Mineralogija in geognozija (1871): | večidel natronovi živci: albit, oligoklas labrador; dalje roženčevo kamenje posebno roženec, potem augit, dialag, hipersten. Zmes njegova je razločna, pa tudi |
Mineralogija in geognozija (1871): | prstenasto skorjo, ktera skoraj vse površne dele pokrije. Slučajne vmesnine: Roženec, augit, magnetovec, titanit, leucit, tinjec, v geodah in puhlinah večidel |
Mineralogija in geognozija (1871): | felsitova masa, zadržeča posamne kristale živca, kvarca, redkeje tinjec ali roženec, bolj slučajno granat ali železni kiz. Opombe je vredno, da |
Mineralogija in geognozija (1871): | kremenec (kvarc), lepilo navadno glina, lapor ali železni oksid, redkeje roženec. Razločimo tedaj glinati, apneni, laporati, železnati in kremenati peščenec. V |
Mineralogija in geognozija (1871): | železo zadržeči in zraven še druge prstene reči kakor augit, roženec, olivin i. d. Značivna je za njih črna skorjica po |
Mineralogija in geognozija (1871): | zeleni amfiboli imajo tudi galunino v sebi. Sem gre navadni roženec, ki je jako razširjen, tudi kamenje in pečovje dobilo je |
Mineralogija in geognozija (1871): | najmanj. Specifična teža mu je obično 2.65. Slučajne vmesnine: turmalin, roženec, andalusit, pinit, epidot, granat, topas, grafit, magnetovec, kositarjevec i. d. |
Mineralogija in geognozija (1871): | ter po tem sklepali na dotiko s sosednim ljudstvom. 2. Roženec ali amfibol tudi kristalizuje v prismah monoklinskega sistema, podoba 65. |