- salovec
Kemija (1869): kremenčevo kislino sostavlja magnezija mnoge rudnine, kakor na pr.: lojevec, salovec, stivo, serpentin i. dr. 20. Aluminijum. Al = 13. Gostost = 2,56.
salovec salpeter salpeterplantage salpetersaures salpetrig Salsburi salsola Saltan salutari salutis salvum salz salzen salzgarten salzsaures salzsoole salzthon sam Samarijan samarijanka samaritan Samaritan samaritanka Samasa samec samica samischgerberei samo samoblastnik samočist samočustvo samoglav samoglavec samogolten samohoten samokolnica samokres samoljubnost samopašen samopašnost samopridnost samoprodaja samorasten samorastnica samostalen samostalnost samostan samostanski samosto samostojen samostojno samostrelec samosvesten samosvestje samosvestno samosvoj samosvojen samošestdeset samota samotarec samotarjev samoten samotežen samotno samotrideset samouk samovoljen samovoljnost samozatajevanje samozavest samuč Samuel san sanc Sancta sanctimoniæ sanctitatis sancto sanctus sand Sandorfy sandstein sanguinis sanguinosa sani sanktus sansk. sanskrtski Santa sanja sanjarski sanjati sanje sanjski sapa sapen sapica sapientia sapit sapnik sapnikov Sara Saracen Saraj sardela sardelen sardinski Sarepta sarkoda sarkofag sarnski Sas saški Saško sat satan Satanček satanov sathana satič satis sativa satje satovje saturata saturitas Saturn saturnia sauerling saul saure sausen Sava savana savanski Savel Saveren Savica Savinja Savna saxicola scagati scalen scalnica scandeus scanina scanje scapus scati sch sch. schäfchen schafe schallen schaumkalk scheibe scheidenkunst scheitel scheitelwinkel schellack schenkel schichte schichten schiebtruhe schieferkohle schiesspulver schlagende schlamm Schleicher Schlosser schlott schluss schmelzmittel schnellloth Schofler Schonbrunn Schönbrunn Schonheim schopf schreckliche Schrey schriftgranit schrottenthurm Schtinde schutt Schwammberg Schwammburg schwarz schwarze Schwarzenberg schwarzkohle schwarzmanganerz schwefelkobalt schwefelsalz schwefelsaure schwefelsaures schweflige
| Kemija (1869): | kremenčevo kislino sostavlja magnezija mnoge rudnine, kakor na pr.: lojevec, salovec, stivo, serpentin i. dr. 20. Aluminijum. Al = 13. Gostost = 2,56. |
| Kemija (1869): | Sol Glauberjeva, Glaubersalz, 408. grenka, Bittersalz, 417. Solina, Salzsoole. Solitar, Salpeter, 405, čilski, Chilisalpeter, 408. Solitarnica, Salpeterplantage, 405. Sol kamena, Steinsalz |
| Kemija (1869): | 417. Solina, Salzsoole. Solitar, Salpeter, 405, čilski, Chilisalpeter, 408. Solitarnica, Salpeterplantage, 405. Sol kamena, Steinsalz, 407. Sol krvolužna rdeča, rothes Blutlaugensalz |
| Kemija (1869): | ubermangansaures Kali, 427. Kalij ščavnokisli, oxalsaures Kali, 461. Kalij solitarnokisli, salpetersaures Kali, 405. Kalijum, Kalium, 402. Kali kohlensaures, ogljenčevokisli kalij, 404. |
| Kemija (1869): | soda. Sokis, Suboxyd. Sokislina arzenova, arsenige Saure, 382. Sokislina duščeva, salpetrige Saure, 372. Sokislina fosforova, phosphorige Saure, 380. Sokislina žveplena, schweflige |
| Divica Orleanska (1848): | klicarju :) Kdo pošle te – kdo govori po tebi? Klicár. Grôf Salsburí, britanski vojvoda. Jovana. Klicár, ti lažeš? Lord ne govorí. Le |
| Kemija (1869): | fabrikah. Na morskih bregovih in ob solinah rastó solnate rastline (Salsola in Salicornia), ki nam sožgane dajo ogljenčevokisli natron, NaO.CO2, kteremu |
| Botanika (1875): | red. Lobode (Chenopodeae). Kraj morja in blizo solín rastó solnice (Salsola in Salicornia), ktere so bile bolj imenitne takrat, ko se |
| Razne dela (1870): | Silno velik je oblog. " To de bilo bi mogoče, Car Saltan verjeti noče, Zlo jezi se naš komar, Skor bi serda |
| Razne dela (1870): | po nas ti pošlje on Prav prijazno svoj poklon. " Car Saltan posluša razno To pravlico pazno, pazno, Ter izreče radoved Zapopadek |
| Razne dela (1870): | slava, Dvombe ni, o srečni dan, Tam se bliža car Saltan! Vidši morja perve proge Plane knez Gvidon na noge, Slast |
| Razne dela (1870): | bogatim, Ukazuje knez Gvidon, Ki ti pošle svoj poklon! " Car Saltan se grozno čudi Rekši: "Ak me smert ne zgrudi, Knez |
| Razne dela (1870): | plunka že v pristan, Ljudstvu vsim prihod je znan. Car Saltan povabi v gosti Vse mornarje k mizi prosti, Zmir za |
| Razne dela (1870): | Koristna cesta Pelji vas iz tega mesta V kraje, kjer Saltan je car Glasoviti gospodar; Mu recite te besede: De po |
| Razne dela (1870): | delje, Urno dalej, še v pristan, Skliče v gostje jih Saltan. Ne gledé povab, ne zvanja, Zmir med njimi priča djanja |
| Razne dela (1870): | vsi na to molčijo, Pravde z babo se bojijo, Car Saltan se čudi res, Misli pa le tak — počez. Knez jezí |
| Razne dela (1870): | morska vlaga Razpenjena šumí, verší Okrog ostenkov Aju-Daga. V. Car Saltan in knez Gvidon. Pravlica. Predejo, ko se mračí, Okna blizo |
| Razne dela (1870): | duša zanj ne zna. Mimo ostrova Bujana V carstvo slavniga Saltana Žene veter dan in noč Urno barko puhajoč. V delji |
| Razne dela (1870): | je daleko do nas; Mimo ostrova Bujana V carstvo slavniga Saltana Pojdemo, in zmir gredoč Tehtali prospeh na moč. " Knez jim |
| Razne dela (1870): | Nam posledna ura je. Mimo ostrova Bujana, V carstvo slavniga Saltana Nam grozí še dolga pot, Polna truda, polna zmot. Iztok |
| Razne dela (1870): | vse v korist. Zdaj je ladja napeljana V carstvo slavniga Saltana, De se skusi, kako nam Stekla bo namemba tam. " Knez |
| Razne dela (1870): | to besedo dal. " Ko je to se tak izreklo, Je Saltana tudi speklo, On na mah povelje dá, Bark de naj |
| Razne dela (1870): | na barko gleda pazno, Zgorej vidi, de ni prazno, Eoj Saltana tam spozná, Vpert ki deljevid imá. Tetki stale ste na |
| Razne dela (1870): | Reče knez: "Prijazna zvezda Bodi vašim trudu mezda, Spremi do Saltana vas, Ohranite v sercu nas. Spomnite mi scer cesarja, Tistih |
| Razne dela (1870): | ga — vsa druga reč. Mimo ostrova Bujana V carstvo slavniga Saltana Plava barka, rahli hlad Križem piha spred in zad. Se |
| Razne dela (1870): | veslamo spet v izhod, Mimo ostrova Bujana V carstvo slavniga Saltana, De počitek nam bo slaj, Tam opravimo še kaj. " "Srečen |
| Sacrum promptuarium (1695): | Imenu je nashla, kir pravi: Exultavit ſpiritus meus in Deo Salutari meo. Moj Duh ſe reſveſseli v' Bugu mojmu Iſvelizheriu, namrezh |
| Sacrum promptuarium (1695): | invidiæ, medella mallitiæ, effugatrix laſciviæ, conſtructio diſciplinæ, perfectio ſanctimoniæ, & præparatio ſalutis æternæ. Sdaj shenkam en lep fazonetel tem mladem, od kateriga |
| Sacrum promptuarium (1695): | poſvejtniga dobizhika, ampak isvelizhajne tyh dush. Filius hominis venit quærere, & ſalvum facere, quod perierat. Inu vſak dan v' Tempelni je vuzhil |
| Kemija (1869): | Sokislina žveplena, schweflige Saure, 375. Sokis svinčeni, Bleisuboxyd, 431. Sol, Salz. Solarol, 510. Sol cinova, Zinnsalz, 430. Sol Glauberjeva, Glaubersalz, 408. |
| Kuharske Bukve (1799): | kakor vìſhne, inu ſe zhes lęto hraniti sa vkuhanje, ali ſalsen. |
| Kuharske Bukve (1799): | nadjati v' ſrędo s' zukram kuhane marelze, ali en drugi ſalsen; puſti krofe gor iti, inu zri jih na maſli. 91. |
| Kemija (1869): | 432. Goriva, Brennstoffe, 508, Gostota, Dichte. Graphit, tuha, 388. Gredice, Salzgarten. Grodelj, Roheisen, 422. Grunspan, zeleni volk, zelenica, 434, 463. Guma |
| Kemija (1869): | kohlensaures, ogljenčevokisli amonijak, 412. Ammoniak purpursaures, bagrenokisli amonijak, 470. Ammoniak salzsaures, klorovodenčev amonijak, 412. Ammonium, amonijum, 413. Amonijak, Ammoniak, 412. Amonijak |
| Kemija (1869): | Amonijak bagrenokisli, purpursaures Ammoniak, 470. Amonijak bakreno-okisni, Kupferoxydammoniak. Amonijak klorovodenčev, salzsaures Ammoniak, 412. Amonijak maslenokisli, buttersaures Ammoniak, 463. Amonijak ocetnokisli, essigsaures |
| Kemija (1869): | Zinnsalz, 430. Sol Glauberjeva, Glaubersalz, 408. grenka, Bittersalz, 417. Solina, Salzsoole. Solitar, Salpeter, 405, čilski, Chilisalpeter, 408. Solitarnica, Salpeterplantage, 405. Sol |
| Mineralogija in geognozija (1871): | Glina, Thon, 78. ,, solna, Salzthon, 78. ,, peščena, Löss, 136. Glinica ali galunina, Thonerde, 40. Glinovec |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | pravo. Ko vidiš naravo, Ponavljati rod ; To vživat', to gledat', Sam moraš povedat', De velik je god! Na hribe, v dole |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | boljši, če jo peč še širji perpustí, si že vsak sam lahko misli. Ljubljanski ključavničarski mojster Gašper Ahčin se je na |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | Vsmilenja misli so me sprehajale. Kako nesrečni so otroci, sim sam per sebi djal, kteri očeta svojiga svojmorca obžaljujejo! — Vsakiga to |
| Robinson mlajši (1849): | pri slabi luči svetilnice res nekaj zagledal, česar se je sám zgrozil, zato pak še |
| Roza Jelodvorska (1855): | obropajte tedaj uboge zapušene sirote njene dobre, skerbne matere. Saj sam Bog odpusti skesanim, kteri se hočejo v resnici poboljšati; tudi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | ljubi bravec! si že po vaséh hodil in morebiti si sam v taki doma, kjer ni viditi drugega ko luže in |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | kakor gospod ali celo božji cesar, če je tudi on sam sužnji. ” „Strašno! ” |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | čez to ali uno pritoževali, tolažil jih je, rekoč: „Jaz sam sem poskusil, kaj se pravi: Česar nimaš, tega si ne |
| Gozdovnik (1898): | srca in pogumne duše. « »K Tiburcijevi? A, že vem, umrla; sam mi je pravil. « »Kje in kdaj? « »To vam povem pozneje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſim ſhe popotoval, prav lepiga in sdraviga zhéſhploviga drevja narajmal. — Şam kaj taziga poſkuſiti mi ni bilo mogozhe, ako bi bil |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | pólji v bójih pokonzháni Trum ſèrzhni vájvodi, in njih vojſháki, Şam Zhertomir ſe s májhnim trôpam bráni. Bojúje ſe nar mlájſhi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | zhiſlu nameſtnik ſim petimu bil, Şheſtiga zlo ſim ferbesar uzhil. Şam ſebe tako nikdar niſim glaſil, In tazih imén nikoli deljil |
| Divica Orleanska (1848): | Se samši vstopi na razpotje križno, In nagovarja sapo pustih berdov. Zakaj |
| Sacrum promptuarium (1695): | ſe udinial, ali kadar je sa jeſti, inu pijti, en ſam sa sedem touarshou bi spyl, inu ſnedil, katiri ſe shiher |
| Sacrum promptuarium (1695): | Templo. Inu vſe letu kar je vuzhil folk dershati, on ſam je poprej taiſtu ſturil. Cæpit Jeſus facere, & docere. Ter sa |
| Sacrum promptuarium (1695): | Jeſuſa, de bote enu dobru, inu ſrezhnu lejtu inmeli, sakaj ſam G. Bug vam sapovej, inu oblubi. Honora Patrem tuum, & Matrem |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | Duh resnizhni Bog, uſmili ſe zhes naſs. Sveta Troyza en ſam Bog, uſmili ſe zhes naſs. Sveta Maria, Sveta Mati Boshja |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | sdajzi s' veſselam gori vsame: 21. On pak nima korenine ſam v' ſebi, ampak je zhaſni: kadar pak nadlóga ali preganjanje |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | bilo ozhitno osnanjeno, de je Jesuſ ˛Sin boshji; nebeſhki Ozhe ſam ga je ſvojiga ˛Sina imenoval. Jesuſ gre sdaj po nagibu |
| Genovefa (1841): | iméla tudi jes radovati in péti kakor vi? Sej Jésuſ ſam tako hozhe: „Poglejte le ptizhev pôd nébam. Ne ſejejo, ne |
| Genovefa (1841): | okróg mene ſo tudi bukve, ktére ſi ſam piſal. ” Sazhéla je sdaj bôshje déla bolj pasljivo premiſhljevati, kakor |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | uzhil ur delati, temuzh s ſvojim biſtrim umam ſi je ſam pót k tej umétnoſti nadelal in tako poterdil, kar ſlovèzh |
| Divica Orleanska (1848): | kralj. Dünoa. Nej ona sama sodi! Oprostila Francozko je, in sama Slobodno mora serce darovati. Lahir Tu pride kralj! |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | vodi rastopé ter slano vodo v velikih kotlih kuhajo, dokler sama čista sol ne ostane. Dosti dela je in vtrat pri |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | zadnjič pravi, de naj si ona sama čas poroke zvoli. Precej po tem se je za drugi |
| Tine in Jerica (1852): | ali h kaki teti, je dete sabo vzela, in je sama sebi s tim našopirjenim dekletcam dopadla. Jerica se je po |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | visela bisaga, kamor je milodarove nabiral. V hiši je bila sama Meta in njena hčerka. |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | na tla. Ti, o Jezus! padeš. Ti, ki si moč sama, na tla padeš. O, ali ni moj neumni napuh, moja |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | sicer klicali, a pomoč je bila vendar od Boga, kajti: Sama o sebi pomoč ne pride, Vse se po volji božjej |
| Stelja in gnoj (1875): | izsušena. Zakaj če ima več vlažnosti ali mokrotnosti stelja že sama na sebi, manj je zamore v hlevu na-se vleči. Ni |
| Stelja in gnoj (1875): | pod tenko mahovo skorjo, velikrat po pašnikih, in ki je sama na sebi čisto nerodovitna, 4. lapor ali laporni odpadki, 5. |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | let pa že po nje zdihujem! Ali bi moja mati sami ne vidli radi, de bi me Mina, ako je še |
| Biblia (1584): | tu bo puſtu: Inu vſaku Meſtu, ali Hiſha, katera je ſama sapèr ſebe resdilena, ta nemore obſtati. Aku tedaj en Satan |
| Sacrum promptuarium (1695): | britko ſhaloſt Marie Divize, ter s' leto potroſhtajteſe, inu Ona ſama bò prishla vaſhe solse vam obriſſat, kakor uni bogoboyzhi vdvui |
| Sacrum promptuarium (1695): | shalostne uduve, ter ſe je bal de bi nezagala, inu ſama ſebe od shalosti nefentala, ſe zhes to uduvo vſmili, gre |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | boſh ſpreględal, ali preposnu. Ti moja dękliza ſi tudi ſklęnila ſama ſebe sa vſe tvoje dny neſręzhno ſturiti? Ali ne vidiſh |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | tebi ptizhiza vjiſhla, ino toljko ga rada ima, de je ſama k' njemu nasaj letela, ino on je tak poſhten, de |
| Genovefa (1841): | leshala. Zhes dolgo ſe je sbrihtala in vidila, de je ſama s otrôkam v gojsdu. Nebó ſe je med |
| Genovefa (1841): | takrat po Némſhkim ſhe malokjé dobilo, in ktériga ſi je ſama ſêbi pertergovâla, prineſt. Odraſhena deviza je bila prava podóba nedolshnoſti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | priporozhiti more, slaſti pri bolj mozhnih in dobro rejenih shivinzhetih ; ſama na ſebi pa ta pomozh sa odvernenje te bolesni ni |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | brambo pred Turkam. Ali bi jih ne dala ſadaj ena ſama komeſía ali pézirk tolikajn, ko bi ſila bila? Ni bilo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | in žena odideta zjutrej k službi božji, in dvoje otrok same, jednega fantiča 4 let stariga, in jedno še mlajši komaj |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | Že prejšen večer o mraki nas je bil Moric nikoljko same popustil, ino videl sim veliko veliko vbožnih ljudi priti, ino |
| Fizika (1869): | le premeniti lego in mesto svojih posamnih delov, ampak tudi same premakniti se iz enega mesta na drugo. Stvari, ki imajo |
| Botanika (1875): | Mislilo se je zatorej, da se to rastlinske upodobe narejajo same od sebe s tem, da se organska snov predrugači. To |
| Botanika (1875): | svojo prejšnjo rodovitnost, če se dalj ali manj časa neobdelane same sebi prepuščajo. To ravnanje, ki se imenuje praho puščati, je |
| Botanika (1875): | 115 Z večkratnimi žetvami oslabljene njive zadobé tudi brez gnoja same od sebe spet svojo prejšnjo rodovitnost, če se dalj ali |
| Zlatorog (1886): | prinesel s sebó? »O sleče samó in svédrečev cvet »In same očníce in sámo obstrét »In nič triglávskih rožic? « Odkíma Janez |
| Pripovedke za mladino (1887): | Kaj ?” zavpije kmet ves raskačen, če veste ve bolje, pa same štejte," ter vrže ves denar v vodo. Potem postoji ter |
| Pripovedke za mladino (1887): | hišico izpred praga, in kaj pač mislite, da je našla? Same zrele jagode, temnorudeče jagode pokažejo se izpod snega. Radostna jih |
| Sacrum promptuarium (1695): | ſi ſerze vſmaieo k' njemu pojte is gnesda, sunej ene ſame, mazhik ſazhne shnimi jegrat, inu ſe ſhalit, taku dolgu dokler |
| Sacrum promptuarium (1695): | zhlovek ti sabſtoin na semli sheno pres tadla yszhesh, sakaj ſame tri shene na semli pres tadla ſe ſo nashle. Ta |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | inu zhaſty v' posablivoſt na naſhe dolshnoſti, inu na naſs ſamę perpravio. V' kar sa enim ſtani koli ſe snajdemo, ali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | v Konſtantinopel), ſo jih redili s perjem zhernih murv; ker ſame te murve ſo ondi od nekadej snane bile. Pa kmalo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Bledſkiga Grada, ſe ſhe dandanaſhni „vinograd” imenuje, inu obdivjane terte ſame raſtejo, kér jih nihzhe ne obreshe. Otrozi tukaj drobne jagode |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Vošperške dekanije, na verhu grebinskega hriba je bila gospoda iz samega Svet-Andreža v svojih kočijah, zunaj mesta je stala šolska mladina |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | vseli slovo dati, in se v boljši plačane pisarnice prestaviti. Samega čakanja na poboljšek šolskih dohodkov še bojè niso siti, zato |
| Oče naš (1854): | usmiljeni Oče, nej ne pogine celi narod zavoljo grehov enega samega. “ Renata je prišla in prijazno starčka pozdravila, kteri ji je |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | se mu je smejal, ker ga je prav za prav samega veselilo to zvito delo. „Naj bo, milostljivega se ti bom |
| Botanika (1875): | enopredalčast ali večpredalčast. Nekteri pestiči so narejeni le iz enega samega podvihanega in z robovoma soraščenega plodovega lista, drugi pa iz |
| Ferdinand (1884): | otroci v mesto. Bolnega otroka ne morem in ne smem samega brez vse postrežbe pustiti! « zavrne grofinja. |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | Katarini v oči, sramoval se jo je, sramoval se je samega sebe. Kesal se je, a prepozno. |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | o tvojem obnašanji, pa ne zaradi mene, temveč zaradi tebe samega in tvojega otroka. " |
| Občno vzgojeslovje (1887): | Nravstveno načelo, ustrezajoče ideji blagohotnosti, namreč: Ljubi svojega bližnjega kot samega sebe! je glavno načelo krščanske morale. Najblažje in najširše razlaganje |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | narediti smešno. Prav je, da si tako naredil, kajti Kdor sam ga sebe z lažjó hvali, Ljudjé se bodo mu smejali |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | odpavershzhah ludi skushane natu sable kanomi duhounomi pernashane inu odniega samiga skushane natu so ble she menei saupane, da sim je |
| Divica Orleanska (1848): | gotovo Overneš glavam tih britanskih sinov, Alj zdaj te vhiti samiga poguba. Černi vitez. Zakaj preganjaš me, in pêtam mojim Serdito |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | Bog, ki sim te rešil is Egiptovske sužnosti. Veruj eniga samiga Boga ! — Ne imenuj po |
