razkačiti razkazati razkazek razkazovati razkisujoč Razklad razkladati razklati razklon razkolen razkolina razkolitev razkolnost razkopan razkoš razkriti razkroj razkrojitev razkrojiti razkrojivši razkrojljivost razkropljen Razlag razlaga razlaganje razlagati razlegati razlesti razleteti različen različno različnost razlika razlikovati razliti razlivajoč razlivati razljutiti razloček razločen razločenje razločevati razločiti razločno razlog razlomiti razložen razložiti razluštanje razmazan razmazati razmera razmerje razmerno razmerski razmesarjen razmetan razmetati razmetavati razmislek razmisliti razmišljen razmleti razmnoževalen razmnoževati razmočilo razmočiti razmok razmokljiv razmršen razmršeno raznašati raznesti razno raznočlen raznoličen raznorob raznositi raznost raznoter raznovrsten raznovrstnost razodet razodeti razodetje razodeva razodevati razor razoran razpad razpadati razpadel razpadljivost razpaliti razparan razparati razpasti razpečkati razpeljan razpeljati razpelo razpeniti razpenjati razpenjavost razpenjen razpet razpeti razpihniti razpis razplatenje razplatiti razplod razploščiti razpočiti razpoditi razpoka razpokan razpokanje razpokati razpoklina razpokniti razpolaganje razpoleti razpolovišče razpor razporek razporjati razposaditi razposajenost razposlati razpostavljen razpošiljati razpotje razpoznati razpran razprava razpredelek razpreti razprezanje razprezati razprodaja razprost razprostirati razprostiti razprostraniti razprostranjen razprostreti razprostrt razproščen razpršen razprtija razprtje razpusten razpustiti razpuščen razrahljati razrasti razraščati razraščen razrečje razred razredba razredčen razredčenje razrejen razrešen razreševanje razreševati razrešitev razrešiti razrešujoč razrezan razrezanje razrezati razriti razrušen razrušiti razsajalec razsajati razsedlan razsedlati razsejati razsekan razsekati razsekljan razsekljanje razsekljati razsip razsipati razsnova razsod razsodba razsodek razsoden razsoditi razsojati razsojen
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | zadovoljna in vesela živi, tako je hudobniga Gerarda ta novica razkačila, in sicer v táko jezo spravila, de je clo nekaj |
| Stric Tomaž (1853): | bil brez vsih skerbi, v železje, kar je vse gledavce razkačilo. Ali on jim reče, da mora tako delati, če ne |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | kako bi bilo za njegovo glavo. Posebno ga je še razkačilo, ko je slišal od napada na pokopališče in da niso |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | nisem; zató bi rad, da bi mi je vi enkrat razkazali, ker vam je znan vsak kotiček v njih. ” „To vam |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | namen določene vsote. Da bo lažej predstaviti si popisane poskušnje, razkazali smo jih na pridjanih štirih tablicah; vpodobil jih je po |
| Astronomija (1869): | v zvezdoznanstvu rabljene in v raznih knjigah navedene mére. 16 Razkazek mér. V §. 7. fizikalnega oddelka smo našli že priméro |
| Botanika (1875): | in potkê, kakor to kaže gledé dežel colne zveze sledeči razkazek: 68. red. Kljunatice (Geraniaceao). Ta red ima imé od podobe |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | pride ravno neki gospodar naproti, ter jima začne hvaliti in razkazovati svoje zaklade. „Vendar pa ne mislite” — reče slednjič k Hafedu |
| Botanika (1875): | ali tako, vsakako je vkupno delovanje rastline na njen živež odkisujoče, t. j. ona izloči iz njega kislec in ga odpravi |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | z gotovostjo pričakuje, da se vse prime. Proti požlahtnjevanju v razklad ima to cepljenje, ktero hočemo kratko imenovati zeleno kopulacijo (grüne |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | v času, kterega nam je treba za eno cepljenje na razklad, bomo kmalu lahko končali dve zeleni kopulaciji. Razun tega se |
| Oče naš (1854): | in bolj gorečimi besedami je Štefan otrokama velikost Zveličarjeve ljubezni razkladal in pa tudi greh kot največje hudo imenoval, zavoljo kterega |
| Gozdovnik (1898): | Črnotič. « Ko je spretni in bistrosodni glavar na ta način razkladal, prerezaval je Mešanik z nožem Barahinu vezila. »Zdaj ste svoboden |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | ne razumemo tega velikega čudeža ter ga ne moremo drugim razkladati. Božje modrosti nas spominja vsaka žival, naj bo tista ustvarjena |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | pa ne, Bogme! ne bo cvelo kmetijstvo naše! bo predaleč razklalo, potem še le ga razkoli in vtakni dve cepni mladiki |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | cvelo kmetijstvo naše! bo predaleč razklalo, potem še le ga razkoli in vtakni dve cepni mladiki, na vsako stran eno v |
| Astronomija (1869): | gerade — ravni vzhod, (Rectascensio AR), 263. Axe, os, 239. Azimut, razklon, 260. B. Bär, medved. kleiner, mali medved, 270. Bär, grosser |
| Astronomija (1869): | S začenši na 360 stopinj razdeljen in na njem beremo razklon zvezd. Na točko Z poldnevnika, ki se vjema z nadglaviščem |
| Rudninoslovje (1867): | i ravne ploskve stanovitega položaja, onda se tak kristal imenuje rázkolen (spalt- |
| Rudninoslovje (1867): | kristalizuje hemiortotipno (sl. 68), vštritno s ploskvama P je popolnoma razkolna, sveti se kot steklo, na ploskvah P časi jako lepo |
| Rudninoslovje (1867): | a nahaja se tudi v zrnih, neke zvrsti so popolnoma rázkolne vštrit skrajnje ploskve e; sveti se kot steklo, samo na |
| Mineralogija in geognozija (1871): | se poznajo po tem, da se njih notranji zlog, njih razkolne ploskve ne zlagajo z vnanjo podobo. Že v §. 6 |
| Rudninoslovje (1867): | Mnoge rudnine imajo na kristalnih ploskvah drugo sijajnost a na razkolnih spet drugo, celo na raznih razkolnih ploskvah je časi sijajnost |
| Rudninoslovje (1867): | drugo sijajnost a na razkolnih spet drugo, celo na raznih razkolnih ploskvah je časi sijajnost različna. Po jakosti razločujemo 5 stopinj |
| Kemija (1869): | same rastlinske vlaknine. Imenitne v obrtih so tudi mnoge lesne razkoline, no o teh bode še več govorice na koncu te |
| Kemija (1869): | HO; zato jih tudi ogljenčeve hidrate imenujemo, dasiravno nam njihova razkolitev tega ne potrjuje. 1. Moševina (lesna vlaknina), C12H10O10. (Pflanzenfaser.) Glavna |
| Rudninoslovje (1867): | ako je rudnina enako široka, debela i visoka. III. O razkolnosti i lomu kristalov. Na kristalu ali na enoterni rudnini ne |
| Roza Jelodvorska (1855): | stoletij potim, ko je že večidel razrušen bil, so napol razkopani stolpi in z mahom prepreženo zidovje, pesebno ko so od |
| Robinson mlajši (1849): | veriga — lanec Kette. remeslo — rokodelstvo Handwerk. remeselnik — rokodelec. ris Panther. razkoš f. Luxus, Wollust. rotivec — zaklinavec Verschwörer. rudati — rediti lenken, steuern |
| Blagomir puščavnik (1853): | sercé. ~~ Kakor hitro pa je bil ž njo zaročen, že razkrije svojo černo, spačeno dušo. Jovana se joka noč in dan |
| Divica Orleanska (1848): | iz Laturnela gledal dol. – Ti smeješ se, kér daljno ti razkrijem? Očesu svojim, meni ne, verjêmi! |
| Lohengrin (1898): | S pobedo meča sod nam daj, Ki jasno pravdo bo razkril! Okrêpi čistemu rokó, Lažniku moč naj strta bó: Pomagaj, Bog |
| Domen (1864): | zabi, da boš povedal, da sem ti jaz naročila in razkrila, ker se ne maram zameriti. " Peter se namuzne, pomakne slamnik |
| Milko Vogrin (1883): | zdaj neločljivo oklenola svojega brata. Takoj prve ure mu je razkrila, kaj namerjavajo stariši z njo, in da jo hoče baron |
| Milko Vogrin (1883): | zadrego pristavi še konečno: „Tako sem Vam, gospod doktor, mnogokaj razkrila, kar Vas zna zanimati. Sicer se pa ohrabrite, uredite vse |
| Milko Vogrin (1883): | Olgi in hoče na vse pozabiti, kar jej je ona razkrila. Vogrin jim ostane prijatelj kakor do sedaj, in ne bode |
| Milko Vogrin (1883): | ga prosila, naj pride v Poreče? Ali bi mu naj razkrila tajno Olgino ljubezen in povedala, kakšne nasledke je imel nje |
| Milko Vogrin (1883): | srce, da se ni mogla več premagovati, in to noč razkrila je hčerki svoje sočutje. Obljubila jej je, da je ne |
| Milko Vogrin (1883): | misliti ná-nj. “ „Ali si mu pa to svojo ljubezen že razkrila? “ „Tega nisem in mu ne storim nikdar,“ odvrne hitro Olga |
| Vinko (1884): | presladko odžvrgolel jutranjo svojo pesen. Vedno pomlajajoča se priroda je razkrila pred teboj vse svoje krasote, in kakor gizdava deklica se |
| Slučaji usode (1897): | življenju. Svoje dvome zavoljo njegovega značaja sem ti že takrat razkrila, ko je snubil Malvino, a ti si se mi rogal |
| Divica Orleanska (1848): | Sramote plahe zmotnja bila ni. Ti žlahtni ženi nimam nič razkriti, De bi možov se sramovati imela. Velika čast so meni |
| Fizika (1869): | pa mislijo, da je kemijska sorodnost in njej sledeč kemijski razkroj glavni vzrok galvanske elektrike, misel, ktera je po dolgih in |
| Kemija (1869): | paziti, da se od postavših izgorin (Verbrennungsprodukte) ničesar ne izgubi. Razkroj se vrši takole: Od spojine, ki se ima razkrojiti, na |
| Kemija (1869): | amilov okis, 475. Analyse chem. , kem. razkroj. Analyse organische, organski razkroj, 447. Analyse qualitative, razkroj na kakovost. Analyse quantitative, razkroj na |
| Kemija (1869): | organski razkroj, 447. Analyse qualitative, razkroj na kakovost. Analyse quantitative, razkroj na kolikost. Anilin, 478. Anisöl, janeževo olje, 488. Anlassen (d. |
| Kemija (1869): | sostavine organskih spojin po njih množinah dadó natanko določiti. Organski razkroj ali analiza. Večina organskih spojin sostavljena je iz ogljenca, vodenca |
| Kemija (1869): | amilov alkohol, 475. Amyloxyd, amilov okis, 475. Analyse chem. , kem. razkroj. Analyse organische, organski razkroj, 447. Analyse qualitative, razkroj na kakovost |
| Kemija (1869): | chem. , kem. razkroj. Analyse organische, organski razkroj, 447. Analyse qualitative, razkroj na kakovost. Analyse quantitative, razkroj na kolikost. Anilin, 478. Anisöl |
| Botanika (1875): | preiskovanja in opazovanja popolnoma pobila; ampak gotovo je to, da razkroj organskih teles ni vzrok, nego nasledek rastja teh gliv. Dokazi |
| Botanika (1875): | živalih. Kedar se preveč pomnožijo, pospeševajo z ene strani kemijski razkroj organskih snovi, z druge strani pa naredé v živih organizmih |
| Kemija (1869): | vago v roci, bodemo se preverili; da nam je za razkrojitev 116 lotov cinobra treba 28 lotov železa, ki se s |
| Botanika (1875): | kemijsko se razdevajočih, ki narejajo tako imenovano prst. Poglavitni posledek razkrojitve té prsti je ogljenčeva kislina, ki je v vodi prav |
| Botanika (1875): | vse v rastlino sprejete rudninske snovi še le vsled kemijske razkrojitve razpustne ali raztopne, in da je tedaj precej mnogo časa |
| Kemija (1869): | omenjamo: Anilin, C12H7N, se dobiva iz premogovega, kotrana in pri razkrojitvi indike s kalijem. Brezbarvena oljnata tekočina ima primerno težino = 1.02 |
| Kemija (1869): | suhem destilovanji dušečnatih organskih teles, ali pa pri nekej posebnej razkrojitvi stanovitih spojin. Rastlinski alkaloidi. Kinin, C40H24N2O4 dobiva se iz raznih |
| Kemija (1869): | da se v razgretej zmesi cinobra in železnih opilkov cinober razkroji. Ako to razsnovo sledimo z vago v roci, bodemo se |
| Kemija (1869): | Toda tudi ta spojina ni stalna, počasi se tudi ona razkroji in raztopina je brez vse barve. Zarad te posebne lastnosti |
| Botanika (1875): | okolnosti vgodne, razvijati in rasti; ono organsko telo se pa razkroji. |
| Botanika (1875): | prišel bi takrat od todi, da ona nekoliko vsrkane vode razkroji, tako da vodenec porabi za sebe, kislec pa iz sebe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | več krajih po 50, tudi čez 100 milj dolge gore razkrojili in povzdignili takó, de še dan današinj po več tavžent |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | v ti reči potrebno učenost in orodje (cev), po kemijsko razkrojili in ločili, in potlej svoje misli, če in za ktere |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | kar so namreč podnebja zrak in vodo v več pervin razkrojili— lepših vej pognala, in k večimu ali častljivišimu drevesu zrastla |
| Kemija (1869): | okis največ rudnin. Aluminijum dobimo, ako aluminijumov klorec z natrijumom razkrojimo, na isti način se dela tudi iz krijolita, je rudnina |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | kaže, iz koga vsaka pozemeljska reč obstojí, kér učí, jo razkrojiti (ločiti) v nje obstojne ali zložne déle, to je, v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | ali razdelke objeti: torej so mogli tudi kemikarji med seboj razkrojiti se, de vsak zmed njih sicer deblo obseže, to je |
| Kemija (1869): | izgubi. Razkroj se vrši takole: Od spojine, ki se ima razkrojiti, na pr. čistega cukra, se natanko 100 utežnih delov odvaga |
| Botanika (1875): | v rastlini, vlada vse občno mnenje, da rastlina, ogljenčevo kislino razkrojivši, njeni ogljenec za sebe porabi, njeni kislec pa skoz svoje |
| Stelja in gnoj (1875): | obilno pepelníne (kali) in magnezije, in zarad lahke svoje razpadljivosti (razkrojljivosti) te snovíne lahko od sebe daje, da jih rastljine v-sé |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | je takrat kakor v' enim satękaliſhi vſa Zęrku, kakor ena ràskroplena zhęda po vbytim Paſtirji ohranjena inu odtęta bila! * III. Premiſhluvanje |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | 1. pismo iz 2. Vertovcove občne zgodovine. Pervi po svetu razkropljeni ljudjé. Od življenja in zaderžanja pervih po svetu razkropljenih ljudi |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | deželo zanešen bil, bi mogel že po sili nekoliko obdivjati. Razkropljeni so prišli v neznane, samotne , večkrat z gošavo zarašene kraje |
| Maria Stuart (1861): | Izvijte, zmislite izgovore, Nesrečo odvernite! Moja moč je Pri kraji. Razkropljeni so tovarši, Raztergane vse niti naše zveze. Na Škotsko jaz |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1874): | tistih volilcev, kateri so jo popred najbolj zadrževali, gosp. dr. Razlagu poslana. In prav tisti, ki jo je prvi zadrževal, je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1874): | Gorenskega 4. jan. (Pojasnilo nezaupnice Gorenjskih volilcev, poslane gosp. dr. Razlagu. ) Prinesite drage „Novice” to „pojasnilo” svojim bralcem, da zvedó, da |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | de ſo navadne ſanjſke isláge prasne vráshe; jima tedaj rèzhe: „Islága je boshja rézh, le ſam Bog vé, ali kàj naſhe |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Joshef je imel poſébno rasodetje boshje, ino mu rèzhe: „˛Sánj islága je tá: Zhes tri dni te bo kralj ſpet v' |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | nama jih raslóshil. “ Joshef je védil, de ſo navadne ſanjſke isláge prasne vráshe; jima tedaj rèzhe: „Islága je boshja rézh, le |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | tanjko v posameznih razdelkih prihodnjič na znanje dali, namreč 1) razlaganje lanoreje in pripravljanja prediva po Vestfalski šegi v Adersbaški predivnici |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | v Adersbaški predivnici na Češkim; 2) novo štajarsko škoporeznico; 3) razlaganje novih skušinj, ktere očitno kažejo, de je nar bolj pràv |
| Občno vzgojeslovje (1887): | samega sebe! je glavno načelo krščanske morale. Najblažje in najširše razlaganje tega načela je zapoved o samozatajevanji in o ljubezni do |
| Pozhétki gramatike (1811): | pa tako, de en drugi sa njim pride, ktir ga raslaga al sjaſni, poſtavim il ne faut jamais se moquer des |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | tega terpeti, ino tako iti v' ſvoje velizhaſtvo? ” Ino jima raslaga po poti ſveto piſmo. Ko do terga pridejo, ſe Jesuſ |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | sedej bukve na zvitlo dal, v kterih škodljivost vroče jedí razlaga in pravi, de ne samo bolečine in gnjiloba zob od |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | govorite vi od slovenskiga jezika, če nam Vodnik to reč razlaga? bo morebiti kdo vprašal. Na to vprašanje odgovorimo letó: Kakor |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | pridno bere, in kar koli more, eno in drugo reč razlaga, da se v sercih mladosti ljubezin do sadjoreje vname, ktera |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | pride kmali. Sliši se tudi, da g. Hattala, kteri sedaj razlaga jugoslavenski jezik na vseučilišču pražkem, izdeluje ilirsko gramatiko za Čehe |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | pomilostili. — Rusovska vlada je razposlala svojim poslancem pismo, v kterem razlaga, da ni kriva navskriž-misel zastran Kačjega otoka in Bolgrada, in |
| Pozhétki gramatike (1811): | jim rezhi raskladati nektire isrèke, ktire shè dobro rasvumio, de raslagájo kaj in kakſhina je ſledna beſeda u' isreku. 1. Naj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | blà ſlushábniza je vére kríve, Je opravljála vêsho bóg'nje Shíve. Raslágajo, ko pride v' Aquilejo, Mu ſvéte piſma próſte smóte vſáke |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | shraniti. Gosp. Vertov C v svoji neprecenljivi kemii natorne postave razlagajo, na ktere se sušenje sadja v p ira; naj tedej |
| Stric Tomaž (1853): | gori Korun, kjer je Učenik in Zveličar sveta zveličanske čednosti razlagal in tiste blagroval, ki so čistega serca, ki zavolj pravice |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | kakor Šembiljski. Skorej vsi odgovori so se lahko na dvojno razlagali. V radovednosti in v vražah obojniga ljudstva so našli zadnjič |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | de bi se na dolgo in široko vzroki take odprave razlagali, kér se bo tukej vselej le na občni prid mladenšnice |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | kmetijsko šolo peljali, in jim tù zaporedama veliko koristnih naukov razlagali. Deržali se bomo pa v tem nauku bukev slavniga učenika |
| Kemija (1869): | znamenja ali formule, ki nam mnogotere razmere, ktere smo doslé razlagali, bolj očevidno predstavljajo. Spojine prve vrste zaznamujemo s tem, da |
| Astronomija (1869): | 70000; sodi se pa iz uzrokov, kterih tukaj ne bodemo razlagali, da je vseh zvezd celega svetskega prostora 273 milijonov, ali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | pri druzih šolah tega reda, tudi tukej naravoslovstvo in kmetijstvo razlagalo, *) — in slave ter hvale vredno perzadetje visokočastitiga gospoda prošta barona |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | se mi je, de od toče bolji tamkaj govorim, kjer razlagujem obzemlje (Atmosphäre), to je: zrak, vetre, megle in obláke, roso |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | vsi veste. Kaj si jest mislim od nje, sim menil razlag ati; ampak zdelo se mi je, de od toče bolji |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | in njegove strele so prazne reči. Ali nisi čul mašnika razlagati svetih resnic o trojnoedinem Bogu, ali nisi čul? ” — „„Odjenjajte poštena |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſtavil. Va-nj ſo s' velíko zhaſtjo ſkrinjo savése prenèſli. Raslega ſe glaſ péſem, trobent ino bobnov, — neisrezheno veſèlje je bilo |
| Genovefa (1841): | ſvoj ſreberni róg satróbi, de ſe glaſno buzhénje po ſkalovji raslega. fant, ki ſhe v ſvôjim shivljênju kaj taziga ni ſliſhal |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | vstregli, kér slava Pija IX. se po celim katoljškim sveti razlega. Sveti oče Papež so v resnici terdna skala, na ktero |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | pravim času”. Nesreča je, oh! dogotovljena, jok in zdih se razlega povsod, milodari se pridno naberajo in se obilo stekajo od |
| Roza Jelodvorska (1855): | umirajočim ognju, rumenkaste svitlobe. Strašni ropot in peklensko krohotanje se razléga po gradu. Pijani sovražnik razgraja in ropa brez usmiljenja, v |
| Viljem Tell (1862): | Ruodi. Hitite v goro, zatrobite v rog, Da krepko se razlega z gore v goro, Da jeka po pečinah se budí |
