brezverski brezvesten brezvoden brezvretenčar brezzakonje brezzobka brezzračen brežen brežina brežiški brglez brhek brhko bridek bridko bridkost brigati briggov brihten brinov brinovec brinovka brinje brinjev brisalo brisati briški britanski britev briti britof brivec brizgati brizglja brk brka brleč brleti brlizgniti brlog brneč brnja brod brodarski brodarstvo brodeč brodet broditi brodnar brodnik brodništvo brogovita broj brojen brokola bron bronast brončen bronen bronsa brosch. brošč broščev brošura brozga brskajoč brst brstek brsten brsteti brstje bršlin bršlinov bršljan bršljanov brumen brumno brumnost bruno brus brusiti brušen brv brvno brz brzda brzdati brzec brzo brzojaven brzotek brzovlak brž bržčas bržkone buba buča bučanje bučati bučeč bučen budalija budalovodje budeč budilo buditi budla buhniti bujen buk. bukev bukov bukovje bukv. bukvar bukvarnica bukve bukven bukvica bukvice bukvišče bukvonatiskavnik bukvotiskalec bukvotiskalka bukvotiskarija bukvoveški bukvovez bula bulast bulica bunka buren buren_spenjen burfeljc burgundec burgundski burja burjava burk burka burno butanje butara butarica butati butec butic butica butičast butlarjev butniti butora
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1874): | za novo leto naročijo za čitalnico. „Slov. Tednik”, trobilo novodobne, brezverske omike, se je skoraj enoglasno zavrgel, le neki Uršič ml |
| Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): | se norčeval iz vere in svetih rečij? Ali si imel brezverske pogovore? Ali si bil udan praznoveri? Nevoljen in nepotrpežljiv v |
| Blagomir puščavnik (1853): | čislalo in Spoštovalo njegovo gospo. On je bil neusmiljen in brezvesten divjak; starega služabnika, ki ni mogel težavnega dela |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | bil pa tudi silno hudoben človek, poln černih strasti in brezvesten nesramnež. Najžalostniši spomini me vežejo na-nj. ” „Kako je to? ” pravi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | žganje je po zimi dvakrat strup; mi pa rečemo, de brezvestni kerčmarji so dvakrat ubijavci, kér človeka s takim strupam tako |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | zmerznjene v vodi. — Naj bode ta dogodba v svarilo takim brezvestnim gospodarjem, ki na cestah v vsaki pivnici postajo, pijejo ali |
| Kemija (1869): | raztopi in voda se navzame njenih lastnosti. Višnjav strup, zlasti brezvoden, je eden izmed najhujših otrovov (strupov), z vodo razblažen je |
| Kemija (1869): | izborna sorodnost. Walkererde, suknarsko ilo, 419. Wasser, voda, 366. Wasserfrei, brezvoden. Wasserglas, vodotopno steklo, 406. Wasser Goulardisches, Goulard-ova voda, 463. Wassermortel |
| Kemija (1869): | 486. Breehweinstein, bljevalna sreš, 468. Brennstoffe, goriva, 508. Brezličen, amorph. Brezvoden, wasserfrei. Britanniametall, 432. Brom, 378. Bronce, bronza, 433. Brošč, Farberrothe |
| Kemija (1869): | v mislih hidrate, ako ni naravnost povedano, da imamo z brezvodno kislino opraviti. Te hidratne vode kislinam ne more sama toplina |
| Kemija (1869): | pote, po kterih cenejšo in boljšo robo izdeluje. Fosforove spojine. Brezvodno fosforovo kislino (Wasserfreie Phosphorsäure), PO5, dobimo liki beli sneg, ako |
| Zoologija (1875): | bilo vse v §. 24 omenjeno, v vretenčarje (vertebrata) in brezvretenčarje (avertebrata). Razen tega pa razpadejo vse živali gledé njihove splošne |
| Zoologija (1875): | mnozih črvih rudeča, kar se sicer nikjer ne nahaja pri brezvretenčarjih. Srca nemajo, pri nekaterih vendar vtripljejo veče žile. Samolastna je |
| Zoologija (1875): | in amfibij so rudeče, ribe imajo pa bele mišice. Pri brezvretenčarjih so sicer mišice nepopolnoma razvite, ali brez njih vendar niso |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | zemlje Indije, Iz Indije, iz zemlje proklete? Na Indiji leži brezzakonstvo: Mlajši ne poštuje starišejga, Ne ubogajo otroci staršev; Starši so |
| Zoologija (1875): | ob morskih bregovih. Izmed sladkovodnih školjk imenujemo: Jezerske školjke ali brezzobke (Anadonta) tencih lupin, brez zob na sklepu. Razlikujemo pa dve |
| Zoologija (1875): | do 18 cm. dolgo labodsko (A. cygnea) in manjšo račjo brezzobko (A. anatina). Potočne školjke (Unio) imajo debelejše lupine in zob |
| Fizika (1869): | prividek. Luftdicht, neprodušen. Luftdruck, zračni tlak. Luftförmig, plínav, trakast. Luftleer, brezzračen. Luftpumpe, zračna sesaljka. Luftpumpe, Hahn-, zračna sesaljka s pipo. Luftpumpe |
| Fizika (1869): | Brennpunkt, gorišče, žarišče. Brennspiegel, zažigalno zrcalo. Brennstoff, gorivo. Brezvoljnost, Trägheit. Brezzračen, luftleer. Briefbeschwerer, têr, m. Brillen, naočnice, očali. Brizglja gasilna, Feuerspritze |
| Fizika (1869): | pri onih, in ako se tedaj imenovane stvari spuste v brezzračnem prostoru, da padajo, padejo ravno tako hitro kakor poslednje. O |
| Botanika (1875): | in kmali vsahne; ravno tisto se dogodi ž njo v brezzračnem prostoru. 2. Sprejemanje vodenca in kiselca. 100 V malo ne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | dokler je mokra. Gnoj mora po njivi enakomerno rastroſen biti. Breshnim njivam gnojite per verhu mozhneji, ſpodej plitveji. Kdor bi bil |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | dveh letih ſe bo persadevanje obilno povernilo. Sakrite grabne po breshinah ne nadol ravnati, ampak jih prek brega tako ſpeljavati, de |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | in po bregih; bolj rodí po oſojnih, ko po ſolzhnih breshinah, bolj tudi poleg gojsdov, in velizih vodá; vezh pernêſe v |
| Tiun - Lin (1891): | križala med otokom, na katerem stoji Makao, in med morsko brežino ter je bila nekako sumljive podobe. Živo me je spomnila |
| Trtna uš (1881): | mesta Pirana v Istriji 1. 1880, in na Štajerskem v Brežiškem okraji meseca augusta 1880. Na Štajerskem so trtne uši ugonobile |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | okraji, ampak tudi na Štajerskem, posebno v Mariborskem, Ptujskem in Brežiškem okraji. Vsakdo, ki stvar umè, mora priznati, da ta metoda |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | varhi ſadnih vertov ſo : Velika in mala ſeníza, mniſhzhek, plesovez, berkles, detol, pogorelzhek, taſhiza, péniza in vezh tazih ptizhkov, kteri od |
| Genovefa (1841): | in nizh ni ſliſhala, kakor krókanje krokarjev ali kluvanje kakiga berleſa, kadar |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | okopaj, in ozhédi, de lépſhi volno dobiſh. — Ptize, poſtavim: ſnize, berklese, taſhize, pénize in druge take male shvergolevze, ktéri od zhervov |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | tako rekozh, zele deshèle. Na njem je David ſkrinji savése brehek ſhotor po- |
| Zlata Vas (1850): | in po mnozih druzih rečeh. Nekadaj je bila Zlata Vas berhka vas; silno veliciga bogastva sicer nikoli ni bilo tukaj, pa |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Boga. Potlej ſéshe po slatnino ino ſrebernino ino brehke oblazhila, ino jih dá Rebeki. Obdaroval je pa tudi mater |
| Deborah (1883): | prav ima; saj je njegov edinec, in deklica, presneto je brhka! Krčmarica. Na Slovenskem nema para. Tu molči zavist. Taka nevesta |
| Deborah (1883): | moj Bog! kde so časi! Bila, sem nekdanje dni tudi brhka plesalka, a sedaj moram iskati plesalcev na pokopališči, ali v |
| Zlata Vas (1848): | poprej reveži bili, sčasama iz dolgov skopali in svoje hiše berhke naredili; in nasproti, kako so poprej premožni kmetje, ki so |
| Blagomir puščavnik (1853): | stopi. Sramožljivo pobesi oči, potem se pa spet ozre na berhkega viteza Milkota, s kterim se ima v vedno znamnje miru |
| Zlata Vas (1850): | de so vsi iz enega namena prišli. In pogledajo zopet berhkiga oficirja, kteriga so živiga hudiča mislili; pa vsak je spoznal |
| Tine in Jerica (1852): | očetovim svetu, ubogo, bogoljubno hčer prostiga delavca več obrajtal, kakor berhko in bogato Smoletovo Ančiko. Smoletova Ančika tedaj je bila namenjena |
| Blagomir puščavnik (1853): | njih jetje terpit” — ”Tako dolgo, odgovori čuvaj, dokler jim smert brhko življenje konča. Vitez nalaš nikogar ne oprosti, ker se boji |
| Deborah (1883): | drug in družica! (Jakob drag, Rozka družica. ) Krojač. Presneto, kako brhko je to dekle! Nu, Jakec, dobre oči imaš. Zdaj pride |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | doli pred dušik napeljal, po kteri zdaj merzla sapa pràv bèrhko od zgoraj doli kahlá, in takó se je gorkota za |
| Zlata Vas (1850): | zgubiti. Glej, to noč so najino hišo zopet s cvetlicami berhko ovenčali in olépšali, kakor na dan najine poroke. Pa to |
| Sveti večer (1866): | tu ste celo jelena narisali, ki pije pri studencu. Kako berhko stoji na šibkih nožicah. Vidi se mu, kako lahko puha |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | se zopet na Petra nazaj. Ali ni bila njegova usoda britka? In vunder ni zgubil svojiga serca; zakaj vselej je v |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | bo več! ” Ta misel jej je ostro zadela serce, kakor britka pušica. Zdelo se jej je, kakor bi zgubila lastnega brata |
| Najdenček (1860): | več. Na pokopališu je ležal. Njegov grob sim obiskal in bridke solze sim jokal po njem. Ko sim jokal in molil |
| Deborah (1883): | še, mogoče, Da, kakor moje, i njegovo srce Trpi neskončno bridke bolečine, In le ljudjé hudobni mrzlo še Ležé mej mojo |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | je bila to ſtraſhna tihota, she ſo bile Jesuſu to britke ure! Okoli treh popoldne, ko je njegovo terpljenje do verha |
| Divica Orleanska (1848): | koliko nevest obljubljenih! Nej matere britanske tudi skusijo Obupanje in britke solze, kakor so Francozke tužne žene lile jih do zdaj |
| Divica Orleanska (1848): | domá, Tak lepo kakor ti si v cvetju mladosti, In britke solze plaka, de bi vernil se. Oj, če ljubiti upaš |
| Blagomir puščavnik (1853): | sprejmi moj očetovski blagoslov : Vsegamogočni Bog, ki je priča naše britke ločitve, naj te spremlja in vodi, dokler se snidemo v |
| Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): | veliki dobroti in svojem usmiljenju. Stori me deležnega sadu svojega bridkega trpljenja in s svojo krvjo operi moje grehe. O Bog |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | biti, inu kjer je doſti rezhy od njegovega zhes uſſe britkega terplenja ſhe naprejpovęduval. Glej moj Syn! koku premishluvanje sveteh rezhy |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | Krish, nadluga, ſupernoſte, ferſhmajhte, boleſni, inu karkol britkega ta svejt ima, tu uſſe je leſtni lubeſni tu narhujshe |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | gori tei pra. S. S. S. Troizi h' zheſti tega britkega terplenja inu smerti Jesusa Kriſtusa noi savierne Dushe ugizah inu |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | koga iſhete? snak nasaj na semlo padli. Tudi nikar tiga britkiga keliha ſvoiga terpleina inu ſmerti, sakaj on je ſam sheleu |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | skus leta pogled naſh spomin h' premiſhluvainu teh ſkriunoſti negoviga britkiga terpleina na sbudili, naſho pamet h' ſvetim miſslam na vsdignili |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | kai je ta sa en shaloſten glaſ? kai sa ene britkiga objokeina vredne beſede, katire mi v' ti molitvi naſhiga Odreſhenika |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | Isvelizher sa greshnika taku mozhne, inu terde rezhy ſturiti, tulkain britkiga terpeti, inu zilu vmreti isvoliu? Mi, mi ſmo tiſti, katiri |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | huda Odvernila ni od truda Ob težavnim setve čás'; Konec britkiga bo križa, V hitrim teku mu se bliža Uživanja mili |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | ga prašat — pa je žalibože ! predalječ. Lahko si mislimo , koliko britkiga nemira zdaj bolnik v svojim sercu občuti! On jemlje tedaj |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | otroka rodila: ravno tako bo toliko vezni vaſhe veſelje, kolikor bridkejſhi je sdaj vaſha shaloſt. Sdaj ſe krúſhimo, ino vi shalujete |
| Blagomir puščavnik (1853): | se vaše prazno prerokovanje nikoli vresničilo ne bo, mi je britkejši, kakor so bile bolečine ne dolgo prestane bolezni. Brez da |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | bilu Chriſtuſu shlahtneiſhi, inu drasheſhi, koker tu shiuleine, inu nezh britkeiſhi, koker tu terpleine, inu ſmert, on ſe je vunder v' |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | zhes tu ſe je ob tulkain vezh sazhuditi, ob kulkain britkeiſhi je tu bilu timu nar ſveteiſhimu ſerzu naſhiga JESUſa. Pole |
| Maria Stuart (1861): | Le mojega terpljenja čut pekoči. Kervava jeza vzdiga na-njo v bridkem Se v mojem sercu, pobegnile so Vse dobre misli, z |
| Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): | te torej, o Bog, po tvojem ljubem Sinu in njegovem bridkem trpljenju in smrti, pridi tej veliki revščini na pomoč. Prosim |
| Robinson mlajši (1849): | brisal. „So li še živi po tako terpki — gorjupi — grenki — bridki bolesti, ko sem jo jim jaz nesrečni napravil! ah, kako |
| Valenštajn (1866): | jim mogoče dalje, ni Umaknoti se nej so mogli v britkej Tesnobi grozopolnej; renski grof Zdaj vodii zakliče, naj udá Pošteno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | hvaležna Tvoja, Take skerbna podaruje Nam pastirje roka Tvoja. V britki žalosti po zgúbi Miloserčniga Skerbnika, Nadomestit' ga obljubi V Novim |
| Divica Orleanska (1848): | domá zapustil jih. Gotovo ti Zapustila si starše v skerbi britki tud. Jovana. Ti opominjaš me, nesrečnik, koliko So matere francozke |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | Jesuſa ino apoſtelne je le ena veſela gora, veliko pa bridkih gór bilo, dokler ſo bili v' tém revnim shivlenji med |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | ſvojiga kraljéviga ſedesha sgnan, po puſhavi beshé, ſe je v' bridkih teshavah pokoril, ino sadoſtval Bogu sa to, kar je v' |
| Divica Orleanska (1848): | Karol. Vas, o Burgún! ne šuntam. Zdaj je čas De britkih dni popravite veliko. Burgún. Gotova je; vi zadovoljni boste, Karol |
| Divica Orleanska (1848): | prosit; sej vonder ženska je, Mordé jo gane reka mojih britkih solz! (Ko se ji bližati hoče, ona naglo pred njega |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | je celó življenje v nevarnosti! ! — Mislimo si bolnika, ki v britkih bolečinah zdihuje: on hlepí po zdravílu, kakor ozebli za soncam |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | o Gospved Jesvs Kriſtvs ti nisi trapetov alzagvov vtojam svetam britkam terplenje inv vnadovshnei smerti glih takv ti mene kna pvſti |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | v Pečicah, do kterih je pobegnil, pa ga skrije pred britkim mečem sovražnikovim. Tam sedaj počiva s svojimi junaki, in kadar |
| Oče naš (1885): | pomoli ročice in mu je hotela pomagati vstati. Pa z britkim zdihljejem je padel Nace nazaj. Do smrti trudnega se je |
| Oče naš (1885): | nepokojno Naceta in njegove stariše. Molčé, s solznimi očmi in bridko žalostjo so stali tu. Nihče pričujočih ni nič terjal. |
| Zlatorog (1886): | ljubó, Kot bi tožila deva ljubeznjiva. In glásov njénih vzdíhanje bridkó Iz pesni moje mêhko naj odzíva, Moj spev spomin preteklih |
| Sacrum promptuarium (1695): | Vſimite leta fazonetel obriſhite vashe ſolſe, tu je premislite to britko ſhaloſt Marie Divize, ter s' leto potroſhtajteſe, inu Ona ſama |
| Divica Orleanska (1848): | takimu sleparstvu obležati! Ni bilo vredno boljiga izída Življenje naše, britko, truda polno? Lionel (mu roko podá. ) Nu, z Bogam Milord |
| Blagomir puščavnik (1853): | v ječi prejokali brez kakega sporočila od svojih ljubih. Marsikako britko solzo, kaj bi rekel, potak vročih solz ste prelili v |
| Ferdinand (1884): | služabniki kot tujca črtili in zavidali. Vzročili so mu marsikatero britko uro. Ta notranja žalost in pa mestni zrak sta pričela |
| Ta male katechismus (1768): | inu Sodnik! ti Oblastnik zhes ſhive, inu mertve! skus tvoje britku umiranje prosem jest tebe, pogledej milostvu na to dusho, katira |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | samoremo, na vſe shpotlivu, inu krivizhnu, na vſe oistru, inu britku, na vſe kervavu, inu ſmertnu terpleine, taku na bomo negovimu |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | ſmo tebi s' grehi, o velikimi, inu grósnimi! enu taku britku terpleine, taku teſhki kriſh, inu taku grenko ſmert naloshili. Smo |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | nas taku malu vela, debi mi na nega, inu negovu britku terpleine smiſlit ſe vreidni na ſturíli? Timu malerju Apelles ni |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | na neha naſh nar dobrotliviſhi Isvelizhar, kyr mi na negovu britku terpleine nasmishleni, inu sa naſhu isvelizheine, sa katiru je on |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | bómo s'omezhenim ſerzam, s' vſmilenimi, inu sgręvanimi ſolsami tvoje britku tèrplenje premiſhluvali! O vlęjzi naſs ſkusi letę dny prav mozhnu |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ſvojo nebeſhko luzhjo ràs-ſvętli. Ti pak, moj dobrotlivi Odreſnehik, katęriga britku tèrplęnje ſe vshę danàs na vezh krajih tiga kerſhanſtva pred |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | inv obdershi mene stvojo S. gnado, dabom jas mogov tvoje britku terplenje inv tvojo nadovshno grenko smert spravo andohtijo ven isgovoriti |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | de ravno tam v' ſvoje velizhaſtvo gre, kjer je ſvoje nar bridkejſhi terplenje sazhel. — Shè enkrat jih poblagoſlovi, ino ſe pred |
| Stric Tomaž (1853): | kolikor boljši je, toliko hujši ti bo po njem, toliko britkejši ti bo meč serce presunil. Težko, težko nama bo ostal |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | vdove in edina podpora matere, ki so tedaj za njim bridko žalovali. |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | per Bogu obá pravizhna ino bres madesha. Otrók niſta iméla. Britko grosno ſe jima déla, ino Boga próſita pogoſto ino ſerzhno |
| Genovefa (1841): | nad Genovefo takó ſladko sdélo, in sdaj mi je takó britko, de bi rad perſt ſvôje roke dal, ko bi ſtorjêno |
| Genovefa (1841): | bil trenil, vſtal; ſvoj mezh je hotel iméti in Gola britko umoriti. Volk mu je branil in ga opominjal, tudi Gola |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | ljubim, kér sim vašiga kmetiškiga rodú; zató bi se mi britko zdélo , če bi vi zavolj neumne terme kako škodo terpéli |
| Valenštajn (1866): | se! Ilo. Če bila je le šala, veruj mi, Ozbiljno, britko pokoril jo bodeš. Valenštajn. Če mora se zgoditi, zdaj se |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | ne bil spoznal, če bi se ne bila smejala” nekako britko spregovori tisti, ki jo je bil zgrabil, „ali tvoj hijenski |
| Ferdinand (1884): | v svojem življenji mu še ni bilo tako tesno in britko pri srci, kakor ta trenotek, ko je storil to prisego |
| Revček Andrejček (1891): | za vse napake. Domen. No in ali ima katere? Jeklen (britko). Ima jih ima! Upórna je postala mrha! Ana. Lepi Rustan |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | potemtakem to veſęle, katęru ſta s'tega daſęzhi vupala, ſi britku ſturila. Va dva naſpruti. katęra ſhe vſe ſvoje dnarje imata |
| Oče naš (1854): | je tiho prosil in se je prizadeval, s silo svojo bridkost vpojiti; „odpusti mi, da se tako nezmerno svoji bridkosti prepustim |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | tvojim veſeljam shaloſt nahaja, kér tudi tvoja duſha bo ſtraſhno bridkoſt obzhutila, kakor bi ojſter mezh tebi materno ſerze prebodel. " — Vidil |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | ino pahnjeni v' kraj pogublenja, kjér bo shaloſt ino vezhna bridkóſt. “ Tak Bog ne gleda na rodovino, ne na deshelo, ampak |
| Življenja srečen pot (1837): | bo. “ Oj kdo naſ bo lozhil ljubesni Kriſtuſove? nadloga? alj bridkóſt? alj lakota, alj golota? alj nevarnoſt? alj preganjanje? alj mezh |
| Življenja srečen pot (1837): | naſ kaka slo huda ſkuſhnjava ſtiſka, alj ſe nam velika bridkoſt priblishuje, vſaki naj ſvojga varha poklizhe, ſvojga vladnika in pomozhnika |
| Roza Jelodvorska (1855): | je jako grešila. Njeni nepremiselk je vašimu maternimu sercu smertno britkost napravil, in lahko bi bil mali gospodič smert storil. Ali |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | ondi sedi zdaj tujka v dolgi obleki, to je srčna britkost, zdaj je ona tù gospodovala, zdaj je ona mati mesto |
| Valenštajn (1866): | Da skrivši bi ugodni hip zapazil — To ščakovanije i ta britkost Presega mojo moč! (bliža se Tekli, ka se je vrgla |
| Oče naš (1885): | Tako je ostal nekaj časa kakor zamaknjen, ves v britkost svojega srca vtopljen. Kar na enkrat pa je vstal in |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | Poſluſhavzi ona je ravnu taiſta: Ona tèrpysa ręſs nesmaſne bolezhine, britkoſt, inu shaloſt v' ſvojim ſerzi, kakôr Mati, kęr vidi ſvojga |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | terpleine premiſliu, inu ſi tiſtu zélu pred ozhy poſtaviu. Katira britkuſt te duſhe je bila veliku vezhi, koker tu terpleine tiga |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | veliku yh je, katiri nemu to shaloſt ponovijo, inu to britkuſt gmyrajo, katiri nikar ſamu na negovo |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | ſhibe, nikar gaishle, nikar shpot, nikar saſramuvaine, nikar terpleine, nikar britkuſt, nikar krish, nikar ſmert, katiru vſe ſe je shi nemu |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | podvuzhiu, inu vunder obeniga ni, katirimu bi tvoja nar vezhi britkuſt h' ſerzu ſhla, debt ſe zhes tebe vſmiliu, tebe obyskou |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | skus enu vſmilenu obsaluvaine, inu objokejne negove ſmerti nemu negovo britkuſt ohladili, skus enu pravu pobolſheine naſhiga shiuleina nemu ta ſmertni |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | s'nymi dershati, debi Chriſtuſu to shalolſt ponovili, inu to britkuſt gmyrali? debi na negovo nar vezhi dobroto posabili, inu negovo |
| Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800): | 8. Gleite o vi vsi popotni: Ak’ se ſnaide glih britkuſt: Ak’ vaſha ſhalloſt o srotni! V’ seb ’ma tako grenkuſt |
| Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800): | vſeti * od moj’ga lub’ga Synu. 2. Oh! ti britkuſt, ſhalloſt, teſhave * ſdej moje serze topę, * ke od mene slavu |
| Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800): | tedej te’ bom perglihal? Shalloſtna pred vsem’ ſhenam’! Kok’ tvojo britkuſt popisal? O narlepsh’ med’ Divizam’! Koker morje je globoka O |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | vozhiva so Gospved Jesvs Kriſtvs jes se perporozhim vtvojo sveto britkveſt no noter vtvojo zelv na dovshno smert inv vtvoje. S. |
| Oče naš (1854): | več lét — sveti zakrament prejela, in njeno serce, po grehu, bridkosti in dušni revšini ranjeno, je bilo zopet potolaženo in ozdravljeno |
| Oče naš (1854): | svojo bridkost vpojiti; „odpusti mi, da se tako nezmerno svoji bridkosti prepustim; sej vse rad preterpim, ako le vse stvari zemlje |
| Deborah (1883): | dete, žena, stari slepec spe, In da me zdaj v bridkosti bi klicali: »Kde si? pomozi nam, Deborah, naša Opora! « (Strastno |
| Deborah (1883): | pridi! Nazaj me črni strah podí. Vi treski, Znanite mu bridkosti moje duše! Rotite njega, ko vas jaz rotim, Naj mi |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | ſtanizo is med ljudi peljajo, ker mu ni bilo savolj bridkoſti ſerza med mnoshizoj dobro. Bersh ko v' ſamotno prebivavnizo ſtopita |
| Divica Orleanska (1848): | peruta téčna; Tje gor – tje gor – že zgine zemlje tlak – Britkost je kratka, radost pak je večna! (Jovana spustí bandero in |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | vojski. Ker je Arto naglama na pot šel, se je britkosti, ki bi jo bil per slovesu občutil, ognil; ravno to |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | tisti dan, ko je mati v mesto šla, strahú in britkosti zbolela. Bolezen jo je ta večer še bolj potláčila. Ubogo |
| Blagomir puščavnik (1853): | da bi naju tolažil, in nama, ako je mogoče, dneve britkosti okrajšal. Na tem svetu nimava nič več. Vse nama je |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | bi solz ne jel točiti. Če Marijo vgleda biti U britkosti, ko je ta? Kdo preserčno ne žaluje, Če to Mater |
