- lojeva
Kemija (1869): Šelak, Schellack, 489. Šota, Torf. Špirit, Spiritus, 471. T. Talgsaure, lojeva kislina, 463. Talijum, Thallium, 345. Tantal, 345. Tapioka, 481. Tejin
lojev lojevec lojtra Lojz Lojza Lojze Lojzek Lojzika lojzov lok loka Loka lokalen Lokar lokav lokavo lokerjev lokomotiv Lokvanec lom Lom lomastenje lomastiti lombard Lombardija lombarški_benečanski lomel lomen lomiti lon lončar lončarski lonček lončen lončenina Londin London londonski lonec longæus lontovž lopa lopar lopata lopatica lopatika lopov loputati loquens loqueris lor. lorber lorberjev lord Lorenzo lornjon los losati Loschi loser loss losungsmittel lošč loščar loščen loščiti loški lošperna lot Lot Lotar lotarinški lotati loteiicov. loter loterija lothringer lothrohr lotiti lotos lotrica lotrnija lov lovčev lovec lovišče loviti lovka lovljenje lovorov Lovre Lovrenc Lovrin Lovro lovrov lovski lovsko lower loz Lozar Lozice Lož loža lu lub lubad lubian lubje luc. Lucern lucernski Lucifer Lucija lucijin Lucina luč lučaj lučan lučati lučka Ludvik luft luften luftförmig luftigen luftleer luftpumpe luftschichte lug lugast lugaste lugomerje Luisa Luivil Luiza luk luk. luka Luka lukati Lukec Lukež Lukič lukičev luknja luknjast luknjica luknjičav luknjičavost lukov Lukrecija Lukul lula luna lunin lunnenih lup lupati lupina lupinar lupiti Lupo lupus luscinia lusciola luska luskati luskina lustthal luščen luščina luščinast luščiti lušt luštrenka luteranec luteranski luteranstvo Luther luti Lüttich luxus luzerne luzernski Luzon luža Luža Lužar lužast lužen Lužičan lužiški lužnina Lvov lyeopodiaceae
| Kemija (1869): | Šelak, Schellack, 489. Šota, Torf. Špirit, Spiritus, 471. T. Talgsaure, lojeva kislina, 463. Talijum, Thallium, 345. Tantal, 345. Tapioka, 481. Tejin |
| Mineralogija in geognozija (1871): | je zmes iz živca navadnega in, natronovega, kvarca in železnega lojevca, zatoraj zelenkast in, ako se potiplje, lojnat; tinjca je malo |
| Mineralogija in geognozija (1871): | pa ureže oni, ki pride za njim. Od najmečega minerala, lojevca, do najtrjega, demanta, dobimo 10 stopinj ; zaznamujemo jih z dotičnimi |
| Kemija (1869): | s kremenčevo kislino sostavlja magnezija mnoge rudnine, kakor na pr.: lojevec, salovec, stivo, serpentin i. dr. 20. Aluminijum. Al = 13. Gostost |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | lojtre v jasli padla, se ne sme koj nazaj v lojtro metati; zakaj koze je nočejo precej jesti. Ampak iz jasel |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | in pod lojtro plitve jasli, v ktere kerma, ki skoz lojtro pada, pride, da se kerma ne potepta in pogubi na |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | hlevu mora biti lojtra dva čevlja od tal in pod lojtro plitve jasli, v ktere kerma, ki skoz lojtro pada, pride |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | v jasli potrese, in zvečer se seno ali slama za lojtro nabaše. |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | izbo in postavi posteljo na njeno mesto. Potem prinese lestvo (lojtro), zleze na streho, jo predere, stopi na remeljne, potegne lestvo |
| Dóra (1885): | nisi napravila nobenega napredka v tem poldrugem letu, Dorica; povzame Lojz zopet besedo in se usiljuje, da bi bil resen. Ostala |
| Dóra (1885): | svoje študije; mene pa da izročijo kakej poštenej rodbini, dokler Lojz ne bode mogel za mene skrbeti. Zvesta Gerca pa si |
| Dóra (1885): | to gospod župnik vidno zadovoljni in palico obračajo med rokami. Lojz se pri teh mojih besedah živahno zgane in me vznenadjen |
| Dóra (1885): | mogla odgovoriti, ihtenje mi je to zabranilo. Ne muči me, Lojz, odgovori Gerca namesto mene; jaz ti lahko z mirno vestjo |
| Dóra (1885): | so zato Minkini starši. Minka je bila presrečna tega sklepa, Lojz ni pokazal ne veselja ne obžalovanja: on se je vedno |
| Dóra (1885): | ima lepo štikano srajco, zdaj da njegov ovratnik je svíien. Lojz, vprašam ga radovedna, od kod pa dobivaš toliko denarja, da |
| Dóra (1885): | in se zajočem na njegovih prsih. Imej me vedno rad, Lojz, ne pozabi me, prosim iskréno. Da bi te kedaj pozabil |
| Dóra (1885): | srčnim nasmehom okoli ust, ter naju z neizmerno ljubeznijo opazovali. Lojz trkne z očetom. Vsi se potem usedemo k mizi. Med |
| Dóra (1885): | rečem prestrašena in knjižico z neko grozo v strán porinem. Lojz, ali si stradal, zavoljo nas stradal, da bi se mi |
| Dóra (1885): | molila. To bo odslej moja osoda, Dorica! Brez očeta, brez Lojza, brez tebe, Gerca, da bi zanaprej živela? — Je nemogoče, zakličem |
| Dóra (1885): | VII. Ločitve dan od Lojza in Gerce je bil napočil. Bil je to nenavadno krasen |
| Dóra (1885): | sestre, ki bi bila čakala na njega, kakor jaz na Lojza! A jaz hočem Lojza kaznovati, ker me takó malo rad |
| Dóra (1885): | pa si, Dorica? V tej starej, kratkej, ponošenej obleki boš Lojza sprejemala? rečejo neprijetno vznenadjeni. Še te obleke Lojz ni vreden |
| Dóra (1885): | pridem živet. Njegove vnuke bom pestovala, pa za tebe in Lojza molila. To bo odslej moja osoda, Dorica! Brez očeta, brez |
| Dóra (1885): | čakala na njega, kakor jaz na Lojza! A jaz hočem Lojza kaznovati, ker me takó malo rad ima, pristavim vsa žareča |
| Dóra (1885): | uku, profesorjih in drugih šolskih stvareh. Jaz le malo jém. Lojza se ne morem dovolj nagledatí. Zdaj opazujem, da ima jako |
| Dóra (1885): | slovo. A v tem slovesnem trenotku meni žalost prekipi. Objamem Lojza in se zajočem na njegovih prsih. Imej me vedno rad |
| Dóra (1885): | očetom koj v nebesa in ondi Boga prosila, da še Lojza in Gerco gor pokliče. Ločitev — ločitev! prebridka beseda. Zdelo se |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | Rheinische Herbst-Apothekerbirne. 513. Rumena princesnja L. † Gelbe Sommerprinzessin. 514. Mila Lojza Z. * Gute Louise. 515. Apotekarca poletna L. † Gelbe Sommer-Apothekerbirnei 516. |
| Prve hiše (1896): | sera imel. Jaz pa stavim, kolikor hočeš, da bi bil Lojze nekaj zavrgel. « »Mogoče — toda kaj, ko smo tako hitro nehali |
| Prve hiše (1896): | E, nama pa plačati ne bo treba«, tolažil ga je Lojze. »Drugič se bomo pa poprej s pijačo preskrbeli in se |
| Prve hiše (1896): | svojih krempljih! « Prejšnji večer so namreč Greben, Sod in Tokčev Lojze kvartali še čez polnoč. Ob pol jedne jim prinese Sodova |
| Prve hiše (1896): | mizi in storil, kar mu je žena velela. Greben in Lojze pa sta se jela otepati po obleki in si z |
| Slovenske večernice (1865): | vpraša ga angelj varh. »Se ve da se spominjam«, odgovori Lojzek. Angelj govori dalje: »Ti veš, kako lilijam venó in se |
| Slovenske večernice (1865): | obernil na mater, kakor bi hotel reči: Vse je dobro. — Lojzek je zdaj Bogu v nebesih pel čast in slavo. Tri |
| Slovenske večernice (1865): | okrepčal enkrat s prav lepo prikaznijo. Neko noč, ko je Lojzek najbolj terpel, bil je pri svojem angeljcu varhu na neki |
| Slovenske večernice (1865): | bi je bil zamenil tudi za največo dragocenost svetá ne. — Lojzek to noč ni mogel več zaspati, ležal je tiho in |
| Dóra (1885): | Lojzek polglasno, ter se skrivia za mojim krilom. Bodi tih, Lojzek, posvarim ga; to je reven človek, ki pobira hosto, da |
| Dóra (1885): | in me hudo gledala. Koj poskočim kvišku. Pošasti ni, moj Lojzek, tolažim ga; morda je kakov cigan; pojdi, hitiva rajši domu |
| Dóra (1885): | spravila v rani grob, a sebe si napravila najnesrečnejšo žensko. — Lojzek, Lojzek, pomagaj mi odpustiti, vzdihujem poljubovaje križ na njegovej gomili |
| Dóra (1885): | da si ž njo kosilo kuha. Po tem razlaganji dobi Lojzek pogum. Z radovednostjo upré očesi na čudno prikazen, a pri |
| Dóra (1885): | mi je pravilo, da je. Na enkrat prisopiha k meni Lojzek ves preplašen. Mamica, reče skoro brez sape, ne daleč od |
| Slovenske večernice (1865): | Minka! debele solze so jej kapale na lica. Pogledala je Lojzeka, potem je bežala proč in V deklino naročje je zakrila |
| Slovenske večernice (1865): | da ni vidila skoz očale! Uboga mati je zraven mertvega Lojzeka zakrila obraz v blazine, njeni lasjé so padali na detetovo |
| Slovenske večernice (1865): | sebi ter iz angeljevega očesa kane solza na detečjo glavo. Lojzeka je spreletel mraz in tiha bolečina mu je prešinila serce |
| Slovenske večernice (1865): | britek smeh! Opoldne je prišel škof ter je birmal pobožnega Lojzeka, dal mu je svoj blagoslov, ga je kušnil in mu |
| Dóra (1885): | Ijubi Bog mi je to bogato povrnil. Daroval mi je Lojzeka; ah, koliko srečníh dnij sem imela s tem detetom. — Mlinarica |
| Dóra (1885): | pa takó čudno, da otroke strašim. In kazala je na Lojzeka. Še je ni zapustila nekdanja napuhnjenost, si tiho mislim; revščino |
| Dóra (1885): | da bi te zopet enkrat prav žalostno videla. — Privabila sem Lojzeka na led, da bi se ondaj prehladil in obolel, ali |
| Dóra (1885): | je bojive. Kaj bi mi tudi pomagalo ta način izvedeti — Lojzeka mi takó nihče povrniti ne more. — Maščevanja pa nisem bila |
| Dóra (1885): | srp in škodoželjen, da me je grozilo. Nehoté sem prijela Lojzeka krepkeje za roko in ga prisilila, da je podvizal korake |
| Slovenske večernice (1865): | kjer ga je škof pri birmi pomazal s svetim oljem. Lojzeku se je zdelo, kakor bi se mu od Jezusovih sladkih |
| Slovenske večernice (1865): | je imel obraz nasproti Jezusovemu obrazu. Zdaj se je zdelo Lojzeku, kakor bi se od križa odločile pribite roke, ga objele |
| Slovenske večernice (1865): | Jezus na križu, pod križem je stala Marija in Janez. Lojzeku se je zdelo, kakor bi ga nekdo povzdignil, tako da |
| Slovenske večernice (1865): | kakor bi se radi necemu približali, pa niso mogli. Le Lojzeku so dali prostora, pustili so ga med sé. V tèmi |
| Dóra (1885): | Med molitvijo je njena lepa duša vzletela k Lojzu in Lojzeku! |
| Pod streho (1897): | Mama, mama, ti ne veš, kako je to lepo! Čuj, Lojzika je imela rdeče krilo, od spodaj dvakrat obšito s tri |
| Pod streho (1897): | spodobi hoditi po noči samemu po ulicah. « »Saj pojo tudi Lojzika, Marjeta in Gina, pridem že z njimi domov; lahko si |
| Pod streho (1897): | glasov je Roza dobro razločevala sestrin glas. »Lahko noč, Marjeta, Lojzika, Gina, sladko spite! « je kričala Zinka, »jaz imam tri spremljevalce |
| Pod streho (1897): | bilo? « sta vprašala oče in mačeha hkrati. »Da veste, Marjeta, Lojzika in ona tretja je ne spremljajo do doma, ampak ona |
| Pod streho (1897): | dremal. »Veš, mama, jaz sem poskušala peti ono pesem, in Lojzika mi je rekla, da imam za zbor dober glas, da |
| Dóra (1885): | pa se mi napolnijo solz. Počasí vzamem v eno roko Lojzovo torbo in marelo, v drugo pa culico in njegove štibali |
| Dóra (1885): | Vstavim se pred njo ter pobožno pomolim očenaš za srečno Lojzovo in Gerčino potovanje. Na to podvizam svoje korake. Še predno |
| Dóra (1885): | se tam vrstili. Eden križ je zaznamoval očetovo gomilo, drugi Lojzovo in tretji Lojzekovo. Moj duh je takrat zapuščal svet in |
| Dóra (1885): | tem ustavil pred našimi vrati. Zdaj privleče voznik iz voza Lojzovo potno torbo, njegovo staro marelo, veliko zvezano culo in njegove |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | kerpkiga (elastisch) ne prekerhkiga leſá. 2. Mora biti nekoliko, kakor lok, napéta, tako de je, kadar je navesana, proti rozhniku kriva |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | semlja ilovnata, de mokrote ne poshira, naredi viſoke lehe na lok. 4. Ima kdo debelo ilovnato polje , ki bi bilo premalo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | verigi rok do meha, V skušnji speha, Vedro têče, v lok visoko Brizga voda na široko. Piš prituli zdaj globoko , Ko |
| Robinson mlajši (1849): | ko je dalje mislil ino razvažil — pretehtal, kako bi mu lok k veliki koristi bil! Lehko bi ž njim lamice ino |
| Robinson mlajši (1849): | je na misel prišlo, ali bi se ne dalo, tude lok ino strele — šipice (pšice) udelati? Aj, kako gorko ga je |
| Robinson mlajši (1849): | branil. Od žedosti — želje je le gorel, da bi uže lok gotov imel, ino nič za dežj ino veter ne maraje |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | je po cesti oddirjal nek Numidčan; tul s pšicami in lok so mu šklefedrali po herbtu. Med Fabíolo in Oroncijem je |
| Astronomija (1869): | znamenji bika, ter se nam zdi, da je solnce preteklo lok 30° v mér, ki je našemu premiku ravno nasprotna. Če |
| Fizika (1869): | sebi prepuščenej stvari vidimo prikazen páda; z močno napeto tetivo loka podelimo streli (pšici) gib velike hitrosti; voda, ki jo ogrejemo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſo sato velikrat mogli okna sasidati, ſtebre po ſteni odſekati, loke po velbu odbiti, in druge ſtare lepotize po ſtebrih in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſhtirvoglate okna in vrata, in od snotraj na zirkel okrogle loke in velbe. Une, ſtare ſo nemſhkiga dela, té pa italianſkiga |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | perste široke kose, namaži jih s testam, deni jih na loke (pege) in speci jih počasi. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | kterih zel ſtrop s viſokimi, v verhu ojſtrimi ali ſhpizhaſtmi loki ali pógni ſtoji; ene pa ſo bolj nove, imajo bolj |
| Divica Orleanska (1848): | vsaki cesti, kjer britanski kralj Je peljal se, so častni loki stali, Potresen pot je s cvetlicami bil, Vriskaje je, ko |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | in tako dolgo pusti, de se shlade in sterdijo. Ocverti loki. Zmešaj eno unčo olušenih in podolgama pa tanko zrezanih mandelnov |
| Razne dela (1870): | to nadramja poviša razpete: Čuj me, povračanja bog, ki z lokam srebernim obhajaš Krizo in Kile otok, ter Tenedi vladaš mogočno |
| Razne dela (1870): | las mogočnimu sinu te molbe: Smintej, povračanja bog! ki z lokam srebernim obhajaš Krizo in Kile otok, ter Tenedi vladaš veljavno |
| Fizika (1869): | zvok ali zvek. Ravno to se dogodi, ako potegnem z lokom ob napeto struno. Steklo, v lečo brušeno, kaže povečano vsako |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | lahko tudi z belim ali pisanim cukrenim snegam olepšaš. Prepečeni loki (biškotni pegni). Dobro zmešaj štiri lote drobno stolčeniga cukra z |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Mehki loki (pegni). Zreži med en funt moke tri unče sroviga masla |
| Divica Orleanska (1848): | živijo oče mi domá V prelepi zemlji vlaški, kjer med lokami Zelenim tje Saverna vije tok srebern, Spozná jih gospodarja petdeset |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Tam dobre bit' volje, Vùn! lep je ozir; V pisane loke. Med bistre potoke. Na biserni vir! K. Klemenc. Pismenstvo. (Zemljepis |
| Oče naš (1854): | mešalo žvergoljanje studenca, ki je kakor čisto srebro po cvetni loki se raztekal. — Počasi in ves začuden je vstal Nace. Vsi |
| Viljem Tell (1862): | je na vse strani odprt, Tam rase rež po neizmernej loki In vsa dežela je ko rajski vrt. Valter Zakaj ne |
| Iz sodnijskega življenja: Pošt... (1874): | pravi moj prijatelj. „Ljudmila, bodi ti posredovalka med kuhinjo in loko! “ „Jaz jej bom adjutant,“ pravi Planavski in skoči za kot |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Terſt, ki je bil popred kakor ſadaj Kamnik ali Shkofja Loka, je hitro ſe boljſhal; ſhtevilo njega prebivavzov je v malo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | flos ustavijo. Tukaj že po tri flose skup denejo. Memo Loke, Sevnice in Reihenberga pridejo na tretjo stavo v Kerškem, kjer |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | nam tudi unidan častitljivi gospod J. Dolenc tehant v Stari Loki in namestnik c. k. kmetijske družbe v Loški komisii, veliko |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | je iztržila 67 gl. Dne 5. julija. F. Kosu v Loki sem poslal na njegovo naročilo: 120 kg Java-kave po 180 |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | G. Lozarji v Kranji 760 gl. pri F. Kosu v Loki 450 gl. pri J. Golobu v Kamniku 816 gl. pri |
| Slovensko berilo za šesti gimn... (1854): | izpodi Friderikove vojščake iz Radolice, premaga Kranj in požge Škofjo Loko; pa njegovo divje razsajanje kmete razdraži, da proti njemu vstanejo |
| Kobiljekar (1878): | pa je končno vpregel svojega konjička ter se odpeljal v Loko in vložil tožbo, da ga je Grega žalil na časti |
| Ljubljanski meščanje v minulih... (1886): | arhivu. Poslala ga je iz Ljubljane zadruga pádarjem v Škofjo Loko, v Kranj, v Kamnik, v Rudolfovo in v Krško. Ta |
| Grajski pisár (1889): | zajezil oskrbnik, »in naštejte mu dvanajst gorkih! Potem pa v Loko ž njim! Ne bo mu škodilo, če ga malo položimo |
| Grajski pisár (1889): | mi odgovoren, Tolmajnar, da se mi pripelje vsa tolpa v Loko! « Ostro ga je pogledal in še dejal: »Nekako bled si |
| Grajski pisár (1889): | zelenem gozdu, ga izročim svojim hlapcem, da ga vlečejo v Loko. In če se zlepa ne vda, tedaj bo odbila zadnja |
| Grajski pisár (1889): | se v kaki koči nekoliko ogrejejo, potem jih spravite v Loko v varen zapor! « Tako je ukazal vitez Hohenburg. Obrnivši se |
| Vaška pravda (1892): | zbega in pomiri vse stranke. Ozro se. Tam nad Suho Loko se je valil siv dim k nebu pomešan z iskrami |
| Vaška pravda (1892): | orožje, vrže je od sebe, in vsi udero na Suho Loko, kjer je ogenj pepelil delo in trud človekov. Hipoma so |
| Mineralogija in geognozija (1871): | te tvorbe, spodnjo in zgornjo trias; on je tudi vpeljal lokalna imena Werfenski (od Werfen na Solnogradskem), Guttensteinski in Halinski **) ali |
| Mineralogija in geognozija (1871): | v raznih deželah najti raznih skladov, ki imajo dostikrat prav lokalne lastnosti, zato so tudi dobili jako različna imena, tako da |
| Stric Tomaž (1853): | sprejeti. Lovci so se precej posvetovali, kaj začeti. Naenkrat vstane Lokar in nastopi naravnost nevarno pot na skalo, in za njim |
| Stric Tomaž (1853): | tovaršev. „Ohà! kako se vam hlačice tresejo,“ odgovori smejaje se Lokar. „Tu ni nobene nevarnosti, pred černimi psi se nam ni |
| Stric Tomaž (1853): | žile treba napeti in še bo morebiti vse zastonj. „Šmentaj, Lokar! to ne bo nič“, spomni Marka. „Kaj? Kakor so ti |
| Stric Tomaž (1853): | skalo, in za njim nekaj druzih serčnejih. Ravno se hoče Lokar pri ovinku okoli skale zaviti — kar poči, puf, Pinehas k |
| Stric Tomaž (1853): | da umolknejo. Le Lokar se za vse to govorenje ni nič zmenil, marveč skrivaj |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | Ljubljani, 3) J. Benedik v Stražišu poleg Krajna, 4) Brata Lokarja v Krajnu, 5) T. žl. Domazetovič v Ljubljani. Krajopisje. Terst |
| Zlatorog (1886): | Vzpenja se in oni, ki jo vara, Lovec smeli in lokáva koza. Tam, kjer z brado dolgo in lišajno Zreš poslednje |
| Valenštajn (1866): | v mrežo padel bi ne bil. Zakaj potajno i prežé lokavo Ko tat i pomagač tatinski laziš? Zavist nesrečna! vsega zla |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | zató so mu tudi sreberno svetinjo privabili. — Že davnej tudi Lokerjeve sita iz Krajnja po ptujih deželah krog in krog slovijo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | na Dunaju in Celovcu sreberne svetinje dobila. — Razun Globočnikove in Lokerjeve fabrike tudi J. Benedig v Stražišu in K. Preuc v |
| Fizika (1869): | v stanju gíba. Ako n. pr. z enakošno hitrostjo tekoči lokomotiv pride do mesta, kjer je železnica nekoliko navkréber napeta, in |
| Prve hiše (1896): | da bodete tudi vi zdaj govorili odločilno, odkritosrčno. Barbara. Bom. Lokvanec. Nad nami je Bog! On, pred katerim bomo vsi stali |
| Prve hiše (1896): | jo s svojim molčanjem, nisem bil kriv. Zdaj pa vem. — Lokvanec. (stopi k Erazmu in mu odklene verige). Pojdita na grad |
| Prve hiše (1896): | bodete imenovali odslej grajščakinjo na Raki — mater, ne gospo vladarico. Lokvanec. Sin priseza, mati samo obeta. Obrnimo se torej k materi |
| Prve hiše (1896): | slovesen, imeniten, za vedno odločilen trenutek? Govoríte! Barbara. O, je! Lokvanec. V slovesnih trenutkih govori človek slovesno in odločilno. Jaz upam |
| Prve hiše (1896): | velik' o drugih ve, Drug' še več nad njim dobe. « Lokvanec. Vi poravnate storjene krivice, in nam jedenkrat za vedno določite |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | In nesreča urno spê. Pràv! zdaj liv začeti dá se, Lom po volji zernat je. Vsak še nekaj môli za-se, Preden |
| Rudninoslovje (1867): | to zato ne, ker njene zloženine ne ležé vštritno. III. Lom zloženih rudnin. Zložene rudnine se sicer ne dadé klati, toda |
| Rudninoslovje (1867): | ploskev polna majhnih kaveljcev, kot repinčeva glavica; prstan (erdig) je lom prhkih rudnin. Tretji razdelek. Lastnosti, ki pripadajo enotirnim i zloženim |
| Rudninoslovje (1867): | Lom zloženih rudnin je ali školjkast ali neraven, kot pri enoternih |
| Fizika (1869): | kamen. Botanik, rastlinoslovje, botanika. Brecheisen, veržel, -i. Brechen, lomiti. Brechung, lom. Brechungswinkel, lomni kot. Brennglas, zažigalno steklo. Brennpunkt, gorišče, žarišče. Brennspiegel |
| Fizika (1869): | Linie krumme, kriva črta, krivolja. Linse, leča, 138. Lokomotiv, 124. Lom, Brechung, 136. Lomiti, brechen, 137. Lomni kot, Brechungswinkel, 137. Loputa |
| Mineralogija in geognozija (1871): | Lom ali ploskev loma prikaže se tedaj, kedar se prelomi mineral |
| Mineralogija in geognozija (1871): | in pri njih je treba najbolj gledati na razkolnost, na lom in na trdoto. |
| Mineralogija in geognozija (1871): | lastnosti kalcitove take, da ga lahko spoznamo. Kolje se popolnoma, loma je školjkastega, trskastega, neravnega; t. = 3; g. = 2.6 do 2.7 |
| Rudninoslovje (1867): | rudnina enako široka, debela i visoka. III. O razkolnosti i lomu kristalov. Na kristalu ali na enoterni rudnini ne moremo razločevati |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Gregata Goſtiſha is Zherniga verha , ino 9) Gregata Hladnika is Loma. V, Strasiſhu per ˛Shémpétru (Schrottenthurn) v kapélizi na levi ſtrani |
| Žalost in veselje (1870): | je tesno združilo, da bi jej zaperlo pot. Strašno pokanje, lomastenje in šterbunkanje je nastalo. "Lastavica" je z vso močjo butila |
| Žalost in veselje (1870): | ne drami občne tišine nobena druga stvar, nego ptičji ferfot, lomastenje divjih živali, ki imajo tu svoja mirna bivališča, in šumenje |
| Žalost in veselje (1870): | celo kardelo služabnikov skupaj, ktere je ta nenadni krik in lomastenje tako preplašilo, da so bili vsi zbegani. Eden je pograbil |
| Na krivih potih (1893): | oddaljen od njiju. Že sta mislila, da sta izgubljena, kajti lomastenje po trhlem vejevju, ki je ležalo po tleh, čula sta |
| Maria Stuart (1861): | tud mene mora! Burleigh. Vi ste prederzni, lord; brez dovoljenja Lomastite sem noter, ko razbojnik. Leicester. In vi, milord, nesramni ste |
| Divica Orleanska (1848): | Karol. V zastavo daj pravice colne, vzemi Naposodo denarja pri lombardih. Düšatel. Pravice colne in dohodki krone V zastavi so za |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | poškodovani bili, pa tudi 6000 lir. — Zavolj posebnih razmér v Lombardíi (na Laškim) so po ukazu ministerstva hiše tistih kmetov, ki |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | od 7. t. m., veljaven za vse cesarske dežele razun lombarško-benečanskega kraljestva in vojaške granice, veléva, da službni razpori med gospodarji |
| Mineralogija in geognozija (1871): | tudi v St. Kasijanu, n. pr. Ammonites Aon Münst. Halobia Lomel Wissm. , dvé za zgornjo alpinsko trias prav imenitni okamnini. |
| Rudninoslovje (1867): | so tudi na tem konci jasnejše; repinast (hackig), ako je lomna ploskev polna majhnih kaveljcev, kot repinčeva glavica; prstan (erdig) je |
| Rudninoslovje (1867): | kot pri enoternih rudninah, ali pa: troskvast (splittrig), to je: lomna ploskev je polna troskev, ki se z debelejšim koncem drže |
| Rudninoslovje (1867): | tesularno (sl. 14), vštrit hexaedrovih ploskev je popolnoma rázkolna, a lomna ploskev je školjkasta, sveti se, kakor steklo, največ je bela |
| Fizika (1869): | Winkel. Kot dupljast, vbokel, concaver W. Kot izmenični, Wechselwinkel. Kot lomni, Brechungswinkel, 137. Kot naklonjen, schiefer W. Kot odbojni, Reflexionswinkel. Kot |
| Fizika (1869): | leča, 138. Lokomotiv, 124. Lom, Brechung, 136. Lomiti, brechen, 137. Lomni kot, Brechungswinkel, 137. Loputa, Klappe. , navpičen. Luft, zrak. Luftbild, zračni |
| Fizika (1869): | rastlinoslovje, botanika. Brecheisen, veržel, -i. Brechen, lomiti. Brechung, lom. Brechungswinkel, lomni kot. Brennglas, zažigalno steklo. Brennpunkt, gorišče, žarišče. Brennspiegel, zažigalno zrcalo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | vsi brali, de bodo slišali in vidili, de sila kola lómi, de naj se ročno slovenšine poprimejo, ako bodo hotli željam |
| Rudninoslovje (1867): | romboederski (sl. 32), vštrit romboedrovih ploskev se izvrstno kolje, a lomi se nepopolnoma školjkasto; svetlost je stekléna, i vléče malo na |
| Astronomija (1869): | na milje daleč v ustja rek, da se peni in lomi na strmih morskih bregovih, kakor da bi hotela vse pogoltniti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | ž njim ne namažeš, kér potem radi pókajo in se lomijo. Za podplate pa ni nič boljšiga; čeravno gibčnost zgubé, so |
| Rudninoslovje (1867): | VIII. Opálovci. (Opaline). Opálovci nimajo kovinskega lica, zmerom so gručavi, lomijo se pa dostikrat izvrstno školjkasto, imajo vse razne barve, svétijo |
| Kemija (1869): | raztopljena, v solinah, ali pa v morji. Slankamen kopljejo in lomijo rudokopi kakor kako drugo rudo. Soline so pa naravne ali |
| Astronomija (1869): | Ker se solnčni trakovi (žarki) v tem ozračji lomijo, zato nastane zjutraj in zvečer svitanje (mrak); sploh je na |
| Mineralogija in geognozija (1871): | polžkov (Paludina lenta, litorinella, pod. 175, povečana); pri Moguncu ga lomijo za v zid. Ti apnenci hranijo v sebi ostanke mnogih |
| Spomini (1860): | usta so se jela premikati, kakor bi jih bil krč lomil. "Zdaj in na smrtno uro! " je bil tihe molitve konec |
| Holekova Nežika (1876): | ker od svetega Martina je ležal sneg po rušah in lomil veje po vrtovih, da je vedno pokalo. Otresali smo, kar |
| Marjetica (1877): | prijetno plapolje ogenj in šviga in poka, kakor bi trščice lomil, se približa sem po zameteni stezi človeška stopinja, a Marjetica |
| Bajke in povesti o Gorjancih (1882): | V bližnjih gozdih pa je zabučal vihar in ruval in lomil stoletne dobe in bukve. Prestrašeni Podgorci so hoteli Feliksa vzeti |
| Veliki grof (1885): | lestvi k njima Cahej. Klin za klinom se mu je lomil, in ravno v tretje se je pobiral poštenjak, ko sta |
| Brata (1888): | sam od sebe, v kratkih, pretrga nih stavkih, kakor bi lomil besede: »Tako je, vidiš. Tam gori v hiši je bolnik |
