- strašljivost
Robinson mlajši (1849): Ne nikoli! To zagotovo ni nikaki diravec — dereče zvere. Jegova strašljivost ga je ukanila — zalodila ino mu pokazala, česar tam ni
strašljivost strašno stratigrafičen straža stražar stražen stražiti stražmešter stražnica stražnik strd strdenje strditi streči streha strel strela strelaštvo strelčev strelec strelen strelišče streljaj streljan streljanje streljati streljica strelni strelnica strelovod streme stren strepetati stresaj stresanje stresati stresen stresniti stresti strešje streti strezniti strežaj strežajka strežba streže strežnica strežnik strgalo strgan strgar strgati stric striček stričev striči stričnik strigalica strihnin strinjajoč strinjati striti strjen strm strme strmeč strmenje strmeti strmina strmo strmoglaviti strmolski strn strnad strnišče strniščnica strniti stročje stročnica strofa strog strogo strohljivost strohneti stroj strojarski strojba strojen strojiti strojnica strok stroka strom stromek stroncij stroncijan stroncijev strop strošek strpeti strt strug struga strugalo strugar struna strup strupen strupenina stržek stržen strženast strženov stud studen studenčnica studenec studiti studogrozen stvar stvarca stvaren stvaritev stvarjanje stvarjati stvarjen stvarjenje stvarnica stvarnik subjektiven sublimat sublimovanje subtrahend subtraktiven suh suhar suhljad suho suhota suhoten sukaje sukati suknar suknarski suknen sukno suknja suknjen sulica sultan sultanov sulzena sum suma sumah sumahov sumand sumiti sumljiv sumljivo sumničenje sumnjivost suniti sunjen surov surovost susol suša sušč sušec sušek sušen sušenje sušica sušilnica sušilo sušinje sušiti suvati suženj suženjski sužnost sužnja sužnji sv. svak svakinja svaljek svap svareč svarenje svarilen svarilno svarilo svaritev svariti
| Robinson mlajši (1849): | Ne nikoli! To zagotovo ni nikaki diravec — dereče zvere. Jegova strašljivost ga je ukanila — zalodila ino mu pokazala, česar tam ni |
| Ferdinand (1884): | katere tako lahko zapelje bogastvo, častilakomnost in svetni blišč. Oj, najstrašneje, dà jedino zló je hudobija! Revščina, težko delo, dà celó |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | je žalostna noč. Huje in huje je pritiskala merzlica in strašneje in strašneje je divjal ; moči trupla pa so pojemale. Kar |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | noč. Huje in huje je pritiskala merzlica in strašneje in strašneje je divjal ; moči trupla pa so pojemale. Kar se je |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | zarujove bolnik. „Po prerodu v vodi sv. kersta. ” Bolnik še strašneje zarujove: „Voda, voda! Proč ž njo! Ne potrebujem je! — In |
| Oče naš (1885): | prihajala, vedno gosteje so se boreči in bežeči motali, vedno strašneje so kričali umirajoči, vpili možje, vekale žene in otroci. Zastonj |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | vsem životu, stal je tu in pričakoval, da sliši še strašnejše reči. Ni si upal pogledati svoji dobri Katarini v oči |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | zhes tebe pershlu ‚kader bodo jejnale, inu minule. 3. Groſovitnu strashnu tulejo, inu erjovę ti ferdamani v' peklu, de so ſavle |
| Divica Orleanska (1848): | loči jih, in zdaj in zdaj Razbasati se zna kervavo strašno. Voglarica. Pomozi Bog! Ji, sej je bil sovražnik Že ves |
| Divica Orleanska (1848): | Kam pojdete? Britanci tu stojé, Ki z maševanjem vam grozijo strašno – Francozje tam, ki vas preganjajo. Jovana. Kar mora biti, me |
| Blagomir puščavnik (1853): | enkrat viditi zamogel, pri priči bi jih spoznal! — To je strašno težavno za človeka, tako blizo kraja rešitve biti in ne |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | so vojaki že na brégi. Koj začnejo streljati za ubéžci. Strašno so nedolžnim pulje (ali kugle) okoli ušés ferčále. Erlavski ukaže |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | hudo jih je zeblo. »Čiv! kdaj pride pomlad? To trpi strašno dolgo! « |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | ali celo božji cesar, če je tudi on sam sužnji. ” „Strašno! ” |
| Kemija (1869): | Žveplena kislina je zato v rokah neveščega in neopreznega človeka strašno nevarna tekočina. Z vodo pomešana se jako razgreje, zato se |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | Mater in hčer je jelo skerbeti. Ure so jim bile strašno dolge. Ko je Ema proti večeru zopet s stolpa gledala |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | in spačenem življenju, ki se že na tem svetu tako strašno maščuje! ” |
| Genovefa (1841): | ozhí na ſtégnjeni roki kasal. — „Nezhem jih viditi! ” je Golo ſtraſhno sarjúl, in- kviſhko ſkózhil ter po mezh ſégel. „In zhe |
| Genovefa (1841): | in bi ſe vunder tudi rada hvaléshno pokasala. Pa oh, ſtraſhno povéſt vam prinêſem. She tó nozh morate umréti. Grôfova volja |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | tiſti grosovitni trynogi, katiri naprenehanu, ſtraſhnu, inu grosovitnu tiga greſhnika pezhejo, inu gaishlajo. Katiri kuli je |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | objide , kader smiſlim , de jo lubim. Goſpá. Al ręſs toku ſtraſhnu vùn vidim , Nęshka ? — Sej ſim mo vùnder vſelej rokó dershala |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | eden od tih lakomnih, ali vohernih, zhes katęre Pridigar taku ſtraſhnu gàrmy? Ludję me ſizer sa eniga takuſhniga dershę. Ali ſe |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ſeshganih shnablov, leta napne ſhe lę prav tę vshę popręj ſtraſhnu napęte perſsi. Ta Podoba naſhiga Krishaniga Jęsuſa, katęra ſe mu |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | neſrézho, snak pade ſ' ſtola, ſi ulómi otilnik, ino umerje. ˛Straſhno kasnuje Bog nad otrozi nepokor- |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | per volji mi toljko dati, alj ſvakinja mu ni dopuſtila. ˛Straſhno huda je bila na mene, ter mi je gerdo oponáſhala |
| Mineralogija in geognozija (1871): | sklade. Naticella costata, Myacites fassaënsis, Myophoria sp. i. d. pričajo strategrafično enakost z onimi v bolj severnih Alpah. ” Že iz teh |
| Arov in Zman (1850): | gadovo razkačeni. Vender pride Arov srečno brez nadlege do prednjih straž. Slaba bi se mu bila tú godila, ako bi ne |
| Arov in Zman (1850): | ogrinjalo in potem se ločita. Slovenec gre brez suma memo straž iz ječe, iz grada, po griču na prosto plan. Komaj |
| Ivan Erazem Tatenbah (1873): | Vambrehtu, kateri ga zapre v posebno, dobro zatvoreno sobo. Obilo straž se na gradu nastavi. Govorica o tem, kar se je |
| Pomladanski vetrovi (1881): | njun vodja. Srečno so se bili priplazili že do zadnjih straž, kajti krila jih je noč in gosta megla. Vojaki so |
| Pomladanski vetrovi (1881): | jih utegnol iznenaditi — sovražnik. Po strmih brdih blizu prednjih francoskih straž plazile so se pozno po noči po grmovji tri moške |
| Pomladanski vetrovi (1881): | Francozom nezvesti in nezanesljivi. Marsikdo izmed njih bi utegnol mimo straž skrivši k Avstrijcem uskočiti ter jim vse razmere in skrivnosti |
| Spomini na okupacijo Bosne (1888): | približala, dasi sem zabredel daleč čez mejno črto naših prednjih stráž. V taboru mi posluži strežáj s pičico črne kave in |
| Spomini na okupacijo Bosne (1888): | bataljona, s katero službo je v zvezi nadzorovanje prednjih pôljskih straž. Tekom nočí se morajo pohoditi vsaj po jedenkrat vse straže |
| Spomini na okupacijo Bosne (1888): | li to gorka juha, je li to dobra postelja? »Koliko straž je razpostavljenih? « vprašam pobočnika. »Na póludrugo uro razširjenem okrožji zmatram |
| Valenštajn (1866): | cesarju Prisežejo — i ko odbije ura Enajst — odide mimo prva straža, Prav tiho proti hiši je peljita, Jaz bodem onde blizu |
| Spisi Krištofa Šmida (1883): | je mnogo prizadjala, rešiti moža iz zapora. Kakor hitro je straža odšla, hitela je v mesto k sodnikom, in zaterjevala, da |
| Tiun - Lin (1891): | I bliže sedeči storili so takisto. »Ohó, ladija! « oglasi se straža zdaj vnovič. |
| Tiun - Lin (1891): | se vračajočim prikaže silni bok »Kormorana«. »Ohó, ladija, ohó! « zavpije straža na krovu in vrže konopno lestvo doli, katero zagrabi kopiten |
| Gozdovnik (1898): | svit se je kazal na vzhodnem nebu, ko pristopi indijanska straža k spečemu vodji ter ga rahlotno za rame potrese. »Sokoljeoko |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | vam na ponudbo. ” Ko ſta apoſteljna ſhe govorila, pride tempeljnova ſtrasha, ino ji v' jezho sapró. To nozh ſta mogla v' |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | nánje. Ko ſvôjo mózh nar bòlj vihár raskláda. Okróg vrát ſtrásha na pomózh savpíje, In vſtáne ſhúm, de mósh sa mósham |
| Oče naš (1885): | je dala vsa pota, ki so v Podgojzd peljala, s stražami zapreti. Vender se je pa kakih dve sto Švičanov zbralo |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | dirjal in pridirjal na zadnje na mesto, kjer so ponočne straže kurile in šotor Huncev naznanile. Konj je šel kar sam |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Izmail-paša (Kmety) jo je še z enim oficirjem, prekanivši prednje straže, pobegnil. Kars je naj imenitneja terdnjava male Azije, ona je |
| Valenštajn (1866): | onde blizu čakal vas. Deverú. Kakó pa pridemo skoz mnoge straže, Ke so po vežah razpostavljene? Butlar. Vse kote v gradu |
| Oče naš (1885): | Ménart“, je poklicala Barba svojega moža, kteri je ravno s straže domú prišel in jo prijazno pozdravil, „Ménart, jaz si z |
| Oče naš (1885): | Švičanov zbralo, kteri so veliko bandero kantona v oblast dobili, straže premagali in v Podgojzd šli, kjer so jih z neizrečenim |
| Gozdovnik (1898): | drugi dan. Preiskali so prinešena živila, napravili obed, postavili potrebne straže, pa legli spat. Solnce obzorja še ni rdečilo, in le |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | vſih z. k poſhtah ſe snajo dobiti. Sadovolni Krajnz. Od ſtráshe Hraváſhke Gor ſónze mi pride, V nógrade Láſhke Po póldne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | glédaſh Zhertomirovo laſtnino. Devétkrat vézhi mnósh'za jih obſúje, In svéſte ſtrashe króg in króg poſtavi, Odvsáme up jim vſe pomózhi ptúje |
| Divica Orleanska (1848): | svetu, Če sama bi ne bila priča tega. Vojšak (na straži. ) Kaj? Alj perute ima? Jo je burja Prenesla dolj? Izabó |
| Viljem Tell (1862): | hrib, za njim se vidi snežnik. Frishart in Lajthold na straži. Frishart. Zastonj stojiva tu. Nobenega H klobuku ni, da se |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | stopi oče Korvinov v dvorano, kjer je stal Boštjan na straži, pozdravi ga cesar tako-le: „Kje imate vašega butca? ” „Preponižno zunaj |
| Biblia (1584): | Vallou: Sakaj Vejter je bil nym supàr: Ob zhetèrti Nozhni ſtrashi pak je Iesus k'nym priſhàl, inu je ſhàl po |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | kje metán: Sakaj vęjter je bil ſupèr. 25. Ob zhetèrti ſtrashi tę nozhy pak je Jęsus k' njim priſhàl vèrh morjá |
| Genovefa (1841): | grofovim vojakam, ki ſo ſvôjimu goſpodu na zhaſt nepremakljivo na ſtrashi ſtali, ſo ſolsé po sagorélih lizih tekle. Vojnomir in Genovefa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | mi zdi, spadajo k sluinskimu regimentu; na svoje potroške na stražo v Karlovic in na granico hodijo, in si iz svojiga |
| Divica Orleanska (1848): | Karol. Odlog je kratek, Svetovavec. Zdaj pod stražo smo Sovražno tukaj; prosimo te milo, De svojiga usmiliš mesta |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | kraju ſo bli paſtirji na poli , ti ſo zhuli inu ſtrasho dershalli po nozhi verh ſvoje zhede. Inu polej ta Angel |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | kaj zhuti, Ter ſpomina: Varij ſé? Ta spomin vudy na ſtrasho. Jeſt bogam, ker samorem; Ter ſim v' moj'mu duhu veſęl |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | puſtil, aku bi ga popręj ne posnal, inu bi vędnu ſtrasho, ali vahto dershah Ta hiſha, ka- En ſovrashni zhlovek je |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſe treſe, ino ſkale pokajo. ˛Stotnik, ki je per krishi ſtrasho imel, veſ preſtraſhen savpije : „Gotovo, ta je bil ˛Sin boshji |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | dan ſo ſhe véliki duhovni grob sapezhátili, ino vojakov na ſtrasho poſtavili. Tako je Jesuſovo telo v' ſabóto pozhivalo. 44. Jesuſ |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | rajſhi doli poskakajo, kakor pa, de bi zhres to belo ſtrasho ſhli. Zhbelarji toshijo, kakó teshko de je ſterd pred mravljinzi |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | dá igrati s seboj. ” „O kar se tega tiče,” odgovori stražar, „sva pa oba v eni zanj ki. (Korvin obledí pri |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | in vprašajte plac-komando, kteri je bilo že večkrat to naznanjeno. Stražari so ponoči vidili že mnogoverstne prikazni, ktere so v sredi |
| Gozdovnik (1898): | vzdigne tudi Pepo iz svojega zavetja na ploči. Poprejšnemu pobrežnemu stražarju se je zdelo pogajanje predolgo. »Santa Laureta, kako mučkajo ti |
| Valenštajn (1866): | neskrbnost bila v čisli je mêni. Prvi oklopnik. Glavarju moram stražnjemu pritrditi. Vojáštvu namérjajo do živega priti, Vojnika bi radi poteptáli |
| Valenštajn (1866): | nas moč Fridolánčeva ustanovila? Njegova naj sreča nas bode vodila. Stražnji glavár. Pazite me, da vam dopovém. Prazne besede malo koriste |
| Valenštajn (1866): | i druzih sto lét, Še zmérom Holka i njegovih čét. Stražnji glavár. Poglej ga! Vedno le dir in dej! Ka morda |
| Valenštajn (1866): | v gradu sem pretaknol. Vanj Popeljem vas skoz zadnja vrata, straži Jih samo en vojak. Ob vsakej uri Smem k vojvodi |
| Deborah (1883): | spi in mati, Na pragu sključen Abraham čepí, Očesom slepim straži rodovino. Le spite, saj vam treba mene ni; Nebeški angelj |
| Deborah (1883): | desno stran mu leže Rafael, Na levo Gabrijel, za hrbtom straži Ga Urijel, in nad njegovo glavo Razpenja Bog mogočna svoja |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | ter na ulicah prostor pred njimi delali, pred njih stanovanjem stražili, povelja izverševali itd.; pa zato čez ramo nosili butarice skupaj |
| Sveti večer (1866): | priložil lastnoročno pisano spričalo o junaškem in verlem obnašanji ranjkega stražmeštra in o hvale vrednem vedenji udovinem. „No prav”, spregovori logar |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | opravilih iti, vendar morajo z lučjo v laterni na veliko stražnico se podati, in tam povedati kam grejo, in spremljavca seboj |
| Gozdovnik (1898): | misli tako zatopljen, da ustopivšega Pepota še opazil ni. Pobrežni stražnik se nasloni na steno ter miži, vendar pa je dobro |
| Gozdovnik (1898): | zagleda dremajočega pobrežnika. »Hola, Pepo! kaj spiš! pa tukaj ?« Pobrežni stražnik globoko vzdihne, počasi oči odpiraje. »Tukaj sem, gospod stotnik,« odgovori |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | Rabeljska dolina popolnoma odprè. Divje lepa je pač! Kakor orjaška stražnika jo varujeta dva velikana; na desno podolgasti Kraljevverh, na levo |
| Tihotapec (1855): | bi jih premagal ne bil. Kmalu so ga tudi mejniški stražniki spoznali, to se pravi, spoznali njegovo moč in njegov pogum |
| Žalost in veselje (1870): | kako bi se priplazil do obzidja, da ne bi ga stražniki zapazili. Pa to bi že še bilo, ali potlej priti |
| Slovenski svetec in učitelj (1886): | v past, ali iz pasti ne lehko,« reče Engiskalk. »Prvi stražniki, ki sem jih naletel, bili so znanci moji, Nitranci, vojnici |
| Ljubljanski meščanje v minulih... (1886): | najedenkrat izginilo s trga ; ognil se ga je vsak. Mestni stražniki so izgubili s tem svoj kruh, magistrat pa stražnike, ki |
| Ljubljanski meščanje v minulih... (1886): | neko drugo staro razvado. O novem letu so hodili namreč stražniki novo leto voščeč po hišah okoli ter beračili na ta |
| Ljubljanski meščanje v minulih... (1886): | sedem, poslovali so tako-le : Stražárski načelnik je opravljal s svojimi stražniki po nôči straže, patrulje in dajal klicati ure; klicala sta |
| Ljubljanski meščanje v minulih... (1886): | nekemu Žrjavu (Schuriau) pred rotovžem premajhno méro. So li ti stražniki vsak mernik prodánega žita tudi res zmerili, povedati je težko |
| Abadon (1893): | v sodno hišo stopil nadsodiški načelnik. Seja se prekine. Sodni stražniki vzemo Cvetano medse in jo odvedo. Sodniki odstopijo. Porotniki se |
| Gospa s pristave (1894): | Viridine sobe. Osebne prostosti ji ni kratil, vendar so imeli stražniki nalogo, spremljati jo povsodi in poročati grofu, kaj dela. — Virida |
| Arov in Zman (1850): | tam postal, pa vse je tiho, razun kličanja in rožlanja stražnikov. Čez nekoliko pride u ulice, ki se mu bolj kot |
| Arov in Zman (1850): | ni Turkom, ki so ga stražili, posebna luč potreba zdéla. Stražnikov je bilo šest, ki so se pa čez pol urе |
| Slovensko berilo za šesti gimn... (1854): | Napoleonom pocepa prestreljenih na tla. »Gospod! vernite se, kriči vojvoda stražnikov cesarju, drugači Vas dam po sili odpeljati! « Tudi Karel je |
| Iz sodnijskega življenja: Sodb... (1876): | je moralo. Že čez uro časa prideta dva poslanih mestnih stražnikov, katere je obljuba Komarjeva bolj spodbodla, ko ukaz komisarjev, in |
| Luteranci (1883): | Kranja, njegov pomagač pa mestni pisar Naglič, a óni izmed stražnikov zvunaj, ki je v resji ležal, črevljar Kriškar. Ko ne |
| Ljubljanski meščanje v minulih... (1886): | prikrajšane dohodke ni hotel seveda nihče več služiti in število stražnikov se je moralo skrčiti od jednajst na sedem, ostali so |
| Ljubljanski meščanje v minulih... (1886): | skoraj popolnoma. 2.) Nismo, (mi, magistrat) več v stani vzdrževáti stražnikov, katerih štiri ali pet (vseh je bilo takrat jednajst) vedno |
| Ljubljanski meščanje v minulih... (1886): | pozneje, vsaj že leta 1785. pomnožilo se je število mestnih stražnikov zopet na dvanajst in v tem številu je vštet tudi |
| Grajski pisár (1889): | da se nismo zmotili,« mu je odgovoril porogljivo eden izmed stražnikov. »Če se ne motim, si sedaj na najboljšem potu, po |
| Valenštajn (1866): | i služba. Jaz pred vami pojdem, Nož v tilnik naglo stražniku zabodem, Ter tako pot vam naredim. Deverú. Ko pa Smo |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | je blu slajshe koker męd, inu moje pogovarjanje zhes mędene sterd. 2. Boshje Duh stury krotke, koker je on sam krotak |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | meda. Ali shaloſten ſim poſtal, vpadlo mi je ſerze do ſterd, ker ſim vidil, kako neuſmiljeno ſo zhbele s sheplam in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | to belo ſtrasho ſhli. Zhbelarji toshijo, kakó teshko de je ſterd pred mravljinzi ubraniti. Storíte takó in ubranili jih boſte. (?) In |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | ako bi ti per vſim tem ſhe vender kaki mravljinzi ſterd salesovali; ſo taki mravljinzi kerſhzheni mravljinzi, tem ne bo kreda |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | od lakote pomerle, zhe ſe tudi v blishnih ſatih ſhe ſterd snajde. Zhe je pa ſatje v panju po dolgama, ſe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | mrasu is tiſtih dveh ſatov, med kterima po simi tizhijo, ſterd pojedle, bojo od lakote pomerle, zhe ſe tudi v blishnih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | vezh krajev ſliſhim, veliko tazih zhbel pomerlo, ktere ſo ſhe ſterdi imele, bom ſtorjeno ſkuſhnjo osnanil: kakó ſe zhbele po simi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | po simi preshivi, kakor panj, kteri malo zhbel in veliko ſterdi ima. ” On pergliha neuſmiljeniga, kteri na jeſen zhbele mori, s |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Ehrenfels pravi: (ſtran 175) „panj, kteri veliko zhbel in malo ſterdi ima, loshej po simi preshivi, kakor panj, kteri malo zhbel |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | moje kredanje , in drugi pogovor prizhnè, rekozh: Mravljinzi ſo per ſterdi. Neſrezhni merzheſi! jes vam jo bom she sapél; popadem desho |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | goſpod! rezhe shupan. Jes. Bog daj. Shup. Ajda dobro kashe; ſterdí nam dajte, de jo bomo na kruh masali. Jes, Ako |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | 3 lote vožnikovega gumeta, 1 lot kafre, dobro jih s sterdjo zmešaj in v 8 enakih delov razdeli. Vsaki dan daj |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | in jima na zelenej trati sredi najlepših cvetlic z mlekom, sterdjó in sladkim sadjem postrežejo. „Oj, kako neumen je bil najin |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | je pretezhena huda sima poterdíla, kér ſo le taki s ſterdjo ſhe prevideni panji pomerli, kteri ſo delo po zhes imeli |
| Mineralogija in geognozija (1871): | roke. Nektero kamenje se je znotraj kroglasto razcepilo zato, ker strdenje ni bilo na vse strani enako, ampak v nekterem kraji |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | jo v porceljanasto posodo deni, in na hladnim naj se sterdi. Rujava močna župa. Zreži goveje meso na tanke koleščike, stolci |
| Mineralogija in geognozija (1871): | postal mir, lava zunaj teče počasi, naposled se ustavi, se strdi, znotraj pa vpada v globočino. Samo vodni pari, žveplena kislina |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | les deni in tako dolgo pusti, de se shlade in sterdijo. Ocverti loki. Zmešaj eno unčo olušenih in podolgama pa tanko |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | pistacijami in pohladi. Vunder jih z valjarja vzemi, preden se sterdijo. Ravno tako delaj s testam, ki ga še imaš. Janeževe |
| Roza Jelodvorska (1855): | za mene in tvojo mater! Kri bi se mi kmalo sterdila, ko na to mislim. O bodi zanaprej bolj previden! « |
| Mineralogija in geognozija (1871): | na vse strani enako, ampak v nekterem kraji se je strdilo popred in okoli tega kosca so se nabrale še druge |
| Kuharske Bukve (1799): | puſti ſtati, dokler farbo sgubojo; potle preshmi, poſtavi na hlad ſterdit. 179. Viſhne vkuhati. V' kotlizh deni pol libre zukra, najn |
| Roza Jelodvorska (1855): | zamogla obiskati, ter ga v njegovi žalostni samoti tolažiti, mu streči, vsaki grižljej od svojih ust odtergati in s svojim ljubim |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | povabilo, naj se oglasijo, ki bi hotle v vojski ranjenim streči; z eno besedo: vés narod je na nogah. Al še |
| Genovefa (1841): | Oh, ko' bi ti ſhe shivéla! Kako bi ti hôtla ſtrézhi in sa te ſkerbéti. Kako bi ſe mój Boleſlavzhek nad |
| Divica Orleanska (1848): | in ljudí še hujših? V nadlogi in bolezni kdo vam stregel? Jovana. Vse korenine, zelša vse poznam; Naúčila sim se od |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | k Abrahamu prišel, ino je hotel, de mu je Abraham stregel. Je li morebiti Bogu kaj nemogočniga? Abraham ptujce še nekoliko |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | so si ga odbrali za angeljsko službo. Ivan jim je stregel pri sv. maši. Tako je bilo razrejeno v hiši pobožnega |
| Sveta grofinja Genofefa (1857): | odhodu Genofefo Golotu srozhil in ji je ta vſak dan ſtregel, je hudobni duh v Golotovem ſerzu tako nezhiſte miſli in |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | in mati Dobričeva, sosednja, je pomagala, zdaj ne le bolni stregla, ampak tudi dovolila, za Petra po materni smerti v koči |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | sili hotla ostati, de bi svojimu ljubimu bolnimu otroku sama stregla. Zdravnik, ki je bil ravno vpričo, ji to terdó prepové |
| Gozdovnik (1898): | ugledala tigromorca pa Fabija ter se domislila, kako sta mu stregla po življenju, iztreznila sta se tako jako, da sta mahoma |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Jesuſu ino njegovim uzhenzam polna hvale ino veſelja per misi ſtregla. To je kmal po vſim meſtu saſlovélo, ino svezher ſo |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | nesveſti sheni ime) je odſihmal temu ſvetimu moshu po shivljenji ſtregla, ino knésa nagovarjala, de naj bi ga is poti ſpravil |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | vse tiste v levnjak pometati, kteri so mu po življenji stregli. Ino ko bi trenil, so jih levi pohrustali. Po tem |
| Oče naš (1854): | bila moja podpora. Z nevtrudljivo skerbnostjo so mi moji otroci stregli in kmalo sim ozdravel v novo djavnost. Angležki zdravnik je |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | kosilo pa lepo opravljeni in ovenčani služabniki, ki mu bodo stregli; in kakor se raduje nevesta, kedar jej povedo, da pride |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | prozh Sathan, ſo ti Angeli h'nemu perſtopili, inu nemu ſtregli, taku tudi, |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | gelzi ſo k'njemu ſtopili, inu ſo njemu ſtregli. Na drugo Nedello v'Poſtu Reminiſcere imęnuvano. Branje is I.Piſina |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | prosil; pa nič ni pomagalo. Savl mu povsod po življenji streže. David si nikjer življenja ni svest, ino zbeži v pušavo |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | pečenko. Ves čas je per njih pod drevesam, ino jim streže. Ljubi otroci! kaj ne, de je bil Abraham dober ino |
| Blagomir puščavnik (1853): | čednosti vcepiti. Lejte vertnarja, kako skerbno drevesca snaži, kako jim streže in priliva — in ve bi nemarne bile pri izkojenji (izreji |
| Zlatorog (1886): | bolj je gibka hčérica, Rumênolasa Jérica. Zdaj streže tú, zdaj streže tàm, Zdaj steče sèm, zdaj spet drugàm! Pač kot pri |
| Zlatorog (1886): | se okrog, A bolj je gibka hčérica, Rumênolasa Jérica. Zdaj streže tú, zdaj streže tàm, Zdaj steče sèm, zdaj spet drugàm |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | tako lepo povernil, de meni na moje ſtare dni lehko ſtreshe, vam vſim pa obilno pomaga. Rad sdaj vmerjem, kér naſ |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | hiti mi pomagat! — Omoteni nej bodo in osramoteni, kteri mi strežejo po življenji. Nej bodo nazaj pahnjeni, in kri nej jih |
| Roza Jelodvorska (1855): | kot so vaši naslonjaki v Jelodvoru, ali nam ravno tako strežejo. Prosim poslužite se s tem kàr vam zdaj podati zamorem |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | teci mi pomagat. Omoteni in osramoteni naj bodo kteri mi strežejo po življenju Odstopijo naj, in sram jih bodi kteri mi |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | sv. Očeta Marcelina, ker je vedel, da mu sovražniki zeló strežejo po življenji, kar je tudi Torkvat poterdil, razloživši Fulvijeve namere |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ljudí je okoli njega; vſi imajo v' njem ozhí, vſi ſtreshejo na njegovo govorjenje, vſak ſe zhudi njegovi modroſti ino njegovim |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Jesuſa ſhe bolj hudi, ino ſhe zelò po shivljenji mu ſtreshejo, ker je v' ſabóto bolnika osdravil. Jesuſ, kteri je vſe |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Ino per tej prizhi ſo angelji is nebeſ priſhli, ino ſtreshejo Jesuſu. Ne pervolímo tudi mí nikoli v' nobeno ſkuſhnjavo. Jesuſ |
| Sveti večer (1866): | videti; sren se blišči po vseh vejah in vejičicah, od streh visijo dolge ledene sveče. Revni otroci so v hiši zaperti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | vezh pohiſhtev v bolji ſtan prenarejenih : nameſti ſlamnatih in dilnatih ſtreh ſo jih 9 s ploſhami, 2 s koſitarjem, 344 s |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | dovelj, in vſe ſe narobe vêde in dela. Hiſhe nimajo ſtreh, plotovi ſo rastergani, koſolzi ſo víſlizam (gavgam) podobni. Po vaſi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | je kokoši z lučjo iskaje oginj v predivo zatrosila; suha streha se je naglo vnéla, in hiše in poslopja silno na |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | v posvetovanje in pogovore. Nad to veliko dvorano je razpeta streha iz stekla, da od zgorej noter svitloba dohaja. Med pogovori |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | Pogrezne se v globočino, kamor lopata nikoli ne seže. Kot streha je ležalo nad njo pokopališče. |
| Mineralogija in geognozija (1871): | podružna os podaljša neskončno; zovejo se tudi dome (doma gr. streha), pod. 27. Rombiški liki nahajajo se pri raznoterih mineralih, tako |
| Biblia (1584): | ſvitlobi, inu kar vy na uhu ſliſhite, tu predigujte na Strehah. INV NEBVITE ſe pred temi, kateri Tellu vmoré, inu nemogo |
| Blagomir puščavnik (1853): | Tukaj se sliši iz hriba dol pokanje končavnega ognja, nad strehami grada se valijo čemi strašni valovi gostega dima, in pri |
| Zoologija (1875): | C. monedula) gnjezdi v starih zidovih, v zvonikih in pod strehami. Vran ali krokar (C. corax), pod. 114, napada kakor kaka |
| Gozdovnik (1898): | skalovnega pasu se dviga star grad, ki s svojimi škrlenimi strehami in gótskimi vetrnicami gleda daleč nad morsko planjavo . posestvo stare |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | in griči; na tó se vidijo cerkveni turni, kasneje mestne strehe, hiše, zadnjič ljudjé, ki se na tergih prek morja sprehajajo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | pa kér tako zmoteniga človeka tak čas brez tovaršije izpod strehe v smertno nevarnost iti pustijo. — Pa mislim, de tudi takim |
| Zlata Vas (1848): | verha do tal; okna svitle; vrata vedno umite in obarvane; strehe skorej vse s céglam krite; zakaj srejnska postava je prepovedala |
| Zlata Vas (1848): | vse s céglam krite; zakaj srejnska postava je prepovedala slamnate strehe zavoljo nevarnosti ognja. Nad marsikterim slemenam je bila železna palica |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | sime snaſhli. Ravno takó je ptizhe, kar jih je ſpod ſtrehe ſpalo ta grosna tozha pobila, kér ſo jih povſod mertve |
| Slovensko berilo za šesti gimn... (1854): | Luskine po herbtu so obličaste, in leže kakor škerli na strehi, luskina verh luskine. Zobje belouške navadne so majhini, toliko da |
| Izza mladih let (1882): | ne brez vspeha, ljudje so bili pa tudi že na strehi, voda se je jela podajati in vender že jedenkrat so |
| Cyclamen (1883): | šali se vedno, ljubi moj! Ti si kakor kavka na strehi —.« »Ti pa, kakor zaljubljen golob brez perut! « Hrast se je |
| Mačeha (1883): | še nagi golobčeki, a stara goloba se ljubkujeta na golobnjakovej strehi. Eufemija se nenadoma zgane. Rudečica jo oblije in lahno se |
| Gospod Janez (1884): | polne veje sadnega drevja, katero obdaja majhno poslopje. Po njegovi strehi se kažejo široke rdeče proge nove opeke ter jasno pričajo |
| Cigani (1890): | so njihove vasi! Od pleterja in ilovice narejene bajte, na strehi pometana slama, to je njihovo prebivališče. Naseljevah so se cigani |