| Tine in Jerica (1852): | bi še pes ne jedel, i.t.d. Jerica je le eniga samiga človeka na svetu imela, kterimu je zamogla in hotla svojo |
| Roza Jelodvorska (1855): | Roza, ktera je bila že od samiga pogleda strašne ječe, in blediga obraza svojiga očeta vsa žalostna |
| Sveta grofinja Genofefa (1857): | perjatle in jim s hinavſko jeso toshi, de je kuharja ſamega per grofinji v isbi najdel, in sdaj nizh drusega miſliti |
| Sacrum promptuarium (1695): | ſaromak ſe prestrashi, ter misli, zhe shena sa volo eniga ſamiga je mene taku neuſmilenu ſtepla, sdaj me bò cilu vbila |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | dvęma ràsbojnikama; tam ſkusi en glaſs od Nebęſs sa Şyna ſamiga nar Vikſhiga vùn dan, tukaj ſkusi enu na krish obęſhenu |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | na semlji! To je vezhno shivljenje, de ljudjé ſposnajo tebe ſamiga praviga Boga, ino Jesuſa Kriſtuſa, ki ſi ga poſlal. Osnanil |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſe ne bojte! “ Odpró ozhi, pa ne vidijo drusiga, kakor ſamiga Jesuſa v' njegovi navadni poſtavi. S' gore gredé jim je |
| Genovefa (1841): | ſe je pamet v ljubim fantízhu sbudila; jél je ſe ſamiga ſêbe svédovati, rezhi krog ſêbe raslozhevati, beſéde umevati in isgovarjati |
| Mineralogija in geognozija (1871): | ne gre za to, da se zadobi pojem po premišljevanji samem, ampak da ogledavši mineral naberemo vse njegove različne lastnosti v |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | tik jezera v znožji malega hriba, skoraj da skrita v samem tertji. Krog in krog so rasla košata sadna drevesa in |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | začelo; otemnéle so njene oči ino solzne kaplje se po samim iz njih vtrinjajo. Vidlo se je, kakor de bi se |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | glavnim méſtu engleshkiga kraljeſtva. To je leſena omara, ki na ſamim ſtojí, kakih devét zhevljev dolga, 3 ſhirôka in ravno toliko |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | kako pa po takem blatu sirota voziti more, ti je samemu dobro znano, — vendar se jim nič ne smili, tudi škoda |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | sanje. Pa le sam prevdari, se ti li ne zdi samemu nekako neverjetno, da bi, preden bo solnce še enkrat zatonilo |
| Ferdinand (1884): | in poljubi soprogo, ki je točila solze prisrčnega veselja. Njemu samemu je hotelo srce veselja počiti; po lici so mu tekle |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | ſtojy piſſanu: ti imaſh Boga tvojiga Goſpuda moiiti, inu njemu ſamimu ſlushiti. Tedej je njega hudizh popuſtuv: inu polej An- |
| Fizika (1869): | zbrati in tako zažgati gorljive stvari. Na vsakej prizdignjenej in samej sebi prepuščenej stvari vidimo prikazen páda; z močno napeto tetivo |
| Botanika (1875): | in kako in zakaj se ogljenčeva kislina porabi v rastlini samej? Na prvo točko odgovoriti se nam ne zdi težko. V |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ljudje večkrat pri mléku copernijo mislijo, to pride večidel, kar sami dobro veste, od napčniga vremena; od pregorke ali pa od |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | vso nesrečo nakopavajo. Prav praviš Mina de se taki nesrečneži sami gonobijo. Tudi moj oče so bili tako nesrečni. Tud oni |
| Divica Orleanska (1848): | Izabó. Hinavci votli! Kak vas zaničujem, Ki golufate svet in sami sebe. Vi Angličani roke roparske Stegujete po Francji, kjer pravice |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | žlico vzemi in na sito deni. Če se v maslu sami obernejo, je znamnje, de niso dosti shajali, torej jih še |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | drevesa. Na krajnikih kamena ste viditi dve ribi, torej spet sami zaznamki, ki opominjajo na združeno častje Višnuvo in Shivino ¹). Lelja |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | kratke flose naredijo, da jih samo eden ravnati ali kakor sami pravijo „voziti” more, da namreč z eno roko sprednje, z |
| Viljem Tell (1862): | je ne dražiš, kača te ne piči, Utrudijo poslednjič se sami, Ko bodo videli deželo mirno. Staufaher. Če smo edini, moremo |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | ne pozná, da ne napravljate več gostarij, da ste le sami za-sé in da vas je malo zunaj doma videti, da |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | Dragica so se podali na pot, predenj je zarja zasijala. Sami so hotli poročilo prinesti na Višegrad; ustmeno so se namenili |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | 12. Poſtavi. Bratje! vi preneſſete radi te naſpametne: ke ſte ſami pametni. Sakaj vi preneſſete aku vaſs kedu v' hlapzhuvanje ſili |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | tudi mi ſami; katiri imamo pervine tega Duha, sdihujemo tudi ſami v' ſebi, de bi mi sa otroke boshje k' odreſhenju |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | jęsa popadla. Matizh. Jeſt ſim tam per shenáh ſedęl v' ſami kamsholzi : sakaj je blo toku vrozhe! — — tam ſim zhakal na |
| Pozhétki gramatike (1811): | ſklepa obé ſtvari, ktire permérjamo. Franzosí imajo tri perloge, ktiri ſami na ſebi bres sgor imenvanih beſediz ſodnjo ſtopnjo pomenio: meilleur |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | rezhe: „Mir vam! ” Vſi ſo ſe preſtraſhili. „Sdaj,” ſo rekli ſami per ſebi, „nam bo ozhital naſho nesveſtobo, sdaj ſe hudovàl |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | prisadevajo, taki pri ljubi ſtari navadi — bres kruha — bres saſlushka — ſami s ſeboj in s ſvetam nedovoljni oſtanejo, kakor de bi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | hiſhi. Tako je tudi treba, de zerkveni moshjé in kljuzharji ſami nekoliko vedo, kakſhno mora biti to, kar miſlijo pri ſvoji |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | bodo vſi, kteri pri zerkvah nemſhke sidaríje hozhejo kaj napraviti, ſami ſaj nekoliko vedili, kaj ſe v takih zerkvah poda, in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | lepſhi podobo, barvo ali bolj lizhno isdélanje napovedal. Saj vi ſami, ljubi kmetje, pri ſvojih potrebah orodja, oblek in drugih rezhi |
| Biblia (1584): | ſe pred Qvaſsum téh Fariseerjeu inu Sadduceerjeu. Tedaj ſo ony ſamy pèr ſebi miſlili, inu djali: Tu je tu, ker my |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | 7. Ony ſo pak ſamy pèr ſèbi miſlili rekózh: De my niſmo kruhe vsęli. 8. |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | Kęr je pak Jęsus tó vęjdil, je rękal: Kaj miſlite ſamy pèr ſebi, vy malovęrni, de nimate kruhov? 9. Ali ſhe |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | drugiga urshoha tę ſmèrti ne bóte neſhli, zhe ga kjè ſamy v' ſebi |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | is ſtudenzov tiga Isvelizharja sajęmali. (12, 3.) Leti ſtudenzi, kakôr ſamy lohka saſtopite, leti vſelej tekózhi, sa naſs vędnu odpèrti ſtudenzi |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | velko barti odnieh Samih skushane inu daso oni te shaze vehku dobili inu skues |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | cel jeden rod, kakor da bi bili naši Slpvenci polni samih krivih vér. — Bodimo pravični! mi sami proti sebi, proti svojimu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | vsak to storil, v kratkim bi bila cela dežela polna samih poštenih, delavnih, skerbljivih in prebrisanih, dobro podučenih ljudí, — več bi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | njivah , ki na visočini te fare ležé in na kterih samih so čisto zdrav korún perdelali in pa tudi veliko lepiga |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | dobro oboroženi. 20. dan grudna jih je do 1000 mož samih Otočanov mimo nas marširalo. Hitro za njimi Banovci 2. regimenta |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | vtiče , moram na to odgovoriti , de na zboru ni potreba samih učenih glav, ampak tudi mož, kteri imajo dobro serce, de |
| Pozhétki gramatike (1811): | tiga isvirka vſih govornih lepòt, tórej porezhemo enmalo od ſamih dveh rezhi, to je od operanja gláſoviga, in od kólkſhinoſti |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | rekozh: „Pa mene poſhlite, ljubi atej! Gre ſe reſ po ſamih goſhah, vender me ni ſtrah! Do naſhiga mejnika sa pot |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Čern naj jim obraz pred svetom Božjim, Pred resničnim Bogom samim bodi! Boter botra svôga v sodbo tira In lažnjive priče |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | priliko, le 16 oralov njiv za žito, temu se s samim prihranjenim semenom mašina že pervo leto splača, ako se cena |
| Mineralogija in geognozija (1871): | da koj počnemo popisovati minerale. Toda pripoznati moramo, da s samim popisom, če je še tako dober, nikjer manj ne storimo |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | môči, ne sestavljajoč jih v jednačbe, kar na pamet s samim umovanjem razrešiti. Ako se hočeš prepričati, je-li kaka naloga prav |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | ne njemu, ne timiſtim, katęri ſo s' njim bily, ampak ſamim farjam? 5. Ali niſte brali v' poſtavi, de farji ob |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | dobrega želeti! J. Samo dobro želeti je še premalo. S samimi dobrimi željami se noben grad ne sozida, nobeno polje ne |
| Zoologija (1875): | parkelj. Sesavci živé večidel na kopnem. Nekateri hranijo se s samimi rastlinami in radjajo videče kosmate mlade, ki dolgo sesajo. Drugi |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | ſakaj ti moresh tvojo dusho, eno tako ſhlahtno! eno ſgol samo! eno naumerjozho dusho! toku delezh lubiti, de njo skus greh |
| Zlata Vas (1848): | dné prejéli. Temčasi je pa tudi tisti, ki je eno samo kravo imel, in vsak dan le kake dva bokala mléka |
| Tine in Jerica (1852): | mojo vso, živino drugačno zagledaš, kakor rujavkasto, ali le eno samo z belo liso, pa ti škodo deseterno povernem. Paljčar (začuden |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | v vert za zelenjad itd. in pa v vert za samo sadje, kteremu je okoli 26 sežnjev na dolgo in okoli |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | da dvoje ali troje živinčet težko toliko pretegne, kolikor eno samo po lepi cesti peljati zamore; — kako se človek nad ubogo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | mlake po vaséh in okoli, — to bo vaše hiše že samo na sebi bolj čedne storilo, in, če bodo ceste dobre |
| Maria Stuart (1861): | Beseda mertva je, al vera živa. Marija. Ah, Melvil! serce samo si ni dosti, Poroštva vidnega zahteva vera, Da terdno svetih |
| Fizika (1869): | se sprevidi, da se zamore skorej vselej nadomestiti z eno samo silo učinek, ki ga napravi več na enkrat na kako |
| Zoologija (1875): | razvito. Oko je pri členarjih enostavno, to je, ima eno samo lečo in je videti kakor svitla črna pika, zato se |
| Sacrum promptuarium (1695): | to drugo, inu vſe restarga: Mati pride nasaj, ter eno ſamo cello najde, katera je mater bugala, saſtopi koku ſe je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Zhe pa pravi, kakor ſmo brali, de krajnſki zepez s ſamo gerzho na klaſje pada, in tako veliko sernja ubije, ga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | in zheterti! ” Pomaje s glavo in rezhe: „to nikdar ni ſamo na ſebi! '' — in gré ſvojo pot. Kér je letaſhno simo |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | od ondód v' enim zhólnizhu v' en puſt kraj na ſamu: inu kadar ſo mnóshize ſliſhale, ſo sa njim ſhlé k' |
| Biblia (1584): | ſam, de je molil. Inu k'vezheri je on le ſam ondi bil, inu ta Zholn je vshe bil na ſrédi |
| Biblia (1584): | od unod vganil v'enim Zholni, v'eno Puſzhavo le ſam: Inu kadar je folk tu ſliſhal, je sa nym ſhàl |
| Biblia (1584): | ſebe puſtil, je on gori ſhàl na eno Gorro le ſam, de je molil. Inu k'vezheri je on le ſam |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | ga shlahnimu goſpodu oglaſijo, ker mu je vkasano, de jim ſam piſmo v' roke da. Streshetov eden ga po ſhrokih ſtopnizah |
| Biblia (1584): | njemu jéſti, ni tém, kateri ſo shnym bily, temuzh le ſamim Farjem. Ali néſte li brali v'poſtavi,, koku Farji ob |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | samo zavest človeku vzame za nekaj ur, če bi znabiti sam tega potreboval. Ko je pozneje prišel po naročeno in sem |
| Valenštajn (1866): | namérjajo do živega priti, Vojnika bi radi poteptáli, Da potlej sami bi gospodováli. Zarotba je to, osnovana skrivàj. Krčmarica. Za Boga |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | njimi jedli. Tega ſovraſhtva Jesuſ ni poterdil, deſiravno ſo bili ˛Samarijani v' marſikterih smótah. Le smoto ino greh je ſovrashil, ljudi |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | v' nekim tergu na ˛Samariſkim zhes nozh pod ſtreho vseli. ˛Samarijani ga niſo hotli. Ko Janes ino Jakop to ſliſhita, mu |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Ko je Jesuſ ſam per vodnjaku ſedel, pride is meſta ˛Samarijánka po vode. Judje ſo imeli do ˛Samarijánov she ſtaro vraſheno |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | kar uſta govoré; ſizer je molitev le lash ino hinavſhina. ˛Samarijanka rezhe vſa ginjena: „Vem, de bo Odreſhenik ſkorej priſhel. Kedar |
| Ta male katechismus (1768): | perpomuzhe zhes greh, inu koker ene od Kristusa, tega boſhjega Samaritana napravlene ſdravnie, ali arznie. K' ſadnemu: Ke v' teh brumeneh |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | Na pôt tih malikùvavzov ne sahajajte, inu v' męſta tih Şamaritanarjov ne hodite. 6. Rajſhi pak pojdite h' tim sgublenim ovzam |
| Biblia (1584): | rekàl: Nehodite na téh Ajdou Zéſte, inu nepojdite v'teh Samariterjeu Méſta: Temuzh pojdite tjakaj h'tem sgublenim Ouzam od Israelſke |
| Sacrum promptuarium (1695): | shena pomaga obeſsit. Ene Vduve pak ſo raunu kokar una Samarita narza, katera je bila malu prida, kakor ſam Chriſtus je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | Pohvalno pismo so dobili: 1) Novak Janez v Kamnigorici, 2) Samasa Anton v Ljubljani, 3) J. Benedik v Stražišu poleg Krajna |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſploh le dvoje dreveſ: eno sa ravno polje, ki ga ſamza imenujejo, drugo, ki je koſh imenovano , je sa oranje v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | po imenu od ſamza lozhijo; rasun tega imajo pa tudi ſamza. Ravnopoljzi imajo le ſamza; malokteri poljz ve kaj od hribovſhiga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | lozhijo; rasun tega imajo pa tudi ſamza. Ravnopoljzi imajo le ſamza; malokteri poljz ve kaj od hribovſhiga koſha ali dvojniga dreveſa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | dopelt drevo, kterimu koſh pravijo, kadar ga po imenu od ſamza lozhijo; rasun tega imajo pa tudi ſamza. Ravnopoljzi imajo le |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | mehú isgodi, tam tudi vézhdel oſtane. Kadar ſe je s ſamzam ali mandeljzam ſpárila, naredi ſvojo salego na ograjah vertov, slaſti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | s dvojnim dreveſam (s koſham) bolj obdelovati vtegnili, kakor s ſamzam. Sa zeline rasoravati, puſto, terdo in kamnito semljo tergati bo |
| Zoologija (1875): | dolgi črni peresni betvi brez kosmače. Samic je več nego samcev, in vsak samec živi kakor naš petelin z več samicami |
| Zoologija (1875): | hrano za svoje ličinke. Pri mnozih rodovih nahajajo se razen samcev in samic še tako imenovani delavci, kateri opravljajo največa dela |
| Zoologija (1875): | tudi živalske tvarine. Največ na številu je brezkrilih delavcev. Krilati samci in samice ob svojem času zapusté mravljišče in rojé po |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | pri vſih raſtljinah, ki ſo tega plemena, ene zvetlize zhiſti ſamzi, druge zhiſte ſamize ; turſhizhni lat ali klaſ (krish) je ſamez |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | pri jagodah ſo ene korenine ſamzi, druge ſamize. De taki ſamzi nobeniga ſadu ne dajo, je vſim vertnarjem vedno snano. — Şo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſtebliza ſamzi, druge pa ſamize; pri jagodah ſo ene korenine ſamzi, druge ſamize. De taki ſamzi nobeniga ſadu ne dajo, je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | to najde; tako ſo ene lorberjove ali figove drevéſa goli ſamzi, druge pa gole ali zhiſte ſamize ; pri konopljah , hmélu , in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | zhiſte ſamize ; pri konopljah , hmélu , in ſhpinazhi ſo ene ſtebliza ſamzi, druge pa ſamize; pri jagodah ſo ene korenine ſamzi, druge |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | oréhu, hraſtu in koſtanju ſo tako imenovani brenklji ali janzhiki ſamzi, ſamize pa ſo drugej na vejizah in druge podobe. — Nar |
| Zoologija (1875): | sraka, sploh je rjava, okoli kljuna ima kratko žametasto perje. Samcu pa vihra na obeh stranéh iz lakotnic do 400 dolzih |
| Viljem Tell (1862): | mirno. Staufaher. Če smo edini, moremo veliko. Tell. V potopu samec laže si pomaga. |
| Zoologija (1875): | betvi brez kosmače. Samic je več nego samcev, in vsak samec živi kakor naš petelin z več samicami. Hrani se s |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | po ſtrani vergel, nizh ſe s njim ne bo delalo. Şamez je tadaj le sa mehko in perhko semljo dober, kjer |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | goſenze je rjavoſivkaſte barve, ima zherne prézhize po tankim shivotu. Şamez ali metulj mandeljz v meſzu Liſtopadu, zhe ni prav merslo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | reshe, zhe je prav narejen , nikoli is brasde ne derſne. Şamez pa ne bo zeline ali puſte novine tergal, ampak ſe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ali 5 tjednih je metulj godán. Babiza je vezhji kakor ſamez ali mandeljz. Samez je rjav, babiza pa gerdo-bela s zhernimi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | imenovano , je sa oranje v hribih in v bregih. Drevo ſamez ima shelesno zhertalo in lemeſh , ki v semljo reshe; deſka |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | tergati bo dvojno drevo ali dvojnak vſelaj bolj ſlushil, kakor ſamez, sató, ker dvojnak raven gredelj imá, ter ſtanovitno v semljo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſamzi, druge zhiſte ſamize ; turſhizhni lat ali klaſ (krish) je ſamez, laſza pa, ki ſe ſpodaj is klaſu ob zvetenju perkashejo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | pri kterih ſta ſpola tudi dobro odlozhena, pa vender oba, ſamez in ſamiza, ſe snajdeta na enimu in ravno tiſtimu ſteblu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | je pri vſim kar is korenine raſte, po dva ſpôla: ſamez in ſamiza. Pri shivalih ſta ſpola tako odlozhena, de ſledni |
| Zoologija (1875): | svoje ličinke. Pri mnozih rodovih nahajajo se razen samcev in samic še tako imenovani delavci, kateri opravljajo največa dela, tako na |
