▶ lažnik samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik
lažnivec; [sskj]
lažnik lažniv lažnivec lažnivost le lebati leben leca leča lečast leči led leden ledenik ledeno ledijski ledik ledina ledinčica ledinski ledinščica ledišče ledje lednica ledvica ledvičast ledvičen lega legar legat legati leha lej lek le_kaj lekar lekarnica lekarstvo lekoslovje lemež len lenčetov lenčkov leniti leno lenoba lenuh leon leopard leopoldov lep lepilo lepo lepoča lepo_dišeč lepodoneč lepota lepotica lepotičenje lepotičiti lepotija lepšanje lepšati ler les lesa le_sem lesen lesk leska leskeč lesket lesketač lesketajoč lesketati leskov lesnika lesofarbar lesovina lesovje lestev lesti lestva lestvenica lestvica leščarka leščerba lešnik let let. le_ta le-ta le-takšen le_tam letanje letati leteč leten letenje leteti letev letina letindan letnica letnik letnina leto letopis letos letošnji letovišče le_tukaj lev leva lever levi levica levit leviten leviti levji levljenje levnjak levo levov lex. leža ležati leže ležeč ležišče li libana liberalizem liberna liberški libra lice licenca licitiringa ličece ličen ličinka ličje ličjev ličkati ličnica lično lieški lignit lih lihker lij lik lika likanje likati liki likijski likov liktor lilija lilijevec lilijin lim limanica limbar limbarski limona limonada limonov lina link linnejev linški lionski lipa lipen lipetov lipniški lipov lipovina lira liraiiiti. lirasto lirorepec lisa lisast lisec
| Maria Stuart (1861): | da obraz imáte dvojin Na dvoru tem. Gotovo mora biti Lažnjiv med tema eden; kter je pravi? Mortimer. Grof Lester, vaš |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Bogom samim bodi! Boter botra svôga v sodbo tira In lažnjive priče saboj pelje, In brez vere in brez čiste duše |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | lakomni, inu voherni. 3. Ti mlazhni inu lęjni. 4. Ti lâshnivi brumni, ali hynavzi. Ta togotni męjni, de ſvoje ſovrashnike lubi |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſvarilo je to vſim, kteri ſo po njegovo hlinjivi, lakomni, lashnjivi ino svijazhni. 45. Jona. Ob tem zhaſu je tudi prerok |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1853): | List 1. Glosa za novo leto. O lažnivi pratikarji, Vi lažnivi zvezdogledi, Vi vremena vsi preroki, Le vsi pojte rakam žvižgat |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1853): | 1. januarja 1853. List 1. Glosa za novo leto. O lažnivi pratikarji, Vi lažnivi zvezdogledi, Vi vremena vsi preroki, Le vsi |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1853): | Vprek in križem vse ravnajo. Ne bodite več čenčarji, O lažnivi pratikárji! Razumejo modrijáni : Kaj obraz neba oznani, Kaj prinašajo planeti |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1853): | pravo, Za življenje imá veljavo. Slovo dajte svoji zmedi, Vi lažnivi zvezdogledi! Vreme vedeži sledijo, Vse naprej od njega učijo; Dajo |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | ali jim boste kaj vstregli, če ne boste jenjali takih lažnjivih sostavkov po Novícah pretresovati. — Prosim zadnjič vredništvo, de naj bi |
| Maria Stuart (1861): | Nebeške hrane svetih zakramentov Iz rok lažnjivih se duhovnov branim. Umreti hočem v veri svoje cerkve, Edina |
| Maria Stuart (1861): | je teza, Da je govoril, česar sam ni vedil! Z lažnjivo pričo mislil se oteti Ter ne veliko škodovati meni. Burleigh |
| Maria Stuart (1861): | sovražnika — Mortimer (poklekne ji pred noge). Kraljica odpustite, nosil lice Lažnjivo s težkim sercem sem; al ono Mi je odperlo pot |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1881): | In zakaj? Zato, ker ona stranka, ki si je prilastila lažnjivo imé „ustavoverske” in je kraljevala toliko let v Avstriji, je |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | neumneži le godernjali, v zadnjimu listu Novíc je pa hudoben lažnivič svoj strup proti meni obernil, in zato bom na trojno |
| Občno vzgojeslovje (1887): | od prirode resnični in odkritosrčni („otroci in blazni govoré resnico“). Lažnjivost je navadno le posledica vzgojnih zmot. Zaradi tega je pred |
| Občno vzgojeslovje (1887): | Tu velja, vso nevoljo, ves stud nad lažjo jasno izraziti. Lažnjivost pedagogično ozdraviti je jako težavno; to terja, da se najskrbneje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | V groba dno tišalo , K truplu dokopalo, Britko. zajokalo: »Ah l' en glasik pusti Mama z sladkih usti. « »»Milčik, nisim vstani |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Goſpa. Gerdó sa me, inu sa te. Baron. O rezi, le sa me! — Al vunder , jeſt vas shenę ne saſtopim. Vę |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | II. Kor. 6, 2. Isa. 49, 8.) Je tèdaj danàs lę ſamú tó praſhanje, kakú bó tudi sa vaſs, lubi moji |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | tak dobro plázhana. ˛Shtaniſlaj ga pa s' njoj poſili rekozh: „Le vsemi jo le; in kedar boſh ſpet kako taſhizo vjel |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | pa is semlje. Bilipinſke murve, ki imajo ſhiroko perje, ſe le tako pomnoshijo, in ſkuſhnja uzhi, de v jeſeni jih tako |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſilno shalovalo, ter ſtori imenovano obljubo, zhe mu bo boginja le eniga ſina podarila. Rojen mu je bil dezhik, ravno ta |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | svoji stari vse česti vrédni materi ubožtvo, revšino, rodóst (Rauhheit). Le pridnih sinov je potreba, ki iščejo kar je pozabljenega, na |
| Tine in Jerica (1852): | Pri večerji so se starši resnobne kazali. Marička jih je le plašno pogledovala. Drugi dan ji še niso bili starši dobri |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | Margarethen an der Raab) 65 fl. Kdor ima, na priliko, le 16 oralov njiv za žito, temu se s samim prihranjenim |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | prične zopet žena, a videlo se je, da se je le težko vzderževala solz, "tako ne more več obstati. Namenila sem |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | ne. — Lébati; če človek kolne in véka, se pravi de léba. — Okrevati (reconvalesciren), bolnik pravi; dolgo sim ležal, zdaj pa žé |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Molek (paternošter), postavim na molek znam moliti, na bukvice ne. — Lébati; če človek kolne in véka, se pravi de léba. — Okrevati |
| Biblia (1584): | inu nehodi sa mano, ta nej mene vrejden. Kateri ſvoj leben najde, ta ga bo sgubil, inu kateri ſvoj leben sguby |
| Biblia (1584): | ſvoj leben najde, ta ga bo sgubil, inu kateri ſvoj leben sguby, sa mojo volo, ta ga bo naſhàl. Kateri vas |
| Biblia (1584): | ſe, inu hodi sa mano. Sakaj kateri kuli hozhe ſvoj leben ohraniti, ta ga bo sgubil. Kateri pak ſvoj leben sguby |
| Biblia (1584): | ſvoj leben ohraniti, ta ga bo sgubil. Kateri pak ſvoj leben sguby sa mojo volo, ta ga bo naſhàl. Kaj bi |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | venzhno vesele inv isvelizhanje inv anv vesjevo gorei vſtajenje kvenzhnomi lebne. TA 17. KAPITL. Spet an skvshan Sveti shegen Johanes † Mihael |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | gobozhe oh te krije mvezh oh grenkveſt pomai mene kvenzhnomi lebne inv isvelizhanji priti? stori mene vse moje grieshe pokont odpvſtije |
| Turški Pavliha (1864): | meni tudi ni znano" pa zapre koran in zleze z lece. Lahko si mislimo, kako težko so pričakovali druzega petka, ker |
| Turški Pavliha (1864): | ki jim ni znano", pa zapre koran in zleze z lece. Tak pridigar je bil Khoja. Toliko naj bo zadosti o |
| Domen (1864): | kaj tako abotnega ugrelo. Kako bi se oklic glasil z lece, ko bi oznanjevali: Domen, nezakonski sin očeta Nevemokterega, jemlje poštenega |
| Turški Pavliha (1864): | Vam praviti tega", pa zapre zopet koran in zleze z lece. Tretji petek je bila mošeja premajhena, toliko ljudi je priderlo |
| Testament (1887): | je skoraj kakor pred petindvajsetimi leti, ko je čul z lece Topolščakovo ime, da se obračajo ženske zvedavo proti njemu, a |
| Jara gospoda (1893): | po krajevni navadi ne gré v cerkev, kogar »mečejo z lece«; adjunkt Pavel pa tudi ni bil vsakonedeljski obiskovalec, in prav |
| Botanika (1875): | posušena rabi pod imenom morska trava za blazinjenje. Znana vodna leča (Lemna), ktere mali, okrogli listki mnogokrat cele ribnjake pokrivajo, je |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | Spomladanska Şetov. Vſse dobru rata. Je en jezhmenovu Lętu, Ovſs, Lęzha, inu druga Sozhiva more v'ſejana biti na tako semlo |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | pred roshnim Zvętam je malu ſtanovitne gorkúte. Shozhiva: koker graſheza, lęzha, grah, ſishóv, inu ta druga Shozhiva jima na puſte grunte |
| Kemija (1869): | Iz sočivne moke, na pr. iz leče, graha, boba i. t. d. se ne dá kruh peči |
| Fizika (1869): | in sicer taka sè zakrivljenimi ploskvami. Taka stekla se imenujejo leče, ker imajo deloma temu imenu primérno podobo. Leče so imenitne |
| Fizika (1869): | križata se v a, kjer se očesu, ki je onkraj leče, vidi točka A. Temu primérno je tudi s točko B |
| Fizika (1869): | se imenujejo leče, ker imajo deloma temu imenu primérno podobo. Leče so imenitne zato, ker služijo v sostavo daljnogledov in jako |
| Fizika (1869): | jako povečalnega orodja. 170 Enako kakor zrcala se ločijo tudi leče na take, ki svetlobne trakove zbirajo, in na take, ki |
| Fizika (1869): | krog pomanjšal v točko bleščeče svetlobe, držimo ga v žarišči leče. Na tem mestu so združeni tudi trakovi (žarki) toplotni, na |
| Mineralogija in geognozija (1871): | da je nazadnje centrifugalna moč prevladala ob kraji te plinove leče ter zunanji del odločila v podobi oboda. Ta pas dalje |
| Botanika (1875): | podoba 34.): škrob, dobljen iz sočivja, kakor iz graha, iz leče, iz grašice in iz boba, se pa na tem spozná |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | sernu. Veliku Proſsá; aku bode sa zaita ſejanu. Malu Graha, Lezhe, inu Graſhéze, aku nebode na mokre inu debęle nive, na |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | več zraka, kakor drugih tvarin n. pr. v grahu in leči, kakor uči Pitagora. Tacih zelišč bi bilo treba nabirati, kedar |
| Fizika (1869): | dogodi, ako potegnem z lokom ob napeto struno. Steklo, v lečo brušeno, kaže povečano vsako stvar, ki se skózenj pogleda, in |
| Fizika (1869): | stvar, ki se skózenj pogleda, in z ravno tisto stekleno lečo zamoremo sončne trake ujeti, na enem mestu zbrati in tako |
| Fizika (1869): | oči. Nektere imajo pa razun ploščastih očes tudi oči z lečo, kakor n. pr. pajki. 177 Vidni kot; prividna in prava |
| Zoologija (1875): | Oko je pri členarjih enostavno, to je, ima eno samo lečo in je videti kakor svitla črna pika, zato se tudi |
| Rudninoslovje (1867): | ali ven ali notri, i tako pločast kristal je lehko lečast, prizmasti kristal je lehko stebelčast, a če je jako tenek |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | kje da je in kaj dela. Pervi vstane in zadnji leč gré, in skliče družino moliti, potlej pa delati, kar je |
| Slovensko berilo za šesti gimn... (1854): | trati senco dela, in gresta v njeno senco na travo leč in počivat. Zdaj se pogovarjata, na lipo se ozreta, in |
| Cvet in sad (1877): | zdaj tenko desko. Torej jo ustavi in gre na travo — leč. Založi pest tobaka v usta in ležéč gleda v oblake |
| Izza mladih let (1882): | vender le pohajala po Kamenicah, po njegovem mnenji pa šla leč proti Ostremu Vrhu, kakor ima že navado. Napotili smo se |
| Izza mladih let (1882): | je zdolaj po senožetih pasla, potem pa šla na Kamenice leč, bil je skrajni čas zgovoriti se, kako zastati in kako |
| Čujte in molite, da ne padete ... (1894): | roki. Položil jo je tedaj na mizo in se podal leč. Čudno, niti svoje navadne večerne molitve ni mogel popolnoma opraviti |
| Roman starega samca (1895): | z naročilom, naj je čim preje izroči gospodični Hortenziji. Greni leč in prosim, da se me ne bi motilo, če bi |
| Slučaji usode (1897): | In zdravnik, še predno je preiskal otroka, je poslal Malvino leč. V dveh dneh je bila Malvina zopet po koncu, a |
| Slučaji usode (1897): | zato občutna utrujenost. Ni hotela počakati večerje, temveč takoj šla leč. Malvino in Otmarja izlet ni posebno utrudil. Mladini, čilim ljudem |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | setabei Boda use Klor perteknivo. Poshebrei to molitvo prei da leizh gresh noi lesi uboshjam jemaui. MOLITVA. O sguerna Sviesda kar |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Shegen na ano srie dovazbar se mafrihtati? Kader bosh mou leizh jeti usemi ano laterno noi uzh noter inu dovi poklekni |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | frihtei inu sbeſtu? inu to figuro dei podguavo kader ti leizh poidash noi saspi inu kna zvibuei ti bodash guishno vidou |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | teſto fygvro na an porgament prieb noi dejo podguavo, kader leizh poidash; noi saspi, bosh vidov ta shelma klor vspani inu |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | inu mena krei noi meſto pokashate noi jemnujata: natu jedi leizh noi saspi bosh use vidou noi use vedou. TA 47. |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | KAPITL. Al Ozhash uspanji kei Klor vedeti. Taku rezi kader leizh poidash te besiede vahtei vahtei jas te poshlam EIijas, jas |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | perſti noi perpotkou koren inu dei obueine podguavo kader ti leizh poidash host vidou |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | ALPA OZHASH dergazhi pa shebrei novuzharertevazhar, kader shie usi ludi leizh bojo podkapam nanaiah kolienah 72 ozhamnashou noi tekai obomari pa |
| Sacrum promptuarium (1695): | puſtj ſtati pres shpishe, inu pijtia, inu cilu nejmogal doli lezh, de bi ſpal, oſsel sazhne miſslit na ſvojga perviga Gospodaria |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | izginil O'Nielu izpred oči; objel ga je mrak, kateri je legel po samotni pokrajini in mirnem domu in zazibal v spanju |
| Gozdovnik (1898): | Preiskali so prinešena živila, napravili obed, postavili potrebne straže, pa legli spat. Solnce obzorja še ni rdečilo, in le bledi svit |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Klor perteknivo. Poshebrei to molitvo prei da leizh gresh noi lesi uboshjam jemaui. MOLITVA. O sguerna Sviesda kar tero se svietesh |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | tabe priedi stali: inu kader bosh narvezh to molitou frihtou lesi dovi noi kna spi al |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | pokropise is shegnano vodo noi frihtei sbeſtu tvoje molitve potam lesi dovi napravi puev inu teſto perſt dei podta prave veshe |
| Spomini (1860): | se spravim v omenjeno izbico, kjer je sestra spavala. Ko ležem, kmalo zaspim, in ne vem, kako dolgo sem spal, kar |
| Žalost in veselje (1870): | in prišel na Kranjsko, skrijem tobak v germovje, potem pa ležem v senco, da bi si odpočil. Kmalo na to priderdra |
| Gospa Amalija (1875): | ne stopil nanjo, saj je ona cvetje tako srčno ljubila. Ležem v travo, poslušam bobnečo reko in zrem v modrojasno nebo |
| Iz sodnijskega življenja: Mati... (1875 1876): | sem se tega malo naveličal, sedem ali prav za prav ležem v senco za grmovje, vzamem v roke knjižico, katero sem |
| Spomini na okupacijo Bosne (1888): | utaborimo — in ko nam je smeti vsakemu po svojih opravkih — léžem jaz na malem, po jutranjem solnci prijetno ogrétem holmci. Sluga |
| Spomini na okupacijo Bosne (1888): | prinese polno skledico riža in mesá. Hlastno pojém in potem léžem na gola tla zadaj za svojo stotnijo. Nad menoj iz |
| Roman starega samca (1895): | sobi sem po stari navadi pušil lulico dragocenega tobaka, predno ležem k počitku. A nocoj nisem v tem našel nobene slasti |
| Gojko Knafeljc (1899): | je videlo potrebno, da vsaj nekomu odprem svoje srce, predno ležem pod hladno rušo, kar se zgodi itak kmalu! « »Ne govori |
| Gozdovnik (1898): | tja, da vidiva. « Stopita izza skal na kraj prepada. Tamkaj ležeta, stegneta glavi, pa gledata. |
| Robinson mlajši (1849): | so kakor stena bili. Lamica si je tičas od medlobe legla, ino mladi, nevedoče, da ste v vjetji, ste brezskerbno pri |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | tadaj, zhe ſe takrat metuljkam po shivljenju ſtrèshe, preden jajzhke lezhi sazhnejo: to je odsazhetka meſza liſtopada naprej. To je tako |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | nizh ne jé, kar je metulj. Ona pa ſéme sazhne lezhi na popir ali na platno , kamur je djana, podobno makovimu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Kaj neki te kmetice delajo, de jim kokoši take jajca ležejo ? — Poleti in jeseni berejo pràv pridno po gojzdih gobe (samo |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | prasiču v gobec vlij. X. Poglavje. Červi v ušesih. Poleti ležejo muhe svoje jajčika v prasičje ušesa, iz jajčikov se izvalijo |
| Zoologija (1875): | ter so odkrila znamenite stvari gledé razvitka teh zajedavcev. Ploskavci ležejo jajca, ali ta se ne razvijajo v maternem stanovanji, temveč |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | naravoslovci, kakó se megle, oblaki, rosa, dež, slana, sneg, toča, léd in vse druge vremenske premembe narejajo ; kakó zamorejo nevidljivi drobci |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | hišic, je vsa . poveršna pèrst, večkrat še clo sneg^ in léd, je vse zračje, so vse morja in druge vode, so |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | pomoček zató takó dober, kér voda na žaklji zmerzne, in led vse ljuknice žaklja zamaší, de zrak in mraz ne more |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | pohladi. Zdej ga pa v cinasto zmerzlinico zli in v led postavi, ki je na drobno stolčen in s solijo ali |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | In ostali so jim blagoslovi, Da ne pade sneg in led čez leto Večkrat kakor enkrat na ravnine. Kakor takrat, tak |
| Fizika (1869): | se živo srebro skrči, ako se toplomér potopi v taleči led, zaznamova se z ničlo in imenuje se ledišče. Mesto, do |
| Fizika (1869): | stopi vselej do zaznamovanega mesta, kaderkoli denemo toplomér v taleči led ali v vrelo vodo, iz česar spoznamo, da telo pri |
| Fizika (1869): | Ako se tako pripravljena cev zdaj potopi v led, ki se ravno taja, zniža se steber živega srebra do |
| Zlatorog (1886): | vsaka nosi krono od snegá. Molčé orjáki zró me v led zaviti, Kadàr na tebi mi srcé igrá; Itálija pod mánoj |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | sneg pokriva stolno mesto in sedlon v Koli si izpod leda puka pičel mah za hrano. — Kirgiz gleda v plavo vedno |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | cukra perdeni, skozi sito precedi, v zmerzlinico deni in nad ledam pridno mešaj, de zmerzne. Mlečna zmerzlina. Dva poliča mleka s |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | in z brinovimi ali pa smrekovimi véjami ali snegom ali ledom ali blatom korenine pokrijejo, se razcvetenje zaderži tudi skorej toliko |
| Antonio Gleđević (1873): | ponosom govoril o moči naših rodov. Kjer je obdan z ledom severni pol, ondi gospodujemo mi; kjer vro vroči studenci zemlji |
| Spomini o cirkniškem jezeru (1881): | pred večjimi kolikor mogoče h kraju pomaknejo in tičijo pod ledom v mahu in travulji. Fantiči si napravijo trde bunke največ |
| Spomini o cirkniškem jezeru (1881): | zabave mi je delalo gledati fantiče, kadar so ribe pod ledom izbijali. To se godi, kadar je jezero zamrzneno. Manjše ribice |
| Spomini o cirkniškem jezeru (1881): | je voda ondu gorkejša nego niže po strugi in pod ledom. V čolnu smo imeli osti in gledali smo za ribami |
| Domačija nad vse! (1889): | ledeno skorjo in vrvi na njej so bile pokrite z ledom dva palca debelim. Toda tudi ta nevarni pot so bili |
| Moja hoja na Triglav (1897): | na Triglavu, in ob svoji izvirnosti Črtomira krstil s Triglavovim ledom ter na tak način prekosil Blejca Prešerna vsaj za dvajset |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | jutrovi dežéli, v Mizori pak so anglijanski žolnirji ogledovali kos ledu, ktéri je iz oblakov padel, in ni bil manji, kakor |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | in s solijo ali salnitarjem zmešan. Vari pa, de nič ledu v zmerzlinico ne pride, ker bi potimtakim zmerzlina prijetna ne |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | rajše bos hodil, s čevlji v rokah, po mrazu in ledu, kakor pa da bi se bil v nevarnost podajal s |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | dobi »„velikega” imenoval. Deržavni velikan rusovski, čigar ustni dih v ledu dreveni, dočim mu samorastne melone pri nogah rastejo , ima eno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | mu daj vezhno veſelje ! Vgánjka v liſtu Nr. 2 je: Ledena zvetliza po simi na oknu. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | kakor slon. Točne zerna so v sredi snežene, zvunaj pa ledene. V nektérih se tudi prah, pesek, pepél, rese, lasje in |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | zmerznjeno, naj še eno uro postoji; potem ga pa kakor ledene čaše na mizo daj ali ga pa v zato perpravljene |
| Sveti večer (1866): | Rože ni videti; le tu na ledenih šipah se bliščé ledene cvetlice. Na sadnem drevji, ki našo streho obdaja, ne visijo |
| Sveti večer (1866): | blišči po vseh vejah in vejičicah, od streh visijo dolge ledene sveče. Revni otroci so v hiši zaperti enako jetnikom ter |
| Fizika (1869): | zmrznejo. Ti vodni delki se pri tem spremené v tanke ledene iglice, iz kterih se naredé mične, pravilne stvarce , kakoršnih nekoliko |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | pomen. Vse te slovanske ljudstva od talijanske meje do bregov ledenega morja in od Visle do Irtiša, ki so nekdaj na |
| Razne dela (1870): | v deželi šla Zavita v černe barve vsa, Naznanvala v ledeni čas Grenejši zlo, še hujši mraz. Grozil povsot je vražtva |
| Razne dela (1870): | ti grud In serce tvoje sta iz jekla, Občutkov dno ledeni stud. V objemu tvojim uživala Sim malo radostnih nočí, Osoda |
| Marjetica (1877): | borovci. Zelena smreka se je šibila, breza je trepetala v ledeni odeji, hrast je razmršen in resno stal tam v zatišju |
| Iz življenja mlade umetnice (1890): | In vender sem morala iz gorke postelje, morala vèn v ledeni zimski dan. Oh, skoro sem tačas zavidala bogate dame, ki |
| Očetov greh (1894): | prespale take sanje in se zopet vzbudile v bridki, megleni ledeni realnosti, bile so ji še preživo v spominu. »Profesor! Profesorjeva |
| Gospa s pristave (1894): | se je bila umaknila hudi nevolji, kakor se gorkota umakne ledeni zimi. Dalje časa ni dobila Virida pisma od sinov, dasi |
| Roman starega samca (1895): | me je tedaj zvesta moja sobica vsak dan vzprejela v ledeni svoj naročaj. Da bi šel spat, bilo mi je prerano |
| Moja hoja na Triglav (1897): | hvaležno sprejel moj denar in molče sva korakala dalje po ledeni, polzki cesti. Stopiva v gostilno in sedeva, jaz za mizo |
| Moja hoja na Triglav (1897): | je, da me podi sam Cvajarček z gorjačo v koščeni, ledeni roki. Pešal sem, a vest mi je vnovič očitala umor |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | toče padale, ki so lesene predokna prestrelile. Beremo tudi od ledenih kosov, ktéri so med točo padali, in vsesortne obraze imeli |
| Sveti večer (1866): | poka pod njegovo težo. Rože ni videti; le tu na ledenih šipah se bliščé ledene cvetlice. Na sadnem drevji, ki našo |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | spet prime. Da vunanji zrak zamore do žita priti pod ledeno sneženo skorjo, je kaj dobro že bolj konec zime konje |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | ne terpé škode, dobe pod snegom, če ni poverh v ledeno skorjo se sterdil, tudi še toliko potrebnega zraka, da ne |
| Domen (1864): | in rakite, rastoče ob malem potočiču, ki je tekel pod ledeno skorjo v svoji stružiei, ni za čarobni odsev njegove luči |
| Razne dela (1870): | Natore zmoto to pomeni težko! Mi ne dopade serce, ko ledéno In ojstro se zaprè ob letih čuta. Remon. Ne dalej |
| Žrtva ljubosumnosti (1884): | čuti sape njene goreče ljubezni. Vse je bilo mrzlo in ledeno. In to spoznavši, zgrudi se na prsi mrtvej ženi, in |
| Domačija nad vse! (1889): | noč močno snežilo in zmrzovalo, imela je vjutro naša ladija ledeno skorjo in vrvi na njej so bile pokrite z ledom |
| Grajski pisár (1889): | postrežbe! « se je zasmejal Jerom ter zopet vteknil nogo v ledeno vodo. »Ti se mi smeješ, Kržišnik! Pa ni bilo zmerom |
| 4000 (1891): | neomoženega ženskega spola. »Torej,« me vpraša ponosno, »tudi v vašo ledeno Sibirijo je že zaslul ta zavod, ki nam jamči, da |
| Obljuba (1894): | bila mrtva, krči se mu srce, kakor bi kdo z ledeno roko grabil po njem. Zgrudi se tudi on poleg zveste |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | 12 , ki se mu zavolj mnogih vzrokov nar primerniši zdijo: leden, luti, brezen, traven, cveten, červen, lipen, serpen, rujen, listopad, gruden |
| Potovanje krog Triglava (1860): | morde kak profesor semkaj pridši terdil, da to ni pravi ledenik, ker nima »Firna«, ne »Seitenmoränen«, se mu pa pokaže erjava |
| Potovanje krog Triglava (1860): | višnjeve spoke, ki se raztegujejo čež-nj in ki kažejo, da ledenik teče, t. j. da se počasi navzdoli pomika. To, pravim |
| Potovanje krog Triglava (1860): | desne noge pa še v strašneji globočini že zgorej imenovani ledenik. Jaz sem kobacal popred, v sredi je šel Šest, zadej |
| Potovanje krog Triglava (1860): | vom obersten Ende des Gletschers heruntergerollt hatte. — Čez ta stermi ledenik pridejo Trentarji semkaj na krajnsko stran nad divje koze. Z |
| Potovanje krog Triglava (1860): | ki veže mali Triglav s Kredarco, smo zagledali pod sebó ledenik, ki se razteguje na severno-zahodni strani Triglava, mu ledja pokrivaje |
| Razne dela (1870): | neobzirno V nevarnost djal se je povsot, In smerti clo — ledeno, mirno - Je v boju stal in šel nasprot. Se spomni |
| Žrtva ljubosumnosti (1884): | segalo do srca, da se vede njen mož mrzlo in ledeno proti njej, kakor na nocejšnji večer. Človek čuti navadno ob |
| Iz arhiva (1890): | naši znanci drug mimo drugega, pozdravil je Kodràn mirno in ledeno zaljubljeno dvojico. Pavel je pozdravljaje radovedno motril Olgo in njenega |
| Vinjete (1899): | ne za njene pritajene vzdihe. Pozneje je hodila mimo njega ledeno in ponosno in na njegove vljudne pozdrave ni trenila niti |
| Vinjete (1899): | so se skrile pod trepalnice in oči gledajo belo in ledeno. Da bi se nagnil nižje, slišal bi lahko, kakó se |
| Kuharske Bukve (1799): | enim roglam po ſrędi herbtanza naprej. Potle odkrehni s' nosham ledjiſke koſtí od krisha, poręshi unajno meſo na lęvim ſtegni, inu |
| Kuharske Bukve (1799): | lozhi od krisha tam, ker herbtovi ſklepki inu nadbederne ali ledjiſke koſtí ſkup pridejo. 9) Shoſía ima na ſlędni ſtrani eno |
| Sacrum promptuarium (1695): | nad truplam ſvojga mertviga Gospuda, pride leto troshtat en mlad, ledih Gospud, inu dokler je diala, de nihdar taku dobriga Mosha |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | KMETIJŞKA ŞHOLA. (Na dalje. ) Zheterto nedeljo. II. Od rasdelovanja zelin — ledin ali rovtanja *) ˛Soſedje! vam je snan Visharjov dom sa hribam |
| Botanika (1875): | in voda med tem, ko njiva počiva (ko je ona ledina ali praha), neprenehoma kemijsko delata na njo in razdevata njena |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | osèrl, ki ſo med gojsdam ino med biſtrizoj po piſani ledini alj trati pohlevno dersale. Kedar ſe ſpet ogleda, vidi ſilo |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | raſte. Snajdeni vertnarji pa prizhajo, de divje roshe, ki po ledini ráſtejo, shlahtne roshe po vertih kasijo, ino tako isdivjajo, de |
| Deborah (1883): | krave tako redé. Rozka. Zemlja je prav taka, kakor na ledini, a trava je vendar lepša. To je osobit blagoslov. Jakob |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | puſtila, de bom na njej prejo bélila. Vſe polno divjih ledinzhiz po seleni trati okolj tvojih raſte. Snajdeni vertnarji pa prizhajo |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | tvoje zvetlize. ” „Drugizh, de ſo tvoje shlahtne zvetlize ſploh navadne ledinzhize poſtale, je to krivo, ker ſim koſ semlje tikama tvoje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Klije v jami za nebesa — Sád za vekovečni čàs! Rodoljub Ledinski. III. Od ravnanja s shido. a) Kakó shido od kokonov |
| Stelja in gnoj (1875): | torej vselej prav dobra stelja. Ravno tako je s tisto ledinsko puhlico, ki se naredí iz razne rastljinske segnjite šare, ali |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | Nate, ino zhudite ſe! Ako bom ſhe sa naprej navadnim ledinzhizam tako lepo ſtregla, ſhe bom ſtotero nar lepſhih roshiz ſpodredila |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | de ſo podobne shameti, rezhejo mati; satorej tem popravlenim, shlahnim ledinzhizam po nekaterih krajih tudi shámetnize pravijo. Vidiſh, kako ſe navadne |
| Fizika (1869): | blizo vrelišča; malo pa, ako stoji živo srebro bolj blizo ledišča. Da se pa zamore to bolje zaznamovati, razdeli se daljava |
| Fizika (1869): | gradi. Ta razdelitev razširi se tudi nad vrelišče in pod ledišče. Stopinje nad lediščem imenujejo se stopinje toplote in zaznamovajo se |
| Fizika (1869): | v taleči led, zaznamova se z ničlo in imenuje se ledišče. Mesto, do kterega se vzdigne živo srebro, potopljeno v vrelo |
| Fizika (1869): | se stopinje toplote in zaznamovajo se sè znamenjem + ; stopinje pod lediščem imenujejo se pa stopinje mraza, in zaznamovajo se sè znamenjem |
| Fizika (1869): | najbolj rabi stodelni Celsijev toplomér, na kterem je dálja med lediščem in vreliščem vode razdeljena na 100 enakih delov, tedaj vrelišče |
| Fizika (1869): | razširi se tudi nad vrelišče in pod ledišče. Stopinje nad lediščem imenujejo se stopinje toplote in zaznamovajo se sè znamenjem + ; stopinje |
| Fizika (1869): | Največ toplomérov je takih, da je na njih dálja med lediščem in vreliščem, kakor v Pod. 126., razdeljena na 80 enakih |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | uſſih rezhęh popolnema obſtati. Tok ſtojte tedej opaſſani okuli vaſhih ledjov s' resnizo, inu oblezheni s'tim oklepam te pravize, inu |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | Poſtavi. V' Taiſtimu zhaſſu: je JEsus ſvojim Jogram rekuv: vaſhe ledja imajo biti oppaſſane, inu gorezhe ſvi- |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | je ona en nograd saſadila. Ona je s' mozhjo ſvoje ledja oppaſſala, inu je terdno ſturila ſvojo ramo. Ona je pokuſſila |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | je oteklina na vratu manjša; rudeče lise se narprej na ledju in nad repom zapazijo, ki se čez trebuh razširjajo, černorudeče |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | Kedar oteklina na plečeh, na spodnjem delu sprednje noge, na ledici, ali na spodnjem delu zadnje noge sedi, konj navadno šanta |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | benceljnovem členu razširjene, in kost močno otekla: se konju na ledici trak zavleče ali usnje pod koto vtakne in sledeče čistilo |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | in če ni prehuda vročinska bolezin in hud notranji prisad (ledic ali mehurja) pritisnil, da je treba tudi pušati. Ne dajaj |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | revmatizma, ali v ledicah šanta. Zoper revmatizm se trak na ledicah zavleče; zoper kerč se ledice trikrat na dan dergnejo s |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | veže noče zarasti. Dostavek. Včasi konj zavolj revmatizma, ali v ledicah šanta. Zoper revmatizm se trak na ledicah zavleče; zoper kerč |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | poškodovano, in potem se zapazi vnetje v trebuhu. Pri vnetih ledicah pes naznanuje bolečine, ako ga po herbtu dergneš ali stiskaš |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | eno uro vreti in precedi jo na opečene žemlje in ledice. Malo dobre smetene to župo še perjetniši stori. Ponarejena goveja |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | župa. Skuhaj v toliko slani vodi, kolikor je jesiha, karpove ledice, vzemi jih potlej iz piskra in perli tej župi toliko |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | Zoper revmatizm se trak na ledicah zavleče; zoper kerč se ledice trikrat na dan dergnejo s cunjo, ktera je s kafro |
| Zoologija (1875): | gramov. Obistna odvodnica vodi kri na svojem obtoku skozi obisti (ledvice), to sta namreč dva polukrožna žlezasta organa, ležeča v trebušni |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | leſsá, vſaki 4. zolle; enu od teh ſe poloshilaa lęvo ledvizo, sgor lakotenze, naſprej proti ſprednimu truplu, to drugu pak od |
| Kuharske Bukve (1799): | pezi pozhaſi, potręſi s' znkram. 102. Ledvizhno kuhanje. Eno telęzhjo ledvizo rasręshi, sraven deni sa en krajzer v' mlęki namozhene inu |
| Rudninoslovje (1867): | je opâl v rjavih kepah; steklasti opâl (Hyalith) drobno-grózdast i ledvičast, brez barve, prozóren i sijajen kot steklo ; kremenova siga (Kieselsinter |
| Rudninoslovje (1867): | i 6•7krat teži od vode. V zloženih zvrstéh je ledvičast, vláknastega, tudi zvezdasto-rázhodnega zloga ali tudi gručav i zrnast. sl. |
| Botanika (1875): | podolgasto-okrogel (pakrožen), jajčast (pod. 87., brogovita), okrogel (podoba 88., slez), ledvičast (pod. 89., zlata ketnica), trivoglat (pod. 90., loboda. ) Bolj redke |
| Rudninoslovje (1867): | od vode. — V zloženih zverstéh dela vrastle i vzrastle krogle, ledvičaste, grozdaste, grmičaste posnemke luščinastega ali stebelčastega zloga, ali pa je |
| Rudninoslovje (1867): | od vode. V zloženih zvrsteh dela vrasle i vzrasle krogle, ledvičaste posnemke, ali pa je gručav, i to zrnast, stebelčást ali |
| Rudninoslovje (1867): | živca i 5krat teži od vode. Zložene zvrsti so kroglaste, ledvičaste, grozdaste, kapničaste, — v stebelčastem zlogu, ali so tudi gručave — zloga |
| Rudninoslovje (1867): | zvrstéh so kristali navadno zrasli, kot stopnice, ali so pa ledvičasti, kroglasti posnemki s stebelčástim zlogom, ali je naposled tudi gručav |
| Botanika (1875): | pšičasti (pod. 93., slak), suličasti ali kopjasti (pod. 94., kiselica), ledvičasti listi, itd. |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Otročje kuhanje s količki. Špinača s kislico. Pečene postervi. 148. Ledična župa. Gresovi cmočki na mleku. |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | napravi, kadar je vse skupej dobro zavrelo, na opečene žemlje. Ledična župa. Skuhaj v toliko slani vodi, kolikor je jesiha, karpove |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | 132. Ledična župa. Špinačeve klobasice. Grah s suho zlatenko. Pečena jegulja. 133. |
| Zoologija (1875): | posebne dele razlikujemo glavni ozel, gornji in spodnji vratni ozel, ledvični in križni ozel. Od simpatičnega živca razhajajo se kakor žarki |
| Zoologija (1875): | temi je osem parov vratnih, dvanajst parov hrbtnih, pet parov ledvičnih in pet parov križnih živcev. Ta števila se torej vjemajo |
| Zoologija (1875): | katerega se odcepijo živci za roke. Takisto dela tudi pet ledvičnih živcev veliki pletež k, kateri oddaja živce za noge. b |
| Kuharske Bukve (1799): | od rajsha. 100. Kuhanje od rakov. 101. Jęternô kuhanje. 102. Ledvizhno kuhanje. 103. Jabelzhno kuhanje. 104. Raspęneno kuhanje. 105. Jabelzhno kuhanje |
| Kuharske Bukve (1799): | putram, vlì notri kuhanje, pezi pozhaſi, potręſi s' znkram. 102. Ledvizhno kuhanje. Eno telęzhjo ledvizo rasręshi, sraven deni sa en krajzer |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | perſt — mertva perſt. Koliko globoko ſe ſadeſh vkorenini, je sgorna lega polja, ali brasda, podruſhinja, tudi shiva perſt imenovana. Koj pod |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | v ſuſhnim letu ſad poſuhni. Dobro je, ako je sgorna lega ali brasda s perpravno perſtjo toliko naméſhana, de ſe toplôta |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | polji po nikakſhni vishi odtozhiti ne dá, de tudi ſpodna lega semlje mokrote ne poshira, ſkoplji na nar nishjem kraju veliko |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | enako dobro ne obnaša; treba je tadaj, da se prava lega kraja zastran osončja, preksončja, vetrov, mokrote ali suše itd. izbere |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | pesnik goreč: „Slovenec! tvoja zemlja je zdrava, Za pridne nje lega naj prava; Polje, vinograd, Gora, morjé, Ruda, kupčija Tebe redé |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | njo večjidel černo blato; po verhu pa se nahaja debela lega stlačenega mahú; na nekterih krajih po černem blatu rastejo le |
| Fizika (1869): | Ono gibanje imenovali smo nihanje. Pri nihanju nihala ostane medsebojna lega njegovih posamnih delkov nepremenjena. Ali če jekleni prot z enim |
| Botanika (1875): | od začetka neizmerno tanko stanično kožo vsede iz staničnega soka lega v podobi spiraljno zavitega traku, ki se s časom še |
| Mineralogija in geognozija (1871): | peščencem, dalje z breccio, s konglomeratom in apnencem. V viših legah drugači kakor kri rdeči Werfenski škrilniki in peščenci dostikrat premené |
| Fizika (1869): | enkrat gibati, gredó vsi v ravno tisti čas preko ravnotežne lege, pridejo vsi v ravno tisti čas vsak do kraja svojega |
| Fizika (1869): | v astronomijskem oddelku. Ravno tam izvemo pa tudi, da vsled lege zemeljske osi proti njenemu potu, kakor tudi vsled njenega letnega |
| Fizika (1869): | uklenemo (Pod. 120.), drugi njegov konec pa iz prvobitne ravnotežne lege pregnemo proti l in ga potem samega sebi prepustimo, začne |
| Fizika (1869): | da toplina nekakega kraja ni odvisna samo od njegove zemljopisne lege, da se iz té dáde le približno določiti. Kaj točnega |
| Astronomija (1869): | tečaja skoro za 40 stopinj oddaljeno, t.j. skoro v tistej legi, kakor kraj okrog Franko-Broda in srednjih nemških dežel. Pod. 29. |
| Fizika (1869): | raztegnejo, kakor gornji, ki ostánejo vedno še v poprejšnjej svojej legi. Zavolj tega postane notri v steklu napétost, ki je navadno |
| Fizika (1869): | 32.) oba v a, ostaja kotač v ravnotežji v vsakej legi, ki se mu podeli. Tako ravnotežje imenuje se nerazločeno (indifferentes |
| Mineralogija in geognozija (1871): | nazadnje prišle na vrh. Pričujoči skladi očitno kažejo po svoji legi med seboj in med masinim gorovjem in po shranjenih okamninah |
| Botanika (1875): | na tleh ležeče, plazeče, iz pritlik korenine poganjajoče. Po svojej legi je deblo nadzemeljsko ali podzemeljsko, plovajoče, plaveče, spenjajoče, plezajoče, na |
| Botanika (1875): | 59.) Daljni razločki med debli so v njihovej snovi, méri, legi, trpežnosti in razrasti. Od snovi deblove je naravno odvisna njegova |
| Stelja in gnoj (1875): | je na prvi pogled veliko manj očitna, tudi je po legi in lastnosti gozdov močno različna in dá se torej veliko |
| Šola v boju proti pijančevanju (1898): | narodov, zlasti onih v vzhodnih deželah; ko govorimo o zemljepisni legi, omenimo, da se s povišanjem zemljepisne širine dosledno množi strast |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | mokròtnoſt enako po nji ſtezheta. Pod sgorni ilovnato in teſhko lego peſhéno podbrasdje dobro dela ; ravno tako veljá ilovnato podbrasdje pod |
| Fizika (1869): | pisalni vod se potegne sè zmetjo f v svojo poprejšnjo lego nazaj. Če klinec le na mah pritisne, naredi se točka |
| Fizika (1869): | gibanje dotle, dokler ne pridejo vsi spet v svojo ravnotežno lego. Reke tečejo proti morju zato, ker se hoče vsa voda |
| Astronomija (1869): | na mnogovrstne razmére posameznih krajev, namreč na pristvarjenost in na lego morskih bregov, kazé mnogokrat pravilni tek plime tudi začasni vzroki |
| Fizika (1869): | da se zamorejo svojevoljno gibati, da zamorejo ne le premeniti lego in mesto svojih posamnih delov, ampak tudi same premakniti se |
| Mineralogija in geognozija (1871): | rekli, da voda vedno skuša svoje dele spraviti v vodoravno lego, da zato dostikrat priteče iz zemlje ter si skoplje grapo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | zlo nejevoljen zavolj tega. Med armado francozko in angležko razsajajo legar (tifus) in kozé (osepnice); al ni čuda, če se pomisli |
| Zoologija (1875): | rudečkasto sivih jajec, jeseni se pa preseli v Afriko. Južnoevropski legat (Merops apiaster) je plavkasto zelen, na grlu rumen. Vodomec (Alcedo |
| Mlada leta (1875): | travnikih se je oglašalo žuborenje nebrojnih mrčesov in mrak je legal na okolico. Tu pa tam se je cula govorica s |
| Posavčeva češnja (1887): | pustil rasti, kakor je to hotel ljubi Bog. Nikdar ni legal pod njeno senco in nikdar se ni menil za sladki |
| Vanda (1888): | ozre na drugo stran, ali povsodi je že temni mrak légal na zemljo; pogleda kvišku in vidi, da so prve zvezde |
| Slike iz rudarskega življenja (1888): | blizu sreče in sedaj tako daleč od nje! — Mrak je legal na zemljo, ko so stopali rudarji, opravljeni v črnih svojih |
| Iz arhiva (1890): | s poslednjimi žarki obsevalo mirno dolinico. Po gostem drevoredu je légal prijeten sómrak. Pavel Sirec se je naslonil v kočiji in |
| Jara gospoda (1893): | ob cestnih jarkih postavljali dva mogočna mlaja. Mrak je že legal na dolino. »Škarje naprej! « velel je krčmar, in hlapci ob |
| Kotanjska elita (1898): | in ji sedel nasproti v mehki naslanjač. * * * Mrak je bil legal po dolini, in hladnejša sapica je zibala dozdaj razbeljeni vzduh |
| Gojko Knafeljc (1899): | Ko je jelo v drevesnih vrhovih šumeti in je večer legal na mlado zemljo, je bil Bratič že popolnoma vinjen, a |
| Gojko Knafeljc (1899): | enajste ure je vstajal vsak dan, a k počitku je legal ob devetih zvečer. Ves drugi čas je presedal za pečjo |
| Marjetica (1877): | prosila. In položili so jo v njeno spalnico. Noč je legala na zemljo in Marjetici so prižgali ob zglavju brlečo leščerbo |
| Testament (1887): | Bližal se je dan Miklavževe poroke. Mehka majnikova noč je legala na zemljo, ko se je vračal Omahne iz Blagovice, kjer |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſe naredé po 4, 6, 8 do 10 zhevljov ſhiroke lehe; te bodo nar bolj nepotrebno mokroto povsele. 5. Ako ſe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | je ſpodna semlja ilovnata, de mokrote ne poshira, naredi viſoke lehe na lok. 4. Ima kdo debelo ilovnato polje , ki bi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | V jeſen ſéj ſéme na zhiſto, pol zhevlja globoko prikopano lého doma v vértu. Şej ga v verſte, po pol zhevlja |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſéme poshene in obseleni. Mlade, raſtljike puſti dve leti raſti, leho od plevela zhiſto dershi, glej de ſadu trava ne preraſte |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | do pol pavza na debelo po lehi ; med letam oſejano lého zhiſto plévi ; ſhe le drugo ſpomlad ternovo ſéme poshene in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | pregleduje moje zhbele, in ſam per ſebi takó govori : „Lej! lej! v pervi verſti ſo ſhe vſe shive — in v drugi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | obſtojí, pregleduje moje zhbele, in ſam per ſebi takó govori : „Lej! lej! v pervi verſti ſo ſhe vſe shive — in v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ta zhudna kaplja! je bolehnim sdravilo, ſtarim masilo in shaloſtnim lék; daje novo mozh vtrudedenimu ſodniku no mertvizhenimu, ko poſtane, pevzu |
| Dragojila (1864): | Alah me je menda obsodil, da mi serce za-njo kervavi, leka pa mi ni ustvaril. Je li taka osoda vredna zmagovavca |
| Moč ljubezni (1865): | Prosil je tolažbe svoji žalosti, pomoči svojemu trpljenju, prosil je leka in hladila pekočim ranam, ki so neusmiljeno krvavele v srcu |
| Vanda (1888): | je potožila Bogu težave svoje ter v goreči molitvi iskala leka; če je le mogla, šla je k svetemu Nikolaju k |
| Vanda (1888): | bolezni so ga silile, da je po raznih toplícah iskal leka. Tu se je bil seznanil s starejšo bogato vdovo in |
| Abadon (1893): | da pri tej preiskavi sodeluje obtoženi gospod Veselin, izumitelj tega leka. Končno naj še opomnim, damsem na tem mestu pred slavnim |
| Abadon (1893): | dobrodejno oživljanje. Spoštljivo prosim, naj tudi veščaki pokusijo oba ta leka, da bode dokaz še sijajnejši. Tudi vi, častiti gospod predsednik |
| Gospa s pristave (1894): | sem nemiren zapustil dom in šel po svetu. Iskal sem leka in razvedrila in z božjo pomočjo sem našel oboje. Videl |
| Roman starega samca (1895): | je ona z zlobnim namenom vlila še jedenkrat toliko kapljic leka, kakor sem ji bil naročil, ne pa po zmoti ali |
