bleščav bleščava bleščeč blez bli blisk bliskajoč bliskanje bliskati blisketati bliskniti bliskoma bliskota bliskotanje bliskov bliskovito bliskovod blišč blitz blitzes blitzschlag blizek blizu bližajoč bližalec bližati bližina bližnji bližnjica bljavec bljudo bljuvalen bljuvanje bljuvati bljuven bloditi blodnik blodnja blogohotnost Blumauer blutlaugensalz bmy Boaroz bob Bob bobbov bobek boben bober bobi bobljanje bobljati bobnanje bobnarski bobnati bobneti bobov bobrov Boc bodalce bodalo bodeč boder bodi bodica bodičast bodičevje bodisi bodljaj bodljika bodoč bodočnost bog Bog bogabječ bogaboječ bogaboječe bogaboječnost bogaječi bogastvo bogat bogateti bogatija bogatin bogatinčev bogatinec bogato bogdaj Bogdan Bogdana bogek boginja bogme bogočastje bogoljuben bogoljubno bogoljubnost Bogomila bogomilin bogomirjev Bogoslav bogoslovec bogoslovje bogoslovski bogoslužnost Bogovič bogovstvo bogve boh bohačov Bohinc Bohinj bohinjski bohoričica Boileau boj boja Bojador Bojančan bojar bojazen bojazljiv bojazljivo bojaželjen bojda boje boječ boječe boječnik boječnost bojen bojevati bojevnik bojišče bok bokal bokasan bolan boleč bolečina bolehanje bolehati bolehen bolehnost Boleslav Boleslavček boleslavov bolest bolesten bolestno boleti boletus bolezen Bolgar bolgarski bolgarski_vlaški_sedmograški Bolgrad bolha bolj bolj_kdo boljšanje boljšati bolni bolnica bolnik bolnikov bolnišče bolniški bolnišnica bolnišničen Bologna bolonjski boloto Boltežar bomba bombaž bombažev bombaževec bombaževina bon bonanza Bonaparte Bonaventura bone Bonifacij bonne bonneur bonus Bootes bopa bor bora boraks borba
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | rudezh paſek lepſhi perleshe, kakor ſhe toljko draga piſana ino bliſhiva lepotija. To‐ rej is ſerza shelim, de bi tud ti |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | karkoli vidimo, je delo — njegovih rok! “ Nebes in zemlje vsa bliščava Je stvarniku neskončna slava 2. Dež. Tergovec, ki je bil |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | nas vesela Od kraljev'ga solnca dana: Glej! leskeče se v blišavi Vse v dolini in višavi! Zdaj zvestó smo Te sledili |
| Mineralogija in geognozija (1871): | žrela dvigajoči se vodni par napravi nad njim oblak bele, bliščeče barve, v kojem se razvijajo grozne električne prikazni. Neprenehoma šviga |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | bi trenil, ſo bile. Na nebu je gorela velika luzh, bliſhezhe ſolnze, de dan dela. ˛Sijala je prijasna luna, de ſveti |
| Astronomija (1869): | ali zatone. Dokler je solnce nad obzorom, razsvitljuje s svojo bliščečo lučjo zemeljsko površje, in tisti del ozračja, ki je nad |
| Astronomija (1869): | manjšimi. C. Razdelitev nebeskih teles. 45 Z naše zemlje vidimo bliščečo dnevno zvezdo (solnce) in po spremenljivosti svoje podobe znamenito luno |
| Zoologija (1875): | Talpa europaea. 1/8 nar. velikosti. Zlati krt (T. inaurata) ima bliščečo dlako, ki se iz zelene preliva na zlato. Zvezdorilcu (Condylura |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | prejo vertí na vreteno berneče, Nabira v omare, očistjene peg, Blišečo volnino in platno ko sneg, Sijanja pridružiti blagu ne mudi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | zvonil in streljal, ali veš, de bi bila toča pobila? Blez de ne veš! — K čemu so pa žeblji od mertvaške |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | vedeti skues lubiesn inu muezh boshjo: noi skues lubiesen moiga bli- |
| Fizika (1869): | Bild, podoba, obraz. Blasinstrument, piskalo. Blazina, Wellbank. Bleiloth, svinčnica, plajba. Blisek, Blitz, 200. Bliskotanje, Wetterleuchten, 201. Blitz, blisek. Blitzableiter, strelovod. Blitzschlag |
| Fizika (1869): | Bleiloth, svinčnica, plajba. Blisek, Blitz, 200. Bliskotanje, Wetterleuchten, 201. Blitz, blisek. Blitzableiter, strelovod. Blitzschlag, strela. Blitzschlag direkter, ognjena strela. Blitzschlag Rück |
| Botanika (1875): | ki rabi v ognjarstvu, Posebno po glediščih, kjer se posnéma blisek s tem, da se ta prah piha skoz svečni plamen |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | besedi notri skoči. „As, as! oh krop! zdaj zaječi,” Ko blisk na drugo stran zletí. „Presneto sim si nos opekla! ” Je |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | in se ravno pripognila vodo zajeti. Kar prešine hudoba kakor blisk jirharjevo serce, ki ga je tudi kakor strela naglo vnéla |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | pade tudi kočijaž s kočije; ostala vprežena konja se ko blisk zavijeta s kočijo v stranske ulice, pa v tem jima |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | nanagloma nastopila, da je Hafed izperva mislil, da ga je blisk zadel, in zares je svojo roko na oči položil, da |
| Mineralogija in geognozija (1871): | barve, v kojem se razvijajo grozne električne prikazni. Neprenehoma šviga blisk, grom ga spremlja in to mu podeli značaj hudega vremena |
| Deborah (1883): | Tukàj ga ni! Ne pride? Grešni dvom! On mora priti! (Blisk. ) Uh, kakó se bliska! Si jezen, Bog, da mi takó |
| Revček Andrejček (1891): | blaznica! 3. Vodeni par upregajo za konja pred vozé, In blisk nebeški uklepajo, da nosi jim željé! Na zobe luni gledajo |
| Zeleni listi (1896): | telo. Začne kazati torej svoje umetnosti. Najpoprej spleza hitro kot blisk vrh strelovoda; na to se jame na glavo postavljati in |
| Pozhétki gramatike (1811): | Dolgi ſo predhódni v' oudre, oivre ouille, oule. kakor: foudre, bliſk, ſtréla, dissoudre, rasvesati, poivre, pòper ſhtupa; brouille, sdraha, ſpor; quenouille |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | napoknilo. Ino glej, velik potreſ je! Angelj Goſpodov, ſvetel kakor bliſk, pride is nebeſ, in odvalí kamen ſpred |
| Genovefa (1841): | vnovizh veſ sapanjen obſtal in rékel: „Mati; ali ſo ljudjé bliſk is nebéſ prinêſli? ali ga jim je Bog dal? ” „O |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | desh veliko tiſte materie s ſeboj prineſe, is ktere ſe bliſk naredi. Shabe, merzheſe, ersh, pſhenizo, péſek, kamenje in druge rezhi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | je velika nevednoſt in vrasha. O. Od kod pa pride bliſk, grom in treſk? Ş.Bliſk, grom in treſk pride od nebeſhkiga |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | Čuješ, Marko, kako zunaj hudo gromi! ali ne vidiš žarjavega bliska, kako široko vodo razsvetljuje in kako ploha poleva. Voda naraša |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſhe 215 sidanih opashov, 28 varnih dimnikov in 23 odvódov bliſka naredili. Dva pogorelza pa niſta pomozhka ſvoje ſhkode prejela. Pervi |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | morje za njimi. Ali na enkrat se iz oblaka uderó bliski ino strelo na Egipčane. Kola ino kolesa, vse se potáre |
| Oče naš (1885): | Pa njih oči, ki so se v mnogoterih bojih z bliski sovražtva in srditosti pogledovale, so se zdaj mirno in v |
| Zlatorog (1886): | približa kdo se, urno koze »Nanj kámenje valé in žarni bliski »Iz rog vodníku švigajo, da plašno »Obrne mož se ter |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | morje sa njimi. Ali na enkrat ſe is oblaka uderó bliſki ino ſtrele na Egipzhane. Kola ino koleſa, vſe ſe potáre |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | plohé, bučé vetrovi, Divja je in strašna noč. Tù med bliskam , med gromovi Cesar moli zdihajoč: De naj zoper vzdvignjene viharje |
| Tine in Jerica (1852): | boječa golobica, komaj se je upala sopsti, in pri vsakimu blisku se je pretresla. Vselej smo, reče Tine v božjih rokah |
| Deborah (1883): | da mi takó groziš? O ne! ti nisi jezen. V blisku, v gromu Ti stopil si na sveto goro Sinaj K |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | hrabram in vitezam njegoviga kraljestva, kader po zmagi domu pridejo, bliskajoče zvezde na persi pripenjala, in zlate vence na njih glave |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | spet bredemo čez koléna po vodi: vmés so plohe, hudo bliskanje in treskanje in hudo vojskovanje vetrov. Danes in pa blagdan |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Dunaju) je bilo 22. Proſenza po nozhi ſtraſhno gromenje in bliſkanje. Ravno tako hudo vreme je bilo tiſto nozh v Kloſterneuburgu |
| Divica Orleanska (1848): | delji voglarske bajte. Zlo tamno je, med silnim gromenjem in bliskanjem se sliši strelanje. Pervi nastop. Voglar. Voglarica. Voglar. To grozna |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | slave, Ne vtajiti bistre glave; Večna bo Slovencov čast. Kedar bliska meč morije V boji kerv junaška lije, Kakor hrast Slovenc |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | velik ino svet. Tretji dan pride. Jutro napoči. Ino glej, bliska se, sliši se germeti. Temen oblak pokriva goró. Glasno trobenta |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | ali vodeni. Včasih se megle nizko vstopijo, dež gré, se bliska in gromí. Kar se v hipu začne megli rep delati |
| Deborah (1883): | pride? Grešni dvom! On mora priti! (Blisk. ) Uh, kakó se bliska! Si jezen, Bog, da mi takó groziš? O ne! ti |
| Zlatorog (1886): | V soški krčmi zbira se mladína, Bliska rádost, vriska mandolína, In po taktu, hitro in počási Tú |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Ş. Ali miſlite, de ſvet Elija vrage ſtrelja, kader ſe bliſka, gromí in treſka? O. Ali ſhe tega ne veſh? Le |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | naravoſlovja suzhenim ſinam, v meſzu Maliſerpanu. O. Kakó mozhno ſe bliſka, gromí in treſka; she ſpet Elija vrage ubija. Ş. Ali |
| Stric Tomaž (1853): | bo vpijoča pregreha! “ Pri teh besedah poskoči, oči se mu bliskajo — Špelo pa groza spreleti, viditi moža tako serditega. „Kdo neki |
| Gozdovnik (1898): | zadnje besede so bile skoraj bolj podobne pretenju. Grofu se bliskajo oči, vender se premaga, in zaničljiv nasmehljaj mu šine okolu |
| Tine in Jerica (1852): | jo je Tine zagledal, je prec domu tekel, vse vredit. Bliskalo in treskalo je, kakor bi se hotel nebez podreti. Jerica |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | in manjših zvezd ktere z nepreidejočo svitlobo migljaje in se blisketaje ti oznanujejo mogočnost Božjo ! Ali so neki stvarjene, de bi |
| Blagomir puščavnik (1853): | se veselja joka pri teh nepričakovanih besedah. Milkota oči se blisketajo, zdaj pogleda gori v jasno nebo, zdaj v cvetečo Zâliko |
| Genovefa (1841): | doſtikrat ſhe s dragimi rezhmi olépſhane, ktere ſe kakor svesde bliſketajo. Njih ſtanovanja ſo takó kraſne, de ti ne morem dopovédati |
| Genovefa (1841): | tudi sa jéd ſkerbel! ” In gléj, ko bi ſe bilo bliſknilo, ſo ſe obláki rasdelili in ſolnze je prijétno in gorkó |
| Gozdovnik (1898): | tla. Z naglim skokom stoji Komanč poleg njega ter mu bliskoma porine rezilo v prsi do ročaja. Na to pograbi z |
| Valenštajn (1866): | Ljubezen sme se bližati ljubezni, Al k tej bliskoti sme le kralj stopiti. Tekla. O, tiho o le-tem zalupljenii |
| Fizika (1869): | Blasinstrument, piskalo. Blazina, Wellbank. Bleiloth, svinčnica, plajba. Blisek, Blitz, 200. Bliskotanje, Wetterleuchten, 201. Blitz, blisek. Blitzableiter, strelovod. Blitzschlag, strela. Blitzschlag direkter |
| Fizika (1869): | vratilu. Weltraum, svetski prostor. Wendekreis, obratnik. Westwind, veter zahodnjak. Wetterleuchten, bliskotanje, igranje zarnic. Widerhall, odmev. Widerlager, opora. Windbüchse, puška vetrovka. Winde |
| Fizika (1869): | kosatica. I Identisch, istoven. Igla magnetnica, Magnetnadel, 157. Igranje zarnic, bliskotanje, Wetterleuchten, 201. Imenovalnik, Nenner. Inclination, naklon. Induction, navod. Inductionsstrom, navedeni |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Dolgo časa je deržal roke na očéh, da se je bliskove svetlobe polagoma sopet navadil. Tak blesk pa je sonce obdajal |
| Gozdovnik (1898): | vrata, stoječa že dolgo odprta. Njegov oče mu je sledil bliskovito. Trajalo je nekaj časa, preden so možje zopet mirno sedeli |
| Gozdovnik (1898): | groznega zavijanja se ponavlja. Tla se tresejo pod valino konjev, bliskovito drkajočih, in zdajci je tabor sredi viharja in toče krogel |
| Naravoslovje alj fiziko (1849): | naravoslovci na burjavo, ako je ravno ne vidijo. §. 133. Bliskovod je alj dratena verv, alj šinja iz kake rude, navadno |
| Naravoslovje alj fiziko (1849): | brez škode v zemljo. Misliti se pa ne sme, de bliskovod daljno elektriko nase vleče, in nevarnost množi; ampak on le |
| Naravoslovje alj fiziko (1849): | dratena verv, alj šinja iz kake rude, navadno iz kotline. Bliskovod seže od veršine do tal rečí, ktero ima zavarovati, namreč |
| Naravoslovje alj fiziko (1849): | alj rjavoželezne, ktere blisk manj mikajo, kakor kotlina. Ako je bliskovod iz kosov sostavljen, morajo biti kosi na tenko zjedinjeni, sicer |
| Naravoslovje alj fiziko (1849): | kolu povzdigniti; de pa blisk poti ne zgreši, mora bili bliskovod dovolj močan, in z nobeno rečjo ne združen, ktera bi |
| Naravoslovje alj fiziko (1849): | debela; šinja riso debela, in kake dva palca širska. Podpore bliskovoda so alj lesene, alj rjavoželezne, ktere blisk manj mikajo, kakor |
| Naravoslovje alj fiziko (1849): | gladkejši pot kaže. Na velkim pohištvu je več kakor eniga bliskovoda potreba, ker blisk, ki je kakih 100 čevljev od bliskovoda |
| Naravoslovje alj fiziko (1849): | bliskovoda potreba, ker blisk, ki je kakih 100 čevljev od bliskovoda, se malo zanj peča. Kadar zeleno drevje elektriko dobro pelja |
| Naravoslovje alj fiziko (1849): | Ker blisk v nar viši tela rad vdari, je treba bliskovoda verh strehe po kolu povzdigniti; de pa blisk poti ne |
| Naravoslovje alj fiziko (1849): | tal rečí, ktero ima zavarovati, namreč zvonika, cerkve, pohištva. Verh bliskovoda je večidel na koncu pozlačen kol iz železa alj kotline |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | molitvi je zaspal; Tu kot jutro pomlajeno Iz noči gre bliš svital. Bliže mu perkazin pride, in razšíri svet se zdaj |
| Ferdinand (1884): | kmali kos. Grof Alfonz se ni bal stroškov, da pokaže blišč svetu; tudi je čislal umetnike; zaraditega ga je sprejel |
| Ferdinand (1884): | pregreh, v katere tako lahko zapelje bogastvo, častilakomnost in svetni blišč. Oj, najstrašneje, dà jedino zló je hudobija! Revščina, težko delo |
| Ferdinand (1884): | tvoje strmenje; do tega trenutka si videl pri meni le blišč in obilnost vsega. Ni vse zlato, kar se sveti. Vrjemi |
| Fizika (1869): | podoba, obraz. Blasinstrument, piskalo. Blazina, Wellbank. Bleiloth, svinčnica, plajba. Blisek, Blitz, 200. Bliskotanje, Wetterleuchten, 201. Blitz, blisek. Blitzableiter, strelovod. Blitzschlag, strela |
| Fizika (1869): | Wellbank. Bleiloth, svinčnica, plajba. Blisek, Blitz, 200. Bliskotanje, Wetterleuchten, 201. Blitz, blisek. Blitzableiter, strelovod. Blitzschlag, strela. Blitzschlag direkter, ognjena strela. Blitzschlag |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | luftigen Heerschaaren, schwarz, nur durchleuchtet von den zuckenden Strahlen des Blitzes, Grauen und Entsetzen überall verbreitend” itd. Zavoljo svoje izrovajoče lastnosti |
| Fizika (1869): | Blisek, Blitz, 200. Bliskotanje, Wetterleuchten, 201. Blitz, blisek. Blitzableiter, strelovod. Blitzschlag, strela. Blitzschlag direkter, ognjena strela. Blitzschlag Rück-, vodena strela. Bodenrad |
| Fizika (1869): | 200. Bliskotanje, Wetterleuchten, 201. Blitz, blisek. Blitzableiter, strelovod. Blitzschlag, strela. Blitzschlag direkter, ognjena strela. Blitzschlag Rück-, vodena strela. Bodenrad, spodnje kolo |
| Fizika (1869): | Blitz, blisek. Blitzableiter, strelovod. Blitzschlag, strela. Blitzschlag direkter, ognjena strela. Blitzschlag Rück-, vodena strela. Bodenrad, spodnje kolo. Bodenstein, podnjak, spodnji kamen |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | seboj velik lonec zelene oljnate barve, pomažem z njo vse bližje germovje, ki je raslo krog verbe, in dosegel sem svoj |
| Oče naš (1885): | pripade Bezinska grajščina z vsem, kar je, gospodu Martonu kot najbližjemu Mêljardovemu žlahtniku. Kdor ima od rajncega še kaj terjati, naj |
| Divica Orleanska (1848): | krepko z obéma rokama okove in jih razterga, plane k naj bližjimu vojšaku, mu potegne meč íz rôke in urno odíde |
| Nevera (1878): | brani bolj skerbeti zase, kakor za gospodarja, vsaj je vsakdo najbližji samemu sebi in zakaj bi se zdaj tako pobijal, vsaj |
| Žrtva ljubosumnosti (1884): | v hišo. Tvoj dom pa mi je bil v nesreči najbližji, in sèmkaj skušal sem se rešiti. In hvala ti, Vida |
| Cigani (1890): | v Ameriki jih je nekaj. Ker so nam ogerski cigani najbližji, izpregovorimo še nekoliko besed o njih. Na Ogersko so prišli |
| Od pluga do krone (1891): | duhovnik ustavi, obrne in da blagoslov; vaščanje se razidejo. Le najbližji sosedje ostanejo v veži s strijcem Mihevcem. V hiši stoji |
| Od pluga do krone (1891): | tri četrti ure do volčjih jam. Ob jedni jami, stezi najbližji, bila je res ruša udrta. «Nesreča se je zgodila,» pravi |
| Gospa s pristave (1894): | posestvo. Boj med Rudolfom in patrijarhom je trajal več let. Najbližji povod je bil kak mal prepir dveh sosednih vitezov ali |
| Lepi Tonček (1895): | uvrščevali, kakor so prišli: vsak je namreč hotel biti »svetniku« najbližji. Marijanka je brž začela moliti z drugimi, Marjetica pa ni |
| Roman starega samca (1895): | natakarji, postrežniki, služabnice, le-ti so bili bržkone čez noč moji najbližji sosedje in so sedaj ropotali na vse zgodaj, dirjali po |
| Dve svatbi (1895): | II. Najbližji Lenčkov sosed je Možina. Med obema hišama je res precejšna |
| Genovefa (1841): | puſhavi, polni derézhih sverín, na póti k môjimu domu tudi bleso poginiti mogel, in ko bi mi zhlovéſhke uſta vajne revſhine |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | z menoj, je le doma pri moji ženi ino hčeri, blézo petnajst ur od tod. Ona še ne vé, de sim |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ljudí k' pokori opominjevali, ſo napovedovali, de je kraljeſtvo boshje blis, ino ſo bolnike osdravljali. S' drugimi uzhenzi pa je Jesuſ |
| Sacrum promptuarium (1695): | oklofeta, ona sazhne shraiat na vus glaſs, en Shushter kateri blisi je shtazuno imel tezhe v' hisho gledat kaj ta shraj |
| Genovefa (1841): | ſe od njih lozhila. Miſlim, de je môja poſlédnja ura blíso! ” Ubógi fantek je ihtijózh pokléknil, ſvoj mili obràs k tlam |
| Genovefa (1841): | ljubesnjiviga fanta, ktériga je na roki imel, saglédali. Vſi ſo blisô ſtopili in jih obdali. Vſi ſo pohlevno in molzhé okrog |
| Genovefa (1841): | nekaj pred votlíno natróſil. Tako je lazhne ſerne in sajze bliso privabil in sajzhki ſo bili poſlednjizh tako krôtki, de ſo |
| Genovefa (1841): | bil trenil, je omolzhala. Ta miſel jo je obſhlà: „Prav bliso ſvôjiga doma moram biti. Drugazhe bi ta shivál ne môgla |
| Genovefa (1841): | Povſódi ſmo v bôshjih rokah. Doma ſmo ſmerti ravno tako bliso, kakor na teriſhu, in lé njegova rôka je, ki naſ |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ali pa naglo ne prehladi. Zhe pa ni tekozhe vode bliso, ſe mora pa shivina s merslo vodo polivati. 8. Djati |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſaj vaſi in tergi na planim — slaſti zhe od ognja bliso ſliſhijo, prav shivo pomiſlili, kako neſrezhen zhlovek je pogorélz! de |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | tudi ſtori po preſajenim ſadeshu. Ne ena bolha ne pojde bliso; sraven tega bo zeglova moka tudi k raſti ſadesha veliko |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | de v kebrovim leti hraſt, koſtanj, oreh ino druge dreveſa bliso do kerſtnika gole oſtanejo, ino malo ali zlo nizh ſadú |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | Uſtanite gori, pejmo! Pole, katiri mene bo isdav, ta je blisu Judeſh pak Isdajavz je tudi sa taiſtu meſtu vęduv, sakaj |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | njega k' ſebi perpellati. Inu kader je on she biv blisu perſhov, je njega popraſhov rekozh: kaj ozhesh, de tebi ſturim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | 4 gold., nove pa 3 gold. 36 kr. veljala; èrž blizo 3 gold. 12 kr. srebra. Ajda in turšica je kmetu |
| Zlata Vas (1848): | je v družbinih bukvah zapisano našlo. Zdej je pridelk dneva, blizo pol druziga centa siroviga masla in sira na enkrat prejél |
| Divica Orleanska (1848): | Se sliši ljuto treskanje strelaštva; Protivne vojske so si tako blizo, De gojzd le loči jih, in zdaj in zdaj Razbasati |
| Divica Orleanska (1848): | nasprot. Montgomerí. Govor je strašen tvoj, prijazen je pogled, Od blizo viditi ti nisi grozna mar, In licu milimu se odpre |
| Stric Tomaž (1853): | pa ni bilo dela, da bi ga ne bila od blizo ali deleč gledala. Vsem je bila ljuba, vedno vesela, in |
| Viljem Tell (1862): | viher, veter in valovi, Ko pene premetavajo človeka. — Pristana tukaj blizo ni, ki bil Bi mu zavetje! Strme, nage skale Z |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | de so pristavceve kokoši na cesto prišle. Zdaj zveže Pavliha blizo 20 nit, po dve v sredi skup in privéže na |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | Ali je? Pa že ni bil kristijan. ” „Povedal je povedal — blizo je prišel in prav razločno rekel: nomen imperatorum*). ” „Kaj je |
| Mineralogija in geognozija (1871): | rastlo. Najgosteji gozd, ako se premeni v premog, preračunili so blizo tako, da komaj dá 1 centimeter debelo ploščo premoga, dolgo |
| Valenštajn (1866): | straža, Prav tiho proti hiši je peljita, Jaz bodem onde blizu čakal vas. Deverú. Kakó pa pridemo skoz mnoge straže, Ke |
| Tiun - Lin (1891): | nam je približavala vedno bolj in bolj. Tačas pa priplava blizu vštric nas lepa ladjica z angleško zastavo. V njej je |
| Tiun - Lin (1891): | njej je sedelo nekoliko angleških častnikov. Peljali so se tako blizu, da sem je lahko poklical. »Gospoda! « zavpijem na vso moč |
| Tiun - Lin (1891): | oveselil ta pogled. Ko bi »Lastavica« vsaj ne bila tako blizu. To je bilo vsekakor nevarno. Delal sem se v tem |
| Gozdovnik (1898): | zamaknjenosti. Odjeki branijo, da ne razpoznamo, kje da je. « »Vsekako blizu. Ostanite zad, don Estevan, pustite da zasledujem. Treba je zmeraj |
| Gozdovnik (1898): | dolino; ni bila privezana; gospodar njegov je moral torej biti blizu. Z nekterimi brzimi skoki doseže Diaz belina. Prijevši ga za |
| Gozdovnik (1898): | po otoku, po obeh obalih, da se prepriča, če ni blizu sovražnega bitja. Ko se možje snidejo, uverjeni, da nihče ni |
| Gozdovnik (1898): | Kanadčanu. Kanadčan pritisne, strel poči, in krogla je letela tako blizu don Estevanovih in Diazovih ušes, da ju je kar zazeblo |
| Gozdovnik (1898): | »Morda je bonansa blizu. « »Prav verjetno. Vidite-li, kako Diaz oprezuje? Oči ima le za |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | is uſſemi svojemi dobremi dellami ſaverſhen; ſakaj njegovu pogublenje je bliſu, v' katiru se bode skus svojo mlazhnuto prekuznel. Nezh naſajspushenega |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | terpezhnoſt ſaſhihrati, de se na hudu naobeſſe. Tedej se ti bliſu nad tem, de v' greh padesh, kader ſanikernu porajtash na |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | reslagov , katire ſo od njega govorile. Inu ony ſo bliſu perſhli k'temu tergu, kamer ſo ſhli : inu on ſe |
| Genovefa (1841): | od daljezh je vſe grajſke ókna rasſvitljêne vidil. Ko je blishej priſhel in proti grádu po hribu jésdaril, je ſhumézho musiko |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Zhes en zhaſs ſe saſliſhijo godzi , inu ene luzhi smęram blisiſhi pridejo) Matizh. Jęrza! Baron. Peklęnſke poſháſti! kaj ſe gody ? — Godzi |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | ſhentej! al komędjo igramo ? Se ſliſhi en marſh, katęri smęram blisiſhi pride. |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | velik plamen. Čudi se, de germ ne zgori, ino gre bliže njege. Ker ga glas iz plamena ogovori: „Mozes, Mozes! “ Mozes |
| Roza Jelodvorska (1855): | te govorice, in žalostni eden druziga pogledujejo. Strašimirova gospa zdaj bliže stopi, ter pravi s pohlevnim glasom: »Še le pred enim |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | v Tibero verže; ali nek oficir v plašč zavit je bliže stopil, služabniku pomignil in mu skrivé mošnjico denarjev v roko |
| Astronomija (1869): | srebrnimi penami ovenčanih temnih morskih valov, ki se kakor pošasti bliže in bliže drvé, prišedši do brega pa zaganjajo in razbijajo |
| Astronomija (1869): | ovenčanih temnih morskih valov, ki se kakor pošasti bliže in bliže drvé, prišedši do brega pa zaganjajo in razbijajo, druge za |
| Astronomija (1869): | milj zmanjšati, t. j., za toliko milj nam je solnce bliže, kakor smo dosedaj sploh, menili. — . Ravno tako bi si morali |
| Astronomija (1869): | solnčne je merilo za daljavo; čem veča je paralaksa, tem bliže nam je solnce. Večidel nahajamo še v knjigah paralakso za |
| Tiun - Lin (1891): | katero zagrabi kopiten, da bi se vzpel na ladijo. I bliže sedeči storili so takisto. »Ohó, ladija! « oglasi se straža zdaj |
| Gozdovnik (1898): | preveč zdelan, pa je šepal in Komanč je bil vedno bliže. »Pes, šakal, žaba,« upije Komanč za njim. »Apač se boji |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | Sramožlivo si Mina z rokami obraz svoj zagerne, mu nikoljko bližej pristopi ter mu roko da. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Nesreča, nesreča za nas! Sonce se je povernilo, toda veliko bližej zemlje ko prej. Upajmo vendar, da bode sopet skoro zašlo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | kraj nskog orska dolina notri do Jesenic in Stola. Še bližej tù na desno pa nam je sivi krajnski Mangart — prav |
| Gozdovnik (1898): | več opraviti! « »Imamo pa tolikoveč mi z vami. Stopite bližej, velim poslednjikrat! Mislite li, da se šalim, morete takoj izkusiti |
| Gozdovnik (1898): | nad nepričakovano iznenado. »Kaj hočete! « postavlja se Kučilo. »Vas. Stopite bližej! « »Z vami nimam nič več opraviti! « »Imamo pa tolikoveč |
| Ferdinand (1884): | moje pomoči, nego gospodič Ferdinand! Bledi ste kakor smrt! Stopite bližje, da potipljem vašo žilo! — Zelo hitro bije; zdi se mi |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Ljubesnjivi, nedolshni Janes, kteriga je Jesuſ poſebno rad imel, je naj blishe Jesuſa ſedel. Peter mu toraj pomigne, de naj Jesuſa |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | se je tukaj pregovor spolnil: »Kjer je največ nadlóg, je najbliže Bog! « Odsihmal je materna bolézin huji in huji prihajala. Mati |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | nékaj praznih. Zleze tedaj v prazen panj, ki je bil narbliže čebel, de bi nekoliko zaspal. Spal je pa od poldne |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | hudeh del mlaka, inu zhe bosh to lubil, bo tebi narbliſhnejshe tvoje dushe pogublenje. Koku ſlo ta pregnane hudizh na tvoje |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | Paradiſha von vergl. O Pokorshena, katira je narvishe v'ſasluſhenju, narbliſhnejshe per nebeseh, inu ena sosedna Boga uſſegamogozhnega. Lubi moj Syn |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | Bulgarskega v jedno celotino spovzeli, da bi ta zmés staroslovenščino naj bliže dosegla. —Verh vsega tega ni misliti, da bi se |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſhe potlej in vſako léto jih obrezuj, oplej, pervo leto blis tal jim veje perreshi, potlej pa vſako léto s oſtrim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Tudi ſe dajo murve takó pomnoshiti, zhe ſe 4-letne dreveſza blis tal perreshejo ; is koreniniz potlej vezh israſtkov vshene, ki ſe |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | she bliso doma bila, ji otroka Bilhelm ino Teresika naproti perdirjata. Od |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | po simi, kedar ſo dolge nozhi bile, napredla. Po trati bliso hiſhe ga je sa potokam rasgernila, vbelit. Mina ſe sboji |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | sa gaſiti is blishnih krajev — slaſti po nozhi , ali zlo bliso ognja ne morejo, ali pa prepozhaſi; doſtikrat pa vſe polomljene |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | sanikerne in nepripravne, slaſti kadar maſlo zrejo; ſhe shiv pepél bliso rezhi ſpravljajo, ktérih ſe lahko ogenj prime ; goſpodarji in ſlushabniki |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | z. k. kmetijſke drushbe v hiſhi 195 v ‚Şalendrovi ulizi bliso Brega; sa Ljubljano in sa tiſte, ki jih ne dobivajo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | z. k. kmetijſke drushbe v hiſhi 195 v ˛Salendrovi ulizi bliso Brega; sa Ljubljano in sa tiſte, ki jih ne dobivajo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | z. k. kmetijſke drushbe v hiſhi 195 v ‚Şalendrovi ulizi bliso Brega; sa Ljubljano in sa tiſte, ki jih ne dobivajo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | z. k. kmetijſke drushbe v hiſhi 195 v ‚Şalendrovi ulizi bliso Brega; sa Ljubljano in sa tiſte, ki jih ne dobivajo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | obernejo, de ſe luzh ne gaſí, roké pa ſe lahkó bliso luzhi imajo, de ſe bolj vidi, pod rokami ſe pa |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Matizh. (ſhtmano. ) Blisu enga gradu ! — Goſpod Shushek , naj me moji shlahti nasaj dajo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | starih bukvah *) smo našli, de je bil na Korcirskim otoku, blizo Albanije, od pobožnih staršev kupčískiga stanú rojen, lepo v keršanski |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | po vsih Svetih bilo tersje zeleno; tudi letas je bilo blizo sv. Martína. Smo smeli po starih skušnjah lani dobre letvine |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | velike otoke iz morja na dan vzdignili, drugej pa podpore blizo morja ležečih dežel pretergali, de so se vanj pogreznile. Kakor |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | k. kmetijske in rokodelske družbe v Ljubljani v Salendrovih ulicah blizo Brega Nr. 195 so imenovane orodja do 25. tega mesca |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | môgla sama na nje naročiti. Prosimo tedej častitljive gospode fajmoštre blizo Ljubljane, naj nam oznanijo, ktera šola bi bila po tem |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | je bilo potreba v misel vzéti, preden svoje mnenje razodenem. Blizo slovenskiga mesta P... na spodnim Štajeru zapišem pred nekimi mesci |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | poleg polja posajenih, je še mnogo napčnih misel, da drevésa blizo polja so poljskim pridelkam škodljive, — in drugič zato, ker zavolj |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | z dvema zdravima očesoma, kakor pri grobarcah, odreži po strani, blizo spodnjega očesa zastavi ojster nožiček in zagojzdasto mladico kaka dva |
| Viljem Tell (1862): | prizor. Visoka kamnena stena firvaldstatskega jezera, Švicu nasproti. Jezerski zalív, blizo brega koča. Ribarček se vozi v čolnu. Unstran jezera zelena |
| Valenštajn (1866): | Morilci! Pomagajte! Butlar. Vmorite ga! Hišnik (kega probode Deveru, pade blizu mostovža). O, Jezu! Marija! Butlar. Vlomite vrata! (Dreve se čez |
| Rudninoslovje (1867): | v koroškem Hüttenbergu, na Harzu, na otoku Izland, pri Klosterneuburgu blizu Dunaja, v tirolskem Häringu itd. Lepi apnenčevi kristali se dobivajo |
| Zoologija (1875): | grizalo; jako dolgo in zvito črevo odpira se na ven blizu ust. *) Hranijo se majhnimi raki in školjkami, a izmed mnozih |
| Zoologija (1875): | veje. Podoba 21, nam jih predstavlja, toda ne celih, temveč blizu debla porezane. Živci izhajajo ali iz možganov a, ali iz |
| Tiun - Lin (1891): | do majhne ožine in čoln zdrči v njo. Bila je blizu ondu, kjer se je zjutraj Kitajcem prevrnil čoln. Zdaj sem |
