Besedišče starejšega slovenskega knjižnega jezika IMP: vse besedne pojavnice, Stran 79

▶ planinski pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

planinska

Stelja in gnoj (1875):	in se prav s koristjo za steljo rabijo. §. 11. Planinska zelišča. Po zanemarjeníh planinah velíkrat planinska zelišča in rastljinstva z
Stelja in gnoj (1875):	steljo rabijo. §. 11. Planinska zelišča. Po zanemarjeníh planinah velíkrat planinska zelišča in rastljinstva z raznoterim dračjem preprežejo obširne prostore. Zmíraj
Stelja in gnoj (1875):	se utegne koristno za steljo rabiti. Pomniti pa je, da planinska zelišča in drugo enako rastlinje prav počasi trohni; torej ni

planinski

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850):	poddružnic na Krajnskim. Po naznanilu dozdanjiga dopisnika kmetijske družbe za Planinskí kanton so 18. dan p. m. volili gosp. udje kmetijske
Kemija (1869):	je na pr. švicarski, holandijski, česterski in tudi naš domač planinski sir.
Stelja in gnoj (1875):	na mrzlejše greš. Kolikor na mrzlejšem in višem kraju so planinski pašniki, toliko manj jim koristi navadna stelja in še najmanj

planinskih

Vetrogončič (1860):	smeja in joka pred ljubim solncom. Hladna brisavica pihljá od planinskih goščav, otresaje belo lipovo cvetje Janezu na slamnik in pripogovaje
Potovanje krog Triglava (1860):	sem ter tje cvetí zarod rož med sivo plešo; trop planinskih kokoši beži pred tebo za bližnjo steno, nad ktero se
Zlato pa sir (1860):	rudah in o čudnih parstéh, ki jih vedno išče po planinskih kontah, pa jih ne najde, ker so Benečani vse kote
Milko Vogrin (1883):	v nebó kipeči Obir ognjeno-rudeče žarilo ter se poslavljalo od planinskih sinov. „Glej, mama, kako krasen je ta prizor,“ opozori Olga
Žrtva ljubosumnosti (1884):	Bog mu daj lahko! " „Gotovo je zašel v teh strašnih planinskih zametih," odvrne gospodar. „Pustiva ga, naj ondi leži. Na toplem
Spomini na okupacijo Bosne (1888):	prahú, pregaziti nam je danes mnogo blata zlasti v razpokah planinskih, po katerih se ne daleč od tabora že zavije ožja
Moja hoja na Triglav (1897):	A spanec me ni čul. Vonjava ravnokar pokošenih, naglo posušenih planinskih trav in močni čaj sta dražila živce, in zavidal sem
Moja hoja na Triglav (1897):	nezgoda. Za tistih časov se nam še sanjalo ni o planinskih društvih in za vodnika je bil sposoben vsak, kdor je
Moja hoja na Triglav (1897):	v planino, v mesečino in v glasove kravjih zvoncev. Iz planinskih logov in višav so mi v dušo pripluli pesniški nazori

planinsko
Stelja in gnoj (1875): ne izdatne paše, niti se gozd more zarediti. Že za planinsko obdelavo bi bilo treba, da se šara potrebi, se kakor

▶ planiti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

plane

Divica Orleanska (1848):	usmili. (Zgrabi krepko z obéma rokama okove in jih razterga, plane k naj bližjimu vojšaku, mu potegne meč íz rôke in
Divica Orleanska (1848):	postojí. ) Se bliža! Nečem čakati, de strašna prej Na mene plane, grem kolena ji objet, Usmiljenja prosit; sej vonder ženska je
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	kakor navadna vojska, de sovražnik nad sovražnika pod milim nebam plane in se bojevati začneta — Laška vojska je vojska zoper celo
Valenštajn (1866):	delo! Gordon. Moj Bog! Butlar. Na svoje mesto, zapovednik! (Gordon plane ven. ) Hišnik (priteče). Kdo tako drzno tu razsaja? Tiho! Vojvoda

planejo

Govor poslanca g. Hermana v št... (1863):	vzrok in kar je učinek (Wirkung); ki strastno po koncu planejo, kadar koli se dotakne kdo vprašanja o narodnostih, kar druzega
Lohengrin (1898):	čarodejnik osleparil! Možje. Zgrábite zleca, ki je klel Bogá! (Vsi planejo nanj, ki se z vso silo trudi, da bi ga

planem
Revček Andrejček (1891): zmotil). Kaj li je! — Hm, ko je Zvitorog gori lezel — planem k lestvi in uprav tisti čas, ko je on glavo
planil
Kmetijske in rokodelske novice (1843): ſvojiga bogaſtva drugi Rim imenovalo — in je dalje na Laſhko planil. Kako ſe je v zhaſu Atila Iliriji godilo, ſe is

planila

Arov in Zman (1850):	nje nategama truma brambovcov, ki je bila v zatišji skrila, planila in jih pokončala. To se je godilo pri Grobljali, kjer
Razne dela (1870):	bo govorila, Razloči kak Mstislav dvabor, Ko je nakrat derhal planila Na Taman iz čerkeskih gor. Bo skazala otožne vadlje, Preteklih
Spomini o cirkniškem jezeru (1881):	in kakšnih tri sto korakov od mene v hribu sta planila do tál. Kesal sem se, zakaj da nisem pomeril vsaj
Na krivih potih (1893):	bedo ubogih svojih bratov in sester! Kako rada bi bila planila na Turčina in mu izpraskala oči, a morala sem se
V krvi (1896):	Minki« in podpisano s črkama V. G., tedaj ji je planila vsa kri v srce. Njegova pesem — njej! In čitala jo
Gojko Knafeljc (1899):	Uboga revica, koliko si prestala! « Hipoma je bila vsa drugačna. Planila je kvišku ter se postavila zraven njega, ravna kakor sveča
Gojko Knafeljc (1899):	prešinila električna iskra, je vztrepetala, zardela, hipoma zopet prebledela ter planila k meni ter mi ovila roke okoli tilnika … Kaj sva
Gojko Knafeljc (1899):	ničesar. Nekaj ji je stiskalo prsi, in najraje bi bila planila zopet nizdoli po stopnicah ter zbežala daleč, daleč, da je
Kvišku (1899):	nimam nič, čisto nič –.« Sveča je zaprasketala, po sobi je planila črna noč, a v dekliški duši je bilo tako jasno

planili
Genovefa (1841): ſo oſtermeni, vſtraſheni, rasveſeljeni in ſkoro ob pamet v ſôbo planili. Volk pa je tam ſtal, in vſo zhudno sgodbo pripovedoval
planilo
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): vòda ko síd. Kralj, konjniki, vſa vojſka, vſe vſe je planilo v' morje sa njimi. Ali na enkrat ſe is oblaka

planite

Valenštajn (1866):	je skrijte, i ko mi K večerii za mizo sedemo, Planite v sobo i zavpijte: Kdo je Prijatelj carju? Jaz prevrnem
Valenštajn (1866):	i zavpijte: Kdo je Prijatelj carju? Jaz prevrnem mizo, Potem planite na oba tér ja Probodite. Zaprti grad čuvala Bo straža

planiti
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): jo pogleda tako serdito, kakor bi bil namerjal v njo planiti, pa ona je stala nepremakljivo in nevstrašena, in videti je

▶ plano samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

planem
- planem
  Gozdovnik (1898): sem bil do onega hipa, ko sem otroka našel na planem morju v čolnu, ubogo samče. Nisem poznal ni očeta ni
- planim
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): neſrezhe ne prineſe. De bi ſaj vaſi in tergi na planim — slaſti zhe od ognja bliso ſliſhijo, prav shivo pomiſlili, kako

plano

Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853):	stariga hlévarja in vsih pôslov, na to nese goloba na plano pred grad, in ga spustí. Golob visoko zletí v sinji
Blagomir puščavnik (1853):	mila pomlad povernila, sta vodila po gosto svojega sinka na plano v prosto podnebje, kjer je sto in sto ptičic veselo
Gozdovnik (1898):	ponujala, kar bi ga mikalo, zadrževalo. Stopil je venkaj, na plano, kjer je bilo njegovo največje bogastvo, ki ga je imel

▶ planota samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

planoti
Gozdovnik (1898): orla oko razna trupla človeška in živalska, ležoča po suhi planoti, utrujena, zaprašena, kažoča nevarni pot teh pustolovcev, tvegajočih vse, tudi

planoto

Najdenček (1860):	bil s svojimi zasledovavci v hitrosti skušal, sim letel čez planoto, ki je začela zdaj se poniževati. Navzdol je šla. Zemlja
Novice gospodarskih, obertnijs... (1882):	trudno delovanje, in parnik zavozil je vèn v neizmerno morsko planoto. Pokrižali smo se, ter iz dna srca prosili si od

▶ planšarica samostalnik, občno_ime, ženski ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

planšarica

Zlato pa sir (1860):	pogledovaje kar koli premišljeval. Precej mi zopet na misel pride planšarica, ki Tasso-ta bere in sir dela; mnogo sem o nji
Zlato pa sir (1860):	dni se bo pa Čuk v Videm napotil, tedaj mu planšarica kaj naročiti vtegne. K hudim rečem sva obsodila postrežljivega molzača
Zlato pa sir (1860):	pri nji velja pregovor: ako perst pomoliš, celo roko zgrabi. Planšarica in Čuk, ki je iz boječnosti postal postrežljiv, vzameta žehtare
Zlato pa sir (1860):	potil se je na rujavem obrazu; pa pripustila mu je planšarica tudi veče delo. Sladko siratko so pa potem zopet k
Zlato pa sir (1860):	kosili. Po kosilu se pa s Čukom napotiva proti dolini. Planšarica naju je nekaj časa spremljala, izročil sem ji Čukove černe
Zlato pa sir (1860):	se oba. Jaz nisem mogel zapopasti, kako bi priprosta slovenska planšarica laške bukve brala, njej se je pa čudno zdelo, da
Zlato pa sir (1860):	ljudmi in znanci tako strašne in neznane. Bila mi je planšarica ženski Prometej, na naše gore priklenjen; in zdelo se mi
Zlato pa sir (1860):	jo ima v Bovcu, ako o svetem Mihelu zapusti Bovčana. Planšarica mu je pa šaljivo odgovarjala, da Čuk ni, vedel, kaj
Zlato pa sir (1860):	kdo razžali, so še bolj hudobne in kerviželjne kakor Lahi. Planšarica je velika čaravnica, ako celo iz zaklenjene torbe bukve jemlje

▶ planšarija samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

planšarij
Stelja in gnoj (1875): drobno razseka, na kupih posuši in uleže. Tudi koprivje okrog planšarij se utegne koristno za steljo rabiti. Pomniti pa je, da

▶ planta samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

v vrsto posejana trta; [sskj]

plant

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	so vipavske vina mnogoverstne dobrote in močí. Vino iz poljskih plant je manjše vrednosti kot iz nogradov (goric), in v plantah
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	pol cenejše bilo od nogradskega vina. Ker so vina iz plant posebno mehke in ne preterpé lahko vipavske poletinske vročine, jih
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	zemlja tam bolj mehka ali bolj terda, soldanasta. Vino iz plant je pred sedanjim pomanjkanjem vina še več kot na pol

plantah
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): plant je manjše vrednosti kot iz nogradov (goric), in v plantah je spet razloček, ali je zemlja tam bolj mehka ali

▶ plantago neuvrščeno, tujejezično ↘ IMP

plantago

Zoologija (1875):	119. Pisang 127. Pistacia 154. Pistacia Lentiscus 155. Pisum 157. Plantago 144. Plašček dev. Marije 156. Platan 131. Platnica 114. Plavica
Botanika (1875):	obziru imenitne. To so: omela (Viscum) kakor zajedalka; ostrolisti trpotec (Plantago lanceolata), pod. 216., kakor dobro pično zelišče; Isonandria gutta na

▶ planjava samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

planjava

Kmetijske in rokodelske novice (1847):	se sicer neka okrogla, nekoliko gerbasta, od plaviga neba obméjana planjava. Že tó nam pravi, de zemlja mora krogla biti. Na
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	za stanovavce, posebno za ptujce. Vzrok, da je bila ta planjava toliko močvirna, je bil na tem, da svet od Verhnike
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	so pa po večjem deževji nastopile povodnji, se je vsa planjava pokrila z vodami, in čez in čez je stalo veliko
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	in jih jezerčne okna in okenca imenujejo. Nasprot pa suha planjava od Ljubljane proti Savi skozi in skozi kaže v dnu
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	po verhu pa plitvo černe persti in apnéne ilovice. Vsa planjava je bila pred nekterim časom takošno močvirje, verh tega je

planjave

Blagomir puščavnik (1853):	solnce za Švajcarske gore skrilo, in temni mrak pokriva Merlinške planjave. In glej, romar v dolgi, černi obleki s belim pasom
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	so mreže nastavljali po namnoženih vodah. Le po okrajnih straneh planjave, ki se naslanjajo na hribe in vise leže, in po

planjavi

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	v povodnik in jih odpótovaj. 2. Şe kashe samok na planjavi, ker sgorna ilovnata semlja mokrote ne poshira, prederi jo do
Blagomir puščavnik (1853):	Od tukaj se vidi dalječ čez Rajno po daljni prijazni planjavi. — Vitez Bric, kakor hudoben in divji je bil, je imel
Fizika (1869):	vreti, kakor doli v nižavi. Na visoko nad morjem ležečej planjavi Kvitoskej, ki je 8724 čevljev nad morjem, vré voda že

planjavo

Blagomir puščavnik (1853):	sladko spanje pošlje. ” — „Ko se zori, se podam dol na planjavo, med druzimi merliči svojega očeta poiskat, da bi jih še
Blagomir puščavnik (1853):	voziček, na kterega so viteza Miroslava privezali. Zdaj pridejo na planjavo. Tukaj se sliši iz hriba dol pokanje končavnega ognja, nad
Roza Jelodvorska (1855):	Roziniga stoka in miliga glasa še sliši ne. Pridši na planjavo zagromi Strašimir: »Urno naprej! « Konjiki spodbodejo, vozači z bičem poknejo
Gozdovnik (1898):	svojimi škrlenimi strehami in gótskimi vetrnicami gleda daleč nad morsko planjavo . posestvo stare a bogate rodovine Medijanov. Medijanski grofi že dolgo

▶ Planjavec samostalnik, lastno_ime, moški ↘ IMP

Planjavec

Kmetska smrt (1890):	vžgal. Skoro je plapolal ogenj iz kupa, na katerega je Planjavec še venomer nalagal goriva, in gost, bel dim se je
Kmetska smrt (1890):	druga dva ne, ali vedeli so, da je to vse. Planjavec je bil trden kmet. »Torej meni nič več? « dejala je
Kmetska smrt (1890):	na uho. Nekoliko časa pozneje je Češek zopet odprl usta. »Planjavec – kaj – ko bi po može poslal? Dobro je, če človek
Kmetska smrt (1890):	bližnje cerkvice svetega Marka. Dejali smo, da je bil stari Planjavec še trden mož; zato mu ni hodilo na misel, prepustiti
Kmetska smrt (1890):	je nesreča! « zmajeval je z glavo sosed Češek. »Umrl bodeš, Planjavec – umrl – tega noben padar ne ozdravi. « »Saj je tudi ta
Kmetska smrt (1890):	izmolili nekaj očenašev za verne duše v vicah, imel je Planjavec vse zemeljske skrbi in bolečine za sabo. Ženske so jele
Kmetska smrt (1890):	toliko med kmetskim ljudstvom. Bilo je jeseni, ko je stari Planjavec znova – menda tretjič v dveh dnevih – ogledoval gola rebra na
Kmetska smrt (1890):	zvedenec v takih stvareh. Planjavec je premišljal. »Kaj pa Kodrè? « Planjavec je molče odmajal z glavo. »Ta je baba,« zinila je
Kmetska smrt (1890):	za njo še drugi; poznali so, da je oporoka gotova. Planjavec je zopet v steno gledal. Mraz ga je jel izpreletovati

▶ plapolati glagol, glavni, nedovršni ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

plapolali

Gozdovnik (1898):	bolj doli tretji, četrti - - na drugi strani so isto tako plapolali štirje dobro kurjeni ognji ter so metali žar na reko
Gozdovnik (1898):	je ožarjal grozotne podobe. Na kolceh, postavljenih v nekih daljavah, plapolali so človeški lasje v lahnem vetriču; človeške lobanje so ležale

▶ plasa samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pas zemljišča; [sskj]

plasa

Fizika (1869):	Parna mašina, Dampfmaschine, 120. Parni kotel, parnik, Dampfkessel, 121. Pas, plasa, Erdzone. Pasolnce, Nebensonne, 151, 200. Passat, Passatwind, 192. Pečnica prekapna
Fizika (1869):	Hahn, 92. Piskalo, Blasinstrument. Piskrec prsteni, Thonzelle. Plajba, svinčnica, 24. Plasa, pas, Erdzonne. Plast, Schichte. Plast zračna, Luftschichte. Platte, plošča, plôh

▶ Plaskan samostalnik, lastno_ime, moški ↘ goo300k, IMP

Plaskan
Kmetijske in rokodelske novice (1846): gosp. Plevnik, gosp. Sdovšek, gosp. Novak, gosp. Perko, in gosp. Plaskan. Naj starejši izmed njih gosp. dekan Pridovnik, obče spoštovani mož

▶ plast samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

plast

Fizika (1869):	Blasinstrument. Piskrec prsteni, Thonzelle. Plajba, svinčnica, 24. Plasa, pas, Erdzonne. Plast, Schichte. Plast zračna, Luftschichte. Platte, plošča, plôh. Plin, Gas, 29.
Fizika (1869):	prsteni, Thonzelle. Plajba, svinčnica, 24. Plasa, pas, Erdzonne. Plast, Schichte. Plast zračna, Luftschichte. Platte, plošča, plôh. Plin, Gas, 29. Plinav, gasförmig
Fizika (1869):	kot prevodnik. Tok se v tem slučaji vodi skoz zemeljsko plast, ki leži med obema ploščama. Ako je njen prerez milijonkrat

plasteh

Fizika (1869):	goro, opazujemo, da se toplina neprestano manjša v viših zračnih plastéh. Od solnca se zrak zavolj svoje majhne gostote le neizmerno
Fizika (1869):	barometrovo stanje niže, kakor je pa notri v hladnejih sosednjih plastéh, kjer gosteja in viša atmosfêra na-nj tlači. 228 Če se
Fizika (1869):	se drug od h izhajoč trak v manj gostih zračnih plastéh c, c', c'', c''' tako lomi, da se gledalcu vidi
Zoologija (1875):	Okamenjeni lupinarji nahajajo se v neizmernem številu v stariših zemeljskih plastéh, in vže v mineralogiji §. 127 smo povdarjali njihovo imenitnost

plasti

Fizika (1869):	trakovi. Pod. 211. Če pride padajoči sneg v topleje zračne plasti, napravijo se zavolj deloma talenja in zmrzevanja veče, nepravilne snežinke
Fizika (1869):	in topleji je zrak, in čim hitreje tečejo nove zračne plasti čez vodo. Pri hlapenji dela se sopuh (para, hlap), le

plastjo
Zoologija (1875): hrustančeve tkanine. Nasproti temu je pa zobova korenina prevlečena s plastjo, ki nij trša od navadne koščenine in se cement imenuje

▶ plastisch neuvrščeno, tujejezično ↘ goo300k, IMP

plastisch

Mineralogija in geognozija (1871):

zvonik, 74. Pihavnik, Löthrohr. Platte, ploša. Plattenförmig, ploščinat. Plaenerkalk, 128. Plastisch gl. bildsam. Platina, 62. Plavutaste noge, Ruderfüsse. Plavje, Treibholz. Plazna

▶ plašč samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

plašč

plajš

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	plajš s 3 čopmi in ovezo vred 18 gold.; velki plajš za večernice i. t. d. (Vespermantel) 20 gold.; celo nebó
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	pa iz volnéniga žameta veljá 10 gold. in pol; levitni plajš s 3 čopmi in ovezo vred 18 gold.; velki plajš
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	Razun tega je njegovo blagó tudi pràv po ceni. Mašni plajš iz na pol židaniga tomoška ali pa iz volnéniga žameta
Roza Jelodvorska (1855):	in reče: »Zdaj, milostiva gospa! « Naglo verže nase černi svilni plajš, in teče k ječnim vratam. »Res je, da ni lepo

plajšč
Blagomir puščavnik (1853): se vse na glas joka. Eni mu poljubijo roke, eni plajšč. Žene in dekleta obdajo Bogomilo in jej zadnji ”z Bogom

plajſh

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	kolikor ſim mogla; tedaj je plajſh popúſtil, ino je béshal! “ Plajſh je sraven ſebe hranila, dokler ni bilo moshá domu. Ko
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	vſe te lashi, ino de bi ji bolj verjél, mu plajſh pokashe. Goſpodar ſe rasſerdi, ino per tej prizhi rèzhe Joshefa
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ga ſpet v' oſtudni greh nagovárja; Joshef pa ji popuſti plajſh v' rokah, ino beshi is hiſhe. Shena ſe na to
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	je bil Joshef ſam v' hiſhi. Tedaj ga sgrabi sa plajſh, ino ga ſpet v' oſtudni greh nagovárja; Joshef pa ji
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	me lóti. Jàs pa savpijem, kolikor ſim mogla; tedaj je plajſh popúſtil, ino je béshal! “ Plajſh je sraven ſebe hranila, dokler

plašč

Maria Stuart (1861):	ti pred nogé poklekniti, Kleče zvestobo svojo ti priseči. Pod plašč ga vzemi svoje milosti. Mortimer (poklekne z eno nogo). Bog
Kitica Andersenovih pravljic (1863):	srce. Pogleda kvišku, in pred njo stoji žena, v črn plašč zavita, čepico je imela na oči pomaknjeno, ali mati pogleda
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	se še v stanovanje, celó meč je opasal in pod plašč v pas skril tudi malo krivo bodalce najboljšega jekla, kakor
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	truplo v Tibero verže; ali nek oficir v plašč zavit je bliže stopil, služabniku pomignil in mu skrivé mošnjico
Zoologija (1875):	Ime plitvonožci dobili so ti mekužci odtod, ker ima njihov plašč na stranéh neke krpe, plitvam podobne. V ta majhen razred
Revček Andrejček (1891):	še daleč, domu in kar oditi nama je. (Uzame svoj plašč. ) Jeklen. Škoda, da zame nimata nikdar časa. Domen (resnobno opravičuje
Gozdovnik (1898):	kakem žepu. Kakor bi trenil pobere papir, skrije ga pod plašč, ter pade spet v svojo navidezno brezčutnost. Stotnik se zdaj
Gozdovnik (1898):	s Fabijanovim lasom je bil deblu na vrh pritrdil svoj plašč. »Tako, zdaj imamo krmilo, ki ne bo delalo niti najmanjšega

plašča

plajša
Kmetijske in rokodelske novice (1845): cena razločna po lepôti blagá; takó postavim je cena mašniga plajša od 10 do 300 goldinarjev. Razun imenovaniga blagá se pri

plašča

Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	nek bil? Ozrè se pa ne vidi druzega, kot kos plašča zginiti za oglom. Boštjan premišljuje in premišljuje, ali pravega ni
Zoologija (1875):	neka vreča. To kožo imenujemo plašč, stekli polži so brez plašča. Pod plaščem so nameščene mišice, s katerimi zapirajo svoje hišice
Gozdovnik (1898):	šotoru, in torej ni opazil, kako je Antilopa izpod svojega plašča, kteri je bil iz bivolskega usnja narejen, potegnil bojno sekiro
Gozdovnik (1898):	je njegovo rokodelstvo,« doda Oročej, ko je vrgel ostanke svojega plašča, kolikor mogoče slikovito čez rame. »Vsakdo mora svoj posel razumeti

plaščem

plajščem
Ferdinand (1884): misli si. »Kedo pa je oni neznani gospod z rudečim plajščem in mečem, ki je prišel zarano sè svojim slugo v
plajšem
Blagomir puščavnik (1853): ko jo je snubil, pobožnega in poštenega delati in s plajšem čednosti zagrinjati svoje hudobno sercé. ~~ Kakor hitro pa je bil
plajſham
Kmetijske in rokodelske novice (1844): je to, to Jim rezhem. Gotovo ſe pa sa tem plajſham kaj drusiga ſkriva. Ptujiz. Ljubi mosh! verjemite mi, le k

plajſhem

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	vſiga blediga, ſ' ternjevo krono na glavi ino ſ' ſhkerlataſtim plajſhem ogernjeniga je Pilat pred ljudſtvo peljal, ino milo rezhe: „Poglejte
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	bil Jesuſ rekel. Perpéljeta oſla k' Jesuſu. Uzhenzi ga ſ' plajſhem pogernejo, ino Jesuſ na-nj ſéde. To ſe je sgodilo, kakor

plaščem
Kitica Andersenovih pravljic (1863): sukno, mati se pogrezuje a podoba jo zakrije s črnim plaščem. Bila je noč, temna noč. Pogrezne se v globočino, kamor

▶ plaščar samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

plaščarjev
Kemija (1869): je ravno tako sostavljena koža nekih morskih živali, tako imenovanih plaščarjev (Mantelthiere). Beljeni pamuk ali bombaž, predivo, konopnina in iz platna

▶ plašček samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

plaščki

plajſhiki

Pozhétki gramatike (1811):

détails, drobnóſti, drobnjáve, drobno; portails, velike vrata, gouvernails, kermila; camails, plájſhiki kórarſki, épouvantails, ſtraſhíla Ayeul, déd, ciel, nebo, oeil, oko, imajo

▶ plašen pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

plašen
- plaſhen
  Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): boſh klatil! “ Kajn sdaj vidi ſvojo veliko pregreho ino veſ plaſhen ino sdivjan sakrizhi: „Oh, kaj ſim ſtoril! Kako slo ſim

plašna

plaſhna

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	liſtov ſi krila ſpleteta, ino ſe pokrijeta s' njimi. Vſa plaſhna ſe ſkrijeta v' germovje na vertu. Ljubi otrozi! ſ' ſlehernim
Genovefa (1841):	je ſhe nikoli ljudjé niſo preganjali, ni bilo zlô nizh plaſhnà. V votlino je priſhlà, kjer jé navadno ſtanovala, bres ſtrahú

plašnih

Novice gospodarskih, obertnijs... (1874):	dan pokličem krčmarja. Bil je oseba jako neprijazne zunajnosti in plašnih oči; meni se je pokazal pa še bolj zopernega, ker
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880):	so jokali in roke vili, Marjeta je na pol nora, plašnih oči in z razpletenimi lasmi sedela na tleh poleg prazne
Zlatorog (1886):	Plašnih stópinj, z risanko napéto, Z bledim licem, a s poglédom

