Ščavnica ščavnokisel ščegeta ščegetati ščetina ščetiniti ščetinje ščinkovka ščip ščipalnica ščipati ščit ščititi ščuka ščurek še šega šegav šegavo šelak Šelbi šele šema Šembilja šembiljski šembrano Šempeter šen šenkan šenkati šent šentaj šentan Šentandraž Šentjanž šentjanžev Šentmal šentovanje šentovati šentpetrov Šent-remigi šepast šepati Šepec šepetalec šepetanje šepetati šepetav šepniti Šepule Šernar šest šestdeset šestdeseter šestero šesti šestilo šestina šestindvajseti šestintrideseti šestkrat šestnajst šestnajsti šestoglat šestploskoven šeststo šeststran šestvrstičen šešje šetati šev ši šiba šibati šibek šibica šibinica šibiti šilast šildkrota šilo Šilo Šimen Šimon šina šiniti šipa šipek šipica širen širina širiti širivost širjava širočka širok široko širokoperen širokoplečat širokost šišak šiška Šiška šiškar šiškarica šiškov šitvo šiv Šiva šivalen šivanka šivankin šivati šivilja škaf škalski škandal škarjar škarje škatla škatlica šklefedrati šklepetanje Škocjan škoda škoditi škodljiv škodljivo škodljivost škodovati škodoželjno škof škofica škofija škofijski škofijstvo škofji škofov Školast školjčen školjka školjkast školjkasto škopnik škoporeznica škorec škorenj škorlupina škornjica škorpijon Škot Škotska škotski škralup škrat škrga škrilast škrilnik škrilovje škrinja škripaje škripajoč škripanje škripati Škrjanče škrjanec škrla škrlat škrlatast škrlaten škrob škrobov škropilnica škropiti škropljenje škržen Škvorec šlem Šleško Šlezija Šlezijsko šmajhlati šmaren šmarnica Šmartno šment Šmid Šmidt šmir Šnakšnepskovski šnef Šneperk šneperski šnicel šnita šnof šnofanje šnofati šoba
| Rudninoslovje (1867): | mnogih bakrénih rudnikih, n. pr. v banskej Bistrici i v Ščavnici na Ogerskem, v Goslaru na Harzu i po drugod. Rabi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | marni se mu je poznalo, pa ni bil rojen med Šavnico in Pesnico. Težke Usta so ga ovadile za Korošca. Oče |
| Kemija (1869): | kohlensaures Kali, 404. Kalij prekisli manganov, ubermangansaures Kali, 427. Kalij ščavnokisli, oxalsaures Kali, 461. Kalij solitarnokisli, salpetersaures Kali, 405. Kalijum, Kalium |
| Zoologija (1875): | želodci skoro zmerom zvezane z glavoboljo, da človeka v nosu šegeta in srbi, ako gliste po črevih gomazé in še dr. |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | izvalijo červi, ki kožo v ušesih glodajo. Leti červi prasiče šegetajo, torej prasiči z ušesi po stenah dergnejo z glavo mahajo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | ti bojo stali takó. Če jih s perstam po ušesih šegetaš, ali če jim na noge verh kopita stopiš, ne čutijo |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | vsaki dan ravnaj, dokler uho ni zdravo. XI. Poglavje. Gnjiloba šetin. Leta bolezin napada prasiče, ki so dolgo v soparnem, mokrem |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | gnjilobe znamnja so sledeče: Prasič čez dalje manj rad jé, šetine so bolj terde, lahko vun padajo in imajo kervave korenine |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | skoz kožo in dlako spodjeduje. Kar dlake ne izpade, se ščetini. Pri nekterih konjih vidiš suh prah na koži, pri nekterih |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | Treba je živinskega zdravnika poklicati, ki oteklino žge. XVI. Poglavje. Ščetinje ali ježji tok. Leta bolezin sedi v nadkopitu. Ojstra mokrina |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | Jaz mu povém ¹). O tiho, tiho, ptičica! Ti drobna ptica, ščinkovka! Če tebe, ptica, vjamemo ²) Ti perje vse uzamemo ³). „Kteri Slovenec |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1853): | neba oznani, Kaj prinašajo planeti, Kaj pomenijo kometi, Mlaj in šip kaj dela brani. Vražniki so pa besedi, Ki zadeva vednost |
| Astronomija (1869): | mesec otemnjen o vsakem protistanji (§. 65), toraj ob času ščipa. Videli smo pak, da mesečeva draga reže ekliptiko na dveh |
| Astronomija (1869): | ali manjša plima. Plima je veča ob času mlaja in ščipa, ker se takrat gledé časa in glede kraja strinjate obe |
| Zlatorog (1886): | tàm, Zdaj steče sèm, zdaj spet drugàm! Pač kot pri ščepu daníca svetlà, Pač kot pri roži cvetíca drobnà, Glej, táka |
| Valenštajn (1866): | Na moji zvezdi metal, zdaj v kvadratu, Zdaj v svitlem ščipu njiju blagonosne Moči slabil; premagali sedaj Sti oni starega sovražnika |
| Astronomija (1869): | kakor luna pred in po mlaji. Merkurij stoji toraj v ščipu, kedar je pred solncem, in v krajcih, kédar stoji na |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Skuhaj trideset rakov čisto opranih v peteršiljevi slani vodi, odberi šipavnice in vratove in stolci, kar ostane, z lupinami in eno |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | župo, vli skoz sito na opečene žemlje in perdeni odbrane šipavnice in vratove. Župa za popotovanje. |
| Kuharske Bukve (1799): | ali fillo naredíſh. Maſhenje ſturi tako: sręshi rakove rępe inu ſhipavnize, narędi enmalo rakoviga putra v' ſklędi, |
| Kuharske Bukve (1799): | putram; ta puter ſe tako naredí: vssmi shivote, noge, inu ſhipavnize od sgoraj imenovanih kuhanih rakov, jih ſtolzi v' moshnarji, vſe |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | Sazhne ſe tat, Enkrat v' velikim Mora nehat'. Kuhani raki ˛Shzhipajo veſt, Varj'ſe, mladina, Priti jim v' peſt ! |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Urſhi, naj ji kamilze skuha — Sej bo tebe tudi ſkorej ſhipálo. Nęshka. Oh mene né — to bolęsen imájo le Goſpę; me |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | vesel doveršene osvete, ali kmalo ga jela vest gristi in ščipati. Stala mu je pred očmi deklica na stopaju, ki je |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | hudi — Baron. Kaj ozheſh ? Nęshka. (ſramoshliva. ) Gnadlivo Goſpó je sazhęlu ſhipat — Baron. Kaj je potler? — Pojdi k' Urſhi, naj ji kamilze |
| Divica Orleanska (1848): | ki se ne brani več! Od sebe vergel sim branivni skit in meč, Pred tabo tu klečím in prosim golorok, Življenja |
| Lohengrin (1898): | se resnica vsa izvé! Glasnik. Kjer kralj obesil svoj je ščit, Tam pravi sód vam bo očit! Zato zdaj kličem tu |
| Lohengrin (1898): | svečano obesil ščit na dob). Ne krije prej naj mene ščit, Da zvrši sod se istinit! Vsi možje (potegnejo meče, ktere |
| Lohengrin (1898): | Kakóvo imé in rod! Elza (goreče gledaje k njemu). Moj ščit! O angelj moj blesteči! Nedolžnost mojo si spoznal Mar dvom |
| Lohengrin (1898): | potegne meč iz tal in udari z njim trikrat ob ščit Boritelja stopita v krog, nastavita ščit in potegneta meč Lohengrin |
| Lohengrin (1898): | naj tu vrší se sod ? Kralj (ki je svečano obesil ščit na dob). Ne krije prej naj mene ščit, Da zvrši |
| Lohengrin (1898): | z njim trikrat ob ščit Boritelja stopita v krog, nastavita ščit in potegneta meč Lohengrin prvi napade in močno zamahnivši porazi |
| Lohengrin (1898): | v nožnice, bojne priče potegnejo kopja iz zemlje, kralj sname ščit z doba. Vsi deró radostni proti sredi. ) Zbor Žij! Zdrav |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | pod perjem Tvojim zaveten; Tvoja zvestoba m' je bramba in škit. Ne bojim se ponočniga straha, Ne pšice podnevi švigajoče, Ne |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | ga druzega orožja imeli, kakor lesene z bivolovskimi kožami preprežene škite, srednje dolgosti sulico kratko krivo sablo in majhino bodalice. Kako |
| Valenštajn (1866): | tvegati, Nad manoj čuje bož'ja roka, ona Zakrije milo svojim ščitom carsko Pobožno hišo, nočno delo stré. Služabnikov še zvestih ima |
| Zoologija (1875): | tudi desetonožci (Decapoda) pravimo; glava in prsi so pokrite velicim ščitom (košem); nekateri imajo dolg obročkast rep, drugi so brezrepi. Izmed |
| Zoologija (1875): | in zadnje noge niso členovite, temveč mehke in pokrite hrbtnim ščitom ali dvoklopno lupino. Dobršno velik je samo moluški ostvar (Limulus |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1875): | necessariis unitas, in dubiis libertas, in omnibus caritas! — pod tem ščitom nam je lahko složnim biti za geslo naše starodavne „za |
| Lohengrin (1898): | z radostnimi vskliki mladeniči na njegovem ščitu in Elzo na ščitu králjevem. ) |
| Lohengrin (1898): | pred noge. Lohengrina odneso z radostnimi vskliki mladeniči na njegovem ščitu in Elzo na ščitu králjevem. ) |
| Lohengrin (1898): | Elza, mož li imám jaz tvoj se zvati, Da zemljo ščitim ti močnó, Da nič od tebe me ne odvrati, Obljúbiti |
| Kratkozhasne uganke (1788): | inu Mishka: Pès, inu Jajkena: Komar, inu Muha; Pibr, inu shuka: Orl, inu Golobiza. Druſhiza je Shtorkla: ta mlade hudiſh be |
| Kuharske Bukve (1799): | Karp v' polivki, ali v' ſoki. 148. Pezhéna ſhuka. 149. Shuka v' hrini. 150. Stokfiſh s' ſhuko nadevan. |
| Kuharske Bukve (1799): | s' maſlam pomashe, de ni ſuha inu ſe nesashgè. 149. Shuka v' hrini. Shuko ſkuhaj, de bo viſhnova; polivko hrinovo sazhni |
| Kuharske Bukve (1799): | tudi perdjati kuhan krompir, isluſhene miſhelne, olivke, inu auſtrige. 154. Shuka v' lemonovim ſoki. Shuko sręshi na koſze, deni jo v' |
| Kuharske Bukve (1799): | 151. Shuka v' míſhelnih. 152. Pezhen Som, inu Sulz. 153. Liſka v' |
| Kuharske Bukve (1799): | Pezhen Som, inu Sulz. 153. Liſka v' rujávim polivanji. 154. Shuka v' lemonovim ſoki. 155. Karpi v' ſaparzi kuhani, to je |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Ocverta šuka. Šuki luske ostergaj, potem jo odpri, operi, pa je ne |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | skledo deni, s polivko poli in na mizo daj. Obarjena šuka. |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Šuka nad rošem pečena. Šuki luske ostergaj, potem jo iztrebi, operi |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | in potem še s pertičem pokri in na mizo daj. Šuka s srovim maslam in peteršiljem. Šuki luske ostergaj, potem jo |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | in ravno takšnim peteršiljem potresi in z razbeljenim putram poli. Šuka s sardeljami in limonami. |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | in potem z njo kot z okisanim karpam ravnaj. Višnjeva šuka. Ko je kakor višnjev karp perpravljena, jo, preden je gotova |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | peči. Med tem jo pogostama s putram polivaj. Dušena (dinstana) šuka. Dva ali tri funte težki šuki luske ostergaj, potem jo |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | minutah vkuha; potem ga pa zopet na ribo zli. Okisana šuka . V to. jed ali ocverto ali pa nad rošem pečeno |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | na ribo deni, ki jo skupama v skledo napraviš. Pečena šuka. Pečno ponev s putram pomaži, z na kolesce zrezano čebulo |
| Kuharske Bukve (1799): | ribo v' ſklędo, ſok pa na njo prezędi. 148. Pezhéna ſhuka. Oſhohtana ſhuka inu istręblena ſe oſuſhi s' bęle ruto, povala |
| Kuharske Bukve (1799): | ſoki. 147. Karp v' polivki, ali v' ſoki. 148. Pezhéna ſhuka. 149. Shuka v' hrini. 150. Stokfiſh s' ſhuko nadevan. |
| Kuharske Bukve (1799): | ſklędo, ſok pa na njo prezędi. 148. Pezhéna ſhuka. Oſhohtana ſhuka inu istręblena ſe oſuſhi s' bęle ruto, povala v' moki |
| Kuharske Bukve (1799): | kiſle ſmętane, puſti ſhe ſkup savręti, je dobro. 144. Nadevana ſhuka. Druge majnshi inu ſlabiſhi ribe otrębi od koſtí inu od |
| Kuharske Bukve (1799): | torte. XIV. Ribe. 143. Duſhéna, ali dinſtana riba. 144. Nadevana ſhuka. 145. Karpi v' zherni polivki. 146. Karp v' ſardelnim ſoki |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | in na mizo daj. Šuka s srovim maslam in peteršiljem. Šuki luske ostergaj, potem jo iztrebi, na slani vodi z nekoliko |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Ocverta šuka. Šuki luske ostergaj, potem jo odpri, operi, pa je ne razplati |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | putram polivaj. Dušena (dinstana) šuka. Dva ali tri funte težki šuki luske ostergaj, potem jo na štiri perste široke kose zreži |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Šuka nad rošem pečena. Šuki luske ostergaj, potem jo iztrebi, operi, osoli in tako eno |
| Kuharske Bukve (1799): | isluſhene miſhelne, olivke, inu auſtrige. 154. Shuka v' lemonovim ſoki. Shuko sręshi na koſze, deni jo v' koso, na njo en |
| Kuharske Bukve (1799): | de ni ſuha inu ſe nesashgè. 149. Shuka v' hrini. Shuko ſkuhaj, de bo viſhnova; polivko hrinovo sazhni dęlati, kader je |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | de se počasi pari (dinsta). Čez nekoliko časa pokrov odkri, šuko oberni, spet pokri, de se do dobriga duši, potem jo |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | pusti. Potlej rog s putram pomaži, nad hudo žerjavco postavi, šuko nanj položi, ktero, ko se na eni plati zarumeni, oberni |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | V to. jed ali ocverto ali pa nad rošem pečeno šuko vzemi in potem z njo kot z okisanim karpam ravnaj |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | s putram pomaži, z na kolesce zrezano čebulo obloži in šuko nanjo položi, ki ji luske ostergaš, jo iztrebiš, opereš, osoliš |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | ror) postavi in počasi peci. Perdevaj sčasama sardeljniga masla. Gotovo šuko varno v skledo vzdigni, s podolgama zrezanimi limonovimi olupki ozaljšaj |
| Kuharske Bukve (1799): | ſroviga maſla; to vſe naj dobro vrè; s' tim polì ſhuko, inu puſti ſkup enkrat savręti. |
| Kuharske Bukve (1799): | 148. Pezhéna ſhuka. 149. Shuka v' hrini. 150. Stokfiſh s' ſhuko nadevan. |
| Kuharske Bukve (1799): | s' ſhuko nadevan. Dvę libre ſtokfiſha ſkuhaj, oſoli; poſębej kuhaj ſhuko v' oſoleni vodi, kuhano sberi inu vſe koſtí odtrębi, sraven |
| Kuharske Bukve (1799): | una poſębej narejena polivka vręla zhęſ slíe. 150. Stokfiſh s' ſhuko nadevan. Dvę libre ſtokfiſha ſkuhaj, oſoli; poſębej kuhaj ſhuko v' |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | postavim: murčiki, ščurki (Weinzerl) martinci ali gošace, i. t. d. — Molek (paternošter), postavim |
| Sacrum promptuarium (1695): | iskal, inu shelil eno dobro, inu pres tadla sheno, ali she obene nej ſim nashal: Ta perua je bila Spanigarza, katera |
| Sacrum promptuarium (1695): | quam eſſe Regem, & diademate coronari. inu dokler vy bogati shelite she bogatishi ratat. Date, & dabitur vobis. ? S' obeno kupzhio nebote hitrei |
| Sacrum promptuarium (1695): | bulshi pude: Leta kramar ga naloshj s' ſvojo kramo, ter she verhi ga sausede, ter ga podvisa hodit, de bi posnu |
| Ta male katechismus (1768): | bliſhnega isſhallilu. S. O. Augusthin v' pſal. 30. koker tudi she ſatu: de be naſnanje dal, de sem uſſellej perpravlen ozhitnu |
| Ta male katechismus (1768): | ozhy ſadobila. Tu, kader je blu Sebastu povedanu, je on she tudi Fortunata v' leto jezho urezhi ukaſal, kjer se je |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | mi vęmo, de uſſaka ſtvar sdihuje , inu teleſne britkuſte ima she uſſelej. Nekar pak le ona, temuzh tudi mi ſami; katiri |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | saſhpotuvan, inu tepen, inu sapluvan, inu potęm , kader bodo njega she otepli, bodo njega umorili, inu na treti dan bo on |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | tako saſtaviti, de ſe bo voda mogla po njih zediti. She bolj je va-nje ploſhe v kose poſtaviti, de je pod |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | na tako predelani semlji pſheniza rada raſte, jo pſhenizhiſhe imenujejo. She druge ſorte ilovnata semlja je sgolj iloviza ali lonzharſka perſt |
| Genovefa (1841): | volji pravízo ſtorili in ga ob glavo djali. Dvajſeto poglavje. Şhe nékaj od koſhute. Şklèp. Otrôzi ſo hôtli, ko ſo Genovefo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | bojo zhbele vſelej po dolgama ſvoje delo ſtorile. M. N. Şhe nekaj od repnih goſénz. (Is Kerſhkiga na Dolenſkim. ) Ko ſo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | se bil nad tem pritožil. Meni se prav dobro prileže: še stara bohoričica mi je dopadla, pisali smo ſh, zh z |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | bom od tega tukej nadalje govoril, in samó dveh rečí še opomnim, pervič: naj se živini, ki le samo suho klajo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | v hebrejskih bukvah, ktere, kakor pravi, so mu neznane, jih še nikoli vidil ni i. t. d. Kar pa s. pismo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | obilni dar za uboge, in so rekli: Le naj mi še zavolj šole v Terst pišejo, in naj me opomnijo: bom |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | de so, imajo morde v njih svoj izvirk. (Dalje sledí. ) Še nekaj od mizarskima in tesarskima lesá. (Nadalje. ) Kakó z lesam |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | je storil, in sklene napčno djanje saj toliko, kolikor je še mogoče, popraviti. On gré tedaj svoje žene iskat, da bi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | je zdaj na Slovenskem, na Štajerskem in na Koroškem pa še več kakor pri nas na Krajnskem, kjer je pred 50 |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | me peče! ” Pavliha se je smejal ter rekel: „Tretje znaš še dolgo čakati; in dokler té nimaš j. ostane lisec moj |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | sporočil kakor navadno uradsko reč o smerti Nežini; posebno je še omenil mermranja in nejevolje ljudske, ktero je še veliko večo |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | osmech poſtal, nameſto de bi njech ſtrach bil. Kader ßmo ſche ßami otrozhji, ßi nimamo oteti ßami ßebi en vides dati |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | glaß uſtal: inu on je njich strach bil. Kadar ßmo ſche ßami otrozhji, nimamo hoteti ßebi en vides dati, kateri ße |
| Biblia (1584): | mej ſabo prepirate, de néſte Kruha ſabo vseli? Ie li ſhe niſhtèr nesaſtopite: Neſpumnite li na te pet Kruhe, mej te |
| Kuharske Bukve (1799): | ſe vkuha, de ſe vlęzhe, potle deni vìſhne notri, puſti ſhe enmalo vręti, inu hrani jeh v' sholzi. — Maręlze ſe snajo |
| Kuharske Bukve (1799): | ſelenje omezhí; potlej prezędi ſkuſi ſito; zhe je pregoſta, perlij ſhe goveje shupe, inu jo daj na miso. Zhe ozheſh is |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Svezher ſhe tiſti dan ſe je Jesuſ sbranim apoſteljnam v' Jerusalemu perkasal |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | viſhavah, ino mir ljudém dobre volje na semlji! “ Paſtirji niſo ſhe nikoli kaj taziga ne vidili, ne ſliſhali; toraj ſo ſe |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | kamenzi. ” Na to, kar ſe je s opomnizami pergodilo, je ſhe nekaj vezh dobriga naſtoplo. Ko ſe je she sima blishala |
| Genovefa (1841): | mati ſo ſhli sdaj sopet is votlíne — in vſim ſo ſhe ſolsé ganjenja v ozhéh igrale. Sdaj grôf, ſvoje ljudí ſkup |
| Genovefa (1841): | S Bogam, miſli na-me in môli sa-me! ” Genovefa ga je ſhe po kamnitnih ſtopnizah ſpremila in vſi vitesi ſo ſhli sa |
| Genovefa (1841): | ne bres ispraſhevanja obſoditi. Sa torej je ukasal grôf, Gola ſhe to nozh prijéti, ga v shelésje in ſpone vkleniti in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | létmi, ko „ſim ſkosi tiſte kraje popotoval, vidil in posnej„ſhi v novizah bral in pripovedovati ſliſhal. “ „Zhe popotnik, ki ſkosi |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | vaſ, ino vaſ bo ſpet perpeljal v' deshelo vaſhih ozhetov. ˛She en dél vezh ko tvojim bratam dam tèbi, ˛Sihemſko ſèlo |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | veſti. Sdaj ſo ſe Judje ſvojiga naj hujſhiga ſovrashnika snebili. ˛She nekoliko zhaſa ſo smed ſvojiga naroda imeli kralje, kteri ſo |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | v' naglizi ſrovo teſtó sadéti, ſhe preden ſe je prekvaſilo. ˛She Joshefove koſti vsamejo, ino pa bersh bersh gredó vſi Israelzi |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | ſvojo graſhino dali, je djal, bi mene bolj ne veſelilo. ” ˛She bolj je pa shlahno goſpo blago ſerze njihoviga ſina oveſelilo |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | ſtrahu pomnila, v' kateriga ſo njo bili kuhani raki ſpravili. ˛She v' ſvoji poſledni ſtaroſti je enkrat na dobri volji, kedar |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Zhe ſo naſhi rojáki she toliko ſvojih ſtarih navad in ſheg v shiveshu in nóſhnji overgli, de naſh pevez Mirko Poshenzhan |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | na pesmih, kakor na nekaki terti. Dokler taka navada, taka šega vlada, so take zapletene pesmi lepe; kakor hitro se šega |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | pesmi so lepe, tode večidel so zložene, kakor je ravno šega med učenimi, pesme zlagati. Sadaj se jim zdi lepo jedno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | pri nobenimu deležniku plačilo prikrajšano, je vunder naprejplačevanje že stara šega pri časopisih, in vredništvu veliko dela polajša, če deležniki ob |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | pri nobenimu deležniku plačilo prikrajšano, je vunder naprejplačevanje že stara šega pri časopisih, in vredništvu veliko dela polajša, če deležniki ob |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ali trikrat prebrati, da jih samo razumiš. Kadar je taka šega med učenimi, tadaj vse vije na pesmih, kakor na nekaki |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | šega vlada, so take zapletene pesmi lepe; kakor hitro se šega spremení, pa nikomur ne dopadejo več. Pesmi naroda pa niso |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | gladko neznano”! ! — Še tedaj tukaj gospoduje bedasta starokopitna navada ino šega, kjer je treba siromaškimu bolniku (ki samo slovensko razume) vračitela |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | na desno polovíno pa sklep, kakor zdoljni izgled kaže. Taka šega dvojnostranskiga pisanja je pri vsih zapisnikih navadna, in je za |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | poznozimna) 1852. List 1. Novoletnica. Vošiti srečo k novoletji Je šega že od Bog vé kdaj ; Alj prazdni sreče so obeti |
| Divica Orleanska (1848): | Dovolite. To je pravica naša V Arazu. – Lepih žen nobena šege Se te ne sme braniti. Karol. Dom ljubezni Je vaše |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | obvila v'zhiſtu platnu, s'ſpezariame, koker je teh Judov ſhega pokopuvati. Bil je pak na temu mejſtu, kir js JEsus |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | lęjtih ny prebernilu! morebiti je tudi v'lubęsni ena nova ſhęga gori priſhla — No , ti moreſh bol vedit, koker jeſt. — — Vùnder |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | zimo prihraniti, naj ga posuši. Suši se pa po mnogih šegah: ali v posebnih pajštvah, ali v peči na lesah, ali |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | tira, mogla ostati v svojih delih in opravilih pri starodavnih šegah? Če bi kmetovavec in obertnik delal po starem: ali bo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | izmed zadnjih so se z zapadno cerkvijo zedinili, obderžavši obred (šege) iz iztočne (gerške nezedinjene) cerkve. Ti vsi živijo med sabo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | kraje naselili, govore čisto serbsko-hrovaško narečje; imajo tudi svoje posebne šege in navade, in kakor se mi zdi, spadajo k sluinskimu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | bravci ta poduk tamkej pazljivo beró. Mi bomo tukaj mnoge šege razložili, kakó s pridelanim sadjem ravnati, de bo pràv. že |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | národno pesništvo in prislovice, na razločke slov. narečij , na ljudske šege itd. Ima dopisnike v vseh slov. deželah. (Neven. ) * Konec pret. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Jih ljubim, tóde novih naredeb naj mi ne hvalijo; ſtare ſhege ſo nar bolji. (Dalje ſledi. ) Huda bolesen pri preſhizhih. Is |