| Sveta grofinja Genofefa (1857): | kremshiti in jokati, kakor de bi od prevelike shaloſti in britkoſti ne mogel govoriti, in njegove goljufne ſolse morajo njegove gerde |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | na veisti svoji Prau perpraulen stoji, Tisti ſ e te britkusti te ſmerti na boy. 3. En ſaki more priti h' |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | dobrote, H'tebi beshimo mi srote, Ti v'naſhi smertni britkusti O Mati! naſs nasapusti Pomagei nam v'sveti Rei, Tebe |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | 5. Skus ta ofer nam odpusti Naſhe grehe , no v'britkusti Naſhe smerti gnado dei, h'Tebi Bog! v'Nebeſe priti |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | otrok. Sakaj mi vęmo, de uſſaka ſtvar sdihuje , inu teleſne britkuſte ima she uſſelej. Nekar pak le ona, temuzh tudi mi |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | nekol pregreshn, zhe nabosh namarn. Premishluj, inu spremishluj v' britkuſti tvoje dushe taiſte lejta, katire se v' lenobi naſajpoloſhil, ter |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | ſo ſedaini zhaſs te gauge. Drugezh sa volo te ſiune britkuſti, kader je on prevideu, de bode mogu ſvojo ſveto kry |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | ſvoiga Nebeſhkiga Ozheta zhes dau, inu trikret v' teshavi, inu britkuſti ſvoje duſhe, inu shivota ſvojo molitu opraviu: Apparuit illi Angelus |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | katiri je nega poterdiu. Naſh lubesnivi Isvelizher v'ſvoji kervavi britkuſti jezhy, inu ſe toshi per timu Preroku Isaia 63. Torcular |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | vi ſmertni britkuſti Chriſtus ſturiu? on je ſturiu, kar vſi shaloſtni, inu s' |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | ſmertjo rinat, inu bi biu mogu sa volo te ſiune britkuſti, katiro je nemu ta grenki spomin v' negovimu ſerzu sbudiu |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | obshalvati, inu objokat de ſe tudi on bo v' ti britkuſti naſhe ſmerti zhes nas vſmiliu, inu nas potroshtou. Satorei pokleknimo |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | ponishniſhi proſimo, de, kader boſh ti naſs v' naſhi ſmertni britkuſti jezhet, inu sdihvat videu, na naſs smiſliſh, naſs poterdiſh, dobrotlivu |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | bodo ſami per ſebi rekli, inu ſe keſſali, inu od britkuſti tega duha sdihuvali : Leti ſo taiſti, katirim ſmo ſe mi |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | je ſhe lepſhi v' djanji pokasal, kedar je v' ſmertnih bridkoſtih na oljſki gori molil, rekozh: „Ozhe! zhe je mogozhe, odvsemi |
| Življenja srečen pot (1837): | od nja govorjeniga bilo. Tudi tebi bo v' nar hujſhih bridkoſtih beſeda boshja nebeſhka tolashba; sakaj ſlajſhi je ona kakor méd |
| Stric Tomaž (1853): | ji je bilo, da je že veliko terpeti in v britkostih živeti moglo. Čeravno je Tomaž poprej ni nikdar vidil, vender |
| Štiri poslednje reči (1831): | hudo godi, zhe je v' veliki neſrezhi in v' velikih britkoſtih, ima vender kakiga prijatla, de ga potroſhta in s' prijasnimi |
| Štiri poslednje reči (1831): | miloſt in v' neſkonzhno njegovo uſmiljenje troſhta pravizhniga v' ſmertnih britkoſtih, in mu ſtrah pred vezhnoſtjo pomanjſha. Zhe je tudi kaj |
| Štiri poslednje reči (1831): | vezhnim veſelji sa vſelej ſklenjen oſtal. To pravizhniga v' ſmertnih britkoſtih troſhta, ker vidi, de ſkorej bo ſrezhni vezhni pozhitek doſegel |
| Štiri poslednje reči (1831): | in ſe njim vedno perporozhal, sato ga tudi v' ſmertnih britkoſtih ne bodo sapuſtili, ampak gotovo mu bodo pomagali ſrezhno ſvoje |
| Oče naš (1854): | bodete tudi Vi z veseljem pridelali, kar smo zdaj z bridkostjo kot drago seme v zemljo položili. Krivica bi pa bila |
| Oče naš (1854): | prosil Menarta se k njemu vsesti in dolgo je z bridkostjo in strahom njegovo pošteno obličje ogledoval. Menart ga je tolažil |
| Valenštajn (1866): | Tekla, ka je poslušala zadnji govor vedno večoj i vidnoj britkostijo, začne se zelo tresti i hoče omedleti; Najbrunška gospica skoči |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | takim tarnanjem, ki ga je včasi z upanjem, včasi z britkostjo navdajalo, je zamišljen že tako deleč odjezdil bil, de ga |
| Valenštajn (1866): | bili — Al mašne bukve, ali sveto pismo! To me ne briga. — Svetu sem pokazal — V Glogavi sam sem evangelcem cerkev Sezidati |
| Ferdinand (1884): | Ti pa stori, kar veš in znaš; mene to ne briga. « S tem odgovorom se je naš nesrečni Peter potolažil. Zahvali |
| Revček Andrejček (1891): | smeh hoče imeti vse, Za resno stran življenja pa ne briga nihče se. Juhejsa, hopsa, dideldaj, kjer to je, tjekaj vró |
| Gozdovnik (1898): | da bi ga hotel prodati don Avgustin,« meni Fabij. »Ne briga me nič. Dam 1000 pijastrov. « |
| Gozdovnik (1898): | gledajoč skozi lornjon dimečo se žival. »Don Avgustinov, gotovo! « »Ne briga me nič! « »Ne, don Fabijev je,« ugovarja haziendero. »On je |
| Gozdovnik (1898): | veste, zakaj in vrhu tega ste ga tudi ukrotili. « »Ne briga me nič. Moram ga imeti. Dirjalec je travane. « »Ne verjamem |
| Pripovedke za mladino (1887): | zlate v roko, groš za grošem. Žabe pa se malo brigajo za njegov račun ter zopet zakličejo: „Kva, kva !” „Kaj ?” zavpije |
| Spisi Krištofa Šmida (1883): | da je mirno in zà-se živel, ter se kar nič brigal, kar se po svetu godi. Vendar ložje je kamen omehčati |
| Tiun - Lin (1891): | začudeno pogledali, pa jaz se za to ni najmenj nisem brigal. Če sem se s tem tudi hudo zameril Kitajcem, vedel |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | ter so iracijonalna števila; približno jih izražujemo z decimalnimi ulomki. Briggov logaritem je sestavljen tedaj v obče iz celot in decimalk |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | Uporabljata se samo dva logaritemska sistema, namreč navadni ali Briggov za podlogo 10, in naravni ali Neperjev za iracijonalno podlogo |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | II. O Briggovih logaritmih. § 216. Briggov logaritem katerega koli števila imenujemo oni potenčni eksponent, s katerim |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | za 1 večje število. N. pr. enačbi. § 217. V Briggovem logaritmu katerega koli števila se izpremeni le karakteristika, mantisa pa |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | V Briggovem sistemu je Iz tega je razvidno: 1.) V Briggovem sistemu so le logaritmi dekadnih jednot (celih potenc števila 10 |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | podlogo 10 vzmnožiti, da dobimo ono število kot potenco. V Briggovem sistemu je Iz tega je razvidno: 1.) V Briggovem sistemu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | vém kje, „obras Ferlanove pinje v róke dobil; tresne in „brihtne glave mladenizh prebere s samerklivoſtjo „popiſ, in ſe lóti sa |
| Genovefa (1841): | pa ſtari Volk, ſo ſe veſelili umnih vpraſhanj in opomb brihtniga ſanta, ktére ſo bile réſ v zhaſih prav premedêne. Naj |
| Genovefa (1841): | lépimi uſtmi je bil shiva grôſova podoba. Ko je grof brihtniga, zvetézhiga ſanta v têj revni obléki saglédal, je ſhe huje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | nas je tudi dopis naših dragih kmetovavcov v Kamnjim, in brihtniga kmetovavca A. B. iz Komna, ki želí, de bi vsaka |
| Genovefa (1841): | jutra je dvoje ur prav mirno in ſladko sadremala. Dôſti brihtneji in mozhneji ſe je sbudila. Mali leſéni krish, ktériga je |
| Kuharske Bukve (1799): | naj oſtane uzhena sdravilſka kúhina v' apothękah. Kuharji ſo prevezh brihtni otli biti, shęnſke premojſtríti; al kaj je is tiga vſtalo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | v ſejane peſhke pred miſhmi in drusimi shivalmi obvarjejo ? Vsemi brinovga germovja in rasſekljaj ga, kakor ſteljo sa gnoj, potlej ga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | v malo dnéh napraviti, če se žaganja ali pa trešičic brinjeviga lesa v vino dene. (Ilo za pečárje) , ki pràv dobro |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | ki ji včasi pest solí z ravno toliko štupe od brinovih jagod na zobanje da. Žebeta se morajo pervo zimo posebno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | pravi zhaſ léſ ſekati sa poſode in sa ſtrope. — S brinovim léſam po hiſhi vezhkrat pokadi, de ſe sapert srak sboljſha |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | in peſhke vſej, ali poſadi. Sadnjizh pa ſhe gredo s brinovimi vejami goſto pokri. To bo ſtorilo : Pervizh, De miſhi in |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | konec storil? V neki vasi so veliko velika žganja in brinjevca žgali, in kmet tam ne pozná skoraj nobene druge pijače |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1882): | onim, ki jih je bolezen napadla. Imel sem še nekaj brinjevca in grenkih kapljic (Lebensessenz), kar se je oboje, na sladkor |
| Zoologija (1875): | Pod. 106. Brinovka; Turdus pilaris. 25 Cm. dolga. Drozeg ali cikovt (T. musicus |
| Genovefa (1841): | vſe puſtil, de imájo sverine gôjsda pod njimi prebivaliſhe. Bodézhe brinje imá tudi ſhe po simi préſne, viſhnjeve jagode, de imájo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | zhebula, roshe i. t. d. vanjo perneſti ; ne s jeſiham, brinjem kaditi, ne ſroviga perja kupe v nji imeti i. t. |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | da ga poživi, in dajaj mu vsaki dan 1 lot brinjevih jagod in 1 lot štupe hrastove skorje skupej. XV. Poglavje |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | grenke zeliša. Vzemi kolmežovih korenin, pelina, vratiča, merzlične detelce in brinjevih jagod, in sicer vsakega 1 libro, jih zdrobi v štupo |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | zdravila 1 lot: Vzemi 4 lote žvepla in 8 lotov brinjevih jagod. Dobro jih stolci in zmešaj. Kedar o gnojenju koz |
| Zlata Vas (1850): | mléka storjeno blagó prejeti, planincu pri delu pomagati, in čedne obrisala (antlje), rijuhe, in česar je bilo treba, pripravljati. V začetku |
| Robinson mlajši (1849): | nebogi, prežalostni starši! ” je zakričal, ino si solze z rokama brisal. „So li še živi po tako terpki — gorjupi — grenki — bridki |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | kot ribe, kadar vodice (terneke) zagledajo. Starec pa si je brisal debele solze z lica. (Dalje sledi. ) Ozir po svetu. Rusi |
| Genovefa (1841): | s ſernjino, v ktéro je bil savit, ſi je ſolsé briſal. „Ali je pa sdaj tudi v nebéſih? ” „Kaj pa de |
| Sacrum promptuarium (1695): | je ſvojo lubo S. Mater troshtal, inu s' fazonetelnam ſolſe briſsal: Leta fazonetel tem mladem shenkam, s' katirim imate ſolſe vashim |
| Sacrum promptuarium (1695): | Maria Diviza, is katerem menem de vezhkrat ſi je put briſſal, kadar teshku je dellal, dokler on je bil en Antuarhar |
| Sacrum promptuarium (1695): | tedaj shenkam fazonetel Marie Divize, s' katerem ſi je ſolſe briſala kadar pod Criſham je ſtala, inu ſvójga lubiga Synu Chriſtuſa |
| Sacrum promptuarium (1695): | jo pride obyskat, ter nje mertvaski put ſama Maria je briſſala, inu tajſto duſho v' tu Nebeſku veſſelje s' ſabo pelala |
| Genovefa (1841): | zélit in ſolsé briſat. „Ha! ” je rékel, „hotel bi, de bi kônj imel perote |
| Sacrum promptuarium (1695): | fazonetel tem mladem shenkam, s' katirim imate ſolſe vashim ſtarishim briſsat, tu je imate taiſtom napomozh priti, inu s' vaſho volno |
| Sacrum promptuarium (1695): | dokler per nyh delli vezhkrat ſe morio potiti, inu put briſſat, inu raunu letem ſe bò dobru rajmal fazonetel S. Joſepha |
| Zlata Vas (1850): | Ko si še z ruto kervavi nós briše, jo po césti nek gospod na konji pripraši, ki je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ko tobakero iſhe, odpera, tobak jemlje, v noſ tlazhi, ſe briſhe i. t. d. 1½ minute zhaſa, tadaj na dan (zhe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | tudi ſe konji vdebélijo, zhe ſe s kako tako zapo briſhejo in — dobro paſejo. ” „Kadar krava povershe, pojdi ritniſko v hlév |
| Divica Orleanska (1848): | rodí podnebje vsako, Razloženo je v rabo in izgled Na Brižkim tergu našim. Žen lepota Pa blago je nar imenitniši. Sorelka |
| Divica Orleanska (1848): | očete skerbne koliko družín, Možove koliko nevest obljubljenih! Nej matere britanske tudi skusijo Obupanje in britke solze, kakor so Francozke tužne |
| Divica Orleanska (1848): | Klicár. ima eniga le kralja, In ta živí v britanskimu ležišu. Karol. Mir, stric! – Kaj je naročeno, klicár? Klicár. Moj |
| Divica Orleanska (1848): | Izabó z vojšaki. Izabó. (za ígrališem. ) Ta pot peljá v britanski stan! Remon. Gorje! Sovražniki! (Vojšaki nastopijo. Zagledáje divico ostermijo ino |
| Divica Orleanska (1848): | Kdo pošle te – kdo govori po tebi? Klicár. Grôf Salsburí, britanski vojvoda. Jovana. Klicár, ti lažeš? Lord ne govorí. Le živi |
| Divica Orleanska (1848): | So bili kot za praznik lišpani, Na vsaki cesti, kjer britanski kralj Je peljal se, so častni loki stali, Potresen pot |
| Divica Orleanska (1848): | bitve me, de serd in smert gotovo Overneš glavam tih britanskih sinov, Alj zdaj te vhiti samiga poguba. Černi vitez. Zakaj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | neumnima krajazha ali shnidarja, ki nizh ne saſtópi. — Tà ti britev nabrúſi, de menj reshe kakor popred, — uni ti sa dobro |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | s kterimi je Sultan sploh Lamprina nagovarjal, so bile ojstre britve za serce njegovo. Bal se je, de bi ga sčasama |
| Sveti večer (1866): | ga ni opazil; zdaj pa čutijo mati, da merzla sapa brije v sobo skoz odperte duri in ozrejo se na vrata |
| Zoologija (1875): | vodi ne zmoči. Jeseni ptič perje spremeni, pravimo, da se brije ali skubi, zato razlikujemo zimsko in letno obleko, ki ste |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | selenje krog grada beliti jela, ter mersel veter okolj graſhine briti sazhél, ſe je Mina s ſvojoj goſpoj materjoj sopet povernila |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | je bilo huje. Začela je burja pihati in neusmiljeno lica briti. Zgodaj smo v hiši prižgali luč, in težko očeta pričakovali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | kteriga ſo v létu 1827 zhes Kokro bliso pokopaliſha ali britofa sidali. Kdor je; ta moſt, ki je 15 ſeshenov nad |
| Ferdinand (1884): | važnosti; moram ga precej prečitati. Med tem pa pošlji po brivca; tudi jaz sam hočem ž njim govoriti. « Brzih korakov hiti |
| Ferdinand (1884): | proti vasi. Med potom prevdarja izgovore, ki naj preslepé neveščega brivca, da mu dá strupa. Kajti dobro je znal, da je |
| Ferdinand (1884): | tukaj! « reče odhajajoč. Peter je bil vesel, da je priprostega brivca tako vrlo prekanil. Rad bi bil prekanil in pregovoril tudi |
| Ferdinand (1884): | je bil ravno oni samotarec, h kateremu je prišel priprosti brivec po strup. Kmali je izkušeni samotarec sprevidel , kaj nameravajo sè |
| Ferdinand (1884): | No, kako je z našim bolnikom? « »Prav, práv slabo! « odgovori brivec. »Niste li vže sami tega zapazili? Mali bolnik, čegar lici |
| Ferdinand (1884): | katero je občutil zaradi nepričakovanega odhoda matere, bratov in sester. Brivec ga dolgo opazuje, potiplje mu žilo ter po svojej starej |
| Ferdinand (1884): | Kmali je izkušeni samotarec sprevidel , kaj nameravajo sè strupom. Zgovorni brivec je pripovedoval pri kozarci vina, katerega mu je samotarec ponudil |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | do meha, V skušnji speha, Vedro têče, v lok visoko Brizga voda na široko. Piš prituli zdaj globoko , Ko vihraje iše |
| Zoologija (1875): | hrano, ljudje jih po krivem imenujejo mravljinska jajca. Za obrambabrizgajo mravlje neki grizek sok, namreč mravsko kislino. |
| Naravoslovje alj fiziko (1849): | verhu A odteče. Per tiskavni sisaljki procep nima napustnice. Vgasivna brizgla male postave je enako zložena, kakor tiskavna sisaljka. V posodo |
| Naravoslovje alj fiziko (1849): | je umetno narejena, žene vodo verh navadne hiše. Velka vgasivna brizgla ima dvoje valjev; v A se procep vzdiguje, v B |
| Naravoslovje alj fiziko (1849): | in manj znanih besedi. --------- Apnenc, Kalk. Barve dostavne, complementäre Farben. Brizgla vgasivna, Feuerspritze. Burjava, Nordlicht. Čast, Hauptstück. Daljnogled, Fernrohr. Danica, Morgenstern |
| Naravoslovje alj fiziko (1849): | drog, na kteriga konceh F in G ljudje primejo. Taka brizgla žene debel trak na visoko streho, ino ne le z |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | tudi tretji dan storiti, če živinče ni zdravejše. Solitar in brizglja se tako dolgo živinčetu dajeta, dokler ni zdravo. Ako je |
| Fizika (1869): | Brezvoljnost, Trägheit. Brezzračen, luftleer. Briefbeschwerer, têr, m. Brillen, naočnice, očali. Brizglja gasilna, Feuerspritze, 196. Bruch, vlomek. Brzojav, telegraf, 179. Budilo, Weckerwerk |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | kot hudo vnetje črev ozdravljati z žlemnatimi zdravili in takšnimi brizgljami. V. Poglavje. Ikre. Ikre so červi merhurčikom podobni, ki se |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | v vodi raztopljenega solitarja dati. Zraven tega je treba napraviti brizgljo, kakoršno sim zoper zapertje nasvetoval, in živinče vsakih 6 ur |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | v poliču vode, odcedi kuhovino, vlij maselc te kuhovine v brizgljo, in prideni 2 kvintelca solitarja in 3 lote lanenega olja |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | z veliko metljo fužine ometêjo ali pa s kako veliko brizglo (Feuerspritze) prah proč spravi, potem pa streha in vse lesovje |
| Zoologija (1875): | vodah; globoček (Gobio vulgaris) ima dva brka, oblo telo in rjavopegast hrbet; kačela (Cobitis barbatula), pod. 165 |
| Zoologija (1875): | Leuciscus), tako imenovane zarad srebrnasto belega trebuha. Okoli ust nemajo brkov in prva šibica v hrbtni plavuti nij trnasta. Belice so |
| Zoologija (1875): | 165, je tri palce dolga, jeguljasta, na gobci ima šest brkov, živi v čistih potocih; čik (C. fossilis) temnorjav in rumenkasto |
| Tine in Jerica (1852): | Oba sta veselja jokala, tudi Martin si je solzo iz berk obrisal. Jerica je še marsikaj svojimu bratu pravila, ko je |
| Zlata Vas (1848): | imel veliko prasko, pod nósam so se mu pa dolge bèrke vihale, de so vsi otroci pred njim bežali. Dve stari |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1873): | ta „žnedermaster”, kako moško v občinsko pisarnico masira sukaje si brke! Človek bi res moral misliti, da je to še bolj |
| Zoologija (1875): | ptica je 13 palcev dolga, po večem je rudečkasto siva, brke pa, rep in perutnice so črne; krovna peresa na perutnicah |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1879): | je sè svojo vnanjostjo jako odločno dušo in dobro srce. Brke je imel dolge, lice okoščelo, rameni široki in nekako izbokani |
| Roza Jelodvorska (1855): | biti«. Vrata so bile le priperte; luč je v ječi berlela. Pazljivo tedaj posluša pogovor Častimira in Roze. „Breskve so kaj |
| Sveta grofinja Genofefa (1857): | oba goſpoda doli v temno klet, kjer je selena luzhiza berlela in dolgozhaſno luknjo viſhnjevila. Tu sariſhe na tleh s majhno |
| Gozdovnik (1898): | trenotkih je bil preko sevnice, skok v jezero, in zdajci brliznejo valovi nad konjem in jezdecem. Še ena minuta in na |
| Roza Jelodvorska (1855): | revnih in s težavami obloženih, je zdaj, o groza! tolovajski berlog postal. « Žalostna in zamišljena gre pod goro in zavije se |
| Sveta grofinja Genofefa (1857): | préden ſe lozhi od tega kraja, ſhe enkrat v ſvoj berlog gre ſpremljena od vſih prizhejozhih in pade tam pred britko |
| Divica Orleanska (1848): | Ki divje clo zverine tak oplaši, De krotko se v berloge skrivajo, Ne more mira med ljudmí storiti – Čuj! Iz tulenja |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Z draginami polni predele dišeče, In prejo vertí na vreteno berneče, Nabira v omare, očistjene peg, Blišečo volnino in platno ko |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | postavim: učitelj nima vganjene bire. — V béli Krajni se sliši: Bernja (perst), postavim: Bog je človeka iz bernje ustvaril; besédo perst |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Krajni se sliši: Bernja (perst), postavim: Bog je človeka iz bernje ustvaril; besédo perst imajo tudi. — Skitati se (vagabundiren), postavim: moj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ˛Smelédniku — kakor pravijo — moſt zhes ˛Savo naredili, kjér Imajo sdaj bród. Ker bi moſt zhes Kokro sa vezh rezhi reſ velika |
| Viljem Tell (1862): | Ribarček. Brod je gospode urnske, po praporu In po rudečem krovu ga |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1882): | Jos. Levičnik. (Dalje. ) Prvo je bilo, ko sem prišel na brod, da sem odložil svojo prtljago na varen kraj; potem pa |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | in bratimstvo, Ino križe svetega drevesa, Pa Nikola vode in brodove. Pa odidejo na sovet k Bogu, Ino prosijo tri bele |
| Viljem Tell (1862): | kratko vladajo. — Ko pripodí se viher iz preduhov, Svetila vgašajo, brodovi naglo Zavetja iščejo, mogočna vihra Drvi se dalje brez sledú |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | urah zhedno piſati isuzhila. (Novi móſt zhes Şavo) delajo na brodu pod Şhmarno goro, ki bo, zhe pojde delo naglo od |
| Robinson mlajši (1849): | na tako velikem koráblji, brez izkušenega ljudstva, ino brez vse brodarske znánosti na široko morje |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | In vendar je Rusija ravno v svoji velikosti revna — tergovina , brodarstvo, obertnije, umetnosti in vede še le v postanku. |
| Astronomija (1869): | določiti, kar je jako koristno zarad njunega važnega upliva na brodarstvo. Sploh se pa oseka in plima ne vršite ravno tako |
| Gozdovnik (1898): | kjer so mogli reko prebresti in na ono stran prispeti. Brodeči so mnogo časa izgubili in ko pridejo v Tubak, je |
| Kuharske Bukve (1799): | glej pa, de ſe ne perſmodi. S' to sholzo snaſh brodęte, inu druge jędi bęliti; tudi ſeboj na pot vſęti; kader |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | nar boljše sredstvo konje zdrave ohraniti. Ako so podnevi blato brodili, se jim morajo zvečer noge dobro osnažiti in obribati. Le |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | Jesuſa, kateriga obresovanje s' novim letam deneſ obhajamo. I. Kakor brodnár, ki po tekozhih valovih ſvoj zholn peljá, ſkerbno tajiſtiga poganja |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | moraſh tudi ti po njih ſtopinjah sa Kriſtuſam hoditi. Glej, brodnár tudi sveſto po nozni na svesde gleda, de ne sajde |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | pamet ne dovolji, kar dobra véſt ne perpuſti. Ako bode brodnar ſvojo barko vetrovam prepuſtil, jo bodo ſkoraj rasbili ino vtopili |
| Naravoslovje alj fiziko (1849): | čerta kazala pot dveh, treh itd. milj. §. 43. Vsak brodnar ve, de mora višej vesljati, kadar hoče k ravno nasprotnim |
| Fabule ino pesmi (1836): | Zhakaj, jas ti bom goſpod! Jager padne ’s plota. Gda brodnara nej’ od kod, ˛Sam gré na brodnara brod. Hitro v |
| Fabule ino pesmi (1836): | s plota. Gda brodnara nej’ od kod, ˛Sam gré na brodnara brod. Hitro v’ ladjo ſkozhi. Tota mu ne vé ſhegó |
| Blagomir puščavnik (1853): | Bogomila le ne jenjata prositi, se jima vzadnjič vda; tode brodnik Nikolaj mu mora obljubiti, da bo vsaj enkrat vsaki teden |
| Blagomir puščavnik (1853): | prevezan in gerčasto romarsko palico v roki — poterka na duri brodnik — Nikolajeve hiše, |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | dno je ſhel v' barko, ino ſe ſili ſpati. Neverni brodniki ſo ſi miſlili, de bi med njimi utegnil kak velik |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | na morji. Barka je v' nevarnoſti iti na koſze. ino brodniki sgubé she vſe upanje ſe reſhiti. Vſe je molilo, vſak |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Bog je tako obernil, de je Jona sadelo. Jona pové brodnikam ſvo- |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | velika hvala. V ti pesmi speva omikanje zaderžanja — morje — tergovino — brodništvo — družljivo življenje in podarí tudi neke verstice plesávki „Fabri-Bretin. ” — (Ni |
| Botanika (1875): | jezičast (pod. 86., marjetica), jajčasto-suličast, podolgasto-okrogel (pakrožen), jajčast (pod. 87., brogovita), okrogel (podoba 88., slez), ledvičast (pod. 89., zlata ketnica), trivoglat |
| Zoologija (1875): | 157. Brest 131. Breza 130. Brina 129. Briza media 118. Brogovita 137. Bromelia 126. Bromus 118. Brošč 139. Bršljan 161. Bršljan |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | njih mestu stalo kakošno kaliforniško zlato-rudato pa pusto pečinje. Že broj (število) ljudstva, kterega blizo 4000 duš na štirjaški milji živi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | se moglo reči korunje; in le zernje posamezno ali odštétiga broja korún. S. Iz Radgone 29. Grudna 1845. Vi Želite zvediti |
| Naravoslovje alj fiziko (1849): | se teživnost po kvadratnim broji manjša, kadar daljnost po enojnim broji raste. Naj je daljnost od sredine do verha zemlje 1 |
| Naravoslovje alj fiziko (1849): | teživnosti vabi. Teživna postava je, de se teživnost po kvadratnim broji manjša, kadar daljnost po enojnim broji raste. Naj je daljnost |
| Naravoslovje alj fiziko (1849): | čevljev, torej pravimo, de hitrost voljniga pada raste, kakor neparni broji: 1, 3, 5, 7, 9 itd. Poltstorjena na koncu perve |
| Naravoslovje alj fiziko (1849): | storjena na koncu alj pot voljniga pada raste, kakor kvadratni broji 1, 4, 9, 16, 25, 36 itd. sekund. Kamen, ki |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | glavniga vojšaka, viteza visociga vojniškiga reda Marije Terezije, učeniga pisatelja brojnih in vojniških vednost i. t. d. Kér baron Véga nobeniga |
| Kuharske Bukve (1799): | 279. Brôkole kuhati. Otrebi brokole ſkoro kakor zvetni ohravt; ſhtoſe olupi notri do ſtershęna, notrajni |
| Kuharske Bukve (1799): | 279. Brôkole kuhati. Otrebi brokole ſkoro kakor zvetni ohravt; ſhtoſe olupi notri |
| Kuharske Bukve (1799): | miso. 10. Pemſka shupa. Sręshi na podolgaſto, sęle, kolerabe, laſhke brokole, korenje, ſpargelne, kavle, rępo; deni kuhat, de ſe vſe obarí |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | železo i. t. d. ločvali, ali kotlovino in cin v bron združiti umeli, kemikarji so bili. Ravno takó so kemikarji bili |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1882): | reče, da oni gospodje ne zaslužijo spominjkov bolj neminljivih kot bron! — Uže samo zarad tega posojila pomnila jih bo Ljubljana mnogo |