| Čolnarji in brodniki na Ljublj... (1895): | v jednega čolnarjev. Sedaj je bil še celo ogenj v strehi! Čolnarji niso mirovali poprej, dokler ni ukazal okrožni urad magistratu |
| Vinjete (1899): | na čisto, mirno nebó, a nedaleč je stal na neki strehi golob, prestopal se z ene noge na drugo in stezal |
| Vzgoja (1899): | ramo, da je komaj čutil. Sedaj je bil ogenj v strehi. Pijani Ivan se je spel pokoncu ter zarjovel: »Kaj imate |
| Ta male katechismus (1768): | resveſſelliti. Gospud! jest nisem ureden, de noter gresh pod mojo streho, temuzh rezhi le eno beſſedo, inu bo oſdravlena moja dusha |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Véter silno močno pihaje zanêse zamašik iz strélnice na slamnato streho, in v pol uri je bil bogat mož ubožen. Sreča |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | zaspe, de ne' bo nič prazniga prostora vmes, in naj streho čez naredi, de moča noter ne pride. Kdor ima več |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | se sadje, ktero se da shraniti, kámor koli bodi pod streho v suhim sapnim kraji naloži ali rahlo natrese; nikdar pa |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | Korošca. Oče ga povprašajo rekoč: „V ime Boga! Pod mojo streho hočete prenočiti? Radi Vas vzamemo v gostje, pa povejte nam |
| Viljem Tell (1862): | veste, da proganja Prokletje vas? Prijatelj vas ne sme Pod streho vzeti, vrag sme vas ubiti. Paricida. Zató ogibljem vsake ceste |
| Sveti večer (1866): | šipah se bliščé ledene cvetlice. Na sadnem drevji, ki našo streho obdaja, ne visijo več jabelka in hruške in zelenega peresca |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | pozdravljeni, častiti oče! ” nagovori grof Remigija. „Prijetno je pač pod streho v gorki izbi; hvala Bogu, da smo se plohi enkrat |
| Deborah (1883): | sramota, da je toliko povedala! Judinjo in nje porod pod streho jemati, tukaj, v tej deželi, katera je v razumu, v |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | Koj dalezh damu imaſh, na zelim poti pa ſhe pod ſtreho ne prideſh. Shlahnimu goſpodu pa sa to nikar ne sameri |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | luzhjo in s gorézhimi terſkami hodijo v ſhtalé, ſhupe, pod ſtreho in na dvoriſha; goſpodine ſo pri kuhi sanikerne in nepripravne |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | je rada per ljudéh. Tudi bo po simi rajſhi pod ſtrehoj, kakór od svunaj na merslim. ” Dedek ſo fantu pokásali, kako |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | silno škodo naključilo. Pràv bi bilo, ko bi se nepotrebni strel ojstro kaznoval, in smodník vsakimu paglovcu kupiti ne pripustil. Otročičam |
| Gozdovnik (1898): | se uzdi, in ta hip je zadoščeval Kanadčanu. Kanadčan pritisne, strel poči, in krogla je letela tako blizu don Estevanovih in |
| Gozdovnik (1898): | ploče, je stala visoka postava, širokoplečata, orjaškojunaška, držeča puško na strel. »Tigromorec! « reče prestrašeni Baraha. »Kaj dela tu? Opazoval nas je |
| Gozdovnik (1898): | odnese. Temno je, jokam in mož mi veli, naj molčim. Strel poči, in pa.. »zdaj pa vem, od kodi je ta |
| Gozdovnik (1898): | je ter ga ne smemo ohladiti, preden ga nismo posvarili. « Strel poči v trenotku, ko se je imel zgoditi obrez. Krogla |
| Gozdovnik (1898): | mahljaj pa Rdečoročnika. Zadnji je držal že prst na prožniku; strel poči, a nikogar ne zadene, Kakor bi trenil, popade pristavnik |
| Gozdovnik (1898): | No, potlej smo pa tudi možje, da« Govoreč skoči kvišku. Strel je počil, krogla je prasnila mimo Fabijevih las. V eni |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | Od te dobe ſe vſelej oglaſijo, kedar grejo memo na ſtrel, ino s' njimi marnvajo, koljkokrat ſe v' hoſti ſrézhata. Tudi |
| Genovefa (1841): | Ali je pa to terpel nebéſhki ôzhe in ali ni ſtrél va-nje ſpuſtil? Jes bi bil, ko bi bil na njegovim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ker is otekljin pri tej bolesni rumena voda tezhe; — zoperniſki ſtrél, ker imajo vrasho, de zopernize shivali vſterlé in tako umoré |
| Gozdovnik (1898): | je pripravljal na odgovor, ali prepozno. S piramide počita dva strela, v par trenotkih še tretji. Konji otovorjeni s zlato rudo |
| Gozdovnik (1898): | Moje želje ne gredó za srebrom in zlatom. Dobro pogojenega strela se bolj veselim, ko vseh bonans in zlatih rudnikov sveta |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1874): | ob 4. uri zjutraj iz navadnega kraja 6 močnih možnarskih strelov slišati. Ker se do danes še zmiraj ugiblje, komu na |
| Gozdovnik (1898): | Pepo! « Iz cevi dveh pušk se zabliska in na pok strelov nastopi besna tulitev. »Napravi nov zarez, Pepo, da se ne |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | Bobneti čul strahòtne sem gromove, Tulečih sap razdraženo vihranje, Plamečih strel razserdeno šviganje In morja burnospenjene valove; Studencov čul šumeče sem |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | blizo Marburga je domačo gospodinjo v nekim hrami skoz dimnik strela ubila. Prislovice . ^tajan^kili §loTeiicov. Težko je proti vodi |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | hudoba kakor blisk jirharjevo serce, ki ga je tudi kakor strela naglo vnéla. O koliko več časa je treba, da kaj |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | pa nisem jez tega kriv. Tebe naj doleti njegova ojstra strela; po tvoji glavi naj treši s svojim silnim jakanom; ti |
| Kemija (1869): | dušec, 369. Stickstoffkohle, dušečnati ogelj, 387. Stoff, tvar. Storaks, 489. Strela kamena, Bergkrystall. |
| Deborah (1883): | Sinaj K izvoljenej nevesti izraelskej. (Tresk. Boječe. ) Da zdaj udari strela v ono kočo, Kder dete, žena, stari slepec spe, In |
| Ferdinand (1884): | mi ne ostane toliko, kar bi konjsko kopito pokrilo. « Kakor strela iz jasnega je ta vest Petra zadela; strmenja ni mogel |
| Revček Andrejček (1891): | Anže (obtiplje se po tilniku). Takoj! (Odide po sredi. ) Ti strela ti, kako sem ga držal! Matija (ponosno in predrzno neumno |
| Revček Andrejček (1891): | že več ne vem, ali sem kuhan ali pečen. (Pomišljajoč. ) Strela božja! Do danes sem mislil, da Franica Pavleta sovraži,— pa |
| Revček Andrejček (1891): | Seže po palico, koš pa nevoljno semtertje premetava po hrbtu. ) Strela božja, ali je tak zateleban kmet menda več, nego Bog |
| Pozhétki gramatike (1811): | ſo predhódni v' oudre, oivre ouille, oule. kakor: foudre, bliſk, ſtréla, dissoudre, rasvesati, poivre, pòper ſhtupa; brouille, sdraha, ſpor; quenouille, koshél |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | hzhi; toraj vezh ne nadléshujte uzhenika. “ Te beſede ino pa ſtrela dóbrimu ozhetu ! Veſ pobit oſtermí. Pa Jesuſ mu je rekel |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | pové Jesuſ sheni néko ſkrivnoſt njeniga ſerza. Kakor bi jo ſtrela sadela, ji je bilo. Savsame ſe , de ta nesnani uzhenik |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | tiſto nozh v Kloſterneuburgu, dve ure od Dunaja, kjer je ſtrela v zerkev Şt. Martina vdarla in je vezh hiſh pogorelo |
| Robinson mlajši (1849): | misel prišlo, ali bi se ne dalo, tude lok ino strele — šipice (pšice) udelati? Aj, kako gorko ga je razvnelo — podžgalo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Peter vince in pšenico, In nebeškega kraljestva ključe, Pa Ilija strele in gromove, Pantelija velike vročine, Sveti Jovan kumstvo in bratimstvo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | neveš, da Perun ni Bog, da njegov jakan**) in njegove strele so prazne reči. Ali nisi čul mašnika razlagati svetih resnic |
| Maria Stuart (1861): | Z vsimi Škoti Pregnanimi sem se soznanil v Remi, Ki strele mečejo na ta otok, V zaupanje se vkradel njihovo, Da |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | njimi. Ali na enkrat ſe is oblaka uderó bliſki ino ſtrele na Egipzhane. Kola ino koleſa, vſe ſe potáre, ino morje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Kako ſe ima is takim ravnati, ki je bil od ſtrele obit? 1. Taziga je tréba hitro na hlap ali na |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | brambo te vire, s'katiro boſte mogli pogaſſiti uſſe ognene ſtrelle tega narhujshiga: inu usemite to shelesno kapo tega ſvelizhanja: inu |
| Fizika (1869): | stvari vidimo prikazen páda; z močno napeto tetivo loka podelimo streli (pšici) gib velike hitrosti; voda, ki jo ogrejemo, spremeni se |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | nehanja zvoniti je napčno in škodljivo, kér vémo, de zvonenje strelo na se vleče, in kér časopisi učé, de je bilo |
| Zlata Vas (1848): | nevarnosti ognja. Nad marsikterim slemenam je bila železna palica za strelo odvračati, skorej pred vsakim oknam cvetlice; poleg hiš majhni vertje |
| Divica Orleanska (1848): | Čuj! Iz tulenja vetrov in viharja Se sliši ljuto treskanje strelaštva; Protivne vojske so si tako blizo, De gojzd le loči |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | in de ſo ravno mati perpovédali, kako ljubesnivo ſta jih ſtrelzhova ſprijela, ino jim poſtregla, jih ni samoglo vſe to vezh |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | med vsemi nar bolj umeven in ima čudovito bistre počutke. Strelca podpira pri zalezovanju divjačine, pastirja in mesarja pri pogajanju druge |
| Viljem Tell (1862): | ga na klop posadí. ) Tell (se prikaže vrhi skale). Poznadeš strelca, Nikar ne išči druzega ! Svobodne So koče, varna je nedolžnost |
| Viljem Tell (1862): | se prikaže Tell, vsi veselo vskliknejo. Vsi. Bog živi Tella, strelca, rešitelja! (Ko prvi Tella obsipajo in objemajo, pristopita Rudenc in |
| Gozdovnik (1898): | po njem. « Dva strela počita kakor eden, ta hip odvržeta strelca puške in zgrabita za nože. Kratko sopihanje, pa je vse |
| Gozdovnik (1898): | don Estevan. Vaš sloves ne govori neresnice. Vidva sta najboljša strelca, ki sem ju videl. « »Hm,« meni Kanadčan, »kdor ima tako |
| Oče naš (1854): | so Francozje še z večjo zgubo nazaj pognani bili. Tudi strelce pri Alpah in Kernvalde so prijeli, pa s kervavimi glavami |
| Gozdovnik (1898): | je krotil svojo gorečo nepotrpežljivost. Don Estevan je bil najboljše strelce razpostavil po griču zraven svojega šotora. Ognji so tako dobro |
| Maria Stuart (1861): | sovražniki? Mortimer. Naj Bog jih zmoti in pušice njihne Oberne strelcem v persi, ako bi Streljane bile na kraljico mojo. Elizabeta |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | vsaj čez nekaj ur bom, in žena Hifaksova, poveljnika mavritanskim strelcem! ” „Zares vsega spoštovanja vreden mož, gotovo! Da bi le še |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | presvitli Cesar in Cesarica obiskala. V imenovanimu strelišu so tovarši strelcev vse tri dni streljali in vesélje obhajali, de se je |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | Černi poveljnik je izbral izmed svojih sto mož pet izurjenih strelcev, ki so bili tako vajeni, da so pušico v teku |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | še veliko! ” „Kaj nek? ” „On ne sme umreti. ” Poveljnik černih strelcev jo pogleda tako serdito, kakor bi bil namerjal v njo |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | bližnji dvor, ki je ločil njegovo stanovanje od stanovališč afrikanskih strelcev in je bil z drevjem obsajen pa Adonu posvečen. Veselih |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | pred njega pa so se vstopili na odločeno mesto izbrani strelci. Pervi zamorec nategne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Lepko se imenuje verli mož. Nespametno streljanje je že dostikrat strelcu pa tudi drugim ljudem silno škodo naključilo. Pràv bi bilo |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | priſhel v' nekih letih sa lovſkiga fanta k' knesovimu viſhi ſtrelzu alj borſhtnarju v' ſlushbo; posnej je pa v' Sahomzah lovſko |
| Fizika (1869): | bolj ali manj od vodoravnega pota različen. Znano je, da strelec, ki hoče v daljino zadeti, nekoliko bolj visoko meri, kakor |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | vidi, kaj mu na ſerzi je. „Pojdi s' menoj mali ſtreliz, mu je prijasno rekla, kakor bi njegov angel bila, bom |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | najdel. „Ljubi Bog, ſe savsamejo, gotovo je te dnarje vſmilen ſtreliz Ivan ſvoji prijasni goſpodinji v' potizo poviti rekel, naj bi |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | dobra mati pa ſo ravno toljko veſelje obzhutili, kakor mali ſtreliz nekdaj, ki je v' svoji torbizi neprevidoma koſ potize najdel |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | Rosaljka tebi bila. ” Ivan je odraſtil, ter je prav snajden ſtreliz (jager) bil. Pridno, prav sveſto je ſvojo ſlushbo opravljal, prijasen |
| Divica Orleanska (1848): | živel, ko si šel. Ubila davi Iz Orleana ga je strelna krogla, Ko je iz Laturnela gledal dol. – Ti smeješ se |
| Fizika (1869): | nižavah severne Nemčije se najdejo sem ter tje tako imenovane strelne cevi (fulguriti), l do 2 palca debele, 10 do 20 |
| Gozdovnik (1898): | kjer mu je konj stal, umakne sebe in Indijane iz strelne daljave treh lovcev in v malo trenotkih je ležal od |
| Robinson mlajši (1849): | sodove suharov, vlaškega pšena — riže, moke — melje, žita — zernja, vina, strelnega prahu — smodu, kugel — krugel ino drobi — šprihov; etu so bili |
| Fizika (1869): | električno kolo, električna pištola, električno zvonenje, zažig vinskega cveta, zažig strelnega prahú, prebitje stekla in debelega sklejenega papirja, itd. Tudi se |
| Botanika (1875): | Oglje od krhljike (Rhamnus frangula) se posebno ceni za narejanje strelnega prahu. V južnej Evropi rastoči čičimak (Ziziphus) daje prsne jagode |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | dobiva, ktere niso še popred na svetu bile. Takó so strelni prah, žganje, mjilo ali žajfa, kapica namesti kamnja na puši |
| Kemija (1869): | V éteru raztopljen strelni pamuk, kolodij imenovan, je kakor sirop gosta tekočina; ako jo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | na širokost 35 okin. Na njenem dvorišču bi se zamoglo strelišče napraviti, — tako obširno je. Poslopje je zares veličastno od zunaj |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1864): | ker je mislil, da tistih 4000 gold., ki so posojeni strelišču ljubljanskemu, ne vživa dostojne (pupilarne) varnosti, odpovedal ta kapital strelišču |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1864): | nam čudno zdí, da celó gospodje, ki na čelu stojé strelišču, ne poznajo skoz in skoz resnične Rothschildove prislovice: „in Geldsachen |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1864): | tudi norci pustovali in sicer 30. dan t. m. na strelišču. Brali smo to „schwarz auf weiss” na nemških listih , ki |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1864): | strelišču ljubljanskemu, ne vživa dostojne (pupilarne) varnosti, odpovedal ta kapital strelišču in zahteval, naj se društvu povrne dolg. To, kar je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1873): | večletni navadi. — Tudi k veselici Silvestrovi, ki jo napravijo na strelišču tukajšnji gospodje oficirji, je čitalnica bila povabljena. Novičar iz domačih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ktériga sta tudi presvitli Cesar in Cesarica obiskala. V imenovanimu strelišu so tovarši strelcev vse tri dni streljali in vesélje obhajali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | poklicanih. Zavoljo slabiga vremena so jim ga pa na mestnimu strelišu napravili, ktériga sta tudi presvitli Cesar in Cesarica obiskala. V |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | okolici razlegalo. Zvečer je bil velik ples ne samo na strelišu, ampak tudi posebno lep v kazini, ktériga so tudi naš |
| Tiun - Lin (1891): | hitrostjo. Nekoliko manjših džunk približa se ji v tem na streljaj. |
| Zeleni listi (1896): | tudi malemu Bogdanu. Z vidnim veseljem je opazoval Milanovo početje. »Streljaj tudi ti, Bogdan«, reče mu Milan. »Bogdan to ne zna |
| Maria Stuart (1861): | zmoti in pušice njihne Oberne strelcem v persi, ako bi Streljane bile na kraljico mojo. Elizabeta. Ste vidili Morgana, Roseta, Zvijaškega |
| Divica Orleanska (1848): | Zlo tamno je, med silnim gromenjem in bliskanjem se sliši strelanje. Pervi nastop. Voglar. Voglarica. Voglar. To grozna je nevihta, strašno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | sdravje naſhiga dobriga Ozheta ! — J. Demſher. Toča in copernice. (Konec. ) Streljanje pa gotovo odžene točo? — Naš cerkovnik hude ure nikdar ne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | ne pripustil. Otročičam branimo nož v roke jemati; branimo tudi streljanje šterkovcam, kterim se kos kruha v rokah bolj podá, ko |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | bukvah zapisano biti: Janez Lepko se imenuje verli mož. Nespametno streljanje je že dostikrat strelcu pa tudi drugim ljudem silno škodo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | se pripeljejo poleg Celovškega jezera blizo Porečan, se je začelo streljanje, da je bilo kaj. Pred gradam v Porečah so Jih |
| Oče naš (1854): | se od terga Hergisvajl sim peljale in kermiti hotle. Pa streljanje topov pri vasi Kersiten jih je z veliko zgubo nazaj |
| Sveti večer (1866): | serce presunila'. Jokala in molila sva, dokler je bilo slišati streljanje. Pa oče so se zdravi in veseli vernili z boja |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1874): | njegovi pobili ali pa postrelili (ne vém, ali je za streljanje tudi kak §. v postavi), ni slišati dozdaj novih napadov |
| Zeleni listi (1896): | To »streljanje« je ugajalo tudi malemu Bogdanu. Z vidnim veseljem je opazoval |
| Gozdovnik (1898): | sovražnikov. Ognji so se svetili po ogradbi in takoj zadoni streljanje od vseh strani, ki napravi neskončno zmotnjavo med presenečenimi Apači |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | copernice ne poznajo ? Zakaj pa zvoné, in z žegnanim ognjem streljajo, če ne za to, de bi copernice odgnali? — Za to |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | on sam dobil, tega ni povedal) in razložil, kako naj streljajo na Boštjana. Tudi kristijanje so skrivši prinesli še precej denarjev |
| Zoologija (1875): | več samicami. Hrani se s sadjem in žužki. Domačini ga streljajo s topimi streljicami, da se perje ne okrvavi in ne |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | ſo ikrove pa sa en ſhuſs pulfra dei, s' katęrim ſtrelajo. Zhebelle dobru permaſhiti, de v' ſnegi ven neletę. |
| Robinson mlajši (1849): | veliki koristi bil! Lehko bi ž njim lamice ino ptiče streljal, ino se nadto tude preti divjim ljudem, če bi gde |
| Zlatorog (1886): | moram reči! »Takó pred leti tridesetimi »Samó še jaz sem streljal, drugi nihče! »A zdaj sem star, divjáčini v posmeh! »Pred |
| Zeleni listi (1896): | le sam utrgaj jabelko in skušajva se, kateri bo boljše streljal«. Bogdan ga uboga in trga, kakor Milan, jabelko za jabelkom |
| Gozdovnik (1898): | Arečiza pa Diaz sta ob enem vzdignila puške, da bi strelila. »Stojte, Kučilo, če ne ste izgubljeni,« zapove don Estevan. Odprave |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | velika nesreča prisnudila. O Velikonoči so neokrotni fantíni blizo poslopja strélali, v strélnice (pištole) na smodník (pulfer) papir in cunje basali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | obiskala. V imenovanimu strelišu so tovarši strelcev vse tri dni streljali in vesélje obhajali, de se je v celi okolici razlegalo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Welwich). Pri vsih bližnjih cerkvah so zvonili, s hribov pa streljali. V Velkovec so prišli tudi duhovniki Pliberške dekanije; pri cesti |
| Andrej Hofer, junaški vodja Ti... (1886): | belim robcem, ko so Tirolci, ki so za pogajanja neprestano streljali na Bavarce in Francoze, nehali streljati, nasprotno zahrumelo je na |
| Zeleni listi (1896): | tudi tepen, ata! Bogdan tudi tepen! « »Zakaj, Bogdan? « »Bogdan tudi streljat! « |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | noge nesó. On pa za teboj —" "In če bode jel streliti? " vpraša Tone pomenljivo. |
| Gozdovnik (1898): | pripominja Dormiljon. »To dokazuje, da je moja misel prava. Namestu streliti, hotel je napadnike s kopitom sprejeti, in pri tem mu |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | od kraja, ko so vojaki že na brégi. Koj začnejo streljati za ubéžci. Strašno so nedolžnim pulje (ali kugle) okoli ušés |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | ker morajo pri obdelovanji kamenje iz njiv in nogradov vedno streljati; letas je ta že druga takošna nesreča. Ne morem se |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | meni in me pomoči prosi. Pravi, da so hotli oblake streljati, in ko nje mož možnar nabija, se utrene iskra in |
| Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881): | denarjev pa ne. « »Poslušaj me stric,« mu rečem, » slabo znaš streljati, ti ne zadeneš v piko. Več reči je na svetu |
| Andrej Hofer, junaški vodja Ti... (1886): | so za pogajanja neprestano streljali na Bavarce in Francoze, nehali streljati, nasprotno zahrumelo je na bregih ukanje in veselo kričanje, in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | polovizo tega. Naméſt ſolnitarja je v ſili tudi pulfer sa ſtrelati dóber, ſamo ſhe enkrat toliko ſe ga mora vséti, kakor |
| Zoologija (1875): | se s sadjem in žužki. Domačini ga streljajo s topimi streljicami, da se perje ne okrvavi in ne pokvari. Iztrgajo mu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | 13 milijonov in 288,000 gold. 3. Davk iz prodaje smodníka (strelniga prahú) in solnítarja. Smodník mora zavolj občje varnosti ojstrimu čuvanju |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | šterkovcam, kterim se kos kruha v rokah bolj podá, ko strelnica. Musy. Nov misijonar iz Krajnskiga. Zopet se je število krajnskih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | prisnudila. O Velikonoči so neokrotni fantíni blizo poslopja strélali, v strélnice (pištole) na smodník (pulfer) papir in cunje basali. Véter silno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | in cunje basali. Véter silno močno pihaje zanêse zamašik iz strélnice na slamnato streho, in v pol uri je bil bogat |
| Zeleni listi (1896): | kazati torej svoje umetnosti. Najpoprej spleza hitro kot blisk vrh strelovoda; na to se jame na glavo postavljati in prekucovati tako |
| Gozdovnik (1898): | konja skočiti, a šestega potolče Encepez, ko je nogo v stremen utikal. Hipoma je bil Sokoljeoko razkonja, vihtel obglavnik, nož, in |
| Gozdovnik (1898): | ter poskačeta čez ogradbo, hiteča daleč naprej. Brez sedla, brez stremen, brez uzde drvita naprej v ostrem diru, v smeru med |
| Gozdovnik (1898): | najboljše v celi Apačevini. Že postavlja don Estevan nogo v stremen, ko Rdoles puško nameri. »Stoj! « Ta klic, priševši iz njegovih |
| Biblia (1584): | vpil, inu njegove ſhtime nebo nihzhe na gaſsah ſliſhal. Ta ſtreni Tèrſt nebo on slomil, inu ta kadezh Taht nebo on |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | duſhe! O koku mozhnu bi ſe mi mogli preſtraſhit, inu ſtrepetati zhes te beſſede: nozhe posnati tiſte, katiri nega na posnajo |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | enu taku shaloſtnu snamne mormo sa reſsnizo ſe preſtraſhiti, inu ſtrepetati. Saturei ſkerbnu opomina S. Paul 1. Cor. 10. Qui Je |
| Gozdovnik (1898): | palega dona. Don Estevan je zastonj poizkušal braniti se. Silni stresaj mu je roko umrtvil, da mu ni rabila. |
| Fizika (1869): | tako gibanje postopni (pomikajoči) tres, iz kterega se narejajo valovi. Stresanje te vrste napravi se, če se udari ob vrv, močno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | žig! Kakor kri So nebesa, To žarenje dneva ni! Ceste stresa Divji hrup! Puha hlup! Kviško kviško plam se dviga; Na |
| Genovefa (1841): | vſe liſtje tréſe. Vſa naráva (natura) ſe nad moritvijo nedolshnoſti ſtréſa. V prihódnje bo vaju vſak ſhumézh liſt oſtraſhil. Ali vidita |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Vaſ, ktérih ráma ſe vkloníti nózhe, Temnà je nózh, in ſtréſa gróm oblake ; Şovráshnik ſe podál bo v ſvôje kózhe, Le |
| Genovefa (1841): | medlo in véter vlékel, je Boleſlav mnogotere serna pred votlíno ſtréſal. In priletéli ſo ſtershki in urne ſinize pred vrata votline |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | kruh i. t. d. Po tém takim je nima pijanez ſtresne ure. Peti dan le pa navadno vſakimu ta smeſ takó |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | mogoče, da bi dolgo terpelo. " Pri pervem glasu se mož stresne, pa potem povesi glavo in čmerno zre pred se. "Ne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | in čast na vekomaj! ” In čuj — kér to izusti, se strese zemlje drob, Kot svit večerne zarje nad njim zabliska dob |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | deleč po deželah hudi potresi; velikrat se pa tudi zemlja strese, brez de bi se kaka znana goreča gora spluvala; potresi |
| Stric Tomaž (1853): | gora! nak! “ — reče in zaderlešne z durmi, da se vse strese. Kmalo so domači in drugi sužnji zvedili, da je Špela |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | in potem ostane. Potem nekaj časa leseno hodi, se včasi strese, je kmalo zopet veselo in začne jesti, kakor uno zdravo |
| Mlinar in njegova hči (1867): | sebi pokliče in še na svojej smrtnej postelji — Črnot (se strese). Molči, zanikamo dete! Poslušaj me! Ali boš pozabila tega vlačugarja |
| Ferdinand (1884): | Janeza Krstnika z odsekano glavo. Zapazivši odsekano glavo v skledi, strese se kar groze in strahu. «Takovo kazen zaslužim jaz. Onega |
| Ferdinand (1884): | skozi pretrgane oblake sè svojimi prvimi žarki dvorano. Peter se strese pred maščevalno božjo pravico. Najedenkrat se mu zopet dozdeva, da |
| Gozdovnik (1898): | L. Despierto prime svojega podložnika za roko, ter ga krepko strese. »Pepo, vzdrami se, alkald te hoče zaslišati! « Stražnik se prebudi |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | Vojſhak inu premagovavèz en ſlab zhlovek sdy, katęri zęlo semlo ſtręſse, dé ſe lę na krajlęvi ſédesh povsdigne? Je uni kupèz |
| Ferdinand (1884): | ne hoté. Tudi oče Anton je obledel in se strahú stresel, ko ga je Ferdinand opomnil njegovega zlobnega naklepa in treh |
| Ferdinand (1884): | mu soproge. Ko je pa Ferdinand omenil svojega smrtnega strahu, stresel se je ne hoté. Tudi oče Anton je obledel in |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | dolgo kuhaj, de rujav postane; potem ga pa na plošo stresi, ktera je z oljem pomazana. Zdej pa en polič srove |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | njej zadnjo uro, to je kralju obljubil. Ali ona je stresla glavo in ga je z očmi prosila, naj gré, ker |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | se prikazal strupeni pisani gad, ne bi bila taka merzlica stresla goste, kakor je je pri teh besedah; kot okamneli so |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | prijetnost in dopadljivost, ki se ne nahaja povsod. Že nizke strešja, da se komaj opazijo, ki so zavolj večkratne hude burje |
| Valenštajn (1866): | ona Zakrije milo svojim ščitom carsko Pobožno hišo, nočno delo stré. Služabnikov še zvestih ima car, I v taborji še mnogo |
| Zlatorog (1886): | cvetka mila »Ljúbav lovca trentskega je bila; »Cvetke pa, ki strè jo snežna noč »Ne vzbudí več jutri solnca moč. « Léhno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | ſhipa ubije, ali pa kdo ponavedama na-nj ſtopi in ga ſtáre. Kader prediza v ſaboto vezher neha preſti, odſuzhe roko s |
| Kemija (1869): | je najti v pičlej množini. Ako se ti rastlinski deli steró in zmečkajo in potem z vodo zmešajo, usede se beli |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | Z nogo jih na enkrat lahko več kobilic končáš in stareš, ali kadar jih cel oblak pod nebom prileti, da solnce |
| Viljem Tell (1862): | kozo: Jaz višo ceno pristrelím, srcé Sovražnikovo, ki me hoče streti. (Od daleč se čuje vesela muzika, ki se bliža. ) |
| Viljem Tell (1862): | Nespametna in slepa ti uíma! Al moraš ladijo s krmarjem streti, Da enega krivičnika pogrezneš? |
| Kuharske Bukve (1799): | sholzo narediti, poſnami vſo maſt is nję ; puſti jo ohladiti, ras — tari notri dva jajza s' lupino vred; potlej jo perſtavi |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | shive dni prah jedla! Nekdo shéninih mlajſhev pa ti bo ſterl glavo, ino ti ga boſh v' peto salasovala. “ Evi Bog |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1881): | obeh postavodajavnih taborih. V zbornici poslancev in v zbornici gospôski strla si je ta stranka zadnje dni minulega leta sama svojo |
| Zeleni listi (1896): | drugim; toda ne. Vtaknila je vsakega med zobe in — tresk! strla jih je. |
| Zeleni listi (1896): | pregriznila je poprej. Orehe in lešnike, katere je kje dobila, strla bi bila lehko s kladivom ali s čim drugim; toda |
| Divica Orleanska (1848): | skakala derhal. Sorelka. So vriskali – se veselijo, de So serce sterli kralja miliga. Lahir. Fantiča mladiga, Harí-Lankastra, Sim vidil na kraljevimu |
| Gozdovnik (1898): | Fabija ter se domislila, kako sta mu stregla po življenju, iztreznila sta se tako jako, da sta mahoma izpoznala vrednost življenja |
| Valenštajn (1866): | Drugi strežaj (pride). Hoté imeti kupo veliko, Bogato, zlato, s češkim grbom |
| Valenštajn (1866): | Skoval umetnik Vilijem, prekrasno To kupo izmej plena praškega? Drugi strežaj. Da, to! Nazdravljali si bodo njoj. Ključar (maje glavoj, ko |
| Valenštajn (1866): | i pijačo. Vsa sprednja stran je prazna za plemiče i strežaje. Vse je živo, Trčkinega polka muzikantije gredó krog miz. Še |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | ˛Srezhno najde Ivanek Saverſhko graſhino, poproſi ſtreshaje, naj ga shlahnimu goſpodu oglaſijo, ker mu je vkasano, de |
| Stric Tomaž (1853): | vse zelo čudno zdi. Prideta v lepo sobo, in ko strežaji odidejo, potisne Butljar zapah in sama ostaneta v sobi. „Juri |
| Valenštajn (1866): | vsak za svojo mizo). Peti nastop. Ključar z Najmanom pristopi. Strežaji prihajajo in odhajajo. |
| Valenštajn (1866): | DRUGO DEJANIJE. Dvorana pri Fridolanskem vojvodi. Prvi nastop. Strežaji postavljajo stole i pogrinjajo preproge. Precej za njimi Seni, zvezdar |
| Gozdovnik (1898): | so postavili šotor in ravno je stopil noter, ko so strežaji tovorno žival razbremenjavali, kar opazijo ob gozdovem robu tolpo, ki |
