- friš
- frish
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): telina pa mora frish zhern biti inu deiga piezh dase bo prov doro spekov
- frish
friš frišen frišno frk frr fruga fruht fržmagovati fuchsov fuj fulvijev funt funt. furati furija furlanski furnir furt fut. futer futrati fužina fužinar fužinarica fužinarski
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | telina pa mora frish zhern biti inu deiga piezh dase bo prov doro spekov |
| Sacrum promptuarium (1695): | gartroshe: odpre fazonetel, inu nej bilu drugiga noter ampak lepe frishne gartroshe, lete restala tem vboſem Jetnikom, kar prezej ſupet bele |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | krajnsko stran? 9. Notri sim pustil lepe ljudí, Mirne ceste , frišne vodé. 10. Vsim vernim dušam sveti rej Ki nam ga |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | K' Vezhni Pratiki. Koku ſe ena od detele, al druge friſhne kęrme napihnena govędina vęnta? Leto ſe sgodi ſkus enu vbodenje |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | sledeči oklad djati: Vzemi 2 dela ilovce in 1 del frišnega kravjeka, jih z jesihom v kašo zmešaj, namaži nogo za |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | na oteklo peto pritiskaš: si napravi zmes iz ilovce in frišnega kravjeka, jo vmedi z jesihom, na bolno nogo položi in |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | dati, de jim skodlive ſhivadi ne skodjejo, tudi jih na frishni peſhnati semli puſti leshati. Pred S. Jakobam Peteline ręsati. Kader |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | in drobnizi, kteri le ſuho blato delajo. Per seleni ali friſhni klaji je treba vezh naſtiljati, kakor per ſuhi. Ravno tako |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | kužno bolezen. — Veliko se govorí zdaj od nove znajdbe presno (frišno) zelenjad in sočivje tako vkup stlačiti, da se potem v |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | res je, da je prekuha ta prav dobra. Pozimi presno (frišno) zelenjad ali sočivje na mizo dati, bi utegnilo marsiktero kuharico |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | teſhe poshreti, al v' uſtah svezhit je prov dobru. 3. Friſhno Weinrutezo, to je: virant, zheſen, shelot, inu pimpinel v' dobrim |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | nanemshko sedei pa ta prvvo bart nasovenjo nonovo kvhan inu frishno pazhan. D.K. 10. R |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | se tabe bo povevo: kader bosh antuart shlishou tedei rezi frishno bras usa ſtrabu venka jete spet tota zhier sta prei |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Kader Goſpod mene ozhe, inu sgonzhek sapoje , jeſt dvakrat ſkozhim — ferk! — inu per njemu bom. |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | nozhi, poſtavim , trebuh boly, inu sgonzhek sapoje , tri ſtopinze ſtriſh — ferk! — inu noter boſh. Kader Goſpod mene ozhe, inu sgonzhek sapoje |
| Zeleni listi (1896): | ptičnik, v katerem je imela slavca. Vratica se odpró in — frr! — ušel jej je tudi slavec. Slavci pa so dragi. Marino |
| Zeleni listi (1896): | nov lep ptičnik. Ker pa ni dosti hitro zaprla vratic — frr! — zleti ptiček ter uide čez ceste in hiše. Z glasnim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Satorej kmetvauz ne bodi jim ſovrashnik, zhe ſi od perhranjene fruge kaj maliga polaſtijo. Koder ſo vrane mozhno saterte, ſe morejo |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | ſaditi, v'sadnimo Firtelzu mlade dreveſsa preſaditi, toku perneſsó dober fruht. V' mokrim vremeni ne mlade ne ſtare dreveſsa preſajat, tudi |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | ſuh, potler mersél, velki Traven je mersél toku, de ta Fruht je savolo mrasa v'nevarnoſti. Po Letu. Je prezej deshevnu |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | Sima dolgu terpela, toku bode posna Spomlad, dobra, inu vſsimu fruhtu nuzna. Aku je Shitu veliku, toku shiher Ovze gori paſti |
| Sacrum promptuarium (1695): | de bi ſi lih hotele ſe jeſiti, kregat, inu ga farshmagovati, vener vam nebo nezh pomagalu kokor k' saidnimu je billa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | omikalnikov za volno iz Ljubniga na Gorenskim. 3. Gosp. Dr. Fuchsovi fužini v Kokri na Krajnskim. 4. Gosp. Žig. Geimerju (mlajšimu |
| Robinson mlajši (1849): | ino Angličanje térdijo, da ono dobro diši. Nekteri. Pesje meso ? fuj! Oča. Vejte pak, da onde psi inače nego li naši |
| Tine in Jerica (1852): | so prec vse iz rok spustili, kakor hitro je djala: fuj! to ni prav, to ni lepo. Če niso otroci prec |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | Evrota gori in doli; očesa, ki je vedno bralo v Fulvijevi duši, da bi tudi zdaj spoznal, če nima kakih skrivnih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | skupaj v štupo zmeša, in po dva lota na en funt sroviga masla pridene; potém se srovo maslo zopet prav dobro |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | to koristno napravo z robo in zdelam vred zanaprej 1 funt po 20 kr. dajal, kakor je že tudi meni storil |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | perložen Cena prešiče v v Krajnju — ložejih po 5 krajc. funt; čez 2 centa pa po 6 krajc. ; — slanina (špeh) v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | moraš dobriga in ne stariga in žarkiga laneniga olja 1 funt v gobec vliti in život s kako odejo dobro pokriti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | prešičev v Krajnji — čez 2 centa 7 krajc, in pol, funt; pod 2 centama pa 6 krajc, in pol. — Špêh brez |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Pustni krofi. En funt lepe moke deni nekoliko ur na gorko, potem jo pa |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | poberi peške iz njih, vzemi na pol funta breskev en funt očišeniga cukra, pretlači breskve skozi sito v cuker ter jih |
| Fizika (1869): | Peta, Zapfen. Pfanne, (in der Mühle), šiška. Pflanze, rastlina. Pfund, funt. Phenakistoskop, čarodelni krožnik, 149. Phosphorescenz svetlikanje, fosforovanje. Physik, fizika |
| Kemija (1869): | ob enem lahak, trden in se sveti kakor srebro. 1 funt velja 80 gld. Aluminijumov okis, Al2O3, tudi glinica imenovan, se |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Cena prešičev v Krajnju — ložejih po 5 krajc. in pol funt; čez 2 centa pa po 6 krajc.; — slanina (špeh) v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | potem pridêni nekoliko domače solí, na eno vedro vode četertinko funta solí, ter vse skupej s kakim kolam dobro premešaj. Za |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | stergal, posebno če enimu funtu lanéniga firneža, neprenehama mešaje, pol funta v štupo stolčene kalafonje pridénes, in s tem gorkim firnežem |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | toliko olušenih in drobno stolčenih mandelnov, limonovih olupkov in pol funta lepe moke. Zdej položi to v pleh, deni vkuhaniga grozdiča |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | še imaš. Janeževe prestice. Eno unčo sroviga masla, pa pol funta lepe moke z valjarjem dobro zmešaj, potem drobno zrezano lupino |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | vodi zavri, olupi, poberi peške iz njih, vzemi na pol funta breskev en funt očišeniga cukra, pretlači breskve skozi sito v |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | z mesne župe posnete masti, nekoliko podolgama zrezane čebule, dva funta govejiga mesa, nekoliko telečjih kosti, eno staro kokoš, en kos |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | še pohlade, ker bi se sicer lomile. Tirolski krafelci. Pol funta sroviga masla dobro vmeti, pa lupino pol limone, štiri lote |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | pogostama s putram polivaj. Dušena (dinstana) šuka. Dva ali tri funte težki šuki luske ostergaj, potem jo na štiri perste široke |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | ko se pa pohladi, deni breskve v sito, vli tri funte močniga vinskiga cveta na cuker, dobro precedi in deni precejeno |
| Zoologija (1875): | in fosforovokisla magnezija. Odrasel človek odtoči na dan povprek tri funte scalnice. Povedali smo v §. 90, da človek vsak dan |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | zhe jih pa sdrushiſh, bojo muhe obeh panjev s deſetimi funti preshivele, kar ſo nam tudi she mnogoverſtne ſkuſhnje vshivo poterdile |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | firnež. Nar boljši firnež se pa naredí, če z 10 funti laneniga olja kuhaš 4 lote sreberníka (Silberglätte) in pa 2 |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | šest ur pusti, potem ga odcedi, deni ga s tremi funti cukra na dva poliča soka v pocinjeno kozo, de počasi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1880): | pogorí le toliko, kar dá 4 funte oglja. Ti 4 funti oglja potrebujejo pa vsakako kakih 46 funtov zraka, da zgorijo |
| Kemija (1869): | roge, hrustanec, zdriz iz kosti (Knochengallerte) in kri. V 100 funtih posušenega, tedaj brezvodnega tacega oglja je po priliki: 55 funtov |
| Kemija (1869): | sebi že dosti bogata, to je: ako je v 100 funtih soline 15 do 22 funtov soli, takoj teče v kotle |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | prebodi. Med tem kuhaj pet funtov beliga cukra s pol funtam mehke vode v ponvi, dokler cuker peresne poskušnje ne prestane |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | in v večih kosovih (štrucah) postavim od 10. do 15. funtov, v hladne in zračne hrame spravite. — Nar bolj se pa |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | jih z debelo iglo večkrat prebodi. Med tem kuhaj pet funtov beliga cukra s pol funtam mehke vode v ponvi, dokler |
| Kemija (1869): | vendar izgubi, zato mora vedno nova pritekati. Ako hočemo 100 funtov žvepla okisiti v žvepleno kislino, potrebujemo za to 10 funtov |
| Fizika (1869): | t. j. enaka naporu, ki je potreben, da se 430 funtov v enej sekundi vzdigne en čevelj visoko. a. O ravnotežji |
| Kemija (1869): | funtov žvepla okisiti v žvepleno kislino, potrebujemo za to 10 funtov solitarne kisline. Žveplena kislina se zbira na dnu svinčenih hramov |
| Botanika (1875): | tem ko polju, štiri orale velikemu, pšenična žetev odvzame 112 funtov fosforovo-kislih soli, mu odvzame repa, na-nj posejana, le 38 funtov |
| Botanika (1875): | funtov fosforovo-kislih soli, mu odvzame repa, na-nj posejana, le 38 funtov teh soli. Če se tedaj tri leta za poredoma repa |
| Zoologija (1875): | telesu 1 funt soli, a vsako leto je potrebuje 16 funtov. Najboljša so torej ona jedila, ki imajo, ob enem ogrevalne |
| Botanika (1875): | se nam ne bo neverjetno zdelo, da ima 8440 biljonov funtov ogljenčeve kisline v sebi, zaklad, ki je veči kakor dovoljen |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ne takiga. Tehtvali smo jih in našli prav veliko po funti, dva pa tudi pét ja clo sedem funtov težke. Tudi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | terdni, de jih ne boš lahko stergal, posebno če enimu funtu lanéniga firneža, neprenehama mešaje, pol funta v štupo stolčene kalafonje |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | murb. Pomarančna zmerzlina. Šest pomaranč in štiri limone na enim funtu cukra ostergaj, dva kozarca vina in en kozarc kropa perli |
| Oče naš (1854): | odgovor slišali, so rekli: „Zdaj ste siti, pa ob enim funtu kruha za tri dní si bote mogli želodec s sapo |
| Kemija (1869): | mu je pa cena že padla na 2 gld. po funtu in po nekterih fabrikah ga na dan pridelajo po 100 |
| Oče naš (1885): | odgovor slišali, so rekli: „Zdaj ste siti, pa ob enem funtu kruha za tri dni si bote mogli želodec s sapo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | kr., ohlančje po 13 kr., hodnik pa po 9 kr. funt. — Če premerimo letašnjo ceno deželnih pridelkov z lanjsko, se kaže |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Zena Preſhizhev v Krajnju. Preſhizhi teshejſhi ſorte po 5 kr. funt. ” loshejſhi ” po 4 kr. funt. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | teshejſhi ſorte po 5 kr. funt. ” loshejſhi ” po 4 kr. funt. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ne rekó drugazhi, kakor per birtu. Veliko Gorenzov, ki pozeſtvajo (furajo), ga dobro posnajo. S mladiga jim je vezhkrat zhveteril, sdaj |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | 2. da. I. Jas N. N. taba sarotim ti peklenska furija zerzerellus skves to besiedo Karo fac-tvm eſt? inu skues molitvo |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | sarotim per bvegi Agios: Athnatos sother tetragramathon: dase ti pekfenska furija to |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Gospued nadravesu ta sveta Krisha praliv? da se ti peklenska furija zarzerellus v' lapei zhovieshzhe podvebi bras vsa hrupa perkashash. CITATIO |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | edino obvaſt te pra. S. S. Troize? dase ti peklenska furija zerzerellus v' zhovieshzhei poduebi per- |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Jas N. N. tabe sarotim noi s'bodram ti peklenſka fvrija zæerzerellus skues |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ker je trikrat moko v Terſt peljal, dvakrat u Gorizi furlanſke zokle vidil, in enkrat v Blaku mavshane (garane) preſhizhke zenejſhi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | pridelujejo, je zlo dopadla. — J. Maucove tanjko vrezane dilice ali furniri za mizarje, ki jih v Mlinšah blizo Moravč réže, so |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | žag na Bistrici v Berdski komisii je z lično izdelanimi furnirji pohvalno pismo zaslužil. — Železnina grofa Thurna, fužinarja na Koróškim, je |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | noi vse S. S. Svetnizhe inu svetnize boshje: dase ti furt inu shitro meudash noi resodiesh jas N. N. taba sapoviem |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | pernesou, od katera mash ti to perſt inu se bo furt spet bek podau: natu furt pokropi te zhaz s' shegnano |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | to perſt inu se bo furt spet bek podau: natu furt pokropi te zhaz s' shegnano vodo noi sahvali boga sanje |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | hvalimo Boga ta Gospueda? dai antuart: Bo dav antuart bareiga furt kaje niomi jeme? pa ti doro samerkei niegovo jeme? kier |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | prei povedou: kaker shitro porazhash jas taba sarootim noi sbodram: furt rezi jas tabe donkam? |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | masati inu teſti seſt tapiknjanei shevadli noter dati boda furt dora je skushano sakai te kazhe she to sienzo odjasenovja |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | vati alpa zhoveki noter daji furt snje natu poshene te nagoverjene Kruh to giſt sad zhie |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | kako da se ne bi mi? Za preteklo — prihod. čas (fut. exact. ) doveršivnikov naj se rabi tedaj kakor v Serbskem vselej |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | je ena Erznija sa Pluzhe, inu ſo pp Simi sa futer dobre. Vinu, katęro tega Meſza farbe ne ſpremeni, veliki Lęt |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | shivini ſe mora bolj pizhla in mènj tezhna kerma ali futer dajati ; ſlabotni pa in ſlabo rejeni je bolj tezhne, pa |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | mo v' zhaſsih jeſti dati, s' drugim futram smeſhano, je dobra sa zherve. Kokuſham kuhan ovſs dati, toku |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | razjedljivem gnoji dolgo stojí. Če pa se jih ne poklada (futra) preveč, je očitno, da krave več molzejo po njih, in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | je na Krajnſkim ſèm ter tje doſti najti. Velikih kovazhniz (fushin), plavshev, ſteklarij (glasharij) pa she ſploh deshelſka goſpoſka ne puſti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | je bila železnina in jeklina, ki jo je baron Zilberngelnova fužina iz Borovlj iz Koroškiga na ogled postavila. — Zopet moramo dva |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ni bilo mogoče tega idriskriga glasovitniga blaga kaj več poslati? — Fužina Frančiške Posnigg v spodnjim Ljube Iju nam je lepiga jekla |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ti razstavi zaslužili in dobili: 1. Zagorskafužina na Dolenskim. 2. Fužina v Ošpergu (Wolfsberg) na Koróškim. 3. Gospe Baron. Coizove fužine |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | je poslal umetno izdelano podobo mašine z ktero se v fužinah raztopleno železo vleče. F. vitez od Fridau, vlastnik rudarij v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | so bile hvale vredne. A. Švenner, pisar v grof Lodronovih fužinah iz zgornigaEstrajha je poslal umetno izdelano podobo mašine z ktero |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | popolnama zdrave njive dobili. Lahka pomoč zoper nevarnosti ognja v fužinah. V fužinah se včasih streha vname od isker, ki iz |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | njive dobili. Lahka pomoč zoper nevarnosti ognja v fužinah. V fužinah se včasih streha vname od isker, ki iz ognjiša kviško |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | snaminja rude, in drugih ne navádnih kamnov in njih ſtaniſha : fushine, velike kladva in koſne kovázhnize; velike in male zeſté, kolo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | Ljubljano, 2) oljarija v Vevčah pod Ljubljano, 3) V. Ruardove fužine na Savi. Pohvalno pismo so dobili: 1) Novak Janez v |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | dobili: 1) c. k. vodstvo idriškega rudarstva, 2) baron Zoisove fužine na Javorniku, 3) cukrofabrika ljubljanska. Svetinjo (medaljo) 2. verste so |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Gosp. vitezama od Moro, fabrikantama žlahtniga sukna v Celovcu. 9. Fužini žlahtnikov od Rosthorn in viteza Eug. Dikmana — Seheranv Prevali na |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | 7. Gosp. J. Justu, puškarju v Borovljah na Koróškim. 8. Fužini gosp. K. grofa Ladrona v Gmindu na Koróškim. 9. Gosp. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | 4. Gosp. Žig. Geimerju (mlajšimu), nogovičarju v Gradcu. 5. Škofijski fužini v Celovcu. 6. Gosp. E. Junkertu, košarju v Gradcu. 7. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | za volno iz Ljubniga na Gorenskim. 3. Gosp. Dr. Fuchsovi fužini v Kokri na Krajnskim. 4. Gosp. Žig. Geimerju (mlajšimu), nogovičarju |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Estrajhu. 3. Gosp. F. A. Eurihu, bukvonatiskavniku v Lincu. 4. Fužini gosp. grofa F. E g er j a na Koróškim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ali Gradcarski razstavi dobili, z pohvalnimi pismi zopet poterjene: 1. Fužini gosp. kneza Auersperga v Dvoru poleg Žužemberga. 2. Gosp. J. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | grofa F. E g er j a na Koróškim. 5. Fužini gosp. grofa Gust. Egerja na Koróškim. 6. Fabriki svinčene belobe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Razun tega je pobeljeno poslopje tudi bolj svitlo. Za veliko fužino se potrebuje okoli 10 funtov galúna in nekaj škafov apna |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | sa usnjate rokovice. 8. Gosp. Raim. Jabornigg žlahtnik od Altenfels, fužinar v Teržiču, za jeklo. 9. Gosp. Još. Peharc, fabrikant in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | v Kamni Gorici, za čubežen in žeblje. 22.Gosp. J. Tonzern, fužinar v Blaku, za plošaste tablice in mize. 23. Gosp. Simon |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | imeti. — Žeblji vsake sorte, ki nam jih je J. Globočnik, fužinar iz Železnikov poslal, so bili lepi. — Posébne hvale vredno blagó |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ti razstavi zaslužili in dobili: 1. Gosp. Ed. vitez Andrioli, fužinar v Bistrici nad Kamnikam, za čubežen in žeblje. 2. Gosp. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | strugar v Ljubljani, za češke kolovrate. 25. Gosp. S. Kompoš, fužinar iz Černiga Potoka na Koróškim, za fužinarske podobe. 26. Gosp. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ime svoje fabrike zopet poterdila; ravno tako tudi Leopold Aichholcer, fužinar na Koróškim z svojo železnino, posebno pa z mnogoverstnimi žeblji |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Štajerja na gornim Etrajhu, za škarje. 21. Gosp. J. Thomann, fužinar v Kamni Gorici, za čubežen in žeblje. 22.Gosp. J. Tonzern |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | vTeržiču, za kosé in žage. 38. Gosp. J. L. Potočnik, fužinar v Kropí, za žeblje. 39. Gosp. M. Primožič, lastnik žage |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | streha vname od isker, ki iz ognjiša kviško gredó. Neki fužinar, Baltazar Mosdorfer po imeni, svetuje dobro pomoč zoper tako nesrečo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | hvale vredno blagó so bili žeblji in čubežen Janeza Thomana fužinarja iz Kamne Gorice. — De je K. Pollak, fabrikant in farbar |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | burno suknó (Loden) Franc Fürlerja, suknaria v Gradcu. — Od žebljev fužinarja Jožeſa Globočnika iz Železnikov nimamo nič posébniga povedati; ravno tako |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | z lično izdelanimi furnirji pohvalno pismo zaslužil. — Železnina grofa Thurna, fužinarja na Koróškim, je bila posebne hvale vredna. — Fr. Charl, gravirar |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | 24 bronastih svetinj in 51 pohvalnih pisem med mnogoverstne fabrikante, fužinarje in rokodélce razdeljenih, kterih imena z tem oznanilam razglasimo. Preden |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | špeglov) pri s. Vincencu na Koróškim. II. Naslednjim fabrlkantam in fužinarjem so bile zlate svetinje, ktere so že pri Celovški ali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Gospe A. Rusheim v Celovcu. 11. Gosp. nasledníkam baron Zilbernagelnovira, fužinarjem v Borovljah na Koróškim. 12. Gosp. J. Sirola, bukvovezu v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | In ta glas me je iz sanj zbudil. Ž. Oznanilo fužinarjem, nožarjem in puškarjem. Vodstvo notrajnsko-avstrijanskiga obertniskiga družtva v Gradcu nam |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | razstavi zopet poterjene: 1. Gosp. Fr. Ahačiču in njegovimu sinu, fužinarjama v Teržiču. 2. Gosp. J. Devu, usnarju v Teržiču. 3. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | presti. Franc Strohbah. Oznanilo. Današnjimu listu so imena tistih fabrikantov, fužinarjev in rokodélčov priložene, kterim je vodstvo obertniskiga družtva za v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | iména, z svetinjami ovenčanih ali z pohvalnimi pismi obdarenih fabrikantov, fužinarjev in rokodelcov oznani, se pervič vsem tistim zahvali, ki so |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | bila o poldne vesela svatba, ktero so zgorej imenovani gospodje fužinarji napravili. Krn.. . . . . (Nov železen most) to je: most na železnih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Vidic v zakonskim stanu pràv lepó živita, zatorej so gospodje fužinarji sklenili, nju drugo poroko z veliko častjo obhajati. Velika množica |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | obertniskih družbah po vsih deželah našiga cesarstva, de bi jih fužinarji, puškarji in nožarji ogledali, perpisano ptujo ceno prevdarili in naznanje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | iz Štajerja na gornim Estrajhu. 10. Gosp. J. M. Ofnerju, fužinarju v Ošpergu na Koróškim. 11. Gosp. J. Pergerju , puškarju v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | J. Sirola, bukvovezu v Gradcu in 13. Gosp. Ignacu Ceme, fužinarju v Teržiču. Po sklepu vodstva obertniskega družtva za notrajno-gorenji Estrajh |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | 4. Gosp. Fr. vitezu od Fridau, svetovavcu deželnih stanov in fužinarju v Gradcu. 5. Gosp. Fr. Fürlerju, suknarju v Gradcu. C. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Polaku, fabrikantu in farbarju v Teržicu. 13. Gosp. G. Spicerju, fužinarju iz gorniga Štajerskiga. 14. Gosp. J. Štukhardu, nožarju iz Stajerja |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | prijeli, z pohvalnimi pismi zopet poterjene: 1. Gosp. L. Aíchholcerju, fužinarju na Koróškim. 2. Gosp. J. Ambrožiču , fabrikantu omikalnikov za volno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Vivatu, lastniku steklenic (glažut) na Štajerskim. 16. Gosp. Al. Ceitlingerju, fužinarju iz Epensteina na Štajerskim. V. Bronaste svetinje so pri ti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Terstu, za zlat in srebern natis. 37. Gospa M. Pole, fužinarca vTeržiču, za kosé in žage. 38. Gosp. J. L. Potočnik |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Gosp. S. Kompoš, fužinar iz Černiga Potoka na Koróškim, za fužinarske podobe. 26. Gosp. Fr. knez Lichtensteinski, lastnik jeklarije na Koróškim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | ali martrajo, zapišite — prosim — tudi tiste divjake in brezdušneže v G— v Istríi va-nje, ki so pred nekaj časam hudobijo dopernesli |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | singular, nektere naše krivo imenovane nove oblike, pravílno omèhčanje v g, h, k; Bulgarski, Poljski, Slovenski ą: rûka, Hand ą = û |
| Mineralogija in geognozija (1871): | spusti ploha dežja e in ognjeni snop žlindre f. Pri g zagledamo postransko špranjo, kamor se je lava zatekla razlivajoča se |
| Botanika (1875): | cevi zavzetne debelosti, na kterih se razun tega vidi pri g, g tisto mesto, kjer ste se bili pretrgali poprečni steni |
