Besedišče starejšega slovenskega knjižnega jezika IMP: vse besede, Stran 4

▶ blag pridevnik ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

blagpridevnik, splošni, nedoločeno

blag

Genovefa (1841):	kônez je bil miren, in blag. Njéno shivljênje po prihódu is puſhave je bilo enako lépimu
Novice gospodarskih, obertnijs... (1860):	brez blaga” — pravi star pregovor — al tukaj veljá še drug blag namen: sila nesrečnim ljudem, bližnim našim, ki so zgubili pamet
Maria Stuart (1861):	mnogo sem Sovraštva, pa ljubezni tudi mnogo! Naj mojo Jedert blag osreči mož, Ljubezni hoče to gorkó sercé, — Ti, Berta, boljši
Valenštajn (1866):	hčerka, sedi k meni! Na tvojih ustnih ziblje duh se blag, Umetnost mati je hvalila tvojo, Premil i sladek glas, ki
Ferdinand (1884):	krivdo. Povedal je le, da je Bernard grof Rijo, jako blag mož, ki pa mu je bil najhujši sovražnik, znal z

blagapridevnik, splošni, nedoločeno

blaga

Kitica Andersenovih pravljic (1863):	sedela mati, dokler je bila živa, od koder je kot blaga hišna vila ljubeznjivo pozdravljala moža, otroke in prijatle, od koder
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	njo govoril; ali starčku je nekaj druzega težilo serce. „Kako blaga duša,” si misli; „ali če poginiti v tmini paganstva? Koliko
Deborah (1883):	ti si blagoslov nam privabila, Ti si ga vredna, čista blaga žena! Jaz vživam v vednem trepetanji ga, Ker čutim dolg
Ferdinand (1884):	svojej preljubej soprogi tega razodeti. Z nebeško potrpežljivostjo je prenašala blaga grofinja hude bolečine; nič pozemeljskega ni bilo več na njej
Ferdinand (1884):	le ga ni mogel popolnoma. Sosebno je zapazila to njegova blaga soproga; mnogo je trpela ž njim.
Ferdinand (1884):	sklenil umoriti. Ne hoté je čutil moč vesti v srci. Blaga grofinja se loči z otroci od ljubljenca vseh; sede ž

blagepridevnik, splošni, nedoločeno

blage

Blagomir puščavnik (1853):	pred preganjavcem. Tjekaj, ljubo dete! tjekaj pojdeva. Najdla bova tam blage duše, ki naju bojo gotovo dobro sprejele, in nama kak
Roza Jelodvorska (1855):	marsikterega popotnika čudno v serce ganili; v duhu je blagoslovil blage ljudi, ki so nekdaj tukaj bivali, in mimo gredoči je
Roza Jelodvorska (1855):	k spravi s Častimiram, ali staro sovraštvo premaga vse perve blage občutke. Bled in plah strahovito gleda okoli, ter pravi z

blagegapridevnik, splošni, nedoločeno

blagega

Roza Jelodvorska (1855):	nekdajno rešenje iz rok Strašimira, zdaj veliko pripomoglo k nesreči blagega Častimira. Več kot stokrat se praska za ušesi, in več
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	očetu. ” „Kaj jo poznaš? ” „V svojih mladih dneh sem služil blagega Fabija v Aziji, kakor že tudi moj oče pred menoj
Oče naš (1885):	iti svojo ovčarijo obiskat. Da si ravno je bil prav blagega srca, je bil vender, kakor vsi ljudje njegovega duha, tudi

blagiga

Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852):	Pa tudi Bogu sta se zahvalila, de jima je téga blagiga človéka poslal in mati so rekli svojimu sinu: »Ali vidiš
Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852):	pri oživljevanju gospoda Jeličnika dovolj prehvaliti. Gospa bi bila rada blagiga mladenča poznala; pred se ga da poklicati in še enkrat

blaz'ga
Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): jim, kar Bog zapove. 9. Res prav lepo je, drugim blaz'ga kaj storiti, Še lepši, jim storit' in ne jezičen biti

blazega

Blagomir puščavnik (1853):	sebo čisto zerkalo, v kterem se ogledovati zamoreš. Imaš ga blazega Milkota, krepostnega in svojim staršem pokornega sina, lep kinč cveteče
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880):	XIII. Veselje blazega očeta. V tem je prišel grof z ostalimi vojščaki v

blaziga

Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853):	v svoji grajšini pač ni mislila, kólika nesreča njeniga varha, blaziga Teobalda, čaka. Gospodična Hema je vedno le od lepih romarjevih
Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853):	še otrôci so v stani veliko dobriga storiti, če so blaziga sercá, in če le v Bogá zaupajo, kakor Rozalinda in

blagemupridevnik, splošni, nedoločeno
- blagimu
  Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): kratkim pogovoru reče gospod Jeličnik: »Samo Bogu in za njim blagimu mladenču imam svoje življenje zahvaliti. Ne vém, kako bi temu

blagipridevnik, splošni, nedoločeno

blagi

Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851):	drugi reči bi mi bil Vaš prihod še enkrat ljubši, blagi vitez, pa tudi v te nepovoljni okolnosti sim Vaše pomoči
Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852):	in pod milim nébam se sprehajati. 5. Pavl kot mladenč. Blagi grof Dobovski je Pavla tako ljubil, de mu je učenika
Blagomir puščavnik (1853):	sbralo? ali kaj je? ” „Da praznik, odgovori Blagomir, vesel praznik, blagi vitez Gorjanski, in posebno za vas , ljubi moj! ” ”Kako, vpraša
Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853):	dobriga jim je storil. Okóljšina je bila vertu enaka; pa blagi mož jo je v raj spremenil.
Roza Jelodvorska (1855):	žlahna gospa; zelo dobrotljivi so tebi. « »Zato mislim,« reče Roza, »blagi gospej naznaniti, de sim vaša hči. V njenim sercu, mislim
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	in kmali se slišalo ne bo od služnosti, ktero bo blagi vladavec laglje odpravil pri svojih Rusih, kakor pri nemških baronih
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	Rim pismo poslala. ” „Prav veselilo me bo, če morem postreči blagi Fabíoli ali njenemu dragemu očetu. ” „Kaj jo poznaš? ” „V svojih
Izidor, pobožni kmet (1887):	popisavati, koliko in kako tople zahvale pošiljal da je zopet blagi Izidor svojemu nebeškemu očetu za tolišnje prejete dobrote. Hvalnice kipele
Občno vzgojeslovje (1887):	in s takim govorjenjem gluhonemce poučevati in vzgojevati, vresničil je blagi prijatelj človeštva abbé de l'Epée. On je leta 1760.

blagihpridevnik, splošni, nedoločeno

blagih

Genovefa (1841):	ſvôjiga moshá sloshíla. Vezh naſtavkov od piſem na-nj, polnih pobóshnih, blagih miſel, polnih Ijubésni in sveſtóſti je naſhel, ktérih pa nobêniga
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	vmazanih Hotentotov, kakor od svojiga slovenskiga naroda. — Imamo pa tudi blagih móž in iskrenih mladenčev, kteri se z veséljem učé, kar
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	drushba s ſvojimi denarji in prineſki ſvojih udov in drugih blagih domorodzov napravila, bode vſaktéri bres plazhila v krajnſkim jesiku poduzhen
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	se ponavlja dan na dan. Saj je že dosti prav blagih duš in zeló izobraženih mož za svoje sužnje storilo to
Zlatorog (1886):	Povej mi vse, kar čula si in veš »O belih, blagih žen planínskem raji, »O Zlatorogu in triglávski roži. « Nasméje Špela

blazih

Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853):	storil. Njemu bodi večna hvala! Torej pa tudi mi do blazih ljudí ne bódimo nehvaležni! Kar moj meč ni zamôgel ― mojo
Stric Tomaž (1853):	Halaj pak ošabnost, sebičnost in brez vsih blazih čutil. Obema so tudi druge misli v glavi rojile. Halaj

blagimpridevnik, splošni, nedoločeno
- blagim
  Občno vzgojeslovje (1887): vzgojitelj dá kak nauk, kajti gojenčevo srce je odprto vsem blagim nagibom. Ako hoče otrok sam pogledati v razne razmere življenja
blagimipridevnik, splošni, nedoločeno
- blagimi
  Genovefa (1841): kônja ſtopivſhi, vſe takó milo, tako prijasno in s tako blagimi prôſtimi beſédami posdravila — je s ſtarimi moshaki tako ſpoſhtljivo, s

blagopridevnik, splošni, nedoločeno

blago

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	opomniza bo, de ſklene kaj dobriga ſtoriti. Poſebno pa, kedar blago zvetlizo vgleda. Tiſtiga ſpomni ſe naj, ki je vſtvaril njo
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	mene bolj ne veſelilo. ” ˛She bolj je pa shlahno goſpo blago ſerze njihoviga ſina oveſelilo, kakor Martineka taſhiza. Odprejo ſvojo omaro
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	se Jim je tudi na obrazu, kakó močno je Njih blago serce ginjeno in ranjeno — vunder pa so prišli — Samí sicer
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	z daljnimi prijatli pomeniti in soznaniti. Bog naj obilno plača blago delo tistim, ki so Novíce Slovencam dali in tako nas
Roza Jelodvorska (1855):	Hočete tedaj to, ktera se je pri rešenji v resnici blago dušo pokazala, brez usmiljenja odpahniti, in tugujočo od sebe spoditi
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	mogla imenovati kristijano? V Boštjanu in Neži je pač občudovala blago dušo in čeznatorne kreposti, ktere je zdaj rada pripisovala tej

blažjapridevnik, splošni, primernik
- blagejši
  Stric Tomaž (1853): ž njimi ravnajo, da jih kot živino ločijo, jim vse blagejši čutila potrejo in sploh božje in človeške postave z nogami
najblažjepridevnik, splošni, presežnik
- najblažje
  Občno vzgojeslovje (1887): svojega bližnjega kot samega sebe! je glavno načelo krščanske morale. Najblažje in najširše razlaganje tega načela je zapoved o samozatajevanji in

▶ blagajna samostalnik, občno_ime, ženski ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

blagajn

blagajnic

Novice gospodarskih, obertnijs... (1882):	državnem zboru 9. decembra. (Dalje. ) Kar se tiče oskrbovanja bolnišničnih blagajnic, pri katerih je načrt postave mojstrom po njihovih doneskih odkazal
Novice gospodarskih, obertnijs... (1882):	vmes vtikajo. Po mojih mislih bi se moralo oskrbovanje bolnišničnih blagajnic čisto prepustiti delavcem, to je pomočnikom; nasprotno pa je silno

blagajne

blagajnice

Novice gospodarskih, obertnijs... (1874):	vojake zavoljo živinske kuge vkvartirane, obilni stroški povrnejo iz deželne blagajnice. Ker je ta predlog samostojni predlog in ga je Kramarič
Novice gospodarskih, obertnijs... (1874):	le še vedeti, koliko ti vsako leto vlečejo iz državne blagajnice, ki se nateka po davkih. Naši dopisi. V Gorici 3.
Novice gospodarskih, obertnijs... (1879):	tudi letos bodo kmetovalci največ davka nesli v državne (cesarske) blagajnice. Kdor tedaj največ dá, pač tudi zasluži, da se tudi

▶ blagajnica samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

blagajnici
Aritmetika za učiteljišča (1885): in sestavi inventura, in recimo, da se vjema gotovina v blagajnici s saldom blagajniške knjige. O neizdelanem tvorivu in o blagu

▶ blagajnik samostalnik, občno_ime, moški ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

blagajnik

Maria Stuart (1861):	je le predobro znana. Marija. To so sodniki moji — Lord blagajnik? Pravična vam bom jaz! Bodite mi Pa tudi vi pravični
Maria Stuart (1861):	vam na sled so prišli. Leicester. Ha! Mortimer. Prišel veliki blagajnik je Potem, ko se nesreča je zgodila, V Fotheringhaj, kraljičine
Novice gospodarskih, obertnijs... (1873):	čitalnica edina, ki svetu v letniku odkriva svoje delovanje. — Gosp. blagajnik Kremžarje poročal o računu leta 1872. in o proračunu za

▶ blagajniški pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

blagajniške
Aritmetika za učiteljišča (1885): in recimo, da se vjema gotovina v blagajnici s saldom blagajniške knjige. O neizdelanem tvorivu in o blagu v magazinu se

blagajniški

Aritmetika za učiteljišča (1885):	posebne postranske knjige, ako so dotični računi v dnevniku in blagajniški knjigi natanko zabeleženi. O skontrovnih knjigah. § 15. Skontrovne knjige
Aritmetika za učiteljišča (1885):	prejem in oddajo onih stvarij obširneje popisujejo, katere so v blagajniški in glavni knjigi le posredno zaračunane, zovemo postranske ali pomočne

▶ blago samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

blaga

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	poſhtuvaj ſtare ljudi; Hozheſh na ſveti Srezho imeti, Varuj ſe blaga, ki tvoje ni. ˛Srezhno shivlenje Da le poſhtenje.
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	popolnijo in tako vezh ispezhajo ? Samo ſkosi ſkerbno pregledovanje popolniga blaga, ſkosi ſkuſhnje, ſkosi muſhtre , koriſtne bukve in podobſhine — poſlednizh ſkosi
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ljudje in poſebej v drugi voshnji vosijo pa vſe ſorte blagá. Taka voshnja s vosovami. na hlapon perpetimi vkup naj bo
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	t. d. Se vé, de je cena razločna po lepôti blagá; takó postavim je cena mašniga plajša od 10 do 300
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	v skusu in stavi Koristno opravi. Zdaj silno prihaja neskončniga blaga, Napolni zaloga mu žitnice draga, Pohištvo se širi, raztegne se
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	imeti, kakoršna njegovim hlapcam v Ameriki ostaja. On bo veliko blaga tukaj nakupil in sabo vzel. Zdej kupuje sodčke od 8
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	malne in žage, in kmalo nosi ladije s sto centi blaga. Ta reka ima sicer svoj pravi začetek daleč na Notranjskem
Aritmetika za učiteljišča (1885):	12. Trgovec kupi 600 kg blaga za 421.05 gl., čez 8 mesecev pa je proda po
Aritmetika za učiteljišča (1885):	desni »credit« ali »oddaja«, v sredo pa se zapiše ime blaga. Vsak prejem se vknjiži z vsemi bistvenimi okoliščinami z izneskom

blago

Genovefa (1841):	v ſvéti ljubésni sredili, in ga kakor drago, meni isrozhêno blago pred hudim varovati, de ti ga tiſti dan zhiſtga in
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	na Rusovsko pošilja. Kupci njegovo blagó pràv zlo hvalijo , posebno zató, kér so v njegovi fabriki
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	sam pa tudi ne gre — to se vé. Če nas blago mika, moramo pametno vpreči in varno peljati. Ako bi bilo
Zlata Vas (1850):	je bolje mléko in če ga je več, bolje je blagó. Kaj taciga ena sama hiša s svojim mlékam ni mogla
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	biti, naj se tedaj goljufa! ” — v njegov lastni prid, ker blago je dobro in toliko vredno, kakor vsako drugo, le ime
Deborah (1883):	šiva in jutri peče in po nizkej ceni prodaja preležano blago. Pek. In poštenim ljudem zaslužek izpred nosa krade. Krčmarica. Judovski
Aritmetika za učiteljišča (1885):	računa tare a) 3 %, b) 5 1/2 %, c) 12 %? 2. Blago ima 2150 kg nečiste in 1978 kg čiste teže; koliko
Aritmetika za učiteljišča (1885):	iztržila 95 gl. Dne 17. julija. Dobil sem gori naznanjeno blago od A. Pasinija v Trstu ter plačal za vozarino in
Gozdovnik (1898):	hoče moj brat, da ga Apači usmrté ter mu uzamejo blago? « »Santa Madonna, to mi nikakor na misel ne hodi! Če

buagu
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): me Boga usamagozbniga sa buagu noi dnarje Amen je skushano. TA 44. KAPITL. Tu je

blagom

blagam

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	je ozhetu poſlal, ino verhi tega ſhe deſetéro s' Egiptovſkim blagam otovórjenih oſlov ino deſetéro s' shitam ino shiveshem sa po
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	na pol, ino s' vſo ſvojo drushino ino ſ' ſvojim blagam odíde. Laban jo ushge sa njim, in ga miſli po
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	po 3 goldinarje in 20 krajcerjev dobili. — Med spletenim lesenim blagam so bili Ed. Junkertovi izdelki iz Gradca nar lepši. — Pervi
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	svoje izdelke v razne kraje svetá pošilajo in z svojim blagam domače rokodelce in fabrikante zatirajo. Zakaj bi si naši rokodélci
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	kraje „nesmérjenih deshel ſo shelésne zéſte, po ktérih „vosove s blagam in s ljudmí oblosheni, kakor „ptizhi pod nebam, naglo prepelavajo

blagom

Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	Drava zmiraj večja naraša. Ribčeva zapustita bajto in s svojim blagom bežita od rečnega pobrežja na obrežek bližnji, na kterem je
Zlatorog (1886):	péne Jim paláče nosijo kamnéne; Pol stotíne konj s prežlahtnim blagom Tolpa hlapcev čuva jim pred pragom, Pol stotíne, morda tudi
Tiun - Lin (1891):	in vsakovrstno šaro so čepeli med svojimi do vrha z blagom naloženimi prodajalnicami, in povsod so ponujali sitni Kitajci svojo narodno
Gozdovnik (1898):	bi ne bil tako odpravil kože in trgovca z njegovim blagom. Ni še preteklo deset minut, ko se vrnejo odpravniki kož

buagam

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	on menei skues niega velko mivoſt otov obdarvati is zhasniem buagam savolo moiga zhasna shiulenja potriebo utvoimv jemenu? Amen. Ta shterte
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	grieshnika uni potrebniga sromaka obdarvati: s' anien daram al zhasniem buagam jas tabei prosim is aniem ponieshniem serzam: O S. Deviza

blagu

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	očistjene peg, Blišečo volnino in platno ko sneg, Sijanja pridružiti blagu ne mudi, Se vedno trudi. Gospodar veselih očes Iz visociga
Robinson mlajši (1849):	imà: Gdor se na — njega spolegà (naslanja), Tej si k blagu pomagà. ” To je jegovo serdce vzpet pokrepilo. Neko — likokrat si
Aritmetika za učiteljišča (1885):	blagajnici s saldom blagajniške knjige. O neizdelanem tvorivu in o blagu v magazinu se napravijo izkazi; vzemimo, da je prvega za
Aritmetika za učiteljišča (1885):	je dolgov in terjatev, nego tudi koliko je pri vsakaterem blagu dobička ali izgube, zapisuje se vsak postavek po dvakrat, namreč

▶ blago prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

blago
Kmetijske in rokodelske novice (1846): sončice, — oj žlahtna ljubezen do naroda našega! da domovino ljubijo , blago mislijo, plemenito delujejo in za srečo narodno se trudijo. Kjer

▶ blagodar samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

blagoslov; [sskj]

blagodar

Tine in Jerica (1852):	so se tudi Tinetu in Jerici zahvalili, jima srečo in blagodar vošili, in so šli vsi, zunaj Petra domu, nekteri še
Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853):	podarjena, in sté Bogá še serčneji hvalile za njegov obilni blagodár. V hípi perspè Lenart, ki je romarja sprémil, ves preparjen

blagodarom
- blagodaram
  Kmetijske in rokodelske novice (1846): vidi ponosne podpore. Skednja do verha nasute prostore, Žitnice pod blagodaram ječeče. Zlate pšenice valove šumeče, Hvali prevzetno se zdaj: Čversto
blagodarov
Kmetijske in rokodelske novice (1846): naj nam sijejo in nas lépo ogrevajo, da bodemo mnogo blagodarov vživali, se jih serčno veselili, tebi, Bogu, slavo sprepevljali: Slava

▶ blagodaren pridevnik, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

blagoslovljen; [sskj]

blagodarna
Divica Orleanska (1848): izročivši. Remon (na sveto podobo v kapeli kazaje :) Podobe svete blagodarna bliža, Nebeški mir okolj prebivajoč Sèm vodi vašo hčer, ne
blagodarne
- blagodarjene
  Kmetijske in rokodelske novice (1846): pravi: „Hudôbo vidi, ko takó hudo gléda; berž sem žégnane (blagodarjene) vodé! ” In zdaj so jo po vnétim obrazu z vodó
blagodarnih
Tine in Jerica (1852): jemal. Tine ga je do vasi spremil, Jerica pa tisuč blagodarnih vošil za njim pošiljala. Tine doživi, kar je že davnej
blagodarno
Kmetijske in rokodelske novice (1843): nam darí U spomladi, u poletji, Clo do pozne jesení: Blagodarno krilo svoje U proletji razgernè, Vse ustaja, vse se oživlja

▶ blagodejen pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

blagodejnim
Občno vzgojeslovje (1887): nauk se podaja v trenotkih, ko je otroško srce odprto blagodejnim vplivom kakega dejanja. V tacih trenotkih pripravlja poučilo gojenčevo zavest

▶ blagohotnost samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

blagohotnost
Občno vzgojeslovje (1887): za svojega bližnjega. Iz blagohotnosti izvira ljubezen do bližnjega; ta blagohotnost podeljuje človeku visoko nravstveno vrednost. To dakazuje že navadno govorjenje

blagohotnosti

Občno vzgojeslovje (1887):	se človek označi za hudobnega človeka. Nravstveno načelo, ustrezajoče ideji blagohotnosti, namreč: Ljubi svojega bližnjega kot samega sebe! je glavno načelo
Občno vzgojeslovje (1887):	smotra, namreč usovršavanja človeškega rodú. Takov stan se protivi ideji blagohotnosti ter je z idejalom nravstvenosti sploh v protislovji. To zapreko
Občno vzgojeslovje (1887):	se pojedinec trdno oklene druzih. K temu je pa treba blagohotnosti, vsled katere se tuje hotenje vsprejme v lastno voljo. Človek
Občno vzgojeslovje (1887):	s tem pa ravno kaže blogohotnost za svojega bližnjega. Iz blagohotnosti izvira ljubezen do bližnjega; ta blagohotnost podeljuje človeku visoko nravstveno

▶ blagomilost samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ Pleteršnik

milost; Pleteršnik

blagomilost
- blagomiloſt
  Sedem novih perpoved sa otroke (1836): ozhetu veſelje pravit. Kmalo prideta ozhe ino ſin, sa toljko blagomiloſt hvalit; ſolse ſo jima v' ozhéh jigrale, od veſelja ſta

▶ blagomirjev pridevnik, svojilni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP

blagomirjev

blagomirov

Blagomir puščavnik (1853):	serce gine. ”Tedaj, reče on, ako vam ni pot na Blagomirov dom nocoj predolga in pretežavna, vas prosim, da bi me
Blagomir puščavnik (1853):	pobožen mož v svojem samotnem šotoru, ki se mu mende Blagomirov dom pravi. ” — ”Res je, reče Nikolaj , Blagomir je prav pobožen

blagomirjevem
- blagomirovem
  Blagomir puščavnik (1853): prišel. Ko dan odhoda pride, se spet vsi sosedje pri Blagomirovem domu zberejo. Milko je veliko drazih reči iz stolnega mesta

▶ blagomisleč pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP

blagomisleči
Kmetijske in rokodelske novice (1845): samí ne morejo dognati, težka butara na njih ramah sloní; blagomisleči domorodci jih morajo podpirati, in srečo domovine podpomagovati. — R. Kakó

▶ blagonosen pridevnik, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

dobrodejen; [sskj]

blagonosno
Šola v boju proti pijančevanju (1898): katere se imajo ustanoviti, zagotovljeno in postavno podlago za svoje blagonosno delovanje. Konečno je omeniti še dopustnega upliva države na zavarovalne

▶ blagor samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

blagor

blager

Genovefa (1841):	njéne beſéde in njéni sglédi ſo bili zéli deshéli velik blager (shégen). Daljezh okrog ſo bili ljudjé veliko bolj pobóshni; ozhitno
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Tega zhaſopiſa prelepi poſlóv je: „Moli in vmno delaj in blager ti bo! ” Med vſimi imenovanimi zhaſopiſi ſe tá nar bolj

blagor

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	gledali. Vſe utihne, ino Jesuſ sazhne uzhiti tako le: I. „Blagor ubogim v' duhu,“ je djal, „njih je nebeſhko kraljeſtvo. “ S'
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ta imá priditi po shelesni zéſti, to je vſim snáno. Blagor temu, kteri ſe ne bo oshdéval, ampak hitro v novih
Divica Orleanska (1848):	bodi njeno, In slavi njeni se oltar napravi! Ljudstvo. Divici blagor, blagor rešnici! (Trobente. )
Divica Orleanska (1848):	Burgún. Ta greh si sam nar hujši je pokora. Vas, blagor vam, učilo zgodaj serce, Kar mene pozdno je življenje divje
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	nas bi bila kmalo taka. Hvala Bogú za dobro zimo! — Blagor šoli, kjer ljudjé nje prid poznajo ; gorjé pa tudi tisti
Blagomir puščavnik (1853):	vaše prošnje oblake prederó, vaše solze še kamnja omeče! — in blagor Vam! če tako delate, kakor je v povesti pobožna Bogomila
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	v novo glasí; Spodbuja rojake s staro močjo, Iskati svoj blagor z vso skerbjo. Župan. Poglejte! kolednik z gosli sem gré
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	Tomin oznanil, ker vendar vemo, da je ondašnji poglavar za blagor svojih okrajanov sploh, posebno pa še za poti in ceste
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	bi se namreč za svojo domačijo, za svoj prid in blagor skerbeti tako rekoč s palico priganjati dali. Pametnega človeka vodi

blagra
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): koliko tedaj poprava potov in lepšanje vasi duši in truplu blagra prinese! En dan v parižki razstavi. (Konec. ) Pervo za durhamskim

blagur

Biblia (1584):	nesaſtopili, inu ſe nepreobèrnili, de by jeſt nym pomagal. Ampak blagur je vaſhim ozhem, de vidio, inu vaſhim uſheſsam, de ſliſhio
Biblia (1584):	Mèrtvi gori vſtajajo, inu tém vbosim ſe Evangeli prediguje: Inu blagur je timu, kateri ſe nad mano nepohujſha. Kadar ſta pak

bloger
Ta male katechismus (1768): viſhej, inu povikshuj noter da vekumej. Uſſe dny mi Tebi bloger rezhemo. Inu hvallemo tvoje imé na vekumej, inu na uſſe

blagru

Novice gospodarskih, obertnijs... (1874):	Hrena. V tacih okoliščinah žrtuje pravi rodoljub osebo svojo občnemu blagru. Ivan Viihar naj bode tedaj naš poslanec! Begunski Hren se
Občno vzgojeslovje (1887):	in uredbe odraslih moglo bi vsak hip motiti in otroškemu blagru samemu škodovati. Da se to zapreči, treba je, da se

▶ blagoroden pridevnik, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

plemenit; [sskj]

blagorodnih
- blagorojenih
  Kmetijske in rokodelske novice (1846): v slavo nebeške varhinje. Vém, de ima naš narod dosti blagorojenih duš, ktere so pripravne in voljne, v čudadelnim drevesu, to

▶ blagoslavljajoč pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

blagoslavljajoča
- blagosloveča
  Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): tem se je za drugi prihodnji tjeden za svatovšino pripravljalo. Blagosloveča mašnikova roka je roke nju zedinila, kterih serci ste že

▶ blagoslavljati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

blagoslavljaj
Robinson mlajši (1849): staršev imeni izrezal, ino nad njima te besede: „Bog vas blagoslavljaj! ” ino dole: „Odpustite nehvaležnemu sinovi. ” Potem je vroče poljubil izrezani
blagoslavljalo
Deborah (1883): grozopolna kletev! Ana. Le ena kletev enega človeka Je bila, blagoslavljalo je tisoč Ljudi te zarad kletve, meniš, da Presliši Bog

▶ blagoslov samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

blagoslov

Robinson mlajši (1849):	kolena padnol ino molil) — o moj stvarnik, dodeli svoj otčevski blagoslov, dodeli vse radosti, kteri si za me pripravil, ino kterih
Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852):	je ravno prejel. Hvalila sta ga in mu srečo in blagoslov prosila za njegovo ljudomilost. Pa tudi Bogu sta se zahvalila
Blagomir puščavnik (1853):	svoje žive dni! — Zdaj pa ljubo dete ! sprejmi moj očetovski blagoslov : Vsegamogočni Bog, ki je priča naše britke ločitve, naj te
Blagomir puščavnik (1853):	Pokleknite tedaj še enkrat vsi krog mene, da vam očetovski blagoslov dam. ”
Deborah (1883):	slišal, Kar govorilo slepo je sovraštvo? Jožef. Ah, ti si blagoslov nam privabila, Ti si ga vredna, čista blaga žena! Jaz
Deborah (1883):	na ledini, a trava je vendar lepša. To je osobit blagoslov. Jakob (počije). Da bi najina bila, Rozka!
Oče naš (1885):	ni bilo težavno. Vse mu je šlo lahko od rok. Blagoslov božji je bil v njegovi hiši, in ta blagoslov je
Oče naš (1885):	rok. Blagoslov božji je bil v njegovi hiši, in ta blagoslov je bil velik.
Katoliški molitvenik za bolnik... (1897):	pokori v zvesti službi Božji vstrajali do konca. Tvoj sveti blagoslov, o Gospod, naj pride nad me in ostane naj zmiraj

blagoſlov

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ſo ſe posemeljſki kralji ino knesi zhudili. Vidil ſe je blagoſlov boshji nad njim. ˛Salomon je Bogu v' Jerusalemu tudi sídal
Sveta grofinja Genofefa (1857):	saſuzhe, trikrat vanjo dahne, jo potem okoli saſuzhe in zhudovit blagoſlov isgovori.

blagoslova

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	med seboj ravnamo. Kjer je ljubezen bratovska, tam je obilno blagoslova božjiga! Rad. Nekaj bi pa vender še želil. Jez. Kaj
Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854):	Kjer Ti prebivaš, tam je blagoslov in vse dobro. — Tvojiga blagoslova potrebujem, de bi mogel biti kakor Ti.
Ferdinand (1884):	veselja na kolena ter ga prosi z milim pogledom njegovega blagoslova. Ravno tako stori tudi Ferdinand, otroci pa so posnemali zgled
Oče naš (1885):	mu ne bilo, svojo domačijo zapustiti, od njega tolažbo in blagoslova ne prejeti. Brez odloga se je za odhod napravil. Njegova
Izidor, pobožni kmet (1887):	nabiral bi si zasluženja pri Bogu, ne vabil bi si blagoslova iz nebes, pač pa bi si nakopaval večno pogubljenje na
Revček Andrejček (1891):	do groba — saj vem, da očetova kletev ne dá nikdar blagoslova in sreče (zgrudi se nezavestna). Pavel. Za Boga križanega, tebi

blagoſlova
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): hiſho ſtopite: Mir bodi tej hiſhi! Zhe je hiſha tega blagoſlova vredna, bo gotovo priſhel va-njo; zhe nè, ſe bo pa

blagoslove

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	Jih objiskavajočo. V nedeljo so nekterim izmed svojih bogoslovcev perve blagoslove (žegne) delili, in se še pred pol dnem 12. Maliga
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	so imeli že 22 do 25 stopinj mraza. Svetniki delijo blagoslove. Serbska narodna pesem. Mili Bože! kako čudovito! Alj gromi alj
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	bregove? Ne gromi, se zemlja ne pretresa, Le delé svetniki blagoslove: Sveti Peter in sveti Nikola, Sveli Jovan in sveti Ilija
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	dneve, In tri tamne noči brez prestanka, Da izprosijo si blagoslove. Bog podade jim nebeške ključe, In zatvorijo nebesa sedme In

blagoslovi
- blagoslovi
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): pokorilo, Je v Gospoda Boga verovalo. In ostali so jim blagoslovi, Da ne pade sneg in led čez leto Večkrat kakor
- blagoſlovi
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): de ſte nam shivesh in delavnoſt dale, kakor ju ſamo blagoſlovi miru dati morejo. Obertnik (rokodelnik) sdaj vezh negléda po
blagoslovih
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): Marija! Vbrisaj solze z belega si lica, Ko se v blagoslovih razdelimo, Čemo iti k Bogu v svetno sobo, Prosit iti

blagoslovu

Tine in Jerica (1852):	In meni, reče Jerica, in mu roko kakor pri mašnikovim blagoslovu pomoli, in meni je dal mojiga Tineta. Tretji del. Skerbna
Tine in Jerica (1852):	Po s. žegnu ali blagoslovu je šla Jerica na grob svoje matere, in odtod spremljena

blagoſlovu
Genovefa (1841): bódi, ſolsé tvôje matere ga imájo omezhiti in v bôshjim blagoſlovu ga bo mêni in têbi dovolj. ” Drobno je po tém