▶ plašiti glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

plaši

Spisi Krištofa Šmida (1883):	sicer malo boječe, vendar neizrečeno ljubeznjivo zapoje sledečo pesmico : Ne plaši se! če burja hraste vije; Po hudi uri lepše solnce
Deborah (1883):	plaši me več, Nje črt je le ljubezen njeno pričal! Plaši me bledo, milo nje obličje, Prikaže često se mi v
Deborah (1883):	Trpeti mora, ker sem jaz jo ljubil. Prokletev njena ne plaši me več, Nje črt je le ljubezen njeno pričal! Plaši
Izidor, pobožni kmet (1887):	potem osuševa; solnce, ki nam zemljo ogreva; strela, ki nas plaši in nas včasih tudi pokori; vprašam vas, ali niso to

plaſhi

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	liſtam beshi. Kamorkolj pogleda, ſvojo ſtorjeno krivizo sagleda; neprenéhama ſe plaſhi, ino zelo vſtvarjenje mu je ſtrahovito. Dro ſhe takó mali
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	prihranil, ki ga tako vedno ſtrah ognja is ſladkiga ſpanja plaſhi! Kdor ſe pa v bratovſhnjo sapiſhe, ſe s smirnim ſerzam

plašijo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): se opoldne iz Dunaja na svoj grad v Šonbrun, se plašijo konji tako, da se prednja dva odtergata od zadnjih dveh

▶ plašnež samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

plašen človek; [sskj]

plašneži
- plašuni
  Divica Orleanska (1848): Bog! Izabó. Se vam pošast oznani? Ste vi vojšaki? De! Plašuni ste! (Prerije trumo – divico zagledáje nazaj blagutne. )

▶ plašno prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

plašno

Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	„Kaj? tudi tvojiga očeta je pijančvanje vmorilo”? ga plašno Mina pobara, ino silna groza jo sprejide. Dolgo ji Moric
Divica Orleanska (1848):	se približam, Ti moja si – . Sorelka. Moj dragi kralj! (se plašno in vedaželjno ozira. ) Dünoa, je res? Alj res Je Düšatel
Tine in Jerica (1852):	večerji so se starši resnobne kazali. Marička jih je le plašno pogledovala. Drugi dan ji še niso bili starši dobri. Pri
Mlinar in njegova hči (1867):	da nisi prav storil ter da svoj prestopek srčno obžaluj. (Plašno ga pogledavši. ) Ali ga od srca obžaluješ, Janko? Janko. Oh

plaſhno

Genovefa (1841):	saglédal, ſe je vſtraſhil; nasaj je ſtópil, po tém pa plaſhno sa plóſzhikam tapal, ſanta sagrabit, kteriga je viditi miſlil. Rézh
Genovefa (1841):	bilo blédo ko ſténa, in s ſvôjimi zhernimi ozhmi je plaſhno in ſtraſhno krog ſêbe glédal. Huda veſt ga je tako

▶ plat samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

plat

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	in perutnize vlezhejo sa ſábo vreteno, nit ſe na drugo plat na vreteno navija, kakor per domazhim; satorej ſe morajo toliko
Zoologija (1875):	plati. To plat imenujemo očesno plat, drugo pa trebušno. Očesna plat je zmerom rjava, druga pa bela. Ploča plava tako, da
Zoologija (1875):	zakrenem, da ima riba obe očesi na isti plati. To plat imenujemo očesno plat, drugo pa trebušno. Očesna plat je zmerom
Zoologija (1875):	riba obe očesi na isti plati. To plat imenujemo očesno plat, drugo pa trebušno. Očesna plat je zmerom rjava, druga pa
Zoologija (1875):	rjava, druga pa bela. Ploča plava tako, da je očesna plat gori obrnena, torej pri tej ribi hrbet in trebuh nista

plateh

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	Zdej podolgasto ponev s srovim maslam pomaži, šuko po obeh plateh s klinčki obloži, ktere z nitjo povežeš, deni jo v
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	podolgama pa tanko zreži in te koščike tudi po obeh plateh rumenkasto zapeci. Škofov kruh. Zmešaj testo kakor per suharji (cvibaku

plati

Kmetijske in rokodelske novice (1847):	se opletki imenuje. Na kite na glavi pripne od obeh plati nad ušesi belo pečo, ki po herbtu visi, in jo
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	od ušes proti verhuncu pripletajo. Zakonske nosijo bele, od prednje plati klekane počele (avbe), ki na verhuncu špičasto postrani nad zatilkam
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	žerjavco postavi, šuko nanj položi, ktero, ko se na eni plati zarumeni, oberni in s putram polivaj. Ko je skorej gotova
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	pocinjeno kozo dobro s putram, povaljaj mesne kose po eni plati v pšenični moki in jih s to platjo na dno
Zoologija (1875):	glavo tako zakrenem, da ima riba obe očesi na isti plati. To plat imenujemo očesno plat, drugo pa trebušno. Očesna plat

platy

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	pregreshnoſte uzhy, katire bodo od enega porednega tovarshtva na uſſe platy zeplene. Jeſt szer moj Syn! sem rada sama bila, kader
Kratkozhasne uganke (1788):	2. pak pojej, ter puſli odſdol go. na use 3. platy shteri, inu njeh bo >et, koker poprej, na use tri
Kratkozhasne uganke (1788):	shteri, inu njeh bo >et, koker poprej, na use tri platy 13. ,'oku uſami spet odſgor od usakega vog-la eno zhesbplo-prezh
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	ſo pazh to pravo vgànili, vaſha Gnada; ta na vſe platy prov kashe , koker jo prevdarim. Shpaſs bo ta vęlki , inu
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	na ſebe ne posabi: vſako ręzh sna on na obá platy obèrniti, kakôr njemu bol kashe. En tak mosh je bil

platjo
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): po eni plati v pšenični moki in jih s to platjo na dno in okrog na strani terdo pertisni. Perdeni malo

▶ plat samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

plat Ncf; Pleteršnik

platov
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): povele tiga Narvikſhiga Bogá shene. O smęſhnjava tih od vſih platov tiga ſvęjta vkupej gredózhih ludy! kaj sa en ràslózhik tih

▶ plata samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

plošča; Pleteršnik

platami
Kmetijske in rokodelske novice (1843): ſe po nji vosijo. De je shelesna zeſta s shelesnimi platami polaſhtana, bi snali ſhe nekteri miſliti. Ni takó, shelesna zeſta

▶ platessa neuvrščeno, tujejezično ↘ goo300k, IMP

platessa
Zoologija (1875): sosebno okusne morske ribe. Imenujemo samo sledeče vrste: navadni jezik (Platessa solea), robec (P. maximus) in navadno pločo (P. vulgaris) pod.

▶ plathelminthes neuvrščeno, tujejezično ↘ goo300k, IMP

plathelminthes
Zoologija (1875): obolelo in od teh do 100 umrlo. Četrti razred: Ploskavci; Plathelminthes. Telo je tem črvom ploščato, brez nog, čestokrat pa ima

▶ platica samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

tanka plošča; [sskj]

platice
Rudninoslovje (1867): veliki, zlagajo se po kakej sliki i prilepljejo na bakréne platíce; potem se brusijo i ugladijo. Take podobe se imenujejo mozaike

▶ platičast pridevnik, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ Pleteršnik

plitek; Pleteršnik

platičaste
Rudninoslovje (1867): od vode. V zloženih zvrstéh dela kroglaste vrastke, zobčaste in platičaste posnemke, ali pa je gručava časi zrnastega časi stebelčastega zloga

▶ platina samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

platina

Fizika (1869):	imajo še celo kovine tako različno vodivost, da n. pr. platina doprinaša enajstkrat in železo sedemkrat veči upor prevodu, kakor baker
Mineralogija in geognozija (1871):	Löthrohr. Platte, ploša. Plattenförmig, ploščinat. Plaenerkalk, 128. Plastisch gl. bildsam. Platina, 62. Plavutaste noge, Ruderfüsse. Plavje, Treibholz. Plazna breccia Reibungsbreccie, 75.

platine

Kemija (1869):	precej mehka je in jako raztezna. Kakor zlata, se tudi platine loti edini klor; raztopna je torej samo v kraljevej vodi
Kemija (1869):	iz nje izdelujejo celo posode za destilovanje. 1 lot izdelane platine ceni se na 9 gold. Na Ruskem so tudi novce
Fizika (1869):	zgori, med tem ko se drat iz neizmerno težko topljive plátine stopi v krogljice. Živost teh prikazni je odvisna od moči
Mineralogija in geognozija (1871):	Ren, Donava, Isar in Inn nosijo pičlo zlata. 38. Skupina platine. Tudi platina javi se samo čista, toda poredkoma kristalinsko, v
Mineralogija in geognozija (1871):	železo, ki znaša po 5 do 11 procentov. Drugi spremljevalci platine, Iridium, Osmium, Paladium in Rodium, so platini jako podobne, žlahne
Mineralogija in geognozija (1871):	platini jako podobne, žlahne kovine visoke specifične teže. Gostota čiste platine je 17 do 18, barva siva ko jeklo. Najpred so

platini

Kemija (1869):	da se tali stoprv v največej vročini. Ta lastnost daje platini veliko vrednost za mnogo kemijsko orodje, na pr. za topilne
Mineralogija in geognozija (1871):	procentov. Drugi spremljevalci platine, Iridium, Osmium, Paladium in Rodium, so platini jako podobne, žlahne kovine visoke specifične teže. Gostota čiste platine

▶ platinschwamm neuvrščeno, tujejezično ↘ goo300k, IMP

platinschwamm
Kemija (1869): glicerin, 466. Glycocoll, glikokol, 477. Gnjiloba, Faulniss, 503. Goba platinska, Platinschwamm, 439. Gold, zlato, 438. Goldchlorid, zlati klorec, 438. Goldpurpur (Cassius

▶ platinski pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

platinska
Kemija (1869): Glycerin, glicerin, 466. Glycocoll, glikokol, 477. Gnjiloba, Faulniss, 503. Goba platinska, Platinschwamm, 439. Gold, zlato, 438. Goldchlorid, zlati klorec, 438. Goldpurpur
platinske
Kemija (1869): in pri 326° C. stoprv vre. Da-si tudi so platinske retorte jako drage, ena sama velja 30.000 — 50.000 gld., imajo

platinski

platinskej

Kemija (1869):	fosfor okisimo s solitarno kislino in potem preostalo vodo v platinskej posodi z veliko vročino izženemo, dobimo neko steklasto tvar, namreč
Kemija (1869):	razen hlapnih tvari, nič, trdnega v sebi, vzparjena na čistej platinskej pločici ali na čistem steklu ne pusti za sebó niti

platinskih
Kemija (1869): hramov; no ker je preveč vodena, mora se destilovati v platinskih posodah. Vodene pare uhajajo, v retorti pa ostane zgoščena kislina

▶ platišče samostalnik, občno_ime, srednji(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

polovica; [sskj]

platišča

platiſha

Kuharske Bukve (1799):	v' pozineno plehato ſklędo, notri rastavi po verſti nadęvane jajzhne platíſha, poſtavi na trinog nad sherjavzo, de ſe enmalo sapezhe
Kuharske Bukve (1799):	ſklędo tę tri koſze, to je ſpodne zheluſti, inu dva platíſha od zhepíne. — Potle saſadi vilze na vidermaſhi ali verh herbta
Kuharske Bukve (1799):	dobri. 287. Peterſhílova ſalata. Oſtershi peterſhílove koreníne, preręshi na dva platiſha, jeh ſkuhaj v' meſni shupi, ohladi, inu sabęli s' ojlam

▶ platiti glagol, glavni, dovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

plačati; [sskj]

plati
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): kakor kitajske hieroglife (skrivnopisarijo), akoravno se vračitvo s slovenskimi peticami plati; in akoravno je v lekoslovju ojstro ukazano: signatura se ima

▶ platnen pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

platnena
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): in zmivati. V ta namen služi morska goba, ali mehka platnena cunja, ki se v mlačno tekočino pomoči, na oči položi
platnenih
Kemija (1869): manj trajno prevlečena. Na tej lastnosti se tudi osniva barvanje platnenih in pamučnih tkanin (primeri §. 94). Drva, ki so nam

▶ platnica samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

platnica
Zoologija (1875): trebuhu pomarančast, pred nevihtami je nemiren in rije po blatu; platnica (Abramis) je jako navadna po naših vodah in ima dobro

▶ platno samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

platna

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	s’ njoj, okolj veſi na ſprehôd. Ravno je Shofka koſ platna polivala, ki ga je po simi, kedar ſo dolge nozhi
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	zenejſhi predajajo, in tako nam dobizhke, ktere ſmo kedaj is platna imeli, prevsamejo. To samorejo s ſvojim kolovratam, kteri ima pred
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	od nog do glave novo obleči, ino jim perta alj platna za srajce ino pertiče razdeliti.
Robinson mlajši (1849):	reči se je moral postarati. Mesto sita je vzel tenkega platna — pertu, kterega je bil obilo na korablji našel, ino kako
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	Čez mizo je bila bela rijuha pogernjena, sošita iz ogerskega platna. Darovali so jo moji materi rajna teta, ktera so vsako
Kemija (1869):	plaščarjev (Mantelthiere). Beljeni pamuk ali bombaž, predivo, konopnina in iz platna narejeni papir so skoro čista moševina, ki se ne topi

platno

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſe uzhiti na-nje preſti. Snano nam je, de Zhehi lepſhi platno delajo, ko mi, pa ga vunder zenejſhi predajajo, in tako
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	koshizo, is ktere ſe dajo mozhne verví, in ſhe ſùkno, platno in popir délati ; zhervi pa in njih blato ſo nar
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	kemikarca je bila; kakor tudi tista, ki si je perva platno vbelila, ali svoje oblačila z lugam sprala. Od vsih posvetnih
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	vreteno berneče, Nabira v omare, očistjene peg, Blišečo volnino in platno ko sneg, Sijanja pridružiti blagu ne mudi, Se vedno trudi
Oče naš (1854):	je še zgorej,“ je rekla Rozalia, „z nama je še platno cofala za ranjene vojake. “ „Povejta tudi svojim staršem, da gremo
Oče naš (1885):	Renarta je še zgoraj,“ je rekla Rozalija, nama je še platno pukala za ranjene vojake. “ „Povejte tudi svojim starišem, da gremo
Gozdovnik (1898):	šotor na griču, ki je tabor gospodaril, drogove zabijaje in platno čreznje razvijaje. Ko je bil šotor dogotovljen, odsede tudi jezdec

platnu
Vezhna pratika od gospodarstva (1789): megla, ſhivino ne sunej paſti, je ſkodlivo. Tekozha voda sa platnu bellet je bolſhi, Vol, al Pir sa zelu Lętu skuhat

platnom

platnam

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ozhe Miha hodila na Hravaſhko, kupzhovala s preſhizhimi, vinam in platnam, sraven dober kup v oſhtarijah shivela. Vezhidel Vodnikov je posno
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	je narbolj v isdovbljenim terſti na obeh konzéh s tanjkim platnam savesaniga poſlati. To ſe ſmé pa le posno v jeſen
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	od goſpoda Benjamina Pihlerja, poſeſtnika v Ljubljani in kupza s platnam, sa ktero dobroto daj Bog ſrezho goſpodu, de bi jim

platnom

Fizika (1869):	če se črno platno čez-nj pogrne, kakor pa pod belim platnom; prst na njivi se tem bolj ogreje od solnca, čem
Gozdovnik (1898):	potnem stolcu, kteri je zložen tvoril palico za šetnjo, pred platnom po deskah razpetim, ki je poravnan tudi malo prostora zajemal

platnu

Kmetijske in rokodelske novice (1843):

vezhi saſlushek bota njih netrudni prid mozhno podbodla, in krajnſkimu platnu nekdanjo imenitnoſt ſpet sadobila. Poſkuſite, sazhnite preſti ino kmalo boſte

▶ platte neuvrščeno, tujejezično ↘ goo300k, IMP

platte

Fizika (1869):	svinčnica, 24. Plasa, pas, Erdzonne. Plast, Schichte. Plast zračna, Luftschichte. Platte, plošča, plôh. Plin, Gas, 29. Plinav, gasförmig, luftförmig, 29. Plini
Fizika (1869):	Gase 119. Plinohram, plinomér, Gasometer. Ploh, ploskev, Fläche. Plôh, plošča, Platte, Scheibe. Plošča valovnica, Wellenscheibe, 104. Podkop, Mine. Podložnik, Trittbrett. Podnebje
Mineralogija in geognozija (1871):	37. Phonolith oder Klingstein, fonolit ali zvonik, 74. Pihavnik, Löthrohr. Platte, ploša. Plattenförmig, ploščinat. Plaenerkalk, 128. Plastisch gl. bildsam. Platina, 62.
Mineralogija in geognozija (1871):	Plavutaste noge, Ruderfüsse. Plavje, Treibholz. Plazna breccia Reibungsbreccie, 75. Ploša, Platte. Ploščinat, plattenförmig. Plovec, Bimsstein, 45. Plutonismus ali Vulkanismus, 150. Podružna

▶ plattenformig neuvrščeno, tujejezično ↘ goo300k

plattenformig

Mineralogija in geognozija (1871):	oder Klingstein, fonolit ali zvonik, 74. Pihavnik, Löthrohr. Platte, ploša. Plattenförmig, ploščinat. Plaenerkalk, 128. Plastisch gl. bildsam. Platina, 62. Plavutaste noge
Mineralogija in geognozija (1871):	Ruderfüsse. Plavje, Treibholz. Plazna breccia Reibungsbreccie, 75. Ploša, Platte. Ploščinat, plattenförmig. Plovec, Bimsstein, 45. Plutonismus ali Vulkanismus, 150. Podružna os, Nebenaxe

▶ plav pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

plav
Zoologija (1875): Grahar (Bruchus pisi). Trtin (Rynchites betuleti) je 5 mm. dolg, plav ali zlatozelenkast in svetel; škoduje vinski trti, ker vrta v
plava
Zoologija (1875): dohaja meseca aprila, a septembra zopet odhaja; taščica (L. rubecula); plava taščica (L. suecica); pogorelček ali rudečerepka, (L. phoenicurus); šmarnica ali

plave

Kemija (1869):	mnogo cukrene vode piti. Bakrove spojine so večidel zelene ali plave barve. Ako čisto in svetlo železo, n. pr. noževo rez
Kemija (1869):	krepko porumeni. S kisili se dadó iz anilina izvajati najkrasniše plave, vijolčaste in rdeče barve, ki so v novejšem času izpodrinile

plavega

Kemija (1869):	Naredi se, ako baker raztopiš v razgretej žveplenej kislini. Iz plavega vitrijola izdelujejo se mnoge druge bakrove spojine, potrebuje se pri
Kemija (1869):	bakrov okis, CuO.CO2, postane v podobi plavozelenkaste oborine, ako raztopini plavega vitrijola pridamo oglenčevokislega natrona. Rabi se za barvo. Ta spojina

plaviga
Kmetijske in rokodelske novice (1847): milj dalječ; — vidi se sicer neka okrogla, nekoliko gerbasta, od plaviga neba obméjana planjava. Že tó nam pravi, de zemlja mora

plavi

Blagomir puščavnik (1853):	zverne. ” „Zdaj vstane hrup med ljudstvom. Černi je padel, Sinji (plavi) je zmagal, tako so vpili, da se skor trombe in
Novice gospodarskih, obertnijs... (1860):	z ojstro vodo, v kteri je raztopljen razjedljivi kupreni ali plavi vitrijol itd. Snažnost nastelje je pa perva pogodba. Zdrave živinčeta
Maria Stuart (1861):	med poslednjimi besedami ni oči obernila. ) Dovolite, lord! (Sname mu plavi trak in ga obesi Bellievru krog vratu. ) S to diko
Kemija (1869):	okis, CuO.SO3, s 5 ekv. kristalne vode, imenuje se navadno plavi vitrijol ali bakreni vitrijol in je ena najlepših soli. Naredi
Kemija (1869):	kafejin, 477. Calcium, kalcijum, 413. Cement, cement, 415. Campecheholz, kampeševina, plavi les, 486. Casein, sirnina, 495. Caesium, cézijum 345. Cedilo, Filter
Mineralogija in geognozija (1871):	Arsenikeisen, 52. ,, meteorsko, Meteoreisen, 51. ,, čisto, Gediegen Eisen, 51. Železovec, plavi, Eisenblau, 52. ,, zeleni, Grüneisenstein, 52. ,, črni, Schwarzeisenstein, 53. ,, premogovi, Kohleneisenstein

plavih

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	is ſvetlih shlahnih kamenzov vdélana — pet je bilo ſivih alj plavih safirov, jaſnih ko ribje oko, v' ſredi pa diamant, romeno
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	zbujena Že vsa prerojena, Veselje oznan'; Iz rožic rumenih, Iz plavih, zelenih 'ma venec nabran. Že ptičice v zborih, V zelenih

plavimi
Kmetijske in rokodelske novice (1847): vsih enaciga kroja. Vidiš okroglolične rudeče dekleta z bistrimi, večidel plavimi očmi, in ko na smeh postavijo usta, se jim vidijo
plavo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): izpod leda puka pičel mah za hrano. — Kirgiz gleda v plavo vedno jasno nebo — Čukče v merklo devet mescov dolgo noč

▶ plav samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

splav; [sskj]

plav

Robinson mlajši (1849):	vor! Oča. Ravno to je tude Robinsonu na misli prišlo. Plav, si je mislil, se da naj hitreje narediti. Ljubor. Kaj
Robinson mlajši (1849):	vem, kar bi bil učinil. Oča. A kaj? povej! Dragotin. Plav — plit — vor! Oča. Ravno to je tude Robinsonu na misli
Robinson mlajši (1849):	mislil, se da naj hitreje narediti. Ljubor. Kaj je to plav? Dragotin. Je versta — red vkup zvezanih berven — rilov, na kterih
Robinson mlajši (1849):	ino kakor na ladji plaviti da. Oča. Dobro praviš! takovo plav je hotel Robinson napraviti, da bi se na nji k

▶ plav samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

splav; [sskj]

plav

Zoologija (1875):	vlečno sluz zaprte zračne mehurce ter si tako napravi penasto plav, na kateri viseč plava. Tudi se cedi iz njega vijoličast
Gozdovnik (1898):	sili Fabij. »Stoj, otrok moj. Poprej imamo izvesti vodila previdnosti. Plav, tolikanj nam koristen, bomo reki prepustili, raztrgavši ga, da Indijani
Gozdovnik (1898):	tovariši se spravijo na delo. Debla, iz kterih je bil plav sestavljen, uzamejo narazen ter spustijo po reki. Takisto naredé z

▶ plavajoč pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

plavajoča

Fizika (1869):	človeka v vodi z enim prstom prizdigniti in premikati. Za plavajoča telesa, ki so le nekoliko potopljena v kapljine, velja sledeči
Botanika (1875):	navadno po dva pod rogovilami; jagodata haluga (Sargassum), ki prosto plavajoča pokriva velika morja daleč proč od suhe zemlje več tisoč
Botanika (1875):	po stoječih vodah na Lonjskem polju na Hrvaškem in drugod plavajoča rastlina rašec (Trapa natans), od ktere pridejo bodičasti povodni orehi

plavajočega
Botanika (1875): in lahkega trosja plesenjskega ne manjka nikjer, temveč je ga, plavajočega pa zraku, povsod dovolj. Ako pride na kakošno organsko telo

▶ plavanje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

plavanje
Zoologija (1875): kakor so namreč namenjeni za prijemanje, tekanje, skakanje, grebenje ali plavanje, in dostikrat so prednji udje drugače ustvarjeni nego zadnji. Noga
plavanju
- plavanji
  Robinson mlajši (1849): je preveč daleko bilo; ino kaj bi le tude v plavanji bila mogla od nesti? Dragotin. Jaz vem, kar bi bil

▶ plavati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

plava

Mineralogija in geognozija (1871):	tačas plavje pripomoglo delati premog, kakor še dandanes veliko lesa plava po rekah. Vendar nas drevesa v premogovih jamah v St.
Zoologija (1875):	trebušno. Očesna plat je zmerom rjava, druga pa bela. Ploča plava tako, da je očesna plat gori obrnena, torej pri tej

plavajo

Genovefa (1841):	ſvítlo, jaſno in bélo! Vſe drevéſa in germovja v belôti plavajo, kakor de bi bile s zvetjem poſute. Gléj, kako je
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880):	vre iz nje? Kdo ima v oblasti oblake, ki prosto plavajo na nebu in vse rastline s hladnimi kapljicami okrepčajo? Kdo

plaval
Robinson mlajši (1849): mnogo času trebalo. Da bi pak tam jeden pak drugi plaval, se mu ni zdelo, kajti da je preveč daleko bilo

plavala

Kitica Andersenovih pravljic (1863):	noč, vse je bilo tiho; bila sta v velicem mestu, plavala sta sem ter tje po nekih ozkih ulicah, kjer so
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	kakoršne so le samo na Laškem. Polna zlata luna je plavala na temnem nebu in blede svoje žarke lila čez ne

plavale

Kitica Andersenovih pravljic (1863):	bode tudi njen mož, ali boste tudi njeni hčeri memo plavale? O ne! od zgoraj jo kličejo in za njo zdihujejo
Kitica Andersenovih pravljic (1863):	se zibale podobe po zraku. Mislila je, da nektere pozna, plavale so proti temnemu zagrinjalu in ondi so zginile. Ali bode

plavali

Slovensko berilo za šesti gimn... (1854):	rovov skakali, kakor bi-jih škratel nesel, in v gostih tropah plavali prek derečih rek, kakor ste Sava in Drava. Sablje so
Razne dela (1870):	volji šlo? On odgovor sliši ta-le: "Skusbe naše niso male, Plavali smo mnogo let, Prehodili ves ta svet Smo zlató in
Žalost in veselje (1870):	vedno nestanovitno in mnogokrat goljufa zaupnega mornarja. Obé ladiji ste plavali mirno po morji in mornarji so uganjali razne šale na
Bolna ljubezen (1874):	vrhove? Nebo je bilo rumeno kot zlato, mali oblački so plavali semtertja in že se je prikazal med njimi mesečni bledi
Valovi življenja (1877):	posušile vode po nji. Tedaj ste pa vi, signore Battista, plavali kakor razcveten lotos po mladih valovih komaj ustvarjenega Amazona in
Moja hoja na Triglav (1897):	Triglava, slikovito opisoval pot tako, da smo v duhu kar plavali po čereh, ki so nam blestele iz daljave, in trdil
Trojka (1897):	žive boje, ki jih oživlja solnčna svetloba. Rdečkasti oblački so plavali po modrem nebu, listje na drevju je tajno šumelo, in
Vinjete (1899):	Bukićeve. Platane so šumele in kakor iz dragocenih vaz so plavali opojni duhovi iz kelihov tisočerih rož ... Nekdaj, v tistih lepih
Vinjete (1899):	srebrnih sandalah, temne rože v rokàh ... Polnili so sobo in plavali nad njim, prihajali so bliže in ga božali po licih

plavalo
Ferdinand (1884): za to. Strašno zločinstvo, ki ga je mučilo po dnevi, plavalo mu je tudi v sanjah pred očmi. Čestokrat je govoril

plavati

plavat

Sacrum promptuarium (1695):	kulikajn zhaſsa je tiga? aku ſe je pobila? aku ſna plavat? aku uoda je merſla. &c. Ali liſiza je dialla, nej
Sacrum promptuarium (1695):	s' koſso ſo travo poresali, inu dokler ſruta nej ſnala plavat je bila utonila, inu dolge zhaſsa je s' roko kaſsala

plavati

Kmetijske in rokodelske novice (1847):	ubila. Prislovice . ^tajan^kili §loTeiicov. Težko je proti vodi plavati. — Dolgi lasi, kratka pamet. — Ti bi rad, de bi bil
Botanika (1875):	pobarvali. Tudi se vidijo okrogle kapljice mastnega ali hlapnega olja plavati v staničnem soku mnogih rastlinskih delov in mnogokrat je sok
Oče naš (1885):	kraja priplezal. Dobro znam na goré hoditi, še bolje pa plavati in skakati, in goro bi rad videl, na ktero bi