| Zoologija (1875): | in iz repa dve dolgi črni peresni betvi brez kosmače. Samic je več nego samcev, in vsak samec živi kakor naš |
| Zoologija (1875): | se na druzih toplo-krvnih živalih. Južnoamerikanske bolhe peščenice (Sarcopsylia penetrans) samica vvrta se ljudem in živalim v noge in dela ondi |
| Zoologija (1875): | zategadelj, ker je opasna človeškemu zdravju in še celó življenju. Samica je dolga 3 milimetre, samec jedva poldrugi mm. Živi v |
| Zoologija (1875): | poldrugi mm. Živi v črevesu različnih živali in ondukaj rodi samica do 200 živih mladičev, ki se prevrtajo skozi črevesno kožo |
| Zoologija (1875): | časa krila in so 15 do 20 mm. dolgi, toda samica postane za čudo dolga in debela, predno začne jajca nesti |
| Zoologija (1875): | in leta v toplih poletnih nočéh kakor tleča iskra okoli, samica pa, tako imenovana ivanščica, nema kril in se sveti v |
| Trtna uš (1881): | trtne uši, namreč po spolu ločena uš, kot samec in samica (Tablica II. pod. 12). Tote uši so menjše od navadnih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | vſim kar is korenine raſte, po dva ſpôla: ſamez in ſamiza. Pri shivalih ſta ſpola tako odlozhena, de ſledni poſebej in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſta ſpola tudi dobro odlozhena, pa vender oba, ſamez in ſamiza, ſe snajdeta na enimu in ravno tiſtimu ſteblu; tako ſo |
| Zoologija (1875): | samcev, in vsak samec živi kakor naš petelin z več samicami. Hrani se s sadjem in žužki. Domačini ga streljajo s |
| Zoologija (1875): | samice ob svojem času zapusté mravljišče in rojé po zraku, samice se pa potem, ko so jim odpala krila, vrnejo zopet |
| Zoologija (1875): | znašajo živež in goje zalego. Ti delavci so spolno nerazvite samice. Ose roparice (Rapientia) prehranijo svoje ličinke večidel z žuželkami. Črna |
| Zoologija (1875): | tvarine. Največ na številu je brezkrilih delavcev. Krilati samci in samice ob svojem času zapusté mravljišče in rojé po zraku, samice |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | konopljah , hmélu , in ſhpinazhi ſo ene ſtebliza ſamzi, druge pa ſamize; pri jagodah ſo ene korenine ſamzi, druge ſamize. De taki |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | druge pa ſamize; pri jagodah ſo ene korenine ſamzi, druge ſamize. De taki ſamzi nobeniga ſadu ne dajo, je vſim vertnarjem |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ki ſo tega plemena, ene zvetlize zhiſti ſamzi, druge zhiſte ſamize ; turſhizhni lat ali klaſ (krish) je ſamez, laſza pa, ki |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ali figove drevéſa goli ſamzi, druge pa gole ali zhiſte ſamize ; pri konopljah , hmélu , in ſhpinazhi ſo ene ſtebliza ſamzi, druge |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | hraſtu in koſtanju ſo tako imenovani brenklji ali janzhiki ſamzi, ſamize pa ſo drugej na vejizah in druge podobe. — Nar vezh |
| Kemija (1869): | Weissgerberei, 492. Strojba s čreslom, Rothgerberei, 492. Strojba s tolščami, Samischgerberei, 492. Stroncijan, Strontian, 416. Stroncijum, Strontium, 416. Strontian, stroncijan, 416. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | nisim, perutic tudi nemam; leteti ne morem, še peti neznam; samo želje preserčne, samo ta listič béli Vam pošljem! — Ravno ko |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | kjer so domači opravki takšni, de otroci ene soseske le samo po zimi, druge soseske pa samo po leti v šolo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | in Poljane ločijo od Metliške okolice, ktera z gorami obdana samo proti Hrovaški meji odperta stoji. Stanovniki so v verozakonu različni |
| Zlata Vas (1848): | nar rajši deklice iz Zlate Vasi zbrali, zakaj niso bile samo silno čedne in zale, ampak tudi priljudne, pripravne in za |
| Robinson mlajši (1849): | da ni tvoja — niti moja; nego da je Slovenska! ino samo taka mora biti; ker se naš jaki narod prestira daleko |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | Wange”; „šuj, link” še imajo samo naši Rozeanci; „san, Ehrenstelle” samo Rusje itd. Izgled Vlahov, Francozov in Španjcev (Rumunov in Angličanov |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | merlič, ampak on živí in vès živí! še živí ne samo s svojim duhom, ampak tudi s svojim truplom, s svojimi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | potov silno težavnega pa nevarnega občenja s Tominom in Gorico, samo omenim tisuč in tisuč centov žita, vina in druzih rečí |
| Mineralogija in geognozija (1871): | bile rastline v tacih velicih kotlinah posebno živo razvijale ter samo tam delala se premoga zdatna ležišča. V Evropi so premogova |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | let dajo obdelovati, bres de bi jih gnojiti potreba bilo. Şamo sa shito niſo taki proſtori, kér osiminje posebejo , jarinje pa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | poſeſtvi, ktera je pred nekoliko letmi obzhina paſha (gmajna) bila. Şamo laſtna ſkuſhnja mu bode torej beſede na jesik pokladala. Luka |
| Ta male katechismus (1768): | ſakramente dejliti, oppomineni, de se tamkej nezh gmajn, ampak ſgol samu duhovne, inu boſhjeh skrivnust polne della dapernashajo, per katireh se |
| Ta male katechismus (1768): | mitel ſa tu nuzat. Sme tudi en druge, al le samu en mashnek kerstiti? Kajpakde, kader je sila; ſvunej Ozheta, ali |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | delezh lubiti, de njo skus greh napokaſish. Tukej bo le samu ta napezhna lubeſn prepovedana, kader se zhlovek sam sebe poſhellitnu |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | k'nobeni rezhi se toku naperpravlej, koker k'smerti. Tu samu je med uſſemi tvojemi oppravkami tu nargvishnejshe, tu narvezhe, katiru |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Ta je she sopet ena nova in prasna! —. ampak sdrushi ſam prihodno jeſen tvoje zhbele, in vidil boſh, de ſo moje |
| Genovefa (1841): | blédo na drévji in germovji viſélo — in zhe ſe ni ſamo obletélo , ſo ga mersli buzhézhi vetrovi do zhiſtiga otréſli. S |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | modriga ſtvarnika vſtvarjeno in de je délo polno modroſti, ktero ſamo tiſti pregledati more, kdor ſe je na tó uzhil, in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | sa pijazho nekoliko hudizheviga ólja, ali ſe mora pa pijazha ſamo s jeſiham, kvaſam i. t. d. okiſati; zhe pa tega |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | kteri pri mlatenji na ſnopje pada, pohvaljeni , hozhemo tudi le ſamo od butiz, ktere ſo na krajnſkim navadne, govoriti. Laſtnoſti butiz |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | vſe téshe, ki pri mlazhvi na ſnope v naſadu pada, ſamo v gerzhi na konzu zepza, temozh de veſ zépez ſkoraj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | 10. Ozhe naſh, ki ſi v nebéſ viſhavi, Ti niſ' ſamo nam shivljenja dal, Ki 'zhaſtimo Tebe v vezhni ſlavi : Ti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | sboljſhati; ne pa dobizhke s njimi iſkati, pa tudi ne ſamo krajnſhine uzhiti, ali krajnſki jesik zhiſtiti. V pomankanji krajnſkih beſedi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | in ſkerzhene, jetra véle in polne mehurjev, ſerzé pak sdravo; ſamo na konzi je bila majhina hraſta. Pred nekimi leti je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | kolovrat ravno takó ſuzhe, vlézhe in nit dela, kakor zheſki, ſamo perutnize ſo na temu veliko vezhi, vreteno je pa navadnimu |
| Biblia (1584): | miſli, inu je djal k'nym: Vſaku Krajleſtvu, kateru je ſamu supèr ſebe resdilenu, tu bo puſtu: Inu vſaku Meſtu, ali |
| Sacrum promptuarium (1695): | Vduve ſe najdeio pak, katere nej ſo prave vduve, temuzh ſamu ime imaio, sakaj po ſili ſo vduve, dokler mosh ym |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | mene ti ſam golufal, kar bi bilu enu preklinuvanje lę ſamu miſliti, inu ny nikoli mogozhe; sakaj zhe jo dalej premiſhlujem |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | Kor. 6, 2. Isa. 49, 8.) Je tèdaj danàs lę ſamú tó praſhanje, kakú bó tudi sa vaſs, lubi moji Farmani |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | sopet v Paris permáha. „30„ ſe je perzhel veliki sbor ſamoblaſtnikov na Dunaju... „30„ je bila kmetijſka drushba na Krajnſkim ponovljena |
| Kemija (1869): | se topi še le v velikej toploti. Nahaja se tudi samočist v prirodi, zato so ga stari narodi poprej poznavali, nego |
| Kemija (1869): | vtaknili med kovinske žveplece. Arzén se v prirodi nahaja nekaj samočist, nekaj pa v zvezi z žveplom ali pa s kovinami |
| Kemija (1869): | na rdečkasto nagibljojoča kovina nahaja se v prirodi skoro zmerom samočista (gediegen); vendar je ni nikjer obilno, niti nima posebno veljavnih |
| Kemija (1869): | tekočega stoletja našli tudi na Uralu. Platina se zmerom nahaja samočista; bela je in nagiblje malo na sivo; precej mehka je |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | obeh ſtranéh, vſa poſoda ino vſe kadílnize ſo bile is ſamozhiſtiga slata. Zelò sheblji ſo bili slati. Tla ſo bile s' |
| Občno vzgojeslovje (1887): | le možno, sami delajo. Kadar je učenec spoznal povzdigo svojega samočustva in ono ugodno čustvo, katero ga navdaja pri dobrem izidu |
| Občno vzgojeslovje (1887): | je porabiti. S tem pa raste moč in ž njo samočustvo njegovo, katero ga vspodbada k daljnji delavnosti. b) Gojenec se |
| Občno vzgojeslovje (1887): | umstvena), moralna (nravstvena) in verska (nabožna, religijozna) čustva, dalje samočutje (samočustvo) in sočutj e (sočustvo). Pri zaznavanji nekaterih predmetov se pojavljajo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | moč nebeška strašna je, Če varstva sponi zmakne se, In samoglaven tir puhtí Natóre proste prosta hči. Strašno, kadar razujzdana Brez |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | vbitih. Za tega voljo modre zapovdi brezkončno zvonenje prepovdujejo; tóde samoglavci sebi rajši, kakor drugim verjamejo. (Konez ſledi. ) Beſedna vganjka. Zela |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | otrók ? — Zhe bi bili vaſhi ſpredniki tudi tako nesaupljivi in ſamogoltni bili, bi mi malo borſhtov in ſtariga drevja iméli ; veliko |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | kmetijſtva oſnovále. ” „Réſ je tudi, de ſo me savolj tega ſamogoltni „koshuharſki kupzi ſovrashiti sazhéli, ktéri ſi vſe „prisadevajo, de bi |
| Občno vzgojeslovje (1887): | smemo računati na trajno apercepcijonalno pazljivost učencev. Pazljivost mora postati samohôtna; takova postane samó tedaj, ako meri ves pouk le na |
| Občno vzgojeslovje (1887): | tedaj se bode v gojenci prav gotovo pojavila sposobnost za samohôtno pazljivost in teženje, vsako delovanje nadaljevati do popolnega vspeha, — t.j. |
| Čas je zlato (1864): | Namesti spet k svojemu delu iti, dá samokolnico drugemu delaven, gré potem v bližnje mesto, in si tam |
| Čas je zlato (1864): | uperlo tako, de ne morejo naprej. Hitro pustí on svojo samokolnico in hiti tjè, kamor so mu pokazali. Res tam zemljomerce |
| Jela (1859): | z levo se prijemaje ob razpokano steno, v desni deržé samokres. „Naprej! " reče zapovedovaje Zagodin, in berač jame naprej se plaziti |
| Jela (1859): | mlada ne prišla? In Jele vas ni sram? " Zagodin potegne samokres, ki ga je do zdaj v mavhi deržal; petelin glasno |
| Jela (1859): | nekoliko bližej Zagodina. Ta še vedno na viseče drevo opert samokres v desni derži in nepremakljivo beraču v obraz gleda. Slabo |
| Jela (1859): | duhovi. Ves kraj je bolj pust čutiti. Zagodin strastno derži samokres in pazljivo posluša vsako šumenje ob kraju pota. Skorej strah |
| Jela (1859): | perste štel. Pa povejte mi, čemu vam bo nocoj ta samokres? " „Morebiti za nič in to bo gotovo nama obema prav |
| Jela (1859): | manj za vašo smert. Ne bledite torej, ne glejte na samokres, ker za vas ni napet, če ga ne sprožite sami |
| Spomini na okupacijo Bosne (1888): | v držalu je tičalo še nekaj lesá. Vender je bil samokres meni jako po godu. Rabil mi je za »corpus delicti |
| Trojka (1897): | pa je? « vikalo je vse navzkriž. Baron je bil spravil samokres in slonel na divanu, kakor da bi se nič ne |
| Gojko Knafeljc (1899): | je pretresel po vsem telesu. Kakor bi trenil, je odložil samokres na mizo. Neki grozen strah ga je obšel; tresti se |
| Čas je zlato (1864): | ljubi moj Lenče! « odgovorí nadhlevar vesel, de se ni bil samokresa poslužil. »Vender rad bi vidi, de bi se kterikrat še |
| Valenštajn (1866): | Čemú je tebi ? Jaz kupim jo rad; Zánjo ta dva samokrésa ti dam. Hrvat. Odlazi! Ti me varaš, ja znam. Strélec |
| Revček Andrejček (1891): | Ljubezen, ki te sedajle peče, ni ljubezen. Tvojemu čutu je samoljubnost ime! — Ti si ponosna na to, da se mesten gospod |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | vidili tę krotke, pokorne ovzę na deſnizi, inu ti nepokorni, ſamopaſhni kosli na levizi, kakor popiſsuje S. Mattheush na 13. inu |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | boſhja je te dushe narlepshe ogrinanje. XXVIII. Poſt. Vunajneh pozhutkov samapashnoſt je te dushe gvishnu pogublenje. XXiX. Poſt. Napremislena serblivoſt je |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | skrivnuſte tvojega serza uſſakemu reſodenesh; ſakaj tu je ena velika samapashnoſt, inu veliku shkoduva, temuzh ſaderſhè se pruti uſſakemu ſveſtu. Kar |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | bres madeſha ohranil. Hodi ſa mano. XXVIII. POSTAVA. Vunajneh pozhutkov samopashnoſt je te dushe gvishnu pogublenje. 1. Zhloveshka dusha namore nekol |
| Zlata Vas (1848): | ljubezin do bližnjiga med vami še kraljuje, ali pa terdoserčna samopašnost, vohernija, zanikernost, zvijačnost, tihotapnost, krive prisege in potuhnjenost? In če |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | jim je prigodílo. Začnejo nama perpovedvati brezkončne krivice, in popisovati samopridnost in terdoserčnost nekterih ljudí. — Od krivičnosti sveta razserden starček na |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | pozneje ? (Dalje. ) B. Davki, kteri deržavne dohodke iz rečí Cesarski samoprodaji prihranjenih (monopoljskih), pomnožujejo, so tíle: 1. Davk od solí. Sol |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | velikan rusovski, čigar ustni dih v ledu dreveni, dočim mu samorastne melone pri nogah rastejo , ima eno nogo na nemški meji |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | hvalijo, ki jih je Shofka naſadila, poſebno pa sale potozhnize, ſamoraſhnize sa potokam. Tudi jih Shofka v' ſvojo majhno pa prav |
| Občno vzgojeslovje (1887): | ta oblika do konca vzgoje, toliko časa, da postane otrok samostalen, imenuje se to domača vzgoja. Ako se otrok izroči kakemu |
| Občno vzgojeslovje (1887): | tem redkeje rabi vzgojna sredstva; samó tako bode gojenec postal samostalen. 5. Uporabljajoč vzgojna sredstva bodi dosleden, potem bodeš najprej mogel |
| Občno vzgojeslovje (1887): | Malo po malo naj nadzor odjenjava, da more gojenec postati samostalen. Ako je pritisek pri nadzorovanji prevelik, sili gojenca, da se |
| Zoologija (1875): | ličinke poganjajo iz sebe večkrat popke, iz kojih se zopet samostalne ličinke razvijajo, a te ličinke drugega reda stopram se spreminjajo |
| Občno vzgojeslovje (1887): | Razumni spomin zastopa pri gojenci samostalno mislenost. Dokler te še manjka, reproducira otrok tuje misli, pri |
| Občno vzgojeslovje (1887): | mišljenje. Ta je treba pri vsakem pouku dobro uvaževati. 3. Samostalno mišljenje se razvija prirodi primerno iz domišljije. V domišljiji izpreminja |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | ktere nova zgodovina serbskega naroda ali na bojišču za serbsko samostalnost ali na polji domačega slovstva pervakom uverstuje. (Serb. Dn.) * „Zvedeni |
| Občno vzgojeslovje (1887): | napak, namreč: a) Doma vzgojen otrok navadno ne kaže one samostalnosti, ki je kot podloga značaju potrebna; h) ker je v |
| Občno vzgojeslovje (1887): | sam nastopati in v taisti veljavo zadobiti. To teženje po samostalnosti in samodelavnosti učini, da se mu domišljijino delovanje vedno prosteje |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | zdaj prav imenitnim mestu, je bíl takrat neki klošter ali samostan, v kterim je Bertrand, mož v celi okoljšini resnično pobožen |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Prosenc in Svečan orahljal. S. Oznanilo. v tiskarnici jermenskiga (armenskiga) samostana na Dunaji se natisuje druga knjiga noviga izdanja Srpskih narodnih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | umetno napravljena. — Mnogoverstne ženske rokodéla, ki so jih nune Ljubljanskiga samostana od svojih učenk v razstavo dale, so bile sploh zlo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | lani v našim listu oznanjene, so naprodaj v tiskarni arménskiga samostana na Dunaji. T. j. druga knjiga, v kteri so naj |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1878): | bila tudi lepa! Pretekli teden pridejo pred vrata tukajšnjega Kapucinskega samostana 3 tuji italijanski potepuhi in so — surovo in predrzno govoreč |
| Ferdinand (1884): | poslal samostanski predstojnik, kakor mi piše, jednega najvrednejših bratov svojega samostana, o. Antona. « |
| Fizika (1869): | Umetna kolesja, posebno v zvezdarske namene, nahajajo se najpoprej po samostanih, in tam je skorej gotovo tudi živel tisti, ki je |
| Blagomir puščavnik (1853): | mož čez Rajno prepeljal. Nekaj tednov se je v nekem samostanu skritega deržal, kjer so ga mnihi prijazno sprejeli, kjer je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1861): | tako slavnim uspehom, da je, vernivši se na dom, v samostanu makarskem postal učitelj modroznanstva. Tù je v naukih področja svojega |
| Valenštajn (1866): | na milost višega Gospoda — Kam pokoplje kneževo Se truplo? V samostanu, kega on V Jičinu ustanovil je, počiva Njegova prva žena |
| Ferdinand (1884): | hoda od tod je samostan reda svetega Frančiška. V tem samostanu živi več prav častitljivih móž; odmrli so popolnoma svetu in |
| Zlato pa sir (1860): | so pokopani, in nikdar ne bom vidila njih groba. V samostanski šoli sem bila takrat, ko sem zvedila očetovsko smert; namenila |
| 4000 (1891): | starih devic’, kateri je izročen ženski oddelek. Obá polka sta samóstanski urejena in bivata tu v mestnem ozidju. Vrhovni vojskovodja je |
| Gospa s pristave (1894): | seboj imenitne goste, a kakšne, v tem ni bilo soglasja. Samostanski dijaki so se trudili, kolikor so mogli: ti so pletli |
| Gospa s pristave (1894): | bila zbrana velika družba, kakoršne še ni bilo tukaj doslej, samostanski so pomagali pristavski družini pogostovati domačine in poslance. Tudi Ambrosio |
| V krvi (1896): | stanujeva namreč skoro vis-a-vis in oba se menda ravnava po samostanski uri. « »Da, prav pravite, ravnam se po samostanski uri,« je |
| V krvi (1896): | ravnava po samostanski uri. « »Da, prav pravite, ravnam se po samostanski uri,« je pritrdila Minka, dolenjski zavijaje. »In potem vam sledim |