▶ blagosloviti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

blagoslovi

Blagomir puščavnik (1853):	glasno za svoje drage tukej sbrane sosede moli. Potem vstane, blagoslovi sveti kraj — zdaj nastopijo vsi štirji
Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854):	sim s Tabo sklenjen. « — Pri Tvojih nogah, o Jezus! klečim. — Blagoslovi me, de ne bom nikoli nehal s Tabo sklenjen biti
Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854):	dobrim pa ne oslabimo. Molitev po šoli Sveti Duh! Ti blagoslovi, Kar se naučili smo, Vedno naj ostanejo V sercih Tvoji
Roza Jelodvorska (1855):	Boga hvalil! « — Častimir pogleda z nepopisljivo prijaznostjo Rozo: »Bog te blagoslovi ljuba hči,« reče, in jo prime za roko, »ostani vedno
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	grozi, ker več toliko blata ni. In Bog njih dela blagoslovi, da so premožniši, in tako tudi laglje svoje davke odrajtujejo
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	mojo dobroserčnost, a Bog nas lehko tudi drugače za to blagoslovi. “
Ferdinand (1884):	reče. »Ne popreje, da nas blagoslovite! « odgovori Ferdinand. »Toraj naj blagoslovi vsegamogočni Bog vaju in vajine otroke,« reče Alfonz globoko ganjen
Zlatorog (1886):	in z glavó kimaje dél: »Bo že! Pričníte! Bog vam blagoslóvi! « Tegà pastirjem treba ni veléti Posebej še; vsak delež vzame
Zeleni listi (1896):	milosrčna do ubogih. Bog te bo imel rad ter te blagoslovi«.

blagoſlovi

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ſklóne na poſtelji, vsame otrozhiza v' narozhje, ji kuſhuje ino blagoſlovi. Joshefu pa rèzhe:
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	na oljſko goro. Tukaj rasproſtrè ſvoje roke nad njimi , jih blagoſlovi, ino rezhe: „Grém k' ſvojimu Ozhetu ino k' vaſhimu Ozhetu

blagoslovijo
- blagoslovijo
  Zlata Vas (1848): položé Ožbetove roke v Lizikne in obá za svoja otroka blagoslovijo. Lizika se je vsa prestrašila in ni vedila, pri čem
- blagoſlovijo
  Sedem novih perpoved sa otroke (1836): ozhi povsdignejo, in ſvoja ſina pod ſtarim hraſtam po ozhetovſko blagoſlovijo, ki ſo jima ſolse v' ozhéh jigrale. — Kar pa ſhe

blagoslovil

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	s teboj vsaki večér sveti roženkranc — in Bog ti bo blagoslovil tvoje gospodarstvo. Dr. Bleiweis. Zbor nemških kmetovavcov in gojzdnarjev v
Roza Jelodvorska (1855):	bili, marsikterega popotnika čudno v serce ganili; v duhu je blagoslovil blage ljudi, ki so nekdaj tukaj bivali, in mimo gredoči

blagoſlovil

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ino Ijubesni do Jesuſa ſvoje otroke perpeljale, de bi jih blagoſlovil, roke na-nje poloshil, ino molil nad njimi. Uzhenzi, to viditi
Genovefa (1841):	vidil, bom vunder smiraj nevidljivo pri vaſ do kônza ſvetá. „Blagoſlovil jih je ſhe in prizho njih ſe je viſhej in
Genovefa (1841):	in Vojnomira, po tém pa vojvoda in vojvodnjo po verſti blagoſlovil in poglédal in roko ſtegnivſhi je rékel: „Sdaj je goſpod

oblagoſlovil

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	pokasal. Ozheta te bom ſtoril velikimu narodu. Obilno te bom oblagoſlovil, ino po tebi bodo vſi narodje na semlji oblagodarjeni. “ Abraham
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	jéd perpravi, kakorſhno veſh, de rad jém. Tedaj te bom oblagoſlòvil, preden umerjem. “ Esav bersh gré. Rebeka je to ſliſhala. Naglo
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ga ni ſposnal, je jédel, roke na-nj poloshil, ino ga oblagoſlòvil, de je bil poſvezhèn, tako rekozh, ozhe obljubljeniga Odreſhenika, po

blagoslovila

Oče naš (1854):	v najlepši starosti, večkrat obiskala, pri njem molila in ga blagoslovila. Kakor sanje se mu je vse to zdelo in le
Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881):	Verjela mu je. Potem sta oba z hvaležnim sercem dobrotnika blagoslovila, mesto zapustila in proti Pragi napotila se, kjer je Benediks
Oče naš (1885):	v najlepši starosti, večkrat obiskala, pri njem molila in ga blagoslovila. Kakor sanje se mu je vse to zdelo in le

blagoslovili

Oče naš (1854):	bodo preživeli, izgled, in kadar bodemo izmaševani, bodo naš spominj blagoslovili in častili. “
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	ginljivo besedo v nemškem jeziku k pričujočim oficirjem. Potem so blagoslovili zastavo, v ktero se je 300 žebljičev zabilo. Ko je

oblagoſlovili

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	˛Salomon je bil Davidov ſin. Na ſmertni póſtelji ſo ga oblagoſlovíli poboshni ozhe, ino ga ſerzhno opominjali, de naj voljno ſlúshi
Genovefa (1841):	de te ſhe oblagoſlovim, kakor ſo tudi môja mati mene oblagoſlovili, préden ſim ſe od njih lozhila. Miſlim, de je môja

blagoslovim
- blagoslovem
  Deborah (1883): O Jožef, ti predragi mož! Ko spomnim Se tebe, vselej blagoslovem te, Vse moje misli, Jožef, so pri tebi!
- oblagoſlovim
  Genovefa (1841): djala, de ſe je vſtraſhil: „Boleſlav, poklékni, de te ſhe oblagoſlovim, kakor ſo tudi môja mati mene oblagoſlovili, préden ſim ſe
blagoslovita
- blagoſlovita
  Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): Israelovi otrozi vſi! Tudi govédino ino drobnizo shenite ſeboj , ino blagoſlovíta me ſhe, preden greſta! “ Egipzhanje ſo jih ſílili, de naj
blagoslovite
Ferdinand (1884): nisem zaslužil. Prosim vas, vstanite, —» reče. »Ne popreje, da nas blagoslovite! « odgovori Ferdinand. »Toraj naj blagoslovi vsegamogočni Bog vaju in vajine

▶ blagoslovljen pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

blagoslovljen

Oče naš (1854):	mar že po križu mika? Ako Bog hoče, boš kmalo blagoslovljen (žegnan) z njim! “ To govoreč pride do križa. Jerbasček s
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	da sem danes zadnjič v šolo šel, in glej! posebno blagoslovljen je bil ta dan za mé, pa tudi poln čudnih
Novice gospodarskih, obertnijs... (1881):	pri razširjevanji sv. vere po Slovenskem. Za prvega stalnega duhovnika blagoslovljen od sv. Mohorja je bival med narodom ob morji in

blagoslovljeno

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	regimenta princ Hohenlohe-Langenburškega Nr. 17, pri kterem je večina Krajncov, blagoslovljeno novo zastavo (bandero) prejel. Pred blagoslovjenjem nove zastave so gosp.
Oče naš (1885):	hud duh. Tri rožnivence sem že danes zmolila in z blagoslovljeno vodo sem ga škropila; pa molitev ne more namestiti svetega

▶ blagoslovljenje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

blagoslovljenje
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): za mnogoverstno gospôdo. Po doveršeni sv. maši je bilo slovesno blagoslovljenje temeljnega kamna novega arsenala, pri kterem so vnovič topovi pozdravljali
blagoslovljenjem
- blagoslovjenjem
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): kterem je večina Krajncov, blagoslovljeno novo zastavo (bandero) prejel. Pred blagoslovjenjem nove zastave so gosp. Nikolaj Zic, duhovni pastir tega regimenta

▶ blagosrčen pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

blagosrčni

blagoserčni

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852):	svoje zvezdoznansko delo s tem bolj zamišljen, nikdar ni odrekel blagoserčni mož, prošen, revnemu bolniku zdravniške pomoči. Zdravila je sam narejal
Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852):	smo že, de je tudi veliko ljudí, ki niso tako blagoserčni, kakor je bil oskerbnik Milovič, kakor stric Antonovec in kakor
Stric Tomaž (1853):	„Ata! vi ste tako dobri in blagoserčni in nam veste večkrat kej lepega povedati, — bi mar ne

▶ blagosrčno prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

blagosrčno
- blagoſerzhno
  Genovefa (1841): otrózi ſkasoval. Sakáj sazhudila ſta ſe ko ſta svédila, kako blagoſerzhno ju je Genovefa v ſvôjim poſlédnjim liſtu grôfu priporozhevala, in

▶ blagosrčnost samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

blagosrčnost

blagoserčnost

Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852):	Ptujcova blagoserčnost je Petrovo pričakovanje preségla; še le, ko ni ptujec odjenjal
Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852):	materi vernil. Ves vesél pride k svoji materi, jim pové blagoserčnost ptujiga moža in jim pokaže dar, ki ga je ravno

▶ blagost samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

blagost

Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851):	je stal, v njegovim sercu se je križalo veselje, osramotenje, blagost in bogoljubnost. Nepremakljivo so bile njegove oči vperte v Hirlandiniga
Valenštajn (1866):	Verjelo bi se blodinji vsakdanjej, Ka nejma vere v prostovoljno blagost, I stavi le v slabost zaupanije. Valenštajn. To vem, da

blagostmi
Kmetijske in rokodelske novice (1843): se zmislim Merzle zime — me obgrè, Ktera zemljo z nje blagóstmi V belo krilo nam zaprè ; Pa gledeč na spomlad mlado

▶ blagostanje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

blagostanja
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): svojih domačih in ptujih kmetovavcov udeležiti se njih omike, njih blagostanja! Namenil sem zatorej dokazati, da je živa potreba, da dandanašnji

blagostanje

Roza Jelodvorska (1855):	ker sim za sreče uboziga dekliča v resnici skerbna, in blagostanje svojih mi mora naj bolj pri sercu biti«. Vrata so
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	More milost le z nebes, Le od zgoraj se razširja Blagostanje čez in čez. Toraj mir in zadovoljnost Naj nebesa nam
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	umetnih naprav in mašin. Takemu napredovanju sledí pa tudi veče blagostanje ne le posameznih obertnikov in fabrikantov, ampak vesvoljne dežele. Kaj
Občno vzgojeslovje (1887):	bode samostojno izvrševal kak posel in tako podpiral in povzdigoval blagostanje obitelji. Človeška družba, kot ste cerkev in država, pa pričakuje

blagostanju
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): je gotovo boljši na svetovano vižo k telesnimu in dušnimu blagostanju perpomoči, kakor z denarmi, ki se takó radi po nepotrebnim

▶ blagoven pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

blagovni

Aritmetika za učiteljišča (1885):

prepisnik (Briefcopierbuch), fakturna knjiga (Facturenbuch), skontrovne knjige (Scontrobücher), in sicer blagovni skontrovnik ali blagovnik (Waren-Scontro, Warenbuch), menični skontrovnik ali meničnik (Wechsel-Scontro

▶ blagovnik samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

blagovni skontro; kontekst, SSKJ

blagovnik

Aritmetika za učiteljišča (1885):

knjiga (Facturenbuch), skontrovne knjige (Scontrobücher), in sicer blagovni skontrovnik ali blagovnik (Waren-Scontro, Warenbuch), menični skontrovnik ali meničnik (Wechsel-Scontro), skontrovnik za vrednostne

▶ blagovoliti glagol, glavni, dvovidski ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

blagovoli
Kmetijske in rokodelske novice (1844): polovice Kimovca *). Kdor do tega časa kaj naročnikov zbere, naj blagovoli njih imena z dnarji vred po segurni priliki v Beč

blagovolijo

Novice gospodarskih, obertnijs... (1864):	niso letnine za preteklo leto plačali, prijazno prosimo, naj jo blagovolijo odrajtati dnarničarju tega društva, gospodu trgovcu Konradu Pleiweis-u; prosimo tudi
Čas je zlato (1864):	uren, prebrisan dečko je, in če svitli kralj kužeta viditi blagovolijo – zares prav čedna živalica je – morebiti ...« »Zares, pravi korenjak je

blagovolite

blagoizvolite
Kmetijske in rokodelske novice (1843): u zaminu nami vaʃega poʃaljete. Joʃ vam se priporuçujemo, da blagoizvolite isti poziv u vaʃ plemeniti Çasopís priniti. Mi vas pozdravljamo

blagovolite

Blagomir puščavnik (1853):	serca želim, da mi veliko veliko od mojega Miroslava povedati blagovolite. ” Zahvalite se Bogu, jo opomni pobožni starček, pojte mu noč
Novice gospodarskih, obertnijs... (1880):	kočevskega izročeno državno poslanstvo radostno sprejmem. Prosim Vas, gospod doktor, blagovolite mojim volilcem sporočiti prisrčno mojo zahvalo in dodati jim zagotovilo

▶ blagovoliti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

blagovolili
Kmetijske in rokodelske novice (1847): serčno zahvalil, de so nas po štirih letih zopet obiskati blagovolili, in Jim je neizrečeno veselje na znanje dal, ktero je

▶ blagovoljenje samostalnik, občno_ime, srednji(zastarela beseda) ↘ IMP

blagovoljnost; kontekst

blagovoljenju
Kmetijske in rokodelske novice (1844): temu namenu blagovoljno privoljili, in berzo po tem cesarskim blagovoljenju je nova zarija ti gojilnici zasijala, in kmalo se je

▶ blagovoljno prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

blagovoljno
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): 87. tega leta; ako ni kaj prav, naj popravijo Istrijani blagovoljno *). Iz povedanega, mislim , da se pretehtovanje istrijanskega vlaškega jezika ne

▶ blagovoljnost samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

blagohotnost, dobrohotnost; [sskj]

blagovoljnost
Gozdovnik (1898): Tekun se nakloni, ponosen na to blagovoljnost. Glavar mu vse pove zaporedoma. Ko je bil končal, pobesi

▶ blagrovan pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ

blagrovan

blogervan

Pozhétki gramatike (1811):

bolih, ſlovenſko ſvezhèn, ſvezhèna:) sa zerikvene poſvezhene rezhi; béni, bénie, blógervan; zheſhen, zhéſhena, sa vſaki drugi nezerkvéni pomén. Per glagolu haïr

▶ blagrovati glagol, glavni, nedovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

slaviti; SSKJ

blagroval
Stric Tomaž (1853): je Učenik in Zveličar sveta zveličanske čednosti razlagal in tiste blagroval, ki so čistega serca, ki zavolj pravice, po nedolžnem, preganjanje

blagrovati

blogervati

Pozhétki gramatike (1811):

povédati, guerir, sdráviti, osdráviti: zéliti, ſzéliti, ensevelir, pokopávam, pokopan, benir, blógervati, ſvetíti: ta sadni ima dva deleshja, bénit. bénite, slhégnan, shégnana

▶ blagutniti glagol, glavni, dovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

opoteči se; Pleteršnik

blagutne
Divica Orleanska (1848): vi vojšaki? De! Plašuni ste! (Prerije trumo – divico zagledáje nazaj blagutne. )
blagutnejo
Divica Orleanska (1848): Remon. Gorje! Sovražniki! (Vojšaki nastopijo. Zagledáje divico ostermijo ino nazaj blagutnejo. ) Izabó. Kaj se ustavlja truma? Vojšaki. Pomagaj Bog! Izabó. Se

▶ blaten pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

blatna
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): kakoršni so Vunanje in Notranje gorice, Plesivec z Zablatmi, Bevke, Blatna brezovica. Sinja in Babna gorica, ondi so se nahajali gojzdje
blatne
- blatni
  Kmetijske in rokodelske novice (1846): nepretergljivo blato kviško k visokim kopam, ktere se kot strašni blatni povodnji deleč čez obdelano deželo razlijejo in jo zakrijejo, večkrat

blatno

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	sdravo paſho jim noſiti. Perje mokró, ali pa praſhnó in blatno ali pa od tiſtoletnih mladik, ali ſparjeno, ali s mano
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	močirnih senožet, ali mokro domu spravljeno, plesnjivo ali nečedno, prašno, blatno ali sicer pokvarjeno škodje; molznim kravam je škodljivo, ako se
Mineralogija in geognozija (1871):	razmokljivih soli. Strjeno skorijo je deloma zopet razjela ter napravila blatno tekočino, koja je trdne delce kot zrnca spuščala na dno

▶ blatnat pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

blatnata

Stelja in gnoj (1875):	pri nas v deželi največ stelje potrati, tam je najbolj blatnata živina. Tako kaže tudi skušnja, da povsod tam po deželi
Stelja in gnoj (1875):	snago živine, in kdor opazuje, da tam je živina najbolj blatnata, kjer se porabi največ stelje, bi skor bil primoran reči

blatnati

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſe ſkiſa ali ſkvaſi. Taka ſkvaſena perſt ſe najde v blatnati, jesérnati, in mozhirni semlji, kjer bizhje, lozhje in druga travnata
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	otavo oblatila, ter živini škodljivo storila. Kmetje pravijo, de po blatnati mervi rado živino kolje. Detelja se je obá pota silno

▶ blatnica samostalnik, občno_ime, ženski ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

blatnica
- blatneniza
  Kmetijske in rokodelske novice (1844): vidimo, kér po zeli koshi poſébno sérbenje obzhutijo, ktéro jim blatneniza in ljushniza nar boli tolashi. Şizer je pa vſe umne

▶ blato samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

blata

Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	jeſt tebe is dèrhali vunkaj sbral, inu taku rekózh is blata gori vsdignil? Ali te niſim v' ſhtivilu mojih dvanajſt Raven
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	se jim pot k cerkvi ne grozi, ker več toliko blata ni. In Bog njih dela blagoslovi, da so premožniši, in

blato

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſhe ſùkno, platno in popir délati ; zhervi pa in njih blato ſo nar boljſhi gnoj sa polje in verte , poſebno pa
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	gazili. Sapa je tiha, serce in žile pràv počasi bijejo. Blato gré poredkama od njih, je suho, terdo', in večidel bolj
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	sprehajajo. Podzemeljski gázi vzdigujejo v velicih močirjih vlačno in nepretergljivo blato kviško k visokim kopam, ktere se kot strašni blatni povodnji
Zlata Vas (1848):	Celò pred hišami so vse v red devali, grobljo in blato stran spravljali, in vse kar je okrog ležalo, na bolji
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	in bi ga (specifičke in terde Rusizme na priliko: boloto (blato), vorota (vrata), bereza (breza), moloko (mleko) itd. pustivši) vsak le
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	odluši, ga je treba čisto odrezati, da se ne nabira blato ali pesek za kopitom, iz kterega vgnjide lahko postanejo. Rana
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	da je človek zato ustvarjen, da bi v blatu spal, blato jedel, in kakor živina v blatu in po blatu delal
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	na 20 do 16 sežnjev; nasute razvaline in podertine, naplavljeno blato, ilovje in ločje je polnilo vodotok, versta nabitih kolov kot
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	ločja in drugih povodnih rastlin, in nad njo večjidel černo blato; po verhu pa se nahaja debela lega stlačenega mahú; na

blatom

blatam

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	odresheſh, ali is grabnov potégneſh, vſtelji, in jo s shivinſkim blatam nameſhaj; to bo dobro gnojila. 7. Shaganje vſtiljati da dober
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſe v kuhinji ali per hiſhi vkùp nadergne, s shivinſkim blatam nameſhati, da dober gnoj. 13. Pesdirje od lanú in konoplá
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſlushil. Dober gnoj s ſuſhkam narediſh, zhe ga s shivinſkim blatam, s apnam, ali s pepelam nameſhaſh. 6. Ruſhnjo, ki je
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	de jih kose in sajz' ne objedó, Pomashi s' kravjim blatam, s sholzham, al s' pelenovo vodó. 4. Vert per hiſhi
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ali slišite, ljubi moji kmetje, ki tolikokrat nesnažne in z blatam pokrite vimena pri svojih kravah terpite !) nekaj pa de se

blatom
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): stvar se ne dá prekuhati v želodcu in gré z blatom vred od živine, tako, da začnó živino nogé boleti, ako

blatu

Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	ne živina voziti. Človek, kamor stopi, je v nevarnosti v blatu obtičati, ali si nogo zlomiti, ali ob čevlje priti, ali
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	njegovo senco usedel. Pa prebivavci nje rajši po luži, po blatu domú hodijo, kakor da bi si lepo in dobro pot
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	nekteri mislijo, da je človek zato ustvarjen, da bi v blatu spal, blato jedel, in kakor živina v blatu in po
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	spal, blato jedel, in kakor živina v blatu in po blatu delal. Da bi saj vsak gospodar premislil, kako se po
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	teče. Tega navadni vzrok je nesnažnost. Kedar konji v globokem blatu čez dan hodijo, ki na nogah obsedi, in kedar se
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	take, da prazna živina težko hodi, — kako pa po takem blatu sirota voziti more, ti je samemu dobro znano, — vendar se
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	bi v blatu spal, blato jedel, in kakor živina v blatu in po blatu delal. Da bi saj vsak gospodar premislil
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	nahaja debela lega stlačenega mahú; na nekterih krajih po černem blatu rastejo le redki šopki trave; so pa tudi sémtertjé kraji
Zoologija (1875):	na trebuhu pomarančast, pred nevihtami je nemiren in rije po blatu; platnica (Abramis) je jako navadna po naših vodah in ima

▶ blazen pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

blazni

Občno vzgojeslovje (1887):	uverjenostjo. Otroci so od prirode resnični in odkritosrčni („otroci in blazni govoré resnico“). Lažnjivost je navadno le posledica vzgojnih zmot. Zaradi
Revček Andrejček (1891):	ti ljudje! Ljudje? — Kaj ljudje? — Norci so to — prav pravi blazni — ves svet je pa — blaznica. (Smeje se. ) Da, da, pa

▶ blazina samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

blazina

blasina
Genovefa (1841): vſih nadlógah v jézhi, v bolésni in v ſmerti mehka blasina. Şkuſili bodete to , kakor ſim jes ſkuſila. ” ”Kadar vam vaſha

blazina

Fizika (1869):	Wechselrad, kolo menjač. Weckerwerk, budilo. Weg, pot. Weitsichtig, daljnovid. Wellbank, blazina. Welle, val. Weile, (bei Maschinen), vratilo. Wellenberg, vrh valovni. Wellenbewegung
Fizika (1869):	Bewegung, gib, gibanje. Biegsamkeit, gibkost. Bild, podoba, obraz. Blasinstrument, piskalo. Blazina, Wellbank. Bleiloth, svinčnica, plajba. Blisek, Blitz, 200. Bliskotanje, Wetterleuchten, 201.

blazinami
Kitica Andersenovih pravljic (1863): ki je bila zidana iz marmeljna in olepšana z mehkimi blazinami in z najlepšimi preprogami. Tu vzeme tri krastače, jih kušne

blazine

Najdenček (1860):	molitne bukvice ktere mi je Kristina dala, iz pod edine blazine, kjer sim imel shranjene in molil sim pobožno in z
Deborah (1883):	Sedela sem v belem oblačilu pri njem ter mu bele blazine pokladala, in v sklede devala opresnega kruha in kislega zelja

blazino

Oče naš (1854):	vergel in do smerti pobil. “ Martonova glava je nazaj na blazino padla. Potem je svoje roke sklenil in s slabim glasom
Najdenček (1860):	jenjala prositi, kakor da mi je gospodinja boljšo odejo in blazino dala. Potem mi je skuhala juho tako dobro, kakoršne še
Viljem Tell (1862):	krdela naglo zbirajo. — Bodite zložni — zložni— zložni. — (Pade mrtev na blazino, njegove roke ostanejo v roci Valter Firštovej in Stavfaherjevej, ki
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	končal, jo je zgrabil za lase in siloma vergel na blazino. Ona ni dala glasú od sebe, nekaj ker jo je

▶ blazinica samostalnik, občno_ime, ženski ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

blazinic
- blasiniz
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): ſhe mozhno odergovati. 7. V gorkim vinu ali shganju pomozhenih blasiniz mu je tréba na shlizhizo, na vrat in na obojo

▶ blazinjenje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

blazinjenje
Botanika (1875): obrežjih severnih morjev: posušena rabi pod imenom morska trava za blazinjenje. Znana vodna leča (Lemna), ktere mali, okrogli listki mnogokrat cele

▶ blazneti glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

blazneli
- blasnili
  Biblia (1584): tedaj letu vſe njemu pride? Inu ſo ſe nad nym blasnili. Iesus pak je k'nym djal: En Prerok nigder majne

▶ blaznež samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

blaznežev
- blaznencev
  Šola v boju proti pijančevanju (1898): V velikih blaznicah grofije londonske, v katerih je do 10.000 blaznencev in 1200 uslužbencev, morajo se vsi brez izjeme vzdržati vsakoršne

▶ blaznica samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

umobolnica; [sskj]

blaznica

Revček Andrejček (1891):	Norci so to — prav pravi blazni — ves svet je pa — blaznica. (Smeje se. ) Da, da, pa še prav zares!
Revček Andrejček (1891):	podkovali, če imeli bi podkvá! Res! — Svet je grozna — že blaznica! 4. Jaz brati nič, pisati nič, računiti ne znam, Pred
Revček Andrejček (1891):	se želi, življenja ne pozna; Res! — Svet je grozna — že blaznica! 3. Vodeni par upregajo za konja pred vozé, In blisk
Revček Andrejček (1891):	ni, vsak hoče več blaga, Res! — Svet je grozna — že blaznica! 2. Za rádostjo vam vsak tišči, smeh hoče imeti vse
Revček Andrejček (1891):	dan v veljavi noč duhá. Res! — Svet je grozna — že blaznica!

blaznicah
Šola v boju proti pijančevanju (1898): uslužbenca, od ravnatelja in zdravnika do najzadnjega sluge. V velikih blaznicah grofije londonske, v katerih je do 10.000 blaznencev in 1200

▶ blazniti glagol, glavni, nedovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

spravljati v veliko zmedenost ali v zmoto; SSKJ

blazniš
- blasniſh
  Biblia (1584): rekàl h'petru. Poberi ſe od mene Satan, ti mene blasniſh: Sakaj ti nesaſtopiſh tu, kar je Boshje, temuzh kar je

▶ blaznost samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

blaznost

Ferdinand (1884):	ste ga kedaj nameravali usmrtiti. Vso krivdo je zvračal na blaznost vašega pevca Petra. Sedaj me pa gotovo ne bode več
Šola v boju proti pijančevanju (1898):	natančne preiskave v blaznicah vsih dežel so dognala, da je blaznost največkrat le konečna posledica neizmernega vživanja alkohola. Največ odstotkov norcev

blaznosti
Ferdinand (1884): Ferdinand, ki si sedaj nebeški angeljček, — kar sem storil v blaznosti! Saj se sedaj vže veseliš v nebesih; jaz, jaz nesrečnež

▶ blaznovit pridevnik, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

blazen; kontekst

blaznovitem
Gozdovnik (1898): prekasno. Oročej je bil videl njegov kretaj, pa je v blaznovitem strahu segel po gruči zlata. Kepa težke rude ni stala

▶ blažen pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

blažen

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	se bodo zacelili, Potni curki posušili Sred pšeničnih mu postát. Blažen, kter'ga teža huda Odvernila ni od truda Ob težavnim setve
Čas je zlato (1864):	dela vajen, vedno nesrečen ostal, in bi mu nikdar noben blažen dan ne napočil.
Lohengrin (1898):	hvaliti iz srca globočin! Prišel si tod Vè bran narodu! Blažen tvoj pot! Slava prihódu! Elza (hiti k Lohengrinu). Lohengrin (vzdignivšise
Lohengrin (1898):	nič mi del? O slávi, pesem zmage! Junáka čine blage! Blažen tvoj pot! Slava prihodu! Blažen tvoj rod! Váruh narodu! Tebe
Lohengrin (1898):	pesem zmage! Junáka čine blage! Blažen tvoj pot! Slava prihodu! Blažen tvoj rod! Váruh narodu! Tebe le, o vzor-junak! Le tebe

blažena

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	po belem licu, Njo mi praša gromovnik Ilija: „Sestra naša, blažena Marija! Kaka te napadla je nevolja, Da po belem licu
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	za sestro ne kliče”. Njej govori gromovnik Ilija: „Sestra naša, blažena Marija! Vbrisaj solze z belega si lica, Ko se v
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	sveti Ilija, In za njimi sveti Pantelija. K njim priroma blažena Marija, Lije solza ji po belem licu, Njo mi praša
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	Ne za mašo v cerkvi svetih kruhov”. Ko to čuje blažena Marija, Vbriše solze z belega si lica. Ko svetniki blago
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	je nevolja, Da po belem licu točiš solze? ” Pa govori blažena Marija: „O moj brate, gremovnik Ilija! Kako solz ne bodem

blaženega

Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	pa že enkrat povedal — če se prav spominjam, pri mizi blaženega Fabija — da so iz Kaldeje; v tej deželi je pa
Ferdinand (1884):	hotelo srce veselja počiti; po lici so mu tekle solze blaženega veselja, kakor še nikdar ne v življenji; dà, čutil je

blaženih
Roza Jelodvorska (1855): je vam v vaši hčeri, in de bi ravno takih blaženih misel bil, kakor je gospodična Roza, in štela se bova

▶ blaženost samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

blaženost
Ferdinand (1884): življenji; dà, čutil je v svojem srci neko srečo in blaženost, kakoršne do sedaj ni poznal. Otroke pa, ki so stegali

▶ blažiti glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

blaži

Občno vzgojeslovje (1887):	in strah, Najpravičnejšemu se zameriti. To čustvo oživlja, krepi in blaži moralno čustvo v največji meri in je najizdatnejše vzgojno sredstvo
Občno vzgojeslovje (1887):	razvijanjem delovanja predstav in z obrazovanjem krogov predstav razvija in blaži tudi gojenčeva čustva; 5. s tem vzbuja višje nagibe za

▶ blažnost samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

blaginja; kontekst

blažnost
Kmetijske in rokodelske novice (1846): z lugam sprala. Od vsih posvetnih učenost, ki zamorejo človeka blažnost pomnožiti in visoko povzdigniti, je ni, de bi bila v

▶ blebetaje prislov, deležje ↘ goo300k, IMP

blebetaje
Kmetijske in rokodelske novice (1846): več beséde umévno izreči; kar le z glavo je zmajevala blebetáje, in hudó glédala. Zdaj pravi ena soséd: „Blede, le deržimo

▶ blebetanje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

blebetanja

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	beſedi, kakor neverniki, kteri menijo, de bodo savoljo ſvojiga veliziga blebetanja uſliſhani. Ne ravnajte ſe po njih. ˛Sej vaſh Ozhe dobro
Govor poslanca g. Hermana v št... (1863):	zna še jezika, in tudi malo koristi dobiva iz tega blebetanja. Moja gospôda! ali morda menite, da je kaj bolj izobražen
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	kod imaš vso to neumnost? Kdo te je učil tacega blebetanja? Jaz sem se učila, sem premišljevala in premišljevala in prišla

▶ blebetati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

blebetate
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): si upate od nje tukaj govoriti; tudi ni res, kar blebetate od necega nagnjenja. ” Fulvij odgovori: „Kar se tiče gospodičine Neže

▶ bled pridevnik ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

bledpridevnik, splošni, nedoločeno

bled

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	očeta obiskat. Oče se prestraši, viditi, kakó je medel in bled. „Moj Bog! — mu pravi — kaj si bolen? Ali še moreš
Roza Jelodvorska (1855):	s Častimiram, ali staro sovraštvo premaga vse perve blage občutke. Bled in plah strahovito gleda okoli, ter pravi z votlim glasom
Ferdinand (1884):	bolnik, čegar lici so bile včeraj rudeči kot vrtnica, je bled kakor mrlič. Žila bije vže tako slabo, da se komaj
Ferdinand (1884):	tresel po celem životu, kakor šiba na vodi. Bil je bled kakor mrlič in mrzel pot ga je oblil. Nikdar v
Ferdinand (1884):	bolj čmeren, nego njegov gospod. Bil je ves zamišljen in bled; govoril je le malo in njegova veselost ga je zapustila
Ferdinand (1884):	»Za božjo voljo, kaj pa mislite! « reče Peter, bled kakor smrt. »Če je res tako, in se ne da
Oče naš (1885):	in sirovosti svojih podložnih. Kar mu padejo vilice iz roke, bled in jecljaje je nagnil svojo glavo in zgrudil se na
Oče naš (1885):	ga milo gledali. „Ubogi vojak,“ je začela ena, „kako si bled! ali si bolan? Ves moker si od rose in kako
Kakeršno delo, takšno plačilo (1886):	kaj pa misliš storiti," jeclja Tone ves prestrašen in smrtno bled. "Jaz ali pa on," odverne Peharček s peklenskim smehom, in

bledapridevnik, splošni, nedoločeno

bleda

Genovefa (1841):	neorôshnjene nedolshnoſti in v ſtrah prevsétnih hudôbneshev! ” je djála in bléda ko ruta, ktéro je v rokah dershala, mu je roké
Genovefa (1841):	ihté ſtali — vojvoda pa in vojvodnja ſta od veſéliga ſtrahu bléda ſedéla in — niſta vedila, pri zhem ſta. Zhes dolgo, ko
Genovefa (1841):	sgodí! ”— Njéno lépo, príjasno oblízhje ſe je vſe ſpremenilo. Ljubka, bléda rudézhiza njénih liz je minula, in kakor merlizh je obledéla
Genovefa (1841):	dolgi slaténkaſti laſjé sakrivali; goloroka in bôſa — vſa premrasena in bleda kakor umerajózha je bíla. „Kdo ſi? ” je rékel grôf, nemalo
Revček Andrejček (1891):	desno. ) (Franica, ki je namreč v prvem dejanju bolestna in bleda, je sedaj lepo rudeča in živa. ) Jerica. (Pihne luč, uzame
Ljubite svoje sovražnike! (1899):	svojo mater. — Ni se motil, ona je bila, — pa tako bleda in shujšana, da jo je komaj spoznal. — Vendar je bil

blede

Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	bistrim obrazam, na katerim so se znamnje vidle skrivne otožnosti, blede namreč ličice. Njeni lasje, rumeni kakor zlato, so bili v
Blagomir puščavnik (1853):	ramo nasloni. Roke se mu tresejo, lica so vedno bolj blede, oko motno in na pol zaperto. Vender se še vzdigne

bledepridevnik, splošni, nedoločeno

blede

Roza Jelodvorska (1855):	ko so od zahajočiga solnca rumenkasto pobarvani, ali pa od blede lune tu in tam osvitljeni bili, marsikterega popotnika čudno v
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	imajo kervave korenine; večidel tudi barvo spremenijo in postanejo bolj blede.