| Sacrum promptuarium (1695): | Maria Diviza je bila Chriſtuſa Jeſuſa oblizhe sakrila po Judouski shegi, kadar ſò imeli njegou Svetu Truplu pokoppati, katiri fazonetel she |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | popravo misliti. Znano mi je, kakó je kurjava po Majsnarjevi šegi napravljena, de se namreč per eni luknji gorka sapa napeljuje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | dali, namreč 1) razlaganje lanoreje in pripravljanja prediva po Vestfalski šegi v Adersbaški predivnici na Češkim; 2) novo štajarsko škoporeznico; 3 |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | kakor 39. list tiroljskih kmetijskih Novic pripoveduje — tudi po ti šegi samó na sapi veliko žlahnih jabelk in hrušk posuše, ktere |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | shrambi ali pod streho (dokler ne zmerzuje) obesijo. Po ti šegi se jabelka brez peči posuše, in so tudi dobre kakor |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | bota še kresala dan današnji ogen s „cundrom” po stari šegi ? Hitrejše in cenejše se mora sedaj luč prižigati kakor nekdaj |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | vladar pri svojem kronanji v glavno mesto in po stari šegi denarje meče in siplje med ljud, gotovo tako željno ne |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | so prinesli vina, nalili kozarce in terčila sta po starodavni šegi. „Bodite mi serčno pozdravljeni, častiti oče! ” nagovori grof Remigija. „Prijetno |
| Genovefa (1841): | sdaj v ſôbo priſhlà in je ſvôjimu móshu po viteshki ſhêgi mezh in ſúlizo podala. „Suzhi té orôshja sa Bogá in |
| Zoologija (1875): | v kljun prestreže. Glasi se: hup, hup, hup in je šegavega vedenja, neprijeten je pa zarad silnega smradu. Po leti gnjezdi |
| Deborah (1883): | Veste uže, krčmarica, starega Lovreta je kaplja zadela. Zakaj? Kako? Šegavo je mežikal i tako le roko obračal. – Krojač. Kaj je |
| Kemija (1869): | Svetlopis, Lichtbild, 444. Svinec, Blei, 430. Syrup, Sirop, 484. Š. Šelak, Schellack, 489. Šota, Torf. Špirit, Spiritus, 471. T. Talgsaure, lojeva |
| Stric Tomaž (1853): | Šelbita zelo radovedna, zvediti, kako se kej v Kentukii godi. Šelbi ji pove vse, čeravno se mu je nekako čudno zdelo |
| Stric Tomaž (1853): | bilo viditi, ko se po kratkem govoru Tomaž in mladi Šelbi, ki ga je ljubil, kot svojega očeta, poslovita z zagotovilom |
| Stric Tomaž (1853): | ne? “ popraša spet gospa Tu. „Ima jih dosti, dosti! “ odgovori Šelbi začudjeno. „Ste mar kdaj od enega sužnjega, po imenu Juri |
| Stric Tomaž (1853): | glasno reče gospa. „Bodi Bog hvaljen na vse veke! “ Juri Šelbi in vsi se čudijo. Ona pak glasno joka in pravi |
| Stric Tomaž (1853): | naši okolici, vender naši nimajo nič ž njim opraviti“, odgovori Šelbi. „On ima menda dosti sužnjih, kaj ne? “ popraša spet gospa |
| Stric Tomaž (1853): | gospa, z imenom Tu (Thoux), ki je bila po govoru Šelbita zelo radovedna, zvediti, kako se kej v Kentukii godi. Šelbi |
| Stric Tomaž (1853): | bil Tomaž rad storil, namreč se še posloviti pri mladem Šelbitu, kterega pa ravno takrat doma ni bilo. Bila sta si |
| Ta male katechismus (1768): | inu se al ſhe v' nebeseh veſſellèe, ali s' zhasam shelej kjekej prishli bodo, ſdej pak se na en zhas v' |
| Kratkozhasne uganke (1788): | bil enu lepû ſêlên ſelshe: ſdej zhiſte prah; al ſdej shelej sem toku drag, inu ſhlahtn, de mene v' ſlateh, sreberneh |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | nadvojvoda Miroslav (Friedrich), C. k. admiral in vikši zapovednik pomorstva, še le 26 let star. (Vikši škof v Ostrogoni (Gran) in |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | do zdaj v zboru nisim govoril. S tem očitanjem on še le svojo nevednost v zbornim ravnanji pràv očitno pokaže. Povém |
| Občno vzgojeslovje (1887): | potreb človeških, toliko časa ima podrejeno vrednost. Pravo veljavo zadobi šele, ko stopi v službo najvišje svrhe človeškega življenja, kadar teži |
| Občno vzgojeslovje (1887): | občila zaostanejo v svojem razvitji jako daleč za polnočutnimi otroci. Šele, kadar se posreči, usposobiti jih za govor, vzgojajo se hitreje |
| Občno vzgojeslovje (1887): | kadar se zbudimo iz globocega sna. Zavemo ali osvestimo se šele tedaj, kadar se vrnejo predstave, katere smo imeli nazadnje; to |
| Zlata Vas (1848): | so ti ljudjé gospodarili, in začeli so se sramovati. — Zdej še le je vsak zvedil, koliko premoženja mu po poravnanji vsih |
| Robinson mlajši (1849): | lamice volove ali osli. Zdaj jima za obdelavanje njiv je še le jedinega nastroja menjkalo, brez kterega nesta biti mogla, ino |
| Roza Jelodvorska (1855): | Strašimirova gospa zdaj bliže stopi, ter pravi s pohlevnim glasom: »Še le pred enim tednom sim zvedila, de je to borno |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | mučno gledati. Stopita v saden vert; tù je bilo naključje še le prav domá. Na krasni jablani ni vidil Hafed nikakega |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | cesarstva nikjer takrat niso vidili nobenega peresca detelje. Leta 1567 še le je začel Benečan Kamilo Torello učiti, naj začno kmetovavci |
| Fizika (1869): | je pa, da je potrebno natančnost v teku ur dosegel še le slavni holandski fizikar Huygens (1657), ki je prvi izpeljal |
| Botanika (1875): | dá razvleči kakor drat, ki je bil omotan okrog strune. Še le pozneje so našli tenko cevno steno in spoznali, kako |
| Botanika (1875): | da postanejo namreč skorej vse v rastlino sprejete rudninske snovi še le vsled kemijske razkrojitve razpustne ali raztopne, in da je |
| Botanika (1875): | Tussilago), kterega rumeni cveti se zgodej spomladi pokažejo, listi pa še le pozneje poleti; vratič (Tanacetum), od kterega se dobiva ravno |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | ko kristijanko; in vendar ni tako. Koliko je pa tudi še-le vedela od kerščanstva, da bi se bila mogla imenovati kristijano |
| Gozdovnik (1898): | blizu njega, da je mogel poznati slikovine na njegovem obrazu, še-le tedaj požene konja v brzi dir. Toda konj je bil |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | potokam rasgernila, vbelit. Mina ſe sboji Shofko sagledati, ter ji ſhele sdaj v’ miſel pade, kaj je obljubila. Shofka pa je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſo na krajnſkim navadne, govoriti. Laſtnoſti butiz, kterih ſi niſmo ſhe le sdaj smiſlili, ampak ſo she od nekdaj vſakimu mlatizhu |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | veſelità, de she ti moshjé vedó rojſtvo nebeſhkiga otroka; pa ſhe le bolj ſta ſe veſelila, ko jima paſtirji povedó, de |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Zhednoſti ne ljubi is poſvetniga dobízhka. Oteti ſvojo zhednoſt ſe ſhe le vſiga vána, vſe posemeljſke zhaſti, vſiga veſelja ino dobizhka |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | oblazhili pred njim ſtal. Bil je kraljevizh 1) mladi kralj, ſhe le v' deſetim leti ſvoje ſtaroſti. Paſtirzhek ga pa ni |
| Genovefa (1841): | koliko ſva ſtoríla, de ſva vama shívljênje puſtila. Sdaj pa ſhe lé vidiva, de 'to nizh ni bilo, in de bi |
| Genovefa (1841): | veſêlja jókam, de te sopet vidim. ” Grôf ſe je pa ſhe le komaj upal, jo poglédati. „Kaj? ti mi nizh ne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | vejize perkrajſhaj ; ne puſti jih od ſeshena viſhe raſti, in ſhe le tretje leto po ſaditvi jih sazhni obirati. (Dalje ſledi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | hozhe pervino boginji podariti, ktéri ſe je obljubil. Po tém ſhe le ſe bo sopet zelo pot domú valjil. — Krepak mosh |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | loviti in jih moriti — ter jih nagovarja, de bi ſi ſhe le prisadevali, te pridne shivalize v verte privabiti, de bi |
| Sveta grofinja Genofefa (1857): | Smagomir dalj, ko je miſlil, od doma oſtal in ſe ſhe le ob letu v domazhijo vernil. |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | Kaj se le to pravi? ali se mu ne bojo šeme posmehvale, kér vender vsak vé, de sim Krajnc ! Ako pa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | in dolgimu popotvanju íše vzrok, de je bilo od več Šembilj govorjenje. Po spričevanju Plinja, rimskih zgodovin pisárja, je prinesla neka |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | še drugi od štirih, treh in nektéri le od dveh Šembilj. Zadnjič terdi Petit v svojih v letu 1686 od te |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ni bila zadosti radovednim vražam in učenostim udanim Gerkam sama Šembilja; imeli so še druge vedeže, orakeljne po imenu, ktére so |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | dalje terpí, bres de bi v zvetje vihrala. F. sh.A. Šembilja. Kdor koli perložnost ima, se pri nas z kmetam in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | shiv porok, ako je le semlja sa-njo pripravna. Dr. Bleiweis. Šembilja. (Na dalje. ) Tóde ni bila zadosti radovednim vražam in učenostim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | od te čudne ženske spisanih bukvah, de je samo ena Šembilja in sicer v Jonii živela, kjer so po spričevanju Laktancija |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | in neúmne navade, ktera iz nagle in nepresojene vere v Šembiljo izvira, dolžiti hotel; tudi ženske, ktére — kakor je znano v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | méro časténe prerokinje. — Babilonci in Kaldejci, Rimci in Gerki so Šembiljo tiste ženske imenovali, ktére so, brez de bi bile služabnice |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | rimskimu kralju Tarkvinju pervimu *) devetero bukev, terdila je, de so Šembiljske, ter mu jih za veliko denarjev ponudi. Kér jih pa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | v Jonii živela, kjer so po spričevanju Laktancija vse prave Šembiljske bukve v gerškimu spi- sane bile. V njenim dolgimu življenju |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | snegá; prerok v 51. listu lanskih Novic jo je dozdaj šembrano dobro zadél. (Blizo Brežèc na Štajerskim) sta 18. dan Svečana |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | svoj pravi začetek daleč na Notranjskem; Pivka, ki izvira unstran Šempetra, z Nanošico vred hahlá v Postojnsko jamo, in z drugim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | verha , ino 9) Gregata Hladnika is Loma. V, Strasiſhu per ˛Shémpétru (Schrottenthurn) v kapélizi na levi ſtrani viſi velik pleháſt korz |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Menguſhki fari ni davnej v 14 dneh okoli 125 preſhizhev ſhen napadel, in de ſo jih s v 37. liſtu priporozhenimi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | je per preſhizhih she sdavnej navadna, ktero v nekterih krajih ſhen, vnekterih perezh ogenj, in v nekterih rudezhizo imenujejo. Leki, kteri |
| Sacrum promptuarium (1695): | vox eſt. Fac, ut loqueris. Gledaj tedaj v' leta tebi shenkani fazonetel Chriſtusa Jeſusa, kateri je poprej ſturil, potle je druge |
| Sacrum promptuarium (1695): | ga resbiem, ſe sazhne jokat, inu proſſit, de bi ij shenkal, inu de hozhe vſe nje shivozhe dny ſama pomivat, inu |
| Sacrum promptuarium (1695): | G. Bug vam bò enu dobru lejtu dal. Sdaj bom ſhenkal en par fazonetelnou Antverharjom, delauzom, inu deklam, sakaj leti ſuſebnu |
| Sacrum promptuarium (1695): | quem habes non eſt tuus vir. Takorshnem Vduvam jeſt nebom ſhenkal fazonetela sakaj vejm de ſe v' tej Boſhj Veſhi nenaideio |
| Sacrum promptuarium (1695): | bò dobru rajmal fazonetel S. Joſepha, kateriga je bila njemu ſhenkala Maria Diviza, is katerem menem de vezhkrat ſi je put |
| Sacrum promptuarium (1695): | mu pakashe, ter kroh inu meſsu roshe rataio: Leta fazonetel shenkam vam shlahtnem, inu bogatem. Ali morebiti en ſam vam nebò |
| Sacrum promptuarium (1695): | troshtal, inu s' fazonetelnam ſolſe briſsal: Leta fazonetel tem mladem shenkam, s' katirim imate ſolſe vashim ſtarishim briſsat, tu je imate |
| Sacrum promptuarium (1695): | kar prezej ſupet bele trente rataio. Ta dua tedaj vam shenkam. Oh koku ste ſrezhni vy bogati! Dokler vſak dan lahku |
| Sacrum promptuarium (1695): | effugatrix laſciviæ, conſtructio diſciplinæ, perfectio ſanctimoniæ, & præparatio ſalutis æternæ. Sdaj shenkam en lep fazonetel tem mladem, od kateriga piſhe S. Bonaventura |
| Sacrum promptuarium (1695): | hrani, inu kashe v' tem Meſti Magonza. Leta Fazonetel vam shenkam, ter premiſlite de v' kratkem zhaſsu vam bodò ozhy saperli |
| Sacrum promptuarium (1695): | misli, vſe hozhe po ſvoj glavi. &c. Satoraj jeſt tebi shenkam ta fazonetel, na katerem je Socrates, kateri je imel Xantippo |
| Sacrum promptuarium (1695): | zhaſtiti Maſhniki! Leta Fazonetel S. Veronike sa novu lejtu vam shenkam, v' lejtiga vednu gledajte, inu premiſhluite, inu poſhlushajte, kaj vam |
| Sacrum promptuarium (1695): | takorshne ſposhtovati. Viudas honora: quæ verè viduvæ sunt. Letem tedaj shenkam fazonetel Marie Divize, s' katerem ſi je ſolſe briſala kadar |
| Sacrum promptuarium (1695): | meni sanashala, jeſt pak ny. Leta dua fazonetelna vam sakonskem shenkam, inu aku shena bo kakor Livia, Mosh kakor Socrates, nebo |
| Sacrum promptuarium (1695): | eſt: vivens mortua eſt. Temuzh tem katere ſo prave Vduve ſhenkam en lep Fazonetel, dokler S. Paulus ſapovej takorshne ſposhtovati. Viudas |
| Sacrum promptuarium (1695): | Vſimite tedaj N. N. lete fazonetelne, katiri vam is ſerza ſhenkam, inu perporozhim, sakaj vam bodò k' nuzu, aku bote lete |
| Sacrum promptuarium (1695): | je zhlovek, vezh shelj imeti: bodi tedaj vam hozhem dua shenkat, inu obdua ſta glih lepa, inu leta drugi je fazonetel |
| Sacrum promptuarium (1695): | dokler Sakon duej pershoni sapopade, morem tedaj dua fazonetelna taiſtom shenkat, eniga Moshu, tiga drugiga sheni: Inu raunu imam en par |
| Sacrum promptuarium (1695): | vole imeli, taiſtom hozhem (vſakaterimu po njegovem ſtanu) en fazonetil shenkat, inu zhe v' letega bodo fliſsnu gledali, inu premishlovali, ym |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | ali Koſaperska, inu na trete boſhizhne Praſnek tu je: na Shent Janſhov dan v'ſtanu te gnade to Bratovsko Zirkuv, ali |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | k'mojemu Jeſusheku, inu k'tem pred njim poslanemu slapotu shent Janſhu v'tempel toku pogosta v'vas hodil S'taiſtemi |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | S. Anne praſnek: na drugo nedello mesza Ohtobra, inu na Shent Janſhov dan zirkuv, inu oltar S.Joſhefa, S. Anne, ali S. |
| Kratkozhasne uganke (1788): | odſvunej ſnajo. Zhegay pès je narhuishe, inu se narmejn obrajta? Shent Markov pès; ke je ſmalan, ali is leſa ſręſan. Ta |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | unih dveh, ki sta ga v svoji oblasti imela. V šent Malu, zdaj prav imenitnim mestu, je bíl takrat neki klošter |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | inu srava. Gręſte, al ne, deklizhi ? Baron. De te vſi ſhentej! al komędjo igramo ? Se ſliſhi en marſh, katęri smęram blisiſhi |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | iſhejo ? — Pak ne, de bi hôtli s' mojo Mizko vaſsvati — ſhentej! ke bi jeſt to vędel , koku bi jih hotel ſkopat |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Budalu je rękel, de mo ga je en kmet pernéſsel. Shęntani keklavez ! — zhakej beſhtja, jeſt te bom vuzhil làgát. Goſpá. Ti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | dekanije, na verhu grebinskega hriba je bila gospoda iz samega Svet-Andreža v svojih kočijah, zunaj mesta je stala šolska mladina z |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | stran z novo vélko césto, ktera ima čez goré med Šentjanžem in Radečami peljati, z želézno césto zvézati. — Dvé novici se |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | svariti se pač res pravi: bôb v steno metati. Na Šentjanžev večer star žganjopivčik tako pridno v Šmartnim žganje serklja, kakor |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | mislil, de bo mogel iz pivskiga reda odstopiti, če na Šentjanževo pijan ne bo. Pozno v noči se prek Šmarnje gore |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | so spremljevavci mladiga vojvodiča prišli, med njimi pobožni opat iz Šentmala v vitežkim oklepu. |
| Sacrum promptuarium (1695): | Cirkue lubi oshtario, na mejſti Roshenkranza Maioliko, na mejſti molitve shentovajne, na mejſti poterpeshlivoſti ſerd, inu kreh, na mejſti pokure, de |
| Biblia (1584): | povém: Vſak gréh inu ſhentovanje bo Zhloveku odpuſzhenu: ampak tu ſhentovanje supèr Duha, nebo Zhlovekom odpuſzhenu. Inu kateri kaj govory supèr |
| Biblia (1584): | neſpraula, ta reſtreſsa. Satu jeſt vam povém: Vſak gréh inu ſhentovanje bo Zhloveku odpuſzhenu: ampak tu ſhentovanje supèr Duha, nebo Zhlovekom |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | v' tej nar ſtraſhnęjſhi podobi perkasale. Tukaj saględa on ſvoje ſhentuvanje, inu preklinuvanje kakor eno ſtraſhno v' verſto vſtavleno' vojſko tih |
| Ta male katechismus (1768): | ali bres potrebe krivu perseſhe: katire Boga kovne, ali svetnike shentuje: katire se s' Bogam, s' Kriſhnem ſnamenam, ali skus Kristusovo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | blagá se pri gosp. Sajkotu, ki ima svojo štacuno na Šenpetrovim tergu (St. Petersplatz Nr. 575), tudi dobí bronasto in sreberno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | natančno vednost od njega. Mihael Nostradamus je bil rojen v Šent-Remigiju (Saint-Remy) malim mestici Provanse, okrog leta 1503. Lekarstva ſe je |
| Zlata Vas (1848): | Kaj pa je, Balte? Gašpar, kaj pa je? “ vpraša stari šepasti čuvaj, ko je drugi dan skozi vas pritaval. „Kaj pa |
| Gozdovnik (1898): | je. « »Kako se mu pravi? « »Kučilo mu je imé. « »Ne šepa nekoliko? « »Čemu to vprašate? « »Ali se njegov konj ne izpodtika |
| Gozdovnik (1898): | brzi dir. Toda konj je bil preveč zdelan, pa je šepal in Komanč je bil vedno bliže. »Pes, šakal, žaba,« upije |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | ali mesarju izroči, češ, ker je na poti opešalo ali šepati jelo. Tacih živinčet se je zlo bati, ker nevestni gonjači |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | tako. Konj si na kamenitej cesti omane kopito in jame šépati. Kmalu potem skočita iz gozda dva tolovaja, da bi oropala |
| Cvet in sad (1877): | mati počela in moja hči in gospôda na Zabrezji! O! « Šepec podpre glavo s komolcema v roke. »Pa bi se bil |
| Cvet in sad (1877): | lastna ušesa in zato mi je mati umrla, zató! « šepetá Šepec. »Kje si ga slišal? « vpraša stari, ki je vendar tudi |
| Cvet in sad (1877): | Šestnajsto poglavje. Divji zakon. Nekaj dnij pozneje je žagar Šepec hodil s kolom na rami okrog jeza in ogledoval, kako |
| Cvet in sad (1877): | in se takoj skrije za oglom žage proti drugej strani. Šepec se oddahne, pogleda tja proti materi in videč, da v |
| Cvet in sad (1877): | meni; vi ne veste, da me je res strah,« reče Šepec. »Koliko si pa star? « smijaje vpraša stari Grahovec ter sede |
| Cvet in sad (1877): | je sam hudi duh branil in me prepodil. « Ko je Šepec to izgovoril, skočil je naglo po konci. Pred soboj je |
| Cvet in sad (1877): | Rožmarinko. Zasmeje se mu še v drugoč, ta grda baba. Šepec stopi za-njo, baba mu jezik pokaže in zbeží. Sreča za-njo |
| Cvet in sad (1877): | baba mu jezik pokaže in zbeží. Sreča za-njo, da je Šepec sè svojo leseno nogó ni mogel doteči. V tem trenotji |
| Cvet in sad (1877): | Kaj je nju brigal mrlič v hiši. Pred odhodom reče Šepec starcu: »Oče, prosite ljudi, naj mater pokopajo. Kadar me bodo |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | eno golfivo viſho, temuzh v' eni sveti lubeſni. Varvej se shepetavzov, ſakaj ony so sathanovi hlapzi, ter drugega nadellajo, koker sume |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | šumeče sem slapove, Radostno pomladanskih tic pevanje, Prijetno lahkih vetričkov šeptanje In ljube mili zdih, sladke glasove. To vse, — da! harmonijo |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | iz germovja z očernjenim obrazom. "Dolgo sem te moral čakati," šepeče ta nejevoljno. "Sedaj pa le hitro! " S temi besedami očrni |
| Gozdovnik (1898): | veleval njih sedanji položaj. »Ne bodo nam delali prevelikih preglavic,« šepeče Kanadčan. »Naprej! « Na tleh ležeča plazita se neslišno proti rdečnikom |
| Gozdovnik (1898): | vodo. »Brodili bodo, če jih dobro poznam, drugi za drugim,« šepeče Rdoles. »Ti Fabij, vzemi si druzega ; Pepo, ti meri v |
| Gozdovnik (1898): | »Je je, don Avguštin pa sennora Rozalita,« šepeta Tiburcio in srce mu trepeče. »Ali kdo sta ona dva |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | še ganiti se ne morem. Bežita !“ ,,Tukaj, prerežite vrvi“, je šepetal Jon in je pahnil svoj nož skozi razpoko. „Ne morem |
| Nevera (1878): | da delata pregrešno. Zakaj sta tako skrivala svoje naklepe, zakaj šepetala, da bi se vsaj kaj ne slišalo? Kdor hudo dela |
| Kočarjev gospod (1882): | obraza. »Ni treba čaja, predragi! Sedaj mi je bolje! « je šepetala veselo. In zopet je odhitel v kuhinjo, da niso pripravljali |
| Prvi sneg (1886): | odprtim mahalcem si je zakrivala obraz, da mu je lože šepetala; on pa je smehljaje zrl v njo ter ji nosil |
| Beatin dnevnik (1887): | se in trepetajoča, pol mrtva od strahú in divne radosti, šepetala sem: »Ali ste pa tudi prepričani, da Vas osrečiti more |
| Iz življenja mlade umetnice (1890): | sem ji. Poskočila je od veselja, méla si roki in šepetala: »Takó bode, takó! « Dné 14. sušca leta 1885. Danes sem |
| Kolésarjeva snubitev (1892): | prijetno! « klicala je stara. »Oh, tukaj bi hotela zmiraj biti! « šepetala je mlada. »Oh, vi ste srečen človek, ko živite v |
| Vaški pohajač (1893): | bobnela, porosilo se je marsikatero oko in marsikatera usta so šepetala molitvico za pokojnika. Jedini sin Jerom ni potočil solze, ni |
| Roman starega samca (1895): | grajščaku roko, ki se zdaj ni ganil od soproginega vzglavja, šepetala mu nekaj tolažljivih besed, potem pa lahno in tiho kot |
| Zunaj (1896): | postelji matere bolnice. — »Ubogi moj Ivanček ... zlati moj otrok! « je šepetala počasi, komaj slišno. »Objemčkaj me … še enkrat! — Izgubil boš … svojo |
| Tiun - Lin (1891): | sedeža, pisarju pa so morali prinesti drugi stol. Kitajci so šepetali in kakor se je videlo, posvetoval se je moj hišni |
| Gozdovnik (1898): | ga je ločil od njiju, toraj je mogel razumeti njijun šepetavi pogovor. Bila sta opravljena kakor Mansi (omikani indijani), njijuna koža |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | njegovem očesu, k meni se nagne in mi na uho šepne: „Pazi, deček! pazi — tù tenka ušesa poslušajo. ” „Ali je mogoče |
| Gozdovnik (1898): | Tiburcio stopi k nizkemu oknu. »Naprej Kučilo, zdaj je čas! « šepne Arečiza. Bandit potegne nož, ter se v dveh skokih vrže |
| Holekova Nežika (1876): | gledal v njo. »Nežika? « je vprašal rahlo. »Ne vem«, je šepnila tako, da sem komaj slišal. Ali že v tistem trenutku |
| Cyclamen (1883): | je to tudi navada, malo objokana. »Krilo iz brokata ima,« šepnila je čitalnična krčmarica, stoječa med gledalci, svoji sosedinji; »to jej |
| Cyclamen (1883): | davkarski nadzornik tudi nista opustila nekoliko podlih dovtipov, katere sta šepnila Medenu na uho. Le ta jih je vzprejel z zadovoljnim |
| Lisjakova hči (1892): | ji svetovala. Bratranka je tiho poslušala, le kadar ji je šepnila teta kaj zaupnega o Ahnenfelsu, pokazal se je na nje |
| Spletke (1894): | je Maruša Klepetčeva vstala, stopila prav tik Resnikovke ter ji šepnila skrivnostno — »samo malo popazite včasih na Štefana, ali pa Betežnikovo |
| Roman starega samca (1895): | žene, še predno si je ogledal porojenca, »Olga, moja Olga,« šepnila so mu usta, »ti si rešena! Bodi Bogu hvala! To |
| Zunaj (1896): | je zvesto v obraz, ga poljubila na ustnice in mu šepnila: »Pojdiva! « Prijela ga je hlastno za roko in ga vedla |
| Trojka (1897): | je tiho priklonil in stopil par korakov naprej. »Počakajva malo,« šepnila je Irma in zadržala Lovra. »He, Edvard, kdo je pri |