| Botanika (1875): | zavzetne debelosti, na kterih se razun tega vidi pri g, g tisto mesto, kjer ste se bili pretrgali poprečni steni stanic |
| Zoologija (1875): | počenši od petega do osmega se stikajo v velik pletež g, od katerega se odcepijo živci za roke. Takisto dela tudi |
| Sacrum promptuarium (1695): | domo concordare non potuit, Medice cura te ipſum. Vari naſs G. Bug, |
| Sacrum promptuarium (1695): | de bote enu dobru, inu ſrezhnu lejtu inmeli, sakaj ſam G. Bug vam sapovej, inu oblubi. Honora Patrem tuum, & Matrem tuam |
| Sacrum promptuarium (1695): | vam oblubem de bote enu dobru lejtu imeli, sakaj bo G. Bug vmej vama. Sa Sakonski gredo Vduve; ali imate N. |
| Ta male katechismus (1768): | Kerst. II. S. Kriſhmanje, ali Firma. III. S. Reshne Telú G. nashega JEſusa Kristusa. IV. S. Pokura. V. S. Poslednu vojle |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | Koroškiga, Štajarskiga in Teržaškiga (med temi tudi milostljivi škof Teržaški g. g. Jernej Legat) v ravno tem namenu v imenovane mesti |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | rekla, da ona ni rajnci oslajene vode dala; — iz apoteke g. Bankalari-a v Mariboru je na povelje rajnce le fosforoviga testá |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | kteri volitvi je bil med 23 z 18 glasovi sopet g. Ambrož izvoljen za to, ker so njemu mestne zadeve nar |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | še popolnoma preudariti; ko sem pa prebral vse to, kar g. Navratil v ti knižici (na različnih mestih) o njem piše |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | 5.) Premičnine in pohištva za 960 gl. 6.) Terjatev: pri G. Lozarji v Kranji 760 gl. pri F. Kosu v Loki |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | tečno, drugemu je strup; kar se temu prilega, onemu se gabi. — Groza Hafeda spreletí, da ostane izza mize. Spomni se sveta |
| Valenštajn (1866): | nedolžnost se ne dá Izbrisati. Iz srca vrzi črne Skušnjave gada, vraga zlobnega, I glej, zle bile so le sanje, ke |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | ſad malopridèn: sakaj is ſadú ſe drèvú ſposná. 34. Vy gadova rodovina kakú mórète vy dobru govoriti, kęr ſte hudy? Sakaj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | hrupa bližniga splašèn, Iz loga v log, iz gaja v gaj, Pretiran, gnan, ne dotečèn. Prispe zverjak na pašnik zdaj, Prekanjen |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | vrejo v dir Iz hriba v hrib, iz gaja v gaj. Na desni, levi, konjka zmir Štric njega sledita tekaj. Zdaj |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | čudno so zavpili, ko so zleteli skoz grajska okna čez gaj daleč v gozd. Bilo je zjutraj na vse zgodaj, ko |
| Revček Andrejček (1891): | tek, ljubezni čiste srečni vek; Skoz zelen log, skoz pisan gaj hiti kot potok v kraj! Zbor. Kot potok, potok v |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | ſvojma ſinama na kamnito klop vſédejo, ki je na kraji gaja alj hoſte pod ſtarim hraſtam ſtala, od kodar ſe je |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | kalj? ” „Povej mi le, rezhe kraljevizh, alj je v' tim gaji kaj ptizhjih gnesdiz? ” |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | tih pozhutkou, inu dopouneina nih ſvojovole: Chriſtus pa objame te gaishle, to ternovo krono, ketne, inu krish. Lubesnive duſhe! katiru s' |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | naſs dau. Saturei nikar shtriki, nikar ketne, kikar ſhibe, nikar gaishle, nikar shpot, nikar saſramuvaine, nikar terpleine, nikar britkuſt, nikar krish |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | debi od tiſte sa gaishle, sa sheble, inu sa ſulzo nezh vezh na bilu v' |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | pred njega ozhy vſe njegóve martre: on vidi shèblé, ſhibe, gajshle, krish, ſulze, kalvario: on ſliſhi vshę naprej hrup, inu krik |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | katęri te sa jesik dershy, inu ſe tigaiſtiga kakor ene gajshle poſlushi, de tvoj myr, inu pokoj smęſha, inu vſih tęh |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | savershene, sa nas hudizhove podloshnike ſe trudiu, terpeu, kry preliu, gaishlan, kronan, krishan biu, inu sraunu tiga s' laſtne vole vmreti |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | do Pilatusha vlezhen biti. Ta duh je biu volen navſmilenu gaishlan, reſtergan, inu resmeſsarjen, s'ternam kronan, krishan, inu umorjen biti |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | sa naſs kryvavi put putil. 2. Katiri je sa naſs gajshlan bil. 3. Katiri je sa naſs s' ternjam kronan bil |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | sa naſ kryvav Put potil. 2. Katir je sa naſ gajshlan bil. |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | sa nas kryvav put potil. 2. Katir je sa nas gajshlan bil. |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | sa nas kryvav put potil. 2. Katir je sa nas gajshlan bil. |
| Biblia (1584): | Sakaj ony bodo vas isdajali pred Rotaushe, inu vas bodo gajshlali v'ſvoih Shulah, inu vas bodo pred Firſhte inu Krajle |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | bódo isdajali v' ſvètvaliſha, inu v' ſvojih ſhulah vaſs bódo gajshlali. 18. Inu vy bóte h' deshęlſkim oblaſtnikam, inu h' Krajlam |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | obernimo. „Dokler zhaſ imamo, delajmo dobro," naſ opominja ſv. Pavl (Gal. 6, 10.), ino premiſlimo: 2. Kako rahel je naſhiga shivlenja |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | naſha vezhna shétev. „Kar bo zhlovek ſjal, bo tudi shel. " (Gal. 6, 8.) — Kako veſelo je sa Jesuſa bilo is lepe |
| Ta male katechismus (1768): | della tega meſſá? S. Pavl shteje taiste v' list na Galat. 5. toku naprej: Ozhitne so della meſſá, kakershne so: kurbaria |
| Oče naš (1854): | hudodelnikov srečala, ktere so v verige vkovane v Tulon na galeje peljali. Počivali so pod kastanjevim drevjem v senci. Med njimi |
| Oče naš (1885): | hudodelnikov srečala, ktere so v verige vkovane v Tulon na galeje peljali. Počivali so pod kostanjevim drevjem v senci. Med njimi |
| Oče naš (1854): | njega bi bil še kol predober. Do smerti je na galejo obsojen. “ |
| Oče naš (1885): | njega bi bil še kol predober. Do smrti je na galejo obsojen. “ |
| Gozdovnik (1898): | bom zvezati ter poslati na šafot (obglavnico) ali pa na galejo! « (velika ladija, na kteri so kaznjenci veslali). Don Antonio stopi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | zhervi v galetah pomoré. Zhervi ſe v shidnih jajzhkih, v galetah ali kokonih, takole pomore: deni vrele vode v poſodo, v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | delo bi bilo ſkorej saſtonj. c. Kakó ſe zhervi v galetah pomoré. Zhervi ſe v shidnih jajzhkih, v galetah ali kokonih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | metulji islesli in ſéme sa prihodno leto naredili. V drujih galetah pa ſe morajo vſi zhervi bersh pomoriti, ali pa zhe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ne pomoril, bi zhes nekaj dni metulji is njih islesli, galeto poſhkodovali in vſe delo bi bilo ſkorej saſtonj. c. Kakó |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ne snal, ali dolgo ne vtegnil odviti, je tréba tako galeto prodati, de je mol ne sazhne jeſti, in zhe bi |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | Svila (žida) je za nas kaj dobra reč, zakaj brez galete in brez vina nam bi ne bilo mogoče tukaj živeti |
| Rudninoslovje (1867): | raztopljenini več ne bode modre galice, ampak zelena. Raztopljena modra galica — zove se bakrica (Cementwasser) — nahajajo po mnogih bakrénih rudnikih, n. |
| Rudninoslovje (1867): | za kratek čas, pa v raztopljenini več ne bode modre galice, ampak zelena. Raztopljena modra galica — zove se bakrica (Cementwasser) — nahajajo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | za 175 milijonov, izdati. Po izgledu nemških posojilnic in tudi gališke posojilnice ona ne bo posojevala gotovega dnarja, ampak le zastavne |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | kadar je Jęsus od ondód dalej ſhàl, je priſhàl sravèn Galilæjſkiga morjá: inu je ſhàl na eno gorró, inu je ondi |
| Biblia (1584): | je od unod dajle ſhàl naprej, inu je priſhàl h'galilejſkimu Morju, inu je ſhàl na eno Gorro, inu je ondi |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | belleh oblazhilah njeh okuli oſtopila, katira ſta tudi djalla: vi Galilęjski moſhje ! kaj ſtojete, inu v' nebu gledate ? leta JEsus, katiri |
| Kemija (1869): | Gährungsprodukt, vrvéžina. Gallerte, zdriz. Gallussaure, šiškova kislina, 469. Galmei, kalamina. Galun, Alaun, 418. Galun kromov, Chromalaun, 428. Galvanoplastika, 441. Garancin, 486. |
| Kemija (1869): | zdriz. Gallussaure, šiškova kislina, 469. Galmei, kalamina. Galun, Alaun, 418. Galun kromov, Chromalaun, 428. Galvanoplastika, 441. Garancin, 486. Gas, plin. Gasentwickelungsrohr |
| Kemija (1869): | kisomerje. Adhäsion, sprijemnost. Aggregation, skupnost. Akrolein, 465. Alabaster, 414. Alaun, galun, 418. Albumin, beljak, 494. Aldehid, Aldehyd, 474. Alil cijanožvepleni, Sehwefelcyanallyl |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | tém ſe med 12 bokalov ſmetane 2 unzhi dobro ſtolzheniga galuna in 3 bokale kiſliga mleka dene, dobro smeſha , pri majhnim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | da ſamo bershej v ſrovo maſlo smeſhati, zhe ſe ji galuna pridene, temuzh tudi bo zhiſto in popolnama ſe vmeſi in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | kuhaš 4 lote sreberníka (Silberglätte) in pa 2 lota žganiga galuna (gebrannter Alaun). Tak firnež se naglo posuší, se ko ljuč |
| Kemija (1869): | pri raznih tvareh in spojinah, imenujemo ravnoličnost (Isomorphismus) in o galunih pravimo, da so med sebo ravnoliki. |
| Kemija (1869): | 24HO Kromov galun = KO.SO3 + Cr2O3.3SO3 + 24HO Posebno znamenito pri teh galunih je pa to, da iz zmešanih raztopin raznih galunov dobimo |
| Kemija (1869): | galunov. Iz tega se more posneti, da se pri vseh galunih njihovi najmanjši delci glede velikosti in notranjega sklada tako strinjajo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1860): | kafrovcom itd. gnjili deli, divje meso itd. pokončavati z žganim galunom, z ojstro vodo, v kteri je raztopljen razjedljivi kupreni ali |
| Kemija (1869): | se vse glede kristalnega lika in glede sostave ujemajo z galunom, samo da glinico zamenjuje železni ali manganov ali kromov okis |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | v takih okoljšinah po stari navadi z kruham, soljo, žganjem, golunam ali z kakim krajcerjem pomagamo, ki ga v pinjo veržemo |
| Kemija (1869): | raztopin raznih galunov dobimo kristale, ki so zmes teh različnih galunov. Iz tega se more posneti, da se pri vseh galunih |
| Kemija (1869): | ali manganov ali kromov okis. Na ta način dobimo skupino galunov, ki so vsi sostavljeni po splošnoj formuli: RO.SO3 + R'2O3.3SO3 + 24HO |
| Kemija (1869): | teh galunih je pa to, da iz zmešanih raztopin raznih galunov dobimo kristale, ki so zmes teh različnih galunov. Iz tega |
| Kemija (1869): | kristalni lik ne spromeni, dasiravno se menja kemična sostava. V galunu more glinico zameniti kromov ali železni okis, natron ali amonijak |
| Kemija (1869): | razjasni tudi ravnoličnost ali izomorfizem, ki smo ga omenili pri galunu (§. 95). Ondi smo čuli, da cela vrsta spojin popolnoma |
| Botanika (1875): | govorimo o rasti kristalov, se mora to vse drugače razumeti. Galunov kristal n. pr. če ga položimo v galunovo raztopino, so |
| Mineralogija in geognozija (1871): | je pa, da ima zraven glavnih delov kremene kisline in galunine tudi borove kisline, magnezije, železnega oksida, vseh skup 12 različnih |
| Kemija (1869): | spojina. Verbrennungsprodukt, izgorina. Verbrennungsrohre, sožigalna cev Verdunnen, razrediti, razblažiti. Vergoldung galvan. , 442 Verkohlen, zogljeniti (act), zogljeneti (med). Verkohlung, zogljenitev, 505. Verseifen |
| Kemija (1869): | zogljeniti (act), zogljeneti (med). Verkohlung, zogljenitev, 505. Verseifen, razmiliti. Versilberung galvan. , 443. Verwandtschaft chem. , sorodnost. Verwesen, trohneti. Verwittern, prepereti. Vino, 501. |
| Fizika (1869): | za 1 sekundo, je tedaj veča, kakor hitrost svetlobe. Hitrost galvanične elektrike je osemnajstkrat manja. Trpež električne iskre je skorej neizmerno |
| Kemija (1869): | cinkov okis. S cinkovimi pločami pokrivajo strehe, iz njih sestavljajo galvanične baterije in delajo raznovrstne posode, iz cinka vlivajo spominke in |
| Fizika (1869): | da rodi slabotne električne prikazni. 206 Voltov steber (slop) ali Galvanijev lanec vidimo v Pod. 189. Postavljen je v stojalo, čegar |
| Kemija (1869): | 469. Galmei, kalamina. Galun, Alaun, 418. Galun kromov, Chromalaun, 428. Galvanoplastika, 441. Garancin, 486. Gas, plin. Gasentwickelungsrohr, plinovodna cev. Gasfabrik, plinarnica |
| Kemija (1869): | vitrijola izdelujejo se mnoge druge bakrove spojine, potrebuje se pri galvanoplastiki, v njegovej raztopini se pa namaka pšenica pred setvijo. Ogljenčevokisli |
| Fizika (1869): | lanci so imenitni zavolj svoje porabe v tehniki, posebno pri galvanoplastiki in pri telegrafiji. 209 Učinki električnega toka so neizmérno zanimivi |
| Kemija (1869): | se na zraku manje spromeni. Mnogo bakra se potrebuje v galvanoplastiki in tudi bakreni drat se mnogo rabi. Z drugimi kovinami |
| Fizika (1869): | tudi kemijski razkroj, ki bitno sodeluje pri vzbujanji elektrike. Izvirek galvanske elektrike. Volta je mislil, da se elektrika napravlja ali rodi |
| Fizika (1869): | je kemijska sorodnost in njej sledeč kemijski razkroj glavni vzrok galvanske elektrike, misel, ktera je po dolgih in trdovratnih prepirih zdaj |
| Gozdovnik (1898): | ničesar koristiti. Zato pa se Diaz skloni ter potegne izza gamašnega jermena dolg oster nož. Don Estevan je tudi pobral svojo |
| Gozdovnik (1898): | Tiburcija Areljana. Šla je smrti naproti kakor soproga pristnega vrlega gambusina: pobožnega srca in pogumne duše. « »K Tiburcijevi? A, že vem |
| Gozdovnik (1898): | od onih dveh krikov zjutraj, ki ju je Kučilo izglasil. Gambusino izgine v temnem ponoru. A kepa je pala na moleči |
| Gozdovnik (1898): | ter se izprožite na rob, na trdo zemljo. To je gambusino sam videl. Zlato gručo porine, na kraj skale, na rob |
| Robinson mlajši (1849): | da bi na tem le mesti ostal niti se ne gene a niti ne čehne, ležati, ker bi ovače brez odloga |
| Zoologija (1875): | shajajo ter tako delajo mrežaste pleteže. Take živčne ozle imenujemo ganglije in po njih tudi ves sistem ganglijev sistem. Osrednji ali |
| Zoologija (1875): | živčne ozle imenujemo ganglije in po njih tudi ves sistem ganglijev sistem. Osrednji ali centralni del tega sistema ima podobo konopca |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | pomaga, de je veſ snan. Pa tudi to ga ne gane, ſe ne ſkeſá pregrehe, ki jo je v' ſerzu ſklenil |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | očeta svojiga svojmorca obžaljujejo! — Vsakiga to zgrozí, le pijanca ne gane. Naj se človek, od svojih strasti omamljen, kakorkolj vgonobi, naj |
| Divica Orleanska (1848): | ji objet, Usmiljenja prosit; sej vonder ženska je, Mordé jo gane reka mojih britkih solz! (Ko se ji bližati hoče, ona |
| Divica Orleanska (1848): | molčanje; vse očesa so v Jovano obernjene; ona se ne gane. ) Sorelka. Moj Bog, molčí! Tibo d’ Ark. Se vé! Molčati |
| Divica Orleanska (1848): | de Nedolžna si, in mi ti verjemo. (Jovana se ne gane. Sorelka v grozi odstopi. ) |
| Blagomir puščavnik (1853): | spremite. Viditi kar se je tukaj godilo, človeka u serce gane. Tine od veselja ne ve kaj in kam, ko u |
| Zlatorog (1886): | Ob pečinah spušča se nizdoli. Kamen mu ne gane pod nogámi, Veja skríta, trhla mu ne pokne, Listje velo |
| Občno vzgojeslovje (1887): | si pred kakim koli dejanjem ne vé pomagati, ako ga gane tuje veselje in tuja žalost, ondaj zadostuje kaka mala pomoč |
| Gozdovnik (1898): | molelo še dvoje napetih pušk skozi kamenje. »Kdor se samo gane, izgubljen je! « zadoni mu glas. »Kaj hočete vi? « vpraša Diaz |
| Blagomir puščavnik (1853): | še dolgo milega, pobožnega očeta. ” Romarja ta povest v serce gine. ”Tedaj, reče on, ako vam ni pot na Blagomirov dom |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | vse veke hudo pokorjeni. Gorje tistim! kterih terdih serc ne ganejo solze siromaškiga bližnjiga. Ko sim vse to vidil, me prime |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | kake četertinke ure po kamenje in pesek od doma ne ganejo, da bi si luže in mlakine zasuli in pot popravili |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | sa enim ſtani koli ſe snajdemo, ali kamer ſe koli ganemo, povſod najdemo perloshnoſt sa ſkuſhnjave, inu ſovrashnike sa premagati. Tukaj |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | deſh? “ Gijezi odgovori: „˛Sej ſe ſhe is hiſhe niſim ganil. “ Elisej pa rezhe : „Meniſh, de me ni bilo sraven v' |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | ali 14 dni je preteklo, de se nisim iz hiše ganil, kako bi bil te mogel černo vojsko nabirati, in — ali |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | so vsi kakor bi bili iz kamnja, nobeden se ni ganil. »Ti si iz našega kraja? « je ogovoril zdaj Enrik sivega |
| Spisi Krištofa Šmida (1883): | hirala je od dné do dné. Ubogi deček se ni ganil od njene postelje in je sam jel bolehati. Stari Tirolec |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | lavkati. Od davi je že na njivi, ino se ni ganila domu. “ Boc ji reče: „Slišiš, hči! le mojih dekel se |
| Gozdovnik (1898): | skoraj. « Tiburcio se obrne k jetnikoma. Od sinoči se nista ganila, ničesar užila, in razen vzklica »pes« niti besedice slišati dala |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | vse to je zapopadeno v besedah, ktere so vas tako ganile. Vi ste pa tudi prav sklepali: kaj tacega je le |
| Oče naš (1885): | Duhovnikove besede so srca poslušalcev zelo ganile. Dobro seme je v njih srca padlo in je obilo |
| Roza Jelodvorska (1855): | tu in tam osvitljeni bili, marsikterega popotnika čudno v serce ganili; v duhu je blagoslovil blage ljudi, ki so nekdaj tukaj |
| Blagomir puščavnik (1853): | kakor novorojeni nazaj. Mene so večkrat njegovi pogovori do solz ginili. Bog ga živi še dolgo milega, pobožnega očeta. ” Romarja ta |
| Oče naš (1854): | pred križem apostoljsko véro moliti. To je Vilibaldovo serce globoko ganilo. „Nej ostane Tvoja véra vedno čista in ponižna,“ je rekel |
| Oče naš (1885): | pred križem apostoljsko véro moliti. To je Vilibaldovo srce globoko ganilo. „Naj ostane tvoja véra vedno čista in ponižna,“ je rekel |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | ſmili ; ſram te bodi ! Baron. (na ſtran. ) Ne ſmęjm ſe ganiti. |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | Pa tudi tako visoka in merzla, da je ni kmalo ganiti. ” „Saj si mi obljubila, da mi s svojimi copernijami in |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | ne morem vstati; sem zvezana na rokah in nogah; še ganiti se ne morem. Bežita !“ ,,Tukaj, prerežite vrvi“, je šepetal Jon |
| Robinson mlajši (1849): | mel, na kteri je toistokrat korabelj uvêznol, ino se več génoti ni mogel. Naposléd sta drugoč prišla na pogodno vodo ino |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | jo zasačijo, mora sama otroka dojiti. Naj opomnimo še prelepega, ganljivega napisa, ki nad to zibelko zares na pravem mestu stojí |
| Genovefa (1841): | ſolsé ſo mu v ozhéh igrále in vezhkrat je veſ ganjen omolzhal. Vſi okrog ſo ſe tréſli, jokali in ihté ſtali |
| Valenštajn (1866): | ne vražiš, je-li, Tekla, je-li? (Prime jo za roko zelo ganjen. ) O Bog — Bog! jaz ne morem s tega mesta, Ne |
| Ferdinand (1884): | blagoslovi vsegamogočni Bog vaju in vajine otroke,« reče Alfonz globoko ganjen in s pogledom proti nebu. Ferdinanda potem vzdigne in objame |
| Valenštajn (1866): | Ne bo. Zdaj ne. Ne bojte tega se. (Tekla, zelo ganjena, steče k materi ter je objame jokajoč. ) |
| Divica Orleanska (1848): | (Vsi so ganjeni, Sorelka silno jokaje skrije lica na kraljevih persih. ) Verhepiskop (po |
| Divica Orleanska (1848): | in mertva na-nj pade. Nekaj časa vsí brez gibanja živo ganjeni stojé. – Potem da kralj rahlo znamenje, stavničarji bandera na Jovano |
| Zeleni listi (1896): | Vsi so se sedaj močno začudili; vsi so bili ganjeni radi hvaležnosti ubogih sirot, vsem trem so stopile solze v |
| Genovefa (1841): | ſhli sdaj sopet is votlíne — in vſim ſo ſhe ſolsé ganjenja v ozhéh igrale. Sdaj grôf, ſvoje ljudí ſkup klizaje, v |
| Genovefa (1841): | v Goſpodu! ” je rékel in s velikim navdanjem in ſerzhnim ganjenjem je jél od zhudnih pot Boshje prevídnoſti govoriti; Jakobovo shaloſt |
| Genovefa (1841): | najdena. ” Genovefa je vnovizh ſvôje roké povsdignila in s veſelim ganjenjem v nebo pogledala s ſolsamí hvaléshnoſti, rekózh: „Bódi tedaj |
| Kemija (1869): | kalamina. Galun, Alaun, 418. Galun kromov, Chromalaun, 428. Galvanoplastika, 441. Garancin, 486. Gas, plin. Gasentwickelungsrohr, plinovodna cev. Gasfabrik, plinarnica. Gasformig, plinav |
| Od pluga do krone (1891): | pa pomagali po svoji moči. Človek ni železen! Nekaj časa gára in vleče; žál, da ga mine tako zgodaj, s čimer |
| Od pluga do krone (1891): | učiti, spomni se le samó nas domá, kakó nam je gárati od zgodnjega jutra do pozne noči, da nam pot kar |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | gospodar se bo skusil znebiti take srajce, ki ga preveč gara, in si omislil drugo, ki jo lože nosi. (Dalje sledí |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | kterem naj se razsodi pravda. — 29. dec. je cesarska francozka garda, ki je prišla iz Krima domú , obhajala slovesen vhod v |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | poslopjih je stanoval tudi Boštjan, viši častnik ali tribun cesarske garde. Brez posebnega lišpa so bile njegove sobe, pa vendar kaj |
| Spisi Krištofa Šmida (1883): | se odpró vrata, in v izbo dere tropa oborožencev narodne garde. Poveljnik pokaže list, ki mu nalága viteza takoj prijeti in |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | kervi iz vratne žile izpustiti, na persih trak zavleči, in garjeve mesta je treba z imenovanim mazilom mazati, in na tretji |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | dobro zdrobi in skupej zmešaj. Zraven te štupe je treba garjeve mesta z nasvetovanim mazilom mazati in omivati, kakor je bilo |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | dergne, brez da bi se vredi ali garjevi mehurčiki ali garjeve luskine na koži zapazile; brez da bi konj hujšal ali |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | serbi in se dergne, brez da bi se vredi ali garjevi mehurčiki ali garjeve luskine na koži zapazile; brez da bi |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | loti medu, in daj vsaki dan eno četertinko te zmesi garjevi ovci v gobec. Nar boljše je, ako se leta četertinka |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | en kvintelc. Omivanje psa z merzlo vodo je tudi koristno. Garjovi psi se morajo od zdravih naglo ločiti, ker so garje |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | ločiti in samega v kakšen kraj postaviti, da ostali konji garij ne nalezejo. Bolnega konja je treba z ječmenovim drobom obilno |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | prikažejo, dlako spodjedo, in so večji špehasti mehurčki. Obedve sorte garij se s sledečim zdravilom ozdravljajo: Vzemi 6 lotov sala, 3 |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | in oblino kermo dobiva, in se za gotovo ve, da garij ni nalezlo, in vendar kak sumljiv izpustek dobi: se mora |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | lote terpentinovega olja, in ju zmešaj v mazilo. Pri suhih garjeh se mora dlaka, pod ktero garje tičijo, ostriči, potem se |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | mora mazilo v garje tri dni zaporedoma vribati, mazilo na garjeh 4 ali clo 6 dni pustiti, in potlej z gorko |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | 14 dni pustiti. Ko kako živinče izpustek dobi, kteri je garjem podoben, se mora koj od druge živine odločiti in samo |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | mučijo, jim izpadanje dlake ali clo neko bolezin, ki je garjem ali grintu podobna, napravijo. V kozjem hlevu mora biti lojtra |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | Garjovi psi se morajo od zdravih naglo ločiti, ker so garje nalezljive. VII. Poglavje. Kožni izpustki. Ojstra kri, razgretje in prehlajenje |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | PERSHONE. BARON NALÉTEL. ROSALA, njegova Goſpa. MATIZHEK , Gartnar graſhinſki. NĘSHKA, hiſhna dękelza. TONZHEK , en Shtudent na vakanzah. SMEŞHNAVA |
| Fabule ino pesmi (1836): | gnoj saluzh’te, Gdé druge vſe neſnage ſo. « She dugo gartnar guzh poſluſha, Navoli ſe ga, tak ſ-hrupí: »Metul! tvoj krizh |
| Fabule ino pesmi (1836): | 10. Líſiza ali plazhan prilisavez. En gartnar, da mazhke bi ’s ograda ſpravil, Je s’ giſtom poſhtupano |
| Fabule ino pesmi (1836): | kak ſlajo, ma; Jas le sisam ſlajo. «« »»Véſh pa tudi, gartner’za! Da tud’ ſhpanje, kam boſh ſhla, Gift no ſlajo |
| Fabule ino pesmi (1836): | mlada pzheliza Obletáva ograda, Sísa ’s roshiz ſlajo. Ena mala gartner’za Pita : »Véſh ti, pzheliza! Da gift rosne majo? « »»Vém |
| Fabule ino pesmi (1836): | boſh ſhla, Gift no ſlajo majo? «« »»Gréh je gíft, o gartner’za! ˛Samo tugent ſlajo ma: Puſti gift, pij ſlajo! «« __________ |
| Sacrum promptuarium (1695): | uprasha tudi nje ozha krajl Maurus kaj nesesh? odgovorj ona, gartroshe: odpre fazonetel, inu nej bilu drugiga noter ampak lepe frishne |