bledegapridevnik, splošni, nedoločeno

bledega
Mlinar in njegova hči (1867): Jaz ne, Janko. Pogledi me! Kaj se morda bojiš mojega bledega obličja?

blediga

Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	vidi. Borneji ludje, ki le navadno žganje pijó, so sploh blediga jiloviga obraza; imenitneji pa, ki so boljši žganice, alj ptujih
Roza Jelodvorska (1855):	ktera je bila že od samiga pogleda strašne ječe, in blediga obraza svojiga očeta vsa žalostna, so jo te besede njeniga

bledejšapridevnik, splošni, primernik

bledejša

Rudninoslovje (1867):	barve je lazurne, i tudi raza je taka, samo nekoliko bledejša; prozóren je ali prosójen, krhek, trd (tr. = 3•5 .... 4
Mlinar in njegova hči (1867):	ljuba tetka mi pravijo, da si od dne do dne bledejša. Kaj pa ti je, preljubo moje dete? Kaj pa naj
Rudninoslovje (1867):	zelen je kot smaragd, tudi raza je zelena, toda nekoliko bledejša, samo prosójen je; krhek, trd (tr. = 3•5 .... 4•0

bledempridevnik, splošni, nedoločeno
- bledem
  Kmetijske in rokodelske novice (1846): ostane! Pa tudi gorke solze so nam têkle po licu blédem , kadar je huda nesreča nad nas perhrula. Bog premíli, na

bledipridevnik, splošni, nedoločeno

bledi

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	zapertih čumnatah, v ktere malokdaj ljubo sonce posíje. Ljudjé so bledi, čmerni in slabotni , ki v njih prebivajo, nevečni ko muhe
Blagomir puščavnik (1853):	strašnem stanu. Tudi lepa boja vašega obraza se je zgubila, bledi ste postali. Tiho in brez nejevolje ste dolgo strašno terpeti
Gozdovnik (1898):	pa legli spat. Solnce obzorja še ni rdečilo, in le bledi svit se je kazal na vzhodnem nebu, ko pristopi indijanska

bledihpridevnik, splošni, nedoločeno
- bledih
  Sedem novih perpoved sa otroke (1836): sdaj veliko vezhi, nekaj rudezhih ko kri, nekaj bolj bledih, kakor is ſame shameti. Mariza hitro k' materi tezhe, jim
bledimpridevnik, splošni, nedoločeno
- bledim
  Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): dolžnost je de samí sebe réšite“. S pobítim sercam, z blédim obrazam in s solznimi očmí mati stojí per postelji svoje

bledopridevnik, splošni, nedoločeno

bledo

Genovefa (1841):	zvetlize ſo vſahnile in sginile, in listje je rumeno in blédo na drévji in germovji viſélo — in zhe ſe ni ſamo
Genovefa (1841):	in peſh v kup hiteli. Vſi ſo oſterméli, ko ſo blédo, s-hujſhano goſpó, ktéro je grôf sa roko dershal, in lépiga
Oče naš (1854):	prijazno starčka pozdravila, kteri ji je s serčnim usmiljenjem v bledo, žalostno obličje pogledal. Štefan jo je tudi prav prijazno pozdravil
Deborah (1883):	več, Nje črt je le ljubezen njeno pričal! Plaši me bledo, milo nje obličje, Prikaže često se mi v sanjah.
Oče naš (1885):	prijazno pozdravila starčka, kteri jej je s srčnim usmiljenjem v bledo, žalostno obličje pogledal. Štefan jo je tudi prav prijazno pozdravil
Kakeršno delo, takšno plačilo (1886):	je od časa do časa skerbno in boječe pogledaval svojo bledo ženo. Tudi ona ga je ves čas terdno opazovala in
Zlatorog (1886):	In plesálci, to so dečki bodri! Svetločrni dičijo jih kodri, Bledo lice, jasno jim okó je, Ustne pa so žíve, cvetne

▶ bledenje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

bledenje
Maria Stuart (1861): tekel In kričal: Umorjena je kraljica! Ne, to ni res; bledenje je vročinsko, Ki v praznih sanjih kaže mi, Kar je

▶ bledeti glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

bledeti
Gozdovnik (1898): sreča, da ste šli, sledeč za nami! « »Tiburcio jo vidi bledeti in tresti se, ko pomisli, da je imela pasti v

▶ bledica samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

bledica
Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): posebno one, kterih se v poletnem času ne loti rada bledica, kot maternice. Na listih smo razločno spoznali, po kakošnem križanji
bledici
Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): do 30 cm. ; po letu ste kazali perijodično nagnenje k bledici (chlorose) in v vsem skupe nezadosten razvoj, tako da bo
bledico
Kmetijske in rokodelske novice (1845): Klausner-Stahlwasser), ktera se v celi Evropi samo tù najde; zdravi bledico, tudi drugač oslabljene ljudí obojniga spôla *) Zraven teh treh zdravilnih

▶ bledo prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

bledo

Mineralogija in geognozija (1871):	4. Apatit, zarad svoje lepe bledo zelene barve imenovan tudi špargljevec, sestavljen je iz fosforokislega apna
Ferdinand (1884):	naš zamišljeni pevec še v tej samoti. Polna luna je bledo obsevala na pol razpadli, z mahom obraščeni kip in zeleno

▶ bledoličnik samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

bledoličnik

Gozdovnik (1898):	Takoj ustane Bizongriva z napeto puško pred njim. »Odkodi ve bledoličnik, da je tukaj Komanč? « »Od Sokoljegaočesa,« odgovori beli, smejoč se
Gozdovnik (1898):	»Drugi bledoličnik ni tako visok in tako močani vendar višji in močnejši
Gozdovnik (1898):	Bivolotoku bledoličnik s štirimi očmi? « »Bil je tukaj in drugi bledoličnik je govoril, da Sokoljeoko pride. « Sokoljeoko se zdaj nečesa domisli
Gozdovnik (1898):	da razbojnika privede v roke Komančev. Je-li bil na Bivolotoku bledoličnik s štirimi očmi? « »Bil je tukaj in drugi bledoličnik je
Gozdovnik (1898):	kliče ta. »Hoče-li moj beli brat povedati mi, kje stoji bledoličnik, ki nosi ime Avgustin Pena? « »Tam, črnobradi mož, pri velikem

bledoličnika

Gozdovnik (1898):	Črnotič, glavar Apačev, naj svojim vojakom zapove, da vračajoča se bledoličnika na miru pusté, kajti Antilopa hoče z belimi skleniti mir
Gozdovnik (1898):	razbojnikov,« reče opravičujoč se. »Ali to je videl, da vodita bledoličnika vjetega; potem nista mogla biti dobra moža. Rdeči moj brat

bledoličniki

Gozdovnik (1898):	mi je govorila. Preden more Črnotič velikrat sto našteti, bodo bledoličniki v njegovi oblasti. « »Je-li morejo moji vojaki hoditi po vodi
Gozdovnik (1898):	»Kaj hoče veliki glavar od lovcev s Snežnikov? « »Trije bledoličniki naj si zapojó mrtvaško pesem, kajti preden jo izvršé, bodo
Gozdovnik (1898):	Vodja se bliža hazienderu. »Rdeči možje se bodo bojevali z bledoličniki, ter Apačem vzeli obglavke. Kdo bodi poveljnik: moj beli brat

bledoličnikom

Gozdovnik (1898):	so v večna lovišča, k Manitu. Črnotič pa pojde k bledoličnikom in za vsakega svojih sinov bo vzel dvajset oglavkov. Moj
Gozdovnik (1898):	ujetniku. »Ali mi dovoli moj rdeči brat, da zinem z bledoličnikom? « »Moj brat naj stori, kar hoče. « Puščavski ropar stopi k

bledoličnikov
Gozdovnik (1898): »Njegova steza je šla v deželo bledoličnikov, kjer so sinovi Apačev konje lovili. « Črnotič napenja ušesa. »Moj

▶ bledordeč pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

bledordeče
- bledorudeče
  Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): pijačo spravlja. Ako vnetje hujše prihaja, se zapazijo po vratu bledorudeče lise, ktere se čez dalje bolj razširjajo in temne postajajo

▶ blejski pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

blejskega
- bledſkiga
  Kmetijske in rokodelske novice (1844): Boshji na Jéseri. Nekidan je bil en vinograd pod ſkalo Bledſkiga Grada, ſe ſhe dandanaſhni „vinograd” imenuje, inu obdivjane terte ſame

▶ blek samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

krpica; Pleteršnik

blek

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	pol unče cukra in zli na višnje. Poverhu pa deni blek iz masleniga testa, pomaži ga z jajci, potresi ga dobro
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	s cukrenim snegam in jih še enkrat posuši. Na vsak blek pa še položi en ravno toliko visok blek kruhove torte
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	Na vsak blek pa še položi en ravno toliko visok blek kruhove torte, poli vsak krof s čokolado in posušene z

bleke

Kuharske Bukve (1799):	Telezhje meſo na franzosko visho. Naręshi vitraſtiga telęzhjiga meſa na bleke, ga potolzi s' noshovim robam, de bo mehko; sloshi ga
Kuharske Bukve (1799):	pomashi svalano teſtó, potręſi gori sręsane rakove vratove, rasręshi na bleke s' kolęſzam, bleke povì, inu jih puſti ſhe enmalo
Kuharske Bukve (1799):	to smęſhaj ſkup; sręshi oblate na po dva perſta ſhiroke bleke, namashi na nje tiga teſta, poloshi jih zhes plehove koríta
Kuharske Bukve (1799):	lotov moke; svalaj teſtó na tanko, ręshi s' kolęſzam trivoglate blęke, deni gori kakiga maſhenja; savì ſkup, poſtavlaj na papir, puſti
Kuharske Bukve (1799):	luka ali zheſna; tę ſtvarl vkup rasſękaj, inu na goveje bleke naloshi, potle jih ſkup savì, saſhpíli, na tizhji rashin natakni
Kuharske Bukve (1799):	rasręshi s' obodzam sa krofe, ali pa s' nosham na bleke; Pomashi koso s' maſlam, potręſi jo s' ribanim kruham, vloshi
Kuharske Bukve (1799):	na en perſt debeloſti, vręshi ga s' biſihkotnim modlam na blęke. Poſębej smęſhaj ſhtir lote preſjaniga zukra inu en lot ſtolzhene
Kuharske Bukve (1799):	voſkam pomashe, enmalo obriſhe. Is unigi męſhanja ſturi podolgaſte bleke, jih naloshi ua pleh. deni v' pęzh, de ſe rumeno
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	skoz sitice čisto odcejeni sok, testo prav tanko na majhne bleke zvaljaj, nadrobne rezance v rujavo župo deni, de dobro prevre

▶ blekec samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

krpica; Pleteršnik

blekce

blekice

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	zreži ga na dva persta široke in trikrat toliko dolge blekice, pomaži jih z ubitimi jajci, obloži jih s podolgama zrezanimi
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	ga z izrezicam, ki ima velikost otročje roke, na okrogle blekice zreži, na vsak za en lešnik velik kupic vkuhanih marelc
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	lupka. Napravi potem na z voskam pomazani dili z žlico blekice, ktere z janežem potresi, speci in še gorke na kuhavnico

blekcem
- blekicam
  Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): vkuhanih marelc ali maline daj; potem jih z ravno takšnim blekicam pokri in še enkrat z malo manjšim izrezicam odreži. Kar

blekci

blekici

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	gorčice. Kislo zelje s cesarjevim mesam. Pečeni kopun. Solata. 96. Blekici na župi. Meso s krompirjevim hrenam. Korenje z mesenimi klobasicami
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	Meso z rujavo polivko. Zelen grah z mesenimi klobasicami. Gnjatni blekici. 19. Špargelnova župa. Meso s peso. Zelen fižol s svinjino
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	Za zimo. 82. Ohrovtova župa. Meso z mandelnovim hrenam. Gnjatni blekici. Bažan z dušenim kislim zeljem. 83. Lovska župa. Meso s

blekec
- blekic
  Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): majhno ponev z maslam na ogenj, de se razbeli, daj blekic skozi jermene na konec kuhavnice in pusti ga od tega

▶ bleketati glagol, glavni, nedovršni

bleketa
Kmetijske in rokodelske novice (1843): kar je Na herbtu ti noſiti. ” „Zhe mras maſh — ovza bleketa — ˛Stor' sheni ſe gibati, Puſt niti 's moje ovne ſt'rit'

▶ blesk samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

blesk
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): očéh, da se je bliskove svetlobe polagoma sopet navadil. Tak blesk pa je sonce obdajal, kakoršnega prej nikdar ni vidil; in

blesku

Divica Orleanska (1848):	Merjeta. V blesku bove Jo vidle in visosti, rekle bove: To je Jovana
Viljem Tell (1862):	Unstran jezera zelena senožet, vasi in švicarski dvori v solnčnem blesku. Na levi v oblake zavite gore, na desni daleč zadej

▶ blesteč pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

blesteči

Zeleni listi (1896):	me nihče ne vidi! Moji listki so tako nežni in blesteči, pa me nihče ne občuduje! «
Lohengrin (1898):	Elza (goreče gledaje k njemu). Moj ščit! O angelj moj blesteči! Nedolžnost mojo si spoznal Mar dvom ne bil bi greh

▶ blesti glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

blede
Kmetijske in rokodelske novice (1846): je zmajevala blebetáje, in hudó glédala. Zdaj pravi ena soséd: „Blede, le deržimo jo” ; ena pa pravi: „Hudôbo vidi, ko takó

▶ bleščati glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

blešči
- blišči
  Astronomija (1869): ki leže še znotraj povratnika rakovega, sozvezdje Bootes, v kterem blišči Arktur, zvezda prvega reda. K tej zvezdi pelje ravna, skoz

▶ bleščati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

blešče
- blišče
  Sveti večer (1866): težo. Rože ni videti; le tu na ledenih šipah se bliščé ledene cvetlice. Na sadnem drevji, ki našo streho obdaja, ne

blešči

bleši
Kmetijske in rokodelske novice (1846): je kès. Milo v kitah vene divičen Res nevesti se bleší. Ko klicaje k piru ličen Na zvoniku zvon doní. Pa
bleſhi
Kmetijske in rokodelske novice (1844): in zlo angelje, ki ſo okoli njé kakor odmaknjeni, takó bleſhí, de ſi eden med njimi ſvojo rozhizo nad ozhmí dershí

blišči

Sveti večer (1866):	in zelenega peresca ni več na njih videti; sren se blišči po vseh vejah in vejičicah, od streh visijo dolge ledene
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	in odperl je bom v krasoti tistega nebeškega solnca, ki blišči naše oko. Le povej mi, Boštjan, če ni prederznost misliti
Deborah (1883):	Oba. Kakor sneg so nje ročice, Ki v planini se bliščí, Kakor zarja njeno lice, Ko na nebu rumeni. Rozka. Reže

bliſhi

Fabule ino pesmi (1836):	Ne mógel ſhe je snati, No da ſe malo dén bliſhí, Nej’ vidil thora ſtati. Pa toti miſli: Virt she sna
Življenja srečen pot (1837):	oh, kako ſo jih tam veſeli! Nebeſhka zhaſt is njih bliſhí, in vſa ſovrashnikov oblaſt premagana pod njim leshí. — Ino v'

bleščijo
- blišijo
  Kmetijske in rokodelske novice (1846): očí; Persi v radosti kipíjo, In krog ust se še blišíjo Sméhki kdajne nežnosti. O de bil bi, dete mílo, S

bleščita

bliščete

Novice gospodarskih, obertnijs... (1860):	Ciril i Metod! po bratsko se milujemo“. — Dve svetli zvezdi bliščete na nebu nam Slavenom; Oj sveti Ciril i Metod! na
Novice gospodarskih, obertnijs... (1860):	v veseli spomen nju apostolovanja leta 860. Dve svetli zvezdi bliščete na nebu nam Slavenom: Oj sveti Ciril i Metod! na

▶ bleščav pridevnik, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

ki odbija iskrečo se svetlobo; SSKJ

bleščava
- bliſhiva
  Sedem novih perpoved sa otroke (1836): rudezh paſek lepſhi perleshe, kakor ſhe toljko draga piſana ino bliſhiva lepotija. To‐ rej is ſerza shelim, de bi tud ti

▶ bleščava samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

bleščava
- bliščava
  Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): karkoli vidimo, je delo — njegovih rok! “ Nebes in zemlje vsa bliščava Je stvarniku neskončna slava 2. Dež. Tergovec, ki je bil
bleščavi
- blišavi
  Kmetijske in rokodelske novice (1844): nas vesela Od kraljev'ga solnca dana: Glej! leskeče se v blišavi Vse v dolini in višavi! Zdaj zvestó smo Te sledili

▶ bleščeč pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

bleščeče
- bliščeče
  Mineralogija in geognozija (1871): žrela dvigajoči se vodni par napravi nad njim oblak bele, bliščeče barve, v kojem se razvijajo grozne električne prikazni. Neprenehoma šviga
- bliſhezhe
  Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): bi trenil, ſo bile. Na nebu je gorela velika luzh, bliſhezhe ſolnze, de dan dela. ˛Sijala je prijasna luna, de ſveti

bleščečo

bliščečo

Astronomija (1869):	ali zatone. Dokler je solnce nad obzorom, razsvitljuje s svojo bliščečo lučjo zemeljsko površje, in tisti del ozračja, ki je nad
Astronomija (1869):	manjšimi. C. Razdelitev nebeskih teles. 45 Z naše zemlje vidimo bliščečo dnevno zvezdo (solnce) in po spremenljivosti svoje podobe znamenito luno
Zoologija (1875):	Talpa europaea. 1/8 nar. velikosti. Zlati krt (T. inaurata) ima bliščečo dlako, ki se iz zelene preliva na zlato. Zvezdorilcu (Condylura

blišečo
Kmetijske in rokodelske novice (1846): prejo vertí na vreteno berneče, Nabira v omare, očistjene peg, Blišečo volnino in platno ko sneg, Sijanja pridružiti blagu ne mudi

▶ blez prislov, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

menda; SSKJ

blez
Kmetijske in rokodelske novice (1844): zvonil in streljal, ali veš, de bi bila toča pobila? Blez de ne veš! — K čemu so pa žeblji od mertvaške

▶ blisk samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

blisk

blisek

Fizika (1869):	Bild, podoba, obraz. Blasinstrument, piskalo. Blazina, Wellbank. Bleiloth, svinčnica, plajba. Blisek, Blitz, 200. Bliskotanje, Wetterleuchten, 201. Blitz, blisek. Blitzableiter, strelovod. Blitzschlag
Fizika (1869):	Bleiloth, svinčnica, plajba. Blisek, Blitz, 200. Bliskotanje, Wetterleuchten, 201. Blitz, blisek. Blitzableiter, strelovod. Blitzschlag, strela. Blitzschlag direkter, ognjena strela. Blitzschlag Rück
Botanika (1875):	ki rabi v ognjarstvu, Posebno po glediščih, kjer se posnéma blisek s tem, da se ta prah piha skoz svečni plamen

blisk

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	besedi notri skoči. „As, as! oh krop! zdaj zaječi,” Ko blisk na drugo stran zletí. „Presneto sim si nos opekla! ” Je
Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853):	in se ravno pripognila vodo zajeti. Kar prešine hudoba kakor blisk jirharjevo serce, ki ga je tudi kakor strela naglo vnéla
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	pade tudi kočijaž s kočije; ostala vprežena konja se ko blisk zavijeta s kočijo v stranske ulice, pa v tem jima
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	nanagloma nastopila, da je Hafed izperva mislil, da ga je blisk zadel, in zares je svojo roko na oči položil, da
Mineralogija in geognozija (1871):	barve, v kojem se razvijajo grozne električne prikazni. Neprenehoma šviga blisk, grom ga spremlja in to mu podeli značaj hudega vremena
Deborah (1883):	Tukàj ga ni! Ne pride? Grešni dvom! On mora priti! (Blisk. ) Uh, kakó se bliska! Si jezen, Bog, da mi takó
Revček Andrejček (1891):	blaznica! 3. Vodeni par upregajo za konja pred vozé, In blisk nebeški uklepajo, da nosi jim željé! Na zobe luni gledajo
Zeleni listi (1896):	telo. Začne kazati torej svoje umetnosti. Najpoprej spleza hitro kot blisk vrh strelovoda; na to se jame na glavo postavljati in

bliſk

Pozhétki gramatike (1811):	Dolgi ſo predhódni v' oudre, oivre ouille, oule. kakor: foudre, bliſk, ſtréla, dissoudre, rasvesati, poivre, pòper ſhtupa; brouille, sdraha, ſpor; quenouille
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	napoknilo. Ino glej, velik potreſ je! Angelj Goſpodov, ſvetel kakor bliſk, pride is nebeſ, in odvalí kamen ſpred
Genovefa (1841):	vnovizh veſ sapanjen obſtal in rékel: „Mati; ali ſo ljudjé bliſk is nebéſ prinêſli? ali ga jim je Bog dal? ” „O
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	desh veliko tiſte materie s ſeboj prineſe, is ktere ſe bliſk naredi. Shabe, merzheſe, ersh, pſhenizo, péſek, kamenje in druge rezhi
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	je velika nevednoſt in vrasha. O. Od kod pa pride bliſk, grom in treſk? Ş.Bliſk, grom in treſk pride od nebeſhkiga

bliska
- bliska
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): Čuješ, Marko, kako zunaj hudo gromi! ali ne vidiš žarjavega bliska, kako široko vodo razsvetljuje in kako ploha poleva. Voda naraša
- bliſka
  Kmetijske in rokodelske novice (1844): ſhe 215 sidanih opashov, 28 varnih dimnikov in 23 odvódov bliſka naredili. Dva pogorelza pa niſta pomozhka ſvoje ſhkode prejela. Pervi

bliski

Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850):	morje za njimi. Ali na enkrat se iz oblaka uderó bliski ino strelo na Egipčane. Kola ino kolesa, vse se potáre
Oče naš (1885):	Pa njih oči, ki so se v mnogoterih bojih z bliski sovražtva in srditosti pogledovale, so se zdaj mirno in v
Zlatorog (1886):	približa kdo se, urno koze »Nanj kámenje valé in žarni bliski »Iz rog vodníku švigajo, da plašno »Obrne mož se ter

bliſki
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): morje sa njimi. Ali na enkrat ſe is oblaka uderó bliſki ino ſtrele na Egipzhane. Kola ino koleſa, vſe ſe potáre

bliskom
- bliskam
  Kmetijske in rokodelske novice (1845): plohé, bučé vetrovi, Divja je in strašna noč. Tù med bliskam , med gromovi Cesar moli zdihajoč: De naj zoper vzdvignjene viharje

blisku

Tine in Jerica (1852):	boječa golobica, komaj se je upala sopsti, in pri vsakimu blisku se je pretresla. Vselej smo, reče Tine v božjih rokah
Deborah (1883):	da mi takó groziš? O ne! ti nisi jezen. V blisku, v gromu Ti stopil si na sveto goro Sinaj K

▶ bliskajoč pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ

bliskajoče
Kmetijske in rokodelske novice (1845): hrabram in vitezam njegoviga kraljestva, kader po zmagi domu pridejo, bliskajoče zvezde na persi pripenjala, in zlate vence na njih glave

▶ bliskanje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

bliskanje
- bliskanje
  Kmetijske in rokodelske novice (1846): spet bredemo čez koléna po vodi: vmés so plohe, hudo bliskanje in treskanje in hudo vojskovanje vetrov. Danes in pa blagdan
- bliſkanje
  Kmetijske in rokodelske novice (1844): Dunaju) je bilo 22. Proſenza po nozhi ſtraſhno gromenje in bliſkanje. Ravno tako hudo vreme je bilo tiſto nozh v Kloſterneuburgu
bliskanjem
Divica Orleanska (1848): delji voglarske bajte. Zlo tamno je, med silnim gromenjem in bliskanjem se sliši strelanje. Pervi nastop. Voglar. Voglarica. Voglar. To grozna

▶ bliskati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

bliska

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	slave, Ne vtajiti bistre glave; Večna bo Slovencov čast. Kedar bliska meč morije V boji kerv junaška lije, Kakor hrast Slovenc
Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850):	velik ino svet. Tretji dan pride. Jutro napoči. Ino glej, bliska se, sliši se germeti. Temen oblak pokriva goró. Glasno trobenta
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	ali vodeni. Včasih se megle nizko vstopijo, dež gré, se bliska in gromí. Kar se v hipu začne megli rep delati
Deborah (1883):	pride? Grešni dvom! On mora priti! (Blisk. ) Uh, kakó se bliska! Si jezen, Bog, da mi takó groziš? O ne! ti
Zlatorog (1886):	V soški krčmi zbira se mladína, Bliska rádost, vriska mandolína, In po taktu, hitro in počási Tú

bliſka

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	Ş. Ali miſlite, de ſvet Elija vrage ſtrelja, kader ſe bliſka, gromí in treſka? O. Ali ſhe tega ne veſh? Le
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	naravoſlovja suzhenim ſinam, v meſzu Maliſerpanu. O. Kakó mozhno ſe bliſka, gromí in treſka; she ſpet Elija vrage ubija. Ş. Ali

bliskajo

Stric Tomaž (1853):	bo vpijoča pregreha! “ Pri teh besedah poskoči, oči se mu bliskajo — Špelo pa groza spreleti, viditi moža tako serditega. „Kdo neki
Gozdovnik (1898):	zadnje besede so bile skoraj bolj podobne pretenju. Grofu se bliskajo oči, vender se premaga, in zaničljiv nasmehljaj mu šine okolu

bliskalo
Tine in Jerica (1852): jo je Tine zagledal, je prec domu tekel, vse vredit. Bliskalo in treskalo je, kakor bi se hotel nebez podreti. Jerica

▶ blisketati glagol, glavni, nedovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

blesketati se, lesketati se; [sskj]

blisketajo
- blisketaje
  Kmetijske in rokodelske novice (1847): in manjših zvezd ktere z nepreidejočo svitlobo migljaje in se blisketaje ti oznanujejo mogočnost Božjo ! Ali so neki stvarjene, de bi
- blisketajo
  Blagomir puščavnik (1853): se veselja joka pri teh nepričakovanih besedah. Milkota oči se blisketajo, zdaj pogleda gori v jasno nebo, zdaj v cvetečo Zâliko
- bliſketajo
  Genovefa (1841): doſtikrat ſhe s dragimi rezhmi olépſhane, ktere ſe kakor svesde bliſketajo. Njih ſtanovanja ſo takó kraſne, de ti ne morem dopovédati

▶ bliskniti glagol, glavni, dovršni ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

blisknilo
- bliſknilo
  Genovefa (1841): tudi sa jéd ſkerbel! ” In gléj, ko bi ſe bilo bliſknilo, ſo ſe obláki rasdelili in ſolnze je prijétno in gorkó

▶ bliskoma prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

bliskoma
Gozdovnik (1898): tla. Z naglim skokom stoji Komanč poleg njega ter mu bliskoma porine rezilo v prsi do ročaja. Na to pograbi z

▶ bliskota samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ Pleteršnik

bleskot; Pleteršnik

bliskoti
Valenštajn (1866): Ljubezen sme se bližati ljubezni, Al k tej bliskoti sme le kralj stopiti. Tekla. O, tiho o le-tem zalupljenii

▶ bliskotanje samostalnik, občno_ime, srednji(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ Pleteršnik

bliskanje; kontekst

bliskotanje

Fizika (1869):	Blasinstrument, piskalo. Blazina, Wellbank. Bleiloth, svinčnica, plajba. Blisek, Blitz, 200. Bliskotanje, Wetterleuchten, 201. Blitz, blisek. Blitzableiter, strelovod. Blitzschlag, strela. Blitzschlag direkter
Fizika (1869):	vratilu. Weltraum, svetski prostor. Wendekreis, obratnik. Westwind, veter zahodnjak. Wetterleuchten, bliskotanje, igranje zarnic. Widerhall, odmev. Widerlager, opora. Windbüchse, puška vetrovka. Winde
Fizika (1869):	kosatica. I Identisch, istoven. Igla magnetnica, Magnetnadel, 157. Igranje zarnic, bliskotanje, Wetterleuchten, 201. Imenovalnik, Nenner. Inclination, naklon. Induction, navod. Inductionsstrom, navedeni

▶ bliskov pridevnik, svojilni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

bliskove
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): Dolgo časa je deržal roke na očéh, da se je bliskove svetlobe polagoma sopet navadil. Tak blesk pa je sonce obdajal

▶ bliskovito prislov, splošni, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ

bliskovito

Gozdovnik (1898):	vrata, stoječa že dolgo odprta. Njegov oče mu je sledil bliskovito. Trajalo je nekaj časa, preden so možje zopet mirno sedeli
Gozdovnik (1898):	groznega zavijanja se ponavlja. Tla se tresejo pod valino konjev, bliskovito drkajočih, in zdajci je tabor sredi viharja in toče krogel

▶ bliskovod samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ IMP

strelovod; kontekst

bliskovod

Naravoslovje alj fiziko (1849):	naravoslovci na burjavo, ako je ravno ne vidijo. §. 133. Bliskovod je alj dratena verv, alj šinja iz kake rude, navadno
Naravoslovje alj fiziko (1849):	brez škode v zemljo. Misliti se pa ne sme, de bliskovod daljno elektriko nase vleče, in nevarnost množi; ampak on le
Naravoslovje alj fiziko (1849):	dratena verv, alj šinja iz kake rude, navadno iz kotline. Bliskovod seže od veršine do tal rečí, ktero ima zavarovati, namreč
Naravoslovje alj fiziko (1849):	alj rjavoželezne, ktere blisk manj mikajo, kakor kotlina. Ako je bliskovod iz kosov sostavljen, morajo biti kosi na tenko zjedinjeni, sicer
Naravoslovje alj fiziko (1849):	kolu povzdigniti; de pa blisk poti ne zgreši, mora bili bliskovod dovolj močan, in z nobeno rečjo ne združen, ktera bi

bliskovoda

Naravoslovje alj fiziko (1849):	debela; šinja riso debela, in kake dva palca širska. Podpore bliskovoda so alj lesene, alj rjavoželezne, ktere blisk manj mikajo, kakor
Naravoslovje alj fiziko (1849):	gladkejši pot kaže. Na velkim pohištvu je več kakor eniga bliskovoda potreba, ker blisk, ki je kakih 100 čevljev od bliskovoda
Naravoslovje alj fiziko (1849):	bliskovoda potreba, ker blisk, ki je kakih 100 čevljev od bliskovoda, se malo zanj peča. Kadar zeleno drevje elektriko dobro pelja
Naravoslovje alj fiziko (1849):	Ker blisk v nar viši tela rad vdari, je treba bliskovoda verh strehe po kolu povzdigniti; de pa blisk poti ne
Naravoslovje alj fiziko (1849):	tal rečí, ktero ima zavarovati, namreč zvonika, cerkve, pohištva. Verh bliskovoda je večidel na koncu pozlačen kol iz železa alj kotline

▶ blišč samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

blišč

bliš
Kmetijske in rokodelske novice (1845): molitvi je zaspal; Tu kot jutro pomlajeno Iz noči gre bliš svital. Bliže mu perkazin pride, in razšíri svet se zdaj

blišč

Ferdinand (1884):	kmali kos. Grof Alfonz se ni bal stroškov, da pokaže blišč svetu; tudi je čislal umetnike; zaraditega ga je sprejel
Ferdinand (1884):	pregreh, v katere tako lahko zapelje bogastvo, častilakomnost in svetni blišč. Oj, najstrašneje, dà jedino zló je hudobija! Revščina, težko delo
Ferdinand (1884):	tvoje strmenje; do tega trenutka si videl pri meni le blišč in obilnost vsega. Ni vse zlato, kar se sveti. Vrjemi