| Gozdovnik (1898): | se skrbem, pa ustavi konja. Ko je bil preganjalec tako blizu njega, da je mogel poznati slikovine na njegovem obrazu, še-le |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | kar Svetnikam shlishe. Poniſhnoſt, zhiſtoſt, inu krotkuſt so njega meni bliſu enakega inu v'uſſemu dobremu ſlo podobnega ſturile. 3. Aku |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | de lampeza pred njim gory, aku s'teh pravovirneh nobedn bliſu nagrede. leta je, kjer ſamoresh uſſe gnade prejeti: kjer se |
| Gozdovnik (1898): | vekšajoča se od hipa do hipa ter plavnemu otoku se bližajoča. »Napravili so zažigalko, vedoči, da vsekako jo mora tok prignati |
| Gozdovnik (1898): | rjutje, prihajajoče iz žrel vseh Indijanov, hipoma ustavših, pripravljenih sprejeti bližalca. Mešanik skoči s konja, vsega znojnega in kadečega se, ter |
| Gozdovnik (1898): | po načinu severoameriških lovcev. Dolgocevno puško v rokah, motril je bližalca z ostrim pogledom ter menil, ne da bi se ozrl |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſ' perviga, je bil ta: „Delajte pokoro! Nebeſhko kraljeſtvo ſe blisha. “ Vſi njegovi nauki ſo bili polni mozhí. 19. Jesuſovi nauki |
| Divica Orleanska (1848): | Voglarica. Čuj! Kdo bliža se? Drugi nastop. Remon. Jovana. Prejšni. Remon. Tù bajte so |
| Divica Orleanska (1848): | ( se nekoliko bliža, ter postojí. ) Se bliža! Nečem čakati, de strašna prej Na |
| Divica Orleanska (1848): | ( se nekoliko bliža, ter postojí. ) Se bliža! Nečem čakati, de strašna prej Na mene plane, grem kolena |
| Divica Orleanska (1848): | na pragu; kralj se mu nasprot gibne, vojvoda se urno bliža, in ko se hoče na koleno spustiti, ga kralj prestreže |
| Divica Orleanska (1848): | Zgubljena najna sestra bila bi. (Popotnica se bolj in bolj bliža. ) Merjeta. Še dvomiš? Boš jo vidila z očmí. Bertran. Zdaj |
| Blagomir puščavnik (1853): | boš lahko prenesla. ” „In ako zveš, da se divji Brie bliža naš grad oropat, ne mudi se dalje tukaj. Srečniši boš |
| Maria Stuart (1861): | poznam, Da Lestru dovoljenje in ukaze Bi dajal. (Ponižno se bliža Elizabeti. ) Le iz ust kraljičinih — |
| Valenštajn (1866): | hip zapazil — To ščakovanije i ta britkost Presega mojo moč! (bliža se Tekli, ka se je vrgla materi v naročije. ) O |
| Gozdovnik (1898): | zdaj izvedó, kaj jih čaka po mnenju Komančevem. Vodja se bliža hazienderu. »Rdeči možje se bodo bojevali z bledoličniki, ter Apačem |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | v' jaſlih sagledajo preljubesnjivo dete. ˛S' pohlevno, ſveto zhaſtjo ſe blishajo detetu, ſo vſi samaknjeni va-nj, ino ga molijo. Marija ino |
| Divica Orleanska (1848): | dvomiš? Boš jo vidila z očmí. Bertran. Zdaj pazite! Se bližajo! Šesti nastop. Pervi pridejo piskarji in hubisti. Potem nastopijo belo |
| Genovefa (1841): | Ko ſe je grof s ſvôjo mlado sarozhnizo grajſhkim vratam blishal, ſo shé njegovi ſlushábniki in podlóshni — moshjé in shené, mladénzhi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | Istri 9. dec. Ko se je danes zjutraj ob 8. bližal vojaški parobrod „Elizabeta” v družbi drugih 5 parobrodov tukajšni luki |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | ſhe nekaj vezh dobriga naſtoplo. Ko ſe je she sima blishala, ino juterna ſlana selenje krog grada beliti jela, ter mersel |
| Ferdinand (1884): | nič pozemeljskega ni bilo več na njej. Vidno se je bližala smrti. V hudej žalosti je sedel grof poleg njene postelje |
| Divica Orleanska (1848): | kralja še ne imenuje se. Karol. Mi smo na potu! Bližamo se Remi. Jovana. Nikar postajati! Zapreti ga, Si krog in |
| Naravoslovje alj fiziko (1849): | po koncu, ker elektrika iz njih puhti: kjerkoli svoj perst bližaš človeku, vidiš iskro med njim in perstam. Kakor tebe iskra |
| Naravoslovje alj fiziko (1849): | in drugim telam, in slišis derskanje, ako jim dergnjeno cevko bližaš. Kadar taka iskrica jezik zadane, se ti zdi, kakor bi |
| Naravoslovje alj fiziko (1849): | steržena; per C ima steklen ročnik. Kadar zgornimu koncu valjčeka bližaš stekla elektriko: bežite od njega obedve kroglice. Ako spodnimu koncu |
| Naravoslovje alj fiziko (1849): | in bežite z zoporno elektriko, kteriga se prepričaš, ako jima bližaš dergnjeno žveplu alj pečatni vosek, pred kterima bežite. Leta reč |
| Naravoslovje alj fiziko (1849): | položiš eno kroglo A spraznovavca, in z drugo B se bližaš železni cevi steklenice. Treba je tedaj pazljivo obračati elektriko na |
| Naravoslovje alj fiziko (1849): | ino zid njeniga brenčanja podpirati noče; kadar pa struni desko bližaš, skupej brenčite in dobro ju slišiš. Tukej deska z struno |
| Naravoslovje alj fiziko (1849): | vnovič k bližni cevki vzdignejo. Ako cevko dobro dergnjeno licam bližaš, meniš čutiti pajčine na liceh. Ako lete skušnje v temni |
| Naravoslovje alj fiziko (1849): | na svodiču G nabira. Ako se zdaj svodiču z perstam bližaš, skoči per neki daljnosti svodiča iskra v perst, te zbode |
| Naravoslovje alj fiziko (1849): | siliš, jo boš komej slišal; ako ji pa primerno desko bližaš, ti glasno brenči. Struna sama zase slabo brenči, ino zid |
| Divica Orleanska (1848): | Mordé jo gane reka mojih britkih solz! (Ko se ji bližati hoče, ona naglo pred njega stopi. ) Sedmi nastop. Jovana. Montgomerí |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | duh od čudovite posnemljivosti in pa dobra volja temu boljšemu bližati se, sta krasna poteza narodnega značaja, akoravno je mnogim služnost |
| Valenštajn (1866): | Ljubezen sme se bližati ljubezni, Al k tej bliskoti sme le kralj stopiti. Tekla |
| Divica Orleanska (1848): | Remon (na sveto podobo v kapeli kazaje :) Podobe svete blagodarna bliža, Nebeški mir okolj prebivajoč Sèm vodi vašo hčer, ne moč |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | verjetno je, da v mircodolinski živini teče kri ogerska, ker bližina dežel in mnogo enakih lastnost pričuje to sorodnost, le s |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | kamen in zdrči v globočino. Koj nato so začuli v bližini klic ponočne ptice in enaki odgovor onstran strmine. „Kaj je |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | pozneje so stali Te-Vaturu, Patricij O'Niel in njegov sin v bližini kavrove soteske; Te-Muna jih je že zapustil, hoteč poiskati prej |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | bi se več takih milih podpornikov najdilo, de bi se bližnja pot nastopila. Eden ne zmóre vsiga, tudi sostavki pri berilih |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | teče, še bolj razširiti. V ta namen se rana in bližnja koža poleg vratu prereže, in toliko razpara, da lahko do |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | Oče in sin sta stopala z glasno utripajočim srcem dalje; bližnja ura jima je imela izpolniti upanje ali je uničiti. — Že |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | na ofart: dabi ti skues tu Boga mov shaliti noi bilshnje pohushati velko vezh karje zhries tvojo potriebo dai ta brumnam |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | kor je enu dolgu globoku ſpanje enu snaminje tę blishne ſmèrti. Snajdeo ſe pak med Chriſtjani zhvetire ſorte ludję, katęri |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ˛S' to perkasnijo v' tempeljnu ſe perzhnó blishnje sgodbe obljubljeniga Odreſhenika. Kolikor zhiſtejſhi ſo naſhe ſerza, toliko umévniſhi |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | ſtaro navado pade. Neko jutro ſo ſe njeni ˛Stariſhi v' blishnje tershno meſto odpeljali. Ozhe ſo imeli v' meſti opráviti, mati |
| Genovefa (1841): | po jézhi buzhálo. Şhéſto poglavje. Genovefa dobí povéſt od ſvoje blishnje ſmerti. O polnozhi je na enkrat nékaj na malo ôknize |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | pozabljen je bil kraj, močrn in neobhodljiv; le bolni ubogi bližne soseske so vedili za-nj. Gosp. Dr. Verle iz Gradca so |
| Fizika (1869): | Pod. 166. Te živali morejo videti le bližnje predmete, kteri se jim po priliki taki vidijo, kakor nam |
| Ferdinand (1884): | slabost in zaspanost se ga je lotila. To so znamenja bližnje smrti. I no, saj ni vedno zdravnik kriv, če umrje |
| Ta male katechismus (1768): | ali respartenja, skus katire se Kristianska lubeſn resdira, inu ta bliſhne ozegane. Kaj prepovèe osma ſapovd: Nagovori ſovsh prizhe? Fovsh krive |
| Ta male katechismus (1768): | ſapovde v' sebi? Tu: de se ima Buh, inu ta bliſhne prov serzovidnu lubiti, kar je Buh skus tu ſnamene othl |
| Ta male katechismus (1768): | se Buh koker ta narvezhe dobruta ſavol sam sebe, ta bliſhne pak ſavol Boga lube. Kolkajn ſapoud je od lubeſne? Susebnu |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | v'djanju dopolnimo, tvojo zhaſt povikſhano, ſami ſebe, inu ſvoje bliſhne svęlizhamo. Skus J. K. G. naſhiga. Amen. |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | prizhe govoriti super ſvojega blishnega. 9. Ty nimash shelęti ſvojega blishnega shene. 10. Ty nimash shelęti svojega blishnega ne hiſhe, ne |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | nimash kraſti. 8. Ty nimash krive prizhe govoriti super ſvojega blishnega. 9. Ty nimash shelęti ſvojega blishnega shene. 10. Ty nimash |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | vęzhna, use lubesne uredna dobruta, inu lepota. Lubem tudi ſvojega blishnega savle teb lube moj Buh ! |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | vęzhna, use lubesne uredna dobruta, inu lepota. Lubem tudi ſvojega blishnega savle tebe lube moj Buh! |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | nimash sheleti ſvojega blishnega shene. 10. Ti nimaſh sheleti ſvojega blishnega hiſhè, ne hlapza, ne dekle, ne shivine, ne vſsiga, kar |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | prizhe govoriti super ſvojega blishniga. 9. Ti nimash sheleti ſvojega blishnega shene. 10. Ti nimaſh sheleti ſvojega blishnega hiſhè, ne hlapza |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | nimash shelęti ſvojega blishnega shene. 10. Ty nimash shelęti svojega blishnega ne hiſhe, ne hlapza, ne dekle, ne shivine, ne uſsega |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | pelov, da jas knabom kervizhen stav bel devov svper moiga blishnega datvdei mene obena shkoda senapergodi natalesi bel nadvshizi nazheſti bel |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | 9. Ti nimaſh sheleti tvojiga blishniga shene. 10. Ti nimaſh sheleti tvojiga blishniga ne hiſhe, ne |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | nimaſh sheleti tvojiga blishniga shene. 10. Ti nimaſh sheleti tvojiga blishniga ne hiſhe, ne hlapza, ne dekle, ne shivine, ne uſiga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ponudiſh. Ti ſi shiva podoba nar ſerzhnejſhi ljubesni, ker ſvojiga blishniga, bodi ſi kdorkolj, v ljubesni s rozhizami objameſh, in ga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ga vſeſkosi is vaſi, od ktére ſe sjutraj odrine, do blishniga oſtaniſha ſpremlja. Velika mnoshiza gledavzov ſe po vſih potih okoli |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ti bom nasaj gredé plazhal. “ — To je prava ljubesen do blishnjiga, réveshu namreh v' nadlogi pomagati, ako ravno je kake krive |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | naj vezhi sapoved. Druga pa je tej enaka: Ljubi ſvojiga blishnjiga kakor ſam ſehe. Vezhi sapóvedi, ko ſte té dvé, je |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | de je več ko 2000 rajniš dobrotlivo odločil, vbožne teržane bližniga terga od nog do glave novo obleči, ino jim perta |
| Stric Tomaž (1853): | skerbno poprašuje. Enega dne ga celó vpraša, ali pozna Harita, bližnjega posestnika? „Stanuje, gospa! mož z imenom Hari v naši okolici |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | livadi in zavpije: „Ho, hòp! “ In precej je slišal iz bližnjega gozdiča ravno takó: „Ho, hòp! “ Jurče se temu zeló čudi |
| Občno vzgojeslovje (1887): | samozatajevanji in o ljubezni do svojega sovražnika. Iz ljubezni do bližnjega izvirajo krščanske kreposti: dobrotljivost, milosrčnost, postrežljivost, prizanesljivost in nesebičnost. Te |
| Občno vzgojeslovje (1887): | hudobnega človeka. Nravstveno načelo, ustrezajoče ideji blagohotnosti, namreč: Ljubi svojega bližnjega kot samega sebe! je glavno načelo krščanske morale. Najblažje in |
| Občno vzgojeslovje (1887): | drugemu dobro; s tem pa ravno kaže blogohotnost za svojega bližnjega. Iz blagohotnosti izvira ljubezen do bližnjega; ta blagohotnost podeljuje človeku |
| Občno vzgojeslovje (1887): | kaže blogohotnost za svojega bližnjega. Iz blagohotnosti izvira ljubezen do bližnjega; ta blagohotnost podeljuje človeku visoko nravstveno vrednost. To dakazuje že |
| Tiun - Lin (1891): | me vzamete pod svojo streho, dokler ne dobim pomoči od bližnjega evropejskega konzula. Vi ste odgovorni, ako se mi kaj pripeti |
| Zlata Vas (1848): | vami še kaj veljá? ali božji strah in ljubezin do bližnjiga med vami še kraljuje, ali pa terdoserčna samopašnost, vohernija, zanikernost |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | tovaršije zahajajo, premoženje zapravljajo, si pravde na glavo nakopujejo, svojiga bližnjiga obrekujejo in dragi čas zapravljajo! — Pràv ljub nam je bil |
| Ta male katechismus (1768): | na sebi prov ostudni, inu ozhitnu lubeſni, inu pravizi tega bliſhnega prutistojée; ſategavolo se od njeh rezhe, de v' nebesa ſa |
| Ta male katechismus (1768): | koker Boga resſhalliti. Koku sturemo mi pak ſadosti lubeſni nashega bliſhnega? Kader njemu uſſe dobru pervoshemo, inu sturemo, koker sami ſhellemo |
| Ta male katechismus (1768): | is ust, ne is serza vonnashlu, kar be Boga, ali bliſhnega isſhallilu. S. O. Augusthin v' pſal. 30. koker tudi she |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | serze na ſnan. je, s'katirega pohujshlivu govorjenje pride. Tvojega bliſhnega pomankanje nareſglasuj skus tvoj jeſek, ampak movzhè, ali ſgovarjej, kader |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | se drugi zhes tuiſti hudu obreſujejo. Kaj gredo tebi tvojega bliſhnega falerji am, de njeh po soseski reſnashash? Ti nimash rad |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | eden drugemu dosihmal v znamenitih rečeh tuji bili. 3) po bližnjem južno-Slovanskim, čemur imámo obúdo svojih življev zahvaliti; 4) po ino-Slovanskem |
| Blagomir puščavnik (1853): | zapusti kapelico. Odkruši sebi in Milko tu leskovo palčico v bližnjem germu, in potem urno stopata proti bližnjemu gojzdu. Do gojzda |
| Blagomir puščavnik (1853): | na veslo vdarjajo. Le kak ponočen tič se še v bližnjem skalovju oglasi. Vse drugo je že potihnilo, in v pokoji |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | stvarniku neskončna slava 2. Dež. Tergovec, ki je bil v bližnjem mestu na semnji, jezdi proti domu in imá polno bisago |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | panje na boga: noi lubiesen prveti tvoimi blieshniemu: blieshnie se sastopi sazhi zhuovak? periatov no naperiatou? sveta shrift |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | vidiozhe vanei lapei zhvovieshzhei poduebi perkashara inu menei noi moimu blishnemu satalesnu potriebo dodelita te 31000 Rainishish dora svata alpa srabra |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | na desheli, de bi ne mogèl na tavshent vish ſvojmu blishnimu pomagati, inu vękſhi dęjl |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | tę brumnoſti, de bómo Bogú po dolshnóſti ſlushili, inu timu blishnimu v' potrębi pa- |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | drugi: tó je perpuſhenu inu je prav. Jeſt niſim mojmu blishnimu nizh od njegóviga vsęl, tudi ne toiſtu poshelel, inu v' |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | gręſhnike; my moremo pak tudi ſturiti is lubęsni pruti naſhimu blishnimu, inu sa volo zhloveſhke druſhine, v' katęro ſmo my poſtavleni |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | poſvętiti; sakaj kadar dęlamo, ſpolnimo vólo boshjo, ſmo niizni naſhimu blishnimu, ſe ognemo lenobe, katęra je ena mati vſih gręhov. Poſluſhajte |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | de v téj drushbi s majhnim ſami ſebi in ſvojimu blishnimu veliko dobriga moremo ſtoriti, in de nam ni treba smeraj |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | noi sahvali boga sanje: noi dai buegaime bek: inu tvoimu blishnjemu pomai is potriebe ti nabosh obeden strah jemou tuje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | matike v popravljanje blishnjimu kovazhu. V miſlih, de ga nobeden ne ſliſhi, kér mene |
| Blagomir puščavnik (1853): | leskovo palčico v bližnjem germu, in potem urno stopata proti bližnjemu gojzdu. Do gojzda pridši, se še v zadnjič ozre nazaj |
| Ta male katechismus (1768): | milost szagat. III. Spoſnani resnizi ſuperstati. IV. Svojemu bratu, ali bliſhnemu ſavol boſhjeh darov navoshliv biti. V. K' dobremu enu oterpnu |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | panje na boga: noi lubiesen prveti tvoimi blieshniemu: blieshnie se sastopi sazhi zhuovak? periatov no naperiatou? sveta shrift pravi |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | le poſhteno shivel. V tem najde nékiga dné, de v' blishni hoſti veliko panjovja (ſhiorov alj porobov) verhov in korenin poſékaniga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | novizh dobiti, naj s plazhilam tudi ſvoje imena in ſtanovanja blishni poſhti napovéjo, ali pa piſarnizi z. k. kmetijſke drushbe v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | de ſe je to v takim kraju sgodilo, v kteriga blishni dolini shlahtna vinſka terta raſte Popravik. V liſtu 13. numere |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | odrajtamo. Zhe ſe komu kaj taziga priméri, naj ſe pri blishni poſhti oglaſi. ― Drugi ſo ſe tudi pritoshilí, de morajo pri |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | temu meſzu sa-nje oglaſijo plazhilam vred ſvoje imé in ſtanovanje blishni poſhti na tanjko osnanijo, ali pa piſarnizi z. k. kmetijſke |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | sa-nje oglaſijo, in s plazhilam vred ſvoje imé in ſtanovanje blishni poſhti na tanjko osnanijo, ali pa piſarnizi z. k. kmetijſke |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | je Jesuſ perkasal dvema uzhenzama, ki ſta is Jerusalema v' blishnji terg Emavs ſhla. Na poti ſe jima je perdrushil v' |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Jerusalem popravljati, deſiravno s' velikim trudam ino s' veliko nevarnoſtjo. Blishnji neverni narodje ſo jim hotli sidanje po ſili ubraniti. Toraj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | v temu mesecu za-nje oglasijo, in svoje ime in stanovanje bližni pošti na tanjko oznanijo, ali pa pisarnici c. k. družbe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | v temu mesecu za-nje oglasijo, in svoje ime in stanovanje bližni pošti na tanjko oznanijo, ali pa pisarnici c. k. družbe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | velki terg za mnogoverstno kupčijo celiga cesarstva; mi bomo njegovi bližni sosedje in voznína bo le mala. Kmetijſke opravila v meſzu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | živino na vodo in jo napajajo pri studencih ali pri bližni reki; akoravno nočemo reči, de je ta navada sploh škodljiva |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | navdal. S. Štefana večér o devéti uri je pa v bližni vasi, Mateni, pét kmetiških pohištev pogorélo. Neskerbna žena je kokoši |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | in s svojim blagom bežita od rečnega pobrežja na obrežek bližnji, na kterem je stal visok košat dob. Hvala Perunu mogočnemu |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | molčali, tega je bil prepričan Hifaks. Peljali so tribuna na bližnji dvor, ki je ločil njegovo stanovanje od stanovališč afrikanskih strelcev |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | otroka iz vasí sta šla o hudem zimskem času v bližnji mlin in sta nesla vsak vrečico žita na glavi. Ko |
| Gozdovnik (1898): | izpregledoval in prizanašal, kajti baš zato, zato, ker je bil bližnji sorodnik materi, je umor dvakrat zločinski in moral bi se |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | in tergov, grosno révne; savolj tega priprave sa gaſiti is blishnih krajev — slaſti po nozhi , ali zlo bliso ognja ne morejo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | pred neſrezho sagotovil in poſlednizh ſe bo zhaſten od ſvojih blishnih is tega ſveta lozhil. Pa ſleherni nima potrebne umnoſti in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | ſterd pojedle, bojo od lakote pomerle, zhe ſe tudi v blishnih ſatih ſhe ſterd snajde. Zhe je pa ſatje v panju |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | shebétu oſlíze tovorívke ſedí. “ Veliko ljudí ſe je ſoſhlo od blishnjih ino daljnih krajev, ino ſo ga ſpremili. Med njimi je |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Israelzi is vſe deshele, ſhe zelò veliko bogabojezhih ajdov is blishnjih narodov, ſo ſe v' Jerusalem ſ-hajali, ino hodili v' tempelj |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | tedaj shitnize, ino previduje ſ' kruham veſ Egipt. Tudi is blishnjih deshél hodijo od Joshefa shita kupovat. Tudi po Kanánſkim pertiſne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | zvedit', kaj se v kotli kuha; S to miseljo od bližnih d'ri Tje h kotlu gor' na kraj zleti, Pa kaj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | silno na gosto postavljene so bile, predin je pomoč iz bližnih vasi prišla, že vse v plamenu. Vsa vas, ki 30 |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | tudi hudo razgraja po Šneperskim in Bistriškim kantonu in v bližnih hrovaških krajih. Vredništvo. Pozdrav iz Ljubljane. Ko sim se 8. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | in le popolni tihoti zraka in pa nevtrudni pomoči iz bližnih vasí je perpisati, de ni vsa vas pogorela. Škoda je |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | Vedro ova ima komej 2 alj 3 maselce, vina naših bližnih krajov 3 do 6 poličev, ptujih krajov močniga vina 3 |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | svetovne, Velkovški prošt, dekan Tinski gosp. Belbič (Welwich). Pri vsih bližnjih cerkvah so zvonili, s hribov pa streljali. V Velkovec so |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Zaklanca, Verzdenca, iz Polhoviga Gradca, iz Podpeči, in iz druzih bližnjih sosesk ne bo težko stalo, kér po druzih opravkih pogostama |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | Vsih udov skupej nas je 152 bilo, ki so iz bližnjih in daljnih krajev skupej prišli. Njih ekscelencija, naš milostljivi škof |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | osebujnih poslopjih goré svetli gazi. Kaj mikavno je gledati z bližnjih višav te svitle plamene; popotniki, ki se vozijo po cesti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | to lepo In zhaſtitljivo svonilo tudi sa naprej Poſtojnſki in blishnim faram , ki ga s veſeljem poſluſhajo, doſti let Boshjo zhaſt |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſpet naſhel! “ Ne delajte tako neuſmiljeno ino neprijasno ſ' ſvojim blishnjim kakor ta brat, temuzh mili ino uſmiljeni bodite kakor ta |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | vidi. „Blagor mirnim, otrozi boſhi bodo imenovani. “ Mir ſeboj, s' blishnjim ino s' Bogam je naj rezhi blago na semlji. Kdor |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Jas pa vam rezhem: Kdor ſe nad ſvojim bratam ali blishnjim rasjesí, je ſodbe kriv, (saſlushi she ſmert. ) Kdor pa brata |
| Stric Tomaž (1853): | sreči izšlo. Še tisto noč zasede konja in dirja k bližnjim naselbinam, ljudi nabirat, da bi mu drugi dan begunke lovit |
| Spisi Krištofa Šmida (1883): | serca pride, tudi v serce ide — in sta bila kljub bližnjim nevarnostim vendar vesela in zadovoljna. Razun veronauka je podučeval vitez |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | na pomuzh klizati, inu njega zhaſt pogmirati. 2. Is svojem bliſhnem v'lubeſfni, per myru, inu dobri ſaſtopnoſti ſhiveti. 3. Po |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | nekar bistru nagledej: nekar oberve napovſdiguj: nekar mèſhèje is svojem bliſhnem okuli nahodi; ſakaj tu so ſnamena al ene preuſetne, al |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | ter nobenega k' prepiru napodshunta. Ta ima myr is svojem bliſhnem: perjaſnoſt is Bogam, inu svoje krayleſtvu v'nebeseh. Hodi ſa |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | od tega tvojega perpuſtè, koker de be myr s'tvojem bliſhnem kalil: odſtopi poprej od tvoje misle, de le zhaſt boſhja |
| Pozhétki gramatike (1811): | naravia: uni je védno jokal, ta smiraj ſmejal. Céci kashe blishno ſtvar, cela manj blishno, poſtavim: je n' aime pas ceci |
| Pozhétki gramatike (1811): | jokal, ta smiraj ſmejal. Céci kashe blishno ſtvar, cela manj blishno, poſtavim: je n' aime pas ceci: donnez moi cela, to |
| Genovefa (1841): | dalje huje prihajalo in nizh ni vidila pred ozhmí, kakor blishno ſmert. Krish, ki je sraven njé nad póſteljo viſel, je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | na déſno ſlran poloshiti in tako ſe móra preneſti v blishno hiſho ali kozho. 4. Tam ſe mora vſa obléka ſ |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | tih neisrezhenih obzhutljejih, de je videl, ni premogel ſtrahu pred blishno ſmertjo savolj dédove krive perſege is ſvojih miſel isgnati. Po |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | šol po deželi napraviti — z posebnim oziram na krajnsko in bližno primorsko deželo. (Na dalje. ) Imamo popolnama zaupanje, de bodo častitljive |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | zlezeva, hlapca pa vsiga kervaviga ino na pol mertviga v bližno taberno zanesejo, kamor tudi midva se podava. |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | duhovnikov je kmečkiga rodú, vsaki zmed nas ima domá žlahto bližnjo ali daljno, v kteri jih zna gotovo eden ali več |
| Blagomir puščavnik (1853): | noge zavezali, ga nasitili in ga na svojem vozičku v bližnjo vas pripeljali? Jaz sim tisti mla- |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | je vidil to nek drug kmet, ki hitro teče v bližnjo vas ljudi na pomoč klicat; berž je bila vsa vas |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | ni mogel; dva korenjaka ga tedaj nabašeta in neseta v bližnjo vas , kjer je v malo dneh spet tako okreval, da |
| Gozdovnik (1898): | prasnila mimo Fabijevih las. V eni minuti stojé že za bližnjo grmovino. Prežé in poslušajo. Slišijo kopitanje proč hitečega konja. »Ta |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | je skušal, da bi prav po lehkem prišel do premoženja. Najbliža pot se mu je zdela ženitev; ker je bil pa |
| Botanika (1875): | rastlino od zunaj v dotik. Nekoliko poslednje stopa tedaj v najbližje stanice, iz teh v sledeče in pride tako vedno dalje |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | tem dalo potolažiti, če bi cesar milostljivo njeno premoženje dal najbližnji Nežini sorodnici in pervi dediči, namreč gospodičini Fabíoli; pa da |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | lakote in sime umerli. Kako velika dobrota je tedaj ſolnze! Nar blishneji tovarſh in ſoſed naſhe semlje pa je luna ali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | 5 bukovſkih kmétov eden sa dru„gim, ki ſo naſhi nar blishneji ſoſédje, per sgo„rej imenovanimu Jakobu, Ferlanovo pinjo na |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | sréd svetá. (Dalje sledí. ) Šolske novice iz Gorenskiga. V naši nar bližnji sosednji, v Krajnji, so šole z vsimi stroški, razun |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | ki bi se bilo scer na Angleško peljalo , — ali nam nar bližnjim in ptujiga žita nar bolj potrebnim deželam na Krajnskim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | pokorjeni. Gorje tistim! kterih terdih serc ne ganejo solze siromaškiga bližnjiga. Ko sim vse to vidil, me prime starček za roko |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | se kaj uči, z komur bi zamogel sebi in svojimu bližnimu v nesreči pomagati ! To je naša dolžnost in gotovo Bogu |
| Ferdinand (1884): | srečna in zadovoljna, ker sta zamogla sè svojimi bogatimi dohodki bližnjemu več dobrega storiti, kakor popreje pri le pičlih dohodkih. |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | v premagane dežele ceste napravljali, in sicer kolikor mogoče na bližnjico ; zatorej so koj, ko so bili Norik in Panonijo z |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | zheſkiga predenja, per Materi fari v Loki. Vezh tkavzov in bljavzov ſtaroloſhke fare ſo hvaleshni sa saſlushik, ki ga dobivajo od |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | platno in dvojſhert (zvilih), kteriga jim loſhki tkavzi tkó in bljavzi belijo, dobro ſpod rok. Kashe ſe, de hozhejo goſpod Pihler |
| Robinson mlajši (1849): | žreblji, noži, škarje, igle; etu opet lonci — gernci, sklede — mise — bljuda, okrožniki — talerje; žlice, kleši, mehi, ročke — buče — verči ino druga |
| Kemija (1869): | Knallquecksilber, 470. Srebro živo, Quecksilber, 434. Sreš, Weinstein, 468. Sreš bljevalna, Brechweinstein, 468. Stahl, jeklo, Rohstahl, surovo jeklo, Cementstahl, žgano jeklo |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | maže je na enkrat dovolj. XVI. Poglavje. Bljuvanje ali kozlanje. Bljuvanje napada prasiče, ki so požrešni, in brez razločka vse pohlastajo |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | Za en lešnik maže je na enkrat dovolj. XVI. Poglavje. Bljuvanje ali kozlanje. Bljuvanje napada prasiče, ki so požrešni, in brez |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | zatožnim pismu, da tisti dan, ko je rajnca zbolela in bljuvati začela, ji je Ana oslajene vode napravila in dala. Ravno |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | prasiči prisilijo, da kašljajo. Ta lek obstoji iz treh granov bljuvne soli, ki se v 4 lotih vode raztopijo. Leto zdravilo |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | Vzemi 2 lota solitarja, 6 lotov glauberjove soli, 4 lote bljuvne soli, jih v štupo zdrobi in z medom v močic |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | gosposko suknjo obléčete. Vam pa nič druziga po glavi ne blodi, kakor tlaka in desetína. To vam je že oznanjeno , de |
| Deborah (1883): | mi stojí, Ko milo dete stiskam na srce: V nadlogi blodi deklica sirota, Trpeti mora, ker sem jaz jo ljubil. Prokletev |
| Zlata Vas (1848): | mogel nihče pozabiti, in čudne sanje so jim po glavah blodíle. 14. Ljudjé se zlo začudijo. „Kaj pa je, Balte? Gašpar |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | bi rekel, naše pameti, vzemite komu možgane, pa bo taki blodež ali pa top in slaboumen. Zdaj si lahko premislite, de |
| Valenštajn (1866): | Vsak slaven mož i vsak oblasten duh, Verjelo bi se blodinji vsakdanjej, Ka nejma vere v prostovoljno blagost, I stavi le |
| Občno vzgojeslovje (1887): | njegovo, ako hoče drugemu dobro; s tem pa ravno kaže blogohotnost za svojega bližnjega. Iz blagohotnosti izvira ljubezen do bližnjega; ta |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Bistrici nad Kamnikam, za čubežen in žeblje. 2. Gosp. L. Blumauer, remenar v Ljubljani, za konjsko vprego. 3. Gosp. Breitenlahner, nožar |
| Kemija (1869): | Sol krvolužna rdeča, rothes Blutlaugensalz, 426. Sol krvolužna rumena, gelbes Blutlaugensalz, 426. Sol morska, Meersalz, 407. Solotvor, Halogen. Sol ščavna, Kleesalz |
| Kemija (1869): | Salpeterplantage, 405. Sol kamena, Steinsalz, 407. Sol krvolužna rdeča, rothes Blutlaugensalz, 426. Sol krvolužna rumena, gelbes Blutlaugensalz, 426. Sol morska, Meersalz |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | števil 12 in 21; m je skupna mera števil amx, bmy, cmz. Števila, katera nimajo razven 1 nikakeršne druge skupne mere |