| Vinjete (1899): | na našem romantičnem slovanskem jugu. Beg Kendrović iz Carigrada je lomil jadac za svoj harem; tisti večer, ko je izgubil stavo |
| Vinjete (1899): | povzdignil obrvi, popraskal se pod nosom ter privolil. »Vrag védi, – lomil sem ga bil že tisočkrat, a izgubil še nikdar ne |
| Krivica za krivico (1859): | po malem z zobmi zaškripal, kakor če bi ga togota lomila. Z eno besedo: védel se je, kakor človek kteremu razjeda |
| Vaška pravda (1892): | duhom. S preprostim slovenskim kmetom je le z veliko silo lomila njegov zaničevani jezik. In prav iz sodišč se je med |
| V krvi (1896): | nemo odšel doli po stopnicah. Kmetica je hitela za njim, lomila roke ter plakala, ga rotila in prosila — zaman. Pajk se |
| Vinjete (1899): | nikdar ne ... Treba je, da stvar pozabi ...« In Lejla je lomila s svojim možem jadac za Bukićevo vilo. – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – »Dovolite, gospôda velecenjena |
| Vinjete (1899): | koncu in jadac se v sklepu prelomi ... Ali sta ga lomila za dukat? Bodi pameten, Saša, in pazi, da ne vzameš |
| Vinjete (1899): | Jašine, predno zineš, da »znaš za jadac! « ... Če sta ga lomíla za ženo, bodi pameten Jaša in pazi, da ne vzameš |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | koščike zreži, preden se še pohlade, ker bi se sicer lomile. Tirolski krafelci. Pol funta sroviga masla dobro vmeti, pa lupino |
| Slovenske večernice (1865): | so se v nji zbirali pervi kristjani, da so kruh lomili, Boga molili i. t. d.; vidimo potem, kako cerkvi pozneje |
| Iz arhiva (1890): | ločitve. Sonce je sijalo in njegovi rumeni žarki so se lomili v kristalih zamrzlega snegá, ko je jemal Kodràn slovó od |
| Zadnji gospod Kamenski (1898): | od jutranje rose, in ob zakrivljenih vejah dreves so se lomili solnčni žarki. V vsej krasoti je bila narava, vendar ni |
| Rudninoslovje (1867): | Zložene rudnine se sicer ne dadé klati, toda se dadé lomiti, kot enotérne. |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | mu stopile iz ust, in strašni kerč ga je začel lomiti. Silni glasovi so prihajali iz njegovega gerla, bolj podobni rujovenju |
| Fizika (1869): | podnjak, spodnji kamen. Botanik, rastlinoslovje, botanika. Brecheisen, veržel, -i. Brechen, lomiti. Brechung, lom. Brechungswinkel, lomni kot. Brennglas, zažigalno steklo. Brennpunkt, gorišče |
| Fizika (1869): | črta, krivolja. Linse, leča, 138. Lokomotiv, 124. Lom, Brechung, 136. Lomiti, brechen, 137. Lomni kot, Brechungswinkel, 137. Loputa, Klappe. , navpičen. Luft |
| Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881): | zlomil ubijalcu! « Ona (smeje se): »Potem bi imeli preveč vratov lomiti, če bi mogli vsi možje z vratovi plačevati, ki se |
| Biblia (1584): | gori vsame, v'imeni eniga Pravizhniga, ta bo eniga Pravizhniga lon prejel. Inu kateri kuli letih nar manſhih eniga, le s' |
| Biblia (1584): | gori vsame v'imeni eniga Preroka, ta bo eniga Preroka lon prejel. Kateri eniga Pravizhniga gori vsame, v'imeni eniga Pravizhniga |
| Sacrum promptuarium (1695): | konzu od dobriga djaina nehaio, kadar bi imeli ta vezhni lon dosezhi, s' kusi nyh sanikornost ga sgubie, inu Sam. S. |
| Sacrum promptuarium (1695): | tei sheni Nebeſku krajleveſtu dati. Oh kaj s' en velik lon! Oh kaj s' en lep dobizhik je leta, O bogati |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | tudi nezh upati, ſakaj le sama grevenga en take velik lon ima, terdovratnoſt pak svojo shtrafengo. Uſſe nadluge tega svejta niso |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | je dražji, kakor na Dunaji, večkrat je plačilo za izdelek (lon) višji kakor blago samo. Treba bi bilo, da bi višji |
| Biblia (1584): | imeni eniga Iogra, riſnizhnu jeſt vam povém, on nebo ſvojga lona sgubil. XI. CAP. INu pèrgudilu ſe je, kadar je Iesus |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | drugimi delavci, ako izvirajo iz službne razmere ali mezdne pogodbe (lona) in so na tožbo prišli še ob času službe ali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | čertnikar v gornim Estrajhu, za čertnike (Bleistiften). 2. Heínr. Glej, lončar v Ljubljani , za pečí. 3. Gosp. A. Globočnik, fabrikant žimnatih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | s. Katarini nad Teržičam, za furnire. 40. Gosp. J. Rastner, lončar v Ljubljani, za lončarski izdelek. 41. Gosp. J. Resman, suknar |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | pege ispod moſtá, in móſt ſe pogresne. Terdno pezh ti lonzhár obezha , pa trikrat jo sakúriſh in shé vſa je raskúhana |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | mi h premoshenju priti, zhe ſmo le marljivi in varzhni. Lonzhar prineſe sverhano kripo (koſh) hranilniz, ki jih med ſto in |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | kupili od Israelskih otrok, inu ſo njeh dali sa eniga lonzharja nivo, koker je meni Goſpud porozhuv. Na jutru sgudej , kader |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | ſvjet dershali, inu ſo sa njeh kupili eniga lonzharja nivo, k' pogrebu ptujeh ludy. Inu letu je vędejozhe poſtalu |
| Kupčija in obrtnija (1872): | loš vtrdi, potem še enkrat žge. Če se pa — kar lončarji tudi delajo — ne žgana, ampak samo na zraku posušena lončenina |
| Ljubljanski meščanje v minulih... (1886): | v Špitalskih ulicah po štiri, o majhnih po dva solda; lončarji po osem in štiri, slamnikarji po 2 solda, kràšnjarice na |
| Ljubljanski meščanje v minulih... (1886): | lončárska, h kateri so pripadali lončarji štiri milje okoli Ljubljane, lončarji v Loki, v Kranji, v Kamniku, v Višnji Gori, na |
| Ljubljanski meščanje v minulih... (1886): | n. pr. so se zadovoljevali z jednim tolarjem ("ein Speciesthaler"), lončárji pak so zahtevali, da jih je prosilec za mojsterstvo res |
| Ljubljanski meščanje v minulih... (1886): | čez nekatera mesta, n. pr. lončárska, h kateri so pripadali lončarji štiri milje okoli Ljubljane, lončarji v Loki, v Kranji, v |
| Ljubljanski meščanje v minulih... (1886): | določeno, kdaj so smeli pripeljavati blagó za semenj v mesto. Lončárji ki so stanovali zunaj Ljubljane, smeli so priti semkaj šele |
| Postillion d'amour (1887): | nizko ceno zdelkov. Misijonarja stojita že več dnij tu, a lončárji ju nikakor nečejo médse, niti na kópno stopiti ne smeta |
| Slovensko berilo za šesti gimn... (1854): | persti. Perst, ktero uživajo, je mastna in volna glina, prava lončarska glina rumenkasto - sive barve. Marljivo je iščejo ob bregovih Orinoka |
| Kupčija in obrtnija (1872): | se globoko pod zemljo ter pričajo, kako stara je že lončarska umetnost. Grrški pesnik Homer, ki je živel 2000 let pred |
| Kupčija in obrtnija (1872): | na jezik pritisne, tako se ga ne primejo, kakor navadna lončarska roba. Med to drugo vrsto lončene robe spadajo: kamenina (štajngut |
| Kupčija in obrtnija (1872): | Lončena roba je dvojne sorte. V prvo vrsto spada vsa lončarska roba, opeke, topilniki, terracotta, majolike, fajansi, lončene ogerske in turške |
| Kupčija in obrtnija (1872): | na solncu posuši in potem v posebnej peči žge. Prosta lončarska roba se žge na plamenu, kar je pa bolj rahle |
| Kupčija in obrtnija (1872): | na Slovenskem je ni nikjer. Porcelanasta posoda se ravno kakor lončarska na vrtečem krogu s prosto roko vpodobi, najprej na zraku |
| Ljubljanski meščanje v minulih... (1886): | in ónem rokodelstvu spregledala celo mojstersko takso in mojstersko južino. Lončárska zádruga je dovoljevala celo, da sme vdova obdržati učenca, ki |
| Ljubljanski meščanje v minulih... (1886): | jedina. Nekatere so sezale le čez nekatera mesta, n. pr. lončárska, h kateri so pripadali lončarji štiri milje okoli Ljubljane, lončarji |
| Ljubljanski meščanje v minulih... (1886): | ni imelo niti imetja, niti dolgóv, tako n. pr. mizárska, lončárska, vožárska, bakroreška, ključarska itd. Nekatera rokodelstva so bila omejena samo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | imenujejo. She druge ſorte ilovnata semlja je sgolj iloviza ali lonzharſka perſt imenovana. Dobro je, ako je pod peſhéno brasdo taka |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | dalje volno, ker na svojih planinah veliko ovac redijo, — smolo, lončarske pridelke in mnogoverstno leseno pohišno orodje. Pervo „stavo” imajo v |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | v nji počasi kuhajo in tudi pohlade, zadnjič jih v lonček nadevaj. Vkuhane breskve, drugači. Ravno tako z njimi ravnaj kakor |
| Roza Jelodvorska (1855): | Nežica razgerne svojo korbico, vzame lonček dobrega mleka, ga vlije v čisto leseno skledico, in ga |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | vanj ter jih nekolikrat zavri, potem jih v steklenice ali lončke nadevaj. |
| Kemija (1869): | veliko vrednost za mnogo kemijsko orodje, na pr. za topilne lončke, skledice, pleh in drat; v §. 41 smo čuli, da |
| Zoologija (1875): | krajačica (Megachile) dela pod zemljo ali v duplih naprstku podobne lončke iz koščekov, katere reže iz šipkovih (rožinih) listov. Tretji razred |
| Zoologija (1875): | cvetnice (Anthophila) so najimenitniše žuželke v tem razredu, večidel stave lončke od voska in je polné z medom. Živé ali paroma |
| Zoologija (1875): | Antophora parietina) zida na poslopjih ob južni strani jako trdne lončke od peska. Bčela krajačica (Megachile) dela pod zemljo ali v |
| Kupčija in obrtnija (1872): | velikej vročini malo zelenkasta. Iz nje se dela bolj žlahtna lončena roba: fajans, kamenina, porcelan itd. Iz gline pa, ki se |
| Kupčija in obrtnija (1872): | vse tiste stvari, ki so iz ila narejene ali žgane. Lončena roba je dvojne sorte. V prvo vrsto spada vsa lončarska |
| Kupčija in obrtnija (1872): | vrtečem lončarskem krogu, ampak navadno iztiskajo v zato pripravljenih kalupih. Lončena roba se danes skor še vsa s prosto roko izdeluje |
| Kupčija in obrtnija (1872): | kreda vmešata, more se to testo ravno tako žgati kakor lončena roba. Da se vlaga teh iz papirnatega testa narejenih stvari |
| Kupčija in obrtnija (1872): | pa, ki se rudeče žge, delajo se opeke in prosta lončena roba. Rudeča barva žgane gline pride od tega, ker je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | za temi nar bolj obrajtajo ? Zdrav. Per majhnih kmetijah so lončene nar bolji, če so takó napravljene, kakor sim vam ravno |
| Kupčija in obrtnija (1872): | Tista lončenina, ki se položi, se po dvakrat žge. Bela lončenina zlasti kamenina se s tim pološi, da se nekaj navadne |
| Kupčija in obrtnija (1872): | porcelan delajo. Razen navadne kuhinske posode izdeluje se še sledeča lončenina: 1. Fajans, kterga ste dve sorti: prosti in žlahtnejši. Fajans |
| Kupčija in obrtnija (1872): | s svojim dimom in pepelom ne more posode počrniti. — Tista lončenina, ki se položi, se po dvakrat žge. Bela lončenina zlasti |
| Kupčija in obrtnija (1872): | gladek, ali kakor se reče školkast, ne pa kakor druga lončenina, zemljen. Tenki porcelan doni jasno in čisto. Največe porcelanske fabrike |
| Kupčija in obrtnija (1872): | roko izdeluje, na mašinah pa še prav malo. Surovo izdelana lončenina se najprej na solncu posuši in potem v posebnej peči |
| Kupčija in obrtnija (1872): | lončarji tudi delajo — ne žgana, ampak samo na zraku posušena lončenina pološi, se je loš ne prime tako čvrsto, kakor tačas |
| Kupčija in obrtnija (1872): | XXXIII. Lončenina. Glina ali ilovina je dvoje sorte. Ena, kedar se žge |
| Žalost in veselje (1870): | kterega mi je odnesla ta gerda žival s polja", pravi Londin, "sam ne vem, kaj bi počel. " "Ali ga ne morete |
| Žalost in veselje (1870): | progasta mačja podoba ter beži proti bližnjemu gozdu. Aleš in Londin, ki sta stala najbliže, ustrelita, pa nič ne zadeneta, zver |
| Žalost in veselje (1870): | res volja, pa poskusimo koj jutri zjutraj", reče na to Londin, "jaz se vam koj pridružim, nemara bomo imeli sedaj večo |
| Žalost in veselje (1870): | zverinam in ropnim pticam. Zabave bilo je tukaj dovolj. Prijatelj Londin in njegova žena sta razkazala svojim gostom vse pohištvo, ki |
| Žalost in veselje (1870): | je dobro zdanilo, stali so že na dvorišču lovci pripravljeni. Londin in njegovi gostje so jezdarili na konjih preskerbljeni z dvocevkami |
| Žalost in veselje (1870): | roparske Beludže. — "Tu živim oddaljen od vsega sveta", djal je Londin svojim gostom, "sicer res tukaj življenje ni najprijetnejše in tudi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | poročnika Usedom in Manteufel, ki ju je pruska vlada v London, Pariz in na Dunaj za porazumljenje o omenjenih tirjatvah poslala |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | Predsednik kmetijske družbe g. Terpinc je prišel pretekli teden iz Londona in Angleškiga domú in je nakupil ondi iz veličanske razstave |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | noviga? (,Sklado ali maſhino) sa piſhke valiti imajo sdaj v Londinu, glavnim méſtu engleshkiga kraljeſtva. To je leſena omara, ki na |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | Umerl je neprestrašeno kot prav mučenec za véro Jezusovo. — V Londonu je dal unidan oberstar Peel, brat rajnciga ministra, vse svoje |
| Šola v boju proti pijančevanju (1898): | ravnatelja in zdravnika do najzadnjega sluge. V velikih blaznicah grofije londonske, v katerih je do 10.000 blaznencev in 1200 uslužbencev, morajo |
| Fizika (1869): | dali nepremenljivo velikost s tem, da so vstanovili, koliki del Londonskega sekundnega nihala da naj je angležki čevelj. 65 Začudili so |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | to znajdla na Francozkem in Angležkem, in v veliki razstavi londonski leta 1851 sta omenjena moža za to znajdbo prejela veliko |
| Maria Stuart (1861): | roka! Vragova prederznost! Mortimer. Kraljica! ktera? Paulet. Naša! Umorjena Na londonskih je ulicah! (Leti v grad. ) Osmi nastop. Mortimer. Koj potem |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | imenovani zdravnik — požrešni mački enaki, ki kosec vročiga mesa iz lonca vkrade in ga pri ti priči požrè, čeravno jo hudo |
| Sacrum promptuarium (1695): | sakaj sdaj, sdaj bom vmerl, dokler ſim vus ſtrup s' lonza ſnedil. Takrat ona rezhe, sdaj videm de ſabſtoin je sheni |
| Sacrum promptuarium (1695): | duma, moshu perporozhj piſhata, inu mu prepovej de nima s' lonza jeiſti, kateri je napolizi ſtal, rekozh de je ſtrup noter |
| Kuharske Bukve (1799): | je v' terdo kuhano, ſe to imenuje zeſarjov jęſhpren. Is lonza ga s' shlizo ręshi, de podobo od nję dobí, ga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | maſt sa kola masat dobiti. Zhe ſe vsame dva velika lonza (piſkra), vezhiga ſe do verha sakople v tla prasniga majnſhiga |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | na misel prišlo pribili so namreč tri ali štiri vrtne lonce k zidu. Vsakemu loncu so izrezali luknjo, ravno toliko, da |
| Botanika (1875): | imenovanem škotskem bršljanu (Mikania scandeus), priljubljenej rastlini za v viseče lonce. Zdravilstvu rabijo: lapuh (Tussilago), kterega rumeni cveti se zgodej spomladi |
| Pripovedke za mladino (1887): | pridna, nabira suha drva za kurjavo in jedilna zelišča, pristavlja lonce k ognju ter skrbi, da je jed vselej pripravljena, kadar |
| Sacrum promptuarium (1695): | hotela po vſi ſili, de bi tudi on sklede, inu lonze pomival, inu nikar ona ſama; kadar mosh je letu nespodobnu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Polena dva-, ali pa ſhe vezhkrat preshagajo in piſkre ali lónze okrog ognja poſtavijo. Pri naſ pa dolsih polen na ognjiſhe |
| Roza Jelodvorska (1855): | uro sim ji mogla vnovič ukazati. Tudi mi je več lonc in skled pobila, kakor je dni v letu. Kositarjeve žlice |
| Pripovedke o slovenskem Pavlih... (1864): | da ga je kaj bogato prodal in dobil za-nj več loncev, kakor jih cela vas premore. Da mati te novice ni |
| Pripovedke o slovenskem Pavlih... (1864): | mati od doma, primaha jo neki Ribničan z veliko krošnjo loncev v vas. Po ulicah kričé je ponujal svojo süho robo |
| Pripovedke o slovenskem Pavlih... (1864): | kaj, fantiček, da ne bodeva nič glihala, vso to krošnjo loncev ti dam; saj bode za-te še bolje, ker te bodem |
| Žalost in veselje (1870): | hoče prikleniti "Lastavico," v tem trenutku prileti tudi nekaj smerdljivih loncev na ladijo, ktere pa so mornarji že zadušili, preden so |
| Žalost in veselje (1870): | že zadušili, preden so mogli razširjati svoj kužljivi duh. — Takovih loncev poslužujejo se sploh kitajski roparji pri napadih. Naliti so z |
| Iz sodnijskega življenja: Mati... (1875 1876): | Na ognjišči v kuhinji še tli žrjavica, pristavljenih je nekaj loncev, v katerih najdemo pripravo za kosilo. Na pepelu pa je |
| Ivan Slavelj (1876): | na ognjišču sedi Leksa in kuri. »Leksa, ne odstavljaj prej loncev, da pridem! « Ali Leksa ne odgovori. Prijatelja pa odideta ter |
| Gojko Knafeljc (1899): | je bila zagledala od daleč vrtnarja, ki je nesel nekaj loncev cvetic. »Govoriti moram z njim, oprostita,« je dejala ter naglo |
| Robinson mlajši (1849): | strugove — (hobli), kladiva, železa, žreblji, noži, škarje, igle; etu opet lonci — gernci, sklede — mise — bljuda, okrožniki — talerje; žlice, kleši, mehi, ročke |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | jih skupej pobirajo in daljej prodajajo ; nekteri jih imajo v loncih in skrinjah zaperte in shranjene. Poslednji se mislijo nar bolj |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Karmelitarska torta. Šest rumenjakov in tri razpenjene beljake v loncu eno četertino ure mešaj, perdeni pa eno unčo drobno stolčeniga |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | so namreč tri ali štiri vrtne lonce k zidu. Vsakemu loncu so izrezali luknjo, ravno toliko, da ven in noter letati |
| Kuharske Bukve (1799): | ſkup smęſhaj inu hladno shverklaj. Potle poſtavi na sherjavzo v' lonzi, shverkaj v' eno męro. Kader sazhne vręti, slì v' ſklędo |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Železni krofi, drugačni. Zdrobi v lonc osem lotov cvetne moke in štiri lote dobriga masla, perdeni |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | ko imaš v skledo devati. Spenjena župa. Vbi v velik lonc štiri in dvajset celih jajc, razpeni jih, perlivaj počasu en |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | limonovim sokam in eno trešico cele sladke skorje; potem postavi lonc k hudi žerjavci, žverkljaj vedno z močno žverkljo, dokler ni |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | nihče motil. Ná, Saksonec, lej, tvoj stari rojak ti je lonec mesá skuhal. Jej, ljubi moj Saksonec, in povej mi zraven |
| Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881): | zajec na boben; napihniti znaš mehúr, a napolniti ne; imaš lonec, a ničesa, da bi kuhal, imaš usnje, pa ne kopita |
| Kuharske Bukve (1799): | s' na pol vręlim kropam, tukaj notri poſtavi sgoraj imenvani lonez s' rumenakmi inu shupo, ga pokri s' vręno, inu puſti |
| Kuharske Bukve (1799): | tęm salij s' shupo, puſti dobro prevręti, prezędi v' en lonez, poſnami maſt, inu vlij v' ſklędo na opezhen kruh. Sręshi |
| Kuharske Bukve (1799): | pęrja, zhebula, puſti savręti; kader to vrè, deni Bíseno v' lonez, puſti kuhati. Kader je |
| Sacrum promptuarium (1695): | resbye; ona rada pervoli: En dan mosh puſtj en umasan lonz, shena ga sagleda, ter moshu ga na glavi resbye. Drugi |
| Sacrum promptuarium (1695): | saudal, kakor de bi ona mene vbila, vſame ta prepovedani lonz, ter sazhne vun jeiſti dokler je bilu kaj notri, nu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | vogin okoli, katere kebre vmori ino jim maſt v ſpodni lonz slezhe. Kdor koli kako drugo ſkuſheno ſredſtvo vej kebre ali |
| Sacrum promptuarium (1695): | sapovej, inu oblubi. Honora Patrem tuum, & Matrem tuam, ut ſis longæus ſuper terram, & benè ſit tibi. Vſimite tedaj N. N. lete |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | znajde tikama za hišo c. k. deželniga poglavarstva (ali za lontovžam). Smešna vganjka. Peter je na hribu sedel in pa Žvižga |
| Domen (1864): | na ogel, zvest varuh gospodarjevega domovja in svoje lastne pesje lópe za hlevom in tam so se bile ženske že vsedle |
| Slovenske večernice (1865): | vémo; nekteri mislijo, da so posebne duri peljale iz te lope v cerkev. Tu so stali spokorniki tretje verste, namreč klečeči |
| Razne dela (1870): | obsojen, Nov je vsak dan slave kras. Tista krasna cvetne lope Bo vladar prihodnih dob, Vklanjam ja se v časa stope |
| Žalost in veselje (1870): | dreves, skozi ktera je sijala lučina svitloba. "Tukaj so najberž lope sužnjev," pravi Tomaž, "poskusimo, nemara bodo ti černi siromaki bolj |
| Gospod Janez (1884): | ker se Peter ni ganil s svojega mesta pred vhodom lope. »Sedite vendar! « deje baronica veleč in pokaže stol poleg sebe |
| Gospod Janez (1884): | Pojdiva! Pojdiva za onimi! « dejala je vznemirjena. A pri izhodu lope se je obrnila zopet nazaj k sodniku in mu burno |
| Gospod Janez (1884): | res so gospodje ugledali, prišedši do visoke in prostorne gabrove lope, dve dami, katerih ena jim je stopila naglo naproti. Bila |
| Gospod Janez (1884): | vedeli — oh —« Solze so ji zalile oči. Po pesku zunaj lope so zahreščali težki koraki; vrtník je šel mimo. Baronica si |
| Ljubljanski meščanje v minulih... (1886): | preril, in to kljub temu, da si več nego jedne lôpe ni smel postaviti noben rokodelec. Prodajal je o sejmskem dnevi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1882): | cerkve. Dve ste po zunanjosti čisto enaki, imate zali sprednji lopi in ste kronani vsaka z visoko kupijo. Ena (imenovana: „Santa |
| Oče naš (1885): | Ali je mogoče? “ je rekel sivček in je hitel k lopi, v kteri je duhovnik z nekim ptujcem jutroval. „Ali je |
| Domen (1864): | nadlego delal. Saj vem, kje je Jurčeva listnica. Tam v lopo zlezem rajši, kjer imava s sultanom vsak en kot v |
| Domen (1864): | strah popade, skočim iz veže in se potem skrijem v lopo. Kmalo za tem je priklel iz hiše Sova bled ko |
| Oskrbnik Lebeškega grada (1865): | razlega. Stopiva, prijazni bravec, v prostorno poslopje! Na dvoru pod lopo je tropa grofovih hlapcev pri dolgi mizi razposajena. Vsi so |
| Slovenske večernice (1865): | dvorišča so peljale tri ali še več vrat v notranjo lopo, kjer so bili tisti, ktere so še podučevali v keršanski |
| Bolna ljubezen (1874): | steklene lustre, od katerih se je razširjala mračna svetloba. V lopo pod mano je pridrdral voz, zašumela je svila in dve |
| Bolna ljubezen (1874): | širil iz njih. Denar je mogočen faktor, sila mogočen! Čez lopo je pihala sapa ter menda ugasnila luč pri stropu. Mračno |
| Cvet in sad (1877): | dolgo, da se je privlekla zopet na vrt, v samotno lopo. Tam je sela in pala je njena glava na mizo |
| Zadnji gospod Kamenski (1898): | je njegov sin in tvojega očeta so Turki obesili na lopo hribske cerkvice. Tudi jaz moram trpeti za grehe svojega brata |
| Kotanjska elita (1898): | je k družbi še Makso. Kmalu potem so dospele v lopo še gospe: Travnovka, sodnica, vdovi nadkomisarka in Lemutovka in pa |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | hlapcom „v verh” po vina šli. Mati so ravno stavili lopare v peč, na kterih so se tolčne gibanice cedile. Mi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | železnih in jeklenih rečí, namreč pil, žebljev, pušk, nožev, pekarskih lopárjev i. t. d. kakoršne so v Arabii, Kini in v |
| Ultra! (1867): | Na ravnost recite, na ravnost! To sta strašna nemškutarja, stara lopárja! Moj brat, sicer jako dober človek, vam službe, ktere prosite |
| Robinson mlajši (1849): | kar bi jima vemdar groznu koristno bilo, naimer nekoliko železnih lopat. Petek jih je sicer iz terdega lesu izrezal; pak z |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | Bila je noč, temna noč. Pogrezne se v globočino, kamor lopata nikoli ne seže. Kot streha je ležalo nad njo pokopališče |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | ljudi na pomoč klicat; berž je bila vsa vas z lopatami na nogah in leti nesrečnemu pomagat. To je bilo ob |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | V deshevnih, simſkih dnévih preglej vosno in njivno orodje. Poſbkodvane lopate, vile, noſila, koléſa, vosove, koſhe in kar je taziga, popravi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | spenjena pêre, V króg žêne, vertí. Ko blisk se kolésa Lopate verté, Odméta, otrésa Val iskre vodé. Kaj v mlinu ropoče |
| Robinson mlajši (1849): | nesta imela nikákšega železnega orôda — nastroja, nikake motike ino nikakove lopate. Le pretêhtajte, kakó grozno móra to delo biti! Kolov sta |
| Robinson mlajši (1849): | to mislil, da bi tude kovačnico uzložil, gdér bi si lopate ino lehkič tude drugo po- |
| Fizika (1869): | pod mlinskim kolesom, in bije ob njegove lopate (kolo na lopate), ali pa teče po žlebu v korce, ki so na |
| Fizika (1869): | tem ali teče, pod mlinskim kolesom, in bije ob njegove lopate (kolo na lopate), ali pa teče po žlebu v korce |
| Zoologija (1875): | pokrovkah. Zadnje noge ima močne in široke, služijo mu kakor lopate pri zagrebanji majhnih živalce, a za tak posel zedini se |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | kadar kaj več snega pade, vsaka hiša eniga človeka z lopato poslala, de bi se saj stèza za ljudí, ki iz |
| Robinson mlajši (1849): | jih je sicer iz terdega lesu izrezal; pak z železno lopato se vemdar lehko vêč opravi, nego li z leseno. Ker |
| Mlinar in njegova hči (1867): | rad. Pri tacih rečeh mora krščanski grobokòp lepo na svojo lopato gledati. Meta. Pomozi Bog, kdo bi tudi take reči tako |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | s cukram osladi, potem pa v zmerzlinico deni in z lopatico večkrat pomešaj, dokler do dobriga ne zmerzne. Jagodova zmerzlina. Se |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | To pa, dokler ne zmerzne, pridno verti in zmerzlino z lopatico mešaj. |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | Nar boljše je, ako se leta četertinka zdravila z leseno lopatico ovci na jezik maže. Leto zdravilo ozdravlja ovčjo kri, in |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | trikrat na dan, vsakikrat za eno kurje jajce, z leseno lopatico na jezik namaže. Pri smoliki je pozimi namesto navadne treba |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | lopatike (Aloë) zapisal, ki se v lekarnici dobí. Dva lota lopatike in pa 2 lota domačiga mjila (žajfe) dobro zmešana, na |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | boljši pomoč zoper tišavko. Prosi tedej zdravnika, de ti bo lopatike (Aloë) zapisal, ki se v lekarnici dobí. Dva lota lopatike |
