razsojevanje razsrditi razsrjen razstava razstaviti razstavljen razstreljen razstreti razstriči razsušiti razsut razsuti razsvetiti razsvetliti razsvetljen razsvetljenje razsvetljevati razšibran razširati razširiti razširjan razširjanje razširjati razširjen razširjenje razširjevati razšopirjen raztajati raztalati raztaljen raztapljati razteči raztegniti raztegnivši raztegnjen raztegovati raztekati raztelešanje raztepen raztepsti raztezanje raztezati razteznost raztogotiti raztopen raztopina raztopiti raztopljen raztresati raztresen raztreskati raztresljiv raztrgan raztrgati raztrositi raztrošen razum razumen razumeti razumevati razumljiv razumljivo razumno razumnost razumov razuzdan razuzdano razuzdanost razvada razvaditi razvalina razvažiti razve razvedrilo razvedriti razven razveseliti razveseljen razveseljevanje razveseljevati razvezan razvezati razviden razvideti razvijaje razvijajoč razvijanje razvijati razvit razvitek razvitev razviti razvitje razvleči razvnet razvneti razvoj razvojen razvpit razvročiniti razvročiti razvrstitev razvrščen razvrščevati razžagati razžaliti razžaljen razžaljenje razžalnik razžalostiti razžariti razžarjen razžvrkati razžvrkljati raženj rdeč Rdečareka rdeče rdečekožnik rdečeličnik rdečerepka Rdečeročnik rdečica rdečiti rdečka rdečkast rdečkasto Rdoles re Reaumur Rebeka reber Reber Rebrca rebrce rebro rebus recelj receljna Recenati recept recipias recipient reconvalesciren rectascensio recte reçu reč rečen reči red Red-bend reddere reddis redek reden redilen redilka Reding rediti redkev redko redkokdaj redkokrat redkost rednica rednik rednika' redniški redno redoven redovnik redovno redrutit Reduta refecisti refociliabatur regarde rege regelc regem Regensburg regentschaft regiment regimenten reglica regniti regno regnum regula reibungsbreccie Reichenbach reichsanstalt reif reihen
| Maria Stuart (1861): | vam za to gorečnost. S pomočjo božjo, ki razsvitlja kralje, Razsojevanje vaše preudarim. Izvolim, kar se bolj prav mi zazdi. Četerti |
| Občno vzgojeslovje (1887): | prav živo vplivajo na njega in da sami proizvajajo njegovo razsojevanje, primerjanje in nakano. Dolgo moralizovanje ni nikoli umestno. |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | de bi ji bolj verjél, mu plajſh pokashe. Goſpodar ſe rasſerdi, ino per tej prizhi rèzhe Joshefa v' jezho vrézhi. Pomiſlite |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | de bi ji bolj verjel, mu plajš pokaže. Gospodar se razserdi, ino per tej priči reče Jožefa v ječo vreči. Pomislite |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | régelj ne štruc, ampak zgolj sove in opice. To ga razserdí in reče Pavlihu: „Tepec, kaj si naredil? ” Odgovor mu dá |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | stare bukve nam toliko razodenejo, de se je Sultan grozno razserdil, de je Hasana v hipu iz službe djati, njemu vse |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | svoje jagnjeta, ali vam nobenega ne manjka. Vohernik se je razserdil, de ga je Pavliha tako prekanil in ob denarje in |
| Oče naš (1885): | je ugovarjal svojemu gospodu jezno in nevoljno. Mêljard se je razsrdil. Nič pa ni njegovemu krotkemu srcu in slabotnemu životu bolj |
| Zeleni listi (1896): | Ko Mihec to sliši, je postal še bolj jezen. Dà, razsrdil se je na tihem takó, da se je skoro tresel |
| Sacrum promptuarium (1695): | zukat, taku dolgu, de mosh ſe je bil taku mozhnu reſerdil, de ven glabok potok je jo pahnil bil, inu ta |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | in popisovati samopridnost in terdoserčnost nekterih ljudí. — Od krivičnosti sveta razserden starček na ves glas zavpije: V tla se vdêr' krivica |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | čul strahòtne sem gromove, Tulečih sap razdraženo vihranje, Plamečih strel razserdeno šviganje In morja burnospenjene valove; Studencov čul šumeče sem slapove |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | ima očí, koliko, tudi naj žlahnejšega je pri nas zdaj. Razstava v Ljubljani v letu 1847 je pokazala 224 plemen večidel |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | obširnem mestu in mu podeljuje čarobno krasoto. Po prodajavnicah, v razstavah, kavanah in drugih javnih in osebujnih poslopjih goré svetli gazi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | dohodam razveselili, ter so že v nedeljo vse reči obertniske razstave prav na tanjko pregledali, nad ktérimi so svojo zadovoljnost očitno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | so v svojim nagovoru na zbrane ude pervič lanjske obertniske razstave v Ljubljani opomnili, ktera je rokodelcam in pa tudi kmetovavcam |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | se lakoti v brambo staviti. K. . . c. Popis perve sadne razstave v Ljubljani. (Dalje. ) Gosp. Dr. Orel so poslali v razstavo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | je Bizjak vunder z njim zató vstregel, kér namen sadne razstave ni, le samo žlahtne pleména na ogled postaviti, temuč, vse |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | Londona in Angleškiga domú in je nakupil ondi iz veličanske razstave veliko nar boljšiga kmetijskiga orodja, ktero bi utegnilo tudi za |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | kaj hasnjivega novega nahaja po svetu. (Dalje sledi. ) Iz parižke razstave I. I. Ker so še le unidan diplomi tistim obertnikom |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | popoldan s Cesarjem in Cesarico so bili zopet pri obertniski razstavi. Očitno znaminje, de Jim je bila prav všeč in po |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | prejela že večkrat žlahtnih hrušk, ki so na ljubljanski sadni razstavi občudovane bile in debelih, lepih nešpelj, kterih cepiči so se |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | tir oljske. Švajcarske živine je bilo veliko in lepe v razstavi ; večja je memo tiroljske, in to morebiti zato, ker v |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | vasi duši in truplu blagra prinese! En dan v parižki razstavi. (Konec. ) Pervo za durhamskim plemenom je na Angležkem herefordsko s |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | pleme pa se po tej živini, ki je bila v razstavi viditi, ni dalo do dobrega spoznati. Ogri v dodanem popisu |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | leti to znajdla na Francozkem in Angležkem, in v veliki razstavi londonski leta 1851 sta omenjena moža za to znajdbo prejela |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | je poslal iz Ogerskega bivolov, ki so edini bili v razstavi. Ogersko pleme pa se po tej živini, ki je bila |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | hvala vsim umetnikam in rokodélcam, ktéri so svoje izdelke za razstavo v Ljubljano poslali! Rasdelite obzhinſke paſhe! Pogovor. (Fajmoſhter, Luka kmet |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | je čas pripustil, govorili. Ob enajstih so se v obertnisko razstavo peljali, ktéri se je velika čast zgodila, de so jo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | gosposke povabljeni. Popoldan so se pa presvitla Casarica v obertnisko razstavo peljali, ktéra Jim je tudi takó dopadla, de so ondi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | prijetna reč! — Franc Bizjak, kmet iz Dobrave, je dal v razstavo nekaj navadnih jabelk in hrušk in pa domačiga grojzdja; će |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | razstave v Ljubljani. (Dalje. ) Gosp. Dr. Orel so poslali v razstavo 2 plemeni za kuho koristnih zímk, 3 plemena žlahtnih puternic |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | gosp. Juri Laurin, župan iz Ternoviga predmestja v Ljubljani, v razstavo dal, je bilo večidel lepo, žlahtno sadje. — Gosp. Janez Bohinc |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | B 3 jednake dele; koliko bode dobila vsaka oseba? 2 . * Razstavi število 160 takó na dva dela, da se bosta imela |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | lepo, žlahtno sadje. — Gosp. Janez Bohinc, vertnár v Ljubljani, je razstavil nekaj navadne vertne zelenjave. — Gospá Elizabeta Pelikan, grajšakinja v Černelim |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | 2 ali 5 razdelne. Dokaz. Vsako dekadno število je môči razstaviti na mnogokratnik števila 10 in jednice; n. pr. 3576 = 357.10 |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | in fabrikantom došli, kteri so za svoje v Parizu lani razstavljene izdelke svetinje ali pa pohvalne pisma prejeli, nam je sedaj |
| Zoologija (1875): | spretnostjo, s kojo si napravljajo gnjezda. Mnogobrojne vrste tega razreda razstavljene so v več plemen. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | prav lepo zahvali, ki so skozi celih 18 dni varvanje razstavljeniga blaga radovoljno na-se vzeli. — Tem le so bile svetinje in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | tanjko govoriti in povedati: kaj je bilo tukaj na ogled razstavljeniga, kakšne so bile razstavljene rečí in kteri mojstri so svoje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | in četerti pa mnogoverstno drugo blago prav očitno in umetno razstavljeno. V preddurju teh Redutnih shramb smo latinski napis vidili, ki |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | razdeljenih. Vse blago je bilo v 7 shrambah za ogled razstavljeno, 3 so bile namreč v Virantovi hiši, kjer je bilo |
| Oče naš (1885): | Pa že o prvem napadu jih je osem od Podgojzdjanov razstreljenih vtonilo. — |
| Gozdovnik (1898): | Baraha pa Oročej storita po ukazu. Razstro se odeje, v ktere se nabere toliko zlata, kolikor bi |
| Astronomija (1869): | štiri; in sicer prav razno velike dele. Če te kote razstrižemo po črtah, in je primérimo z enim izmed kotov, izrezanih |
| Astronomija (1869): | te štiri kote, ki ležé okoli točke m s škarjami razstrižemo, enega vrh druzega položimo in najdemo, da so vsi enake |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | mokrote, zležan les se zamoči in začne peréti in ne razsuši se nikdar več; delj ko les leží, veči prihajajo rujave |
| Rudninoslovje (1867): | gnjijočih živinskih snovi i prhkih rudnin n. pr. drobirja od razsutih zidov itd. Po solitarnicah se dobiva solitar tako-le: Živinskih snovi |
| Zlatorog (1886): | Sred jelóvja, koder mah zeleni Bujno raste ob skalàh razsutih, Kjer vijó se koreníne črne In lepéna sočnato grmíčje Čvrsto |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | je ſuh; na luftu ſe vezh ali menj ſkruſhi ali rasſuje; ſhumeti ali vréti sazhne, ako hudiga jéſiha na-nj vlijeſh. Na |
| Viljem Tell (1862): | bi Postavljen našej sužnosti? Urá! Razsujmo ga! Vsi. Razsujmo ga, razsujmo! Ruodi. Kje je Bik urnski? Urnski Bik. Tukaj sem. Kaj |
| Viljem Tell (1862): | same sebe? Kamnar. Jarem stal bi Postavljen našej sužnosti? Urá! Razsujmo ga! Vsi. Razsujmo ga, razsujmo! Ruodi. Kje je Bik urnski |
| Viljem Tell (1862): | Jarem stal bi Postavljen našej sužnosti? Urá! Razsujmo ga! Vsi. Razsujmo ga, razsujmo! Ruodi. Kje je Bik urnski? Urnski Bik. Tukaj |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | Bil je tedej dan tega perpravlanja, inu Sabbota ſe je reſvitila. Inu ondi ſo ble Maria Magdalena, inu Maria Jakoba tega |
| Maria Stuart (1861): | Tedaj izgled ti krepkodušen dam. Marija sveta, ti mi pot razsveti V nebeški dom iz solznih zemskih jam! (Prebode se in |
| Kemija (1869): | kemične resnice dobro v spomin vtisnemo. Kemično raztvaranje nam najbolje razsveti črtež, ki nam v formulah predstavlja tako raztvorbo ali razsnovo |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | k' Bogu obernila, njega sa luzh proſila, de bi te ràsſvętil! Ali vſe letó tebe ne pregane, ti ga enkrat hozheſh |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | sreči vozi. Zató se pri vsakih litanijah moli: „O Bog! razsvetli in poterdi v vsim dobrim duhovske in deželske oblastnike in |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | zemlje voljo vstvarjena. Slavili so jo, da ona tamne noči razsvetli in mornarja po neznanih morjih vodi, da se ima nje |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | veselje, Neskončno srečo da. Tvoj nauk nam tamôto Duš naših razsvetli, In pameti slepôto Z resnico razjasni. Slep človek sam od |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | Razsvetli in poterdi v vsim dobrim duhovske in deželske oblastnike in |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1860): | i Metod! za vse Slavene molita: „Da Bog razum nam razsvetli, s Ijubavjoj serce razjiskri; Oj sveti Ciril i Metod! ljubavjoj |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | v senjah je našla podporo v Bogu, um se ji razsvetli, poklekne in moli: »Gospod, moj Bog! odpusti mi, da sem |
| Valenštajn (1866): | Švedi. — Al, Trčka, idite, večerja čaka. — Kaj menite? Naj mesto razsvetli Na čast se Švedom, i kdor tega ne Stori, le-tá |
| Ferdinand (1884): | čuje votlo bobnenje. Pogleda skozi visoka okna dvorane. Vzhajajoče solnce razsvetli skozi pretrgane oblake sè svojimi prvimi žarki dvorano. Peter se |
| Gozdovnik (1898): | je-li ste našli zlata? « Obrazne poteze, poprej mrtve, se ujetniku razsvetle. Iz pogovora Mešanikovega je prepoznal, da ni pravi Indijanec, pa |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | nou resvitlov: inu Efangeliſte tega Gospueda Jesusa Kriſtusa is svojo sveto gnado |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | inu Efangeliſte tega Gospueda Jesusa Kriſtusa is svojo sveto gnado resvitlov: noi use marternizhe inu vezhenizhe: noi vse S. S. Svetnizhe |
| Genovefa (1841): | lampizo s oljem iméla, de bi ſi to tamno votlino rasſvitila; kolika dobrota boshja bi mi pazh bila! In ko bi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Ilirzam ſvéta véra sabolſhzhala in s zhaſama vſo njih deshelo raſvetlíla. Ali Rimzi ſo bili vſe takrat snane pitane deshele in |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | dobriga duha — Te prosim Tvojiga svetiga Duha! On me mora razsvetliti, de bom grehe, ktere sim storil, prav spoznal, in se |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | razsvitljevala siromašno stanovanje, kot bi se bala jasno toliko revščine razsvetliti. Pri mizi pa je sedela bleda mlada žena sè spijočim |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | Kje dobimo koga, de bi bil kakor ti od Boga razsvetljen? Glej, postavim te čez ves Egipt! Vsi moji podložni se |
| Astronomija (1869): | tečaj N in precej zdaten del zemeljskega površja okrog njega razsvetljen skozi ves čas vsakdanskega vrtenja zemlje okrog svoje osí. Prebivalcem |
| Spisi Krištofa Šmida (1883): | k zatonu. V tem zagleda za gostim smerečjem mali stolpič, razsvetljen od zlatih solnčnih žarkov. Tje se nameri; dojde kmalu na |
| Genovefa (1841): | na Vojnomirovo priſhel. Shé od daljezh je vſe grajſke ókna rasſvitljêne vidil. Ko je blishej priſhel in proti grádu po hribu |
| Gozdovnik (1898): | ter se plazi okolu poslopja. Ena soba je bila vsa razsvetljena. Na drugi strani hiše je bilo razsvetljeno le eno okno |
| Valenštajn (1866): | ČETRTO DEJANIJE. Velika, krasno razsvitljena soba, sredi nje na sprednjej strani bogato obložena miza, za |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | bilo razsvetljeno mesto in staro gledišče (arena); v gledišču dnevno razsvetlenemu so nocoj igrali diletanti (oficirji) in so se tako dobro |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | razločku pa tudi kmetijska kemíja. Tudi kmetovavci tedej, po kemíi razsvetljeni , zamorejo kar veliko stroškov obvarvati, in novih večih dobičkov nakloniti |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | jih tudi neusmiljeno deržali, dokler niso bili bolj podučeni in razsvitljeni. Eniga izgovora so sicer vredni, zakaj tudi sovražniki so tako |
| Deborah (1883): | sto leti jude iztirala! Župnik (se mej tem približa). Tako razsvitljeni so bili uže dívjaci v srednjem veku. Učitelj. To je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | in novih večih dobičkov nakloniti si. Med kmetovavcam, po kemii razsvetljenim, in med vsakdajnim kmetam je razločik, kakor postavimo, kar sveto |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Vivat” vpitjem sprejeli. Kmalo po dokončani igri pa se peljajo razsvetljeno mesto ogledat, za Njimi je bilo toliko kočij in ljudstva |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Zvečer je bilo celo mesto z vsimi predmestmi prav lepó razsvetljeno, v vsakimu oknu se je več luč, v veliko krajih |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | potomci Serbov iz vasi Peroj blizo Dinjana. Zvečer je bilo razsvetljeno mesto in staro gledišče (arena); v gledišču dnevno razsvetlenemu so |
| Gozdovnik (1898): | je bila vsa razsvetljena. Na drugi strani hiše je bilo razsvetljeno le eno okno. Tukaj opazi Kučilo senco moža, gori in |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | delo! ” Med takimi pogovori prideta v Boštjanovo stanovanje. Bilo je razsvitljeno in, kakor se je videlo, za neke ljudi pripravljeno. Vratom |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | vasi in pred zadnjo kočo obstoji in potrka na slabo razsvitljeno okno, pa nikogar nij bilo, da bi bil prišel odpret |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | tvoje svelízhanje, ki ſi ga vſim narodam perpravil; luzh v' rasſvetljenje nevernikov, ino ſlavo tvojiga Israelſkiga polka! “ S' milim, pa vender |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Žalosten prikazik je, če gospôski kmetovavci, po kterih bi môglo razsvetljenje pri kmetijstvu po |
| Spomini (1860): | stare ure slišalo in ker je brleča luč le slabo razsvetljevala prizor. Šele ko ura zopet zdrči in s počasnimi udarki |
| Kranjska nevesta (1864): | stoječa svetilnica je bila tako obrnjena, da ni zvezdogledu obraza razsvetljevala, ki je bil ves zamaknjen v črno knjigo, in prišlega |
| Antonio Gleđević (1873): | bo ponašal: Jenko. Slabo brleča lučica je komaj na pol razsvetljevala temni prostor na okrog. Skozi malo okno v debelem zidu |
| Ivan Slavelj (1876): | borno stanico. Tam pri oknu je brlela lučica in mračno razsvetljevala dolgočasni kraj. V kotu je ležal na deskah med starimi |
| Roka in srce (1883): | vsakega pomisleka prvikrat v marquisovo sobo, ktero je le slabo razsvetljevala majhna nočna lučica. Poleg postelje je dremala na stolu oskrbnica |
| Žrtva ljubosumnosti (1884): | Globoko v gozdu se je skrival, ko je solnčna svetloba razsvetljevala zemljo in svet. A ko je prižgalo zvezdnato nebó svoje |
| Žgánjar (1890): | visele nad vrati. V tisti navadni hiši torej je izbo razsvetljevala brleča svetilka, viseča na dolgi žici (dratu) nad belo črešnjevo |
| Okolo svetá (1892): | tem se je zmračilo, in samó jedna sveča je siromašno razsvetljevala bližnjo okolico. Čuditi se torej ni, da smo skoro zopet |
| Vzgoja (1899): | Ugasnila je luč, ker je zunaj sijala luna ter dovolj razsvetljevala spalnico. V hlevu na dvorišču je kako živinče zateglo zamukalo |
| Ferdinand (1884): | vošči lahko noč ter prižige malo svetilnico, ki je pičlo razsvitljevala bolnikovo sobo. Potem pa gre v stransko sobo ter se |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | stari vže polomljeni mizi gorela je sveča in le slabo razsvitljevala siromašno stanovanje, kot bi se bala jasno toliko revščine razsvetliti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | oči na njih pasel ? — de bi le tebi černo noč razsvetovale? Saj greš ponoči večidel k počitku in zvezde clo malo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | hudo gromi! ali ne vidiš žarjavega bliska, kako široko vodo razsvetljuje in kako ploha poleva. Voda naraša v vsakem trenutku; oj |