| Sacrum promptuarium (1695): | sa Boshio volo vbosim petlerjom yh daste, lepe roshize, inu gartroshe rataio, is katerih Angeli v' Nebeſsih bodo lepe kranzelne ſpletli |
| Sacrum promptuarium (1695): | odpre fazonetel, inu nej bilu drugiga noter ampak lepe frishne gartroshe, lete restala tem vboſem Jetnikom, kar prezej ſupet bele trente |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | razstavah, kavanah in drugih javnih in osebujnih poslopjih goré svetli gazi. Kaj mikavno je gledati z bližnjih višav te svitle plamene |
| Biblia (1584): | nebo krégal ni vpil, inu njegove ſhtime nebo nihzhe na gaſsah ſliſhal. Ta ſtreni Tèrſt nebo on slomil, inu ta kadezh |
| Sacrum promptuarium (1695): | tergal, resbial, inu ſhraial, de ga je bilu po celli gaſi shlishat: David kadar je letu vidil, prezei je ſvoje zitre |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | škodi ognja zavarovale svoje pohištva, za novoletno darilo poslala pripravnih gasivnic. Hvale vredno je to početje, ki je v dobiček zavarovanim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | in pa 2 žagi, pa le pridnim pomočnikam in umnimu gasilnimu vodstvu tukajšne duhovšine in grajšine se je zahvaliti, de oginj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | tjè po hiſhi od luzhi obernejo, de ſe luzh ne gaſí, roké pa ſe lahkó bliso luzhi imajo, de ſe bolj |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | ogenj lotil, zato mi tudi ni potreba k sosedu iti gasit. Lehko si zrajtam, kaj bi takimu dobrim serčnimu prijatelu na |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | Vselej je žganje gotovi strup. Glejte! žganje ni za žejo gasit, ker le zmiram veči žejo napravlja. Žganje nič ne tekne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | luzhjo bolj varno ravnali, hiſhe bolj terdno sidali, priprav sa gaſiti ſi omiſlili, in dobre zeſte nadelávali! — koliko bolj mirno in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | doma v pezhah ſuſhé i t d. Priprave sa ogenj gaſiti ſo na desheli ſhe ſilno ſlabe in derſkavze ali ſhprizovnize |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | bliso vaſi in tergov, grosno révne; savolj tega priprave sa gaſiti is blishnih krajev — slaſti po nozhi , ali zlo bliso ognja |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | desheli ſhe ſilno ſlabe in derſkavze ali ſhprizovnize sa ogenj gaſiti , ki nar vezh isdajo, ſhe malokjé imajo, Sraven téga ſo |
| Sacrum promptuarium (1695): | poſlij! katiri dbi vidli de hisha gorj, bi neshli pomagat gaſsiti rekozh: Jeſt nej ſim sa tu ſe udinial, ali kadar |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | vozi, Lloydova strojnica, več svečnih fabrik in poslednjič gotovo tudi gaznica. Poslednja oskerbljuje celemu mestu svečavo; tisučero svitlih lučic miglja vsaki |
| Sacrum promptuarium (1695): | vahtat, gre ter najde de ſo ga bily ponozhi s' gauh vſeli, ſe prestrashi, ter shtrajfinge boy, tezhe sheni pravit kaj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | Vi, terdi, de je že zdej mogoče, opovére premagati in gaz predreti in mu gospodarstvo izročiti, se s ponižnostjo in veseljem |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | kterih se pa namesto ljudi mnoge vodne zverine sprehajajo. Podzemeljski gázi vzdigujejo v velicih močirjih vlačno in nepretergljivo blato kviško k |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | stén nove baže pridejo, na enkrat odmanjkajo. Če pridejo podzemeljski gázi ali puhi v veči meri v naš podnebni zrak, zamorejo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | in povzdigne kert v vertu zemljo, takó so jo podzemeljski gázi razrili in semtertje v visoke, na več krajih po 50 |
| Kratki navod zreji domačih svi... (1871): | one zboljšajo le neprijetni duh, brez da bi zatrle škodljive gaze. O krmenju gosenc, ali o polaganju pirja. Razun čednosti, kurjave |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | Sonetov, praviš mi, ne poj nikari, Zdravice vodopivcam so preslane, Gazele ženskim vnemajo možgane, Seršenov mi ne draži, Bog obvari! Romanc |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Prebivavci na Kolpi zoper bodljaje eden druziga na nevarno vižo gazijo, drugot zoper zlatenco na sodil (ne na pare) uší jedó |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | lepšega in zdravejega rodú našel. Sred zime bosi po Savini gazijo in plavijo les, ki se semtertje v brege zapikuje, in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | hoji persiliš, vzdigujejo noge kviško, kakor de bi po vodi gazili. Sapa je tiha, serce in žile pràv počasi bijejo. Blato |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | Šiške v Ljubljano gredé z menoj vred sneg do koléna gazíli — „de bi, kadar kaj več snega pade, vsaka hiša eniga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | je dež povernil. Za dežjem pade sneg, tako de zdaj gazimo do kolen po snegu, pa spet bredemo čez koléna po |
| Fabule ino pesmi (1836): | gor na kapo. No kersnár je svoleni, Da — — — — — — — — — — — — Godez je, gda ſraba ma; Pokrivázh, gda gladi pſa: Shlizhnjak, gda ſe lishe |
| Fabule ino pesmi (1836): | Pa, vénzerl! v’ préſhi bodi: Boſh moſht nalivat ſhel. Tê, gda ſo drugokrat Koſh préſhari oprav'li, Mi ’s poda bodo prav'li |
| Fabule ino pesmi (1836): | Ledrar, gda ſkos hlazhize Golo kosho kashe. Klobuzhar je tiſtokrat, Gda klobuzhek more ſtav’t Iti gor na kapo. No kersnár |
| Fabule ino pesmi (1836): | kersnár je svoleni, Da — — — — — — — — — — — — Godez je, gda ſraba ma; Pokrivázh, gda gladi pſa: Shlizhnjak, gda ſe lishe. No kozhévar, ſhtazunár, ˛Sitar |
| Fabule ino pesmi (1836): | zhém, Naj megla le pretezhe; Moj zajgar vuro kasat’ sna, Gda ſonze mu ſvetlobo dá; Zhi megla ſonze ſkrije, Tak ſenza |
| Fabule ino pesmi (1836): | gledíſh, Kak veter drevje goni. Nevihte ſe ti ne bojiſh, Gda drugo drevje ſtêre: Zhi ti le s’ liſtjom saſhumiſh, ˛Se |
| Fabule ino pesmi (1836): | ne bi bila, ſe bojím, Lashliv’ga guzha kriva; Pa gda guznim, reſnizhen guzh Je moj, da mam od ſonza luzh |
| Fabule ino pesmi (1836): | Godez je, gda ſraba ma; Pokrivázh, gda gladi pſa: Shlizhnjak, gda ſe lishe. No kozhévar, ſhtazunár, ˛Sitar, reſhetár, metlár Je, gda |
| Fabule ino pesmi (1836): | snaſh mu lash naſhtéti. «« »»Jas tiho ſem, no ne guzhim, Gda ſonze ſe mi ſkriva, Da ne bi bila, ſe bojím |
| Fabule ino pesmi (1836): | 34. Ovza ali prava dobrotlivoſt. »˛Si vékſhega dobrotnika Gda vidil med shivadi, Kak naſ? « je pzhela pitala Zhloveka. Po |
| Fabule ino pesmi (1836): | ˛Stopi ſem, No priſegni na glash vina, Da zheſh guzhat’, gda boſh sinil Dneſhni den. Da ſi s’ rokoj hitro ſegnil |
| Fabule ino pesmi (1836): | roke dá; ˛Si miſli: Gdo vé, jêli Bom vidil tebe gda? Pojb she pri vratah zhaka, No da je Herzog priſhel |
| Fabule ino pesmi (1836): | verjeti: Toto zhaſt mu vſaki dá, Ker je njega vidil gda, Klojze ’s léſe vseti. Eno ſkoro sabil ſem; Puſt’te |
| Fabule ino pesmi (1836): | vzhaſih ſivi ſo , Vzhaſih pa r’jávi. Gdo bi miſlil gda na to, Da ſi on napravil bo ˛Sam sa ſe |
| Fabule ino pesmi (1836): | reſnízo! ˛Sem jas mu ſtoril, gdo to vé, ˛Sem ſtoril gda krivizo? To ne; pa nekaj druga ſe Je tote dní |
| Fabule ino pesmi (1836): | gré. Denog je sapóved dana, Kakſhe ne b’lo zhuti gda: Zeſar ſam jo je osnana, Da jo vſak Kinésar sna |
| Fabule ino pesmi (1836): | vino Pri ſtarih je b’lo Veſelje edino, Vkup priſhlí gda ſo. ˛So v’ ſmehi no v ſhali ˛Si krat’li |
| Fabule ino pesmi (1836): | prijasnoſt najna bi ˛She dugo lét terpéla! Pa ravno sdaj, gda to shelím, Na tihem eden rezhe: ˛Se ne boſh vezh |
| Fabule ino pesmi (1836): | ſamo ſe je bal; V ſerzi ga je ogenj shgal. Gda na to je miſlil: Kaj, zhi bom k’ ſoldatom vset |
| Fabule ino pesmi (1836): | priti shuzh? Lipa! ti ſpiſh zélo simo, ˛Se ne gibleſh, gda grém mimo, Krivez vzhaſi te sbudí. Pa, da shvéngli ſe |
| Fabule ino pesmi (1836): | ſuha. Vſaki kruh jeſti zhé Vſak pa delat’ nézhe. Nékemi, gda delo své, ˛Stopi mras med plézhe. »Mene dregétez ma, Ne |
| Fabule ino pesmi (1836): | le ti boſh hvaleni. Bog je tebe réſen ſtvaril Tè, gda druge séliſha; Pa le posno je samaral Zhlovek duha tvojega |
| Fabule ino pesmi (1836): | guzhiſh;«« No s’ repom ga ſhegezhe: Pod bradoj ſladka miſh! »»Gda koſt je tézh’la v’ gerli, No ſhterk te vrazhit |
| Fabule ino pesmi (1836): | vteknem, No tezhem hitro, kak hajduk, Pa vzháſi ſe potêknem. Gda pridem k’ tebi, pervo je, Ponishno te posdravim: Dopuſti meni |
| Fabule ino pesmi (1836): | plot: Zhakaj, jas ti bom goſpod! Jager padne ’s plota. Gda brodnara nej’ od kod, ˛Sam gré na brodnara brod. Hitro |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Loblana. ” Ako ravno mi te miſli niſmo, ſmo vender voljo GDr. Orla ſpolnili, ne sheljimo pa, de bi ſe v naſhih |
| Valenštajn (1866): | šurjak, več polkom glavár. Ilo, maršal, Valenštajnov prijatelj. Izolan, Hrvatom general. Butlar, dragonskega polka glavár. Tifenbah, Gec, Valenštajnovi generali. Kolalto, Valenštajnovi |
| Valenštajn (1866): | fridolanski vojvod, najviši cesarski vojskovod v tridesetletnej vojni. Oktavij Pikolomini, general lajtnant Maks Pikolomini, njegov sin, oklopniškega polka glavar. Grof Trčka |
| Valenštajn (1866): | dene, kakor prijateljevo Obličije v takó osornej uri Butlar. Moj general — Prišel sem — Valenštajn (se mu na ramo nasloni). Ali veš |
| Oče naš (1885): | Podgojzdjanje te pomoči potrebovali. Sovražnika je bilo šest tisoč môž. general je sklenil, ob enem času na suhem in na vodi |
| Andrej Hofer, junaški vodja Ti... (1886): | Tirolska je bila svobodna, in ko je dva dni pozneje general Chasteler s svojimi četami prišel v Inšpruk, so kmetje uže |
| Andrej Hofer, junaški vodja Ti... (1886): | Teimer in nesrečni hrabri francozki general, akoprem se je od jeze v ustnice grizel, bil je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | vzeti. — Iz Beligrada se piše, da je knez serbski slavnoznanega generala Kničanina, ki je sedaj spet popolnoma zdrav, za ministra notranjih |
| Andrej Hofer, junaški vodja Ti... (1886): | baš tako tudi v mesti. V štirih dnéh sta dva generala, Bisson in Kinkel, 17 višjih častnikov, 113 častnikov, 5500 vojakov |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | je obsedence 28. nov. primorala, da so se s svojimi generali in paši Rusom podali, le Izmail-paša (Kmety) jo je še |
| Valenštajn (1866): | Butlar, dragonskega polka glavár. Tifenbah, Gec, Valenštajnovi generali. Kolalto, Valenštajnovi generali. Najman, konjičin stotnik, Trčkin pribočnik. Kvestenberg, vojni svetovalec, cesarjev poslanec |
| Valenštajn (1866): | Izolan, Hrvatom general. Butlar, dragonskega polka glavár. Tifenbah, Gec, Valenštajnovi generali. Kolalto, Valenštajnovi generali. Najman, konjičin stotnik, Trčkin pribočnik. Kvestenberg, vojni |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | svoje pervorojene hčerke slovesen ples, pri kterem je plesala z generalom Esparterom, kralj pa z Esparterovo ženo. Gotovo ima ta čast |
| Valenštajn (1866): | na sprednjej strani bogato obložena miza, za kteroj sedi osem generalov, mej njimi Oktavij Pikolomini, Trčka i Maradás. Na desnej i |
| Valenštajn (1866): | plemiči i služabnici. Trčkini služabnici i hobojisti. Več polkovnikov i generalov. |
| Oče naš (1854): | v španiolskim jeziku, to vse je, kakor se je vidilo, generalu dopadlo, in posebno, ko je general zvedel, da je Nace |
| Valenštajn (1866): | Čul sem, da v Lincu je bolan obležal. Kornet. Pri generalu je v Globokem že Dva dni. Junakov vrlih že imáta |
| Oče naš (1885): | v španjolskem jeziku, to vse je, kakor se je videlo, generalu dopadalo, in posebno, ko je general zvedel, da je Nace |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | Dufour je bil za višjega poveljnika, Freiherose pa za glavarja generalne komande izvoljen. Od vseh krajev vrejo mladi in stari in |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | prilikah. Jesuſ je ſpet veliko trumo ljudí, ki ſo ob Genésarſkim jeseru ſtali, is zhelna uzhil. Sdaj jih je le v' |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ribji lov. Jesuſ is Nazareta daljej gredé je priſhel k' Genésarſkimu jeseru, ki ſe mu je tudi Galilej- |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | učenosti in olike, ki prav iskreno časti domače bogove in geniju cesarjevemu dan na dan daruje. „O, jo že poznam” reče |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | pridajte Ruskemu narečju še Slovenski, Lužicki dual, Jugoslovanski praeterit; Češki genitiv singular: kamene, bremene, telête, tedaj tudi telese itd., Češki, Jugoslovanski |
| Genovefa (1841): | daljezh od vſih ſvôjih ljudi snajdel, je miſlil, de je Genovefin duh pred njim. „O, ti svelizhani duh môje Genovefe! ” je |
| Genovefa (1841): | zhaſu pomagati. Saupaj tedaj va-nj vſe ſvôje shivljênje! ” Şhéſtnajſto poglavje. Genovefini prihod na Vojnomirovo. Ozhe, ſin in mati ſo ſhli sdaj |
| Genovefa (1841): | v kapélizo v gradu. Njegova naj vezhi ſkerb je bila, Genovefini grôb poiſkati, de bi ſe na njem sjókati mogel, in |
| Genovefa (1841): | luna poſvitila. Malo ſvitlôbe dnéva ſkosi majhno shelésno mrésho in Genovefina ſvitlobéla obléka je grôso, téga ſtraſhniga kraja lé ſhe bôlj |
| Genovefa (1841): | jo je poſvétil, in ljudſtvo jo je zérkêv goſpé imenovalo. Genovefina sgódba je bila lepó na ſtenah isobrashena in mali leſéni |
| Genovefa (1841): | jemáli, in ſhe terdoſerzhni moshjé ſo vzhaſih kakor otrozi jokáli. Genovefina poboshnoſt, njeno terpljênje, njéna poterpeshljivoſt; njéne beſéde in njéni sglédi |
| Genovefa (1841): | po gradu hodila. Vezhkrat po dnévu je po ſtopnjizah do Genovefine ſôbe priſhla, in ni je bilo odgnati, de ſo jo |
| Genovefa (1841): | to, slaſti pa piſmo, mu je bilo shiva prizha od Genovefine nedolshnoſti. Tako mozhno ſe je jókal, de ni nizh vidil |
| Genovefa (1841): | tiho ſedel in ſe ni dal potolashiti. Smiraj je v Genovefini ſôbi ſedèl in nikamor dalje ni ſhel, kakor v kapélizo |
| Genovefa (1841): | jókal, de ni nizh vidil in de ſo ſolsé vſe Genovefino piſmo premozhile. Védno je klizal: „Bog! O, Bog! O Genovefa |
| Genovefa (1841): | sapovédal, Gola pripeljati. Préden ſo ga pripeljali, je ſhe enkrat Genovefino piſmo prebrál. Beſéde: „Odpuſti mu, kakor mu jes odpuſtim; — savolj |
| Mineralogija in geognozija (1871): | ježi; mehkužci ali lupinavci so izmed vseh najobilniši in za geognosta najvažniši. Najdejo se začenši v starih skladih v srednjih najobilniše |
| Mineralogija in geognozija (1871): | naslanjaje se na mineralogijo. Še v neki drugi dotiki stoji geognozija z našo najnavadnišo potrebo, z vodo namreč. V §. 86 |
| Mineralogija in geognozija (1871): | raznih pogorij in njih skupnosti — to stori sistem geognozije. Elementi geognozije. A. Kamnoslovje ali nauk o kamenji. (Litologija; petrografija. ) Ako se |
| Mineralogija in geognozija (1871): | 4. Nauk o okamninah. To vse vkup nam dá elemente geognozije. Obravnavši to moremo pričeti uk o sestavbi zemljine skorje, o |
| Mineralogija in geognozija (1871): | o nastanji raznih pogorij in njih skupnosti — to stori sistem geognozije. Elementi geognozije. A. Kamnoslovje ali nauk o kamenji. (Litologija; petrografija |
| Mineralogija in geognozija (1871): | delali, imajo ti vodnjaki svoje imé. Kdor je izveden v geognoziji, bo natanko razsodil po notranji skladbi gorovja, ali se more |
| Mineralogija in geognozija (1871): | delu mineralogije; toraj tù samo navedemo v pristojni vrsti za geognozijo imenitno, pristavši mu paragraf, v kterem je popisano. 2. Zmesi |
| Zoologija (1875): | vže v mineralogiji §. 127 smo povdarjali njihovo imenitnost za geognozijo. Tudi so ondi v §. 150 in dalje imenovani in |
| Mineralogija in geognozija (1871): | nimajo posebnega pomena, kakor lapor, ali so pa vzeta iz geografičnih in historičnih spominov (Jurski, permski, devonski, silurski), večidel so pa |
| Mineralogija in geognozija (1871): | smo jo posneli po M. V. Lipoldovi v Jahrb. der geol. Reichsanstalt 1857 in ki se vzhodno od Idrije od Lubevškega |
| Mineralogija in geognozija (1871): | dné. Dasi le-tá sistem večidel še dandanes kot temelj služi geologom, vendar so daljne preiskave zemljine skorije za potrebno spoznale, da |
| Zoologija (1875): | vrste okamenjene v obilji, ter so zategadelj sosebno imenitne za geologijo. (Glej v mineralogiji pod. 140.). Peti razred: Školjke; Conchiferae. Za |
| Mineralogija in geognozija (1871): | različna imena, tako da ima žalibog skoraj vsaka dežela svoj geologiški jezik. Zato se nam prav koristno zdi, jih v sledečem |
| Mineralogija in geognozija (1871): | obrnil na kamenje sestavljajoče cele gore, on je tudi prvi geologiški sistem sestavil. Mislil je, da je zemlja zložena iz skladov |
| Mineralogija in geognozija (1871): | Pregled geologiških tvorb. Werner bil je prvi, ki je svojo pozornost obrnil |
| Botanika (1875): | Kine prinešene nebine (Aster), georgine, ki so iz Meksike doma, kteri ste se obe vsled |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | litvanski jezik od slovanskega bolj oddaljen, kakor gotiški od drugih germanskih, se vendar ne smé za posebno od slovanskega ločeno deblo |
| Robinson mlajši (1849): | obstal, ino k svemu začujenju smotril — uglêdal, da dozdevani izdajec gerst — pregerše — pergiše suhe trave gor derži, ino da se iž |
| Valenštajn (1866): | Stotnika Deverú i Makdonald. Makdonald. Tu sva, tabornik. Deverú. Naše geslo? Butlar. Bog Ohrani carja! Oba (se umekneta. ) Kaj? Butlar. Ohrani |
| Valenštajn (1866): | I mlinska tudi, če jim daš le geslo, Od zadaj lehko primejo sovraga, Vgnjetó ga v mesto, v |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1873): | bode storiti tudi v pričujočem letu — tudi vkljub takim, kterim geslo je razpor! — (Silvestrov večer) obhaja čitalnica z veselico po večletni |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1875): | caritas! — pod tem ščitom nam je lahko složnim biti za geslo naše starodavne „za vero, dom, cara. ” To, prečastiti Gospod! so |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1880): | veselí, ker me je za svojega zastopnika izbral narod, čegar gêslo je v soglasji z mojim: „vse za vero, dom in |
| Spisi Krištofa Šmida (1883): | koraka proti mestnim vratom, in ko pove po Jakovem naročilu geslo, pustijo ga iz mesta. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | bomo vjeli” itd. Tako so ravnali pogostoma hvalevredno tudi prečastiti gg. prestavljavci novega sv. pisma slovenskega: Mat. 5. 19 razveže (solverit |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | od kterega smo unidan omenili. — Po sklepu dunajskega zbora so gg. škofje večidel v petek in saboto zapustili Dunaj ter se |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | mi ni bilo več muditi. Zapustil sem Višarje v družbi gg. kaplanov Sumper-a in Ferčnik-a, ki sta me precej deleč spremila |
| Fizika (1869): | prikazen páda; z močno napeto tetivo loka podelimo streli (pšici) gib velike hitrosti; voda, ki jo ogrejemo, spremeni se v paro |
| Fizika (1869): | Tukaj imamo tedaj prav raznovrstnih prikazni: Zvok, povečavo, zažig, pad, gib in izparivanje. Pa kakor različne so te prikazni, vender imajo |
| Fizika (1869): | je pri tem telo v stanju počitka ali v stanju gíba. Ako n. pr. z enakošno hitrostjo tekoči lokomotiv pride do |
| Zoologija (1875): | in f . Po delavnosti razlikujemo vse živce animalnega sistema na gibalne in občutne. Prvi samo spodbadajo prostovoljna gibanja, drugi pa posredujejo |
| Zoologija (1875): | do teh mišičnih vlaken, končajo in razširijo v tako imenovano gibalno pločko. Glej pod. 20, e in f . Po delavnosti razlikujemo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | ravno stavili lopare v peč, na kterih so se tolčne gibanice cedile. Mi otroci pa smo okoli njih skakali in sline |
| Divica Orleanska (1848): | spustí bandero in mertva na-nj pade. Nekaj časa vsí brez gibanja živo ganjeni stojé. – Potem da kralj rahlo znamenje, stavničarji bandera |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | vidijo iz tega, da bo rokodelstvu došla nova doba prostega gibanja; al zlo se motijo tisti, ki mislijo, da vprihodnje se |
| Fizika (1869): | mirno stoječej vodi valovi, od kterih ravno je imenovanje tega gibanja vzeto. 117 Valovanje. Zvočnih valov, ki se po zraku razširjajo |
| Fizika (1869): | izpeljan iz tega, da se je domenjalo o pravilnosti tega gibanja, in potrjen pozneje še le s primernimi prikaznimi. |
| Fizika (1869): | za posebne opravke, in v kterih notrini se vidijo posebna gibanja, kterih pa vender ne prištevamo rastlinam. Od rastlin pako razločujejo |
| Zoologija (1875): | animalnega sistema na gibalne in občutne. Prvi samo spodbadajo prostovoljna gibanja, drugi pa posredujejo vnanje vtise. Obojni živci so v telesu |
| Zoologija (1875): | vendar ne čutimo niti prihoda jedil v želodec, niti njihovega gibanja po črevih; kakor tudi ne obtoka krvi po žilah ali |
| Zoologija (1875): | Nasproti temu se pa opaža pri progastih mišicah samovoljnega gibanja, da se živčne nitke, idoče do teh mišičnih vlaken, končajo |
| Zoologija (1875): | ga celó omamiš za nekoliko časa. Vsi ti živci vzrokujejo gibanja in opravila v dotičnih organih, ne da bi mi o |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | v tacih okolišinah enkrat zadremal — javalne se bo več zbudil! Gibanje udov, de ne oterpnejo; dobra odeja; gorka juha (župa), in |
| Fizika (1869): | 162. Osebiti, isoliren, 162. Osebljen, isolirt, 162. Osreden, central. Osredno gibanje, Centralbewegung, 59. Ostwind, veter vzhodnjak. Ovčice, Schäfchen, federige Haufenwolke, 195. |
| Fizika (1869): | s tem razločkom, da se pozneje začne tresti, je tako gibanje postopni (pomikajoči) tres, iz kterega se narejajo valovi. Stresanje te |
| Fizika (1869): | se vsi v ravno tisti čas spet nazaj vrnejo. Tako gibanje imenuje se stoječ tres. Pod. 121. Če je pa gibanje |
| Fizika (1869): | del kapljine prizdigne nad druge, nastane zavolj lahke premakljivosti delkov gibanje dotle, dokler ne pridejo vsi spet v svojo ravnotežno lego |
| Fizika (1869): | tečaju (polu) pak več kakor 60 nihajev. Ker je pa gibanje nihala odvisno od teže, in ker moč teže pojéma (§ |
| Fizika (1869): | držala nit in vlekla proti c. Iz tega sledi krožno gibanje. Jasno je, da bi se godilo enako krožno gibanje, ako |
| Fizika (1869): | proti l in ga potem samega sebi prepustimo, začne se gibanje, drugačno kakor pri nihalu. Ravno to se godi sè struno |
| Zoologija (1875): | slučajnih vplivov, kakoršni tudi pri nekterih rastlinah vzrokujejo neko vnanje gibanje, na pr. pri mimozi (Mimosa pudica), ki tekoj zgane listje |
| Zoologija (1875): | s kostjo. Vezi so torej sosebno imenitne za nauk o gibanji in za kirurgijo ter so predmet posebnemu nauku o vezéh |
| Fizika (1869): | Tres (vibratio). Že v nauku o nihalu smo govorili o gibanju, tresu nekako podobnem. Ono gibanje imenovali smo nihanje. Pri nihanju |
| Fizika (1869): | bi začeli preiskovati, kako bi pazili na posamno v vesóljnem gibanju? Resnično, množina zmeša — lahko se izgubi pogum in véra, da |
| Botanika (1875): | in napravi menjavo z gostejim sokom sosednjih stanic. Poglavitni vzrok gibanju soka (mezge) sploh je tedaj tisto prizadevanje, da bi se |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Dekline učivši, Fantiče svarivši, In vedno ko riba Marljivo se giba. Čuvaje vsih mest Pomnoži obrest. Z draginami polni predele dišeče |
| Fizika (1869): | se udari ob kroglo m, visečo na niti (Pod. 61.) gibala bi se ona vodoravno dalje, da je ne bi držala |
| Mlinar in njegova hči (1867): | ležal tih, sè sklenenimi rokami, ktere bi se več ne gibale, de bi vaše roke delale, kar bi hotele, ter sézale |
| Gozdovnik (1898): | Zdaj postavimo še rogla za vilice, v kterih se bo gibalo, in potem splavamo. « Rdoles je bil še na delu, ko |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | sedlu” tako privezane, da se daste na vse strani lahko gibati. Mož pri prednjem vêslu je „prednjek”, oni drugi „zadnjek”. Včasih |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | Ozdravljajo se takole: Pes se mora pogosto pod milim nebom gibati in truditi, in oteklina z merzlo vodo zmivati. Ako je |
| Fizika (1869): | za posebne opravke, in ki se zamorejo po svojej volji gibati, imenujejo se živali, njih znanost pa živaloslovje (zoologija). Vse stvari |
| Fizika (1869): | in strune, ki se trese, začnejo se vsi na enkrat gibati, gredó vsi v ravno tisti čas preko ravnotežne lege, pridejo |
| Fizika (1869): | rastlin pako razločujejo se po tem, da se zamorejo svojevoljno gibati, da zamorejo ne le premeniti lego in mesto svojih posamnih |
| Fizika (1869): | dele posebnih podob za posebne namene, ki se pa svojevoljno gibati ne morejo, imenujemo rastline, njih znanost pa: rastlinoslovje (botaniko). Pa |
| Zoologija (1875): | živalstvo je znanost o raznovrstnih prirodninah, ki se morejo prostovoljno gibati. Take prirodnine imenujemo živali, a vsaka žival je raznovrstna, ker |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | 1856. Je li potrebno, da kmetovavec bukve prebira? Dandanašnji se giblje in napreduje vse: obertniki, tovarniki, umetniki prizadevajo si, da dobivajo |
| Zoologija (1875): | vonj. Grizala obstojé iz gibkih čeljusti, ki se pa ne gibljejo navzgor in navzdol, temveč se sklepajo od strani kakor klešče |
| Zoologija (1875): | večkrat tudi bodicami nasajeno, zato jih tudi iglokožce (Echinodermata) imenujemo. Gibljejo se pomočjo majhnih, kožnatih nožic, kojih imajo na tisoče. Morski |
| Mineralogija in geognozija (1871): | bisolit so zvrsti amfibolove, kristalovane v prav tankih iglicah. Najbolj gibčne asbestove zvrsti vežejo s predivom ter tako stkavši oboje vkup |