| Zadnji gospod Kamenski (1898): | velečastiti! Da bi le zopet jedenkrat mogla mirno moliti v samostanski cerkvici, pa bom lahko prenašala svoje bolesti. « Vsi so se |
| Zadnji gospod Kamenski (1898): | dekle so ga še vedno prinašale. Ko pa je bil samostanski pisar pri kraju s svojim imenikom, ostalo je še mnogo |
| Zadnji gospod Kamenski (1898): | živel življenje, kakeršnega je bil navajen. Zato je skrbel odslej samostanski pisar, da se mu ni nič zalega pripetilo. Nekaj mesecev |
| Biblia (1584): | poſluſha inu saſtopi, inu tudi ſad pèrneſse: inu nekoteru pèrneſse ſamoſtu, nekoteru pak ſamoſheſtdeſset, nekoteru ſamotrydeſset. ON je nym eno drugo |
| Biblia (1584): | pak je padlu na dobro Semlo, inu je pèrneſlu, enu ſamoſtu, enu ſamoſheſtdeſset, enu ſamotrydeſset. Kateri ima uſheſsa h'poſluſhanju, ta |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | ſliſhi, inu saſtópi, inu ſad pèrneſſe, inu ſtury nekatęru ſizer ſamoſtú, letó pak ſamo ſhęſtdeſsęt, drugu pak ſamotrydeſsęt. 24. Eno drugo |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | je padlu v' dobro semlo: inu je dalu ſad, enu ſamoſtú, drugu ſamoſhęſtdeſſęt, enu ſamotrydeſſęt. 9. Katęri imá vuſhęſsa sa poſluſhat |
| Mineralogija in geognozija (1871): | za obdelovanje zemlje tako važna vednost, se je začela kot samostojen del znanstveno opisovati, naslanjaje se na mineralogijo. Še v neki |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | tedaj spet 5 novih, ki bojo v stanu prevzeti službo samostojnega gojzdnega gospodarstva. Vprašanja, ki jih je poslalo c. k. ministerstvo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | za njimi iti in pa 9000 konj; Omer-paša bo njih samostojni poveljnik kakor sta francozka in angležka poveljnika. Turška armada je |
| Občno vzgojeslovje (1887): | pa šola mišljenja. 4. Misliti se navadi otrok le s samosvojnim mišljenjem. Njegovi prvi sôdi in pojmi so sicer še zelo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | bolj naprej ! Gojzdnarstvo. Cesarske preskušnje za take gojzdnarje, ki hočejo samostojno službo gojzdnega gospodarstva nastopiti, so bile lani za južne avstrijanske |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | preskušnje se je enem»u dalo spričalo, da je za samostojno gojzdnarsko službo „posebno ugoden'', štirim drugim pa da so „ugodni |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | zaderžujejo, da ne more vsak, čeravno ima vednost in zmožnost samostojno — na svojo roko — obertnijstvo in rokodelstvo začeti, se bojo morebiti |
| Občno vzgojeslovje (1887): | mogel v poznejšem življenji izhajati brez obiteljske pomoči, da bode samostojno izvrševal kak posel in tako podpiral in povzdigoval blagostanje obitelji |
| Valenštajn (1866): | celó zagovarjate psà? Hudič je omámil vam glávo morda? Pervi samostrélnik. Človek je — takó rekóč — tudi kmet. Prvi lovec (trobârju). E |
| Valenštajn (1866): | kar podplátije ga nesó. (Kmet pobegne: vojáci se zberó. ) Prvi samostrélnik. Ta je nagel i kratkih besedi; Takó se mora z |
| Valenštajn (1866): | obešáli? Stražnji glavár. Po slabem déli nej dobrega plačila. Prvi samostrélnik (druzemu) To sama brezupnost je storila. Pomislite, do pólti slekó |
| Valenštajn (1866): | Papenhájma so izgubili, Za polkovnika so si ga izvolili. Prvi samostrélnik. Ka prodrznoli so se do tacih reči? |
| Gozdovnik (1898): | je bila Arečizi jasno poznati, pa se je premagoval. Mirno, samosvestno držanje vrlega, nepodkupnega Diaza ga je sililo čislati ga. »Po |
| Občno vzgojeslovje (1887): | sama zapoveduje zavesti, v kateri ima svoj sedež. Namesto pametnega samosvestja, čegar zveza predstav sicer apercipuje vse predstave, sedi in vlada |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | bi ga zaperli? " "Ne, tega se ne bojim," odverne Peharček samosvestno. "Prisegel je, da ne bode tudi v največji sili le |
| Botanika (1875): | snovéh se veže eno najimenitnejših prirodoslovnih vprašanj, namreč vprašanje o samosvojni stvoritvi (generatio aequivoca) živih bitij. Že golim očem so vidne |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | je rojen po temu meſſu: katiri je pak od te ſamaſvojne, je rojen ſkus oblubo: kar je pak po duhovni saſtopnoſti |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | je dva Syna imov: eniga od dekle , eniga od te ſamaſvojne. Al ta, katiri je od dekle, je rojen po temu |
| Biblia (1584): | padlu na dobro Semlo, inu je pèrneſlu, enu ſamoſtu, enu ſamoſheſtdeſset, enu ſamotrydeſset. Kateri ima uſheſsa h'poſluſhanju, ta poſluſhaj. |
| Biblia (1584): | inu tudi ſad pèrneſse: inu nekoteru pèrneſse ſamoſtu, nekoteru pak ſamoſheſtdeſset, nekoteru ſamotrydeſset. ON je nym eno drugo prigliho naprej polushil |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | inu ſad pèrneſſe, inu ſtury nekatęru ſizer ſamoſtú, letó pak ſamo ſhęſtdeſsęt, drugu pak ſamotrydeſsęt. 24. Eno drugo pèrgliho jim je |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | v' dobro semlo: inu je dalu ſad, enu ſamoſtú, drugu ſamoſhęſtdeſſęt, enu ſamotrydeſſęt. 9. Katęri imá vuſhęſsa sa poſluſhat, tá poſluſhaj |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | svetuſte obderſhanje. VII. Poſt. Wugujmedajanje je dobreh del perkladanje. VIII. Samóta je te brumnoſte mozhnu podpiranje. IX. Poſt. Dobra manenga je |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | dusha, inu telu wugejme dobeta. Hodi ſa mano. VIII: POSTAVA. Samota je te brumnoſte mozhnu podpiranje. 1 Kkatire se naſna hrupu |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | zhasi vogniti, ta se svoje dushe ſadoſti naahta. Dobra je samota, kjer Buh s'zhlovekam govory, kjer se nje- |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | pokasou, de je vſelei ena perjatelza te molitve bila ta samota, de je bila ena mati tiga praviga povsdigneina teh ſerz |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | prava molitu, satu, kyr je tudi retka per nas ta ſamota tiga shivota, inu ſhe retkeiſhi ta ſamota tiga ſerza. Na |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | ſela ſrezha ſeh brumnih duſh. Namrezh de je ta ſamota vſelei bila en isvoleni krey ene prave molitve, de ſe |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | per nas ta ſamota tiga shivota, inu ſhe retkeiſhi ta ſamota tiga ſerza. Na kolene |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | deleč v pušavo, celo do Horeba gore. Tukaj po teh samotah, kjer druziga ni bilo, kakor semtertje kak germ, je Mozes |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | velika, de nikoli ne saſlushi odpuſhenja! “ Pobegnil je, ino po ſamotah ſe potíkal. Podnevi ino ponozhi ni imel pokoja. Podnevi mu |
| Dragojila (1864): | ustvari raj po lastnem zmislu, pa živi v domišljijah enolične samóte. Da-si ravno mu pa hrup veselih družeb ne dopada, niti |
| Razne dela (1870): | od zmag in zlata. Vladarja željno čakajoč, Krog vodotoka te samote, Olišpane, berhké na moč, Tam harema sedé lepote. In gledajo |
| Razne dela (1870): | sonca žar zapadno, Prijatelja, gorjé! nazaj mi ni, Napada me samote groza jadno, Netrupno clo tihota me plaší, Vse krog in |
| Razne dela (1870): | veselí te več prepir, Se prazna zdi ti bojna sreča, Samote le ti vgodi mir. Pa čuj, Iztok! iz sanj se |
| Planšarica in pastir (1881): | takega še zmenila ni. « »Ali je bila vajena paše in samote? « »Ni od mladega pasla, bila je prej dekla, pa je |
| Cyclamen (1883): | poluglasno sam s seboj; »in vznemirilo jo je to spoznanje. Samote si bo želela, in ven, ven na prosto bo šla |
| Naši vaščanje (1891): | in Bog vé, kaj še. Novi málinar ni bil vajen samote, zató ni védel, da ječí veter med kolesi in se |
| Jarem pregrehe (1895): | družbo. Le s Čadnikovimi so si bili dobri prijatelji. Zaradi samote so bili otroci tudi bolj molčeči in drugih ljudij so |
| Kotanjska elita (1898): | spričo svoje matere, katera je tako vajena te tihote, te samote! Kaj ne, da me ne bodeš več silila? « Hotel se |
| Robinson mlajši (1849): | se donine živil, ino zadnji dén vsakšega meseca tako na samoči prebávim — prebijem — prebom, kakor sem ves pretečeni čas prebil; Petek |
| Robinson mlajši (1849): | dob mu ni več na misel hodilo, da je v samoti, ino pak ta radost mu je toliko moči ino urnosti |
| Blagomir puščavnik (1853): | nama kak kotič v stanovanje prepustile. Tam bova v tihi samoti svoje dneve preživela, Gospodu služila, in svojega ljubega očeta obžalovala |
| Blagomir puščavnik (1853): | krat potoči svoje solzice v tihi samoti in izjokaj se; solze so človeku prirojene, — tudi jaz bi |
| Roza Jelodvorska (1855): | de ga je zamogla obiskati, ter ga v njegovi žalostni samoti tolažiti, mu streči, vsaki grižljej od svojih ust odtergati in |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | VI. Puščavnik. V hribih, popolnem v samoti je živel star in častitljiv puščavnik, ki je štel nad |
| Ferdinand (1884): | semtrtje sè sklenjenima rokama na hrbtu. Otroci ga poiščejo v samoti ter lepo prosijo, naj jim zapoje kako lepo pesen. Pa |
| Ferdinand (1884): | Okoli polnoči je bil naš zamišljeni pevec še v tej samoti. Polna luna je bledo obsevala na pol razpadli, z mahom |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | puſhave. Gole gore le ſo bile okoli njega. V' tej ſamoti je bil Jesuſ ſhtirdeſet dni ino ſhtirdeſet nozhi, je molil |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1881): | bolje skrijejo pred vohuni in zatekali so v šume v samoto. V Rojanu farna cerkev je posvečena na čast sv. Mohorju |
| Gozdovnik (1898): | savano, v travano. Svojo ból moram nesti venkaj, v divjo samoto, ondu jo moram pokopati, kjer je nobeden več ne najde |
| Ferdinand (1884): | Častitljiv oče Bernard je bil ravno oni samotarec, h kateremu je prišel priprosti brivec po strup. Kmali je |
| Ferdinand (1884): | kateremu je prišel priprosti brivec po strup. Kmali je izkušeni samotarec sprevidel , kaj nameravajo sè strupom. Zgovorni brivec je pripovedoval pri |
| Ferdinand (1884): | Zgovorni brivec je pripovedoval pri kozarci vina, katerega mu je samotarec ponudil, na dolgo in široko, kar je le vedel in |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | okolici. K temu puščavniku se je namenil pastirček z detetom. Samotarjeva koča je stala tik jezera v znožji malega hriba, skoraj |
| Robinson mlajši (1849): | tri glavne dobe razdeliti. Dobe se nasledujoče: 1. Robinson je samoten brez vsakega orodja — nastroja, si s svojim vlastnim umom ino |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | merjasec že skakati začne, se mora od svinj odločiti, in samoten kermiti. Zakaj skakanje ga slabi in v rasti zaderžuje. Merjasec |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | več konj stoji, odpraviti, in on mora v drugem hlevu samoten stati, da se ne okužijo zdravi konji. Konjska roba, ktera |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | ſo k' njemu pèrſtopili njegóvi Jógri rekózh: Leta kraj je ſamoten, inu ura je vshę preſhla: ispuſti tę mnóshize, de na |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | gre sdaj po nagibu ſvetiga Duha od reke Jordana v' ſamoten kraj puſhave. Gole gore le ſo bile okoli njega. V' |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1877): | ljudje zeló zadol ženi, in marsikaj druzega žalostnega. Pot je samotna, toraj mi je pogovor s staro ženico prav všeč. Ko |
| Zeleni listi (1896): | kako nam podeli«. 8. Anica. V velikem gozdu je stala samotna gozdarjeva koča. Gozdar je imel jedino hčerko, Ljudmilo po imenu |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | že po sili nekoliko obdivjati. Razkropljeni so prišli v neznane, samotne , večkrat z gošavo zarašene kraje; prišli so mende brez živeža |
| Gozdovnik (1898): | svojo soprogo, pa Fabijčeka, jedino svoje dete, misleč, da radi samotne okolice sta varna obadva; priporočil ju je še posebnemu varstvu |
| Zeleni listi (1896): | cvetoče zunaj na solncu. Ena pa se je naveličala tega samotnega življenja. Želela si je ven na solnce, k cesti. »Tako |
| Genovefa (1841): | vojvodſke pervénke ali prinzésine imenovale — ſvôjim otrokam v isglèd poboshnoſti, ſamôtniga shivljênja, zhiſtôte, pridnoſti, krotkoduſhnoſti in vſake shénſke zhédnoſti pokasovale. |
| Blagomir puščavnik (1853): | strani jezera, na visoki skali prebiva pobožen mož v svojem samotnem šotoru, ki se mu mende Blagomirov dom pravi. ” — ”Res je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | lupín in drugiga merzheſa dobiſh, vkup ſpravi in kjè v ſamotnim kraju ali na gmajni ſoshgí: potem boſh vidil, de bo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | enkrat ſe ſklenile póti náji, Me túkaj vidiſh sdaj v ſamôtnim kráji. ” „Povédat' mórem ti, de ſim kriſtjána, Malíkov sapuſtíla véro |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Moj Zhertomír! v beſédah kratkih svédi:” „Vezhkrat v otóka ſim ſamôtnim kráji, Ko te je ládja nêſla prezh od mêne, Și |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | izpred oči; objel ga je mrak, kateri je legel po samotni pokrajini in mirnem domu in zazibal v spanju celo najmogočnejše |
| Genovefa (1841): | mene tudi Tvoj tempelj, o Bóg, in ſerzé, ki v ſamôtni puſhavi bíje, je tudi Tvoj altár. Ta ſkalovita dolína naj |
| Genovefa (1841): | pôsno ponôzhi, ko je luna ſkosi ôkno ſvetila, je v ſamôtni ſôbi ſedéla, taa ſtrune brénkala in sraven kako pobóshno péſem |
| Ferdinand (1884): | prinesti kako darilo. Ogibal se je družbe ter hodil po samotnih, senčnatih hodiščih po vrtu semtrtje sè sklenjenima rokama na hrbtu |
| Genovefa (1841): | ni sapuſtila, je pri njénih nôgah leshâla. Devéto poglavje. Genovefe ſamotno shivljenje v puſhavi. Genovefa je odſléj v puſhavi kakor prava |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | mu vſa priprava, prezh vsáme, bi vſak miſlil, de je ſamoteshen ſtol; prediza ſedi na njemu; kolo sa ſtolam têzhe, podnoshnik |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | kakošni nesreči, postavimo, po hudih viharjih po morji v daljno samotno deželo zanešen bil, bi mogel že po sili nekoliko obdivjati |
| Blagomir puščavnik (1853): | pljunko brenkljal, dokler ni večerna zarja v mraku utonila. — To samotno, prijazno stanovanje so ljudje sploh „Blagomirov dom” imenovali. Ni bilo |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | tako rada imeti, kakor njene mlajše sestre. Šla je domú; samotno je sedda in skušala z branjem. Vzela je v roko |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | pečal njegov duh. Zdaj je pred seboj zagledal v domišljiji samotno sobo v kopališču in v nji so sedeli lakomni igravci |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | o prostih urah rad pisal za mladino. Sicer je prav samotno živel, vendar je rad imel, da so ga prijatli obiskavali |
| Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881): | lepo pleten košek in jo nese lepi Emi, ki je samotno v senci rože pulila. |
| Biblia (1584): | ſad pèrneſse: inu nekoteru pèrneſse ſamoſtu, nekoteru pak ſamoſheſtdeſset, nekoteru ſamotrydeſset. ON je nym eno drugo prigliho naprej polushil, inu je |
| Biblia (1584): | dobro Semlo, inu je pèrneſlu, enu ſamoſtu, enu ſamoſheſtdeſset, enu ſamotrydeſset. Kateri ima uſheſsa h'poſluſhanju, ta poſluſhaj. |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | ſtury nekatęru ſizer ſamoſtú, letó pak ſamo ſhęſtdeſsęt, drugu pak ſamotrydeſsęt. 24. Eno drugo pèrgliho jim je on napręj poſtavil, rekózh |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | semlo: inu je dalu ſad, enu ſamoſtú, drugu ſamoſhęſtdeſſęt, enu ſamotrydeſſęt. 9. Katęri imá vuſhęſsa sa poſluſhat, tá poſluſhaj. 10. Inu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | tudi per naſ enako ſkuſhnjo narediti ? ? L. Povéſti is Ljubljane. (,Samoúk) Letaſhnjo pomlad ſo Ljubljánſko koſarno pri ſ. Petru s novo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | úk ſi prebriſane glave. Pa zhedne in terdne poſtave. Ta ſamouk je vojak ali ſoldát, Juri Pirz is Krópe v Radoljſki |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | po desheli takó malo prida al malo koriſtni? Eni ſo ſamouki; od tazih je teſhko miſliti, de bi ſe bili rokodelſtva |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | bolesni. Is vſiga tega vſaki umni zhlovek previdi, de imenovani ſamoúki ſkorej vſako bolesen vovzhizh imenujejo, bres de bi vedili, kaj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | de bi bile morebiti priſadne bolesni (Entzündungskrankheiten), ki jih ti ſamoúki ſploh vovzhizh imenujejo, tóde kmalo ſim ſe priprizhal, de tudi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | té dva, ali pa morebiti kakoſhne druge imena, ktére sraviteljſki ſamoúki pred drusimi ſploh bolj ſhpogajo. T o ſim hotel mojim |
| Sacrum promptuarium (1695): | je prepoſnu miſlit, kateru je mogal v' Cerkvi en nepokoren samovolen shlishat: Leta ſe bil salubil v' eno objeſtno karshenzo, ter |
| Zoologija (1875): | Nasproti temu se pa opaža pri progastih mišicah samovoljnega gibanja, da se živčne nitke, idoče do teh mišičnih vlaken |
| Genovefa (1841): | Pa dobra pametna mati ga je ſhe ſkerbnejſhi pred nepokorſhino, ſamovoljnoſtjo, ſladkanjem in drusimi otrózhjimi napákami ſvarila. „Té ſo” je djala |
| Občno vzgojeslovje (1887): | morale. Najblažje in najširše razlaganje tega načela je zapoved o samozatajevanji in o ljubezni do svojega sovražnika. Iz ljubezni do bližnjega |
| Občno vzgojeslovje (1887): | polastiti gospodujočega vpliva nad vsemi krogi predstav, katere veže človeška samosvest. Takova poželenja se potem imenujejo strasti. Strastni človek je popolnem |
| Občno vzgojeslovje (1887): | Navaditi se urejene, koristne delavnosti, okrepiti si samozavest, tako tudi dosledno voditi nravstveno dejanje in privaditi se taistemu |
| Občno vzgojeslovje (1887): | težnje, zato je ta čut središče našega jaz-a, sedež naši samosvesti. Zveza predstav, katera se nahaja v nas, stori, da si |
| Občno vzgojeslovje (1887): | célo srce, potem pa se otresti pametno osnovane nadvlade lastne samosvesti; a morejo se tudi po sili polastiti gospodujočega vpliva nad |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | sveto serzovidnoſt. Jeſt nisem pruti ludęm nekol dvojnega serza imella, samuzh le enu, inu tu je bilu polnu lubeſne, inu serzovidnoſte |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | katire k' meni rezhe: Gospa! Gospa! bo mojo gnado obzhutil, samuzh le taiſte, katire se je namenil pravo pokuro delalati. Tu |
| Kratkozhasne uganke (1788): | ampak na ta shpizaſte konz toku, de se njeh nezh, samuzh le lęs te dile nadatika: inu jajza bodo tebi na |
| Biblia (1584): | On pak je odguvoril inu je djal: Ieſt néſim poſlan, ſamuzh le h'tem sgublenim Ouzam od Israelſke hiſhe. Ona je |
| Biblia (1584): | kadar ſo tu ſliſhali, ſo djali. On neisganja drugazhi Hudizheu, ſamuzh le ſkusi Beelzebuba, téh Hudizheu viſhiga. Iesus je pak vejdil |