| Astronomija (1869): | ravno proti mesecu obrnjena (primeri pod. 55.). Temo na mesecu razsvitljuje ob tem času polni zemeljski svit. 66 Ker se mesec |
| Astronomija (1869): | neštevilni prah, ki se nam kaže v solnčnem žarku, ko razsvitljuje sobo. 4 Zgodovina zvezdoznanstva je tako stara kot zgodovina človečanstva |
| Astronomija (1869): | večeru W zaide ali zatone. Dokler je solnce nad obzorom, razsvitljuje s svojo bliščečo lučjo zemeljsko površje, in tisti del ozračja |
| Astronomija (1869): | telo na izračunanem mestu, in to je bil Neptun. Neptuna razsvitluje solnce več kot 900krat manj kakor zemljo in edina luna |
| Astronomija (1869): | kajti lastne svitlobe nima, in solnce ga skoro 360krat manj razsvitluje kot zemljo. Dandanes za gotovo le dve luni Uranovi poznamo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſmeſhalo; taka semlja ſe najde ali v perſténi, v drobno rasſhibrani, ali v ſplatizheni ali v kamnati podóbi. Po barvi ſe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | se po novim bere. Novice se bodo zmirej še dalej razširale, vsakiga pol leta bode jih še nekoliko vnovič pristopilo, kteri |
| Fizika (1869): | je toliko gotovega, da se v navadne daljave na mah razširi, da potrebuje za prehod navadnih daljav neizmérno kratek čas. Res |
| Fizika (1869): | enakih delov, ki se imenujejo stopinje ali gradi. Ta razdelitev razširi se tudi nad vrelišče in pod ledišče. Stopinje nad lediščem |
| Občno vzgojeslovje (1887): | gledé prostora in časa njegovim čutom oddaljeni; s tem si razširi kroge predstav, a uči se ob jednem razumnega odločevanja in |
| Zoologija (1875): | se živčne nitke, idoče do teh mišičnih vlaken, končajo in razširijo v tako imenovano gibalno pločko. Glej pod. 20, e in |
| Roza Jelodvorska (1855): | kar se je v Smrečniku prigodilo, se je dalječ okoli razširil. Iz vsih vasi in hiš Strašimiroviga posestva so skupaj privreli |
| Zoologija (1875): | uredbi nižih živali napotile so Cuvier-a (1829), da je sistem razširil na 19 redov. Ker se pa nekoliko teh redov dá |
| Genovefa (1841): | prijél! ” Beſéda: „Genovefa shiví! ” ſe je koj po zélim gradu rasſhirila. Vſi ſlushabniki vojvoda in vſe vojvodnje ſlushabnize ſo oſtermeni, vſtraſheni |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | začéla. Kér je ta mašina zares dobra , se je kmalo razširila po Estrajskim , Štajarskim, Marskim, Koroškim, in nektere take mašíne so |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | bolja sorta metelke dobiva iz Francozkega. Od tod se je razširila v Švajco, kjer so se je v kantonu Lucernskem naj |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Vina upamo veliko pridelati, ako se tertna bolezen ne bo razširila huje kakor dozdaj. Iz Tersta piše „Triest. Zeit. ”, da v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Uzhenoſti, umetnoſti in snajdenja ſo ſe v kratkih letah tako rasſhirile, de kdorkoli s njimi naprej ne hiti, ne poſnema, kar |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | rško, odtod pa na Laško in iz Laškega so se razširile naprej po svetu. Rimci so jih poznali le 29 plemen |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | morali dolgo tleči in sekati, da so jo le malo razširili. Enkrat se je hotela kar podreti, tedaj so jo z |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | druge zanesljive listine. Ko je to delo zagledalo beli dan, razširilo se je na nagloma po vsem omikanem, sosebno katoliškem svetu |
| Zoologija (1875): | je svilarstvo leta 1130 v Sicilijo in odtod po Laškem razširilo. Na Francoskem se je svilarstvo pričelo stopram leta 1470, a |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſposnanje ino zheſhenje ohraniti, ino med vſe narode na semlji rasſhiriti. Ta mosh je bil ozhak Abraham. Temu Bog rezhe: „Is |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | rezheniga pravopiſa njegov koriſt, vashnoſt in potrébo, ga med Şlavjani rasſhiriti in v obzhno rabo povsdigniti, mnogoverſtno dokasujejo, in njih dokasi |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | predere, je treba luknjo, iz ktere gnoj teče, še bolj razširiti. V ta namen se rana in bližnja koža poleg vratu |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | namenjenim, ali sicer z djanjem , govorjenjem, v natisnjenih delih ali razširjanih pisanjih, javno veri zaničevanje skazuje; 3. kdor kristjana k odpadu |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | stori: 1. kdor z govorjenjem, djanji, v natisnjenih delih ali razširjanih pisanjih Boga preklinja; 2. kdor bogoslužje kakoršne koli v deržavi |
| Botanika (1875): | S tem se ne naredi prst še bolj pripravna za razširjanje korenin v njej, ampak pospeševa se tudi pristop zraku, kteri |
| Botanika (1875): | popisuje posamne rastlinske vrsti, njihova posebna znamenja, njihovo razdelitev, njihovo razširjanje in njihovo uporabo. A. Občna botanika. 6 Občna botanika počela |
| Botanika (1875): | vrhnica rahla, je tudi atmosféričnemu kislecu pristopnija in pripravnija za razširjanje koreninskih vlaken. Razun tega se v prsti s tem, da |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1881): | in njegovi okolici je bila poznana Kristova vera. Za nje razširjevanje so skrbeli oglejski škofje, ki so na vse strani pošiljali |
| Trtna uš (1881): | 1875 dobili smo v Avstriji državno postavo zadevno sredstva zoper razširjevanje trtne uši. Prva točka ove postave se glasi: "Vinogradni posestniki |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1881): | da je bil iz Ogleja in sv. Mohorju pomočnik pri razširjevanji sv. vere po Slovenskem. Za prvega stalnega duhovnika blagoslovljen od |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1881): | iz poganskih časov, o času rimskem, ki nam pripovedujejo o razširjevanji Kristove vere po teh krajih. Zgodovinsko je dokazano, da uže |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſe temu lahko pomaga, zhe ſe ſadja rêja med ljudmí rasſhirja. Kolikor Ijudjé vezh ſadniga drevja ſadé, toliko ménj bodo ſadje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Şlavjani, ki s latinſkimi zherkami piſhejo, oddne do dne bolj rasſhirja in ako ſe ga ravno ſedaj ſhe vſi ne ſlushijo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | bo gosp. Ferlanova pinja, ki se zmiraj bolj po deželi razširja, sčasama vsim coperniskim vražam slovo dala. Kar pa ljudje večkrat |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | se po Novícah — temu tako spoštovanimu časopisu — tako gerdo opravljanje razširja, gotovo ne bo to k izobraženju našiga ljudstva pripomoglo. Opravljanje |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | s strašno silo prikazala. — Goveja kuga se na Ogerskem tako razširja, da je ministerstvo dva profesorja iz dunajske živinozdravnišnice doli poslala |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | za avstrijansko mornarstvo, ki se od dné do dné bolj razširja in krepkejše prihaja. — Potem so šli presvitli Cesar obiskavat lepo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | poravnati More milost le z nebes, Le od zgoraj se razširja Blagostanje čez in čez. Toraj mir in zadovoljnost Naj nebesa |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | sedanje ljubljansko močvirje, je prav za prav dolina, ki se razširja med Ljubljano, Verhniko, Borovnico in Igom, in je do treh |
| Zoologija (1875): | živec (nervus vagus), zato tako imenovan, ker se jako daleko razširja na razne strani. Ž njim se posebno animalni sistem veže |
| Botanika (1875): | rastlin od kterih zajedalke živé. 91 Mezga se precej hitro razširja skoz stanice. Ta hitrost se meri s tem, da se |
| Zoologija (1875): | do konec trupla; leži na sprednji strani hrbtanca, pa se razširja tudi njemu ob stranéh ter je v mnogi zvezi z |
| Občno vzgojeslovje (1887): | nagoni in odvadijo zle sklonosti. Poluomika pa pospešuje strasti, ker razširjuje kroge predstav, ne da bi jih prav in stalno spojila |
| Občno vzgojeslovje (1887): | je tedaj pravi prehod iz domačega v javno življenje; ona razširjuje prvo in pripravlja za zadnje. „Dobra šola glavo razjasni in |
| Kemija (1869): | zakona prav nič ne podira, temveč ga še potrjuje in razširuje. Kemični razkroj (analiza) nam je razodel vrsto spojin med kislecem |
| Fizika (1869): | med tem ko se v prostoru, zrakú praznem, zvok ne razširuje dalje. Pobliže opazovanje uči nadalje, da se pri tem tudi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | da po Njemu v naši mili domovini koristni nauki se razširajo, da se Njegovi vérni Slovenci čedalje bolj izobrazimo in vsrečimo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | česki kolovrati na versto, kteri se zmiraj bolj po deželi razširjajo. Sam Unglert jih je okoli sto prodal, kteri so prav |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | na ledju in nad repom zapazijo, ki se čez trebuh razširjajo, černorudeče postanejo, in prasiča po čermu vmorijo. Nekteri prasiči po |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | zapazijo po vratu bledorudeče lise, ktere se čez dalje bolj razširjajo in temne postajajo. Kmalo potem prasič za kužnim čermom pogine |
| Fizika (1869): | gibanja vzeto. 117 Valovanje. Zvočnih valov, ki se po zraku razširjajo, ne moremo videti, ker je zrak tako popolnoma prozorno telo |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | moža, otroke in prijatle, od koder je kot solnčni žarek razširjala veselje in radost, kjer je bila ona jedro in duša |
| Tiun - Lin (1891): | in z visokim drevjem obrasten otok ter se je tukaj razširjala v najlepšo, naravno luko. Tu je stalo več nego dvajset |
| Genovefa (1841): | mertva, in kader ſe bo mertváſhki duh po téj votlini rasſhirjati jél, pojdi is té puſhave dalj — védno na ravnaſt tjè |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | na poti ; in bilika biliko satare, de ſe ne more rasſhirjati in ſe isdelati do dobriga. Solnzhna ſvitloba in toplota ne |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | ljudjé tolikokrat trosijo, bolj zatirati, — in mnoge potrebne vednosti ložej razširjati, kakor po dobrih časopisih? Ali kako redka je še hiša |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | kristjana k odpadu od kristjanstva zapeljati, ali 4. kdor neverstvo razširjati, ali kak kristjanski veri nasproten kriv nauk raztrositi skuša. Če |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | da mora konec biti temu mogočnemu kraljestvu, preden se more razširjati in vpeljati kristijanstvo? ” praša Pankracij. „Bog obvaruj — tega nikakor ne |
| Fizika (1869): | misel, vsaka iznajdba in opazba zadržati in na vse strane razširjati, in odkritje Amerike, ki je začudenim Evropejcem pokazalo mnogo novih |
| Oče naš (1885): | njim iti. Ozka, temna pot se je bolj in bolj razširjati začela. Kako se je čudil Ménart, ko je na stenah |
| Fizika (1869): | misel, ktera je po dolgih in trdovratnih prepirih zdaj najbolj razširjena. Po tem se pripisuje bitno opravilo vplivu kapljin, vode in |
| Kemija (1869): | vpognjena steklena cev, ki je na več mestih v krogljice razširjena. Ogljenčevo kislino, dospevšo v prvo krogljico, hlastno posrka ondi navzoča |
| Mineralogija in geognozija (1871): | okamnine dajo spoznati, da so živali nekdaj bile veliko enakomerniše razširjene po zemlji kot zdaj in zdi se nam, da tedaj |
| Mineralogija in geognozija (1871): | mehurji se dvigajo iz preduha a z lavo napolnjenega, zgoraj razširjenega v žrelo bb, ki se med tem čedalje bolj razpenjajo |
| Fizika (1869): | računa se tu od površja živega srebra v cevinem kraku, razširjenem kakor hruška. |
| Fizika (1869): | očevidno prepričamo o bitnosti nevidnega zrakú in o njegovem povsod razširjenem in mogočnem delovanji. Kakor nepričakovana sila pokaže se na enkrat |
| Mineralogija in geognozija (1871): | navadno takole deli od zdolaj gori: Po Slovenskem so jako razširjeni, na Kranjskem menda med vsemi najbolj Werfenski, Guttensteinski in Malinski |
| Mineralogija in geognozija (1871): | povedali njih petrografične lastnosti, važniše okamnine v njih, kod so razširjeni in kolikor bo mogoče povedali bomo, v kterem obziru so |
| Mineralogija in geognozija (1871): | Notranja oblika kamenja. Nikdar ne vidimo kamenja, ki je kolikaj razširjeno, skozi in skozi popolno enakoličnega, celega. Najtrje je razpokano ali |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | je le prava živa volja, in da izgled ta za razširjenje sadjoreje in povikšanje plodnosti pešene zemlje gotovo ne bo ostal |
| Občno vzgojeslovje (1887): | bil jako omejen. ko ne bi se sistematično izobrazoval in razširjeval, gluhonemcu prinaša malo koristi, ako se ne uporabi kot poučno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſi. Satorej miſlimo, de ſe bodo „Novize“ ſhe smeraj bolj rasſhirjevale, in kmalo jih bomo v rokah vſaziga umniga kmetovavza in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſi. Satorej miſlimo, de ſe bodo „Novize“ ſhe smeraj bolj rasſhirjevale, in kmalo jih bomo v rokah vſaziga umniga kmetovavza in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | grešite , če materinščino v nemar puščate, ter od pavovega perja razšopirjeni oponašate svoji stari vse česti vrédni materi ubožtvo, revšino, rodóst |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | tudi v nar mozhnéjſhim ſpirutusu rastopil; smeſhaj zuker predenj ga rastajati miſliſh, s en malo lugaſte ſoli, ki jo V ſhtazunah |
| Sacrum promptuarium (1695): | inu nej bilu drugiga noter ampak lepe frishne gartroshe, lete restala tem vboſem Jetnikom, kar prezej ſupet bele trente rataio. Ta |
| Sacrum promptuarium (1695): | Inu nebodite kakor uni hlapzij, katirim nyh Gospud je bil reſtalal shlushbe, de bi vſakitiri ſvojo shlushbo fliſsnu opravil: ſe permiri |
| Kemija (1869): | koncu v zavihan repek podaljšana in mora biti iz težko raztalnega stekla. Bakrov okis daje za sožig potrebni kislec, ki se |
| Kemija (1869): | imajo več ali manj srednje lastnosti svojih zmesnin. Živo srebro raztaplja v sebi kovine, razen železa. Te raztopine imenujemo amalgame. Razredba |
| Mineralogija in geognozija (1871): | 3; g. = 2.6 do 2.7; ako ga drgneš, postane električen; razteče se v močnejih kislinah in ogleno kislino izpušča šumé; če |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | vaše tod, Veliko terdovratnih — učite kaj gospod! ” To reče in raztegne se v senco fant nezvest, Vesel zvijače take se tiho |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | neskončniga blaga, Napolni zaloga mu žitnice draga, Pohištvo se širi, raztegne se dvor, In noter vlada Sramljiva ženica, Otrok porodica, In |
| Fizika (1869): | ne zavzame vselej enako velikega prostora ; poveča se, ako se raztegne ali ogreje, pomanjša se, ako se stlači ali ohladi. Stisnost |
| Kemija (1869): | napaka se popravi s tem, da se več kosov zvari, raztegne in z nova skuje. Ravno tako se jeklo tudi zboljša |
| Fizika (1869): | bolj enakomérna. Če se kjerkoli zrak ogreje, se s tem raztegne, postane primérno laži, se vzdigne nad sosednje zračne plasti, in |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | prvi, debeli pa le 0∙5 mm. , ter se prerezani lahko raztegnejo v še daljše trake. Patentovanih obročkov ali sponk gre po |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | to testo tako dolgo, de mehurčike dobi. Zdej ga podolgama raztegni in naredi petnajst hlebčikov iz njega. Te do debelosti noževiga |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | blagosloviti; tako tudi Ti svojo blagoslovečo roko čez nas vse raztegni! — Brez Tvojiga blagoslova vsi nič ne premoremo! Ako nas Ti |
| Robinson mlajši (1849): | kakor da bi uže serdit tiger pred njim stal, gobec raztegnol, ino z velikimi ostrimi zobmi na — nj regnol. Mislil si |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | široki in 1 mm. debeli ter so se dali prerezani raztegniti na 50 cm. ; pri zelenem požlahtnjevanji pod 4 in 5 |
| Zoologija (1875): | iz ene skupne glavne oblike, in uporabivši ta zakon in raztegnivši ga do skrajnosti, morejo se tudi te glavne oblike ali |
| Fizika (1869): | pr. stari parižki, renski in avstrijski čevelj. V dve meri raztegnjena ravna ploskev meri se s četvorno (štirjaško, kvadratno) mero. Posebni |
| Sacrum promptuarium (1695): | sha, gre v' hisho ga naide restegneniga na poſteli, ga vprasha pò pishatah, on vſe povej koku |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | kamnom bolan. Ako bolezin raste, in zaperta scavnica mehur bolj razteguje: dobiva živinče večje bolečine, postaja bolj klaverno, se vleže, ima |
| Fizika (1869): | Deloma je tudi tako; ali ker se zrak pri ogrevanji razteguje, zato se zraven tudi toplota veže (primerjaj §. 155.) in |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | kosti križem šle, kterih je treba poravnati. V tem mnenju raztegujejo benceljnovi člen, in ga še hujše popačijo, kakor je bil |
| Kemija (1869): | testo »vzhaja«. V peči se ti zračni mehurji še bolj raztegujejo in zategadelj postane kruh rahel in luknjičast, kar je potrebno |
| Oče naš (1854): | studenca, ki je kakor čisto srebro po cvetni loki se raztekal. — Počasi in ves začuden je vstal Nace. Vsi udje so |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | 5) Alojzia Kaban je rekla, da je bila Ana pri raztelesovanju rajnce vsa zmešana. Na podlagi teh pričevanj v porotni sodbi |
| Divica Orleanska (1848): | Bog! Ji, sej je bil sovražnik Že ves pobit in raztepen do kraja, In kak je to, de nas na novo |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ponudijo. Ga pokuſi, pa ne pije. Sdaj mu oblazhilo s' rastepeniga shivota potegnejo, ter ga sa roke ino noge s' sheblji |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſe bolj ternje v' zhelo ino v' ſànza sadira. Tako rastepeniga, sapljevániga, vſiga kerváviga, od bolezhin vſiga blediga, ſ' ternjevo krono |
| Kuharske Bukve (1799): | preſejaniga zukra, lemonoviga lupka, pęt zęlih jajz, ſhęſt rumenakov, dobro raſtepenih. Vſe dobro męſhaj eno uro, vlì na en pleh inu |
| Kuharske Bukve (1799): | maſsélz ſmętane, dobro smęſhaj; potlej perdeni dvanajſt rumenakov, oſoli, supęt rastepi. Piſker poſtavi v' na pol vręli krop v' kaſtroli, vſe |
| Kuharske Bukve (1799): | deni devęt jajz inu enkaj preſjaniga zukra, vſe ſkup dobro rastepi al rasshverkaj, po- |
| Kuharske Bukve (1799): | perdeni, tudi ſhęſt zęlih jajz, inu ſhęſt rumenakov, vſe dobro rastepi. Resane lemonove lupke, eno unzho obarjeneh, otrębleneh, olupleneh, inu mehko |
| Kuharske Bukve (1799): | belakov, ti ſo dobri sa belákovo mlęko; te 12 belake rastepi inu rasshverkaj v' enim bokali mersliga mlęka inu enmalo zukra |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | in cukram v moko deni. To testo s kuhavnico tako raztepi, de mehurčike dobi in se sam od žlice odterga. Potem |
| Kuharske Bukve (1799): | en jajze notri, inu pęt rumenakov, pa vſe popręd dobra raſtepene; tudi dvę shlize voloveh droshá, en frakel ſladke ſmętane, oſoli |
| Cvet in sad (1877): | človeškega spoznanja in z bistrim vidom predre meglo, ki se razteza po dalnjej širjavi pod njim, — lažje kakor ženska, ki zopet |
| Ljubljanske slike (1879): | znana slaba ženska in moška lastnost, nevoščljivost. Ta se ne razteza samo na konkurentinje, kterim strogo na prste gleda in dijake |
| Izza mladih let (1882): | Rob, na katerem sem stal kakih deset korakov od pota, razteza se od Ostrega Vrha proti Ravani. Na levo stran je |