| Zoologija (1875): | noge in celó krila, in niso nič manj živahne in gibčne, nego popolna žuželka, kateri so tudi vže jako podobne. Z |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | in se lomijo. Za podplate pa ni nič boljšiga; čeravno gibčnost zgubé, so pa tako terdni, de jih ne boš lahko |
| Rudninoslovje (1867): | razo ima belo. Sadra je prozórna, mehka, v tenkih listkih gibka, trda (tr. = 1.5 .... 2.0) kot sol, 2•3krat teža od |
| Zlatorog (1886): | ženska, gibkih nog Krčmárka suče se okrog, A bolj je gibka hčérica, Rumênolasa Jérica. Zdaj streže tú, zdaj streže tàm, Zdaj |
| Rudninoslovje (1867): | klati, nekteri le v eno mer, i to v tenke, gibke, toda ne prožne listke. Dasitudi imajo nekteri razne i žive |
| Zoologija (1875): | tipalnice ob enem tudi organi za vonj. Grizala obstojé iz gibkih čeljusti, ki se pa ne gibljejo navzgor in navzdol, temveč |
| Zlatorog (1886): | Vznesêna ženska, gibkih nog Krčmárka suče se okrog, A bolj je gibka hčérica |
| Botanika (1875): | ali rahlo, strženasto, votlo, cevasto leseno, vlaknato, zelnato, mesnato, sočnato, gibko, krhko, krepno, trtasto, šibko, omahlo. Gledé svoje meri se deblo |
| Zlatorog (1886): | glasno takt nabíja. A véverka po deblu, glej! Dreví se gibko, spretno; Ž njo skače polh od vej do vej Prav |
| Občno vzgojeslovje (1887): | živčevja. Razne kosti so med seboj vezane nepremično ali pa gibko. Mišice so ona rudeča, krvnata in vlaknata tvarina, katero navadno |
| Fizika (1869): | Beutel in der Mühle, mikec, sito. Bewegung, gib, gibanje. Biegsamkeit, gibkost. Bild, podoba, obraz. Blasinstrument, piskalo. Blazina, Wellbank. Bleiloth, svinčnica, plajba |
| Botanika (1875): | gibki; če se voda iz njih izgubi, pomanjša se njihova gibkost. Posebno močno vodéne so mlajše, zelnate tvorine, ktere imajo 70 |
| Zoologija (1875): | Po večem delu ga sostavljajo mišice, ki mu dajó veliko gibkost. Jezik razdeluje, meša in potiska pod zobe jedila, jih potem |
| Fizika (1869): | drug od drugega odločiti. Iz tega postane tista znana velika gibljivost kapljin, ker vsak njihovih delov zamore slediti privlačnosti zemeljskej. Vse |
| Divica Orleanska (1848): | viteza burgunska. Vojvoda postojí na pragu; kralj se mu nasprot gibne, vojvoda se urno bliža, in ko se hoče na koleno |
| Fabule ino pesmi (1836): | ſlajo. Ena mala gartner’za Pita : »Véſh ti, pzheliza! Da gift rosne majo? « »»Vém, da vſaka roshiza Tudi gift, kak ſlajo |
| Fabule ino pesmi (1836): | pzheliza! Da gift rosne majo? « »»Vém, da vſaka roshiza Tudi gift, kak ſlajo, ma; Jas le sisam ſlajo. «« »»Véſh pa tudi |
| Fabule ino pesmi (1836): | pa tudi, gartner’za! Da tud’ ſhpanje, kam boſh ſhla, Gift no ſlajo majo? «« »»Gréh je gíft, o gartner’za! ˛Samo |
| Fabule ino pesmi (1836): | je gíft, o gartner’za! ˛Samo tugent ſlajo ma: Puſti gift, pij ſlajo! «« __________ |
| Fabule ino pesmi (1836): | ſhpanje, kam boſh ſhla, Gift no ſlajo majo? «« »»Gréh je gíft, o gartner’za! ˛Samo tugent ſlajo ma: Puſti gift, pij |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | na konzu veſ rudezh kakor kri. — Ker pelikan kakor oſel giga, ſo ga v Latinſkim p elicanus onocrotalus imenovali. Savoljo velikiga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | in ſir naredò, Snaſh doſti vſiga 'méti. ” Tud' vbogi oſel giga mu : „Ak nimaſh s kom vositi, Goſpod savkashi, hozhem vſe |
| Revček Andrejček (1891): | Nosán. Kic ni bil po pravih regelcah ukraden, torej ni giltik, ergo pred postavo mrtev, in pojde ad acta! Matija. Oho |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | je prijazno po vsim mestu , v ljudsko poglavno učilnico, v gimnazij in v frančiškanski samostan spremil. Kar je nar lepšiga v |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | gimnazija, g. Miroslav Rigler , za nadzornika Štajarskih, Krajnskih in Koroških gimnazij izvoljen. Smešnica. Krajnski jezik in krajnski kraji so mnogim ljudém |
| Govor poslanca g. Hermana v št... (1863): | jeziku niso bila vrata odprta v nobeno izmed obéh slovenskih gimnazij, in če se je kaj zarad tega v kratkem zgodilo |
| Govor poslanca g. Hermana v št... (1863): | Nj. veličanstvo polajšek v tej stvari, in izročilo voditeljstvom pasameznih gimnazij, da v učilnice vnesó materni jezik ondod, koder je res |
| Govor poslanca g. Hermana v št... (1863): | da se je vprašalcem odgovorilo: to je samo pri tistih gimnazijah, kterim stroške plačuje ali dežela ali pa srenja; pri mariborskej |
| Govor poslanca g. Hermana v št... (1863): | dána 1854. leta, da je v srednjih učilnicah in po gimnazijah učilni jezik nemški, in po najvišem sklepu, danem 20. julija |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | Dunaji botanika v horvaškem jeziku pod naslovom „Biljarstvo” za višje gimnazije na Horvaškem, Slavonskem in Dalmatinskem od gosp. Bogoslava Suleka. — Kdo |
| Sveti večer (1866): | beračim; kaj druzega mi je začeti? ” Povest je logarico zeló ginila in s solznimi očmi je rekla otrokom: „Glejte, otroci! taka |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | sadje, kako lepo je vse skupej. To je njegovo notranje ginilo, de je oči ino roke nakviško povzdignil, ino Boga molil |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | vojakom, po opravljeni veliki maši pa višji škof Godeasi z ginljivo besedo v nemškem jeziku k pričujočim oficirjem. Potem so blagoslovili |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | njé pisavec je bil sam vpričo in njegovo sercé tolikanj ginjeno, de je ne bo nikoli pozabil. Neka kmética, mati petéro |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | malo okrepča in se posloví. Prav po očetovsko je bil ginjen Kromacij in zdelo se je Fabíoli, da jo tako milo |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | ga, in glej da nam bode s tem pomagano! " Globoko ginjen gleda mož svojo ženo in reče obotavljaje: "Katarina! se li |
| Blagomir puščavnik (1853): | Jovana se poljubite in vroče solze pretakate. Blagomir se neznano ginjenega čuti ter reče: ”Nikarte, ljubi moji! dalje, to je preveč |
| Oče naš (1885): | Švicarjev, in je svoje rojstno mesto Švic obiskal, ter slišal ginjenega srca Barbo žalovati in zdihovati. – Peljal jo je k Jéri |
| Lohengrin (1898): | prsa). Elza, jaz ljubim te! Kralj, možje in žene (polglasno, gineni). Kakóva čuda se godé? Li čar vè sponah me imá |
| Blagomir puščavnik (1853): | in Zâlika. Vsim igrajo solze v očeh, vsi so neizrečeno ginjeni. Bricu pak seže Miroslav v roke in glasno reče: ”Kakor |
| Blagomir puščavnik (1853): | moliti na vse veke. ” — To izrekši omolkne starček. Vsi so ginjeni in na glas jokajo. Vedno slabši prihaja on in se |
| Oče naš (1854): | ljubih svetnikih se veselili! “ „Amen! “ je rekel pater Arkimbold z ginjenim sercom. „Bog daj, da bi enkrat vsi, vsi tisto nebeško |
| Oče naš (1854): | Gospodovo! “ „Rés je, od njega pridete,“ jé rekel Štefan z ginjenim sercom in njegove očí so se veselo razjasnile. „Ali poznate |
| Oče naš (1854): | pogledoval gospod Pavle prašaje in dolgo Naceta; potem je z ginjenim sercom svojo desnico na njegovo ramo položil, ter rekel: „Jutro |
| Najdenček (1860): | je mogel. K sebi sim pritisnil ubogo žival z globoko ginjenim sercom. Za Bogam je bil on, ki me je réšil |
| Sveti večer (1866): | so stali okrog s povzdignjenimi rokami in so pristavili z ginjenim glasom: „Amen! ” Logar vzdigne Toneta, objame ga ter mu reče |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | Na to je djal Remigij ginjenim glasom: „Zdi se mi, da je Bog tvojo molitev uslišal |
| Oče naš (1885): | pogledoval gospod Pavle prašaje in dolgo Naceta; potem je z ginjenim srcem svojo desnico na njegovo ramo položil, ter rekel: „Jutro |
| Oče naš (1885): | je prav moj sin! “ je rekel oče z dopadajenjem in ginjenim srcem. „Božja volja naj se zgodi. Saj je volja vse |
| Oče naš (1885): | ljubih svetnikih se veselili! “ „Amen! “ je rekel gospod Arkimbold z ginjenim sercem. „Bog daj, da bi enkrat vsi, vsi tisto nebeško |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | je tudi na obrazu, kakó močno je Njih blago serce ginjeno in ranjeno — vunder pa so prišli — Samí sicer žalostni — nas |
| Roza Jelodvorska (1855): | trenutku ne poljubi. Častimir se grozno začudi, ko jo tako, ginjeno vidi; upraša jo: »Morebiti so tebi, ljubo dete, v kratkim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſlabih, po njegovimu uku pa poboljſhanih piſarij vidimo v predalu Giontinitove bukvarnize, ki jih je imenovani uzhitelj te dni na ogled |
| Kemija (1869): | 490. Gusseisen, lito železo, 422. Guta perča, 490. Gyps, malec, gips, 414. H. Halbchlorquecksilber , živosrebreni klorovec, 435. Halogen, solotvor. Haloidsalz, pasol |
| Kemija (1869): | pijače, 501. Gewicht, utež. Gewichtstheil, utežni del. Giftmehl, mišjica, 382. Gips, Gyps, 414. Glaj srebrni, Silberglatte, 431, Glaj svinčeni, Bleiglatte, 431. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | deteljno rast, — kdo izmed umnih kmetovavcev ne pozná mavca ali gipsa, kteri res dela čudeže na seno žetih ! Pa s klajo |
| Zoologija (1875): | tudi rajčica (Paradisea apoda), pod. 116, čegar perje se za gizdo visoko ceni. Ta krasna ptica pa nij doma iz raja |
| Fabule ino pesmi (1836): | 9. Muha ali gisdav duh. Muha ſl ſede na rogle jeleni. Rezhe: »Prijatnik! na |
| Fabule ino pesmi (1836): | 15 8. Kokoſh ali norjena zhednoſt - - - 17 9. Muha ali gisdav duh - - - - - - - 18 10. Liſíza ali plazhan prilisavez - - 19 11. Junez |
| Fabule ino pesmi (1836): | 8 5. Savzhek ali nemogozha jesa - - - - 10 6. Metul ali gisdava vtraglivoſt- - - 11 7. Orel ali krivizhna praviza - - - - 15 8. Kokoſh |
| Fabule ino pesmi (1836): | 6. Metul ali gisdava vtraglivoſt . Kak ſonze boshji ſtolez mala, Da nam vſe ſarbe |
| Fabule ino pesmi (1836): | vé na dvori, Da rèze ſo, ne piſhanzi. Tak ſhtimavez gisdavi ˛Sam ſebi pamet oſlepí: »˛Sem zheden bol, kak drugi vſi |
| Fabule ino pesmi (1836): | No le od ludſkega shivi, Kres to ſhe vtragliv no gisdavi Poſhtenje drugim pozherní, Shivlenja ne je vreden meti; Je vreden |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | in šum uganjali drugod in domà, dan na dan pri gizdavi mizi sedeli in klatili neumnosti in dosti druzega počeli, kar |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | pogoſto ſtaroſt neſlano jeſti; ravno tiſti, ki ſe v' mladoſti gisdaſto noſijo, ſe nimajo s' zhem na ſtaroſt odéti. 3. Nesveſtoba |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | naj od ſvojiga blaga vboshzam daruje. ˛Shtimanz naj saklene ſvojo gisdaſto noſho, naj gre, ino sapuſhenim bolnikam poſtreshe. Preſheſtnik naj sapuſti |
| Življenja srečen pot (1837): | lepi dari, ki ſe v' neſpodobnim snanji dajajo: sdaj kako gisdaſto (ofertno) oblazhilo, pa slati perſtani, alj uhane; sdaj kaka nova |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | stanovitnem ponosu, ki ga Rusi naravno naj bolj kažejo po gizdosti in zapravljivosti In se Imenujejo „Slavence”, kakor se je na |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | Kolika je zavarovalnina od zavarovanih 15280 gl. po 1 5/8 %? O dobičku in izgubi. § 140. Pri |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | Dne 20. avgusta. Pomagačem sem plačal 35 gl. Dne 20. avgusta. Josip Strehar, krčmar tukaj, mi je plačal |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | teh treba odbiti 3 %. 5.) Premičnine in pohištva za 960 gl. 6.) Terjatev: pri G. Lozarji v Kranji 760 gl. pri |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | da bode imel 15 % dobička? 4.8 po 15 % 240 0.720 gl. dobička. Kupna cena 4 gl. 80 kr. 15 % dobička — gl. |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | obrestij? c) 800 gl. kap. v 2 1/2 let. 120 gl. obrestij? 19. Po koliko % dá 4260 gl. kapitala v 3 |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | 3. Koliko iznaša skonto po 2 1/4 % pri a) 2577 gl., b) 3538 gl., c) 939.85 gl., d) 1714.17 gl.? 4. |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | 24, 200 kg riža po 24. Prodajalnica je iztržila 91 gl. |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | Za koliko gl. a. v. izda tedaj menico? 9. Koliko gl. papirnatega denarja treba plačati za 3248 gl. v zlatu, ako |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | velja 1 kg? 25.* 2 1/2 m veljata 9 1/2 gl.; koliko velja 1 m? 26. Poišči najm. sk. mnogokratnik števil |
| Robinson mlajši (1849): | glad pokončal, ko me lehko toto noč ljuta — divja zver razterga |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | so pozabili povedati, da je tudi v pretečenih časih nekterikrat glad in strad bil, in da naše sprednike so srečniše delale |
| Gozdovnik (1898): | pričakajo. Konje v ogradbi je bilo treba še omehčati z gladom in žejo. Dobri dve uri sta pretekli, ko se naposled |
| Fabule ino pesmi (1836): | ravno sdaj, da jé, en ſhtèrzhek k’ njemi ſtopi, Od glada ſpiéhan omedlí, no komaj ſtôpi: On proti kralizha sa malo |
| Fabule ino pesmi (1836): | kralovſkega grada; Pred ſóboj ma sa shelo, ne sa ſilo glada, En korpez fig. O kak je totem’ ſadi rad! Vſe |
| Fabule ino pesmi (1836): | ſe bo flanza, zhi vſe pérje boſh po- sherla; Od glada préj, kak pride zhaſ ſpreménjenja, boſh vmerla. Ne vidiſh, da |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | kuharza, s' enim ſamim koſam potize shivlenje ohranila, de ni gladu vmerl. „Dober Bog! na to ptuja shena savpije, ino roke |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſolse po lizah s zurkama vljile, ki jih je od gladu poginjene vidila. Menim, de ne bom krivize ſtoril naſhim deshélam |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | tudi Nemcom se ni potreba bati, da naša lepa i gladka slovenščina bi komu reber polomila. 4. Pozdravljaj vsakoga človeka po |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1861): | streho dobre ali ne). Dobra škrilna ploša (Dachschiefer) je lepo gladka, prelomnjena se kaže gosta, terdna; sicer mora biti tanka, da |
| Rudninoslovje (1867): | so časi horizontalno jakoraskave, skrajnja ploskva je navadno ravna i gladka; sije kot kovina, sivkast je ali črn kot železo, raza |
| Zoologija (1875): | za izgovor nekih glasov. Pokriva ga sluznica, ki je spodaj gladka, zgoraj pa posuta z mnogimi malimi grbicami, okusnimi bradavičicami. Jezik |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | cepljene bile, ker take nimajo tako dobrih koreninic, zdraviga lesá, gladke kože in tako lepe rasti. Ali od več straní se |
| Rudninoslovje (1867): | na kosce deliti. Ako ima tak kosec bolj ali menj gladke i ravne ploskve stanovitega položaja, onda se tak kristal imenuje |
| Blagomir puščavnik (1853): | iz zagor priplava. Tiho in mirno se ziblje čolniček po gladkem zerkalu Tunskega jezera. Bila je prelepa noč. Nebo je prijazno |
| Fizika (1869): | Početni poskus. Ako se vzamete dve po mogočosti ravni in gladki plošči, ena iz cinka, druga iz bakra, vsaka previdena z |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | ušesa, in ako červe v njih najdeš, jih z lesenim, gladkim klinčkom potrebi. Da ranjeno kožo zaceliš, vzemi kurje pero, ga |
| Fizika (1869): | previdena z osebljajočim rôčem, in ako se položite sè svojima gladkima ploskvama druga na drugo, pokaže se potem, ko smo ju |
| Mineralogija in geognozija (1871): | Pohor, Bachergebirge. Pohrbtje, Bergrücken. Poklina gl. razpoka. Poliren likati. Polirschiefer, gladilni škriljnik, 34, 139. Polopal, Halbopal, 33. Polprozoren, halbdurchsichtig. Polyanit oder |
| Fizika (1869): | se pa kažejo v ravnotežji kakor popolne ravnice, tako imenovane gladine ali lica, ki ležé pravokotno proti meri teže. In res |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | in mirno. — Še nekaj korakov in pregledati so morali vso gladino. Naenkrat vzklikne Bôb poln veselja; njegovo bistro oko je ugledalo |
| Kemija (1869): | Drago kamenje in druga zlasti jeklena roba se brusi in gladi ž njima. |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | je položil svojo glavo v njeno naročje in ona je gladila njegove peruti; celi dan sta bila skup. Proti večeru so |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | voli državni zastop. Moja vlada bode takemu avstrijskemu državnemu vzoru gladila pot, da se vresnici o pravem času z ozirom na |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | zhe je le prav úmno po zherteshu narejena in zhe gladko tezhe , ſe mora pri sazhetku dve ali tri minute hitro |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | pameti in velike osebne urnosti. Bil je tenke čverste postave, gladko okrogliga obraza, lepo rudečiga lica, černih bistrogledajočih oči, in takó |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | poredama pred voz, pa vsi zložno pognali, bi pa šlo gladko po cesti, kakor bi igral. Taka je pri pravopisu, pri |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Dobre svete nam znate dajati. Kaj ne, gospod učitelj, kakó gladko dohtarju beseda od ust gré ? Za Slovence ste grozno vneti |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | Zató že tudi stara skušnja učí: kader véjo pri deblu gladko odrežeš, rano vselej s vertnim mazilam zamaži, de ne začne |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | je dosihdôb v slovenskim jeziku nenavadno bilo, ino je meni gladko neznano”! ! — Še tedaj tukaj gospoduje bedasta starokopitna navada ino šega |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | se obnašajo mladi Cesar, ki tudi več slovanskih jezikov prav gladko govoré. — Krajnskim poslancam so odgovorili presvitli Cesar tóle v nemškim |
| Astronomija (1869): | Sploh se pa oseka in plima ne vršite ravno tako gladko, kakor smo zgorej popisovali. Kajti ne gledé na mnogovrstne razmére |
| Kratkozhasne uganke (1788): | popyr bres use gibę zel popolnema kugle okrog, inu okrog gladku perlęſhe; tedej derſhi kuglo na uni plati, kjer se, popyr |
| Kratkozhasne uganke (1788): | skupej prishli bli, tok ſnash vezhkrat ſturiti, doklej njeh use gladku pomerish. Na Duneju Per Chriſtian u Groſserju 1788. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ravniſhi mladike, druge pa , zhe ſo jih naredile, per ſtebli glatko istrébi. Glej, de boſh is med nar lepſhih in ravnih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | na kakim deblu le ena mladika sraſtla, odréshi ſhe to glatko do dvéh ali treh ozhéſ; is téh bote perhodnizh gotovo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | njemu vezh ni. Kjer odshagujeſh, moraſh resí s ojſtrim nosham glatko perzhelíti, (kakor 4. podoba kashe. ) Sdaj, ko ſo vſadike v |
| Sacrum promptuarium (1695): | ampak zukar jeiſti, inu kadar bi bil dolgu shnio, vſe glatku bi bila meni na zukru sajeidla. Ta druga je bila |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | gole oſtanejo, ino malo ali zlo nizh ſadú ne doneſo. Gladova mnoshza kebrov je vſe odgnano pérjizhe proti posherla; drevju ne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | hudih simah malo ſhkode, svunaj krompirja , na kateriga ſo slaſti gladovi. S' kom bi ſe snalo te ſhkode obvarvati ? Nar hujſhi |
| Pozhétki gramatike (1811): | tioits lisons, beremo, les feux brulent, ognji pezhejo, shgejo, goré. Glagol ima tri zhaſe v' ſebi, ſdajni zhaſ, ktir |
| Pozhétki gramatike (1811): | téden. III. V' ktiri zhaſ perloshivniga naklona je treba ſtaviti glagol, pred ktlrim je vés que? Vprava perva. Kader pervi glagol |
| Pozhétki gramatike (1811): | delanje kakſhine ſtvari: beſeda être, biti, je suis, ſim, je glagol: beſéda lire, bráti, je lis, berem, je galgol. Posná ſe |
| Pozhétki gramatike (1811): | jé que nameſtimje lequel. Nektire vesi hozhejo imeti sa ſeboj glagol v' perloshivnimu naklonu, druge pa vſe v' snanivnimu. Perloshivniga hozhejo |
| Pozhétki gramatike (1811): | suis je glagol, j' aime je glagol. P. Kako posname glagol v' Franzoskimu. O. Kader ti beſedi lahko predſtavim je, tu |
| Pozhétki gramatike (1811): | na ru dezhe ſtrójen, in vſi zhaſi v' kritih ima glagol dvóji r. 4. Isvséti, ſo tudi vſi slogi s' polnim |
| Pozhétki gramatike (1811): | ta je imenvaven al podſébik glagola court, tezhe. Vprava. Vſaki glagol ſe ima ſkládati s' ſvojim imenvavnim ali ſvojim podſébkam v' |
| Pozhétki gramatike (1811): | al ktira dela to, kar glagol isrekúje, in ki jo glagol pod ſeboj ima. Imenvávniga najdeſh, ako pred glagol poſtaviſh praſhanje |
| Pozhétki gramatike (1811): | Pomoshni Glagol être, Biti. Snanivni naklon. Sdajni zhaſ. Je suis, tu es |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Rudra-ta za božanstvo bór, očeta vetrov, in izpeljujejo ime iz glagola rud, heulen, schallen, weinen, ruski: rydati, staročeski: ryd, singultus suspiriis |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Girisha, Herr der Berge, Parvat, der Felsenspitzen-Beherrscher, der Berggeborene od glagola par, vorrücken, zato parvatas, parvan, Vorsprung, Hervorragung, slovenski: pernica = podgorje |
| Pozhétki gramatike (1811): | vshívati ſlobódſhino. Povrativni glagoli. Ki ſe povràzhajo. Tako klizhemo tiſte glagole ktirih pomén ſeboj pernaſha, de imenvavni m s' tim ſkladni |
| Pozhétki gramatike (1811): | Opomíni sa glagole. I. Imenvavni naj bo imé al nameſtimé, ſe déva sad |
| Pozhétki gramatike (1811): | 1. Rés (,) ta prepóna ſe deva med iména perlóge in glagole, kadar gredo en sa drugim porédama la candeur, la docilité |
| Pozhétki gramatike (1811): | Tukaj mémo puſtimo glágolé is tih sloshene, sa to ker ſe ravnajo po vprégi |
| Pozhétki gramatike (1811): | Devant tomber, bodózh padati, bodózh paſti. Po ti podóbi vpregamo glagole: aller, iti; arriver, priti; déchoir, odpádati, odpaſti; deceder, |
| Pozhétki gramatike (1811): | Devant recevoir, kdor bo prejemal, prejel. Ta vpréga je sa glágole konzhane s' oir, kakor apercevoir, posnávam, posnám; zhutim, sazhútim; saglédam |
| Pozhétki gramatike (1811): | par Dieu. Hudobne bode Bog karal. Srédni glagloli. Klizhemo ſredne glagole, to je, ne djavne ne terpivne, tiſte sa ktirmi ne |
| Pozhétki gramatike (1811): | ſamo vprégo, to je, de ena ſama pot je djavne glagole prevrazhati v' terpivne. To ſtutiſh, ako preteklo deleshje tiſtiga glagola |
| Pozhétki gramatike (1811): | Devant finir, kdór bó konzhoval, konzhal. Ta vprega je sa glagole konzhane s' ir, kakor avertir, opòmniti, povédati, guerir, sdráviti, osdráviti |
| Pozhétki gramatike (1811): | aime moi. Opomin. Po verh ravniga ſklada samórejo nektiri djavni glagoli imeti per ſebi druge ſklade, ktire imenujemo neravne: ti ſkladi |
| Pozhétki gramatike (1811): | Prihodno. Devant rendre, kdor bo vrazhal, vérnil Tako ſe vprégajo glagoli attendre, zhákati, entendre, vúmiti, repondre, odgovárjati, odgovóriti, vendre, prodájati, prodáti |
| Pozhétki gramatike (1811): | v' slednimu zhaſu, vunder ſe ravno tako vpréga, kakor drugi glagoli. |
| Pozhétki gramatike (1811): | rezhi; omàgvati nékoga, ſpati nekſhino rezh. Vezhidél ſe vprégajo ſredni glagoli kakor djav- |
| Pozhétki gramatike (1811): | to je il a fait honneur a soí, itd. Nelizhni glagoli. Nelizhni glagol imenujemo, ktir ima ſamo tretje lize edinje v' |
| Pozhétki gramatike (1811): | perdobiti:) per branju. Jouir de la liberté, vshívati ſlobódſhino. Povrativni glagoli. Ki ſe povràzhajo. Tako klizhemo tiſte glagole ktirih pomén ſeboj |
| Pozhétki gramatike (1811): | to ker ſe ravnajo po vprégi ſvojih pervoobrásnih, kakor poſtavim glagoli promettre, admettre, remettre, ſe vprégajo kakor njih pervoobrasni glagl mettre |
| Pozhétki gramatike (1811): | ſo v' poterdivuim poménu, kakor tukaj. Kadar pa ti ſhtirje glagoli pridejo v' perloshivni naklon, ſo ti slogi dolgi po beſedah |
| Pozhétki gramatike (1811): | rezhenih vpravah. Vpréga terpivnih. Glagolov. Sdaj lahko vidiſh, de terpivni glagoli imajo eno ſamo vprégo, to je, de ena ſama pot |
| Pozhétki gramatike (1811): | ce prince, tako vmerje ta ſamoblaſtnik. 4. Tudi ta nelizhnimi glagolmi: il eſt arrivé un grand malheur, ſe sgodí velika nefrézha |
| Pozhétki gramatike (1811): | meſto popádel in vsél. Isgledi neſklada med perlogmii, al med glagolmi s' iménam. Cet homme est utile et cheri de sa |
| Pozhétki gramatike (1811): | Pomin sa ſklade med glagolmi in perlogi. Vprava. Dva perloga al dva glagola samóreta ob |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | pozor spremenja. (Dalje sledí. ) Slovensko slovstvo. Pretres dela Navratilovega o glagolih. (Konec. ) Pri vsem tem pravi gosp. pisatelj, dobro vedé, kako |
| Pozhétki gramatike (1811): | Imenvavni naj bo imé al nameſtimé, ſe déva sad sa glagolam 'v' tih okolſhinah: 1. Kadar praſhajo. Que pensent de vous |
| Pozhétki gramatike (1811): | glagola, ktirga hozheſh v' terpivni salog preverniti, sdrushiſh s' pomoshnim glagolam être, poſtavim, tako: Snaniven, Sdajni. Je suis aimé, al aimée |
| Pozhétki gramatike (1811): | odgovor: Dieu, Boga, ktir je na ravnoſt v' ſkladu s' glagolam, ino je njegov predſébik. Vprava. Ravni ſklad djavniga glagola ima |
| Pozhétki gramatike (1811): | je vpravlaviz glagolov? O. Ako to ime pride, kader s' glagolam praſhamo, sa odgovor na praſhanje Kdo? P. Kaj je imenvaven |
| Pozhétki gramatike (1811): | kadar je predmèt nameſtimje, takrat v' ſvojima ſkládanju ſtojí pred glagolam, |
| Pozhétki gramatike (1811): | te, se, nous, vous, ktire ſo v' ſkladu s' povrativnim glagolam, obrasio v' zhali ravni ſklad, kakor je me flatte, ſi |
| Pozhétki gramatike (1811): | pravpíſmoſti, per namſtiménih, narézhjih in drugih deſedah. Leur sdrusheno s' glagolam nima s na konzu, in poméni: nim ali jim. Ces |
| Pozhétki gramatike (1811): | ſe podajam, ampak: aux quelles j' m'applique. 3. Ce pred glagolam être hozhe glagol imeti v' |