▶ blizek pridevnik ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

bližjepridevnik, splošni, primernik
- bližje
  Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): seboj velik lonec zelene oljnate barve, pomažem z njo vse bližje germovje, ki je raslo krog verbe, in dosegel sem svoj

bližjempridevnik, splošni, primernik

bližem

Fizika (1869):	večidel je do zdaj bil opazovan le na severnem, nam bližem in bolj znanem polu.
Fizika (1869):	vidno ločijo plinava telesa od trdnih in kapljivih teles. Pri bližem opazovanji plinov bomo navadno zrak, ki nas obdaja, jemali za

najbližjemupridevnik, splošni, presežnik
- najbližjemu
  Oče naš (1885): pripade Bezinska grajščina z vsem, kar je, gospodu Martonu kot najbližjemu Mêljardovemu žlahtniku. Kdor ima od rajncega še kaj terjati, naj
- naj bližjimu(združena oblika)
  Divica Orleanska (1848): krepko z obéma rokama okove in jih razterga, plane k naj bližjimu vojšaku, mu potegne meč íz rôke in urno odíde

najbližjipridevnik, splošni, presežnik

najbližji

Nevera (1878):	brani bolj skerbeti zase, kakor za gospodarja, vsaj je vsakdo najbližji samemu sebi in zakaj bi se zdaj tako pobijal, vsaj
Žrtva ljubosumnosti (1884):	v hišo. Tvoj dom pa mi je bil v nesreči najbližji, in sèmkaj skušal sem se rešiti. In hvala ti, Vida
Cigani (1890):	v Ameriki jih je nekaj. Ker so nam ogerski cigani najbližji, izpregovorimo še nekoliko besed o njih. Na Ogersko so prišli
Od pluga do krone (1891):	duhovnik ustavi, obrne in da blagoslov; vaščanje se razidejo. Le najbližji sosedje ostanejo v veži s strijcem Mihevcem. V hiši stoji
Od pluga do krone (1891):	tri četrti ure do volčjih jam. Ob jedni jami, stezi najbližji, bila je res ruša udrta. «Nesreča se je zgodila,» pravi
Gospa s pristave (1894):	posestvo. Boj med Rudolfom in patrijarhom je trajal več let. Najbližji povod je bil kak mal prepir dveh sosednih vitezov ali
Lepi Tonček (1895):	uvrščevali, kakor so prišli: vsak je namreč hotel biti »svetniku« najbližji. Marijanka je brž začela moliti z drugimi, Marjetica pa ni
Roman starega samca (1895):	natakarji, postrežniki, služabnice, le-ti so bili bržkone čez noč moji najbližji sosedje in so sedaj ropotali na vse zgodaj, dirjali po
Dve svatbi (1895):	II. Najbližji Lenčkov sosed je Možina. Med obema hišama je res precejšna

▶ blizu prislov ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

blizuprislov, splošni, nedoločeno

bleso
Genovefa (1841): puſhavi, polni derézhih sverín, na póti k môjimu domu tudi bleso poginiti mogel, in ko bi mi zhlovéſhke uſta vajne revſhine
blezo
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): z menoj, je le doma pri moji ženi ino hčeri, blézo petnajst ur od tod. Ona še ne vé, de sim
blis
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): ljudí k' pokori opominjevali, ſo napovedovali, de je kraljeſtvo boshje blis, ino ſo bolnike osdravljali. S' drugimi uzhenzi pa je Jesuſ
blisi
Sacrum promptuarium (1695): oklofeta, ona sazhne shraiat na vus glaſs, en Shushter kateri blisi je shtazuno imel tezhe v' hisho gledat kaj ta shraj

bliso

Genovefa (1841):	ſe od njih lozhila. Miſlim, de je môja poſlédnja ura blíso! ” Ubógi fantek je ihtijózh pokléknil, ſvoj mili obràs k tlam
Genovefa (1841):	ljubesnjiviga fanta, ktériga je na roki imel, saglédali. Vſi ſo blisô ſtopili in jih obdali. Vſi ſo pohlevno in molzhé okrog
Genovefa (1841):	nekaj pred votlíno natróſil. Tako je lazhne ſerne in sajze bliso privabil in sajzhki ſo bili poſlednjizh tako krôtki, de ſo
Genovefa (1841):	bil trenil, je omolzhala. Ta miſel jo je obſhlà: „Prav bliso ſvôjiga doma moram biti. Drugazhe bi ta shivál ne môgla
Genovefa (1841):	Povſódi ſmo v bôshjih rokah. Doma ſmo ſmerti ravno tako bliso, kakor na teriſhu, in lé njegova rôka je, ki naſ
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ali pa naglo ne prehladi. Zhe pa ni tekozhe vode bliso, ſe mora pa shivina s merslo vodo polivati. 8. Djati
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſaj vaſi in tergi na planim — slaſti zhe od ognja bliso ſliſhijo, prav shivo pomiſlili, kako neſrezhen zhlovek je pogorélz! de
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	tudi ſtori po preſajenim ſadeshu. Ne ena bolha ne pojde bliso; sraven tega bo zeglova moka tudi k raſti ſadesha veliko
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	de v kebrovim leti hraſt, koſtanj, oreh ino druge dreveſa bliso do kerſtnika gole oſtanejo, ino malo ali zlo nizh ſadú

blisu

Branja, inu evangeliumi (1777):	Uſtanite gori, pejmo! Pole, katiri mene bo isdav, ta je blisu Judeſh pak Isdajavz je tudi sa taiſtu meſtu vęduv, sakaj
Branja, inu evangeliumi (1777):	njega k' ſebi perpellati. Inu kader je on she biv blisu perſhov, je njega popraſhov rekozh: kaj ozhesh, de tebi ſturim

blizo

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	4 gold., nove pa 3 gold. 36 kr. veljala; èrž blizo 3 gold. 12 kr. srebra. Ajda in turšica je kmetu
Zlata Vas (1848):	je v družbinih bukvah zapisano našlo. Zdej je pridelk dneva, blizo pol druziga centa siroviga masla in sira na enkrat prejél
Divica Orleanska (1848):	Se sliši ljuto treskanje strelaštva; Protivne vojske so si tako blizo, De gojzd le loči jih, in zdaj in zdaj Razbasati
Divica Orleanska (1848):	nasprot. Montgomerí. Govor je strašen tvoj, prijazen je pogled, Od blizo viditi ti nisi grozna mar, In licu milimu se odpre
Stric Tomaž (1853):	pa ni bilo dela, da bi ga ne bila od blizo ali deleč gledala. Vsem je bila ljuba, vedno vesela, in
Viljem Tell (1862):	viher, veter in valovi, Ko pene premetavajo človeka. — Pristana tukaj blizo ni, ki bil Bi mu zavetje! Strme, nage skale Z
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	de so pristavceve kokoši na cesto prišle. Zdaj zveže Pavliha blizo 20 nit, po dve v sredi skup in privéže na
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	Ali je? Pa že ni bil kristijan. ” „Povedal je povedal — blizo je prišel in prav razločno rekel: nomen imperatorum*). ” „Kaj je
Mineralogija in geognozija (1871):	rastlo. Najgosteji gozd, ako se premeni v premog, preračunili so blizo tako, da komaj dá 1 centimeter debelo ploščo premoga, dolgo

blizu

Valenštajn (1866):	straža, Prav tiho proti hiši je peljita, Jaz bodem onde blizu čakal vas. Deverú. Kakó pa pridemo skoz mnoge straže, Ke
Tiun - Lin (1891):	nam je približavala vedno bolj in bolj. Tačas pa priplava blizu vštric nas lepa ladjica z angleško zastavo. V njej je
Tiun - Lin (1891):	njej je sedelo nekoliko angleških častnikov. Peljali so se tako blizu, da sem je lahko poklical. »Gospoda! « zavpijem na vso moč
Tiun - Lin (1891):	oveselil ta pogled. Ko bi »Lastavica« vsaj ne bila tako blizu. To je bilo vsekakor nevarno. Delal sem se v tem
Gozdovnik (1898):	zamaknjenosti. Odjeki branijo, da ne razpoznamo, kje da je. « »Vsekako blizu. Ostanite zad, don Estevan, pustite da zasledujem. Treba je zmeraj
Gozdovnik (1898):	dolino; ni bila privezana; gospodar njegov je moral torej biti blizu. Z nekterimi brzimi skoki doseže Diaz belina. Prijevši ga za
Gozdovnik (1898):	po otoku, po obeh obalih, da se prepriča, če ni blizu sovražnega bitja. Ko se možje snidejo, uverjeni, da nihče ni
Gozdovnik (1898):	Kanadčanu. Kanadčan pritisne, strel poči, in krogla je letela tako blizu don Estevanovih in Diazovih ušes, da ju je kar zazeblo
Gozdovnik (1898):	»Morda je bonansa blizu. « »Prav verjetno. Vidite-li, kako Diaz oprezuje? Oči ima le za

bliſu

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	is uſſemi svojemi dobremi dellami ſaverſhen; ſakaj njegovu pogublenje je bliſu, v' katiru se bode skus svojo mlazhnuto prekuznel. Nezh naſajspushenega
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	terpezhnoſt ſaſhihrati, de se na hudu naobeſſe. Tedej se ti bliſu nad tem, de v' greh padesh, kader ſanikernu porajtash na
Branja, inu evangeliumi (1777):	reslagov , katire ſo od njega govorile. Inu ony ſo bliſu perſhli k'temu tergu, kamer ſo ſhli : inu on ſe

bližeprislov, splošni, primernik

blishej
Genovefa (1841): od daljezh je vſe grajſke ókna rasſvitljêne vidil. Ko je blishej priſhel in proti grádu po hribu jésdaril, je ſhumézho musiko

blisiſhi

Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	Zhes en zhaſs ſe saſliſhijo godzi , inu ene luzhi smęram blisiſhi pridejo) Matizh. Jęrza! Baron. Peklęnſke poſháſti! kaj ſe gody ? — Godzi
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	ſhentej! al komędjo igramo ? Se ſliſhi en marſh, katęri smęram blisiſhi pride.

bliže

Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850):	velik plamen. Čudi se, de germ ne zgori, ino gre bliže njege. Ker ga glas iz plamena ogovori: „Mozes, Mozes! “ Mozes
Roza Jelodvorska (1855):	te govorice, in žalostni eden druziga pogledujejo. Strašimirova gospa zdaj bliže stopi, ter pravi s pohlevnim glasom: »Še le pred enim
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	v Tibero verže; ali nek oficir v plašč zavit je bliže stopil, služabniku pomignil in mu skrivé mošnjico denarjev v roko
Astronomija (1869):	srebrnimi penami ovenčanih temnih morskih valov, ki se kakor pošasti bliže in bliže drvé, prišedši do brega pa zaganjajo in razbijajo
Astronomija (1869):	ovenčanih temnih morskih valov, ki se kakor pošasti bliže in bliže drvé, prišedši do brega pa zaganjajo in razbijajo, druge za
Astronomija (1869):	milj zmanjšati, t. j., za toliko milj nam je solnce bliže, kakor smo dosedaj sploh, menili. — . Ravno tako bi si morali
Astronomija (1869):	solnčne je merilo za daljavo; čem veča je paralaksa, tem bliže nam je solnce. Večidel nahajamo še v knjigah paralakso za
Tiun - Lin (1891):	katero zagrabi kopiten, da bi se vzpel na ladijo. I bliže sedeči storili so takisto. »Ohó, ladija! « oglasi se straža zdaj
Gozdovnik (1898):	preveč zdelan, pa je šepal in Komanč je bil vedno bliže. »Pes, šakal, žaba,« upije Komanč za njim. »Apač se boji

bližej

Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	Sramožlivo si Mina z rokami obraz svoj zagerne, mu nikoljko bližej pristopi ter mu roko da.
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	Nesreča, nesreča za nas! Sonce se je povernilo, toda veliko bližej zemlje ko prej. Upajmo vendar, da bode sopet skoro zašlo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	kraj nskog orska dolina notri do Jesenic in Stola. Še bližej tù na desno pa nam je sivi krajnski Mangart — prav
Gozdovnik (1898):	več opraviti! « »Imamo pa tolikoveč mi z vami. Stopite bližej, velim poslednjikrat! Mislite li, da se šalim, morete takoj izkusiti
Gozdovnik (1898):	nad nepričakovano iznenado. »Kaj hočete! « postavlja se Kučilo. »Vas. Stopite bližej! « »Z vami nimam nič več opraviti! « »Imamo pa tolikoveč

bližje
Ferdinand (1884): moje pomoči, nego gospodič Ferdinand! Bledi ste kakor smrt! Stopite bližje, da potipljem vašo žilo! — Zelo hitro bije; zdi se mi

najbližeprislov, splošni, presežnik

naj blishe(združena oblika)
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): Ljubesnjivi, nedolshni Janes, kteriga je Jesuſ poſebno rad imel, je naj blishe Jesuſa ſedel. Peter mu toraj pomigne, de naj Jesuſa
najbliže
Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): se je tukaj pregovor spolnil: »Kjer je največ nadlóg, je najbliže Bog! « Odsihmal je materna bolézin huji in huji prihajala. Mati
narbliže
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): nékaj praznih. Zleze tedaj v prazen panj, ki je bil narbliže čebel, de bi nekoliko zaspal. Spal je pa od poldne

narbliſhnejshe

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	hudeh del mlaka, inu zhe bosh to lubil, bo tebi narbliſhnejshe tvoje dushe pogublenje. Koku ſlo ta pregnane hudizh na tvoje
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	Paradiſha von vergl. O Pokorshena, katira je narvishe v'ſasluſhenju, narbliſhnejshe per nebeseh, inu ena sosedna Boga uſſegamogozhnega. Lubi moj Syn

najbližjeprislov, splošni, presežnik
- naj bliže(združena oblika)
  Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): Bulgarskega v jedno celotino spovzeli, da bi ta zmés staroslovenščino naj bliže dosegla. —Verh vsega tega ni misliti, da bi se

▶ blizu predlog ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

blizu

blis

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſhe potlej in vſako léto jih obrezuj, oplej, pervo leto blis tal jim veje perreshi, potlej pa vſako léto s oſtrim
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	Tudi ſe dajo murve takó pomnoshiti, zhe ſe 4-letne dreveſza blis tal perreshejo ; is koreniniz potlej vezh israſtkov vshene, ki ſe

bliso

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	she bliso doma bila, ji otroka Bilhelm ino Teresika naproti perdirjata. Od
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	po simi, kedar ſo dolge nozhi bile, napredla. Po trati bliso hiſhe ga je sa potokam rasgernila, vbelit. Mina ſe sboji
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	sa gaſiti is blishnih krajev — slaſti po nozhi , ali zlo bliso ognja ne morejo, ali pa prepozhaſi; doſtikrat pa vſe polomljene
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	sanikerne in nepripravne, slaſti kadar maſlo zrejo; ſhe shiv pepél bliso rezhi ſpravljajo, ktérih ſe lahko ogenj prime ; goſpodarji in ſlushabniki
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	z. k. kmetijſke drushbe v hiſhi 195 v ‚Şalendrovi ulizi bliso Brega; sa Ljubljano in sa tiſte, ki jih ne dobivajo
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	z. k. kmetijſke drushbe v hiſhi 195 v ˛Salendrovi ulizi bliso Brega; sa Ljubljano in sa tiſte, ki jih ne dobivajo
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	z. k. kmetijſke drushbe v hiſhi 195 v ‚Şalendrovi ulizi bliso Brega; sa Ljubljano in sa tiſte, ki jih ne dobivajo
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	z. k. kmetijſke drushbe v hiſhi 195 v ‚Şalendrovi ulizi bliso Brega; sa Ljubljano in sa tiſte, ki jih ne dobivajo
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	obernejo, de ſe luzh ne gaſí, roké pa ſe lahkó bliso luzhi imajo, de ſe bolj vidi, pod rokami ſe pa

blisu
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): Matizh. (ſhtmano. ) Blisu enga gradu ! — Goſpod Shushek , naj me moji shlahti nasaj dajo

blizo

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	starih bukvah ) smo našli, de je bil na Korcirskim otoku, blizo* Albanije, od pobožnih staršev kupčískiga stanú rojen, lepo v keršanski
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	po vsih Svetih bilo tersje zeleno; tudi letas je bilo blizo sv. Martína. Smo smeli po starih skušnjah lani dobre letvine
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	velike otoke iz morja na dan vzdignili, drugej pa podpore blizo morja ležečih dežel pretergali, de so se vanj pogreznile. Kakor
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	k. kmetijske in rokodelske družbe v Ljubljani v Salendrovih ulicah blizo Brega Nr. 195 so imenovane orodja do 25. tega mesca
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	môgla sama na nje naročiti. Prosimo tedej častitljive gospode fajmoštre blizo Ljubljane, naj nam oznanijo, ktera šola bi bila po tem
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	je bilo potreba v misel vzéti, preden svoje mnenje razodenem. Blizo slovenskiga mesta P... na spodnim Štajeru zapišem pred nekimi mesci
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	poleg polja posajenih, je še mnogo napčnih misel, da drevésa blizo polja so poljskim pridelkam škodljive, — in drugič zato, ker zavolj
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	z dvema zdravima očesoma, kakor pri grobarcah, odreži po strani, blizo spodnjega očesa zastavi ojster nožiček in zagojzdasto mladico kaka dva
Viljem Tell (1862):	prizor. Visoka kamnena stena firvaldstatskega jezera, Švicu nasproti. Jezerski zalív, blizo brega koča. Ribarček se vozi v čolnu. Unstran jezera zelena

blizu

Valenštajn (1866):	Morilci! Pomagajte! Butlar. Vmorite ga! Hišnik (kega probode Deveru, pade blizu mostovža). O, Jezu! Marija! Butlar. Vlomite vrata! (Dreve se čez
Rudninoslovje (1867):	v koroškem Hüttenbergu, na Harzu, na otoku Izland, pri Klosterneuburgu blizu Dunaja, v tirolskem Häringu itd. Lepi apnenčevi kristali se dobivajo
Zoologija (1875):	grizalo; jako dolgo in zvito črevo odpira se na ven blizu ust. *) Hranijo se majhnimi raki in školjkami, a izmed mnozih
Zoologija (1875):	veje. Podoba 21, nam jih predstavlja, toda ne celih, temveč blizu debla porezane. Živci izhajajo ali iz možganov a, ali iz
Tiun - Lin (1891):	do majhne ožine in čoln zdrči v njo. Bila je blizu ondu, kjer se je zjutraj Kitajcem prevrnil čoln. Zdaj sem
Gozdovnik (1898):	se skrbem, pa ustavi konja. Ko je bil preganjalec tako blizu njega, da je mogel poznati slikovine na njegovem obrazu, še-le

bliſu

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	kar Svetnikam shlishe. Poniſhnoſt, zhiſtoſt, inu krotkuſt so njega meni bliſu enakega inu v'uſſemu dobremu ſlo podobnega ſturile. 3. Aku
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	de lampeza pred njim gory, aku s'teh pravovirneh nobedn bliſu nagrede. leta je, kjer ſamoresh uſſe gnade prejeti: kjer se

▶ bližajoč prislov, deležje ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

bližajoča
Gozdovnik (1898): vekšajoča se od hipa do hipa ter plavnemu otoku se bližajoča. »Napravili so zažigalko, vedoči, da vsekako jo mora tok prignati

▶ bližalec samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ IMP

kdor se bliža; kontekst

bližalca

Gozdovnik (1898):	rjutje, prihajajoče iz žrel vseh Indijanov, hipoma ustavših, pripravljenih sprejeti bližalca. Mešanik skoči s konja, vsega znojnega in kadečega se, ter
Gozdovnik (1898):	po načinu severoameriških lovcev. Dolgocevno puško v rokah, motril je bližalca z ostrim pogledom ter menil, ne da bi se ozrl

▶ bližati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

bliža

blisha
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): ſ' perviga, je bil ta: „Delajte pokoro! Nebeſhko kraljeſtvo ſe blisha. “ Vſi njegovi nauki ſo bili polni mozhí. 19. Jesuſovi nauki

bliža

Divica Orleanska (1848):	Voglarica. Čuj! Kdo bliža se? Drugi nastop. Remon. Jovana. Prejšni. Remon. Tù bajte so
Divica Orleanska (1848):	( se nekoliko bliža, ter postojí. ) Se bliža! Nečem čakati, de strašna prej Na
Divica Orleanska (1848):	( se nekoliko bliža, ter postojí. ) Se bliža! Nečem čakati, de strašna prej Na mene plane, grem kolena
Divica Orleanska (1848):	na pragu; kralj se mu nasprot gibne, vojvoda se urno bliža, in ko se hoče na koleno spustiti, ga kralj prestreže
Divica Orleanska (1848):	Zgubljena najna sestra bila bi. (Popotnica se bolj in bolj bliža. ) Merjeta. Še dvomiš? Boš jo vidila z očmí. Bertran. Zdaj
Blagomir puščavnik (1853):	boš lahko prenesla. ” „In ako zveš, da se divji Brie bliža naš grad oropat, ne mudi se dalje tukaj. Srečniši boš
Maria Stuart (1861):	poznam, Da Lestru dovoljenje in ukaze Bi dajal. (Ponižno se bliža Elizabeti. ) Le iz ust kraljičinih —
Valenštajn (1866):	hip zapazil — To ščakovanije i ta britkost Presega mojo moč! (bliža se Tekli, ka se je vrgla materi v naročije. ) O
Gozdovnik (1898):	zdaj izvedó, kaj jih čaka po mnenju Komančevem. Vodja se bliža hazienderu. »Rdeči možje se bodo bojevali z bledoličniki, ter Apačem

bližajo
- blishajo
  Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): v' jaſlih sagledajo preljubesnjivo dete. ˛S' pohlevno, ſveto zhaſtjo ſe blishajo detetu, ſo vſi samaknjeni va-nj, ino ga molijo. Marija ino
- bližajo
  Divica Orleanska (1848): dvomiš? Boš jo vidila z očmí. Bertran. Zdaj pazite! Se bližajo! Šesti nastop. Pervi pridejo piskarji in hubisti. Potem nastopijo belo
bližal
- blishal
  Genovefa (1841): Ko ſe je grof s ſvôjo mlado sarozhnizo grajſhkim vratam blishal, ſo shé njegovi ſlushábniki in podlóshni — moshjé in shené, mladénzhi
- bližal
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): Istri 9. dec. Ko se je danes zjutraj ob 8. bližal vojaški parobrod „Elizabeta” v družbi drugih 5 parobrodov tukajšni luki
bližala
- blishala
  Sedem novih perpoved sa otroke (1836): ſhe nekaj vezh dobriga naſtoplo. Ko ſe je she sima blishala, ino juterna ſlana selenje krog grada beliti jela, ter mersel
- bližala
  Ferdinand (1884): nič pozemeljskega ni bilo več na njej. Vidno se je bližala smrti. V hudej žalosti je sedel grof poleg njene postelje
bližamo
Divica Orleanska (1848): kralja še ne imenuje se. Karol. Mi smo na potu! Bližamo se Remi. Jovana. Nikar postajati! Zapreti ga, Si krog in

bližaš

Naravoslovje alj fiziko (1849):	po koncu, ker elektrika iz njih puhti: kjerkoli svoj perst bližaš človeku, vidiš iskro med njim in perstam. Kakor tebe iskra
Naravoslovje alj fiziko (1849):	in drugim telam, in slišis derskanje, ako jim dergnjeno cevko bližaš. Kadar taka iskrica jezik zadane, se ti zdi, kakor bi
Naravoslovje alj fiziko (1849):	steržena; per C ima steklen ročnik. Kadar zgornimu koncu valjčeka bližaš stekla elektriko: bežite od njega obedve kroglice. Ako spodnimu koncu
Naravoslovje alj fiziko (1849):	in bežite z zoporno elektriko, kteriga se prepričaš, ako jima bližaš dergnjeno žveplu alj pečatni vosek, pred kterima bežite. Leta reč
Naravoslovje alj fiziko (1849):	položiš eno kroglo A spraznovavca, in z drugo B se bližaš železni cevi steklenice. Treba je tedaj pazljivo obračati elektriko na
Naravoslovje alj fiziko (1849):	ino zid njeniga brenčanja podpirati noče; kadar pa struni desko bližaš, skupej brenčite in dobro ju slišiš. Tukej deska z struno
Naravoslovje alj fiziko (1849):	vnovič k bližni cevki vzdignejo. Ako cevko dobro dergnjeno licam bližaš, meniš čutiti pajčine na liceh. Ako lete skušnje v temni
Naravoslovje alj fiziko (1849):	na svodiču G nabira. Ako se zdaj svodiču z perstam bližaš, skoči per neki daljnosti svodiča iskra v perst, te zbode
Naravoslovje alj fiziko (1849):	siliš, jo boš komej slišal; ako ji pa primerno desko bližaš, ti glasno brenči. Struna sama zase slabo brenči, ino zid

bližati

Divica Orleanska (1848):	Mordé jo gane reka mojih britkih solz! (Ko se ji bližati hoče, ona naglo pred njega stopi. ) Sedmi nastop. Jovana. Montgomerí
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	duh od čudovite posnemljivosti in pa dobra volja temu boljšemu bližati se, sta krasna poteza narodnega značaja, akoravno je mnogim služnost
Valenštajn (1866):	Ljubezen sme se bližati ljubezni, Al k tej bliskoti sme le kralj stopiti. Tekla

▶ bližina samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

bližina
- bliža
  Divica Orleanska (1848): Remon (na sveto podobo v kapeli kazaje :) Podobe svete blagodarna bliža, Nebeški mir okolj prebivajoč Sèm vodi vašo hčer, ne moč
- bližina
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): verjetno je, da v mircodolinski živini teče kri ogerska, ker bližina dežel in mnogo enakih lastnost pričuje to sorodnost, le s

bližini

Ljubite svoje sovražnike! (1899):	kamen in zdrči v globočino. Koj nato so začuli v bližini klic ponočne ptice in enaki odgovor onstran strmine. „Kaj je
Ljubite svoje sovražnike! (1899):	pozneje so stali Te-Vaturu, Patricij O'Niel in njegov sin v bližini kavrove soteske; Te-Muna jih je že zapustil, hoteč poiskati prej

▶ bližnji pridevnik ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

bližnjapridevnik, splošni, nedoločeno

bližnja

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	bi se več takih milih podpornikov najdilo, de bi se bližnja pot nastopila. Eden ne zmóre vsiga, tudi sostavki pri berilih
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	teče, še bolj razširiti. V ta namen se rana in bližnja koža poleg vratu prereže, in toliko razpara, da lahko do
Ljubite svoje sovražnike! (1899):	Oče in sin sta stopala z glasno utripajočim srcem dalje; bližnja ura jima je imela izpolniti upanje ali je uničiti. — Že

bližnjepridevnik, splošni, nedoločeno

bilshnje
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): na ofart: dabi ti skues tu Boga mov shaliti noi bilshnje pohushati velko vezh karje zhries tvojo potriebo dai ta brumnam
blishne
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): kor je enu dolgu globoku ſpanje enu snaminje tę blishne ſmèrti. Snajdeo ſe pak med Chriſtjani zhvetire ſorte ludję, katęri

blishnje

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	˛S' to perkasnijo v' tempeljnu ſe perzhnó blishnje sgodbe obljubljeniga Odreſhenika. Kolikor zhiſtejſhi ſo naſhe ſerza, toliko umévniſhi
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	ſtaro navado pade. Neko jutro ſo ſe njeni ˛Stariſhi v' blishnje tershno meſto odpeljali. Ozhe ſo imeli v' meſti opráviti, mati
Genovefa (1841):	po jézhi buzhálo. Şhéſto poglavje. Genovefa dobí povéſt od ſvoje blishnje ſmerti. O polnozhi je na enkrat nékaj na malo ôknize

bližne
Kmetijske in rokodelske novice (1845): pozabljen je bil kraj, močrn in neobhodljiv; le bolni ubogi bližne soseske so vedili za-nj. Gosp. Dr. Verle iz Gradca so

bližnje

Fizika (1869):	Pod. 166. Te živali morejo videti le bližnje predmete, kteri se jim po priliki taki vidijo, kakor nam
Ferdinand (1884):	slabost in zaspanost se ga je lotila. To so znamenja bližnje smrti. I no, saj ni vedno zdravnik kriv, če umrje

bliſhne

Ta male katechismus (1768):	ali respartenja, skus katire se Kristianska lubeſn resdira, inu ta bliſhne ozegane. Kaj prepovèe osma ſapovd: Nagovori ſovsh prizhe? Fovsh krive
Ta male katechismus (1768):	ſapovde v' sebi? Tu: de se ima Buh, inu ta bliſhne prov serzovidnu lubiti, kar je Buh skus tu ſnamene othl
Ta male katechismus (1768):	se Buh koker ta narvezhe dobruta ſavol sam sebe, ta bliſhne pak ſavol Boga lube. Kolkajn ſapoud je od lubeſne? Susebnu
Abecedika ali Plateltof (1789):	v'djanju dopolnimo, tvojo zhaſt povikſhano, ſami ſebe, inu ſvoje bliſhne svęlizhamo. Skus J. K. G. naſhiga. Amen.