| Gospod Janez (1884): | prepuščati svojo dokaj prostorno sobo. Pod župniščem — na južnem brdu, razteza se prostoren vrt in visoke, raznobarvne georgine, ki rasto in |
| Postillion d'amour (1887): | okoli zaprti z zidom, okoli deset metrov visokim, ki se razteza skoraj jedno uro hodá na dolžino in dobre pol ure |
| Iz burkaste preteklosit Mihe G... (1888 1889): | stranska pot na Strmec, sama pa se v širokem ovinku razteza okoli gore, dokler se na oni strani spet bolj ne |
| 4000 (1891): | je ženski oddelek na starodavnem našem Golovcu in da se razteza na desno in na levo v ravnino, kjer se širijo |
| Očetov greh (1894): | tudi ne išče te koče; nekoliko streljajev pod njo se razteza pod robom strme njive gosta šuma, zarastena z leskovjem in |
| Moja hoja na Triglav (1897): | je vodnik v živahnem plezopisu na konec grebena, ki se razteza med prepadom od Malega do Velikega Triglava. Tukaj mu sežem |
| Tiun - Lin (1891): | nobenega jambora. No kmalu sem zvedel zadosti. Ožina se je raztezala med obrežje in z visokim drevjem obrasten otok ter se |
| Fizika (1869): | Atwood, 56. Auftrieb, vzgon. Auge, oko. Augenkammer, očesni prekat. Ausdehnbarkeit, razteznost. Ausdehnung durch Wärme, razteg. Ausdehnung (Eigenschaft), prostornost. Ausdünstung, parénje, izparivanje |
| Fizika (1869): | Razteznost kapljin je pa še mnogo veča, kajti od 0° do |
| Fizika (1869): | delki delajočej sili, ki se odbojnost (repulsio) imenuje. 96 Ta razteznost plinov, ki se imenuje prožnost, razpenjavost ali širivost (ekspansivnost), je |
| Fizika (1869): | imenovati luknjičava, ktera, pokazujejo povedane lastnosti v navadnih okolnostih. 13 Razteznost in stisnost. Eno in tisto telo ne zavzame vselej enako |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | rokah, ino beshi is hiſhe. Shena ſe na to ſilno rastogoti. Prijasnoſt hudobnih ljudi namrezh ſe velikokrat v' ſmertno ſovraſhtvo prevershe |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | rokah, ino beži iz hiše. Žena se na to silno raztogoti. Prijaznost hudobnih ljudi namreč se velikokrat v smertno sovraštvo preverže |
| Stric Tomaž (1853): | svojih pajdašev pretepal, raji koj umerjem! “ To slišati se Legre raztogoti, kakor divja zver. Jeze se trese in strašno divja. Nagloma |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | de bi boshjo poſtavo ſvojih ozhakov prelomili. “ Kralj ſe je rastogotil, ino rezhe jesik mu isrováti, ga is koshe djati, ino |
| Kemija (1869): | ta spojina ni stalna, počasi se tudi ona razkroji in raztopina je brez vse barve. Zarad te posebne lastnosti se ona |
| Kemija (1869): | ki se v vodi raztopi z lepo zeleno barvo. Ako raztopina ni pregosta, spromeni se zelena barva v lepo bagreno (škrlatasto |
| Botanika (1875): | dve kapljini razne gostote, n. pr. čista voda in sladorjeva raztopina, ločeni druga od druge s pregrajo iz svinskega mehurja, vidimo |
| Rudninoslovje (1867): | vode. Okusa je jako zopernega. V vodi se topi, i raztopljenina je tudi lepo modra, a če položiš vanjo čistega železa |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | pa se raztopí v malo vinskega cveta (špirita) tako, da raztopljina je precej gosta. Ko hočemo dve leseni plošči vkup votati |
| Kemija (1869): | tkaninah razločiti od svile in volne. Kisline obarajo iz te raztopine moševino v podobi neke kaše. Moševina vpija tekočine v se |
| Kemija (1869): | zmesnin. Živo srebro raztaplja v sebi kovine, razen železa. Te raztopine imenujemo amalgame. Razredba kovin. Sledeča tablica nam kaže kovine razvrščene |
| Fizika (1869): | oméru treba vzeti soli in vode, da se dobé nasitene raztopljine; kažejo pa tudi njih povišena vrelišča: Večina jedil, ki se |
| Fizika (1869): | slador ali tudi druge stvari v vodi, morajo se te raztopljine bolj visoko od 100 ° C. ogreti, da zavró. Sledeči |
| Kemija (1869): | ki ni več za rabo, se raztopi v zlatotopki in raztopini se prilije raztopljenega salmijaka; napravi se rumena oborina od amonijevoplatinskega |
| Kemija (1869): | Ogljenčevokisli bakrov okis, CuO.CO2, postane v podobi plavozelenkaste oborine, ako raztopini plavega vitrijola pridamo oglenčevokislega natrona. Rabi se za barvo. Ta |
| Kemija (1869): | v neko na vodi neraztopno spojino. In res, ako klejevej raztopini priliješ vode, na kterej si poprej kuhal hrastovo skorjo ali |
| Kemija (1869): | mnoge druge bakrove spojine, potrebuje se pri galvanoplastiki, v njegovej raztopini se pa namaka pšenica pred setvijo. Ogljenčevokisli bakrov okis, CuO.CO2 |
| Kemija (1869): | trnje ali na dno kotla, laglje raztopne pa ostanejo v raztopini. Na nizkih in vročih morskih bregovih se napušča slana morska |
| Botanika (1875): | kislino; da se pa ne zaredi, pa namakajo les v raztopini sublimatovi. Vžitne glive, izmed kterih smo omenili le najbolj znane |
| Rudninoslovje (1867): | vanjo čistega železa, pobakri se za kratek čas, pa v raztopljenini več ne bode modre galice, ampak zelena. Raztopljena modra galica |
| Kemija (1869): | kislino, dobi lice. Razvročiniš li iste tvari z zgoščeno kalijevo raztopino, poredajo se njihovi atomi v ščavno, ocetno in ogljenčevo kislino |
| Botanika (1875): | V gornjem primeri gre več vode skoz mreno v sladorjevo raztopino, kakor gre te k vodi. Ta tako posebni prohod kapljin |
| Botanika (1875): | gosta kapljina. Nekoliko vode prodré kožo in gre v sladorjevo raztopino, in nekoliko poslednje gre v nasprotno mér. V gornjem primeri |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | hočemo dve leseni plošči vkup votati, ju namažemo s to raztopljino, denemo vmes košček tanke svilovine ali pajčolana, ter stisnemo ju |
| Kuharske Bukve (1799): | tako naręditi: poloshi en koſez ſroviga maſla v' koſizo, ga rastopi, permęſhaj bęle moke, pręden ſe sarumení, deni ene shlize vode |
| Kuharske Bukve (1799): | vrè, perdeni muſkatzvęta, enmalo ſroviga maſla, męſhaj, dokler ſe maſlo rastopí; j s' tim polij ſpargelne. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | v apotéki. Pol lota téga apna ſe v maſelzu vôde rastopi, ki ſe vézhjim shivínzhetam 4 krat na dan, vſelaj sa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | shganja, vedó, kakó nerad ſe popolnama rujavorastajani zuker V shganju rastopí, kar je poſébno savoljo tega prav nerodno, kér ſe po |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | svečavo iz olja, solí in vode takole napravljati: Solí se raztopí v topli vodi toliko, da je voda prav nasitena solí |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | lesovino. Naj se vzame gumilak v plošicah (Schellack), pa se raztopí v malo vinskega cveta (špirita) tako, da raztopljina je precej |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | skoz dobre pol ure; odcedi si potem laneno vodo ter raztopi v nji 1 lot solitarjeve štupe. Trikrat na dan si |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | zmivaš. Kedar pa izpustik po kopanju ali vmivanju noče zginiti, raztopi 1 lot žveplovih jeter v bokalu vode, in omivaj psa |
| Kemija (1869): | v vodi, niti v nobenem navadnem topilu. Raztopljeni bakrenookisni amonijak raztopi v sebi moševino, na pr. pamuk (bombaž), ki se na |
| Kemija (1869): | kalijem, napravi se manganovokisli kalij, KO.MnO3, ki se v vodi raztopi z lepo zeleno barvo. Ako raztopina ni pregosta, spromeni se |
| Kemija (1869): | popolnoma ne izgori v kalijumov okis, ki se v vodi raztopi. |
| Kemija (1869): | močnato lép (Kleister). Na velikej množini vrele vode se skrob raztopi ali ne popolnoma. Skrob sploh nima volje spajati se kemično |
| Botanika (1875): | kavčuk in alkaloide. Znamenitno je tudi to, da mezgotok spet raztopi ali razpusti nektere trdne rastlinske dele. Mezgotok je namreč vzrok |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | pa z rudníno ali perstjó zedinjeno nar poprej v vodi rastopé ter slano vodo v velikih kotlih kuhajo, dokler sama čista |
| Fizika (1869): | kapljine; pri parénji pa notri v kapljini. 142 Ako se raztopé navadna sol ali tudi drugačne soli, slador ali tudi druge |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | gori imenovani zuker po volji tudi v nar mozhnéjſhim ſpirutusu rastopil; smeſhaj zuker predenj ga rastajati miſliſh, s en malo lugaſte |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | pogorela je hiša in shranjeni tolarčki so v ognji se raztopili; zdaj je ta kmet resnično revež. Ako bi bil svoje |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | kuhinske soli, ali kar je še bolje, 1 lot solitarja raztopiš, in mu od te vode trikrat na dan 1 steklo |
| Kemija (1869): | vitrijol in je ena najlepših soli. Naredi se, ako baker raztopiš v razgretej žveplenej kislini. Iz plavega vitrijola izdelujejo se mnoge |
| Divica Orleanska (1848): | pomagaj! Sorelka (mu skrinjco vsili. ) Tù biserje, Zlatnina – Moje srebro raztopite, Zastavite, prodajte moje grade – Na provencalsko moje premoženje Denarja najdi |
| Zoologija (1875): | toliko jedila takó rekoč pripravljati, temveč jih razdrobiti in razprostiti (raztopiti), kar bode pozneje pri opisu hranitve bolj razjasnjeno. Prebavila imajo |
| Kemija (1869): | V éteru raztopljen strelni pamuk, kolodij imenovan, je kakor sirop gosta tekočina; ako |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | se prideva terpentín; — potem ko sta lim in terpentín dobro raztopljena, naj se jima med vednim mešanjem prideva gôri imenovana zmes |
| Rudninoslovje (1867): | pa v raztopljenini več ne bode modre galice, ampak zelena. Raztopljena modra galica — zove se bakrica (Cementwasser) — nahajajo po mnogih bakrénih |
| Kemija (1869): | Žveplenokisla magnezija, MgO.SO3, sploh grenka sol imenovana, je raztopljena v morskej vodi, sosebno obilo pa v nekterih vrelcih n. |
| Botanika (1875): | potrebna voda z redilnimi snovmi vred, ki so v njej raztopljene, iz okolice sprejéma in razširja po vsem rastlinskem telesu. Sok |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | dajati in namesto tega zdravila 1 lot solitarja v vodi raztopljenega. Pri ti bolezni naj živinče pije, kolikor se mu ljubi |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | izpustiti, in mu vsake 3 ure 2 lota v vodi raztopljenega solitarja dati. Zraven tega je treba napraviti brizgljo, kakoršno sim |
| Kemija (1869): | za rabo, se raztopi v zlatotopki in raztopini se prilije raztopljenega salmijaka; napravi se rumena oborina od amonijevoplatinskega klorca ali platinskega |
| Kemija (1869): | bakrovega okisa, CuO.HO, se naredi kakor krasna plava oborina, ako raztopljenemu žveplenokislemu bakrovemu okisu dodamo kalija. Kakor hitro ga pa malo |
| Kemija (1869): | ne neugodno; slabo je alkalična in vré pri 184° C.; raztopljenemu klorovnatem apnu daje bagreno vijolčasto barvo. S kislinami se spaja |
| Kemija (1869): | v velikej množini. Najčistejša se dobi, ako na vročej vodi raztopljenej žveplenokislej magneziji pridamo ogljenčevokislega natrona (sode). Dobljena in posušena oborina |
| Kemija (1869): | ne topi niti v vodi, niti v nobenem navadnem topilu. Raztopljeni bakrenookisni amonijak raztopi v sebi moševino, na pr. pamuk (bombaž |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | supèr mene: inu katęri s' mano vkùp ne ſpravla, tá ràſtręſsa. 31. Satęga vólo vam povęm: Vſaki gręh, inu preklinovanje bó |
| Biblia (1584): | je supèr mene: Inu kateri s'mano vkup neſpraula, ta reſtreſsa. Satu jeſt vam povém: Vſak gréh inu ſhentovanje bo Zhloveku |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | življejih v slovnici in v slovniku, pak — zavoljo bratovske nesloge raztresen med narečji. Na primér: Tako imámo mi Slovenci, Lužičanje in |
| Botanika (1875): | ostanke. Ta debla tudi nimajo lubja in znotraj imajo le raztresene cevne povezke, ki so proti sredini bolj redki kakor pri |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | stoji na povelje današnjemu Aleksandru , ki na 350.000 štirjaških miljah raztreseni žive; sledoma pride 142 ljudi na štirjaško miljo. Kaka bi |
| Robinson mlajši (1849): | k poboljšanju jegovega stanu pripomaga. 3. Pri bregu otoka se raztresketa — razbije Evropejski korabelj — velika ladja, Robinson si po tem dobi |
| Roza Jelodvorska (1855): | svoje sreče ne v nečimernih rečeh, dragih jedilih in v razstresljivih norčijah iskati učili. — S pridnim delom skleni pobožno molitev. Mi |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | je v' neſrezho padil, ravnitelu oglaſijo. Bled, médel in veſ rastergan pred njih v' ſtanizo pride, ino ſe jim da ſposnati |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | kmetje za poštene gruntarje potégovali ? Kteri kmet je lačin ali raztergan? Kteri? Tisti, ki je pijanec, zapravljivec, postopač. Če se bodo |
| Nemški valpet (1867): | in pusto, kakor bi za svinje v mlin napravil v raztrgan žakelj. Vidite, vsi smo neumni, mladi in stari. Kaj menite |
| Kobiljekar (1878): | in kamižola cvesti ob komolcih. In neko jutro smo dejali: »Raztrgan hodi! « Kako pa se je končno godilo, to veste predobro |
| Moj sin! (1880): | na zemlji! Za svojim očetom je dobil podrto kočo in raztrgan laz tam gori na Rebri, da se je moral truditi |
| Pomladanski vetrovi (1881): | nato, ko so bili Avstrijci Francoze iz Ljubljane pregnali, ves raztrgan in sestradan domú. Z Binčetom sta se bila v mestu |
| Testament (1887): | samskega voza sedeč po cesti mimo mene — star, umazan in raztrgan. In prav taka baba je šla mimo in godrnja je |
| Od pluga do krone (1891): | današnji svet! Ker se nosim primemo stanu in ne bodim raztrgan, jeli so me že pisano gledati, češ, odkod pa jemlje |
| Naši vaščanje (1891): | usmiljen, toda silno nagle jeze; précej je bil pripravljen udariti. Raztrgan sicer ni hodil, vender se je poznalo na obleki, da |
| Vaški pohajač (1893): | za golo sovraštvo. »Prišel sem nalašč domov; raji sem bos, raztrgan in lačen hodil po rebrih, tu sem bil vsaj varen |
| Kvišku (1899): | bokih je pa ležal širok bel pas, na več mestih raztrgan, takisto mrtev in len, kot njegov brat — oblak nad njim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | saſtopi tudi od tiſtih pohiſhtev, ktere ſo bile savolj ognja rastergane. VII. Kako ſe pogorelſka ſhkoda povrazhuje? 45. Kadar komiſijonar in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | take pohiſhtva, ktere ſo savolj ognja, de naprej ne gre, rastergane bile, kar ſe po meſtih, tergih in tudi vaſih lahko |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | ali členova kost iz svoje ponove stopi. Ali je kita raztergana, ali ne, se od začetka bolezni ne more spoznati. Kedar |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | Kedar pa to za gotovo zveš, ne moreš pomagati; zakaj raztergana kita se noče zarasti. Ako je kost iz svoje ponve |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | ponvo spravi, se vendar člen ne da ozdraviti ker se raztergana kita ktera člen veže noče zarasti. Dostavek. Včasi konj zavolj |
| Najdenček (1860): | sim ležal pri svojih ovčicah na otepu slame, lahka, pol raztergana odeja me je imela greti in zima je bila! Nihče |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | tako razpara, da čreva iz rane visijo. Ako čreva niso raztergane, se morajo, ako so vmazane, očediti in potlej v vamp |
| Maria Stuart (1861): | Nesrečo odvernite! Moja moč je Pri kraji. Razkropljeni so tovarši, Raztergane vse niti naše zveze. Na Škotsko jaz nabirat novih grem |
| Sacrum promptuarium (1695): | takorshne zhuda dellat, sakaj zhe hozhete, vaſhi piſilzi kruha, vashe restargane guanti, inu polomneni shulini, kateri pot poſtelo ſe valaio, zhe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | na slovnik in slovico obílo blagá — le samo po deržélicah raztergani smo si eden drugemu dosihmal v znamenitih rečeh tuji bili |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | Dête, dête — sim djal — kam bomo prišli, če se bojo raztergani, in lačni kmetje za poštene gruntarje potégovali ? Kteri kmet je |
| Sacrum promptuarium (1695): | ſadnimu v' bushtvu veliku padeio, de ony, inu nyh shene reſtargani hodio, inu petlaio, kadar bi bily po nyh ſtanu dellali |
| Zlata Vas (1850): | v svojo ljubo domačijo pridem in vidim, kako revno in raztergano je vse povsod, sim svojo premožnost zatajil, de me zanikerni |
| Maria Stuart (1861): | ga v roke. V obupu, ko je vidil svojo mrežo Raztergano, se je usmertil sam! Elizabeta. O, strašno, strašno sem prevarjena |
| Divica Orleanska (1848): | Bog usmili. (Zgrabi krepko z obéma rokama okove in jih razterga, plane k naj bližjimu vojšaku, mu potegne meč íz rôke |
| Robinson mlajši (1849): | glad pokončal, ko me lehko toto noč ljuta — divja zver razterga? ” Ino zdaj mu tude ni bilo inàče, kakor da bi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Pošlje jim morivno serdoboljo. Ta pomori staro in mlado, In razterga milo ino drago. Kar je ostalo, se je pokorilo, Je |
| Ferdinand (1884): | brzo odpre list ter ga prične čitati. Ali srdito ga raztrga na kosce, sede obupno na stol in reče sam med |
| Revček Andrejček (1891): | res, če bi jo sam videl, pa še ne verjamem. (Raztrga vizitnico in jo na tla vrže. Z velikim ognjem. Kdor |
| Gozdovnik (1898): | odgovori, ali malo trenotkov za tem poči strel, ki mladiko raztrga na označenem mestu. »Tako! « Tiburcio: »to se ne naredi z |
| Šola v boju proti pijančevanju (1898): | nravnost, nravnost družine, in naredi prostor surovosti in podivjanosti; ona raztrga družinske vezi, odtuji otroke srcu starišev ter uniči vso ljubezen |
| Sacrum promptuarium (1695): | nemorio vbeſhat, sdaj popade eno, sdaj to drugo, inu vſe restarga: Mati pride nasaj, ter eno ſamo cello najde, katera je |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | ſvojga ſerza, s' poſtam , s' jokanjam, inu s'klaguvnjam, inu reſtergejte ſvoje ſerza , inu |
| Genovefa (1841): | puſtila déte koſhuto ſiſatî. Svér, ktéri je bil volk mladizha rastergal, in ktéro je obilno mléko tiſhalo, je rada dershala. Genovefa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | zinkam pokrili. Ştraſhen vihár je pa gori imenovani dan, ſtreho rastergal, grosna ploha je pritiſnila, in kmalo je bilo zelo poſlópje |
| Bajke in povesti o Gorjancih (1882): | šel je v Gorjance na lov in tamo ga je raztrgal medved. Zdaj se veseli v nebesih, katera je tudi pošteno |
| Bajke in povesti o Gorjancih (1882): | v prepad vol, planil je po njem, da bi ga raztrgal in požrl. Ljudje so se morali z njim hudo rovati |
| Veliki grof (1885): | bilo pa že toliko za čast, da je pisanje kar raztrgal. Na univerzi se res ni Bog ve koliko naučil, a |
| Grajski pisár (1889): | položaju. Mraz in glad sta mu bila ugonobila vse moči. Raztrgal si je bil obleko, in prsti so mu bili preglodali |
| Od pluga do krone (1891): | vse hudo razžalil s svojim ugovorom in osmešil, ker je raztrgal že spisano razsodbo, na mestu posekati, da se zadostí žaljeni |
| Od pluga do krone (1891): | zapové sindik Radič navzočim beričem, «zakon je prelomil, ker je raztrgal sodniško razsodbo: vsak ga smé, kdor ga hoče! » Mestni sodnik |
| Trojka (1897): | nase, da nima toliko moči, toliko krepke volje, da bi raztrgal vezi, ki so ga tiščale in rezale. Ta ponižujoča zavest |
| Nirvana! (1897): | sem se, da bi mislil ... Vzel sem perfidno pismo, ga raztrgal na drobne kosce in jih teptal z nogama. Kmalu zopet |
| Kvišku (1899): | posetnic je spisal Lacinger v slovo, a vseh deset je raztrgal na drobne kosce in jih jezno treščil pod mizo. Blizu |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | ko bi is gole pajezhine (pavuzhine) bile, ter ſe lehko rastergale. Koj drugi dan Jurek pride, rekozh: „Pervih ſheſt liſtov vam |