| Moja hoja na Triglav (1897): | dvoje jabolk, češ da za žejo na gorah ni boljšega leka od zrelih, sočnih jabolk. Hvala ti, Mina, za ta izborni |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | krajih ſhen, vnekterih perezh ogenj, in v nekterih rudezhizo imenujejo. Leki, kteri ſo ſvetvani soper to réſ hudo bolesen, vtegnejo biti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | napadel, in de ſo jih s v 37. liſtu priporozhenimi leki rasun 8, ki ſo pozerkali, vſe druge ſmerti oteli. Poſebno |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | ti pa jedi shniemi mou noi nezh sad napolei dabi likei shlishou je tude skushano od sabitarjou. TA 38. KAPITL. Merkei |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Janeza Klennerja iz Ljubljane, je bila lično izdelana. — Anton Ploj, lekár iz gorniga Estrajha, je z svojimi v razstavo poslanimi kemijskimi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | 4. Papirnica v Vevčah pod Ljubljano. 5. Gosp. Lud. Ploj, lekar v gornim Estrajhu. 6. Fabrika serkalov (špeglov) pri s. Vincencu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | iz Polhoviga Gradca, za velike gosli. 43. Gosp. J. Ricinger, lekar v Ljubljani, za umetno pozlačenje in za pocinjenje razne posode |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | napisanih , ni znal brati. Po mojim kratkim razjasnjenju se začne lekár celó smešno izgovarjati: „to je dosihdôb v slovenskim jeziku nenavadno |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | slovensko signaturo (to je, z naukazam, kakó zdravilo vživati), kterih lekár (apotekar), akoravno z latinskimi pismeni (čerkami) napisanih , ni znal brati |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | tega govorili. Beseda o pravim času vsim vračitelom (zdravnikam) in lekarom (apotekarjem) na Slovenskim. Iz Štajarskiga. Mnogi tudi izobraženi ludjé še |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | še clo nekaj zlatá; to damo za pripodobo. — Zdravniki in lekarji ali apotekarji se pečajo z drugo vejo , po kteri napravljajo |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | ne razume nemško. Saj bi nazaj poslal k vračitelu ali lekaru ga prašat — pa je žalibože ! predalječ. Lahko si mislimo , koliko |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | zamogli hlaponi po njih voziti. Lepa kapela in dobro oskerbljena lekarnica kinčate notrajno vravnavo. Da ne govorim od koristi in neprecenljivih |
| Rudninoslovje (1867): | Rabi se v barvariji i v slikariji, v papirnicah i lekarnicah. V. Solikovci. (Haloide). Solikovci so na videz dostikrat podobni solém |
| Kemija (1869): | kislino in je potem čisti okis, MgO, ki se v lekarnicah prodaja z imenom žgana magnezija (magnesia usta). Jemlje se posebno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | zdravnika, de ti bo lopatike (Aloë) zapisal, ki se v lekarnici dobí. Dva lota lopatike in pa 2 lota domačiga mjila |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | rojen v Šent-Remigiju (Saint-Remy) malim mestici Provanse, okrog leta 1503. Lekarstva ſe je v Montpellierski šoli zučil, in srečen je bil |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | se vračitvo s slovenskimi peticami plati; in akoravno je v lekoslovju ojstro ukazano: signatura se ima pristaviti v jeziku, kteriga bolnik |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | lemež jo spodrezuje, deska jo na stran vali, plaz nosi lemež ročice drevar derži in po volji nagibuje; z otko pa |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | je treba. 2. V Mora čertalo naravnost v tla rezati, lemež brazdo gladke spsodrezati, in deska jo vzdvigniti in lepo oberniti |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | te dele: h1od, ki je malo slok ali vkrevljen, čertalo,, lemež, oboje železno, podel ali plaz, deske in ročice, in vse |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | Čertalo je močin železin nož, ki brazdo v tla reže, lemež jo spodrezuje, deska jo na stran vali, plaz nosi lemež |
| Dragojila (1864): | in svetovi se bodejo zgrudili v prah. Ali pa kedar lemež škriplje in škarniki kerljuzgajo, da se ves oder stresa in |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | laſsmi, okroglolizhne, koker moshki pod Jupiterjam, katęre pa ſo lęne, inu lushtam podvershene. Zélu Letu vkupei vsétu. Je vezh mokru |
| Viljem Tell (1862): | pride ravno in veliko, Kjer hudourni viri ne šumé In lene reke tiho se valé; Razgled mu je na vse strani |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | tuhtajo. 2. Ti lakomni, inu voherni. 3. Ti mlazhni inu lęjni. 4. Ti lâshnivi brumni, ali hynavzi. Ta togotni męjni, de |
| Sacrum promptuarium (1695): | odneſil, popade eno debelo palzo, ter k' njemu pravi: Ah leni tat, s' leto bom tebe mlatila dokler te bom vbila |
| Roza Jelodvorska (1855): | večjiga spoštovanja vredni, kot pa zlati perstani in demanti na leni roki. O kako koristno ti je zdaj, da so te |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | zjutraj treba začeti jih kermiti. Konjem je škodljivo, ako jih leni hlapci med zobanjem vpregajo, in hipno ko so pozobali poženejo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | nje pogrezne in težko izpelja; vendar so tako nemarni in leni, da se še kake četertinke ure po kamenje in pesek |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | slovijo zavolj obilnega mleka in so kaj živa živina memo lenih in počasnih Durhamcev in Herefordcev. Omenimo še plemena kerriškega, ki |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | očitno boljšega vidijo, posnemati nočejo. Prepričali smo se, da samo lenim zemlja peša, pridnim pa, ki svoje polje z dobrim gnojem |
| Čas je zlato (1864): | se že od prej poznala, je ta precej pri volji Lenčetovo željo spolniti, proti temu, de mu bo nekoliko dela prevzel |
| Čas je zlato (1864): | Lenčetovo upanje ni bilo prazno. Kdor vaga, ni brez blaga. Pràv |
| Dve svatbi (1895): | najlepše sporazumevanje. Celo stric France se je čudil, da more Lenčkova hči biti tako prijazna s ptujo vsiljenko, ki ni ne |
| Dve svatbi (1895): | Podgorčeva beseda — ,nikoli' — ji je ostala še dolgo v spominu. Lenčkova najstarejša hči Marija, omožena v stari, dobri hiši na Mali |
| Dve svatbi (1895): | še ni sposoben za vladarja. Taka je bila tudi nova Lenčkova mati: vestna, poštena in pridna ženska; imela je poleg tega |
| Dve svatbi (1895): | sila bujni domišljiji podobo, kako lep zakonski par bi bila Lenčkova Ivanka in Možinov Valentin. Seveda se niso menile v svoji |
| Dve svatbi (1895): | videl rad sivega poleg sebe, spoznal je nesrečni položaj v Lenčkovi rodovini in ga želel uporabiti sebi in sinu v prid |
| Dve svatbi (1895): | pomni svet, ni bil še kaznovan za kakoršen koli pregrešek; Lenčkovi so v sorodu z vsemi najboljšimi družinami na Notranjskem. To |
| Dve svatbi (1895): | je bilo strah, zatisnila je oči in zaspala. Razmere v Lenčkovi hiši se niso mnogo izpremenile z novo gospodinjo. Le počasi |
| Dve svatbi (1895): | ste ga spravili, to vem predobro; pa čujte Žefa! — pri Lenčkovi hiši ukažem jaz še toliko, da mi ne bodete vi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | resnem trudu se zna počasi veliko prestvariti. Kdor se pa lení in le na starih navadah sloní, in kaj boljšega zato |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | malih možičkov vsih tako strah in groza? Mali škorpion, ki leno po tleh šajtá in v tamnih kotih tiči — strupéna kača |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | je bla pregreha mejſta Sodome: ofèrt, sitoſt, obilnoſt, inu namarnoſt. Lenu, inu namarnu bode umerl, katire je lenu, inu namarnu ſhivel |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | obilnoſt, inu namarnoſt. Lenu, inu namarnu bode umerl, katire je lenu, inu namarnu ſhivel, inu ta je ta narhujshe smert teh |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | še premalo kmetov pazi na te znamenja vesvoljnega napredovanja; da lenoba in nevednost zaderžujete veliko veliko množico gospodarjev, stopiti v kolo |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | kęr vſi delajo, ne manka nikoli kruha; ker pak is lenobe inu poſtopanja vbóshtvu pride, perneſse letó hudo vólo, inu eno |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | inu làshę ſliſhio, vidimo iny, de vſe letó pride od lenobe, to je, od takih ludy, katęri nimajo, ali nozhio dęlati |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | dęlamo, ſpolnimo vólo boshjo, ſmo niizni naſhimu blishnimu, ſe ognemo lenobe, katęra je ena mati vſih gręhov. Poſluſhajte tèdaj enu trojnu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | njivah od léta do léta pri miru puſhajo— vſe is lenôbe in sanikernoſti — : tako ſe tudi ſadno drevje ne ſadí, ker |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | to pride ? Doſtikral ſe mora rezhi, de to od nekake lenobe in sanikerno ſt i pride , ktero tudi drugo kmetovanje prizha |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | manjka. Prosimo Boga za vsakdanji kruh, varvajmo se vraž in lenobe, poslušajmo uke pobožnih in modrih ljudi : takó bomo srečno živeli |
| Zlata Vas (1850): | in trudite se, kakor hočete, dokler bodo v vasi izgledi lenobe, požrešnosti in zanikernosti, ki so šola vse hudobnosti, se soseska |
| Čas je zlato (1864): | Kaj mu je pa zdaj početi? Lenobe pasti noče, temuč učiti se hoče in čas si k |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | spremishluj v' britkuſti tvoje dushe taiſte lejta, katire se v' lenobi naſajpoloſhil, ter se dvakrat tolkajn pomujej, de bosh tu, kar |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | jesiku. Ona je premishluvala ſtese ſvoje hiſhe, inu ni v' lenobi ſvojiga kruha jędla : nje ſynovi ſo goriuſtalli, ter ſo njo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | nevredne mladenče clo ne sme zapravljati, tedej bo tisti, kteri lenobo ali nedovoljnost k učenju ali očitno pomanjkanje pobožnosti, lepiga zaderžanja |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | lužah utopiti se! Da takošne steze in vasí zanikernost in lenobo gospodarjev in kmetov razodevajo, kteri nočejo ne sebi ne drugim |
| Čas je zlato (1864): | se učim in ne za vas. Boljši je kaj, kakor lenobo, pasti. « Čudno je bilo pa zares, de česar se je |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | se jim morajo zvečer noge dobro osnažiti in obribati. Le lenuh in nemarnež odlaša to opravilo na prihodnje jutro. Ako konji |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | sicer bojo zvedeni in pridni rokodelci berž zaterli mojstra-skaza in lenúha. — Zdaj je gotovo, da je turška terdnjava Kars padla. Silna |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | se tudi od njih pridnosti učí. Tudi s. pismo svetva lenuham od čebelic se pridnosti in delavnosti iti učit, in za |
| Razne dela (1870): | Salsburi, serditi ris, Divjaški stenolom, osedbo víža, Z njim brat leóna hrabri Lionel, In Talbot grozni, ki z morivnim mečem Kardela |
| Razne dela (1870): | bil bi Kronid Sarpedona, svojiga sina, Naglo v Ahajce zagnal, leona v goveda rogate. Sukal ta skit je jeklen pred sabo |
| Vanda (1888): | posebno odlikovanje; povišal ga je v majorja ter mu podelil Leopoldov réd. Vanda je s ponosom čitala poročila o móži svojem |
| Gospa s pristave (1894): | izuril si lepo vojsko in tako postal celó nekak gospod Leopoldov za one kraje. Leopolda bi samo to ne bilo toliko |
| Gospa s pristave (1894): | Habsburška, mejna grofija Burgavska, Trst in še druge manjše pokrajine. Leopoldov dvor je zabliščal v kraljevskem sijaju, vzori in upi Viridini |
| Gospa s pristave (1894): | pa je bilo, da so zvedeli Švicarji za bojni načrt Leopoldov. Jeden izmed grofov — skoro gotovo Eberhard sam — je ali naravnost |
| Slučaji usode (1897): | Malvina, ne malo vzplašena od neprijaznega, celó razžaljivega sprejema. — Za Leopoldov težki prestopek ne smete mene dolžiti, še manj njegovega nedolžnega |
| Slučaji usode (1897): | pradedov svojih. — Bodi ali ne bodi vašim podoben, vendar je Leopoldov otrok, odvrne Malvina pikro. Otrok je bolan, poleg tega trpí |
| Gospa s pristave (1894): | XXIV. Komisar. Velike premembe je napravila smrt Leopoldova. Kakor duša oživlja telo, tako je oživljal Leopold svoj grad |
| Gospa s pristave (1894): | dopolnjene tvoje želje? Začetkom poletja l. 1385. je videla stolnica Leopoldova, lepi Gradec, veličasten zbor vitezov in veljakov iz raznih krajev |
| Gospa s pristave (1894): | in nemirneže ostro kaznovati, pa je dosežen namen vojske. Vojna Leopoldova je bila zbrana. Malokdaj je bilo skupaj toliko plemstva, malokdaj |
| Gospa s pristave (1894): | mislijo natepsti. Začetkom meseca mal. srpana se je pomaknila vojna Leopoldova v Švico, njen namen je bil — zasesti mesto Lucern. Toda |
| Turki na slovenskem Štajerskem (1894): | po Ogerskem več, ni ugajal ta mir. To, pa tudi Leopoldova malomarnost za hrvatsko-ogerske zadeve ter grdo in svojevoljno; ravnanje njegovih |
| Gospa s pristave (1894): | in pravici je njegov najstarejši sin Viljem dedič njegovega imetja. Leopoldova volja je bila, da prevzame on celo in neprikrajšano očetovo |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | eniga kerſhanſkiga sadershanja tavshentkrat bol previdile, inu ſo sda en lęjp, en ſvital en nebęſhki shivot nasaj dobile. Ali kęr ſi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | sdaj nima na nizh drusiga glédati, kakor de je kruh lep in sdrav. ( Shivinſka reja v hlevih. ) Bere ſe, de na |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | mu pa smejajo. Ti mende še ne véjo koliko je lép hrastov gojzd vréden. — Ni še dolgo, kar se je v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | god! Na hribe, v dole, Tam dobre bit' volje, Vùn! lep je ozir; V pisane loke. Med bistre potoke. Na biserni |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | želje so lepó dišeč cvet, žlahtne dela pa sladek sad. Lep je cvet, boljši še sam sad. Kjer drevesca ne cvetó |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | se po nesreči perpetí, de si kak zdrav, dobro rejen, lep konj nogo zlomi, za kteriga ni druge pomoči, kakor de |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | mogli pogoreti, in na svoje stare dni bi bil imel lep in gotov pripomoček. — Kakor pravijo, bo mestno svetovavstvo v Gradcu |
| Roza Jelodvorska (1855): | naj boljšim starim vinom naliti. Pred Častimiram pa je bil lep sreberen kozarec, iz kteriga je doma v svojim gradu, naj |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | dan se je omožila z mladim vlastelinom*) Jurkom, kteri ima lep gradič, dosti volov in dvesto juter njiv. Razun tega mu |
| Mineralogija in geognozija (1871): | 6. Oglokislo apno, vešek, kalcit, CaC. Ta mineral daja nam lep izgled dimorfizma, zakaj on kristalizuje v podobah dveh kristalnih sistemov |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | po D olenskim storil oglas, de bojo kmetije vnovič cenovali. Lépi dokaz milosti in pravičnosti Njih c. k. Veličanstva do vsih |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | ma nasnati. Usemi anu shegnsno kadivo noi shuopou inu an liep bin stuk vseka pa use |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | obomar inu ano vero je skushno. TA 36. KAPITL. An liep Shegen na ano srie dovazbar se mafrihtati? Kader bosh mou |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | PERPAULENIE. Perpravi van liep zimer al vano lapo ispo nate sveti vezhier ano lapo |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | ti morash rekavizo natekniti noi usemijo inu dejo na an liep biu prieb hoi nesijo mov, kader bosh otov tu frihtatl |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | nate sveti vezhier ano lapo miso: inu nato miso: an liep bieu pertezh prastri? nasried pertizha poſtavi S. Martro: noi nastrane |
| Sacrum promptuarium (1695): | lejtih Vduva je bila oſtala, inu dokler je bila ſilnu lepa, inu bogata, veliku Mogozhnih Firshtou ſo taiſto ſnubili, ali ona |
| Genovefa (1841): | materſke radoſti prinéſel. V ſrédi síme ji je tako rekózh lépa pomlád zveſti sazhéla. Proti kônzu síme je fantizhek sbôlel in |
| Genovefa (1841): | je in rekel: „Kako je mehka in kodraſta in kako lepa bela! Kakor majhne, kodraſte béle meglize na pomladajnim nébu. Réſ |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | je bila vsa v lepim vremenu vsjana, ter je pràv lépa. Neizrečeno veliko veselje je po D olenskim storil oglas, de |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | in ji že zdavnej národno pravico dali; drugič je konstitucíja lepa beseda, razumljiva in lahko izrečljiva; tretjič ni potreba, pri vsaki |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | se bojo omenjene darila delile. Kaj ne, da je to lepa naprava? Odgovorni vrednik: Dr. Janez Bleiweis. — Natískar in založnik: Jožef |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | ve povedati, da je pred mescom dni prišla mlada in lepa paganska deklina do njegove bajte in ga prosila, naj jo |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | sveto jezo pa popraviti, kar mu je spridila osoda. ” „Osoda ? Lepa osoda — njegova neumnost in strahopezljivost! Zares lep začetek! Bo pa |
| Revček Andrejček (1891): | in čašo vina si kupi, da boljše misli dobodeš. Matija. Lepa hvala, oče, kaj pa kozel? Nosán. Kic ni bil po |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ediniga Boga. Mi ga móramo v' zerkvah moliti. Pa kakor lépe perve, tako shaloſtne ſo bile poſlednje léta ˛Salomonoviga kraljevanja. Oh |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | sam je serce ino misli povzdigoval k Bogu; je premišljeval lepe dela božje, nebo ino zemljo, solnce, luno ino zvezde, rože |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | pušajo toliko na pašo. Tir oljske goveda so bile kaj lepe viditi; krepka in manjša živina je, zato pa tudi kakor |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | plemena kerriškega, ki je večidel černo in celó brez rogov; lepe in močne goveda so to, polne mleka in mesa. Angleži |
| Sacrum promptuarium (1695): | ſe valaio, zhe sa Boshio volo vbosim petlerjom yh daste, lepe roshize, inu gartroshe rataio, is katerih Angeli v' Nebeſsih bodo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | dni poſladiti; s tega namena ſo ſi med drugim tudi lépe verte napravili in va-nje is ſvojih bolj gorkih laſhkih deshel |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | pòlja na ſvetlo ſpravili, jih v rodovitne njive in v lépe travnike preobernili, de ſo bili s potrebnim shivesham prevideni sa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | ki v krajno (militaro) po tergovino hodijo. To ljudstvo je lepe terdne, bolj srednje ko velike postave. Bojančanje, Marendolci in Zumberčanje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | blizo Dunaja smo vidili tako ravnanje; krave so bile kaj lepe in mleka so dajale po 12 bokalov na dan. Kislo |
| Zlata Vas (1848): | poiskat, če ravno ni iméla veliko denarjev, je pa iméla lepe lastnosti. Če je kdo v nar majnši, nar révnejši kočo |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Dalje se pa ne smejo kuhati, ker bi sicer tako lepe ne bile in bi neprijetni okus dobile. Ko se dobro |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | izrejajo kakor tir oljske. Švajcarske živine je bilo veliko in lepe v razstavi ; večja je memo tiroljske, in to morebiti zato |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | Naj ti tedaj na kratko povem: Kdor se ne bojí lepe vesele prihodnosti, do ktere se dá le po krivični roki |
| Stric Tomaž (1853): | je ž njimi vred delat šla. Bilo je čversto zraščeno, lepega obraza in ponosnega obnašanja. Viditi ji je bilo, da je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | 133 plemen tacih hrušk. Koliko lepih češinj, sliv in druzega lepega in dobrega sadja je zdaj na Slovenskem, na Štajerskem in |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | kupljenega blaga. Lepe , dobre poti, prijetni verti, veliko dobrega in lepega sadnega drevja, čedno pozidane ali tudi iz lesa izdelane hiše |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | jutri zjutraj Boštjana s pušicami usmertili. Prav škoda je za lepega, mladega moža! ” „Le molči, Afra, če mi ne veš več |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | šla memo nekega verta, v katerem je bilo vse polno lepega zélja. „Le poglej,“ pravi Jože, „kako velike zélnate glave so |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | reko: „Vidiš, ta klas, ki je bil pripognjen, je poln lepega zernja; ta pa, ki se je deržal kviško, je prazen |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | otrok! “ zavpijejo, „ali me si tako ubogala? Glej, ravno tega lepega ptička v škatljici sem bila tebi namenila, pa skusiti sem |
| Oče naš (1885): | Nekega lepega večera spomladi je hotel Mêljard iti svojo ovčarijo obiskat. Da |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | zasmeje se logar togotno in me strahovito pogleda. "Da, prav lepega in poštenega moža imate, pomiljujem vas. Malo je manjkalo, pa |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | Şrovo prejo, de bo bella, sraven perpravi en zheber, inu lepga, preſejaniga bukovga pepęlla, noter déni, potler kropa nali, puſti v' |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | bile s' slatam vloshène, ino vrata s' slatam prevlézhene. Tako lépiga tempeljna ſhe ni bilo na ſvétu. V' ta tempelj ſo |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | dersale. Kedar ſe ſpet ogleda, vidi ſilo vèrliga mladiga goſpodizha, lepiga ko mleko in kri, ki je v' slato piſanim oblazhili |
| Genovefa (1841): | osdravel in ſe je sopet lepo kakor rosha raszvétal. Nékiga lépiga pomládanſkiga jutra ga je Genovefa vséla sa roko in peljala |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | stanu permerjene dam. Res je, de ste duhovni gospodje dosti lepiga za ljudstvo spisali, in veliko več storili kot mi. Zavolj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | kteri lenobo ali nedovoljnost k učenju ali očitno pomanjkanje pobožnosti, lepiga zaderžanja in dobre volje kaže, in se za duhovski stan |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | kér večidel preveč mazila in loša namažejo; nar veči umetnost lepiga lakiranja pa v tem obstojí, de se z mervico loša |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | pride v dve versti les noter. Kdor hoče slastniga in lepiga sadja nasušiti mora: 1) Dobro perpravljeno , zrelo, zmlajeno ali zmehčano |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | materniga jezika če dalje bolj vnema , dvojnostranskimu zajedanju in gerdenju lepiga jezika slovenskiga, ako Bog da, sčasama v okom prišlo. Cigale |
| Zlata Vas (1848): | sedmih tednov, Ožbetovih gorečih besed in mize polne zlatá, in lepiga oficirja z zvezdo na persih in tamne polnočne ure ni |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | častne darila (premije) takim gospodarjem deliti, kterih kmetija je v lepem redu, in ki se skažejo, da so vpeljali najkoristniše poprave |
| Zlatorog (1886): | A lepa Špela sanja celo noč Jedíno le o lovci lepem, mladem. |
| Genovefa (1841): | lépim, prâv prijétnim kraju ſtal. Ko ſe je grof s ſvôjo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | bili. Saſtáviza, pa tudi sabávljiza. Na Krajnſkim je v zló lépim kraji med gorámi váſ, nekdaj tudi sa tèrg zhiſlana, kér |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | opravilu nar več veljá. Vse to je v njim v lepim soglasju združeno bilo , kakor so mu pričijoči radi poterdili, samo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | storí rodovitne? Lejte, to storijo zdelama tudi čebelice, ktere o lepim vremenu, ktero je rodovitnosti dreves narbolj vgodno, neprenehama od cvetja |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | vijolice, ampak tudi grašice, ali skalne hrušice (Felsenbirn) so v lepim cvetji. Ljudjé pravijo, de vijolčino in drugo cvetje lepo in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | postavi ga pod kolarnico ali kak drugi zračen kraj. O lepim vremeni naj ostane ponoči pod milim nebam; zjutrej pa, ko |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | prinesejo pridne čebelice skerbnim čebelarjem. Neutrudljivo letajo male živalice v lepim vremenu, pridno serkajo žlahtno sladčico iz mnogih cvetlic, in jo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | daste. 9. Glej, de se v tvoji hiši vse v lépim redi zgodí, in vse na svojim mesti stojí. Odkladki so |
| Roza Jelodvorska (1855): | usede malo od utice pod debelo in košato smreko na lepim kraju. Celo noč misli zdaj na spijočo Rozo, zdaj na |
| Človek toliko velja, kar plača (1861): | je poskusil ob enem priti k skerbni ženici in precej lepemu premoženju. Bil je sicer kakih pet let mlajši kakor nevesta |
| Sosedov sin (1868): | vozu stal v delavnej obleki Smrekar ter se veselo smijal lepemu dvoletnemu dečku, ki ga je bil posadil na sedež, in |
| Prvi sneg (1886): | izhaja v svetu tisti, ki se je za rana privadil lepemu in olikanemu kretanju, za pogovor pa se naučil obilo praznih |
| Prvi sneg (1886): | nekoliko seznanil tudi z žensko gospôdo, da bi se privadil lepemu in okretnemu ponašanju ter bi časih duh svoj mogel malo |
| Pegam in Lambergar (1891): | tja v brezmejno daljavo in zamislila se. Videlo se je lepemu obrazu, da so misli otožne. Hišna jej naznani, da želi |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | dela pokashe. Med tém, de goſpodizhne rokodela pregledujejo, ino ſe lepimu jiglinim piſanju zhudijo, naredi Shofka is roshiz tri svesze alj |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | sveta Krisha praliv? da se ti peklenska furija zarzerellus v' lapei zhovieshzhe podvebi bras vsa hrupa perkashash. CITATIO 3tia. 1. Jas |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | perkashash v'lapei zhovieshzhei podvebi? ZITA TIO! 2. da. I. Jas N. N. |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | on se perkashsa vanei lapei zhovieshzhei poduebi kaker an mosb sano Krono ozieran, sedei bosh |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | mene shitro to mojo volo dopounite inu kmenei pridata vanei lapei zhovieshzhei poduebi inu po moimi pegerenje pernasata te 31000 Rainsh |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | pertei naresdelanei Svetei Trojizi, dase vi mene shitro vidiozhe vanei lapei zhvovieshzhei poduebi perkashara inu menei noi moimu blishnemu satalesnu potriebo |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | pousdignit, ali v' Prezeſiah okuli noſſiti vidimo? kie je ta leipi nauk, inu exempel te ponishnoſti per naſhi molitvi, katiriga nam |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | s'pitjam postrezh Te nage tudi oblezh, Te popotne erpergvati, Leipi trosht Jetnikam dati. 8. Te bounike obiskati, Je tudi Kristus |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ena poſhtena vęjſt tiga poſhteniga mosha popręj ali potle k' lęjpi zhędnoſti nasaj, katęra s' enim lubęsni polnim savupanjam na Bogá |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | Pastir. Tinče je nekega prijaznega spomladanskega dné pasel ovce v lepej, cvetnej dolini med zelenim hribovjem in je prepeval in skakal |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſhe na jeſen sasábi, in nameſti de bi ſe po lepi poti ſprehajal, po vinogradu repká, in ko grosdik najde, ga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | reč presodili in nar bolj potrebni šoli Novice pošiljali. — Taki lepi nameni so velike hvale vredni in razveselijo gotovo vsaciga domorodca |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | in kolikor večji krofi še izrežejo, toliko raji dobe vsredej lepi paščik. Pustni krofi, drugačni. |
| Roza Jelodvorska (1855): | stal svoje dni na veliki, z mnogimi jelkami obraščeni pečini, lepi čversti grad, J e l o d v o r. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | to! Hafed se ni mogel zderžati je primerjati svoji lastni lepi koči. V tem je bilo na mizo napravljeno. Povabijo ga |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | delal. Da bi saj vsak gospodar premislil, kako se po lepi cestí lahko vozi, koliko raja živina teče, koliko več se |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | Kako lahko pa bi bila dovožnja, odvožnja in prevožnja po lepi cesti, in pa kako hitro bi ljudje potem pozabili trud |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | moje dete! « prosi mati jokaje. Pa na enkrat zgrabi dve lepi cvetlici z rokama in zavpije: »Vse cvetlice ti izrujem, ker |
| Zoologija (1875): | bisernica (Unio margaritifer), podoba 213, v kateri se časih dobivajo lepi biseri velike vrednosti. |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | sgol zhudesha tę gnade, tiga ajfra, tę ſerzhnoſti, inu vſęh lejpih zhędnoſt. Popręj ſe niſo vupali na dan pokasati, tèrplęnje inu |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ena smęſhana ręzh od dobriga inu hudiga, od pregreſhenja, inu lejpih zhędnoſt. Njegova duſha, |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | redil, ſakaj on je naj Rejnik, inu preskerbnik bil. Veliku lepeh zhednoſt je moj Joshef nad sabo imel, ter se nad |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | dela. Skus perludnoſt ſe nobedn neshali: le neperludnoſt ſovrasknike dęla. Lepeh gvantov nepremore vſak imęt: zhedn pak sna vſak biti. Nikar |
| Kuharske Bukve (1799): | męſingaſti kotlizh, en pizhli maſelz vode sraven; operi eno libro lępih odbraneh jagod rudęzhiga grosdizha, puſti de ſe na reſhetzi odtezhejo |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | v' hiſho, ino mu ponudi drasih daril, slata, ſrebra ino lepih oblazhil. Elisej pa rezhe: „Kakor shiví Bog, vprizho kteriga ſtojim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | in Francozje in si veliko dobíčka pridobé. De bi se lepih dobičkov tudi obertniki našiga cesarstva vdeležili, je nabrala Teržaška kupčijska |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | jim postanejo severne, in prek juga vidijo čedalje več kar lepih zvezd, ki jih niso popred vidili, in ki jih tudi |
| Divica Orleanska (1848): | čelo poljubi. ) Teta! Dovolite. To je pravica naša V Arazu. – Lepih žen nobena šege Se te ne sme braniti. Karol. Dom |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | varha, blaziga Teobalda, čaka. Gospodična Hema je vedno le od lepih romarjevih pripóved govorila, in je mater vùn in vùn opraševala |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | ki so na ljubljanski sadni razstavi občudovane bile in debelih, lepih nešpelj, kterih cepiči so se zaplodili še tù in tam |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | gospod: „Štiri in devetdeset in pol”. Akoravno je še več lepih palač, kakor borsa, zavolj marmeljnih kiparij imenitna, palača Gobčevičeva in |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | je ravno skozi okno gledal in berž veselo zavpije: ,,Tako lepih barv še nikoli nisem videl! Kako čudno se tam pri |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ne sapuſti, ga tudi v' jezhi ni sapuſtil. ˛S' ſvojim lepim vedènjem ino ſ' poſebno pomozhjo boshjo je Joshef per jezharji |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | svitlo prišel. Ravno ta gospod so tudi mene s svojim lepim izgledam k sadjoreji spodbodli, in iz Njih bukvic sim se |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | za Novice napraviti dali. Nadjamo se, de bomo s tem lepim darilam vsim prejemnikam Novic zlo vstregli, kér slava Pija IX. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | nam naše mile Novíce v prihodnje, kakor do sadaj z lepim naukam plodíle, vse Slavene, ki še spavajo, izbudile in svitlo |
| Kemija (1869): | toliko topline, da se oproščeni vodenec vžge in zgori z lepim vijoličastim plamenom, in to zarad hlapečega in gorečega kalijuma. Sikaje |
| Genovefa (1841): | Gléj, kako je ſnég tam, kamor ſolnze ſíje, s zhudno lépimi, rudezhe in viſhnjevo in seléno ſe leſketezhimi iſkrami poſút! Ako |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | temeljni zid male hiše 5 sarkofagov (kamnitih grobov} našli z lepimi in dobro ohranjenimi napisi. — Na dan sv. Antona je bil |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | PERPAULENIE. Perpravi van liep zimer al vano lapo ispo nate sveti vezhier ano lapo miso: inu nato miso |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | liep zimer al vano lapo ispo nate sveti vezhier ano lapo miso: inu nato miso: an liep bieu pertezh prastri? nasried |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | darovali. Naſhe dęla ſkusi brumnoſt poſvezhene, bódo s'molitujo to lejpú diſhęzhe kadilu, katęru pred tvoje oblizhje gori pojde, inu ti |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | bi njo vsel ?” „Ne, rezhe ˛Shtaniſlaj, to bi ne bilo lepo! Na, priden Martinek, dam ti taſhizo sa povrazhilo tvoje poſhténoſti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | opraſhoval zhaſ, kdaj bojo zhbele tergali, ſe grosno veſelivſhi, dobit lepo pogazho ſladkiga meda. Ali shaloſten ſim poſtal, vpadlo mi je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | in druge prikuhe obilno 50 gold. vrednosti, nekoliko derv in lepo stanovanje v šoli. Stariši mu dajejo mesečno plačo po 10 |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Danes in pa blagdan Maríin pred včerajšnim imamo sonce in lepo jasno vreme. — Bog nas prevôdi po svoji nezapopadljívi previdnosti do |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | in persi, in do pol pasa segajo, na persih z lepo od bisera leskajočo iglo spéti, 80 njih dolnja obléka. Verh |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | ni bilo, veliko močvirja posušenega, veliko spašnikov razdeljenih in v lepo polje premenjenih, veliko njiv iz prej neobdelovanih prostorov narejenih, ampak |
| Roza Jelodvorska (1855): | Strašimir pa ves preplašen kakor kamen ostermi. Kakor mu je lepo delo Roze globoko v serce seglo, ravno tako, in še |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | g. Navratil tudi pomen vseh časov, naklonov itd. Vse je lepo in premišljeno, vendar posebno to, kar je povedal o našem |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | po luži, po blatu domú hodijo, kakor da bi si lepo in dobro pot napravili. Po takih močvirnih krajih se poti |
| Sacrum promptuarium (1695): | zhes oſtalu, ter uſako Sabbato je vidil, de Angeli enu lepu prebivalszhe v' Nebeſsih ſo njemu perpraulali. Thomas Cantipratanus piſhe: De |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | della is dobre manenge pridejo, toku bode tvoje dushe oblizhje lepu: zhe pak is hude, toku bode gerdu, inu gnusnu vidit |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | občiniš, ali očiščena pšeníca nehá pšenica biti in ali se lépša ne vidi? Ali se gdo novega boja bojí? V 20 |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | manj. Goveja živina tudi ni slabša od nekdaj, ampak gotovo lepša in zališa. Nekdaj je bila goveja živina pri nas zlo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | brez nevarnosti domú vozili. Vaša živina bo bolj zdrava in lepša, vas bo delj terpela in viden dobiček vam donašala, premoženje |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | vas? « Ali rože so zmajevale z glavami rekoč! »Eliza je lepša. « In če je stara žena sedela ob nedeljah pred vrati |
| Deborah (1883): | je prav taka, kakor na ledini, a trava je vendar lepša. To je osobit blagoslov. Jakob (počije). Da bi najina bila |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | in ſe italianſke poprijeli. Ktera sidarija, nemſhka ali italianſka je lepſhi, je teshko raslozhiti, le toliko ſe pa more rezhi, de |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | kmetovánju. S ſvojimi ſoldatmi in deshelani ſo Ilirſke gojsdóve srèzhli, lepſhi pòlja na ſvetlo ſpravili, jih v rodovitne njive in v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | take kolovrate preſti lotile, in navadni kaſni kolovrat opuſtile. Pridelana lepſhi tanjzhiza in vezhi saſlushek bota njih netrudni prid mozhno podbodla |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | se dalo to popraviti povsod, pa bi bilo krajše in lepše. Le preteklo-prihod. č. glagolov veršivnih se sostavlja iz „bódem” in |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | napredovati obertnik in rokodelec; ako ne, zaostajata za drugimi, ki lepše blago izdelujejo pa tudi cenejše. Ni namen naš tukaj na |
| Deborah (1883): | počije). Dobro! To je trava! Vse žive dni še nisem lepše videl. Ni čudo, da se naše krave tako redé. Rozka |
| Zeleni listi (1896): | se jim ni divil. Vendar so bile vesele in mnogo lepše, nego njih sestrice, cvetoče zunaj na solncu. Ena pa se |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | serčno objamem, rekoč: „Bog naj ti vse to poverne, predragi! Lepši svatovšnje svoje obhajati nisi vstan”! Zravn tega je Moric še |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | kje drugod, iskali. In res je, de ima živina veliko lepši in zdravši zobé, kakor človek, ki vroče jé in ob |
| Zlata Vas (1848): | v mestu lahko spoznali, zakaj de imajo Zlatovasčani vsako léto lepši sadje in vsako léto več, za ktero so v dobrih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | nagleje vlezhe, in manj vtrudi, de ſe na-nj vezh in lepſhi preje s enakiga prediva naprede. Ohlanzi na tem kolovratu ſpredeni |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | zhervi neradi jedó. Med belimi ſo tiſte boljſhi, ktere imajo lepſhi, ſhirji in shlahtniſhi perje. Tode tudi na enim dreveſu, in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | in ſe uzhiti na-nje preſti. Snano nam je, de Zhehi lepſhi platno delajo, ko mi, pa ga vunder zenejſhi predajajo, in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | prekerſtli ? Na to praſhanje odgovore nekteri: Emona, nar vezhi ino lepſhi meſto Ilirie, je Slovenzam nar vezh vſhezh blo , slaſti kir |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Bolj ko je narod izobražen, bolj spoštuje svoj materni jezik. Lepšega ni, kakor slišati slovensko gospôdo po slovensko govoriti. Ako bi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | pomagali, in mnoga mnoga vas bo sčasoma v čast stanovnikom lepšega obličja. Res je, da vse mahoma ne more biti, pa |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | telesne lepote in čverstosti tiče, ne bodeš na slovenskem Štajaru lepšega in zdravejega rodú našel. Sred zime bosi po Savini gazijo |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | ali tančico, da bi jo obvezala okoli roke, kakor zavoljo lepšega? Pogledive! ” Stopite v stanico, kjer so sužnje spale. Starka nekoliko |
| Ferdinand (1884): | obiteljo nemudoma na Šlezko, da vidi oni grad. Našel je lepšega, nego se je nadejal. Kup je bil kmali sklenjen. Alfonz |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | k umnimu kmetijstvu spodbosti, de bi bolj rastlo, več in lepšiga sadú in dobička dajalo , jim hočemo nekoliko kmetijske kemije v |
| Roza Jelodvorska (1855): | Častimir, mi je naj sladkeji veselje zagrenjevalo. Kaj je vender lepšiga, kakor edinost in mir serca! Zdaj še le spoznam resnico |
| Pozhétki gramatike (1811): | paſhamo. Poſtavim. Quoi de plus beau que la vertu? Kaj lépſhiga ko zhednoſt? 6. Podpizhje (!) pomeni sazhudenje al saupitje na konzu |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſe je v' ſhtiri bíſtre reke rastekal, ga je ſhe lepſhiga delal. V' ta lepi vert pelje Bog Adama, de ga |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſvetiga piſma v' ſamozhiſtih sgledih poboshnoſt uzhile. Kjé hozhete kaj lepſhiga nauka? Beríte tedaj, ljubi otrozi, mladenzhi ino deklízhi! radi ino |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | opiſan venez na popirji smalanih roshiz pokasat, ki ga ni lépſhiga smiiiiti. „Venez bove lehko vgotovile, je Shofka djala: ſamo morla |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | okoljšine spričujejo naše napredovanje v kmetijstvu. Naše vasí so v lepšem stanu mem nekdaj, hiše večidel zidane in čedne, obleka je |
| Sacrum promptuarium (1695): | ſnubili, ali ona vſem je djala, de je vſhe enimu lepshimu, inu mogozhniſhimu Firshttu oblubila, namrezh Chriſtuſu Jeſuſu: Inu takorshne Vduve |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | bi ogenj iz nje švigal. Toraj je Elmov ogenj toliko lepši in toliko veči plamen kolikor več elektrike je v zraku |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | gospodarstva. Oni lepi časi so prešli, — al še boljši in lepši prišli bodo, ako Bog dá, in nam ohrani našega vladarja |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | pol leta stare, ker pri takšnem ravnanju kaštruni večji in lepši zrasejo. Kedar se jagnje, ki je še le 14 dni |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | »Kdo je lepši od vas? « Ali rože so zmajevale z glavami rekoč! »Eliza |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | tega? Kje so tvoje velike obljube in kje moj še lepši denar, kterega sem zamenil za obljube? ” „Povej mi, ali v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | bolj potreba? (Konec. ) „Pred drugim je pa izdelanje boljih in lepših ljudskih pravlic ali govoric (Volkssagen) in pesim pri vsih slavjanskih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | so namreč podnebja zrak in vodo v več pervin razkrojili— lepših vej pognala, in k večimu ali častljivišimu drevesu zrastla, kakor |
| Genovefa (1841): | v nebéſih. Ta me bo tudi nameſti téga teléſa s lépſhim, kraſnejim oblékel. O, gôri v nebeſih ſe mi bo dôbro |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | znanih. Mnogo smo jih čuli, mnogo brali, jedno od druge lepši našli, in skor bi nas mikalo, o tem predmetu dolgo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | domač; Če stara tančica je ob ceno prišla, Naj z lepšo dostavlja odpadek se ta! Učitelj. Veliko že tudi drugač je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſolnzu in na vetru, na kamnitim in peſhénim ſvétu obilniſhi, lepſhi in terdnejſhi shido da. Dervo ſe v vetru bolj vkorenini |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | in shlahtniſhi. 3. Njeno perje zherve bolje redi in da lépſhi shido, kakor pa zherna, ki jo tudi zhervi neradi jedó |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | narbolj sdélo, ki ga je isdelal, zhe je ravno kupez lepſhi podobo, barvo ali bolj lizhno isdélanje napovedal. Saj vi ſami |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | pasel krave v gozdu. Vsaka krava je imela zvonec, a najlepša krava je imela najlepši zvonec. |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | rožnim germom vstavi in reče svojim sestricam: „Pač je roža najlepša cvetlica! “ Marica zaverne: „Vsaj je tudi limbar ravno takó lep |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | odpushanje , kader je moj Syn, njemu paradish oblubil. 2. Ta narlepshe zhaſt, inu pourazhilu bo tebi moj Syn! ta hvalleſhnoſt, ſakaj |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | bile njegove oči vperte v Hirlandiniga rešitelja, ki je bil narlepši podoba svoje matere. Med tem so spremljevavci mladiga vojvodiča prišli |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſe tréſti sazhnejo in kakor bi jih boshjaſt svila, poginejo. — Nar lepſhi glava ismed shivine navadno nar perva pogine ; — bik mora |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ali goſénze srediti. (Na dalje. ) b. Murve ne is ſemena. Nar lépſhi in nar ſtanovitniſhi dreveſa sraſtejo is ſemena. Vender ſe |
| Rudninoslovje (1867): | potem se brusijo i ugladijo. Take podobe se imenujejo mozaike, najlepše ima sv. Petra cerkev v Rimu. Posebno jedrnat apnénec se |
| Astronomija (1869): | njih večini znaša čez 1000 let, in ravno najimenitniše in najlepše repatice, kakor ona od l. 1680. in 1811. itd. še |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | niso nič vredne. “ Anica pa reče: „Kaj še? Vijolice so najlepše! Ali jih nismo v spomladi najrajše tergali? “ |
| Botanika (1875): | naše trave in čebulnice; posebnost v rasti njihovega debla so najlepše dá spoznati na palmovem deblu. Če pogledamo njegov prerez v |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | povprečno visokost 30 do 60 cm. , tako da nameravamo posaditi najlepše izmed njih, posebno one, kterih se v poletnem času ne |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | v ogenj pobešenimi, je čez nekaj časa jel takole pripovedovati: »Naj lepše povesti, ki jih vém, mi jih je duhoven povedal |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | zapustila moja majka: Al Gospod se mene je usmilil”. — Salomon. Naj lepše poslopje za špitalom je pa brez dvombe „Tergestejo”, ki |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | nas zložene, v njih najdeš kakor v jeden venec spleteno naj lepši cvetje iz vsih slavjanskih straní. — Svojo literaturo moramo mi |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | dobrutah narhujshe poshkoduvanje. XXVII. Poſt. Gnada boſhja je te dushe narlepshe ogrinanje. XXVIII. Poſt. Vunajneh pozhutkov samapashnoſt je te dushe gvishnu |
| Kratkozhasne uganke (1788): | kola lôme, inu ſhel ſne urata prewye. Kaj je tu narlepshe med ſtvarmy? Ta svejt: ſemla, inu nebu. Kaj tu narmodrejshe |
| Tine in Jerica (1852): | šest goldinarjev posodila, in de ji hoče v zagotovilo svoje narlepši oblačilo zastaviti. Jerica se je zgovarjala, de ravno zdaj toliko |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | iz ceste na desno in leno v kočijah razpeljati, jim nar lepši štajarske kraje in kmetijstva pokazati, jih prijazno in bogato |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | in več drugih žival jesti, zakaj bi nar čedniši in nar lepši živine — konj — ne jedli? Če nas bo dragína tako |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | mlince iz nar belši moke! ” Potlej teče k čedi, odbere nar lepši tele, ino ga hlapcu da. Urno ga mora perpraviti |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | eden pravi , Jaka , vi ſte en mosh, vi imate to nar lępſhi ſhito, per vaſs ſe en dober glashek vina pjé |
| Pozhétki gramatike (1811): | al Paris est la plus belle des villes: Paris je nar lepſhi meſto: ta preſeshnoſt pa ſe klizhe nanáſhavna, ker pomeni |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | je veljal 4 — 5 goldinarjev ſrebra vezh, kakor vlani Od nar lepſhi ſorte ſo malo kupovali in zenejſhi je bila, kakor |