bližnjegapridevnik, splošni, nedoločeno

blishnega

Abecedika ali Plateltof (1789):	prizhe govoriti super ſvojega blishnega. 9. Ty nimash shelęti ſvojega blishnega shene. 10. Ty nimash shelęti svojega blishnega ne hiſhe, ne
Abecedika ali Plateltof (1789):	nimash kraſti. 8. Ty nimash krive prizhe govoriti super ſvojega blishnega. 9. Ty nimash shelęti ſvojega blishnega shene. 10. Ty nimash
Abecedika ali Plateltof (1789):	vęzhna, use lubesne uredna dobruta, inu lepota. Lubem tudi ſvojega blishnega savle teb lube moj Buh !
Abecedika ali Plateltof (1789):	vęzhna, use lubesne uredna dobruta, inu lepota. Lubem tudi ſvojega blishnega savle tebe lube moj Buh!
Abecedika ali Plateltof (1789):	nimash sheleti ſvojega blishnega shene. 10. Ti nimaſh sheleti ſvojega blishnega hiſhè, ne hlapza, ne dekle, ne shivine, ne vſsiga, kar
Abecedika ali Plateltof (1789):	prizhe govoriti super ſvojega blishniga. 9. Ti nimash sheleti ſvojega blishnega shene. 10. Ti nimaſh sheleti ſvojega blishnega hiſhè, ne hlapza
Abecedika ali Plateltof (1789):	nimash shelęti ſvojega blishnega shene. 10. Ty nimash shelęti svojega blishnega ne hiſhe, ne hlapza, ne dekle, ne shivine, ne uſsega
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	pelov, da jas knabom kervizhen stav bel devov svper moiga blishnega datvdei mene obena shkoda senapergodi natalesi bel nadvshizi nazheſti bel

blishniga

Branja, inu evangeliumi (1777):	9. Ti nimaſh sheleti tvojiga blishniga shene. 10. Ti nimaſh sheleti tvojiga blishniga ne hiſhe, ne
Branja, inu evangeliumi (1777):	nimaſh sheleti tvojiga blishniga shene. 10. Ti nimaſh sheleti tvojiga blishniga ne hiſhe, ne hlapza, ne dekle, ne shivine, ne uſiga
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ponudiſh. Ti ſi shiva podoba nar ſerzhnejſhi ljubesni, ker ſvojiga blishniga, bodi ſi kdorkolj, v ljubesni s rozhizami objameſh, in ga
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ga vſeſkosi is vaſi, od ktére ſe sjutraj odrine, do blishniga oſtaniſha ſpremlja. Velika mnoshiza gledavzov ſe po vſih potih okoli

blishnjiga

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ti bom nasaj gredé plazhal. “ — To je prava ljubesen do blishnjiga, réveshu namreh v' nadlogi pomagati, ako ravno je kake krive
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	naj vezhi sapoved. Druga pa je tej enaka: Ljubi ſvojiga blishnjiga kakor ſam ſehe. Vezhi sapóvedi, ko ſte té dvé, je

bližniga
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): de je več ko 2000 rajniš dobrotlivo odločil, vbožne teržane bližniga terga od nog do glave novo obleči, ino jim perta

bližnjega

Stric Tomaž (1853):	skerbno poprašuje. Enega dne ga celó vpraša, ali pozna Harita, bližnjega posestnika? „Stanuje, gospa! mož z imenom Hari v naši okolici
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	livadi in zavpije: „Ho, hòp! “ In precej je slišal iz bližnjega gozdiča ravno takó: „Ho, hòp! “ Jurče se temu zeló čudi
Občno vzgojeslovje (1887):	samozatajevanji in o ljubezni do svojega sovražnika. Iz ljubezni do bližnjega izvirajo krščanske kreposti: dobrotljivost, milosrčnost, postrežljivost, prizanesljivost in nesebičnost. Te
Občno vzgojeslovje (1887):	hudobnega človeka. Nravstveno načelo, ustrezajoče ideji blagohotnosti, namreč: Ljubi svojega bližnjega kot samega sebe! je glavno načelo krščanske morale. Najblažje in
Občno vzgojeslovje (1887):	drugemu dobro; s tem pa ravno kaže blogohotnost za svojega bližnjega. Iz blagohotnosti izvira ljubezen do bližnjega; ta blagohotnost podeljuje človeku
Občno vzgojeslovje (1887):	kaže blogohotnost za svojega bližnjega. Iz blagohotnosti izvira ljubezen do bližnjega; ta blagohotnost podeljuje človeku visoko nravstveno vrednost. To dakazuje že
Tiun - Lin (1891):	me vzamete pod svojo streho, dokler ne dobim pomoči od bližnjega evropejskega konzula. Vi ste odgovorni, ako se mi kaj pripeti

bližnjiga

Zlata Vas (1848):	vami še kaj veljá? ali božji strah in ljubezin do bližnjiga med vami še kraljuje, ali pa terdoserčna samopašnost, vohernija, zanikernost
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	tovaršije zahajajo, premoženje zapravljajo, si pravde na glavo nakopujejo, svojiga bližnjiga obrekujejo in dragi čas zapravljajo! — Pràv ljub nam je bil

bliſhnega

Ta male katechismus (1768):	na sebi prov ostudni, inu ozhitnu lubeſni, inu pravizi tega bliſhnega prutistojée; ſategavolo se od njeh rezhe, de v' nebesa ſa
Ta male katechismus (1768):	koker Boga resſhalliti. Koku sturemo mi pak ſadosti lubeſni nashega bliſhnega? Kader njemu uſſe dobru pervoshemo, inu sturemo, koker sami ſhellemo
Ta male katechismus (1768):	is ust, ne is serza vonnashlu, kar be Boga, ali bliſhnega isſhallilu. S. O. Augusthin v' pſal. 30. koker tudi she
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	serze na ſnan. je, s'katirega pohujshlivu govorjenje pride. Tvojega bliſhnega pomankanje nareſglasuj skus tvoj jeſek, ampak movzhè, ali ſgovarjej, kader
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	se drugi zhes tuiſti hudu obreſujejo. Kaj gredo tebi tvojega bliſhnega falerji am, de njeh po soseski reſnashash? Ti nimash rad

bližnjempridevnik, splošni, nedoločeno

bližnjem

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	eden drugemu dosihmal v znamenitih rečeh tuji bili. 3) po bližnjem južno-Slovanskim, čemur imámo obúdo svojih življev zahvaliti; 4) po ino-Slovanskem
Blagomir puščavnik (1853):	zapusti kapelico. Odkruši sebi in Milko tu leskovo palčico v bližnjem germu, in potem urno stopata proti bližnjemu gojzdu. Do gojzda
Blagomir puščavnik (1853):	na veslo vdarjajo. Le kak ponočen tič se še v bližnjem skalovju oglasi. Vse drugo je že potihnilo, in v pokoji
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	stvarniku neskončna slava 2. Dež. Tergovec, ki je bil v bližnjem mestu na semnji, jezdi proti domu in imá polno bisago

bližnjemupridevnik, splošni, nedoločeno

blieshniemu
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): panje na boga: noi lubiesen prveti tvoimi blieshniemu: blieshnie se sastopi sazhi zhuovak? periatov no naperiatou? sveta shrift
blishnemu
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): vidiozhe vanei lapei zhvovieshzhei poduebi perkashara inu menei noi moimu blishnemu satalesnu potriebo dodelita te 31000 Rainishish dora svata alpa srabra

blishnimu

Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	na desheli, de bi ne mogèl na tavshent vish ſvojmu blishnimu pomagati, inu vękſhi dęjl
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	tę brumnoſti, de bómo Bogú po dolshnóſti ſlushili, inu timu blishnimu v' potrębi pa-
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	drugi: tó je perpuſhenu inu je prav. Jeſt niſim mojmu blishnimu nizh od njegóviga vsęl, tudi ne toiſtu poshelel, inu v'
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	gręſhnike; my moremo pak tudi ſturiti is lubęsni pruti naſhimu blishnimu, inu sa volo zhloveſhke druſhine, v' katęro ſmo my poſtavleni
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	poſvętiti; sakaj kadar dęlamo, ſpolnimo vólo boshjo, ſmo niizni naſhimu blishnimu, ſe ognemo lenobe, katęra je ena mati vſih gręhov. Poſluſhajte
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	de v téj drushbi s majhnim ſami ſebi in ſvojimu blishnimu veliko dobriga moremo ſtoriti, in de nam ni treba smeraj

blishnjemu
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): noi sahvali boga sanje: noi dai buegaime bek: inu tvoimu blishnjemu pomai is potriebe ti nabosh obeden strah jemou tuje
blishnjimu
Kmetijske in rokodelske novice (1845): matike v popravljanje blishnjimu kovazhu. V miſlih, de ga nobeden ne ſliſhi, kér mene
bližnjemu
Blagomir puščavnik (1853): leskovo palčico v bližnjem germu, in potem urno stopata proti bližnjemu gojzdu. Do gojzda pridši, se še v zadnjič ozre nazaj
bliſhnemu
Ta male katechismus (1768): milost szagat. III. Spoſnani resnizi ſuperstati. IV. Svojemu bratu, ali bliſhnemu ſavol boſhjeh darov navoshliv biti. V. K' dobremu enu oterpnu

bližnjipridevnik, splošni, nedoločeno

blieshnie
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): panje na boga: noi lubiesen prveti tvoimi blieshniemu: blieshnie se sastopi sazhi zhuovak? periatov no naperiatou? sveta shrift pravi

blishni

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	le poſhteno shivel. V tem najde nékiga dné, de v' blishni hoſti veliko panjovja (ſhiorov alj porobov) verhov in korenin poſékaniga
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	novizh dobiti, naj s plazhilam tudi ſvoje imena in ſtanovanja blishni poſhti napovéjo, ali pa piſarnizi z. k. kmetijſke drushbe v
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	de ſe je to v takim kraju sgodilo, v kteriga blishni dolini shlahtna vinſka terta raſte Popravik. V liſtu 13. numere
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	odrajtamo. Zhe ſe komu kaj taziga priméri, naj ſe pri blishni poſhti oglaſi. ― Drugi ſo ſe tudi pritoshilí, de morajo pri
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	temu meſzu sa-nje oglaſijo plazhilam vred ſvoje imé in ſtanovanje blishni poſhti na tanjko osnanijo, ali pa piſarnizi z. k. kmetijſke
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	sa-nje oglaſijo, in s plazhilam vred ſvoje imé in ſtanovanje blishni poſhti na tanjko osnanijo, ali pa piſarnizi z. k. kmetijſke

blishnji

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	je Jesuſ perkasal dvema uzhenzama, ki ſta is Jerusalema v' blishnji terg Emavs ſhla. Na poti ſe jima je perdrushil v'
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	Jerusalem popravljati, deſiravno s' velikim trudam ino s' veliko nevarnoſtjo. Blishnji neverni narodje ſo jim hotli sidanje po ſili ubraniti. Toraj

bližni

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	v temu mesecu za-nje oglasijo, in svoje ime in stanovanje bližni pošti na tanjko oznanijo, ali pa pisarnici c. k. družbe
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	v temu mesecu za-nje oglasijo, in svoje ime in stanovanje bližni pošti na tanjko oznanijo, ali pa pisarnici c. k. družbe
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	velki terg za mnogoverstno kupčijo celiga cesarstva; mi bomo njegovi bližni sosedje in voznína bo le mala. Kmetijſke opravila v meſzu
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	živino na vodo in jo napajajo pri studencih ali pri bližni reki; akoravno nočemo reči, de je ta navada sploh škodljiva
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	navdal. S. Štefana večér o devéti uri je pa v bližni vasi, Mateni, pét kmetiških pohištev pogorélo. Neskerbna žena je kokoši

bližnji

Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	in s svojim blagom bežita od rečnega pobrežja na obrežek bližnji, na kterem je stal visok košat dob. Hvala Perunu mogočnemu
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	molčali, tega je bil prepričan Hifaks. Peljali so tribuna na bližnji dvor, ki je ločil njegovo stanovanje od stanovališč afrikanskih strelcev
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	otroka iz vasí sta šla o hudem zimskem času v bližnji mlin in sta nesla vsak vrečico žita na glavi. Ko
Gozdovnik (1898):	izpregledoval in prizanašal, kajti baš zato, zato, ker je bil bližnji sorodnik materi, je umor dvakrat zločinski in moral bi se

bližnjihpridevnik, splošni, nedoločeno

blishnih

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	in tergov, grosno révne; savolj tega priprave sa gaſiti is blishnih krajev — slaſti po nozhi , ali zlo bliso ognja ne morejo
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	pred neſrezho sagotovil in poſlednizh ſe bo zhaſten od ſvojih blishnih is tega ſveta lozhil. Pa ſleherni nima potrebne umnoſti in
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	ſterd pojedle, bojo od lakote pomerle, zhe ſe tudi v blishnih ſatih ſhe ſterd snajde. Zhe je pa ſatje v panju

blishnjih

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	shebétu oſlíze tovorívke ſedí. “ Veliko ljudí ſe je ſoſhlo od blishnjih ino daljnih krajev, ino ſo ga ſpremili. Med njimi je
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	Israelzi is vſe deshele, ſhe zelò veliko bogabojezhih ajdov is blishnjih narodov, ſo ſe v' Jerusalem ſ-hajali, ino hodili v' tempelj
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	tedaj shitnize, ino previduje ſ' kruham veſ Egipt. Tudi is blishnjih deshél hodijo od Joshefa shita kupovat. Tudi po Kanánſkim pertiſne

bližnih

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	zvedit', kaj se v kotli kuha; S to miseljo od bližnih d'ri Tje h kotlu gor' na kraj zleti, Pa kaj
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	silno na gosto postavljene so bile, predin je pomoč iz bližnih vasi prišla, že vse v plamenu. Vsa vas, ki 30
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	tudi hudo razgraja po Šneperskim in Bistriškim kantonu in v bližnih hrovaških krajih. Vredništvo. Pozdrav iz Ljubljane. Ko sim se 8.
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	in le popolni tihoti zraka in pa nevtrudni pomoči iz bližnih vasí je perpisati, de ni vsa vas pogorela. Škoda je
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	Vedro ova ima komej 2 alj 3 maselce, vina naših bližnih krajov 3 do 6 poličev, ptujih krajov močniga vina 3

bližnjih

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	svetovne, Velkovški prošt, dekan Tinski gosp. Belbič (Welwich). Pri vsih bližnjih cerkvah so zvonili, s hribov pa streljali. V Velkovec so
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	Zaklanca, Verzdenca, iz Polhoviga Gradca, iz Podpeči, in iz druzih bližnjih sosesk ne bo težko stalo, kér po druzih opravkih pogostama
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	Vsih udov skupej nas je 152 bilo, ki so iz bližnjih in daljnih krajev skupej prišli. Njih ekscelencija, naš milostljivi škof
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	osebujnih poslopjih goré svetli gazi. Kaj mikavno je gledati z bližnjih višav te svitle plamene; popotniki, ki se vozijo po cesti

bližnjimpridevnik, splošni, nedoločeno

blishnim
Kmetijske in rokodelske novice (1843): to lepo In zhaſtitljivo svonilo tudi sa naprej Poſtojnſki in blishnim faram , ki ga s veſeljem poſluſhajo, doſti let Boshjo zhaſt

blishnjim

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ſpet naſhel! “ Ne delajte tako neuſmiljeno ino neprijasno ſ' ſvojim blishnjim kakor ta brat, temuzh mili ino uſmiljeni bodite kakor ta
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	vidi. „Blagor mirnim, otrozi boſhi bodo imenovani. “ Mir ſeboj, s' blishnjim ino s' Bogam je naj rezhi blago na semlji. Kdor
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	Jas pa vam rezhem: Kdor ſe nad ſvojim bratam ali blishnjim rasjesí, je ſodbe kriv, (saſlushi she ſmert. ) Kdor pa brata

bližnjim

Stric Tomaž (1853):	sreči izšlo. Še tisto noč zasede konja in dirja k bližnjim naselbinam, ljudi nabirat, da bi mu drugi dan begunke lovit
Spisi Krištofa Šmida (1883):	serca pride, tudi v serce ide — in sta bila kljub bližnjim nevarnostim vendar vesela in zadovoljna. Razun veronauka je podučeval vitez

bliſhnem

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	na pomuzh klizati, inu njega zhaſt pogmirati. 2. Is svojem bliſhnem v'lubeſfni, per myru, inu dobri ſaſtopnoſti ſhiveti. 3. Po
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	nekar bistru nagledej: nekar oberve napovſdiguj: nekar mèſhèje is svojem bliſhnem okuli nahodi; ſakaj tu so ſnamena al ene preuſetne, al
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	ter nobenega k' prepiru napodshunta. Ta ima myr is svojem bliſhnem: perjaſnoſt is Bogam, inu svoje krayleſtvu v'nebeseh. Hodi ſa
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	od tega tvojega perpuſtè, koker de be myr s'tvojem bliſhnem kalil: odſtopi poprej od tvoje misle, de le zhaſt boſhja

bližnjopridevnik, splošni, nedoločeno

blishno

Pozhétki gramatike (1811):	naravia: uni je védno jokal, ta smiraj ſmejal. Céci kashe blishno ſtvar, cela manj blishno, poſtavim: je n' aime pas ceci
Pozhétki gramatike (1811):	jokal, ta smiraj ſmejal. Céci kashe blishno ſtvar, cela manj blishno, poſtavim: je n' aime pas ceci: donnez moi cela, to
Genovefa (1841):	dalje huje prihajalo in nizh ni vidila pred ozhmí, kakor blishno ſmert. Krish, ki je sraven njé nad póſteljo viſel, je
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	na déſno ſlran poloshiti in tako ſe móra preneſti v blishno hiſho ali kozho. 4. Tam ſe mora vſa obléka ſ
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	tih neisrezhenih obzhutljejih, de je videl, ni premogel ſtrahu pred blishno ſmertjo savolj dédove krive perſege is ſvojih miſel isgnati. Po

bližno

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	šol po deželi napraviti — z posebnim oziram na krajnsko in bližno primorsko deželo. (Na dalje. ) Imamo popolnama zaupanje, de bodo častitljive
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	zlezeva, hlapca pa vsiga kervaviga ino na pol mertviga v bližno taberno zanesejo, kamor tudi midva se podava.

bližnjo

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	duhovnikov je kmečkiga rodú, vsaki zmed nas ima domá žlahto bližnjo ali daljno, v kteri jih zna gotovo eden ali več
Blagomir puščavnik (1853):	noge zavezali, ga nasitili in ga na svojem vozičku v bližnjo vas pripeljali? Jaz sim tisti mla-
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	je vidil to nek drug kmet, ki hitro teče v bližnjo vas ljudi na pomoč klicat; berž je bila vsa vas
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	ni mogel; dva korenjaka ga tedaj nabašeta in neseta v bližnjo vas , kjer je v malo dneh spet tako okreval, da
Gozdovnik (1898):	prasnila mimo Fabijevih las. V eni minuti stojé že za bližnjo grmovino. Prežé in poslušajo. Slišijo kopitanje proč hitečega konja. »Ta

najbližjapridevnik, splošni, primernik
- najbliža
  Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): je skušal, da bi prav po lehkem prišel do premoženja. Najbliža pot se mu je zdela ženitev; ker je bil pa
najbližjepridevnik, splošni, presežnik
- najbližje
  Botanika (1875): rastlino od zunaj v dotik. Nekoliko poslednje stopa tedaj v najbližje stanice, iz teh v sledeče in pride tako vedno dalje

najbližjipridevnik, splošni, presežnik

najbližnji
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): tem dalo potolažiti, če bi cesar milostljivo njeno premoženje dal najbližnji Nežini sorodnici in pervi dediči, namreč gospodičini Fabíoli; pa da

nar blishneji(združena oblika)

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	lakote in sime umerli. Kako velika dobrota je tedaj ſolnze! Nar blishneji tovarſh in ſoſed naſhe semlje pa je luna ali
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	5 bukovſkih kmétov eden sa dru„gim, ki ſo naſhi nar blishneji ſoſédje, per sgo„rej imenovanimu Jakobu, Ferlanovo pinjo na

nar bližnji(združena oblika)
Kmetijske in rokodelske novice (1847): sréd svetá. (Dalje sledí. ) Šolske novice iz Gorenskiga. V naši nar bližnji sosednji, v Krajnji, so šole z vsimi stroški, razun
nar bližnjim(združena oblika)
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): ki bi se bilo scer na Angleško peljalo , — ali nam nar bližnjim in ptujiga žita nar bolj potrebnim deželam na Krajnskim

▶ bližnji samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

bližnjega
- bližnjiga
  Kmetijske in rokodelske novice (1846): pokorjeni. Gorje tistim! kterih terdih serc ne ganejo solze siromaškiga bližnjiga. Ko sim vse to vidil, me prime starček za roko
bližnjemu
- bližnimu
  Kmetijske in rokodelske novice (1845): se kaj uči, z komur bi zamogel sebi in svojimu bližnimu v nesreči pomagati ! To je naša dolžnost in gotovo Bogu
- bližnjemu
  Ferdinand (1884): srečna in zadovoljna, ker sta zamogla sè svojimi bogatimi dohodki bližnjemu več dobrega storiti, kakor popreje pri le pičlih dohodkih.

▶ bližnjica samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

bližnjico
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): v premagane dežele ceste napravljali, in sicer kolikor mogoče na bližnjico ; zatorej so koj, ko so bili Norik in Panonijo z

▶ bljavec samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

belilec; kontekst

bljavcev
- bljavzov
  Kmetijske in rokodelske novice (1845): zheſkiga predenja, per Materi fari v Loki. Vezh tkavzov in bljavzov ſtaroloſhke fare ſo hvaleshni sa saſlushik, ki ga dobivajo od
bljavci
- bljavzi
  Kmetijske in rokodelske novice (1845): platno in dvojſhert (zvilih), kteriga jim loſhki tkavzi tkó in bljavzi belijo, dobro ſpod rok. Kashe ſe, de hozhejo goſpod Pihler

▶ bljudo samostalnik, občno_ime, srednji(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ Pleteršnik

skleda; kontekst

bljuda
Robinson mlajši (1849): žreblji, noži, škarje, igle; etu opet lonci — gernci, sklede — mise — bljuda, okrožniki — talerje; žlice, kleši, mehi, ročke — buče — verči ino druga

▶ bljuvalen pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

bljuvalna
- bljevalna
  Kemija (1869): Knallquecksilber, 470. Srebro živo, Quecksilber, 434. Sreš, Weinstein, 468. Sreš bljevalna, Brechweinstein, 468. Stahl, jeklo, Rohstahl, surovo jeklo, Cementstahl, žgano jeklo

▶ bljuvanje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

bljuvanje

Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	maže je na enkrat dovolj. XVI. Poglavje. Bljuvanje ali kozlanje. Bljuvanje napada prasiče, ki so požrešni, in brez razločka vse pohlastajo
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	Za en lešnik maže je na enkrat dovolj. XVI. Poglavje. Bljuvanje ali kozlanje. Bljuvanje napada prasiče, ki so požrešni, in brez

▶ bljuvati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

bljuvati
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): zatožnim pismu, da tisti dan, ko je rajnca zbolela in bljuvati začela, ji je Ana oslajene vode napravila in dala. Ravno

▶ bljuven pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

bljuvne

Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	prasiči prisilijo, da kašljajo. Ta lek obstoji iz treh granov bljuvne soli, ki se v 4 lotih vode raztopijo. Leto zdravilo
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	Vzemi 2 lota solitarja, 6 lotov glauberjove soli, 4 lote bljuvne soli, jih v štupo zdrobi in z medom v močic

▶ bloditi glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

blodi

Kmetijske in rokodelske novice (1848):	gosposko suknjo obléčete. Vam pa nič druziga po glavi ne blodi, kakor tlaka in desetína. To vam je že oznanjeno , de
Deborah (1883):	mi stojí, Ko milo dete stiskam na srce: V nadlogi blodi deklica sirota, Trpeti mora, ker sem jaz jo ljubil. Prokletev

blodile
Zlata Vas (1848): mogel nihče pozabiti, in čudne sanje so jim po glavah blodíle. 14. Ljudjé se zlo začudijo. „Kaj pa je, Balte? Gašpar

▶ blodnik samostalnik, občno_ime, moški ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

blodnik
- blodež
  Kmetijske in rokodelske novice (1844): bi rekel, naše pameti, vzemite komu možgane, pa bo taki blodež ali pa top in slaboumen. Zdaj si lahko premislite, de

▶ blodnja samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

blodnji
- blodinji
  Valenštajn (1866): Vsak slaven mož i vsak oblasten duh, Verjelo bi se blodinji vsakdanjej, Ka nejma vere v prostovoljno blagost, I stavi le

▶ bmy samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP

bmy
Aritmetika za učiteljišča (1885): števil 12 in 21; m je skupna mera števil amx, bmy, cmz. Števila, katera nimajo razven 1 nikakeršne druge skupne mere

▶ bob samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

bob

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	posebejo , jarinje pa poleshejo. Dobro poratajo na njih; selje (kapuſ), bob, konople, grahorka sa seleno pokoſiti. V gorkih krajih bi bilo
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	en kmet zmerznil, ki je bil piján. Pijance svariti, je bob v steno metati, torej s pijanci nečmo nič opraviti imeti
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	mislim, de tudi takim kerčmarjem pridgvati, se bo tudi reklo: bôb v steno metati. O. Kaj je ljubezin ? Nekod so se
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	pa ima divjiga risa. Pijance svariti se pač res pravi: bôb v steno metati. Na Šentjanžev večer star žganjopivčik tako pridno
Zlata Vas (1848):	ne samo verte in polje siromašnice obdelovati, žito, zelje, repo, bob, solato, krompir, lan, konoplje, i. t. d. nadelovati, ampak tudi
Robinson mlajši (1849):	bob — vlaška répa podzemljica zemljak! Vsej ravno tako rase, kakor ste
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	tega mesca za poslanca izvolili. Draga „Slovenija” kaj se trudiš bob v steno metati? ! Zastonj je vse tvoje prizadevanje — volili bojo
Zlata Vas (1850):	Že Ožbé jim je velikokrat to nepobožno vpitje očital, pa bob je v steno metal in premalo so ga čislali. Zató

boba

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850):	se zavolj težke zemlje krompír dobro ne obnaša, je — zraven bôba — pésa nar rodovitniši in nar navadniši sadež na prahi. V
Kemija (1869):	Iz sočivne moke, na pr. iz leče, graha, boba i. t. d. se ne dá kruh peči, kajti v
Botanika (1875):	sočivja, kakor iz graha, iz leče, iz grašice in iz boba, se pa na tem spozná, da so njegova zrna povrh

bobom
- bobam
  Kmetijske in rokodelske novice (1844): s ſozhivnim ſemenam smeſhati ne ſme, namrezh ne s graham, bobam, grahorizo i. t. d. ; ampak gnojenje mora v eno, ſéme

bobu

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	z razbeljenim putram polite ob postnih dnevih kuhani leči ali bobu pridenejo. Poparjeni gresovi cmoki. Zmešaj med tri maselce gresa tri
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	Včasi se pod repom bobu ali špehu podoben izrastek napravi. Leta izrastek se mora noter

▶ bobbov pridevnik, svojilni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP

bobbovem
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): latinskem plenus, n spremenjen v r). V rumunskem jeziku, po Bobbovem slovniku „Dictionariu rumunese lateinesk si ungarese”, se te imena tako

▶ bobek samostalnik, občno_ime, moški ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

bobek
Zoologija (1875): Catalpa 144. Bilnica 118. Bisidija 114. Blušec 154. Bob 157. Bobek 157. Bobovnik 143. Bob volčji 158. Boletus 114. Boljka 118.

▶ bobek samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

tableta; kontekst

bobek
Najdenček (1860): prav ljubezni polnim tolaženjem in prigovarjanjem v usta rinila. En bobek je uboga Nežka požerla, pri drugim ji je pa poterpljenja

bobke

Najdenček (1860):	prebernila in rekla, da hoče raj voženk piti kakor te bobke jésti, in je stekla skozi vrata. Jez sim vidil, kako
Najdenček (1860):	začel pervi zdravnik, če kaplic ne vzamete, pa morate saj bobke (pilne) vzéti! ” Nežka se je zastonj branila; mogla je bobke
Najdenček (1860):	bobke (pilne) vzéti! ” Nežka se je zastonj branila; mogla je bobke vzéti. Gospa sama jih ji je z vso ljubeznijo in
Najdenček (1860):	zdelo, da je s takim zatajenjem same sebe kaplice in bobke požerla. — „Nežka,” je začela nevoljno, „slabo si se obnašala. Doktorja

▶ boben samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

boben
Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881): Kakor vidim, umeješ si na svoje rokodelstvo, kakor zajec na boben; napihniti znaš mehúr, a napolniti ne; imaš lonec, a ničesa
bobne
Divica Orleanska (1848): je vse otéla iz pogube! Dünoa. K orožju, daj! Rožljajte! Bobne bíte! Vse trume v boj, na noge cela Francja!
bobnov
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): zhaſtjo ſkrinjo savése prenèſli. Raslega ſe glaſ péſem, trobent ino bobnov, — neisrezheno veſèlje je bilo. Ker je bil David tákoſhen, ino

bobnu

Fizika (1869):	sé sirupom, na njih visečim. Spravi se vlažna tvarina v bobnu podobne posode, ki imajo kakor sito luknjaste stene, in potem
Novice gospodarskih, obertnijs... (1874):	Hrena, ki bi bil toliko za poslanca kakor zajec pri bobnu, ga je vrgel sam v koš, in namesti njega nasvetvval

▶ bober samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

bober
Zoologija (1875): in 6 kotnjakov. 4.0.2.0.4./4.0.2.0.4. = zobovje bobrovo. Ničle tukaj pomenijo, da bober nema očnjakov. Udje so jako različni gledé podobe in dolgosti

▶ bobljanje samostalnik, občno_ime, srednji(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

koledovanje; Pleteršnik

bobljanje
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): De ste prešiča zadavili; Dajte klobasíco! Ti trančaríi se pravi: „Bobljanje”, ali: „hodijo bobljàt. ” J.

▶ bobljati glagol, glavni, nedovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

koledovati; Pleteršnik

bobljat
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): zadavili; Dajte klobasíco! Ti trančaríi se pravi: „Bobljanje”, ali: „hodijo bobljàt. ” J.
bobljati
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): 1848. Juri Gajer, poslanec iz Mirne. Slovenske navade. (Kaj je „bobljati? ”) Med več druzimi smešnimi navadami imajo krajnski otroci po nekterih

▶ bobnanje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

bobnanje

Blagomir puščavnik (1853):	iz verta. — Komaj pride v bližnje mestne ulice, kar zasliši bobnanje, in množica ljudi vre kupama tje, od koder se boben
Viljem Tell (1862):	na gore. ) Svoboden dom postavil nam je Bog. Čuje se bobnanje; ljudje prinesejo klobuk na drogu; klicar gre za njimi, za

▶ bobnarski pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ IMP ↗ Pleteršnik

bobnarsko

Naravoslovje alj fiziko (1849):	neke kože, ki jo bobnarsko kožo imenujemo. Leta koža krije bobnarsko jamo, v kteri se znajde zrak, ki se po neki
Naravoslovje alj fiziko (1849):	po neki luknji iz ust vedno ponavlja. Kadar zrakovi mahleji bobnarsko kožo zadenejo, se koža stresne, mahljati začne in prijete mahleje
Naravoslovje alj fiziko (1849):	jami so neke košice, kterih perva kladev je srašena z bobnarsko kožo, in stoji na drugi košici, na naklu; naklo je
Naravoslovje alj fiziko (1849):	ga pelje po ušesni poti do neke kože, ki jo bobnarsko kožo imenujemo. Leta koža krije bobnarsko jamo, v kteri se

▶ bobnati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

bobnati
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): more vloviti, se poverne car serdit nazaj, ukaže oni trenutek, bobnati občeniti marš,

▶ bobneti glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

bobneti
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): 51. V Ljubljani v sredo 25. junija 1856. Ivanu Koseski-mu. *) Bobneti čul strahòtne sem gromove, Tulečih sap razdraženo vihranje, Plamečih strel
bobni
Kmetijske in rokodelske novice (1846): otrésa Val iskre vodé. Kaj v mlinu ropoče, Kaj zmaja, bobní? Koló, glej tam vróče V króg kamne podí. Spod kamnov

▶ bobov pridevnik, svojilni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

bobova
Ljubite svoje sovražnike! (1899): bila oborožena, eden izmed njiju je bil nedvomno odličen poglavar. Bôbova mati je šla sredi med ženami in je tudi imela

▶ bobrov pridevnik, svojilni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

bobrovo
Zoologija (1875): na vsaki strani 1 očnjak in 6 kotnjakov. 4.0.2.0.4./4.0.2.0.4. = zobovje bobrovo. Ničle tukaj pomenijo, da bober nema očnjakov. Udje so jako

▶ bodalce samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

bodalce
- bodalce
  Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): opasal in pod plašč v pas skril tudi malo krivo bodalce najboljšega jekla, kakor so bila le na Jutrovem v navadi
- bodalice
  Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): preprežene škite, srednje dolgosti sulico kratko krivo sablo in majhino bodalice. Kako je to, da je bilo tih malih možičkov vsih

▶ bodalo samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

bodala
Zoologija (1875): tipalnice, pipalke, čeljusti, sisalca, potem krila, noge, plavute in raznovrstna bodala. In vsi ti deli kažejo toliko spremembo in čudovito primernost

bodalo

Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	ni videl. Zgodilo se je, kakor se je bal: morilno bodalo je zadelo kost in ranilo njeno odejo; tako se je
Gozdovnik (1898):	povse zanesti se na ta dva? « »Baraha je bandit, čigar bodalo je okusilo že marsiktero rdečo kapljico. Oročej sicer pravi, da
Gozdovnik (1898):	Ivan pa Jose ustopita. Prvi kaže okrvavljeno bodalo, ter dvorezno klino, brisajoč jo s svileno odejo zibeli. »Je-li
Gozdovnik (1898):	je bil že spravil; zdaj se napravi, utakné k sebi bodalo ter dé odločno: »Grem pa jaz z vami! « Tiburcio stopi

bodalom

Ferdinand (1884):	ter umorili malega, zalega grofiča Ferdinanda sè strupom ali pa bodalom. Oj kako črno dušo in zlobno srce krije vaša zala
Gozdovnik (1898):	pa je s prsta tvoje matere, ko … je … umrla pod bodalom le-tega moža. « »Ali na vaše povelje! « zapeni se Kučilo. »Nisem
Gozdovnik (1898):	delalo neprilik. Spravita jo v stransko sobo, seznanita jo z bodalom, pa dobro in gotovo, zato bo pa vse vajino, karkoli

▶ bodeč pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

bodeč

Kemija (1869):	dobimo cijan v podobi plina brez barve. Plin ima hud bodeč duh in zažgan gori z lepim plamenom, rdečim kakor breskov
Botanika (1875):	narobe srčast, podoba 91. (zajčja deteljica), špičast, prišpičen, ostnato špičast, bodeč. Pri dnu ali pri spodnjem koncu je list mnogokrat zarezan

bodeče
- bodezhe
  Genovefa (1841): hvojam vſe puſtil, de imájo sverine gôjsda pod njimi prebivaliſhe. Bodézhe brinje imá tudi ſhe po simi préſne, viſhnjeve jagode, de
bodečega
- bodezhiga
  Kmetijske in rokodelske novice (1844): in kosja ſlina je nar hujſhi ſtrup sa drevje, torej bodézhiga ternja okoli dreveſ navéshi, ſhe boljſhi pa ſtoriſh, zhe sraven

▶ boder pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

boder
Zlatorog (1886): obràz je, ko iz sobe Stopil zopet je s krčmárko Boder, srečen, prerojèn! Jerica pa, ljubo dete Zrla je kot mlado
bodre
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): potresene; drevesa so se kviško dvigale z divnim cvetjem posejane; bodre serne so v svoji radosti po ravnini skakljale, in pevči
bodri
Zlatorog (1886): nad vódo góspica po leti. In plesálci, to so dečki bodri! Svetločrni dičijo jih kodri, Bledo lice, jasno jim okó je

▶ bodi veznik ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

bodi
Kmetijske in rokodelske novice (1845): letu Slovence povsod obiskal; bi vse kraje obletel, kjerkoli živé; bodi na zili ali Dravi, na Savini ali Savi, na Muri