| Gozdovnik (1898): | okolu 120 mož Indijanov. Njih obrazna barva spominja na florentinski bron. Eni so skoraj goli, eni imajo kratke usnjate predpase, vsi |
| Kemija (1869): | in druge umetnine. Cinek je tudi sostavina medi ali mesinga, bronza, novega srebra in še drugih kovinskih zmesi. Kemiki ga rabijo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Šimna Unglerta, Antona Köhrerja in Janeza Nikelna; pervimu je bila bronasta svetinja, drugima dvema pa ſo bile pohvalne pisma podelene. — (Dalje |
| Rudninoslovje (1867): | je 8, namreč: 1. tompakasta (tombackbraun), 2. bakrasta (kupferroth), 3. brónasta (speissgelb), 4. médasta (messinggelb), 5. zlata (goldgelb) |
| Gozdovnik (1898): | sprejemajo gostovi in poglavarji? « Krepki indijanski gorostas je stal kakor bronasta soha vojnega boga, gledalca s čudenjem navdajoča. Črnotič ni čakal |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Ko pride megla, ki ima veliko elektrike v sebi, nad bronaste stvari, ki so špičaste, obudi toliko nasprotne elektrike v zgornjem |
| Gozdovnik (1898): | hudo poročilo, ktero je prinesel Mešanik, toda nobena poteza na bronastem obrazu glavarjevem se ni spremenila. »Odišli so v večna lovišča |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | 17. dan Kozoperska je bilo 6 zlatih, 14 srebernih, 24 bronastih svetinj in 51 pohvalnih pisem med mnogoverstne fabrikante, fužinarje in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | in čepice. ” 46. Gosp. J. Stadler, medar v Lincu, za bronastó podobó. 47. Gosp. Ant. Steinhauer, motožar iz Linca, za cesarskiga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | štacuno na Šenpetrovim tergu (St. Petersplatz Nr. 575), tudi dobí bronasto in sreberno orodje vsake sorte za cerkovne opravila. Zhebelarſka kupzhija |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | podobe ino divje sverí molili. V' ſvojim tempeljnu ſo imeli bronaſto podobo. Bala po iménu, ino potlej pa drakona, to je |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | oblezhe v' ſvoje laſtno oròshje, mu déne na glavo ſvoj bronzhéni grebenák, ga opnè s' laſtnim oklépam, ino s' laſtnim mèzhem |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Gradec spraviti. Vsi udje zbora so dobili od imenovanih stanov bronene svetinje draziga dela v vedni spomin desetiga shoda kmetovavcov v |
| Kemija (1869): | 508. Brezličen, amorph. Brezvoden, wasserfrei. Britanniametall, 432. Brom, 378. Bronce, bronza, 433. Brošč, Farberrothe, Krapp, 486. Burette, kapnica, bireta. Buttersaure, maslena |
| Kemija (1869): | se rabi za ponarejeno zlato barvo in za bronziranje. 3. Bronza, iz ktere so sosebno stari narodi izdelovali razno orodje in |
| Življenja srečen pot (1837): | der für die Normal- und Hauptschulen vorgeſchriebenen deutſchen Sprachlehre. 8. Broſch. 1 fl. — Theoretiſh-praktiſcher Unterricht in der deutſchen Rechtſchreibung. Darſtellung eines |
| Življenja srečen pot (1837): | wollen. 8 v. II. Theile. I. Thl. Wortforſchung. II Wortfügung. Broſch. 2 fl. 48 kr. — Sprachübungen über die Regeln der Wortforſchung |
| Življenja srečen pot (1837): | und iſt. Mit Anſichten und den Plan von Klagenfurt. 8 Broſch. 1 fl. 48 kr. Geſchichte der ſeligen Hemma, Stifterinn von |
| Življenja srečen pot (1837): | berühmten Kirche Maria Sal in Kärnten. Mit einer Anſicht. 12. Broſch. 10 kr. Proprium sanctorum pro Diœcesi Lavantina. Jussu et auctoritate |
| Življenja srečen pot (1837): | Domſtiftes und der Domkirche von Gurk. Mit einer Anſicht. 12. Broſch. 12 kr. — des Urſprunges und der weiteren Schickſale der berühmten |
| Življenja srečen pot (1837): | usum et commodum Clericorum ad S. Presbyteratus Ordinem Adspirantium. 8. Broſch. 10 kr. Ordo Providendi Infirmos. Juxta Rituale Romano Salisburgense 1833. |
| Življenja srečen pot (1837): | und Sterbende. Nach beſſen Tode herausgegeben v. Welwich (L.) 8. Broſch. 50 kr. Eichhorn (P. Ambr. ) Beiträge zur ältern Geſchichte und |
| Življenja srečen pot (1837): | diejenigen, welche ſich ſelbſt in dieſem Gegenſtande vervollkommnen wollen. 8. Broſch. 1 fl. 24 kr. Paulitſch (I. Peregr. Fürſtbiſchof v. Gurk |
| Življenja srečen pot (1837): | in commodiorem usum R. R. D. D. curatorum emendatum. 8. Broſch. 50 kr. Ritus celebrandi Missam privatam secundum Rubricas Missalis Romani |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | oznaníla je, kmetovavce v tacih krajih , kjer je zemlja za brošč pripravna, k pridelovanju teh farbarških korenín spodbosti, de se denar |
| Kemija (1869): | amorph. Brezvoden, wasserfrei. Britanniametall, 432. Brom, 378. Bronce, bronza, 433. Brošč, Farberrothe, Krapp, 486. Burette, kapnica, bireta. Buttersaure, maslena kislina, 463. |
| Zoologija (1875): | 129. Briza media 118. Brogovita 137. Bromelia 126. Bromus 118. Brošč 139. Bršljan 161. Bršljan škotski 136. Brusnica 139. Bryonia 154. |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | skušnje natanjko storiti, de se bo dobrota in cena pridelaniga brošča zvedila. ” — Namén tega oznaníla je, kmetovavce v tacih krajih , kjer |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | Oznanílo kmetovavcam zavoljo brošča (Krapp, Färberröthe). Kmetijske družbe so prejele unidan od gosp. ministra |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | vém ravno, koliko vse fabrike našiga cesarstva skupej na léto brošča potrebujejo, — to pa vunder lahko rečem, de gré za-nj več |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | samo na tém ležeče, de se zna kmetovavec z obdelovanjem brošča dobro obnašati, temuč tudi na tém, de se broščeve koreníne |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | pri ti priliki vsako kmetijsko družbo prašal : ali se kaj brošča v njeni deželi prideluje, in ali je zemlja zató, de |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | se podstopim visokimu ministerstvu svetovati, de naj si prizadeva pridelovanje brošča v naših deželah bolj na noge spraviti. Pri ti reči |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | svojo katónfabriko v Pragi jez vsako léto za 40,000 gold. brošča potrebujem, kteriga iz mnogih krajev, iz Franeozkiga, Holanškiga, in iz |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | prepustiti, ki hočejo na ministersko povabílo kak košček poljá z broščem obdelati. Pa tudi k temu sim pripravljen , ob svojim času |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | obdelovanjem brošča dobro obnašati, temuč tudi na tém, de se broščeve koreníne pràv posuše, olušijo in zmelejo. Jez sim zmirej pripravljen |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | pripravo in orodje si napraviti, ki se potrebuje za poskušnje, broščeve koreníne sušiti, lušiti in mléti, in vse te priprave brez |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1860): | da zavolj teh ho- matij, ki jih je napravila omenjena brošura, se kongres ne bo razderl, ampak Ie za nektere dní |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1860): | švedska in sardinska vlada bojo podpirale francozko. — Da je omenjena brošura, ktere se je samo v Parizu berž 43.000 iztisov poprodalo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | imenovani vrač svojim bolnikam v raznih podobah daje: nekteri to brozgo pijejo, drugi jo v majhnih kosčikih požirajo, tretji se z |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | kviško molí in vóha; večerno petje petelínov; kuretina v prahu berzkajoča; mačke ki se snažijo; lástovke, ki nizko nad vodami letajo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | vidi, da narod napreduje, se izobražuje in da narodno slovstvo berst in cvetje poganja. Poglejmo tudi mi maličko po svoji vlasti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | podobo 7. kakor je v jeſeni téga léta. ) Şpomlad, préden berſt pogánja, ali tudi v poprejſhni jeſéni po Liſtopádu perréshi, ali |
| Botanika (1875): | razvijal cvet, s čim se dalnja rast vejice dokončuje; ta brst se imenuje cvetni brst ali sadni popek, je kratek in |
| Botanika (1875): | Brst 42 Kar imenujemo brst, popek ali oko, je skrajšana rastlinska |
| Botanika (1875): | tako, kakor deblo. Vejica ima zatorej na koncu tudi končni brst – drugotni končni brst imenovan. Da se naredi pazduhni brst, so |
| Botanika (1875): | Vejica ima zatorej na koncu tudi končni brst – drugotni končni brst imenovan. Da se naredi pazduhni brst, so odloči od cevnih |
| Botanika (1875): | se dalnja rast vejice dokončuje; ta brst se imenuje cvetni brst ali sadni popek, je kratek in okrogel, v čem se |
| Botanika (1875): | se pokazujejo trojni brsti, namreč končni pazduhni in postranski. Končni brst a (pod. 72.) skončuje deblo in ga daljša pri svojem |
| Botanika (1875): | Brst 42 Kar imenujemo brst, popek ali oko, je skrajšana rastlinska os ali deblo v |
| Botanika (1875): | kakor deni daljnogleda. Nadalje se dá spoznati, da bo končni brst razvijal cvet, s čim se dalnja rast vejice dokončuje; ta |
| Botanika (1875): | končni brst – drugotni končni brst imenovan. Da se naredi pazduhni brst, so odloči od cevnih povezkov v deblu, jih nekoliko, ki |
| Botanika (1875): | stran in v pázduhni brst stopajo, med tem ko postranski brsti sami narejajo nove cevne povezke. Pod. 73. nam kaže podolgoma |
| Botanika (1875): | skončuje deblo in ga daljša pri svojem daljnim razvitku. Pazduhni brsti b se naredé vselej v pazduhi lista. Postranski brsti se |
| Botanika (1875): | steblo b z mesnatimi listi, kterim v pashah izrastó popki (brsti) v podobi malih čebulkov aa, ktere služijo ljudem za pomnožbo |
| Botanika (1875): | vseh rastlinskih delih, posebno tudi na listji. Pazduhni in postranski brsti so tisti, iz kterih izrastó veje. Vsaka vejica ima vsa |
| Botanika (1875): | Pazduhni brsti b se naredé vselej v pazduhi lista. Postranski brsti se pokažejo sem ter tje po deblu prav po naklučji |
| Botanika (1875): | tudi prerez, narejen preko njega. Na deblu se pokazujejo trojni brsti, namreč končni pazduhni in postranski. Končni brst a (pod. 72. |
| Botanika (1875): | zarodek listnate vejice, kakor se to vidi na postranskih dveh brstih naše podobe. Jako podučen in nastavo listov na prihodnjej vejici |
| Trtna uš (1881): | kakor makovo seme. Po zimi jih lehko vidimo viseti na brstih in popikah sadunosnega drevja. Veliko menjša in toraj človeškemu očesu |
| Botanika (1875): | se koscev. Taki prosti razmnožitveni organi, ki se dado primerjati brstom in čebulam višjih rastlin, so prašne kali ali soredije, ki |
| Botanika (1875): | kali ali soredije, ki se nahajajo na lišajih, in pa brstki, kakoršne imajo mahovi jetrenjaki. Ti organi se kar odločijo od |
| Zlatorog (1886): | »Mar ti misliš, da za šopek brsten »Lanček menjam svoj in zlati prsten? »Mar ti misliš, da |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | v jeseni obilno mlatiti. — Ak penica poje, pred ko terta bersti, se kmet dobre letne veseli. — Polne lune sijanje, če ga |
| Genovefa (1841): | je bil króg in króg s velízimi, zhernimi hvójami, ſivim bèrſtjem in s treptajozhimi jagnjedmi obdán. Tukaj je mósh s mêzhem |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | jo božja previdnost čudno ohraniti hotla, je obrašena z zeenim beršlenam, čigar rozge in korenine ji se razvalit ne dajo ; mislil |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | tlah. Nad vſim tem pa je bil debel venez is berſhlinovih in limonovih en dan poprej naterganih vejiz. Na levi ſtrani |
| Zoologija (1875): | Brogovita 137. Bromelia 126. Bromus 118. Brošč 139. Bršljan 161. Bršljan škotski 136. Brusnica 139. Bryonia 154. Buča 154. Bukev 131. |
| Zoologija (1875): | media 118. Brogovita 137. Bromelia 126. Bromus 118. Brošč 139. Bršljan 161. Bršljan škotski 136. Brusnica 139. Bryonia 154. Buča 154. |
| Ferdinand (1884): | Preko vrta se je razprostirala med visokim, z mahom in bršljánom obraščenim skalovjem zelena trata. Sredi male ravnice je stal kip |
| Botanika (1875): | krasnej belokosmatej planinki (Gnaphalium Leontopodium) in pri tako imenovanem škotskem bršljanu (Mikania scandeus), priljubljenej rastlini za v viseče lonce. Zdravilstvu rabijo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | struna ljubezniva Poje v tihim sramežljiva, Modropojki slavski streže, Ki beršlánov venec véže, Gosli ž njim ovénčati. „Čas je, molklost prekiniti |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | Ver'mo, vupeimo, lubimo; Ta sapoved je sa vſe. Zhist, pravizhen brumen bit' , Teshave volnu noſit', lepe ſo lete zhednosti, Tem starim |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | je enkrat slagal, temu ſe teshku vezh verujame. Kateri je brumen, priden, inu perjasen; pride po zelimu ſvejtu lohka naprei. En |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | grehe ohranilu: letu bode tebe furmalu, de bosh dobr, inu brumn ter |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | je enkrat slęgal, temu ſe teſhku vezh verijame. Katęri je brumn, pridn, inu perjasn: ta pride po zelimu ſvejtu lohka naprej |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | njeh bogat': Teb' in' njim vſo hvalo dati, Bres tadla, brumn, inu zhiſt. Ozhe! to je moju dolshnoſt Oh jeſt raſem |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | an velk gryshnik nasmert bovn htomi prida saki den an brvmen zhvovak noi saki den shebra pernjam te 7 svete Kolzhenze |
| Ta male katechismus (1768): | blu oppravlenu, je Ponzianus trupla, inu eky skrivaj pobral, ta brumna Gospa Alexandria pak, katire je Grogor pomagal, je njeh is |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | kje virjejozhe dushe ſapody njega bersh v' wèjh, inu ena brumna perprostnoſt stare njegovo pregnanoſt. Nasputè se is njim v'nobenu |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | S. Sakrament poniſhnu , inu lubeſnivu pozhaſtiti. Skus tega bodo namrezh brumne dushe silnu ſlo uſhgane, inu ſatorej sem jeſt taiſtega hraniti |
| Praemium sa male otrozhizhke (1810): | Serzi glaboku uterditi. Viro, jenu Nauke, Naſhih dobrih dell lete brumne ſhtuke. |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | se spoſnati, inu drugem is lepem exempelnam dobreh del, inu brumnega ſhivlenja naprejsvejtiti. Naposled bodo bratji, inu seſtre oppominene te regelze |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | shtritali. Hodi ſa mano. XXXI. POSTAVA. Perludnoſt je ſlaſti enega brumnega hvale urednu ſaderſhanje. 1 Ti se golfash moj Syn! aku |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | k' svetuſti enu terdnu podloſhenje. III. Poſt. Pohlevnoſt je enega brumnega zhloveka oziranje. IV. Poſt. Poterpeſhlivoſt je te brumnoſte ſhivlenje. V. |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | enege zhednega ſhivlenja krayluvanje. XXXI. Poſt. Perludnot je ſlaſti enega brumnega hvalle vrednu ſaderſhanje. XXXII. Poſt. V' volo boſhjo se udati |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | so ony neli ſavol zhisla svojeh lejt, temuzh tudi ſavol brumnega ſhivlenja zhaſty uredni. Uſſellej enega starzheka sposhtuj, nej bo kakershenekol |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | v' zhloveſhkim ſerzi lepo seleno drevó kraljéſtva boshjiga, drevó shivlenja brumniga. Njegove veje ſo ſvete zhednoſti, njegovo ladje ſo dobre dela |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | 33. ˛Svet advéntni zhaſ ſe je priblishal, naſtopili ſo dnévi brumniga premiſhlovanja. ˛Sveta mati ka- toljſhka zerkev obhaja dvojni ſpomin dvojniga |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | na enkrat bres greha ſe ne poſvetite; pa tudi nikakiga brumniga déla, ne opuſtite, ſhe tak'nevredno naj ſe vam sdi: is |
| Slate jabelka (1844): | nar ſlabiſhi rezhi sa-ſe isvolil, kadar je le mogel. Od brumniga mladenzha ſe bere, de kadar je she bliso ſmerti bil |
| Štiri poslednje reči (1831): | bi ſam pogubljen ne bil. « 1. Kor. 9. Vender pravizhnimu brumnimu kriſtjanu ſe ni treba ſmerti prevezh bati, sato ker ſrezhna |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | ſe zhloveſhka duſha v' ſvoji pravi lepoti ino zhaſti vſakimu brumnimu ſerzu pokashe, kako imenitna de je. — Oj! kaj ſte vé |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | leta sluſhe tebi susebnu k' temu, de se koker en brumne zhlovek skaſhesh. Ti moresh is drugemi ſhiveti, bodi se ſhe |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | koker ti. En perproſt, inu naunzne, per temu pak en brumne zhlovek dapade Bogu uſſe bel, inu bo vezhe v'nebesah |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | inu voherni. 3. Ti mlazhni inu lęjni. 4. Ti lâshnivi brumni, ali hynavzi. Ta togotni męjni, de ſvoje ſovrashnike lubi, kęr |
| Ta male katechismus (1768): | Samaritana napravlene ſdravnie, ali arznie. K' ſadnemu: Ke v' teh brumeneh, katiri se |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | prei noi potlei je tudei skushano svo velko barti od brumnah ludi. |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | sem jeſt njim v' njeh sveti smerti ozhy ſatisnela. Od brumneh dedzhekov sem jeſt veliku dobrega shlishala v' poſtavi tega Gospuda |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | bilshnje pohushati velko vezh karje zhries tvojo potriebo dai ta brumnam sromakam: katieri skves nasrezhe ubushtvo pridajo: kar tazham, katieri so |
| Praemium sa male otrozhizhke (1810): | Od. Negovu Preſvetu ime poſvezhuvati. Pr. Koku? Od. Is enim brumnim, jenu pravizhnim shjulenjam. 2. Proshna. Pridi k' nam toje kraleſtvu |
| Štiri poslednje reči (1831): | ſe bomo s' ſvojimi ljubimi prijatli ſpet vidili. S' pravizhnimi brumnimi tovarſhi, bomo v' nebeſlh ſpet ſkenjeni, ker ſmo ſe na |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | ſonzhniga is-hoda ino sahoda, bodo poſédli nebeſhko kraljéſtvo ino ſe brumnimi ſtarimi ozhaki, Abrahamam, Isakam ino Jakopam veſelili, dokler bodo njih |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | ſvoje veſeli. Pa kakor nozh ino den je raslozhek med brumnimi ino hudobnimi. Hudobni ſe radi po ſkrivnih, nesnanih kotih potikajo |
| Genovefa (1841): | ravno takó lashnjivim, opravljivim piſmam do grôſa poſlal, Genovefo, najpobóshnejſhi (brumno) in nedólshno goſpó kakor nesvéſto, nepoſhténo shêno tóshil in sapovédal |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | svojemu nauku uſella, de be jeſt mogla od njeh tu brumnu ſhivlenje posnemati. Uſſellej sem jeſt neshla, de je res, de |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | htroshti usam viernam dusham: inu sa potriebo noi sa anu brumnu erlih shiulenje: knuzi noi k' huali inu h' zheſti boshjei |
| Genovefa (1841): | tedaj v Bogá ſamiga. Sdaj pa pojdi in shivi pobóshno (brumno) in dôbro, Jes |
| Genovefa (1841): | hzhér ſta imela, ktéro ſta preſerzhno ljubila in prav pobóshno (brumno) odredila — po imenu Genovefo. She otrok je shé Genovefa prav |
| Praemium sa male otrozhizhke (1810): | ja ! Pr. Sakaj pa ? Od. Kir mi bi imeli taku brumnu shiveti, de bi tudi uredni bli, tajſtu vlsakdan prejeti, koker |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | v'hudemu pogube. Katiri Bogu ſveſtu sluſhejo, inu ſa pravo brumnoſt ſe mujajo, ti so, katiri se v' boſhjemu myru skupſveſujejo |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | nobedn nima drugega tovarshtva imeti, koker kjer se nodolſhnoſt, inu brumnoſt narajma. Meni je moj Buh ſa enega tovarsha mojega ſhenena |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | ſvetiga poſta vabi; nas ti ſveti Vuzheniki budijo; nas ta brumnoſt ſyli, nas ta hvaleshnoſt pergaina; nas tu dobru sa naſhe |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | bómo dary boshje inu kèrſhanſke lubesni darovali. Naſhe dęla ſkusi brumnoſt poſvezhene, bódo s'molitujo to lejpú diſhęzhe kadilu, katęru pred |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | drusiga ne dershym. Takú praviſh ti: inu kęr te tvoja brumnoſt vshę taku prevezh ne tiſhy, de bi ti kaj od |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | Netu, en Bog. Od tod je priſhlu, de je on brumnoſt, inu tę bogabojezhe sanizhoval, tę Duhóvne saſhpotuval, andohti inu boshje |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | pokorshzhno isaka: jas prosim tabe skues rud Abrahama noi skves brumnoſt Jakoba katheri ni bogu pragrishov jas prosim tabe skus kazho |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | dones inv navenzhno N. Amen. Modrveſt S. Dvha inv ta brvmnoſt abelna noi stanovitraſt S. S. Marternikov inv marterniz noi vsah |
| Ta male katechismus (1768): | Tud' zel sveti ludji, k'tir od mladosti v' pravi brumnosti so ſhivelli: Divize, Pushavneki, ti Uzheniki, zel Marterneki so ogolfani |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | ti vshgati Zhes naſs tvoje gnade luzh, Dei nam v'brumnosti ostati Ti vſelei tvojo pomozh. Dei nam volnu v'shulo |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | na viſokusti, Myr na semli tem Ludem, Kadiri v'ſveti brumnosti Dobre vole ſo per vſem, No dobru ſerze imajo , De |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | je enega brumnega zhloveka oziranje. IV. Poſt. Poterpeſhlivoſt je te brumnoſte ſhivlenje. V. Poſt. Krotkuſt je svetega ſhivlenja maſanje. VI. Poſt |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | wugejme dobeta. Hodi ſa mano. VIII: POSTAVA. Samota je te brumnoſte mozhnu podpiranje. 1 Kkatire se naſna hrupu teh ludy zhasi |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | Poſt. Wugujmedajanje je dobreh del perkladanje. VIII. Samóta je te brumnoſte mozhnu podpiranje. IX. Poſt. Dobra manenga je teh del narbulshe |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | je enu ſnamene bres zvibla, de en naſtanovitne zhlovek v' brumnoſte nalubnoſt, inu nadapadlivoſt najde, ter v'porednemu ushezhnoſt zhute, kar |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | imella. Uſſe minute mojega zhasa sem jeſt v' della te brumnoſte , inu v' taiſte, katire so en dejl te edine skerby |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | prizhuvanje. XXXIII. Poſt. Boſhje Mashneke zhaſtiti je prave vire, inu brumnoſte skaſanje. XXXIV. Poſt. Masa , ali treſlivoſt je ſuper doſti hudeh |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | tvojeh rokah. Hodi ſa mano. IV. POSTAVA. Poterpeſhlivoſt je te brumnoſte ſhivlenje. 1 Doſti hudega se je meni na svejtu pergodilu |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | Dar te vednoſte. 5. Dar te mozhy. 6. Dar te brumnoſte. 7. Dar boshjiga ſtrahu. Iſai. 11. Shtiri posledne rezhy tiga |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | de ima edn per drugemu ſtanuvati, al v'poshtenju, inu brumnoſti, inu posebnu de je svojemu tovarshu h'gorijemanju skus svoj |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | njeh ni iskal wogatio v' dnarjeh, temuzh skushne v'mnogiterni brumnoſti. Terdne tugente so prave wogatie, katire k' dobremu te dushe |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | poshteina, temuzh ta gerda naſramnoſt, v' katirih ni te ſvete brumnoſti, temuzh ta tagreſhna hudoba, sakai v' takſhnih hyſhah ſe ta |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ſposnali, dar tę mozhy, de jih bómo ſpolnili, dar tę brumnoſti, de bómo Bogú po dolshnóſti ſlushili, inu timu blishnimu v' |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | pokasati. Zhe ſe ſpęt nasaj is tę lęjpe pôti tę brumnoſti vèrnete, móre on taku rekozh s' vami vred nasaj jiti |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | sanizhovati, tvoje nar imenitniſhi dolshnóſti opuſtiti. On ſe bó is brumnoſti norza dęlal, on ſe bó Maſhnikam poſmęhval, tęiſte fershmaguval, inu |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | hotel neſti: on ga je hotel neſti is dveh neobteſsanih brunov sdęlaniga, kakorſhni ſo v' timiſtim hrupi rabelnam v' roke priſhli |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | vam bo odmerjalo. Zhimu gledaſh pesdér v' ozheſu ſvojiga brata, bruna v' ſvojim ozbeſu pa ne vidiſh? — Kar koli hozhete, de |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | nogo. Kedar konja čez visok prag pelješ, ali čez visoko bruno: ne prestopi z hromasto nogo, ampak jo le čez potegne |
| Fizika (1869): | še gre skoz podlago, ne more opasti. Ako bi pa bruno bilo tako dolgo, kakor je to s točkami zaznamovano, imelo |
| Fizika (1869): | mizi, stolu, konju, itd. Pod. 31. Napošev stoječi kamen ali bruno, pri kterem, kakor v Pod. 31., iz težišča spuščena navpičnica |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | primérjanje in druženje sprave iz podnarečij našemu slovenskimu jeziku potrebni brus (Časop. Česk. Mus. II. zvez. 1845. str. 319— 321) in |
| Kemija (1869): | temne glinice. Drago kamenje in druga zlasti jeklena roba se brusi in gladi ž njima. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Sató naj vſaki ſam poſkuſi, Potlèj ſhe lé naj jesik bruſi. Viſhnjagorz. Eno je potrébno! „Viſoko zhaſtitljivi goſpodje! Vſo hvalo Njih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | rad letí! Tiſtimu pa, kdor ſi nad vſako rezhjo jesik bruſi, vſiga graja in zherti, bi s unim umnim mosham rekel |
| Zlata Vas (1848): | pri čem de je. 10. Nad Ožbétam Zlatovasčani gerdo jezike brusijo. |
| Rudninoslovje (1867): | nalašč mlini, da se v njih máli četverovoglati mramorni kosci brusijo v kroglice, s kterimi se otroci radi igrajo. VI. Težci |