| Gozdovnik (1898): | kopitom podira sovražnike na levi in desni. Divje tulenje se razlega okolu njega, privabljajoče novih sovražnikov. Videl se je obkoljenega. Okolu |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | pokrov na trugo, pritrdijo žeblje in kladvovi udarci se votlo razlegajo po celi hiši in odmevajo v krvavih srcih. »Kam me |
| Spisi Krištofa Šmida (1883): | Mati je najprej pela nektere točke; njen glas se je razlegal kot sreberne strune don, vitez pa je njeno petje spremljal |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | daljej jésdil. Hvala ſe je na déſni ino na lévi raslegala. Tudi is Jerusalema jih je veliko naproti priſhlo, kteri ſo |
| Genovefa (1841): | ſkozhili in beſéda: „grôf ! grôf! ” ſe je po zélim gradu raslégala. Gôlo, ki bi bil bersheje ſmert, kakor groſa prizhakoval, je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | so ljudje ukali „Vivat !” in „Živi !” vpili, de se je razlegalo krog in krog. Vesélje, ki ga je ta večer celo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | streljali in vesélje obhajali, de se je v celi okolici razlegalo. Zvečer je bil velik ples ne samo na strelišu, ampak |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | trikrat bi „Slavo'' glasno zagnal, de bi po vsi Slavenii razlegalo se. Pervo: Slava Bogu, de smo dočakali srečno noviga leta |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | redivna; zhe ſe pa od pre obilne mokrote po semlji rasleſti nemore, ſe ſkiſa ali ſkvaſi. Taka ſkvaſena perſt ſe najde |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | od mokrote in lufta raspuſti, de ſe med njivno semljo raslese , je ſadu redivna; zhe ſe pa od pre obilne mokrote |
| Zeleni listi (1896): | tresk! vdari s pestjo po zvoniku, da se vsa cerkev razleti na kose. V tem trenotku pa zakriči Mihec na ves |
| Kemija (1869): | Nič manjša pa ni raznovrstnost organskih spojin, ki tudi pokazujejo najrazličniše lastnosti. Tu nahajamo veliko množino kislin, osnov, neutralnih spojin, strupov |
| Zoologija (1875): | namreč, da pri vsacem od omenjenih opravil sodelujejo cele vrste najrazličniših organov. Zato govorimo o prebavnem sistemu in o druzih. Hranitev |
| Fizika (1869): | obe sili med seboj, bolj ali manj od vodoravnega pota različen. Znano je, da strelec, ki hoče v daljino zadeti, nekoliko |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | aditiven ali subtraktiven, kakor imata dotična dva člena jednak ali različen znak. 2.) Koeficijent produkta je jednak produktu obeh koeficijentov; kajti |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | pa ni bila dolgo časa pognojena. Razvijale so se na različen način, tako da smo lahko prav jasno spoznali, kako se |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | razodel, da je raba glagolska v zavisnih in nezavisnih stavkih različna, zlasti glede na slovenščino in serbščino: serb. (ti) hočeš (češ |
| Mineralogija in geognozija (1871): | imajo dostikrat prav lokalne lastnosti, zato so tudi dobili jako različna imena, tako da ima žalibog skoraj vsaka dežela svoj geologiški |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | način dobiš za jedno in isto količino dva po obliki različna izraza, in ako izjednačiš, dobiš zahtevano jednačbo. Jednostavnejše naloge je |
| Šola v boju proti pijančevanju (1898): | zbora na Moravskem in Spodnjem Avstrijskem nameravata oživiti enake naprave. Različna so sicer mnenja o uravnavi takih zavodov in o tem |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | 24 gold. i. t. d. Se vé, de je cena razločna po lepôti blagá; takó postavim je cena mašniga plajša od |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | deželam smeli v izgled postaviti. Oprava (obleka), od krajnske popolnama razločna, akoravno pri vsih preprosta, ni vender pri vsih enaciga kroja |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | priklad za bivanje na morji ali na suhem, ki so različne po oficirski časti. — Na političnem polji je te dní precej |
| Fizika (1869): | prikazni: Zvok, povečavo, zažig, pad, gib in izparivanje. Pa kakor različne so te prikazni, vender imajo vse nekaj vkupnega; to namreč |
| Fizika (1869): | poprijeli vse drugačne razdelitve. Sledeča tablica primerja prav jasno te različne razdelitve. |
| Fizika (1869): | še različno zmožnost, s ktero se ogrevajo deli zemeljskega površja različne kakošnosti, vpliv visokosti kraja nad morjem in zadnjič učinke, izhajoče |
| Mineralogija in geognozija (1871): | po premišljevanji samem, ampak da ogledavši mineral naberemo vse njegove različne lastnosti v podobo, na kojo se vselej lahko zopet spomnimo |
| Mineralogija in geognozija (1871): | rombiško piramido, P, pod. 25. Pri njej so vse osi različne, pa vsaka stoji na druzih dveh navpik; kakor pri prejšnjem |
| Botanika (1875): | delih v raznih časih snovi, ki so med sabo bitno različne po sostavi in po podobi. Tako jo tvorilno staničje (cambium |
| Zoologija (1875): | a vsaka žival je raznovrstna, ker na njenem telesu opazujemo različne posamezne dele, kateri so potrebni namenom celote, od koje se |
| Botanika (1875): | trdijo, da se iz ene in iste troske morejo razviti različne glive; to pa po tem, kakošen ji je živež. Na |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1878): | da se ne zavedajo potrebe pisati na več strani? Gradiva različnega po gori rečenem jim vendar ne manjka! Naj so jim |
| Občno vzgojeslovje (1887): | ta ugodnost ali neugodnost nekaj od občuta in od predstave različnega; zaznamenuje se z imenom čustvo. |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | odbral iz 34 slovenskih imen mescov, ki jih rabijo v različnim pomenu Čehi, Polaki, Serbi, Horvati in Slovenci , naslednjih 12 , ki |
| Kemija (1869): | pravimo, sreblje (absorbiren) v sé tudi pline in sicer v različnej meri. Navadna voda ima toraj zmerom v sebi nekaj zraka |
| Botanika (1875): | priroda tistega, kar je potrebnega za razvitev rastlin, ali v različnej meri. Najstrmeje pečine, močviri, sipa, pesek puščavski, dno mora, njivska |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | samo proti Hrovaški meji odperta stoji. Stanovniki so v verozakonu različni: eni, in to je veči del, spadajo k zapadni, eni |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | moglo doseči, da je zadostilo potrebam. ki so jih nanašali različni časi. Mislimo se nazaj za 300 let. Po vsem polji |
| Zoologija (1875): | Ničle tukaj pomenijo, da bober nema očnjakov. Udje so jako različni gledé podobe in dolgosti, kakor so namreč namenjeni za prijemanje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | zamolčím pak, da smo si Slovenci v slovnici naj bolje razločni in da me je tude ona zlo zlo skerbéla. Da |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | od koristi in neprecenljivih dobrot, ktere prinaša ta naprava bolnim različnih stanov in narodov, vendar ne morem opustiti pri tej priložnosti |
| Astronomija (1869): | drug proti drugemu naklonjeni, okrog istega središča položeni, premérov pa različnih. Premér najskrajnejšega oboda pa bi moral meriti vsaj 400 premérov |
| Kemija (1869): | Al2O3, tudi glinica imenovan, se nahaja v rudninstvu v jako različnih oblikah, kakor smo to že videli pri ogljencu, kremenici in |
| Mineralogija in geognozija (1871): | galunine tudi borove kisline, magnezije, železnega oksida, vseh skup 12 različnih sestavnih delov v sebi. Posebno znamenito je to, da, ako |
| Mineralogija in geognozija (1871): | kristalizuje v heksagonalnem sistemu, večidel v romboëdrih, pa v tako različnih, da jih štejejo že na 700. K sreči so druge |
| Zoologija (1875): | pa dihajo škrgami. Členarje imenujemo te živali, ker nahajamo na različnih obročkih mnogobrojne, raznovrstne in popolne člene. Ako začnemo pri glavi |
| Zoologija (1875): | stanovanji, temveč vne kje, in živé kakor črvaste ličinke v različnih podobah. Mnoge take ličinke veljale so dosle kakor posebne vrste |
| Botanika (1875): | deli med dozorevanjem plodovem spremené, postanejo razne vrsti po zunanje različnih plodov. Plodovi so ali listasti, ali usnjasti ali trdi kakor |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | credit« druzega konta, takó da sta si »debet« in »credit« različnih kontov vedno jednaka. Táko zapisavanje služi tudi v kontrolo, ali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | zidovju, zagledam dvoje vrata: ene velike, z rumenim zlatam in različnimi barvami olepšane, ene pa male, takó tesne, de se je |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | slovenske novice in morebiti tudi pratike, vsak mesec z vsimi različnimi slovanskimi imeni mescov razveselile, in tako nas naučile, kakošno vreme |
| Čas je zlato (1864): | je že po svetu toliko poskusil in se s tako različnimi ljudmi pečal, kteri zmed nju bi bil gospod, kteri pa |
| Botanika (1875): | že poskušali, da bi našli pravilne razmére, ktere vladajo med različnimi snovmi v pepeli in v rastlinskih delih, in sicer med |
| Fizika (1869): | čim bolj se oddaljimo od ekvatorja. Ako temu dodamo še različno zmožnost, s ktero se ogrevajo deli zemeljskega površja različne kakošnosti |
| Fizika (1869): | sredstev, ki ga vodijo, ker imajo še celo kovine tako različno vodivost, da n. pr. platina doprinaša enajstkrat in železo sedemkrat |
| Mineralogija in geognozija (1871): | Ker se v raznih skladih zemlje nahaja bolj ali manj različno živalstvo in rastlinstvo, morali ste se podnebje (klima) in površje |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | mladino učiti, kako peške sejati, mlade drevesa gleštati in jih različno ceniti. Prizadevajte si tedaj, gospodje! svoje soseščane pogovoriti, da vam |
| Fizika (1869): | ali skoz in skoz enakošno sestavljene kakor rudnine, ali pa različno sestavljene kakor rastline in živali. Poslednje imajo dele posebnih podob |
| Fizika (1869): | izrédno velika, in če so tudi razni opazovalci našli njo različno med 20000 do 60000 milj za eno sekundo, vender je |
| Kemija (1869): | so organske spojine glede njihove sostave iz prvin jako enolične. Različnost kemičnih lastnosti pri organskih spojinah toraj ni vezana na to |
| Astronomija (1869): | kažejo kemijski trakovi raznih delov solnčnega kroga med seboj večo različnost kot toplotni trakovi. Dalje se vidi, da je kemijska moč |
| Mineralogija in geognozija (1871): | Težke kovine. 24. Skupina železa. Ta skupina je znamenita zarad različnosti oblik, v kojih se nam železo kaže in zarad množice |
| Trtna uš (1881): | tablici II. v podobicah: 5, 6, 7, 8, 9 po različnosti jene starosti. Kakor druge njej podobne žuželke, mora tudi trtna |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | Kolpi pa bele. Poljanke, Kosteljke, Osilničanke nosijo repove. Ravno taka razlika je tudi med prebivavci možkiga spola: vsi nosijo bele po |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | 5ina je za 52 manjša nego število samo? Na pamet. Razlika med katerim koli številom in njega petino je jednaka 4/5 |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | petino je jednaka 4/5 dotičnega števila. Ako je torej ta razlika, t. j. 4/5 iskanega števila 52, potem je njega petina |
| Stric Tomaž (1853): | mikalo zvediti tužno in omilovanja vredno stanje sužnjih v vsih razlikah, njih domače življenje, njih ljubezen in vdanost do svojih; potem |
| Kemija (1869): | vidi, da je ogljenčevokislo apno v vseh svojih razvrstih in razlikah imenitno, ne satno za kiporeze, temveč tudi za zidarje in |
| Fizika (1869): | ali v protivnem zmislu, mora njih učinek enak biti njihovej razliki. Dalje so prav važni tisti slučaji, kader več sil dela |
| Zoologija (1875): | Razgledamo li človeško telo, zapazimo hitro v njegovih delih veliko razliko, toliko gledé oblike kakor gledé snovi ali tvarine. Kar se |
| Šola v boju proti pijančevanju (1898): | alkoholičnih pijač itd., vspešno delovati proti alkoholizmu. Z ozirom na razliko množine alkohola je sestavil fizijolog Rosenthal to-le tabelo: pivo ima |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Druga versta tega drevja je širokoperjasti glog, ki od poprejšnega razlikuje se po tem, da ima večje in sercu podobno perje |
| Mineralogija in geognozija (1871): | v Alpah drugačne lastnosti ko drugod. Ne samo petrografično se razloči alpinska trias od navadne triasne tvorbe na Nemškem, ampak tudi |
| Rudninoslovje (1867): | središča i razpolovišča robov. Kristalni liki se med sebój jako razlikujejo po številu i po obliki ploskev, robov i oglov i |
| Zoologija (1875): | mnogi zvezi z možganskimi in hrbtenjačnimi živci. Kot posebne dele razlikujemo glavni ozel, gornji in spodnji vratni ozel, ledvični in križni |
| Zoologija (1875): | dosti dvanajst redov za pregledni opis živalstva. Teh dvanajst redov razlikujemo, kakor je bilo vse v §. 24 omenjeno, v vretenčarje |
| Zoologija (1875): | gibalno pločko. Glej pod. 20, e in f . Po delavnosti razlikujemo vse živce animalnega sistema na gibalne in občutne. Prvi samo |
| Zoologija (1875): | školjke ali brezzobke (Anadonta) tencih lupin, brez zob na sklepu. Razlikujemo pa dve vrsti, namreč večo, do 18 cm. dolgo labodsko |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | pred šolo. Sveti Duh! darove svoje, Svojo luč na nas razli, De povelja svete Tvoje Spolnimo vse žive dni. Serca naše |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | kruh mem lani, Kjer lica glada še medlé; Svoj blagoslov razlij nad nami, Tolaži vpadeno sercé ! Naj žarko solnce , vreme jasno |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | k tako dobrim ljudém prišel. Poverni tudi njim, dobrotljivi Bog! Razlij svoj blagoslov čez nje. Daj mi še dalje dobro in |
| Svatoboj puščavnik (1851): | loči in ji k slovesu še milo zarjo po nebu razlije, kmalo vabi mila lunica zadovoljniga Svatoboja k počitku, ali dolgo |
| Dragojila (1864): | zora napoči in rumeni svit z. azijskih planin čez Carigrad razlije, zapustita mladenič in devica Mehmedovo palačo: Etem svojo domovino, ki |
| Dragojila (1864): | se razlega iz Zagorja še v Knežak, in bledi mesec razlije ravno čez Snežnik beli svit po mračni dolini — izdajavec; ko |
| Ljubljanske slike (1879): | strast je tu še močnejša ko pri moških, ker se razlije na vse nasprotne osebe in se jim tudi v javnem |
| Vaška pravda (1892): | nekoga, ki prihaja. Potuhne se, da bi ga skrit opazoval. Razlije se škodoželjno veselje po vsem njegovem širokem obrazu, vstrepeta mu |
| Senanus (1892): | Vodétu se prikaže srečen smeh na ustnih in se mu razlije po vsem obrazu — in kakó naj ji reče, da ji |
| Vaški pohajač (1893): | posodo. Mrtvaška bledost prevzame njegov obraz, mrliški duh se polagoma razlije po hiši. Žena in otroka obupno zaplačejo, sosedom in sorodnikom |
| Svatba na Selih (1894): | njo naloženo balo in okolo nje polno ljudij. Zdajci se razlije v njem ves silni srd in ga popolnoma zmede. Z |
| Zunaj (1896): | nad devojko in odtrepeče z zvenečimi eterskimi perotnicami in se razlije zopet v barve in svit … Stotnik se vzdrami. Tam pred |
| Sacrum promptuarium (1695): | po nozhi ſe nuza, ter tezhe na okunu, inu taiſto reslije na Mosha: Socrates gori pogleda, ter s' ſmehom k' sheni |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | ktere se kot strašni blatni povodnji deleč čez obdelano deželo razlijejo in jo zakrijejo, večkrat so že kakor na Gerškim velike |
| Kemija (1869): | pamuk, kolodij imenovan, je kakor sirop gosta tekočina; ako jo razliješ, izpari se hitro eter, a brezbarvena, prozorna in vlečna kožica |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | bi s ſvojim ſadam njega ſerzé rasveſelila, ſladko ſpanje zhes-nj raslila in trudnoſt is njegovih udov odgnala, de bi on s |
| Ferdinand (1884): | bodem preživel sramote, ki se bode kakor nevihta nad me razlila. Berač sem v pravem pomenu besede, dragi Peter. Od mojega |
| Mineralogija in geognozija (1871): | Pri g zagledamo postransko špranjo, kamor se je lava zatekla razlivajoča se kot tekoča lava i. Pri visocih vulkanih namreč lava |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | shive. Kakor ſe krí is zhloveka ſerza po vſim shivotu rasleva, takó tudi is Térſta denár po zeli Ilirji. Kaj ſo |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | in le dalnje so se lesketale na čistem temnem nebu; razlivala je pa tudi svojo svitlobo čez velikansko mesto ter |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | se je razlivala čez mater in kazala žareči njen obraz; gorki materin poljubek |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | kazen, zakaj sva zapustila staro vero. Perun mogočni se je razljutil, ker ga več ne častiva; pa nisem jez tega kriv |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | vsel, to ſe rezhe , tę dnarje. To je en velik ras — lozhek. Baron. Koku ſtoji noter, jo , al jih ? Smeſhnava. Jeſt |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | vſih platov tiga ſvęjta vkupej gredózhih ludy! kaj sa en ràslózhik tih obrasov, tih jesikov, tih ſprah! ti vikſhi med timi |
| Stric Tomaž (1853): | cesti, zamišljena v zgodbe preteklih dni. Vender je bil neizrečen razloček med njima. Oba, Halaj in Tomaž sta imela oči in |
| Stric Tomaž (1853): | drugi ljudje; v zunanjem je bil sicer med njima ta razloček, da je bil Tomaž černkaste, Halaj pa bele boje. Grozno |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | vrednosti kot iz nogradov (goric), in v plantah je spet razloček, ali je zemlja tam bolj mehka ali bolj terda, soldanasta |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | le za Vipavo, ne pa zunaj Vipave. To je velik razloček, kterega naj bi svet porajtal. Zato bomo to v kratkem |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | ali drugi romanski narodi, namreč: di ali de, a, de. Razloček obojega sklanjanja se kaže v sledečem sostevku: Sklanjanja istrijanskih Vlahov |
| Astronomija (1869): | strinja mesečeva plima s solnčno oseko, tako da razodeva le razloček moči teh nebeskih teles. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Med kmetovavcam, po kemii razsvetljenim, in med vsakdajnim kmetam je razločik, kakor postavimo, kar sveto vero vtiče, med dohtarjem sv. pisma |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | bolj pa podobarji ali pildhavarji ſpazhili, ker ſo savoljo nevednoſti raslozhka v arhitikturi v nemſhke zerkve to naſhtulili, kar bi ſe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | kako on koshuhovno pred moli obvarje. On dene koshuhovno , bres raslozhka vſtrojeno ali ſirovo, ſpomlad v prasen shganjſki ſod, in napolnen |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | na svetu. ” Slovenci niso med kerpkostjo in med grozovitnostjo zadosti razločka delali. Katere so premagali, so jih tudi neusmiljeno deržali, dokler |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | očí, v rokah derží tehtnico, — to pomeni, de ne pozna razločka med ljudmí in stanovi. Nihče ni pravičen, ako reče, de |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | ali kozlanje. Bljuvanje napada prasiče, ki so požrešni, in brez razločka vse pohlastajo, kar dobe; torej si včasi reči v želodec |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | gredoč. — Če se pa razumejo Nemci, ki nimajo skoro nikakega razločka med veršivniki in doverš. , kako da se ne bi mi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | ne po obliki; zakaj Nemec, ki ni imel nekdaj nikakšnega razločka med sedajnim in prih. č., in ki je počel spet |