| Pozhétki gramatike (1811): | Boga: beſéda Bog je predſébik in ſe naravnoſt ſklada s' glagolam. Ta ſklad ſposnaſh s' praſhanjam. kaj? koga? poſtavim: qu'estce que |
| Pozhétki gramatike (1811): | rép, miſh in rep ſta toshivna v' ravnim ſkladu s' glágolima jé in maje in ſtojita sad sa njima. Al kadar |
| Pozhétki gramatike (1811): | poſtavleno, kashejo tretje lize ali zhloveka, od ktirga ſe govori. Glagolima v' Franzoskimu dvoje ſhtevilo: edinje, kader ſe govori od ene |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | povsod, pa bi bilo krajše in lepše. Le preteklo-prihod. č. glagolov veršivnih se sostavlja iz „bódem” in participija na l: ako |
| Pozhétki gramatike (1811): | 3. Naj isjaſnio per glagoli, ſlize, ſhtevilo, zhaſ, naklon; naj dajo povſod piſmenki vsr, sakaj |
| Pozhétki gramatike (1811): | edinje ſdajniga snanivnimmu glagolu avoir; il a de l' esprit, ima biſtri vum, je |
| Pozhétki gramatike (1811): | kakim zhlenam is podſébka, kir jé bil imenvaven per djavnimu glagolu. To nam narbol kashe isgled. Le chat mange la souris |
| Pozhétki gramatike (1811): | bénie, blógervan; zheſhen, zhéſhena, sa vſaki drugi nezerkvéni pomén. Per glagolu haïr, ſovrashiti, opomnimo, de ſamo v' treh lizih edinjih ſdajniga |
| Pozhétki gramatike (1811): | Oſmo pleme beſedi, Narézhje. Narézhje je beſeda, ktiro podrúshimo al glagolu al perlogu, sa to de bol dolózhimo naſho miſel, ktiro |
| Pozhétki gramatike (1811): | devenir, prihájati, biti, survenir, nahájati, najti, itd. VPRAVA. Per ſrednimu glagolu ſtojí pred imenam al pred nameſtiménam eden tih dveh zhlenov |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | močno skazal. On nam je pervi razodel, da je raba glagolska v zavisnih in nezavisnih stavkih različna, zlasti glede na slovenščino |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Gosp. Navratil na Dunaji je podaljšal čas za naročilo „rabe glagolske” do 15. januarja prihodnjega leta. Ker tudi vredništvo „Novic” prejema |
| Kemija (1869): | utež. Gewichtstheil, utežni del. Giftmehl, mišjica, 382. Gips, Gyps, 414. Glaj srebrni, Silberglatte, 431, Glaj svinčeni, Bleiglatte, 431. Glas, 409. Glasiren |
| Kemija (1869): | Giftmehl, mišjica, 382. Gips, Gyps, 414. Glaj srebrni, Silberglatte, 431, Glaj svinčeni, Bleiglatte, 431. Glas, 409. Glasiren, lošiti. Glasrnalerei, 412. Glasur |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | podpiše, boljši je. Te prošnje bojo pri zboru očitno na glas brane. Na ta zbor bojo tudi drugi ljudjé hodili poslušat |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | glas iz plamena ogovori: „Mozes, Mozes! “ Mozes reče: „Tù sim! “ Glas reče: „Jaz sim Bog tvojiga očeta, Bog Abrahamov, Izakov ino |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | Vse tiho je zdaj, ino Bog govori. Dobro se sliši glas iz oblaka: „Jaz sim Gospod, tvoj Bog, ki sim te |
| Blagomir puščavnik (1853): | podpiral. ”Med tim ko tako govori, mu za njim neznan glas zakliče: ”Oj vi! prijatelj pazite, da vas kdo iz grada |
| Maria Stuart (1861): | Kam mi pobegnil hrabri je pogum? Prišel sem, da zatarem glas sercá, Da gledam pod sekiro rabeljnovo Kervave njene glave smertni |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | morali oče po tergovskem opravilu čez morje potovati. Naenkrat poči glas, da so gusarji (morski razbojniki) ladijo vzeli; a kam so |
| Gozdovnik (1898): | »Stoj! « zadoni glas Diazev. Zagledal je bil Kučila, s piramide idočega, da bi |
| Gozdovnik (1898): | je bil še na delu, ko se vdrugo oglasi glavarjev glas. »Je-li uho belih mož odprto, da slišijo besede Črnotičeve, glavarja |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | je komaj spoznal. — Vendar je bil vsak dvom izključen: obleka, glas, kretanje, vse mu je oznanjevalo, da se ne moti. — Kaj |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | kerje toku pomavtan priſchl, toku je en ßmech na us glaß uſtal: inu on je njech osmech poſtal, nameſto de bi |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | Al ker je toku pomavtan priſchel, je kmech na us glaß uſtal: inu on je njich strach bil. Kadar ßmo ſche |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | prihodnjiga Odreſhenika nad njim. V' ſvoje narozhje ga vsame, ino glaſ s' ozheſam v' nebo vpertim sashene rekozh: „Sdaj pa, Goſpod |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Va-nj ſo s' velíko zhaſtjo ſkrinjo savése prenèſli. Raslega ſe glaſ péſem, trobent ino bobnov, — neisrezheno veſèlje je bilo. Ker je |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ljudi namrezh ſe velikokrat v' ſmertno ſovraſhtvo prevershe. Na veſ glaſ sazhne vpiti, ino vſe domazhe ſklizovati. „Glejte, glejte! “ jim pravi |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | viſhkiga priſhel v' podobi goloba, ter nad njim obſtal, ino glaſ boshji ſe saſliſhi s' neba: „Ta je moj ljubesnjivi ˛Sin |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | je ſhe govoril, kar jih oblak obſénzhi, is kteriga ſe glaſ oglaſi: „Ta je moj preljubi ſin, ki imam dopadenje nad |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | naproti perdirjata. Od veſelja poſkakujeta mater videti, ino na veſ glaſ praſhata: „Mati, kaj ſte v' loznazhi prineſli? ” „Le pozhajta, de |
| Genovefa (1841): | vſtavſhi je ſhla k mréshizi jézhe. „Zhuvajeva hzhí! ” je odgovoril gláſ. „Zhe véſte, Berta, ki je shé toliko zhaſa bolna in |
| Genovefa (1841): | nasáj tékel ſe v votlíno ſkrit. Ko je pa njén glaſ saſliſhal: „Ne bôji ſe, ljubo déte! Jes ſim, jes! ” ſe |
| Genovefa (1841): | ſim jo vidil, in s témi ſvôjimi uſheſmi ſim njéni glaſ ſliſhal in s to ſvôjo rokó ſim njéno prijél! ” Beſéda |
| Sacrum promptuarium (1695): | imeli: Melantius Purgar na ſrejd Poshlushavizou ſtopi, ter na vus glaſs saupije: Hic nobis de concordia præcipit, qui ſe, & uxorem, & ancillam |
| Sacrum promptuarium (1695): | je shivil, ter en dan je shlishal s' Nebeſs lata glaſs. Erdici, tibi, & ſemini tuo panis non deficiet in æternum, quia |
| Sacrum promptuarium (1695): | spet jo she ble oklofeta, ona sazhne shraiat na vus glaſs, en Shushter kateri blisi je shtazuno imel tezhe v' hisho |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | ne vpil, tudi ne bó obedèn ſliſhal na vulizah njegóv glaſs. 20. En ſtèrti tèrſt ne bó on slomil, inu enu |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | tvoje ſvęte vęre, inu ſliſhim na dnu mojga ſèrzá en glaſs, katęri k' meni klizhe: Jęsus Chriſtus je ſam ta prava |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | med dvema Prerokama, tukaj med dvęma ràsbojnikama; tam ſkusi en glaſs od Nebęſs sa Şyna ſamiga nar Vikſhiga vùn dan, tukaj |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | pak dobrótlivi Paſtir naſhih duſh Jęsus Chriſtus! puſti danàs tvój glaſs v' naſhih ſèrzih ſliſhati, sakaj lę tebe posnamo my kakôr |
| Valenštajn (1866): | z gostij že! Ak-li še vojvoda budi? Da čula Sem glase tu i hojo, zdelo se Mi je. Poslušat hočem k |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | znanje dani. — Gosp. Dr. Orel so bili zopet z enim glasam za odbornika c. k. kmetijske družbe za prihodnje tri leta |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | kolena boš padel, roke proti nebu povzdignil, in z milim glasam savpil: O sláva, zahvala in češenje Bogu našimu, kteri na |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | dokler peklenske pijače vražniga žganja okusli niso. ” Z otožnim milim glasam pravi Moric na to: „Za ta del pa hočeš mene |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | pridejo pred hišo, na okno poterkajo, in mermrajo s spremenjenim glasam, de bi jih ne spoznali, rekoč: So nam pravili, Stézte |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | pogovor ravno na svojo Hirlando obernil s sicer nenavadno resnobnim glasam: Naj vprašam kogar hočem, vedno se sliši: Vojvodnja je kriva |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | prišel, povelje svojiga vojvoda zaslišat. Arto ga nagovori z resnim glasam: „V vsaki drugi reči bi mi bil Vaš prihod še |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | se okléne svoje hčere, in vsa obúpna reče z milim glasam: „Ljubi otròk, nikakor te ne morem zapustiti. Nič ne maram |
| Roza Jelodvorska (1855): | tebi le veselje užival. « »Bog daj,« odgovori Roza, z milim glasam; poljubi vklenjeno roko, in gorke solzice so se ji po |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | za vseslovanski književni: a) Ker imá naj popolnejši in vsim glasom vseslovanščine naj primerjenejši pravopis. Tako bode konec sovražnemu čerkárjenju in |
| Roza Jelodvorska (1855): | pogledujejo. Strašimirova gospa zdaj bliže stopi, ter pravi s pohlevnim glasom: »Še le pred enim tednom sim zvedila, de je to |
| Roza Jelodvorska (1855): | Bled in plah strahovito gleda okoli, ter pravi z votlim glasom: »Dal bi en grad, ako bi bil kdo drugi to |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | mati s slovesnim glasom, ”plemenito imé, imeniten stan, bogastva in posvetnih prednosti, pa nekaj |
| Ferdinand (1884): | je govoril v sanjah o njem sè strašnim srce trgajočim glasom. »Oj, pusti, pusti me vendar na miru, krvaveči angelj! Kaj |
| Ferdinand (1884): | več ne na tem svetu! « zavpije Ferdinand z milim, žalostnim glasom. Hotela se je še jedenkrat obrniti proti dečku. Ali grof |
| Ferdinand (1884): | še jedenkrat obrniti proti dečku. Ali grof zavpije z močnim glasom skozi vrata. »No, bode vže jedenkrat konec! Voz vže dolgo |
| Zlatorog (1886): | In povzame z glasom resnim: »Lovec, ali ga poznaš? « Pógled urno fant povési, Mati |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | poljubi in ga poda možu. "Tukaj, Tone," reče s tresočim glasom, "imaš poslednji spomin moje matere, poslednje, kar mi je še |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | shgózhi shéji! Jesuſ savshije nekoliko jéſiha. Potlej savpije s' mozhnim glaſam: „Dopolnjeno je! “ Ino preden sadnjizh povsame, rezhe ſhe: „Ozhe, v' |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ga sapuſtili, ino ſmo beshali! ” Pa s' ljubesnjivim, njemu laſtnim glaſam je djal: „Nikar ſe ne bojte! Jas ſim, jas Jesuſ |
| Genovefa (1841): | sraven njé ſedel, ôjſtro in milo poglédala, ter s terdnim glaſam djala, de ſe je vſtraſhil: „Boleſlav, poklékni, de te ſhe |
| Genovefa (1841): | roko na njegovo kodraſto glavo poloshila in s globoko ganjenim glaſam djala : „Bog te oblagri, moj ſin, in Jesuſ Kriſtuſ bodi |
| Genovefa (1841): | taziga niſim ſliſhal. ” „Saſpala bom,” je rêkla Genovefa s ſlabím glaſam, „in ſe ne bom vezh sbudila. Môje okó ne bo |
| Genovefa (1841): | ga je grôf s objokanimi ozhmí milo poglédal s krotkim glaſam rekózh: „Golo, kaj ſim ti ſtoril, de ſi mi tako |
| Genovefa (1841): | pa o pervim pogledu ſposnala. „Vojnomir! ” je rêkla s ſlabim glaſam. ” Tvoja shêna Genovefa ſim, ki ſi jo v ſmert obſódil |
| Genovefa (1841): | de ſo grôfa, goſpó in ſina ſolsé ſilile. S ganjnim glaſam je grôf rékel: „Shlatni vitesi, in vi, môji svéſti ſlushabniki |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Verh tega moshje, kteri ſo nemſhke otépe vidili, s enim glaſam prizhajo, de krajnſki mlatizhi veliko bolj zhiſto mlatijo. Tiſti, kteri |
| Divica Orleanska (1848): | Možaki stari te soseske grôzne Pripovedavajo o njemu zgodbe. Neznanih glasov čuden hrup in šum Se sliši sploh iz temnih vej |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | mesec pred imajo, v našo pratiko vklatili, se je več glasov zaslišalo, kteri so jeli ravno tako pridno nove iména mescov |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | še enkrat zatonilo, vžival nebeško veselje in poslušal petje angelskih glasov? Da bi jaz, ki danes še v temni, merzli ječi |
| Zlatorog (1886): | otóžno in takó ljubó, Kot bi tožila deva ljubeznjiva. In glásov njénih vzdíhanje bridkó Iz pesni moje mêhko naj odzíva, Moj |
| Gozdovnik (1898): | Kliče me po imenu, ki ga slišim od daleč, in glasov njegovih ne morem razločiti. Skoro mi je na jeziku. « »Morda |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | pevanje, Prijetno lahkih vetričkov šeptanje In ljube mili zdih, sladke glasove. To vse, — da! harmonijo vse natvore Je mati Slava v |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | Štefan gleda krasoto odpertih nebés. Njegovo serce je zaslišalo nebeške glasove — zdaj je utihnila njegova molitev, duša pa se je vzdignila |
| Genovefa (1841): | uſt ſliſhala, je ſerzhno veſêlje obzhutila, ko je perve rasumljíve glaſove od fantizha ſliſhala; ſhe vézhi veſêlje je pa zhutíla, ko |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | dobro serce, de ne gledajo na druge straní, kader se glasovi dajejo, — ne na tisto stran, kjer ministri sedé, ne na |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | volili, pri kteri volitvi je bil med 23 z 18 glasovi sopet g. Ambrož izvoljen za to, ker so njemu mestne |
| Valenštajn (1866): | Od daleč se čuje, ko padejo dvoja vrata zaporedoma. Zamolkli glasovi, orožije brenkoče — potem naglo vse utihne. ) Osmi nastop. Grofinja Trčka |
| Pozhétki gramatike (1811): | nez, nóſ, les nez, noſovi, la voix, glaſ, les voix, glaſovi. II. Opomin. Imena v' edinjimu konzhane s' au, eu, ou |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | tudi letas kdo naključil; slišati pa ni clo clo nobeniga glasa od gnjilobe; se je berž kako drugo leto kaj takiga |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | viditi strahu ne jeze, ni prišlo iz ustne stoka ne glasa ne težjega diha. Stali so vsi kakor bi bili iz |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | gobico, suho pa temnorudečo. „Tu, tù, vzemi Pankracij! ” spregovori trepečega glasú in solzé se jej prikažejo v očéh. Tudi to je |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | reče Francé s solznimi očmi, ,,Bog se je poslužil vašega glasù, da je rešil mene iz velike nevarnosti. Vi ste sicer |
| Zoologija (1875): | pripravljajo v Indiji neko omako, bokasan zvano, ki je na glasu kakor posebna slaščica. Zevčica (Chama) in čančica (Cardium). |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | do sedaj nij mogoče, da bi dolgo terpelo. " Pri pervem glasu se mož stresne, pa potem povesi glavo in čmerno zre |
| Gozdovnik (1898): | pod preveliko razburjenostjo. Čutila se je grozna razjarjenost v škripajočemu glasu, ko je pest položil Pepotu na rame in se rotil |
| Štiri poslednje reči (1831): | ſmo ſe v' vezhno neſrezho vderli, ker niſmo hotli poſluſhati glaſa dobrih paſtirjev, kteri ſo ſi veliko persadevali, naſ na pravo |
| Fabule ino pesmi (1836): | Da v’ tebi nizh ſe ne glaſi, Tak nem’reſh glaſa meti. Pa zhuj, kak jas vem vure ſhtét, Zhuj: edna |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | 24.) kakôr je bil koli ſhpotliv, ga je hotel pèr glaſsi tę trobente neſti pred ozhmy eniga folka bres ſhtivila, po |
| Genovefa (1841): | ſolnza gledalo, in môje uhó potlej vezh ne bo tvôjiga glaſú ſliſhalo. To teló bo potlej merslo in terdo na tléh |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1880): | po meni Vam, velečastiti volilci, z Dunaja pošilja tako-le se glasečo: „Takó častno mi od okraja radeškega, trebanjskega in kočevskega izročeno |
| Gozdovnik (1898): | zabodenega Mehikanca, a med tem so divjaki neprenehoma vzdržavali daleč glasečo se talitev, in tukaj, prav pred njima, borila se je |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | povzame. Ni bilo drugáči; ravno tista pésmica je bila. Le gláska ne manjka. „To se mi pa pràv čudno zdi! “ pravi |
| Zlatorog (1886): | pest in vèn drhtí mračán; Na uhó mu bije smeh glasan. |
| Zeleni listi (1896): | s perjem posuta? « Pri teh besedah se zasliši iz sobe glasen smeh. In zopet reče oče: »S perjem si posuta? Kje |
| Pozhétki gramatike (1811): | ſo sloshene is zherk; zherke ſo dvojne: glaſne ino ſogláſne. Glaſne ſo v' abezedi franzoski; a, e, i, o, u, y. |
| Pozhétki gramatike (1811): | ſlushio beſede; te ſo sloshene is zherk; zherke ſo dvojne: glaſne ino ſogláſne. Glaſne ſo v' abezedi franzoski; a, e, i |
| Najdenček (1860): | in ženo tiho in milo zdihovati, ktero je nekdo tolažil. — Glasneje je bilo pogovarjanje: „Oh! Nežka” je rekla gospa jokaje, ”uméra |
| Revček Andrejček (1891): | vam, oče, za dovoljenje. (Pogleda smejé se Jeklena in z glasnim in neumnim smehom po sredi odide. ) Jeklen (gleda za njim |
| Zeleni listi (1896): | frr! — zleti ptiček ter uide čez ceste in hiše. Z glasnim krikom skoči Marina po koncu, hoté ptico zopet uloviti. V |
| Genovefa (1841): | môglo. Poſlédnjizh bo ſtrohnélo in ſe v perſt ſpremenilo. ” S glaſnim jókam jo je fantek objél in je védno lé beſéde |
| Pozhétki gramatike (1811): | klizhejo ſogláſniki, ker ne ſturé glaſu, ako niſo sdrusheni s' glaſnimi, poſtavim; ba. be, bi, bo, bu, da, de, di, do |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | oblaſtjo, s' velizhaſtvam ino ſlavo. Potlej bo poſlal ſvoangelje s' glaſnimi trobentami, de bodo njegove isvoljene od vſih krajev ſvetá sbrali |
| Roza Jelodvorska (1855): | hrabrejšimi junaci v veliko vitežko dvorano. Potem, ko je pervo glasno pozdravljenje utihnilo, in Strašimir svojiga sina v naročje uzame, kteriga |
| Genovefa (1841): | ljudí ſkup klizaje, v ſvoj ſreberni róg satróbi, de ſe glaſno buzhénje po ſkalovji raslega. fant, ki ſhe v ſvôjim shivljênju |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | k sebi pustil in ž njim govoril, ko ti ni glasila povedal. ” „Kdo pravi, da ni povedal — jaz tega nisem rekel |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | imperatorum*). ” „Kaj je rekel? ” „Nomen imperatorum. ” „Numen imperatorum je bilo glasilo,” vpije Korvin ves razkačen. „Nomen ali numen mislim, da je |
| Gozdovnik (1898): | Dormiljon glasno. »Apači poznajo to popevanje! « »Ne bo se več glasilo. Beli vojaki naj semkaj pridejo, da jih ne prisilimo. Apačevo |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | ga damo, vsim kmetovavcam na znanje. To oznanílo se takóle glasí: „Za svojo katónfabriko v Pragi jez vsako léto za 40,000 |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | se mi zdi, Da Vodnikov duh se zdaj v novo glasí; Spodbuja rojake s staro močjo, Iskati svoj blagor z vso |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | sem jo jaz iz ust nekega priprostega rojaka slišal, takole glasí: „Neki mož gré s svojo ženo, ki je neizrekljivo termasta |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | napisa, ki nad to zibelko zares na pravem mestu stojí. Glasí se takole: „Per che il padre mio, e la madre |
| Zoologija (1875): | žužki, katere meče kvišku in je zopet v kljun prestreže. Glasi se: hup, hup, hup in je šegavega vedenja, neprijeten je |
| Gozdovnik (1898): | in me vzdigne k sebi. « »Kakošen je bil, Tiburcio, kakošen? « glasi se vzburjeno iz Kanadčanovih ust. »Strašno je velik, ima temen |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | dati, de ſe ne le prijetno in glaſno vſak poſebej glaſi, ampak ſhe veliko prijetniſhi vſi ſkupej pojejo, — in ſhiroko in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | pravopiſa ſe glali kakor naſh ſ. z ilirſkiga pravopiſa ſe glaſi kakor naſh s. Ako pa te tri zherke c, s |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | c ilirſkiga pravopiſa ſe glaſi kakor naſh z. s ilirſkiga pravopiſa ſe glali kakor naſh |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | na pèrvi kámen vſéde, In v tèrdnim, ali vùnder mílim gláſi Mladénzhu vnét'mu rêzhe te beſéde: „Ne sdrúshenja, lozhítve sdàj ſo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ne posnajo, tukaj le eno sa pokuſhnjo damo, ktera ſe glaſí: „Brambovſka dobra volja. “ Kar ſmo mi brambovzi Vezh niſmo zagovzi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Ta napiſ je bil tréh jesikov, in ſe tako le glaſi : „Zeſarju Joshefu II. preſlavimu Şinu Franzovimu in Marije Teresije, kteri |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | slovniku „Dictionariu rumunese lateinesk si ungarese”, se te imena tako glasijo: tate, oče, maika, mati; čer, nebo; pemant, zemlja, pene, kruh |
| Gozdovnik (1898): | krik, da don Estevan obstoji. »Stoj! « Ta krik se je glasil tako močno, da je bil podoben tresku, ki skoči skozi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | pésmi mile, K' so prijetno po dobravah V leti se glasile? — Slišim, slišim vaš odgovor, Bitja ljubezniva: »Tiho! tiho! blaga mati |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | od Vas smo prijaznost dobile, Se bómo v prihódnosti zopet glasile In zvésto deržale obljubljen namèn; Vam bomo dajale cvetlice in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | mu nevarnost protí, ko bi nam tega Novíne žolostno ne glasile. Je vse, kakor druge léta. De od nekdaj tistim gnije |
| Lohengrin (1898): | se zdaj Bo strogi sód! Bog naj modróst mi da! Glasnik (stopivši na sredo). Po pravu, prašam vas, naj tu vrší |
| Lohengrin (1898): | in je omejé v popolnem krogu zasadivši kopja v zemljo. ) Glasnik (sredi bojnega kroga). Zdaj čujte me, pazite to: Ne móti |
| Lohengrin (1898): | z rôko plača naj, A suženj plačal bo z glavó! Glasnik. Vi dvá, ki v božji gresta boj, Zvestó hranita boja |
| Lohengrin (1898): | v nóžnico poprej ne sme, Da se resnica vsa izvé! Glasnik. Kjer kralj obesil svoj je ščit, Tam pravi sód vam |
| Stari dolg (1897): | k Prašniku. Sneg je kopnel, podleski, trobentice, zvončki in drugi glasniki bližajoče se pomladi so slastno uživali blagodejne žarke mladega solnca |
| Lohengrin (1898): | mesta Elza in deve pod dobom pri kralju. Na znamenje glasnikovo pritegnejo bojni rogovi z dolgim bojnim klicem Lohengrin in Miroslav |
| Pozhétki gramatike (1811): | Vprava. V. De je treba hohnjáti, kasheal en ſam glaſnik pred m in n, in to hohnjanje imenújemo ſredno ali |
| Pozhétki gramatike (1811): | ktirga noben ſoglaſnik ne lozhi od predh˝´odniga glaſnka, ſturí predhodniga glaſnika dolgiga, kakor: renommée, ſlovenje, vie, shivlenje, shivot, gaieté, dobra volja |
| Mešana gospôda (1881): | tankih ušes, Vogljanina sem pa uže na gimnaziji opominal, naj glasnike končnike bolj razločno izgovarja. Profesor Justin zamaknen v slovnico ni |
| Pozhétki gramatike (1811): | franzoski; a, e, i, o, u, y. Ti ſe klizhejo glàſniki, ker ſami na ſebi imajo glaſ. E je trojni: e |
| Pozhétki gramatike (1811): | h góst, ino ſe ſhteje med ſoglaſne. Dolgi ino kratki glaſniki. Dolgi gláſniki ſo, per ktirih isréki ſe enmalo dalje |
| Pozhétki gramatike (1811): | parfum, kadilo, importun, nadléshen: al pa kasheta dva al trie glaſniki pred m ino n. Isreka je takrat bol hohnjáva ino |
| Pozhétki gramatike (1811): | ino ſe ſhteje med ſoglaſne. Dolgi ino kratki glaſniki. Dolgi gláſniki ſo, per ktirih isréki ſe enmalo dalje mudimo, ino |
| Pozhétki gramatike (1811): | ino ſe enmalo bol opremo, ko per drugih. Kratki glaſniki ſo, per ktirih iréki ſe enmalo manj mudimo ino |
| Pozhétki gramatike (1811): | Dolg je vſak hohnjávi slog s' enim al s' vezh glaſniki pred bresglasſnim slogam, kakor: chambre, kamra, plante, ſadéſh, prudente, rasumna |
| Pozhétki gramatike (1811): | v' zhlenu la, kadar beſeda, ktira naſléduje, sazhénja s' enim gláſnikam al tudi s' enim negoſtim h; tedaj ne porèzheſh le |
| Pozhétki gramatike (1811): | po naſhim ſtalo: mejljeur, orgejlj, famijlj, ſolelj. S med dvema gláſnikama isrezi kakor naſh maison, hiſha, poison, ſtrup; isjémaj beſedo preséance |
| Pozhétki gramatike (1811): | hutte, kózha. Sa raslozhenje mnogih ali rasnih e ino dolglh glaſnikov imano tri majhine snámina imenvane Vdarji, ti ſo ojſter vdár |
| Pozhétki gramatike (1811): | ſvetloba ſonzhna. Od pogòlta. Pogólt (') kashe pogòltnenje enigi tih tréh glaſnikov a, e, i. Kadar sa a al e pride beſéda |
| Pozhétki gramatike (1811): | perſtóp; ino klukaſt vdar ( ´ ) koga ſtavimo na vezhi del dolgih glaſnikov, poſtavim apôtre, apóſtel. Franzoski jesik ima deſet plemén beſedi ktire |
| Pozhétki gramatike (1811): | imenuje h bresglaſen ali tenek; huka pa, to je predſtavla glaſniku en majhin puh sape v' beſedah: haine, ſovraſhtvo, homeau, váſizà |
| Revček Andrejček (1891): | za oba. (Ozira se. ) Kje imaš pa mater? (Kliče. ) Neža! — (Glasneje. ) Neža! — (prime Pavla za roko). Pavle, dobro vem, kaj si |
| Valenštajn (1866): | v besedo seže). Ves besen je, ne poslušajte ga! Ilo (glasnejše vpije). Pridržkom kakim ne mogó oteti. Pridržek! Kaj? Hudič pridržek |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | V dimu, plamenu ino v potresu je vsa gora. Zmiram glasnejši je pela trobenta. Vse tiho je zdaj, ino Bog govori |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | povsod bi jim srečo vošil, veselo sprepéval— trikrat bi „Slavo'' glasno zagnal, de bi po vsi Slavenii razlegalo se. Pervo: Slava |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | glej, bliska se, sliši se germeti. Temen oblak pokriva goró. Glasno trobenta buči. Prestraši se ljudstvo vse. Iz šotorov jih Mozes |
| Stric Tomaž (1853): | moje matere, — potem je pa v Kanado pobegnil. “ „Ali res! “ glasno reče gospa. „Bodi Bog hvaljen na vse veke! “ Juri Šelbi |
| Oče naš (1854): | vsako njegovih besed hočem prav terdno kot resnično verjéti,“ in glasno in pobožno je začel pred križem apostoljsko véro moliti. To |
| Valenštajn (1866): | priteče). Kdo tako drzno tu razsaja? Tiho! Vojvoda spi. Deveru (glasno i grozno). Prijatelj, zdaj je čas Razsajati. |
| Revček Andrejček (1891): | v vas prideš, Franica? Prav skoro, kaj ne! (Na pol glasno. ) Toliko ti imam povedati. (Poslovita se. ) Jeklen. No, če se |
| Gozdovnik (1898): | gozdov ne pojó drugače nego le s puškami,« odvrne Dormiljon glasno. »Apači poznajo to popevanje! « »Ne bo se več glasilo. Beli |