| Rudninoslovje (1867): | po kakej sliki i prilepljejo na bakréne platíce; potem se brusijo i ugladijo. Take podobe se imenujejo mozaike, najlepše ima sv. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | naſhi naſtopniki bodo ſaj imeli kaj nad nami popravljati inu bruſiti. — Piſano na Gorjuſhah v bohinſkih gorah 1. dan Roshnizvéta 1796. |
| Fizika (1869): | ako potegnem z lokom ob napeto struno. Steklo, v lečo brušeno, kaže povečano vsako stvar, ki se skózenj pogleda, in z |
| Življenja srečen pot (1837): | orôshje; ona je mozhna ino ojſtrejſhi, ko na dvé plati bruſhen mezh, ki do shiviga prebôde. — V' nar vezhih teshavah na |
| Življenja srečen pot (1837): | alj poſlednizh je kakor pelin in kakor na oba kraja bruſhen mezh. “ ˛Sv. ˛Shtaniſlaj je omedlel, ako je kako neſramno beledo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | prodih pravo strugo pozna, - in da v kakošen most ali berv ne zadene; zadnjek je pa mnogokrat komaj 12 do 14 |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | reče: „Nič se ne boj dečko; jaz te ponesem čez berv; le pojdi sem! ” Že je stegnil roke po njemu, da |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | Pusti reveža nazaj. ” „Pa naj gre”! oglasi se stari. Vendar berv hočeva podreti. Ko bi bil deček tudi kaj zapazil, nikdo |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | imel; človek bi se tu kaj lahko onesrečil. Ker je berv že slaba in trohnjena, bova jo poderla, naj pa ljudje |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | se ljubi. ” Roparja vzameta svoje torbe in se podasta čez berv, ne da bi se dečku za postrežljivost zahvalila. Od one |
| Viljem Tell (1862): | ki jo obdajajo. Veliko kmetov se bliža, nekteri čez visoko brv čez Šehen. Prvi so Valter Firšt z obema dečkoma, Melhtal |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | je silil k hitremu begu. Že je hotel Bôb vreči brv v globočino, ko je naenkrat šinila gospej O'Nielovi miselna nesrečnega |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | zanaprej odveč. ” Orzo je res mislil, da se deček boji bervi; saj še sam ni stopil rad nánjo, zatoraj je djal |
| Robinson mlajši (1849): | Kaj je to plav? Dragotin. Je versta — red vkup zvezanih berven — rilov, na kterih se stati, ino kakor na ladji plaviti |
| Gozdovnik (1898): | poznati slikovine na njegovem obrazu, še-le tedaj požene konja v brzi dir. Toda konj je bil preveč zdelan, pa je šepal |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | češčenji. Petelin je zapel in ga spominjal jutra pa sikanja berzih in gotovih pšic. Daroval se je veselo njih hudi ostrini |
| Gozdovnik (1898): | privezana; gospodar njegov je moral torej biti blizu. Z nekterimi brzimi skoki doseže Diaz belina. Prijevši ga za uzdo, odvede ga |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | ino veſelvanja ogniti, to ſe pravi, ſvoje bude pozhutke v' bersde dévati. 3. Zhuj ino bédi ſam nad ſebó, de ne |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | ſe tudi nam pergodilo ne bo. Dajmo ſvoj jesik v' bersde kerſhanſke modroſti, de ſe nam v' hudo sapletal ne bo |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | ako mu neprenehoma dobro kermo polagaſh, malokedaj pa ga v' bersde daſh; ſhe teshej boſh krozhal ſvoje pregreſhno teló, ako tajiſto |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | Veſhi s'prevuſo boſhjega strahu tvoje pozhutke, ter njeh v berſdi derſhè, zhe otshesh brumnu, inu Bogu dapadlivu ſhiveti. Grad zhloveshkega |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | zhaka, zhe le bosh tvoje pozhutke v' ſhivlenju dobru v' berſdi derſhal. Tedej bosh videl, inu uſſe prebilnu imel v'boſhjemu |
| Genovefa (1841): | je konja bolj na tanko pregledoval in ſreberno obilno poslazhêno bersdo saglédal, je rékel: „Aj, ali té sverine tudi slato in |
| Občno vzgojeslovje (1887): | njegov strastni pohlep. Pametna uvidnost, katera drugače kroti poželenje in brzda celó neukročeni nagon, nima moči nad strastjo. Strast sploh ne |
| Občno vzgojeslovje (1887): | doume vsestransko. Ako je ves početni pouk nazoren, ako se brzda in urejuje zlasti otroška domišljija, katera prečesto pokvari vso pazljivost |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | pomagal puhlo vlado prekucniti, potem pa tudi s krepko roko berzdal in pokrotil brezpostavne početja. — 17. dec. je gerški kralj Oton |
| Genovefa (1841): | ſvôjiga nagnjenja k nagli jésî, k zhutljivoſti in ſumljivoſti (Eiſersucht) bersdati ne more. „In le êno nebersdano nagnjenje ſizer ſhe takó |
| Zoologija (1875): | to mero prestopiti, ali to svobodo mora razum voditi in brzdati. Zato priporočamo zmernost kakor edino zlato vodilo za vzdržanje telesnega |
| Zoologija (1875): | gosenicami sprevodnega prelca ter jih žré. Semkaj spada še poljski brzec, pod. 175, (Cicindela campestris) in puškar (Brachinus crepitans). |
| Zoologija (1875): | Pod. 175. Pod. 174. Moškatnik; Calosoma sycophanta. — Pod. 175. Poljski brzec: Cicindela campestris. njegova ličinka živi med škodljivimi gosenicami sprevodnega prelca |
| Genovefa (1841): | ſe je po zélim gradu raslégala. Gôlo, ki bi bil bersheje ſmert, kakor groſa prizhakoval, je urno doli hitel in je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Petru s novo uro olépſhali, ktere v teh novizah tim bershejſhi opomniti hitimo , ker jo je proſt zhlovek isdélal, ki ſe |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | noterdati, de bo v'mertvashke buqve ſapisanu, inu de se berſhejshe te SS. Mashe inu molitve ſa njim oppravejo. Zhaſlitu usake |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | alliti, katire svojem napreipoſtavlenem sploh kje pokorn biti se poflisa. Berſhejshe bodi ti pokorn v'rezhęh, ka- |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | pokushati, tipati , shlatati, inu vohati, kar meſſu dapade, bo tolkajn berſhejshe ob svojo andoht, inu ſgrevanu dijanje pershl, ſakaj ſavle telesneh |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Kér se vrata kar odpro , In orožja ropotanje ; Semkej pertekoč berzno Grada poglavar vesel oznani : ' „Ze sovražniki so v beg ôdgnanj |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | dnarja in brez truda Bi dobil od njega kaj? Bratje! berzo jo stopimo, Ino ropajmo moža, Le nikjer se ne mudimo |
| Ferdinand (1884): | je naš nesrečni Peter potolažil. Zahvali se vitezu, potem pa brzo hiti v kuhinjo k starej oskrbnici, da naroči za goste |
| Ferdinand (1884): | izročil bolnega grofiča v zdravniško oskrbovanje; da je milostiva gospóda brzo zapustila grad ter šla v glavno mesto, da se ne |
| Ferdinand (1884): | svojej soprogi, katero je trkanje zbudilo iz spanja: »Moram jo brzo odriniti v Madrid. Ravno prav je. Hočemo precej skupaj odriniti |
| Zlatorog (1886): | za klobúk si, »Ti teptáč po zelji mojem, »Pa mi brzo stopi v hišo. »Tam v gospodski sobi zádaj »Nihče naju |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | vméſti. ) ˛Skuſhnja je pokasala, de ſe ſmetana ne da ſamo bershej v ſrovo maſlo smeſhati, zhe ſe ji galuna pridene, temuzh |
| Občno vzgojeslovje (1887): | je abeceda označena z jednostavnimi skupinami toček (kakor pri Morse-jevi brzojavni pisavi). Ta sistema ima to prednost, da je priprosta, a |
| Kako se ogibati nesreč provzro... (1897): | tokovodu, narejenemu iz golih bakrenih žic, ki so, kakor vrhzemeljski brzojavni tokovodi, razpete na lesenih s porcelanastimi izolatorji previdenih koléh do |
| Zoologija (1875): | pevci, vpijati, plezavci, ujede in golobi; k mahovcem pa: kure, brzoteki, močvirniki in plavci. Prvi razred: Pevci; Oscines. Pevci so majhni |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | dohiti poštni vlak v 3 urah. Po koliko km preteče brzovlak v 1 uri? 54. Dve telesi se pomikata v isto |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | kateri preteče vsako uro po 24 km; istodobno se odpelje brzovlak v isto mer iz mesta A, katero je za 36 |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | Dunaja po zahodni železnici poštni vlak, ob 9ih zjutraj pa brzovlak. Kedaj in v kateri razdalji od Dunaja bode dohitel brzovlak |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | brzovlak. Kedaj in v kateri razdalji od Dunaja bode dohitel brzovlak poštni vlak, ako preteče prvi vsako uro po 42, drugi |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | hrum vsdigne: „Shenin gre! Vſtanite, ino pojdite mu naproti! “ Devize bersh vſtanejo, ino pershgó ſvetila. Tedaj rekó trapaſte pametnim: „Dajte nam |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſhli ſpet v' nebo. Paſtirji pa rekó med ſeboj: „Le bersh pojdimo v' Betlehem gledat, kar nam je angelj osnanil! “ Urno |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | preden ſe je prekvaſilo. ˛She Joshefove koſti vsamejo, ino pa bersh bersh gredó vſi Israelzi is Egipta. 32. Potópev Egipzhanov. Bog |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ˛Simeon od ſvetiga Duha gnan va-nj. ˛Simeon sagleda Jesuſa, ino bersh ſposna prihodnjiga Odreſhenika nad njim. V' ſvoje narozhje ga vsame |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | prijemajo, in oſtale ti bodo veſ zhaſ. “ Gijezi je bil bersh veſ gobov. Terdo ſvarilo je to vſim, kteri ſo po |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſe je prekvaſilo. ˛She Joshefove koſti vsamejo, ino pa bersh bersh gredó vſi Israelzi is Egipta. 32. Potópev Egipzhanov. Bog je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | s ſokrovzo ali kervjó. Ga je kaj sadélo, naj ſi bersh vmije lize, roke, in kamor ga je kaj sadélo; zhe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | po tem ſo béle murve ſaditi sazhéli, ki ſo tudi bersh zherne ſpodrinile. In reſ veliko boljſhi ſo béle od zhernih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | vidi, ko bi ſe imela preja podſuti, in de ſe bersh lahko popravi. Na tiſtim proſtoru, kjer je ena prediza dosdej |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | od njeniga duha in resnic navdati; drugi ga bodo kar berž prehitali, de bo zadej ostal, in ne več slane vode |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | slovenšino vneto, in s to željo napolnjeno, da bi berž berž slovenski jezik v naše učilnice in pisarnice bil vpeljan. Tega |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | za slovenšino vneto, in s to željo napolnjeno, da bi berž berž slovenski jezik v naše učilnice in pisarnice bil vpeljan |
| Zlata Vas (1848): | naredilo. Vsak bi bil rad vse imel, de bi bil berž v mesto tekel prodat. To so tako naredili: Vse, kar |
| Robinson mlajši (1849): | s hérbtom obernen bil; dobre môti, Petek najne béde bô berž konec! Jedva je to povedel, je ladjica v nekaj tako |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | dobro storil, seboj perpeljale? Pokličite ga, de zajme z nami. “ Berž ga pokličejo, ino Mozes pride k bogaboječimu Jetru. Kmal sta |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | najmanjše spodtike; v nezavisnih pa vsaj ondaj, kedar se čas berž po misli lahko vzame. To je res zmerna misel, poterjena |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | je mogel vstati in se verlim ljudem zahvaliti, ki so berž na pomoč prihiteli in mu oteli življenje. Novoletnica. Vidili smo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | častnik (oficir). Naključi se, da se car pelje za njim. Berž veli svojemu kočijažu, naj ga doteče. Ko pa oficir opazi |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | potreba. Po kteri poti se dajo ne samo vsakdanje prigodbe beržej razglasiti, ampak tudi krivi zaumeni med ljudstvam ložej popraviti, — laží |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | zhe ſe mu prehitro ſvojvolja da, berſh ſe bo ſpridil ino popazhil. Nikar tebi satorej ne mersi |
| Zlatorog (1886): | baš je segel z vilicami v kôtel, Nasadil kos, razrezal brž ga z nožem, Pokusil, in z glavó kimaje dél: »Bo |
| Občno vzgojeslovje (1887): | in povzdigovati je torej važna naloga vzgojnega poučevanja in strahovanja. Brž ko se je v otroku razvilo intelektualno zanimanje, prebudi se |
| Tiun - Lin (1891): | stoji kitajsko opravljen mož. »Le brž! « dé mi tiho, »le brž naprej! « Prime me za rokó in urno sva stopala po |
| Tiun - Lin (1891): | se odprti, in pred mano stoji kitajsko opravljen mož. »Le brž! « dé mi tiho, »le brž naprej! « Prime me za rokó |
| Zeleni listi (1896): | oskrbnika, da jih spusti zopet domu, a na to naj brž pokliče Ljuboslavo. Odšli so zopet tiho, čisto tiho. »A zakaj |
| Gozdovnik (1898): | zvezati, ki sta vas hotela napasti! « »Ah, kaj li mogoče? Brž človeka, brž naprej! « Prihitevši na mesto, ovijejo svoje lase (dolge |
| Gozdovnik (1898): | sta vas hotela napasti! « »Ah, kaj li mogoče? Brž človeka, brž naprej! « Prihitevši na mesto, ovijejo svoje lase (dolge španske lovske |
| Gozdovnik (1898): | Pena, ki je slišal, da se mu je domnevanje tako brž potrdilo. »Varujte se ga, ta človek je ubijalec! « ! Ubijalec! Pa |
| Gozdovnik (1898): | umirala! « »Ne. Čas mi je bil prepičlo odmerjen, moral sem brž zopet naprej. Dala se je prav lepo prevideti. « »Ljudje ne |
| Robinson mlajši (1849): | druga ne rase, kakor lèsno drèvje ino trava. Kako je bèržčas siromaku pri tem ozku — tèžko bilo, si lèhko vsaki pomisli |
| Zoologija (1875): | A. impennis), 2 ½ črevlja visok, ki je pa dandenes bržčas vže popolnoma zatrt, kajti ga zadnja leta nikjer nij bilo |
| Gozdovnik (1898): | od lovca, ki se nahaja pri vas, da bi mogel bržčas srečno dospeti v domačijo. « »Grof de Mediana? Hočete reči: don |
| Gozdovnik (1898): | »Bržčas so vam znana imena mojih tovarišev, ki sta ja dobila |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | ravno toča marsikje hudo delala, bo cela Celjska kresija vunder, berž ko ne pri boljim ko lanjsko leto. Korún nam je |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | važnimi besedami: „Kakor slišimo, poterdi te pravila tudi vlada, in berž ko ne se bo moralo po njih v vsih razglasih |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | dni mudila, iz Monce pa naravnost v Milan, kamor prideta berž ko ne 15. dan t. m. V Milani bota ostala |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | govori, da bo Narvaez zgubil višjo ministersko službo, in da berž ko ne bi utegnil spet O'Donnell na njegovo mesto priti |
| Mineralogija in geognozija (1871): | Kako koristne so te popisane reči, je brž ko ne že vsak spoznal, ko je prebiral o mineralih |
| Gozdovnik (1898): | To rekši, napoti se v stanovanje svojega višjega. Stotniku je bržkone kaj po glavi rojilo, ker je bil v misli tako |
| Zoologija (1875): | Njihove gosenice so trnjave, ne zapredajo se, temveč se kakor bube na prostem obešajo. Semkaj spadajo: Bisernik (Argynnis); gospica (A. Paphia |
| Zoologija (1875): | tega razreda na dvoje. 1. Ličinke popolnim žuželkam niso podobne, bube ne jedo. Navadna tenčičarica (Chrysopa perla) obeša na dolzih, kakor |
| Zoologija (1875): | se samo levé, in leveč se počasi spreminjajo. Ličinke in bube imajo časih vže noge in celó krila, in niso nič |
| Genovefa (1841): | klezhanja sglajen bil, in poſteljo s mahú in torila is buzh in bizhji jerbaſizhek, kar je bilo vſa njena ſprava, preglédoval |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | za njim ter rekel: „Te bom že splačal, ti prebrisana buča! ” Pavliha pa mu je še od dalječ rekel : „Kdor narbolj |
| Zoologija (1875): | 139. Bršljan 161. Bršljan škotski 136. Brusnica 139. Bryonia 154. Buča 154. Bukev 131. |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | največji sili le količkaj od nas omenil, in, ha ha, buča neumna je dovelj prismuknjen, da bo to prisego vestno spolnjeval |
| Sveta grofinja Genofefa (1857): | kar in kako de ſe je sgodilo. Sdaj ſe svita buzha sazhne kremshiti in jokati, kakor de bi od prevelike shaloſti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | na enimu in ravno tiſtimu ſteblu; tako ſo pri dinjah, buzhah, kumarah in pri vſih raſtljinah, ki ſo tega plemena, ene |
| Robinson mlajši (1849): | gernci, sklede — mise — bljuda, okrožniki — talerje; žlice, kleši, mehi, ročke — buče — verči ino druga lesena, železna, cinova ino medena kuhinjska posoda |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Hafed nikakega sadja, le debele kumare. Šibko breskino drevó so buče, ki so na njem rastle, skoro polomile. Vodnik je pravil |
| Genovefa (1841): | mlekam napolni. Po tém na kolena pade, in pol rumene buzhe zhiſtiga, mlazhniga mléka s obema rokama proti nébu povsdignivſhi je |
| Genovefa (1841): | lé na-ſe smiſlila. Sopet je ſhlà is votline okrog leshézhe buzhe nabirat in slomivſhi vſako v dva enaka koſa jih je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | moram péti, pa me uči. De bo prijetno tvoji umni buči, Junaške, elegije alj pravljice? Teh nej ampak natanjko mi popiši |
| Genovefa (1841): | lji napravil. Sdaj ji je v buzhi mersle vode is vira prinéſel in djal: „Ali hozhete piti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | mu že nalagate take bremena na glavo, ko bi železno bučo imel. In desi je ravno hrustanec se vkostnil, je vender |
| Blagomir puščavnik (1853): | hrohotaje na proti vpije: ”Veseli se čuvaj! danes dobiš veliko bučo vina. Glej, privlekli smo ga nar hujšega vraga, viteza Miroslava |
| Blagomir puščavnik (1853): | Zdaj ga imam svojega nar večega sovražnika! ” Zpije še tretjo bučo, potem se zavali pijan iz stola, in obleži do druzega |
| Blagomir puščavnik (1853): | uro prigromi Bric v njuno sobo in hoče imeti veliko bučo vino, zdaj še eno, in vpije z groznim hrohotanjem: ”Zdaj |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | bi bil stal v začaranem krogu. Kar priskače razdivjan bik, bučo sklone k tlam in se perhaje zapodí prot mladenču; pa |
| Genovefa (1841): | Oba gréſta tedaj v votlino, in Boleſlav ji prinêſe polno buzho mléka in jerbaſzhek ſadja, in Genovefa mu je mógla vſe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | meglami; jásen zrak brez rôse; oblaki, ki jih veter podí; bučanje vetrov; daljne goré, ki jih čisto in blizo vidimo; smrad |
| Genovefa (1841): | ſkup klizaje, v ſvoj ſreberni róg satróbi, de ſe glaſno buzhénje po ſkalovji raslega. fant, ki ſhe v ſvôjim shivljênju kaj |
| Genovefa (1841): | Pràv tamno je bilo. S tráſhen vihár je po drévju buzhal. V duplu je ſova vekala, in bliso nje je volk |
| Genovefa (1841): | pèſmi je ſhla s njimi. Rogovi ſo veſélo po gojsdu buzhali. Mnogo jelénov in divjih merjaſzov je bilo poſterljênih. Tudi grôf |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | na stopaju, ki je vodo zajemala z lepo belim škafom, bučalo mu je po ušesih milo vpitje Rozvite, ko se je |
| Genovefa (1841): | majè? in de je gromézhe donenje ſhe dolgo po jézhi buzhálo. Şhéſto poglavje. Genovefa dobí povéſt od ſvoje blishnje ſmerti. O |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | tehtal; in tajisti per Pocdamu v létu 1769 je bil buči enak, je vola vbil, in možu roko odtergal. V jutrovi |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | se, sliši se germeti. Temen oblak pokriva goró. Glasno trobenta buči. Prestraši se ljudstvo vse. Iz šotorov jih Mozes vse pelje |
| Genovefa (1841): | viſélo — in zhe ſe ni ſamo obletélo , ſo ga mersli buzhézhi vetrovi do zhiſtiga otréſli. S ſerzam polnim ſkerbí sa símo |
| Genovefa (1841): | shivljênja pokásal, Ti ſi naklonil, de je morde kaka ptizhiza buzhne peſhké v to puſhavo sa- |
| Genovefa (1841): | Genovefa poſkuſi sver mléſti. Svér rada dershí in Genovefa vezh buzhnih koſov s mlekam napolni. Po tém na kolena pade, in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | v kuhini, v hiſhi ali v hlévu nadleshvajo, pokadi s buzhnim perjam, bojo muhe pozerkale. — Kvaſ sa kruh dobro oſòli, de |
| Genovefa (1841): | njé je vir, zhiſt kakor kriſtál, is ſkale svíral. Nekakſhno buzhje ſhavje ſe je ſkále ovijalo. Njegovo pérje pa je bilo |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | biti, kakor dozdevnost zgube ; če taka ni, je vse vaganje — budalija. Budalija je torej, in velika neumnost, se na dobitek u |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | kakor dozdevnost zgube ; če taka ni, je vse vaganje — budalija. Budalija je torej, in velika neumnost, se na dobitek u kvartah |
| Divica Orleanska (1848): | Izvolji v cil življenja, z modrim duham Premišljen sledi sklep! Budalovodju Je lasten svet – Lionel. Milord! Le malo časa Imate še |
| Fizika (1869): | da je tam, kjer se kovini dotikate, sedež sile, elektriko budeče (elektrogibne sile), ktera tako rekoč v brezkončno elektriko iz nič |
| Fizika (1869): | očali. Brizglja gasilna, Feuerspritze, 196. Bruch, vlomek. Brzojav, telegraf, 179. Budilo, Weckerwerk, 98. Bednik, Erreger. Buntfarbig, šaren. Burjava, severni sij , severni |
| Fizika (1869): | vodenec. Watt Jakob, 125. Webestuhl, statve. Wechselrad, kolo menjač. Weckerwerk, budilo. Weg, pot. Weitsichtig, daljnovid. Wellbank, blazina. Welle, val. Weile, (bei |
| Mineralogija in geognozija (1871): | so enake onim pri parnem kotlu, iz kojega puhteči pari budé veliko elektrike, samo da so tů veličastneje. K temu popisu |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | ne zastajaj nikar, In marni trud ne upadaj nikdar! O! budi slovenski rod zmiraj več Beseda, ki pel jo je pesnik |
| Valenštajn (1866): | soprug bi moj bil z gostij že! Ak-li še vojvoda budi? Da čula Sem glase tu i hojo, zdelo se Mi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | se marno, bil svoj'ga vesel, Pa vendar ga dalje pesnik budil, V „Novicah” spoznavati ga je učil: „Alj pameti imajo Po |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | bolnikov ſo osdravili, ino ſhe zelò mertve ſo v' shivljenje budili. Zhe ſo le kaziga bolnika v' póſtelji na pot poloshili |
| Deborah (1883): | nad njegovo glavo Razpenja Bog mogočna svoja krila. A jaz – budím, jaz dolge ure štejem In hrepenim: O pridi, moj Mesija |
| Biblia (1584): | ſe je ſemkaj pèrblishalu. Osdraulajte te Bolne, ozhiſzhujte te Gobove, budite gori te Mèrtve, isgajnajte Hudizhe: Sabſtojn ſte je vy prejeli |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | družilo in srečo vošilo, Ker jele Slovenec smo k delu budit': Zato smo ob mladimu letu veséle. Ker ure brez téka |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | naših „Novic” ni le samo Slovence k bolj umnimu kmetijstvu buditi, ampak jih tudi po visokejim spoznanji k Stvarniku povzdigovati in |
| Občno vzgojeslovje (1887): | sredstvo, ako treba voditi voljo. Nabožno zanimanje v otroškem srci buditi in povzdigovati je torej važna naloga vzgojnega poučevanja in strahovanja |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | zdej dilo z žemljevimi drobtinami in naredi na nje iz budle (farša) rebricam enake kupčike, namesti kosti lahko podolgast koščik peteršiljeve |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | pomaži jih s putram, deni vanje po obeh straneh z budlo (filo) obložene rebrica, zavihaj kraje in speci jih hitro do |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | potres malo pred deseto uro; nar prej je pràv terdo buhnilo, de se je pràv zlo potreslo; potem pa se je |
| Štiri poslednje reči (1831): | drusiga ne bomo mogli odgovoriti, kakor Joh! Joh! in Gorje. « Buk. mo. dr. 5. Nikogar ne bodo imeli pogubljeni, de bi |
| Štiri poslednje reči (1831): | vkup ſpravil, in ſvoje puſhize bom v' nje isſtreljal. V. buk. Mos. 32. Tudi ajdje ali neverniki, kteri od prave vere |
| Štiri poslednje reči (1831): | kralj ſhe na mojo krivizo ſpomni, naj me umori. II. buk. k. 14. Drugazhi bolj duſha sa Boga uſtvarjena le po |
| Ta male katechismus (1768): | hlapza, ne dekle, ne ſhivine, inu karkol on premore. 2. buq. Moyſ. 20. inu 5. buq. Moyſ. 5. Kaj prepovèe ta |
| Ta male katechismus (1768): | inu karkol on premore. 2. buq. Moyſ. 20. inu 5. buq. Moyſ. 5. Kaj prepovèe ta perva ſapovd: Ti nimash drugeh |
| Ta male katechismus (1768): | koker to narvezhe dobruto viruvati, njega lubiti, inu zhastiti. 5. buq. Moyſ. 6. 13. Je pak perpushenu svetnike pozhastiti, inu napomuzh |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | gredé pogledati hotel. Od mosta pelje cesta, obsenčena od košatih bukev, nekoliko navkreber. Na verhu homca stoji harmica (šranga). Pri nji |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | ut facerem voluntatem tuam, Deus meus volui. Od sazhetka teh buku je od mene piſſanu, debi jes tvojo volo ſturiu: moj |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ku jutru, popoldan, inu svezhęr: tolikajn ſvętih buku berem jeſt, leto uro ſim v' Zerkvi pred ſvętim Sakramentam |
| Ta male katechismus (1768): | Natu poshlushajte, kaj je Buh uſſegamogozhne, Moyſesu v' njegoveh peteh buqvah na 4. p. 9. inu 10. shtetvi ſapovedal: Nekár napoſabi |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | posnemati, inu nje ſhenena S. Joſhefa pozhaſtiti je v'teh buqvah ta V. Z. D, G. P. Boshtian Sailer is Marhtâla |
| Kratkozhasne uganke (1788): | slehernega primk. Zherke jęm; deslih, kaj je zherka navęm. V' buqvah nozhindan tizhim; al |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Gradcam proti Vogerski deželi, kjer se gorenske smereke z dolenskimi bukvimi in vinskimi tertami snidejo, kjer levo oko štajarske, krajnske in |