| Genovefa (1841): | rékel grôf ganjen, „ljubi, ſtari, svéſti vojâſhki tovareſh in vsamite naj lépſhiga kônja in sberíte ſi dvanejſt naj hrabrejſhih môjih konjnikov |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | bili vsi zbrani in veseli, de je zajca kupil in narlepšega živega zajca tako po sreči dobil. De bi se pa |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | učilnico, v gimnazij in v frančiškanski samostan spremil. Kar je nar lepšiga v mestu, je velki terg sred mesta. Farna cerkev |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | pride sa 10 tolarjev 1000 „mil daljezh. Shivina vſake ſorte nar lépſhiga „plemena ſe v téh deshelah v velikim ſhtevilu „vidi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | drazhja, ali oblanzov ali ſlame; kteri pa ſhe jedó, tiſtim nar lepſhiga perja pokladaj. V 3. In pol dnéh ſe zhervi |
| Moč ljubezni (1865): | ona bila. « »Dozdeva se mi, da sem se sprehajal po najlepšem raju, iz kterega sem zdaj pahnjen. O kako sladko upanje |
| Iz sodnijskega življenja: Pošt... (1874): | mnogo opravila, ker mi je moj prednik pustil vse v najlepšem neredu. Služba me je vezala skoro ves dan na pisarnico |
| Iz sodnijskega življenja: Iz g... (1878): | v kateri je bilo — tega sem se prepričal — vse v najlepšem redu. " „Kako pa ste prišli na sled hudodelstva? " „Po naključji |
| Ljubljanske slike (1879): | le v računstvu. Ker stanuje s svojo rodovino sam v najlepšem oddelku svojega poslopja, je on sam najgorši kinč hiše. Ime |
| Izza mladih let (1882): | in zmerom menj proti dolini. Razjasnilo se je, in o najlepšem sobici smo dospeli v Zalo. Zopet smo bili z veseljem |
| Mačeha (1883): | sredi sadnega farovškega vrta, čegar drevje je bilo ravno v najlepšem cvetu, sedi Eufemija vsa uspehana. Danes je bilo prvikrat, da |
| Vanda (1888): | bili zmeraj dobri sosedje, a meni ste bili priča v najlepšem trenutku življenja mojega. « »To je vse res, ali jednaki le |
| 4000 (1891): | prvič? Piši, Evlalija, piši! Potem pa spravita denar, in v najlepšem redu bo vse, akotudi vama povem, da je nabornina preklicano |
| V krvi (1896): | od tedaj burno življenje. Z Jeklerjem si je poiskala na najlepšem trgu »Srbskega mesta« v lepi hiši sijajno stanovanje, katero je |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | v Mariborski trtnici in se še sedaj tam dobè v naj lepšem razvitku, če prav so trte že 15 let stare |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | pridite k' meni, ne mudíte ſe. V' naj lepſhim kraji deshele boſte prebivali; blis mène boſte vi ino |
| Avguštin Océpek (1860): | ki je znabiti veča in ki stoji sredi mesta na nar lepšem kraju. Posebno zato sem tako rada tukaj so djali |
| Čas je zlato (1864): | naklone. Kralj dobí visoke gôste. Bilo je v jeseni, o nar lepšem lovskem času, in ker ni kralj lova le s |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | Vsaka krava je imela zvonec, a najlepša krava je imela najlepši zvonec. |
| Občno vzgojeslovje (1887): | dobrotljivost, milosrčnost, postrežljivost, prizanesljivost in nesebičnost. Te kreposti so človeštvu najlepši kras. Vzgoja naj se nánje posebno ozira. |
| Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): | preradi mislijo, da pride smrt prezgodaj, ko so še v najlepši, cvetoči dobi življenja. Ti naj pomislijo, da je zemeljsko življenje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Kakó je v ti reči ravnati, so Vam gosp. Slomšek naj lepši izgled dali. Duhovni. Saj res kmetiški šolarji ne znajo |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | naj lepſhi dar je ta Bogu! V' ſkuſhnjavah tudi vi ſtorite |
| Genovefa (1841): | puſhava bres shivál. Malo obdélanih njiv bi ſe vidilo, in naj lépſhi travniki bi nam nizh ne pomagali. Toréj ne terpinzhite |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | sem jeſt na letu samu mirkala, de be ta moj narlepshe hment, ali is ſlatam shivanu krilu is nobenem tudi narmajnshem |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | Zato ne more dobrotljivi Bog takim nikolj zadostiti, ker jim narlepši darovi komej en dan pomagajo, od kterih bi zmerni včasi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Gosp. Hradecki sicer ne potrebujejo naše hvale: njih dela so nar lepši spominik za vse čase tega družtva. — Poslednjič so vodja |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | drevó več dobička da, če petdesét lét stojí, kakor Cesarjev nar lépši konj, ako bi ravno toliko lét živel. Drevó okopati |
| Sacrum promptuarium (1695): | bom Mashnikom dal sa nouu lejtu en fazonetel, inu ta ner lepshi, namrezh fazonetel S. Veronike: Leta bogaboyezha, inu Sveta Gospa |
| Kemija (1869): | CH, brez kisleca. S kalijumom se dá napraviti eden izmed najlepših kemičnih poskusov. V globoko posodo z vodo, HO, pod. 37 |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | v' prilikah dajal. Gotovo je ta le sa zhloveſhko ſerze naj lepſhih ino naj ljubesnjivſhih ena. Nekdo, je djal Jesuſ, je |
| Genovefa (1841): | in podlóshni — moshjé in shené, mladénzhi, mladenke in otrôzi — v najlépſhih oblazhilih napravljeni ſtáli, de bi shlahtna sakónſka ſprejéli. Vélike vrata |
| Genovefa (1841): | veſelilo in tolashilo jo je, de je Jesuſ toliko ſvôjih naj lépſhih prilik is tazih rezhí jemal , ktére ſo jo tudi |
| Genovefa (1841): | vſih shená in devíz obhajale. Vſe ſo bile v ſvôjih naj lépſhih oblékah napravljene, kakor o velikih prasnikih, in naj ſpredej |
| Genovefa (1841): | rêkla Genovefa, „to ſo rudézhe jagode. ” Pozhepnila je in nekolíko naj lépſhih naterga in pravi: „Le sini sdaj in pokuſi êno |
| Genovefa (1841): | naj ſpredej je lépa deviza vſa belo oblézhena s vervizo naj lépſhih biſerov okrog vratú ſtala in je Genovefi vénez s |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | vzdignili; ravno tako tudi visokím deželnim stanovam, ki so dvoje nar lepših shramb v Reduti brez vsiga plačila za obertnisko razstavo |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | Dine se na dilice naložé. da prej zorijo, in od nar lepših naj se seme hrani. Tudi jagodne rastlinčice se naj |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | sprede. Kadar kokone iz slame, dračja, oblanc oberamo, odločimo nekaj nar lepših, to je, nar čverstejsih za pleme, ter enako število |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | sadišča bom, 1. ne vsih, ampak nekaj nar boljših in nar lepših hrušk tukaj imenoval, z imenom kakor jih tam imenujejo |
| Spomini (1860): | roki pod glavo denem in nebeške zvezde gledam. Čez eno nar lepših, ki je ravno nad mano blisketala, pa se prikrade |
| Razne dela (1870): | skaži, Kakor res je, ter ne laži, Sim al ne nar lepših lic, Rajska krona vsih cvetíc? Koj zerkalce ji odziva |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Gnada. Baron. Govori. Matizh. Ta kranzelz ſim jeſt is tih nar lępſhih roshez , is belih , inu rudezhih , sa mojo Nęshko ſplędil |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | zhedami na pot. Na Kananſko pride. Ta deshela je bila nar lepſhih deshel na semlji. V' prigovoru ſo jo le imenovali |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | ſtaroſti je enkrat na dobri volji, kedar ſo ravno ſkledo nar lepſhih rakov s' selenjam potroſhenih na miso prineſli, to pergodbo |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | sa naprej navadnim ledinzhizam tako lepo ſtregla, ſhe bom ſtotero nar lepſhih roshiz ſpodredila; tako jes miſlim. ” |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | ko ſneg. Vſih pa je bilo od dalezh viditi, kakor nar lepſhih vertniz alj gartrosh. Eno jutro jih Mariza vgleda, ino |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | je shito ſejáno, ampak tudi marſiktere Krajnjize. Saj v eni nar lepſhih ſtrani Dolenſkiga je viditi, kako vſako leto plevejo pſhenizi |
| Slate jabelka (1844): | ſ. Avguſhtin. Sveto piſmo ſploh, poſebno pa pſalmi, ſo polni nar lepſhih naukov od boshje miloſti in ljubesni do naſ, in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | naredile, per ſtebli glatko istrébi. Glej, de boſh is med nar lepſhih in ravnih véj, le take odbral, ktere niſo na |
| Slate jabelka (1844): | ljubesin do njega; in to je edin nar vezhih in nar lepſhih darov, ki jih boshja dobrota zhloveku dati samore. « — Pravi |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | zidana iz marmeljna in olepšana z mehkimi blazinami in z najlepšimi preprogami. Tu vzeme tri krastače, jih kušne in reče eni |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | spreoberniti in kerstiti. Potlej pa se je vesel preselil v naj lepši domovino , ki jo je Gospod svojim otrokom pripravil, — v |
| Tiun - Lin (1891): | visokim drevjem obrasten otok ter se je tukaj razširjala v najlepšo, naravno luko. Tu je stalo več nego dvajset džunk, z |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | svojo misl naprebernesh, inu od tugente naodſtopesh, katiroseti v'svojo narlepshe ſdruſhbo goriuſel. Sturè terdne svoje perse is mozhjo, s'katiro |
| Divica Orleanska (1848): | se ne dá. Karol. Imé imate slabo, stric! de čednost Nar lepši žensko zaničujete. Burgún. Ta greh si sam nar hujši |
| Kemija (1869): | namoči in napne v neko zdrizasto (gallertartig) stvar, znano močnato lép (Kleister). Na velikej množini vrele vode se skrob raztopi ali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | je podarila Pruska obertniška družba 100 tolarjev za razodévo naslednjih lepíl: Pervo obstojí iz 4 lotov štérke, 6 lotov v pràv |
| Mineralogija in geognozija (1871): | itd. spadajo v skladoslovje. Grauwacke, drob, je zrnasti peščenec kremenato-glinatega lepila, tedaj jako trd po večem sivo barvan, večidel tinjec zadržeč |
| Mineralogija in geognozija (1871): | nabere dosti razkosanega kamenja, ki ni zlepljeno, kakor breccija brez lepila, pravimo mu nasipina; ako se pa nabere dosti obrušenega kamenja |
| Mineralogija in geognozija (1871): | se pa nabere dosti obrušenega kamenja, tako rekoč konglomerat brez lepila, imenujemo to valovino. Dosti mineralnega zrnja nabranega, večidel kvarčevega, zovemo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | posebno pripravno za bukvovezke lične (Galanterie) in usnjate izdelke. Obé lepíli se naglo posušite, in naj se merzli rabite. (Vinski kis |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | lotov žganja in pa 13 lotov vode. Napravi se pa lepílo takóle: vzêmi žganja in vode toliko, kolikor je potreba, de |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | listu začela. (Dalje sledí. ) Za rokodelce in mnogotere hišne potrebe. (Lepílo ali pôp za bukvoveze. ) Pruskimu umetniku, Kühle po imenu, je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | mešanjem prideva gôri imenovana zmes iz štérke in krede. — Drugo lepílo se pa takóle napravi: 6 lotov štérke naj se podela |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | lepílu, počasi prideva iz štérke in krede napravljena zmes. — To lepílo je močnejši kakor pervo, in je posebno pripravno za bukvovezke |
| Mineralogija in geognozija (1871): | za silo dober, ki ima po večem glinato ali laporjevo lepilo. 40. Nasipina; valovina; pesek; grušec. Ako se nabere dosti razkosanega |
| Mineralogija in geognozija (1871): | in glinata tla; konglomerat iz rdečega peščenca ima peščeno, glinasto lepilo z razkosanim porfirom, gnajsom, granitom, tinjčevim, glinatim škrilnikom i. d. |
| Mineralogija in geognozija (1871): | in kremenati peščenec. V kaki razmeri sta si zrnje in lepilo ni določeno, vendar je zadnjega navadno manj. Ako so v |
| Mineralogija in geognozija (1871): | ter se nahaja v vseh barvah. Zrnje je kremenec (kvarc), lepilo navadno glina, lapor ali železni oksid, redkeje roženec. Razločimo tedaj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | polagama kuha, potem naj se pa, kakor gôri pri pervim lepílu, počasi prideva iz štérke in krede napravljena zmes. — To lepílo |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | njegove ſvęte Sapovdi dershati, dobri, brumni, bogabojęzhi biti? O kaku lejpu bi bilu viditi med vami! aku bi bil v' zhaſsi |
| Genovefa (1841): | vmoríjo. Jà, hudobno je vezhkrat bolj vidljívo in ſe bolj lepo ozhém prilisuje, kakor dobro — kakor tukaj ſtrupéna muſhniza prôſto, rjavo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | savoljo njene majhine teshe, lahko nasaj vershe. Tako ſe ſnop lepo pretréſe, sernje odleti, in ſlama ſe veliko manj rasbije , kakor |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | pravopisam. Čudno naglo se je med nami razprostranil. Vidiš, kako lépo gre naprej, kader se ne prepiramo, kadar bratovsko med seboj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | grada za novo klet seliše. V posipje kopaje najdejo bel, lepo izdélan marmor, v srédi kamna križic izsekan. Ko staro ozidje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | mnogih krajih vidili mesca Kimovca in Kozoperska vnovič cvesti in lepo zelenje poganjati. Kar pa lesú ni tako čisto obnorélo, je |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | in jim z vsim v pomoč biti. — Pomagajte potrebni reči, lepo prosimo vas! Iz Podbrezja. A. Praprotnik. Ktere iména mescov so |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | pa še manj zmanjkovalo bode”. Gotovo pa smo z našimi lepo zelenimi, zdravo-zračnimi gorami zadovoljneji, kakor da bi na njih mestu |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | ajda kaj dobro obnašala in rastla, da je jo bilo lepo viditi, in ker smo imeli nekterekrat dež, je bila košata |
| Revček Andrejček (1891): | je namreč v prvem dejanju bolestna in bleda, je sedaj lepo rudeča in živa. ) Jerica. (Pihne luč, uzame kolovrat in poje |
| Sacrum promptuarium (1695): | Inu ſam G. Bug ima dopadeine nad taiſtomi, kadar ſe lepu glihaio. In tribus placitum eſt ſpiritui meo, quæ ſunt probata |
| Sacrum promptuarium (1695): | vſmlieni vy bogati pruti tem vboſim sa vaſh dobizhik kakor lepu vaſs opomina S. Chryſoſtomus, rekozh: Da ergo homo pauperi terram |
| Sacrum promptuarium (1695): | ym je, dokler nej ſo hotele bugat, kir ſim yh lepu vuzhila, nyh shkoda. Qui poteſt capere capiat: &c. Taku ſe |
| Sacrum promptuarium (1695): | podobi ene tize prishal, inu pred hisho te Gospe taku lepu peil, de od velike slatkusti je bila nje |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | Sena bode prov malu, satorej nepaſsi Ovz gori. Otava raſse lepu, Sęle inu Rępa nemore savolo ſuſhe raſti. simska Shétov. Ersh |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Gnada, oní morejo bòl vędit, koker jeſt. Baron. Sej jeſt lepú ravnam s' njo ; ſej ima per meni vſe , kar ſerzę |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | naj poſluſhala ? Jęrza. Oh, to pak ne; pravijo, de ni lepú. Matizh. Pak je v' zhaſsih dobru. Jęrza. Jeſt ſim le |
| Biblia (1584): | GOSPVD, pomagaj meni. On je pak odguvoril inu djal: Nej lipu, de ſe Otrokom nyh Kruh vsame, inu ſe pred Pſe |
| Sacrum promptuarium (1695): | lepe kranzelne ſpletli, inu vaſhe glave kronali, katere vaſs bodo leipshi zerale, kakor te krajleve krone; poshlushajte S. Chryſoſtoma. Melius eſt |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | od tergovine, rokodelstva in obertnije živiti, ktera dan na dan lepše med njimi cvetè. Od Ljubnega že zamore Savina flose nositi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | obsejane, pa ne z roko; žito se vse bolje ukorenini, lepše in čversteje raste in večji pridelk donaša. Saj že to |
| Spisi Krištofa Šmida (1883): | Ne plaši se! če burja hraste vije; Po hudi uri lepše solnce sije; ’Zročuj Bogu v nadlogi vsaki se! |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | v nas duši seme božje besede, njive oplevemo, da žito lepše raste; vprašam vas: ali ni tudi naša sveta dolžnost iz |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Zdravnik. Lepó je za domovino umreti, če je treba; še lepši pa za nje korist živeti. Tudi vi učitelji ji zamorete |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | 40 kraje. Ta naprava, s ktero se da sadje veliko lepši in hitrejši lupiti, je po Tiroljskim povsod znana in pràv |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | sreči gré, in poravná, ako opazi, da bi se kaj lepši in pametniši oberniti dalo. Ravno tako se tudi domorodec rad |
| Divica Orleanska (1848): | je v družico ženska možu; Spolnivši kar priroda ukazuje Kar lepši služi Bogu in nebesam. Ko bodo dela Boga tvojiga, Ki |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | bolj na se vleče, toraj hitreje uhaja in sveti se lepši. To pa še niso vsi prikazki, ki jih hudo vreme |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | 9. Res prav lepo je, drugim blaz'ga kaj storiti, Še lepši, jim storit' in ne jezičen biti. 10. Kdor stori sovražnikam |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | vſigavédnoſt, ſvetoſt, pravizhnoſt ino previdnoſt ſposnávali; pa nikoli nikjér ne lepſhe ino zhiſtejſhe, kakor nad Jesuſam Kriſtuſam ino tiſtim, kar je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | délo Ne bi hotel kaj ſtorit'? In komu b' ſe lepſhe sdélo Rákov ſmeſhno pot ſledit' ? Le kar s zhaſam ſe |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | simo delati, tahte v' juſihi smozhi, poſuſhi, inu potem pomakei, lepſhi gorijo. V' tem Meſzi tudi shiher shilo puſhaſh, arznujeſh, inu |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | tak zhudno lepo ſo bile narete, de bi ne mogle lepſhi israſti. „O preblaga Shofka, je isrékla Mina; reſ je taka |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | raslozhiti, le toliko ſe pa more rezhi, de zerkvam nemſhka lepſhi ſtoji, kar bo vſak tiſt poterdil, kteri je kdaj zerkev |
| Zvestoba do smrti (1851): | biti in z božjo pomočjo silnoga vraga premagati, ali pa naj lepše smerti hrabroga vojaka umreti. Krepko nagovori toraj Zrinji svoje |
| Povodni mož (1855): | pa je bila Študenčeva Poloca: Bile ste po sodbi vsih naj lepše dake cele fare. Razloček med njima je bil ta |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | veselilo viditi svojega Cara in Carico, mi ni treba omeniti; naj lepše pa so se obnašali in Nju Veličanstvoma dopadli potomci |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | v' preganjanji, ki ſo ga verni terpeli, ſo ſvojo zhednoſt naj lepſhe pokasali. ˛Shtefan, poln ſvetiga Duha, je velike zhudeshe ino |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | Takšnih je treba ali iz svoje čede zbirati, ali nakupovati. Nar lepše praseta, ki od takšnih roditeljev spomlad pridejo, je treba |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | pa tudi perje neki červi ali kukci ranijo, da izkipé. Nar lepši pridejo iz Perzije. Za kurjavo je mlad hrast boljši |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | srovo grojzdje več dobička dá kakor vino, bi se zreli nar lepši grojzdi potergali in v mesto na prodaj nosili. Tako |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | mesca žanje in pri nas v kozolce vozi, kjer se nar lepši posuší. Zelno perje, in repna in koreninina cima naj |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | dreves nič ne varje; b) izbirajo se tudi za kurjavo nar lepši in še rašče drevesa; za ostarčine, kljukaste in zavite |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | primejo, ko se koli posadé; v vlažni ne močirni zemlji nar lepši rastejo. Če se sajenke sadé, to je, mlado drevesca |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | tudi druga klaja in druge rečí, posebno ajda v kozolcih nar lepši posušé, in se dvojic (Doppelharfe) za nar boljši shrambo |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | drevesa dá, bomo bolj pri semenu ostali, iz kterega se nar lepši, nar zdraviši, nar močnejši in nar terpečiši drevesa izredé |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | pa 2 do 11 funtov, če se le dvakrat strižejo. Nar lepši, manj lepa, in nar manj lepa ima vsaka svoj |
| Razne dela (1870): | svetu tem Še Slovencam nekaj peti. Vitez Paris. Paris je nar lepši vitez, Serca vse mu spejo v rop, Z vedle |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | nam Marija, Joshef, ˛Simeon ino Ana; alj isgled vſih isgledov nar lepſhi ſvetiga shivlenja nam je Jesuſ ſam, od kateriga denaſhen |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | v' ſveto voljo boshjo pdda. To nam shivlenje pravih kriſtjanov nar lepſhi pokashe. Bil je na Nemſhkim poſhten kmet, Pavl po |
| Življenja srečen pot (1837): | ſlushevnim ſtani ſveto shivel, je bil vſim torarſham bogabojezhiga shivlenja nar lepſhi isglèd; sa ſvojiga apata alj poglavarja ſo ga svolili |
| Življenja srečen pot (1837): | ino prihodniga. “ Tim. 4, 8. „Brumnoſti hod je med vſemi nar lepſhi pot. “ ˛Sv. Gregor. 5. ˛Sv. Avguſhtin. Isglèd praviga poboljſhanja |
| Življenja srečen pot (1837): | ſhe toljko lepa prídiga, ino Bogu ravno tak dopade, kakor nar lepſhi molitva. Goſpodarja ſo beſede njegove shene sa Jesuſa ſpet |
| Življenja srečen pot (1837): | pravizhne volje, kakor tezhe le ena kerv po njihovih shilah; nar lepſhi je pa sa brate, ako jih ne raslozhi terplenje |
| Življenja srečen pot (1837): | ino jih mladi orli sa potokam poshrô. “ Prip. 30, 17. „Nar lepſhi je mladina, ki ſe Boga bojí; nar vezhi zhaſt |
| Slate jabelka (1844): | s’ tem nar bolj Jesuſu Kriſtuſu podobni poſtanemo, kteri je nar lepſhi sgled vſih pravih zhednoſt. « — ˛S. Franziſhk ˛Salesi. ˛Sveti ſlushabnik |
| Slate jabelka (1844): | vpraſhan, od kod to pride, de je njegovo polje smiram nar lepſhi. In je odgovoril: Miſlim, de to pride is tega |
| Rudninoslovje (1867): | a jedrnat se brusi, ter iz njega se delajo razne lepoče. 2. Azurit²) ali modri bakrénec (Kupferlazur) kristalizuje navadno le v |
| Rudninoslovje (1867): | da na zraku oslepi. Iz luskovca brusijo tobačnice i druge lepoče; semlét se rabi za sipo (Streusand). XI. Lágovci. (Kuphite. ) Lágovci |
| Kemija (1869): | slador. Tak malec imenujemo alabaster, ki se izdeluje za različne lepoče in umetnije, ker je tako mehak, da ga je moči |
| Zoologija (1875): | plemenita korala (Corallium rubrum), podoba 222, ki, izdelana v raznovrstne lepoče, gre v trgovini po vsem svetu. Nahaja se na obalah |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | apnica pa jim zlo hasne in sladke in prijetne in lepodišeče na taki apnéni zemlji, kjer je malo ilovne, vertne parsti |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | tacih malin ali samih ali pa z druzimi rečmi pomešanimi lepodišeče žganje žgati, ker te žlahne maline svoj lepi duh vedno |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | čern, Perlentraube in druge, posebno ktere imajo bolj mesnate, sladke, lepodišeče jagode, ki so tudi za žlahno vino dobre. To je |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | moštu preden vrè, ali pa tudi v starem vinu naredí lepodišeče vino. Ravno takó se dá iz tacih malin ali samih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | na-te obernjeno ſkerb in delo poverniti. Tvoji grosdiki, dopadljivi ozhém, lepodiſhezhi in ſladki, k ſebi vabijo ſleherno shivo ſtvar. Kdo je |
| Ferdinand (1884): | z Arabci in Saraceni. Vse je tem raje poslušalo njegovo lepodoneče petje, ker je vsako besedo, vsaki zlog čisto izgovarjal, da |
| Pozhétki gramatike (1811): | kraj opraſhovati, kako dalezh ſégajo mejniki tiga isvirka vſih govornih lepòt, tórej porezhemo enmalo od ſamih dveh rezhi, to je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | kalí le trudno maha kal ; Trave neskončno množico prebiraš, Mém lepot poljá biljk ne preziraš, Ne utrudi te snežnikov prod, ne |
| Genovefa (1841): | pervizh sopet is tamne votlíne v prôſto in zvetézho dolinizo. Lepota vſe pomládi, ktéro je sdaj fantizhek v dnévih boljſhi pameti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | predelane in ſkashene. Njih turni ſo njih nar vezhi sunajna lepota, ker ſo, kar je mogozhe viſoki in tanki, pri bolj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | prevzeten, častogladniga, zavistniga, do zadnje žile strupeniga sercá. Čednost, urnost, lepota in sreča našiga Lamprina so ga grozno v hudobno dušo |
| Divica Orleanska (1848): | je v rabo in izgled Na Brižkim tergu našim. Žen lepota Pa blago je nar imenitniši. Sorelka. Zvestoba scer še višji |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | deržijo, cvetlice in vinske terte so slednje vasi kinč in lepota. Take pohištva, take vasi viditi, se kmali spozna, da ondi |
| Valenštajn (1866): | I div'ji konj, na kterém ona jaše. Človeku je klobuk lepota, kdor Pred kraljem i cesarjem mora biti Odkrit, nikakor nej |
| Genovefa (1841): | nékaj nebéſhkiga na ſebi, in je bila v reſnizi nadsemljiſke lepôte. Genovefa je sdaj, s kônja ſtopivſhi, vſe takó milo, tako |
| Genovefa (1841): | pertergovâla, prineſt. Odraſhena deviza je bila prava podóba nedolshnoſti in lepôte in vſe poboshne matere ſo goſpodizhno — tako ſo ſe ſhe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | porte) i. t. d. takó izdelati, de dolgo dolgo svoje lepote ne zgubé. Razun tega je njegovo blagó tudi pràv po |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | v sebi (le nekoličko trohic izjemši), vse pravila, prédnosti in lepóte vsih slovnic med učenimi sedanjih slovanskih narečij, kakor rumeno solnce |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | na Horvaškem skupujejo in domu vozijo. Tudi kar se telesne lepote in čverstosti tiče, ne bodeš na slovenskem Štajaru lepšega in |
| Genovefa (1841): | ſtrupenimi ſeliſhi ſvariti, ki ſo okrog po puſhavi v ſtraſhni lepoti raſtle. „Nímaſh mi od njih jéſti,” je rêkla, „pa tudi |
| Genovefa (1841): | rjavo, dôbro, ne krivno in vshivljivo gobo sraven ſêbe v lepoti barve preſéshe. Enajſto poglavje. Genovefa dobi gôrko ovzhjo obléko. S |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | njegova zvestoba, njegova ljubezen do Sultana, gospodarja, so bile sloveči lepôti enake, s ktero je vse znance obajal. Sultan ga je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | primerimo čverstim postavam, nenavadni pridnosti, krasni lepòti in bistrimu duhu naših junaških mladenčev ino jih po vsim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | i. t. d. Se vé, de je cena razločna po lepôti blagá; takó postavim je cena mašniga plajša od 10 do |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | nikoli mogozhe; sakaj zhe jo dalej premiſhlujem to zhiſtoſt inu lepoto tvojga Evangęlia, to ſvetóſt, inu ſvetloſt tvoje Zęrkve, vękſhi lubęsen |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | pravo ali pa le takó imenovano lijonsko, njegovo blagó daljši lepôto ohrani od druzih enacih izdelkov. On je namreč naredbo znajdel |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | podobni, in vezhi del s turnzhki in drugimi poslazhenimi drobnimi lepotizami olepſhani. V nekterih zerkvah na Krajnſkim ſe ſhe dobi kak |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | sgolj resaniga kamna, s neisrezheno lepo in drobno sdelanimi kamnatimi lepotizami obdani,manjſhi in manj dragi turni ſo pa po podobi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | po ſteni odſekati, loke po velbu odbiti, in druge ſtare lepotize po ſtebrih in po ſteni podrobiti. Kdor déla in blaga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | firneža nam je razodel francoski malar Heinc, ki nas je lepotičenje mehkiga lesa naučil, ki nam je pa tudi to povedal |
| Tine in Jerica (1852): | napuh in nečimernost zapeljan. Pa materi reči, naj otroka z lepotičenjem ne razvadi, bi bilo toliko, kolikor ji v oči skočiti |
| Tine in Jerica (1852): | dete. Liza je imela edino veselje z detetam. Tako je lepotičila to malo stvar, kakor kako igračico; kadar je šla ob |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | paſek lepſhi perleshe, kakor ſhe toljko draga piſana ino bliſhiva lepotija. To‐ rej is ſerza shelim, de bi tud ti v' |
| Genovefa (1841): | ljubo déte, plazhilo sa ſvôje svéſte, ſomiloſtljive ſolsé. Môja nevéſhka lepotija ſo bili in ſkôraj od tiſtiga zhaſa, kar ſim jih |
| Genovefa (1841): | ſvôjiga goſpóda prejéla, ſo bili okróg môjiga vratú. Tvôja nevéſhka lepotíja imajo sdaj biti. Vezh ko jesero goldinarjev veljájo. Ne sanêſi |
| Genovefa (1841): | in marſiktéri slat (zekin), ki ji ga je vojvoda sa lepotije dal, je moshém podelila. S majhnim jérbaſzhikam na roki je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | in vasí kaj zlo olepša in veliko dobička prinese. — Tako lepšanje vasí bo mnogemu lep izgled in veselje; eden drugemu bodo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | laglje svoje davke odrajtujejo. Glejte, koliko tedaj poprava potov in lepšanje vasi duši in truplu blagra prinese! En dan v parižki |
| Genovefa (1841): | je zvetlíze, ktére ſo ji malo dolinizo s mnogimi barvami lépſhale, pregledovala, je rekla: „Tudi vé ſté mi prijasni poroki, in |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | svoje hiše in stanja in druge potrebne poslopja popravljali in lepšali, kjer bote veliko ložej vse vkup vozili: les, derva, kamenje |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | zaznamki, ki opominjajo na združeno častje Višnuvo in Shivino ¹). Lelja, ler, limbar je bil staremu Slovencu svet cvet; zato je imenoval |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | inter flores nudato corpore lilii ab ore blandule spirabat”. Lelja, ler, limbar je lukova ali čebulja rastlina in je bila Aphraditi |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | terdi, ſhpotlivi lęjſs ſvoje ſmèrti doli vlęgèl. Ali pomiſlite! ti grosovitni trinogi, ne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | pusti tedej omajeniga na sonci ležati; od prenagliga sušila se les močno vkup stiska, ter se raspoka. Če ti je le |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | de se červ ne zaredí. — Kolikor terji ali mehkejši je les, toliko vožji ali širji se razpoke ravnajo po njem, kadar |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | širji se razpoke ravnajo po njem, kadar se suší. Mehek les se zlo razpoči. Razpoke so po zunajnim okrogu široke, vožji |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | bile. Če ležijo klade v lupji, jih červ naverta; omajen les se pa od sonca razpoka; po režah se klada napije |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | se sme pa le na debelo obtesati zató, kér se les na sušili zvije in zverže, in kér z nar večim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | začne peréti in ne razsuši se nikdar več; delj ko les leží, veči prihajajo rujave perele lise in so dostikrat takó |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | ravno po ti podobi veči, de pride v dve versti les noter. Kdor hoče slastniga in lepiga sadja nasušiti mora: 1 |
| Robinson mlajši (1849): | Ni se mu pak zdelo, da bi k tomu vsaki les dober bil; zato si je izbral, kteri bi terd ino |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | se po tem, da ima večje in sercu podobno perje. Les njegov služi za ravno take izdelke, kakor les belega gloga |
| Genovefa (1841): | podal. „Oh ljuba mati! ” je sazhel, „sakaj dershite smiraj ta léſ v roki? ” „Ljubo déte”! mu je rêkla, „dàlj ſim miſlila |
| Genovefa (1841): | Bôshjiga ſina rasloshiti. Po tém boſh tudi previdil, kaj ta léſ v môji roki poméni. Poſluſhaj tedaj pasljivo, kar ti bom |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ki ſe na dvoje lozhi, de ſe ſtari in terhlen leſ, nar boljſhi od lipe in verbe, noter dene ino piha |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | leſnike. Tode zepi ſe murva na divjo, ne na drug leſ. 4. Murvne meje. Murvne meje ti ſilno ſvetujem, sato ker |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | raſte in ſe ohrani, ker enkrat obrana ſpet poshene in léſ dosori ; in deſi vſako semljo sa ljubo imá, vender na |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ali de bi delo prevezh persadevalo, je bolj, ga sa leſ oberniti, in po njem jeſenje, jelſhovje, jagnjeda ali topole naſaditi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ki imajo ſilno salo perje, pa niſke oſtanejo, in ima leſ debelo ſverſh, rade posébejo , kakor vſe take , ktere debelo ſverſh |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | je 20 zhevljev debel. V ſredi derveſa, kjér je she léſ ſtrohnel, ſo naredili ſtanizo (zimmer) 12 zhevljev dolgo in ſhiroko |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | sa tri petize narediti, slaſti v takih krajih, kjer shiv leſ, to je drevó na ſhtoru, ni slo drag. *) Kdor ſe |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | V'sadnim Firtelzu per lepimu zhiſtimu vremęnu leſs sa zimprat ſękati, toku dalje terpi, inu ga zherv ne |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | sadnimu Meſzi obrozhe ſękati, toku veliku dalej na ſodeh terpijo. Leſs pa sa derve ſękati, kader Meſez gori jemle, toku to |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | svoj izvirk. (Dalje sledí. ) Še nekaj od mizarskima in tesarskima lesá. (Nadalje. ) Kakó z lesam ravnati , kadar je posekan. Imej skerb |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | je razodel francoski malar Heinc, ki nas je lepotičenje mehkiga lesa naučil, ki nam je pa tudi to povedal, de naši |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | jo jabelčni olupnik (Àepfelschâler} imenujejo in ki je ali iz lesá ali železa narejena. Leseni olupnik veljá 40 kraje. Ta naprava |
| Zlata Vas (1848): | dobro. Kadar so v gojzdu mesto zadeli, ki je premalo lesá imelo, so toliko iz druziga vzeli, kolikor je uni premalo |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | divjake cepljene bile, ker take nimajo tako dobrih koreninic, zdraviga lesá, gladke kože in tako lepe rasti. Ali od več straní |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | zadnji čas je, da se občnemu pomanjkanju in strašni dragoti lesa v okom pride. Navadnega in večjega drevja popisujejo in priporočajo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | podoba našega Krasa, flosarje prašal ali jim ne bo kadaj lesa zmanjkalo? Ali vsakokrat sem dobil odgovor: „Dokler tergovina, kar Bog |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | druga pot očitno bolja? in ktere opravila segajo zastran prodaje lesa v opravilstva gojzdnega oskerbnika? 3. Ktere pravila veljajo sploh zastran |
| Mineralogija in geognozija (1871): | tudi tačas plavje pripomoglo delati premog, kakor še dandanes veliko lesa plava po rekah. Vendar nas drevesa v premogovih jamah v |
| Robinson mlajši (1849): | naimer nekoliko železnih lopat. Petek jih je sicer iz terdega lesu izrezal; pak z železno lopato se vemdar lehko vêč opravi |
| Robinson mlajši (1849): | le igračka zdelo. Izmislil si je tude nastroj — orod iz lesu , podobni vezači igli, ktero je z kamenim nožem izrezal. Ino |
| Robinson mlajši (1849): | maraje, je le ročno tekel, da bi si za — nj lesu poiskal. Ni se mu pak zdelo, da bi k tomu |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | drevje noter ſpravlat, mravliſhe prov potolzhit, inu pomoriti. Aku veliku lęſa sa zimpranje je potręba, toku to shlęhtnu ſe sna poſsękati |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | imá 12 ljudi dovolj proſtora. Okrog ſtanize je klop is leſa tega dervéſa isresana. Tudi vrata in eno okno ima ſtaniza |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | gotovo is klaſja isluſhi. Sakaj nemſhki zépez je is terdiga leſa tako s resivnikam isdélan, de je od sgorniga konza, proti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | orli ali odlarzhki opiſana in s kratko zevko is maliga leſá ali shive terte krajnſkiga kmeta kashe. '' Temu jes odgovorim : Zhe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | debela , in nekoliko ſhibka paliza is kerpkiga (elastisch) ne prekerhkiga leſá. 2. Mora biti nekoliko, kakor lok, napéta, tako de je |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | je nar bol napęt: al ſhe saſtopniſhi: ſe vsamęta dva leſsá, vſaki 4. zolle; enu od teh ſe poloshilaa lęvo ledvizo |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | konza tiga herbtá, glih na sdol; kjer tedej te dva leſsa, en glih ogèl ſturę, inu vkup sadęneta, na konzu obęh |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | goſtokrat prasnovali, ſo ſe od ſtariga vojſhaka navuzhili is domázhiga leſu mnogotere sa domazhijo potrebne rezhi ſami narediti. Kolovrati, leſene ſklede |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | dela alj drakſlarije prav dobro navadil. Bersh poſkuſi is tákiga leſú kokolovrate, torila, pipe, ſhkatle, shlize, zhedne palize ino drugo domazhe |
| Kratki navod zreji domačih svi... (1871): | Zraven pa pazi, da boš enakočasnu preloženim gosencam odločil druge lese, nego gosencam, ki se 12—16 ur pozneje izbudé. Ako |
| Kratki navod zreji domačih svi... (1871): | mladike, i ko bodo zlezle nánje, prenesi jih na take lese, na kterih so gosence, ki tudi še niso za spanje |
| Kratki navod zreji domačih svi... (1871): | stare kožice; i potom še le jih prenesi na novo lese. Tudi to se lehke dela s pripomočjo luknjičastega papirja, ali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Še nekaj od mizarskima in tesarskima lesá. (Nadalje. ) Kakó z lesam ravnati , kadar je posekan. Imej skerb, de se ti posekan |
| Gozdovnik (1898): | Estevanu puško na onem kraju, kjer se tir sklepa z lesom. Arečizo je to zadetje tako pretreslo, da je omahnil in |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | veliko slata ino ſrebra. Vſe ſtene ſo bile ſ' zedrovim léſam obdjane, ino s' slatimi roshizami ino dreveſi opiſane. Altar, vſih |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | Je uni kupèz en ſlab zhlovek, katéri ſe enimu ſhibkimu lejſsu, eni ladji savupa, inu ſe podſtopi med tréſki inu viharji |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | in Kozoperska vnovič cvesti in lepo zelenje poganjati. Kar pa lesú ni tako čisto obnorélo, je pa vunder močno odgnalo, in |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | in pervi na „železne vrata” poterkal, da naj se odprejo lesu iz štajarsko-slovenskih gor , v naših „Novicah” vsem slovenskim bratom v |
| Kemija (1869): | v kostanji, želodu, jabelku, celó v drevesnem lubji in v lesu ga je najti v pičlej množini. Ako se ti rastlinski |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | gojsdov v kakim kraji, toliko mènj ſe poſameſnim gojsdam na leſu posná. Vſakdo ve, de ne prineſe dobizhka, zhe med drugim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | do sadnjiga ſhtora in zveka pohlaſtájo. — Per grajſkih gojsdih in leſih ſizer borſhtnarji drevéſa odkasújejo, ki ſo poſekati, pa ti niſo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſebój potégne, vſe s tém vred kupzu gré. — Kjer v leſih oglje kuhajo, poſébno najeti leſarji (holzarji) vſe radi potratijo, in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | perpravno, ali kjer ſe je léſ ſam slo opuſtil, novih leſóv saſejati, kakor ſe je ſem ter tje na Gorenſkim in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | in kakó pomagati. Reſ, de ſo ſem ter tje ogledniki leſóv (hoſtnikarji, borſhtnarji); ali do sdaj je to ſhe malo pomagalo |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | jim pravi, „kaziga hudobnesha je moj mosh v' hiſho pervlékel. Lèſ v' hiſho pride, ino ſe me lóti. Jàs pa savpijem |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | lahko noter potisnejo, ali pa vun potegnejo. Na petih takih lesah se more vsaka dva dni deset mirnikov sroviga sadja posušiti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | mnogih šegah: ali v posebnih pajštvah, ali v peči na lesah, ali na peči, ali na sapi in na soncu. Na |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | drugim koncu naj bodo vrata šest čevljev široke, de se lese vun in noter devajo, pa se mora takó zapreti, de |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | nič ne kadi, kér sadje ne sme po dimu smerdéti. Lese iz protja spletene naj bodo po sežnji dolge in široke |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ali 10 zhevljev, in de ima ſtrop, zhe tudi is léſe, pa ometan. Potlej pa ob ſteni léſe kakor polize is |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſe lahko saporedama pozhedijo , ko zhervi na drugo slesejo. Te leſe leshé po 2 zhevlja ena nad drugo per ſteni na |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | v kozbo puſhati. Ko ſe vſi zhervi vpredejo, je treba leſe in dilize, na kterih ſo bili, vseli in lepó poſnashiti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | zhe tudi is léſe, pa ometan. Potlej pa ob ſteni léſe kakor polize is térſta ali pa is leſenih palizhiz takó |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | palizhiz takó narejene, de zhervi lahko od ſpodej nanjo slesejo. Léſe ſe tadaj takó naredé, de ſe tèrſt ali pa leſéne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | mehki poſtanejo, nehájo jeſti, sazhno vratove nakviſhko vsdigovati, po robi leſe leſti, kakor de bi nekaj iſkali in bi radi nakviſhko |
| Revček Andrejček (1891): | vežnim vratom, potrka in pokliče. ) Jeklen! Jeklen! (Zbeži tudi skozi leso. ) Andrejček (v polspanju, skloni se). Zdi se mi, da sem |
| Revček Andrejček (1891): | na tleh). Dobro se je izvršilo. (Izgine na zadaj skozi leso. ) Grešnik (gre k vežnim vratom, potrka in pokliče. ) Jeklen! Jeklen |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | tudi ſhe vezhkrat vmeſ, to je, drugo isbo ali prebivaljſhe, léſo ali mresho jim s perjem naloshiti, de nanjo slesejo; ſtaro |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ali mresho jim s perjem naloshiti, de nanjo slesejo; ſtaro leſo pa vseti, poſnashiti in poſuſhiti, jim ne prevelike ne premajhne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | drugo per ſteni na ſtebréh ali pa saporedama. Na drugo léſo pa slesejo zhervi. Kadar ſe jim paſha perneſe na novi |
| Zlatorog (1886): | druge vabi. Iz dežele vlaške Mazáči, glumci, krámarji, slikárji Prihájajo le-sèm. Od Koborída Pa do Trbiža gredo svoja pota In tam |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | vędnu odpèrti ſtudenzi ſo tę kryvave rane naſhiga dobrotliviga Jęsuſa. Leſèm tèdaj k' nogam njęgoviga ſvętiga krisha, vaſs povabim, o vy |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | se ti lepo podá Beraška prazna mavhica! V nji boš lesén kozarc dobil, Z njim bodes hladno pitje pil; Kjer koli |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | Pri kraju vode je bil lesén stopáj, na kterem so jirhar in njegovi pomagači kože spirali |
| Fizika (1869): | Postavljen je v stojalo, čegar spodnji in gornji konec je lesen. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | koncu, kjer so mesteje, naj bo zidana, vsa druga pa lesena ali k večimu ometána; na drugim koncu naj bodo vrata |
| Robinson mlajši (1849): | okrožniki — talerje; žlice, kleši, mehi, ročke — buče — verči ino druga lesena, železna, cinova ino medena kuhinjska posoda; esu — tu so takaj |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | zmiraj visel velik žurč. Veste li, kaj ježurč? Velika lesena okrogla posoda; Horvati ji pravijo čutura. Ko smo ravno za |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | imajo sdaj v Londinu, glavnim méſtu engleshkiga kraljeſtva. To je leſena omara, ki na ſamim ſtojí, kakih devét zhevljev dolga, 3 |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | so v létu 1818 voglaste zerna toče padale, ki so lesene predokna prestrelile. Beremo tudi od ledenih kosov, ktéri so med |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | kakor sim vam ravno popred povédal. Nar slabéji so pa lesene zató, ki se ne dajo čisto čediti, mleku neprijeten okus |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | de ne pozabiš, kadar les sekaš, tersk, vej in vse lesene šare iz gojzda čisto pospraviti, de se červ ne zaredí |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | Niso ga druzega orožja imeli, kakor lesene z bivolovskimi kožami preprežene škite, srednje dolgosti sulico kratko krivo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | bolj v mlakah, kot na suhem; preden so dobili vojaki lesene hiše (in še zdaj jih ni za vse dosta), so |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſe ſhe pomiſli, de ſo po kmétih hiſhe ſhe vezhkrat leſene in s ſlamo krite, ſe mora vſakkdó zhuditi, de ogenj |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | se sterdi in raste. Od mladega taka rastlina še nič lesenega nima, ampak pozneje se korenine in bili sterdijo in zlesenijo |
| Slovensko berilo za šesti gimn... (1854): | pocepalo v jarek. Avgust, ki je gledal zmirom z visokega lesenega stolpa, da napraviti nov, četerti most. Ali ne upajo mu |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | tanko pomažejo, poverhu pa se s prahom iz 6 delov lesenega pepéla in 1 dela sožganih kostí ali pa krajde zmešanim |
| Zlato pa sir (1860): | pečinah, da se bom komaj mogla ločiti od ovác in lesenega stanú. Zadovoljna sem, nadlog se več ne bojim, pa upam |
| Kupčija in obrtnija (1872): | gore do podstrešja. Te bele niti prepredejo vse, kar je lesenega, v hiši od zunaj in od znotraj, še celo skoz |
| Najmlajši mojster (1896): | glavice. Pred hišnimi stopnicami sta stali dve palmi in z lesenega pomola je stegal zeleni bršljin svoje vejice navzdol. Čedno pobeljena |
| Žalost in veselje (1870): | rokah imela je patanošter ter opravljala svojo večerno molitev. Na lesenem stalcu je berlela leščerba, na steni viselo je razpelo in |
| Žalost in veselje (1870): | ktere je Indijan znal prav dobro speči verteč jih na lesenem ražnju nad žerjavico, nekaj kruha in steklenica vina, to vse |
| Pomladanski vetrovi (1881): | Spomnil se je, da se je pred nekimi leti na lesenem konji sedéč v krogu vozil pod veliko, iz platna narejeno |