| Valenštajn (1866): | Kdo nas je mogel tako trdno skováti, Da nam nihčè razločka ne more poznáti? Valenštajn edin je naredil takó. Prvi lovec |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | čase in pogledati: kako so takrat gospodarili (kmetovali), da vidimo razločke med sedaj in nekdaj. Da smo pa mi v kmetijstvu |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | razločke v korenikah in v sklanjanji imen, in sicer take razločke, da istrijanski vlaški jezik delajo skorej za posebno narečje med |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | mi je bilo mogoče pri pičlih pomočkih, sem našel že razločke v korenikah in v sklanjanji imen, in sicer take razločke |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | slovansko življenje in kniževnost, na národno pesništvo in prislovice, na razločke slov. narečij , na ljudske šege itd. Ima dopisnike v vseh |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | ali ni to eno? Kdo bo poznal vaše tenke jezikove razločke? ” Korvin je bil sam na-se jezen, ker je videl, da |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | Vsi smo sinovi ene matere Slovenije, vsi imamo z majhnimi razločki edini jezik, ki se ne imenuje krajnski, ampak slovenski jezik |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | maika, mati; čer, nebo; pemant, zemlja, pene, kruh, plin, poln. Razločki so tukaj zadosti očitni, da bo vredno še dalje preiskovati |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | zadosti očitni, da bo vredno še dalje preiskovati. Še večji razločki se nahajajo v sklanjanji imen. Dolejni Rumuni člen pridevajo na |
| Mineralogija in geognozija (1871): | po zemlji kot zdaj in zdi se nam, da tedaj razločki med temperaturo okoli tečaja in ekvatorja niso bili tako veliki |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſo k loshejſhimu dopbvedanju in rasumu med ſeboj po téh raslozhkih in po ſhtevilu ſamzhikov in ſamizhiz v eni zvetlizi vſe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſémena saſeje, — drugi pa is korenin saredí. Po tih dvéh raslozhkih ſe mora délo pletve ravnati, in plevél satérati. Per kmetovanju |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | is kakiga zvetja je zhebéla prineſla, sakaj tovorizhi ſo po raslozhkih zvétja, v farbi in v ſvoji svunanji podobi tudi mozhno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | in Metličanje nosijo večidel mest ve (čižme), samo s tem razločkam, de jih Viničan in Metličan po členkih vežeta. Vsi nosijo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | in mnogo enakih lastnost pričuje to sorodnost, le s tem razločkom, da na Štajarskem se je napravilo pozneje lepo lastno pleme |
| Fizika (1869): | se vsaki delek tako trese kakor poprejšnji, le s tem razločkom, da se pozneje začne tresti, je tako gibanje postopni (pomikajoči |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | pridu človeštva po kemijsko razjasnili. Taki kemíi pravijo orgánska, po razločku pa tudi kmetijska kemíja. Tudi kmetovavci tedej, po kemíi razsvetljeni |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | pérje vzhaſi drugazhje, in kar v drugizh poshene, je doſtikrat raslozheno od perviga. Tlſte murve, kterim mras manj ſhkoduje, je tréba |
| Mineralogija in geognozija (1871): | kamenje posebno roženec, potem augit, dialag, hipersten. Zmes njegova je razločna, pa tudi nerazločna, zrnasta ali gosta, škrilasta, tudi porfirasta; včasi |
| Mineralogija in geognozija (1871): | zvani Cheeswring v Cornwallis, (pod. 75) dobro znan. 29. Sienit Razločna zmes iz živca in roženca. Dostikrat pridruži se kvarc in |
| Mineralogija in geognozija (1871): | pr. oblovje, sviž, lapor itd. Zmes sama je po sestavi razločna, da se lahko s prostimi očmi pozná, ali je pa |
| Zoologija (1875): | §. 150.). Četrti razred: Zajedavci; Syphonostomata. Glava pri njih nij razločna, usta so spremenjena v sesalce. Vsi so majhni, živé v |
| Občno vzgojeslovje (1887): | največkrat neka ugodnost ali neugodnost, katera je bolj ali manj razločna. A že površno opazovanje kaže, da je ta ugodnost ali |
| Gozdovnik (1898): | le kot temna pika, ki je počasno prihajala vedno bolj razločna. Konji so iskali ubežnega izhoda pred svojimi gonjivci, ter jo |
| Rudninoslovje (1867): | drusig), ako imajo na sebi sicer majhne ali vendar dobro razločne kristalaste višave ter so videti, kot bi bile z majhnimi |
| Gozdovnik (1898): | gre po sledu. V kratkem spozna, da so utisi vedno razločnejši, da sledenci morejo biti jedva sto korakov pred njim. Sklene |
| Občno vzgojeslovje (1887): | nazora. Prvi pogoj razumovega razvitka je tedaj pazljivo, jasno in razločno zrenje. Gojencu pripomoči k nazorni sposobnosti, to je prva naloga |
| Pozhétki gramatike (1811): | je dolg v' flúte, piſhála, kratek v' hutte, kózha. Sa raslozhenje mnogih ali rasnih e ino dolglh glaſnikov imano tri majhine |
| Pozhétki gramatike (1811): | complexion, soſtávlenje, raſt, genuflexion, poklék, pokléknenje, klezhánje. Action, djanje, distinction, raslózhenje, seduction, sapelánje, prédilection, prelubésen, prelublenje, idr. To opomnimo, de naj |
| Mineralogija in geognozija (1871): | davno so odbrali posebnosti in znamenja, po kojih so jih razločevali in vredovali. Najimenitniše so: l) Podoba, 2) fizikalne, 3) kemiške |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1882): | imenih, ne pa po njihovi opravi. Gospodje bogoslovci raznih vstavov razločevali so se zopet po barvah svoje obleke. Tudi rimska gosposka |
| Genovefa (1841): | sbudila; jél je ſe ſamiga ſêbe svédovati, rezhi krog ſêbe raslozhevati, beſéde umevati in isgovarjati. Genovefa, ki shé tako dolgo ni |
| Rudninoslovje (1867): | lomu kristalov. Na kristalu ali na enoterni rudnini ne moremo razločevati nikakoršnih delov, i vendar se dadé skoro vsi kristali na |
| Fizika (1869): | parno mašino. Pri istočasnem delovanji več síl zamore se vender razločevati več slučajev. N. pr. več sil zamore v enako mér |
| Botanika (1875): | vsakem teh oddelkov značajna posebnost, po kterej se tudi dadó razločevati. Deblo brezkaličnic. 33 Le pri popolnijih rastlinah te skupine nahajamo |
| Botanika (1875): | porazdeljenih po strženovem staničji. Na vsakem posamnem cevnem povezku se razločuje zunanja lika, ki je iz debelostenastih lesnih stanic sostavljena, in |
| Rudninoslovje (1867): | tudi kakor biser. Od solikovcev, kterim so po lici podobni, razločujejo se sosebno po večej teži (tž. = 3•2 .... 8•1 |
| Fizika (1869): | n. pr. voda, vinski cvet, êter, itd. Take pare se razločujejo bitno od plinov v tem, da se ne ravnajo po |
| Fizika (1869): | in tedaj dá nihajem potrebni trpež. 84 Ure na valj razločujejo se od popisanih ur na vretence v tem, da se |
| Fizika (1869): | gibanja, kterih pa vender ne prištevamo rastlinam. Od rastlin pako razločujejo se po tem, da se zamorejo svojevoljno gibati, da zamorejo |
| Botanika (1875): | ima mnogo posebnosti; glive ali gobe se v marsikterem pogledu razločujejo od vseh drugih rastlin. Glive rastó povsod tam, kjer organske |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | dolgo zmivati, dokler ne minejo. XII Poglavje. Vgnjide. Dvoje vgnjide razločujemo pri psih: Navadne in kervne vgnjide. Navadne se naznanijo po |
| Astronomija (1869): | na severnej, polovica pa na južnej polobli neba. Po takem razločujemo tudi severna in južna sozvezdja ekliptike. Starodavna imena in znamenja |
| Fizika (1869): | napošev vpadajoči trakovi porazdelé po prav velikej ploskvi. In res razločujemo srednji vroči zemeljski pas, za kterim pride na vsakej strani |
| Mineralogija in geognozija (1871): | je romb, v kterem ležite podružni osi. V tem sistemu razločujemo vertikalne prisme ∞ P, pod. 26, horizontalne prisme P∞ |
| Občno vzgojeslovje (1887): | ljubezen ali sovraštvo. Od prostega poželenja in od studa se razločujete sosebno s tem, ker delujete na to, da se ohrani |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | in naglo ſkuhan ſe od nesmersneniga v dobroti nizh ne raslozhi. Jeſt ſim to koj ſkuſil, in ſe priprizhal, de je |
| Zoologija (1875): | strčé iz glave na obéh stranéh. Pod mikroskopom se dobro razloči, da je tako oko zloženo iz neizmerno mnogih, namreč do |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | zepzi mlatiti poſkuſili. — Némſhki zepzi ſe v tém od krajnſkih raslozhijo — in ravno savoljo tega ſo od krajnſkih bolji — de nimajo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | oprava in orodje, temuzh tudi podobe angelzov in ſvetnikov ſe raslozhijo nemſhke od italianſkih . V nemſhkih zerkvah ſo podobe in ſhtatve |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | manj zložnih delov, ki se med seboj po svojih lastnostih razločijo. Kemíja (po nemško Scheidekunst) kaže, iz koga vsaka pozemeljska reč |
| Mineralogija in geognozija (1871): | zemljine skorije za potrebno spoznale, da se v glavnih skupkih razločijo še členi, primerni dobam, v kojih so se storili. Ker |
| Mineralogija in geognozija (1871): | uredil F. vitez pl. Hauer. On je že leta 1853 *) razločil dva oddelka te tvorbe, spodnjo in zgornjo trias; on je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | tisti večer sneg poti pobelil, se tedaj cesta ni prav razločila, voli cesto zgrešijo, na stran zavozijo in zabredejo pri nekem |
| Divica Orleanska (1848): | ne rotite, gledate me milo? – De, vse spoznam, zdaj sleherno razločim! To je moj kralj, to stavnice francozke! Bandera svôga pa |
| Rudninoslovje (1867): | i globin, ki so pa tako majhne, da je komaj razločimo. Mnogokrat so neke ploskve bradavičaste (drusig), ako imajo na sebi |
| Mineralogija in geognozija (1871): | njega, ali pa kakšno je znotraj samo na sebi. Tedaj razločimo vnanjo in notranjo obliko kamenja. Notranja oblika kamenja. Nikdar ne |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | in jo že na cesti, ki od Občine pelje, lahko razločiš, ker zmed vseh hiš zavolj posebnega obsega veličansko |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | morja, enako beli verhúnci, mejači Koroškega in Solnograškega. Dobro se razločite ena za drugo dravska in ziljska dolina s svojimi planinami |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | Nebú je shaloſtnu rùdęzhe. 4. Podóbo tèdaj tiga Nęba snate ràslozhiti: snaminja pak tih zhaſsov ne samórete vęjditi Ta hudobni, inu |
| Kuharske Bukve (1799): | snajo urniſhi obrázhati, imajo bol ojſter pokûſ, bìſtriſhi poduh sa raslozhiti, kaj bolſhi, kaj sdràviſhi. — Moshkim naj oſtane uzhena sdravilſka kúhina |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Loblana (kronana). Katerih miſel bi bla ta prava , je teshko raslozhiti. Jeſt ſe te druge dershim ino piſhem Loblana. ” Ako ravno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | poprijeli. Ktera sidarija, nemſhka ali italianſka je lepſhi, je teshko raslozhiti, le toliko ſe pa more rezhi, de zerkvam nemſhka lepſhi |
| Divica Orleanska (1848): | vse poznam; Naúčila sim se od jagnet zdravo In strupno razločiti – Jez razumim Premembe zvezd in beg oblakov sivih, Šumeti slišim |
| Blagomir puščavnik (1853): | pomisli, da je bila neskončnega volja, naju za malo časa razločiti, Bogu se izroči, vanj zaupaj , potem naj te zadene, kar |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | stala čudna, več milj dolga hiša. Ne more se prav razločiti, ali je to obrasen hrib z votlinami ali je tesano |
| Kemija (1869): | naše misli izrazujejo. V resnici atomov ne moremo videti, niti razločiti, kako so med sebo poredani. Naposled nam nauk o atomih |
| Kemija (1869): | pamuk (bombaž), ki se na ta način da v tkaninah razločiti od svile in volne. Kisline obarajo iz te raztopine moševino |
| Gozdovnik (1898): | zapove don Estevan. Odprave izdajski kažipot se obrne. Oko mu razločiti pa ni bilo moči, zakaj: da-li iz sovražtva in maščevanja |
| Gozdovnik (1898): | ki ga slišim od daleč, in glasov njegovih ne morem razločiti. Skoro mi je na jeziku. « »Morda ,Fabij'! « spregovori Pepo. »Fabij |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | redu; na drugi strani sta se zadnja dela glav nekoliko razločila, in dvoje ušes na pol zrašeno se je pri sredi |
| Blagomir puščavnik (1853): | ljubi moj! ” ”Kako, vpraša zdaj Gorjanski, ne razumem vas, govorite razločniši. ” ”Vedite, dragi moj! poprime zdaj Blagomir za besedo; ljudje tukej |
| Genovefa (1841): | vpraſhanje lépo in prav odgovárjala in vſako beſédo prav krotko, raslóshno in pametno isgovárjala, — ſe je mógel vsak, kdor koli jo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | bravzi teh noviz laglej saſtopili, jim bomo vſe le tó rasloshno dopovédali. Kakſhna mozh grosno teſhke vosove po tem kolovosu , kakor |
| Pozhétki gramatike (1811): | isrezhi. Kadar rezhemo cet enfant parle distinctement, ta otrok govorí raslozhno, hozhemo s' beſégo distinctement rezhi, de otrok tako, to je |
| Pozhétki gramatike (1811): | hozhemo s' beſégo distinctement rezhi, de otrok tako, to je, raslozhno, govorí pa ne kako drugazhi: take beſedé klizhemo Narézhja. 1. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | živinskim zdravilstvu — kteriga so za svet prašali, jim ni vedil rasložno dokazati, de bi bilo mesó škodljivo. Sosédje so ga tedej |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | ino z seboj vzela. Naj sim mu pa še tako razločno ino na tenko pravil, mu je vonder vse še bilo |
| Stric Tomaž (1853): | da je bil Tomaž černkaste, Halaj pa bele boje. Grozno razločno pa je bilo njuno notrajno, Tomaž sama poterpežljivost, |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | za omiko mile slovenščine, posebno zato, ker g. pisatelj zmote razločno našteva in popravlja *). Jezikoslovne drobtinčice. Nekaj več od vlaškega jezika |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | bil kristijan. ” „Povedal je povedal — blizo je prišel in prav razločno rekel: nomen imperatorum*). ” „Kaj je rekel? ” „Nomen imperatorum. ” „Numen imperatorum |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | času ne loti rada bledica, kot maternice. Na listih smo razločno spoznali, po kakošnem križanji so nastale. Štv. 4 se je |
| Tiun - Lin (1891): | ostale. Moral sem se na Tiun-Linovi džunki hočeš-nočeš vdeležiti zasledovanja. Razločno je bila »Lastavica« še videti, ko so džunke zopet razpele |
| Gozdovnik (1898): | se odpirajo, da ga izrekó in zdaj ga slišim tako razločno, kakor bi sedaj pred mano stala ter me klicala po |
| Robinson mlajši (1849): | pričina — vzrok — razlog Ursache, Grund. pričiniti se — prizadeti se sich bestreben. priležni passend |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | prav resnobno obraz nagerbanči in tako-le začne: „Jaz ne najdem razloga, da bi to nemogoče bilo; saj moč čarodejstva neskončno daleč |
| Kemija (1869): | postavimo enako velik atom druge prvine, pod. 67, ni nobenega razloga, da bi se moral kristalov lik promeniti. Ako bi bil |
| Gozdovnik (1898): | a zdelo se mu je, da tu, sredi Apačevine, nima razloga, podajati se skrbem, pa ustavi konja. Ko je bil preganjalec |
| Občno vzgojeslovje (1887): | predmet svojega hotenja. Obstoji pa v tem, da človek posluša razloge in protirazloge ter se odločuje za one, kateri so najtehtnejši |
| Občno vzgojeslovje (1887): | katerih so osnovana posamezna poželenja ali zahteve, nepristransk, posluša njih razloge in protirazloge ter se odločuje za ono, kar misli, da |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | občnega zbora. Predsednik pa ni zanemaril dolžnosti, opravičiti to zakasnenje ; razlogi so razloženi v poročilu o XXII. odborovi skupščini („Novice” str. |
| Gozdovnik (1898): | potniku rado in voljno ponujala gostoljubnost, morali so biti posebni razlogi, da sta lovca rajši si gozd izvolila nego složnost v |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | dr. Schleicher začeli ločiti litvanščino od slovanščine, vendar brez temeljitih razlogov. O tej zadevi veljajo važne besede ostroumnega jezikoslovca dr. Potta |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | je gori poględal v' Nebú, inu jih je poshęgnal, inu ràslomil, inu je dal tę kruhe Jógram, Jógri pak mnóshizam. 20. |
| Biblia (1584): | te ſedem Kruhe, inu te Ribe, je sahvalil, je nje reslomil, inu je nje dal ſvoim Iogrom, inu Iogri ſo nje |
| Biblia (1584): | Rybi, je gori pogledal v'nebu, inu je sahvalil, inu reslomil, inu je dal te Kruhe Iogrom, inu Iogri ſo je |
| Robinson mlajši (1849): | taka nesreča poderla — našla, menjavna klop (miza) ali mena lavica razlámala, na znamenje, da od sé dobé nikáke pravice ne imajo |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | sazhno rezhi; morlo ſe je kaj terdiga v' meſ sapezhi! ” Raslomili ſo potizo, ino glej — k' pervimu ſe dve krishovazhi prikashete |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | konj is sob ſposná, je s podobſhino tako na tanko rasloshen, de ſe bo vſak v tej rezhi lahko isnajdel, ſtaroſt |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | va-njo vzeti, ako je kaj prostora od več, če zgorej razložene lastnosti, zlasti poklic v duhovski stan imajo, in če čisto |
| Divica Orleanska (1848): | teržeči narod, o moj kralj! Kar žlahtniga rodí podnebje vsako, Razloženo je v rabo in izgled Na Brižkim tergu našim. Žen |
| Fizika (1869): | kot; prividna in prava velikost. Kakor je bilo v poprejšnjem razloženo, gredó od vsakega predmeta, ki ga vidimo, svetlobni trakovi v |
| Kuharske Bukve (1799): | premeſha, inu na ſpargelne poliè, katiri ſe popred na ſklędo rasloshę. Polivanje snaſh tudi tako naręditi: poloshi en koſez ſroviga maſla |
| Kuharske Bukve (1799): | na eno drugo gorko dilo, potręſi jih dobro s' moko, rasloshi nudelne na ploſk gori na njo, poſtavi na en gorek |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | ga pobarajo: „zakaj žalujete in jokate? ” On jim pično vse razloží. Ljudjé ga osupnjeno gledajo, in nekdo mu reče: „Smilite se |
| Fizika (1869): | delih, voda enako visoko vzdiguje, tako da se iz tega razloži naprava vodometov. 87 Velikost tlaka, s kterim tlači kapljina na |
| Botanika (1875): | se tam nikdar njive ne gnojé. Ta čudna prikazen se razloži iz tega, da zrak in voda med tem, ko njiva |
| Botanika (1875): | ogljenčeve kisline dajó spet atmosféri nazaj se pa iz tega razloži to, da ima ona vedno enako mnogo tega plina v |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | zelò ſtotéri ſad je obrodilo. “ Jesuſ ſam je to príliko isloshil. „Glejte,“ je djal, „ſéme je boshja beſeda. Per kterih sernje |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ˛Sánje ſva iméla, pa nimava nikogar, de bi nama jih raslóshil. “ Joshef je védil, de ſo navadne ſanjſke isláge prasne vráshe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | je bil nek drug uradnik pričijoč, ki je kmetam berž razložil, de njegov tovarš slovenskiga jezika popolnama ne razume, de je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | pomenki. Cvetlica Lotos in njen pomen na noriških rimskih kamnih. Razložil Davorin Terstenjak. (Dalje. ) Cveta lotos nobeno drugo verozakonsko častje ne |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Starozgodovinski pomenki. Krakov in Šiška. Razložil Davorin Terstenjak. V Rigveda-tu ¹), naj staršem indiškem slovstvenem spominku se |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | rabo doveršivnikov po vseh časih, naklonih itd. preklicati. Zato je razložil g. Navratil tudi pomen vseh časov, naklonov itd. Vse je |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | čaka (kar bode on sam dobil, tega ni povedal) in razložil, kako naj streljajo na Boštjana. Tudi kristijanje so skrivši prinesli |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | posebno nam je ta prekrasna knižica na kratko, pa lepo razložila, zakaj se devajo v slovenščini besedice: me, te, se, si |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | dandanašinj kosčik kruha pošteno zaslužiti. — Potem so vodja važniši opravila razložili, ktere so bile od kmetijske družbe poslednji čas dopernešene in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | časov premerili „ spoznali in razumeli, v domačim jeziku oznanili in razložili. Ni je natorne vednosti, de bi v veči slavo Stvarniku |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | ta poduk tamkej pazljivo beró. Mi bomo tukaj mnoge šege razložili, kakó s pridelanim sadjem ravnati, de bo pràv. že gosp. |
| Astronomija (1869): | jo imajo ta sozvezdja za nas, bodemo še le pozneje razložili in za sedaj je le treba, da jih s pomočjo |