| Valenštajn (1866): | Ulanci. Novák. Meščán. Kmet. Kmetov sin. Kapucinec. Vojaški učitelj. Krčmaríca. Strežajka. Vojaški otroci. Hobojisti. Pred Pólznjíjo na Češkem |
| Valenštajn (1866): | v učilišče! Prvi lovec. Le malo jih mika tesno stanišče. Strežajka (pride). Teta, odšli bi radi. Krčmarica. Zdaj zdaj! Prvi lovec |
| Valenštajn (1866): | Drugi lovec (déklico držé). Ostani, ljubče, vendar malo pri nas. Strežajka. Imámo tam pivce, brani mi čas. (Iztrga se ter odide |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | to ga zmoti, da ne zapopade, da je le napčna strežba slabe rasti kriva, ne pa drevo samo po sebi. Da |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | SEDMI RAZDELEK. Od reje, strežbe in kermenja ovac. Da gospodar vse, kar mu je pri |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | DEVETI RAZDELEK Od reje, strežbe in kermenja prasičev. Kdor hoče dobre in lepe prasiče imeti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Od ſkerbi sa kopita in od podkov. § 15. Od ſtréshbe in oſkerbljevanja bolnih konj. §. 16. Od usrokov bolesin ſploh |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | vezh ljudi, kakor kar jih je sa kurjavo in sa ſtreshbo vosa potreba. Sa-nj je perpetih eden, dva, tri — tudi deſet |
| Zlata Vas (1850): | voz s šestimi konji memo njega, na kterim sta dva strežeta spredej sedela, dva pa zadaj stala. V vozi je sedel |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | mu je vkasano, de jim ſam piſmo v' roke da. Streshetov eden ga po ſhrokih ſtopnizah, ki ſo is resaniga kamnja |
| Kranjska nevesta (1864): | tako novico! Bog mu daj srečo. " „Bog daj! " odgovorila je strežnica. „O joj, šembrana moja glava, najvažniše novice bi bila kmalo |
| Kranjska nevesta (1864): | ali da ni zakrival mrak njenega obličja, bila bi vidila strežnica, da jo je rudečica oblila. „Tomaž, grofičev sluga. " „Oj za |
| Kranjska nevesta (1864): | se ozrla v sobo, kjer je pri oknu stala stara strežnica, in molila angeljsko češčenje. „Kaj ne, danes si bila v |
| Kranjska nevesta (1864): | bolezen prijema. „O joj, kuga se je prijema! ” zakričala je strežnica, in vsi pričujoči so se prestrašili. Grof se je prvi |
| Kranjska nevesta (1864): | IX. Nekoliko dni pozneje je ležal Giulio ranjen domá. Stara strežnica je čula zraven njegove postelje in mu zdravilo podajala. Enkrat |
| Kranjska nevesta (1864): | zaspala, napadle so jo divje sanje. Molčé je pogledovala stara strežnica nesrečno dekle, in molila na tihem. Drugi dan ob napovedani |
| Pomladanski vetrovi (1881): | sestra ju je spremljala. Pri vratih pa jih dohiti neka strežnica ter odda sestri majhno knjižico. „Sestra Lucija! Zdravnik je velel |
| Senanus (1892): | Vender, morda je še prezgodaj, da bi bila prišla stara stréžnica; na jednajst gré šele, mimo tega se ni nikoli menil |
| Jara gospoda (1893): | da dobi svojo kavo. S kavo vred mu je prinesla strežnica tudi najnovejšo novico o sodnikovi zaroki. Kakor v obče ni |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | podati. Z kočijažam prideva na Štajersko; v neki taberni za strežavnico alj kelnarco v službo stopim; čez pol leta pa jo |
| Ljubljanske slike (1879): | ljubezen rada premeni v največe sovraštvo, če ni poroke. 3. Strežnik v kaki drugi štacuni (Dominus servus universalis). Omenjen bodi tudi |
| Ljubljanske slike (1879): | po vagi; le za norce imajo oboje enako. Kedar ta strežnik začné na svojo roko kupčijo, se navadno preskrbi s kakim |
| Ljubljanske slike (1879): | ali sveča, če jo prižgeš ali ne, veljá 40 kr., strežnik, če se prikaže ali ne, vsaj 10 kr., vse drugo |
| Ljubljanske slike (1879): | tej ali oni štacuni spregovoril nemški, ti bo priletel najprvi strežnik (komis), če ne sam gospodar, naproti, če boš pa zahteval |
| Ljubljanske slike (1879): | prav tako, kakor slovanska surka oči. Slednjič, ko je trgovski strežnik že skoro vse letne čase življenja po britkosti in sladkosti |
| Ljubljanske slike (1879): | ne iz mesta domá. Glede politične vere se deli trgovski strežnik v narodnjaka in nemškutarja. Prvi jo ud „Sokola“, „čitalnice“ ali |
| Lisjakova hči (1892): | ne verjela. »No, mož, pri katerem ste bili sinoči,« reče strežnik. »Po vašem naročilu sem šel pogledat, ali mu česa treba |
| Lisjakova hči (1892): | Pokleknila je k postelji, molila in jokala in zopet molila. Strežnik je prižgal svetilko in Klotildi ponudil stol, videč, da ne |
| Lisjakova hči (1892): | belil dan, ko je Klotilda stala pred bolnico in pozvonila. Strežnik ji je odprl, in za njo takoj zopet zaprl, potem |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | varovati pred svojimi domačini. Poglavar ladije je rad odpustil vrlega strežnika bolnikov, in že naslednje jutro sta zapustila oče in sin |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | iz dveh jajc terdo testo; stergaj tega prav drobno na stergalu, ter ga v drobljancu sroviga masla lepo zarumeni; potem ga |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | in spravi jih na hladnim. Jabelčni sok. Dobre mošancgarje na stergalu stergaj, sok dobro iztlači, pokri ga ter ga tako šest |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | perdenejo. Namašen krompir. Osem ali deset debelih kuhanih krompirjev na stergalu stergaj, eno unčo sroviga masla vmešaj, štiri jajca z njim |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | sok. Iz olupljenih mošancgarjev peškiše poberi, potem jih pa na stergalu stergaj, sok pa skozi čedno ruto pretlači in še enkrat |
| Zlata Vas (1848): | puste polja in verte, svoje prazne mošnje in skrinje, svoje stergane oblačíla in srajce: té mi pričujejo zoper vas. Poglejte svoje |
| Zlata Vas (1848): | pa vunder snažno oblečeni, ni je bilo vmazane ali pa stergane obléke. Marsiktero obličje je bilo rujavo, od solnca ogoreno, pa |
| Kuharske Bukve (1799): | ſroviga mlęka, 12 rumenakov, od ene lemóne drobno na zukri ſtergani lupek, inu nękaj zukra ſkup smęſhaj inu hladno shverklaj. Potle |
| Viljem Tell (1862): | vse pomrlo. Lajthold. Le spridena druhal pristopa sem, S klobuki strganimi maha, nama V nevoljo. Al ljudjé pošteni raji Umikajo za |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | toplo obuti. Ljudjé, ki po dimnicah stanujejo, so okajeni kakor stergarji, in celo dopoldne pozimi černo pljujejo. Kako bi to zdravo |
| Zlata Vas (1850): | kakor poprej v lišp vtakniti. Obleka se postara, vmaže in sterga; popravljanje je drago, in sama si jo delati se ni |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | Gotovo je tudi on naučil tega mladega gada, kako naj sterga naš cesarski razglas! Ali veš, kje stanuje? ” „Vem, veličanstvo! Torkvat |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | Se že vzdiguje — o joj! ” — In pri teh besedah šiloma sterga povoj od rane na vratu, kakor bi hotel zver pahniti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | ljudi je do krivaviga vgriznil, peterim je pa le obleko stergal. Ker jo je iz mesta potegnil in ga dozdej še |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | zgubé, so pa tako terdni, de jih ne boš lahko stergal, posebno če enimu funtu lanéniga firneža, neprenehama mešaje, pol funta |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1863): | prazne bisage, Še vrabci, k' jih vidijo deleč bežé. Si strgal mi hlače, razdjal dva klobuka, Si suknjo mi, srajco, podplate |
| Deborah (1883): | dali. Pek. Bog se usmili! Mojega pa je mali deček strgal, ko se je ž njim igral. Kako je moja žena |
| Kratkozhasne uganke (1788): | kader k' meni perlęſesh, de be mene spod moje ſtręhe ſtergal. Se mene vonſtergal: tok ſazhnesh mene is sladzhizo napajati. Ki |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | vſo mujo pèrloshy, de bi naſhiga Odreſhenika ſovrashnikam is rôk ſtèrgal, ali tó vpitje naſhih gręhov, katęri hózhio njega ſmèrt imęti |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Iz olupljenih mošancgarjev peškiše poberi, potem jih pa na stergalu stergaj, sok pa skozi čedno ruto pretlači in še enkrat skozi |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | iz dveh pesti moke in iz dveh jajc terdo testo; stergaj tega prav drobno na stergalu, ter ga v drobljancu sroviga |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Namašen krompir. Osem ali deset debelih kuhanih krompirjev na stergalu stergaj, eno unčo sroviga masla vmešaj, štiri jajca z njim zmešaj |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | spravi jih na hladnim. Jabelčni sok. Dobre mošancgarje na stergalu stergaj, sok dobro iztlači, pokri ga ter ga tako šest ur |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | nasterganiga hrena zmešaj in v skledo deni. Jesihov hren. Drobno stergaj lepo očišeno hrenovo korenino in jo z jesiham, solijo in |
| Kuharske Bukve (1799): | merslo na miso. 203. Lomonovi ſok. Olnpi dvę lemone, jeh ſtergaj na ſtergávniki ali ribeshni pod eno ſklędo; eni tretji lemoni |
| Kuharske Bukve (1799): | na ſtergávniki ali ribeshni pod eno ſklędo; eni tretji lemoni ſtergaj ſamo unajno rumeno kosho doli, potęm ſok ven istlazhi tudi |
| Divica Orleanska (1848): | in pred tronam na kolenih Je prisegaval Filip vojvoda, Tvoj stric, za sebe in dežele svoje. Karol. O, nepošteni pêr, Nevredni |
| Divica Orleanska (1848): | za sebe in dežele svoje. Karol. O, nepošteni pêr, Nevredni stric! Lahir. |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | oče umerla in kako ti je zdaj. Dober mož je stric. Gotovo te bo k sebi vzél in preživil; in ker |
| Stric Tomaž (1853): | pa Tomaž“, pravi on, „otroci so me pa sploh doma Stric Tomaž imenovali. “ „Jaz vas bom tudi tako, ker vas imam |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | najemo. Jaz se k ptujcu obernem pa mu rečem: „Sedaj, stric, nam povejte od kralja Matjaša”. Ko te besede izgovorim, polijejo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | tega mu je kerščanski svečenik — ali kakor mu pravijo — mašnik, stric, in mu- pomaga, kjer le zamore. „Jaz pa mislim, da |
| Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881): | kopita, delaš lepe mošnje a denarjev pa ne. « »Poslušaj me stric,« mu rečem, » slabo znaš streljati, ti ne zadeneš v piko |
| Ferdinand (1884): | sta bivala v krasnem gradu, kakor jima ga je priredil stric; tudi ne, ker sta imela najboljših jedi na izbiranje in |
| Oče naš (1885): | rajncega in ložeje je dihal, ko je zvedel, da njegov stric ni imel moči ne govoriti ne pisati. Vsi pričujoči so |
| Deborah (1883): | več ne prežene. Tržinar. In potem se mej nje potuhne strijc Abraham in ujec Mozes. Krojač. In danes šiva in jutri |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | bi en tak sali Goſpod kamen ratal — Je vshę njih ſtriz vmerl? Tulp. Ne bo vezh dolgu vlękel, sdej ima vshę |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Naj ſe poberó — mi dva ſva narasen — Tulp. Ampak — moj ſtriz — Shternf. Ima vſe svędit — Lohko nozh, Ozha — Shupan , — Mizka — lohko |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | in skorej de bi bil po priporočbah svojiga povsod spoštovaniga strica kmalo kako službo dobil, če bi ga ne bila sledéča |
| Stric Tomaž (1853): | serčnost. Strašno je bilo Špeli pri sercu, ko zapusti bajto strica Tomaža. Mož jej je pobegnil od grozovitega gospodarja; sinka so |
| Stric Tomaž (1853): | niso toliko popraševali, ter jih prebirali, kakor tako zvane: „bajta strica Tomaža, ali življenje zamorcov v Ameriki. “ Spisala jih je neka |
| Maria Stuart (1861): | kapljo kervi — Mortimer. Najperva padeta pod mojim nožem! Marija. Kaj strica, druzega očeta bi — |
| Viljem Tell (1862): | Ivan Paricida. Ker Mi dedino uzel je. Tell. Svojega Cesarja, strica ste ubili! In vas Še zemlja nosi! Vam še solnce |
| Čas je zlato (1864): | to de ne deseti del od tega, kakor batine mojega strica, ki so vsak dan moja navadna večerja« odgovorí Lenček lahkomišeljno |
| Ultra! (1867): | Vilko. A mi novega! (Dene kapo na glavo. ) Gospodična! Iz strica in iz ljudí njegove vrste se ne dá nič več |
| Ultra! (1867): | historijo o naglem odhodu pripovedovati. Nikakor ne! Jaz tu počakam strica, ta mi gotovo v stiski najde svèt in pomoč. Zalka |
| Ferdinand (1884): | pa je veselilo Alfonza, da Ferdinand ne sumniči njega, — svojega strica, — umora. Tudi Antonu je bilo jako ljubo, da ga Ferdinand |
| Rokovnjači (1881): | je kazal, da so pri Mozolovih uže dobili vest, da strijca Blaža ne bo več domov; kaj so ob jednem še |
| Veliki grof (1885): | nove krivice in hudobije; in prestrašen kralj ni mogel zagovarjati strijca svojega in moral obljubiti, da ga odpravi od vlade in |
| Veliki grof (1885): | kako se vzbuja v njem stara ljubezen in spoštovanje do strijca in pogumno stopivši pred grofa mu reče: „Vedite, grof celjski |
| Od pluga do krone (1891): | zvedavo pogledal v hišo. Vrabec zopet odleti, Jurče pa ugleda strijca Mihevca, ki naravnost kresá proti hiši. »Micika, Mihevčev oče gredo |
| Iz sodnih aktov (1891): | I. na stráni 1. Nekoliko pozneje sem obiskal nepozabnega svojega strijca župnika — zadnjikrat, zakaj potem se nisva videla več na tem |
| Svatba na Selih (1894): | še vedno govorili o vremeni in letini, dasi je Rakar strijca suval, naj vender že izpregovorí potrebno besedo. Pokašlja strijc, popraska |
| Slučaji usode (1897): | In vidno potolažena se določi še enkrat obrniti se do strijca, katerega je v tem trenotju smatrala za edino rešilno bilko |
| Slučaji usode (1897): | več nego prepričana. Poslušajte me torej, ter obiščite čimpreje trdosrčnega strijca! Če ga tudi ni ganila vaša pismena prošnja, pogled na |
| Slučaji usode (1897): | prijateljici tudi ono zgodbo z moževim strijcem. — Vi imate bogatega strijca, ki nosi moževe imé in ki biva ne daleč od |
| Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881): | in si daleč od hudobnega soseda ustanovil novo kmetijo. Bogate strice imam onstran gorá. K njim bom šel, potožil jim svojo |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | bi imel po moji smerti pomanjkanje terpéti, pojdi k svojimu stricu, očetovimu pravimu bratu; povej mu, de sva jez in oče |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | iz orehovega lesa, napravljena prav umetno, ter je staremu mojemu stricu, ki so jo napravili, ko so po meni se kerstitki |
| Ultra! (1867): | obleki. Vilko. Upam, da se dá kaj pomagati. Kje je striček? |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | nji perderla. Angelja sta eno uro popred Lota, pobožniga Abrahamoviga strička, z njegovimi vred odpeljala, ino potlej pade ogenj ino goreče |
| Oče naš (1885): | govorjenje in obnašanje je preveč očitno kazalo, da sta imela stricovo smrt bolj v srečo kakor v nesrečo. Samo Emilija je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | ta namen mlade deblica, ko so čevelj visoke; naj jih strižejo pridno, da postanejo v 10 ali 12 letih neprehodljiv živ |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſrednje ſorte od tazih ovaz, ki ſe enkrat v letu ſtrishejo, je bilo nar vezh pokupljene; zent take ovne je veljal |
| Pripovedke za mladino (1887): | Ne,” odgovori mu, „kaj je to le pač? ” Moj ranjki stričnik je bil tu, in nek bradat mož je prišel ter |
| Gozdovnik (1898): | je po travanski soditvi kot morilec in detoropec. Ali njegov stričnik, mladi grof Medijanski, ta živi. Pustil sem ga v hudem |
| Gozdovnik (1898): | umakne. »Grof Antonio, morete li priseči, da sem res vaš stričnik? « »Jaz sem dal dečka izstaviti in ne poznam bližnih okolnosti |
| Gozdovnik (1898): | mi je, da vas pozdravim, pa tudi vas, sennorita. « »Njegov stričnik, mladi grof Medijanski? Tega ne poznam; ne vem nič o |
| Gozdovnik (1898): | in odkritosrčno. Tiburcio Areljanos, ti si grof de Medina, moj stričnik. Pojdi, da te objamem. « Arečiza širi roke, da bi Fabija |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | mikaven pogovor. Ko je Evrota pozno domu prišed našel svojega stričnika samega v temi sedeti, ga je tako-le nagovoril: „No, Fulvij |
| Ferdinand (1884): | Alfonz je na dolgo in široko pripovedoval čudno osodo svojega stričnika. Razum se, da je jako skrbno zamolčal svojo krivdo. Povedal |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | 48. Štrigalica. Tine je imel to gerdo navado, da je rad ušesa |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | v Tinetovo uhó, iz katerega je čez nekaj časa velika štrigalica prilezla, katera je iz luknjice na vratih prišla v Tinetovo |
| Kemija (1869): | Strihnin, Strychnin, 476. Stroj, Beitze. Strojba na jerh, Weissgerberei, 492. Strojba |
| Rudninoslovje (1867): | ogel imenuje: triplosk, četveroplosk, petoplosk, šestoplosk itd. 2. na kakovost strinjajočih se robov, ako so si robovi enaki, imenuje se ogel |
| Rudninoslovje (1867): | 3. Ako se trije ali še več robov i ploskev strinja v enej točki, onda se ta točka imenuje ogel (Ecke |
| Astronomija (1869): | plimi, narejeni od obeh nebeskih teles. O krajcih se pa strinja mesečeva plima s solnčno oseko, tako da razodeva le razloček |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſhe ſ' ſvojimi teleſnimi ozhmi vidila. ˛S ˛Simeonam ſe toraj ſtrine v' hvali boshji, ino perpoveduje vſim dobrim, kaj je vidila |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | jej neznan svet; ali od posameznih naukov in kako se strinjajo ni še slišala, o nezapopadljivih skrivnostih kerščanstva se jej še |
| Astronomija (1869): | in ščipa, ker se takrat gledé časa in glede kraja strinjate obe plimi, narejeni od obeh nebeskih teles. O krajcih se |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Anshe! sadershi ſe, koker en mosh — ſej vęjſh kaj imaſh ſtriti. Jeſt ſim ti vshę povędal, inu Goſpá ti je tudi |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | vſakdan ponoviti. Goſpá. {s' jęso. ) Tok shenę bi vſe to ſtriti imęle ? Baron. Moshję pak nizh, męniſh? — Pojdi naturo prenarédit, zhe |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | moje prebivalſhe. Baron. Kaj to bi bla ti v'ſtano ſtriti ? Nęshka. Jeſt oblubim, de bi ſe ta pervi dan jokali |
| Mineralogija in geognozija (1871): | razmočenih, akoravno sedaj nima druzih kot nekaj lahko razmokljivih soli. Strjeno skorijo je deloma zopet razjela ter napravila blatno tekočino, koja |
| Mineralogija in geognozija (1871): | zemlje biti precej enolično; višin in nižin ne bi videli, strjeno zemljo pokrivalo bi okoli in okoli ne pregloboko morje in |
| Stelja in gnoj (1875): | nastavljenega živeža; pesek pa to gnojnino še v svojih zrnih strjeno drži, je le počasi daje, in do čistega je pač |
| Oče naš (1854): | je kviško pogledal. Groza ga je spreletela, ko je visoke, sterme pečine vidil, ktere so okrog in okrog dolino obdajale in |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | v ta — res pravi zemeljski paradiž. — Proti jugu nam zaperajo sterme goličave Višnjegore in njenih sosedov , z večnim snegom v svojih |
| Viljem Tell (1862): | človeka. — Pristana tukaj blizo ni, ki bil Bi mu zavetje! Strme, nage skale Z mrtvaškim čelom mu grozé nasproti, Ter mu |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | vsdignilo. Is ſ-hodníze ga ſunejo, shenejo is meſta, vlezhejo verh ſtermiga hriba, ki je bilo meſto pod njim, ino v' bresen |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | varujeta dva velikana; na desno podolgasti Kraljevverh, na levo še stermejši Petverh (Fünfspitz), mogočni Montač pa nam proti jugu zapira dolino |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Kadaj bo konz terplenja, ki ga mora nedolshna shivina po ſtermimu „grabnu” preſtati? „Pravizhni ſe tudi ſvoje shivine uſmili,” pravi Şalomonov |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | sem se zdaj tik podnožja Kraljevega verha, ki se kakor stermi zid naravnost kviško 6042 čevljev dviguje. Dolina , ki leži v |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | kak germiček s sladkimi jagodami. Nad jezerom pa je na stermi skali dvigala se mala kapelica s špičastim stolpkom in le |
| Astronomija (1869): | daleč v ustja rek, da se peni in lomi na strmih morskih bregovih, kakor da bi hotela vse pogoltniti in pokopati |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | v izhodu Divje doline (Kaltwassergraben) med visoko Višarsko goro in stermim Kraljevim verhom. Ravno pri teh sem prišel na véliko cesto |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | od vſih krajev saperti. ˛Spredej je morje, po obéh ſtranéh ſtermo pezhevje, sadej ſovrashnik. ˛Stráh ino trepet jih opáda. Moseſ jim |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | vas, preljubi oče, vjeli“. Oče, Lena, Rikard ― vsi trijé se stermé v ptiča vzrejo. Dvakrat, trikrat to vižo povzame. Ni bilo |
| Iz sodnijskega življenja: Pošt... (1874): | sem, strašno osleparjen, — za 4000 gld.“ „Ni mogoče! “ odgovorim jaz strmeč. „To se je tudi meni zdelo, posebno po teh nakaznicah |
| Bolna ljubezen (1874): | sobe in že med njimi kričal: »Vaš sluga, gospod Radoslav! « Strmeč sem odprl oči. Bila mi je čisto neznana vojaška oseba |
| Pomladanski vetrovi (1881): | imenitnih krogih izberem svojo nevesto. " Matevž je obstal ter Binčeta strméč gledal tako kakor takrat, ko se je s svojim tovarišem |
| 4000 (1891): | do nas! « »Kaj pa vam torej goni železnico? « ga vprašam strmèč. »Glej in opazuj sam! « Začulo se je res nekako drdranje |
| Jara gospoda (1893): | zgane, pisar pa obsedi odprtih ust in pozabi pisati dalje. Strmèč pogleda sodnika, ali morda tudi ta ne dvoji več o |
| Jara gospoda (1893): | pred zeleno mizo, za katero sedi sključen v naslanjači iti strmèč vanjo — sodnik Pavel. Bila je Anka Vrbanojeva. Bledo, malone starikavo |
| Kotanjska elita (1898): | Pavlovič pa je dejal: »Naravno, prav naravno! « Traven ga je strmeč pogledal ter umolknil. »Moj Bog, gospoda, na žene je treba |
| Gojko Knafeljc (1899): | je hušknila v uho z resnim naglasom. Gojko jo je strmeč pogledal ter šele zdaj zapazil na njenem obrazu sledove solza |
| Gojko Knafeljc (1899): | listič s svojim velikim temnordečim pečatom … A Gojko ga gleda strmeč, z nekim strahom … »Blede se mi! « je vzkliknil poluglasno ter |
| Ferdinand (1884): | pokrilo. « Kakor strela iz jasnega je ta vest Petra zadela; strmenja ni mogel besedice ziniti. Nikdar mu ni na um prišlo |
| Ferdinand (1884): | me debelo gledaš, ljubi Peter! « reče grof. »Lahko umem tvoje strmenje; do tega trenutka si videl pri meni le blišč in |
| Zeleni listi (1896): | v šolo, zagledajo tu nekaj posebnega. S strahom in s strmenjem opazujejo to novost. |
| Gozdovnik (1898): | sope olajšan. Baraha in Oročej pa sta gledala s tihim strmenjem moža, ki je očital tako nedorazumne nazore. Naposled odvrne don |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | po vſih potih okoli njega drenja, koder ſe vali, ter ſtermé gledajo poboshniga moshá. Kadar ſe do kakſhniga bajerja privali ali |
| Mahmud (1870): | govoril, oče Teodozij vé vse njegove prigodke. Andrej Turjaški je strmel. Poklical je druge vojvode in jim pravil, kaj vse je |
| Bajke in povesti o Gorjancih (1882): | pastirji drobnico, trudili so se zdaj pridni oratarji. Grof je strmel in si mel oči, ne vedoč, kaj bi si mislil |
| Cyclamen (1883): | predmete, tudi nam ne zanimljive, ko je Hrast še vedno strmel v rudeči namizni prt ter prebiral drobtinice. »Doktor še zdaj |
| Prvi sneg (1886): | in bil je nepotrpežljiv. Ko stopi v dvorano, je kar strmel in pri vratih bi bil obtičal, da ga niso drugi |
| Prvi sneg (1886): | a pred njim je sedèl mož, ki je nekako čudno strmel pred se. Mirko stopi bliže in vidi, da je mož |
| Lisjakova hči (1892): | kako sta sedaj dva, sedaj dva šinila mimo njega, in strmel za plesalci, dokler mu ni kdo stopil na noge ter |
| V krvi (1896): | prstih, ki je, naslonivši se rahlo na naslonilo njenega fotelja, strmel v bujno razcvetlo tejo na trikotnem naprsnem izrezku njene globoko |
| Zadnji gospod Kamenski (1898): | poklicani pred vladarsko sodišče, vladi sami, ampak samostanu. « Pisar je strmel nad Cucljevimi besedami, vendar je stopil k omari in res |
| Gojko Knafeljc (1899): | bil kdo nenadno udaril z vso močjo na teme. In strmel je vanjo nepremično kakor v neki nezavesti. Ona pa je |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | pozabila? « In mati se spomni, zapuščenih. Bilo je je groza, strmela je pred se in memo nje so vedno se zibale |
| Zlatorog (1886): | ne pa gôrskih rož, »Prav, zakládov dosti zrla boš »In strméla, ko pri hramu vašem »Jaz konjiča belega odjašem, »Ko zlatníkov |
| Gozdovnik (1898): | ustopi kapitan v sobo. Gospa je prestrašena kvišku skočila, ter strmela vanj kakor v pošast, ki nese strah in trepet. |
| Blagomir puščavnik (1853): | mesta zapustil. — Od tiste strani, kjer so skale nad jezerom stermele, skoraj ni bilo u Blagomirov dom za priti; noben ptujec |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | Zobé je terdó vkup tiščal in oči so kljubetno odperte sterméle. Ni se ganil in ne trenil z očmi, ni ga |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | culpa! in raje bolje na svoje gnojiša gledali; gotovo bi stermeli nad uspehom. Meja je bila že leta 1852 odperta, in |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſpremenjeniga vidili, je ſvet ſtrah prepadel. Vſi trijé ſo samaknjeni ſterméli. Peter, veſ ſam is ſebe, rezhe Jesuſu: „Goſpod, dobro je |
| Blagomir puščavnik (1853): | kakor gole razvaline, in razkopano ozidje bo še posameznim kviško stermelo. Ptuji popotnik si bo memo gredé solzico iz oči obrisal |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | je nasadil bik in ga zakadil po pesku. Vse je stermelo; kar se oglasi nekdo iz množice: „Copernik je. ali ne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | je premalo , De b' bolj na tanjk' se vidit' dalo! Stermí se ozira dol' in tje. Po sil', kaj not je |
| Gozdovnik (1898): | Kakor bi trenil, popade pristavnik s pastirjema za puške, ter strmi na kraj, kjer se je uzdigal smodnikov dim. Tiburcio stopi |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | začuli v bližini klic ponočne ptice in enaki odgovor onstran strmine. „Kaj je bilo to? “ vpraša tiho O'Niel. — „Dve sovi, ki |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | in že se svetlika na nebu. “ Zopet so korakali čez strmino, kar se odkrhne pod Mak Merzonovo nogo kamen in zdrči |
| Zlata Vas (1848): | imel veliko sabljo, na herbtu pa žakelj za oves. Grozno stermo je gledal, in na čelu je imel veliko prasko, pod |
| Čas je zlato (1864): | se bova kaj več pogovorila. « Na to odide. Lenček gleda stermo za njim. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | pa da bi se bil v nevarnost podajal s ceste stermoglaviti ter ob zdrave ude ali še celó ob življenje priti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | bi ſedaj ſhe kje na Gorenſkim vino narejali, kakor na StermoIſki grajſhini, kjer ga je ranjki Ditrih vſako leto nekaj bokalov |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | in poleg njega se je na ozki njivici majala visoka stern. Celo med skalovjem, kjer je bilo le malo zemlje, raslo |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | gnjezda razdeneš, Tud petje in sadje od sebe preženeš. 36. Sternadi. Dva otroka iz vasí sta šla o hudem zimskem času |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | glavi. Ko sta šla mimo mlinarjevega verta, zapazita nekoliko lačnih sternadov, ki so sedeli na germovji, z ivjem posutim. Malej Bertici |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | pašo. Oni so jo lanjsko jesen mesca Kimovca na proseno sterniše sejali, perve dni velikiga travna letas je že v polnim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | silno dobro skazala. Nemško dételjo so sploh po pétkrat kosili, sternišnica je pràv velika zrastla, ter veliko srove klaje dala. — Ozmina |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | dozorí in de še clo v gorah donese, kjer ajda (sternišnica na pšeničje vsejana) ne dozori, in de jo po hribih |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | Lena z zavzétjem sterne roké in reče: „Oče nebeški, kaj si je to? To |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | sprémil, ves preparjen in zasôpen. „O milostiva gospá“, zakriči in sterne roké, „to je pa vender strašna réč! una dva možaka |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſe ti neſogniti oſtanki s podsemeljſko ſmolo in s perſtenino ſternejo, ſe naredi to, kar ſuſhek ali ſhoto imenujemo. V taki |
| Valenštajn (1866): | se ne vémo braniti, Kakor zlépljeni, kakor zliti? Se-li ne strnemo v hipi, ko mlinski tečáj, Kadar nam reče ali migne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſe je she prezej slo apna, ilovne in tankiga peſka ſternilo ali ſmeſhalo; taka semlja ſe najde ali v perſténi, v |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | hlevu redijo, se dajejo salatni odpadki, zelje, korenovo zeliše, grahovo stročje, in mladike rezanega germovja. Nabiranje takne kerme ne tirja nobenih |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | štejem odpadke od salate, zeljove ploče, korenovo zeliše, zeleno grahovo stročje, glogove, gabrove, brestove in jelšove mladike. Vendar kozliči, ki se |
| Botanika (1875): | enega edinega plodovega lista, kterega se na šivu držé semena (stročnice; bob, grah). 3. Mehurek (folliculus); več malih strokov stoji večidel |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | ki so v stotine od po štir do po šestverstnih strof razdeljene? , je bilo veliko pozornost zbudilo. Poklican je bil na |
| Revček Andrejček (1891): | ne uprašata, ali smeta užigati ali ne. Franica. (Resnobno in strogo. ) Ljubezen, ki te sedajle peče, ni ljubezen. Tvojemu čutu je |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | Sakaj tudi lih rajmnu ta ſtvar bo od hlapzhuvanja te ſtrohlivoſte proſta ſturjena k' ti zhaſtiti frajoſti boshjeh otrok. Sakaj mi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | 20 zhevljev debel. V ſredi derveſa, kjér je she léſ ſtrohnel, ſo naredili ſtanizo (zimmer) 12 zhevljev dolgo in ſhiroko in |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | ki je bila pod tlakom blizo velikega oltarja, je popolnoma strohnela ; kraljeve kosti so bile zavite v terdno svilno oblačilo, pa |
| Genovefa (1841): | leshalo in ſhe perſta ne bo premakniti môglo. Poſlédnjizh bo ſtrohnélo in ſe v perſt ſpremenilo. ” S glaſnim jókam jo je |
| Sveti večer (1866): | v kratkem kakor roža vene in zvene in kakor živinče strohni, vse to je res — pa le njegovo teló se spremeni |
| Stelja in gnoj (1875): | prst in gnojivnost, ali da zmnoži zemlji rodivno moč. Ne strohni pa v zemlji vsaka stelja z enako lahkoto; in kar |