| Cyclamen (1883): | njega, skoro dotikajoča se ga. On je slonel ob debelem, lesenem stebru ter neprestano in molčé gledal ven; kam: ali v |
| Cyclamen (1883): | katerega je davkarski sluga umetno pri kresnem ognji na dolgem lesenem drogu pekel; vsi skupaj pa so zložili novce ter kupili |
| Iz arhiva (1890): | več so govorili njuni pogledi. Bila sta že skoro pri lesenem križu, ko ju je ustavil neki šum. Kakih deset korakov |
| Očetov greh (1894): | vstopi mati ter prinese hleb črnega kruha in na majhnem lesenem krožniku kupec lepih jabolk. »Letos jih je bilo nekaj, tu |
| Najmlajši mojster (1896): | zakon med Žlebnikom in Tramterico, sedel je najmlajši mojster na lesenem pomolu, njemu nasproti pa hišna gospodinja. »Sedaj so zavore odstranjene |
| Gojko Knafeljc (1899): | in zaždel. Po sobi je bilo tiho, pusto, dolgočasno. Na lesenem pultu, ki mu je služil za pisanje, je dremala mala |
| Obljubljena (1881): | let. Jaz sem se rodil, to ti je znano, v lesenej oglarskej koči visoko gori na planini, ktero je odnesel, ko |
| Luteranci (1883): | krik se razlega v globini in kletev nekoliko višje ob lesenej brvi, ki vodi prek Kokrske globine. „Ali si utihotapil enega |
| Zvezdana (1883): | krst in slobodo zlatno« med polmesecem in jugoslovanskimi junaki. V lesenej koči je sedel v istem času proti večeru črnogorski častnik |
| Žrtva ljubosumnosti (1884): | tare glad. Zatorej mu prinese kakor beraču nekaj jedi v lesenej skledici. Z neizmerno slastjo použije Branko slabo večerjo; kajti dva |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | imenujejo in ki je ali iz lesá ali železa narejena. Leseni olupnik veljá 40 kraje. Ta naprava, s ktero se da |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | špirita) tako, da raztopljina je precej gosta. Ko hočemo dve leseni plošči vkup votati, ju namažemo s to raztopljino, denemo vmes |
| Mineralogija in geognozija (1871): | kamen, Hypersthenfels, 72. Hippuritenkalk, hippuritni apnenec, 128. Hladiven, kühlend. Holzstein, leseni kamen, 33. Honigstein, medenec, 62. Hornblendegranit, roženčev granit, 70. Hornstein |
| Genovefa (1841): | ſladko sadremala. Dôſti brihtneji in mozhneji ſe je sbudila. Mali leſéni krish, ktériga je smiraj v rokah dershala, ji je bil |
| Spisi Krištofa Šmida (1883): | ugledajo nizko v dolini, vendar še verh sivega skalovja nekoliko lesenih hiš, in med njimi malo kapelico. Na levo se je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ob ſteni léſe kakor polize is térſta ali pa is leſenih palizhiz takó narejene, de zhervi lahko od ſpodej nanjo slesejo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | zhbele po simi bres zopernije pred ſmertjo obvarjejo. V naſhih leſenih panjeh, ali voleh — kakor v nekterih krajih pravijo — nektere zhbele |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | preiši ušesa, in ako červe v njih najdeš, jih z lesenim, gladkim klinčkom potrebi. Da ranjeno kožo zaceliš, vzemi kurje pero |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | jim služi brezovo tertinje ; kar pa terdneje zvezati hočejo, z lesenimi žeblji zbijejo, železa ali jekla ni trohice pri flosu. Deske |
| Robinson mlajši (1849): | železno lopato se vemdar lehko vêč opravi, nego li z leseno. Ker pak si je Robinson térdno umenil, da bode posle |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | ne bila. Tudi moraš mleko z nalaš za to narejeno leseno žlico pridno mešati, posebno z dna in s strani, de |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | ponev od ognja odstavi, deni čez pol minute breskve z leseno žlico vanjo, premešaj jih, deni jih zopet na srednji ogenj |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | svojih planinah veliko ovac redijo, — smolo, lončarske pridelke in mnogoverstno leseno pohišno orodje. Pervo „stavo” imajo v Celji, če je dobra |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | za vidovino, to je, za človeka, kteri vse zna, celó leseno laž napraviti,-prav modro na to reče: „Kralj Matjaš je |
| Kemija (1869): | imenujemo, dasiravno nam njihova razkolitev tega ne potrjuje. 1. Moševina (lesna vlaknina), C12H10O10. (Pflanzenfaser.) Glavna tvarina vseh rastlin je rastlinska vlaknina |
| Kemija (1869): | delom obstoji iz neizdatnih snovi, kakor so na pr. moševina (lesna vlaknina), smola, guma i. t. d., prave krepke in delujoče |
| Kemija (1869): | Holzgas, plin iz drv, 394. Holzgeist, lesna žestina, 474. Hornstoff, rogovina, 492. Humus, črnica, prst, 505. Hydrat |
| Kemija (1869): | Kloroform, C2HCl3, se napravi z destilovanjem razblažene lesne žestine, vinskega cveta in klorovnatega apna. Kloroform je brezbarvena tekočina |
| Kemija (1869): | iz same rastlinske vlaknine. Imenitne v obrtih so tudi mnoge lesne razkoline, no o teh bode še več govorice na koncu |
| Kemija (1869): | fluchtig. Hochofen, plavež. Hollenstein, hudičev ali peklenski kamen, 437. Holzessig, lesni ocet, 510. |
| Botanika (1875): | iz debelostenastih lesnih stanic sostavljena, in pa iz cevi narejeni lesni del, ki je proti sredini debla obrnjen. Tudi se zapazi |
| Botanika (1875): | les tako kakor pri storžnjakih sostavljen edino le iz pikastih lesnih stanic in njihovo seme dvoloputasto. Teh rastlin je pa tudi |
| Botanika (1875): | cevnem povezku se razločuje zunanja lika, ki je iz debelostenastih lesnih stanic sostavljena, in pa iz cevi narejeni lesni del, ki |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſuhih letah ino simah, ki tla ne smersnejo, slaſti v leſnih krajih ſturijo velko , v mokrih letah ino hudih simah malo |
| Kemija (1869): | izkopane rude se v ta namen razdrobé in pomešane z lesnim ali kamenim ogljem sipljejo v plavež, pod. 54. Predno se |
| Botanika (1875): | povezkih, zato vidimo v dveletnem deblu stržen obdan z dvojnim lesnim in z dvojnim ličjim kolobarom, med kterima, je tvorilno staničje |
| Robinson mlajši (1849): | da v toti celi krajini nič druga ne rase, kakor lèsno drèvje ino trava. Kako je bèržčas siromaku pri tem ozku |
| Mineralogija in geognozija (1871): | Perlmutterglanz, biserni lesk. Peč, Bank. Pena, apnena, Schaumkalk, 38. ,, morska, Meerschaum, 48. ,, manganova |
| Mineralogija in geognozija (1871): | kovinskega leska. Beli arsenati nikel, Ni As2, je belega kovinskega leska kakor kositar. Nikelov cvet, Ni As + 8H, je arsenokisli nikelov |
| Mineralogija in geognozija (1871): | t. = 3 do 4, g. = 2.9 do 3; prozoren je, leska steklenega, brezbarven. Dostikrat ga najdeš po mehurčkih v basaltu in |
| Mineralogija in geognozija (1871): | bolj v brezličnih, kroglastih, grozdastih gmotah, kakor baker rdečega, kovinskega leska. Beli arsenati nikel, Ni As2, je belega kovinskega leska kakor |
| Mineralogija in geognozija (1871): | pod. 72, 73 in 74; siv je kakor steklo, kovinskega leska; t. = 3 do 4; g. = 5. Glavni njegovi sestavni deli |
| Mineralogija in geognozija (1871): | Trdota mu je = 2.5; g. = 8. Cinober je neprozoren, demantovega leska in karminaste (rdeče) barve, razo dá lepo škrlatasto. Ako ga |
| Mineralogija in geognozija (1871): | do 3.5; g. = 3.8 do 3.96; prozoren, žarke lomi dvojno, leska je steklenega, večidel vodočist, bel, plamen pihavnik ov pobarva purpurasto |
| Mineralogija in geognozija (1871): | bela nikelova ruda Ni S2 + Ni As2, je svinčeno-sivega kovinskega leska. Dalje se nikel veže z mnozimi kovinami, izmed kterih navedemo |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | vzeme biser, ki se je svetil kot zvezda s sedmerim leskom. |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | človeku zbujal zaupanje, in oči so se svetile v mladostnem lesku. »Doli k detetu! « ponavlja mati, in v njenih besedah je |
| Zeleni listi (1896): | kako srčno je zahvaljeval Boga za-nj! 13. Marjetica. Pod neko lesko, rastočo daleč zadej v kotu velikega gozda, cvetele so tri |
| Slovenske večernice (1865): | res, leta 312 se prikaže Konštantinu po poldne na nebu leskeč križ z gorečimi čerkami: »V tem znamenji bodeš zmagal. « Ta |
| Razne dela (1870): | na mah odpró se vrata, Jagod bisernih in zlata Vsa leskeča, svitla vsa. Se prikaže kneginja. Na povoju černolasnim Sveti luna |
| Marjetica (1877): | za krila, ondi laški svilni žamet za jopice, tu gladka leskeča svila za predpasnike, bruseljske špice, rudeče in plavo trakovje, in |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | ti bolezni, ktera večdel od sončne vročine izvira, ima živinče leskeče, vun stoječe oči, vroč gobec, jezik prevlečen z žlezo. Ušesa |
| Razne dela (1870): | kite, Lica i čela okolj blešivne si kodre popravi, Krasne, leskeče, ki se na glavi mogočni vertijo. Vzame obleko potem ambrozje |
| Žalost in veselje (1870): | je ležala pripravljena na skok kraj germa in ostro upirala leskeče oči v Aleša. To je bil važni trenutek. Aleš stopi |
| Kupčija in obrtnija (1872): | pravega razločiti. Kakor je že rečeno bilo, je ni bolj leskeče stvari na svetu, nego je demant. Demant je navadno čist |
| Moč ljubezni (1865): | se ne dá oslepiti vabljivemu mamonu, in se obrne od leskečega pa zapeljivega bogastva k dragocenemu biseru, ki v vernem srcu |
| Fizika (1869): | izpred oči, in namesto rumenega žepla in namesto živega srebra leskečega se kakor srebro, dobi se živo - rdeči cinober. In takih |
| Ljubljanske slike (1879): | vgobnjena, tako da so prsa izbuhnjena, posebno če je kaj leskečega na njih. Prav tako je njegovo obnašanje navzgor prikupljivo in |
| Razne dela (1870): | Močí izraz je vsaka činba, Pazivni gled sovraštva blesk, Oklep lesket, somrak ogrinba, Stop noge strah, tip roke tresk. Konj osedlan |
| Razne dela (1870): | je moč, Mi dal spoznanja je potrebno šibko mero, Pobožnosti lesket v oserčja motno noč, Podpihal vedno scer mi v jedru |
| Razne dela (1870): | tma po tišinah, Po haremih lepot zapertih! Le lune lagoden lesket Na te skrivnosti tajno sije, Nemaranje pa časa let, Posvetno |
| Razne dela (1870): | nami kdo pomoč nadlogi vé? Kdo v tako tmo prižgè lesket svitlobe? Kdaj upati, in kak izid se smé? K posvetu |
| Mineralogija in geognozija (1871): | Nickelerz, nikelov lesketač ali bela nikelova ruda, 55. Niekelwismuthglanz, niklo-bismutovi lesketač, 55. Niederung, nižina. Nikel, žveplenati, Schwefelnickel, 55. ,, arsenati, Arseniknickel, 55. |
| Mineralogija in geognozija (1871): | Nerineenkalk , Nerinejski apnenec, 124. Neusilber, novo srebro, 56. Nickelantimonglanz, niklo-antimonovi lesketač, 55. Niekelblüthe, nikelovi cvet, 55. Nickelerz gl. Nickelglanz. Nickelglanz oder |
| Mineralogija in geognozija (1871): | skorja po nikelovih rudah, redkokedaj v nakopičenih iglastih kristali : Nikelov lesketač ali bela nikelova ruda Ni S2 + Ni As2, je svinčeno-sivega |
| Mineralogija in geognozija (1871): | cvet, 55. Nickelerz gl. Nickelglanz. Nickelglanz oder weisses Nickelerz, nikelov lesketač ali bela nikelova ruda, 55. Niekelwismuthglanz, niklo-bismutovi lesketač, 55. Niederung |
| Mineralogija in geognozija (1871): | činnost. Wismuth, bismut, 58. Wismuthblende, bismutovi bliščenec, 58 Wismuthglanz, bismutovi lesketač, 58. Wismuthkupfererz, bismutovi bakrovec, 59. Wismuthocker, bismutova okra, 58. Witherit |
| Mineralogija in geognozija (1871): | z mnozimi kovinami, izmed kterih navedemo antimonov nikel, Ni2Sb, niklo-antimonov lesketač, Ni S2 + NiSb, niklo-bismutov lesketač in železo-niklovi kršec. |
| Mineralogija in geognozija (1871): | navedemo antimonov nikel, Ni2Sb, niklo-antimonov lesketač, Ni S2 + NiSb, niklo-bismutov lesketač in železo-niklovi kršec. |
| Bolna ljubezen (1874): | je pustil — dva cekina, rumena, okrogla in tako vabilno se lesketajoča. Kako se mi je užgal srd v duši! Pograbil sem |
| V krvi (1896): | okna pl. Jekler, da je zarožljala kakor čisto srebro se lesketajoča sablja, ter dejal: »Gospica, nevesta prihaja! « Vse je pohitelo iz |
| Vinjete (1899): | zavladalo med njima od prvega hipa. Kakor da pelje vsenaokrog lesketajoča se megla; nikjer jasnejšega mesta in trdnih oblik. Ali nekdo |
| Vinjete (1899): | vrag vedi, – odkar sem videl ta dva čudovita siva bisera, lesketajoča se v rosni luči, – nimam nobene simpatije več do temnih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | venec občinskiga vesélja vili, ker so Jima svitli vlak ali lesketeči obhod z prižganimi baklami osnovali, z kterimi so šli (60 |
| Revček Andrejček (1891): | proti ozadju na levo. ) Andrejček (sprejme od Jerice citre, katere leskečih oči ogleduje, ne da bi se za vse drugo kaj |
| Gozdovnik (1898): | Morala sta prav blizu mimo Pepota, ki je prišleca prebadal leskečih očij trepetaje iznenadenja. Grof je moral to ostro pogledovanje opaziti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | sneg beli zobje. Njih čelo krasi parta (šapel), nakinčena z leskajočimi kamnički, ki so v žolto (rumeno) svilo vdelani in z |
| Genovefa (1841): | ſíje, s zhudno lépimi, rudezhe in viſhnjevo in seléno ſe leſketezhimi iſkrami poſút! Ako ravno ſo vſe dreveſa bres li- |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | do pol pasa segajo, na persih z lepo od bisera leskajočo iglo spéti, 80 njih dolnja obléka. Verh tega perténiga oblačila |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | in podolgovate, iz kterih se čez tri dní beli z leskečo mokroto obdani červiči naredé. V manjši hišice deva matica zalego |
| Razne dela (1870): | pripaše, Skit si pripravi blešeč ugodne širjave in teže, Dene leskečo potem čelado na glavo ponosno, Žima jo kinča vse krog |
| Ljubljanske slike (1879): | pravi temu „gosli kazati“) in da dobi koža pravo, nježno, leskečo barvo ter potrebno voljnost, se rabijo razne pomade, šminke, dišeče |
| Obljubljena (1881): | imenovali ljudje« pristavi Pavlina in povesi obraz, da bi zakrila leskečo solzo v očesu. »Imenovali so naju obljubljenca« nadaljuje z mehkim |
| Gozdovnik (1898): | bilo vzdignolo že zdavnaj ter je s svojo jasno in leskečo lučjo razsvetljevalo krajino, da jo je bilo daleč razločevati. Brez |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | bela, Ko sestrica nas vesela Od kraljev'ga solnca dana: Glej! leskeče se v blišavi Vse v dolini in višavi! Zdaj zvestó |
| Slovensko berilo za šesti gimn... (1854): | noč, grom in burja razkačenost vojščakov še povečuje. Strašno se leskeče o bliskanju orožje. Po junaštvu, umetnosti in sreči je premagal |
| Kranjska nevesta (1864): | Glej, kako ti je vodica mirna in pokojna, in se leskeče v solnčnem žaru, ko se je malo popred penila in |
| Razne dela (1870): | ona ozrè, ugleda nebeški zatilnik. Nedrija rajskiga kras, očesi pohota leskeče, Vida zavzeta ji koj izusti te krilate slova: K čemu |
| Marjetica (1877): | Cilja in pokaže Marjetici novo srebrno dvajsetico, ki se tako leskeče pri ognju, da človeku kar vid jemlje. "Torej je res |
| Abadon (1893): | nego njih hvala, onda si tudi lahko pomagaš. Dočim se leskečeš v visokosti in v odlikah, čuti se narod samega sebe |
| Tihotapec (1855): | Mu na licu bledem sije, Kot u jutranji naravi Rosa lesketa na travi. Milo strune kmal donijo, Kmalo divje zaveršijo, Milo |
| Ljubljanske slike (1879): | ali „komísar“, kakor mu priprosti ljudje pravijo). To se ti lesketa, bliska, škriplje in kadi za njim, nihče drugi se ne |
| Prvi sneg (1886): | narodov in vseh stanov vsega svetá. In kako se vse lesketa od samega sijaja! Tù vidiš gospodično, ki se je preoblekla |
| Postillion d'amour (1887): | prednjem krovu. Drugi dan solnce pripeka na brodič, Čankiang se lesketa in jemlje vid, izgubil je svojo moč, zlil se je |
| Blagomir puščavnik (1853): | po žilah. Zdaj se udariva. Škiti se o solnčnem svitu lesketajo; od njih odletajo zagnane sulice nazaj. Konjiča razgetata; bilje vroč |
| Roza Jelodvorska (1855): | tamne megle se gubijo in zvezde se ena pri drugi lesketajo. Ko juternja zarja napoči, zleze žalostna, nesrečna deklica iz goščave |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | naročje in se je spremenila v biser, ki se je blisketal kot mavrica. Angelj vzeme biser, ki se je svetil kot |
| Slovenske večernice (1865): | ki jo je poklical iz zemlje; od sihmal se je lesketal poprej sovraženi križ mogočno po cerkvah, na hišah, po mestih |
| Bolna ljubezen (1874): | je polno naročje dragocenega nakita, kateri se je čudno sivo lesketal. Strah me je bilo tega bleska! Avrelija pa je počasi |
| Cyclamen (1883): | dan je bil. Sneg, ki je na debelo pokrival zemljo, lesketal se je, da je jemal vid očem, in raz drevje |
| Pogreb na morju (1894): | žarko na vzhodnjem nebu. Dolg, srebrn, tresoč pas se je lesketal po morju, a na skrajni meji tega traka je zapazilo |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | natura je tukaj pred njim razprostrena ležala in se je lesketala v jutranjim soncu. Tu so bili zeleni travniki, tam travnati |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | mili njegov obraz, obernjen proti mladenčema, in lepo se je lesketala v zlatu in biserji bogata njegova vojaška oprava. Bralo se |
| Stric Tomaž (1853): | vijo okoli okroglih lic; njegove černe oči so se tičas lesketale izpod gostih in dolgih obervi. Lepo oblačilo, rudeče ko škerlat |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | zvezde blizo nje kar skrivale in le dalnje so se lesketale na čistem temnem nebu; razlivala je pa tudi svojo svitlobo |
| Ferdinand (1884): | vzdihne žalostno. »Kje so njene svitle oči, ki so se lesketale lepše od zvezd! kje njena zala rudeča lica, krasnejša od |
| Ferdinand (1884): | je ozrla proti nebu in debele solze so se jej lesketale v očeh. Hotel sem se izgovarjati ter jo prositi odpuščenja |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | je več luč, v veliko krajih sto in sto lampec lesketalo, de se je vidilo okrog hoditi, kakor pri belimu dnevu |
| Blagomir puščavnik (1853): | svojega Milkota in zapusti kapelico. Odkruši sebi in Milko tu leskovo palčico v bližnjem germu, in potem urno stopata proti bližnjemu |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | Ravno tako jabelka, češnje, grojzdje; in imenujemo divje, hostne jabelka lesnike; češnje samorašnice, tičnice; divje grojzdje viniko. In je še veliko |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | češplje, breskve, hruške, ter slabe hruške in jabelka, nar bolji lesnike. Zrele pa ne še ugojene, se za vino lahko obernejo |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | plemena je nektero lepši in boljši; ker vemo, da nektere lesnike, divje hruške so lepši in boljši od druzih. Posebno velja |
| Domen (1864): | Špilkin Jožek je kobacal od veje do veje dol z lesnike. Večkrat pa je postal in poslušal, ali so res odšli |
| Domen (1864): | popred, predno je svoje suhe kosti na najviši rogovili vejate lesnike posadil. Komaj pa se je, dobro vsedel in jel razgledavati |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ne obirajo, in jo imenujejo divjo, kakor per naſ poſtavim leſnike. Tode zepi ſe murva na divjo, ne na drug leſ |
| Domen (1864): | krojača. „V domačih krajih si, Domen, na travniku grajskem pod lesniko. " Oba molčita. Čepé gleda Jožek nekaj časa v obledelo lice |
| Domen (1864): | je dedje niso zastonj posadili. Še le ko Špilkin Jožek lesniko dotiplje pred svojim nosom, razbere si v svoji razmišljeni pameti |
| Domen (1864): | tudi ne grem domú, primojduha da ne grem, tukaj-le pod lesniko bom spal. " Za vzglavje si prinese precej veliko pest merve |
| Domen (1864): | je Jožek dobro slišal, da je nekdo pod njim, pod lesniko. „O Jezus, pomagaj! " ječal je zopet nekdo. „Ahá, ta ima |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | nam je pa tudi to povedal, de naši lakirniki in lesofarbarji se ne znajo z lakiranjem in farbanjem pràv obnašati. Vprašanje |
| Fizika (1869): | tvarine, posebno gnjile ribe, in trohljene rastlinske tvarine, posebno razperéle lesovine, se večkrat živo svetijo. Izmed vseh teh izvirkov svetlobe je |
| Botanika (1875): | hiemale) rabi nam zatorej za likanje lesovine; on raste po jarkih in po močvirjih; njivska preslica (Equisetum |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | špranje in razpoke. Prav terpežen je ta vot. Vot za lesovino. Naj se vzame gumilak v plošicah (Schellack), pa se raztopí |
| Gozdovnik (1898): | naporom je bil Kanadčan izvlekel dolgo mlado deblo iz zveriženega lesovja, veje od njega odstranil in s Fabijanovim lasom je bil |
| Roza Jelodvorska (1855): | sim večerjo perpravil, in kakor vidite: hoje, smreke in drugo lesovje so moja družba. Pojte! usedite se na klop tukaj, scer |
| Gozdovnik (1898): | za stepinimi griči, vzdigalo se je iz peščave veliko gosto lesovje obstoječe iz gumijakov in železnjakov. Drugačih dreves te puščave niso |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | izgovarja) ima svoje bregove osenčene z neizmerno rodovitnim in bogatim lesovjem, ktero tukaj na stiki štajarskih, krajnskih in koroških mej in |
| Turški Pavliha (1864): | in koristna da je? " —„Pa, res", rеčе vertnar in kupi lestev. Ali na vertnarjevi strani je moralo biti kaj lepo, ker |
| Turški Pavliha (1864): | ravno tako visok kakor Khojeva lestev. Enega due je stala lestev pri zidu ne na Khojevi, ampak na sosedovi strani, zraven |
| Turški Pavliha (1864): | Bil je med vertoma zid, ravno tako visok kakor Khojeva lestev. Enega due je stala lestev pri zidu ne na Khojevi |
| Turški Pavliha (1864): | O", odgovori Khoja z nedolžnim obrazom, „hotel sem ti le lestev ponuditi na prodaj. " — „Prav, prav", reče vertnar, „ali zakaj pa |
| Tiun - Lin (1891): | Ohó, ladija, ohó! « zavpije straža na krovu in vrže konopno lestvo doli, katero zagrabi kopiten, da bi se vzpel na ladijo |
| Turški Pavliha (1864): | na moj vert, in kakó si jo pa izdelal brez lestve? " Zadnjih besed bi ne bil smel reči, ker Khoja se |
| Turški Pavliha (1864): | biti kaj lepo, ker vidimo ga, čeravno ni imel več lestve, vendar že drngi dan zopet na sosedovem vertu. Danes pa |
| Razne dela (1870): | sled zgubimo, V igro klam le vid obračamo, Čednosti ko lestve zapustimo, Spolnimo telesu voljo vso. Vsmili se, takrat Gospod ljubezni |
| Ljubljanske slike (1879): | ker ženska še dandanes ne more splezati na drevo brez lestve; o lestvi pa še v sv. pismu na tem kraji |
| Izza mladih let (1882): | švigal. Skočim nazaj, dopovem s silnim glasom, kako je in lestve so bile v hipu na tej strehi. Jaz pa silno |
| Izza mladih let (1882): | sebe za vodjo pri gašenji postaviti. Prvo povelje je bilo, lestve nastaviti ob hišno streho na nasprotnem kraji ceste. Bil je |
| Pegam in Lambergar (1891): | so baklje in razsvetlile silnega Ostrovrharja, ki je stal vrh lestve in pripravljal se, da se popne čez predprsje. Za njim |
| Od pluga do krone (1891): | vseh krajih. Gôri dospevši, oklene se Janez z nogami dobro lestve in pričnè s sekirinimi ušesi takó silno tolči po trdnem |
| Pegam in Lambergar (1891): | ukazal pripraviti, kar je bilo za naskok potrebnega, butare in lestve; in zaviti v temno noč bližali so se napadovalci varno |
| Tihotapec (1855): | objem. I Ana od neznane moči gnana, se spusti po lestvi, ki jo Ivan derži in Matiče jo vjame v naročje |
| Iz sodnijskega življenja: Mati... (1875 1876): | jaz. Stražnik gleda še bolj pozorno, potem pa zleze po lestvi doli in reče meni in komisarju na tihem, da ljudstvo |
| Iz sodnijskega življenja: Mati... (1875 1876): | vse je tiho. Na to zleze eden mestnih stražnikov po lestvi do okna, odpre s silo otvornice ter pogleda v sobo |
| Ljubljanske slike (1879): | še dandanes ne more splezati na drevo brez lestve; o lestvi pa še v sv. pismu na tem kraji prav nič |
| Ljubljanske slike (1879): | in se je nadjati od njega, da bo po službeni lestvi nagleje kviško plezal, se mu pripeti nepričakovana čast, da ga |
| Ljubljanske slike (1879): | vselej sam kriv. Tudi pisač se je bil namenil na lestvi življenja splezati do vrha, ali – – spodletelo mu je na nji |
| Luteranci (1883): | pride v roko razjarjenemu sovražniku luteranstva. Zaradi tega spleže po lestvi pod slamnato ostrešje, pretrga si ondi slabi krov in skoči |
| Veliki grof (1885): | Holzerjem Viljem; brez vspeha je lezel od druge strani po lestvi k njima Cahej. Klin za klinom se mu je lomil |
| Slovenski svetec in učitelj (1886): | se mi je, kakor miši nad izbo, kadar maček po lestvi skakóma stopa,« reče jeden starejših. »Meni se zdi, da jih |
| Slovensko berilo za šesti gimn... (1854): | in mečile, da je začinjal po času iz divjačnosti ga lesti, živino si rediti in zemljo obdelovati. Vse najpotrebnejše in koristnejše |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | izvaljeni, kar se večidel čez 8 dni zjutraj zgodí, začno lesti, in hočejo precej jesti, se jim dá zrezanega murbnega mehkega |
| Slovenski svetec in učitelj (1886): | katero so skriti moravski Sloveni. »Koliko je istine in koliko lesti v tem, kar si govoril? « vpraša Svetopolk, ko sta bila |
| Gojko Knafeljc (1899): | To mu utegne postati usodno! V Bratičevo srce je začelo lesti kesanje. In ni ga hotel odpraviti iz njega; v kratkem |
| Gojko Knafeljc (1899): | se mu je izvil globok vzdihljaj, in začel je skupaj lesti. Grahorica je viknila ter ga hotela udržati, a v tem |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | veſ drugazhi narejen; ſe nizh ne maja, ne treſe, ne lese tjè po tleh; satorej ni treba shebljev od sdolej v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | štepihar v globok štepih spustil, nekaj popravit. Po lestvici flojtri) leze, in mahoma se v globočino zverne. Serčen vojšak, ki blizo |
| Botanika (1875): | mnogo časa potrebnega, preden se z njimi nasiti voda, ki leze v tla. Počivajoča njiva se kmali zaraste s pleveli, s |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | v'sigujejo, kadér ſe ſol taja, inu raki na travo lęsejo. Pijavke v'glash dęni' vſaki dan jim ſrishino vodo dej |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | ſebe is dimnika doli padajo, kader zhervizi is senile ven lęsejo, aku Sonze al Meſsez je teman, al meglan, kader Sonze |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | goved drugi z rogom trebuh razpara, da čreva skoz rano lezejo: se mora ranjeno živinče na tla vreči, čreva se mu |
| Gozdovnik (1898): | ko bi ne imeli drugih namer! « »Le pustita jih, naj lezejo gori. Bodo že še tudi doli prišli! « Z največjo opreznostjo |
| Robinson mlajši (1849): | je na korablji nalezel; s tem je sam k drevesi lezel ino zgledal, kar mu je Petek bil povedel. Štirdeset ali |
| Robinson mlajši (1849): | ko bi to bilo, bi prederzno ravnal, ko bi ta lezel. A ko bi takše zveri se na etem ostrovi zderževale |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | obvezo nosil. Z rokami krog sebe tavaje je počasi naprej lezel, in Hafed ga pri tej priložnosti vpraša, kedaj da je |
| Zeleni listi (1896): | S povešeno glavo, kakor pravi grešnik, lezel je proti hiši. Bogdan, kateri ni vedel, kaj se bo |
| Domen (1864): | jej! O Ježiš! " tožila in molila je mati. Precej je lezla v hišo po palico in potem je švedrala naglo, kolikor |
| Slovenske večernice (1865): | pri sercu. Veselé se otroško svojega junaštva, pela je in lezla zmirom bolj na dno. Zdolej je bilo ravno. Po strani |
| Slovenske večernice (1865): | pol zmešane pameti. Od skale do skale se je spenjala, lezla od germa do germa, iskaje ravnih prekel za natič. Zašla |
| Cyclamen (1883): | družba je šla počasi za njim. Večina gonjačev pa je lezla globoko pod grebenom po ozkem jarku proti dolini. Hipoma zaženo |
| Žgánjar (1890): | pokušal pijačo in se smejal na tihem, mešetarju pa je lezla glava pdd mizo. Pri Vodopivcu doma pa se je že |
| Od pluga do krone (1891): | vodó. Vehovec se še vedno ni zavedal. Kri mu je lezla po obrazu. Duhovnik pokliče Vehovko in Mihevca v hišo in |
| Gojko Knafeljc (1899): | ki je komaj še poznal Gojka. Glava mu je že lezla nizdoli, male brke so bile vse mokre in slinaste, oči |
| Gojko Knafeljc (1899): | doli. Roke so se mu tresle, in glava mu je lezla na prsi. »Nad kom? « je dejal hripavo in se ustavil |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | proti ogrenjenim čbelam in čbele bodo vsaka k svoji matici lezle in se tako same razdelile; če še hrume, se večkrat |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | škropi in prazni panj jim nastavi, in ko bodo va-nj lezle, glej da matice vse dobiš in jih vsako posebej v |
| Domen (1864): | pak se mu je vedno gerbančilo in obervi so mu lezle vkup. Ko so hlapci in dekla videli, da mu nekaj |
| Roman starega samca (1895): | počitek, niso zadostovale upehanemu duhu in životu. Oči so mi lezle vkup, po životu sem pa imel čut, kakor da so |
| Kotanjska elita (1898): | je premagala nenavadna utrujenost in zaspanost, in oči so mu lezle skupaj. Skoro je zadremal na naslanjaču; knjiga mu je zdrknila |
| Napake slovenskega pisanja (1858): | tjè svoje gorne ali divje rodovine spomnivši prederzno poskoči, bomo lezli. “ To je taka zmes, da človek še skoraj ne vé |
| Napake slovenskega pisanja (1858): | nemška; ali vender bilo bi dosti umevneje vsaj tako le: „Lezli bomo poleg tega jezljivega serditeža, ki danes le bolj tiho |
| Črtice iz življenja Šnakšnepsk... (1859): | in se je deržal, kot bi mu červi iz nosa lezli, in kmalo ozko luknjo, kmalo svoj trebušček pogleduje. Šnakšnepskovski se |
| Potovanje krog Triglava (1860): | mislil, da bo tako dobro šlo! Se vé, da smo lezli večidel po mačje, in da so bili persti kmalu vsi |
| Potovanje krog Triglava (1860): | vročina razkosala nakopičeno plazovje v veče ali manje kupčke, in lezli smo le čez ostro kamnje, kterega rujavo obličje je kazalo |
| Žalost in veselje (1870): | oserčji, toraj tudi naši zakladi. Čeravno komaj na pol živi lezli smo vendar dalje iskaje obljubljene dežele. Neko noč smo počivali |
| Revček Andrejček (1891): | mene poklical. (Trči ob lestvo. ) I kaj pa je to? Lestva? Kako pa je lestva semkaj prišla? Šesti prizor. Jeklen. Grešnik |
| Revček Andrejček (1891): | lestvo. ) I kaj pa je to? Lestva? Kako pa je lestva semkaj prišla? Šesti prizor. Jeklen. Grešnik. Andrejček. Grešnik (pride od |
| Botanika (1875): | razne vrste cevi, namreč cevi pikaste in mrežaste in cevi lestvenice, za tem cevi kolobarnice in zavojnice, izmed kterih vidimo v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Nemškim mlad štepihar v globok štepih spustil, nekaj popravit. Po lestvici flojtri) leze, in mahoma se v globočino zverne. Serčen vojšak |
| Rudninoslovje (1867): | hočemo seznati trdoto kake rudnine, moramo poskušati, koliko rudnin v lestvici moremo z njo obraziti a ktere obrazijo njo. Ako n. |
| Rudninoslovje (1867): | v tej lestvici more obraziti vse druge pred sebó v lestvici stoječe, ali nobene za sebó. Živec n. pr. more obraziti |
| Rudninoslovje (1867): | stopinj trdote imenujemo trdotno lestvico (Härteskala). Vsaka rudnina v tej lestvici more obraziti vse druge pred sebó v lestvici stoječe, ali |
| Tihotapec (1855): | Hiti! minute teko, reče Ivan, stopi v sobo, in spusti lestvico skozi okno i prizdigne Ano na okno. Ivan! jeclja Ana |
| Viženčar (1881): | puška poči Viženčar se prestraši, plane iz spalnice in pade lestvico zgrešivši dol v kočo, kjer nekaj časa brez zavesti obleži |
| Od pluga do krone (1891): | seže po puško in ustrelí volka. Pazniki snamejo z vozá lestvico in jo postavijo v jamo; dva zlezeta z vrvijo vánjo |
| Naši vaščanje (1891): | jo in pusti, da izteče vino po kléti. Potem vzame lestvico, prisloni jo k zidu, sname smrečico in jo nese v |
| Od pluga do krone (1891): | močno sekiro v roke, jaz sáma razbijem okrižje! Sekiro in lestvico mi prinesite, ali nihče ne sliši? » «Kaj boš ti, revše |
| Od pluga do krone (1891): | ni nikogar, ki bi si upal rešiti inženerja? Pristavite mi lestvico k oknu in dajte mi močno sekiro v roke, jaz |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | bolj živ biti in de se manj časa pečejo. Pečene lešterke. Lešterke oskubi, dobro operi, persno kožo z njih potegni in |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | kumarčno polivko. Zelen grah z jagnjičevimi rebricami in cesarjevim mesam. Lešterke v žolci. Rakovo kuhanje. Telečja obistna pečenka s solato. Maslena |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | lešterke v skledo in poli jih s polivko (zosam). Pečene lešterke s smeteno. |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Meso s čebulovo polivko in zelenim hrenam. Nadevani ohrovt. Pečene lešterke. Tirolski štrukel z mandelnovo budlo. Nadevan puran s solato. Jabelčna |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | in jajčnic v kozi z drobljancam putra pari, položi pečene lešterke v skledo in poli jih s polivko (zosam). Pečene lešterke |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | živ biti in de se manj časa pečejo. Pečene lešterke. Lešterke oskubi, dobro operi, persno kožo z njih potegni in kolešček |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | župa. Meso s peso. Kislo zelje s cesarjevim mesam. Pečene lešterke. Solata iz razniga sadja. 58. Kalafuki. Meso s kaparno polivko |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Meso s krompirjevim hrenam. Višnjevo zelje z jesiham. Lešterke v žolci. 48. Zarumenjena močnata župa. Meso s sardeljino polivko |
| Žalost in veselje (1870): | ter opravljala svojo večerno molitev. Na lesenem stalcu je berlela leščerba, na steni viselo je razpelo in nekaj podobic, za durmi |
| Marjetica (1877): | A hipoma vtihne. Roka jej omahne, život se zgrudi nazaj, -- leščerba vgasne, ura se vstavi na steni -- pod oknom zaskovika mrtvaška |
| Marjetica (1877): | zahtevala, dal bi jo bil, ko bi bilo pomagano njej. Leščerba je brlela z velikim otrinkom, ko stopi Štefan k bolnici |
| Marjetica (1877): | tudi sama na kolovratu. In tiho je bilo vse okrog. Leščerba je brlela z velikom utrinkom, oče je počival na zapečku |
| Spomini (1860): | takega najbolj privoščili. Nekako mirni gredó naprej v hišo, denejo leščerbo na mizo, pristavijo stol h klopi ter posteljejo tako dobro |
| Spomini (1860): | ko iz izbe stopim, pridejo ravno oče iz hrama, prižgano leščerbo v rokah in bosi, ter jezno obirajo nerodneže, katerih nobeden |
| Marjetica (1877): | je srečna, neizmerno srečna. Sela je potem za omizje, vtrnila leščerbo in jela vrteti brenčeči kolovrat, ali pa vzela kot sneg |
| Marjetica (1877): | ne našlo za njim, ko bi ga o poludne z leščerbo iskal. Tako mine nekaj časa. A pred se Srakar zavé |
| Marjetica (1877): | legala na zemljo in Marjetici so prižgali ob zglavju brlečo leščerbo. Pol razsvetljena je bila bolničina spalnica. Na zidu poleg nje |
| Marjetica (1877): | kobilica odskoči daleč tja za duri, da jo mora z leščerbo v roci iskati. Srakar pa pokašlja enekrati, potegne z dlanjo |
| Od pluga do krone (1891): | Res bi rada vedela, kaj bode,» pravi mati in prižgè leščerbo. Jurče odprè škatljico in vzame iz nje štiri sreberne svetinjice |
| Od pluga do krone (1891): | namreč komu hodilo ceneje. Olja so nalili v železno svetilko «leščerbo» in to so ali obesili na vrvico, visečo od stropa |
| Od pluga do krone (1891): | že nekoliko zastarela, in zató je rekel materi če prižgó leščerbo, pokaže jim nekaj lepega. Radovedne, kakor so ženske vedno, vprašajo |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | otročje roke, na okrogle blekice zreži, na vsak za en lešnik velik kupic vkuhanih marelc ali maline daj; potem jih z |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | kafre primešane, in ktera se v apoteki dobi. Za en lešnik maže je na enkrat dovolj. XVI. Poglavje. Bljuvanje ali kozlanje |
| Zeleni listi (1896): | je mislila deti v kavo, pregriznila je poprej. Orehe in lešnike, katere je kje dobila, strla bi bila lehko s kladivom |
| Zeleni listi (1896): | slabo navado, da je vedno z zobmi grizla sladkor, orehe, lešnike in druge take trde reči. Vsak košček sladkorja, kateri je |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | resgnojí, inu ne trohni. Od koshiz odlozhene marilze, breskve, mandelne, leſhenke, oręhe, koſtan, v' eno s' dobro poprej malu smozheno semlo |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | zlo ljubijo in iščejo, prej ne pojedó. Ravno tako tudi lešnjiki. Pri obrezovanji se orehom ne smé verh nikoli odrezati in |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | In je še veliko druzega sadja, postavim, dren, rudeči maljnici, lešnjiki, orehi, kostanj i. t. d. ki jih pustimo rastí brez |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | enake lastnosti, samo da so mraza neobčutljivi, in nekteri žlahni lešnjiki, rudeči in podolgovati in drugi okrogli, debeli so prijetna jéd |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | boljši memo suhih. Zorijo ob ajdovi žetvi. Orehom podobni so lešnjiki, ki imajo z orehi red enake lastnosti, samo da so |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ojstra, merzla zima. — Če preselovavne ptice pred s. Mihelam ne lete, se pred Božičem ni bati zime terdé. — Kakoršni Kimovec, tak |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | sdravo; ſamo na konzi je bila majhina hraſta. Pred nekimi leti je dal neki shlahten goſpod, ki je v Ljubljani, ta |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | 140 gl. obrestij? c) 800 gl. kap. v 2 1/2 let. 120 gl. obrestij? 19. Po koliko % dá 4260 gl. kapitala |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | let. 28 gl. obrestij? b) 700 gl. kap. v 4 let. 140 gl. obrestij? c) 800 gl. kap. v 2 1/2 |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | a) v 20, b) v 25, c) v 33 1/3 let. kapitalu jednake? 23.* V katerem času dá 24. V katerem |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | se računa, ako dá a) 400 gl. kap. v 2 let. 28 gl. obrestij? b) 700 gl. kap. v 4 let. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | C ovega v Novicah dobro umeli, so menili, da hočeta le-ta gospoda rabo doveršivnikov po vseh časih, naklonih itd. preklicati. Zato |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | krajih (goriških) še dan današnji, — da se po njegovi misli le-ta raba zdaj še ne more sploh vpeljati. V zavisnih stavkih |
| Valenštajn (1866): | Ilo. Kdor nej z meno, le-tá je zoper mene. Kakó imajo tenko vest! Če se Skoz |
| Mineralogija in geognozija (1871): | ko so ljudje jeli opazovati notri do današnjega dné. Dasi le-tá sistem večidel še dandanes kot temelj služi geologom, vendar so |
| Ferdinand (1884): | ostal pri bolnem grofiču le veseli godec in pevec Peter; le-tá pa želi na vsak način dobiti strupa da ne bi |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | iz A drug kurir za njim, po koliko milj mora le-tá na dan prehoditi, da bode dohitel prvega v 4 dneh |
| Valenštajn (1866): | če vam je dragó, Divije nas Fridolančeve lovce zovó, Iména le-téga nikdar ne grdimo — Prodrzni v pláho deželo vršimo V prijateljsko |
| Valenštajn (1866): | tej bliskoti sme le kralj stopiti. Tekla. O, tiho o le-tem zalupljenii. Saj vidite, kak naglo ta bremena Sem vrgla strani |
| Sacrum promptuarium (1695): | Katero Livia je s' ſvojm mosham imela, satoraj shene vſimete lata fazonetel, premislite ga dobru, ter enu ſrezhnu lejtu bote imele |
| Sacrum promptuarium (1695): | petleriou je shivil, ter en dan je shlishal s' Nebeſs lata glaſs. Erdici, tibi, & ſemini tuo panis non deficiet in æternum |
| Biblia (1584): | Inu vus folk ſe je preſtraſhil, inu djal: Ne li leta Davidou Syn? Fariseerji pak, kadar ſo tu ſliſhali, ſo djali |
| Sacrum promptuarium (1695): | eſſemus, ſecundum tempus pro impijs mortuus oſt. O zhaſtiti Maſhniki! Leta Fazonetel S. Veronike sa novu lejtu vam shenkam, v' lejtiga |
| Sacrum promptuarium (1695): | quam oris vox eſt. Fac, ut loqueris. Gledaj tedaj v' leta tebi shenkani fazonetel Chriſtusa Jeſusa, kateri je poprej ſturil, potle |
| Sacrum promptuarium (1695): | inu bogati; pridite tedaj semkaj, inu vsimete vaſh fazonetel, inu leta nej en gmain, ampak krajlevi, kateriga danaſs je meni poſodila |
| Sacrum promptuarium (1695): | hozhe vidit, mu pakashe, ter kroh inu meſsu roshe rataio: Leta fazonetel shenkam vam shlahtnem, inu bogatem. Ali morebiti en ſam |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | Davidov ſyn? 24. Pharisærji pak, kadar ſo ſliſhali, ſo rekli: Letá ne isganja Hudizhe, kakòr lę v' Beelzebubi timu Vikſhimu tih |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | takú de ſo ſe savsęli, inu rekli: Od kód imá letá tako modróſt, inu mozhy? 55. Ali ny letá Zimpermanov ſyn |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | o moj Bog, niſi k' njih ohzeti povablen, ti niſi leta sakon ſklenil. Vy maſhniki tiga Goſpoda, komú rezhete vy, kadar |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | zhes tę perve vęrne naſhe zerkve doli is Nebęſs priſhàl. Leta ſkrivnôſt je taiſta, katęra naſs danàs vkupej ſpravi, inu katęro |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | inu vſaki bętesh. 2. Tih dvanajſt Apoſtèlnou imęna pak ſo letę. Ta pèrvi Şimon imenuván Pętèr, inu Andręj njegóv brat. |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | rebre, s' enim nosham; koker ſe vſe na dalej ſkus lete vpraſhanja bo saſtopilo. a) Koku je nosh vſhafan. Odgovor. Klina |
| Sacrum promptuarium (1695): | fazonetel, inu nej bilu drugiga noter ampak lepe frishne gartroshe, lete restala tem vboſem Jetnikom, kar prezej ſupet bele trente rataio |
| Sacrum promptuarium (1695): | noge sleku inu hitru tebe osdravil, sakaj ſe dobru na lete rezhy saſtopim: Oſsel mu poda nogo, vouk prime s' ſobmy |
| Sacrum promptuarium (1695): | inu polek enu gorezhe ſerze, nad Ceſsarizo pak ſo bile lete beſsede sapiſsane. Si tu ſic. Naveſta praime ta fazonetel, ter |
| Sacrum promptuarium (1695): | longæus ſuper terram, & benè ſit tibi. Vſimite tedaj N. N. lete fazonetelne, katiri vam is ſerza ſhenkam, inu perporozhim, sakaj vam |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | koker ſim jeſt ſposnan. Sedej pak oſtanejo vęra , upanje, lubesen, lete try: al lubesen je med nymi ta narvezhe. Evangelium S. |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | mladem teletam jesik vsigni, inu aku ſe bele koreninize najdejo, lete s' oiſtremi klęſhami odshipli, s' ſtolzhenim zheſsnam, s' ſlano vodo |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | Vuzheniki, kar od naſs obeden ne pogęruje, ampak my móremo letę rezhy vſe taku snati inu vejditi, de ſe samoremo po |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | jih zdrobi v štupo in jim prideni 4 libre soli. Lete štupe dobiva na vodi vsako živinče 4 lote na drugi |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | poginejo; malokteri četerti dan preživijo. Dostikrat sim se trudil prasiče lete bolezni ozdravljati, vender se ne morem hvaliti, da bi bil |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | določitev treh ali več neznank je treba prav toliko jednačeb; le-té ne smejo biti med seboj v nikakem nasprotji in druga |
| Sacrum promptuarium (1695): | Leta Fazonetel S. Veronike sa novu lejtu vam shenkam, v' lejtiga vednu gledajte, inu premiſhluite, inu poſhlushajte, kaj vam pravi: Exemplum |
| Sacrum promptuarium (1695): | vſakaterimu po njegovem ſtanu) en fazonetil shenkat, inu zhe v' letega bodo fliſsnu gledali, inu premishlovali, ym oblubim s' Boshjo pomozhio |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | ispuſtil. Judje pak ſo pruti upili, inu rekli: Aku ti letega ſpuſtiſh, tok niſſe Zeſſarjov perjatel: Sakaj en sledni, katiri ſe |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | molzhanjam, inu od poſvetniga hrupa odlozheni na molitu podali. Is letęga sadèrshanja ſe my vuzhimo, kaku snamo tudi my ſvętiga Duha |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | produkte pa smatraj za razmerska števila jednostavnega družbenega računa in le-téga uporabi potem v razrešitev naloge. Naloge. 1 . * 175 gl. treba |
| Biblia (1584): | Neba ſhtalt snate vy ſoditi, nesnate li tudi te zajhne letiga zhaſsa ſoditi? Leta prehudi inu preſhuſhni Rod yſzhe en Zajhen |
| Biblia (1584): | s'videzhimi ozhima bote vy vidili, inu nebote resúmeli. Sakaj letiga Folka ſèrce je obtèrpnelu, inu nyh uſheſsa hudu ſliſhio, inu |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | ony gredó nótèr inu prebyvajo ondi: inu poſtane tó poſlednu letiga zhlovęka hujſhi, kakòr tó pèrvu. Takú bóde tudi letimu hudobnimu |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | letiga ſvèjtá, inu golùfia tiga bogaſtva saduſhy beſsędo, inu on nerodovitèn |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | 15. Sakaj ſèrzę letiga ludſtva je otèrpnęlu, inu s' njih vuſhęſsmi ſo teſhkú ſliſhali |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | tukaj ediynu Jęsus Chriſtus v' miſel vsame, inu prejme? Od letiga Boshjiga Isvelizharja ſo vam vaſhi ſtariſhi tę perve navuke dali |
| Biblia (1584): | od Kane, inu Iudas Iſhkariot, kateri je tudi njega ferratal. LEte dvanajſt je Iesus poſlal, je nym sapovédal inu rekàl: Nehodite |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | je Bog nekedej govoruv is naſhimi Ozhakami ſkus Preroke: v'leteh poſledneh dneveh pak je on k' nam govoruv ſkus Synu |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | pak imate s' Svetim Duham kerſteni biti , ne dolgu po leteh dneh. Ti tedej , katiri ſo bli ſkupperſhli, ſo njega upraſhali |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | kryvjo: ampak super Vajvode, inu oblaſtnike , super visharje tega ſvejta leteh tem super te hudobne duhove pod nebam. Satorej usemite boshje |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | inu jo shę snaſh grobiti, koker te ſtare, v'treh Lęteh imaſh aku ozheſh, v'tvojmu uogradu ſam Mushkat, Roſoshki al |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | notrajnim veſsęlam napolnio. Ali kadar premiſlim, de vękſhi dęjl od letęh ludy, kumaj is Zęrkve pride, |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | nevumni ravnu taku, kakôr ti nar bol vuzheni brati. V' leteh bukvah bi jeſt hotèl, de bi ſe vy navuzhili, kakú |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | vmeri, inu ne boſh vezh shivel (Isai. 38. I.) Per letęh beſsędah ſe ta Krajl k'sydu oberne, sazhne moliti inu |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ſorte nadloge preterpęti, katęre bó Bogu dapadlu vam poſlati. V' letęh bukvah bi jeſt hotel, de bi le vy navuzhili krotkoſt |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | gręh v' tvojim ſerzi. Kar ſi ſam po rieſr'ezhi v' letęh rezhęh ſkulsil, bó tebi veliku vezh; kakor moje beſsęde, povędalu |
