nesnažno nesnažnost ne_snesti nesoč nespamet nespameten nespametno ne_spati nespodoba nespodoben ne_spodobiti nespodobno nespodobnost ne_spomniti ne_spoštovati ne_spoznati ne_spravljati nespremenljiv nespremenjen ne_spreobrniti nesramen nesramnež nesramno nesramnost nesrčen nesreča nesrečen nesrečnež nesrečnica nesrečnik nesrečno nestanoviten nestanovitno nestanovitnost nesti nesti_on ne_storiti nestorjen nestrpljiv nestrpljivo nestrpno neškodljiv nešplja neštet neštevilen neštevilno netelesen netiti netjaka ne_togotiti_se Netoliczk netopir netopnost ne_tožiti netragljivo netresk ne_trpeti ne_ubogati neučljivost ne_udariti Neuenburg neugoden neugodno neugodnost neukročen neukroten neumen neumit ne_umivati neumnež neumnica neumno neumnost neumorno neumrjoč neumrjočnost neumrljiv ne_upati neusahljiv neusilber neusmiljen neusmiljeno neustrašen neustrašeno neustrojen neutruden neutrudljiv neutrudljivo neutrudno nevaren nevarno nevarnost nevarščina nevečen nevede nevedeč neveden ne_vedeti ne_vedeti_li nevednež nevednost ne_vedoč ne_veljati neven. nevera neverec neveren ne_verjeti neverjetno nevernik nevernikov nevesta nevesten nevestin nevešč nevezan neviden ne_videti nevidljiv nevidno nevihta nevolja nevoljen nevoljnik nevoljno ne_voščiti nevoščljiv nevoščljivost nevreden nevsakdanji nevšečen ne_vtikovati nevtralen nevtrudljiv ne_vzdigniti ne_vzeti new Newton nez nezabeljen ne_zadeti nezadosten nezadovoljen nezadovoljnost nezakonski ne_zameriti nezamrznjen ne_zanucati nezapopadljiv ne_zapopasti ne_zapustiti nezaslišan nezaslišano nezaspan nezastopen ne_zastopiti nezaupen_sovražen nezaupnica nezaveden nezavedno nezavednost nezavesten nezavisen nezavzeten nezdrav nezedinjen nezgoda nezgodonosen nezlomljiv nezmasa nezmasen nezmasno nezmeren nezmerno nezmernost nezmožen nezmožnost neznamenit neznan neznanka neznankin neznano neznansko neznaten ne_znati neznatno neznosen neznosno nezrel ne_zvedeti nezvest nezvestnik nezvestoba Neža nežalovan
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | Vzroki, iz kterih suhe in mastne garje izvirajo, so: Močirnato nesnažno ležiše, nesnažna piča, slaba spridena voda za pijačo, prebivanje pod |
| Stelja in gnoj (1875): | snago živine, temuč ravno nasproti k temu, da imajo prav nesnažno živino. Resnica je, kjer se pri nas v deželi največ |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | pa smerdljiva mokrina iz kože teče. Tega navadni vzrok je nesnažnost. Kedar konji v globokem blatu čez dan hodijo, ki na |
| Zlata Vas (1850): | čedili, niso nikoli bolezin in nadlog imeli, ktere sicer iz nesnažnosti pridejo. |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | Čez vse to pride žakeljc, ki svalk derži in rano nesnažnosti valje. Tako je dan na dan ravnati, dokler ovca ne |
| Sacrum promptuarium (1695): | hishe pojti, perporozhi moshu pishata, de bi kej jaſtrop yh nesnedil, on yh je varval en zhaſs, ali k ſadnimu saſpi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | tudi enaka sgodíla, gré 27. dan Şuſhza memo Şt. I. neſozh na rami |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | Ta saſtopnoſt, inu modroſt tiga ſveita je ena noroſt, inu naſpamet per Bogu. Samu tiſti ſo prou saſtopni, prou modri, katiri |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | pregovarjeine, inu tu sapelavaine navarne perloshnoſti v'eno takſhno podſtopnoſt, naſpamet, inu hudobo sapelali, de bi mi enkret vezh naſho duſho |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | koker ti ozheſh, vſelei sgodilu. Sakai naſha vola je ena naſpamet, naſha vola je enu sapellaine, naſha vola je en greh |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | rezhi ſlabi poſtalli. V' zhem ſe kedu kaj upa, (v' nafpameti jeſt govorim) tok ſe tudi jeſt upam: Ony ſo Hebręarji |
| Zlata Vas (1850): | uno hišo stopili in vidili napčnosti, ki se tu zavoljo nespameti, revšine ali popačeniga serca godé — in ko bi po svoji |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | na 11. inu 12. Poſtavi. Bratje! vi preneſſete radi te naſpametne: ke ſte ſami pametni. Sakaj vi preneſſete aku vaſs kedu |
| Sacrum promptuarium (1695): | en dan kadar je s' hishe shal, de bi nje nepametne beſsede neshlishal, ona ſe resieshj, ter popade poſsodo, katera po |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | lubesne se beſſediti. 2. En modre lube myr, inu en naspametne, kreh. Katire sam is sabo myru nima, ishe prepirenge, inu |
| Gozdovnik (1898): | iznenadenje je bilo krivo, da se je odločil za ta nespametni korak, s kterim je izdal vso namero, zakaj se je |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | bi ſe od vſih krajev vidil. Pa Bog jim ovrè neſpametni pozhetik. Do ſih mal ſo ljudje na semlji le en |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | med kterimi ſo Judje v' ſushnoſti shiveli, ſo bili tako neſpametni, de ſo mertve podobe ino divje sverí molili. V' ſvojim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | shivljenje povrazha proti temu, kar mu dadò. Tako tudi vi neſpametni Rimljani (govori modri Rimez) miſlite vſak ſam ſvoj biti; bóte |
| Sacrum promptuarium (1695): | ga reshali. Odivit anima mea ſenem fatuum, & inſenſatum. Inu tem nepametnem ſe k' ſadnimu sgodj, kakor unu Leſizi, katera ſe je |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | Boga prejete gnade spominesh, tolkukrat ſanezhuj to nezhemerno zhaſt, inu naspametnu napihuvanje. Misli uſſeskuſi, odkod se ti taiſte ſadobil, inu de |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | zlatih bukvah zapisano biti: Janez Lepko se imenuje verli mož. Nespametno streljanje je že dostikrat strelcu pa tudi drugim ljudem silno |
| Roza Jelodvorska (1855): | kakor sim danes, svoje dni še nisim bil. Lej moje nespametno sovraštvo proti tebi, ljubi Častimir, mi je naj sladkeji veselje |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | Bogu en perjetne duh na uſſeh krajeh. Ta andla prov naspametnu, katire svojem pozhutkam perpuſty, kar poſhellę, iuu njim ſadoſtisturiti se |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | merzí, se jedan čez drugega povzdiguje, kjer se prepirajo in nespametno prikarjejo, tam gre vse po rakovo, iz mehke |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | Ni zhloveka na svejtu , katire be zel nezh namislel, kader naspy, |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | deleshniki takih paſhinj jeli premiſhljevati, kako de bi ſe mogla neſpodoba in kriviza porovnati. Pregovor je ta: de kadar ſe hudoba |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | moshje ſo ſe pertoshili in ſo proſili, de bi ſe neſpodoba in pomota v paſhnjah porovnala. Na to je modra goſpoſka |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | v herbet pihata! ” — „Fej te bodi! ” so rekli, „to je nespodobna prošnja, pa vender smo mu obljubili. Rajši ga spustimo, tako |
| Ta male katechismus (1768): | ali skus tatvino, ropanje, ohernio, krivizhne dobizhek, hudobno golſio, ali naspodobne pogodbe: v' glih viſhi tudi skus druge kupzhie, spremène, ali |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | ſamirkal, o! odſheni takrat delezh od mojega serza uſſe hude naspodobne misle, inu rezhy. Obudi v'meni spomin te vezhnoſtze, inu |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Ozha zhesh. TV 15. TERPLENJE. Oni nieh shpotlive besiede tega naspodobniga govorienja madmano dopovnijo: onjsveshajo mene te rozhe naherbte Krishama inv |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | pokvsov, oh odpvſti mene tv velko prevomlenje moiga hvdiga inv naspodobniga jesika Amen. Ozha zhesh. TV 9 TERPLENJE. Oni so mene |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ne pogleda nizh nepoſhteniga, ne govorí ino ne ſtorí nizh neſpodobniga, je zhiſtiga ſerza. Tak she na semlji Boga bolj ino |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | morejo, de bi gerdo ravnanje s shivino kaj napzhniga , kaj neſpodobniga in boshjim namenam naſprotniga bilo ; satorej ſe vſakimu le poſmehujejo |
| Ta male katechismus (1768): | boſhje ime pregreshy? Uſſake, katire na eno prepovedano, na eno naspodobno rezh, ali bres potrebe krivu perseſhe: katire Boga kovne, ali |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | moj neumni napuh, moja pregrešna slabost, moje pohujšljivo življenje, moje nespodobno obnašanje tega krivo. O moj Jezus! v mislih Te vzdignem |
| Sacrum promptuarium (1695): | lonze pomival, inu nikar ona ſama; kadar mosh je letu nespodobnu pegervaine ſvoje shene vidil, pravi bodi tedaj, jeſt bom en |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſo naſhe pertóshbe : Şakaj nam pravite goſénze (ſnedenze)? To je neſpodobno imé sa naſ! dajte ga tiſtim zhervam, ktéri vam ſadno |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | Farji pak ſo useli te ſrebernike, inu ſo djali: ſe naſpodobi , de bi mi njeh v'Zirkovno skrino , ali ladizo s' |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | pak temu poſlednimu dati ravnu, koker tebi. Ali ſe meni naſpodobi s'tem ſvojem ſturiti, kar ozhem? Jele tvoje oku satu |
| Biblia (1584): | ſo djali k'njemu: Pole, tvoji Iogri delajo, kar ſe neſpodobi ob Sobboti delati. On je pak k'nym djal: Néſte |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Matizh. Kaj ſo ſe premiſlili, vaſha Gnada ? Baron. Pervizh ſe neſpodobi. Matizh. Sakaj neki ne! — kar njim dopade, ſe tudi ſpodobi |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | pol leta pa jo zupet zapustiti moram, ker so me nespodobno imeli. Ena dobra tovaršica me je k vbogi perici v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | temu ali unimu vſhezh ali po godu niſo, ako le neſpodobno niſo rezhene. Le takrat, kader eden drusiga poduzhimo, gremo po |
| Sacrum promptuarium (1695): | s' en maſilz vina preda. Vari vaſs Bug od takorshne nespodobnosti. |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | de nimate kruhov? 9. Ali ſhe ne saſtópite, tudi ſi neſpómnite na tih pęt kruhov sa pęt tavshent ludy, inu kóliku |
| Biblia (1584): | de néſte Kruha ſabo vseli? Ie li ſhe niſhtèr nesaſtopite: Neſpumnite li na te pet Kruhe, mej te pet taushent, inu |
| Biblia (1584): | ſe gody, de nihzhe vezh ſvojga Ozheta inu ſvoje Matere nepoſhtuje, inu ſte taku Boshjo Sapuvid gori vsdignili, sa volo vaſhih |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | serza prezhjiti puſtil, aku v' tvojemu skupſhivlenju grenkobe nabo. Al naspoſnash ti sam nad G. Bogam, kader is njim natihem od |
| Biblia (1584): | mano, ta je supèr mene: Inu kateri s'mano vkup neſpraula, ta reſtreſsa. Satu jeſt vam povém: Vſak gréh inu ſhentovanje |
| Astronomija (1869): | za njo številko 0.7, t. j. tangenta OB je 7/10 nespremenljive (črte) AO. 1/10 od 430 je pa ravno 43, toraj |
| Astronomija (1869): | 0,5 to je: za ta kot je sinus polovica cele nespremenljive črte. Iz tega se vidi, kako se iz dane velikosti |
| Kemija (1869): | sledeči zakon: Kemične prvine spajajo se med sebó v stalnih nepromenljivih utežnih razmerah. V §. 3. je bilo povedano, da se |
| Kemija (1869): | na kalijevo mesto, in pri vsem tem ostane kristalni lik nespromenjen. Mislimo si, da neki kristal sostavljajo štirje atomi, pod. 66. |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | izvršimo, dobimo zopet prvotno vrednost vsote. Odtod izvira: Vsota ostane neizpremenjena, ako k jednemu nje sumandu katero koli število prištejemo in |
| Fizika (1869): | nihanje. Pri nihanju nihala ostane medsebojna lega njegovih posamnih delkov nepremenjena. Ali če jekleni prot z enim koncem trdno uklenemo (Pod. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | gomila ta zaklad okoli dve sto lét zakrivala in vunder nespremenjeniga ohranila. Slabi papirčik me opomni na Jezusovi izrék: „Nebo in |
| Fizika (1869): | pomisli prostornosti, in kako se ona méri. Raztego v enej nepremenjenej méri imenujemo ravno črto, in pripomoček, s kterim se ona |
| Fizika (1869): | n. pr. proti številu 60, gre njegov zgornji del v nepremenjenej meri tje, spodnji njegov del, ki stopi v vodo, se |
| Fizika (1869): | po sobi. Med tem ko steklene plošče v oknu dopuščajo nepremenjeni pogled stvari, kažejo nam očáli povečano vsako stvar, ktero skoz |
| Botanika (1875): | §. 26.). Mogoče bi tudi bilo, da rastlina ogljenčevo kislino nepremenjeno sebi prisvojuje. Kislec, ki ga rastlina oddaja, prišel bi takrat |
| Sacrum promptuarium (1695): | kateriga je eden vuprashal: Sakaj on tulikain Ludy h' pokuri nepreoberne, kulikajn yh je bil preobernil S. Bernardus Senenſis dokler njegove |
| Divica Orleanska (1848): | mu Düšatela, ki Morivca ga očetoviga kliče. Karol. In če nesramen ta pogoj zaveržem? Lahir. Razderta pred začetkam je zaveza. Karol |
| Pozhétki gramatike (1811): | proſtor, escadre, en ſklad bárk, ame, duſha, infame, nepoſhten, ſramen, neſramen, ſramóten, ogerden; les manes, duhovi mertvih, la baine, ſovráshenje, ſovrashtvo |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | njegovim nauku ni doſti, le nezhiſtoſti ne delati; on she neſramen pogled, she nezhiſte shelje v' ſerzu ravno takò prepové, kakor |
| Genovefa (1841): | ſe je njegova predersnoſt naraſhala in poſlédnjizh je bil takó neſrámen, de jo je narneſramniſhih rezhi nagovarjal, ktérih ſe poſhtêna shêna |
| Mlinar in njegova hči (1867): | služit? Mlinarja Črnota edina hči; pa dekla? O ti spačena, nesramna stvar! Da, šla boš, šla, pa ne služit! Poberi svoje |
| Mlinar in njegova hči (1867): | Črnot. Službo? Ti nesramna stvar ti! Kaj moja hči bo hodila služit? Mlinarja Črnota |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | shiuleine, inu naſpodobnu diaine dobijo. Ni obeniga taku grosniga, inu naſramniga greha, v'katiriga bi te Judeshove beſſede: vultis mihi dare |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | sapertu, kar bi en slati kluzhna odperu, ni nezh taku naſramniga, hudiga, inu greſhniga, kamer bi tu slatu, inu ſrebru te |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | našla lepega mesta, ampak storila ga je še le prav nesramnega. Termasto odgovori: „O tako daleč še ni prišlo, akoravno bi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | pretekle praznike s prižnice grajati brezkončno obrekovanje katoliških cerkvenih obredov nesramnega „Tagblatta”, ki res ne zasluži druzega, nego da vsak, kdor |
| Divica Orleanska (1848): | si po sklepu parlamenta Zgubiti krono ti in pleme . Dünoa. Nesramni puh oprostenih meščanov! Karol. Pri materi si moji kaj poskusil |
| Maria Stuart (1861): | dovoljenja Lomastite sem noter, ko razbojnik. Leicester. In vi, milord, nesramni ste zelo, Da vtikate se v to. Kaj? Dovoljenje? Na |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | ti prizhi, vunkej is graſhine pobrati; de ſi ti en neſramni goluf, en sapeliviz ; de bom jeſt letó nedolshnoſt is tvojih |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | to sa en lep' perſtan. ( na ſtrani) o ti goluf neſramni! Miz. Naj mi ga dajo! kaj jim am grę ? — Shternf. |
| Sveta grofinja Genofefa (1857): | do grofinje obudil, da ſe ni mogel sdershati ji ſvojih neſramnih miſel odkriti. Kakor hitro je zhiſta goſpa to sapasila, mu |
| Divica Orleanska (1848): | pomoč, Ko ne – se bo udalo dan dvanajsti. Dünoa. V nesramno tako spravo mogel je Dovóliti Sentrelj! Svetovavec, Ne on, gospod |
| Genovefa (1841): | Grôfova volja je taka! sakaj on vaſ miſli réſ takó neſramno hudôbnizo, kakor vaſ je Golo pozhernil; takó je Golu piſal |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | tudi njeno serce se je skoraj kar nevedoma meni naklonilo. ” „Nesramnež! ” zavpije Fabíola „da si upate od nje tukaj govoriti; tudi |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | pa tudi silno hudoben človek, poln černih strasti in brezvesten nesramnež. Najžalostniši spomini me vežejo na-nj. ” „Kako je to? ” pravi radovedno |
| Maria Stuart (1861): | Šesti nastop. Prejšnja. Leicester. Leicester. (silam prilomi, s zapovedovavnim obnašanjem). Nesramneža bi vidil, ki zavrača Od praga me kraljice moje. Elizabeta |
| Viljem Tell (1862): | je sila nezaslišana! Pripustimo, da izpred naših ga Očí odpeljeta nesramnika? Cerkvenec. Prijatli, mi smo jači. Tega ne Terpímo! Drugi nam |
| Divica Orleanska (1848): | je vreden čerta mojiga. Življenje vzamem, komur sim ga dala, Nesramno če prevzetnosti prederzne V naročje greši, ki ga je spočelo |
| Ta male katechismus (1768): | naprej: Ozhitne so della meſſá, kakershne so: kurbaria, nazhistost, ostudnost, nasramnost, loternia, malikuvanje, vejshzhuvanje, naperjasnoste, prepirenge, navidlivnoste, jeſe, ardrie, resplatenja, ali |
| Maria Stuart (1861): | derzna zloba moževa Je zmagala boječnost vašo, derzno Nosili ste nesramnost na ogled. Morivec, kterega je klelo ljudstvo, Je nosil v |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | svojo ženo in sam sebe, in spoznal je svojo veliko nesramnost in ničevost. Sramoval se je svojih lastnih čutov. |
| Zlata Vas (1848): | je mislil, je prišla gosposka na pregled. Zdej so se nesramnosti pokazale. Brenceljna so vklenili, de bi ga sodili. Odstavljen je |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | telo odkrijejo! Zavolj mojiga pregrešniga in mehkužniga življenja, zavolj moje nesramnosti to terpiš. Odpusti, o Jezus! odpusti mi mojo hudobnost, daj |
| Genovefa (1841): | bólj, vi malovérniki? ” Nizh vezh nêzhem malovérna in nizh vezh neſèrzhna biti, in ako ravno sdaj ne morem ne préſti in |
| Botanika (1875): | Da, te ste tisti domači strupeni rastlini, ki naredite največ nesreč, ker ste nekterim zgorej imenovanim rastlinam precej podobni, in ker |
| Botanika (1875): | tako da se lahko zamenite z onimi koristnimi zelišči. Mnogo nesreč se je že dogodilo, da so se pri nabiranji pastinakovih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | in te miſli dal, na tako lahko visho ſe velikih neſrezh obvarovati. — Mi ſmo pa tudi dolshni ſe po pameti ravnati |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ravno táka neſrezha doſhlá, nobene pomozhi perzhakovati; kdor je enakih neſrezh she vidil vezh, — bo gotovo s hvaleshnim ſerzam drushbe ſlavil |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | inu tudei skushana riezh; daboda tabeI Toja srezha resodieta noi nasrezha prei poviedaua dase viesh odgeniti al ventati. Tuje guishno noi |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | vezh barti nuzati rabei boda use klor poviedano srezha noi nasrezha inu saka arza noi saki shaz noi ukradane rezhi bosh |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | v Škalski fari na Štajerskim se je nekimu kmetu velika nesreča prisnudila. O Velikonoči so neokrotni fantíni blizo poslopja strélali, v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Tode glej! z močmi osode Ni zaveze, ni pogode, In nesreča urno spê. Pràv! zdaj liv začeti dá se, Lom po |
| Robinson mlajši (1849): | bila, kaj se je tem menjavcem — penezeméncem, ktere je taka nesreča poderla — našla, menjavna klop (miza) ali mena lavica razlámala, na |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | Peter se podá zopet na pót in najde svojo srečo. Nesréča stori Petra sréčniga. (Poglej podóbo spredej. ) |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | ga prijazno pozdravit. Od tistihmal, ko se je Pavlu taka nesréča primerila, je Bog Martinovo pridnost in to, kar je Pavlu |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | Rozalinda na Visókim v svoji grajšini pač ni mislila, kólika nesreča njeniga varha, blaziga Teobalda, čaka. Gospodična Hema je vedno le |
| Stric Tomaž (1853): | bo skor nemogoče, prostemu in zdravemu uiti. Pomislite pak, kakšna nesreča bo za vas, če vas vjamejo. Strašna vam bo pela |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | in nogradov vedno streljati; letas je ta že druga takošna nesreča. Ne morem se prav domisliti, kaj je v tej nesreči |
| Zeleni listi (1896): | a ptičic ni bilo več nazaj. Ali ni bila ta nesreča kazen za njeno trdosrčnost? — |
| Sacrum promptuarium (1695): | nesrezha, sakaj S. Thomas á Villa Nova pravi, de takorshna hisha |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | „Tudi to je velika neſrezha, pravi Katerza; alj rake rake poglejte, kakſhni ſo,” „Ino, rèzhejo |
| Genovefa (1841): | in ſo glaſno sdihovali: „O dobri, miloſtivi goſpód! Oh, ſtraſhna neſrézha! Oh, dôbra grôfinja! Oh sanikerni Golo! ” Grôf s kônja ſtópi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | zenejſhi je neke goldinarje , kakor vlanſko léto. Nekaj sa vſakiga. (Neſrezha ſkosi ogenj. ) Prav velikokrat ſe ſliſhi od ognja, ki vaſi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ktere mu vôshnja vershe, de bi ga ne enako vézhji neſrezha ne sadéla, zhe bi ob ſvojo shivino priſhel. Tudi teshki |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | odvernil, ali prebivavze Unajnih Goriz v Bresovſki fari je velika neſrezha sadéla. Treſhilo je namrezh v váſ , ki 36 hiſhnih numar |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Goſpoſka ſe je pa she vezhkrat preprizhala, de nar vezhkrat neſrezha po ognju is ſledezhih rezhi pride: Dimniki ali rajfenki in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | shaloſtni in grenki zhaſi sa naſhe kráje; komaj je ena neſrezha odſhla, je vshe druga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | dél she poſpravljene, moramo pogorélze toliko vezh pomilovati, ker je neſrezha njim prebivaliſha in shivesh, shivini pa klajo vséla. ˛Shkóde, kakor |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | tako mozhán , de ſhe lahko ſtoletja preſtoji , zhe ga kaka neſrezha ne sadéne. Viſok je 63 zhevljev in pri tleh je |
| Tine in Jerica (1852): | Kako sta se Tine in Jerica v nesrečah obnašala? Keršanskima zakonskima ni tolikanj djalo, če jima je Bog |
| Rudninoslovje (1867): | jako lehko vname, razpokne ter je takisto mnogokrat vzrok velikim nesrečam. Rudarji ga zato imenujejo „tréskava sapa”. |
| Kemija (1869): | tej sapi storilo nesrečno smrt. Vse hvale vredna želja, tolikim nesrečam priti v okom, napotila je glasovitega angleškega učenjaka Humpry Dawy-a |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | sromakam dati; ti domazhi sromazhi so pa teſti kateri skves nasrezhe vbveshtvo pridajo? pakar skves svoje niederlih shivlenje noi ano tako |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | karje zhries tvojo potriebo dai ta brumnam sromakam: katieri skves nasrezhe ubushtvo pridajo: kar tazham, katieri so skues svoje niederlih shiuienje |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | sromazhe, kateri so blisik per svojah shishah inu vender skues nasrezhe unotah tezho: tazham pomagei venka is nora priti: inu savierne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | spozná in odverne, morebiti bi se takó zamogel marsikteri kmet nesreče obvarvati, kakor se je po nauku, ki ste ga Tuhincam |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | Alj verjemite mi, nič drugiga ni krivo toljkanj špota in nesreče, ki jo vino posebno pa strupno žganje po deželi napravta |
| Zlata Vas (1848): | znamnje, de tudi gosposka ni kej prida in de je nesreče kriva. Pa Bog vsacimu sodni dan pošljè! “ 22. Dolgovi se |
| Divica Orleanska (1848): | V sovražnih gostih trumah veti vidil. Dünoa. Gorjé! Kje bo? Nesreče sim si svest! Hitimo berž oteti jo. Bojim se, De |
| Tine in Jerica (1852): | škode je minulo, v borovec je treslo. Bog nas je nesreče ovaroval, zdaj mu se zato zahvalimo. Po kratki pa serčni |
| Oče naš (1854): | udje so ga boleli. Zdaj še le se je zamogel nesreče v pretečeni noči spomniti, ko je čez skalovje padel. Zoper |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | ju nisem nikdar več vidil. Samo enega sinčeka sem rešil nesreče, prijemši ga za roko. Močen glog je naji obderžal, da |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | je in preklinjal viteza. „Ta grozovitnež edini je kriv najine nesreče. ” Stari grešnik Lupo ni hotel spreviditi, da je le on |
| Zlatorog (1886): | Muhe brani skrbna mati, »Baš takó ga tudi ona »Vse nesréče čuvajo. »Let je dobrih štirindvajset »Že od tega, kar so |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ali lóſajo, de bi svédili , kdo jim je kriv te neſrezhe. Predersno je bilo to; pa Bog je tako obernil, de |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | vſakkdó zhuditi, de ogenj bolj pogoſtim in hujſhi med kmete neſrezhe ne prineſe. De bi ſaj vaſi in tergi na planim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | svetosti in resnice Vselej sam pred njimi hodi; Ki v nesreči in v sreči Brani, ljubi jih enako, Zanje breme tud |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | uči, z komur bi zamogel sebi in svojimu bližnimu v nesreči pomagati ! To je naša dolžnost in gotovo Bogu bolj prijetno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | lahko v prid in korist oberniti dalo. Kolikokrat se po nesreči perpetí, de si kak zdrav, dobro rejen, lep konj nogo |
| Stric Tomaž (1853): | preganjanemu biti, med tem ko otroci sveta v hudobijah, v nesreči, v obupnosti tavajo, ter se za dan sodbe pasejo. Halaju |
| Stric Tomaž (1853): | ni iz tega stanu, temuč da je prisiljeno in po nesreči prodano bilo. Ime mu je bilo Kasi; njeno življenje pride |