| Gozdovnik (1898): | trdno. Ta hip pa zgrabi Baraha nož. »Hodi dolu, ti lopov! « S čvrstim potegljajem je prerezal oba lasova toda malo prekasno |
| Tiun - Lin (1891): | bi me vrgli iz hiše in res so pritekli predrzni lopovi, da bi me prijeli. No, prvega sem klofutnil tako, da |
| Gozdovnik (1898): | vsekako jo mora tok prignati na otok ter ga užgati. Lopovi ! Ni slaba misel, da bi nas skozi ogenj pognali v |
| Zlata Vas (1848): | merzlo in hudo deržala, po hiši rojíla in z vratmi loputala; Lizika je bila vsa objokana. |
| Sacrum promptuarium (1695): | nuzamo, samerkajte dobru njegove beſsede: Si non habueris opera, tantum loquens, non profuiſti, ſed & potius læſiſti. Melius eſt tacere. Quare? opus |
| Sacrum promptuarium (1695): | perſuaſiſſe cognoſcaris; validior operis, quam oris vox eſt. Fac, ut loqueris. Gledaj tedaj v' leta tebi shenkani fazonetel Chriſtusa Jeſusa, kateri |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850): | in župana iz Ledin, „ Pavla Grošeljna, posestnika v Stari Vasi, „ Lor. Seljaka, posestnika in župana v Sori za odbornike te poddružnice |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | v vrsto ustavovercev in vrsto federalistov, tako-le: Listnica vredništva. Gosp. Lor. S. v Primiš: Še 20 soldov manjka. Loterijine srečke v |
| Kuharske Bukve (1799): | Bísena. Deni v' piſker enmalo vezh jęſiha ku vode, tudi lorber pęrja, zhebula, puſti savręti; kader to vrè, deni Bíseno v' |
| Kuharske Bukve (1799): | maſla, de ſe dobro vshene; perdeni muſkatzvęta, en pero od lorbarja, podolgim ręsan |
| Kuharske Bukve (1799): | V' eno koso deni putra, ppl zhebula, ſhatraja, eno pero lorbarja, inu ribji drob dinſtat; kader je dinſtan, vsami zhebul inu |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | pravi. Leta 40 so prišle češnje na Angležko. Lavorove ali lorberjeve češnje so se imenovale tiste prijetne grenjklate češnje, ki so |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | rivic, oči in ušesa soli, materne dišice (timijana), rožmarina in lorberjeviga perja, in jo v velikim kotlu s čebulo, materno dišico |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | koleščike zrezaniga korenja, peteršiljevih koreninic, čebule, materne dišice (timijana), par lorberjeviga perja in dišečih žbic, perli po permeri vode in jesiha |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | poli, korenja, peteršiljevih koreninic, čebule in zêlene na koleščike zrezane, lorberjeviga perja, materne dišice (timijana), koščik ingberja, par dišečih žbic, celiga |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | drobno zmletega zelenega volka, mastiks-gumeta, kadila, ajbešovega mazila, malvnega mazila, lorberjovega olja, terpentinovega olja, vsakega dva lota, in dobro zmešaj, da |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | rekel. Ako nimaš zajčje ali gosje masti, vzemi ajbešovega in lorberjovega mazila, in sicer vsakega pol: tudi svinjska mast alj sirovo |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | s putram, čebulo, dišečimi žbicami, materno dišico (timijanam), enim param lorberjevih peres, jesiham, vodo in limonovim olupkam; potem jih iz koze |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | cveta, tri ali štiri dišeče žbice, nekej poprovih zern, par lorberjevih peres in limonovih lupin. Naj se kuha, dokler ne beli |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1853): | vertov 11 mil. 591.945; — oljkinih gojzdov je 42.933 oralov, lavorovih (lorberjevih) in kostanjevih gojzdov pa 71.547 oralov; pašnikov (gmajn) je 12 |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | na slani vodi z nekoliko dišečimi žbicami, mlado dišavo in lorberjevim perjem do dobriga skuhaj, varno v skledo položi, s terdo |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | ſuſha, pomalim en malu prezh s' vodo saliti. Goveje shivine lorbarjovu perje ſlanu jeſti dati, inu ne poprej na paſho puſtiti |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | župo, z nekoliko vinam in jesiham, perdeni eno čebulo, eno lorberjevo pero, materno dišico (timijan) in par dišečih žbic, naj se |
| Divica Orleanska (1848): | tebi? Klicár. Grôf Salsburí, britanski vojvoda. Jovana. Klicár, ti lažeš? Lord ne govorí. Le živi govorijo, mertvi ne. Klicár. V obilnosti |
| Maria Stuart (1861): | Da lovite me va-nje — Mortimer. Kako nizko Stoji tak velik lord na dvoru tem! Grof, smilite se mi. |
| Maria Stuart (1861): | Ak sprejme Burleigha, tud mene mora! Burleigh. Vi ste prederzni, lord; brez dovoljenja Lomastite sem noter, ko razbojnik. Leicester. In vi |
| Maria Stuart (1861): | ste vi! Mortimer. Ne, vi ste! vaša tožba, preveljavni Mogočni lord, me lahko v prah zdrobi, Pa moja célo nič ne |
| Maria Stuart (1861): | Naj spremi z milo roko k smerti me. Paulet (Burleighu). Lord, dovolite! Burleigh. Naj bo! Marija. Zdaj na svetu nič Več |
| Niccolo Machiavelli in knjiga ... (1878): | so ugibali, da je »Il principe« pisan s hudobnim namenom, Lorenca medicejskega razdražiti do strastnega in silovitega postopanja, češ da pride |
| Niccolo Machiavelli in knjiga ... (1878): | starišev. Mladostna leta je preživel tedaj pod vlado Kozima in Lorenca medicejskega, v srečnih časih, ko so po vsej italijanski zemlji |
| Niccolo Machiavelli in knjiga ... (1878): | rabi najhujši strup, da reši že napol izgubljeno, hirajoče truplo! Lorenca medicejskega je imel Macchiavelli za sposobnega, da kot »principe« združi |
| Gozdovnik (1898): | priznanja. »Don. Fabij! « vpraša Anglež, »čigav je belec? « gledajoč skozi lornjon dimečo se žival. »Don Avgustinov, gotovo! « »Ne briga me nič |
| Gozdovnik (1898): | črtano sivino s širokokrajnim panamcem na glavi in zlato opasanim lornjonom na nosu. Drugi je tičal v obleki od ustrojene jelenovine |
| Gozdovnik (1898): | zopet na platno, bile so oborožene z velikim, okroglosteklenim, zlatim lornjonom, a desnica, osvobojena sive glasé-rokavice, ktero je držala levica, vodila |
| Rudninoslovje (1867): | ako je pa iz te snovi izluščimo, imenujemo je izluščene (lose Kr). Ako se kristali samo z enim koncem drže druge |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | bi med njimi utegnil kak velik hudodeliz biti. Vadljajo ali lóſajo, de bi svédili , kdo jim je kriv te neſrezhe. Predersno |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | opravljati. Gré tedaj v' Jerusalem. Duhovni ſo takrat vadljáli ali loſali, kaj bo ta ali ta v' tempeljnu opravljal. Zaharija je |
| Gospa s pristave (1894): | Venec naj bi dobila dva junaka, Ambrosio in Bernardo. Pesnik Loschi je dobil nalogo, da proslavi v lepih spevih oba junaka |
| Gospa s pristave (1894): | v Avstrijo ne sme, tudi knežna ne sme! « zatrdi odločno Loschi, ne pomislivši, da bodo njega vprašali pač pičlo malo. Odslej |
| Gospa s pristave (1894): | drug poleg drugega. Ko se poleže prva navdušenost, stopi pesnik Loschi na vzvišeni oder in začne s pesniškimi besedami slaviti junaštvo |
| Gospa s pristave (1894): | Imela je pripravljen še tretji venec. Ko se približa pesnik Loschi, da bi častital vitezoma, seveda tudi, da bi prejel od |
| Gospa s pristave (1894): | bode vselej hrabrost naših junakov. « Tako nekako je sklenil Antonio Loschi in si pridobil burno pohvalo. Sedaj vstane Virida s svojega |
| Gospa s pristave (1894): | da bodo njega vprašali pač pičlo malo. Odslej je bil Loschi hud nasprotnik Avstrije in Rudolfa, pa odločen zaveznik Bernardov. Še |
| Gospa s pristave (1894): | se je zanašal na pesnika Loschija in na kneginjo. Don Loschi je videl takoj po slavnostnem večeru, da se Izabela nekam |
| Gospa s pristave (1894): | katera pa? Ana Sforzova? Ali niste vi njen junak? « Ubogi Loschi je bil ves zmeden. Vedel je, da ni imela Ana |
| Gospa s pristave (1894): | zaradi veselja, ki ga je užila; o nasledkih ni premišljevala. Loschi je bil še drugi dan ves iz sebe zaradi tolike |
| Gospa s pristave (1894): | mislim, mislim,« odgovori urno Izabela in odhiti h knežni, pustivši Loschija potrtega in žalostnega, ker si ni mogel očitati nobene krivde |
| Gospa s pristave (1894): | taki stvari. Bernardo je mnogo mislil, naposled pa moral le Loschija prositi, naj posreduje. Zares je pesnik imel toliko srčnosti in |
| Gospa s pristave (1894): | jo samo. Izabela je bila vsa zamišljena. Nevoljno je pogledala Loschija in mu odvrnila kratko: »Mislila sem, da vam zadostuje venec |
| Gospa s pristave (1894): | sredstev in sposobnih posredovalcev. Najbolj se je zanašal na pesnika Loschija in na kneginjo. Don Loschi je videl takoj po slavnostnem |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | kakor de bi pazljivo kaj poslušali, takim konjem pravijo Nemci „Loser”. Večidel z zapertimi očmí stojé, kakor de bi dremali; ne |
| Mineralogija in geognozija (1871): | Glina, Thon, 78. ,, solna, Salzthon, 78. ,, peščena, Löss, 136. Glinica ali galunina, Thonerde, 40. Glinovec, Thonstein, 78. Globel |
| Kemija (1869): | fette, 464. Tolubalzam, 489. Tomback, tompak, 433. Tompak, 433. Topilo, Losungsmittel, Schmelzmittel. Toplice, Therme. Topovina, Kanonenmetall, 433. Torf, šota. Torijum, Thorium |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | loša ali firneža veliko namaže. Po tem takim se razmaže loš ali firnež natanjko, brez de bi se rajde poznale in |
| Kemija (1869): | svinčeni, Bleiglatte, 431. Glas, 409. Glasiren, lošiti. Glasrnalerei, 412. Glasur, loš. Glaubersalz, Glauberjeva sol, 408. Glikokol, Glycocoll, 477. Glikoza, Glucose, 469 |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | lepiga lakiranja pa v tem obstojí, de se z mervico loša ali firneža veliko namaže. Po tem takim se razmaže loš |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | znajo umetno lošati ali lakirati, kér večidel preveč mazila in loša namažejo; nar veči umetnost lepiga lakiranja pa v tem obstojí |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | ne póka, kakor navadni s terpentinovim oljem narejen firnež. Naši lošarji (lakirniki) ne znajo umetno lošati ali lakirati, kér večidel preveč |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | ni plaha bila, ter je muhe po hiſhi pobérala, is loſhaniga koriteza drobno naresano korenje sobala, drobtinze prav po domazhe jiſkala |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | terpentinovim oljem narejen firnež. Naši lošarji (lakirniki) ne znajo umetno lošati ali lakirati, kér večidel preveč mazila in loša namažejo; nar |
| Kemija (1869): | srebrni, Silberglatte, 431, Glaj svinčeni, Bleiglatte, 431. Glas, 409. Glasiren, lošiti. Glasrnalerei, 412. Glasur, loš. Glaubersalz, Glauberjeva sol, 408. Glikokol, Glycocoll |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | 14. dec. D— n. Ni davnej kar je nekdo iz Ložke okolice B—, ki rad na cesti v pivnice zahaja, živino |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | bila danſ, ki je péti dan Grudna, v vélki oltar loſhke nunſke zerkve poſtavljena. Şhel ſim jo glédat, prav bliso podobe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | je tudi sgodilo. Imenovani Matevsh Langus je sa vélki oltar, loſhke nunſke zerkve isobrasil v Ljubljani podobo Matere Boshje zhiſtiga ſpozhetja |
| Grajski pisár (1889): | je na težki verigi visel od stropa. Mina, kuharica iz loškega grada, je vrtila s potnim obrazom pišče, da se je |
| Grajski pisár (1889): | Z veliko plašljivostjo je spoznal Jošt v njem svojega gospoda, loškega oskrbnika Janeza Hohenburga. Hotel je zlesti s konja, ali oni |
| Grajski pisár (1889): | tatove! Pritožim se do papeža v Rimu, gotovo pa do loškega škofa! « »Videl boš, da se nismo zmotili,« mu je odgovoril |
| Grajski pisár (1889): | Bolje bi bilo zate, da se tedaj podre najvišji stolp loškega gradu nate! «. Jošt Tolmajnar se je ponižno priklanjal in z |
| Grajski pisár (1889): | najnevrednejšega hlapca svojega in mi je poslal nekaj pod streho loškega gradu, kar mi ni napravilo posebne radosti. Ženska je to |
| Ljubljanski meščanje v minulih... (1886): | Ljubljana zopet kvišku po oni znameniti bitki z Ogri na Loškem polji leta 955. Seveda pa na to leto ravno ne |
| Grajski pisár (1889): | ne trpe šale. Sicer sem pa vas vedno hvalil na loškem gradu, ker ste pošten človek in ste zvesti ostali sveti |
| Grajski pisár (1889): | tatove? Pa gremo, če se dandanes deli taka pravica na loškem gradu! « Odpravil se je po gazi proti vodi. Tik brega |
| Grajski pisár (1889): | pokrita s slamo, kakor se vidi še dandanes včasih v Loškem pogorju. Ko se pričenja naša povest, sta tesala pred hišo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | v Stari Loki in namestnik c. k. kmetijske družbe v Loški komisii, veliko množico lepó ohranjenih zeliš s slovenskimi, latinskimi in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | naslednjim kmetam podeljéne: Tomažu Verniku, kmetu pri S. Andreji v Loški fari; Jožefu Dulerju iz Velkih Škerjanč v Novomeški komisii; Tomažu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | in jih odeliti velila : 1) ˛Shimona Hafnerja is Formacha, v Loſhki Komeſiji. 2) Grega ta Saduſhaka is Tuinz, v mekinſki Kom. |
| Spomini o cirkniškem jezeru (1881): | je vender dosti bližnjih dolin takraj in onkraj Snežnika, vzemimo Loško dolino, v katerej tudi iz več jam voda izvira, in |
| Spomini o cirkniškem jezeru (1881): | bilo nikjer od minulega dežja. Tudi ko se vračam v Loško dolino, šel sem takoj ogledavat Loški Obrh, ki se pri |
| Spomini o cirkniškem jezeru (1881): | ravnini do vasi Gorenje jezero in od tam dalje v Loško dolino. Skoro brže se pride in posebno po jezeru se |
| Bajke in povesti o Gorjancih (1882): | je divji mož, ki gospoduje v svoji globoki jazbini nad Loško Vasjo, četrt ure od Soteske in tri četrti ure od |
| Bajke in povesti o Gorjancih (1882): | mislil, da mu sme zabavljati brez kazni. Po višavah nad Loško Vasjo klatil se je kočevsk krošnjar. Ker si ni znal |
| Grajski pisár (1889): | Hohenburga in z veseljem ga sprejemali, kadar je prišel na loško graščino. Nikdar ni došel prazen, in zadelj ga je še |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Leskovic, posestnik in adjunkt pri c. k. kmetijski družbi, 9 lušpern; gosp. Šimen Tomc, kerčmar v Krakovim , lepih jesenskih breskev; Anton |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | imenu „calcinirte Soda” prodajajo; na en funt zukra rajtajo en lot te ſoli. Pogled v pretezhene zhaſe. Pred 39 létmi je |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | dajaj mu vsaki dan 1 lot brinjevih jagod in 1 lot štupe hrastove skorje skupej. XV. Poglavje. Bolne oči. Prasci in |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | kislega mleka za pičo. Mleku se primeša sledečega zdravila 1 lot: Vzemi 4 lote žvepla in 8 lotov brinjevih jagod. Dobro |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | pa izpustik po kopanju ali vmivanju noče zginiti, raztopi 1 lot žveplovih jeter v bokalu vode, in omivaj psa z leto |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | daje: Enoletnim in dveletnim prasičom pol lota solitarja in en lot glauberjove soli; polletnim prasičom polovica, in prascam tretjina tega zdravila |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | po njegovi velikosti vsaki dan dvakrat pol lota ali en lot glauberjove soli na vodi daje, da začne skoz njega gnati |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | na dan sledeče zdravilo dajati: Vzemi 1 lot solitarja, 1 lot vitriolnega vinskega kamna, ju v štupo zmlji in v poliču |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | odcedi si potem laneno vodo ter raztopi v nji 1 lot solitarjeve štupe. Trikrat na dan si napravi to zdravilo, vlij |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | zrak, da ga poživi, in dajaj mu vsaki dan 1 lot brinjevih jagod in 1 lot štupe hrastove skorje skupej. XV. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | se zamažejo špranje in razpoke. Prav terpežen je ta vot. Vot za lesovino. Naj se vzame gumilak v plošicah (Schellack), pa |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | da sol shlajene zmesi se na dno vseda. ) Obertnijske skušnje. Vot za železje. Naj se vzame in zmeša prav dobro 1 |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | se prav dobro skupaj v štupo zmeša, in po dva lota na en funt sroviga masla pridene; potém se srovo maslo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | laneniga olja kuhaš 4 lote sreberníka (Silberglätte) in pa 2 lota žganiga galuna (gebrannter Alaun). Tak firnež se naglo posuší, se |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | dan na jezik: Velik pes pol lota, majhen pes četertinko lota ali en kvintelc. Omivanje psa z merzlo vodo je tudi |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | dobiva pes dvakrat na dan na jezik: Velik pes pol lota, majhen pes četertinko lota ali en kvintelc. Omivanje psa z |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | sledečega zdravila med pičo daje: Enoletnim in dveletnim prasičom pol lota solitarja in en lot glauberjove soli; polletnim prasičom polovica, in |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | 1 kvintelc zmletih španskih muh, 1/2 kvintelca euforbium – gumeta, 2 lota sala se dobro skupej zmešajo. Po tem mazilu se oteklina |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | lota čutnične maže iz apoteke, 2 lota jagnedove maže, 2 lota dežočervnega olja, dobro jih zmešaj, da mažo dobiš. XVIII Poglavje |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | Vzemi 2 lota čutnične maže iz apoteke, 2 lota jagnedove maže, 2 lota dežočervnega olja, dobro jih zmešaj, da |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | polnokerven, se mu po njegovi velikosti vsaki dan dvakrat pol lota ali en lot glauberjove soli na vodi daje, da začne |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | Recep. Usemi te korenine, peſtilenz, pimpenell, allant, kiſselzno, usake dva lotha. Maſtix, kadila, inu mire, usakiga en quintelz, vſse to ſtovzi |
| Kuharske Bukve (1799): | Poſębej ſturi eno pólivavko, vsami en koſez ſroviga maſla, dva lotha moke, eno sajęmnizo goveje shupe, enmalo bęliga vina, ſok |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | pa naredí, če z 10 funti laneniga olja kuhaš 4 lote sreberníka (Silberglätte) in pa 2 lota žganiga galuna (gebrannter Alaun |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | podela z vodó v ne preveč gost močnik; na 3 lote lima in 3 lote beneškiga terpentína naj se pa vlije |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | ne preveč gost močnik; na 3 lote lima in 3 lote beneškiga terpentína naj se pa vlije 28 lotov in pol |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | cukrenim snegam olepšaš. Prepečeni loki (biškotni pegni). Dobro zmešaj štiri lote drobno stolčeniga cukra z enim jajcam in štirimi rumenjaki, perdeni |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | šest lotov šterke, nekoliko drobno stolčeniga limonoviga lupka, in tri lote napetih, olušenih in podolgama pa tanko zrezanih mandelnov, pomaži model |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | funta sroviga masla dobro vmeti, pa lupino pol limone, štiri lote cukra, štiri terdo kuhane rumenjake in dvajset lotov moke perdeni |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | dvema celima jajcama in štirimi rumenjaki eno uro, perdeni štiri lote cvetne moke in drobno zrezani lupek ene limone, pomaži potem |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | mlačna, odlij polovico v drugo posodo. Ti polovici prideni 4 lote lanenega ali laškega olja in jo vlij prasiču v gobec |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | pičo. Mleku se primeša sledečega zdravila 1 lot: Vzemi 4 lote žvepla in 8 lotov brinjevih jagod. Dobro jih stolci in |
| Kemija (1869): | lotov cinobra treba 28 lotov železa, ki se s 16 loti žvepla spoji v 44 lotov železnega žvepleca, 100 lotov živega |
| Kuharske Bukve (1799): | na nje, puſti ſtati; savri en polizh vode s' 14 lotmi zukra, perlì pol lota ſpuſheniga bisenovga mehurja; vſe to vręlo |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | in eno periše zeleniga peteršilja, oboje drobno zrezano, v šestih lotih putra ali masla, deni na žemlje in zopet dobro zmešaj |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | obstoji iz treh granov bljuvne soli, ki se v 4 lotih vode raztopijo. Leto zdravilo se živinčetu na enkrat počasi v |
| Kemija (1869): | čistega srebra in 1 lot bakra; 13lotno ima v 16 lotih samo 13 lotov srebra in 3 lote bakra itd. Dobrota |
| Kemija (1869): | imenuje 16lotno, ako je v enoj marki ali v 16 lotih celih 16 lotov čistega srebra; 15lotno je srebro, ki ima |
| Kemija (1869): | lotov čistega srebra; 15lotno je srebro, ki ima v 16 lotih 15 lotov čistega srebra in 1 lot bakra; 13lotno ima |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | nanje. Ako je sok pregost, ga še s kakima dvema lotama cukra zavri in pohlajeniga na jagode deni. Močnik iz ostroženc |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | tri dni sok spet odcedi, zavri ga nekolikrat z dvema lotama cukra, vsuj pohlajeniga na murbe, zaveži steklenice s popirjem, ki |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | skoz platno precedi in s pollibro lanenega olja, z 2 lotama solitarja zmeša, ktera zmes se, kedar se je solnitar raztopil |
| Kuharske Bukve (1799): | maſla męſhaj rahlo v' ſklędi, vajn deni ſtolzheni rajſh, ſheſt lotov drobno ſtolzhenih mandelnov, ſheſt lotov preſejaniga zukra, lemonoviga lupka, pęt |
| Kuharske Bukve (1799): | vajn deni ſtolzheni rajſh, ſheſt lotov drobno ſtolzhenih mandelnov, ſheſt lotov preſejaniga zukra, lemonoviga lupka, pęt zęlih jajz, ſhęſt rumenakov, dobro |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | 6 lotov v pràv drobno štupo stolčene kréde, iz 2 lotov dobriga lima, 2 lotov beneškiga terpentína, 10 lotov žganja in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | 2 lotov beneškiga terpentína, 10 lotov žganja in pa 13 lotov vode. Napravi se pa lepílo takóle: vzêmi žganja in vode |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | 100 tolarjev za razodévo naslednjih lepíl: Pervo obstojí iz 4 lotov štérke, 6 lotov v pràv drobno štupo stolčene kréde, iz |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | in pol unče drobno stolčenih prepečenčnih (biškotnih) drobtin in šest lotov lepe moke ter testo naredi. Dobro zgnjeteniga deni na dobro |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | cukra in mešaj še eno uro. Zdej pa perdeni šest lotov šterke, nekoliko drobno stolčeniga limonoviga lupka, in tri lote napetih |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | primerleju se mora noga s sledečim zdravilom mazati: Vzemi 8 lotov kafrovca, 2 kvintelca tinkture španskih muh, in jih skupej zmešaj |
| Kemija (1869): | roci, bodemo se preverili; da nam je za razkrojitev 116 lotov cinobra treba 28 lotov železa, ki se s 16 loti |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | strašna kazen čes nji perderla. Angelja sta eno uro popred Lota, pobožniga Abrahamoviga strička, z njegovimi vred odpeljala, ino potlej pade |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | boljſhi ſpaſhnike prepirali. To je Abrahama slo bolélo. Satoraj je Lotu djal: „Ljubi moj! lepo te proſim, ne bo naj nobeniga |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ljubi otrozi! tak zhlovek je odjenjaven ino miren. Kakor proti Lotu, ravno tako je bil Abraham tudi proti ptujzam prijasen. Enkrat |
| Kvišku (1899): | Torej na solnce moram, to me le ukrepi! « »Kaj poreče Lotar, ko te vidi črno kot ciganko? « »Lotar? « Margita je nabrala |
| Kvišku (1899): | ukrepi! « »Kaj poreče Lotar, ko te vidi črno kot ciganko? « »Lotar? « Margita je nabrala razigrano lice v resne poteze, s silo |
| Kvišku (1899): | mu izroči pismo od bankirja, čigar klient je bil Wegel. Lotar je vesel odprl pismo, misleč, da je bržkone kak izreden |
| Kvišku (1899): | v hotel Panonio. Samuel ga je čakal pokorno pred vrati, Lotar je pa štel denar in vrednostne papirje, ki so mu |
| Kvišku (1899): | v drobne, belkaste mehurčke in zopet tonili v morski globini. Lotar se je naslonil na ograjo in strmel v ta morski |
| Kvišku (1899): | s tem zadovolji sitna, pozna gosta. Ali varala se je. Lotar je bil čim dalje drznejši in strastnejši. Iz njegovega očesa |
| Kvišku (1899): | nudila jedij, o katerih je vedela, da so mu najljubše. Lotar je jedel po malem, brez teka, bil slabe volje in |
| Kvišku (1899): | ni še baron Wegel s sinom vred — berač. Prišel je Lotar, dvignil v naročje sinčka, in bilo mu je pri duši |
| Kvišku (1899): | vse bo dobro, vse ti pojasnim! Lotar je tudi kriv — Lotar je prenagel, ti si prenagla — vse, vse bo v redu |
| Kvišku (1899): | sobi ga je čakal Samuel. Prihuljeno ponižen kakor vselej pozdravi Lotarja in mu izroči pismo od bankirja, čigar klient je bil |
| Kvišku (1899): | pravo življenje. Jedino Margita je zrla z mrklim očesom na Lotarja. Niti lica ni izpremenila, ko je vstopil; pogledala ga je |
| Kvišku (1899): | celo matere, o kateri je bila prepričana, da bo zagovarjala Lotarja, kakor ga je doslej vedno, če je kaj potožila. Hotela |
| Kvišku (1899): | ga je doslej vedno, če je kaj potožila. Hotela je Lotarja napasti z najpikrejšimi besedami, hotela mu vreči v obraz oni |
| Kvišku (1899): | izročil ter mu zaupal s celim srcem. Bankir je vêdel Lotarja v kavarno, kjer je bil pravi trg borznih igravcev, špekulantov |
| Kvišku (1899): | napitnice na novorojeno dete, želeli so mu 'vrlin' očetovih, blagrovali Lotarja, peli njemu na čast, trkali, da se je cedilo po |
| Kvišku (1899): | je, a ne na videz, samo radi drugih, ne, na Lotarja je vplivalo to ko čudovita katastrofa, ki v trenutku vse |
| Kvišku (1899): | praktično, kakor mu je sam zatrjeval. Ta igra je bila Lotarju všeč. Vsak dan je dobival manjše in večje vsote ko |
| Kvišku (1899): | počakava, da bo dobitek še večji. « Drugi dan prinese Samuel Lotarju v hôtel priigranih 500 goldinarjev, od katerih so bili odračunani |
| Kvišku (1899): | denarjem padajoče kredite. Stopila sta v kavarno. Vzduh ni bil Lotarju po godu, in vihal je nos, ki je bil vajen |
| Kvišku (1899): | bi ga najrajša imela doma — odtlej je Margita zrla v Lotarju samosilnika, varalico, ki ima omadeževane roke in srce s krvjo |
| Kvišku (1899): | o zlobnih jezikih, ki so jo tožili in grdili pri Lotarju, da so ga prisilili do tega koraka — do te poskušnje |
| Kvišku (1899): | prijazen, ljubezniv, postrežljiv, a eleganten in fin žid, kar je Lotarju silno imponiralo: takoj se mu je izročil ter mu zaupal |