| Biblia (1584): | Pravizhniga, ta bo eniga Pravizhniga lon prejel. Inu kateri kuli letih nar manſhih eniga, le s'enim Korzem màrsle Vode napoji |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | prejęl. 42. Inu katęri koli bó pyti dal enimu is letih narmajnſhih lę en kosarz mèrsle vode v' imęni eniga Jógra |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | sajęmati, ali tudi vodó sgręvanih ſolsa bomo my ravnu is letih ſtudenzov naſhiga Isvelizharja s' veſselam sajemali. Vy samęrkate, lubi Poſluſhavzi |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | rezhy vſe taku snati inu vejditi, de ſe samoremo po letih navukih vishati, inu zhes to rajtingo ali odgovor dati. Koliku |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Univ. Lex. tom. XXVIII. ) Arabski pregovori. Norc se spozná po letih šestih znamnjih: Jezi se brez vzroka; govorí nepotrebno; vsakimu vse |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | Kadar pak v' hiſho pridete, posdravite jo rekózh: Myr bódi letéj hiſhi. 13. Inu aku bó taiſta hiſha vręjdna, taku bó |
| Sacrum promptuarium (1695): | Paulus ſapovej takorshne ſposhtovati. Viudas honora: quæ verè viduvæ sunt. Letem tedaj shenkam fazonetel Marie Divize, s' katerem ſi je ſolſe |
| Sacrum promptuarium (1695): | delli vezhkrat ſe morio potiti, inu put briſſat, inu raunu letem ſe bò dobru rajmal fazonetel S. Joſepha, kateriga je bila |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | pravimo, da je z druzim številom razdelno, ako dá, z le-tém razdeljeno, celo število za kvocijent. Dividend zovemo v tem slučaji |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | svejtu, ta bo njo ſgubil, inu katire svojo dusho na letemu svejtu sovraſhe, ta bode leto ohranil k' vezhnemu ſhivlenju? Nekar |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | jeſt vaſs lubuv, de vi tudi edn drugiga lubite. Per letemu bodo uſſi ſpoſnaii, deſte vi moji Jogri, aku bote med |
| Biblia (1584): | kaj govory supèr ſvetiga Duha, timu nebó odpuſzhenu, ni na letim, ni na unim Svejtu. Ali saſsadite dobru Drivu: taku bo |
| Biblia (1584): | djal: Vam je danu, de vy tiga Krajleſtva ſkrivnoſti vejſte: letim pak nej danu. Sakaj kateri ima, timu bo danu, de |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | tá bó isvelizhan. 23. Kadar vaſs bódo pak preganjali v' letim męſti, bęjshite v' enu drugu. Rèſnizhnu vam povęm, vy ne |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | tukaj. 42. Krajliza od Juga bó gorivſtala v' ſodbi, s' letim ródam, ínu ga bó obſódila: sató kęr je priſhla od |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | govoril supèr ſvętiga Duhá, ne bó njemu odpuſhenu ne v' letim ſvęjti, ne v' prihodnim. 33. Ali ſturite dobru drèvú, inu |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | nozhy. 41. Moshję Ninivitarſki bódo v' ſodbi gori vſtali s' letim ródam, inu ga bódo obſodili: Kęr ſo ſe ſpokorili na |
| Biblia (1584): | tudi, de ſo ſe sazhudili, inu djali: Od kod pride letimu taka modruſt inu muzh? Né li on eniga Zimermana ſyn |
| Biblia (1584): | hujſhe poſtane, kakòr je poprej bilu. Taku ſe bo tudi letimu hudimu Rodu godilu. Dokler je on ſhe taku h'timu |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | poſlednu letiga zhlovęka hujſhi, kakòr tó pèrvu. Takú bóde tudi letimu hudobnimu ródu. 46. Kadar je pak on ſhe k' mnóshizam |
| Sacrum promptuarium (1695): | dobru ſo pezheni ty kuſsi, gvishnu ſo debeli, inu dobri leti kuſsi. &c. Mosh k' ny pravi, bodite vshe drusgi, ali |
| Ta male katechismus (1768): | odpusheni. Matth. 12. 32. Katiri so grehi v' S. Duhá? Leti: I. Preuſetnu na boſhjo milost greshiti. II. Na boſhjo milost |
| Ta male katechismus (1768): | Kolkajn je SS. ſakramentov? Sedem, ter so leti: I. S. Kerst. II. S. Kriſhmanje, ali Firma. III. S. |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | Isvelizharja sajęmali. (12, 3.) Leti ſtudenzi, kakôr ſamy lohka saſtopite, leti vſelej tekózhi, sa naſs vędnu odpèrti ſtudenzi ſo tę kryvave |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | vęjſt imajo, inu ta ſhkodlivi myr vshivajo, od katęriga govorimo. Leti zhvetere ſęrte ludję ſo: I. ti togotni, jęsni ludję, katęri |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | ti dnarji skriti al zhei lasha al kaku bese mogli leti usigniti: teri den al uro: al zait: inu tu bras |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | h kterimu so kardinal tudi vsih 12 slovenskih duhovnikov povabili. Leti gospodje nemorejo dovolj dopovedati, kakó ljubeznjivo in prijazno da so |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | iz jajčikov se izvalijo červi, ki kožo v ušesih glodajo. Leti červi prasiče šegetajo, torej prasiči z ušesi po stenah dergnejo |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | otrobi ali z drobom zmešana. Kislega mleka je hasnjivo primešati leti piči, kdor ga ima. Prepričal sim se, da od 200 |
| Mineralogija in geognozija (1871): | ki ima v sebi 8 do 9 procentov oglokislega apna. Le-ti minerali se rabijo tam, kjer delajo stroncijanove preparate (kemije § |
| Občno vzgojeslovje (1887): | občute, na ta način pridobljene, in predno se jih zavé. Le-ti občuti so prva vsebina otroške duše. |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | se, na kar je poklical svoje otroke. Ko so se le-ti opravili, pokleknili so vsi skupaj in Ivan molil jim je |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | Chriſtuſa objęma, inu on vèndèr lę ſam ſebe objęma. Vſi lety pridejo k' ſvętim Sakramentam; grędo k' ſpovèdi, njim ſe gręhi |
| Biblia (1584): | Krajliza od Puldne bo gori ſtopila na Sodni dan, s'leto shlahto, inu jo bo ferdamala: Sakaj ona je priſhla od |
| Sacrum promptuarium (1695): | millu ſe je jokola nad truplam ſvojga mertviga Gospuda, pride leto troshtat en mlad, ledih Gospud, inu dokler je diala, de |
| Sacrum promptuarium (1695): | tu je premislite to britko ſhaloſt Marie Divize, ter s' leto potroſhtajteſe, inu Ona ſama bò prishla vaſhe solse vam obriſſat |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | ene piſma v' arshati noſsiſh. Kaj sa enu piſmu je letó ? Matizh. (iſhe v' arshati , ene papirzhe vùn slęzhe, inu jih |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | priętni zhaſs, inu vſi njega dnęvi, dnęvi tiga isvelizhanja poſtali? Letó ſim vaſs priſhàl danàs vuzhit, inu vam povędat is Preroka |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | noſsiti! aku ti vèndèr leto tvojö lïezho ſposnaſh. Ali vſe leto ſe je sgodilu sató, de bi my ſposnali, de naſh |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | njega sa luzh proſila, de bi te ràsſvętil! Ali vſe letó tebe ne pregane, ti ga enkrat hozheſh imęti, ti hozheſh |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | Duhá prejmete, inu to veliko neſręzho, zhe ga vy sgubité. Letó bote saſliſhali v' pervim dęjli mojga |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | na paši hira in hujša, kedar slabo vreme dolgo terpi. Leto hiranje ne le samo od merzlega in mokrotnega zraka pride |
| Fizika (1869): | malo vé, pred oči postaviti njegovo razdelitev; saj vsak zamore le to jasno pregledati, kar dobro tudi na drobno pozna. Ako |
| Mineralogija in geognozija (1871): | so tačas postale, izpolnujejo dobo med drobovo in premogovno tvorbo. Le-tó so prerili zlasti porfiri, koje z melafiri vred posebno dostikrat |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | sekund od tedaj, ko se je začelo drugo pomikati, bode le-tó prvo dohitelo, ako preteče prvo vsako sekundo 1/4, drugo 4/9 |
| Biblia (1584): | Seſtre, néſo li ony vſi pèr nas? Od kod tedaj letu vſe njemu pride? Inu ſo ſe nad nym blasnili. Iesus |
| Biblia (1584): | mej try Polovnike moke, dokler ſe je vſe cillu ſqvaſsilu. Letu je vſe Iesus ſkusi Priglihe govuril k'folku, inu pres |
| Sacrum promptuarium (1695): | ſed laboranti omnis cibus etiam malé conditus bene ſapit. Inu letu veliku lejt poprej je bil sapiſſanu puſtil ta ner modreshi |
| Sacrum promptuarium (1695): | inu pruti njemu ſe iskasala, kakor de bi nezh sa letu nevejdla, satoraj tudi Ceſsar nej nihdar Livij obene rezhy odpovedal |
| Sacrum promptuarium (1695): | bò tebe oderl, kosho vſtrojl, inu jo predal; Kadar je letu oſsel shlishal, ſe sazhne valat, inu zagovati, takrat Liſiza ſe |
| Sacrum promptuarium (1695): | mojmu Iſvelizheriu, namrezh v' JESUSU; sakaj JESUS hozhe rezhi Iſvelizher. Letu Slatku, inu ner ſveteshi S. Ime bodi vaſh trosht, inu |
| Sacrum promptuarium (1695): | ſo mimu shli, inu ſo ta boj vidili, vprashajo sakaj letu gre, sastopio urshoh, ſe resglaſi po mejſti; shene ſo shenam |
| Sacrum promptuarium (1695): | Livia, katera nihdar ſvojmu Ceſsarju ſe nej ſuper postavila, inu letu ſturiti ſte dolshne, kakor S. Paulus vam sapovej, rekozh: Mulieres |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | sloshen , ſe tudi temu folku naprejneſſe, ali dolibere, koker eni letu ſture, inu ta Paſſion nameſt Pridege bero na Zvetno Nedello |
| Sacrum promptuarium (1695): | metæ vicinum curſum remittere, an magis intendere? Norska pamet je letakorshnih, kir k' konzu od dobriga djaina nehaio, kadar bi imeli |
| Lohengrin (1898): | na skrajnji meji sodnega kroga v ozadju. ) Možje. Ah, glej le-tam pred sod jo iti! Ha, kak krasán je in čist |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | obleko in zlat venec so nosili pópi, k razlaganju ptičjiga letánja odločeni. Umili so prav dobro ptiče vabiti. Proti jutru so |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | drugi pópi svoj vſakdanji kruh v tem, de so iz letanja ptičev in drobú bogovam v daritev zaklane živine prerokvali. Zdravi |
| Zoologija (1875): | večkrat zvit sapnik. Taka pluča zajamejo mnogo zraka, kar olajšava letanje in ob enem tudi dela, da so ptiči najglasnejše živali |
| Zoologija (1875): | kajti so vse kosti tenke, otle in zrakom napolnjene, kar letanje jako pospešuje. Prsnica (prsna kost) je široka, navspred ima oster |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | rudeč nagloma od stola poskoči, po stanici gor no dol leta ino kliče: „Tak per tebi je? ino ti mi tega |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | ujeti in ga zopet nazaj v škatljico djati, pa ptiček leta urno od kota do kota, in se ne da ujeti |
| Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881): | da bi jo poslala zvedet, kako je njenemu ljubčeku. »Letaj, letaj, ljuba bučelica «, je rekla, »proti solnčnemu vzhodu, k Ratiboru, deželnemu |
| Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881): | Potem je naredila s paličico muho, in jo podučila rekoč: »Letaj, letaj, mala muha čez gore k Ratiboru, deželnemu knezu, in |
| Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881): | je naredila s paličico muho, in jo podučila rekoč: »Letaj, letaj, mala muha čez gore k Ratiboru, deželnemu knezu, in pošepni |
| Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881): | bučelo, da bi jo poslala zvedet, kako je njenemu ljubčeku. »Letaj, letaj, ljuba bučelica «, je rekla, »proti solnčnemu vzhodu, k Ratiboru |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | je rodovitnosti dreves narbolj vgodno, neprenehama od cvetja do cvetja letajo, rodovitni prah možkiga cvetja v ženski donašajo in takó rodovitnost |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | de veliko sladkiga dobička prinesejo pridne čebelice skerbnim čebelarjem. Neutrudljivo letajo male živalice v lepim vremenu, pridno serkajo žlahtno sladčico iz |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | pri svojim možu namesto sebe škopnik pustivši, tam na ples letajo, kar vender v naši dobi noben bolj prebrisan človek več |
| Zoologija (1875): | sami in jedó vse, kar se dá užiti; hodijo korakoma, letajo neradi ter živé večidel na zemlji ali v vodi. K |
| Zoologija (1875): | ali kilavce; pozneje se hranijo z enotero hrano, hodijo skakljaje, letajo pa hitro in lehko ter so zato večidel v zraku |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | ße nauzhiti. Polde je enkrat na vertu ſa enim matulam lejtal, kader je ſa njim poußod lejtal, inu ni nezh pod |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | vertu ſa enim matulam lejtal, kader je ſa njim poußod lejtal, inu ni nezh pod ße gledal je on med tem |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | kako naj ptizhu naſtavi, de ga bo vjél. Martinek je letal zel teden dan na dan v' hoſto gledat, zhe bi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | uro grozen hrup postal: neznan pes je namreč po ulicah letal, ljudi in pse popadal. Pet ljudi je do krivaviga vgriznil |
| Zlata Vas (1848): | Nihče ni vedil, kaj de počnè. Zdej je po polji letal, zdej je bil cele dni v gojzdih, zdej zopet v |
| Sosedov sin (1868): | far ljudje več let govorili. Mati Smrekarica je okoli hiše letala in jokala na ves glas, ko je to slišala. Mislila |
| Razne dela (1870): | meje, "Pozor! " kričí pazliv kozak. Epilog. Do Azije je tak letala Perutnih tenj modrica tje, Na Kavkazu cvetlic nabrala, V ta |
| Antonio Gleđević (1873): | to njeno življenje! Ves ljubi dan je sedela v domu, letala sedaj sem, sedaj tja, iz prvega nadstropja v drugo; pela |
| Bolna ljubezen (1874): | časi so zame prešli! Bili so pač tedaj, ko sva letala brez prave zavesti okrog naših hiš ter zvečer sedala na |
| Kobiljekar (1878): | okna v hišo, ter smo že posedavali okrog peči, je letala Maruša Repulja (ki je tačas »sladke reči« prodajala po sejmovih |
| Kobiljekar (1878): | belim peskom posuto in dva pava sta postopala tod okrog, letala po strehah in grdo kričala. Časih sta pa tudi takisto |
| Milko Vogrin (1883): | In našel jo je. Igrala je zdaj s cvetlicami, zdaj letala po vonjivem jezerskem obrežji, zdaj govorila z žuborečimi valčeki, zdaj |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | sernja na pot padlo. Pohodijo ga; pa tudi ptize ſo letale, ino ga posobljejo. Nekoliko ga je na kamnito padlo, kjer |
| Oče naš (1854): | in smo imeli en sam vodnjak. Noč in dan so letali žejni k njemu. Straže so mogli k njemu postaviti, da |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | ki so šumeli nad njo — bratje so bili spet spremenjeni. Letali so v velikih krogih in nazadnje daleč proč. Ali eden |
| Zoologija (1875): | okoli nosa neizrečeno občutljive. Oslepljeni, ali v popolnoma temnih prostorih letali so urno in spretno okoli, ne da bi bil kateri |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | toljko ſkerbi ino truda imel. ” Puſtil je ptizhizo po hiſhi letati, ino je bil ſhe bolj veſél, kér ni plaha bila |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | on? On je rajnki ôče zlati. Vajen k tebi je letáti Osladvàt tvoj mirni sòn. *) On je, on! In še žaríjo |
| Stric Tomaž (1853): | To rekši ji ugrabi sina, ter mu ukaže skakati in letati. Zastonj so vse prošnje nesrečne stare matere, zastonj njen jok |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | loncu so izrezali luknjo, ravno toliko, da ven in noter letati morem; tu imam s svojim možem gnjezdo in vsi najni |
| Gozdovnik (1898): | rob, da ni skočila v penečo vodo, da je poševno leteča zagreznila v mehka tla, ki se je nad njo hipoma |
| Zoologija (1875): | povrnil na roko, sčasoma se je privadil na žive in leteče ptice, da jih je lovil in gospodarju na roke prinaša |
| Mineralogija in geognozija (1871): | na ktero padajo, kakor se posebno dobro vidi pri Niagari. Leteči svižec se primika v dežele in bati se je, da |
| Zoologija (1875): | zašpičena, lisičji podobna. Znamenite so: Maki ali mokoko (Lemur catta); leteči maki (Galeopithecus volans) imajoč ob sebi kožo, ki začenja ob |
| Zoologija (1875): | svobodo. Dobro izšolan sokol se kakor strela hitro zažene na letečo ptico, posebno na čaplje, jo pograbi in prinese gospodarju. Lov |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | zdravnikov in njih plača, po novi posebni osnovi ustanovljena; najvišja letna plača je 2400 gold., najnižja 500 gold. razun drugih priklad |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | klicu oznanjeni, kadar bo imenovani komisár asekurancije na Verhniko prišel, letne plačila pobirat in druge asekurancijske opravila opravljat ; takrat naj vsi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | in druge asekurancijske opravila opravljat ; takrat naj vsi zavarvanci svoje letne plačila v gosposkino hišo na Verhniko pernesejo; takrat naj se |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Dolenſkiga ſo nam piſali, de nar ſtareji ljudje take rodovitne letne ne pomnijo, kakor ſe dosdaj kashe. Bog naſ le tozhe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | poletno gorkoto, nižji dežéle, in posébno tajiste, ktére štejejo čveterne létne čase. Kraje, ki jih je toča posula, jih v tistim |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | v dve versti in odrajtujejo potem 20 ali 50 fl. letnega plačila, da smejo na borso hoditi; kdor plača 50 fl. |
| Fizika (1869): | lege zemeljske osi proti njenemu potu, kakor tudi vsled njenega letnega vrtenja okoli solnca, pridejo toplotni trakovi do enega in istega |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | je tako neſrezhen, de pogori, sa tiſto leto le pol letniga plazhila plazha. 51. Ko bi ſe permerilo, de bi pogorelz |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | je aſekuriral, drushbi sa mnoge potroſhke poſébej plazhati. Od prejetiga létniga plazhila, ki ſe konez vſaziga meſza na obreſt v Dunajſko |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | savarvani pridélki ſhe na tiſtim meſtu, kjer ſo priraſtli. Rasun létniga plazhila mora vſaki kmetovavez petnajſt krajzerjev od ſtó, ki jih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | she v pervih dveh tednih ſtoriti imel. Drugi pa ni létniga pla- |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | ki pristopnike zapisujejo , plačila prejemljejo i. t. d. Koliko gré letniga plačila za zavarvanje ene glave odrajtati, se zvé za krajnsko |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | odlegil in ki je bil nasproti še živa paša 150 letniga prepíra, ki vam je veliko denarja požerl. Glejte, ljubi prijatli |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | na visoko ležečih travnikih rastlo, dajati. Ako konj o tistem letnem času zboli, kedar je dovolj trave, se mora s travo |
| Fizika (1869): | ta zveza bolj jasno vidi, kakor po leti; v poslednjem letnem času dodá, vodna para, ktere je v veliki vročini več |
| Zoologija (1875): | vseh ujedah menja se perje jako po spolu, starosti in letnem času. Čudovita, po dolzih krakih močvirnikom podobna ujeda južne Afrike |
| Genovefa (1841): | ſkerbljiviga, tako prijasniga in dobrotljiviga ſe Bóg tudi v hudim létnim zhaſu ſkasuje. ” Kadar je prav hudo medlo in véter vlékel |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | pot bomo še nekaj od tega povedali. Dr. Bleiweis. Velki letni zbor c. k. krajnske kmetijske družbe. (Konec. ) Sedaj je prišlo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | bodo prizadevale , tudi stanovitno kresijsko zalogo za šole napraviti iz letnih doneskov cesarskiga šolskiga zaklada, kteri, ako ravno bi le po |
| Fizika (1869): | dežuje, in ravno tako je na Nemškem, kjer izmed 80 letnih deževnih dni jih pride 42 na poletje in 38 na |
| Fizika (1869): | enega in istega kraja pod prav raznimi koti v raznih letnih časih; na dalje, da se v dolgosti dneva godé tim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | rudah ſledíti. Vſaktéri samore k ti drushbi priſtopiti, zhe sa letno plazhilo 5 goldinarjev odrajta ; sató pa tudi poſtane deleshnik vſih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | šolskimi dohodki oskerbljena, dobi učenik sploh le 70 goldinarjev za letno plačilo, desiravno v več druzih krajih cesarstva na pol več |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | konca mesca Sušca, to je en teden po sv. Jožefu letno plačilo odrajtali, kér bi sicer po postavah po pretečenim Sušcu |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | vzemi poldrugi funt cukra, očisti in vri ga do maliga letenja in vkuhaj lupine med vednim mešanjem. Vkuhanje iz limonoviga lupka |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | potem za en dan v vodo. Potlej kuhaj cuker do letenja, deni breskve vanj, zavri jih počasi, de vedno pene delajo |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | zberi; vkuhaj na en funt jagod en funt cukra do letenja, jagode nekolikrat v njim zavri in potem v steklenice deni |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | en funt češenj pol funta očišeniga cukra, vkuhaj ga do letenja, perdeni potem češnje, dobro jih premešaj, de se povsod cukra |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | odteče, potem jih v steklenice nadevaj, kuhaj druziga cukra do letenja in francoskiga žganja perli, de so vse v njim. Spravi |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | 9. Divji labudi. Daleč od tod, kamor leté lastavice, ko je zima pri nas, tam je stanoval kralj |
| Čas je zlato (1864): | bo vse pri kraji! « Urno se vsi vzdignejo in pomagat leté. Tudi Lenče jim čversto pomaga. Čez 2 uri je bil |
| Zlatorog (1886): | Labódov, pestrih rac in divjih gósij. Kričèč v podóbi tríkota leté Na ravni sever k tihim jézerom. Todà v dolíno soško |
| Ferdinand (1884): | med skalovje ter pričel peti tužne pesni, da je majek letel po tihej okolici. |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | toljko ga rada ima, de je ſama k' njemu nasaj letela, ino on je tak poſhten, de njo ſpet tebi odrajta |
| Gozdovnik (1898): | je zadoščeval Kanadčanu. Kanadčan pritisne, strel poči, in krogla je letela tako blizu don Estevanovih in Diazovih ušes, da ju je |
| Zlato pa sir (1860): | dobro pretegnem, zagledam štirnajst divjih koz, ki so od Stoga letele ravno proti meni. Veselje je bilo gledati, kako so preskakovale |
| Domen (1864): | tako prekanil, in potem pustil. Ko so mi tako solze letele z lica med persti v krilo, prijel me je nekdo |
| Žalost in veselje (1870): | potem pa zopet derli z groznim vpitjem nasproti. Puščice so letele že sem pa tam v germovje, pa nobena ni zadela |
| Razne dela (1870): | Drugo pokrito je vse, ko zgosti se studna odeja: Tako letele so zdaj na trume pušice in kamnja, Ki so Trojanci |
| Bajke in povesti o Gorjancih (1882): | je tod gora. Bukve, ki so jih posekali na vrhu, letele so sem doli z vejami vred pol ure daleč. Zdaj |
| Slovenski svetec in učitelj (1886): | vedno več, kakor listja in trave, od zadaj pak so letele pušice in sekire nemški vojski v hrbet od upornih Slovenov |
| Naši vaščanje (1891): | bolj. Brusil je nož in rezal les, da so rezíne letele na desno in levo stran, in je bil sam ves |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | ogrel; bič je ležal v naročji in mršavi konji so leteli, da se je iz njih kadilo sneg je škripal in |
| Spomini (1860): | znano. Toliko se spominjam, da sem poleno, ko je že letelo, nazaj želel. Prepozno je bilo. Strah me je spreletel, ko |
| Kranjska nevesta (1864): | upiti, pa so godci zagodli, da je vse skoz ušesa letelo. Uganjal je še mnogo druzih burk. Ko je vidil, da |
| Bajke in povesti o Gorjancih (1882): | je začel na prste žvižgati, da je kar skoz ušesa letelo. Moralo se je priznati, da je to pastirsko umetnost odlično |
| Cyclamen (1883): | in doli po svedrovem ušesu, da je Hrastu po kosteh letelo. »So li zopet tujci tamkaj? « vpraša le-ta. »So, so! « »Lahi |
| Slovenski svetec in učitelj (1886): | se je začula godba, glasna, da je vse skozi ušesa letelo. »Dudlebi, Dudlebi,« vskliknejo sosebno mlajši in vse skoči na noge |
| Očetov greh (1894): | ni na levo, ampak klal poleno za polenom, da je letelo vse vprek. »Pot tukaj je vsakomur prosta! « pravi dekle in |
| Trojka (1897): | klobuk na stran, zamahnil z bičem in zdrdral, da je letelo kamenje na obe strani in so se ljudje od daleč |
| Vzgoja (1899): | bo zopet vrišč in hrup, da bo vse na kup letelo. Ravno tako je razsajal, ko je bila pri nas par |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | Aku ni ſnęga, inu lepu vreme, bres vetra, zhebelle puſti letęti, de ſe s'luftajo. Bajerjam, ali virtam ta, inu ta |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | tijo, kader zhebelle notó is painjov leteti; kader ſe raze al druge povodne tize koplejo, kokuſhi pa |
| Genovefa (1841): | lépi! — Gléj, ſlépi ſo ſhe in nizh pérjizha ſhe nimajo. Letéti ſhe ne snájo in tudi ne ſhe is gnjésdizha ſkozhiti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Kopazhevo hiſho vſédel. Ko ſo ljudje to perkasen prezèj viſoko leteti vidili, ſe niſo mogli urno sbrihtati, kaj de tó poméni |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ptizha od ljubljanſkiga mahú ali moroſta proti gojsdu „na brini” letèti vidili, ki ſe je omagan na viſoko ſmereko nad Kopazhevo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | se vnémalo. — Pa joj, jez ptičica nisim, perutic tudi nemam; leteti ne morem, še peti neznam; samo želje preserčne, samo ta |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | spoznate, kakošni bedaki de ste. Norci ostanete vsi; toliko znam leteti, kolikor vi”. S temi besedami zapusti mestno hišo in pusti |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | ne perut ne perja, brez kterih vender nihče ne more letéti. Zdaj mende sami spoznate, kakošni bedaki de ste. Norci ostanete |
| Kratkozhasne uganke (1788): | inu ſhelęſu doliulęzhe: v' poſtelt leſhy, inu vonder naspy. Pirje lejty naqvishku; pak spet dolipade, inu, ke se ſa pirneze vaga |
| Kratkozhasne uganke (1788): | ina pousod obſtati. Enu ſa pisanje ureſanu perú. Kar naqvishku lejty, dolitlazhe: gre na dnu, inu ſhelęſu doliulęzhe: v' poſtelt leſhy |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | zhiſt od dobizhkasheljnoſti, kakor je bil prerok. Kedar Naman odide, letí Gijezi sa njim, ino mu rezhe: „Moj goſpod me poſhlje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | do tri taushent zentov blaga. Zel vosovlak pa tako naglo leti, de v eni uri ſhtir, pet, ſheſt, do deſet mil |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Stok živine Iz dertine. Dnevu svitla noč je enaka. Vse letí, prenaša, skaka, Po verigi rok do meha, V skušnji speha |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | berž je bila vsa vas z lopatami na nogah in leti nesrečnemu pomagat. To je bilo ob devetih dopoldne. 6 ur |
| Maria Stuart (1861): | Mortimer. Kraljica! ktera? Paulet. Naša! Umorjena Na londonskih je ulicah! (Leti v grad. ) Osmi nastop. Mortimer. Koj potem Okelli. Mortimer. Al |
| Viljem Tell (1862): | Hedviga. Mili Bog! Viljem (leti iz veže). Ah, oče! Valter (zunaj). Domá si zopet! Viljem |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | Ako čbele z glasnim šumom v okrog čedalje bolj vkup letijo, imajo matico pri sebi in se bodo kmalo vsedle. Če |
| Slovensko berilo za šesti gimn... (1854): | Metulčani sovražnika, kako lomasti po napeljanem mostu proti novemu zidu, letijo mu serčno naproti, in dokler se kopa meščanov Rimljanom ustavlja |
| Živali popotnice (1860): | objedati. Ko so se štirikrat levile, dobijo perutnice in potem letijo naprej, če so na enem kraji vse pojedle. Vselaj se |
| Živali popotnice (1860): | zvečer jih ni na kviško spraviti. Ko so se vzdignile, letijo naprej kot neurni oblak, in gorje krajem, kamor se spusté |
| Živali popotnice (1860): | ti vsi se pa ondi le nekoliko pomudijo, potem pa letijo v jutrove dežele. Ker je ravno od preselovanja tičev govorjenje |
| Razne dela (1870): | podere se v notri zidovje, Vrata prekolejo se žvižgaj e letijo zagojzde, Krepke opore zidú pocepajo v desno i levo. Nagloma |
| Spomini o cirkniškem jezeru (1881): | neizmerne trope rac komaj čakajo mraka, da se povzdignejo in letijo proti severu v mirnejša močvirja in jezera. Ali pomlad je |
| Spomini o cirkniškem jezeru (1881): | saboj kragulja, vendar race ob krajih gori in proti meni letijo in — kaj pa je to? Resnično! Še jeden je prišel |
| Luteranci (1883): | tovariši pri teh besedah pogumne ženske. Dobro so vedeli, kam letijo te strupene puščice. Knafelj pa je zbledel, a rekel črez |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | Na flosih pa ne vozijo le celega lesa, desk in letev raznoverstne dolžine in širine, temuč tudi sirovo apno v „lajtah |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | zbijejo, železa ali jekla ni trohice pri flosu. Deske ali letve po 20— 30 z brezovino zvezanih imenujejo „fašk” (morda sorodno |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | ali „zvezani flos”), ali jih pa pred v deske in letve zrežejo („rezani flos”). Za vezilo jim služi brezovo tertinje ; kar |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | sadnjizh dobro goditi. “ 21. Joshefovi bratje v' jézhi. ˛Sedem rodovitnih létin sdaj pride, kakor je Joshef prerokoval. Joshef gre, ino ſpravlja |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | shitnize; neisrezheno obilno ga je bilo. Pa tudi ſedem hudih létin je naſtopilo, kakor je prerokoval. Velika lakota perhaja po vſih |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſ-hujſhanih krav pa ino ſedem ſnetnjávih klaſov poméni ſedem nerodovítnih létin, ktere bodo sa rodovítnimi priſhle, ino njih obilnoſt pojédle. ˛Straſhna |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | tedaj umniga ino neutrujeniga mosha poiſhe, kteri bo obilnoſt bogatih létin v' shitnize ſpravljal, de bo ob dragini kaj jéſti. “ To |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ˛Sedem debélih krav ino ſedem polnih klaſóv poméni ſedem rodovitnih létin; ſedem ſ-hujſhanih krav pa ino ſedem ſnetnjávih klaſov poméni ſedem |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | Sedem debelih krav ino sedem polnih klasov pomeni sedem rodovitnih letin; sedem shujšanih krav pa ino sedem snetnjavih klasov pomeni sedem |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | shujšanih krav pa ino sedem snetnjavih klasov pomeni sedem nerodovitnih letin, ktere bodo za rodovitnimi prišle, ino njih obilnost pojedle. Strašna |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | tedaj umniga ino neutrujeniga moža, poise, kteri bo obilnost bogatih letin v žitnice spravljal, de bo ob dragini kaj jesti. “ To |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1860): | desetina odpravljena, — odkupljenje desetine in tlake, — povišani davki, — mnogo slabih letin, — tú in tam po železnicah prikrajšani ali popolnoma vničeni zaslužek |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | kér ga jim zlo pomanjkuje. Na Gerškim je bila slaba letina, v knežijah poleg Donave je tudi ne hvalijo. (Oesterr. Lloyd |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | malo ; v severnih krajih Nemškiga je pa bila sploh slaba letina, na Šlezkim srednja. V južnih krajih Rusovskiga tožijo čez slabo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | lanjske letine po celi Evropi: Na Angležkim je bila srednja letina; na Irskim je bilo pa hudo leto, posebno za korún |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | semtertje korún boleha; na Španskim in Laškim je bila srednja letina; ravno taka tudi v raznih deželah našiga Cesarstva in na |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | isatlje i^hraniti. Kér je letas večidel pràv bogata sadna letina, posebno pa toliko jabelk, de ljudje v nekterih krajih ne |
| Robinson mlajši (1849): | vsega nekaj prebilo — prek ostalo, zató kèr v časeh huda létina potegne, ali kér bi se jegova žêtva skoz točo, ali |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | le lepo gorko vreme saj ta mesec; po tem zna letina saj srednja biti. Sviloreja nam je letos veliko denara dala |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | bolj bojé, ker je v več krajih Horvaškiga taka slaba letina, da jim lakota žuga, kar malo veselo prihodnost obeta. Pomanjkanje |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | jezik popolnoma znan. Iz Pole v Istri 20. junija. K. *). Letina kaže, da ne bo preslaba; mraz smo imeli dolgo časa |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | nam še to malo žita in ajde pomori. O slabih letinah pride po tem takim se ena druga nesreča čez reveže |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | vſe goló. Ubogi ljudje ſo ſe she po treh ſlabih letnah letoſ ene dobre sanaſhali, in njih sadnji perdelik, edino upanje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Lenka Tomcova iz Krakoviga pa nekaj cíbar. (Konec sledí. ) Popis letine na gorni strani Celja, in nektere prijatelske vošila zastran Novic |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | deželah našiga Cesarstva in na Ogerskim, desiravno kupčevavci od slabe letine pripovedujejo; na severnim Poljskim se lakote bojé, v južnojutrovih krajih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | poljske pridelke pretečeniga leta, jim podamo tukaj občni pregled lanjske letine po celi Evropi: Na Angležkim je bila srednja letina; na |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | v južnojutrovih krajih ravno tega kraljestva pa se večidel dobre letine veselijo. Na Nemškim v Badeni, na Švabskim in v Rajniških |
| Tine in Jerica (1852): | za večnost skerbeti si perzadevala. Nikoli se nista čez slabe letine ali kaj taciga pritoževala. Kristjan ne toži čez terpljenje, Če |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | je še precej naželi. Sploh se smemo še dosti dobre letine nadjati. Vina upamo veliko pridelati, ako se tertna bolezen ne |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | od leta 1794 ne pomnijo v teh krajih tako zgodnje letine. — Iz več dežel našega cesarstva se sliši, da okoli 19. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | nadloge ni kriva tako imenovana smešna odertija žitarjev, ampak slabe letine zaporedoma več lét, bolezen krompirja, kuha žganja iz žita, obilniša |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | blizo sv. Martína. Smo smeli po starih skušnjah lani dobre letvine pričakovati: ne vém, ali bi jo sméli letas drugač. Če |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Kjer je veliko kamenja, je tudi plitva semlja; v ſuſhni letni jo kamenje prevezh sagreje, de mokrotnoſt prenaglo sgine. Pod kamenjem |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | jih tako v narhujſhim zhaſu preshiveli. Prez po tej hudi letni pa je Bog semlji tako rodovitnoſt dal, de je shito |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Sená bo na kupe. Tudi sadne drevesa nam večidel dobro letino obetajo. Bog daj, de bi vse srečno dozorílo! — Res! ni |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | po Belgijanski in Olandežki deželi bilo. Na Francozkim so z letino zadovoljni, le semtertje korún boleha; na Španskim in Laškim je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | na Šlezkim srednja. V južnih krajih Rusovskiga tožijo čez slabo letino; boljši se je obnesla v severnih krajih tega cesarstva, korún |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Iz Svetinj poleg Lutomera. Hvala Bogu! imeli smo precej dobro letino; toča nam je prizanesla. Vino so celó želari po 100 |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | izpolnjenja moje obljube opomnili. Kako de je pri nas z letvino, bi radi zvédili? Od več krajev naše dežele ste med |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | hruške in jabelka pa, ktere pozimi do pomládi ali clo létindan in še delj terpe, je treba z veči skerbjó shraniti |
| Na stricovem domu (1860): | zmalal, lahko bi jih bil pustil in bi bil samo letnico popravil, ali jaz jim nisem mogel pomagati, moja tenka vest |
| Marjetica (1877): | bel lepo zganen rudečeopisan robec z Marjetičinim imenom in z letnico in dnevom, kedaj ga je dobil v spomin. "Ti ga |
| Iz burkaste preteklosit Mihe G... (1888 1889): | gospodarja, ali se mu kaj dozdeva, kdo bi bil napisal letnico na navpični kol državne pregraje? Miha odvrne v pričo Tankega |
| Iz burkaste preteklosit Mihe G... (1888 1889): | cestno pregrajo. Običajno je, da zaznamujejo novo zgradbo z dotično letnico. Kakor se lahko vidi n.pr. na brzojavnih kolih, tako tudi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1873): | letniku brali; vsaj je naša čitalnica edina, ki svetu v letniku odkriva svoje delovanje. — Gosp. blagajnik Kremžarje poročal o računu leta |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1873): | ugovora zadovolilno na znanje vzeta, pa se tudi natisneta v letniku. — Gosp. Fr. Ravnikar je v imenu odborovem predlagal, kako naj |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1873): | v preteklem letu, ktero pa bodo vsi društveniki v natisnjenem letniku brali; vsaj je naša čitalnica edina, ki svetu v letniku |
| Šola v boju proti pijančevanju (1898): | stopili višnjeva in rumena za alkohol. V III. in IV. letniku učiteljišča se poučuje kmetijstvo. Ko učitelj govori o poljskih pridelkih |
| Šola v boju proti pijančevanju (1898): | V II. letniku učiteljišča je mogoče pri nauku o organski in anorganski kemiji |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1864): | pa še častite unanje družnike čitavnice naše , kteri še niso letnine za preteklo leto plačali, prijazno prosimo, naj jo blagovolijo odrajtati |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1873): | Račun za čitalnično leto. 4. Vpisovanje novih udov in plačevanje letnine za prihodnje leto. 5. Volitev odbora in predsednika. 6. Nasveti |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | sida, meni sida. Kajsha je ſtala vshę ſto inu dvęjſset lęit; pak bi jo bil ſhe |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | zhe ne bol. O terjazeh je bo raven trideſset lęit, de ſva na gobovim gradi vkup ſiushila, jeſt sa ſhribarja |
| Sacrum promptuarium (1695): | omnis cibus etiam malé conditus bene ſapit. Inu letu veliku lejt poprej je bil sapiſſanu puſtil ta ner modreshi Salamon. Anima |
| Sacrum promptuarium (1695): | vobis, ut quemadmodum ego feci, ita & vos faciatis. Chriſtus 33. lejt je iskal te sgublene auzhize, ter sa isvelizhaine taiſtih v' |
| Sacrum promptuarium (1695): | verbum tuum in pace. Inu tudi Maria Ægyptiaca ſtara 69. lejt, kadar je imela vumrejti leto lepo pejſsem je bila sapajla |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | koker se ti une derſhal, al on bode mnoguſt tvojeh lejt is shpotam inu sramoto napolnil, aku se se ti pruti |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | lu, kadar bosh mogl teſho, inu nadlugo svojeh lejt nositi. Tu bode tebi ena pravizhna mira, po katiri se |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | byti, v' katerih vshę toliku lęjt kakôr ſuſhni tiga Pèklá sdihujemo. Naj pride naſhim proſhnjam ſuſebnu |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | tudi voljo ſhe po ſmerti. Joshef je ſto ino deſet lét doshivel. Kedar ſe njegov kònez perblisha, rezhe ſvojim bratam: „Jàs |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | sagernejo. Tako narejeni ſkriti povodniki dershijo po 15 do 20 let, de ſe ne salesejo. (Dalje ſledi. ) Od shelésne zeſte kaj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | pred, in ſhtiri ſtó po Kriſtuſovim rojſtvu , tadaj okoli 600 lét, ſo oni na Ilirſkim kraljevali, in nekadajne mersle, puſte, divje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | tó uzhenje mnoge ſkuſhnje ſtavil” „Jes ſim ſe ſam vezh let na Dunaju okrog bolnih shivin po ſhtalah médel in vſe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | ponujajo, obstojí v temle: 1) One obvarjejo človeka za več let ali včasih tudi za celo življenje kužne kozne bolezni ; 2 |
| Robinson mlajši (1849): | nič ni védel. Pri nas še je le blizo devetdeset lét, ino kar je Robinson živel, je užé minilo črez dvé |
| Roza Jelodvorska (1855): | pa je bil ta dan tako vesel, kakor že veliko let ni bil. Sam je to poterdil rekoč: »Tako vesel, kakor |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | sčasoma zaplodé lastne plemena. Plavičarji ali flosarji. Od svojih mladih let sem obilo priložnosti imel življenje naših pridnih in marljivih plavičarjev |
| Zeleni listi (1896): | 4. Priljuden deček. Mirko je bil komaj šest let star in zeló ljubezniv in dober deček. Kamorkoli je prišel |
| Sacrum promptuarium (1695): | NA NOVIGA LEJTA DAN. Vocatum eſt Nomen ejus JESUS. Je njega Ime bilu |
| Sacrum promptuarium (1695): | mogozhe, jeſt bi hotel danaſs ſturiti kakor vſelej na noviga lejta dan je ſturil Celtarski krajl Livius, kateri veni slati kozhy |
| Sacrum promptuarium (1695): | veſseli, inu vſih troſhtou nebeſki poln dan, inu ſazhetik noviga lejta? Nebeſko vezhnoſtio N. N. voſzhim, inu proſsim od taiſtiga, kateri |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | k službi božji, in dvoje otrok same, jednega fantiča 4 let stariga, in jedno še mlajši komaj pol leta staro dete |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | moliti. Pa kakor lépe perve, tako shaloſtne ſo bile poſlednje léta ˛Salomonoviga kraljevanja. Oh, pádel je v' velíke pregréhe, ino ſhe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | murv. ) Zeſarſka, kraljeva drushba kranjſkih kmetvavzov je v ſpomladanſkim sboru leta 1841 kmetam, kteri ſe s pridnim ſajenjem ino oſkerblenjem ſadnih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | po póſhti, sa zélo leto s 2 fl., — sa pol leta s 1 fl.; prejemljejo ſe pa pri natiſkovavzu na Bregu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | bomo bravcam Novic vstregli, če jim oznanimo poljske pridelke pretečeniga leta, jim podamo tukaj občni pregled lanjske letine po celi Evropi |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | nobena beseda odšla ni, zdaj pravi: „Že več ko štér leta sim bil po ptujim, ino silno sim se nadjal, spet |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | ste 2 kompaníi ostale. — Celjske nemške novine so konec tega léta tudi konec svojiga kratkiga življenja dosegle. Za domovíno , za občni |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | podaljšal čas za naročilo „rabe glagolske” do 15. januarja prihodnjega leta. Ker tudi vredništvo „Novic” prejema naročila na ono gosp. Navratilovo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Matija Mužina, verli družbenik krajnske in goriške kmetijske družbe, od leta 1835 do 1839 ustvaril ploden in lepo vredjen vert **), kteri |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | leto po pošti 4 fl., sicer 3 fl.; za pol leta 2 fl. po pošti, sicer 1 fl. 30 kr. V |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | mi dva imava nekej poſębniga govorit. — Ti ſi pred tremi lejti doli pod novim Męſtam na gobovim gradi ſlushil. Je ręſs |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | snali? Jeſt imam vupanje de sdaj vezh kakor pred nekaterimi lęjtmi, ali jeſt ſe ſhe vſelej bojim, de njih doſti tę |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | jima praviti sazhnó : „Neko lepo ſpomladanſko jutro pred nekoljkim' ſhtirdeſetmi létami je ravno pod témhraſtam vbogi dezhek alj pubizh ſedel |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſe is jajzhkov od kebrov v semljo naleshenih svalijo, dvej leti v semlji od kuren shita, trave, slaſti od kromperja preredijo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | obrazu bralo, da je z vragom v žlahti; pred sto leti bi jo bili za copernico na germadi sežgali. Zraven nje |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | svetu lahko pošilja. Morel Tatio in Verdeil sta pred 5 leti to znajdla na Francozkem in Angležkem, in v veliki razstavi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | kterega poglavitni razdelki so sledeči: cesarjevič je polnoleten z 18 leti; cesarica je namestna vladarica, ako ne določi cesar drugač; dokler |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | lahko spečati kamor koli; — kdo bi bil še pred malimi leti mislil, da bomo iz naših krajev peljali živino, poljske in |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | pri besedi „Allemand”! Učili se bomo ruski, kakor pred 50. leti angležki, in že zlato pismo (Bulle) šteje v dolžnost cesarom |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | staro , ker se opira na to, kar je pred malo leti še novo bilo. Tako ne bo umen kmetovavec in obertnik |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | pred sodnijo. Pavel reče sodniku: „Ko sem šel pred tremi leti na potovanje, dal sem Marku, katerega sem imel za svojega |