| Kemija (1869): | Strihnin, Strychnin, 476. Stroj, Beitze. Strojba na jerh, Weissgerberei, 492. Strojba s čreslom, Rothgerberei |
| Zoologija (1875): | v Mali Aziji nareja prave šiške, ki se rabijo za stroj, tudi se dela iz njih tinta in črna barva. Rožna |
| Zoologija (1875): | imajoči kratek kljun, krake hodilce in v grlu poseben pevski stroj. Med njimi se nahajajo izvrstni pevci in druge ptice, ki |
| Lohengrin (1898): | Vi dvá, ki v božji gresta boj, Zvestó hranita boja stroj! Držita red mu práv in strog Brez váranja in brez |
| Mineralogija in geognozija (1871): | mize, vaze, ročke, skledice itd., včasi prav velike. Najimenitniši porfirovi stroji so v Elfdalen na Švedskem in v Kolywan v ruski |
| Občno vzgojeslovje (1887): | trdnim omrežjem. Na to se črke, ki so v čitalnem stroji že pripravljene in na katerih je podoba črke sestavljena iz |
| Kako se ogibati nesreč provzro... (1897): | namreč v Mühlavski strojarni postavljene tokobudne ali tokorodne stroje. Ti stroji oddajajo tok jako velike napetosti tokovodu, narejenemu iz golih bakrenih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | zhes nje jesili. Na ſvojim ſprehodu ſim lanjſko jeſen meſtniga ſtrojarſkiga mojſtra goſp. F. Banizha, ki je ravno polni vos lepe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | so svoje dni že veliko tavžent hrastičev za strojarsko lubje omajili, koliko bi vtegnili ti hrastiči enkrat veljati, ko |
| Kemija (1869): | Strojba na jerh, Weissgerberei, 492. Strojba s čreslom, Rothgerberei, 492. Strojba s tolščami, Samischgerberei, 492. Stroncijan, Strontian, 416. Stroncijum, Strontium, 416. |
| Kemija (1869): | Strihnin, Strychnin, 476. Stroj, Beitze. Strojba na jerh, Weissgerberei, 492. Strojba s čreslom, Rothgerberei, 492. Strojba |
| Kemija (1869): | Strihnin, Strychnin, 476. Stroj, Beitze. Strojba na jerh, Weissgerberei, 492. Strojba s čreslom, Rothgerberei, 492. Strojba s tolščami, Samischgerberei, 492. Stroncijan |
| Kemija (1869): | se jemlje navadno čreslovina, galun in tolšče, po tem razlikujemo strojbo s čreslom (Rothgerberei), strojbo na jerh (Weissgerberei) in strojbo s |
| Kemija (1869): | razlikujemo strojbo s čreslom (Rothgerberei), strojbo na jerh (Weissgerberei) in strojbo s tolščami (Sämischgerberei). |
| Kemija (1869): | gld. Solitarna kislina se rabi v zdravilstvu, v barvariji, za strojbo, za izjedanje in za ločitev kovin, zlasti srebra in zlata |
| Kemija (1869): | galun in tolšče, po tem razlikujemo strojbo s čreslom (Rothgerberei), strojbo na jerh (Weissgerberei) in strojbo s tolščami (Sämischgerberei). |
| Kemija (1869): | čvrsto zveže z vlaknom, in o tkanini pravimo, da je strojena (gebeizt). Ako pa sedaj to strojeno tkanino denemo v barvilo |
| Kemija (1869): | več sprijeti, naj se koža tudi posuši. Tako udelana ali strojena koža je vlečna, vitka, brani se gnjilobe in je preimenitna |
| Kemija (1869): | tkanini pravimo, da je strojena (gebeizt). Ako pa sedaj to strojeno tkanino denemo v barvilo, se glinica spoji z barvilom in |
| Gozdovnik (1898): | bliža Komanč, je bil od nog do glave ogernjen v strojeno jelenovo kožo, v Mehiki gamusa imenovano, ter nosil lehak a |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | koshuharjem prav priti; sna biti, de bi ſe koshuhovne, ktere ſtroji, ako bi bilo shganje permeſhano, moli ne lotili. Sméſ. (Kako |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | iz Odese in moka iz njega v Ameriko vozi, Lloydova strojnica, več svečnih fabrik in poslednjič gotovo tudi gaznica. Poslednja oskerbljuje |
| Botanika (1875): | coniferae); seme leži prosto v pazduhah olesenélih krovnih listov. 2. Strok (legumen); je iz enega edinega plodovega lista, kterega se na |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | 2. En zheſnou ſtrok na teſhe poshreti, al v' uſtah svezhit je prov dobru |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | zhêſen viſi — Zhêſnov duh mende vrabzam tako teſhko dé; sakaj ſtròk zheſna ſim v vrabzovo ptizhnizo djal in veſ nepokójin je |
| Pozhétki gramatike (1811): | de bo védno ſrézhen? 4. Pika (.) ſe deva na onez ſtroka, kader je zel pomén govorjenja dopolnen. Poſtavim: Le mensonge est |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Mòſhnja mora biti terdna in gerbaſta, v ktéri ſta dva ſtroka slo proti shivotu natégnjena viditi. Rép bodi tenek, slo dlakaſt |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | Turšična smukavnica. Navada je, de kmetje posušene turšične stêrže ali strôke z rokami smučejo. Se vé de kjer pridelk ni velik |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | vaganov ali mecnov turšice. Eden suče koló, drugi pa méče strôke v plehasto cev (tráhtar), kjer jih grebenasto vertílo nanaglama zagrabi |
| Botanika (1875): | držé semena (stročnice; bob, grah). 3. Mehurek (folliculus); več malih strokov stoji večidel po dva in dva skup (ostrožnik, omej, zimzelen |
| Občno vzgojeslovje (1887): | morajo biti prijatelji vsega, vsak mora biti virtuoz v jedni stroki“. (Herbart. ) Nravstvena sovršenost se opira torej na to, da se |
| Robinson mlajši (1849): | gledal. Potle je vstal, ino je s kamenim nožem v strom svojih premilih staršev imeni izrezal, ino nad njima te besede |
| Robinson mlajši (1849): | si kaj boljšega ne izmisli. Tičas je tedaj lamico k stromu privezal, ino se koj — hitro k delu na pravil. Nasekal |
| Robinson mlajši (1849): | koj — hitro k delu na pravil. Nasekal je naimer mnogo stromkov ino poleg jeden druga tako gosto v zemljo nasadil, da |
| Kemija (1869): | Rothgerberei, 492. Strojba s tolščami, Samischgerberei, 492. Stroncijan, Strontian, 416. Stroncijum, Strontium, 416. Strontian, stroncijan, 416. Strup višnjavi, Blausaure, 396. Sublimation |
| Kemija (1869): | tolščami, Samischgerberei, 492. Stroncijan, Strontian, 416. Stroncijum, Strontium, 416. Strontian, stroncijan, 416. Strup višnjavi, Blausaure, 396. Sublimation, razhlap; sublimiren razhlapiti. Sublimat |
| Kemija (1869): | Strojba s čreslom, Rothgerberei, 492. Strojba s tolščami, Samischgerberei, 492. Stroncijan, Strontian, 416. Stroncijum, Strontium, 416. Strontian, stroncijan, 416. Strup višnjavi |
| Mineralogija in geognozija (1871): | važni za rabo. Minerali so ali zase važni, kakor barit, stroncijan, apnenec, sol, žveplo, premog in vse rude, ki jih mineralog |
| Kemija (1869): | v vinskem cvetu raztopimo, gori ta s krasnim rdečim plamenom. Stroncijumov okis, SrO, se imenuje stroncijan. Prekrasen rdeč ogenj se napravi |
| Kemija (1869): | tej lastnosti se tudi osniva edina njena poraba. Ako namreč stroncijumov klorec, SrCl, v vinskem cvetu raztopimo, gori ta s krasnim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | vse sorte dišave prijetne in neprijetne le k verhu pod strop silijo, in zatorej me je tudi skušnja izučila, de morajo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | zatorej me je tudi skušnja izučila, de morajo luknje skozi strôp okoli ceví terdó zamašene in zamazane biti. — De se pa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | vetra šviga, Kot iz pečniga oboka Zrak žarí, tramovje poka, Strop se vdere, okno zije. Dete plaka , mati vpije , Stok živine |
| Valenštajn (1866): | glave Prikazen srečna ne ubegne mi, Ker vedno se sprominja strop nebeški. (Nekdo na vrata potrka). Potrkal je nekdo. Poglej, kdo |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | ju je skoz neko okroglo sprednjo poslopje, ki je skoz strop dobivalo svitlobe, na mogočno dvorišče, ktero so ravno obokovali. Nekaj |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | dan njegove smerti. Le poglejte tam-le grob, nad kterim je strop obokan — ta je pri tacih priložnostih altar, na kterem praznujemo |
| Mineralogija in geognozija (1871): | je tedaj shladila in zadosti skrčila, da se je mogel strop na novo pretrgati, dalje čem teže je voda prihajala va-njo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | viſoke in tanke ſtebre na oſem voglov, na kterih zel ſtrop s viſokimi, v verhu ojſtrimi ali ſhpizhaſtmi loki ali pógni |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | kteri vroča sapa ferčí, iz potegnjeniga železa rinko v ljuknjo stropa vdélati, ali pa jo z motram dobro obzidati. Nekteri si |
| Maria Stuart (1861): | ostane sam). Jaz še živim! Življenja sit še nisem! Se stropa teža ne podira ná-me? Me ne pogoltne noč peklenske jame |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | okoli oken, širile so se celo po mostovžih in po stropu so rastle v vse sobe. Bile so vsacega duha, vsake |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | imeli vjete priperte, bila je temna, le skoz lino v stropu se je vsipala dnevna svitloba. Ravno pod to lino se |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | se že malo spoznajo — zató naj bo. Te-le podobe na stropu: nekako omrežje z grozdi, ki nas menda spominjajo na Kristusa |
| Fizika (1869): | ako potem ali oči zapremo ali pa pogledamo proti belemu stropu sobe. Če oči zapremo, pride nam na videz gledanemu predmetu |
| Fizika (1869): | na videz gledanemu predmetu primerna papodoba; če pa gledamo proti stropu, zagledamo, onemu nasprotno, na stropu svetel križ vsred tamnih četveri |
| Fizika (1869): | papodoba; če pa gledamo proti stropu, zagledamo, onemu nasprotno, na stropu svetel križ vsred tamnih četveri (kvadratov) v oknu; tedaj so |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | jezik na vseučilišču pražkem, izdeluje ilirsko gramatiko za Čehe. * Na stroške vladne je prišla na svetlo na Dunaji botanika v horvaškem |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | dežele cesarstva; dolgočasne vojske in nove deržavne naprave so pomnožile stroške deržavne in zatega voljo tudi davke. Da v kratkem rečemo |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | 73 kg, po 39 ter plačal za vozarino in druge stroške 16 gl. 74 kr. Prodajalnica je iztržila 93 gl. Dne |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | A. Pasinija v Trstu ter plačal za vozarino in druge stroške 129 gl. 22 kr. Prodajalnica je iztržila 78 gl. Dne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | nalaš v ta namen osnovane družtva, ter založne in tiskarne troške pomoliti. Od vsakiga spisa, ki bi priméren spoznán bil, bi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | velikiga rasdélovanja lotite, prevdarite le to : 1. Ali ſe bodo istróſhki zhes kak zhaſ povernili ? 2. Ali bote v mozhi, de |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | in Mihelu Sedušaku iz Tujnc Mekinske komisije. Potem so bili stroški in dohodki kmetijske družbe v pretečenim letu od gosp. Leskovica |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | naši nar bližnji sosednji, v Krajnji, so šole z vsimi stroški, razun snaženja in nekaj derv, preskerbljene od mestne občine, kar |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | solí. Morska sol se z dosti manjšim prizadevanjem in manjšimi stroški pridela, kér ni treba druziga, kakor de se morje v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | sol kopljejo in kuhajo v deržavnih solínah in z občnimi stroški, morsko sol pa postestniki solín sami delajo, le de vès |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | na drobno prodajajo. V prodajni ceni so davki in vsi stroški za kupovanje siroviga pridelka, za vdelanje, vožnjo in za plačilo |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | kaj zvemo, kako se po svetu godí. — Kogar bi utegnili stroški od mojiga svèta ostrašiti,´ naj pomisli, de je že tako |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | kaj pridelati hoče, ga ne smejo strašiti ne trud ne stroški. In vendar je iz neplodne pustote te gosp. fajmošter Matija |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | današnji, — al moreš shajati danes, ako jo prideljuješ s tistimi stroški, kakor jo je prideloval tvoj stari ded? Ali je tudi |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | do besede; ob jednem se spodaj dostavlja vozarina in drugi stroški, navadno tudi kalkulacija. Za blago, katero se doma kupi ali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | kemíja. Tudi kmetovavci tedej, po kemíi razsvetljeni , zamorejo kar veliko stroškov obvarvati, in novih večih dobičkov nakloniti si. Med kmetovavcam, po |
| Ferdinand (1884): | ga ni bilo kmali kos. Grof Alfonz se ni bal stroškov, da pokaže blišč svetu; tudi je čislal umetnike; zaraditega |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | grozdjiča, neč. teže 271 kg, tare 27 kg, po 18. Stroškov je računal 18 gl. 46 kr., za ves iznesek pa |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | 150 kg cukra po 47, 500 kg cukra po 43. Stroškov za zaboje i. t. d. sem računal 18 gl. 50 |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | kg, in 1225 kg, po 15 1/2 gl. 100 kg; stroškov je 12 gl. 75 kr. Koliko % bode imel dobička, ako |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | roka posodila, so mi bile tolikanj všeč, da kar nisem strpel, da bi jih ne bil preložil. Dober in pobožen duh |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | nikdar ni vidil; in pêklo je, da ni bilo za sterpeti. Pod milim nebom je bilo ravno ko v pêči. „Ah |
| Lohengrin (1898): | jasno pravdo bo razkril! Okrêpi čistemu rokó, Lažniku moč naj strta bó: Pomagaj, Bog, v ta jadni čas, Ker um naš |
| Lohengrin (1898): | je zmagal ž njo! Okrêpi čistemu roko, Lažniku moč naj strta bo! Oznani zdaj svoj právi sod, Ne mudi se, Bog |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | ne bó obedèn ſliſhal na vulizah njegóv glaſs. 20. En ſtèrti tèrſt ne bó on slomil, inu enu predivu, katęru tèly |
| Robinson mlajši (1849): | onde pak sekire— topori, pile, dleta, svedri — nebozci, strugala, skobli — strugove — (hobli), kladiva, železa, žreblji, noži, škarje, igle; etu opet lonci |
| Robinson mlajši (1849): | skoro to neizrečensko rádost počutila, da sta iz te nagle struge izbegla, ino na tiho morje stigla — prišla. Petek je od |
| Robinson mlajši (1849): | pomisliti moreta, da bi celo osvobojena bila. Kajti po tej strugi sta bila tako daleko zagnana, da se jima jujni ostrov |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | drugod razan po sredi ljubljanskega mesta po tesni in zajezeni strugi. Namreč reka, ki je skozi močvirje tekla 30 sežnjev po |
| Robinson mlajši (1849): | izviranjeka dar k prekopu morala skoro tude tako globoki žleb — strugo izkopati, po kterem bi vodo vedla — peljala, ino med iz |
| Robinson mlajši (1849): | so na poti ali nesrečni bili — morebiti na to strugo prišli — ali pak je je veter k kteremu ostrovu zanesel |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | da se vé pečin ogibati, da na prodih pravo strugo pozna, - in da v kakošen most ali berv ne zadene |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | davnej slovi pod Gruberjevim imenam, ki ga je poprej imela. Strugala te fabrike prodaja v Ljubljani kupec Krišper: v pisarnici c. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Wertheima miajšiga, vlastnika fužin v Kremzu v gornim Estrajhu smo strugala (hoble) vidili, ktere vsim mizarjem , strugarjem in tesarjem zavoljo posebne |
| Robinson mlajši (1849): | tesaki — sáblje; onde pak sekire— topori, pile, dleta, svedri — nebozci, strugala, skobli — strugove — (hobli), kladiva, železa, žreblji, noži, škarje, igle; etu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Klopčauer, čevljar v Teržiču, za čevlje. 24. Gosp. A. Köhrer, strugar v Ljubljani, za češke kolovrate. 25. Gosp. S. Kompoš, fužinar |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Blaku, za plošaste tablice in mize. 23. Gosp. Simon Unglert, strugar v Ljubljani, za češke kolovrate. 24. Cerkenška steklenica (glažuta) na |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | pavolopredilnice v Ljubljani, za parno mašino. 31. Gosp. J. Nikel, strugar v Ljubljani, za češki kolovrat. 32. Gospa A. Orel v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | béni ſedem petiz ; Ljublanſki ſtrugar Köhrer, kteri jih nar bolje vé delati, ga ne naredi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | sušile, in le malo ali clo nič razprezale. Za kolárje, strugárje in za druge drobne dela, se mora posekan les tudi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | je bel, gost, se dá terpežno barvati, ter je kolarjem, strugarjem in mizarjem porabljiv; iščejo pa plačujejo ga dobro. Glogovo germovje |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | Je mati Slava v jezik svoj sobrala In v čudotvornih strun zavjela kore; In ko je Tvoje duše moč spoznala — Da |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | Da večno proslaviti se zamore — Zmed vseh sinov je — Tebi strune dala! V Ljubljani na sv. Janeza Kerstnika dan. Dr. Lovro |
| Viljem Tell (1862): | bregu v spanji počiva; Začuje zvonjenje, Brenkljanje sladkó, Ko angelske strune V raji ljubó. In ko se v presladkem veselji zbudí |
| Fizika (1869): | koncema trdno zapeta (Pod. 121.). Vsi delki jeklenega prota in strune, ki se trese, začnejo se vsi na enkrat gibati, gredó |
| Botanika (1875): | se dá razvleči kakor drat, ki je bil omotan okrog strune. Še le pozneje so našli tenko cevno steno in spoznali |
| Spisi Krištofa Šmida (1883): | pela nektere točke; njen glas se je razlegal kot sreberne strune don, vitez pa je njeno petje spremljal z mojstersko roko |
| Genovefa (1841): | luna ſkosi ôkno ſvetila, je v ſamôtni ſôbi ſedéla, taa ſtrune brénkala in sraven kako pobóshno péſem péla. Pri vſim pa |
| Genovefa (1841): | prédla in péla, in Vojnomir je k njenimu petju na ſtrune brénkal. Sdaj ſo ſe svunej pred gradam vojniſhke trobente saſliſhale |
| Fizika (1869): | gibanje, drugačno kakor pri nihalu. Ravno to se godi sè struno, ki je z obema koncema trdno zapeta (Pod. 121.). Vsi |
| Fizika (1869): | Ravno to se dogodi, ako potegnem z lokom ob napeto struno. Steklo, v lečo brušeno, kaže povečano vsako stvar, ki se |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Moriz, oh ti pra. S. Shenshtefan odkoder je prishov te struep taku dalzh nasai mageniati nia dup od te stuari N. |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | pausemi ti ta vezhi pano al Mitel noi rezi. O struep jas tabe sarotim da poidi nate Kruh noi skues te |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | bojo pomočki zoper hudi mraz. Žganje pa je pozimi dvakrat strup! Dr. B. |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | žrejo; Res je žganje dober kup, Kaj pomaga, ker je strup! 10. Pjanci kuhani ko raki Tavajo po cesti taki; Žgani |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | kakor tudi nikoljko kupra žganje razmoči, ino si tako novi strup perdruži. Tudi nektere reči, iz katerih se žganje dela, že |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | perdruži. Tudi nektere reči, iz katerih se žganje dela, že strup v sebi imajo, postavim: črešnove košice; tudi njih strup, de |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | svetíla, Zob verige razdrobíla, Večna bo Slovencov čast. Naj mertvaški strup jezika Nas serdito v serce pika, Naj le slabo govorí |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | njih večidel tako, da, kar je enemu tečno, drugemu je strup; kar se temu prilega, onemu se gabi. — Groza Hafeda spreletí |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | da so breskve v Perzii strupene, da pa zgine ta strup iz njih , kadar se presade' v ptuje bolj severne kraje |
| Kemija (1869): | 492. Stroncijan, Strontian, 416. Stroncijum, Strontium, 416. Strontian, stroncijan, 416. Strup višnjavi, Blausaure, 396. Sublimation, razhlap; sublimiren razhlapiti. Sublimat, razhlap, sublimat |
| Ferdinand (1884): | ravno oni samotarec, h kateremu je prišel priprosti brivec po strup. Kmali je izkušeni samotarec sprevidel , kaj nameravajo sè strupom. Zgovorni |
| Sacrum promptuarium (1695): | napolizi ſtal, rekozh de je ſtrup noter, ali nej bil ſtrup, ampak méd, sakaj ona je rada méd jeidla: ta ſaromaſki |
| Sacrum promptuarium (1695): | s' lonza jeiſti, kateri je napolizi ſtal, rekozh de je ſtrup noter, ali nej bil ſtrup, ampak méd, sakaj ona je |
| Sacrum promptuarium (1695): | nehai shena, sakaj sdaj, sdaj bom vmerl, dokler ſim vus ſtrup s' lonza ſnedil. Takrat ona rezhe, sdaj videm de ſabſtoin |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | del alj clo polovico in še več pijančlive moči alj strupa v sebi. Zato je žganje toljkanj škodlivo. ” „Tak se vam |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | strupe zapisuje, pové, da Ana ni pred 15. kimovcam po strupa prišla, pa tudi pozneje ne. 4) Gospá Dorotea K. je |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | Ana pred smertjo svoje redníce pri nadzdravniku Dek... v Gradcu strupa iskala, pa ga ni dobila. Ta povedba se je zopet |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | ptuje bolj severne kraje. Jederca tudi pri nas niso brez strupa in sicer tistega, ki se pruska kislina” (Blausäure) imenuje. Oreh |
| Ferdinand (1884): | in pevec Peter; le-tá pa želi na vsak način dobiti strupa da ne bi zgubil visoke stave. |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | Bankalari pa po svojim zapisniku, v kteriga iz apoteke dane strupe zapisuje, pové, da Ana ni pred 15. kimovcam po strupa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | de brezvestni kerčmarji so dvakrat ubijavci, kér človeka s takim strupam tako ostrupenijo, drugič pa kér tako zmoteniga človeka tak čas |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | kakorkolj vgonobi, naj se obesi alj vstrelí, naj si z strupam nagloma živlenje konča alj pa se z žganjam po malim |
| Ferdinand (1884): | po strup. Kmali je izkušeni samotarec sprevidel , kaj nameravajo sè strupom. Zgovorni brivec je pripovedoval pri kozarci vina, katerega mu je |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | usſaditi. Podgane, inu mishi, preden mlade imajo, poloviti, al s' ſtrupam pomoriti. Glih koker vſsaka rezh ſvoj zajt jima, taku, kateri |
| Kemija (1869): | najrazličniše lastnosti. Tu nahajamo veliko množino kislin, osnov, neutralnih spojin, strupov (otrovov), jedil, dišav in barvil z najčudnišimi in najnasprotnišimi lastnostimi |
| Kemija (1869): | človeka gorečica ali zgaga dere. Rabi se tudi proti arzenikovemu strupu. Fosforovokisla magnezija se nahaja v žitnem zrnji v kostéh, v |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | škodlivo. ” „Tak se vam zdravnikam”, rečem jez, „vinski duh toljkanj strupen zdi? In vonder se pogosto v zdravilo oberne, kaj ne |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | de bi si bili vrajtali, morili, dokler jih je živi strùpen ogenj nagloma zamoril. Glej! ali si nisva v tem celo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | na ktéri se zelenica (Grünspan) nabere, ki je prav zlo strupéna. Prav nedolžno sredstvo, srovo maslo (puter) vmesti, so tudi čebulne |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | ki leno po tleh šajtá in v tamnih kotih tiči — strupéna kača, ki je pod rožicami skrita veliko večega človeka oplaši |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | žgano, ino po takih cevih teče, v katerih se dostikrat strupna zelenica alj zelen volk naleže; njo kakor tudi nikoljko kupra |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | veliko vinske alj pijančlive moči, ino ta je v žganji strupna. Naj se žganje vžgè, bo gorelo kakor peklenski ogenj. Žganje |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | je pijančliva moč, ki se sploh vinski duh imenuje, toljkanj strupna. Dve kupice (glažika) čiste pijančlive moči je zadosti omoriti človeka |
| Genovefa (1841): | in ſe bolj lepo ozhém prilisuje, kakor dobro — kakor tukaj ſtrupéna muſhniza prôſto, rjavo, dôbro, ne krivno in vshivljivo gobo sraven |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | Rimu še celó malo. Pravijo, da so breskve v Perzii strupene, da pa zgine ta strup iz njih , kadar se presade' |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | zapustil Rim me je prosil, da mu napravim dve stekleničici strupene tekočine. Ena, je rekel, mora biti gotovo morivna, ker je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | bilo zastonj. Poslednjič moža togota zgrabi in ženo zavolj njenega strupenega jezika v veliko vodo, ki se je skozi travnik vervila |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | je mož mogočen, bogat, prevzeten, častogladniga, zavistniga, do zadnje žile strupeniga sercá. Čednost, urnost, lepota in sreča našiga Lamprina so ga |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | s' novemi jesikami govorili : kazhe pregajnali : inu aku bi kej ſtrupeniga |
| Botanika (1875): | peteršilj (Aethusa cynapium), pod. 224. Da, te ste tisti domači strupeni rastlini, ki naredite največ nesreč, ker ste nekterim zgorej imenovanim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | takrat ravnati, kadar prisad na vimenu in kervavo mleko od strupenih želiš, postavim: od zlatíce, mlečka, podleska i. t. d. pride |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Poleti in jeseni berejo pràv pridno po gojzdih gobe (samo strupenih ne), jih posušé, ter jih v štupo stolčejo, ktero potem |
| Botanika (1875): | Pa tudi mnogo gob, ki nimajo teh lastnosti, je zlo strupenih. Zato je najbolje, da se obvarujemo nesreče, ako skrbimo, da |
| Botanika (1875): | mrežastimi žilami opisan, po čem se lahko razloči od podobnih strupenih gobanov (Boletus luridusinBol. Satanas); poslednja dva pomodrita (postaneta |
| Botanika (1875): | kteri jih dobro pozná. V hladnejih krajih se oslabi moč strupenih gob ali se pa zgubi popolnoma. Potniki pripovedujejo, da prebivalci |
| Genovefa (1841): | ſtrupenimi ſeliſhi ſvariti, ki ſo okrog po puſhavi v ſtraſhni lepoti |
| Kemija (1869): | Kristalizuje v rombičnih stebercih, jako je grenák, deluje omamno in strupeno (otrovno); s solmi železnega okisa napravi temnoplavo barvo. V zdravilstvu |
| Zoologija (1875): | četverorog (Ostracion) in stara baba (Balistes), čegar meso velja, za strupeno. |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | nato; „jez menim, le preveč vina alj žganja piti je strupno ino škodlivo. ” |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | krivo toljkanj špota in nesreče, ki jo vino posebno pa strupno žganje po deželi napravta, kakor dobičkarija lakomnih ošterjov. ” |
| Divica Orleanska (1848): | zelša vse poznam; Naúčila sim se od jagnet zdravo In strupno razločiti – Jez razumim Premembe zvezd in beg oblakov sivih, Šumeti |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Várujte ſe greha, ino pred takim zhlovekam beshite, kakor pred ſtrupéno kazho, kteri vaſ hozhe v' greh sapeljati. 5. Bratomor ino |
| Genovefa (1841): | ſvarila. „Té ſo” je djala, „ſhe ſilno bolj pogubljíve, kakor ſtrupenína. Oh, gréh je mnogokrat tém sapeljívim, rudézhim jagodam podóben, ki |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ter tjè ſo bili nesdravi mozhvéri, v kterih ſe je ſtrupenína valjela. Sverína je po desheli goſpodarila, in po retkama ſejániga |
| Genovefa (1841): | je Boleſlav mnogotere serna pred votlíno ſtréſal. In priletéli ſo ſtershki in urne ſinize pred vrata votline jih pobirat. Tudi od |
| Botanika (1875): | tistih stanic, iz kterih se cevi narejajo; on odnese tudi stržen iz votlih steblov marsikterih rastlin, in on tudi naredi, da |
| Botanika (1875): | Pod. 201. nam kaže vzhodnje-indijsko sagovo drevo (Cycas circinnalis) , kterega stržen daje tako, kakor tudi več drugih, sagovo moko. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | zunajnim okrogu široke, vožji pa proti sredi, včasih sežejo do steržena. Ne suši lesá prenaglo;ne pusti tedej omajeniga na sonci |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | vendar tako, da ne boš saj en pavec pod očesom steržena načel. Na obeh straneh moraš lup na cepiča pustiti, in |
| Kemija (1869): | semenji, v sočivji, v mnogih gomoljih, v krompirji v palmovem strženu, v plodovih, na pr. v kostanji, želodu, jabelku, celó v |
| Botanika (1875): | so ali listasti, ali usnjasti ali trdi kakor kamen, ali strženasti, mesnati itd. Mnogokrat je v zunanjih plodovih delih nakupičeno staničje |
| Botanika (1875): | razdeljuje na veje; sicer je pa list sostavljen večidel iz strženovih stanic, polnih listnega zelenila, in je zatorej večidel zelen. Vse |
| Botanika (1875): | se nasledno tudi različno imenuje. Staničje, ki je sostavljeno iz strženovih (paremchymovih) stanic, imenuje se parenchym, tudi polnilo ali živilno staničje |
| Botanika (1875): | posamnih cevnih povezkov na videz brez posebnega reda porazdeljenih po strženovem staničji. Na vsakem posamnem cevnem povezku se razločuje zunanja lika |
| Botanika (1875): | pač se pa narejajo v njem nove stanice. Živilno ali strženovo staničje (parenchym) ima v sebi sosebno tako imenovana živila (Nahrungsstoffe |
| Občno vzgojeslovje (1887): | laž kolikor móči ostro kaznovati. Tu velja, vso nevoljo, ves stud nad lažjo jasno izraziti. Lažnjivost pedagogično ozdraviti je jako težavno |
| Občno vzgojeslovje (1887): | to imenuje ljubezen ali sovraštvo. Od prostega poželenja in od studa se razločujete sosebno s tem, ker delujete na to, da |
| Maria Stuart (1861): | ti je herbet obernila. Jeklen oklep ti mora serce kriti! Studena skala tvoje čelo biti. Hudobno delo moraš doveršiti, Da klete |
| Viljem Tell (1862): | strah, In lastnega obličja vstrašim se, Ko v kacej ga studenčini ugledam. Če imate usmiljeno srcé — (Poklekne prednj. ) Tell (obrne se |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | je živino pljučna jetika napadla, ktero si je iz merzliga studenca napíla. Oj ! de bi se kmetovavcam enkrat očí odperle, in |
| Oče naš (1854): | sladke pesmice prepevali. Med njih petje se je mešalo žvergoljanje studenca, ki je kakor čisto srebro po cvetni loki se raztekal |