| Roza Jelodvorska (1855): | on žlahniga viteza, in pobožno gospodično tolaži v tej veliki nesreči. Roza je koj zaspala, in mirna počivala do jutra. Ali |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | nesreča. Ne morem se prav domisliti, kaj je v tej nesreči naj bolje. Prosim tedaj sl. vredništvo „Novic” nam še enkrat |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | porabiti ali za poškropljenje po vertnih gredah ali pri kaki nesreči ognja itd. Ob širokih potih, pašnikih (gmajnah), hribih in celinah |
| Valenštajn (1866): | da se ljubiva. Zakaj Bi se skrivala? Srečnim pristuje Skrivnost; nesreči, kterej up je vgasnol, Nobenega nej treba zagrinjala, Pod vsakim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | hiſh s poſlopji v pepél djanih. Nekaj tolashbe v ſvoji neſrézhi je pa sa te ſromáke, de jih je 16 v |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | zhes ſuſho, zhes narodovitnoſt te semle, zhes bolesni, zhes naſrezho, zhes teshave, zhes dauke, zhes novize, inu druge rezhy sadoſti |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | isdavaina. De pa oben s' med nas v'eno takſhno naſrezho, koker Judesh, na pade, taku pokleknimo pred naſhiga od Judesha |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | tebe pohlevnu, de ti mene tons ta dan pred vſſo naſrezho, videjozhim, inu navideiozhim ſovraſhnikam miloſtvu obvaruvaſh. Tebi o Goſpud! perporozhim |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | tebe pohlevnu, de ti mene dans ta dan pred vſa naſrezho, videjozhim, inu nevidejozhim ſovraſhnikam miloſtnu obvaruvaſh. Tebi o Goſpod! perporozhim |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | tebe pohlevnu, de ti mene dons ta dan pred vſſo naſrezho, videjozhim, inu navidejozhim ſovrashnikam miloſtvu obvaruvaſh. Tebi o Goſpud! perporozhim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | se v globočino zverne. Serčen vojšak, ki blizo stoji in nesrečo vidi, hitro puško v stran postavi, ter se za njim |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | ino brez pomislika z vražnim žganjam ino pijančvanjam svojim vso nesrečo nakopavajo. Prav praviš Mina de se taki nesrečneži sami gonobijo |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | je bil, kadar se mu je dobro godilo, za vsako nesrečo pripravljen. Tudi vi otroci! bodite taki; potem bote vsako nesréčo |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | nesrečo pripravljen. Tudi vi otroci! bodite taki; potem bote vsako nesréčo, ki vas zna naglama zadéti, tim ložeje prenesli. 2. Peter |
| Stric Tomaž (1853): | se je Tomažu milo storilo in je s tiho žalostjo nesrečo svojega tovarša obžaloval. Miloserčnih in usmiljenih ljudi pa nikakor ni |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | in kratek čas. Kako neka sleparica pošteno družino v strašno nesrečo pripravi. Resnična prigodba našega časa. Nedavno je v Švajci pred |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | take nemarneže saj nesreča drugih spametovala, da bi sami v nesrečo ne prišli, in tako sebi in svoji družini revšine ne |
| Oče naš (1885): | da sta imela stricovo smrt bolj v srečo kakor v nesrečo. Samo Emilija je bila resnično žalostna in je vroče solze |
| Andrej Hofer, junaški vodja Ti... (1886): | sedaj izjemno čedno ponašali, nazaj v njihove zapuščene hiše. Na nesrečo ni Hofer nič o tem zvedel, da je francoski višji |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | katęro vy doſęshęte, zhe ſvętiga Duhá prejmete, inu to veliko neſręzho, zhe ga vy sgubité. Letó bote saſliſhali v' pervim dęjli |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | kloſhter podá, ino proſi , naj vbogiga popotnika, ki je v' neſrezho padil, ravnitelu oglaſijo. Bled, médel in veſ rastergan pred njih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Laſhko vreli, in krivavoſtráſhni ſléd sa ſeboj puſtili. Nar vezhji neſrezho pa je ſhe li Atila Ilirſkim deshelam na- klonil. Ta |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſliſhi od ognja, ki vaſi, terge in zele meſta v neſrezho pripravi; — pohiſhtva, priſtave, shito , klajo ſoshgè in ſhe shivini in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | neſrezhen zhlovek je pogorélz! de bi ſi ſaj prisadevali, tó neſrézho ſkosi to majnſhati, de bi ſe v kako bratovſhino ſvetiga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | lepo uzhi, bo ſkerbeti mogel, ſebe in ſvoje bo pred neſrezho sagotovil in poſlednizh ſe bo zhaſten od ſvojih blishnih is |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | bilo hude ure bati. Pa Bog je od naſ vſo neſrezho odvernil, ali prebivavze Unajnih Goriz v Bresovſki fari je velika |
| Genovefa (1841): | têbe ſim môgel umoriti! Têbe in ſvôjiga ſinú! O, jes naj neſrézhnejſhi smed vſih ljudi! ” — in njegov svéſti Volk, ki je |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | de bo she vezh danu, inu de njeh podejlenje napreneha. Nasrezhn je taiſte, katire je ſgubil bistruſt teh ozhy, de navide |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | bistruſt teh ozhy, de navide; al une je she bel nasrezhn, katire je obzhutnoſt teh dobrut ſgubil, de njeh napoſna. Jeſt |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | z očes otere, terdo za roko me poprime, ino pravi: „Nesrečen sim na vselj alj saj na dolgo časa. De so |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | slaſti zhe od ognja bliso ſliſhijo, prav shivo pomiſlili, kako neſrezhen zhlovek je pogorélz! de bi ſi ſaj prisadevali, tó neſrézho |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | veliku greha s' no doperneſſu; bi negova duſha tudi vekumei naſrezhna bila, aku bi nega nabiu Chriſtus od ſmerti sbudiu. Vedelu |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | dobili, ſo tiſto vkradli, inu sa volo tatvine obeſheni bly. Naſrezhna je tudi tiſta saſtopnoſt, katira ſe na hudu oberne, sakai |
| Tine in Jerica (1852): | Martin prestregel, ker dobro je vedel, kako ji je njegova nesrečna smert v serce segala. Milo je bilo zdaj gledati, ko |
| Blagomir puščavnik (1853): | je večkrat djala, kako srečna sim bila pri njih, kako nesrečna, neskončno nesrečna pa sim zdaj! — Pa voljno hočem z božjo |
| Blagomir puščavnik (1853): | djala, kako srečna sim bila pri njih, kako nesrečna, neskončno nesrečna pa sim zdaj! — Pa voljno hočem z božjo pomočjo vse |
| Maria Stuart (1861): | najprej, kakó je to, Da tako je na sercu vam nesrečna Osoda njena, in zakaj Marija Zaupala je vam. Mortimer. Milord |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | dotikaj se nobene! veli jej smrt. Ti praviš, da si nesrečna in zdaj pa hočeš drugo mater ravno tako nesrečno storiti |
| Valenštajn (1866): | i prežé lokavo Ko tat i pomagač tatinski laziš? Zavist nesrečna! vsega zla i vse Nezgode mati! ti nas pogubiš! Resnica |
| Spisi Krištofa Šmida (1883): | Nesrečna gospa si je mnogo prizadjala, rešiti moža iz zapora. Kakor |
| Revček Andrejček (1891): | vozita! Ana. (Smehljaje. ) Saj res; semkaj grede bi bila skoro nesrečna. Jeklen. Kako? |
| Revček Andrejček (1891): | da bi že tukaj srečna postala — na — pa ravno ne! Nesrečna morata biti in zakaj? Zato, ker jekleni Jeklen tako hoče |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | tebe ne pregane, ti ga enkrat hozheſh imęti, ti hozheſh neſręzhna biti? Pa bódi! Taku yſhejo eni bogaſtvu, drugi gredo po |
| Genovefa (1841): | mu je ſerze prebôdla. Glaſno je sajokal in rekel: „Oh, neſrézhna ſtraſt me je oſlepila! Vaſ ha goſpá je bres krivíze |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | perſhu? ja on je perſhu, sapelan, inu oſslepen od te naſrezhne ohernije- O kai ſturio! o koku veliku premorejo per enimu |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | je sazhela grosovitnu shgati, inn tergat. O grosovitna veſt! o naſrezhne perſsi! o perſsi poune pregrehe, |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | naſhimi grehi nihdar vezh ta kervavi put na spreſhali. O naſrezhne naſhe ſerze, aku na bodo ta glas te ſvete krivy |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | me bili zasramvali, drugi omilovali, vsih pa bi bila groza nesrečne pergodbe z kelnarco, ino strašne smerti mojiga očeta. Žalostno je |
| Zlata Vas (1848): | in hudobnika zmerjali, ki hoče sebi čast, nedolžne ljudí pa nesrečne delati. Brencelj je po vasi divjal in pri svojih prijatlih |
| Stric Tomaž (1853): | ter mu ukaže skakati in letati. Zastonj so vse prošnje nesrečne stare matere, zastonj njen jok in stok, vse je zanjo |
| Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): | nemirne vesti, Stisk in malosrčnosti, Greha in kazni greha, Zapuščenosti, Nesrečne smrti grešnikov, Večne smrti, Jagnje Božje, ki grehe sveta odjemlješ |
| Stric Tomaž (1853): | peklenskem kraji zamogel se serčno vojskovati in vse težave svojega nesrečnega stanu voljno prenesti. Velika nesreča je bila tudi za Tomaža |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | 6 ur so kidali sneg, pa še ni bilo sledu nesrečnega človeka; že so skor obupali ga najti — kar ga najdejo |
| Ferdinand (1884): | sem ti hotel vzeti tvojega ljubega očeta ter te storiti nesrečnega, preden si znalo izgovoriti in zaklicati njegovo ime. Sedaj se |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | takó dolgo, de njegovo serce popolnama vtolaži ino v korist nesrečniga Hasana gane. Sultan odpusti, pri ti priložnosti pa reče našimu |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | dolžniki so bili odpravljeni, de nobeden ni smèl toti dan nesrečniga Kumita v hudoben spomin vzeti. Za Minoj še jez predobriga |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | kak je bil še v stan le zmisliti na hčer nesrečniga človeka, ki ni le na kant bil prišel, temuč si |
| Zlata Vas (1848): | pri Bogu in pri vsim, kar je svetiga, ga ne nesrečniga storiti. Pa Ožbè je še tisti dan visoki gosposki pisal |
| Tiun - Lin (1891): | zgorel tudi jaz? Ali se je to zgodilo samo po nesrečnem naključji, ki bi naj vzelo zadnji up na rešitev? Toda |
| Robinson mlajši (1849): | ljubeznivejši otče! o moja preljuba, zlata mati, odpustite, oprostite nehvaležnemu, nesrečnemu sinovi, da vas je tako močno razžalostil! Ti pak moj |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | je bila vsa vas z lopatami na nogah in leti nesrečnemu pomagat. To je bilo ob devetih dopoldne. 6 ur so |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | teh armad, inu veliku vezh hudiga, inu shkodliviga je ta naſrezhni kup teh Judeshovih beſed: Quid vultis mihi dare? Kai ozhte |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | tulkukret per naſhimu naprei vsetju, per naſhimu delu, inu opravilu naſrezhni, kyr bi ſizer ſrezhni bly, ko bi to molitu na |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | krivizhnu sadobijo, greh ſturijo, inu vunder tiſtu sgubijo. ſo dvakret naſrezhni, tukei zhaſnu, inu tamkei vezhnu. En krivizhni dinar nima teka |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | sposnati pred mojim Ozhetam, katiri je v' Nebeſih. Reuni, inu naſrezhni ſmo mi, aku le ſamu s' |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | trepetaine bi nas moglu obtyti, kader kuli mi na ta naſrezhni konz, inu ſtranu szageine Judesha lshkarjota smiſlimo! Judesh je biu |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | taki nesrečneži sami gonobijo. Tudi moj oče so bili tako nesrečni. Tud oni so si z nesrečno pijo dušo ino telo |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | nikoljko svoje misli razvedrili. Vsmilenja misli so me sprehajale. Kako nesrečni so otroci, sim sam per sebi djal, kteri očeta svojiga |
| Robinson mlajši (1849): | so na poti ali nesrečni bili — morebiti na to strugo prišli — ali pak je je |
| Robinson mlajši (1849): | terpki — gorjupi — grenki — bridki bolesti, ko sem jo jim jaz nesrečni napravil! ah, kako veliko toga pač vsaki den imajo! kako |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | kterim se ne sme nihče pregrešiti. Savl je zadnjič v nesrečni vojski strašen konec vzel, ino ljudstvo je Davida kralja izvolilo |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | I. Tisti nesrečni čas Francostva, ko je bil stari kralj raz prestola pahnjen |
| Ferdinand (1884): | mene to ne briga. « S tem odgovorom se je naš nesrečni Peter potolažil. Zahvali se vitezu, potem pa brzo hiti v |
| Andrej Hofer, junaški vodja Ti... (1886): | Teimer in nesrečni hrabri francozki general, akoprem se je od jeze v ustnice |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | vam smiraj ſtudi nad greham, de ne boſte tudi vi neſrezhni. Ko je mosh Jesuſa ſposnal, gre ino pové Judam: „Jesuſ |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſe truden goſpodar svezher vlegel, in koliko menj bi naſ neſrezhni ljudjé nadlégovali ! Sméſ. (Kako ſe lahko veliko derv prihrani. ) Derv |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | kredanje , in drugi pogovor prizhnè, rekozh: Mravljinzi ſo per ſterdi. Neſrezhni merzheſi! jes vam jo bom she sapél; popadem desho, ſ |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | je moglo biti terpljenje teh dveh otrok, in kolika žalost nesrečnih starišev! Jaz Vam to pišem, da naj stariši vidijo, kakó |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | Za ta del pa hočeš mene zapustiti, Mina? O koljko nesrečnih takih še dan današen živi, ki sebi živlenje ino poštenje |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | v zlo raznih okoljšinah in dobah, tako v srečnih kakor nesrečnih dnevih do konca svojiga življenja vedno terdno Bogá deržala, in |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | prav čudnega. Ali veste, da je bil eden izmed tistih nesrečnih kristijanov? ” „Lepo te prosim, molči no in ne klobuštraj reči |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | in ljudem shivljenje vsame. In vunder je komaj deſeti del neſrezhnih pogorelzov v eno ali drugo bratovſhnjo ſvetiga Florjana sapiſanih ali |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | Kako so se na pristavi vsi vstrašili, ko so z nesrečnim prišli, kteriga so koj gospoda Jeličnika, svojiga gospodarja, spoznali. O |
| Stric Tomaž (1853): | dihati začeli, pozvedó za pripraven kraj in ljudi, ki so nesrečnim koj na pomoč. Pridejo tudi k tistemu duhovnu, ki je |
| Stric Tomaž (1853): | delati? Mislim, da bi vas težko stalo, se s tem nesrečnim stanom zadovoljiti, marveč bi jo pri pervi priložnosti utekli in |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1860): | star pregovor — al tukaj veljá še drug blag namen: sila nesrečnim ljudem, bližnim našim, ki so zgubili pamet, al kterim je |
| Oče naš (1885): | pobožni gospodje imajo usmiljenje z njimi in gredo k tem nesrečnim ljudem. Čez morje se prepeljavajo, čez hribe hodijo, gojzde premérijo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | je v reſnizi bratovſhnja, ki nima drusiga namena, kakor pomagati. Neſrezhnim pogorelzam pa tudi gotovo pomaga. Sa tó je pa ta |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Accienda assicuratrice, ktera she zhes dvajſet lét pogorelzam in drugim neſrezhnim pomaguje! — Şhe enkrat Vaſ proſim vſe ſkupaj , ki naſhe novize |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | I. TVIE mvezh boshja o Gospved Jesvs Kriſtvs Skves tvoje nasrazheno terplenje ozhash mene N. gnadlovo obdershati inv obvarvati prad vsiem |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | mivoſtlivo agnje Jesv Kriſte jas tabe prosim skves to velko nasrazheno bolazhino vsmili se zhries mene inv odpvſti mene vse moje |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | moje krotkv agnje Jesvs Kriſtvs jas tabe prosim skves tvojo nasrazheno martro vsmili se ti zhries mene inv odpvſti mene karsim |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | očeta. Žalostno je biti zapušeni siroti, pa zravn očeta z nesrčnoj smertjo zgubiti, — toljke žalosti dopovedati ni. ” — „Sreča moja je brez |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | oče so bili tako nesrečni. Tud oni so si z nesrečno pijo dušo ino telo tak dolgo po malim brez de |
| Divica Orleanska (1848): | gnusi v lastnimu otroku. Sorelka (Jovani :) Govori! Proč molčanje to nesrečno! Mi ti zaúpamo, verjamemo ti! Iz tvojih ust beseda, samo |
| Valenštajn (1866): | O nikar ne čini! Čist je še plemeniti tvoj obraz, Nesrečno nej ga še dejanije Oskrúnilo, oskrunilo je tvojo Le domišljijo |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | dękliza ſi tudi ſklęnila ſama ſebe sa vſe tvoje dny neſręzhno ſturiti? Ali ne vidiſh, de leta zhlovek vſe ſkusi per |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | Jerusalem vględal, per letim poględi ſolsę tiga vſmilenja zhes letó neſręzhnu meſtu tozhil. Enu taku puntarſku, krivizhnu krajlęſtvu, katęru nedolshno kry |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | na njemu taku dobru to grosovitnu nevſmilenjetih Judov, kakôr to neſręzhnu dęlu naſhih gręhov ſposnali. Poglęjte ga, inu povsdignite gori vaſhe |
| Ferdinand (1884): | in žvepljeni ogenj, ki svoje iskre na-me meče! « Tako je nesrečnež po noči v sanjah stokal in zdihoval. |
| Ferdinand (1884): | blaznosti! Saj se sedaj vže veseliš v nebesih; jaz, jaz nesrečnež pa vže sedaj okušam peklenske muke onega ognja, ki me |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | svojim vso nesrečo nakopavajo. Prav praviš Mina de se taki nesrečneži sami gonobijo. Tudi moj oče so bili tako nesrečni. Tud |
| Zlata Vas (1850): | se je modro deržal, ter rekel: »Pogledovajte me le, vi nesrečneži; zdaj vidite, kdo de sim. |
| Šola v boju proti pijančevanju (1898): | takih zavodov in o tem, kako naj se ravna z nesrečneži, a brezdvomno je: vsi taki zavodi delujejo z vspehom, kajti |
| Divica Orleanska (1848): | in urno! Britanci so jo vjeli. Dünoa. Vjeli! Kaj? Verhepiškop. Nesrečnica! Remon. V Ardenih, kjer zavetja Iskala sva, jo je ugrabila |
| Genovefa (1841): | mezh ſégel. „In zhe mi ſhe eden lé enkrat imé neſrézhnïze imenuje, sdêrem ſvoj mèzh in ga prebôdem. Koj ſe mi |
| Divica Orleanska (1848): | si starše v skerbi britki tud. Jovana. Ti opominjaš me, nesrečnik, koliko So matere francozke zgubile otrók Po vas, očete skerbne |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | odhod k' vezhni zhaſti. Jeſt se szer nisem smèlla bati nasrezhnu umreti, kjer nisem noben strah enega greha obzhutila. Vonder sem |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | en ſyn vezhniga pogubleina. Kader'je pa en Chriſtuſou Apoſtel taku naſrezhnu padiu, ob kulkain pravizhneſhi ſe mormo mi bati, de bi |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | pogwbleine ſpraviſh? navarnu je tiſtu vedet, katiru to veſt rani. naſrezhnu je tiſtu saſtopit, katiru to duſho vmory. Vedeu je tiſti |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | ob kulkain pravizhneſhi ſe mormo mi bati, de bi taku naſrezhnu na padli, kyr posnamo naſho ſlaboſt, de Je tiſta ſiunu |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | si nesrečna in zdaj pa hočeš drugo mater ravno tako nesrečno storiti? « »Drugo mater! « ponavlja žalostna mati in spusti cvetlici. »Tu |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | ſmirej nasovraſhe? Tu je enu ſnamene bres zvibla, de en naſtanovitne zhlovek v' brumnoſte nalubnoſt, inu nadapadlivoſt najde, ter v'porednemu |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | vſe kraleſtve tiga ſveita sh'nyh bogaſtvam. lepoto, inu zhaſtjo ſo naſtanovitne, zhaſsne, inu obene vreidnoſti nimajo. To volo nebeſhkiga Ozheta dopouniti |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | zhloveshki ſpomin je taku slab, naſhe miſli, inu shelie taku naſtanovitne, de mi tudi zhes naſho volo od videina teh poſvetnih |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | ſo pod tem rojeni, ſo neſtanovitni, kateri radi rajshajo, inu'ſo neſtanovitni v'shivlenji. Zelu Létu v'kup vsetu. Je vezhkrat bol |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | en malu gorak, ludje, kateri ſo pod tem rojeni, ſo neſtanovitni, kateri radi rajshajo, inu'ſo neſtanovitni v'shivlenji. Zelu Létu v' |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | druge udy preberneni. Ony niſo vezh ti bojęzhi, zagovi, inu neſtanovitni ludje, ampak sgol zhudesha tę gnade, tiga ajfra, tę ſerzhnoſti |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | še ni zginila tista napčna misel, ki meče „Vipavca” med nestanovitne vina. Vinokupcom, kteri so že prepričani od stanovitnosti vipavskega vina |
| Tine in Jerica (1852): | ste bile rujavki, pa ti že prav ne veš. Deček (nestanovitno. ) Jez že prav ne vem. |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | so k'ti narvezhe viſſokuſti te popolnemaſte pershle. Mejsèz, katire naſtanovitnoſt pomęne, je bil pod mojeme nogame, inu nobedn ni mene |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | s' ſmertjo rinat. Ali ta naobzhutik naſhiga terdiga ſerza, ta naſtanovitnoſt naſhih miſli, inu tu na vſe rezhy samiſhleine naſhiga ſpomina |
| Robinson mlajši (1849): | čaka, ino je bil prav vesele môti. Ker je pak nestanovitnost človečkega sérdca, ino tako tude svojega znal, mu je pripálo |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | vzel, Dušo vmoril, truplo vnel. 11. Noga pjanca več ne nese, Roka se mu hudo trese; Tam za plotam obleží, Žganje |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | za staro mavho dal, v kteri je imel zajca. Kerznar nese zajca v gostivnico, kjer so bili vsi zbrani in veseli |
| Valenštajn (1866): | jaše konja Čez mitre i vladiške palice, Klobuk na drogu nese s praporom, Na kterem vidim kelih, ali veste Povedati, kaj |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | kjer so nekteri sužnji smeli svoje prijatelje sprejemati; v roki nese pokrito pleterko. Ko duri odpre, priskakljá jej nasproti deklica, kakih |
| Revček Andrejček (1891): | in živa. ) Jerica. (Pihne luč, uzame kolovrat in poje. ) Da nese doli jo v morje, kjer mine ga gorjé. (Anže, Jerica |
| Gozdovnik (1898): | po imenu. Soba je odprta, vzame me naročaj in me nese vun. Stojiva tako visoko in globoko doli je pa jezero |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ljudem kaj taziga povedal, ſo meni rekli, de jim ne neſe po simi zhbele rediti, ker one ob tem zhaſu vezh |
| Biblia (1584): | Hiſhnimu goſpodarju, kateri is ſvojga Shaza novu inu ſtaru naprej neſse. INu pèrgudilu ſe je, kadar je Iesus lete Priglihe bil |
| Sacrum promptuarium (1695): | vſame ta fazonetel ga nepolni s' kruham, inu meſsam, ter neſse petlerjom, jo ſrezha krajl nje Ozha, jo vuprasha, kaj neſse |
| Sacrum promptuarium (1695): | neſse petlerjom, jo ſrezha krajl nje Ozha, jo vuprasha, kaj neſse? Odgovorj roshize: Ozha hozhe vidit, mu pakashe, ter kroh inu |
| Sacrum promptuarium (1695): | yh pusti; perletj jastrop sgrabi enu inu vſe vkuppai prozh neſse, ſaromak ſe prestrashi, ter misli, zhe shena sa volo eniga |
| Zlata Vas (1850): | Zdej zakličejo vsi zvonovi glasno v cerkev. Otróka h kerstu nesejo nar naprej, za njim gresta stari oči in mati, za |
| Oče naš (1854): | svojih starših živel, kar ga enkrat veliki opravki v Dižon nesejo. Ko jih je opravil, se je hotel proti večeru dam |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | vidil na jezeru, ko je vodo zavertil, pa jo nesel kviško. Ta reč „je taka, ko bi se začudil, bi |
| Valenštajn (1866): | Šveda. Ilo. Še to prepozno je. Preveč vedó. Le glavo nesel bi na smrtni panj. |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | te pa taku tashku nasam: kaker bi samlo noi nebu nesov! tu dieteze je pa diavo knemu ti |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | opomenam k' si ti ta usmilana Jesusa na tvojah ramah nesov: noi shniem zhries te potak jordan shov: k' si k' |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | je prerok Habakuk napravil na polje, de bi ſvojim shnjizam neſel kruha. Pa angelj boshji mu rezhe: „Neſi to júshino Danielu |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | jih Isaku, ſvojimu ſinu, na ramo sadéne. On pa je neſel ogenj v' rokah ino nosh. Tako greſta v' góro. Po |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſe je Juda sdajáviz ſvoje pregrehe keſàl. Duhovnam nasaj je neſel trideſet ſrebernikov, plazhilo ſvojiga sdajanja, ino je savpil: „Greſhil ſim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | vidijo , kakor de bi mosh ſtal in butaro na herbtu néſel. Tudi per naſ na Krajnſkim ſe je ſhe ohranila vrasha |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | o moj Bog, inu ſpęt tvojo miloſt inu dobroto napręj nęſsel, jeſt ſim mojo ſhtimo povsdignil, inu tvoje povęle ſpolnil. Ali |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ludy, pohujſhanje, inu krivizo. Jeſt ſim jim njih hudobo napręj nęſsèl, jeſt ſim jim shugal s'tęmi saſlushènimi ſhtrafingami, doſtikrat ſim |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Jesusv tisi anu taku mihno dieteze te pa taku tashku nasam: kaker bi samlo noi nebu nesov! tu dieteze je pa |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | san von dau k' jas taba zhries te potak jordan nasam: Jesus je pa kniemu diav jas bom tabe na usah |