| Biblia (1584): | eniga mozhniga Hiſho pojti, inu njemu njegovo Hiſhno poſsodo rupati, ſamuzh de poprej tiga mozhniga sveshe, inu tedaj ſtoprou njemu njegovo |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | Betlehemljan, prav lep mladeneč. Ravno ovce je pasel, kedar je Samuel na dom njegoviga očeta prišel poslan od Boga. Na pašo |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | poslan od Boga. Na pašo morajo po-nj iti. Tedaj vzame Samuel rog ali pušica z oljem, ino v sredi njegovih bratov |
| Občno vzgojeslovje (1887): | Sicard popravil in usovršil. Na Nemškem je take zavode uvel Samuel Heinicke, kateri je vzgoji gluhonemih otrok postavil jako vspešno mér |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Betlehemljan, prav lep mladénezh. Ravno ovze je paſel, kedar je ˛Samuel na dom njegoviga ozheta priſhel poſlan od Bogá. Na paſho |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſhe enkrat ſliſhiſh klizali, rezi: Goſpod! govòri, tvoj ſlushabnik poſluſha. “ ˛Samuel gré, ino ſpet léshe. Ino réſ, ſhe enkrat klizhe glaſ |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | poſlan od Bogá. Na paſho morajo po-nj iti. Tedaj vsáme ˛Samuel róg ali púſhizo s' oljem, ino v' ſrédi njegovih bratov |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | le idi, ino saſpì. ” Ravno tiſti glaſ ga vdrugizh klízhe. ˛Samuel ſpet vſtane, gre k' Helitu, ino dobí ravno tak odgovor |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | njega neki drugej ſpal. Kar Bog ˛Samuela saklizhe: „˛Samuel, ˛Samuel! “ ˛Samuel je ménil, de ga Heli klizhe. Vſtane, gre k' Helitu |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ˛Samuel, deſiravno teshko, mu vſe na ravnoſt pové. Otrozi! od ˛Samuela ſe uzhite pokorſhine, ino ravno tako voljni ſluſhajte ſvoje ſtarſhe |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ven njega neki drugej ſpal. Kar Bog ˛Samuela saklizhe: „˛Samuel, ˛Samuel! “ ˛Samuel je ménil, de ga Heli klizhe |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | popraſhajo ſtarſhi. Kmal ſe je ſpolnilo, kar je Bog rasodel ˛Samuelu. ˛Skrinja savese je priſhla ſovrashniku v' róke, ino v' vojſki |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſe ſinova vèdeta, pa jih ni ſtrahoval. “ Heli rèzhe sjutrej ˛Samuelu: „Kaj je Goſpod Bog ſ' teboj govoril? Nizh mi ne |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | Staroslováni; „lanita, Wange”; „šuj, link” še imajo samo naši Rozeanci; „san, Ehrenstelle” samo Rusje itd. Izgled Vlahov, Francozov in Španjcev (Rumunov |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | sashribei † et filii † † Nazarenus † nata trezhie pa sashribei † et spiritus sanc- ti |
| Sacrum promptuarium (1695): | obeniga drugiga imeti, takorshna Vduva je bila Firshtna Felix á Sancta Severina, katera per 24. lejtih Vduva je bila oſtala, inu |
| Sacrum promptuarium (1695): | ſuperbiæ, extinctio invidiæ, medella mallitiæ, effugatrix laſciviæ, conſtructio diſciplinæ, perfectio ſanctimoniæ, & præparatio ſalutis æternæ. Sdaj shenkam en lep fazonetel tem mladem |
| Sacrum promptuarium (1695): | in Eccleſia nocet, quam qui perverſe agens, nomen, vel ordinem Sanctitatis habet. Inu vekshi nuz dusham perneſe nedolshnu, inu ſvetu shivejne |
| Sacrum promptuarium (1695): | in fide, in dilectione, in patientia. Anus ſimiliter in habitu Sancto, non criminatrices, non multo vino ſervientes. Nimate vij shtare shene |
| Sacrum promptuarium (1695): | pishe. Homo iſte juſtus, & timoratus, expectans conſolationem Iſraël: Et Spiritus Sanctus erat in eo. Imate pravizhnu, inu bogaboyezhe shiveti, ter zhakat |
| Mineralogija in geognozija (1871): | 45. Permska tvorba ali Dias, Zechstein oder Dias, 114. Pesek, Sand, 77. Peščenec, Sandstein, 76. ,, kremenati, Kieselsandstein, 76. ,, zeleni, Grünsandstein, 76. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | žita, ktero je že pred prepovedbo izvožnje nakupljeno bilo. — Dr. Sandorfy, ces. zdravnik šopronskega komitata na Ogerskem vé po zagotovilu časnika |
| Mineralogija in geognozija (1871): | ali Dias, Zechstein oder Dias, 114. Pesek, Sand, 77. Peščenec, Sandstein, 76. ,, kremenati, Kieselsandstein, 76. ,, zeleni, Grünsandstein, 76. ,, spodnji rdeči, Rothliegendes |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | bilu, temuzh vſe lehku. Factus eſt ſudor ejus ſicut guttae ſanguinis decurrentis in terram. Inu negou put ſe je ſturiu koker |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | cap. 27. Non licet eos mittere in corbonam, quia pretium ſanguinis eſt. Se na ſpodobi de bi mi tiſte v' zerkouno |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | h' ſouſam reſtopiti puſtile. Factus eſt ſudor ejus ſicut guttæ ſanguinis decurrentis in terram. Inu negou put ſe je ſturiu, koker |
| Deborah (1883): | doktorji. Tržinar. Kakova bolezen pa ga je tako Zdravnik. Apoplexia sanguinosa. Krojač. Kaplja? Zdravnik. Krojač, jaši kozla! Kaj, kaplja! Apoplexia sanguinosa |
| Deborah (1883): | sanguinosa. Krojač. Kaplja? Zdravnik. Krojač, jaši kozla! Kaj, kaplja! Apoplexia sanguinosa, pravim; zato smo mi doktorji! Krčmarica. In včeraj je bil |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | ti ljudje naše Novice (2. list lanskiga tečaja) brali. Na saneh so ju domu peljali, brez pameti v gorko hišo djali |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | porabil, kdor bi jo naravnost prehoditi hotel, vsaki dan na saneh prevalivši šestnajst milj. S tem so Rusi ponosni, In vendar |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | čez sneženo polje. Kmet s kosmatimi rokavicami je sedel na saneh in je mahal križem z rokami, da bi se ogrel |
| Tine in Jerica (1852): | 22 let. O postu je bilo. Pot je bila za sani napravljena; Liza in vsi iz vasi zunaj stare Brigite so |
| Revček Andrejček (1891): | bliže, potem pa utihne. ) Jeklen. Kaj pa je to? Franica. Sani. (Odpre okno. ) Oče! to veselje! Svak je prišel in pa |
| Sacrum promptuarium (1695): | Paula, kir vam sapovej. Senes, ut ſobrij ſint, pudici, prudentes, ſani in fide, in dilectione, in patientia. Anus ſimiliter in habitu |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | Skaži svoje nam dobrote, Mili Oče! vsaki čas. Svet ali Sanktus. Sveto pesem povzdignimo Lepo z angeljci pojimo: Sveti, sveti, sveti |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | trošt, de bo vzeta Ta prošnja gor v nebu. (dvakrat. ) Sanktus. 1. Poj: Sveti, Sveti, Sveti Je Bog in naš Gospod |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | mumijah hranjena najde ³). Po pomenu imena je lelja nočni cvet, sansk. lila = noč, gerški λειριοv od λαρω, pokriti, zato je tudi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | grosse Last von Haaren tragend, dalje Gat'âdhara, Träger des Haarzopfes ¹¹). Sanskritska beseda kapardin se najde v slovenski: koperda, koperded = baba ali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | tujih (sestrinskih) novih in starih jezikih; 7) in zadnjič po sanskritskemu. Po tem 7merem potu sem jaz vsako čerčko, besedo in |
| Gozdovnik (1898): | v mehka tla, ki se je nad njo hipoma zaprlo. »Santa Madonna! Kaj sem pa učinil? « kliče Baraha. »Zlato je proč |
| Gozdovnik (1898): | jima pravimo: travanska hudiča. « »Pa ju poglejte zdaj, tukaj-le sta! « »Santa Mater! Je-li resnico govorite, Tiburcio? « Uprašani kimne pritrdivno. |
| Gozdovnik (1898): | na ploči. Poprejšnemu pobrežnemu stražarju se je zdelo pogajanje predolgo. »Santa Laureta, kako mučkajo ti ljudje tukaj. Rdoles, daj meni nadaljevati |
| Gozdovnik (1898): | je bil udomljen. Vsi so ga sprejeli z odkritosrčnim veseljem. »Santa Laureta, tega vam ne morem ponarediti,« meni Pepo. »Grof de |
| Gozdovnik (1898): | »Vidiš, njegov nož! « »In tu njegov klobuk,« prideva Pepo. »Santa Laureta, pravo govoriš, Rdoles, zasačen je bil. « Ta gotovost je |
| Gozdovnik (1898): | strahu ali iznenadenja ter ostro in poizvedno pogleda na otok. »Santa Laureta! saj je vedel, da smo tukaj! « meni Pepo, svojo |
| Gozdovnik (1898): | »Saj je res mislil, da stojé spim, santa Laureta! ali so lahkoverni ti ljudje. Kaj je pa stotniku |
| Gozdovnik (1898): | moj brat, da ga Apači usmrté ter mu uzamejo blago? « »Santa Madonna, to mi nikakor na misel ne hodi! Če pridejo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | na dolgo in na široko je letá potres segal. P. Sanja na Božič. (Narodna priméra (alegorija) Černogorska in Hercegovinska). (Iz serbskiga |
| Lohengrin (1898): | Li krivda možna većja je od té? Miroslav (ljuteje). Gospod, sanjarska je devica ta, Ki mi ošabno odbila je rokó, Zató |
| Divica Orleanska (1848): | brez Jovane. Izabó (po dolgim molčanju :) Kaj? Kako? Se mi sanja? Kam je prišla? Kak je razdjala te okove težke? Verjela |
| Oče naš (1854): | Ves začuden se je ozerl. Mislil je, da se mu sanja. To ni bila Kabrera, pušobni žalostni otok. V prijetni dolini |
| Zlatorog (1886): | roži, O belih kozah in zakládih skritih, A lepa Špela sanja celo noč Jedíno le o lovci lepem, mladem. |
| Zlatorog (1886): | davno vgásnil žé, Počívat gredo z zadovoljnim srcem. Možém se sanja o triglávski roži, O belih kozah in zakládih skritih, A |
| Gozdovnik (1898): | zdehanje. »Kader spim, nisem lačen. Včasih se mi pa tudi sanja, da mi vlada izplačuje, kar mi gre. « |
| Genovefa (1841): | de je va-nj treſhilo. Vezh ni védel, zhe ſe mu ſanja ali zhe bdi, kér je v ſvôji otóshnoſti vezhkrat bres |
| Avguštin Océpek (1860): | je vrelo po glavi, zdelo se mu je, kot bi sanjal, kar besedice ni mogel spregovoriti, le globoko je zdihoval. Med |
| Moč ljubezni (1865): | kdor je kdaj srce najljubeznjivše device svoje imenoval, kdor je sanjal v sanjah ljubezni od najsrečniših dni in se že bližal |
| Razne dela (1870): | sercem tak ti. Zamišljen, brez deležnosti stojiš, Ko de bi sanjal, ali de bi truplo Le pričo bilo, duša dalječ proč |
| Na Žerinjah (1876): | je tako; sedaj boš imel mir — računal boš — a ne sanjal. Pa zastonj! In naposled — čemu vam pripovedujem to? " Prišla sta |
| Spomini na okupacijo Bosne (1888): | ako nas prihodnje jutro napade močnejši sovražnik. V taboru je sanjal to noč marsikateri vojak poslednji sèn in marsikdo se ni |
| Križ na poti (1891): | vzklikne Hugon, »zlasti Boke. O teh resnično čarobnih krajih niti sanjal nisem! « »Videli bodete še mnogo lepega«, reče déklica živo, vesela |
| Moja hoja na Triglav (1897): | pridobljeno z žuljavo roko in oprano z znojem. " Tako sem sanjal leta 1860 in si v duhu ponavljal vesele ure, ki |
| Zadnji gospod Kamenski (1898): | sta čakala na stopnicah samostanske porte. Predno je Cucelj kaj sanjal o tem, že sta ga hlapca prijela in pisar je |
| Vinjete (1899): | širokih ulicah, med hrupom vozov in kričanjem ljudi, kakor bi sanjal o novem svetu, v katerega ne spada in se je |
| Razne dela (1870): | v Remo peljal, in ga kinči s krono. Kar doživeti sanjala si nisim, Je spolnjeno, pripravljeno godišče; Okinčen kralj je s |
| Marjetica (1877): | Pa kakó sanja, takó sladko, tako nebeško, tako še ni sanjala nikedar, nikedar. |
| Marjetica (1877): | V tacih trenotkih je Marjetica imela navadno čudne nerazumljive sanje. Sanjala je o Štefanu in o sami sebi, da gresta po |
| Lisjakova hči (1892): | so ji do cela nove stvari, o katerih nikdar niti sanjala ni v samostanu in na očetovem domu. Ali še ji |
| Lisjakova hči (1892): | v domišljiji mislila vse tako lepo, kakor je nekdaj lepó sanjala, kadar se je povsem zadovoljna vrnila z veselice in sladko |
| Strte peruti (1894): | otrók. Vida je bila že deklica resna in realnih mislij. Sanjala ni o svetu, kakeršen se nam slika v romanih, izgubljala |
| Gospa s pristave (1894): | ki mu bode na strani! Tako je mislila Virida in sanjala marsikaj, česar si ni mogla misliti jasno in določno. Kar |
| V krvi (1896): | reči se gode na svetu! Nikdar ne bi bila niti sanjala kaj takega. In vendar bo res — je res! — Vrhnikova Tončka |
| Vinjete (1899): | bi bilo na vsi stvari kaj pregrešnega. Nasprotno! Kadar je sanjala na divanu, zdelo se ji je, da se oglašajo nad |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | povéjta, káj ſe vama je ſanjalo? “ Véliki tozhaj tedaj pové: „˛Sanjalo ſe mi je, de vidim vinſko terto ſ' trémi mladikami |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Božič. (Narodna priméra (alegorija) Černogorska in Hercegovinska). (Iz serbskiga prestavljena). Sanjalo se mi je , de sim bil v mescu , in de |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | se premembe v kmetijstvu, od kterih se našim očetom še sanjalo ni. Če slovenskemu kmetovavcu ni mar, da bi novih iznajdb |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | ni še slišala, o nezapopadljivih skrivnostih kerščanstva se jej še sanjalo ni in od mogočnega poslopja vere, ktero pa vendar tudi |
| Zeleni listi (1896): | mora šibo občutiti, ako naj pomaga. Zorku se ni niti sanjalo, kaj se je spletlo doma v tem, ko je bil |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | Gruden dremal, razprostrle so se studene megle — vladarju se je senjalo o njegovi mladosti in njegovem moštvu, in ko se je |
| Čas je zlato (1864): | De bi toliko zlatá, za psa dobil, se mu še senjalo ni, temuč delal je vse drugo rajtengo, ki bi jo |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | nad življenjem. ” „Kaj pač? ” „Dušo! ” Fabiola se neizrečeno začudi. Še senjalo se jej nikdar ni, da bi tudi sužnja kaj tacega |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | pomenijo, ino káj; pa vender povéjta, káj ſe vama je ſanjalo? “ Véliki tozhaj tedaj pové: „˛Sanjalo ſe mi je, de vidim |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | kralju. “ Joshef je imel poſébno rasodetje boshje, ino mu rèzhe: „˛Sánj islága je tá: Zhes tri dni te bo kralj ſpet |
| Genovefa (1841): | jima je sdélo, kakor de bi ſe bila is hudih sanj sbudila. Ko vnovizh ſta jéla sopet shivéti in djala ſta |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | in matika vesta za-nj ; Le prašaj ju, kdar vstaneš 'z sanj. Pa rano vstani; nezaspan Rabotaj, dôkler sije dan; Skerbnó obdelaj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | In ti kraljuj pravica! In ta glas me je iz sanj zbudil. Ž. Oznanilo fužinarjem, nožarjem in puškarjem. Vodstvo notrajnsko-avstrijanskiga obertniskiga |
| Blagomir puščavnik (1853): | počiva. — Popotniku je čudno pri sercu. Veliko lepih in sladkih sanj preteklih nekdanjih veselih časov mu se po glavi verti. Pa |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | svojo jutranjo pesem peli. Hafed je vstal, spomnil se strašnih sanj, in se radosti izjokal. Je li bil sopet na svetu |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | je ležala kopriva, ravno taka, kakor jo je videla v sanjah. Poklekne, zahvali se ljubemu Bogu in gre iz jame na |
| Deborah (1883): | me bledo, milo nje obličje, Prikaže često se mi v sanjah. |
| Ferdinand (1884): | ga je mučilo po dnevi, plavalo mu je tudi v sanjah pred očmi. Čestokrat je govoril v sanjah o njem sè |
| Ferdinand (1884): | je tudi v sanjah pred očmi. Čestokrat je govoril v sanjah o njem sè strašnim srce trgajočim glasom. »Oj, pusti, pusti |
| Ferdinand (1884): | svoje iskre na-me meče! « Tako je nesrečnež po noči v sanjah stokal in zdihoval. |
| Občno vzgojeslovje (1887): | to, kar nas obdaja, jako izpreminja, in ker imamo v sanjah tudi žive predstave, zato nas te premene in te predstave |
| Maria Stuart (1861): | Ne, to ni res; bledenje je vročinsko, Ki v praznih sanjih kaže mi, Kar je napolnovalo glavo mojo — Kdo teče sem |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | misluv, polej ! ta Angel tega Goſpuda ſe je njemu v'ſajnah perkasov rekozh: Josheſ Davidov Syn ! nekar ſe naboj MArio sa |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | ti napezhej s' letem pravizhnem, sakaj jeſt ſim nezoj v'ſajnah veliku terpela sa njegovo volo. Bil je pak dan tega |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | slatú, kadillu, inu myrro. Kader ſo bli pak odgovor v' ſajnah prejelli, de bi ſe naimeli k' Herodeshu nasajverniti , ſo ſe |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Boga is ſerza ljubil. Goſpod ſe mu tedaj ponozhi v' ſanjah perkashe, ino mu rèzhe: „Pròſi, kar hozheſh, dal ti bom |
| Kratkozhasne uganke (1788): | ſtraham ſtrashem tedej, kader mene navidesh, ampak de le ſameſhish. Sajne. Drugazhi. Sem ſdej tu, ſdej tam; al tebi se le |
| Kratkozhasne uganke (1788): | vonder en Krayl. Imam use shaze, inu vonder praſne roke. Sajne. Starsham, inu otrokam morem jeſt sluſhiti: ponozhi ſa glavo: podnevi |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | uſmiljen ji vpraſha: „Kaj ſe danſ tako gerdó dershità! “ Odgovorità: „˛Sánje ſva iméla, pa nimava nikogar, de bi nama jih raslóshil |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | vedno veže, Ce serce k sercu se prileže! Le kratke sanje, dolg je kès. Milo v kitah vene divičen Res nevesti |
| Zlata Vas (1848): | in tamne polnočne ure ni mogel nihče pozabiti, in čudne sanje so jim po glavah blodíle. 14. Ljudjé se zlo začudijo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | otroka razseka. (Konec sledí. ) Za poduk in kratek čas. Hafedove sanje ali narobe svet. (Konec. ) Ko se tedaj upotita in koračita |
| Valenštajn (1866): | sta le sanje lepe. Maks. Sproménilo je meni srečo v sanje. V poslednjih živel dneh sem na otoci, Ki visel je |
| Valenštajn (1866): | Skušnjave gada, vraga zlobnega, I glej, zle bile so le sanje, ke Svaré krepostno vsako dušo. Taka Trenotka naj človeštvo ima |