| Kvišku (1899): | je Margita pač nekaj 'več'. O pravi, globoki ljubezni pri Lotarju pač ni da bi govorili. Srce, ki je tolikokrat ljubilo |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | Kaiser Alexander. 261. Peter Janže L. Peter Jansens Sommerapfel. 271. Lotrinski rambor J. Lothringer Rambour. 272. Poterpeči terdinek Z. Langdauernder rother |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | 122. Mulhauptov guldar Z. Mulhaupts-Gulderling. 123. Nagoritec Z. Venusapfel. 124. Lotrinski, pisani guldar J. Lothringer, bunter Gulderling. 125. Vintrov zeleni guldar |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | Edler. * * * 170. Rambor, angležki, bahač. Englischer Prahl-Rambou-r. * * 171. — beli poletni lotrinski. Weisser Somfler-Lothringer. * * 172. — debeli. Grosser (od. Pfundapfel). * * 173. — dišeči. Wurz |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | Borsdorfer. * * 94. mrežasti jesenski. Gestrickte Herbst. * * 95. limonni. Limoni. * * * 96. lotrinski. Lothringer. * * 97. parižki ramborjevec. Pariser Rambour. * * * 98. pikasti. Getupfelte. *** 99. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | raztopljina je precej gosta. Ko hočemo dve leseni plošči vkup votati, ju namažemo s to raztopljino, denemo vmes košček tanke svilovine |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | 2 lota očiščenega žvepla. Ko je treba kako železno stvar votati, naj se vzame te mešanice 1 del in 20 delov |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | nekim hrami skoz dimnik strela ubila. Prislovice . ^tajan^kili §loTeiicov. Težko je proti vodi plavati. — Dolgi lasi, kratka pamet. — Ti |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | kedu s'eno loterzo popolnema pregreſhil, ſe ſzer ſhiher potęm loter osheni v' ſvoje loterze ſhlahti, ali loterza omoshy v' ſvojiga |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | osheni v' ſvoje loterze ſhlahti, ali loterza omoshy v' ſvojiga lotra ſhlahti v' tretimu, al po nobeni zeni ne v'pervimu |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1860): | vsem skupaj je 4530 dobivk, s kterimi je založena ta loteríja, in ki se bodo vzdignile 12. dan letošnjega majnika. En |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1860): | na Ogerskem. — Kdor praša po dobičku, ki ga ponuja ta, loterija? temu damo vesel odgovor, da 300.000 gold. a. v. v |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1860): | reči. Letos mesca majnika bo spet ena taka velika dnarna loterija, ktere nas Slovence posebno zadeva. Od dohodkov te loterije je |
| Valenštajn (1866): | po vrhi še kapo ná, Prinesla je tódi mi jo loterija; Lepote dovolj za vsako godišče imá. Hrvat (obrne grivno na |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | ter veselo povzdignil telegrafičen pozdrav prijazne sestrice Rojanske, je bila loterija z lepimi dobitki. — „Tagblatt” bode brž ko ne divjal nad |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1860): | posojila. Obligacije zemlišn. odkupa. (po 100 gold.) Deržavni zajemi z lotrijami v novem denarji. Druge obligacije z lotrijami. Denarji. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1860): | Deržavni zajemi z lotrijami v novem denarji. Druge obligacije z lotrijami. Denarji. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1861): | 60.50 5% krajnske, štajarske, koroške, istrijanske . „ 90.— Deržavni zajemi z lotrijami Zajem od leta 1860 . . . „ 82.25 „ „ „ 1860 petink. „ 83.— „ „ „ 1839 . . . „ 90. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1861): | oblig. iz Komo „ 16.75 v novem denarji. Druge obligacije z lotrijami. Kreditni lozi po g. 100 . g. 108.— 4 ½ % Teržaški |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | je pa, če se kdo na dobitvo iz kakšine velike loterije (postavim grajšine) zanaša : ker gré 1 proti 200.000 staviti, da |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1860): | v vsem skupaj bo mati Fortuna (mati Sreča) iz te loterije med tiste razdelila, ki bojo srečne lože (srečke) imeli. Kdor |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1860): | blizo 16.000. — Že več let so na Dunaji velike dnarne loterije, kterih dohodki (to je, kar čez izplačane srečke ostane), so |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1860): | dnarna loterija, ktere nas Slovence posebno zadeva. Od dohodkov te loterije je namreč po najvišjem cesarskem povelji namenjena ena polovica za |
| Iz sodnijskega življenja: Mati... (1875 1876): | sebi! Mislim, da je to kaka dedšina, kak dobiček v loteriji ali na borsi ali pa pri kaki kupčiji, ker denar |
| Iz sodnijskega življenja: Sodb... (1876): | zadreg. " „Ali ste komu pravili, da ste zadeli v tej loteriji? " „Ne živi duši. " „Ali tudi srečke svoje niste nikomur pokazali |
| Ljubljanske slike (1879): | nekoliko lepih izgledov; kakor je namreč mogoče „terno“ zadeti v loteriji, tako je mogoče med ljubljanskimi gospodičnami najti dobro družico za |
| Ljubljanske slike (1879): | poštenemu človeku goljufije zde, morda celó o kakem dobitku v loteriji; pač je celó slišati, da ima na vesti marsikterega nesrečnega |
| Bajke in povesti o Gorjancih (1882): | dva Vlaha med povzdigovanjem, da bi dobila kaj dosti v loteriji in v 14 dneh sta zadela terno! — Baron Opaltar je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | 5% 78½ „ Zajem od leta 1834 . . . 230½ „ „ „ 1839 . . . 119½ „ „ z loterijo od leta 1854 98⅛ „ „ národni od leta 1854 86 1/16 |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | 5% 87 Zajem od leta 1834 ... 273 1839 ... 128 z loterijo od leta 1854 107 ⅛ narodni od leta 1854 83 |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | angležki beli. Weisser, englischer Gulderling. * * 33. — kutni. Quittenartiger. * * 34. — lotrin. Lothringer, bunte. * * 35. — nemški. Deutscher. * * 36. — španjski, pisani. Gestreifter Spanischer. * * 37. |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | Mulhaupts-Gulderling. 123. Nagoritec Z. Venusapfel. 124. Lotrinski, pisani guldar J. Lothringer, bunter Gulderling. 125. Vintrov zeleni guldar Z. Winter's grüner Gulderling |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | Schmeerbime. 72. Kvintinka J. * Lansac des Quintinye. 73. Lotrinka L. Lothringer Dechanebirne. 75. Tenkakozka L. Zartschalige Sommerbirne. 76. Velika angležka L. |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | Peter Janže L. Peter Jansens Sommerapfel. 271. Lotrinski rambor J. Lothringer Rambour. 272. Poterpeči terdinek Z. Langdauernder rother Hartapfel. 273. Rudeči |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | 94. mrežasti jesenski. Gestrickte Herbst. * * 95. limonni. Limoni. * * * 96. lotrinski. Lothringer. * * 97. parižki ramborjevec. Pariser Rambour. * * * 98. pikasti. Getupfelte. *** 99. pisani |
| Mineralogija in geognozija (1871): | Pharmakolith, 37. Phonolith oder Klingstein, fonolit ali zvonik, 74. Pihavnik, Löthrohr. Platte, ploša. Plattenförmig, ploščinat. Plaenerkalk, 128. Plastisch gl. bildsam. Platina |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | v' hiſho pervlékel. Lèſ v' hiſho pride, ino ſe me lóti. Jàs pa savpijem, kolikor ſim mogla; tedaj je plajſh popúſtil |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | ti posekan les ne zamoči, de se ga červ ne loti, de se ti ne razpoka in ne zveží. Obvaroval boš |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | kakoršno je poprej bilo. Tode poškodovanih véj se nikakor ne loti poléti odrezati, čeravno je toča že morebiti mesca rožnika drevó |
| Čas je zlato (1864): | življenji je Lenček popolnama zadovoljin in nekak ponos se ga loti, češ , de sim z lastnim prizadevanjem overe prederl, ktere bi |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | ki umori v malo trenutkih — kar pride moj mož, in loti se ga ljubosumnost, da me zgrabi in iz hiše telebi |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | izmed njih, posebno one, kterih se v poletnem času ne loti rada bledica, kot maternice. Na listih smo razločno spoznali, po |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | kadar drugod kaj bolehajo, de ſe jih ta bolesen ne vloti. Per naſ ſmo dali dvema takó; ali eden ni hotel |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | pervo je pa treba ſkerbéti, de ſe naſhi deshelſki kolovratarji lote zheſke kolovrate delali, in po taki zeni predajati, ktero je |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | vse čbele v panjih. c) Če se kterega slabega panja lotijo, vzemi tisti panj in nesi ga kam delj, da tolovajke |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | takem kraji rado kaljivost zgubi; 3. če se ga moli lotijo in mu moko snedó. Dasi mol kalí ne jé, vender |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | posušiti. 2. Moli se zgretega, ali sparjenega žita nar raji lotijo in ga v malo dneh zgrizljajo, da ni po tem |
| Slovensko berilo za šesti gimn... (1854): | svojo roko obderžal. Srečno zapodivši sovražnikove konjenike v beg, se lotijo naši, da se ne bi sovražnik opomogel, neutegoma spet Asperna |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | dobra reč tudi ne smé predraga biti, da se je lotijo gospodarji. Tudi o tem bomo resnico govorili, se ve, da |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | ali iz našega čbelnjaka, ali pa od ljudskega. Če se lotijo kacega slabega panja. da se jim braniti ne mora, ga |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | nepokoja ljudí, živine in posebno konj, ki se jih rade lotijo in še umoré, posebno če so potni, ali pa če |
| Živali popotnice (1860): | Ko tropa za tropo odletuje v bolj milo podnebje, se lotijo človeka čudni, skor bi rekel, otožni občutki. Od golih sternišč |
| Žalost in veselje (1870): | je vedel mnogo povedati, ki so zeló prederzni in. se lotijo včasih celó največih ladij. Tudi sam je doživel pred nekaj |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | stanovanje je tudi brez nevarnosti, de bi se ga ogenj lotil, zato mi tudi ni potreba k sosedu iti gasit. Lehko |
| Zlata Vas (1848): | kar je začel; zakaj nobene rečí se ni brez premiselka lôtil; nikoli se ni prehitel, temuč je vse dobro prevdaril, in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | njih odgovorili; ali kaj je pomagalo ? — — nobeden se ni snega lotil in vsi čakajo, de jim bo gospóska to delo ukazala |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | k. Drushba krajnſkih kmetvavzov, ktera ſe je pogojenja téh noviz lotila, in njih ſpezhanje naſe vſela, ima vſe upanje do ſvojih |
| Ferdinand (1884): | se komaj čuti. Velika slabost in zaspanost se ga je lotila. To so znamenja bližnje smrti. I no, saj ni vedno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | rezhi rojakinjem, de bi ſe ſploh na take kolovrate preſti lotile, in navadni kaſni kolovrat opuſtile. Pridelana lepſhi tanjzhiza in vezhi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | odgovori: Şo tudi na mojo perſhle in ſo ſe jo lotíle, pa ſim jih kmalo saterl, kér ſim ſvoji drushini vkasal |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | brenkanje; prevedrilo ga je, kedar so se ga kalne misli lotile. Za to ga je rad imel Savl, še raji pa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | koshuhovne, ktere ſtroji, ako bi bilo shganje permeſhano, moli ne lotili. Sméſ. (Kako ſe ſadesh pred bolham obvarje. ) Kjer ſadesh ſejeſh |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | drevje zasaditi: 1. Da se z jedinjeno močjo tega dela lotimo. Moči zjediniti, kar saditev drevja vtiče, so pa resnično pripravne |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1880): | reči, da napredujemo v gospodarstvu. Pa pustimo samo besede in lotimo se kar naravnost stvarí. Letošnja huda zima nas je menda |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1880): | gospodarstva? Gospodarski napredek nikakor ne obstojí v tem, da se lotimo mnogovrstnih novotarij, ampak pri nas na Slovenskem , kjer ne stojí |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | preglej; doſti boſh sa popravljati najſhil. Preden ſe velikiga rasdélovanja lotite, prevdarite le to : 1. Ali ſe bodo istróſhki zhes kak |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſo vrane mozhno saterte, ſe morejo zhloveſhke roke njih dela lotiti; ampak kako? Zherve pobirat bi vtegnilo biti pre kaſno. Pravijo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | ne izobrazi in ne osrečí. Tù se je treba dela lotiti in ga naprej gnati, si perzadevati, da se domorodec sam |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | še dovolj manjka do popolnomosti, se je treba s serčnostjo lotiti in ne obupati, gotovo naš trud ne bo zastonj. Ta |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ſi lih on ne vęj, kaj bi ſe imel pervizh vlotiti, ne bó on ene minate sgubil, ſe bó podal na |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | pomen na noriških rimskih kamnih. Razložil Davorin Terstenjak. (Dalje. ) Cveta lotos nobeno drugo verozakonsko častje ne pozna razun egiptovskega in etruškega |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | po svetu opraviti! Na Dunaji. Simon Šubic. Starozgodovinski pomenki. Cvetlica Lotos in njen pomen na noriških rimskih kamnih. Razložil Davorin Terstenjak |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | ſzer ſhiher potęm loter osheni v' ſvoje loterze ſhlahti, ali loterza omoshy v' ſvojiga lotra ſhlahti v' tretimu, al po nobeni |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | popolnema pregreſhil, ſe ſzer ſhiher potęm loter osheni v' ſvoje loterze ſhlahti, ali loterza omoshy v' ſvojiga lotra ſhlahti v' tretimu |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | da petiga rodu moſhiti. Se je pak kedu s'eno loterzo popolnema pregreſhil, ſe ſzer ſhiher potęm loter osheni v' ſvoje |
| Ta male katechismus (1768): | Ozhitne so della meſſá, kakershne so: kurbaria, nazhistost, ostudnost, nasramnost, loternia, malikuvanje, vejshzhuvanje, naperjasnoste, prepirenge, navidlivnoste, jeſe, ardrie, resplatenja, ali resdirenge |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | pak vam povęm, de katirikol bo ſvojo ſheno popuſtuv ſvunej loternie, inu bo eno drugo usev, tok preshushtva, inu katiri eno |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | 19. Sakaj is ſèrza pridejo vùn hude miſli, vbyanja, pręſhuſhtva, lótèrnie tatvine, krive prizhovanja, preklinovanja. 20. Letó je, kar zhlovęka ognuſsi |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ti hudobni Nazarezhani svelizhanje od ſebe odrinili. 18. Obilni ribji lov. Jesuſ is Nazareta daljej gredé je priſhel k' Genésarſkimu jeseru |
| Stric Tomaž (1853): | piti hoče! “ Z velikim vpitjem in vrišem odidejo preganjavci na lov. Kasi in Emelina, ki ste že med tem na drugem |
| Stric Tomaž (1853): | tudi snoči z nekterimi drugimi doma, ker niso bili za lov pripravni in ker jim tudi Legre nič ukazal ni. Vedil |
| Čas je zlato (1864): | strastjo čislal, ravno tako tudi njegovi gostje; zato napové velik lov, in vélikemu lovcu, gojzdnarjem, gonjačem in pasjim hlapcom na znanje |
| Zoologija (1875): | letečo ptico, posebno na čaplje, jo pograbi in prinese gospodarju. Lov s sokolom je bil jako drag, ali vendar se je |
| Zoologija (1875): | sokol je veljal 600 do 800 goldinarjev. Dandenes so ta lov opustili, samo v Aziji in Afriki je še v navadi |
| Zoologija (1875): | hrustančastimi pločicami na predalce razdeljen. Pravijo, da ga upotrebljavajo za lov na ribe in želve. *) c . Golotrbe; Apodes. Pleme jegulj ali |
| Tiun - Lin (1891): | ko so džunke zopet razpele jadra ter začele na njo lov. Slutil sem dobro, da bodo naši napeli vse moči: doseči |
| Čas je zlato (1864): | jeseni, o nar lepšem lovskem času, in ker ni kralj lova le s posebno strastjo čislal, ravno tako tudi njegovi gostje |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | izpuste zajca in pse za njim, de bi si z lovom kratek čas delali. Psi so vžgali za zajcem, kteri pa |
| Zoologija (1875): | se je v srednjem veku gospoda strastno pečala s tem lovom. Dober sokol je veljal 600 do 800 goldinarjev. Dandenes so |
| Zerkviza na skali (1855): | poſlednji dan deſetiga leta na veſelim pa tudi nevarnim medvedovim lovu bil, in ſe je, ker ſe je od drusih lozhil |
| Maria Stuart (1861): | se in umakne. ) Za božjo voljo! Paulet. Kraljica je na lovu tukaj v logu. Marija. Ne? Paulet. Zdajci stala sama bo |
| Viljem Tell (1862): | veš to? Tell. Ni se davno, kar sem bil Na lovu v divjej šehenskej dolini, V samoti, kjer ni bilo žive |
| Sveti večer (1866): | človeku, — ali pa ste bili danes z menoj zadnjikrat na lovu. Z nevernikom nočem več opravka imeli. Še sedeti nočem ž |
| Gozdovnik (1898): | je dovelo v te kraje. »Vojniki Komančev so bili na lovu. Naplenili so mnogo bivoljih kož, za ktere hočejo, da imajo |
| Zlatorog (1886): | od tega, kar so v gozdu »Našli neki dan mrlíča, »Lovčev oče, vbogi Peter, »Tam smereko je podíral, »Pa mu glavo |
| Zoologija (1875): | kot najizvrstnišega lovca, a njegov poduk je zahteval mnogo truda in marljivosti. Tomljanje |
| Gozdovnik (1898): | Estevan, posveti se iz Kanadčanove puške in gotova krogla silnega lovca prebije Estevanu puško na onem kraju, kjer se tir sklepa |
| Gozdovnik (1898): | je, vzel nam bode zlato. « Na desni in levi velikanskega lovca je molelo še dvoje napetih pušk skozi kamenje. »Kdor se |
| Valenštajn (1866): | te udári! vprašájte, če vam je dragó, Divije nas Fridolančeve lovce zovó, Iména le-téga nikdar ne grdimo — Prodrzni v pláho deželo |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | Visokost”; to kaže, da se „Veličanstvo” že blizo zadej pelje. — Lovcem bo novica všeč, da na Francoskim nek Delvigne puške dela |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | in vaščani so s perstom kazali za ubijalcem in tatinskim lovcem. Gledal je v tla in serce mu je hotelo počiti |
| Revček Andrejček (1891): | vsem gospodom strelcem dobro srečo! ter zakličem vsem častitim gospodom lovcem krepak »živio! « |
| Gozdovnik (1898): | domisli, na kar je bil doslej pozabil. Stopi k trem lovcem. »Poznate-li Velikiorel Wilsona, montanca? « »Pozna ga. Bili so skupaj v |
| Gozdovnik (1898): | je bil oni oddelek, ki je bil poslan proti trem lovcem na otoku. Drugi pa jo mahnejo za njim, kopja vihteči |
| Gozdovnik (1898): | je bilo, da nobeden izmed teh štirih zlatoiskalcev, tem trem lovcem uiti ne more, kterih očesa in puške so bile najboljše |
| Gozdovnik (1898): | »Kaj hoče veliki glavar od lovcev s Snežnikov? « »Trije bledoličniki naj si zapojó mrtvaško pesem, kajti |
| Vetrogončič (1860): | spoznati nekdajnega tovarša iz otroških klopi. — — Kakor serna plane Od lovcov v prejšnih časih ostreljena, Ko spet se strelcov struma ji |
| Zgubljeni, pa spet najdeni sin (1860): | je pa lovsko delo nevarno, posebno pri medvedih in volkovih, lovcov ni bilo veliko; med njimi je pa morebiti oče Ševelj |
| Razne dela (1870): | napadam i silo viharja. Kakor v okrožju se psov in lovcov ujezeni tiger. Al oroslanka vertí, z očesama baklam enakim; Uni |
| Razne dela (1870): | uhoda, Kakor se vepara dva v soteski bregovja napadu Branita lovcov i psov upaljena z ojstrim čekani; Planeta kadkada vstran, divjata |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | sledeče: Vročina je bila pri nas tako velika, da so lovci večkrat se bali, da se v nabasanih puškah ne bi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | ni donašalo nikakoršnega dobička, razun kar so ga zadeli izurjeni lovci, ki so nevarne pota delali za obilno množino močvirnih in |
| Zlatorog (1886): | skritih, A lepa Špela sanja celo noč Jedíno le o lovci lepem, mladem. |
| Gozdovnik (1898): | je kazalo, da je izmed glavarjev. Bil je Črnotič. Trije lovci so bili še skriti za otokovim robom. »Rešimo ga«” reče |
| Zlatorog (1886): | Vpraša staro oskrbníco »Dej, kaj veš o lovci trentskem? »Mar so znani mu zakládi, »Mar prináša Škrat zlatá |
| Čas je zlato (1864): | tako tudi njegovi gostje; zato napové velik lov, in vélikemu lovcu, gojzdnarjem, gonjačem in pasjim hlapcom na znanje dá, de imajo |
| Čas je zlato (1864): | Lenče gré naravnost k vélikemu lovcu. Spervega ni ta nič kaj pri volji mu v prošnjo |
| Zlatorog (1886): | pač ni zvedel nihče. Ali živo bolj očí so Zrle lovcu, živo bolj mu Cvel obràz je, ko iz sobe Stopil |
| Revček Andrejček (1891): | Anže (prav hud). Na, sedaj moram pa mrhovino še k lovcu vlačiti. O tristo medvedov! Grešnik. Kje si jo pa našel |
| Valenštajn (1866): | razločka ne more poznáti? Valenštajn edin je naredil takó. Prvi lovec. Kar sem živ, nej bilo na misli mi to, Da |
| Valenštajn (1866): | Prvi lovec. Kraljeviča! To se kaj čudno mi zdi! Drugi lovec. Popa! To so prokleté reči. Prvi oklopnik. Da Fridolanca mari |
| Valenštajn (1866): | prodali smo kri; Španski rudéči klobuk nas malo skrbi. Drugi lovec. Na Fridolančevo besedo samó, Na véro njegovo med kónjike smo |
| Valenštajn (1866): | vas; V hudo past lové i njega i nas. Prvi lovec. Molčite! »Ukázne bukve« govore! |
| Zlatorog (1886): | z Bogom mi! « To Anka dé in ga pustí. A lovec gre na vrhe. Pri šumnem potóku Anka stojí In joka |
| Zlatorog (1886): | o triglavski čudotvorni roži. « Ovčar umólkne. V ogljije žaréče Upira lovec svoj pogled srepó, – Kar čul je, to mu vzbuja mnogo |
| Zlatorog (1886): | ptice Obstreljene. Rajna zora vstaja Na iztoku. Dan prihaja že. Lovec trentski dvigne se s kamena. Ni sinoči mogel več hoditi |
| Zlatorog (1886): | Ljubi svoji le očníc podája »Ne pa pestrih biserov sijája. – »Lovec, z Bogom! K gostom zopet grem, »Vidiva se, toda kdaj |
| Gozdovnik (1898): | že naprej se vsega odrekel! « »Daj si dópovedati, da srednji lovec res skoro nič ne premore brez konja. Ljudje boljše rasti |
| Gozdovnik (1898): | bronastem obrazu glavarjevem se ni spremenila. »Odišli so v večna lovišča, k Manitu. Črnotič pa pojde k bledoličnikom in za vsakega |
| Gozdovnik (1898): | ne vsakdanje hrabrosti, ker si je tako sam upal na lovišče najhujših sovražnikov svojega rodu. Po kratkem premisleku se je odločil |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | še vsa prepehana in rudeča skače za ptičkom in ga loví, odprejo mati vrata. „Oj ti nepokorni otrok! “ zavpijejo, „ali me |
| Zoologija (1875): | dolg robat kljun, lepo plavkasto zeleno perje, spodaj je rjast. Lovi si vodne žuželke in majhne ribice, za kojimi skače celo |
| Zoologija (1875): | nahaja povsod. Nij za rabo, zato je tudi nihče ne lovi. Tretji razred: Oblotočniki; Nemathelmia. Ti črvi so obli, podolgasti, mehasti |
| Biblia (1584): | je v'morje vèrshena, s'katero ſe vſe shlaht (rybe) lové. Kadar je pak polna, taku jo vunkaj vlejkó na kraj |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | na pomoč, — ali neumni ljudje pokončujejo te koristne živalice, jih lové in morijo. Da si kak krajcar pridobé, jemljejo starkam gnjezda |
| Valenštajn (1866): | Jaz dalje vidim, nego kdo izmej vas; V hudo past lové i njega i nas. Prvi lovec. Molčite! »Ukázne bukve« govore |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | sa pojedino zhlovekov vſtvaril, in jih sato tudi prav jaderno lovijo in morijo. Prav slo naſ ſerze bolí viditi v jeſeni |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | vęjſh , Nęshka, de jeſt sa naprej ne bom vezh kèrte lovil doli po vèrti. Ti boſh mogla s'mano drugazhi ravnati |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | Kdor se ne poslužuje tega nebeškega daru, se bo vertoglav lovil morebiti nekoliko let v tem krogoteku, pa obderžal se ne |
| Zoologija (1875): | je privadil na žive in leteče ptice, da jih je lovil in gospodarju na roke prinaša. Pozneje se je nauk iz |
| Na stricovem domu (1860): | znal. Ko pride Mina, sem jo pregovoril, da sva »zajca« lovila. Ali ona je znala slabo loviti, jaz sem pa njo |
| Potovanje krog Triglava (1860): | Antona in tudi mene živalice, ki sva jih na snegu lovila. Dobila sva muh, pajkov, mravelj, ki jih je gotovo vihar |
| Pomladanski vetrovi (1881): | oženil. Midva bodeva pa dalje tako živela kakor prej, ptiče lovila, balon spuščala i. t. d." Popoldne je bilo na vrtu |
| Šarevčeva sliva (1887): | Meta je hitela dalje in dalje. Sapa se ji je lovila v tanko obleko in mraz ji je pretresal vsako koščico |
| Prve hiše (1896): | kad za dežnico, ki se je na zveriženi deski pol lovila pol zlivala pod kap; nekaj hlodov je tudi ležalo navskriž |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | spodnjo diljo odtergaj in boš vidil, da se bodo matice lovile, jih lahko primes in zapreš. Kadar so vse matice polovljene |
| Potovanje krog Triglava (1860): | in Savsko dolino. Krog Rjovine, Reži in Kredarce so se lovile megle, kakor beli strahovi. Namenjeni smo bili na sosedo Triglava |
| Spomini o cirkniškem jezeru (1881): | še menj pa videl, da bi se ribe v zanjke lovile. To se godi tako: Manjšim ribam, ki še niso za |
| Bajke in povesti o Gorjancih (1882): | in sadje pobijala je toča. Tako so se nesreče kar lovile: Logar je zopet osirotel; z bornimi ostanki svojega imetka se |
| Svatba na Selih (1894): | po vsi vasi. Postrežnice pa so prinašale in odnašale kuharici, lovile pitano perjad ter klale in skuble, da so bili krvavi |
| Slike in sličice iz življenja (1896): | so prebivale v tisti hišici, majhen tolmun, v katerem so lovile deževnico. Iznad nizkega zida pred hišo je bil zrastel bohoten |
| Valenštajn (1866): | mi ne maramo zanj takó, Za Ferdinanda nas bi zastonj lovili. Prvi dragonec. Nej-li nas moč Fridolánčeva ustanovila? Njegova naj sreča |
| Gozdovnik (1898): | je šla v deželo bledoličnikov, kjer so sinovi Apačev konje lovili. « Črnotič napenja ušesa. »Moj brat, je-li videl otroke Apačev? « »Videl |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | okna na okno prenaſham, ko mazhka mazheta, ter jim ſolnza lovim, de bi mi vſeſkôsi in prav salo zvéle — ſhe manj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | jeſeni mi pa druge s ſvojim pétjem vabijo, de jih lovím. Kmet. Lepo drushino imajo! Ali ſo jih uzhili, takó lepo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | gobzam ſe reshim, Zhe podgane ne dobim, Miſhi rada tud' lovim ; Po leku shivim, zeli dan preshim, Povéj , kako ie neki |
| Stric Tomaž (1853): | bližnjim naselbinam, ljudi nabirat, da bi mu drugi dan begunke lovit šli. Drugi dan zares vse preiščejo in staknejo, vender unih |
| Gozdovnik (1898): | danes, kaj pomeni to, če se na utrdbo Sevta tune lovit pošilja Pepo Spač! « »Pepo, vi bote storili, kar se bo |
| Maria Stuart (1861): | nastavljata mi mreže, Morda ste ravno vi orodje njuno, Da lovite me va-nje — Mortimer. Kako nizko Stoji tak velik lord na |