| Oče naš (1885): | je prav vgodno. Jutri nimam službe in zjutraj rano pa nêsem fantka v prvo španjolsko vas k svetemu krstu. “ |
| Sacrum promptuarium (1695): | sa almoshno, jo uprasha tudi nje ozha krajl Maurus kaj nesesh? odgovorj ona, gartroshe: odpre fazonetel, inu nej bilu drugiga noter |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | le iti ni mogel; dva korenjaka ga tedaj nabašeta in neseta v bližnjo vas , kjer je v malo dneh spet tako |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | 18. KAPITL. Alti kei skvem Opraviti jmash per grihte takv nesi sabo to figvro inv srezi natv te pridiozhe pvèshtabe al |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | ano peſt? noi teſto perſt dei vano novo haderzo: noi nesi teſto perſt movka: pamerkei dase ti is golemi perſtmi perſti |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | jeme ti sashribei na an zedelzh anu ti teſti zedelzh nesi nabritof uzhatertovazhar alpe v' petevazhar glieh kobomarje noi merkei kader |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | TE TRAGRAMTHON na ano skorjo Krvha inv snejo nateshzfie inoi nesi to figvro sabo kamer ti poidash takv bosh ti prad |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | bi svojim žnjicam nesel kruha. Pa angelj božji mu reče: „Nesi to južno Danielu, ki je v Babilonu v levnjaku! “ Habakuk |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | reče, „mojo misel si zadela. Le skusiti sim te hotla. Nêsi golobčika v svojo stanico, in mu daj piče. Nesrečnih, ki |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | reši ga vseh teh rev! Vzemi ga raje in ga nesi proč, nesi ga v božje kraljestvo! Pozabi na moje solze |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | vseh teh rev! Vzemi ga raje in ga nesi proč, nesi ga v božje kraljestvo! Pozabi na moje solze, pozabi na |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | Nesi golobčeka v svojo izbo in daj mu jesti. Nadložnim, ki |
| Oče naš (1885): | že osem mescev star. Kadar véka, mislim, da prosi: mati, nesite me krstiti! in kedar se zvija, zdi se mi, da |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Pa vsemite ſehoj, kar raſte nar boljſhiga v' desheli, ino neſite v' dar moshu. ˛She toliko denárjev vsemite ſeboj, ino pa |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | vodo. “ Nalili ſo jih do verha. Jesuſ rezhe: „Natozhite, ino neſite ſtaraſhínu. “ Natozhijo, ino neſo. ˛Staraſhina pokuſi v' vino ſpremenjeno vodo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | bodite! V roke ſnopke ljub' uzhénz'! — Bog vaſ shivi! in neſite ˛Starſham' dam ſvoj ſholſki vén'z. O ! pa kaj ? — ſhe nekaj |
| Divica Orleanska (1848): | Klod Marí. To, v oklepu zlatim, Ki stavnico pred kraljem nesla je? Merjeta. Ta je Jovana, naša sestra bila. Luíza. |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | bil njen pogled — zdaj je vzdignila roko do čela, jo nesla na persi in delaje znamenje sv. križa — je umerla. Dolgo |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | šla o hudem zimskem času v bližnji mlin in sta nesla vsak vrečico žita na glavi. Ko sta šla mimo mlinarjevega |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | pa v' Sahomzah lovſko ſlushbo naſtopil, ki mu je veliko neſla. Njegova shenka je bila ravno tak dobriga ſerza, ko on |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | gre, ga kuharza ſrezha, ktera je ravno v' eni roki neſla nekoljko okreta, v' drugi pa nosh is verta. Vbogimu fantu |
| Sacrum promptuarium (1695): | Clotilde Shpanskiga krajla Hzhere, v' tem tudi ta krajliza je neſsla Jetnikom kroh sa almoshno, jo uprasha tudi nje ozha krajl |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | dobra sa zherve. Kokuſham kuhan ovſs dati, toku bodo rajſhi neſle. V' tem Meſzi ſe oręhi saſajajo, bajerje s'ribit, sadje ſuſhiti |
| Sacrum promptuarium (1695): | verbum tuum in pace. Katire dusho Angeli ſo v Nebeſsa nesli. G. Bug vam daj tudi to gnado, katiro bote doſsegli |
| Divica Orleanska (1848): | hotli. – Urne konje imate. Burgún. K dolžnosti moji so me nesli. (Objame Sorelko in jo v čelo poljubi. ) Teta! Dovolite. To |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | je enkrat v malo mesto, ki so mu rekli Naim. Nesli so ravno merliča k pogrebu. Bil je sin revne vdove |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | je bil tukaj praznik, procesja in sejm. S procesijo so nesli sv. Antona podobo v naravski velikosti po mestu. Na somnji |
| Zoologija (1875): | kemija §. 185). Apno potrebavajo te ptice tem več, ker nesó mnogo jajec z apneno lupino. Kokoš znese časih jajca brez |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | v take zaperte dumple gré, se mora prižgana luč naprej nêsti. Ako luč vgasne, tudi človek v tajisto ne smé. (Dalje |
| Zlata Vas (1848): | in si ni nikoli več na ramo naložil, kakor je nêsti zamogel. Pač lahko bi si bil kdo mislil, de je |
| Oče naš (1885): | ko sem hotel fantička skrivaj k sv. Pavlu h krstu nêsti. Nič ne maraj, Barba, tebi in fantku bo kmalo pomagano |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | teshkim krisham na rami. Sató ga je hotel on ſîzer neſti, inu premiſlite dobra kakuſhen krish je on hotel neſti: on |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | timiſtim hrupi rabelnam v' roke priſhli, on ga je hotel neſti s' tęsho vſih naſhih gręhov oblosheniga (I.Petr. 2, 24. |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | kakuſhen krish je on hotel neſti: on ga je hotel neſti is dveh neobteſsanih brunov sdęlaniga, kakorſhni ſo v' timiſtim hrupi |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | leta krish koli krivizhen; ali on ga ny hotèl ſam neſti. Şręzhen ſi bil ti Simon od Cyrene, katęri ſi bil |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ſîzer neſti, inu premiſlite dobra kakuſhen krish je on hotel neſti: on ga je hotel neſti is dveh neobteſsanih brunov sdęlaniga |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | bil koli ſhpotliv, ga je hotel pèr glaſsi tę trobente neſti pred ozhmy eniga folka bres ſhtivila, po dnęvi ſkusi zęſte |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | noi galufije: da jas teſti sadobiti samoram inu sabo mou neſti: htroshti usam viernam dusham: inu sa potriebo noi sa anu |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | bolnika osdravil. Viditi tedaj mosha vſiga zhverſtiga ino sdraviga póſteljo neſti, vſe nad njim sarohní: „Danſ je ſabota, danſ ni perpuſheno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Bliso krajov, kjer koſhke in jerbaſe pletó, bi snalo dobro neſti, ga s verbovjam naſaditi. Rumena beka na taki semlji prav |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | spekov: noi deiga vano zinaſto skledo inu doro pokriga noi nesiga na an petek mad 11. noi 12. stiem opveuna na |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | noi usemijo inu dejo na an liep biu prieb hoi nesijo mov, kader bosh otov tu frihtatl ti morash um vade |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | dejo vano novo skledo sano novo skliedo pa pokrijo inu nesijo na an zhatertek ia vezhiera noi pokoplijo zhier sta 2 |
| Sacrum promptuarium (1695): | tem kir menio ſi pobulshat, ſhe hushi najdeio, dokler ony neſture kar ſò dolshni, inu ſe ym gody, kakor unimu oſlu |
| Ta male katechismus (1768): | greh temuistemu, katire tu dobru ve, inu spoſna, inu vonder nastury. Jak. 4. Kaj dobrega ima tedej en Kristian sturiti? V |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | inu vonder uſſeh taiſteh ſazhetek, inu korenina je namarnoſt. Nobedn nastury hujshega, koker katire nezh nadella. Rajmno ta perve Ozha teh |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | nozheſh, de bi ſe tebi sgodilu, tu tudi nobenimu drugimu naſturi. Ta druga je: Vſe, kar bi vi othli, de bi |
| Biblia (1584): | inu je djal: GOSPVD, Shonaj ſam ſebe, letu ſe tebi neſturi. On pak ſe je okuli osèrl, inu je rekàl h' |
| Biblia (1584): | njemu: Poſluſhajte inu resouméte: Kar ſkusi uſta notèr gre, tu neſtury zhlovéka nezhiſtiga, temuzh kar is uſt vunkaj gre, tu ſtury |
| Biblia (1584): | zhlovéka nezhiſtiga ſturé. Ampak s'nevmivenimi rokami jéſti, zhloveka nezhiſtiga neſtury. INu Iesus je od unod vunkaj ſhàl, inu ſe je |
| Sacrum promptuarium (1695): | nam pravi, de bulshi bi ſturili de bi molzhali, aku neſturimo tu, kar druge Vuzhimo, sakaj vezh shkodimo, kakor pak nuzamo |
| Genovefa (1841): | bi rad perſt ſvôje roke dal, ko bi ſtorjêno délo neſtorjeno ſtoriti mógel! Oh! kdor po ſvôji ſtraſti ravná, ſe vunder |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1874): | ne preveč. ” Občinstvo mu je ploskalo na moč. Ker je nestrpljivi „Narodovi” zelenec hitro čutil, na koga ta kuplet cika, se |
| Gozdovnik (1898): | delajo! Ko bodo videli, da se ne damo preslepariti, bodo nestrpljivi, pa bodo vejo pomajali. To se bo zgodilo tako, da |
| Svetinova Metka (1868): | opravilom lepa rjava konja, ktera, mlada, čila in dobro pasena, nestrpljivo s kopiti bijeta ob trda tla; sem ter tje pa |
| Cyclamen (1883): | dobra; boljša ko pol grunta! « »Kam hodi, pravite, ona? « reče nestrpljivo mladi advokat. »Zdaj je menda kozo pasla! « »Da bi Vas |
| Arabela (1885): | se jej nenadoma primakne bliže, prime njeno roko in prosi nestrpljivo: »O povejte mi vse, kar veste, o mojih roditeljih; dobrega |
| Arabela (1885): | bi svojemu prijatelju to malenkost odrekali. « »Pustite hvalisanje,« odvrne doktor nestrpljivo, »in gledimo rajši, ako pridemo s stvarjo na čisto. Tedaj |
| Arabela (1885): | že danes srečam. Prosim, počakajte vendar eden trenotek! « prisavi še nestrpljivo, videč, da nadaljuje Arabela svoje korake, kakor da bi ga |
| Dóra (1885): | oče in odložijo časopis. Bodite tihi, oče, da posluhnem, rečem nestrpljivo, odprem notranje okno ter poslušam. — V tem trenotju zapazim med |
| Arabela (1885): | blaga starka, potem pa umolkne. »O nadaljujte, nadaljujte! « prosi Arabela nestrpljivo, kakor da je od vsake besede, ktera zadeva njene roditelje |
| Domačija nad vse! (1889): | dol po pristanišču, glasno med seboj govoréč, suvaje drug drugega, nestrpljivo čakajoč ukaza, da smejo stopiti na ladijo. Med njimi so |
| Zunaj (1896): | stotnije ... »Ali ne bodo začeli? ! « se je pritožil Ivanček in nestrpljivo stopical po trotoarju, kjer so se ljudje jeli ustavljati. Tudi |
| Cvet in sad (1877): | vem, kaj bi storil. Kaj bode! « »E kaj! « reče ona nestrpno. »Matere se še najbolj bojim. « »Ta stara copernica, tvoja mati |
| Gostačeva hči (1891): | posebnega. »Lucija, z menoj ne bode nič! « zastoče mož in nestrpno preloži svoji suhi roki. Bridek jok mu je odgovor. »Saj |
| Od pluga do krone (1891): | pravi Nande in odide v vežo, kjer ga že Janoš nestrpno čaka. «No, ali sta dognala, kar sta imela ?» vpraša licemerni |
| Spletke (1894): | kar ve. Tudi bolnik se je sklonil na pol in nestrpno čakal, kaj odkrije berač. Toda ta je obmolknil in se |
| Očetov greh (1894): | prav lahko mogoče! « zasmeje se tovariš. »Kje ga dobiva? « hiti nestrpno Kačon, ne meneč se za prijateljeve šale. »Zvečer pri ,Levu' |
| Roman starega samca (1895): | oglašala zopet čustva moje skrivne ljubezni do Hortenzije, oglašala se nestrpno, burno, kakor nikoli poprej. Da so Hortenziji lastne vse ženske |
| V krvi (1896): | so se sedaj pozorno obrnile k oltarju. Zlasti ženske so nestrpno čakale trenotka, ko ju vpraša župnik: »Ali je vaša resnična |
| Moja hoja na Triglav (1897): | zatorej, da prej pridem do tovarišev, ki me čakata prav nestrpno. Pripovedoval je, kako so hodili in do kod so prišli |
| Pod streho (1897): | Nekateri delavci so že jedli skromno svoje kosilo, drugi čakali nestrpno sina ali hčere, da jim prinese jedi, a zopet drugi |
| Kemija (1869): | Fe2O3.HO, ki se z arzenovo sokislino spoji v neraztopno, človeku neškodljivo tvar. Pri sodnijskih preiskavah je mnogokrat potrebno znati, ali je |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | Bolnik je mislil, da mu bojo kamenčki naredili žganje neškodljivo, in rad je storil, kar mu je zdravnik ukazal. Tako |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | 3 plemena žlahtnih puternic, nekaj lepih tomincov, poletnih libern, kutin, nešpelj, lacarolov (pitaniga gloga) in pa več plemén ohrovta, pozne rudeče |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | goro bo tudi krajnska dežela prejemala cepiče žlahnih hrušk in nešpelj, ktere razveseljujejo serce vsacega sadjorejca, pa se tudi dobro prilegajo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | so na ljubljanski sadni razstavi občudovane bile in debelih, lepih nešpelj, kterih cepiči so se zaplodili še tù in tam na |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | besede svoje matere poslušati; žalost je napolnila njegovo dušo in neštete solze so se mu čez lica vderle. Težko si je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | gorečimi baklami čerke F. in M. napravili; potem gredó in neštevilna množica ljudi ž njimi, po gosposkih ulicah, čez s. Jakoba |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Sa nov lejt potize Şhe take ni b'lò. ” Jesénske misli. Neštevilne zemlja mati Poklonjuje nam darí U spomladi, u poletji, Clo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | zale , V naših sercih v vek dišale; V njih zasluge neštevilne So spomnike stav'le zlate, De spomin ne vgasne na — Te. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Novim Milost prevelika. S čim Ti hočmo vračevati Vse dobrote neštevilne? S čim se vredne skazovati Za milosti preobilne? Eno nam |
| Astronomija (1869): | primerjati ta prostor s prostorom sobe, v kterej se giblje neštevilni prah, ki se nam kaže v solnčnem žarku, ko razsvitljuje |
| Botanika (1875): | je ena izmed najbolj priljubljenih rastlin; njeni sprevržki so skorej neštevilni. Tudi se sim prišteva po stoječih vodah na Lonjskem polju |
| Kemija (1869): | Po neštevilnih primerih so kemiki ustanovili sledeči zakon: Kemične prvine spajajo se |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | postaviti. I. V pervi polovici šestnajstiga stoletja je živel med neštevilno deržino turškiga cesarja. Sultana Selima, v Carigradu neki mlad rob |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | Šest ur si na križu visel! Šest ur si poterpežljivo neštevilno bolečin terpel! |
| Divica Orleanska (1848): | Na spol ne upaj moj! Ne kliči ženske me! Kot netelesni duhi, ki ne snubijo Po zemsko, tak človeških spolov nisim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | sapa, pogosto smertna, je po jispah, ki jih s premogam netijo , ako niso peči prav dobro zamazane; v kl e tih |
| Deborah (1883): | Učitelj. Jezus, Marija! (Kričí. ) Gospod župnik, čujte netjako! Lovre. Čakaj, da deklica vse pove! Učitelj. Ne, molčati mora |
| Sacrum promptuarium (1695): | honorem. Inu nikar ſavſaku malu kar vam shena ſuper rezhe netagotiteſe, inu shnio nepreperajteſe, sakaj vam nej obena zhaſt, temuzh shpot |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1877): | narodnih in meščanskih šol. V nemškem jeziku spisal prof. dr. Netoliczka , poslovenil Ivan Lapajne. V Mariboru 1876. Dobra misel bila je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1877): | spodaj en odlomek za pokušnjo, da vidijo, kako je prof. Netoliczka obdeloval svoj predmet in gosp. Lapajne nemško besedo poslovenoval. — Pri |
| Zoologija (1875): | auritus), pod. 57; podkovnjaka (Rhinolophus ferrum equinum), Pod. 57. Uhati netopir; Plecotus auritus. Pod. 58. Lobanja navadnega netopirja V.murinus; 2krat povečana |
| Zoologija (1875): | 60, ki pa ravno tako malo žré slanino, kakor katerikoli netopir. Pod. 59. Podkovnjak; Rhinolophus ferrum equinum 1/3 nar. vel. Krvosesi |
| Zoologija (1875): | kakor so tudi ostale vrste, izmed kojih še imenujemo: uhatega netopirja (Plecotus auritus), pod. 57; podkovnjaka (Rhinolophus ferrum equinum), Pod. 57. |
| Zoologija (1875): | navadnega netopirja V.murinus; 2krat povečana. pod. 59, in rjavega slaninskega netopirja (Vesperugo noctula), pod. 60, ki pa ravno tako malo žré |
| Zoologija (1875): | Pod. 57. Uhati netopir; Plecotus auritus. Pod. 58. Lobanja navadnega netopirja V.murinus; 2krat povečana. pod. 59, in rjavega slaninskega netopirja (Vesperugo |
| Kemija (1869): | sta oba čista glinica, se odlikujeta po trdoti, svetlosti in netopnosti, ter se zato prištevata najplemenitišim dragim kamenom. Izredno trdi ste |
| Sacrum promptuarium (1695): | vam teshku tudi dellat, sa vaſhe shivejne, ter nikar ſe netoshite zhes vaſh ſtan v' kateriga vaſs je Gospud Bug poſtavil |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | modru ona pomuja ſe . Ter pridnu s'vſiga vlęzhe ſi. Netraglivu ona preterpy Vſiga nje ſhivlenja mujo; Ima doſt' drev' oppravit' |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | modru ona pomuja ſe, Ter pridnu s'uſiga ulęzhe ſi. Netraglivu ona preterpy Vſiga shivlenja trude; Ima doſt' dny opravit', ̶ |
| Botanika (1875): | najboljim vspehom zarediti gozdi ali trate, da zadnjič kakt in natresk rasteta na golem pečevji, ki nima prav nič prsti, in |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | enugubne, inu pravizhne zhlovek je lubeſne ureden. En hinavske pak naterpy dolgu, temuzh bo na beſſedi ujet, inu potem nobeden vezh |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | poprej od tvoje misle, de le zhaſt boſhja nezh ſraven naterpy, inu se s'tem drugem astopi, koker pak de be |
| Kratkozhasne uganke (1788): | shtema, vonder prebliſu sebe, ali predelezh od sebe mene nehzhe naterpy; ſakaj, kjer sem prebliſu, use poſhrem: kjer sem predelezh, use |
| Sacrum promptuarium (1695): | ſvojo shkodo je bil ſposnal, de ta kateri ſvoje ſtarishi, nebuga nihdar ſrezhe nyma satoraj vy mladi is shkode teh drugih |
| Pozhétki gramatike (1811): | mensonge est pire que l'indocilite, lash je hujſhi ko nevúzhlivoſt. Preſéshna ſtopnja je, kadar je perlógova kàkſhinoſt ali natvora dvignena |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | noſſili , de ſe mordej ſvoje noge ki nad enim kamnam naudaresh. Natu je JEsus k'njemu rekuv: supet ſtojy piſſanu: ti |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | da je vseh prekucij konec, — tako pravijo eni, da zastran Neuenburga bojo zmagali Švajcarji, drugi, da pruska vlada; gotovo je zdaj |
| Zoologija (1875): | V plemenu vranov (Corvini) nahajamo veče ptiče, kateri s svojim neugodno krokajočim glasom nemajo dosti pravice šteti biti med pevce, sposobni |
| Občno vzgojeslovje (1887): | tedaj predstava o tem dogodku vzbudí v nas neko osobito neugodno čustvo, katero se nenadno in silno upira našim predstavam. Ta |
| Kemija (1869): | oljnata tekočina ima primerno težino = 1.02, diši slabo ali ne neugodno; slabo je alkalična in vré pri 184° C.; raztopljenemu klorovnatem |
| Zoologija (1875): | in strupen, vendar se od njega delajo priščila (vesikatorije). Diši neugodno in živi na jesenu, lipovki (španjskem bezgu) in kalinovini. Travni |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | se odpeljala že pozno na večer, dasi je bilo vreme neugodno. Kar je bilo poslov v gradu, vsi so solznimi očmi |
| Občno vzgojeslovje (1887): | da se odstrani nekaj, kar že obstoji in kar je neugodno. Poželenje se neposrednje tiče bodočnosti, a mrzost zdanjosti in šele |
| Občno vzgojeslovje (1887): | našem čutenji in predstavljanji se pokazuje največkrat neka ugodnost ali neugodnost, katera je bolj ali manj razločna. A že površno opazovanje |
| Občno vzgojeslovje (1887): | čustvo, katero se nenadno in silno upira našim predstavam. Ta neugodnost ostane stalna, in šele povoljno iznenadenje jo izpremeni v ugodno |
| Občno vzgojeslovje (1887): | A že površno opazovanje kaže, da je ta ugodnost ali neugodnost nekaj od občuta in od predstave različnega; zaznamenuje se z |
| Občno vzgojeslovje (1887): | pohlep. Pametna uvidnost, katera drugače kroti poželenje in brzda celó neukročeni nagon, nima moči nad strastjo. Strast sploh ne trpi oblasti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | se je nekimu kmetu velika nesreča prisnudila. O Velikonoči so neokrotni fantíni blizo poslopja strélali, v strélnice (pištole) na smodník (pulfer |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | to misliš. Lipek pojdi, pojdi semkaj in pokaži, da nisi neumen in neveden. « Lipe pride ter se silno nerodno pred Izidorja |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | tebi odpuſtila, inu ti drugim odpuſtiti nezheſh. Vidiſh , kok ſi nevumen. O moshję! moshję! — Zhe jeſt tebi kedej odpuſtim , tok ſi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | kaj vaše razgrajanje pomeni — vaše vpitje je vpijanjeni strah in neumna ošabnost. Pojte rakam žvižgat! Zahvala. Gospodama iz Kersnic in iz |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | z veliko pohvalo popílo, — imena vipavskega pa še derží zmiraj neumna zabavljica, da se „ne derži”! Tù pač resnično veljá stari |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | na Elizino glavo, kedar pride v kopel da bo tako neumna kot si ti! « Drugi reče: »Usedi se ji na čelo |
| Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881): | Če si vedela, da so možje hudi ljudje, bila si neumna, da si se možila. « Ona: »Zna biti! Pa Štefan je |
| Pripovedke za mladino (1887): | ne pa dva. ” Ko pride do vode, zavpije nad njimi: „Neumna žival, ali ne veste bolje ? Trije so, ne pa dva |
| Pripovedke za mladino (1887): | ozmerja žabe do dobrega, rekoč: „Vi vodni tleski vi, trmoglavci, neumna zijala, široka usta imate pač ter znate upiti, da človeka |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | kér se truplo pràv ne iztrebi. Vse to so prazne, neumne misli. Nekteri clo basajo, de se po stavljenih kozah sveti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | taciga misliti ali ziniti je greh. To učijo krivi preroki neumne ljudí, kterim se za špeh in klobase sladkajo. Kdo se |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | zató bi se mi britko zdélo , če bi vi zavolj neumne terme kako škodo terpéli, de bi vi na zadnje le |
| Stric Tomaž (1853): | kaj govoriš; tudi me vselej glava boli, ko mi take neumne reči praviš,“ jo pokrega mati, ker si je svojih napak |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | piſsanu v' bukvah tę modroſti (Sap. 5,4, 5.) o naſs nevumne! my ſmo njih shivlenje sa eno noróſt dershali, inu njih |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | sdaj, kdó je prav imęl, vy, ali ony? O naſs nevumne, porezhete vy ta zhaſs, kakor ſtojí piſsanu v' bukvah tę |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | pesh, varnu govorè, de nabosh ſa enega naumnega derſhan is shpotam, de se se ſabredl. Gerde, inu naposhtene |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | ki vam je izročil premoženje. Ali me imate za tako neumnega, da bi verjel, da cesar komu kak vinar dá brez |
| Revček Andrejček (1891): | Domen. Mojo ženo? Jeklen (ustane). Če mi je že radi neumnega konja tolikanj na svoji časti, mislita si lahko, da mi |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | obvarvej, de se tebi drugi posmehuvalli nabodo, inu de nagratash naumni ſhivini podobn, katira po viſhi prave pamete ni v' stanu |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | zato sila veliko tičkov, ki so kmetovavcu na pomoč, — ali neumni ljudje pokončujejo te koristne živalice, jih lové in morijo. Da |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | si moč sama, na tla padeš. O, ali ni moj neumni napuh, moja pregrešna slabost, moje pohujšljivo življenje, moje nespodobno obnašanje |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | pustil prijeti in leta in leta v ječi presedeti, tepec neumni. Vender to je le v največji sili! " Na to pa |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | 16. On pak je rękal: Ali ſte ſhe tudi vy nevumni? |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | dobil, kar- je tebi puſhenu. Kaj bó letá, aku lih nevumni zhlovek ſturil? De ſi lih on ne vęj, kaj bi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | bres glave , od béle shene in kar je ſhe takih neumnih rezhi vezh, je Tone vſe v ſvoje bukve sapiſoval, ktere |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | in ſméſhno sdélo. V ſvojih bukvih je imel ſilno veliko neumnih rezhi sapiſanih. ktere ſo mu bile soper njegovo pamet. Tukaj |
| Zlata Vas (1850): | jéze jokala, je rekla Brenceljnovki: »Molčite in ne govorite tako neumnih reči, ker ne veste nič. Ožbe bi lahko Brenceljna in |
| Zlata Vas (1850): | učil, de ni copernic, temuč de so to samo vraže neumnih in zabitih ljudi: so že rékli v vasi, de ne |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1860): | ena polovica za to, da se napravi deželska norišnica (bolnišnica neumnih ali norih) za Štajarsko, Krajnsko in Koroško, in da se |
| Revček Andrejček (1891): | za dovoljenje. (Pogleda smejé se Jeklena in z glasnim in neumnim smehom po sredi odide. ) Jeklen (gleda za njim in uzdihne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | mi tacih podukov prav zlo potrebujemo, de bi ſe marsiktero neumno ravnanje pri boleznih zatèrlo. Prebivavci na Kolpi zoper bodljaje eden |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | Ali nas nima sram biti, de nas mora gospóska kakor neumno živino k temu siliti in priganjati, kar je nam dobro |