| Zlato pa sir (1860): | od hiše spoditi ptujo čaravnico. Ko pa v Videm pridem, razložim pred zlatarjem pisane kamna, on se je pa smejal in |
| Kelmorajn (1864): | vse povem od lepega mesta Kelmorajn, njegovih lepih cerkev itd.; razložim jim vse legende o sv. treh kraljih, kakor sem je |
| Iz sodnijskega življenja: Pošt... (1874): | služabnikoma mignem, da stopita z mano v kot, tam jima razložim svoj naklep. Po tem naj se vsedeta oba v prvo |
| Iz sodnijskega življenja: Iz g... (1878): | odgovorim — zavrne mladaneč — dovolite, da vam svoj namen malo natančneje razložim". Resnobnost mladenča me stori radovednega. Zato mu pokažem stol pri |
| Iz sodnijskega življenja: Iz g... (1878): | morate brž pogrešiti! " „Gotovo! Toda naj vam na kratko vse razložim. Doiti mi je imelo od treh trgovinskih hiš pred tednom |
| Slovenski svetec in učitelj (1886): | zajahaj in vedi me k Slavomiru in drugim veliteljem, da razložim, česar ne veste še, a kar odločuje v našem životu |
| Domačija nad vse! (1889): | Vaši nenadejani izpremembi. In ravno zato, da si to začudjenje razložim, prišel sem Vas danes obiskavat. « »Že dva meseca niste več |
| Vaški pohajač (1893): | mnogo. In da ne bodete mislili, da ne govorim resnice, razložim vam vse. Poslušajte torej! « »Zakaj te ni ljubil? « »Ne vem |
| Roman starega samca (1895): | bolnico. Ako se napad ne povrne do polnoči — tako ji razložim — naj ji točno ob dvanajsti uri da na žlici vode |
| Mineralogija in geognozija (1871): | ali odločeno, ima razpoke in špranje po sebi. Lahko si razložimo, kako so nastale, ako vzamemo vlažno glinato kepo. Ko se |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | že zopet ne umem. Vi hočete, da bi vedno molili. Razložite mi, kako mislite to? « »Vedna molitev, oče Marcel, ne obstoji |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | imamo, pomaga nam lahko v nebesa. « »Kako le, prosim Vam razložite mi to? Kedar jaz zemljo obdelujem, pod milim Bogom na |
| Gozdovnik (1898): | s pota spraviti. « »Ha, to je prav nenavadno čudna zadeva! Razložite nama obsežneje to stvar! « priganja Rdoles. Tiburcio jima ustreže. Dormiljonove |
| Genovefa (1841): | na prihodnje terpljenja, kterih ſi pa ſhe sdaj ni mogla rasloshíti, ſo ji teshile ſerzé. „Oh Vojnomir! ” — je sdihnila — „zhe bi |
| Genovefa (1841): | hozhem poſkuſiti, ti naj vashneji reſníze is sgodbe Bôshjiga ſina rasloshiti. Po tém boſh tudi previdil, kaj ta léſ v môji |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | njive, nekaj v ſenoshiti rasdelal; satorej vam hozhem daneſ nekaj rasloshiti: Kako zeline rasdelovati, in prasnobe k pridu perpraviti. Skoraj vſaki |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | manj, ſe po njih vositi, vam hozhemo nekoliko popiſati in rasloshiti: kakſhna je shelesna zeſta in kakó ſe po nji vosijo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | pravizi ſoditi, ſe nam treba sdi , laſtnoſti krajnſkih zepzov nekoliko rasloshiti in njih rabo na snanje dati. Ker ſo bili nemſhki |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | uradnik je namreč hotel zbranim voljivcam namen té volitve natanjko razložiti, ter je začel govoriti : „Vidite, ljubi moji, nemški punt ni |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | glas rekel: Nedolžna je. Tega si sicer jaz ne znam razložiti, pa tudi verjeti ne morem, de bi bila vojvodnja obdolženih |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | drugim jezikom se ne more menda gerški aorist tako jasno razložiti kakor s slavenskim. Vsakemu učitelju in učencu slavenskemu, ki si |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | večo, eno manjšo in ravno mu je htela še nekaj razložiti, ko se prikaže njen mož ves pijan. Evrota urno vtakne |
| Fizika (1869): | zemeljskej. Vse prikazni, ki jih bomo tu premišljevali, se dajo razložiti iz teh poglavitnih lastnosti kapljin. Kapljina je v ravnotežji, ako |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | sam premišljal, a ker si ta mnozih reči ni mogel razložiti, jel je zopet popraševati: „Kdo pa stori, da solnce v |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | stvari s pomočjo množenja izračunati, ondaj kaže dostikrat ceno jednote razložiti na desetice in krajcarje. N. pr. 1 kg velja 64 |
| Zeleni listi (1896): | pri vratih ter gledajo to božično darilo. Niso si mogli razložiti, kaj vse to pomeni. Hišni oskrbnik jim potem vse razjasni |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | ohraniti, ſakaj nekjer dergi nadella toku ſlo silo tu ostudnu reſlushtanje, koker kjer je ſa krof polnu koritu klaſtja. Zhiſte dushe |
| Zeleni listi (1896): | Skoro na vsaki strani najdemo kak madež! Tu je pisava razmazana, tam je grda lisa, katero je napravil Bernard s svojimi |
| Zeleni listi (1896): | tudi ni nikakega pivnega papirja, zato pa je pisava vsa razmazana in na drugi strani odtisnjena. Gospod učitelj ga je že |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | mervico loša ali firneža veliko namaže. Po tem takim se razmaže loš ali firnež natanjko, brez de bi se rajde poznale |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | postane, deni potem po žlici na z vodo pomočeni valjar, razmaži z nožem, potresi z drobno zrezanimi pistacijami in pohladi. Vunder |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | potresu zlo poškodovani bili, pa tudi 6000 lir. — Zavolj posebnih razmér v Lombardíi (na Laškim) so po ukazu ministerstva hiše tistih |
| Rudninoslovje (1867): | rudnina teža ali laža od olja, ter iz teh dveh razmer moremo ukreniti, kolikratov je naša rudnina laža ali teža od |
| Zoologija (1875): | si je treba to pretolmačiti kakor potreben nasledek ondotnih podnebnih razmer. Pri obilni hrani človek tudi najhujši mraz pretrpi. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | armado potrebujejo, očitno oklicovati in bolj na drobno v tolikšnih razmerah, da ne le veliki zakladovavci, temuč tudi manjši posestniki zamorejo |
| Kemija (1869): | Kemične prvine spajajo se med sebó v stalnih nepromenljivih utežnih razmerah. V §. 3. je bilo povedano, da se v razgretej |
| Kemija (1869): | Solotvori se z nekterimi kovinami vežejo v več razmerah, ravno tako kakor kislec. Višo stopinjo imenujemo klorec (Chlorid), nižo |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | smo lahko prav jasno spoznali, kako se prilegajo našim zemljiščnim razmeram. Številki 1 in 2 ste bolj revno kalili; videti je |
| Botanika (1875): | še mnogih in obširnih preiskav. Pa naj bo s temi razmerami kakor hoče, vendar to je resnica, da so za življenje |
| Občno vzgojeslovje (1887): | Šola pa tudi neposrednje vzgojuje z vsemi svojimi napravami in razmerami. Življenje v šoli je vir brezštevilnim izkušnjam, katerih domača vzgoja |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | njih pomočniki, učenci in drugimi delavci, ako izvirajo iz službne razmere ali mezdne pogodbe (lona) in so na tožbo prišli še |
| Astronomija (1869): | gladko, kakor smo zgorej popisovali. Kajti ne gledé na mnogovrstne razmére posameznih krajev, namreč na pristvarjenost in na lego morskih bregov |
| Kemija (1869): | deli železa ali s 100 deli živega srebra. Ravno take razmere lahko dokažemo za kako drugo prvino, na pr. za kislec |
| Mineralogija in geognozija (1871): | spoznovati tako, kakor jih dobi v prirodi — ali pa pokaže razmere, v kterih smé upati, da jih bo našel. Dalje mineralog |
| Občno vzgojeslovje (1887): | vsem blagim nagibom. Ako hoče otrok sam pogledati v razne razmere življenja, ako si pred kakim koli dejanjem ne vé pomagati |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | vse kaže, da se ji sploh ne prilegajo tukajšnje zemljiščne razmere. V državni trtnici v Gumpoldskirchnu smo poskušali umetno oploditi nektere |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | kalili; videti je, da jim ne vgajajo prav tukajšnje zemljiščne razmere; vzrastli ste le 20 do 30 cm. ; po letu ste |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | roko pride, brez pomislika na prihodnost, brez prevdarka, da neka razmera med živalmi in rastljinami mora na svetu biti, ako hoče |
| Kemija (1869): | kovani iz 12lotnega srebra ter je eden vagal 21,9 grama. Razmera med številom kovanega debelega denarja in med novčno (denarno) enoto |
| Kemija (1869): | petine kisleca. Preiskavanja in poskušnje so dokazale, da je ta razmera vsigdar in povsod nepremično ena ter ista, zato nam tudi |
| Kemija (1869): | se novčnemu srebru zmerom primeša nekoliko bakra, ki ga utrdi. Razmera med bakrom in srebrom se izrazuje s tem, da se |
| Kemija (1869): | poprej marka, sedaj je pa colni funt čistega srebra — ta razmera se imenuje: novčno ali denarno merilo (Münzfuss) kake dežele. Ako |
| Astronomija (1869): | je razumeti razmere milijonkrat večega solnca. Bolj umevna postane ta razmera, če si mislimo zemljo toliko, kot proseno zrno, in solnce |
| Botanika (1875): | deli vzdigujejo nad pestič in mole čeznj k višku. Ta razmera pestičeva ali njegovega bitnega dela plodnice — proti drugim cvetovim delom |
| Botanika (1875): | so podplodni (hypogyna), pod. 136. Rastline, na kterih je ta razmera, se imenujejo ložnocvetke (thalamiflorae), ker so mesto, na kterem sedi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | slovanskega ločeno deblo imeti. Soglasno s Pottom govorí o tej razmeri tudi visokoučeni Jakob Grimm ³). Razun gori imenovanega mitologiškega imena Menela |
| Mineralogija in geognozija (1871): | oblike; premišljujemo namreč kako podobo ima v svoji celoti v razmeri z druzim okoli njega, ali pa kakšno je znotraj samo |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | one prve vrste jednako sestavljenemu razmerju, in sicer sestavljenemu iz razmerij med vsakima dvema pripadajočima številoma druzih vrst, vzetima v istem |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | jednako sestavljenemu razmerju, in sicer je le-tó sestavljeno iz jednostavnih razmerij 3 : 7 in 125 : 50. Ako primerjamo, kakó so razvrščena |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | so dvoji: osebni konti in stvarni konti; prvi pojasnjujejo računska razmerja z osebami, drugi računska razmerja neživih sestavin imenja. Vsak konto |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | stvarni konti; prvi pojasnjujejo računska razmerja z osebami, drugi računska razmerja neživih sestavin imenja. Vsak konto ima dve nasprotni strani. Na |
| Botanika (1875): | en edini cevni povezek v sredini stebla (pod 60.). Enako razmerje vlada kakor izjemek pri nekterih rodovih iz plemena preslic (Equisetaceae |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | vknjižujejo lahko tudi takó, da je razvidno pred vsem računsko razmerje s trgovskimi prijatelji. Táko vknjiževanje zovemo jednostavno knjigovodstvo (einfache Buchführung |
| Občno vzgojeslovje (1887): | odlikujejo oni krogi predstav, kateri se odnašajo na naše osebno razmerje in življenje. Vsakokratno zvezo predstav more vsako zaznavanje apercipovati, zaradi |
| Občno vzgojeslovje (1887): | posameznik z dotičnim predmetom. Pravo je javno, ako urejuje vzajemno razmerje med državno oblastjo in med državljani, in zasebno (privatno), ako |
| Občno vzgojeslovje (1887): | oblastjo in med državljani, in zasebno (privatno), ako urejuje vzajemno razmerje med državljani. Ideja pravnosti terja, da se človek udaja vsem |
| Botanika (1875): | kakor je, če ne bi listi imeli te zmožnosti. O razmerjih vode k rastlinam bomo še govorili pri popisovanji, kako sprejema |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | spoznati ne le iz tega, da sta eksponenta v obeh razmerjih jednaka, nego tudi iz jednakosti produktov vnanjih in notranjih členov |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | 125 : 50. Ako primerjamo, kakó so razvrščena števila v teh razmerjih in kakó v nalogi, namreč ter pomnimo, da je število |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | dobiček razdeliti ne le v razmerji vlog, ampak tudi v razmerji časa. Toda, ker je vse jedno ali se udeležuje A |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | podjetja, in zato treba razdeliti dobiček med nje le po razmerji vlog, t. j. produktov 16000 gl., 24000 gl. in 40000 |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | gl. 5 mesecev? Tu treba dobiček razdeliti ne le v razmerji vlog, ampak tudi v razmerji časa. Toda, ker je vse |
| Občno vzgojeslovje (1887): | do česa (tudi prava imenovane), t.,j. določa, v kakšnem razmerji je posameznik z dotičnim predmetom. Pravo je javno, ako urejuje |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | razvidno, da je razmerje med vsakima dvema številoma metrov jednako razmerju med pripadajočima številoma goldinarjev; n. pr. ali Ako sta tedaj |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | stoječa števila pomnožiti. Razmerje x : 14 je torej jednako sestavljenemu razmerju, in sicer je le-tó sestavljeno iz jednostavnih razmerij 3 : 7 |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | ondaj je razmerje med vsakima dvema številoma jedne vrste jednako razmerju med pripadajočima številoma druge vrste, vzetima v istem redu. 2. |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | razmerje med vsakima dvema številoma one prve vrste jednako sestavljenemu razmerju, in sicer sestavljenemu iz razmerij med vsakima dvema pripadajočima številoma |
| Fizika (1869): | vleče. Iz tega sledeči pot je zakrivljen, ki je po razmeru, v kterem stoje obe sili med seboj, bolj ali manj |
| Kemija (1869): | in kisleca, in sicer zadnji dve prvini imajo v onem razmeru, v kterem se spajate v vodo. Te tvari si moramo |
| Zoologija (1875): | svojo hasen te ptice gojiti in braniti. Škodujejo nam pa razmerno prav malo. Jako redko se prigodi, da bi velike ujede |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | sestavljenem družbenem računu pomnoži tedaj vsa k istemu delu spadajoča razmerska števila drugo z druzim, dobljene produkte pa smatraj za razmerska |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | gl., 24000 gl. in 40000 gl., katere smatramo lahko za razmerska števila jednostavnega družbenega računa. Račun stoji takó-le: Pri sestavljenem družbenem |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | razmerska števila drugo z druzim, dobljene produkte pa smatraj za razmerska števila jednostavnega družbenega računa in le-téga uporabi potem v razrešitev |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | pripelje voz pred pošto, — pa kako! — Postiljon je ležal strašno razmesarjen spredaj na kočijo privezan, vse pisma so bile prerezane, in |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1862): | je živ iz svinjaka prišel, akoravno je močno razpraskan in razmesarjen bil. — V neki ulici se srečata dva znana žganjčarja, Anton |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | simi— enako bramorjam — sberajo , ino na ſneg, ali tudi mras rasmetani poginejo. Skuſhna ni teshka, gnoj na grunti ni od ſhkode |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | ostermeli. Žito, ki je požeto po njivah ležalo, je vse razmetal. Jez ga nisem še nikoli vidil; poznajo ga pa tudi |
| Pripovedke za mladino (1887): | mačehe pa zakliče: „Glejte si razposajenost, kako denar po tleh razmetava,” skrivaj pa jo vendar zavida ter sklene, da bo tudi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | Graški družbi zavarvane. Gariboldi. Šiškarjem pa tudi drugim kmetam v pomislik! „Pač bi bilo pràv” — sim rekel danes zjutrej k nekterim |
| Robinson mlajši (1849): | bi le najpred odsod vzel, ino dolgo se ni mogel razmisliti. Zdaj |
| Mlinar in njegova hči (1867): | boječa pazljivo pogleduje). Janko, zakaj me naravnost ne pogledaš? Janko (razmišljen). Saj sem te že pogledal — sem. Ljudi ne gledam več |
| Kuharske Bukve (1799): | 48. Mersla selena polivka, ali soſ. Terdo kuhaneh jajz rumenake rasmęli na drobno, potręſi s' zukram, polì s' jeſiham, permeſhaj drobno |
| Botanika (1875): | mycelium imenovano, rasto iz njenih odločivših se koscev. Taki prosti razmnožitveni organi, ki se dado primerjati brstom in čebulam višjih rastlin |
| Zoologija (1875): | navzgor in navzdol, temveč se sklepajo od strani kakor klešče. Razmnožavajo se z jajci. Iz jajec se izlegli mladiči pa svojim |
| Mineralogija in geognozija (1871): | Tu naj samo povemo, da taka razmočila navadno rabimo v gotovem redu, najpred namreč vodo, potem solno |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | alj zelen volk naleže; njo kakor tudi nikoljko kupra žganje razmoči, ino si tako novi strup perdruži. Tudi nektere reči, iz |
| Kemija (1869): | glinica. Thonerde kieselsaure, kremenčevo-kisla glinica, 419. Tinkal, 408. Tinktur, razmok. Tinta, Tinte, 424, 469. Tinta neizbrisna, unausloschliche Tinte, 437. Tinta |
| Mineralogija in geognozija (1871): | Žuželke, Insecten. Žveplo, Schwefel, 28. ,, selenato, Selenschwefel, 29. Dostavek. Löslich, razmokljiv, razprostljiv. Lösungsmittel, močilo, razmočilo. Schmelzmittel gl. Flussmittel. |
| Mineralogija in geognozija (1871): | prosojin, bel, kislo-grenek, topi se lahko in plamen barva zeleno, razmokljiv je v vodi in vinskem cvetu. Borova kislina nabira se |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | njihovemu že po naravi divjemu izrazu še strašnejšo podobo. V razmršene lase so si nataknili ptičjih peres, čez pleča pa so |
| Genovefa (1841): | ſtraſhno krizhati. Vſi v gradu ſo urno vkup hitéli, grôfinjo rasmerſheno in bres govorjenja na ſédesh naſlonjeno in Drakona pred njo |
| Genovefa (1841): | ſo ſe ſhe bolj uſtraſhili. Laſjé ſo mu divje in rasmerſheno zhes zhelo viſéli in dolgo brado je imel. Njegovo oblizhje |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | gredo tebi tvojega bliſhnega falerji am, de njeh po soseski reſnashash? Ti nimash rad, kader drugi od tvojeh falerjov med sabo |
| Tine in Jerica (1852): | si je perzadevala, Tineta in Jerica celi vasi sovražna storiti. Raznesla je, de se mora pri njima zgodej in pozno po |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Oranje plevel satira. Dreveſa ſo v vſaki desheli po ſvojim rasno narejene , ali sa kakorſhno delo ſo namenjene, ali kakor ſo |
| Zoologija (1875): | a na prsih ima oster trn. Ribštvu je škodljiv. b. Raznočleni; Heteromera. 8. Pleme betičarjev (Taxicornia). Ličinke živé največ v gobah |
| Zoologija (1875): | a. Petočleni (Pentamera) na vseh nogah po pet členov. b. Raznočleni (Heteromera), na prednjih nogah po pet, na zadnjih po štiri |
| Občno vzgojeslovje (1887): | sosebno sojenje, naslanja se na apercepcijo. Pri tem se postavljajo raznolične predstave druga proti drugi; take predstave si delajo zapreke, dokler |
| Mineralogija in geognozija (1871): | gl. kölnische Erde. Umkippen, prekucniti se, 82. Uneben, neraven. Ungleichartig, raznolično, 68. Urgebirge oder Grundgebirge, pragorje ali temeljno gorovje, 99. Utvar |
| Mineralogija in geognozija (1871): | pristavši mu paragraf, v kterem je popisano. 2. Zmesi ali raznolično kamenje. a. Kristalinske. Tisti deli zmesi, ki so potrebni k |
| Rudninoslovje (1867): | enakorob, ako so pa robovi razni, tudi ogel se zove raznorob, i to dvorob, trirob itd. Na dvorobem oglu se vrsti |
| Gozdovnik (1898): | ki se je odpravi le zato priključil, da bi se raznosil nad Indijani. Prosim vaju, prizanašajta mu, kakor bi bil moj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | primerjeno slovnico po etymologičkih in analogičkih pravilih spisal, da bi raznost v edinost spravil. Nigdor si zató v skerbi ne bodi |
| Mineralogija in geognozija (1871): | doma gr. streha), pod. 27. Rombiški liki nahajajo se pri raznoterih mineralih, tako se vidi prvotna piramida pri žveplu; mnogovrstne kombinacije |
| Stelja in gnoj (1875): | zelišča. Po zanemarjeníh planinah velíkrat planinska zelišča in rastljinstva z raznoterim dračjem preprežejo obširne prostore. Zmíraj dalje sega trnje in bodičevje |