▶ plavec samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

plavci
Zoologija (1875): ujede in golobi; k mahovcem pa: kure, brzoteki, močvirniki in plavci. Prvi razred: Pevci; Oscines. Pevci so majhni ptiči imajoči kratek

▶ plavec samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

mornar; kontekst

plavca
Robinson mlajši (1849): je ladjica v nekaj tako močno térčila da sta oba plavca ze sédel spadla. V hipu je tude ladjička obstala, ino

▶ plaven pridevnik, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

plavajoč; [sskj]

plavnemu
Gozdovnik (1898): je vzdigala lučica, vekšajoča se od hipa do hipa ter plavnemu otoku se bližajoča. »Napravili so zažigalko, vedoči, da vsekako jo

plavni

Gozdovnik (1898):	kakor zrcalo. Niti en trst, ki je prej obdajal ta plavni otok, niti ena korenina, ki so ga držale, se zdaj
Gozdovnik (1898):	Mesec se vzdiga višje ter obliva s svojo mrlečo svetlobo plavni otok. Z dreves je moral vsakdo te podobe imeti za

▶ plavica samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

plavica
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): debla posamno do Ljubnega plavijo. Tukaj jih cele zvezujejo (zvezana plavica ali „zvezani flos”), ali jih pa pred v deske in

plavice

plevize

Kuharske Bukve (1799):	ſhi, smani, de bodo plęvize. Kader ſir dęlah, permęſhaj teh plęviz med ſir, bo imel
Kuharske Bukve (1799):	oshętiga sraven dęne, tudi ſol, ſhtupa, ſtolzheni nagelshbizi, inu majeronove plevize. Is tiga ſe klobaſe v' debęle maſtne goveje zheva nadęlajo

▶ plavičar samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ Pleteršnik

flosar; kontekst

plavičarjev
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): let sem obilo priložnosti imel življenje naših pridnih in marljivih plavičarjev ali flosarjev (kakor se sami zovejo) od vseh strani spoznavati
plavičarji
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): še druge okolišine storé, da se sčasoma zaplodé lastne plemena. Plavičarji ali flosarji. Od svojih mladih let sem obilo priložnosti imel

▶ plaviti glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

plavijo

Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	flose nositi. Od bolj gornih krajev debla posamno do Ljubnega plavijo. Tukaj jih cele zvezujejo (zvezana plavica ali „zvezani flos”), ali
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	zdravejega rodú našel. Sred zime bosi po Savini gazijo in plavijo les, ki se semtertje v brege zapikuje, in nič jim

▶ plaviti glagol, glavni, nedovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pluti; Pleteršnik

plavila

Robinson mlajši (1849):	bi ladjico, kamor bi hotela, varneje rudati mogla. Plavila sta se poleg meli — produ s to nadéjo, da jo
Robinson mlajši (1849):	kolikor sta le mogla se uperše, sta se na ravnost plavila k ostrovu, ko jima je nine celi pred očmi bil
Robinson mlajši (1849):	po južni strani k ostrovu, ko sta se k njemu plavila, pogodi ino čèrstvo vlekel sta drugoč črez malo na ostrovu

plaviti

Robinson mlajši (1849):	napraviti, da bi se na nji k temu velikemu korablju plaviti, ino iž njega mnogo reči, kolikor bo le možno odnesti
Robinson mlajši (1849):	berven — rilov, na kterih se stati, ino kakor na ladji plaviti da. Oča. Dobro praviš! takovo plav je hotel Robinson napraviti
Robinson mlajši (1849):	zagubljene ljudi drugoč nalezti, ino se ž njimi v Evropo plaviti mogel! Pak možno ni bilo; ino tako druga nič ni

▶ plavje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

plavje

Mineralogija in geognozija (1871):	Tudi menijo, da je tudi tačas plavje pripomoglo delati premog, kakor še dandanes veliko lesa plava po
Mineralogija in geognozija (1871):	Plaenerkalk, 128. Plastisch gl. bildsam. Platina, 62. Plavutaste noge, Ruderfüsse. Plavje, Treibholz. Plazna breccia Reibungsbreccie, 75. Ploša, Platte. Ploščinat, plattenförmig. Plovec

▶ plavka samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

plavolaska; [sskj]

plavki
Tine in Jerica (1852): če moreš. Tine (dečku. ) Pa kakšne so bile, rujavki, rudečki, plavki? Deček. Rudečki, ena z belo liso. Tine. (Paljčarju. ) Ako ti

▶ plavkasto prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP

plavkasto

Zoologija (1875):	se pa preseli v Afriko. Južnoevropski legat (Merops apiaster) je plavkasto zelen, na grlu rumen. Vodomec (Alcedo ispida) ima debelo glavo
Zoologija (1875):	Alcedo ispida) ima debelo glavo in dolg robat kljun, lepo plavkasto zeleno perje, spodaj je rjast. Lovi si vodne žuželke in

▶ plavnik samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

velika kad, v kateri se mečka grozdje; [sskj]

plavnik
Kemija (1869): tragantova guma, 482. Traubenzucker, grozdni slador 485. Trden, fest. Treibherd, plavnik. Triáthylamin, trojni etilov amin, 478. Trohneti, verwittern. Tropfstein, kapnik. Tuha

▶ plavut samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

plavuti

plavute

Zoologija (1875):	pri glavi, vidimo: tipalnice, pipalke, čeljusti, sisalca, potem krila, noge, plavute in raznovrstna bodala. In vsi ti deli kažejo toliko spremembo
Zoologija (1875):	vdrte so v kožo, ki je sluzava in jako opolzla. Plavute so jako majhne in nikdar v popolnem številu. Rečna jegulja

plavuti
Zoologija (1875): trebuha. Okoli ust nemajo brkov in prva šibica v hrbtni plavuti nij trnasta. Belice so najslabše ribe, plehko meso je polno

▶ plavutast pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

plavutaste

Mineralogija in geognozija (1871):

ploša. Plattenförmig, ploščinat. Plaenerkalk, 128. Plastisch gl. bildsam. Platina, 62. Plavutaste noge, Ruderfüsse. Plavje, Treibholz. Plazna breccia Reibungsbreccie, 75. Ploša, Platte

▶ plavutonožec samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

plavutonožci

plitvonožci

Zoologija (1875):	Tretji razred: Plitvonožci; Pteropoda. Ime plitvonožci dobili so ti mekužci odtod, ker ima njihov plašč na
Zoologija (1875):	Tretji razred: Plitvonožci; Pteropoda. Ime plitvonožci dobili so ti mekužci odtod, ker ima

▶ plavž samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

plavž

plavež
Kemija (1869): kalijev, Kalihydrat, 404. Hirschhorngeist, 510. Hlap, Dunst. Hlapen, fluchtig. Hochofen, plavež. Hollenstein, hudičev ali peklenski kamen, 437. Holzessig, lesni ocet, 510.

plaveža

Kemija (1869):	kislec. Razkišeno železo se raztopi ter se zbira na dnu plaveža e, od koder se o pravem času odtoči. V tem
Kemija (1869):	plavež, pod. 54. Predno se delo začne, napolni se dno plaveža z drvi in z ogljem, ki se potem zažgé; da

▶ plaz samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

plaz

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	Veliko človekov in živine so že podsuli in en strašni plaz 1. dan Svečana je okoli 2000 smrek z koreninami vred
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	Iz Švajca se bere, da se je unidan odtergal plaz z neke gore in zasul memogredočega kmeta; k sreči je

plazove
- plaze
  Viljem Tell (1862): Valter. To so snežniki, ki po noči tako Grmé in plaze nam pošiljajo. Tell. To je, in davno bi že plazi

plazovi

plazi
Viljem Tell (1862): plaze nam pošiljajo. Tell. To je, in davno bi že plazi bili Zasuli trg Altorf pod svojo težo, Ko bi tam

plazovi

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	boljši zaslužke imel. (Dalje sledi. ) Urno, kaj je noviga? (Sneženi plazovi) zopet letas na Tirolskim hudo razgrajajo. Veliko človekov in živine
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	še tako ima le malo rodovitnega zemljišča in prostora. Hudi plazovi pozimi, tesnoba doline, ktero popolnoma malokdaj solnce ogreva, in pogoste

plazovom
- plazom
  Zlatorog (1886): Vmičejo jo se kljúkastim pritlíkam, Koje, v rebra skálnata zarite, Plazom, vihram vpírajo krepkó se, Tam, kjer prôsto se razglèd odpíra

▶ plazeč pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

plazeče

Botanika (1875):	sem ter tje zvito, pregnjeno, pripognjeno, viseče, na tleh ležeče, plazeče, iz pritlik korenine poganjajoče. Po svojej legi je deblo nadzemeljsko
Gozdovnik (1898):	s težkim železnim tolkačem. Še le čez dlje časa začujejo plazeče stopinje, gredoče po dvorišču, in čmerni glas jih upraša: »Kdo

▶ plazen pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

plazna

Mineralogija in geognozija (1871):

Plastisch gl. bildsam. Platina, 62. Plavutaste noge, Ruderfüsse. Plavje, Treibholz. Plazna breccia Reibungsbreccie, 75. Ploša, Platte. Ploščinat, plattenförmig. Plovec, Bimsstein, 45.

▶ Plazil samostalnik, lastno_ime, ženski ↘ IMP

Plazil

Zadnji gospod Kamenski (1898):	radi kaj prejeli iz rok prednicinih. In res je Jera Plazil še delila, dasi ne tako velikih štruc in hlebcev kakor
Zadnji gospod Kamenski (1898):	ki se ima razdeliti med nje. Prednica velesalskega samostana, Jera Plazil, se je prikazala takoj po službi božji pri porti, in

▶ plaziti glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

plazi

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	vinograde in polje, pred seboj ženejo strah, za njim se plazi ječanje in vek. Copernice. Kdo pa dela točo? Kdo plede
Gozdovnik (1898):	ga bo dobiti. « Kučilo stopi vun na dvorišče, ter se plazi okolu poslopja. Ena soba je bila vsa razsvetljena. Na drugi

plazijo
Zoologija (1875): ali srčasti, posuti so grbicami in bodicami, kojimi se počasi plazijo po dnu morja. Na spodnji strani so usta, a v

plazil

Žalost in veselje (1870):	mu ni prišlo sedaj na mar. Po kolenih se je plazil proti omenjenemu kraju in se varno bližal prežečej zveri. Ta
Antonio Gleđević (1873):	s čolnom zavil v postajo, mladega plemenitaša, ki se je plazil iz mesta. Proti Gružu gre, sem dejal, proti Gružu, ali
Moj sin! (1880):	takisto bos, s sklonjenim truplom in z globoko ležečimi očmi plazil se okrog, se je moral smiliti vsakemu. In smilil se
Brata (1888):	ko vedo vsi, kakšen hinavec si bil; kako si se plazil in do brikal, dokler te niso dali v mesto … In
Gostačeva hči (1891):	in razšiban, vleče se nizko proti tlom, da se bode plazil kar ob slemenu Korenove hiše, — menijo plašeči se kosci. Za
Lisjakova hči (1892):	mogel hoditi pokonci in se je le po vseh štirih plazil dalje. Križem je gledal, lase je imel dolge in zmršene
Zadnji gospod Kamenski (1898):	je dobil vsak svoje povelje, beg sam se je pa plazil po trebuhu do naznačenega mesta. Nakrat obstane. Nekaj se zaziblje
Vinjete (1899):	se spojila z drugimi v tenek curek, ki se je plazil v ostrih ovinkih po vlažni steni navzdol. V peči je

plazila
- plasila
  Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): mi shivalmi na semlji! Po trebuhu ſe boſh plasila, ino vſe ſvoje shive dni prah jedla! Nekdo shéninih mlajſhev
- plazila
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): čuda, če se je reka pri navadnem stanu komaj dalje plazila, in če so povodnji močvirje spreminjevale v široko in dolgo
plazimo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): najde. Šli smo tedaj vsi, in ko se malo čase plazimo po bregu, se izmakne snežnata plahta, in mi odnese ženo
plaziti
Gozdovnik (1898): pred njim. Sklene toraj konja privezati, ter natihoma dalje se plaziti. Zdajci zagleda svetlobo. Prihajala je od ognja pri nočišču, ki

▶ plazma samostalnik, občno_ime, ženski ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

plazma

plasma

Zoologija (1875):	živalski snovi nadeli so ime sarkoda, ki je isto kar plasma ali protoplasma pri rastlinah, namreč prvotna tvarina. Neka posebnost vseh
Zoologija (1875):	celice v podobi malih grudic neke belakovinaste tvarine, ki se plasma, tudi protoplasma ali sarkoda zove. Više organizovane celice so ovite

▶ plaža samostalnik, občno_ime, ženski ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

plaže

plashe

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ſéme odlozhiſh, odberi. Glej, de ne bo nizh ſnetja, nizh plashe v njemu, de bo bilka mozhna, klaſje lepó in polno
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Na njivo, ki je sa ſétev perpravljena, in od vſe plashe ozhiſtena in na novo pognojéna, je treba manj sernja vrezhi

▶ plecotus neuvrščeno, tujejezično ↘ IMP

plecotus

Zoologija (1875):	so tudi ostale vrste, izmed kojih še imenujemo: uhatega netopirja (Plecotus auritus), pod. 57; podkovnjaka (Rhinolophus ferrum equinum), Pod. 57. Uhati
Zoologija (1875):	pod. 57; podkovnjaka (Rhinolophus ferrum equinum), Pod. 57. Uhati netopir; Plecotus auritus. Pod. 58. Lobanja navadnega netopirja V.murinus; 2krat povečana. pod.

▶ pleča samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pleč
Gozdovnik (1898): pred njim kakor bebasta ovca. « Komanč odvije laso s svojih pleč, pritrdi konec za sedlo ter ga z desnico zvrtini v

pleča

Divica Orleanska (1848):	polju orleanskim našel, Na kteriga je jutrodan namenjen; S tim pleča mi oberne hrohotaje. Karol. Se v parlamentu mojimu pravice Beseda
Ljubite svoje sovražnike! (1899):	podobo. V razmršene lase so si nataknili ptičjih peres, čez pleča pa so ogrnili pasjo kožo ali volneno plahto. Skoro brez

plezha
Genovefa (1841): vùn na ſvítlo! ” Genovefa je priſhla v ovzhji koshi savíta, plézha ſo ji dolgi slaténkaſti laſjé sakrivali; goloroka in bôſa — vſa

plečih
Gozdovnik (1898): govornikove glave tako obilno in gosto lasovje, padajoče dolu po plečih, da je to ime povsem opravičevalo. Po kratkem posvetovanju odložé

▶ pleh samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pekač; kontekst

pleh

Kuharske Bukve (1799):	dobro raſtepenih. Vſe dobro męſhaj eno uro, vlì na en pleh inu obod katira ſta pomasana, pozukraj, inu pezi pozhaſi v'
Kuharske Bukve (1799):	perdeni ſladke ſkorie. Vſe ſkup męſhaj eno zhetert ure, pomashi pleh inu obod s' putram, nalì kuhanje notri, pozhaſi pezi v'
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	jajci, obloži jih s podolgama zrezanimi mandelni, deni jih na pleh ter jih rumeno zapeci. Ko jih iz peči vzameš, jih
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	olupkov in pol funta lepe moke. Zdej položi to v pleh, deni vkuhaniga grozdiča ali kaciga druziga ,vkuhanja na verh, iz
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	z dvema jajcama testo napravi. Iz tega prestice naredi, na pleh položi, z jajci pomaži, z debelo stolčenim cukram potresi in
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	stolčeniga cukra da, cukreniga snega pa ne. Višnjeva torta. Obloži pleh z dobro narejenim in do debelosti noževiga roba zvaljanim maslenim

pleha

Kuharske Bukve (1799):	enmalo lupka od lemon. Sturi obod is teſta, okoli pleha, vlì kuhanje notri, ga pezi pozhaſi. 98. Kuhanje od kútn
Kuharske Bukve (1799):	ponvo ſi puſti narediti od kovazha en pokrov is shelęsniga pleha s' pervihanim robam. Kader ozheſh meſo pezhi, pezkęnko ali prato
Kuharske Bukve (1799):	ſnęg na torte narediti. 129. Od obodov ali obrozhov is pleha sa Torte. 130. Zherna kruhna torta is zhokolade. 131. Ajdovnikova
Kuharske Bukve (1799):	129. Od obodov ali obrozhov is pleha sa torte. Ti obodi ſo dobri sa vſe torte, inu

plehu
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): Krafelce potem z jajci, mandelni in cukram pomaži in na plehu pa ne prehitro speci. Testo, ki se ne nadeva, mora

▶ plehast samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ Pleteršnik

kositrn; Pleteršnik

plehast
- plehaſt
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): per ˛Shémpétru (Schrottenthurn) v kapélizi na levi ſtrani viſi velik pleháſt korz; — pod njim na zherni tablizi je tá napiſ : V

▶ plehek pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

plehko
Zoologija (1875): šibica v hrbtni plavuti nij trnasta. Belice so najslabše ribe, plehko meso je polno koščic, rabijo se za vado, pokladajo se

▶ plehnat pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

plehnatim
- plehatim
  Kuharske Bukve (1799): oſoli vſe, inu sgnedi teſto, svalaj, ręshi s' glasam, ali plehatim obodzam, snash nadjati v' ſrędo s' zukram kuhane marelze, ali

plehnato

plehasto
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): mecnov turšice. Eden suče koló, drugi pa méče strôke v plehasto cev (tráhtar), kjer jih grebenasto vertílo nanaglama zagrabi, de osmukani

plehato

Kuharske Bukve (1799):	smęſhaj ſhe s' vezh ſmętane; inu jo deni v' pozineno plehato ſklędo, notri rastavi po verſti nadęvane jajzhne platíſha, poſtavi na
Kuharske Bukve (1799):	potreſi męſhanje, vkup svì, deni ga naokroglo savitiga v' eno plehato s' rakovim putram pomasano ſklędo, deni okoli obod, polì s'

▶ plehov pridevnik, svojilni, nedoločeno ↘ IMP ↗ Pleteršnik

plehovim

Kuharske Bukve (1799):	de vkup nepade. Pa ſe sna tudi na plęhi med plehovim obodam narediti; vſelej ſe po verhi dęnejo majheni koſzheki ſroviga
Kuharske Bukve (1799):	ſemterkje poloshi drobtíne putra, potreſi s' ribanim kruham, obdeni s' plehovim obodam, pokri s' pleham, deni sgoraj inu ſpodaj sherjavza, lepo

▶ pleme samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pleme
Vezhna pratika od gospodarstva (1789): Proſenzu , kader Meſsez doli jemle, poſękati. Shivino, katęra ni sa pleme, prezh dati, kojnam graſzhno, inu grahovo bres tadla spravleno ſla

plemena

Kmetijske in rokodelske novice (1845):

je Sultan Selim nekiga neotesaniga Azijata mohamedanske vere in turkomanskiga plemena za skrivniga dvorskiga ključarja imel, kterimu je vodstvo černih skoplencov

▶ pleme samostalnik, občno_ime, srednji(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

vrsta; Pleteršnik

pleme

Pozhétki gramatike (1811):	Zheterta Stava. Zheterto pleme beſedi. Nameſtimé. Nameſtime je beſeda, ktiro tako imenujemo sa to
Pozhétki gramatike (1811):	aux Reines, nameſt à les Reines, kralizam. Tretja Stava. Tretje pleme beſedi. Perlòg. Perlòg je beſeda, ktiro perlagamo k' imenu, sa
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	po hramih. Iz tih drobnih zernic si bomo iskali korúnovo pleme prihraniti, ako nam še tih vjíma ne vzame. Te odbrane
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	razločkom, da na Štajarskem se je napravilo pozneje lepo lastno pleme, ker zrak, piča, voda in še druge okolišine storé, da
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	iz Ogerskega bivolov, ki so edini bili v razstavi. Ogersko pleme pa se po tej živini, ki je bila v razstavi
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	herefordsko s plošnjatimi in kratkimi rogovi. Za tem pride aldernejsko pleme in plemena iz otokov, ki slovijo zavolj obilnega mleka in
Zoologija (1875):	Pleme najezdnikov (Ichneumonidae). Njihove ličinke zajedajo druge žuželke, zlasti gosenice in
Zoologija (1875):	upotrebljavajo za lov na ribe in želve. ) c . Golotrbe; Apodes. Pleme* jegulj ali ogorov (Muraenoidei) odlikuje se s kačastim telesom, prav
Zoologija (1875):	navadna po naših vodah in ima dobro meso. V to pleme spadajo tudi belice (Leuciscus), tako imenovane zarad srebrnasto belega trebuha

plemen

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	poletnih libern, kutin, nešpelj, lacarolov (pitaniga gloga) in pa več plemén ohrovta, pozne rudeče retkve, in pa pertljičniga fižola nar rodovitnišiga
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	naši zemlji čez 50,000 živaljskih in čez 100,000 rastljinskih različnih plemen, je že rečeno bilo. Cvet in venec vsiga stvarjenja pri
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	in se po svoje ne veselilo. Učeni poznajo čez 200 plemen živalic, kterih nobene ni z prostimi očmi viditi ; take živalice
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	je pokazala 224 plemen večidel zlo žlahnih jabelk in 133 plemen tacih hrušk. Koliko lepih češinj, sliv in druzega lepega in
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	zdaj. Razstava v Ljubljani v letu 1847 je pokazala 224 plemen večidel zlo žlahnih jabelk in 133 plemen tacih hrušk. Koliko
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	razširile naprej po svetu. Rimci so jih poznali le 29 plemen, in tisto drobno rudeče jabelko, ki se še dandanašnji Api
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	iz Numidije, Sirije in Gerškega. Plini jih je poznal 34 plemen. Tiste prijetno-dišeče hruške, ki se bergamote imenujejo, so prišle še
Botanika (1875):	rastlinske podobe in da bi zadobil le površnji pregled rastlinskih plemen. V sledečem ne bomo toliko popisovali rastline, ampak večidel le
Zoologija (1875):	napravljajo gnjezda. Mnogobrojne vrste tega razreda razstavljene so v več plemen.

plemenov

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	I. Od murv, ter 1. od murv ſploh in njih pleménov. Zhe hozheſh shido perdelati, moraſh shidne zherve imeti in jih
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	toliko potrebujeſh okoli 10 zentov perja. Murv pa je vezh plemenov; ſo murve zherne (ki imajo zhern ſad), bele (ki imajo
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ki imajo bel ſad) in tudi bélih murv je vezh plemenov. Ko ſo ti shlahtni zhervi pervizh is Kine v Europo

plemena

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	bo v „Novicah” vselej naznanje dal, koliko dreves in kakšniga plemena bo môgla kmetijska družba vsako leto prodati. — Potem so prišli
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	bodo drevesa ali druge zeliša, so nektere možkiga, nektere ženskiga plemena, in vse rastljine ženskiga plemena morajo rodovitnost od možkiga, plemena
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	ohrovta, pozne rudeče retkve, in pa pertljičniga fižola nar rodovitnišiga pleména. — Gosp. P. Hudovernik so s svojimi peterimi pleméni jabelk, peterimi
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	poslali v razstavo 2 plemeni za kuho koristnih zímk, 3 plemena žlahtnih puternic, nekaj lepih tomincov, poletnih libern, kutin, nešpelj, lacarolov
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	pripravna zemlja za mnogoverstni sad, — da se gleda na koristniši plémena, na način izreje: ali naj so velike drevesa ali pertljikovci
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	plošnjatimi in kratkimi rogovi. Za tem pride aldernejsko pleme in plemena iz otokov, ki slovijo zavolj obilnega mleka in so kaj
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	živina memo lenih in počasnih Durhamcev in Herefordcev. Omenimo še plemena kerriškega, ki je večidel černo in celó brez rogov; lepe
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	same krave dobé na leto cent sirovega masla (putra). Tudi plemena mircodoli ns ke, pincgavske in iz dolin zgornjega In a
Čas je zlato (1864):	»Dajte tukej Lenčetu mladega psa angličanskega plemena« reče kraljevič, »naj ga bo vadil! Imejte skerb za mladenča

plemeni

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	Krakovim , lepih jesenskih breskev; Anton Posnik, vertnár na Poljanah, dve pleméni fižola; Lenka Tomcova iz Krakoviga pa nekaj cíbar. (Konec sledí
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	Gosp. P. Hudovernik so s svojimi peterimi pleméni jabelk, peterimi pleméni hrušk in žlahtnim grojzdjem očitno pokazali, de zaslužijo v pervi
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	nar rodovitnišiga pleména. — Gosp. P. Hudovernik so s svojimi peterimi pleméni jabelk, peterimi pleméni hrušk in žlahtnim grojzdjem očitno pokazali, de
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	Ljubljani. (Dalje. ) Gosp. Dr. Orel so poslali v razstavo 2 plemeni za kuho koristnih zímk, 3 plemena žlahtnih puternic, nekaj lepih

plemenom
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): prinese! En dan v parižki razstavi. (Konec. ) Pervo za durhamskim plemenom je na Angležkem herefordsko s plošnjatimi in kratkimi rogovi. Za
plemenu
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): Leta bolezin obstoji v vgnjidah na spolovilih, in se po plemenu naleze.

▶ Plemel samostalnik, lastno_ime, moški ↘ goo300k, IMP

Plemel
Kmetijske in rokodelske novice (1845): 20 kr. dajal, kakor je že tudi meni storil. Jur Plémèl, beneficjat na Lozicah v Ipavi. Pogovor od sadjoreje. (Konec. ) U.