| Robinson mlajši (1849): | Drake ji je iz Amerike prinesel; — To pak je le neumno bilo, da ga Robinson ni poznal. Oča. Kako pak ji |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | kriv Fulvij, ki se je pri tem kaj nepremišljeno in neumno obnašal. Njegove najhuje pregrehe pa ni povedal; kajti bal se |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | prizhovanja, preklinovanja. 20. Letó je, kar zhlovęka ognuſsi, ampak s' nevmitmi rokami jęſti, ne ognuſsi zhlovęka. 21. Inu kadar je Jęsus |
| Biblia (1584): | Letu ſo te rizhy, katere zhlovéka nezhiſtiga ſturé. Ampak s'nevmivenimi rokami jéſti, zhloveka nezhiſtiga neſtury. INu Iesus je od unod |
| Biblia (1584): | ſo djali: Sakaj tvoji Iogri preſtopajo téh Stariſhih poſtavo? Ony nevmivajo ſvoih rok, kadar Kruh jedó. On je odguvoril inu k' |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | tako zasliši: „He, héj! kdo si? “ Jurče zavpije: „Ti si neumnež! “ in — „ti si neumnež! “ odmévalo je zopet iz gozda. Jurče |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | kdo si? “ Jurče zavpije: „Ti si neumnež! “ in — „ti si neumnež! “ odmévalo je zopet iz gozda. Jurče nejevoljen tega, ponavlja čedalje |
| Stric Tomaž (1853): | ga nočem zatajiti. Zakaj v njega zaupati je dobro. “ „Oh, neumneža, da mu ga ni para! Ako se nič ne ganeš |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | da kukovica gotovo meni poje srečo. “ Namesto da bi se neumneža krasnega jutra veselila, začneta se prepirati, nazadnje celó pretepati, in |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | poprijele, se moram vender oglasiti. V pervih dveh žlakih so neumneži le godernjali, v zadnjimu listu Novíc je pa hudoben lažnivič |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | Robert jo jame kregati in jej reče: ,,Le čakaj dobroserčna neumnica! V tvojej vrečici bo gotovo manj moke, pa te bojo |
| Revček Andrejček (1891): | to misliti, potem pa še ne grem! (Veselo in jako neumno zakrohotaje se. ) Jeklen. No, hvala Bogu! Anže. Lepa hvala vam |
| Revček Andrejček (1891): | mislil sem vedno, da je mutasta, he, he, he! Franica (neumno uljudno). Ali bi morebiti kaj radi pili? Zvitorog (zase). Per |
| Revček Andrejček (1891): | strela ti, kako sem ga držal! Matija (ponosno in predrzno neumno bahaje se). Ker kozel ni bil zadosti, oropal sem cerkev |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | tolažbe, brez svéte popótnice, še clo v veliki nevolji — umerje! Neumnost in vraža stori, de je človek sebi in drugim, ktérim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | moje beséde pa ne bodo prešle”. Luk. 21. 33. Musy. Neumnost in vraža — huda reč. Ta tukaj povédana žalostna pergodba je |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | popraviti, kar mu je spridila osoda. ” „Osoda ? Lepa osoda — njegova neumnost in strahopezljivost! Zares lep začetek! Bo pa tudi čutil; le |
| Ferdinand (1884): | bila mar čast le pred svetom. Storil je Filip marsikatero neumnost, ker je menil, da čast plemiča to zahteva. Jedenkrat se |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | rodú do rodú naprej, pod ktérim mojſtri Şkase ſvojo vrazhiteljſko neumnoſt ſkrivajo. Jes tedaj pravim: Vovzhizh Je nizh ! Teshko bi bilo |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | pervizh vęjditi, kaj jeſt ſkusi nevumnoſt, ali nevęjdnoſt saſtopim. Skusi nevumnoſt ali nevęjdnoſt saſtopim jeſt, kadar eden tęga ne vęj, kar |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ali nevęjdnoſti. Vy morete tèdaj pervizh vęjditi, kaj jeſt ſkusi nevumnoſt, ali nevęjdnoſt saſtopim. Skusi nevumnoſt ali nevęjdnoſt saſtopim jeſt, kadar |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | sdaj, sadoſti je! pojdite kje doli v'Pekel leto vaſho nevumnoſt na vęzhnu objokat. Inu tukaj ſe bó s'grosovitnim hruſhanjam |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | moji, ta falſh vęjſt, katęro ſi eden vekſhi dęjl is nevumnoſti ſam naredy, je more biti vezh duſh pogubila, kakor vſi |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ſo te vshę tavshentkrat reshalili. Stariſhi jih puſtę v' eni nevumnoſti ali nevęjdnoſti. plęſnuvati, katęra nevęjdnoſt jih v' vſe ſorte gręhe |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | sazhnem, perpravite ſe. I. Premiſhluvanje. Ena falſh vęjſt pride is nevumnoſti ali nevęjdnoſti. Vy morete tèdaj pervizh vęjditi, kaj jeſt ſkusi |
| Divica Orleanska (1848): | Vesolnosti, ti vodnica ozvezdja, Kaj si tedaj, če konju steklimu Neumnosti privezana za rep, Klicaje brez močí, se v brezdno moraš |
| Robinson mlajši (1849): | tedaj to pregledati, da bi tega verlega — pridnega mladenca detinske neumnosti sprostil — osvobodil. “ Ti čas je Petek prišel z užgano svetilnico |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | domà, dan na dan pri gizdavi mizi sedeli in klatili neumnosti in dosti druzega počeli, kar ni bilo ne lepo ne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | mu bile soper njegovo pamet. Tukaj imate eno péſt tazih neumnoſt is Tonetove b ahovne moſhnje sa pokuſhnjo, kterim je ſvoje |
| Sveta grofinja Genofefa (1857): | ſkasujeſh? Popuſti to, drugazh boſh vidil, da ſe boſh ſvoje neumnoſti in predersnoſti keſal. “ Uſtraſhil ſe je Golo teh beſedi in |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1881): | in razpor med narodi, pomirljivim namenom Taaffeovim in avtonomistični stranki neumorno zapreke delal, in državo čedalje bolj tiral v propad, — onemu |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1882): | ste se pa rodili ti dve društvi, to je zasluga neumorno delavnega in odličnega kmetijskega strokovnjaka g. R. Dolenca, vodje vino |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | je vezhen; tudi zhlovekova duſha bo vekomej shivela. Bog je neumerjozh; tudi zhlovekova duſha ne bo nikedar umerla. Bog je povſod |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | groba. Ino Jesuſ Kriſtuſ vſtane zhaſtítljiv ino neumerjozh is groba, je premagavez ſmerti, premagavez vſe ſovrashnikove mozhí. Vojaki |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ne ſmeſh jeſti. Zhe od tega jeſh, ne boſh vezh neumerjozh, temuzh moraſh umreti. “ ˛S' tem je hotel Bog njuno pokorſhino |
| Divica Orleanska (1848): | kjer je somen Od nekdaj zlim duhovam, tam prodala Je nevmerjoči del sovražniku Človeškim za posvetno kratko slavo. Rokav ji zavihajte |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | moresh tvojo dusho, eno tako ſhlahtno! eno ſgol samo! eno naumerjozho dusho! toku delezh lubiti, de njo skus greh napokaſish. Tukej |
| Divica Orleanska (1848): | bi nevredna bila, Ki je nevesta čistih angelov? Ki z nevmerjočo si svitlostjo glavo Okinči, jasniši od kron posvetnih? Ki vsiga |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | konza terdnu vojſkovali! Jeſt vam jo voſhim, lubi Farmani, leto nevmerjozho krono v' imęni Ozhęta, inu Şynu, inu ſvętiga Duhá. Amen |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | nevmerjozho duſho, ali je ena prava isvelizhanſka vęra, ali je ena |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | boſhjemi sluſhabnekami bres uſſega konza nosil tu dolgu oblazhilu te naumerjezhnoſte, zhe se le bosh v'gvantu te gnade po smerte |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | zeſariza Maria Teresia , in zeſar Joshef, poſebno pa zeſar Franz, neumerjozhiga ſpomina , ſo veliko ſtorili sa povikſhanje Tèrſta in Ilirſkih deshèl |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | naprej, tok jeſt miſlim, beſtja, ti lasheſh, inu mo dalej nevupam , koker ga vidim — ampak puſtimo to rezh — Nizh nemarej, Mizka |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | njih nevtrudeni ſkerbi je poſtalo Tershaſhko meſto tem deshelam le nevſahljiv ſtudenez shegna in ſrezhe. Na méro , kakor ſe Terſt povikſhuje |
| Kemija (1869): | verbinden. Sprijemnost, Adhasion. Srebati, absorbiren. Srebro, Silber, 435. Srebro novo, Neusilber, 433. Srebro pokalno živo, Knallquecksilber, 470. Srebro živo, Quecksilber, 434. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | ni druge pomoči, kakor de se konjedércu da. Zarobljen in neusmiljen hlapec, ko bi tudi večkrat pijan gospodár tak terdoserčnik ne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | stori, de je človek sebi in drugim, ktérim dobro hoče, neusmiljen hudodélnik! Znajdba vganjke v poprejšnjim listu je: Pomlad. Današnjimu listu |
| Blagomir puščavnik (1853): | je vse čislalo in Spoštovalo njegovo gospo. On je bil neusmiljen in brezvesten divjak; starega služabnika, ki ni mogel težavnega dela |
| Ferdinand (1884): | dečku ter se posloviti od njega. Če tudi je bil neusmiljen in trdosrčen do nedolžnega, usmiljenja vrednega dečka, če tudi je |
| Ferdinand (1884): | je vzel v svoje naročje. »Oj, dobro, ljubko dete! jaz neusmiljen človek sem ti hotel vzeti tvojega ljubega očeta ter te |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | pomaga. Tega Antijoha, kteri je bil do drusih tako neisrezheno neuſmiljen, ino ſe ni bal ne ljudi ne Boga, je kmal |
| Jela (1859): | obraz in ti pospehuješ njene korake. Jela, Jela, ti si neusmiljena, tvoje serce je kamen, ti ne čutiš ljubezni zame; tirjaj |
| Potovanje krog Triglava (1860): | lep mlad gozd, kjer se ni poznala na vsakem deblu neusmiljena sekira, in kjer ni stopil človek z vsako stopinjo na |
| Na stricovem domu (1860): | sedemnajst krajcarjev, kramarica jih je htela pa dvajset. Bila je neusmiljena, terdovratna žena, nobena prošnja ni mogla omečiti njenega kamnitega serca |
| Človek toliko velja, kar plača (1861): | Jaz sem stareja od tebe, skusila sem zakon in nisem neusmiljena, ako te s to pogodbo obvarujem nesrečnega zakona. — Dalj bi |
| Sosedov sin (1868): | Če nikoli več ne bodem videla praga, kterega prestopaš ti neusmiljena zver, ki svojega rojenega otroka nečeš poznati ..." „Pojdi naglo, pojdi |
| Mlada leta (1875): | ležal še vedno v pesku, kamor ga je bila vrgla neusmiljena ročica. Torej tudi komtese še ni bilo tukaj. Iztegnil sem |
| Cvet in sad (1877): | bil slišal kedaj in zakaj. Ali če je bila Barba neusmiljena proti drugim ljudém, nij bila proti Matijcu. Ljudje so govorili |
| In vendar —! (1878): | svojih persih, trepetajočo in kopernečo. Ali bila je igra, samo neusmiljena igra! V duši pa sem občutil bolest do tedaj še |
| Ljubljanske slike (1879): | od njega, in kedar imá kje rubiti, je gola, suha, neusmiljena postava. Kedar pride, človeka kar mrzlica prime, tako gre naravnost |
| Sacrum promptuarium (1695): | Lesizi, katero ſo vezhkrat prishle podgane sa almoshno proſsit, ali neuſmilena leſiza je dekli djala, de nima zhaſsa nej prideio en |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | so ſnamena al ene preuſetne, al ene ojſtre, al ene nausmilene, inu naperludne misle, temuzh resproſtè veſſello jasnoſt po zelemu obraſu |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | rane, inu smert mojega Synu, inu bosh le enukolku od nausmilene groſovitnoſte te pregrehe videl. Kaj imash ti po enemu smertnemu |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | ko so od meseniga živeli, bolj krepki, bolj terdiga in neusmiljeniga serca, bolj togotljivi in grozoviti so tudi bili, de so |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | mojih bratov storili, ste meni storili. — Po téh terdih besédah neusmiljeniga pristavca je Peter svoje oči v tla obernil, in molčé |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | panj, kteri malo zhbel in veliko ſterdi ima. ” On pergliha neuſmiljeniga, kteri na jeſen zhbele mori, s tiſtim divjakam, kteri zelo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | panjev s oshganimi in oſmojenimi luknjami vidimo? Kolikokrat ſim vidil neuſmiljeniga, kteri je zele pol ure pred shrelam s sheplam kuril |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | krajcerja za njivo obljubil! Z tem so hotli očitno zaničevanje neusmiljenimu sinu pokazati. Tudi pri drugi dražbi 24. dan ravno tistiga |
| Stric Tomaž (1853): | posebno za ogleduhe ne, ker ti so mogli sirovi in neusmiljeni biti; bolj če so bili, bolje so mu dopadli. Ker |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | naš ... X. Jezusa slečejo. O Jezus! s kakšno serditostjo Te neusmiljeni ljudje mučijo (ali martrajo), kako neusmiljeno Tvoje rane ponavljajo! s |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | noče kaj storiti. Ljubi gospodarji in sosedje! ne bodite tako neusmiljeni in terdovratni, da bi sami sebi dobro storiti ne hotli |
| Sacrum promptuarium (1695): | bodite vſmileni pruti tem vboſim; sakaj zhe pak sdaj bote neuſmileni, ob taiſti urri vam ſe bo godilu, kakor unj neuſmileni |
| Sacrum promptuarium (1695): | neuſmileni, ob taiſti urri vam ſe bo godilu, kakor unj neuſmileni bogati Lesizi, katero ſo vezhkrat prishle podgane sa almoshno proſsit |
| Genovefa (1841): | déte s ſvojimi doli kapljajozhimi ſragami? Ali ſte tudi tako neuſmiljeni, kakor ljudje ? — Pa — nak', ne samérite mi! vé néme (mutaſte |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | in Zveličarja, in sicer v strašni vojski, ob silnem preganjanji neusmiljenih rimskih cesarjev svojo kri prelivali za svojega Odrešenika! Berite tedaj |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | da bi ga morda njegova umnost v pletenji rešila rok neusmiljenih černih ljudí. Hitro potegne svoj nožič iz žepa, nareže si |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | dan, ko je znanje in zvezo storil s svojim ostrim neusmiljenim zapovedovavcem, na kterega so ga vezale skrivnostne, nepretergljive vezi, ki |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | ti polterpeshlivo agnje Jesvs Kriſtvs jes prosim tabe skves tv navsmilano svazhenje vsmili se zhes mene bojega grieshenka noi prosi tvoiga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Pravizhni ſe tudi shivine ſvoje uſmili, pa ſerzé hudobniga je neuſmileno. ,Salomonov pregovor 12, 10. Ozhe naſh, ki ſi v nebéſ |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | kier si ti takv navsmilano Savol mene shgan biv oh odpvſti menei kar sim se |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | so mene an shetrk na nveje sadersnili inv so mene navsmilano dovta poanah kamenitnah shtiejah van gvobok hram vovkli dajese moje |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | supet do Pilatusha vlezhen biti. Ta duh je biu volen navſmilenu gaishlan, reſtergan, inu resmeſsarjen, s'ternam kronan, krishan, inu umorjen |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | katiru ſo ti hudobni judouski shoudnirji, hlapzi, inu berizhi taku navſmilenu s'shlafernzi luſkali, taku shpotlivu s'ſvojo ſmerdlivo ſlyno sapluvali |
| Sacrum promptuarium (1695): | bily reshli, kramar ſe resjesj, popade palzo sazhne oſsla goislat neusmilenu, potle ga perveshe k' enimu ſtebru, inu cello nuzh ga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | grajana. Neki vozník, ki je derva v mesto peljal, je neusmiljeno pretepal s polénam svojiga konja po glavi. Ljudjé to viditi |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | grozovitnostjo zadosti razločka delali. Katere so premagali, so jih tudi neusmiljeno deržali, dokler niso bili bolj podučeni in razsvitljeni. Eniga izgovora |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | s kakšno serditostjo Te neusmiljeni ljudje mučijo (ali martrajo), kako neusmiljeno Tvoje rane ponavljajo! s kakšno razujzdanostjo Tvoje čisto telo odkrijejo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | večeru še je bilo huje. Začela je burja pihati in neusmiljeno lica briti. Zgodaj smo v hiši prižgali luč, in težko |
| Revček Andrejček (1891): | imela kako ljubavno pismo. Zvitorog (zase). Dekle je lepo, ali neusmiljeno zabito! Franica. Oh prosim, prosim! Zvitorog. No, če ti bo |
| Sacrum promptuarium (1695): | misli, zhe shena sa volo eniga ſamiga je mene taku neuſmilenu ſtepla, sdaj me bò cilu vbila, zaga, ter misli bulshi |
| Sacrum promptuarium (1695): | s' ozhy vtargale, kadar je Jeſuſa vidila, de bo taku neuſmilenu martran, inu krishan: Jeſus pak je ſvojo lubo S. Mater |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ohraniti ne miſlimo, s zhbelami drugih panjev sdrushiti, kakor jih neuſmiljeno moriti. Le to delo naj bo poſebno letaſ vſim zhbelarjam |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | vpadlo mi je ſerze do ſterd, ker ſim vidil, kako neuſmiljeno ſo zhbele s sheplam in purbljam morili. Miſlil ſim ſi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ohraniti ne miſlimo, s zhbelam drugih panjev sdrushimo, nameſt jih neuſmiljeno moriti. To mojo ſkuſhnjo ſo vedli she zhbelarji nekdajnih zhaſov |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | grosovitni trinogi, ne porajtajo vezh na obenu vſmilenje. Ony ga nevimilenu raspęnjajo, inu na krish perbyejo, inu sdaj vſadę s' eno |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | sa tęiſte od Nebęſs proſsil, katęri ſo s'njim taku nevſmilenu dęlali. Tudi na tebe, o Goſpa , ny on pèr vſej |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ſodnimi ſtoli deshęlſkih oblaſtnikov saględali, saſramuvaniga, sapluvaniga, inu od shlakov nevſmilenu ràstepeniga. |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | na tim drugim puſtili, inu vſe njegove prebivavze, inu otroke nevſmilenu pomorili. Ny bilú tèdaj sabſtojn, o dobrótlivi Jęsus! de ſi |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | namerjal v njo planiti, pa ona je stala nepremakljivo in nevstrašena, in videti je bilo, da bi ga bilo ognjeno njeno |
| Bore mladost (1862): | slabosti kmalu otrese. Da, tudi tvojo slabost sem ljubila, tvojo neustrašeno serčnost in prederznost, ker bila je silna, nepremagljiva, tebe vredna |
| Žalost in veselje (1870): | da ne bodo spoznali, da sva Evropejca! " "Težko. Samo popolnoma neustrašeno treba se je vesti. " Čez dolgo časa še-le prikaže se |
| Žalost in veselje (1870): | ptujca in od kod prideta? " "Od kod prideva," pravi Lavrencij neustrašeno, "sam dobro veš, ni ti treba izpraševati. Iz rok brezvestnega |
| Povestnik v sili (1883): | oči so imele nekaj čudnega. Včasih so gledale živahno, ognjeno, neustrašeno, kakor da bi bile v oblasti srečne, samovoljne devojke, ktera |
| Iz burkaste preteklosit Mihe G... (1888 1889): | neznani tujec, če se ničesar ne boji. Miha hitro in neustrašeno odvrne: »Jaz ničesar! « Še nekoliko naprej reče neprilični tujec Mihi |
| Domačija nad vse! (1889): | gledati, ko so v ladijo stopali: nekteri jasnega, veselega obraza, neustrašeno idóč v neznano bodočnost; drugi z detetom v naročju in |
| Čujte in molite, da ne padete ... (1894): | vzbudila nekak ponos v prsih. Po koncu se skloni, pogleda neustrašeno Smrekarju v oči ter reče: „Jaz da sem izgubila to |
| Slučaji usode (1897): | torej s povzdignjenim glasom, kakor potrjujoča njegovo izjavo, in ga neustrašeno pogleda. Od kar vas, gospod, poznam, ne čudim se več |
| Slučaji usode (1897): | za vsakdanje potrebe. In z detetom v naročju je obhodila neustrašeno razna delavska skladišča in prodajalnice, prosé kakoršnega koli dela, bodisi |
| Gojko Knafeljc (1899): | družino, a spoznavamo jih tudi zunaj pred svetom očitno in neustrašeno. Ne bodem vam jih našteval danes vseh onih, do katerih |
| Gozdovnik (1898): | jedva brzdati. Osedlani so s čudnimi lesenimi sedli, prevlečenimi z neustrojeno kožo in neustrojeno lisičina lepša jim križe. Neki glavar, pipo |
| Gozdovnik (1898): | so s čudnimi lesenimi sedli, prevlečenimi z neustrojeno kožo in neustrojeno lisičina lepša jim križe. Neki glavar, pipo dostojno naprej dajoč |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | veliko ſtorila. Koliko ſhe shivih umetalnikov in rokodelzov je njih nevtrudenimu napeljevanju sa ta pripomozhek vſakimu obertniku tako potrében hvaleshnoſt dolshnih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | kolovrat opuſtile. Pridelana lepſhi tanjzhiza in vezhi saſlushek bota njih netrudni prid mozhno podbodla, in krajnſkimu platnu nekdanjo imenitnoſt ſpet sadobila |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | še. Pevec (sopet poje): „Mi brazd'jo konjiči Za hajdo pšenico, Netrudni dekliči Pa bel'jo tančíco”. ”Imam oblačilo Domač'ga padvana. Ženica pa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | veliko ſtorili sa povikſhanje Tèrſta in Ilirſkih deshèl. Po njih nevtrudeni ſkerbi je poſtalo Tershaſhko meſto tem deshelam le nevſahljiv ſtudenez |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | v veliki nevarnosti in le popolni tihoti zraka in pa nevtrudni pomoči iz bližnih vasí je perpisati, de ni vsa vas |
| Mineralogija in geognozija (1871): | zahvaliti se imamo potovanju neprimerljivega preiskovalca Aleksandra pl. Humboldta in neutrudljivega Leopolda pl. Buch-a. Da kamenje dobro spoznamo, treba ga je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1874): | prizorov, se je pod vodstvom vrlega in v svojem poslu neutrudljivega g. kapelnika Schantelna vršil skoz in skoz hvale vredno; v |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | iz te izpustbe izvirati, odgovorna. — V Son-Tayu v Kini so neutrudljiviga katoljškiga misionarja Auguština Schöfler-ja, ki je 4 leta ondi katoljško |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | zaplodili še tù in tam na Krajnskem. Tako je po nevtrudljivem prizadevanji omenjeni gosp. fajmošter pokazal faranom svojim, da tudi iz |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | službe pretêkle, v imenu cele družbe serčno zahvalili za njih nevtrudljivo prizadevanje skozi celih 24 let, od kar so oni izbornik |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | k poſhtah ſe snajo dobiti. Pesem v setvi. Pridno in neutrudljívo Orjemo vsak svôjo njivo, S petjem gor' in dol' gredé |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | znano, de veliko sladkiga dobička prinesejo pridne čebelice skerbnim čebelarjem. Neutrudljivo letajo male živalice v lepim vremenu, pridno serkajo žlahtno sladčico |
| Blagomir puščavnik (1853): | leži, hodi njeni sin Milko take nesreče nar menj pripričakovaje neutrudljivo od grada do grada, da bi sokole spečal. Kamor koli |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | se sinova poverneta zopet nazaj k svojej ubogej materi ter neutrudljivo delata jerbase in najlepše slamnike, in vso to blagó oddajeta |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | sopet poredama nazaj pošiljali, in vse te dela natanjko in nevtrudljivo dopcrnesli, kterim moramo za to njih, vse hvale vredno prizadevanje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Ilirſke deshele ? —! Ohranimo naſhe nekdajne ſvetle zeſarje, ki ſo ſi nevtrudama persadevali sa boljſhanje naſhih deshel, — v hvaleshnim ſpominu, poſebno zeſarja |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | XXV. POSTAVA. Leſtna Lubeſn je ſa zhloveka narnavarnehshe perliſuvanje. 1 Niseli ti moj Syn! ſhe pogostukrat is S. |
| Trtna uš (1881): | tudi k nam v naše avstrijsko-ogerske dežele. Tako je ta najnevarnejši škodljivec vinskej trti zatepen v vse večje vinorejske dežele. Pri |
| Trtna uš (1881): | razlaganje o tem kakšne lastnosti ima in kako živi ovi najnevarnejši sovražnik vinske trte in kaj moramo storiti v obrambo zoper |
| Ferdinand (1884): | slepo srečo, nakopale so mu mnogo mogočnih sovražnikov. Najhujši in najnevarnejši med vsemi pa je še bil grof Alfonz zavoljo svoje |
| Divica Orleanska (1848): | druidskim dobam tam, Kateriga se srečni vsak ogiba. To je nevaren kraj; hudoben duh Stanuje ob drevesu tim od nekdaj, Od |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | nas hudobni tovarſhi s'ſaboi vabio, kader ſe nam ta navarna perloshnoſt ponuja, tedei dobru premiſlimo, kai ima s tiga priti |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | navarna tovarſhija h'pianzhveinu, h'sapelavainu, h'ponozhnimu vlazheinu, h'nadleshnoſti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | poti grel. Žganje pozimi v hudim mrazi je pa silno nevarna pijača, zató kér človeka, naj se pelje ali peš gré |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | postavljena , narejati ali prodajati. Solnítar sicer sam na sebi ni nevarna reč, marveč je mnogim rokodelcam in obertnikam potrebna, pa je |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | lahko vsak trepetaje razvidi, kterimu je le količkaj znano, kako nevarna je dostikrat človeškimu telesu moč vračitva. Tega pa ni kriv |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | ktermi sim veliko prasičev smerti rešil. Kakor hitro se leta nevarna in nalezljiva bolezin prikaže, se morajo bolni prasiči od zdravih |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | bel postaja, in smerad zgubi: je upati, da se bo nevarna pijavka zacelila. VI. Poglavje. Otiska po sedlu. Kedar se pod |
| Kemija (1869): | kislina je zato v rokah neveščega in neopreznega človeka strašno nevarna tekočina. Z vodo pomešana se jako razgreje, zato se sme |
| Oče naš (1885): | „Njegova smrt bi nam utegnila nevarna biti,“ je rekel Štefan. „Pred ko je mogoče, moramo ta |
| Tiun - Lin (1891): | vlekel me je neprenehoma naprej. Dobro je moral vedeti, kako nevarna je najina pot. Ali je tako dobro poznal stransko pot |