| Zoologija (1875): | prostovoljno gibati. Take prirodnine imenujemo živali, a vsaka žival je raznovrstna, ker na njenem telesu opazujemo različne posamezne dele, kateri so |
| Zoologija (1875): | vidimo: tipalnice, pipalke, čeljusti, sisalca, potem krila, noge, plavute in raznovrstna bodala. In vsi ti deli kažejo toliko spremembo in čudovito |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | flosih pa ne vozijo le celega lesa, desk in letev raznoverstne dolžine in širine, temuč tudi sirovo apno v „lajtah”, kterih |
| Botanika (1875): | opazovalnost, je nemogoče, da bi si človek v pamet vtisnil raznovrstne rastlinske podobe in da bi zadobil le površnji pregled rastlinskih |
| Zoologija (1875): | Členarje imenujemo te živali, ker nahajamo na različnih obročkih mnogobrojne, raznovrstne in popolne člene. Ako začnemo pri glavi, vidimo: tipalnice, pipalke |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1865): | domorodnega, premišljevalnega, pripovednega; nekaj jih je tudi šaljivih. Ravno tako raznovrstni so tudi stihi ali verzi; največ jih je vendar tro |
| Fizika (1869): | v obče le enovrstno tvarino. V resnici so pa prav raznovrstni atomi, s kterimi nas kemija seznanja, koliko sé samimi zá-se |
| Kemija (1869): | v kterih se delki skoro vseh trdnih tvari skladajo. Kakor raznovrstni so likovi kristalizovajočih se teles, dadó se vendar izvesti iz |
| Fizika (1869): | ohladi, spremeni se spet v vodo. Tukaj imamo tedaj prav raznovrstnih prikazni: Zvok, povečavo, zažig, pad, gib in izparivanje. Pa kakor |
| Zoologija (1875): | tako. « Mojz. I. 24. Zoologija ali živalstvo je znanost o raznovrstnih prirodninah, ki se morejo prostovoljno gibati. Take prirodnine imenujemo živali |
| Botanika (1875): | kapljinah nam pa mikroskop kaže še čez to brezštevilno množino raznovrstnih gliv. Mislilo se je zatorej, da se to rastlinske upodobe |
| Fizika (1869): | prikazni, ki mikajo našo pazljivost. Kako čudno dela na dalje raznovrstno steklo, ki je po sobi. Med tem ko steklene plošče |
| Fizika (1869): | Kolika množina stvari, kolika raznovrstnost prikazni! Kje bi začeli preiskovati, kako bi pazili na posamno |
| Kemija (1869): | Nič manjša pa ni raznovrstnost organskih spojin, ki tudi pokazujejo najrazličniše lastnosti. Tu nahajamo veliko |
| Zoologija (1875): | znanih kacih 1500 *), ali vendar se vže lehko po njihovi raznovrstnosti sodi, da morajo razpadati v mnoge razrede in plemena. Pri |
| Botanika (1875): | se opazujejo na stariših. Zato vidimo, da se vkljub neizmernej raznovrstnosti živih stvari vendar vselej ponavlja isti rod, ista vrst v |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | mormo mi: velzhei zheſti imeti kaker je sveteme Johanesu bu resodieto. Moi; vierni Criſtian. Kier bosh ti tu velko devo sazhev |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | vrime velzhei svettveſti sheveva niei je bv od Jcsvsa Kriſtvsa resodieto noi tvdei ponje S. Smerti mad nie shriftami snaidano gratavo |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | ſi letó ſkril pred módrimi, inu saſtópnimi, inu ſi toiſtu ràsodel tim majhinim. 26. Ja Ozhe: sakaj takú je bilu dopadlivu |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | volji boshji; mu je pa tudi Goſpodov duh marſikaj prihodnjiga rasodel. V' prihodnje zhaſe je na tanko vidil, ino govóril prerokbe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | uzhiteljem k njemu v ſholo iti, de bi jim ſkrivnoſt rasodel, kakó ſe ima mladoſt uzhiti, de ſe bo nameſt v |
| Sveta grofinja Genofefa (1857): | pa hozhe toliko od pergodbe povedati, kolikor ji je Bog rasodel. Na to pelje oba goſpoda doli v temno klet, kjer |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | rajde poznale in mehurčiki zasedli. To napravo firneža nam je razodel francoski malar Heinc, ki nas je lepotičenje mehkiga lesa naučil |
| Zlata Vas (1848): | je še tisti dan visoki gosposki pisal, in ji vse razodel. V vsi vasi je bil pa strah in trepet: zakaj |
| Zlata Vas (1848): | dobro vedilo, zakaj de tako delajo, pa nobeden ni nič razodel. Zakaj mislili so: čez sedem lét imamo vse skrinje polne |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | stan povédal, brez de bi ji svoj žalostni stan kaj razodel, kakor tudi, de gré v mesto, de bi tam kako |
| Čas je zlato (1864): | in nadinženir mu podá roko, rekoč: »Kdo Vam je to razodel? Vi ste zares pomočnik v potrebi. Od tega bomo pozneje |
| Sveti večer (1866): | mu je pisati zapovedal. Po dolgih prošnjah mi je vendar razodel, da je knez rekel: Skoraj bi me bili v krivično |
| Valenštajn (1866): | denes te umeti smel. Ti praviš, da ti knez je razodel Srcé za slab namen, a ti za dober Namen si |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | še svoje obljube nisi spolnil; svojih skrivnosti mi še nisi razodel. Zadnja priložnost je sedaj, le vse mi povej. ” „Kaj se |
| Ferdinand (1884): | prošnjo, ki jo je imel na jeziku, preden jo je razodel. Z živo besedo se zahvali cesarju za to milost. Grofinji |
| Sacrum promptuarium (1695): | s' tiga kar berem od S. Macaria, katerimu je bil resodel, de dvei sheni v' tem meſti Alexandria ſo taku dopadezhe |
| Biblia (1584): | ſkril pred modrimi inu saſtopnimi, inu ſi je tem majhinim resodil: Ia Ozha, sakaj tebi je taku dopadlu. Vſe rizhy ſo |
| Divica Orleanska (1848): | Na begu po ardenskim pustim gojzdu; Tam serce mi je razodela svôje. Umreti hočem strašnih muk, in duša Deležna nej zveličanja |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | privrelo mnogo ljudi? Popisali jo bomo, kakor je je sodnija razodela. Čujte! |
| Maria Stuart (1861): | na pot). Nikar, kraljica! ne zapusti me, Dokler mi nisi razodela volje. Je treba tu modrosti druge še, Ko tvoj ukaz |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | tvoje ſerze bo mezh preſunil, de ſe bodo mnosih miſli rasodele. “ ˛Simeon je ſhe govovil, kar Ana pride. Vdova per ſhtiri |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | prav na tanjko pregledali, nad ktérimi so svojo zadovoljnost očitno razodéli. Prav veseli so bili, veliko izdelanih reči viditi, ako ravno |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | Şimon Jónov Şyn: Kęr meſsú, inu kry ny tebi tó rasodęlu, ampak mój Ozhe, katęri je v' Nebęſsih. 18. Inu jeſt |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | nimate bati. Sakaj nìzh ny ſkritiga, kar bi ſe ne ràsodęlu, inu ſkrivniga, kar ſe ne bó svęjdilu. 27. Kar vam |
| Biblia (1584): | Simon Ionaſou ſyn: Sakaj Meſſu inu Kry nej tebi tiga resodellu: temuzh moj Ozha, kir je v'nebeſsih. Inu jeſt tudi |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | odpuſhanje isproſiti; ſimo ſvétvajo mu, naj tezhaſ nobenimu zhloveku ne rasodene, kdo je. Prihodno jutro ſe ravnitel k' ozhetu podajo, rekozh |
| Sveta grofinja Genofefa (1857): | sveſtobo ſvoje shene, in jo proſi, de mu ja gotovo rasodene, zhe ſe je reſ vſe tako med njo in kuharjem |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | govorí nepotrebno; vsakimu vse zaupa; svoje misli in namére némarno razodene ; hlepí po rečéh, ki niso za-nj; ne zná ločiti prijatla |
| Divica Orleanska (1848): | sramežljivost barvi. Čas dajte ji, de serce praša svoje, De razodene se prijatlici In ji pové skrivnosti svojih pers. Zdaj prišla |
| Maria Stuart (1861): | daruje, da jo mine strah. Potem pa naj pred svetom razodene, Da delala je silo, ne pravice, In naj ne jemlje |
| Čas je zlato (1864): | Vaše vedenje razodeva! « Lenče brez daljnega pomislika višjemu inženirju vse razodene, kaj de ga je primoralo, na železnico delat priti. Višji |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | ga je zaderževalo sto in sto reči, da se jej razodene. „Zdrava, |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | verne se. Gledajoč očí kar ne uméjo , Sanje večkrat čudno razodéjo. Krog pod Celjskim gradam hruje Divja vojska in protí ; V |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | prit' ima. Gledajoč oči kar ne uméjo Sanje večkrat čudno razodéjo. P. H. Živino pozimi bolezni obvarovati. (Nadalje. ) 2) Od piče |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Sultan o temu ni govoril. Rečene stare bukve nam toliko razodenejo, de se je Sultan grozno razserdil, de je Hasana v |
| Zlata Vas (1848): | moč, vas pred deželno poglavarstvo poklicati. Ako tam vaše gospodarstvo razodenem, vam bo gorkeje pri sercu, kakor meni pri vodi in |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | To je bilo potreba v misel vzéti, preden svoje mnenje razodenem. Blizo slovenskiga mesta P... na spodnim Štajeru zapišem pred nekimi |
| Roza Jelodvorska (1855): | knez na dalje Strašimiru, »de se niste nadjali mojiga prihoda? Razodenem vam tu zadovoljnost cesarja o vajnim zedinjenji, in se tudi |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | ti bras moiga klizenja perkashash noi usne velzhe skrivnueſti menei resodenash: jas tabei prosim noi sarothim skues tvoiga stvarnika, dati tudei |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | noi prad mano resodiesh kaker to leshi dabo zelu frei bras use fergindrinshe tah |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | ta jas taba sapoviem dase ti mena pokoren skashash noi resodiesh to samlo dabom vidou zhei ti dnarji lasho inu dabo |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | inu svetnize boshje: dase ti furt inu shitro meudash noi resodiesh jas N. N. taba sapoviem dase resnizhno perkashash: noi sapried |
| Robinson mlajši (1849): | na kaj druga v tem prepisanji merzeti, prijazno ino dobrovoljno razodeni, pak tude dokaze pridaj, da bo se bratovski ino z |
| Valenštajn (1866): | nikar od mene ne obračaj! Tu v pričo vseh svobodno razodeni. Ne boj nikogar se! Naj čuje, kdor Si bodi, da |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | duha tegniela kateri je utvoje bogaſtvo salublen da on menei resodi use uspanje te moje shale kar ozham vedeti N. inu |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | pridi pridi dori Duh tegniel kateri skriunueſti boshje viesh: noi resodi mena to resnizo klor kar jas N. Ozham noi karsim |
| Genovefa (1841): | narozhiti, ali zhe vam ſhe drusiga kaj ſerzé teshi, mêni rasodenite, de ne bodo vſih vaſhih ſkrivnóſt s vami v sémljo |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | obedèn ne ſposná, kakòr Şyn, inu kómer bó hotèl Şyn ràsodęti. 28. Pridite k' meni vſi, katęri ſe trudite, inu ſte |
| Zlata Vas (1848): | vedno rada iméla — zdej je poslednji čas, jima svoje serce razodeti. “ S temi besedami zapustí Liziko in gré vùn stariga mlinarja |
| Zlata Vas (1848): | goldinarjev dobička dati. Ako me hočete ubogati, vam hočem to razodeti. Povejte tó tudi drugim, ki imajo krave. Nar menj štirdesét |
| Roza Jelodvorska (1855): | glavi nosila, ali pa grajšinsko dvoriše pometala. Nisim ji hotla razodeti, de mi je njen stan znan, ker se nisim upala |
| Valenštajn (1866): | Ne znadeš vsega še, moj sin! Se imam Ti nekaj razodeti. (Po kratkem molku. ) Fridolanec Se je pripravil že. Zanaša se |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | Odkritoserčnost se vam bere na obrazu, tudi jaz vam moram razodeti svoje serce. Kakor vidite, so moji vojščaki dobre volje, in |
| Ferdinand (1884): | živel. Ali ta trenotek ni hotel svojej preljubej soprogi tega razodeti. Z nebeško potrpežljivostjo je prenašala blaga grofinja hude bolečine; nič |
| Biblia (1584): | nesna Ozheta, temuzh le Syn, inu komer je hozhe Syn resodéti. Pridite ſem k' meni vſi, kir ſte trudni inu oblosheni |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | v' kosariz, ino podám ga kralju. “ Joshef je imel poſébno rasodetje boshje, ino mu rèzhe: „˛Sánj islága je tá: Zhes tri |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | zhaka na tu reſodenje boshjeh otrok. Sakaj uſaka ſtvar je nezhemernoſti podvershena, nekar is |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | nekol ogolfana, toku namore njega resniza nekol golfati, kader v' reſodenju; |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | po imenu, je podarila Pruska obertniška družba 100 tolarjev za razodévo naslednjih lepíl: Pervo obstojí iz 4 lotov štérke, 6 lotov |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | gotova, tí ſi smed njegovih uzhenzov! Galilejzhan ſi, beſeda te rasodeva. “ Peter vtretjizh tají, ino ſe rotí rekozh: „Né, nè! niſim |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | molzhé premiſhljuje. Ta poſtreshnoſt mu je bila slo vſhezh, ino rasodeva mu njeno dobro ſerze. Bilo mu je tudi, kakor de |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | S menój iti sheli, ker nózh poſtáne. ” „Domá ozhétu, mêni rasodéva, Kar prerokváli nékdaj ſo preróki, Kak, kar greſhila ſta Adam |
| Divica Orleanska (1848): | modri, in vi vsi, Ki mislite, de gospodár nebeški Se razodeva po priprosti dekli. Daj! Skusimo, alj bo očetu v lice |
| Čas je zlato (1864): | več biti kot navaden delavec, to nam že Vaše vedenje razodeva! « Lenče brez daljnega pomislika višjemu inženirju vse razodene, kaj de |
| Fizika (1869): | hodili skoz njo. Povedali smo že poprej, da se priroda razodéva v stvaréh in v prikaznih, in po tem se cela |
| Astronomija (1869): | se pa strinja mesečeva plima s solnčno oseko, tako da razodeva le razloček moči teh nebeskih teles. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | takošne steze in vasí zanikernost in lenobo gospodarjev in kmetov razodevajo, kteri nočejo ne sebi ne drugim dobrega storiti, ne bo |
| Oče naš (1854): | pri vsaki besedi svojo serčno dobroto, svoje zaupanje do Naceta razodeval; danas ga je pervi pot svojega sina imenoval in je |
| Oče naš (1854): | kteri je bil lepo rašen in je s svojim obnašanjem razodeval, da je boljega stanú. V dvojne veriga je bil vkovan |
| Najdenček (1860): | dostikrat zavoljo tega za malo zdelo, kar je s tem razodeval, da je nevoljno renčal in se mi dostikrat, se vé |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1879): | vsakojakega odloga začel motriti oba Črnogorca. Jeden nju, mladenič, ni razodeval prav nič posebnega, jeden pa, starček, kazal je sè svojo |
| Oče naš (1885): | pri vsaki besedi svojo srčno dobroto, svoje zaupanje do Naceta razodeval; danes ga je prvi pot svojega sina imenoval in to |
| Oče naš (1885): | kteri je bil lepe rasti in je s svojim obnašanjem razodeval, da je boljega stanu. V dvojne verige je bil vkovan |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | In a so posebno dopadale ogledovavcem, — živina češka pa je razodevala očitno, kaj v živinoreji pridnost in trud gospodarjev premore. — Gosp. |
| Deborah (1883): | kako dobro misliš? Ana. Vedno in vselej sva drug druzemu razodevala vse, kar je nama bilo na srci. Ti veš vse |
| Gozdovnik (1898): | sta opravljena kakor Mansi (omikani indijani), njijuna koža pa je razodevala kavkazki rod. Vsaj starejši ni imel indijanske krvi v svojih |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1879): | imeli najčistejšo vést. Nemec. Raji recite, da so njihovi obrazi razodevali tisto grozno hladnokrvnost, ki jo navada daje zločincem. Francoz. Ti |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1879): | zidu slonelo jih, kurili so lule in njih obrazi so razodevali misli — jasne tako, kakor bi bili imeli najčistejšo vést. Nemec |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | očitne zbore, vse na tanjko pretresamo, eden drugimu svoje misli razodevamo , in se zadnjič zavoljo glasovanja zedinimo. Sleherni bo spoznal, de |
| Sveta grofinja Genofefa (1857): | ne ſramujeſh ti lahkomiſelni ſlushabnik, takih miſel in jih meni rasodevati? Je li to sveſtoba, ktero ſi ſvojemu goſpodu obljubil? Je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | rosori, in ſe vſtopita na konzih njive, od rosora do rosora verv nategujeta in shito otréſata. (Dalje ſledí. ) Sa vertnarize kaj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | verv po rosori, in ſe vſtopita na konzih njive, od rosora do rosora verv nategujeta in shito otréſata. (Dalje ſledí. ) Sa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | pridobí, pri vozkih ogonih in lehah je pa veliko gostih razorjev, po kterih malo, ali celo nič žita ne zraste, in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | njive le nekoliko navdól, ali prek brega, de deževnica brez razorjev lahko odteče, je nar bolj njivo na ploh izorati, to |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | je nar bolj njivo na ploh izorati, to je, ne razorjev po nji ravnati. Tomaž in sosédje: Lej! lej! saj tudi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | veržem od vsake strani nar manj tri brazde, in naredim razorjev le toliko, kolikor jih je treba, de se more mokrota |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | njivah, ki niso močirne, prav široke ogone in clo malo razorjev. Nej orjem na vozke ali široke ogone, takó jih prek |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ogone, kjer jih ni bilo tréba, ste ravnali obilnih nepotrébnih razorjev po šegi svojih prednikov. Verjemite mi, de boste veliko več |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | sdrobi ; satorej ji ne ſhkodje, ako bi bila v mokrim rasorana. Apnénka vezh mokrote pije, kakor peſhénka, vender pa mènj, ko |
| Kemija (1869): | telo počne razpadati; ako zraven tudi sodeluje toplina, vrši se razpad še hitreje in spešnije. Ako vnanji zrak ne more pristopiti |
| Kemija (1869): | spešnije. Ako vnanji zrak ne more pristopiti, potem se tak razpad imenuje destilovanje na suhem (trockene Destillation), ako se pa razkroj |
| Kemija (1869): | se zraku in vodi ne brani pristop, zovemo to prostovoljni razpad ali samorazkroj (freivillige Zersetzung). |
| Kemija (1869): | dáh življenja, ki s svojo oživljajočo močjo brani hišo notranjega razpada in proti vnanjemu vetru in viharju. Ali od onega trenutka |
| Kemija (1869): | Fabrikacija plina iz črnega premoga razpada na tri poglavitna dela, treba namreč plin najpreje narediti, potem |
| Kemija (1869): | jantaru, iz kterega se dá sublimovati. Dela se tudi pri razpadu raznih organskih teles, sosebno kislin in pri žestinskem vrvežu, zato |
| Fizika (1869): | Po razpadu velike rimske države prišli so v Evropo burni časi. Neizmerne |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1861): | sledú ne ostane, kaj je zato, da le mestnjani ne razpadajo? Vi Atenjani na morjih, vi Rimljani v Epiru, rešite se |
| Kemija (1869): | dušečnate živinske tvari z apnom in pepelom izpremešane gnjijó in razpadajo. 2. Duščeva ali solitarna sokislina, NO3, je rdečkast in dušeč |
| Kemija (1869): | obdajajoči kislec, ki je večidel prvi povod, da telo počne razpadati; ako zraven tudi sodeluje toplina, vrši se razpad še hitreje |
| Kemija (1869): | molekuli ne morejo dalje v tej zvezi ostati, začnó tedaj razpadati in njihovi atomi se skladajo v enostavniše spojine, tako imenovane |
| Zoologija (1875): | vendar se vže lehko po njihovi raznovrstnosti sodi, da morajo razpadati v mnoge razrede in plemena. Pri razvrstitvi košarjev gleda se |
| Botanika (1875): | zveze naj bolj ugodna žitu, kakor n. pr. na zraku razpadla lava, se zamorejo neprenehoma obdelovati brez gnojenja in brez prahe |