| Gozdovnik (1898): | Velikiorel, ta pa Treskavec,« odgovori Benito namesto vprašanih. »Ali pa Boaroz in Pepo Dormiljon, kakor nama beli pravijo,« dostavi prvi golijat |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | posebejo , jarinje pa poleshejo. Dobro poratajo na njih; selje (kapuſ), bob, konople, grahorka sa seleno pokoſiti. V gorkih krajih bi bilo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | en kmet zmerznil, ki je bil piján. Pijance svariti, je bob v steno metati, torej s pijanci nečmo nič opraviti imeti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | mislim, de tudi takim kerčmarjem pridgvati, se bo tudi reklo: bôb v steno metati. O. Kaj je ljubezin ? Nekod so se |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | pa ima divjiga risa. Pijance svariti se pač res pravi: bôb v steno metati. Na Šentjanžev večer star žganjopivčik tako pridno |
| Zlata Vas (1848): | ne samo verte in polje siromašnice obdelovati, žito, zelje, repo, bob, solato, krompir, lan, konoplje, i. t. d. nadelovati, ampak tudi |
| Robinson mlajši (1849): | bob — vlaška répa podzemljica zemljak! Vsej ravno tako rase, kakor ste |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | tega mesca za poslanca izvolili. Draga „Slovenija” kaj se trudiš bob v steno metati? ! Zastonj je vse tvoje prizadevanje — volili bojo |
| Zlata Vas (1850): | Že Ožbé jim je velikokrat to nepobožno vpitje očital, pa bob je v steno metal in premalo so ga čislali. Zató |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850): | se zavolj težke zemlje krompír dobro ne obnaša, je — zraven bôba — pésa nar rodovitniši in nar navadniši sadež na prahi. V |
| Kemija (1869): | Iz sočivne moke, na pr. iz leče, graha, boba i. t. d. se ne dá kruh peči, kajti v |
| Botanika (1875): | sočivja, kakor iz graha, iz leče, iz grašice in iz boba, se pa na tem spozná, da so njegova zrna povrh |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | s ſozhivnim ſemenam smeſhati ne ſme, namrezh ne s graham, bobam, grahorizo i. t. d. ; ampak gnojenje mora v eno, ſéme |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | z razbeljenim putram polite ob postnih dnevih kuhani leči ali bobu pridenejo. Poparjeni gresovi cmoki. Zmešaj med tri maselce gresa tri |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | Včasi se pod repom bobu ali špehu podoben izrastek napravi. Leta izrastek se mora noter |
| Botanika (1875): | edinega plodovega lista, kterega se na šivu držé semena (stročnice; bob, grah). 3. Mehurek (folliculus); več malih strokov stoji večidel po |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | nekaj korakov in pregledati so morali vso gladino. Naenkrat vzklikne Bôb poln veselja; njegovo bistro oko je ugledalo ob bregu prav |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | dečka in slišal njegovo pripovedanje! Pa tudi sam je zamogel Bôbu dati veselih poročil. Patricij O'Niel mu je poročal o srečnem |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | latinskem plenus, n spremenjen v r). V rumunskem jeziku, po Bobbovem slovniku „Dictionariu rumunese lateinesk si ungarese”, se te imena tako |
| Zoologija (1875): | Catalpa 144. Bilnica 118. Bisidija 114. Blušec 154. Bob 157. Bobek 157. Bobovnik 143. Bob volčji 158. Boletus 114. Boljka 118. |
| Najdenček (1860): | prav ljubezni polnim tolaženjem in prigovarjanjem v usta rinila. En bobek je uboga Nežka požerla, pri drugim ji je pa poterpljenja |
| Najdenček (1860): | prebernila in rekla, da hoče raj voženk piti kakor te bobke jésti, in je stekla skozi vrata. Jez sim vidil, kako |
| Najdenček (1860): | začel pervi zdravnik, če kaplic ne vzamete, pa morate saj bobke (pilne) vzéti! ” Nežka se je zastonj branila; mogla je bobke |
| Najdenček (1860): | bobke (pilne) vzéti! ” Nežka se je zastonj branila; mogla je bobke vzéti. Gospa sama jih ji je z vso ljubeznijo in |
| Najdenček (1860): | zdelo, da je s takim zatajenjem same sebe kaplice in bobke požerla. — „Nežka,” je začela nevoljno, „slabo si se obnašala. Doktorja |
| Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881): | Kakor vidim, umeješ si na svoje rokodelstvo, kakor zajec na boben; napihniti znaš mehúr, a napolniti ne; imaš lonec, a ničesa |
| Divica Orleanska (1848): | je vse otéla iz pogube! Dünoa. K orožju, daj! Rožljajte! Bobne bíte! Vse trume v boj, na noge cela Francja! |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | zhaſtjo ſkrinjo savése prenèſli. Raslega ſe glaſ péſem, trobent ino bobnov, — neisrezheno veſèlje je bilo. Ker je bil David tákoſhen, ino |
| Fizika (1869): | sé sirupom, na njih visečim. Spravi se vlažna tvarina v bobnu podobne posode, ki imajo kakor sito luknjaste stene, in potem |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1874): | Hrena, ki bi bil toliko za poslanca kakor zajec pri bobnu, ga je vrgel sam v koš, in namesti njega nasvetvval |
| Zoologija (1875): | in 6 kotnjakov. 4.0.2.0.4./4.0.2.0.4. = zobovje bobrovo. Ničle tukaj pomenijo, da bober nema očnjakov. Udje so jako različni gledé podobe in dolgosti |
| Robinson mlajši (1849): | tako potrebno ni. Ve vsakem tejdni jeden den, ino to bobi sobota, ostánem pri sirovih jedeh, s kterimi sem se donine |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | De ste prešiča zadavili; Dajte klobasíco! Ti trančaríi se pravi: „Bobljanje”, ali: „hodijo bobljàt. ” J. |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | zadavili; Dajte klobasíco! Ti trančaríi se pravi: „Bobljanje”, ali: „hodijo bobljàt. ” J. |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | 1848. Juri Gajer, poslanec iz Mirne. Slovenske navade. (Kaj je „bobljati? ”) Med več druzimi smešnimi navadami imajo krajnski otroci po nekterih |
| Blagomir puščavnik (1853): | iz verta. — Komaj pride v bližnje mestne ulice, kar zasliši bobnanje, in množica ljudi vre kupama tje, od koder se boben |
| Viljem Tell (1862): | na gore. ) Svoboden dom postavil nam je Bog. Čuje se bobnanje; ljudje prinesejo klobuk na drogu; klicar gre za njimi, za |
| Naravoslovje alj fiziko (1849): | neke kože, ki jo bobnarsko kožo imenujemo. Leta koža krije bobnarsko jamo, v kteri se znajde zrak, ki se po neki |
| Naravoslovje alj fiziko (1849): | po neki luknji iz ust vedno ponavlja. Kadar zrakovi mahleji bobnarsko kožo zadenejo, se koža stresne, mahljati začne in prijete mahleje |
| Naravoslovje alj fiziko (1849): | jami so neke košice, kterih perva kladev je srašena z bobnarsko kožo, in stoji na drugi košici, na naklu; naklo je |
| Naravoslovje alj fiziko (1849): | ga pelje po ušesni poti do neke kože, ki jo bobnarsko kožo imenujemo. Leta koža krije bobnarsko jamo, v kteri se |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | more vloviti, se poverne car serdit nazaj, ukaže oni trenutek, bobnati občeniti marš, |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | 51. V Ljubljani v sredo 25. junija 1856. Ivanu Koseski-mu. *) Bobneti čul strahòtne sem gromove, Tulečih sap razdraženo vihranje, Plamečih strel |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | otrésa Val iskre vodé. Kaj v mlinu ropoče, Kaj zmaja, bobní? Koló, glej tam vróče V króg kamne podí. Spod kamnov |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | bila oborožena, eden izmed njiju je bil nedvomno odličen poglavar. Bôbova mati je šla sredi med ženami in je tudi imela |
| Zoologija (1875): | na vsaki strani 1 očnjak in 6 kotnjakov. 4.0.2.0.4./4.0.2.0.4. = zobovje bobrovo. Ničle tukaj pomenijo, da bober nema očnjakov. Udje so jako |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | davi je že na njivi, ino se ni ganila domu. “ Boc ji reče: „Slišiš, hči! le mojih dekel se derži, ino |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | ni naj manji vaše dékle. “ Ko je bila južna, pokliče Boc Ruto, ino |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | S čem zaslužim doseči tako milost per vas, jaz ptujka? “ Boc reče: „Že vem vse, kar si svoji taši storila po |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | ravno po Bocovi njivi, moža pošteniga ino bogatiga. Ko je Boc k ženjcam prišel, jih vpraša rekoč: „Kdo je ta lavkeška |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | opasal in pod plašč v pas skril tudi malo krivo bodalce najboljšega jekla, kakor so bila le na Jutrovem v navadi |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | preprežene škite, srednje dolgosti sulico kratko krivo sablo in majhino bodalice. Kako je to, da je bilo tih malih možičkov vsih |
| Zoologija (1875): | tipalnice, pipalke, čeljusti, sisalca, potem krila, noge, plavute in raznovrstna bodala. In vsi ti deli kažejo toliko spremembo in čudovito primernost |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | ni videl. Zgodilo se je, kakor se je bal: morilno bodalo je zadelo kost in ranilo njeno odejo; tako se je |
| Gozdovnik (1898): | povse zanesti se na ta dva? « »Baraha je bandit, čigar bodalo je okusilo že marsiktero rdečo kapljico. Oročej sicer pravi, da |
| Gozdovnik (1898): | Ivan pa Jose ustopita. Prvi kaže okrvavljeno bodalo, ter dvorezno klino, brisajoč jo s svileno odejo zibeli. »Je-li |
| Gozdovnik (1898): | je bil že spravil; zdaj se napravi, utakné k sebi bodalo ter dé odločno: »Grem pa jaz z vami! « Tiburcio stopi |
| Ferdinand (1884): | ter umorili malega, zalega grofiča Ferdinanda sè strupom ali pa bodalom. Oj kako črno dušo in zlobno srce krije vaša zala |
| Gozdovnik (1898): | pa je s prsta tvoje matere, ko … je … umrla pod bodalom le-tega moža. « »Ali na vaše povelje! « zapeni se Kučilo. »Nisem |
| Gozdovnik (1898): | delalo neprilik. Spravita jo v stransko sobo, seznanita jo z bodalom, pa dobro in gotovo, zato bo pa vse vajino, karkoli |
| Kemija (1869): | dobimo cijan v podobi plina brez barve. Plin ima hud bodeč duh in zažgan gori z lepim plamenom, rdečim kakor breskov |
| Botanika (1875): | narobe srčast, podoba 91. (zajčja deteljica), špičast, prišpičen, ostnato špičast, bodeč. Pri dnu ali pri spodnjem koncu je list mnogokrat zarezan |
| Genovefa (1841): | hvojam vſe puſtil, de imájo sverine gôjsda pod njimi prebivaliſhe. Bodézhe brinje imá tudi ſhe po simi préſne, viſhnjeve jagode, de |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | in kosja ſlina je nar hujſhi ſtrup sa drevje, torej bodézhiga ternja okoli dreveſ navéshi, ſhe boljſhi pa ſtoriſh, zhe sraven |
| Zlatorog (1886): | obràz je, ko iz sobe Stopil zopet je s krčmárko Boder, srečen, prerojèn! Jerica pa, ljubo dete Zrla je kot mlado |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | potresene; drevesa so se kviško dvigale z divnim cvetjem posejane; bodre serne so v svoji radosti po ravnini skakljale, in pevči |
| Zlatorog (1886): | nad vódo góspica po leti. In plesálci, to so dečki bodri! Svetločrni dičijo jih kodri, Bledo lice, jasno jim okó je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | letu Slovence povsod obiskal; bi vse kraje obletel, kjerkoli živé; bodi na zili ali Dravi, na Savini ali Savi, na Muri |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | ložeji ji potem merzla pijača škodje. Spridena klaja kakoršna si bodi je živini škodljiva ; zató nej kmetovavec tudi vedno na to |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | mi prav serčno želéli, de bi učiteljski stan, kjer koli bodi, po vrednoſti plačan bil. Če tedaj plačila za deželske učitelje |
| Zoologija (1875): | Najbolj znane vrste so: Turban (Cidaris imperialis) z debelimi, kijastimi bodicami neenake velikosti, ki so belo in vijoličasto pisane, na konci |
| Zoologija (1875): | Echinus) so krogljasti, polukrogljasti ali srčasti, posuti so grbicami in bodicami, kojimi se počasi plazijo po dnu morja. Na spodnji strani |
| Zoologija (1875): | jim je po vrhu pokrito z apnenimi pločicami, večkrat tudi bodicami nasajeno, zato jih tudi iglokožce (Echinodermata) imenujemo. Gibljejo se pomočjo |
| Zoologija (1875): | rudeče. Navadni morski ježek (Echinus esculentus), pod. 216, z neenacimi bodicami, ki so pa v podobi odstranjene, vide se pa luknjice |
| Botanika (1875): | vidijo kakor okrogli mehovi, ki imajo mnogokrat prav mične male bodice, mozóle ali bradavice na sebi, in ki na nekterih mestih |
| Zoologija (1875): | njim obkladajo gredice po vrtih. Bodici (Murex) odlikujejo se z bodičastimi izrastki, s kojimi je hiša nasajena. V sebi imajo mehurček |
| Občno vzgojeslovje (1887): | to z vzvišenimi znamenji. Najnavadnejši tiskani rokopis je Klein-ov z bodičastimi pismeni. Pri tem se razpostrè papir na kako mehko podlago |
| Stelja in gnoj (1875): | raznoterim dračjem preprežejo obširne prostore. Zmíraj dalje sega trnje in bodičevje in taka goščava je zadržek, da ni ne izdatne paše |
| Stric Tomaž (1853): | je čez vse čertil, bodisi zavolj njegove vere in nepokornosti, bodisi pa zato, ker ga je nekaj dni nenavadno veselega čutil |
| Stric Tomaž (1853): | dobiti, gre nad Tomaža, ki ga je čez vse čertil, bodisi zavolj njegove vere in nepokornosti, bodisi pa zato, ker ga |
| Občno vzgojeslovje (1887): | meri na to, da se zabrani prepir. Pravo je nastalo bodisi vsled izrečnega dogovora, bodisi vsled tega, da se je človeška |
| Občno vzgojeslovje (1887): | sledeče: 1. Prvine naših misli so predstave; te pa izvirajo bodisi neposrednje, bodisi posrednje iz nazora. Prvi pogoj razumovega razvitka je |
| Občno vzgojeslovje (1887): | tega, ker je otroška duša omejena uprav le na reprodukcijo bodisi v predstavljanji, bodisi v dejanji. „S tajno močjo, kateri se |
| Občno vzgojeslovje (1887): | se zabrani prepir. Pravo je nastalo bodisi vsled izrečnega dogovora, bodisi vsled tega, da se je človeška družba molčé sporazumela. To |
| Občno vzgojeslovje (1887): | Prvine naših misli so predstave; te pa izvirajo bodisi neposrednje, bodisi posrednje iz nazora. Prvi pogoj razumovega razvitka je tedaj pazljivo |
| Občno vzgojeslovje (1887): | otroška duša omejena uprav le na reprodukcijo bodisi v predstavljanji, bodisi v dejanji. „S tajno močjo, kateri se ustavljati ne dá |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | bi se nezmérna večína Slovanov kteremu teh treh narečij vkloníla , bodi si tudi, da duh velike gomote téla vlada in vodi |
| Valenštajn (1866): | svetu, Ki vam udan je, ki raduje vaše Okó, i bodi si, ker vam je nov. Tekla. Da, res je, marsikaj |
| Botanika (1875): | vseh drugih rastlin. Glive rastó povsod tam, kjer organske snovi, bodi-si rastlinske ali živalske, gnjijó in se po kemijsko razdevajo; one |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Ti ſi shiva podoba nar ſerzhnejſhi ljubesni, ker ſvojiga blishniga, bodi ſi kdorkolj, v ljubesni s rozhizami objameſh, in ga ſvoje |
| Pozhétki gramatike (1811): | xion, ction. Apprehension, ſtraſhlivoſt, sapopádenje, dimension, poméra, ſtega; convulsion, savianje, bodlaj, boshjaſt; ascension, gorihod, idr. Attention, pàsenje, condition, ſtan, bitje, ſtanje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | marsiktero neumno ravnanje pri boleznih zatèrlo. Prebivavci na Kolpi zoper bodljaje eden druziga na nevarno vižo gazijo, drugot zoper zlatenco na |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | tako gotovostjo, da se je vsako zerno nasadilo na šivankino bodljiko. |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | je imela neizrekljivo rada; v njem je čestila uže svojega bodočega gospodarja in grofa. Necega dnè je sedela Marjeta poleg krasno |
| Občno vzgojeslovje (1887): | predmet v resnici pred nami. Vsako poželenje meri na nekaj bodočega, t.j. vsako poželenje teži po nekem, česar v tistem hipu |
| Občno vzgojeslovje (1887): | po smotru vzgoje je zavisno od odgovora na vprašanje o bodočem namenu gojenčevem. Tu je treba najprej določiti, kaj terjajo obitelj |
| Občno vzgojeslovje (1887): | kreposti, ki izvirate iz teh vzgojnih vplivov in ki naznanjate bodočo moč volje in značajnost. 3. Mnogostransko hotenje in delovanje zeló |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | ne sme strašiti krivična preteklost, ktera je bila podlaga boljši bodočnosti; saj bo enkrat tudi prihodnost preteklost postala. Le zvesto in |
| Šola v boju proti pijančevanju (1898): | uslužbencev, morajo se vsi brez izjeme vzdržati vsakoršne opojne pijače. Bodočnosti čaka naloga, da bodo pijači udane osebe potom zakonodaje nadzorovane |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | vráshe; jima tedaj rèzhe: „Islága je boshja rézh, le ſam Bog vé, ali kàj naſhe ſanje pomenijo, ino káj; pa vender |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Jesuſu k' nogam ſzhéne, ino rezhe: „Moj Goſpod ino moj Bog! ” Jesuſ je perſtavil ſhe beſede, ki ſo sa vſe zhaſe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | nadlogo si naklonil, sim vunder ljubo živinco sosédu otel, in Bog mi bo že dal, de bom pregledal in ozdravil”. Tako |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | nekaj môli za-se, Preden liti se začne! Dregni veho stran! Bog ohrani stan! Hlapno vrê v obok naprave Reka rude žarorjave |
| Divica Orleanska (1848): | ki so za mene bili, Ki proti meni, odpušanje vsim; Bog milost mi je skazal, in beseda Kraljeva moja perva bodi |
| Divica Orleanska (1848): | je skazal, in beseda Kraljeva moja perva bodi – milost! Ljudstvo. Bog živi kralja Karla dobriga! Kralj. Po Bogu le, nar višjimu |
| Divica Orleanska (1848): | zdaj in zdaj Razbasati se zna kervavo strašno. Voglarica. Pomozi Bog! Ji, sej je bil sovražnik Že ves pobit in raztepen |
| Maria Stuart (1861): | plašč ga vzemi svoje milosti. Mortimer (poklekne z eno nogo). Bog naj živi gospo kraljico mojo, In sreča, slava naj ji |
| Oče naš (1885): | kar pripoveduješ? “ je rekla; „ali je mogoče, da naji je Bog tako obilo obdaril! Ménart pomisli, najini sinček je krščen — in |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | Syn, sveti Duh, v'Boshji naturi one So en edini Boh. v'Mogozhnosti, v'Modrosti, v'Lepoti, v'starosti, v'Zhasty |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | me: te zhaſtitluvi titl J. N. R. I. noi obareime Bueg Abraham Isak Jakob Amen. Tv dovi donkenje je pa kaker |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | N: noi spet tota diesh pomai Bueg Ozha † Bueg Sin † Bueg Sveti Duh † fpa merkei da Ame Knaporazhashtomi shelmi boda taku |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | tu bras use smote inu dati oſtanash kaker je tabe Bueg stvarov inu dase ti menei pokoren skashah? Jas N. N. |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | shrift pravi al bota vi vero jemeli? bovi gore praſtaulali? Bueg je ta venzhna resniza nanju mi mormo upati: on boda |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | na talesi h' tomi pomai mene Bueg Ozha † Bueg sin † Bueg S. Duh † jas N. vas monam inu sarotim noi isbodram |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | ti skues te molitve saduebou: naiprei ti morash varieti, da Bueg guishno sakateromi pomaga: kader boda prosham: sai on sam pravi |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | ti prei bonov ujemeni boshiomi noi bodi vpokoji inu shegneite Bueg Ozha † Bueg sin † Bueg Sveti Duh † Amen † † † Konz. |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | zhier si useu N. N: noi spet tota diesh pomai Bueg Ozha † Bueg Sin † Bueg Sveti Duh † fpa merkei da Ame |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | tebi sheni sheni sheni noi permoreite Bueg ozha † Bueg sin † Bueg Sveti Duh † Amen. Sdei shebrei klazhe inu |
| Biblia (1584): | Sakaj tedaj vy preſtopate Boshjo Sapuvid, sa volo vaſhih Poſtau? Bug je sapovédal: Ti imaſh Ozheta inu Mater poſhtovati: Kateri pak |
| Sacrum promptuarium (1695): | nashli, rekozh: Ah prijatelj! Sakaj molzhite? Kadar sakihnem, vſij pravite, Bug ti pomagaj: Sdaj ſim v' vekshi potrebi, inu obeden nerezhe |
| Sacrum promptuarium (1695): | pomagaj: Sdaj ſim v' vekshi potrebi, inu obeden nerezhe, Juri Bug ti pomagai? Oni ſe ſò niemu ſmeiali, inu dialli, Juri |
| Sacrum promptuarium (1695): | pravi: Honorabile conubium in omnibus, & thorus immaculatus. Inu ſam G. Bug ima dopadeine nad taiſtomi, kadar ſe lepu glihaio. In tribus |
| Sacrum promptuarium (1695): | grevali, sakaj bote dobru na dushi imeli, katiru vam daj Bug Ozha, Syn, inu S. Duh. Amen. |
| Sacrum promptuarium (1695): | bote enu dobru, inu ſrezhnu lejtu inmeli, sakaj ſam G. Bug vam sapovej, inu oblubi. Honora Patrem tuum, & Matrem tuam, ut |
| Sacrum promptuarium (1695): | oblubem de bote enu dobru lejtu imeli, sakaj bo G. Bug vmej vama. Sa Sakonski gredo Vduve; ali imate N. N. |
| Sacrum promptuarium (1695): | ſe netoshite zhes vaſh ſtan v' kateriga vaſs je Gospud Bug poſtavil temuzh ſpumnite na beſſede S. Duha, kir pravi: Labores |
| Sacrum promptuarium (1695): | in pace. Katire dusho Angeli ſo v Nebeſsa nesli. G. Bug vam daj tudi to gnado, katiro bote doſsegli, aku ta |
| Ta male katechismus (1768): | ſatu, de be se spomin derſhal, neli kedaj je Buh Ozha po dellu svojega stvarjenja pozhival, temuzh tudi, de je |
| Ta male katechismus (1768): | pozhival. Nakajſeno viſho se ima Buh prov lubiti? De se Buh uſſellej vezh, inu bel lube, koker uſſe stvary, ja vezh |
| Ta male katechismus (1768): | dellu svojega odreshenja v' Marij pozhival. Nakajſeno viſho se ima Buh prov lubiti? De se Buh uſſellej vezh, inu bel lube |
| Ta male katechismus (1768): | Osebistva, ali Pershone, katire se imenujejo: Buh Ozha, Buh Syn, Buh S. Duh. ſakaj je pak le en sam Buh, inu |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | ti en greshnek, tok nezhmajnvonder le upaj, ſakaj Buh je miloſtiv, de se le tvoje upanje v' pravi pokuri |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | krotke, koker je on sam krotak. kolkajn hudega preterpy sam Buh od hudobneh, inu movzhy, inu she dobru ſtury, de be |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | Buh je ſveſt, katirega svojeh obetov nekol nagreva, inu da v' |
| Praemium sa male otrozhizhke (1810): | Pr. Kdo bo naſs greha varvu? Od. Buh Ozhe nebeſhki. Pr. Kdo nadlog? Od. Tudi Buh Ozhe nebeſhki |
| Praemium sa male otrozhizhke (1810): | varvu? Od. Buh Ozhe nebeſhki. Pr. Kdo nadlog? Od. Tudi Buh Ozhe nebeſhki. Pr. Vlsega hudiga ? Od. Tu bo ſhe le |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Ozha nash zheshzhana. Ta peta Kolzhanza. 5. Oh napramagani magozhni Bveg Saboth jas bogi grieshni elantni zhvovak se perporozhim inoi saklenam |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | sviet shues ogin Amen. 6. SHEBRANJE. O usiga magozhni venzhni Bveg Gospued nabeshzhi Ozha; polei na moje nadluje noi potriebo bueshtvo |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | ne Bveg † Ozha Bveg † sin Bveg S. † Dvh Amen. TA 29. KAPITL. Tvje sadoro srezho pershpili |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | kamen obdreshi ti tvoi pvamen kaker Jesvs svoje jeme pomai Bveg † Ozba Bveg † sin Bveg † S. Dvh Amen. Potam ana taka |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | 32 stemi lietami vmerv inv pepiev gratov tv pomai mene Bveg te S. mosh katieri je smert stverov nadravesi ta S. |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Ozhci nash zheshzhana. Ta shterta Kolzhenza. 4. O sveti. Navmeriozhi Bveg jas bogi grieshni elantni zhvovak se perporozhim |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | inv spvevi te S. Krish † kaker je shrok nakateram je Bveg to grenko Martro terpov: Shegnei ta me nes inv spvvi |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | zhasno shivlenje inv tv venzhnv vesele katiere si ti o Bveg naenei ohlvbov inv prosimte o visoko vriedni nabeshzhi Krall daimijo |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | bodi ti o Jeshvsh moja sreszha tv pomaimi Bveg † ozha Bveg † sin Bveg † S. Dvh Amen. Vtvjah deshjelah pomaimi stvojo mozhno |
| Ta male katechismus (1768): | SS. ſakrmenti v' zhasti derſhati? Pervezh ſatu: Ke so od Boga, inu Kristusa G. nashega, v' novemu testamentu noterpostavleni. Drugezh. Ke |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | folka, temuzh ſi perſtopila k' ti nadlugi pred oblizhjam naſhiga Boga. Evangelium S. Joannesa na 19. Poſtavi. V' Taiſtimu zhaſſu: je |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | dnarje skrite imeli pa rezi knjem: pridita sa kmena skues Boga pridita sa vboshjomi jemeni bras usa strahu noi shkode nadushi |
| Divica Orleanska (1848): | se mu Clo pekla brezdno klanja trepetaje! Svetnica ona, od Bogá poslana? – V prekletim kraju je skovano bilo, Pod coperskim drevesam |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | ga ovadile za Korošca. Oče ga povprašajo rekoč: „V ime Boga! Pod mojo streho hočete prenočiti? Radi Vas vzamemo v gostje |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | vstal od smerti, kakor je rekel, aleluja! Prosi za nas Boga, aleluja! V. Veseli in raduj se, devica Marija, aleluja. O. |
| Valenštajn (1866): | sami bi gospodováli. Zarotba je to, osnovana skrivàj. Krčmarica. Za Boga presvétega! Zarotba tedàj? Potem pa gospôda plačati mogli ne bodo |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | trudil. Ni še slišala od enega, troedinega Boga, ne od Boga Sina, ki je zavoljo ljudi človek postal. Neznana jej je |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | naj bo hlapec ali delavec, pri vsakem delu lahko na Boga misli in na njegovo plačilo, ter tako upanje v sebi |
| Ta male katechismus (1768): | notshe „Zirkuv ſa svojo Mater imeti taiste nabo tudi Bogu ſa svojega Ozheta imel. „Matth. 18. Kaj je Upanje |
| Ta male katechismus (1768): | perseſhe: katire Boga kovne, ali svetnike shentuje: katire se s' Bogam, s' Kriſhnem ſnamenam, ali skus Kristusovo smert, inu S. Reshno |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | Neham inu semló, na enim ſhpotlivim trami ta Şrędnik med Bogam, inu ludmy, ta Odreſhenik tiga ſvęjta, ta edino rojeni Şyn |
| Praemium sa male otrozhizhke (1810): | mi odpuſhamo naſhim doushnikam. Pr. Imamo pa mi dugóve pred Bogam ? Od. Ja! Pr. Kadaj pa? Od. Kir mi grehe dellamo |
| Genovefa (1841): | roko podá in rêzhe: „Dobra moshá! Vama ſe imám sa Bogam naj pred sahvaliti, de s ſvôjim otrokam ſhe shivím. Ti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | v tèsnih, sparčnih čumnatah , mi kmetje se pa pod milim Bogam po zdravi sapi obračamo, in se terdiga dela deržimo, zató |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | alj ta je unimu odgovoril rekoč? „Kteri človek pod milim Bogam je v stanu nas premagati? Mi smo vajeni ptuje dežele |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | Veršacu, zakaj tudi tukaj človek nehotoma popeva: Pod velikim tukaj Bogam Breztelesni bit želim, Čiste sape sred mej krogam Menim, da |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | Spominski izreki za vsak dan mesca. 1. Z Bogam vse začni in z Bogam vse končaj; Tak' lepo življenje |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | vsak dan mesca. 1. Z Bogam vse začni in z Bogam vse končaj; Tak' lepo življenje da ti večni raj. 2. |
| Blagomir puščavnik (1853): | ti moral povedati, da boš na vse pripravljena. Ostani z Bogom in moli za me! ” Vitez omolkne. Solze ga polijejo. Vitezmja |
| Oče naš (1854): | z milostjo Jezusa Kristusa najhujšega zlega, greha, očistiti, se z Bogom spraviti in zgubljeni mir, zgubljeno milost božjo in upanje večnega |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | pokazili, Čern naj jim obraz pred svetom Božjim, Pred resničnim Bogom samim bodi! Boter botra svôga v sodbo tira In lažnjive |
| Maria Stuart (1861): | pot k zveličanju. Melvil. Umiri serce. Živa, sveta želja Pred Bogom je v potrebi to, kar djanje. Trinoštvo veže le roke |
| Viljem Tell (1862): | so vredni, In tako združeni družinsko reč Prevdarimo in z Bogom sklenemo. Staufaher. Prav tako! Dajte vrlo mi desnico In tudi |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | strašno ječo pahnila. O da bi vsaj milost našel pred Bogom! O da bi mogel posvariti vse ljudi, naj nikar ne |
| Zlatorog (1886): | mánoj mílil se ne boš. »Oj z Bogom, Janez, z Bogom mi! « To Anka dé in ga pustí. A lovec gre |
| Zlatorog (1886): | rož, »Pa z mánoj mílil se ne boš. »Oj z Bogom, Janez, z Bogom mi! « To Anka dé in ga pustí |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | Bog hudo kaznuje, dobro plačuje. Nikari se ne hudujmo nad Bogom, kedar vidimo, kako da zatira hudobnež pobožnega in se tako |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | shnega: prad buegam noi prad tiem svietam: damenei antuart dash al daſta noi |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | inu skues bondlenje k' Meshnik na outarji prad praviem shiviem buegam opravla? k'ta prava shiva sina boshija v' te kruh |
| Sacrum promptuarium (1695): | viſoku zhaſti vrednem Maſhnikom, dokler ſam S. Duh sapovej sa Bugam ner pervu Maſhnike zhaſtiti rekozh: Honora Deum ex tota anima |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | noi shebrei to ozhitno spuved inu sposnei tvoje falarje prad buogam nabeshzhim ozhetam: inu prad |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | vrednega moža, kteri se je spet k častju starih naših bogov obernil, kakor sem se iz njegovega pozdrava prepričal: Ostanite, ostanite |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | s svojimi očmi, kako je preklela Peruna in vse mogočne bogove, in se dala kerstiti. Drugi dan se je omožila z |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | žensko čudovite učenosti in olike, ki prav iskreno časti domače bogove in geniju cesarjevemu dan na dan daruje. „O, jo že |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | próſti vól'jo véro in poſtáve, Ak pa naklónijo nam ſmèrt Bogóvi, Manj ſtráſhna nózh je v zhèrne sêmlje kríli, Ko ſo |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | ne pod klicarjevo kladvo, pod kovaško kladvo sem je spravil. Bogovi in boginje — vsi so razbiti in stolčeni. Kako bedro ali |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | zelenih livadah pa nektar**) serka. O da bi mi pač bogovi kmalo poslali tisti dan, ko se bom jaz, tvoj najponižniši |
| Lohengrin (1898): | v komnato Ortruda v divjem navdušenju plane po koncu. ) Ortruda. Bogóvi silni! Pomagajte osvéti! Kaznujte jih, ki vam tvoré nečast! Okrépite |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | kruh v tem, de so iz letanja ptičev in drobú bogovam v daritev zaklane živine prerokvali. Zdravi drob so deržali za |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | očividen vzrok, da naj dá premoženje pervi njeni žlahtnici, ki bogovom služi, bi me prej ko ne ubogal. ” „Kako nek misliš |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | ubožica pretekli večer mimo potoka, kjer so nejeverniki imeli svojim bogovom v čast nesramne gostarije; vabili so jo, da se udeleži |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | eden teh bratov, ko je videl, da je bratov dar bogovom ljubši, ga na polje speljal in ga tam ubil, kakor |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | večkrat v revo svojih bratov v Egiptu mislil, ino k Bogo molil. Ves v to zamišljen zagleda na enkrat v germu |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Ana pride. Vdova per ſhtiri in oſemdeſetih letih je bila. Bogu je ſlushila vſe ſvoje dni, velíko molila, terdo ſe poſtila |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | naj lepſhi dar je ta Bogu! V' ſkuſhnjavah tudi vi ſtorite tako. 19. Nedolshni Joshef v' |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | in vino poſtane ſhe dan donaſhni na altarju, o zhudo! Bogu nar perjetniſhi dar; satorej ga mora zhlovek le po pameti |
| Divica Orleanska (1848): | družico ženska možu; Spolnivši kar priroda ukazuje Kar lepši služi Bogu in nebesam. Ko bodo dela Boga tvojiga, Ki te je |
| Tine in Jerica (1852): | ga ne poznam. Tine. Dosti, de je ubožno. Ubogim podeljeno Bogú je posojeno. Sej vender vemo, pravi Tine nadalje, kdo je |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | ne da dopovédati. Po kratkim pogovoru reče gospod Jeličnik: »Samo Bogu in za njim blagimu mladenču imam svoje življenje zahvaliti. Ne |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | slabo poželenje, ki se je srca polastilo in nas ovira Bogu zvesto služiti? |