| Valenštajn (1866): | život me i resnico, Ka se mi zdela sta le sanje lepe. Maks. Sproménilo je meni srečo v sanje. V poslednjih |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | ne bi bilo res, kar me čaka, ampak le lepe sanje. Pa le sam prevdari, se ti li ne zdi samemu |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | je boshja rézh, le ſam Bog vé, ali kàj naſhe ſanje pomenijo, ino káj; pa vender povéjta, káj ſe vama je |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | bi nama jih raslóshil. “ Joshef je védil, de ſo navadne ſanjſke isláge prasne vráshe; jima tedaj rèzhe: „Islága je boshja rézh |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | junija 1856. Ivanu Koseski-mu. *) Bobneti čul strahòtne sem gromove, Tulečih sap razdraženo vihranje, Plamečih strel razserdeno šviganje In morja burnospenjene valove |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | popravil, ki me je, posebno na nogah, stiskala. Merzla, težeji sapa namreč se mi je obilno po tleh valila, in je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | ognja popolnama odverne, je dobro, okoli ceví, po kteri vroča sapa ferčí, iz potegnjeniga železa rinko v ljuknjo stropa vdélati, ali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | modelničah pečí doli pred dušik napeljal, po kteri zdaj merzla sapa pràv bèrhko od zgoraj doli kahlá, in takó se je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | od znotraj skozi pljuča neprenehama življenje in moč, ako je sapa čista, vedra in hladna, kar je pràv. Po taki sapi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | škodljiva, kolikor več ljudí v tesnobi živí. Še huji nezdrava sapa je v hiši, v kteri živina z ljudmí prebiva, naj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | in vsako leto spomladi steno čedno pobeliti. Boljši je zdrava sapa ko denar. Škodljiva sapa, pogosto smertna, je po jispah, ki |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | steno čedno pobeliti. Boljši je zdrava sapa ko denar. Škodljiva sapa, pogosto smertna, je po jispah, ki jih s premogam netijo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Za zdravje so nam potrebne sosebno štiri rečí: I. Zdrava sapa ali luft. Ni ga zdravila boljiga od zdrave sape. Zdrava |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | dehne na roke in mati je čutila, da je smrtna sapa mrzliša od burje - roki jej otrpnete. »Saj ne moreš ničesar |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | v prasen shganjſki ſod, in napolnen ſod terdno sabije, de ſapa ne vun ne noter ne more. Duh shganja obvarje tako |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Po sredi mesca rad dež perhaja, na-tó suhi vetrovi in sape puhte, iz česar večkrat neprijeten in gnil zrak vstaja. — Zadnja |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Zdrava sapa ali luft. Ni ga zdravila boljiga od zdrave sape. Zdrava sapa daja truplu od zunaj skozi kožo — od znotraj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | dobro počuti. Brez živeža človek nekoliko dni preživí; brez zdrave sape v enih minutah umerje, kakor riba brez vode. Škodljiva je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | nehotoma popeva: Pod velikim tukaj Bogam Breztelesni bit želim, Čiste sape sred mej krogam Menim, da na neb' živim! Prezgodaj so |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | s vodo ſhkropiti. 2. Bersh ko je mogozhe je tréba ſape ſkosi uſta va-nj pihniti in mu ſalmjakovza pod noſ in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | čumnatah , mi kmetje se pa pod milim Bogam po zdravi sapi obračamo, in se terdiga dela deržimo, zató smo lepo rudeči |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | sapa čista, vedra in hladna, kar je pràv. Po taki sapi je človek vesel in krepek, za delo serčen ; jesti in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | jabelka, brez de bi jih v kerhlje zrezali zrezali, na sapi takóle: Z nožem izrežejo od peceljna do muhe skozi in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | ali v peči na lesah, ali na peči, ali na sapi in na soncu. Na Gorenskim — so nam gosp. Šmidt — povedali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | tiroljskih kmetijskih Novic pripoveduje — tudi po ti šegi samó na sapi veliko žlahnih jabelk in hrušk posuše, ktere pa, de so |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | goreča sveča; rudeči stenj moli čez plamen, ki bakljá v sapi, ktera piše skoz sobo. Tuji ljudje stopijo v sobo, položé |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | alj gartrosh. Eno jutro jih Mariza vgleda, ino v' eni ſapi materi pravit hiti. „Pojte, preljuba mamka, je djala; ſpet bote |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Na dalje. ) Pred 824 léti ſo jeli veternize (mline na ſapi) poſtavljati. „ 670 „ Şultan Muredin Mahmud v jutrovim, je pervo poſhto |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | zoperna, in kadar je peč v družinski izbi vso merzlo sapo požerla, takó de je bilo zdolaj dosti gorkeji, kakor v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | popravila, kér zdaj peč smiraj kaj požirati dobiva, kar ogréto sapo iz ceví naprej goni; pa še boljši bo prihodnjič, kér |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | bi se ne bila pripetila, naj bi bil mlaji štepihar sapo z lučjo poskusil. Poprej ko se v take zaperte dumple |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | in nobenimu več v nevarnost ne da. Jeli so hudo sapo iz štepiha izpravljati ; pa še drugi dan se jim ni |
| Divica Orleanska (1848): | Se samši vstopi na razpotje križno, In nagovarja sapo pustih berdov. Zakaj si to izvoli vedno mesto, In goni |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | obit? 1. Taziga je tréba hitro na hlap ali na ſapo prineſti in ga s vodo ſhkropiti. 2. Bersh ko je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | kteriga luknjo ali shrelo ſi s navertanim koſitarjam sadelal, de ſapo imajo, vonder vjiti ne morejo. Tako jih puſti v ſenzi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | se da shraniti, kámor koli bodi pod streho v suhim sapnim kraji naloži ali rahlo natrese; nikdar pa na velike kupe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | je treba z veči skerbjó shraniti, to je, jih v sapni shrambi ali pod streho na diljah eden pri drugim na |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | kakor roženkranc na nit ali tanjko verco in jih v sapni shrambi ali pod streho (dokler ne zmerzuje) obesijo. Po ti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | olupijo, v kerhlje z režejo in potem na nitkah v sapnih shrambah, in če je moč, na sončnih krajih obesijo. V |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | večeru, ko solnce že ni tako perpékalo, in je hladna sápica pihljala, sté šle z gradú v dol svojih njiv ogledovàt |
| Oče naš (1854): | ležal med gostimi germički sladko dišečih rož in cvetlic. Mile sapice so mu opihljavale vroče, suho čelo. Ne dalječ od njega |
| Sacrum promptuarium (1695): | druge vuzhil: inu vſe sklenem s' S. Bonaventuram. Hæc ſit ſapientia, & meditatio tua, & ſtudium, ſemper de Chriſto meditare, unde vel provoceris |
| Sacrum promptuarium (1695): | amara, & inſipida, ſed laboranti omnis cibus etiam malé conditus bene ſapit. Inu letu veliku lejt poprej je bil sapiſſanu puſtil ta |
| Zoologija (1875): | v njej zredči in od zunaj nekoliko novega zraka skozi sapnik stopi v prsišče. Ako se prsne mišice skrčijo, mora po |
| Zoologija (1875): | živali vzeta tudi vpadejo, tekoj se zopet napihnejo, ako skozi sapnik va-nje dihamo. Pri dihanji najpred posebne mišice razširijo prsno otlino |
| Zoologija (1875): | V prsih se sapnik razcepi v dve glavni veji, a te se v plučih |
| Zoologija (1875): | prsno in trebušno otlino. V prsni otlini se nahajajo pluča, sapnik in srce z glavnimi žilami, v prostorniši trebušnji otlini pa |
| Zoologija (1875): | prsi z velicimi pluči, do katerih vodi dolg, večkrat zvit sapnik. Taka pluča zajamejo mnogo zraka, kar olajšava letanje in ob |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850): | iz prehlajenja izvira, in de ta bolezin obstojí v prisadu sápnika, po kterim začnè žleza iz nosníc têči. Zraven téh znaminj |
| Zoologija (1875): | na pr. ustna in nosna otlina, notranja plat golta in sapnika. Jako lepo so nekatere take celice videti pod mikroskopom. Na |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | na vratu prične, vrat naglo in hudo oteče, posebno krog sapnikove verhine. Prasič zavžite piče ne more več požirati. Zavolj te |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Pokopajte me v' dvojni jámi na Kananſkim, kjér. Abraham ino ˛Sara, Isak ino Rebèka pozhivajo! “ Ko je to isrekel, ſe poravná |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | zmed njih Abrahamu: „K letu osorej spet pridem. Takrat bo Sara sina imela. ” — Ino to se je zgodilo, desiravno sta bila |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | ga v mladosti Ivana, in očeta njegoviga Jurja klicali. V Saraju so mu pa le Lamprin rekli, in takó ga tudi |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | osoli: Zdej eno unčo putra v kozi razbeli, drobno zrezanih sardelj, čebule, zeleniga peteršilja in limonovih olupkov perdeni, ribo na to |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | ki ji luske ostergaš, jo iztrebiš, opereš, osoliš in s sardeljami natakneš. Zdej sardelje drobno razsekaj, s putram zmešaj, na ribo |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | takšnim peteršiljem potresi in z razbeljenim putram poli. Šuka s sardeljami in limonami. |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | ostergaš, jo iztrebiš, opereš, osoliš in s sardeljami natakneš. Zdej sardelje drobno razsekaj, s putram zmešaj, na ribo deni, v cev |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | mesa (frikandeljen). Prepečeno telečje meso, tri žlice kapar, štiri velike sardelje, eno čebulo, zeleniga peteršilja, materne dišice (timijana), limonoviga lupka in |
| Kuharske Bukve (1799): | kose na ſklędo; ſok od nję prezędi v' kosízo na ſardęle; oboje ſkup vlì na ribo. 147. Karp v' polivki, ali |
| Kuharske Bukve (1799): | jerebizo na zheterti, deni jo v' to polivko kuhat, perdeni ſardęle, inu ſroviga maſla. Kader je mehko, deni v' ſkledo, oshmi |
| Kuharske Bukve (1799): | pertręſi dvę shlize moke, premeſhaj, kader ſe rumeno sazrè, deni ſardele notri, smęſhaj. Kader je riba sadoſti mehka, jo vsami is |
| Kuharske Bukve (1799): | jeh zhędno v' ſklędo; potle lepe olivke, po dolgim sręsane ſardęle. S' tim naloshi ſklędo; je laſhka ſalata. 122. Pomeranzhna ſalata |
| Kuharske Bukve (1799): | vſe zherno doli is njeh. Rasſękaj dve od koſtí odbrane ſardęle, deni to ſekanje med shabe, oshmi zhęſ eno lemono, perdaj |
| Kuharske Bukve (1799): | puſti, de ſe pozhaſi pezhe; kader je mehko perdaj rasſękane ſardęle inu lemon lupka; tudi od ſuhiga meſa shupe; puſti dobro |
| Kuharske Bukve (1799): | navlęzhe s' nekatirmi nagelshbizami, pezhe na rashni, poliva ſrovim maſlam, ſardęle ſę oſhohtajo, v' pezhno ponvo denejo; katira pod razo ſtoji |
| Kuharske Bukve (1799): | puſti jo pokrito pol ure duſhíti na sherjavzi; operi tri ſardęle, sręshi jeh s' peterſhilam inu lemon lupkam prav drobno, rasbęli |
| Kuharske Bukve (1799): | inu drugem ribam. 45. Polivanje od ſardel inu auſtrig. Rasſekaj ſardęle na drobno, deni v' koso s' ſrovim maſlam, męſhaj nad |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | in napravi vse z jesiham, oljem, nekoliko popram in solijo. Sardeljina solata. Potem ko so sardelje eno uro v hladni vodi |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Polivke (zosi). Sardeljina polivka. Štiri dobro oprane, košic in lusk dobro očišene sardelje |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | eno zajemnico dobre mesne župe, dobro pomešaj, in pokuhaj. Merzla sardeljina polivka. Vzemi od treh kuhanih jajc rumenjake; dobro jih pomešaj |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | iztisni limonoviga soka nanj, vloži potem eno lego možgan, malo sardeljiniga masla, eno lepo iz lupin vzetih in očišenih ostrig, zopet |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | in nekoliko prav na drobno zrezaniga zeleniga peteršilja ali pa sardeljiniga putra, potem zopet nekaj pražol in tako dalje do konca |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | deni, v cev (ror) postavi in počasi peci. Perdevaj sčasama sardeljniga masla. Gotovo šuko varno v skledo vzdigni, s podolgama zrezanimi |
| Kuharske Bukve (1799): | inu pertręſi sręsaniga al zęliga lemon lupka. 146. Karp v' ſardelnim ſoki. Oſhohtani karp ſe otrębi, na koſze sręshe, enmalo |
| Kuharske Bukve (1799): | Nadevana ſhuka. 145. Karpi v' zherni polivki. 146. Karp v' ſardelnim ſoki. 147. Karp v' polivki, ali v' ſoki. 148. Pezhéna |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | vzdigni, s podolgama zrezanimi limonovimi olupki ozaljšaj in s čisto sardeljino polivko na mizo daj. - Tudi jo smeš varno na raženj |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | angležki, naj pošlje lord Palmerston-a ali lord Russel-a; ali bo sardinska vlada poslala Cavour-a ali ne, se tudi še ne vé |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1860): | pride v zbor, in da angležka, ruska, pruska, švedska in sardinska vlada bojo podpirale francozko. — Da je omenjena brošura, ktere se |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | veliko ubosih vdov na Israelſkim; pa le k' vdovi v' ˛Sarepto je bil prerok Elija poſlan. In ob Elisejevih zhaſih je |
| Zoologija (1875): | nema posebnih organov. Tej živi živalski snovi nadeli so ime sarkoda, ki je isto kar plasma ali protoplasma pri rastlinah, namreč |
| Zoologija (1875): | grudic neke belakovinaste tvarine, ki se plasma, tudi protoplasma ali sarkoda zove. Više organizovane celice so ovite s tenko kožico in |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | dnevi so pri kopanji za temeljni zid male hiše 5 sarkofagov (kamnitih grobov} našli z lepimi in dobro ohranjenimi napisi. — Na |
| Viljem Tell (1862): | lovec, Ruodi, ribič. Kmetje z Untervaldna. Arnold Melhtal, Konrad Baumgarten, Sarnski pristavnik, Strut Vinkelrid, Miklav Pečnik, Burkhart z griča, Arnold Seva |
| Viljem Tell (1862): | jezero in snežniki svetijo se v mesečini. Melhtal, Baumgarten, Vinkelrid, Sarnski pristavnik, Burkhart z Griča, Arnold Seva, Miklav Pečnik in še |
| Valenštajn (1866): | jo varuhom i prijateljem. Ilo. Lep posel! Lastnoj krvijoj smo Sase Pognali s Češkega, zato bi radi Nam dobro plačo dali |
| Valenštajn (1866): | kaj smo tam opraviti imeli? Maks. Imeli smo izgnati Švede, Sase. Valenštajn. Res! Tako mi napolnil je ušesa, Da sem pozabil |
| Lohengrin (1898): | Da zvrši sod se istinit! Vsi možje (potegnejo meče, ktere Sasi zasadé préd-se v zemljo, Brabantci pa položé préd-se na tla |
| Rudninoslovje (1867): | lehko gnjete. Najlepši kaolin se nahaja v angleškem Cornwallu, v saskej Mišnji i pri bavarskem Pasovu. Na Slovenskem so našli čist |
| Lohengrin (1898): | troje za borilca, In dobro zmérite za borbo krog! (Trije saški plemiči izstopijo za Lohengrina, trije brabantski za Miroslava: slovesno stopaje |
| Rudninoslovje (1867): | V Cornwallu dobivajo po 80.000 centov čisteca na leto, v Saskej po 3000, a v Češkej po 1000 centov. Čisteč sam |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | hujſhi mras, ko pet ſtopinj *), ſe ne morejo na drugi ſat preſeliti. Zhe ſo torej ob takim mrasu is tiſtih dveh |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | pojedle, bojo od lakote pomerle, zhe ſe tudi v blishnih ſatih ſhe ſterd snajde. Zhe je pa ſatje v panju po |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | preſeliti. Zhe ſo torej ob takim mrasu is tiſtih dveh ſatov, med kterima po simi tizhijo, ſterd pojedle, bojo od lakote |
| Biblia (1584): | ſama sapèr ſebe resdilena, ta nemore obſtati. Aku tedaj en Satan drusiga isganja, taku mora on ſam supèr ſebe resdilen biti |
| Biblia (1584): | osèrl, inu je rekàl h'petru. Poberi ſe od mene Satan, ti mene blasniſh: Sakaj ti nesaſtopiſh tu, kar je Boshje |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | mene moleſh. Tedej je JEsus k' njemu rekuv: pojdi prezh Satan: sakaj ſtojy piſſanu: ti imaſh Boga tvojiga Goſpuda moiiti, inu |
| Divica Orleanska (1848): | Rokav ji zavihajte; glejte pike, S katermi jo zaznamoval je satan! Burgún. Je grozno! – Alj, očetu mora se Verjeti, ki čez |
| Mlinar in njegova hči (1867): | Smejé. ) Dolge zvestobe plačilo! (Pobere kosce. ) Omolknila si; in— stari satan tudi omolkne, kedar ga smrt trešči na mrtvaški oder! (Obrnivši |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | obèrnil, inu je rękàl h' Petru: Poberi ſe od mene Şatan, ti ſi meni enu pohujſhanje. Sakaj ti ne saſtópiſh tó |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | supèr ſebe ràsdęjlena, ne bó obſtala. 26. Inu aku en Şatan, Şatana isganja, taku je ſam supèr ſebe ràsdęjlén: kakú bó |
| Ta male katechismus (1768): | hujshega nablu; hudizh s' skushnavam, hudem smejshnavam smotit otshe; ta sathan koker Lev ishe de b' me poſherl, ob vezhnu ſhivlenje |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | inu tiſtiga od ſebe sagnau rekozh: Vade Sathana, poidi prozh Sathan, ſo ti Angeli h'nemu perſtopili, inu nemu ſtregli, taku |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | ſebe sagnau: Vade Sathana! Matth. 4. Poidi prozh od mene Sathan. Skus katiru je Chriſtus nasnaine dau, de nekar te poſvetne |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | tiga ſveita. O velika ſkriunoſt! v' ti puſhavi je biu Sathan Chriſtuſa na eno ſiunu viſsoko goro peleu, nemu vſe kraleſtve |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | terdo ino s' vſo ojſtroſtjo je Jesuſ rekel: „Pobèri ſe, ſatan! sakaj piſano je: Goſpoda ſvojiga Boga mòli, ino njemu ſamimu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | zhaſtjo nebeſhko te opravil, Neveſto zhiſto te ſprejel. Hudó naſ ſatan salasuje, Naſtav njegovih poln je ſvet, Vihar ſkuſhnjav ſe povsdiguje |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | v' neisrezheni globozhini ſe vidi véliko meſto po vſi ſhirjavi. ˛Satan mu tedaj rezhe v' podobi angelja: „Zhe ſi ˛Sin boshji |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | kruha, ampak od vſake beſede, ki is uſt boshjih is-haja. “ — ˛Satan ga kmal vdrugizh ſkuſi. V' Jerusalem na verh tempeljna pelje |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | bo Bog ſ' ſvojo pomozhjo reſhil, to je pregreſhna predersnoſt. ˛Satan ſhe ni jenjal, temuzh ſe loti tretje ſkuſhnjave. Na pràv |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | ſebe ràsdęjlena, ne bó obſtala. 26. Inu aku en Şatan, Şatana isganja, taku je ſam supèr ſebe ràsdęjlén: kakú bó tèdaj |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | enem samem stanam te gnade ſnash ti zelu krayleſtu peklenskega Sathana premagati. Dokler ti navesh, od kajſene gnade tvoje vezhnu ſelizhanje |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | ſe je Chriſtus poſtiu, kader je biu te skuſhnave tiga Sathana premagou, inu tiſtiga od ſebe sagnau rekozh: Vade Sathana, poidi |
| Naši vaščanje (1891): | govoril ni, da bi prej naredil Bogá. Tretji dan pošlje Satanček sosedovega dečka gledat k Tilhu, koliko ima Bogá že narejenega |
| Naši vaščanje (1891): | lesá; skoro si izbere pripraven stebriček, katerega začnè takoj obrezavati. Satanček pa nikakor ne more dobiti pravega; ta je prekratek, óni |
| Naši vaščanje (1891): | nenádejano smrtjo svojo ni mogel doseči vrhunca lepe podobarske umetnosti. Satanček je bil nizek možiček, rjavo-črníkaste kože, kodrastih lâs in potlačenega |
| Naši vaščanje (1891): | boril za prvenstvo v umetnosti svoji. Izvestno bi bil podobar Satanček prekosil Tilha, da mu niso bila leta izmerjena toli kratko |
| Naši vaščanje (1891): | in zvedeli bodete, da ga je od lipovega stebrička iztesal — Satanček. Tudi kompoljskega svetega Vida ne smete prezreti, ker je takisto |
| Naši vaščanje (1891): | in je imel izvestno precèj Bogá že dovršenega, predno je Satanček prijel za nož. To je Satanček dobro védel, zató je |
| Naši vaščanje (1891): | za svoj izdelek nekam v hribe. Takó torej je umrl Satanček tam v Zagorici, kjer mu je tekla tudi zibelka. Tileh |