| Kuharske Bukve (1799): | je is tiga vſtalo? oni ſo snajdeli umne męſhanja, al nevarne sa sdravje; ped savitemi inu komaj saſtoplívemi beſędami vpelali eno |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | dobička, razun kar so ga zadeli izurjeni lovci, ki so nevarne pota delali za obilno množino močvirnih in povodnih tičev, klju |
| Botanika (1875): | mnogovrstno koristnih rastlin ima pa ta red tudi nektere jako nevarne, namreč mišjek (Conium maculatum) in pasji peteršilj (Aethusa cynapium), pod. |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | ſvoji voli nasavupou, inu ſvoje shelie sa navarne dershou, saturei ſe je ſvoimu Nebeſhkimu Ozhetu terdnu podloshen ſtariu |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | smota hudobnih tovaiſhu, drugih Judy greſhnu pregovarjeine, inu tu sapelavaine navarne perloshnoſti v'eno takſhno podſtopnoſt, naſpamet, inu hudobo sapelali, de |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | Mariza je na novo sazhele sa ſvoje zvetlize ſkerbeti, je nevarne ſoſede v' kraj ſpravila, ino |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | molčim od potrebnega in zavoljo slabih potov silno težavnega pa nevarnega občenja s Tominom in Gorico, samo omenim tisuč in tisuč |
| Valenštajn (1866): | pogleda zopet v pisanije). Kaj pa je v pismu tak nevarnega? Pogledati me sili radovednost. Trčka (od strani Ilu). Kaj delaš |
| Blagomir puščavnik (1853): | v povesti pobožna Bogomila! — Morje življenja je dan na dan nevarniše. Hudi vetrovi divjih strast čedalje večje valove ženejo, vedno je |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850): | naj se vsaki dan nova bata na rano položí. — Ni nevarniši rečí pozimi, kakor s žerjavico ali živim ogljem izbe in |
| Blagomir puščavnik (1853): | je bila svojemu sinu pisala, se je merzlica strašneji in nevarniši od drugikrat poprijela, s pobožnim in Bogu vdanim duhem pričakuje |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | starec pogleda z ostrim očesom, rekoč: „Saj veš po kakem nevarnem potu se je zedinilo razdeljeno premoženje v tvoji roki. ” Fulvija |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | bil le s težavo izlečen, ali je celó poginil na nevarnim in goljufnim svetu. Kadar so pa po večjem deževji nastopile |
| Gozdovnik (1898): | človeška in živalska, ležoča po suhi planoti, utrujena, zaprašena, kažoča nevarni pot teh pustolovcev, tvegajočih vse, tudi življenje, da bi dobili |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | obrazhat, kuj perletijo poberat zherve, ino zhiſtiti nivo od tih navarnih ſovrashnikov. Satorej kmetvauz ne bodi jim ſovrashnik, zhe ſi od |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | so unidan zaperli spet mnogo cesarju Napoleonu in njegovi vladi nevarnih oseb, in nektere celo iz višjih stanov. — Cesar Napoleon je |
| Kratkozhasne uganke (1788): | Ushęzh je moja shpendija: sladkè je sad mojega dela, al navarnu je moje mashtuvanje Povęj meni: kedu je ta, de se |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | boleznih zatèrlo. Prebivavci na Kolpi zoper bodljaje eden druziga na nevarno vižo gazijo, drugot zoper zlatenco na sodil (ne na pare |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | jih bila še otela. Pa meni se njih bolehanje ni nevarno zdelo, ino mladimu zdravniku sim se za dober svet še |
| Robinson mlajši (1849): | selitve — naselbine v Ameriki poplavi; da si ravno bi to nevarno biti moglo, da bi se na tako velikem koráblji, brez |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | svojem gruntu. Znabiti, da bo kdo rekel, da je to nevarno, ako se bo dnar tako lahko na pósodo dobival, ker |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | ne izide po sreči; verh tega je pa ozdravljanje močno nevarno in lahko zdravniku strašno smert nakluči. Pes, ki se za |
| Tiun - Lin (1891): | Lastavica« vsaj ne bila tako blizu. To je bilo vsekakor nevarno. Delal sem se v tem jako mirnega ter se s |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | žilah oterpne, kužne bolezni se ga raji primejo, in vselej nevarneji zboli, kdor je žganice navajen. ” „Tak hudo”, rečem na to |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | kulkain ludy ti, koker Judesha, v'tu vezhnu pogwbleine ſpraviſh? navarnu je tiſtu vedet, katiru to veſt rani. naſrezhnu je tiſtu |
| Genovefa (1841): | délu ſe ni nizh bati, zhe ſe ravno v zhaſih nevarno sdi. Sakaj danaſ ali jutri vunder dôber ſád prineſe. ” |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | starišev! Jaz Vam to pišem, da naj stariši vidijo, kakó nevarno je, otroke same pušati, in z ognjem nemarno se obnašati |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | noter do muzga, de rujavo postane in konec vzame. Posebno nevarno je tako poškodovanje pri češnjah, višnjah in sploh vsim kosičnim |
| Ferdinand (1884): | pa mestni zrak sta pričela spodjedati njegovo zdravjé. Zbolel je nevarno. Bolezen se je spremenila v hudo mrzlico, ki sicer ni |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | plazhilu na nebu prejeti. Nagledej na tu, kar tvoji zhistoſti navarnoſt della, ja boj se govoriti, kar per drugeh pohujshanje ſtury |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | proshno tega svetega Ozheta obdaruval, koker lih tudi zhes tolkajn navarnoſt na dushi, inu na telesu, pred katireme sem bila jeſt |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | Katire leſtno lubeſn enkrat prov ſbendeſhâ, nabo nekol v' navarnoſt pershl, dokler on se zhes te lakomnoſte tega ſhivota, inu |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | Dohtar Minderer pravi c. 4. kader je luft giſten, inu navarnoſt te kuge, toku sjutrej smi tvoj obraſs, uſta, uſslieſsa s' |
| Sacrum promptuarium (1695): | je iskal te sgublene auzhize, ter sa isvelizhaine taiſtih v' nevarnost je poſtauil ſvoj shivot, kakor en dober paſtier. Ego ſum |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | zmoteniga človeka tak čas brez tovaršije izpod strehe v smertno nevarnost iti pustijo. — Pa mislim, de tudi takim kerčmarjem pridgvati, se |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | pogíne! — Ali ni to strašna hudobíja! Gospodár je imel škodo; nevarnost je bila, de bi se ne vžgala kerma, ki je |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | lije, Kakor hrast Slovenc stojí, Za očastvo se daruje Vso nevarnost zaničuje; Večna je Slovencov čast. Zato mi, Slovenje sini, Zvesti |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | mrazu in ledu, kakor pa da bi se bil v nevarnost podajal s ceste stermoglaviti ter ob zdrave ude ali še |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | naj se je rajši ognejo, kakor pa, da bi v nevarnost življenje postavljali. Čuditi se je pa tudi, da v vsem |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | prebrésti. Slišal sem memo mnogih druzih nevarnost tudi od nekega moža, ki je ravno tiste dní, gredé |
| Tiun - Lin (1891): | rešiti dveh preganjancev, ki sta ušla Kitajcem in katerima preti nevarnost po džunki, ki jo vidite ondu? « Brez vsacega odgovora krene |
| Gozdovnik (1898): | je, da to more najbolje storiti s piramide dolu, da-si nevarnost, v ktero je stopal, nikakor ni bila majhina, pa je |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | je deshovnu blu, bode veliku serna; Pſheniza, inu Ersh ima nevarnoſt v'zvetji. Jeſénska Şétov. Ta perva inu nar ta sadna |
| Ta male katechismus (1768): | eden se v' enemu smertnemu grehu, inu v' eni smertni navarnoste na enkrat se ſneshl, inu he spovdnika naimel, koku le |
| Ta male katechismus (1768): | temu revnemu ſhivlenju she enu drugu, uſſe dergazhe, resnizhanu, bres navarnoste, inu enu vezhnu ſhivlenje na nas zhaka, katiru je taistem |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | prevelikega basanja tega ſhivota, inu nekol toku ſhiher naſhivę bres navarnoſte te sramoſhlivoste, koker kader se ograję is svetem postenjam. Bodi |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | katireh je is mojo zhaſtjo tudi moje dushe ſvelizhanje v'navarnoſti ſtallu, inu s'takem mojem pridam, inu mizam sem billa |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | sluſhabnekov edn. Jeſt bodem tebi pomagalla v' taiſti toku groſni navarnoſti, ter bom tebe na taiſte dan potroshtala, kader bo tebe |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | nazhiſtoſtjo omadeſhuvati, ampak, kader bosh mene v' skushnavi, inu pregreshni navarnoſti ſamirkal, o! odſheni takrat delezh od mojega serza uſſe hude |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | vi duhovi boshji shitro tosa pridatha bras vse shkode inu navarnoſti na dushi noi na thalesi davi mene N: to pegerano |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | 30 hiš šteje, je bila s cérkvijo vred v veliki nevarnosti in le popolni tihoti zraka in pa nevtrudni pomoči iz |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | svoje sosede serčno rad, ino mojo stanovanje je tudi brez nevarnosti, de bi se ga ogenj lotil, zato mi tudi ni |
| Robinson mlajši (1849): | tek pokaživa, da sva móževa, ino da ideva derzo — serdčno nevárnosti v sretenj — vstret, v ktero sva se iz najboljšega naména |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | ino mirniga, kdor je pobožen, pridejo naj tudi še take nevarnosti. Velikokrat bi bil David lahko škodoval Savlu, svojimu sovražniku. Pa |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | posteljco iztrebi, ki sicer nekoliko smerdi, pa je brez vse nevarnosti za kravo. XVI. Poglavje. Francozi ali sramna bolezin. Francozi so |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | se pa vendar najdejo ljudje, kteri psa nočejo pokončati, in nevarnosti vkljub, ktera iz ozdravljanja psa njim in drugim ljudem proti |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | v vsem kraji ni ne enega človeka, ki bi take nevarnosti v prid celega kraja in pa popotnih ljudí okrajni gosposki |
| Viljem Tell (1862): | Ribarček. Al čujete na gori zvon? Gotovo V nevarnosti je kaka ladija, K molitvi opominja zvon ljudí. (Stopi više |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | vzkliknila od veselja. Toda veselju je sledil naglo strah: ,,Kakšni nevarnosti sta se izpostavila, dobri — hudobni otroci! Bežita, bežita, da vaju |
| Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): | življenja. Ti naj pomislijo, da je zemeljsko življenje zmiraj polno nevarnostij, težav in skrbij, da čakajo človeka zmiraj le nove priložnosti |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | zyl inu konèz doſęshe? On terpy vrozhino, mras, shęjo, lakoto, nevarnoſti, supernoſti, de enu malu zhaſty sadoby. En lakomnik ſi vſe |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ino ſtraſhno vreme ſe vsdigne na morji. Barka je v' nevarnoſti iti na koſze. ino brodniki sgubé she vſe upanje ſe |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | reswojnikami, v' navarnoſtah med rojakami, v' navarnoſtah med ajdmi, v' navarnoſtah v' mejſtu , v' navarnoſtah v' puſhavi, navarnoſtah na murju, v' |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | rojakami, v' navarnoſtah med ajdmi, v' navarnoſtah v' mejſtu , v' navarnoſtah v' puſhavi, navarnoſtah na murju, v' navarnoſtah med |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | bil, v'navarnoſtah na vodi, v' navarnoſtah med reswojnikami, v' navarnoſtah med rojakami, v' navarnoſtah med ajdmi, v' navarnoſtah v' mejſtu |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | vodi, v' navarnoſtah med reswojnikami, v' navarnoſtah med rojakami, v' navarnoſtah med ajdmi, v' navarnoſtah v' mejſtu , v' navarnoſtah v' puſhavi |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | med ajdmi, v' navarnoſtah v' mejſtu , v' navarnoſtah v' puſhavi, navarnoſtah na murju, v' navarnoſtah med |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | tega murja prebiv. Na zheſti ſim jeſt doſtikrat bil, v'navarnoſtah na vodi, v' navarnoſtah med reswojnikami, v' navarnoſtah med rojakami |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | zheſti ſim jeſt doſtikrat bil, v'navarnoſtah na vodi, v' navarnoſtah med reswojnikami, v' navarnoſtah med rojakami, v' navarnoſtah med ajdmi |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | v' mejſtu , v' navarnoſtah v' puſhavi, navarnoſtah na murju, v' navarnoſtah med |
| Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): | srca. Podpiraj me v moji slabosti, pomagaj mi v vseh nevarnostih, ne zapusti me v skušnjavah, prosi za me ubogega grešnika |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | odtoshvi al odsianja dati use poprieda morash vedeti inu usam navarno ſtam se odgeniti. MERKEI DORO. Kader Anzhuovak ushliednjam zugi leshi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | za poti in ceste skerben gospod, ki bi gotovo takim nevarnostim v okom prišel, ako bi vedil za nje. In pa |
| Spisi Krištofa Šmida (1883): | pride, tudi v serce ide — in sta bila kljub bližnjim nevarnostim vendar vesela in zadovoljna. Razun veronauka je podučeval vitez otroka |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | dni vezh ne ispuſtiſh. Kakor kókla pitike s perutami pred nevarnoſtjo, sakrivaſh ti s pérjem ſvoje grosdike pred hudim vreménam, de |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | zbeži v pušavo. Po temni hosti je hodil. S smertnimi nevarnostmi je bil zaprežen od vsih strani. Komu bi v takim |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | nami tvoju oblyzhie, pogledei na nas, kader ſmo v' greſhni navarſhni, de v'greh na pademo. Pogledei na nas, kader v' |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | inu pobolſheine odlagat do ſmerti, inu taku naſhe duſhe v' navarſhni tiga pogubleina puſtiti. Mi nozhmo vezh tiga ſturiti, mi nozhmo |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | in illo peribit. Katiri to navarſhno lubi, tiſti bo v' navarſhni pogublen. Accenſo autem igne in medio atrii, quia frigus erat |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | inu tiſte v' naposhteine sprauli, ſvojo, inu tiſtih duſho v' navarshno vezhniga pogubleina poſtauli, inu, aku ſo ony bres pokure vmerli |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | semlo padu, koku pa molimo mi, katiri ſmo povſod s' navarshno, inu potrebshno obdani, kader ſami sa ſebe molimo? kai sa |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | ti moreſh saki dan ali to hudobo premagat, ali v' navarſhno vezhniga pogubleina priti. Ille autem cæpit anathametizare, & jurare: quia neſcio |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | Eccli 3. Qui amat periculum, in illo peribit. Katiri to navarſhno lubi, tiſti bo v' navarſhni pogublen. Accenſo autem igne in |
| Robinson mlajši (1849): | gospoda pregovoriti, da bi se ne podaval v tako strašno nevaršino, v kteri zaisto v konec iti mora. Ali Robinson bojazni |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Ljudjé so bledi, čmerni in slabotni , ki v njih prebivajo, nevečni ko muhe; in vsaka bolezen se jih lahko prime, kar |
| Genovefa (1841): | ſo ſe pa ſhe téga veſelile, de ſo vſe tako nevédama ſkùp priſhle, in de tudi edine niſo pogréſhile. Ta dan |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | novim pravopiſam takó lahko brati, kakor s ſtarim in bodo nevedama brati snali, bres de bi ſe savedili, kdaj ali kako |
| Stric Tomaž (1853): | Jurjevih ust, ki popustivši svoja neizrečeno žalostna, se domu verne, nevedé ali ju bo še kdaj v tem življenji zamogel viditi |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | obraz — tako navdušene je ni še videl. Molčé in skoraj nevede je pokleknil pred njo: saj je bila njegov zvesti angelj |
| Robinson mlajši (1849): | bili. Lamica si je tičas od medlobe legla, ino mladi, nevedoče, da ste v vjetji, ste brezskerbno pri materinem vimeni ležale |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | moje serce, pa tudi njeno serce se je skoraj kar nevedoma meni naklonilo. ” „Nesramnež! ” zavpije Fabíola „da si upate od nje |
| Zoologija (1875): | nij imela dosti apnastega zobanja. Takisto iščejo ljudje in živali nevedoma njim neobhodno potrebno kuhinjsko sol. Ne samo, da vsaka pitna |
| Ta male katechismus (1768): | Kaj je en S. ſakrament? Je enu videjozhe ſnamene te navidejozhe gnade boſhje k' nashemu ſvelizhanju od Kristusa noterpostavlenu; ſakaj nekaj |
| Ta male katechismus (1768): | ni dana, de vſhivajo 'ga O bodi itdr. XV. O navidejozhe ti prave Buh nash: * Podnevi ponozhi bod' zhesen vsak zhas |
| Ta male katechismus (1768): | preteshku sturiti, katire je nebesa, inu ſemlo, uſſe videjozhe, inu navidejozhe rezhy is nezh stvaril, inu koker je on taiste stvaril |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | lepimi zhednoſtami napolni: myr inu sdravje nam dadejli, videjozhe, inu navidejozhe ſovrashnike odverni: vſe hude shele odsheni, sdravu vreme, inu dobro |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | Lipek pojdi, pojdi semkaj in pokaži, da nisi neumen in neveden. « Lipe pride ter se silno nerodno pred Izidorja postavi. Izidor |
| Roza Jelodvorska (1855): | odkriti. Sama ni vedila, kdaj je iz tamnice prišla. Vsa nevedna se je mogla poprijemati, de je zopet na čisti zrak |
| Občno vzgojeslovje (1887): | da mu vzgojitelj zaupa. Vzgojitelju se je ogibati, delajoč se nevednega, da gojenca ne zapelje k laži; biti mu je vedno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | včasih ni mogoče zdravnika kmalo dobiti, preden pa pride, že nevedni ljudje z napačnimi sveti bolezen pohujšajo. Kaciga soseda, kteri bi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | pridni bravci, razjasnjeni po gospod Vertovcovi „kmetijski kemíi”, niso več nevedni kmetje, ki brez pomislika zemljo obdeljujejo, ampak oní so umni |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | tudi krivi zaumeni med ljudstvam ložej popraviti, — laží, ki jih nevedni ali hudobni ljudjé tolikokrat trosijo, bolj zatirati, — in mnoge potrebne |
| Zlata Vas (1850): | čedo dobro pase, ima skerb za vsako glavo. Ljudje so nevedni in po nevednosti vse narobe delajo, ter ne umejo, kako |
| Ta male katechismus (1768): | gmajn popolnema grevenga zhes uſſe sploh grehe, katire ve, inu nave, toku bode njemu tudi ta na tako viſho poſablene greh |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | be njeh viſhal; rajmno taka je nadluga tega zhloveka, katire navę, inu naſna svoje nagnenja viſhati is vojnèkam te zhednoſte, |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | v' boſhjemu myru skupſveſujejo. Ena nadolſhna dusha, inu poniſhnu serze nave, kaj je kreh, prepir, ali ſabavlanje. Ti napuhneni, mu oſertni |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | tu uſſe je leſtni lubeſni tu narhujshe strashilu. Ta lubeſn nave ſa to pravo pot, po katiri zhlovek v' nebesa pride |
| Kratkozhasne uganke (1788): | tebi! svojo mozh pokaſhem. En drug mene veliku naobrajta, ke navę, kajſene velike dęla jeſt delam. Mejſtu, inu use hishe morejo |
| Kratkozhasne uganke (1788): | inu v' hishi oſtane; ſakaj zhe she ſa to vadlo navę, tok bo, koker hitru ti v' hisho naſaj notriſtopesh, na |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | naſhi grehi grivajo, naſhu ſerze pa vunder sa eno shaloſt navei: inu s' tiga pride, de mi taku lehku, inu hitru |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | ta ſmert povei. Kedai pa mormo vmreti, Sa tu oben navei K'dir na veisti svoji Prau perpraulen stoji, Tisti ſ |
| Sacrum promptuarium (1695): | perua je utonila, ta druga ſe je sgubila, da obeden nevej kej je, ta tryetia je shla v' Nebeſsa, inu nezhe |
| Sacrum promptuarium (1695): | pruti njemu ſe iskasala, kakor de bi nezh sa letu nevejdla, satoraj tudi Ceſsar nej nihdar Livij obene rezhy odpovedal: Ta |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | teshki, inu naprenesni, inu she tudi drugeh teſhavneki gratajo, inu navędo nezh od perpomuzhe enega troshta. Ti nimash szer bres ſbiranja |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | bil. JEsus pak je rekuv : Ozha odpuſti nym, sakaj ony navędo , kaj delajo. Inu Pilatush je piſſal enu piſmu odsgorej koker |
| Kratkozhasne uganke (1788): | inu svitlobo zhutila, inu raglati ſazhęla: inu, katiri ſa tu navedô, bo. do menili, de ta malana ſhaba raglá. III. Naréditi |
| Sacrum promptuarium (1695): | je leta Neopolitanarza, per katari ſim malu zhaſsa, satoraj she navem nje termo: Vicekrajl takrat k' njemu rezhe: Moj zhlovek ti |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | ſhivish ti toku vendan kje, koker de be ti imel navem koku |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | naprej bodo vidili — Goſpá. V' kom je raven gręſhil, to nevęjm. Al tvoje jęse ni saſlushil, to bi otla vganiti. Sej |
| Genovefa (1841): | bi kônj imel perote, kakor tiſti, ki ſim ga nékdej, nevém shé kjé, isobrasheniga vidil, in ki ſe mi je prav |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | svoje potroške storiti, ali so pa besedi zvesti ostali, tega nevem. Gotovo bi dobro in koristno bilo, de bi se ta |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | pa ji je mankalo, kaj ſe vam sdi? „tega mi nevemo. '' Lejte to je: Jerman je pſhenizo na plitvo peſhéno semljo |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | V' Taiſtimu zhaſſu: je JEsus ſvojim Jogram rekuv: zhujte, ke navęſte, ob kajsaeni uri ima vaſh Goſpud pridti. Tu pak imate |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | napuſtuv ſvojo hiſho podkopati. Satorej bodite tudi vi perpravleni, dokler navęſte, ob kajseni uri ima Syn tiga zhloveka pridti. Kedu męnesh |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | de bosh mogl umreti, inu s' tega svejta pojdti. Ti navęsh kje, kedaj, ali koku bosh umerl, inu ſakaj ſhivish ti |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | iſorene misle pojirje; ſakaj od tega zela vezhnoſt viſſy. Ti navęsh, zhe bosh mogl tu, al unu dakonzhati, tu pak je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | razdražila. ” „Ne govori tako — Marka opominja pobožna ženka njegova, ali neveš, da Perun ni Bog, da njegov jakan**) in njegove strele |
| Genovefa (1841): | miſlili. '' „In po tém ti imam ſhe nekaj povédati, zhéſar nevéſh. Kakor imáſh ozhéta in mater na sêmlji, tako imám tudi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | in na vezher naj ne nehá tvoja roka: sakaj ti nevéſh, ktéro bo bolj pognalo, to ali uno, in zhe bo |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | odgovoruv. Satu je Pilatush k' njemu rekuv: nagovoriſhli pruti meni? navęſhli ti, de jeſt imam oblaſt tebe krishati , inu imam oblaſt |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | novih iznajdb v gospodarstvu saj nekoliko pozvedil, ostane revež in nevednež; prekosili ga bodo v kmetijstvu sosedje njegovi, Nemci pa Lahi |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | se nam ne bo treba bati, de bi Nemci našo nevednost zasmehovali. Kaj je lepiga na Slovenskim? 1. Lepo je, de |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | zboru nisim govoril. S tem očitanjem on še le svojo nevednost v zbornim ravnanji pràv očitno pokaže. Povém mu , de v |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | kmetov pazi na te znamenja vesvoljnega napredovanja; da lenoba in nevednost zaderžujete veliko veliko množico gospodarjev, stopiti v kolo sprevidenih svojih |
| Pozhétki gramatike (1811): | beſede isrezi kakor nj, poſtavim; digne, vréden, magnanime, vélkoſerzhen, ignorance, nevédnoſt, beri: dinje, manjanime, injoranſe; isjémaj: stagnation, sapovódnja, saſiala voda, saſtáloſt |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſo bili hudobni vſi od krája. Ljudſtvo je léslo v' nevednoſt, v' grehe ino hudobije. Smiram je manj práviga zheſhenja boshjiga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | ſi v ſholo hodil. Ş. Kaj takiga verovati, je velika nevednoſt in vrasha. O. Od kod pa pride bliſk, grom in |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | Stariſhi jih puſtę v' eni nevumnoſti ali nevęjdnoſti. plęſnuvati, katęra nevęjdnoſt jih v' vſe ſorte gręhe saplede, katęrih bi ſe bily |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | kaj jeſt ſkusi nevumnoſt, ali nevęjdnoſt saſtopim. Skusi nevumnoſt ali nevęjdnoſt saſtopim jeſt, kadar eden tęga ne vęj, kar njegovu isvelizhanje |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | Vy morete tèdaj pervizh vęjditi, kaj jeſt ſkusi nevumnoſt, ali nevęjdnoſt saſtopim. Skusi nevumnoſt ali nevęjdnoſt saſtopim jeſt, kadar eden tęga |
| Zlata Vas (1848): | Ožbetu priti. In dovolil jim je; zakaj zavoljo njih velíke nevednosti so se mu smilili. Učil jih je mnogih rečí, in |
| Zlata Vas (1850): | ima skerb za vsako glavo. Ljudje so nevedni in po nevednosti vse narobe delajo, ter ne umejo, kako si pomagati in |