| Zlatorog (1886): | se po zemlji, Tu podobno kačam, tam rogóvju; Tam, kjer bukve in smeréke sílne Vmičejo jo se kljúkastim pritlíkam, Koje, v |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | ali ranke imeè Bratovskemu Paterju noterdati, de bo v'mertvashke buqve ſapisanu, inu de se berſhejshe te SS. Mashe inu molitve |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | Joſhefa Prelubi Bratji, inu Seſtre ! Moja misl, de sem te buqve na kraynsku prestavel, zila le samu boſhjo zhaſt, JEſusa Xtusa |
| Kratkozhasne uganke (1788): | vonder se is njeh nezh nanauzhim. En mol, hatir buqve iſjeda. Kaj so tu ſene tize? ta perva nima serza |
| Kratkozhasne uganke (1788): | glavi. inu v' rokah. Katiri so ti naruzhenejshi Svetniki? Katiri buqve ſaperte derſhe, inu ſhe use odſvunej ſnajo. Zhegay pès je |
| Kratkozhasne uganke (1788): | koker unem, katirem na prizho se take kunshte delajo. Te buqve so na Kraynski ſemli szer ręs kaj novega; al uganke |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | nemarej. Vsemi ſlovó od vſih; plajſh na ramo obęſsi; tvoje buqve, gvante , perilu, inu kar imaſh, v'kup ſpravi, de bodo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | vživa, in ako ga poletna vročina slabí, ga kopva in bukovi hlad krepčá. — Kar je Rimljanam dopadlo, tudi nam ni odpadlo |
| Genovefa (1841): | je hribe in dolíne pokrival in naj mozhneji hraſtove in bukove vêje s ſvôjo tésho polomil. Ako ravno je Genovefa vrata |
| Genovefa (1841): | na s maham poraſheno ſkalo vſédla v ſénzo dvéh mladih bukovih drevéſ, vsa- |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ne gre s hraſtovim leſam v nji kuriti, ampak s bukovim , gabrovim, léſkovim, pa ſuhim, kir vſak dim in ſmrad je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | v kaki lonzheni poſodi s prav ſuhim leſam ali treſkami, bukovimi, leſkovimi, gabrovimi v nji sakuriſh, tode ſe ne ſmé nizh |
| Stelja in gnoj (1875): | prav težko in počasi trohni in prsteni, kakor pezdirje, žaganje, bukovo listje, nastél iz logov, in senčnih krajev itd. Da se |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | de ne — od Stvarnika za vinsko terto namenjeni, ampak za bukovje, hrastje, brezje i. t. d. Taki vinogradniki bi bolje storili |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | ampak tudi na drugo zhudno visho lehko preshivi. “ (V. Mos. bukv. 8,3.) — Ravno tako tudi poſvetna ſkerb sa jéd ino |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | je mogel na Judovſkim roditi, kakor je bilo v' IV. bukv. Mos. 24, 17. prerokovano: de bo svesda perſjala is rodu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | svojimi imeni k večim do 15. Velikiserpana t. l. do bukvarja in izdajavca tih búkev g. Gróga Vozaroviča v Belgrad, kjer |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ložej med ljudstvam razširila (kadar bo pak popolnama dodelana in bukvarjam v roke pride, dobri stojimo, de ne bo cenejši, ampak |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | krajcerjev srebra veljata, tretji 45 krajcerjev. Dobi se po vsakim bukvarji iz Zagreba. Povedka. (Ohernika), ki je na ſmertni poſtelji leshal |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Thomasu ; — v Novim méſtu pri bukvovesu Zhervu; — v Zelovzu pri bukvarjih : ˛Sigmund Leon in shl. Kleinmayer; — v Gradzu pri bukvarjih: Ferſtel |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | pri bukvarjih : ˛Sigmund Leon in shl. Kleinmayer; — v Gradzu pri bukvarjih: Ferſtel, Kienreich in pri bukvovesu ˛Sirola; — v Zelju pri Joshefu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Joshefu Geigerju; — v Marpurgu pri bukvovesu Ferlinzu ; — v Sagrebu pri bukvarju Supanu ; — v Terſtu pri bukvarju Favargerju; — v Gorizi pri zhaſtitljivim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | pripomogla. Napoved kmetijſkih bukev (knig). Na prodaj v Ljubljani per bukvarju Goſpodu Lercharju na velikim tergu : Krajnſki Vertnar, ali Poduzhenje vkratkim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | vred je 36 kr. Na prodaj ſo : V Ljubljani per bukvarju Jurju Lerharju na plazu ; — v Krajnu pri bukvovesu Thomasu ; — v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | bukvovesu Ferlinzu ; — v Sagrebu pri bukvarju Supanu ; — v Terſtu pri bukvarju Favargerju; — v Gorizi pri zhaſtitljivim goſpodu Shkolaſtu V. Stanigu, ki |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | 16. Sa áro podpiſa je v Ljubljanſkih in tudi drugih bukvarnizah 2 goldinarja naprej plazhati, in per prejétji perviga, drúsiga in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | krajev, popólnama sdrushene, kakor majhna pokuſhnja te karte v Ljubljanſkih bukvarnizah sadoſti káshe. Ta karta krajnſke deshele, — perva te ſorte — kashe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | selski učitelji ali pa drugi pošteni možje med ljudstvo razdelili. Bukvarnice ali biblioteke za ljudstvo moramo imeti, ako hočemo na bolje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | se v mestih v kratkim prijatli našli, ki bi posodivne bukvarnice (Leihbibliothecken) napravili in stanovnikam za majhno plačilo pot do sadu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | in Šlezskim i. d. t. (kjer so si namreč take bukvarnice že napravili); v drugih slavskih deželah pa bi se pri |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | de je Goſpod Jernej Kopitar — naſh ſlavni roják, ſadaj zeſarſke bukvarnize varh na Dunaji pred nekim zhaſam od ſvetiga ózheta papesha |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | po njegovimu uku pa poboljſhanih piſarij vidimo v predalu Giontinitove bukvarnize, ki jih je imenovani uzhitelj te dni na ogled poſtavil |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Nameſt drusih beſedi hozhemo naſhim bravzam predgovor in kasalo teh bukev dati, de bodo namen poduka posnali. Predgovor je tak lè |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ponudilo ! M. Vertovz. KMETIJSKA SHOLA. Is nemſhkih , s zhaſtjo pohvalenih bukev, ktere ſo sbrani uzheni v letu 1840 na ſvitlobo dali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | zeglova moka tudi k raſti ſadesha veliko pripomogla. Napoved kmetijſkih bukev (knig). Na prodaj v Ljubljani per bukvarju Goſpodu Lercharju na |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | svitlo dane, namreč: kmetijskih in rokodelskih novic, vinoreje, nove pratike, bukev za kmeta, druziga natisa krajnskiga čbelarčika in pa noviga natisa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | bi hotli čakati, da bodo kaki ptuji ljudje prišli naših bukev kupovat in našo slovstvo podpirat, bi lehko mogli doslej čakati |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | drugih dobrih in lepih bukev in pisanj imamo, iz kterih bi se lahko toliko koristniga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | koristnih naukov razlagali. Deržali se bomo pa v tem nauku bukev slavniga učenika kmetijstva, gosp. Hlubeka, in kjer bo treba, bomo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | učeliš, od mitnih pravíc, od sodbá, od sodbinih in kaznovavnih bukev, od cene in veljavnosti našiga domorodniga jezika, od srenjskih potréb |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | so bukve? — Če se učitelj sam s prestavljanjem iz drugih bukev pečati mora, mu malo časa potrebno šolo ostaja; in ali |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | dan ſedem shalloſt Matere Boshje MArie Divize. Branje is Judithnih Bukuv na 13. poſtavi 22. Shtetvi. Shegnov je tebe v' ſvoji |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | več kot vse druge pergodbe razglasile in proslavile. V teh buhvah bodo junaške pesmi od nar stariih časov do propadstva Srpskiga |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | mora gorei jeti alta kai sani resnizhni shtuki so utatnh buklah sa- |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | korni: al bosh ti nato visho frihtov kaker siti vtah buklah poduezhan biu. Ti morashu biti uboshjei gnadi: tu je bras |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Kér sim od živinske kerme ali piče natanjko govoril v „bukvah za kmeta,” ktere si zdej vsaki kmetovavec lahko za eno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | mladenčev ino jih po vsim enake sodimo. V nekih starih bukvah *) smo našli, de je bil na Korcirskim otoku, blizo Albanije |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | pové ktere besede so pod, nad, ali blizo knoflice v bukvah. Tacih in enacih skrivnost več prečudni Rabi rabi in to |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | moglo najti, od kod de so takošni priímki v starih bukvah po grajšinah in farovžih zaznamovani. Mnogi se še dan današen |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | kmetovavcov v Gradcu, tudi popis štajarskiga kmetijstva v lepih velicih bukvah. Od kar se kmetijski shodi pomnijo, ni bilo še kmetijstvo |
| Zlata Vas (1848): | več donesel, kakor vsak drugi, kakor se je v družbinih bukvah zapisano našlo. Zdej je pridelk dneva, blizo pol druziga centa |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | na zadolžene posestva bo posojevala, če se bo v gruntnih bukvah njenemu posojilu perva stopnja prepustila, Posojila se dolžnikom ne bojo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | zanemarjal svoje djanske opravila, ter le naukov iskal po kmetijskih bukvah; prav bi pa tudi ne bilo, ako bi vse podučenje |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | koli se novega nahaja in priporoča tù pa tam v bukvah in časopisih; tega ne! — kajti to bi bilo priprostemu kmetu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſim v ſtanu vam koriſtniga in svéſtiga ſvetovavza v téh bukvih v roko podati. ” „De bi vam pa ne dal sgol |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | teshák; nektere beſede ſo tako dolge, kakor zela verſta v bukvih in imá to . ſvoje, de v zélim jesiku nobeniga u |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ali saſtópi, dobre sa rabo ſkasale. ” „Kar jesik v teh bukvih utizhe, ſim ſe soper ſvojo voljo tam mogel ptujih beſedi |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | rezhmi obhoditi noi vse neto takv storiti kaker bosh vtah bvklah podvezhan to notra bodash nashov vsah sortah vpotriebah pomvezh: noi |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | svojih molitvenih bukvah, obračal je veter liste in je govoril bukvam: »Kdo more biti pobožniši od vas? « »Eliza je pobožniša! « odgovoré |
| Pozhétki gramatike (1811): | que le leurs, ſo nektiri vuzheni napihneni, ki med vſimi bukvami ne zhiſlajo drugih, ko ſvoje. Ceci ino cela ſta dva |
| Genovefa (1841): | njegova svéſta Genovefa? ” Tam je ſhe njéna harfa ſtala nad bukvami, ki ſo bile polne nedolshnih pobóshnih péſem, ktérih je vézh |
| Genovefa (1841): | na tanko svédili, kakor vam jes samórem povédati. S evangelſkimi bukvami v êni in s krishem v drugi roki ſo priſhli |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | g. fajmošter naprositi, da pridejo na določeni dan s kerstnimi bukvami k popisovanju in da bojo izvedenja dajali od rojenih in |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | nvzati bojo niemv vso zhasno noi vezhno srezho pernasle; stiemi: bvklami ti samorash nekatire shaze vsigneti alpa sdrvjem: sarotenjam kei perdobiti |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | poviedano daso oni ko sami sase imeli shribane inu te bukle soble niem ukradane inu tu dei odpavershzhah ludi skushane natu |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | h' potriebi: noi viernam dusham h' pomvezhi: mene so te bukue uniemshzhei shprashi podrozhe pershle kariere so ble od isabitariov poshribane |
| Pozhétki gramatike (1811): | to je donnera à moi: Vuzhenik mi bo dal ene bukve, to je, bo dal meni. Le maître me regarde, to |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | obzhutújejo. Pokoja in krépkih vshítkov jim je tréba. Nove Bukve. Bukve sa kméta, kako ſe ima per kupovanju, plemenenju, rêji in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Natiſnil Joshef Blasnik. 1843. S tém nadpiſam ſo ravno sdaj bukve na ſvitlo priſhle, ktere ſo shé dolgo sheljene bile. Nameſt |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | prav lepo, in tako ſe more rezhi, de ſo té bukve, ako ravno v Indjanſkim jesiku piſa ne , zhiſto krajnſko délo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | ſh, sh, — “ in to naj bi se tiskalo v vsake bukve, ki se pri nas v tem pravopísu izdajajo, v novicah |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | in lepo jesen? — Oroslav. Černe bukve. Odpríte se zopet černe bukve, de bomo v vas zapisali tiste razsajavce, ki pridejo iz |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Ali ne pomenijo kresnice gorko in lepo jesen? — Oroslav. Černe bukve. Odpríte se zopet černe bukve, de bomo v vas zapisali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | čas! Škodljivost vroče jedí. Neki angleški zdravnik je ravno sedej bukve na zvitlo dal, v kterih škodljivost vroče jedí razlaga in |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | da bi vsak kmetovavec ali posestnik majhnega zemljišča v kmetijske bukve se zakopal ter jih prebiral noč in dan; tudi ne |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | dergoltov skushan od isabitorjov. TE BUKVE SO TAPRAVE ISABITARIZE? Te buque so povhene skriunueſti noi boshje mozhi: te buque so sateſte |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | ISABITARIZE? Te buque so povhene skriunueſti noi boshje mozhi: te buque so sateſte motne ludi udrukane: kateri se usa grieha varijajo |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Te bvkve so skrivnah rezhi sapopadk TE BVCVE SO POVHNE BOSHIE MOZHI NOI VSAH TASVETAH INU GVAVTNO KRAFTNAH |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | kna varjema je sgvblan, odtah denarjov katere bosh skues te bvkue sadvebov mash to ko satvojo” potrie- |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | PREDGOVOR. Te bvkve majo she to mvezh vsabe albote zhovak vboshjei gnadi je |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Te bvkve so skrivnah rezhi sapopadk TE BVCVE SO POVHNE BOSHIE MOZHI |
| Pozhétki gramatike (1811): | Ce livre est chez le libraire, te bukve ſo per búkvenimu prodájavcu. Devant. Marcher devant le Roi, pred kralam hoditi. Allez |
| Življenja srečen pot (1837): | te vuzhí! Prijasen glaſ sveſtiga Angela varha lehko v' tih bukvizah bereſh, ino po njim ſrezhen pot ſposnáſh, kateriga te on |
| Življenja srečen pot (1837): | in jih poſnemat' obljubi. — K' temu namenu najdeſh v' teh bukvizah dva ino petdeſet boshjih ſvetnikov, vſake ſtaroſti, vſakiga ſtanu, poſebno |
| Življenja srečen pot (1837): | vſelej ſrezhno, ako naukov ne sanemariſh, ki jih v' tih bukvizah bereſh. Lehko ſe boſh vſake nevarſhine branil, lehko sognil vſake |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | LISTROM Ali ſapopadek teh Bukuvz, inu poſtav. 1. Poſtava. Sa MArio hoditi je enu dobro |
| Kratkozhasne uganke (1788): | v' teh bukuvzah narajmali; ſhleht rezhy se bres uka, bres bukuvz uzhe. Pridne uganke, koker njeh boſte brali, ali ſashlishali, kaj |
| Kratkozhasne uganke (1788): | ſeno zherko, ali zifro s' teh na drugi ſtrani teh bukuvz poſtavleneh 8. tablez v' mislah ſbral. PODUZHENJE. Velevaj si povedati |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | s svojim lepim izgledam k sadjoreji spodbodli, in iz Njih bukvic sim se jo večidel naučil. Zato Jim bodem hvalo prepeval |
| Blagomir puščavnik (1853): | majčkno število je, v primeri z zdruzimi jeziki, slovenskih povestnih bukvic najti. Vsacemu je pa znana Slovencov vroča vedoželjnost. Podamo tedaj |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | manj! Dober namen me je toraj vodil do prestave teh bukvic, da bi tega duha vsaj v nekterih srcih zopet poživil |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | dobro posná, kdor ſe jih je ſposnavati uzhil. ” Zéna teh bukviz s podobſhino vred je 36 kr. Na prodaj ſo : V |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | kna peſti skushati: temvezh ti morash saterdnu varjeti karje utah buklezah udrukano: szi tabei nabodo nuzale: ti moras h prou Kriſtiansko |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | na en druge spodobne kraj perwiti, per sebi, ali v' bukuvzah nositi, v andohti derſhati, vezhkrat kushniti, ſlaſti v skushnavah na |
| Kratkozhasne uganke (1788): | al takeh, katireh tudi jeſt terpęti namorem, naboſte v' teh bukuvzah narajmali; ſhleht rezhy se bres uka, bres bukuvz uzhe. Pridne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | V rêji drevja ſim ſamouk, le is knig ſe uzhil, bukvizam pa ni vſe verjeti. Şkosi laſtno ſkuſhnjo ſe zhlovek ſhe |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | Noj pubizh,” ga prijasno kralj nagovorijo, „ſliſhim, de imaſh s' bukvizi veliko veſelje. Alj bi notel jiti v' ſholo? ” „Oh,” Jure |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | SDEI h' pervomi tebe bom boduzhov, kaku ti imash te bukelze nuzati: k' drujomi tebei bom vezhiv: kai ti imash is |
| Ta male katechismus (1768): | vi pak starshi! kaj bel vasho dolſhnust dapolnili, vam lete bukuvze pomolim. Sturite ſadosti vashi dolſhnusti, inu zhestu ſadobete vi tudi |
| Ta male katechismus (1768): | se per taiste prizhi naprejnſel, ſa Star she taiste stare Bukuvze P. Petra Kaniſia s' latinskega na krajnsku prestavet, s' katireh |
| Ta male katechismus (1768): | Kristiani! bogabojezhi starshi: Ozhetji, im Matere! vam poloſhim jest lete bukuvze pred ozhy, inu v' roke dam, v' katireh imate vi |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | lepshega, inu bulshega ſa vas videl, koker so lete prizhne bukuvze; ſatorej komu be se blu bel perrajmalu taiſte perpisati, inu |
| Kratkozhasne uganke (1788): | pózh tu; si bo merski êdn mislel, katiremu bodo lete bukuvze v' roke, ali pred ozhy prishle, koku je tu: de |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | brona potegnen obraſk: liſt ene na popir utiſnene deshela, ene bukuvze, ali ſzer kaj pridniga sa to kupil. Zhes to je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | velki namen verlo podpirajo. Dosihmal je že v treh jezikih bukvice na svitlo dala, ktere so danes v slovenskim jeziku Novicam |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | v ti reči. Razun druziga prizadevanja dajajo imenovane družtva podučivne bukvice na svitlo, ktere serca mečijo in mlade in odrašene ljudí |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | so tavžent in tavžent sadonosnic na Krajnskim izredili in tudi bukvice od sadjoreje spisali, od kterih je nidavnej, drugi natis |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | in podpornikov našlo! Vredništvo. Današnjimu listu so perdjane zgorej imenovane bukvice zoper mučenje žival in pa perložen Cena prešiče v v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | t. d. — Molek (paternošter), postavim na molek znam moliti, na bukvice ne. — Lébati; če človek kolne in véka, se pravi de |
| Zlata Vas (1850): | pésmi v veliki časti imeli, so vunder tudi nove pesimske bukvice med ljudstvo delili, v kterih so bile lepe pesmice za |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | Pristavek prestavljalca. Bukvice o pobožnosti kmeta Izidorja, ki mi jih je prijazna roka |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | alj pubizh ſedel, ino ovze paſil. Sravno paſhe je majhne bukvize bral, ino je bil v' branje toljko samiſhlen, dé ſe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | vaditi. Zhe drugi okrog vaſ ſhverkajo in burke vganjajo vsamiti bukvize v roko in poglejte va-nje; pojdite v ſhtalo ali pa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſo tudi vezhkrat ptuje bolj snane, kakor domazhe. ” „Pojdite sdaj bukvize po deshêli, voſhim vam, de bi vaſ moji rojaki prijasno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | sima, Saſtojin naſ iſhe: Nobeden naſ nima, Ko jes in bukviſhe. Komaj je Vodnik tukaj eno léto dolshnoſti pridniga duſhniga paſtirja |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | fabrikantu sagov v gornim Estrajhu. 3. Gosp. F. A. Eurihu, bukvonatiskavniku v Lincu. 4. Fužini gosp. grofa F. E g er |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Teržiča v razstavo dala, so bili sreberne svetinje vredni. — Euricha, bukvotiskavca iz Linca sta z vlitimi čerkami in drugimi izdelki za |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | oródja v Ljubljani, za kmetijske mašine. 9. Gospa R. Eger, bukvotiskavka v Ljubljani, za zlat in srebern natis. 10. Gosp, J. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | v Ljubljani, za umetno podóbo mostú. 36. Gosp. J. Papšova bukvotiskarija v Terstu, za zlat in srebern natis. 37. Gospa M. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | lepílo je močnejši kakor pervo, in je posebno pripravno za bukvovezke lične (Galanterie) in usnjate izdelke. Obé lepíli se naglo posušite |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Bistrici na Štajerskim, za kotlovinske izdelke. 17. Gosp. E. Hohn, bukvovez v Ljubljani, za izdelke svojiga rokodèlstva. 18. Gosp. J. Jeršé |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | Za rokodelce in mnogotere hišne potrebe. (Lepílo ali pôp za bukvoveze. ) Pruskimu umetniku, Kühle po imenu, je podarila Pruska obertniška družba |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | posiazhêne 1 goldinar. Na prodaj ſo per g. Leopoldu Kremsharju , bukovesu pod Tranzho v Ljubljani. (Podóbe ilirſke nóſhe. )Ljubljanſkimu zhaſopiſu, v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | bukvovesu ˛Sirola; — v Zelju pri Joshefu Geigerju; — v Marpurgu pri bukvovesu Ferlinzu ; — v Sagrebu pri bukvarju Supanu ; — v Terſtu pri bukvarju |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | shl. Kleinmayer; — v Gradzu pri bukvarjih: Ferſtel, Kienreich in pri bukvovesu ˛Sirola; — v Zelju pri Joshefu Geigerju; — v Marpurgu pri bukvovesu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | plazu ; — v Krajnu pri bukvovesu Thomasu ; — v Novim méſtu pri bukvovesu Zhervu; — v Zelovzu pri bukvarjih : ˛Sigmund Leon in shl. Kleinmayer |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Ljubljani per bukvarju Jurju Lerharju na plazu ; — v Krajnu pri bukvovesu Thomasu ; — v Novim méſtu pri bukvovesu Zhervu; — v Zelovzu pri |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | nožarju iz Stajerja na gornim Estrajhu. 15. Gosp. K. Uehtricu, bukvovezu v Gradcu. VII. Pohvalne pisma so pri ti razstavi zaslužili |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Zilbernagelnovira, fužinarjem v Borovljah na Koróškim. 12. Gosp. J. Sirola, bukvovezu v Gradcu in 13. Gosp. Ignacu Ceme, fužinarju v Teržiču |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ji kakosna bolečina mléka v vimenu ne zaderžúje, postavim kaka bula v sescu, ali če se ji v vimenu mleko zagríze |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | postajajo, toliko višeje vzdigujejo kožo, in toliko večje so tudi bule, v kterih zaplivki tičijo. Ako ima živina mnogo takih bul |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | dan enkrat zgodi. Ako se pa majhni vredi ali majhne bule na koži pokažejo, naj se kraji, na kterih stojijo, z |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | se na več viž naznanuje. Včasi se napravijo okroglaste zvišane bule na raznih krajih života, ktere se predrejo, in sukrovico izcejajo |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | napravijo, ki bolj in bolj krog sebe razjedajo. Včasi se bule najdejo, ktere se ne predrejo. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | notranjo mézro seboj olušijo; pod njimi je opaljen, rudečkast, marogast, bulast, mehurjast. Od todi je ta bolezin dobila imé, deje devetogobnica |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | iz rivca potegne in pregleduje, ali ni pod njim okroglih bulic. Če se vendar ikre pod jezikom ali v trepavnicah ne |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | in se tudi pri drugih boleznih najdejo. Kedar se imenovane bulice pod jezikom zapazijo, je treba prasičam vsaki dan enkrat eno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | polni luni. Vſe ſemena, ktere ſad naredijo pod semljo v bonkah ali v koreninah, ſe morajo ſejati ali ſaditi ob zhaſu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | in o mlaji ſejati vſe ſemena, ktere v semlji v bonkah ſad narejajo ; naj ſeje o polni luni vſe shita, vſe |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | Tulečih sap razdraženo vihranje, Plamečih strel razserdeno šviganje In morja burnospenjene valove; Studencov čul šumeče sem slapove, Radostno pomladanskih tic pevanje |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | spet posuši. Zreži zdaj pol funta špeha na majhne kočnike (burfelce), deni v ponev, de se zarumeni, perdeni pol maselca jesiha |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Dušen (dinstan) krompir. Srov krompir olupi, na kočnike (burfelce) zreži, s srovim maslam in drobno zrezanim zelenim peteršiljem v |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | gresovi cmoki. Zmešaj med tri maselce gresa tri na kočnike (burfelce) zrezane žemlje; zarumeni potem eno precej veliko čebulo in eno |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | in lusk dobro očišene sardelje zreži na prav majhne kočnike (burfelce) in jih zmešaj z na drobno zrezano čebulo, zelenim peteršiljem |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Slanična (arenkova) solata. Tri velike mošancgarje olupi, na drobne kočnike (burfelce) zreži, tako tudi eno debelo špansko čebulo, potem očedi dve |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | daj. Plameči angleški cmok (puding). Pol funta na drobne kočnike (burfelce) zrezane prav dobre masti, pol funta moke, pol funta od |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | vzame, tedaj se mora pa šest lotov na drobne kočnike (burfelce) zrezaniga mozga perdjati, ker bi sicer budla presuha bila. Pečene |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Dušena (dinstana) repa. Repo olupi, na kočnike (burfelce) pa ne premajhne zreži, s srovim maslam ali čisto mastjo |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | štiri žemlje v mleku namočene ocri pol funta na kočnike (burfelce) zrezaniga špeha lepo rumeno, precedi ga v kotlič in zmešaj |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | trte (maternice) Riparije in Rupestris s cvetjem rano cvetečega domačega Burgundeca in Žlahtnine (Gutedel), koje so rastle na prav toplem kraji |