| Genovefa (1841): | lakote umerli, miloſtiva grofinja, ali de vaſ niſo divje sveríne rastergale. Miſlila ſva, vi in vaſhe ljubo déte ſté shé davno |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſheſt dni, de bi ſe raji Daniela lotili, ino ga rastergali. Bogabojezhi Daniel ſedí v' levnjaku, sapuſhen od ljudi, med levi |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | je namrezh imel, ino levi, je miſlil, ſo ga gotovo rastergali. Kedar v' levnjak pogleda, kar ſedí Daniel bres vſe ſhkode |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | je namreč imel, ino levi, je mislil, so ga gotovo raztergali. Kedar v levnjak pogleda, kar sedi Daniei brez vse škode |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | in druzih žival, ki so jih z urnostjo vjeli in raztergali. Po razločku podnebja, krajev in dežel, kjer so stanovali, — živeža |
| Tiun - Lin (1891): | morda morski razbojniki v tej občej zmešnjavi opleniti hišo in raztrositi vest, da sem zgorel tudi jaz? Ali se je to |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | da jih prasič nima, ker so ikre po celem truplu raztrošene in se ošlatati ne dajo povsod. Druge znamnja, da ima |
| Robinson mlajši (1849): | po navadi imevamo — imamo, kedar se silimo, da bi svoj razúm k vekši popolnosti privedli. V serdci je prevedel, kar ga |
| Robinson mlajši (1849): | zarad genug. ramni stark, heftig. razeti — razimati — razbirati intelligere betrachten razum (Vernunft) retez — veriga — lanec Kette. remeslo — rokodelstvo Handwerk. remeselnik — rokodelec |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | nosti in pravi razum dovolijo. Nikolj ne vagaj, brez da bi bil mogoči zgubi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1860): | sveti Ciril i Metod! za vse Slavene molita: „Da Bog razum nam razsvetli, s Ijubavjoj serce razjiskri; Oj sveti Ciril i |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | kerščanstva; resnico, okoli ktere se sučejo vse druge. Bistroumni vaš razum je v edini misli sklenil najvažniše resnice kerščanske: Da se |
| Zoologija (1875): | ima sicer svobodo, to mero prestopiti, ali to svobodo mora razum voditi in brzdati. Zato priporočamo zmernost kakor edino zlato vodilo |
| Ferdinand (1884): | je na dolgo in široko pripovedoval čudno osodo svojega stričnika. Razum se, da je jako skrbno zamolčal svojo krivdo. Povedal je |
| Občno vzgojeslovje (1887): | ležeči v njegovi zavesti. Čim bolj se zlagata volja in razum, tem svobodnejši je človek. Idejal svobode obstoji torej v popolni |
| Občno vzgojeslovje (1887): | več izkušenj si nabira in čim bolj se mu razvije razum. Šele na podlagi tega se pokaže v njem pravo, intelektualno |
| Valenštajn (1866): | vojaku druzega tréba nej? Mére je treba, čuta i spretnosti, Razuma, naména, umetnosti. |
| Občno vzgojeslovje (1887): | gojenčevo; zato se mora pri vsem pouku težiti po obrazovanji razuma in pameti gojenčeve. V tem pogledu gre paziti na sledeče |
| Robinson mlajši (1849): | pak tude dokaze pridaj, da bo se bratovski ino z razumom popravilo. — Če se ti, dragi slovenec! tako berilo poljubi, sem |
| Robinson mlajši (1849): | svarilo, da bi se s svojo modrostjo ino s svojim razumom nigdar nad druge ne poviševal. Stanislav. Ne jezite se na |
| Deborah (1883): | pod streho jemati, tukaj, v tej deželi, katera je v razumu, v prosveti za stoletje pred vsemi druzimi in uže pred |
| Pozhétki gramatike (1811): | perſtavi, tako imaſh perlog v' shenſkimu ſpolu, poſtavim: prudent, prudente, rasvumen, rasvumna; saint, sainte, ſvet, ſveta; méchant, méchante, sloben, slobna; petit |
| Zoologija (1875): | Sosebno pridne v tej službi so ptice pevke, in vsak razumen človek mora vže v svojo hasen te ptice gojiti in |
| Pozhétki gramatike (1811): | tako imaſh perlog v' shenſkimu ſpolu, poſtavim: prudent, prudente, rasvumen, rasvumna; saint, sainte, ſvet, ſveta; méchant, méchante, sloben, slobna; petit, petite |
| Občno vzgojeslovje (1887): | vsako drugo vzgojno načelo, podrediti načelu pametnosti. 34. Vzgoja bodi razumna. Vzgoja je razumna, ako izbira vedno svrhi primerna sredstva ter |
| Občno vzgojeslovje (1887): | načelo, podrediti načelu pametnosti. 34. Vzgoja bodi razumna. Vzgoja je razumna, ako izbira vedno svrhi primerna sredstva ter ista prav uporablja |
| Občno vzgojeslovje (1887): | tem si razširi kroge predstav, a uči se ob jednem razumnega odločevanja in sestavljanja. Na ta način postane nazorni pouk (sosebno |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | ste opomnjeni, de naj to poletje vsaka srenja gleda, kakiga razumniga možá ali mladenča v svojim kraji poiskati, in nagovoriti ga |
| Stric Tomaž (1853): | nima več nadjati, da jo je le za nos vodil. Razumniši |
| Gozdovnik (1898): | od rastlinskih vlaken. S tem stopi k zvezancu: »Apači niso razumniši od žab v blatu ribnakovem. Iščejo užigala, a ne vprašajo |
| Biblia (1584): | poſhlem vas, kakòr Ouce, v'ſredo mej Volké: Satu bodite rasumni, kakòr Kazhe, inu preproſti, kakor Golobi. Varite ſe pak pred |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | vaſs poſhlem kakòr ovzę v' ſrędo tih volkóv. Bódite tèdaj ràsumni kakòr kazhe, inu prepóſti kakòr golóbi. 17. Varite ſe pak |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | ti hrastiči enkrat veljati, ko bi jih bili pustili rasti. Razumni gospodarji hrastiče še clo sadijo. S Studenca proti Savi gredé |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | pohištva, take vasi viditi, se kmali spozna, da ondi prav razumni, pridni, dobri, radovoljni in pobožni ljudje prebivajo, ki ob nedeljah |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | otrok v vasi, ki bi bili tako priljudni, vbogljivi in razumni, kakor je bil Izidorjev Ivan. Posebno so ga bili pa |
| Občno vzgojeslovje (1887): | Razumni spomin zastopa pri gojenci samostalno mislenost. Dokler te še manjka |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | ta šola odperla, in na léto že lahko imamo več razumnih živinskih zdravnikov med sabo. Iz Slovenskih Novín. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | rečeh le nič več ne, ali še manj od kmeta razumé. Slovence k umnimu kmetijstvu spodbosti, de bi bolj rastlo, več |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | kmetam berž razložil, de njegov tovarš slovenskiga jezika popolnama ne razume, de je tedej nemško besedo „Deutscher Bund” préstavil v nemški |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | 400 možakov govoriti. Kér pa druge dežéle slovenskiga jezika ne razumé, se bo moglo vse po némško govoriti, pa ne tako |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | ljudjé hodili poslušat. Pošlíte tedaj kakiga možá, ki nemški jezik razume, na Dunaj, de bo slišal, kaj in kako de se |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | ino šega, kjer je treba siromaškimu bolniku (ki samo slovensko razume) vračitela naukaz razjasniti! Oh! kako dolga kita gerdiga nemškutarstva še |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | govorí. Njegovi otrôci znajo sicer čitati (brati), pa nikdo ne razume nemško. Saj bi nazaj poslal k vračitelu ali lekaru ga |
| Ferdinand (1884): | je le vedel in znal, ali si vsaj vedeti domišljeval. Razumé se, da svoje zdravniške spretnosti ni pozabil pohvaliti. Med drugim |
| Občno vzgojeslovje (1887): | naglo in površno presojati, in to take stvari, katerih ne razume. Da bode pouk obrazoval duha, treba mu je v prvi |
| Tiun - Lin (1891): | ogovorim ga po angleški (nadejal sem se namreč, da angleški razume) takó-le : »Gospod! ubežnik sem preganjani! Ubežal sem Tiun-Linovi drhali morskih |
| Razne dela (1870): | bil je vbožtva plen, Veršela skup je množica, Ki malokdaj razumi ga. Mu všeč je bilo, zunaj biti, Pod milim nebam |
| Razne dela (1870): | zgodilo, kar se zdaj na dvorišu zverinjaka vidi. Zdaj Lamprin razumi vse. Jasno mu vse na misel pride. On razumi, kaj |
| Razne dela (1870): | Rozge, ki spomlad se jókajo, Kmetu pridnim žep nažókajo, Tak razumi vinogradnik: Solza v sklep veselje da. Ena nas je Boga |
| Razne dela (1870): | ti, veže Božje čudodelni duh! Kdo vaji pozná, kdo vaji razumi, dokler se vajniga neprecenliviga zdravila v grenki britkosti temnih osod |
| Razne dela (1870): | Kdor skusil je pohot in mik, Razumi kaj to reče, Razumi, de v začetku se Braniti mika treba je. Odrašen hujši |
| Razne dela (1870): | more. Serce vrelo Na sercu če počivati enakim, Ki jo razumi in prenesti znade. Lahir. Kje malo svoje zasluženje smem Primerjati |
| Razne dela (1870): | Ta dvojco strašno peče; Kdor skusil je pohot in mik, Razumi kaj to reče, Razumi, de v začetku se Braniti mika |
| Arabela (1885): | pogleda in odgovori kratko: »Ako vi tu ostanete, potem se razumi, da jaz odidem. Srečno! « Izrekši obrne se od njega in |
| Postillion d'amour (1887): | ne more ali neče tolmačiti na večkratna vprašanja Cetinovičeva, ki razumi jedino besedo »Čankiang« iz ragljanja. Deklè se počne smijati na |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | pada, ſo tiſti, ki ſliſhijo boshjo beſedo, pa je ne rasuméjo. Tedaj pride kmal hudizh, ino pobere is njih ſerz, kar |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | svunaj deshele grejo, in malo berejo, kir ptujih jesikov ne rasumijo, in v krajnſkim jesiku svunaj molitviz nizh piſaniga ni. Slaſti |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | prosti Nemec le sed. čas. To gredoč. — Če se pa razumejo Nemci, ki nimajo skoro nikakega razločka med veršivniki in doverš. |
| Sveti večer (1866): | o božiču prikazala. Radi bi, da se tudi otroci, kolikor razumejo, vdeležijo tega veselja. Dobro mi je znano, da so najslavniši |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | je, de jo le tako postavi, de ga bravci lahko razumijo. Takih beséd, ki še niso povsod znane, se sliši semtertje |
| Robinson mlajši (1849): | velikemu veselju videl da jasni ogenj polje. Ino kmahu je porazumél, zakaj je Petek tako naglo odbegnol, ino od radosti kakor |
| Biblia (1584): | my néſmo ſabo Kruha vseli. Kadar je Iesus tu bil rasumil, je djal k'nym: Vy maloverni, kaj ſe mej ſabo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | de me bo Gorenez tako lahko, kakor Dolenez in Notrajnez rasumil, je z. k. kmetijſka drushba ſkerbéla, de ſim od umnih |
| Stric Tomaž (1853): | rjuhe velike ter začne prebirati. Ker se je le malo razumel, in mu niso bile druge reči nič v čislih, le |
| Čas je zlato (1864): | vse drugači prijel, kakor drugi ljudjé. To je, on je razumel, de je čas zlató in de se za se učí |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | djal onemu laški: „Stavim. , da deček ni ničesar zapazil; vsaj razumel ni, kaj sva govorila. Preneumen je za take reči. Pusti |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | tiho. "Dobro, Tone, denar boš dobil. " "Kako, sem te le razumel prav? " zakliče Tone veselo iznenadjen. Mesto odgovora pa sname žena |
| Blagomir puščavnik (1853): | še Miroslava Sokolovskega najti vedel. — Takrat ga še nisim prav razumil in nisim porajtal na njegovo besedo; pa kmalo sim, Bog |
| Najdenček (1860): | ali ne, ne vém, moj gospod me je pa mende razumil, ker me je gerdo pogledal. „Anže,” mi je rekel „ti |
| Genovefa (1841): | snaminje! Oh, ko bi lé ſhe shivéla in zhlovéſhki jesik rasuméla, de bi te vpraſhala: Ali ſe je vernil s vôjſke |
| Jerica (1859): | mi je neizrečeno dopadlo; ako bi bila le še nemško razumela! « Zdravnik tudi ne molči, ampak beseduje: »Kmet je zadovoljen, ker |
| Nemški valpet (1867): | ga bali stari in otroci. Midva sva se izprva dobro razumela. Ne vem, kako je to, da se je bil ravno |
| Cvet in sad (1877): | ne, ko ga je trpečega pred soboj videla in ne razumela itd. »Odrekla? « poprime on. »Jaz sem se bil uže odrekel |
| Dóra (1885): | in slovenskej literaturi, o rečeh, o katerih jaz nisem besedice razumela. Sedela sem tiho poleg njiju in prebirala svojo novo molitveno |
| Iz življenja mlade umetnice (1890): | sem šele tedaj, ko ga ni bilo več, ko sem razumela Stritarja, kaj je to: »v gospôski suknji hlapec«. Bolehen je |
| Od pluga do krone (1891): | če imajo že odrasle otroke,«odgovori kapelan. »Kakor je slišati, razumela sta se vrlo dobro z rajnikom,«dostavi Detelja. »Res je |
| Na krivih potih (1893): | se je tedaj njen mož nespodobno obračal za Malčko, in razumela je zdaj tudi, zakaj si je njen soprog toliko prizadeval |
| Materino srce (1896): | Prav nič! Kupčija je kupčija ... Kdor riskira, naj tudi zaslužil« Razumela je; mraz jo je stresel. Laskavo se smejoči gospod Jemčc |
| V krvi (1896): | ne hodi v sobo, dokler te ne pokličem; ali si razumela? « Uščipnil jo je v napeto lice ter jo rahlo lopil |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | jih modrijani vsih, zlasti pa poslednjih časov premerili „ spoznali in razumeli, v domačim jeziku oznanili in razložili. Ni je natorne vednosti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | môgli ne besedice ziniti, kér bi nas kmetje ne bili razuméli. Tudi pripravnih besedí imamo zdej za potrebo, kterih nam je |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | poljskim jeziku pridevalo, da bi jih tudi nenemci na Šleskim razumeli, bi imel le nemški jezik veljavnost pervotniga vradniga jezika imeti |
| Tiun - Lin (1891): | vpil sem v jednomér: Gospod, gospod! No, ali oni niso razumeli mene ali pa jaz njih ne, stali smo si tako |
| Biblia (1584): | saſtopili: Inu s'videzhimi ozhima bote vy vidili, inu nebote resúmeli. Sakaj letiga Folka ſèrce je obtèrpnelu, inu nyh uſheſsa hudu |
| Blagomir puščavnik (1853): | posebno za vas , ljubi moj! ” ”Kako, vpraša zdaj Gorjanski, ne razumem vas, govorite razločniši. ” ”Vedite, dragi moj! poprime zdaj Blagomir za |
| Divica Orleanska (1848): | Naúčila sim se od jagnet zdravo In strupno razločiti – Jez razumim Premembe zvezd in beg oblakov sivih, Šumeti slišim skritih žil |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | raste, napeljuje nas k premišljevanju božje vsemogočnosti, če tudi ne razumemo tega velikega čudeža ter ga ne moremo drugim razkladati. Božje |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | v svojem jeziku i malo gledaju na pričujoče Slovence, ali razumimo njihov jezik ali ga ne razumimo. Ako se pa znajde |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | na pričujoče Slovence, ali razumimo njihov jezik ali ga ne razumimo. Ako se pa znajde še tako velika i častna družba |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | te prosim, molči no in ne klobuštraj reči, kterih ne razumeš,” |
| Blagomir puščavnik (1853): | pa se zgubi spat in bodi jutre pametniši kakor danes! Razumiš? ” — Čuvaj se ziblje hrohotaje v svojo spavnico in godernja ”Grom |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | sem jez tega kriv, ali sem vedil, de vse narobe razumiš? Jez nisem tako mislil”. Pavliha mu odgovori: „Zato vam bodi |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | že ladijin poveljnik k maorskima poglavarjema in ju vprašal: „Ali razumeta angleški? “ „Te-Vaturu je umel, kar je rekel poveljnik te ladije |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1860): | opraviti, je posebno treba, da se gosposka in županija prav razumete in se tako odpravijo vse berklarije zakotnikov. H koncu pa |
| Sveti večer (1866): | če ga še enkrat dobimo, bo gotovo zapert, in lahko razumete, da si ne morem jetnika zbrati za svetovavca ali služabnika |
| Tiun - Lin (1891): | bal, zaklical sem čolnu, ki je precej krenil proti obali. »Razumete angleški ali francoski? vprašam je. »Da, angleški! « odvrne mi najmlajši |
| Biblia (1584): | k'ſebi poklizal, inu je djal k'njemu: Poſluſhajte inu resouméte: Kar ſkusi uſta notèr gre, tu neſtury zhlovéka nezhiſtiga, temuzh |
| Robinson mlajši (1849): | svojemu gospodi okoli vratu padnoti. Pak Robinson mu je dal izrazumeti, da bi maličko počakal, ker še jima mnoga težkost ino |
| Genovefa (1841): | ſhe niſim povédati mogla. Velíko téga bi ne bil vtégnil rasuméti, kér ſi doſlèj od vſiga ſvéta odlozhen v téj puſhavi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | Kér je zemlja resnično krogla, je lahko po tem takim razumeti, de vsako mesto, vsaka vas, grad, hiša, človek, drevó, travna |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | nadaljevati, kér bi navadni kmetje ne bili môgli naših podukov razuméti, zató kér niso clo nobeniga znanja od kemíjskih resnic in |
| Stric Tomaž (1853): | bi se ne bila nadjala in tudi ne morem nikakor razumeti, da bi sužnje kakor druge ljudi imeli in jim kak |
| Fizika (1869): | da se njih množina pregleda in premága. Vse na enkrat razumeti, bilo bi nemogoče. Tedaj bomo pobirali stvari eno za drugo |
| Občno vzgojeslovje (1887): | mehanično, ako se silijo k verskim vajam, katerih ne morejo razumeti in pri katerih ne morejo biti pobožni. S tem se |
| Tiun - Lin (1891): | približali, kar se je tudi zgodilo. Pa nismo se mogli razumeti in ker nam niso ničesar pripeljali, ne sadja, ne mesa |
| Gozdovnik (1898): | sam grm ga je ločil od njiju, toraj je mogel razumeti njijun šepetavi pogovor. Bila sta opravljena kakor Mansi (omikani indijani |
| Občno vzgojeslovje (1887): | kolikor so pametne, móči je le tedaj ustrezati, ako se razumeva svrha vzgoje z ozirom na splošni in najvišji namen človeškega |
| Robinson mlajši (1849): | si pred njim v skérbi bil. Hotimir. Le dobro me razumej Dragotin! da mu podtika, ko bi Petek nezvést bil, mu |
| Roman starega samca (1895): | ni bilo nikoli takšno, da bi bilo vzbujalo upe. Toda razumi, kdo moreš, žensko umovanje! O čemer mi niti ne sanjamo |
| Kemija (1869): | med sebo v čudovitej zvezi. Po §. 156 iz fizike razumevamo s specifično toplino ono relativno množino topline, ki je potrebna |
| Kemija (1869): | tolščo ali mast, ki je v vsem podobna rastlinskim tolščam, razumevamo pod imenom »živalske tvari«: meso, kožo (usnje), dlako in lase |
| Občno vzgojeslovje (1887): | in najbližjo podporo v zvezah predstav. Pogoj mu je, da razumevamo vsebino želene predstave, da preudarjamo, torej da razumno mislimo. |
| Občno vzgojeslovje (1887): | po katerem se naučí gluhonemec navadni glasovni govor rabiti in razumevati. Ustanovil je leta 1778. v Lipskem tak zavod, v katerem |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | že zdavnej národno pravico dali; drugič je konstitucíja lepa beseda, razumljiva in lahko izrečljiva; tretjič ni potreba, pri vsaki priložnosti novih |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | kardinal. Tako se je knjiga za nekoliko zmanjšala pa slehernemu razumljiva postala, naj jo le počasi in premišljeno bere. Izročamo jo |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | da bi se knjiga nekoliko predelala in tudi prostemu ljudstvu razumljiva storila. Da se to dvoje ob enem doseže, opustilo se |
| Genovefa (1841): | zhlovéſhkih uſt ſliſhala, je ſerzhno veſêlje obzhutila, ko je perve rasumljíve glaſove od fantizha ſliſhala; ſhe vézhi veſêlje je pa zhutíla |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | bi se konstitucíja po slovensko imenovala? Jez mislim, nar bolj razumljivo bi bilo, ako bi pri besedi konstitucíja ostali. Zakaj — pervič |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | bojo prihodnjič davke pobirale in vradijam odrajtovale, se bo podal razumljivo napravljeni navod tega opravilstva. — Železnico na Semeringu (na gori med |
| Botanika (1875): | njeni razločki se zaznamovajo se sledečimi besedami dovolj točno in razumljivo. Deblo je gledé snovi ali trdno in gosto, ali rahlo |