| Vzgoja (1899): | hlapci in pastirji. « »Mama, najboljše je, če se odstraniva,« je šepnila Angela. »Ah, najboljše; jaz ne morem zato, oprosti mi. Ne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ali vezh ſhkodo ſtorila, slaſti pa per vaſeh Tomaj, Krish, Shepu l e, Grahorjevo berdo, Dutovle, KrepIje in G o dnje |
| Oče naš (1885): | se je Barba ozrla, je videla bradato, milosrčno obličje Nikolavža Šernarja, pisarja pri nekem francozkem regimentu Švicarjev, in je svoje rojstno |
| Sacrum promptuarium (1695): | petlersko palzo perpravilo. Ta ſeshta je bila ena Rimlerza, katera seſht mill dolh, inu vſelej ona je hotela rezh Amen. Ta |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | Lete shest grehi (taku rezh) Shaljo svet'ga Duha nar vezh. 8. Rad |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | je 63 zhevljev in pri tleh je 27 zhevljev debel ˛Sheſt zhevljev nad korenino je 20 zhevljev debel. V ſredi derveſa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | pajštvi suše, ktera mora takó narejena biti, de je znotrej šest čevljev visoka, |
| Robinson mlajši (1849): | pokazala, kakor ohrankinja ino mestivka — meševavka: nedolžnosti — ino krivice. Uže šest je bilo teh nevoljnikov na eti način zvezanih, ko sta |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | cukra in pol unče drobno stolčenih prepečenčnih (biškotnih) drobtin in šest lotov lepe moke ter testo naredi. Dobro zgnjeteniga deni na |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Karmelitarska torta. Šest rumenjakov in tri razpenjene beljake v loncu eno četertino ure |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | stolčeniga cukra in mešaj še eno uro. Zdej pa perdeni šest lotov šterke, nekoliko drobno stolčeniga limonoviga lupka, in tri lote |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | jokal bi, ako pomislim, koliko si mogel Ti, nedolžni, terpeti! — Šest ur si na križu visel! Šest ur si poterpežljivo neštevilno |
| Astronomija (1869): | ko pa ta preteče, morje, kakor osramoteno po praznem navalu, šest ur dolgo zopet odstopa, potem se pa začne z nova |
| Zoologija (1875): | je Linné (1768) izumil znanstveni sistem živalstva, podelivši je v šest redov. Poznejše iznajdbe in raziskovanja zlasti o notranji uredbi nižih |
| Zeleni listi (1896): | 4. Priljuden deček. Mirko je bil komaj šest let star in zeló ljubezniv in dober deček. Kamorkoli je |
| Kuharske Bukve (1799): | unzho maſla męſhaj rahlo v' ſklędi, vajn deni ſtolzheni rajſh, ſheſt lotov drobno ſtolzhenih mandelnov, ſheſt lotov preſejaniga zukra, lemonoviga lupka |
| Kuharske Bukve (1799): | ſklędi, vajn deni ſtolzheni rajſh, ſheſt lotov drobno ſtolzhenih mandelnov, ſheſt lotov preſejaniga zukra, lemonoviga lupka, pęt zęlih jajz, ſhęſt rumenakov |
| Kuharske Bukve (1799): | mandelnov, ſheſt lotov preſejaniga zukra, lemonoviga lupka, pęt zęlih jajz, ſhęſt rumenakov, dobro raſtepenih. Vſe dobro męſhaj eno uro, vlì na |
| Kuharske Bukve (1799): | potle dobro męſhaj poldrugo unzho luſhenih ſtolzhenih mandelnov perdeni, tudi ſhęſt zęlih jajz, inu ſhęſt rumenakov, vſe dobro rastepi. Resane lemonove |
| Pozhétki gramatike (1811): | trois, quatre, cinq, six, sept, eden, dva, tri, ſhtir, pet, ſhéſt, ſedem |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | pa tako naglo leti, de v eni uri ſhtir, pet, ſheſt, do deſet mil, ali ſhe enkrat toliko ur preleti, ſoſebno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | od dva do tri zhevlje, ſhirokoſt v dnu pa od ſheſt do oſem pavzov. 7. Şkriti odtoki morajo v odkrite grabne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | bi imela, — dobro poſluſhajte, kar vam povém— de bi imela ſheſt oſhtarij, pa le pêt oſhtirjev. „Prasna je ta” — snate pri |
| Sveta grofinja Genofefa (1857): | vojſhaki ſo tako hrabro ſovrashnike napadli, da jih je bilo ſheſt in trideſet tavshent pet ſto mertvih, ko ſo jih kriſtjanje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | 6) za kmetijsko natorstvo; o poldne pa so iz vsih šestih razdelkov vkup prišli, in pred obličjem visociga predsednika do dveh |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | od sedmih zjutraj do dveh popoldne, in sicer narpred v šestih posebnih razdelkih, nemreč: 1) za poljsko kmetijstvo; 2 ) za živinorejo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Lex. tom. XXVIII. ) Arabski pregovori. Norc se spozná po letih šestih znamnjih: Jezi se brez vzroka; govorí nepotrebno; vsakimu vse zaupa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | velki zbor obiskali in od poldesetih noter do šestih popoldan smo veselje vživali, Jih med saboj imeti. Že smo |
| Oče naš (1885): | ob enem času na suhem in na vodi napasti. Na šestih krajih so napadli Francozje. Na jezeru so imeli tri in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſe bo vidilo, de pohiſhtvo ſpet poſtavlja, k daljimu v ſheſtih meſzih. To de pogorelz vſe plazhilo ſhe le takrat dobi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Sodevski. Vganjka. Kaj rado po glavi beshí, Zhe ravno na ſheſtih nogah ſtojí? Snajdba vganjke v poprejſhnimu liſtu je: Drevó. Danaſhnimu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | mi„nutah, ino ako ji bolj vetra da, tudi v ſheſtih „bres potu ſrovo maſlo is nje dobi“. — Kdor bi „dvomil |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | še le 14 dni stare, v nekterih ne pred dokončanim šestim tednom. Nekteri gospodarji terdijo, da se jagnjeta ne smejo rezati |
| Zlata Vas (1850): | izgovoril, in v ti hipi se pripelje krasen voz s šestimi konji memo njega, na kterim sta dva strežeta spredej sedela |
| Zlata Vas (1850): | stó gospodarjev jih je gotovo dvajset svoje otroke beračit pošiljalo; šestdeset jih je komej v dolgovih naprej rilo in le malo |
| Sveta grofinja Genofefa (1857): | tam sbrali, ſe je kralj s ſvojo armado, ktera je ſheſtdeſet tavshent peſhzov in dvanajſt tavshent konjkov ſhtela, proti ſovrashnikam vsdignil |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | je v' dòbro semljo padlo. Pognalo, raſtlo, sadeloválo, ino trideſetéri, ſheſtdeſetéri, zelò ſtotéri ſad je obrodilo. “ Jesuſ ſam je to príliko |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | lu nostri dužnič, naši dolžniki. Dolejni Rumuni pri sklanjanji štejejo šestero padcov, in rabijo deloma predloge, deloma pregibajo člen; sicer imajo |
| Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881): | hleva odpeljali. Druzega mu ni ostalo, kakor bolna žena in šestero otrok. Imel je sicer še par krepkih zdravih rok, pa |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | Gosp. K. Ž. v Z: Nič nismo prejeli. ― Gosp. pr. Š v G: Hvala lepa za poslano; prosimo po priliki za |
| Roza Jelodvorska (1855): | ukazal, ker ni hotel tako černiga posla v gradu gledati. Š e s t a je bila grozno pozabljiva in nepazljiva |
| Sacrum promptuarium (1695): | offertna, de bi bila mene na petlersko palzo perpravilo. Ta ſeshta je bila ena Rimlerza, katera seſht mill dolh, inu vſelej |
| Rudninoslovje (1867): | more le pila obraziti, toda z jeklom ne dá iskre; šeste stopinje rudnino obrazi tudi pila, i rudnina dá z jeklom |
| Gozdovnik (1898): | je svitlost, jaz pa le Pepo, spač. « Jedva je čakal šeste ure. Ko je bil službe oslobojen, stopa z velikimi, urnimi |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | volo. Bil je pak dan tega perpravlajna k' velikinozhi, okuli ſheſte ure. Inu Pilatush je k' Judam rekuv : Pole, vaſh Krayl |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | ta Joger usel v' ſvoje varvanje. Inu tu je okuli ſheſte ure bilu. Inu po ſheſti uri je ena temma poſtala |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | Tudi tisto zdravilo, ktero sim v I. poglavju šestega razdelka zoper drisko govedja nasvetoval, se z dobrim uspehom pri |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | pregibajo člen; sicer imajo za drugi padec predlog a, za šestega predlog de ali dela, za tretjega pa ne rabijo predloga |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1861): | pa prijetnišo klajo, ktera červiče zdravše ohrani. Še le po šestem letu se dá pirje za klajo červičem rabiti, ko je |
| Zoologija (1875): | namreč svilni prelec (Bombyx mori), pod. 189, katerega je v šestem stoletji cesar Justnijan iz njegove prvotne domovine, iz Kine, vvel |
| Ta male katechismus (1768): | inu od smerte goriustal. Matth. 28. Efeſ. 4. Kaj ta sheste artikel: Gori je shl na nebu? Nam perneſſe naprej to |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | le pojdi ; to drugu ti bom vshę povędala. (Matizhek grę. ) SHĘSTI NASTOP. Nęshka, Baron. Nęshka. Naj nesamerijo. Baron. Kaj je, Nęshka |
| Divica Orleanska (1848): | Boš jo vidila z očmí. Bertran. Zdaj pazite! Se bližajo! Šesti nastop. Pervi pridejo piskarji in hubisti. Potem nastopijo belo oblečeni |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | Šesti štación. Ko me hudobija vabi, Takrat name ne pozábi, De |
| Maria Stuart (1861): | Burleigh. Al dobro vse premisli, vladarica — Šesti nastop. Prejšnja. Leicester. Leicester. (silam prilomi, s zapovedovavnim obnašanjem). Nesramneža |
| Valenštajn (1866): | si koli bodi. Trčka Torej Igrača tvoja vedno bili smo. Šesti nastop. Ilo. Prejšnja. Valenštajn. Kakó je? Ali so pripravljeni? Ilo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ne vganete! Pet je oſhtirjev, vſaki v ſvoji oſhtariji, v ſheſti je— je birt. — — — To ni nobena kvanta, to je gola |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | pét zekinov, de je nihzhe med vami ne vgane ! — „V ſheſti oſhtariji je vidova oſhtariza. ” — To ne. — „Ali je dekle ali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Per vinski posodi zlo zanjo skerbiš. Višnjagorski. Danaſhnimu liſtu je ſheſti dél vinoréje perdjan. |
| Fizika (1869): | vidimo v Pod. 211. Podloga vsem je pravilna zvezda sè šestémi trakovi. Pod. 211. Če pride padajoči sneg v topleje zračne |
| Najdenček (1860): | skupej ostaneva. ” Ostala sva tudi skupej; dober gospod je bil! — Šesto poglavje. Kastor življenje reši. Tisti čas so se v južnim |
| Astronomija (1869): | pod. 29. navpično pod S, obrnemo svoje oko nekaj pred šesto uro zjutraj dne 21. marca proti najsvitlejšemu kraju obzorja, vidimo |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | ima to diferenco na čelu, proporcijonalne dele za peto in šesto številko in te prištej k mantisi prvih štirih številk. N. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | sa tretje 2, sa zheterto 4, sa peto 8, sa ſheſto 16, in po ti meri naprej. Ali Vam je pràv |
| Astronomija (1869): | ¾ = 2,75 milje po tej zmanjšanej meri, postavi en konec šestila v Z, drugi pa na presečišče poprečnice 7 z vzporednico |
| Astronomija (1869): | poprečnice 7 z vzporednico 5, in res kaže sedaj narazje šestila 2 celi milji, 7 miljskih desetink in 5 stotink. 18 |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | katerega števila treba 20 odšteti, da ti ostane še njega šestina? 20. Za katero število treba v produktih 32.26 in 36.24 |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | nei snide. Hoſana poimo povſod, Hvalen bodi ta Goſpod. Ta shest inu dvaista Peiſem. Po pousdigvainu. 1. K'du more prau |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | frei, No tam per tebi biti O Bog! na vekumei. Shest inu trydeſeta Peiſem. Te Deum Laudamus. 1. O Bog! my |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Egipzhanov. Bog je Israelze s' velikimi zhudeshi is Egipta ispeljal. ˛Sheſtkrat ſto jesar mosh jih je bilo bres shen in otrók |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | bi jo naravnost prehoditi hotel, vsaki dan na saneh prevalivši šestnajst milj. S tem so Rusi ponosni, In vendar je Rusija |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | pokrito pleterko. Ko duri odpre, priskakljá jej nasproti deklica, kakih šestnajst ali sedemnajst let stara, kaj revno in vendar snažno napravljena |
| Pozhétki gramatike (1811): | trinajſt, quatorze, quinze, seize, dix sept, dix huit, ſhtirnajſt, petnajſt, ſhéſtnajſt, ſedemnajſt, oſemnajſt dix neuf, vingt, trente, quarante, cinquante, devètnajſt, dvajſet |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | poſébno na tanko riſan biti ; na to visho pride ſhtirkrat ſheſtnajſt ſkerbno riſanih kamnitih ploſh, to je 64, sa eno popólnama |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | na tanjko posnali. — Ràk v zhevah ſe ga je pred ſheſtnajſtimi meſzi vlotil, dokler je njegovimu terpljenju in velikim bolezhinam ſmert |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Kakó? Ali ne veſte, de jih oſlepimo! Glejte, med témi ſheſtnajſtimi jih je dvanajſt oſlepljenih ? Vſe iim ſam oſlepil! Kmet. Ubogi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | pražnim pesniškim oblačilu v izgled postaviti. I. V pervi polovici šestnajstiga stoletja je živel med neštevilno deržino turškiga cesarja. Sultana Selima |
| Deborah (1883): | Šestnajsti prizor. Deborah. Tukàj ga ni! Zabádava ga iščem. Tukàj ga |
| Genovefa (1841): | o pravim zhaſu pomagati. Saupaj tedaj va-nj vſe ſvôje shivljênje! ” Şhéſtnajſto poglavje. Genovefini prihod na Vojnomirovo. Ozhe, ſin in mati ſo |
| Zoologija (1875): | tako oko zloženo iz neizmerno mnogih, namreč do 60.000 pravilnih šestoglatih ploskvic, zato je tako oko podobno bčelnemu satovju. Te ploskvice |
| Rudninoslovje (1867): | shajajo, i po tem se ogel imenuje: triplosk, četveroplosk, petoplosk, šestoplosk itd. 2. na kakovost strinjajočih se robov, ako so si |
| Deborah (1883): | vodnjak otruje, kakor se je bilo zgodilo okoli leta tisoč šeststo? Da nam otroke očara, da črne kozé dobodo in grde |
| Rudninoslovje (1867): | i dveh nasprotnih si stranskih robov gredó stranske osí. Enakoroba šestostrana prizma (sl.36) (Gleichkantiges sechsseitiges Prisma) ima ob stranéh 6 sokladnih |
| Rudninoslovje (1867): | enakoroba samo zato, ker so si rogljevi robovi enaki. Raznoroba šestostrana piramida (sl. 35) (ungleichkantige sechsseitige Pyramide) je omejena z 2 |
| Mineralogija in geognozija (1871): | samem, zdaj več vkup zraščenih, zato se napravijo gruče podobne šestostranemu stebričku (pod. 54). Lomi se školjkasto, včasi neravno; t. = 3 |
| Mineralogija in geognozija (1871): | brezbarven. Dostikrat ga najdeš po mehurčkih v basaltu in druzih. Šestostranemu stebričku podoben se dobi pri Valenciji v Aragoniji, od kodar |
| Mineralogija in geognozija (1871): | lupine. Še večkrat se vidi kamenje v stebre razpokano. Taki šestostrani stebri se prav lepo vidijo pri basaltu; pri Stolpih (Stolpen |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Centurij, ki so v stotine od po štir do po šestverstnih strof razdeljene? , je bilo veliko pozornost zbudilo. Poklican je bil |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | prišel; brez orožja so bili, v svoji narodni obleki (gunjac , šešje in opanke). Prijazno smo jih sprejeli, kér so naši slovanski |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | tako strah in groza? Mali škorpion, ki leno po tleh šajtá in v tamnih kotih tiči — strupéna kača, ki je pod |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | čudno po sprednji strani života od glave do trebuha na šev skupaj zrašene. Obé glavi ste kazale le en obraz precej |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | shi noi natelesi isgvblan temvzh isvelizhan Amen † † † Olshael † Omne † Kriſtvs omne |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | sameril, de mu je vſe premoshenje pobral, ino ſhe po shi- |
| Kuharske Bukve (1799): | ſhi, smani, de bodo plęvize. Kader ſir dęlah, permęſhaj teh plęviz |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | duhóvſhine s' baklami, mezhmi ino ſúlizami. Juda je pred derhálijo ſhi- |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | ptujega. Tako bo železnica, sicer velika dobrotnica občinstvu, pa tudi šiba domačim, ki se ne bojo zdramili iz navadnega spanja in |
| Ferdinand (1884): | prisegel, če tudi se je tresel po celem životu, kakor šiba na vodi. Bil je bled kakor mrlič in mrzel pot |
| Zeleni listi (1896): | da zdaj grem. Drugače pride Zorko iz šole, predno bo šiba doma«. »Veste kaj, gospa? Ako dovolite, grem z vami v |
| Zeleni listi (1896): | kako hišo, kjer so otroci, pa vidim šibo za ogledalom. Šiba je staro dobro zdravilo. Mislim, da nam jo je ljubi |
| Zeleni listi (1896): | z gospodom sodnikom domu. Doma poveže nabrane vejice skupaj in šiba je bila gotova. c) Kaj so ž njo storili. Marsikatera |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ni bal ne ljudi ne Boga, je kmal tudi saſlushena ſhiba sadela. Bog mu je oſtudno bolesen poſlal. Shiv je sazhel |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ker je od tiſtiga zhaſa do danaſhniga dné pod iménam: ſhiba boshja, v ſpominu ohranjen. Beli dan, ki ſe je Ilirzam |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | doli pade, ſe mu ſhipa ubije, ali pa kdo ponavedama na-nj ſtopi in ga ſtáre |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | terpeti tol'ko ima? Grehe ljudstva nase vzeti, Vidi Jezusa terpeti, Šibam vdati se voljno. |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | koker petkrat ſhtirdeſſet ſhlakov prejev. Trikrat ſim biv jeſt is ſhibami tepen , enkrat is kamenami luzhan, trikrat bi biv skorej utonuv |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | verbovjam naſaditi. Rumena beka na taki semlji prav rada raſte. Şhibe po dva — tri zhevlje dolge , in ſhtir zhevlje vſah-ſebi v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | tega vender vémo, de bodo nekaki kraji od te božje šibe večkrat vdarjeni, kakor drugi. Nektéri so pa menili, de le |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | tiſtu sa naſs dau. Saturei nikar shtriki, nikar ketne, kikar ſhibe, nikar gaishle, nikar shpot, nikar saſramuvaine, nikar terpleine, nikar britkuſt |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | katere imajo pregoſte vęje, letę od ſpodej gori prozh odshagat, ſhibe sa pevzat v' ſtarim Meſzi 3. al 4. dni pred |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | bol polnu je blo, vezh ſe more to Lętu pevzati, ſhibe sa pevzat v'semi od takſhnih Drevêſs, katere ſo 10 |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | poſębej pred njega ozhy vſe njegóve martre: on vidi shèblé, ſhibe, gajshle, krish, ſulze, kalvario: on ſliſhi vshę naprej hrup, inu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | vezhkrat doli padejo, ſe isſujejo, smedejo ali pa ſe jim ſhipe pobijejo. Vreteno ſe nikoli ne rasdela, ampak vezhidel le po |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | in vek. Copernice. Kdo pa dela točo? Kdo plede ojstro šibo za grešne in pobožne ljudi, za cele vasi in dežele |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | z cerkovnim zvonam ljudi k molitvi opominjaš, Boga prositi, de šibo odverne, z ktéro nam žuga. Brez nehanja zvoniti je napčno |
| Viljem Tell (1862): | pregrešil, Da skrivam tukaj ko morivec se? Po prstih s šibo paglavca sem krcnol, Ker hotel mi na poglavarjevi Ukaz je |
| Zeleni listi (1896): | ubogati. Kakor hitro pa bo to znal, smel bo sam šibo sežgati«. »Vi ste pametna mati, gospa. Res, vselej me veseli |
| Zeleni listi (1896): | če pridem v kako hišo, kjer so otroci, pa vidim šibo za ogledalom. Šiba je staro dobro zdravilo. Mislim, da nam |
| Zeleni listi (1896): | Ko prideta v sobo, pričakoval ga je že oče s šibo v roki. »Milan«, reče resno, »učinil si veliko porednost, da |
| Zeleni listi (1896): | c) Kaj so ž njo storili. Marsikatera mati naredi sicer šibo za svoje otroke, toda tako malo, da ni truda vredno |
| Zeleni listi (1896): | dosti dolgo in dosti močno. Mislila si je: otrok mora šibo občutiti, ako naj pomaga. Zorku se ni niti sanjalo, kaj |
| Zeleni listi (1896): | vredno. Zorkova mati pa je bila druzega mnenja. Naredila je šibo dosti dolgo in dosti močno. Mislila si je: otrok mora |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | ſlabi, inu naſtanovitni, katire en ſaktiri veter, koker eno tanko ſhibo, ſem, inu tei maji, ſami ſebi savupat? na ſturimo tiga |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | vſelej hvaleshnu tebe zhaſtiti , inu lubiti, kir mi ſkus to ſhibo teh vojsk sdej oſtraſheni , s' katiro ſmo sa volo naſhih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | mu gre, De nihzhe tarat' ga ne ſme, Ne s ſhibo ga moriti. V. Ştanig. ˛Sadno drevje ſhkodljivih goſénz obvarovati. Vſakdó |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | puſti de ſe krava va-nj vſzhi. Potém meh s ternjevo ſhibo dobro otêpi. Tako bo zoperniza tepêna ali pa ſaj — méh |
| Stric Tomaž (1853): | že lastni dobiček naselnika opomniti mogel, svojih sužnjih ne pretepati, šibati in moriti. Vender ki tako govore in s tem sužnost |
| Stric Tomaž (1853): | Nagloma ukaže svojima rabeljnoma, Tomaža vzeti in ga tako dolgo šibati, da bo svoje žive dni pomnil. Njima se zdaj serce |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | nar manj devét peſti dolga , dober pavz debela , in nekoliko ſhibka paliza is kerpkiga (elastisch) ne prekerhkiga leſá. 2. Mora biti |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | med tem ko so deblica druzih pešká manjši in tudi šibkejši ostale. Nadjam se, da bojo drevesa po njih terdnejši in |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | poganjki, ki so v kolenu vpognjeni; da so cepiči lahko šibkejši kakor poganjki na podlagi ter da se cepič lažje drži |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Kajn, mlajſhimu pa Abel. Kajn, terdnejſhi, je bil kmet. Abel, ſhibkejſhi, je bil ovzhar. S' délam ſta ſi mogla kruha ſlushiti |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | povsdigne? Je uni kupèz en ſlab zhlovek, katéri ſe enimu ſhibkimu lejſsu, eni ladji savupa, inu ſe podſtopi med tréſki inu |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | ne gré pešak mešancgarjev sejati, ker iz njih slabi in šibki divjaki izrastejo. Razun tega tudi svetje, da se morajo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | krasni jablani ni vidil Hafed nikakega sadja, le debele kumare. Šibko breskino drevó so buče, ki so na njem rastle, skoro |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ali ſhibku, de bi naſs ne moglu pogubiti, zhe ga sdajzi ne |
| Zeleni listi (1896): | dovolite, grem z vami v gozd ter vam pomagam nabrati šibic«. Mati se je sicer branila, toda sodnik se ni dal |
| Zoologija (1875): | zarad srebrnasto belega trebuha. Okoli ust nemajo brkov in prva šibica v hrbtni plavuti nij trnasta. Belice so najslabše ribe, plehko |
| Zeleni listi (1896): | Ko so bile šibice nabrane, zavije jih mati v velik robec ter se vrne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſadu trava ne preraſte, in ne saduſhi. Kadar ſo ternove ſhibinze, kakor perſt na roki debéle, ſo perpravne sa preſajati. Opravila |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | is perviga lepo sverſténe ; satorej moraſh vſe poſtránſke in nepotrébne ſhibinze odresati, ko bi bile ſhe tako ravne in lépe, vſakimu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | na perutnizah pa, kjer verviza zhes nje tezhe, ſo narejene ſhipze trojne ſorte, ena majhna sa prashnje, druga malo vezhi sa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | in ti déli (namrezh uſheſa in rep) ſe morajo s ſhibizo têpſti, de jim dolgo krí têzhe. Druga pomózh je: 2. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | perutniz premeniti, le verviza ſe dene na vezhji ali manji ſhipzo. Şizer je pa kolovrat veſ drugazhi narejen; ſe nizh ne |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | prav slabo jagodo rodi. Opravi se pa to cepljenje takole: šibinico tertno z dvema zdravima očesoma, kakor pri grobarcah, odreži po |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | ravno tako dobre volje, kakor bi se pred nami miza šibila dragih jedil. ” |