| Divica Orleanska (1848): | Premembe zvezd in beg oblakov sivih, Šumeti slišim skritih žil studence. Človeku malo treba, polna pak Je živeža natvora. Remon (jo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | vroča ali spotena. Če ji morate pozimi vodo iz merzlih studencov, vodnjakov in korit dajati, nej stojí škàf z vodo nekoliko |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | razdraženo vihranje, Plamečih strel razserdeno šviganje In morja burnospenjene valove; Studencov čul šumeče sem slapove, Radostno pomladanskih tic pevanje, Prijetno lahkih |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | priteka v Ljubljanico, ali pa se zgublja v mahu; mnogo studencov še izvira ob kraji mahú, ali po sredi izhaja Iz |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | povędat is Preroka Isaia, de bómo my naſhe isvelizhanje is ſtudenzov tiga Isvelizharja sajęmali. (12, 3.) Leti ſtudenzi, kakôr ſamy lohka |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ali tudi vodó sgręvanih ſolsa bomo my ravnu is letih ſtudenzov naſhiga Isvelizharja s' veſselam sajemali. Vy samęrkate, lubi Poſluſhavzi, de |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | zagléda, desno pa se v Vogerske ravnine zgubí, izvirajo trije studenci, kjer so že Rimljani 200 let po Kristusu svoje zdravje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | 15. dan Sušca so pa imele 17 in pol, drugi studenci pa od 5-10 stopnic. Polšiške toplice so sicer v gerdim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | so po našim toplomeru (Reaumur) 18 stopnic gorkote imele, drugi studenci po okolici pa od 9-12 stopnic; letas 15. dan Sušca |
| Viljem Tell (1862): | moja se razcvela je mladost, Kjer mi živé drevesa in studenci: Boš moja ti! Ah, dom sem vedno ljubil! Ah, čutim |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | naſhe isvelizhanje is ſtudenzov tiga Isvelizharja sajęmali. (12, 3.) Leti ſtudenzi, kakôr ſamy lohka saſtopite, leti vſelej tekózhi, sa naſs vędnu |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ſamy lohka saſtopite, leti vſelej tekózhi, sa naſs vędnu odpèrti ſtudenzi ſo tę kryvave rane naſhiga dobrotliviga Jęsuſa. Leſèm tèdaj k' |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ni le kapljize deshja kanilo na semljo. ˛Studenzi uſahnejo, polje je enako puſhavi, vſa deshela shaluje. Toliko rév |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | med dvanajſt Israelovih rodov. — Prav dobra je bila ta deshela. ˛Studenzi ino potóki ſo napajali hribe ino doline. Raſtla je lepa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | nekterih vaseh gonijo živino na vodo in jo napajajo pri studencih ali pri bližni reki; akoravno nočemo reči, de je ta |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | novo vino kisa, po dolgo zapertih dumplah, v štepihih ali studencih, ki niso bili dolgo odperti. Ni davno, kar se je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | od tega zbolí, če je iz pregôrkih soparnih hlevov k studencu ali reki prišla in se je premerzle vode napila. Počasama |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | v duhu biti vdana Ravnoserčno Ti obeta. Vodi nas k studencu luči, Kjer se duh krepost' napaja, Nas stezé iskati uči |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | ovce so pasle, ino ravno so čede pergnale k studencu napajat. Mozes jim vodo zajema, ino korita naliva. Drugi pastirji |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | kdor v' opaljeni ino nerodovitni puſhavi omaguje, po kruhu ino ſtudenzu hrepení! „Blagor uſmiljenim, uſmiljenje bodo doſegli. “ Kdor ubogim ſvoje ſerze |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſhe vezh, grosno pametna ino gòla nedolshnoſt. Molzhé ſtópi k' ſtudenzu, nalije vodé, ino ſe oberne. Hlapez ſe ji perblisha, ino |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | njegovim povelji udari Mozes vpričo vsih s palico na skalo. Studenec merzle vode pervrè iz nje, ino vse si žejo lahko |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | čistejše, ko so bile poprej in poglej v ta globoki studenec tù zraven. Povedala ti bom imeni teh dveh cvetic, ki |
| Fizika (1869): | ožem delu ravno tako visoko, kakor v širjem. Ako se studenec, izvirajoč na višavi, napelje po cevih v ravnino, narejajo cevi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | nevtrudeni ſkerbi je poſtalo Tershaſhko meſto tem deshelam le nevſahljiv ſtudenez shegna in ſrezhe. Na méro , kakor ſe Terſt povikſhuje , ſe |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | bo shejin. Voda, ktero mu jas dam, bo v' njem ſtudeniz vode, tekozhe v' vezhno shivljenje. “ Te beſede hozhejo rezhi: Kakor |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | raſtle prelepe dreveſa, polne prelepiga ſadja. Právimo mu raj. Obilen ſtudeniz, kteri ſe je v' ſhtiri bíſtre reke rastekal, ga je |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſvetoſti nam Jesuſ s' malo beſedami tukaj popiſhe! Kako obilen ſtudeniz zhiſte ſrezhe nam odpre v' naſhim laſtnim ſerzu! Tak naj |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | taku grenko ſmert naloshili. Smo sapuſtili tebe, katiri ſi en ſtudenz te shive vode, en ſtudenz vezhne dobrote, en ſtudenz nebeshkiga |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | sapuſtili tebe, katiri ſi en ſtudenz te shive vode, en ſtudenz vezhne dobrote, en ſtudenz nebeshkiga veſelia, inu ſmo ſe podali |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | en ſtudenz te shive vode, en ſtudenz vezhne dobrote, en ſtudenz nebeshkiga veſelia, inu ſmo ſe podali poſt vſtigia gregum. Poſtopynah |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | miſli meni ſhęnkal, mene molil inu ſposnal, de ſim jeſt ſtudenz inu sazhętik vſiga tęga kar ſi, inu kar imaſh; Plazhaj |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ure oſtudniga gerdiga veſelja! Preljubi otrozi! naj ſe vam smiraj ſtudi nad greham, de ne boſte tudi vi neſrezhni. Ko je |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | Bog ni pustil v obljubljeno deželo. Neskončno svetimu Bogu se studi nad vsakim še tako majhnim greham. Pred smertjo pokliče Mozes |
| Viljem Tell (1862): | mislila. Reselman. Molčite! Poslušajmo! Valter Firšt (bere). „Nadjam se, „Da studi zvestemu se naroda „Zločinstvo hudodelnikov prokletih; „Zatoraj pričakujem od dežele |
| Blagomir puščavnik (1853): | prijazen in prijeten je Gorjanski grad pred razdjanjem bil; tako studogrozen in divjotrasen je roparski grad Brica Skalodvorčana o bregu Rajne |
| Tine in Jerica (1852): | imela edino veselje z detetam. Tako je lepotičila to malo stvar, kakor kako igračico; kadar je šla ob nedeljih in praznikih |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | paziti. Ogeršično seme ima zraven prijetnega olja tudi neko ojstro stvar v sebi, ktera ostane po izprešanem olji v pergi in |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | olji v pergi in se po duhu spozna. Ta ojstra stvar se ne dá prekuhati v želodcu in gré z blatom |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | v dosego tega namena naj bode tergovina z vinom národna stvar in izvor bogatstva za narod. Kako pa naj bi se |
| Kemija (1869): | Ne sme se pa pozabiti, da si mi to stvar samo tako mislimo, in da ti obrazci samo naše misli |
| Deborah (1883): | ga, ljubi oče Lovre. Lovre. Dete moje! to je kočljiva stvar, moram še premisliti. Ana. Kaj boste premišljevali! Bodite človeški in |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | pravil; za to je treba bistroumnosti in vaje. Začetnikom bode stvar vsaj nekoliko zlajšalo tó-le pravilo: Dano nalogo si misli razrešeno |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | se zapisujejo oni postavki (Posten), za katere postane oseba ali stvar dolžnik trgovine ali obrta, na desno s »credit« ali »ima |
| Revček Andrejček (1891): | časti ne dam oblatiti. Domen. To je pa jako kočljiva stvar! |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | ti zhaſtiti frajoſti boshjeh otrok. Sakaj mi vęmo, de uſſaka ſtvar sdihuje , inu teleſne britkuſte ima she uſſelej. Nekar pak le |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | je njo podverguv v' vupanje; Sakaj tudi lih rajmnu ta ſtvar bo od hlapzhuvanja te ſtrohlivoſte proſta ſturjena k' ti zhaſtiti |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | zhaka na tu reſodenje boshjeh otrok. Sakaj uſaka ſtvar je nezhemernoſti podvershena, nekar is nje vole, temuzh sa tega |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | ſtan najde, kjer ſe ji prijasno poſtreshe. Ako tak mala ſtvar dobroto obzhuti, ino tak hvaleshno ſposna, sa koljkor vezh naj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | dopadljivi ozhém, lepodiſhezhi in ſladki, k ſebi vabijo ſleherno shivo ſtvar. Kdo je zhebelizi dopovedal, de ſo polni medu? kdo je |
| Fizika (1869): | njo. Povedali smo že poprej, da se priroda razodéva v stvaréh in v prikaznih, in po tem se cela skúpina znanosti |
| Zoologija (1875): | Žival more premeniti svoje mesto proti okolici, to je proti stvarém, ki se okoli nje nahajajo, in more tudi premikati svoje |
| Pozhétki gramatike (1811): | laſtne. Narezhivno ime je, ktiro ſe perleshe vezh oſebam ali ſtvarem med ſeboj podobnim, ino s' ktirim jih ſploh narezhujemo, kakor |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | Bog zhloveku njegov trud ino ſkerb plazhuje, ino ga ſvojem ſtvarem sa goſpodarja naredi. ” „Pa tudi zhlovek ſe popolnama ne vleshe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſvoji terdobi sarijoveti samore , de je take grosovitne martre nedolshnim ſtvarem, in to savolj malo vredniga dobizhka , ali zlo savoljo veſelja |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſhe huji ſo nekteri kupzhevavzi s teléti kteri tem ubogim ſtvarem , kadar jih na vose nakladajo , ſhe toliko proſtora na vosu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ali veliko vezh ptizhji tirani, kteri tem ubogim in nedolshnim ſtvarem, po tem, ko ſo jim she tako to, kar jim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | igral. Taka je pri pravopisu, pri slovstvu in pri vsaki stvari. Rad. Ljub mi je bil ta pravopis že poprej, pa |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | 18to stopnjico Romirovega gorkomera. Ob tem je dragina vsih potrebnih stvarí vedno huja, pomanjkanje dnarja pa večje in večje. To uzrokuje |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | so špičaste, obudi toliko nasprotne elektrike v zgornjem delu te stvarí, da elektrika uhaja, če je vlažen zrak; kadar pa uhaja |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | bedakom prištevati, da ima tako malo možganov, da celó majhne stvarí ne more presoditi, namreč, da travnik ni pokošen temuč ostrižen |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | NOVICE gospodarskih, obertnijskih in narodskih stvarí. Izhajajo vsako sredo in saboto. Veljajo za celo leto po |
| Fizika (1869): | namreč: na znanost stvari in na znanost prikazni. 7. Znanost stvari deli se na tri oddelke, in to po tem, kakošne |
| Fizika (1869): | vse te prikazni, ni lahko kar prvikrat najti odgovor. Tedaj stvari za opazovanje ne manjka nikoli in nikjer. Samo na tem |
| Zoologija (1875): | Novejša preiskavanja so to misel ovrgla ter so odkrila znamenite stvari gledé razvitka teh zajedavcev. Ploskavci ležejo jajca, ali ta se |
| Občno vzgojeslovje (1887): | drugače se navadi, naglo in površno presojati, in to take stvari, katerih ne razume. Da bode pouk obrazoval duha, treba mu |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | le kratko omenja, natančnejše opisujejo, ali prejem in oddajo onih stvarij obširneje popisujejo, katere so v blagajniški in glavni knjigi le |
| Ta male katechismus (1768): | De se Buh uſſellej vezh, inu bel lube, koker uſſe stvary, ja vezh, koker se sami lubemo, inu de be rajshi |
| Ta male katechismus (1768): | je bil v' vezhni slavi svojega nebeshkega Ozheta zhes uſſe stvary postavlen, inu povikshan. Matth. 26. Jogr. dijan. I. Filipar. 2. |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | poshlushash, kader sè per S. Mashi , kader molesh, ali te stvary na svejtu ogledujesh povęj meni, kolku zhutesh ti Boſhjeh gnad |
| Pozhétki gramatike (1811): | rosha je tako lepa kakor tulpa. Beſediza que ſklepa obé ſtvari, ktire permérjamo. Franzosí imajo tri perloge, ktiri ſami na ſebi |
| Pozhétki gramatike (1811): | perlagamo k' imenu, sa pokasati kákſhinoſt ene oſébe al ene ſtvari, poſtavim: bon pere, dober ozhe; bonne mere, dobra mati, beau |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | nezhaſti, Kdor ſerd ſvojo ſpuſha nepoſhtêno nad shivalmi, kolne té ſtvari. Pridi k nam kraljéſtvo miloſt' Tvôje, Vérno upamo ga vredni |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | k'nym: pejte po zelimu ſvejtu, inu pridigujte Evangelium uſſi ſtvary. Katiri bo viruvov, inu bo kerſhen, ta bo isvelizhan : katiri |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | dadó, de ſe s' vſo ſilo zhes nais vsdignejo. Vſe ſtvary, katęre ſo od Bogá k' nuzu tiga zhlovęka ſtvarjene, inu |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | mu mora drugo dati. Tako je na svetu z marsiktero stvarjo. Pa nekaj mora o ti vraži vendar le resničnega biti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | kjer je koli za-nje prostor — nanizane, pa tudi z umnimi stvarmi,-ki so na nižjih ali mende večkrat visočejih stopnjah uma |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | položil, na kterim, ko je mogoče, bi na tavžente živih stvaric ne živelo in se po svoje ne veselilo. Učeni poznajo |
| Ultra! (1867): | pripraviti, kajti moj brat je čuden, čuden človek, in mala stvarca mu je časi zadosti, da se strašno razjezi. In lehko |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | storiti sramotno smert. Sleherni se je čudil, da tako mala stvarca, kakor je košček palice, grozovitno umorstvo odkriti more. Večkrat strašne |
| Robinson mlajši (1849): | po desetkrat je obstal ino motril — gledal na te ljubeznive stvarce, ino se je za srečnega deržal, da zdaj bar nekoliko |
| Fizika (1869): | v tanke ledene iglice, iz kterih se naredé mične, pravilne stvarce , kakoršnih nekoliko vidimo v Pod. 211. Podloga vsem je pravilna |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | bi bil David lahko škodoval Savlu, svojimu sovražniku. Pa kar stvarice mu žaliga ne stori, ino časti nad Savlam kralja od |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | ne morejo ali nočejo svojih otročičev rediti, pokladajo uboge male stvarice. Na južni strani bolnišnice od zunaj je votlina v zidu |
| Genovefa (1841): | ſliſhala, je rekla: „Tako ſte veſéle in bresſkerbne, male radoſtne ſtvárize, in tako radoſtno pojete! Ali bi ſe ne iméla tudi |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | vſa pobóljſhala. „Kako je pa to, jo popraſhajo, de sdaj ſtvarze vezh ne posabiſh? kako ſi ſe tako popravila? “ Mina perpoveduje |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | stvari, imenujemo konto (Conto). Konti so dvoji: osebni konti in stvarni konti; prvi pojasnjujejo računska razmerja z osebami, drugi računska razmerja |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | s konjskimi kopiti po dvorišču pokotale. Vse to je bilo stvaritev naključja. Ravnajočima se na odhod pride ravno neki gospodar naproti |
| Botanika (1875): | se veže eno najimenitnejših prirodoslovnih vprašanj, namreč vprašanje o samosvojni stvoritvi (generatio aequivoca) živih bitij. Že golim očem so vidne tiste |
| Botanika (1875): | notri po rastlini, ampak to dela tudi vedno na novo stvarjanje trdnih rastlinskih delov. Saj če se iz soka v stanici |
| Fizika (1869): | elektrogibne sile), ktera tako rekoč v brezkončno elektriko iz nič stvarja. Drugi fizikarji pa mislijo, da je kemijska sorodnost in njej |
| Občno vzgojeslovje (1887): | napolnuje z dragocenimi predstavami, povzdiguje mu duha nad čutnost in stvarja v njem zanimanje za višje smotre; 4. z razvijanjem delovanja |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | Vſe ſtvary, katęre ſo od Bogá k' nuzu tiga zhlovęka ſtvarjene, inu snajo k' naſhimu isvelizhanju ali ferdamanju ſlushiti, kakor jih |
| Ta male katechismus (1768): | spomin derſhal, neli kedaj je Buh Ozha po dellu svojega stvarjenja pozhival, temuzh tudi, de je Syn boſhje v' dellu svojega |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | ne pozná, ne bo mogel tudi zvezd, ali od visokejíga stvarjenja vrednih zapopadkov imeti. 1. §. Zemlja je krogla. Od nekdaj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | različnih plemen, je že rečeno bilo. Cvet in venec vsiga stvarjenja pri nas je pa človek, previden z umam, s kterim |
| Mineralogija in geognozija (1871): | njih tako rekoč lahko beremo, kako so si sledili akti stvorjenja. Skupek skladov, ki so se storili ob času med dvema |
| Mineralogija in geognozija (1871): | redkeja od prozornih megel, koje delajo repe kometov. Prvi akt stvorjenja se je začel s tem, da se je sredina te |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | katiri ni s'roko ſturjen, tu je: katiri ni tega ſtvarjenja. Tudi nekar ſkus koslovo, ali tellezhjo kry, temuzh on je |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | lubiga Synu Goſpuda naſhiga sav vſe meni od sazhetka mojiga ſtvarjenja podelene gnade, inu dobrute, ſuſebnu: de ſi ti mene nezoj |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | lubiga Synu Goſpuda naſhiga sa vſe meni od sazhetka mojiga ſtvarjenja podelene gnade, inu dobrute, ſuſebnu: de ſi ti mene nezoj |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | Synu Goſpoda na ſhiga sa vſe meni od sazhetka mojga ſtvarjenja podelene gnade, inu dobrute, ſuſebno: de ſi ti mene nezoj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | visočejih stopnjah uma od človeka, bogato previdene. Takó zamore celo stvarjenje se svojiga Stvarnika in svojiga življenja razveseljevati. Pri tacim pogledu |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | ni žalostno slišati, da ima „hudič” še dandanašnji toliko s stvarjenjem po svetu opraviti! Na Dunaji. Simon Šubic. Starozgodovinski pomenki. Cvetlica |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Je pesnik, ki vès je za narod se vnel: „Glej! Stvarnica vse ti ponudi; Le jemat' od nje ne zamudi! ” S |
| Ta male katechismus (1768): | svoji naturi, inu trojne v' Pershonah, namrezh: Buh Ozha en stvarnek uſſeh rezhy: Buh Syn en Odreshenik tega svejta: Buh S. |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | toku se ſna tudi tu dobru na hudu oberniti. Buh stvarnek uſſeh rezhy je othl imeti, de he njega zhlovek ſavle |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | sovrashenzhe dushne noi talesne. TA 1. KAPITL. O gospred moi stvarnek |
| Robinson mlajši (1849): | varavnik — (tu je na kolena padnol ino molil) — o moj stvarnik, dodeli svoj otčevski blagoslov, dodeli vse radosti, kteri si za |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | ne pride več tje nazaj, odkodar se je sukati začelo. Stvarnik naš nas je posadil v to kolo, da se sučemo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Vſe je dár Tvój, torej tud' shivljenje, Ti ſi móder ſtvarnik vſih rezhi ! Zhe ſ' jih nam isrózhil v potrébljenje , Naj |
| Ta male katechismus (1768): | zhastiti, inu na pomuzh poklizat, tu je: koker nashega stvarneka, odreshnika, inu Darovnika uſſeh dobrut; ampak na eno veliku drugo |
| Ta male katechismus (1768): | Toku: I. Jest virjem v' Boga Ozheta, uſſegamogozhnega stvarneka nehes, inu ſemle. 2. Inu v' JEſusa Kristusa ſyna njega |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | leſtnuſte naſvelizajo, ampak ferdamajo, aku se taiſti k'shpotu tega Stvarneka obernejo, ali s'tem malupridnem hlapzam v' nimer spuſte. Naſanezhuj |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | temu svejtu videla, sem uſſellej k'zhaſti, inu hvaiü tega Stvarneka ulekla, inu sem tudi ſa tu narmajnshe G. Boga is |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | inu doſdevke od teh stvary odtergati, bo ſdajzi lubeſn tega stvarneka v'sebi obzhutil. Naprashaj, koku be jeſt mogl ſauſſe per |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | Ta Apoſtolſhka Vira. 1. Jeſt virjem v'Boga Ozheta vſegamogozhnega Stvarneka nebeſ, inu semle. 2. Inu v' Jeſusa Kriſtusa, Synu njega |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | Ta Apoſtolska Vira. 1. Jes virijem v'BogaOzheta uſegamogozhnega Stvarneka nebeſs, inu semle. 2. Inu v' Jeſusa Chriſtusa, Synu njega |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | skrivnueſti menei resodenash: jas tabei prosim noi sarothim skues tvoiga stvarnika, dati tudei mena utei nozhi tvoi prauh inu potvojei navadi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | in skazil: pa taki kraji niso — gotovo de ne — od Stvarnika za vinsko terto namenjeni, ampak za bukovje, hrastje, brezje i. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | od človeka, bogato previdene. Takó zamore celo stvarjenje se svojiga Stvarnika in svojiga življenja razveseljevati. Pri tacim pogledu v zvezde, pri |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | resnice s svojim umam spozná in se takó visoko do Stvarnika povzdigne, je v resnici Božje žlahte ! Daj se nam tedej |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | Mu pri njegovih delih svetovavec bil? — Veliko častitljivši v slavo Stvarnika, v ponižbo napuhnjeniga človeka, pa tudi v povišek človeškiga uma |
| Divica Orleanska (1848): | Lionel. Milord! Le malo časa Imate še živeti. – Spomnite Se stvarnika! Talbot. Ko bi junake nas Premagali junaki bili, mogli Bi |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | inu ſe okuli njega poſtele vſtavi? To shuganje tiga ſerditiga Ştvarnika, katęru je on ſhe timu bratovſkimu vhyavzu Cajnu ſturil, ſe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ne verjemite. Pomiſlite , de je shivinſko teló tudi od modriga ſtvarnika vſtvarjeno in de je délo polno modroſti, ktero ſamo tiſti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ismiſhljavajo, kupzhijo oshivit in zhaſa ſi prihranit — te ſhume dobrotniga ſtvarnika, ktero nam je ſizer k neograjeni pa vunder povéſtni rabi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | razložili. Ni je natorne vednosti, de bi v veči slavo Stvarniku, v veči čast človeškimu umu služila, ko zvezdoznanstvo. Človek, ki |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | umnimu kmetijstvu buditi, ampak jih tudi po visokejim spoznanji k Stvarniku povzdigovati in v duhu poveseljevati. Nič pa ne zamore človeka |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | je delo — njegovih rok! “ Nebes in zemlje vsa bliščava Je stvarniku neskončna slava 2. Dež. Tergovec, ki je bil v bližnjem |
| Fizika (1869): | govorili, opazovalec more le sam zá-se videti, zato se imenujejo subjektivne svetlobne prikazni. 180 Zračno zrcalovanje; fata morgana. V posebnih okolnostih |
| Fizika (1869): | Barve nasprotne, Contrastfarben, 150. Barve prizmatične, prismatische Farben, 152. Barve subjektivne, subjektive Farben, 150. |
| Kemija (1869): | Strup višnjavi, Blausaure, 396. Sublimation, razhlap; sublimiren razhlapiti. Sublimat, razhlap, sublimat. Suboxyd, sokis. Substitution, zamena. Sulfid, Žveplec. Sulfur, žveplovec. Sumach, rujevina |
| Fizika (1869): | tehniških in kemijskih del, namreč razhlapanje (sublimovanje) in prekápanje (destilovanje). Sublimovanje obstoji v tem, da se trdno telo spremení v paro |
| Fizika (1869): | tako imenovana razhlapina (sublimat). Da se na najprostiji način pokaže sublimovanje, vzame naj se steklena cev, ki je na enem koncu |
| Fizika (1869): | oslanja se dvoje imenitnih tehniških in kemijskih del, namreč razhlapanje (sublimovanje) in prekápanje (destilovanje). Sublimovanje obstoji v tem, da se trdno |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | odštejemo od druzega algebrajskega števila, ako prištejemo k neizpremenjenemu minuendu subtrahend z nasprotnim predznakom. Dokaz. Diferenco (+ 5) – (+ 3) najdemo, pomaknivši se |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | vrsti od minuenda za toliko jednot nazaj, kolikor jih ima subtrahend. Algebrajska števila odštevati se tedaj pravi, pomikati se v algebrajski |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | številni vrsti od minuenda za toliko jednot, kolikor jih ima subtrahend, tudi nazaj, ako je ta pozitiven, a naprej, ako je |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | o diferenci izvira: 1.) Ako prištejemo k diferenci dveh števil subtrahend, dobimo minuend. (a – b) + b = a, b + (a – b) = a. |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | a – b) + b. 4.) Diferenca je jednaka ničli, ako je subtrahend jednak minuendu. a – a = 0. 5.) Ako je subtrahend 0 |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | prišteli, je diferenca. Pri imenovanih številih morata imeti minuend in subtrahend isto ime in to dobi potem tudi diferenca. § 18. |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | 2.) Diferenco razdelimo s številom, ako minuend in subtrahend s številom razdelimo ter drugi kvocijent od prvega odštejemo. Dokaz |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | od minuenda a za toliko jednot nazaj, kolikor jih ima subtrahend b; število, do katerega na ta način pridemo, je iskana |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | je subtrahend jednak minuendu. a – a = 0. 5.) Ako je subtrahend 0, jednaka je diferenca minuendu. a – 0 = a, 0 – 0 |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | odštejemo tedaj število, ako je od minuenda odštejemo ali k subtrahendu prištejemo. 1.) (a – b) – c = (a – c) – b, 2.) (a |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | določevati: 1.) Oziraje se na znak vzemi produkt aditiven ali subtraktiven, kakor imata dotična dva člena jednak ali različen znak. 2. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | pridam le takrat popolnama in čisto obsekati da, kadar je suh. Takó pripravljen les je ložji, in se da za manjši |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | Kar dlake ne izpade, se ščetini. Pri nekterih konjih vidiš suh prah na koži, pri nekterih pa smerdljiva mokrina iz kože |
| Gozdovnik (1898): | pamet, da me dade klicati? Mu je li mošnjiček zopet suh? Pa ne, da bi ga imelo ponapolniti to jadro na |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | lapor po teh le snaminjih: vodo naglo pije, kadar je ſuh; na luftu ſe vezh ali menj ſkruſhi ali rasſuje; ſhumeti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | in ovcam, pozimi večkrat na dan pijače ponudi, de ji suha kerma preveč trebuha ne zabaše in mnogih bolezin ne naključi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | žena je kokoši z lučjo iskaje oginj v predivo zatrosila; suha streha se je naglo vnéla, in hiše in poslopja silno |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | izvira, in jih jezerčne okna in okenca imenujejo. Nasprot pa suha planjava od Ljubljane proti Savi skozi in skozi kaže v |
| Stelja in gnoj (1875): | za prav ne smela biti surova, vlažna ali mokrotna, ampak suha, dobro izsušena. Zakaj če ima več vlažnosti ali mokrotnosti stelja |
| Pripovedke za mladino (1887): | skrbita, da vse okusno pripravita. Posebno je kraljičina pridna, nabira suha drva za kurjavo in jedilna zelišča, pristavlja lonce k ognju |
| Biblia (1584): | ta nezhiſti Duh od Zhloveka vun pride, taku on prehodi ſuha mejſta, yſzhe pokoja, inu ga nenajde. Tedaj on pravi: Ieſt |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | debélim péſkam mokrote ne dershi; taka semlja je puſta in ſuha, ſad ob zhaſu ſuſhe po nji poſuhni. Peſhéna semlja ſe |
| Robinson mlajši (1849): | svemu začujenju smotril — uglêdal, da dozdevani izdajec gerst — pregerše — pergiše suhe trave gor derži, ino da se iž nje kadi. V |
| Robinson mlajši (1849): | užgala; Petek jo na zemljo vérgši je priložil še vêč suhe trave ino nekaj hoste, ino Robinson je kor bi trenol |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | ena reč drugi podobna. Nekaj trave je bilo zelene, nekaj suhe, nekaj rudeče, nekaj bele, nekaj je je rastlo, da so |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | se v svojem djanju popači in zmoti. Bradovice so dvoje, suhe in mokre; suhe večdel majhne ostanejo, mokre pa vedno rastejo |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | varovati, ga vendar ne prevroče imeti. Vsaki dan naj dobiva suhe stelje in kislega mleka za pičo. Mleku se primeša sledečega |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | djanju popači in zmoti. Bradovice so dvoje, suhe in mokre; suhe večdel majhne ostanejo, mokre pa vedno rastejo. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | dan današnji „damaščanka” zove. Nekdaj so iz jutrovih dežel le suhe češplje v Evropo vozili. Breskve smo prejeli iz Perzije; ob |
| Botanika (1875): | amonjaku. Pripeljejo ga iz nekterih otokov in iz nekterih mest suhe južne Amerike, kjer skorej nikdar ne dežuje. Tam so v |
| Genovefa (1841): | mati! Takó vam je vrózhe in vaſhe uſtnize ſo vſe ſuhe. ” Sdaj ji je mléka prinéſel in rékel: „Pite no, draga |
| Robinson mlajši (1849): | Bežal je s sekiro v lés da bi si s suhega debla dve dérvi utél — vsékel. Umel ji je tako čerstvo |
| Blagomir puščavnik (1853): | reče dalje dervar, ”mislim, da vam bo tukaj zunaj košček suhega kruha bolje dišal, kakor notre v gradu dišeča pečenka. ” — ”O |
| Stelja in gnoj (1875): | na spomlad in poletje, kedar ni več praproti in druzega suhega nastelja. ) 2. Vsakoršna stelja, ki je daljša, naj bi se |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | mirnikov sroviga sadja posušiti, is kteriga se okoli treh mernikov suhiga dobi. Komur je taka sušivnica premajhna, naj naredi ravno po |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | z ocvertim graham. Na en bokal župe kuhaj en maselc suhiga graha tako mehko, de se zmečkati da; potlej ga pretlači |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | pravim času. v šolo priti, so mu dali mati košček suhiga kruha sabo. Vesél je tékel Peter od matere peljan pervo |
| Roza Jelodvorska (1855): | da bi dežju odišla. Dolgo tava okoli in iše kakiga suhiga kotička. K sreči se jako bliska; Roza se vije med |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | noſsi, temu nebode kuga toku hitru skoduvala; tudi enga paika ſuhiga h'prahu ſtolzhenga na vrati noſsi, obvaruje pred kugo. Ob |
| Kuharske Bukve (1799): | ſturi eno podlogo v' bandelze; sręshi na drobno preſhute ali ſuhiga ſvinſkiga meſa, narędi is moke inu od eniga rumenaka teſtó |
| Kuharske Bukve (1799): | je mehko perdaj rasſękane ſardęle inu lemon lupka; tudi od ſuhiga meſa shupe; puſti dobro povręti. |
| Kuharske Bukve (1799): | drobno, ozri v' kosi na ſrovim maſli, perlì shupe od ſuhiga preſizha, okiſaj s' ſemono, inu polì v' ſklędo djane pezhene |
| Kuharske Bukve (1799): | 255. Selni jeſih. Vsami ſpiknarde inu rosmarin zvętja; basilike, melíſe, ſuhiga lupka od lemón inu pomoranzh; tę sęla pomo- |