| Divica Orleanska (1848): | Tretji nastop. Burgunski vojvoda. Dünoa. Lahir. Šatiljon. Dva druga viteza burgunska. Vojvoda postojí na pragu; kralj se mu nasprot gibne, vojvoda |
| Divica Orleanska (1848): | Tretji nastop. Burgunski vojvoda. Dünoa. Lahir. Šatiljon. Dva druga viteza burgunska. Vojvoda postojí |
| Divica Orleanska (1848): | pražnim oblačilu sledijo. Potem dva maršala z vladarsko palico, vojvoda Burgunski z mečem, Dünoa z žezlam, drugi knezovi s krono, z |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | póldne saíde ; 'S Benéſhkiga morja Jug zhélo poti, Od Şhtájerza bórja Per dél' me hladi. Mi brasdio konjízhi Sa hajdo, pſhenízo |
| Divica Orleanska (1848): | tega. Vojšak (na straži. ) Kaj? Alj perute ima? Jo je burja Prenesla dolj? Izabó. Je dolj? Vojšak. Po sredi bitve Korači |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | ne visoko. Proti večeru še je bilo huje. Začela je burja pihati in neusmiljeno lica briti. Zgodaj smo v hiši prižgali |
| Spisi Krištofa Šmida (1883): | vendar neizrečeno ljubeznjivo zapoje sledečo pesmico : Ne plaši se! če burja hraste vije; Po hudi uri lepše solnce sije; ’Zročuj Bogu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | vreme nosilo. Tam, kjer je bila huda toča, plohe, nalívi, burje, so slabo odlételi: mi pa na gorni strani Celja smo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | strešja, da se komaj opazijo, ki so zavolj večkratne hude burje z opečnimi korcí krite in tù in tam z zalimi |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | in mati je čutila, da je smrtna sapa mrzliša od burje - roki jej otrpnete. »Saj ne moreš ničesar proti meni opraviti |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | pustoten in kamenit, podveržen verh tega še veliki suši, nemili burji in mnogoverstni uimi, in da, kdor na taki pustoti kaj |
| Fizika (1869): | viharjem in pred dežjem! 239 Severni sij ali severni žar (burjava), ena izmed najkrasnejših prirodnih prikazni, ni še našel do zdaj |
| Fizika (1869): | Brzojav, telegraf, 179. Budilo, Weckerwerk, 98. Bednik, Erreger. Buntfarbig, šaren. Burjava, severni sij , severni žar, Nordlicht, 202. Bussola tangentna, Tangenten-Boussole, 177. |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | barona marsikterikrat k smehu prisilili, in kadar je Pavliha svoje burke prav začel spušati, se |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | zeló dopadel in v svojo službo ga je vzel. Njegovi burki so barona marsikterikrat k smehu prisilili, in kadar je Pavliha |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | rezheno) med ſeboj vaditi. Zhe drugi okrog vaſ ſhverkajo in burke vganjajo vsamiti bukvize v roko in poglejte va-nje; pojdite v |
| Zlatorog (1886): | smehom se obrne urno In za čelo on se prime burno. Stisne pest in vèn drhtí mračán; Na uhó mu bije |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | je biva is velzhiem bvteniam natvojo pra sveto gvavo vdarjana noi dovi pertisniana: Jas se |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | vaſhim duſham. 30. Sakaj mój jarm je ſladák inu moja butara je lahká. XII. Poſtava. 1. V' timiſtim zhaſsi je Jęsus |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | celega keršanstva pripomoči. ” — Pa vsega samí ne morejo dognati, težka butara na njih ramah sloní; blagomisleči domorodci jih morajo podpirati, in |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | in kót dajali. Uprav to je bila pa tista teška butara, ktere njegov sin nikakor ni mogel prenašati. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ženico, in jo v morje puhne , rekoč: „Nimam je težji butare na svetu, ko svojo žêno! ” Smešna prigodba. v černi noči |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | je vedel, da imajo otroci slabotne svoje stariše za težavno butaro pri hiši. Toda kaj tacega, kakor prav sedaj pri Marcelovih |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | stanovanjem stražili, povelja izverševali itd.; pa zato čez ramo nosili butarice skupaj zvezanih palic in na sredi je iz njih molela |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | Naj bo, milostljivega se ti bom skazal. Liktorji*), razvežite svoje butarice! ” *) Liktorji so bili pri Rimljanih služabniki viših uradnikov. Hodili so |
| Genovefa (1841): | tulil, s ſvôjimi verigami rashljàl in s glavo v ſténo butal. Pa zhe je bil tudi bolj pri pameti, je take |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | Boštjan na straži, pozdravi ga cesar tako-le: „Kje imate vašega butca? ” „Preponižno zunaj čaka povelja Vaše božjósti in iz serca želi |
| Jerica (1859): | prineslo, si glavo ubijati: vse žive dni bom moral terde butice učiti abecede, in še v nedeljo se moram truditi in |
| Marjetica (1877): | jeziki, a poznali me bodo. Jaz hudiča izženem iz nevkretnih butic, pa bi mi oni jemali pošteno, dobro ime! " Izgovorivši zavije |
| Maria Stuart (1861): | kakó vas je Prekanil Mortimer, katoličan, Orodje Guizov, ljubljenec Mariin, Butica vrela, ki je prišel sem Osvobodit Marijo, umorit Kraljico — Elizabeta |
| Zadnji gospod Kamenski (1898): | ni dosti zaupal turški glavi. Zato si je mislil premetena butica: »Cucelj, varuj pred vsem svojo kožo! « Malo je pomislil, potem |
| Mahmud (1870): | Dalmacijo! Ako gredό neverci za nami, zapodimo je s krvavimi buticami nazaj. Tedaj na konje! « Orožje zabrenči, Albani poskačejo na konje |
| Tihotapec (1855): | zdelo, zamermra jezno in zruka pajdaša, da jim ena po butici roji. He Marko! Uni trije so nama jo skuhali, šli |
| Domen (1864): | to bilo. „Jaz sam ne zapopadem, ne gre mi v butico, kako jim jo je upeljal", pripovedoval je Špilkin Jožek. „Tako-le |
| Luteranci (1883): | da ga za grive kodraste uberem in mu dvignem premeteno butico kakor polha iz dupla in ga vprašam: "Kaj te kurent |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | in, kakor ſe nam sdi, nekoliko prenaglo obſojenje naſhih krajnſkih butiz. De ſe bo v ti rezhi moglo bolj zhiſto in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſamo od butiz, ktere ſo na krajnſkim navadne, govoriti. Laſtnoſti butiz, kterih ſi niſmo ſhe le sdaj smiſlili, ampak ſo she |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | na snanje dati. Ker ſo bili nemſhki zepzi le savoljo butiz, to je, tiſtiga dela zepza, kteri pri mlatenji na ſnopje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | mlatenji na ſnopje pada, pohvaljeni , hozhemo tudi le ſamo od butiz, ktere ſo na krajnſkim navadne, govoriti. Laſtnoſti butiz, kterih ſi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | dolgoſtjo in tesho po tleh padajo. Pri mlatenji krajnſkiga zepza butiza ali paliza s napeto ſtranjo na ſnop prileti, in ſe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ktera ſe mora po palizi pozhaſi pogubiti 5 sato je butiza s tankim vratam le v véliki ſili sa rabo. 4. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | she od nekdaj vſakimu mlatizhu snane, ſo té le: 1. Butiza mora biti nar manj devét peſti dolga , dober pavz debela |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | kadar na gol pod udari, nikoli tal ne doſeshe Nemſhke butize, kolikor ſo nam is popiſvanja snane, ſo veliko krajſhi, debeliſhi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | vſih z. k. poſhtah ſe snajo dobiti. Mlatizhi. Le saſuzhimo butize , In sazhnimo v verſto bit', Vſe, kar ſo nashele shnjize |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | odleti, in ſlama ſe veliko manj rasbije , kakor pod nemſhko butizo, ktera s ſvojo nepotrebno tesho in debeloſtjo ſlamo in sernje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | naši spredniki podzemeljsko sadje, ki je divjiga več baž podolgovatiga, butičastiga brez skončave v tenko korenino — korún, korunje imenovati, kar je |
| Valenštajn (1866): | PETO DEJANIJE Butlarjeva soba. Prvi nastop. Butlar. Četnik Geraldin. Butlar. Dragoncev izberite korenjaških |
| Valenštajn (1866): | Ilo. Nikar ne čakaj, Da ohladi se njihova gorečost! Krdela Butlarjeva nam so zvesta. Število naše je obilnejše, Potremo je i |
| Valenštajn (1866): | preže zabodé nož Počasi mi v srce! (Zakrije obraz na Butlarjevih prsih. ) Butlar. Pozabite Hinavca! Kaj storiti mislite? |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | otroka in šterbonk v vodo, in ta hip tudi on buti ob steno, kamor ga je pes treščil, ko je začul |
| Maria Stuart (1861): | glavo mojo — Kdo teče sem? Okelli! Tako grozen! Okelli (noter buti). Bežite, Mortimer! Bežite! Vse je Zgubljeno, vse! Mortimer. Kaj je |
| Biblia (1584): | naſhli vaſhim duſham. Sakaj moj Iarm je priden, inu moja butora je lahka. XII. CAP. VTémiſtim Zhaſsu je Iesus ſhàl ſkusi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ima v ſebi pet rezhi: a) meſnato rezh, h) farbo , c) vodo , d) zuker, e) ſmolo. Perve tri rezhi niſo ravno |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | jezik dolgo v nemar paščen ali celò krivo rabljen bil. c) Česar staroslovenski slovár, sicer obiln, za sedánje potrébe, o védah |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | in B 100 km? 53. Od B se pelje proti C poštni vlak, kateri preteče vsako uro po 24 km; istodobno |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | Kajti po pogoji je a : m = k, b : m = k1, c : m = k2, kjer pomenjajo k, k1, k2 cela števila, tedaj |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | kupijo srečko; A dá 50 kr., B dá 1 gl., C 1 gl. 50 kr., D 2 gl. Srečki pripade dobitek |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | biti, da iznašajo obresti a) po 4 %, b) po 5 %, c) po 6 % prav toliko kakor kapital? 2. O diskontnem računu |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | ako razdelimo obe strani te jednačbe z m, (a + b + c) : m = k + k1 + k2; ker pa dá vsota a + b |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | v § 23. obrnemo, dobimo a – (b + c) = (a – b) – c, 13 – (4 + 5) = (13 – 4) – 5; t. j.: Od števila |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | odštejemo ali k subtrahendu prištejemo. 1.) (a – b) – c = (a – c) – b, 2.) (a – b) – c = a – (b + c). Iz druge |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | in njegov oskerbnik Fr. Paulič, obdolžena goljufije, enoglasno nedolžna spoznana C—. Iz Frauheimske okolice na Štajarskem. Te dní sim čul, kako |
| Kemija (1869): | tvari si moramo tedaj misliti kakor spojine ogljenca z vodo, C + HO; zato jih tudi ogljenčeve hidrate imenujemo, dasiravno nam njihova |
| Pozhétki gramatike (1811): | kar ni prav. Od répa (ç), ktirga v ' Franzoskimu zherki ç od ſpodaj perdévajo. Ta rép v' Franzoskimu imenovan cedille perdévajo |
| Pozhétki gramatike (1811): | tako isrekli, kakor fatigue, trud! kar ni prav. Od répa (ç), ktirga v ' Franzoskimu zherki ç od ſpodaj perdévajo. Ta rép |
| Sacrum promptuarium (1695): | hotel dati N. N. Duhounim, inu deshelskim, ſtarim, inu mladim. &c., de bi letu lejtu 1697. sdravi, veſseli bogati, inu slasti |
| Sacrum promptuarium (1695): | rejzh nej po nje misli, vſe hozhe po ſvoj glavi. &c. Satoraj jeſt tebi shenkam ta fazonetel, na katerem je Socrates |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | 67 letu njegove starosti in ujca slavniga Jurja Végata, nekdajniga c. k. glavniga vojšaka, viteza visociga vojniškiga reda Marije Terezije, učeniga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | bojo kmetije vnovič cenovali. Lépi dokaz milosti in pravičnosti Njih c. k. Veličanstva do vsih svojih podložnih je ta milostljivi ukaz |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | pa zamorejo tudi zavarvanci Verhniškiga kantona vsak dan v pisarnici c. k. kmetijske družbe v Ljubljani asekurancijo opraviti, kar kmetovavcam iz |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | kar nič ne gane, In glose — te so malovredni dari. — C. Kaj zlodja moram péti, pa me uči. De bo prijetno |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | pravim veseljem prejmem poklon pomnoženiga zbora krajnskih deželnih stanov in c. k. poglavniga Ljubljanskiga mesta. ” „Zvesta udanost Krajncov do njih vladarja |
| Kemija (1869): | pekočega okusa; primerna težina mu je = 0.818, pri 132 ° C. vré; goreten je ali sam ob sebi ni za rabo |
| Fizika (1869): | vodi, morajo se te raztopljine bolj visoko od 100 ° C. ogreti, da zavró. Sledeči primeri kažejo, v kterem oméru treba |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | zhetertnih liſtih v Ljubljani na ſvitlo. Plazhujejo ſe v piſarnizi z. k. kmetijſke drushbe v hiſhi 195 v ‚Şalendrovi ulizi bliso |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Kmetijſke in rokodělſke novize. Na ſvetlobo dane od z. k. kmetijſke drushbe. № 7. V ſrédo 16. vélikiga ſerpana |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Ljubljani; v' kanzlijo kmetijſke drushbe ga sna vſakkteri priti pogledat. Z. k. kmetijſka drushba bo po tém imé vſaziga, kdor ſe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | kr., — sa pol leta 1 fl. 15 kr. Po vſih z. k poſhtah ſe snajo dobiti. Nauk, Kakó shido perdelováti, ali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | kr., — sa pol leta 1 fl. 15 kr. Po vſih z. k poſhtah ſe snajo dobiti. Ozhe naſh sa odvernenje martranja |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Kmetijſke in rokodělſke novize. Na ſvetlobo dane od z. k. kmetijſke drushbe. № 11. V ſrédo 13. kimoveza. 1843. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | tudi ne bode mogozhe perjasnim pomagavzam truda obilno plazhvati, ampak z. k. Drushba krajnſkih kmetvavzov, ktera ſe je pogojenja téh noviz |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | zhetertnih liſtih v Ljubljani na ſvitlo. Plazhujejo ſe v piſarnizi z. k. kmetijſke drushbe v hiſhi 195 v ˛Salendrovi ulizi bliso |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ti le tretji sa ſe S zherkami tremi pové. L— z. Snajdba vganjke v popréjſhnimu liſtu je: paliza. |
| Fizika (1869): | od h izhajoč trak v manj gostih zračnih plastéh c, c', c'', c''' tako lomi, da se gledalcu vidi, kakor da |
| Fizika (1869): | izhajoč trak v manj gostih zračnih plastéh c, c', c'', c''' tako lomi, da se gledalcu vidi, kakor da bi prišel |
| Astronomija (1869): | izrezanih iz. pod. l., najdemo, da je kot a' m' c' manji od pravega kota amc, kot a' m' d' pa |
| Fizika (1869): | h izhajoč trak v manj gostih zračnih plastéh c, c', c'', c''' tako lomi, da se gledalcu vidi, kakor da bi |
| Fizika (1869): | navpik, deloma skorej navpik, ogrevajo najbolj: blizo pola (konice), med c'd', grejejo najslabeje, ker se tam jako napošev vpadajoči trakovi porazdelé |
| Mineralogija in geognozija (1871): | fosforokislega apna, fluor- in klorkalcijuma po formuli: 3 Ca3 P + Ca {Cl FI. Kristalizuje heksagonalno večidel v podobi kratkih stebričkov ali |
| Mineralogija in geognozija (1871): | blizo arsena in arsenatih rud. 6. Oglokislo apno, vešek, kalcit, CaC. Ta mineral daja nam lep izgled dimorfizma, zakaj on kristalizuje |
| Sacrum promptuarium (1695): | je mene taku neuſmilenu ſtepla, sdaj me bò cilu vbila, zaga, ter misli bulshi je de ſam ſi bom saudal, kakor |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ne teshav, ne marter, ne ſmèrti. Pęter ny vezh ta zagovi inu ſlabi Apoſtel, katęri bi ſvojga Mojſtra na belsędo ene |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | enkrat v'druge udy preberneni. Ony niſo vezh ti bojęzhi, zagovi, inu neſtanovitni ludje, ampak sgol zhudesha tę gnade, tiga ajfra |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | volo naſhiga hudîga nagnenja. Vboshtvu, shaloſt, bolezhina naſs perpravio v' zagovitnoſt, ali v' klaguvanje, lih kakor naſs bogaſtvu, inu zhaſty v' |
| Sacrum promptuarium (1695): | vaſs bom vſela. Ali kakor una katera je klagovala, inu zagovala na grobu ſuojga mosha taiſti dan pokoppaniga: En Saldat, kateri |
| Sacrum promptuarium (1695): | predal; Kadar je letu oſsel shlishal, ſe sazhne valat, inu zagovati, takrat Liſiza ſe sazhne ſmeiati, inu njega troshtat, rekozh: Videm |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | RARERARI tv je gebrejish. TA 10. KAPITL. Kateri te pridiozhi zahn al Karaktara stiemi besiedami kebojo sedei shribane, persabe nosi nata |
| Biblia (1584): | Zajhen, inu nym nebo oben Zajhen dan, kakòr le ta Zajhen Preroka Ionaſa. Sakaj raunu kakòr je Ionas, try dny inu |
| Biblia (1584): | k'nym djal: Ta hudi inu preſhuſhni Rod yſzhe en Zajhen, inu nym nebo oben Zajhen dan, kakòr le ta Zajhen |
| Biblia (1584): | ſkuſhali, inu ſo hotéli od njega iméti, de bi en zajhen od Nebes puſtil viditi. On pak je odguvoril, inu djal |
| Biblia (1584): | inu preſhuſhni Rod yſzhe en Zajhen, inu njemu néma oben zajhen dan biti, kakòr ta zajhen Ionaſa Preroka. Inu on je |
| Biblia (1584): | inu preſhuſhni Rod yſzhe en Zajhen, inu nym nebo oben Zajhen dan, kakòr le ta Zajhen Preroka Ionaſa. Sakaj raunu kakòr |
| Biblia (1584): | letiga zhaſsa ſoditi? Leta prehudi inu preſhuſhni Rod yſzhe en Zajhen, inu njemu néma oben zajhen dan biti, kakòr ta zajhen |
| Biblia (1584): | Fariseerjeu odguvorili, inu djali: Mojſter, my bi hotéli radi en Zajhen od tebe viditi. Inu on je odguvoril, inu k'nym |
| Biblia (1584): | Zajhen, inu njemu néma oben zajhen dan biti, kakòr ta zajhen Ionaſa Preroka. Inu on je nje puſtil, inu je ſhàl |
| Biblia (1584): | tiga Neba ſhtalt snate vy ſoditi, nesnate li tudi te zajhne letiga zhaſsa ſoditi? Leta prehudi inu preſhuſhni Rod yſzhe en |
| Biblia (1584): | nevelá, kakór v'ſvoji Ozhini desheli. Inu nej ondi veliku zajhnou ſturil, sa volo nyh nevere. XIIII. CAP. VTémiſtim zhaſsu je |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | Lętu pomęni. Kader vſsi 4. Tali ſkus Lętu ſvoj pravi zait obdershijó. Kader ſnęg shitu v'pravem zaitu pokrije, inu le |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | inu Ştvarnika zhaſti, inu kir ſdej je nar ta sdraviſhi zait, toku shiher mleku, puter, kosje mleku je ſtarim, inu ſlabim |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | poloviti, al s' ſtrupam pomoriti. Glih koker vſsaka rezh ſvoj zajt jima, taku, kateri ozhe ſvoj shvot per sravji ohraniti, more |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | skriti: noi kakv bese ti dobiti mogli: katero uro al zait? natu pa merkei doro bosh antvart dobiti kai se tabe |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | kaku bese mogli leti usigniti: teri den al uro: al zait: inu tu bras use galufije inoi plentarije? nai mene resnizo |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | taku bodash ti stuerou kader boda zait te jedi bodash ano uro miesek odshebratija noi bodash tudei |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | morash te pozhasi hoditi altu merkei dasnekvemer nabosh teſti zait marnuvou kader bodash sazheu morebiti omvade al gorei jamanja une |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | nesli so dvkati gratali; al tu tabe poviem da teſti zait knasamudi v'kateram bosh shebrov da vse kupi karteba ushisho |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | pa zhe vezh Bueg noi S. Bernhard dajo ti dovol zait tvojega shivlenja: vervi stanovitno noi fain inu shivi svetu, teda |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | inu te gubish ti v' naunznoſtah. Ti imash doſti lepega zajta, inu taiſtega ſadegash ti v' malupridneh rezheh: ti imash tvoje |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | teſtamenti koker nar ta imenitniſhi ſhaz sapuſtov. HYPOCRATES pravi: ob zaiti te kuge suplenovzvet je prov nuzen. NB. Usemi vſsaki teden |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | Aloes, katęri ſo v' Apotekah snani. Koku ſe more ob zaiti te kuge per ſpishi, inu pijazhi dershati. I. Vſsi Dohtarji |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | ozhe ſvoj shvot per sravji ohraniti, more tega v' enim zaitu bol, koker drugim varvati; kar je po lętu nuznu, to |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | shiviſh, inu kraylujesh od vekumaj da vekumej, Amen. Molituv ob zajtu te vojske med Chriſtianskimi Firshti. Ouſmileni vezhni Bog! katiri te |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | Molituv v' zajtu velikeh bolesen, kuge , inu morje tyh ludy, ali shivine. O |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | shivy, inu krayluje od vekumaj, da vekumaj, Amen. Molituv v' zajtu te ſuſhe. O Bog nebeſhki Ozha, katiri naſs tvoje ſtvary |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | Molitve po Lytaniah vſih Svetnikov v zajtu vojske zhes Turka. Pſ. 78. Deus venerunt gentes. O Bog |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | zdaj ni pomanjkanja, brali, marveč se sliši tolikrat stara presoja: Cajtenge vse lažejo! — Kako bi se dalo temu nekoliko v okom |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | vidiſh, nesná vſaki s' Goſpodo, inu s' timi Shribarji v' zakèr hodit —- kader bo dober s'tabo, al kader mo boſh |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Kakó ſe ima s novo pinjo v zaker iti? (Potrebna opómbá). Ako ravno pinjo nove ſorte vezhidel povſod |
| Biblia (1584): | nej ondi veliku zajhnou ſturil, sa volo nyh nevere. XIIII. CAP. VTémiſtim zhaſsu je glas od Iesuſa priſhàl pred Erodesha Tetrarha |
| Biblia (1584): | en Zholn, inu je priſhàl v'te kraje Magdala. XVI. CAP. |
| Biblia (1584): | moj Iarm je priden, inu moja butora je lahka. XII. CAP. VTémiſtim Zhaſsu je Iesus ſhàl ſkusi ſejtou ob Sobboti: inu |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | ſposnali, kyr ſo ſe ony, koker ima sapiſanu ſveti Lucas cap. 23. inu ſveti Matthæus cap. 27. Percutientes pectora ſua revertebantur |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | mozhnu preſtraſhen biti. Taku nam povei ta ſveti Evangeliſt Marcus cap. 14. Per katirih beſſedah mormo mi dvei rezhy v' ſpomin |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | namrezh sa naſhe grehe. Taka dalei govory ta Prerok Isaias cap. 53 Vulneratus eſt propter iniquitates noſtras, attritus eſt propter ſcelera |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | ko ſmo mi nega posnali. Katiri per timu Preroku Jeremiu cap. 31. taku govory: In charitate perpetua diiexi te. S'vezhno |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | neishli. Koker on ſam govory v' timu klaguvainu Jeremia Preroka cap. I. O vos omnes, qui tranſitis per viam, attendite, & videte |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | shtraiſan. Satorei lubesnivi Chriſtiani! dershimo mi tiſtu, kar govory Eccleſiaſticus cap. 31. Beatus vir, qui poſt aurum non abjit, nec ſperavit |
| Zoologija (1875): | stikati z vsemi ostalimi prsti, inače zove se šapa ali capa. Zadnji člen prstov pokrit je z bolj ali manj plošnatim |
| Mlinar in njegova hči (1867): | pogrebce. Kedar bo starec v grobu, zmečete raz sebe črne cape ter pojdete v krčmo plesat. Par za parom, hopsasa! (Omedléva |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | Knoppern) na prodaj; kiblja po 6 do 8 gold. — Ruski car je ukazal vsim svojim podložnim, ki imajo začasno dovoljenje na |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | je imela namreč ura izteči, v kteri je imel rusovski car odgovor dati: ali se udá térjatvam zaveznikov ali ne, — če |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | cesarju izpred oči. Ko beguna ne more vloviti, se poverne car serdit nazaj, ukaže oni trenutek, bobnati občeniti marš, |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | Rajka prek Drave. (Dalje sledi. ) Berilo za kratek čas. Rusovski car Pavel in eden njegovih oficirjev. Car Pavel je ojstro ukazal |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | za kratek čas. Rusovski car Pavel in eden njegovih oficirjev. Car Pavel je ojstro ukazal, da se ne sme naglo voziti |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | prišla v dotiko s Carigradom. Še leta 1543 je Ivan Car danskemu kralju nazaj poslal bijočo uro z besedami: „On veruje |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | po ulici pelje en častnik (oficir). Naključi se, da se car pelje za njim. Berž veli svojemu kočijažu, naj ga doteče |