| Zeleni listi (1896): | še včeraj sem pomislil s strahom na to. A, hvala Bogu, danes sem se odločil«. »No, kaj želiš torej biti? « »Vojak |
| Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): | grešil. Daj mi milost, da bom spolnoval Božjo voljo in Bogu služil v gorečnosti in udanosti. Tvoja moč naj ostane zmiraj |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | spraberniano grata, skues tu jas vam sapoviem permoimu inu vashemu buegi jeshushu Krishtushu! da vi mojo volo do- pou- |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | tebe Sarotim hobermon per buegi Abraham † per buegi Isak † per buegi Jakob † da tabe nanam pokoja doklier se naperkashesh natam kraji |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | shkode nadushi inu na talesi tu jas vam sapoviem per buegi ozhetu † inu per buegu sinu † inu per buegu svefomi Duhu |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | sarotenje. Jas N. tebe Sarotim hobermon per buegi Abraham † per buegi Isak † per buegi Jakob † da tabe nanam pokoja doklier se |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | guautnomi inu nai mozhneishomi jemeni boshjomi inu pertomi nai vishomi buegi inu per nia svetomi jemenu AGLA † ALFA † AFRA † da vi |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | drugi Zbong al sarotenje. Jas N. tebe Sarotim hobermon per buegi Abraham † per buegi Isak † per buegi Jakob † da tabe nanam |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Jas N. tebe sarotim ti Ziperjanishi hober Mon: pertam shivam Buegi inu per tam zhovieshzham mesijasi inu per vsei niegovei obvaſti |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | sapoujem pervashomi moiſtri Bogu ozhet † noi Bogu sinu † inu per buegi svetomi Duhu † jes vas sbodram inu permoram skues ta Gospueda |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | sapoviem per buegi ozhetu † inu per buegu sinu † inu per buegu svefomi Duhu † pridita pridita pridita inu |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | prositi same per buegu tomv vsiga magozhnomi: da mena use zhasne rezhi pogmera noi |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | skali s' ven stegnianiemi rokami skues tvojo pried proshenio k' buegu usiga magoshnemu si ti pomagou teſtam 77 raitarjam: venka is |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | talesi tu jas vam sapoviem per buegi ozhetu † inu per buegu sinu † inu per buegu svefomi Duhu † pridita pridita pridita inu |
| Sacrum promptuarium (1695): | meus in Deo Salutari meo. Moj Duh ſe reſveſseli v' Bugu mojmu Iſvelizheriu, namrezh v' JESUSU; sakaj JESUS hozhe rezhi Iſvelizher |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | strarov? Ta trezhije SAROTENIE? Jas N. N. tabe sarotim per bvegi Abrahama isaha inu Jakoba: TA shterte SAROTENIE. Jas N. N. |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Jakoba: TA shterte SAROTENIE. Jas N. N. tabe sarotim per bvegi Agios: Athnatos sother tetragramathon: dase ti pekfenska furija to |
| Sacrum promptuarium (1695): | alter. Letu vſe poterdem s' tem kar berem od te bogabyezhe Vduve Ida s' imenam, leta shena vſak dan veliko petlerjou |
| Zlata Vas (1848): | mu odgovorí: „Kar so tvoj oče umerli, ki so bili bogaboječ in umen mož, se s šolo slabo godí. Otroci se |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | v kterim je Bertrand, mož v celi okoljšini resnično pobožen, bogaboječ opat vsakimu znan, živel. |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | kralja Heroda je v' Judovſkih gorah v' nékim meſtu shivel bogabojezh duhoven, Zaharija po imenu. Njegovi sheni ſe je reklo Elisabeta |
| Pozhétki gramatike (1811): | majhina, o je dolg v' apôtre, apoſtel, kratek v' dévote, bogabojezha ali poboshna ali bogalubna. u je dolg v' flúte, piſhála |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | pa veliko premoshenja. ˛Sara je bilo hzheri imé, ino vſa bogabojezha je bila. Angelj je po boshji volji tako obernil, de |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | zelo v' vodo pometati. Bila je tiſtikrat neka dobra, vſa bogabojezha Israelſka mati. Le toliko salo dete je imela. Zhes vſe |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Jakopovi hiſhi bo kraljeval vekomej; njegoviga kraljeſtva ne bo konza. “ Bogabojezha deviza, deſiravno she Joshefu obljubljena, ſhe ni miſlila v' nobeno |
| Sacrum promptuarium (1695): | fazonetel, inu ta ner lepshi, namrezh fazonetel S. Veronike: Leta bogaboyezha, inu Sveta Gospa je shla sa Chriſtuſam Jeſuſam, kadar je |
| Sacrum promptuarium (1695): | kolena, ter s' ſvoim fazonetelnam Chriſtuſavu oblizhe obrishe: Chriſtuſu ta bogoboyezha shlushba dopade, inu v tem fazonetelnu ſvoje Svetu oblizhe drukanu |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | oba she prezej perlétna. Ino nizh drusiga, kakor préd vſe bogabojezhe duſhe na semlji, niſta sheléla, kakor ſhe doshiveti rojſtvo obljubljeniga |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | XXIV. POSTAVA. Lubeſn tega poſemelskega je enega bogabojezhega ſhivlenja mozhnu naſajderſhanje. 1 N obedn ni bel revn, inu |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | XXIV. Poſt. Lubeſn tega poſemelskega je enega bogabojezhega ſhivlenja mozhnu naſajderſhanje. XXV. Poſt. Leſtna lubeſn je ſa zhloveka |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | kake ſtraſhne pregréhe perprávi nevoſhljivoſt! 18. Joshef na Putifarjevim domu. Bogabojezhiga, umniga, sveſtiga ino ſpoſhteniga zhloveka ni ſkerb, zhe mora tudi |
| Genovefa (1841): | priméri — in Bóg bódi s vámi! ” Pri téh beſédah pobóshniga, bogabojézhiga ſtarzhka je vſe prizhujozhe miſel na prihodnje poſébno nakljuzhje ſpreletéla |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | zajme z nami. “ Berž ga pokličejo, ino Mozes pride k bogaboječimu Jetru. Kmal sta si bila všeč. Mozes mora Jetru obljubiti |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | sajme s' nami. “ Bersh ga poklizhejo, ino Moseſ pride k' bogabojezhimu Jètru. Kmál ſta ſi bila vſhezh. Moseſ mora Jètru obljubiti |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | Bogaboječi Daniel sedi v levnjaku, zapušen od ljudi, med levi; pa |
| Stric Tomaž (1853): | sporočite jim moje zadnje vošilo: da naj bodo pridni in bogaboječi, da naj mater slušajo in se greha varujejo, da se |
| Ta male katechismus (1768): | lazhne ushesa to zhloveshko dusho pasle. Vam tedej brumni Kristiani! bogabojezhi starshi: Ozhetji, im Matere! vam poloſhim jest lete bukuvze pred |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | imajo perzajti Bogá bati, njegove ſvęte Sapovdi dershati, dobri, brumni, bogabojęzhi biti? O kaku lejpu bi bilu viditi med vami! aku |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | dni, de bi ſe raji Daniela lotili, ino ga rastergali. Bogabojezhi Daniel ſedí v' levnjaku, sapuſhen od ljudi, med levi; pa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſe ſhe ní ſkleníla s vámi. Uzhíl ljudi je mosh bogabojézhi, Duhóvni mósh, ki sdàj ga vídiſh s nami: Kakó naſ |
| Sacrum promptuarium (1695): | Ona ſama bò prishla vaſhe solse vam obriſſat, kakor uni bogoboyzhi vdvui, od ketre ſim bral, de vednu je premiſhlovala ſhaloſt |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ino jeser ljudí, Israelzi is vſe deshele, ſhe zelò veliko bogabojezhih ajdov is blishnjih narodov, ſo ſe v' Jerusalem ſ-hajali, ino |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | nekaj bogabojezih mater, ktere ſo polne saupanja ino Ijubesni do Jesuſa ſvoje |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſpominji ohranite. Bog tudi vaſhe majhne hvale ne sanizhuje. S' bogabojezhim ſerzam mu vezhkrat ſvete peſmi pojte! |
| Sacrum promptuarium (1695): | she danashni dan v' Rimi s' enu veliku zhudu tem bogaboyezem kershenikom ſe kashe. Tiga vam, ò zhaſtiti Mashniki shenkam, v' |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Angelj je po boshji volji tako obernil, de mladi Tobija bogabojezho ˛Saro vsame sa sheno. Tudi denarje is Ragesa mu je |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | tako pridna, ſlúſhljiva, pametna ino hvaleshna. To je Bózu nad bogabojézho ino dobro vdovo tako selò dopadlo, de jo, ako ravno |
| Sacrum promptuarium (1695): | Iſraël: Et Spiritus Sanctus erat in eo. Imate pravizhnu, inu bogaboyezhe shiveti, ter zhakat na vaſho ſrezhno urro, katira vaſs bò |
| Tine in Jerica (1852): | se narmanj opušati smelo. Jerica je od svoje matere pravo bogaboječnost podedovala ali poerbala, in to je gledala tudi svojim otrokam |
| Občno vzgojeslovje (1887): | imajo potem prilagoditi zdravilna sredstva. Bistvena podpora nravstvenosti je nabožnost (bogaboječnost). Nabožno čustvo obsega globoko spoštovanje in ponižnost do neskončnega, ljubezen |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | jesik sa ſobmy nadershy, te muzh sapelle ſvoje ſerze , taiſtiga bogabojęzhnoſt je nezhemerna. Ena zhiſta , inu bres madesha bogabojezhnoſt pred Bogam |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | ſerze , taiſtiga bogabojęzhnoſt je nezhemerna. Ena zhiſta , inu bres madesha bogabojezhnoſt pred Bogam, inu Ozhetam je ta: Srote, inu udove v' |
| Sveta grofinja Genofefa (1857): | prav poboshno in krepoſtno in je tudi ſvoje poſle k bogabojezhnoſti naganjala. Ali hudobni duh, kteremu je bila njena zhednoſt soperna |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | vseme. 3. Vaſhe laſtno sadershanje, ſtariſhi vi! naj bo otrokam bogabojezhoſti shiv isgled ali ſhpegel, de ſe nad vami v' vſim |
| Življenja srečen pot (1837): | savseli. Ker pa prebriſana glava malo pomaga, ako pameti ino bogabojezhoſti ni, je ſv. Janes tudi rad molil, ſveto piſmo bral |
| Sacrum promptuarium (1695): | ut non blasphemetur Verbum Dei. Temuzh pofliſsajteſe shiveti kakor ta bogayezhi Simeon, de shnim red vasho ſmertno urro bote sapejli to |
| Divica Orleanska (1848): | nimaš darovati več, Prežíviti se jutro s čim ti nimaš! Bogastva je pritók obilni zginul, Globok odstop grozí zakladam tvojim. Neplačani |
| Zlata Vas (1850): | rečeh. Nekadaj je bila Zlata Vas berhka vas; silno veliciga bogastva sicer nikoli ni bilo tukaj, pa premoženje je bilo pri |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | Eskvilinom. *) Gospodar jej je Fabij, mož viteškega rodú in neizmernega bogastva, ktero si je v Aziji pridobil, kjer mu je vlada |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | mati s slovesnim glasom, ”plemenito imé, imeniten stan, bogastva in posvetnih prednosti, pa nekaj sem ti do zdaj še |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | drugih reči oddalnjih, malo znanih otokov. Fabij, gospodar vsega tega bogastva, je bil človek, |
| Oče naš (1885): | vsako drugo, bogastvo starišev, kteri imajo pobožnega, hvaležnega otroka. Tega bogastva pa on ni bil deležen. Čutil se je v tem |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | namena naj bode tergovina z vinom národna stvar in izvor bogatstva za narod. Kako pa naj bi se to počelo, je |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | letiga ſvèjtá, inu golùfia tiga bogaſtva saduſhy beſsędo, inu on nerodovitèn poſtane. 23. Katęri je pak |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Pròſi, kar hozheſh, dal ti bom. “ ˛Salomon ni proſil ne bogaſtva, ne zhaſti, ampak modroſti ino imenitnoſti, to je, praviga ſposnanja |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Rimzi ſo bili vſe takrat snane pitane deshele in njih bogaſtva pod ſe ſprávili; bogaſtva ſo njih tresnoſt in pravizhnoſt, sadnizh |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | njih tresnoſt in pravizhnoſt, sadnizh pa tudi njih junaſhtvo ſpodkopale ; bogaſtva ſo jih napihnile, de ſo ſe prevséli, med ſeboj prepirali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Oglej — ki ſe je takrat savoljo morſkiga kupzhijſtvo in ſvojiga bogaſtva drugi Rim imenovalo — in je dalje na Laſhko planil. Kako |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | takrat snane pitane deshele in njih bogaſtva pod ſe ſprávili; bogaſtva ſo njih tresnoſt in pravizhnoſt, sadnizh pa tudi njih junaſhtvo |
| Divica Orleanska (1848): | Od mene nič ne vzame, vse mi da! Zaúpa vse bogastvo, vse imetje, Velikodušno tàmni sreči moji. Dünoa. De! Abota je |
| Oče naš (1854): | ljubi moj Nacek, ohrani le svojo vero kot svoje največje bogastvo. Čislaj jo bolj kakor svoje življenje. Živi in umri za |
| Ferdinand (1884): | sekiri. Ne poznal bi pregreh, v katere tako lahko zapelje bogastvo, častilakomnost in svetni blišč. Oj, najstrašneje, dà jedino zló je |
| Oče naš (1885): | ljubi moj Nacek, ohrani le svojo vero kot svoje največje bogastvo! Čislaj jo bolj kakor svoje življenje! Živi in umri za |
| Oče naš (1885): | je bogat, in ljubi Naceta, in na njem je, to bogastvo enkrat imeti, in to bogastvo je veliko. “ „Oj bogatinci! “ je |
| Oče naš (1885): | res tako dober namen, kakor vi pravite? ali hoče svoje bogastvo po najinem sinu pomnožiti? Sami poznate Naceta, kakošen da je |
| Oče naš (1885): | je zvedel, da je bogastvo, ktero je nad vsako drugo, bogastvo starišev, kteri imajo pobožnega, hvaležnega otroka. Tega bogastva pa on |
| Oče naš (1885): | in na njem je, to bogastvo enkrat imeti, in to bogastvo je veliko. “ „Oj bogatinci! “ je rekla Barba preplašena. „Ali ima |
| Gozdovnik (1898): | borega konjekrotivca in sledonajdnika v moža, imajočega najutrjenejše pravice na bogastvo, čast in službo; toda narava mu je bila preenostavna in |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | TA 32. KAPITL. Anu guautno kraftno SHEBRANJE Sa velko bogaſtuo sadobiti tu shebranje je velko barti skuhbano. Kaker povje an |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ne bo. Pa dal ti bom tudi, zheſar niſi proſil, bogaſtvo, zhaſt, ſlavo ino dolgo shivljenje. “ Modroſt ino zhednoſt ſte bres |
| Genovefa (1841): | hôtel. Dôbro je bilo, de ſim v to puſhavo priſhlà; bogaſtvo in velikoſt bi me bile morbiti ſpridile — v puſhavi pa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | de bi semljo obdeloval. Od pridniga umetniga obdelovanja semlje svira bogaſtvo in krepkoſt vſih narodov; kmetov ſtan je podpóra vſih ſtanov |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | imęti, ti hozheſh neſręzhna biti? Pa bódi! Taku yſhejo eni bogaſtvu, drugi gredo po njih ſlęjpim nagnenji, ali ti o moj |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | naſs perpravio v' zagovitnoſt, ali v' klaguvanje, lih kakor naſs bogaſtvu, inu zhaſty v' posablivoſt na naſhe dolshnoſti, inu na naſs |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | na nebu, inu na semli ſe imęnuje , de vam bo wogatſtvu ſvoje zhaſty. de s'mozhjo poterjeni biti ſkus ſvojiga Duha |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | ſediſh. V' neſręzhu neobvupaj. Enu sadovolnu ſerzę je to narvęzhi wogatſtvu. Neobetaj, kar dershati nevtęgneſh. Eniga lenza ſlehern sanizhuje. Katęri ozhe |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | nega h'kralu ſtury, da vſe kraleſtve tiga ſveita sh'nyh bogaſtvam. lepoto, inu zhaſtjo ſo naſtanovitne, zhaſsne, inu obene vreidnoſti nimajo |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ſam pruti ſębi: ti bahaſh s' tvojim saſlushenjam, s' tvojim bogaſtvam, s' tvojó modro glavo, s' tvojmi priatlami, s' tvo- |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | bi mogel posvariti vse ljudi, naj nikar ne hrepené po bogastvu in spačenem življenju, ki se že na tem svetu tako |
| Genovefa (1841): | ſe nikar ne ſpridi! Kadar boſh v zhaſti in v bogaſtvu shivel, ne posabi ſvôje uboge matere! Oh, zhe boſh te |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | priatel: Ny sdavnaj, kar je 40. mil od tód en bogat mosh vmèrl, inu leta je tebe v' ſvojim teſtamenti sa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſo ga v ſred meſza ˛Suſhza ſkopali: prav dober in bogat je bil. — Ali bi ne bilo muje vredno, tudi per |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | imenitni službi njegovi pa Kizlaraga reklo. Bil je mož mogočen, bogat, prevzeten, častogladniga, zavistniga, do zadnje žile strupeniga sercá. Čednost, urnost |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | strélnice na slamnato streho, in v pol uri je bil bogat mož ubožen. Sreča za ves in cerkev, de je veter |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | sprosil milost in pravico. Ker je pa kralj Matjaš bil bogat kralj, so mu bili drugi kralji zavidni, in kakor gosenc |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | debela mošnja zlatov. Kovač jo vzame, in je bil odslej bogat mož. Pravijo, da na starega leta dan lahko to dupljo |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | namaže? Kmalo potem pride Pavliha v grad, v kterem je bogat baron stanoval. Pri tem se oglasi in mu reče, de |
| Ferdinand (1884): | pekočo vestjo. Blagor onemu, ki je ohranil čisto vest! Dovolj bogat in srečen je, naj si je tudi najrevniši dninar. Dobra |
| Revček Andrejček (1891): | ozirati. Andrejček (smehljaje zase). No od tega bo pa že bogat! Neža (zopet silno huda). Ti malopridno seme! Ti potegnjač! Rokovnjač |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | se njega ſanuzal. Tebi ima uſſe enu biti, zhe se wogat, ali uwog, ſakaj ti nabosh nezh is sabo uſel |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | dan tega perpravlanja, inu pred Sabboto) pole, je perſhuv en wogat zhlovek od Arimathęe Judovſkiga mejſta, s'imęnam Joshef, en shlahtne |
| Sacrum promptuarium (1695): | je bila oſtala, inu dokler je bila ſilnu lepa, inu bogata, veliku Mogozhnih Firshtou ſo taiſto ſnubili, ali ona vſem je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | č. Kakó isatlje i^hraniti. Kér je letas večidel pràv bogata sadna letina, posebno pa toliko jabelk, de ljudje v nekterih |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | Dolenskim). Hvala Bogú! létina je bila lani pri nas pràv bogata. Po več krajih naše fare so pridelali veliko dobriga vina |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | zdalo. Naji bo vezala enaka osoda: oba na enkrat bova bogata ali pa mertva. ” Fulvij je v svojem sercu preklinjal dan |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | tako ljubi, ali pa še bolj, kakor če bi bila bogata; zatorej hočem raji z Lazarom pred durmi ležati, kakor pa |
| Oče naš (1885): | se je v tem hipu ubozega, neskončno ubozega. In kako bogata je bila ta žena, ki je tako z njim govorila |
| Zlatorog (1886): | sléherne planíne »In vsà dreví se v hišo gospodínje naše. »Bogata pač je mati Katra res! »Pri soškem mostu ti ima |
| Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881): | vredil in si daleč od hudobnega soseda ustanovil novo kmetijo. Bogate strice imam onstran gorá. K njim bom šel, potožil jim |
| Gnojnišče kmetovavca zlati rud... (1854): | ne dá nobena njiva s pridom obdelovati, brez gnoja ni bogatega pridelka. To vé vsak gospodar, zato gnojí tudi svojo njivo |
| Najdenček (1860): | Mignončka. V dnévu svetega Frančiška Ksaverja sim stal pred hišo bogatega kupca. Ker sim bil tako razcapan in izstradan, me vratar |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | veljavne glave niso dobili v pest; ljud je pričakoval bolj bogatega lova in začel vpiti po drugem bolj kervavem mesarjenji, po |
| Ferdinand (1884): | je v velikem in krasnem mestu stanovanje v hiši nekega bogatega kupca. Mladi grofič je bil kmali veselje učiteljev in kinč |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | hribic s hrastiči nasajen. Tudi na Gorenskim vém za pràv bogatiga kmeta, ki spomladi hrastiče presaja, drugi se mu pa smejajo |
| Zlata Vas (1850): | Pa moj oče so bogati — zdihne Lizika — in hočejo le bogatiga zeta imeti. Dolžnost dobriga otróka pa je starše ubogati, čeravno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | terdniga in meſnatiga, pa vender ne zhesnemozh debeliga, in ne bohatiga. Dalej mora ſhirokih perſ, in globòko pobéſheniga gubaſtiga nadra, lepo |
| Fabule ino pesmi (1836): | s’ tém bogatéjſhi — — To meni ſèrze ób-tla tréſhi: S’ tem bogatéjſhi, kak ſi ti! « »Ne! tega nem’rem jas preneſti. ˛Strik |
| Fabule ino pesmi (1836): | Tak ſkopez miſli no krizhí: »Kaj? drugi je s’ tém bogatéjſhi — — To meni ſèrze ób-tla tréſhi: S’ tem bogatéjſhi, kak ſi |
| Fabule ino pesmi (1836): | bom s’ tém vboshnéjſhi; Pa ne je tat s’ tém bogatéjſhi? « Tak ſkopez miſli no krizhí: »Kaj? drugi je s’ tém |
| Sacrum promptuarium (1695): | bogatem. Ali morebiti en ſam vam nebò sadoſti, sakaj zhe bogatishi je zhlovek, vezh shelj imeti: bodi tedaj vam hozhem dua |
| Sacrum promptuarium (1695): | eſſe Regem, & diademate coronari. inu dokler vy bogati shelite she bogatishi ratat. Date, & dabitur vobis. ? S' obeno kupzhio nebote hitrei obogatili |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | Anton je bil učenec, a njegov oče pomočnik pri nekem bogatem tergovcu. Kmalu so morali oče po tergovskem opravilu čez morje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | das Nichts) postavim: Kaj mi boš dal? Odgovor: ničico; ali bogatimu je pét goldinarjev ničica. — Pôren, a, o, (offen, frei), postavim |
| Sacrum promptuarium (1695): | ſumet. En dellauz slatku saſpi, kakor napoſtelo ſe poloshj, ta bogati |
| Sacrum promptuarium (1695): | inu mladim. &c., de bi letu lejtu 1697. sdravi, veſseli bogati, inu slasti v' gnadi Boshy dokonzhali: Inu de bodò N. |
| Sacrum promptuarium (1695): | lon! Oh kaj s' en lep dobizhik je leta, O bogati! zhe shelite tedaj taiſto ſtrashno urro proshnike imeti, bodite vſmileni |
| Sacrum promptuarium (1695): | tuus manifeſtus ſit omnibus. Sa Mashnikam grè ta shlahtni, inu bogati; pridite tedaj semkaj, inu vsimete vaſh fazonetel, inu leta nej |
| Sacrum promptuarium (1695): | Ta dua tedaj vam shenkam. Oh koku ste ſrezhni vy bogati! Dokler vſak dan lahku ſa morite takorshne zhuda dellat, sakaj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſoldaſhki rimſki oblaſtniki po Ilirii ſo bili shlahtni, saſtopni in bogati goſpódje; navajeni v ſvojih láſhkih domazhíjah prijetniga shivljenja ſo poſkerbeli |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | Lazarom pred durmi ležati, kakor pa z bogatinom sedeti pri bogati mizi. ” |
| Oče naš (1885): | vdihnil. Oči so se mu posolzile. „Barba“; je začel zopet, ,,bogati mož gotovo dobro misli; to vam prisežem k Bogu. Bogati |
| Oče naš (1885): | veliko. “ „Oj bogatinci! “ je rekla Barba preplašena. „Ali ima ta bogati mož res tako dober namen, kakor vi pravite? ali hoče |
| Divica Orleanska (1848): | pa gré zastava in deržava. Karol. Dovelj imamo še dežel bogatih. Dünoa. Dokler je Bogu in Britancu všeč! Nej pade Orlean |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | sukal in vedel po imenitnih družinah (ali prav za prav bogatih; tacih je on iskal), skušal je z drugačnimi pripomočki, kteri |
| Sacrum promptuarium (1695): | inu meſsu roshe rataio: Leta fazonetel shenkam vam shlahtnem, inu bogatem. Ali morebiti en ſam vam nebò sadoſti, sakaj zhe bogatishi |
| Sacrum promptuarium (1695): | na katerih je bilu sapiſsanu: krajl voszhi ſtarim, inu mladim, bogatim, inu vbogim enu |
| Zlata Vas (1848): | s sosedam kot pès in mačka. Ubogi so bili nevošljivi bogatim; bogatini pa so stiskali in derli uboge, kar koli so |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | za to in kjer sadje dobiček obeta, bomo vidili z bogatim sadjem obložene drevesa v spričbo umnosti in pridnosti naših kmetovavcov |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | vsigdar izgovarja) ima svoje bregove osenčene z neizmerno rodovitnim in bogatim lesovjem, ktero tukaj na stiki štajarskih, krajnskih in koroških mej |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | ljubezni podelí; ali tacih jedi ne maram, kakor tudi obleke bogatim namenjene ne. Po svojem stanu se mi je ravnati, saj |
| Ferdinand (1884): | bila bolj srečna in zadovoljna, ker sta zamogla sè svojimi bogatimi dohodki bližnjemu več dobrega storiti, kakor popreje pri le pičlih |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | Maliča in Pohorje obrašča in ne samo flosarjem za njih bogato tergovino služi, temoč tudi mnogo žag, mlinov, fabrik in steklarnic |
| Valenštajn (1866): | Drugi strežaj (pride). Hoté imeti kupo veliko, Bogato, zlato, s češkim grbom, vi Že veste ktero, rekel je |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | pride, pade Davorin na kolena predenj, zahvali se mu za bogato darilo in ga prosi, da bi mu odpustil njegov pregrešek |
| Botanika (1875): | po sostavi in po podobi. Tako jo tvorilno staničje (cambium) bogato na duševčevih spojinah, v njem se nikdar ne nareja škrob |
| Sacrum promptuarium (1695): | vobis. &c. Satoraj moj Mashnik zhe hozhes enu dobru, inu bogatu lejtu sa tvojo dusho imeti. Inſpice, & fac ſecundum exemplar, quod |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | Pojdi, pojdi! Vsaj pomisli, kaj je Fabíola? ” „To dobro vem, najbogatejša nevesta je v Rimu. ” „Pa tudi tako visoka in merzla |
| Zlata Vas (1850): | In oče in mati se nista branila, zakaj Brencelj je nar bogatejši v vasi in pervi župan, ki nam veliko pomagati |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | dospemo. Vas le ta ni velika in zahvaluje svoj obstanek bogatim svinčnim rudnikom, ktere večidel hranuje v nedrijih svojih mogočni Kraljevverh |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | je, In vſe veſelo h delu gré, Ker kmal' bo bogatèlo. To pa le Bog ſam ſt'riti sna! Zhlóv'k serno semlji |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | narodi svojo domačo besedo s tujkami (iz Gerškega, Latinskega itd.) bogátijo. d) Kdor morebiti še ne vé, mu pak tu pri |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | tih mladih shęn, ſolse tih ſtarih bab , ſromazhija tih ſkopih , bogatija tih bohazhov, obluba tę Goſpode ; o ! takih reſsniz ni konza |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | ena stojí na vélikem vodotoču in druga poleg morja, zavolj bogatije na srebru in zlatu in lepih podob. Svetišča evangeličanov, judov |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | naj bo, ſrezha in veſelje mu pride , ki ga meſtni bogatín nikdar ne obzhuti. ˛Srezhen in veſel tud' je, Ki orje |
| Zlata Vas (1848): | stiskali in derli uboge, kar koli so mogli. Če je bogatin svojimu sosedu denarjev posodil, je terjal brez vestí po dvanajst |
| Zlatorog (1886): | žen je belih sín, »Ki, če tudi pot ve v Bogatín, »Ljubi svoji le očníc podája »Ne pa pestrih biserov sijája |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Na tem ſvetu je bolje biti ubogi Lazar, kakor hudóbni bogatinez. 33. Modre ino trapaſte devize. V' nebeſhkim kraljeſtvu, je djal |
| Zlata Vas (1848): | zale, ampak tudi priljudne, pripravne in za domovanje premedene. Marsikteriga bogatina sin iz druge vasí je prišel v Zlato Vas si |
| Genovefa (1841): | kakor naj vezhiga ſiromaka, in naj bolj ubosiga sná sopet bogatinza ſtoriti. Sej to na meni vidite! ” „Terdno ſe dershite Bogá |
| Genovefa (1841): | ſe na mertve denarje, temuzh na shiviga Bogá. Bog sna bogatinza hitro bolj ubosiga kakor naj vezhiga ſiromaka, in naj bolj |
| Zlata Vas (1848): | sosedam kot pès in mačka. Ubogi so bili nevošljivi bogatim; bogatini pa so stiskali in derli uboge, kar koli so mogli |
| Zlata Vas (1848): | nasproti tudi maševali, kakor je nepoštenih ljudí večidel navada; so bogatinam skrivaj sadno drevje in ograje poškodovali in kradli kar so |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | hočem raji z Lazarom pred durmi ležati, kakor pa z bogatinom sedeti pri bogati mizi. ” |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | je bilo več miru in zveličanja, kakor pa po hišah bogatinov in po lepih družbah posvetnjakov. Ivan še svoj živ dan |
| Zlatorog (1886): | premalo baš ne bo plačíla. »Rog kozlov namreč doli v Bogatinu »Odprè duplíno, kjer ležé zakladi »Takó obílni, da če pride |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | tudi uboshiz, Lazar po imenu, kteri je poln torov pred bogatinzhevimi dúrmi leshal. S' drobtinami, ki ſo bogatinzu s' mise padale |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | nazaj tirjajo. Bedarija noše (Mode) je nevarna bedarija. Revni, kteri bogatinca posnemati hoče, je žabi enak, ktera se napenja, de bi |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | premogozhne poſaja, Ino ponishne na njé povsdiguje; ˛Stradavzam daje obilnoſt, Bogatinze pa prasne odpravlja. Israela, ſvoj'ga ſlushabnika, je poprijél; Pomnil je |
| Oče naš (1885): | to bogastvo enkrat imeti, in to bogastvo je veliko. “ „Oj bogatinci! “ je rekla Barba preplašena. „Ali ima ta bogati mož res |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | poln torov pred bogatinzhevimi dúrmi leshal. S' drobtinami, ki ſo bogatinzu s' mise padale, bi ſe bil rad naſitil; pa nihzhe |
| Oče naš (1885): | izvolil, bi gotovo lože v nebeško kraljestvo prišel, kakor vsak bogatinec, če je še tako pobožen. Toda ti si zabredel v |
| Šola v boju proti pijančevanju (1898): | priporočati. Posebno je pa treba prepričati otroke premožnejših starišev, da bogatinec nima hujšega sovražnika nego je postopanje — lenoba. Proti temu sovražniku |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | na pšeničje vsejana) ne dozori, in de jo po hribih bogato pridelujejo. Koliko več bi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | nar lepši štajarske kraje in kmetijstva pokazati, jih prijazno in bogato pogostiti in na večer po enacih potih nazaj v Gradec |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | na nižjih ali mende večkrat visočejih stopnjah uma od človeka, bogato previdene. Takó zamore celo stvarjenje se svojiga Stvarnika in svojiga |
| Valenštajn (1866): | DEJANIJE. Velika, krasno razsvitljena soba, sredi nje na sprednjej strani bogato obložena miza, za kteroj sedi osem generalov, mej njimi Oktavij |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | zlate denarje najde, vedel je koj, kdo ga je tako bogato obdaroval. — Ko drugo jutro kralj iz svoje sobe pride, pade |
| Gozdovnik (1898): | odmevalo naklo udarcev kladiva, ki je delal podkove in šine. Bogato opravljen jezdec, čigar oprava je mnogo trpela od prahu in |
| Robinson mlajši (1849): | prišli — ali pak je je veter k kteremu ostrovu zanesel. Bog da, da bi to res bilo! si je vzdehnol, ino |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | naše Novice, stopi v jispo rekoč: Dobro jutro, gospod! Jez. Bog daj, ljubi moj Radislav! ravno sedaj pišem našim Novicam. Rad. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | koſ kruha obrazha. No, dober dan ;goſpod! rezhe shupan. Jes. Bog daj. Shup. Ajda dobro kashe; ſterdí nam dajte, de jo |
| Valenštajn (1866): | pa Kolalto pravi? Ali sta Na strani našej Tifenbah i Bogdan? Ilo. Kar Pikolomini stori, storita. Valenštajn. Tedaj se smem zanašati |
| Zeleni listi (1896): | mu glavo ter mu našteje šest gorkih. Nepremično je stal Bogdan pri vratih in žalostno gledal, kaj se godi z bratom |
| Zeleni listi (1896): | ter prileze tak k očetu. Oče ga vpraša: »Kaj hočeš, Bogdan? « »Bogdan tudi tepen, ata! Bogdan tudi tepen! « »Zakaj, Bogdan? « »Bogdan |
| Zeleni listi (1896): | hočeš, Bogdan? « »Bogdan tudi tepen, ata! Bogdan tudi tepen! « »Zakaj, Bogdan? « »Bogdan tudi streljat! « |
| Zeleni listi (1896): | Bogdan? « »Bogdan tudi tepen, ata! Bogdan tudi tepen! « »Zakaj, Bogdan? « »Bogdan tudi streljat! « |
| Zeleni listi (1896): | prileze tak k očetu. Oče ga vpraša: »Kaj hočeš, Bogdan? « »Bogdan tudi tepen, ata! Bogdan tudi tepen! « »Zakaj, Bogdan? « »Bogdan tudi |
| Zeleni listi (1896): | z bratom. Ko je oče Milana spustil, upogne se tudi Bogdan ter prileze tak k očetu. Oče ga vpraša: »Kaj hočeš |
| Zeleni listi (1896): | Oče ga vpraša: »Kaj hočeš, Bogdan? « »Bogdan tudi tepen, ata! Bogdan tudi tepen! « »Zakaj, Bogdan? « »Bogdan tudi streljat! « |