▶ bodi členek ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

bodi

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	ložeji ji potem merzla pijača škodje. Spridena klaja kakoršna si bodi je živini škodljiva ; zató nej kmetovavec tudi vedno na to
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	mi prav serčno želéli, de bi učiteljski stan, kjer koli bodi, po vrednoſti plačan bil. Če tedaj plačila za deželske učitelje

▶ bodica samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

bodicami

Zoologija (1875):	Najbolj znane vrste so: Turban (Cidaris imperialis) z debelimi, kijastimi bodicami neenake velikosti, ki so belo in vijoličasto pisane, na konci
Zoologija (1875):	Echinus) so krogljasti, polukrogljasti ali srčasti, posuti so grbicami in bodicami, kojimi se počasi plazijo po dnu morja. Na spodnji strani
Zoologija (1875):	jim je po vrhu pokrito z apnenimi pločicami, večkrat tudi bodicami nasajeno, zato jih tudi iglokožce (Echinodermata) imenujemo. Gibljejo se pomočjo
Zoologija (1875):	rudeče. Navadni morski ježek (Echinus esculentus), pod. 216, z neenacimi bodicami, ki so pa v podobi odstranjene, vide se pa luknjice

bodice
Botanika (1875): vidijo kakor okrogli mehovi, ki imajo mnogokrat prav mične male bodice, mozóle ali bradavice na sebi, in ki na nekterih mestih

▶ bodičast pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ

bodičastimi

Zoologija (1875):	njim obkladajo gredice po vrtih. Bodici (Murex) odlikujejo se z bodičastimi izrastki, s kojimi je hiša nasajena. V sebi imajo mehurček
Občno vzgojeslovje (1887):	to z vzvišenimi znamenji. Najnavadnejši tiskani rokopis je Klein-ov z bodičastimi pismeni. Pri tem se razpostrè papir na kako mehko podlago

▶ bodičevje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

bodičevje
Stelja in gnoj (1875): raznoterim dračjem preprežejo obširne prostore. Zmíraj dalje sega trnje in bodičevje in taka goščava je zadržek, da ni ne izdatne paše

▶ bodisi veznik ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

bodisi

Stric Tomaž (1853):	je čez vse čertil, bodisi zavolj njegove vere in nepokornosti, bodisi pa zato, ker ga je nekaj dni nenavadno veselega čutil
Stric Tomaž (1853):	dobiti, gre nad Tomaža, ki ga je čez vse čertil, bodisi zavolj njegove vere in nepokornosti, bodisi pa zato, ker ga
Občno vzgojeslovje (1887):	meri na to, da se zabrani prepir. Pravo je nastalo bodisi vsled izrečnega dogovora, bodisi vsled tega, da se je človeška
Občno vzgojeslovje (1887):	sledeče: 1. Prvine naših misli so predstave; te pa izvirajo bodisi neposrednje, bodisi posrednje iz nazora. Prvi pogoj razumovega razvitka je
Občno vzgojeslovje (1887):	tega, ker je otroška duša omejena uprav le na reprodukcijo bodisi v predstavljanji, bodisi v dejanji. „S tajno močjo, kateri se
Občno vzgojeslovje (1887):	se zabrani prepir. Pravo je nastalo bodisi vsled izrečnega dogovora, bodisi vsled tega, da se je človeška družba molčé sporazumela. To
Občno vzgojeslovje (1887):	Prvine naših misli so predstave; te pa izvirajo bodisi neposrednje, bodisi posrednje iz nazora. Prvi pogoj razumovega razvitka je tedaj pazljivo
Občno vzgojeslovje (1887):	otroška duša omejena uprav le na reprodukcijo bodisi v predstavljanji, bodisi v dejanji. „S tajno močjo, kateri se ustavljati ne dá

bodi si(združena oblika)

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	bi se nezmérna večína Slovanov kteremu teh treh narečij vkloníla , bodi si tudi, da duh velike gomote téla vlada in vodi
Valenštajn (1866):	svetu, Ki vam udan je, ki raduje vaše Okó, i bodi si, ker vam je nov. Tekla. Da, res je, marsikaj

bodi-si
Botanika (1875): vseh drugih rastlin. Glive rastó povsod tam, kjer organske snovi, bodi-si rastlinske ali živalske, gnjijó in se po kemijsko razdevajo; one
bodi ſi(združena oblika)
Kmetijske in rokodelske novice (1843): Ti ſi shiva podoba nar ſerzhnejſhi ljubesni, ker ſvojiga blishniga, bodi ſi kdorkolj, v ljubesni s rozhizami objameſh, in ga ſvoje

▶ bodljaj samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

bodljaj

bodlaj

Pozhétki gramatike (1811):

xion, ction. Apprehension, ſtraſhlivoſt, sapopádenje, dimension, poméra, ſtega; convulsion, savianje, bodlaj, boshjaſt; ascension, gorihod, idr. Attention, pàsenje, condition, ſtan, bitje, ſtanje

bodljaje
Kmetijske in rokodelske novice (1845): marsiktero neumno ravnanje pri boleznih zatèrlo. Prebivavci na Kolpi zoper bodljaje eden druziga na nevarno vižo gazijo, drugot zoper zlatenco na

▶ bodljika samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

bodica; [sskj]

bodljika
- bodljiko
  Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): tako gotovostjo, da se je vsako zerno nasadilo na šivankino bodljiko.

▶ bodoč pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

bodočega

I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880):	je imela neizrekljivo rada; v njem je čestila uže svojega bodočega gospodarja in grofa. Necega dnè je sedela Marjeta poleg krasno
Občno vzgojeslovje (1887):	predmet v resnici pred nami. Vsako poželenje meri na nekaj bodočega, t.j. vsako poželenje teži po nekem, česar v tistem hipu

bodočem
Občno vzgojeslovje (1887): po smotru vzgoje je zavisno od odgovora na vprašanje o bodočem namenu gojenčevem. Tu je treba najprej določiti, kaj terjajo obitelj
bodočo
Občno vzgojeslovje (1887): kreposti, ki izvirate iz teh vzgojnih vplivov in ki naznanjate bodočo moč volje in značajnost. 3. Mnogostransko hotenje in delovanje zeló

▶ bodočnost samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

bodočnosti

Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	ne sme strašiti krivična preteklost, ktera je bila podlaga boljši bodočnosti; saj bo enkrat tudi prihodnost preteklost postala. Le zvesto in
Šola v boju proti pijančevanju (1898):	uslužbencev, morajo se vsi brez izjeme vzdržati vsakoršne opojne pijače. Bodočnosti čaka naloga, da bodo pijači udane osebe potom zakonodaje nadzorovane

▶ bog samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

bog

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	vráshe; jima tedaj rèzhe: „Islága je boshja rézh, le ſam Bog vé, ali kàj naſhe ſanje pomenijo, ino káj; pa vender
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	Jesuſu k' nogam ſzhéne, ino rezhe: „Moj Goſpod ino moj Bog! ” Jesuſ je perſtavil ſhe beſede, ki ſo sa vſe zhaſe
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	nadlogo si naklonil, sim vunder ljubo živinco sosédu otel, in Bog mi bo že dal, de bom pregledal in ozdravil”. Tako
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	nekaj môli za-se, Preden liti se začne! Dregni veho stran! Bog ohrani stan! Hlapno vrê v obok naprave Reka rude žarorjave
Divica Orleanska (1848):	ki so za mene bili, Ki proti meni, odpušanje vsim; Bog milost mi je skazal, in beseda Kraljeva moja perva bodi
Divica Orleanska (1848):	je skazal, in beseda Kraljeva moja perva bodi – milost! Ljudstvo. Bog živi kralja Karla dobriga! Kralj. Po Bogu le, nar višjimu
Divica Orleanska (1848):	zdaj in zdaj Razbasati se zna kervavo strašno. Voglarica. Pomozi Bog! Ji, sej je bil sovražnik Že ves pobit in raztepen
Maria Stuart (1861):	plašč ga vzemi svoje milosti. Mortimer (poklekne z eno nogo). Bog naj živi gospo kraljico mojo, In sreča, slava naj ji
Oče naš (1885):	kar pripoveduješ? “ je rekla; „ali je mogoče, da naji je Bog tako obilo obdaril! Ménart pomisli, najini sinček je krščen — in

boh
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): Syn, sveti Duh, v'Boshji naturi one So en edini Boh. v'Mogozhnosti, v'Modrosti, v'Lepoti, v'starosti, v'Zhasty

bueg

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	me: te zhaſtitluvi titl J. N. R. I. noi obareime Bueg Abraham Isak Jakob Amen. Tv dovi donkenje je pa kaker
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	N: noi spet tota diesh pomai Bueg Ozha † Bueg Sin † Bueg Sveti Duh † fpa merkei da Ame Knaporazhashtomi shelmi boda taku
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	tu bras use smote inu dati oſtanash kaker je tabe Bueg stvarov inu dase ti menei pokoren skashah? Jas N. N.
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	shrift pravi al bota vi vero jemeli? bovi gore praſtaulali? Bueg je ta venzhna resniza nanju mi mormo upati: on boda
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	na talesi h' tomi pomai mene Bueg Ozha † Bueg sin † Bueg S. Duh † jas N. vas monam inu sarotim noi isbodram
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	ti skues te molitve saduebou: naiprei ti morash varieti, da Bueg guishno sakateromi pomaga: kader boda prosham: sai on sam pravi
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	ti prei bonov ujemeni boshiomi noi bodi vpokoji inu shegneite Bueg Ozha † Bueg sin † Bueg Sveti Duh † Amen † † † Konz.
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	zhier si useu N. N: noi spet tota diesh pomai Bueg Ozha † Bueg Sin † Bueg Sveti Duh † fpa merkei da Ame
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	tebi sheni sheni sheni noi permoreite Bueg ozha † Bueg sin † Bueg Sveti Duh † Amen. Sdei shebrei klazhe inu

bug

Biblia (1584):	Sakaj tedaj vy preſtopate Boshjo Sapuvid, sa volo vaſhih Poſtau? Bug je sapovédal: Ti imaſh Ozheta inu Mater poſhtovati: Kateri pak
Sacrum promptuarium (1695):	nashli, rekozh: Ah prijatelj! Sakaj molzhite? Kadar sakihnem, vſij pravite, Bug ti pomagaj: Sdaj ſim v' vekshi potrebi, inu obeden nerezhe
Sacrum promptuarium (1695):	pomagaj: Sdaj ſim v' vekshi potrebi, inu obeden nerezhe, Juri Bug ti pomagai? Oni ſe ſò niemu ſmeiali, inu dialli, Juri
Sacrum promptuarium (1695):	pravi: Honorabile conubium in omnibus, & thorus immaculatus. Inu ſam G. Bug ima dopadeine nad taiſtomi, kadar ſe lepu glihaio. In tribus
Sacrum promptuarium (1695):	grevali, sakaj bote dobru na dushi imeli, katiru vam daj Bug Ozha, Syn, inu S. Duh. Amen.
Sacrum promptuarium (1695):	bote enu dobru, inu ſrezhnu lejtu inmeli, sakaj ſam G. Bug vam sapovej, inu oblubi. Honora Patrem tuum, & Matrem tuam, ut
Sacrum promptuarium (1695):	oblubem de bote enu dobru lejtu imeli, sakaj bo G. Bug vmej vama. Sa Sakonski gredo Vduve; ali imate N. N.
Sacrum promptuarium (1695):	ſe netoshite zhes vaſh ſtan v' kateriga vaſs je Gospud Bug poſtavil temuzh ſpumnite na beſſede S. Duha, kir pravi: Labores
Sacrum promptuarium (1695):	in pace. Katire dusho Angeli ſo v Nebeſsa nesli. G. Bug vam daj tudi to gnado, katiro bote doſsegli, aku ta

buh

Ta male katechismus (1768):	ſatu, de be se spomin derſhal, neli kedaj je Buh Ozha po dellu svojega stvarjenja pozhival, temuzh tudi, de je
Ta male katechismus (1768):	pozhival. Nakajſeno viſho se ima Buh prov lubiti? De se Buh uſſellej vezh, inu bel lube, koker uſſe stvary, ja vezh
Ta male katechismus (1768):	dellu svojega odreshenja v' Marij pozhival. Nakajſeno viſho se ima Buh prov lubiti? De se Buh uſſellej vezh, inu bel lube
Ta male katechismus (1768):	Osebistva, ali Pershone, katire se imenujejo: Buh Ozha, Buh Syn, Buh S. Duh. ſakaj je pak le en sam Buh, inu
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	ti en greshnek, tok nezhmajnvonder le upaj, ſakaj Buh je miloſtiv, de se le tvoje upanje v' pravi pokuri
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	krotke, koker je on sam krotak. kolkajn hudega preterpy sam Buh od hudobneh, inu movzhy, inu she dobru ſtury, de be
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	Buh je ſveſt, katirega svojeh obetov nekol nagreva, inu da v'
Praemium sa male otrozhizhke (1810):	Pr. Kdo bo naſs greha varvu? Od. Buh Ozhe nebeſhki. Pr. Kdo nadlog? Od. Tudi Buh Ozhe nebeſhki
Praemium sa male otrozhizhke (1810):	varvu? Od. Buh Ozhe nebeſhki. Pr. Kdo nadlog? Od. Tudi Buh Ozhe nebeſhki. Pr. Vlsega hudiga ? Od. Tu bo ſhe le

bveg

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	Ozha nash zheshzhana. Ta peta Kolzhanza. 5. Oh napramagani magozhni Bveg Saboth jas bogi grieshni elantni zhvovak se perporozhim inoi saklenam
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	sviet shues ogin Amen. 6. SHEBRANJE. O usiga magozhni venzhni Bveg Gospued nabeshzhi Ozha; polei na moje nadluje noi potriebo bueshtvo
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	ne Bveg † Ozha Bveg † sin Bveg S. † Dvh Amen. TA 29. KAPITL. Tvje sadoro srezho pershpili
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	kamen obdreshi ti tvoi pvamen kaker Jesvs svoje jeme pomai Bveg † Ozba Bveg † sin Bveg † S. Dvh Amen. Potam ana taka
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	32 stemi lietami vmerv inv pepiev gratov tv pomai mene Bveg te S. mosh katieri je smert stverov nadravesi ta S.
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	Ozhci nash zheshzhana. Ta shterta Kolzhenza. 4. O sveti. Navmeriozhi Bveg jas bogi grieshni elantni zhvovak se perporozhim
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	inv spvevi te S. Krish † kaker je shrok nakateram je Bveg to grenko Martro terpov: Shegnei ta me nes inv spvvi
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	zhasno shivlenje inv tv venzhnv vesele katiere si ti o Bveg naenei ohlvbov inv prosimte o visoko vriedni nabeshzhi Krall daimijo
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	bodi ti o Jeshvsh moja sreszha tv pomaimi Bveg † ozha Bveg † sin Bveg † S. Dvh Amen. Vtvjah deshjelah pomaimi stvojo mozhno

boga

Ta male katechismus (1768):	SS. ſakrmenti v' zhasti derſhati? Pervezh ſatu: Ke so od Boga, inu Kristusa G. nashega, v' novemu testamentu noterpostavleni. Drugezh. Ke
Branja, inu evangeliumi (1777):	folka, temuzh ſi perſtopila k' ti nadlugi pred oblizhjam naſhiga Boga. Evangelium S. Joannesa na 19. Poſtavi. V' Taiſtimu zhaſſu: je
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	dnarje skrite imeli pa rezi knjem: pridita sa kmena skues Boga pridita sa vboshjomi jemeni bras usa strahu noi shkode nadushi
Divica Orleanska (1848):	se mu Clo pekla brezdno klanja trepetaje! Svetnica ona, od Bogá poslana? – V prekletim kraju je skovano bilo, Pod coperskim drevesam
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	ga ovadile za Korošca. Oče ga povprašajo rekoč: „V ime Boga! Pod mojo streho hočete prenočiti? Radi Vas vzamemo v gostje
Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857):	vstal od smerti, kakor je rekel, aleluja! Prosi za nas Boga, aleluja! V. Veseli in raduj se, devica Marija, aleluja. O.
Valenštajn (1866):	sami bi gospodováli. Zarotba je to, osnovana skrivàj. Krčmarica. Za Boga presvétega! Zarotba tedàj? Potem pa gospôda plačati mogli ne bodo
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	trudil. Ni še slišala od enega, troedinega Boga, ne od Boga Sina, ki je zavoljo ljudi človek postal. Neznana jej je
Izidor, pobožni kmet (1887):	naj bo hlapec ali delavec, pri vsakem delu lahko na Boga misli in na njegovo plačilo, ter tako upanje v sebi

bogu
Ta male katechismus (1768): notshe „Zirkuv ſa svojo Mater imeti taiste nabo tudi Bogu ſa svojega Ozheta imel. „Matth. 18. Kaj je Upanje

bogom

bogam

Ta male katechismus (1768):	perseſhe: katire Boga kovne, ali svetnike shentuje: katire se s' Bogam, s' Kriſhnem ſnamenam, ali skus Kristusovo smert, inu S. Reshno
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	Neham inu semló, na enim ſhpotlivim trami ta Şrędnik med Bogam, inu ludmy, ta Odreſhenik tiga ſvęjta, ta edino rojeni Şyn
Praemium sa male otrozhizhke (1810):	mi odpuſhamo naſhim doushnikam. Pr. Imamo pa mi dugóve pred Bogam ? Od. Ja! Pr. Kadaj pa? Od. Kir mi grehe dellamo
Genovefa (1841):	roko podá in rêzhe: „Dobra moshá! Vama ſe imám sa Bogam naj pred sahvaliti, de s ſvôjim otrokam ſhe shivím. Ti
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	v tèsnih, sparčnih čumnatah , mi kmetje se pa pod milim Bogam po zdravi sapi obračamo, in se terdiga dela deržimo, zató
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	alj ta je unimu odgovoril rekoč? „Kteri človek pod milim Bogam je v stanu nas premagati? Mi smo vajeni ptuje dežele
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	Veršacu, zakaj tudi tukaj človek nehotoma popeva: Pod velikim tukaj Bogam Breztelesni bit želim, Čiste sape sred mej krogam Menim, da
Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857):	Spominski izreki za vsak dan mesca. 1. Z Bogam vse začni in z Bogam vse končaj; Tak' lepo življenje
Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857):	vsak dan mesca. 1. Z Bogam vse začni in z Bogam vse končaj; Tak' lepo življenje da ti večni raj. 2.

bogom

Blagomir puščavnik (1853):	ti moral povedati, da boš na vse pripravljena. Ostani z Bogom in moli za me! ” Vitez omolkne. Solze ga polijejo. Vitezmja
Oče naš (1854):	z milostjo Jezusa Kristusa najhujšega zlega, greha, očistiti, se z Bogom spraviti in zgubljeni mir, zgubljeno milost božjo in upanje večnega
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	pokazili, Čern naj jim obraz pred svetom Božjim, Pred resničnim Bogom samim bodi! Boter botra svôga v sodbo tira In lažnjive
Maria Stuart (1861):	pot k zveličanju. Melvil. Umiri serce. Živa, sveta želja Pred Bogom je v potrebi to, kar djanje. Trinoštvo veže le roke
Viljem Tell (1862):	so vredni, In tako združeni družinsko reč Prevdarimo in z Bogom sklenemo. Staufaher. Prav tako! Dajte vrlo mi desnico In tudi
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880):	strašno ječo pahnila. O da bi vsaj milost našel pred Bogom! O da bi mogel posvariti vse ljudi, naj nikar ne
Zlatorog (1886):	mánoj mílil se ne boš. »Oj z Bogom, Janez, z Bogom mi! « To Anka dé in ga pustí. A lovec gre
Zlatorog (1886):	rož, »Pa z mánoj mílil se ne boš. »Oj z Bogom, Janez, z Bogom mi! « To Anka dé in ga pustí
Izidor, pobožni kmet (1887):	Bog hudo kaznuje, dobro plačuje. Nikari se ne hudujmo nad Bogom, kedar vidimo, kako da zatira hudobnež pobožnega in se tako

buegam

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	shnega: prad buegam noi prad tiem svietam: damenei antuart dash al daſta noi
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	inu skues bondlenje k' Meshnik na outarji prad praviem shiviem buegam opravla? k'ta prava shiva sina boshija v' te kruh

bugam
Sacrum promptuarium (1695): viſoku zhaſti vrednem Maſhnikom, dokler ſam S. Duh sapovej sa Bugam ner pervu Maſhnike zhaſtiti rekozh: Honora Deum ex tota anima
buogam
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): noi shebrei to ozhitno spuved inu sposnei tvoje falarje prad buogam nabeshzhim ozhetam: inu prad

bogov
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): vrednega moža, kteri se je spet k častju starih naših bogov obernil, kakor sem se iz njegovega pozdrava prepričal: Ostanite, ostanite

bogove

Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	s svojimi očmi, kako je preklela Peruna in vse mogočne bogove, in se dala kerstiti. Drugi dan se je omožila z
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	žensko čudovite učenosti in olike, ki prav iskreno časti domače bogove in geniju cesarjevemu dan na dan daruje. „O, jo že

bogovi

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	próſti vól'jo véro in poſtáve, Ak pa naklónijo nam ſmèrt Bogóvi, Manj ſtráſhna nózh je v zhèrne sêmlje kríli, Ko ſo
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	ne pod klicarjevo kladvo, pod kovaško kladvo sem je spravil. Bogovi in boginje — vsi so razbiti in stolčeni. Kako bedro ali
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	zelenih livadah pa nektar*) serka. O da bi mi pač bogovi* kmalo poslali tisti dan, ko se bom jaz, tvoj najponižniši
Lohengrin (1898):	v komnato Ortruda v divjem navdušenju plane po koncu. ) Ortruda. Bogóvi silni! Pomagajte osvéti! Kaznujte jih, ki vam tvoré nečast! Okrépite

bogovom

bogovam
Kmetijske in rokodelske novice (1844): kruh v tem, de so iz letanja ptičev in drobú bogovam v daritev zaklane živine prerokvali. Zdravi drob so deržali za

bogovom

Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	očividen vzrok, da naj dá premoženje pervi njeni žlahtnici, ki bogovom služi, bi me prej ko ne ubogal. ” „Kako nek misliš
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	ubožica pretekli večer mimo potoka, kjer so nejeverniki imeli svojim bogovom v čast nesramne gostarije; vabili so jo, da se udeleži
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	eden teh bratov, ko je videl, da je bratov dar bogovom ljubši, ga na polje speljal in ga tam ubil, kakor

bogu

bogo
Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): večkrat v revo svojih bratov v Egiptu mislil, ino k Bogo molil. Ves v to zamišljen zagleda na enkrat v germu

bogu

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	Ana pride. Vdova per ſhtiri in oſemdeſetih letih je bila. Bogu je ſlushila vſe ſvoje dni, velíko molila, terdo ſe poſtila
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	naj lepſhi dar je ta Bogu! V' ſkuſhnjavah tudi vi ſtorite tako. 19. Nedolshni Joshef v'
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	in vino poſtane ſhe dan donaſhni na altarju, o zhudo! Bogu nar perjetniſhi dar; satorej ga mora zhlovek le po pameti
Divica Orleanska (1848):	družico ženska možu; Spolnivši kar priroda ukazuje Kar lepši služi Bogu in nebesam. Ko bodo dela Boga tvojiga, Ki te je
Tine in Jerica (1852):	ga ne poznam. Tine. Dosti, de je ubožno. Ubogim podeljeno Bogú je posojeno. Sej vender vemo, pravi Tine nadalje, kdo je
Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852):	ne da dopovédati. Po kratkim pogovoru reče gospod Jeličnik: »Samo Bogu in za njim blagimu mladenču imam svoje življenje zahvaliti. Ne
Izidor, pobožni kmet (1887):	slabo poželenje, ki se je srca polastilo in nas ovira Bogu zvesto služiti?
Zeleni listi (1896):	še včeraj sem pomislil s strahom na to. A, hvala Bogu, danes sem se odločil«. »No, kaj želiš torej biti? « »Vojak
Katoliški molitvenik za bolnik... (1897):	grešil. Daj mi milost, da bom spolnoval Božjo voljo in Bogu služil v gorečnosti in udanosti. Tvoja moč naj ostane zmiraj

buegi

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	spraberniano grata, skues tu jas vam sapoviem permoimu inu vashemu buegi jeshushu Krishtushu! da vi mojo volo do- pou-
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	tebe Sarotim hobermon per buegi Abraham † per buegi Isak † per buegi Jakob † da tabe nanam pokoja doklier se naperkashesh natam kraji
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	shkode nadushi inu na talesi tu jas vam sapoviem per buegi ozhetu † inu per buegu sinu † inu per buegu svefomi Duhu
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	sarotenje. Jas N. tebe Sarotim hobermon per buegi Abraham † per buegi Isak † per buegi Jakob † da tabe nanam pokoja doklier se
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	guautnomi inu nai mozhneishomi jemeni boshjomi inu pertomi nai vishomi buegi inu per nia svetomi jemenu AGLA † ALFA † AFRA † da vi
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	drugi Zbong al sarotenje. Jas N. tebe Sarotim hobermon per buegi Abraham † per buegi Isak † per buegi Jakob † da tabe nanam
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	Jas N. tebe sarotim ti Ziperjanishi hober Mon: pertam shivam Buegi inu per tam zhovieshzham mesijasi inu per vsei niegovei obvaſti
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	sapoujem pervashomi moiſtri Bogu ozhet † noi Bogu sinu † inu per buegi svetomi Duhu † jes vas sbodram inu permoram skues ta Gospueda

buegu

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	sapoviem per buegi ozhetu † inu per buegu sinu † inu per buegu svefomi Duhu † pridita pridita pridita inu
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	prositi same per buegu tomv vsiga magozhnomi: da mena use zhasne rezhi pogmera noi
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	skali s' ven stegnianiemi rokami skues tvojo pried proshenio k' buegu usiga magoshnemu si ti pomagou teſtam 77 raitarjam: venka is
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	talesi tu jas vam sapoviem per buegi ozhetu † inu per buegu sinu † inu per buegu svefomi Duhu † pridita pridita pridita inu

bugu
Sacrum promptuarium (1695): meus in Deo Salutari meo. Moj Duh ſe reſveſseli v' Bugu mojmu Iſvelizheriu, namrezh v' JESUSU; sakaj JESUS hozhe rezhi Iſvelizher

bvegi

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	strarov? Ta trezhije SAROTENIE? Jas N. N. tabe sarotim per bvegi Abrahama isaha inu Jakoba: TA shterte SAROTENIE. Jas N. N.
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	Jakoba: TA shterte SAROTENIE. Jas N. N. tabe sarotim per bvegi Agios: Athnatos sother tetragramathon: dase ti pekfenska furija to

▶ bogaboječ pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

bogaboječ

Zlata Vas (1848):	mu odgovorí: „Kar so tvoj oče umerli, ki so bili bogaboječ in umen mož, se s šolo slabo godí. Otroci se
Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851):	v kterim je Bertrand, mož v celi okoljšini resnično pobožen, bogaboječ opat vsakimu znan, živel.

bogabojezh
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): kralja Heroda je v' Judovſkih gorah v' nékim meſtu shivel bogabojezh duhoven, Zaharija po imenu. Njegovi sheni ſe je reklo Elisabeta

bogaboječa

bogabojezha

Pozhétki gramatike (1811):	majhina, o je dolg v' apôtre, apoſtel, kratek v' dévote, bogabojezha ali poboshna ali bogalubna. u je dolg v' flúte, piſhála
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	pa veliko premoshenja. ˛Sara je bilo hzheri imé, ino vſa bogabojezha je bila. Angelj je po boshji volji tako obernil, de
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	zelo v' vodo pometati. Bila je tiſtikrat neka dobra, vſa bogabojezha Israelſka mati. Le toliko salo dete je imela. Zhes vſe
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	Jakopovi hiſhi bo kraljeval vekomej; njegoviga kraljeſtva ne bo konza. “ Bogabojezha deviza, deſiravno she Joshefu obljubljena, ſhe ni miſlila v' nobeno

bogaboyezha
Sacrum promptuarium (1695): fazonetel, inu ta ner lepshi, namrezh fazonetel S. Veronike: Leta bogaboyezha, inu Sveta Gospa je shla sa Chriſtuſam Jeſuſam, kadar je
bogoboyezha
Sacrum promptuarium (1695): kolena, ter s' ſvoim fazonetelnam Chriſtuſavu oblizhe obrishe: Chriſtuſu ta bogoboyezha shlushba dopade, inu v tem fazonetelnu ſvoje Svetu oblizhe drukanu

bogaboječe
- bogabojezhe
  Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): oba she prezej perlétna. Ino nizh drusiga, kakor préd vſe bogabojezhe duſhe na semlji, niſta sheléla, kakor ſhe doshiveti rojſtvo obljubljeniga

bogaboječega

bogabojezhega

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	XXIV. POSTAVA. Lubeſn tega poſemelskega je enega bogabojezhega ſhivlenja mozhnu naſajderſhanje. 1 N obedn ni bel revn, inu
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	XXIV. Poſt. Lubeſn tega poſemelskega je enega bogabojezhega ſhivlenja mozhnu naſajderſhanje. XXV. Poſt. Leſtna lubeſn je ſa zhloveka

bogabojezhiga

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	kake ſtraſhne pregréhe perprávi nevoſhljivoſt! 18. Joshef na Putifarjevim domu. Bogabojezhiga, umniga, sveſtiga ino ſpoſhteniga zhloveka ni ſkerb, zhe mora tudi
Genovefa (1841):	priméri — in Bóg bódi s vámi! ” Pri téh beſédah pobóshniga, bogabojézhiga ſtarzhka je vſe prizhujozhe miſel na prihodnje poſébno nakljuzhje ſpreletéla

bogaboječemu
- bogaboječimu
  Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): zajme z nami. “ Berž ga pokličejo, ino Mozes pride k bogaboječimu Jetru. Kmal sta si bila všeč. Mozes mora Jetru obljubiti
- bogabojezhimu
  Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): sajme s' nami. “ Bersh ga poklizhejo, ino Moseſ pride k' bogabojezhimu Jètru. Kmál ſta ſi bila vſhezh. Moseſ mora Jètru obljubiti

bogaboječi

Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850):	Bogaboječi Daniel sedi v levnjaku, zapušen od ljudi, med levi; pa
Stric Tomaž (1853):	sporočite jim moje zadnje vošilo: da naj bodo pridni in bogaboječi, da naj mater slušajo in se greha varujejo, da se

bogabojezhi

Ta male katechismus (1768):	lazhne ushesa to zhloveshko dusho pasle. Vam tedej brumni Kristiani! bogabojezhi starshi: Ozhetji, im Matere! vam poloſhim jest lete bukuvze pred
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	imajo perzajti Bogá bati, njegove ſvęte Sapovdi dershati, dobri, brumni, bogabojęzhi biti? O kaku lejpu bi bilu viditi med vami! aku
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	dni, de bi ſe raji Daniela lotili, ino ga rastergali. Bogabojezhi Daniel ſedí v' levnjaku, sapuſhen od ljudi, med levi; pa
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ſe ſhe ní ſkleníla s vámi. Uzhíl ljudi je mosh bogabojézhi, Duhóvni mósh, ki sdàj ga vídiſh s nami: Kakó naſ

bogoboyzhi
Sacrum promptuarium (1695): Ona ſama bò prishla vaſhe solse vam obriſſat, kakor uni bogoboyzhi vdvui, od ketre ſim bral, de vednu je premiſhlovala ſhaloſt

bogaboječih
- bogabojezhih
  Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): ino jeser ljudí, Israelzi is vſe deshele, ſhe zelò veliko bogabojezhih ajdov is blishnjih narodov, ſo ſe v' Jerusalem ſ-hajali, ino
- bogabojezih
  Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): nekaj bogabojezih mater, ktere ſo polne saupanja ino Ijubesni do Jesuſa ſvoje
bogaboječim
- bogabojezhim
  Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): ſpominji ohranite. Bog tudi vaſhe majhne hvale ne sanizhuje. S' bogabojezhim ſerzam mu vezhkrat ſvete peſmi pojte!
- bogaboyezem
  Sacrum promptuarium (1695): she danashni dan v' Rimi s' enu veliku zhudu tem bogaboyezem kershenikom ſe kashe. Tiga vam, ò zhaſtiti Mashniki shenkam, v'

bogaboječo

bogabojezho

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	Angelj je po boshji volji tako obernil, de mladi Tobija bogabojezho ˛Saro vsame sa sheno. Tudi denarje is Ragesa mu je
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	tako pridna, ſlúſhljiva, pametna ino hvaleshna. To je Bózu nad bogabojézho ino dobro vdovo tako selò dopadlo, de jo, ako ravno

▶ bogaboječe prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

bogaboječe
- bogaboyezhe
  Sacrum promptuarium (1695): Iſraël: Et Spiritus Sanctus erat in eo. Imate pravizhnu, inu bogaboyezhe shiveti, ter zhakat na vaſho ſrezhno urro, katira vaſs bò