| Gozdovnik (1898): | pravico namazal, da sem bil poslanec za Sevto, za tune lovit in jaz tirjam, da doseže svojo kazen. « »Pepo! « opominja Fabij |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | od ſhkode, zhe tudi zhervov ne sklizhe. Loshi je kebre loviti ino satreti, preden naprejſhno salego snèſejo. To ſe godi slaſti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | de ni prav take ptizhike, ki ſo naſhi veliki dobrotniki, loviti in jih moriti — ter jih nagovarja, de bi ſi ſhe |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | drevésa gosenc trebiti in malih tičev, ki gosence pokončujejo, ne loviti. Skušnje so poterdile, da se izreja sadnih dreves iz sémena |
| Zoologija (1875): | Branchiopoda. Te živali so označene z dvema, kraj ust stoječima lovkama (rokama). Prebivajo v morji in so prilepljeni na razne stvari |
| Robinson mlajši (1849): | Pred vsem drugim je sklenol, da si mrežo — set za lovljenje rib udela. Uže pred tem si je mnogo prevezkov — vervi |
| Dragojila (1864): | terga cvetice ter je veže v šopke in vpleta v lovorov venec, Etem pa maha s sabljo krog sebe po zraku |
| Vinko (1884): | v svečanem zboru čitali plodove uma svojega in najboljšemu dosodili lovorov venec. Pesniški govor je vso družbo napolnil s pesniškim navdušenjem |
| Abadon (1893): | mnenji, nihče ne bode tako predrzen, da bi, trgajoč tebi lovorov venec raz čelo, izpostavljal samega sebe kamenjanju tvojih hvalilcev. Potomci |
| Gospa s pristave (1894): | venec Bernardu, kar stopi Margarita iz vrste gospic, nese drugi lovorov venec in ga dene na glavo vitezu Bernardu. Tudi sedaj |
| Gospa s pristave (1894): | je ta prav zavedel, kaj se godi, imel je že lovorov venec na glavi. Ta nepričakovana odlika, ki se je rodila |
| Gospa s pristave (1894): | za svoj spev, pristopi urno gospica Ana, držeč v roki lovorov venec, in zakliče pogumno: »Čast tudi našemu pesniku, Antoniu Loschiju |
| Gospa s pristave (1894): | da položim po navadi svoje nepozabne domovine na vašo glavo lovorov venec, ki ste ga popolnoma zaslužili, saj ste rešili celó |
| Gospa s pristave (1894): | je oblivala lice; razgrne neko zavito stvar — in prikaže se lovorov venec. Lahno ga prime, stopi proti Ambrosiu, ki se ves |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | tiste prijetne grenjklate češnje, ki so jih Rimci cepili na lavorove drevesa. Češplje (slive) so v Sirii in Armenii domá; ob |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | češnji „cerasus” pravi. Leta 40 so prišle češnje na Angležko. Lavorove ali lorberjeve češnje so se imenovale tiste prijetne grenjklate češnje |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | in pade s tičnico vred z drevesa. Senica uide, a Lovre si na odlomljenej veji roko do kervavega rani. Marica reče |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | še lehko zlomil roko ali nogo. “ „Nič ne dé,“ reče Lovre smejaje se, „zato vendar še ne odjenjam. Toda moj trud |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | „Vidiš jo lepo senico tam na jablani,“ reče Lovre svojej sestri Marici. „To bom jaz kmalu imel! “ Urno spleza |
| Deborah (1883): | tresete! (Trikrat v presledkih boječe kladivom potrka. ) Sedemnajsti prizor. Deborah. Lovre vrata odpre. Deborah (poluglasno). Si ti, moj Jožef? Lovre. Kdo |
| Deborah (1883): | deželah: na Ogerskem, Poljskem in Češkem, na Donavi in Moravi! Lovre. Nu, nu! učitelj! Za silo se tudi pri nas sem |
| Deborah (1883): | Deborah. Lovre vrata odpre. Deborah (poluglasno). Si ti, moj Jožef? Lovre. Kdo je tu? Deborah. Moj Bog! (Steče pod drevo. ) |
| Deborah (1883): | oderuh in slepar najde Ana. Ne slušajte ga, ljubi oče Lovre. Lovre. Dete moje! to je kočljiva stvar, moram še premisliti |
| Deborah (1883): | Učitelj. Jezus, Marija! (Kričí. ) Gospod župnik, čujte netjako! Lovre. Čakaj, da deklica vse pove! Učitelj. Ne, molčati mora! Večna |
| Deborah (1883): | in slepar najde Ana. Ne slušajte ga, ljubi oče Lovre. Lovre. Dete moje! to je kočljiva stvar, moram še premisliti. Ana |
| Deborah (1883): | berič na kupico žganja, rekel je: Veste uže, krčmarica, starega Lovreta je kaplja zadela. Zakaj? Kako? Šegavo je mežikal i tako |
| Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): | sveti učenci Gospodovi, Vsi sveti nedolžni otročiči, Sveti Štefan, Sveti Lovrenc, Vsi sveti mučeniki, Sveti Silvester, Sveti Gregor, Sveti Avguštin, Vsi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | veliko poslušavcov imajo. Slava, slava slovenšini! J. Š. Od sv. Lorenca, na Štajarskim. Tudi pri nas je krog in krog vse |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | veniti) okoli sv. Jakoba ali pa še le okoli sv. Lorenca in še pozneje, in vselej po tem, ko je dalje |
| Nekaj iz zgodb in šeg Lapljano... (1854): | namreč ukroti hudobne in ošabne Birkarlanje in zadniga rudečosukneža Henrika Lorenca v ječo verže. On ove zmerniši in redovniši ustanovi in |
| Krivica za krivico (1859): | zjutraj od Tebe prejel. Povej mi tedaj, tolovajski tovarš tolovaja Lorenca, ali nimam pričevanj, kterih mi nihče ne more ovreči? Poslednih |
| Kotanjska elita (1898): | med Arom in Afrodito, ki jo opeva že Homer. Dr. Lovrin je vprav prihajal od nekega bolnika, ko je slišal na |
| Kotanjska elita (1898): | vrtni lopi Travno ve vile pa so sedeli: Traven, dr. Lovrin, nadporočnik Pavel Pavlovič, Severica in Matilda. Črez dolgo je bila |
| Kotanjska elita (1898): | se je lotila zdravljenja, katero ji je bil ukazal dr. Lovrin. — Celo taka skrb za soproga se je je lotila, da |
| Kotanjska elita (1898): | proč z njim! « »Menda vendar ne iz čitalnice? « vpraša dr. Lovrin, ki je dozdaj molče poslušal ves razgovor. »Ne samo iz |
| Kotanjska elita (1898): | je na svojega Nandeta. In nasmejal se je tudi dr. Lovrin in hitel dalje. Moj Bog, koliko takih pogovorov se je |
| Kotanjska elita (1898): | Jaz pojdem za nekoliko časa v mesto; tam obiščem dr. Lovrina, a zatem se zglasim v čitalnici. Ali greste z mano |
| Kotanjska elita (1898): | ga postreže. Sodnik je sunil pod mizo z nogo dr. Lovrina in Stipka, in vsi so se namuzali. »Ah, gospoda, nadaljujte |
| Kotanjska elita (1898): | in vobče je morala materi pritegniti. Ljubila je sicer Maksa Lovrina, ki je bil tedaj medicinec na Dunaju, z vso žarovitostjo |
| Kotanjska elita (1898): | je bil v tem času za celo desetletje. Samo dr. Lovrina ni bilo nič več od onega večera, ko je bil |
| Lisjakova hči (1892): | zapoved božja. Sedaj pa je bilo drugače. Sedaj je primerjala Lovra drugim možem, zlasti tistim, ki jih je videvala na izprehodih |
| Dve svatbi (1895): | oče Možina se je smejal ter jel dražiti sina in Lovra, da bo treba menda skleniti kakoršno koli sorodstvo med obema |
| Dve svatbi (1895): | Valentin dela v domači hiši, stopil je k sosedu, poiskal Lovra, in takoj sta našla delo, pa tudi veselo petje se |
| Trojka (1897): | Gospod Bojanec, gori za mizo! « ukazoval je Majer in posadil Lovra med ženo in hčer. »Gospod baron, na mojo desno stran |
| Trojka (1897): | načrtov. Radivoj se je bil hitro odločil za na Dunaj, Lovra je mučila skrb, kako da se preživi, ker je slišal |
| Trojka (1897): | družbi. Ko se je ona pravdala s Stojanom, prepovedala je Lovra celo občevati s Pristavskimi. Majerjevih, ki so bili kupili Mlako |
| Trojka (1897): | Kje pa je mama? « vprašal je gospod Majer in ostavil Lovra samega z Irmo. Deklica je bila zgovorna in zabavna. »Odslej |
| Trojka (1897): | par korakov naprej. »Počakajva malo,« šepnila je Irma in zadržala Lovra. »He, Edvard, kdo je pri tebi? « zakričal je baron in |
| Trojka (1897): | strani potoka gleda po dolini stari, obširni grad Podkraj, dedina Lovra Bojanca, na nižjem, holmu na drugi strani pa se skriva |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | strune dala! V Ljubljani na sv. Janeza Kerstnika dan. Dr. Lovro Toman. Popravljati poti in olepšati vasí **). Gotovo, ljubi bravec! si |
| Zeleni listi (1896): | zadnji nogi ter preleti stojé vse dvorišče. »V resnici«, reče Lovro, »tvoje telo je mojemu zeló podobno; a oglej si svoje |
| Vinko (1884): | družbo napolnil s pesniškim navdušenjem. Vsi so se ujemali z Lovrom; zdaj se je vzdignil jeden, zdaj drugi, in ni ga |
| Dve svatbi (1895): | na Mali Polici. Torej je tudi tukaj taka. Z Lenčkovim Lovrom sta vrla prijatelja. Kri in življenje bi dala drug za |
| Trojka (1897): | nalašč preslišala besede, dasi so jo zmotile v pogovoru z Lovrom. Gospod Majer je grdo pogledal barona, ki se je drznil |
| Trojka (1897): | sta stekla izpred gradiča oba voza, prvi z Majerjem in Lovrom, drugi z Edvardom. »Mama, daj mi šal; pojdem še malo |
| Trojka (1897): | klical je krčmarju, ki je vstopil v živahnem razgovoru z Lovrom, sedaj imenitnim gospodom; »gospoda, ugenite, zakaj pravim Banturju boter! Bantur |
| Zeleni listi (1896): | druge živali pokazale svoje umetnosti, priskakala je tudi ona k Lovru. Čakala pa je nalašč do konca, kajti mislila je za |
| Zeleni listi (1896): | Ta prepir je poslušala tudi Lovrova opica, sedeča na polici pred oknom. Ko so vse druge |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | mandelnovim hrenam. Gnjatni blekici. Bažan z dušenim kislim zeljem. 83. Lovska župa. Meso s čebulova polivko. Golobje v leči. Pečeni svinjski |
| Gozdovnik (1898): | hrbtu s toliko veličastnostjo, kakor bi bil s konjem zraščen. Lovska oprava od bivolovine bila mu je vsa okrvavljena, in iz |
| Gozdovnik (1898): | brž naprej! « Prihitevši na mesto, ovijejo svoje lase (dolge španske lovske vrvi ali jermene) okolu nog in rok nezavestno ležečima razbojnikoma |
| Viženčar (1881): | na svojih stališčih, povrh pa tudi nekoliko zavidata svojega imenitnega lovskega tovariša, ki je imel srečo, kakor je naznanjal strel. Ko |
| Mešana gospôda (1881): | vse, kar je za lov potrebno, za prvo silo celò lovskega psa. Grada Skalomela novi oskrbnik, ki je bil ob jednem |
| Povestnik v sili (1883): | da nam čas hitreje mine. Menda kakšen pripetljaj iz svojega lovskega življenja, ali kakšen dogodek iz življenja rajnke grofice," nadaljuje ona |
| Šaljivi Slovenec (1884): | Dva lovca, prej prijatelja in tovariša, sta se kregala za lovskega psa, o kterem sta rekla, da je 50 tolarjev vreden |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | poſhten zhlovek, sa to je priſhel v' nekih letih sa lovſkiga fanta k' knesovimu viſhi ſtrelzu alj borſhtnarju v' ſlushbo; posnej |
| Čas je zlato (1864): | dobí visoke gôste. Bilo je v jeseni, o nar lepšem lovskem času, in ker ni kralj lova le s posebno strastjo |
| Valenštajn (1866): | polje zelêno, Skoz mlado setev, skoz pšenico rumêno — Za Holkov lovski rog vsi znajo povsód! — V trenótii naglem hitimo tod i |
| Genovefa (1841): | ljudmi je bila priljudna in is rok je jédla; ſhe lovſki pſi ji niſo nizh shaliga ſtorili. Otrôzi ſo ſe tudi |
| Zlato pa sir (1860): | naveličal skalnega sedeža, in ker nisem od nikodar čul lajanja lovskih psov, podal sem se vkljub lovski postavi od skale, in |
| Vetrogončič (1860): | za prav v hladni kleti, ker Dankovič dobro zveden v lovskih potrebah, ga je precej vanjo peljal. Gospodična se zmuzne tudi |
| Domen (1864): | je župan videl ravno kar, in ž njim vsa druhal lovskih mož, ki se niso upali na samega mladenča. „Čakajmo", šepeče |
| Mešana gospôda (1881): | brati, in tedaj nič pokvariti ne more. — Koloman, veščak v lovskih rečeh, opomnil je sicer, da stoprav ob osmih na lov |
| Izza mladih let (1882): | kadar sta šla mimo naše hiše in za njima tropica lovskih psov. Gospod naš so sem ter tjà kakega čveka ali |
| Izza mladih let (1882): | samo posamezni klici, Janez je znal celo vrsto pasjih in lovskih klicajev iz raznih jezikov sestavljenih, med te je pomešal še |
| Izza mladih let (1882): | v tem krogu sploh šla mlinarju prva beseda. Gledé njegovih lovskih zaslug menim, da najzadnjejša, a mlinar je bil star, premožen |
| Cyclamen (1883): | okrajnim glavarjem in sodnikom, pripovedoval je Majaron zopet o svojih lovskih dogodkih, na spodnjem konci pa je tajnik Korén zabaval sosede |
| Cyclamen (1883): | priprost, domač značaj; saj so bili vsi gospodje v svojih lovskih opravah. »Da mi ne ostanete jedini klijent! « nadaljuje ona poredno |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | ſtrelzu alj borſhtnarju v' ſlushbo; posnej je pa v' Sahomzah lovſko ſlushbo naſtopil, ki mu je veliko neſla. Njegova shenka je |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | prepeval in skakal od veselja. Kralj ondotne dežele pride po lovsko napravljen v ravno |
| Mineralogija in geognozija (1871): | Liasien, etc. ) Wealden, Lower and upper Oolitic Group Upper and lower Lias T. Triassique; (Salfanien, Conchylien, Grès bigarré etc. ) Triassic Group |
| Mineralogija in geognozija (1871): | T. Crètacé; (Turonien, Neocomien, etc. ) Cretaceous Group (Chalkmarl, upper and lower Green Sand) T. Jurassique; (Corallien, Batholien, Liasien, etc. ) Wealden, Lower |
| Mineralogija in geognozija (1871): | lower Green Sand) T. Jurassique; (Corallien, Batholien, Liasien, etc. ) Wealden, Lower and upper Oolitic Group Upper and lower Lias T. Triassique |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1860): | dní po vzdigovanji, pa ne drugač kakor da nazaj dá loz, in ne drugje kakor pri tisti kasi na Dunaji, ki |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1860): | mnogih štacunah; vseh skupaj se jih bo izdalo 270.000. Čigar loz je kaj zadel, dobí svoj dobitek izplačan 14 dní po |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1860): | in ki se bodo vzdignile 12. dan letošnjega majnika. En loz veljá 3 gld. nov. dn. Lozi so naprodaj pri vseh |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1860): | mora štempeljska marka, primerna zadetemu znesku, prilepiti od zadi na loz, kteri je kaj dobil; kdor nima druge priložnosti dnarja vzdigniti |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1860): | dan letošnjega majnika. En loz veljá 3 gld. nov. dn. Lozi so naprodaj pri vseh ces. davkovskih kasah, po vseh poštnijah |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1861): | Komo „ 16.75 v novem denarji. Druge obligacije z lotrijami. Kreditni lozi po g. 100 . g. 108.— 4 ½ % Teržaški lozi po |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1861): | Kreditni lozi po g. 100 . g. 108.— 4 ½ % Teržaški lozi po 100 „ 110.— 5% Donavsko-parabrodski po g. 100 . . . „ 94.50 Knez |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | kg grozdjiča po 24, 100 kg riža po 24. G. Lozar v Kranji je poslal 300 gl. v gotovini in rimeso |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | Premičnine in pohištva za 960 gl. 6.) Terjatev: pri G. Lozarji v Kranji 760 gl. pri F. Kosu v Loki 450 |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | kakor je že tudi meni storil. Jur Plémèl, beneficjat na Lozicah v Ipavi. Pogovor od sadjoreje. (Konec. ) U. Iz nič ni |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1882): | kdo po drugih opravkih v Cirknico, v Novo vas, v Lož ali na Rakek, da se pisma oddajo; a največkrat se |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | poleg Planine; ondi privzema vode, ki pritekajo pod zemljo od Loža in cerkniškega jezera. Unec gré zopet kmalo pod zemljo, v |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1876): | temu, kakor koli, gotovo je to, da je bilo 26 lóž in veliko zaprtih klopí v partêru praznih. (Pri nas se |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | Cesarja in Cesarico; na obéh stranéh, med kapelico so bile lože (loggie) za mnogoverstno gospôdo. Po doveršeni sv. maši je bilo |
| Vetrogončič (1860): | ki je z materjo in očetom Dankovičem sedela v neki loži pervega nadstropja. Doigralo se je pervo djanje; zagrinjalo je padlo |
| Iz sodnijskega življenja: Iz g... (1878): | pričakoval svojega blagajnika nazaj. Sinoči sedim v gledišči v svoji loži. Med igro me pride obiskat blagajnik narodne banke, moj sošolec |
| Ljubljanske slike (1879): | ko je le toliko odrastla, da jo je videti v loži. Gledišče v Ljubljani je davno že vse prej nego zavod |
| Lisjakova hči (1892): | človek mislil. Ko se je prvikrat poleg žene pokazal v loži, bil je kaj neroden; vedel ni, kako bi sedel, ne |
| Lisjakova hči (1892): | lepa gospa drugemu častniku namiguje z veternico; zopet v drugi loži je izteknila nerodnega zaljubljenca, kako se je vsiljeval izvoljenki svojega |
| Lisjakova hči (1892): | pomembno namežikovali z očmi ter nastavljali svoja kukalca proti Mrakovi loži. Klotilda je ujela vsak takšen migljaj porednih gospodičev, in bilo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | stavijo pred ime, kakor Italijani, Francozi in Španjoli; na pr. lu nostri dužnič, naši dolžniki. Dolejni Rumuni pri sklanjanji štejejo šestero |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | lu, kadar bosh mogl teſho, inu nadlugo svojeh lejt nositi. Tu |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | kožo v divjak na strani vtisne, da se lub z lubom sprime. Pred kresom se to dela s starem ne velem |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | reč v tem je, da se lub nežlahnega debla z lubom žlahnega cepa, to je, žive, zelene kože obojega tako sprimete |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | za kožo i. t. d. da se le lub z lubom sprime, ker brez tega bi nobeno cepljenje ne obstalo. V |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | zagojzdice v nežlahno deblo tako vtakne, da se lub z lubom sprime in se oboje poveže in vsa rana s cepivnim |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | tako da v zarezo prav pride in se lub z lubom sklene; ali pa če se v deblo, v sverš zverta |
| Napake slovenskega pisanja (1858): | njo, kakor: „piltačice (neke rože, Lašč. ), pilpoh (hojeva smola za lubom), pilpogačica“ = topir (Lašč. ) — Tù moram popraviti, da „vetrogonija“ ni „windmühle |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | bi bile poshete, in vinſke terte vſe gole, na mladim lebadu ſtolzhene in bres grosdja, ali le s prasnimi hlaſtinami ; tudi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | prekerſtili Emono v Ljube, v Ljubah; nemzi v Laibach , lahi Lubiana. Drugi pa pravjo : Slovenzi sagledavſhi Emonſki grad ſo mu rekli |
| Botanika (1875): | v severnih krajih še kakor grm. Na Ruskem služi iz lubja dobljena smola za narejanje posebnega usnja, imenovanega juhtina. |
| Botanika (1875): | površji debla obrunke in druge ostanke. Ta debla tudi nimajo lubja in znotraj imajo le raztresene cevne povezke, ki so proti |
| Botanika (1875): | vodo jako trpežen; brezo (Betula), prav posebna zavolj svojega belega lubja; ona raste visoko gori v severnih krajih še kakor grm |
| Zlatorog (1886): | in lišajno Zreš poslednje smreke-vedreníce, Kjer vejévje krivo, zamotáno Brezi lubja vije se po zemlji, Tu podobno kačam, tam rogóvju; Tam |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | so svoje dni že veliko tavžent hrastičev za strojarsko lubje omajili, koliko bi vtegnili ti hrastiči enkrat veljati, ko bi |
| Botanika (1875): | vlažnej zemlji, kterih les je pa le malo vreden. Vrbovo lubje rabi V zdravilstvu, ker ima mnogo v sebi neke grenke |
| Kemija (1869): | plodovih, na pr. v kostanji, želodu, jabelku, celó v drevesnem lubji in v lesu ga je najti v pičlej množini. Ako |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | clo popolnama obvarovati, bi ga mogel pràv pràv počasi v lupji sušiti, kar bi se pa komej v desetih letih zgodilo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | ali na stavni kraj perpeljane bile. Če ležijo klade v lupji, jih červ naverta; omajen les se pa od sonca razpoka |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | debla morebiti celo leto ali še delj po gojzdu v lupji ležale, predenj so na žago ali na stavni kraj perpeljane |
| Sacrum promptuarium (1695): | eſt Nomen ejus JESUS. Je njega Ime bilu imenouanu JESUS. luc. c. 2. EN ſrezhen, veſseli, inu vſih troſhtou nebeſki poln |
| Viljem Tell (1862): | Vinkelrid, Miklav Pečnik, Burkhart z griča, Arnold Seva, Fajfar iz Lucerna. Kuno, iz Grzave. Ivan, ribarček Jože, pastir. Gertruda, Staufaherjeva žena |
| Viljem Tell (1862): | hišo, na velikej cesti poleg mesta. Verner Staufaher, Fajfar iz Lucerna nastopita v pogovoru. |
| Viljem Tell (1862): | žena. Vi ste mi v Švicu gost, jaz vam v Lucernu. Fajfar. Ne morem se muditi. Še danes V Grzavi moram |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | 3o dní redil in jim ſtrégel. (Dalje ſledi. ) Némſhka ali Luzernſka détela mózhna podpora kmetovavzov. (Konez. ) Sna biti, de ſi ſi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | zeſta v Terſt pelje, travnik vidil, na ktérmu lepa némſhka (luzernſka) detela raſte. Vlaſtnik tega travnika s koſhnjo detele zelo polétje |
| Verske bajke na Dolenjskem (1881): | je na zemlji nakopal nase in na vso peklensko vojsko. Lucifer je spoznal, da nobena prošnja nič ne pomaga in je |
| Verske bajke na Dolenjskem (1881): | skušal in ga ni mogel zmotiti. Ta hudič je bil Lucifer, kralj vse peklenske vojske. Ko je Lucifer videl, da je |
| Verske bajke na Dolenjskem (1881): | hudič je bil Lucifer, kralj vse peklenske vojske. Ko je Lucifer videl, da je premagan, je bežal v svoje peklo nazaj |
| Verske bajke na Dolenjskem (1881): | dve babi: vojaško in financarsko ljubico. In tako je prišel Lucifer spet na našo zemljo in je zarodil na njej s |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | sa naſs Boga proſite. Sveta Maria Majdalena, Sveta Agatha, Sveta Lucia, Sveta Nesha, Sveta Cęcilia, Sveta Katharina, Sveta Anaſtaſia, Sa naſs |
| Kratkozhasne uganke (1788): | S. Boshtijan is pshizame. Kajſena Svetniza use toppelt vide? S. Lucia; ke ima ozhy v' glavi. inu v' rokah. Katiri so |
| Tine in Jerica (1852): | naj bi tedaj jutri prišla. Pa mati in otroci, reče Lucija, hočejo še danes jesti. Če je pa taka, odgovori Jerica |
| Tine in Jerica (1852): | odtegnil. Še nekaj taciga. Eniga dne je prišla k Jerici Lucija, ena njenih starih prijatlic, in je pravila, de jo neka |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ne obreshe. Otrozi tukaj drobne jagode sobat hodijo. Per ſ. Luzii pod Goro ſo bili vinogradi, kakor urbar Badolſke graſhine prizha |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | v roko stisnil, zašeptavši: „Skoz „porto capeno” proti zahodu, v Lucijino poslopje jo prinesite. ” Rabelj prikima Boštjanu. XIII. Plačilo. Mestni prefekt |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | je obličje: za trenutek je zedinjena vsa družinica! Zopet vzame Lucina dragi spominek, shrani ga v mošnjico in jo obesi sinu |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | λαρω, pokriti, zato je tudi bila srebernosjajni mesečni boginji Junoni Lucini, pomočnici porodnic, posvečena ⁴). Na rimskih kamnih se najde pogostoma v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | galuna (gebrannter Alaun). Tak firnež se naglo posuší, se ko ljuč sveti in — kar je posebne vrednosti — ne póka, kakor navadni |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | ko se v take zaperte dumple gré, se mora prižgana luč naprej nêsti. Ako luč vgasne, tudi človek v tajisto ne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | zaperte dumple gré, se mora prižgana luč naprej nêsti. Ako luč vgasne, tudi človek v tajisto ne smé. (Dalje sledí. ) Stavljenje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | naukam plodíle, vse Slavene, ki še spavajo, izbudile in svitlo luč jim pokazale; da bi mnogo mnogo prijatlov in bravcov dobíle |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | pihati in neusmiljeno lica briti. Zgodaj smo v hiši prižgali luč, in težko očeta pričakovali, ki so nam s hlapcom „v |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | „Dobro vémo,“ pravi Jerica „to luč na nebu je prižgal Bog. Najmanjša lučica se ne prižgè |
| Revček Andrejček (1891): | in bleda, je sedaj lepo rudeča in živa. ) Jerica. (Pihne luč, uzame kolovrat in poje. ) Da nese doli jo v morje |
| Revček Andrejček (1891): | ugasnite in vsak po svojem delu! (Pobere perilo in uzame luč, ter odide na desno. ) (Franica, ki je namreč v prvem |
| Revček Andrejček (1891): | O res je res, prav pravi pesem! Franica. Dani se. Luč ugasnite in vsak po svojem delu! (Pobere perilo in uzame |
| Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): | in udanosti. Tvoja moč naj ostane zmiraj pri meni, tvoja luč naj mi vsikdar sveti, naj me vodi in pripelje do |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | tebe, de bi ſe ti k' Bogu obernila, njega sa luzh proſila, de bi te ràsſvętil! Ali vſe letó tebe ne |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ozhi vidile tvoje svelízhanje, ki ſi ga vſim narodam perpravil; luzh v' rasſvetljenje nevernikov, ino ſlavo tvojiga Israelſkiga polka! “ S' milim |
| Genovefa (1841): | je rêkla: „Ljubô deklè, bodi takó dôbra, in prinêſi mi luzh, tinte, pero in papirja. ” Dékliza je prinèſla, in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | perutnize ſe tjè po hiſhi od luzhi obernejo, de ſe luzh ne gaſí, roké pa ſe lahkó bliso luzhi imajo, de |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | velika dobrota sa kmeta, poſébno sa uboshne ljudi, kterim sa luzh in sa proſtor vezhkrat hudo gré. Koló in perutnize ſe |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | mafrihtati? Kader bosh mou leizh jeti usemi ano laterno noi uzh noter inu dovi poklekni noi shebrei to ozhitno spuved inu |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | andohtjo 3 vezhiere saporedama: gvo sam ti morash meti ano uzh persabe: inu oſtani dojutra nateſtam kraje bo te duh pershov |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | predmestmi prav lepó razsvetljeno, v vsakimu oknu se je več luč, v veliko krajih sto in sto lampec lesketalo, de se |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | duhu biti vdana Ravnoserčno Ti obeta. Vodi nas k studencu luči, Kjer se duh krepost' napaja, Nas stezé iskati uči, In |
| Robinson mlajši (1849): | nevarnosti. Jedva pak je ta glavo vteknol, je pri slabi luči svetilnice res nekaj zagledal, česar se je sám zgrozil, zato |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | pij, pic česki in slovenski phallus. Dalje Ausco ⁵) po božanstvu luči Auška, ktera se nahaja tudi pri Polacih v družbi Perunovi |
| Tiun - Lin (1891): | smo zaslišali priče, kaže se nam stvar v čisto drugi luči. Čestiti gospod Tiun-Lin, katerega tu sramotite z imenom morskega razbojnika |