| Naši vaščanje (1891): | jezdeca, in povedalo se vam bode, da ga je izrezal — Satanček. Oglejte si svetega Miklavža v podgorskem znamenji, vprašajte, in zvedeli |
| Naši vaščanje (1891): | že dovršenega, predno je Satanček prijel za nož. To je Satanček dobro védel, zató je pa sedaj hitel toliko bolj. Brusil |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | v' eni sveti lubeſni. Varvej se shepetavzov, ſakaj ony so sathanovi hlapzi, ter drugega nadellajo, koker sume, inu pohujshanje. Katiri druge |
| Zerkviza na skali (1855): | je vergel v ſvoji jési na tla rekozh: „Oſtanite v ſatanovim imenu saperte do ſodnjiga dné! ” — In glej! komej je te |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | jih taki rakomavzarji zmislijo! Povejte mi, ali ni vse to satanovo seme? Tudi duhovni pastirji vam koze staviti priporočajo. Kdor pa |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | tiga Sathana premagou, inu tiſtiga od ſebe sagnau rekozh: Vade Sathana, poidi prozh Sathan, ſo ti Angeli h'nemu perſtopili, inu |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | dati oblubiu. Chriſtus je pa nega od ſebe sagnau: Vade Sathana! Matth. 4. Poidi prozh od mene Sathan. Skus katiru je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | zhes imeli. Satorej v panj, kader roj ogrebaſh, vſelej en ſatizh podolgama pertiſni, po kterim ſe ravnaje bojo zhbele vſelej po |
| Sacrum promptuarium (1695): | ducit, grande ſibi negotium comparare, quia cum mulier nunquam ſibi ſatis ornata videatur, perpetuum feciſſit marito negotium. Tympius je sapiſsanu puſtil |
| Botanika (1875): | po Evropi se sadi iz južne Amerike prinešen mad (Madia sativa), kterega semé daje vkusno olje. Tudi pohlevne marjetice ali rigleca |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | na jeſen pogoſto imaſh, presheni s dimam ; zhe imajo malo ſatja v kot ravno tiſtiga panja ; zhe pa imajo veliko ſatja |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſatja v kot ravno tiſtiga panja ; zhe pa imajo veliko ſatja, v drug poprejſhnimu na ſhirokoſti enak panj. Nar hitrejſhi ſe |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | pa polknate za to odbere. Če se jim prazno, zdravo satje dá in nastavi, bodo panj prej napolnile. Polnim panjem naj |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | Ko panjove napolnijo, naj se jim navez dá, ali pa satje izreže, izprazne in nazaj pritisne. Je kak panj brez matice |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | pridne oskerbnice, kakor da bi njih lastna bila; tudi delajo satje in v satje šestvoglate veči in manjši stanice za zalego |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | s čistim medom. O tem je treba vediti, 1. da satje, v kterem je zalega poginila, ne velja za čbelno pašo |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | ko imajo plemenitno matico, bolj vesele, pridne in hude; napravljajo satje, kjer bo njih matica zalego delala, ki jo čbele grejejo |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | v panji druzega ne ostane, kakor červi, pajčevna in rasjedeno satje — prejšnjega kraljestva razvaline. Iz tega se lahko vé, koliko da |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | celega lica panja, ker bi vročina čbelam hudo djala, in satje bi se utegnilo otajati in podreti; in pa naj se |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | Če pa je veha s satjem zadelana, se z dratom satje odreže, da čbele v zgornji panj priti zamorejo; po tem |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | namesti iz bokanih uderte kapce, in smrad delajo. Vse to satje in panji in čbele ne veljajo za nobeno rabo , vse |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | lahko s zunjo, ktera ſe kadi, zhbele toliko odsheneſh, de ſatje s nosham poresheſh. Po tem pojiſhi matizo (maternizo ali kraljizo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | tudi v blishnih ſatih ſhe ſterd snajde. Zhe je pa ſatje v panju po dolgama, ſe lahko med ſhpranjami gori in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | panjeh, ali voleh — kakor v nekterih krajih pravijo — nektere zhbele ſatje delajo po zhes, druge pa po dolgama. Doſtikrat ſe zhbelarji |
| Zoologija (1875): | 60.000 pravilnih šestoglatih ploskvic, zato je tako oko podobno bčelnemu satovju. Te ploskvice so spodnji konci kegljastih prizmic stoječih na mrežnici |
| Sacrum promptuarium (1695): | poprej je bil sapiſſanu puſtil ta ner modreshi Salamon. Anima ſaturata calcabit fauum, quæ autem eſuriens eſt, etiam amarum pro dulci |
| Sacrum promptuarium (1695): | tishi. Dulcis eſt ſomnus operanti ſive parvum, ſive multum comedat, ſaturitas autem divitis non ſinit eum dormire. Satoraj vij dellauzij nimate |
| Valenštajn (1866): | Seni. I veličanskih teh svetil ne žali Noben nezgodonosni žar! Saturn Je brezoblasten, in cadente domo. Valenštajn. Pri kraji je oblast |
| Astronomija (1869): | sicer v zeló raznih legah, viden sosebno takrat, kedar stoji Saturn v znamenji ovna in raka. Ta obroč, ki pri tanjšem |
| Astronomija (1869): | v preméru po vrsti 529, 475, 676, in 664 milj. Saturn je bil že starodavnim narodom znan, ker jim je bil |
| Astronomija (1869): | za 42000 milj. 78 Od vseh se loči po obliki Saturn, ki ga obdaja skoro čisto v polutnikovej ravni ploščat okrogel |
| Astronomija (1869): | naše sostave. Solnce mu skoro 91krat manj sveti kot zemlji. Saturn ima 8 lun, in — ker nima nobena druga premičnica, — nekoliko |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | v'kupej vsetu. Je bel mokru, koker ſuhu, kir pa Saturnus, kateri je pred njim vishar bil, s' ſvojo dolgo Simo |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | 3 Mars. 4 Sol. 5 Venus. 6 Mercurius. 7 Luna. Saturnus. 2 Jupiter. 3 Mars. 4 Sol. 5 Venus. 6 Mercurius |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | SATURNUS. J e med Planetmi ta pervi, inu nar ta vikſhi |
| Astronomija (1869): | so skupaj 6047 milj debeli, in za 4594 milj od Saturna oddaljeni. Urana je našel Herschel l. 1781. dne 13. marca |
| Astronomija (1869): | kakor je mesec na zemljo, in spremnice na Jupitra ali Saturna. 83 Ko so bili na tak način enkrat zakoni postavljeni |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | 6. Planetov. JUPITER. Je ta pervi nar blishniſhi Planet sa Saturnusam, velki, lęp, inu zhiſt, ſpolni ſvoj tęk v' 12. Lęteh |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | Sa tem Lętam bodeta ſhe dvashleht Lęta, pod Luno, inu Saturnusam. Vetrovi, Nalivi, inu hude Vręmena. Vetrovi bodejo vſe ſorte, pa |
| Zoologija (1875): | zadnjih letih nazaduje. K prelcem spadajo še nadalje : nočni pavlinček (Saturnia carpini); borov prelec (Gastropacha pini), pod. 190, je borom najškodljiviša |
| Zoologija (1875): | jako umetno izdelani. Semkaj spada eden največih metuljev, velikanski atlas (Saturnia Atlas) v Indiji. Zatem je tu najkoristniša žuželka, namreč svilni |
| Kemija (1869): | Slankamen, Steinsalz, 407. Slatina, Sauerling. Sluz rastlinska, Pflanzenschleim 482. Smalte, smalta, 428. Smirek, Smirgel, 417. |
| Sacrum promptuarium (1695): | Saula martrat nehal: David tollebat citharam, & percuciebat manu ſua, & refociliabatur Saul, & levius habebat. Satoraj kadar vidite, de hudizh sazhne vaſho sheno |
| Kemija (1869): | 407. Soda calcinirte, žgana soda. Sokis, Suboxyd. Sokislina arzenova, arsenige Saure, 382. Sokislina duščeva, salpetrige Saure, 372. Sokislina fosforova, phosphorige Saure |
| Kemija (1869): | Sokis, Suboxyd. Sokislina arzenova, arsenige Saure, 382. Sokislina duščeva, salpetrige Saure, 372. Sokislina fosforova, phosphorige Saure, 380. Sokislina žveplena, schweflige Saure |
| Kemija (1869): | Saure, 372. Sokislina fosforova, phosphorige Saure, 380. Sokislina žveplena, schweflige Saure, 375. Sokis svinčeni, Bleisuboxyd, 431. Sol, Salz. Solarol, 510. Sol |
| Kemija (1869): | Saure, 382. Sokislina duščeva, salpetrige Saure, 372. Sokislina fosforova, phosphorige Saure, 380. Sokislina žveplena, schweflige Saure, 375. Sokis svinčeni, Bleisuboxyd, 431. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | od njega važne besede: „Die ungezügelte Wuth des Sturmes, sein Sausen und Brausen, sein Aufwühlen des Himmels und der Erde muesste |
| Pozhétki gramatike (1811): | raslozhni med drugimi, kakor: Adam, Adam, Eve, Eva, la Save, Sava. Imena imajo ſpol ino ſhtevilo ali zhiſlo. Franzoske imena ſo |
| Pozhétki gramatike (1811): | to porezheſh prav: La Save a sa source en Carniole, Sava svira na Krajnſkimu. 5. Je treba rezhi: c'est en Dieu |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | Ljubljana na Koroškim! Žužemberg na Koroškim! Novomesto na Koroškim! clo Sava na Koroškem ! Taka tàma je še v glavi nekterih modrijanov |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | spodkopuje; če ne bojo globokeji šli s podstavo, ga zna Sava v kratkem vzeti. Po nevarnim klancu od Lesic še zmiraj |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | opomniti, da bi ne postavili podlage (grunta) tako plitvo, ker Sava tam ob povodnjih silno dere in zemljo zlo spodkopuje; če |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | reſnizo terdijo , vonder ſhe smiraj na deſnim in levim ſtrani Save in Drave s velikim veſeljam zhbele morijo. Ali nam ne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | dva luštrenka (Muschel) poslali, kteri so na severni strani tik Save stoječiga, po priliki 400) sežnjev visociga hriba pri podružnici sv. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | rasti. Razumni gospodarji hrastiče še clo sadijo. S Studenca proti Savi gredé vidiš cel hribic s hrastiči nasajen. Tudi na Gorenskim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | kjerkoli živé; bodi na zili ali Dravi, na Savini ali Savi, na Muri ali Béli, na Pivki ali Ljubljanci, pri Koritnici |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | oljarija v Vevčah pod Ljubljano, 3) V. Ruardove fužine na Savi. Pohvalno pismo so dobili: 1) Novak Janez v Kamnigorici, 2 |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | stavo imajo pri Zoretu med Zidanim mostom in Račjem v Savi, čeravno semtertje tudi na Laškem ali poleg laških toplic kakošen |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | in okenca imenujejo. Nasprot pa suha planjava od Ljubljane proti Savi skozi in skozi kaže v dnu po enem do štirih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | ptujim skita. Ta beséda se sliši tudi med Kerko in Savo. — Zarad, sporad, zbog (wegen), postavim: zarad tega, sporad mene, zbog |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | po besednjakih. Nate nekoliko takih: Na Dolenskim med Kerko in Savo se slišijo beséde: Karola (Schiebtruhe). — Kukec**) se imenuje vsaka žival |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | mu „kuma'' in „kumico'' postavijo in ga — pa ne s Savo— ampak z vinom polivajo. V Rugvici zvežejo, ker doli ni |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | 15. do 20. urah zhedno piſati isuzhila. (Novi móſt zhes Şavo) delajo na brodu pod Şhmarno goro, ki bo, zhe pojde |
| Gozdovnik (1898): | tirjate vi to? « »Mi imamo z Estovanom de Arečizo vršiti savansko sodbo, in Zlata dolina je posest in last Tiburcija Areljana |
| Sacrum promptuarium (1695): | ral, de Saul je s' ſobmy shkripal, vjedal, inu okuli ſebe vſe tergal |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | od ſvetlobe ſe na tla sverne, ino glaſ mu rezhe: „˛Savel, ˛Savel! kaj me preganjaſh? ” Pavel, na tleh leshé, veſ preſtraſhen |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſvetlobe ſe na tla sverne, ino glaſ mu rezhe: „˛Savel, ˛Savel! kaj me preganjaſh? ” Pavel, na tleh leshé, veſ preſtraſhen vpraſha |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | Gospodovim oljem pomazaniga, nad kterim se ne sme nihče pregrešiti. Savl je zadnjič v nesrečni vojski strašen konec vzel, ino ljudstvo |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | ga kalne misli lotile. Za to ga je rad imel Savl, še raji pa kraljev sin Jonata. Ta je sosebno ljubil |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | sin, je večkrat za Davida prosil; pa nič ni pomagalo. Savl mu povsod po življenji streže. David si nikjer življenja ni |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | nasemlo, ter je shliſhov en glaſs, katiri je njemu rekl: Savle! Savle! kaj mene pregajnaſh ? Tebi je teshku super tu ſhellu |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | ter je shliſhov en glaſs, katiri je njemu rekl: Savle! Savle! kaj mene pregajnaſh ? Tebi je teshku super tu ſhellu berzati |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | glaſs ſo ony dobru ſhliſhali, al vidili niſſo ony nikogra. Savlus pak je goriuſtov od semle , inu s' odpertimi ozhmy ni |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | perſhuv, de bi njeh ſvesane pelal k'tem vikſhim Farjam? Savlus pak je zhes dalej mozhnejſhi perhajov , inu je Jude dolidevov |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | Jogrov na 9. Poſt. V'tehiſteh dnevih , ke je she Savlus od pertenja, inu morjenja zhes Jogre tega Goſpuda piſſal, je |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | klizhe : ter praſhej v'hiſhi Juda po enimu, kratirimu je Savlus imę |
| Sacrum promptuarium (1695): | sakaj v' tej vishi nebote nezh opravili. Kadar hudizh je Saula krajla bil obſedel v' zhaſſih ga je taku mozhnu mart |
| Sacrum promptuarium (1695): | je ſvoje zitre sgrabil, inu sazhel zitrat, ter hudizh je Saula martrat nehal: David tollebat citharam, & percuciebat manu ſua, & refociliabatur Saul |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | zavergel, ino je nekoga izvolil, kteri je bil bolji od Savla. David je bil ta, Izajev naj mlajši sin, Betlehemljan, prav |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | Posihmal David več ni imel dobriga očesa od Savla; nevošljiv mu je kralj bil zavoljo časti, ki so jo |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | Pa kar stvarice mu žaliga ne stori, ino časti nad Savlam kralja od Boga postavljeniga, z Gospodovim oljem pomazaniga, nad kterim |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | ga je kralj na svoj dvor poklical. Veselje je kralju Savlu delalo to petje ino brenkanje; prevedrilo ga je, kedar so |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | tudi še take nevarnosti. Velikokrat bi bil David lahko škodoval Savlu, svojimu sovražniku. Pa kar stvarice mu žaliga ne stori, ino |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | tudi ſhe take nevarnoſti. Velikokrat bi bil David lahko ſhkodoval ˛Savlu , ſvojimu ſovrashniku. Pa kar ſtvárize mu shaliga ne ſtorí, ino |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſelje je kralju ˛Savlu delalo to pétje ino brénkanje; prevedrílo ga je, kedar ſo |
| Divica Orleanska (1848): | domá V prelepi zemlji vlaški, kjer med lokami Zelenim tje Saverna vije tok srebern, Spozná jih gospodarja petdeset vasí. Za sina |
| Vetrogončič (1860): | mora opomniti, da se mu je zdelo, da Kerst pri Savici ni pisan v šestomeru, vendar ker tega ni vedil na |
| Vetrogončič (1860): | gibčnost in viharni tok. Saj ste vidili v »Kerstu pri Savici« kako je spodletel šestomer Prešernu, pomislite — Prešernu? « Našemu dijaku na |
| Zlato pa sir (1860): | za gospodo; napravil bi ladijo, in on bi gospodo k Savici prevaževal za dober dobiček. Potem je pa razkladal koliko gospode |
| Vetrogončič (1860): | naročeno kaj tacega. Pervič vpraša Dankovič: »Kako sodite Kerst pri Savici? « Vetrogončič, nekoliko zmešan, odgovori: »Ne zamerite, da nisem v tako |
| Bore mladost (1862): | v poli ure do nju, da se bodo potem k Savici podali. " „Danes tako nerad hodim", odgovori Mirko, „kakor bi bil |
| Bore mladost (1862): | nista zinila v slovó. „Zdaj je pa podelana pot k Savici", fužinar spregovori čez precej časa. „In menim tudi k oltarju |
| Bore mladost (1862): | če prideš za mano z vašo ladjico, pojdemo tudi k Savici. Vedno si želel viditi Savice po močni plohi v povodnji |
| Moja hoja na Triglav (1897): | kristjanili: v dobo Črtomira in Bogomile. Iz Prešernovega Krsta pri Savici vemo, da so se Blejci prej pokristjanili nego njih bohinjski |
| Moja hoja na Triglav (1897): | Prešeren Blejskemu jezeru posvetil posebno kitico v svojem Krstu pri Savici, in da ta Blejec tam izrečno pove, da dežela kranjska |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | piſmeſtvu lépſhi sverſtene povéſti v versih, kakor je „Kerſt per Şavizi“, ki jo je naſh ſlavni pevez goſpod Dr. Preſhérin ſpiſal |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Po vſih z. k poſhtah ſe snajo dobiti. Kerſt per Şavizi. (Na dalje. ) Oblagor Zhertomir ! o blagor têbi! Ker vnéta je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Po vſih z. k poſhtah ſe snajo dobiti. Kerſt per Şavizi. (Konez. ) Bogomíla. „Ljubésni práve ne posná, kdor méni, De vgáſniti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Po vſih z. k poſhtah ſe snajo dobiti. KERŞT PER ŞAVIZI. *) Sloshil Dr. Preſhérin. Vvod. Valjhún **), ſin Kajtimára, bòj kervávi She |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | v to prôſhnjo Zhertomir dovóli, S duhóvnim blísha ſlápu ſe Şavízi, Molitve ſvéte máſhnik , on s njim móli, V iméni kèrſti |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | sem zvediti mogel, povedati našim bravcem od teh pogumnih našincev. Savina (izgovarjaj „Savna”, kakor prosti narod vsigdar izgovarja) ima svoje bregove |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | na dan lepše med njimi cvetè. Od Ljubnega že zamore Savina flose nositi. Od bolj gornih krajev debla posamno do Ljubnega |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | kraje obletel, kjerkoli živé; bodi na zili ali Dravi, na Savini ali Savi, na Muri ali Béli, na Pivki ali Ljubljanci |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | Štajaru lepšega in zdravejega rodú našel. Sred zime bosi po Savini gazijo in plavijo les, ki se semtertje v brege zapikuje |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | treba več prodov in pečin bati, ker pri Celji Voglajna Savini dovelj vode pripelja ; zato tukaj po dva flosa skup zvežejo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | mogel, povedati našim bravcem od teh pogumnih našincev. Savina (izgovarjaj „Savna”, kakor prosti narod vsigdar izgovarja) ima svoje bregove osenčene z |
| Zoologija (1875): | ali rudečerepka, (L. phoenicurus); šmarnica ali ilovščica (L. Tithys); podskalar (Saxicola) in pevka (Accentor alpinus). |
| Ta male katechismus (1768): | I. Preuſetnu na boſhjo milost greshiti. II. Na boſhjo milost szagat. III. Spoſnani resnizi ſuperstati. IV. Svojemu bratu, ali bliſhnemu ſavol |
| Kemija (1869): | H. Halbchlorquecksilber , živosrebreni klorovec, 435. Halogen, solotvor. Haloidsalz, pasol. Harnsaure, scalna kislina, 470. Harnstoff, scanina, 477. Harten (d. Stahl), kaliti, 424. |