▶ bogaboječnost samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

bogaboječnost

Tine in Jerica (1852):	se narmanj opušati smelo. Jerica je od svoje matere pravo bogaboječnost podedovala ali poerbala, in to je gledala tudi svojim otrokam
Občno vzgojeslovje (1887):	imajo potem prilagoditi zdravilna sredstva. Bistvena podpora nravstvenosti je nabožnost (bogaboječnost). Nabožno čustvo obsega globoko spoštovanje in ponižnost do neskončnega, ljubezen

bogabojezhnoſt

Branja, inu evangeliumi (1777):	jesik sa ſobmy nadershy, te muzh sapelle ſvoje ſerze , taiſtiga bogabojęzhnoſt je nezhemerna. Ena zhiſta , inu bres madesha bogabojezhnoſt pred Bogam
Branja, inu evangeliumi (1777):	ſerze , taiſtiga bogabojęzhnoſt je nezhemerna. Ena zhiſta , inu bres madesha bogabojezhnoſt pred Bogam, inu Ozhetam je ta: Srote, inu udove v'

bogaboječnosti

bogabojezhnoſti
Sveta grofinja Genofefa (1857): prav poboshno in krepoſtno in je tudi ſvoje poſle k bogabojezhnoſti naganjala. Ali hudobni duh, kteremu je bila njena zhednoſt soperna

bogabojezhoſti

Hrana evangeljskih naukov (1835):	vseme. 3. Vaſhe laſtno sadershanje, ſtariſhi vi! naj bo otrokam bogabojezhoſti shiv isgled ali ſhpegel, de ſe nad vami v' vſim
Življenja srečen pot (1837):	savseli. Ker pa prebriſana glava malo pomaga, ako pameti ino bogabojezhoſti ni, je ſv. Janes tudi rad molil, ſveto piſmo bral

▶ bogastvo samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

bogastva

Divica Orleanska (1848):	nimaš darovati več, Prežíviti se jutro s čim ti nimaš! Bogastva je pritók obilni zginul, Globok odstop grozí zakladam tvojim. Neplačani
Zlata Vas (1850):	rečeh. Nekadaj je bila Zlata Vas berhka vas; silno veliciga bogastva sicer nikoli ni bilo tukaj, pa premoženje je bilo pri
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	Eskvilinom. ) Gospodar jej je Fabij, mož viteškega rodú in neizmernega bogastva*, ktero si je v Aziji pridobil, kjer mu je vlada
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	mati s slovesnim glasom, ”plemenito imé, imeniten stan, bogastva in posvetnih prednosti, pa nekaj sem ti do zdaj še
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	drugih reči oddalnjih, malo znanih otokov. Fabij, gospodar vsega tega bogastva, je bil človek,
Oče naš (1885):	vsako drugo, bogastvo starišev, kteri imajo pobožnega, hvaležnega otroka. Tega bogastva pa on ni bil deležen. Čutil se je v tem

bogatstva
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): namena naj bode tergovina z vinom národna stvar in izvor bogatstva za narod. Kako pa naj bi se to počelo, je

bogaſtva

Svetu pismu noviga testamenta (1784):	letiga ſvèjtá, inu golùfia tiga bogaſtva saduſhy beſsędo, inu on nerodovitèn poſtane. 23. Katęri je pak
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	Pròſi, kar hozheſh, dal ti bom. “ ˛Salomon ni proſil ne bogaſtva, ne zhaſti, ampak modroſti ino imenitnoſti, to je, praviga ſposnanja
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	Rimzi ſo bili vſe takrat snane pitane deshele in njih bogaſtva pod ſe ſprávili; bogaſtva ſo njih tresnoſt in pravizhnoſt, sadnizh
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	njih tresnoſt in pravizhnoſt, sadnizh pa tudi njih junaſhtvo ſpodkopale ; bogaſtva ſo jih napihnile, de ſo ſe prevséli, med ſeboj prepirali
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	Oglej — ki ſe je takrat savoljo morſkiga kupzhijſtvo in ſvojiga bogaſtva drugi Rim imenovalo — in je dalje na Laſhko planil. Kako
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	takrat snane pitane deshele in njih bogaſtva pod ſe ſprávili; bogaſtva ſo njih tresnoſt in pravizhnoſt, sadnizh pa tudi njih junaſhtvo

bogastvo

Divica Orleanska (1848):	Od mene nič ne vzame, vse mi da! Zaúpa vse bogastvo, vse imetje, Velikodušno tàmni sreči moji. Dünoa. De! Abota je
Oče naš (1854):	ljubi moj Nacek, ohrani le svojo vero kot svoje največje bogastvo. Čislaj jo bolj kakor svoje življenje. Živi in umri za
Ferdinand (1884):	sekiri. Ne poznal bi pregreh, v katere tako lahko zapelje bogastvo, častilakomnost in svetni blišč. Oj, najstrašneje, dà jedino zló je
Oče naš (1885):	ljubi moj Nacek, ohrani le svojo vero kot svoje največje bogastvo! Čislaj jo bolj kakor svoje življenje! Živi in umri za
Oče naš (1885):	je bogat, in ljubi Naceta, in na njem je, to bogastvo enkrat imeti, in to bogastvo je veliko. “ „Oj bogatinci! “ je
Oče naš (1885):	res tako dober namen, kakor vi pravite? ali hoče svoje bogastvo po najinem sinu pomnožiti? Sami poznate Naceta, kakošen da je
Oče naš (1885):	je zvedel, da je bogastvo, ktero je nad vsako drugo, bogastvo starišev, kteri imajo pobožnega, hvaležnega otroka. Tega bogastva pa on
Oče naš (1885):	in na njem je, to bogastvo enkrat imeti, in to bogastvo je veliko. “ „Oj bogatinci! “ je rekla Barba preplašena. „Ali ima
Gozdovnik (1898):	borega konjekrotivca in sledonajdnika v moža, imajočega najutrjenejše pravice na bogastvo, čast in službo; toda narava mu je bila preenostavna in

bogaſtuo
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): TA 32. KAPITL. Anu guautno kraftno SHEBRANJE Sa velko bogaſtuo sadobiti tu shebranje je velko barti skuhbano. Kaker povje an

bogaſtvo

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ne bo. Pa dal ti bom tudi, zheſar niſi proſil, bogaſtvo, zhaſt, ſlavo ino dolgo shivljenje. “ Modroſt ino zhednoſt ſte bres
Genovefa (1841):	hôtel. Dôbro je bilo, de ſim v to puſhavo priſhlà; bogaſtvo in velikoſt bi me bile morbiti ſpridile — v puſhavi pa
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	de bi semljo obdeloval. Od pridniga umetniga obdelovanja semlje svira bogaſtvo in krepkoſt vſih narodov; kmetov ſtan je podpóra vſih ſtanov

bogaſtvu

Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	imęti, ti hozheſh neſręzhna biti? Pa bódi! Taku yſhejo eni bogaſtvu, drugi gredo po njih ſlęjpim nagnenji, ali ti o moj
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	naſs perpravio v' zagovitnoſt, ali v' klaguvanje, lih kakor naſs bogaſtvu, inu zhaſty v' posablivoſt na naſhe dolshnoſti, inu na naſs

wogatſtvu

Branja, inu evangeliumi (1777):	na nebu, inu na semli ſe imęnuje , de vam bo wogatſtvu ſvoje zhaſty. de s'mozhjo poterjeni biti ſkus ſvojiga Duha
Abecedika ali Plateltof (1789):	ſediſh. V' neſręzhu neobvupaj. Enu sadovolnu ſerzę je to narvęzhi wogatſtvu. Neobetaj, kar dershati nevtęgneſh. Eniga lenza ſlehern sanizhuje. Katęri ozhe

bogastvom

bogaſtvam

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	nega h'kralu ſtury, da vſe kraleſtve tiga ſveita sh'nyh bogaſtvam. lepoto, inu zhaſtjo ſo naſtanovitne, zhaſsne, inu obene vreidnoſti nimajo
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	ſam pruti ſębi: ti bahaſh s' tvojim saſlushenjam, s' tvojim bogaſtvam, s' tvojó modro glavo, s' tvojmi priatlami, s' tvo-

bogastvu
- bogastvu
  I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): bi mogel posvariti vse ljudi, naj nikar ne hrepené po bogastvu in spačenem življenju, ki se že na tem svetu tako
- bogaſtvu
  Genovefa (1841): ſe nikar ne ſpridi! Kadar boſh v zhaſti in v bogaſtvu shivel, ne posabi ſvôje uboge matere! Oh, zhe boſh te

▶ bogat pridevnik ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

bogatpridevnik, splošni, nedoločeno

bogat

Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	priatel: Ny sdavnaj, kar je 40. mil od tód en bogat mosh vmèrl, inu leta je tebe v' ſvojim teſtamenti sa
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſo ga v ſred meſza ˛Suſhza ſkopali: prav dober in bogat je bil. — Ali bi ne bilo muje vredno, tudi per
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	imenitni službi njegovi pa Kizlaraga reklo. Bil je mož mogočen, bogat, prevzeten, častogladniga, zavistniga, do zadnje žile strupeniga sercá. Čednost, urnost
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	strélnice na slamnato streho, in v pol uri je bil bogat mož ubožen. Sreča za ves in cerkev, de je veter
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	sprosil milost in pravico. Ker je pa kralj Matjaš bil bogat kralj, so mu bili drugi kralji zavidni, in kakor gosenc
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	debela mošnja zlatov. Kovač jo vzame, in je bil odslej bogat mož. Pravijo, da na starega leta dan lahko to dupljo
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	namaže? Kmalo potem pride Pavliha v grad, v kterem je bogat baron stanoval. Pri tem se oglasi in mu reče, de
Ferdinand (1884):	pekočo vestjo. Blagor onemu, ki je ohranil čisto vest! Dovolj bogat in srečen je, naj si je tudi najrevniši dninar. Dobra
Revček Andrejček (1891):	ozirati. Andrejček (smehljaje zase). No od tega bo pa že bogat! Neža (zopet silno huda). Ti malopridno seme! Ti potegnjač! Rokovnjač

wogat

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	se njega ſanuzal. Tebi ima uſſe enu biti, zhe se wogat, ali uwog, ſakaj ti nabosh nezh is sabo uſel
Branja, inu evangeliumi (1777):	dan tega perpravlanja, inu pred Sabboto) pole, je perſhuv en wogat zhlovek od Arimathęe Judovſkiga mejſta, s'imęnam Joshef, en shlahtne

bogatapridevnik, splošni, nedoločeno

bogata

Sacrum promptuarium (1695):	je bila oſtala, inu dokler je bila ſilnu lepa, inu bogata, veliku Mogozhnih Firshtou ſo taiſto ſnubili, ali ona vſem je
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	č. Kakó isatlje i^hraniti. Kér je letas večidel pràv bogata sadna letina, posebno pa toliko jabelk, de ljudje v nekterih
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	Dolenskim). Hvala Bogú! létina je bila lani pri nas pràv bogata. Po več krajih naše fare so pridelali veliko dobriga vina
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	zdalo. Naji bo vezala enaka osoda: oba na enkrat bova bogata ali pa mertva. ” Fulvij je v svojem sercu preklinjal dan
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	tako ljubi, ali pa še bolj, kakor če bi bila bogata; zatorej hočem raji z Lazarom pred durmi ležati, kakor pa
Oče naš (1885):	se je v tem hipu ubozega, neskončno ubozega. In kako bogata je bila ta žena, ki je tako z njim govorila
Zlatorog (1886):	sléherne planíne »In vsà dreví se v hišo gospodínje naše. »Bogata pač je mati Katra res! »Pri soškem mostu ti ima

bogatepridevnik, splošni, nedoločeno
- bogate
  Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881): vredil in si daleč od hudobnega soseda ustanovil novo kmetijo. Bogate strice imam onstran gorá. K njim bom šel, potožil jim

bogategapridevnik, splošni, nedoločeno

bogatega

Gnojnišče kmetovavca zlati rud... (1854):	ne dá nobena njiva s pridom obdelovati, brez gnoja ni bogatega pridelka. To vé vsak gospodar, zato gnojí tudi svojo njivo
Najdenček (1860):	Mignončka. V dnévu svetega Frančiška Ksaverja sim stal pred hišo bogatega kupca. Ker sim bil tako razcapan in izstradan, me vratar
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	veljavne glave niso dobili v pest; ljud je pričakoval bolj bogatega lova in začel vpiti po drugem bolj kervavem mesarjenji, po
Ferdinand (1884):	je v velikem in krasnem mestu stanovanje v hiši nekega bogatega kupca. Mladi grofič je bil kmali veselje učiteljev in kinč

bogatiga

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	hribic s hrastiči nasajen. Tudi na Gorenskim vém za pràv bogatiga kmeta, ki spomladi hrastiče presaja, drugi se mu pa smejajo
Zlata Vas (1850):	Pa moj oče so bogati — zdihne Lizika — in hočejo le bogatiga zeta imeti. Dolžnost dobriga otróka pa je starše ubogati, čeravno

bohatiga
Kmetijske in rokodelske novice (1845): terdniga in meſnatiga, pa vender ne zhesnemozh debeliga, in ne bohatiga. Dalej mora ſhirokih perſ, in globòko pobéſheniga gubaſtiga nadra, lepo

bogatejšipridevnik, splošni, primernik

bogatejſhi

Fabule ino pesmi (1836):	s’ tém bogatéjſhi — — To meni ſèrze ób-tla tréſhi: S’ tem bogatéjſhi, kak ſi ti! « »Ne! tega nem’rem jas preneſti. ˛Strik
Fabule ino pesmi (1836):	Tak ſkopez miſli no krizhí: »Kaj? drugi je s’ tém bogatéjſhi — — To meni ſèrze ób-tla tréſhi: S’ tem bogatéjſhi, kak ſi
Fabule ino pesmi (1836):	bom s’ tém vboshnéjſhi; Pa ne je tat s’ tém bogatéjſhi? « Tak ſkopez miſli no krizhí: »Kaj? drugi je s’ tém

bogatishi

Sacrum promptuarium (1695):	bogatem. Ali morebiti en ſam vam nebò sadoſti, sakaj zhe bogatishi je zhlovek, vezh shelj imeti: bodi tedaj vam hozhem dua
Sacrum promptuarium (1695):	eſſe Regem, & diademate coronari. inu dokler vy bogati shelite she bogatishi ratat. Date, & dabitur vobis. ? S' obeno kupzhio nebote hitrei obogatili

bogatempridevnik, splošni, nedoločeno
- bogatem
  Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): Anton je bil učenec, a njegov oče pomočnik pri nekem bogatem tergovcu. Kmalu so morali oče po tergovskem opravilu čez morje
bogatemupridevnik, splošni, nedoločeno
- bogatimu
  Kmetijske in rokodelske novice (1846): das Nichts) postavim: Kaj mi boš dal? Odgovor: ničico; ali bogatimu je pét goldinarjev ničica. — Pôren, a, o, (offen, frei), postavim

bogatipridevnik, splošni, nedoločeno

bogati

Sacrum promptuarium (1695):	ſumet. En dellauz slatku saſpi, kakor napoſtelo ſe poloshj, ta bogati
Sacrum promptuarium (1695):	inu mladim. &c., de bi letu lejtu 1697. sdravi, veſseli bogati, inu slasti v' gnadi Boshy dokonzhali: Inu de bodò N.
Sacrum promptuarium (1695):	lon! Oh kaj s' en lep dobizhik je leta, O bogati! zhe shelite tedaj taiſto ſtrashno urro proshnike imeti, bodite vſmileni
Sacrum promptuarium (1695):	tuus manifeſtus ſit omnibus. Sa Mashnikam grè ta shlahtni, inu bogati; pridite tedaj semkaj, inu vsimete vaſh fazonetel, inu leta nej
Sacrum promptuarium (1695):	Ta dua tedaj vam shenkam. Oh koku ste ſrezhni vy bogati! Dokler vſak dan lahku ſa morite takorshne zhuda dellat, sakaj
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſoldaſhki rimſki oblaſtniki po Ilirii ſo bili shlahtni, saſtopni in bogati goſpódje; navajeni v ſvojih láſhkih domazhíjah prijetniga shivljenja ſo poſkerbeli
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	Lazarom pred durmi ležati, kakor pa z bogatinom sedeti pri bogati mizi. ”
Oče naš (1885):	vdihnil. Oči so se mu posolzile. „Barba“; je začel zopet, ,,bogati mož gotovo dobro misli; to vam prisežem k Bogu. Bogati
Oče naš (1885):	veliko. “ „Oj bogatinci! “ je rekla Barba preplašena. „Ali ima ta bogati mož res tako dober namen, kakor vi pravite? ali hoče

bogatihpridevnik, splošni, nedoločeno

bogatih

Divica Orleanska (1848):	pa gré zastava in deržava. Karol. Dovelj imamo še dežel bogatih. Dünoa. Dokler je Bogu in Britancu všeč! Nej pade Orlean
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	sukal in vedel po imenitnih družinah (ali prav za prav bogatih; tacih je on iskal), skušal je z drugačnimi pripomočki, kteri

bogatimpridevnik, splošni, nedoločeno

bogatem
Sacrum promptuarium (1695): inu meſsu roshe rataio: Leta fazonetel shenkam vam shlahtnem, inu bogatem. Ali morebiti en ſam vam nebò sadoſti, sakaj zhe bogatishi

bogatim

Sacrum promptuarium (1695):	na katerih je bilu sapiſsanu: krajl voszhi ſtarim, inu mladim, bogatim, inu vbogim enu
Zlata Vas (1848):	s sosedam kot pès in mačka. Ubogi so bili nevošljivi bogatim; bogatini pa so stiskali in derli uboge, kar koli so
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	za to in kjer sadje dobiček obeta, bomo vidili z bogatim sadjem obložene drevesa v spričbo umnosti in pridnosti naših kmetovavcov
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	vsigdar izgovarja) ima svoje bregove osenčene z neizmerno rodovitnim in bogatim lesovjem, ktero tukaj na stiki štajarskih, krajnskih in koroških mej
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	ljubezni podelí; ali tacih jedi ne maram, kakor tudi obleke bogatim namenjene ne. Po svojem stanu se mi je ravnati, saj

bogatimipridevnik, splošni, nedoločeno
- bogatimi
  Ferdinand (1884): bila bolj srečna in zadovoljna, ker sta zamogla sè svojimi bogatimi dohodki bližnjemu več dobrega storiti, kakor popreje pri le pičlih

bogatopridevnik, splošni, nedoločeno

bogato

Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	Maliča in Pohorje obrašča in ne samo flosarjem za njih bogato tergovino služi, temoč tudi mnogo žag, mlinov, fabrik in steklarnic
Valenštajn (1866):	Drugi strežaj (pride). Hoté imeti kupo veliko, Bogato, zlato, s češkim grbom, vi Že veste ktero, rekel je
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	pride, pade Davorin na kolena predenj, zahvali se mu za bogato darilo in ga prosi, da bi mu odpustil njegov pregrešek
Botanika (1875):	po sostavi in po podobi. Tako jo tvorilno staničje (cambium) bogato na duševčevih spojinah, v njem se nikdar ne nareja škrob

bogatu
Sacrum promptuarium (1695): vobis. &c. Satoraj moj Mashnik zhe hozhes enu dobru, inu bogatu lejtu sa tvojo dusho imeti. Inſpice, & fac ſecundum exemplar, quod

najbogatejšapridevnik, splošni, presežnik
- najbogatejša
  Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): Pojdi, pojdi! Vsaj pomisli, kaj je Fabíola? ” „To dobro vem, najbogatejša nevesta je v Rimu. ” „Pa tudi tako visoka in merzla
najbogatejšipridevnik, splošni, presežnik
- nar bogatejši(združena oblika)
  Zlata Vas (1850): In oče in mati se nista branila, zakaj Brencelj je nar bogatejši v vasi in pervi župan, ki nam veliko pomagati

▶ bogat samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

bogatim
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): dospemo. Vas le ta ni velika in zahvaluje svoj obstanek bogatim svinčnim rudnikom, ktere večidel hranuje v nedrijih svojih mogočni Kraljevverh

▶ bogateti glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

bogatelo
Kmetijske in rokodelske novice (1844): je, In vſe veſelo h delu gré, Ker kmal' bo bogatèlo. To pa le Bog ſam ſt'riti sna! Zhlóv'k serno semlji
bogatijo
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): narodi svojo domačo besedo s tujkami (iz Gerškega, Latinskega itd.) bogátijo. d) Kdor morebiti še ne vé, mu pak tu pri

▶ bogatija samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

bogastvo, dragocenost; [sskj]

bogatija
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): tih mladih shęn, ſolse tih ſtarih bab , ſromazhija tih ſkopih , bogatija tih bohazhov, obluba tę Goſpode ; o ! takih reſsniz ni konza
bogatije
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): ena stojí na vélikem vodotoču in druga poleg morja, zavolj bogatije na srebru in zlatu in lepih podob. Svetišča evangeličanov, judov

▶ bogatin samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

bogatin

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	naj bo, ſrezha in veſelje mu pride , ki ga meſtni bogatín nikdar ne obzhuti. ˛Srezhen in veſel tud' je, Ki orje
Zlata Vas (1848):	stiskali in derli uboge, kar koli so mogli. Če je bogatin svojimu sosedu denarjev posodil, je terjal brez vestí po dvanajst
Zlatorog (1886):	žen je belih sín, »Ki, če tudi pot ve v Bogatín, »Ljubi svoji le očníc podája »Ne pa pestrih biserov sijája

bogatinez
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): Na tem ſvetu je bolje biti ubogi Lazar, kakor hudóbni bogatinez. 33. Modre ino trapaſte devize. V' nebeſhkim kraljeſtvu, je djal

bogatina

bogatina
Zlata Vas (1848): zale, ampak tudi priljudne, pripravne in za domovanje premedene. Marsikteriga bogatina sin iz druge vasí je prišel v Zlato Vas si

bogatinza

Genovefa (1841):	kakor naj vezhiga ſiromaka, in naj bolj ubosiga sná sopet bogatinza ſtoriti. Sej to na meni vidite! ” „Terdno ſe dershite Bogá
Genovefa (1841):	ſe na mertve denarje, temuzh na shiviga Bogá. Bog sna bogatinza hitro bolj ubosiga kakor naj vezhiga ſiromaka, in naj bolj

bogatini
Zlata Vas (1848): sosedam kot pès in mačka. Ubogi so bili nevošljivi bogatim; bogatini pa so stiskali in derli uboge, kar koli so mogli
bogatinom
- bogatinam
  Zlata Vas (1848): nasproti tudi maševali, kakor je nepoštenih ljudí večidel navada; so bogatinam skrivaj sadno drevje in ograje poškodovali in kradli kar so
- bogatinom
  Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): hočem raji z Lazarom pred durmi ležati, kakor pa z bogatinom sedeti pri bogati mizi. ”
bogatinov
Izidor, pobožni kmet (1887): je bilo več miru in zveličanja, kakor pa po hišah bogatinov in po lepih družbah posvetnjakov. Ivan še svoj živ dan
bogatinu
Zlatorog (1886): premalo baš ne bo plačíla. »Rog kozlov namreč doli v Bogatinu »Odprè duplíno, kjer ležé zakladi »Takó obílni, da če pride

▶ bogatinčev pridevnik, svojilni, nedoločeno ↘ IMP

bogatinčevimi
- bogatinzhevimi
  Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): tudi uboshiz, Lazar po imenu, kteri je poln torov pred bogatinzhevimi dúrmi leshal. S' drobtinami, ki ſo bogatinzu s' mise padale

▶ bogatinec samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

bogatinca
Kmetijske in rokodelske novice (1844): nazaj tirjajo. Bedarija noše (Mode) je nevarna bedarija. Revni, kteri bogatinca posnemati hoče, je žabi enak, ktera se napenja, de bi

bogatince

bogatinze

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):

premogozhne poſaja, Ino ponishne na njé povsdiguje; ˛Stradavzam daje obilnoſt, Bogatinze pa prasne odpravlja. Israela, ſvoj'ga ſlushabnika, je poprijél; Pomnil je

bogatinci
Oče naš (1885): to bogastvo enkrat imeti, in to bogastvo je veliko. “ „Oj bogatinci! “ je rekla Barba preplašena. „Ali ima ta bogati mož res
bogatincu
- bogatinzu
  Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): poln torov pred bogatinzhevimi dúrmi leshal. S' drobtinami, ki ſo bogatinzu s' mise padale, bi ſe bil rad naſitil; pa nihzhe

bogatinec

Oče naš (1885):	izvolil, bi gotovo lože v nebeško kraljestvo prišel, kakor vsak bogatinec, če je še tako pobožen. Toda ti si zabredel v
Šola v boju proti pijančevanju (1898):	priporočati. Posebno je pa treba prepričati otroke premožnejših starišev, da bogatinec nima hujšega sovražnika nego je postopanje — lenoba. Proti temu sovražniku

▶ bogato prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

bogato

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	na pšeničje vsejana) ne dozori, in de jo po hribih bogato pridelujejo. Koliko več bi
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	nar lepši štajarske kraje in kmetijstva pokazati, jih prijazno in bogato pogostiti in na večer po enacih potih nazaj v Gradec
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	na nižjih ali mende večkrat visočejih stopnjah uma od človeka, bogato previdene. Takó zamore celo stvarjenje se svojiga Stvarnika in svojiga
Valenštajn (1866):	DEJANIJE. Velika, krasno razsvitljena soba, sredi nje na sprednjej strani bogato obložena miza, za kteroj sedi osem generalov, mej njimi Oktavij
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	zlate denarje najde, vedel je koj, kdo ga je tako bogato obdaroval. — Ko drugo jutro kralj iz svoje sobe pride, pade
Gozdovnik (1898):	odmevalo naklo udarcev kladiva, ki je delal podkove in šine. Bogato opravljen jezdec, čigar oprava je mnogo trpela od prahu in

▶ bogdaj medmet ↘ goo300k ↗ SSKJ

bogdaj

bog da(združena oblika)
Robinson mlajši (1849): prišli — ali pak je je veter k kteremu ostrovu zanesel. Bog da, da bi to res bilo! si je vzdehnol, ino

bog daj(združena oblika)

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	naše Novice, stopi v jispo rekoč: Dobro jutro, gospod! Jez. Bog daj, ljubi moj Radislav! ravno sedaj pišem našim Novicam. Rad.
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	koſ kruha obrazha. No, dober dan ;goſpod! rezhe shupan. Jes. Bog daj. Shup. Ajda dobro kashe; ſterdí nam dajte, de jo

▶ bogek samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

manjšalnica od bog; [sskj]

bogek

Zeleni listi (1896):	Bogek tu! «, pravi France. »Dà«, reče potem pobožna mati, »ljubi Bogek je tu in tako jaz lahko odidem. Počivaj sladko, sinek
Zeleni listi (1896):	se odpró male ročice in mali prstek kaže navzgor. »Ljubi Bogek tu! «, pravi France. »Dà«, reče potem pobožna mati, »ljubi Bogek
Zeleni listi (1896):	in tako jaz lahko odidem. Počivaj sladko, sinek moj, ljubi Bogek ostane pri tebi«. S tem se Francek umiri. Zdaj nima
Zeleni listi (1896):	na to. Francek utihne in posluša. Potem narekuje mati. Mati: »Bogek moj! « Francek: »Bogek moj! « Mati: »Bod' z menoj! « Francek: »Bod
Zeleni listi (1896):	utihne in posluša. Potem narekuje mati. Mati: »Bogek moj! « Francek: »Bogek moj! « Mati: »Bod' z menoj! « Francek: »Bod menoj! « Mati: »Da

▶ boginja samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

boginja

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	je ſilno shalovalo, ter ſtori imenovano obljubo, zhe mu bo boginja le eniga ſina podarila. Rojen mu je bil dezhik, ravno
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	bila pri Litvanih to, kar indoslavenska Shiva — Čandika — Bhavany — Baba, boginja poroda. Tudi na sekovskih kamenih nahajamo leljíno perje v družbi

boginje
- bog'nje
  Kmetijske in rokodelske novice (1844): devíze, Ki blà ſlushábniza je vére kríve, Je opravljála vêsho bóg'nje Shíve. Raslágajo, ko pride v' Aquilejo, Mu ſvéte piſma próſte
- boginje
  Kmetijske in rokodelske novice (1844): po roj ſt vu je oſlepil. „To je kasen (ſhtrafinga) boginje, kér ſim ſe predolgo obotavljal , obljubo ſpolniti” je rekel, ter

boginji

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	dokler bo imenovano drevó ſad rodilo, od ktériga hozhe pervino boginji podariti, ktéri ſe je obljubil. Po tém ſhe le ſe
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	λειριοv od λαρω, pokriti, zato je tudi bila srebernosjajni mesečni boginji Junoni Lucini, pomočnici porodnic, posvečena ⁴). Na rimskih kamnih se najde

boginjo

bog'njo

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ſívo, Șoſeſka je Marije ſlushbi vdána V dnu jésera vtopíla Bóg'njo Shívo. Kakó perſhlà k reſníze ſim poglédi, Moj Zhertomír! v
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Bojúje ſe nar mlájſhi med junáki Sa véro ſtárſhov, lépo Bóg'njo Shívo ****), Sa Zhèrte, sa Bogóve nad obláki. On s njími

boginjo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): Menalia und Menilius vorkommen. „V severnoslovanskem in litvanskem basnoslovji nahajamo boginjo ljubezni in zakona: Lelia Menelia, ktere spomin se še v

▶ bogme medmet ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

bogme
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): zmiraj ptuje skušnje razglašali in brali, svojih domačih pa ne, Bogme! ne bo cvelo kmetijstvo naše! bo predaleč razklalo, potem še

▶ bogočastje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

bogočastje

Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	resnici pa se tudi za rimske bogove, njih pravljice in bogočastje ni kaj zmenila. Na kratko: njena vera ni segla nad
Občno vzgojeslovje (1887):	zavode je imenoval zabavišča (otroške vrte). Ukaz c.k. ministra za bogočastje in pouk z dné 22. junija 1872.1. (št. 4711) določuje

▶ bogoljuben pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

bogoljubna
- bogalubna
  Pozhétki gramatike (1811): v' apôtre, apoſtel, kratek v' dévote, bogabojezha ali poboshna ali bogalubna. u je dolg v' flúte, piſhála, kratek v' hutte, kózha

bogoljubne

Hrana evangeljskih naukov (1835):	lét; tega ſo napovedvali ſſ. preroki, njega ſo bile vſe bogoljubne duſhe veſéle, ino ſo ga perſerzhno sheléle. Ino glejte! ravno
Življenja srečen pot (1837):	Niklavsh. ˛Skerben varh nedolshnoſti. ˛Sv. Nikolaj (alj Miklavsh) je imel bogoljubne premoshne ſtariſhe; bil je pa tudi on bogabojézh. Vſako ſredo
Življenja srečen pot (1837):	reſnizi bil. V Laſhkim je bil rojen ino je imel bogoljubne ſtariſhe. Nikdar ozheta rasshalil ni, ino ſe ni is meſta

bogoljubni

Hrana evangeljskih naukov (1835):	logi prepevati: ſhe bolj veſelo je poſluſhati brumne pogovore, katere bogoljubni popotniki med ſebó imajo, sakaj v' ſredi take tovarſhije je
Hrana evangeljskih naukov (1835):	ſzer poſvetneshu hudi, to sapuſtiti, kar ljubi; lehko pa je bogoljubni duſhi ſe tvegati vſiga, ako ſe ſpomni Jesuſove obljube, ki

bogoljubnih
Kmetijske in rokodelske novice (1844): moralnih) in druzih lepiga nauka polnih pesem, v Naljeskovicóvih, Ranjinovih bogoljubnih, v Lukaricovih in Babulinicovih prestavke iz gerčkiga, i. t. d.

bogoljubnim

Hrana evangeljskih naukov (1835):	naſhe s' greſhnimi navadami opleteno ſerze. Rasodeval bo ſpet vſim bogoljubnim duſham ſvoje velizhaſtvo, alj gledale ne bodo isvelizharja ſvojga od
Življenja srečen pot (1837):	ſholo ino v' zerkev je nar raj hodil. Po tem bogoljubnim sadershanji ſvojiga Karlna ſo ſtarejſhi lehko ſposnali, de ga Bog

bogoljubno
Tine in Jerica (1852): de je, po svojim nagnjenju in po očetovim svetu, ubogo, bogoljubno hčer prostiga delavca več obrajtal, kakor berhko in bogato Smoletovo

▶ bogoljubno prislov, splošni, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

bogoljubno

Tine in Jerica (1852):	očeta domu peljati. Tine, ki je hotel svoj častni dan bogoljubno skleniti, jo je nekaj poti spremil, in se poslovil rekoč
Izidor, pobožni kmet (1887):	Pred vsem drugim posvečujte pa nedelje in praznike, ter jih bogoljubno preživite. Spomnite se, da so to dnovi Gospodovi, dnovi molitve

▶ bogoljubnost samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

bogoljubnost

Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851):	v njegovim sercu se je križalo veselje, osramotenje, blagost in bogoljubnost. Nepremakljivo so bile njegove oči vperte v Hirlandiniga rešitelja, ki
Blagomir puščavnik (1853):	vaša presveta dolžnost, milim otročičem v mlade serca strah božji, bogoljubnost, miloserčnost in vse druge čednosti vcepiti. Lejte vertnarja, kako skerbno