| Ferdinand (1884): | čast; tudi redovnika prijazno pozdravi. Alfonz, kateremu ste se koleni šibili, sede zopet na klop ; Ferdinandu pa reče, naj sede v |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | stal tu kot od strele zadet; koleni sti si mu šibili in govoriti ni bil zmožen. "Katarina," zajeclja potem čez dolgo |
| Zoologija (1875): | Kljun je zdaj dolg in špičast, šilast, zdaj kratek in debel, kapičast, valjast, od strani ali odzgor |
| Kuharske Bukve (1799): | navsame. Se da v' papirji na ſklędo. 161. Zhepínke, ali shildkrote v' polivki. Shabe ſkuhaj, otrębi, zheterti narasen deni, shupo od |
| Kuharske Bukve (1799): | kúhati. 159. Polshi nadęvani. 160. Pezhene poſterve. 161. Zhepínke, ali shildkrote v' polivki. 162. Turſke shabe v' ſvojeh zhepínah. XV. Zukrene |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | taoje telv vse prakopali noi so moje trvpvo bodli is shilami inv so takv gvavtno restergali vso kosho res moje trvpvo |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ne moremo jeſti. “ Kralj jih tedaj ukashe s' bízhi ino shilami tepſti. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ali mandeljz. Samez je rjav, babiza pa gerdo-bela s zhernimi shilami v krilih. Kjer ſe babiza is mehú isgodi, tam tudi |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | »Kaj pa je, Šilo? « ga poprašata oba. »Ne vém! « jima je kratko odgovoril. »Prišel |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | in adjunkt pri c. k. kmetijski družbi, 9 lušpern; gosp. Šimen Tomc, kerčmar v Krakovim , lepih jesenskih breskev; Anton Posnik, vertnár |
| Spisi Krištofa Šmida (1883): | Šimen : ,,Res, to je tudi moja misel. Kolikorkrat opazujem ptice, pridejo |
| Spisi Krištofa Šmida (1883): | Šimen je kupil konja in voziček. Pritrdil je nanj velike obroče |
| Spisi Krištofa Šmida (1883): | jih varovala dežja in vetra. Tedaj se podadó na pot. Šimen je večjidel korakal poleg voza, vitez in Minka pa sta |
| Spisi Krištofa Šmida (1883): | se je čutil krepkejega. Minka je jela za pot pripravljati, Šimen pa je uravnal voz. Koj drugi dan se podajo na |
| Spisi Krištofa Šmida (1883): | vedel kaj. Primaknili se še en stol k peči, in Šimen je sedel nanj. |
| Spisi Krištofa Šmida (1883): | Le vstopite! Bog nam bode pomagal, da pridem srečno črez. ” Šimen je ponižno vzel slovo od gospé in ji izročil, kar |
| Spisi Krištofa Šmida (1883): | in Minka pa sta se morala skoraj zmirom peljati, ker Šimen je na to silil. Srečno so dospeli v Švico. Popraševali |
| Spisi Krištofa Šmida (1883): | tudi viteza rešiti, naj velja, kar hoče. « — Vsi so jokali. Šimen pomaga gospej in dečku v čoln, potem pa poklekne in |
| Spisi Krištofa Šmida (1883): | v stani, bogato poplačati zveste jim prijatelje v sili: starega Šimna, njegovo ženo in sina, starega ribča, z eno besedo vse |
| Spisi Krištofa Šmida (1883): | vas prosim, rešite se! ” Vojščak je bil Jaka, sin starega Šimna. Po neprevidnosti vojščakov je nastal ogenj v hiši. Ti so |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | kmetov te zhaſti vrednih ſposnala, in jih odeliti velila : 1) ˛Shimona Hafnerja is Formacha, v Loſhki Komeſiji. 2) Grega ta Saduſhaka |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | drusiga, kakor dvé verſti na mózhne podpráge terdno perbitih shelésnih ſhin, toliko ſhiroko vſah ſêbi, kolikor je sa velik vos ſhirjave |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | okoli in okoli kroga ſhtir perſte viſoke robze , de is ſhin sderſniti nemorejo. Kér mora shelesna pot na ravnoſt ſpeljana biti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſorte perprav sa take zeſte ſkosi naſho deshelo vositi, namrezh; ſhin, koleſ ſkosi in ſkosi shelésnih, in drugih zhudnih shelesnjin. J |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſêbi, kolikor je sa velik vos ſhirjave potreba; po teh ſhinah derzhijo vosovi sa tó na laſh narejeni. Vosne koleſa imajo |
| Gozdovnik (1898): | je odmevalo naklo udarcev kladiva, ki je delal podkove in šine. Bogato opravljen jezdec, čigar oprava je mnogo trpela od prahu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | letu 1844 treba 221,514 zentov shelésa rasne ſorte, namrezh: sa ſhine 146,500 zentov „ podlóge 63000 „ „ sagójsde 3,616 „ „ sheblje 3,398 |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | čez tri palce debala biti, ktero dve tanjki železni podloženi šini pod temenam nosite. (Moja ima en čévelj in tri palce |
| Najdenček (1860): | sim čutil, da se mi življenje povrača. Slab krik je šinil iz mojih tesnih pers, rekel sim: „Jezus! ” in sim poskusil |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1873): | ž njimi kakor so izprva mislili. Prvi strah jim je šinil v ude, ko so Poljaki ministru naravnost rekli, da od |
| Botanika (1875): | in neučenih prijateljev rastlinstva; še le na začetku tega stoletja šinila je znanost čez svoje ozke meje in počela se pečati |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | sovražnika. V srcu je sicer odpustil možu; vendar mu je šinila kri v glavo, ko ga je ugledal prvič po onem |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | temu nikdar ne manjka modrih nasvetov. “ In komaj mu je šinila ta misel v glavo, je že sklenil: „Nazaj v kavrovo |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | je hotel Bôb vreči brv v globočino, ko je naenkrat šinila gospej O'Nielovi miselna nesrečnega gospoda Flinta. ,,Stoj! stoj! “je zaklicala |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | Kakor blisk mu je šinila ta misel v dušo; toda v hipu je sledil dvom |
| Kratki navod zreji domačih svi... (1871): | strani pusti zaprta. Posebno dobro je, ako imaš mesto steklenih šip, mrežo. Ako zapaziš smerad v sobi, ne ravnaj po starodavnih |
| Pozhétki gramatike (1811): | savoslati, torrent, deshevnik, biſtriza, carré, ſhtirvóglat, borreur, grosa, ſtud, verrière, ſhipa, carrosse, kozhia, larron, tat, verrou, sapah, je clorrois, bi sapèrel |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ali na poſébne zhaſe, ne zhakaj, ne mladiga méſza, ne ſhipa, i. t. d. Ako bi bilo potrébno, na vſe to |
| Sveti večer (1866): | pod njegovo težo. Rože ni videti; le tu na ledenih šipah se bliščé ledene cvetlice. Na sadnem drevji, ki našo streho |
| Kuharske Bukve (1799): | deni enmalo vkuhanja (ſalsen) zhęſ pokrì ſpęt eno ſhipo, ſhipe od ręshi s' enim majnſhim glasbam, de ſe obę sgorna |
| Kuharske Bukve (1799): | na tanke bleke, eno libro ſadja ali jabelk tudi na ſhipe sręsane, pomashi pezhno ponvo ſrovim maſlam, obloshi na dno ſhpeham |
| Kuharske Bukve (1799): | masinz debelo; potle ga ręshi s' okroglim glasharn na okrogle ſhipe, na ſrędo deni enmalo vkuhanja (ſalsen) zhęſ pokrì ſpęt |
| Kuharske Bukve (1799): | de ſe telęzhje meſo nepershgè. Potlej sręshi nekaj pęſe na ſhipe inu enmalo zhebula, versi notri, inu puſti, de ſe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſo taki tulji (Röhre), ki ſo v njih glashavnate sbruſhene ſhipe vdelane, ktere vſako rezh vezhji, in daljne rezhi blisheji kashejo |
| Zoologija (1875): | barva. Rožna šiškarica (Rhodites rosae) nareja na divjih rožah (na šipku) izrastke, ki so videti, kakor bi bili poraščeni z mahom |
| Robinson mlajši (1849): | prišlo, ali bi se ne dalo, tude lok ino strele — šipice (pšice) udelati? Aj, kako gorko ga je razvnelo — podžgalo, ko |
| Valenštajn (1866): | pravi, Zató, ker dobrega se je pokazal junaka. Da čudi širni svet se njegovej slavi; A moje zasluge le skrite so |
| Revček Andrejček (1891): | med svet hiti, Poljubljajoč vse, kar dobi. Zbor. Drvi mej širni svet. Jerica. To je mladosti zlate tek, ljubezni čiste srečni |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | vozijo le celega lesa, desk in letev raznoverstne dolžine in širine, temuč tudi sirovo apno v „lajtah”, kterih po 6— 8 |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | serce me žali, slišati zdaj, koljkanj hudiga se po nje šira. Alj verjemite mi, nič drugiga ni krivo toljkanj špota in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | prihaja neskončniga blaga, Napolni zaloga mu žitnice draga, Pohištvo se širi, raztegne se dvor, In noter vlada Sramljiva ženica, Otrok porodica |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | ne vé; — tako pripovedujejo angležki časniki, da v Sicilii se širi punt od dné do dné bolj in išče le središča |
| Blagomir puščavnik (1853): | grad Brica Skalodvorčana o bregu Rajne. Na eni strani se širajo gosti temni gojzdovi, po kterih divje zveri vsacega plemena razsajajo |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | svoje kervi. Kteremu Slovanu, ki te verstice bere, se ne širijo persa! Slava, komur slava! Slovanski popotnik. Spisuje Fr. Cegnar. * Za |
| Kemija (1869): | nevšečen smrad in da razkuži gnjijoče smrdljive stvari, ki dostikrat širijo kužne bolezni. Železni okisec, FeO, sam ob sebi ni znan |
| Trtna uš (1881): | najbližnje trse. Zato vidimo, da se trtnih ušij gnjezda dalje širijo v okrogu. Izsesano trsovje uši zapuščajo in se dalje selijo |
| Valenštajn (1866): | Oblasti vgajal, vsacega vladarja Teptal nogami, da si vtrjeval I širil moč trinogu svojemu? Takrat zatretí cesar je imel Prevzetno voljo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1881): | za pastirja v Oglej, je od tam na vso moč širil kraljestvo božje po sosednjih deželah. Narodna pripoved po Rojanu pri |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1860): | Ciril i Metod! na nebu nam Slavenom! Sta svetu veru širila slavenska dva apostola; Oj sveti Ciril i Metod! slavenska dva |
| Trtna uš (1881): | goric napala in se po njem brez zadržka množila in širila. Tukaj je vse zastonj, ali vsaj predrago, da bi se |
| Stric Tomaž (1853): | grešiti. *) Strepetal sim, slišati take reči, persi so se mi širile, — ali kaj sim revček hotel početi, ker bi bilo vse |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | grajskih zidovih, ovijale so se okoli stebrov in okoli oken, širile so se celo po mostovžih in po stropu so rastle |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | deželah širiti se, v teh rečeh le nič več ne, ali še |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | izgledom teh kerščanskih junakov spodbuditi sedanji svet k posnemanju in širiti med ljudstvom katoliškega duha. Tudi niso imeli misli pisati zgodovinskega |
| Fizika (1869): | tako cev, gredó zvočni valovi, ker se ne morejo narazen širiti, do uha, ki ga pritisnemo na drugi konec. Govorilo (legat |
| Trtna uš (1881): | spodnje-štajerski vinogradar, vsem dobro priporočena ter naj ustreza namenu društvenemu širiti med ljudstvom obče koristno znanje. V Gradci, meseca januarja 1881. |
| Trtna uš (1881): | na Nemškem in Švicarskem trtno uš uničili in jej dalje širiti se zabranili, to pa se vé le vsled vstrajnega, nepretrganega |
| Fizika (1869): | Tudi za dihanje tam zrak ni. več dovolj gost. 107 Širivost ali razpenjavost zrakú daje nam pripomoček, v zaprtih prostorih zrak |
| Fizika (1869): | 96 Ta razteznost plinov, ki se imenuje prožnost, razpenjavost ali širivost (ekspansivnost), je njih bitna in glavna lastnost, iz ktere izpeljujemo |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | Istri stanovali. To je bila dolgost te cele dežele; nje širjava je bila pa od Makedonije do Traških gór, do Panonije |
| Astronomija (1869): | Bogen, lok, oblok, 234, 238. Bootes, 271. Breite, geographische, zemljepisna širjava, 25. nördliche, severna - - südliche, južna — Brennpunkt, gorišče, ognjišče, 239. Brorsenova |
| Astronomija (1869): | od polutnika proti tečaju in loči se severna in južna širjava po tem, ali leži mesto na severnej ali na južnej |
| Astronomija (1869): | se vé da zmirom krajši, čem bliže so tečajema. Zemljepisna širjava kakega mesta je toraj daljava tega mesta od polutnika proti |
| Astronomija (1869): | še dá določiti lega mesta, če stopinjam zemljepisne dolgosti in širjave dostavljamo podrazdelke, namreč minute in sekunde. Kakor smo že v |
| Astronomija (1869): | v pod., 22. mesto L 30° dolgosti, in 60° severne širjave, in leži toraj v južnej Švediji. Veliko tanjše se pa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſhin, toliko ſhiroko vſah ſêbi, kolikor je sa velik vos ſhirjave potreba; po teh ſhinah derzhijo vosovi sa tó na laſh |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | vodi, ktera je sa odtozhiti. 3. Grabni morajo sverh dvojno ſhirjavo po njih globokoſti imeti. S grabnov smetána perſt ſtran pobrati |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſim vanjo priſhal; na ſtopinje ſim smeril globozhino in viſokoſt, ſhirjavo in dolgoſt vſih krajev, ki ſo krajnſki imenováni; pa tudi |
| Gozdovnik (1898): | krik. Antilopa je bil ustal, izpustil svoj plašč ter vzdignil širočko, in ravno ta trenotek, ko se je bil Benito po |
| Gozdovnik (1898): | ktero je sukal hitro in ročno, odbila preteč nož, vzdignjeno širočko (široko sekiro), visoko zavihten kij od svojih. Hura, odgovarjajoči tolpi |
| Gozdovnik (1898): | sloji okra. Omahovaje se giblje k prvi straži ter vzdigne širočko. Vojak se ne makne. Stal je mirno s priklonjeno glavo |
| Občno vzgojeslovje (1887): | kot samega sebe! je glavno načelo krščanske morale. Najblažje in najširše razlaganje tega načela je zapoved o samozatajevanji in o ljubezni |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | kteriga je v letu 1827 povodenj pokončala. Dolg je 202, širok pa 44 čevljev in zamore 30000 centov teže deržati. 19. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | skupaj zrašene. Obé glavi ste kazale le en obraz precej širok na eni strani, sicer usta, nos, dvoje oči in ušes |
| Gozdovnik (1898): | velik presledek. « »Presledek? Prav noben; ne tolik, kakor moj prst širok. Naučil bom kukavico našo bonanso nam jemati. Kje je Kučilo |
| Pozhétki gramatike (1811): | imajo glaſ. E je trojni: e bresgáſen, e teſen, e ſhirok. Bresglaſen e ſe isrezhe gluho ino malo zhutno, poſtávim: homme |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Israelſkih rodóv, ino popravi poderti boshji altar. Okoli altarja naredí ſhirok, globok graben. Potlej sloshi dreva na altar, rasſeka junza, ino |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | polno mravljinzov, in naredim okrog debla ſ kredo 2 perſta ſhirok paſ. Na zelo zhebelſko kupzhijo posabimo, vidijozh, de mravljinzi zhes |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Poslane dve kosti ste 4 palce dolga in ravno toliko široka, 3 palce pa visoka členka iz repa (Schweifwirbelbeine) neke grozno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | širokosti, visokosti pa dva obilna palca. ) Vzrok, zakaj mora takó široka biti, in de je še boljši, če jo peč še |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | in zgornja počézna štirvoglata cev mora nar manj en čévelj široka, ne pa čez tri palce debala biti, ktero dve tanjki |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | sedem široka in osem dolga; na enim koncu, kjer so mesteje, naj |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | Igom, in je do treh milj dolga in čez miljo široka; zaperta pa je s hribi in griči na vsih straneh |
| Rudninoslovje (1867): | a ne debele, i naposled zrna, ako je rudnina enako široka, debela i visoka. III. O razkolnosti i lomu kristalov. Na |
| Pripovedke za mladino (1887): | do dobrega, rekoč: „Vi vodni tleski vi, trmoglavci, neumna zijala, široka usta imate pač ter znate upiti, da človeka ušesa bole |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | ljušturi podoben, nad velikimi ušesi ima umazano kapo. Usta so široke in na pol odperte in takó oznanjujejo zabavljivost in merčljivost |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | tiga nosha je eno dobro pęd dolga, eniga majhinga perſta ſhiroka, dobru obruſhena, inu ſhpizhaſta, sa to napihneno veliko shivino, sa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | omara, ki na ſamim ſtojí, kakih devét zhevljev dolga, 3 ſhirôka in ravno toliko viſôka in imá oſim rasnih prédalov, ktere |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | vi ki lepe nograde obdelujete, pa cviček prodajate; vi, ki široke in dolge travnike imate, pa čmeriko kosite — pridite sèm, in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | 4 ali 6, malo kdaj do 50 ali 100 čevljev široke; take poti velikrat po več sežnjev na ravnost naprej tekó |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Mehek les se zlo razpoči. Razpoke so po zunajnim okrogu široke, vožji pa proti sredi, včasih sežejo do steržena. Ne suši |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | Lese iz protja spletene naj bodo po sežnji dolge in široke, de so per stenah na police naslonjene, v kterih so |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | večimu ometána; na drugim koncu naj bodo vrata šest čevljev široke, de se lese vun in noter devajo, pa se mora |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | in vse dobro zmešaj. Zreži zdej oblate na tri perste široke kose, namaži jih s testam, deni jih na loke (pege |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | funte težki šuki luske ostergaj, potem jo na štiri perste široke kose zreži in osoli: Zdej eno unčo putra v kozi |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | do debelosti noževiga roba zvaljaj, zreži ga na dva persta široke in trikrat toliko dolge blekice, pomaži jih z ubitimi jajci |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | operi, pa je ne razplati; zreži jo na štiri perste široke kose, položi jo v kotliček in osoli jo. Potem toliko |
| Kuharske Bukve (1799): | rokami po dolgim, ręshi en perſt ſhiroke nudelne, pogerni en pert na eno drugo gorko dilo, potręſi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | naj ſe naredé po 4, 6, 8 do 10 zhevljov ſhiroke lehe; te bodo nar bolj nepotrebno mokroto povsele. 5. Ako |
| Fizika (1869): | mali železni prst ravná in določuje dela in ravnanja celega širokega sveta. 80 Mlin. V naših krajih skorej vse mline voda |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | oče in mati z dvema otrokoma na nekem pustem otoku širokega morja. Burja jim je ladijo razbila in morski valovi so |
| Zoologija (1875): | v severnih morjih. Kitova hrana (Clio borealis) nahaja se na širocem morji, po dnevi navadno v globočinah, proti večeru pa splava |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | Namreč reka, ki je skozi močvirje tekla 30 sežnjev po širokem, je bila med zidovjem stisnjena na 20 do 16 sežnjev |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | terdniga drevja si zarediti ; temuč le za vertnarje, ki po širokim z drevjorejo se pečajo. Vam tedej svetjem, cepiče za cepljenje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | bolj pripravni, nas stanovitno osrečiti. Te neprecenljive darove najdemo na širokim polji lepih ali krasnih umetnost. V sredi tega poljá je |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | sami po sebi celotina. Po ti poti mislimo bravce po širokim svetu s tem imenitnim delam soznaniti, dokler ne pride v |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | in svojih staršev prebivališe zapustil. Pót je šla po velikim, širokim polju. Ni se mogel premagati, de bi se ne bil |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1864): | nogi upognjene , da se lepo priležejo; povijejo se pa s širokim trakom čez bincelj; vsaki dan se mora noga enkrat odvezati |
| Rudninoslovje (1867): | pri Vičenci s plamenom 5 črevljev visokim i 3 čevlje širokim. Če se z zrakom meša, napravi se po rúdnikih zmes |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | shelesa vlito in s slatimi podobami in napiſi olepſhano. Na ſhirokim ſhtirvoglatnim ſtojalu ſtoji viſok ſteber, kteriga je she od daljezh |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | vſe prave mozhí. De bi ſe vrashe in zopernije po ſhirokim saterle, me je priſililo ſvojo ſkuſhnjo v „Novizah” osnaniti. Janes |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | po 15 do 25 flosov skup, in takemu kakor njiva širokemu flosu s 4 vesli, kteri po 2000 do 3000 goldinarjev |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | Dalje. ) Višarje so imeniten kraj; kamorkoli se ozreš odtod v široki svet, reči zamoreš z Vodnikom: Štej snežnikov goličave, Kar derži |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | in krasno je od znotraj, — zares mojstersko delo! Mostovži so široki, da bi se zamogli hlaponi po njih voziti. Lepa kapela |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | iz gume, koji so bili 57 mm. dolgi, 6 mm. široki in 1 mm. debeli ter so se dali prerezani raztegniti |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | tako imenovane patentovane obročke iz gume, kteri so dolgi in široki kot prvi, debeli pa le 0∙5 mm. , ter se prerezani |
| Pozhétki gramatike (1811): | teſni ali kratki, bonté, dobróta: teshek vdar ( ` ) koga ſtavimo na ſhiroki e accés perſtóp; ino klukaſt vdar ( ´ ) koga ſtavimo na vezhi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | je bila velika podoba njih Velizhaſtva Zeſarja Ferdinanda dobriga v ſhiroki poslazheni obdaji (romu); nad podobo to ſta dva angelja tri |
| Zoologija (1875): | špičasti očnjak, pod. 11; naposled navzad na vsaki strani pet širocih, grbavih kočnjakov, pod. 12. Prva dva kočnjaka se imenujeta neprava |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | po vertnih gredah ali pri kaki nesreči ognja itd. Ob širokih potih, pašnikih (gmajnah), hribih in celinah se zna sadno drevje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | jih lahko na kazih misah ali diljah ali niskih in ſhirokih polizah v ſvoji hiſhi imaſh in rediſh. Zhe jih je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | pa vender ne zhesnemozh debeliga, in ne bohatiga. Dalej mora ſhirokih perſ, in globòko pobéſheniga gubaſtiga nadra, lepo oboknih reber, ſhirokitra |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | konzama na ſtran saſukanih; tudi mora bik velizih biſtrih ozhí, ſhirokih noſniz, in ne preſhirokiga gobza biti. Vratú bodi terdniga in |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | jim ſam piſmo v' roke da. Streshetov eden ga po ſhrokih ſtopnizah, ki ſo is resaniga kamnja bile, v' sgorno verlo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | sopet v globokejo vodo pride , ali pa je treba s širokimi deskami na levi in desni vodo zajeziti, da pod flos |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | drugo luknjo predolbel, in skozi njo drugo, tri obilne palce široko železno cev per modelničah pečí doli pred dušik napeljal, po |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | tudi se nima perčakovati, de bi se na dolgo in široko vzroki take odprave razlagali, kér se bo tukej vselej le |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | peceljna do muhe skozi in skozi po jabelku en mazinc široko luknjico, in takó f^revertane jabelka naberejo kakor roženkranc na |
| Robinson mlajši (1849): | koráblji, brez izkušenega ljudstva, ino brez vse brodarske znánosti na široko morje |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | skoz semško faro skor 3 ure dolgo, in dobro uro široko pot naredila, in vse je bilo belo kakor pozimi. Koliko |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | kadila tako, da nismo iz naše dolinice vidili ne v široko ne visoko. Proti večeru še je bilo huje. Začela je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | komaj dalje plazila, in če so povodnji močvirje spreminjevale v široko in dolgo jezero; tudi ni bilo čuda, če se je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | kako zunaj hudo gromi! ali ne vidiš žarjavega bliska, kako široko vodo razsvetljuje in kako ploha poleva. Voda naraša v vsakem |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | dva ali trije pa is semlje. Bilipinſke murve, ki imajo ſhiroko perje, ſe le tako pomnoshijo, in ſkuſhnja uzhi, de v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | léſ ſtrohnel, ſo naredili ſtanizo (zimmer) 12 zhevljev dolgo in ſhiroko in 9 viſoko ; na ſrédi ſtoji misa , okrog ktere imá |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | na ravnost naprej tekó, so bolj pogostne ali redke, zdaj širji, zdaj vožeji, nagnejo se zdaj na desno zdaj na levo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | neradi jedó. Med belimi ſo tiſte boljſhi, ktere imajo lepſhi, ſhirji in shlahtniſhi perje. Tode tudi na enim dreveſu, in pa |