| Valenštajn (1866): | so pripravljeni? Ilo. Tako udani, kakor sam želiš. Vedó, kaj car zahteva, ter so besni. Valenštajn. Kakó se je odločil Izolan |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | vseh krajev Istre tukaj bilo in se veselilo viditi svojega Cara in Carico, mi ni treba omeniti; naj lepše pa so |
| Viljem Tell (1862): | smo deželi Zavetnika in varha ; tako v pismu Zapisano je cara Fridrika. Staufaher. Tud najsvobodneji imá gospoda. Glavar, sodnik najviši mora |
| Tiun - Lin (1891): | tem ste krivim spoznan, da ste smrtno ranili podanika nebeskega carja. « Nisem vedel, kaj bi počel. To je bilo neslišano. Mandarin |
| Valenštajn (1866): | mizo sedemo, Planite v sobo i zavpijte: Kdo je Prijatelj carju? Jaz prevrnem mizo, Potem planite na oba tér ja Probodite |
| Valenštajn (1866): | te je Povišala, le-tá je dosti močna, Vzdrži navzdor te carju i ministrom. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | bo moj zet. ” Ko tudi ta vezir nazaj pride, in caru odgovor črednika pové, gre carjevič po ulicah svojiga kraja in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | venčajo ženina in nevésto, in jih oženijo. — Potem pa dajo caru bark in vojšakov, z kterimi je šel čez morje nazaj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | mu ne dam svoje hčere. ” Vezir se verne, in pové caru, kar mu je pastir rekel. Zdaj se še bolj čudijo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | vojska in protí ; V Taboru pa množ'ca čuje Móž , ki Caru so zvestí. Vró plohé, bučé vetrovi, Divja je in strašna |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | Istre tukaj bilo in se veselilo viditi svojega Cara in Carico, mi ni treba omeniti; naj lepše pa so se obnašali |
| Botanika (1875): | kar znaša 10,628.540 gld., pri čem je bilo samo cola (carine) plačanega 3,270.320 gld. Kava ima v sebi neko kristaljivo snov |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | pfenigov, stroškov je ondi 3 %, provizije 2 %; vozarine do Dunaja, carine, i. t. d. je 14 %. Koliko velja 1 kg te |
| Tiun - Lin (1891): | pripravila do tega ukrepa. »Kaj? in Vi pravite, da ste carjev uradnik,« zaderem se nanj, »Vi, ki se bojite morskih razbojnikov |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | se začudi: „Bog ti pomagaj, člôvek ! kakšno delo če neki carov sin znati? H čimu bi mu le bilo? Rokodelstev se |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | tóde govedar ravno tako govorí, rekoč: „Dokler se ne naúči carov sin eniga ali drujiga dela in ne prinese kakiga izdelka |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | pové govedarju; ta ga pa vpraša: „Kakšno rokodelstvo zna pa carov sin''? Vezir se začudi: „Bog ti pomagaj, člôvek ! kakšno delo |
| Valenštajn (1866): | druga so, naj bo imé še moje. Tifenbah. Poprej o carjevej je službi nekij Pridržek bil. Butlar (enemu izmej tabornikov). Sramujte |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ta vezir nazaj pride, in caru odgovor črednika pové, gre carjevič po ulicah svojiga kraja in gleda, kakiga rokodelstva bi se |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | v ta kraj prišel; uni se pa neizrečeno veselé, de carjevič vzame carsko, pa ne črednikovo hčer. Z nar večim veseljem |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | čredniku ne more biti veči milosti in časti, kakor, če carjevič njegovo hčer za ženo vzame, zdaj pa praša, kakšno rokodelstvo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | njegovo hčer za ženo vzame, zdaj pa praša, kakšno rokodelstvo carjevič zna. Car pošlje drujiga vezira; tóde govedar ravno tako govorí |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | očetu, in oba sta žalostna, in mu pergovarjata, de naj carskiga stanu nikar tako ne osramotí: tode vse za-stonj ! Samo to |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | telegrafno naznanilo iz Kišeneva od 27. dec. brali, da rusovsk carsk ukaz dovoluje v austrijansko cesarstvo izvožnjo tistega žita, ktero je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | vdinjal. Ko v takim siromaštvu že nekej lét preživé, zagleda carski sin te ptuje dežele črednikovo hčer, ktera je bila silno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | kraj prišel; uni se pa neizrečeno veselé, de carjevič vzame carsko, pa ne črednikovo hčer. Z nar večim veseljem venčajo ženina |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | bodo junaške pesmi od nar stariih časov do propadstva Srpskiga carstva in gospodstva; na število jih bo okoli 90, od kterih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | je v tako neznano deželo zanesel , de še od njegoviga carstva tam clo nič vedili niso. Ko se na suho izidejo |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | zeliga greſhniga shivota vſe grehe ſbriſou, inu omeu. O preſveta, zartana, reſhna kry naſhiga Odreſhenika ! koku mogozhniſhi, koku mozhneiſhi, koker ta |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | dobrutlivi Odreſhenik, ali ſi tu od tiga zhloveshtva saſlushiu! O zartana ſveta kry, ali ſi ti taku nahvaleshniga teptaina vredna? Lubesnive |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | JESUſa poſluſhale, inu gor vsele! aku na bodo od te zartane krivy tiga nar zhiſteſhiga jagneta Boshjiga ſe h' pokuri omehzhati |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | v' rokah okuli nosesh, de be is taiſte en lepe zartane duh imel, ſakaj be vezhkrat od ene dobre rezhy namislel |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | oblubi ozhmo na naſhe kolene doli pokIeknit, Chriſtuſa sa negov zartano kry sahvalit, inu rezh: Affectus. Ovſmileni, inu nar dobrotliviſhi Odreſhenik |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | mi delamo? kie roke dershimo? kir ti Nebeſhki Angelzi to zartano kry ſvoiga Krala nam h' vkupsprauleinu, inu h' sveſtimu gor |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | v' nję ſèrzi vſtali, popiſsati? Domiſlite ſi ſamy eno tako zartano mater, katęra ne ſliſhi od drugih ludy, ampak vidi ſama |
| Rudninoslovje (1867): | daljše stranske osi. V sl. 61 naposled so otopljeni robovi cc iz sl. 50 s ploskvama k vštrit daljše stranske osi |
| Fizika (1869): | postaneta v nju vtaknjena železna valjarja magnetična, in privlačita prečko cc okrog svoje osi vrtilnega pisalnega vóda ddd. Ta vod ima |
| Rudninoslovje (1867): | pa cd se okoli tega središča premiče za 180 stopinj. Ako hočemo |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | relative Primzahlen); pr. 2, 9, 12; prav takó ab, bc, cd, abcd. Število, katero je razdelno z dvema ali več druzimi |
| Rudninoslovje (1867): | de, delata tudi podaljšana kraka, to je kraka be i ce, a kolikošen je ta kot, bere se lehko na razdeljenem |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | bei ti na an Zedel te besiede † Zippa itagut ††† gutana † Aehgma ba doto † noi te |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | zedel kateri boda taku shriban naporgament prieb: † Z † DIA † BIZ † SAB |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | BIZ † SAB † Z † GAB † RIEL † BERI MO † BERS † ABAL † Te zedel podei ti na perst inu pershji ano shegnano svizho na |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | noi na obomarjo perſt jemov ugaderzi svesano! potam usemi te zedel nakateram jimash ti niegovo jeme sashribano noi pokopliga 2 perſta |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | te besiede † Zippa itagut ††† gutana † Aehgma ba doto † noi te Zedel stisni ti upravo roko noi saspi taku osnanijo taba ti |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Dai sazhi podielk kravam noter an tak Zedelzh na kateram bojo tiſte svete besiede gorei sashribane alpa udrukane |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | teſto perſt pasanesi supet nabritof zhier sijo prei useu te Zedelzh kateri si 2 perſta sakopan jemou nakateram je niegova jeme |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | niegovo jeme ti sashribei na an zedelzh anu ti teſti zedelzh nesi nabritof uzhatertovazhar alpe v' petevazhar glieh kobomarje noi merkei |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | niegovo kerſtno jeme noi niegovo jeme ti sashribei na an zedelzh anu ti teſti zedelzh nesi nabritof uzhatertovazhar alpe v' petevazhar |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | z nekoliko limonovim lupkam in cukram vred, pretlači potem skozi cedilo in še enkrat tako dolgo duši (dinstaj), de je zadosti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Is tvojih jágodiz, o draga tertiza! ſe slate kaplize vina zedé, in vino, nar bolj ſlovezhi ſad tvojiga teleſa, oshivlja berazhe |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | dobro prostorno deželo, ki se mleko ino méd po njej cedi; na Kanansko jih |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | ježji tok. Leta bolezin sedi v nadkopitu. Ojstra mokrina se cedi skoz kožo in dlako spodjeduje. Kar dlake ne izpade, se |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | jo le imenovali deshelo, po kteri ſe mleko ino med zedí. Tukaj mu Bog rezhe: „Glej! to deshelo bom tebi ino |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | dobro proſtorno deshèlo, ki ſe mleko ino méd po njej zedi; na Kananſko jih popeljem. Toraj idi, ino ispelji moje ljudſtvo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | od ſhtal in hlevov ſe gnojniza po zeſtah in potih zedí, de ſe lushe is njih delajo, po ktei-ih ſe ſvinje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | mogozhe, odverni nar pred vſe isvire , kteri ſe v bajer zedijo, potem od bajerja graben do nishjiga ſveta vreshi, k temu |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | stavili lopare v peč, na kterih so se tolčne gibanice cedile. Mi otroci pa smo okoli njih skakali in sline cedili |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | cedile. Mi otroci pa smo okoli njih skakali in sline cedili. „Oče pridejo! ” zavriska zdajci najstareja sestrica, in vsi hipoma smuknemo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | kamnjam tako saſtaviti, de ſe bo voda mogla po njih zediti. She bolj je va-nje ploſhe v kose poſtaviti, de je |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | na an bieu shidaſt pantl obesiti? inu nakragen natekniti date Zedl napersi doseshe inu potam se mora te krishni titel anemavi |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | pueshtabe SABHNB5TTZ E GA6NHSDS na an zedl teſti zedl perveshi od pavza tota nate pervi perſt: noi |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | pueshtabe SABHNB5TTZ E GA6NHSDS na an zedl teſti zedl perveshi od pavza tota nate pervi perſt: noi jedi h |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | nabráli veliko slata ino ſrebra. Vſe ſtene ſo bile ſ' zedrovim léſam obdjane, ino s' slatimi roshizami ino dreveſi opiſane. Altar |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | imajo doſti zegla, naj povesnejo na dno poloshêne ploſhe shlebnatiga zegla ali korze, po teh naj vershejo en ſklad jelſhove ali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | de je pod njimi proſtor sa odtok. Kjer imajo doſti zegla, naj povesnejo na dno poloshêne ploſhe shlebnatiga zegla ali korze |
| Zlata Vas (1848): | svitle; vrata vedno umite in obarvane; strehe skorej vse s céglam krite; zakaj srejnska postava je prepovedala slamnate strehe zavoljo nevarnosti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | mozhno s zeglavo moko potroſi (to je s drobno ſtolzhenim zeglam,) de ſo tla rudezhe. Tako tudi ſtori po preſajenim ſadeshu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſadeshu. Ne ena bolha ne pojde bliso; sraven tega bo zeglova moka tudi k raſti ſadesha veliko pripomogla. Napoved kmetijſkih bukev |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | bolham obvarje. ) Kjer ſadesh ſejeſh, oſjano semljo tako mozhno s zeglavo moko potroſi (to je s drobno ſtolzhenim zeglam,) de ſo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Idrijev razstavo poslal, je bila dobro izdelana roba. — J. A. Ceitlingerjeve kosé iz Epensteina na Štajerskim slovijo že davnej krog in |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | donelo od vsih straní). „En mesec potem sem že en cekin imel v žepu; nikoli še, kar pomnim, ni bilo cekina |
| Tiun - Lin (1891): | trenutek zvije svoje jadro. Zdaj pokličem svojega rešnika, vržem Kitajcem cekin ter skočim v angleško ladjico; v tem, ko so še |
| Genovefa (1841): | obleke noſila, ki jih je ſama narejala, in marſiktéri slat (zekin), ki ji ga je vojvoda sa lepotije dal, je moshém |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | cekin imel v žepu; nikoli še, kar pomnim, ni bilo cekina v mojem premoženji”. (Še bolj mu pričujoči naznanujejo svoje dopadajenje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | verh nje dilica s pečati okovarjena, ki jo zidarji odtergajo. Cekine perčakaje, pa le dva papirčika najdejo; pervi je bil čisto |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | steklenaste ali porcelanaste posode, še tanjši vážice, kakor gré za cekine vagati i. t. d. Od tega, kar hoče v pervíne |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | ne mogel za-nje ne kruha, ne tobaka kupiti — same amerikanske cekíne. Zavoljo tega je mesca listopada v Terst šel, de jih |
| Zlata Vas (1850): | denarja, in zato potrebujejo tacih, ki zaklade kopljejo in zlate (cekine) delati znajo. ” Tako so Zlatovasčani govorili. In odsihmal so premožnim |
| Oče naš (1854): | v jerbasček. „Ménart,“ je rekla, pogledovaje zdaj svojega sinčka zdaj cekine, ki so pred njo ležali, — „Ménart, rečem ti, če bi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1861): | po g. 40 „ 35.75 Denarji. Cesarske krone . . . g. 19.80 Cesarski cekini . . . „ 6.83 Napoleondori (20 frankov) „ 11.50 Souvraindori . . . . „ 19.90 Ruski imperiali . . . „ 11.80 |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1864): | posojilo 80 fl. — kr. Ažijo srebra 14 fl. 50 kr. Cekini 5 fl. 47 kr. Loterijne srečke: V Trstu 31. dec. |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | tergovec v njihovo izbo, jima plača prejeto blagó s samimi cekini ter smejaje se reče vdovi: „Jelite da sem imel prav |
| Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881): | težja od podkove, razterga jo in, o joj, zgol zlati cekini sterkljajo iz nje. Micika se je silno ustrašila, ker je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | cena obligacij in druzega papirnatega dnarja kakor tudi srebra in cekinov določuje in tako imenovani „kurs” nareja, kterega tudi mi v |
| Čas je zlato (1864): | svèt je bil dober! « mu pravi prijazno. »Tu imate par cekinov za vaš trud, zdaj pa povejte, kdo ste od kod |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ta” — snate pri ſebi miſliti. — Temu ni tako. Sa pét zekinov, de je nihzhe med vami ne vgane ! — „V ſheſti oſhtariji |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ima dvé oſhtariji. '' — Tudi to ne; ſhe enkrat, sa pèt zekinov, de je ne vganete! Pet je oſhtirjev, vſaki v ſvoji |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | hrastiče še clo sadijo. S Studenca proti Savi gredé vidiš cel hribic s hrastiči nasajen. Tudi na Gorenskim vém za pràv |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | novih skušinj, ktere očitno kažejo, de je nar bolj pràv, cel korún saditi; 4) novo napravo srenjskih ali soseskinih sadiš ali |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | žganja preveč napije, mu začne iz gerla goreti, ino lehko cel život zpepeli, kakor nam to grozne zgodbe pogosto povejo. ” „Po |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | enkrat lahko več kobilic končáš in stareš, ali kadar jih cel oblak pod nebom prileti, da solnce otamné nad sebo, in |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | hoditi v šolo”. Učitelj. Res! takošen kdaj bil Slovenec je cel, Je trudil se marno, bil svoj'ga vesel, Pa vendar ga |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | seno vzel. Pa na Kovskem verhu pri Kožuhu „ga vzame cel voz pa tudi več; pa sem sam vidil na je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | znotraj in zvunaj toliko ljudi, de se je vse terlo. Celi popoldan in skorej celo noč so ljudje ukali „Vivat !” in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | spoznamo molitev; na drugim papirčiku pa je v nemškim jeziku celi evangelj sv. Jan. I. 1-14. natisnjen, ki se takóle začne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | kemíje (ločbe) kmetovavcam. 1. §. Vpeljanje, ali občinski kemíje zapopadik. Celi svet, in tedej tudi vsaka reč na sveti obstojí iz |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | okolice. Neki rodoljub iz Tersta nam je poslal plačilo za celi tečaj Novic s tem namenam, de bi jih podarili kaki |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | hišah. Duhovnih gospodov je v našim cesarstvu skupej okoli 65565. Celi kmetiški pridelk na leto znese 1,374,024,425 gold. srebra, od kterih |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | me je moja lastna skušnja napeljala. Ko sim svojimu bratu celi tečaj „Novíc” ponujal, naj jih na dom vzame in o |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | rodovine iz tujih deželá in da so zavoljo njih zasadili celi gozd. Zunaj gozda nista bila nikoli, le to sta vedela |
| Fizika (1869): | tedaj zdaj tako dalječ, da vidimo potrebo, da se razdeli celi obseg prirodoznanstva. Kako se mora to storiti, najde se lahko |
| Gozdovnik (1898): | izgubili in ko pridejo v Tubak, je bila odprava že celi dan na potu iz Tubaka dalje. Trije tovariši prodadó v |
| Sacrum promptuarium (1695): | inu ludem ſuper ratate, sakaj nedershite kar oblubite, inu kar cell teden Sashlushite v' Nedello v' oshtarj sapyete, satoraj pravu od |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | naj ptizhu naſtavi, de ga bo vjél. Martinek je letal zel teden dan na dan v' hoſto gledat, zhe bi ſe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | vezh ſto perſhon *) ali pa do tri taushent zentov blaga. Zel vosovlak pa tako naglo leti, de v eni uri ſhtir |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | pripravne ! — bo kdó rekel. To je réſ. — Ali pa mora zel dan pipa v uſtih tizhati ? Saversite tadaj majhne pipize s |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | imajo viſoke in tanke ſtebre na oſem voglov, na kterih zel ſtrop s viſokimi, v verhu ojſtrimi ali ſhpizhaſtmi loki ali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ali shnablji v uſta; zévka pa tudi bres téga ; kér zél dan na shnablju tiſhi, tako sló ſhkódje, Savolj tega imá |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | kmetje ſamo od tako kratkih zévk raka dobijo, ktere vzhaſi zel dan med sobmi tizhé. Zhe ſe pomiſli, kako ſtraſhna bolesin |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | besiede fiat k' je skues boga ta v siga mogozhniga ziev svet stvarjan biu! 4. Jas N. N. tabe sarotim noi |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | noi obvaſtneisha inu nai mozhneisha rihtarja inu Boga kateri je ziev sviet inu zhovieshzhi rued stvarou |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | pisavci le besede njegoviga kraja rabiti. Besednjak slovenskih pisavcov je cela Slovénija. Slovenski pisavci imajo pravico do vsih beséd, ki se |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | v mladih letih miloserčnosti do žival vadijo. 12. Rad môli. Cela družina naj moli s teboj vsaki večér sveti roženkranc — in |
| Zlata Vas (1848): | staro — iz pivnice in izpod lipe, in kmalo je bila cela vas okóli njega. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | griču in sicer na zapadu grada, se od tod odpíra cela teržaška olica na morje in suho in razveseljuje radovedne očí |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | se ta delitev daril po vsi deželi poredoma izpelje, je cela dežela v ta namen za leto 1857 razdeljena v 8 |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | desko. ” „Imaš prav, prijatelj! Jaz bom rekel, da te je cela derhal napadla in umorila. Le pripri se za nekaj dni |
| Fizika (1869): | razodéva v stvaréh in v prikaznih, in po tem se cela skúpina znanosti razdeli na dva glavna oddelka, namreč: na znanost |
| Fizika (1869): | tako da se iz toček in iz črt dade zložiti cela abeceda, n. pr. a . -, m - -, e., r.-. , s . . . , t - itd. |
| Andrej Hofer, junaški vodja Ti... (1886): | hotel počivati in v Inšpruku praznovati, dokler ni bila svobodna cela Tirolska, a on se je s svojimi pogumnimi Pasajerci, prepustivši |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | Gorenskim — so nam gosp. Šmidt — povedali, sušijo v več krajih cele jabelka, brez de bi jih v kerhlje zrezali zrezali, na |
| Divica Orleanska (1848): | Düšatel. Pravice colne in dohodki krone V zastavi so za cele leta tri. Dünoa. O tim pa gré zastava in deržava |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | biškotni nudelni). Eno unčo sroviga masla do rahliga mešaj, štiri cele jajca in štiri rumenjake vanj vbi in zopet vsako posebej |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | biti. Janeževi klobučki. Tri rumenjake s toliko cukram, kolikor tri cele jajca tehtajo, pol ure mešaj, beljake razpeni in permešaj, kakor |
| Ta male katechismus (1768): | S. M. Katholshka Zirkuv. Kaj se ſastope skus Katholshko Zirkuv? Zela Kristianska ſdruſhba, tu je: uſſi pravovirni Kristiani skup pod enem |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | nargvishnejshe, tu narvezhe, katiru iſorene misle pojirje; ſakaj od tega zela vezhnoſt viſſy. Ti navęsh, zhe bosh mogl tu, al unu |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | bi vshę. Baron. (k' Matizhku. ) Inu potler? Matizh. Mi proſsimo , zęla vaſs proſsi , vſi fantje inu deklizhi proſsijo , de bi ſe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | in ſrezhe. Na méro , kakor ſe Terſt povikſhuje , ſe tudi zela Ilirija boljſha. Kar ſvét ſtoji, ni bilo ſhe tako dobro |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | indjanov je ſilno teshák; nektere beſede ſo tako dolge, kakor zela verſta v bukvih in imá to . ſvoje, de v zélim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | samoglavci sebi rajši, kakor drugim verjamejo. (Konez ſledi. ) Beſedna vganjka. Zela treh slogov beſeda Vlada in ſkerbno pregleda, Kar ſe pri |
| Kuharske Bukve (1799): | pogręte, eno unzho topleniga maſla, dvę peſti ſladkiga ſira, tri zęle jajza, pęt rumenakov, dvę shlize mersliga mlęka, enmalo voloveh dro |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Prav velikokrat ſe ſliſhi od ognja, ki vaſi, terge in zele meſta v neſrezho pripravi; — pohiſhtva, priſtave, shito , klajo ſoshgè in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | ko so zopet tri leta te službe pretêkle, v imenu cele družbe serčno zahvalili za njih nevtrudljivo prizadevanje skozi celih 24 |
| Zlata Vas (1848): | skoraj pri njem učilí, kakor pri Ožbetu. Ta je včasi cele dni na polji in v vertu delal in se veselil |
| Divica Orleanska (1848): | Zavetje najdeva O strašnimu viharju. Vi naprej Ne morete. Tri cele dolge dni Že begate ljudém skrivaje se, In jed so |
| Divica Orleanska (1848): | mesto, In goni čedo svojo ravno sèm? Zamišljeno jo vidim cele ure Sedeti pod druidskim dobam tam, Kateriga se srečni vsak |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | drobno stolčeniga cukra in drobno zrezano lupino pol pomaranče in cele limone, obeh sok pertlači, vse naj pa pol ure stoji |
| Blagomir puščavnik (1853): | mož. Vsa okolica ga ljubi in spoštuje, kakor svojega očeta. Cele trume ljudi vrejo o praznikih njegove sladke, tolažbe polne besede |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | bolj gornih krajev debla posamno do Ljubnega plavijo. Tukaj jih cele zvezujejo (zvezana plavica ali „zvezani flos”), ali jih pa pred |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | in steklarnic živi. Steklarna naša roba ne zaklada samo skor cele Italije in Turčije, celó v Anatolii se popivajo zdravljice iz |
| Astronomija (1869): | nektera telesa naše sostave. — Tù je solnce najimenitnejše telo, središče cele sostave. Solnce da si je skoro 400krat dalje od nas |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | boshjei: noi devize Marje inu v' sam S. S. boshiam zale nabeshzhe dershine. Jas N. N. tabe rarothim oduh da ti |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | pomozhniki, katęri sadnizh Goſpodarji od vekſhi dęjl polá inu ſnoshęt zęle fare poſtanejo, mu kry inu musèg is ſvojih ſoſędo v |
| Kuharske Bukve (1799): | ſtolzi v' rozhni ſtôpi, sraven v' męſ tolzi tudi tri zęle nagelshbize, inu enmalo ſladke ſkorie. Potle deni v' veliko ſklędo |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Uzhenzi ga oſtopijo po obeh ſtraneh; ſpodej pa je ljudi zele trume. Vſi ſo va-nj gledali. Vſe utihne, ino Jesuſ sazhne |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | sapuſtí. Odſihmal ſe ˛Salomonovo velizháſtvo satemnúje. Puntje ino premétje mu zéle deshèle odkruſhijo. Roboamu, njegovimu ſinu ino kraljeſtva naſtopniku, je uſtopílo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | in oſmojenimi luknjami vidimo? Kolikokrat ſim vidil neuſmiljeniga, kteri je zele pol ure pred shrelam s sheplam kuril, in na sadnje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Prav slo naſ ſerze bolí viditi v jeſeni in posimi zele ſhope umorjenih ptiz v meſta noſiti in jih ondi sa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | božji časti, k našemu zveličanju in k miru in sreči celega keršanstva pripomoči. ” — Pa vsega samí ne morejo dognati, težka butara |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | ki nosi večjo kapo od sebe samega. Med vsemi poslopji celega mesta je brez dvombe naj veličastniša nova na štiri vogle |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | ni ne enega človeka, ki bi take nevarnosti v prid celega kraja in pa popotnih ljudí okrajni gosposki v Tomin oznanil |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | večidel iz ostanjkov zbijejo. Na flosih pa ne vozijo le celega lesa, desk in letev raznoverstne dolžine in širine, temuč tudi |