| Občno vzgojeslovje (1887): | Ako si je otrok iz nevednosti ali iz nedostatne previdnosti učinil bolečino ali škodo, ako občuti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | nar bolj pa podobarji ali pildhavarji ſpazhili, ker ſo savoljo nevednoſti raslozhka v arhitikturi v nemſhke zerkve to naſhtulili, kar bi |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | vshę tavshentkrat reshalili. Stariſhi jih puſtę v' eni nevumnoſti ali nevęjdnoſti. plęſnuvati, katęra nevęjdnoſt jih v' vſe ſorte gręhe saplede, katęrih |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | zhes boſhje rezhy. Ta stury v'nareſlozheneh ſerbeſhne, inu v' navędejozheh rezhęh prenagle ludy. Res je, inu zhe ni nezh res |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | dobruto reshalel namrezh: Savolo teh inu vſeh mojeh vedejozheh inu navedejozheh, koker tudi posablenih grehov, je meni raimno shov , inu me |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | dobruto reshalel namrezh.. Savolo teh, inu vſeh mojeh vedejozheh inu navedejozheh, koker tudi posablenih grehov, je meni raimno shov, inu me |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | dobruto reshalel, namrezh Savolo teh, inn vſeh mojeh vedejozheh inu navedejozheh, koker tudi posablenih grehov, je meni raimno shov, inu me |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | ſe namoreta sakonske lubesne dolſhnuſti nekol prov dapolniti. 15. Nezh navela sakon, kader kedu s' ſilo ali gvavtjo, ali tudi ſkus |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | duhovna Goſposka supet v' leto sakonsko pravizo napoſtavi. 13. Nezh navela sakon, kader ſe dva bres vędeſa, inu perpuſhenja ſvojiga fajmashtra |
| Ta male katechismus (1768): | potèem be se tudi naspovedal, al mordej taka spovd nezh navellá? Aku ima eno gmajn popolnema grevenga zhes uſſe sploh grehe |
| Ta male katechismus (1768): | obtoſhiti. Aku be pak vednu ſamovzhal? Takrat zela spovd nezh navellá, inu stury en nov smertne greh, inu she en vezhe |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | de ta druge v' bogabojezhnoſti gorijemle. Uſſe drugu tovarshtvu nezh navella, inu je enu pogublivu, prekletu tovarshtvu, katiru tu dobru ſhivlenje |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | tega se ozhitnu doliuſame, de vira per ludeh ſhe nezh navella. O nekar se ti meni napodej ſa takem hudobnem exempelnam |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | greha v'sakon ſtopiti: eni pak ſturę, de sakon nezh navellá, inu ſe more resdreti. Dvoji ſo taki sadershiki. Eni, katiri |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | oblubijo, inu ali poprej, ali potler preſhuſtvu doperneſeta. 6. Nezh navella sakon ene Kriſtiane s' enim Turkam , Judam, ali najovirnikam, katiri |
| Biblia (1584): | Iesus pak je k'nym djal: En Prerok nigder majne nevelá, kakór v'ſvoji Ozhini desheli. Inu nej ondi veliku zajhnou |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | na ljudske šege itd. Ima dopisnike v vseh slov. deželah. (Neven. ) * Konec pret. leta je prišel na svetlo 1. del važnega |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | svezati), — klesar Steinmetz, — podmerati untertauchen, — podmerač Taucher, — čoka, kloka Kirchenluster, — nevera Sturm, neverin Sturmwind, — huntati durch die Nase reden, — huntalo der |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | Fabiohno ali priterjatev; dvomljivosti pa ni nikoli kazala — modrijanstvo pa nevera se je v njej umaknila veri. Ali zdaj se je |
| Biblia (1584): | desheli. Inu nej ondi veliku zajhnou ſturil, sa volo nyh nevere. XIIII. CAP. VTémiſtim zhaſsu je glas od Iesuſa priſhàl pred |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | 58. Inu on tam ny veliku zhudeshov dęlal savólo njih nevęre. XIV. Poſtava. 1. V' timiſtim zhaſsi je ſliſhal Herodesh ta |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | ſedelu , ſe je nym JEsus perkasov, inu je ſvariv njeh naviro, inu njeh ſerza terdobo: de tem : katiri ſo njega videli |
| Arov in Zman (1850): | k vod, ki je krog griča tekla, pit hodili in neverci sо bili tako ošabni, da nikogar niso nadlegovali. Pa zdaj |
| Mahmud (1870): | domovino! « »Kaj pa sta imela opraviti v Turčiji? « vpraša Turjaški. »Neverci so naju odpeljali iz Kranjskega v Turčijo. Jaz sem bil |
| Mahmud (1870): | je zdihovalo v Bosni v sužnosti, kamor so je zavlekli neverci. Prevideli so pa tudi naši pradedje, da tako ne gre |
| Mahmud (1870): | vsaj bi videla, kje je. Najbolj gotovo so ga zalόtili neverci, kteri so tisti čas pridrli tù sem. Poskrili smo se |
| Mahmud (1870): | pripeljal semkaj. Čutil je, da je res preveč, kar ravnajo neverci z ljudmi, čutil je, da je Muzulman grozovit in sirov |
| Mahmud (1870): | vsako leto sveta maša v tem plašči. — Bitka je dobljena, neverci so bežali in mnogo jih je ubitih ali pa vjetih |
| Mahmud (1870): | Takrat pa, ko ste bili pridrli vi sem, zažgali so neverci hišo in sirove roke predrznile so se staro ženo, tvojo |
| Mahmud (1870): | Grad vže gori, vžgale so ga krogle iz turških topov. Neverci zažgό podkope in del zidovja se zruši. Sedaj gre pa |
| Mahmud (1870): | so se tedaj in udarjali v Bosno, kakor so poprej neverci v njih deželo in so plenili po državi mogočnega sultana |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | roko, ino deni jo v' mojo ſtran, ter ne bodi nevéren. ” Tomash ſe Jesuſu k' nogam ſzhéne, ino rezhe: „Moj Goſpod |
| Robinson mlajši (1849): | je Petka podziral, v podzrénji imel — dolžil, kakor da bi neveren — nezvest bil, akoravno k temu nikakšega vzroka ni imel. Dragotin |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | S. Duh Amen. Per tam kna posabi nate buerne inu navierne Dushe vgizah, dai buogaime dabojo sate shebroli. Anna druga dora |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | teſtam sromakam kateri so skues svoje niedleh shiulenje buerni inu navierne dushe kna posabi” puazhui S. S. meshe sanje obiuno: noi |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | na dno je ſhel v' barko, ino ſe ſili ſpati. Neverni brodniki ſo ſi miſlili, de bi med njimi utegnil kak |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | lepo terdno tanzhizo, veliko daljſhi v niti od naſhih ohlanzov. Nevirni pridi ſim, kjer jih doſti tako prede, de ſe preprizhaſh |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | na visokih gorah, de po merzli Rusovski dežéli, de per nevernih zamorcih ni nobene copernice, ker clo iména od copernice ne |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | svetuſté od sebe dajati. 3. Nekar navirjemi moj Syn! nekar navirjemi, kader se leta leſhniva , inu ſapelliva lubeſn perliſuje. Ti imash |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | prov svitle ſnamena te svetuſté od sebe dajati. 3. Nekar navirjemi moj Syn! nekar navirjemi, kader se leta leſhniva , inu ſapelliva |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | le sam prevdari, se ti li ne zdi samemu nekako neverjetno, da bi, preden bo solnce še enkrat zatonilo, vžival nebeško |
| Botanika (1875): | če pomislimo na njeno velikansko obsežnost, se nam ne bo neverjetno zdelo, da ima 8440 biljonov funtov ogljenčeve kisline v sebi |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | bo vezala dana beseda, ker so jo naselniki prelomili? “ „Žalostno, — nevernik zasmehuje kristijane! — Da, verujem, da bosta držala besedo, kakor vsak |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | po njih. „Kaj naſ pravoverze, ſi miſlijo, bo sád sa nevernike, sa Sidonze ino ˛Sirze deval? “ Nizh vezh ga ne puſté |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | duhovniga gospoda, Franc Pirca, kteri zdaj deleč, deleč v Ameriki nevernike v kristijanstvo napeljujejo. Poznal sim jih na Belipeči gospod fajmoštra |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | ſodbo isvèrshe h' premaganju. 21. Inu v' njegóvim imęni bódo nevęrniki vupali. 22. Tèdaj je bil k' njemu pèrpelan en obſędeni |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | h' Krajlam pelani, sa volo mene h' prizhuvanju njim, inu nevęrnikam. |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | bóm mojga Duha na njega polóshil: inu on bó ſodbo nevęrnikam osnanuval. 19. On ſe ne bó prepiral, ne vpil, tudi |
| Sveti večer (1866): | pa ste bili danes z menoj zadnjikrat na lovu. Z nevernikom nočem več opravka imeli. Še sedeti nočem ž njim za |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1881): | Ogleja (Akvileje), sam je hodil okrog in opravljal besedo božjo nevernikom po okolici in tudi v mestu, ki tačas je bilo |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | svelízhanje, ki ſi ga vſim narodam perpravil; luzh v' rasſvetljenje nevernikov, ino ſlavo tvojiga Israelſkiga polka! “ S' milim, pa vender prijasnim |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | s kervjó lastnega očeta, ktero so mešale materine solze. IV. Nevernikovo gospodarstvo. Obiskati hočemo zdaj drugo hišo, večo pa tudi krasneje |
| Divica Orleanska (1848): | zgubile otrók Po vas, očete skerbne koliko družín, Možove koliko nevest obljubljenih! Nej matere britanske tudi skusijo Obupanje in britke solze |
| Sacrum promptuarium (1695): | nej tozhe. Shenin vſe letu dobru premisli, ter pravi: Moja Naveſta ima pravu, sakaj zhe jeſt hozhem de bi ona Livia |
| Sacrum promptuarium (1695): | Ceſsarizo pak ſo bile lete beſsede sapiſsane. Si tu ſic. Naveſta praime ta fazonetel, ter prezei samerka, kaj pomeni, namrezh zhe |
| Sacrum promptuarium (1695): | satoraj tudi Ceſsar nej nihdar Livij obene rezhy odpovedal: Ta Naveſta letu vſe dobru sgrunta s' tiga fazonetelna, inu hitru sazhne |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | diviſhtva. Kir ſim jeſt tedej shęnen , inu kir je Nęshka nevęjſta, tok proſsiva , de bi oní, vaſha Gnada, dones, kader godzi |
| Divica Orleanska (1848): | meni ravnorodna. Kaj rôke knežke bi nevredna bila, Ki je nevesta čistih angelov? Ki z nevmerjočo si svitlostjo glavo Okinči, jasniši |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | pojdi! Vsaj pomisli, kaj je Fabíola? ” „To dobro vem, najbogatejša nevesta je v Rimu. ” „Pa tudi tako visoka in merzla, da |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ſvoje bolezhine. Leto bó tó. II. Premiſhluvanje. Ona je tudi Nevęſta ſvętiga Duha, inu sató óffra is lubęsni pruti zhlovęſhkimu rodu |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | tó III. Premiſhluvanje mojga danaſhniga govorjenja. Kakôr Mati, Hzhy, inu Nevęſta, shaluje, ſe mojſtri, inu ſe gori óffra. Kdó móre isrezhi |
| Zlata Vas (1848): | sin iz druge vasí je prišel v Zlato Vas si nevéste poiskat, če ravno ni iméla veliko denarjev, je pa iméla |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | sravle shęnena , inu nevęſte pijejo. Glash. Na sravle shęnena inu nevęſte ! (pije ) Tulp. Na sravle — ( pije , inu glash s' jęso kjè |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Sdej ſe tudi ſhe ſpodobi , de na sravle shęnena , inu nevęſte pijejo. Glash. Na sravle shęnena inu nevęſte ! (pije ) Tulp. Na |
| Sacrum promptuarium (1695): | Sakonskem, samerkajte. V' Rimi en Gospud je bil poslau ſvoj Naveſti en lep fazonetel, v' katerem s' slatimi shidami je bila |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Shush. Kaj ſe to pravi shęnena ſovrashit, kader ſe ozhe nevęjſti dobru ſturiti ? |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Matizh. De tedej vedò : ti ludję ſo meni inu moji nevęjſti na zhaſt v'kupej. Dones bomo ſklenili; sa jutri jih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | sanje, dolg je kès. Milo v kitah vene divičen Res nevesti se bleší. Ko klicaje k piru ličen Na zvoniku zvon |
| Deborah (1883): | gromu Ti stopil si na sveto goro Sinaj K izvoljenej nevesti izraelskej. (Tresk. Boječe. ) Da zdaj udari strela v ono kočo |
| Ta male katechismus (1768): | IV. Maria je s' gnado napolnil sam Buh: * ſa svojo Nevesto je ſvolil svet Duh. Rezh Ave itdr. V. Bres madeſha |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | veliko častjo obhajati. Velika množica ljudí je spremila ženina in nevesto h velki maši v cerkev, ktero so čast. gosp. fajmošter |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | tenko zvedeti, naj pa sam njo pobarat gre svojo nekdajno nevésto. |
| Divica Orleanska (1848): | Po zakonu ljubezni svetodelnimu, Katerimu je vsak podložen, te rotim, Nevesto ljubeznivo pustil sim domá, Tak lepo kakor ti si v |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | častji božanstva litvanskega Picius, kteremu so mladenči darovali, kadar so nevesto ženinu pripeljali. Pri polabskih Slovanih se nahaja pod imenom Picumar |
| Biblia (1584): | resdvojiti supèr ſvojga Ozheta, inu Hzher supèr ſvojo Mater, inu Neveſto supèr ſvojo Taſzho, inu tiga Zhloveka ſovrashniki bodo njegova laſtna |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | zhlovęka zhes ſvojga ozhęta, inu hzhęr zhes ſvojo mater, inu nevęſto zhes ſvojo taſho: 36. Inu tiga zhlovęka ſovrashniki bódo njegóvi |
| Genovefa (1841): | imâſh, ljubo déte, plazhilo sa ſvôje svéſte, ſomiloſtljive ſolsé. Môja nevéſhka lepotija ſo bili in ſkôraj od tiſtiga zhaſa, kar ſim |
| Genovefa (1841): | rók ſvôjiga goſpóda prejéla, ſo bili okróg môjiga vratú. Tvôja nevéſhka lepotíja imajo sdaj biti. Vezh ko jesero goldinarjev veljájo. Ne |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | z jamajskim rumam napolni, zažgi in urno na mizo daj. Nevestno župo (šodo) pa v posebni skledici daj. Podnevni in ponočni |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | dobro razžverkljaj. Deni cmok iz pertiča v globoko skledo in nevestno župo (šodo) nanj. Mandelnov angleški cmok (puding). Se ravno tako |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | daj, zažgi in tako plamečiga na mizo daj. Tudi lahko nevestno župo (šodo) nanj deneš. Masleno testo (putertajg). |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | zverni v skledo, na žebljičke zrezane mandelne vanj vsadi, z nevestno župo (šodo) ga poli, ali pa to župo v posebni |
| Divica Orleanska (1848): | Obdala nisim se z orožnim jeklam, De bi si venc nevestni v kite spletla. Poklicana sim k višjim opravilu, Katero le |
| Kemija (1869): | zogleni vse organske tvari. Žveplena kislina je zato v rokah neveščega in neopreznega človeka strašno nevarna tekočina. Z vodo pomešana se |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | in nedosegliva ljubezen mu žalostno serce napravlja; de je še nezavezan, mi je že vedeti dal. — Nekiga dne ker skupej v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | prijazni dobrovoljnosti naših bistroumnih bravcov. Pervo jim podamo v prostim nevezanim govoru, drugo pa mislimo v pražnim pesniškim oblačilu v izgled |
| Gozdovnik (1898): | v jarek, iz jarka gori na piramido, kamor je prilezel neviden, ker so bili možje na nasprotni strani. »Je-li ste videli |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1863): | Ker vendar pa treba je včasi kloftati, Zdaj ukažem : „mašina nevidna naj bo, Ki znala bo včasi koga naklepati, |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | v njenem sercu — to je čutila sama in neka neznana, nevidna moč jo je vedno vlekla k sužnji. Ni čuda — saj |
| Astronomija (1869): | da je vsaka reč, ki je pod obzorom, človeškemu očesu nevidna. 30 Dozdevno pomikovanje nebeskih teles. Če se hitro na pr. |
| Zlatorog (1886): | in solnce zrè svetló in jasno! Enkrat bitja le svaré nevídna, Enkrat le in – tega so svarila. |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | skves vse te mozhi sveshi vse moje sovrashenzhe vidiozhe al navidiozhe sveshije narokah inv nanogah sveshijem gobz inv jasëk inv nieh |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | S roshenfarbara kri ta bodi savse moje sovrashenzhe vidiozhe noi navidiozhe dora inv savse karbemovo mene shkodvati nadvshi al natelesi shegneitame |
| Astronomija (1869): | opazovalcem — takó da vse druge zvezde neba otemni, in toraj nevidne stori. — Ta čas imenujemo, kakor je vsem znano, dan, in |
| Astronomija (1869): | je še mnogo več takih, ki so golim našim očém nevidne. Toraj je natanko opazovanje nebeskih prikazni pač le mogoče s |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | je dobil boljši mater tukaj , boljši vidno — Meto — in boljši nevidno — kerščansko cerkev, ki je tudi naša mati. Stari duhoven je |
| Biblia (1584): | inu mishé ſvojemi ozhima, de bi kej enkrat s'ozhima nevidili, inu s'uſheſsi neſliſhali, inu s'ſerzom nesaſtopili, inu ſe |
| Sacrum promptuarium (1695): | vumerl: na tu pride shena damu, gleda po pishatah, yh nevidi, ni mo- |
| Biblia (1584): | k'nym govorim ſkusi priglihe. Sakaj ony s'videzhimi ozhima nevidio, inu s'poſluſhajozhimi uſheſsi neſliſhio: Sakaj ony nesaſtopio. Inu nad |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | s' tvojiga ozheſa usamem : katiri bruna v'ſam ſvojimu ozheſu navidesh ? Hinavz ſpravi poprej brun is tvojiga ozheſa: inu tedej gledej |
| Kratkozhasne uganke (1788): | praſnem veselam mâmem: is praſnem ſtraham ſtrashem tedej, kader mene navidesh, ampak de le ſameſhish. Sajne. Drugazhi. Sem ſdej tu, ſdej |
| Kratkozhasne uganke (1788): | 5. perſtov. Zhe njega videsh, tok njega napoberesh zhe njega navidesh, tok njega poberesh. Kaj je tu? En pishkav leshnek, zhe |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | storil? Ali ravno v tem mora tičati globoko globoko neka nevidljiva korenina, ktere v s moji nevednosti ne sprevidim — torej čudovite |
| Na Žerinjah (1876): | tudi? Meja, ki leži še sedaj mej Waldenovimi in menoj, nevidljiva, pa trdna meja, pala, zginila je. — Pa kaj mi hasne |
| Trtna uš (1881): | in popikah sadunosnega drevja. Veliko menjša in toraj človeškemu očesu nevidljiva so jajčica (gnjide) pri trtnej uši. Merijo komaj 3/10 milimetra |
| Maria Stuart (1861): | nebes oklene. Zató včlovečil seje božji sin, Darí nebeške, nevidljive je |
| Genovefa (1841): | ſe dajo tako, kakor vi, sa roko prijéti, ki niſo nevidljivi, kakor nebéſbki ôzhe? ” „Tako je, ljubo déte,” je rêkla mati |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | toča, léd in vse druge vremenske premembe narejajo ; kakó zamorejo nevidljivi drobci na nebi sprijemati se, in še clo ko kamnje |
| Občno vzgojeslovje (1887): | napreduje in potomcem odpira nova pota k smotru, ležečemu v nevidljivi daljini. Vzgoja utemeljuje torej mogočno prednost človeško pred drugimi bitji |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | njih uši zopet ušive. Zgolj iz hišic in oklepov tacih nevidljivih živalic, ki so davnej poginile, se najdejo na svetu celi |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | v' molitvi. Goſpod je bil vedno med njimi, deſiravno le nevidama. Njegov ſveti Duh jih je oshivljal, de ſo mogli ſveto |
| Genovefa (1841): | majhnim jérbaſzhikam na roki je sjutrej in v vezhérnim mraku nevidama k bolnikam hodila, jim pokrepzhajózhe jedi in marlikakſhniga shlahtniga ſadjà |
| Divica Orleanska (1848): | V pušavi tud živijo rahle duše. Radujte se! Nehala je nevihta, In mirnih žarkov sonce tam zahaja. Voglar. Bi djal, kér |
| Divica Orleanska (1848): | sliši strelanje. Pervi nastop. Voglar. Voglarica. Voglar. To grozna je nevihta, strašno vreme; Ognjenih rek izliti se na nas Grozí obnebje |
| Tine in Jerica (1852): | Enkrat, bilo je devetnajstiga Velkitravna, se je strašna nevihta čez gojzd privlekla. Kakor jo je Tine zagledal, je prec |
| Mineralogija in geognozija (1871): | podeli značaj hudega vremena posebno zato, ker potem postane strašna nevihta in dež, kakor da bi se oblak utrgal veliko množico |
| Ferdinand (1884): | celim svetom. Ne bodem preživel sramote, ki se bode kakor nevihta nad me razlila. Berač sem v pravem pomenu besede, dragi |
| Zeleni listi (1896): | Vendar ta sreča ni trajala dolgo. Nevihta jej je pripognila obleko; solnce jej je obledelo barve; prah |
| Zoologija (1875): | C. fossilis) temnorjav in rumenkasto progast, na trebuhu pomarančast, pred nevihtami je nemiren in rije po blatu; platnica (Abramis) je jako |
| Blagomir puščavnik (1853): | v sobni kot stisnejo, s strahom pričakovaje konca te grozne nevihte. — Bric pak se trese, kakor ubog grešnik, in neprenahama vpije |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | je bila za stanovanje. Večkrat so razsajale po otoku strašne nevihte in viharji. Otroka se nista več spominjala, kako sta prišla |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | se po volji božjej izide. “ 5. Božja mavrica. Po velikej nevihti se je na nebu prikazala prekrasna božja mavrica. Janezek je |
| Zlato pa sir (1860): | jo čaravnico, kako zadovoljna tam sedi, da nama je to nevihto naredila. Varujte se, varujte. Jaz ne grem naprej. " Sedela je |
| Bore mladost (1862): | jej je zaigrala marsiktera solzica, kakor posamezni bliski za prestano nevihto. Mirko domú prispevši se zapre v sobo, v kteri je |
| Žalost in veselje (1870): | je Jaka, kapiténu, "ali zeló dvomim, da bi prebila to nevihto dolgo časa. Takov vihar terpi včasih cel teden. Ako ladija |
| Žalost in veselje (1870): | vreme. Upali so, da je tudi Robertova ladija srečno prestala nevihto ter jih kmalo doide. Vihar jih je precaj daleč zanesel |
| Žalost in veselje (1870): | se je zmračilo, kakor nebó, kedar se pripravlja na hudo nevihto. Bila je namreč to sužinja, ktero je dobil iz Carigrada |
| Žalost in veselje (1870): | nakrat nakupičijo oblaki na nebu, ki so napovedovali bližajočo se nevihto. Vse, kar se je moglo gibati na ladijah, bilo je |
| Razne dela (1870): | ta britka tesnota cesarskiga Sarája, enaka gromonosni soparnici pred strašno nevihto in pogubljivo točo? Vse je tiho, vse je osupneno, ni |
| Bajke in povesti o Gorjancih (1882): | da je bila kratka. Končala se je s tako grozovito nevihto, da je Tonček komaj živ ostal. O tej tožni prigodbi |
| Roka in srce (1883): | je ves ta čas v hiši, kakor v prirodi pred nevihto. Pogovori so bili medli in pretrgani; obnašanje prisiljeno. Kam je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | gromovnik Ilija: „Sestra naša, blažena Marija! Kaka te napadla je nevolja, Da po belem licu točiš solze? ” Pa govori blažena Marija |
| Robinson mlajši (1849): | domu vernola. Robinson ino Petek sta se po teh mnogih nevóljah ino težkosteh, ko sta jih na morju prestála, v počinek |
| Robinson mlajši (1849): | ktero so mu dvanajstletno prebivanje ino razne preterpljene nevolje ino nadloge takó drago učinili, kakor svojo domovino. Potler, kedar |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | Ali vkanili so se vsi trije; ni ga bilo znati nevolje oblaka na nobenega čelu, ne otamnjenja v očéh ne v |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | nam ſhkoduva. Napotratuj tok' vſe shive dny V' godernanju, in' nevoli. Skerb sa tvojga ſtanú opravke, Ter k'pridu ſtur' ſi |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | nam ſhkoduva. Ne potratuj tvoje uſe dny V' godernanju, in' nevoli. Skerb sa tvojiga ſtanú opravke, Ter k' pridu ſtur ſi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | brez vse tolažbe, brez svéte popótnice, še clo v veliki nevolji — umerje! Neumnost in vraža stori, de je človek sebi in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | pot dobro storil. Ali sila jo je le v veliko nevoljo in v še véči nepôkoj perpravila, de se je z |
| Viljem Tell (1862): | spridena druhal pristopa sem, S klobuki strganimi maha, nama V nevoljo. Al ljudjé pošteni raji Umikajo za trg se po ovinkih |
| Občno vzgojeslovje (1887): | treba prvo laž kolikor móči ostro kaznovati. Tu velja, vso nevoljo, ves stud nad lažjo jasno izraziti. Lažnjivost pedagogično ozdraviti je |
| Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): | Jezus iz gole ljubezni do nas. Premisli, da si z nevoljo ne zmanjšaš bolečin, in če le z nevoljo trpiš, boš |
| Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): | si z nevoljo ne zmanjšaš bolečin, in če le z nevoljo trpiš, boš moral tukaj in tamkaj v drugem življenju trpeti |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | h'kriſhu mojega Synu prov persilen, inu je taiſtèga ves navolen neſti pomagal. Kader se bosh enkrat navadl urnu, inu is |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | terpleine, inu ſmert isdau. Sdei je pa on tih ſreberniku navolen gratou, je tiſte nasaiperneſſu, inu kader ti viſhi Farji niſo |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | varvou, h' tiſtim je ſvoju ſerze obernou, je mermrou, inu navolen biu, kader je bilu od tiſtih kei vun danu, inu |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | potlej boſh ozhiſhen od gob. “ Naman , veſ prevseten, je bil nevoljen, de ni prerok ſam is hiſhe k' njemu priſhel, ino |
| Genovefa (1841): | dôbro je od Genovefe ſliſhal in od Gôla vſe hudo. Nevoljen in s preſtraſhenim ſerzam je dalje jésdaril, de bi ſhe |
| Oče naš (1885): | krotkemu srcu in slabotnemu životu bolj škodovalo, kakor jeza. Ves nevoljen je hitel domú. Zaman se je to pot Nace prizadeval |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | ko cepe vertiti”. Tudi prehladil se je, in začel pokašljevati. Nevoljin mlatiče popustí, in gre očetu tožit. „Sim si mislil — so |
| Oče naš (1854): | je naravnost povedal, da je s Kabrere ušel. General je nevoljin svoje čelo zgerbančil; pa lepo, pokojno obnašanje Nacetovo, njegova mladost |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | ni druzega mislil, kakor de je hlapec tudi zaspal. Ves nevoljin je tedaj rekel: „Ti nepokojneži mi preveč nepokoja prizadenejo s |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | in slaba pot, in vender ga ni nič druzega čakalo. Nevoljin gré skozi celo vas in je bil že skoraj na |