| Stelja in gnoj (1875): | je, obilno pepelníne (kali) in magnezije, in zarad lahke svoje razpadljivosti (razkrojljivosti) te snovíne lahko od sebe daje, da jih rastljine |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | malih južin živo prepeka, dajejo one tako kapljico , ki kri razpali in zamakne sercé. Te goré rivajo za svojim herbtam kočevski |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | iskanju sim kamen v srednji versti zašlatal, in ga iz razparane cevi spravil. Operacija je pa čez pol ure terpela in |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | dni pozneje, kakor sim vola operiral, je začela scavnica iz razparane cevi curljati, kedar je vol scal. Leto curlanje se je |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | se rana in bližnja koža poleg vratu prereže, in toliko razpara, da lahko do dna rane prideš. Potem se predivni ali |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | jagnje, ki je še le 14 dni staro, reže, se razpara mošnja popodolgostem na spodnji strani, jajca se zaporedoma iztisneta |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | kjer mehurjova cev v treh verstah, ena nad drugo, leži, razparal, sim tudi piskričaste kože odlupil in s palcom in kazincom |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | sim na ravno tistem mestu, kakor pri pervem volu kožo razparal, in kamna iskal, vendar ga nikjer ni bilo najti. Potem |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | se mora koža in meso poleg vratu noter do členov razparati, da se do pijavknega dna pride. V napravljeno rano se |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | Ako se napravljena rana prenaglo zaceli, je jo treba zopet razparati. Kedar gnoj gost in bel postaja, in smerad zgubi: je |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | svoje naloge pretresovati. V tem ga moram podučiti, de zbor razpade v 9 odsekov in v posebne shodiša , v kterih , se |
| Kemija (1869): | NO4, ki se neznano lahko razkroji. V dotiki z vodo razpade v hidrat solitarne kisline in v duščev okis, 3NO4 + 2HO |
| Kemija (1869): | Takrat uhajajo vodni delki izmed solnih, zato pa tudi kristal razpade ali preperi (verwittert). Voda ima to čudovito lastnost, da more |
| Zoologija (1875): | omenjeno, v vretenčarje (vertebrata) in brezvretenčarje (avertebrata). Razen tega pa razpadejo vse živali gledé njihove splošne uredbe v tri glavne skupine |
| Zoologija (1875): | bi velike ujede človeka napale. Po rasti in načinu življenja razpadejo ptiči v dva glavna razdela. Prvi se izvalé slepi in |
| Blagomir puščavnik (1853): | les doli cepa in poka, kako da je kos zidu razpadel, da bo sčasama vse na kup padlo, in da bo |
| Botanika (1875): | in čisti peščenjak bi tedaj, ko bi se razzebel in razpadel, dajal zemljo, v kterej hi bilo le apno , ali le |
| Ferdinand (1884): | v tej samoti. Polna luna je bledo obsevala na pol razpadli, z mahom obraščeni kip in zeleno trato. Vso drugo okolico |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1861): | v kterem materialne koristi uživamo, ker, ako bi to mesto razpadlo, razpadla bi tudi domovina naša. „Naj bi bila razpadla Rim |
| Botanika (1875): | tleh porazdeljene. Vsaktera zemlja ni nič druzega kakor razzébeno in razpadlo kamenje, kakor to vémo iz mineralogije. Od tega tedaj, kakošno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | in so dostikrat takó mehke, de se dajo z nohtam razpečkati. Ako bi kdo hotel les razprezanja clo popolnama obvarovati, bi |
| Zoologija (1875): | večidel z dušnicami ali trahejami, to so po vsem telesu razpeljane tenke zračne cevčice, ki se ob truplu na obéh stranéh |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | potegniti, jih iz ceste na desno in leno v kočijah razpeljati, jim nar lepši štajarske kraje in kmetijstva pokazati, jih prijazno |
| Zlatorog (1886): | obílni, da če pride pónje »Voz sedemsto, ní moč jih razpeljáti. »Takó velí povést o Zlatorógu »In o triglavski čudotvorni roži |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1881): | minulega leta sama svojo glavo, kajti v zbornici poslancev je razpela nemško-narodni program, in s tem proklamirala, da v mnogonarodni Avstriji |
| Deborah (1883): | na pot pripravljeni? Še daleč moramo, tovariši! Uže je ladija razpela jadra, Da rod ubežni na zahod odnese. (Vsi vstanejo in |
| Deborah (1883): | Osmi prizor. Promemba. (Gozd. Veliko razpelo v strani. Luna sveti, vendar ni je videti. Po kratkem |
| Maria Stuart (1861): | bo! Marija. Zdaj na svetu nič Več nemam — (Vzame sveto razpetje in ga poljubi. ) Moj zveličar! Moj zveličar! Kot ti razpel |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | cukram, kolikor tri cele jajca tehtajo, pol ure mešaj, beljake razpeni in permešaj, kakor tudi toliko moke, kolikor dve jajci tehtate |
| Deborah (1883): | Gabrijel, za hrbtom straži Ga Urijel, in nad njegovo glavo Razpenja Bog mogočna svoja krila. A jaz – budím, jaz dolge ure |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | trinogi, ne porajtajo vezh na obenu vſmilenje. Ony ga nevimilenu raspęnjajo, inu na krish perbyejo, inu sdaj vſadę s' eno rabelſko |
| Mineralogija in geognozija (1871): | razširjenega v žrelo bb, ki se med tem čedalje bolj razpenjajo in razploščajo. Prehajajo v električni oblak c, iz kojega se |
| Fizika (1869): | priložno pripravo stisnemo v prav majhen prostor, poveča se njegova razpenjavost tako, da zadobí silno moč, kakor vidimo to na puški |
| Fizika (1869): | para, ktere je v veliki vročini več v zraku, svojo razpenjavost zračnemu tlaku, in napravi s tem, da tlakomér bolj visoko |
| Fizika (1869): | dihanje tam zrak ni. več dovolj gost. 107 Širivost ali razpenjavost zrakú daje nam pripomoček, v zaprtih prostorih zrak tako izredno |
| Fizika (1869): | repulsio) imenuje. 96 Ta razteznost plinov, ki se imenuje prožnost, razpenjavost ali širivost (ekspansivnost), je njih bitna in glavna lastnost, iz |
| Fizika (1869): | tako poravnava in uničuje sam, deloma pa zato ne, ker razpenjavost zraku noter v našem telesu ravnotežje drži zunanjemu zrakú. Ako |
| Fizika (1869): | Ako se pa zrak ohladi in tedaj vodne pare svojo razpenjavost izgubé, pomanjša se s tim zračni tlak in tlakomér pade |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | razdrobi ga z valjarjem, perdeni potem štiri rumenjake in dva razpenjena beljaka kakor tudi tri unče prav drobno stolčeniga cukra in |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Karmelitarska torta. Šest rumenjakov in tri razpenjene beljake v loncu eno četertino ure mešaj, perdeni pa eno |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | in skozi sito presejaniga cukra dobro zmešaj, tri rumenjake, tri razpenjene beljake in drobno zrezaniga limonoviga lupka perdeni, napravi testo in |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | funt drobno stolčeniga cukra z dvanajstimi rumenjaki in ravno toliko razpenjenimi beljaki eno uro, perdeni potem en funt cvetne moke in |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | Žalostna stoji jokaje, Zdiha, gleda trepetaje, Kaj nje Sin terpi razpet. Kdo bi solz ne jel točiti. Če Marijo vgleda biti |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | tergovci v posvetovanje in pogovore. Nad to veliko dvorano je razpeta streha iz stekla, da od zgorej noter svitloba dohaja. Med |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | Jęsus imá vſelęj vuſhęſsa perpravlene, sa naſs vſliſhati, vſelęj rokę ràspęte, sa naſs gori vsęti, vſelęj Nebęſsa odperte, sa naſs notri |
| Divica Orleanska (1848): | V naročju sina večniga derží, In roke meni rah nasprot razpete. Kaj je z menoj? Dviguje me oblak, Jeklen oklep mi |
| Zoologija (1875): | ne da bi bil kateri ob kaj udaril, celo tencim razpetim nitim so se znali izogibati. Ker pokonča dosti žužkov, je |
| Gozdovnik (1898): | je zložen tvoril palico za šetnjo, pred platnom po deskah razpetim, ki je poravnan tudi malo prostora zajemal. Oblečen je bil |
| Divica Orleanska (1848): | Neža Sorelka z malo skrinjco v rôci. Prejšni. Karol. (Z razpetima rokama Sorelki nasprot :) O Neža moja! Drago mi življenje! Obúpa |
| Valenštajn (1866): | O, gledi! Butlar! ta je še prijatelj! Valenštajn. (mu gre razpetima rokama naproti i ga srčno objame. ) Na moje srce, stari |
| Zoologija (1875): | letečega ptiča, kajti je do 4 črevlje dolg in z razpetimi perutnicami zajame 14 črevljev. Plavkasto črn je, samo ovratnik in |
| Zoologija (1875): | percnopterus), pod. 123. Zadnji je črez 2 črevlja dolg z razpetimi perutnicami pa meri 6 črevljev. Rumenkasto bel je, na konci |
| Maria Stuart (1861): | razpetje in ga poljubi. ) Moj zveličar! Moj zveličar! Kot ti razpel na križu si roké, Tak zdaj razpni jih, da me |
| Tiun - Lin (1891): | Razločno je bila »Lastavica« še videti, ko so džunke zopet razpele jadra ter začele na njo lov. Slutil sem dobro, da |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | sraven rudézhiga morja. V' njej med dvema gorama ſo ſhotore raspeli. Sdaj ſe je kralj ſkeſal, de je ljudſtvo ispuſtil. „Na |
| Maria Stuart (1861): | zveličar! Kot ti razpel na križu si roké, Tak zdaj razpni jih, da me va-nje prejmeš. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | nekaj cvetja možkiga nekaj ženskiga plemena. Kader se cvetni popki razpihnejo, se vidi v sredi cvetja žlahtni prah, ki je lepi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1860): | ječo. Iz Krakova 27. dec. — Tukajsni vradni časnik naznanja važen razpis gosp. ministra notranjih oprav do deželnega poglavarstva od 20. decembra |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1860): | odpravijo vse berklarije zakotnikov. H koncu pa pravi omenjeni ministerski razpis, da za svoje notranje opravke in med seboj se imajo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1861): | potrebuje, da se spravi spet na terdne noge. — Vsled ministerskega razpisa 15. dan tega mesca se bojo razun novih mark za |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1874): | To so Avstrijske deželne vlade te dni očitno razglasile vsled razpisa c. kr. ministerstva za notranje rečí od 3. novembra 1874. |
| Ta male katechismus (1768): | ostudnost, nasramnost, loternia, malikuvanje, vejshzhuvanje, naperjasnoste, prepirenge, navidlivnoste, jeſe, ardrie, resplatenja, ali resdirenge, ſaveſe, navoshlivoste, ludumorstva (mordrie) pijanoste , poſhreshnoste, inu kar |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Šuki luske ostergaj, potem jo odpri, operi, pa je ne razplati; zreži jo na štiri perste široke kose, položi jo v |
| Zoologija (1875): | Po tem zakonu naravnega izbora za razplod se vse vrste kake živali izpeljavajo iz ene skupne glavne |
| Mineralogija in geognozija (1871): | žrelo bb, ki se med tem čedalje bolj razpenjajo in razploščajo. Prehajajo v električni oblak c, iz kojega se na tla |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | ravnajo po njem, kadar se suší. Mehek les se zlo razpoči. Razpoke so po zunajnim okrogu široke, vožji pa proti sredi |
| Botanika (1875): | koža se izganja skoz luknjice (pore) in na zadnje se razpoči zrno cvetnega praha. Če pa dela vlaga le počasi na |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | poravnane tla vpeljá in voda ob gorkoti sonca v puh razpodí, de sama sol na tléh ostane. Podzemeljsko sol kopljejo in |
| Mineralogija in geognozija (1871): | 150. Podružna os, Nebenaxe. Pohor, Bachergebirge. Pohrbtje, Bergrücken. Poklina gl. razpoka. Poliren likati. Polirschiefer, gladilni škriljnik, 34, 139. Polopal, Halbopal, 33. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | Višnjegore in njenih sosedov , z večnim snegom v svojih skalnatih razpokah in špranjah, vés daljni razgled; proti zapadu pa vidimo tik |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | po njem, kadar se suší. Mehek les se zlo razpoči. Razpoke so po zunajnim okrogu široke, vožji pa proti sredi, včasih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | terji ali mehkejši je les, toliko vožji ali širji se razpoke ravnajo po njem, kadar se suší. Mehek les se zlo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | druzimi pervinami iz nezmerjenih globočin v podobi puhov se vzdignili, razpoke med skalovjem, v njih ohladivši se, napolnili, in se v |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | kot kaša gosta in ž njo se zamažejo špranje in razpoke. Prav terpežen je ta vot. Vot za lesovino. Naj se |
| Mineralogija in geognozija (1871): | skozi popolno enakoličnega, celega. Najtrje je razpokano ali odločeno, ima razpoke in špranje po sebi. Lahko si razložimo, kako so nastale |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | vrvi“, je šepetal Jon in je pahnil svoj nož skozi razpoko. „Ne morem ga prijeti; nikakor ne bo šlo; bežita vendar |
| Mineralogija in geognozija (1871): | kolikaj razširjeno, skozi in skozi popolno enakoličnega, celega. Najtrje je razpokano ali odločeno, ima razpoke in špranje po sebi. Lahko si |
| Mineralogija in geognozija (1871): | kose, po tem ga tudi imenujemo neredno skalovje ali mnogo razpokano kamenje. Včasi se to razpokanje vrsti v nekakem redu, tako |
| Mineralogija in geognozija (1871): | krogle kakor lupine. Še večkrat se vidi kamenje v stebre razpokano. Taki šestostrani stebri se prav lepo vidijo pri basaltu; pri |
| Mineralogija in geognozija (1871): | imenujemo neredno skalovje ali mnogo razpokano kamenje. Včasi se to razpokanje vrsti v nekakem redu, tako da bi kdo mislil, da |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | od prenagliga sušila se les močno vkup stiska, ter se raspoka. Če ti je le moč, obteši posekan les berž na |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | lupji, jih červ naverta; omajen les se pa od sonca razpoka; po režah se klada napije dežjá in druge mokrote, zležan |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | de se ga červ ne loti, de se ti ne razpoka in ne zveží. Obvaroval boš pa les vse te škode |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | O jeseni posekan, omajen in koj obtesán les se ne razpoka in da dobro robo. Nar boljši tesarski les si boš |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | kruhov, Celo dobo za tri dolge leta. — Černa zemlja se razpoka suše, V njo pogrezvajo se živi ljudi; Bog pa jim |
| Mineralogija in geognozija (1871): | kar tudi drugače vidimo pri glinati zemlji, ki v vročini razpoka. To kamenje bilo je pred tudi mokro, posušivši se skrčilo |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850): | Če se s takim klejem nove pečí zamažejo , se ne razpokajo nikdar. Volilve za odbor kmetijskih poddružnic na Krajnskim. Po naznanilu |
| Mineralogija in geognozija (1871): | često so posamni hribje sred druzega kamenja iz samega porfira. Razpokajo v voglate kose ali v stebre in plošče, ki so |
| Mineralogija in geognozija (1871): | pred tudi mokro, posušivši se skrčilo se je znotraj ter razpokalo je v večje ali manje kose, po tem ga tudi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1865): | tega olja. Najbolj navadno se dobiva to olje v skalnatih razpoklinah globoko v zemlji; v nekterih krajih prikaže se 40, v |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1865): | globoki 590 čevljev. Navadno tlači najdeno olje plinova peza v razpoklinah, da ne more kviško, vendar se včasi razlije po površnim |
| Fizika (1869): | gornje razpokline vrát in óken, med tem, ko skoz dolnje razpokline teče mrzel zrak od zunaj notri. Pod. 127 Očitno se |
| Fizika (1869): | zimi iz zakurjenih sob vedno uhaja ogreti zrak skoz gornje razpokline vrát in óken, med tem, ko skoz dolnje razpokline teče |
| Astronomija (1869): | nastajajo po nam neznanih vzrokih v tem svitlom solnčnem ogrinjalu razpokline (reže), skozi ktere potem vidimo mesta temnega solnčnega telesa, in |
| Rudninoslovje (1867): | rúdnikih zmes, ki se na rudarskih lampicah jako lehko vname, razpokne ter je takisto mnogokrat vzrok velikim nesrečam. Rudarji ga zato |
| Kemija (1869): | tudi lahki ogljenčev vodenec pravimo. Z zrakom pomešan in zažgan razpokne s strašno silo, ravno tako kakor pokalni plin (§. 32 |
| Iz sodnijskega življenja: Pošt... (1874): | Oprostite, če je zadrega denarna, moja kaša vam je na razpolaganje. “ „Tega ne zahtevam,“ pravi tujec, „jaz bi le rad, da |
| Iz sodnijskega življenja: Pošt... (1874): | tal in pravi: „Spodej že stoji naša kočija vam na razpolaganje in po vašo robo bo hitro prišel hotelni strežaj. “ Tujec |
| Rokovnjači (1881): | Kamniškem in Brdskem okraji, zadostujejo pač mairi in njim na razpolaganje dani huissierji, da polové te male tatove. Poljak se je |
| Pomladanski vetrovi (1881): | najmanj. Tudi sedaj je je imel le še malo na razpolaganje. Zakaj pa Vinko vse povprašuje, čemu mu bo denar, in |
| Rokovnjači (1881): | so mu dali od vlade par vojakov na Kolovec na razpolaganje, da ujame kakega onih roparjev, lotil se ni s posebnim |
| Ljubljanski meščanje v minulih... (1886): | puščali jim, rezali kurja očesa in imeli zánje kopéli na razpolaganje, bratili so se v jedni in isti zadrugi z ranocelniki |
| Postillion d'amour (1887): | V klubu vsprejmó Evropca takoj za svojca; ni mu na razpolaganje samó bralna soba, izborna zbirka knjig, temveč tudi stanovanje, ker |
| Spomini na okupacijo Bosne (1888): | bilo na vrtu obilo jedí in pijače in na svobodno razpolaganje, dasi smo se mnogo trudili gostom svojim postrezati z žlahno |
| Kotanjska elita (1898): | s Pavlovičem, ki je stavil ves prosti čas nji na razpolaganje. Sprva je hotela Matilda s tem dražiti Maksa; hotela mu |
| Robinson mlajši (1849): | bežal, od tega se je trava v begu plamenem vnêla — razpoléla. Hotimir. Tu se mi Robinson drugoč ne ljubi — povidi — dopade |
| Rudninoslovje (1867): | znamenite točke, n. pr. nasproti ležeče ogle, ploskvena središča i razpolovišča robov. Kristalni liki se med sebój jako razlikujejo po številu |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | angležka in amerikanska vlada spet sprijaznile in da za vés razpor bo le poslanec angležki Krampton terpeti mogel. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | vlade nosijo pisma semtertje, da bi se brez vojske poravnal razpor, in še ni vse upanje pri kraji, da bi to |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | dva telegrafa napravila že to leto. — Še zmiraj je prusko-švajcarski razpor tam, kjer je bil. Zavezni zbor v Bernu se je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | dežele razun lombarško-benečanskega kraljestva in vojaške granice, veléva, da službni razpori med gospodarji in posli in med obertniki in fabrikanti in |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | 30. dneva po izstopu iz službe, grejo pred politične gosposke; razpori po tem času pa spadajo v navadno obravnavo sodniške gosposke |
| Valenštajn (1866): | Flandrijo, poslala Mi pismo je, ustavlja se ukazu, Storjen k razporu prvi je korak. |
| Zlatorog (1886): | in plešejo ves dan. I Nemce vidiš v jopičih z razporki; Na strani tenke meče nosijo, Na glavi kape z nojevim |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | je ta trenotek postal, sumljivo ogledal ono mesto, kjer so razporjali zverjad, prijel trdneje puško in urnih korakov hitel proti njihovemu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | iskopajo, nove dreveſza s koreninizami od ſtariga odlozhijo, in vſe raspoſadé. 3. Od poshlahtnjenja murv. Vſaka murva, ktera ni she ſama |
| Pripovedke za mladino (1887): | vsa tla polna. Hči hudobne mačehe pa zakliče: „Glejte si razposajenost, kako denar po tleh razmetava,” skrivaj pa jo vendar zavida |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | slovenskim sosedam, in vse prijazno vabi, to koristno napravo podpirati; razposlala je na kmetijske družbe po Goriškim, Teržaškim, Koroškim in štajarskim |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | obsojeni, potem še le jih bojo pomilostili. — Rusovska vlada je razposlala svojim poslancem pismo, v kterem razlaga, da ni kriva navskriž-misel |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | razne baže vdelaniga tobaka, kteriga v zakladnice po deželah postavljene razpošljejo. Iz teh zakladnic ga pa opravičeni prodajavci (zalogarji in trafikanti |
| Valenštajn (1866): | Kakó pa pridemo skoz mnoge straže, Ke so po vežah razpostavljene? Butlar. Vse kote v gradu sem pretaknol. Vanj Popeljem vas |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1864): | 160670 gld. med ljudmí. — „Slovanska beseda” (čitavnica) na Dunaji ravno razpošilja pozive za pristop. — Na Hrvaškem je došel ukaz vsem županijam |