| Fizika (1869): | stoji kapljina v ožem delu ravno tako visoko, kakor v širjem. Ako se studenec, izvirajoč na višavi, napelje po cevih v |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | jo najdli 6000 ogradov dolgo in 1200 široko. — Ilirijo v širjim pomenu so delili od Raše do Drine v divjaško; od |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | pomenu. Danes Ti pa pišem od Ilirije v drugim ali širjim, in od Ilirije v tretjim ali najširjim pomenu. Ilirija v |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | jo je od Makedonije delilo. Ilirija v tretjim ali naj širjim pomenu. Appian pravi, da Rimljani niso samo Keltov, Skadarcov, Medov |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | Doljancov blizo Apollonie. Ilirci, da dalje še od Ilirije v širjim pomenu govorim, so bili Grekam tisti — kakor Appian pričuje — ki |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | zanaprej pisati zlasti od zgornjiga dela Ilirije v drugim ali širjim pomenu vzete. Letá gornji del Ilirije je obsegal dežele, kterim |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | Ilirije v tretjim ali najširjim pomenu. Ilirija v drugim ali širjim pomenu je obsegla, po današnje reči, Horvatijo, Istro, Dalmacijo, Slavonijo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | zaredí. — Kolikor terji ali mehkejši je les, toliko vožji ali širji se razpoke ravnajo po njem, kadar se suší. Mehek les |
| Fizika (1869): | pri kapljinah sledi, da v posodah, kterih eden del je širji kakor drugi, ali v različnih posodah, ki so med sabo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Divji hrup! Puha hlup! Kviško kviško plam se dviga; Na široko liže, vžiga, Urniši od vetra šviga, Kot iz pečniga oboka |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | skušnji speha, Vedro têče, v lok visoko Brizga voda na široko. Piš prituli zdaj globoko , Ko vihraje iše plam. Ta objame |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | potlej bi se lahko zvedilo, kakó na dolgo in na široko je letá potres segal. P. Sanja na Božič. (Narodna priméra |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | pa ne tako govoriti, kakor vam kak zakoten pisač pràv široko gobezdá, ampak kakor pogumen govornik, s pametjo, zložno , iskreno, kakor |
| Robinson mlajši (1849): | sta morala bar tri lakte globoke ino najmenje štiri lakte široko kopati, ino dolg je gotovo osemdeset pak vsej tude sto |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | okoli 26 sežnjev na dolgo in okoli 18 sežnjev na široko določenih, in iz kterega je krajnska družba prejela že večkrat |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | pa tudi cenejše. Ni namen naš tukaj na dolgo in široko popisovati, kako je kmetijstvo in obertnijstvo od leta do leta |
| Mineralogija in geognozija (1871): | da komaj dá 1 centimeter debelo ploščo premoga, dolgo in široko tako kakor je daleč segal gozd. Rastlinske snovi, vložene v |
| Ferdinand (1884): | kozarci vina, katerega mu je samotarec ponudil, na dolgo in široko, kar je le vedel in znal, ali si vsaj vedeti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | dvé verſti na mózhne podpráge terdno perbitih shelésnih ſhin, toliko ſhiroko vſah ſêbi, kolikor je sa velik vos ſhirjave potreba; po |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | biti, in de je še boljši, če jo peč še širji perpustí, si že vsak sam lahko misli. Ljubljanski ključavničarski mojster |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | 12 letih neprehodljiv živ plot. Druga versta tega drevja je širokoperjasti glog, ki od poprejšnega razlikuje se po tem, da ima |
| Gozdovnik (1898): | vrhu piramide, prav na kraju ploče, je stala visoka postava, širokoplečata, orjaškojunaška, držeča puško na strel. »Tigromorec! « reče prestrašeni Baraha. »Kaj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | viſil, ſe morajo pa odtozhni grabni na krivino ſkopati. 2. Şhirokoſt in globokoſt: grabnov naj bo po vodi, ktera je sa |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | korakov, na dolgost ima v eni versti 49 in na širokost 35 okin. Na njenem dvorišču bi se zamoglo strelišče napraviti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | samaſhili. Njih globokoſt naj bo od dva do tri zhevlje, ſhirokoſt v dnu pa od ſheſt do oſem pavzov. 7. Şkriti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | pod temenam nosite. (Moja ima en čévelj in tri palce širokosti, visokosti pa dva obilna palca. ) Vzrok, zakaj mora takó široka |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | ravno se sadje občje noter do višave 64. stopnje severne širokosti s pridam prideluje, in je potem naša dežela povsod za |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | treh močnih nadstropij, al po dolgosti meri 280 in po širokosti 200 korakov, na dolgost ima v eni versti 49 in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | panja ; zhe pa imajo veliko ſatja, v drug poprejſhnimu na ſhirokoſti enak panj. Nar hitrejſhi ſe to sgodi s enim pihavnim |
| Roza Jelodvorska (1855): | z večjim oddelkom vojšakov domu. Vitezi in vojaki so svoje šišake in sulice z zelenim hrastovim perjem ovili, in tako so |
| Kemija (1869): | čreslena kislina je pa vendar le v hrastovih šiškah. Iz šišek dobljena čreslena kislina je rumenkast prah jako trpkega okusa, kisla |
| Kemija (1869): | najimenitniših potreb sedanjega stoletja. Tinto napraviš, ako 6 lotov stolčenih šišek in 2 lota žveplenokislega železnega okisca (železnega vitrijola) dalj časa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | precej več ko lani. Korúna se najde kak kupec drobnih šišk po hramih. Iz tih drobnih zernic si bomo iskali korúnovo |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | se ena pest dobro stolčene hrastove skorje, ali drobno stolčenih šišk ali skipkov (konopra) skoz eno uro kuha. XVI. Poglavje. Naduha |
| Fizika (1869): | Uhrspindel, 75. Perspectiv, daljnogled. Peta, Zapfen. Pfanne, (in der Mühle), šiška. Pflanze, rastlina. Pfund, funt. Phenakistoskop, čarodelni krožnik, 149. Phosphorescenz |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | prihraniti, ako nam še tih vjíma ne vzame. Te odbrane šiške k sreči ne gnjijejo naprej. Vreme se celo jesen obotavlja |
| Zoologija (1875): | videti, kakor bi bili poraščeni z mahom, tako imenovane rožne šiške ali bedeguare. 2. Kožokrilci z želom. Živé radi v družbah |
| Zoologija (1875): | vsled tega spačijo in spremené v čudne izrastke, tako imenovane šiške, v katerih živé njihove ličinke. Hrastova šiškarica (Cynips quercus) dela |
| Zoologija (1875): | rabo. Prava šiškarica (C. tinctoria) v Mali Aziji nareja prave šiške, ki se rabijo za stroj, tudi se dela iz njih |
| Zoologija (1875): | ličinke. Hrastova šiškarica (Cynips quercus) dela na hrastovem listji znane šiške, ki pa niso za nobeno rabo. Prava šiškarica (C. tinctoria |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Starozgodovinski pomenki. Krakov in Šiška. Razložil Davorin Terstenjak. V Rigveda-tu ¹), naj staršem indiškem slovstvenem spominku |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | de jim bo gospóska to delo ukazala. *) F. Kovač, iz Šiške 29. grudna. Černe bukve. Ko sim bral v Novícah, de |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | rekel danes zjutrej k nekterim svojih sosedov, ki so iz Šiške v Ljubljano gredé z menoj vred sneg do koléna gazíli |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | poslala, de bi se saj stèza za ljudí, ki iz Šiške v Ljubljano, in iz Ljubljane v Šiško gredó, napravila, de |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſim 3. Şvezhana 1758, ob 3. uri sjutra, v gorni Şhiſhki na Jami per Shibertu is ozheta Joshefa, in matere Jere |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | pol rajnſh ; v Ljubljani per Kuku ali per Kovazhu v Şhiſhki sa 24 krajzerjev. Kdor she to detelo na ſvojim polji |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | naſlednim napiſam poſtavili: VALENTIN VODNIK rojen 3. Şvezhana 1758 v Şhiſhki, umerl 8. Proſénza 1819 v Ljubljani. Ne hzhere ne ſina |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Goro nad Dravlami k hiſhi Shibert. Potle kupi hiſho v Şhiſhki na Jami, ime ſeboj perneſe v leti 1730, vmerje 1774 |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | ljudí, ki iz Šiške v Ljubljano, in iz Ljubljane v Šiško gredó, napravila, de ne bo treba našim ženskam, ki vsak |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | je apnének; hrib, na kterem stoji Ljubljanski grad, verh nad Šiško, in Golovec pa je iz pešenega in ilovnatega škerlovja. Močvirni |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | poslopja, razun ene kajže, so pri Graški družbi zavarvane. Gariboldi. Šiškarjem pa tudi drugim kmetam v pomislik! „Pač bi bilo pràv |
| Zoologija (1875): | listji znane šiške, ki pa niso za nobeno rabo. Prava šiškarica (C. tinctoria) v Mali Aziji nareja prave šiške, ki se |
| Zoologija (1875): | tudi se dela iz njih tinta in črna barva. Rožna šiškarica (Rhodites rosae) nareja na divjih rožah (na šipku) izrastke, ki |
| Zoologija (1875): | izrastke, tako imenovane šiške, v katerih živé njihove ličinke. Hrastova šiškarica (Cynips quercus) dela na hrastovem listji znane šiške, ki pa |
| Zoologija (1875): | v belem zapredku in tako mrtvo gosenico skoro vso pokrijejo. Šiškarice (Gallicolae) zabadajo v zelene rastlinske dele, ki se vsled tega |
| Kemija (1869): | Gährung, vrvež, vrenje, 499. Gährungsprodukt, vrvéžina. Gallerte, zdriz. Gallussaure, šiškova kislina, 469. Galmei, kalamina. Galun, Alaun, 418. Galun kromov, Chromalaun |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | denar pa se nebo prejemaval, da še se za re~ šitvo ali odkupilo totih davkov more višji odločenje dočakati”. Po dokončanim |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | dalje v Ptuji ²) in na rogaškem kamnu ³) na kterem je Šiva viditi, kako otroka razseka. (Konec sledí. ) Za poduk in kratek |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | čuprina, čuprun, litvanski: čuprina, Schopf, vordere Kopfhaare, latínski: ca- pronae. Šiva-ta z lasnimi kitami (Haarflechten) še sicer nisem našel na rimsko-slovenskih |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | kitami (Haarflechten) še sicer nisem našel na rimsko-slovenskih kamnih ali Šivo trikrat in sicer na kamnu, kteri je vzidan v severno |
| Ferdinand (1884): | stanu primerne dote; pa ne bodem jim mogel dati niti šivne igle. Le pomisli, kako hudo dé to očetu! « Peter je |
| Kratkozhasne uganke (1788): | kuglo pervęſhi. Tedej natakni grosh is robam na shpizo te shyvanke, ter klinz per enemu konzu ſasuzhi, tok bosh videl. |
| Kratkozhasne uganke (1788): | nov grosh, ali en sovd po robu na shpizi ene shyvanke okrôgle plęshe. Uręſhi en zvék, koker en maſinz debel, ki |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | mehkega graha v sobo. Od daleč si je dal deržati šivanko, v katero je metal grah s tako gotovostjo, da se |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | s tako gotovostjo, da se je vsako zerno nasadilo na šivankino bodljiko. |
| Deborah (1883): | nje potuhne strijc Abraham in ujec Mozes. Krojač. In danes šiva in jutri peče in po nizkej ceni prodaja preležano blago |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | ne tako, ljubi moj! tako nisem mislil; nehaj in ne šivaj več, ampak začni, šivati, de bo drobno viditi”. To je |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | jih položi pred Pavliha, ter mu reče : „Dobro pazi in šivaj male čevlje z velicimi po versti”. Pavliha reče: „Prav je |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | v šivavnici sedel, mu reče mojster: „Hlapec, ako hočeš šivati, šivaj tesno in dobro, de se ne vidi”. Pavliha obljubi to |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | 28. Povést. Kako je Pavliha pri krajaču (žnidarju) pod kadjo šival in iz suknje volka naredil. Pavliha je šel tudi k |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | več pokazati, ampak je doma pri materi sedel in čevlje šival. Njegova mati niso nič tega védili, zakaj de ne smé |
| Zlata Vas (1850): | sedela v senci mladiga češnjeviga drevesa in je nove srajce šivala. Kri jo po nedolžnim obrazu zalije, ko Ožbeta zagleda; sramožljivo |
| Blagomir puščavnik (1853): | je za ženske dela potrebnega. Po dokončanih hišnih opravkih je šivala, prédla, nogovice pletla. . . . . . Mislila si je namreč, kadar spomlad pricveti |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | zgodaj vstajati. Enkrat je Dragica sedela poleg odpertega okna in šivala. Golobček je hodeval po tleh in pobiral drobtine. Naenkrat pa |
| Zlata Vas (1850): | pripustila; kopati, sekati sejati, saditi, mlatiti tesati, likati, presti, tkati, šivati je mogel. |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | z velicimi po versti”. Pavliha reče: „Prav je” in začne šivati. Mojster je to pot nekoliko odložil od doma iti in |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | je krajača zaspanec prijel in več se mu ni ljubilo šivati. ” Vzel je tedaj sivo kmetiško suknjo, ktera je bila komaj |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | tako nisem mislil; nehaj in ne šivaj več, ampak začni, šivati, de bo drobno viditi”. To je blizo tri dni terpelo |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | je v šivavnici sedel, mu reče mojster: „Hlapec, ako hočeš šivati, šivaj tesno in dobro, de se ne vidi”. Pavliha obljubi |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | dohodek večji. Vsaj ste tri in znate prav dobro presti, šivati in vezljati. Vsaki dan delajte po eno ali dve uri |
| Genovefa (1841): | in ako ravno sdaj ne morem ne préſti in ne ſhiváti, vunder nêzhem sa ſvôjo obléko v prihodnje prevèzh ſkerbéti. ” Po |
| Roman starega samca (1895): | večkrat zdvojen. »Kaka razlika med tvojo in te sirene naravo! « — Šivilja mi je postajala od dne do dne nadležnejša. Da bi |
| Roman starega samca (1895): | življenja. Kaj sta meni sedaj bili sentimentalna koristinja in drzna šivilja? Ničli! Več se nisem bal upliva teh obskurnih stvaric, sedaj |
| V krvi (1896): | pa pojdiva, milostljiva ... svatje že vsi čakajo! « In šla sta. Šivilja je nosila Tončki vlečko, Strel pa je prevzel zopet šopek |
| V krvi (1896): | nasvedranih kodrčkov. Jedva pa je odšla frizerka, že je prisopla šivilja s torbico, polno zaponk, šivank, bodic in koncev. In začelo |
| V krvi (1896): | začelo se je najbolj vznemirljivo opravilo na svetu — toaletovanje neveste. Šivilja in Ana sta tekali po sobi semtertja, da sta se |
| V krvi (1896): | Kakor svetopisemska nevesta, ko je čakala svojega ženina. « Ana in šivilja nista mogli najti pravih besed, da bi jo bili dovolj |
| Slučaji usode (1897): | Raje bi me dali učit se šivat, da bi postala šivilja; do tega bi imela več veselja in bi menj stalo |
| Slučaji usode (1897): | se zavzame oče. Vincenca pl. Kolarja hči da bi bila šivilja, da bi postala učiteljica tam kje med zarobljenimi prebivalci kakšnega |
| Slučaji usode (1897): | Hotela je s to opazko razvedriti skrbna roditelja, posebno mater. — Šivilja, učiteljica! Dekleti, ali sta ob pamet? se zavzame oče. Vincenca |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | je Korošica. ” Nato ošterka odide, midva pa z ženoj k šivilam greva, ino kmalo se ona z njimi v marn poda |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | je k vbogi perici v mestice priporočila, kjer ste me šivilo najšli, in dobrotlivo z seboj vzeli. ” |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | se v toplo hišo prinese, ali če se pinja v škaf tople vode poſtavi, ali pa z toplo vodo izmije, ali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | vodo iz merzlih studencov, vodnjakov in korit dajati, nej stojí škàf z vodo nekoliko časa v hlevu, de se voda nemalo |
| Revček Andrejček (1891): | Jerici). Ti, ti Jera, to si mi danes poslednjikrat napravila! (Škaf od sebe vrže. ) |
| Revček Andrejček (1891): | na glavo poveznenim iz gospodarskega poslopja, konečno obstoji in si škaf z glave potegne). Grešnik (ne da bi se kaj zmenil |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | hlev ne ſije, odpri okna in vrata in poſtavi kak ſhkaf vode v hlev, de ga hladi. 7. Shivina ſe more |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | deklica na stopaju, ki je vodo zajemala z lepo belim škafom, bučalo mu je po ušesih milo vpitje Rozvite, ko se |
| Revček Andrejček (1891): | Poprejšnja. Grešnik (opoteka se skozi duri s silo odprte sè škafom na glavo poveznenim iz gospodarskega poslopja, konečno obstoji in si |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | tako, da mu je bila glava vsa v polnem vodnem škafu, menil ga je vtopiti. Ko pa zagleda orožnike in logarja |
| Kuharske Bukve (1799): | nobeniga duha, nobeniga pokúſa; kolníza naj en zhaſ ſtojí v' ſhkafi, de ſe vbriſhe inu pòdſe vershe. Per lepim vremeni rajſhi |
| Kuharske Bukve (1799): | nesmezhi; ona poſtane mehka, kader en zhaſ vrè, al v' ſhkafi na zhiſti ſapi ſtojí. Solitarjaſſta voda ſturi rudezhe meſo, kader |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | potroškov ne zmoremo. J. K. Zlate bukve. V Plešivci v Škalski fari na Štajerskim se je nekimu kmetu velika nesreča prisnudila |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | zapustiti dvorano”. — Ker je „Sokol” si v čast štel, ta „škandal. ” po „Nar.” razglasiti, mislim, da mu mora vstreženo biti, ako |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | razglasiti, mislim, da mu mora vstreženo biti, ako se ta škandal bolj pojasni. Tisti „stari korporal” sem bil jaz podpisani 30 |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Linca, za cesarskiga orla svojiga rokodelstva. 48. Gosf. J. Štirl, škarjar iz Štajerja na gornim Estrajhu, za mnogoverstne škarje. 49. Gosp. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Štajerja v gornim Estrajhu, za pile. 20. Gosp. A. Štirl, škarjar iz Štajerja na gornim Etrajhu, za škarje. 21. Gosp. J. |
| Sacrum promptuarium (1695): | ſijdela, ona je sa gvishnu menila de ſo travo s' shkariami poſtrigli, mosh jo sazhne s' norizami ſmerjat, ona nej hotela |
| Sacrum promptuarium (1695): | inu drugu lejtu sheno poslat de bi bila ona s' shkariamij travo poresala, sakaj s' pametio, inu kunshtio je treba sheno |
| Sacrum promptuarium (1695): | nej mogla s' beſsedo, je s' roko kasala de s' shkariamij, inu nikar s' koſso ſo travo poresali, inu dokler ſruta |
| Sacrum promptuarium (1695): | inu dolge zhaſsa je s' roko kaſsala de ſo bile shkarje: Ah! Secundum ſcientiam. Mosh bi bil imel pamet nuzat, inu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Gosp. A. Štirl, škarjar iz Štajerja na gornim Etrajhu, za škarje. 21. Gosp. J. Thomann, fužinar v Kamni Gorici, za čubežen |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | kernirje. 9. Gosp. N. Hofman, nožar v Ljubljani, za nože, škarje in ranoceljnisko orodje. 10. Gosp. A. baron Lazarini, lastnik fužine |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | J. Štirl, škarjar iz Štajerja na gornim Estrajhu, za mnogoverstne škarje. 49. Gosp. And. Texter, ključarski mojster v Teržiču za decimalne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Marija Knaflič v Celah na Gorenskim tkala. — Nože, vilice in škarje, ki so jih Janez Stukhart, Janez Breitenlahner, Jožef in Aloiz |
| Robinson mlajši (1849): | svedri — nebozci, strugala, skobli — strugove — (hobli), kladiva, železa, žreblji, noži, škarje, igle; etu opet lonci — gernci, sklede — mise — bljuda, okrožniki — talerje |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | zopet z imenovanim mazilom mazati. Leto mazilo se v kositerjovi škatli, ki je dobro zaperta, dolgo časa lahko hrani. Ker pa |
| Zeleni listi (1896): | stare klobučnice. »No«, dé oče, »morda je strah v tej škatli! Hola! « reče in potolče po njej. In res, tu notri |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | privzdigne počasi pokrovček, in glej! — lep rumen kanarček zletí iz škatljico ter žvergolí po izbi. Hitro hoče zdaj Jerica ptička ujeti |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | me si tako ubogala? Glej, ravno tega lepega ptička v škatljici sem bila tebi namenila, pa skusiti sem te poprej hotla |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | hoče zdaj Jerica ptička ujeti in ga zopet nazaj v škatljico djati, pa ptiček leta urno od kota do kota, in |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | To rekši ogleduje škatljico, privzdigne počasi pokrovček, in glej! — lep rumen kanarček zletí iz |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | oddirjal nek Numidčan; tul s pšicami in lok so mu šklefedrali po herbtu. Med Fabíolo in Oroncijem je švignila pušica in |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | vershite njega v'te vunajne temmę: ondi bo jok, inu klepetajne teh sob. |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | bodo vergli v' pezh tiga ogna: tamkej bo jokajne, inu klepetajne tih sob. Ste vſſe tu saſtopili ? ony pravijo njemu : kajpakde |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | misijonarjev v ptujih daljnih krajih pomnožilo. Gosp. Ignaci Knoblohar iz Škocijana na Dolenskim, ki je učénec bil Propagande v Rimu in |
| Sacrum promptuarium (1695): | nej ſo hotele bugat, kir ſim yh lepu vuzhila, nyh shkoda. Qui poteſt capere capiat: &c. Taku ſe godi tem mladem |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | bi ſe ji marſikdo vganil, in bi ſi drugazh pomagal. Şhkoda vam je, zhe gnoj dolgo pred ſetvo na njivo ſpeljete |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Ljubljane, na veliki zeſti proti Krajnju, devétero kmetijſkih pohiſhtev pogorélo. Şhkoda je velika; nar shaloſtnejſhi je pa, de je V temu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | pozhiva! — Vſak domorodez bo pa gotovo na njegovim grobu sdihnil: Şhkoda ga je bilo ! Urno, kaj je noviga? (Şilo veliko bolnikov |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | živali terpinčiti (martrati) temuč de se vlastnikam živine tudi gotova škoda godí, če se ona nezmerno terpinči. Kér pa sirovi in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | koriſtniga se v njih bere, to more vsak spoznati; le škoda, de ne more v njih vse prostora najti, kar bi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | dela deržimo, zató smo lepo rudeči, terdni in zdravi”. — „Pač škoda, de ste me v mesto dali — reče France — raj bom |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | iz bližnih vasí je perpisati, de ni vsa vas pogorela. Škoda je pogorelcam velika, ker so ves naspravljeni živež za se |
| Roza Jelodvorska (1855): | in lahko bi bil mali gospodič smert storil. Ali Marjanci, škoda de si ni pred kaj taciga vmislila, bo ta strašna |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | na akcije in se národna ali ljudska banka (Nationalbank) imenuje. Škoda, da ta dnarnica ni še naznanila na drobno, kako se |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | samemu dobro znano, — vendar se jim nič ne smili, tudi škoda se jim je ne zdí, ker jo po takih potih |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | je bil pripravljen umreti za vero kristijansko! „O kako je škoda, da nisem še kaj več ž njim govorila o tacih |