| Lohengrin (1898): | Tam pravi sód vam bo očit! Zato zdaj kličem tu glasnó! Elza, naprej na mesto to! Drugi prizor. (Elza nastopi počasno |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | Mati bi bila skoro glasno vzkliknila od veselja. Toda veselju je sledil naglo strah: ,,Kakšni |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſo ſe vſi sbrali, vſtane Jesuſ v' snamnje, de miſli glaſno brati. Toraj mu podajo bukve, ki ſo ſe ravno brale |
| Genovefa (1841): | pêram na zheladi (Helm) saglédal, ſe je uſtraſhil, obſtal in glaſno savpil: „Mati, kdo je to? Ali je ta morde tudi |
| Genovefa (1841): | duh pred njim. „O, ti svelizhani duh môje Genovefe! ” je glaſno savpil, „sakaj nasaj hódiſh, me môje kervave ſramote toshit? Ali |
| Genovefa (1841): | môjiga moshâ in od môjih dróbniz! O Bóg! ” je sdaj glaſno djala, ſi shé od njih! Tukaj imâſh naſhe snaminje! Oh |
| Genovefa (1841): | otrôzi ſo priſhli vſi kmalo is ſvôjih kozh in ſo glaſno sdihovali: „O dobri, miloſtivi goſpód! Oh, ſtraſhna neſrézha! Oh, dôbra |
| Genovefa (1841): | in ſe grosíl. To nenadjana miloſt mu je ſerze prebôdla. Glaſno je sajokal in rekel: „Oh, neſrézhna ſtraſt me je oſlepila |
| Genovefa (1841): | je ſhel vùn, in je glaſno sdihoval in grofovi konjniki, ki ſo bili vſi pred njegovim |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | takiga , nizh. Eno jeglizo ji imám dati. Matizh. (hitru inu glaſnu) Eno jeglizo ! eno jeglizo! — kdu ti jo je dal? Toku |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | ustani gorei inu jedi niemu anemavi prueti: noi rezi anemavi guasnu, jas N. pegeram od tabe o Duh 3000 Dukatou prov |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | napersi doseshe inu potam se mora te krishni titel anemavi guasnu venka srezhi? inu tu 3 barti saporedama? ta Jesus od |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | pretresamo, eden drugimu svoje misli razodevamo , in se zadnjič zavoljo glasovanja zedinimo. Sleherni bo spoznal, de se v takih shodiših ravno |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | pa zdí, da tisti gospod, ki je v Matičnem odboru glasoval za to, da si Matica skrbí za privoljenje lastne tiskarnice |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1874): | ki je glava, život in noga društvu „Sokola”, je za-nj glasoval. Gosp. dekan je v življenje obudil imenovano društvo pred nekimi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1874): | posilno legalizovanje. Zarnikov predlog je obveljal; zoper ta predlog je glasoval edini baron Apfaltrern. — Dr. Bleiweis poroča v imenu zdravstvenega odseka |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1875): | glasil tako-le: Kot člen odseka za občinske zadeve govoril in glasoval bodem za odsekov predlog. Ta predlog sicer ne prinaša veliko |
| Občno vzgojeslovje (1887): | umislivši nek poučni sistem, po katerem se naučí gluhonemec navadni glasovni govor rabiti in razumevati. Ustanovil je leta 1778. v Lipskem |
| Spisi Krištofa Šmida (1883): | zime, so zopet vsi štirje sedeli v gorki izbi krog glasovira. Vitez je nalašč za otroka zložil malo, lahko pesmico. Materi |
| Spisi Krištofa Šmida (1883): | in Minka, sedaj pokažita vidva svojo umetnost! « Karol sede h glasoviru in igra; Minka pa z nežnim glasom, sicer malo boječe |
| Spisi Krištofa Šmida (1883): | koristnih vednostih. Celo peti ju je vadil in igrati na glasoviru, kajti bil je sam izversten pevec in krasno je sviral |
| Spisi Krištofa Šmida (1883): | bil je sam izversten pevec in krasno je sviral na glasoviru. Na večer vsacega dné se je v vitezovi hiši igralo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | pravilnostjo zdeloval. Tudi krajobrazc (Landkarten) je čertal in nekoliko podob glasovitiga obrazarja (malarja) Rafaela popolnama poobličel. Pred sedmim letam je pisal |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | Laner, odbornik ravno te družbe. Iz Štajarskiga nas je obiskal glasoviti gosp. Hašnik, verli prijatel in pisatel naših Novic. Ko se |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | poskušnjo z 4000 centi obložili in nič se ni premaknilo. Glasovitni Teržaški zidarski mojster Balant Vallé ga je za 148400 gold. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | cesarstva in vsih druzih unajnih nemških dežel, to je, vsi glasovitni možaki, ki z modro besedo in ukam, ali tudi v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | po Drju. Mikložiču), Dr. Gaj (po naročilu), in veliko druzih glasovitih Slovencov svetovali ter vkazali, slovensko-organički. Iz tega sestavka se vidi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | per tih dveh v moči in umetnosti kakor v vražah glasovitnih narodih. Ne zameri mi, Rimski in Gerški duh, če sim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | skopati, ne pričakujejo več veliko noviga; torej se je veliko glasovitnih kemikarjev na to obernilo, de bi po mogočnosti vse vednosti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | ti gospodje morajo biti jako prebrisani ; tretjič de znajo dobro glasovitno besedo zastaviti, se po nemško odrézati, de je kej. Zakaj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | so bili, veliko izdelanih reči viditi, ako ravno niso vseskozi glasovitniga reda, vender le veliko ljudem delo osnujejo, vsakdanji kruh oskerbljujejo |
| Kemija (1869): | 431. Glas, 409. Glasiren, lošiti. Glasrnalerei, 412. Glasur, loš. Glaubersalz, Glauberjeva sol, 408. Glikokol, Glycocoll, 477. Glikoza, Glucose, 469, 485. Glina |
| Kemija (1869): | 431. Sol, Salz. Solarol, 510. Sol cinova, Zinnsalz, 430. Sol Glauberjeva, Glaubersalz, 408. grenka, Bittersalz, 417. Solina, Salzsoole. Solitar, Salpeter, 405 |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ali ſhtiri dni preſhizham med kako pijazho dati ſolitarja in glauberjeve ſoli ſkupej, en del ſolitarja, dva dela pak glauberjeve ſoli |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | in glauberjeve ſoli ſkupej, en del ſolitarja, dva dela pak glauberjeve ſoli, vſiga eno shlizo sa preſhizha; sa praſeta pak manj |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | njegovi velikosti vsaki dan dvakrat pol lota ali en lot glauberjove soli na vodi daje, da začne skoz njega gnati. Leto |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | Enoletnim in dveletnim prasičom pol lota solitarja in en lot glauberjove soli; polletnim prasičom polovica, in prascam tretjina tega zdravila. Piča |
| Mineralogija in geognozija (1871): | žveplu; mnogovrstne kombinacije pri redrutitu, arsenikovem kizu, žveplenokislem kaliji, solitarji, Glauberjevi soli, baritu, pri belem svinčencu, Arragonitu, cinkovem vitriolu, grenki soli |
| Sacrum promptuarium (1695): | morio perglihat taiſti Kazhi Hidra imenovana, katira je imela ſedem glau, inu vſt, inu obene roke, Oh kalikajn takorshneh poſlou ſe |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | tudi sostavki pri berilih, izgledih i. t. d. od mnogih glav pisani, bi mnogim glavam dopadli in dobro delo bi se |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | na to odgovoriti , de na zboru ni potreba samih učenih glav, ampak tudi mož, kteri imajo dobro serce, de ne gledajo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | ušes po redu; na drugi strani sta se zadnja dela glav nekoliko razločila, in dvoje ušes na pol zrašeno se je |
| Biblia (1584): | poſlal, inu je Ioanneſu v'jezhi Glavo vſekal, inu njegova Glava je bila pèrneſsena v'eni Skledi, inu tej Deklici dana |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | biti nozhemo. She ſtar pregòvor pové: Po hudi tovarſhiji rada glava boli. ” „Ino tako vidiſh, ljubka moja, ſo mati rekli, kako |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | sazhnejo in kakor bi jih boshjaſt svila, poginejo. — Nar lepſhi glava ismed shivine navadno nar perva pogine ; — bik mora navadno nar |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | in zračen, sicer ne boš konja ozdravil. Tudi človek, kteriga glava bolí, se bolje počuti na hladnim, kakor v vročini. Če |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | pravi svojim otročičem, de mora iti v posteljo, kér jo glava hudo bolí. Na postelji kôžuh in drugo težko odéjo na |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | vertílo nanaglama zagrabi, de osmukani spodej vùn padejo. Turšica je glava vsih žit. Ona donese ne le nar obilniši pridelk na |
| Stric Tomaž (1853): | še otrok, in ne veš, kaj govoriš; tudi me vselej glava boli, ko mi take neumne reči praviš,“ jo pokrega mati |
| Gozdovnik (1898): | nosil odlično serapo, golenice od bagra, mokasine nenavadno umetnega dela. Glava mu je bila pokrita z nekakim turbanom, skozi kteri se |
| Gozdovnik (1898): | na kraj, kjer se je imel Oročej prikazati. Pokaže se glava Oročejeva. »Vraga! To je teža! Vlecite, sennor Baraha, vlecite! « Odložite |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Krishtvshov † bodi vsolei permene N. podni inoi ponozhi Amen ta gvava Kriſtvsa tv serze elija te ozhi jsaka inv te vſte |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | noi bodi smano N. bogoſtvo krishtvsha noi zhovieſtvo Kriſtvsa inv gvava Kriſtvsa noi rozhe Kriſtvsa inv noje Kriſtvsa noi zelv telv |
| Zlata Vas (1848): | ni mogel nihče pozabiti, in čudne sanje so jim po glavah blodíle. 14. Ljudjé se zlo začudijo. „Kaj pa je, Balte |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | njegovo čast že očitno potegnili, pa še zmiraj roji po glavah mnozih Krajncov in tudi druzih prazna vraža, da „Vipavec” ni |
| Divica Orleanska (1848): | golufno Iz bitve me, de serd in smert gotovo Overneš glavam tih britanskih sinov, Alj zdaj te vhiti samiga poguba. Černi |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | izgledih i. t. d. od mnogih glav pisani, bi mnogim glavam dopadli in dobro delo bi se od slabejiga ločilo. Upamo |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | Filip, ki se je rad hvalil in bahal, se zélnatim glavam ni prav nič čudil. „Na svojem potovanji po svetu,“ reče |
| Oče naš (1854): | mož, mnogo mladenčev je bilo viditi brez rok, z zavezanimi glavami; drugi so ob bergljah hodili. To so bile pač žalostne |
| Roza Jelodvorska (1855): | goré; za kterimi se silni Švajcarski velikani s svojimi sneženimi glavami proti nebu veličastno dvigujejo, je stal svoje dni na veliki |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | Kdo je lepši od vas? « Ali rože so zmajevale z glavami rekoč! »Eliza je lepša. « In če je stara žena sedela |
| Zoologija (1875): | postopni razvoj in potem še primerjamo človeško glavo z živalskimi glavami, preverimo se, da kosti v glavi nijso druzega, nego nastavljena |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | rajniš dobrotlivo odločil, vbožne teržane bližniga terga od nog do glave novo obleči, ino jim perta alj platna za srajce ino |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | kupil, létas le za poskušnjo dela. Slovenci imamo le bistre glave ; kakor že naš Vodnik pôje! (To pismo prostiga kmeta, pa |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | kakor kakih 20 govorí, vsi drugi, desiravno dobre in učene glave še raj molčé vodjam svoje stranke pridružijo, kakor de bi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Gora, morjé, Ruda, kupčija Tebe redé”. „Za uk si prebrisane glave Pa močne in terdne postave; Iše te sreča, Um ti |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | dan , se bo dokaj premenilo pri obertnikih in rokodelcih ; bistre glave in pridne roke bojo brez over započele to in uno |
| Maria Stuart (1861): | zatarem glas sercá, Da gledam pod sekiro rabeljnovo Kervave njene glave smertni znoj, Pogled mi njeni vzel je mir, pokój, Presunil |
| Zoologija (1875): | ali mrežasto. Sestavljena očesa so velika, poluokrogla in strčé iz glave na obéh stranéh. Pod mikroskopom se dobro razloči, da je |
| Zlatorog (1886): | Pozdrávljen mi srčnó, Triglav čestíti! Tri glave dvigaš drzno do nebá Kot bog, čegár imé ti je |
| Gozdovnik (1898): | zadeti ko Bizongriva, Komanč? « V resnici se je držalo govornikove glave tako obilno in gosto lasovje, padajoče dolu po plečih, da |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | njem je sedela prekrasno oblečena devica v cesarskim oblačilu; na glav je imela z žlahtnim kamnjem okinčano krono in z zlatam |
| Biblia (1584): | nepade, pres vaſhiga Ozheta. Nu ſo pak tudi vaſhi laſjena glavi vſi ſeſhtiveni. Satu ſe nebujte. Vy ſte bulſhi kakòr veliku |
| Sacrum promptuarium (1695): | en umasan lonz, shena ga sagleda, ter moshu ga na glavi resbye. Drugi dan mosh skrje pod klop en shelesen mosher |
| Sacrum promptuarium (1695): | en Ajdouski Vuzhenik pravi, de vy shene ſte dolshne po glavi vaſhiga mosha ſe obernit. Mulier ſuum arbitrium omnino exuere debet |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | je sedela stara baba na prestolu, s krono namest na glavi pod nogami. — Od tod se verneva v drugi kraj hiše |
| Stric Tomaž (1853): | brez vsih blazih čutil. Obema so tudi druge misli v glavi rojile. Halaj je premišljeval Tomaževe lastnosti, med drugimi njegovo telesno |
| Roza Jelodvorska (1855): | težko je ona, ker je nam enaciga stanu, vodo na glavi nosila, ali pa grajšinsko dvoriše pometala. Nisim ji hotla razodeti |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | života od glave do trebuha na šev skupaj zrašene. Obé glavi ste kazale le en obraz precej širok na eni strani |
| Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881): | svojim tovaršicam pri nji ostati, da bi se ji v glavi ne zvertilo in da bi v vodo ne padla. |
| Gozdovnik (1898): | se v stanovanje svojega višjega. Stotniku je bržkone kaj po glavi rojilo, ker je bil v misli tako zatopljen, da ustopivšega |
| Genovefa (1841): | rozhize poboshno vsdignil. Genovefa je ſvôjo roko na njegovo kodraſto glavo poloshila in s globoko ganjenim glaſam djala : „Bog te oblagri |
| Genovefa (1841): | mu poſlédnjizh po njegovi volji pravízo ſtorili in ga ob glavo djali. Dvajſeto poglavje. Şhe nékaj od koſhute. Şklèp. Otrôzi ſo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | nekiga izmišljeniga kraja, ki se mu je bil tako v glavo vgnjezdil, de ga je očitno in živo opisoval ; temu veselimu |
| Divica Orleanska (1848): | Vihar norí ko pekel razujzdan, Se trese zemlja, krepko svojo glavo Priklanja s pokam strašnim jesen star; In grozovitni ta potres |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | Naj bi si ta kratki podúk sleherni Slovenec dobro v glavo vtisnil, kterimu dosihmal za njegov narod ni nič mar bilo |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | sta včasi vojvoda in neki njegovih poštenih služabnikov s sivo glavo v kratkočasnih pogovorih dopernesla. Ta starčik reče neki večer, ko |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | treši. Mož zdaj svojega hudega križa prost, se komaj nekoliko glavo ohladí ter domú prisope. Precej pa začne reveža vest peči |
| Ferdinand (1884): | maščevalna roka! « Pri teh besedah je zavihtil meč nad Petrovo glavo, da se je ta skoraj strahú na tla zgrudil. |
| Gozdovnik (1898): | bil končal, pobesi Antilopa pogled. Premišljuje. Čez nekaj časa vzdigne glavo. »Tihota noči mi je govorila. Preden more Črnotič velikrat sto |
| Valenštajn (1866): | Drugi strežaj. Da, to! Nazdravljali si bodo njoj. Ključar (maje glavoj, ko vzame kupo i jo splakuje) To dá spet kako |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | drugo visho kei dobiti Usemi ano kuro inu od sekei guavo bek noi spezijo prov doro kaker bi moujo sam jeſti |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | sam Iashati belpa boda te Duh teba sashribano puſtov podtuojo guavo patu boda daiteh inu klor dasbribano. Resteſti prieb mash ti |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Krishtof: tu dieteze je sajevo vode noi jejo nlivo nanja guavo inu jega Kriſtuvo ujemeni Boga † ozheta inu Boga † syna noi |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Ternjava Krona Jesvsa Kriſtvsa, katera je terne skves tvoje S. Gvavo pognava: Shegneime nes inv vsolei ta S. Speshiza Je- |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | je biva is velzhiem bvteniam natvojo pra sveto gvavo vdarjana noi dovi pertisniana: Jas se N: perporozhim vfo pra |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | rozhe noi noje; noi skves vm noi shien; inv skves gvavo noi serze moiga fain- |
| Valenštajn (1866): | druzih sto lét, Še zmérom Holka i njegovih čét. Stražnji glavár. Poglej ga! Vedno le dir in dej! Ka morda vojaku |
| Valenštajn (1866): | moč Fridolánčeva ustanovila? Njegova naj sreča nas bode vodila. Stražnji glavár. Pazite me, da vam dopovém. Prazne besede malo koriste možém |
| Valenštajn (1866): | Ilo, maršal, Valenštajnov prijatelj. Izolan, Hrvatom general. Butlar, dragonskega polka glavár. Tifenbah, Gec, Valenštajnovi generali. Kolalto, Valenštajnovi generali. Najman, konjičin stotnik |
| Valenštajn (1866): | Oktavij Pikolomini, general lajtnant Maks Pikolomini, njegov sin, oklopniškega polka glavar. Grof Trčka, Valenštajnov šurjak, več polkom glavár. Ilo, maršal, Valenštajnov |
| Gozdovnik (1898): | Beli možje naj ustanejo, da more govoriti ž njimi veliki glavar Apačev! « |
| Gozdovnik (1898): | obrez. Krogla žvižga prav za palec memo Črnotičeve glave, ali glavar ne pokaže niti najmanjšega strahu ali iznenadenja ter ostro in |
| Gozdovnik (1898): | mu govori. Roka rdečih vojakov je močna; zdrobila ga bo! « »Glavar Apačev bo sedel v vigvamu svoje skvô in starim babam |
| Gozdovnik (1898): | Tekun se nakloni, ponosen na to blagovoljnost. Glavar mu vse pove zaporedoma. Ko je bil končal, pobesi Antilopa |
| Gozdovnik (1898): | »Kaj hoče veliki glavar od lovcev s Snežnikov? « »Trije bledoličniki naj si zapojó mrtvaško |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | amen”. Dufour je bil za višjega poveljnika, Freiherose pa za glavarja generalne komande izvoljen. Od vseh krajev vrejo mladi in stari |
| Gozdovnik (1898): | glas. »Je-li uho belih mož odprto, da slišijo besede Črnotičeve, glavarja Apačev? « »Hočemo li, Rdoles, še par besedi izpregovoriti s tem |
| Gozdovnik (1898): | drugi in njegovo peresno okrasje je kazalo, da je izmed glavarjev. Bil je Črnotič. Trije lovci so bili še skriti za |
| Valenštajn (1866): | Ker le neskrbnost bila v čisli je mêni. Prvi oklopnik. Glavarju moram stražnjemu pritrditi. Vojáštvu namérjajo do živega priti, Vojnika bi |
| Gozdovnik (1898): | soha. »Cuka«" dé Rdoles, »pri živem telesu ga bodo razglavokožili. Glavarju daj kroglo, ravno palec od ušesa memo, Pepo! « »Zakaj pa |
| Gozdovnik (1898): | Rdoles je bil še na delu, ko se vdrugo oglasi glavarjev glas. »Je-li uho belih mož odprto, da slišijo besede Črnotičeve |
| Gozdovnik (1898): | kar sploh ni opaziti na Indijankah. A ker je bila glavarjeva hči, mogla je kazati svoje neodvisno držanje. Zdaj je bil |
| Gozdovnik (1898): | da notri do tega nesrečnega trenotka ni prenehal zvesto bdeti. Glavarjeva sekira je že padala, da prekolje Indijancu glavo, ko Antilopa |
| Gozdovnik (1898): | ktero je prinesel Mešanik, toda nobena poteza na bronastem obrazu glavarjevem se ni spremenila. »Odišli so v večna lovišča, k Manitu |
| Viljem Tell (1862): | Frishart. Zaničuje Oblast glavarjevo, priznati neče Vladarja. Staufaher. Tell bi bil to storil? Melhtal |
| Valenštajn (1866): | oklopnik je bil. Prvi dragonec (pristopivši). Zdaj Pikolominovič njih je glavárstvo dobil, Ker v bitvi pri Lipski prav sami, Ko Papenhájma |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1877): | bi pač potrebno bilo, da bi bilo c. k. okrajno glavarstvo po oblasti, ki mu jo daje §. 20. volilnega reda |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | napoli ſhkodi. Len, inu konople bode vſe ſorte. Sęjle bodę glavatu, pa mozhnu gnillu. Rępe bo doſti, sa ſenú je ſrednu |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | doli jemle, simske Flanze ſaditi, toku bode ob S. Jakobu glavatu, kir pa ſhe smersúje, s'hojovemi vejami pokri. Zhe Dręvje |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | veže sreča za deržavo, za lastno ino družbinsko življenje. Ta glavna pogodba pa se je dosihdôb celó v nemar puščala. Da |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | kmetu po krivim oponaša; zakaj on misli kratko, pa djanjsko. Glavna pogodba ino naloga je ino vselej bode : telesne ino dušne |
| Rudninoslovje (1867): | je pa ali daljša ali pa krajša. Zadnja se zove glavna os i postavlja se navpik, drugi dve ste pa stranski |
| Rudninoslovje (1867): | drugej je pa nagnena. To stransko os, proti kterej se glavna nagiblje, imenujemo prvo, óno pa drugo. Obrazce i načrte si |
| Rudninoslovje (1867): | drugo. Obrazce i načrte si pa mislimo tako postavljene, da glavna os stoji |
| Rudninoslovje (1867): | stranski osi — še navpik stojite druga na drugej, tretja pa — glavna os — stoji le še na enej stranskej osi navpik; k |
| Kemija (1869): | razkolitev tega ne potrjuje. 1. Moševina (lesna vlaknina), C12H10O10. (Pflanzenfaser.) Glavna tvarina vseh rastlin je rastlinska vlaknina ali moševina, tudi staničnina |
| Fizika (1869): | in po tem se cela skúpina znanosti razdeli na dva glavna oddelka, namreč: na znanost stvari in na znanost prikazni. 7. |
| Zoologija (1875): | napale. Po rasti in načinu življenja razpadejo ptiči v dva glavna razdela. Prvi se izvalé slepi in goli iz jajca in |
| Robinson mlajši (1849): | pripovest, ko Robinson na otoku — ostrovi — sali prebiva, v tri glavne dobe razdeliti. Dobe se nasledujoče: 1. Robinson je samoten brez |
| Rudninoslovje (1867): | sl. 44. dvojne ogle: 2 štiroploska enakoroba a na koncéh glavne osi, roglja imenovana, i 4 štiroploske dvorobe b na konceh |
| Fizika (1869): | več oddelkov. Opazbe učé, da delajo vse prirodne prikazni tri glavne skupine, vsaka sè svojimi posebnostimi, ktere bomo razjasnili na primérih |
| Zoologija (1875): | razplod se vse vrste kake živali izpeljavajo iz ene skupne glavne oblike, in uporabivši ta zakon in raztegnivši ga do skrajnosti |
| Zoologija (1875): | pa razpadejo vse živali gledé njihove splošne uredbe v tri glavne skupine, kar je razvidno iz sledečega pregleda. |
| Zoologija (1875): | zakon in raztegnivši ga do skrajnosti, morejo se tudi te glavne oblike ali rodovi zvesti na starejše, enostavniše oblike, in naposled |
| Čas je zlato (1864): | »Ali je paglavec terčen? « vpraša kralj glavnega lovca, ki je zaupljivo se bližej prihlinil. »Kaj kvasi tukaj |
| Botanika (1875): | Najbolj pogostoma se dobé liho-pernati listi, pri kterih stoji konci glavnega peclja en posamen listek, ki nima para (pod. 98., akacija |
| Zeleni listi (1896): | je imela tik vodnjaka, kateri je stal v nekem kotu glavnega trga. Za stol jej je služil narobe postavljeni jerbas. Ime |
| Kako se ogibati nesreč provzro... (1897): | ki jih za posamezne motorje in skupine svetilnic odcepijo od glavnega tokovoda, preden stopijo v dotične motorje in skupine svetilnic —, v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | njegove starosti in ujca slavniga Jurja Végata, nekdajniga c. k. glavniga vojšaka, viteza visociga vojniškiga reda Marije Terezije, učeniga pisatelja brojnih |
| Tiun - Lin (1891): | ki pripluje tu-sem, hoče si ogledati zanimivo narodno življenje na glavnem tržišči toli imenitnega primorskega mesta. Tik prodajalnice, v kateri so |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Sklado ali maſhino) sa piſhke valiti imajo sdaj v Londinu, glavnim méſtu engleshkiga kraljeſtva. To je leſena omara, ki na ſamim |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | z novim imenom kot Ljubljanica po sredi močvirja tečejo proti poglavnemu mestu krajnske dežele. Mnogo drugih vod pa se še preteka |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | cesarsko dovoljenje prejela. V teh pravilih je določeno, da nje glavni kapital je ustanovljen na 35 milijonov gold., in da ta |
| Fizika (1869): | mislijo, da je kemijska sorodnost in njej sledeč kemijski razkroj glavni vzrok galvanske elektrike, misel, ktera je po dolgih in trdovratnih |
| Zoologija (1875): | zvezi z možganskimi in hrbtenjačnimi živci. Kot posebne dele razlikujemo glavni ozel, gornji in spodnji vratni ozel, ledvični in križni ozel |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | 3a.4b = 3.a.4.b = 3.4.a.b = 12ab. 3.) Glavno količino produkta dobiš, ako glavni količini faktorjev (v abcédnem redu) drugo poleg druge zapišeš, in |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | oddajo onih stvarij obširneje popisujejo, katere so v blagajniški in glavni knjigi le posredno zaračunane, zovemo postranske ali pomočne knjige (Nebenoder |
| Gozdovnik (1898): | lice, pa našel neizprosnost. Še je bil čas uiti, toda glavni krivec je moral biti vsekako usmrtjen. »Milost, don Fabij! « prosi |
| Mineralogija in geognozija (1871): | spominov (Jurski, permski, devonski, silurski), večidel so pa vzeta iz glavnih tvorbe sestavljajočih kamenin, kakor drob, premog, kreda. V tem pregledu |
| Mineralogija in geognozija (1871): | daljne preiskave zemljine skorije za potrebno spoznale, da se v glavnih skupkih razločijo še členi, primerni dobam, v kojih so se |
| Mineralogija in geognozija (1871): | lahko pokazati s formulo, pomniti je pa, da ima zraven glavnih delov kremene kisline in galunine tudi borove kisline, magnezije, železnega |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | da se zedinite te deželi v eno deržavo z enim glavnim mestom pod enim knezom, ki naj bo iz kake ptuje |
| Botanika (1875): | Že v §. 26. smo se spoznali s tremi glavnimi skupinami, v ktere se rastline dele po načinu svojega prvega |