▶ plemenit pridevnik ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

najplemenitejšimpridevnik, splošni, presežnik
- najplemenitišim
  Kemija (1869): odlikujeta po trdoti, svetlosti in netopnosti, ter se zato prištevata najplemenitišim dragim kamenom. Izredno trdi ste tudi rudnini korund in smirek

plemenitapridevnik, splošni, nedoločeno

plemenita

Zoologija (1875):	Med osmotračniki je najbolj zanimiva rudeča plemenita korala (Corallium rubrum), podoba 222, ki, izdelana v raznovrstne lepoče
Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881):	domisliti, da bi bil to gospodo uže kdaj kje videl. »Plemenita gospa, gotovo se motite v meni,« reče zdravnik čudeč se

plemenitepridevnik, splošni, nedoločeno

plemenite

Novice gospodarskih, obertnijs... (1861):	Andrija (Andrej) Kačić v Gospodu zaspal. Andrija Kačić je potomec plemenite rodovine Kačić-eve in rodú onih knezov Kačićev, kteri so nekdaj
Občno vzgojeslovje (1887):	snovati vzvišene ideje in idejale, navdušuje se za velike in plemenite težnje.

plemenitegapridevnik, splošni, nedoločeno
- plemenitega
  I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): z ostalimi vojščaki v hišo. Bil je visoke rasti in plemenitega obnašanja. Prijazno je pozdravil Remigija in mu velil spremiti ga
- plemenitiga
  Kmetijske in rokodelske novice (1846): v djanji eno ali drugo vejo kmetijstva obdelujejo, večkrat clo plemenitiga stanu, so se bili v Gradcu snidili; mende kar svet

plemenitipridevnik, splošni, nedoločeno

plemeniti

Valenštajn (1866):	Nikar ne čini! O nikar ne čini! Čist je še plemeniti tvoj obraz, Nesrečno nej ga še dejanije Oskrúnilo, oskrunilo je
Zlatorog (1886):	In prijázna bolj še biti znam, »Ker gospódje to so plemeníti, »Žensko ljúbav znajo pridobíti, »Bolj kot on, ki danes in

plemenitihpridevnik, splošni, nedoločeno
- plemenitih
  Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): ko je bil stari kralj raz prestola pahnjen, in mnogo plemenítih družín v nar veči revšino bilo zakopanih, je unkraj Rena
plemenitimipridevnik, splošni, nedoločeno
- plemenitimi
  Ferdinand (1884): je vse občudovalo, seznanile so ga pa z mnogimi ljudmi, plemenitimi in prostimi. Kmali ni bilo družbe, kjer bi ga ne
plemenitopridevnik, splošni, nedoločeno
- plemenito
  Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): mati s slovesnim glasom, ”plemenito imé, imeniten stan, bogastva in posvetnih prednosti, pa nekaj sem

▶ plemenitaš samostalnik, občno_ime, moški ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

plemenitaš

Valenštajn (1866):	gospód, Najprvi mogotec i velikáš, Prej le máli bil je plemenitáš; Pa ker je vojaškej se boginji zavézal, Zató do višáve
Gozdovnik (1898):	in grof Arečiza ustane od tal, na kterih je ležal. Plemenitaš Medijanski je bil bled. Lica so mu bila upala, da

plemenitaša

Kranjska nevesta (1864):	se ni koj bati kazni, zató je še dalje zasmehoval plemenitaša: „Plemenita gospoda, ali vesta kaj novic o vojski? Kakor se
Kranjska nevesta (1864):	moji veri! Vi ste predrzni. Kaj, Vidoslava, hči najmogočnišega kranjskega plemenitaša, se bo zaročila z vašim sinovcem! Kaj tacega še pa
Kranjska nevesta (1864):	visoke rasti, ponosne obnaše, temnega, nemirnega pogleda, popoln izraz beneškega plemenitaša v najboljših letih. Star možiček mu stopi nasproti, priklanjajo se
Slovenske večernice (1865):	mogla nadjati. Dušan je mislil, da mu bosta iskreno vdana plemenitaša, da bosta podpora njegove moči, da bosta njemu in njegovemu
Antonio Gleđević (1873):	je vzel konec zime. Vseslavni senat je bil odločil mladega plemenitaša, da se je udeležil poslanstva v Stambul, katero je neslo
Antonio Gleđević (1873):	v varstvo stari Palmota. Z ostro besedo je pograjal nesramnega plemenitaša, kateri si je tako oskrunil slavno očetovo ime, da se
Na Žerinjah (1876):	nij našel pravega pota domov. " „Jaz se ne spominjam nobenega plemenitaša tega imena v obližji, Vika. Kedo je ta baron Gernau
Šaljivi Slovenec (1884):	vedno: »Višje, višje! « Ko pride kmet že do svetovalca in plemenitaša, vpadejo mu roke po truplu; ko pa dospe do generala
Roman starega samca (1895):	obilnosti, v kateri sem se topil. V rodbini kneza N., plemenitaša stare korenine in jednega najpremožniših avstrijskih posestnikov, videl in čul

plemenitašev

Kranjska nevesta (1864):	plemenitašem. " „Res je to", odgovorí zlatar, „malo jih je beneških plemenitašev, prav malo, ki niso zlatarjev in kupcev nadlegovali. " „Kaj se
Kranjska nevesta (1864):	mestu. Ta pot je peljal Giulio svojega prijatla na sprehajališče plemenitašev. Nobeden se ni upal tu se sprehajati, če ni bil
Slovenske večernice (1865):	Serbi, in res so se kmalo srečali orožani ljudjé raznih plemenitašev z Volkašinovimi vojščaki. Res, da je bil Volkašin premagan, ali
Antonio Gleđević (1873):	poslušali! Čas vas je preplul! Bog se vas usmili, vas plemenitašev, ko pometate tlake v Stambulu ter poljubujete pse nevernike kot
Iz sodnijskega življenja: Mati... (1875 1876):	kdo siten ali radoveden bil, bi naglo zvedel po zapisniku plemenitašev, da rodovine baronov Kronbergov ni v Evropi. " „Pač, so, a
Rokovnjači (1881):	je oddaljen jedno uro od Kolovca. Nekdaj lastnina ponosnih kranjskih plemenitašev Lambergov in pozneje Apfaltrernov, prešla je bila graščina ob tem
Luteranci (1883):	samo od sebe. Trkal je škof Hren najprvo na vrata plemenitašev po gradéh na Slovenskem, opiraje se na svoj osebni vpliv
Luteranci (1883):	Marsikteri zanikaren in neomikan duhovnik se je vzpel po protekciji plemenitašev ali lastne boljše krvi, ki je bila tedaj bolj v
Luteranci (1883):	navada, da se je posvečevalo v tedanjih vekih mnogo imenitnih plemenitašev redovnemu življenju, morda ne samo iz pobožnosti, temveč tudi ker

plemenitaši

Kranjska nevesta (1864):	blizo okoli se je pa trlo vse polno ljudstva. Beneški plemenitaši so nosili obleko iz temnozačrnele robe, ljudstvu pa je bolj
Kranjska nevesta (1864):	mesta. " „Nekaj mi vendar poveš. " „Če si le kaj domislim. Plemenitaši so skoraj vsi obokali, ker jim je vojska požrla mnogo
Slovenske večernice (1865):	bil v tem na potu. Ko je zvedel, da neki plemenitaši Uroša šuntajo na-nj, izostane z carjevega dvora, začne se uterjati
Slovenske večernice (1865):	imel nič svojega: serbske zemlje so porazdelili med sé grabežljivi plemenitaši, carsko oblast je po sili sebi prisvojil hudobni Volkašin; Uroš
Mahmud (1870):	ko je bila spremenjena v pašalik. Zvedeli so sedaj bosniški plemenitaši, kako plačuje sultan izdajo. Ko so namreč izdali svojega zadnjega
Ivan Erazem Tatenbah (1873):	Zagreba dosti izvedel. Isto tako so Turopoljci, ti slivarski hrvatski »plemenitaši«, hiteli cesarju svojo zvestobo poročati. Škof zagrebški, Martin Boronič je
Antonio Gleđević (1873):	rodovini, iz takozvanih Antoninov. Kot cenjenega pesnika so ga dubrovniški plemenitaši radi vabili v svoje družbe. Ali nikjer ni našel sorodnega
Antonio Gleđević (1873):	hočete narediti iz slavnega našega Dubrovnika italijansko gnezdo; ker vi plemenitaši hočete, da bi se tu udomačila francoska vodenost! « Ni mu
Pomladanski vetrovi (1881):	ako te kterikrat s sabo vzamem. " „Kakšni pa so ti plemenitaši? " vpraša Matevž. „Jaz nisem še nobenega videl. " „Kakšni! Kakoršni drugi

▶ plemenitenje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

plemenitenju
- plemenenji
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): kako ſe njih ſtaroſt prav ſposná. §. 2. Poduk v plemenenji konj. §. 3. Rêja in vpotrebovanje brejih kobil, §. 4.
- plemenenju
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): Nove Bukve. Bukve sa kméta, kako ſe ima per kupovanju, plemenenju, rêji in opravljanju kónj ſplòh obnaſhati, de bi jih bolésen

▶ plemeniti glagol, glavni, nedovršni ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

plemenijo

Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	mlado. Prav je, da se ovce mesca kozoperska ali kimovca plemenijo, da spomlad zgodej mlade imajo, ki prek konca velicega travna
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	se plemenijo z merinskimi ovni; potlej hčere tacega plemenjenja se plemenijo spet s čistimi merinskimi ovni, in tako dalje skoz več
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	je, domačega plemena, z manjšimi, pa izbranimi, čverstimi domačimi žrebci plemenijo. Konji za ježo in za kočije pa se malokdaj po
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	njih koristi. I. Od plemenjenja svilnih gosenc. Svilne gosence se plemenijo po enaki postavi kakor vse druge gosence. Bomo to ob
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	kašemirske, ki so ali bele, ali pa černe. Koze se plemenijo zlo tistikrat, kadar ovce, in koza nosi 21 do 22
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	živali tacih lastnost le med seboj, ne pa s ptujimi, plemenijo, je to čista kri. Če se pa z druzimi, ki
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	če se take lastnosti lepe kobile z enacimi lahkimi žrebci plemenijo. Angležki lahki, sloveči in dragi jezdici, imajo domače lahke in
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	delavnih čbel iz panja in letáje okoli nje jo troti plemenijo, in kmalo po tistem ko se v panj spet verne
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	enacih lastnost imajo, z druzimi, kteri so popolnoma tacih lastnost, plemenijo. Hočemo, postavim, molzne krave imeti, je treba poiskati kravo, ktera

▶ plemenitnik samostalnik, občno_ime, ženski ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

plemenitniki

Roza Jelodvorska (1855):	mogočen. Sam sebe premagati, veljavniši, kakor naj zlobnejšiga sovražnika podjarmiti. « Plemenitniki in pričijoči vojaki, kterih si je marsikdo gorko solzico obrisal
Viljem Tell (1862):	Avstrii prisegla, Kar so storile druge vse okrajne. Sedeti s plemenitniki na klopi Gosposkej jim je milo, — za gospóda Imeli radi

▶ plemenito prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

plemenito

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	dobreh dél ne bilo? Tukaj veljá beseda: Misli žlahtno, delaj plemenito! R. Da meni verjamete, jaz svoji domovini vsega dobrega želim
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	d. landw. Vereins in Baiern. Slovenske besede. (Nadalje. ) R. Prav plemenito je biti iskren domorodec in svoji domovini vsega dobrega želeti
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	žlahtna ljubezen do naroda našega! da domovino ljubijo , blago mislijo, plemenito delujejo in za srečo narodno se trudijo. Kjer to ljubo

▶ plemenjenje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

plemenjenja

Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	prepustili, nam je, ker od ovčje reje govorimo, od ovčjega plemenjenja, od mladih, od paše, od starosti in bolezin ovac potrebne
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	tukaj vsim drugim Slovencom živo priporočamo. Bomo pa tukaj popisovanje plemenjenja in rojstva sviloprejk razpolovili, in kako da se plemenjenje godí
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	od druzih žival v tri dele razdelili, ter a) od plemenjenja čbel, b) od reje, in c) od njih koristi govorili
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	shujšala ali pa še zbolela. c) Od odstave do pervega plemenjenja. Ta doba obseže tri rečí: gorkoto, pašo in plemenjenje. 1.
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	panja ne zgrešé, posebno mlade, ali matica, kadar pride iz plemenjenja, da je druge čbele ne umoré. Dalje naj bodo panji
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	se pri nekterem govedu taki obroči težko spoznajo. 6. Od plemenjenja goveje živine. Junec in junica dveh let sta godna za
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	domu letaje v starce šle. Tudi matica bi gredé s plemenjenja utegnila svoj panj zgrešiti, in bi bila v drugem panji
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	mlado ne privezovalo, posebno pervo leto ne. 3. Ko pride plemenjenja čas, se izbere, kar je po zgorej imenovanih postavah za
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	domače ovcé se plemenijo z merinskimi ovni; potlej hčere tacega plemenjenja se plemenijo spet s čistimi merinskimi ovni, in tako dalje

plemenjenje

Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	plemenjenja do smerti. Ko žival toliko zraste, da je za plemenjenje, stopi v stan, da je tudi že za drugo rabo
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	za pleme volijo, kar je tudi zgorej že povedano. 6. Plemenjenje v bližnji žlahti lepe živali, ktera je po naši volji
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	panjčika letale, in tudi matica bo kmalo po tem po plemenjenje iz panjčika šla. Take obhojene matice, posebno v jalovih panjih
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	kisla za konje; scer pa je na kmetii vol boljši. Plemenjenje konj bi bilo nar pravšnje pozimi, da pride potlej mlado
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	paše, od starosti in bolezin ovac potrebne rečí povedati. a) Plemenjenje. Ovca 18 mescov stara je godna za pleme, če je
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	ali pa pomanjkanje dobre vode, ki jo ljubijo; zanemarjanje, neumno plemenjenje; ali pa skerb, umnost in dobra reja i. t. d.
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	imenovanih postavah za pleme; drugo pa se vpita in prodá. Plemenjenje je pri raznih živalih mnogoverstno. Svinja se prej buče kakor
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	djaii, kakor jim nar bolj hasne. Da se pa tako plemenjenje po željah prav zgodí, je kmetovavcu treba z umnostjo in
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	kar jim manjka, ker s troti tudi delavne čbele na plemenjenje gredó in so vedno zveste tovaršice in varhinje svoje neveste

▶ plemič samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

plemič

Viljem Tell (1862):	Če v roko kmet udari, tudi kaj Veljá. Brez kmeta plemič, kaj je on? Naš stan stareji je od vašega. Rudenc
Valenštajn (1866):	Izginola vsa kri, da brat celo Se promaguje strah zakrivati? Plemič (pride). Pribočnik nekij išče grofa Trčke. (Trčka ide s plemičem
Valenštajn (1866):	stotnik. Več poslancev oklopnikov. Grofinja Trčka. Tekla. Gospica Naibrun, dvorkinja Plemíč Rosenberg, konjuh vojvodičini. Dragonci. Služabniki, plemiči, ljudstvo. Igrá se v

plemiča
Ferdinand (1884): Storil je Filip marsikatero neumnost, ker je menil, da čast plemiča to zahteva. Jedenkrat se je čutil od nekega mladega gospodiča
plemiče
Valenštajn (1866): za jed i pijačo. Vsa sprednja stran je prazna za plemiče i strežaje. Vse je živo, Trčkinega polka muzikantije gredó krog

plemičem

Valenštajn (1866):	Plemič (pride). Pribočnik nekij išče grofa Trčke. (Trčka ide s plemičem. )
Ferdinand (1884):	druščini, kjer se marsikaj govori, stavil sem z nekim mladim plemičem za visoko svoto, da dobim strupa, kolikor le hočem. Vže

plemiči

Valenštajn (1866):	Grofinja Trčka, vojvodičina sestra. Konjičin praporščak. Grofa Trčke Ključar. Fridolančevi plemiči i služabnici. Trčkini služabnici i hobojisti. Več polkovnikov i generalov
Lohengrin (1898):	za borilca, In dobro zmérite za borbo krog! (Trije saški plemiči izstopijo za Lohengrina, trije brabantski za Miroslava: slovesno stopaje izmerijo
Lohengrin (1898):	ti Miroslav, Po božji sodbi pride naj na dan! Brabantski plemiči (sprva nekteri, potem zmerom več jih Miroslavu).

▶ plemstvo samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

plemstva

Ivan Erazem Tatenbah (1873):	je bila vsa početna moč v rokah višjega duhovenstva in plemstva. Pač so imeli Magjari in Hrvati tačas domače, narodno plemstvo
Niccolo Machiavelli in knjiga ... (1878):	najostrejši moralist. Glavna skerb naj bode vladarju, da ne razdraži plemstva ter zadovoljuje narod; na terdnjave se ni zanašati, pač pa
Ljubljanski meščanje v minulih... (1886):	najobilnejši del ljubljanskega prebivalstva. Drugi del se je sestavljal iz plemstva in duhovščine. Ko si je Ljubljana vedno bolj pomagala kvišku
Ljubljanski meščanje v minulih... (1886):	sedež svoj. Deželni glavar je bil zastopnik interesov dežélskih in plemstva. Pod to dežélno gosposko je spadala takisto tudi duhovščina, spadali
Postillion d'amour (1887):	Ko je povzdigoval moč in veljavo tradicije, ki je prednost plemstva pred drugimi, ko sta modrovala tako živahno, on o svojih
Gospa s pristave (1894):	Vojna Leopoldova je bila zbrana. Malokdaj je bilo skupaj toliko plemstva, malokdaj so se tako trdno nadejali zmage kakor tukaj. »Kmalu
Gospa s pristave (1894):	gozdovih, in naposled so dobivali skoro gotovo podporo od višjega plemstva, ki je zavidalo Leopoldu njegovo slavo in rastočo veljavo. Zato
Roman starega samca (1895):	sedaj, ko sem imel večkrat priliko občevati z damami najvišega plemstva. Toda še prehitro sem se prepričal, da ni vse zlato
Slučaji usode (1897):	predočila mu rada njegovo slepost gledé na prazne ocene podedovanega plemstva, katero, ne dovolj, da do zdaj ni prinašalo nobene koristi

plemstvo

Ferdinand (1884):	tega ga je sprejel v svojo službo. Kedar je bilo plemstvo zbrano na pojedini pri grofu, moral ga je sè svojim
Lohengrin (1898):	slovesno stopa na sredo kroga). Zdaj čuj i ljud i plemstvo moj prijav! Brez krivde vse je knežnja čez Brabant. Da

▶ plen samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

plen

Roza Jelodvorska (1855):	bi vsem vernem naznaniti hotli, da je bogaboječa Matilda smertni plén. Na grobu pa, v katerim so košice Matilde počivále, je
Zlatorog (1886):	In počéne za planínsko vrbo Kot v pogorji ris, na plen prežéči. Čuj, kar spodaj zašumí v grmóvji, In počasi izmed
Gozdovnik (1898):	roparska ladija, don Antonio ji je bil poveljnik, in svoj plen je tukaj naložil. Zatoraj je todi tako dobro znan; gotovo
Gozdovnik (1898):	boj z belimi. Hvalo nama bodo vedeli, če jim pritirava plen, kakor je ta Sokoljeoko, ki ga črtijo in se ga
Ljubite svoje sovražnike! (1899):	ki je O'Niela smrtno ranil, je priskočil, odvzel si kot plen njegovo dvocevko in zapustil naseljenca, misleč, da je mrtev. Nato

plena
Valenštajn (1866): je o venčanii Skoval umetnik Vilijem, prekrasno To kupo izmej plena praškega? Drugi strežaj. Da, to! Nazdravljali si bodo njoj. Ključar

plenom

Žalostna vernitev (1864):	je bil mlad in čverst, seboj vlekli, in z velikim plenom se vernejo ropaje in požigaje na St. Jur, kjer so
Mahmud (1870):	a zdaj žalostno Bosno. Privreli so v Sarajevo z obilnim plenom, kterega je pripeljal drug oddelek Ferhadbegove vojske iz Notranjskega. Poprodali
Kupčija in obrtnija (1872):	zmanjka, poberejo kolikor največ morejo školk, ter s tem svojim plenom spet na površje splavajo. Največ bisera pride iz vzhodne Indije
Cigani (1890):	umirajoči odrešenik za njimi, ko so se ravno veselili nad plenom: »Je li ta čin človeški? Je li to pod nebom
Turki na slovenskem Štajerskem (1894):	na Kranjskem z drugimi trumami. Toda predno se z bogatim plenom vrnejo v domovino, odpošljejo še enkrat nektere čete na Štajersko
Zadnji gospod Kamenski (1898):	so se znale nenavadne slike, kazoče, da je mladenič med plenom na vozu nekoga zagledal, katerega se je silno razveselil. Skoro
Zadnji gospod Kamenski (1898):	držati nategnjene kože, ko je Izak paša stopal s svojim plenom čez reko Neretvo. Ko pa se je pomikal dolgi sprevod
Zadnji gospod Kamenski (1898):	duhu, kako pride domov kot zmagovit vitez, obdan s turškim plenom. Njegova sanjarska glava je čepela tisti dan ponosno pod bliščečo
Zadnji gospod Kamenski (1898):	čast svojemu gospodu Izak-paši, ki se je vračal s svojim plenom s Koroškega. Zato je dal napraviti most, da paša slovesno

▶ plenica samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

plenice
- plenize
  Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): to le v' snamnje: Naſhli boſte dete, ktero je v' plenize povito, ino v' jaſlih leshi. “ Komej je angelj isgovoril, she

▶ pleniti glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

plenili
Spisi Krištofa Šmida (1883): svojo grajščino, ali glej! to so posedli vojaki in jo plenili, premoženje so pobrali in grajščino v vojašnico spremenili. Gospó niti

▶ plentarija samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

preklinjanje; Slovar jezika Janeza Svetokriškega

plentarije
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): al uro: al zait: inu tu bras use galufije inoi plentarije? nai mene resnizo vedeti skues lubiesn inu muezh boshjo: noi

▶ plenus neuvrščeno, tujejezično ↘ goo300k, IMP

plenus
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): latinskem panis, n spremenjen v r); plire, poln (po latinskem plenus, n spremenjen v r). V rumunskem jeziku, po Bobbovem slovniku

▶ ples samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

ples

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	se je v celi okolici razlegalo. Zvečer je bil velik ples ne samo na strelišu, ampak tudi posebno lep v kazini
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	pa bi bilo imelo biti pod Turnam ljudsko praznovanje in ples, h ktérimu je bilo iz vsih komisij cele krajnske dežéle
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	vsaka pri svojim možu namesto sebe škopnik pustivši, tam na ples letajo, kar vender v naši dobi noben bolj prebrisan človek
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	decembra. Kraljica je napravila na god svoje pervorojene hčerke slovesen ples, pri kterem je plesala z generalom Esparterom, kralj pa z
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	brade kot Iztočani, so bolj srednje kot velike postave, ljubijo ples, petje in godbo, so večidel černih las in oči poleg
Zlatorog (1886):	nad sto gotovo! »Povabila nas je za jutri vêčer »Na ples in jed. Če greš, ne bo ti žal. »Tvoj tolsti

plesa

plesa
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): podaljškom sv. Dragotina, na najpriličnejem kraji mesta. Prijatli spevoiger in plesa obiskujejo marljivo to gledišče, akoravno je ustopnina zlo visoka. Pa

plesu

Človek toliko velja, kar plača (1861):	še bolj nevbranih nog, da so ušesa bolele poslušavea, komur plesu ni bilo mar. Veselice naših Gorencov; pri kterih je ples
Zádruga (1890):	svojo. A naposled mislim, da moramo prav mi izvoliti kraljico plesu. V ta namen bodemo kmalu po začetku razsodili, katera je
V krvi (1896):	bila doba plesnih zabav že na vrhuncu. — Hitela je od plesu do plesu, z maskarade na maskarado, v gledališča, na redute
V krvi (1896):	plesnih zabav že na vrhuncu. — Hitela je od plesu do plesu, z maskarade na maskarado, v gledališča, na redute, v koncerte

plesih

Slovenske večernice (1865):	je telesnemu zdravju vse to in enako, kar sem pri plesih in balih zapaziti utegnil, to sem takrat premlad in brez
Cvet in sad (1877):	blagovoljnega bralca tirati po soparnih visocih sobanah nij po prešuštnih plesih, temuč ga peljemo v prosto, manj spačeno naravo človeškega življenja
Cvet in sad (1877):	povedati, kaj ne. »Pač menda nijsi v mestu veliko po plesih hodil? « vprašuje teta. »Prav malo,« odgovori Leon; pa rudečica, ki
Ljubljanske slike (1879):	mesta občudovalo, pol pa zavidalo, ki je bila po vseh plesih kraljica? Tlesknil boš z rokami in rekel: „to ni mogoče
Kočarjev gospod (1882):	gospodične, streljale z očmi po topničarskih uniformah ter govorile o plesih, o oblekah, o klavirjih in o sončnikih štiri oglatih, katere
Prvi sneg (1886):	uverjen sem, da jo bo pred pustom zalezoval po vseh plesih. Tudi dragocene šopke bi ji utegnil pošiljati; pravijo, da je
Zádruga (1890):	tovariši, govornik pa nadaljuje: »Mislim torej, da moramo na teh plesih bolj odlikovati meščanske hčere, nego nase čitalniške gospodičine. Podvizati se
Lisjakova hči (1892):	je bratranki svoji o javnih veselicah, o gledališči in o plesih; povedala, katere gospe najbolj slove po Ljubljani zaradi svoje lepote
Kvišku (1899):	listje je rumenelo in brez diha in vetra v svedrastih plesih cepalo na tla. Iztočna in južna zelišča, razne succulente, agave

plesom

Novice gospodarskih, obertnijs... (1864):	mala beseda, 3. aprila mala beseda, 24. aprila beseda s plesom. Odbor. Iz Kranja. (Oklic. ) V čitavnici naši so v nedeljo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1864):	slovenske Čitavnice goriške, da za 11. januarja napovedana „beseda s plesom” se prestavi na drugi dan, to je, na 12. januarja
Novice gospodarskih, obertnijs... (1864):	februarja in 13. marca je beseda, 17. aprila beseda s plesom. Vsaka veselica se začne ob 7. uri zvečer. Ako se
Novice gospodarskih, obertnijs... (1864):	januarja ples, 31. januarja mala beseda, 8. februarja beseda s plesom, 21. februarja mala beseda , 6. marca mala beseda , 20. marca
Novice gospodarskih, obertnijs... (1864):	so v nedeljo 10., 17. in 31. januarja besede s plesom; beseda 31. januarja je na spomin Valentinu Vodniku, — 7. februarja
Novice gospodarskih, obertnijs... (1873):	s petjem, tombolo, predstavljanjem veseloigre „Bog vas sprimi” in s plesom, k kteri uljudno vabi odbor. Iz Ljubljane. — Božični prazniki so
Novice gospodarskih, obertnijs... (1874):	ples, 2. dne svečana je Vodniku na čast „beseda” s plesom, za katero se bodo posebni programi izdali, in 14. svečana

plesu

Slovenske večernice (1865):	ne smili ta ali uni plesavec, ki se je po plesu kakor si bodi nesrečnega storil. Dà oslepljeni ste, ako vas
Slovenske večernice (1865):	una sosednja hči nezakonsko dete povíla, ki ga je po plesu pozno v noči sama s samim domú gredé kjer koli
Slovenske večernice (1865):	čudno otožnost obujalo, bilo je še marsikaj, kar sem pri plesu viditi in slišati utegnil: namreč viditi, kako se plesavci in
Pomladanski vetrovi (1881):	narekoval, Matevž je pa debelo gledal svojega debelega učitelja. Pri plesu je Matevž počasi kakor stope vzdigoval svoje noge ter se
Cyclamen (1883):	pozno? « »Prej nisem mogel; v pisarni sem moral sedeti! Po plesu pa je treba malo čistega zraka. Tu doli bom jahal
Vesela vožnja (1889):	čast svoje ime — ostajal vedno do — konca. Na vsakem domačem plesu je bil navzočen, saj je bil samec, zatorej vsekako imenitna
Zádruga (1890):	neke go-spodičine zavidno obirajo. Četudi je nocoj prvikrat bila na plesu, to je le skoro čutila, da ni zadnja v tej
Iz arhiva (1890):	dni, ne takó Kodràn. – Takoj drugi dan po ónem kazinskem plesu je hotel Lovro čuti odgovor Aničin in izmislil si je
Lisjakova hči (1892):	dodala še to, kakó je bil Ahnenfels na zadnjem kopališkem plesu ljubezniv; da se ji je ponudil za kavalirja in jo