| Deborah (1883): | prosveti za stoletje pred vsemi druzimi in uže pred sto leti jude iztirala! Župnik (se mej tem približa). Tako razsvitljeni so |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | zeſar le toliko samóre , kar mu deshele sloshé. Pred 140 letmi je sapovedal zeſte delati od Dúnaja do Terſta, od Zelóvza |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | sa hribam, kaj ne? tudi veſte, de je pred malo létmi zlo malo shita perdeloval; doſtikrat ga je mogel ſhe perkupiti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſo sidarji pri naſ she vezh kakor pred poldrugo ſto letmi nemſhko sidarijo opuſtili in ſe italianſke poprijeli. Ktera sidarija, nemſhka |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | vſakimu obertniku tako potrében hvaleshnoſt dolshnih! Kar ſo pa pred letmi le poſameſni moshovi v malim ſtorili, sa to ſe je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | kraja, kér bi vino raſti in soréti hotlo. Pred dvanajſt letmi ſo jeli trije duhovni goſpodje na Gorenſkim terte ſaditi, pozhaſi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | en lot te ſoli. Pogled v pretezhene zhaſe. Pred 39 létmi je bil per Auſterlizi na Marſkim hud boj, in ſhe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | sdej vezh oralov semlje v poſeſtvi, ktera je pred nekoliko letmi obzhina paſha (gmajna) bila. Şamo laſtna ſkuſhnja mu bode torej |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | popred vedilo ni. Tisti, ki so že pred več tavžent letmi iz mnogih rud zlató, srebró, svinc, železo i. t. d. |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | kol Ofru sneſhlu Per shvini, no drugmu vezh v'Starih Leitah, vſe je preſhlu, Nam ni blo h'pomozhi nezh. JESUSA |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | ter je vſakdan ravnu toku na modroſti gorijmal, koker na leitah , de je po tem Bogu k'zhaſti, inu ſvojim ſtarſham |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | mirel, inu enu enakershnu pourazhilu, kar se se v' mladeh lejtah ſasluſhil. Gospud Buh bode tebi dobru ſamirkal, koku ſdej ti |
| Sacrum promptuarium (1695): | je bila Firshtna Felix á Sancta Severina, katera per 24. lejtih Vduva je bila oſtala, inu dokler je bila ſilnu lepa |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | roko odtęgneſh , je sgublen. Baron. Bog obari! Matizh. V' njegovih lęjtih marskatęri ni pámeten bil. Nęshka. To je mladoſt — kaj ſe |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | paſti, inu tudi del na Travnike goniti, koker v' drugih Lętah, snaſh. Letu. Aku Spomlad ni dolgu deshvalu, pride enu ſparzhnu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | tretiga leta v kebre ſpreminèni na ſvitlobo perlesejo. V ſuhih letah ino simah, ki tla ne smersnejo, slaſti v leſnih krajih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ne smersnejo, slaſti v leſnih krajih ſturijo velko , v mokrih letah ino hudih simah malo ſhkode, svunaj krompirja , na kateriga ſo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | 1843. Osnanilo. Uzhenoſti, umetnoſti in snajdenja ſo ſe v kratkih letah tako rasſhirile, de kdorkoli s njimi naprej ne hiti, ne |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | primožen ki je, zdrav kakor riba ino v nar boljših letah, pa vonder vesel ni; kaj nek mu veselje kali? Predobriga |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | snajden ino poſhten zhlovek, sa to je priſhel v' nekih letih sa lovſkiga fanta k' knesovimu viſhi ſtrelzu alj borſhtnarju v' |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſe ima mladoſt uzhiti, de ſe bo nameſt v 4. letih, she v 15. do 20. urah zhedno piſati isuzhila. (Novi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | tistih bukev in časopisov, ktere so bile v poslednjih dveh letih od kmetijske družbe ali pa od njenih udov za podučenje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | zakaj iz takih senčnih goríc se dobí v narboljših vinskih letih cviček črevogrizec, in pride dražji ko bizelšina, namésto de bi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | in povzdignili takó, de še dan današinj po več tavžent letih je vsacimu večimu in votlimu voglu ene gore, rivec ali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | tode ne za pastirje svoje živine, de se v mladih letih miloserčnosti do žival vadijo. 12. Rad môli. Cela družina naj |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | enkrat v lastíno dobila, in ker je v svojih otročjih létih brez meča cesarstvu mejsko terdnjávo ohranila: bom cesarja dovoljenja prosil |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | zelenjad (comprimirte Gemüse) pogostoma na mizah, in v poslednjih dvéh letih je je armada v Krimu v enem letu 70.000 centov |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | Koliko obrestij dá a) 350 gl. po 4 % v 3 letih? b) 375 gl. po 6 % v 2 letih? c) 780 |
| Sacrum promptuarium (1695): | ble ſi sbera hushi najde, satoraj zhe shelite enu dobru lejtu imeti, leta dua fazonetelna premishlujte, inu S. Paula bugaite kir |
| Sacrum promptuarium (1695): | eleemoſyna omnibus facientibus eam. Inu v' tej vishi enu dobru lejtu bote imeli. Sdaj pak bom tem Sakonskem zhaſt ſturil, dokler |
| Sacrum promptuarium (1695): | ner Sveteshi ime JESUS ſi je isvolil. Letu bodi cellu lejtu vaſhe veſelje, trosht, inu pomozh, kakor je bilu Preroka Abacuca |
| Sacrum promptuarium (1695): | oſt. O zhaſtiti Maſhniki! Leta Fazonetel S. Veronike sa novu lejtu vam shenkam, v' lejtiga vednu gledajte, inu premiſhluite, inu poſhlushajte |
| Sacrum promptuarium (1695): | ſrezhnu, inu veſselu novu lejtu. Ali Bug meni odpuſti, oku shelim v' slati kozhy ſe |
| Sacrum promptuarium (1695): | Si tu ſic. Taku vam oblubem de bote enu dobru lejtu imeli, sakaj bo G. Bug vmej vama. Sa Sakonski gredo |
| Sacrum promptuarium (1695): | ym oblubim s' Boshjo pomozhio, de bodo enu ſrezhnu novu lejtu imeli, ter yh sazhnem vun deliti. Ner poprei ſim dolshan |
| Sacrum promptuarium (1695): | po exempelnu Chriſtuſa Jeſuſa, de bote enu dobru, inu ſrezhnu lejtu inmeli, sakaj ſam G. Bug vam sapovej, inu oblubi. Honora |
| Sacrum promptuarium (1695): | della Bogu shlushite, ter vam oblubim, de bote enu ſrezhnu lejtu imeli. Vij pak Hlapzi, inu dekle vſimite gori vuk S. |
| Genovefa (1841): | kadar domú pridejo, na drobne koſe rasſékati. Grôf je lêshal lét in dan savolj rane bolan; sakaj nepokoj in grisézhi zherv |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Miſlil ſim ſi: Glej nehvaleshnoſt ſvetá! tiſto shival, ktera zelo leto sa naſ tako pridno dela, tiſto |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Goſp. Banizh mi odgovori: Jeſt ſim jo pa tudi lanjſko leto veliko imel, vezh ko vſi Kerzhanje ſkupej. Mu pravim: Kaj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | ljubljenih Novicah v Ljubljani. Se bo z božjo pomočjo prihodnje leto zgodilo, kar letaš nisim mogel storiti. De sim tedej zopet |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | sestram na znanje dati, naj se ga varjejo. ” „Četertič: Vsako leto naj se braterna znide, si potrebne predpostavljene izvoli, de bodo |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | zna gotovo eden ali več brati. Naj vsak za tekoče léto kakimu svojimu na kak prostimu ljudstvu ugodin časopis, postavim na |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | zboru mestne Ljublj. županije so se, ker je že eno leto perve volitve preteklo, volili iz odbornikov vnovič za posamesne oddelke |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | so jim blagoslovi, Da ne pade sneg in led čez leto Večkrat kakor enkrat na ravnine. Kakor takrat, tak je dandanašnji |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | mejo mahati. Občno znano pa je, da se je lansko leto grojzdje ali pozobalo ali k večem po putah prodalo; ni |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | Dostavek. V Novicah, leto 1849, stran 89, se bere: Če posteljca 24 po tem |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | otročiči povprašujem. „Sram te bodi! že v šolo hodiš poldrugo leto'' — zavernejo mati — „pa še ga ne poznaš, kaj pa se |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | pod Jupiterjam, katęre pa ſo lęne, inu lushtam podvershene. Zélu Letu vkupei vsétu. Je vezh mokru, koker ſuhu, aku vſse 4. |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | ſkorej vſselej pergodí, aku pa Spomlad smeram deshúje, toku bode Lętu vrózhe, inu ſuhu, kar pa ſe malukedej pergodí, inu per |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | tudi del na Travnike goniti, koker v' drugih Lętah, snaſh. Letu. Aku Spomlad ni dolgu deshvalu, pride enu ſparzhnu, gorkn Lętu |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | Letu. Aku Spomlad ni dolgu deshvalu, pride enu ſparzhnu, gorkn Lętu, kar ſe ſkorej vſselej pergodí, aku pa Spomlad smeram deshúje |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | sa platnu bellet je bolſhi, Vol, al Pir sa zelu Lętu skuhat, kader Meſsez doli jemle. mlade koprive poresat, poſuſhiti, je |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | taku bode veliku ſlamme, pa malu serna, zhe pa prejshne Lętu je deshovnu blu, bode veliku serna; Pſheniza, inu Ersh ima |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | Simska Shetov. Zhe je poprejshnu Lętu po Lętu, ſuhu blo, taku bode veliku ſlamme, pa malu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | nekoliko podob glasovitiga obrazarja (malarja) Rafaela popolnama poobličel. Pred sedmim letam je pisal basne (fabule) in je jel pesništvo poskušati , kar |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | bi radi zvédili? Od več krajev naše dežele ste med letam zvedili, in ste nam zopet v Novicah priobčili, kako de |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | te naprave naklonila. Kér pa izrejenci mladenšnice le med šolskim letam tukaj stanovanje in živež imajo, ob šolkih praznikih (o vakancah |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | se nikjer ne kaže. Pri nas zamore kmet z letašnjim letam zadovoljen biti. Pšenice in èrži je sicer menj, ali zató |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | se takih oštirjev malo najde. — Iz Ljubljane. Ker z novim letom v vsem cesarstvu zadobí moč nova zakonska postava, razglašena s |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | obilo dajejo deteljša; — žito za žitom se je leto za letom sejalo na ravno tistih njivah, ki zatega voljo niso mogle |
| Mlinar in njegova hči (1867): | njegovemu cerkvéncu; potem bi pa vedel, da bo moral med letom umreti. Janko. Ali se pa tudi res tako zgodi? Luka |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | minister kupčijstva baron Bruck, pod kterim je bila pred 2 letama železnica po Ljubljanskim močirju sklenjena, je pretekli teden na poti |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | čez 7 ali 8 let. Premlada je krava pod dvéma letoma, kobila pod tremi, junec in žrebec pod dvéma letoma. Prestare |
| Jela (1859): | Zdaj me menijo dalječ na Nemškem, odkoder je pred dvema letoma poprosil za mojo vernitev edini moj žlahtnik, ki vé za |
| Slovenske večernice (1865): | nadloge, dokler se zderžé sirovega mesá. Še le pred dvema letoma je dokazal Leuckert, da ikra te trakulje živí v govedi |
| Rokovnjači (1881): | komaj 28 let star. On je bil stoprav pred dvema letoma pri Francu grofu Hohenwartu v službo stopil, ko je bil |
| Rokovnjači (1881): | slišati, da jih je šestdeset hišo obstopilo, a pred dvema letoma je bila govorica, da jih je bilo celò tri sto |
| Milko Vogrin (1883): | potém v glavno njegovo mesto Celovec. Ondi je pred dvema letoma služboval naš koroški rojak, Milko Vogrin, Bilo je dne 13. |
| Jara gospoda (1893): | potok v globoki strugi, in kakor óno noč pred dvema letoma, ko so praznovali Vrbanojevo poroko, takó se penijo danes tam |
| Kotanjska elita (1898): | zadovoljen in nikdar se ni pokesal zaradi tega. — Pred dvema letoma je bil umrl stari Traven, a zdaj se je ponesrečil |
| Zadnji gospod Kamenski (1898): | kjer so tako junaško in srečno odbili Turke pred dvema letoma. Ženske, otroke in starce so poslali največ visoko gori na |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | de Figaro par M. de Beaumarchais. Stiſkana v' Lublani v' lejti 1790 per Ignazi od Kleinmayerja. |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | Bil je kraljevizh 1) mladi kralj, ſhe le v' deſetim leti ſvoje ſtaroſti. Paſtirzhek ga pa ni posnal; miſlil je, de |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | vſako tretje je kebrovo leto, snano je, de v kebrovim leti hraſt, koſtanj, oreh ino druge dreveſa bliso do kerſtnika gole |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | ljudstvo na božjo pot hodilo. Ta cerkev je bila v leti 1211 sv. Francišku podarena, tù se je začel red sv. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | 50 let duhoven. Kmetvavcov goreča prošnja k Bogu v novonastopnim léti. VEČNI, DAI, DE BI KORVN ČVERSTO RASTEL , IN VES PRAV |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | čestíli, in ki so ga sicer le kake tedne v léti vidili, je grozno veselilo, de ga imajo zdej vedno med |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſúſhi bolj brani; ne tako na peſhénki. Ilovnata semlja po letu preoravati, kadar je mokro, ni prav, ker ſe gruzhe ali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Urno, kaj je noviga? (Sa zeſarſke shelésne zéſte) bo v letu 1844 treba 221,514 zentov shelésa rasne ſorte, namrezh: sa ſhine |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | kakor v létu 1841. Na Koróſhkim jih je pa v letu 1842 — 525 menj umerlo, kakor v letu 1841 ; na (˛Shtajerſkim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | jih je torej v letu 1842 — 222 vezh kakor v létu 1841. Na Koróſhkim jih je pa v letu 1842 — 525 |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | zemljo padel, je 8 liber, uni pa per Kremsu v létu 1719 6 liber tehtal; in tajisti per Pocdamu v létu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | čase. Kraje, ki jih je toča posula, jih v tistim letu malokrat zopet obiše. Od tega vender vémo, de bodo nekaki |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | NOVICAM k novimu letu iz Celovca! Ko bi ptičica bil, pa perutice imel, bi |
| Zlata Vas (1848): | rekel: Od vaših krav imate malo prida. Krava mora v létu nar menj petdesét do sto goldinarjev dobička dati. Ako me |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | Tergestejo”, ki stojí na korsu in je bil postavljen v letu 1842. Štiri nadstropja ima in je posebno krasno na štiri |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | gosp. Fleišmana v nemškim jeziku na svitlo dan in poslednjimu letopisu c. k. krajnske kmetijske družbe perdjan spisek krajnskih želiš (floro |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | besedah storil, so mi dobrotljivi gospod Prešern 12. dan Kimovca letas poslali 300 tolarjev ali 600 goldinarjev v srebru za Brezniško |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | lani dobre letvine pričakovati: ne vém, ali bi jo sméli letas drugač. Če bo zima mehka, bi znalo pràv biti; če |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | mesca Kimovca na proseno sterniše sejali, perve dni velikiga travna letas je že v polnim cvetji in vedno polna čebel bila |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | leto pridnim oskerbovavcam sadnih in murbnih dreves delí, so bile letas naslednjim kmetam podeljéne: Tomažu Verniku, kmetu pri S. Andreji v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | v čas jesenske setve padla. Goríce so v naših krajih letas delo obilno plačale: z dobrim vinam smo si sode in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | novim létu začela. Bogoslovci tukajšne duhovšnice pa se bodo tudi létas ilirskiga jezika pod radovoljnim vodstvam za slovanstvo gorečiga gosp. Pelhana |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | to reč domoljubno skerbelo. *) — V večih krajih se učiteljem tudi létas za béro in za šolsko kurjavo merzlo godi. V enih |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | podali bravcam v lanjskih Novícah — drugi kos pa bomo prinesli létas. Čmu tedej govorite vi od slovenskiga jezika, če nam Vodnik |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | veliko časa prihrani. Čas pa je denár. Novíce si bojo létas prizadevale, kmetijske gospodarje soznaniti z mnogim dobrim orodjem , in bojo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Ljubljani. Se bo z božjo pomočjo prihodnje leto zgodilo, kar letaš nisim mogel storiti. De sim tedej zopet v Ljubljani, oznanim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | kakor jih neuſmiljeno moriti. Le to delo naj bo poſebno letaſ vſim zhbelarjam perporozheno, ker ſe je savoljo ſlabe paſhe zhiſt |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | tudi ſvoje shivine uſmili,” pravi Şalomonov prigovor 12, 10. (Vinoredniki letaſ silno veliko vina prizhakujejo;) is Dolenſkiga ſo nam piſali, de |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | njive domú perpeljane repe pred hiſho imel, takó le nagovoril: Letaſ je povſod veliko repe : lanjſko leto jo je pa le |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | imajo zlo močirne ali pa okoli vodá ležéče travnike”, so létos malo sená dobili. Premočirni travniki niso kaj veliko sená dali |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | po tem zna letina saj srednja biti. Sviloreja nam je letos veliko denara dala; čeravno je ni veliko bilo, smo jo |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | grojzdni bolezni, ki se Tukerjeva plesnína imenuje in se je letos po mnogih krajih Laškiga in Francoskiga prikazala, od ktere se |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | tiho vreme; če pak je treba, to delo tudi ponoví. — Letos se vidi, kolik dobiček da pridna sadjoreja verže, sosebno ako |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | vé, kakošno sadje bode na njih sozorelo. Drevo, ki je letos kumare rodilo, zna drugo leto krompir zoriti. Kmalo srečata nekega |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | Giovanni de Rubertis” se imenuje zanimiva knižica, ki je prišla letos v Zadru na svetlo, potisnjena iz časnika „Osserv. Dalm.” Znani |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | pravi omenjeni časnik — da zamoremo reči, da so se izpraševani letos popolnoma dobro obnesli in da so pokazali, da jim je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | 1857. Od sive ajde kaj. „Te baže ajda se je letos, ker se je povsod le po malem piče za živino |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | se nam od nobene strani ne oznani, kako se je letos pri nas ta ajda obnašala, saj tako dolgo, dokler je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | goló. Ubogi ljudje ſo ſe she po treh ſlabih letnah letoſ ene dobre sanaſhali, in njih sadnji perdelik, edino upanje njih |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1873): | iz Mosenthalove poslovenjena po Ogrincu, se po pravici more najbolja letošnja predstava dramatičnega društva imenovati. V vseh prostorih prepolno gledališče je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1880): | Pa pustimo samo besede in lotimo se kar naravnost stvarí. Letošnja huda zima nas je menda še bolj kot druga leta |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | pa pisali, de bo volja našiga milostljiviga Cesarja popolnama spolnjena. (Letašno vino) ne bo nikjer klet preveč polnilo. V nemških novicah |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ja clo sedem funtov težke. Tudi zimski krompir se mi letašno léto bolji obnaša, kakor lansko. Ker obilno krompirja imam, bodem |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | vasi ni poškodovala? Jes mislim in sim se lansko in letašno leto tega prepričal, de je dim iz dimnikov bližnje nograde |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | groša !! Ljuba duša, kaj si boljiga želiš? Kaj imamo od letašnje spomladi pričakovati ? Zima je zares letas hudo z repam vila |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | rezhe: devetnajſt tavshent let in nekoliko dni! J. N. Sméſ. (Letaſhno léto je rodovitno — otrók. ) Ne ſamo na Ogerſkim v Tolnájſki |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | tém toláshi, de sna prihodno leto dobro ſtoriti, kar je létaſhno vsélo. 7. „Drevje ſenzo déla in trava v ſenzi ne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Dvé novici se moram povédati, ki sté se na Dolénskim letošnje léto zgodile. Perva je vesela, druga pa žalostna. — Gospod néke |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | tudi tam poljske pridelke zlo pokvaril, pravijo, da se bo letošnje leto ondašnji stari pregovor „veiko gób, veliko nadlóg”, žalibog! poterdil |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | je pa kmalo po več druzih krajih hrup povzdignul. Ali letošnje nenavadno mokro vreme je lahko tù in tam tersje in |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | ondašnje naseljevanje. — Na poslednji somenj v Peštu so prišle že letošnje ježice (Knoppern) na prodaj; kiblja po 6 do 8 gold. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | je, preden začnejo gnati. Kmetijske drobtinice. (Dvojno imenitno vino) je letošnje leto repate zvezde prirodilo. V vinskih krajih pravijo namreč, da |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | na 1840; vreme prihod„niga leta bo zlo drugači od letašniga; žito in „vsi drugi sadeži bodo takó sgodno zreli, de |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | de nas je tako milostljivo slane in toče obvaroval in letašniga leta ni k 1544, 1644 in 1744 pridružil, v kterih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | ſam preprizhal od reſnize vſiga tega popiſovanja. **) M. Ferlan. Popis letašnjiga zbora c. k. kmetijske družbe v Ljubljani 7. dan Velkitravna |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | že pokupljen in iz dežele izpeljan, zató kér je pridelk letašnjiga pràv dobriga medú le srednje mere bil. — Voska so le |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | zatorej so gosp. Terpinc obljubili, na koncu maliga serpana nekaj letašnjiga semena tistim kmetovavcam in čbelarjem podariti, ki bi ga hotli |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | jih med tem nesreča ognja zadela, povračilo zapadli. Tisti, kteri letašnjiga plačila še do zdaj odrajtali niso, naj ga prinesejo ali |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | zvezde prirodilo. V vinskih krajih pravijo namreč, da je vino letošnjega leta 1857 vino leta 1811 in leta 1846 skupaj; ker |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | ali predsednik ali pa Matičarji, na občnem zboru zbrani? „Pri letošnjem občnem zboru hoče predsednik predlagati, naj si Matica omisli lastno |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1873): | dec. (Cedilo. ) Čuden napis! — porečete; al cedila nam je po letošnjem zboru Kranjskem treba. Nek dopisnik iz Kranjsko-tržiškološkega okraja v 51. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | 88 gold. — Zaloge semena štajarske detelje so majhne, kér je letašnji pridelk komej sredenj imenovati; cena je 21 do 22 gold. |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | zavezi živéli kot udje eniga trupla. V lanjskih Novícah in létašnji pratiki smo dali popolni podúk, turšico saditi in obdelovati. Danas |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | za to leto ne more nobeden več vzeti. So pa letošnji učenci iz Krajnskiga, Štajarskiga, Teržaškiga, Goriškiga in Horvaškiga. — V poslednjim |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | o barantíi domačega vina zbog opore otvorjene meje ogerske, ali letošoji pičli vinski pridelki so vendar očitno pokazali, kje da tičí |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | na Breznici. Somenj o sv. Ošpeti v Ljubljani in cena latašnjih deželnih pridelkov. Sveta Ošpeta se kramarjem ni kej obnesla. — Goveje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Gnjiloba se nikjer ne kaže. Pri nas zamore kmet z letašnjim letam zadovoljen biti. Pšenice in èrži je sicer menj, ali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | na Nemškim dajé, ktére namen je, domače vino poboljšati inpožlahtniti. Letašno spomlad je imenovana družba zopet 966335 sajenic žlahtniga plemena, brez |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | tudi na dnevu dokej sledí ali žil premoga (Steinkohlen), *) in letašno zimo, ki je bila čez vse lepa, smo semtertje poskušali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | 13 kr., hodnik pa po 9 kr. funt. — Če premerimo letašnjo ceno deželnih pridelkov z lanjsko, se kaže sploh viši od |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | v Ljubljano; zakaj, če vse po sreči pojde, se bo letašnjo jesen že ta šola odperla, in na léto že lahko |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | ni ſamo na ſebi! '' — in gré ſvojo pot. Kér je letaſhno simo, kakor od vezh krajev ſliſhim, veliko tazih zhbel pomerlo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | per naſ enako ſkuſhnjo narediti ? ? L. Povéſti is Ljubljane. (,Samoúk) Letaſhnjo pomlad ſo Ljubljánſko koſarno pri ſ. Petru s novo uro |
| Spomini na okupacijo Bosne (1888): | v vási Dolglod, kjer je imel jako lépo in prostorno letovišče. To opazivši óni Bošnjak, kažipot naš, hití na moč v |
| Okolo svetá (1892): | podnebje zeló ugodno in zdravo, prihaja mnogo tujcev sèm v letovišče, sósebno iz vročih avstralskih mest. Na levi stráni mesta se |
| Kolésarjeva snubitev (1892): | da mu preskrbi za nekoliko dnij v bližnji okolici primerno letovišče. Koncem svojega pisma je vzdihnil, zadovoljen skoraj sam s seboj |
| Očetov greh (1894): | tamkaj — niti z rodbino, kjer poučuje in katera pojde v letovišče. Helena pa odide z Majerjevimi k vrbskemu jezeru. Koncem julija |
| Roman starega samca (1895): | poletje na kmetih. A kako bi si mogla ubožica privoščiti letovišče s primerno borno pokojnino? Obljubil sem ji, da sme bivati |
| Usoda ka-li (1895): | promenadi — in sedaj je prilezel za njo celo sem na letovišče; oh, to je grozen mož, in — njegova žena — hoteč prikrivati |
| Dušne borbe (1896): | bode živeti v svojem življu. — Tisti teden pred odpotovanjem v letovišče je vsem trem kmalu prešel. Profesor je presedal dober kos |
| Dušne borbe (1896): | pristavi: »Ako je tebi, Emerih, ustreženo, da vaju spremim v letovišče, pa bodi. « »Seveda mi je ustreženo, norček,« se smeje profesor |
| Slučaji usode (1897): | domačin, temveč tudi on je zahajal v ta kraj na letovišče, in sicer zdaj že tretjo pomlad. Imel je torej večkrat |
| Biblia (1584): | je priſhla od kraja Svitá, Salomonovo modruſt poſluſhat: Inu pole, letukaj je vezh kakòr Salomo. Kadar ta nezhiſti Duh od Zhloveka |
| Biblia (1584): | vſakimu po njegovih dellih. Sa riſnizo jeſt vam povém, de letukaj eni ſtoje, kateri nebodo ſmèrti vkuſsili, dokler bodo Synu tiga |
| Biblia (1584): | pak ſo njegovi Iogri k'njemu ſtopili, inu ſo djali: Letukaj je Puſzhava, inu nuzh ſemkaj gre, puſti ta Folk od |
| Biblia (1584): | Sakaj ony ſo pokuro ſturili po Ionaſovi Predigi. Inu pole, letukaj je vezh kakòr Ionas. Krajliza od Puldne bo gori ſtopila |
| Ta male katechismus (1768): | hudizh s' skushnavam, hudem smejshnavam smotit otshe; ta sathan koker Lev ishe de b' me poſherl, ob vezhnu ſhivlenje perpravel ſdej |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | potle, ſe noſsi ravnu leta ozhe nad materjo, kakor en lev, ali ſhtrapàzá eniga poſla, de vſa ſoſęſka vkup tezhe. En |
| Pozhétki gramatike (1811): | imena ſo moshkiga ſpola, poſtavim: un Roi, kral, un Lion, lev; imena shenſkih ſo shenſkiga ſpola, poſtavim: une Reine, kraliza, une |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | mu piti da. — Primeril te bom krotkimu jagnetu, s kterim lev skupej prebiva: pozabil je svojiga gojzda in svoje divjote, in |
| Robinson mlajši (1849): | kar se je Petku tako strašno zazdelo? Diravo — zgrabljivo zvere? Lev, tiger, pardal, ali kaj takega? I ko bi to bilo |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | se pomikati proti svojemu sovražniku, pa kakor bi se bil lev bližal, oberne se |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | 47. Lev. Neki suženj, ki je svojemu gospodarju pobegnil, je bil vjet |
| Zoologija (1875): | vrste so : morski menih (Ph. monachus), kučmar (Ph. cristata), morski lev (Otaria jubata). S strahovitimi okli oboroženi mrož (Trichechus rosmarus) je |
| Zoologija (1875): | bokih strinjajo v povprečne proge, in pa puma ali amerikanski lev (Felis concolor) tri do štiri črevlje dolga, jako krvoločna, toda |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | Jedert ta Thuringanska ena Nuna is mojega Ordna enega derezhega leva ukrotila , de be ene med sabo kregajozhe skupspravela? Pred uſſem |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | ſdovjane ſvjerijazhene ukrotiti. Koker je Jedert ena Pręmonſtratenſarska Nuna enèga Leva krotkega sturila, de be na tako viſho terpezhnoſt te jeſe |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | oblizhja teh ſhtirih ſverin : Obraſs eniga zhloveka, inu obraſs eniga leva na deſni ſtrani njeh ſhtirih : obraſs eniga vola pak na |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | Velkeh ſkerbi, inu globokeh miſel ſe varvati, kir Sonze v' Leva grede, inu nar vezhi mozh ima, inu ſe paſſiji dnovi |
| Zlata Vas (1850): | vidilo. Kerčmarji ne devajo zastonj divjih zverin nad svoje vrata: léva in orla, medveda in kregulja, — te zverine živé od premoženja |
| Valenštajn (1866): | Tekla (se smehlja). Na poti tej so varuhi duhovi, Krilata leva stražita na vratih. Grofinja (se smeje). Ah to! zvezdarnica! Kakó |
| Astronomija (1869): | raka, sostavljenega iz samih slabo svitečih zvezd, nagne k sozvezdju leva, znatnemu po štirih glavnih zvezdah, ki delajo velik trapez (raznobok |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | terg, ki je bil z visokim zidom obdan, in strašnega leva so spustili na-nj, da ga razterga. Tisoč in tisoč ljudí |
| Zlata Vas (1850): | prepričali, de ima prav. Ali Brencelj, kterimu se je „pri levu” reklo, je hotel od jeze počiti, ko je slišal, de |
| Zoologija (1875): | štiri črevlje dolga, jako krvoločna, toda pred človekom bežeča zver. Levu je podobna v tem, da je enobarvena, bledo rumenkasta ali |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | vsaka številka oziroma za 1, 2, 3, ... mesta dalje proti levi ter dobi na ta način 10krat, 100krat, 1000krat, ... toliko vrednost |
| Fizika (1869): | vod. Hebel, Winkel-, krivi vod. Hebelarm, vodova rama. Heber, natega, lever. Heber, Winkel-, kriva natega. Hektometer, 19. Hemmung, ravnalo. Hinderniss, zadržek |
| Fizika (1869): | Leidenfrostova kaplja, 121. Leiten, prevoditi, prevajati. Leiter, prevodnik. Leitungsfähigkeit, vodilnost. Lever, natega, Heber, 97. Leydenska steklénica Leydener Flasche, 165. Licht, svetloba |
| Ta male katechismus (1768): | Is desno. Pokaj is desno? Ke je imenitnejshe, koker ta lèva; ſa zhast boſhjo pak se more uſſellej tu bulshe nuzat |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | kako daljezh zerkve od fare ſtojé. Druge kvatre pride gorénſka leva ſtran konzhána, in tako dalje vſake kvatre 4 liſti, kterih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | desna večji pravico, kakor leva? Zakaj otrokam pravimo, de je leva roka ta ger da roka? Ali bi ne bilo pametno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | noge? Kje stoji zapisano, de ima desna večji pravico, kakor leva? Zakaj otrokam pravimo, de je leva roka ta ger da |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | tisto stran, ki želi ljudstvu praviče dobro zagotoviti, naj bo léva ali desna. Ravno za to je potreba več serca , kot |
| Zoologija (1875): | ujasní. Prvo opravilo imenuje se veliki, drugo pa mali obtok. Leva srčna plat opravlja veliki obtok. Kakor se namreč srce skrči |
| Zoologija (1875): | hrbtanci spenja v prsi ter se vprav ondi, kjer se leva vratna dovodnica pridruži ključni dovodnici, izliva v žile in se |
| Lohengrin (1898): | provod se zopet vredí; možje odidejo skozi desna, žene skozi leva vrata. ) |
| Zoologija (1875): | pozornost. Gornja čeljust je zložena iz dveh kosti: desne in leve čeljustnice, ki ste si v ostalem popolnoma enaki ter ste |
| Astronomija (1869): | zvezde imenujemo hiade ali deževnice. Zvezda prvega reda na vrhu levega kraka je Aldebaran. Na hrbtu bikovem vidimo pa plejade ali |
| Zoologija (1875): | Kakor se namreč srce skrči, stopi jasno rudeča kri iz levega prekata v veliko odvodnico v. od pod. 42 ter se |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | te kdo po deſnim lizu udari, pomòli mu raji ſhe leviga, kakor de bi s' njim gerdo delal. Zhe ſe kdo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | v skok, iz leve druj. Konj desniga je srebroraven, Konj leviga ko plam žerjaven. Kdo konjka dva bi bila mar? Sej |
| Blagomir puščavnik (1853): | se predramim iz smertnotežavne omotice. Sulica me je bila na levem opersji obdersnila; nenadljiv strah me je bolj omotil bil, kakor |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | Lubija, Bistra, Borovnišica, Iška in Išica z Želimljišico vred ; na levem bregu pa Tujnica, Šujca, h koncu v Mali graben spremenjena |
| Valenštajn (1866): | mej njimi Oktavij Pikolomini, Trčka i Maradás. Na desnej i levej, bolj proti zadnjemu koncu, še dve drugi mizi, za vsako |
| Astronomija (1869): | desnej strani ovco (capella), zvezdo prvega reda v vozarji, na levej strani pa Vego, tudi zvezdo prvega reda v sozvezdji lire |
| Deborah (1883): | za zidom brdo, po katerem se pot navkreber vije; na levej spredaj stoji lipa, pod njo klopi, na travniku poleg poslopja |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | is Loma. V, Strasiſhu per ˛Shémpétru (Schrottenthurn) v kapélizi na levi ſtrani viſi velik pleháſt korz; — pod njim na zherni tablizi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Eden, na deſni ſtrani bije zhetertinke na majnſhi, — drugi, na levi ſtrani, pa ure na vezhji svonez. K pohváli te ure |
| Blagomir puščavnik (1853): | čista kri porudeči. Na desni stojita Milko in Bogomila, na levi pak Jovana in Zâlika. Vsim igrajo solze v očeh, vsi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | vodo pride , ali pa je treba s širokimi deskami na levi in desni vodo zajeziti, da pod flos udari in ga |
| Viljem Tell (1862): | zelena senožet, vasi in švicarski dvori v solnčnem blesku. Na levi v oblake zavite gore, na desni daleč zadej snežniki. Še |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | račun (konto). Vsak tak konto ima dve nasprotni strani; na levi strani dobi nadpis »debet« ali »prejem«, na desni »credit« ali |
| Revček Andrejček (1891): | katerega Matija za vrat držeč spremlja, stopi izza kulis na levi in kliče). Oče, Jeklen! Tatu sem ujel! Razbojnika držim! Matija |
| Gozdovnik (1898): | Opazoval nas je, vzel nam bode zlato. « Na desni in levi velikanskega lovca je molelo še dvoje napetih pušk skozi kamenje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | zhbelarji to reſnizo terdijo , vonder ſhe smiraj na deſnim in levim ſtrani Save in Drave s velikim veſeljam zhbele morijo. Ali |
| Robinson mlajši (1849): | da bi dobre moti bil, ino vzemši užgano svetilnico v levo, ino ostro nabito pistolo v pravo roko, je serdčno šel |
| Rudninoslovje (1867): | dve ste pa stranski i stojite ena med desno i levo roko po dolgem, druga pa med spredaj i zadaj po |
| Mlinar in njegova hči (1867): | bi vaše roke delale, kar bi hotele, ter sézale na levo i desno? (Micka ne odgovori nič. ) Kje si bila? Micka |
| Mineralogija in geognozija (1871): | se postavi po konci, daljša naj teče pred nami na levo ino desno, kot velika prečnica, krajša, mala prečnica potem navpik |
| Deborah (1883): | spečemu je varuh. Na desno stran mu leže Rafael, Na levo Gabrijel, za hrbtom straži Ga Urijel, in nad njegovo glavo |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | se vknjiži z vsemi bistvenimi okoliščinami z izneskom vred na levo, vsaka oddaja prav takó na desno stran. Najvažnejši skontrovniki so |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | neživih sestavin imenja. Vsak konto ima dve nasprotni strani. Na levo, z »debet« ali »ima dati« zaznamenovano stran se zapisujejo oni |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | števili. Pri vsakem prepisu se zapiše v prvo vrsto na levo kraj, kamor je pismo namenjeno; v sredo ime trgovskega prijatelja |
| Zeleni listi (1896): | nogama, gledala zdaj na nebo, zdaj na obleko, zdaj na levo, zdaj na desno ter kričala na vse pretege. »Čemu neki |
| Sosedov sin (1868): | nosil po konci, klobuk se mu je bil nazaj pomeknil, levica je držala srebrom okovano pipo, a v desnici je imel |
| Izza mladih let (1882): | v podporo veliki pipi, ampak jo je v tem nadomestovala levica, tedaj je pa Janez z njo agiral; živahen kakor je |
| Kolésarjeva snubitev (1892): | kaj je obetal nje gospod, razsrdila se je kakor obstreljena levica, in konec vsemu je bil ta, da je Rokec slovesno |
| Moja hoja na Triglav (1897): | Otrokove bistre oči pol zvedavo, pol nezaupno vame uprte, moja levica lahno in skrbno ovita okoli bele rute, v kateri nemirno |
| Kotanjska elita (1898): | na tla, desnica mu je omahnila nizdolu ob naslanjaču, a levica je podpirala glavo ... Med tem so se bila dvakrat odprla |
| Gojko Knafeljc (1899): | so se mešali med črnimi, vlažno se svetlečimi, gostimi lasmi; levica pa ji je ležala nepremično v naročju. – Nemo je zrla |
| Gojko Knafeljc (1899): | podpirala ob desnico, ki je tiščala med prsti premočeni robec. Levica ji je visela trda in mrtva nizdoli … Na nizkem predalniku |
| Viljem Tell (1862): | Firšt. Ni varno tako javno delati. Slušajta me. Jezéru na levici, Kjer pot drži na Virje, preko Skalic, Leži livada skrita |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | pokorne ovzę na deſnizi, inu ti nepokorni, ſamopaſhni kosli na levizi, kakor popiſsuje S. Mattheush na 13. inu 25. poſtavi. O |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | gredó po ſredi morja — po ſuhim ſkosi. Na deſnízi ino levízi jim ſtoji vòda ko síd. Kralj, konjniki, vſa vojſka, vſe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | neki majhin sivček sedeč na velíkim usnjatim stoli z naslanjáli, levico derži operto na oblo (podobo zemlje), v desnici ima velik |
| Gozdovnik (1898): | porine rezilo v prsi do ročaja. Na to pograbi z levico umorjenca za lase, nategne jih, trije kratki ostri urezi, močan |
| Ta male katechismus (1768): | so ſa odgovor dobili; de se imajo Fortunata svojega narvishega Levita ſa shkofa ſvoliti, katire je ſhe bil to ſhlahtno Gospo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | ali pa iz volnéniga žameta veljá 10 gold. in pol; levitni plajš s 3 čopmi in ovezo vred 18 gold.; velki |
| Zoologija (1875): | dobodo velikost in podobo starih, a prej se morajo večkrat leviti ali se celó popolnoma preobraziti. Členarji so razdeljeni v sledeče |
| Kratki navod zreji domačih svi... (1871): | v začetku vzreje zapazi neenakost gosenc, koja je pri vsakem levenji razvidnejša, ako še zapažiš poleg tega na gosencah posebno na |
| Kratki navod zreji domačih svi... (1871): | 16 ur pozneje izbudé. Ako se to opazuje pri vsakem levenji, dosežemo s tem, da združimo gosence popolnoma enakega razvijanja vedno |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ino levi, je miſlil, ſo ga gotovo rastergali. Kedar v' levnjak pogleda, kar ſedí Daniel bres vſe ſhkode med levi, sdrav |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | shive dni niſim bil v' Babilonu, ino tudi, kje je levnjak, ne vém. “ Tedaj ga angelj prime, ga neſe ko vihar |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | rekel is levnjaka vseti, ino nameſti njega vſe tiſte v' levnjak pometati, kteri ſo mu po shivljenji ſtregli. Ino ko bi |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſerzam Daniela v' roke. Sgrabili ſo ga, ino vergli v' levnják, ki je bilo ſedem hudih lévov v' njem. Dvé zhloveſhki |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | žive dni nisim bil v Babilonu, ino tudi, kje je levnjak, ne vem. “ Tedaj ga angelj prime, ga nese ko vihar |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | Daniela rekel izlevnjaka vzeti, ino namesti njega vse tiste v levnjak pometati, kteri so mu po življenji stregli. Ino ko bi |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | ino levi, je mislil, so ga gotovo raztergali. Kedar v levnjak pogleda, kar sedi Daniei brez vse škode med levi, sdrav |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | raji Daniela lotili, ino ga rastergali. Bogabojezhi Daniel ſedí v' levnjaku, sapuſhen od ljudi, med levi; pa Bog ga ni sapuſtil |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſpet v' njegov kraj. ˛Sedmi dan je priſhel kralj k' levnjaku po Danielu jokat. Veſ rad ga je namrezh imel, ino |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | rezhe: „Neſi to júshino Danielu, ki je v' Babilonu v' levnjaku! “ Habakuk odgovori: „Goſpod, ſvoje shive dni niſim bil v' Babilonu |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ljudi, med levi; pa Bog ga ni sapuſtil, tudi v' levnjaku mu je pomagal. Lévi mu ne ſtoré nizh shaliga. ˛Skosi |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | ljudi, med levi; pa Bog ga ni zapustil, tudi v levnjaku mu je pomagal. Levi mu ne store nič žaliga. Skozi |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | Bogaboječi Daniel sedi v levnjaku, zapušen od ljudi, med levi; pa Bog ga ni zapustil |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | reče: „Nesi to južno Danielu, ki je v Babilonu v levnjaku! “ Habakuk odgovori: „Gospod, svoje žive dni nisim bil v Babilonu |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | spet v njegov kraj! Sedmi dan je prišel kralj k levnjaku po Danielu jokat. Ves rad ga je namreč imel, ino |
| Stric Tomaž (1853): | ves zamišljen, nazadnje spregovori takole: „Tisti, ki je Daniela v levnjaku, in tri mladenče v ognjeni peči obvarval, — Tisti, ki je |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | kaj dęlaſh tukaj? Na dęſno. Inu my? Inu vy na Ięvo! Sakaj Angeli poidejo vunkaj, inu bódo lozhili tę hude is |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | hlad , poletni znoj Po versti hodi naj s teboj; Na levo, desno ne poglej In stopaj z njima zvest naprej. In |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | nji počivamo vsak dan. Al unstran grôba se zdeli. Na lévo , desno tam derži; Na ktero si boš nágnil vést, To |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | pod nami globoko Ovčjo dolino, za njo se odpira na levo med vštric pred nami stoječim Nabois-om in Černim verhom razgled |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | stražnika jo varujeta dva velikana; na desno podolgasti Kraljevverh, na levo še stermejši Petverh (Fünfspitz), mogočni Montač pa nam proti jugu |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | ne moremo gledati nju ravnine. Proti izhodu doli vidimo na levo Z i logor o (Dobrač), Gerlico, in več drugih verhov |
| Zoologija (1875): | zgoraj in zdolaj, kakor pri druzih ribah, temveč desno in levo. Ploče so sosebno okusne morske ribe. Imenujemo samo sledeče vrste |
| Spisi Krištofa Šmida (1883): | skalovja nekoliko lesenih hiš, in med njimi malo kapelico. Na levo se je razprostiral temen smrekov gojzd, in za njim sta |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Vidila sta tukaj mlade slone z ovčjim kosmovjem; konje z levovimi parklji, in gosí, ki so s konjskimi kopiti po dvorišču |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | praznovanje po cerkvah Frančiškanarskiga reda 2. dan Velikiga serpana. (Univ. Lex. tom. XXVIII. ) Arabski pregovori. Norc se spozná po letih šestih |
| Sosedov sin (1868): | se prevali in popravi, a naposled spozna, da ležišče in leža ni prida, ter skoči po konci. „Kaj delaš Štefan? I |
| Cyclamen (1883): | onkraj malega potoka, kateri je gonil malo niže Boletove pile. Leža njena je bila skoro lepša ko gradičeva, akoravno se je |
| Cyclamen (1883): | vsega dolzega leta. Saj je pa tudi vsa okolica in leža našega trga jasno svedočila, da je tu ustvarjeno vse le |
| Ljubljanski meščanje v minulih... (1886): | grofa. Tako se je godilo morebiti tudi v Ljubljani. Izvrstna leža ljubljanskega Gradu je napotila deželne kneze, ta v vojaškem oziru |
| Ljubljanski meščanje v minulih... (1886): | je: da je Ljubljani pripomogla k novemu življenju izvrstna ugodna leža ljubljanskega Gradu, opasanega na dveh straneh z Ljubljanico. Za surova |
| Vanda (1888): | podobi zvezde, ki je bilo kmalu središče ljubljanskemu življenju. Pripravna léža tega kraja je napotila gospôdo, da si je pri »Zvezdi |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | povei: al poveita: zhei so ti dnarji skriti al zhei lasha al kaku bese mogli leti usigniti: teri den al uro |
| Genovefa (1841): | Gola, kadar domú pridejo, na drobne koſe rasſékati. Grôf je lêshal lét in dan savolj rane bolan; sakaj nepokoj in grisézhi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | se pravi de léba. — Okrevati (reconvalesciren), bolnik pravi; dolgo sim ležal, zdaj pa žé nemalo okrévam. Ta beséda se sliši tudi |
| Robinson mlajši (1849): | Sedaj so se k pervemu približevali, kteri je na obrazu ležal — ležaše ino tako terdno spaše, da so ga uže za |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | treh mostov so ga tesno oklepali. V dnu pa je ležal pervotni, in v celo skalovje zrašeni vodni prod. Po takem |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | mahal križem z rokami, da bi se ogrel; bič je ležal v naročji in mršavi konji so leteli, da se je |