| Revček Andrejček (1891): | domu in kar oditi nama je. (Uzame svoj plašč. ) Jeklen. Škoda, da zame nimata nikdar časa. Domen (resnobno opravičuje se). Ne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | kako ſe zhbele preshenejo in sdrushijo; ali to je vezhi ſhkoda kakor dobizhek, ker one po simi vezh ſnejo, kakor ſo |
| Sacrum promptuarium (1695): | ſvoje ſtarishi, nebuga nihdar ſrezhe nyma satoraj vy mladi is shkode teh drugih vuzhiteſe vaſhe ſtarishi bugat. Ex alienis calamitatibus hoc |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | skues Boga pridita sa vboshjomi jemeni bras usa strahu noi shkode nadushi inu natalesu: ujemenu Boga ozhetha † Boga sina † inu svetiga |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | AFRA † da vi duhovi boshji shitro tosa pridatha bras vse shkode inu navarnoſti na dushi noi na thalesi davi mene N |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | nadushi noi natalesi to zhasno noi tam venzhno bras use shkode nazheſti noi nabvase vtomi svadzhomi jemeni Jesusovom, inu te Svete |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | je neſrezha njim prebivaliſha in shivesh, shivini pa klajo vséla. ˛Shkóde, kakor je mogozhe bilo po verhi prevdariti, jim je zhes |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ki ga v pinjo veržemo. Zdrav. Vse drugo znate brez škode poskušati, le z krajcerji ni varno, zakaj krajcerji so iz |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | razpoka in ne zveží. Obvaroval boš pa les vse te škode, če ga boš umno sušil. V gojzdu se les ne |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | to od daleč vidijo, berž pridejo na pomoč. Midva brez škode iz pod voza zlezeva, hlapca pa vsiga kervaviga ino na |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | lahki in suhi zemlji drevésa polju gotovo več dobička kakor škode donesó, ker se mokrota zemlje okoli njih dalje obderží, in |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | majhnih vertov so v stanu, s pridno otrebo gosenc drevje škode obvarovati; ali na velicih vertih in gojzdih to ni mogoče |
| Tine in Jerica (1852): | in reče Jerici: „Hvala Bogu! ” prestano je in vse brez škode je minulo, v borovec je treslo. Bog nas je nesreče |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | s kakim rokodelstvom, ktero je zavolj tega, da se ljudstvo škode varuje, podverženo policijskemu opazovanju, bojo mogli skazati potrebne lastnosti za |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | pametva; in ravno zato smemo novo nepotrebno luliko brez najmanjše škode — na veliko korist populiti in zatreti. (Tukaj govorimo le od |
| Občno vzgojeslovje (1887): | bi si mogla prisvojiti vsa bitja brez prikrajšanja ali brez škode tega ali onega človeka. Ko bi se temu kakor koli |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | rasmetani poginejo. Skuſhna ni teshka, gnoj na grunti ni od ſhkode, zhe tudi zhervov ne sklizhe. Loshi je kebre loviti ino |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ne li sa tiſto, ampak ſhe sa naſledno leto veliko ſhkode ſtrila. S' koga ali zhesa pa pridejo ti kebri ? Is |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | kateriga ſo slaſti gladovi. S' kom bi ſe snalo te ſhkode obvarvati ? Nar hujſhi ſovrashniki zhervov ino kebrov ſo vrane. Kakor |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | krajih ſturijo velko , v mokrih letah ino hudih simah malo ſhkode, svunaj krompirja , na kateriga ſo slaſti gladovi. S' kom bi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | meſta noſiti in jih ondi sa majhne krajzerje prodajati. Koliko ſhkode bi bilo po polju in po vertih obvarvane, zhe bi |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | Ljubljani postopati. Pri vsim tem pa tudi gostivnice niso na škodi in tudi mesto zastran prodajavnic (út) ne, zato ker se |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Parska asekuracija je nekterim soseskam, ki so pri nji proti škodi ognja zavarovale svoje pohištva, za novoletno darilo poslala pripravnih gasivnic |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | omiſliti, — in kakor je mlado drevéſze bres varha vſake ſorte ſhkódi prodano, zhe ga nihzhe ne oſkerblja in podpera — tako ſo |
| Sacrum promptuarium (1695): | inu greval, de ſvoje Starishi nej bugal, ter s' ſvojo shkodo je bil ſposnal, de ta kateri ſvoje ſtarishi, nebuga nihdar |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | Syn! tvojem pozhutkam uſſo oblaft puſtish, bosh tvoji dushi veliko shkodo sturil. Kar sem mogla, toku sem moje pozhutke narbel varvala |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | cesarski milosti ne prehitel. Zatorej neprejenljivo misli, kakó bi mu škodo naklonil in cesarsko ljubezen odvernil. Tode kaj se zgodi? Hasan |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | streljanje je že dostikrat strelcu pa tudi drugim ljudem silno škodo naključilo. Pràv bi bilo, ko bi se nepotrebni strel ojstro |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | mi britko zdélo , če bi vi zavolj neumne terme kako škodo terpéli, de bi vi na zadnje le ostanjke dobili in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | tudi svoje; zoper te postave grešiti, je sebe v veliko škodo pripraviti. ” Resnične so te besede. Z velikim veseljem so naši |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | léto kmetovavcam! In zavolj eniga nemarniga mora dostikrat več kmetov škodo terpeti. Da vsi ukazi v tem toliko ne zdajo, kolikor |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | to napreduje in mora napredovati, če noče zaostajati v veliko škodo domovine. Kmetovavec dan današnji ne more in ne smé muditi |
| Zoologija (1875): | živo pisana ptica, ki na polju z rajžem obsijanem veliko škodo dela. Rajžarjev je več vrst. Semkaj se mora vvrstiti tudi |
| Občno vzgojeslovje (1887): | otrok iz nevednosti ali iz nedostatne previdnosti učinil bolečino ali škodo, ako občuti neprijetne posledice svojega dejanja in nehanja, tedaj je |
| Tiun - Lin (1891): | Potem sem zadovoljen! « pristavim jaz. »In ne bo Vam na škodo! « |
| Biblia (1584): | Zhloveku pomagalu, de bi vus ulni Svejt dobil, inu bi ſhkodo prejel na ſvoji Dushi? Ali kaj more Zhlovik dati, de |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | noter ne more. Duh shganja obvarje tako koshuhavno pred vſo ſhkodo. To ſredſtvo sna krajnſkim kersnarjem in koshuharjem prav priti; sna |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | med borſhtmi nive, vezhi del od krompirja shivijo, ino narbolj ſhkodo kebroviga zherva ſposnajo. S' nabranih kebrov ſe sna eno maſt |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Kraſu padala. Kér je pa povſod ondod manj ali vezh ſhkodo ſtorila, slaſti pa per vaſeh Tomaj, Krish, Shepu l e |
| Sacrum promptuarium (1695): | magis ego veniâ dignus ſum. Inu gvishnu obeden tulikain ne shkodi dusham kakor en Pridigar, kir greshnu shivi. Nemo amplius in |
| Sacrum promptuarium (1695): | bi molzhali, aku neſturimo tu, kar druge Vuzhimo, sakaj vezh shkodimo, kakor pak nuzamo, samerkajte dobru njegove beſsede: Si non habueris |
| Tine in Jerica (1852): | Skerbno se je varovala vsiga, kar bi količkaj njenimu zdravju škoditi utegnilo. Ob času njene bolezni je Peter zopet nekajkrat iz |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | tiči, ki nimajo glasú. « Ali tako jim vendar ni mogla škoditi, kakor bi bila rada, vsi so se spremenili v lepe |
| Zoologija (1875): | Požrešni volk (C. lupus), pod. 68 je najškodljiviša evropska zver, ki se še pogostoma nahaja v vzhodni in |
| Zoologija (1875): | Saturnia carpini); borov prelec (Gastropacha pini), pod. 190, je borom najškodljiviša žuželka. Sprevodnega prelca (G. processionea) gosenice žive družno v spredenem |
| Zoologija (1875): | imenujejo »podganski kralj. « Poljska miš (Hypudaeus arvalis) je med vsemi najškodljiviša, ker se časih prikaže v neizrečenih množicah. Pravijo, da se |
| Zoologija (1875): | belin (P. crataegi), zadnja dva sta najnavadniša in ob enem najškodljiviša metulja, prvi na kapusu in drugi zelenjavi, drugi pa na |
| Rudninoslovje (1867): | smodu, gori z rumenkastim, slabo svetéčim plamenom, ali dihanju je škodljiv. Ta plin se nareja po jamah, kjer premog kopljejo, po |
| Kemija (1869): | Dušec je plin brez barve in brez duha, škodljiv ni, ker pri dihanji in pri požiranji ga mnogo pride |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | ne obveljá sklep, v slojih posledicah zeló škodljiv”. — Komu — vprašamo — škodljiv? Ali Matici, ki bi jej dohajal veči dobiček od kapitala |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | društva, da kje ne obveljá sklep, v slojih posledicah zeló škodljiv”. — Komu — vprašamo — škodljiv? Ali Matici, ki bi jej dohajal veči |
| Zoologija (1875): | krtine po travnikih in vrtih, je jako nevšečen, časih celó škodljiv in zato ga hudo preganjajo. Krtove oči so jako majhne |
| Zoologija (1875): | črno rjavkast, a na prsih ima oster trn. Ribštvu je škodljiv. b. Raznočleni; Heteromera. 8. Pleme betičarjev (Taxicornia). Ličinke živé največ |
| Botanika (1875): | jarkih in po močvirjih; njivska preslica (Equisetum arvense) je siten, škodljiv plevel peščenih njiv. Trosne pušce narejajo pri preslicah na koncu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſvetvati, kakor ga v gnoj vrezhi, kir ljudem in shivali ſhkodliv, sa savshiti ni. (Stara Indianka, od mene kerſhena, mi je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | to? Naſ eden sna morde kaj taziga bolj umeti. Prav ſhkodljiv ſvet je to, to Jim rezhem. Gotovo ſe pa sa |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | inu ſadje s'maſso jeſti, moſhta neſmeſh prevezh piti, je ſkodliv, ſe rad kamen, inu vodeniza naſtavi, tudi ſhkodije jetram, ſulseni |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | vézhno zhaſt dajala, — ,Srezhen , kdor ne martra nizh shivál! Malavaſhizh. ,Shkodljiva nehvaleshnoſt zhbele moriti. Od eniga zhbelarja na ˛Stajarſkim. Ker ſim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | večerne, zató, kér je obilniši in bolj merzla. — Ravno takó škodljiva je tudi premerzla pijača , posebno snežnica in pa ledena voda |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | merzla pijača škodje. Spridena klaja kakoršna si bodi je živini škodljiva ; zató nej kmetovavec tudi vedno na to gleda, de se |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | zdrave sape v enih minutah umerje, kakor riba brez vode. Škodljiva je sapa ali zrak med zidovjem, v velikih mestih, v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | spomladi steno čedno pobeliti. Boljši je zdrava sapa ko denar. Škodljiva sapa, pogosto smertna, je po jispah, ki jih s premogam |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1853): | pot lastne skušnje dostikrat vendar le predolga , tudi včasih nevarna, škodljiva itd. je dalje treba od zvedenih šolskih mož u podučenje |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | imeti. Navada, dveletne celake s kobilami na pašo goniti, je škodljiva, in redi šibke, malovažne žrebeta. Resno je, da se kobile |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | so jej večkrat rekli, da je jeza pregrešna, gerda in škodljiva, ter so jo pogostoma krotkosti privajali. Nekega dné je sedela |
| Stelja in gnoj (1875): | stelja in še najmanj navadna gozdna stelja, ki je naravnost škodljiva. §. 5. Gnojenje njiv. Za njive mora biti gost, čvrst |
| Botanika (1875): | izraste na mokrem lesu in je res nevarna in neizmerno škodljiva zavolj tega, ker raste neizrečeno hitro in s tem lesenino |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | bi ſe vender bres vſiga pomiſhljevanja navada opuſtila , ki je ſhkodljiva in nar drashejſhi dar shivljenja — sdravje, ſpodkopuje ! Dr. Bleiweiſ. Domazhe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | moriti ni ſamo gerdo nehvaleshna, ampak tudi naſhimu zhbelarſtvu grosno ſhkodljiva. Zhbele, ktere ohraniti ne miſliſh, merslo desheven dan , kakorſhnih na |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | odraſheni goveji shivini 6 do 8 mérz ali maſelzov). Pa ſhkodljiva navada je, shivinam puſhati v vſih prigodkih in bres de |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | rediti, in ſe pred veliko posnejo vrozhino, ki jim je ſhkodljiva, obvarovati. 2. Béla murva raſte hitreji in njeno perje je |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | dary tega ſhivota. Ti imash pet pozhutkov, tem perpushash ti shkodlive rezhy: ti imash tu lubu ſdravje, inu taiſtu perpravesh ti |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | al angelikno korenino, al pelen med pijazho dati, de jim skodlive ſhivadi ne skodjejo, tudi jih na frishni peſhnati semli puſti |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | mnogo napčnih misel, da drevésa blizo polja so poljskim pridelkam škodljive, — in drugič zato, ker zavolj slabe vednosti v izberi in |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | globoko v serce vtisniti. Če bo že otrok podučen, kako škodljive so gerde gosenčne preprege po drevésih, in kako gotovo znamnje |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | inu nelushtni luft noter do S. Primasha, katere To mozhnu ſhkodlive. Poletje. Mars jima med vſsemi Planętami nar ta vrozhnejſhi Lętu |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | inu Lenu bovhe, inu da raſt. Bovhe, katęre Flanzam ſo ſhkodlive, s'pepelam, s'ſtolzhenim voglam, al zhreshlam ſtupati, toku jih |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | od obilnu teſtine, inu piazhe (koker vſselej) oddershati: poſębnu ſo ſhkodlive mersle ſpishe: koker ribe, mlęku; pa nuzne ſo gorke ſpishe |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | nozhí, inu velka ſuſha, aku lih vzhaſsih deshí, ſo rudi ſhkodlive ſlane ſkus velki Traven, po tem ſe kashe enu malu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | tadaj majhne pipize s kratkimi zevkami, ki ſo tako sdravju ſhkodljive ! „Tako bodo pa sopet Krajnzi nekaj od ſvoje narodnoſti sgubili' |
| Rudninoslovje (1867): | Eisenerzu itd. Koder se dobiva v večej množini ter nima škodljivega primésa, n. pr. na Koroškem i Štajerskem, topé iz njega |
| Občno vzgojeslovje (1887): | osnovano na občutu. Tudi se jasno razlikuje od koristnega in škodljivega, katero nam ugaja ali ne ugaja le gledé kake svrhe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | vedó, narejati; nam veliko dobriga, pa tudi dostikrat kaj škodljiviga nakloniti. Mnoge kužne bolezni, človeške in živinske, od kterih zdravniki |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | ino več ko je v pivi takšne moči, nezdravši ino škodlivši je. Zato ov alj vino piti ni tak nezdravo, kakor |
| Sacrum promptuarium (1695): | najde, de bi bil Gospodariu nuzen, ty drugi ſo vſij shkodlivi, kakor reſnizhnu je enkrat en dial, de ob naſhem zhaſsu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | kane, rado celi mesec ostane. — Od začetka tega mesca se škodljivi hlapovi delajo, ki ljudi in živino nadlegvajo. — Pozneje merzla rosa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | tvoje domačije zadene. Vse švajcarske puntarije, španjske mešarije in vsi škodljivi prepiri zavoljo vere niso vredni, de bi jih brali. — Rad |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | v mesti bolehen gospód”. Kmetje ne vejo , koliko dobrot imajo ! Škodljivi zrak je po dimnicah in po zapertih kučah. Dimnice, ki |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | kmetovavci, v jeseni pobelili z apnam sadne drevesa, de boste škodljivi mah odpravili, merčese pokončali, drevesa oživili ? Če ste pozabili, storite |
| Zoologija (1875): | je 300 vrst, in pa brakoni (Bracon), ki so posebno škodljivi borovi gosenici pogubni, kar nam pod. 185 razjasnuje. Ta vrsta |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ludję, katęri vękſhi dęjl eno falſh vęjſt imajo, inu ta ſhkodlivi myr vshivajo, od katęriga govorimo. Leti zhvetere ſęrte ludję ſo |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | bo veliku hudeh vremen s' bliſkam inu tręſkam, katęri ſo ſkodlivi temu fruhtu. Pa Nalivov nebode. |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | vkupej usęti, pomaga gvishnu. Dihurje pregnati. Ti ſo per shivadi ſkodlivi, inu snajo, kir ſe navadio, eno nozh, |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | nikar ſamu v' prasnih, inu navreidnih, ampak morebiti tudi v' shkodlivih, inu greſhnih miſlih gor na dershalli, inu toku veliku zhaſſa |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | inu saderge tega hudizha, inu v' zilu veliku navreidnih, inu shkodlivih shel, katire pogresnejo te ludy v' prepot, inu pogubleine. Se |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | shivlenje pervoſhiti samogli, — kmete in rokodelze opomniti nemarnoſt, nerodnoſt in ſhkodlivih navad, ktere njih ſtan nar vezh grené, jim navod dati |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſme, Ne s ſhibo ga moriti. V. Ştanig. ˛Sadno drevje ſhkodljivih goſénz obvarovati. Vſakdó vé, kako ſo goſenze drevju ſhkodljive. Kader |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Po vſih z. k poſhtah ſe snajo dobiti. ˛Sadno drevje ſhkodljivih goſénz obvarovati. (Konez. ) V. Debeloglavka. Goſenza, ki ſe debeloglavka imenuje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | del konzhana, ktere ſe v semlji godé. 4. Boſh veliko ſhkodljivih metuljev konzhal, zhe tiſte dreveſa, ktere ſo po letu goſenze |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | metulji isferflajo. Sdaj vam bodemo ſamo od goſenz ſàdnimu drévju ſhkodljivih kaj povedali, in ſe tega poſlushili, kar nam nar bolj |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | vživajo. Per vsim tem pa je žganje človeškimu zdravju zmiram škodlivo, kakor lehko sami per sebi čutite. Vselej je žganje gotovi |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | menim, le preveč vina alj žganja piti je strupno ino škodlivo. ” |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | pijančlive moči alj strupa v sebi. Zato je žganje toljkanj škodlivo. ” „Tak se vam zdravnikam”, rečem jez, „vinski duh toljkanj strupen |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | z ktéro nam žuga. Brez nehanja zvoniti je napčno in škodljivo, kér vémo, de zvonenje strelo na se vleče, in kér |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | prašali, jim ni vedil rasložno dokazati, de bi bilo mesó škodljivo. Sosédje so ga tedej jédli. Kmalo jih je jélo strašno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | reč ni nikoli dobra. Kakor imajo kmétje sploh to zlo škodljivo navado, de pozimi in poleti v hišah preveliko vročino terpé |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | tem takim predvsim mladost v tem podučiti in ji to škodljivo nemarnost prav prav globoko v serce vtisniti. Če bo že |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | in prepustijo tako drevésa gosencam v obéd. Zoper to grozno škodljivo razvado zamore podúk mladosti nar več pomagati. Po vsih teh |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | konji vprežejo, je zjutraj treba začeti jih kermiti. Konjem je škodljivo, ako jih leni hlapci med zobanjem vpregajo, in hipno ko |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | naturo posnaci, inu po tęm ſe dershati; kar mu je ſhkodlivu, ne jęſti, ne pyti; inu on oſtane sdrav. Ravnu takú |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | kakôr my, kar je sa isvelizhanje naſhih duſh dobru, ali ſhkodlivu. Jeſt ſe troſhtam, de me bóte danàs inu jutri ne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ruje in raſla. — Po drevéſah oſé, ſerſhéne, mravljinze in drugo ſhkodljivo golasen satiraj, in de boſh s njimi manj opraviti imel |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | pade vezhidel po dolinah, bliso rek in jeserov. Soper to ſhkodljivo rôſo ni prave pomozhi. Rijà. Rijà (Rost) perhaja na posno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | pa nam nikjer ni nasnamenoval, de bi bilo dôbro, ali ſhkodljivo, na dneve, na meſze, ali na sasnamenovane zhaſe ob ſétvi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | delajo. ) V vezhih kantonih ſe kmetovavzi prav slo persadevajo, to ſhkodljivo shival pokonzhati. Lanſko léto ſo v devetih ſoſeſkah 114,304 bokalov |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ali s mano kakor s kakim medam pomasano jim je ſhkodljivo in od njega poginejo; dim ali kaka diſhava ali ſmrad |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | zhaſu obilne mokrote v teshko ilovnato semljo ſaditi, bi bilo ſhkodljivo, ker ſe po mokroti ilovnata semlja ſterdi, de preſad raſti |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | dobi, kader je velka megla, ſhivino ne sunej paſti, je ſkodlivo. Tekozha voda sa platnu bellet je bolſhi, Vol, al Pir |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | je pa povodenj poškodovala, senó in otavo oblatila, ter živini škodljivo storila. Kmetje pravijo, de po blatnati mervi rado živino kolje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | ste pozabili, storite berž kar ste zamudili; še je čas! Škodljivost vroče jedí. Neki angleški zdravnik je ravno sedej bukve na |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | zdravnik je ravno sedej bukve na zvitlo dal, v kterih škodljivost vroče jedí razlaga in pravi, de ne samo bolečine in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | kr. Po vſih z. k poſhtah ſe snajo dobiti. Od ſhkodlivoſti majhnih kebrov ino kebrovih zhervov, tudi ſredſtev, s katermi bi |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | naj tudi še take nevarnosti. Velikokrat bi bil David lahko škodoval Savlu, svojimu sovražniku. Pa kar stvarice mu žaliga ne stori |
| Tiun - Lin (1891): | in se sprevrže v vihar, ki nam sicer ni mnogo škodoval, a nas je vender prisilil, da smo zadrgnili jadra, privezali |
| Oče naš (1885): | Nič pa ni njegovemu krotkemu srcu in slabotnemu životu bolj škodovalo, kakor jeza. Ves nevoljen je hitel domú. Zaman se je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | v daljne kraje shive poſhiljati, bres de bi jim kaj ſhkodovalo. To ſe tako ſtori : ˛Srebern denar ſe v vodo dene |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ne kashe ſe, de bi mu to zhudno popotvanje kaj ſhkodvalo. Poboshni med Indjanimi ga, kamor pride, s obilnimi darmi obloshé |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | tu je doro sadvsho noi satelv dakar anhvdobem zhvovak namora shkodvati bel kei nagnati noi svo srezhni so ti vesoko shribani |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | morjo vsi moji fainti shnieh beram hstrani, kateri mena mienjo shkodvati alpa vskvshnjavo vpraviti oh pomai mena teſti mosh, kateri Je |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | nim daoni mene knabojo moli shkodvati petmoimi bvase inv tielase noi per dvshizi, nieh serze bodi |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | moje sovrashenzhe vidiozhe noi navidiozhe dora inv savse karbemovo mene shkodvati nadvshi al natelesi shegneitame te S. S. 5. kervave rane |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | nieh vſte samasane da oni me nabojo takv mavi moli shkodvati kaker an tak mosh, kateri je prad 32 lietamë vmërv |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | kakor svete pisma učé, hudiču in raznim ljudem dopuſtil, drugim škodovati. Resnico terdiš, pa ne pomisliš, de take reči so redke |
| Zlata Vas (1850): | vasi in pervi župan, ki nam veliko pomagati in veliko škodovati more; in moj oče nečejo druziga zeta, kot mlinarja. Jes |
| Stric Tomaž (1853): | ženitbe razodel. Išče vsake priložnosti, kjer bi zamogel Šelbitu kej škodvati. Po opravilu pa grem naravnost domu, ter se bom obnašal |
| Ferdinand (1884): | zavetje zveličanja; kipeči valovi zapeljivega sveta mi ne morejo več škodvati«, rekel je češče. Pečal se je tudi z naravoslovjem. Nabiral |