| Ta male katechismus (1768): | Maria D. pak je urata teh nebes, inu te svitle luzhe: inu tudi |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | je perſhuv k'prizhuvanju, de bi prizhuvanje dajav od te luzhe, de bi uſſi ſkus njega viruvalli. On ni biv ta |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | dar je od sgorej doli, inu pride od Ozheta te luzhe , per katerimu ni nobeniga ſpreminenja, ne ſenza kakega ſpreobrazhanja. Po |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | viruvalli. On ni biv ta luzh, ampak de bi od luzhe prizhuvanje dajav. Tu je bla ta prava luzh, katira uſſakiga |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | Satu verſimo prezh della te temmé, inu oblezimo oroshje te luzhe. Hodimo poſhtenu koker podnevi: nekar v'poshreſhnoſti, inu pyanoſti, nekar |
| Kuharske Bukve (1799): | sraven znkra, de vrejo, dokler ſo zhiſte, de ſe proti luzhi ſkusi nję pezhka vidi; puſti v' ſklędi zhes nozh ſtati |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | hudo gré. Koló in perutnize ſe tjè po hiſhi od luzhi obernejo, de ſe luzh ne gaſí, roké pa ſe lahkó |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | de ſe luzh ne gaſí, roké pa ſe lahkó bliso luzhi imajo, de ſe bolj vidi, pod rokami ſe pa tudi |
| Valenštajn (1866): | brenkoče — potem naglo vse utihne. ) Osmi nastop. Grofinja Trčka z lučijo. Njena spalnica Je prazna i nikder je nej. Najbrunka, Ka |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Mateni, pét kmetiških pohištev pogorélo. Neskerbna žena je kokoši z lučjo iskaje oginj v predivo zatrosila; suha streha se je naglo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | ne bila pripetila, naj bi bil mlaji štepihar sapo z lučjo poskusil. Poprej ko se v take zaperte dumple gré, se |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Naj ostraši ta huda nesreča vas, kteri neskerbni z golo lučjo po nadhišjih in poslopjih hodite! Naj pa tudi zašumí ta |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | bošji odprav ljajo, in svojih oblačil — Bog vé kje — z lučjo išejo Zdaj pa zdravi in veseli ostanite. A. Kreft. Iz |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | v tem času po svojih opravilih iti, vendar morajo z lučjo v laterni na veliko stražnico se podati, in tam povedati |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | bile njene misli, kar jo zdrami sužnja, ki je z lučjo v sobo stopila. Bila je zamorka Afra, in je prišla |
| Astronomija (1869): | zemlje. Vzemimo si zopet na pomoč našo okroglo mizo, z lučjo v središču stoječo, ki predstavlja solnce. Postavimo potem mizo sredi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | kako bratovſhino ſvetiga florijana sapiſali; de bi s ognjem in luzhjo bolj varno ravnali, hiſhe bolj terdno sidali, priprav sa gaſiti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Dimniki ali rajfenki in kuhne ſo ſlabo sidani; s nepokrito luzhjo in s gorézhimi terſkami hodijo v ſhtalé, ſhupe, pod ſtreho |
| Razne dela (1870): | germ in sterm, čez kol in rov beží Zmir za lučaj pred sabo vidim jo, Ne mogši jo prijeti ne zadeti |
| Razne dela (1870): | z nogama, ter udri na sredo, Bavši se, de bi lučaj prešibki iz rok se ne zmuznil. Gromno zapahe zdrobí; podere |
| Razne dela (1870): | krilate rekši: Zderknula ni mu zastonj Pantóidu sulica britka, Prazen lučaj mu ni bil silovitiga kopja iz desne, Čuti nedvomno ga |
| Razne dela (1870): | ni bila sreča blaga, Ni v černo še ta bart lučaj zadel, Zgubila je na novo pravda draga. Sim Bestujev, in |
| Postillion d'amour (1887): | ob bregu se vsuje kôpa; kadar je pa za dober lučáj vode med sitneži in brodom, začne jim Čin srčno odgovarjati |
| Gostačeva hči (1891): | pohiti po travniku srdito hudovaje se nad svojim gostačem. Dober lučaj na desno od Korenove hiše stoji bajta. V njej leži |
| Moja hoja na Triglav (1897): | se s kolovozom gladka steza. Kraj kolovoza stopim na stezo. Lučaj pod seboj vidim nad smrečjem in gostim grmovjem košato gabrovo |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | Lucas 22. On ſe je od nyh odtergou sa en luzhai delezh, je doli pokleknou, inu je moliu. Skus katiru nam |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | ta vert Gethsemani, ampak ſe je tudi tamkei sa en luzhai delezh od ſvojih Jogru odlozhiu, Procidit in faciem ſuam orans |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | Trikrat ſim biv jeſt is ſhibami tepen , enkrat is kamenami luzhan, trikrat bi biv skorej utonuv, nozh , inu dan ſim jeſt |
| Slovensko berilo za šesti gimn... (1854): | z žvoplenkami ovite zapaljali, in po hišah, cérkvah in strehah lučali. Neki mož, kterega so pri Novem Mestu zasačili, se je |
| Slovensko berilo za šesti gimn... (1854): | v svoje hribe poleg Bele, od koder so valili in lučali skale in kamenje na dolge rajde Turkov, kterih so sedemnajst |
| Planšarica in pastir (1881): | kopišči so pastirji igrali ali so v kak prepad kamenje lučali, za živino pa so še le proti večeru šli, ko |
| Od pluga do krone (1891): | ne; tudi ga ne maram, če bi ga za mano lučali,» odreže se Jurij. «Ves svet bode moj, pa bi se |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | gotovo tudi gaznica. Poslednja oskerbljuje celemu mestu svečavo; tisučero svitlih lučic miglja vsaki večer po obširnem mestu in mu podeljuje čarobno |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | pravi Jerica „to luč na nebu je prižgal Bog. Najmanjša lučica se ne prižgè sama, tedaj mora biti nekdo, ki je |
| Gozdovnik (1898): | je bila v globoki senci, v kteri se je vzdigala lučica, vekšajoča se od hipa do hipa ter plavnemu otoku se |
| Sveta grofinja Genofefa (1857): | pelje oba goſpoda doli v temno klet, kjer je selena luzhiza berlela in dolgozhaſno luknjo viſhnjevila. Tu sariſhe na tleh s |
| Na stricovem domu (1860): | po svoji glavi. Ko so bile jaslice dodelane, sem prižgal lučice in sem poklical vse domače skup; tudi k našemu sosedu |
| Bore mladost (1862): | vsi sklepi, ki sem jih prevzetno gojila, so le zapeljive lučice, ki mene in tebe hočejo v brezen zapeljati. Kar mi |
| Žalost in veselje (1870): | ladije so obdale "Lastavico," in kmalo so nastale ondi male lučice. Jaka zapove "pozor. " — Topovi so bili pripravljeni, puške napete in |
| Pomladanski vetrovi (1881): | vrsta ljudij po cesti proti mirodvoru. Na pokopališči migljajo nebrojne lučice, ktere je ljubeča roka postavila na skrbno in bogato okinčani |
| Žrtva ljubosumnosti (1884): | zemljo in svet. A ko je prižgalo zvezdnato nebó svoje lučice in zavila se zemlja v temo in mrak, tedaj pa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | povsdignemo, saglédamo neſkonzhno ſhtevilo svésd, ktére na podnébji kakor ſvitle luzhize migljajo. Şhe veliko vezh jih je pa, ki jih ne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | jih je pa, ki jih ne vidimo. Vſe te nebéſhke luzhize ſe nam vidijo majhne le sato, ki ſo grosno daljezh |
| Slovenski svetec in učitelj (1886): | kjer so že gospodovali Nemci, ko je bil nemški kralj Ludovik sklenil popolnoma pokoriti pod Slavomirom odpale Moravane. Poleg tega je |
| Od pluga do krone (1891): | na Šlezijo ni drugega, nego pravo politično hudodelstvo. Francoski kralj Ludovik XV. je rekel: «Fricu se blede! » Angleški poslanec na dunajskem |
| Gospa s pristave (1894): | zopet zasesti kraljevski prestol, pa na poti mu je bil Ludovik Bavarec, kateri je dobil od volilnih knezov jeden glas več |
| Gospa s pristave (1894): | večinoma nesrečnih; vendar je toliko dosegel, da ga je sprejel Ludovik l. 1325. za sovladarja. Imel je le čast brez oblasti |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | ter lochka v'ſchkodo ſapade. Kißimli jeſt prov velik? Je Ludwig djal; ker je vißoku na enech lujtrach ſtal. Njegov brat |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | On je kumej ſrekl, toku ße je tudi to pergodilu Ludwig je dolipadl, ter ßi je obras potovkl, inu roke odrl |
| Divica Orleanska (1848): | Lahir. Fantiča mladiga, Harí-Lankastra, Sim vidil na kraljevimu prestolu Sedeti Ludovika svetiga; Ošabna ujca, Betford ino Gloster, O njemu, in pred |
| Kratkozhasne uganke (1788): | poln vode, ſamashi lukno is enem lesenem klinzam dobru, de luft notri pridti namore; tedej derſhi kluzh zhes goręzho svejtzho |
| Kratkozhasne uganke (1788): | tedej pak posodo is irham, ali ſhlęmam dobru ſavęſhi, de luft notri napride: ter deni to posodo v' perſt. Kader zhes |
| Kratkozhasne uganke (1788): | pregajnaj. Sej telkajn nakoshta. XXXIII. Narediti, de enu jajze v' luft vaqvishku ſlejty. V' enu jajze ſdobi eno luknezo toku, de |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | imaſh. Derveſsam, katęre ſo she odrodille, nad korrenino semlo oſſnat, luft dati, inu s'drugo perſtjó obſúti. Suhu dręvje, al od |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | dolgu paſti, sizer bode malu sraſlu, velike ſlane, inu nelushtni luft noter do S. Primasha, katere To mozhnu ſhkodlive. Poletje. Mars |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | ali virtam ta, inu ta perhodni Meſez fliſsig ſkus obledvaine luft dati. |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | inu shile varvati. Dohtar Minderer pravi c. 4. kader je luft giſten, inu navarnoſt te kuge, toku sjutrej smi tvoj obraſs |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | so nam potrebne sosebno štiri rečí: I. Zdrava sapa ali luft. Ni ga zdravila boljiga od zdrave sape. Zdrava sapa daja |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | umen kmet védil. Kádar ſe zherna perſt od mokrote in lufta raspuſti, de ſe med njivno semljo raslese , je ſadu redivna |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | 2. od pomankanja zhiſte pijazhe, 3. od ſlabiga sraka ali lufta, 4. od pre dobre kerme, ki kri pregoſto ſtori, 5. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | teh le snaminjih: vodo naglo pije, kadar je ſuh; na luftu ſe vezh ali menj ſkruſhi ali rasſuje; ſhumeti ali vréti |
| Rudninoslovje (1867): | posebno težo. 1. Najvažnejši plin je zrak ali hlip (athmosphärische Luft), nima niti duha niti okusa, brezličen je i prozoren, a |
| Fizika (1869): | Lomiti, brechen, 137. Lomni kot, Brechungswinkel, 137. Loputa, Klappe. , navpičen. Luft, zrak. Luftbild, zračni prividek. Luftdicht, neprodušen. Luftdruck, zračni tlak. Luftförmig |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | slo vrozhe, ali pa smiraj ſe mora v srazhnih ali luftnih, hladnih hlevih, na ſénzhnih krajih, na dvoriſhu, v vertu i. |
| Fizika (1869): | zračna, Luftschichte. Platte, plošča, plôh. Plin, Gas, 29. Plinav, gasförmig, luftförmig, 29. Plini stanovitni, constante Gase 119. Plinohram, plinomér, Gasometer. Ploh |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Herrn und Urheber jeglichen Unheils ansahen; unzählbar waren ja diese luftigen Heerschaaren, schwarz, nur durchleuchtet von den zuckenden Strahlen des Blitzes |
| Fizika (1869): | zračni prividek. Luftdicht, neprodušen. Luftdruck, zračni tlak. Luftförmig, plínav, trakast. Luftleer, brezzračen. Luftpumpe, zračna sesaljka. Luftpumpe, Hahn-, zračna sesaljka s pipo |
| Fizika (1869): | gorišče, žarišče. Brennspiegel, zažigalno zrcalo. Brennstoff, gorivo. Brezvoljnost, Trägheit. Brezzračen, luftleer. Briefbeschwerer, têr, m. Brillen, naočnice, očali. Brizglja gasilna, Feuerspritze, 196. |
| Fizika (1869): | zračni tlak. Luftförmig, plínav, trakast. Luftleer, brezzračen. Luftpumpe, zračna sesaljka. Luftpumpe, Hahn-, zračna sesaljka s pipo. Luftpumpe, Ventil-, zračna sesaljka sè |
| Fizika (1869): | Luftdicht, neprodušen. Luftdruck, zračni tlak. Luftförmig, plínav, trakast. Luftleer, brezzračen. Luftpumpe, zračna sesaljka. Luftpumpe, Hahn-, zračna sesaljka s pipo. Luftpumpe, Ventil |
| Fizika (1869): | brezzračen. Luftpumpe, zračna sesaljka. Luftpumpe, Hahn-, zračna sesaljka s pipo. Luftpumpe, Ventil-, zračna sesaljka sè zaklopnico. Luftschichte, zračna plast. Luftspiegelung, zračno |
| Fizika (1869): | Plajba, svinčnica, 24. Plasa, pas, Erdzonne. Plast, Schichte. Plast zračna, Luftschichte. Platte, plošča, plôh. Plin, Gas, 29. Plinav, gasförmig, luftförmig, 29. |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | ima, ki so dober gnoj. Ravno zavoljo tega se tudi lug, ravno kakor živinska voda, ne smé zavreči, temuč na gnojnišče |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | travnate in deteljne, ki ga dobe po gnoji, če se lug va-nj zliva, ali pa pepél med gnoj pomeša, ali pa |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | sčetjo odergniti. Nar boljši pa je iz tobaka in milja lug narediti, in vse ušive mladike v taki Jug pomočiti, ali |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | se na njo pepéla dene, in krop vlije, da se lug naredí. Da ga mol, ki ga močno ljubi, ne je |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | voda, ne smé zavreči, temuč na gnojnišče zlivati. Torej tudi lug in drugi ostanjki mjilarski (žajfarski) so dober gnoj, posebno ker |
| Kupčija in obrtnija (1872): | tem opravi, da se kože v apnenico ali v kak lug vmočijo. Iz apnenice ali luga pridejo kože, potem ko so |
| Rudninoslovje (1867): | vso zmes izperó, precede, i dodadé tej tekočini še nekoliko luga; naposled voda izparí, i solitarjevi kristali se pokažejo. Iz solitarja |
| Kemija (1869): | tudi z mnogo vodo razblažena še zmerom ostra in razjedna luga, so magnezija, glinica, železov okis in mnoge druge brez vsega |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | ki si je perva platno vbelila, ali svoje oblačila z lugam sprala. Od vsih posvetnih učenost, ki zamorejo človeka blažnost pomnožiti |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | treba z imenovanim mazilom mazati, in na tretji dan z lugom zmivati. Mlado živinče dobiva polovico nasvetovane štupe. |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | pil, in jasli, iz kterih je jedel, se morajo z lugom dobro osnažiti. Ako je konj mlad, dobro rejen in mednosnična |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | redko mazilo dobiš. Tretji dan se mora mazilo z gorkim lugom odmivati. Ako se zdaj tu ali tam ostanek grinta zapazi |
| Trtna uš (1881): | med prekapanjem dobro polivamo z gnojnico, petrolejem, močno soljeno vodo, lugom, žajfnico, sploh z razjednimi tekočinami, to pa večkrat in zdatno |
| Kemija (1869): | in ogljenčevo kislino, ki se spojé s kalijem. V jedkem lugu nekoliko časa namočen pamuk (bombaž) se nekako zgosti, podoben je |
| Napake slovenskega pisanja (1858): | jo) u ime Boga; rožanstva lug“, namesti sicer navadnega: rodjenja lug; to je log, kjer se je rodil Kristus. Drugače je |
| Napake slovenskega pisanja (1858): | slovenščini, na pr. „Vodi je (jo) u ime Boga; rožanstva lug“, namesti sicer navadnega: rodjenja lug; to je log, kjer se |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | se dobi iz njih pepél. Iz izluženega pepéla, se dobi lugasta sol; pa ostane se dovolj, in kar ostane, je zemljina |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | gaz razvija, oglje se pomanjša, ostane pepél, in v pepélu lugasta sol ali potašelj, in nekaj zemljenih rečí na teži in |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | imenovan zato, ker je obstojin del kuhinske soli, je tudi lugasta sol, pa nekake druge baze, ki se tudi iz pepéla |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | v gnoji se nareja. 3. Potašelj ali pepélik (kali) je lugasta sol, ki se iz zluženega drevnega pepéla dobí. Rastline ga |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | z imenom kali all pepélik; natron, to je druge baže lugasta sol z imenom soda ali solik; salmiak, in še tudi |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | dá slabo gorkoto kakor jagnjet, pepél pa ima nar več lugaste solí, posebno lubje. Zavoljo nagle rasti in mnoge koristi zasluži |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | Pepela dá malo, in tudi pepel dá le 11 ½ lugaste soli, 45 kisline, in 8 ½ masti, ki jo čevljarji |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | dá pepéla nar več in nar boljšega, in 22 ½ lugaste soli ali potašlja od 100 funtov pepéla. V ti lastnosti |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | skozi 3 ure v nekem nemočnem lugu (pol funta sóde (lugaste soli) na 100 funtov vode), po tem se malo namaka |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | in sopuh. Pepéla da sploh malo, in torej tudi malo lugaste soli ali potašlja, od 100 funtov pepela komaj \2 %. Bomo |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | in sopuh. Pepéla da sploh malo, in torej tudi malo lugaste soli ail potašlja, od 100 funtov pepela komaj 12 ½ |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | ne potrebujejo, pokupiti še clo izluženega, ki se zmirej nekoliko lugaste soli in druzih redivnih rečí ima, ki so dober gnoj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | rastopil; smeſhaj zuker predenj ga rastajati miſliſh, s en malo lugaſte ſoli, ki jo V ſhtazunah po imenu „calcinirte Soda” prodajajo |
| Kemija (1869): | 474. Alil cijanožvepleni, Sehwefelcyanallyl, 488. Alizarin, 486. Alkali, lužnina. Alkalimetrie, lugomerje. Alkaloid, palužnina, alkalojid, 475. Alkana, 486. Alkohol, 471. Alkohol amilov |
| Gozdovnik (1898): | ste uropali otroka, da ste umorili svojo sorodnico, grofico donno Luiso. Mi vas bodemo sodili; ostali pa naj odmaknejo, kamor jih |
| Stric Tomaž (1853): | suho? “ ga še popraša Halaj. „V Luivilu! “ odgovori vprašani. „V Luivilu! no, to je kakor nalaš za naju. Ravno o mraku |
| Stric Tomaž (1853): | gospod! kje stopite na suho? “ ga še popraša Halaj. „V Luivilu! “ odgovori vprašani. „V Luivilu! no, to je kakor nalaš za |
| Divica Orleanska (1848): | sklenejo. Ko je vse v cerkvi, jenja popotnica. Sedmi nastop. Luíza. Merjeta. Klod Marí. Etjen. Bertran. Merjeta. Si vidil sestro! Klod |
| Divica Orleanska (1848): | visosti, rekle bove: To je Jovana, to je najna sestra! Luíza. Jez, dokler je ne vidim, ne verjamem, De ta mogočna |
| Divica Orleanska (1848): | kraljem nesla je? Merjeta. Ta je Jovana, naša sestra bila. Luíza. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | posvečena, ktera se je za tega voljo velela ' Aχιδαλις²) in luk (čebulja) je bil zaznamek ženskega rodivnega organa, zato se v |
| Ta male katechismus (1768): | ostane, inu taiste ſakramente na goripostavleno viſho prejema, inu uſhiva. Luk. 24. Efeſ. 18. Kaj pak ta enajste: Goriustajanje tega meſſá |
| Ta male katechismus (1768): | boste vi mireli, s' taisto se vam bode naſaj mirelu. Luk. 6. Katire se imenujejo te poglavitne, ali shteklene zhednoste? Katire |
| Ta male katechismus (1768): | zhes Kruh, inu vinu isrezhe, inu taistu posvety. Matth. 26. Luk. 22. Kaj je Pokura? Pokura se rezhe, de je ta |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | miro boſte vi vonmirili, s' takershno ſe vam bo nasajmirilu. Luk. 6. Terji Evangelski svejti. 1. Radovolnu uwoshtvu. 2. Vezhna zhiſtoſt |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ſe zhudila zhes to, kar je bilu od njega govorjeni! Luk. 2, 33. Kolikajn vezh ſe Jęsus Chriſtus premſhluje, tolikajn vezh |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | o Goſpód, na mene, kadar bóſh v' tvoje Krajlęſtvu priſhal. (Luk. 23, 42.) Leta je njegova proſhnja. Inu tukaj o Chriſtjani |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | Ozhęta, kir pravi: Ozhe, v' tvoje rokę isrozhym mojo duſho. (Luk. 33.46.) V' tim zhaſsi ſe je bila vshę v'enu |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | horura intellexerunt. Inu ony od vſiga letęga niſo nizh saſtopili. Luk. 18. Ti Jogri Chriſtuſovi, katęri po danaſhnim Evangęlji njegovih navukov |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | savpie on, odpuſti nijm, sakaj ony ne vejdó, kaj dęlajo. (Luk. 23, 34.) Potle sapuſty ſvojga lubiga Joannesa inu s' njim |
| Robinson mlajši (1849): | nrav Natur. prispeti beispringen, helfen. pristati landen. pristav — pristan — pristaniše — loka Hafen. privetati — sprijeti bewillkommen. priviknoti — priučiti se — privaditi se. prodki |
| Odesa (1854): | je veliko poslopje, tik mestniga ozidja z lepim prozorom na luke, na morje, na unkrajno brežino ocakovskih štep. Ta hiša stoji |
| Odesa (1854): | ki je od poglavarstva povelje dobil pripravniga kraja za napravo luke, od kodar bi se blago južne Rusie izvozvalo, poiskati, je |
| Odesa (1854): | in v Hamburgu, in ker so zaloge palačam podobne in luke nekoliko pri strani leže, je viditi, kot da bi se |
| Odesa (1854): | hiš, in svetilni stolp, eno semnišče zaloge in tudi staro luke so bili večidel posnažili. To je bil začetek tega tako |
| Odesa (1854): | Nemci, z Bulgari in Rusi razumejo. Je tudi jezik sejmišča luke, in zatoraj tudi jezik vsih javnih vradnij. Laški govorijo pervič |
| Odesa (1854): | je pa zmirej polna ljudi, voz in blaga. Ker do luke ni druge poti - le nekoliko stranskih stezic, pa še te |
| Dragojila (1864): | Ko noč preteče, izplava tolovajski brod za rano iz kandijske luke proti jonskim otokom. Rešitelj Davroslavov nasvetuje Puahu, naj proda mlado |
| Dragojila (1864): | ga je Selim počastil, mora ga rešiti zadrege. Odrine iz luke na ladiji, ktera ga je v Smirno prinesla, pa ne |
| Dragojila (1864): | druzega ni v Carigrad zvedelo, negó da je iz smirniške luke izplula. Obžalovati bi jima tedaj bilo, da so valovi miado |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | bližal vojaški parobrod „Elizabeta” v družbi drugih 5 parobrodov tukajšni luki, so začeli grometi topovi iz terdnjav sozidanih v okolici Pole |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | je pripeljal 26. p.m. s svojimi tovarši po parobrodu v luko Francoskiga mesta Marseille, kjer je barka le ostala se z |
| Tiun - Lin (1891): | obrasten otok ter se je tukaj razširjala v najlepšo, naravno luko. Tu je stalo več nego dvajset džunk, z jednim ali |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | Boshjiga ſposnali, kyr ſo ſe ony, koker ima sapiſanu ſveti Lucas cap. 23. inu ſveti Matthæus cap. 27. Percutientes pectora ſua |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | ima zhes nas naſh Nebeſhki ozhe, koker ima sapiſſanu S. Lucas 12. & |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | jactus eſt lapidis, & poſitis genibus orabat. Taku ima sapiſsanu S. Lucas 22. On ſe je od nyh odtergou sa en luzhai |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Şamo laſtna ſkuſhnja mu bode torej beſede na jesik pokladala. Luka. Ktere ſo morebiti naſhi ali pa njegovi goſpoſki, ktera ſhe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | za razstavo v Ljubljano poslali! Rasdelite obzhinſke paſhe! Pogovor. (Fajmoſhter, Luka kmet, Ptujiz. ) Luka. Naj mi ne samerijo goſpod fajmoſhter, vſe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſlabo pozhutili, ko bi naſhi oblaſtniki vſe per ſtarim puſtili. Luka. Oni ſo moj ſpovednik, goſpod Fajmoſhter! is ſerza Jih ljubim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | takó koriſtnimu ſvetu naſhe previdne goſpoſke, takó ſvojoglavno vſtavljati samogel. Luka. Koriſten, koriſten ſvet je to? Naſ eden sna morde kaj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | pridu in dobizhku vam ſvetujejo, to ſtoriti. Fajmoſhter. Moj dober Luka! ta le ptujiz je umen, poſhten in prebriſan mosh; poleg |
| Mlinar in njegova hči (1867): | Oh ljubi mož, le sam od sebe nikar ne govori! Luka. Poslušajte, Pivek! Vi ste bili morda dober vojščak, pa z |
| Mlinar in njegova hči (1867): | letom umreti. Janko. Ali se pa tudi res tako zgodi? Luka. Ali se zgodi? Mislim da pri duhovih ni laži, ni |
| Mlinar in njegova hči (1867): | pil ter pazno poslušal. ). Ali ste to vse sami videli, Luka? Luka. E, kaj tacega ne pripovedujem rad. Pri tacih rečeh |
| Mlinar in njegova hči (1867): | ter pazno poslušal. ). Ali ste to vse sami videli, Luka? Luka. E, kaj tacega ne pripovedujem rad. Pri tacih rečeh mora |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | tabe: skues use 4 Efangeliſte S. Matheusha S. Markusha S. Lukasha S. Johanasa; jas prosim tabe skues vse SS. Marternzhe: inu |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | sbodram zerzerellus inu skues mvezh tah Efangeliſtou S. Matheus S. Lukasha S. Marka S. Joannesa? inu v'sah S. S. svetnihou |
| Sacrum promptuarium (1695): | ſmerti ſe perpravit, kakor ta ſtari Simeon, od Katiriga S. Lukesh pishe. Homo iſte juſtus, & timoratus, expectans conſolationem Iſraël: Et Spiritus |
| Sacrum promptuarium (1695): | fliſſaio, kakor je bila Anna Phanuela Hzhy, od katere S. Lukesh pravi: Hæc Vidua uſque ad annos octoginta quatuor: quæ non |
| Luka Vrbec (1890): | Mati bi bila kaj rada videla njega duhovnika, kar pa Luke ni veselilo. V veliko žalost materi se Luka odpravi na |
| Od pluga do krone (1891): | oskrbnika dolske graščine. Bil je okolo treh let mlajši od Luke in gosposki. Vpisan je bil v tretji razred glavne šole |
| Stari dolg (1897): | sedmih vaseh. V bližnjem trgu je bil vsakoletni sejem sv. Luke. Od blizu in daleč se je zbralo ljudstvo, da nakupi |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | try: al lubesen je med nymi ta narvezhe. Evangelium S. Lukesha na 18. Poſtavi. V' Taiſtimu zhaſſu: je JEzus s' ſabo |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | bli, inu zhakamo , v' Chriſtuſu JEsuſu Goſpudu naſhimu. Evangelium S Lukesha na 5. Poſtavi. V' Tarſtimu zhaſſu : kader je blu veliku |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | Kako veſelo po vejzah ſkaklá! kakó potuknjeno is pod vejc luka, ino kakó prijetno ſe rudezh vrat med selenjam vidi! ” Szhaſama |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | uri pred danílo, kakor sicer. Fr. P...ž. — Učnik. Povej mi, Lukec, koliko elementov ali pervín je? Učenec. Elementov je čvetero. Učnik |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſtarí dedez: „Lukez, Lukez, konju ſe oveſ ponuja, dokler ſe ne vjame, potém |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | gré, ſi je Njih beſednika isbrala, tóde dokler bo ſtari Lukez dihal, ſe to nikdar sgodilo ne bo. Fajmoſhter. Pa vender |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſtarí dedez: „Lukez, Lukez, konju ſe oveſ ponuja, dokler ſe ne vjame, potém mu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | per ſtarih navadah dobro pozhutila, satoraj tudi njih unuk ſtari Lukez s ſpredniki potegne. Fajmoſhter. To vam jeſt she prav dam |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | imeti. Potlej prideta rèž in ječmen, ki vsaj do s. Lukeža vsejana bodita. Pšenicno seme se apní, ali pa s hladno |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | je rada terda, kitasta, lesena in grenka. Zori do s. Lukeža. Ko že šest peres ima, se opleve in okoplje in |