| Mineralogija in geognozija (1871): | prodaja model po 2 groša; v Pragi jih prodaja in razpošilja V. Frič. Za šole so jako dobri stekleni modeli F. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1864): | to „schwarz auf weiss” na nemških listih , ki se že razpošiljajo tako-le : „Passir-Schein für den Narren Nr. . . . zum Narrenabend auf der |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1864): | prenaredí, se bode oznanilo; posebne povabila k veselicam se ne razpošiljajo. Zdaj pa še častite unanje družnike čitavnice naše , kteri še |
| Zoologija (1875): | in ob tem času ga ljudje pobirajo in na daleč razpošiljajo. V južni Nemčiji ga redé v posebnih vrtih ter ga |
| Divica Orleanska (1848): | Se samši vstopi na razpotje križno, In nagovarja sapo pustih berdov. Zakaj si to izvoli |
| Divica Orleanska (1848): | Ki zdaj so me sodili in zavergli, Pomoto svojo bodo razpoznali, In solze têkle bodo roku mojim. Remon. Kaj jez molčè |
| Gozdovnik (1898): | grozni razburjenosti, v prav nenavadni zamaknjenosti. Odjeki branijo, da ne razpoznamo, kje da je. « »Vsekako blizu. Ostanite zad, don Estevan, pustite |
| Gozdovnik (1898): | zdaj še tako oddaljenih, da jih ni mogel kar nič razznati. Vse drugače pa je v svojem srcu mislil Pepo. Še |
| Tiun - Lin (1891): | hrusti. Ogledovali so lepo našo ladijo s svojimi na pošev razpranimi očmi tako poželjivo, kakor da bi prišli na ogled. »Gospod |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | slovenskih časnikov, vsaj na kratko; zato jih lepo prosim”. Národno-obrtnijske razprave. Dopisniku „od Save” v „Slov. Nar. ” o Matici in narodni |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1875): | 12. oktobra 1874. Ker so se tudi na Kranjskem pričele razprave gledé prenaredbe občinske postave, bode gotovo zanimival ta govor poslanca |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1882): | obsega na 68 stranéh vélike osmerke po „Učit. Tovarišu” priobčene razprave iz slovstvene zgodovine dveh jako znamenitih stoletij, znamenitih posebno zato |
| Občno vzgojeslovje (1887): | stanji narodov in držav. 2. Pojem o vzgoji. Iz prejšnje razprave je razvidno, da dete, dokler še ni telesno in duševno |
| Gozdovnik (1898): | časa pozneje. Zdaj je bilo pred vsem potreba, da izslušuje razpravo onih peterih mož, vršečo se med piramido in grobom. Uvidel |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | številke, četrto številko pa iz najzgornje ali najspodnje vrste onega razpredelka, v katerem so one mantisine številke. N. pr. |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | logaritmovniku, ondaj vzemi prve tri številke iskanega števila iz prvega razpredelka na levi in to v oni vrsti, v kateri si |
| Divica Orleanska (1848): | in bojni slavi! – Sovražne utolažila, deržavo Sklenila si, in mi razpreš prijatle? Le eden te zamore poročiti, Obá te krasne sreče |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | se dajo z nohtam razpečkati. Ako bi kdo hotel les razprezanja clo popolnama obvarovati, bi ga mogel pràv pràv počasi v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | in na debelo obtesati, de se hitreje posuší in ne razpreza. Dostikrat dobijo plohi, dile in še clo metérni hlodi rujave |
| Botanika (1875): | se takrat, ko seme dozori, mnogokrat popolnoma ali le deloma razprezajo, in sicer večidel na tistih mestih, ki so primérna šivu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | se bojo hitreje sušile, in le malo ali clo nič razprezale. Za kolárje, strugárje in za druge drobne dela, se mora |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | nima potrebne umnoſti in priloshnoſti ſi dobizhke sa ſvoje opravke, rasprodajo, muſhtre popolniga blaga, bukve sa poduk omiſliti, — in kakor je |
| Zoologija (1875): | Ravno tako kakor rastlina sprejemlje tudi naše telo za razprost jedil mnogo več vode, nego je potrebuje, zato je en |
| Astronomija (1869): | je n. pr. 20 stopinj dolgo, sozvezdje rib se pa razprostira čez 43 stopinj. Znamenja ekliptičnih sozvezdij so pa natanko po |
| Roza Jelodvorska (1855): | skerbna odreja. V spodnim kraju švabske dežele, v kteri se rasprostirajo lepe zelene doline in obrašene goré; za kterimi se silni |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | proti jugu od Vahte skoraj do Tančegore, 4 ure delječ , razprostirajo vinske gore, in, kér sonce precej, ko na zreniku lice |
| Zoologija (1875): | Ostali štirje živci, ki izvirajo iz podaljšanega mozga, razprostirajo se ne toliko v glavi, kolikor drugod po telesu, posebno |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | obsejana najgoršimi cvetlicami in gorskimi zeliši. Za kočo se je razprostiral mali vinograd, in poleg njega se je na ozki njivici |
| Spisi Krištofa Šmida (1883): | hiš, in med njimi malo kapelico. Na levo se je razprostiral temen smrekov gojzd, in za njim sta se dvigali dve |
| Ferdinand (1884): | jih prosi, naj ga puste samega. Preko vrta se je razprostirala med visokim, z mahom in bršljánom obraščenim skalovjem zelena trata |
| Zoologija (1875): | nij toliko jedila takó rekoč pripravljati, temveč jih razdrobiti in razprostiti (raztopiti), kar bode pozneje pri opisu hranitve bolj razjasnjeno. Prebavila |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | že z tem pravopisam. Čudno naglo se je med nami razprostranil. Vidiš, kako lépo gre naprej, kader se ne prepiramo, kadar |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | in dosleden (folgerecht), posebno pa zato, ker je naj bolj razprostranjen med Slavjani, ki z latinskimi pismenkami pišemo. Sedaj bodemo lahko |
| Razne dela (1870): | Na nebu grom zakruli, skalovje v dol derdrá. Premenjena perutnic razprostre baba par, Se dvigne v zrak, zakrije pogledu sonca žar |
| Razne dela (1870): | skrit, Se zdi mu kosček meda, Ga šavsne iz robid. Razprostre repetavke, Beží z dobičkam proč, Prispejo druge kavke, Je boj |
| Razne dela (1870): | v temoto Plutona, Trupla pa žretju zverín in tičev obnebja razprostre. Tako dopolni se sklep Kronida taístiga dneva, Ker sta gorjupiga |
| Razne dela (1870): | clo nesreče moje, Mi roko daj — poslednikrat. On ji nasprot razprostre rame, Ljubezni vnet do nje hití, Ko živi plam jo |
| Ivan Slavelj (1876): | prideta do kraja, kjer je potok z jelševjem obrasten. Saldern razprostre vejevje, in stopita v senco. Okoli vode je bilo skalovje |
| Iz sodnijskega življenja: Iz g... (1878): | povaljan debel papir in ko ga razvije in na mizi razprostre, vidim, da je zemljevid Afrike, Amerike in Evrope. Če sem |
| Pomladanski vetrovi (1881): | udanost izraziti, a vsakdo bode prepričan, da še to poletje razprostré habsburški orel svoja krila, da se pod njegovo zavetje zberó |
| Spomini na okupacijo Bosne (1888): | že zavije ožja in slabejša pot. Prišedšim do vasíce Derviš razprostrè se nam okolica v precejšno raván, tudi cesta je vedno |
| Slučaji usode (1897): | Malvina ne ustavlja njenemu dobrohotnemu nasvetu, kakor se je bala, razprostré brž časopis in zmagonosno kažoča s prstom na drobno tiskani |
| Ta male katechismus (1768): | v' boſhji gnadi ſnajdejo, taisto ohranejo, pomnoſhèe, inu resprostée. Pokaj se pak per SS. ſakramenteh nekatere vunajne Zirkvene navade |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | samore, — po sgorni Ameriki ſo shelesni koleſniki zhes vſe deshele rasproſteni, in tam nobena voda ni preſhiroka, nobena dolina ne pregloboka |
| Astronomija (1869): | Eno najbolj razprostrtih sozvezdij je drakon, ki se vije okoli málega voza, obstoječ |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | dvé stopínjici proti vratam, se začne tresti, se zaberne z razprostertimi rokami, se okléne svoje hčere, in vsa obúpna reče z |
| Kemija (1869): | od primešanega rjavega železovca. Čist hidrat železnega okisa dobimo, ako razproščen železni klorec z amonijakom oborimo; tudi tako imenovana rja, ki |
| Kemija (1869): | imenovani pemikan, tako ga namreč zovejo Amerikanci. Na vrelej vodi razproščen pemikan je izvrstno hranivo za potnike po kopnem in po |
| Zoologija (1875): | vstopivši krvi odvzamejo nekoliko vode in več na tej vodi razproščenih snovi. Te snovi so obrabljene stvari, katere je kri na |
| Spisi Krištofa Šmida (1883): | povedati, kam da so prešli. Ljudje so bili zbegani in razperšeni. Pozno je bilo že v noč. Kam naj bi se |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | narod ni nič mar bilo, — de bo konec vsih nepotrebnih razpertij, in de se nam ne bo treba bati, de bi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | porazumiti o tem, kako naj bi se konec storil tistim razpertijam, ki overajo izgotovljenje mirú po rusovsko-turški vojski. Sliši se, da |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Med angležko in rusovsko armado se je vnelo še posebno razpertje, zato ker so Rusi na angležki ladii „Kosak” pomorili majhno |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Na Španjskem še zmiraj vrè, in, čeravno se še skriva razpertje med ministroma Esparterom in O'Donellom, je vendar gotovo. Čudno je |
| Botanika (1875): | ogljenčeva kislina, ki je v vodi prav močno raztopna ali razpustna in ki tedaj zamore priti v rastlino z vodo vred |
| Botanika (1875): | njo in razdevata njena tla. S tem se naredé njene razpustne rudninske sostavine spet v dovoljnej množini pristopne rastlinskim koreninam prihodnje |
| Botanika (1875): | v rastlino sprejete rudninske snovi še le vsled kemijske razkrojitve razpustne ali raztopne, in da je tedaj precej mnogo časa potrebnega |
| Botanika (1875): | nektere trdne rastlinske dele. Mezgotok je namreč vzrok, da se razpusté poprečne stene tistih stanic, iz kterih se cevi narejajo; on |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | pogoſto preoravati ni dobro , ker ſe prevezh rasrahljá, in tako raspuſtí, de ni sa rabo. Po takim ſe mora v praho |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | kmet védil. Kádar ſe zherna perſt od mokrote in lufta raspuſti, de ſe med njivno semljo raslese , je ſadu redivna; zhe |
| Botanika (1875): | alkaloide. Znamenitno je tudi to, da mezgotok spet raztopi ali razpusti nektere trdne rastlinske dele. Mezgotok je namreč vzrok, da se |
| Botanika (1875): | mladikami. Največ ogljenčeve kisline se pa vendar vódi, v vôdi razpuščene, skoz korenine V rastlino. Ker se ogljenčeva kislina vedno jemlje |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | štiri žlice dobrih volovih droži razžverkljaj in z eno unčo razpušeniga putra, z nekoliko solijo in cukram v moko deni. To |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | mesne kose, kakor je bilo ravno rečeno, pomoči jih v razpušenim srovim maslu, potresi jih z belim popram in moko ter |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | šest lotov moke tudi na lahko. Med tem model z razpušenim maslam dobro pomaži in preberni, de nepotrebno odteče; potem ga |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | olupkov ni treba in de se med pečenjem le z razpušenim putram poliva. Pečeni viz. Viza razplati, nasoli in nekej časa |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | sa naſ je to, naj ſe ſlabe tovarſhije malopridnih ino raspuſhenih ljudi ſkerbno varjemo, zhe njim enaki biti nozhemo. She ſtar |
| Kuharske Bukve (1799): | rashen natakni, potręſi s' drobtínami, s' muſkat zvętam, oblì s' raspuſhenim maſlam, tlazhi ſoka od lemone gori; pezi, inu jeh vmęſ |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Peſhéno semljo pre pogoſto preoravati ni dobro , ker ſe prevezh rasrahljá, in tako raspuſtí, de ni sa rabo. Po takim ſe |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | ker večidel vse požene, in se, če je njiva dobra, razraste. V slabi njivi je treba malo gostejši sejati, ker se |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | dvé, tri leta prirezujemo in tako nizko deržimo, da se razraste, in se vejice druga v drugo zapletejo. Ptičem je teži |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | koščik koreninice v zemlji ostane, žene in se berž spet razraste; torej dá gospodarju veliko opraviti. Ne dá se drugači zatreti |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | in tako tudi ajda, ki se v dobri zemlji zlo razraste ter veliko verhov naredí. Kako gosto pa da se naj |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | mesca sušca po štiri mernike na oral, ker se zlo razraste, in zori zimni pred rèžjo, jari malo pozneje. Tudi ječmena |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | kak majhin koščik koreninice v njivi zastane, se kmalo spet razraste, da jo je dovelj. Iz rahle, lahke zemlje se se |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | zaporedoma na tisti njivi. V dobri, gnojni zemlji se zlo razraste, in se torej v taki ne smé gosto sejati, da |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | tedna do vsih Svetih, gosteji od pšenice, ker se malo razraste in zori kakih 14 dni pred pšenico. Jaro sejejo zarano |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | posebno pa jelša, ki v takem svetu naglo raste, se razraste in tudi iz štercljev ali odrobkov, in iz korenin obilno |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | metelka” (metlica? ), menda ker detelja ta se košato kot metlica razraša. — Tako smo dobili to koristno deteljo k nam, in je |
| Botanika (1875): | nove vrvce. Glive, kakor pečenka (champignon), ki imajo na nitke razraščeno steljko, mycelium imenovano, rasto iz njenih odločivših se koscev. Taki |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | 7merem potu sem jaz vsako čerčko, besedo in pregibo našega razrečja izkušal, in sem takó svoj Slovensko-narodni slovnik in primerjeno slovnico |
| Zoologija (1875): | Nij za rabo, zato je tudi nihče ne lovi. Tretji razred: Oblotočniki; Nemathelmia. Ti črvi so obli, podolgasti, mehasti ali nitkasti |
| Zoologija (1875): | Školjke; Conchiferae. Za človeški živež so školjke imenitniše nego veliki razred polžev, akoravno jih je manj po številu, štejemo namreč kacih |
| Zoologija (1875): | plašč na stranéh neke krpe, plitvam podobne. V ta majhen razred spadajo majhne, ne črez 5 cm. dolge živalce, živeče v |
| Zoologija (1875): | a v repu ima dve veliki, lirasto zakrivljeni peresi. Tretji razred: Plezavci; Seansores. Plezavci imajo noge ustvarjene za plezanje, dva prsta |
| Zoologija (1875): | na trihinah obolelo in od teh do 100 umrlo. Četrti razred: Ploskavci; Plathelminthes. Telo je tem črvom ploščato, brez nog, čestokrat |
| Botanika (1875): | Po kakovosti cvetovega venca se delé na tri razrede. IV. razred: Rastline brez venca; Apetalae. Rastline s cvetnim obodom. 156 23. |
| Zoologija (1875): | Tretji razred: Plitvonožci; Pteropoda. Ime plitvonožci dobili so ti mekužci odtod, ker |
| Zoologija (1875): | golobi; k mahovcem pa: kure, brzoteki, močvirniki in plavci. Prvi razred: Pevci; Oscines. Pevci so majhni ptiči imajoči kratek kljun, krake |
| Zoologija (1875): | Drugi razred: Morski ježki; Echinoidea. To so najpopolniše živali tega reda. Usta |
| Botanika (1875): | Sem spadajo iz razreda steljkaric: alge, glive in lišaji; iz razreda listnatih tajnocvetek: mahovi, preslice, praproti in lisičjeki. Vse breskaličnice so |
| Zoologija (1875): | umeteljno spretnostjo, s kojo si napravljajo gnjezda. Mnogobrojne vrste tega razreda razstavljene so v več plemen. |
| Botanika (1875): | obziru človeku važne. A. Acotyledones (brezkaličnice). 127 Sem spadajo iz razreda steljkaric: alge, glive in lišaji; iz razreda listnatih tajnocvetek: mahovi |
| Botanika (1875): | listne žile. Po kakovosti cvetovega venca se delé na tri razrede. IV. razred: Rastline brez venca; Apetalae. Rastline s cvetnim obodom |
| Fizika (1869): | sicer najbolj navadno. 3) Elektrika. 4) Prav mnoge živali nižih razredov imajo lastnost, da se svetijo, izmed teh živali so kresnice |
| Zoologija (1875): | nobenem živalskem redu torej pisci niso gledé števila in nazivja razredov tako navskrižnega mnenja, kakor baš pri košarjih. Prvi razred: Oklopnjaki |
| Zoologija (1875): | vsega tega nemjo. Razen tega jih še razvrstujemo v sedem razredov od različne znamenitosti. Okamenjeni lupinarji nahajajo se v neizmernem številu |
| Zoologija (1875): | Deseti razred: Dvoparkljarji ali preživači. Bisulea seu Ruminantia. V tem razredu so gotovo najkoristniši sesavci, kajti nas obskrbljujejo z usnjem, volno |
| Zoologija (1875): | Dichelestium); tunino uš (Penella). Peti razred: Školjkovci; Testacostraca. V tem razredu nahajamo samo morske živali, ki nemajo niti glave, niti oči |
| Zoologija (1875): | jako boleči. Ose cvetnice (Anthophila) so najimenitniše žuželke v tem razredu, večidel stave lončke od voska in je polné z medom |
| Zoologija (1875): | poklina nahaja se pred prsnimi plavutami, reber nemajo. V tem razredu videvamo ribe čudne oblike, nekatere so krogljaste, druge zopet cmokaste |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | prvi naslednji razred ima jednice, desetice, stotice tisočev; v nadaljnem razredu so jednice, desetice, stotice milijonov, i. t. d. Takšna razdelitev |
| Zeleni listi (1896): | eno leto stareji nego Pavlina, sedela sta oba v enem razredu. V šoli pa je bila med njima velika razlika. Pavlina |
| Kemija (1869): | raztaplja v sebi kovine, razen železa. Te raztopine imenujemo amalgame. Razredba kovin. Sledeča tablica nam kaže kovine razvrščene po posebnih lastnostih |
| Fizika (1869): | v njem zapaziti, ali je tu ali tam zgoščeno ali razredčeno. Kar vemo o pravilnosti tega valovanja, ni nasledek neposrednjega opazovanja |
| Fizika (1869): | čimur se para na enkrat zgosti, naredi se, se vé, razredčenje zraka pod pahom. Tlak zunanjega zraku potisne zdaj pah spet |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | Ivan jim je stregel pri sv. maši. Tako je bilo razrejeno v hiši pobožnega Izidorja. Vsi so bili na zemeljskem premoženji |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | umovanjem razrešiti. Ako se hočeš prepričati, je-li kaka naloga prav razrešena, treba le poskusiti, ali najdena vrednost neznanke tudi res pogojem |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | stvar vsaj nekoliko zlajšalo tó-le pravilo: Dano nalogo si misli razrešeno in z neznanko ravnaj, kakor to zahtevajo pogoji naloge; na |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | 2. Kakó je jednačbe uporabljati v razreševanje nalog. § 114. V vsaki nalogi so dani gotovi pogoji |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | II. Kako je razreševati jednačbe s tremi ali več neznankami. § 205. Za določitev |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | števili prve vrste premo ali obratno sorazmerna. Uporabljajoč ta izrek, razrešuj tedaj naloge sestavljene regeldetrije kratko takó-le : 1.) V prvo razmerje |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | dobimo enačba ali x = 5. § 113. Uporabljajoč prejšnje izreke, razrešuj torej jednačbe prve stopinje z jedno neznanko takó-le: 1.) Ako |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | iskana števila zadostovati. Nauk, kakó je uporabljati aritmetične zakone v razrešitev nalog, izražujoč odnošaje med znanimi in neznanimi števili z jednačbami |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | razmerska števila jednostavnega družbenega računa in le-téga uporabi potem v razrešitev naloge. Naloge. 1 . * 175 gl. treba med dve osebi A |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | in druga mora biti od druge po polnem nezavisna. V razrešitev več skupaj spadajočih jednačeb s prav toliko neznankami se uporabljajo |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | uporabljajo isti načini, katere smo navedli v § 203. za razrešitev dveh jednačeb z dvema neznankama. Iz danih jednačeb se iztrebi |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | tedaj x = 3 1/3 dneva. Naloge. Z zvezdico zaznamenovane naloge razreši na pamet in algebrajsko. 1 . * 5kratnik nekega števila, za 23 |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | zameniti z najdeno vrednostjo ter izraza na obeh stranéh skrčiti. Razrešil si jo prav, ako dobiš na obeh stranéh isti rezultat |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | neznankinim koeficijentom. ) Ako se hočeš prepričati, si-li jednačbo res prav razrešil, treba le neznanko v dani jednačbi zameniti z najdeno vrednostjo |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | Prav takó sklepamo tudi pismeno računajoč. Pri nalogi, katero smo razrešili v § 128., dobili bi, uporabljajoč pismeni sklepovni račun: 3 |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | z algebrajskimi znaki. 2.) Da na ta način dobljene jednačbe razrešimo. Kakó je jednačbe sestavljati, za to nimamo nobednih občnih pravil |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | kvadrat, dobimo racijonalno jednačbo 2x + 3 = 25, katero prav lahko razrešimo. Kakó je izračunavati kvadratni koren. § 194. Iz zakona (§ |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | 5 še 52 prišteti; tedaj dobimo enačba. Ako to jednačbo razrešimo, dobimo x = 65. Preskušnja. 1/5 od 65 je 13; 65 |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | je môči tudi tu s pomočjo sklepov kar na pamet razrešiti. N. pr. 4 delavci, kateri delajo po 12 ur na |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | sestavljajoč jih v jednačbe, kar na pamet s samim umovanjem razrešiti. Ako se hočeš prepričati, je-li kaka naloga prav razrešena, treba |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | iz teh jednačeb vrednosti za neznana števila iskajoč, zovemo algebro. Razrešujočim s pomočjo algebre kako nalogo nam je torej na dvoje |