▶ plesalec samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

plesalci
Zlatorog (1886): Jérica z dekléti, Kot nad vódo góspica po leti. In plesálci, to so dečki bodri! Svetločrni dičijo jih kodri, Bledo lice

▶ plesati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

plesal

Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	čez vodo in je napovedal ljudem, de ba po nji plésal. Ljudstvo je skupaj derlo, mladi in stari so pričakovali reči
Zlatorog (1886):	pa je, vem, – poljub srčán! « Ali temno prédse lovec zrè: »Plesal naj bi, ko mi srce mrè? »Če napójil je pušíco

pleſsal
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): Gnada. Naj mi dajo Tonzhka , de bo dones s' mano plęſsal , jeſt jih bom prov rada imęla. Baron, (na ſtran. ) Fant

plesala

plesala
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): na god svoje pervorojene hčerke slovesen ples, pri kterem je plesala z generalom Esparterom, kralj pa z Esparterovo ženo. Gotovo ima

pleſsala

Biblia (1584):	pak Erodeſh ſvoj rodni dan obhajal, je te Erodiade Hzhy pleſsala pred nymi: inu tu je Erodeshu dobru dopadlu. Satu je
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	obhajal dan rojſtva Heródesha, je tę Herodiade hzhy v' ſrędi pleſsala, inu je Heródeshu dopadla.
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	k' shupani; kaj ne Jęrza ? Baron. Inu ti bi rada pleſsala ; kaj ne? Jęrza. (ſramoshliva. ) Tò bi vshę. Baron. (k' Matizhku

plesale

Na stricovem domu (1860):	drugod; verste so se jele gibati in čerke so mi plesale pred očmi, večkrat sem moral obstati ali pa sem preskočil
Verske bajke na Dolenjskem (1881):	da ne boš klical mene na pomoč, kadar ti bodo plesale po mršavej grbi batine.
Mačeha (1883):	ni mogla iz njega ničesar povzeti, ker črke so jej plesale pred očmi. Dajte meni, da prečitam; Vi ste za to
Šarevčeva sliva (1887):	napila najmočnejšega vina. Pred njenim pogledom je plesala reka, in plesale so še celo ognjene strele, ki so se spuščale temnemu
Očetov greh (1894):	so jih svatje nosili iz hiše. Nevesta in družica so plesale na podu, in nobeni še ni bilo veselja dovolj. V
Prve hiše (1896):	tudi v njegovi glavi je bila tema. Dolgo so mu plesale zoprne misli po glavi in ga mučile. Rad bi bil
Kotanjska elita (1898):	listič; vzel ga je v roke. Strmečemu vanj, so mu plesale črke pred očmi kakor rogajoči se škrati; iz vsacega kota
Kotanjska elita (1898):	še dolgo zrla na črke, ki so ji pred očmi plesale. Sama si ni bila v svesti, ali je prav storila
Kvišku (1899):	v steklo, padale na tla, dvigale se zopet in zopet plesale nad plamenom in osmojenih kril cepale na mizo in na

plesali

Iz življenja učenca (1854):	še spomnite, kako me je lani osramotil, ko smo tu plesali i dim jez stavil de s svojo Jerico četertinko ure
Potovanje krog Triglava (1860):	v rovte! Šel sem v vežo, da bi vidil ples. Plesali so klobasasti nemški valcer, mazurko in poskušali polko francaise, in
Holekova Nežika (1876):	tam na vasi so imeli godce in mi gorjanci smo plesali in tolkli s petami ob tla. Pri peči sem sedel
Prvi sneg (1886):	ima jedno jedino. Četvorka se je bližala koncu. Že so plesali zadnjo figuro, pri kateri je redatelj hotel pokazati vso svojo
Iz življenja mlade umetnice (1890):	in peli; zdajci vzklikne Anin oče: »Vsega smo poskusili, samó plesali še ne. Ti, doktor, slúl si nekdaj za izvrstnega plesalca
Pegam in Lambergar (1891):	in laskali se mu in pogovarjali ga. Tovariši pa so plesali krog njega in prekopicavali se. V toliki nevarnosti, da ga
Čujte in molite, da ne padete ... (1894):	nekako srpo pred se zrl in opazoval, kako so drugi plesali, pograbi sedaj črnooko dekle, ki je sedelo pri bližnji missi
V krvi (1896):	Žuljanka sta prevzela mesto gospodarja in domačice. In svatje so plesali pozno v noč. Nu, plesali niso vedno, pa tudi ne
Gojko Knafeljc (1899):	stol in začel pregledovati račune. Spočetka so mu tudi ti plesali pred bolščečimi očmi po taktu neugnane napitnice: »– pili ga, pili

pleſsali
Svetu pismu noviga testamenta (1784): 17. Inu pravio: My ſmo vam pęjli inu vy niſte pleſsali: my ſmo klagovali, inu vy ſe niſte jokali. 18. Sakaj

plesat
Mlinar in njegova hči (1867): grobu, zmečete raz sebe črne cape ter pojdete v krčmo plesat. Par za parom, hopsasa! (Omedléva, zatorej sega po stolu. ) Micka

plesati

Novice gospodarskih, obertnijs... (1872):	bi vse plesati. Temu pa ni hotel po njegovem brizganji plesati več pevovodja, in ker „beseda” se je hotela imeti, peti
Novice gospodarskih, obertnijs... (1872):	stisko nekega tukajšnjega paše, po Čegar piščalki moralo bi vse plesati. Temu pa ni hotel po njegovem brizganji plesati več pevovodja
Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881):	noga me boli; tukaj bom morala samo šantati in ne plesati. « Zdravnik jih debelo gleda, premišljuje in premišljuje, a si ne

pleſati

Pozhétki gramatike (1811):	bo lubil Tako ſe, vprégajo v' Franzoskim: chanter, péti, danser, pleſati, manger, jéſti, appeller, klizati, inu vſi drugi, ktiré ſe v'
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	kokuſham rít ne saſhijeſh. Puſti sheno ali deklo na misi pleſati in ritniſko doli ſkozbiti. Tako dobiſh viſok lan in dolgo

pleſsati
Biblia (1584): inu pravio: My ſmo vam piſkali, inu vy néſte hotéli pleſsati: My ſmo vam klagovali, inu vy ſe néſte hotéli plakati

pleše

Čas je zlato (1864):	najdeš srečnejšega človeka, kakor je Lenček. On skače, vriska in pleše pravega veselja. Mati Zidarica skorej misli de je obnorel. »Kaj
Zlatorog (1886):	po taktu, hitro in počási Tú mladenke plešejo iz vási, Pleše tudi Jérica z dekléti, Kot nad vódo góspica po leti
Zlatorog (1886):	bo, to veš pač, opasílo, »In tukaj naša Špela rada pleše. »Na praznik ta pridere skupaj mladež »Iz vsake vási, sléherne

plešejo

Zlatorog (1886):	vriska mandolína, In po taktu, hitro in počási Tú mladenke plešejo iz vási, Pleše tudi Jérica z dekléti, Kot nad vódo
Zlatorog (1886):	In tam pri mostu v krčmi dobroznani Jedó, pijó in plešejo ves dan. I Nemce vidiš v jopičih z razporki; Na

▶ plesen samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

plesen
- plesnina
  Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): je mende tudi o tisti grojzdni bolezni, ki se Tukerjeva plesnína imenuje in se je letos po mnogih krajih Laškiga in

plesni

plesnji

Botanika (1875):	stanice, ktere se spet tako dalje delé; potem pri droževni plesnji (Hefenpilz, Saccharomycetes cerevisiae, pod. 161.), sostavljeni iz stanic, nabranih v
Botanika (1875):	generatio aequivoca) živih bitij. Že golim očem so vidne tiste, plesnji imenovane glive, ki se nahajajo na gnjijočih rastlinskih snovéh; v

▶ plesenski pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP

plesenskega
- plesenjskega
  Botanika (1875): temu so morejo tako-le povedati: Neizmérno drobnega in lahkega trosja plesenjskega ne manjka nikjer, temveč je ga, plavajočega pa zraku, povsod

▶ plesišče samostalnik, občno_ime, srednji ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

plesišče

Človek toliko velja, kar plača (1861):	veseli družbi. Zapustila bi bila sicer rada že pred zagatno plesišče, ker jo je jelo nekaj mraziti, tudi glava jo je
Človek toliko velja, kar plača (1861):	prišel tudi godec, in spreobernila se je kerčmarjeva zgornica v plesišče. Odmevala je od strun nevbranih glasov in od ceptanja še
Slovenske večernice (1865):	plesavca. Oj mladenči in dekleta! zlasti vi, ki preradi na plesišče zahajate in se ondi nepremišljeno vertite in obnašate! tukaj imate
Slovenske večernice (1865):	enacega. Pač veselje in zopet veselje! zakaj zopet se bo plesišče odperlo, brejarji se bodo zopet razstavljali, in sukala se bo
Slovenske večernice (1865):	prigodbo. Mlad, lep, zdrav mladeneč se neko nedeljo popoldne na plesišče podá. Pleše in suče se kot jastreb, skače in uka
Prvi sneg (1886):	ni obotavljal, ampak kar takoj je sprejel prijazno povabilo. Poskočilovo plesišče je bila prostorna dvorana, visoka na dva poda. Kake tri
Prvi sneg (1886):	predpust z glasnimi svojimi veselicami ga ni mogel izvabiti na plesišče. Ali človek je ustvarjen za svet in tudi Mirko se
Zádruga (1890):	ostajati niti drugi mladi ljudje. Med zadnjimi je prišla na plesišče Hermina z materjo in mlajšo sestro svojo. Imela je črno
Lisjakova hči (1892):	godba ter mladih nog in mladih src zopet zvabila na plesišče.

▶ Plesivec samostalnik, lastno_ime, moški ↘ goo300k, IMP

Plesivec
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): stojijo po sredi močvirja, kakoršni so Vunanje in Notranje gorice, Plesivec z Zablatmi, Bevke, Blatna brezovica. Sinja in Babna gorica, ondi

▶ plesti glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

plesti

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	zdélo, je, de smo le malo judov vidili se okoli plêsti; le nekaka dva sta srebernino in zlatnino pod nič prodajala
Zeleni listi (1896):	ž njimi goslati ali pisati kot jaz? Znaš-li ž njimi plesti, kot moja sestra? — Ne! «

pleſti

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	vertih odpoditi. Urno, kaj je noviga? ( ˛Shola s a ſIamo pleſti ) Na Zheſkim imajo she dalj zhaſa ſholo, v kteri ſe
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſholo, v kteri ſe zhes 100 ubosih dekliz uzhi ſlamo pleſti. Ktere ſo nar bolj pridne, dobé, kadar ſholo sapuſté, 10

plete

plede
Kmetijske in rokodelske novice (1844): plazi ječanje in vek. Copernice. Kdo pa dela točo? Kdo plede ojstro šibo za grešne in pobožne ljudi, za cele vasi

plete

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	železniga in mesingastiga dratú, ki jih J. Pleško, v Ljubljani plete; kdor jih je le vidil, je umetniga mojstra hvalil. — Od
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	kjer neki človek mnogoverstne reči z bičevja ali rogoza (Schilf) plete, in tó rokodelstvo se mu nar lahkeji zdi; začne se

pletejo
- pletejo
  Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): Mariin roženkranc. Rože, iz kterih pobožni kristjani ljubi Gospej venec pletejo, so večkrat ponovljeno angeljsko češenje, v kterim se po besedi
- pleto
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): travnik puſtiti, kakor obſjati. Bliso krajov, kjer koſhke in jerbaſe pletó, bi snalo dobro neſti, ga s verbovjam naſaditi. Rumena beka

pleteš

Valenštajn (1866):	boš ravnal? Uže vtrpeti več ne morejo, Ker vedno zanjke pleteš jim. Govôri! Kaj hočejo te krinke? Prijatelji So v dvomu
Deborah (1883):	si prišla zopet, zopet vabiš Mi sina bolnega, in zopet pleteš Varljivo mrežo; tiho, idi! On Gre sem! Deborah. O, Jožef

pletla

Blagomir puščavnik (1853):	dela potrebnega. Po dokončanih hišnih opravkih je šivala, prédla, nogovice pletla. . . . . . Mislila si je namreč, kadar spomlad pricveti, zamorem to po
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880):	Necega dnè je sedela Marjeta poleg krasno pletene zibeli in pletla, ljubko dete pa je spalo.
Spisi Krištofa Šmida (1883):	pokazal. Gospá je v černem krilu sedela pri peči, ter pletla. Deček pa je ravno prižgal luč, ter jel brati iz

pletli
Robinson mlajši (1849): Ko so se vsi drugoč pod jablano zešli, ino koše pletli, česar so se tičas naučili bili, ino ko se je

▶ plešast pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

plešasto
Sveti večer (1866): ktero v mesnico peljejo. Stari logar pa — imel je visoko plešasto čelo in sivi lasjé so se mu ob straneh v

▶ Plešivica samostalnik, lastno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP

Plešivici
- Plešivci
  Kmetijske in rokodelske novice (1846): kolikaj večih potroškov ne zmoremo. J. K. Zlate bukve. V Plešivci v Škalski fari na Štajerskim se je nekimu kmetu velika

▶ Pleško samostalnik, lastno_ime, moški ↘ IMP

Pleško

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Ig. Pibrovc, iz Krope, za omikalnice za volno. 14. Janes Pleško, sitar v Ljubljani, za mesengaste in železne mreže in síta
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	in rešeta iz železniga in mesingastiga dratú, ki jih J. Pleško, v Ljubljani plete; kdor jih je le vidil, je umetniga

▶ pleten pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pletene

Kmetijske in rokodelske novice (1847):	čepijo. Njih nogovice so suknjene pisane, to je, iz volne pletene; pri vsih druzih ob Kolpi pa bele. Poljanke, Kosteljke, Osilničanke
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880):	gospodarja in grofa. Necega dnè je sedela Marjeta poleg krasno pletene zibeli in pletla, ljubko dete pa je spalo.
Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881):	mošnjo zadovoljuje, navadno ni zapravljivec; svilnate in od zlatih nit pletene so pa večidel v rokah bogatih zapravljivcev, in čuda ni

▶ pleterka samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

košara, košarica; [sskj]

pleterko
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): nekteri sužnji smeli svoje prijatelje sprejemati; v roki nese pokrito pleterko. Ko duri odpre, priskakljá jej nasproti deklica, kakih šestnajst ali

▶ pletev samostalnik, občno_ime, ženski ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pletve

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	jezhmenu ſhe po dvakrat, ker ſami ſposnajo, de bi bres pletve veliko manj shita perdelali. Zhe ne delajo povſod na Krajnſkim
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	KMETIJŞKA ŞHOLA. (Na dalje. ) Od plevéla in plétve. She Adamu je Bog rekel: »S teshavo ſe boſh shivil
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	is korenin saredí. Po tih dvéh raslozhkih ſe mora délo pletve ravnati, in plevél satérati. Per kmetovanju je veliko dela s

▶ pletež samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pletež

Zoologija (1875):	od kojih navajamo samo srčni in trebušni pletež. Zadnji veliki pletež leži v gornji strani trebušne otline, pokrit s trebušnico (kožo
Zoologija (1875):	obkrajni (periferični) pleteži, od kojih navajamo samo srčni in trebušni pletež. Zadnji veliki pletež leži v gornji strani trebušne otline, pokrit
Zoologija (1875):	živčnih ozlov nanizanih ter se simpatični živec imenuje. Ta somerni pletež sega od glave do konec trupla; leži na sprednji strani
Zoologija (1875):	živci počenši od petega do osmega se stikajo v velik pletež g, od katerega se odcepijo živci za roke. Takisto dela
Zoologija (1875):	živci za roke. Takisto dela tudi pet ledvičnih živcev veliki pletež k, kateri oddaja živce za noge. b . Vegetativni živčni sistem

pleteže
Zoologija (1875): ter se zopet v ozle shajajo ter tako delajo mrežaste pleteže. Take živčne ozle imenujemo ganglije in po njih tudi ves
pleteži
Zoologija (1875): ozel. Od simpatičnega živca razhajajo se kakor žarki obkrajni (periferični) pleteži, od kojih navajamo samo srčni in trebušni pletež. Zadnji veliki

▶ pleti glagol, glavni, dovršni ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

plela

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	ſtregla, koljkor je mogla. Vezhkrat jih je okopala, jih pridno pléla ino vſako travzo popúlila, de bi jim gnoja ne jemala
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	jih polivati posabila, ſi jim prenagoſto raſtiti dala, ino jih plela niſi. Satorej ſo sopet po ſvoji ſtari navadi raſtiti jéle

pleti

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	nar drashji in ſilno samudljivo délo je tó. S pralizo pléti ſe mora, kadar lih in gorak désh semljo omezhí. pa
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	tudi sraven tega ſhe druge opravila dopolniti. — Repo ſejati in pleti. Kapuſ na sélniku, krompir in turſhizo okopavati, njive v drugo

pleve
Kmetijske in rokodelske novice (1843): ne popravi , dokler ni vſa rasorána ; kakor ſe njiva ne pléve , dokler ni vſa puſta; kakor ſe kúpi kamnja, ternje, nepotrébna

plevejo

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	eni nar lepſhih ſtrani Dolenſkiga je viditi, kako vſako leto plevejo pſhenizi in jezhmenu ſhe po dvakrat, ker ſami ſposnajo, de
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	kakor je v enim teh liſtov rezhêno, tako pridne, de plevejo njive, kjer je shito ſejáno, ampak tudi marſiktere Krajnjize. Saj

▶ pletilka samostalnik, občno_ime, ženski ↘ IMP ↗ SSKJ

pletilka

pletiljka

Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	ali s pripravno palico. Kedar se dno najde, se pritisne pletiljka ali palica v rano, in mesto, kjer hoče pletiljka ali
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	pritisne pletiljka ali palica v rano, in mesto, kjer hoče pletiljka ali palica kožo predreti, se zaznamova. Na tem mestu se

▶ pleuronectaa neuvrščeno, tujejezično ↘ goo300k

pleuronectae
Zoologija (1875): Sosebno znamenite so ploče (Pleuronectae) zarad nepravilne telesne oblike. Pomislite si, da jako plošnati ribi

▶ pleva samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

plevami
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): varuje: on najmer repico, kedar se bolhe prikazujejo, z ječmenovimi plévami, kakoršne po mlatvi z resami vred dobí, potrosi, kedar je
pleve
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): rokah, ino ſkedenj bo pozhedil. Pſhenizo bo v' shitnizo ſpravil, pléve pa s' neugaſljivim ognjem poshgal. “

▶ plevel samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

plevel

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	prav dobro; lapor ſkiſanje ali ſkvaſenje is semlje potegne, in plevel pomori. Zherna semlja. Zherna semlja, tudi shiva perſt, sgorna perſt
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	biti kakor so sedaj, ker jih je žito izpilo in plevel prerašal; detelja pa zrahljala zemljo, zaterla plevel in orodovitila polja
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	žito izpilo in plevel prerašal; detelja pa zrahljala zemljo, zaterla plevel in orodovitila polja, da niso bile več pervim podobne. Pa
Stelja in gnoj (1875):	10. pesek kremenastih hribov, ne pa apnenik, 11. prst, 12. plevél in vsakatere smeti in odpadki, 13, celó razdrobljeno staro zidovje
Izidor, pobožni kmet (1887):	preraščeno njivo: ali vas ne spominja taista, kako da dostikrat plevel slabih in pregrešnih navad v nas duši seme božje besede

plevela

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	plevél? bi kdo praſhal. Bres potrébe bi bilo mnogih imenov plevela tukaj ſpiſati ; sato odgovorimo to le : Vſe je plevél, kar
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	in obseleni. Mlade, raſtljike puſti dve leti raſti, leho od plevela zhiſto dershi, glej de ſadu trava ne preraſte, in ne
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	de je kaj. Truditi ſe tedaj mora zhlovek, in njive plevéla zhiſtiti , ſi poſébno persadevati, de plevél njiv ne preraſte. Ktére
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	KMETIJŞKA ŞHOLA. (Na dalje. ) Od plevéla in plétve. She Adamu je Bog rekel: »S teshavo ſe
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	jo sima in mras predélata, takó boſh njivo od saſejániga plevela ozhiſtil. 3. Zhe je njiva s plevélnimi koreninami preprédena, takó
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	plevélno seljſhe, ki le v mokroti rado raſte. 5. Saród plevéla pokonzhaſh tudi s shivim apnam, in s laporjem. 6. Zhe
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	nekterikrat prekopati, in enkrat plitvo okopáti, ſkosi in ſkosi pa plevéla ga zhiſtiti. Kadar mosig saſtávati sazhne , to je koj po
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	apnam, in s laporjem. 6. Zhe vſi tù naſhteti perpomózhki plevéla is njiv neiszhiſtijo, takó ti ni drusiga ſtoriti, kakor s
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	neznán jezik ; sicer ga uprášam: ako si pšenico smeti in plevela občiniš, ali očiščena pšeníca nehá pšenica biti in ali se

pleveli
Botanika (1875): ki leze v tla. Počivajoča njiva se kmali zaraste s pleveli, s čem vlaga bolj v njej ostane in se njena
plevelom
Izidor, pobožni kmet (1887): znamenja božje vsemogočnosti in dobrote? Ali če pogledate nerodovitno s plevelom preraščeno njivo: ali vas ne spominja taista, kako da dostikrat

▶ plevelen pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

plevelno

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	oródje sa plevél umoriti. Zhe je osimino in jaro shito plevélno, takó ga ſpomlad ob ſuhim vremenu lahko s brano prevlézi
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	in ob prahi, to je, kadar niſo obſejane; potem takim plevélno ſeme naglo poshéne in obselení, na tó prevlézi pogoſtoma s
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	in plevél saduſhé. 4. Zhe mozhirni ſvét oſuſhiſh, pomoriſh tudi plevélno seljſhe, ki le v mokroti rado raſte. 5. Saród plevéla
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	njivo preorje, in naj jo lepo savlézhe; kmalo bo sáſejáno plevélno ſeme seleno pognálo, ktero s brano lahko porujeſh. Pred simo

▶ pleven pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

plevni

Botanika (1875):	po cvetišči in ki se zavolj svoje kožaste podobe imenujejo plevni listki, imajo v svojih pazduhah male popolnoma nepecljate cvete c
Novice gospodarskih, obertnijs... (1878):	dopis s sledečimi besedami: „Vmeste s Rosijej prazdnujet v padenii Plevni ves Slavjanski mir (svet) svoj den radosti i slavi. Nastupajet

▶ plevica samostalnik, občno_ime, ženski ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

plevic

pleviz

Kuharske Bukve (1799):	mehko; potle narędi en preshganje, notri versi enmalo majeronoveh plęviz; deni vſe v' koso, naj ſe v' tim preshgahji do
Kuharske Bukve (1799):	kosi na sherjavzo, de ſe rumení, potle deni vajn majeronoveh pleviz inu enmalo moke, de bo polivka goſtlata; kader je
Kuharske Bukve (1799):	ſhi, smani, de bodo plęvize. Kader ſir dęlah, permęſhaj teh plęviz med ſir, bo imel dober duh, inu perjęten pokúſ. 254.