| Vesela vožnja (1889): | semenj v mestu ali v bližnji njega okolici. Do sv. Lukeža je bilo še šest dnij in na sv. Lukeža dan |
| Vesela vožnja (1889): | sv. Lukeža je bilo še šest dnij in na sv. Lukeža dan, našel je, da bode semenj v Suhem Dolu. Ukrép |
| Hudi časi (1894): | da je priklical ostale tovariše. »Jutri je v Mestu sv. Lukeža semenj«, razlagal je, »med sejmarji bomo hodili, da nas ne |
| Rošlin in Vrjanko (1889): | dejal je mladi Lukič najivno. »Oh, čakajte malo, gospod pi. Lukič! « velela je gospá Ana in sedaj naglášala skoro slovesno » gospod |
| Rošlin in Vrjanko (1889): | to pač navada pri takih pohodih na deželi. Major pl. Lukič je ves zavzet gledal, da se Pavel in ta gospá |
| Rošlin in Vrjanko (1889): | v koraku. »Kaj mi je storiti, Vid? « pričel je mladi Lukič, in nehoté pri tegnil levico, da je konj obstal. Doktor |
| Rošlin in Vrjanko (1889): | V tem sta jahala že dalje. »Stoj! « velel je mladi Lukič. »Govôri ti — Vid! « »Jaz? « Doktorju se je ta misel zazdela |
| Rošlin in Vrjanko (1889): | milostivá, a jaz sem bil rajši — tu,« dejal je mladi Lukič najivno. »Oh, čakajte malo, gospod pi. Lukič! « velela je gospá |
| Rošlin in Vrjanko (1889): | je gospá Ana in sedaj naglášala skoro slovesno » gospod pl. Lukič«, potem bolj šepe tala: »jaz bi želela, da govorite s |
| Rošlin in Vrjanko (1889): | v tem kraji ni vrtincev. Oba sta dobro plávala. Mladi Lukič je pel in zvižgal veselo pred sé in potem razpravljen |
| Rošlin in Vrjanko (1889): | in póleg nje sta jahala dva jezdeca. »Oh, to so Lukičevi z Dvora «, vzkliknila je Podgorska in stopila iz hladníce. »Lukičevi |
| Rošlin in Vrjanko (1889): | z Dvora «, vzkliknila je Podgorska in stopila iz hladníce. »Lukičevi, Lukičevi? « hitela je sestrinja za njo. »Dá, dá, drugi ne morejo |
| Rošlin in Vrjanko (1889): | prihiteli tudi že najmlajši hčerki Podgorske in klicali: »Mamá, mama! Lukičevi prihajajo! « Vsi so šli pred grád, kjer se je ravno |
| Rošlin in Vrjanko (1889): | Lukičevi z Dvora «, vzkliknila je Podgorska in stopila iz hladníce. »Lukičevi, Lukičevi? « hitela je sestrinja za njo. »Dá, dá, drugi ne |
| Robinson mlajši (1849): | bil žreblje zabil. Potle je navertal v brano, toliko dir — lukenj, kolikor je zôbi imeti imela, jih je v njo zabil |
| Blagomir puščavnik (1853): | okotji. ”Bogu se usmili! zdihuje Milko, v eni teh strašnih lukenj medlé moj mili oče. ” Dalje gre na visočino, proti gostemu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | tudi pri tej priloshnoſti shabe in druge shivali is ſvojih lukinj pridejo, ktere véliki vihar tudi s ſeboj v viſhavo vsdigne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | in še clo metérni hlodi rujave lise, ali so polni lukinj od červojedine; to pride od tod, če so žagovci ali |
| Kratkozhasne uganke (1788): | ſapishi to besedo: zhernu. Kaj je odſnotrej votlu, odſvunej poln lukn? En naperſtnek, ali fingrat. Kajſen antverh narbel grę; kaiſen narbel |
| Kratkozhasne uganke (1788): | potrebujesh; tedej si v' eno dolgo dilo tolkajn lukn, toku delezh saksebi ſvertaj, kar proſtora enu jajze potrebuje, de |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | sgorej b) rezhenu, notri puſti, inu obrazha, e) Koku ſe lukna sazęli, inu sa zelenje s'shivino okrog hodi? Odgovor: Lukna |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | lukna sazęli, inu sa zelenje s'shivino okrog hodi? Odgovor: Lukna ſe s'droshmi od vina omozhi, inu toku ſzęli: al |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | bolj siv kot čern, na kterim je več ko ena luknja zašita. Postavi spod; D. F. Bartholomæi, canonicus, philosophiæ professor, in |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | imenovanim zdravilom pomočenega prediva toliko, kolikor je potreba, da je luknja rahlo napolnjena. Brez lete operacie ne bo rana nikdar zdrava |
| Blagomir puščavnik (1853): | še, če se morete pri svoji dragi. V temnih Skalodvorskih luknjah vam bodo sove čudne pesmice godile , da se bote za |
| Kemija (1869): | in potoci, v umetne pa ljudje po rovih in zavrtanih luknjah napuščajo vodo do soli. Obe, naravna kakor umetna, se mora |
| Mineralogija in geognozija (1871): | okamnene odpadnine teh živali). Če so ravno živali prebivale v luknjah, si vendar množice kosti, kolikor jih je včasi, ne moremo |
| Zoologija (1875): | živeče bčele so: Bčela grebačica (Andrena) nahaja se v podzemeljski luknjah na utrtih stezah. Bčela zidarica (Antophora parietina) zida na poslopjih |
| Zoologija (1875): | ki je med vsemi najmanjši sesavec. Hrčice prebivajo v podzemeljskih luknjah in so neizrečeno požrešne. Zarad slabega duha po mošku jih |
| Zoologija (1875): | po svetu. Miši (Murina) so vse majhne in živé po luknjah in rovih, katere si same kopljejo. Ponočne živali so in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ktere she od daljezh polne panjev s oshganimi in oſmojenimi luknjami vidimo? Kolikokrat ſim vidil neuſmiljeniga, kteri je zele pol ure |
| Kratkozhasne uganke (1788): | enu jajze potrebuje, de se tega drugega nadatika. V' lete lukne poſtavi jajza ſapored (ne na ta okrogle, ampak na ta |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | inu nobena shivina je ne bo mogla podreti. Prędem ſadish, lukne s'enim drugim kolam postrani, ali v'prek narędi, de |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | silijo, in zatorej me je tudi skušnja izučila, de morajo luknje skozi strôp okoli ceví terdó zamašene in zamazane biti. — De |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | vsaka žival, ktéra v tléh živí ter včasi iz svoje luknje kuka; |
| Mineralogija in geognozija (1871): | kepo. Ko se suši, krčijo se njeni delci, tako postanejo luknje in špranje, kar tudi drugače vidimo pri glinati zemlji, ki |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | kurjava po Majsnarjevi šegi napravljena, de se namreč per eni luknji gorka sapa napeljuje, per drugi nižeji pa merzla iz stanic |
| Blagomir puščavnik (1853): | hosto se poskrit. Iz tega kraja, pozabljivši Brica v temni luknji, gledajo nazaj na razvaline grajskega stolpa, ki s svitlim zubeljcem |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1862): | ako bi šla vsak en frakeljček slivovice pit; v „zlati luknji” so predvčeranjem kaj dobro kapljico nastavili. — Ljubi Anton, mu odgovori |
| Čas je zlato (1864): | kakor sim bil, in morebiti bi bil že kje v luknji tičal! Vender je pa tako bolje! Čas dobro obračati, se |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | nego on. Preiskovaje njegovo spavnico je res najde v nekej luknji nad omaro. Jernej terdí, da on dragih kamnov ni vzel |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | po kteri vroča sapa ferčí, iz potegnjeniga železa rinko v ljuknjo stropa vdélati, ali pa jo z motram dobro obzidati. Nekteri |
| Kratkozhasne uganke (1788): | ſa njim ſapiram; ſakaj brada mojeh uſt she merski eno lukno ſtakne. En poglavitne kluzh, katir use kluzhanze per hishi odpré |
| Kratkozhasne uganke (1788): | Narediti, de ena malana ſhaba ragla. V' ſtęno ſvotli eno lukno. V' to deni eno liſtno ſhabo, ter lukno s' popyram |
| Kratkozhasne uganke (1788): | kluzh is vodo: inu ke je kluzh poln vode, ſamashi lukno is enem lesenem klinzam dobru, de luft notri pridti na |
| Kratkozhasne uganke (1788): | polpedy dolg. Tega ſasadi terdnu v' eno v' dilo ſvertano lukno. V' sredi na verh zveka utakni ravnu, inu terdnu na |
| Kratkozhasne uganke (1788): | ſvotli eno lukno. V' to deni eno liſtno ſhabo, ter lukno s' popyram zhęs ſagerni. Zhes to lukno obęsi en pild |
| Kratkozhasne uganke (1788): | liſtno ſhabo, ter lukno s' popyram zhęs ſagerni. Zhes to lukno obęsi en pild, na katiremu je ena ſelena ſhaba ſmalana |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Tonzhek. (Nęshka pride is Alkofe , tezhe k' ſhtibelzu, inu ſkusi lukno od kluzhavenze noter govory. ) Tonzhek ! odpri hitru; le hitru, inu |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | snamenj shebljev na njegovih rokah ne vidim, ino perſta v' luknjo shebljev ino roke v' njegovo prebodeno ſtran ne vtaknem, ne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | kraljizo) vsami jo prozh, in sapri zhbele v panj, kteriga luknjo ali shrelo ſi s navertanim koſitarjam sadelal, de ſapo imajo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | peč odpeljuje, zatorej sim tudi jez skozi pod še drugo luknjo predolbel, in skozi njo drugo, tri obilne palce široko železno |
| Robinson mlajši (1849): | nj potle lamico z mladima vvedel — vpeljal, ino diro — verzel — luknjo z gostimi vejami zagradil. Kako je nine zadovoljen ino vesel |
| Robinson mlajši (1849): | upametovale. S tem namenom — umislom vzem sekiro, je nad diro — luknjo koder je v jazvino vhajal, v pečini tote besede iztesal |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | Ena kugla Erlavskiga gospoda ravno v klobuk zadéne, in mu luknjo naredí, dvé pa v Rikardovo veslo peržvížgate. Čoln, komej za |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | in vzrok otekline. Ako se pa oteklina predere, je treba luknjo, iz ktere gnoj teče, še bolj razširiti. V ta namen |
| Sveta grofinja Genofefa (1857): | v temno klet, kjer je selena luzhiza berlela in dolgozhaſno luknjo viſhnjevila. Tu sariſhe na tleh s majhno palizhizo dva kolobarja |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | ali štiri vrtne lonce k zidu. Vsakemu loncu so izrezali luknjo, ravno toliko, da ven in noter letati morem; tu imam |
| Domen (1864): | pričalo kterega rokodelstva je Jožek; same raztergane hlače dopetače in luknjasta kamižola, da ne štejemo brezpodplatnih čevljev, bile bi morda neznanca |
| Povestnik v sili (1883): | niste oni dve sobi pripravni! Tla so vsa pirava in luknjasta, in stene so samo prosto pobeljene. Ba! odgovori brezčutno grofica |
| Brata (1888): | prahu; vrata samo prislonjena, brez zapaha; zidovje začmelo, okrušeno; streha luknjasta, raz trgana ... In to je njegova rojstna hiša, — o, take |
| Moja hoja na Triglav (1897): | plaščem, in na glavi mu v čelo potisnjena čepi tista luknjasta, s petelinjim perjem obdana klofeta, ki je bila značilna za |
| Botanika (1875): | tem je pa medstanje ostalo ali se pa kakor sit luknjasto naredilo. Imajo v sebi kalen, zrnat sok. Sočniki se naredé |
| Botanika (1875): | v druge njej sosednje na vse strani. Ker stanice nimajo luknjic, si na prvi mah ne moremo misliti, kako bi bilo |
| Fizika (1869): | bei der Multiplication). Poprava, Correction, 76. Poprica, Mühleisen, 69. Pore, luknjica, pora. Porös, luknjičav. Porosität, luknjičavost. Positiv, staven, positiven. Poskus, Experiment |
| Zoologija (1875): | cevčice, ki se ob truplu na obéh stranéh navzen odpirajo luknjicami. Samo nekaterim pajkom služijo za dihanje pluča, v vodi živeči |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | takó dober, kér voda na žaklji zmerzne, in led vse ljuknice žaklja zamaší, de zrak in mraz ne more skózi.. Nar |
| Botanika (1875): | sebe to vodo, se napnę, notranja koža se izganja skoz luknjice (pore) in na zadnje se razpoči zrno cvetnega praha. Če |
| Zoologija (1875): | bodicami, ki so pa v podobi odstranjene, vide se pa luknjice, v katere so vtaknene. |
| Kratkozhasne uganke (1788): | tok njega poberesh. Kaj je tu? En pishkav leshnek, zhe luknezo v' njemu videsh, tok njega leſhati puſtish. Zhe meni vezh |
| Kratkozhasne uganke (1788): | travi skupp beresh, inu, ke je lupina polna rose, ſamaſhi luknezo is voskam; puſti lupino pod ſrej nebesam leſhati, inu, ke |
| Kratkozhasne uganke (1788): | jajze v' luft vaqvishku ſlejty. V' enu jajze ſdobi eno luknezo toku, de welak, inu zhermelak vonſtezhe. To praſno jajzhno lupino |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | do muhe skozi in skozi po jabelku en mazinc široko luknjico, in takó f^revertane jabelka naberejo kakor roženkranc na nit |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | narprej ko je mogoče, takole odpraviti. Vsaka bula ima svojo luknjico, v ktero se ojster in špičast nož nastavi, in koža |
| Fizika (1869): | samo na pol napolnjena z vodo. Ako pustimo, da skoz luknjico zavrtano v desko, s ktero je okno zadelano, svetlobni trak |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | in zapró vrata. Hitro skoči Tine in nastavi ušesa na luknjico, ki je bila v vratih. Ali naenkrat mu je čudno |
| Fizika (1869): | Poprava, Correction, 76. Poprica, Mühleisen, 69. Pore, luknjica, pora. Porös, luknjičav. Porosität, luknjičavost. Positiv, staven, positiven. Poskus, Experiment, 8. Poskus početni |
| Fizika (1869): | Če ravno imamo razlogov zato, da so tudi taka telesa luknjičava, vender je navada le tista imenovati luknjičava, ktera, pokazujejo povedane |
| Fizika (1869): | vseh telesih, prišteva se luknjičavost tudi občnim lastnostim teles. Jako luknjičava telesa so n. pr. goba, les, oglje, kruh; njih mnogoštevilne |
| Fizika (1869): | tudi taka telesa luknjičava, vender je navada le tista imenovati luknjičava, ktera, pokazujejo povedane lastnosti v navadnih okolnostih. 13 Razteznost in |
| Fizika (1869): | 76. Poprica, Mühleisen, 69. Pore, luknjica, pora. Porös, luknjičav. Porosität, luknjičavost. Positiv, staven, positiven. Poskus, Experiment, 8. Poskus početni, Elementarversuch, 171. |
| Fizika (1869): | pomanjša se, ako se stlači ali ohladi. Stisnost sledi iz luknjičavosti. Saj ako so med tvarino kakega telesa praznine, mora mogoče |
| Mineralogija in geognozija (1871): | to, ali je bila ta voda vezana samo mehanično po luknjičavosti, ali kemično (kristalna, hidratna voda, kemija §. 33). Nekoliko mineralov |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | corpore lilii ab ore blandule spirabat”. Lelja, ler, limbar je lukova ali čebulja rastlina in je bila Aphraditi posvečena, ktera se |
| Kranjska nevesta (1864): | družbe. " „O ne", odgovorila je, „saj me vi večkrat obiščete, Lukrecija je vedno pri meni, in tudi Giulio je večkrat pri |
| Kranjska nevesta (1864): | Ko mene in tebe Na svetu ne bo. " Stara strežnica Lukrecija ni razumela petja, ker ni znala slovenskega, ali Vidoslava ga |
| Kranjska nevesta (1864): | Oj za. Boga! " zavpila je deklica. „Je li res, ljuba Lukrecija? " „Le tiho, le tiho, gospodična, grofiča še ni. " „Ljubi Bog |
| Kranjska nevesta (1864): | angeljsko češčenje. „Kaj ne, danes si bila v mestu, ljuba Lukrecija? " prašala jo je Vidoslava. „In na večne čase. Amen," odmolila |
| Kranjska nevesta (1864): | na tla. Naglo jej je pritekla strežnica na pomoč. Stara Lukrecija jo je škropila z vodo, ali v tem trenutji je |
| Kranjska nevesta (1864): | vzel darilo, ponižno se priklonil in šel iz sobe. Tudi Lukrecija je šla molče v bližnjo sobo. Vidoslava je ostala sama |
| Kranjska nevesta (1864): | odgovoril mi je: saj so se tudi plemeniti gospod. " „Oh Lukrecija! Slabo novico si mi prinesla. " „Ljuba gospodična, kaj še to |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | Kristusovim rojstvom v Rim iz Pon ta v mali Azii. Lukul jih je iz azijatiškega mesta C era sus prinesel; odtod |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | sgubé, ko ga pijó in ſhe is majzhiznih pipiz ali lúl, ki vſazih pét minut isgoré in ſe sopet natlazhiti morajo |
| Življenja srečen pot (1837): | zlo ſhe otrók, ki shlize prav prijeti ne snajo, ſmerdlivo lulo pa she v' sobéh imajo, s' katero ſebi in drugim |
| Katarina (1854): | kmalo tako, in ko se je nakosil in ga eno lulo popuhal, se precej v vas napoti — kam? je znano. — En |
| Vetrogončič (1860): | dolgo čakati. In res Jurček nekoliko kratov puhne, pa utakne lulo v žep, se pretegne v hladni senci, in čez malo |
| Vetrogončič (1860): | svoje gospe. On se tedaj tudi uleže za brinje, natlači lulo in jo zapali. Kdo bravcov zdaj ne previdi, kako nesrečen |
| Zlato pa sir (1860): | mi je odriniti ukazala, pa ravno ko sem za odhod lulo prižigal, pride Bovčan kot po navadi vsako saboto, da sir |
| Vesela vožnja (1889): | bilo je do dvajset — in so si zapalili vsak svojo lulo ali smodko, tedaj so v kratkem sedeli v taki gósti |
| Zádruga (1890): | soseda, ki je sedel pred hišo na klopi in z lulo v ustih praznoval dan počitka. »Na žegnanje k svetemu Mihelu |
| Slučaji usode (1897): | debelušnega, silno starega možiceljna, oblečenega v domačo haljo, z dolgo lulo v ustih, iz katere je puhal proti stropu cele oblake |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | 4) Beseda pomeni, kadar rasaja vihar — Beri jo narobe, polna luna gospodar'. 5) Poznaš reč, ki jo v vsaki hiši dobiš |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | ki jih je zredilo. Sonce je šlo za Božjo ^nado; -- luna mora te dni le Amerikancam svetiti; — černa tama zakriva vse |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | nanjo pa pade senca naše zemlje, — in mi pravimo: de luna mračí ali mrakne. Kér je pa zemeljna senca na luni |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | jej zdi, kot bi zvezde svetile tako jasno, kakor polna luna, vidila je lepe pisane cvetlice na grobu. Zemlja pod njo |
| Astronomija (1869): | Solnce da si je skoro 400krat dalje od nas nego luna, se nam vidi nekako toliko kot luna. — Videzni polomér solnca |
| Astronomija (1869): | od nas nego luna, se nam vidi nekako toliko kot luna. — Videzni polomér solnca, v srednjej daljavi je 16' 1,17 |
| Deborah (1883): | Osmi prizor. Promemba. (Gozd. Veliko razpelo v strani. Luna sveti, vendar ni je videti. Po kratkem odmoru nastopi Deborah |
| Ferdinand (1884): | je bil naš zamišljeni pevec še v tej samoti. Polna luna je bledo obsevala na pol razpadli, z mahom obraščeni kip |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | vodo vreči. V 4. letu vlade Tu-Diusove, 1. dan 3. lune”. Umerl je neprestrašeno kot prav mučenec za véro Jezusovo. — V |
| Roza Jelodvorska (1855): | so od zahajočiga solnca rumenkasto pobarvani, ali pa od blede lune tu in tam osvitljeni bili, marsikterega popotnika čudno v serce |
| Valenštajn (1866): | v vladárstvu se pričenja — Saj ste Na nebu videli tri lune? Župan. Grozoj. Valenštajn. Dve sti v podobo promenili se Krvavih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | luna mračí ali mrakne. Kér je pa zemeljna senca na luni okrogla, mora tudi sama zemlja okrogla biti. — Kér je zemlja |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | Gerški Aleksander bi ne bil haptil po luni, ko bi bil viditi mogel svet rusovskega Aleksandra, veči od |
| Revček Andrejček (1891): | In blisk nebeški uklepajo, da nosi jim željé! Na zobe luni gledajo, pot zvezdam kažejo, Jedino le — da smrti se v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | biti. Če pride zemlja v svojim teku med sonce in luno, ne more več sončna svetloba na luno pasti; — nanjo pa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | med sonce in luno, ne more več sončna svetloba na luno pasti; — nanjo pa pade senca naše zemlje, — in mi pravimo |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | Bogu; je premišljeval lepe dela božje, nebo ino zemljo, solnce, luno ino zvezde, rože ino sadje, kako lepo je vse skupej |
| Astronomija (1869): | ter potem še z malo besedami omeniti mrkove solnčne in lunine. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1874): | ker vemo, da tega nič ne vé. Ali zakaj je lunine premine pustil letos na lanskem mestu? Ali ga je menda |
| Tihotapec (1855): | zdaj v čisto Savo, ki se je v daljini vidila. Lunini žarki so se svetili v nji, ki se je vila |
| Jerica (1859): | Z ceste se zmuzi tiho na vert, in tam v lunini senci posluša, ali se v hiši še kaj giblje in |
| Beatin dnevnik (1887): | bregove morjá, na valove, po katerih so trepetaje plesali srebrni lunini žarki: vendar sem navzlic vsemu videla le jedno sámo podobo |
| Na krivih potih (1893): | Dobre pol ure, pa bi bil gori! Ali naj gre? Lunini žarki so začeli bledeti, na jutranji strani se je že |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1860): | novicah „Main et Loir” piše zvedeni gosp, abè Tallereau od luninih krajcov to-le: „Dovolite mi, gosp. vrednik, da v vašem časniku |
| Astronomija (1869): | tega še ne vemo. Jupiter ima v svojem letu 4400 luninih, in skoro ravno toliko solnčnih mrkov. Njegove lune imajo v |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | globočini šumljanje gorskega potoka. ,,Srčno dalje! “ je zašepetal naselnik. „Pred luninim vzhodom moramo prekoračiti dolino pod nami in dospeti v onstran |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | Poženčan skoraj celò hoče, de bi za naprej po premakljivih lunnenih mescih, kakor v starimu zakonu, čas merili, ne pa po |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | en pavec pod očesom steržena načel. Na obeh straneh moraš lup na cepiča pustiti, in tisto stran, ki pride na vunanjo |
| Kuharske Bukve (1799): | prav drobno. Potle deni sraven ſvinſke mushgane, enmalo sręsaniga lupa od lemôn, ſtolzheneh nagelſhbiz, diſhave, inu ſolí. Klobaſe nadęlaj v' |
| Kuharske Bukve (1799): | to vkup savrè perdeni sręsaniga drobnaka, diſhave ali gvirza, limonovga lupa, prezędi to polivko ſkusi ſito v' eno drugo koso, rasręſhi |
| Kuharske Bukve (1799): | prav; permęſhaj en ſrakel dobre ſmętane, drobno sręsaniga peterſhila, inu lupa od lemón; to vſe ſkup męſhaj eno zhetert ure; pomashi |
| Kuharske Bukve (1799): | deni goveje shupe, en kosarz vina, eno shlizo jęſiha, lemonoviga lupa, ſtolzheneh nagelshbiz inu zukra; deni v' koso kuhat inu sraven |
| Robinson mlajši (1849): | skončala, pak Robinson ino Petek sta začnola turško pšenico — kuruzu lupati — likati — kožuhati, ko sta jo pospravila. Lehko ste je bile |
| Zoologija (1875): | Izmed sladkovodnih školjk imenujemo: Jezerske školjke ali brezzobke (Anadonta) tencih lupin, brez zob na sklepu. Razlikujemo pa dve vrsti, namreč večo |
| Zoologija (1875): | so prilepljeni na razne stvari. Njihova hiša je iz dveh lupin, od kojih je veča na ožem konci provrtana, zato se |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | pretlači jih z nekoliko hruševim sokam skozi sito tako, de lupina in peške v siti ostanejo; kuhaj pretlačene s cukram, de |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | nasvetoval. Tako se ravna, dokler rana ni zdrava. XV. Poglavje. Lupina. Med beceljnovim členom in nadkopitom je še en člen, ki |
| Mineralogija in geognozija (1871): | polomeru zemlje kakor 1 : 140, tedaj nekako tako, kakor jabelčna lupina k njegovi sredici. Najpred so začeli zemljino skorjo pazljivo preiskovati |
| Mineralogija in geognozija (1871): | starih skladih v srednjih najobilniše, ne le školjke z dvema lupinama, ampak tudi polži in glavonogci, med temi zlasti veliko sedaj |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | po tem pol maselca hudiga jesiha in dve jajci z lupinami vred in, ko zavre, deni kake tri kaplje na porceljanast |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | vodi, odberi šipavnice in vratove in stolci, kar ostane, z lupinami in eno unčo putra vred v možnarji prav drobno, deni |
| Kuharske Bukve (1799): | koso s' zhebulo inu ſrovim maſlam na sherjavzo, dokler ſe lupine odprejo. Potle narędi poſębej en preshganje na |
| Mineralogija in geognozija (1871): | okoli tega kosca so se nabrale še druge krogle kakor lupine. Še večkrat se vidi kamenje v stebre razpokano. Taki šestostrani |
| Zoologija (1875): | jajec z apneno lupino. Kokoš znese časih jajca brez trde lupine, to je dokaz, da ta kokoš nij imela dosti apnastega |
| Zoologija (1875): | Pholas dactylus), pod. 214, vvrta se s pomočjo kremenata trde lupine v kamene; jako je okusen. Nožnica (Solen) je tudi priljubljena |
| Zoologija (1875): | manjšo račjo brezzobko (A. anatina). Potočne školjke (Unio) imajo debelejše lupine in zob na sklepu. Pri nas je navadna malarska potočna |
| Robinson mlajši (1849): | Ako pišem samo po svojem, še sem polš v svoji lupini zapert; če bi pak pisal ravno po tvojem, kakor bi |
| Zoologija (1875): | živih in 8000 fosilnih vrst. Školjke so zaprte v dve lupini, ki ste tako zvanim sklepom zvezani in se s pomočjo |
| Kuharske Bukve (1799): | nję ; puſti jo ohladiti, ras — tari notri dva jajza s' lupino vred; potlej jo perſtavi na mozhno sherjavzo; jo męſhaj, dokler |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | pare od vréle vode. Zhes 21 dni ſi mala piſhka lupino prekljuje; v sazhetko ſe nékoliko opoteka, drug dan pa shé |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | deshéle, h ktéri ſe je pridrushil. — Zhe te jedro mika, lupino sgrisi! (Nekaj sa tiſte, ki ne snajo piſati, ali pa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | truditi za njo. Tù se pravi: Te jedro mika, zgrizi lupino. Žlahtne želje so lepó dišeč cvet, žlahtne dela pa sladek |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | lomile. Tirolski krafelci. Pol funta sroviga masla dobro vmeti, pa lupino pol limone, štiri lote cukra, štiri terdo kuhane rumenjake in |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | zrezanih mandelnov, ravno toliko drobno stolčeniga cukra in drobno zrezano lupino pol pomaranče in cele limone, obeh sok pertlači, vse naj |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | funta lepe moke z valjarjem dobro zmešaj, potem drobno zrezano lupino ene limone, eno unčo cukra in eno žlico janeža perdeni |
| Zoologija (1875): | te ptice tem več, ker nesó mnogo jajec z apneno lupino. Kokoš znese časih jajca brez trde lupine, to je dokaz |
| Zoologija (1875): | ukrepi in strdi v apnasto lupino, zategadelj zovejo se tudi lupinarji (Conchylia). Hiša je iz enega samega kosa, kakor na pr. |
| Zoologija (1875): | jih še razvrstujemo v sedem razredov od različne znamenitosti. Okamenjeni lupinarji nahajajo se v neizmernem številu v stariših zemeljskih plastéh, in |
| Mineralogija in geognozija (1871): | med njimi lilijevci, morske zvezde in morski ježi; mehkužci ali lupinavci so izmed vseh najobilniši in za geognosta najvažniši. Najdejo se |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | na sončnih krajih obesijo. V ta namen jabelka in hruške lupiti, imajo posebno napravo, ki jo jabelčni olupnik (Àepfelschâler} imenujejo in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | naprava, s ktero se da sadje veliko lepši in hitrejši lupiti, je po Tiroljskim povsod znana in pràv obrajtana. Kjer imajo |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | se dečku za postrežljivost zahvalila. Od one strani je zaupil Lupo: ,,Deček, prav si imel; človek bi se tu kaj lahko |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | viteza. „Ta grozovitnež edini je kriv najine nesreče. ” Stari grešnik Lupo ni hotel spreviditi, da je le on po svojih hudobijah |