| Tine in Jerica (1852): | v pogovoru zamišljena bila. Ko Liza domu pride, zaloputne vsa nevoljna z vratmi in dalj časa ni besedice spregovorila. Nihče ni |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1858): | vse su gore, Pomoć jim se već nemore. Oj nevoljna grišna dušo! Čo si smrtno sogrišila, I Boga si uvridila |
| Zlatorog (1886): | krog belih kron Noč tèmna na Triglavu gôri; Sedaj pa nevóljna zapúšča svoj tron In zvezde trepéčejo v zôri. Ognjeno čez |
| Tine in Jerica (1852): | je očetu, in ko sim jim vse povedal, so bili nevoljni rekoč: ,Jez že poznam tvojiga očeta. Jez ne grem. Nočem |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1874): | katero je popred zakrival, kandidaturo zoper grofa Hohenwarta sprejel, so nevoljni in razžaljeni svoje že dane podpise nezaupnice vnovič potrdili, nekateri |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1874): | 16. oktobra, ko je bilo večidel volilcev v Kranji, so nevoljni z glavami majali, rekoč: „de te! de te! da se |
| Robinson mlajši (1849): | mestivka — meševavka: nedolžnosti — ino krivice. Uže šest je bilo teh nevoljnikov na eti način zvezanih, ko sta se oba poslednja prebudila |
| Oče naš (1885): | zasluženji grajal. Ta pa je ugovarjal svojemu gospodu jezno in nevoljno. Mêljard se je razsrdil. Nič pa ni njegovemu krotkemu srcu |
| Revček Andrejček (1891): | ker jekleni Jeklen tako hoče. (Seže po palico, koš pa nevoljno semtertje premetava po hrbtu. ) Strela božja, ali je tak zateleban |
| Revček Andrejček (1891): | in pri vašem delu sem si pa nakopal bolezen? Jeklen. (Nevoljno. ) Vedno bi se po bolnišnici valjal! Nosán. Šmolant je, šmolant |
| Ta male katechismus (1768): | lubeſne pruti Xtusu unèt, inu de sè drugega nezh tolkajn navoshe, koker ſa Xtusove vire volo umreti, so njega prashalli, aku |
| Ta male katechismus (1768): | resnizi ſuperstati. IV. Svojemu bratu, ali bliſhnemu ſavol boſhjeh darov navoshliv biti. V. K' dobremu enu oterpnu serze imeti. VI. Bres |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | med drugemi pohujshanje, ke je njim ſavol myrnoſte tega serza navoshliv. Anej se slehernega kraja, kjer myru ni, inu vogibej se |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | Posihmal David več ni imel dobriga očesa od Savla; nevošljiv mu je kralj bil zavoljo časti, ki so jo njegovimu |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | lep — naj mi dajo perſtan nasaj — Shternf. Ti ſi prov nevoſhliva — puſti mi ga en malu ględat — kok ſe lepu ſvęti |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | vſęm tęm ręvſhinam, katęre naſs poaishajo; ali ta ſtara kazha, nevoſhliva sa vólo ſręzhe naſhiga perviga Ozhęta, ga je ſturila v' |
| Zlata Vas (1848): | bil s sosedam kot pès in mačka. Ubogi so bili nevošljivi bogatim; bogatini pa so stiskali in derli uboge, kar koli |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | več pregrešno, Svet apostelj nas uči. Ne nečisto, ne požrešno, Nevošljivost naj beži; Naj se vsak pred njim poniža, Kter'ga prihod |
| Viljem Tell (1862): | stara še prebiva, Kjer naselilo se še ni hinavstvo, Tu nevošljivost sreče ne spodriva, Tu domovala bova v sreči jasnej, Tu |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | en sapravleniz; mene ne lomi ne jesa, ne nézhiſtoſt, ne névoſhlivoſt. Zhe ſim na tę malopridne ludy hud, taku je to |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | tiga vikſhiga Farja ſedel. Njegovu nar gerſhi nagnenje je bila nevoſhlivoſt. Poglęjte, kaj je is tęga vùn priſhlu. Peter grę s' |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſo mu is uſt ſhle. Pa kmal ſe v' poſluſhavzih nevoſhljivoſt sbudí. Mi |
| Ta male katechismus (1768): | vejshzhuvanje, naperjasnoste, prepirenge, navidlivnoste, jeſe, ardrie, resplatenja, ali resdirenge, ſaveſe, navoshlivoste, ludumorstva (mordrie) pijanoste , poſhreshnoste, inu kar je vezh takega, od |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ga le is nevoſhljivoſti perpeljali. Toraj ga ſpred njih ſeboj v' hiſho pelje, ino |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | pogledati, Veſ bled je bil v' obras, ino od ſame nevoſhljivoſti ſo mu liza vpadale. Bog je Kajna ſhe ſvaril, ino |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | v hiſhi ne saredé, tudi oni zherve moré, kakor is nevoſhljivoſti, de snajo ti zhervi lepſhi in terdnejſhi shido preſti , kakor |
| Robinson mlajši (1849): | pripravil, ino kterih sèm se jaz po svojem vlastnem zakrivljenji nevreden učinil, — oh! dodeli da vse to mojim dragim od mene |
| Divica Orleanska (1848): | Je kakor jez, in meni ravnorodna. Kaj rôke knežke bi nevredna bila, Ki je nevesta čistih angelov? Ki z nevmerjočo si |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | mladenšnico vzeli, nakloniti. — Kér se denar vstanovnikov in dobrotnikov za nevredne mladenče clo ne sme zapravljati, tedej bo tisti, kteri lenobo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | dobre volje kaže, in se za duhovski stan neperpravniga in nevredniga na znanje da, ali na koncu šolskiga leta izpušen, ali |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | vina, pa ne za tega voljo, da bi mu po nevrednem hvalo prepevale, ampak da dajo le „čast komur čast gré |
| Ta male katechismus (1768): | JEſu roſſi nam, Té prosemo Gnade, 'nu pridi k' nam, navredni smo, Té prosemo. Obvarvej vseller nas ſvelizhar nash! Inu ostan' |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | grehi obdani; moli Bog teh Nebeſs, inu nozhmo moliti mi navredni prah te semle; moli ta Odreſhenik, debi negovu naprei ſtojezhu |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | Naperpusti ſe lozhiti Naſs od tebe ti nihdar, Aku lih navredni priti Smo pret tvoi ſveti Oltar s'Drugmi brumnimi kristiaui |
| Divica Orleanska (1848): | stric, za sebe in dežele svoje. Karol. O, nepošteni pêr, Nevredni stric! Lahir. |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | v' skuſhnave, inu saderge tega hudizha, inu v' zilu veliku navreidnih, inu shkodlivih shel, katire pogresnejo te ludy v' prepot, inu |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | nas moglu biti, de ſi mi h' opravilu prasnih, inu navreidnih rezhy tulkain zhaſſa vsamemo, debi pa tu terpleine naſhiga Odreſhenika |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | tiſtimu veliku ur, inu zhaſſa nikar ſamu v' prasnih, inu navreidnih, ampak morebiti tudi v' shkodlivih, inu greſhnih miſlih gor na |
| Divica Orleanska (1848): | biti. Kraljeva kri, ki v žilah vaših teče, Zaverže tak nevredno zmešanje. Dünoa. Natore svete plod nebeški ona Je kakor jez |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Resnico terdiš, pa ne pomisliš, de take reči so redke, ne vsakdanje; de je božji sin peklenske pošasti premagal, in de |
| Gozdovnik (1898): | videl na prvi pogled, Komanč in prisojati mu je bilo ne vsakdanje hrabrosti, ker si je tako sam upal na lovišče |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Anshe ? Ansh. Vshę prov , Ozha — Jak. Inu nizh ſe noter nevtikui — Ansh. Ne beſędze ne bom govoril — Jak. Py ga en |
| Kemija (1869): | okus. Da li je kaka spojina kisla ali osnovna ali neutralna, poskušamo z modrim vijoličnim, ali peruničnim ali lakmovim sokom. Vendar |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1877): | neutralna, ako Rusija začne boj s Turčijo, in da ostane neutralna tudi o tem slučaji, ako bi Rusija provela svojo armado |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1877): | N. Pressi” kažejo, da je za Avstrijo najbolje, da ostane neutralna, ako Rusija začne boj s Turčijo, in da ostane neutralna |
| Kemija (1869): | se s kislinami spajajo v brezbarvene, lepo kristalizovane in popolnoma neutralne soli. Po vsej pravici se je toraj tem spojinam nadelo |
| Kemija (1869): | tudi pokazujejo najrazličniše lastnosti. Tu nahajamo veliko množino kislin, osnov, neutralnih spojin, strupov (otrovov), jedil, dišav in barvil z najčudnišimi in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | s slovenskimi, latinskimi in nemškimi imeni poslali, za ktero se nevtrudljivima gospodama odborstvo kmetijske družbe serčno zahvali. Vredništvo. Zahvala in odgovor |
| Biblia (1584): | Sobboti v'eno Iamo, de bi je nepopadil, inu gori nevsdignil? Kuliku pak je bulſhi en Zhlovik, kakòr ena Ouza? Satu |
| Biblia (1584): | ta nej mene vrejden: Inu kateri ſvoj Krish na ſe nevsame, inu nehodi sa mano, ta nej mene vrejden. Kateri ſvoj |
| Sacrum promptuarium (1695): | she taku ſtara, inu garda de bi kateri she vaſs neuſel: Ona: Ah gdu bo mene vſel ſapusheno ſruto! On pravi |
| Mineralogija in geognozija (1871): | Lias T. Triassique; (Salfanien, Conchylien, Grès bigarré etc. ) Triassic Group; (New Red Marls, New Red Sandstone) T. Permien Permian Group;(Magnesian |
| Mineralogija in geognozija (1871): | Salfanien, Conchylien, Grès bigarré etc. ) Triassic Group; (New Red Marls, New Red Sandstone) T. Permien Permian Group;(Magnesian limestone) T. Houllier |
| Astronomija (1869): | od solnca. Dovršil je pa teoretično opazovanje sostave premičnic sloveči Newton, (rojen 1. 1642., umrl 1. 1727.). Njegova je namreč misel |
| Astronomija (1869): | Nepremičnica, (stalnica), Fixstern, 266. Neptun, 308, 327. Neumond, mlaj, 291. Newton, 308. Neža, 303. Norden, sever, polnoč, 255. O. Oberfläche, površje |
| Pozhétki gramatike (1811): | v' mnóshimu, poſtavim: le fils, ſin, les fils, ſinovi: le nez, nóſ, les nez, noſovi, la voix, glaſ, les voix, glaſovi |
| Pozhétki gramatike (1811): | le fils, ſin, les fils, ſinovi: le nez, nóſ, les nez, noſovi, la voix, glaſ, les voix, glaſovi. II. Opomin. Imena |
| Zlata Vas (1850): | je že pri oknih vun gledala, in na ognjišu so nezabeljen močnik kuhali. Zmed stó gospodarjev jih je gotovo dvajset svoje |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | ſakaj govorish od tvojega brata take rezhy, katire tebe nezh naſadenejo? Aku bosh movzhanje lubil, se bosh vezhkrat veſſellil, koker ke |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | kazali perijodično nagnenje k bledici (chlorose) in v vsem skupe nezadosten razvoj, tako da bo treba ž njima na drugačnih zemljah |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | Zeló je deževalo in mož je bil do kože moker. Nezadovoljen z gerdim vremenom začel je godernjati, da mu Bog ravno |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | preskrbljeni; — torej mislim, da z možem ostaneva; akoravno sva zelo nezadovoljna — ostaneva pa vendar! « »Mi zletimo pa na deželo gledat, ali |
| Tine in Jerica (1852): | niso otroci prec slušali, jim je z ojstrim znamnjem svojo nezadovoljnost pokazala. Dobro je vedla, de se mora človek narpred s |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | tej priložnosti nekoliko o tisti pomembni zibelki omeniti, v ktero nezakonske matere, ki ne morejo ali nočejo svojih otročičev rediti, pokladajo |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | vshę povędala. (Matizhek grę. ) SHĘSTI NASTOP. Nęshka, Baron. Nęshka. Naj nesamerijo. Baron. Kaj je, Nęshka ! Nęshka. So toku hudi — Baron. Kaj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | krompir v vrelo vodo vershen in naglo ſkuhan ſe od nesmersneniga v dobroti nizh ne raslozhi. Jeſt ſim to koj ſkuſil |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | ta prueve je ana moshna dnarjov ti dnarji se nikoli nasanuzajo kader nes kei venka usemash |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | inu nje pokorna biti; ſakaj te notrejne gnade ti dergazhi naſanuzash, koker rajmno na to viſho koker te vunajne dary tega |
| Blagomir puščavnik (1853): | vedno na tihem poveličujem in molim, dasiravno je ojstra in nezapopadljiva. Moj sin je bil na cesarskem dvoru v viteškem dvoboji |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Poslavil ga je, in spoznal, da so njegove pota, nam nezapopadljive, polne modrosti. On je nov človek postal. Še so sicer |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | sonce in lepo jasno vreme. — Bog nas prevôdi po svoji nezapopadljívi previdnosti do prihodne spomladi. (Konec sledí. ) Oglas milostljiviga Ljubljanskiga kneza |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | posameznih naukov in kako se strinjajo ni še slišala, o nezapopadljivih skrivnostih kerščanstva se jej še sanjalo ni in od mogočnega |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | k' temu prave, katire tudi te majhene meruvze tega svejta naſapopade. Um nima per viri drugega oppravet, koker de pervoly. Ta |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | mi srote, Ti v'naſhi smertni britkusti O Mati! naſs nasapusti Pomagei nam v'sveti Rei, Tebe hvalit vekumei. Shesta Peiſem |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | vuk' S'tvojo gnado ti o Bog! No naſs nihdar nasapusti Dei pomozh terdnu dershati V le* tiste svete Rezhy K' |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | per sedmi Peiſmi. 1. Gospod vezhne viſokusti , Ti naſs nihdar nasapusti, Tu ponishnu proſmo mi. s'Peitjam mi tebe zhastimo, Tvoje |
| Viljem Tell (1862): | urno z nama — v ječo! Melhtal. O, to je sila nezaslišana! Pripustimo, da izpred naših ga Očí odpeljeta nesramnika? Cerkvenec. Prijatli |
| Iz sodnijskega življenja: Mati... (1875 1876): | še volja podati se, zato vnovič reče, da na tako nezaslišano sumničenje in tako razžaljiva vprašanja on nima odgovora. Pri tem |
| Iz sodnijskega življenja: Sodb... (1876): | na stol, katerega sem mu bil pokazal. „To je strašno, nezaslišano! In tak znesek! " „Razjasnite mi reč", pravim jaz; „iz teh |
| Slovenski svetec in učitelj (1886): | bil še Svetopolk v nemškem ujetstvu. Silne zmage osvobojenega Svetopolka, nezaslišano in prej nevérovano zapóredno pobitje in razbitje nemške vojske je |
| Slovenski svetec in učitelj (1886): | je izprašala iz njega, bilo je za njo strašno, grozno, nezaslišano! Jasno ji uprav ni bilo vse vkup. Da bi se |
| Iz burkaste preteklosit Mihe G... (1888 1889): | čita, toliko bolj barve izpreminja. List pomoli svojemu gospoda rekoč: »Nezaslišano obrekovanje! « Miha površno prečita list, kajti že pred je vedel |
| Roman starega samca (1895): | želja, da tudi vi blagovolite oditi. « »Artur, ali si čul nezaslišano besedo? In ti se niti ne ganeš za mojo pravico |
| Prve hiše (1896): | pa si to naročajo! « zdelo se je tudi Kotarjevi Urši nezaslišano. »Kam pridemo, kam pridemo, če se svet ne predrugači? Ko |
| Najmlajši mojster (1896): | pametna. Kaj bo tak svetovalec mestne očete vodil za nos! Nezaslišano to! « »In črevljarska zadruga? « »Menda bo zadružanom dovolj, da pokažejo |
| Trojka (1897): | bil vzrok, to hočem vedeti. « »Vi sami! « »Jaz? To je nezaslišano! « »Kaj ste se dobrikali gospodu Bojancu? « »Oh, gospod baron ljubosumen |
| Iz sodnijskega življenja: Mati... (1875 1876): | se ne opravičite, vam ne bom mogel dati nobenega zadostenja. " „Nezaslišano, nesramno! Kje imate le najmanjši dokaz, najmanjši vzrok za tako |
| Iz sodnijskega življenja: Mati... (1875 1876): | više sodnije mi je došlo vprašanje, kajti novica o tem nezaslišano predrznem hudodelstvu je bila zbudila občno pozornost po deželi in |
| Na Žerinjah (1876): | svojih kolen uže davnaj čutil nrj, in križ ga je nezaslišano bolel. Klel je zopet po tihem, in sedaj ne brez |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Le prašaj ju, kdar vstaneš 'z sanj. Pa rano vstani; nezaspan Rabotaj, dôkler sije dan; Skerbnó obdelaj si polje, Okôplji v |
| Biblia (1584): | Iesus pak je rekàl: Ste li tedaj vy ſhe tudi nesaſtopni? ſhe nerosumejete? Vſe kar ſkusi uſta notèr gre, tu gre |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | tenko pravil, mu je vonder vse še bilo prekratko ino nezastopno; zmiram me je motil, vmes poprašvaje, dokler sim mu na |
| Biblia (1584): | Kadar kuli gdu to Beſsedo od Krajleſtva poſluſha, inu jo nesaſtopi, taku pride ta Hudi, inu isdere prozh, kar je ſejanu |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | pèrgliho tiga ſèjavza: 19. Katerikoli ſliſhi beſsędo tiga krajlęſtva, inu nesaſtópi, pride ta hudi, inu vsame prozh, kar je v' njegóvim |
| Biblia (1584): | videzhimi ozhima nevidio, inu s'poſluſhajozhimi uſheſsi neſliſhio: Sakaj ony nesaſtopio. Inu nad nymi ſe dopolnuje Iesaiavu prerokovanje, kateru pravi. Vy |
| Biblia (1584): | s'ozhima nevidili, inu s'uſheſsi neſliſhali, inu s'ſerzom nesaſtopili, inu ſe nepreobèrnili, de by jeſt nym pomagal. Ampak blagur |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | ſakaj tudi v' naravskeh tu je: natirleh rezhęh ti doſti naſastopesh, inu vonder, koker tebi drugi od taiſteh pravejo, se ti |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | Is tega urſhoha nimash ti nobeno lohkamiselnoſt, kader virjesh, kar naſastopesh; ſakaj tudi v' naravskeh tu je: natirleh rezhęh ti doſti |
| Biblia (1584): | Poberi ſe od mene Satan, ti mene blasniſh: Sakaj ti nesaſtopiſh tu, kar je Boshje, temuzh kar je Zhlovezhku. TEdaj je |
| Tiun - Lin (1891): | mi zdelo vredno, da bi pozdravil skupščino, ki je svoje nezaupno-sovražne poglede vpirala v me in ker nikjer nisem zapazil za-se |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1874): | prav imele, ko ste unidan zavračale „Narodovo” laž, da je nezaupnica „falsifikat. ” Načrt te nezaupnice, sprožen po volji več volilcev, je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1874): | volilci pismeno in ustmeno jeli popraševati, kje da je podpisana nezaupnica do dr. Razlaga? ali mu je že poslana ali ne |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1874): | v duhovščino pluje, se drzne reči, da je bila ta nezaupnica po duhovnih, katere v svoji presvitli omiki le „farje” psuje |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1874): | Hohenwarta sprejel, so nevoljni in razžaljeni svoje že dane podpise nezaupnice vnovič potrdili, nekateri tudi ravno tisti dan podpisali. — To je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1874): | unidan zavračale „Narodovo” laž, da je nezaupnica „falsifikat. ” Načrt te nezaupnice, sprožen po volji več volilcev, je svojo pot do volilcev |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1874): | prebrati in premisliti, predno jo podpišejo. Zato se je podpis nezaupnice zakasnil, da je še le v začetku meseca novembra nazaj |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1874): | pa ne vsliši. Naši dopisi. Iz Gorenskega 4. jan. (Pojasnilo nezaupnice Gorenjskih volilcev, poslane gosp. dr. Razlagu. ) Prinesite drage „Novice” to |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | prišli tisti, ki so njo v ječo peljati imeli. Popolnoma nezavedna je bila vojvodnja v temno ječo vlečena, in v te |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | vsa obledi, ino svetle solze se ji po lici vdirajo. Nezavedno od mize poskoči, ter brez besedce reči v joku se |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | je bila vojvodnja v temno ječo vlečena, in v te nezavednosti je dalj časa ležala. Ko se je zopet zavedila, se |
| Revček Andrejček (1891): | očetova kletev ne dá nikdar blagoslova in sreče (zgrudi se nezavestna). Pavel. Za Boga križanega, tebi je slabo! (Podpre jo. ) Andrejček |
| Gozdovnik (1898): | dolge španske lovske vrvi ali jermene) okolu nog in rok nezavestno ležečima razbojnikoma. »Kdo sta? « upraša don Avguštin. »Je-li niste še |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | nikakem nasprotji in druga mora biti od druge po polnem nezavisna. V razrešitev več skupaj spadajočih jednačeb s prav toliko neznankami |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | moji) misli že zdaj sploh mogoče brez najmanjše spodtike; v nezavisnih pa vsaj ondaj, kedar se čas berž po misli lahko |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | je pervi razodel, da je raba glagolska v zavisnih in nezavisnih stavkih različna, zlasti glede na slovenščino in serbščino: serb. (ti |
| Gozdovnik (1898): | praznine in med kolesa vozov: vse je imelo izgled čvrste neuzetljive zgradbe. Sredi tabora so vezali živali za vozove, devali kuhinjsko |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | navajen ni, ino več ko je v pivi takšne moči, nezdravši ino škodlivši je. Zato ov alj vino piti ni tak |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | ali ležijo. Zakaj sopar, ki iz gnoja puhti, je grozno nezdrav. Konji, ki pozimi nimajo posebnega dela, ne smejo zmiraj v |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | so stoječe vode in rastlinske gnjilobe zrak močno spridovale in nezdrav delale, in vso okolico napravljale megleno in neprijetno; razne bolezni |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Če ostane pa zima mehka, se je bati de bo nezdrava. Trésti bi se bilo, ko bi ne vedili, de moder |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | bolj škodljiva, kolikor več ljudí v tesnobi živí. Še huji nezdrava sapa je v hiši, v kteri živina z ljudmí prebiva |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | celo dopoldne pozimi černo pljujejo. Kako bi to zdravo bilo? Nezdrava sapa je v kučah, kér so okna zabite, de se |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850): | tistimi edinih misel, ki pravijo, de žganje je vsacimu človeku nezdrava pijača; žganje za bolj stariga delavniga človeka mérno povžito je |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | porabi. Zakaj zelena kerma visoko nakopičena se kmalo sogreje in nezdrava postane. Koristno je posušeno detelo s slamo vred rezati in |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | Paše, na kterih voda dostikrat in dalj časa stoji, so nezdrave. Zakaj trava v vodi začne gnjiti, in kedar voda vsahne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | zhaſih s tamnimi gojsdmí sakrite. Şem ter tjè ſo bili nesdravi mozhvéri, v kterih ſe je ſtrupenína valjela. Sverína je po |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | zraku prepeljavati. Med tem časom naj hlev odpert stoji, da nezdravi soparji iz njega izpuhtijo. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ali v ſenikah vgreje in ſkasi, de je sa shivino nesdravo in shivinſko bolesin pernèſe. Ljubi kmetje ! kader vedno deshevno vreme |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | ino škodlivši je. Zato ov alj vino piti ni tak nezdravo, kakor žganje, ker je v njima manj vinskiga duha. Vedro |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | z zapadno cerkvijo zedinili, obderžavši obred (šege) iz iztočne (gerške nezedinjene) cerkve. Ti vsi živijo med sabo v pravi kristjanski zlogi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1860): | ljudem, bližnim našim, ki so zgubili pamet, al kterim je nezgoda sluh in besedo odrekla, podeliti podporo, da se jim žalostni |
| Valenštajn (1866): | več Nobena sreča vzradovati me, Ko zabolela me je ta nezgoda. Nasičena osodna je zavist, Za žizen vzela žizen je, na |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1873): | na Dunaj, da se, če je mogoče, odvrne ta nevesela nezgoda. Ker se niso vrnili domu, nam še ni znan izid |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | II. Iz male nepokorščine nastane velika nezgoda. Marjetica je bila vboga kmetiška deklica brez očeta, brez matere |
| Valenštajn (1866): | i pomagač tatinski laziš? Zavist nesrečna! vsega zla i vse Nezgode mati! ti nas pogubiš! Resnica čista, ka ohranja svét, Otela |
| Valenštajn (1866): | nej Nikogar. Vojvodica. V tako hudem strahu sem. Vsak šum nezgodonosnega mi sla Oznanja. Veste, sestra, kako je? Al volji se |
| Divica Orleanska (1848): | je pa gotova smert. Kraljestvu ojstrimu, nepozabljivimu, Zavezana po spravi nezlomljivi je, Vse z mečem pokončati, kar je živiga Postavi pomenljivo |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | teh dobreh perdobe, katiri se v'jedi, inu pitju uſſe naſmase varjejo, inu so uſſellej urni , inu perpravleni svoje dolſhnuſte, inu |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | Ja lubi Poſluſhavzi ona je ravnu taiſta: Ona tèrpysa ręſs nesmaſne bolezhine, britkoſt, inu shaloſt v' ſvojim ſerzi, kakôr Mati, kęr |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | valovi nesmaſne shaloſtï ràsbyejo, inu vſo nję duſho s' eno neisrezhen'o grenkoſtjo |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | Vſsi Dohtarji pravijo, de ſe more s' pametjo, inu ne nesmaſnu jęſti, inu piti; tudi h' tem kuhanim ſpisham ſpinazo, kiſelzo |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | bliže dosegla. —Verh vsega tega ni misliti, da bi se nezmérna večína Slovanov kteremu teh treh narečij vkloníla , bodi si tudi |
| Roza Jelodvorska (1855): | bi tebe, ljubi Milko, ne bil nikdar več vidil! Kakošna nezmerna žalost bi bila za mene in tvojo mater! Kri bi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | pridelali, in ker je vino manj okusno bilo, cena pa nezmerna, so vinokupci prisiljeni bili čez mejo mahati. Občno znano pa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ni oravez beſede shivini rekel, ſhe mènj pak jo k nesmerni hitroſti s kletvijo in udrihanjem perganjal. — Rad bi ſhe tukaj |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | drevés vesele čede pasle, in zadej je zginil pogled v nezmernih, bogatih njivah. Ta pogled je nepovoljno Petra ganil, in zderžati |