▶ plevnat pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

plevnati

Kuharske Bukve (1799):	ſe sna majhena vertna ſalata s' takmi sęlmi namęſhati. 253. Plevnati ſir. Naberi rosmarina, shalbelna, besgoviga zvętja , inu drugih sęlov, poſu
Kuharske Bukve (1799):	jajza s' selenjam nadęvati. 252. Męſhana ſalata, ali smęſa. 253. Plęvnati ſir. 254. Diſhavno vino. Krauterwein. 255. Sęlni jeſih. Krauter = Eßig

▶ Plevnik samostalnik, lastno_ime, moški ↘ goo300k, IMP

Plevnik
Kmetijske in rokodelske novice (1846): gosp. Novak, fajmošter, pri sv. Martinu poleg Slov. gradca, gosp. Plevnik, gosp. Sdovšek, gosp. Novak, gosp. Perko, in gosp. Plaskan. Naj

▶ plevoč prislov, deležje(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ Pleteršnik

pletoč; kontekst

plevoč
- plevozh
  Biblia (1584): gremo, inu de jo isplevemo? On je rekàl: Nikar, de plevozh Lulko, tudi Pſhenizo shnjo red neiſpuzhete: Puſtite obadvuje v'kup raſti

▶ plezalec samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

plezalci

plezavci

Mineralogija in geognozija (1871):	pogostoma korale in mehkuži; dalje se dobe skorjuši, žuželke, ribe, plezavci, tičev pa in sesalk še ni, samo čeljusti nekega še
Zoologija (1875):	ima dve veliki, lirasto zakrivljeni peresi. Tretji razred: Plezavci; Seansores. Plezavci imajo noge ustvarjene za plezanje, dva prsta namreč sta naprej
Zoologija (1875):	večidel po topliših krajih, človeku pa ne koristijo posebno. Znameniti plezavci so: Navadna kukavica (Cuculus canorus), pod. 119, ki ne dela
Zoologija (1875):	na zemlji ali v vodi. K goličem spadajo: pevci, vpijati, plezavci, ujede in golobi; k mahovcem pa: kure, brzoteki, močvirniki in
Zoologija (1875):	v repu ima dve veliki, lirasto zakrivljeni peresi. Tretji razred: Plezavci; Seansores. Plezavci imajo noge ustvarjene za plezanje, dva prsta namreč

▶ plezanje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

plezanje
Zoologija (1875): peresi. Tretji razred: Plezavci; Seansores. Plezavci imajo noge ustvarjene za plezanje, dva prsta namreč sta naprej, dva pa nazaj obrnena. Prebivajo

▶ plezati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pleza
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): krepka in manjša živina je, zato pa tudi kakor sernja pleza po hribih; tudi ni kočljiva, ampak zadovoljna s pičlo kermo
plezal
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): kako ti strašno kri teče. Zdaj vendar več ne boš plezal po drevesih za senico; drugače bi si še lehko zlomil

plezati

Stric Tomaž (1853):	me nič kaj ne mika, po teh kurjih gredéh gori plezati“, reče Marka.
Viljem Tell (1862):	mrzlej zimi I po skalovji v smrtnej skakati Nevarnosti i plezati po gladkih Pečinah, kjer prileplje z lastno se Krvjó, da
Mineralogija in geognozija (1871):	dostikrat pa so nizke, da mora priklonjeno hoditi ali pa plezati. Pri svojem poklicu ima za mornarjem zraven težáv prestati tudi
Zoologija (1875):	Mus musculus) temno siva z dolgim repom, zna jako spretno plezati. Gozdna miš (M. sylvaticus), pod. 82 je veča, dolgorepa, rudečkasto
Zoologija (1875):	Pasje pleme. Psi so na visocih nogah, hitro tekó, ali plezati ne morejo. K pasjemu plemenu prištevamo: Domačega psa (Canis familiaris

▶ pliberški pridevnik, svojilni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP

pliberške
Kmetijske in rokodelske novice (1846): s hribov pa streljali. V Velkovec so prišli tudi duhovniki Pliberške dekanije; pri cesti so čakali kjer bodi duhovniki s svojemi

▶ plič medmet ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

plič

Pripovedke za mladino (1887):	k mizi vsede ter raz svoj zlati krožnik jé, prileze, plič plač, plič plač, nekaj po mramornastih stopnicah in dospevši na
Pripovedke za mladino (1887):	vsede ter raz svoj zlati krožnik jé, prileze, plič plač, plič plač, nekaj po mramornastih stopnicah in dospevši na vrh potrka

▶ plima samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

plima

Astronomija (1869):	vsak dan 50 minut pozneje v poldnevnik, zato nastopi tudi plima vsak dan ravno toliko časa pozneje. Zavoljo redne zveze teh
Astronomija (1869):	12 ur, in da se takrat, kedar n. pr. nastopi plima pri nas, vzdigne morje tudi pri naših protinožcih. Ker se
Astronomija (1869):	od obeh nebeskih teles. O krajcih se pa strinja mesečeva plima s solnčno oseko, tako da razodeva le razloček moči teh
Astronomija (1869):	zemlji, se sostavlja iz obeh moči veča ali manjša plima. Plima je veča ob času mlaja in ščipa, ker se takrat
Astronomija (1869):	Posledek tega je to, da nastopi plima v 24 urah na vsakem kraji dvakrat, vselej čez 12
Astronomija (1869):	proti zemlji, se sostavlja iz obeh moči veča ali manjša plima. Plima je veča ob času mlaja in ščipa, ker se
Astronomija (1869):	njunega važnega upliva na brodarstvo. Sploh se pa oseka in plima ne vršite ravno tako gladko, kakor smo zgorej popisovali. Kajti

plimama
Astronomija (1869): ravno v tistih krajih, ki ležé v sredi med obema plimama. Vsi pod enem poldnevnikom ležeči kraji imajo ravno tisti čas

plime

Astronomija (1869):	pristvarjenost in na lego morskih bregov, kazé mnogokrat pravilni tek plime tudi začasni vzroki, kakoršni so n. pr. vetrovi. Pa tudi
Astronomija (1869):	okrog zemlje skozi oba tečaja, na kterih pravokotno reže kolobar plime. Tako toraj vidimo dan na dan na morskem pobrežji, da
Astronomija (1869):	Zavoljo redne zveze teh prikazni se dá čas oseke in plime za vsak kraj točno naprej določiti, kar je jako koristno

plimi

Astronomija (1869):	morje tudi pri naših protinožcih. Ker se pa morje ob plimi vali proti dvema si nasprotnima krajema zemlje, in se ondi
Astronomija (1869):	ker se takrat gledé časa in glede kraja strinjate obe plimi, narejeni od obeh nebeskih teles. O krajcih se pa strinja

plimo

Astronomija (1869):	more na hip potegniti za zemljo, pod njim se umikajočo. Plimo nareja, torej tako rekoč okrog cele zemlje skozi oba tečaja
Astronomija (1869):	ravno mesec stoji. To naraščanje morja o nekterih časih imenujemo plimo, in ta je iz zgorej omenjenih vzrokov pod vsakim poldnevnikom

▶ plin samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

plin

Fizika (1869):	pas, Erdzonne. Plast, Schichte. Plast zračna, Luftschichte. Platte, plošča, plôh. Plin, Gas, 29. Plinav, gasförmig, luftförmig, 29. Plini stanovitni, constante Gase
Kemija (1869):	Gasentwickelungsrohr, plinovodna cev. Gasfabrik, plinarnica. Gasformig, plinav. Gas olbildendes, oljetvorni plin, 392. Gasometer, plinohran, 393. Gattiren (d. Erze), mešati. Gemenge, zmés
Kemija (1869):	418. Galun kromov, Chromalaun, 428. Galvanoplastika, 441. Garancin, 486. Gas, plin. Gasentwickelungsrohr, plinovodna cev. Gasfabrik, plinarnica. Gasformig, plinav. Gas olbildendes, oljetvorni
Kemija (1869):	Holzgas, plin iz drv, 394. Holzgeist, lesna žestina, 474. Hornstoff, rogovina, 492.

plina
Botanika (1875): tega razloži to, da ima ona vedno enako mnogo tega plina v sebi, da se v tem ni nič spremenilo, kakor

pline

Fizika (1869):	gledé občnih lastnosti na njem pokazuje, veljavno tudi za druge pline. Toplota drži zračne delke tako daleč narazen, da se nam
Kemija (1869):	mnogo laglji ali mnogo draži. Koristno je pri destilivanji zadnje pline, ki dajó malo svetlobe pa mnogo vročine, posebej nabirati in
Kemija (1869):	Voda raztaplja, ali kakor pravimo, sreblje (absorbiren) v sé tudi pline in sicer v različnej meri. Navadna voda ima toraj zmerom
Mineralogija in geognozija (1871):	kemično (kristalna, hidratna voda, kemija §. 33). Nekoliko mineralov dela pline, n. pr. apnenec ogleno kislino, manganit kislec. Ob enem delajo

plini
Fizika (1869): Platte, plošča, plôh. Plin, Gas, 29. Plinav, gasförmig, luftförmig, 29. Plini stanovitni, constante Gase 119. Plinohram, plinomér, Gasometer. Ploh, ploskev, Fläche
plinov
Fizika (1869): vinski cvet, êter, itd. Take pare se razločujejo bitno od plinov v tem, da se ne ravnajo po Mariotte-vem zakonu. Mislimo

plinu

Kemija (1869):	predelov v kterih je po mahu potreseno vlažno apno, ki plinu odvzame vodenčev žveplec in ogljenčevo kislino. Naposled je treba plinu
Kemija (1869):	plinu odvzame vodenčev žveplec in ogljenčevo kislino. Naposled je treba plinu še odtegniti amonijak, kar se zgodi s tem, da se

▶ plin neuvrščeno, tujejezično ↘ goo300k, IMP

plin
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): tate, oče, maika, mati; čer, nebo; pemant, zemlja, pene, kruh, plin, poln. Razločki so tukaj zadosti očitni, da bo vredno še

▶ plinarna samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

plinarna

plinarnica

Kemija (1869):

Galvanoplastika, 441. Garancin, 486. Gas, plin. Gasentwickelungsrohr, plinovodna cev. Gasfabrik, plinarnica. Gasformig, plinav. Gas olbildendes, oljetvorni plin, 392. Gasometer, plinohran, 393.

▶ plinast pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

plinast

plinav

Fizika (1869):	Schichte. Plast zračna, Luftschichte. Platte, plošča, plôh. Plin, Gas, 29. Plinav, gasförmig, luftförmig, 29. Plini stanovitni, constante Gase 119. Plinohram, plinomér
Kemija (1869):	Garancin, 486. Gas, plin. Gasentwickelungsrohr, plinovodna cev. Gasfabrik, plinarnica. Gasformig, plinav. Gas olbildendes, oljetvorni plin, 392. Gasometer, plinohran, 393. Gattiren (d.

plinasta
- plinava
  Fizika (1869): Pare ali sopari se pa nasprotno imenujejo tista plínava telesa, ki zamorejo pri navadnej toplini in pri srednjem zračnem
plinaste
- plinave
  Rudninoslovje (1867): Samo plinave rudnine se ne primerjajo teži vode, temuč teži navadnega zraka
plinastih
- plinavih
  Kemija (1869): Gewicht). In pokazalo se je, da so si zasebne prostornine plinavih teles ali med sebo enake ali pa da stojé med

▶ Plinij samostalnik, lastno_ime, moški ↘ goo300k, IMP

Plinij
- Plini
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): najbolje so prišle iz Aleksandrije, iz Numidije, Sirije in Gerškega. Plini jih je poznal 34 plemen. Tiste prijetno-dišeče hruške, ki se
Plinija
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): Breskve smo prejeli iz Perzije; ob času imenitnega latinskega pisatelja Plinija je bilo breskev v Rimu še celó malo. Pravijo, da

▶ plinohram samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

plinohram
Fizika (1869): 29. Plinav, gasförmig, luftförmig, 29. Plini stanovitni, constante Gase 119. Plinohram, plinomér, Gasometer. Ploh, ploskev, Fläche. Plôh, plošča, Platte, Scheibe. Plošča

▶ plinohran neuvrščeno, tipkarska ↘ goo300k, IMP

plinohran
Kemija (1869): Gasfabrik, plinarnica. Gasformig, plinav. Gas olbildendes, oljetvorni plin, 392. Gasometer, plinohran, 393. Gattiren (d. Erze), mešati. Gemenge, zmés. Gemuse comprimirtes, 504.

▶ plinomer samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

plinomer
Fizika (1869): Plinav, gasförmig, luftförmig, 29. Plini stanovitni, constante Gase 119. Plinohram, plinomér, Gasometer. Ploh, ploskev, Fläche. Plôh, plošča, Platte, Scheibe. Plošča valovnica

▶ plinov pridevnik, svojilni, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

plinova

Novice gospodarskih, obertnijs... (1865):	Pensilvanii so viri globoki 590 čevljev. Navadno tlači najdeno olje plinova peza v razpoklinah, da ne more kviško, vendar se včasi
Kemija (1869):	ima v sebi ogljenčeve kisline, vodenčevega žvepleca in amonijaka. Svetilnost plinova se meri s svetlomerom in navadno se zahteva, da plinov

▶ plinovoden pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

plinovodna

Kemija (1869):

kromov, Chromalaun, 428. Galvanoplastika, 441. Garancin, 486. Gas, plin. Gasentwickelungsrohr, plinovodna cev. Gasfabrik, plinarnica. Gasformig, plinav. Gas olbildendes, oljetvorni plin, 392.

▶ pliocena neuvrščeno, tujejezično ↘ IMP

pliocene
Mineralogija in geognozija (1871): Terrain Diluvial Diluvium Tertiarne formacije T. Pliocène (Subappenin) Pliocene Group T. Miocène (Falunien) MioceneGroup T. Eocène (Parisien

▶ pliocene neuvrščeno, tujejezično ↘ IMP

pliocene
Mineralogija in geognozija (1871): Terrain Diluvial Diluvium Tertiarne formacije T. Pliocène (Subappenin) Pliocene Group T. Miocène (Falunien) MioceneGroup T. Eocène (Parisien) Eocene Group

▶ plire neuvrščeno, tujejezično ↘ goo300k, IMP

plire
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): zemlja; pere, kruh (po latinskem panis, n spremenjen v r); plire, poln (po latinskem plenus, n spremenjen v r). V rumunskem

▶ plit samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

splav; kontekst

plit
Robinson mlajši (1849): kar bi bil učinil. Oča. A kaj? povej! Dragotin. Plav — plit — vor! Oča. Ravno to je tude Robinsonu na misli prišlo

▶ plitek pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

plitko

Zoologija (1875):	kamor bi se žival lehko skrila v nevarnosti, temveč samo plitko skledico na hrbtu. Nekateri so pa tudi brez vse lupine
Zoologija (1875):	ima perjanico. Prebiva po močvirnih travnikih, ondi tudi znese v plitko jamico rumeno zelenkasta in črno lisasta jajca, katera z neprestanim

▶ plitev pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

plitva
Kmetijske in rokodelske novice (1843): orodje ſe mozhno kerha. Kjer je veliko kamenja, je tudi plitva semlja; v ſuſhni letni jo kamenje prevezh sagreje, de mokrotnoſt
plitve
Kmetijske in rokodelske novice (1844): dobro srovo maslo perva pogodba; tudi pregloboke nimajo biti, ampak plitve in prostorne, ravno zató jih tudi plošaste delajo. Cinkaste latvice
plitvem
Mineralogija in geognozija (1871): morska, t. j. da so se napravila iz posadnin na plitvem bregu morja. Odlikujejo se po zgorej omenjenem premogovem apnencu in
plitvi
Kmetijske in rokodelske novice (1843): ſadeſh v korenini, mokrotnoſt ſe dalje v nji dershi; na plitvi semlji v ſuſhnim letu ſad poſuhni. Dobro je, ako je

plitvo

Kuharske Bukve (1799):	Povíti rakovi nudelni. Eno libro moke vsami v' eno veliko plitvo ſklędo, deni na njo en ma-
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	tega mi nevemo. '' Lejte to je: Jerman je pſhenizo na plitvo peſhéno semljo ſjal. De bote semlje lahkej ſposnali, vam od
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	deni in na gorak kraj postavi, de shaja. Med tem plitvo kozo ali ponev na žerjavco postavi in v nji maslo
Kitica Andersenovih pravljic (1863):	zamrznilo, da bi jo držalo, pa tudi ni bilo tako plitvo, da bi ga mogla mati prebresti — in vendar tje čez
Astronomija (1869):	da voda šest ur dolgo priteka proti suhemu, da zaliva plitvo pobrežje zmirom bolj, da se vali na milje daleč v
Iz biologičnega trtorejskega p... (1891):	krednato, niti laporasto (soldanasto). Te hybride smo posejali na nekoliko plitvo njivo, ktera ima enak značaj, kakor tukajšnja dolomitna-apnena zemljišča pa

▶ plitva samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

plavut; Pleteršnik

plitvam
Zoologija (1875): mekužci odtod, ker ima njihov plašč na stranéh neke krpe, plitvam podobne. V ta majhen razred spadajo majhne, ne črez 5

▶ plitvo prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

plitvo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): enem do štirih sežnjev debelo vodnega kamnja, po verhu pa plitvo černe persti in apnéne ilovice. Vsa planjava je bila pred

▶ pljuča samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pljuč

Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	da iz njih ne pride kaka vterdina ali clo gnjiloba pljuč. b) Vnetje persne mrence in preponke. Znamnja vnete persne mrence
Novice gospodarskih, obertnijs... (1880):	to je po skušnjah izpričano — kaka dva maslica vode iz pljuč in pa iz kože izhlapí. Če tedaj 6 osob v

pluč

Zoologija (1875):	je pa meriti tlak zraka, ki pri izdihanji uhaja iz pluč, ako namreč ta zrak v prikladni napravi deluje na steber
Zoologija (1875):	bradavke. Nekateri imajo enostavne oči. Za dihanje nemajo črvi niti pluč, niti dušnic. V vodi živeči dihajo škrgami, pri druzih se
Zoologija (1875):	udarce pride 1 izdihljaj. Zrak, ki pri dihanji prihaja iz pluč in zopet vhaja v pluča, dela neki šum, dehtenje ali

pljuča

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	sapa daja truplu od zunaj skozi kožo — od znotraj skozi pljuča neprenehama življenje in moč, ako je sapa čista, vedra in
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	konjski jezik boljšiga okusa ko goveji. Tudi sercé, jetra, obisti, pljuča i. t. d. pràv perpravljene, jedcam neki pràv dobro dišé
Zoologija (1875):	To se godi po treh potih, namreč po scalnici, skozi pljuča in skozi kožo. More se vzeti, da od vse iz

pljuzha
Kmetijske in rokodelske novice (1844): na unajne dele istekla; vraniza je bila mehka, kakor shmidek, pljuzha ſoshgane in ſkerzhene, jetra véle in polne mehurjev, ſerzé pak

pluča

Zoologija (1875):	stranéh navzen odpirajo luknjicami. Samo nekaterim pajkom služijo za dihanje pluča, v vodi živeči členarji pa dihajo škrgami. Členarje imenujemo te
Zoologija (1875):	gresti dve petini na scalnico, ostale tri petine pa skozi pluča in kožo. Vodo, ki v 24 urah izhlapi skozi kožo

pluzhe
Vezhna pratika od gospodarstva (1789): doli jemle. mlade koprive poresat, poſuſhiti, je ena Erznija sa Pluzhe, inu ſo pp Simi sa futer dobre. Vinu, katęro tega

pljučih

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	hudo kašlja, ali de se je clo pljučnica (prisad na pljučih) prime. Breje kobile po takim napenjanju dostikrat zveržejo; žebet se
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	primerleju se kašelj ne da ozdraviti. Kedar pa soki v pljučih le zastajajo in se gostijo, takrat se dajo razredkati, in
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	Kašelj, ki pride po pljučnem vnetju, ker se soki v pljučih niso popolnoma razdelili, se ozdravlja s sledečim zdravilom:
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	prav razdelilo, in po kterem kri in druge tekočine v pljučih zastajajo, in v njih vterdine ali clo gnjijenje napravljajo. V

▶ pljučen pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pljučna

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	se je že takrat vidilo, de ne bo dolgo živil. Pljučna sušica (jetika) mu je življenje končala, ravno sedaj, ko se
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	de bi kmet vedil kdaj in od kod— je živino pljučna jetika napadla, ktero si je iz merzliga studenca napíla. Oj
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	toliko oslabile, de Jim ni več se ozdraviti bilo. Huda pljučna sušica je dobriga pastirja pod zemljo spravila. Bili so ljubi

pljučne

Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	2. Drugi vzrok pljučne kuge je pa nalezba, zatorej leta kuga po tistih deželah
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	je treba s soljo potresovati in potem živini pokladati. Znamnja pljučne kuge so pa sledeče: Od začetka bolezni se kratek kašelj

pljučnem

Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	dva kvintelca do enega lota naenkrat. Kašelj, ki pride po pljučnem vnetju, ker se soki v pljučih niso popolnoma razdelili, se
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	Znamnja vnete persne mrence so večdel tiste, ktere sim pri pljučnem vnetju razodel; vendar pes ne kašlja sam od sebe, ampak

pljučni

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850):	je po nagli bolezni v 17. létu svoje starosti na pljučni bolezni umerla. Malokdaj se vidi toliko pogrebcov za pogrébam, kakor
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	jetri. Telečja obistna pečenka. Kreša z jesiham in oljem. 3. Pljučni štrukli. Goveje meso spod žerjavce. Špargelni z masleno polivko. Ocverte
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	čebulovo polivko. Špargelni z masleno polivko. Ocverte pišeta. Solata. 17. Pljučni štrukli. Meso spod žerjavce. Špargelni s srovim maslam. Telečja obistna

plučni

Zoologija (1875):	zunaj srca rogljasto razdeli, in to kri odpelje v obe plučni krili.
Zoologija (1875):	se v desnem prekatu, iz katerega se temno-rudeča kri po plučni odvodnici p. od, ki se kmalu zunaj srca razcepi, požene
Zoologija (1875):	od, ki se kmalu zunaj srca razcepi, požene v obe plučni krili. Ko se srce znova razširi, teče jasno rudeča kri

pluzhni

Kuharske Bukve (1799):	X. Kuhanje ali kôh. 93. Maſleni koh, ali màſlenek. 94. Pluzhni kôh. 95. Kuhanje od pezheniga telęta. 96. Kuhanje od bęliga
Kuharske Bukve (1799):	narędi okrog en obod is teſtá, inu pezi pozhaſi. 94. Pluzhni koh. Eno unzho putra rahlo smęſhaj, dvę shęmle v' mlęki

pljučnih

plučnih

Zoologija (1875):	Ko se srce znova razširi, teče jasno rudeča kri po plučnih dovodnicah p. do nazaj v levi pridvor ter se izlije
Zoologija (1875):	majhne, zrakom napolnjene mehurce, ki so opleteni z najtanjšimi vejicami plučnih žil. Pluča so po tem takem jako zračen organ, in

pljučno

Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	kakor da bi bilo sožgano. Ozdravlja se vnetje želodca, kakor pljučno vnetje, vendar se mora dristlja vsako četertinko ure dajati. d
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	in zdeha. Vnetje persne mrence in preponke se ozdravlja, kakor pljučno vnetje. c) Vnetje želodca. Pri tem vnetju se tudi zapazi

▶ pljučnica samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pljučnica
Kmetijske in rokodelske novice (1845): požirati ne more, hudo kašlja, ali de se je clo pljučnica (prisad na pljučih) prime. Breje kobile po takim napenjanju dostikrat

pljučnici

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850):	trak zavleče (Eiterband) ali usnje postavi (Lederstecken). Pri taki hudi pljučnici je pa že pomoči umniga zdravnika potreba, ki ima sto
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850):	iz driske v čevih černi prisad (Brand) postati. V hudi pljučnici naj se 3. ali 4. dan konju na persih trak
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850):	se déne 2 — 3 lote solitarja (Salpeter). Solitar je pri pljučnici, zraven pušanja kerví, pervo zdravilo; tode v vodi mora raztopljen
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	persi stiskaš. Tudi je kašljanje veliko bolj boleče, kakor pri pljučnici; torej pes pri sopenju lakotnice vzdiguje, da si persne mrence

▶ pljuskanje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pljuskanje
- pluskanje
  Blagomir puščavnik (1853): zvezdic se v jezeru odlesketava. Druzega ni čuti kakor počasno pluskanje valov, ki se na veslo vdarjajo. Le kak ponočen tič

▶ pljuvati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pljuje

pluje

Novice gospodarskih, obertnijs... (1874):	ki povsod, kjer le more, svoje strupene pene v duhovščino pluje, se drzne reči, da je bila ta nezaupnica po duhovnih
Gozdovnik (1898):	otročja, njegova srčnost je žabja, njegov jezik kačji, ki laži pluje. Kam sta odjezdila ona dva glavarja? « »Odšla sta bisona lovit

pljujejo

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	nozh, kar ſo mogli, hudiga ſtorili. Nekteri mu v' obras pljujejo; drugi mu ozhí savesujejo, ino ga bijejo rekozh: „Kriſte! prerokuj
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ſe mu pazhijo rekozh: „Sdrav bodi, kralj Judovſki! “ Ino va-nj pljujejo, ga ſ' peſtmí bijejo, mu terſt is rok tergajo, ino
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	stanujejo, so okajeni kakor stergarji, in celo dopoldne pozimi černo pljujejo. Kako bi to zdravo bilo? Nezdrava sapa je v kučah

▶ pločast pridevnik, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

ploščat; [sskj]

pločast
Rudninoslovje (1867): ploskve ukrivljene i sicer ali ven ali notri, i tako pločast kristal je lehko lečast, prizmasti kristal je lehko stebelčast, a

▶ pločka samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k ↗ Pleteršnik

gibalna pločka = motorična ploščica; splet

pločko
Zoologija (1875): teh mišičnih vlaken, končajo in razširijo v tako imenovano gibalno pločko. Glej pod. 20, e in f . Po delavnosti razlikujemo vse

▶ plod samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

plod

Divica Orleanska (1848):	žilah vaših teče, Zaverže tak nevredno zmešanje. Dünoa. Natore svete plod nebeški ona Je kakor jez, in meni ravnorodna. Kaj rôke
Botanika (1875):	dalje, ostala dva se pa hujšata, tako da je hrastov plod vselej le enopredaličast in enosemensk. V oplodje izraščeni plodovi listi

plodom

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852):	tudi clo nepriljudne kraje s svojim nježnim cvetjem in žlahtnim plodom v prijetne spremina. Ne morem tukej memogredé zamolčati nekterih krajev
Botanika (1875):	je granatovec (Punica), s krasnim ognjeno-rudečim cvetom in z vžitnim plodom; on raste v južnej Evropi.
Novice gospodarskih, obertnijs... (1879):	na poti v Dalmacijo zbog beretije z morskimi gobami, s plodom Jadranskega morja. Le-ta človek je bil jako omikan, a meni

plodov

Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	se kaj novega in boljega naučiti, da utegnejo pridobivati več plodov iz svojih zemljištev. V toti namen so bukve. Če pa
Botanika (1875):	med dozorevanjem plodovem spremené, postanejo razne vrsti po zunanje različnih plodov. Plodovi so ali listasti, ali usnjasti ali trdi kakor kamen
Botanika (1875):	vé da, mnogokrat imenitneji kakor njegovo seme. Najbolj imenitne vrsti plodov so sledeče: 1. Storž ali češarek (strobilusaliconus) storžnjakov
Botanika (1875):	pri semenih, ktera obdaja mesnato ali koščicasto oplodje. Zunanje podobe plodov. 75 Po tem, kako so poprejšnji cvetovni deli med dozorevanjem

plodovi

Botanika (1875):	sluz, tolščo ali kisline itd., zavolj česar so ti nebitni plodovi deli za naše potrebe, se vé da, mnogokrat imenitneji kakor
Botanika (1875):	dozorevanjem plodovem spremené, postanejo razne vrsti po zunanje različnih plodov. Plodovi so ali listasti, ali usnjasti ali trdi kakor kamen, ali

plodovih
Kemija (1869): sočivji, v mnogih gomoljih, v krompirji v palmovem strženu, v plodovih, na pr. v kostanji, želodu, jabelku, celó v drevesnem lubji
plodovom
- plodovem
  Botanika (1875): 75 Po tem, kako so poprejšnji cvetovni deli med dozorevanjem plodovem spremené, postanejo razne vrsti po zunanje različnih plodov. Plodovi so

plodu

Botanika (1875):	Vse breskaličnice so tajnocvetke, t.j. ne napravijo ne cveta ne plodu. Vendar je za njihovo ohranitev prav obilno skrbljeno. Mnogo izmed
Botanika (1875):	več plodovih listov. Že v pestiču je zaznamovana podoba prihodnjega plodu, pri čem se pa mora na to paziti, da se

▶ ploden pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

ploden
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): in goriške kmetijske družbe, od leta 1835 do 1839 ustvaril ploden in lepo vredjen vert **), kteri je razdeljen v vert za
plodni
Botanika (1875): cvet noseče osi. Ako na koncu osi le en edini plodni list stoji, izraste enopredalčast pestič, ako ima os na koncu

▶ ploditi glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

plodijo
- plode
  Zoologija (1875): viših živalih, nekateri prebivajo pa tudi v vodi ali glenu. Plodé se navadno z jajci, redkokedaj delitvijo, a v svojem razvitku
plodile
Kmetijske in rokodelske novice (1848): mile Novíce v prihodnje, kakor do sadaj z lepim naukam plodíle, vse Slavene, ki še spavajo, izbudile in svitlo luč jim

▶ plodivo samostalnik, občno_ime, srednji(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

generativna celica; kontekst, internet

plodivo
Botanika (1875): ima časih v sebi kapljice olja, in ki jo botanikarji plodivo (fovilla) imenujejo. Če se zrno cvetnega praha namoči z vodo

▶ plodnica samostalnik, občno_ime, ženski ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

plodnica

Botanika (1875):	se imenujejo ložnocvetke (thalamiflorae), ker so mesto, na kterem sedi plodnica, in na ktero so priraščeni tudi prašniki in venec, imenuje
Botanika (1875):	ki ima v sebi začetke plodu, in ki se zatorej plodnica ali semenik (ovarium ali germen) imenuje

plodnici

Botanika (1875):	v klični mešiček semenskega popka, ki je tam notri v plodnici. Tam notri pride v dotiko s posebnimi, tako imenovanimi kličnimi
Botanika (1875):	plodovimi listi soraščena in prašniki in venčevi listi stoje na plodnici (semeniku). Tudi se mnogokrat najde, da so pašniki priraščeni vencu
Botanika (1875):	so prašniki priraščeni na pestič, tako da sedé prašnice na plodnici.