| Zoologija (1875): | 0,7 odstotka pepela. V scalnici nahajamo sledeče organske spojine: scanino, scalno kislino, hipurovo kislino in kreatin (glej v §. 163 in |
| Zoologija (1875): | potu tu in tam, zlasti iz mišic pobrala. Ta voda, scalnica imenovana, zbira se iz obisti v mehurji, iz katerega se |
| Zoologija (1875): | iz obisti v mehurji, iz katerega se po potrebi odcedi. Scalnica je čista, nekoliko kisela tekočina imajoča primerno težino 1,01 do |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | Kervomok ali kervoščanje. Ako je konjevi scavnici kri primešana ali scavnica kervava, se morate konju libri kervi izpustiti, in potem dvakrat |
| Zoologija (1875): | fosforovokisla magnezija. Odrasel človek odtoči na dan povprek tri funte scalnice. Povedali smo v §. 90, da človek vsak dan použije |
| Kemija (1869): | Fosforovokisla magnezija se nahaja v žitnem zrnji v kostéh, v scalnici in v mehurnih kamencih. V zvezi s kremenčevo kislino sostavlja |
| Zoologija (1875): | 3 odstotke trdnih snovi, ki dadó 0,7 odstotka pepela. V scalnici nahajamo sledeče organske spojine: scanino, scalno kislino, hipurovo kislino in |
| Zoologija (1875): | zopet izločuje. To se godi po treh potih, namreč po scalnici, skozi pljuča in skozi kožo. More se vzeti, da od |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | XV. Poglavje. Kervomok ali kervoščanje. Ako je konjevi scavnici kri primešana ali scavnica kervava, se morate konju libri kervi |
| Zoologija (1875): | od vse iz telesa oddane vode gresti dve petini na scalnico, ostale tri petine pa skozi pluča in kožo. Vodo, ki |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | pa zapopadem jez toliko stelje, da živinske ognjuske (gnoj in scavnico) va-se potegniti zamore in živina na suhim leží. Kar je |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | polivanje z nepremočno apnéno vodo se je dobro poterdilo , s scavnico pa ne. — Kakor se sliši, se bo namest strelniga smodnika |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | zobmi škripljejo, iz gobca in nosnic pene tišijo, blato in scavnico izpušajo, se po vsem životu potijo, stokajo in perhajo, so |
| Botanika (1875): | planinki (Gnaphalium Leontopodium) in pri tako imenovanem škotskem bršljanu (Mikania scandeus), priljubljenej rastlini za v viseče lonce. Zdravilstvu rabijo: lapuh (Tussilago |
| Kemija (1869): | 435. Halogen, solotvor. Haloidsalz, pasol. Harnsaure, scalna kislina, 470. Harnstoff, scanina, 477. Harten (d. Stahl), kaliti, 424. Harze, 488. Harzol, smolno |
| Zoologija (1875): | dadó 0,7 odstotka pepela. V scalnici nahajamo sledeče organske spojine: scanino, scalno kislino, hipurovo kislino in kreatin (glej v §. 163 |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | zaukaziti, da naj na sleherno živinče gledajo, kako se o scanju obnaša. Kedar se pristojni čas operacije zamudi, je živinče zgubljeno |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | da se ne sme motiti alj poganjati, kedar se k scanju pripravlja. V temnotnih hlevih tako pazenje ni vselej mogoče, vendar |
| Botanika (1875): | pri indijanskem trstu ali bambusu pa drevesasto visokost. 5. Betva (scapus), se imenuje tisto steblo, ki nima listja, ampak ki nosi |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | pa primeri, da živina več tednov in brez bolečin kri šči; takrat dajaj živini vsaki dan dvakrat pol bokala vode, v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | zh z dvema pismenkama, kar se mora po nemško pisati ſch, tſch z tremi ali četvermi. Po novim je pa kakor |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | Sch. pišejo, de vse cesarske barke so tam zbrane in s |
| Fizika (1869): | Osreden, central. Osredno gibanje, Centralbewegung, 59. Ostwind, veter vzhodnjak. Ovčice, Schäfchen, federige Haufenwolke, 195. Ozón, 170. Ozračje, vzdušnica, Athmosphäre, 87. Ozvezdje |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | ovce murice Melkschafe, — ovce sterple gelte Schafe, ovce jerušice junge Schafe. Pogovori vredništva. Gosp. Podgrivarskimu: Radi bi po Vaši prošnji naznanili |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | Frühwolle, — vuna postrižna Spätwolle, — ovce murice Melkschafe, — ovce sterple gelte Schafe, ovce jerušice junge Schafe. Pogovori vredništva. Gosp. Podgrivarskimu: Radi bi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | bór, očeta vetrov, in izpeljujejo ime iz glagola rud, heulen, schallen, weinen, ruski: rydati, staročeski: ryd, singultus suspiriis viscerum pulsus. Dr. |
| Mineralogija in geognozija (1871): | Perlmutterglanz, biserni lesk. Peč, Bank. Pena, apnena, Schaumkalk, 38. ,, morska, Meerschaum, 48. ,, manganova, Wad oder Manganschaum, 54. Peperin |
| Fizika (1869): | 119. Plinohram, plinomér, Gasometer. Ploh, ploskev, Fläche. Plôh, plošča, Platte, Scheibe. Plošča valovnica, Wellenscheibe, 104. Podkop, Mine. Podložnik, Trittbrett. Podnebje, Klima |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | se med seboj po svojih lastnostih razločijo. Kemíja (po nemško Scheidekunst) kaže, iz koga vsaka pozemeljska reč obstojí, kér učí, jo |
| Astronomija (1869): | 254, 270. Vozar, Fuhrmann, 271. Vozel, Knoten, 290. Vrh, (teme), Scheitel, 233. |
| Astronomija (1869): | 259. Tehtnica, Wage, 271. Telesnina, Körperinhalt, Kubikinhalt, vsébnina, 238. Teme, Scheitel, vrh, 233. Temida, 303. Petida, 302. Tetiva, Sehne, 238. Teža |
| Astronomija (1869): | 312. Ovca, Capella, Ziege, 271. Oven, Widder, 271. Ovršni kot, Scheitelwinkel, 233. Ozvezdje, Sternbild. P. Pakrog, Elipse, 239. Palada, 303. Pales |
| Fizika (1869): | Reflexionswinkel. Kot odklonji, Ablenkungswinkel. Kot oster, spitzer W. Kot ovršni, Scheitelwinkel. Kot pravi, rechter W. Kot sprožen, gestreckter W. Kot top |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | vot. Vot za lesovino. Naj se vzame gumilak v plošicah (Schellack), pa se raztopí v malo vinskega cveta (špirita) tako, da |
| Kemija (1869): | Lichtbild, 444. Svinec, Blei, 430. Syrup, Sirop, 484. Š. Šelak, Schellack, 489. Šota, Torf. Špirit, Spiritus, 471. T. Talgsaure, lojeva kislina |
| Astronomija (1869): | teh delov imenujemo kot, črti, ki ga oklepate, ste kraka (Schenkel) tega kota, in mesto, v kterem se križate, imenujemo vrh |
| Fizika (1869): | Kraftmoment, mechanisches, mehanični moment (učinek) sile. Krajec kroga, Kreisabschnitt. Kràk, Schenkel. Kràk, a, o, schenkelig. Krasnogled, Kaleidoskop, 134. Kratkovid, kurzsichtig, 146. |
| Fizika (1869): | Piskrec prsteni, Thonzelle. Plajba, svinčnica, 24. Plasa, pas, Erdzonne. Plast, Schichte. Plast zračna, Luftschichte. Platte, plošča, plôh. Plin, Gas, 29. Plinav |
| Mineralogija in geognozija (1871): | Wavellit, 41. Weichthiere, mehkužci, 88. Weissbleierz, beli svinčenec, 57. Werfener Schichten, Werfenski skladi, 119. Werfenski skladi, Werfener Schichten, 119. Wernerit, 46. |
| Mineralogija in geognozija (1871): | 71. Zeolith, 42. Zerklüftet, razklano. Zerreiblich, drobljiv. Ziljski skladi, Gailthaler Schichten. Zinkerz rothes, rdeča cinkova ruda 56. Zinn, kositar, 56. Zinnkies |
| Mineralogija in geognozija (1871): | svinčenec, 57. Werfener Schichten, Werfenski skladi, 119. Werfenski skladi, Werfener Schichten, 119. Wernerit, 46. Wetzschiefer, brusni škriljnik, 69. Wiederkäuer, prežvekovalka. Winkelmesser |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Na Dolenskim med Kerko in Savo se slišijo beséde: Karola (Schiebtruhe). — Kukec**) se imenuje vsaka žival, ktéra v tléh živí ter |
| Mineralogija in geognozija (1871): | črni ali kamneni, Schwarzkohle oder Steinkohle, 30. ,, škriljasti ali listasti, Schieferkohle oder Blätterkohle, 30. ,, zrnati, Grobkohle, 30. ,, laknasti, Faserkohle, 30. ,, Kännel |
| Kemija (1869): | 482. Smalte, smalta, 428. Smirek, Smirgel, 417. Smirgel, 417. Smodnik, Schiesspulve r, 405. Smola benzojeva, Benzoeharz. Smola jalapova, Jalappenharz, 489, Smola |
| Kemija (1869): | 468. Weinstein, srd, birsa. Weissgerberei, strojba na jerh, 492. Wetter schlagende, treskava sapa, 3 91. Wichse, voščilo, 388. Wismuth, bizmut, 432. |
| Kemija (1869): | vnamejo. Rudokopi tej plinovskej zmesi pravijo »treskava sapa« (Schwaden oder schlagende Wetter) in mnogo in mnogo siromašnih delavcev je v tej |
| Mineralogija in geognozija (1871): | Kammmuschel. Grebenovec, Markasit oder Kammerz. Greisen, tinjčev kvarc, 70. Grez, Schlamm. Grobkohle, zrnati premog, 30. Gruča, Gruppe. Grundgebirge, temeljno gorovje, 99 |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Krakov poterjujeta. V novejšem času so nekteri jezikoslovci posebno dr. Schleicher začeli ločiti litvanščino od slovanščine, vendar brez temeljitih razlogov. O |
| Botanika (1875): | Za spoznanje Hrvaškega in Slavonskega rastlinstva sta največ storila J. Schlosser vitez Klekovski in Farkaš-Vukotinović Ljudevit; za Srbsko Floro dr. Pančič |
| Mineralogija in geognozija (1871): | oder Grundgebirge, 99. Praproti, Farnkräuter, 88. Predalce, Kammer, 105. Preduh, Schlott, 96. Predzgodovinsk, vorgeschichtlich. Prehajati, übergehen, 68. Prehnit, 42. Prehodno gorovje |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | auf den Gebrauch einer bestimmten, das tempusangebenden Aussageform keinen vollgiltigen Schluss ziehen” utegnejo marsikomu oči odpreti. Kar se je slavnemu Kopitarju |
| Kemija (1869): | 464. Tolubalzam, 489. Tomback, tompak, 433. Tompak, 433. Topilo, Losungsmittel, Schmelzmittel. Toplice, Therme. Topovina, Kanonenmetall, 433. Torf, šota. Torijum, Thorium, 345. |
| Kemija (1869): | kemična, chem. Bestandtheil. Spatheisenstein, jeklenec. Spiritus, špirit, 472. Spojilo hitro, Schnellloth, 430. Spojina kemična, chem.Verbindung. Spojiti, chem. verbinden. Sprijemnost, Adhasion |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | odgovorna. — V Son-Tayu v Kini so neutrudljiviga katoljškiga misionarja Auguština Schöfler-ja, ki je 4 leta ondi katoljško véro učil, 1. dan |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | nevarnosti. Peljaje se opoldne iz Dunaja na svoj grad v Šonbrun, se plašijo konji tako, da se prednja dva odtergata od |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | hud boj per Vagrami v ſpodnim Eſtrajhu. Mir ſtorjen v Shenbrunu ravno tiſto léto. „32„ ſo priſhle nove poſtávſke knige sa |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Shternf. Zhe mi poveſh, koko ſe imenuje — Miz. Schönheim — Shternf. Schönheim ! Tok je ſvoje imę satajil! — (k' Mizki) Tu je enu |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | perſtan imęti — Shternf. Zhe mi poveſh, koko ſe imenuje — Miz. Schönheim — Shternf. Schönheim ! Tok je ſvoje imę satajil! — (k' Mizki) Tu |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | On je en goluf, pravim jeſt! on ſe ne imenuje Schönheim — Miz. To ny mogozhe! — Naj me puſtę — Kaj ſe is |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | s koštrovimi lasmí, dalje v ruski: čuprina, čuprun, litvanski: čuprina, Schopf, vordere Kopfhaare, latínski: ca- pronae. Šiva-ta z lasnimi kitami (Haarflechten |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | also natürlich, dass sie mit der Idee des Sturmgottes alles Schreckliche und Grausige verbanden und ihn als den Herrn und Urheber |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1877): | Prim. Hudovernig, Jož. Lukmann, A. Mühleisen, pl. Redange, dr. pl. Schrey, Ig. Seemann in V. Stedry za ravnatelje, — gospodje: J. Kordin |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1882): | se je telegrafiralo na vse kraje sveta v slavo Suppan-, Schrey- in Deschmann-ove klike, in ko se je prvi denar štel |
| Mineralogija in geognozija (1871): | 38. Granat, 46. Granit, granit ali žula, 70. Granit, pisani, Schriftgranit, 70. roženčev, Hornblendegranit, 70. Granulit, 70. Grapav ali hrapav, rauh |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ino 9) Gregata Hladnika is Loma. V, Strasiſhu per ˛Shémpétru (Schrottenthurn) v kapélizi na levi ſtrani viſi velik pleháſt korz; — pod |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | Schtinde ßi ji enkrat ene velike muſchtaſa s'ßajami naredil. To |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | Schtinde ßi je enkrat ene velike muſchtaſe s'ßajami naredil. To |
| Rudninoslovje (1867): | itd. pomešajo z živim apnom, z izpranim pepelom, s sipom (Schutt) od starih zidov, pa iz te zmési naredé kupe, pokrijejo |
| Mineralogija in geognozija (1871): | geneigt. Naplav, Schwemmland. Naphta gl. Steinöl. Nasad, Absatz, Ablagerung. Nasipina, Schutt, 77. Natron, 35. Natronfeldspath gl. Albit. Nauk o kamenji, Gesteinslehre |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | nihče ne snaži. Vender, kér od vélike ceste na Gobovcu **) (Schwammberg) ali od Podbrezja (Birkendorf) kaj čez eno dobro uro niso |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Nizh ſe neboj. Baron. (bere. ) ”Maria Smrekarza Beſchlüſ”ſerinn zu Schwammburg contra N. N. vul”go Matizhek & c.& . in puncto mutui |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Seine Hochfreiherrliche G = Gnaden &c. ”Marija S — Smrekarza Bechlüſſerinn zu ”Schwammburg contra N. N. vulgo Mati”zhek, Gärtner, re — espective Hausmeiſtre |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Urheber jeglichen Unheils ansahen; unzählbar waren ja diese luftigen Heerschaaren, schwarz, nur durchleuchtet von den zuckenden Strahlen des Blitzes, Grauen und |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | serčica, Maja. Frühe Mai-Herzkirsche. 10. Debele černe serčica, Julija. Grosse, schwarze Herzkirsche. 11. Černe golobje serčica, Julija. Schwarze Taubenherzkirsche. 12. Debele |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | punca, Julija, Augusta. * Weisse Jungfernpflaume. 73. Černa kraljovinka, August. Gelbe schwarze, Dauphinspflaume. 74. Velika kraljica, Augusta. * Grosse Reine-Claude. 75. Zlatika, Augusta |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | Junija. Bettenburger schwarze Herzkirsche. 4. Vizelerjeve černe serčica, Junija. * Wiseller schwarze Herzkirsche. 5. Butnerjeve černe serčica, Junija. * Buttners schwarze Herzkirsche. 6. |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | španjoljke, Julija. Schwarze spanische. 33. Debele, černe hrustavke, Julja. Grosse, schwarze Knorpelkirsche. 34. Debele, černe hrustavke terdike, Jul. * Grosse, schwarze Knorpelkirsche |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | Grosse, schwarze Knorpelkirsche. 34. Debele, černe hrustavke terdike, Jul. * Grosse, schwarze Knorpelkirsche mit dem festesten Fleische. 35. Zgodnje, černe hrustavke, Junija |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | Julija. * Lampens schwarze Knorpelkirsche. 38. Vinklerjeve černe hrustavke, Junija. * Winklers schwarze Knorpelk. 39. Rijavočerne pozne hrustavke, Augusta. Schwarzbraune Knorpelkirsche. Češnje pisane |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | Holandske pozne višnje, Augusta. Holländer-Weichsel. 209. Pozne, černe postervice, Sept. * Schwarze, späte Forellenkirsche. 210. Dvojnate višnje, Junija. Doppelte Weichsel. Grenkljaste. 231. |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | serčica, Junija. Süsse Mai-Herzkirsche. 3. Betcnburgerjeve černe serčica, Junija. Bettenburger schwarze Herzkirsche. 4. Vizelerjeve černe serčica, Junija. * Wiseller schwarze Herzkirsche. 5. |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | Angležke, Julija. * Wahre, englische Kirsche. 146. Černe zgodnje španjoljke, Junija. Schwarze, spanische Frühkirsche. 147. Zgodnje Natavke iz pešk, Julija. Frühe von |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850): | poti iz Tersta na Dunaj nazaj. Ker je pervi minister Švarcenberg še s cesarjem tukaj poslavljen bil, je očitno poslavljenje ta |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850): | v sercih Ljubljančanov drag spomin. — V nedeljo sta bila ministra Švarcenberg in Šmerling v Ljubljani, na poti iz Tersta na Dunaj |
| Mineralogija in geognozija (1871): | se, umkippen, 82. Premet, Verwerfung, 82. Premog, črni ali kamneni, Schwarzkohle oder Steinkohle, 30. ,, škriljasti ali listasti, Schieferkohle oder Blätterkohle, 30. |
| Mineralogija in geognozija (1871): | zgornja stena, 80. Harmotom, 42. Hartmanganerz gl. Braunit. Hausmannit oder Schwarzmanganerz, črna manganova ruda, 53. Hauyn, 45. Härte, trdota. Härteskala, skala |
| Mineralogija in geognozija (1871): | gl. Phonolith. Kluft, razpoka, poklina. Kobalt, žveplenati ali kobaltov kiz, Schwefelkobalt oder Kobaltkies, 54. ,, arsenati, Arsenikkobalt oder Speiskobalt, 55. ,, svitli, Glanzkobalt |
| Mineralogija in geognozija (1871): | 55. ,, kositarjev, Zinnkies, 59. ,, arsenov, Arsenikkies, 52. ,, kobaltov, Kobaltkies oder Schwefelkobalt, 54. ,, arseno-kobaltovi, Arsenikkobaltkies, 55. Kieselguhr, kremena zraščenina, 34. Kieselkupfer oder |
| Kemija (1869): | Meersalz, 407. Solotvor, Halogen. Sol ščavna, Kleesalz, 461. Sol žveplena, Schwefelsalz. Soole, solina. Sorodnost kemična, chem.Verwandtschaft. Sorodnost izborna, Wahlverwandtschaft. Sostavina |
| Kemija (1869): | se z žvepleci niže vrste spajajo v posebne žveplene soli (Schwefelsalz). Kovinski žvepleci kažejo veliko sorodnost do kisleca, nekteri si ga |
| Kemija (1869): | Magnesia phosphorsaure, fosforovokisla magnezija, 417. Magnesia schwefelsaure, žveplenokisla magnezija , 417. Magnesium, magnezijum, 416. Magneteisenstein, magnetovec, magnetni železovec |
| Kemija (1869): | phosphorsaure Magnesia, 417. Magnezija ogljenčevokisla, kohlensatire Magnesia, 417. Magnezija žveplenokisla, schwefelsaure Magnesia, 417. Magnezijum, Magnesium, 416. Maische, zdrozgalica žonta, 501. Malec |
| Kemija (1869): | schwefelsaures Kupferoxyd, 433. Okis cinkov, Zinkoxyd, 429. Okis cinkov žveplenokisli, schwefelsaures Zinkoxyd, 429. Okis cinov, Zinnoxyd, 430. Okis duščev, Stickoxyd, 372. |
| Kemija (1869): | 434. Okis bakreni ogljenčevokisli, kohlensaures Kupferoxyd, 433. Okis bakreni žveplenokisli, schwefelsaures Kupferoxyd, 433. Okis cinkov, Zinkoxyd, 429. Okis cinkov žveplenokisli, schwefelsaures |
| Kemija (1869): | Eisenoxydul,425. Okisec železni okisov, Eisenoxydoxydul, 425. Okisec železni žveplenokisli, schwefelsaures Eisenoxydul,425. Okisec živosrebreni solitarnokisli, salpetersaures Quecksilberoxydul, 434. Okis etilov |
| Kemija (1869): | kohlensaures, ogljenčevokisli natron, 407. Natron ogljenčevokisli, kohlensaures Natron, 407. Natron schwefelsaures, žveplenokisli natron, 408. Natron salpetersaures, solitarnokisli natron, 408. Natron solitarnokisli |
| Kemija (1869): | salpetersaures Natron, 408. Natron unterschwefligsaures, žveplenonakisli natron, 408. Natron žveplenokisli, schwefelsaures Natron, 408. Natron žveplenonakisli, unterschwefligsaures Natron, 408. Nelkenol, nageljnovo olje |
| Kemija (1869): | salpetrige Saure, 372. Sokislina fosforova, phosphorige Saure, 380. Sokislina žveplena, schweflige Saure, 375. Sokis svinčeni, Bleisuboxyd, 431. Sol, Salz. Solarol, 510. |