| Zoologija (1875): | večkrat ves potopi. Manjši ptički tega plemena so: slavec (Lusciola luscinia) najimenitniši pevec, ki k nam dohaja meseca aprila, a septembra |
| Zoologija (1875): | se večkrat ves potopi. Manjši ptički tega plemena so: slavec (Lusciola luscinia) najimenitniši pevec, ki k nam dohaja meseca aprila, a |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | žlico jesiha, perdeni štiri ali šest dobro opranih košic in lusk očišenih in na drobno zrezanih sardelj in toliko jesiha in |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Polivke (zosi). Sardeljina polivka. Štiri dobro oprane, košic in lusk dobro očišene sardelje zreži na prav majhne kočnike (burfelce) in |
| Mineralogija in geognozija (1871): | debelo kristalinsk, še večkrat pa je rdeč, zarad prav majhenih lusk železnega tinjca podoben je Avanturinu. |
| Mineralogija in geognozija (1871): | ali obstojé iz samih majhenih delov (n. pr. kristalov, zrnec, lusk itd.) istega minerala, ali so pa zmes majhenih delov dvéh |
| Zoologija (1875): | vnanje se začnó lupiti in odpadati v podobi malih belih lusk, spodaj se pa delajo nove. Tudi tolšča je zložena iz |
| Botanika (1875): | z navskriž (X) postavljenimi listi in njihov plod je ali luska (pod. 218.) ali lušček (pod. 219.). Vsi deli teh rastlin |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | na mizo daj. Šuka s srovim maslam in peteršiljem. Šuki luske ostergaj, potem jo iztrebi, na slani vodi z nekoliko dišečimi |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Šuka nad rošem pečena. Šuki luske ostergaj, potem jo iztrebi, operi, osoli in tako eno uro |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | polivaj. Dušena (dinstana) šuka. Dva ali tri funte težki šuki luske ostergaj, potem jo na štiri perste široke kose zreži in |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | kolesce zrezano čebulo obloži in šuko nanjo položi, ki ji luske ostergaš, jo iztrebiš, opereš, osoliš in s sardeljami natakneš. Zdej |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Ocverta šuka. Šuki luske ostergaj, potem jo odpri, operi, pa je ne razplati; zreži |
| Zoologija (1875): | ali ogorov (Muraenoidei) odlikuje se s kačastim telesom, prav drobne luske vdrte so v kožo, ki je sluzava in jako opolzla |
| Zoologija (1875): | vado, pokladajo se postrvém in od nekaterih rabijo se zmlete luske za ponarejene steklene bisere. |
| Maria Stuart (1861): | ženina! Marija Stuart Je vsa nesreča, ki me v lice luska! Ko nje mèd živimi ne bode več, Bom svobodna, ko |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | brez da bi se vredi ali garjevi mehurčiki ali garjeve luskine na koži zapazile; brez da bi konj hujšal ali činžal |
| Zlatorog (1886): | drobnó, kot íma jo postrv, »In vso žaréčo. Toda te luskíne »Pač Benečán ne dal bi za tovóre »Obilo s svetlim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſvojiga ozhéta sgubilo Viſoko zhaſten Goſpod Baron Erberg v Dolu (Luſtthal)2 ur od Ljubljane, je v 72. letu ſvojga shivljenja |
| Kuharske Bukve (1799): | v' vręlim mlęki, puſti ohladiti, potle dobro męſhaj poldrugo unzho luſhenih ſtolzhenih mandelnov perdeni, tudi ſhęſt zęlih jajz, inu ſhęſt rumenakov |
| Rudninoslovje (1867): | Tako n. pr. so časi debela zrna zložena iz drobnejših, luščine iz stebelc itd. Tak zlog je dvojen. (Doppelte Zusammensetzung). Dostikrat |
| Rudninoslovje (1867): | mnogo daljše i širše nego so debele, onda je imenujemo luščine (Schalen), tak zlog: luščinast (schalig). Tudi tukaj ločimo tenkoluščinasti zlog |
| Robinson mlajši (1849): | bežal po različne nastroje — orôde za kopanje, naimer po polževe lušine, ino ploske ostre kamene; pak sta se oba déla poprijêla |
| Rudninoslovje (1867): | posnemke, ali pa je gručav, i to zrnast, stebelčást ali luščinast. sl. 66. Breskovordeča i lúskova zvrst se imenuje lepidolit ali |
| Rudninoslovje (1867): | nego so debele, onda je imenujemo luščine (Schalen), tak zlog: luščinast (schalig). Tudi tukaj ločimo tenkoluščinasti zlog od debeloluščinastega. Ako ima |
| Rudninoslovje (1867): | teži od vode. Zložene zvrstí so gručave i onda časi luščínaste, časi zrnaste ali pa lésaste a naposled časi prsténe. Zažge |
| Rudninoslovje (1867): | od vode. Zložene zvrsti so navadno gručave, i to zrnaste, luščinaste i stebelčaste, največ širocih vštritnih stebelc. sl. 69. Te avgitove |
| Rudninoslovje (1867): | zlogu, ali so tudi gručave — zloga zrnastega, stebelčastega i tudi luščinastega. Te zvrstí razlikujemo: svetli železovec (Eisenglanz) se imenujejo kristalizovane ali |
| Rudninoslovje (1867): | zverstéh dela vrastle i vzrastle krogle, ledvičaste, grozdaste, grmičaste posnemke luščinastega ali stebelčastega zloga, ali pa je gručav z luščinastim ali |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | si napraviti, ki se potrebuje za poskušnje, broščeve koreníne sušiti, lušiti in mléti, in vse te priprave brez plačila tistim kmetovavcam |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | Greſhne luſhte pogaſiti. Skus duhouske Roke naſs Shpishei ti na sadni zhaſs |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ti rajſhi vſe na ofert, na jęlinu pyazho, na prepovędane luſhte, na ygre, na kojne, na pſe inu druge potrate obernil |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | vala, s' vſimi luſhti polnila: kaku ſlabu ſi ga ti preſkerbela! Poglęj kaku ſo |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | okroglolizhne, koker moshki pod Jupiterjam, katęre pa ſo lęne, inu lushtam podvershene. Zélu Letu vkupei vsétu. Je vezh mokru, koker ſuhu |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | deklęta salesuvati , to je vunder prevèzh, to! — Jeſt bi ſkorej lùſht imel , vſe try prov dobru skopat — Kaj neki Anshé dęla |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | vgaſnila, tvoj luſht do tę perſhone bo minul, inu takrat boſh ſpreględal, ali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | so Ljubljanskimu muzeumu dve okamnjene živinske kostí in pa dva luštrenka (Muschel) poslali, kteri so na severni strani tik Save stoječiga |
| Luteranci (1883): | črevlje dela in stare krpa, a pri tem ljudi obira, luterance in katoličane vse povprek, kakor družba nanese, tako da nihče |
| Luteranci (1883): | pridiga v Kranji in pa ostrost posvetnih óblastnij popolnoma iztrebila luterance in prepodila jih gori na Nemško, ko mu prileti na |
| Luteranci (1883): | isto leto in sicer v Budi svoj generalni mandat zoper Luterance v svojih deželah in določil za vsake verske pregrehe sledeče |
| Luteranci (1883): | To ti povém prijatelj," nadaljuje črevljar, "ko bi te prokleto luterance, ki nam vero pačijo in se za mejami ženijo kakor |
| Luteranci (1883): | in ga vpraša: "Koliko ukazov sem natočil za lov na luterance? " "Deset, milostljivi sodnik," odgovori boječe in ponižno pisar. "Koliko sem |
| Luteranci (1883): | koščeno pestjo. Sodilo je samo ljudstvo in samo kaznovalo utihotapljene luterance. Marsikteri takov razširjevalce je izdihnol dušo na crkvenem tlaku vržen |
| Jela (1859): | to le za kratek čas. Leta 1584 je prišlo povelje luterancem v Vipavi, in kmalo potem luterancem v Bledu, leta 1602 |
| Jela (1859): | 1584 je prišlo povelje luterancem v Vipavi, in kmalo potem luterancem v Bledu, leta 1602 pa vsim luteranskim prebivavcom na Krajnskem |
| Luteranci (1883): | zaradi tebe več ostati, ti pa z menój, s prokletim luterancem, bežati ne smeš, in ti ne velim, — ker te ljubim |
| Luteranci (1883): | tega prvega abecednika v slovenskem jeziku poslal je tudi gorenjskim luterancem ter zagotavljal in obljuboval še drugih slovenskih knjig. Zaradi poslednjih |
| Luteranci (1883): | je izgovoril te besede, s kterimi se je delilo tedaj luterancem obhajilo „sub utraque" ali v podobi kruha in vina, začuje |
| Luteranci (1883): | vsem mestu kričéč in pojóč: „Slava našemu škofu, smrt vsem luterancem in njihovim skrivačem! " Tako se je končala crkvena visitacija v |
| Jela (1859): | vasi B.... na Gorenskem so bili prebivavci eni izmed najterdovratniših luterancev. Nekaj se jih je sicer že popred, akoravno bolj na |
| Ivan Erazem Tatenbah (1873): | vročo kri. Na Ogerskem je k temu še prišla nezadovoljnost luterancev, katere so versko netolerantne oblasti cesarja Leopolda preganjale in zatirale |
| Luteranci (1883): | resnici škof Hren najbolj zmnožen in vpliven sovražnik in preganjalec luterancev, in osobito zaraditega koristil je svojej crkvi neizmerno, ker je |
| Luteranci (1883): | Koliko pa se je posrečilo Hrenu zatreti skrivno delovanje slovenskih luterancev, pokazala bodo sledéča poglavja. |
| Luka Vrbec (1890): | misliš, ako bi tebe ne bilo, ne bi bilo tudi luterancev? « »»Pač ne, gospod Luka! Kdo drug je neki storil kaj |
| Luka Vrbec (1890): | do spoznanja, da ima po dobrepoljski dolini že precej zvestih luterancev, le Zdenci se mu še trdovratno ustavljajo. Napoti se torej |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | 5207 moshkih in 5470 shenſkih; po véri 10,729 katóljſhkih, 6 lutranarjev, 2 ſtarovérza. Umerlo jih je vezh, kakor v letu 1841 |
| Luteranci (1883): | so, da je zatrta za vselej luteranska ideja na Gorenjskem: luteranci pa so se prepričali, da si morajo iskati odslej varnih |
| Luteranci (1883): | Krištof Švab ves luterš, ker so baš pri njem zborovali luteránci in še tisto zanikerno Stobejko so povabili tja. Poslednje je |
| Luteranci (1883): | poslal? " "Kaj bom slišal, nič slišal jaz, kaj meni masi luteranci? " zagovarja se Goriček, hotéč zakrití svojo zadrego. "Torej si tudi |
| Luteranci (1883): | je imel Krištof Švab pogosto priložnost občevati in posredovati med luteranci poslednjih mest. Pri njem so se oglašali tudi Knafljevi prijatelji |
| Luteranci (1883): | prokleto svoje imé! " "Nikdar, če mi velé cestni roparji in luteranci," odgovori brez strahú Kramar. "Pisar zategni vrvico, daj mu duška |
| Luteranci (1883): | utisneni črki M. L. Takovo znamenje so nosili namreč tedanji luteranci pod vrhovno obleko in z njim so se izpričevali in |
| Luteranci (1883): | namreč, da je bilo z ostro kaznijo prepovedano občevati z luteranci in še toliko bolj sprejemati jih pod streho. Zaradi tega |
| Grajski pisár (1889): | navdala čudna srčnost. Čutil je, da ima vendar s samimi luteranci opraviti, in toliko je vedel, da ne bo pustil, da |
| Od pluga do krone (1891): | v Dunajskem Novem Mestu. Za verske reformacije so si tudi luteranci v Ljubljani ustanovili štirirazredno gimnazijo leta 1563. poleg že obstoječe |
| Luteranci (1883): | bili veseli, kajti sodilí so, da je zatrta za vselej luteranska ideja na Gorenjskem: luteranci pa so se prepričali, da si |
| Luka Vrbec (1890): | pa obtolčen počasi krevsa za njim. »Ha! ha! — poznam vaju, luteranska psa! « zagrozi se za njima cobelsberški pisar. »Ti ga bodeš |
| Luka Vrbec (1890): | bodo gostoljubno sprejeli. Drenovčeva družina je bila po veri že luteranska. Postregli mu, kolikor je bilo v moči revne družine, in |
| Najmlajši mojster (1896): | reče: »Mene, ljuba moja, izučila je šola, a ne šola luteranska, ampak v šoli izkušnje sem se izšolal. « »In tudi izpametoval |
| Luteranci (1883): | zaradi tega skrinaje krivoverske ideje in najemali sem ter tja luteranske pridigarje v svoje fare. Da je bil župnik Krištof Švab |
| Luteranci (1883): | vsem Slovencem. Kako malo je ostrašla ta ostra zapoved navdušene luteranske duhovnike in njihove prijatelje, pričuje najbolje dokaz, da je šest |
| Luteranci (1883): | ter mu zakliče: "Stoj! " S krepkim glasom pripoveduje potém zgodovino luteranske podružnice v Podgorji in omenja, kako je zapuščena in brez |
| Grajski pisár (1889): | da bom pa le jaz morala vse prebiti zavoljo te luteranske grofice! « Še bi se bila jezila kuharica Mina, ali prav |
| Luteranci (1883): | z menoj? Ali to ne plaši preganjanje, revščina in trpljenje luteranskega duhovnika? " Odgovarjala ni grajska hči takovim vprašanjem, le oči polni |
| Luteranci (1883): | ki so v Cerkljah zborovali in neki sklenoli Knaflja za luteranskega škofa izvoliti, mene pa naprositi, naj mu takove črevlje naredim |
| Luka Vrbec (1890): | Ha! ha! — vaše vere! Zato se pa tako boji za luteranskega pridigarja, oznanjevalca hudobij in nevere! « »»Kaj je bil ta? Oznanjevalec |
| Luka Vrbec (1890): | bi ga videl kateri kapelanov ali kdo drugi v družbi luteranskega predikanta. Konja odvede sam v hlev, da bi vzbudil manj |
| Najmlajši mojster (1896): | Še ni dosti? Razodeni mi, kaj želi še od tebe? « »Luteranskega predikanta na moji sliki v sobi hoče imeti. « »Da, to |
| Luteranci (1883): | tovarišev ter mu pomagal na prosto. Tako se je izpremenil luteranski zbor v Cerkljah nenadno v žalosten boj in prepir ter |
| Luteranci (1883): | z Nemškega s podukom, kako naj se po kmetih organizujejo luteranski odbori in kako naj skrbé po razširjevanji omike za nove |
| Luteranci (1883): | ki je baš na tej strani stražil, da ne uteče luteranski ptiček, ki se je ujel sam v nastavljeno kletko. Strašen |
| Grajski pisár (1889): | kaj drugega, kakor če bi na primer hotel ti biti luteranski predikant. To moraš menda vendar umeti! Kaj? « »Umevam, gospod milostivi |
| Grajski pisár (1889): | žito kaj dobro obrodilo? Se li kaj klatijo tod okoli luteranski predikantje? Tisti Jurij Knafelj iz Kranja se vlači včasih po |
| Najmlajši mojster (1896): | je že, nevestica moja! « odvrne mojster, smejé se. »Tebe je luteranski predikant izpametoval. « »Ti mi pa prinašaš srečo, kaj ne da |
| Luteranci (1883): | posvetovanji k smrti na vešalih zaradi razširjanja po postavi prepovedanega luteranstva med Slovenci. Zopet je nastal nepopisljiv nemir med poslušalci, in |
| Luteranci (1883): | In ko je izvrstni govornik konec pridige omenjal glasovitih razširjevalcev luteranstva, pridigarjev Rokavca in njegovega pomočnika Avniča, in naposled njemu samemu |
| Luteranci (1883): | in desetino pri ondotnih kmetih. Ker je bil povrh zaščitnik luteranstva v kranjskem okrožji in oseben prijatelj duhovnika Gašparja Rokavca, prinesli |
| Luteranci (1883): | ga čaka gotova smrt, če pride v roko razjarjenemu sovražniku luteranstva. Zaradi tega spleže po lestvi pod slamnato ostrešje, pretrga si |
| Luteranci (1883): | Razpravljalo se je tu natančno, kako postopati dalje proti razširjevanju luteranstva in v prvej vrsti proti njegovemu glavnemu oznanjevalcu Knaflju, kteri |
| Luteranci (1883): | in da ni videl Bobek, eden izmed glavnih stebrov ondotnega luteranstva, kislega obraza svojega tovariša, če ne, bi morda ne bil |
| Luteranci (1883): | in opustil daljno delovanje, sklical je Cerkljanski župnik imenitnejše zastopnike luteranstva na Gorenjskem k zboru v Cerkljah, Knaflja pa celo s |
| Najmlajši mojster (1896): | izpolnjevati. Odstraniti morate vse, kar vas spominja žalostne minulosti mrzlega luteranstva. « »In to je, častiti gospod? « popraša pozorno vdova. »Tamkaj na |
| Luteranci (1883): | zaradi tega sodna komisija; kajti prepričala se je, da ima luteranstvo tudi v priprostem kmetstvu že krepke korenine. Sklenola je torej |
| Luteranci (1883): | v takem socijalnem razmerji slovenskih dežel kakor črez noč ukoreninilo luteranstvo po nezadovoljnih in več potov od višjih po krivici zatiranih |
| Luteranci (1883): | gradu, kamer bi se ne bilo skrivaje ali javno vselilo luteranstvo, so ostali vendar moški in ženski samostani pri nas popolno |
| Luteranci (1883): | Kamniškega mesta Gregor Kramar naznanjam slavnej deželnej vladi, da je luteranstvo v mojej sodniji izumrlo in izginolo popolnoma. Zatorej ne potrebuje |
| Grajski pisár (1889): | izpregovoril pri odhodu: »Vidite, svetla grofica, kako mi peremo črno luteranstvo! Mnogokrat prav dobro koristi takšno pranje! Če bi drugod enako |
| Grajski pisár (1889): | je premilostiva in preblagorodna gospa (gospod Jezus odpusti ji nje luteranstvo! ) blagovolila smejati, in smejal sem se tudi jaz. Tedaj sem |
| Grajski pisár (1889): | dušo. Ali sem se mogel ubraniti takim naskokom? Kaj je luteranstvo? Kdo ve, ali moli svojega Gospoda in Boga v pravem |
| Iz arhiva (1890): | je dolžila tedanjega lastnika v Kotu, da na skrivnem podpira luteranstvo in njega oznanjevalce. A čital ni listíne več z ónim |
| Luteranci (1883): | sodca. Sklenoli so ondi, da se mori učiniti nekaj prost luteranstvu in zdaj posebej proti kaplanu Knaflju; kajti dokazov imajo dovolj |
| Luteranci (1883): | Valvasor v svojej zgodovini omenja. proti vedno bolj razširjajočemu se luteranstvu po Slovenskem. Marsiktero omahljivo in mlačno srce se je vnelo |
| Luteranci (1883): | bil sicer izvrsten pridigar, a v dejanji premalo energičen proti luteranstvu, ni bila na korist krivovercem. Novoizvoljeni škof bil je namreč |
| Luteranci (1883): | crkvenej niti v posvetnej oblasti dovoljne zaslombe in pomoči proti luteranstvu po domačih duhovnikih. Pomagali so si torej sami, in sicer |
| Luteranci (1883): | pri Kamniku. Najbolj uspešen je bil boj teh samostanov proti luteranstvu v tem, da so zalezovali po svojih skrivnih poslancih bolj |
| Luteranci (1883): | za tebój, zdaj te pa kolena bolé, ker si jih luteranstvu v najem dal," odgovori nagajivo tovariš ter postoji in grbastega |
| Luteranci (1883): | ki so bili bolj z dušo kot s telesom udani luteranstvu; poslednje pa zaradi tega, ker so se bali, živeči na |
| Napake slovenskega pisanja (1858): | v nobeni rodovini več; le pripoveduje se, da je bil Luter Martin na Rašici rojen, in sicer v sedmi številki; to |
| Verske bajke na Dolenjskem (1881): | premoženja, kolikor hočeš in za nameček lepo nuno Katrico. Martin Luter se zasmeje in veli: Ne boj se! Svet jaz dobro |
| Verske bajke na Dolenjskem (1881): | k Martinu Lutru in ga vprašal, kaj si želi? Martin Luter odgovori: Dobro življenje že na tem svetu in lepo nuno |
| Verske bajke na Dolenjskem (1881): | in odgnati hudiča, ko bo prišel po njegovo dušo. Martin Luter bil je velik modrijan in je rekel: Ni straha! Orožje |
| Verske bajke na Dolenjskem (1881): | lahko po cesarsko ali moraš iti oznanjevat krivo vero. Martin Luter precej obljubi, da bo to storil. Hudič pravi: Tvoja beseda |
| Verske bajke na Dolenjskem (1881): | smrti ne sme biti njegov naslednik nobeden drug, kakor Martin Luter. Ko je slepar videl, da je ljudi takó premotil in |
| Luteranci (1883): | potém, trdili so možakarji, kajti obležal bi jim bil črni Luter v želodci in jih ostrupil, kakor je našo sveto vero |
| Luteranci (1883): | potem in bi Marjeto Šelebrinovo, ki je učena kakor sam Luter, k sebi vzel, čujejo se koraki zvunaj in nekdo potrka |
| Luka Vrbec (1890): | do našega junaka veliko moč. Nova vera je zaničevala devištvo. Luter sam, popreje menili in mašnik, je vzel ženo. V take |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | ki se mu zavolj mnogih vzrokov nar primerniši zdijo: leden, luti, brezen, traven, cveten, červen, lipen, serpen, rujen, listopad, gruden, prosinec |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | je bil Matevž Lænsberg kanonik per ſvetim Jerneji v Lieži (Lüttich) konec 16. in v začetku 17. veka. Nekteri pa clo |
| Robinson mlajši (1849): | Kette. remeslo — rokodelstvo Handwerk. remeselnik — rokodelec. ris Panther. razkoš f. Luxus, Wollust. rotivec — zaklinavec Verschwörer. rudati — rediti lenken, steuern. rude — zmirom |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | in sicer tako, da celó od tistega kraja je ime „Luzerne‟ dobila, — kmali pa so jo tudi še po druzih deželah |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | memo nekdaj? (Konec sledí. ) Gospodarske drobtinčice. (Metelka ali nemška detelja (Luzerne) — od kod je k nam prišla? ) Ob času perzijanskega kralja |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | je razširila v Švajco, kjer so se je v kantonu Lucernskem naj bolj poprijeli in sicer tako, da celó od tistega |
| Tiun - Lin (1891): | vročino. Potem pa, ko smo objadrali predgorje Bojador, severozapadni konec Luzona ter se obrnili proti Kantonu, postane nam ugodni severozapadnik močnejši |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | tudi od slabe ispridene kerme in od ſlabe vode is lush, bajerjev in mlak, ki kri ispridi. 6. Zhe ſe shivina |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | in gnoj dober za vsako rabo. Če tedaj blato iz luž, iz bajerjev, s ceste za gnoj obernemo, če zemljo ispod |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | v gojzdih zastale, rade podivjačijo. Svinje ljubijo močirne kraje blizo luž ali mlakužin in bolj gorke dežele, ker jih rado zebe |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | prekopajo, in z ogelnim prahom posejejo, da berž skopné. Iz luž in ulic naj se blato na njive ali na verte |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | kmetovanja. Kako se napravlja zmešanca? Takole: Cestno blato, blato iz luž, iz bajerjev, rušnja, mnogo roževje, zemlja, pepél, saje, plevél, smetí |
| Vaška pravda (1892): | da ne bi pohajal več mimo tako vonjavo dehtečih žabarskih luž, kraj blatnih žabarskih dvorov. Jezili so se mu lasje, utripalo |
| Na krivih potih (1893): | dokaz, da voda tu nima pravega odtoka. V jedno teh luž zažene Ivanova spremljevalka ključe, ki jih je doslej nosila s |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | moštu še ni razkrojila in v alkohol spremenila, je sladka luža in prazna juha, druzega nič. Po vrenji pa je vino |
| Ivan Slavelj (1876): | stala posoda ter žalovala; voda v nji je bila kakor luža v ruskih stepah. Duri v hišo so bile priprte, in |
| Na krivih potih (1893): | precej močvirnatega sveta. Tu in tam je stala kaka večja luža v dokaz, da voda tu nima pravega odtoka. V jedno |
| Vinjete (1899): | zidu je slonela Julija, zavita v temen plašč; kakor črna luža se je raztezala njena senca preko koridorja. Od stropa je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | miſlijo, de preſhizhi neſnashnoſt ljubijo, kér ſe vedno radi po ljushah in po blatu váljajo ; tó pa ni reſ. Po blatu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | blatu váljajo ; tó pa ni reſ. Po blatu in po ljushah jih le sató valjati vidimo, kér po zeli koshi poſébno |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | si nogo zlomiti, ali ob čevlje priti, ali celó v lužah utopiti se! Da takošne steze in vasí zanikernost in lenobo |
| Sacrum promptuarium (1695): | ga vun slekli, ali ty nemarni nej ſò hoteli s' lushe Gospudu pomagat, rekozh jeſt ſe nej ſim sa tu udinial |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | kamenje in pesek od doma ne ganejo, da bi si luže in mlakine zasuli in pot popravili; ulice so take, da |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | živina ven ne vidila, ko bi v nje padla, takošne luže, da se voz v nje pogrezne in težko izpelja; vendar |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | če tudi ene dní, kak teden težko delate, jame in luže, ulice in druge poti s kamenjem in peskom nasipljete in |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | poprej dobre volje skazile. Tako popravljene ulice in steze, nasute luže in mlake po vaséh in okoli, — to bo vaše hiše |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | si sam v taki doma, kjer ni viditi drugega ko luže in mlake, tako, da ne more ne človek hoditi, ne |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | truden v njegovo senco usedel. Pa prebivavci nje rajši po luži, po blatu domú hodijo, kakor da bi si lepo in |
| Sacrum promptuarium (1695): | ſe permiri en dan, de ta Goſpud je bil veno lusho padil, je klizal hlapze, de bi ga vun slekli, ali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | Gorjance od Noviga mesta prisope in čez ta hrib proti Luži prevagne, se odpre vid po Metliški okolici tje do Oguli |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | nij, in vstopi v podzemski hodnik, za njim Tone, in Lužar je zadnji sledil. Molčé so stopali po temnem hodniku. Tonetu |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | je krenil proti domu, ko ga srečata njegova zapeljiva tovariša Lužar in Peharček. "Kam pa, kam, Tone! Domov? Ali si ob |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | še en polič na moj račun! " Ko pa Peharček in Lužar le vidita, da se Tone ne zmeni za ničesar, jame |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | Tonetu zastane sapa, Lužar je molče zerl prizor, Peharček pa je z odločnostjo in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | dobro nekoliko poſoleno travo rediti in je na mozhirne in lushnate paſhnike ne goniti. 3. Po dnevi, kadar je slo vrozhe |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | kup s'vositi. Kamne pobirat na nivah. Gnoji pa gori voſiti. Lushni pepel okoli drevja dajati, tem mladem teletam jesik vsigni, inu |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | popolni dual; prosti praeterit na — s-š-h: běh, dělaše, rekoste imájo Lužičanje, Jugoslovánje in naši Rozeanci; tako je tudi adjectiv definitae in |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | nesloge raztresen med narečji. Na primér: Tako imámo mi Slovenci, Lužičanje in Kašubje še popolni dual; prosti praeterit na — s-š-h: běh |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | kakor ravno staroslovenski. — Zares! le pridajte Ruskemu narečju še Slovenski, Lužicki dual, Jugoslovanski praeterit; Češki genitiv singular: kamene, bremene, telête, tedaj |
| Kemija (1869): | kislino, dospevšo v prvo krogljico, hlastno posrka ondi navzoča kalijeva lužnina, na koliko je pa |
| Kemija (1869): | Aldehid, Aldehyd, 474. Alil cijanožvepleni, Sehwefelcyanallyl, 488. Alizarin, 486. Alkali, lužnina. Alkalimetrie, lugomerje. Alkaloid, palužnina, alkalojid, 475. Alkana, 486. Alkohol, 471. |
| Kemija (1869): | kislina gré pa dalje in dospe v stekleno, s kalijevo lužnino (§. 73) napolnjeno napravo, kakor jo je Liebig prav ostroumno |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | v Lipnici izdajal, obljubi knjigokupec Budišinski spet začeti izdajati. V Lvovu ima začeti nov časopis izhajati pod naslovam: „Wianki. ” |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1861): | v domači zemlji in se ujema z narodnim duhom”. — V Lvovu so 20. dec. gospodu dr. Smolku, nekdanjemu predsedniku deržavnega zbora |
| Botanika (1875): | izjemek pri nekterih rodovih iz plemena preslic (Equisetaceae) in lesičjekov (Lyeopodiaceae), ktere rastline pa imajo sicer v enojnat krog postavljene cevne |