| Pozhétki gramatike (1811): | à au, al de- Poſtavim: Nuire à la santé, sdravju ſhkódovati. Plaire au osuverain, ſamoblaſtniku dopasti Convenir à quelqu'un ſpodóbiti ſe |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | marſikdo ſe drugim v' obras perlisuje, ino sa herbtam jim ſhkódovati shelí; marſikdo ſe nedolshniga dela, ſkrivèj pa gerde ino gerde |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſo bili she ſkorej sgubljeni. “ — Tak ſerd, ki shelí drugim ſhkódovati, ni is Boga. V' Jerusalem gredé je Jesuſ nékedaj v' |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | ke se s'tega njegova svitloba, inu ſhlahtnuſt doliuſame. Kaj shkoduva pshenizhnemu ſernu, de bo is nogame poteptanu, inu po ſimi |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | uſſakemu reſodenesh; ſakaj tu je ena velika samapashnoſt, inu veliku shkoduva, temuzh ſaderſhè se pruti uſſakemu ſveſtu. Kar ni pravet, tu |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | Nezh naposhlushaj, kar poshtenoſti shkoduva, kar k'nezhemernoſte sluſhe, kar zbaſt, inu reſglas svojega bliſhnega |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | spontan, al veliku shkoduva. Ena s'teh narvezheh abotnij zhlovoshkega ſhivlenja je leta: nezh |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | drugim varvati; kar je po lętu nuznu, to po simi skodije; v' tem Meſzi ſe more zhlovek gorku dershati, gorke ſpishe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | je živina pregòrke piče navajena, ložeji ji potem merzla pijača škodje. Spridena klaja kakoršna si bodi je živini škodljiva ; zató nej |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | naj jo skusi, kteri je potrebuje; če ne pomaga, ne škodje tudi ne. De korún ali krompir pri vožnji ne zmerzne |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | od turšice pride, zamore kmetovavec dobro oberniti. Toča ji malo škodje, in ona se skorej po vsih krajih dobro obnaša. Mende |
| Zlata Vas (1850): | zadene, de po njih do zemlje priti more, nič ne škodje. ” Tako je rekel Ožbé in pelje kmete na farovško strého |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | se spridi, da ga živina ne jé rada in ji škodje. To odverniti naj se tako senó osolí — na 2 centa |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | biti, ker koze ne morejo veliko mraza preterpeti, ki jim škodje. Da pa ni presoparčen, ga je treba večkrat izkidati. Nad |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | ali plesnjiv. Za pse je posebno dobro slani kruh. 4. Škodje jim protinatorja jed, posebno pa poper in druge takošne začimbe |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | domu spravljeno, plesnjivo ali nečedno, prašno, blatno ali sicer pokvarjeno škodje; molznim kravam je škodljivo, ako se jim preveč zelnega perja |
| Najdenček (1860): | da bi listnika nihče ne našel; staremu, stiskaču nič ne škodje, in ojster uk bi mu bilo za prihodnje, svoje zaupanje |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | ki se semtertje v brege zapikuje, in nič jim ne škoduje vse to *). V Zagrebu 15. junija 1856. K. Žavničan. Popotni |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | piti, je ſkodliv, ſe rad kamen, inu vodeniza naſtavi, tudi ſhkodije jetram, ſulseni, inu mehurju. LISTOVGNOJA OPRAVILA. Na poli s' mejazham |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | bres téga ; kér zél dan na shnablju tiſhi, tako sló ſhkódje, Savolj tega imá toliko naſhih kmetov raka na uſtnizah, kakor |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | kmalo pa, ko ſe oſahne, ſe sdrobi ; satorej ji ne ſhkodje, ako bi bila v mokrim rasorana. Apnénka vezh mokrote pije |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | je doſtikrat raslozheno od perviga. Tlſte murve, kterim mras manj ſhkoduje, je tréba bolj ſaditi. Bilipinſke murve, ki imajo ſilno salo |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | vezh da, ked ſmo mi vrędni, Ter nigdar, kar nam ſhkoduva. Napotratuj tok' vſe shive dny V' godernanju, in' nevoli. Skerb |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | vezh da, ku ſmo mi urędni, Ter nikdar, kar nam ſhkoduva. Ne potratuj tvoje uſe dny V' godernanju, in' nevoli. Skerb |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | al pelen med pijazho dati, de jim skodlive ſhivadi ne skodjejo, tudi jih na frishni peſhnati semli puſti leshati. Pred S. |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | inu nar ta sadna bode nar bolſhi, ti ſredni povshi skodjejo. Ta perva sna ſe popaſti, ta sadna pa ne. Sadú |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | in senožet v pravi daljavi kakošne 4 sežnje saksebi, sadežem škodjejo, bi imela sicer po mnozih skušnjah druzih deželá že davno |
| Zoologija (1875): | mora vže v svojo hasen te ptice gojiti in braniti. Škodujejo nam pa razmerno prav malo. Jako redko se prigodi, da |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | dati móra, de velíke drevéſa v rodovitnih vertih travi nekoliko ſhkodjejo, je pa dobizhek vunder vezhji, kakor sguba. Drevo , pri kterim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | takrat dôbro tekne, kadar ſe po malim shivini pokladuje, ſizer ſhkodjejo nji. Kdo tedaj shelji, ſvojo goved hitro ſpitati, naj en |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | uzhijo poljſko perdelanje kraſti. i. t. d.— Take paſhnje ne ſhkodjejo ſamo shivini, ampak tudi she majhne otroke k hudobnim navadam |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | kjer je doſti takih ptizhev, goſenze nikoli drevju veliko ne ſhkodvajo. Tam pa, kamor taki ptizhi ne doidejo , goſenze zele verte |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſerſhéne, ki radi v drevju sâlégo délajo in tako drevju ſhkodvajo, satiraj. — Per ſadnimu mladimu drevju poſtranſke mladike gladko poréshi. — Novo |
| Tiun - Lin (1891): | vsoto, ker se nikdo ni hotel več boriti in je škodoželjno smeje se otišel s svojimi tovariši. Ko se je zvečer |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Bernhard v' jeshushavam jemenu Amen. SHEBRANJE natu. O ti Sveti shkof inv marternk S. Bernhard kateri si klazhe natei skali s' |
| Genovefa (1841): | ſhkofu pové, in mu tudi ſhe vſe ſvóje miſli rasodene. Shkôf ſe je |
| Genovefa (1841): | puſhavniſhtvo vloshiti. Na déſni sraven Genovefine votline je bila kapeliza. Shkôf Hidolp jo je poſvétil, in ljudſtvo jo je zérkêv goſpé |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | 1. dan Grudna pretečeniga leta. (Ladislav Pyrker), patrijarh in veliki škof v Erlavi na Ogerskim, zraven tega pa tudi slavni pesnik |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | bližnjih in daljnih krajev skupej prišli. Njih ekscelencija, naš milostljivi škof in knez gosp. Anton Alojzi; potem vodja kmetijske in obertniske |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | in vikši zapovednik pomorstva, še le 26 let star. (Vikši škof v Ostrogoni (Gran) in Ogerski Primas,) žlahtni gosp. Jožef Kopacsy |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | poslanci iz Koroškiga, Štajarskiga in Teržaškiga (med temi tudi milostljivi škof Teržaški g. g. Jernej Legat) v ravno tem namenu v |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | bojo v mnogoverstnih jezicih terpele skozi 9 dní; dunajski veliki škof Raušer bo pervi pridigoval v nemškem jeziku. — Parska asekuracija je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | govorili k zbranim vojakom, po opravljeni veliki maši pa višji škof Godeasi z ginljivo besedo v nemškem jeziku k pričujočim oficirjem |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | kjer je bila izdelana lepa kapelica, kjer so maševali poreški škof Peteani. Kapelici nasproti je bil krasen, paviljon za Cesarja in |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | ces. patentom 8. okt. t.l., so tudi svetli knez in škof ljubljanski izvolili duhovno sodnijo v zakonskih (ženitbinih) zadevah, in sicer |
| Genovefa (1841): | sahvalivſhi ſta ſe bres odlóga na pot podála in pobôshni ſhkôf in poſhténi Volk s ſvôjimi ljudmí in veliko derhalijo ſlushabnikov |
| Ta male katechismus (1768): | odgovor dobili; de se imajo Fortunata svojega narvishega Levita ſa shkofa ſvoliti, katire je ſhe bil to ſhlahtno Gospo, inu Udovo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | do prihodne spomladi. (Konec sledí. ) Oglas milostljiviga Ljubljanskiga kneza in škofa zastran Alojzjevša. (Dalje. ) III. Lastnosti mladenčev za prejemo v mladenšnico |
| Divica Orleanska (1848): | tem vitezi v redovnim oblačilu, korarji s kadilnico, ter dva škofa s sveto ampulo, verhepiškop s križem. Temu sledí Jovana z |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Il Diavoletto” je bila te dní ob prihodu milostljivega višjega škofa in kneza gosp. dr. Andreja Gollmayr-a lepa pesem v hebrejskem |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | in vižar vsih vernikov! glej milostljivo na svojiga služabnika našiga škofa I., ki si ga pastirja naše škofije postavil; dodeli mu |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | delj časa, kakor k večemu do konca februarja prihodnjega leta. — Škofje našega cesarstva se bojo spet kmalo snidili na Dunaji v |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | kterega smo unidan omenili. — Po sklepu dunajskega zbora so gg. škofje večidel v petek in saboto zapustili Dunaj ter se podali |
| Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): | sveti mučeniki, Sveti Silvester, Sveti Gregor, Sveti Avguštin, Vsi sveti škofje in spoznovalci, Sveti Benedikt, Sveti Frančišek, Sveti Kamil, |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | je tudi v tiſtih zhaſih od Ogleja , pod njega pervim ſhkofam S. Móharjam, Ilirzam ſvéta véra sabolſhzhala in s zhaſama vſo |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | zoper to se je po svoji dolžnosti uperlo 24 piemonteških škofov in vsi Savojski. — Na Angleškim bojo volitve poslancov kmalo dokončane |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1853): | slavni kardinal Angelo Mai ravno iz vatikanskih rokopisov bukve oglejskih škofov Niceta in Pavlina, in del verste ondašnjih patriarhov na svetlo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1860): | večjo častjo vzel iz rok ubogih kakor iz Vaših. 500 škofov, ki so se po celem svetu za papeža oglasili, bo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | kaplan v Ljubljani per stolni cerkvi, in potem rajnimu prečestitimu škofu Gruberju Avguštinu, kteriga so iz Ljubljane v Salcburg spremili. Bili |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | tudi pravica izpušenja ali odprave izrejencov le per vsakdajšnim Ljubljanskim škofu, tako de tudi za to stran nikomur kakor svoji vesti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | na sebi, kakor tudi prejema sama gré le vsakdajšnjimu Ljubljanskimu škofu, tako sicer, de za to nikomur razun svoji vésti ni |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | gosp. baronu Weingartnu; deželni poglavár pa našimu milostljivimu knezu in škofu gosp. Antonu Alojzju. (Dalje sledí. ) Zvezdoslovje. Pisano od M. Vertovca |
| Biblia (1584): | pogubiti v'pakli. Nekupio ſe li dva Vrabza sa eno Shkufizo? inu ſhe tehiſtih obeden na tla nepade, pres vaſhiga Ozheta |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | naména , ki vsim Slovencam veliki dobiček kaže. Tudi naša slavna škofija, ki vse krepko podpira, kar je Bogú v čast, sveti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Ljubljanske duhovšnice po Njih Prevzvišenosti premilostljivim gospodu gospodu KNEZU-ŠKOFU LJUBLJANSKE ŠKOFIJE ANTONU ALOJZIJU WOLFU v znamnje ponižniga spoštovanja in dolžniga počešenja |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | so mnogospoštovaniga gospoda Antona Slomšeka, korarja, vikšiga šolskiga ogleda Lavantinske škofije i. t. d., po visokim sklepu od 3. tega mesca |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | 12. Maliga serpana iz Celovca dalje peljali. Na meji Labudske škofije je čakalo mnogo ljudstva svojega novoposvečenega knezo-škofa, 16 voz gospode |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | de je iz Ljubniga (Leoben) na Štajerskim, namest iz Ljubljanske škofije domá. P. H. Prederznost se opêče. 2. dan velkiga travna |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | mladenšnico se bodo brez vsiga plačila le ubogi šolarji Ljubljanske škofije in rimsko-katoljške vére jemali, kteri pobožno zaderžanje, nagnjenje in poklic |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | petek in saboto zapustili Dunaj ter se podali v svoje škofije domu. — Za gotovo se pripoveduje, da bojo presvitli cesar letos |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | svojiga služabnika našiga škofa I., ki si ga pastirja naše škofije postavil; dodeli mu, de tistim , čez ktere je postavljen, z |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | in po dobro dokončani tretji nemški šoli ali na ravnost škofii ali po tehantii imena tacih mladenčev z natančno dokazo njih |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | je izvoljen škofji kancelir gosp. K. Velkaverh. Sodivnica bo v škofii. Novičar iz raznih krajev. Ukaz c. k. ministerstva notrajnih oprav |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | prof. dr. L. Vončina, — za tajnika ali zapisovavca je izvoljen škofji kancelir gosp. K. Velkaverh. Sodivnica bo v škofii. Novičar iz |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Alojzjevša. (Dalje. ) III. Lastnosti mladenčev za prejemo v mladenšnico. V škofijsko mladenšnico se bodo brez vsiga plačila le ubogi šolarji Ljubljanske |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | le po dokončanih modroslovskih šolah, kér se od tod v škofijsko (bogoslovsko) duhovšnico vzamejo; ako pa v svojim perzadevanji kaj odnehajo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | ali dobrotniki skerbé, de s tem zadosti previdèn mladeneč v škofijsko mladenšnico stopi. — Sinovi premožnih staršev pa se nikakor ne morejo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | gosp. Jožef Kopacsy, so umerli 18. dan pretečeniga mesca. To škofijstvo ima nar veči dohodke in sicer na leto okoli 800,000 |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | dajale. Terſt, ki je bil popred kakor ſadaj Kamnik ali Shkofja Loka, je hitro ſe boljſhal; ſhtevilo njega prebivavzov je v |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | zreži in te koščike tudi po obeh plateh rumenkasto zapeci. Škofov kruh. Zmešaj testo kakor per suharji (cvibaku), perdeni pa potem |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | v Terſtu pri bukvarju Favargerju; — v Gorizi pri zhaſtitljivim goſpodu Shkolaſtu V. Stanigu, ki ima ſploh sa Goriſhko vſe ſlovénſke bukve |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | kruh. 176. Župa z rezanci in perutninno drobnjavo. Meso s školjčno polivko in peso. Kislo zelje s ptički. Jelenov kosc per |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Pošteta z golobi. 76. Perutninna drobnjava na župi. Meso s školjčno polivko. Špinača z mesenimi klobasicami. Pečeni puran. Solata. 77 Telečje |
| Zoologija (1875): | še celó vvrtajo v kamen ob morskih bregovih. Izmed sladkovodnih školjk imenujemo: Jezerske školjke ali brezzobke (Anadonta) tencih lupin, brez zob |
| Zoologija (1875): | Od morskih školjk navajamo: Živi sveder (Teredo navalis) je debel kakor gosje pero |
| Zoologija (1875): | in zob na sklepu. Pri nas je navadna malarska potočna školjka (Unio pictorum), zato tako imenovana, ker se sem ter tam |
| Zoologija (1875): | na pr. pri polži, ali pa iz dveh, kakor pri školjkah. Mekužci prebivajo v vodi, in sicer največ, in ob enem |
| Zoologija (1875): | preobrazbo imenujemo nazadujočo. Nahajajo se prilepljeni na skalah, kolih, ladijah, školjkah, rakovicah in halugah. Najbolj znani so: Račji kljun ali lopar |
| Zoologija (1875): | se na ven blizu ust. *) Hranijo se majhnimi raki in školjkami, a izmed mnozih vrst so nekatere tudi užitne. Najbolj znane |
| Mineralogija in geognozija (1871): | okamninah spoznati od druzih, tù jim po pravici pravimo vodilne školjke, vodilne okamnine. V rastlinstvu Jurske tvorbe čutimo napredek, ker zunaj |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | Hitro grém tje, da si jih veliko naberem in svoje školjke ž njimi napolnim. Pri teh besedah skoči in dirja k |
| Zoologija (1875): | gornje čeljustnice M, solznice L, ličnice Z, nebnice in nosne školjke. Posamezni ste: ralo in spodnja čeljustnica Md. Te imenovane kosti |
| Zoologija (1875): | pod. 140.). Peti razred: Školjke; Conchiferae. Za človeški živež so školjke imenitniše nego veliki razred polžev, akoravno jih je manj po |
| Zoologija (1875): | imenitne za geologijo. (Glej v mineralogiji pod. 140.). Peti razred: Školjke; Conchiferae. Za človeški živež so školjke imenitniše nego veliki razred |
| Zoologija (1875): | večkrat še vzajemni zobci in jamice, ki se prikladno vjemajo. Školjke živé večidel na dnu vodá, kjer se z nožno mišico |
| Zoologija (1875): | v kamen ob morskih bregovih. Izmed sladkovodnih školjk imenujemo: Jezerske školjke ali brezzobke (Anadonta) tencih lupin, brez zob na sklepu. Razlikujemo |
| Zoologija (1875): | številu, štejemo namreč kacih 5000 živih in 8000 fosilnih vrst. Školjke so zaprte v dve lupini, ki ste tako zvanim sklepom |
| Zoologija (1875): | labodsko (A. cygnea) in manjšo račjo brezzobko (A. anatina). Potočne školjke (Unio) imajo debelejše lupine in zob na sklepu. Pri nas |
| Rudninoslovje (1867): | na Koroškem , v Idrii i v Jelovici na Kranjskem. Lep školjkast mramor se nahaja v Plajbergu i na Obiru, a lep |
| Mineralogija in geognozija (1871): | take, da ga lahko spoznamo. Kolje se popolnoma, loma je školjkastega, trskastega, neravnega; t. = 3; g. = 2.6 do 2.7; ako ga |
| Rudninoslovje (1867): | vštrit romboedrovih ploskev se izvrstno kolje, a lomi se nepopolnoma školjkasto; svetlost je stekléna, i vléče malo na biserno. Jeklénec- |
| Sacrum promptuarium (1695): | jokajna, inu ſolſs nej mogal odgovorit, Liſiza mu poda en shkupnik, rekozh: Vſimi moj oſsel leta fazonetel, ter obrishi tvoje ſolſe |
| Sacrum promptuarium (1695): | kateri shlushi pojdi kamar hozhe more terpeti. Leta fazonetel, namrezh shkupnik, polek fazonetela S. Joſepha shenkam vam hlapzom, inu deklam, ter |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | slovenskih copernic, ktere ponoči, vsaka pri svojim možu namesto sebe škopnik pustivši, tam na ples letajo, kar vender v naši dobi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Vestfalski šegi v Adersbaški predivnici na Češkim; 2) novo štajarsko škoporeznico; 3) razlaganje novih skušinj, ktere očitno kažejo, de je nar |
| Zeleni listi (1896): | z rokama in ni se mogel dosti načuditi umetnosti krotkega škorca. A kmalu je bilo Mirkovo veselje pri kraju. Spomnil se |
| Zeleni listi (1896): | v kateri je bil lepi ptič škorec. Gospod je začel škorca izpraševati in škorec je lepo in razločno odgovarjal. Oj, to |
| Zeleni listi (1896): | dolgo ne izostane. »Lepó vas zahvaljujem, da ste mi pokazali škorca«, reče gospodu baronu ter se poslovi. »No, pa kmalu zopet |
| Zeleni listi (1896): | takoj drugi dan zopet v grajščino, da bi videl lepega škorca, ki se |
| Zoologija (1875): | Škorcu soroden je tudi rožičasti drozeg (Gracula rosea), ki časih pride |
| Zeleni listi (1896): | bil lepi ptič škorec. Gospod je začel škorca izpraševati in škorec je lepo in razločno odgovarjal. Oj, to je bilo veselje |
| Zeleni listi (1896): | gospodom v stransko sobo, v kateri je bil lepi ptič škorec. Gospod je začel škorca izpraševati in škorec je lepo in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | nosijo bele po mažarsko skrojene hlače. Semčan in Kosteljic nosita Škornje, kar jima prav lepo stoji h hlačam. Poljanci, Viničanje in |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | četerti Učnik. No, na čim pa stojiš? Učenec. Četerti: moje škornje. Balant. Š. Teržičanski. Novičar iz austrijanskih krajev. V Zadru je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | delam ila pridêne en del kalafonje (goselne smôle). (Za podplate škorinj ali čevljev) ni boljšiga, jih pràv terdne narediti, kakor jih |
| Robinson mlajši (1849): | polne truge — škrinje oblačil, perila — pertenina — rušenske odeteli; črevlji škornice, škorni — boti ino sto drugih reči, za ktero vsako bi vžásneni |
| Robinson mlajši (1849): | je prinesel dve škarlupini polni vode, ino ju k ležišu postavil. Pak je tude |
| Robinson mlajši (1849): | bile polne truge — škrinje oblačil, perila — pertenina — rušenske odeteli; črevlji škornice, škorni — boti ino sto drugih reči, za ktero vsako bi |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | bilo tih malih možičkov vsih tako strah in groza? Mali škorpion, ki leno po tleh šajtá in v tamnih kotih tiči |
| Maria Stuart (1861): | Elizabeta. Ste vidili Morgana, Roseta, Zvijaškega vladika? Mortimer. Z vsimi Škoti Pregnanimi sem se soznanil v Remi, Ki strele mečejo na |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | kar se je neka bratovšina treznosti snidila v Invernesu v Škocii. Mnogo se je govorilo in pomenkovalo v tem zboru, kar |
| Maria Stuart (1861): | se. Paulet. Bodite brez skerbi. Marija. Pustite moje Služabnike na Škotsko brez žalitve, Al na Francozko, kamor si želé. Burleigh. Že |
| Maria Stuart (1861): | kraji. Razkropljeni so tovarši, Raztergane vse niti naše zveze. Na Škotsko jaz nabirat novih grem Prijatlov; zdaj je v vaši roci |
| Botanika (1875): | pri krasnej belokosmatej planinki (Gnaphalium Leontopodium) in pri tako imenovanem škotskem bršljanu (Mikania scandeus), priljubljenej rastlini za v viseče lonce. Zdravilstvu |
| Maria Stuart (1861): | ogled. Morivec, kterega je klelo ljudstvo, Je nosil v slavi škotski meč kraljevi Po edimborskih ulicah pred vami; Z orožjem ste |
| Maria Stuart (1861): | imajo brez odloga V Fotheringhaj poslati rabeljna, Da smert kraljici škotski napove, Da jo usmerti, ko se pervi dan Zazna. Tu |
| Zoologija (1875): | 137. Bromelia 126. Bromus 118. Brošč 139. Bršljan 161. Bršljan škotski 136. Brusnica 139. Bryonia 154. Buča 154. Bukev 131. |
| Mineralogija in geognozija (1871): | mnogo apna, tako zvanega aragonita. Na Islandu pušča Geyser kremenato škraljup. Tudi železno rudo puščajo nektere vode, tako zvano mlačno rudo |
| Mineralogija in geognozija (1871): | jele so se sesedati, napravila se je tanka preproga, šibka škraljup po vrhu gorečega jedra, ločeča parokrog od jedra. S tem |
| Mineralogija in geognozija (1871): | jezera in močvirja deloma posušé, napravi se ob bregu slana škraljup. |
| Zoologija (1875): | služijo za dihanje pluča, v vodi živeči členarji pa dihajo škrgami. Členarje imenujemo te živali, ker nahajamo na različnih obročkih mnogobrojne |
| Mineralogija in geognozija (1871): | Zmes njegova je razločna, pa tudi nerazločna, zrnasta ali gosta, škrilasta, tudi porfirasta; včasi mehurčasta ali mandeljnasta, ako so puhline izpolnjene |
| Mineralogija in geognozija (1871): | potiplje, lojnat; tinjca je malo ali nič; granulit, često nekoliko škrilasta drobno zrnčasta zmes iz felsita (živca) in kvarca, skoraj zmerom |
| Mineralogija in geognozija (1871): | oglokislega apnenca in gline, ki je gosta do prstenasta, tudi škrilasta, malokedaj drobnozrnasta. Laporji so sivi, rumenkasti, rdečkasti, zelenkasti, višnjevi, črni |
| Mineralogija in geognozija (1871): | granit, roženčev škrilnik in porfir. Zvrsti njegovi sta porfirasti in škrilasti sienit. |
| Mineralogija in geognozija (1871): | tinjec zadržeč, včasi ga ima celó toliko, da se smé škrilasti drob imenovati (pr. §. 98). Drugi tinjčevi peščenci so psammit |
| Mineralogija in geognozija (1871): | se poznava s povečalnim steklom ali se pa ločbeno razkroji. Škrilasto je kamenje tako, ki se zlasti v eno mer lahko |