| Robinson mlajši (1849): | iti mora. Ali Robinson bojazni ni znal, če je reči razumno považil — potehtal — premislil, ino se ni dal v svojem nakanjenji |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | in visoko učenega razlaganja ogibati, potrebne reči kratko in vendar razumno povedati. Kjerkoli jo bilo mogoče sim nasvetoval domačih zdravil; kjer |
| Valenštajn (1866): | Jih je, ki vladati sami se znajo I rabiti razum razumno. — Blágor Celoti, ako vstane mož, ki je Središče i držalo |
| Občno vzgojeslovje (1887): | je, da razumevamo vsebino želene predstave, da preudarjamo, torej da razumno mislimo. |
| Občno vzgojeslovje (1887): | Mnogokrat ni móči razumno zjediniti tvarine, katero si nam je zapomniti. V takih slučajih |
| Občno vzgojeslovje (1887): | le posledice po godu. Na tej stopinji razvitka je poželenje razumno ter ne meri nič več na ono, kar je neposrednje |
| Občno vzgojeslovje (1887): | Ako bi dopustili, da bi gojenčevo voljo vodila njegova omejena razumnost, utegnile bi se v gojenčevi duši vsled navade razviti slabe |
| Občno vzgojeslovje (1887): | se poželenje prevrže v strast. A tacega poželenja ne vodi razumnost. Delovanje hotenja navzven se kaže v dejanji in v činu |
| Gozdovnik (1898): | Kanadčan. »Mene žene še močneje odtodi, nego-li tebe, Pepo; toda razumnost nama veleva, da iz sledov beriva, kaj nama je storiti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | dan danaſhen le po redkama vidi? — Rekel bi po ſvoji rasumnoſti, de jih bo vſaki verli domorodez s poſébnim veſeljem ſprejel |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | moglo, zhe ſe lih takó naleti. To naj bo k rasumnoſti naſhih bravzov rezheno, preden jim imenovani podúk vinoréje v roke |
| Občno vzgojeslovje (1887): | gojenca pokorščini. Ako se otrok privadi, svojo voljo podvreči vzgojiteljevi razumnosti, dobode tudi moč, svoje hotenje podrediti lastnemu boljšemu uverjenju, svoji |
| Občno vzgojeslovje (1887): | tem vzbuja višje nagibe za poželenje in polaga z obrazovanjem razumnosti temelj nravstveni svobodi gojenčevi. Pouk je torej najvažnejše vzgojno sredstvo |
| Občno vzgojeslovje (1887): | je človek. Idejal svobode obstoji torej v popolni harmoniji med razumnostjo in voljo. Temu idejalu se je móči približati le ondi |
| Občno vzgojeslovje (1887): | duševno teženje si pridobiva vedno večjo prednost. Z vedno večjo razumnostjo mu postaja tudi vrednost tacega uživanja vedno jasnejša. Ako obvelja |
| Občno vzgojeslovje (1887): | katero izhaja iz nravstvene svobode, namreč iz soglasja volje z razumnostjo. Sredstva vzgojnega vladanja so pred vsem ista, kot ona, ki |
| Občno vzgojeslovje (1887): | pa izvirajo bodisi neposrednje, bodisi posrednje iz nazora. Prvi pogoj razumovega razvitka je tedaj pazljivo, jasno in razločno zrenje. Gojencu pripomoči |
| Divica Orleanska (1848): | de skor bi vidile se zvezde. Vihar norí ko pekel razujzdan, Se trese zemlja, krepko svojo glavo Priklanja s pokam strašnim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | In samoglaven tir puhtí Natóre proste prosta hči. Strašno, kadar razujzdana Brez opora ljut vihar, Po pohištvu ljudostana Divji tje valí |
| Zlata Vas (1848): | v vaše pravde vtikati. Vsa nesreča pride od tod, ker razvujzdani ljudjé v pregrehah živijo. Po Božji besedi ne prašajo ín |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | je ſhel od doma v' daljen kraj, ino je s' rasusdanim shivljenjem vſe pognal. Kedar je bil she vſe sapravil, je |
| Tine in Jerica (1852): | šla k Smoletovim v službo, nekaj zato, de je ložej razujzdano živela, nekaj zato, de bi se z gerdenjem in opravljanjem |
| Zlata Vas (1848): | se zdej celo modro in pametno deržali; ki so poprej razvujzdano živéli, so pobožni v cerkev hodili. Ki so sicer radi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1862): | svoboda! ” sproži se! Zatvora ljudstvu se odpre, Skoz njo da razuzdanost šine — Prej planina moč, ko taka, mine. Nevarno je! Pa |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | bomo popisovali, le toliko opomnimo, da je kraljevala navadna rimljanska razuzdanost in da so ga kmalo vsi v glavi imeli, samo |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | zapodili, ker se je bil vdal pijanosti in drugim hudobijam. Razuzdanost mu je naklonila persno bolezen in umerl je v mladeniških |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | mučijo (ali martrajo), kako neusmiljeno Tvoje rane ponavljajo! s kakšno razujzdanostjo Tvoje čisto telo odkrijejo! Zavolj mojiga pregrešniga in mehkužniga življenja |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | ſim ſrezhne ſtaroſti vzhákala. ” V. V. Gerda je gerda Huda rasvada: Legat', goljfati Navuzhi rada; Navuzhi ſtikati, Navuzhi kraſti, Navuzhi pjanzhvati |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | prepustijo tako drevésa gosencam v obéd. Zoper to grozno škodljivo razvado zamore podúk mladosti nar več pomagati. Po vsih teh potih |
| Tine in Jerica (1852): | nečimernost zapeljan. Pa materi reči, naj otroka z lepotičenjem ne razvadi, bi bilo toliko, kolikor ji v oči skočiti. Toraj se |
| Mineralogija in geognozija (1871): | dobi opazovati vzdigovanje in nižanje večih in manjih krajin. V razvalinah nekega tempeljna pri Puzzuoli na Italijanskem najdemo po koncu stoječe |
| Deborah (1883): | Četrto dejanje. (Razvaline. Solnce vshaja. V razvalinah ležé iz dežele potujoči judje; spredaj Deborah, molkom v roci |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | bila med zidovjem stisnjena na 20 do 16 sežnjev; nasute razvaline in podertine, naplavljeno blato, ilovje in ločje je polnilo vodotok |
| Robinson mlajši (1849): | gorko ga je razvnelo — podžgalo, ko je dalje mislil ino razvažil — pretehtal, kako bi mu lok k veliki koristi bil! Lehko |
| Robinson mlajši (1849): | sta imela suharov, ino tako mu ni menjkalo — hibelo, ner — razve gôsto sitece, da bi moko čisto presejal, ino peč, da |
| Roman starega samca (1895): | bil oni vsakdanji brezplačni koncert nad glavo res kàr v razvedrilo. Ves dan sem se ga veselil in zvečer sem hitel |
| Roman starega samca (1895): | bede; mladenič, kateremu učenje nikoli ni bilo težava, temveč potrebnost, razvedrilo, ponos. Odšel sem, da si pridobim zaklad vednostij, da bi |
| Roman starega samca (1895): | je; škoda za vsako prosto urico, katere ne uporabi v razvedrilo in zabavo. — Jaz sem zdvajal. »O Hermina, Hermina, ti ljubeznjiva |
| Slučaji usode (1897): | na sladko vez, ki naj bi nama bila samo v razvedrilo in tešilo ! — Ker tako modrujete, potem ni res, da bi |
| Zadnji gospod Kamenski (1898): | Ne dovoljite Cuclju, da išče njegove družbe. Skrbite mu za razvedrilo in obiskujte sosede. « Sčasoma se je pozabil spomin na Turke |
| Divica Orleanska (1848): | Jovana. Razvedril bo, ki zmoto je pripustil; Le kadar zrel je, pade |
| Roza Jelodvorska (1855): | bila vsa lesena z rumeno barvo, ktera je trudno oko razvedrila. Ne delječ za hišo so se dvigale stoletne smreke v |
| Roza Jelodvorska (1855): | djati od predolziga časa. Tudi o tim ga je Roza razvedrila. Pravila mu je, kaj so jo ljuba mati učili, kaj |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | si raji pojiskali, de bi si bili nikoljko svoje misli razvedrili. Vsmilenja misli so me sprehajale. Kako nesrečni so otroci, sim |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | poklical. Veselje je kralju Savlu delalo to petje ino brenkanje; prevedrilo ga je, kedar so se ga kalne misli lotile. Za |
| Kobiljekar (1878): | v hipu globoke misli. Potem pa se mu je hipoma razvedrilo v glavi in s prekanjenim obrazom je dejal drobni svoj |
| Rokovnjači (1881): | sobi, »pojdi zmenoj, da ti ga pokažem. « Poljaku se je razvedrilo lice; bil je do zdaj precej resen in nemiren. »Ali |
| Pomladanski vetrovi (1881): | licem nabranim v ljubeznjivo pozdravljajoč nasmehljaj. Čelo se mu je razvedrilo; popustil ga je prejšnji nemir, ko ona svojo glavico naslanja |
| Dóra (1885): | to pa človeka še bolj žali, namesto da bi ga razvedrilo. Ko bi bil takrat temen, otožen zimski dan, poln sivih |
| Beatin dnevnik (1887): | šestdeset,« odgovorí Vijola, upiraje tožno v me prelepe temne očí. Razvedrilo se je dvojkama sladko obličje stoprav, ko sem jima popisovala |
| Iz burkaste preteklosit Mihe G... (1888 1889): | se mu je lice tekom te velevažne komisijske obravnave močno razvedrilo. Isti večer je luna prav lepo sijala. Tedaj povabi Miha |
| Pegam in Lambergar (1891): | pest; a ko se je domislil, kako se bode maščeval, razvedrilo se mu je lice. „Nestrahovan me še nikdo ni razžalil |
| Zunaj (1896): | izprevod, ki se je jel počasi pomikati. … Otroku se je razvedrilo lice. Ni se mogel načuditi črnim konjem, ponosno dvigajočim glave |
| Zadnji gospod Kamenski (1898): | Sedlo pa si izberi, katero hočeš! « Takoj se je zopet razvedrilo mlado čelo Matijčevo; vstal je, poklonil se in rekel: »Hvala |
| Pastirski list (1852): | mesenega jesti, to je u vseh dopuščenih dnevih štirdesetdanskega posta (razvun nedelje), ino po sredah skoz celi advent, se sme meso |
| Pastirski list (1852): | enkrat na den se najesti: 1. Vsaki dan štirdesetdanskega posta razvun nedelje. 2. Vsake kvatre. 3. Vsaku sredu ino petek adventa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | nam sa snaminje veljal, de ſe te novize prijasnih deleshnikov rasveſelé. Te novize pridejo vſako ſrédo na dveh zhetertnih liſtih v |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | perpoveduje, kaj ſe je s' opomnizami godilo, kar mater mozhno rasveſeli. „Dobri deklizi ſte, ſo djali, bom ſkerbela tudi vama kakſhino |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | in naklonosti skrivati ni mogla. To zapaziti se Arto zlo razveseli, in odslej tudi pošten, kot poprej ostane; ravno s tém |
| Valenštajn (1866): | oče, kako si umetna. Tekla. O mati! Bog! Vojvodica. Očeta razveseli. Tekla. Ne morem, mati — |
| Kemija (1869): | časa se sme sopsti brez škode, človeka še celó nekako razveseli in ugodno omami, zato so ga tudi omamni ali pijani |
| Botanika (1875): | korenin storžnjakov. 179 45. red. Jegličnice (Primulaceae). Kdo se ne razveseli, ko zagleda pomladansko ovčico, imenovano tudi jeglič, brkončica, jagolnica, trobentica |
| Sacrum promptuarium (1695): | Exultavit ſpiritus meus in Deo Salutari meo. Moj Duh ſe reſveſseli v' Bugu mojmu Iſvelizheriu, namrezh v' JESUSU; sakaj JESUS hozhe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | Novice pošiljali. — Taki lepi nameni so velike hvale vredni in razveselijo gotovo vsaciga domorodca, kterimu je na omiki prostiga ljudstva kaj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | poduk v zhiſtenju jesika ali v drugi rezhi naſ bode rasveſelil, in nam sa snaminje veljal, de ſe te novize prijasnih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | je nova dôba slovenskiga pesmištva zasijala! ” i. t. d. — Serčno razveselil nas je tudi dopis naših dragih kmetovavcov v Kamnjim, in |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | si po vstajenji svojiga Sina, Gospoda našiga Jezusa Kristusa, svet razveselil, prosimo, de po njegovi materi devici Marii dosežemo večniga življenja |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | velil te ſaditi, de bi s ſvojim ſadam njega ſerzé rasveſelila, ſladko ſpanje zhes-nj raslila in trudnoſt is njegovih udov odgnala |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850): | je skazala, me je, kér je izrek enakiga mnenja, serčno razveselila, in potreba mi je, de v teh besedah svojo hvalo |
| Zlata Vas (1850): | izpred oči pride. Tolikanj bolj pa ga je zala Lizika razveselila, ki je, ko je memo mlina šel, na klopi pred |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | je tudi, da te tu najdem, ker tudi tebe bo razveselila, te celó osrečila novica, ktero Siri prinesem. Sira! tvoja gospodinja |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | tudi pratike, vsak mesec z vsimi različnimi slovanskimi imeni mescov razveselile, in tako nas naučile, kakošno vreme de je ravno pri |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Nadvojvoda Janez, in vikši vódja obertniske družbe z svojim dohodam razveselili, ter so že v nedeljo vse reči obertniske razstave prav |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | deželi) in po svojim slovstvu (literaturi), to nam bode serce razveselilo in nam zraven tudi pokazalo, kaj bi bilo dobro, da |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | z nogo, da se je daleč zaterkljal, kar je zelo razveselilo cesarsko visokost in jih malo potolažilo. „Vstani, malopridnež! in povej |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | tudi ti varji; ne posabi per ſvoji dobrovolji tudi druge rasveſeliti, ino jim dobriga ſtoriti, koljkor premoreſh. Kar pa tebi od |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | alj bo nama mozh, kakimu bolniku poſtrezhi, alj poſhteniga zhloveka rasveſeliti. ” Obedve ſte ſi na to v' roke ſegle. „Tako je |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | vrajtali, tebi kak dnar podati, ter te s' zhem malim rasveſeliti, ako ſo ravno morde tiſto jutro ſtokrat toljko sajigrali. Kar |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | Gotovo je hotel Moric pri svojim veselju tudi vboge sosede razveseliti. Ino res je bilo takó. Mina mi je skrivaj povedla |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | in ranjeno — vunder pa so prišli — Samí sicer žalostni — nas razveseliti, ki smo Jih takó željno pričakovali. Ob devetih zjutrej so |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | to vojskujem, de bi svojo ljubo tovarišico kmalo spet srečno razveseliti in pozdraviti mogel. S takim tarnanjem, ki ga je včasi |
| Ta male katechismus (1768): | mene na duhovno viſho obyskati, mojo revno dusho poſhiviti, inu resveſſelliti. Gospud! jest nisem ureden, de noter gresh pod mojo streho |
| Robinson mlajši (1849): | solnce zahajalo, ino vsa umedljena, pak nad svojim osvobojenjem nezmerno razveseljena, sta na zemljo izstôpila. Nijeden jima celi den nič ni |
| Blagomir puščavnik (1853): | pervim darilom ovenčan, in hotel se je potem k svojemu razveseljenemu očetu verniti. Pa ravno ta okolšina mi je nekega divjega |
| Genovefa (1841): | Vſi ſlushabniki vojvoda in vſe vojvodnje ſlushabnize ſo oſtermeni, vſtraſheni, rasveſeljeni in ſkoro ob pamet v ſôbo planili. Volk pa je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | gloga. Zavolj velike rastí pa lepega listja redijo ga po razveseljnih gojzdičih in javnih vertih. Tega rodú je tudi črensa ali |
| Genovefa (1841): | zéliga grajſhinſtva ſe je tedaj shé miſlil in s védnim rasveſeljevanjem in veſélim rasgrajenjem je ſkuſhal ſvôjo hudo véſt omamiti. Pa |
| Genovefa (1841): | je ſléd bôshje modroſti in dobrôtnoſti v njih vidila, neisrezhêno rasveſeljevali. Slo veſelilo in tolashilo jo je, de je Jesuſ toliko |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | tudi po visokejim spoznanji k Stvarniku povzdigovati in v duhu poveseljevati. Nič pa ne zamore človeka bolj povzdigniti in mu visokejih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | Takó zamore celo stvarjenje se svojiga Stvarnika in svojiga življenja razveseljevati. Pri tacim pogledu v zvezde, pri tacih mislih, ti bo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | tod odpíra cela teržaška olica na morje in suho in razveseljuje radovedne očí in serce človeka, ki občuduje čuda velike krasne |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | tudi krajnska dežela prejemala cepiče žlahnih hrušk in nešpelj, ktere razveseljujejo serce vsacega sadjorejca, pa se tudi dobro prilegajo tacim, ki |
| Zoologija (1875): | perjem, ljubkim vedenjem, še sosebno pa veselim petjem zabavljajo in razveseljujejo, koristijo nam tudi znatno z mesom, jajci in perjem. Še |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | Nebęſsih, inu kar bóſh koli ràsvęsal na semli, tó bó ràsvęsanu v' Nebęſsih. 20. Takrat je sapovędal ſvojim Jógram, de nimajo |
| Biblia (1584): | kar boſh na Semli resvésal, tu bo v'nebi tudi resvesanu. TEdaj je on ſvoim Iogrom prepovedal, de bi neimejli nikomàr |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | semli, tó bó svęsanu v' Nebęſsih, inu kar bóſh koli ràsvęsal na semli, tó bó ràsvęsanu v' Nebęſsih. 20. Takrat je |
| Biblia (1584): | v'nebi tudi savesanu: Inu vſe kar boſh na Semli resvésal, tu bo v'nebi tudi resvesanu. TEdaj je on ſvoim |
| Valenštajn (1866): | se na šlemu je i dolzih Laseh, ki so se razvezali v naglem Mu diru, k rovu zdaj pomigne, prvi Na |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ko poſtane, pevzu, pa ſhe bolj oshivi ſpotniga kovazha; vino rasvéshe mutizu jések, omezhi terdóbo ſerzá, ga ogreje in odpira ljubesni |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | prečastiti gg. prestavljavci novega sv. pisma slovenskega: Mat. 5. 19 razveže (solverit), stori (fecerit); 5.22 reče (dixerit), 25. 31 pride (venerit |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | z ivjem posutim. Malej Bertici so se smilile uboge živalice. Razveže vrečico in jim verže pest žita. Njen brat Robert jo |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | mogoče. “ „Pa vendar ni nič ložega nego to,“ rečejo oče Razvežejo snopič in prelomijo vsako palico posebej brez najmanjšega truda. „Se |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | zvito delo. „Naj bo, milostljivega se ti bom skazal. Liktorji*), razvežite svoje butarice! ” *) Liktorji so bili pri Rimljanih služabniki viših uradnikov |
| Kemija (1869): | itd. zamenjujejo vodenčeve atome. Njihova pisava in njihova imena so razvidna iz sledečega primera: Od trojnega etilovega amina omenimo, da diši |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | zadnje imenje večje ali manjše od prejšnjega. Natančnejša uredba inventure razvidna je iz naslednjega primera. |
| Zoologija (1875): | gledé njihove splošne uredbe v tri glavne skupine, kar je razvidno iz sledečega pregleda. |
| Zoologija (1875): | je dosle 250.000 živalskih oblik bilo opisanih kakor posebne vrste. Razvidno je, da v majhni knjigi nij mogoče tega ogromnega števila |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | po katerem so sestavine polinoma v njega kvadratu sestavljene, je razvidno, da je kvadratni koren urejenega polinoma takó-le računati: 1.) Prvi |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | Poslovni dogodki se pa vknjižujejo lahko tudi takó, da je razvidno pred vsem računsko razmerje s trgovskimi prijatelji. Táko vknjiževanje zovemo |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | ali stvar upnik. § 6. Da iz knjig ni le razvidno, koliko je dolgov in terjatev, nego tudi koliko je pri |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | Arto ga je ukazal deržati, dokler ne bo cele reči razvidil. Bojni sodniki so premagavca pred vojvoda pripeljali, zadnje besede hudobneža |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | ne pravi kolikosti! Kaj iz tega sledí, lahko vsak trepetaje razvidi, kterimu je le količkaj znano, kako nevarna je dostikrat človeškimu |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | koliko jim je mar, kako stojí srebro in zlato, se razvidi iz sledeče resnične dogodbe: „Poprašavšemu nekemu pražkemu profesorju, ki je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | je to gola resnica, se iz tistega malega izgleda lahko razvidi, ki smo ga omenili v lanskih ”Novicah”, da namreč sirovo |
| Astronomija (1869): | j., tú mora nastopiti oseka. Iz tega se tudi lehko razvidi, da mora biti oseka največa ravno v tistih krajih, ki |