| Kuharske Bukve (1799): | ſe dęne eno libro kuhaniga, inu kar je mogozhe narbol ſuhiga ali odzejeniga, inu ſkusi ruto ali ſito pretlazheniga graha; potle |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | ter ſi je vmiſlil, veverzo shivo vjeti. Pobere pod drevjam ſuhiga drazhja, sa veverzoj luzha, ino vbogo shival od hraſta do |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | de bi ne bila v' ſhtazuni predelov odpirala, ino ſi ſuhiga grosdja, zvéb, pa pozúkranih mandelnov sagrabila. Kakor ona, je raſtla |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Ko to vidiſh, takrat jim sadoſti, ſtruſhkov ali oblanz, ali ſuhiga drazhja ali pa ſlame naſtavi, in bojo kmalo nanje sazheli |
| Fizika (1869): | tim hitreje, s čim večo ploskvo se dotika zraku, čim suheji in topleji je zrak, in čim hitreje tečejo nove zračne |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | veliko tednov stojí in leží bolj v mlakah, kot na suhem; preden so dobili vojaki lesene hiše (in še zdaj jih |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | sejati seme koj, ko je dozorelo, ali pa ga v suhem pesku hraniti. Nar bolje je, če ga z mesom vred |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | megle, ali pa nazaj iz megle v vodo. Tudi na suhem seže včasi tak meglen vertinec do tal. Po tleh gré |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | gold. razun drugih priklad za bivanje na morji ali na suhem, ki so različne po oficirski časti. — Na političnem polji je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | kaj druzega si voši, Vsak kaj druzega želí: Ta na suhem, un na morji Sreče najti hrepení. Toraj vstreči je težavno |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | olepšan z brezštevilnimi zastavami in cveticami; na koncu mosta, na suhem, je bil slavivni obok tako umetno narejen, da je bilo |
| Oče naš (1885): | šest tisoč môž. general je sklenil, ob enem času na suhem in na vodi napasti. Na šestih krajih so napadli Francozje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | V sad presladki spremení. V zraku, v vôdi in na suhim Tisuc bitij mergolí, Skerbno v dnevi in u noči Zemlja |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | takó, de bo tudi ob dežju mogoče, do njega v suhim priti: tóde na takim mesti, de ne bodo zamogle svinje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | stolčejo, ktero potem skozi celo leto v piskru na kakim suhim kraji shranijo. Ravno takó tudi storé z želodam. Pšeničnih otrobov |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | in mu dušek da, ali pa globoko v zemljo s suhim peskam zaspe, de ne' bo nič prazniga prostora vmes, in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | ktero se da shraniti, kámor koli bodi pod streho v suhim sapnim kraji naloži ali rahlo natrese; nikdar pa na velike |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | je dno poſúſhil. Israelovi otrozi gredó po ſredi morja — po ſuhim ſkosi. Na deſnízi ino levízi jim ſtoji vòda ko síd |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | to ſtoriti ne gre ne ob obilno mokrimu, ne obilno ſuhimu vremenu. 2. Kadar ſe ſad v viſhji raſt podá, je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | dokler je majhina, s brano prevlezhi. To obdelovánje ſpomladi ob ſuhimu vremenu poſébno osimini dôbro tekne ; brana semljo prerahlja in plevél |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | raſti nemore. To ſe vé, de je tréba ob ſuhimu vremenu preſadu perljivati. Hvale vredna navada nekterih kmetov je, ki |
| Astronomija (1869): | na morskem pobrežji, da voda šest ur dolgo priteka proti suhemu, da zaliva plitvo pobrežje zmirom bolj, da se vali na |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | dobi. Perva kurjava srovimu sadju mora pičla, druga na pol suhimu pa bolj obilna biti, de se sadje ne izbuhne, in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | korenine nazaj podi. — Po sredi mesca rad dež perhaja, na-tó suhi vetrovi in sape puhte, iz česar večkrat neprijeten in gnil |
| Robinson mlajši (1849): | ino brez strahu stanovati mogel. Gde je popràvem — ali na suhi zemlji gdè v Ameriki, alipak le na kterem ostrovi, še |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | mazílam berž in še pred zamažejo, preden so ranjeni kraji suhi postali. Ko se je pa že les posušil in se |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | bolj, ker se lahko zapopade, da v prav lahki in suhi zemlji drevésa polju gotovo več dobička kakor škode donesó, ker |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | je treba pogosto izkidati, in vedno skerbeti, da konji na suhi stelji stojijo ali ležijo. Zakaj sopar, ki iz gnoja puhti |
| Fizika (1869): | je protivna elektriki v drugemu dratu.. To orodje se imenuje suhi ali Zambonijev steber, in ostane v ugodnih okoliščinah leta in |
| Gozdovnik (1898): | zibajočega orla oko razna trupla človeška in živalska, ležoča po suhi planoti, utrujena, zaprašena, kažoča nevarni pot teh pustolovcev, tvegajočih vse |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | dosori ; in deſi vſako semljo sa ljubo imá, vender na ſuhi semlji in na ſolnzu in na vetru, na kamnitim in |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | ob plotih in po spašnikih rastejo, marsiktero leto 200 mirnikov suhih černivk (take baže hrušk, ki so tepkam močno podobne, rodovitne |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | 3 lote terpentinovega olja, in ju zmešaj v mazilo. Pri suhih garjeh se mora dlaka, pod ktero garje tičijo, ostriči, potem |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | nar boljše zdravilo, če se notranja plat ene ali več suhih češpelj na rano poklada in vsaki dan ponavlja. XXXIX. Poglavje |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1874): | se ta ali uni teh mladenčev vsaj hoditi naučil. Nekoliko suhih veselic, ki jih je dal „Sokol” na svojo firmo v |
| Stelja in gnoj (1875): | prihodnjo setev pripravi. Drugač bi utegnilo biti po solnčnih in suhih deležih, kjer bi se vsaj veliko stelje ne smelo odgrabljati |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1880): | drv odštejemo in pa vodo, katere je tudi v najbolj suhih drvah nekoliko , pogorí od 10 funtov mehkih drv malo več |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1880): | kmetsko sobo pride, če ondi mokro perilo sušijo. 6— 8 suhih srajic tehta najmanj 10 funtov, mokrih pa gotovo 20 funtov |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | pak en nezhiſti duh od zhlovęka vùn ſhàl, hódi po ſuhih krajih, inu yſhe pokoja, inu ga ne najde. 44. Tèdaj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | spomlad tretiga leta v kebre ſpreminèni na ſvitlobo perlesejo. V ſuhih letah ino simah, ki tla ne smersnejo, slaſti v leſnih |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | s kumarami in paradižnikovo polivko. Solata z zelenim graham in suhim svinjskim jezikam. Podlečeni telečji kosc. Žemljev angleški cmok. Pečen sernov |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | precejeni župi. Meso s kukmakovo polivko in kumarami. Špinača s suhim jezikam in dušenimi gosjimi jetri. Ocverte pišeta. Maslena pošteta z |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | in kukmakovo polivko. Zelen fižol z ocvertim telečjim hrustancam in suhim jezikam. Pečene divje race. Plameč angleški cmok. Pečen kopun s |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | sadja. 58. Kalafuki. Meso s kaparno polivko. Kisla repa s suhim jezikam. Sirovo kuhanje. 59. Jeterni cmočki. Meso s česnovim hrenam |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | hrenam in šalotno polivko. Kolerabe z ocvertimi telečjimi nogami in suhim jezikam. Obarjena šuka z zeleno polivko. Kuhanje iz rudečih jagod |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | je dno posušil. Izraelovi otroci gredo po sredi morja — po suhim skozi. Na desnici ino levici jim stoji voda ko zid |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | skuha. Tudi se skleda, ki jo na mizo daš, s suhim mesam ali govejim jezikam olepša. Špehovi cmoki drugačni. Na štiri |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | ognjuske (gnoj in scavnico) va-se potegniti zamore in živina na suhim leží. Kar je stelje od več, da scer veliko gnoja |
| Kemija (1869): | zaprti, gornja dva pa sta odprta. ) Vali se napolnijo s suhim premogom in potem se razvročijo do žarovitosti, ki pa ne |
| Genovefa (1841): | in pila, je mnogokrat” rekla: „Kar je ta vir mojim ſuhim uſtnizam, to je Tvoj uk, Tvoj duh, o Goſpod! môji |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | mu ſalmjakovza pod noſ in na jesik dajati. 3. S ſuhim pertam ali pa s shganjem ga tréba méti in dergniti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | razrezati, predin se sušiti dajo. 2) Sušivnica se mora z suhimi, terdimi dervmi, ne pa z mehkimi smolnatimi kuriti, sicer bo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | rečí še opomnim, pervič: naj se živini, ki le samo suho klajo dobiva, kakor konjem in ovcam, pozimi večkrat na dan |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | žile pràv počasi bijejo. Blato gré poredkama od njih, je suho, terdo', in večidel bolj tamno, kot zdravih konj. Tudi vodo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | da konjsko meso tudi posušiti in de je dobro tudi suho. Skušnja je pokazala, de je konjski jezik boljšiga okusa ko |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | počasi malo toplote perdajati, de preveč soka ne izteče. 3) Suho sadje se ne sme v sušivnici ohladiti, ampak zvečer ali |
| Robinson mlajši (1849): | mi verimi, če neso tvoje, pak so iz čista Slovenske — suho zlato, vsakemu pametnemu ravno zato, ker je zlato, če ravno |
| Oče naš (1854): | dišečih rož in cvetlic. Mile sapice so mu opihljavale vroče, suho čelo. Ne dalječ od njega je bil cvetoč lóg, iz |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | je valjovito, ko mesca oktobra dozorí, rudeče kot krí, ima suho rumenkljato mesó in 2 do 3 zern; pozimi obvisi na |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | kinčana mošnjica. Mati jo odpre in iz nje prinese gobico, suho pa temnorudečo. „Tu, tù, vzemi Pankracij! ” spregovori trepečega glasú in |
| Zlatorog (1886): | pod nogámi, Veja skríta, trhla mu ne pokne, Listje velo, suho ne šumí mu. Po goróvji pač takó divjad le Vzpenja |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | korrenino semlo oſſnat, luft dati, inu s'drugo perſtjó obſúti. Suhu dręvje, al od vetra polomanu damu ſpravit. Koſtruna med Ovze |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | zelu Lętu ohranit. Suhu meſsu, inu plezheta v'nove ſenú djati, toku dobru oſtane |
| Biblia (1584): | pole, ondi je bil en Zhlovik, ta je jmèl eno ſuho roko, inu ony ſo njega vpraſhali, inu djali: Ie li |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | vode v' kosarzi, vſe drugo perje venilo, ino je kakor ſuho liſtje rjavo? ” Sazhne jih ogledovati, ino na! te potozhnize niſo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | bote , de s ſolijo potroſèno ſeno, zhe lih ni gotóvo ſuho , ſe ne ugreje in ne pokasi , vaſha shivina bo, ko |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | aku pa Spomlad smeram deshúje, toku bode Lętu vrózhe, inu ſuhu, kar pa ſe malukedej pergodí, inu per- |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | Simska Shetov. Zhe je poprejshnu Lętu po Lętu, ſuhu blo, taku bode veliku ſlamme, pa malu serna, zhe pa |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | lushtam podvershene. Zélu Letu vkupei vsétu. Je vezh mokru, koker ſuhu, aku vſse 4. tale tega Lęta vkup vsameſh; ſparzhnu, inu |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Domači suhar. K temu vzemi eno unčo moke, eno unčo cukra, eno |
| Robinson mlajši (1849): | pak so toliko imenitne bile. Tu so stali polni sodove suharov, vlaškega pšena — riže, moke — melje, žita — zernja, vina, strelnega prahu |
| Robinson mlajši (1849): | ste je bile dve vreči. Za nekoliko mesecev sta imela suharov, ino tako mu ni menjkalo — hibelo, ner — razve gôsto sitece |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | obeh plateh rumenkasto zapeci. Škofov kruh. Zmešaj testo kakor per suharji (cvibaku), perdeni pa potem poldrugo unčo debelih in ravno toliko |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | in podolgama zrezanih mandelnov in delaj sicer kakor je per suharji rečeno. Limonovo ocvertje. Štiri lote olušenih in drobno stolčenih mandelnov |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | svojima dvema sinovoma iz gozda domú verne, kjer je nabirala suhljád: Mati so nesli na glavi veliko, a dečkov vsaki majhno |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | blato. “ Boljša kratka sprava je, Nego dolgo pravdat’ se. 75. Suhljád in slama. Revna vdova se nekega večera s svojima dvema |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | škódi. Prišlà je tjekaj v gozd enkràt Uboga žena rúdarca Suhljádi po germéh iskàt. Ker jo je reva stískala. Ko išče |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | listja, in imeli so ogenj. Drugi so nametali praproti in suhljadi; kmalu je plamen visoko švigal. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | se od tod odpíra cela teržaška olica na morje in suho in razveseljuje radovedne očí in serce človeka, ki občuduje čuda |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | bregu ladijostaje, kjer ste imele Nju Veličanstvi iz parobroda na suho stopiti, je bil napravljen 80 sežnjev v morje moleč most |
| Kuharske Bukve (1799): | krofe gor iti, inu zri jih na maſli. 91. Sirni ſuho pezheni nudelni. Deni v' ſklędo dvajſet lotov bęle moke pogręte |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | slaba letina, če je Svečan lep. Dežévje v Kimovcu kaže suhóto v Velikitravnu; dežévje v Velikitravnu suhóto v Kimovcu; mokra jesén |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Dežévje v Kimovcu kaže suhóto v Velikitravnu; dežévje v Velikitravnu suhóto v Kimovcu; mokra jesén in topla zima perpélje suho in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | semlja ſe hitro pregreje, gorkoto pa dalje dershi. Şpomlad koj ſuhotna poſtane; raſt na nji poprej poshêne ; tudi ſad pred dosori |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | peſhénim ſvetu, in v gorkim kraju proti ſolnzu in v ſuhotnim letu” ima murva boljſhi liſtje ali perje, kakor v debelim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ravnim in po dolinah nékaj velja ; ménj vredna je v ſuhotnih krajih, in po bregih; bolj rodí po oſojnih, ko po |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | da ondaj le okrogla zemlja tisto stran, na kteri prebivamo, sukaje se po svoji poti dalje , proti solncu ali pa od |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1873): | se postavlja ta „žnedermaster”, kako moško v občinsko pisarnico masira sukaje si brke! Človek bi res moral misliti, da je to |
| Divica Orleanska (1848): | se tolažiti z osódo splohno, Ki zmir menjaje svoje krogle suče – Pa takimu sleparstvu obležati! Ni bilo vredno boljiga izída Življenje |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | delavcama v 10 urah 40 vaganov ali mecnov turšice. Eden suče koló, drugi pa méče strôke v plehasto cev (tráhtar), kjer |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | Januarija 1857. Le naprej! Čas je tisto silno kolo , ktero suče svet neprenehoma, ž njim pa ljudstva, ki živijo na njem |
| Zlatorog (1886): | Vznesêna ženska, gibkih nog Krčmárka suče se okrog, A bolj je gibka hčérica, Rumênolasa Jérica. Zdaj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | bres úpa smáge, In ſkásal ſe je korenÍne práve, Kjer ſúzhe mézh , na zhêli ſmertne ſráge Leshé ſovráshnikov trupla kerváve Mertvih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | zhe ſe pa manjkrat perutnize okoli obernejo, manj ſe nit ſuzhe, in satorej je kaſneji, kakor vſaka okorna rezh. Naſproti pa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | nemore na-nj tanjka in enako ravna nit delati; tudi premalo ſuzhe, sató kér verviza zhes vreténo têzhe, vreteno pa perutnize sa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | okoli vretena mora oviti, preden je polno : satorej veliko hitreji ſuzhe, bolj vlezhe, pa vender le voljnó prijenja, ne vterga, in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | ſvojoglaven, kakor pa navaden domazh kolovrat. Novi kolovrat ravno takó ſuzhe, vlézhe in nit dela, kakor zheſki, ſamo perutnize ſo na |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | duh zapopadei glavno resnico vsega kerščanstva; resnico, okoli ktere se sučejo vse druge. Bistroumni vaš razum je v edini misli sklenil |
| Deborah (1883): | iskati plesalcev na pokopališči, ali v nebesih, tam se stoprv sučejo! Krčmarica. A! drug in družica! (Jakob drag, Rozka družica. ) Krojač |
| Divica Orleanska (1848): | jo primem zadnjič, In ko jo tak dvomé po rokah sučem, Pomembo zgodbe čudne premišljujem, Mi zgine baba. Kakor trenil bi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | Stvarnik naš nas je posadil v to kolo, da se sučemo v njem in nam je um dal, da se deržimo |
| Genovefa (1841): | je ſvôjimu móshu po viteshki ſhêgi mezh in ſúlizo podala. „Suzhi té orôshja sa Bogá in sa domazhijo — v pomozh neorôshnjene |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | ženitev; ker je bil pa preneumen, da bi se bil sukal in vedel po imenitnih družinah (ali prav za prav bogatih |
| Dragojila (1864): | pa ostanem" – odverne Etem, "dokler mi bode krepka roka meč sukala. Po očetovih žilah se pretaka slovanska kri; da se on |
| Vanda (1888): | je sedela v naslanjači in hitro je z okretnimi prsti sukala pletivo, v tem ko je hči njena pri oknu šivala |
| Grajski pisár (1889): | besede so veljale dekli, ki se je pri ognjišču nerodno sukala. »Že vem, da bom pa le jaz morala vse prebiti |
| Od pluga do krone (1891): | in jetniški paznik iz Tranče. Govorica v družbi se je sukala okolo poslednjih dogodkov na Tranči in o mladi copernici, katera |
| Senanus (1892): | kakor bi se mu hotela razpočiti; vsa soba se je sukala okolo njega, ko je stopil na noge! Resno je premišljal |
| Lisjakova hči (1892): | veliki volneni robec, sedla k oknu za šivalno mizico in sukala pletilo med urnimi prsti. Pri zadnjih besedah svoje bratranke je |
| Lisjakova hči (1892): | kaj mu je storiti. Ista kuharica je kuhala in se sukala okolo ognjišča že dolgih trideset let in česar je potrebovala |
| Spletke (1894): | bilo moči najeti koga drugega. No pa je še dobro sukala cepec! Resnik sam se je prej upehal kakor Metka. Nekako |
| Prve hiše (1896): | vajena tega posla. Dasi že pri petdesetih, vendar se je sukala kakor dekle. Bremenčkova Mica je bila sicer precèj mlajša, pa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Po navadi ſo kolo hitro gonile, nit pa med perſtmi ſukale in perdershovale, in kir tak kolovrat naglo vlézhe, ſe je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | pomalim gonile predivo urno v nit podajale, ne perdershavalje in ſukale, ſo ſe bolj ſkasale. Upanje imajo, ako ſe jim ſhe |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | veliko, da ne pride več tje nazaj, odkodar se je sukati začelo. Stvarnik naš nas je posadil v to kolo, da |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Miz. Pak je bil toku perlisnen, toku ſe je snal ſukat okoli mene , take lępe rezhy mi je pravil — Jak. Taki |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Popis obertniske razstave v Ljubljani. (Na dalje. ) Samo J. Resman suknar iz Zgoš nam je šest kosov sukna iz Gorenskiga v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | lončar v Ljubljani, za lončarski izdelek. 41. Gosp. J. Resman, suknar iz Zgoš na Gorenskim, za suknó. 42. Gosp. A. Rihar |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Janezov oče, je veliko lét po ptujih krajih hodil, razne suknarske fabrike ogledoval, in si je po teh svojo lastno fabriko |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Gorenskiga v razstavo poslal, kar je nam znamnje, de so suknarske fabrike na Gorenskim prav zlo opešale. Resmanova fabrika se med |
| Mineralogija in geognozija (1871): | Idokras, 47. Idrialit, 63. Igličnato drevje, Nadelholz, 88. Il, suknarski, Walkerde. lnsecten, žuželke. Itakolumit, 69. Izgozdovati se, sich auskeilen, 81. |
| Mineralogija in geognozija (1871): | 54. Wacke, drobnik, 73. Wachsglanz, voščeni lesk. Walfisch, kit. Walkerde, suknarski il, 78. Wasserbildungen, vodorodi utvari ali vodni nasadi, 101. Wasserhell |
| Kemija (1869): | Hyperoxyd, prekis. Hyppursaure, hipurova kislina, 470. Ilo, Letten, 419. Ilo suknarsko, Walkererde, 419. Ilovica, Lehm, 419. Indigblausehwefelsaure, indično-žveplena kislina, 486. Indigokarmin |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | Nekteri jemljejo žimnato kitico namesto suknenega traka, in odtod izvira nemško ime: Žimnati trak. Ranjeno mesto |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | sukna ravno tako, kakor krog kitice; za rabo je vendar sukneni trak bolj pripraven torej ga jez višeje cenim od žime |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | izvira nemško ime: Žimnati trak. Ranjeno mesto se gnoji krog sukna ravno tako, kakor krog kitice; za rabo je vendar sukneni |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | velja 12 m sukna? Na pamet. Ako velja 6 m sukna 18 gl., velja 1 m 6i del od 18 gl. |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | gl. pri prodaji iztržiti. N. pr. 1.) Trgovec kupi m sukna po 4 gl. 80 kr.; po čem mora m prodati |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | kg prodati, da bode 16 1/2 % dobička? 14. Nekdo kupi sukna ter plača za vsake 4 2/5 m po 15 2/5 |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | števila 1 zid. potrebuje za števila Naloge. 1 . * 6 m sukna velja 18 gl.; koliko velja 12 m sukna? Na pamet |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | 6 m sukna velja 18 gl.; koliko velja 12 m sukna? Na pamet. Ako velja 6 m sukna 18 gl., velja |
| Zlata Vas (1848): | plačíla na léto obljubi; zató bi si mogel pa luč, sukno in pomivavne cunje sam napravljati, kterih bi pri narejanji sira |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | grobu. Zemlja pod njo se je jela udajati, kot sprostrto sukno, mati se pogrezuje a podoba jo zakrije s črnim plaščem |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | vsake 4 2/5 m po 15 2/5 gl., proda pa sukno po 4 gl. m. Koliko m je kupil, ako ima |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | tenko koshizo, is ktere ſe dajo mozhne verví, in ſhe ſùkno, platno in popir délati ; zhervi pa in njih blato ſo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ki je s zherno barvo pomasan. Jajza ſe na ovnato ſuknò poloshé , pa ne sakrijejo, ſe in 21 dni tukaj oſtanejo |
| Genovefa (1841): | béli obleki med ozhétam in med materjo v s rudézhim ſuknàm pregernjeni zerkvéni pruki pred altarjem klezhala, biſtre viſhnjeve ozhi polne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | let in tri meſze. Shivot in glavo ima s mozhnim ſúknam ovito, in kadar vſakdanjo pot dokonzhá, nar poprej ſvoje molitvize |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | gl. m. Koliko m je kupil, ako ima pri vsem suknu 428 gl. dobička? 19.* Od katerega števila treba 20 odšteti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | velki ogerlji zaslic ali zavihalo. Zraven je ena slaba duhovna suknja ali talar bolj siv kot čern, na kterim je več |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | obléka. Verh tega perténiga oblačila pride zabunec, to je, bela suknja, ki čez kolena do ribic sega. Take so Semčanke. — Staroverka |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Sej jeſl niſim toku hudu miſlel — Mizka, koku ti ta ſukna dopade ? Miz. Prezh mi jo vèrſi, kmętiſhka je gorſhi; ne |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | slo sębe. Glash. Sa boshjo volo jih proſsim — Nikar — moja ſukna je od sad — — Monk. ( Mo vſame plajſh po Jili, inu |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | plajſh po Jili, inu ſe noter savije. Se vidi , de ſukna tih sadnih dęjlov nima, inu de ſo ti prędni dęjli |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | bęlo shnoro vkup ſpahneni. ) Kaj hudizha je to sa ena ſukna ? (Vſi ſe ſmęjajo,) Glash. Po rankim onęm — — ke ſmo ga |
| Pozhétki gramatike (1811): | t. d. drugim dajo meſto sa imenam, kakor habit rouge, ſuknja rudézha, table ronde, misa okrogla i. t. d. Per timu |
| Pozhétki gramatike (1811): | novinka; chaque coup, vſaki krat; un habit quelconque, kakorſhna kol ſuknja; certain philosophe, néki modromaren. 3. Tiſte, ktire hodio sdaj s' |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſposna, ino veſ shaloſten na glaſ ſpuſtí jok: „Mojiga ſina ſuknja je ! Derézha svér je mojiga Joshefa rastergala! “ Dolgo zhaſa je |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | To ſuknjo le ſmo naſhli. Poglejte vender, ko bi utegnila ſuknja vaſhiga ſina biti! “ Jakop jo prezej ſposna, ino veſ shaloſten |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1858): | 6 do 10 rubeljnov, nogovice so po 8 do 10, suknje po 28 do 40, černi klobuki po 8 do 10 |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1864): | Prvikrat ta večer so „Sokoli”, kinčani z ličnimi znamenji na suknje pripetimi, ki so jih iz Prage prejeli od severnih bratov |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | je Pavliha pri krajaču (žnidarju) pod kadjo šival in iz suknje volka naredil. Pavliha je šel tudi k krajaču v službo |
| Biblia (1584): | vaſhih Paſſeh imeti, ni tudi Taſhke na pot, ni dvej Sukni, ni Zhreuleu, ni Palice. Sakaj en Delavez je vrejden ſvoje |
| Zlata Vas (1848): | tridesét lét je mogel iméti; obléčen je bil v sivi suknji, na strani je imel veliko sabljo, na herbtu pa žakelj |
| Zlata Vas (1850): | zadaj stala. V vozi je sedel mlad gospod v višnjevi suknji s sreberno zvezdo na persih. Voz je dirjal v Zlato |
| Zlatorog (1886): | ne more. O Škratu tudi govoré; da časih V zelêni suknji in rudéči kapi Zlatá prinaša tistim, ki so všeč mu |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | vaſhih paſsęh: 10. Ne taſhko na pôt, tudi ne dvę ſukni, ne zhęvlov, ne palìze: Sakaj en dęlavèz je vręjdèn ſvoje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | veljá. Kmet bo zmirej kmet, če ga tudi v gosposko suknjo obléčete. Vam pa nič druziga po glavi ne blodi, kakor |
| Zlata Vas (1850): | nek gospod na konji pripraši, ki je imel klobuk in suknjo z zlatimi portami prepréženo. Pred Brenceljnam obstoji ter urno praša |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | tem). „Ko je drugi mesec pretekel, sem imel že celo suknjo na sebi; vse žive dni ne vem, da bi jo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | Novoletnica. Vidili smo novo leto; Čuden mož se meni zdi, Suknjo ima vso zapeto, Roci u žepu derži. Upertiv ima na |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Nęshki , inu ti drugi pridejo po verſti, Baronu , inu Goſpę ſukno kuſhnit. Matizh. (k' Tonzhku. ) Kaj pak ti, Tonzhe; ſe ne |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | pa is tega nizh ne ſtoré; kòsla sakóljejo, Joshefovo piſano ſuknjo v' kri pomozhijo, ino vſo kervavo ozhetu poſhljejo, ino ſporozhé |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | bi s' njim gerdo delal. Zhe ſe kdo sa tvojo ſuknjo ſ' teboj pravda, raji mu púſti ſhe plajſh, kakor de |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | kri pomozhijo, ino vſo kervavo ozhetu poſhljejo, ino ſporozhé: „To ſuknjo le ſmo naſhli. Poglejte vender, ko bi utegnila ſuknja vaſhiga |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | délal. Sa to ga imajo ozhe radi, ino mu piſano ſuknjo omíſlijo. Bratje pa ſo ga sa tega voljo jeli zhertiti |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | peljati. Kedar tedaj Joshef do bratov príde, mu bersh piſano ſuknjo s' shivòta potegnejo, ino ga vershejo v' vodnják. ˛Stara kapníza |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | delajo. “ Vojaki ſo njegove oblazhila med ſé rasdelili; sa njegovo ſuknjo pa, ki je bila v' zélo tkana, ſo vadljáli. Duhovni |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | na verhuncu špičasto postrani nad zatilkam čepijo. Njih nogovice so suknjene pisane, to je, iz volne pletene; pri vsih druzih ob |
| Kuharske Bukve (1799): | vred, preshmi jeh ſkusi rędko ruto, puſti ſok ſkusi en ſukneni blek tezhi, de ſe vzhiſti. Dvę libre zukra deni v' |
| Kuharske Bukve (1799): | ven, puſti ſtati v' kęldri na hladi, potle prezędi ſkusi ſukneni arshat, kar ſamo od ſebe rado tezhe. |
| Blagomir puščavnik (1853): | se je uni ves kervav iz konja zavalil, me sovražna sulica od strani zadene in padel sim omamljen na tla. « — O |
| Blagomir puščavnik (1853): | omamljen na tla. « — O polnoči se predramim iz smertnotežavne omotice. Sulica me je bila na levem opersji obdersnila; nenadljiv strah me |
| Valenštajn (1866): | skoči čezenj, polk Njegov za njim se zadrvi — prepozno! Probola sulica je konja mu, Da spne se div'je, jezdeca raz sebe |
| Valenštajn (1866): | z vsoj konjicoj i zagnali Nazaj do rova, tu pa sulicami Zajame je pehota razvrščena, Nej bilo jim mogoče dalje, ni |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | v daljnem gozdu; metali so bojna kopja in švigali s sulicami. — Od časa do časa so zatrobili v bojni rog in |
| Roza Jelodvorska (1855): | oddelkom vojšakov domu. Vitezi in vojaki so svoje šišake in sulice z zelenim hrastovim perjem ovili, in tako so šli četa |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | imeli, kakor lesene z bivolovskimi kožami preprežene škite, srednje dolgosti sulico kratko krivo sablo in majhino bodalice. Kako je to, da |
| Maria Stuart (1861): | Pogled mi njeni vzel je mir, pokój, Presunil serce s sulico ljubezni. — — Zaverženec, ti nisi, kar si bil! Zakaj bi v |
| Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): | si svojo dušo izročil v roke nebeškega Očeta, Jezus, s sulico na desni strani preboden, Jezus, iz katerega strani je pritekla |