| Mlinar in njegova hči (1867): | godi, ko bi nič več ne delal, ko bi tu ležal tih, sè sklenenimi rokami, ktere bi se več ne gibale |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | bi našel kako sled. Res, blizo stebra z desko je ležal nožič, kterega je nekdaj v šoli pri nekom videl, tako |
| Gozdovnik (1898): | vendar pa je dobro videl neki zganjen papir, ki je ležal na tleh, in ki je mogel že biti v kakem |
| Gozdovnik (1898): | more več zanašati. Vrč sta bila povse izpraznila. Baraha je ležal pod mizo, Oročej pa s polovico telesa na mizi; nobeden |
| Gozdovnik (1898): | legne, pomoli glavo naprej, da bi pogledal dolu. Tako je ležal nekaj minut, na to se nazaj porine, pa ustane. Laso |
| Genovefa (1841): | lakote in ſmerti. Genovefa je dolgo v omedlévizi pod hvôjami leshala. Zhes dolgo ſe je sbrihtala in vidila, de je ſama |
| Genovefa (1841): | ktéra je odſlèj vezh ni sapuſtila, je pri njénih nôgah leshâla. Devéto poglavje. Genovefe ſamotno shivljenje v puſhavi. Genovefa je odſléj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | in po vſim polji in ſnoshetih tri pavze na debélo leshala, ko ſneg po simi, in ſred Velikiſerpana ſmo ſe, kakor |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | temno ječo vlečena, in v te nezavednosti je dalj časa ležala. Ko se je zopet zavedila, se ve de ni vedila |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | se prebudi. Bil je dan in tik njene postelje je ležala kopriva, ravno taka, kakor jo je videla v sanjah. Poklekne |
| Mlinar in njegova hči (1867): | ni pomoči več. Tako mi je, kakor bi mi skala ležala na prsih, kakor bi me tlačil ves svet. Ven me |
| Astronomija (1869): | istej ravni, kar bi bilo tedaj, ko bi mesečeva draga ležala v ekliptiki, videl bi se mesec otemnjen o vsakem protistanji |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | dan. Ravno so sedeli pri kosilu, na mizi je pa ležala jabolčna potica, kar se odpro duri in nekaj sosedov in |
| Gozdovnik (1898): | se bil še daleč priplazil, ko zagleda ona dva iskanca. Ležala sta na tleh, prav kakor on, imajoča žareče oči obrnjene |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | notershla. She sem jeſt pod serzam moje Matere S. Anne leſhalla, |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | af windisch? (Kakó se imenuje to po slovensko ?) ― ― Enkrat so ležale grablje pred njim na tleh znak, da so moleli zoblje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | morebiti celo leto ali še delj po gojzdu v lupji ležale, predenj so na žago ali na stavni kraj perpeljane bile |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | solata. Potem ko so sardelje eno uro v hladni vodi ležale, košice iz njih poberi in napravi jih čedno na taljar |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | smeti, ker ta dan so se ljudje selili. Tu so ležale črepinje od taljerjev, kosci gipsovih podob, cunje in stari klobuki |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | so pa ležale kocke. Fulvij mladenču napija, potem kakor v mislili vzame kocke |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | tako so zlate besede ležale na njenem sercu, ktero je bilo zdaj mirno in pokojno |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | prazne zibeli; rožice, s kterimi je Marjeta rada kinčala zibelj , ležale so raztresene in pohojene po tleh. V tej zmešnjavi se |
| Gozdovnik (1898): | plapolali so človeški lasje v lahnem vetriču; človeške lobanje so ležale v kupih ali pa raztresene po tleh, in zlomkov raztolčenih |
| Robinson mlajši (1849): | nevedoče, da ste v vjetji, ste brezskerbno pri materinem vimeni ležale, ino jima je prav dišalo, Robinson je imel grozno veselje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | zdaj zakuri. V mirni vésti bote spali, Okol peči spet ležali! Iz Karlopaga. S. G. Ogerſhizhna preſha dôbra klaja sa shivino |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | čakal, tam na mostovži, na mizi so neki listi Siona ležali, in sim jih za kratek čas bral. Dosti lepiga sim |
| Zlata Vas (1850): | mislil: Čimu bodo ti denarji mertvi in brez dobička tu ležali? Če bodo pa vsako leto obresti dajali, bi ubogim ljudém |
| Oče naš (1854): | pogledovaje zdaj svojega sinčka zdaj cekine, ki so pred njo ležali, — „Ménart, rečem ti, če bi mi bil še stokrat več |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | sta sem ter tje po nekih ozkih ulicah, kjer so ležali celi kupi slame, pepela in smeti, ker ta dan so |
| Sveti večer (1866): | djal, ‚bodo umerli'. Mati in jaz sva hitela k njim. Ležali so pod drevesom, pri njih je pa klečal neki star |
| Gozdovnik (1898): | mladičjem in zelenim vrbovjem. Za tem robom kakor zastorom so ležali trije možje. Dva sta spala, a starešina, nabito puško zmeraj |
| Gozdovnik (1898): | podobe imeti za človeške postave. Lovci pa so med tem. ležali za svojo ogradino, čakajoči kaj pride. »Ali ne lazi tamle |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | dalje, dokler jih ni premagala nezmernost in zaspanec. Nazadnje so ležali in smrčali vsi, deloma pod milim nebom krog tlečega ognja |
| Genovefa (1841): | ſliſhalo. To teló bo potlej merslo in terdo na tléh leshalo in ſhe perſta ne bo premakniti môglo. Poſlédnjizh bo ſtrohnélo |
| Genovefa (1841): | ſladkim ſpanju ozhí saperle. Njéno déte je pri njénim ſerzu leshalo in svéſta koſhuta, ktéra je odſlèj vezh ni sapuſtila, je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | mizo mertviga ; mlajši dete pa, ktero je pri peči povito ležalo, je na pol zgorelo. Kakó strašno je moglo biti terpljenje |
| Zlata Vas (1848): | grobljo in blato stran spravljali, in vse kar je okrog ležalo, na bolji kraj devali. Dva in trideset gospodarjev je dobro |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | polji, so kar ostermeli. Žito, ki je požeto po njivah ležalo, je vse razmetal. Jez ga nisem še nikoli vidil; poznajo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | po dveh mescih odteklo. Veliko oralov zemlje je po takem ležalo prazno in nerodovitno, in ni donašalo nikakoršnega dobička, razun kar |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | v globočino, kamor lopata nikoli ne seže. Kot streha je ležalo nad njo pokopališče. |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | poznej pa zavoljo bolehnosti zapustil njegovo službo. ” Na mizi je ležalo nekaj kosov tenkega pergamenta enake velikosti, menda za kako knjigo |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | in iz drugih jutrovih dežel. Na krasno izdelanem pohišji je ležalo umetnijskih izdelkov in drugih reči oddalnjih, malo znanih otokov. Fabij |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | uničiti. — Že so bili na zadnjem griču; sinje jezero je ležalo pred njimi, obdajala so je zelena pobočja — vse tiho in |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | paſti inv panani noi otrpneni lashati letv pomai mena tv britko terplenje noi nadovshna smert Jesvsa |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Povoshi an srabern dnar navetar napuſtni den poudenje: inu naji lashati noi jedi mouka inu naredi an rink okveli sabe al |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | boga sina noi v' jemeni boga svetiga Duha inu naji lashati perzalei S. Mashi noi prosi svetiga Duha da on tabei |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | ſhivadi ne skodjejo, tudi jih na frishni peſhnati semli puſti leshati. Pred S. Jakobam Peteline ręsati. Kader Meſsez gori jemle. Goſsi |
| Genovefa (1841): | omedléla in pod hvojevo drevo padla. Moshá ſta jo puſtila leshati, in gréſta ſvôjo pot. Le êden ſe jè ſhe s |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Ne suši lesá prenaglo;ne pusti tedej omajeniga na sonci ležati; od prenagliga sušila se les močno vkup stiska, ter se |
| Robinson mlajši (1849): | mesti ostal niti se ne gene a niti ne čehne, ležati, ker bi ovače brez odloga kuljko črez glavo prestrelili. Položili |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | ostergaj, potem jo iztrebi, operi, osoli in tako eno uro ležati pusti. Potlej rog s putram pomaži, nad hudo žerjavco postavi |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Dobro oprane in tolčene s solijo potresi in en čas ležati pusti. Med tem en kos špeha, dobre masti, čebule, zeleniga |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | bi bila bogata; zatorej hočem raji z Lazarom pred durmi ležati, kakor pa z bogatinom sedeti pri bogati mizi. ” |
| Kratkozhasne uganke (1788): | węke, ali verbove vęje notri pometshi, ter njeh puſti notri leſhati, doklej usa voda ſélê na rata. Tedęj poshkropi s' to |
| Kratkozhasne uganke (1788): | rose, ſamaſhi luknezo is voskam; puſti lupino pod ſrej nebesam leſhati, inu, ke sonze gori gre, bo to lupino gori naqvishku |
| Kratkozhasne uganke (1788): | En pishkav leshnek, zhe luknezo v' njemu videsh, tok njega leſhati puſtish. Zhe meni vezh prezhuſamesh, vezhe ratam: zhe meni vezh |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | dél vidi, de dolge polena pod kotlam in pri piſkrih leshé, bres de bi jih kdo k ognju primikal, zhe pregoré |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | navarno ſtam se odgeniti. MERKEI DORO. Kader Anzhuovak ushliednjam zugi leshi danie- |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | boſte dete, ktero je v' plenize povito, ino v' jaſlih leshi. “ Komej je angelj isgovoril, she ſe je drusih angeljev bres |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | zhaſtitih deleshnikov, kterim poboljſhanje ſtanu kmetvavzov in obertnikov na ſerzu leshi, de ji bodo v vſim pripomogli, namenjen zilj doſezhi. Vſaka |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ali tri perſte na debélo s perſtjó saſuti; tako naj leshí eno uro, ali pa ſhe dalje; obras ſe mu pa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | diha, vamp tiſhi v mersle tla, in na vſih ſhterih leshi; ſzhaſama poſtane rudezho ali viſhnjevo, vzhaſi mu tudi vrat satézhe |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ena derhal nesnanih poſhaſt napolni ta hram, v' katęrim en leshy, inu ſe okuli njega poſtele vſtavi? To shuganje tiga ſerditiga |
| Robinson mlajši (1849): | bili ubili. Da še drugi dalje proč zvezani na zemlji leži ino jega tude berž ubijo; eti pak da se mu |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | čuda, če se pomisli, da že veliko tednov stojí in leží bolj v mlakah, kot na suhem; preden so dobili vojaki |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | naročeno, naj povedo vsakemu, da sedaj, ko še vse križem leži, ni čas za to pot. — Vojska sevastopoljska je prizadjala rusovski |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | dvombe naj veličastniša nova na štiri vogle zidana bolnišnica, ki leží na vzhodni strani mesta, in jo že na cesti, ki |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | kakor stermi zid naravnost kviško 6042 čevljev dviguje. Dolina , ki leži v ravni meri proti jugu, je tukaj prav ozka; le |
| Astronomija (1869): | I., reže polutnik ekliptiko v dveh točkah, in polovica je leži na severnej, polovica pa na južnej polobli neba. Po takem |
| Botanika (1875): | so v pretečenih stoletjih morske ptice nakupičile toliko tičjeka, da leži na nekterih mestih 30 do 80 čevljev nad debelo. Teh |
| Zoologija (1875): | kojih navajamo samo srčni in trebušni pletež. Zadnji veliki pletež leži v gornji strani trebušne otline, pokrit s trebušnico (kožo) ter |
| Zlatorog (1886): | plán, Prišèl pač Janez ne bode več, On v brezdnu leží in cvet rudèč Drži v rokàh premrlih. |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | nebeshkimi shegnami od sgur: s'shegnami tega prepada, katiri sdul leſhy; s'shegnami teh perſs, inu materniga trupla; shegni tvojga Ozheta |
| Kratkozhasne uganke (1788): | med enem kojnedirzam? Mesar prave: kje ſhivina ſtojy? kojnedirz: kje leſhy. Kaj je ſen reſlozhk med eno farovshko kuharzo, inu med |
| Kratkozhasne uganke (1788): | se ſa pirneze vaga, tok ſhelęſu doliulezhe: v' poſteli pirneza leſhy, inu vonder naspy. |
| Kratkozhasne uganke (1788): | lejty, dolitlazhe: gre na dnu, inu ſhelęſu doliulęzhe: v' poſtelt leſhy, inu vonder naspy. Pirje lejty naqvishku; pak spet dolipade, inu |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | N. N. tabei Sarothim o Duh dati mene skashi zhei lasho ti dnarji noi tabei permoram skues S Kiliana Geordius noi |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | skashash noi resodiesh to samlo dabom vidou zhei ti dnarji lasho inu dabo ofen |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | mvezh inv obvaſt: al oni grado bel sado stojo bel lasho jas je svesham stiemi svetemi shtrizhami inv stiemë gorkraſtnemi besiedami |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | pomeni, de poletu bode ſuhu, inu gorku, zhe pa ti leshijo |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | pomeni veliku snegá. Kader shabne jaize ſpomlad globoku v'vodi leshijo, pomeni, de poletu bode ſuhu, inu gorku, zhe pa ti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | zemlje), v desnici ima velik zvezdočník. Pred njim na tleh leže matematična orodja, dvoje ali troje velike knjižine, in nekteri papirnati |
| Astronomija (1869): | prvega reda v sozvezdji lire. Dalje so imenitne skupine, ki leže še znotraj povratnika rakovega, sozvezdje Bootes, v kterem blišči Arktur |
| Fizika (1869): | ravnotežji kakor popolne ravnice, tako imenovane gladine ali lica, ki ležé pravokotno proti meri teže. In res ako se kteri del |
| Astronomija (1869): | da mora biti oseka največa ravno v tistih krajih, ki ležé v sredi med obema plimama. Vsi pod enem poldnevnikom ležeči |
| Astronomija (1869): | vé da, tedaj voda vselej znižati na tistih mestih, ki ležé med tema krajema, t. j., tú mora nastopiti oseka. Iz |
| Astronomija (1869): | in je za nas posebno važen zato, ker znotraj njega leže sozvezdja ekliptike. Izmed vseh nebnih krogov, ktere smo v § |
| Mineralogija in geognozija (1871): | so pod njimi zdaj med njimi, pa tudi nad njimi leže včasi prav na debelo. Med plošami tega apnenca se je |
| Mineralogija in geognozija (1871): | dvé strani ploščate, tako da ploskve zgoraj in zdolaj vzporedno ležé ter so včasi tako debele, da delajo velikanske klade, ali |
| Zlatorog (1886): | plačíla. »Rog kozlov namreč doli v Bogatinu »Odprè duplíno, kjer ležé zakladi »Takó obílni, da če pride pónje »Voz sedemsto, ní |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | so na žago ali na stavni kraj perpeljane bile. Če ležijo klade v lupji, jih červ naverta; omajen les se pa |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | zima, kakoršne tako zgodaj ne pomnimo tukaj; gore in doline ležijo pod debelo snežno odejo, in mraz je že dosegel 18to |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | in vedno skerbeti, da konji na suhi stelji stojijo ali ležijo. Zakaj sopar, ki iz gnoja puhti, je grozno nezdrav. Konji |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | pri okrogli kamnati mizi sedeti in dremati. Njegovi junaki pa ležijo podolgoma na tleh. Na mizi je bila debela mošnja zlatov |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | Da bi jaz, ki danes še v temni, merzli ječi ležim, jutri že hodil med izvoljenimi svetniki in duhal nebeške dišave |
| Črtice iz življenja Šnakšnepsk... (1859): | pred očmi. O Adelops! ali si še cel, ali zdrobljen ležiš v Judendorfskem prahu. Bolje bi bilo zame, da bi te |
| Domen (1864): | in zavpije: „Hoj! Stara, tukaj je merzla postelja, vstani! Kaj ležiš na zobeh? Djal bodem, da si sneg in točo delala |
| Razne dela (1870): | kora. (Manfred. ) Dajte besedo skeleči britkosti! — Krasni mladeneč Ti mertev ležiš, Kruto presunjen si v cvetju mladosti, Strahu izročen nečutne nočí |
| Razne dela (1870): | bilo bi prav, odbiti zaprosbe enake, Ker ti na sercu ležiš visokiga boga Kronida. Rekši iz nedra podá ji krasni pojas |
| Rokovnjači (1881): | zabíl? Ti si tudi suh, dasi lehko doma za pečjo ležiš po zimi, in kruh ješ, ki so ga drugi pridelali |
| Luteranci (1883): | da ob belem dnevu tri leta brez dela na trebuhu ležiš, če hočeš. " "Ali bi ga ti izdal Kriškar, ko bi |
| Na Silvestrov večer 1883. leta (1884): | minula leta? Čemu se vzdiguješ iz groba, v katerem pozabljen ležiš morda brez vsakega spominka? Ti nisi bil naše gore list |
| Ta male katechismus (1768): | itdr. IX. Zhe v' grehe ti padesh, ja v' greheh leſhish: * k' Marji pertezi, pokuro dobish. Rezh itdr. |
| Astronomija (1869): | 2. podobi zmirom dva in dva kota, ki si nasproti ležita, enaka, in taka nasproti ležeča kota imenujemo ovršna kota. Nadalje |
| Astronomija (1869): | ki je veči, top ali tumpast kot. Okoli točke m ležita toraj dva ostra kota a'm'c' in d'm'b' in pa dva |
| Mineralogija in geognozija (1871): | navpik stoji na njej. Zakladna ploskev je romb, v kterem ležite podružni osi. V tem sistemu razločujemo vertikalne prisme ∞ P |
| Robinson mlajši (1849): | so se k pervemu približevali, kteri je na obrazu ležal — ležaše ino tako terdno spaše, da so ga uže za roke |
| Kemija (1869): | je pri njem neizmerno velika sorodnost do kisleca. Na zraku ležeč si kmalu privzame kisleca in hitro ga pokrije siva mrenica |
| Gozdovnik (1898): | je hotel odgovor dobiti na svoje vprašanje. Skoro na tleh ležeč se je počasno ril na stran v grmičje, ogibaje se |
| Zoologija (1875): | skozi obisti (ledvice), to sta namreč dva polukrožna žlezasta organa, ležeča v trebušni otlini ob hrbtanci. Njihovo opravilo je, da v |
| Gozdovnik (1898): | nebu se zibajočega orla oko razna trupla človeška in živalska, ležoča po suhi planoti, utrujena, zaprašena, kažoča nevarni pot teh pustolovcev |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | vkraden ? Matizh. Ne drugazhi , vaſha Gnada! — Na meni je veliku leshęzhe; ſizer bi me obeden ne bil vkradel — inu to snaminje |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | lubęsen sashihral, na katęrim je njim toku malu leshęzhe ( da perſtan Anshetu) Tulp. Oh ! Shternf. Sdej ſe tudi ſhe |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | tudi vidim, de je tebi na timu deklętu veliku vezh leshęzhe, koker na meni. Baron. (jęsen. ) Tolkajn mi je na nję |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | koker na meni. Baron. (jęsen. ) Tolkajn mi je na nję leshezhe, de jo ozhem sdej k'malu vidit. Goſpa. O ſe |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | ravnitela alj rektorja. Ozhetu je bilo na zhaſti ſilo veliko leshezhe, ino ravno sa tega del ſe s' ſvojim ſinam ſpraviti |
| Genovefa (1841): | ſhe lé na-ſe smiſlila. Sopet je ſhlà is votline okrog leshézhe buzhe nabirat in slomivſhi vſako v dva enaka koſa jih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | drusiga selſha pripravna ali ne, je tudi na tem veliko leshézhe, kako ſe imajo semljiſha (njive in travniki) eno proti drusimu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | bi bilo vredno, sa-ſe poſebno ſnovavnizo imeti. De je velíko leshezhe, lepo, gladko in enako shido vſo iméti, zhe jo hozheſh |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | smeteni enako toploto naredi, na ktéri je pri medenju tolikanj ležeče. Mina. Pri nas si v takih okoljšinah po stari navadi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Le tisti, ki imajo zlo močirne ali pa okoli vodá ležéče travnike”, so létos malo sená dobili. Premočirni travniki niso kaj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | gotovo vsaciga domorodca, kterimu je na omiki prostiga ljudstva kaj ležeče. Vredništvo. Urno kaj noviga? (Novo mašino za lan tréti) je |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | noge spraviti. Pri ti reči pa ni samo na tém ležeče, de se zna kmetovavec z obdelovanjem brošča dobro obnašati, temuč |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | Afghanistom vzeli mesto Herat, na kterem je Angležem zato veliko ležeče, da ne ostane v oblasti Perzijanov, ker stoji na poti |
| Rudninoslovje (1867): | likovo središče i vežejo druge znamenite točke, n. pr. nasproti ležeče ogle, ploskvena središča i razpolovišča robov. Kristalni liki se med |
| Fizika (1869): | opazovanje ne manjka nikoli in nikjer. Samo na tem, je ležeče, da pokažemo, kako se mora začeti, da se njih množina |
| Mineralogija in geognozija (1871): | zemske brez premogovega apnenca, včasi ravno na drobu ali granitu ležeče. Sem spadajo premogove kotline v Pfalzu, v Rudnih gorah, na |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | semkaj! " zavpije logar ves iz sebe in pograbi na bregu ležeče veslo. Tone je čutil, da mu je kri v žilah |
| Fizika (1869): | 83.), med tem ko se pri urah na valj zobovi ležečega kolesa vjemajo sè zarezami votle nepokojeve osi, ktera os se |
| Kemija (1869): | imenovana rja, ki se napravi na železu, na vlažnem zraku ležečem, je hidrat železnega okisa. Razžaren izgubi hidratno vodo in čist |
| Fizika (1869): | je mogoče osem uteži daljega dela v njih pri p ležečem središču združiti brez premembe učinka. Zdaj vidimo na drogu dve |
| Fizika (1869): | toplini vreti, kakor doli v nižavi. Na visoko nad morjem ležečej planjavi Kvitoskej, ki je 8724 čevljev nad morjem, vré voda |
| Fizika (1869): | je v ravnotežji, ako so vsi na njenej prostej površini ležeči delki enako udaljeni od zemeljskega središča. Tedaj mora površje vsake |
| Astronomija (1869): | ležé v sredi med obema plimama. Vsi pod enem poldnevnikom ležeči kraji imajo ravno tisti čas oseko, ktera nareja torej tako |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | vzhodom moramo prekoračiti dolino pod nami in dospeti v onstran ležeči gozd — in že se svetlika na nebu. “ Zopet so korakali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | iz morja na dan vzdignili, drugej pa podpore blizo morja ležečih dežel pretergali, de so se vanj pogreznile. Kakor razrije in |
| Astronomija (1869): | kotu, 23 ½° velikem, na dveh 180° vsaksebi ležečih, toraj v krogu sebi nasproti stoječih mestih. Te dve mesti |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | živina gnjilo pašo. Komur je mogoče naj živino iz nizko ložečih pašnikov ne višeje žene. V ohranenje zdravja pri živini na |
| Gozdovnik (1898): | španske lovske vrvi ali jermene) okolu nog in rok nezavestno ležečima razbojnikoma. »Kdo sta? « upraša don Avguštin. »Je-li niste še nikdar |
| Bore mladost (1862): | se odpre pogled na vas, v dolini okrog reke Mostnice ležečo. Tam sta Gregor in Mirko pod obilnim dežjem stojé in |
| Moj sin! (1880): | svojega zakona slabšo polovico v jarku ali pa sredi pota ležečo. Vaški otročaji pa so kriče hrumeli krog nje. Ali potrpežljivo |
| Bajke in povesti o Gorjancih (1882): | ki mu je nemirno kri potolažilo in ukrotilo. Na njivo, ležečo ob cesti, posejal je kopriv, ki so hitro vzrasle in |
| Izza mladih let (1882): | njo in našel jo kakih sto korakov više pri kladi ležečo. »Kakor je že navada in vselej prav«, da jej je |
| Cyclamen (1883): | Ti vražji lisjak! « kolne Megla ter brcne jezno na tleh ležečo žival. Med glasnim smehom in veseljem druzih poiskal je adjunkt |
| Slovenski svetec in učitelj (1886): | priskočiti. Motižirov konj se tudi preplaši in preskoči na tleh ležečo dvojico, a pri tem skoku udari s kopitom zadnje noge |
| Od pluga do krone (1891): | mladenič še jedenkrát ter zajedno zgrabi že spisano, na mizi ležečo razsodbo, pretrga jo na pol in vrže sodnikom pred noge |
| Mineralogija in geognozija (1871): | členi te tvorbe, samo premog ne. Največkrat vidimo, da premogova ležišča kadunjasto na pol objemajo viši hribi, zdi se nam potem |
| Mineralogija in geognozija (1871): | posebno živo razvijale ter samo tam delala se premoga zdatna ležišča. V Evropi so premogova naležišča dvojna; so namreč nektera morska |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | mokrotnoſt gnoja popije, de ima shivina mehko, ſnashno, in sdravo leshiſhe, in de ſe vezh gnoja napravi. Şlama je nar bolji |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | to, de bo tvoja shivina iméla mehko, ſnashno in sdravo leshiſhe. Poſébno v tém méſzu, ker shivina selene ali ſrove klaje |
| Pripovedke za mladino (1887): | ostaneva in stanujeva. ” Srnici napravi iz listja in mahu mehko ležišče, in vsako jutro si gre izkat koreninic, jagod in orehov |
| Gozdovnik (1898): | koči, v kteri je stanoval s svojimi zdaj umrlimi »stariši«. Ležišče od kož, siromašna mrežna postelj, konjska lobanja, ki je služila |
| Mineralogija in geognozija (1871): | 1. Čisto železo, ki se le malokedaj najde v plitvih ležiščih, ali pa vtrošeno v podobi zrn in listkov. Znamenito je |
| Mineralogija in geognozija (1871): | je mnogo dobili na Uralu, kjer se nahaja po naplavnih ležiščih, večidel v obrušenem serpentinovem kamenji. Zadeli so tam na 10 |
| Zlatorog (1886): | gozdu Moral ude je krepčati trudne. Zdaj ozrè se po ležíšči svojem, Zrè potem na bele snežne vrhe, Prime puško in |
| Stric Tomaž (1853): | je že bilo. Tomaž se kremži neznanih bolečin na slabem ležišču in na celem životu kervavi. Zeló ga žeja in nikogar |
| Mineralogija in geognozija (1871): | pri Miasku v Aleksandrovski so leta 1842 v tamošnjem peščenem ležišču našli kos, ki je tehtal 86 funtov. Kosi po 24 |
| Robinson mlajši (1849): | je prinesel dve škarlupini polni vode, ino ju k ležišu postavil. Pak je tude priložil nekaj pečenega korúna ino štiri |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | in kakor sitno in težavno je bilo sovražnika v oterjenem ležišču napasti, vender, kakor je vsakdo previdil, ni drugač kazalo si |
| Divica Orleanska (1848): | Klicár. ima eniga le kralja, In ta živí v britanskimu ležišu. Karol. Mir, stric! – Kaj je naročeno, klicár? Klicár. Moj žlahtni |
| Biblia (1584): | Hlapci k'hiſhnimu Goſpodarju ſtopili, inu ſo djali: Goſpud, néſi li ti dobru Séme ſejal na tvojo Nyvo? Od kod tedaj |
| Biblia (1584): | djal: Isloshi nam leto prigliho. Iesus pak je rekàl: Ste li tedaj vy ſhe tudi nesaſtopni? ſhe nerosumejete? Vſe kar ſkusi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſléd sa ſeboj puſtili. Nar vezhji neſrezho pa je ſhe li Atila Ilirſkim deshelam na- klonil. Ta je priſhel is daljnih |
| Robinson mlajši (1849): | božji? je pomislil,“ nesem li delo jegovih rok, a ni li on moj ljubeznivi! moj predmodri ino mogočni otec? Kako bi |
| Ferdinand (1884): | je z našim bolnikom? « »Prav, práv slabo! « odgovori brivec. »Niste li vže sami tega zapazili? Mali bolnik, čegar lici so bile |
| Lohengrin (1898): | čar vè sponah me imá? Kakó mi koprni srcé, Zrem li prekrasnega možá! Lohengrin (privedši Elzo h kralju in izročivši jo |
| Lohengrin (1898): | sem tvoja, Vse vzemi: dušo, život moj! Lohengrin. Elza, mož li imám jaz tvoj se zvati, Da zemljo ščitim ti močnó |
| Lohengrin (1898): | Lohengrin. Izidem srečen li iz boja, Češ li, da mož postanem tvoj? Elza. Kot tu me vidiš, jaz |
| Lohengrin (1898): | Lohengrin. Izidem srečen li iz boja, Češ li, da mož postanem tvoj? Elza. Kot |
| Kemija (1869): | jodec, 438. Jodstickstoff, duščev jodec, 379. Jodur, Jodovec. K. Kadilo, libana, 490. Kadmijum, 345. Kafejin, Caffein, 477. Kafra, 488. Kalcijum, Calcium |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1874): | Da je dr. Zarnik v svojem govoru prižgal bakljo današnjemu „liberalizmu”, to se ve da je „res per se”. — (Silvestrov večer |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1875): | rodil še le po nemškem liberalizmu, zato menda tudi ne bi bilo težko pošteni in rodoljubni |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | koristnih zímk, 3 plemena žlahtnih puternic, nekaj lepih tomincov, poletnih libern, kutin, nešpelj, lacarolov (pitaniga gloga) in pa več plemén ohrovta |
| Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881): | pa ravno tako lahko prikupiti se mu. Nekega kmeta v Liberški soseski je hudobni sosed ob vse premoženje pripravil, in so |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | v letu 1717 per Namiru na zemljo padel, je 8 liber, uni pa per Kremsu v létu 1719 6 liber tehtal |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | 8 liber, uni pa per Kremsu v létu 1719 6 liber tehtal; in tajisti per Pocdamu v létu 1769 je bil |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | gnoj že dober, veljá blizo 5 fl., tedaj je funt (libra) po grošu. Ako kmetovavec na leto 50 vóz gnoja dobiva |
| Kuharske Bukve (1799): | na hlad ſterdit. 179. Viſhne vkuhati. V' kotlizh deni pol libre zukra, najn en frakel vode, puſti vręti; pol libre víſhin |
| Kuharske Bukve (1799): | pol libre zukra, najn en frakel vode, puſti vręti; pol libre víſhin operi, pezle na pol odręshi, deni v' kotlizh sraven |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | 1 libro, jih zdrobi v štupo in jim prideni 4 libre soli. Lete štupe dobiva na vodi vsako živinče 4 lote |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | konjevi scavnici kri primešana ali scavnica kervava, se morate konju libri kervi izpustiti, in potem dvakrat na dan sledeče zdravilo dajati |
| Kuharske Bukve (1799): | v' męſingaſti kotlizh, en pizhli maſelz vode sraven; operi eno libro lępih odbraneh jagod rudęzhiga grosdizha, puſti de ſe na reſhetzi |
| Kuharske Bukve (1799): | deni hladít. 177. Rudezhe grosdizhe vkuhati. Deni ſtólzheniga zukra eno libro v' męſingaſti kotlizh, en pizhli maſelz vode sraven; operi eno |
| Kuharske Bukve (1799): | dno ene kose, inu s' nekatęrem ręsínami ſhpeha. Sręshi eno libro ſoknatiga meſa ne opraniga na tanke ręsíne, ga potolzi s' |
| Kuharske Bukve (1799): | 178. Rudezhih jágod sholza. Vsami poldrugo libro rudęzheh jagod v' kotlizh, ſtlazhi dvęh lemón ſok na nje |
| Kuharske Bukve (1799): | miso daſh, potręſi s' zukram. 79. Povíti rakovi nudelni. Eno libro moke vsami v' eno veliko plitvo ſklędo, deni na njo |
| Kuharske Bukve (1799): | potręſi s' zukram. 90. Droshni krofi. Deni v' ſklędo eno libro pogręte moke, dvanajſt rumenakov, en frakel ſmętane, tri shlize voloveh |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | 15. Velkitravna v létu 1702 na Francoskim šla, so čez libro težale. Na Stronzi, anglijanskimu otoku, so v létu 1818 voglaste |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | vratiča, merzlične detelce in brinjevih jagod, in sicer vsakega 1 libro, jih zdrobi v štupo in jim prideni 4 libre soli |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850): | vriska, Iz tisuč pers Ti poje slave glas, Iz tisuč lic ljubezni plamen bliska, Kreposti vse oberne Tebi v kras; In |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | to prav počasu zgoditi, de ne repa ne korenje svojih lic ne zgubité. Preden na mizo daš, deni repo vso skupej |
| Tine in Jerica (1852): | z nebes zanjo pade. Če ji le med tem rudečica lic ne mine! … Smole: Desetkrat lepši bo zmiram ostala, kakor una |
| Blagomir puščavnik (1853): | Neži? reče Ljudomil smehljaje se, ter si debelo solzo z lic obriše; moja Neža me je zapustila. Zmiram sicer je govorila |
| Stric Tomaž (1853): | posebne lepote. Njegovi černi lasci se mu vijo okoli okroglih lic; njegove černe oči so se tičas lesketale izpod gostih in |
| Roza Jelodvorska (1855): | XII. Roza zlajšuje nesrečo svojiga očeta. Roza zopet rujavkastih lic, drugi dan komaj z vratarico in otročičima k mizi sede |
| Maria Stuart (1861): | bom živ na svetu, jokal bom, Nič več ne bode lic mi jamčal smeh. Obleke černe nikdar več ne slečem! Vse |
| Valenštajn (1866): | zadržuje). Nič? Al ne vidim, da Iz vaših je mrtvaškobledih lic Izginola vsa kri, da brat celo Se promaguje strah zakrivati |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | brez matere. Bila je pobožnega a zraven veselega serca, cvetečih lic in ljubeznjivega obnašanja. Zavoljo teh lastnosti jo je sprejela grofica |
| Genovefa (1841): | príjasno oblízhje ſe je vſe ſpremenilo. Ljubka, bléda rudézhiza njénih liz je minula, in kakor merlizh je obledéla. Njéne ljubesnjive ozhí |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | ptujih močnih vin navajeni, imajo večidel sivo - rudeče, zabuhle, kufraste lica. ” „Skoraj se že bojim za svoj čeden obraz”, pravim nato |
| Divica Orleanska (1848): | (Vsi so ganjeni, Sorelka silno jokaje skrije lica na kraljevih persih. ) Verhepiskop (po dolgim omolknjenju :) O poterdenju Božjim |
| Blagomir puščavnik (1853): | jasno nebo, zdaj v cvetečo Zâliko. Tudi njej kri v lica stopi. Sramožljivo pobesi oči, potem se pa spet ozre na |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | v sivi kuti. Imel je kratko vstrižene lasé in rudeče lica, života je bil precej rejenega ali duše je bil vedre |
| Blagomir puščavnik (1853): | lica še enkrat čista kri porudeči. Na desni stojita Milko in |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | je voda izvirala. In tù se mu scurkoma solze čez lica vderejo. Ljudjé vidivši ga, kako je vès zamišljen po vodi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Ko to čuje blažena Marija, Vbriše solze z belega si lica. Ko svetniki blago razdelijo, Vzame Peter vince in pšenico, In |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Ilija: „Sestra naša, blažena Marija! Vbrisaj solze z belega si lica, Ko se v blagoslovih razdelimo, Čemo iti k Bogu v |
| Valenštajn (1866): | ga še dejanije Oskrúnilo, oskrunilo je tvojo Le domišljijo, z lica tvojega Visostnega nedolžnost se ne dá Izbrisati. Iz srca vrzi |
| Ferdinand (1884): | brivec. »Niste li vže sami tega zapazili? Mali bolnik, čegar lici so bile včeraj rudeči kot vrtnica, je bled kakor mrlič |
| Genovefa (1841): | zhaſ v miloſtni ſkerbljivoſti in poſtréshbi vedno bóljſhala in njéne liza ſe ji sopet nekoliko, pa komaj sa ſposnanje, rudézhe prihajale |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſtal. Tud' terpela pridna shnjiza ,Sonzu vrozhimu naſprot , R'dezhe, sagorele liza Je oblival s zhela pot. Sdaj mlatizhe pot poliva , Dela |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ga s ſvoj o toploto ogrêje. 16. Zhe je v liza rudezh, môdraſt (viſhnjev) ali zhernkaſt, in zhe imá napéte in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | razprostirajo vinske gore, in, kér sonce precej, ko na zreniku lice pomoli, svoje žarko oko na nje ravná in jih še |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | je bilo tiho. Moja hčer objokano mater objame, ter svojo lice v njenim krili skrije. Jez sam sim se komej premagal |
| Divica Orleanska (1848): | oditi. ) Tak bodi! Jovana. Ne tako, Sir! Kar mi je lice vnelo, Sramote plahe zmotnja bila ni. Ti žlahtni ženi nimam |
| Divica Orleanska (1848): | razodeva po priprosti dekli. Daj! Skusimo, alj bo očetu v lice Poterdila laží sleparstvo derznih, S katermi ljud in kralja golufá |
| Rudninoslovje (1867): | se v vodi ne topé, torej niti okusa nimajo. Njihovo lice ni kovinsko, največ se dadé lehko klati, nekteri le v |
| Kemija (1869): | nahajajo. Prirodne spojine težkih kovin z žveplom imajo navadno kovinsko lice in mesingasto barvo, umetne spojine so pa večidel prahovi kake |
| Kemija (1869): | cvet. Ako papir na trenutek zamočimo v žvepleno kislino, dobi lice. Razvročiniš li iste tvari z zgoščeno kalijevo raztopino, poredajo se |
| Kemija (1869): | 69, potem se vé da bi moral tudi kristal drugo lice dobiti. Kemiki so skušali določiti atomom njihove ozirne ali relativne |
| Zlatorog (1886): | plesálci, to so dečki bodri! Svetločrni dičijo jih kodri, Bledo lice, jasno jim okó je, Ustne pa so žíve, cvetne boje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ali kervjó. Ga je kaj sadélo, naj ſi bersh vmije lize, roke, in kamor ga je kaj sadélo; zhe ne ſe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | je navesana, proti rozhniku kriva, in de, kadar na ſvoje lize pade , oba konza nekoliko na kviſhko ſtojita. 3. Mora imeti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | nad vzglávijem tvojim. Še tak mírnim, kratkočasnim, Se naslanja z lícam jasnim Srebrokríli Kerubím. Vervaj mêni, on miluje Izročenca svojiga; On |
| Valenštajn (1866): | vsakim solncem lehko prosto dela. (Opazi grofinjo, ka se veselim licem na Teklo ozira. ) Ne, teta Trčkina! ne pričakujte. Ne upajte |
| Genovefa (1841): | priſhla, s ſvôjim ljubesnjivim, vſim pobóshnim (andohtljivim) oblizhjem, s ſvôjima lizama, na ktérih je zhiſta rudézha nedolshnoſt zvetéla, s ſvôjimi dolsimi |
| Genovefa (1841): | je vsel ſantka na roko, in ga je v obé lizi kuſhnil ter rékel: „Bog te ſprimi, milo déte! Ti ſi |
| Oče naš (1854): | Barbi so debele solze po licah tekle. „Ja Gospod! “ je molila, „skaži nam vsim Tvoje usmiljenje |
| Oče naš (1854): | pri obedi sedeli in je vsim veselje in sreča na licah sijala, je prašal Ménart svojo blago ženo: „Barba, ali Tvoje |
| Bore mladost (1862): | s pogledom pomena polnim, lahka rudečica je zaigrala na njenih licih in ustnice so se ji zganile, kot bi nekaj šeptala |
| Svetinova Metka (1868): | ki jih je dolgo zadrževala, se ji ulije po bledih licih. »Moj Bog, moj Bog,« zdihuje, »le enega samega pogleda ni |
| Žalost in veselje (1870): | letih . . . . ." beseda je zastala obema, solze so se udirale po licih na sklenjeni roki in druzega ni bilo čuti po sobi |
| Zvezdana (1883): | zakrije obraz, in potok svetlih solz se jej vlije po licih. Zastonj se trudi Skovir potem izdramljen iz nesramnega vedenja in |
| Senanus (1892): | Pavel še vedno smeje, da mu kàr solze tekó po licih. »Jaz nisem zakrivila ničesar,« reče mu ljubeznivo; »da bi le |
| Vinjete (1899): | plavali nad njim, prihajali so bliže in ga božali po licih z mehkimi, toplimi rokami ... To je bila preponižna in pretiha |
| Gojko Knafeljc (1899): | šele zdaj zapazil na njenem obrazu sledove solza po nagubanih licih. »Ne. Le hitro povejte! « je dejal hripavo in v nekaki |
| Gojko Knafeljc (1899): | Glej te prozorne roke, glej to uvelo kožo na mojih licih, te prazne žile, to trhlo telo – glej, vse to je |
| Vinjete (1899): | Mehka, bela polt, – nikdar živahnejše nianse na teh hladnih, žametnih licih; oči velike in jasne, a brez vsakega izraza; če bi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | zhiſta drúshi. Kak téshka, brítka ura je ſlovéſa! Ştojé po lizah jima káplje vrózhe, Objéta ſta, ko ki bi blá 's |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Goſpodinji, ktéra reſheto sa ſatje dershi, ſo ſe ſolse po lizah s zurkama vljile, ki jih je od gladu poginjene vidila |
| Genovefa (1841): | je jéla mikati in obilne ſolsé ſo ſe ji po lizih vlile. Dolgo je premiſhljevala. Poſlédnjizh je rêkla: „Nak', raji zhem |
| Genovefa (1841): | na zhaſt nepremakljivo na ſtrashi ſtali, ſo ſolsé po sagorélih lizih tekle. Vojnomir in Genovefa ſta v pràv ſrézhni edinoſti shivéla |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | bere, spremenjena vsa obledi, ino svetle solze se ji po lici vdirajo. Nezavedno od mize poskoči, ter brez besedce reči v |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | le jemlje no trati. To se žgano - pivcam že na líci vidi. Borneji ludje, ki le navadno žganje pijó, so sploh |
| Rudninoslovje (1867): | demant i tudi kakor biser. Od solikovcev, kterim so po lici podobni, razločujejo se sosebno po večej teži (tž. = 3•2 |
| Zoologija (1875): | premenjena vretenca. Gornja in spodnja čeljust ste največi kosti v lici in zaslužite vže zarad zob, ki so v njih vsajeni |
| Ferdinand (1884): | prisrčnega veselja. Njemu samemu je hotelo srce veselja počiti; po lici so mu tekle solze blaženega veselja, kakor še nikdar ne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | še ostane! Pa tudi gorke solze so nam têkle po licu blédem , kadar je huda nesreča nad nas perhrula. Bog premíli |
| Divica Orleanska (1848): | je pogled, Od blizo viditi ti nisi grozna mar, In licu milimu se odpre serca čut. O, po krotkosti rahli spola |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | K njim priroma blažena Marija, Lije solza ji po belem licu, Njo mi praša gromovnik Ilija: „Sestra naša, blažena Marija! Kaka |
| Roza Jelodvorska (1855): | poljubi vklenjeno roko, in gorke solzice so se ji po licu polile. — To je bilo dobro, de je ječar odšel; zakaj |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | blažena Marija! Kaka te napadla je nevolja, Da po belem licu točiš solze? ” Pa govori blažena Marija: „O moj brate, gremovnik |
| Gozdovnik (1898): | vem, od kodi je ta praska . nož mi zdrkne po licu. Mož odskoči z menoj! « »Vodo vidim... veliko vode… lačen sem |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | sahvale kralju roko poljubi, ino ſolse veſelja ſe mu pa lizi vdirajo. ˛Skokama tezhe ozhetu veſelje pravit. Kmalo prideta ozhe ino |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ali bolne ali mertve, vſim ljudém, ki ſo ali po lizu ali po rokah raneni, oderti ali drugazh poſhkodovani. Krepano shivino |
| Fizika (1869): | kažejo v ravnotežji kakor popolne ravnice, tako imenovane gladine ali lica, ki ležé pravokotno proti meri teže. In res ako se |
| Pozhétki gramatike (1811): | pervi govori: tretje lize je, od ktirga govori. Nameſtime perviga liza. Edinje. Je ali moi, Jes me, nameſt à moi, moi |
| Pozhétki gramatike (1811): | Mnoshno. Nous. mi: povſih padeshih, ſpolih ino zhaſih. Nameſtime drugiga liza. Edinje. Tu ali toi, ti Le maître te donnera un |
| Pozhétki gramatike (1811): | nameſt eniga iména. Lizhne Nameſtiména. Lizhne nameſtimena ſo, ktire poménio liza. Lize je troje: pervo lize je ta zhlovek, ktir govori |
| Pozhétki gramatike (1811): | eniga iména. Lizhne Nameſtiména. Lizhne nameſtimena ſo, ktire poménio liza. Lize je troje: pervo lize je ta zhlovek, ktir govori: drugo |
| Pozhétki gramatike (1811): | je troje: pervo lize je ta zhlovek, ktir govori: drugo lize je, ktirmu pervi govori: tretje lize je, od ktirga govori |
| Pozhétki gramatike (1811): | Lizhne nameſtimena ſo, ktire poménio liza. Lize je troje: pervo lize je ta zhlovek, ktir govori: drugo lize je, ktirmu pervi |
| Pozhétki gramatike (1811): | zhlovek, ktir govori: drugo lize je, ktirmu pervi govori: tretje lize je, od ktirga govori. Nameſtime perviga liza. Edinje. Je ali |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1874): | jih gospodarji smejo spuščati po navadni tarifi. Komisija, katera te licence daje, pride v Ljubljano (v živinozdravniško šolo na spodnjih Poljanah |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1874): | družbenikom. — (Gorenjskim konjerejcem) naznanjamo, da se bodo ta mesec dovoljenja (licence) dajale žebcem teškega (Pincgavskega) plemena, da jih gospodarji smejo spuščati |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | prodati hotel. Na 10. dan Velkiserpana je bila perva dražba (licitiringa) napovedana in veliko kmetov je skupej prišlo; tode ko se |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | na katerim so se znamnje vidle skrivne otožnosti, blede namreč ličice. Njeni lasje, rumeni kakor zlato, so bili v verle kite |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | vene divičen Res nevesti se bleší. Ko klicaje k piru ličen Na zvoniku zvon doní. Pa življenja god prelepi Tud končá |
| Blagomir puščavnik (1853): | poslednjo noč zraven nekterih druzih vrednosti otéla. Na klobuku maha ličen šopek ptičjijh peres. Bližnji sosedi, ki so prišli od njega |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | Toplo tedaj priporočamo „Vertec” vsem ljubiteljem slov. mladine, ki tudi ličen v svoji vnanji podobi za celo leto veljá le 2 |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | zeni, kakor je upati, zhe ſi lih ne bo tako lizhen, de bo li terdno in sveſto po muſhtru narejen. Muſhtrov |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | vé delati, ga ne naredi ſpod petih goldinarjev; tode je lizhen, terden in sveſtó po muſhtri narejen. Deshelni kolovratarji ga bodo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | eno. — Al tudi zuanja oblika vseh sešitkov je j ako lična. — Na prodaj se dobijo te pesmi pri g. Giontini-u; cena |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | 3. decembra 1890 na Dunaji, da se ima priskrbeti taka lična izdaja društvenega spisa. Visoki spodnje-avstrijski deželni odbor pa je naklonil |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | je močnejši kakor pervo, in je posebno pripravno za bukvovezke lične (Galanterie) in usnjate izdelke. Obé lepíli se naglo posušite, in |
| Zlata Vas (1848): | so bile čedne in pometene, klopí, stoli, mize snažne in lične, ogledala (špegli) in okna čiste in svitle — kratko, nikjer ni |
| Blagomir puščavnik (1853): | za gor posije. — Ko pa vitez splošnih rok gibanje, sve lične naprave na skali in praznično oblečene seljane zagleda, se ne |
| Botanika (1875): | pod. 61.). Ti cevni povezki narejajo na prerezu nekterih praprot lične podobe; tako so n. pr. na prerezu stebla orlove praproti |
| Zoologija (1875): | štirnajst koščic in sicer 6 parnih in dve posamezni. Parne lične kosti so: nosne kosti N, gornje čeljustnice M, solznice L |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | naših novic natisnjene, zraven tega pa tudi imena deležnikov in lični zavitek za oba pretečena tečaja našim bravcam v roke podali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | naših novic natisnjene, zraven tega pa tudi imena deležnikov in lični zavitek za oba pretečena tečaja našim bravcam v roke podali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Visokočastljivi vstanovnik teh toplic, knez Wikenburg, so namreč velik in lični hlev — Švajcarija imenovan — dali zidati, v kterim več krav redijo |
| Razne dela (1870): | pustim oproda zad, Povém potrebno, in se ločim, Zasedem konja ličnih vad, In Bogu dušo priporočim. " "V planavi komaj sim, ko |
| Spomini na okupacijo Bosne (1888): | čvrsti, širokopléči in visoke rastí. Imoviti so in bivajo v ličnih, večinoma od kamenja in opeke zidanih poslopjih, dočim stanujejo prebivalci |