| Občno vzgojeslovje (1887): | Kako mogočno sredstvo pri vzgoji je jezik, razvidi se najočitneje na gluhonemcih. Vsled nedostatnega tega zeló važnega občila |
| Astronomija (1869): | topi koti; ostrih kotov pa lahko brez števila mnogo. Dalje razvidimo, da sta si v 2. podobi zmirom dva in dva |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1882): | bralnega društva” , kar se je vršilo preteklo nedeljo. Iz dopisa razvidimo , da je za predsednika izvoljen gorjanski župan, občespoštovani gosp. Jakob |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1882): | še mnogo druzih važnih stvari, ali uže iz teh vrstic razvidimo lahko, da smo dosegli v zboljšanje kmetijstva v starem letu |
| Gozdovnik (1898): | griču, ki je tabor gospodaril, drogove zabijaje in platno čreznje razvijaje. Ko je bil šotor dogotovljen, odsede tudi jezdec, ter stopi |
| Kemija (1869): | se razvročijo do žarovitosti, ki pa ne sme biti prevelika. Razvijajoči se plin še ni za rabo, ker ni čist imajoč |
| Gozdovnik (1898): | sedla so obdajali prozorne strani ogrodnega konja. Iz mračnosti se razvijajoči jutranji svit je ožarjal grozotne podobe. Na kolceh, postavljenih v |
| Botanika (1875): | listnem krogu cveta, v plodovih listih ali pestičih, in njih razvijanje bomo poznejé pobliže opazovali pri popisu semena. |
| Občno vzgojeslovje (1887): | in stvarja v njem zanimanje za višje smotre; 4. z razvijanjem delovanja predstav in z obrazovanjem krogov predstav razvija in blaži |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | kakor drugod. 4. Lepo je, de se slovenšina takó prijetno razvija, cvetè, in vsak dan več prijatlov dobiva. 5. Lepo je |
| Kemija (1869): | košček kalijuma. Kalijum se tekoj spoji s kislecem in zraven razvija toliko topline, da se oproščeni vodenec vžge in zgori z |
| Občno vzgojeslovje (1887): | 4. z razvijanjem delovanja predstav in z obrazovanjem krogov predstav razvija in blaži tudi gojenčeva čustva; 5. s tem vzbuja višje |
| Občno vzgojeslovje (1887): | služi vzgojni svrhi v marsikaterem oziru in sicer: 1. Pouk razvija dušne vzmožnosti in delavnosti predstavljanja in mišljenja ter pospešuje po |
| Občno vzgojeslovje (1887): | snovanji pojmov in sôdov, tedaj k mišljenju. Domišljijo vzbuja in razvija že prav izbrana igra; pouk pa jo ureja, uri in |
| Občno vzgojeslovje (1887): | treba pri vsakem pouku dobro uvaževati. 3. Samostalno mišljenje se razvija prirodi primerno iz domišljije. V domišljiji izpreminja duša, prosto tvoreča |
| Mineralogija in geognozija (1871): | napravi nad njim oblak bele, bliščeče barve, v kojem se razvijajo grozne električne prikazni. Neprenehoma šviga blisk, grom ga spremlja in |
| Botanika (1875): | takrat tudi primérni predáli ali prav nič ali le nepopolno razvijajo. Pestič hrastov n. pr. kaže od začetka na prerezu tri |
| Botanika (1875): | čem se pa mora na to paziti, da se ne razvijajo vselej vsi semenski popki v pestiču do svoje zrelosti in |
| Zoologija (1875): | iz sebe večkrat popke, iz kojih se zopet samostalne ličinke razvijajo, a te ličinke drugega reda stopram se spreminjajo v živali |
| Botanika (1875): | pa skoz svoje listje spet izdiha. Resnica je, da kislec razvijajo listi in drugi zeleni, z režami prevideni rastlinski deli, dokler |
| Zoologija (1875): | razvitka teh zajedavcev. Ploskavci ležejo jajca, ali ta se ne razvijajo v maternem stanovanji, temveč vne kje, in živé kakor črvaste |
| Zoologija (1875): | najnadležniši. Dostikrat so celo opasni, ker se dadó težko odpraviti. Razvijajo se pa tako: |
| Zoologija (1875): | mehasti ali nitkasti brez kolobarcev, a truplo je znotraj otlo. Razvijajo se iz jajec in živé večidel kakor zajedavci v druzih |
| Mineralogija in geognozija (1871): | bi se bile rastline v tacih velicih kotlinah posebno živo razvijale ter samo tam delala se premoga zdatna ležišča. V Evropi |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | kakor tukajšnja dolomitna-apnena zemljišča pa ni bila dolgo časa pognojena. Razvijale so se na različen način, tako da smo lahko prav |
| Botanika (1875): | na kakošno organsko telo, začne se, če so okolnosti vgodne, razvijati in rasti; ono organsko telo se pa razkroji. |
| Zoologija (1875): | mora bolj pogostoma in globokeje dihati, to je: več toplote razvijati. Znana je stvar, da ljudje živeči v vročih pokrajinah manj |
| Občno vzgojeslovje (1887): | t.j. učenec se usposobi, da občuti zanimanje. Vzgojnemu pouku je razvijati duševno vzmožnost gojenčevo; zato se mora pri vsem pouku težiti |
| Rudninoslovje (1867): | kristal je le na enem, to je na prostem konci razvit; drugi konec si moramo v mislih dopolniti. Opomba. Enoterne rudnine |
| Občno vzgojeslovje (1887): | treba, da jih je móči lehko in natančno reproducirati. Dobro razvit spomin je torej važen pogoj sovršenega mišljenja. Dober spomin pa |
| Fizika (1869): | o pravici, in ki se pokažejo mnogo poprej in popolnije razvite, kakor znanstvo prirode. Hodimo tedaj po poti, ktero je prehodilo |
| Botanika (1875): | prav nove. II. razred: Listnate tajnocvetke; Cryptogamae foliosae. 135 Bolj razvite rastline s koreninami, stebli in zelenimi listi. |
| Zoologija (1875): | imajo pa bele mišice. Pri brezvretenčarjih so sicer mišice nepopolnoma razvite, ali brez njih vendar niso, skoro pri najnižih živali se |
| Zoologija (1875): | nam razjasnjujejo dobro pamet in podučnost mnozih ptičev. Posebno krepko razvite so prsi z velicimi pluči, do katerih vodi dolg, večkrat |
| Zoologija (1875): | vedno sebo nose. Ličinke živé navadno dve ali tri leta, razvite muhe pa vže pocepajo za par dni, nekatere celó konec |
| Trtna uš (1881): | 7, 8.) V nekaterih dneh so mlade uši uže toliko razvite, da brez posebne uplojitve polagajo godnih jajčic. To je tudi |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | srede septembra do konca oktobra, v velikem številu in različno razvite. Kdor si je to na razstavi ogledal, se je lahko |
| Fizika (1869): | črto, na kterej se potem vkupno težišče najde po zakonu, razvitem v §. 39. 41 Ker leži težišče notri v telesih |
| Botanika (1875): | pestič, kar nam očitno kažete. podobi 134. in 130. Na razvitem pestiču razločujemo tri dele: 1. spodnji, največkrat nekoliko debeleji del |
| Zoologija (1875): | so neizcrpljiv vir zanimivim studijam. Med čutili je oko najpopolniše razvito. Oko je pri členarjih enostavno, to je, ima eno samo |
| Občno vzgojeslovje (1887): | delavnosti predstavljanja in mišljenja ter pospešuje po tem takem prirodni razvitek duše; 2. gojenca reši brezdelavnosti in mu nalaga opravila na |
| Zoologija (1875): | so to misel ovrgla ter so odkrila znamenite stvari gledé razvitka teh zajedavcev. Ploskavci ležejo jajca, ali ta se ne razvijajo |
| Botanika (1875): | v ktere se rastline dele po načinu svojega prvega mladostnega razvitka. Sledeče nam bo pokazalo, da vlada tudi v notranji rasti |
| Botanika (1875): | 18 Doslej smo stanico opazovali le glede njene podobe, začetka razvitka. Preostaje še, da preiskujemo, kako so kemijsko spojene tiste tvari |
| Občno vzgojeslovje (1887): | izvirajo bodisi neposrednje, bodisi posrednje iz nazora. Prvi pogoj razumovega razvitka je tedaj pazljivo, jasno in razločno zrenje. Gojencu pripomoči k |
| Zoologija (1875): | Plodé se navadno z jajci, redkokedaj delitvijo, a v svojem razvitku preobrazujejo se nekateri čudovito. Preje se je o mnozih dolgo |
| Zoologija (1875): | vendar nij opravičeno dajati mu tako obširno veljavo. Ako napredujočemu razvitku v naravi ne bi bila postavila viša roka neki svesten |
| Občno vzgojeslovje (1887): | spomin pa ni prirojen, temveč pridobljen. Pouk mnogo pripomore k razvitku spomina; v ta namen je treba že mehanični spomin marljivo |
| Botanika (1875): | odpadó večidel kmali, pa vendar tudi dosežejo pri nekterih rastlinah razvitev in opravek pravih listov. 2. Luske brstovne so shujšane, listom |
| Botanika (1875): | v-se vzeti. Povsod ponuja priroda tistega, kar je potrebnega za razvitev rastlin, ali v različnej meri. Najstrmeje pečine, močviri, sipa, pesek |
| Botanika (1875): | mnogo tistih snovi, ki so potrebne za njihovo rast in razvitev. Ni mogoče, da bi imeli jasno pomisel o teh vnanjih |
| Botanika (1875): | do 50 postotkov. Pričujočnost vode je tedaj neogibno potrebna za razvitev rastlin; ali rastlina vendar mnogo več vode v-se sprejme, kakor |
| Botanika (1875): | dve rastlinski vrsti potrebujete le malo fosforovokislih soli za svojo razvitev. Po kterem redu se morajo sejati žita in saditi sadeži |
| Botanika (1875): | dvema semenskima popkoma. Ali izmed teh šest semenskih popkov se razvije le eden v seme; samo tisti predal, v kterem je |
| Valenštajn (1866): | ko se voják naposled V živenije, človeštvo zopet vrne! Prapori razvijó k odhodu se Veselemu, zapoje boben glasno, Vojak si diči |
| Botanika (1875): | za pomnožbo zelišč. Če se gomolj v zemljo vsadi, se razvijo mu popki, poganjajoč stebla in vlaknate korenine, pri čem se |
| Botanika (1875): | se več vrsti listja: 1. Klični listi ali kalice (cotyledones). Razvijó so kakor je bilo v §. 24. povedano, pri kalenji |
| Botanika (1875): | se naredi listasta vpodoba, predkal (Prothallium) imenovana, na kterej se razvijó kalne troske (Arcbegonia) in pelodke (antheridia). Potem, ko je troska |
| Občno vzgojeslovje (1887): | terja skrbnega negovanja. Da se mu duševni darovi obudé in razvijó, treba je, da se od zunaj primerno deluje nánje. A |
| Občno vzgojeslovje (1887): | se le sledovi duševnih nadarjenosti in posebnosti, ki se silno razvijó sosebno v drugi polovici te prve stopinje. Duševno življenje je |
| Botanika (1875): | orlu. Cevni povezek brezkaličnic se potem, ko so jo enkrat razvil, ne debeli več, ampak raste le na gornjem koncu. Deblo |
| Občno vzgojeslovje (1887): | se privadi verskim, nravstvenim in političnim razmeram, kolikor jih je razvila napredujoča omika, in da se tedaj postavi na višino omike |
| Občno vzgojeslovje (1887): | posnemanje vedno le pristojno, dopadljivo in milo. Ako je vzgoja razvila gojenca tako, da kaže živ čut za lepoto, harmonijo in |
| Zoologija (1875): | sklepati na to, da bi se iz teh živalec bile razvile druge više stoječe. To ime ima samo to povedati, da |
| Občno vzgojeslovje (1887): | svojo močjo na gojenčevo poželenje, tedaj se bodo te sklonosti razvile v strasti, katere bi gospodovale nad vso zavestjo in zatrle |
| Občno vzgojeslovje (1887): | da ga more preganjati. Pohlepi, osobito oni, kateri so se razvili iz nagonov in iz sklonosti, morejo si podvreči célo srce |
| Občno vzgojeslovje (1887): | vzgojnega poučevanja in strahovanja. Brž ko se je v otroku razvilo intelektualno zanimanje, prebudi se tudi nabožno zanimanje, ako vzgoja prihiti |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | ino vselej bode : telesne ino dušne močí v človeku takó razviti, da se on v vsih prigodkih svojiga življenja dobro obnašati |
| Botanika (1875): | celó trdijo, da se iz ene in iste troske morejo razviti različne glive; to pa po tem, kakošen ji je živež |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | bilo nagleje, pa tudi življenje krajši in znabiti prekratko za razvitje umnih stvari. Pa še k drugimu mnenju nas premišljevanje lune |
| Botanika (1875): | vvihani. Na spodnjej strani nosijo v rujavih bradavicah svoj tros. Razvitje teh trosek je posebno znamenito. Iz kaleče troske se naredi |
| Botanika (1875): | kakor deblo, ampak ploščnati in ki se listi imenujejo. Za razvitje popolnih listov je potrebna svetloba in zrak, zato pa na |
| Občno vzgojeslovje (1887): | gluhonemcih. Vsled nedostatnega tega zeló važnega občila zaostanejo v svojem razvitji jako daleč za polnočutnimi otroci. Šele, kadar se posreči, usposobiti |
| Botanika (1875): | zavojnice sostavljene le iz spiraljno zavitega vlakna, ki se dá razvleči kakor drat, ki je bil omotan okrog strune. Še le |
| Marjetica (1877): | mu vidi na prvi pogled, da je razjarjen, nepopisjivo razvnet, kakor gad, kakor še nikedar. Mati pa sloni še dolgo |
| Pomladanski vetrovi (1881): | v naročji ste hiteli svojemu Vinku nasproti, on pa veselja razvnet ni mogel spregovoriti: jokaje je Vas milil, smehljaje je sinka |
| Pomladanski vetrovi (1881): | tem se pa sila muči in tako utrudi, da bi razvnet utognol vsak hip umreti; saj jo le še malo živ |
| Pomladanski vetrovi (1881): | iznenadjeno krčevito trepeče, tako je bil po tej novici Vinko razvnet. Naglo je vstal, da bi k njej odpotoval. „Povejte mi |
| Zvezdana (1883): | uganjka in prejasno je tudi, kam merijo njegove strupene besede. Razvnet po nepričakovanem odgovoru zgrabi zdajci pijačo, prenese jo k nasprotnej |
| Luteranci (1883): | in strastno poljubi svojo tovaršico. "Ti si danes tako čudno razvnet, dragi moj; takov še nisi bil nikdar, kaj ti je |
| Cyclamen (1883): | Nocoj je prilika govoriti ž njo, torej le dalje! « Ves razvnet in skoro besen je bil v svoji strasti, in to |
| Od pluga do krone (1891): | da si tukaj! » zakliče Barbo Rodétu, ko stopi le-tá ves razvnet v sobo. «Ne veš, kako mi je bilo pustó, samemu |
| Križ na poti (1891): | da se skoro poročiva. « »Počakaj še, Marino, potrpi do jeseni! « Razvnet se obrne Marino in odide na prod ... Hugon je dopisoval |
| Mahmud (1870): | čelo in mu pošeptal nekaj na uho. Mahmudu se je razvnela duša, vspel se je in zopet je bil lepi muzulmanski |
| Mahmud (1870): | da ne živi več. Mahmudu se je pri teh besedah razvnela duša in posvetila se mu je neka sladka nada v |
| Pomladanski vetrovi (1881): | prikazen mi je s strahom in nadejami vsa čutila žareče razvnela, pri njenem pogledu mi srce radosti strepeče, in žalost me |
| Rokovnjači (1881): | novostij; bodisi, da je mater Mozolko grozna smrt Blaževa tako razvnela, bodisi da je ona klepetulja o kom drugem kako besedo |
| Pomladanski vetrovi (1881): | kazal nikake volje, da bi se malo bolj hitro pomikal, razvnela je ta počasnost in malomarnost tako hudo njegovega gospoda, da |
| Cyclamen (1883): | mogli v cerkev peljati, in pri izvrstnem obedu se je razvnela živahna zabava. Med svati jih je bilo mnogo, kateri so |
| Grajski pisár (1889): | srce moje odprlo luteranki in da se je duša moja razvnela zanjo, ki je bila odpadla od svete vere. Za vse |
| Od pluga do krone (1891): | okolo pečí, posedle so žené in dekleta. Kmalu se je razvnela govorica, sevéda najprej o ponesrečenem Vehovci, nató o vremeni, o |
| Lisjakova hči (1892): | Bolj nego ples in gledališče so ji izkazovanja v cirkusu razvnela živo domišljijo, in videl si ji v očeh, kako strastno |
| Robinson mlajši (1849): | ino strele — šipice (pšice) udelati? Aj, kako gorko ga je razvnelo — podžgalo, ko je dalje mislil ino razvažil — pretehtal, kako bi |
| Zoologija (1875): | najznamenitiše: možganska, očesna, nosna in ustna otlina. Ako opazujemo postopni razvoj in potem še primerjamo človeško glavo z živalskimi glavami, preverimo |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | perijodično nagnenje k bledici (chlorose) in v vsem skupe nezadosten razvoj, tako da bo treba ž njima na drugačnih zemljah poskušnje |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | toliko časa na zakotnem, zdaj v glavno mladiko spremenjenem poganjku razvoj cvetja, tako da je bilo potem možno, oploditi cvet z |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | se je vsled tega za 12 do 14 dni pretrgal razvoj mladike, zamudil se je ravno toliko časa na zakotnem, zdaj |
| Zoologija (1875): | Po tem takem je tudi človek zadnji člen ene take razvojne vrste, torej udovršena opica. Temu se ugovarja, da akoravno nam |
| Gozdovnik (1898): | predobro. Bila sta od Kanade pa do Mehike in Jukatana razupita človeka, govorila sta vse jezike, ter imela v vsakem jeziku |
| Kemija (1869): | Ako papir na trenutek zamočimo v žvepleno kislino, dobi lice. Razvročiniš li iste tvari z zgoščeno kalijevo raztopino, poredajo se njihovi |
| Kemija (1869): | vlivaj vode v žvepleno kislino, ker bi se kislina tako razvročila, da bi okoli škropila ravno tako kakor razbeljena mast, ako |
| Kemija (1869): | kovinske okise, drugi pa to storé le takrat, kedar jih razvročimo. Ako kovinske žveplece polijemo s kako kislino, naredi se vodenčev |
| Kemija (1869): | se niti na zraku niti v vodi, ako ga tudi razvročimo. Aluminijum ima v obrtnosti še gotovo lepo prihodnost, ker je |
| Mineralogija in geognozija (1871): | V obče se držimo razvrstitve v enakolična kamenja in zmesi ter naštevamo najvažniša popisovaje njih |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | najvišje veljavne številke. 2.) Logaritmova mantisa je zavisna le od razvrstitve številk v danem številu, nikakor pa ne od njih mestne |
| Valenštajn (1866): | zagnali Nazaj do rova, tu pa sulicami Zajame je pehota razvrščena, Nej bilo jim mogoče dalje, ni Umaknoti se nej so |
| Kemija (1869): | raztopine imenujemo amalgame. Razredba kovin. Sledeča tablica nam kaže kovine razvrščene po posebnih lastnostih v skupine, kterim so posebna imena nadeta |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | katero zapisujemo naših trgovskih prijateljev dolgove in terjatve, po osebah razvrščene, imenujemo glavno knjigo (Hauptbuch). Knjige, ki one poslovne dogodke, katerih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | krishev pot. Molitve ſo bòlj kratke in po sapopadku lepó sverſtêne; vsete vezhidel is zerkvenih molitev; in kjer je red kterih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | lepóta in terdnoſt plotá , de ſo mladike is perviga lepo sverſténe ; satorej moraſh vſe poſtránſke in nepotrébne ſhibinze odresati, ko bi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Dalje ſledi. ) Opomba. Ne posnamo je v krajnſkimu piſmeſtvu lépſhi sverſtene povéſti v versih, kakor je „Kerſt per Şavizi“, ki jo |
| Rudninoslovje (1867): | črte, okolo kterih so likovi ogli, robovi in ploskve enako razvrščene. Take ravne črte imenujemo osi (Achsen). Osi gredo zmerom skozi |
| Rudninoslovje (1867): | ploskev, robov i oglov i tudi po tem, kako so razvrščene ploskve, robovi i ogli okoli osi. Najvažnejši likovi so ti-le |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | po zeli krajnſki deshéli po deſétletni ſkuſhnji v zhvetere redi sverſteni, zheſar ſe tudi v „perlognimu liſtu“ bére. V pervo réd |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | vezh plazhujejo pa tiſti kraji, ki ſo v zheterto réd sverſténi, zheſar ſe tudi v „perlognimu liſtu“ vidi. Zhe vezh deleshnikov |
| Zoologija (1875): | morji. Mnogi pa živé kakor zajedavci v druzih živalih. Črve razvrščujemo v štiri razrede, namreč v kotačnike, kolobarnike, oblotočnike in ploskavce |
| Zoologija (1875): | zmerom v družbi, večina njih pa samo nekoliko časa. Metulje razvrščujemo nekaj po načinu življenja, nekaj pa po tipalnicah in krilih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Derv ſe lahko veliko prihrani, zhe ſe v kratke polénza rasshagajo , slaſti pri kuhi. Na ognjiſhih ſe vezhji dél vidi, de |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | dela, se mora posekan les tudi brez zamude na kosce razžagati in na debelo obtesati, de se hitreje posuší in ne |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ino mu rekel: „Goſpod! kolikokrat moram bratu odpuſtiti, kteri me rasshali? ˛Sedemkrat, kali? “ Miſlil je, nesnano velika bo ta. Ali Jesuſ |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | ktere si zavoljo njih zaslužimo, odrešiš. O Bog! kteriga greh razžali, in pokora potolaži: poglej milostljivo na prošnjo Svojiga ponižniga ljudstva |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | kaj slabega zoper njega govoriti ali zoper njega šuntati; kdor razžali osebo ali čast vladarja, naj se kaznuje kot morivec. Vse |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | starašina sela, kteri Černogorca ali Berdanca na njegovem p štenji razžali, plača 20 tolarjev globe. Vsak izdajavec naše domovine in naših |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | tudi odstavi in plačati mora še 120 tolarjev pokore. Kdor razžali čast sodnikovo ali kakega starašina ali ga opravlja, plača 10 |