| Robinson mlajši (1849): | umenil, da bode posle orba — oránje jegovo naj ljublejše ino glavno delo: je skoz in skoz na to mislil, da bi |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | kervjo mučenice. Kedar pride kak vladar pri svojem kronanji v glavno mesto in po stari šegi denarje meče in siplje med |
| Mineralogija in geognozija (1871): | tukaj izpeljujejo krajše in daljše piramide in rombiške prisme. Za glavno os smemo vzeti ktero hočemo. Pri kristalih se jemlje taka |
| Zoologija (1875): | števila živali natanko opisati. Taka knjiga more k večemu dati glavno razdelitev in potem za primere imenovati nekatere imenitniše živali. Za |
| Botanika (1875): | lastno. Ono je enojnato, povsod enako debelo; ono ni z glavno korenino v tla prirašeno, ampak le z vidnimi vlaknatimi koreninami |
| Ferdinand (1884): | da je milostiva gospóda brzo zapustila grad ter šla v glavno mesto, da se ne naleze kužne bolezni; v gradu pa |
| Ferdinand (1884): | Ferdinand ni bil tako zadovoljen, kakor je popreje mislil. Lepo glavno mesto se mu je sicer dopadalo. Tudi grof in grofinja |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | naših trgovskih prijateljev dolgove in terjatve, po osebah razvrščene, imenujemo glavno knjigo (Hauptbuch). Knjige, ki one poslovne dogodke, katerih dnevnik le |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | zamudil se je ravno toliko časa na zakotnem, zdaj v glavno mladiko spremenjenem poganjku razvoj cvetja, tako da je bilo potem |
| Botanika (1875): | večidel po dva in dva skup (ostrožnik, omej, zimzelen). 4. Glavica (capsula); dva ali več plodovih listov je medsebojno soraščenih, in |
| Botanika (1875): | s . popolnoma podvihanimi in s plodovo osjo soraščenimi robovi (večpredalčasta glavica, vijolica, reseda, nedotika ali balsamina). |
| Botanika (1875): | je medsebojno soraščenih, in namreč ali le z robovi (enopredalčasta glavica), ali z nekoliko podvihanimi (mak) ali s . popolnoma podvihanimi in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | drévja odganjati. ) De bi ſe to sgodilo , ſe mora majhna glaviza zhéſna zhes pol prerésati, in poloviza ſe na dervo obéſi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | kleti preganjajo se miši, In bodem djal, de modre si glavice. — č. Kakó isatlje i^hraniti. Kér je letas večidel pràv |
| Roza Jelodvorska (1855): | meč. Rumenkasti laski, kinč zale deve, zdaj zmešano okoli njene glavice letajo. Zdi se ji, da le njegovo podobo v sanjah |
| Botanika (1875): | za zdravilo se rabijo tudi pod imenom ,,Kardamoni” znane semenske glavice več vrsti iz rodu Aniomum. Rumeno barvilo se dobiva iz |
| Genovefa (1841): | je na kraj gnjésda uſédla. Vſi ptizhki ſo glaſno zvilezh glavize kviſhko vsdígnili, kljunzhke ſhiroko odperali, in pitala jih je. Boleſlav |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | resati, al glej, ſtraſhen pogled! — zhbele ſo mertve, in njih glavize tezhijo ſhe po luknizah, kjer ſo shivesha iſkavſhi, ſtraſhno ſmert |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | ampak mirno se pase naprej, neka druga pa je vzdignila glavico in oči, in pazljivo poslušala; dežek pada na-njo: to je |
| Zlatorog (1886): | njé se klánjajo«. Slovesno veterníce Nató pozvánjajo. A mrázova sestríca Glavíco klanja zád; Gorkó jej bleda lica Poljúblja dih krilat. |
| Pripovedke za mladino (1887): | igra. Ko je sestrica zvečer trudna ter odmoli, položi svojo glavico na srnin hrbet ter sladko zaspi. Samo če bi imela |
| Zoologija (1875): | pr. da so slabosti v želodci skoro zmerom zvezane z glavoboljo, da človeka v nosu šegeta in srbi, ako gliste po |
| Mineralogija in geognozija (1871): | ne le školjke z dvema lupinama, ampak tudi polži in glavonogci, med temi zlasti veliko sedaj odmrlih rodov, kakor ammonitov in |
| Kuharske Bukve (1799): | ſroviga maſla, oſoli vſe, inu sgnedi teſto, svalaj, ręshi s' glasam, ali plehatim obodzam, snash nadjati v' ſrędo s' zukram kuhane |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | djale ſvoje roshnate svesze na okno v' ſtekleno kupizo alj glash hladit', v' katerim je ſhe nekaj vode, h' redi bilo |
| Kuharske Bukve (1799): | kotlizh v' merslo vodo, de ſe hitriſhi ohladę, deni v' glaſh, inu hrani savęsane s' prebodenim papirjam. |
| Kuharske Bukve (1799): | tri jajza, inu tri rumenake; sgnedi teſtó, ręshi ga s' glasham, ali s' obodzam sa krofe, naredi hlębzhike, puſti jih na |
| Kuharske Bukve (1799): | kosi ohladilo, okol kupzov pomashi s' bęlakam; vręshi s' pitnim glasham vſaki kupez ven, inu savij vkup, kakor ſe naloshene paſhtętize |
| Kuharske Bukve (1799): | notri, de ſkup enkrat savró. Hrani kutine ven pobrane v' glashe, vlì zuker nad nje, kader ſe ohladí, savęshi. Ako s' |
| Kuharske Bukve (1799): | sagoſtí, na shlizi vlęzhe, inu sholzhnaſto kashe. Potlę ohladi, napolni glashe, puſti en dan odperte ſtati; na verh snaſh v' ſtaklęnize |
| Kuharske Bukve (1799): | hladít; drugi dan ſpęt kuhaj pol ure, potle deni v' glashe, sraven enmalo sręsaneh nagelshbiz, inu zuker zheſ vlì. Zhes |
| Kuharske Bukve (1799): | prekuhaj, de ſe sagoſtí, ſpęt na maręlze vlì, inu savęshi glashe. |
| Kratkozhasne uganke (1788): | ta malana ſhaba raglá. III. Naréditi, de v' enemu povęſnemu glaſhu voda gori naqvishku ſtôpe. Uſami eno kupezo, ali pyvne glash |
| Kratkozhasne uganke (1788): | ſnamene, de vinu ni samu na sebi: zhe pak v' glaſhu oſtane, tok je vinu zhiſtu, inu samu na sebi. XIII |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | imá oſim rasnih prédalov, ktere imajo vſake ſvoje vratiza is glasha , ki je s zherno barvo pomasan. Jajza ſe na ovnato |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | imate to nar lępſhi ſhito, per vaſs ſe en dober glashek vina pjé, inu toku naprej, tok jeſt miſlim, beſtja, ti |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Ansh. Ne beſędze ne bom govoril — Jak. Py ga en glashek — de boſh korásho dobil — Ansh. Kaj menite, de je nimam |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | ki se sploh vinski duh imenuje, toljkanj strupna. Dve kupice (glažika) čiste pijančlive moči je zadosti omoriti človeka, ki močnih pijač |
| Kemija (1869): | trden in se sveti kakor srebro. 1 funt velja 80 gld. Aluminijumov okis, Al2O3, tudi glinica imenovan, se nahaja v rudninstvu |
| Kemija (1869): | so platinske retorte jako drage, ena sama velja 30.000 — 50.000 gld., imajo zarad trajnosti vendar prednost mimo steklenih. Hidrat žveplene kisline |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | pa kam drugam ponudila. “ „I zakaj pa ravno vsakemu 10 gld.? “ vpraša kmet. „Glejte,“ odgovorita mladenča: „Imava doma še enega mlajšega |
| Tiun - Lin (1891): | usidranemu »Kormoranu«. Hudo natrkani Robin je sedel srpo pred se gledaje v čolnovem krmilu. Zdaj se vračajočim prikaže silni bok »Kormorana |
| Lohengrin (1898): | Odkod je moja pot, Kakóvo imé in rod! Elza (goreče gledaje k njemu). Moj ščit! O angelj moj blesteči! Nedolžnost mojo |
| Gozdovnik (1898): | Diaz hitita vunkaj. Vsi navzočni možje so prijeli za orožje, gledajoči na dólenji breg jezera, od koder je prijahaval do glave |
| Gozdovnik (1898): | Naj-li ti ljudje res odnesejo vse zlato, sennor Fabij? « »Nikakor. Gledajoči ga, naj se upijanijo, da se bodo potem tem treznejši |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | Satęga vólo jeſt v' pèrglihah k' njim govorím: Kęr ony ględajózhi ne vidio, inu poſluſhajózhi ne ſliſhio, tudi ne saſtópio. 14. |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | Vy bóte s' vuſhęſsimi ſliſhali, inu ne bóte saſtopili: inu ględajózhi bóte ględali, inu ne bóte vidili. |
| Gozdovnik (1898): | toliko vseobčega priznanja. »Don. Fabij! « vpraša Anglež, »čigav je belec? « gledajoč skozi lornjon dimečo se žival. »Don Avgustinov, gotovo! « »Ne briga |
| Gozdovnik (1898): | Gre nekaj stopajev nazaj, obrne se, zmeraj bistro po tleh gledajoč, malo na stran. »Ne motim se. Tukaj sta dva človeka |
| Fabule ino pesmi (1836): | Tote miſli, véri mi, Ne ſo tebi k’ zhaſti. Nék’, gledézh na ſóſeda, Rezhe k’ ſvoji sheni: »Totemi Bog doſti dá |
| Fabule ino pesmi (1836): | Dushnoſt ſtoriti htel? Franzos, kres tri ſhiroke grabe Na te gledézh, je ſtal:. Preſtraſhen, kak pred savzom shabe, ˛Si krizhal: Marſh |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | si z svojo naglostjo, vé hitro pomagati, z ktero svoje gledavce nekako zapana, de mu tedaj ni lahko v sled priti |
| Stric Tomaž (1853): | bi bil brez vsih skerbi, v železje, kar je vse gledavce razkačilo. Ali on jim reče, da mora tako delati, če |
| Gozdovnik (1898): | na to skrije iz vode moleča skala obadva očem občudujočih gledalcev. Ti zapuščajo odrovje, da ga zdolaj pričakajo. Konje v ogradbi |
| Stric Tomaž (1853): | poveže, požene konja in nagloma zderči voz spred oči žalostnih gledavcov. Nekaj pa bi bil Tomaž rad storil, namreč se še |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ktére ſe sjutraj odrine, do blishniga oſtaniſha ſpremlja. Velika mnoshiza gledavzov ſe po vſih potih okoli njega drenja, koder ſe vali |
| Zlatorog (1886): | pragom, Pol stotíne, morda tudi čez, In čudèč se vró gledálci vmes. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | narpred v gledališč (Theater) peljajo, kjer so Jih vsi zbrani gledavci z neizrečenim veseljem in „Vivat” vpitjem sprejeli. Kmalo po dokončani |
| Tiun - Lin (1891): | v ozkem kolobarji obstopila majhen prostor. Tu se je ponujal gledalcu ravno tako zanimiv, kakor radovednost vzbujajoč prizor, namreč nekakšen rokobór |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | mnogorodnega cesarstva, se vidi očitno iz tega, da razun nemških gledališč (teatrov) se igrajo ondi tudi v različnih dobah talijanske, češke |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | drugih ver, ki stojé v starem mestu, nimajo nič posebnega. Gledišč ima Terst petero, v kterih se igrajo igre, pevoigre v |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | zidanja; sosebno cesarji so sezidali na nji krasnih tempeljnov, velikanskih gledišč, toplic itd. Ko se naša povest začne, bila je planjava |
| Ljubljanske slike (1879): | za omiko in poduk. Nemci pošiljajo sèm ves izmeček drugih gledišč, zato predstave ne vlečejo ljudi zavoljo igranja, nego bolj zavoljo |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850): | in potem plačevanje delnic ali akcij pričelo. Odbor deležnikov slov. glediša. |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850): | t. m. ob 10. dopoldne je zbor deležnikov (akcionarjev) slovenskiga glediša, v kterim se imajo postave in začetek glediša vstanoviti. Vsi |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850): | akcionarjev) slovenskiga glediša, v kterim se imajo postave in začetek glediša vstanoviti. Vsi gosp. deležniki so tedaj povabljeni na stréliše (Schiessstadt |
| Stric Tomaž (1853): | hoče zanaprej povsod biti in kolikor mogoče se razveseljevati. Gostovanje, glediša, plesiša so se zaporedoma verstile in mu veliko prijatlov privabile |
| Odesa (1854): | šele razširjajo izobraženje na vse strani. To se ve, da gledišča in opere ne manjka in tako se tudi v te |
| Jerica (1859): | Jerica, po zimi po Ljubljani in Gradcu, bi hodil v gledišča in na plesišča, bi poslušal, kako med prijatli zamaški pokajo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1876): | i) samo 40 v gledišči, vsi drugi da so bili gledišča ne vajeni tujci, to je, ljudje s kmetov. In res |
| Valovi življenja (1877): | vedela tedaj, ko sem se skrivala v najbolj temnem kotu gledišča in gledala na vas, na oder, kjer ste, v zlato |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | latinskim, nemškim in krajnskim jeziku. Premiljostljivi Cesar se narpred v gledališč (Theater) peljajo, kjer so Jih vsi zbrani gledavci z neizrečenim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | z muziko iz svetvavnice (Rathhaus) čez Francovi most, in pred gledališč pridši so Jima med „Vivat! ” in „Živi! ” vpitjem, muziko in |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | vstavo odvezani, in so novo prisegli. Banalna vlada si prizadeva gledišče kupiti, ki je naprodaj, in ga narodu izročiti, kteri sklep |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | Peroj blizo Dinjana. Zvečer je bilo razsvetljeno mesto in staro gledišče (arena); v gledišču dnevno razsvetlenemu so nocoj igrali diletanti (oficirji |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | najpriličnejem kraji mesta. Prijatli spevoiger in plesa obiskujejo marljivo to gledišče, akoravno je ustopnina zlo visoka. Pa tudi „teatro filodrammatico” in |
| Vetrogončič (1860): | gledišče, to slovenstvo, kteremu bi on raji pot pokazal za glediščem doli proti zeleni Ljubljanci, ki se ji pravi po nemški |
| Jerica (1859): | vas pa ne bilo sram zarobljene kmetice po plesiščih in glediščih okoli mestnih gospodov in gospá voziti? Kako bi me pogledovali |
| Bolna ljubezen (1874): | hotel zvedeti; še več pa mi je povedal o »siperbnih« glediščih, primadonah, konjih in psih. Zatisnil sem oko; da bi ga |
| V krvi (1896): | hodila v svili, z vlečko po salonih — po plesiščih — po glediščih — ob roki moža, katerega se boji vse ... Oh, Bog, kolika |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1876): | nobenega) in drugič, da je bila prva „Slavčeva” produkcija v — gledišči Goriškem. Kdor tukajšnje predsodke pozna, ve, kaj to pomeni. Da |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1876): | mestu rojeni ljudje, če prav „ič”-i) samo 40 v gledišči, vsi drugi da so bili gledišča ne vajeni tujci, to |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1876): | pot, da so se slišali slovenski glasovi v našem gledišči, in prvikrat, da se je poskusilo pevsko društvo „Slavec”. Prvikrat |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | nebu dviguje. Vendar vsem ne dopada , ker se nekterim bolj gledišču, kot cerkvi podobna zdí. Od drugih katoliških cerkev ni nič |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | Zvečer je bilo razsvetljeno mesto in staro gledišče (arena); v gledišču dnevno razsvetlenemu so nocoj igrali diletanti (oficirji) in so se |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1874): | je čitalnica zopet oživela in bi tudi sama rada dajala gledišne veselica, kar se zadere „Sokol”: „stoj, starka, oder je moja |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1874): | ali kamor si bodi. Ako se bo čitalnici poljubilo dajati gledišne predstave, si bode napravila lastni oder, da bo saj enkrat |
| Fizika (1869): | 144. Oktava, Octave, 105. Ombrometer, dežjomer. Omér, Verhältniss, 54. Operngucker, glediško kukalo. Oplošje, površina, Oberfläche. Opóra, Widerlager. Organ, 12. Orkan, vihar |
| Biblia (1584): | notàr ſhàl v'boshjo hiſho, inu je jédèl Kruhe tiga gledanja, kateri ſe vſaj néſo ſpodobili njemu jéſti, ni tém, kateri |
| Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800): | ſadobil. 5. Ozhy bodo svoj shpot bralle: * vse njeh greshnu gledanje. * kok’ so serze ſapell’valle, * v’ pregreshnu reſlushtanje; * Chriſtus njeh |
| Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800): | tir’ ſares lub’mo JEſusa, On bo tud’ dal tu gledanje, V’ k’tir’mu je vse ſvelizhanje. |
| Pozhétki gramatike (1811): | regarde, to je, regarde toi, vuzhenik te gleda, to je, gleda tebe. |
| Genovefa (1841): | ſte pa bili tako dolgo? ” Pa oſtermèn obſtoji in jo gléda. Ovzhja kosha in mrak ſta ſtorila, de ſvôje matere vezh |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | da se izbere pripravna zemlja za mnogoverstni sad, — da se gleda na koristniši plémena, na način izreje: ali naj so velike |
| Roza Jelodvorska (1855): | sovraštvo premaga vse perve blage občutke. Bled in plah strahovito gleda okoli, ter pravi z votlim glasom: »Dal bi en grad |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | govori Jela, ženka Marka ribča pod kačjim gradom, in plaha gleda skoz okno, ali ne teče že kjevoda skozi. „Glej |
| Viljem Tell (1862): | Gertruda, obrne se k njemu ter ga nekaj časa molče gleda. ) Gertruda. Tako resen, ljubi mož! Že mnogo dni molčé te |
| Fizika (1869): | povečano vsako stvar, ktero skoz nje pogledamo, in iz zrcala gleda prava podoba lastne naše osebe. To vse, se vé da |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | in glej da nam bode s tem pomagano! " Globoko ginjen gleda mož svojo ženo in reče obotavljaje: "Katarina! se li v |
| Revček Andrejček (1891): | in z glasnim in neumnim smehom po sredi odide. ) Jeklen (gleda za njim in uzdihne). Sveti križ božji! Tu je treba |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | malih sanizhevati, ker povém vam, njih angelji v' nebeſih vedno gledajo oblizhje mojiga Ozheta, kteri je v' nebeſih. “ Kako perſerzhno ljubi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | vſih potih okoli njega drenja, koder ſe vali, ter ſtermé gledajo poboshniga moshá. Kadar ſe do kakſhniga bajerja privali ali kake |
| Divica Orleanska (1848): | rôke in urno odíde. Pričijoči ostermijo in opanjeni za njo gledajo. ) Dvanajsti nastop. Prejšni brez Jovane. Izabó (po dolgim molčanju :) Kaj |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | je poleg, pa je — nemška! Bolnik in njegova družina jo gledajo kakor kitajske hieroglife (skrivnopisarijo), akoravno se vračitvo s slovenskimi peticami |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | glav, ampak tudi mož, kteri imajo dobro serce, de ne gledajo na druge straní, kader se glasovi dajejo, — ne na tisto |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | in jokate? ” On jim pično vse razloží. Ljudjé ga osupnjeno gledajo, in nekdo mu reče: „Smilite se nam,— pa brez zamere |
| Botanika (1875): | zrna imajo 1/20 do 1/300 črte v preméru. Če se gledajo ta drobna zrna skoz močno povečalno steklo, se vidijo kakor |
| Revček Andrejček (1891): | blisk nebeški uklepajo, da nosi jim željé! Na zobe luni gledajo, pot zvezdam kažejo, Jedino le — da smrti se v oči |
| Zeleni listi (1896): | njo njeni stariši. Začudeni obstojijo vsi trije pri vratih ter gledajo to božično darilo. Niso si mogli razložiti, kaj vse to |
| Divica Orleanska (1848): | Iz Orleana ga je strelna krogla, Ko je iz Laturnela gledal dol. – Ti smeješ se, kér daljno ti razkrijem? Očesu svojim |
| Robinson mlajši (1849): | je na nje pogledaval; po desetkrat je obstal ino motril — gledal na te ljubeznive stvarce, ino se je za srečnega deržal |
| Sveti večer (1866): | lasjé so se mu ob straneh v kodrih vili — je gledal dolgo časa molče proti nebu; spregovoril je potem mirno: „Da |
| Sveti večer (1866): | je stal s sklenjenima rokama tiho pri nji ter je gledal ves objokan ženo in otroka. „O moj Bog! ” reče stara |
| Mlinar in njegova hči (1867): | Meta. Pomozi Bog, kdo bi tudi take reči tako radovedno gledal. Morda bi sam sebe videl. Luka. Kakor se je enkrat |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | še nič storil, jutri že od obličja do obličja Ga gledal in iz Njegove roke prejel krono zveličanja? Glej, bojim se |
| Ferdinand (1884): | dečka, če tudi je češče v hudem boji brez strahú gledal smrti v oči, vendar sedaj ni imel poguma stopiti pred |
| Zeleni listi (1896): | šest gorkih. Nepremično je stal Bogdan pri vratih in žalostno gledal, kaj se godi z bratom. Ko je oče Milana spustil |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | Z nepopisnim veseljem in nedopovedljivo muko je gledal na kraj pri ognju, katerega je mogel videti. Dolgo je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | izreči; kar le z glavo je zmajevala blebetáje, in hudó glédala. Zdaj pravi ena soséd: „Blede, le deržimo jo” ; ena pa |
| Robinson mlajši (1849): | iz korablja toliko reči, kolikor le koli morema, zavarovati — otêti gledala. Pak kakó? ker ladjice več ne imama? “ Tu je zdaj |
| Zlata Vas (1850): | razun mlinarja, vse revno. Revšina je že pri oknih vun gledala, in na ognjišu so nezabeljen močnik kuhali. Zmed stó gospodarjev |
| Stric Tomaž (1853): | dela, da bi ga ne bila od blizo ali deleč gledala. Vsem je bila ljuba, vedno vesela, in žalostna le takrat |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | odgovora. Ravno tako sta tudi una dva poslanca po druzih gledala, da bi vidila, kako jih je govorica prevzela in oplašila |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | strašno dolge. Ko je Ema proti večeru zopet s stolpa gledala v daljavo, zapazi na cesti voz, obdan s konjiki. Urno |
| Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881): | Gospodičina je obstala in tiho čudeč se gledala, ker ni vedela, ali bi si upala stopiti v ta |
| Oče naš (1885): | prvo vprašanje, „ali je naše dete krščeno? “ in mirno je gledala v veselo, jasno obličje svojega moža, ki je komaj mogel |
| Zeleni listi (1896): | Kaj je bilo? Zorica je cepetala z nogama, gledala zdaj na nebo, zdaj na obleko, zdaj na levo, zdaj |
| Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800): | nebu ſgubiti. 5. Srezhne bodo ozhy troje, Vſhivalle veselle svoje, Gledale bodo bres konza, Karkol ſveselly te serza. 6. Tukej so |
| Štiri poslednje reči (1831): | sloshil. »Moje ozhi ſo oſlabele pravi on, ki ſo kviſhko gledale. « Isaia. 38. Kakor de bi rekel: Ker ſim v' miſlih |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | ſerze. Rasodeval bo ſpet vſim bogoljubnim duſham ſvoje velizhaſtvo, alj gledale ne bodo isvelizharja ſvojga od polſvetnih rezhi oſleplene ozhi. Govoril |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | Ravno jes ga bom vidil, ino moje ozhi ga bodo gledale: to saupauje v' mojim ſerzi leshi. “ (Job 19, 2—28 |
| Življenja srečen pot (1837): | dershati; mladim, pametnim fantam ſo molitvine bukvize is shepa (arsheta) glédale, sdaj noroglavzam le tobaſhki mehúr alj pa rorzh is devsheka |
| Življenja srečen pot (1837): | ſi prisadévajo bokale prasniti. — Tvoje ozhi bojo po ptujih shenah gledale, in tvoje ſerze bo govorilo hudobne rezhí. Podoben boſh enimu |
| Sacrum promptuarium (1695): | ſtanu) en fazonetil shenkat, inu zhe v' letega bodo fliſsnu gledali, inu premishlovali, ym oblubim s' Boshjo pomozhio, de bodo enu |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | s' vuſhęſsimi ſliſhali, inu ne bóte saſtopili: inu ględajózhi bóte ględali, inu ne bóte vidili. |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſtraneh; ſpodej pa je ljudi zele trume. Vſi ſo va-nj gledali. Vſe utihne, ino Jesuſ sazhne uzhiti tako le: I. „Blagor |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | tukaj na tem ſvetu, de ga bomo ondi v' nebeſih gledali oblizhje v' oblizhje. Sdaj je Jesuſ ſhe dva ino ſedemdeſet |
| Zlata Vas (1848): | trije zbrani za pervo léto, ki so na to reč gledali. V hiši nekadanjiga kerčmarja Orla je bil nar bolj pripraven |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | culpa — mea maxima culpa! in raje bolje na svoje gnojiša gledali; gotovo bi stermeli nad uspehom. Meja je bila že leta |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | bodo s sedežev v borišču serdito in zaničljivo doli na-me gledali in odperl je bom v krasoti tistega nebeškega solnca, ki |
| Oče naš (1885): | pripravljali v novič k napadu. Švičanje, kteri so do zdaj gledali, kaj se je godilo, so se čudili nad srčnostjo in |
| Tiun - Lin (1891): | v angleško ladjico; v tem, ko so še Kitajci debelo gledali, skoči moj rešnik za mano, in — bila sva v angleškem |
| Genovefa (1841): | ne bom vezh sbudila. Môje okó ne bo vezh ſolnza gledalo, in môje uhó potlej vezh ne bo tvôjiga glaſú ſliſhalo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | vſih prigodkih in bres de bi ſe na naturo shivin gledalo. Zhe je pa vranzhni priſad shivíno she popadel, kaj ſe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | bo vender tudi na posebne vošila tacih vstanovnikov ali dobrotnikov gledalo, kteri postavim v svojih vstanovnih pismih hočejo mladenčam te ali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | mladenšnice in pa na cerkveno koristnost, in na nič druziga gledalo. (Konec sledí. ) Svaritev. Že se je unidan blizo Ljubljane primerilo |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | ne bi bil uganil, da njeno oko še nikdar ni gledalo milih solnčnih žarkov. „Vsedi se, draga Cecilija! ” prijazno nagovorí Sira |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Matizhek. Jeſt ględam , zhe bo poſtela , katęro nama je Baron oblubil , doſti preſtora |
| Maria Stuart (1861): | hrabri je pogum? Prišel sem, da zatarem glas sercá, Da gledam pod sekiro rabeljnovo Kervave njene glave smertni znoj, Pogled mi |
| Mlinar in njegova hči (1867): | Janko (razmišljen). Saj sem te že pogledal — sem. Ljudi ne gledam več dosti, vsi se me bojé. Micka. Jaz ne, Janko |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | niso še povsod znane. Slovenci imamo to štato, de gerdo gledamo, če na kakošno neznanko zadenemo. Nekteri pravijo : „ta je pa |
| Fizika (1869): | kteri se jim po priliki taki vidijo, kakor nam, če gledamo skoz draténo mrežo Vsak kegeljček je zgorej preprežen s prozórno |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | ſakaj ti ja namoresh Boga v' resnizi lubiti, kader le gledash ludęm dapaſti. Jeſt nisem ſvunej Boga, inu boſhje zhaſty, inu |
| Ferdinand (1884): | pusti, pusti me vendar na miru, krvaveči angelj! Kaj me gledaš tako srpo in jezno? Kaj mi vedno kažeš svoje tri |
| Ferdinand (1884): | denar za svojo neizmerno zapravljivost. »Čudiš se in me debelo gledaš, ljubi Peter! « reče grof. »Lahko umem tvoje strmenje; do tega |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | tosiſh, kjer zhutiſh teshâve Tvoj'ga ſtanú, kjer ręvn shiviſh; Ti gledaſh ſrezhnejſhi poſtati, In' vidiſh, de je vſe sabſtojn. Ja ! jęzhi |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | ſhnoberz. ) Tonzhek. Kok ſi ti ſrezhna, de jo zel dan ględaſh, zel dan s'njo govoriſh, sutrej jo oblazhiſh, na vęzher |