| Blagomir puščavnik (1853): | dečeka na dvorišče, ter pravi: »Glej, dragi Milko, brezštevilnih in nezmernih svetov, ktere Neskončni po svoji modrosti in vsegamogocnosti vlada! — Kakor |
| Astronomija (1869): | trditi smemo, da je neomikani sin puščave in nestalni prebivalec nezmernih štep pozornije opazoval nebo in nebeške prikazni, kakor prebivalci |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | kruhom; šolskih pripravnikov pak je malo! ! — Gosenc je pri nas nezmerno veliko; posebno zelju delajo kvar, pak tudi sočivje imá svoje |
| Oče naš (1854): | s silo svojo bridkost vpojiti; „odpusti mi, da se tako nezmerno svoji bridkosti prepustim; sej vse rad preterpim, ako le vse |
| Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): | Pretep? Poboj? Morilne ali samomorne misli? Nezmernost? Koliko časa? Trdosrčnost proti ubogim. bolnikom in zapuščenim? Ali si |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | smejali. In nato so pili dalje, dokler jih ni premagala nezmernost in zaspanec. Nazadnje so ležali in smrčali vsi, deloma pod |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | več kakor celi tjeden pošteno živel; oni pa jih z nezmernostjo v hudobijah in grehih k lastnimu pogubljenju zapravljajo. |
| Tine in Jerica (1852): | Dokler si zdrav, prevdari: De bolen, nemožen, Je človek ubožen, In zdravje zapraviti vari. Kaj se pri |
| Blagomir puščavnik (1853): | te navarne poti nastopiti, ker bi sicer gotovo, sam že nezmožen, serditim zverim ali razbojnikom zapadal ali pa v grad pridšega |
| Najdenček (1860): | je zdaj pri sercu bilo, ne morem povedati. Molčé in nezmožen sim se vsedel poleg njegovega trupla in popolnoma sim nad |
| Najdenček (1860): | je volk vidil, da je prost in da sim jez nezmožen je hlastnil serdito na mene. Če bi zvestega in serčnega |
| Blagomir puščavnik (1853): | sim bila. Vedite, častitljivi oče! tako sim še slaba in nezmožna, da mi pri nar manjšem delu roke in noge pešajo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1881): | se je ustavoverska stranka na vse strani osramotila in vladanja nezmožna skazala, nova pot mu odprta, to je, pot, katera pelje |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | teleſſa toku rojeni, inu eni ſo od ludy h' sakonu napremoshni ſturjeni: inu eni ſo , katiri ſami nozhjo v' sakon ſtopiti |
| Valenštajn (1866): | v posadi? Gordon. Sto In osemdeset je za službo dobrih, Nezmožni, nerabljivi so vsi drugi. Valenštajn. I v Jahimovu? Gordon. Samostrelnikov |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1877): | bilo grško cesarstvo jako oslabelo. Notranje vojske, cerkveni prepiri in nezmožni cesarji, to so bili vzroki, da so Osmani ali Turki |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | puſtita porozhiti bres mejn koker dveh prizh. 14. Resdere sakon namoshnoſt, kader enimu, ali temu drugima, ali obema na njeh teleſu |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | rumeno solnce svoje svetle žarke, zapopada in objema. In le neznamenite mervice so še veliki predmet potrébnega prepíra; saj je ti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ne snajde, v ſredi ſvojih rojakov, snanzov ino prijatlov ſi nesnan ptuj deshélez sdi, in ſi ne more nikakor pomagati. Slaſti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | iz tega déla kaka méšanica postála, še menje kak nov neznán jezik ; sicer ga uprášam: ako si pšenico smeti in plevela |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | četertek večer med 8. in 9. uro grozen hrup postal: neznan pes je namreč po ulicah letal, ljudi in pse popadal |
| Zlata Vas (1848): | sta vino in vol po céni. Kar jo primaha nék neznan človek v vas. Terdne in velíke postave je bil in |
| Blagomir puščavnik (1853): | svetom podpiral. ”Med tim ko tako govori, mu za njim neznan glas zakliče: ”Oj vi! prijatelj pazite, da vas kdo iz |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | s Siro so jo pač vpeljali v ves drug, jej neznan svet; ali od posameznih naukov in kako se strinjajo ni |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | se tudi sami kaj zučili, jim je za pismene sostavke neznana. Z nemškimi čerkami revno kako slovensko pismice vkup spravijo. Slovensko |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | ti, Bo tebi prineslo lepih reči? Učitelj. Je višja osoda neznana res, Pa lastni trud svoje storí še vmes. Pred pol |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | ne od Boga Sina, ki je zavoljo ljudi človek postal. Neznana jej je bila še |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | neznanimi števili z jednačbami ter iz teh jednačeb vrednosti za neznana števila iskajoč, zovemo algebro. Razrešujočim s pomočjo algebre kako nalogo |
| Genovefa (1841): | rezhi je vunder Bog vſtvaril, ki ſo mi bilo zhiſto nesnane! ” Ni ga malo veſelilo, ko je ſvôjo mater in vſe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | kráje osnanvàt jo príde; Ker ſo vaſi okróg mu blé nesnáne, S menój iti sheli, ker nózh poſtáne. ” „Domá ozhétu, mêni |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | njegoviga vedežtva v hebrejskih bukvah, ktere, kakor pravi, so mu neznane, jih še nikoli vidil ni i. t. d. Kar pa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | palce pa visoka členka iz repa (Schweifwirbelbeine) neke grozno velike neznane živine, kakoršne so pred občinsko povodnjo na svetu bile, kakoršnih |
| Gozdovnik (1898): | slike pred oči, ki so mu bile doslej tuje in neznane. »Oklenem se je okoli vratu. Poljubi me večkrat. Kliče me |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | vender kaj navadniga, de ſe ravno tebi kaj poſébniga ino nesnániga vidi. Ta navadna perkasen pa, ki ſe je ravno te |
| Blagomir puščavnik (1853): | otročiča uboge sirote usmilijo, V tvojem varstvu bova gotovo konec neznanega potovanja dosegla. In tiho, Tebi dopadljivo življenje naj ti bo |
| Ferdinand (1884): | sem hotel umoriti grofiča,« misli si. »Kedo pa je oni neznani gospod z rudečim plajščem in mečem, ki je prišel zarano |
| Divica Orleanska (1848): | časov. Možaki stari te soseske grôzne Pripovedavajo o njemu zgodbe. Neznanih glasov čuden hrup in šum Se sliši sploh iz temnih |
| Blagomir puščavnik (1853): | oberne proti altarji: „O Gospod bodi nama zvest voditelj po neznanih ptujih krajih! Omeči serca ljudi, da se siromaške gospe in |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | aritmetične zakone v razrešitev nalog, izražujoč odnošaje med znanimi in neznanimi števili z jednačbami ter iz teh jednačeb vrednosti za neznana |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſo kjé kaj dobriga na dan prineſli, kar je bilo nesnano in novo in h koriſti vſih vpotrebovano bilo. Tudi naſha |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | zbiranje, mende ne bomo zamerli, če kdo rabi kakošno bolj neznano, pa vender tù ali tam navadno. Dosti je, de jo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | sladko îmé! ktero v nobeniga praviga Slovenca persih neznano ni — s kterim je nova dôba slovenskiga pesmištva zasijala! ” i. |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | dosihdôb v slovenskim jeziku nenavadno bilo, ino je meni gladko neznano”! ! — Še tedaj tukaj gospoduje bedasta starokopitna navada ino šega, kjer |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | 13, tedaj število samo 5krat 13 = 65. Algebrajsko. Ako zaznamenujemo neznano število z x, potem je njega petina x/5. Ker |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | zerka. Vſi. preſtraſheni púhnejo kralj ino vſe ljudſtvo is ſpanja. Nesnan krik je po vſim Egiptu. Ne hiſhe ni, v' kteri |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | V tvôji rôki, rôka njé oſtáne Sadèrshana ji od mozhí nesnáne. Naj péviz drúg vam ſrézho popiſúje , Ki zélo léto je |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | Hunci naskakovali. Bil je sklep obupnosti. Napadli so sovražnike z neznanim krikom in z orožjem, ki so ga na tleh okoli |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | zadnjem koncu telesa; ta je z volno pokrita, da v neznani vročini komaj diha; druga sopet je na pol konja in |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | vidi on ſam s' ſvojmi ozhmy? kaj sa ena derhal nesnanih poſhaſt napolni ta hram, v' katęrim en leshy, inu ſe |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Tudi Jesuſ je molzhal veſ ta zhaſ, deſiravno je v' nesnanih ſmertnih teshavah. Oh, she je bila to ſtraſhna tihota, she |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | t. d.; na ta način se določijo zaporedoma vrednosti vseh neznank. Primeri. enačba. |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | ali več neznankami. § 205. Za določitev treh ali več neznank je treba prav toliko jednačeb; le-té ne smejo biti med |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | z dvema neznankama. Iz danih jednačeb se iztrebi namreč jedna neznanka, na kar se dobi jedna neznanka in jedna jednačba menj |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | izmed prejšnjih dveh jednačeb; na ta način se določi druga neznanka. Potem se postavita obe te dve vrednosti v jedno izmed |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | se iztrebi namreč jedna neznanka, na kar se dobi jedna neznanka in jedna jednačba menj, iz teh novih jednačeb se odpravi |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | jednačba menj, iz teh novih jednačeb se odpravi zopet druga neznanka in to se ponavlja, dokler ne dobimo slednjič le jedne |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | § 193. Ako se nahaja v jednačbi neznanka pod korenjim znakom, môči je koren odpraviti. V ta namen |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | navedli v § 203. za razrešitev dveh jednačeb z dvema neznankama. Iz danih jednačeb se iztrebi namreč jedna neznanka, na kar |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | nezavisna. V razrešitev več skupaj spadajočih jednačeb s prav toliko neznankami se uporabljajo isti načini, katere smo navedli v § 203. |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | II. Kako je razreševati jednačbe s tremi ali več neznankami. § 205. Za določitev treh ali več neznank je treba |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | ta ali una beseda kje na Slovenskim domá, bojo take neznanke s pótnim listam previdene pred nas peršle, ter jim ne |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | predznakom. 2.) Produkt obeh dveh korenov je jednak členu brez neznanke, vzetemu z nasprotnim predznakom. Dokaz. Ako zaznamenujemo korena jednačbe x2 |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | jednačbe z jedno neznanko, iz katere je môči vrednost te neznanke določiti. Dobljena vrednost se postavi v jedno izmed prejšnjih dveh |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | kaka naloga prav razrešena, treba le poskusiti, ali najdena vrednost neznanke tudi res pogojem naloge zadostuje. Primeri. 1.) Katerega števila 5ina |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Slovenci imamo to štato, de gerdo gledamo, če na kakošno neznanko zadenemo. Nekteri pravijo : „ta je pa spét novoskovana ;” drugi pa |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | potem oba jednačbina dela s korenjim eksponentom vzmnožiti. V jednačbi neznanko korenjega znaka oprostiti, pravi se, jednačbo poracijonaliti (die Gleichung rational |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | ponavlja, dokler ne dobimo slednjič le jedne jednačbe z jedno neznanko, iz katere je môči vrednost te neznanke določiti. Dobljena vrednost |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | zlajšalo tó-le pravilo: Dano nalogo si misli razrešeno in z neznanko ravnaj, kakor to zahtevajo pogoji naloge; na ta način dobiš |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | tó-le pomniti: 1.) Vsota obeh korenov je jednaka koeficijentu prve neznankine potence, vzetemu z nasprotnim predznakom. 2.) Produkt obeh dveh korenov |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | moram bratu odpuſtiti, kteri me rasshali? ˛Sedemkrat, kali? “ Miſlil je, nesnano velika bo ta. Ali Jesuſ mu odgovorí: „Povém ti, ne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | edinoſt eniga kraljeſtva. Rekel bo morebit kak zhbelar: ni nam nesnano, kako ſe zhbele preshenejo in sdrushijo; ali to je vezhi |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | je ręſs, inu ſe vender na to ne miſli. Kaku nesnanu je to, de en Chriſtjan na Jęsuſa Chriſtuſa ne miſli |
| Stric Tomaž (1853): | mati. „Tvoj ujec si je kamne na Francoskem omislil ter neznano veliko zanje dal. “ „Oh! če je res tako, bi jih |
| Blagomir puščavnik (1853): | in Jovana se poljubite in vroče solze pretakate. Blagomir se neznano ginjenega čuti ter reče: ”Nikarte, ljubi moji! dalje, to je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | pri meni na vzunaj obernjena, svitloba pritisne, tedaj me vselej neznano zasklí, in zategavoljo obvezo nosim”. Oberneta se drugam in prideta |
| Mineralogija in geognozija (1871): | zaviti v jantar, sploh pa jih je malo. Rib je neznano veliko (čez 800 vrst) že v starih skladih notri do |
| Mineralogija in geognozija (1871): | segal gozd. Rastlinske snovi, vložene v premogovni tvorbi mora tedaj neznano veliko biti. Toda povsod ni bilo toliko rastlin in tako |
| Zoologija (1875): | majhne, samo 2 do 3 mm. dolge mušice, ki so neznansko silne in nadležne. Posebno napadajo živino, jej silijo v gobec |
| Zoologija (1875): | mehanično delo 3000 do 4000 meterkilogramov. Čutni vtisi se lehko neznansko hitro prenašajo na zavest in ravno tako hitro se tudi |
| Zoologija (1875): | prida, pa čislajo mast za izvrstno zdravilo. Lovec se mora neznansko oprezno bližati živali in mora dobro zadeti, da mu, če |
| Botanika (1875): | kratke jezičaste cvetke v kolobarji, zavolj česar je cela cvetlica neznatna, kakor je to pri maslenem grintu (Senecio), kterega seme se |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | pogublenje. 1. Zhloveshka dusha namore nekol v' zhednoſti goriraſti, zhe naſna te ſhivotne pozhutke dobru varvati. Telu je uſſellej duhu ſuper |
| Biblia (1584): | Vſe rizhy ſo meni isrozhene od mojga Ozheta: Inu nihzhe nesna Synu temuzh le Ozha, inu nihzhe nesna Ozheta, temuzh le |
| Biblia (1584): | Ozheta: Inu nihzhe nesna Synu temuzh le Ozha, inu nihzhe nesna Ozheta, temuzh le Syn, inu komer je hozhe Syn resodéti |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | menite, de je nimam ? Jak. Vshę vęjm, pak vunder, vidiſh, nesná vſaki s' Goſpodo, inu s' timi Shribarji v' zakèr hodit |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | nekar de bi hude shelle terpelli, koker Ajdji, katiri Boga naſnajo; inu de nobedn predelezh naſęshe, inu v' dolguvaaju ſvojiga brata |
| Kratkozhasne uganke (1788): | Eni, katiri tega prahu delati naſnajo, na bero gosenze v' en velik piskr, katirega is vodo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | ptičica nisim, perutic tudi nemam; leteti ne morem, še peti neznam; samo želje preserčne, samo ta listič béli Vam pošljem! — Ravno |
| Biblia (1584): | inu shaloſtnu. Vy hinauci, tiga Neba ſhtalt snate vy ſoditi, nesnate li tudi te zajhne letiga zhaſsa ſoditi? Leta prehudi inu |
| Astronomija (1869): | oc v pod. 26. je v priméru z zvezdno daljavo neznatno majhen, in gotovo je, da opazovalec, kterega si mislimo v |
| Mineralogija in geognozija (1871): | vspeh tiho pa neprenehoma delajočih moči, ki se nam kažejo neznatno, pa neprestano preminjaje površje naše zemlje. Take so prhnenje in |
| Mineralogija in geognozija (1871): | včasi se namreč nahajajo v kamenji posamni kristali, pa tako neznatno, da se po vsem vrsta nikakor ne spremeni. Na primer |
| Cyclamen (1883): | to nemo srečanje mu je navdalo dušo z nepoznano, z neznosno strastjo, kateri bi bil zdaj, nocojšnji večer vse žrtvoval. Elze |
| Žrtva ljubosumnosti (1884): | mož s svojimi strastmi samemu sebi in drugim peklo in neznosno trpljenje nakoplje! " Kakor prorokujóč govorila je Vida zadnje besede. Svojemu |
| Žrtva ljubosumnosti (1884): | in zatajevati, ali zastonj. Še hujše me skelijo in pečejo. Neznosno pa mi je vse postajalo, ko se je vrnol — moj |
| Žrtva ljubosumnosti (1884): | tudi vedela, da bi vzbudila s tem v njegovej duši neznosno, vedno pekóčo ljubosumnost. Zatorej odgovori premišljeno: „Moj ljubi Branko! Jaz |
| Ljudska osveta (1892): | več zdravila. Pobit in žalosten je šel domov in premišljeval neznosno stanje ubogega ljudstva, ki ima samo jedno srečo in dobroto |
| Prve hiše (1896): | ga je v srcu, da se mu je zdelo skoro neznosno. Pa res ni prijetno, če se človek po noči predrami |
| Kvišku (1899): | XX. Pričelo se je neznosno gorje za Margito. Noč, katero je prebedela v silni dušni |
| Gojko Knafeljc (1899): | kako ga ta zavitek peče – vedno huje peče – čutil neko neznosno bolečino na onem delu prsi, ki se je dotikal onega |
| Iz burkaste preteklosit Mihe G... (1888 1889): | izmeriti. Obojno to prevzame zopet Miha, od strani opazujoč Tankega. Neznosno je potrt in prestrašen ubogi odpravnik. Poštarja začne smeh tako |
| Usoda ka-li (1895): | je na mojo ramo in jokala ... V cerkvi je bilo neznosno vroče. Ljudij je bilo natlačeno polno, da smo komaj prišle |
| Gojko Knafeljc (1899): | jo zopet razvedril z laskavim govorjenjem … V sobi je postalo neznosno soparno, vsi so že nekako težko dihali, in začeli so |
| Botanika (1875): | vzhodnjej Indiji. Poprovec (Piper nigrum) nosi drobne jagode, ki so nezrele odtrgane in posušene znane pod imenom črnega popra. Beli poper |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | okiſati; zhe pa tega ni, ſe pa nekoliko kiſliga in nesreliga ſadja smezhka in shivini podá. 9. Sa nar bòlj navadno |
| Zeleni listi (1896): | reče resno, »učinil si veliko porednost, da si potrgal toliko nezrelih jabelk. Veš tudi, da sem ti to še pred kratkim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | od kvaſú, — jeſih s vodó — selniza, — smezhkano kiſlo ſadjè, poſtavim: nesrélo ſadje, ſhe bólje je pa hudizhevo ólje (Vitriol), kteriga ſe |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | voda od kvasu, jesih z vodo, zelnica, zmečkano kislo sadje, nezrelo sadje; še bolje je pa hudičovo olje, kterega se nektere |
| Zeleni listi (1896): | za jabelkom, kajti ni vedel, da je velika porednost, trgati nezrelo sadje. Nakrat pa zaslišita od okna dol resen glas: »Milan |
| Biblia (1584): | bi ſe neresodelu, inu nej niſhtèr ſkrivniga, kar bi ſe nesvejdilu: Kar jeſt vam pravim v'temmi, tu vy pravite na |
| Robinson mlajši (1849): | Petka podziral, v podzrénji imel — dolžil, kakor da bi neveren — nezvest bil, akoravno k temu nikakšega vzroka ni imel. Dragotin. Vsej |
| Robinson mlajši (1849): | dobro me razumej Dragotin! da mu podtika, ko bi Petek nezvést bil, mu za zlo |
| Ferdinand (1884): | pa premisliš, če pa prelomiš svojo prisego ter mi postaneš nezvest, vedi, da te zadene moja maščevalna roka! « Pri teh besedah |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | perjatl natihama ſaupa, nekar ozhitnu nareſlagaj, ſakaj toku dellajo ti naſveſti; koku se bosh ti shellej pregrešni! , kader serza issaksebi reſdkarash |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | je leta spremenitnoſt! Peter je gratou s' eniga ſveſtiga en naſveſti, s' eniga vshganiga en smersli, s' eniga reſnizhniga en leshnik |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | v' tej pa nè. Herodiáda pa (tako je bilo tej nesveſti sheni ime) je odſihmal temu ſvetimu moshu po shivljenji ſtregla |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | je s hinavsko - perliznjenimi besedami odpušanja prosil, ker je po nezvesti družini zapeljan jima po nedolžnim tolike in tolikanj bolečin v |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | de bi od greha ozhiſheni vedno nedolshno ino zhiſto shiveli. Nesveſtnike pa je vzhaſi she na |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | vse si žejo lahko ogasi. 34. Zapovedi božje ino Izraelcov nezvestoba. Izraelci so prišli po pušavi do Sinajske gore. Mozes gre |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Sdaj,” ſo rekli ſami per ſebi, „nam bo ozhital naſho nesveſtobo, sdaj ſe hudovàl nad nami, ko ſmo ga sapuſtili, ino |
| Sacrum promptuarium (1695): | je vſhe prepoſnu miſlit, dokler pred Mashnikam ſe najdesh, inu Nesha tebe s' roko terdu dershj, je mogal Nesho porozhit, katera |
| Divica Orleanska (1848): | v rôci. Prejšni. Karol. (Z razpetima rokama Sorelki nasprot :) O Neža moja! Drago mi življenje! Obúpa me oteti prišla si! Še |
| Divica Orleanska (1848): | krono čem junaško priboríti. – Tvoj vitez gré – ohrani Bog te, Néža! Sorelka (ga objame. ) |
| Blagomir puščavnik (1853): | vošijo. Nar bolj se jokate Ljudomileva žena in njena hči; Neža ji še enkrat roko poda, in ji jokâje reče: ”Ne |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | da naj ne jenjam s svojim snubljenjem, ker mu je Neža sama obstala, da me ima rada. ” Fabíola se je čutila |
| Revček Andrejček (1891): | Andrejček (smehljaje zase). No od tega bo pa že bogat! Neža (zopet silno huda). Ti malopridno seme! Ti potegnjač! Rokovnjač rokovnjaški |
| Revček Andrejček (1891): | Pavel. Da se vam le ljubi spati ves božji dan? Neža (huda Pavlu). Tako ? Kaj pa naj torej delam? Pavel. Brbljali |
| Revček Andrejček (1891): | delam? Pavel. Brbljali bi že kaj v hiši, kaj lahkega. Neža (s komičnim afektom). O ti spridena kri, ti! Ti, malopridnež |
| Revček Andrejček (1891): | huda). Ti malopridno seme! Ti potegnjač! Rokovnjač rokovnjaški, ti! Jeklen. Neža, kaj se pa jezite? Pavel je že priden. Neža (zadovoljno |
| Revček Andrejček (1891): | Jeklen. Neža, kaj se pa jezite? Pavel je že priden. Neža (zadovoljno). O kaj pa da, priden je že — in prav |
| Kratkozhasne uganke (1788): | 5. zedelzeh ſapisaneh zherk toku koker otshesh imę imeti. Je Neſha? tok A to pervo zherko poſtave, inu E to ſadno |
| Kratkozhasne uganke (1788): | Neſha, inu tvojega brata Anſhe pishe; al naredi meni, de Neſha bo Anſhe: inu Anſhe Neſha. AEHNS. Tolkajn, tuje: 5. zhèrk |
| Kratkozhasne uganke (1788): | pishe; al naredi meni, de Neſha bo Anſhe: inu Anſhe Neſha. AEHNS. Tolkajn, tuje: 5. zhèrk ima obeh imę; tedej preſtavi |
| Kratkozhasne uganke (1788): | v' VIII. Neſha v' I. Shtej v' ti povedani tabli odſgor od desne |
| Kratkozhasne uganke (1788): | tok ſad vonkej shine. Enu situ. Tvoje seſtre ime se Neſha, inu tvojega brata Anſhe pishe; al naredi meni, de Neſha |
| Kratkozhasne uganke (1788): | to kunsht nauzhil. Otshem poſtaveti: Anſhe si je ſbral I. Neſha pak z. Poprashash njeh, kje usakega ręzh v' ſgorneh tablezah |
| Kratkozhasne uganke (1788): | to ſadno, tok bo Anſhe; je pak Anſhe, inu otshesh Neſha naredi ti, tok A to ſadno, E pak to drugo |
| Kratkozhasne uganke (1788): | tablezah ſtojy, tok povę tebi Anſhe, de v' ti pervi: Neſha pak v' ti VIII. Tedej ſhe vęsh, de Anſhetova rezh |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | blebetate od necega nagnjenja. ” Fulvij odgovori: „Kar se tiče gospodičine Neže, mi je najbolji porok vaš oče, ki me je sam |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | da bi se bila mogla imenovati kristijano? V Boštjanu in Neži je pač občudovala blago dušo in čeznatorne kreposti, ktere je |
| Sacrum promptuarium (1695): | Altariam yh je imel porozhit, ga je vuprashal: Juri hozhesh Nesho sa tvojo ſakonsko sheno imeti? Juri takrat ſazhne miſlit, inu |
| Sacrum promptuarium (1695): | najdesh, inu Nesha tebe s' roko terdu dershj, je mogal Nesho porozhit, katera Juriu je bila vſe ſalebala, inu she polek |
| Sacrum promptuarium (1695): | inu dialli, Juri poprej, poprej bi bil imel premiſlit, inu nesho ſmerom puſtiti, sdaj je vſhe prepoſnu miſlit, dokler pred Mashnikam |
| Blagomir puščavnik (1853): | in povzdigne zaupljivo oči proti nebesih. Ko je pa s Nežo sam, odmajava s glavo rekoč: ”Bojim, bojim se, da bo |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | božji blagoslòv (ali žegen) pràv vídama nad Teobaldam, Otílijo in Nežo. Desiravno so veliko razdelili, so vender vsiga dovólj imeli, ker |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | šla v černi obleki obiskat svoje prijatelje in prijateljice — najprej Nežo. VI. Izdajavec. Vernimo se k Torkvatu. Ko se zbudi zjutraj |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | bogato obdarovali jetničarje. „Kaj pa pomeni vse to? ” praša Fabiola Nežo, ko ste se prijateljsko objele. „Pred nekaj urami so me |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | dobrote delila, — potlej pa je šla po svoje plačilo za Nežo in Miriam! |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | pazil tisti večer, kako željno ste pogledovali na mojo tetico Nežo. ” Fulvij ga nekako čudé se pogleda in pravi čez malo |
| Divica Orleanska (1848): | kakor so Francozke tužne žene lile jih do zdaj. Montgomerí. Nežalovan umreti v tujim grenko je! Jovana. |