| Mineralogija in geognozija (1871): | več ali manj premenila, zovemo metamorfno kamenje; le-sem se šteje škrilasto kamenje. Včasi. zadrži kamenje slučajno primešane (akcesorične) kristale, ki so |
| Mineralogija in geognozija (1871): | Bachergebirge. Pohrbtje, Bergrücken. Poklina gl. razpoka. Poliren likati. Polirschiefer, gladilni škriljnik, 34, 139. Polopal, Halbopal, 33. Polprozoren, halbdurchsichtig. Polyanit oder Graumanganerz |
| Mineralogija in geognozija (1871): | Graphit, tuha, 30. Graumanganerz gl. Mangana. Grauwacke, drob. Grauwackenschiefer, drobov škriljnik, 69. Greben, Felskamm. Grebenatka, Kammmuschel. Grebenovec, Markasit oder Kammerz. Greisen |
| Mineralogija in geognozija (1871): | skladi. 3. Svitli, deloma marmorasti apnenci. 4. Črni apnenci. 5. Škrilnik in peščeni tuffi. 6. Neskladasti apnenci. Zgornja trias v Alpah |
| Mineralogija in geognozija (1871): | mnozih krajih so ti apnenci postali dolomit; s peščenci in škrilniki Werfenskih skladov se mnogovrstno menjajo, zdaj so pod njimi zdaj |
| Mineralogija in geognozija (1871): | in apnencem. V viših legah drugači kakor kri rdeči Werfenski škrilniki in peščenci dostikrat premené svojo barvo v rumenkasto, rujavo ali |
| Mineralogija in geognozija (1871): | vodenih. Samo toliko povémo, da granit nastopi takrat kakor kristalinski škrilniki, celó vánj vpleten; granit pa se je potem še vzdigoval |
| Mineralogija in geognozija (1871): | temnih (mnogokrat rujavkasto-sivih) apnencev in apnenih škrilnikov, rdeči in zeleni škrilniki, kterih malokedaj manjka, že od daleč napovedujejo Werfenske sklade. Naticella |
| Mineralogija in geognozija (1871): | iz teh besedi previdimo, da ti skladi niso enolični, ampak škrilniki se menjajo z drobno- in debelo-zrnatim peščencem, dalje z breccio |
| Mineralogija in geognozija (1871): | iz vode, koji vsi stojé eden vrh druzega na kristalinskih škrilnikih brez okamnin, imenovanih pragorje ali temeljno gorovje. To je bila |
| Mineralogija in geognozija (1871): | Od Werfenskih skladov pravi Peters: „V skupku obstoječem iz laporato-peščenih škrilnikov in tanko skladastih, temnih (mnogokrat rujavkasto-sivih) apnencev in apnenih škrilnikov |
| Mineralogija in geognozija (1871): | škrilnikov in tanko skladastih, temnih (mnogokrat rujavkasto-sivih) apnencev in apnenih škrilnikov, rdeči in zeleni škrilniki, kterih malokedaj manjka, že od daleč |
| Mineralogija in geognozija (1871): | so pa bolj tablam podobne, koje še tanjše postanejo v škrilniku. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | nad Šiško, in Golovec pa je iz pešenega in ilovnatega škerlovja. Močvirni svet kaže v dnu belo rumenkasto ali sivkasto ilovico |
| Robinson mlajši (1849): | medena kuhinjska posoda; esu — tu so takaj bile polne truge — škrinje oblačil, perila — pertenina — rušenske odeteli; črevlji škornice, škorni — boti ino |
| Revček Andrejček (1891): | ustopivši. ) Kaj pa je? Anže. Zmikavt Matija je razbil Pavletovo škrinjo in jo je izpraznil. Matija (Anžeta še vedno držeč). Da |
| Tiun - Lin (1891): | Ko se je premaganec zopet zavedel in z zobmi škripaje vstal, spravil je že Robin dobre volje znatno vsoto, ker |
| Gozdovnik (1898): | trepetala pod preveliko razburjenostjo. Čutila se je grozna razjarjenost v škripajočemu glasu, ko je pest položil Pepotu na rame in se |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | bódo vèrgli v' pęzh tiga ognja. Tam bó jokanje inu ſhkripanje tih sób. |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | bódo vèrgli v' pęzh tiga ognja: tam bó jók, inu ſhkripanje tih ſób. 51. Ali ſte vy saſtopili vſe letó? Ony |
| Sacrum promptuarium (1695): | ral, de Saul je s' ſobmy shkripal, vjedal, inu okuli ſebe vſe tergal, resbial, inu ſhraial, de |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | so leteli, da se je iz njih kadilo sneg je škripal in po kolovozu so skakljali vrabci — hudo jih je zeblo |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | se iz gobca in nosnic cedi in grozno smerdi. Živinče škriplje z zobmi, kedar leži, in menile hujše bolečine terpi, kakor |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | ali štirih dneh. O tem času živinče dostikrat z zobmi škriplje, oči vedno navskriž vleče, ki so vnete in polne vode |
| Gozdovnik (1898): | od Komanča! kdo ti dovoljuje, da se brigaš za naju? « škriplje Mešanik ter skoči v Komanča, ki pa odskoči in zdaj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | pri S. Andreji v Loški fari; Jožefu Dulerju iz Velkih Škerjanč v Novomeški komisii; Tomažu Jarcu iz Stranske vasí Dobravske fare |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Škerjanci nad rošem pečeni. Škerjance čisto oskubi, glave odsekaj, čeve varno |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Meso z mandelnovim hrenam. Jurčki v mešanci iz telečjiga mesa. Škerjanci nad rošem pečeni. 88. Zarumenjena močnata župa. Meso s sardeljino |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | vſtane kmet, hiti k delu in ſe veſeli, ko mu ſhkerjanez pod nebam prepeva; sadovoljno preneſe tésho dneva; kako mu pa |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1861): | teží preveč strešja. Barva ne dela nobenega razločka, ali so škerli sive, černe, zelene ali pa rudeče. Poglavitna reč je, da |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1861): | jih ni. Obertnijska skušnja. (Kako razsoditi: ali so škrili ali škerli za streho dobre ali ne). Dobra škrilna ploša (Dachschiefer) je |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | uſſellej gorijemallu, dokler sem bla k' nebeshki zhaſti goriuſeta. 2. Shkerlat, inu bele ſhide, pirelni, inu dragi kameni s'zelega svejta |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | Sama ſebi je ona prelepu oblazhilu naredila: belle shide, inu shkerlat je nje oblazhilu. Nje mosh je shlahtn na uratah, kader |
| Kratkozhasne uganke (1788): | mesú je ked mlęku węlu: moj gvant ked kry, ali shkerlat erdezh: moje ſtanuvanje je is slabem liſtjam pokrytu: al na |
| Stric Tomaž (1853): | lesketale izpod gostih in dolgih obervi. Lepo oblačilo, rudeče ko škerlat, ga pokriva in njegovo krasoto še bolj povečuje. V hip |
| Najdenček (1860): | gospo po francozko govorila. Ta pa je postala rudeča kot škerlat in jecljala je nekaj tudi v francozkim jeziku. Zdelo se |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | vsi grehi, in če bi bili tudi tako rudeči ko škerlat, in če bi jih imel še toliko, odpusté, če se |
| Rudninoslovje (1867): | sije kot démant ali tudi kot kovina, rdeč je kot škrlat, razo ima rjavkasto-rdečo, poluprozóren je, krhak, trd skoro kot jédavec |
| Oče naš (1885): | in vaših grehov umilo, in če bi bili rudeči, kakor škrlat“. „Moji grehi so tudi rudeči kakor kri“, je rekel Marton |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | ſpet ſtrahoma sdihuje, meni ſe sdijo ravno tako rudezhi, kakor ſhkarlát; ino tiga je krajiz ſhkarláta kriv, ki ſim ga vkradla |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Je bil bogat mosh, pravi Jesuſ, kteri ſe je v' ſhkerlat ino tenzhízo oblazhil, ino vſak dan shidano goſtíl. Bil je |
| Genovefa (1841): | ſo bile nektére jagode shé sréle in bolj rudézhe, kakor ſhkerlât. „Ali ſo to tudi zvetlíze? ” je vpraſhal ſant „Nak', je |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | sdijo ravno tako rudezhi, kakor ſhkarlát; ino tiga je krajiz ſhkarláta kriv, ki ſim ga vkradla, ino ſkrivaj prodala. ” Ozhitno sdaj |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | kako je bila sheljna nove jedi poſkuſiti, de je koſ ſhkarláta sa nekoljko dnarjov ino sa te rake dala. Kakorkolj shaloſtni |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | bolezhin vſiga blediga, ſ' ternjevo krono na glavi ino ſ' ſhkerlataſtim plajſhem ogernjeniga je Pilat pred ljudſtvo peljal, ino milo rezhe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | in mladenzhkov, in ſo prejeli ſholſke ſpominjke (prämium), bukve v ſhkerlataſtim uſnju s slatim poreſkam (Goldschnitt), letnizami in pervimi zherkami imena |
| Kemija (1869): | raztopina ni pregosta, spromeni se zelena barva v lepo bagreno (škrlatasto), ker se je spojina prevrgla v manganovo prekisli kalij (übermangansaures |
| Rudninoslovje (1867): | ráskava i nadúhla; síje kakor demant, barve je črníkaste ali škrlataste i tudi take raze, poluprozórna je ali neprozórna. Pirargirít je |
| Rudninoslovje (1867): | ráskava i nadúhla; sije kakor demant, barve je črnikaste ali škrlataste i tudi take raze, poluprozorna je ali neprozorna. Pirargirit je |
| Rudninoslovje (1867): | Lomi se školjkasto, sije kot demant, barve i raze je škrlataste, poluprozorna je ali pa samo na robéh prozórna; melka je |
| Botanika (1875): | najlepši travniška krvomočnica (Geranium pratense) z velikim modrim cvetom in škrlatno rudeča krvava krvomočnica (Geranium sanguineum). Krasna je tudi vrh Črne |
| Botanika (1875): | Strupene so pa: škrlatno rudeča, belopikasta mušnica (Agaricus muscarius) in škrlatno rudeča golobica (Agaricus integer) in mlečnica (Agaricus ruber), Rumena lesičica |
| Botanika (1875): | drugačno barvo, kakor zeleno, kakor, n. pr. pri Fuchsiji, lepo škrlatno rudečo. Mnogokrat ni čaše ali pa kmali odpade; n. pr. |
| Botanika (1875): | campestris), sirovka (Agaricus deliciosus); vse za jed. Strupene so pa: škrlatno rudeča, belopikasta mušnica (Agaricus muscarius) in škrlatno rudeča golobica (Agaricus |
| Botanika (1875): | med njimi so nektere neizmérno mične, kakor n. pr. lepo škrlatno rudeča Delesseria. Za živež in za sluzav prsni lek služi |
| Kemija (1869): | velikej množini vrele vode se skrob raztopi ali ne popolnoma. Skrob sploh nima volje spajati se kemično z drugimi tvarmi, samo |
| Kemija (1869): | vlaknina pod raznimi vplivi sprominja. 2. Skrob: C12H10O10. (Stärke, Amylum). Skrob se nahaja v jako mnogih rastlinskih delih, zlasti v žitnem |
| Kemija (1869): | znano močnato lép (Kleister). Na velikej množini vrele vode se skrob raztopi ali ne popolnoma. Skrob sploh nima volje spajati se |
| Kemija (1869): | in zmečkajo in potem z vodo zmešajo, usede se beli skrob na dno. Z večkratnim pranjem se skrob očisti in posuši |
| Kemija (1869): | na dno. Z večkratnim pranjem se skrob očisti in posuši. Skrob je v mrzlej vodi in v vinskem cvetu neraztopen. V |
| Kemija (1869): | usede se beli skrob na dno. Z večkratnim pranjem se skrob očisti in posuši. Skrob je v mrzlej vodi in v |
| Kemija (1869): | v ktere se rastlinska vlaknina pod raznimi vplivi sprominja. 2. Skrob: C12H10O10. (Stärke, Amylum). Skrob se nahaja v jako mnogih rastlinskih |
| Kemija (1869): | moremo s škrobom dokazati tudi najmanjo množino joda, in narobe skrob z jodom. |
| Kemija (1869): | jeklenica, 426. Staničnina, Zellstoflf Pflanzenfaser, 479. Stanijol, Stanniol, 430. Starke, skrob, 480. Starkegummi, skrobova guma, 481. Starkezucker, skrobov slador, 481, 485. |
| Botanika (1875): | mnogokrat spet pozneje spremené v kapljine; taka živila so staničnina, škrob, slador, olja. V ličjem staničji nahajamo sosebno kavčuk in alkaloide |
| Botanika (1875): | v zunanjih plodovih delih nakupičeno staničje, ki ima v sebi škrob, slador, sluz, tolščo ali kisline itd., zavolj česar so ti |
| Botanika (1875): | bogato na duševčevih spojinah, v njem se nikdar ne nareja škrob, pač se pa narejajo v njem nove stanice. Živilno ali |
| Kemija (1869): | v hudej vročini hitro izpeče. Žitno zrno ima v sebi skroba, rastlinske vlaknine, rastlinskega kleja, fosfornatih soli in moševine (lesne vlaknine |
| Kemija (1869): | potrebno zarad hitrejše in lažje prebave. Ob enem se nekoliko skroba promeni v gumo, ki se potem raztaplja v vodenej pari |
| Kemija (1869): | se v vodi, spreša in pomeša z 10 odstotki krompirjevega škroba. Žestinske ali opojne pijače delajo se vse iz zevrelih sladorovnatih |
| Botanika (1875): | V podobi 32. vidimo zrno škroba, dobljenega iz podzemljic; ono je sostavljeno kakor čebula iz druga |
| Botanika (1875): | korenine, pri čem se za prvi živež porabi bogata zaloga škroba (močca) v staničji. To vidimo na znanih naših rastlinah gomoljnicah |
| Botanika (1875): | leči podobnih zrn velika množina prav drobnih zrn; zrna ovsenega škroba se vidijo pod mikroskopom, ki prav močno povečava, po vrh |
| Kemija (1869): | vijolčaste barve. Ta prikazen je tako očitna, da moremo s škrobom dokazati tudi najmanjo množino joda, in narobe skrob z jodom |
| Kemija (1869): | Stanniol, 430. Starke, skrob, 480. Starkegummi, skrobova guma, 481. Starkezucker, skrobov slador, 481, 485. Stearinsaure, stearinova kislina, 463. Stearopten, 487. Steingut |
| Kemija (1869): | Grunspan, zeleni volk, zelenica, 434, 463. Guma, Gummi, 482. Guma skrobova, Starkegummi, 481. Tragantgummi, Guma tragantova 482. Gumiguti, 490. Gummi elasticum |
| Kemija (1869): | Zellstoflf Pflanzenfaser, 479. Stanijol, Stanniol, 430. Starke, skrob, 480. Starkegummi, skrobova guma, 481. Starkezucker, skrobov slador, 481, 485. Stearinsaure, stearinova kislina |
| Fizika (1869): | stoji kapljina enako visoko nad dnom. To nahajamo potrjeno pri škropilnicah, pri čajniku, pri oljenki, v kterih napravah stoji kapljina v |
| Viljem Tell (1862): | ko se v presladkem veselji zbudí, Srebrna mu prsi vodica škropí. Doni iz globine: Ti, deček, si moj! |
| Kemija (1869): | kislino, ker bi se kislina tako razvročila, da bi okoli škropila ravno tako kakor razbeljena mast, ako vode va-njo vliješ. |
| Oče naš (1885): | sem že danes zmolila in z blagoslovljeno vodo sem ga škropila; pa molitev ne more namestiti svetega krsta, nobena voda nima |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | vodé! ” In zdaj so jo po vnétim obrazu z vodó škropile ; to ji je pa takó hudo storilo, de jo kar |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | govoreč Rajko stopi k vodi in začne vodo proti solncu škropiti. Za tri dni se vleže voda in ribič Marko pelja |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | na hlap ali na ſapo prineſti in ga s vodo ſhkropiti. 2. Bersh ko je mogozhe je tréba ſape ſkosi uſta |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | ne storí; voda se zna pa tudi porabiti ali za poškropljenje po vertnih gredah ali pri kaki nesreči ognja itd. Ob |
| Zoologija (1875): | 169, je tri do štiri črevlje dolga, ima jako tesno škržno poč, in zategadelj |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | nič ne boji, Ga večja nesreča prav kmalu dobí. 38. Škvorec. Stari ptičar Matevž je imel škvorca, ki je znal nekatere |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | besede prav razločno izgovarjati. Č je na priliko Matevž rekel: „Škvorec, kje si? “ vselej je prav gladko in glasno odgovoril: „Tukaj |
| Valenštajn (1866): | zvrti, prime se za stol. ) Poznal Po čopu se na šlemu je i dolzih Laseh, ki so se razvezali v naglem |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | ondašnji stari pregovor „veiko gób, veliko nadlóg”, žalibog! poterdil. Iz Šleskiga piše zastran slovanskiga jezika v kancelijah Dunajski časnik „Oest. Corresp |
| Mineralogija in geognozija (1871): | Halle v Harzu; Zwickau, Chemnitz na Saksonskem; Waldenburg, Schatzlar na Šleskem; v Mislovici pri. Krakovi; v Brnu na Moravskem; v Rakovniškem |
| Občno vzgojeslovje (1887): | zavodi za gluhonemce so povsod v Avstriji razen na Solnograškem, Šleskem, Bukovinskem, v Dalmaciji in na Kranjskem. |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | ali poljskim jeziku pridevalo, da bi jih tudi nenemci na Šleskim razumeli, bi imel le nemški jezik veljavnost pervotniga vradniga jezika |
| Ferdinand (1884): | Alfonz je šel s Ferdinandom in njegovo obiteljo nemudoma na Šlezko, da vidi oni grad. Našel je lepšega, nego se je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Pretečeno leto jih je bilo v Brézlavi, poglavnim mesti Boruške Šilezije, nekaj čez 900 vkup prišlo; letas pa k desetimu zboru |
| Sveti večer (1866): | součenca, pa kmetje mi niso znali povedati, ktera cesta v Šlezijo pelje. Torej se klatim sem ter tje in beračim; kaj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | severnih krajih Nemškiga je pa bila sploh slaba letina, na Šlezkim srednja. V južnih krajih Rusovskiga tožijo čez slabo letino; boljši |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Moravskim, gornjim Ogerskim, v južnih slavjanskih krajih, na Pozenskim in Šlezskim i. d. t. (kjer so si namreč take bukvarnice že |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | kupe dela imela, ko še niso na Češkim, Marskim in Šlezskim sukna z mašinami delali. Glejte, kako so se časi spreobernili |
| Sacrum promptuarium (1695): | mu nej savupat, inu de ſi lih s' repam ſe shmajhla mu nej veruati: Gre s' hishe mati, mazhek samerka de |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | na Šentjanževo pijan ne bo. Pozno v noči se prek Šmarnje gore proti domu pol ure deleč v Zaverh podá. Na |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | piſati isuzhila. (Novi móſt zhes Şavo) delajo na brodu pod Şhmarno goro, ki bo, zhe pojde delo naglo od rok, jeſeni |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | krompir. ) Na nemſhkim ſo ſkuſhali meſza velikiga ſerpána okol velkiga ˛Shmarna , krompir ſaditi kmálo je perje pokasal, in kader je bil |
| Oče naš (1885): | Drugi dan — v praznik malega šmarna — so dobili Francozje veliko pomoč in so se pripravljali v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | bati zime terdé. — Kakoršni Kimovec, tak prihodni Sušec. — Ob malim Šmarni lastovka uide. S. Toča in copernice. Kaj de je toča |
| Zoologija (1875): | rubecula); plava taščica (L. suecica); pogorelček ali rudečerepka, (L. phoenicurus); šmarnica ali ilovščica (L. Tithys); podskalar (Saxicola) in pevka (Accentor alpinus |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | steno metati. Na Šentjanžev večer star žganjopivčik tako pridno v Šmartnim žganje serklja, kakor de bi mislil, de bo mogel iz |
| Revček Andrejček (1891): | je zaljubljena vanj — kakor — jaz — v svoje citre. Oj ti šment, ti. Sedaj se pa le spravi, Andrejček, imaš že zadosti |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1873): | so stali gospodičina Podkrajšekova, gosp. Nojli, gospá Odi in gosp. Šmid v večih rolah. Gosp. Šmidu, kteremu je Talija podarila lep |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | obiskavali. Rad jih je pogostil in prav duhovito kratkočasil. Krištof Šmid je sviral na glasoviru in peval, razen tega pa posebno |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | Gosp. Krištofa Šmida Korarja Avgustanskega, ZGODBE S. PISMA za MLADE LJUDI. Okrajšane iz |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | DVE POVESTI iz pisem Kristofa Šmida. A. Golobčik. B. Kanarčik. Poslovenil A. P., bogoslovec v Ljubljanski |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | 3. septembra 1854. To so kratke čertice iz življenja Krištof Šmida, ki naj bodo tu na čelu njegovih spisov v spodbudo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | sostavki oznanile Novice v 40. listu, kjer so gosp. F. Šmidt razsodbo slavniga Graškiga zbora nemških kmetovavcov na znanje dali. — Tukajšna |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Šneperka. Odgovor na Vaše vprašanje so dali tudi gosp. F. Šmidt v 40. listu Novic. Z žalostjo smo brali Vaš popis |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | na sapi in na soncu. Na Gorenskim — so nam gosp. Šmidt — povedali, sušijo v več krajih cele jabelka, brez de bi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | slaſti to naturo, de ſe kri priſadi in zherna, kakor ſhmir poſtane pridejo slaſti: 1. od velike vrozhine, 2. od pomankanja |
| Črtice iz življenja Šnakšnepsk... (1859): | Jela je renčati in zobé kazati, da se je mogel Šnakšnepskovski počasi nazaj pomikati. Sedel je spet za mizo in vzel |
| Črtice iz življenja Šnakšnepsk... (1859): | zdaj imenovati ne vem. Ubogi Boštjan je že komaj dihal. Šnakšnepskovski gre zdaj še v svoj kabinet, pa kmalo spet pride |
| Črtice iz življenja Šnakšnepsk... (1859): | le ko smo do kacega frišnega kravjeka prišli, ni mogel Šnakšnepskovski skušnjave premagati, da bi ga ne bil vsaj hitro in |
| Črtice iz življenja Šnakšnepsk... (1859): | pri sebi nosil, potolažiti vedil. Ko pridemo do kosarne, reče Šnakšnepskovski: »Počakajte tukaj enmalo, imam nekaj opraviti. « S temi besedami gre |
| Črtice iz življenja Šnakšnepsk... (1859): | toliko stare, kot poljedelstvo, bi lahko mislil, da je bil Šnakšnepskovski izgled za vse strašila. Le mislite si dolzega in tenkega |
| Črtice iz življenja Šnakšnepsk... (1859): | latvico kislega mleka. Tudi tega se lotiva, ali kar naenkrat Šnakšnepskovski obstane, položi počasi žlico na mizo in gleda stermo za |
| Črtice iz življenja Šnakšnepsk... (1859): | krača, nekaj klobas in kup dobro zapečenih regelj. Ko me Šnakšnepskovski zagleda, mi poda roko in me od nog do glave |
| Črtice iz življenja Šnakšnepsk... (1859): | da sem v Cezarji »agmen novissimum« vedno »zadnji oddelk« prestavljal. Šnakšnepskovski je imel tako zaupanje v me, da brez vsega premislika |
| Črtice iz življenja Šnakšnepsk... (1859): | zadnji ni hotel biti. »Kaj pa počneš Boštjan? « ga nagovori Šnakšnepskovski. »Vun bi rad prišel, pa ne gre po nobeni viži |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | laxiro zhiſtit. Prevezh ſadú ne jeſti, goſsi, kopuni, pure, jerebize, ſhnefi, phaſoni, inu vſse tize ſo srave, ovzhje mlęku je tudi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | deležnike iz vsih krajev našiga Cesarstva. Častit. gospodu — n— iz Šneperka. Odgovor na Vaše vprašanje so dali tudi gosp. F. Šmidt |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | brali Vaš popis, de korúnova bolezin tudi hudo razgraja po Šneperskim in Bistriškim kantonu in v bližnih hrovaških krajih. Vredništvo. Pozdrav |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | in naj vsaj pol ure prav dobro vre. Telečji kos (šnicel). |
| Kuharske Bukve (1799): | ali vezh liber puſtiga govejiga meſa sręshi na resíne ali ſhnite, jeh potolzi, v' moki povalaj, deni v' kaſtrolo v' rasbęleno |
| Kuharske Bukve (1799): | kakor kaſha; dalaj pol libre ſtolzhenih mandelnov, tri ręsíne ali ſhnite v' mlęki namózheniga kruha, enmalo zukra, ſolí, ſladke ſkorie |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | tako le: Kdor mozhno ſhnófa, vsame vſazih 10 minut 1 ſhnòf, in pri vſakim ſhnofu sgubi med tem , ko tobakero iſhe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſhnófa, vsame vſazih 10 minut 1 ſhnòf, in pri vſakim ſhnofu sgubi med tem , ko tobakero iſhe, odpera, tobak jemlje, v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | dan rajta) 2 uri in 24 minut! Naſhi kmetji s ſhnofanjem malo zhaſa sgubé, ker ſhnofati navajeni niſo ; tim vezh pa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſleherni, kdor mozhno ſhnófa, v letu 36 ½ dni s ſhnofanjem sgubi ; in to tako le: Kdor mozhno ſhnófa, vsame vſazih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | dni s ſhnofanjem sgubi ; in to tako le: Kdor mozhno ſhnófa, vsame vſazih 10 minut 1 ſhnòf, in pri vſakim ſhnofu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ki tobak pijejo. Nekdo je prerajtal, de ſleherni, kdor mozhno ſhnófa, v letu 36 ½ dni s ſhnofanjem sgubi ; in to |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | 24 minut! Naſhi kmetji s ſhnofanjem malo zhaſa sgubé, ker ſhnofati navajeni niſo ; tim vezh pa zhaſa sgubé, ko ga pijó |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | modroſt, inu zhednoſt tegnemo ſtaroſti naprejpridti: al ne s'tako ſchobo, ali ßkus narejeno brado, inu druge take otrizhie. Eniga otroka |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | zhednoſt v' tegnemo mi ſtaroſti naprejpridti: al ne s'eno ſchobo, ali ßkus eno narejeno brado, inu druge take otrozhije. Eniga |