▶ plodnost samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

plodnosti
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): volja, in da izgled ta za razširjenje sadjoreje in povikšanje plodnosti pešene zemlje gotovo ne bo ostal brez dobrih nasledkov v

▶ plodov pridevnik, svojilni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

plodovega

Botanika (1875):	narejeni le iz enega samega podvihanega in z robovoma soraščenega plodovega lista, drugi pa iz več plodovih listov. Že v pestiču
Botanika (1875):	olesenélih krovnih listov. 2. Strok (legumen); je iz enega edinega plodovega lista, kterega se na šivu držé semena (stročnice; bob, grah

plodovi

Botanika (1875):	Plodovi listi ali pestiči stojé, kakor je znano, najbolj na koncu
Botanika (1875):	se je bil naredil s tem, da so se bili plodovi listi sorasli. To so pa ne dogodi pri semenih, ktera
Botanika (1875):	hrastov plod vselej le enopredaličast in enosemensk. V oplodje izraščeni plodovi listi se takrat, ko seme dozori, mnogokrat popolnoma ali le

plodovih

Botanika (1875):	kakor kamen, ali strženasti, mesnati itd. Mnogokrat je v zunanjih plodovih delih nakupičeno staničje, ki ima v sebi škrob, slador, sluz
Botanika (1875):	skup (ostrožnik, omej, zimzelen). 4. Glavica (capsula); dva ali več plodovih listov je medsebojno soraščenih, in namreč ali le z robovi
Botanika (1875):	in z robovoma soraščenega plodovega lista, drugi pa iz več plodovih listov. Že v pestiču je zaznamovana podoba prihodnjega plodu, pri
Botanika (1875):	semenska jajčka so pa v četvrtem listnem krogu cveta, v plodovih listih ali pestičih, in njih razvijanje bomo poznejé pobliže opazovali

plodovo
Botanika (1875): z nekoliko podvihanimi (mak) ali s . popolnoma podvihanimi in s plodovo osjo soraščenimi robovi (večpredalčasta glavica, vijolica, reseda, nedotika ali balsamina

▶ plodovit pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

plodovite
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): dela neprenehoma. Časi so se premenili, ter se preminjajo vedno; plodovite zemlje je manj od leta do leta, ker ji novonapravljene

▶ ploh samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

ploh

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	in predivo na vinto in na ſhtekelj nabirati, kar ſtolovi plòh brani. Pod ſtolovim plòham je pa trushiza narejena, v kteri
Fizika (1869):	Plasa, pas, Erdzonne. Plast, Schichte. Plast zračna, Luftschichte. Platte, plošča, plôh. Plin, Gas, 29. Plinav, gasförmig, luftförmig, 29. Plini stanovitni, constante
Fizika (1869):	stanovitni, constante Gase 119. Plinohram, plinomér, Gasometer. Ploh, ploskev, Fläche. Plôh, plošča, Platte, Scheibe. Plošča valovnica, Wellenscheibe, 104. Podkop, Mine. Podložnik
Fizika (1869):	luftförmig, 29. Plini stanovitni, constante Gase 119. Plinohram, plinomér, Gasometer. Ploh, ploskev, Fläche. Plôh, plošča, Platte, Scheibe. Plošča valovnica, Wellenscheibe, 104.

plohe

Kuharske Bukve (1799):	ſtojí, nali gori vodo, v' katiri ſo ſe kuhale, poloshi plohe, inu na plohe kamen, de jeh doli tiſhí. Kader ozheſh
Kuharske Bukve (1799):	vodo, v' katiri ſo ſe kuhale, poloshi plohe, inu na plohe kamen, de jeh doli tiſhí. Kader ozheſh tę hránene kútine
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	tudi cvétje začerni in odpade. Žalostno je viditi take gnjile plohe po njivi! Pa ta gnjiloba takó smerdí, ko se od
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	se ti bo polagama sušil; obtesanje mu odvzame preveliko mokroto. Plohe, dile in late réži koj iz siroviga lesá, takó debele

plohi
Kmetijske in rokodelske novice (1846): obtesati, de se hitreje posuší in ne razpreza. Dostikrat dobijo plohi, dile in še clo metérni hlodi rujave lise, ali so
plohom
- ploham
  Kmetijske in rokodelske novice (1845): in na ſhtekelj nabirati, kar ſtolovi plòh brani. Pod ſtolovim plòham je pa trushiza narejena, v kteri ſe prasne in napredene

▶ ploha samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

ploha

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	pečat na oblake, Da ne vliva dež se iz oblakov, Ploha dežja in ne mila rosa, Da ne sije sjajna mesečina
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	pečat na oblake, Da ne vlije dež se iz oblakov, Ploha dežja, in ne mila rosa, Ne ponoči sjajna mesečina, Da
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	ne vidiš žarjavega bliska, kako široko vodo razsvetljuje in kako ploha poleva. Voda naraša v vsakem trenutku; oj bati se je
Mineralogija in geognozija (1871):	v električni oblak c, iz kojega se na tla spusti ploha dežja e in ognjeni snop žlindre f. Pri g zagledamo

plohe

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	Taboru pa množ'ca čuje Móž , ki Caru so zvestí. Vró plohé, bučé vetrovi, Divja je in strašna noč. Tù med bliskam
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	se je vreme nosilo. Tam, kjer je bila huda toča, plohe, nalívi, burje, so slabo odlételi: mi pa na gorni strani
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	snegu, pa spet bredemo čez koléna po vodi: vmés so plohe, hudo bliskanje in treskanje in hudo vojskovanje vetrov. Danes in

plohi
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): pod streho v gorki izbi; hvala Bogu, da smo se plohi enkrat odmaknili. Vendar povem vam, da mi je še prijetniša

▶ Ploj samostalnik, lastno_ime, moški ↘ IMP

Ploj

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Gorenskim. 4. Papirnica v Vevčah pod Ljubljano. 5. Gosp. Lud. Ploj, lekar v gornim Estrajhu. 6. Fabrika serkalov (špeglov) pri s.
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	remenárja Janeza Klennerja iz Ljubljane, je bila lično izdelana. — Anton Ploj, lekár iz gorniga Estrajha, je z svojimi v razstavo poslanimi

▶ plosek pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k

ploske
Robinson mlajši (1849): različne nastroje — orôde za kopanje, naimer po polževe lušine, ino ploske ostre kamene; pak sta se oba déla poprijêla. Lehko si

▶ plosk samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

plosk
- ploſk
  Kuharske Bukve (1799): gorko dilo, potręſi jih dobro s' moko, rasloshi nudelne na ploſk gori na njo, poſtavi na en gorek kraj, jih pogerni

▶ ploskati glagol, glavni, nedovršni ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

ploskal

Zeleni listi (1896):	muca s svojimi mladiči. Vsi se začnejo smejati. Vladko je ploskal od veselja z rokama, dekla pa se je zopet mirno
Zeleni listi (1896):	in učenega ptiča ni še videl nikoli. Od veselja je ploskal z rokama in ni se mogel dosti načuditi umetnosti krotkega

▶ ploskavec samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

ploskavcev
Zoologija (1875): čutilom nij sledú ali pa so na najniži stopinji. Večina ploskavcev živi v druzih viših živalih, nekateri prebivajo pa tudi v

ploskavci

Zoologija (1875):	ovrgla ter so odkrila znamenite stvari gledé razvitka teh zajedavcev. Ploskavci ležejo jajca, ali ta se ne razvijajo v maternem stanovanji
Zoologija (1875):	trihinah obolelo in od teh do 100 umrlo. Četrti razred: Ploskavci; Plathelminthes. Telo je tem črvom ploščato, brez nog, čestokrat pa

▶ ploskev samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

ploskev

Rudninoslovje (1867):	ali jeklénec (Spatheisenstein, Flinz), kristalizuje romboederski (sl. 32), vštrit romboedrovih ploskev se izvrstno kolje, a lomi se nepopolnoma školjkasto; svetlost je
Rudninoslovje (1867):	je treba spet na dvoje paziti, namreč: 1. na število ploskev, ki se v oglu shajajo, i po tem se ogel
Rudninoslovje (1867):	13. 3. Ako se trije ali še več robov i ploskev strinja v enej točki, onda se ta točka imenuje ogel
Rudninoslovje (1867):	se med sebój jako razlikujejo po številu i po obliki ploskev, robov i oglov i tudi po tem, kako so razvrščene
Rudninoslovje (1867):	videti, kot bi bile z majhnimi kristali posute. Zrnčasto (gekörnt) ploskev imenujemo óno, ki je z drobnimi okroglimi zrnci posuta. Opomba
Fizika (1869):	parižki, renski in avstrijski čevelj. V dve meri raztegnjena ravna ploskev meri se s četvorno (štirjaško, kvadratno) mero. Posebni deli prostora
Fizika (1869):	29. Plini stanovitni, constante Gase 119. Plinohram, plinomér, Gasometer. Ploh, ploskev, Fläche. Plôh, plošča, Platte, Scheibe. Plošča valovnica, Wellenscheibe, 104. Podkop
Mineralogija in geognozija (1871):	prečnica, krajša, mala prečnica potem navpik stoji na njej. Zakladna ploskev je romb, v kterem ležite podružni osi. V tem sistemu
Mineralogija in geognozija (1871):	hočemo. Pri kristalih se jemlje taka, s ktero je največ ploskev vzporednih; ta se postavi po konci, daljša naj teče pred

ploskvah
Rudninoslovje (1867): ploskvama P je popolnoma razkolna, sveti se kot steklo, na ploskvah P časi jako lepo kakor biser, bela je — nečista tudi

ploskvama

Rudninoslovje (1867):	Sadra ali malec (Gyps) kristalizuje hemiortotipno (sl. 68), vštritno s ploskvama P je popolnoma razkolna, sveti se kot steklo, na ploskvah
Rudninoslovje (1867):	sl. 58. sl. 59. sl. 60. sl. 61. ploskvama o vštrit krajše stranske osi. Tudi sl. 60 je lik
Rudninoslovje (1867):	61 naposled so otopljeni robovi cc iz sl. 50 s ploskvama k vštrit daljše stranske osi. V. Hemiortotipni liki. (Hemiortothype Gestalten
Fizika (1869):	z osebljajočim rôčem, in ako se položite sè svojima gladkima ploskvama druga na drugo, pokaže se potem, ko smo ju spet

ploskvami

Rudninoslovje (1867):	redki, navadno so nepopolni i sicer: 1. Mnogokrat so med ploskvami iste vrste posamezne ali prevelike ali pa premajhne. Tako n.
Rudninoslovje (1867):	gleichkantiges vierseitiges Prizma) je omejena s štirimi sokladnimi i navpičnimi ploskvami, ima štiri pravokotne navpične robove aa', i pokrita je zgoraj
Fizika (1869):	se tako oko vidi, kakor polukroglja, omejena z mnogimi malimi ploskvami, kterih število je 12 do 20 tisoč. Vse žuželke, kakor

ploskve

Rudninoslovje (1867):	likih ravne črte, okolo kterih so likovi ogli, robovi in ploskve enako razvrščene. Take ravne črte imenujemo osi (Achsen). Osi gredo
Rudninoslovje (1867):	na kristalu protaste, to je z vštritnimi brazdicami preráskane; — druge ploskve so časih raskave (rauh), to je polne so višav i
Rudninoslovje (1867):	pa premajhne. Tako n. pr. so časih na hexaedru štiri ploskve pravokótniki mesto kvadratov; na oktaedru so štiri ploskve trapezi mesto
Rudninoslovje (1867):	pa tako majhne, da je komaj razločimo. Mnogokrat so neke ploskve bradavičaste (drusig), ako imajo na sebi sicer majhne ali vendar
Rudninoslovje (1867):	Ako ima tak kosec bolj ali menj gladke i ravne ploskve stanovitega položaja, onda se tak kristal imenuje rázkolen (spalt-
Rudninoslovje (1867):	hexaedru štiri ploskve pravokótniki mesto kvadratov; na oktaedru so štiri ploskve trapezi mesto trikotov. 2. Časih so ploskve ukrivljene i sicer
Fizika (1869):	središča. Tedaj mora površje vsake mirne kapljine biti del krogline ploskve. In temu je res tako, in na večih vodah, n.
Fizika (1869):	večih vodah, n. pr. na površji morja, jasno očevidno. Manjše ploskve kapljin se pa kažejo v ravnotežji kakor popolne ravnice, tako
Mineralogija in geognozija (1871):	bolj ali manj pravilno na dvé strani ploščate, tako da ploskve zgoraj in zdolaj vzporedno ležé ter so včasi tako debele

ploskvi

Rudninoslovje (1867):	i de tako, da se ta kraka popolnoma prislonita na ploskvi , ki delate ta rob, a rob sam se stisne v
Fizika (1869):	se tam jako napošev vpadajoči trakovi porazdelé po prav velikej ploskvi. In res razločujemo srednji vroči zemeljski pas, za kterim pride

ploskvijo
- ploskvijo
  Rudninoslovje (1867): aa', i pokrita je zgoraj i zdolaj ali z horizontalno ploskvijo, namreč s kvadratom(sl. 45) ali pa z enakorobo četverostrano
- ploskvo
  Fizika (1869): Dana množina vode se izhlapi tim hitreje, s čim večo ploskvo se dotika zraku, čim suheji in topleji je zrak, in

▶ ploskniti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

ploskne
Deborah (1883): delo storiti! – Ali – zdaj sem se domislila – (Vesela z rokama ploskne. ) Ljubi Bog! hvala tebi! Ujic, veste, ona žêna – Župnik. Judinja

▶ ploskven pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ Pleteršnik

ploskvena
Rudninoslovje (1867): i vežejo druge znamenite točke, n. pr. nasproti ležeče ogle, ploskvena središča i razpolovišča robov. Kristalni liki se med sebój jako

▶ ploskvica samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

ploskvic
Zoologija (1875): oko zloženo iz neizmerno mnogih, namreč do 60.000 pravilnih šestoglatih ploskvic, zato je tako oko podobno bčelnemu satovju. Te ploskvice so
ploskvice
Zoologija (1875): šestoglatih ploskvic, zato je tako oko podobno bčelnemu satovju. Te ploskvice so spodnji konci kegljastih prizmic stoječih na mrežnici, a na

▶ plošča samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

plošč

Novice gospodarskih, obertnijs... (1861):	se pa tako-le zvé: Zvaga naj se ena ali dvoje plošč, potem pa naj se dajo kuhati četert ure v kropu
Fizika (1869):	da ne bi se ona vedno rodila v vsakem paru plošč. V sklenjenem lancu tedaj vedno teče električni tok na okrog
Fizika (1869):	namreč nahajajo zbrane protivne elektrike, vzbujene z dotikanjem posamnih parov plošč, med tem ko se na srednjih, parih ne kaže nikakoršna

plošča

ploč

Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	kolikor se mu je ljubi. Hasnjivo je tudi konju kapusoveh ploč pokladati, ktere konji radi žrejo, in ktere so v ti
Kemija (1869):	Iz bakrenih ploč se izdelujejo raznovrstne posode, posebno kotli in orodje za destilovanje

ploča
Zoologija (1875): pa trebušno. Očesna plat je zmerom rjava, druga pa bela. Ploča plava tako, da je očesna plat gori obrnena, torej pri

ploša

Kmetijske in rokodelske novice (1847):	za okrožem našim očem skrije. Ko bi bila zemlja neka ploša ne pa krogla, bi se iz nar visokejih gor, saj
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	še vsi prosti ljudjé, de zemlja je neka velika gerbasta ploša; pa vender so nekteri modrijani med Gerki že čez 400
Mineralogija in geognozija (1871):	Phonolith oder Klingstein, fonolit ali zvonik, 74. Pihavnik, Löthrohr. Platte, ploša. Plattenförmig, ploščinat. Plaenerkalk, 128. Plastisch gl. bildsam. Platina, 62. Plavutaste
Mineralogija in geognozija (1871):	62. Plavutaste noge, Ruderfüsse. Plavje, Treibholz. Plazna breccia Reibungsbreccie, 75. Ploša, Platte. Ploščinat, plattenförmig. Plovec, Bimsstein, 45. Plutonismus ali Vulkanismus, 150.

plošča

Fizika (1869):	24. Plasa, pas, Erdzonne. Plast, Schichte. Plast zračna, Luftschichte. Platte, plošča, plôh. Plin, Gas, 29. Plinav, gasförmig, luftförmig, 29. Plini stanovitni
Fizika (1869):	Plinohram, plinomér, Gasometer. Ploh, ploskev, Fläche. Plôh, plošča, Platte, Scheibe. Plošča valovnica, Wellenscheibe, 104. Podkop, Mine. Podložnik, Trittbrett. Podnebje, Klima, 188.
Fizika (1869):	constante Gase 119. Plinohram, plinomér, Gasometer. Ploh, ploskev, Fläche. Plôh, plošča, Platte, Scheibe. Plošča valovnica, Wellenscheibe, 104. Podkop, Mine. Podložnik, Trittbrett

ploščama
Fizika (1869): tem slučaji vodi skoz zemeljsko plast, ki leži med obema ploščama. Ako je njen prerez milijonkrat veči, kakor prerez bakrenega dratú
ploščami
- plošami
  Mineralogija in geognozija (1871): pa tudi nad njimi leže včasi prav na debelo. Med plošami tega apnenca se je kalcit navadno lepo izkristalizoval, včasi so

plošče

ploče

Zoologija (1875):	in zdolaj, kakor pri druzih ribah, temveč desno in levo. Ploče so sosebno okusne morske ribe. Imenujemo samo sledeče vrste: navadni
Zoologija (1875):	Sosebno znamenite so ploče (Pleuronectae) zarad nepravilne telesne oblike. Pomislite si, da jako plošnati
Gozdovnik (1898):	mož pogleda v daljavo. Na vrhu piramide, prav na kraju ploče, je stala visoka postava, širokoplečata, orjaškojunaška, držeča puško na strel

plošče
Fizika (1869): raznovrstno steklo, ki je po sobi. Med tem ko steklene plošče v oknu dopuščajo nepremenjeni pogled stvari, kažejo nam očáli povečano

ploše

Mineralogija in geognozija (1871):	pravilno izobraženi. Najnavadniše se pa kamenje loči v ploše. Take ploše so bolj ali manj pravilno na dvé strani ploščate, tako
Mineralogija in geognozija (1871):	ne prav pravilno izobraženi. Najnavadniše se pa kamenje loči v ploše. Take ploše so bolj ali manj pravilno na dvé strani

ploſhe

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	odtok. Kjer imajo doſti zegla, naj povesnejo na dno poloshêne ploſhe shlebnatiga zegla ali korze, po teh naj vershejo en ſklad
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	bo voda mogla po njih zediti. She bolj je va-nje ploſhe v kose poſtaviti, de je pod njimi proſtor sa odtok

plošči

ploči
Gozdovnik (1898): kos. Zdaj se vzdigne tudi Pepo iz svojega zavetja na ploči. Poprejšnemu pobrežnemu stražarju se je zdelo pogajanje predolgo. »Santa Laureta

plošči

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	tako, da raztopljina je precej gosta. Ko hočemo dve leseni plošči vkup votati, ju namažemo s to raztopljino, denemo vmes košček
Fizika (1869):	Ali, ako se na konca dveh dratov privežete veliki kovinski plošči PP', ki se v zemlji druga drugej nasproti postavíte (Pod.
Fizika (1869):	se daste dokazati le s prav občutljivim kondensatorjem (§. 200.). Plošči sami se pri tem poskusu nikakor znatno ne spremenite. Enak
Fizika (1869):	poskus. Ako se vzamete dve po mogočosti ravni in gladki plošči, ena iz cinka, druga iz bakra, vsaka previdena z osebljajočim

ploščo

pločo
Zoologija (1875): vrste: navadni jezik (Platessa solea), robec (P. maximus) in navadno pločo (P. vulgaris) pod. 168. Neka posebnost med ribami je ustavljač
ploščo
Mineralogija in geognozija (1871): preračunili so blizo tako, da komaj dá 1 centimeter debelo ploščo premoga, dolgo in široko tako kakor je daleč segal gozd

plošo

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	ter ga izreži z okroglim ali podolgastim modlam, pomaži tortno plošo s putram, deni rezance nanjo, de se vzdignejo. Dosti vzdignjene
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	tako dolgo kuhaj, de rujav postane; potem ga pa na plošo stresi, ktera je z oljem pomazana. Zdej pa en polič

▶ ploščad samostalnik, občno_ime, ženski ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

ploščadi

pločadi

Gozdovnik (1898):	dobiva. « Primeta onesveščenca, pa ga vlečeta od piramide, na ktere pločadi sta slišala obupne in grozne poklice. Kanadčan in Pepo sta
Gozdovnik (1898):	krogle pred lovce in za-nje, udarivši v kamenje branika in pločadi, toda niti ena ni napravila najmanjšega kvara. Še več tacih
Gozdovnik (1898):	lisičine na glavi, sam gorostasne postave, stal je Rdoles na pločadi.
Gozdovnik (1898):	Pepo, kaj nosi Komanč! « Sokoljeoko je bil pogledal čez rob pločadi ter prijel predmet, ki je bil na kraju obvisel. To

▶ ploščast pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

ploščastih
Fizika (1869): naše hišne muhe , imajo take oči. Nektere imajo pa razun ploščastih očes tudi oči z lečo, kakor n. pr. pajki. 177

▶ ploščat pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

ploščat

Astronomija (1869):	obliki Saturn, ki ga obdaja skoro čisto v polutnikovej ravni ploščat okrogel obroč, ki se tudi vrti okrog njega. Ta obroč
Mineralogija in geognozija (1871):	dela čoke, tudi kratke, debele žile, je navadno razpokan in ploščat, kaže se v posamnih hribih in homcih, ki so navadno

ploščinat

Mineralogija in geognozija (1871):	noge, Ruderfüsse. Plavje, Treibholz. Plazna breccia Reibungsbreccie, 75. Ploša, Platte. Ploščinat, plattenförmig. Plovec, Bimsstein, 45. Plutonismus ali Vulkanismus, 150. Podružna os
Mineralogija in geognozija (1871):	Klingstein, fonolit ali zvonik, 74. Pihavnik, Löthrohr. Platte, ploša. Plattenförmig, ploščinat. Plaenerkalk, 128. Plastisch gl. bildsam. Platina, 62. Plavutaste noge, Ruderfüsse

ploščate
- plošaste
  Kmetijske in rokodelske novice (1844): nimajo biti, ampak plitve in prostorne, ravno zató jih tudi plošaste delajo. Cinkaste latvice (Zinkschüsseln) so naj boljši, v njih se
- ploščate
  Mineralogija in geognozija (1871): Take ploše so bolj ali manj pravilno na dvé strani ploščate, tako da ploskve zgoraj in zdolaj vzporedno ležé ter so

ploščati

Mineralogija in geognozija (1871):	nam zloženi iz majhenih, nepopolno izraženih kristalčkov, ki so zrnasti, ploščati ali podolgovati; po tem so nastali nazivi lahko razumljivi kakor
Mineralogija in geognozija (1871):	malo sposoben; trše zvrsti pa dajejo mlinske kamne, bruse, nekteri ploščati se rabijo pri pokrivanji stréh. Zemlja, ki se dela iz

plošnati

Zoologija (1875):	ploče (Pleuronectae) zarad nepravilne telesne oblike. Pomislite si, da jako plošnati ribi glavo tako zakrenem, da ima riba obe očesi na
Zoologija (1875):	je ustavljač ali prilep (Echeneis) in sicer zarad krožca na plošnati glavi, s katerim se mora na ladije ali velike morske

ploščato
Zoologija (1875): 100 umrlo. Četrti razred: Ploskavci; Plathelminthes. Telo je tem črvom ploščato, brez nog, čestokrat pa ima kljukice in sesalca. Notranje telesne

▶ ploščica samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

ploščicah
- plošicah
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): ta vot. Vot za lesovino. Naj se vzame gumilak v plošicah (Schellack), pa se raztopí v malo vinskega cveta (špirita) tako

ploščicami

pločicami

Zoologija (1875):	druzih organih. Telo jim je po vrhu pokrito z apnenimi pločicami, večkrat tudi bodicami nasajeno, zato jih tudi iglokožce (Echinodermata) imenujemo
Zoologija (1875):	velike morske živali prisesati. Ta krožec je s poprečnimi hrustančastimi pločicami na predalce razdeljen. Pravijo, da ga upotrebljavajo za lov na

ploščice
- pločice
  Rudninoslovje (1867): mislih dopolniti. Opomba. Enoterne rudnine brez pravilnega lika (podobe) imenujemo pločice, ako so jako tenke, stebelca, ako so dolge a ne

ploščico

plošico

Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	pomolili in čakali, kaj bo s prešičkom začel. Obračal je plošico zdaj sem, zdaj tje, in ogleduje od vseh strani, pečenčka
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	ves zaljubljen va-nj oči obračal. Čez dolgo mu pomolí sosed plošico s pečenim prešičkom, ki je kakor živ na nji stal

▶ ploščnat pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

ploščnate

ploščnate
Fizika (1869): te koristi, da se ure na valj zamorejo narediti prav ploščnate, zavolj česar so lože nositi in zavolj česar se že

plošnate

Zoologija (1875):	navadno na kosti priraščena. Nahajajo se pa v truplu tudi plošnate in krožaste mišice, zadnje obdajajo in zapirajo telesne odprtine. Vsaka
Zoologija (1875):	so tudi notranje sluznice (epithelium) s celicami, katere so ali plošnate, pod. 2 A, ali pa na dolgo raztegnjene, pod. 2
Zoologija (1875):	na kazalci zadnjih udov, dočim na vseh drugih prstih imajo plošnate nohte. Lice je kosmato in glava zašpičena, lisičji podobna. Znamenite
Zoologija (1875):	na pr. tenčica (gornja kožica) našega telesa. Te celice so plošnate, okroglaste ali oglate, podoba 1, in vsaka ima jedro. S
Zoologija (1875):	poprečnimi gubami več ali manj jasno razdeljena v okrogle ali plošnate in štirioglate kolobarce, pri druzih pa o kaki členovitosti nij

ploščnatem
Botanika (1875): in imajo svoje ime od todi, ker so njihove na ploščnatem cvetišči stoječe cevaste cvetke obdane z ježičastimi cvetkami, postavljenimi v
ploščnatim
- plošnatim
  Zoologija (1875): capa. Zadnji člen prstov pokrit je z bolj ali manj plošnatim nohtom, ali je obvit z zakrivljenim in špičastim krempljem, ali
ploščnatimi
- plošnjatimi
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): Konec. ) Pervo za durhamskim plemenom je na Angležkem herefordsko s plošnjatimi in kratkimi rogovi. Za tem pride aldernejsko pleme in plemena

ploščnato

Botanika (1875):	deloma cevasti (d), deloma jezičasti (c). Cvetišče pa ni vselej ploščnato, ampak mnogokrat polkrogljasto, koželjasto, izdolbeno itd. Golo se imenuje cvetišče
Botanika (1875):	Čebula (cepa) je, kakor kaže podoba 53., v podolžnem prerezu, ploščnato prikrajšano steblo b z mesnatimi listi, kterim v pashah izrastó