| Mineralogija in geognozija (1871): | kamenja, ki je kolikaj razširjeno, skozi in skozi popolno enakoličnega, celega. Najtrje je razpokano ali odločeno, ima razpoke in špranje po |
| Ferdinand (1884): | dninar. Dobra in čista vest je zaklad, ki preseže zaklade celega sveta. Posvetna čast in imenitnost so le prazne pene, ki |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | nehvaležnost bila bi toraj, če bi tako dobrega Gospoda iz celega srca ne ljubili in mu ne služili! Izidorjevi so si |
| Revček Andrejček (1891): | Če bi ti svojega moža tako zvesto — in tako od celega srca ljubila — kakor jaz Pavleta — pogovarjali bi se medve sedajle |
| Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): | Izveličar celega sveta! Prosim te ponižno, sprejmi milostljivo mojo opravljeno spoved po |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | pijanicah (oštarijah) končvali; ampak tudi srečo brez številnih družin in celiga naroda podkopvali. *) Davno so že znali za hišno potrebo is |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | enkrat mogoče postalo; Dunaj je velki terg za mnogoverstno kupčijo celiga cesarstva; mi bomo njegovi bližni sosedje in voznína bo le |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | zmiva, ktéri se polovico jeſiha primeša. — Pri prav hudi oteklini celiga vimena, je dobro, če se napeto vime z kakim mehkim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Med bistre potoke. Na biserni vir! K. Klemenc. Pismenstvo. (Zemljepis céliga svetá. ) Vidéči pomanjkanje mladiga pismenstva v zemljopisnih délih, ki bi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | nima pravice več ko 2 gold. in pol za Novice celiga leta od naročnika tirjati. C. K. poštam druzih dežela pa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | temi je bilo čez 800 Štajarcov, ti drugi pa iz celiga cesarstva, in iz unajnih nemških dežel; tudi 4 Talijani, 3 |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | ali le za podložnike kake grajšine govorilo, ampak za kmete celiga cesarstva. Kdo bo védil bolj za občne potrebe kmetov : ali |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | z Ezavam, svojim bratam, v svoj kraj, hvali Boga iz celiga serca, ino pride spet na Kanansko k Izaku, svojimu starimu |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | Poleg križa de prebivam, In s teboj solze prelivam! S celiga serca želim. O devic vsih devica, V žalosti nam tovaršica |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | Kar sapoved Boshía vuzhy , De smo doushni Boga lubiti s'Zel'ga serza , Dtiſhe, mozhy . Serze hvaleshnu tebi damo Kir ſi Gospod |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | pred greham varvati, Tisti bi nam h'nairezhi biu. s'Zel'ga serza mi tebe lubmo, Sa naſho lubesen ti veiſh. Blishniga |
| Ta male katechismus (1768): | Susebnu so dve: Ti imash Boga tvojega Gospuda lubiti s' zelega tvojega serza, s' zele tvoje dushe, s' zele tvoje misle |
| Ta male katechismus (1768): | kar nam uſſem skupej Buh milostve podejli! Toku voshe s' zelega serza Vash poniſhne sluſhabnek, inu KRAYNEK P. M. |
| Ta male katechismus (1768): | narmajnshe je vezhe, koker ta narvezhe, ja koker uſſe martre zelega svejta. Katira je ta narvezhe? De na vekumej nekol na |
| Ta male katechismus (1768): | ſde videmo mi nashega Boga, * s' andohtjo ga zhastemo is zelega serza. Tu pervu se odpeva. Tu kar pride, poye ves |
| Ta male katechismus (1768): | ni, je ſadosti, de on samu pod podobo tega kruha zelega Kristusa prejme; inu de s' tega uſhivanja pride, de taiste |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | jeſt uſſe ushafane dny svoje veſſelle imella, inu sem s'zelèga serza njega velizhaſtvu hvallila, ter sem se mujala, de be |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | 2. Shkerlat, inu bele ſhide, pirelni, inu dragi kameni s'zelega svejta nimajo takega zira na oblazhilah teh ludy, koker njega |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | prebrihtanjam, inu reſumnuvanjam, inu potaiſtem sem jeſt une moje della zelega dne viſhala, inu rovnalla. V boſhji lepoti, v' njega velikuſti |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | Poſtavi. Tu pravi ta Goſpud: preobernite ſe k'meni is zelga ſvojga ſerza, s' poſtam , s' jokanjam, inu s'klaguvnjam, inu |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | leta je tebe v' ſvojim teſtamenti sa ęrba poſtavil od zęliga ſvojga premoshenja; inu meni je gori danu, de imam letó |
| Kuharske Bukve (1799): | kuhat perſtaviti, kakor sgorej. ˛Se bo rad od piſkra lozhil. Zęliga dęneſh v' ſklędo, najn pa shupo. 8. Shupa od seliſh |
| Kuharske Bukve (1799): | shlizo na ſklędo, kakor je sgorej rezheno. — Zhe pak hozheſh zęliga v' shupo djati, moreſh en drugi piſker s' putram dobro |
| Genovefa (1841): | nádjal, de bo grôf savolj ſvôje hude rane umerl. Goſpoda zéliga grajſhinſtva ſe je tedaj shé miſlil in s védnim rasveſeljevanjem |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | Poglavje. Ikre. Ikre so červi merhurčikom podobni, ki se po celem truplu prasičev najdejo. Včasi so veliki ko proso, včasi veliki |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | ni terditi, da jih prasič nima, ker so ikre po celem truplu raztrošene in se ošlatati ne dajo povsod. Druge znamnja |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | Ako konji mokri v hlev pridejo, jih je treba po celem životu s slamo dobro dergniti. Hlev, v kterem konji stojijo |
| Ferdinand (1884): | Ubogi Peter je prisegel, če tudi se je tresel po celem životu, kakor šiba na vodi. Bil je bled kakor mrlič |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | mu je lil po čelu, in tresel se je na celem životu. S trepetajočim srcem je pričakoval, kaj da sedaj pride |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | ga ljubili in le eno ime imeli so zanj v celem okraji: dobri Izidor namreč. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | drugo viditi moglo; sonce bi v vsih deželah in po celim svetu ob enakim času gori, in tudi za gnado božjo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | prejemnikam Novic zlo vstregli, kér slava Pija IX. se po celim katoljškim sveti razlega. Sveti oče Papež so v resnici terdna |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | tukaj pripovédujejo. Obé povesti kažete, kako sta se oba v celim svojim življenju, v vsaki starosti, v zlo raznih okoljšinah in |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | bodeš svetu dala, Jezus bo njegovo ime. Velik bo po celim svetu, Božji Sin se bo imenval, In po Davidu očetu |
| Sacrum promptuarium (1695): | je ſturil Celtarski krajl Livius, kateri veni slati kozhy pò cellem meſtu ſe puſtil pelati, inu s' lete kozhje erdezhi slati |
| Ta male katechismus (1768): | shestdeſſet lejt ſhivella. Kolkajn Ozhenashov, inu Ave Marij je v' zelemu Roſhenkranzu? Ozhe nashov 15. Ave Marij 150. Kaj se v' |
| Ta male katechismus (1768): | tudi ena katholshka, ena uſſeh gmajn Zirkuv, ke je po zelemu svejtu resshirjena, inu uſſe pravovirne Kristiane, katiri so, so bli |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | dalla, de je nje prov Iubu, de je ona po zelemu Kriſtianſtvu ſlaſti pak po temu talu svejta, katire se Evropa |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | inu bom isiskuvalla tvojo poſtavo, inu bom njo varvala v zelemu mojemu serzu. Jeſt sem tega edinu rojenega Synu Boſhjega spozhèila |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | ene nausmilene, inu naperludne misle, temuzh resproſtè veſſello jasnoſt po zelemu obraſu, de bosh perludn spoſnan. Ta se nabo od |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | sem ſhe uſſe Bogu shenkala, de be bil v'mojemu zelemu ſhivlenju pozhasten. Sakaj se ti tolkajn skerbish, de be se |
| Kratkozhasne uganke (1788): | Dremota mene shtema, deslih nozhindan naspim. Mák. Sem odſvunej po zelemu ſhivotu gladka, ked ſhamet: odſnotrej ked vovk kosmata: okrogla ked |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Baronov. Po tim , jeſt menim, boſh vunder ſposnala, de v' zelim gradi ni bolſhiga kraja sa naji dvá, koker tukej v' |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | ne boſh po poti peſhal. Koj dalezh damu imaſh, na zelim poti pa ſhe pod ſtreho ne prideſh. Shlahnimu goſpodu pa |
| Genovefa (1841): | ſim njéno prijél! ” Beſéda: „Genovefa shiví! ” ſe je koj po zélim gradu rasſhirila. Vſi ſlushabniki vojvoda in vſe vojvodnje ſlushabnize ſo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | zela verſta v bukvih in imá to . ſvoje, de v zélim jesiku nobeniga u in z ni. Natiſnil je te bukve |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | dolgo krí têzhe. Druga pomózh je: 2. Polivanje shivine po zélim shivôtu s merslo zhiſto vodó, toliko zhaſa, de ſe sazhnejo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | in vmeſ tudi ko orehi debéla tozha, in je po zelim gorenjim Kraſu padala. Kér je pa povſod ondod manj ali |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | niſſo verjelli. Inu on je rekuv k'nym: pejte po zelimu ſvejtu, inu pridigujte Evangelium uſſi ſtvary. Katiri bo viruvov, inu |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | ali 72 milijonov forintov (goldinarjev), ktere vsi gospodarji skupaj vkradejo celemu premoženju in po tem takem tudi sebi, ker 18 milijonov |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | več svečnih fabrik in poslednjič gotovo tudi gaznica. Poslednja oskerbljuje celemu mestu svečavo; tisučero svitlih lučic miglja vsaki večer po obširnem |
| Divica Orleanska (1848): | Kak je razdjala te okove težke? Verjela bi ne bila celim svetu, Če sama bi ne bila priča tega. Vojšak (na |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | štiri ure kuha. Potlej perdeni en maselc vina in dve cele jajci, pusti še enkrat zavreti in precedi skoz čedno ruto |
| Ferdinand (1884): | kakor hitro je moči, odpraviti iz gradú; znal bi po celej vasi razglasiti, da sem hotel umoriti grofiča,« misli si. »Kedo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | stopi v znamnje Vage. ) Kakoršno vreme pervi dan kane, rado celi mesec ostane. — Od začetka tega mesca se škodljivi hlapovi delajo |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | smo Vas zvolili, de bi po pravici vse stane v celi veliki Avstrii zagovarjali. Če se tedaj posebno za kmečki stan |
| Robinson mlajši (1849): | k svoji veliki žalosti pozoroval — videl — pazil, da v toti celi krajini nič druga ne rase, kakor lèsno drèvje ino trava |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Mešaj eno unčo sroviga masla do rahliga, perdeni potem dve celi jajci in dva rumenjaka, vsako posebej dobro zmešano, eno unčo |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | en dan pomagajo, od kterih bi zmerni včasi več kakor celi tjeden pošteno živel; oni pa jih z nezmernostjo v hudobijah |
| Tine in Jerica (1852): | Po vsih mogočih potah si je perzadevala, Tineta in Jerica celi vasi sovražna storiti. Raznesla je, de se mora pri njima |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | vlastnem vertu. Jutro je bilo. Veličansko sonce je ravno v celi svoji krasoti izhajalo; polja so bile vse zelene, in z |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | trugo, pritrdijo žeblje in kladvovi udarci se votlo razlegajo po celi hiši in odmevajo v krvavih srcih. »Kam me vodiš? « vpraša |
| Sveti večer (1866): | bilo rojeno dete, ki je prišlo, da bi nas in celi svet osrečilo. In ravno danes pošlje nam Bog dete, ktero |
| Sacrum promptuarium (1695): | vſe tergal, resbial, inu ſhraial, de ga je bilu po celli gaſi shlishat: David kadar je letu vidil, prezei je ſvoje |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | hoſte pod ſtarim hraſtam ſtala, od kodar ſe je po zeli prijasni dolinzi prav lepo vidilo. „Hozhem vama sdaj neko prigodbo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | po vſim shivotu rasleva, takó tudi is Térſta denár po zeli Ilirji. Kaj ſo bile nekdaj! — — — in kaj ſo ſedaj Ilirſke |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | de ſo njih altarji, tabernakelni, prishinize, ſpovednize, in zlo ſtoli zeli sidariji zerkve podobni, in vezhi del s turnzhki in drugimi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | povsod obiskal; bi vse kraje obletel, kjerkoli živé; bodi na zili ali Dravi, na Savini ali Savi, na Muri ali Béli |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | imenu cele družbe serčno zahvalili za njih nevtrudljivo prizadevanje skozi celih 24 let, od kar so oni izbornik te družbe. Gosp. |
| Zoologija (1875): | samo poglavitne veje. Podoba 21, nam jih predstavlja, toda ne celih, temveč blizu debla porezane. Živci izhajajo ali iz možganov a |
| Kuharske Bukve (1799): | dobro męſhaj poldrugo unzho luſhenih ſtolzhenih mandelnov perdeni, tudi ſhęſt zęlih jajz, inu ſhęſt rumenakov, vſe dobro rastepi. Resane lemonove lupke |
| Kuharske Bukve (1799): | drobno ſtolzhenih mandelnov, ſheſt lotov preſejaniga zukra, lemonoviga lupka, pęt zęlih jajz, ſhęſt rumenakov, dobro raſtepenih. Vſe dobro męſhaj eno uro |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Benaresu je popred ſtanoval in ſe do ſèm she vali zelih devet let in tri meſze. Shivot in glavo ima s |
| Ferdinand (1884): | to povem. V največjej nevarnosti sem, da me osramoté pred celim svetom. Ne bodem preživel sramote, ki se bode kakor nevihta |
| Ta male katechismus (1768): | povedat. Na sodne dan al nabo njega nezh sram pred zelam svejtam? Kajſen svetnik je poprej umerl, preden be bil is |
| Ta male katechismus (1768): | s' mislejo, s' beſſedo, inu dijanjam skrivnust S. Kriſha pred zelem svejtam spoſnati. Kaj spoſnash pak ti skus beſſede S. Krisha |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | biškotni) bandelci. Mešaj eno unčo drobno stolčeniga cukra z dvema celima jajcama in štirimi rumenjaki eno uro, perdeni štiri lote cvetne |
| Kuharske Bukve (1799): | jajza; to vſe drobno rasſękaj. Pęt lotov maſla s' dvęma zęlima jajzma męſhaj, v' to deni ſękanje, oſoli; potle pomashi eno |
| Kuharske Bukve (1799): | dva enaka kupza; is eniga ſe naredí teſto s' dvęma zęlima jajzama, tręmi rumenakmi, ſhtir shlizami kiſle ſmętane, dvęma shlizama vina |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | v loncu dve periši drobno nasterganih žemljevih drobtin s tremi celimi jajci, potem nali vrele mesne župe, perdeni malo muskatoviga cveta |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | precedi ga v kotlič in zmešaj ga dobro s štirimi celimi jajci in dvema rumenjakama. Potem perdeni malo drobno zrezane čebule |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | Prvi oddelek. Četvero osnovnih računov s posebnimi in občnimi celimi števili. I. O dekadnem številnem sistemu. § 8. Vsa cela |
| Sacrum promptuarium (1695): | oſsla goislat neusmilenu, potle ga perveshe k' enimu ſtebru, inu cello nuzh ga puſtj ſtati pres shpishe, inu pijtia, inu cilu |
| Sacrum promptuarium (1695): | drugo, inu vſe restarga: Mati pride nasaj, ter eno ſamo cello najde, katera je mater bugala, saſtopi koku ſe je godilu |
| Sacrum promptuarium (1695): | mertviga mosha ſturita, jo pele v' to pervo oſhtario, ter cello nuzh ſta bila dobre vole, ſe ſazhne dan dellat, ſoldat |
| Sacrum promptuarium (1695): | inu ner Sveteshi ime JESUS ſi je isvolil. Letu bodi cellu lejtu vaſhe veſelje, trosht, inu pomozh, kakor je bilu Preroka |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | bistrim vremenu po njim veslaje vidi se na njegovim dnu celo mesto z cerkvami, ulicami in tergi, po kterih se pa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | večkrat visočejih stopnjah uma od človeka, bogato previdene. Takó zamore celo stvarjenje se svojiga Stvarnika in svojiga življenja razveseljevati. Pri tacim |
| Robinson mlajši (1849): | ne bo nigdor dvojil. Potle je Kampe za dobro spoznal, celo toto pripovest, ko Robinson na otoku — ostrovi — sali prebiva, v |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | iz ostaliga testa pa količke nanj naredi. Tudi lahko testo celo, in, ko je torta pečena, dobro premešaniga cukreniga snega in |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | obertnijske in národske. Izhajajo vsako sredo in saboto. Veljajo za celo leto po pošti 4 fl., sicer 3 fl.; za pol |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | obertnijske in národske. Izhajajo vsako sredo in saboto. Veljajo za celo leto po pošti 4 fl., sicer 3 fl.; za pol |
| Maria Stuart (1861): | preveljavni Mogočni lord, me lahko v prah zdrobi, Pa moja célo nič ne more vaši Visoki stopnji, toliki veljavi. Leicester. Sir |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | dež. Ves moker se verne domú in pripoveduje svojemu očetu celo dogodbo. |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | ker pa dá vsota a + b + c, z m razdeljena, celo število k + k1 + k2 za kvocijent, zato je res z |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | naj napolni z rezanco, kakoršne si bodi slame, pa ne clo do verha. Na rezanco vlij toliko vode, de se vsa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | in sa tiſte, ki jih ne dobivajo po póſhti, sa zélo leto s 2 fl., — sa pol leta s 1 fl. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | in sa tiſte, ki jih ne dobivajo po póſhti, sa zélo leto s 2 fl., — sa pol leta s 1 fl. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | neuſmiljeniga, kteri na jeſen zhbele mori, s tiſtim divjakam, kteri zelo drevo poſeka, kader ga jabuke jeſti mika. Desglih tudi uzheni |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | konj, preſhizhov in druge shivali. Tako vlézhe pervi vos hlapon zelo rajſhto vkup ſtaknjenih vosov, in prepelje na enkrat do vezh |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | pri natiſkovavzu na Bregu Nr. 190. Po poſhti veljajo sa zelo leto 2 fl. 30 kr., — sa pol leta 1 fl. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | in sa tiſte, ki jih ne dobivajo po póſhti, sa zélo leto s 2 fl., — sa pol leta s 1 fl. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | morili. Miſlil ſim ſi: Glej nehvaleshnoſt ſvetá! tiſto shival, ktera zelo leto sa naſ tako pridno dela, tiſto |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Kómorin) obiſkati, in do ktére je ſedaj she morde priſhel. Zelo pot ſe namrezh ta Indijan vali, ter pride na to |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſe je obljubil. Po tém ſhe le ſe bo sopet zelo pot domú valjil. — Krepak mosh je, okoli 40 lét ſtar |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | voda sa platnu bellet je bolſhi, Vol, al Pir sa zelu Lętu skuhat, kader Meſsez doli jemle. mlade koprive poresat, poſuſhiti |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | moshki pod Jupiterjam, katęre pa ſo lęne, inu lushtam podvershene. Zélu Letu vkupei vsétu. Je vezh mokru, koker ſuhu, aku vſse |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Kriſtvs jes se perporozhim vtvojo sveto britkveſt no noter vtvojo zelv na dovshno smert inv vtvoje. S. S. |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | inv gvava Kriſtvsa noi rozhe Kriſtvsa inv noje Kriſtvsa noi zelv telv Kriſtvsa te rane Kriſtvsa noi kri Kriſtvsa noi ta |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | lastnosti so vendar redko združene, torej je treba paziti, da celak ni vozkih pers, potlačenega herbta in vozkih benceljnov. Tudi pogreškov |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | Resno je, da se kobile na paši rade vbrejajo, alj celak mora saj 4 leta star biti, ker je v leti |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | Schale). Obedva jajca se morata dobro viditi. Lete lastnosti mora celak imeti, ki se za pleme priporoča. Vse lastnosti so vendar |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | jih vbrejati pustijo. Zamuda na času, kterega na potu do celaka potrebuješ, ti bo povernjena z lepim žrebetom, ki ga od |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | mora pa tudi lep in močen biti, in imenovane lastnosti celaka imeti. V naših deželah so cesarski celaki v raznih krajih |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | povernjena z lepim žrebetom, ki ga od lepega in čverstega celaka dobiš. Vendar mora tudi kobila lepa in močna biti, in |
| Mineralogija in geognozija (1871): | purpurasto. Se malokje najde. Zvrsti njegove so: Celestinovi kalavec, zvezdasti celestin, vlaknasti celestin, ki je modrast, pri Jeni, in gosti celestin |
| Mineralogija in geognozija (1871): | njim zatirajo podgane, kajti strupen je. 13. Skupina stroncijuma. l. Celestin ali žveplokisli stroncijan, Sr S, kristalizuje navadno v rombiškem stebričku |
| Mineralogija in geognozija (1871): | malokje najde. Zvrsti njegove so: Celestinovi kalavec, zvezdasti celestin, vlaknasti celestin, ki je modrast, pri Jeni, in gosti celestin, ki ima |
| Mineralogija in geognozija (1871): | celestin, vlaknasti celestin, ki je modrast, pri Jeni, in gosti celestin, ki ima v sebi 8 do 9 procentov oglokislega apna |
| Zoologija (1875): | tem potu, da se vže gotova celica razdeli v več celic, tedaj ravno tako kakor rastlinska celica (glej botaniko §. 12 |
| Zoologija (1875): | spodaj se pa delajo nove. Tudi tolšča je zložena iz celic, ki so polne mastnih tvarin, ter je časih |
| Zoologija (1875): | celicam jako malo podobne, tudi se časih njihov postanek iz celic dá težko dokazati. Po tem takem razlikujemo v živalskem telesu |
| Zoologija (1875): | se pozneje zaodene s kožico, drugi pa zopet menijo, da celica ne postane sama ob sebi, temveč samo po tem potu |
| Zoologija (1875): | celica razdeli v več celic, tedaj ravno tako kakor rastlinska celica (glej botaniko §. 12). Govoriti bi nam bilo zdaj še |
| Zoologija (1875): | sebi, temveč samo po tem potu, da se vže gotova celica razdeli v več celic, tedaj ravno tako kakor rastlinska celica |
| Zoologija (1875): | oglate, podoba 1, in vsaka ima jedro. S časom tem celicam postaja kožica rožena, vnanje se začnó lupiti in odpadati v |
| Zoologija (1875): | spreminja. Te tvorine so pa po obliki in po lastnosti celicam jako malo podobne, tudi se časih njihov postanek iz celic |
| Zoologija (1875): | Razen kožne tenčice prevlečene so tudi notranje sluznice (epithelium) s celicami, katere so ali plošnate, pod. 2 A, ali pa na |
| Zoologija (1875): | ali pa na dolgo raztegnjene, pod. 2 B. S tacimi celicami so prevlečene na pr. ustna in nosna otlina, notranja plat |
| Zoologija (1875): | jih pogosto vidimo na živalski in človeški koži. Prvotni postanek celice še zdaj nij dovolj razjasnjen. Nekateri namreč trdé, da se |
| Zoologija (1875): | ki se plasma, tudi protoplasma ali sarkoda zove. Više organizovane celice so ovite s tenko kožico in imajo v sebi neko |
| Zoologija (1875): | nijso nič druzega nego preobražena in premenjena oblika enostavne mehurčaste celice, iz katere se dado vsi drugi izvaljati. Enake razmere nahajamo |
| Zoologija (1875): | telesu tri različne temeljne tvorine, namreč: tkanino, vlaknino in živčevino. Celice so v živalskem telesu ali proste, ali pa v tkanino |
| Zoologija (1875): | pa obstoji na pr. tenčica (gornja kožica) našega telesa. Te celice so plošnate, okroglaste ali oglate, podoba 1, in vsaka ima |
| Zoologija (1875): | živalskem telesu ali proste, ali pa v tkanino združene. Proste celice nahajajo se v krvi v podobi malih krogljic, o njih |
| Zoologija (1875): | notranja plat golta in sapnika. Jako lepo so nekatere take celice videti pod mikroskopom. Na konci namreč imajo čopek pretencih dlačic |
| Zoologija (1875): | so polne barvanih zrnic, tako imenovanega barvila ali pigmenta. Take celice delajo potem raznobarvene lise in pege, ki jih pogosto vidimo |
| Zoologija (1875): | migljanje traje časih še dolgo po smrti živali. Dostikrat nahajamo celice, ki so polne barvanih zrnic, tako imenovanega barvila ali pigmenta |
| Zoologija (1875): | 3). Ako razgledamo kosti, prepričamo se, da obstojé takisto iz celične tkanine, v katero se je pozneje vsélo trdno apno. Razen |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | čas in denar, je požlahtnjenje lažje in ni treba razdirati celične tkanine; b) vezilo se ne more zarezati in ga ni |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | nesreči ognja itd. Ob širokih potih, pašnikih (gmajnah), hribih in celinah se zna sadno drevje nasaditi, kar se ne more zadosti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | branati, de bo prav. Kdor pred simo orje, ali je zelino rasoral, naj puſti nesabranano ral, de ſe po simi dobro |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | krompirjiſhe ſeje, kakor de bi jo na répiſhe , ali na zelino ſejal. 11. Na te opómnene okoljſtáve, in morebiti ſhe na |