| Lisjakova hči (1892): | in po kolodvorih. « Sla je z doma in si nakupila ličnih kovčegov po najnovejši šegi, da bi že le-ti pričali o |
| Slučaji usode (1897): | niso sedeli na enem kupu, temveč v posameznih skupinah na ličnih naslonjačih in blazinah, ki so bili razpostavljeni po sobani. In |
| Zoologija (1875): | kožo. Negledeč na to, da nas mnoge ptice s svojo lično postavo, krasnim perjem, ljubkim vedenjem, še sosebno pa veselim petjem |
| Pozhétki gramatike (1811): | ktiro tako imenujemo sa to, ker ſtoji nameſt eniga iména. Lizhne Nameſtiména. Lizhne nameſtimena ſo, ktire poménio liza. Lize je troje |
| Pozhétki gramatike (1811): | imenujemo sa to, ker ſtoji nameſt eniga iména. Lizhne Nameſtiména. Lizhne nameſtimena ſo, ktire poménio liza. Lize je troje: pervo lize |
| Pozhétki gramatike (1811): | Si perlisuje, ali ſe radigva ſebi. Sva dalje dve beſedi lizhnih nameſtimenov preva je En, ktira pomeni: od njega, od nje |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | potrebnim pa veliko dobriga prineſle. Marſkatéri bolnik je savolj teh lizhnih zvetliz sdrave kuhe, kupizo dobriga vina, alj dnarja dobil, kateriga |
| Zoologija (1875): | Take ličinke prvega reda imenujemo gojke. Biva pa tudi, da ličinka živi v stanoviti živali in stopram potem, ako se iz |
| Zoologija (1875): | delavci so spolno nerazvite samice. Ose roparice (Rapientia) prehranijo svoje ličinke večidel z žuželkami. Črna mravlja (Formica nigra) in rjava mravlja |
| Zoologija (1875): | Pleme najezdnikov (Ichneumonidae). Njihove ličinke zajedajo druge žuželke, zlasti gosenice in s tem so uprav |
| Zoologija (1875): | Microgaster imenovana, položi svoja jajca v borovo gosenico, a njene ličinke, požrši gosenico od znotraj, prerijejo se skozi kožo in se |
| Zoologija (1875): | posebne vrste in so se tudi kakor take opisovale. Take ličinke poganjajo iz sebe večkrat popke, iz kojih se zopet samostalne |
| Zoologija (1875): | popke, iz kojih se zopet samostalne ličinke razvijajo, a te ličinke drugega reda stopram se spreminjajo v živali, ki so enake |
| Zoologija (1875): | v čudne izrastke, tako imenovane šiške, v katerih živé njihove ličinke. Hrastova šiškarica (Cynips quercus) dela na hrastovem listji znane šiške |
| Zoologija (1875): | in živé kakor črvaste ličinke v različnih podobah. Mnoge take ličinke veljale so dosle kakor posebne vrste in so se tudi |
| Zoologija (1875): | poganjajo iz sebe večkrat popke, iz kojih se zopet samostalne ličinke razvijajo, a te ličinke drugega reda stopram se spreminjajo v |
| Zoologija (1875): | v maternem stanovanji, temveč vne kje, in živé kakor črvaste ličinke v različnih podobah. Mnoge take ličinke veljale so dosle kakor |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | dobro, in če je treba, jo znaš tudi ovezati z ličjem ali kako drugo rečjo, in zagerni vse skupaj zopet z |
| Botanika (1875): | v kapljine; taka živila so staničnina, škrob, slador, olja. V ličjem staničji nahajamo sosebno kavčuk in alkaloide. Znamenitno je tudi to |
| Robinson mlajši (1849): | pak Robinson ino Petek sta začnola turško pšenico — kuruzu lupati — likati — kožuhati, ko sta jo pospravila. Lehko ste je bile dve |
| Zoologija (1875): | kosti so: nosne kosti N, gornje čeljustnice M, solznice L, ličnice Z, nebnice in nosne školjke. Posamezni ste: ralo in spodnja |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | odperlo. Čistoglasno, kakor slavec, je peti, ino k petju takó lično citre prebirati znal, de se mu je v zamaknenim posluhu |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | stavkov (str. 135). — Natis in papir je tudi oboje prav lično. Po tem takem je gosp. Navratil svoje zasluge v omiki |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | že Korvin čakal s pripravljenim reskriptom, ki je bil prav lično pisan v velikih začetnih čerkah. Ker mu je bilo pripuščeno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſvojih potrebah orodja, oblek in drugih rezhi rasun dobrote tudi lizhno isdelanje hozhete iméti in ljudi poiſkati snate, ki narbolj po |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | isdelal, zhe je ravno kupez lepſhi podobo, barvo ali bolj lizhno isdélanje napovedal. Saj vi ſami, ljubi kmetje, pri ſvojih potrebah |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | hranilnici neko staro priličje, in pravi, de to kaže znajdvavca Liežkiga almanaha, ali perviga Liežkiga pratikarja. Na tem priličju je neki |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | in pravi, de to kaže znajdvavca Liežkiga almanaha, ali perviga Liežkiga pratikarja. Na tem priličju je neki majhin sivček sedeč na |
| Mineralogija in geognozija (1871): | smolni, Pechkohle, 30. ,, sajasti, Russkohle. ,, rujavi ali lignit, Braunkohle oder Lignit, 31. ,, močvirni, Moorkohle, 31. ,, papirnati, Papierkohle, 31. ,, prsteni, Erdkohle 31. |
| Mineralogija in geognozija (1871): | 30. ,, Kännel-, 30. ,, smolni, Pechkohle, 30. ,, sajasti, Russkohle. ,, rujavi ali lignit, Braunkohle oder Lignit, 31. ,, močvirni, Moorkohle, 31. ,, papirnati, Papierkohle, 31. |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | 7 ali 9, katera tedaj niso z 2 razdelna, zovemo liha (nepar) števila (ungerade Zahlen). Občna oblika lihim številom je 2m |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | 2 razdelna, zovemo liha (nepar) števila (ungerade Zahlen). Občna oblika lihim številom je 2m + 1 ali 2m – 1, kajti vsako liho |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | lihim številom je 2m + 1 ali 2m – 1, kajti vsako liho število je za 1 večje ali manjše od sodega. |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | lefurt naprei tabei kna bu odgnavo bo tabei pernashano dnarjo liker jeh bosh ti gerou. |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | 5 10 al 20 bel 30 taushent rainish morash prositi liker |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | v kozi putra, vli nanj testo skozi za to perpravljen lij (trihtar), tresi kozo dobro in, ko se rumenkasto speče, ga |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | perpravljeniga modla s tremi luknjami nimaš, je tudi vsak navadni lij dober, samo, de ga čez puter naglo navskriž potegneš. Deni |
| Rudninoslovje (1867): | ploskvama o vštrit krajše stranske osi. Tudi sl. 60 je lik iz sl. 51, kteremu je ploskev M otopila robove ac |
| Kemija (1869): | cela vrsta spojin popolnoma enako kristalizuje in da se kristalni lik ne spromeni, dasiravno se menja kemična sostava. V galunu more |
| Kemija (1869): | stopiti na kalijevo mesto, in pri vsem tem ostane kristalni lik nespromenjen. Mislimo si, da neki kristal sostavljajo štirje atomi, pod. |
| Kemija (1869): | pod. 67, ni nobenega razloga, da bi se moral kristalov lik promeniti. Ako bi bil pa novi atom veči, pod. 68 |
| Mineralogija in geognozija (1871): | 30. Gruča, Gruppe. Grundgebirge, temeljno gorovje, 99, 101. Grundform, prvotni lik, 4. Grundfläche, zakladna ploskev, 5. Grundmasse, temeljna masa. Gruppe (Krystall |
| Rudninoslovje (1867): | si moramo v mislih dopolniti. Opomba. Enoterne rudnine brez pravilnega lika (podobe) imenujemo pločice, ako so jako tenke, stebelca, ako so |
| Rudninoslovje (1867): | okoli osi. Najvažnejši likovi so ti-le: I. Kockini ali tesularni ¹) liki. (Tessulare Gestalten. ) Kocka (Würfel) i vsi njej sorodni kockini liki |
| Rudninoslovje (1867): | liki. (Tessulare Gestalten. ) Kocka (Würfel) i vsi njej sorodni kockini liki imajo to splošno znamenje, da so v treh meréh, od |
| Rudninoslovje (1867): | s topejšim, ali daljši s krajšim. 4. Da se kristalni liki laže opisujejo, mislimo si v likih ravne črte, okolo kterih |
| Rudninoslovje (1867): | ki so enako dolgi i enako ostri ali topi. Kristalni liki, ki imajo zgol enake robove, zovejo se enakorobi liki (gleichkantige |
| Rudninoslovje (1867): | 50 s ploskvama k vštrit daljše stranske osi. V. Hemiortotipni liki. (Hemiortothype Gestalten. ) Hemiortotip¹) i vsi njemu sorodni liki imajo tri |
| Rudninoslovje (1867): | Kristalni liki, ki imajo zgol enake robove, zovejo se enakorobi liki (gleichkantige Gestalten). sl. 13. 3. Ako se trije ali še |
| Rudninoslovje (1867): | V. Hemiortotipni liki. (Hemiortothype Gestalten. ) Hemiortotip¹) i vsi njemu sorodni liki imajo tri razne osi, od kterih samo dve — zovete se |
| Rudninoslovje (1867): | pa med spredaj i zadaj po čez. Semkaj spadajo ti-le liki: 1. Enakoroba, četverostrana piramida (sl. 44)(GleiehkantigevierseitigePyramide) je omejena z |
| Mineralogija in geognozija (1871): | zovejo se tudi dome (doma gr. streha), pod. 27. Rombiški liki nahajajo se pri raznoterih mineralih, tako se vidi prvotna piramida |
| Rudninoslovje (1867): | kako so razvrščene ploskve, robovi i ogli okoli osi. Najvažnejši likovi so ti-le: I. Kockini ali tesularni ¹) liki. (Tessulare Gestalten. ) Kocka |
| Rudninoslovje (1867): | 4. Da se kristalni liki laže opisujejo, mislimo si v likih ravne črte, okolo kterih so likovi ogli, robovi in ploskve |
| Botanika (1875): | strženovem staničji. Na vsakem posamnem cevnem povezku se razločuje zunanja lika, ki je iz debelostenastih lesnih stanic sostavljena, in pa iz |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | je zlo terd, gost in jedrovit, in se dá lepo likati; tudi je precej težák. Ljudje ga rabijo za grebenače, vitle |
| Mineralogija in geognozija (1871): | os, Nebenaxe. Pohor, Bachergebirge. Pohrbtje, Bergrücken. Poklina gl. razpoka. Poliren likati. Polirschiefer, gladilni škriljnik, 34, 139. Polopal, Halbopal, 33. Polprozoren, halbdurchsichtig |
| Valenštajn (1866): | vsi znajo povsód! — V trenótii naglem hitimo tod i drugod, Liki strašnjo povodenj, prinese nas pot — Ko svitli požár v tihoti |
| Razne dela (1870): | povzemkami hrane v obedih, Bogama slično oba v deželi domači Likejski? Najno posestvo zakaj razširjeno tak o Ksantu, Polno vinogradov, niv |
| Razne dela (1870): | de slave bo mnogo dosegel, Glasno v sledeči mu trop Likejski gledaje zakliče: Čisto pozabite vi, Likejci, veljave naskoka! Samimu meni |
| Razne dela (1870): | bilo dovolj, nezmernoma truda i znoja. Niso poderli sicer junaki Likejski zidovja, Ceste otvorili ne do brodov o bregu pomorskim; Unim |
| Razne dela (1870): | te dobe Trojanci, Verli Enej, Polidam, junak plemeniti Agenor, Tudi Likejski vladar Sarpedon, i Glavkos izverstni; Druzih ne malo o njem |
| Razne dela (1870): | gotovo; Tuki začela se bo moritva okrutna, in kmalo, Tropi Likejski že tam pritiskajo, kteri vsečasno Spričajo silno krepost prestrašni v |
| Razne dela (1870): | boritva grozí, mu bliža okrutni poboj se. Šiloma vrejo nasprot Likejski vojaki, ki vedno Čversto napadajo bran v razločbi kervavi prepira |
| Rudninoslovje (1867): | opisujejo, mislimo si v likih ravne črte, okolo kterih so likovi ogli, robovi in ploskve enako razvrščene. Take ravne črte imenujemo |
| Rudninoslovje (1867): | Take ravne črte imenujemo osi (Achsen). Osi gredo zmerom skozi likovo središče i vežejo druge znamenite točke, n. pr. nasproti ležeče |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | bo, milostljivega se ti bom skazal. Liktorji*), razvežite svoje butarice! ” *) Liktorji so bili pri Rimljanih služabniki viših uradnikov. Hodili so ž |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | to zvito delo. „Naj bo, milostljivega se ti bom skazal. Liktorji*), razvežite svoje butarice! ” *) Liktorji so bili pri Rimljanih služabniki viših |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | quae inter flores nudato corpore lilii ab ore blandule spirabat”. Lelja, ler, limbar je lukova ali čebulja rastlina in je bila |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | sami zaznamki, ki opominjajo na združeno častje Višnuvo in Shivino ¹). Lelja, ler, limbar je bil staremu Slovencu svet cvet; zato je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | pri egiptiških ženskih mumijah hranjena najde ³). Po pomenu imena je lelja nočni cvet, sansk. lila = noč, gerški λειριοv od λαρω, pokriti |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | naj izkaže! Pri severnih Slovenih je nadomestoval ta cvet limbar, lilija, kakor Nicolaj Thuri ¹) piše: „Sivam Veneris nomine Polabi colebant, quae |
| Mineralogija in geognozija (1871): | kakor drevesa, posebno obilo in mnogovrstne le v starih skladih; lilije; palme, debla, sadje in listje; najade; igličnato drevje (storžnjaki, coniferae |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | nazaj v mesto. Komaj je odplul namestnikov čoln od „morske lilije“, stopil je že ladijin poveljnik k maorskima poglavarjema in ju |
| Rastlinske svatbe (1877): | prašniku nit, vrečico in cvetni prah v njej. Ako potergamo liliji venec in vse prašnike, ostane nam od vseh cvetnih delov |
| Rastlinske svatbe (1877): | kakor hitro se venec razcvete. Pa vernimo se zopet k liliji! Njen venec ima šest kakor sneg belih listov, in zaradi |
| Rastlinske svatbe (1877): | namen vsacega organa bolj jasen in bolje razumljiv. Ako na liliji iščete onih štirih delov, katere smo popreje našli na roži |
| Rastlinske svatbe (1877): | utergajte si še en cvet, namreč belo, nedolžno lilijo. V liliji so razplodni organi bolj razločni, zato menim, da nam bo |
| Rastlinske svatbe (1877): | razmeri z brazdo. Ako bi ravnokar razcvelemu cvetu, na pr. liliji, postrigli vse prašnike, ter bi ob enem za to skerbeli |
| Mineralogija in geognozija (1871): | jih je v najstarejih skladih; zvezdavci in ježi, med njimi lilijevci, morske zvezde in morski ježi; mehkužci ali lupinavci so izmed |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Babo Lamo. Na gori omenjenem adrijanskem kamnu, kteri ima razun leljevega perja in figovega listja tudi kronanega ⁶) orla, smo našli ime |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Štajerskem in Kranjskem. Že pri drugi priložnosti sem omenil, da leljevo perje na starih dnarjih ljubljanskega mesta pričuje za častje Shivino |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Na rimskih kamnih se najde pogostoma v družbi figovega listja leljino perje, tako na adrijanskem kamnu blizo Frohnleitena na Štajerskem, na |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Čandika — Bhavany — Baba, boginja poroda. Tudi na sekovskih kamenih nahajamo leljíno perje v družbi figovega listja, nad kterim je orel zaznamek |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | in med kuhanjem naj se prideva terpentín; — potem ko sta lim in terpentín dobro raztopljena, naj se jima med vednim mešanjem |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | in žganji pa, kar ju še čez ostane, naj se lim pokuha, in med kuhanjem naj se prideva terpentín; — potem ko |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | gold. in pol do 4 gold. in 40 kr. — Zaloge lima so majhne, sej se ga tudi malo prodá po 19 |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | z vodó v ne preveč gost močnik; na 3 lote lima in 3 lote beneškiga terpentína naj se pa vlije 28 |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | v pràv drobno štupo stolčene kréde, iz 2 lotov dobriga lima, 2 lotov beneškiga terpentína, 10 lotov žganja in pa 13 |
| Nevera (1878): | in čeravno je mislil, da je on kmete popolnoma na limanice vjel, prepričal se je naglo, da so kmetje njega — pozna |
| Pomladanski vetrovi (1881): | proti hosti, kjer jih je že Binče pričakoval. Razstavili so limanice po drevesih, spleli veliko uto, in v senci ležeči so |
| Na krivih potih (1893): | in reče sam pri sebi: »Aha, ptičica se vseda na limanice! Tudi ta bo še pela, kakor bom jaz hotel. « Tako |
| Čujte in molite, da ne padete ... (1894): | tega Mušiča, nikdar več bi se mu ne vsedel na limanice! " tako si misli in preudarja, kako bi se mu izvil |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | flores nudato corpore lilii ab ore blandule spirabat”. Lelja, ler, limbar je lukova ali čebulja rastlina in je bila Aphraditi posvečena |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | ki opominjajo na združeno častje Višnuvo in Shivino ¹). Lelja, ler, limbar je bil staremu Slovencu svet cvet; zato je imenoval tudi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Noričanov, naj izkaže! Pri severnih Slovenih je nadomestoval ta cvet limbar, lilija, kakor Nicolaj Thuri ¹) piše: „Sivam Veneris nomine Polabi colebant |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | Pač je roža najlepša cvetlica! “ Marica zaverne: „Vsaj je tudi limbar ravno takó lep kakor roža. Meni se obé najbolj dopadate |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | gore po njem, akoravno po gorah ne raste, — na priliko, limbarska gora, Limbarje, na Štajerskem in Kranjskem. Že pri drugi priložnosti |
| Kuharske Bukve (1799): | sholza. Vsami poldrugo libro rudęzheh jagod v' kotlizh, ſtlazhi dvęh lemón ſok na nje, puſti ſtati; savri en polizh vode s' |
| Kuharske Bukve (1799): | enmalo jęſiham, ſtolzhenim prepezhenim kruham, drobno ſękanim zheſnam, resinami od lemon lupka, ſtolzhenim nagelshbizami, enim koſzam v' moki povalaniga putra, enim |
| Kuharske Bukve (1799): | ſtati: potle preshmi ſkusi goſto ruto, ſtlazhi ſok od ſhtireh lemon sraven, zukra kar je tręba, daj enmalo mlęka, kakor per |
| Kuharske Bukve (1799): | goſtiga notri nebode. Tri libre preſjániga zukra inu od 12 limón tanko vręsani rumeni lupek, kir je na podolgaſte ręsíne preręsan |
| Kuharske Bukve (1799): | ga zukra, od ſhęſt limón naſtergani lup, od ene limone ſok. To vſe meſhaj ſkup |
| Kuharske Bukve (1799): | ohladi, inu deni smersnit. XIX. Piazhe. 219. Lemonáda. Istlazhi 48 limón, dado per eni glihi en bokal ſoka, prezędi ga ſkusi |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | merzlo vodo, popari jih s kropam, vzemi na vsak funt limon poldrugi funt cukra, deni ga polovico s pičlim maselcam vode |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | skledo in sok iz podolgaste ponve nanjo zli. Perdeni ali limon ali zelene polivke (poglej jo). Višnjeva jegulja. Jeguljo odpri in |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Z njim se žolce farbajo. Limonov sok. Iztlači sok več limon, odergni lupine na eni unči cukra, deni osterganje, drugi cuker |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | vina, žverkljaj vedno, obribaj na velikim kosu cukra rumeno štirih limon in perdeni ga z limonovim sokam in eno trešico cele |
| Kuharske Bukve (1799): | ſe goſtíti sazhnè, pa neſinę vręti. Potle ſe otlazhi ena limona notri kolikor je tręba, ſe premeſha, inu na ſpargelne poliè |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | potresi in z razbeljenim putram poli. Šuka s sardeljami in limonami. |
| Kuharske Bukve (1799): | s' muſkat zvętam, oblì s' raspuſhenim maſlam, tlazhi ſoka od lemone gori; pezi, inu jeh vmęſ tako polivaj. 157. Kuhana Bísena |
| Kuharske Bukve (1799): | Lemónovo mleko. En bokal ſroviga mlęka, 12 rumenakov, od ene lemóne drobno na zukri ſtergani lupek, inu nękaj zukra ſkup smęſhaj |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | moke z valjarjem dobro zmešaj, potem drobno zrezano lupino ene limone, eno unčo cukra in eno žlico janeža perdeni in z |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | stolčeniga cukra in drobno zrezano lupino pol pomaranče in cele limone, obeh sok pertlači, vse naj pa pol ure stoji. Zdej |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | krafelci. Pol funta sroviga masla dobro vmeti, pa lupino pol limone, štiri lote cukra, štiri terdo kuhane rumenjake in dvajset lotov |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | perdeni štiri lote cvetne moke in drobno zrezani lupek ene limone, pomaži potem modle s srovim maslam, nadevaj jih s testam |
| Kuharske Bukve (1799): | odbrane ſardęle, deni to ſekanje med shabe, oshmi zhęſ eno lemono, perdaj malo ſroviga maſla, ribaniga kruha, lemon lupka, sręsaniga muſkatzvęta |
| Kuharske Bukve (1799): | de bęle oſtanejo; ręshi jih v' tanke podolgaſte ręsine, s' lemono obribaniga zukra, gori natręſi, portugeskiga ſoka ali shofta perdaj, inu |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | zavrejo. Zelena polivka. Razreži prav drobno eno unčo kapar, eno limono in eno periše špinače, potem srovo maslo hudo razbeli, tri |
| Kuharske Bukve (1799): | XIX. Piázhe. 219. Lemonáda. 220. Mandelnovo mlęko. 221. Silipup. 222. Sok rudęzhiga grosdizha. 223. |
| Kuharske Bukve (1799): | oboje v' goſto; ohladi, inu deni smersnit. XIX. Piazhe. 219. Lemonáda. Istlazhi 48 limón, dado per eni glihi en bokal ſoka |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | sok v steklenice nadevaj. - Posebno dobro služi ta sok bolnikam. Limonov sok brez cukra. Iztlači sok v porceljanasto posodo, precedi, ga |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | in spravi ga v steklenice. - Z njim se žolce farbajo. Limonov sok. Iztlači sok več limon, odergni lupine na eni unči |
| Kuharske Bukve (1799): | inu smiraj premefhuj. Kader je gofto, ohladi, deni smersovàt. 209. Lemónova smerslina. Savri 4 bokale dobriga mlęka; notri deni eno libro |
| Kuharske Bukve (1799): | 168. Shodò. 169. Pomoranzhna sholza. 170. Sholza rudęzhiga grosdizha. 171. Lemonova sholza. 172. Bísenovi mehúr raspuſtiti. Dauſenblatter. 173. Vinſka sholza. Weinſulze |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | žemljah. Postervi. Narašen gres. Pečeni zajic brez smetene. Vkuhano sadje. Limonova pa mandelnova torta. Španski vetrovi. 182. Rumena župa z zelenimi |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | in na ledu pridno verti in mešaj, dokler ne zmerzne. Limonova zmerzlina. En maselc srove smetene skuhaj, pohladi, z osmimi rumenjaki |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | klobasicami in cesarjevim mesam. Pečeno koštrunovo stegno. Narašeno srovo maslo. Limonova mandelnova torta. 164. Rezanci na rumeni župi. Meso s kaparno |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | iz njega izverne in ker svitlo skorjo po verhu dobi. Limonova pa mandelnova torta. Mešaj osemnajst rumenjakov s tremi unčami cukra |
| Kuharske Bukve (1799): | ſhęſt zęlih jajz, inu ſhęſt rumenakov, vſe dobro rastepi. Resane lemonove lupke, eno unzho obarjeneh, otrębleneh, olupleneh, inu mehko kuhaneh kútn |
| Kuharske Bukve (1799): | rajſh, ſheſt lotov drobno ſtolzhenih mandelnov, ſheſt lotov preſejaniga zukra, lemonoviga lupka, pęt zęlih jajz, ſhęſt rumenakov, dobro raſtepenih. Vſe dobro |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | skadi, kar ga je preveč. Pervzemi, če hočeš, jesiha ali limonovega soka (žofta) in na za na mizo pripravljeno jed deni |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | beljaki, perdeni pol funta nar lepši moke in drobno zrezaniga limonovega lupka in namaži to testo na štirivoglato zrezane oblate. Ob |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | tudi tri unče prav drobno stolčeniga cukra in drobno zrezaniga limonoviga lupka, to testo dobro zgnjeti in potem naj pol ure |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | kteri so se tudi telečja pečenka, ali kosti kuhale, malo limonoviga soka, muskatov cvet in bel poper na žerjavci tako dolgo |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | štiri velike sardelje, eno čebulo, zeleniga peteršilja, materne dišice (timijana), limonoviga lupka in pol v vodi namočene in dobro ožete žemlje |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Zarumeni moke v srovim maslu, prideni drobno zrezane čebule in limonoviga lupka, de se napne, zali z mesno župo in z |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | ponovi to, kolikorkrat je treba; zadnjič pa na juho nekoliko limonoviga soka vtlači. Jagodovo vkuhanje. Pretlači zrele, dobro zbrane rudeče jagode |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | dobro zmešaj, tri rumenjake, tri razpenjene beljake in drobno zrezaniga limonoviga lupka perdeni, napravi testo in gnjeti ga. Potem ga pa |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | toliko moke, kolikor dve jajci tehtate, in nekoliko drobno zrezaniga limonoviga lupka. Napravi potem na z voskam pomazani dili z žlico |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | uro. Zdej pa perdeni šest lotov šterke, nekoliko drobno stolčeniga limonoviga lupka, in tri lote napetih, olušenih in podolgama pa tanko |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | unčo nenamočenih debelo zrezanih mandelnov, eno tablico čokolade, drobno zrezaniga limonoviga lupka, dišečih žbic, sladke skorje in angleške dišave, kolikor se |
| Kuharske Bukve (1799): | Se hladno na miso da. 201. Jajzhniga beláka mleko. Per lemonovim mlęki Nro. 200 oſtane 12 belakov, ti ſo dobri sa |
| Kuharske Bukve (1799): | sraven, zukra kar je tręba, daj enmalo mlęka, kakor per lemonovi sholzi Nro. 171. prezędi, ſir versi prozh, perdeni bísenovga mehurja |
| Kuharske Bukve (1799): | notri 16 jajz, sraven tiga 12 lotov zukra. inu sręsanih lemonovih lupkov; narędi okrog en obod is teſtá, inu pezi pozhaſi |
| Kuharske Bukve (1799): | ako imaſh, deni potle notri dva lota sręsaneh piſtazì, inu lemonovih lupkov sręsanih; tudi ſhtir lote ribaniga kruha. Pomashi bandelze s' |
| Kuharske Bukve (1799): | ſklędi rahlo; permęſhaj eno unzho oluplenih drobno ſtolzhenih mandelnov, sręsanih lemonovih lupkov, deſęt rumenakov dobro rastepenih. Od pęt vsami bęlak, ga |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | drobno stolčeniga cukra, ravno toliko olušenih in drobno stolčenih mandelnov, limonovih olupkov in pol funta lepe moke. Zdej položi to v |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | v kozi razbeli, drobno zrezanih sardelj, čebule, zeleniga peteršilja in limonovih olupkov perdeni, ribo na to položi, nekoliko žlic smetene perli |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | pol maselcu vina in v ravno toliko vodi z nekoliko limonovim lupkam in cukram vred, pretlači potem skozi cedilo in še |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Dva poliča mleka s cukram, sladko skorjo, vanilijo ali nekoliko limonovim lupkam zavri, s kakima dvema rumenjakama zmešaj in pohladi. Zdej |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | masla. Gotovo šuko varno v skledo vzdigni, s podolgama zrezanimi limonovimi olupki ozaljšaj in s čisto sardeljino polivko na mizo daj |
| Kuharske Bukve (1799): | 200. Lemónovo mleko. En bokal ſroviga mlęka, 12 rumenakov, od ene lemóne |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | zrezanih mandelnov in delaj sicer kakor je per suharji rečeno. Limonovo ocvertje. Štiri lote olušenih in drobno stolčenih mandelnov s šestimi |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | pretlačenih jabelk očisti tri unče cukra, perdeni jabelka, pa ostergano limonovo lupino, kuhaj vedno mešaje tako dolgo, dokler kaplja, na taljar |
| Pozhétki gramatike (1811): | vsame ſamo imé mnoshno podóbo: un entre sol, franzosko okno, lina, des entre-sols ; une garde-fou, dersháj, des garde-foux. Shtevilne imena. Cent |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | pečina (skalovina), ktera je h tlam perrašena; 3 čevlje visoka lina va-njo pelja, to je v majhno, en štirjak prostorno, z |
| Arov in Zman (1850): | zaoberne. Silno pa se prestraši, ko po uni plati iz line stana obraz sloneti vidi. Preden se se umakne, ga tudi |
| Slovensko berilo za šesti gimn... (1854): | mi zapela Milo pesmico v serce: Zdaj z visoc'ga turna line Zadnjo pesem žvergoliš, Ki čez hribe in doline V tople |
| Jela (1859): | strehi in stare deske so s silnim vrišem klepetale, skozi line in druge neštevilne bajtine špranje pa je jezno veter žvižgal |
| Razne dela (1870): | dan na razne klice Nikdo čuti se ne da, Okna, line so temnice, Izba prazna, gluha vsa. Suha le babura neka |
| Razne dela (1870): | noč otéta mora biti. (Odídejo. ) Deveti nastop. Strašni tura, zgorej line. Jovana. Lionel. Fastolf (prihiti. ) Krotiti dalej se ne dajo trume |
| Razne dela (1870): | Zastojn se branite. Ubíjte jo, In glavo njeno verzite iz line. Le njena kri armado zadovoli. Izabó (pride. ) V grad silijo |
| Marjetica (1877): | okoli sebe. Potem pa duri urno zapre, potegne zapah iz line in vsklikne: "Marjetica, moliva; ali ne čuješ? cerkovnik v vasi |
| Zadnji gospod Kamenski (1898): | VIII. Stopi gori v svoje line Do gospoje Katarine. Narodna. Zor je, vzdramši se vzdigajte, Brze |
| Gojko Knafeljc (1899): | slišati je bilo, kakor bi plakal in zdihoval iz visoke line. In Ani je postalo tesno, in bilo ji je, kakor |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | kteri so imeli vjete priperte, bila je temna, le skoz lino v stropu se je vsipala dnevna svitloba. Ravno pod to |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | v stropu se je vsipala dnevna svitloba. Ravno pod to lino se je vstopil hrabri vojščak, tako da je vsa luč |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | Reif” imámo le mi Slovenci s Staroslováni; „lanita, Wange”; „šuj, link” še imajo samo naši Rozeanci; „san, Ehrenstelle” samo Rusje itd. |
| Botanika (1875): | pred sabo. Vsa zelišča tega reda spadajo v 15. razred Linné-ove sostave, ker cveti vseh imajo štiri daljše (pod. 217, b |
| Botanika (1875): | kukovlce (Orchideae). Vse rastline tega reda spadajo v 20. razred Linné-ove sostave, ker imajo cvete, kterih prašnice so soraščene s pestičem |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Mešana linska torta. Zmešaj pot funta do rahliga vmeteniga sroviga masla s |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Vkuhano sadje. Narašeno otročje kuhanje. Nadevane pečene pišeta s solato. Linska torta. Mandelnove berljuzgnice. 177. Rajž na precejeni župi. Meso s |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | nadevaj v s putram pomazan tortni pleh ter počasi peci. Linska torta. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | bo zlató in srebró pravo ali pa le takó imenovano lijonsko, njegovo blagó daljši lepôto ohrani od druzih enacih izdelkov. On |
| Deborah (1883): | po katerem se pot navkreber vije; na levej spredaj stoji lipa, pod njo klopi, na travniku poleg poslopja sta:) Jakob in |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | poznali. Zato so bili takrat zares zlati časi. Pod košatimi lipami so naši očaki vsaki dan rajali, in v svitle kozarce |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | lozhi, de ſe ſtari in terhlen leſ, nar boljſhi od lipe in verbe, noter dene ino piha. Zhe pa te priprave |
| Zlata Vas (1848): | zaženete, priteče vse — mlado in staro — iz pivnice in izpod lipe, in kmalo je bila cela vas okóli njega. |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | našiga in horvaškiga regimenta povikšali, spomnili na slovesno besedo Slovanske Lipe v Pragi, ktera jo pred ta večer napravila v podporo |
| Jela (1859): | za dnem je hodila k grobu in sedé pri mladi lipi je v večernem mraku zmirej zopet zdihovala žalostno pesem od |
| Razne dela (1870): | list, Zakaj? — Življenja sit je tist; Ko je zelen na lipi bil, Je kaki cvet za mene klil. Njegovo bitje, kratko |
| Kupčija in obrtnija (1872): | vidimo, da je sredi debla stržen. Pri mladem bezgu, pri lipi in jelši se stržen najlepše vidi. Od stržena razpustijo se |
| Bajke in povesti o Gorjancih (1882): | drugače tako miren, da se nobena bilka ni ganila, na lipi pa je v vejah tako vršalo kakor v sivem oblaku |
| Testament (1887): | in sesti k drugim v veži in pred hišo pod lipi. Zgoraj v hiši pa je bil prostor za svatovanje po |
| Od pluga do krone (1891): | zvečer domov, temveč je zavil na Stari trg k «zeleni lipi», ki je bila tedaj tudi jako cenjena gostilna. Najrajši bi |
| Čujte in molite, da ne padete ... (1894): | ko se je začelo mračiti, iz vasi ven proti košati lipi, pod ktero se je nekdaj kot otrok tolikokrat igral s |
| Čujte in molite, da ne padete ... (1894): | vesel je postajal, ko je bližje in bližje prihajal proti lipi, a Mušiča pa le ni bilo na izpregled. „Oh, morda |
| Kvišku (1899): | Tetka Tera je vzela iz pompadure, ki je visela ob lipi, drobno pismo ter je dala Margiti. Ta je je hladno |
| Zlata Vas (1848): | v Zlati Vasi so mlajši fantini in dekléta pod staro lipo sedéli in peli, ali pa se smejali, kadar jo je |
| Zlata Vas (1848): | rédu obresti odrajtovali. Po stari navadi so imeli zbor pod lipo. Župani so bili v sredi zbrane množice, in zunaj kroga |
| Viljem Tell (1862): | njeni Na vedno. (Odide. Staufaher sede otožen na klop pod lipo. K njemu pride njegova žena, Gertruda, obrne se k njemu |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | vzrokov nar primerniši zdijo: leden, luti, brezen, traven, cveten, červen, lipen, serpen, rujen, listopad, gruden, prosinec. 3. Gospod B. Potočnik je |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | ter se silno nerodno pred Izidorja postavi. Izidor je hotel Lipetovega očeta prepričati, kako zelo da se moti in da mu |
| Pomladanski vetrovi (1881): | se je stresnol pri tem glasu, kterega je dobro poznal. Lipniški strežaj je v francoskej opravi pred njim stal. Pogled na |
| Pomladanski vetrovi (1881): | da je v sobi kak drug človek, ali pa sam lipniški gospod živ in zdrav. Pogledati se mora. " To spregovorivši se |
| Pomladanski vetrovi (1881): | se godi v sobi. Ko je pa videl, da je lipniški gospod ženi prijazno roko podal, ko je zapazil in spoznal |
| Pomladanski vetrovi (1881): | prišla v vežo gledat, kaj da je. „Kam? " „V izbo! Lipniški gospod tam z dušo in brez telesa na klopi sedi |
| Pomladanski vetrovi (1881): | mu ni mogel nihče zabraniti. Pri hišnem vhodu je pričakoval lipniški gospod svojih gostov, njemu na strani je stala njegova soproga |
| Pomladanski vetrovi (1881): | a nikdo ni prav vedel, od kod da so prišli. Lipniški gospod je takoj spoznal, da ni varno sedaj o skrivnostnih |
| Pomladanski vetrovi (1881): | zelo čislali in mu rekali „gospod iz Lipnice" ali pa „lipniški gospod". Gospodar hoče vstopiti, ali pred vrati mu pristopi posel |
| Pomladanski vetrovi (1881): | odvisna. „Tudi dobro! " pravi Vinko mrzlo in v hišo odide. Lipniški gospodar si odklene sobe, hodi od ene do druge in |
| Pomladanski vetrovi (1881): | bogat in učen. Poglejte ga, po cesti gre proti nam, — lipniški gospod. " Kmetje pogledajo vsi na zaznamovano stran, snamejo pokrivalo z |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | Mehki les, ki ga červ ne jé, se rabi, kakor lipov les; koža dá lepo, stanovitno rumenilo za volnate tkarije. Pomnoží |
| Prvi sneg (1886): | ne gane, da bi jim napravil malo nedolžnega veselja; kakor lipov bog tiči za stebrom, ona pa zapuščena vzdihuje kraj skrbne |
| Beatin dnevnik (1887): | je smijalo naproti. Vsa priroda je čestitala vspomladi. Dehtel je lipov cvet po grmičih, ki obrobljajo pot doli do K. Nebó |
| Rošlin in Vrjanko (1889): | A ubogal je ter zopet sedel. »Tvoja ljubezen je kakor lipov cvet: dehteča, omamljujoča, ali pravega sadu ni pričakovati. Ti si |
| Iz arhiva (1890): | in dihal vase svež zrak. Nevedé je počasi zavil v lipov drevorèd. Nad njim je šumelo listje óno tajinstveno vedno peto |
| Vinjete (1899): | gubave, koščene roke so bile naslonjene na ročaje. Pila je lipov čaj in molila rožni venec. Vzdramila se je le časih |
| Moj sin! (1880): | posebne-in dobrodejne molitvice. Iz bezgove grče je rezljal pipe, iz lipovega lesa pa žlice! In če je ravno tako prišlo, je |
| Slovenski svetec in učitelj (1886): | slišal o živem Bogu od njega, zdaj Peruna, boga od lipovega lesa, jemati na jezik. « »A zakaj ne bi obadva bogova |
| Beatin dnevnik (1887): | do K. in od todi celó do nizkega drevoreda in lipovega grmovja in tukaj pri pogledi graščine se je Rihard stoprav |
| Testament (1887): | njim, toliko, da jo je mogel doseči, je štrlela iz lipovega debla močna, napošev odsekana veja, in nanjo je nateknil hlače |
| Naši vaščanje (1891): | podgorskem znamenji, vprašajte, in zvedeli bodete, da ga je od lipovega stebrička iztesal — Satanček. Tudi kompoljskega svetega Vida ne smete prezreti |
| Naši vaščanje (1891): | za prvenstvo, nego za plačilo. Tileh je imel na izbero lipovega lesá; skoro si izbere pripraven stebriček, katerega začnè takoj obrezavati |
| Moja hoja na Triglav (1897): | in v usnje vezana "Dušna paša", na belo mizo iz lipovega lesa, na javorove stole in na klopi, k steni pribite |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | z deblom dobro zveže; in če trakov nimaš, je tudi lipovo, konopnje in drugo ličje povošeno dobro za tako delo; nepovošen |
| Jerica (1859): | pride kar hoče. V nadi in domišljii se stavlja za lipovo mizo pri Jurčku, šteje hlapce in dekle, jim reže beli |
| Na stricovem domu (1860): | šumí poletne večera krotek potok skoz zeleno drago, tako šeptá lipovo listje, ko ga boža hladen večeren veter. »To je cigan |
| Vetrogončič (1860): | ljubim solncom. Hladna brisavica pihljá od planinskih goščav, otresaje belo lipovo cvetje Janezu na slamnik in pripogovaje ozimino klasje na vlažnem |
| Kupčija in obrtnija (1872): | vosek, pa na živinske kože, na široko palmovo listje, na lipovo in brezovo ličje in na še več enakih stvari. Prvi |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | bela, černa, žuta. Lipec, debel, zelen, žut. Šepelina, žuta, drobna. Lipovina, drobna, zelena. Žlahtnina. Maznica, černa. Tepenka. Muškatel, bel, čern. Tepka |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | zelena. Šipulina, žuta, drobna. Kraljovina. Žlahnina. Plavnina. Slastičina. Lipec. Volovina. Lipovina, zelena. Sesec kozji. Lipec, žut. Raša. Kozovina, černa. Malvazija. Muškatel |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | Podsemške vina slujejo. c) Horvaške plemena. Belina in belica. Mukovatka. Lipovina debela. Kratkopetka. Belica debela. Peles, černa, černina. Volovac. Podbel. Dolgopetka |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | debela. Peles, černa, černina. Volovac. Podbel. Dolgopetka žuta. Ranina. Imbrina. Lipovina drobna, rana, debela, prigorska. Javor, bel, sladek, žut, zelen. Perla |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | čern. Divična in šiprina. Černina, rožninska, srednja. Zelenika, černa, žuta. Lipovina, černa, drobna, zelena. Šipulina, žuta, drobna. Kraljovina. Žlahnina. Plavnina. Slastičina |
| Kupčija in obrtnija (1872): | šteje: hrastovina, bukovina, brezovina in brestovina; — med mehek pa: jelovina, lipovina, vrbovina in topolovina. V sredi med trdim in mehkim lesom |
| Kupčija in obrtnija (1872): | javornina, jelševina, brezovina, zelenikovina, gabrovina, drenovina, črešnovina, hruševina, hrastovina, tisovina, lipovina, brestevina in brinjevina. Iz Laškega pride posebno lepa orehovina. Les |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | pot podali, v Galicio. — Ubogim v Milanu so podarili 20.000 lir, slépišnici 6000, prebivavcam vasí Vila , ki so po potresu zlo |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | ki so po potresu zlo poškodovani bili, pa tudi 6000 lir. — Zavolj posebnih razmér v Lombardíi (na Laškim) so po ukazu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | lastniga jezika! Z rajskim sladam naše žile Naj napolni tvoja lira, De se bodo čuti mile Dolžne hvale v njih zbudile |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | razglasiti Tirja mati domovina,” Modropojka opomina Pesnika mudečiga. Domovini poštovani Lira peti se ne brani, V nji se glasi izbudijo Ki |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Vila Te je v zibki nadahnila. De, ko vdari Tvoja lira, Vsaka druga slast umira V njene glase vtópljena? Slavski govor |
| Astronomija (1869): | levej strani pa Vego, tudi zvezdo prvega reda v sozvezdji lire. Dalje so imenitne skupine, ki leže še znotraj povratnika rakovega |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | bodem djal, de modre si glavice. — č. Kakó isatlje i^hraniti. Kér je letas večidel pràv bogata sadna letina, posebno pa |
| Zoologija (1875): | Menura superba) podoben kokoši, a v repu ima dve veliki, lirasto zakrivljeni peresi. Tretji razred: Plezavci; Seansores. Plezavci imajo noge ustvarjene |
| Zoologija (1875): | v vroči vzhodni Indiji in Afriki. V Novi Holandiji prebiva lirorepec (Menura superba) podoben kokoši, a v repu ima dve veliki |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | v gobcu, ne na koži černih ali rjujavih ali rumenih lis imeti. Zakaj lise naznanujejo, da je ovna lisasta ovca storila |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | mleko višnjevo. Včasi se na smetani manj ali več višnjevih lis zapazi, ktere se večkrat razširijo, in celo smetano pokrijejo; tudi |
| Kupčija in obrtnija (1872): | pa prvi dež barvo z njega spere, pokaže se bela lisa, in on vidi, da ga je prodajalec prav po cigansko |
| Postillion d'amour (1887): | Malamoccu in se utáplja v laguni. Vidi se le črna lisa na vodi in dolga poteza dima nad njim. »Kaj pa |
| Testament (1887): | kdo nabije ali vsaj udari, da se ti pokaže črna lisa ob koži ali pa malo krvi, potem greš k padarju |
| Gojko Knafeljc (1899): | Po bližnjih holmih se je že zablisnila tuintam podolgovata, temnozelena lisa izmed drugih še rjavih travnikov. A polagoma so se te |
| Zoologija (1875): | prebiva tudi ozelot (Felis pardalis) rumenkasto siva mačka z rijastimi lisami, ki se po bokih strinjajo v povprečne proge, in pa |
| Zoologija (1875): | Največ je pepelasta, z rjavimi in črnimi valovitimi črtami in lisami pisana, po perutnicah je vzdolz belo počrkana. Samec ima spredaj |
| Zoologija (1875): | ivanjska ptičica (Zygaena trifolii) bila prednja krila črna z rudečimi lisami, zadnja krila pa rudeča. Pogosto se nahaja po travnikih. Sklenokrilci |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | nikdar več; delj ko les leží, veči prihajajo rujave perele lise in so dostikrat takó mehke, de se dajo z nohtam |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Dostikrat dobijo plohi, dile in še clo metérni hlodi rujave lise, ali so polni lukinj od červojedine; to pride od tod |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | stran; lahko je tedaj mogoče, da so se tiste rujave lise po tem prikazale, ko so sonlčni žarki med tem na |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | spravlja. Ako vnetje hujše prihaja, se zapazijo po vratu bledorudeče lise, ktere se čez dalje bolj razširjajo in temne postajajo. Kmalo |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | zadnje dele hujše napade, je oteklina na vratu manjša; rudeče lise se narprej na ledju in nad repom zapazijo, ki se |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ampak kadar je ſenza, ſe nam pokashejo tamázhne liſe, próge. Liſe ali proge v luni ſo nekadaj she dajale priloshnoſt vezh |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | s gôlimi ozhmi, ker v luni smirej vidimo ravno tiſte liſe ali maroge. Proge ali liſe v luni niſo nizh drujiga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | luni smirej vidimo ravno tiſte liſe ali maroge. Proge ali liſe v luni niſo nizh drujiga , kakor ſenza , ktero viſoke gore |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | drugih vrash in prasnih vér ſe najde med ljudmi, kar liſe v luni sadeva ; ker ljudjé ne vedo, de to ſtori |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ne pokashe, ampak kadar je ſenza, ſe nam pokashejo tamázhne liſe, próge. Liſe ali proge v luni ſo nekadaj she dajale |
| Tine in Jerica (1852): | so bile, rujavki, rudečki, plavki? Deček. Rudečki, ena z belo liso. Tine. (Paljčarju. ) Ako ti med mojo vso, živino drugačno zagledaš |
| Tine in Jerica (1852): | drugačno zagledaš, kakor rujavkasto, ali le eno samo z belo liso, pa ti škodo deseterno povernem. Paljčar (začuden dečku). Gotovo ste |
| Zoologija (1875): | Po hrbtu je rijast in sem ter tja nepravilno temno lisast, proti trebuhu jasnejši. Omeniti moramo še črne šopke na ušesih |
| Pripovedke za mladino (1887): | pomaga! Ako bodejo na suho izstopili, pridirjal mu bo nasproti lisast konj; zajahati ga bo hotel, pa ako to stori, ne |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | ali rumenih lis imeti. Zakaj lise naznanujejo, da je ovna lisasta ovca storila, in da od ovna zopet lisaste jagnjeta pridejo |
| Kratki navod zreji domačih svi... (1871): | boš v prihodnjem oddelku tega spisa. Sedanje poglavitne bolezni gosenc. Lisasta bolezen. Ako se v začetku vzreje zapazi neenakost gosenc, koja |
| Zoologija (1875): | do 12 palcev dolga ptica, zgoraj črna in zelenkasto rumeno lisasta. Gnjezdi na severji, pri nas ga videvamo samo na prehodu |
| Zoologija (1875): | ondi tudi znese v plitko jamico rumeno zelenkasta in črno lisasta jajca, katera z neprestanim krikom strahoma obletuje in ja s |
| Zoologija (1875): | manakin (Pipra) iz južne Amerike. Črne so in živo rudeče lisaste. Lepa pomarančasto rumena kokica (Rupicola) živi v južni Ameriki. Neprimerno |
| Mineralogija in geognozija (1871): | zadržečo posamezne veče kristale kojega minerala, ki kamnu dajo nekako lisasto lice. Ako v kamenji vidimo veče ali manje votline, mandeljni |
| Zoologija (1875): | tudi srakor eno samo, toda debelo jajce, belo in rjavo lisasto. Teleban (Urita troile); potapka (Mergulus) in Mormon (Mormon fratercula) z |
| Gozdovnik (1898): | je preskrbno preletavalo na vse strani. Sedel je na krasnem lisecu. Ta edinec je bil don Estevan de Arečiza, vojvoda Medinski |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | znaš še dolgo čakati; in dokler té nimaš j. ostane lisec moj, tukaj so priče! ” |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | Tri tedaj hočeš deržati, in ko jih prejmeš, je moj lisec tvoj”. Zdaj pošverka s svojem bičem, ga vzdignje in vžge |