| Pozhétki gramatike (1811): | drugi odvódeni od tih tukaj popiſanih. Zhe na to tablo gledaſh ino dershiſh sgor dane vprave od isobrásenja zhaſov, ne oſtane |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | mero boſte mérili, ſ' tako ſe vam bo odmerjalo. Zhimu gledaſh pesdér v' ozheſu ſvojiga brata, bruna v' ſvojim ozbeſu pa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | danáſhni vidiſh rasvalíno. Ki Ajdovſki ſe Grádez imenúje, V nji glédaſh Zhertomirovo laſtnino. Devétkrat vézhi mnósh'za jih obſúje, In svéſte ſtrashe |
| Sacrum promptuarium (1695): | jokat, inu tulit; Shlishi Liſiza ta krik, inu jok, tezhe gledat kaj tu pomeni, najde oſsla, ga uprasha kaj ga boly |
| Sacrum promptuarium (1695): | en Shushter kateri blisi je shtazuno imel tezhe v' hisho gledat kaj ta shraj pomeni, saſtopi od Gospuda kaj ſe je |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | v' hiſhah tih Krajlov. 9. Ali Kaj ſte vùnkaj ſhli ględat? Eniga Preróka? Ja, jeſt vam povęm, ſhe vezh kakòr eniga |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | 8. Ali kaj ſte vy vùnkaj ſhli ględat? eniga zhlovęka s' mehkimi oblazhili oblęzheniga? Pole, katęri mehke oblazhila |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | govoriti od Joannesa: Kaj ſte vy vunkaj ſhli v' puſhavo ględat? En tèrſt, katęri ſe od vętra ſèm tèr kje majé |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | oteti, vès opečen iz plamena pertava. — Osmi dan grem pogoriše gledat in tudi miloserčniga, dobriga moža obišem. Vidim ga vsiga v |
| Stric Tomaž (1853): | semtertje skakljala, in zdaj kormila, zdaj dralko (Compass) in parostroge gledat tekala. Tudi v kuhinjo je večkrat prišla; sploh pa ni |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | ne verjame, naj gré, da se z lastnimi očmi prepriča, gledat take njive, ktere so bile s sejavnico obsejane, pa ne |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | zelo nezadovoljna — ostaneva pa vendar! « »Mi zletimo pa na deželo gledat, ali pomlad pride, ali ne! « — in sfrčali so. Na deželi |
| Gozdovnik (1898): | izza skal na kraj prepada. Tamkaj ležeta, stegneta glavi, pa gledata. |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | tudi djalla: vi Galilęjski moſhje ! kaj ſtojete, inu v' nebu gledate ? leta JEsus, katiri je od vaſs v' nebu goriuset, bo |
| Divica Orleanska (1848): | ljuda svôga? Ne več pregnana, ne zaničevana? Me ne rotite, gledate me milo? – De, vse spoznam, zdaj sleherno razločim! To je |
| Sacrum promptuarium (1695): | doma, gre obyskat te mlade miſhi, ter ſazhne lubesniu yh gledat, maukat, inu vun s' gnesda klizat, ym oblubi, inu ſe |
| Sacrum promptuarium (1695): | jegral, te mlade miſhi sazhneo njegove slatke beſsede poshlushat, njega gledat, ym dopade, sakaj je bil beu, inu ardezh, ga sazhneo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | je pravo. Ko vidiš naravo, Ponavljati rod ; To vživat', to gledat', Sam moraš povedat', De velik je god! Na hribe, v |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | kuge, ki hodi o mraku, Ne sile, ki opoldne hlastá, Gledat' daš mi zveličanje Tvoje. Zaupanje v Boga ga stori serčniga |
| Biblia (1584): | ſem tèr tam maje? Ali kaj ſte vy vunkaj hodili gledati? Ste li hoteli eniga Zhloveka viditi v'mehkim Gvanti? Pole |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | kolikor ga je premalo. Goſpoſka sdaj nima na nizh drusiga glédati, kakor de je kruh lep in sdrav. ( Shivinſka reja v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ob nedélih po poldne; — tako bi bilo veſelje naſhe ˛Slovenze glédati ! Pa nékaj drusiga moram tiſte opomniti, ki is navadne pipize |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | ktere je toča otolkla, je pred vsim na njih starost gledati, kér se mora mladim drugač pomagati, kakor starim. Je 1 |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | vseh strani spoznavati, njih stanje, tergovino, veselje in žalostne dni gledati, ter ž njimi se občiti. Ne vém se spomniti, da |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | svojimi planinami. Ker pa ju visoki hribi obdajajo, ne moremo gledati nju ravnine. Proti izhodu doli vidimo na levo Z i |
| Astronomija (1869): | pa tako živ, da človek brez posebnih pripomočkov ne more gledati va-nj. Od kod da pride ta svit, hočem pa omeniti |
| Stelja in gnoj (1875): | prav počasi prsteni. Na to okoliščino je tedaj tudi treba gledati, kedar steljo napravljaš, kolikor namreč ti je moč. |
| Oče naš (1885): | zaničevanja videli, tudi čas tvojega novega prihoda in tvojega poveličanja gledati smemo. Bertram in Nikole, moja sinova, srčna bodita! Ana in |
| Sacrum promptuarium (1695): | vmej 50. poſly kumaj bo en dober, fliſsin, inu ſvejſt: Gledaj |
| Sacrum promptuarium (1695): | pravish, de so kuſsi: Mosh pravi bodio kuſsi , ali drusgi, gledaj de yh ti dobru ſpezhesh, inu ſe prozh pobere, de |
| Sacrum promptuarium (1695): | cognoſcaris; validior operis, quam oris vox eſt. Fac, ut loqueris. Gledaj tedaj v' leta tebi shenkani fazonetel Chriſtusa Jeſusa, kateri je |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | rekli: Quid ad nos? tu videris. Kai mi maramo? ti gledei sa tu gor. Projectis argenteis in templo receſſit, & abiens laqueo |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | sakai ony ſo h'nemu rekli: kai mi maramo, ti gledei sa tu gor. Sdei pa med ſaboi govorijo, koker ima |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | Nekar napreverni na hudo ſaſtopnoſt lete beſſede vezhne resnize, ampak gledej dalej noter v' taifteh skrivnuſte; ſakaj ti moresh tvojo dusho |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | prezhudno pomagal; tudi sdaj jim pomága. Kedar sjutrej ròſa sgine, glej, je vſa puſhava lepo béla ko ſneg, ino kakor ſ' |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | kmal potlej v' tempeljnu s' njim ſnide, ino mu rezhe: „Glej, sdaj ſi sdrav! Ne delaj vezh greha, de ſe ti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | malo. Boſh rekel: to je zhes poſtavo naſhe nature ! Ali glej, premalo nam je ſhe snana natura teh zhbel! one po |
| Zlata Vas (1848): | v Ožbetovo hišo laziti, mu svojo silo tožiti, in rêči: „Glej, Ožbè, svoje obljube natanjko deržím, akoravno so težke. Pol leta |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | bolje storil. ” Lajnsko spomlad pridam bratu še „Cerkveni časopis. ” In glej! unidan me je željno poprašal, ali bom še zanaprej zanj |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | obličja Ga gledal in iz Njegove roke prejel krono zveličanja? Glej, bojim se, da bi vse to ne ostalo le sladko |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | goldinar nam bode ostal za najhujše potrebe. Vzemi ga, in glej da nam bode s tem pomagano! " Globoko ginjen gleda mož |
| Zlatorog (1886): | Tam, kjer prôsto se razglèd odpíra Na pogórja silnega vrhóve, Glej, tam zdajci postojí mladénič. Da poskuša veter, dvigne rôko, Gleda |
| Zlatorog (1886): | da nema božji svet nikógar, Ki bolje bi divjáčino napravljal. – Glej, baš je segel z vilicami v kôtel, Nasadil kos, razrezal |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | siroti. (Svobodno po M. Delarju). Spi, detešce, v spanji krasnim, Lej! nad vzglávijem tvojim. Še tak mírnim, kratkočasnim, Se naslanja z |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | Tirček pravi — toraj naju ne bo nihče motil. Ná, Saksonec, lej, tvoj stari rojak ti je lonec mesá skuhal. Jej, ljubi |
| Blagomir puščavnik (1853): | pozlačeni čeladi. Nikolaj pa pošepta svoji ženi na uho, rekoč: ”Lej , ljuba moja, to je tisti romar, ki sim ga na |
| Roza Jelodvorska (1855): | Tako vesel, kakor sim danes, svoje dni še nisim bil. Lej moje nespametno sovraštvo proti tebi, ljubi Častimir, mi je naj |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | pri Bogu je vse mogoče, Tud če dvica bit' želiš. Lej, Marija, svojo teto, Dolgo ni b'la slišana, |
| Revček Andrejček (1891): | Zvitorog (zase). Lej, lej, ta ima tudi usta in jezik; mislil sem vedno |
| Revček Andrejček (1891): | Zvitorog (zase). Lej, lej, ta ima tudi usta in jezik; mislil sem vedno, da |
| Pozhétki gramatike (1811): | obrásio ſvoj duh beréjózh dobre bukve (: s' branjam dobrih búkev:) Glejmo, de ne smédemo s' tim ſdajnim deleshjam nektire glágolſke perloge |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | tud' nam odlóčeno. Obetavno zèrno séjmo, In v odpèrte grobe gléjmo , De se delo nam pràv vdá. Kar je vs'jano, zabranájmoj |
| Genovefa (1841): | ne sapuſtila in nikoli vezh med ljudi ne priſhla! O glejta, jes vajna goſpá in grôfinja, pred vama klezhím in proſèzh |
| Genovefa (1841): | pogléjta ſaj na nebó,” je rekla: „Ali vidita gôri luno! Glejta, sa hvoje ſe ſkriva, kakor de bi najniga naménjenja ne |
| Genovefa (1841): | pa pregreſhilo? Koga je rasshalílo? Umorita mene, ſej rada umerjem! Gléjta tu moj goli vrat! Lé môje drago déte puſtita shivo |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | to dolino solz? ” Mladenča osramotena pobesita glave in jokati začneta. „Glejta,” nadaljuje tribun, „že mojega pogleda, moje besede ne moreta sterpeti |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | Kristusovo ime, ki za njega terpita, zavoljo njega železje nosita — glejta, jaz bi moral pred vama na kolena pasti in prositi |
| Biblia (1584): | posabili Kruha ſabo vseti. Iesus pak je rekàl k'nym: Gledajte, inu varite ſe pred Qvaſsum téh Fariseerjeu inu Sadduceerjeu. Tedaj |
| Sacrum promptuarium (1695): | moshu perpravio: Ah gledajte na ta fazonetel, inu ſturite kokor Livia, katera nihdar ſvojmu |
| Sacrum promptuarium (1695): | S. Veronike sa novu lejtu vam shenkam, v' lejtiga vednu gledajte, inu premiſhluite, inu poſhlushajte, kaj vam pravi: Exemplum dedi vobis |
| Sacrum promptuarium (1695): | poprej taiſtu ſturil; kar vy Mashniki imate vuzhiti vaſh folk, gledajte, de bote taiſtu poprej ſturili, inu dershali, de vam nebodo |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | kruhe ſabo vsęti. 6. Inu on je djal k' njim: ględajte, inu varite ſe pred kvaſsam tih Phariſærjov, inu Şadducæerjov. |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | inu je rekuv: Jeſt ſim nadovshen na kryvi letega pravizhniga : gledejte vi satu. Tedej je odgovoruv veſs folk kmalu, inu je |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | na 3. inu 4. Poſt. Bratje! hodite sa mano, inu gledejte na te, katiri toku hodijo, koker imate naſs sa en |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ino savpijejo: „O jej! kaj je neki to? “ Moseſ rèzhe: „Glejte, kruh je to, ktériga vam Bog poſhlje. |
| Genovefa (1841): | kako je Bog dober! Kako pa more sdaj to pripuſtiti? Gléjte, ſhe ptizhka |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | kakor ptiza pod nebam, tako naglo podi? bote hotli vediti. Glejte zhudo , ogenj in voda, dve, ena drugi nar hujſhi ſovrashne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | grajšine na Dolénskim je 2000 hrastov za 20000 gold. prodal. Glejte kmetje, koliko je lép hrastov boršt vréden! Naj pomislijo tisti |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | Glejte, ljubi otroci! zopet izgled minljivosti človéškiga življenja. Ko je šel |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | da so premožniši, in tako tudi laglje svoje davke odrajtujejo. Glejte, koliko tedaj poprava potov in lepšanje vasi duši in truplu |
| Sveti večer (1866): | logarico zeló ginila in s solznimi očmi je rekla otrokom: „Glejte, otroci! taka se lahko tudi vam pripeti. Tudi vi lahko |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | veliko bolje nego poprej. Dobra soseda jim enkrat pozneje reče: „Glejte, da sem imela vendar prav, ko sem vam pridnost in |
| Pripovedke za mladino (1887): | jih kmalo vsa tla polna. Hči hudobne mačehe pa zakliče: „Glejte si razposajenost, kako denar po tleh razmetava,” skrivaj pa jo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ji je mankalo, kaj ſe vam sdi? „tega mi nevemo. '' Lejte to je: Jerman je pſhenizo na plitvo peſhéno semljo ſjal |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | je ta strašna kuga odvernjena, kjer je stavljenje kóz vpeljano. Lejte neizrečeno dobroto, ki je očitna ko svitlo sonce! Če pametni |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | rodovitni prah od cveta do cveta, in drevesa storí rodovitne? Lejte, to storijo zdelama tudi čebelice, ktere o lepim vremenu, ktero |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | ves glas nekdo iz zbrane množice ter pokaže na terdoserčneža — lejte nar imenitniši stvar! lejte podobo Božjo! ! Ali zasluži tak divjak |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | obstanejo in divjiga gerdúna svarijo; pa vse je bilo zastonj. Lejte! — zaupije na ves glas nekdo iz zbrane množice ter pokaže |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | zbrane množice ter pokaže na terdoserčneža — lejte nar imenitniši stvar! lejte podobo Božjo! ! Ali zasluži tak divjak imé človeka; obraz sicer |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | to le zavoljo tega, de so se poživinjeni pijanci smejali! Lejte, kaj učini pijanstvo! A. Z. Vesela novíca. Presvitli Cesar Ferdinand |
| Blagomir puščavnik (1853): | serca strah božji, bogoljubnost, miloserčnost in vse druge čednosti vcepiti. Lejte vertnarja, kako skerbno drevesca snaži, kako jim streže in priliva |
| Roza Jelodvorska (1855): | dušo pokazala, brez usmiljenja odpahniti, in tugujočo od sebe spoditi? »Lejte, Bog je ravno zdaj vašo molitev uslišal; nikar tedaj tudi |
| Zlata Vas (1848): | ga berž sposnale, ko ju je nagovóril, in rekle ste: „Lejtesi no! to je učiteljev (šolmaštrov) Ožbè, kteriga so pred sedemnajstimi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Fernröhre) , kteri nam daljezh od naſ odlózhene rezhí bliso pokashejo. - Gledavniki (ali perspektivi) ſo taki tulji (Röhre), ki ſo v njih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | vſako rezh vezhji, in daljne rezhi blisheji kashejo. S takimi gledavniki ali tulji, — kterih nekteri ſo grosno veliki, tako namrezh de |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſtvari, kakor bliso vidijo, in ſe lahko pregledujejo. S takimi gledavniki uzheni svesdogledzi vezhkrat v luno gledajo , in jo tako bliso |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Vsem Slovánom tukaj ves vnet povém, da mi Slovenci imámo gledé na slovnik in slovico obílo blagá — le samo po deržélicah |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | nam tedej pravo pot kaže ? Po svoji enostranski misli vsak , — gledé pa na naše splohne potrebe, mislim, de nobeden ne. — (Dalje |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | je raba glagolska v zavisnih in nezavisnih stavkih različna, zlasti glede na slovenščino in serbščino: serb. (ti) hočeš (češ) raditi (du |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | in zatreti. (Tukaj govorimo le od zavisnih stavkov). In zlasti gledé na zavisne stavke se je g. Navratil močno skazal. On |
| Astronomija (1869): | vršite ravno tako gladko, kakor smo zgorej popisovali. Kajti ne gledé na mnogovrstne razmére posameznih krajev, namreč na pristvarjenost in na |
| Fizika (1869): | zavolj česar se že od zunaj ločijo od drugih. 85 Glede na zgodovino je omeniti, da v starih časih ni bilo |
| Blagomir puščavnik (1853): | bi se bolj razgledati mogel, ter zdihuje po imenovanem ozidju glede rekoč: ”Ljubi Bog! kako rad bi jaz vse terplenje očeta |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | in drago , kar je slovenskega. R. Kaj pa naj storim gledé tega? J. Ali se s Slovenci pogovarjaš, ali kakemu Slovencu |
| Astronomija (1869): | je veča ob času mlaja in ščipa, ker se takrat gledé časa in glede kraja strinjate obe plimi, narejeni od obeh |
| Astronomija (1869): | času mlaja in ščipa, ker se takrat gledé časa in glede kraja strinjate obe plimi, narejeni od obeh nebeskih teles. O |
| Mineralogija in geognozija (1871): | Ako imamo pred seboj kamenje, dvoje lahko opazujemo na njem gledé njegove oblike; premišljujemo namreč kako podobo ima v svoji celoti |
| Zoologija (1875): | vertebrata) in brezvretenčarje (avertebrata). Razen tega pa razpadejo vse živali gledé njihove splošne uredbe v tri glavne skupine, kar je razvidno |
| Zoologija (1875): | preiskavanja so to misel ovrgla ter so odkrila znamenite stvari gledé razvitka teh zajedavcev. Ploskavci ležejo jajca, ali ta se ne |
| Botanika (1875): | Staničnina in vsébina stanic. 18 Doslej smo stanico opazovali le glede njene podobe, začetka razvitka. Preostaje še, da preiskujemo, kako so |
| Botanika (1875): | imenuje vpój ali endosmosa. Kako se godi ta prohod, posebno gledé tega, ali gre redkeja kapljina v gostejo, ali narobe, to |
| Občno vzgojeslovje (1887): | duša s pomočjo domišljivosti do predstav tacih predmetov, ki so gledé prostora in časa njegovim čutom oddaljeni; s tem si razširi |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | Ta pa je Bertranda za roko prijela in se na glediše k vojvodu podala, ter mu s solzami veselja v očeh |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | tega dozdaj nič, vedil ni, je stal osupnjen na svojim gledišu, in skoraj z nepoterpežljivostjo je čakal poznati rešitelja gospé. Ta |
| Zoologija (1875): | druzih viših živalih, nekateri prebivajo pa tudi v vodi ali glenu. Plodé se navadno z jajci, redkokedaj delitvijo, a v svojem |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | in drugič zato, ker zavolj slabe vednosti v izberi in gleštanji dreves se ne obnaša drevje tako, kakor ga gospodar pričakuje |
| Življenja srečen pot (1837): | Vſe, kar mi shugaſh (protíſh) mene ne vſtraſhi. Kdor ne gleſhta vézh, kakor bukuv nekoljko, pa lôsniga ponoſheniga oblazhila, kar ga |
| Življenja srečen pot (1837): | sapravi, vos ino konje sakvartá, in kedar she vezh ne gleſhta, ſhe ſvojo duſho verh poſtavi, ter ſe v' goljſijo alj |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | priložnosti dovelj imel, mladino učiti, kako peške sejati, mlade drevesa gleštati in jih različno ceniti. Prizadevajte si tedaj, gospodje! svoje soseščane |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | ako se bo resnična beseda: „Na vsak prostor posadi drevó, Gleštaj ga, splačalo se t' bo” globoko v serca mladosti ukoreninjena |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | daljšo od druge; na eni ni bilo kolena, na drugi gležna ne; ušesa je imel na ramah, in krog glave je |
| Kemija (1869): | knjige. Takrat bode tudi priložnost povedati kaj o prsti, o glibu, o šoti, o rjavem in črnem premogu, v ktere se |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | Šumave (veliciga českiga gojzda) letas toliko gób in tudi jedljivih glibánj (gobánj ali jurčkov, Herrenpilze), da bi jih zamogla nektera vas |
| Kemija (1869): | ocetnokisla, essigsaure Thonerde, 418. Glockenmetall zvonovina 433. Glucose, 469. Glycerin, glicerin, 466. Glycocoll, glikokol, 477. Gnjiloba, Faulniss, 503. Goba platinska, Platinschwamm |
| Sacrum promptuarium (1695): | inu sazhne pravit de vſij glidi ga bolie, sakaj nej glida na njemu, de bi nebil pretepen, inu ſlasti ſerzè, |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | odresati, v' laſhkim ojli na Sonze dijati, je dobru sa glide, krish, inu shilne bolezhine. |
| Sacrum promptuarium (1695): | kaj te bolj; ſe obrishe, inu sazhne pravit de vſij glidi ga bolie, sakaj nej glida na njemu, de bi nebil |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | noi tabei barou: cai ti pegerash: ti bosh ſo nausah glidah los: ti berad utekov kader beti mogou: ti bosh jo |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | bojo mene bati morli? bojo mene vgladali dase bojo navsah glidah tresli? ti S. S. 3. shrebli Krishtoshevi bodita sabiti prad |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | skves tvoje sapvshzhenje noi grenko bolazhino tvojah pra S. S. Glidov oh odpvſti mene vse moje svabo sadershenje kier sim jas |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | kri noi voda hkonzi tvoje S. smerti is vsih tvojeh glidov venka tekva skves vso tvojo prasveto kri jas tabe prosim |
| Biblia (1584): | imèl, inu je kupil toiſto Nyvo. SPet je Nebeſku krajleſtvu glih enimu Kupzu, kateri je dobre Perline yſkal, inu kadar je |
| Biblia (1584): | on rekàl: Satu je vſaki Piſsarn, k'nebeſkimu kajleſtvu vuzhen, glih enimu Hiſhnimu goſpodarju, kateri is ſvojga Shaza novu inu ſtaru |
| Biblia (1584): | ima uſheſsa h'poſluſhanju, ta poſluſhaj. SPet je Nebeſku krajleſtvu glih enimu ſkrivenimu Shazu v'nyvi, kateriga je en Zhlovik naſhàl |
| Biblia (1584): | je imèl, inu je taiſti kupil. SPet je Nebeſku krajleſtvu glih eni Mreshi, katera je v'morje vèrshena, s'katero ſe |
| Biblia (1584): | drugo prigliho je on k'nym govuril: Nebeſku Krajleſtvu je glih enimu Qvaſſu, kateri je ena Shena vsela, inu ga je |
| Biblia (1584): | on nym naprej polushil, inu je djal: Nebeſku Krajleſtvu je glih enimu Shenfovimu sèrnu, kateru je enZhlovik vsel, inu na ſvojoNyvo |
| Biblia (1584): | drugo prigliho naprej polushil, inu je dial: Nebeſku krajleſtvu je glih enimu Zhloveku, kateri je dobru Séme na ſvojo nyvo ſejal |
| Sacrum promptuarium (1695): | Arzat biti. Glihi vishi nekatirim Antverhariom ſe godj, katiri hozheo zerat, inu ſe |
| Sacrum promptuarium (1695): | poſly kakor dinie, sakaj vmej 50. ſe nenaide ena dobra, glihi vishi vmej 50. poſly kumaj bo en dober, fliſsin, inu |
| Sacrum promptuarium (1695): | imeti: bodi tedaj vam hozhem dua shenkat, inu obdua ſta glih lepa, inu leta drugi je fazonetel Clotilde Shpanskiga krajla Hzhere |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | inu mishi, preden mlade imajo, poloviti, al s' ſtrupam pomoriti. Glih koker vſsaka rezh ſvoj zajt jima, taku, kateri ozhe ſvoj |
| Ta male katechismus (1768): | andoht pomnoſhena, inu uſhgana, katiro Buh susebnu pojirje, kar bo lih rajmno skus tu dijanje, koker skus enu ſnamene, sprizhuvanje, inu |
| Ta male katechismus (1768): | tega kriſha na ustah, inu na persah lih tudi is tega urſhoha, de be nezh ne is ust |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | tega volo, katiri je njo podverguv v' vupanje; Sakaj tudi lih rajmnu ta ſtvar bo od hlapzhuvanja te ſtrohlivoſte proſta ſturjena |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | sheniti: lih toku, kader ſheni nje moſh umerje, ſe potęm naſme v' |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ozhy, ampak pyé to veliko shaloſt v' ſę, ględa, aku lih prebodena v' ſèrzi s' tavshent mezhmy ględa , inu ſhtęje tę |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | Vboshtvu, shaloſt, bolezhina naſs perpravio v' zagovitnoſt, ali v' klaguvanje, lih kakor naſs bogaſtvu, inu zhaſty v' posablivoſt na naſhe dolshnoſti |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | savrejejo, porudezhijo, kakor neke kuhane ribe sazherlenijo. Ta perkasen, zhe lih zhudna, je vender kaj navadniga, de ſe ravno tebi kaj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſoli pride. Vidili bote , de s ſolijo potroſèno ſeno, zhe lih ni gotóvo ſuho , ſe ne ugreje in ne pokasi , vaſha |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | snali dati bolj po zeni, kakor je upati, zhe ſi lih ne bo tako lizhen, de bo li terdno in sveſto |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | snotrenje shpenſte BENEDIKT AM † SHKRIPTAM † HTAM † RATIONA † PLÆM † ACCEPTABLLE. An glieh svet Shegen prad ano velko navarnastio Frihtati. Te so Shegen |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | anu ti teſti zedelzh nesi nabritof uzhatertovazhar alpe v' petevazhar glieh kobomarje noi merkei kader boda meshnar pershou obomarijo svonit kader |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | kaker siti shalov tega shaharja na pravei strani jsvelizhana imeti glieh takv obvarei mene stvojo S. Gnado vsah navarnoſtah inv vsodbah |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | tabei ob guishnomi zhasi jeſti dav! ti morash te ure glieh kaker an tavarhar dershati sai ti viesh antavarhar ma ure |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | ti viesh antavarhar ma ure kader jeſt noi maushenat gre glieh |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | noi ob osmei: inu ob adneſtei vuri: noi so usi glieh nieh grosh dobili sedei prosim |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | AI ti viesh na anam kraji an zhaz, taku vsemi glieh tam davi ano peſt perſti pa kar s' govo roko |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | sim oni sose pavſtrashli inv so sadneishzhi nasiemlo dovi padli glieh takv vsi moji Fainti morjo prad mano dvvi |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | inu ſmertnu terpleine, taku na bomo negovimu per obenimu drugimu glihe neishli. Koker on ſam govory v' timu klaguvainu Jeremia Preroka |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | Angelzi, de vi to nar zhaſtiteiſhi kry vaſhiga Krala, katiri glihe ni nihdar ta ſveit videu, vkup na spravite, inu koker |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | druge, ſe povsdigujeſh zhes nję, inu praviſh: Kdó je moje glihe? kdó je en taki sal delovèz, ali kdó sna enu |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | O ſhpot! o ſramota! Trydeſset ſrebernikov, kar bi per eni glihi trydeſsęt naſhih goldinarjou sneſlu. Kar je ſhe hujſhi, isdá on |
| Sacrum promptuarium (1695): | ſam G. Bug ima dopadeine nad taiſtomi, kadar ſe lepu glihaio. In tribus placitum eſt ſpiritui meo, quæ ſunt probata coram |