| Zeleni listi (1896): | S povešeno glavo, kakor pravi grešnik, lezel je proti hiši. Bogdan, kateri ni vedel, kaj se bo z bratom godilo, šel |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Car na lov se spravlja na planíno, Ter pokliče starega Bogdana. Z Jugom pride devet Jugovičev. Ko sedeli so na stolih |
| Zeleni listi (1896): | Milan si je zmislil kako nerodnost ter pregovoril potem tudi Bogdana, da mu je pomagal. Pri hiši je bil lep vrt |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | zlato čašo, Jo natoči z vinom začernelcom, Jo pokloni staremu Bogdanu. Bogdan prime zlato kupo vina, Kupo prime, pa je piti |
| Zeleni listi (1896): | To »streljanje« je ugajalo tudi malemu Bogdanu. Z vidnim veseljem je opazoval Milanovo početje. »Streljaj tudi ti |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | a veličastnem gradu grof Friderik Hrastar in njegova žena, grofica Bogdana. Za gradom se je razprostiral velikansk gojzd, kakor se dandanes |
| Zeleni listi (1896): | Bogek tu! «, pravi France. »Dà«, reče potem pobožna mati, »ljubi Bogek je tu in tako jaz lahko odidem. Počivaj sladko, sinek |
| Zeleni listi (1896): | se odpró male ročice in mali prstek kaže navzgor. »Ljubi Bogek tu! «, pravi France. »Dà«, reče potem pobožna mati, »ljubi Bogek |
| Zeleni listi (1896): | in tako jaz lahko odidem. Počivaj sladko, sinek moj, ljubi Bogek ostane pri tebi«. S tem se Francek umiri. Zdaj nima |
| Zeleni listi (1896): | na to. Francek utihne in posluša. Potem narekuje mati. Mati: »Bogek moj! « Francek: »Bogek moj! « Mati: »Bod' z menoj! « Francek: »Bod |
| Zeleni listi (1896): | utihne in posluša. Potem narekuje mati. Mati: »Bogek moj! « Francek: »Bogek moj! « Mati: »Bod' z menoj! « Francek: »Bod menoj! « Mati: »Da |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | je ſilno shalovalo, ter ſtori imenovano obljubo, zhe mu bo boginja le eniga ſina podarila. Rojen mu je bil dezhik, ravno |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | bila pri Litvanih to, kar indoslavenska Shiva — Čandika — Bhavany — Baba, boginja poroda. Tudi na sekovskih kamenih nahajamo leljíno perje v družbi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | devíze, Ki blà ſlushábniza je vére kríve, Je opravljála vêsho bóg'nje Shíve. Raslágajo, ko pride v' Aquilejo, Mu ſvéte piſma próſte |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | po roj ſt vu je oſlepil. „To je kasen (ſhtrafinga) boginje, kér ſim ſe predolgo obotavljal , obljubo ſpolniti” je rekel, ter |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | dokler bo imenovano drevó ſad rodilo, od ktériga hozhe pervino boginji podariti, ktéri ſe je obljubil. Po tém ſhe le ſe |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | λειριοv od λαρω, pokriti, zato je tudi bila srebernosjajni mesečni boginji Junoni Lucini, pomočnici porodnic, posvečena ⁴). Na rimskih kamnih se najde |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſívo, Șoſeſka je Marije ſlushbi vdána V dnu jésera vtopíla Bóg'njo Shívo. Kakó perſhlà k reſníze ſim poglédi, Moj Zhertomír! v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Bojúje ſe nar mlájſhi med junáki Sa véro ſtárſhov, lépo Bóg'njo Shívo ****), Sa Zhèrte, sa Bogóve nad obláki. On s njími |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Menalia und Menilius vorkommen. „V severnoslovanskem in litvanskem basnoslovji nahajamo boginjo ljubezni in zakona: Lelia Menelia, ktere spomin se še v |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | zmiraj ptuje skušnje razglašali in brali, svojih domačih pa ne, Bogme! ne bo cvelo kmetijstvo naše! bo predaleč razklalo, potem še |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | resnici pa se tudi za rimske bogove, njih pravljice in bogočastje ni kaj zmenila. Na kratko: njena vera ni segla nad |
| Občno vzgojeslovje (1887): | zavode je imenoval zabavišča (otroške vrte). Ukaz c.k. ministra za bogočastje in pouk z dné 22. junija 1872.1. (št. 4711) določuje |
| Pozhétki gramatike (1811): | v' apôtre, apoſtel, kratek v' dévote, bogabojezha ali poboshna ali bogalubna. u je dolg v' flúte, piſhála, kratek v' hutte, kózha |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | lét; tega ſo napovedvali ſſ. preroki, njega ſo bile vſe bogoljubne duſhe veſéle, ino ſo ga perſerzhno sheléle. Ino glejte! ravno |
| Življenja srečen pot (1837): | Niklavsh. ˛Skerben varh nedolshnoſti. ˛Sv. Nikolaj (alj Miklavsh) je imel bogoljubne premoshne ſtariſhe; bil je pa tudi on bogabojézh. Vſako ſredo |
| Življenja srečen pot (1837): | reſnizi bil. V Laſhkim je bil rojen ino je imel bogoljubne ſtariſhe. Nikdar ozheta rasshalil ni, ino ſe ni is meſta |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | logi prepevati: ſhe bolj veſelo je poſluſhati brumne pogovore, katere bogoljubni popotniki med ſebó imajo, sakaj v' ſredi take tovarſhije je |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | ſzer poſvetneshu hudi, to sapuſtiti, kar ljubi; lehko pa je bogoljubni duſhi ſe tvegati vſiga, ako ſe ſpomni Jesuſove obljube, ki |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | moralnih) in druzih lepiga nauka polnih pesem, v Naljeskovicóvih, Ranjinovih bogoljubnih, v Lukaricovih in Babulinicovih prestavke iz gerčkiga, i. t. d. |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | naſhe s' greſhnimi navadami opleteno ſerze. Rasodeval bo ſpet vſim bogoljubnim duſham ſvoje velizhaſtvo, alj gledale ne bodo isvelizharja ſvojga od |
| Življenja srečen pot (1837): | ſholo ino v' zerkev je nar raj hodil. Po tem bogoljubnim sadershanji ſvojiga Karlna ſo ſtarejſhi lehko ſposnali, de ga Bog |
| Tine in Jerica (1852): | de je, po svojim nagnjenju in po očetovim svetu, ubogo, bogoljubno hčer prostiga delavca več obrajtal, kakor berhko in bogato Smoletovo |
| Tine in Jerica (1852): | očeta domu peljati. Tine, ki je hotel svoj častni dan bogoljubno skleniti, jo je nekaj poti spremil, in se poslovil rekoč |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | Pred vsem drugim posvečujte pa nedelje in praznike, ter jih bogoljubno preživite. Spomnite se, da so to dnovi Gospodovi, dnovi molitve |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | v njegovim sercu se je križalo veselje, osramotenje, blagost in bogoljubnost. Nepremakljivo so bile njegove oči vperte v Hirlandiniga rešitelja, ki |
| Blagomir puščavnik (1853): | vaša presveta dolžnost, milim otročičem v mlade serca strah božji, bogoljubnost, miloserčnost in vse druge čednosti vcepiti. Lejte vertnarja, kako skerbno |
| Blagomir puščavnik (1853): | kterim se ima v vedno znamnje miru in sprave zediniti. Bogomila in Jovana se poljubite in vroče solze pretakate. Blagomir se |
| Blagomir puščavnik (1853): | blagor Vam! če tako delate, kakor je v povesti pobožna Bogomila! — Morje življenja je dan na dan nevarniše. Hudi vetrovi divjih |
| Blagomir puščavnik (1853): | srečni deželi, kjer ne bo več ločenja! ” — Deček glasno joka; Bogomila z njim; vitez pa solze potajuje, objame in poljubi oba |
| Blagomir puščavnik (1853): | večkrat na tistega očeta, ki je v nebesih. — Zdaj tedaj Bogomila! obvari te Bog! To vse sim ti moral povedati, da |
| Blagomir puščavnik (1853): | še enkrat čista kri porudeči. Na desni stojita Milko in Bogomila, na levi pak Jovana in Zâlika. Vsim igrajo solze v |
| Blagomir puščavnik (1853): | oddaljen od sveta in njega veselic. ” Tode, ker Miroslav in Bogomila le ne jenjata prositi, se jima vzadnjič vda; tode brodnik |
| Blagomir puščavnik (1853): | ozrejo, je že vitez v naročji svoje drage in ljubljene Bogomile. Tam pod beršlinovim šotorom, obsejanim z mnogoverstnimi cveticami, klečita Miroslav |
| Blagomir puščavnik (1853): | Ravno tako reče tudi Neža. In ko dečka na strani Bogomile zapazi, se glasnega veselja začudi: „O kako lepo dete! tako |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Ştaroſlov slatá ſhe hráni sá me , Daj ga ſirótam“, rêzhe Bogomíli, Şe blísha ji, preſèrzhno jo objáme, Molzhé podá deſnízo ji |
| Blagomir puščavnik (1853): | stori tudi Neža njegova žena. — „Bodite mi pozdravljeni! reče on Bogomili, z vašim lepim petjem; zdelo se mi je med pesmico |
| Blagomir puščavnik (1853): | zemlji, veselje v nebesih pa je večno !” — Oberne se k Bogomili rekoč : „Bogomila! draga moja! ako ti sporočilo pride, da sim |
| Blagomir puščavnik (1853): | Gorjanskega grada iz svojega oblačila, ter ga poda, smehljaje se, Bogomili, ki zagledavši izris zavpije: ”Večni Bog! mar prav vidim, ali |
| Blagomir puščavnik (1853): | nastopila, še ga ni znaminja, ne sporočila od borišča nazaj. Bogomili se zdi zdaj vsaka ura cela večnost. Bilo je že |
| Blagomir puščavnik (1853): | Eni mu poljubijo roke, eni plajšč. Žene in dekleta obdajo Bogomilo in jej zadnji ”z Bogom” vošijo. Nar bolj se jokate |
| Blagomir puščavnik (1853): | nezapopadljive sklepe. ” Med tem prinese Ljudomil jabelk in grozdja iz Bogomilnega vertiča. Kaj dobro jih okrepča sadje. Čez nekaj časa se |
| Blagomir puščavnik (1853): | v kotu za mizo. Veselje in žalost se polastite serca Bogomilnega. Kakor da bi se bila iz sanj zbudila, pregovori z |
| Blagomir puščavnik (1853): | Naprej! naprej! v Švajcarsko dolino, k mili materi! naprej! proti Blagomirovemu domu! ” — XIX. PTUJ ROMAR. Že se je solnce za Švajcarske |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | za višje gimnazije na Horvaškem, Slavonskem in Dalmatinskem od gosp. Bogoslava Suleka. — Kdo bo Slovencem kdaj spisal rastlinoznanstvo? Novičar iz avstrijanskih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | sprijemali gospôdo Jih objiskavajočo. V nedeljo so nekterim izmed svojih bogoslovcev perve blagoslove (žegne) delili, in se še pred pol dnem |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | ALOJZIJU WOLFU v znamnje ponižniga spoštovanja in dolžniga počešenja od bogoslovcov c. k. učiliša v Ljubljani 16. Velkitravna 1845. Srečne ovce |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | vedre glave izročena, in se bode ob novim létu začela. Bogoslovci tukajšne duhovšnice pa se bodo tudi létas ilirskiga jezika pod |
| Ferdinand (1884): | je tudi jako izobražen, ter se jedno leto celó učil bogoslovja na vseučelišči. Njegove izvanredne zmožnosti za godbo in petje, katere |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | knezo-škofu Vojtehu Lidmanskemu cele tri dni; so šli k izpraševanju bogoslovskemu in so sprijemali gospôdo Jih objiskavajočo. V nedeljo so nekterim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | po dokončanih modroslovskih šolah, kér se od tod v škofijsko (bogoslovsko) duhovšnico vzamejo; ako pa v svojim perzadevanji kaj odnehajo, in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | dražih biserov. Zakaj učenci imenovane gojlinice ne bodo samo v bogoslužnosti in druzih navadnih naukih podučeni; temuč vsaki se uči tudi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | oblačilo, pa tudi to je že zlo sperhnelo. * Gosp. Mirko Bogovič, verli domoljub in slavni pisatelj jugoslavenski, je začasno prevzel vredništvo |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | mojo bogo grieshno dvshizo vto mvezh inv vobarvvenje tvoiga venzniga bogoſtva inv vtu sasvshenje tvoiga zhlovieſtva Amen. Ozhanash zheshzbana. |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | shnieh branvo noi sëſtrivam svesani biti: noi bodi smano N. bogoſtvo krishtvsha noi zhovieſtvo Kriſtvsa inv gvava Kriſtvsa noi rozhe Kriſtvsa |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | bogoſtvo inv zhovieſtvo na velzhi petk posvezhen inv stvojo S.Roshenfarbano kerji |
| Nemški valpet (1867): | za človeka v mojih letih. Valpet je tudi tuj človek, bogve katere in kake matere sin, kakovega srca; hude jeze je |
| Grajski pisár (1889): | kakor ptica, ki je danes na grajski strehi, jutri pa bogve kje tam doli, kjer je turški sultan hud gospodar svojim |
| 4000 (1891): | Poslednje so nadzirale redovnice, katerih po obleki nisem mogel spoznati. Bogve kakov red je bil to, ker so se bili ženski |
| Vinjete (1899): | star koleselj polslepo kobilo ter se odpeljal z najlepšo ciganko, – bogve kam. Ljudjé so govorili, da so ga videli na Jurjev |
| Vinjete (1899): | tu pa tam kak spominek, – od bogvé kedaj in na bogvé koga; uvenela roža, na kateri je še ostal lahen duh |
| Vinjete (1899): | nekatere brez zadnjih kitic; tu pa tam kak spominek, – od bogvé kedaj in na bogvé koga; uvenela roža, na kateri je |
| Vinjete (1899): | tega svojega hrepenenja in da se jim torej ne zdi bogvé kakó pomembno in zaslužno. Jaz medtem ne morem drugače, kot |
| Vinjete (1899): | treba, če ni vse to le njena sebičnost – če nima bogvé kakšnih postranskih namenov ... Da, če se takole spominjam, – kakšni so |
| Vinjete (1899): | je pred njim vsa silovitost njegove nesreče. »Odvedli so jo bogve kam ... kaj bodo napravili z njo? Kaj bodo napravili iz |
| Genovefa (1841): | ſtôlam bôshjim ſtala. Kakor hudodélniza ſim v ſmêrt obſojena. Pa Bog vé, de nekrivizhna umerjèm. To ti pred njegovim ſvétim oblizhjem |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | 1. Novoletnica. Vošiti srečo k novoletji Je šega že od Bog vé kdaj ; Alj prazdni sreče so obeti, Če srečo Bog |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | veliki noči. ) Judje, Tvoji smertni sovražniki, o Jezus! so mislili, Bog vé kako pametni de so bili, ker so grob, v |
| Oče naš (1854): | in podučevanju otrok je bila izgled poterpežljivosti in pridnosti, in Bog vé, koliko se ji imamo zahvaliti. Ako je pred se |
| Oče naš (1854): | moj sin naredil? Zakaj sta pa njega hotla umoriti? “ „Menart, Bog vé, da tega nisim jez kriv. Prepozno sim že zvedel |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1864): | terjatvijo le v zadrego pripraviti strelišče, razrušiti to društvo in Bog vé kaj še! Takih neslanih podvržkov smo v Ljubljani že |
| Čas je zlato (1864): | kraljevič Vladimir? « »Si pač čuden, dečko! « odgovorí lovec smejaje se. »Bog vé, kdaj pride kraljevič nazaj, in če bi tudi danes |
| Deborah (1883): | Tržinar. Bog ve, Bog ve. Nu, zdaj smo se njega iznebili. Prosil |
| Andrej Hofer, junaški vodja Ti... (1886): | da so svoje ujetnike, med njimi ženo in otroka, kakor Bog vé kako veliko čudo vlekli z godbo po mestnih ulicah |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | 2 zentih in zhes po 6 krajzarjev funt. ˛Shpeh v bòhéh 13 goldinarjev zent. „ od is koshe djánih preſhizhev 14 goldinarjev |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | čez 2 centa pa po 6 krajc. ; — slanina (špeh) v bohih po 16 gold. in pol, brez kože po 17 gold. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | čez 2 centa pa po 6 krajc.; — slanina (špeh) v bohih po 17 gold., brez kože po 17 gold. in pol |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | shęn, ſolse tih ſtarih bab , ſromazhija tih ſkopih , bogatija tih bohazhov, obluba tę Goſpode ; o ! takih reſsniz ni konza inu kraja |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | razstavo dal, je bilo večidel lepo, žlahtno sadje. — Gosp. Janez Bohinc, vertnár v Ljubljani, je razstavil nekaj navadne vertne zelenjave. — Gospá |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | s njími, ki ſhe terd'jo véro krívo Beshi tjé v Bôhinj, v Biſterſhko dolíno, V terdnjávo sídano na ſkálo ſivo. Şhe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſlávnih ſtárſhov, In ne pred ſmértjo ohranít' továrſhov. Premágan per Bohinjſkim ſam jeséri Ştojí naſlónjen na ſvoj mézh kervávi, S ozhmí |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | kaj nad nami popravljati inu bruſiti. — Piſano na Gorjuſhah v bohinſkih gorah 1. dan Roshnizvéta 1796.“ Do tega zhaſa je Vodnik |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | nad tem pritožil. Meni se prav dobro prileže: še stara bohoričica mi je dopadla, pisali smo ſh, zh z dvema pismenkama |
| Pozhétki gramatike (1811): | ſhkripIe po vſnéſih, kar poſ uſhávzam duh in vum shali. Boileau je shé davno lépo méro perporózhal. (* Dvanajſta Stava. Pravpiſmoſt. Pravpismoſt |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | vojſkovód Vandam vjet. „31„ boj per Lajpzigu v Şakfonii. „31„ boj per Hanavi na Némſhkim. „30„ je bil Paris doblen, „30 |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | drushba na Krajnſkim ponovljena, „29„ ſo Dunejſki sbor dokonzhali. „29„ boj per Vaterlovi v Niderlandu. Urno, kaj je noviga? (Nova drushba |
| Divica Orleanska (1848): | nebesam. Ko bodo dela Boga tvojiga, Ki te je v boj poklical, dokončane, Položila od sebe boš orožje, Krotkejšimu se povernila |
| Divica Orleanska (1848): | Vitez. Čez Marno prišel je sovražnik, In trume svoje v boj ravná. Jovana (nadušena. ) Boj in bitva! Razdjani zdaj oklepi duše |
| Blagomir puščavnik (1853): | rekoč: „Ljubo dete ! ti ne moreš še svojega očeta v boj spremiti. Imaš komaj 7 let. Bodi toraj doma v tolažbo |
| Šola v boju proti pijančevanju (1898): | popusta, ker se je dognalo, da taki učakajo višjo starost Boj šole proti alkoholizmu. |
| Lohengrin (1898): | bo z glavó! Glasnik. Vi dvá, ki v božji gresta boj, Zvestó hranita boja stroj! Držita red mu práv in strog |
| Lohengrin (1898): | Nikar ne v boj! Ne v boj nikar! Ne bodeš zmagal ti nikdár! Če |
| Gozdovnik (1898): | grmov več ne vidi ter ostani pri kožah, dokler se boj okonča. « Migne. Komanči so privezali kože za lásove ter odjezdili |
| Genovefa (1841): | njo varuje. Pod njegovim krilam ſmo v ſrédi najbolj kervaviga boja v taki varnoſti, kakor v gradu. Bóg je. Bóg vojſká |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | in ali se lépša ne vidi? Ali se gdo novega boja bojí? V 20 létih se je dosta spremenilo; zdaj se |
| Divica Orleanska (1848): | Jovana. Če volja Božja bo, de se zmagljivo Iz tega boja smertniga povernem, Tedaj bo spolnjeno; in pastarica V kraljevi hiši |
| Lohengrin (1898): | Glasnik. Vi dvá, ki v božji gresta boj, Zvestó hranita boja stroj! Držita red mu práv in strog Brez váranja in |
| Lohengrin (1898): | Lohengrin. Izidem srečen li iz boja, Češ li, da mož postanem tvoj? Elza. Kot tu me |
| Lohengrin (1898): | sredi bojnega kroga). Zdaj čujte me, pazite to: Ne móti boja tu nikdó! Obŕnite se od ograj! Kdor vároval mirú ne |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | s' gerdimi hudobijami mero ſvojih grehov dopolnili, je Josve s' bòjem premagal. Potlej je Josve deshelo rasdelil med dvanajſt Israelovih rodov |
| Sacrum promptuarium (1695): | norskiga shelj, ali della, inu nikar prezej s' kregam inu bojom, sakaj v' tej vishi nebote nezh opravili. Kadar hudizh je |
| Genovefa (1841): | dan sa-nj moli, de bi ga Bog sdraviga is kervavih bojev domú pripeljal; kakó ſe veſelí, mu s imam ali s |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | vojſhak, je veliko lét sa sholnirja ſlushil, ſi je veliko bojov poſkuſil, ter ſe sa ſvojo domazho deshelo ſlavno vojſkoval. Kedar |
| Biblia (1584): | tuiſtu zhlovéka nezhiſtiga ſtury. Sakaj is ſèrza prido hude miſli, boji, preſhuſhtvu, kurbaria, tatvina, krivu prizhovanje, preklinanje. Letu ſo te rizhy |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | si venha is brana moiſtrova tah shazov inu pateronjenja usah bojah upotriebi ti kateri bojo tabe napuemazh klizali daozhash jem saboshjo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Kránji, Koratáni Prelita, napolníla bi jeséro. Gnijó po pólji v bójih pokonzháni Trum ſèrzhni vájvodi, in njih vojſháki, Şam Zhertomir ſe |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | je rimsko ljudstvo vpilo in hrepenelo po strašnih igrah in bojih z divjimi živalmi — hajdi med té kristijane, in so si |
| Fizika (1869): | in razvijalo, med tem ko je Evropa bila po divjih bojih razrovana, in mnogo dragocenih znanosti iz obsega prirode prinesli so |
| Oče naš (1885): | španjolskimi častniki. Pa njih oči, ki so se v mnogoterih bojih z bliski sovražtva in srditosti pogledovale, so se zdaj mirno |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | glave; Večna bo Slovencov čast. Kedar bliska meč morije V boji kerv junaška lije, Kakor hrast Slovenc stojí, Za očastvo se |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | kjer solnce zahaja, prišel sovražnik nad Matjaša in v kervavem boji pokončal njegovo vojsko do sto zvestih junakov. Vendar, ker je |
| Ferdinand (1884): | nedolžnega, usmiljenja vrednega dečka, če tudi je češče v hudem boji brez strahú gledal smrti v oči, vendar sedaj ni imel |
| Ferdinand (1884): | viteza iz te rodovine, ki je pred leti padel v boji sè Saraceni. Okoli polnoči je bil naš zamišljeni pevec še |
| Ferdinand (1884): | običaji onega časa. Opeval je najraje hrabrost španjskih vitezov v boji z Arabci in Saraceni. Vse je tem raje poslušalo njegovo |
| Občno vzgojeslovje (1887): | bi vsak trenotek prepir, kakeršen se nahaja v prirodi ( ,,v boji za obstanek“ ). Tako je bilo tudi med ljudmi, dokler si |
| Sacrum promptuarium (1695): | kumaj je bila ſaſtopila, de nje Mosh je bil v' boju oſtal eniga drugiga vſame, leta tudi je mogal zhes ſaurashnike |
| Divica Orleanska (1848): | Nu, z Bogam Milord! Solz pravico dolžno Pošteno bom po boju vam poplačal, Če preživim. Zdaj pak me kliče dalej Osode |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | le samo za domače dežele. De so Krajnci serčni v boju bili, in de so še sedaj, ni treba dvojiti (dvomiti |
| Lohengrin (1898): | naprej v sredo). Gospod moj Bog! rotim te zdaj, Da boju bi prisoten bil! (Vsi se odkrijejo. ) S pobedo meča sod |
| Gozdovnik (1898): | travane ne občijo z možmi, kterih hrbet so videli v boju. Eden izmed njih velja več nego tisoč Apačev. Ako pa |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | pomagalla v'tvojemu shtritanju, inu bom uzhila tvoje roke k'woju, inu tvoje perſte k'vojski, de bosh slavnu premagal, inu |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | ojſtruſti tega mezha ſo odshli, od bolesni ſo osdravleni, v' woju ſo mozni poſtali, teh ptuih vojske ſo odgnali: shene ſo |
| Blagomir puščavnik (1853): | vročih solz ste prelili v tem strašnem stanu. Tudi lepa boja vašega obraza se je zgubila, bledi ste postali. Tiho in |
| Stric Tomaž (1853): | ta razloček, da je bil Tomaž černkaste, Halaj pa bele boje. Grozno razločno pa je bilo njuno notrajno, Tomaž sama poterpežljivost |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | in godbo, so večidel černih las in oči poleg rujave boje (farbe); vsem je lastna velika učljivost, ki se vsemu prilagoditi |
| Zlatorog (1886): | lice, jasno jim okó je, Ustne pa so žíve, cvetne boje. Iz Benétk so, koder môrske péne Jim paláče nosijo kamnéne |
| Tiun - Lin (1891): | vreme in veliko vročino. Potem pa, ko smo objadrali predgorje Bojador, severozapadni konec Luzona ter se obrnili proti Kantonu, postane nam |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | To ljudstvo je lepe terdne, bolj srednje ko velike postave. Bojančanje, Marendolci in Zumberčanje so se v te kraje naselili, govore |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | vsaki mesec 396 mil. frankov ali vsako uro 512.000. — Mnogo Boljarjev v Moldavi in Valahii vse žile napenja, da se zedinite |
| Tiun - Lin (1891): | Vjezilo me je, ker sem videl, da ga je samo bojazen pred Tiun-Linom pripravila do tega ukrepa. »Kaj? in Vi pravite |
| Robinson mlajši (1849): | nevaršino, v kteri zaisto v konec iti mora. Ali Robinson bojazni ni znal, če je reči razumno považil — potehtal — premislil, ino |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1881): | veljave. Če je grof Taaffe dozdaj tako postopal, da v bojazni, da ne bi vznemiril ustavovercev, po svojih lastnih besedah ni |
| Gozdovnik (1898): | čuden in zaradi tega se ni mogel iznebiti neke skrivne bojazni. Mračiti se je pričelo. Rdeči oblaki so na zapadu kazali |
| Zoologija (1875): | največ miši, ali v primeri s prejšnjimi je len in bojazljiv ropar. Splinec (Circus pygargus) in nekoliko veči lunj (C. rufus |
| Zoologija (1875): | tuli). Akoravno je močan in ima strahovito zobovje, je vendar bojazljiv in dogodilo se je vže, da so ga otroci s |
| Pripovedke za mladino (1887): | je pač: „O, oče, strah me je,” ker bil je bojazljiv. Ali če so se zvečer pri ognji povesti pripovedovale, pri |
| Valenštajn (1866): | i Trčka odideta. ) Tretiji nastop. Grofinja Trčkina. Maks Pikolomini. Maks (bojazljivo pogleda v sobo). Smem, teta Trčkina? (Stopi sredi izbe ter |
| Revček Andrejček (1891): | Jerica (Anžeta naprej sili). Pomagaj no Drejčetu. Anže (bliža se bojazljivo Grešniku). Jaz pravim, da mir! (Hoče Grešnika prijeti. ) Grešnik. Ne |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | Maori iščejo krvavih prask kakor vsako leto; ko si okrvave bojaželjne ude, poizgubé se zopet po gozdih. Sicer pa je Vajkato |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | kumerno klaſizhje je imela? ” bara ſtaraſhina ſoſede. Ja , odgovori eden: „bojde, ſhe po pol mernika ni dal naſad. Kaj pa ji |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | sledí. ) Odperto pismice gosp. Ambrožu. De po 16. listu Novíc bojè napravljeno pohujšanje, kolikor mogoče, popravim, Vam častitljivi, za domovíno goreči |
| Genovefa (1841): | pobóshen in dober, kakor obá! ” Boleſlav je bil od sazhétka bojèzh in ſramoshljiv savoljo mnoshize ljudí, med kterimi je na enkrat |
| Tine in Jerica (1852): | vsedla, Tine na drugi vogel mize. Jerica je sedela, kakor boječa golobica, komaj se je upala sopsti, in pri vsakimu blisku |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | sodbo stara mati s tremi hčerami — poštena kmetica, plaha in boječa, ker ni vedila: kaj bo konec sodbe. Kakor so se |
| Mlinar in njegova hči (1867): | morem povedati, kako mi je pri srcu. Micka (ki ga boječa pazljivo pogleduje). Janko, zakaj me naravnost ne pogledaš? Janko (razmišljen |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Nęshka. To je mladoſt — kaj ſe ozhe Jęrza. (ſramoshliva inu bojęzha. ) Vaſha Gnada — jeſt — ſe vedó — ſnozhi — ſej ſim jeſt — Baron |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | re bojęzhe ſèrza oſtraſhiti, inu taku rekozh v'zagovitnoſt perpraviti. Sdaj more |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ſvojga paſtirja glaſs s' prepróſtim ſèrzam poſluſha, ne poſhtenje ene bojęzhe duſhe neſhal, katęra ſe vſelej bojí, de bi ne bila |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | noi vse stvari karse notra gibla? stori vse moje fainte bojezhe dase bojo mene bati morli? bojo mene vgladali dase bojo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | peljá. Vročina zlo pritiska, mladenča zvije trud, Duhoven le priganja, boječi se zamud. Do dola tak prispeta, ki s kamni nasejan |
| Stric Tomaž (1853): | černimi psi se nam ni treba bati, ker so preveč boječi, da bi se nam zoperstavljali. “ „Jaz pa vem za prigodke |
| Blagomir puščavnik (1853): | vse kraje nosijo. Še stolpa čuvaji se ustrašijo in se boječi v sobni kot stisnejo, s strahom pričakovaje konca te grozne |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | kvarilo govor i neprenehoma bi se spotikali i govoreč zapletali boječi se, da morebiti nečto prav ne rečemo. V pismu se |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | naſs glojejo, tolikajn britkóſt, katęre naſs vjędajo? sakaj ſmo taku bojęzhi v'nevarnoſtih, taku ſlabi v'ſkuſhnjavah, taku nevólni v' teshavah |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | na enkrat v'druge udy preberneni. Ony niſo vezh ti bojęzhi, zagovi, inu neſtanovitni ludje, ampak sgol zhudesha tę gnade, tiga |
| Mlinar in njegova hči (1867): | bil tukaj. Nihče si ni upal mimo njegove matere hiše, boječ se, da ne bi ga srečal. Vsak si je mislil |
| Valenštajn (1866): | Maks (stopi sredi dvorane). Da! Tukaj je! Ne morem več boječe I tiho krog te hiše laziti, Da skrivši bi ugodni |
| Deborah (1883): | si na sveto goro Sinaj K izvoljenej nevesti izraelskej. (Tresk. Boječe. ) Da zdaj udari strela v ono kočo, Kder dete, žena |
| Spisi Krištofa Šmida (1883): | glasoviru in igra; Minka pa z nežnim glasom, sicer malo boječe, vendar neizrečeno ljubeznjivo zapoje sledečo pesmico : Ne plaši se! če |
| Deborah (1883): | k vratom. ) Kako se mi koleni tresete! (Trikrat v presledkih boječe kladivom potrka. ) Sedemnajsti prizor. Deborah. Lovre vrata odpre. Deborah (poluglasno |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | med tem ko je od časa do časa skerbno in boječe pogledaval svojo bledo ženo. Tudi ona ga je ves čas |
| Revček Andrejček (1891): | kaj si pa sedaj naredil! — Ti si malopriden človek! Pavel (boječe in sočutno). Franica, dušica moja! Pojdi, popeljem te v sobo |
| Revček Andrejček (1891): | jako grenka zdravila, da boš koj zdrava. Andrejček (opazi Grešnika, boječe zase). Jezus, Grešnik! Dvanajsti prizor. Jeklen. Prejšnja. Jeklen (gre preko |
| Gozdovnik (1898): | misel ne hodi! Če pridejo, pobegnem, pa… Komanč pretrga besedo boječniku s zapovednim mahljajem roke. »Moj brat pojezdi s svojimi mulami |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | se more imeti) te tugente dapernashal, dokler bosh to nezhemerno bojezhnoſt pred ludmy v'tvojemu serzu nosil; ſakaj ti ja namoresh |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | v'hisho te vezhnoſte. Hodi ſà mano. XXIII. POSTAVA. Nezhemerna bojezhnoſt teh ludy je enu praſnu strashenje. 1 Nekol nabosh prov |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | hripavim glasom, da je odmevalo v daljnem gozdu; metali so bojna kopja in švigali s sulicami. — Od časa do časa so |
| Lohengrin (1898): | le žij in se kesaj! (Možje porinejo meče v nožnice, bojne priče potegnejo kopja iz zemlje, kralj sname ščit z doba |
| Lohengrin (1898): | va-nj, ne v svojo bran! Lohengrin in Miroslav (oba zunaj bojnega kroga). Pravično sódi mene Bog! Vérujem va-nj, ne v svojo |
| Lohengrin (1898): | omejé v popolnem krogu zasadivši kopja v zemljo. ) Glasnik (sredi bojnega kroga). Zdaj čujte me, pazite to: Ne móti boja tu |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | Kaj pač misli s svarilom, in kaj je pripovedoval o bojnem klicu ob Vajkatu? Kdo je ta Te-Vaturu? “ „Te-Vaturu je maorski |
| Divica Orleanska (1848): | Lahir, ti tudi? Verla snubca dva, Enaka v hrabrosti in bojni slavi! – Sovražne utolažila, deržavo Sklenila si, in mi razpreš prijatle |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | ga je ukazal deržati, dokler ne bo cele reči razvidil. Bojni sodniki so premagavca pred vojvoda pripeljali, zadnje besede hudobneža so |
| Lohengrin (1898): | in deve pod dobom pri kralju. Na znamenje glasnikovo pritegnejo bojni rogovi z dolgim bojnim klicem Lohengrin in Miroslav popolnita svojo |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | dokler ne bo prepozno; kajti ob Vajkatu že odmevajo maorski bojni klici. Zdravi ostanite! Jaz sem poglavar Te-Vaturu. Te-Vaturu ne more |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | švigali s sulicami. — Od časa do časa so zatrobili v bojni rog in klicali tovarišem onstran potoka, naj se jim pridružijo |
| Valenštajn (1866): | mu cesarjev dobiček je v čisli? Morda je moč njegovih bojnih krdél Branila kdaj, varovála dežél ? Vojaško državo hotel je osnováti |
| Rudninoslovje (1867): | iz Sibirije, imenuje se rusko steklo; rabijo ga posebno na bojnih ladijah za okna, ker pri streljanji ne popoka tako hitro |
| Gozdovnik (1898): | ranjen; ne more jahati. Peljal pa bode svoje vojnike na bojnih čolnih proti Bivoljezeru. « »Ali ni hotel preganjati onih treh belih |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | priti vsak čas s svojimi od Jotara. Ognjeni svit, odmev bojnih rogov in naše zmago oznanjujoče petje jih že privabi na |
| Lohengrin (1898): | pri kralju. Na znamenje glasnikovo pritegnejo bojni rogovi z dolgim bojnim klicem Lohengrin in Miroslav popolnita svojo orožno opravo. — Kralj potegne |
| Valenštajn (1866): | i v Polznji vpor končamo. Valenštajn. Al bi se v bojno polje promenilo To mesto, svada bratovska ognjenim Očesom po njegovih |