| Genovefa (1841): | priſhlà in je ſvôjimu móshu po viteshki ſhêgi mezh in ſúlizo podala. „Suzhi té orôshja sa Bogá in sa domazhijo — v |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | bila moja deſna ſtran s'ſerzam red s' eno oiſtro ſulzo prebodena, nei ſe vſe po tvoji voli sgody. Taku ſe |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | debi od tiſte sa gaishle, sa sheble, inu sa ſulzo nezh vezh na bilu v' tebi zhes oſtalu, katiro bi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | bile sloveči lepôti enake, s ktero je vse znance obajal. Sultan ga je zavoljo tega neizmerno rad imel, in več ga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | njegovo serce popolnama vtolaži ino v korist nesrečniga Hasana gane. Sultan odpusti, pri ti priložnosti pa reče našimu Lamprinu te pomenljive |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | takó ga tudi mi prihodnič imenovali bomo. Te dobe je Sultan Selim nekiga neotesaniga Azijata mohamedanske vere in turkomanskiga plemena za |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | grozno v hudobno dušo pèkle. Prijazne besede, s kterimi je Sultan sploh Lamprina nagovarjal, so bile ojstre britve za serce njegovo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | neizrečeno zameri. S kakim djanjem ali opušanjem, nismo zvediti mogli. Sultan o temu ni govoril. Rečene stare bukve nam toliko razodenejo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | govoril. Rečene stare bukve nam toliko razodenejo, de se je Sultan grozno razserdil, de je Hasana v hipu iz službe djati |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | tiste oblasti, ktero je kot višji gospod dežele serbske turški sultan Serbom podelil, leta 1843 v skupščini izvoljenega kneza Karajgjorgjevića (naslednika |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1877): | severo-zahodni del Male Azije. Njegov naslednik si je dal naslov „sultan” ali „padiša”, in osnoval si je iz mladeničev premaganih narodov |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | dvorskiga roba imenovalo. Njegova pridnost, njegova zvestoba, njegova ljubezen do Sultana, gospodarja, so bile sloveči lepôti enake, s ktero je vse |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | polovici šestnajstiga stoletja je živel med neštevilno deržino turškiga cesarja. Sultana Selima, v Carigradu neki mlad rob ali sužen, izobražene pameti |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | mirú polajšava ali obtežava: kdo vé? — Ženstvo je drago. Od sultana pripovedujejo, da ima za svoje žene, ki jih ima v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | cesarsko ljubezen odvernil. Tode kaj se zgodi? Hasan Kizlaraga se Sultanu Selimu nekidan neizrečeno zameri. S kakim djanjem ali opušanjem, nismo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1858): | Turškega. Mesca novembra so izsledili v Carigradu naklep zoper življenje sultanovo, in sicer malo pred, ko je imela hudobna namera se |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1858): | zarotnikov je bil, podkop s strelnim prahom zažgati in tako sultanovo življenje končati. Iz Moldove in Valahije. Volitve uzrokujejo še vedno |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | osebo tako dolgo podelila knežtvo serbsko, dokler bode spolnoval voljo sultanovo in bode pospeševal blagor serbskega naroda. Tudi naša vlada, čeravno |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | ſkodliv, ſe rad kamen, inu vodeniza naſtavi, tudi ſhkodije jetram, ſulseni, inu mehurju. LISTOVGNOJA OPRAVILA. Na poli s' mejazham mejnike pregledati |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | so v poroti na dan prišle in ki so tisti sum iz poprejšnih preiskav pomanjšale. 1) Ana Aleksander je bila v |
| Viljem Tell (1862): | Kdo trka? Kadar Odpró se vrata, se bojim nesreče. Izdaja, sum posluša na vseh oglih; Poslanci sile vrivajo se v hiše |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | shepetavzov, ſakaj ony so sathanovi hlapzi, ter drugega nadellajo, koker sume, inu pohujshanje. Katiri druge pred tabo ſmajnshujejo, inu njeh falerje |
| Robinson mlajši (1849): | odpušenje prosil, da ga je brez vse pričine v podzrenji — somnu imel. Tehomil. Gde pak je Petek sej ogenj vzêl? Oča |
| Stric Tomaž (1853): | tedaj se tako namazati in obleči, da nikomur ni na sumu bil in da je prosto brez narmanjšega nadlegovanja popotoval. Vilson |
| Stric Tomaž (1853): | ni sicer teh besedi slišal, pa ju je vender na sumu imel, ter koj vganul, kaj da sta se med sabo |
| Valenštajn (1866): | Valenštajn. Spet stara pesem! Zadnjikrat ti pravim: Nič več o sumu tem nespametnem! Trčka. Imel si vero tudi v Izolana, Pa |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | Naenkrat zapazi zlatár, da mu dva najlepša kamna manjkata. Na sumu je imel Jerneja ter si misli, da jih nihče drugi |
| Zoologija (1875): | Svizci so jako plašni in oprezni, kakor pri najmanjšem sumu kake nevarnosti jeden iz družbe glasno zabrlizgne, izginejo vsi hitro |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | novo aſekurirali, sneſe 1 milijon in 786150 goldinarjev. Zeli ſoſhtevk (ſhuma), ktéri je tadaj per ti bratovſhnji savarvan, je velik in |
| Fizika (1869): | je, kakor se vidi, njih učinek enak njihovej vsóti (soštevku, sumi). Ako pa sile vlečejo sicer v enako mér, ali v |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | natu bojo vsibnili ti 3 moshi noi bojo puſtili ano shumo dnarjou, te dnarje pa vi restaleita mad te boje noi |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | marterniza Korona: o dai menei pomojei potribi tah notov to shumo dnarniov namerzh 99000 dukatov prov dora zvata da boda kmojei |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | tabe te Duh pernase to pegerano shumo dora svata, potam uſtani gorei inu ſpet jedi niemu anemovi |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | pounita venka is vashah mitelnou menei jo pegerano shumo prov dora svata sipa srabra pernasita bras vse shkode na |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | na dushi noi na thalesi davi mene N: to pegerano shumo dnarjou pernasata satu jas vas isbodram, da vi |
| Zlata Vas (1850): | jih dajali vsak teden, de bi mu sčasama posojeni znesek (šumo) vernili. Ko je Ožbé sčasama sto in še več goldinarjev |
| Gozdovnik (1898): | ožarjevala temnozelena debla dreves, ter padala na sivo skorjo manglov, sumahov, na grbasta debla dobov in bledo listje železnjakov. Okolu ognja |
| Gozdovnik (1898): | vama svojo puščam. Kar je vajunega, dejal sem tja pod sumahov grm. Ne bo vama težko, tja se priplaziti in z |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | poveča se tudi vsota za prav toliko. Ako zmanjšamo drugi sumand za 1, 2, 3, ... , zmanjša se vsota za prav toliko |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | 200) + (40 – 30) + (8 – 5). § 25. Ako povečamo jeden sumand za 1, 2, 3, ... , poveča se tudi vsota za prav |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | jednemu nje sumandu katero koli število prištejemo in od druzega sumanda isto število odštejemo. V obče: a + b = (a + m) + (b |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | 13 – 4) – 5; t. j.: Od števila odštejemo vsoto, ako sumande zaporedoma odštejemo. Vsled tega je môči tudi vsoto od vsote |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | vsote. Odtod izvira: Vsota ostane neizpremenjena, ako k jednemu nje sumandu katero koli število prištejemo in od druzega sumanda isto število |
| Stric Tomaž (1853): | ga je nekaj dni nenavadno veselega čutil, in ga celo sumil, kakor da bi bil unema k begu pomagal. Tega je |
| Stric Tomaž (1853): | primerjati ne moremo“, beseduje lahkomišljena gospa. „Vaše govorjenje mi da sumiti, da celó nič sužnjih ne poznate“, odgovori spet ljudomila gospa |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | času, da zabranijo, novo grozno hudobijo. Učenik je namreč moral sumiti, da ga je Tine, njegov varovanec, izdal, deržal je ravno |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | trepavnicah vidijo ali ošlatajo. Torej se prasič, ki je iker sumljiv, na herbet verže, poleno se mu v gobec navprek potisne |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | pri živlenju ohranili: hočem ravnanje s psom, ki je stekline sumljiv, naznaniti, da kako večjo nesrečo odvračam. Sploh opomnim, da človek |
| Sveti večer (1866): | je ukaz, v kterem na mestu starega logarja druzega umestujem. Sumljiva se mi je stvar zdela; nisem hotel torej precej podpisati |
| Tiun - Lin (1891): | stoji Makao, in med morsko brežino ter je bila nekako sumljive podobe. Živo me je spomnila Tiun-Linovih džunk. Isto je po |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | sledijo iz zatožniga pisma važniši zadeve, ki so jo zavdanja sumljivo storile, s tistimi rečmí vred, ki so v poroti na |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | zdelo se mu je, kako da je ta trenotek postal, sumljivo ogledal ono mesto, kjer so razporjali zverjad, prijel trdneje puško |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | pozabila, desiravno je Gerarda narbolj krivca vsiga mislila, pa daljno sumničenje se ji je greh zdelo, in zmiram si je mislila |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | je Gerard v pismu najdel, ter nobene čerke od kake sumnjivosti v pismu ni bilo. |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | gibljiva oteklina, ki se napravi, kedar se konj vdari alj sune na mesto, pod kterim skokna kost leži. Tudi iz notrajnih |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | kozla v zerkalu skoči, ter ga tako močno z rogovi sune, da se je zerkalo na tisoč koscev zdrobilo. (Glej podobo |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | je s' velikim hrupam soper njega vsdignilo. Is ſ-hodníze ga ſunejo, shenejo is meſta, vlezhejo verh ſtermiga hriba, ki je bilo |
| Zoologija (1875): | jetra in vranico (slezeno). Ako človeka v ta kraj krepko suneš, podereš ga tekoj na tla ali ga celó omamiš za |
| Zlata Vas (1850): | ob vse svoje mleko prišel; in se clo iz družbe sunjen bil. Ta naredba je pa še dobiček dajala, na kteriga |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | sposobnosti in prirode. Še pijan Rus ni zagaten , nagel in sirov, ampak dobrovoljen in kušljen *) — ako se ne valja popolnoma pijan |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Dušen (dinstan) krompir. Srov krompir olupi, na kočnike (burfelce) zreži, s srovim maslam in |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | drobtinami in počasi v maslu zarumeni. Pretlačen krompir (krompirjev biré). Srov krompir olupi, na peresce zreži, z vodo in solijo k |
| Kemija (1869): | sladornatih tekočin, zlasti ondi, kjer se iz krompirja kuha žganica. Surov amilov alkohol imenuje se patoka (Fuselöl). Očiščen je oljnata tekočina |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | krave po taki strežbi bolj molzle. Molznem kravam naj se sirova klaja od pervega s suho meša, in naj po malem |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | tega mesca vsa obžanje, ki bo živini še dobra klaja sirova in suha. — Po košnji pridejo orali in pripravljanje za setev |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | pervega spomladi; potlej čedalje več sirove, dokler na zadnje sama sirova ostane; in tako v jeseni spet nazaj. Treba je tudi |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | suho sirova čedalje bolj mešala, in je jia zadnje sama sirova ostala, tako zdaj nazaj. Ker je zdaj pri hiši dovelj |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | na samo suho, ampak kakor spomladi se je med suho sirova čedalje bolj mešala, in je jia zadnje sama sirova ostala |
| Slovensko berilo za šesti gimn... (1854): | uživa rastline. Zemljojedec je sirov in terd, kakor je hrana sirova in terda, ktero uživa; ljudstva pa, ki živijo ob rastlinah |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | od pervega s suho, tudi s slamo meša, dokler se sirova bolj ne ostariči in sama ne daja. Proti koncu tega |
| Domen (1864): | spaka, Žolna lih taka. Sova pa Sova Od zad je sirova, Kuhal jo bom, bom! „Slišiš, Domen! ” kričal je že od |
| Mahmud (1870): | čorobnost in lepota celega sveta združena, da ga ne bi sirova vojaka zbudila iz prijetnih sanj. Zaukaže jima proč, sam pa |
| Stelja in gnoj (1875): | 1. Stelja sploh bi prav za prav ne smela biti surova, vlažna ali mokrotna, ampak suha, dobro izsušena. Zakaj če ima |
| Divica Orleanska (1848): | dni Že begate ljudém skrivaje se, In jed so vam sirove korenine. (Vihar potihne, vedrí in razjasni se. ) Stopíte not. Pri |
| Maria Stuart (1861): | merzko pogubi sovražnico, Naj ne oblači v sveto zagrinjalo Moči sirove, derznosti kervave. Naj ne slepi sveta s to sleparijo! Vmorítí |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | Morda se pa kristijani delé v bolj olikane in priproste, sirove? Saj je ravno tako pri naših Epikurejcih; so navadni, ki |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | po pétkrat kosili, sternišnica je pràv velika zrastla, ter veliko srove klaje dala. — Ozmina je bila vsa v lepim vremenu vsjana |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | stresi, ktera je z oljem pomazana. Zdej pa en polič srove smetene s štirimi rumenjaki dobro razžverkaj in nad žerjavco mešaj |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | sito v kotliček presej. Zdej dvanajst rumenjakov, en maselc mlačne srove smetene in štiri žlice dobrih volovih droži razžverkljaj in z |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | in na koleščike zrezane čebule in korenja, tudi nekoliko koleščikov srove gnjati perdeni. Zdaj kozo pokri in pusti, de se vse |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Perdeni potem dve žlici dobro pomočenih droži, tri žlice mlačne srove smetene, sladke skorje, cukra in pol unče drobno stolčenih prepečenčnih |
| Kupčija in obrtnija (1872): | potem kot izdelki spet v deželo vračajo. Če se n.pr. surove kože iz dežele izvažajo, potem pa kot izdelano usnje spet |
| Kupčija in obrtnija (1872): | sicer za mali čas popolnoma osušiti more. Na Angleškem cele surove brune med težkimi železnimi valci tako stisnejo, da se vlaga |
| Kupčija in obrtnija (1872): | Kdor je korist imel, to so bili fabrikanti, ki so surove pridelke za svoje fabrike prav ceno kupiti mogli. — Če bi |
| Kupčija in obrtnija (1872): | namen, da trdnejše postane, nekaj bakra primeša. V 16 letih surove težine je navadno le po 13 lotov čistega srebra, 3 |
| Kupčija in obrtnija (1872): | za nobeno rabo, ker se rade osmradijo in segnjijejo. Posušene surove kože so sicer zelo trpežne, imajo pa to napako, da |
| Kupčija in obrtnija (1872): | navadno prav mala. Najsrečneje in najbogateje so dežele, ktere svoje surove pridelke same doma izdelujejo, in potem izdelke v ptuje dežele |
| Kupčija in obrtnija (1872): | ter da se zavolj tega rade lomijo. Če se pa surove kože v usnje preustrojijo, niso samo lepo suhe in trpežne |
| Bajke in povesti o Gorjancih (1882): | v njej nikoli ne zaneti. Jedla je surove ribe in surove, neslane in nezabeljene povodne zeli. Ljudi se vidi vse polno |
| Luteranci (1883): | zabavljal je svojim tovarišem in zbijal sem ter tja svoje surove dovtipe in šale. "Glej šenta," dejal je svojemu sosedu, nekako |
| Kuharske Bukve (1799): | 176. Víſhnova sholza. Odberi ſrove viſhne od koſhíz, ſtolzi v' rozhni ſtôpi, sraven v' męſ |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | mastno, da od ene same krave dobé na leto cent sirovega masla (putra). Tudi plemena mircodoli ns ke, pincgavske in iz |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | odvzame preveliko mokroto. Plohe, dile in late réži koj iz siroviga lesá, takó debele in dolge, kakor jih je potréba; po |
| Zlata Vas (1848): | sir od vsaciga dneva? Zakaj vsak dan se je veliko siroviga masla in sira iz mléka vsih krav naredilo. Vsak bi |
| Zlata Vas (1848): | zapisano našlo. Zdej je pridelk dneva, blizo pol druziga centa siroviga masla in sira na enkrat prejél. |
| Zlata Vas (1848): | mléka dolžni. — Perve dni so res pervi več sira in siroviga masla dobili, kakor so mléka prinesli, zakaj toliko so dobili |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | V prodajni ceni so davki in vsi stroški za kupovanje siroviga pridelka, za vdelanje, vožnjo in za plačilo prodajavcov zapopadeni. Nobena |
| Zlata Vas (1848): | tako naredili: Vse, kar je vkup znešeno mléko eniga dné siroviga masla, sira i. t. d. verglo, se je tudi le |
| Zlata Vas (1850): | premalo dobil. Kadar je pa kdo svoj del sira in siroviga masla prejél in prerajtal, koliko mléka de je dal, ga |
| Zlata Vas (1850): | ni. Namreč, ker bi bil vsak rad veliko sira in siroviga masla dobil, je vsak svojo živino bolj oskerbljeval, kakor poprej |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | tega krivo, de se po dežéli več slabiga, kakor dobriga sroviga masla najde? Ali morebiti smetena, ki je večidel prestára? Ali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | v štupo zmeša, in po dva lota na en funt sroviga masla pridene; potém se srovo maslo zopet prav dobro pognede |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | so vunder zavoljo tega prav koristne, kér tretji del več sroviga masla dajo , kakor druge. Kositarnim (cinastim) skledam so nekoliko podobne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | petih takih lesah se more vsaka dva dni deset mirnikov sroviga sadja posušiti, is kteriga se okoli treh mernikov suhiga dobi |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | pohlade, ker bi se sicer lomile. Tirolski krafelci. Pol funta sroviga masla dobro vmeti, pa lupino pol limone, štiri lote cukra |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Mehki loki (pegni). Zreži med en funt moke tri unče sroviga masla, razdrobi ga z valjarjem, perdeni potem štiri rumenjake in |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | sok pertlači, vse naj pa pol ure stoji. Zdej drobljanček sroviga masla v mesingastim kotličku razbeli, tri žlice omese perdeni, de |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | s testam, ki ga še imaš. Janeževe prestice. Eno unčo sroviga masla, pa pol funta lepe moke z valjarjem dobro zmešaj |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | ga mora perpraviti. On sam ta čas pernese mleka ino sroviga masla, ino potlej podpepelnike ino pečenko. Ves čas je per |
| Stelja in gnoj (1875): | imenovano kleščje ali sekana stelja od smrečja, jelovja in druzega surovega vejevja. (Se vé, da težko se je tega ogibati zlasti |
| Kuharske Bukve (1799): | 200. Lemónovo mleko. En bokal ſroviga mlęka, 12 rumenakov, od ene lemóne drobno na zukri ſtergani |
| Kuharske Bukve (1799): | vode sraven, premęſhaj, inu ſkuhaj; kader vrè, perdeni muſkatzvęta, enmalo ſroviga maſla, męſhaj, dokler ſe maſlo rastopí; j s' tim polij |
| Kuharske Bukve (1799): | en frakel ſmętane, tri shlize voloveh droshá, oſem lotov ſtopleniga ſroviga maſla, oſoli vſe, inu sgnedi teſto, svalaj, ręshi s' glasam |
| Kuharske Bukve (1799): | ſklędo rasloshę. Polivanje snaſh tudi tako naręditi: poloshi en koſez ſroviga maſla v' koſizo, ga rastopi, permęſhaj bęle moke, pręden ſe |
| Kuharske Bukve (1799): | na podolgaſte shebíze sręsani. 202. Belákovi ſuk. V' en polizh ſroviga mlęka deni devęt jajz inu enkaj preſjaniga zukra, vſe ſkup |
| Kuharske Bukve (1799): | inu krebulze v' ſtopu ali moshnarju, de ſok da; deni ſroviga maſla v' koso na sherjavzo, kader je topleno, deni ſtolzheno |
| Kuharske Bukve (1799): | jędi. 78. Sirni nudelni na maſli zverti. Vsami eno unzho ſroviga maſla inu enkolko ſladkiga ſira; drobno vkup smęſhaj, vbì en |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | temuzh tudi bo zhiſto in popolnama ſe vmeſi in vezh ſroviga maſla da, kakor ſizer. To ſe tako le naredi: Kader |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | vſe ſlovénſke bukve na prodaj. Sméſ. (V kratkim zhaſu veliko ſroviga maſla ali putra vméſti. ) ˛Skuſhnja je pokasala, de ſe ſmetana |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | daj par žlic smetene vanjo. Kumarčna polivka. Zarumeni moke v srovim maslu, prideni drobno zrezane čebule in limonoviga lupka, de se |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | kér po toploti od derv tudi svap dobi. Perva kurjava srovimu sadju mora pičla, druga na pol suhimu pa bolj obilna |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | gotova škoda godí, če se ona nezmerno terpinči. Kér pa sirovi in neotesani ljudje tega ne spoznajo, so se ljudomili možje |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | Ravno je imela Hirlanda s svojim ljubim otročičem opraviti, kar sirovi oprode prihrumijo, ji gospodovo povelje naznanit. Materno serce je groza |
| Stric Tomaž (1853): | ni hotel, posebno za ogleduhe ne, ker ti so mogli sirovi in neusmiljeni biti; bolj če so bili, bolje so mu |
| Kemija (1869): | hitro izpariva, da ne bi začela vreti. Tako se dobi surovi slador (Rohzucker) v podobi rumenega ali rjavega praha — kakor se |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | in starodavno našo vipavsko slogo podrl. Kdor pa misli, da surovi „Gassenhauerji”, ki se čujejo v knajpah, se spodobijo na javnem |
| Občno vzgojeslovje (1887): | S pomočjo estetičnega užitka se tudi najgotoveje izpodrine poželenje po surovi čutni nasladnosti. Vzbujanje estetičnega zanimanja v gojenci ni težavno, kajti |
| Robinson mlajši (1849): | vsakem tejdni jeden den, ino to bobi sobota, ostánem pri sirovih jedeh, s kterimi sem se donine živil, ino zadnji dén |
| Kuharske Bukve (1799): | ja ſalato. 121. Laſhka ſalata. 122. Pomeranzhna ſalata. 123. Salata ſrovih jabelk. 124. Kuhane jabelka sa ſalato. 125. Repunzlova ſalata. XIII |
| Kuharske Bukve (1799): | 123. Salata ſrovih jabelk. Oluplene lepe jabelka taſelne s' imęnam poloshi v' merslo |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | še s pertičem pokri in na mizo daj. Šuka s srovim maslam in peteršiljem. Šuki luske ostergaj, potem jo iztrebi, na |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | in drobno zrezani lupek ene limone, pomaži potem modle s srovim maslam, nadevaj jih s testam in peci jih počasi v |
| Kuharske Bukve (1799): | Operi miſhelne s' vinam, deni v' koso s' zhebulo inu ſrovim maſlam na sherjavzo, dokler ſe lupine odprejo. Potle narędi poſębej |
| Zlata Vas (1848): | zdrava hladeča voda. Zdej se je prašalo: Čigavo je lepo sirovo maslo in sir od vsaciga dneva? Zakaj vsak dan se |
| Zlata Vas (1848): | toliko mléka k dobrimu iméli, kolikor drugi. Potem so zopet sirovo maslo in sir eniga dné prejéli. Temčasi je pa tudi |
| Zlata Vas (1848): | je planinec v hramu vkup zlil, in je iz njega sirovo maslo in sir delal. To je dalo lepih, velicih štruc |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | znajdbo zatérli, če ni po njih glavi bila. — Če pa srovo maslo ni preveč žaltovo, se večkrat takó le popravi in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | dostikrat vse te reči srovo maslo spridijo. De se dobro srovo maslo dobi, je pervič treba smeteno posneti, predenj se mléko |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | dva lota na en funt sroviga masla pridene; potém se srovo maslo zopet prav dobro pognede in v štruce podéla. Prav |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | v hladne in zračne hrame spravite. — Nar bolj se pa srovo maslo tako le nasolí; vzamite dva dela lepe soli, en |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | mehko, kašnato i. t. d. Mina. Ta razsodik čez naše srovo maslo se mi pač prehud zdi; jez mislim, de se |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | pred vsim drugim popolnama snažne biti, to je za dobro srovo maslo perva pogodba; tudi pregloboke nimajo biti, ampak plitve in |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | eno unčo kapar, eno limono in eno periše špinače, potem srovo maslo hudo razbeli, tri žlice drobno nasterganih žemljevih drobtinc v |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | jo z njega vzemi, v podolgasto ponev, v kteri je srovo maslo razbeljeno, deni, z žemljevimi drobtinami potresi in do dobriga |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | sem drugo njivo pognojil in sem na-njo sive ajde za srovo klajo posejal. Akoravno je suša hudo pritiskala, se je vendar |
| Kemija (1869): | Sreš, Weinstein, 468. Sreš bljevalna, Brechweinstein, 468. Stahl, jeklo, Rohstahl, surovo jeklo, Cementstahl, žgano jeklo, Gussstahl, lito jeklo, 423. Stahlbrunnen, jeklenica |
| Kemija (1869): | Jantar, Bernstein, 490. Ječmenovka, Wurze, 502. Jedek, atzend. Jeklo, Stahl, — surovo, Rohstahl, žgano, Cementstahl, — lito, Gussstahl, 423. Jeklene; Spatheisenstein. Jeklenica |
| Zoologija (1875): | pokazala samo v tacih krajih, kjer imajo ljudje navado jesti surovo svinjino. Najžalostniši slučaj se je dogodil leta 1865 v Haderslebenu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | pred moli obvarje. On dene koshuhovno , bres raslozhka vſtrojeno ali ſirovo, ſpomlad v prasen shganjſki ſod, in napolnen ſod terdno sabije |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | naj hité is deshèle. Israelzi ſo tedaj mógli v' naglizi ſrovo teſtó sadéti, ſhe preden ſe je prekvaſilo. ˛She Joshefove koſti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | po navadi mête V 6 minutah ſe tako nar zhiſtejſhi ſrovo maſlo dobi, veliko bolji, kakor ſizer. (Vrabze od zhreſhnjeviga drévja |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | je pokasala, de ſe ſmetana ne da ſamo bershej v ſrovo maſlo smeſhati, zhe ſe ji galuna pridene, temuzh tudi bo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | po tém boſh bres vſiga truda kmalo terdo in rumeno ſrovo maſlo dobil. To delo je she vezhkrat ſtorjena ſkuſhnja poterdila |
| Zlata Vas (1850): | Sirovo maslo je vsak lahko koj tisti dan seboj vzel, ko |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | pervi zmagavec Britanije rekel („lacte et carne vivunt”); za mleko, sirovo maslo in sir jim je velika skerb, zato pa pridelujejo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | lesa, desk in letev raznoverstne dolžine in širine, temuč tudi sirovo apno v „lajtah”, kterih po 6— 8 na enem flosu |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | koristna in zasluži, da bi jo kmetovavci bolj pogostoma za sirovo klajo sejali. Temu še boljši je, ker ji je vsaka |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | razvidi, ki smo ga omenili v lanskih ”Novicah”, da namreč sirovo maslo (puter) že sedaj po železnici vozijo iz Dunaja v |
| Oče naš (1885): | zoper svojo navado veliko govoril in največ o nehvaležnosti in sirovosti svojih podložnih. Kar mu padejo vilice iz roke, bled in |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | pesem”, ktera se v krčmi med količkanj olikanimi zbog njene surovosti nerada sliši in ktero je skladatelj venca Josip Kocijančič za |
| Šola v boju proti pijančevanju (1898): | in hišni mir, lastno nravnost, nravnost družine, in naredi prostor surovosti in podivjanosti; ona raztrga družinske vezi, odtuji otroke srcu starišev |