▶ bogomilin pridevnik, svojilni, nedoločeno ↘ IMP ↗ Pleteršnik

bogomilinega

bogomilnega

Blagomir puščavnik (1853):	nezapopadljive sklepe. ” Med tem prinese Ljudomil jabelk in grozdja iz Bogomilnega vertiča. Kaj dobro jih okrepča sadje. Čez nekaj časa se
Blagomir puščavnik (1853):	v kotu za mizo. Veselje in žalost se polastite serca Bogomilnega. Kakor da bi se bila iz sanj zbudila, pregovori z

▶ bogomirjev pridevnik, svojilni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP

bogomirjevemu
- blagomirovemu
  Blagomir puščavnik (1853): Naprej! naprej! v Švajcarsko dolino, k mili materi! naprej! proti Blagomirovemu domu! ” — XIX. PTUJ ROMAR. Že se je solnce za Švajcarske

▶ bogoslovec samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

bogoslovcev
- bogoslovcev
  Kmetijske in rokodelske novice (1846): sprijemali gospôdo Jih objiskavajočo. V nedeljo so nekterim izmed svojih bogoslovcev perve blagoslove (žegne) delili, in se še pred pol dnem
- bogoslovcov
  Kmetijske in rokodelske novice (1845): ALOJZIJU WOLFU v znamnje ponižniga spoštovanja in dolžniga počešenja od bogoslovcov c. k. učiliša v Ljubljani 16. Velkitravna 1845. Srečne ovce
bogoslovci
Kmetijske in rokodelske novice (1848): vedre glave izročena, in se bode ob novim létu začela. Bogoslovci tukajšne duhovšnice pa se bodo tudi létas ilirskiga jezika pod

▶ bogoslovje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

bogoslovja
Ferdinand (1884): je tudi jako izobražen, ter se jedno leto celó učil bogoslovja na vseučelišči. Njegove izvanredne zmožnosti za godbo in petje, katere

▶ bogoslovski pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

bogoslovskem
- bogoslovskemu
  Kmetijske in rokodelske novice (1846): knezo-škofu Vojtehu Lidmanskemu cele tri dni; so šli k izpraševanju bogoslovskemu in so sprijemali gospôdo Jih objiskavajočo. V nedeljo so nekterim
bogoslovsko
Kmetijske in rokodelske novice (1846): po dokončanih modroslovskih šolah, kér se od tod v škofijsko (bogoslovsko) duhovšnico vzamejo; ako pa v svojim perzadevanji kaj odnehajo, in

▶ bogoslužnost samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ Pleteršnik

pobožnost, vernost; Pleteršnik

bogoslužnosti
Kmetijske in rokodelske novice (1844): dražih biserov. Zakaj učenci imenovane gojlinice ne bodo samo v bogoslužnosti in druzih navadnih naukih podučeni; temuč vsaki se uči tudi

▶ bogovstvo samostalnik, občno_ime, srednji(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

bogovi, božanstva; [sskj]

bogovstva
- bogoſtva
  To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): mojo bogo grieshno dvshizo vto mvezh inv vobarvvenje tvoiga venzniga bogoſtva inv vtu sasvshenje tvoiga zhlovieſtva Amen. Ozhanash zheshzbana.

bogovstvo

bogoſtvo

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	shnieh branvo noi sëſtrivam svesani biti: noi bodi smano N. bogoſtvo krishtvsha noi zhovieſtvo Kriſtvsa inv gvava Kriſtvsa noi rozhe Kriſtvsa
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	bogoſtvo inv zhovieſtvo na velzhi petk posvezhen inv stvojo S.Roshenfarbano kerji

▶ bogve prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

bogve

Nemški valpet (1867):	za človeka v mojih letih. Valpet je tudi tuj človek, bogve katere in kake matere sin, kakovega srca; hude jeze je
Grajski pisár (1889):	kakor ptica, ki je danes na grajski strehi, jutri pa bogve kje tam doli, kjer je turški sultan hud gospodar svojim
4000 (1891):	Poslednje so nadzirale redovnice, katerih po obleki nisem mogel spoznati. Bogve kakov red je bil to, ker so se bili ženski
Vinjete (1899):	star koleselj polslepo kobilo ter se odpeljal z najlepšo ciganko, – bogve kam. Ljudjé so govorili, da so ga videli na Jurjev
Vinjete (1899):	tu pa tam kak spominek, – od bogvé kedaj in na bogvé koga; uvenela roža, na kateri je še ostal lahen duh
Vinjete (1899):	nekatere brez zadnjih kitic; tu pa tam kak spominek, – od bogvé kedaj in na bogvé koga; uvenela roža, na kateri je
Vinjete (1899):	tega svojega hrepenenja in da se jim torej ne zdi bogvé kakó pomembno in zaslužno. Jaz medtem ne morem drugače, kot
Vinjete (1899):	treba, če ni vse to le njena sebičnost – če nima bogvé kakšnih postranskih namenov ... Da, če se takole spominjam, – kakšni so
Vinjete (1899):	je pred njim vsa silovitost njegove nesreče. »Odvedli so jo bogve kam ... kaj bodo napravili z njo? Kaj bodo napravili iz

bog ve(združena oblika)

Genovefa (1841):	ſtôlam bôshjim ſtala. Kakor hudodélniza ſim v ſmêrt obſojena. Pa Bog vé, de nekrivizhna umerjèm. To ti pred njegovim ſvétim oblizhjem
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852):	1. Novoletnica. Vošiti srečo k novoletji Je šega že od Bog vé kdaj ; Alj prazdni sreče so obeti, Če srečo Bog
Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854):	veliki noči. ) Judje, Tvoji smertni sovražniki, o Jezus! so mislili, Bog vé kako pametni de so bili, ker so grob, v
Oče naš (1854):	in podučevanju otrok je bila izgled poterpežljivosti in pridnosti, in Bog vé, koliko se ji imamo zahvaliti. Ako je pred se
Oče naš (1854):	moj sin naredil? Zakaj sta pa njega hotla umoriti? “ „Menart, Bog vé, da tega nisim jez kriv. Prepozno sim že zvedel
Novice gospodarskih, obertnijs... (1864):	terjatvijo le v zadrego pripraviti strelišče, razrušiti to društvo in Bog vé kaj še! Takih neslanih podvržkov smo v Ljubljani že
Čas je zlato (1864):	kraljevič Vladimir? « »Si pač čuden, dečko! « odgovorí lovec smejaje se. »Bog vé, kdaj pride kraljevič nazaj, in če bi tudi danes
Deborah (1883):	Tržinar. Bog ve, Bog ve. Nu, zdaj smo se njega iznebili. Prosil
Andrej Hofer, junaški vodja Ti... (1886):	da so svoje ujetnike, med njimi ženo in otroka, kakor Bog vé kako veliko čudo vlekli z godbo po mestnih ulicah

▶ boh samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

bohih

boheh
Kmetijske in rokodelske novice (1844): 2 zentih in zhes po 6 krajzarjev funt. ˛Shpeh v bòhéh 13 goldinarjev zent. „ od is koshe djánih preſhizhev 14 goldinarjev

bohih

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	čez 2 centa pa po 6 krajc. ; — slanina (špeh) v bohih po 16 gold. in pol, brez kože po 17 gold.
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	čez 2 centa pa po 6 krajc.; — slanina (špeh) v bohih po 17 gold., brez kože po 17 gold. in pol

▶ bohinjski pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

bohinjskem
- bohinjſkim
  Kmetijske in rokodelske novice (1844): ſlávnih ſtárſhov, In ne pred ſmértjo ohranít' továrſhov. Premágan per Bohinjſkim ſam jeséri Ştojí naſlónjen na ſvoj mézh kervávi, S ozhmí
bohinjskih
- bohinſkih
  Kmetijske in rokodelske novice (1844): kaj nad nami popravljati inu bruſiti. — Piſano na Gorjuſhah v bohinſkih gorah 1. dan Roshnizvéta 1796.“ Do tega zhaſa je Vodnik

▶ bohoričica samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

bohoričica
Kmetijske in rokodelske novice (1845): nad tem pritožil. Meni se prav dobro prileže: še stara bohoričica mi je dopadla, pisali smo ſh, zh z dvema pismenkama

▶ boj samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

boj

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	vojſkovód Vandam vjet. „31„ boj per Lajpzigu v Şakfonii. „31„ boj per Hanavi na Némſhkim. „30„ je bil Paris doblen, „30
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	drushba na Krajnſkim ponovljena, „29„ ſo Dunejſki sbor dokonzhali. „29„ boj per Vaterlovi v Niderlandu. Urno, kaj je noviga? (Nova drushba
Divica Orleanska (1848):	nebesam. Ko bodo dela Boga tvojiga, Ki te je v boj poklical, dokončane, Položila od sebe boš orožje, Krotkejšimu se povernila
Divica Orleanska (1848):	Vitez. Čez Marno prišel je sovražnik, In trume svoje v boj ravná. Jovana (nadušena. ) Boj in bitva! Razdjani zdaj oklepi duše
Blagomir puščavnik (1853):	rekoč: „Ljubo dete ! ti ne moreš še svojega očeta v boj spremiti. Imaš komaj 7 let. Bodi toraj doma v tolažbo
Šola v boju proti pijančevanju (1898):	popusta, ker se je dognalo, da taki učakajo višjo starost Boj šole proti alkoholizmu.
Lohengrin (1898):	bo z glavó! Glasnik. Vi dvá, ki v božji gresta boj, Zvestó hranita boja stroj! Držita red mu práv in strog
Lohengrin (1898):	Nikar ne v boj! Ne v boj nikar! Ne bodeš zmagal ti nikdár! Če
Gozdovnik (1898):	grmov več ne vidi ter ostani pri kožah, dokler se boj okonča. « Migne. Komanči so privezali kože za lásove ter odjezdili

boja

Genovefa (1841):	njo varuje. Pod njegovim krilam ſmo v ſrédi najbolj kervaviga boja v taki varnoſti, kakor v gradu. Bóg je. Bóg vojſká
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	in ali se lépša ne vidi? Ali se gdo novega boja bojí? V 20 létih se je dosta spremenilo; zdaj se
Divica Orleanska (1848):	Jovana. Če volja Božja bo, de se zmagljivo Iz tega boja smertniga povernem, Tedaj bo spolnjeno; in pastarica V kraljevi hiši
Lohengrin (1898):	Glasnik. Vi dvá, ki v božji gresta boj, Zvestó hranita boja stroj! Držita red mu práv in strog Brez váranja in
Lohengrin (1898):	Lohengrin. Izidem srečen li iz boja, Češ li, da mož postanem tvoj? Elza. Kot tu me
Lohengrin (1898):	sredi bojnega kroga). Zdaj čujte me, pazite to: Ne móti boja tu nikdó! Obŕnite se od ograj! Kdor vároval mirú ne

bojem
- bojem
  Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): s' gerdimi hudobijami mero ſvojih grehov dopolnili, je Josve s' bòjem premagal. Potlej je Josve deshelo rasdelil med dvanajſt Israelovih rodov
- bojom
  Sacrum promptuarium (1695): norskiga shelj, ali della, inu nikar prezej s' kregam inu bojom, sakaj v' tej vishi nebote nezh opravili. Kadar hudizh je
bojev
- bojev
  Genovefa (1841): dan sa-nj moli, de bi ga Bog sdraviga is kervavih bojev domú pripeljal; kakó ſe veſelí, mu s imam ali s
- bojov
  Sedem novih perpoved sa otroke (1836): vojſhak, je veliko lét sa sholnirja ſlushil, ſi je veliko bojov poſkuſil, ter ſe sa ſvojo domazho deshelo ſlavno vojſkoval. Kedar
boji
Biblia (1584): tuiſtu zhlovéka nezhiſtiga ſtury. Sakaj is ſèrza prido hude miſli, boji, preſhuſhtvu, kurbaria, tatvina, krivu prizhovanje, preklinanje. Letu ſo te rizhy

bojih

bojah
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): si venha is brana moiſtrova tah shazov inu pateronjenja usah bojah upotriebi ti kateri bojo tabe napuemazh klizali daozhash jem saboshjo

bojih

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Kránji, Koratáni Prelita, napolníla bi jeséro. Gnijó po pólji v bójih pokonzháni Trum ſèrzhni vájvodi, in njih vojſháki, Şam Zhertomir ſe
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	je rimsko ljudstvo vpilo in hrepenelo po strašnih igrah in bojih z divjimi živalmi — hajdi med té kristijane, in so si
Fizika (1869):	in razvijalo, med tem ko je Evropa bila po divjih bojih razrovana, in mnogo dragocenih znanosti iz obsega prirode prinesli so
Oče naš (1885):	španjolskimi častniki. Pa njih oči, ki so se v mnogoterih bojih z bliski sovražtva in srditosti pogledovale, so se zdaj mirno

boju

boji

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	glave; Večna bo Slovencov čast. Kedar bliska meč morije V boji kerv junaška lije, Kakor hrast Slovenc stojí, Za očastvo se
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	kjer solnce zahaja, prišel sovražnik nad Matjaša in v kervavem boji pokončal njegovo vojsko do sto zvestih junakov. Vendar, ker je
Ferdinand (1884):	nedolžnega, usmiljenja vrednega dečka, če tudi je češče v hudem boji brez strahú gledal smrti v oči, vendar sedaj ni imel
Ferdinand (1884):	viteza iz te rodovine, ki je pred leti padel v boji sè Saraceni. Okoli polnoči je bil naš zamišljeni pevec še
Ferdinand (1884):	običaji onega časa. Opeval je najraje hrabrost španjskih vitezov v boji z Arabci in Saraceni. Vse je tem raje poslušalo njegovo
Občno vzgojeslovje (1887):	bi vsak trenotek prepir, kakeršen se nahaja v prirodi ( ,,v boji za obstanek“ ). Tako je bilo tudi med ljudmi, dokler si

boju

Sacrum promptuarium (1695):	kumaj je bila ſaſtopila, de nje Mosh je bil v' boju oſtal eniga drugiga vſame, leta tudi je mogal zhes ſaurashnike
Divica Orleanska (1848):	Nu, z Bogam Milord! Solz pravico dolžno Pošteno bom po boju vam poplačal, Če preživim. Zdaj pak me kliče dalej Osode
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	le samo za domače dežele. De so Krajnci serčni v boju bili, in de so še sedaj, ni treba dvojiti (dvomiti
Lohengrin (1898):	naprej v sredo). Gospod moj Bog! rotim te zdaj, Da boju bi prisoten bil! (Vsi se odkrijejo. ) S pobedo meča sod
Gozdovnik (1898):	travane ne občijo z možmi, kterih hrbet so videli v boju. Eden izmed njih velja več nego tisoč Apačev. Ako pa

woju

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	pomagalla v'tvojemu shtritanju, inu bom uzhila tvoje roke k'woju, inu tvoje perſte k'vojski, de bosh slavnu premagal, inu
Branja, inu evangeliumi (1777):	ojſtruſti tega mezha ſo odshli, od bolesni ſo osdravleni, v' woju ſo mozni poſtali, teh ptuih vojske ſo odgnali: shene ſo

Besedišče starejšega slovenskega knjižnega jezika
IMP
— vse besede —

← Stran 4 →

← ↑ →

Viljem Tell (1862):	tej luči, ki pozdravlja Najprve nas med vsemi narodi, Ki bivajo globoko dol pod nami In težko dihajo v soparnih mestih
Mineralogija in geognozija (1871):	je, da ne bi marsikako morsko pobrežje, kjer zdaj smelo bivajo ljudje, spremenil v puščavo, ako ga umetno ne zagradé. Posebno
Novice gospodarskih, obertnijs... (1879):	vspeha. Celó na Francoskem, kjer je veliko denarja in kjer bivajo najmarljiviši in najbolj varčni kmetovalci, niso prišli po vse do
Deborah (1883):	in našel vso svojat. Star oderuh jud, judinja z otrokom, bivajo v nogradu, in ž njimi neka čaralnica. Tam so mu
Zlatorog (1886):	zagléda, »Nikár pa še, da vrt njihóv bi videl, »Kjer bívajo v zelenji večno mladem. »Kozâ planínskih snežnobeli tròp »Skrbnó tam

Novice gospodarskih, obertnijs... (1879):	še mlajši, le za tega del sem bil tako drzovit. Bival sem dosta mirno v Skadru, v vélikem mestu Turškega pašalika
Novice gospodarskih, obertnijs... (1881):	Slovenskem. Za prvega stalnega duhovnika blagoslovljen od sv. Mohorja je bival med narodom ob morji in je za vero umrl mučeniške
Novice gospodarskih, obertnijs... (1881):	in čakali sodbe ter se pripravljali na smrt. Tisti čas bival je in učil v Rojani in okolici. Po nočnem času
Ferdinand (1884):	gojzdno odprtino v sinji daljavi oni stari grad, kjer je bival Ferdinand. Kipel je kvišku z mnogobrojnimi stolpi iz velike, rodovitne
Gozdovnik (1898):	kakor bi bilo iz brona ulito, v čigar potezah je bival izraz dobrotnosti, a ta je bila v prijaznem nasprotju s

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	Obá gospoda hvalita drugo vino, rekoč: Presneto je to dobra Bizelšina ! Gospod fajmošter se pomuzijo in meni rekó: No Štajerc! naj
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	v narboljših vinskih letih cviček črevogrizec, in pride dražji ko bizelšina, namésto de bi se derva drago prodale. Pa na mesti

Kemija (1869):	468. Bittermandelol, olje grenkih mandeljnov, 488. Bittersalz, grenka sol, 417. Bizmut, Wismuth, 432. Blanc fix, 416. Blattsilber, srebrna pena, 430. Blausaure
Kemija (1869):	29. Bizmut. Bismuthum; znak: Bi = 104; gostota = 9,8; tališče = 264° C.
Kemija (1869):	Wetter schlagende, treskava sapa, 3 91. Wichse, voščilo, 388. Wismuth, bizmut, 432. Wirkung, učinek. Würze, ječmenovka, 502.

Mineralogija in geognozija (1871):	65. Okamnina, Versteinerung, 85. Oklepljen, gepanzert. Okra, svinčena, Bleiocker, 57. ,, bismutova, Wismuthocker, 58. ,, antimonova, Antimonocker, 58. ,, hromova, Chromocker, 54. Okrakovec ali
Mineralogija in geognozija (1871):	58 Wismuthglanz, bismutovi lesketač, 58. Wismuthkupfererz, bismutovi bakrovec, 59. Wismuthocker, bismutova okra, 58. Witherit, 39. Wolframit, 53. Würfelerz, kockovec, 53. Zacken

Mineralogija in geognozija (1871):	Wirksamkeit, činnost. Wismuth, bismut, 58. Wismuthblende, bismutovi bliščenec, 58 Wismuthglanz, bismutovi lesketač, 58. Wismuthkupfererz, bismutovi bakrovec, 59. Wismuthocker, bismutova okra, 58.
Mineralogija in geognozija (1871):	Wiederkäuer, prežvekovalka. Winkelmesser, kotomér. Wirksamkeit, činnost. Wismuth, bismut, 58. Wismuthblende, bismutovi bliščenec, 58 Wismuthglanz, bismutovi lesketač, 58. Wismuthkupfererz, bismutovi bakrovec, 59.
Mineralogija in geognozija (1871):	58. Wismuthblende, bismutovi bliščenec, 58 Wismuthglanz, bismutovi lesketač, 58. Wismuthkupfererz, bismutovi bakrovec, 59. Wismuthocker, bismutova okra, 58. Witherit, 39. Wolframit, 53.

Aritmetika za učiteljišča (1885):	razmerje med A-jevim in B-jevim deležem kakor 1/2 : 2/3, med B-jevim in C-jevim kakor 3/4 : 4/4, med C-jevim in D-jevim pa
Aritmetika za učiteljišča (1885):	takó med seboj, da je bilo razmerje med A-jevim in B-jevim deležem kakor 1/2 : 2/3, med B-jevim in C-jevim kakor 3/4

Aritmetika za učiteljišča (1885):	z m razdelen, prav takó b, tedaj tudi njegov mnogokratnik bk, zato mora biti z m razdelna tudi diferenca a – bk
Aritmetika za učiteljišča (1885):	bk, zato mora biti z m razdelna tudi diferenca a – bk in ta je jednaka r. Odtod izvajamo: Vsaka skupna mera
Aritmetika za učiteljišča (1885):	divizorja b, ki ga ima dividend v sebi, n. pr. bk, delitveni ostanek (Divisionsrest). Tedaj je r = a – bk, in a
Aritmetika za učiteljišča (1885):	k za kvocijent in r za ostanek; tedaj r = a – bk.
Aritmetika za učiteljišča (1885):	prav takó r, razdelna mora biti z m tudi vsota bk + r in ta je jednaka a. Ta izrek izražujemo tudi
Aritmetika za učiteljišča (1885):	pa je z m razdelen b, tedaj tudi njegov mnogokratnik bk, in prav takó r, razdelna mora biti z m tudi
Aritmetika za učiteljišča (1885):	razdelivši, k za kvocijent in r za ostanek, tedaj a = bk + r, in da je m skupna mera števil b in
Aritmetika za učiteljišča (1885):	delitveni ostanek (Divisionsrest). Tedaj je r = a – bk, in a = bk + r.
Aritmetika za učiteljišča (1885):	n. pr. bk, delitveni ostanek (Divisionsrest). Tedaj je r = a – bk, in a = bk + r.

Stric Tomaž (1853):	ta razloček, da je bil Tomaž černkaste, Halaj pa bele boje. Grozno razločno pa je bilo njuno notrajno, Tomaž sama poterpežljivost
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	in godbo, so večidel černih las in oči poleg rujave boje (farbe); vsem je lastna velika učljivost, ki se vsemu prilagoditi
Zlatorog (1886):	lice, jasno jim okó je, Ustne pa so žíve, cvetne boje. Iz Benétk so, koder môrske péne Jim paláče nosijo kamnéne

Robinson mlajši (1849):	nevaršino, v kteri zaisto v konec iti mora. Ali Robinson bojazni ni znal, če je reči razumno považil — potehtal — premislil, ino
Novice gospodarskih, obertnijs... (1881):	veljave. Če je grof Taaffe dozdaj tako postopal, da v bojazni, da ne bi vznemiril ustavovercev, po svojih lastnih besedah ni
Gozdovnik (1898):	čuden in zaradi tega se ni mogel iznebiti neke skrivne bojazni. Mračiti se je pričelo. Rdeči oblaki so na zapadu kazali

Zoologija (1875):	največ miši, ali v primeri s prejšnjimi je len in bojazljiv ropar. Splinec (Circus pygargus) in nekoliko veči lunj (C. rufus
Zoologija (1875):	tuli). Akoravno je močan in ima strahovito zobovje, je vendar bojazljiv in dogodilo se je vže, da so ga otroci s
Pripovedke za mladino (1887):	je pač: „O, oče, strah me je,” ker bil je bojazljiv. Ali če so se zvečer pri ognji povesti pripovedovale, pri

Valenštajn (1866):	i Trčka odideta. ) Tretiji nastop. Grofinja Trčkina. Maks Pikolomini. Maks (bojazljivo pogleda v sobo). Smem, teta Trčkina? (Stopi sredi izbe ter
Revček Andrejček (1891):	Jerica (Anžeta naprej sili). Pomagaj no Drejčetu. Anže (bliža se bojazljivo Grešniku). Jaz pravim, da mir! (Hoče Grešnika prijeti. ) Grešnik. Ne

Tine in Jerica (1852):	vsedla, Tine na drugi vogel mize. Jerica je sedela, kakor boječa golobica, komaj se je upala sopsti, in pri vsakimu blisku
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	sodbo stara mati s tremi hčerami — poštena kmetica, plaha in boječa, ker ni vedila: kaj bo konec sodbe. Kakor so se
Mlinar in njegova hči (1867):	morem povedati, kako mi je pri srcu. Micka (ki ga boječa pazljivo pogleduje). Janko, zakaj me naravnost ne pogledaš? Janko (razmišljen

Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	re bojęzhe ſèrza oſtraſhiti, inu taku rekozh v'zagovitnoſt perpraviti. Sdaj more
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	ſvojga paſtirja glaſs s' prepróſtim ſèrzam poſluſha, ne poſhtenje ene bojęzhe duſhe neſhal, katęra ſe vſelej bojí, de bi ne bila
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	noi vse stvari karse notra gibla? stori vse moje fainte bojezhe dase bojo mene bati morli? bojo mene vgladali dase bojo

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	peljá. Vročina zlo pritiska, mladenča zvije trud, Duhoven le priganja, boječi se zamud. Do dola tak prispeta, ki s kamni nasejan
Stric Tomaž (1853):	černimi psi se nam ni treba bati, ker so preveč boječi, da bi se nam zoperstavljali. “ „Jaz pa vem za prigodke
Blagomir puščavnik (1853):	vse kraje nosijo. Še stolpa čuvaji se ustrašijo in se boječi v sobni kot stisnejo, s strahom pričakovaje konca te grozne
Novice gospodarskih, obertnijs... (1859):	kvarilo govor i neprenehoma bi se spotikali i govoreč zapletali boječi se, da morebiti nečto prav ne rečemo. V pismu se

Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	naſs glojejo, tolikajn britkóſt, katęre naſs vjędajo? sakaj ſmo taku bojęzhi v'nevarnoſtih, taku ſlabi v'ſkuſhnjavah, taku nevólni v' teshavah
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	na enkrat v'druge udy preberneni. Ony niſo vezh ti bojęzhi, zagovi, inu neſtanovitni ludje, ampak sgol zhudesha tę gnade, tiga

Valenštajn (1866):	Maks (stopi sredi dvorane). Da! Tukaj je! Ne morem več boječe I tiho krog te hiše laziti, Da skrivši bi ugodni
Deborah (1883):	si na sveto goro Sinaj K izvoljenej nevesti izraelskej. (Tresk. Boječe. ) Da zdaj udari strela v ono kočo, Kder dete, žena
Spisi Krištofa Šmida (1883):	glasoviru in igra; Minka pa z nežnim glasom, sicer malo boječe, vendar neizrečeno ljubeznjivo zapoje sledečo pesmico : Ne plaši se! če
Deborah (1883):	k vratom. ) Kako se mi koleni tresete! (Trikrat v presledkih boječe kladivom potrka. ) Sedemnajsti prizor. Deborah. Lovre vrata odpre. Deborah (poluglasno
Kakeršno delo, takšno plačilo (1886):	med tem ko je od časa do časa skerbno in boječe pogledaval svojo bledo ženo. Tudi ona ga je ves čas
Revček Andrejček (1891):	kaj si pa sedaj naredil! — Ti si malopriden človek! Pavel (boječe in sočutno). Franica, dušica moja! Pojdi, popeljem te v sobo
Revček Andrejček (1891):	jako grenka zdravila, da boš koj zdrava. Andrejček (opazi Grešnika, boječe zase). Jezus, Grešnik! Dvanajsti prizor. Jeklen. Prejšnja. Jeklen (gre preko

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	se more imeti) te tugente dapernashal, dokler bosh to nezhemerno bojezhnoſt pred ludmy v'tvojemu serzu nosil; ſakaj ti ja namoresh
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	v'hisho te vezhnoſte. Hodi ſà mano. XXIII. POSTAVA. Nezhemerna bojezhnoſt teh ludy je enu praſnu strashenje. 1 Nekol nabosh prov

Lohengrin (1898):	va-nj, ne v svojo bran! Lohengrin in Miroslav (oba zunaj bojnega kroga). Pravično sódi mene Bog! Vérujem va-nj, ne v svojo
Lohengrin (1898):	omejé v popolnem krogu zasadivši kopja v zemljo. ) Glasnik (sredi bojnega kroga). Zdaj čujte me, pazite to: Ne móti boja tu

Divica Orleanska (1848):	Lahir, ti tudi? Verla snubca dva, Enaka v hrabrosti in bojni slavi! – Sovražne utolažila, deržavo Sklenila si, in mi razpreš prijatle
Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851):	ga je ukazal deržati, dokler ne bo cele reči razvidil. Bojni sodniki so premagavca pred vojvoda pripeljali, zadnje besede hudobneža so
Lohengrin (1898):	in deve pod dobom pri kralju. Na znamenje glasnikovo pritegnejo bojni rogovi z dolgim bojnim klicem Lohengrin in Miroslav popolnita svojo
Ljubite svoje sovražnike! (1899):	dokler ne bo prepozno; kajti ob Vajkatu že odmevajo maorski bojni klici. Zdravi ostanite! Jaz sem poglavar Te-Vaturu. Te-Vaturu ne more
Ljubite svoje sovražnike! (1899):	švigali s sulicami. — Od časa do časa so zatrobili v bojni rog in klicali tovarišem onstran potoka, naj se jim pridružijo

Besedišče starejšega slovenskega knjižnega jezika IMP— vse besede —

← Stran 4 →

← ↑ →

Besedišče starejšega slovenskega knjižnega jezika
IMP
— vse besede —

Valenštajn (1866):	mu cesarjev dobiček je v čisli? Morda je moč njegovih bojnih krdél Branila kdaj, varovála dežél ? Vojaško državo hotel je osnováti
Rudninoslovje (1867):	iz Sibirije, imenuje se rusko steklo; rabijo ga posebno na bojnih ladijah za okna, ker pri streljanji ne popoka tako hitro
Gozdovnik (1898):	ranjen; ne more jahati. Peljal pa bode svoje vojnike na bojnih čolnih proti Bivoljezeru. « »Ali ni hotel preganjati onih treh belih
Ljubite svoje sovražnike! (1899):	priti vsak čas s svojimi od Jotara. Ognjeni svit, odmev bojnih rogov in naše zmago oznanjujoče petje jih že privabi na

Valenštajn (1866):	i v Polznji vpor končamo. Valenštajn. Al bi se v bojno polje promenilo To mesto, svada bratovska ognjenim Očesom po njegovih
Gozdovnik (1898):	svojega plašča, kteri je bil iz bivolskega usnja narejen, potegnil bojno sekiro, sicer pa je ostal popolnoma miren.

Robinson mlajši (1849):	je užè predse časa ležal ino se z ôzkostjo boril — bojeval, se je na pèsmo spomnel, ko je je jegova mati
Gozdovnik (1898):	videl otroke Apačev? « »Videl jih je in z njimi se bojeval. Močnihrast je padel in ž njim veliko rdečoličnikov pod rokami

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	Tersháſhkim mórju Rimzam mozhno nadlegovali in sabavljali, ſe s njimi bojevali in jim kupzhijſke barke rópali. Kadar je Rimzam tega le
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	kér se vé: kakó serčno so se nekidaj s Turkam bojevali. Ob sedanjim času pa oficirji Krajnce hvalijo, de so nar
Valenštajn (1866):	za vojnika takó po gosposki imá, Za Španijola skópega se bojeváli, Ko ga črtimo iz živega srcá? Tega ne! Rajši bežimo
Gozdovnik (1898):	mnenju Komančevem. Vodja se bliža hazienderu. »Rdeči možje se bodo bojevali z bledoličniki, ter Apačem vzeli obglavke. Kdo bodi poveljnik: moj

Genovefa (1841):	redite, de bo imel mozh v ſêbi, ſe s ſvétam bojevati. Ko ſo mene môja mati tako na rozhju dershali, gotovo
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ki kaj dobriga obé„ta, ſe mora s mnogotermi sadershki bojevati, „predin vſe napotja premaga in zhlovéſhtvu ſre„zho prinéſe. “ „Kakor
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	de sovražnik nad sovražnika pod milim nebam plane in se bojevati začneta — Laška vojska je vojska zoper celo deželo, zoper vsako
Oče naš (1854):	se, da ti ne bo noben duhovin umerajočemu pomagal se bojevati, kadar se bo smertni angel bližal. “ Sleparja sta spodbodla konje
Novice gospodarskih, obertnijs... (1861):	Ta časnik namreč piše, „da je Italija za terdno sklenila bojevati se do zadnjega moža in se poslužiti vsega, da pokončá
Viljem Tell (1862):	ženo tako na srcé pritiska, Veselo sme za dom se bojevati, Ter se nobene vojske ne bojí — Sedaj nemudoma na Urnsko
Čas je zlato (1864):	je, se, ker je bil mlad in močen, z elementi bojevati. Ker se je tako privadil, ni celo leto sprememb vremena
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	nas je prijel, tako, de smo se mogli z njim bojevati”. To slišati, reče kerčmar zabavljivo: „To bi vam bila sramota
Gozdovnik (1898):	me ne briga! « »Utegne biti sovražnik! « »Nič me ne briga! « »Bojevati se bode! « »Nič me ne briga! « »Spravite in pripravite se

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	da to ni res. — Važniše rečí kakor ta čas na bojišču se godé zdaj zunej bojišča. Z zadnjim dnevom starega leta
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	podob) vseh mož, ktere nova zgodovina serbskega naroda ali na bojišču za serbsko samostalnost ali na polji domačega slovstva pervakom uverstuje