| Gozdovnik (1898): | svojega plašča, kteri je bil iz bivolskega usnja narejen, potegnil bojno sekiro, sicer pa je ostal popolnoma miren. |
| Robinson mlajši (1849): | je užè predse časa ležal ino se z ôzkostjo boril — bojeval, se je na pèsmo spomnel, ko je je jegova mati |
| Gozdovnik (1898): | videl otroke Apačev? « »Videl jih je in z njimi se bojeval. Močnihrast je padel in ž njim veliko rdečoličnikov pod rokami |
| Genovefa (1841): | moshá ſpreletéla. Upanje in ſtrah ſta ſe v nju ſerzih bojevala, in kar jima jo povedal, niſta môgla verjéti. ” Şhkôf je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Tersháſhkim mórju Rimzam mozhno nadlegovali in sabavljali, ſe s njimi bojevali in jim kupzhijſke barke rópali. Kadar je Rimzam tega le |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | kér se vé: kakó serčno so se nekidaj s Turkam bojevali. Ob sedanjim času pa oficirji Krajnce hvalijo, de so nar |
| Valenštajn (1866): | za vojnika takó po gosposki imá, Za Španijola skópega se bojeváli, Ko ga črtimo iz živega srcá? Tega ne! Rajši bežimo |
| Gozdovnik (1898): | mnenju Komančevem. Vodja se bliža hazienderu. »Rdeči možje se bodo bojevali z bledoličniki, ter Apačem vzeli obglavke. Kdo bodi poveljnik: moj |
| Valenštajn (1866): | je naš roj v Baruti pálil; Kakó po Vestfálii smo vojeváli — Otroci se bodo i vnuci spominjáli, Ko mine sto i |
| Genovefa (1841): | redite, de bo imel mozh v ſêbi, ſe s ſvétam bojevati. Ko ſo mene môja mati tako na rozhju dershali, gotovo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ki kaj dobriga obé„ta, ſe mora s mnogotermi sadershki bojevati, „predin vſe napotja premaga in zhlovéſhtvu ſre„zho prinéſe. “ „Kakor |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | de sovražnik nad sovražnika pod milim nebam plane in se bojevati začneta — Laška vojska je vojska zoper celo deželo, zoper vsako |
| Oče naš (1854): | se, da ti ne bo noben duhovin umerajočemu pomagal se bojevati, kadar se bo smertni angel bližal. “ Sleparja sta spodbodla konje |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1861): | Ta časnik namreč piše, „da je Italija za terdno sklenila bojevati se do zadnjega moža in se poslužiti vsega, da pokončá |
| Viljem Tell (1862): | ženo tako na srcé pritiska, Veselo sme za dom se bojevati, Ter se nobene vojske ne bojí — Sedaj nemudoma na Urnsko |
| Čas je zlato (1864): | je, se, ker je bil mlad in močen, z elementi bojevati. Ker se je tako privadil, ni celo leto sprememb vremena |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | nas je prijel, tako, de smo se mogli z njim bojevati”. To slišati, reče kerčmar zabavljivo: „To bi vam bila sramota |
| Gozdovnik (1898): | me ne briga! « »Utegne biti sovražnik! « »Nič me ne briga! « »Bojevati se bode! « »Nič me ne briga! « »Spravite in pripravite se |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Goré; — zhaſ, Zhertomir! je vset' orôshje. In ſhèl je boj bójvat bres úpa smáge, In ſkásal ſe je korenÍne práve, Kjer |
| Pozhétki gramatike (1811): | koga:) rimailler, peſne kovati, ferrailler, ſe drégati, batailler, biti ſe, bojváti ſe, detailler, drobiti, na drobno ſkládat; émailler, obliati, ziniti; travailler |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | Žena molči nekoliko časa in videlo se jej je, da bojuje hud boj v svojem notranjem. "Dva goldinarja? " reče tiho. "Dobro |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | to, de bi copernice odgnali? — Za to, kér se rajši bojujejo z sovražnikam, kteriga ni, ko z tajistim, ki jih po |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | deshele Ilirſke imenujejo. Ilirzi ſo bili divji, ſèrzhni in junáſhki bojevavzi, kteri ſo na Tersháſhkim mórju Rimzam mozhno nadlegovali in sabavljali |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | Pri rdečem odsvitu je bilo lahko spoznati divje postave maorskih bojevnikov. Bil je prav peklenski prizor. — Obrazi divjakov so bili pisano |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | rečí kakor ta čas na bojišču se godé zdaj zunej bojišča. Z zadnjim dnevom starega leta je imela namreč ura izteči |
| Lohengrin (1898): | izstopijo za Lohengrina, trije brabantski za Miroslava: slovesno stopaje izmerijo bojišče in je omejé v popolnem krogu zasadivši kopja v zemljo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | da to ni res. — Važniše rečí kakor ta čas na bojišču se godé zdaj zunej bojišča. Z zadnjim dnevom starega leta |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | podob) vseh mož, ktere nova zgodovina serbskega naroda ali na bojišču za serbsko samostalnost ali na polji domačega slovstva pervakom uverstuje |
| Tiun - Lin (1891): | se gledaje v čolnovem krmilu. Zdaj se vračajočim prikaže silni bok »Kormorana«. »Ohó, ladija, ohó! « zavpije straža na krovu in vrže |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | ravniga pIoſhatiga krisha, dolsih in terdnih béder, majhnih lákotniz, polniga bòka, in ne preglobòko pohéſheniga trebuha, to je, ne viſezhiga vampa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | Viničan in Metličan po členkih vežeta. Vsi nosijo postrani na boku pisan torbaček. Opanke so obutev samó takó imenovanih Vlahov, ki |
| Kuharske Bukve (1799): | 200. Lemónovo mleko. En bokal ſroviga mlęka, 12 rumenakov, od ene lemóne drobno na zukri |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | je pa bolji krajnſko, „oſhtir” ali „birt? ” — — — Tukaj poklizhe kdo bokal vina, tam v drugi oſhtariji ga kdo ukashe perneſti firtelj |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | morji domú v Ameriko poslal. On pravi, de bo vsak bokal vina do doma veljal 1 gold. — Če mu bo srečno |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | domú prišlo, ga bo po 5, tudi po 6 gold. bokal prodajal. Denarje je pa take seboj prinesel, de bi si |
| Zlata Vas (1850): | mlékam ni mogla dostati. — Dalje so sicer po hišah marsikter bokal mléka domá potratili, zdej pa so ga v hramu pri |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | spusti Pavliha denar v spodnjo roko. Sosed je mogel tedaj bokal vina prinesti ukazati, kar mu je pa vse veselje do |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | so se prestavili, z dvema gospodama obišem. Pernesó nam dva bokala pijače, in velijo pokusiti jo, ktero vino nam bi bolj |
| Zlata Vas (1848): | eno samo kravo imel, in vsak dan le kake dva bokala mléka prinesel, sčasama več donesel, kakor vsak drugi, kakor se |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | dišečih žbic, ingberja in muskatoviga cveta, vli na to dva bokala vode; naj se štiri ure kuha. Potlej perdeni en maselc |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | bolečin kri šči; takrat dajaj živini vsaki dan dvakrat pol bokala vode, v kteri se ena pest dobro stolčene hrastove skorje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | 12 bokalov ſmetane 2 unzhi dobro ſtolzheniga galuna in 3 bokale kiſliga mleka dene, dobro smeſha , pri majhnim ognju mlazhno ſegrêje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | starosti, velikosti in moči vzemi vsako pot 2 ali 3 bokale kerví. Kdor pri ti bolezni naglo puša, se ne bo |
| Kratkozhasne uganke (1788): | 3. bokale is verzha odlij, inu is 2. ali 3. bokalami tople vode verzh ſalij: tok bosh bres tega, de be |
| Kratkozhasne uganke (1788): | per tüſti prizhi kmalu ſpet posodo is 2. ali 3. bokalami tople vode nalij. Kader se ta 2. ali 3. bokale |
| Kratkozhasne uganke (1788): | temu vina potrebuval, ſmirej dobr jeseh imel. Komer je is bokalami ſalyvati prevezh: ta ſalyvaj te odtozhene masleze is maslezami vina |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | dajo korenine popolnoma zmečkati. Vse to zmešaj potem s 3 bokali ječmenove vode, da 6 bokalov dobiš, kar daj kravi, pa |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | z zelenjavo vred, ki se korenin derži, kuhaj v 3 bokalih vode tako dolgo, da se dajo korenine popolnoma zmečkati. Vse |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | firtelj. Satiſnite uſheſa, zhiſto krajnſhniki; kaj bote rekli? Oſhtir s bokalam po talianſhini diſhi, birt s firtljem pa po nemſhini. Kaj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | nabéra, de jo je doſti. Po tém ſe med 12 bokalov ſmetane 2 unzhi dobro ſtolzheniga galuna in 3 bokale kiſliga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | sdaj ga she ſledno leto vſaki po 500 do 800 bokalov perdelajo. Vino je dobro, kakor dolenſko, kader je s enmalo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | StermoIſki grajſhini, kjer ga je ranjki Ditrih vſako leto nekaj bokalov perdelal;mi ga niſmo pili, tóde ſliſhali ſmo, de je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | so bile kaj lepe in mleka so dajale po 12 bokalov na dan. Kislo zelje gnjilobe obvarvati. Dostikrat se kislo zelje |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | do 6 poličev, ptujih krajov močniga vina 3 do 10 bokalov, žganje pa po razni moči četerti del alj clo polovico |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | krajc., in po 2 gold. malo vedro, to je, 20 bokalov; tudi so že nekteri prodali novo vino po 2 gold. |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | to zmešaj potem s 3 bokali ječmenove vode, da 6 bokalov dobiš, kar daj kravi, pa ne naenkrat, ampak trikrat popiti |
| Kuharske Bukve (1799): | belákovo mlęko; te 12 belake rastepi inu rasshverkaj v' enim bokali mersliga mlęka inu enmalo zukra notri. To ſe poſtavi nad |
| Zlata Vas (1848): | s svojimi ženami so pa v gostívnici sedéli in pri bokalu prav židane volje bili, kakor je že to navada, kadar |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | ali vmivanju noče zginiti, raztopi 1 lot žveplovih jeter v bokalu vode, in omivaj psa z leto vodo, dokler se izpustik |
| Zoologija (1875): | jéd. Iz plošnatice (Tellina gari) pripravljajo v Indiji neko omako, bokasan zvano, ki je na glasu kakor posebna slaščica. Zevčica (Chama |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | oſem ino trideſet let bolan. Jesuſ ga ugleda. Vedil je, de je she toliko zhaſa |
| Genovefa (1841): | koſe rasſékati. Grôf je lêshal lét in dan savolj rane bolan; sakaj nepokoj in grisézhi zherv njegoviga ſerzá ſta osdravljênje savirala |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | de ji je všeč. Izsluženimu soldatu Andrejčetu, ki je večkrat bolan, ste bili tudi enkrat en zvezik posodili. Unikrat, ko vas |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | de poméni, de bo kdo umerl; postavim: sosed je zlo bolan; pravijo, de bo umerl, rok so že tudi slišali. Rok |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | v táko jezo spravila, de je clo nekaj dni zares bolan bil. Ko se je nekoliko njegova togota polegla, je spoznal |
| Tine in Jerica (1852): | ji, naj tudi jutri po dnarje, in dokler bo mož bolan, po moke in mleka večkrat pošlje. Ni mi treba povedati |
| Oče naš (1885): | in otročička na roko vzel, „tako hudo še ni; tako bolan še ni, kakor ti misliš. Njegov angelj varh bo že |
| Oče naš (1885): | Ubogi vojak,“ je začela ena, „kako si bled! ali si bolan? Ves moker si od rose in kako se tresejo tvoji |
| Revček Andrejček (1891): | grel, stopi naprej). V bolnišnico bi šel rad, v bolnišnico. Bolan sem, pa še kako ! Jeklen. Vsako leto po zimi se |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | je medel in bled. „Moj Bog! — mu pravi — kaj si bolen? Ali še moreš kaj delati? ” „Kaj pa, moj oče — France |
| Tine in Jerica (1852): | Dokler si zdrav, prevdari: De bolen, nemožen, Je človek ubožen, In zdravje zapraviti vari. Kaj se |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | je namore odprieti? je lasbov an velk gryshnik nasmert bovn htomi prida saki den an brvmen zhvovak noi saki den |
| Genovefa (1841): | odgovoril gláſ. „Zhe véſte, Berta, ki je shé toliko zhaſa bolna in ktéri ſte v njéni bolésni toliko dobrót ſkasáli. Oh |
| Genovefa (1841): | je li to! ' „Drago déte! ” je rekla Genovefa, „slo ſim bolna! Umerla bom! ” „Umerla? ” je rékel Boleſlav. „Kaj je pa to |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | in naslednje dni se mora noga, ki je po sušici bolna, vsaki dan dvakrat v merzli vodi kopati. Čez osem dni |
| Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881): | poslednjo kravo iz hleva odpeljali. Druzega mu ni ostalo, kakor bolna žena in šestero otrok. Imel je sicer še par krepkih |
| Spisi Krištofa Šmida (1883): | onega konca hiše, Komaj so jo obudili ; ali ostala je bolna od tistega trenutka in hirala je od dné do dné |
| Revček Andrejček (1891): | Franica (proseč). Ana, prosim te, prizanašaj mi hudo sem še bolna. Ana. Tvoja bolezen tu notri le čepí, (na srce pokaže |
| Biblia (1584): | inu recite: Nebeſku krajleſtvu ſe je ſemkaj pèrblishalu. Osdraulajte te Bolne, ozhiſzhujte te Gobove, budite gori te Mèrtve, isgajnajte Hudizhe: Sabſtojn |
| Ta male katechismus (1768): | urednu, inu v' resnizi prejèti: ke ti pak tudi te bolne oſdravesh, deslih per njeh nise, inu te dushe shpiſhash, kader |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſe na nagloma pokashe, bres de bi bile shivali popréd bolne bile ; popade jih, kadar bi kdo miſlil, de sdrave vosijo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſi jo s maſtjo namáshe: prepovémo hoditi do shivine ali bolne ali mertve, vſim ljudém, ki ſo ali po lizu ali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Nar bòlj pa naj zhujejo vſi ſoſéſkarji, de nobeni take bolne shivine ne kole, ne ſkrivaj ne ozhitno, de meſa ne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | per ti zeni drujih perdelkov sadoſti velika nadloga. Sploh sdravimo bolne preſhizhe takó: Hitro mu na uſheſih in na repu puſhamo |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | jagod in 1 lot štupe hrastove skorje skupej. XV. Poglavje. Bolne oči. Prasci in mladi prasiči nar večkrat na očeh bolehajo |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | kedar konji opoldne ali zvečer v štalo pridejo. Potem pomoči bolne mesta z mokom obstoječim iz 4 lotov svinčenega izlečka in |
| Gozdovnik (1898): | besedami in dejanji. Lačne sem nasitoval, žejne napajal, žalostne tešil, bolne obiskoval, umirajočim poslednje svetstvo delil« »Umirajočim, pravite? Je-li blizu kdo |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | mora od zdravih odločiti, sicer bojo vsi po kozéh zboleli. Bolnega je treba prehlajenja varovati, ga vendar ne prevroče imeti. Vsaki |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | poškodovanja svoje kože varovati; da se mora vselej, kedar od bolnega psa pride, z žajfnico dobro omiti in osnažiti. |
| Ferdinand (1884): | za kako drugo nalezljivo mrzlico; da je grof njemu izročil bolnega grofiča v zdravniško oskrbovanje; da je milostiva gospóda brzo zapustila |
| Ferdinand (1884): | tako, idi v božjem imenu sam z otroci v mesto. Bolnega otroka ne morem in ne smem samega brez vse postrežbe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | je kushna shitna bolésen, ki jo sdravo serno dobi od bolniga. Şnétje pride vezhidel od ſlabiga, mokriga vreména, in od nesreliga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | pripasam) podpira, ktéri je na vsih šterih voglih na križ bolniga živinceta privezan. Mina. Prav hvaležna sim Jim za ta podúk |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | bom po Njih besédah te cevke poskusila. Zdrav. Mléko iz bolniga vimena izpraviti ni pa še zadosti; drugo in poglavitno delo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | bil sajen. V veliko klétih ni bilo lani ne eniga bolniga korúna per nas, še zdej ga imajo nekteri kmetje za |
| Ferdinand (1884): | ne naleze kužne bolezni; v gradu pa je ostal pri bolnem grofiču le veseli godec in pevec Peter; le-tá pa želi |
| Fabule ino pesmi (1836): | pa ſhe bole. On hitro ſe na pot podá, K’ bolénem’ kmeti pride tá, Kak da bi iſkal vole. En kratek |
| Fabule ino pesmi (1836): | S’ njim vel’ko dopadénje ma, No rezhe tak k’ bolénem’: ˛Striz! tvoj peſ lepo kosho ma, ’S nje shlahtna bi |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | napravi to zdravilo, vlij mlačno zjutrej, opoldne in na večer bolnemu živinčetu v gobec. V treh dneh ti bo večidel pomagalo |
| Ferdinand (1884): | Voz vže dolgo čaka! « Ni pa si upal iti k bolnemu dečku ter se posloviti od njega. Če tudi je bil |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | mu preveč obtežila. Nekoliko vtolažena gré z zdravnikom k svojimu bolnimu možu. — Kaj sta oba čutila, se z besedami ne da |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | mati po vsi sili hotla ostati, de bi svojimu ljubimu bolnimu otroku sama stregla. Zdravnik, ki je bil ravno vpričo, ji |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | previdili, in mati Dobričeva, sosednja, je pomagala, zdaj ne le bolni stregla, ampak tudi dovolila, za Petra po materni smerti v |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | nauka veš, ki si ga v šoli slišal, de se bolni kristjan s pomočki gnade preskerbí, ki jih katolška cerkev ima |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | hitro se leta nevarna in nalezljiva bolezin prikaže, se morajo bolni prasiči od zdravih ločiti. Potem se vsakemu prasiču dvakrat na |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | se bolni členi najdejo, sondo proti zvunaj pritisniti. Kjerkoli so bolni členi, tam se mora koža in meso poleg vratu noter |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | mehurja) pritisnil, da je treba tudi pušati. Ne dajaj pa bolni živini med tem ne sena, ne slame za klajo, ampak |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | treba z močno sondo (iskavko) rano preiskati, in kjer se bolni členi najdejo, sondo proti zvunaj pritisniti. Kjerkoli so bolni členi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | kopita in od podkov. § 15. Od ſtréshbe in oſkerbljevanja bolnih konj. §. 16. Od usrokov bolesin ſploh. §. 17. Kaj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſtavil” „Jes ſim ſe ſam vezh let na Dunaju okrog bolnih shivin po ſhtalah médel in vſe ſim bral , kar ſo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Do 16. Svečana je skupej 1167 goved pocerkalo, 980 hudo bolnih ali pa okuženih so pobili; le 135 se jih je |
| Zlata Vas (1850): | vsacimu na tem ležeče bilo, de se ni mleko od bolnih krav ali pa od mladic dajalo, so imeli izvoljeni trije |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | tako pokaženo grozdje ogleduje, da je tistih jagod nar več bolnih, ki so na tisti strani grozda, ki je od terte |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | morate de je ravno tako potrebno, shivino bolésin varovati, kakor bolnim k sdravju pomagati. De bote pa ſvojo shivino bolésin varovati |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | vam bo tudi lahko , pametnimu sdravniku sa shivino, komur ſvojo bolno shivino osdravljati daſte, na roko iti. Od vſih bolésin, kolikor |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | pri vranknim priſadu ravnati: Kdor ſi bodi, ki ſe s bolno shivino pezhá ali s mertvo opraviti imá, naj gleda dobro |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | je vunder potreba, da se tersje in grozdje, ki se bolno dozdeva, na tanjko preiše, preden se rêči zamore, da je |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | če ga čez persi stiskaš. Tudi je kašljanje veliko bolj boleče, kakor pri pljučnici; torej pes pri sopenju lakotnice vzdiguje, da |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1860): | obstojí le v vnetji, je merzla voda poglavitno zdravilo za boleče parklje, ki naj se ovijó v cunje, ki se od |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | se N: perporozhim noter vte S.S. noi shpizhaſte terne tvoje bolezhe S. Krone kateri terni so skves tvoje serze noi skves |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | noi obravbrenje sa nia gnant: jas tabe prosim skues nia bolezho kronenje: jas tabe prosim skves nia nai svateishi rano na |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1860): | ako ni huda, pervo in dosti zdatno zdravilo. Vneti in boleči gobec naj se rahlo spira z okisano ali slano vodo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1860): | je, s čebulo, česnom, poprom ali drugimi takimi ostrimi rečmi boleči gobec spirati. Treba je, da se živini večkrat hladne vode |
| Zoologija (1875): | naselbino. Ose glojejo plemenito sadje (voče). Osini piki so jako boleči. Ose cvetnice (Anthophila) so najimenitniše žuželke v tem razredu, večidel |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | s' ſtolzhenim zheſsnam, s' ſlano vodo, inu jeſeham smeſhane ta bolézhi kraj isperi, s' medam pomashi, 3. al 4. dni sapored |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | proſhnjo tiga ſpokorjeniga ràsbojnika, ſe obèrne sdajzî s' enim ſizer bolęzhim pak priasnim oblizhjam k' njemu, inu danas ſhe, mu rezhe |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | po nezvesti družini zapeljan jima po nedolžnim tolike in tolikanj bolečin v sercu napravil, in de bo, kakor hitro bo mogoče |
| Stric Tomaž (1853): | pobrali svoja ljubezniva otroka, ali bi zamogli to brez serčnih bolečin prenesti? “ „Naše čutila in občutki sploh so vsi drugačni, kakor |
| Stric Tomaž (1853): | že z marsikterim govoril, da bi ji ne delali tacih bolečin, toda z vsakim zastonj. Koj jo pelje k Ivanu, da |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | Večkrat se pa primeri, da živina več tednov in brez bolečin kri šči; takrat dajaj živini vsaki dan dvakrat pol bokala |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | mlekom ali smetko zmešane vode. Če brez hudega prisada in bolečin kervomok čez 3 dni terpi, prideni pol kvintelca kafre zgorej |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | žalost je serce vtopljeno, Vse prebito, prebodeno Z mečem dušnih bolečin. O, kaj žalosti prestati Mogla je presveta mati, Ktere Sin' |
| Viljem Tell (1862): | je bolelo srce ! (Mnih pazljivo posluša. ) Tell. Zdaj Se znebi bolečin, vesela bodi. Domá sem zopet! To je moja hiša! Stojím |
| Ferdinand (1884): | kjer stojite! Za ves svet bi vam ne želel takih bolečin, kakoršne trpim jaz! « reče jim, ko so hoteli stopiti k |
| Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): | ljubezni do nas. Premisli, da si z nevoljo ne zmanjšaš bolečin, in če le z nevoljo trpiš, boš moral tukaj in |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ino v' ſànza sadira. Tako rastepeniga, sapljevániga, vſiga kerváviga, od bolezhin vſiga blediga, ſ' ternjevo krono na glavi ino ſ' ſhkerlataſtim |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ino njih koshe ſebi v' prid oberniti; pa ne jim bolezhin delati bres potrebe, ne jih terpínzhiti nalaſh. Po vſim svetu |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | ſtarzhek, ſo ſvoje dni na vojſki bli, alj savolj ſvojih bolezhin ſo morli sholdnirſhino sapuſtiti, ino ſo ſe s' tvo jim |
| Genovefa (1841): | grôfam porózhil, ſpomin njéne ſmerti obhajat. Vojvoda je poln ſerzhnih bolezhin molzhal, in ravno miſlil: „Straſhno nakluzhje je vunder to, de |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | kakôr en dober hiſhni Ozhe tudi v' tim mórji ſvojih holezhín nizh od tega ne posabil, kar je imel ſturiti, ſtury |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | to velko bolazhino sadovol obiokati noi vmisov vseti oh naposhribana bolazhina oh moi pralvbesnivi Jesvs jes tabe prosim skves te kervave |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | noi smodili isgvovnjami inv sklizhami shzhipali. SHEBRANJE. Oh pra velka bolazhina moiga pralvbesniviga Jesvsa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | je pa v vimenu prisad ali kaka druga bolezen, bo bolečina ta vzrok kmalo razodela, in vidilo se bo, de je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | so ga ji vzeli, preveč ne toži? — če ji kakosna bolečina mléka v vimenu ne zaderžúje, postavim kaka bula v sescu |
| Blagomir puščavnik (1853): | bom vedil nič od očeta povedati, bo njih žalovanje, njih bolečina še večja, in zgoditi se zna, da mi jih nemila |
| Blagomir puščavnik (1853): | bere nar veči veselje, in kakor bi pihnil zgine vsaka bolečina. Blagomir pak |
| Oče naš (1854): | obličju se je brala bridka pa vunder večdel že premagana bolečina. Le takrat, ko je Nace mater prosil, ga poblagosloviti, se |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | jih u serce. Naj te rane tvoj'ga Sina, Naših grehov bolečina, Tud mene v živo skle. Daj, de s tabo rad |
| Andrej Hofer, junaški vodja Ti... (1886): | jih trdno zaklenoli. Francozi ne bi smeli videti, kaka grozna bolečina se je polastila Tirolcev, ko so to ugledali. |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | perloshnoſt tiga gręha sa volo naſhiga hudîga nagnenja. Vboshtvu, shaloſt, bolezhina naſs perpravio v' zagovitnoſt, ali v' klaguvanje, lih kakor naſs |
| Genovefa (1841): | tako otóshen, de ſe ſo sa njegovo shivljênje bâli. Njegova bolezhina ga je vzhaſih tako pêkla, de bi bil kmalo snôrel |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | v jih je driska naverla, in trije so v strašnih bolečinah umerli. Kér je ta bolézen, kakor slišimo, létos že več |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | celó življenje v nevarnosti! ! — Mislimo si bolnika, ki v britkih bolečinah zdihuje: on hlepí po zdravílu, kakor ozebli za soncam! pa |
| Valenštajn (1866): | Tekla (blagoj dostojnostijo). Vi ste me v bolečinah videli, Nezgodonosna mi naključba vas Iz ptujca promenila naglo je |
| Valenštajn (1866): | mizi ter vzame iz lišpnice prstan). Vi ste me v bolečinah videli, Usmiljeno srcé mi pokazali, (daje mu prstan. ) Prejmite ure |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Janesa je bila tudi Jesuſova mati Marija. Jesuſ v' ſvojih bolezhinah pogleda milo v' Marijo, ſvojo mater, ji s' ozhmi v' |
| Stric Tomaž (1853): | novo moč; hitrejši ko popred jo maha dalje, vkljub vsim bolečinam in napotkom. Če ravno so bile muke neizmerne za materno |
| Oče naš (1854): | nazaj! “ Menart je potegnil sina od matere. Hotel je obeh bolečinam konec storiti in spremil je Naceta v Dižon. Barba je |
| Gozdovnik (1898): | niti ne pogleda, ustopivši skozi odprtino h konjema. Vkljub svojim bolečinam skoči na konja, prime tudi Antilopino žival za uzdo ter |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | pred ſheſtnajſtimi meſzi vlotil, dokler je njegovimu terpljenju in velikim bolezhinam ſmert konez ſtorila. Umerl je, ko pravi kriſtjan, vèſ o |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | Kervne vgnjide se v koži napravljajo in so z hudimi bolečinami združene. Lete se morajo, kedar so godne, prerezati in gnoj |
| Štiri poslednje reči (1831): | Pravizhen, zhe ravno je od vtih sapuſhen, in s' velikimi bolezhinami in s' grosnimi teshavami obloshen; zhe nima od nobene ſtrani |
| Štiri poslednje reči (1831): | kteri nesapopadlivo pezhe, in bo duſho in telo s' grosnimi bolezhinami napolnil. « Boshja jesa je pershgala v' peklu taki zhudni in |
| Slate jabelka (1844): | hudih dni in neſrezhe imel, ki ſi veſ obdan s’ bolezhinami in s’revſhino? Ali leta boshji ſlushabnik mu je tako |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | od tvojega sina: jas tabe prosim skues vse tvoje matharne bolazhine katere si ti pozhutva k' je tvoi sin vmartro shov |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | iv dovi vsetje stega svetiga Krisha: jas tabe prosim skues bolazhine tvoje lube, mathare katere je pod tvojem svetiem Krisham praterpeva |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | srvetami tapo kaker eniga otroka jas sheliem dabi te 15. bolazhine pozheshzhane ble naden te sodve je jas ozbam sposebnjem vonam |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | tvoi sin vmartro shov: jas tabe prosim skues use te bolazhine katere si ti utvojemu Matharnomi serzi pozhutva k' si ti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | kterih škodljivost vroče jedí razlaga in pravi, de ne samo bolečine in gnjiloba zob od tega izvíra, temuč tudi veliko druzih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | kerma, ki je bila blizo zložena; uboga žival je grozne bolečíne terpela — in vse to le zavoljo tega, de so se |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | mene! Oče naš ... IV. Jezus sreča Svojo mater. O kakšne bolečine sta mogla vender Jezus in Marija, ki sta se tako |
| Valenštajn (1866): | A ti veliko boljše delal nejsi. Oktavij. Sin moj, ah! bolečine ti odpuščam. Maks (vstane ter ga pazi dvomljivimi pogledi. ) Je-li |
| Ferdinand (1884): | tega razodeti. Z nebeško potrpežljivostjo je prenašala blaga grofinja hude bolečine; nič pozemeljskega ni bilo več na njej. Vidno se je |
| Ferdinand (1884): | jedino zló je hudobija! Revščina, težko delo, dà celó najhujše bolečine in grenka smrt so le lahko breme v primeri s |
| Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): | maše in lahko daruje potrpežljivo in udano Bogu vse svoje bolečine in nadloge. Bolnik naj tudi iskreno hrepeni in želi sprejeti |
| Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): | drugem življenju trpeti. Če pa potrpežljivo trpiš, si boš olajšal bolečine, časno kazen, ki bi te čakala v vicah, boš že |
| Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): | Posebno pa prevdarjaj in pomisli bolečine, katere je prenašal nedolžni Jezus iz gole ljubezni do nas |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | na Sonze dijati, je dobru sa glide, krish, inu shilne bolezhine. |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | lubi Poſluſhavzi ona je ravnu taiſta: Ona tèrpysa ręſs nesmaſne bolezhine, britkoſt, inu shaloſt v' ſvojim ſerzi, kakôr Mati, kęr vidi |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | zhaſs v' ſvoji ſramoti v' enu morję tę shaloſti inu bolezhine pogresnen, saſliſhi kumaj to proſhnjo tiga ſpokorjeniga ràsbojnika, ſe obèrne |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | satęga volo saduſhy, inu ſhrani lę notri v' ſèrzi ſvoje bolezhine. Leto bó tó. II. Premiſhluvanje. Ona je tudi Nevęſta ſvętiga |
| Oče naš (1854): | pohodili in njega iz domovine spodili! “ — Nehal je pater v bolečini svojega serca govoriti. „Odpusti mi, o Gospod,“ je tiho prosil |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | in ga še v drugo vreže. Jud si je v bolečini skoraj jezik odgriznil in omedlel; pa vender je še rekel |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | agnje Jesv Kriſte jas tabe prosim skves to velko nasrazheno bolazhino vsmili se zhries mene inv odpvſti mene vse moje nazhiſte |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Jesvsa Kriſtvsa jes prosim tabe skves tvoje sapvshzhenje noi grenko bolazhino tvojah pra S. S. Glidov oh odpvſti mene vse moje |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | ti moi bogi sapvshzheni Jesvs oh htve samora to velko bolazhino sadovol obiokati noi vmisov vseti oh naposhribana bolazhina oh moi |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | is grunt moiga Serza! inu skues tvojo grenko Martro noi bolazhino: inu shavoſt noi potashavo: noi skues tvojo nai svateishi rano |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | moi petshavoſtni Jesvs Kriſtvs jes tabe prosim skves to velko bolazhino katiero siti pokvsov, oh odpvſti mene tv velko prevomlenje moiga |