| Kemija (1869): | sokis. Substitution, zamena. Sulfid, Žveplec. Sulfur, žveplovec. Sumach, rujevina, 486. Súsol, Doppelsalz. Svetlopis, Lichtbild, 444. Svinec, Blei, 430. Syrup, Sirop, 484. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | oficirski časti. — Na političnem polji je te dní precej velika suša; povsod le mnenja ali pripravljanja, malo pa gotovega. Tako, na |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | sem na-njo sive ajde za srovo klajo posejal. Akoravno je suša hudo pritiskala, se je vendar le ajda kaj dobro obnašala |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | veize poresati, zhe trava okoli mozhnu raſse, ſpuzati, aku je ſuſha, pomalim en malu prezh s' vodo saliti. Goveje shivine lorbarjovu |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | se prava lega kraja zastran osončja, preksončja, vetrov, mokrote ali suše itd. izbere, kamor se to, kamor uno sadno pléme posadí |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | pa tudi dežja nam ni manjkalo, pa vendar se zdaj suše bojimo; gorko je bilo zadnje dní tako, da je bilo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Celo dobo za tri dolge leta. — Černa zemlja se razpoka suše, V njo pogrezvajo se živi ljudi; Bog pa jim bolezen |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | Ovz gori. Otava raſse lepu, Sęle inu Rępa nemore savolo ſuſhe raſti. simska Shétov. Ersh bode prov dobra, pa malu, toku |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | dershi; taka semlja je puſta in ſuha, ſad ob zhaſu ſuſhe po nji poſuhni. Peſhéna semlja ſe hitro pregreje, gorkoto pa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | veliko mokrote , jo dalje dershi; satorej ſe ſad na nji ſúſhi bolj brani; ne tako na peſhénki. Ilovnata semlja po letu |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | bi ne bilo mogoče tukaj živeti, zlasti pa o veliki suši ne, ki nam še to malo žita in ajde pomori |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | je žalosten, pustoten in kamenit, podveržen verh tega še veliki suši, nemili burji in mnogoverstni uimi, in da, kdor na taki |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | dobrotljivi Bog zdaj z točo, zdaj z slano, zdaj z sušo, zdaj z vodó, zdaj z ognjem, z vojsko in kugo |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | zhes ſuſho, zhes narodovitnoſt te semle, zhes bolesni, zhes naſrezho, zhes teshave |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | predivo. To drevje s'ſriſhnim vasham obloshíti, de vrozhíno, inu ſuſho loshej terpijo. Te ſlabe derveſsa s' kervjó, s' vodo s' |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | pa pràv veliko sadja, ga v posebni sušivnici ali pajštvi suše, ktera mora takó narejena biti, de je znotrej šest čevljev |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | perpuſti, ovſs ſejatti, 8. dni po mladim, al ſtarim Meſzam Shuſhza bode doſti serna, malu ſlame, v' malim Travni pa veliku |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | sazhné ta 21. dan Grudna, inu terpí do 21 dneva Shuſhza tega perhodniga leta. Je od konza mokra, veliki deshja, inu |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | zu pa bode velki mras, katęri noter do Meſza Sushza terpi. Spomladanska Sétov. More toku perzaitu, koker bode mogozhe ſe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | zavarvanci zanaprej , de bojo vselej zadnji čas do konca mesca Sušca, to je en teden po sv. Jožefu letno plačilo odrajtali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | c. k. krajnske kmetijske družbe. Tečaj IV. V srédo 18. Sušca 1846. List 11. Pesem o zvonu. (Nadalje. ) Noter to paljčino |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | studenci po okolici pa od 9-12 stopnic; letas 15. dan Sušca so pa imele 17 in pol, drugi studenci pa od |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | kako zalo in koristno je, de nam je 15. dan Sušca pravico prinesel, de se smemo očitno, pa spošteno prepirati ? — — — Lep |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | začasno dovoljenje na Francoskim biti, da se morajo do 15. sušca prihodnjiga leta domú verniti, ker noče, da bi mesca maja |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | naloshili. Veſelili ſo ſe , ki ſo ga v ſred meſza ˛Suſhza ſkopali: prav dober in bogat je bil. — Ali bi ne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Zhbelar, kterimu ſe je tudi enaka sgodíla, gré 27. dan Şuſhza memo Şt. I. neſozh na rami |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | letno plačilo odrajtali, kér bi sicer po postavah po pretečenim Sušcu, če bi jih med tem nesreča ognja zadela, povračilo zapadli |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | pred Božičem ni bati zime terdé. — Kakoršni Kimovec, tak prihodni Sušec. — Ob malim Šmarni lastovka uide. S. Toča in copernice. Kaj |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | Svizhana supet merslu do 25 supet velike vode, inu ſnęg. Suſhez bo od konza vetroven, inu mersel, po tem pa gorák |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | Je vezh ſuhu, inu merslu, koker gorku, malukedei rodovitnu. Spomlad. Suſhez je gorak, mali Traven do 25. dnova ſuh, potler mersél |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | mokra, inu sraven gorka, v' zhaſsih v'meſs smersuje, zev Suſhez je mersél, mali Traven desheven, na kateriga velki mras pride |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | in drug marzhéſ redé. Mozhirna semlja, ſhota ali ſuſhek (Torf). Şuſhek ali ſhota ſe naredí na takih semljah, is kterih ſe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | podsemeljſko ſmolo in s perſtenino ſternejo, ſe naredi to, kar ſuſhek ali ſhoto imenujemo. V taki semlji tadaj, ki je s |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | zhervi, gliſte in drug marzhéſ redé. Mozhirna semlja, ſhota ali ſuſhek (Torf). Şuſhek ali ſhota ſe naredí na takih semljah, is |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | mokrotnoſt ſe dalje v nji dershi; na plitvi semlji v ſuſhnim letu ſad poſuhni. Dobro je, ako je sgorna lega ali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | kerha. Kjer je veliko kamenja, je tudi plitva semlja; v ſuſhni letni jo kamenje prevezh sagreje, de mokrotnoſt prenaglo sgine. Pod |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | gojsdov, in velizih vodá; vezh pernêſe v môkrih, ko v ſuſhnih létih. Ilovnata semlja. Ilovnata semlja je po vſih laſtnoſtih peſhéni |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | v svoji neprecenljivi kemii natorne postave razlagajo, na ktere se sušenje sadja v p ira; naj tedej bravci ta poduk tamkej |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | dežočervnega olja, dobro jih zmešaj, da mažo dobiš. XVIII Poglavje. Sušica. Včasi dobi pes sušico v kaki nogi, brez da bi |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | zopet kopela v merzli vodi rabi. Tako se ravna, dokler sušica ni ozdravljena. PETNAJSTI RAZDELEK. Vzroki, znamnja in ozdravljanje znotrajnih bolezin |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | Četerti in naslednje dni se mora noga, ki je po sušici bolna, vsaki dan dvakrat v merzli vodi kopati. Čez osem |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | zmešaj, da mažo dobiš. XVIII Poglavje. Sušica. Včasi dobi pes sušico v kaki nogi, brez da bi bil prej šantal. V |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | jabelka pa na kerhlje razrezati, predin se sušiti dajo. 2) Sušivnica se mora z suhimi, terdimi dervmi, ne pa z mehkimi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | kteriga se okoli treh mernikov suhiga dobi. Komur je taka sušivnica premajhna, naj naredi ravno po ti podobi veči, de pride |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | jabelka brez peči posuše, in so tudi dobre kakor v sušivnicah. — Še hitrejši bi se dale jabelka s tako pripravo prevertati |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | sme v sušivnici ohladiti, ampak zvečer ali zjutraj iz tople sušivnice naglo na hladni zrak postaviti, de lepo svitlo in slastno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | soka ne izteče. 3) Suho sadje se ne sme v sušivnici ohladiti, ampak zvečer ali zjutraj iz tople sušivnice naglo na |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | obrajtana. Kjer imajo pa pràv veliko sadja, ga v posebni sušivnici ali pajštvi suše, ktera mora takó narejena biti, de je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | v Gornjim Logu oginj pokončal 2 hiši, žitnico in sadno sušilnico; k sreči so vse te pohištva pri Graški družbi sv. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | prenaglo;ne pusti tedej omajeniga na sonci ležati; od prenagliga sušila se les močno vkup stiska, ter se raspoka. Če ti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | moko lohka prodali. Kar pa imamo, de bi nam za sušilo kosčikov služilo, so sušivnice, ktere so Gospod Pirc za sadje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | les bi se na tako vižo nikdar ne posušil. Naglo sušilo storí terji les, počasno pa mečjiga. O jeseni posekan, omajen |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | mora: 1) Dobro perpravljeno , zrelo, zmlajeno ali zmehčano sadje za sušilo vzeti. Breskve, marelice, žlahtne češplje in drugo imenitno sadje je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | pa le na debelo obtesati zató, kér se les na sušili zvije in zverže, in kér z nar večim pridam le |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | potrebniga sonca in zraka manjka. V gojzdu zamoreš les k sušilu le pripravljati, namreč takó, de posekano deblo koj omajiš; kadar |
| Gozdovnik (1898): | tabora so vezali živali za vozove, devali kuhinjsko posodo poleg sušinja, ki so ga sabo pripeljali. Postavijo tudi poljsko kovačnico, in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | bolj merzlo podnebje ni prileglo , in takó se te drevesca sušé. Vunder pa, če ravno tù in tam eno odletí, ne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſhtalah in na dvoriſhih tobak pijó ; predivo doma v pezhah ſuſhé i t d. Priprave sa ogenj gaſiti ſo na desheli |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | vožji ali širji se razpoke ravnajo po njem, kadar se suší. Mehek les se zlo razpoči. Razpoke so po zunajnim okrogu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | široke, vožji pa proti sredi, včasih sežejo do steržena. Ne suši lesá prenaglo;ne pusti tedej omajeniga na sonci ležati; od |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | družino pojesti, prodati, ali za zimo prihraniti, naj ga posuši. Suši se pa po mnogih šegah: ali v posebnih pajštvah, ali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | bo sadje čedno. Kdor pa per peči ali na soncu suši, naj ga na tanjko verco nabere, in večkrat oberne, de |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | vodeno sadje, kakor so češnje in slive, breskve in mirabéle, suši, se mora prav počasi malo toplote perdajati, de preveč soka |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | lepo svitlo in slastno ostane. 4) Kdor sadje na peči suši, naj večkrat hišo iz vetra, in prah na peči omede |
| Mineralogija in geognozija (1871): | kako so nastale, ako vzamemo vlažno glinato kepo. Ko se suši, krčijo se njeni delci, tako postanejo luknje in špranje, kar |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | in na soncu. Na Gorenskim — so nam gosp. Šmidt — povedali, sušijo v več krajih cele jabelka, brez de bi jih v |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1880): | izb) je njih vlažnost, posebno tacih, kjer na pečéh perilo sušijo in celo zimo ne odpró okenj, marveč jih še prav |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1880): | včasi v kakošno kmetsko sobo pride, če ondi mokro perilo sušijo. 6— 8 suhih srajic tehta najmanj 10 funtov, mokrih pa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | posekan les berž na debelo, de se ti bo polagama sušil; obtesanje mu odvzame preveliko mokroto. Plohe, dile in late réži |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | boš pa les vse te škode, če ga boš umno sušil. V gojzdu se les ne more popolnama posušiti, kér mu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | kakor jih je potréba; po takim ravnanji se bojo hitreje sušile, in le malo ali clo nič razprezale. Za kolárje, strugárje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | popolnama obvarovati, bi ga mogel pràv pràv počasi v lupji sušiti, kar bi se pa komej v desetih letih zgodilo, pozimi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | vsa bolezin večidel pri kraji in rane se začnejo potem sušiti in celiti. — Nadjamo se, de bodo te besede vse starše |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | debele hruške in jabelka pa na kerhlje razrezati, predin se sušiti dajo. 2) Sušivnica se mora z suhimi, terdimi dervmi, ne |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | orodje si napraviti, ki se potrebuje za poskušnje, broščeve koreníne sušiti, lušiti in mléti, in vse te priprave brez plačila tistim |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | vertnim mazilam zamaži, de ne začne gnjiti in drevó se šušiti). Če deblu skorje manjka , naglo vsahne noter do muzga, de |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | neſle. V' tem Meſzi ſe oręhi saſajajo, bajerje s'ribit, sadje ſuſhiti, ſvęzhe sa simo delati, tahte v' juſihi smozhi, poſuſhi, inu |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | pozhaſnu ſuſhiti, ſo dobre, inu srave, slaſti ſtarim ludęm. Sdej supet moresh |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | požvinjeni ljudjé počenjajo. Upijejo, kolnejo, na glas klafajo, eden druziga suvajo in se pretepajo, memo gredoče nadležvajo, in pijani semtertje vehljajo |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | strijc izza germovja ter je na bregu ležečega z nožem suval. Ko pa ta jame kričati, nekdo ustreli in učenik zbeži |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | ves svet vertil pred njegovimi očmi. "Da, ti," toguje žena. "Suval si ga z nožem in si ga v ramo globoko |
| Robinson mlajši (1849): | prospeti — teknoti gedeihen. prospeh Fortgang, Vorteil. Rab — rob (rabota — rabiti) — soženj Sklave. rabiti Brauchen, raditi arbeiten. račiti belieben, geruhen, sich würdigen |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Peter Leſkoviz ud zeſ. kral. kmetijſke drushbe v Ljubljani. Obúd. 'Suzhèn na ſvet ne pride nobêden, ˛Shtirje pa vezh vedó, kakor |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | turškiga cesarja. Sultana Selima, v Carigradu neki mlad rob ali sužen, izobražene pameti in velike osebne urnosti. Bil je tenke čverste |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | uradi (v kancelijah) svoje pravice ne dobí, ostane še zmiram sužen. Pri vsim temu naj Vas pravica vodi, in zamolčali bodo |
| Viljem Tell (1862): | V deželi naši mnogo rodovin Robuje gospodarstvu tujemu, Ko oče suženj je, je suženj sin. Al mi, ki čisti zarod Švicarjev |
| Viljem Tell (1862): | mnogo rodovin Robuje gospodarstvu tujemu, Ko oče suženj je, je suženj sin. Al mi, ki čisti zarod Švicarjev Smo starih, ohranili |
| Tiun - Lin (1891): | nikoli ne dobite! « odvrnem mu mirno. »Dobro. Potem ostanete moj suženj! « bil je odgovor. Kmalu potem pridemo do majhne ožine in |
| Lohengrin (1898): | vároval mirú ne bó, Svobódnik z roko plača naj, A suženj plačal bo z glavó! Vsi možjé. Svobôdnik z rôko plača |
| Lohengrin (1898): | z glavó! Vsi možjé. Svobôdnik z rôko plača naj, A suženj plačal bo z glavó! Glasnik. Vi dvá, ki v božji |
| Stric Tomaž (1853): | Vi jo imate res, — ktera nek pa moja? kje ima sužnji domovino? In ktere postave so za nas? Mi si jih |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | gospod ali celo božji cesar, če je tudi on sam sužnji. ” „Strašno! ” |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | de bo vsužnjeni vojvodič kdaj svoboden, ker nobedin ga ni sužnja vedil razun unih dveh, ki sta ga v svoji oblasti |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | precej denarjev, da bi se jim truplo izročilo, in dva sužnja naj bi zunaj čakala na usmertenega brata. Da bodo njegovi |
| Stric Tomaž (1853): | dosti, dosti! “ odgovori Šelbi začudjeno. „Ste mar kdaj od enega sužnjega, po imenu Juri Hari slišali, ali ga vidili, ali kako |
| Stric Tomaž (1853): | bila nadjala in tudi ne morem nikakor razumeti, da bi sužnje kakor druge ljudi imeli in jim kak poboljšek dali“, odgovori |
| Stric Tomaž (1853): | bi pa potem kje kak kraj kupila in tje vse sužnje spravila, jih lepo učila in za njih dušni in telesni |
| Stric Tomaž (1853): | bila kej osramotena ali celo zmagana, poprejšnjo poterdi da se sužnjim bolje godi, kakor če bi bili prosti. “ — Potem se začnó |
| Stric Tomaž (1853): | vedno vesela, in žalostna le takrat, ako je mem Halajevih sužnjih, milo jih pogledovaje, iti mogla. Večkrat se jim tudi približa |
| Stric Tomaž (1853): | lahkomišljena gospa. „Vaše govorjenje mi da sumiti, da celó nič sužnjih ne poznate“, odgovori spet ljudomila gospa. „Jaz pa o tem |
| Stric Tomaž (1853): | nič ž njim opraviti“, odgovori Šelbi. „On ima menda dosti sužnjih, kaj ne? “ popraša spet gospa Tu. „Ima jih dosti, dosti |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | tisto (Havre de Graško), zavetje prišla, kjer so nekdaj vsi sužnji, če jih je kaki vihar kje zanesil, prosti in svobodni |
| Stric Tomaž (1853): | tudi sebe ne pozabi pohvaliti, kako da človeško s svojimi sužnji ravná, ako se lepo zaderže, nasproti pa, da, če so |
| Stric Tomaž (1853): | po zadnji strani z debelimi očmi pregleduje, kjer so bili sužnji, somnji, in druge ropotije zaznamvane. |
| Stric Tomaž (1853): | sklene, da bi njemu služiti mogel. Nekaj dni potem gredo sužnji pavolo nabirat. Z začudenjem zagleda Tomaž med tropom lepo oblečeno |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | Sira v malo sobico pri vélikih vratih, kjer so nekteri sužnji smeli svoje prijatelje sprejemati; v roki nese pokrito pleterko. Ko |
| Stric Tomaž (1853): | so vsi drugačni, kakor pri sužnjih; nikakor se me z sužnjimi primerjati ne moremo“, beseduje lahkomišljena gospa. „Vaše govorjenje mi da |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | naj tiſti, per kterim ſe kupa najde. Pa ſhe tvoji ſushni naj bomo vſi drugi po verhu. “ Ko bi mígnil, vsamejo |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | je kupa naſhla per njem, ino vſi mi ſmo tvoji ſushni! “ Joshef rèzhe: „Tega me Bog |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | byti, v' katerih vshę toliku lęjt kakôr ſuſhni tiga Pèklá sdihujemo. Naj pride naſhim proſhnjam ſuſebnu ta kryvavi |
| Stric Tomaž (1853): | Naše čutila in občutki sploh so vsi drugačni, kakor pri sužnjih; nikakor se me z sužnjimi primerjati ne moremo“, beseduje lahkomišljena |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | je v zhèrne sêmlje kríli, Ko ſo pod ſvetlim ſólnzam ſushni dnóvi !“ Ne sapuſtí nobèden ga v ti ſili, Molzhé orôshje |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | gnali; moje kerščanske srenje so pomorili in mene sabo v sužnost tirali. « »Smilite se mi, častiti oče! « reče Enrik. »Rad vas |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſo nehali Ilirſke pokrajne ropati, poshigati in njih prebivavze v ſushnoſt odpeljavati, ſo sazhele te deshele, bolj obdelováne, obilniſhi roditi, ljudje |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | sim Gospod, tvoj Bog, ki sim te rešil is Egiptovske sužnosti. Veruj eniga samiga Boga ! — Ne imenuj po |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ljudje po boshje tazih ljubesnjivih miſel! 46. Tobija v' Aſirſki ſushnoſti. Vſi ſhe toliki zhudeshi ino nauki prerokov niſo kaj sdali |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Babilonſko ino Aſirſko kraljeſtvo, kjer ſo prebivali Israelzi v' ſroji ſushnoſti. Ta kralj je pervo leto ſvojiga kraljevanja rekel po vſim |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | dobrotijiv! Kdo bi ga ne ljubil? 47. Daniel v' Babilonſki ſushnoſti. Kakorſhna ſe je Israelſkimu kraljeſtvu savoljo njegovih grehov sgodila, ravno |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | kakor vſi drugi mladenzhi. Babilonzhani, med kterimi ſo Judje v' ſushnoſti shiveli, ſo bili tako neſpametni, de ſo mertve podobe ino |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | temnejše in otožniše so bile njene misli, kar jo zdrami sužnja, ki je z lučjo v sobo stopila. Bila je zamorka |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | na-té. ” „Le tako prederzno ne govori. Jaz nisem več Afra, sužnja, ampak prosta Jubala; vsaj čez nekaj ur bom, in žena |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | je še marsikaj prej treba. ” ”Kaj? ” „Pervič da te oprosté; sužnje ne maram. ” „To je že uravnano. ” „Drugič mi moraš prinesti |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | roke, kakor zavoljo lepšega? Pogledive! ” Stopite v stanico, kjer so sužnje spale. Starka nekoliko stika v nekem Sirinem predalcu in naposled |
| Stric Tomaž (1853): | Vem, Juri Harita dobro poznam. Oženil se je z mlado sužnjo moje matere, — potem je pa v Kanado pobegnil. “ „Ali res |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | so se zares prav vjemali ž njegovim značajem. Pogovor s sužnjo kaže, kakošni so bili. „Danes te že četertič ob tako |
| Stric Tomaž (1853): | Ko vas dobro prebičajo in našeškajo, bote še mogli v sužnje kraje na somenj. “ „Gospod Vilson! tega se vam ni treba |
| Stric Tomaž (1853): | preskerbljen in zavarvan, da mi ni treba nič bati. V sužnje kraje pa ne pojdem, to vas zagotovim, če se imam |
| Stric Tomaž (1853): | prozor! Nagloma se zdaj Halaj skozi množico pririje. H vsacemu sužnjemu posebej gre, ter ga potipa narpred v ustih, potem po |
| Roza Jelodvorska (1855): | posluša pogovor Častimira in Roze. „Breskve so kaj dobre«, reče sužni vitez, »ravno tega plemena se mi zdijo, kakoršne smo v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | 26. Kozoperska se je ne deleč od Radgone v fari sv. Petra žalostna nesreča dogodila. Mož in žena odideta zjutrej k |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | nji sozidaš, ti stojí kakor kamen. Usmiljeni Jezus je ustanovil sv. vero, da ostane od veka do veka, in ji je |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | nič hudiga! Torej naj mirno počivajo ! Amen. J. Š. (Iz sv. Urbana. ) V Radgovino maširajo vsaki dan naši bratje Horvati dobro |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | bil tukaj praznik, procesja in sejm. S procesijo so nesli sv. Antona podobo v naravski velikosti po mestu. Na somnji so |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | pa mi imamo malo upanja. — V Rimu se bojo na sv. 3 kraljev dan začele pridige v praznovanje zdaj določenega čistega |
| Rudninoslovje (1867): | brusijo i ugladijo. Take podobe se imenujejo mozaike, najlepše ima sv. Petra cerkev v Rimu. Posebno jedrnat apnénec se rabi za |
| Botanika (1875): | tega oddelka: grenki rman (Achillea millefolium, pod. 210.), brdnja ali sv. Antona roža (Arnica), veliki koren (Inula Helenium) in zdravilna kamilica |
| Andrej Hofer, junaški vodja Ti... (1886): | tu je bil najprej v varnosti. Tudi ostali prebivalci od Sv. Lenarta so pobegnoli, ali večina se jih je vrnola, ko |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | ga odbrali za angeljsko službo. Ivan jim je stregel pri sv. maši. Tako je bilo razrejeno v hiši pobožnega Izidorja. Vsi |
| Genovefa (1841): | Genovefa Vojnomirova nevéſta. P Pred vezh ſtolétji, ko je sôra ſv. Evangélja tamôte nejevérſtva na Némſhkim rasſvitlila in ſirove ſhêge náſhih |
| Genovefa (1841): | odpuſti in naſ od vſiga ozhiſhi, kar ni pravo. ” „Le ſv. Evangeli radi poſluſhajte — in vſe bote ſhe bolj na tanko |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | in me spravile na beraško palico. Sinčeka je vzel moj svak in mi ga redi”. Tukaj sklene ptujec svojo pripovedko, — mi |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | bila zdaj Hirlanda po resničnim spreobernjenju in spokorjeni smerti svojiga svaka; in kako lepo je junaška kristjanka pravo ljubezin do bližnjiga |
| Viljem Tell (1862): | Ribič. Kaj dém, če praša, Kam ste se skrili? Tell. Svaka mojega In druzih, ki prisegli so v Trebišču, Tam najdete |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | v' jiſpo. Nar popréj mati povejo, kako ſlabo jih je ſvakinja odpravlja, ino de niſo dnarjov dobili. To je ozheta mozhno |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | Gerard zopet pri svojim bratu in svakinji. Kakor so se vsi sploh veselili, de je Hirlandina nedolžnost |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | Terdovratnirnu hudobnežu se je tedaj narpametniši zdelo, svojimu bratu in svakinji perliznjeno vošilsko pismo pisati, v kterim se je zgovarjal, de |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | in de je le prišel, kakor dolžnost tirja, svojo častitljivo svakinjo obiskat; ko ga je pa le še ostati nagovarjala, je |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | Vse skupej se v štupo zdrobi in z mjilo v svalek zmeša. Preden konj leto čistilo dobi, ga je treba poleti |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | sena dajati. Četerti dan zjutraj na tešče se mu pripravljeni svalek da, in potem se na imenovano vižo tako dolgo kermi |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | lahko do dna rane prideš. Potem se predivni ali tuljni svalk s tistim zdravilom pomoči, kterega sim v III. poglavju, zoper |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | zoper smoliko, pri kteri so slinjaki preglodani, naznanil, in ta svalk se v dno rane potisne. Tako se po dvakrat na |
| Kuharske Bukve (1799): | popiſanim soſam, inu daj na miso. 23. Goveje meſo v' svalkih. Sręshi puſtiga govejiga meſa na ploſhnate ręsine, potolzi jeh prav |
| Kuharske Bukve (1799): | s' rakmi namaſhene v' hrinovi omáki. 23. Govedje meſô v' svalkih. Rolleten. 24. Veſtfalſke kolobáſe. 25. Svinſkeh mushgàn kolobáſe. 26. Shepehovi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | sicer bo sadje grenko, kér po toploti od derv tudi svap dobi. Perva kurjava srovimu sadju mora pičla, druga na pol |
| Roza Jelodvorska (1855): | ječnim vratam. »Res je, da ni lepo,« reče sama sebe svareča, »da poslušam drugih pogovore. Pa — saj le za to storim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | šunta v greh, Zločinstvu v mrežo ga slepí. In grof svarenje zaničuje, Storí, kar levi mu svetuje. »»Proč, pasji duh! se |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | šunta v greh, Zločinstvu v mrežo ga slepí. In grof svarenje zaničuje, Storí, kar levi mu svetuje. »»Nesramen pes, me boš |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1873): | v sodnijo. Naj bodeta oba kočevskim in slovenskim pobijalcem v svarilen izgled! Ker se bo zavoljo prepovedi cerkvenega pokopa skoraj gotovo |
| Deborah (1883): | ga odpuščanja prosi; prepozno je! Nisem zavidal mu pogleda v svarilen vzgled; a jaz sem takoj sinoči šel po istej poti |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | poslanca prišla k njim. Z veliko spoštljivostjo so brali Boštjanov svarilni list in potem z molitvijo in svetim premišljevanjem se pripravili |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | Ema hiti po golobčeka, mati pa gre v izbo napisat svarilni listek vitezu Vladimiru. Ta list zvije vkup in ga priterdi |
| Revček Andrejček (1891): | boš v veliko revščino in pa še v večjo sramoto. (Svarilno. ) Saj poznaš očeta. (Vstane. ) Franica. Nič se ne bojim. Moja |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | Pazno poslušaj nauke in svarila, ki ti jih bojo spovednik dajali, naloženo pokoro si dobro |
| Robinson mlajši (1849): | izpèrvega vedel, kaj ž njim stvoriti. To ti bodi za svarilo, da bi se s svojo modrostjo ino s svojim razumom |
| Roza Jelodvorska (1855): | ni pred kaj taciga vmislila, bo ta strašna dogodba v svarilo, in gotovo ne bo nikdar več v svojim življenji tako |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | jih najdejo zmerznjene v vodi. — Naj bode ta dogodba v svarilo takim brezvestnim gospodarjem, ki na cestah v vsaki pivnici postajo |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | Toda danes je že prepozno, ponavljam svoje prejšnje svarilo: Bežite, dokler ne bo prepozno; kajti ob Vajkatu že odmevajo |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | bodo veſ zhaſ. “ Gijezi je bil bersh veſ gobov. Terdo ſvarilo je to vſim, kteri ſo po njegovo hlinjivi, lakomni, lashnjivi |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | vse to? “ vpraša skrbno Irceva žena. „Kaj pač misli s svarilom, in kaj je pripovedoval o bojnem klicu ob Vajkatu? Kdo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | na cerkveno koristnost, in na nič druziga gledalo. (Konec sledí. ) Svaritev. Že se je unidan blizo Ljubljane primerilo, de je en |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | hudi sili in stiski. V vojvodini ste duhovšina in vlada svaritev pred prezgodnimi ženitvami razglasile, kar je prav potrebno bilo, če |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | ſi ſtorila, ino v' ſerze me boli, de niſi na ſvaritev ſvojiga ozheta, ki tebi dobro |
| Valenštajn (1866): | vraga zlobnega, I glej, zle bile so le sanje, ke Svaré krepostno vsako dušo. Taka Trenotka naj človeštvo ima, ali Naposled |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | jé in ob enim merzlo pijačo pije. Nikar ne bodíte — svarí imenovani zdravnik — požrešni mački enaki, ki kosec vročiga mesa iz |
| Gozdovnik (1898): | Pepo, vi bote storili, kar se bo nama zdelo prav«, svari Fabij. Mene je ugrabil, mater mi je umoril, to je |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | je na ſvoj dvor poklizal. Janes je priſhel, ino ga ſvari savoljo njegovih grehov, poſebno pa savoljo tega, de ſe je |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | Prav dobro ſe ji sdi, de jo Shofka tako ſkrivno ſvarí ino v' ſerzi njej hvalo vé, de ji v' prizho |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | to namenjene. S temi beſedami ſkuſhen „Krajnſki vertnar” kmetiſhke goſpodarje ſvari, de ni prav take ptizhike, ki ſo naſhi veliki dobrotniki |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | konja po glavi. Ljudjé to viditi obstanejo in divjiga gerdúna svarijo; pa vse je bilo zastonj. Lejte! — zaupije na ves glas |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | v serdu preklinjal, da je bilo grôza. Gospodar ga je svaril, da naj iz ljubezni do Boga tolaži svojo naglo jezo |
| Zeleni listi (1896): | drugi strani odtisnjena. Gospod učitelj ga je že večkrat opominjal, svaril, kaznoval. Tudi oče mu ni prizanašal! A vse zastonj! Bernard |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | ſebi, inu nama. Natu je ta drugi odgovoruv, ga je ſvaril, inu djal: Ali ſe ti tudi Boga nabojiſh, kir ſi |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | jim shugal s'tęmi saſlushènimi ſhtrafingami, doſtikrat ſim jih ojſtru ſvaril, vezhkrat na eno lubęsnivo visho pregovarjal, inu k' dobrimu opominjal |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | djal, „ſam ſebi pomagaj ino nama. “ Uni pa ga je ſvaril ino rekel: „Kaj ſe tudi tí Boga ne bojíſh? Nama |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | semlji ozhitno ſhtrafal, de je ſ' tem druge ſvaril. Dva sakonſka ſta ſe Petru slagála, ino v' ſhtrafingo ſvoje |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſame nevoſhljivoſti ſo mu liza vpadale. Bog je Kajna ſhe ſvaril, ino mu prijasno rekel: „Sakaj ſi tako jesen, ino sakaj |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | per misi ſedelu , ſe je nym JEsus perkasov, inu je ſvariv njeh naviro, inu njeh ſerza terdobo: de tem : katiri ſo |
| Blagomir puščavnik (1853): | sladko življenje v grenko smert premeni. Ne bom te dalje svarila in učila. Uče naj te pa moje kosti iz merzlega |
| Zlatorog (1886): | Enkrat bitja le svaré nevídna, Enkrat le in – tega so svarila. |
| Genovefa (1841): | ſhe ſkerbnejſhi pred nepokorſhino, ſamovoljnoſtjo, ſladkanjem in drusimi otrózhjimi napákami ſvarila. „Té ſo” je djala, „ſhe ſilno bolj pogubljíve, kakor ſtrupenína |
| Zlata Vas (1850): | modri glavi dobre svete dajali, vzroke njih siromaštva odkrivali, jih svarili in jim pot k poboljšanju njih revniga stanú pokazali, iz |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | ſe zheſs mene. Leti pak, katiri ſo naprejſhli, ſo njega ſvarili, de bi movzhov. On pak je ſhe bel upov: Davidov |
| Lohengrin (1898): | je od Bogá, Kaj mar tvoj hrabri meč velja! Nikar! Svarímo te zvestó! Ne zmaga, tebe čaka zlo! Miroslav (ostro motreč |
| Sacrum promptuarium (1695): | tulikajn shen ima? Odgovorj de je rejsh: Vicekrajl ga sazhne sfarit, de on karshenik, ſe je podſtopil Machometavo vero v' karshanstvu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | pa v rane lije mir, Skrivnosti zakramenta, molitve moč učí, Svariti neprejenja, zanikernim grozí. Pobožno in prijazno, tak serčno vse je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | de je en kmet zmerznil, ki je bil piján. Pijance svariti, je bob v steno metati, torej s pijanci nečmo nič |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | obraz sicer ima človeški, serce pa ima divjiga risa. Pijance svariti se pač res pravi: bôb v steno metati. Na Šentjanžev |
| Biblia (1584): | delati od ſvoih otruk TEdaj je on sazhel ta Méſta ſvariti, v'katerih je nar vezh njegovih mozhnih dell bilu ſturjenu |
| Biblia (1584): | vſtati. Inu Petrus ga je ſabo pojel, ga je sazhel ſvariti, inu je djal: GOSPVD, Shonaj ſam ſebe, letu ſe tebi |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | Pęter ga je na ſtran vsęl, inu ga je sazhęl ſvariti rekózh: Nikar, Goſpód: tebi ſe nima tó sgoditi. 23. On |
| Genovefa (1841): | ſtrupenimi ſeliſhi ſvariti, ki ſo okrog po puſhavi v ſtraſhni lepoti raſtle. „Nímaſh |