| Kuharske Bukve (1799): | herbet nezhe vilz dershati, ſe omajó, inu ga sdrobę. 244. Rasresanje golobov, inu pìſhet. Golobi inu piſheta ſe ręshejo, al na |
| Kuharske Bukve (1799): | ſe vtaknejo ſkusi perſi, preręshe ſe podolgim, inu krisham. 245. Rasresanje jerebíz, inu ſredneh shivál. Jerebíze, jerębi, inu druge ſrędne velikoſti |
| Kuharske Bukve (1799): | per misi ſediozhih, tudi na shiváli majhinoſt al velikoſt. 246. Rasresanje velikeh peretnín. Per velikih kapunih ſe ręshe bęlo perſno meſô |
| Kuharske Bukve (1799): | 243. Pezheniga kapúna sręsati. 244. Rasresanje golobov, inu pìſhet. 245. Rasresanje jerebíz, inu ſrędneh shivál. 246. Rasresanje velikeh peretnín. Federvieh. 247. |
| Kuharske Bukve (1799): | To rasręsanje je bres velike poſębnoſti, vſaki lahko ſturí, inu je sadoſti |
| Kuharske Bukve (1799): | jerebíz, inu ſrędneh shivál. 246. Rasresanje velikeh peretnín. Federvieh. 247. Rasresanje sajza. 248. Rasresanje maliga praſza. 249. Ribo rasręsati. XXII. Navk |
| Kuharske Bukve (1799): | na verh v' ſklędi dęne, okoli pa obherbtne ręsíne. 248. Rasresanje maliga praſza. Glavo pezheniga preſizhka oberni proti levízi, pertiſni s' |
| Kuharske Bukve (1799): | tedaj ſe na talerji pervizh okoli mise ludęm dajejo. 247. Rasresanje sajza. Sajzu narpręd odręshi noge per koIęnih, katire ſo na |
| Kuharske Bukve (1799): | narediti. XXI. Navk od rasręsanja. 243. Pezheniga kapúna sręsati. 244. Rasresanje golobov, inu pìſhet. 245. Rasresanje jerebíz, inu ſrędneh shivál. 246. |
| Zlatorog (1886): | Glej, baš je segel z vilicami v kôtel, Nasadil kos, razrezal brž ga z nožem, Pokusil, in z glavó kimaje dél |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | iz njih pobrati, debele hruške in jabelka pa na kerhlje razrezati, predin se sušiti dajo. 2) Sušivnica se mora z suhimi |
| Botanika (1875): | sostav, je botanikarju neobhodno potrebna, če hoče kakovo vtrgano rastlino razrezati, določiti in ime jej najti. Edini pripomoček, da rastline spoznamo |
| Kuharske Bukve (1799): | ſe jem s' njo rumena farba dá. 9. Rumena shupa. Rasręshi govejo maſt na tanke ręsine; s' njęmi obloshi dno ene |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | kakor tudi eno žlico smetene; naj dobro zavrejo. Zelena polivka. Razreži prav drobno eno unčo kapar, eno limono in eno periše |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | morja ležečih dežel pretergali, de so se vanj pogreznile. Kakor razrije in povzdigne kert v vertu zemljo, takó so jo podzemeljski |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | povzdigne kert v vertu zemljo, takó so jo podzemeljski gázi razrili in semtertje v visoke, na več krajih po 50, tudi |
| Roza Jelodvorska (1855): | v o r. Mnogo stoletij potim, ko je že večidel razrušen bil, so napol razkopani stolpi in z mahom prepreženo zidovje |
| Nekaj iz zgodb in šeg Lapljano... (1854): | veter, se drugi, prihrumi vihar, se tretji, se pa vse razruši. Ker Lapljanje pod trojno vlado žive, je tudi njih stan |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | je spodnja zemlja bolj kamnitna, da se z njim terdina razruši. Če pa so v spodnji zemlji veliki kamni, je potrebno |
| Razne dela (1870): | Gadov peklenskih Sičanje slišim, Furij ostudnih korake spoznam. (Kajetan. ) Stena rázruši se! Zdrobi se prag Pod grozovinsko stopinjo te noge! Černi |
| Razne dela (1870): | vihra mar nad Rusa šla, Al Poljske plod in raj razruši? Je v trumah punt, izdaj, upor, Ga peče v persih |
| Razne dela (1870): | maršira z vojsko tje, Do tujih krajev, de jih tak razruši, Kot je doslej razril že druge vse. Do reke dojde |
| Zvezdana (1883): | iz rok. Bombo, strašno bombo vržem v njegovo družino, ki razruši vse, in če ugonobi tudi mene, nič ne dé. Sladko |
| Cyclamen (1883): | povrne z dvojno elementarno silo ter ne podere in ne razruši vseh močnih in lehkih spon, v katere nas je že |
| Križ na poti (1891): | ónega, ki sedí pri krmilu; samó sprednji del ladje se razruši. In čas se dá prirediti kàr najnatančneje«, pravi Mijat, ko |
| Naši vaščanje (1891): | Veter je odnesel že polovico strehe, druga polovica se pa razruši vsak hip. Okna so razbita, vrat celó ni. Jéz je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | se zopet černe bukve, de bomo v vas zapisali tiste razsajavce, ki pridejo iz kmetov v Ljubljano na ogled za vojaško |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | krepki in zdravi fantje večidel bolj mirno gredó med drugimi razsajavci, zató kér jim je skerb, kaj se bo v prihodnji |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | se hočejo omotiti, kér jim prave hrabrosti (kuraže) manjka. Taki razsajavci bi se raji lesici na rep vsedli in jo pobegnili |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | fantov prihodnje junake pričakovati. Ali to veselje, ki ga popisani razsajavci vganjajo, je le pijanost, s ktero se hočejo omotiti, kér |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | se bo v prihodnji uri z njimi zgodilo. Nar hujši razsajavci so tisti, ki vedó , de niso za vojaški stan, in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ti — Jo bereš nazaj, prešiče redi. 4) Beseda pomeni, kadar rasaja vihar — Beri jo narobe, polna luna gospodar'. 5) Poznaš reč |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | travna (maja) 1849. List 21. Slava Slovencam! *) Naj viharja moč razsaja, Hraste cepi, skale taja, Pahe zemlje naj zdrobí; Vender kakor |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | leta kuga po tistih deželah nar večkrat in nar hujše razsaja, kjer je policijski nadgled zanemarjen. Skušnje učijo, da živina na |
| Valenštajn (1866): | zapovednik! (Gordon plane ven. ) Hišnik (priteče). Kdo tako drzno tu razsaja? Tiho! Vojvoda spi. Deveru (glasno i grozno). Prijatelj, zdaj je |
| Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881): | Pa Štefan je stiskač. Če hočem imeti novcev od njega, razsaja huje v hiši, kakor vi včasi po gorah, očita mi |
| Blagomir puščavnik (1853): | širajo gosti temni gojzdovi, po kterih divje zveri vsacega plemena razsajajo, od druge strani gromi u globočini dedereča Rajna naprej. Ves |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Če se je v človeku enkrat ukoreninila babja véra, da razsajajo strahovi ponoči, dopoveduj tacemu kar koli hočeš, ne boš ga |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | je zlo nejevoljen zavolj tega. Med armado francozko in angležko razsajajo legar (tifus) in kozé (osepnice); al ni čuda, če se |
| Jela (1859): | je že pokrival malo vas. Sinoč je bil hud vihar razsajal, nocoj divjá še veliko huje, in mete sneg, ki se |
| Avguštin Océpek (1860): | kot kanon. Tedaj res prav nič ne pomniš, kako si razsajal? Saj nisi bil človek, si bil huji kot živina. Prec |
| Žalost in veselje (1870): | je že napočil, pa vihar še ni nič pojenjal, marveč razsajal je še ljutejše. Mornarjem so že moči pešale, in komaj |
| Niccolo Machiavelli in knjiga ... (1878): | da bi spoznali ter poravnali svojo krivico, kajti zopet je razsajal bojni hrup sovražnih Špancev in Francozev po Italiji, zopet je |
| Ljubljanski meščanje v minulih... (1886): | A Turjačanje so ga ujeli in novi deželni glavar je razsajal med Ljubljančani, požigal, moril je in plenil. Da ga je |
| Spomini na okupacijo Bosne (1888): | razdelim vojakom. Krenil sem baš preko krajev, na katerih je razsajal malo prej najhujši bòj! Žalostni prizori se mi pokažejo tu |
| Domačija nad vse! (1889): | ni nihče mogel zatisniti očesa. Vihar je tulil in besno razsajal; celo noč je metal ladijo s tako silo sem ter |
| Pegam in Lambergar (1891): | vso noč, in bliskov je žar, in gromov je vdar razsajal na moč. S. Gregorčič. Tako je napočil usodepolni dan, petek |
| Vzgoja (1899): | hrup, da bo vse na kup letelo. Ravno tako je razsajal, ko je bila pri nas par dni stara teta rajnega |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | Toplicah na Českem je 18. t. m. čez navado ponoči razsajala. Deževati pa je začelo skor povsod 18. ali 19. dan |
| Slovensko berilo za šesti gimn... (1854): | Turkom, kteri so tedaj po raznih krajih in deželah neusmiljeno razsajali. Cesarju Maksimilijanu I. je posodil 50.000 goldinarjev, za ktere mu |
| Slovensko berilo za šesti gimn... (1854): | rušil skoz Vitanje na Konjice, kjer so posebno v farofu razsajali, kakor je njih navada bila; drugi pa skoz »hudo luknjo |
| Odesa (1854): | je bil morske tolovaje krotiti, ki so po bliznjih bregovih razsajali. Ribas, ki je od poglavarstva povelje dobil pripravniga kraja za |
| Žrtva ljubosumnosti (1884): | se zvrne tja v globok sneženi propad. Strašni boji so razsajali v srci nesrečnega moža, a premagali ga niso. On je |
| Naši vaščanje (1891): | vino, ali pa glej, da pivci ne bodo kričali in razsajali, kadar sem jaz domá. Tega mi je že dovòlj, in |
| Lisjakova hči (1892): | s cesarjem Maksimilijanom v Mehiko. Bilo jih je, ki so razsajali po mestu, da jih je bilo težko krotiti, dočim so |
| Hudi časi (1894): | duhovniku, drugi le poslušali; Sinúrjevi tovariši pa so vpili in razsajali, da naj duhovnik molči o posvetnih rečeh. Apert je bil |
| Turki na slovenskem Štajerskem (1894): | ljuti Madjari, ki so v Ormožu in okoli Ljutomera grdo razsajali. Cesar niso njihovi konji poteptali, požrle so kobilice, ki so |
| Turki na slovenskem Štajerskem (1894): | Slovenci ne bodo lahko pozabili, kako grozovitno so njegovi vojaki razsajali po naši domovini ter se l. 1479. in 1480. družili |
| Valenštajn (1866): | Vojvoda spi. Deveru (glasno i grozno). Prijatelj, zdaj je čas Razsajati. |
| Gozdovnik (1898): | nekaj minut. Brž so bili vozovi izloženi, mule izprežene, konji izsedlani. Na to povežejo vozove, oje proti ojesu, z verigami, znašajo |
| Gozdovnik (1898): | proti reki. Na nekem mestu je bil poprejšni jezdec konja razsedlal ter v vodo pognal. Komanč izpodbode konja z ostrogami ter |
| Robinson mlajši (1849): | zabil, ino brana je bila gotova. Zdaj je po dežji razsel — posejal dve meri žita, jedno ječmene, ino pol mére grahu |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | v kotliči. Potem razbeli okoli šest lotov masla; perdeni drobno razsekaniga peteršilja in čebule, de se zarumeni, in deni na jetra |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | in razbeli ga v srovim maslu kakor tudi na drobno razsekaniga zeleniga peteršilja, deni ga v skledo in obloži ga z |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | na rogaškem kamnu ³) na kterem je Šiva viditi, kako otroka razseka. (Konec sledí. ) Za poduk in kratek čas. Hafedove sanje ali |
| Stelja in gnoj (1875): | da se šara potrebi, se kakor sicer kleščevje na drobno razseka, na kupih posuši in uleže. Tudi koprivje okrog planšarij se |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | iztrebiš, opereš, osoliš in s sardeljami natakneš. Zdej sardelje drobno razsekaj, s putram zmešaj, na ribo deni, v cev (ror) postavi |
| Stelja in gnoj (1875): | Vsakoršna stelja, ki je daljša, naj bi se na kratko razsekala, ker tako več vlažnosti povživa in lože je potem gnoj |
| Genovefa (1841): | preklinjali in shugali, Gola, kadar domú pridejo, na drobne koſe rasſékati. Grôf je lêshal lét in dan savolj rane bolan; sakaj |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | prate) na tanke koleščike zreži, moke v putru zarumeni, drobno razsekljaniga zeleniga peteršilja vanj deni, z dobro mesno župo, jesiham in |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | žemlje drobno razsekljaj, malo putra s tremi jajci zmešaj in razsekljanje vanj deni. Potresi zdej dilo z žemljevimi drobtinami in naredi |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | žlice drobno nasterganih žemljevih drobtinc v njim malo cvri, perdeni razsekljanje in nekoliko stolčeniga muskatoviga cveta, zali s peteršiljevo vodo, osoli |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | in pol v vodi namočene in dobro ožete žemlje drobno razsekljaj, malo putra s tremi jajci zmešaj in razsekljanje vanj deni |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | šalotne čebule, v mleku namočeno žemljo in par rumenjakov drobno razsekljaj. Zdej zreži iz beliga popirja serca, pomaži jih s putram |
| Blagomir puščavnik (1853): | od vsega, kar jo je kdaj veselilo; posebno pa od razsipa razdjanega grada, pod kterem je drazega zaročnika pokopanega mislila. Na |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ke, apnénke, laporja ali ſoldana, ruſhnje, rasſipa od ſtarih sidov, in vezh taziga na njo napelji, in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | De od poda ſkazhe ſnop. Kamor urni zepiz pada, ,Se rasſiplje klaſovje, In ſpod teshkiga naſada Boshji dar, pſheniza vrè. Kmet |
| Kemija (1869): | Pri teh razsnovah je znamenito to, da se je svinec, živo srebro in |
| Kemija (1869): | Tečajem kemičnega, nauka bodemo pogosto govorili o kemičnih raztvorbah ali razsnovah. Kadar koli želimo dobiti kako prvino ali kemično spojino, potrebujemo |
| Kemija (1869): | razgretej zmesi cinobra in železnih opilkov cinober razkroji. Ako to razsnovo sledimo z vago v roci, bodemo se preverili; da nam |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | pokazal; temuč de je h temu potreba jasniga spomena, bistriga razsoda, nenavadne hitrosti, pričijočnosti duha, ojstriga in nagliga pogleda, kteri pri |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | fl. pa 10 fl. od vsacih sto. — Po višji sodniški razsodbi veljá res, če kdo kterega v kakem pismu, ki ga |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | solze z lica. (Dalje sledi. ) Ozir po svetu. Rusi. Po razsodbi nekega duhovitega Nemca v začetku 19. veka. Vsi narodi slovanski |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | oznanile Novice v 40. listu, kjer so gosp. F. Šmidt razsodbo slavniga Graškiga zbora nemških kmetovavcov na znanje dali. — Tukajšna družba |
| Stric Tomaž (1853): | pasti vadite! “ Juri, zaslišati iz ust svojega neusmiljenega trinoga nemilo razsodbo, onemi in skor omedli. Poln serčne prijaznosti mu pomoli priljudni |
| Čas je zlato (1864): | dveh ptujcev nikogar ni bilo. Pri pervem pogledu ravno to razsodbo storí, kot poprej hlapec. Ni mu bilo težko, ker si |
| Občno vzgojeslovje (1887): | pomoč od strani vzgojitelja, in v otroku se vzbudi pravi razsodek, obudi in poveča se mu primerno čustvo, otrok odločno hoče |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | večidel je žaltovo, mehko, kašnato i. t. d. Mina. Ta razsodik čez naše srovo maslo se mi pač prehud zdi; jez |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | und dem allgemeinen Beifalle, den sie erhalten wird”. Ta častni razsodik visoko veljavniga možá le iz tega namena bravcam Novic oznanimo |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | in obesil pri njenem grobu — v gotovo znamenje mučeništva. XXIV. Razsodni dan; tretji del. Tertul je šel naravnost v palačo, kjer |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | te prešestnice braniti hoče, tega v boj kličem, naj zmaga razsodi, ako sim resnico govoril. “ |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | naj vsi vladarji Europe napravijo zbor, v kterem naj se razsodi pravda. — 29. dec. je cesarska francozka garda, ki je prišla |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | rekel, komur je vezh odpuſtil. “ Jesuſ je djal:„ Pràv ſi rasſodil. “ Farisej ſhe ni védil, kam Jesuſ ſ' to priliko méri |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | she mnogoverſtne ſkuſhnje vshivo poterdile. ” De boſh pa na tanjko rasſodil, koliko ſterdí zhbele imajo, vſaki panj pred ogrebanjem tehtaj, in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Koroſhkim. Ne vsame ſi toliko zhaſa, de bi tehtal in rasſodil, ali ima panj doſti shivesha sa simo ali ne; ampak |
| Mineralogija in geognozija (1871): | vodnjaki svoje imé. Kdor je izveden v geognoziji, bo natanko razsodil po notranji skladbi gorovja, ali se more tù privrtati do |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | ima jutrišnji dan bitva voditi, ki bo čez celo Nemško razsodila. Sinu Otónu je dál nekaj tisoč naj hrabrejših konjikov, da |
| Maria Stuart (1861): | se na list, ter se prestraši). Tvoj podpis, kraljica! Si razsodila? Elizabeta. Podpisala sem, Ker se ogniti sili nisem mogla, Kaj |
| Občno vzgojeslovje (1887): | dobrota. Nenravstvenost zavrne že okus, še predno je o tem razsodila pamet. S pomočjo estetičnega užitka se tudi najgotoveje izpodrine poželenje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | škoda za njih pravice poverníla, to se bo na Dunaji razsodilo. Dête — boste rekli — za tole bi bili kmetje potrebni, zdaj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſvojim udam po deshêli vſe le to sa rasposnavati, sa rasſoditi , in sa ſkuſhevati daje , in od tiſtih ſtorjeno rasſodba s |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſkrivajo. Jes tedaj pravim: Vovzhizh Je nizh ! Teshko bi bilo rasſoditi, od ktere korenine te dva imena: vovzhizh in ſájovez is-hajata |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Hangö-u; Rusi pa pravijo drugač. Čigavo je pravo? je težko razsoditi, ker vsak drugač govorí, — to pa je gotovo, da angležka |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1861): | zginejo mravlje in nikoli več jih ni. Obertnijska skušnja. (Kako razsoditi: ali so škrili ali škerli za streho dobre ali ne |
| Maria Stuart (1861): | Ker se ogniti sili nisem mogla, Kaj če papir ta razsoditi? eno Imé ne umori nikogar. Davison. Tvoje Imé, kraljica, pod |
| Kemija (1869): | vreden in imeniten nauk o ravnomočjih, bodemo stoprv takrat mogli razsoditi, ko se soznanimo s prvinami in njihovimi kemičnimi. spojinami. Opomniti |
| Maria Stuart (1861): | ne umori nikogar. Davison. Tvoje Imé, kraljica, pod pisanjem tem Razsoja vse, mori, ko živa strela Iz viška bije, ker zapoveduje |
| Maria Stuart (1861): | gorje Nesrečnemu človeku, ako jezik, Ki dal je zakon, sam razsoja reč! Tajite, lord, da lanski zakon ta Nalašč izmišljen ni |
| Botanika (1875): | in jih dalje razvajajo, je jako velika, in dá se razsojati iz sledečega poskusa. Pomladi naj se vinska rozga z ravno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | méjn koriſtne odſvetvane. Nove snajdenja bodo rozhno osnanjene, pa tudi rasſojene, zhe ſo poſnemanja vredne ali ne. Kmetijſke in rokodelſke v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſe v drugih deshelah drugazhi, kakor per naſ opravlajo, bodo rasſojene, koriſtne naſvetvane, méjn koriſtne odſvetvane. Nove snajdenja bodo rozhno osnanjene |