| Občno vzgojeslovje (1887): | si je otrok iz nevednosti ali iz nedostatne previdnosti učinil bolečino ali škodo, ako občuti neprijetne posledice svojega dejanja in nehanja |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | ena ſupernoſt zhes tebe pride? ti bosh taiſto is vezhe bolezhino zhutil. |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | morde bi jih bila še otela. Pa meni se njih bolehanje ni nevarno zdelo, ino mladimu zdravniku sim se za dober |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | njega. Med ljudſtvam je bila shena, ktera she dvanajſt let boléha. Mnogim sdravníkam je bila she v' rokah; veliko she je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | bilo. Na Francozkim so z letino zadovoljni, le semtertje korún boleha; na Španskim in Laškim je bila srednja letina; ravno taka |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | rami in sicer zdravo otročè od stavljenih kóz le malo boleha, nektero pa clo nič; 4) v desetih dneh je vsa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | pa, ki ſe je poſtaral, jim ki kadaj, ako ne bolehva, zhveter (ſirſhpan) previdva. — — Kaj je pa bolji krajnſko, „oſhtir” ali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | sa preſhizha; sa praſeta pak manj, slaſti, kadar drugod kaj bolehajo, de ſe jih ta bolesen ne vloti. Per naſ ſmo |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | žganico ljubijo, starosti ne dočaka, in drugi več del zgodaj bolehajo. ” „Ne zamerite mi, gospod zdravnik! jez na to pravim; vender |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | Bolne oči. Prasci in mladi prasiči nar večkrat na očeh bolehajo. Nek bel in vlečljiv gnoj jim iz oči teče, ki |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ni dolgo bolan ležal, je vunder že od spomladi sèm bolehal, in z žalostjo se je že takrat vidilo, de ne |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | sa arznije je dobro. Prijatelzo imam, ki je na pluzhah boléhala, pa s' tem selenim perjam ſe je sopet isdravila, kakor |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | na Gorenskim tolikanj dober in zdrav zrak, de ljudem kaj bolehati ne da, in kér so Gorenci takó pridni delavci, de |
| Spisi Krištofa Šmida (1883): | se ni ganil od njene postelje in je sam jel bolehati. Stari Tirolec je z glavo . majal, in sam pri sebi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | raj bom per vas terden kmet, kakor pa v mesti bolehen gospód”. Kmetje ne vejo , koliko dobrot imajo ! Škodljivi zrak je |
| Ferdinand (1884): | vendar ni tako zlobno, kakor se ti dozdeva. Deček je bolehen, kakor so bili njegovi starši; kal zgodnje smrti je vže |
| Slate jabelka (1844): | nobeniga poſebniga ſpokorniga dela opraviti, ker je bil preſlab in bolehin ; in de ſhe tega ni samogel ſtoriti, kar je bilo |
| Slate jabelka (1844): | bilo le mogozhe, malo ſpanja in pozhitka pervoſhil. Deſiravno je bolehin bil, in vzhaſi komaj dve uri po nozhi ſpal, je |
| Slate jabelka (1844): | tudi povedal, de neki ſvet ſtar mosh je bil smiram bolehin in je imel veliko terpeti, pa je vſe s’ veſeljem |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | kterih pa gospodar ne želi. Da je ovca zdrava ali bolehna, se po sledečih znamnjeh spozna: |
| Spisi Krištofa Šmida (1883): | bližini stanuje gospá Topolovska sè svojim sinom, toda gospá je bolehna in silno pobita, odkar je prejelá vest, da je vitez |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | blizo 80 let stara. Ker je bila vže nekaj let bolehna in popolnoma oslabljena, tudi ni več svojega premoženja imela, ter |
| Revček Andrejček (1891): | Saj bi ne bil Franice že danes snubil, ker je bolehna in se torej ne spodobi. Toda, ker Jeklen v občinskem |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | po vſęj tęiſti ſtranì, inu ſo k' njemu pèrneſli vſe bolehne. 36. Inu ſo njega proſsili, de bi ſe lę kraja |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | v šolo peljali, ker so bili oče nékaj časa védno bolehni in niso mogli hiše zapustiti. Ker je bila pa šola |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1858): | jih je poslala potem rimski in avstrijanski vladi na znanje. — Bolehni pruski kralj se bode s kraljico 23. dan t. m. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | kralja pred njega preteſhko krono, vino, — ta zhudna kaplja! je bolehnim sdravilo, ſtarim masilo in shaloſtnim lék; daje novo mozh vtrudedenimu |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | si bila jez takrat vrajtala, kamo jih bode zadnič njih bolehnost spravila, alj naj bi bila jez storila, kakor mi je |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | pismo pisati, v kterim se je zgovarjal, de zavolj svoje bolehnosti ne more sam osebno svojiga serčniga veselja skazati, potem je |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | kakor že tudi moj oče pred menoj, poznej pa zavoljo bolehnosti zapustil njegovo službo. ” Na mizi je ležalo nekaj kosov tenkega |
| Genovefa (1841): | Genovefa tudi po ſimi marſiktero veſêlje, pa tudi dovolj terpljênja. Boleslav je smiraj prav sgodaj ſpát hôdil, in ſe zélo nozh |
| Genovefa (1841): | je ſhe s ſvêtim krishem objéla in kuſhnila, rekozh; „O Boleſlav! ko boſh sdaj med ljudí priſhel in njih hude sgléde |
| Genovefa (1841): | zhér sopet v dolínizo v votlíno priſhla. Boleſlav ji je shé od daljezh na próti priſkakljal in rékel |
| Genovefa (1841): | bil v ſpanju is rok padel. Iſkala ga je, in Boleſlav, ki je koj vidil, kaj hozhe, ji ga je sopet |
| Genovefa (1841): | na ſvojo poſteljo je nasaj padla in ozhi ſtiſnila, in Boleſlav ni védel, ali lé ſpi ali je shé réſ mertva |
| Genovefa (1841): | poglédala, ter s terdnim glaſam djala, de ſe je vſtraſhil: „Boleſlav, poklékni, de te ſhe oblagoſlovim, kakor ſo tudi môja mati |
| Genovefa (1841): | ſpridil; boſh na unim ſvétu vézhno od mène lozhen! O, Boleſlav, oſtani dober! ” — Dalje ni môgla vezh govoriti; na ſvojo poſteljo |
| Genovefa (1841): | in nebó naſhla! ” Med tém, ko je ſhe govorila, je Boleſlav priſhel. Nizh ko ſernino je imel okróg ſêbe in boſ |
| Genovefa (1841): | prava podóba revſhine le bila. „O ljuba mati! ” je rékel Boleſlav s ſolsnimi ozhmi, „kakſhni ſte! Skôraj vaſ ne posnám. O |
| Genovefa (1841): | je dal! ” je odgovorila Genovefa. ” „Jelite, ljuba mati! ” je rékel Boleſlav in od veſêlja je ſkakal: „Sej ſim vam rékel, de |
| Genovefa (1841): | na proti, ki je bilo Genovefi bolj pripravno in s Boleſlavam ſe je na-nj uſédla. Kmalo, ko ſo is gôjsda priſhli |
| Genovefa (1841): | s ſvôjim otrokam ſhe shivím. Ti, ljubo déte,” je rêkla Boleſlavu, „ſe jima tudi sahvali. Gléj to ſta tiſta moshá, ki |
| Genovefa (1841): | hôtla ſtrézhi in sa te ſkerbéti. Kako bi ſe mój Boleſlavzhek nad tebój veſelil. Morde ſi ſhe od drobnize môjiga moshâ |
| Genovefa (1841): | toliko drasih ſpominkov, ſo dali — to de ſhe lé po Boleſlavovi ſmerti — v slato vkovati in na altár poſtaviti. Na drugi |
| Blagomir puščavnik (1853): | obdersnila; nenadljiv strah me je bolj omotil bil, kakor pa bolest rane. Mogel sim se zdaj iz pod kupa mertvih izplaziti |
| Robinson mlajši (1849): | So li še živi po tako terpki — gorjupi — grenki — bridki bolesti, ko sem jo jim jaz nesrečni napravil! ah, kako veliko |
| Robinson mlajši (1849): | je sicer, da je grozno ohabel — slab pak teh velikih bolesti ni več čutil. Mesto gorke vročine, ktero je pred imel |
| Valenštajn (1866): | Začeto poročilo. Prosim vas, Povejte vse mi. Stotnik (promišljuje). Vojvodičina, Bolesti poročilo ponovi. Tekla. Sedaj sem mirna — in ostanem mirna. Kak |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | nekega druzega” „Tiho, tiho! ” ustavi ga Fulvij v silni dušni bolesti. „Kaj me vedno in vedno na to spominjaš, kar bi |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | gospodu župniku, vsaj so mi vže dostikrat olajšali težnje in bolesti, naj si bode z besedo ali dejanjem. " Skerbno povije in |
| Revček Andrejček (1891): | odide na desno. ) (Franica, ki je namreč v prvem dejanju bolestna in bleda, je sedaj lepo rudeča in živa. ) Jerica. (Pihne |
| Robinson mlajši (1849): | nedolžni starši srečni. ” Še je predse dobé tako klečal, ino bolestno s solzavima očima k nebu gledal. Potle je vstal, ino |
| Revček Andrejček (1891): | zakaj da so te oče semkaj dali? Franica (nasmehne se bolestno). Ana, sedajle si pa po vodi udarila s to priliko |
| Zlata Vas (1848): | kak denár. Revni stan svoje soseske ga je v serce bolel, torej je šel eniga dné k fajmoštru in mu je |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | k' Shofkinjim' ozhetu pogledal, kterih ſo hude rane pogoſto ſilo bolele. Kedar Shofka své, de je sdravnik priſhel, na ravnoſt v' |
| Oče naš (1854): | in ves začuden je vstal Nace. Vsi udje so ga boleli. Zdaj še le se je zamogel nesreče v pretečeni noči |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | slomil (s' roko po nogi riba, koker de bi ga bolęlo. ) Gaſhper. Sna biti — Zhe ſte vi bil, Matizhek, tok vam |
| Viljem Tell (1862): | objame ga). O Tell, Tell, kako me Za tebe je bolelo srce ! (Mnih pazljivo posluša. ) Tell. Zdaj Se znebi bolečin, vesela |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | z blatom vred od živine, tako, da začnó živino nogé boleti, ako se ji preobilno pokladajo preše in ona potem v |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | nozhemo. She ſtar pregòvor pové: Po hudi tovarſhiji rada glava boli. ” „Ino tako vidiſh, ljubka moja, ſo mati rekli, kako je |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | poſvarjenje boshje. Hudo hudo ſi ſtorila, ino v' ſerze me boli, de niſi na ſvaritev ſvojiga ozheta, ki tebi dobro |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | tudi prav jaderno lovijo in morijo. Prav slo naſ ſerze bolí viditi v jeſeni in posimi zele ſhope umorjenih ptiz v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | zračen, sicer ne boš konja ozdravil. Tudi človek, kteriga glava bolí, se bolje počuti na hladnim, kakor v vročini. Če nimaš |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | otročičem, de mora iti v posteljo, kér jo glava hudo bolí. Na postelji kôžuh in drugo težko odéjo na sé potégne |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | je knez me bil obdaroval. Pa nar bolj serce me boli, ker mi preljuba mati pišejo de so sledne leta velik |
| Stric Tomaž (1853): | otrok, in ne veš, kaj govoriš; tudi me vselej glava boli, ko mi take neumne reči praviš,“ jo pokrega mati, ker |
| Sacrum promptuarium (1695): | fazonetel, ter obrishi tvoje ſolſe, inu povedaj meni kaj te bolj; ſe obrishe, inu sazhne pravit de vſij glidi ga bolie |
| Sacrum promptuarium (1695): | gledat kaj tu pomeni, najde oſsla, ga uprasha kaj ga boly, ali on od jokajna, inu ſolſs nej mogal odgovorit, Liſiza |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | inu med gnadlivo Goſpó. Kader Goſpó po nozhi, poſtavim , trebuh boly, inu sgonzhek sapoje , tri ſtopinze ſtriſh — ferk! — inu noter boſh |
| Ferdinand (1884): | se ne morejo srditi, ni krvaveti! Rane te več ne bolé; ne spominjaj se jih tudi več! Bil sem zaslepljen, bil |
| Pripovedke za mladino (1887): | široka usta imate pač ter znate upiti, da človeka ušesa bole, tri zlate sešteti pa vam je že preveč. Kaj mislite |
| Sacrum promptuarium (1695): | bolj; ſe obrishe, inu sazhne pravit de vſij glidi ga bolie, sakaj nej glida na njemu, de bi nebil pretepen, inu |
| Botanika (1875): | opisan, po čem se lahko razloči od podobnih strupenih gobanov (Boletus luridusinBol. Satanas); poslednja dva pomodrita (postaneta ,,plava”), če |
| Botanika (1875): | luknjami prevrtani. Mnogokrat se najde okusni goban ali vrgánj (jurčki) (Boletus edulis); velika goba z rujavim klobukom in s prav debelim |
| Botanika (1875): | Rumena lesičica (Cantharellus cibarius) je pa tudi dobro jelo. Gobani (Boletus) so na dolnjej strani z večimi ali manjimi luknjami prevrtani |
| Zoologija (1875): | 154. Bob 157. Bobek 157. Bobovnik 143. Bob volčji 158. Boletus 114. Boljka 118. Bombaževec 149. Bor 128. Borovnica 139. Borrago |
| Botanika (1875): | so: Agaricus (platnica), Cantharellus (lesičica), Polyporus (trod ali kresilna goba), Boletus (goban), Hydnum (ježek) in Merulius (drvojedka). Platnice (Agaricus) imajo nežne |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | zhes nezhiſte duhóve, de bi jih isganjali, inu osdravlali vſako bolęsen, inu vſaki bętesh. 2. Tih dvanajſt Apoſtèlnou imęna pak ſo |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | je kmal tudi saſlushena ſhiba sadela. Bog mu je oſtudno bolesen poſlal. Shiv je sazhel gnjiti; zhervi ſo ſe po njem |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | na-nje pokladal, ino vſak je per tej prizhi osdravel, imej bolesen, ktero ſi bodi. — Koliko mozh ino koliko ljubesen ima Jesuſ |
| Genovefa (1841): | s-hujſhano zhlovéſhko podôbo s sidoblédim oblizhjem. Genovefa je bila. Hudo bolésen je bila ſizer preſtâla, pa vunder je bila ſhe tako |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | preſhizhih. Is Tuhinſke doline. Per naſ je na preſhizhe huda bolesen priſhla, ki ji rudezha bolesen pravijo: Kashe, kakor bi bila |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ne hvalijo; ſtare ſhege ſo nar bolji. (Dalje ſledi. ) Huda bolesen pri preſhizhih. Is Tuhinſke doline. Per naſ je na preſhizhe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | manj, slaſti, kadar drugod kaj bolehajo, de ſe jih ta bolesen ne vloti. Per naſ ſmo dali dvema takó; ali eden |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | tudi reſ sbolel, uni pak ne, ki je pil. Ta bolesen napade vezhi del raji debele, kakór kumerne praſeta, raji poshreſhne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | urah pogine, vzhaſi pa ſhe popred. De bi to hudo bolesen bolj ſposnali, ſmo zerkneta od snotrej pogledali, in najdili, de |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | zel dan med sobmi tizhé. Zhe ſe pomiſli, kako ſtraſhna bolesin rak je, bi mogli vender ali is navadnih pipiz mènj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | vgreje in ſkasi, de je sa shivino nesdravo in shivinſko bolesin pernèſe. Ljubi kmetje ! kader vedno deshevno vreme vam ſená gotóvo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | in debeli shivini je tudi prav dobro , de ſe jih bolesin ne prime , zhe ſe jim kri po pravi méri odvsame |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | shé ima. Poſluſhajte tadaj, kaj Je ſtoriti, de ſe ta bolesin odverne, in ravnajte ſe po tém v takim zhaſu po |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | mehki, ſe morajo s noshem prerésati, pa previdno , de ſe bolésin ne nalése, de voda is njih istezhe; po tém je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | priſad tudi nalése. Kaj ſe mora ſtoriti, de ta ſtraſhna bolesin naſhih shivinzhet ne popade? Jes vam rezhem: Loshje je tó |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | bik mora navadno nar pervi ſvoje shivljenje dati. Vzhaſi ta bolesin le kake ure, lé 1, 2 ali 3 dni terpi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | zhe ſe kashe, naj ſe ravno popiſanih pomozhkov poſlushi , ki bolesin odvrazhajo. Pri shivinah, ki imajo pa shé gotovo vranzhni priſad |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | naſhih shivinzhet ne popade? Jes vam rezhem: Loshje je tó bolesin odverniti, de shivine ne prime, kakor shivino osdravljati, kadar jo |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | Naj tebi vjima tvojo shétvo ino tergatvo pokonzhá, naj ti bolésn tvojo ljubo shivinzo pobèère; naj ti ogenj tvoje pohiſhtvo v' |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | na tenko, kakor mogozhe, sdravniku (vrazhu) vſe rasodéti, kar njegovo bolésn sadéva; le greſhnik ſi rad persadeva, bolj ko more, hudobije |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | ga je lotila; kakor shivi ognj ga neprenehama ognenza — vrozhinſka bolesn — od snotraj pekla; ſtraſhen glad, ki mu ga ni bio |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | veſti nevsmileno shgan, nozh ino den ni najdel pokoja. Nesnana bolésn ſe ga je lotila; kakor shivi ognj ga neprenehama ognenza |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | bo v' molitvi pomozhi najdel? — Priſhla je kuga ali huda bolésn, bila je vojſka, vſtala je po desheli lakota ino dragina |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | vezhidel posabijo, ino tako ſame ſebe okradejo. Mlade leta minejo, bolésn in ſtaroſt se ſjim oglaſí, ſlushiti ne morejo vezh: ino |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | rasodéti vſe ſvoje ſlaboſti, vſe priloshnoſti povedati, v' katerih je bolésn dobil; le greſhnika rada taka neſpamet omoti, de ſe boji |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | ino mi hitro ſtori; tak bo tudi na tvojo besedo bolésn hlapza puſtila ino osdravél bo. “ V. 10. Terdno je bilo |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | ſvet poſilila med naſ ſvojo vbijavko, katera ljudém na shivoti bolésn nareja, ino njih duſho mori. Le ta je pregreſhana poshreſhnoſti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | pomanjkanja denarjev zdravnika in njegovih zdravil brani; včasi je kaka bolezen, de si bolnik misli zato ni treba okoli dohtarja hoditi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | in trije so v strašnih bolečinah umerli. Kér je ta bolézen, kakor slišimo, létos že več volov pomorila, bi bilo dobro |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | slabotni , ki v njih prebivajo, nevečni ko muhe; in vsaka bolezen se jih lahko prime, kar nas skušnja učí. Pošten kmet |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | ko je mati v mesto šla, strahú in britkosti zbolela. Bolezen jo je ta večer še bolj potláčila. Ubogo gospodično je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | suše, V njo pogrezvajo se živi ljudi; Bog pa jim bolezen teško pošlje. Pošlje jim morivno serdoboljo. Ta pomori staro in |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | dobre letine nadjati. Vina upamo veliko pridelati, ako se tertna bolezen ne bo razširila huje kakor dozdaj. Iz Tersta piše „Triest. |
| Zoologija (1875): | In v istim se je dosle trihinska bolezen pokazala samo v tacih krajih, kjer imajo ljudje navado jesti |
| Ferdinand (1884): | njega; vendar niso šli blizo postelje. »Oj, je li moja bolezen tako huda, da se še celó bojite blizo mene priti |
| Revček Andrejček (1891): | vas kmetih in pri vašem delu sem si pa nakopal bolezen? Jeklen. (Nevoljno. ) Vedno bi se po bolnišnici valjal! Nosán. Šmolant |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | moč in storijo, de jih človek lahko prestojí; 3) cela bolezin stavljenih kóz ostane le na rami in sicer zdravo otročè |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | listu Novic. Z žalostjo smo brali Vaš popis, de korúnova bolezin tudi hudo razgraja po Šneperskim in Bistriškim kantonu in v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | ki konju ohlapno doli visé. §. 3. Zdravila zoper to bolezin. 1) Tak konj ni za nobeno rabo, in bolezin prihaja |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | konju koj o začetku bolezni ventovati, boš dostikrat premagal hudo bolezin in si živino ohranil. §. 4. Cesarska postava. Kdor kakiga |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | preden se rêči zamore, da je ta bolezin zares Tukerjeva bolezin. (Allg. L. u. F. Zeit. ) Učiteljem na Kranjskim. (Konec. ) Dvojni |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | ki oteklino žge. XVI. Poglavje. Ščetinje ali ježji tok. Leta bolezin sedi v nadkopitu. Ojstra mokrina se cedi skoz kožo in |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | brez vse nevarnosti za kravo. XVI. Poglavje. Francozi ali sramna bolezin. Francozi so neka kužna in nalezljiva bolezin spolovil pri kravah |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | nisi bolezni v začetku zanemaril, in če ni prehuda vročinska bolezin in hud notranji prisad (ledic ali mehurja) pritisnil, da je |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | Francozi ali sramna bolezin. Francozi so neka kužna in nalezljiva bolezin spolovil pri kravah in bikih, še večkrat pa pri kobilah |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | tegniel te angel boshji je ta vezh Kinſtlar † te sasako boliesen pravo garznijo pokasha noi tapratazh ani rezhi opuevna inu ta |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | plemenenju, rêji in opravljanju kónj ſplòh obnaſhati, de bi jih bolésen obvaroval in v njih unanjih in notrajnih bolésnih ſam ſebi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſvojo bolno shivino osdravljati daſte, na roko iti. Od vſih bolésin, kolikor bo mogozhe, bom govoril, in de me bo Gorenez |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | tréba. Sakaj vediti morate de je ravno tako potrebno, shivino bolésin varovati, kakor bolnim k sdravju pomagati. De bote pa ſvojo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | vam pa ne dal sgol koſzhkov, ki ſamo od nekterih bolésin uzhé , ſim vſe vkup ſpravil, kar vam je tréba. Sakaj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Od ſtréshbe in oſkerbljevanja bolnih konj. §. 16. Od usrokov bolesin ſploh. §. 17. Kaj ſe ima pred vſim pomiſliti, kadar |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | kakor bolnim k sdravju pomagati. De bote pa ſvojo shivino bolésin varovati mogli, morate okoljnoſti, v kterih shivina sboli, posnati; torej |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | kmetijſka drushba ſkerbéla, de ſim od umnih ljudi imena vſih bolésin prejél. S to pomózhjo , sa ktero ſe dobrotljivim goſpodam, poſébno |
| Biblia (1584): | bi teiſte isganjali, inu vſe shlaht Beteshe, inu vſe shlaht Bolesni, osdraulali. Letu ſo pak téh dvanajſt Apoſtolou imena: ta pèrvi |
| Genovefa (1841): | je shé toliko zhaſa bolna in ktéri ſte v njéni bolésni toliko dobrót ſkasáli. Oh, tako vaſ imam rada in bi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | de je veliko tazih ljudi, ki miſlijo, de vam v bolésni vaſhe shivine ſvetovati snajo — pa nikar jim ne verjemite. Pomiſlite |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | oſkerbljevati in opravljati, de ne sbolé,” „Kdor vé, od kodi bolesni pridejo; kdor té odvrazha in ve, koga de nima med |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | v hlévu na tanko prégleda, zhe ſe nobeno k tej bolesni nagnjeno ne kashe; zhe ſe kashe, naj ſe ravno popiſanih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | terpi; malokadaj pa zhes pet dni. Usroki ali urshahi té bolesni, ktéra ima slaſti to naturo, de ſe kri priſadi in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | imajo uzhiti, kako imate s konjem v dnovih sdravja in bolesni ravnati'' „Kmalo bote tudi enak podúk sa govéd, ſvinje , ovzé |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | shivinzhetih ; ſama na ſebi pa ta pomozh sa odvernenje te bolesni ni doſti. 10. Pri vſaki mozhni, dobro rejeni in debeli |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | 5. Voli sa voshnjo ſe ne ſmejo ob zhaſu té bolesni v ſilno vrózhih dnévih nikdar vpregati ; terpesha ne ſmejo ſploh |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | de ji suha kerma preveč trebuha ne zabaše in mnogih bolezin ne naključi ; kar se tolikanj raji primeri, kolikanj bolj živina |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | in gnjiloba zob od tega izvíra, temuč tudi veliko druzih bolezin, kterih vzroke smo dozdej kje drugod, iskali. In res je |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | sušica ni ozdravljena. PETNAJSTI RAZDELEK. Vzroki, znamnja in ozdravljanje znotrajnih bolezin psov. I. Poglavje. Treslike. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | de bi spoznali, de majčkini vzroki večkrat ponovljeni zamorejo velike bolezni napraviti. Goveja živina in prešiči dobijo pa tudi večidel poparjeno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | in ločili, in potlej svoje misli, če in za ktere bolezni se jim zdravljive zdé, na znanje dali. Morebiti de se |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | veliko dobriga, pa tudi dostikrat kaj škodljiviga nakloniti. Mnoge kužne bolezni, človeške in živinske, od kterih zdravniki clo nič ne vedó |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | žita ne. Strada naj. Prazen vamp je pervo zdravilo te bolezni. Dajaj mu tedej poleti le trave, pozimi pa reženih otrobov |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | vas, moj Ljubi! se to vidi nikoljko. Bog vari kužne bolezni, vas bi gotovo pobrala. Ob času kolere jih je tri |
| Divica Orleanska (1848): | Zverín vas branil, in ljudí še hujših? V nadlogi in bolezni kdo vam stregel? Jovana. Vse korenine, zelša vse poznam; Naúčila |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | se rad prikaže. Taka je mende tudi o tisti grojzdni bolezni, ki se Tukerjeva plesnína imenuje in se je letos po |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | 1846 na strani 129. takole svetujejo: Koj v začetku te bolezni je nar boljše zdravilo tole: Eno dobro periše lanenega semena |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | malokteri četerti dan preživijo. Dostikrat sim se trudil prasiče lete bolezni ozdravljati, vender se ne morem hvaliti, da bi bil kterega |
| Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): | življenju s križem in trpljenjem. Pomisli, koliko bolečin in dolgotrajnih boleznij je Bog večkrat svetnikom naložil. Kličimo s svetim apostolom Pavlom |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | nebesam, ter misli, tamkej bo konz mojeh rev, inu nadlug. Boleſne, uwoshtvu, ferſhmajhte, ſapuſhenje od uſſeh, ja zel smert se v' |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | vaſhe gręhe sbriſhe, v' obhajilih s'ſvojim męſsam ſpisha, v' bolęsnih potroſhta, v' porokah vaſh sakon poshęgna, |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | bi jih bolésen obvaroval in v njih unanjih in notrajnih bolésnih ſam ſebi ſvetoval in pomagal. Po vólji z. k. krajnſke |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | prav zlo potrebujemo, de bi ſe marsiktero neumno ravnanje pri boleznih zatèrlo. Prebivavci na Kolpi zoper bodljaje eden druziga na nevarno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | zato ni treba okoli dohtarja hoditi ; per hudih in naglih boleznih včasih ni mogoče zdravnika kmalo dobiti, preden pa pride, že |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | Vender te znamnja niso gotove in se tudi pri drugih boleznih najdejo. Kedar se imenovane bulice pod jezikom zapazijo, je treba |
| Zoologija (1875): | v §. 163 in 175), same dušečnate spojine; v stanovitih boleznih nahaja se v njej tudi slador in beljakovina. Neorganske sestavine |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | bo rada jedla, na rèji gor jemala, in bo pred bolesinjo obvarvana, in tako bote to, kar bote sa ſól dali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | pridejo; kdor té odvrazha in ve, koga de nima med bolesnijo shivine ſtoriti: verjemite mi, ta je sa ſvojo shivino ſtoril |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1860): | gosence ne červa pri tej bolezni, je večkrat združena z boleznijo v gobcu. Ker so bolečine včasih hude, ne more živina |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1860): | celó po tri bolezni združijo, namreč bolezen v gobcu z boleznijo na parkljih (gosenco) in pa včasih tudi z boleznijo na |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1860): | z boleznijo na parkljih (gosenco) in pa včasih tudi z boleznijo na vimenu. Tú in tam ji pravijo ovčeč ali sajovec |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | nekaj, kar se zediniti ne dá s pogubljenjem, ne z boleznijo, ne s smertjo — nekaj, kar zametuje vse prilizovanje in sovraži |
| Spisi Krištofa Šmida (1883): | goldinarjev dolga. Zgodi se, da tudi Kerčàn umrè za vročinsko boleznijo. Njegov zet, ki je vse podedoval, najde med zapuščino dolžno |
| Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): | posebno častil. 37. — Če postaneš malosrčen in nevoljen nad svojo boleznijo in velikimi bolečinami, premišljuj, koliko so morali sveti mučeniki trpeti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | na Krajnskim. Kristjanstvo je po raznih potih do Slovanov dospelo. Bulgari in Serbi, ki so po Mezii in Ma— cedonii do |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | ako bi se vsi živleji Jugoslovanskih podnarečij, postavim, Slovenskega in Bulgarskega v jedno celotino spovzeli, da bi ta zmés staroslovenščino naj |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | ê): svêt, heilig; Češki, Serbski, Ogerskoslovenski, Bulgarski vocal r: trg; Bulgarski in včasih Češki vocal l: vlna ; natenčnost Poljskega ´ — in moje |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | krivo imenovane nove oblike, pravílno omèhčanje v g, h, k; Bulgarski, Poljski, Slovenski ą: rûka, Hand ą = û), Poljski ią, ię |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | û), Poljski ią, ię (ê): svêt, heilig; Češki, Serbski, Ogerskoslovenski, Bulgarski vocal r: trg; Bulgarski in včasih Češki vocal l: vlna |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | moža, kteri je pervi flosarjem pot v Oršavo na meje bugarskovlaško-sedmograške kerčil, in pervi na „železne vrata” poterkal, da naj se |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | Sliši se, da bo rusovska vlada za to, da odstopi Bolgrad, odškodovana na besarabiški meji. — Iz Španjskega, kjer se ne more |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | Valahijo, želí tudi, da bi se vlade hitro porazumile zastran Bolgrada. — Naj važniša novica je pa ta, da je angležka vlada |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | kterem razlaga, da ni kriva navskriž-misel zastran Kačjega otoka in Bolgrada, in ker želí, da bi avstrijanska armada zapustila berž ko |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | kmetovavec v Hojčji poleg Maribora, že več let svojo répo bolh varuje: on najmer repico, kedar se bolhe prikazujejo, z ječmenovimi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | tla rudezhe. Tako tudi ſtori po preſajenim ſadeshu. Ne ena bolha ne pojde bliso; sraven tega bo zeglova moka tudi k |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | shganje permeſhano, moli ne lotili. Sméſ. (Kako ſe ſadesh pred bolham obvarje. ) Kjer ſadesh ſejeſh, oſjano semljo tako mozhno s zeglavo |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | let svojo répo bolh varuje: on najmer repico, kedar se bolhe prikazujejo, z ječmenovimi plévami, kakoršne po mlatvi z resami vred |
| Kratkozhasne uganke (1788): | XX. Is lesú bovhe narejati. Deni v' eno shroko glaſhovnato posodo enukolku ublanz, ali |
| Kratkozhasne uganke (1788): | 8. dny v' posodo pogledash, tok bosh videl, koku bodo bovhe notri, semterkje skakale. XXI. Móle is ſhitnega skèdna pregnati. Uſami |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | dobru ſtolzhen h'Prahu preshene na vſsih Flanzah, inu Lenu bovhe, inu da raſt. Bovhe, katęre Flanzam ſo ſhkodlive, s'pepelam |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | teman, al meglan, kader Sonze prov perpeka, inu muhe pikajo, bovhe jedo, ribe per verhi vode plavajo, kader ſe mazhke lishejo |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | preshene na vſsih Flanzah, inu Lenu bovhe, inu da raſt. Bovhe, katęre Flanzam ſo ſhkodlive, s'pepelam, s'ſtolzhenim voglam, al |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | vshę ſe podaſh na take ſlushb — (ſe vjáme, inu potler bol tihu rezhe. ) Ti vſe prov narediſh, Jęrza; ti ſi pridna |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ali tudi per eni pametni maſsi eniga kerſhanſkiga sadershanja tavshentkrat bol previdile, inu ſo sda en lęjp, en ſvital en nebęſhki |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | tód pak obernem jeſt sdaj drugám, inu k' enimu ſhe bol shaloſtnimu premiſhluvanju moje govorjenje, inu vam ne bóm vezh pravil |
| Kuharske Bukve (1799): | rok je vſe perjętniſhi, one ſe snajo urniſhi obrázhati, imajo bol ojſter pokûſ, bìſtriſhi poduh sa raslozhiti, kaj bolſhi, kaj sdràviſhi |