▶ plošnat pridevnik, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

ploščat; kontekst

plošnato
- plaſhnato
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): nekoliko na kviſhko ſtojita. 3. Mora imeti na konzu podolgaſto, plaſhnato gerzho, ali glavo, ktera ſe mora po palizi pozhaſi pogubiti

▶ plošnatica samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

vrsta školjke; kontekst

plošnatice
Zoologija (1875): jako je okusen. Nožnica (Solen) je tudi priljubljena jéd. Iz plošnatice (Tellina gari) pripravljajo v Indiji neko omako, bokasan zvano, ki

▶ plot samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

plot
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): pridno, da postanejo v 10 ali 12 letih neprehodljiv živ plot. Druga versta tega drevja je širokoperjasti glog, ki od poprejšnega

plotom

plotam
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): več ne nese, Roka se mu hudo trese; Tam za plotam obleží, Žganje mu iz ust gorí. 12

plotom

Svetinova Metka (1868):	jo gledali z veseljem, kakor lepo rožo, ograjeno s trnovi plotom, mirno, brez poželenja! »Ali si videla Dorčeta, Metka? « vpraša Marjanica
Svetinova Metka (1868):	kar hoče. Kadar te bo sit, pa te popusti za plotom! – O, Bog te bo kaznoval, ti nečast in sramota naši
Iz sodnijskega življenja: Mati... (1875 1876):	sklenem tudi jaz podati se k podobi in sicer za plotom, kjer me ni bilo lahko videti. Kmalu sem tam in
Ljubljanske slike (1879):	gost do dobrega napije in potem v kakem grabnu za plotom v dežji in mrazu sladkeje spi, nego drug človek v
Verske bajke na Dolenjskem (1881):	gospodarja, pust in prazen. Ta prostor je svetnik ogradil s plotom in za silo malo pokril, od tega plota dobilo je
Spomini o cirkniškem jezeru (1881):	jih zalezava! " Pogledam in v resnici vidim na solnci za plotom vso množino škorcev, kamor jih je nabrž prigrevajoče solnce zvabilo
Vanda (1888):	druge hrane, gloje kost, ki jo je izteknil za kakšnim plotom. Tako so ljubljanske klepetulje po ves teden obirale mali dogodek
Spomini na okupacijo Bosne (1888):	sovražnik«. In res se čuje na obéh straneh ceste za plotom škripanje z zobmí, ter opazujemo počasno premikanje črnih pošastij. Kaj
Moja hoja na Triglav (1897):	bližnji in daljni rastlinjak, kakor je imenoval dva s kamenim plotom ograjena vrtova. Vsi smo se molče vdali moževi volji, vedoč

plotu

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	mu ſenze ne dela, de delovez sadoſti proſtora ima shivimu plotu ſtrezhi ; varvavni plot mora toliko viſok biti, de shivina zhes-nj
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	pokonzhaj; poiſhi na vertu tudi med plankami in po shivim plotu, zhe kje goſenzhine gnjesda najdeſh, omedi jih nar bolj s
Kitica Andersenovih pravljic (1863):	je najrazličniše vrste, od navadne divje rože, ki raste v plotu in imá zeleno kot jabelka dišeče listje, do najlepše provansalske
Kitica Andersenovih pravljic (1863):	in so vprašali; »Kdo je uni stari mož? « In na plotu je sedel spet krokar, ali pa njegov sin, kar je
Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881):	Necega dné se je senčil duh pri plotu svojega verta. Kar pride po poti žena, ktera mu je

▶ plotovje samostalnik, občno_ime, srednji(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

plot; kontekst

plotovje
Gozdovnik (1898): nategljaj lasa in belec skoči skoro z nemogočim skokom čez plotovje. V dveh trenotkih je bil preko sevnice, skok v jezero

▶ plovec samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

plovec

Mineralogija in geognozija (1871):

Plavje, Treibholz. Plazna breccia Reibungsbreccie, 75. Ploša, Platte. Ploščinat, plattenförmig. Plovec, Bimsstein, 45. Plutonismus ali Vulkanismus, 150. Podružna os, Nebenaxe. Pohor

▶ plug samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

plug

Genovefa (1841):	shival opravljati. „Ko bi vola ne iméli, ki ga v plug vprégamo, in tudi krave ne, ki nam mléko daje, nam
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	do kruha pot? Al véš, kje poln dobi se sod? Plùg in matika vesta za-nj ; Le prašaj ju, kdar vstaneš 'z

pluge
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): in bojo po potrebi tudi v podobah pokazale dobre drevésa (pluge), sejavnice i. t. d. Marsiktero reč si bo lahko ena
plugu
Ferdinand (1884): je: »Bolje bi bilo za-me, da bi bil vzrastel pri plugu in sekiri. Ne poznal bi pregreh, v katere tako lahko

▶ plunka samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

harfa, lutnja; [sskj]

plunko

pljunko

Blagomir puščavnik (1853):	delal; zvečer pa je sedé pred puščavno hišico na svojo pljunko brenkljal, dokler ni večerna zarja v mraku utonila. — To samotno
Blagomir puščavnik (1853):	zjutraj stopi s kletko in sokoli čez rame prepasano, s pljunko pod pazho, slovo jemaje pred svojo mater. Ona joka in
Blagomir puščavnik (1853):	naglama. Nevtegama pobere nektere oblačila vkup, in si opaše svojo pljunko (harpo) čez rame. Na to reče solz pobita: »Ljubo dete

▶ plura neuvrščeno, tujejezično ↘ goo300k, IMP

plura
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): kadar ſi ter dnu napréj vsamesh kaj h' kraju pèrpraviti! Plura exempla adducere ſupervacaneum foret: ſupereſt, ut pau ca quædam de

▶ plus neuvrščeno, tujejezično ↘ goo300k, IMP

plus

Pozhétki gramatike (1811):	majnſni, nameſt plus petit, bolj majhin: pire, hujſhi, na, meſt plus mauvais, bolj hud; poſtavim: la vertu est meilleure que la
Pozhétki gramatike (1811):	bres sgor imenvanih beſediz ſodnjo ſtopnjo pomenio: meilleur, bolſhi, nameſt, plus bon, bolj dober; kar ſe ne rezhe: moindre majnſni, nameſt
Pozhétki gramatike (1811):	meſto: ta preſéshnóſt ſe klizhe náſebna; al Paris est la plus belle des villes: Paris je nar lepſhi meſto: ta preſeshnoſt
Pozhétki gramatike (1811):	bon, bolj dober; kar ſe ne rezhe: moindre majnſni, nameſt plus petit, bolj majhin: pire, hujſhi, na, meſt plus mauvais, bolj
Pozhétki gramatike (1811):	predſtàvio perlogu beſedizo tres (kakor bi rékel trikrat) al le plus al la plus, nar, naj, pre. Paris est une très
Pozhétki gramatike (1811):	tres (kakor bi rékel trikrat) al le plus al la plus, nar, naj, pre. Paris est une très belle ville. Paris

▶ pluta samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

plute
Fizika (1869): Ta cev se na obéh koncéh zaprè sè zamaškom iz plute, skoz kteri je vtaknjen drat. Na ta način se zamorejo

pluto

Iz biologičnega trtorejskega p... (1891):	cepljenji drvenih trt vporabljali kot vezivo rafijo, vrvico ali špago, pluto, in pri zelenem cepljenji volno in bombaž, izvajamo naslednje sklepe
Iz biologičnega trtorejskega p... (1891):	do sedaj naj rajši rabila, namreč za rafijo, špago in pluto cepljenje na naklad z jezičkom veliko prednost, in ker je

▶ pluti glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pluje
Lohengrin (1898): da, tod! labod, labod! Tam po valovih z ladjo semkaj pluje . . . Pozval si ga, — že bliža se, glej, tod! — Lohengrin. Elza
pluti
Robinson mlajši (1849): korábelj pokážen pokvarjen ne bil, ino bi drugoč po morji plúti mogel. Ino je li takó si je terdno umenil, da

▶ plutonismus neuvrščeno, tujejezično ↘ goo300k, IMP

plutonismus

Mineralogija in geognozija (1871):

breccia Reibungsbreccie, 75. Ploša, Platte. Ploščinat, plattenförmig. Plovec, Bimsstein, 45. Plutonismus ali Vulkanismus, 150. Podružna os, Nebenaxe. Pohor, Bachergebirge. Pohrbtje, Bergrücken

▶ po predlog ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pa
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): blagó bo v Terst speljal, iz Tersta ga bo pa pa morji domú v Ameriko poslal. On pravi, de bo vsak

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	jim slovenska beseda lepo priliči, bi se pri vsaki priložnosti po slovensko pogovarjali. — Ako kaj bereš, naj bode kar hoče, vselej
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	kér njegov gospodár ne vé kaj z njim storiti, ga po nemarno sili voziti in ga pretépa tako dolgo, do mu
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	gazimo do kolen po snegu, pa spet bredemo čez koléna po vodi: vmés so plohe, hudo bliskanje in treskanje in hudo
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	na nebu proti jugu nizke, znane zvezde zginovale; vse tó po primeri kakor bi bolj za okrož šle. Vsi tisti, ki
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	od poti pravičnosti na kako vižo premaknili; ne tako, kakor po kmetih, če kdo za kak potent prosi, pa župana in
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	na 100 fl. 27 ½ fl. ☞ Današnjim „Novícam” je po milostnem dovoljenju presvitlega našega knezoškofa za pokušnjo pridjan obljubljeni listek
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	smili, tudi škoda se jim je ne zdí, ker jo po takih potih le prehitro utrudijo. In take ulice in steze
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	kruh (po latinskem panis, n spremenjen v r); plire, poln (po latinskem plenus, n spremenjen v r). V rumunskem jeziku, po
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	da je le njeno premoženje, njena imenitna in žlahtna rodbina, po čemur ste hrepeneli, in druzega nič! ” „Ni res; ko bi

po leti(združena oblika)
Fizika (1869): deževje pa dade mnogo več vode kakor pa zimsko, ker po leti po priliki dvakrat toliko vode pade na tla, kolikor
po tim(združena oblika)
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): jeſt ta pervi hiſhni ſlushabnik, inu toku rekozh, perjatel Baronov. Po tim , jeſt menim, boſh vunder ſposnala, de v' zelim gradi

▶ po neuvrščeno, program ↘ goo300k, IMP

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſtar ſtan poſtaviti sapovedali; to ſe je sgodilo koj po po-
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	ali pušobnim kraji hraniti. Kdor nima pripravne shrambe za sadje po- zimi, naj ga v jamnico spravi in mu dušek da
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	tudi v ženskim rokodelstvu, ki ga je vsakimu dekletu znati po-
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	veliko armado varovati, sicer se zopet iznoviga spuntajo. — To je po-
Robinson mlajši (1849):	kovačnico uzložil, gdér bi si lopate ino lehkič tude drugo po-
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	odstopivšimu Cesarju pa se zahvalit. Kakor iz Krajnskiga, so se po- slednji teden lanjskiga léta tudi poslanci iz Koroškiga, Štajarskiga in
Robinson mlajši (1849):	Robinson si po tem dobi mnogo Evropejskega orodja, ino svojim po—trebam izvekšega zadoli — izgovi. Iz tega lehko dete pozna, kako

▶ pob samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

poba
Kitica Andersenovih pravljic (1863): in pod tem repjem sta stanovala zadnja dva silno stara poba. Sama nista vedela, koliko sta stara, le toliko sta dobro
pobe
Kitica Andersenovih pravljic (1863): svetu, namreč grad, v kterem gospôda stanuje. Tam gori kuhajo pobe, ti postanejo črni in potem jih denejo v srebrne skledice

▶ pobahati glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pobaha
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): zameril, ker je znano, da se Madžar rad povsod enmalo pobaha! Tako Korizmicz piše, da ogerske goveda so z Ogri vred

▶ pobakriti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pobakri
Rudninoslovje (1867): je tudi lepo modra, a če položiš vanjo čistega železa, pobakri se za kratek čas, pa v raztopljenini več ne bode

▶ pobalin samostalnik, občno_ime, moški ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pobalin

Novice gospodarskih, obertnijs... (1873):	tudi on marsikje ravsal, dokler je naletel, česar je že pobalin po vaseh sèm ter tjè poskušal. Šel je sam precej
Novice gospodarskih, obertnijs... (1878):	dan popoldne je nek do zdaj še neznan 10-14 leten pobalin 10letnemu realnemu učencu Punzengruberju peresnik ali nek tak nožič zabodel

▶ pobarati glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pobara

Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	Kaj? tudi tvojiga očeta je pijančvanje vmorilo”? ga plašno Mina pobara, ino silna groza jo sprejide. Dolgo ji Moric ni mogel
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	vedno je le une dve odgovarjati pustila. Moja žena jih pobara, ali bi vse v mestici bile doma? —
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	stopi ino jo milo gleda. Na to pa jo rahlo pobara: „Ne bi hotla meni ino materi moji v tolažbo biti

pobarajo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): ga, kako je vès zamišljen po vodi se oziral, ga pobarajo: „zakaj žalujete in jokate? ” On jim pično vse razloží. Ljudjé
pobaral
Kmetijske in rokodelske novice (1845): potaše) so nekaj skup navozili, pa skorej nobeden ni zanj pobaral; cena je 11 gold. in pol do 12 gold.— Cent
pobarat
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): hoče kaj bolj na tenko zvedeti, naj pa sam njo pobarat gre svojo nekdajno nevésto.

▶ pobarvan pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

pobarvani

Roza Jelodvorska (1855):	mahom prepreženo zidovje, pesebno ko so od zahajočiga solnca rumenkasto pobarvani, ali pa od blede lune tu in tam osvitljeni bili
Ljubite svoje sovražnike! (1899):	Bil je prav peklenski prizor. — Obrazi divjakov so bili pisano pobarvani v strašnih risbah, kar je dajalo njihovemu že po naravi

▶ pobarvati glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pobarva
Kemija (1869): okisa, Manganit zvan, ki ima rjavo razo. Manganov okisec, MnO, pobarva steklovino vijoličasto. Njegove soli so ali bele ali pa rožaste
pobarval
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): in velikansk obok nad nami, kdo ga je lepo višnjevo pobarval? Kdo je vlil toliko vode v ono skalo, da zdaj

▶ pobeda samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zmaga; splet

pobedo
Lohengrin (1898): zdaj, Da boju bi prisoten bil! (Vsi se odkrijejo. ) S pobedo meča sod nam daj, Ki jasno pravdo bo razkril! Okrêpi

▶ pobegniti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pobegne

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	de bi dete naſhel ino umoril. “ Joshef prezej vſtane, ino pobegne v' terdi nozhi s' detetam ino s' materjo. Grosno teshka
Genovefa (1841):	Volku ukasal, dôbro na grajſke vrata pasiti, de nihzhe ne pobégne, in ſlushab-
Novice gospodarskih, obertnijs... (1859):	gosposka v oblast dobiti, bodi si kakor kolj pomaga, da pobegne, zapade tisti kazni, v ktero je bil obsojen begún, in
Valenštajn (1866):	kmetom nej igráti! Teče naj, kar podplátije ga nesó. (Kmet pobegne: vojáci se zberó. ) Prvi samostrélnik. Ta je nagel i kratkih
Fizika (1869):	teh najbolj nakupiči elektrika in tedaj toliko gostoto zadobi, da pobegne koj v zrak. Tudi valjar, na konceh zaokrogljen, je pripraven
Kemija (1869):	ki more ogljenčevokislo apno raztopiti. Ako pa tako vodo razgrejemo, pobegne hlapna ogljenčeva kislina iz nje, in apno se kakor bela
Botanika (1875):	ker se ona sè sožigom rastline razkroji in v zrak pobegne. Rundninske snovi ne narejajo kakov določeni organ rastlinski, ampak so

ubegne

Valenštajn (1866):	treba, I dela naglega, da iznad glave Prikazen srečna ne ubegne mi, Ker vedno se sprominja strop nebeški. (Nekdo na vrata
Valenštajn (1866):	Ne more nam izpodleteti, to Mi verujte. Vojvodi sreča ne Ubegne, saj je znano : Avstrija Je zmagovalka samo z Valenštajnom. Ilo

pobegnejo
Kmetijske in rokodelske novice (1843): dervo obéſi , na ktero vrabzi sahajajo; vſi is tiſtiga kraja pobegnejo, kjer zhêſen viſi — Zhêſnov duh mende vrabzam tako teſhko dé
pobegnem
Gozdovnik (1898): Madonna, to mi nikakor na misel ne hodi! Če pridejo, pobegnem, pa… Komanč pretrga besedo boječniku s zapovednim mahljajem roke. »Moj

pobegnil

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	Moja pregreha je tako velika, de nikoli ne saſlushi odpuſhenja! “ Pobegnil je, ino po ſamotah ſe potíkal. Podnevi ino ponozhi ni
Stric Tomaž (1853):	z mlado sužnjo moje matere, — potem je pa v Kanado pobegnil. “ „Ali res! “ glasno reče gospa. „Bodi Bog hvaljen na vse
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	Kmety) jo je še z enim oficirjem, prekanivši prednje straže, pobegnil. Kars je naj imenitneja terdnjava male Azije, ona je ključ
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	meni zajeti, se odpre skala v Pečicah, do kterih je pobegnil, pa ga skrije pred britkim mečem sovražnikovim. Tam sedaj počiva
Maria Stuart (1861):	morišče, Obup, ves pekel v persih mi divja — Kam mi pobegnil hrabri je pogum? Prišel sem, da zatarem glas sercá, Da

pobegnol
Andrej Hofer, junaški vodja Ti... (1886): S ženo in otrokom je pobegnol v neko staro zapuščeno bajto. Morali so iti po velikem

pobegnila

Zlato pa sir (1860):	bo li mogel v zakon vzeti, ker je od doma pobegnila, in pol leta se vlačila, sam Bog ve kje. Bog
Sosedov sin (1868):	zapoved uči? Če je to storila, da je od mene pobegnila, zakaj bi jaz za njóhodil? Ona dobro ve, kje je
Sosedov sin (1868):	da si je morebiti sama kaj žalega storila, da je pobegnila, bog vé kam, in vse sosede, ki so se zgrinjále
Žalost in veselje (1870):	ju ne izdati eno leto, in ta čas sta gotovo pobegnila v ptuje kraje, zatoraj tudi pozneje nisem hotel o tem
Antonio Gleđević (1873):	željah, hrepenela je; ali po čem, tega sama ni vedela. Pobegnila je tedaj k bratu, se mu vsilila v naročje, se
Bolna ljubezen (1874):	po slovensko sem se rotil in klel. Dobra starka je pobegnila, če tudi ni umela groma, kateri je bobnel iz mojih
Verske bajke na Dolenjskem (1881):	pa tako rogovilila, da je vso živino pomorila, potem pa pobegnila in ušla nazaj v skalovje, kjer je prej stala. Graščak
Od pluga do krone (1891):	da je neko noč, ko je grozno grmelo in treskalo, pobegnila ž njim. Hodila sta od mesta do mesta, iz dežele
Strte peruti (1894):	toda ko sta me le preveč razkačila s svojim razgovorom, pobegnila sem ter šla mučit in nadlegovat v kuhinjo ubogo Luco

pobegnola
Valenštajn (1866): Ka čula je pri njej, izginola Je tudi. — Ali je pobegnola? Kam bi utekla bila? Treba urno Za njoj hiteti, vse

pobegnili

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	poſhkodvalo; ljudje ſo ſkoraj bres vſe obleke is ſvojih prebivalſh pobegnili. 15. kimovza je bil tudi v Zelu na ˛Shtajerſkim potreſ
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	potréſla, kar je prebivavze tako oplaſhilo, de ſo is meſta pobegnili, de bi ſaj ſvoje shivljenje otéli. Od 6. ure popoldne
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	razsajavci bi se raji lesici na rep vsedli in jo pobegnili, kot de pridejo v Ljubljano k vojaški zberi. Če pa
Novice gospodarskih, obertnijs... (1873):	tedaj ste po vsem svojem dejanji „mit Sack und Pack” pobegnili v tabor „ustavovercev”, po našem prepričanji pa ta tabor pelje
Gozdovnik (1898):	Pepo Spač. « »Ali nam zastavljate možko besedo, da ne bodete pobegnili, ako vas oprostimo vezi? « vpraša Fabij. »Ne bom pobegnil,« reče

pobegnoli
Andrej Hofer, junaški vodja Ti... (1886): najprej v varnosti. Tudi ostali prebivalci od Sv. Lenarta so pobegnoli, ali večina se jih je vrnola, ko so videli, da

pobegniti
Gozdovnik (1898): Oročej? « »Naše krogle so za njiju predobre. Ako jima puščamo pobegniti, ne verjamemo, da bi nam mogla kaj kvariti. « »Ali usmrtiti

▶ pobeliti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pobeli

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	tako lahko salege va-njo naredili, in drevje bo sdravo. 2. Pobeli vſe odraſhene dreveſa s apnam , ktero bo vſo goſenzhno salego
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	bela, ſe ta rjavkaſti klej po tem lahko s apnam pobéli. Dober ſvèt sa puſtni zhaſ. Hozheſh u sakon ſtopiti, Hzherko
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	potem pa streha in vse lesovje od znotraj z apnam pobeli; apnu se mora v ta namen nekoliko galuna primešati. Vsak

pobelil
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): proti domu potegnejo. Ker je pa tisti večer sneg poti pobelil, se tedaj cesta ni prav razločila, voli cesto zgrešijo, na
pobelila
Kmetijske in rokodelske novice (1846): dalej mudila ; h sreči je tri dni pred sv. Martinam pobelila, o sv. Lizbeti je precej hud mraz nastopil — do 8
pobelili
Kmetijske in rokodelske novice (1847): pràv obnašati. Vprašanje kmetovavcam. Ali ste, dragi kmetovavci, v jeseni pobelili z apnam sadne drevesa, de boste škodljivi mah odpravili, merčese
pobeliti
Kmetijske in rokodelske novice (1846): časa odpreti, prah pobrisati, in vsako leto spomladi steno čedno pobeliti. Boljši je zdrava sapa ko denar. Škodljiva sapa, pogosto smertna

▶ pobesiti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pobesi

Blagomir puščavnik (1853):	v cvetečo Zâliko. Tudi njej kri v lica stopi. Sramožljivo pobesi oči, potem se pa spet ozre na berhkega viteza Milkota
Kitica Andersenovih pravljic (1863):	z menoj? « vpraša podoba, »jaz sem smrt. « In mati prikimajoč pobesi glavo. Kar naenkrat se jej zdi, kot bi zvezde svetile
Zoologija (1875):	pr. pri mimozi (Mimosa pudica), ki tekoj zgane listje in pobesi vejice, ako se je količkaj dotakneš.
Gozdovnik (1898):	blagovoljnost. Glavar mu vse pove zaporedoma. Ko je bil končal, pobesi Antilopa pogled. Premišljuje. Čez nekaj časa vzdigne glavo. »Tihota noči

pobesijo
Blagomir puščavnik (1853): Tode ti darovi so malo pripravni veselje obuditi. Vsi glave pobesijo, vsi so žalostni. Ne more jim v glavo, da bi

pobesila

Jerica (1859):	in zažvenkljali zlati uhani, in ako je Jerica osramočena oči pobesila, je šel skoraj vsaksebi do veselja, zraven je pa ošabno
Kranjska nevesta (1864):	je znala, kaj pomenijo te besede, močno je zarudela in pobesila glavo. „Ah, ne pobešaj glavice, mili cvet! Daj mi uživati
Bolna ljubezen (1874):	se ločila v vznožju stopnic. »Njeno edino zdravilo očetova hiša! « Pobesila se ji je bleda glavica na kipeče prsi, počasi je
Bolna ljubezen (1874):	domovinska in tudi to naj trpi stoletja! « Kako je žalostno pobesila glavico, potresla kostanjeve lase in vprašala skoraj malo srdito: »Stoletja
Gospa Amalija (1875):	mi je lice in nisem ji odgovoril. Tudi ona je pobesila oko, in ni me dalje izpraševala.
Marjetica (1877):	pa je zarudela tedaj in dejala: "Prav vesela sem", in pobesila oči. A to ni pomagalo nič. Srakar je dobro vedel
Spletke (1894):	imela pripravljen zate —.« Pri poslednjih besedah je Lenka navidezno sramežljivo pobesila oči in si kakor v zadregi popravljala in vrtela prstane
Spletke (1894):	pogled, a le za trenutek, zakaj oba sta jih hitro pobesila. »Bog nas varuj! « vzkliknila je Resnikovka, uzrša kosti. »Torej to
Lepi Tonček (1895):	je sicer Marjetica v njegov obraz, toda naglo je zopet pobesila oči, zakaj ogenj, ki je plapolal v njegovih očeh, ni

Zlata Vas (1850):	mléka domá potratili, zdej pa so ga v hramu pri planincu na obrest dali. Sicer se je veliko časa zgubilo ali
Zlata Vas (1850):	dan, ko je pravico dobil, iz mléka storjeno blagó prejeti, planincu pri delu pomagati, in čedne obrisala (antlje), rijuhe, in česar

Zlata Vas (1848):	Planinec je mléko zmeril in je pod vsaciga imé zapisal, koliko
Zlata Vas (1848):	smel nihče nikakor mléka prinesti. Vse mléko eniga dné je planinec v hramu vkup zlil, in je iz njega sirovo maslo

Besedišče starejšega slovenskega knjižnega jezika
IMP
— vse besedne pojavnice —

← Stran 79 →

← ↑ →

Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	čedo, je nepazljiva in nezavedna, malo in počasi jé; glavo pobeša ali po strani derži, in se včasi v kolobarju verti
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	po samoti potika, noče jesti ne piti. Ušesa in rep pobeša, nič več ne laja, ampak le tuli ali renči, svojega

Besedišče starejšega slovenskega knjižnega jezika IMP— vse besedne pojavnice —

← Stran 79 →

← ↑ →

Besedišče starejšega slovenskega knjižnega jezika
IMP
— vse besedne pojavnice —