| Sacrum promptuarium (1695): | s' leto tiga Nebeſkiga Rihtaria potalashil, s' novo pregreho ga reshali. Odivit anima mea ſenem fatuum, & inſenſatum. Inu tem nepametnem ſe |
| Praemium sa male otrozhizhke (1810): | Komu? Od. Tajſtim, katiri zhes naſs grehe dellajo, jenu naſs reshalejo. 6. Proshna. Naſs na upeli v' ſkushniavo. Pr. Koga mi |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | ſposnal, toljko je bil s-hudel. Ozhetu, kateriga je tak hudo rasshalil, ſe perkásati vupal ni. Podá ſe k' ſvojimu nekdájnimu vuzheniku |
| Genovefa (1841): | O, kaj ſim ſtoril, de ſim te tako hudo — hudo rasshalil! ” Genovefa je rêkla: „Bodi shé vunder upokojen, Vojnomir! miſli ſi |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | jokat po njemu , koker odpuſtiti; on me je pre vezh ras — shalil. Baron. Rosalka ! Goſpa. O ! jeſt niſim vezh tvoja Rosalka |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | usmiljeni Oče, če sim Te med sveto mašo s tem razžalil, de sim na kaj druziga mislil, kakor na Tebe, in |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | skril hudoben deček, kateri ga je z gerdimi priimki zeló razžalil. Mati odgovoré: „Jurče, to pot si sam sebe izdal. Nič |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | ſerza bila, kdo bi verjél, je Mina vender mnogoterga zhloveka rasshalila; sakaj bila je — slo slo posabliva. Marſkaj je doneſ obljubila |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | de ſo ji glada pomerli, ako ſi ravno nalaſh ſtvarze rasshalila ni. |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | Pa tudi to ſvojo prijatelzo je posabliva Mina nekoljkokrat mozhno rasshalila. Nekrat ſo goſpa Minina mati nevarno sboleli. Poſali ſo jim |
| Genovefa (1841): | in proſèzh vajne koléna objemam. Ako ſim vaju lé kdaj rasshalila, umorita me! Ako ſim ſe kaj pregreſhila, umorita me! Pa |
| Genovefa (1841): | ſi bila naji najvézhi veſêlje na sêmljî, nikóli naji niſi rasshalila — o, oſtani tudi v prihodnjo dobra. Nikoli nizh ne ſtori |
| Zeleni listi (1896): | draga Ljuboslava«, odgovori oče, »do sedaj nas še nisi nikdar razžalila«. »No, tedaj vam povem! — Pred eno uro napravili ste mi |
| Tine in Jerica (1852): | Jerica. Jez ne. Tine. Ali odpustiš vsim, ki so naji razžalili? Jerica. Rada. Tine. Tedaj bo tudi Bog nama odpustil. Če |
| Oče naš (1854): | ljudem,“ je začela potem Renata. „Tudi mi smo ga zlo razžalili, od kače zapeljani. Odpustil nam je in njegov Sin nas |
| Ta male katechismus (1768): | ust, ne is serza vonnashlu, kar be Boga, ali bliſhnega isſhallilu. S. O. Augusthin v' pſal. 30. koker tudi she ſatu |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | govorí ino ne dela, kar bi Boga ino bogabojezhe ljudí rasshalilo; on ne miſli ino ne poshelí radovoljno nizh gerdiga, ne |
| Genovefa (1841): | nedolshno déte umoriti ? Kaj ſe je pa pregreſhilo? Koga je rasshalílo? Umorita mene, ſej rada umerjem! Gléjta tu moj goli vrat |
| Sveti večer (1866): | Njih prevzvišenost svitli knez so doznali, kar jih je jako razžalilo, kak gerdo se viši logar do vrednega logarja Dobravca obnaša |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | hotel slišati. « Grdo obnašanje Marcelove družine je tudi Izidorja zelo razžalilo, ker ni nikakor mogel umeti, kako da bi se ljudje |
| Zeleni listi (1896): | rada bi vam nekaj povedala, a bojim se, da vas razžalim«. »Le povej, draga Ljuboslava«, odgovori oče, »do sedaj nas še |
| Praemium sa male otrozhizhke (1810): | Pr. Kadaj pa? Od. Kir mi grehe dellamo, negovo dobruto reshalemo. Pr. Bo on nam tajite odpuſlu ? Od. Is serza rad |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | dober, razžalil, in de resnično sklenem, Tebe nikdar več ne razžaliti. |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | molitve. Dan je dolg in velikrat zamoreš svojiga dobriga očeta razžaliti. Ali boš še en dan doživel, ne veš; prihodnjiga dneva |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | marsikaka prav praktična, narodu primerjena postava. Kneza nihče ne sme razžaliti; nihče ne sme kaj slabega zoper njega govoriti ali zoper |
| Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): | pretrpeti, kakor tebe svojega Boga še kedaj s kakim grehom razžaliti. Daj mi moč, da spolnim ta svoj sklep! Za to |
| Sacrum promptuarium (1695): | obedientes eritis, ab ipſo cœleſti benedictione replebimini. Ter varitiſe taiſte reshalit, de nebodo perſileni zhes vaſs ſe toshit rekozh: Filios enutrivi |
| Ta male katechismus (1768): | sami lubemo, inu de be rajshi othli umreti, koker Boga resſhalliti. Koku sturemo mi pak ſadosti lubeſni nashega bliſhnega? Kader njemu |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | koker tvojega nardobrutlivshega Boga tudi le is enem majhenem greham reſhalliti. Hodi ſa mano. XVII. POSTAVA. Vira je tega zhloveka narterdnejshe |
| Iz sodnijskega življenja: Sodb... (1876): | do denarja, 1000 gold." „Tega ni treba", odgovorim jaz nekoliko razžaljen po tem, da g. Komar obeta tistemu, ki bi mu |
| Pomladanski vetrovi (1881): | ga je navdajalo, ko je v svojem čuvstvu in samoljubji razžaljen z Lipnice odhajal, ne vedoč, kam je utekla, kam je |
| Pomladanski vetrovi (1881): | plamen prvo ljubezni. A le kratko so trajale te sanje. Razžaljen mož je ženo mahom od sebe pahnol, naglo je od |
| Povestnik v sili (1883): | navzočih. „Sedaj pa res ne zinem več," odvrne Teodozij nekako razžaljen. Bolelo ga je, da se mladina zabavlja na račun njefove |
| Arabela (1885): | dnij, ako še bodeš istih mislij, spomnij me dane besede. « »Razžaljen odmakne se jej Samuel, Arabela pa zapusti takoj sobo. Stari |
| Iz sodnih aktov (1891): | povest, pripetilo se mi je, da je bil po nji razžaljen ta ali óni. Ko sem nekoč risal veselega, dobrovoljnega duhovnika |
| Najgotovejša dota (1892): | se ni moja navada; to dobro veš,« odvrne Jože vidno razžaljen. »Da si se z menoj šalila, praviš. Dobro! Sprejmem za |
| Mara Rendića (1897): | za družbo, kot za pijačo, torej ni bil nič preveč razžaljen, da ga zapušča njegov gostilnik, posebno ker je bil Alfred |
| Gojko Knafeljc (1899): | poveri ta častna naloga in sicer obema, da ne bode razžaljen eden ali drugi. Pesnik Šilec naj proslavi nevesto, pesnik Kukec |
| Revček Andrejček (1891): | mesten gospod k tebi poniža, da te bode spridil! Ana (razžaljena). Sestra, tako ti ni treba govoriti. Gospod Zvitorog me prav |
| Ferdinand (1884): | to zahteva. Jedenkrat se je čutil od nekega mladega gospodiča razžaljenega. Menil je, da zahteva čast, da ga pokliče na dvoboj |
| Robinson mlajši (1849): | dodeli da vse to mojim dragim od mene tako hudo razžaljenim staršem, da bi za tako veliko toga nadomestilo — nagrado — povračilo |
| Revček Andrejček (1891): | vidim, katera ti že na duri trka. Ana (dela se razžaljeno). No, le ti se mi nikari preveč ne korači. Ali |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | svojiga in tujiga naroda pogostama za vsako resnično ali zmišljeno razžaljenje spèrli, okresali ali celò pomorili, in dostikrat vzajemno eden druziga |
| Maria Stuart (1861): | težki dolg. Kenedi. Unelo serd je v persih vam kervavo Razžaljenje in moževa prevzetnost; Ljubezen vaša dvignila ga je Iz temne |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Povém ti, ne le ſedemkrat, ampak ſedemdeſetkrat ſedemkrat. “ — Vſe moramo rasshalnikam odpuſtiti, tako je boshja volja. 27. ˛Smert Janesa kerſtnika. Herod |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | ponaurednem en Chriſtian imęnujesh, aku is enem grenkem serzam tvojemu reſhalniku napruti pridesh. Ena ojstra beſſeda bode tvoje sovraſhneke zhes tebe |
| Robinson mlajši (1849): | odpustite, oprostite nehvaležnemu, nesrečnemu sinovi, da vas je tako močno razžalostil! Ti pak moj nebeški — nine moj jedini otče — moj jedini |
| Kuharske Bukve (1799): | kuhano; naręshi poſębej v' koso na kotzhnike sręsaniga ſhpeha, ga sashári na sharjávzi; ozverke poberi ven, deni notri enmalo moke |
| Kuharske Bukve (1799): | ohravt poſębej. Potle deni v' eno ponvo enkolko ſroviga maſla, sashári enmalo moke notri, gori nalì meſne shupe, deni zvetje |
| Kemija (1869): | lahka, rahla, bela kakor sneg, neraztopna in toraj brez okusa. Razžarjena izgubi ogljenčevo kislino in je potem čisti okis, MgO, ki |
| Kuharske Bukve (1799): | ſo dobri sa belákovo mlęko; te 12 belake rastepi inu rasshverkaj v' enim bokali mersliga mlęka inu enmalo zukra notri. To |
| Kuharske Bukve (1799): | jajz inu enkaj preſjaniga zukra, vſe ſkup dobro rastepi al rasshverkaj, po- |
| Kuharske Bukve (1799): | ras-shverklaj. Nalij eno kaſtrolo s' na pol vręlim kropam, tukaj notri |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Zdej pa en polič srove smetene s štirimi rumenjaki dobro razžverkaj in nad žerjavco mešaj, dokler ne vre. Potem pa od |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | maselc mlačne srove smetene in štiri žlice dobrih volovih droži razžverkljaj in z eno unčo razpušeniga putra, z nekoliko solijo in |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | noževiga roba zvaljanim maslenim testam, dno pa s španskimi višnjami, razžverkljaj potem pol maselca smetene s štirimi rumenjaki in pol unče |
| Kuharske Bukve (1799): | do dobriga kuha. 156. Pezhene Ale. Ale operi, oſoli, na rashen natakni, potręſi s' drobtínami, s' muſkat zvętam, oblì s' raspuſhenim |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | mu roke ino noge odſekati. Potlej ga dénejo na rasbéljen rashenj, ino ga shiviga pekó. Drugi bratje ino mati ſo mogli |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | sardeljino polivko na mizo daj. - Tudi jo smeš varno na raženj natakniti, jo z drobnimi klinčki, ki se od obeh strani |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | kolikor se da, natakni ga s špeham, polivaj ga na ražnji s smeteno, dokler ni gotovo. Vender glej, de se ne |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | deklo zasramoval? Dobro vidim, de je samo en piščanec na ražnji, kam pa je drugi prišel? ” Pavliha mu odgovori: „Sej vidite |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | speči. Pavliha je bil prav priden ip je piščanca na ražnji skerbno vertil, dokler sta bila pečena. Med tem je spazil |
| Zlatorog (1886): | Katri je gost premnog, Gospod bogàt in kmèt ubog. Na ražnji suče se mesó, V kotliči juha vrè glasnó; Ta dan |
| Sacrum promptuarium (1695): | poshlushat, njega gledat, ym dopade, sakaj je bil beu, inu ardezh, ga sazhneo hualit, ſe ſazhneo v' njega ſmiati, ter ſi |
| Kratkozhasne uganke (1788): | je ked mlęku węlu: moj gvant ked kry, ali shkerlat erdezh: moje ſtanuvanje je is slabem liſtjam pokrytu: al na tu |
| Kratkozhasne uganke (1788): | Numeré v' Lotaryi. On grę zhern v' toplize; pride pak erdezh naſaj. En kuhan rak. Uwoga kuharza! ti se moresh ſavle |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | Kaj je to, de sdej moj obras Naenkrat je vèſs erdezh? Gor' poględat' ſi nevupam, Ter vnęte ſa liza vſe. |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | naprej oſnanile. Vetrove pomęni. Kader Sonze erdezhe gori grede, Meſsez erdezh ſhain ima; kader |
| Rudninoslovje (1867): | seséda se iz vročih vrelcev; jašmasti opâl (Jaspopal) je rumen, rdeč, rjav, i sveti se kot tolšča. Plemeniti opal — sosebno lep |
| Rudninoslovje (1867): | se nepopolnoma školjkasto ali neravno, sije kot démant, bel, siv, rdeč, rjav, črn je; raza je sivkasta ali rjavkasta, poluprozóren ali |
| Rudninoslovje (1867): | ploskvi časi kot biser, brez svoje barve je, navadno vendar rdeč, moder, redkejše je zelen, rumen, rjav, siv — časi sosebno lep |
| Rudninoslovje (1867): | opâl, ki spreminja barve; žareči opal (Feueropal) je rumen ali rdeč, no barv ne preliva ; poluopal (Halbopal) raznih barv, na robéh |
| Kemija (1869): | časih posebne barve. Tako je na pr. železni okis Fe2O3 rdeč, hidrat železnega okisa Fe2O3.HO pa rumen; bakreni okis CuO je |
| Kemija (1869): | barvajočih okisih barvani, zato se dobi siv, rumen, črn, rjav, rdeč in celó pisan ali pester apnenec, ki daje posebno lep |
| Kemija (1869): | se rabi v prah stolčen za barvo in za poliranje. Rdeč je, kakor opeka (ziegelroth). Rdeča okra, rdeča kreda in rdeči |
| Mineralogija in geognozija (1871): | felsitove mase s kvarčevimi ali živčevimi kristali, večidel je rumen, rdeč ali rujav. Tinjčev porfir, gosta felsitova masa s tinjčevimi in |
| Mineralogija in geognozija (1871): | do 1.8; čist, brezbarven, debelo kristalinsk, še večkrat pa je rdeč, zarad prav majhenih lusk železnega tinjca podoben je Avanturinu. |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | oba spoštujeva, je per meni. ” — — Od veselja Moric čez všesa rudeč nagloma od stola poskoči, po stanici gor no dol leta |
| Zoologija (1875): | rožičasti drozeg (Gracula rosea), ki časih pride v južno Evropo. Rudeč je kakor roža, samo rep in perotnice so črne. Potem |
| Botanika (1875): | cvetni prah (pollen), ki je večidel rumen, časih pa tudi rudeč, rujav, vijoličast, moder ali zelen. Njegova zrna imajo 1/20 do |
| Spisi Krištofa Šmida (1883): | bi gospó bolj počastil, oblekel je, sivo nedeljsko kamžolo in rudeč telovnik, na glavi pa je imel lep zelen klobuk z |
| Zlatorog (1886): | Janez ne bode več, On v brezdnu leží in cvet rudèč Drži v rokàh premrlih. |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | zhę me rada imaſh, ti dam, kar le ozheſh. Baron. (rudezh rata. ) Al jeſt ? Jęrza. Oni , oni , vaſha Gnada. Naj mi |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | ga vjel. Le poglejte, kako zherno gleda, ino kako lepo rudezh ino romenklat je pod vratam! Sdaj mi ni shal, de |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | kakó potuknjeno is pod vejc luka, ino kakó prijetno ſe rudezh vrat med selenjam vidi! ” Szhaſama ſe je ga taſhiza tako |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | s ſvoj o toploto ogrêje. 16. Zhe je v liza rudezh, môdraſt (viſhnjev) ali zhernkaſt, in zhe imá napéte in ſvitle |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | po zhelu ſtal. Tud' terpela pridna shnjiza ,Sonzu vrozhimu naſprot , R'dezhe, sagorele liza Je oblival s zhela pot. Sdaj mlatizhe pot |
| Rudninoslovje (1867): | jako lepo kakor biser, bela je — nečista tudi siva ali rdeča — razo ima belo. Sadra je prozórna, mehka, v tenkih listkih |
| Rudninoslovje (1867): | i žive barve, vendar je raza največ bela, samo časi rdeča ali modra, no nikdar ne črna. Navadno so steklene svetlosti |
| Kemija (1869): | 408. Solitarnica, Salpeterplantage, 405. Sol kamena, Steinsalz, 407. Sol krvolužna rdeča, rothes Blutlaugensalz, 426. Sol krvolužna rumena, gelbes Blutlaugensalz, 426. Sol |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | da ujeti po nobenej ceni. Ko še vsa prepehana in rudeča skače za ptičkom in ga loví, odprejo mati vrata. „Oj |
| Revček Andrejček (1891): | namreč v prvem dejanju bolestna in bleda, je sedaj lepo rudeča in živa. ) Jerica. (Pihne luč, uzame kolovrat in poje. ) Da |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | boljši žganice, alj ptujih močnih vin navajeni, imajo večidel sivo - rudeče, zabuhle, kufraste lica. ” „Skoraj se že bojim za svoj čeden |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | vsih preprosta, ni vender pri vsih enaciga kroja. Vidiš okroglolične rudeče dekleta z bistrimi, večidel plavimi očmi, in ko na smeh |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | mož v sivi kuti. Imel je kratko vstrižene lasé in rudeče lica, života je bil precej rejenega ali duše je bil |
| Ferdinand (1884): | sami tega zapazili? Mali bolnik, čegar lici so bile včeraj rudeči kot vrtnica, je bled kakor mrlič. Žila bije vže tako |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | shaloſtne , ſlahke inu kiſle , koker je tręba. Ti ſi bla rudęzha, inu ſi ſe jokala; toj obrás je bil vùs opa |
| Genovefa (1841): | pobóshnim (andohtljivim) oblizhjem, s ſvôjima lizama, na ktérih je zhiſta rudézha nedolshnoſt zvetéla, s ſvôjimi dolsimi, rumenimi kitami, v ſvôji proſti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | barvi ſe lapornata semlja kashe : bélkaſta, rumena, ruménkaſta, rjava, ſivkaſta, rudezha, viſhnjevkaſta. Posnati je lapor po teh le snaminjih: vodo naglo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Per naſ je na preſhizhe huda bolesen priſhla, ki ji rudezha bolesen pravijo: Kashe, kakor bi bila kushna; — pa mora biti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | potroſi (to je s drobno ſtolzhenim zeglam,) de ſo tla rudezhe. Tako tudi ſtori po preſajenim ſadeshu. Ne ena bolha ne |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | katęro tega Meſza farbe ne ſpremeni, veliki Lęt terpi. Te erdeze zherve pod kamnam brati, glave odresati, v' laſhkim ojli na |
| Biblia (1584): | Svezhera pravite vy: Bo en lép dan, sakaj Nebu je erdezhe. Inu sjutra pravite vy: Danas bo hudu vreme, sakaj Nebu |
| Biblia (1584): | sjutra pravite vy: Danas bo hudu vreme, sakaj Nebu je erdezhe inu shaloſtnu. Vy hinauci, tiga Neba ſhtalt snate vy ſoditi |
| Gozdovnik (1898): | potrese. »Sokoljeoko je zapovedal, poklicati ga, ko bo dan pozdravljal rdeče može. « Razburjenec, naredi kretaj zadovoljnosti, stopi k siboleru, Encepezu z |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | nešpelj, lacarolov (pitaniga gloga) in pa več plemén ohrovta, pozne rudeče retkve, in pa pertljičniga fižola nar rodovitnišiga pleména. — Gosp. P. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | komaj so se odpeljali — tako se govorí — so jim oblekli rudeče hlače in jih meštrali po vojaško. Čudo bi to ravno |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | drugi podobna. Nekaj trave je bilo zelene, nekaj suhe, nekaj rudeče, nekaj bele, nekaj je je rastlo, da so bile korenine |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | ogenj zadnje dele hujše napade, je oteklina na vratu manjša; rudeče lise se narprej na ledju in nad repom zapazijo, ki |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | Rimci so jih poznali le 29 plemen, in tisto drobno rudeče jabelko, ki se še dandanašnji Api imenuje, je Apij zasadil |
| Zoologija (1875): | roda manakin (Pipra) iz južne Amerike. Črne so in živo rudeče lisaste. Lepa pomarančasto rumena kokica (Rupicola) živi v južni Ameriki |
| Zoologija (1875): | velikosti, ki so belo in vijoličasto pisane, na konci pa rudeče. Navadni morski ježek (Echinus esculentus), pod. 216, z neenacimi bodicami |
| Zlatorog (1886): | jej baš na róko, »In če zagleda rísov meh celó, »Rudeče krzno, črnolísasto, »Potem, to rečem, boš vesel plačíla. »Le pojdi |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | bolj po ceni in v poljubnej velikosti, bile so iz rudeče pa tudi rujave gume; slednja je nekako bolj prožna nego |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | ſe vezhęr ſtury, pravite vy: Jaſnu bó, sakaj Nebú je rùdęzhe. 3. Inu s' jutraj: Danàs bó hùdú vreme, sakaj Nebú |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | s' jutraj: Danàs bó hùdú vreme, sakaj Nebú je shaloſtnu rùdęzhe. 4. Podóbo tèdaj tiga Nęba snate ràslozhiti: snaminja pak tih |