| Ta male katechismus (1768): | ima Buh prov lubiti? De se Buh uſſellej vezh, inu bel lube, koker uſſe stvary, ja vezh, koker se sami lubemo |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | sodili, inu bodo pravizo tvojega serza na vago dijalli, ter bel koker kedej popred shtemalli. Kader se uſſem |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | ſo njega ſvarili, de bi movzhov. On pak je ſhe bel upov: Davidov Syn! uſmile ſe zheſs mene. JEsus pak je |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | ſhe vezh : v' prevelikih delah ſim jeſt vezh , v' jezhah bel pogoſtukrat, v'shlakih zheſs maſſo, v'ſmertnih mujah ſim jeſt |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | usumu nebeshzhomu poradishu bel vtei semli ol vodi alpa uluſti inu vognje vi morta |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | kei ukradana belkomi drujemo on bo tabe povedov htve ima bel zhei ima sranjano noi od sazha shaza inu odrude inu |
| Sacrum promptuarium (1695): | ſo drusgi? Supet ſe sazhneta preperat, inu spet jo she ble oklofeta, ona sazhne shraiat na vus glaſs, en Shushter kateri |
| Sacrum promptuarium (1695): | poſtavila, inu dokler vidite de malu zhaſsa vam oſtane, imate ble ſe fliſsat sa vaſhe isvelizajne, inu miſlit tajſtu, kateru je |
| Sacrum promptuarium (1695): | ta kateri shlushi pojdi kamer hozhe more terpeti, inu zhe ble ſi sbera hushi najde, satoraj zhe shelite enu dobru lejtu |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | Gnoj prekladati, de bol ſe resgnojí, inu ne trohni. Od koshiz odlozhene marilze, breskve |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | ſvoj shvot per sravji ohraniti, more tega v' enim zaitu bol, koker drugim varvati; kar je po lętu nuznu, to po |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | ſhpaſs naredila. Matizh. Per moji duſhi, vaſha Gnada, oní morejo bòl vędit, koker jeſt. Baron. Sej jeſt lepú ravnam s' njo |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | dolgo pogréſha, ino ki veſ skeſan alj sgrevan kaj drujiga bolj ne sheli, kakor sopet na dom poverniti ſe, v' narozhje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſo, kar njih sidanje tizhe , dvojne ſorte: ene ſo namrezh bolj ſtare in kashejo viſoke in voske okna is resaniga kamna |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | na ſnopje vdarja, temozh tudi, de ſnopje savoljo enake teshe bolj pretréſe in tudi klaſje, ki bi v ſredi ſnopa savesano |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | velja ; ménj vredna je v ſuhotnih krajih, in po bregih; bolj rodí po oſojnih, ko po ſolzhnih breshinah, bolj tudi poleg |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | dolžé. Mislim, de bo gosp. Ferlanova pinja, ki se zmiraj bolj po deželi razširja, sčasama vsim coperniskim vražam slovo dala. Kar |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | sabo v pravi kristjanski zlogi takó, de bi se drugim bolj izobraženim deželam smeli v izgled postaviti. Oprava (obleka), od krajnske |
| Zlata Vas (1850): | senó zasejal, ki je veliko mléka dalo, se je po bolj molznih kravah ozeral, namesti malih slabih, ali je pa dve |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Potta ²), kteri pravi: „da, akoravno je litvanski jezik od slovanskega bolj oddaljen, kakor gotiški od drugih germanskih, se vendar ne smé |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | kaj pomagala? Pomanjkanje dnarja dan današnji stiska kmetijstvo skor še bolj kakor obertnike in rokodelce. Mnoge okoljšine so vzrok, da kmetovavec |
| Revček Andrejček (1891): | nekdaj rada imela; — na mojo ljubezen in zvestobo naj se bolje zanaša, nego pa na to, kar bodo ljudje govorili. (Andréjčka |
| Blagomir puščavnik (1853): | ne poboljšate. Na vaše mesto pride pobožni Tine drevâr. ” — Veliko bolji prijazno se približa čuvajki, ki je v kotu s otroci |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | pashebrati morash ti osuna shishe databei neshzhier nabo samerkou nai bol bodash ti shiher vanei pashi alpa ugore kader bodashebrou |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | trudom; — ne zamolčím pak, da smo si Slovenci v slovnici naj bolje razločni in da me je tude ona zlo zlo |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | inu ſi je vſe dobru samęrkal. Puſtite, k' vam tiga nar ból abotniga zhlovgka priti, inu povęjte mu! Eno dobro poſhto |
| Ta male katechismus (1768): | oſdravlena moja dusha. Kaj je pak ſen ſakrament enemu greshneku narbel potrebne? Pokura, skus katiro bodo grehi odpusheni, katire je en |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | veliko shkodo sturil. Kar sem mogla, toku sem moje pozhutke narbel varvala, ter njim |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | Paſſion vezhkrat brati, dokler po manenge tyh Ss. Uzhenikov tu narbel Bogu perjerniſhi, nam nar nuznejſhi, ja nar ſpodobniſhi dobru delu |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | oppravilam, koker uſſaki vide, de je njemu, inu temu folku narbel perloshnu. Katiri pak brati snajo , nym bode perporozhenu , ta S. |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ſhe majn pak tę dolshnoſti njih ſtanú, inu kar je nar bôl shaloſtnu, jim ſhe ny veliku mar, de bi ſe |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Goſpode ; o ! takih reſsniz ni konza inu kraja. Al ta nar bòl vashna reſsniza je moja lubęsen prut Nęshki. Nęshka. Kaj |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | sastopem tazhe rezhi karkni grieh poſtovem alboda tabei kei ukradana belkomi drujemo on bo tabe povedov htve ima bel zhei ima |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | naſhe nekdajne ſvetle zeſarje, ki ſo ſi nevtrudama persadevali sa boljſhanje naſhih deshel, — v hvaleshnim ſpominu, poſebno zeſarja Franza, ki je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | kmetijſki ſtan vedno zhujejo, in ſi prisadevajo, kako bi sa boljſhanje kmetovanja kaj perpomogli, in kakó bi kmetam bolj na na |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſ' ſvojim plazhilam. “ Sdaj, ko ſe Janesovi poſluſhavzi v' reſnizi boljſhajo, ſe tudi shelje v' njih vnemajo, de bi Odreſhenika le |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | popred kakor ſadaj Kamnik ali Shkofja Loka, je hitro ſe boljſhal; ſhtevilo njega prebivavzov je v malo let od 5,000 do |
| Genovefa (1841): | ſe je ta zhaſ v miloſtni ſkerbljivoſti in poſtréshbi vedno bóljſhala in njéne liza ſe ji sopet nekoliko, pa komaj sa |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | rodí, kakor je rodila dozdaj; mi jo moramo pa tudi boljšati pa krepčati, toda ne le za eno leto, ampak za |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | nam, ki smo še zmirej pridni delavci, bodo zaslužiti dali, bolnim pa k zdravju pomagali. V Polšiški okolici je tudi na |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | govorim od koristi in neprecenljivih dobrot, ktere prinaša ta naprava bolnim različnih stanov in narodov, vendar ne morem opustiti pri tej |
| Tine in Jerica (1852): | pridejo fajmošter sami, brez de bi jih kdo klical bil. Bolnica je bila iz nevarnosti, pa nekoliko žalostna. Želela je s |
| Gozdovnik (1898): | moj sinko! « Mladenič vzravna pobešeno glavo, pa vidi, da je bolnica v zadnjih pojemljajih. »Ljuba mati moja! « Rekši pritisne svoji ustni |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | 20. Jajrova hzhi ino bolniza. Jesuſ je bit per Matévshi v' hiſhi, kteriga je bil |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | Dijakonise so pazile na ženske v cerkvi; so skerbele za bolnice in rovicee, so narejale in popravljale sveta oblačila in platno |
| Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881): | shranil samo kot predplačilo, in da bi gospe kot dobre bolnice ne žalil, ni več hotel nasprotovati ji. Razjasnil si je |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | Zdravnik, ki je bil ravno vpričo, ji to terdó prepové. „Bolnici“, pravi, „se ne bo nič več oboljšalo, ne bo se |
| Tine in Jerica (1852): | Jerica umerje. Zadnji dan velikonočnih praznikov popoldne so prišli fajmošter, bolnico obiskat. Jerica je bila mirna in reče fajmoštru: Mislim, de |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | zapazil, da se je zeló na slabo obernilo ž njegovo bolnico, odkar je ni videl. Zgodilo se je, kakor se je |
| Šola v boju proti pijančevanju (1898): | Charite« v Berolinu pride vsako leto 500 do 600, v bolnico v Hamburgu 150 in na celem Pruskem l. 1885. je |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | bolan, ino mu prijasno rezhe: „Sdrav bi bil rad, jeli? “ Bolnik mu je odgovoril: „Goſpod! nimam ga zhloveka, de bi mi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | in njegovih zdravil brani; včasi je kaka bolezen, de si bolnik misli zato ni treba okoli dohtarja hoditi ; per hudih in |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | je žalibože ! predalječ. Lahko si mislimo , koliko britkiga nemira zdaj bolnik v svojim sercu občuti! On jemlje tedaj vračitvo po svoji |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | kako ga jemati. Resnično! signatura je poleg, pa je — nemška! Bolnik in njegova družina jo gledajo kakor kitajske hieroglife (skrivnopisarijo), akoravno |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | bolnik, kako se ima vračitvo (zdravilo) vživati! Vračitvo se donese, bolnik se nadja (zanaša), da bode pristavljen tudi naukaz, kako ga |
| Ferdinand (1884): | smrti. I no, saj ni vedno zdravnik kriv, če umrje bolnik. Proti smrti ni še zrastlo zdravilo pod solncem. Težko dočaka |
| Ferdinand (1884): | slabo! « odgovori brivec. »Niste li vže sami tega zapazili? Mali bolnik, čegar lici so bile včeraj rudeči kot vrtnica, je bled |
| Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): | se popolnoma v Božjo voljo. Če ravno ne more priti bolnik osebno v cerkev, vendar je lahko tam v duhu in |
| Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): | daruje potrpežljivo in udano Bogu vse svoje bolečine in nadloge. Bolnik naj tudi iskreno hrepeni in želi sprejeti nebeškega Izveličarja v |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | saki den shebra pernjam te 7 svete Kolzhenze noi te bovnik tvdei shniem inv potam kierje te bovnik vmrieti jemov je |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Kolzhenze noi te bovnik tvdei shniem inv potam kierje te bovnik vmrieti jemov je vidov an ansidlar velko hvdizhov ponja Dvsho |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ſe snaminje tę ſmerti saſliſhi, ſe pred durmi kamre tiga bolnika vſe njega hudobie inu pregręhe v kupa ſpravio, de bi |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | zelò mertve ſo v' shivljenje budili. Zhe ſo le kaziga bolnika v' póſtelji na pot poloshili, de ga je ſenza memo |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | utegne. Tiſti dan je bilo v' ſabóto, ko je Jesuſ bolnika osdravil. Viditi tedaj mosha vſiga zhverſtiga ino sdraviga póſteljo neſti |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | visi tukaj, kjer je celó življenje v nevarnosti! ! — Mislimo si bolnika, ki v britkih bolečinah zdihuje: on hlepí po zdravílu, kakor |
| Ferdinand (1884): | Mar mislite, da grem preje iz gradu, nego sem videl bolnika, ki je izročen mojej skrbi? Tega vže nikakor ne, moram |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Kader an zhvovak aniega bovnika Dvsho shnjemi saklena obeden sovrashnik je namore odprieti? je |
| Biblia (1584): | ſo ſe njemu v'ſerci ſmilili, inu je osdravil nyh bolnike. NA vezher pak ſo njegovi Iogri k'njemu ſtopili, inu |
| Biblia (1584): | vſej desheli okuli poſlali, inu ſo k'njemu vſe shlaht Bolnike pèrneſli, inu ſo ga proſsili, de bi ſe le njegoviga |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | ſe njemu v' ſèrze vſmilili, inu on je osdravil njih bólnike. |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | po vſim meſtu saſlovélo, ino svezher ſo od vſih ſtrani bolnike pred Petrove vrata noſili. Jesuſ je roke na-nje pokladal, ino |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | opominjevali, ſo napovedovali, de je kraljeſtvo boshje blis, ino ſo bolnike osdravljali. S' drugimi uzhenzi pa je Jesuſ od tod drugàm |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | od terga do terga, od vaſí do vaſí. Povſod je bolnike osdravljal, ino ljudí uzhil. Kratki sapopadek njegovih naukov, ſoſebno ſ' |
| Genovefa (1841): | nebéſ vidi. Kakor pravi angelj toláshbe je kózhe ſiromaſhtva in bolnike na poſtljah obiſkovala. Ubósim otrôkam je obleke noſila, ki jih |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | je bres ſhtevila. Bolj ino bolj pertiſkajo okoli njega. Vſi bolniki ſe ga iſhejo dotakniti, de bi osdravéli: ſlepi, gluhi, hròmi |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ví pa ſte jo v' tolovajſko luknjo ſpremenili! “ Tedaj perſtopijo bolniki, ſlepi ino hromi, k' njemu v' tempelj, ino vſe je |
| Tine in Jerica (1852): | prišel. Tinetu, ki jih je spremil, so rekli: „Pri tacih bolnikih se tudi jez sam kaj lahko naučim. ” |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | tvoji merzlici iz postelje vzeli in v vodi topili; pri bolnikih je zadosti nekaj kapljic — ne več, kakor je v tej-le |
| Genovefa (1841): | na roki je sjutrej in v vezhérnim mraku nevidama k bolnikam hodila, jim pokrepzhajózhe jedi in marlikakſhniga shlahtniga ſadjà, ki ſe |
| Ferdinand (1884): | ga spremi ter vpraša zunaj: »No, kako je z našim bolnikom? « »Prav, práv slabo! « odgovori brivec. »Niste li vže sami tega |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | s' njimi, ino jim je dal mozh zhudeshe delati. Veliko bolnikov ſo osdravili, ino ſhe zelò mertve ſo v' shivljenje budili |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | v starih, starih časih iz mnogih želiš izlečke v zdravila bolnikov napravljali, ali iz mnogih rastljin, korenik, ali žival žlahtne in |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | zlata, Skrinja miru in sprave, Vrata nebéške, Zgodnja danica, Zdravje bolnikov, Perbežališe grešnikov, Tolažnica žalostnih, Pomoč kristjanov, Kraljica angeljev, Kraljica očakov |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | pred svojimi domačini. Poglavar ladije je rad odpustil vrlega strežnika bolnikov, in že naslednje jutro sta zapustila oče in sin v |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | opomni naj kaj dobriga ſtoriti: alj bo nama mozh, kakimu bolniku poſtrezhi, alj poſhteniga zhloveka rasveſeliti. ” Obedve ſte ſi na to |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | gospoduje bedasta starokopitna navada ino šega, kjer je treba siromaškimu bolniku (ki samo slovensko razume) vračitela naukaz razjasniti! Oh! kako dolga |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | pride zdajci k nji, jo tolaži ter pové, de bi bolnikov stan, ki zdaj ni tako slab, gotovo pohujšala, ako bi |
| Ferdinand (1884): | sobo k bolnemu otroku. Otroci so ostali nekoliko oddaljeni od bolnikove postelje. »Oj, moj Bog! « zdihne bolni Ferdinand, »tedaj me hočete |
| Ferdinand (1884): | moram ga pogledati! « Šel je s Petrom ter stopil k bolnikovej postelji. Ferdinanda je jako oslabila žalost, katero je občutil zaradi |
| Oče naš (1854): | fajmošter; „zdaj nej bo naša hči. “ Sladka tolažba je razjasnila bolnikove obličje; govoriti ni mogel več. Emilino roko je položil v |
| Ferdinand (1884): | ravno prižigal v prednej sobi svetilnico, da jo nese v bolnikovo sobo, kar stopi v sobo redovnik ter podá slugi list |
| Ferdinand (1884): | lahko noč ter prižige malo svetilnico, ki je pičlo razsvitljevala bolnikovo sobo. Potem pa gre v stransko sobo ter se kar |
| Pozhétki gramatike (1811): | velko prebivalſhe, velko goſtiſhe; bôtellerie, kerzhma, goſtniza, oſtaria, tabérna; hôpital, bolniſhe |
| Genovefa (1841): | ozhéſa satiſniti. De ſo lé vſi saſpáli, ſim is ſvôje bolniſhke poſtlje vſtála, in ſim poſkúſila, ſe k vam ſim priplasiti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | v kterih po leti navadno okoli 200 gostov prebiva; tudi bolehnišnica (špital) za 24 ubogih je bila sozidana, ktero sestre iz |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | je brez dvombe naj veličastniša nova na štiri vogle zidana bolnišnica, ki leží na vzhodni strani mesta, in jo že na |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | svojih otročičev rediti, pokladajo uboge male stvarice. Na južni strani bolnišnice od zunaj je votlina v zidu, v kteri leží zibelka |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | naſhih kmetov raka na uſtnizah, kakor uzhen sdravnik v Ljubljanſki boléſhnizi ali ſhpitalu prizha. Ta sdravnik ſe je namrezh preprizhal, de |
| Revček Andrejček (1891): | še kako ! Jeklen. Vsako leto po zimi se valjaš po bolnišnici. Janez. Ozeblina sili mi v mozeg. O Jojmene! Jeklen. In |
| Revček Andrejček (1891): | si pa nakopal bolezen? Jeklen. (Nevoljno. ) Vedno bi se po bolnišnici valjal! Nosán. Šmolant je, šmolant! |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | tedaj, kakor ſhe vezh drusih, ki ſo ſe v' tej bolniſhnizi valjali, s' grehi ſvoje mladoſti tolikanj terpljenja nakopal. Oſem ino |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | je kmetijſka drushba ſklenila na imenovani Polanſki priſtavi kovazhnizo, shivinſko boleniſhnizo in ſholo napraviti, kjer ſe bojo kovazhi poduzhili, kakó ſe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | naš premilostljivi Vladar gojilnico (Erziehungshaus) domačiga regimenta, vojniško in mestno bolnišnico, kasarno in muzeum, presvitla Cesarica pa obskerbništvo malih otrok. Opoldan |
| Revček Andrejček (1891): | peči grel, stopi naprej). V bolnišnico bi šel rad, v bolnišnico. Bolan sem, pa še kako ! Jeklen. Vsako leto po zimi |
| Revček Andrejček (1891): | ki se je dosedaj pri peči grel, stopi naprej). V bolnišnico bi šel rad, v bolnišnico. Bolan sem, pa še kako |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1882): | v državnem zboru 9. decembra. (Dalje. ) Kar se tiče oskrbovanja bolnišničnih blagajnic, pri katerih je načrt postave mojstrom po njihovih doneskih |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1882): | se vmes vtikajo. Po mojih mislih bi se moralo oskrbovanje bolnišničnih blagajnic čisto prepustiti delavcem, to je pomočnikom; nasprotno pa je |
| Slate jabelka (1844): | soper tebe. « — Tako pravi ſ. Ignazi. Od ſvete Katarine is Bolonje ſe bere, de kadar ji je kdo kako krivizo ſtoril |
| Slate jabelka (1844): | podloshnoſti in pokorſhini dershati. « — Tako govori ſpokorna ſ. Katarina is Bolonje. Od ſ. Dositeja ſe bere, de ni samogel nobeniga poſebniga |
| Slate jabelka (1844): | tako pokorſhino vezhi saſlushenje pred Bogam imeli. ˛S. Katarina is Bolonje je shelela, de bi ji njena vikſhi smiram s’ ojſtroſtjo |
| Rudninoslovje (1867): | zvrst se nahaja sosebno pri Bolonji, i zato se imenuje bolonjski kamen. Kemiki delajo iz njega razne bariumove spojine, drobno semletega |
| Fizika (1869): | dotikanjem (galvanizem). 204 Leta 1789 je Galvani, zdravnik in prirodoslovec Bolonjski, v anatomske namene odrta žabja stegna obesil z bakrenimi kljukicami |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | prejmejo, in bi ga (specifičke in terde Rusizme na priliko: boloto (blato), vorota (vrata), bereza (breza), moloko (mleko) itd. pustivši) vsak |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | nabo neshzhier jesu, Asslro † Asslro † Asslro † Alpa † Kassma † Kashpar † Melhar † Balteshar † |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | noi navezano ti S S. S. 3. Kralli GASHPAR † MELHAR † BALTESHAR † inv ti 4 Efangeliſti Màtevsh † Markvsh † Lvkash † Johanes † noi ti |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Sadai † Jesvs od Nazareta an Kral tah jvdov Kaspar † Melbar † Bolteshar † Matbevs † Markvs † Lvcas † Joannes † jas N: perporozhimse nës inv vsolei |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | † JESUS † Maria † JOSEPH † CASHPAR † MELHAR † BOLTESHAR. Naiprei stori pradse 3 Krishe † † † ksazhomov krishi rezi v jemeni |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | 18. t. m. pa so zavezniki skozi 24 ur neprenehoma bombe metali v Sevastopolj, da sam Goršakov pravi, da tako groznega |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1861): | zbora na Dunaji, napravili bakljado. Laško. Neprenehoma mečejo sedaj Sardinci bombe v Gaeto, ki je že veliko škodo terpela. Zavoljo velike |
| Kemija (1869): | na tej imenitnej lastnosti je osnovana rastlinska hranitev. Ako pamuk (bombaž), žaganje ali slamo obdelujemo z zgoščeno žvepleno kislino, spromené se |
| Kemija (1869): | spojé s kalijem. V jedkem lugu nekoliko časa namočen pamuk (bombaž) se nekako zgosti, podoben je volni in se laže navzame |
| Kemija (1869): | nekih morskih živali, tako imenovanih plaščarjev (Mantelthiere). Beljeni pamuk ali bombaž, predivo, konopnina in iz platna narejeni papir so skoro čista |
| Kemija (1869): | Raztopljeni bakrenookisni amonijak raztopi v sebi moševino, na pr. pamuk (bombaž), ki se na ta način da v tkaninah razločiti od |
| Botanika (1875): | na milijone ljudi, dáje dela velikanskim fabrikam in najumetnijim mašinam. Bombaža se vedno več prideluje in predeluje. Na Českem je 103 |
| Botanika (1875): | bombaževine, in ne samo sadenje tega grma, ampak tudi predelovanje bombaža redi na milijone ljudi, dáje dela velikanskim fabrikam in najumetnijim |
| Botanika (1875): | Českem, ampak tudi po drugih deželah so vsacega leta več bombaža oprede in potkê, kakor to kaže gledé dežel colne zveze |
| Botanika (1875): | Tega leta se je na Českem popredlo 85.509 centov surovega bombaža (pavole), za kar je trebalo 5037 delalcev; tkalo je toga |
| Botanika (1875): | jagnedih in pri vrbovcu (Epilobium). Večina ljudi se oblači v bombaževine, in ne samo sadenje tega grma, ampak tudi predelovanje bombaža |
| Botanika (1875): | v 48 tkalnicah 84.638 tkalcev, ki so natkali 1,526.300 kosov bombaževine, vredne 21 milijonov goldinarjev srebra. Ali ne le na Českem |
| Pozhétki gramatike (1811): | sgor imenvanih beſediz ſodnjo ſtopnjo pomenio: meilleur, bolſhi, nameſt, plus bon, bolj dober; kar ſe ne rezhe: moindre majnſni, nameſt plus |
| Pozhétki gramatike (1811): | imenu, sa pokasati kákſhinoſt ene oſébe al ene ſtvari, poſtavim: bon pere, dober ozhe; bonne mere, dobra mati, beau livre, lepe |
| Pozhétki gramatike (1811): | mati, beau livre, lepe bukve; belle image, lepa podóba; beſede bon, bonne, beau, belle, ſo perlogi perlosheni imenam pere, mère, livre |
| Gozdovnik (1898): | in zlatom. Dobro pogojenega strela se bolj veselim, ko vseh bonans in zlatih rudnikov sveta. Ta »zlata dolina« pa je tvoja |
| Gozdovnik (1898): | »Morda je bonansa blizu. « »Prav verjetno. Vidite-li, kako Diaz oprezuje? Oči ima le |
| Gozdovnik (1898): | nem zadnji, od kterega se je bilo izdajstva bati glede bonanse. Zlato vam je zagotovljeno, sennor Fabij. « »Napadno črto podelimo na |
| Gozdovnik (1898): | pa, ki vem, da Markos Areljanos je bil prvi najdnik bonanse, in da ga je vaša roka s pota spravila, mislim |
| Gozdovnik (1898): | ostalimi. « Diaz zmaje z glavo. Nisem se vam pridružil zaradi bonanse, temveč, zaradi shodne priložnosti, da morem z rdečimi po domače |
| Gozdovnik (1898): | čemu naj se dam ubiti, preden sem dobil svoj delež bonanse, preden sem ga zaigral ali zapil! « »Prav res,« pritrja mu |
| Gozdovnik (1898): | od taborišča. Kučilo je poznal kraj, kjer je bilo iskati bonanse, gotovo tako dobro, da mu pač ni bilo treba iskati |
| Gozdovnik (1898): | »Ali kako hočete spraviti zaklade vaše bonanse, neimajoči ne tovornih živali, ne voz? « Kanadčan in Pepo pogledujeta |
| Gozdovnik (1898): | rdečokožnike naklestili, zatoraj ni neverjetno, da so se zgodaj napotili bonanse iskat. Vsled tega nimamo časa gubiti, ako jih hočemo preteči |
| Gozdovnik (1898): | bi mogli tej dobri menitvi odgovoriti zdaj, ko se bližamo bonansi. « »To pač morem, don Baraha,« odgovori Oročej, svoje dolge kodre |
| Gozdovnik (1898): | Pijte, pa povejte nama kaj o bonansi! « bléde Baraha. »0 bonansi! « zakričita oba, kakor bi ju bilo to strahotno poročilo popolno |
| Gozdovnik (1898): | bitje. »Stopite simkaj, Kučilo. Pijte, pa povejte nama kaj o bonansi! « bléde Baraha. »0 bonansi! « zakričita oba, kakor bi ju bilo |
| Gozdovnik (1898): | brž? « »Mora tako biti. On ne ve le o naši bonansi, temuč nosi tudi popolni načrt v svojem žepu. « »Je-li ste |
| Gozdovnik (1898): | vam povem v vaše pomirjenje. Tudi ne bom poizvedoval po bonansi, ker sodim, da nimam pravice posedati niti najmanjšega dela. To |
| Gozdovnik (1898): | neki potegnil, kaj mislite, sennor Oročej? « »Mislim, da pač proti bonansi! « Naravno je! Ali se hoče povse od nas odločiti, da |
| Gozdovnik (1898): | ga izpraševali. Uverjen sem, da niti besedice ne vé o bonansi. Markos Areljanos je umrl, nemogoč ničesar sporočiti ni svoji ženi |
| Gozdovnik (1898): | da? tako! on! « »Da, bil je krik vzradoščenja. Našel je bonanso, od veselja pa je opreznost pozabil. « »Kje pa je? « |
| Gozdovnik (1898): | morete pomiloščati ter ob enem obsojati. Brez besede vam odstopam bonanso, služiti vam hočem, pokoren biti in dokler bom živ… « Fabij |
| Gozdovnik (1898): | pot teh pustolovcev, tvegajočih vse, tudi življenje, da bi dobili bonanso od Kučila prodano Estevanu Arečizi, Ko mule z vozovi na |
| Gozdovnik (1898): | ne tolik, kakor moj prst širok. Naučil bom kukavico našo bonanso nam jemati. Kje je Kučilo, pojdem tja k njemu. « »Počakajta |
| Gozdovnik (1898): | to je na tihoma sklenil. Kaj da bode storil z bonanso, gledé tega sam s sabo še ni bil na čistem |
| Gozdovnik (1898): | jo jemlje Tiburcio. « »Tiburcio? Kaj ima ta opraviti z našo bonanso? « »Prav veliko. Enkrat je bil že tam. Postavlja se na |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | kakor spodej omenimo, v žlahti omožila. Drugi brat cesarja , Lucian Bonaparte, je bil edini med brati, kterimu Napoleon ni krone podaril |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | vsakimu dobro znan. Najstarši zmed štirih bratov cesarja Napoleona Jožef Bonaparte, je bil od leta 1808 do 1814 kralj Španski, je |
| Najdenček (1860): | sim na barki morje pozdravil. Vsi smo bili židane volje. Bonaparte, nepremagljivi vodja, je bil med nami in z njim in |
| Sacrum promptuarium (1695): | shenkam en lep fazonetel tem mladem, od kateriga piſhe S. Bonaventura; ter pravi de kadar Maria Diviza je vidla ſvojga lubiga |
| Štiri poslednje reči (1831): | zhutil; ali oh! de bi le preposno ne bilo. ¸S. Bonaventura pravi: »Kakor vol, dokler je per jaſlih pervesan, ne zhuti |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | sakaj: „Kdor sná prav moliti, tudi vé prav shiveti. " (˛Sv. Bonaventura. ) — „Tako molite pa tudi vſi, kakor naſ ſv. Pavl opominja |
| Življenja srečen pot (1837): | ladija, v' kateri ſe peljamo v' ſveto nebo; vuzhí ſv. Bonaventura; ona je kluzh, ki nam nebeſa odpré. “ 5. Peta nevarna |
| Slate jabelka (1844): | je bil kloſhter, v’ kterim je shivela rasujsdana nuna, Marija Bonaventura po imenu. Kadar je ſlíſhala, de bodo ekserzizije v’ tej |
| Slate jabelka (1844): | nevredniga greſhnika, obilnoſt boshjiga vſmiljenja vſula. « — Tako govori ponishin ſ. Bonaventura. Lete njegove ſvete beſede naſ prav preprizhajo, kako imamo ſhe |
| Slate jabelka (1844): | delih ſposnali, kakor ſe drevo po njegovim ſadji ſposna. S. Bonaventura je ſam ſebe in druge vedno perganjal, ſvoj zhaſ smiram |
| Slate jabelka (1844): | vſe potrebe v’ kako drugo jamo vergel. « — Tako govori ſ. Bonaventura. Od nekiga Kardinala ſe bere, ki je imel prevsetniga in |
| Slate jabelka (1844): | Boga prejemaſh, ne povsdiguj, potlej boſh sareſ ponishin. « Pravi ſ. Bonaventura. Ravno taka, kakor nam tukaj ta ſvetnik pravl, de bi |
| Sacrum promptuarium (1695): | ſturil, potle je druge vuzhil: inu vſe sklenem s' S. Bonaventuram. Hæc ſit ſapientia, & meditatio tua, & ſtudium, ſemper de Chriſto meditare |
| Sacrum promptuarium (1695): | bote s, vſt boshjh taiſte veſsele beſsede shlishali: Euge ſerve bone, & fidelis, intra in gaudium Domini tui. Sdaj shenkam tem ſtarem |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | je večkrat hodil obiskovat. Terta, in drevesca, ki jih je Bonifaci vsadil, so veselo in čversto rasle in kóšato senco dajale |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | in Meta sta le veselje nad otroci vživala in brat Bonifaci jih je večkrat hodil obiskovat. Terta, in drevesca, ki jih |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | gori na zidovju eden jirharjevih pomagačev. »Vidiš, brate! « — opomni Anže Bonifacia — kaj mi je vse od soseda pričakovati. « Monih pa je |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | K sreči se je namerilo, da sta domu pridši brata Bonifacia v hiši našla, ki, če ravno sam ves omamljen, je |
| Pozhétki gramatike (1811): | beau livre, lepe bukve; belle image, lepa podóba; beſede bon, bonne, beau, belle, ſo perlogi perlosheni imenam pere, mère, livre, image |
| Pozhétki gramatike (1811): | ene oſébe al ene ſtvari, poſtavim: bon pere, dober ozhe; bonne mere, dobra mati, beau livre, lepe bukve; belle image, lepa |
| Pozhétki gramatike (1811): | institut, vſtanova, l'oiseau, tiza, l'univers, vſevólni ſvet, l'bonneur, poſhtenje, l'borreur, grosa, idr, in ne le ami, le |
| Pozhétki gramatike (1811): | ispuſhati, ker ima biti tedaj nikar ne piſhi: onneur nameſt bonneur. Deſlih bonneur piſhejo s' dvema n vunder bonorer, zhaſtiti, ima |
| Pozhétki gramatike (1811): | je fais à moi une loi: il s'est fait bonneur, ſi je zhaſt ſturil, to je il a fait honneur |
| Pozhétki gramatike (1811): | ne. To húkanje ſe ne zhuti v' beſedah homme, zhlovek, bonneur, zhaſt, histoire, sgódba, ino tako dalje. Ta ſe imenuje h |
| Pozhétki gramatike (1811): | ima biti tedaj nikar ne piſhi: onneur nameſt bonneur. Deſlih bonneur piſhejo s' dvema n vunder bonorer, zhaſtiti, ima li eniga |
| Sacrum promptuarium (1695): | hitrei obogatili, sakaj S. Auguſtinus pravi Si vis eſſe Mercator bonus, fænerator egregius, da quot non |
| Sacrum promptuarium (1695): | poſtauil ſvoj shivot, kakor en dober paſtier. Ego ſum Paſtor bonus, & pono animam meam pro ovibus meis. Inu nej iskal obeniga |
| Astronomija (1869): | so imenitne skupine, ki leže še znotraj povratnika rakovega, sozvezdje Bootes, v kterem blišči Arktur, zvezda prvega reda. K tej zvezdi |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | permoram skves boga heloim inu skves boga mesiasa noi skves bopa Ahomet! 4. Jas N. N. tabe sarotim noi permoram skves |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | se; Cvetíca vení. Ter sad napové se. Mož mora na bor, Življenje sovražno Opravljati važno, Sejati, saditi, Zvijavši dobiti, De v |
| Blagomir puščavnik (1853): | zadoné. Zdaj je šlo vse čez in križem; bor za borom se versti. Ljudstvo vpije in gromi, in sprejme zmagavca vselej |
| Botanika (1875): | vsacega drevesa svojo posebno podobo. (Primérjaj smreko in jelko z borom, lahko topol s hrastom, brezo z bukvo, z javorjem, itd. |
| Zoologija (1875): | pavlinček (Saturnia carpini); borov prelec (Gastropacha pini), pod. 190, je borom najškodljiviša žuželka. Sprevodnega prelca (G. processionea) gosenice žive družno v |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | izverstniši poznatelji staroindiškega basno- in starinoslovja imajo Rudra-ta za božanstvo bór, očeta vetrov, in izpeljujejo ime iz glagola rud, heulen, schallen |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Karant, Karat ¹⁰). Da se je njegova lastnost — vihrenje in rovanje bore — očevidno izrazovala, so Shiva — Rudra — ta obrazovali z obilimi, divje |
| Mineralogija in geognozija (1871): | zanje. Večidel so barvani, pred pihavnikom se tope, in z boraksom dajejo zeleno steklo. Vernerit, Aksinit in Turmalin so spomina vredni |
| Lohengrin (1898): | Kralj. Izstópite, po troje za borilca, In dobro zmérite za borbo krog! (Trije saški plemiči izstopijo za Lohengrina, trije brabantski za |