| Kuharske Bukve (1799): | perdeni bísenovga mehurja, savri na sherjavzi, inu deni hladít. 177. Rudezhe grosdizhe vkuhati. Deni ſtólzheniga zukra eno libro v' męſingaſti kotlizh |
| Genovefa (1841): | njéne liza ſe ji sopet nekoliko, pa komaj sa ſposnanje, rudézhe prihajale. Edina shêlja, ktéro je sdaj na sêmlji iméla, je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | v mersle tla, in na vſih ſhterih leshi; ſzhaſama poſtane rudezho ali viſhnjevo, vzhaſi mu tudi vrat satézhe, in ako ſe |
| Fizika (1869): | nasprotnih barv. Naj se položi majhna štirovoglina, izrezana iz živo rdečega papirja na belo podlogo, in naj gledamo va-njo z vprtimi |
| Mineralogija in geognozija (1871): | drobov konglomerat kamnita, pa redka in glinata tla; konglomerat iz rdečega peščenca ima peščeno, glinasto lepilo z razkosanim porfirom, gnajsom, granitom |
| Mineralogija in geognozija (1871): | objavlja le bolj v brezličnih, kroglastih, grozdastih gmotah, kakor baker rdečega, kovinskega leska. Beli arsenati nikel, Ni As2, je belega kovinskega |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | 4 lote amoniakovega gumeta, 4 lote žveplovega cveta, 2 kvintelca rudečega žvepla, 2 lota antimonovih jeter, 2 lota voženka, 4 lote |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | 1 lot španskih muh, 1 lot evforbium – gumi, 1/2 lota rudečega žvepla (auripigment), dobro jih zmli, in jim prideni 2 lota |
| Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881): | smehljanje in blebetanje malih nedolžnih otročičev. — Le poglejte mi tega rudečega dečka, kako se me oklepa, mali priliznjenček! Ali ni bil |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | urnosti. Bil je tenke čverste postave, gladko okrogliga obraza, lepo rudečiga lica, černih bistrogledajočih oči, in takó prijetniga obnašanja,^ de se |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | drugi dan drugo polovico cukra namesti vode z enim maselcam rudečiga grozdičeviga soka gosto vkuhaj kot sirup; vselej en maselc soka |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | na pol z rajžem napolni, z oblati obloži, na ktere rudečiga grozdiča ali češnjeviga vkuhanja (solzna) deni, tega pa spet z |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | pa ves ognjen. Oblak jih je perpeljel v dolino zraven rudečiga morja. V njej med dvema gorama so šotore razpeli. Zdaj |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850): | ne more lahko požirati, kar se iz posebno vročiga in rudečiga gobca spozná, mu ni treba pušati, in naj |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | zmerzne. Jagodova zmerzlina. Se ravno tako napravi, kakor tudi iz rudečiga grozdiča in murb. Pomarančna zmerzlina. Šest pomaranč in štiri limone |
| Kuharske Bukve (1799): | pizhli maſelz vode sraven; operi eno libro lępih odbraneh jagod rudęzhiga grosdizha, puſti de ſe na reſhetzi odtezhejo, smęſhaj jeh med |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | pa veſ ognjen. Oblak jih je perpèljal v' dolíno sraven rudézhiga morja. V' njej med dvema gorama ſo ſhotore raspeli. Sdaj |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | Pri rdečem odsvitu je bilo lahko spoznati divje postave maorskih bojevnikov. Bil |
| Viljem Tell (1862): | Ribarček. Brod je gospode urnske, po praporu In po rudečem krovu ga poznavam. Ribič. O, božje sodbe! Da, namestnik je |
| Valenštajn (1866): | Makdonald prideta izza igralnice z bradničarji. Valenštajnovo truplo nesó na rudečem prtu zadaj čez igralnico. Oktavij (naglo pristopi). Ne more biti |
| Sacrum promptuarium (1695): | pò cellem meſtu ſe puſtil pelati, inu s' lete kozhje erdezhi slati ſó kapali, na katerih je bilu sapiſsanu: krajl voszhi |
| Kemija (1869): | tacih okoljnostih, kakor demant, se nahaja tudi kristalizovana glinica, in rdeči rubin in modri safir, ki sta oba čista glinica, se |
| Mineralogija in geognozija (1871): | in tanko skladastih, temnih (mnogokrat rujavkasto-sivih) apnencev in apnenih škrilnikov, rdeči in zeleni škrilniki, kterih malokedaj manjka, že od daleč napovedujejo |
| Mineralogija in geognozija (1871): | Peščenec, Sandstein, 76. ,, kremenati, Kieselsandstein, 76. ,, zeleni, Grünsandstein, 76. ,, spodnji rdeči, Rothliegendes, 115. ,, kvadrov, Quadersandstein, 128 Petalit, 45. Pharmakolith, 37. Phonolith |
| Mineralogija in geognozija (1871): | s konglomeratom in apnencem. V viših legah drugači kakor kri rdeči Werfenski škrilniki in peščenci dostikrat premené svojo barvo v rumenkasto |
| Gozdovnik (1898): | zmago Apačev. « Mešanik pogleda k ujetniku. »Ali mi dovoli moj rdeči brat, da zinem z bledoličnikom? « »Moj brat naj stori, kar |
| Gozdovnik (1898): | obglavke. Kdo bodi poveljnik: moj beli brat ali Sokoljeoko? « »Moj rdeči brat je izkušenejši od mene; on vodi zapovedništvo. « Sokoljeoko se |
| Gozdovnik (1898): | kaj jih čaka po mnenju Komančevem. Vodja se bliža hazienderu. »Rdeči možje se bodo bojevali z bledoličniki, ter Apačem vzeli obglavke |
| Gozdovnik (1898): | izmed njih velja več nego tisoč Apačev. Ako pa hočejo rdeči možje milosti prositi, naj oni sem pridejo! « »Apačev nož bo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | sapi obračamo, in se terdiga dela deržimo, zató smo lepo rudeči, terdni in zdravi”. — „Pač škoda, de ste me v mesto |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | pisane. Dekleta po Poljanah in Kostelji spletajo svoje lasé v rudeči kiti, ki ju z rudečimi verbci (pankeljci) kot pol klobase |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | V sobi stoji goreča sveča; rudeči stenj moli čez plamen, ki bakljá v sapi, ktera piše |
| Valenštajn (1866): | vraga, délali bodemo tam? Cesarju svojo prodali smo kri; Španski rudéči klobuk nas malo skrbi. Drugi lovec. Na Fridolančevo besedo samó |
| Zlatorog (1886): | O Škratu tudi govoré; da časih V zelêni suknji in rudéči kapi Zlatá prinaša tistim, ki so všeč mu. Takó kramljájo |
| Zlatorog (1886): | trga rožo tó! »Iz Zlatorógove krví »Pogánja rastlina skrivnóstna ti, »Rudeči cvet triglávski. »In kdor ugléda kozla kdaj, »Obrne se in |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | Bog! Katerza ſpet ſtrahoma sdihuje, meni ſe sdijo ravno tako rudezhi, kakor ſhkarlát; ino tiga je krajiz ſhkarláta kriv, ki ſim |
| Sacrum promptuarium (1695): | mojo dobro volo na mejſti djaina vſeli, inu na mejſti erdizhih slatou ſim offrau Ozhetu Nebeſkimu nashiga Odreshenika Chriſtusa JESVSA, de |
| Gozdovnik (1898): | nos, da bo zopet slišal, kar se mu govori. Roka rdečih vojakov je močna; zdrobila ga bo! « »Glavar Apačev bo sedel |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ena streha čez vse potegnjena: vse mergolí od višnjevih ali rudečih marel! V starih časih je Krajnc |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | vertiču. Češčena roža Marija! *) 2. Polhen je rožic nasajen Plavih, rudečih in višnjevih. 3. Marija po vertiču prangala, Lepe rožice je |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | malinčniga vkuhanja (solzna) naredi. Kuhanja. Kuhanje iz rudečih jagod. Polič rudečih jagod čisto zberi, skozi sito pretlači, z eno unčo cukra |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | in suhim jezikam. Obarjena šuka z zeleno polivko. Kuhanje iz rudečih jagod. Pečen sernov herbet. Kruhova torta. Kmečki krofi. 168. Cvetni |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | ravno tako iz malinčniga vkuhanja (solzna) naredi. Kuhanja. Kuhanje iz rudečih jagod. Polič rudečih jagod čisto zberi, skozi sito pretlači, z |
| Roza Jelodvorska (1855): | je bila žalostni Rozi pogibeljni strup, ki je rudečico belo rudečih ličic spremenil v mertvaško podobo. Tako so minule žalostne ure |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | na znotrajne in zunajne ogle paziti, ali nimajo višnjevih ali rudečih pik. Take pike so podplatne otiske. Pike se morajo do |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | jutra do večera. Jeseni pa so bila vsa drevesa polna rudečih jabelk. hrušek, češpelj in sliv. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1880): | ali v Kranji, posebno pa v Ljubljani polne koše lepih rudečih jabelk in rumenih hrušek. Al lani pogrešali smo žalibog tega |
| Kuharske Bukve (1799): | 178. Rudezhih jágod sholza. Vsami poldrugo libro rudęzheh jagod v' kotlizh, ſtlazhi dvęh lemón ſok na nje, puſti |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | ſim jeſt is tih nar lępſhih roshez , is belih , inu rudezhih , sa mojo Nęshko ſplędil. On pomęni krono tiga diviſhtva. Kir |
| Kuharske Bukve (1799): | 178. Rudezhih jágod sholza. Vsami poldrugo libro rudęzheh jagod v' kotlizh, ſtlazhi |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | ſe tiga ſtraſhiſh , kar ſi hudiga ſtorila. Tvoj ſtrah savolj rudezhih rakov je prasen. Ti ſhe ne véſh, de ſe raki |
| Kemija (1869): | ima hud bodeč duh in zažgan gori z lepim plamenom, rdečim kakor breskov cvet. Cijan je v vseh svojih lastnostih tako |
| Kemija (1869): | klorec, SrCl, v vinskem cvetu raztopimo, gori ta s krasnim rdečim plamenom. Stroncijumov okis, SrO, se imenuje stroncijan. Prekrasen rdeč ogenj |
| Ferdinand (1884): | grofiča,« misli si. »Kedo pa je oni neznani gospod z rudečim plajščem in mečem, ki je prišel zarano sè svojim slugo |
| Genovefa (1841): | bolj pogubljíve, kakor ſtrupenína. Oh, gréh je mnogokrat tém sapeljívim, rudézhim jagodam podóben, ki ſe ozhém tako lépe in vábne sdijo |
| Genovefa (1841): | proſti béli obleki med ozhétam in med materjo v s rudézhim ſuknàm pregernjeni zerkvéni pruki pred altarjem klezhala, biſtre viſhnjeve ozhi |
| Gozdovnik (1898): | pridružil zaradi bonanse, temveč, zaradi shodne priložnosti, da morem z rdečimi po domače govoriti. Vaše zlato me ne mika; ono je |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | Gospod Flint! “ je rekel Bôb. ,,Ali je suhi mož z rdečimi lasmi, ki je bil nocoj tako obupan, oni grozoviti človek |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | Kostelji spletajo svoje lasé v rudeči kiti, ki ju z rudečimi verbci (pankeljci) kot pol klobase od ušes proti verhuncu pripletajo |
| Blagomir puščavnik (1853): | kdo da mora biti v svoji krasni vitežki opravi, z rudečimi in belimi peresi na pozlačeni čeladi. Nikolaj pa pošepta svoji |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | na kateri je njih ime, s' lepo belimi, ino belo rudezhimi, roshnatim salkámi saſajeno, kakor bi s' roshzami sapiſano bilo, preſilno |
| Genovefa (1841): | od vlage v neklérih krajih preprêsheno. Tla ſo bile s rudézhimi shganimi kamni (zégli) vloshêne. Solnze ni nikoli va-njo poſijalo , nikoli |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | na ſtranſkim sidu lepa podoba, miloſtljiviga knesa IjubIjanſkiga ſhkofa s rudezhimi in belimi shivimi zvetlizami ovenzhana. Po drugim sidu ſo bile |
| Ultra! (1867): | to mu ne pomaga nič. On mora obleči to grozovito rdečo srajco tako ali tako — ampak mora jo. Zalka. Jako hvaležna |
| Kemija (1869): | 7; gostota = 8,8; tališče = 1090° C. Baker ima lepo rdečo barvo, jako je vlečen in raztezen precej je trd ter |
| Kemija (1869): | noževo rez vtakneš v bakrovnato tekočino, prevleče se hitro z rdečo mrenico kovinskega bakra. Bakrov okis, CuO, je črna tvarina ter |
| Mineralogija in geognozija (1871): | Ako ga segreješ, pobarva se črno, shladivši se zopet zadobi rdečo barvo. Glavna nahajališča zanj so Idrija na Kranjskem, Almaden na |
| Mineralogija in geognozija (1871): | barva pihavnikovega plamena jako značivna. Stroncijan jo stori purpurasto, apno rdečo kakor zarja, kalij vijolasto, natron svetlo-rumeno, bor in baker zeleno |
| Revček Andrejček (1891): | postaviti. ) Andrejček (ustane, kliče). Franica! (Hiti za njo, ter ji rdečo ruto z vrata potegne, drži jo kvišku rekoč. ) Tak sedaj |
| Zeleni listi (1896): | ni treba več priti, ker ona od sinoči pogreša svojo rdečo svilnato ruto. |
| Gozdovnik (1898): | dva? « »Baraha je bandit, čigar bodalo je okusilo že marsiktero rdečo kapljico. Oročej sicer pravi, da je gambusino, pa živi le |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | je bil tam. “ „Dolg, suh človek s špicastim nosom in rdečo brado? “ „Da, tak je bil. “ „Ni prikupljive postave! Ne želim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | spleta, ki zad po herbtu. visi, in nosi na glavi rudečo kapo kot Poljanke. Nogovice imajo pisane. Dekleta po Poljanah in |
| Botanika (1875): | grenke tvarine ,,salicin” imenovane. Tu omenimo: vrbo krhliko (Salix fragilis); rudečo vrbo (Salix purpurea), beko (Salix viminalis); vrbo žalujko (Salix babylonica |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | Na vsaki izmed teh načinov požlahtnili smo po 10 trt (rudečo Zastavico na Riparijo) in sicer smo vporabljali pri poskušnjah pod |
| Gozdovnik (1898): | na lepo posutej v omikani deželi in res prispó do Rdečereke prav na tem kraju, ki je bil nasproti Bivolotoku. Ponosito |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Sadje tega germa — gloginje — je valjovito, ko mesca oktobra dozorí, rudeče kot krí, ima suho rumenkljato mesó in 2 do 3 |
| Genovefa (1841): | kako je ſnég tam, kamor ſolnze ſíje, s zhudno lépimi, rudezhe in viſhnjevo in seléno ſe leſketezhimi iſkrami poſút! Ako ravno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | dnove meſza kashe , med kterimi ſo tiſti dnovi ſhe poſebno rudezhe napiſani, kudar ſoldatje plazhilo dobivajo. Nad uro, v ſredi ktere |
| Gozdovnik (1898): | njimi se bojeval. Močnihrast je padel in ž njim veliko rdečoličnikov pod rokami belih. « Bilo je hudo poročilo, ktero je prinesel |
| Zoologija (1875): | odhaja; taščica (L. rubecula); plava taščica (L. suecica); pogorelček ali rudečerepka, (L. phoenicurus); šmarnica ali ilovščica (L. Tithys); podskalar (Saxicola) in |
| Gozdovnik (1898): | Apačih pa el-Mestizo. Da se bomo lajše umeli, porečemo prvemu Rdečoročnik. njegovemu sinu pa Mešanik. |
| Gozdovnik (1898): | je mislil, kako hitro in nenadno je našel Mešanika in Rdečoročnika in kako se bo že jutri z Apači spoprijel. Malo |
| Gozdovnik (1898): | zdavnej zaslužila. Udar s kopitom podre Mešanika, drugi mahljaj pa Rdečoročnika. Zadnji je držal že prst na prožniku; strel poči, a |
| Gozdovnik (1898): | sam ga je premogel, njega pa njegovega očeta. « »Njega pa Rdečoročnika? Po takem je tisti edinec ali hudič ali pa angelj |
| Gozdovnik (1898): | sta? « upraša don Avguštin. »Je-li niste še nikdar slišali o Rdečoročniku pa o Mešaniku? « »0 teh dveh, hudičih travane? Slišal dosti |
| Gozdovnik (1898): | imela pasti v roke »hudičema travane,« kakor so sploh dejali Rdečoročniku pa Mešaniku, »Rozalita ima prav,« priglasuje don Avguštin, mladeniču roko |
| Iz arhiva (1890): | storila je tako ter zamolklo odgovorila: »Jaz gotovo ne – nikdar! « Rdečica ji je oblila lici. Nekatere ženske zardé, kadar hočejo. – Prijel |
| Od pluga do krone (1891): | sabo med uhodom jako dragega prijatelja, hrvaškega gozdarskega uradnika Nandeta. Rdečica jo oblije do ušes in ko bi on ne rekel |
| Naši vaščanje (1891): | kakó slabí. V obraz je ormenèl, z ustnic je izginila rdečica, roka se mu trese, in dremati se mu hoče. Delj |
| Križ na poti (1891): | šine mladenka mimo prijateljev, katera ugleda šele sedaj, oblije jo rdečica. Toliko da jo Rihard pozdravi — utekla je že. Potujoča umetnika |
| Lisjakova hči (1892): | častnik vitke, visoke rasti. Klotildi jame srce hitro utripati, in rdečica ji zalije obraz, ko stopi častnik pred njo in se |
| Gospa s pristave (1894): | vstane Virida s svojega sedeža in takoj se vse pomiri. Rdečica ji je oblivala lice; razgrne neko zavito stvar — in prikaže |
| V krvi (1896): | pa mu ni odgovorila. Stekleno so zrle njene oči, zoprna rdečica je zalila njeno lice, in z robcem si je brisala |
| Mara Rendića (1897): | in kadar so se oči njiju ujele, ji je oblila rdečica lice ter je povesila oči — najboljše znamenje, da ji Alfred |
| Kotanjska elita (1898): | prvi upor od nje. »Ti nočeš? « je vzkliknila. »Tudi dobro! « Rdečica ji je zalila lice, naglo je vstala in zbežala v |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | proti okni obernila; pa za vratam se ji je znala rudečica, ki njo je bila obletela. Čez nekaj časa še le |
| Blagomir puščavnik (1853): | pogledu ribča Nikolaja spozna in se mu nasmeja. Ženo pak rudečica obleti, za radovednosti voljo je nekoliko nejevoljna. Vsi se pa |
| Revček Andrejček (1891): | svojim ponosom padla si že tako nizko, da te vselej rudečica oblije, kadar gre Pavel po dvorišču. Franica (proseč). Ana, prosim |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | shize ſe meni nar bolj ſpodobijo,” je djala Mina. Rudezhiza jo oblije, kedar zheden svesiz ſivih potozhniz v' nedrije podene |
| Genovefa (1841): | Njéno lépo, príjasno oblízhje ſe je vſe ſpremenilo. Ljubka, bléda rudézhiza njénih liz je minula, in kakor merlizh je obledéla. Njéne |
| Oče naš (1854): | njegovo obličje, tako bledo, je bilo zdaj oživljeno in z rudečico prevlečeno; namest da bi bil težko, klaverno hodil, je pokonci |
| Roza Jelodvorska (1855): | ljube matere je bila žalostni Rozi pogibeljni strup, ki je rudečico belo rudečih ličic spremenil v mertvaško podobo. Tako so minule |
| Gozdovnik (1898): | postavili potrebne straže, pa legli spat. Solnce obzorja še ni rdečilo, in le bledi svit se je kazal na vzhodnem nebu |
| Tine in Jerica (1852): | vtaji, če moreš. Tine (dečku. ) Pa kakšne so bile, rujavki, rudečki, plavki? Deček. Rudečki, ena z belo liso. Tine. (Paljčarju. ) Ako |
| Tine in Jerica (1852): | Tine (dečku. ) Pa kakšne so bile, rujavki, rudečki, plavki? Deček. Rudečki, ena z belo liso. Tine. (Paljčarju. ) Ako ti med mojo |
| Kemija (1869): | gnjijó in razpadajo. 2. Duščeva ali solitarna sokislina, NO3, je rdečkast in dušeč plin, ki nastane iz solitarne kisline, ako jej |
| Mineralogija in geognozija (1871): | majheni, rujavi titanitovi kristali, ki so mu primešani. Zrnast je, rdečkast ali zelenkast. Slučajne vmesnine kakor pri granitu. Prehaja v granit |
| Mineralogija in geognozija (1871): | zatoraj kamenje povzame njegovo barvo, ki je bela, svitlo-siva, tudi rdečkasta, rumenkasta ali zelenkasta. Kvarc je navadno v kristalinskih zrnih, malokedaj |
| Mineralogija in geognozija (1871): | igle. Zrnast, porfirast, gost, žlindrast, prsten. Temeljna masa siva, rumenkasta, rdečkasta ali zelenkasta. Trahit večidel sestavlja sedanje in prestale vulkane; posebno |
| Astronomija (1869): | ne oblaki. — Razun teh rujavkastih marog so našli zvezdoznanci tudi rdečkaste, zelenkaste itd. Od kod so te, ali kaj so, tega |
| Astronomija (1869): | solnčno ozračje; protuberance so časih prav čudne oblike, in večidel rdečkaste barve, — in morda oblaki (toraj priže), ki gledé nas po |
| Mineralogija in geognozija (1871): | pod. 28). Zloga je to kamenje porfirastega (gl. §. 94), rdečkaste, rumenkaste, rujavkaste barve ali mnogobarvno. Kar so stari podobarji kot |
| Botanika (1875): | so večidel iz Afrike domá in ki imajo mične, večidel rudečkaste cvetne zvončke, kakor posebno lepi rod Epacris. Mnogokrat je vresje |
| Botanika (1875): | iz druge napravljajo pesni cuker (slador), in tretja, ki ima rudečkaste steble in liste, je kuhinjsko zelišče. Več kakor polovina pri |
| Genovefa (1841): | koſhuta goli? Rekli ſte mi: De ji Bóg vſako poletje rudézhkaſto, bolj tanko in lahko obléko dá in potlej sopet novo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | metulj bila. Islesheno zhervino ſéme je ali belo ali pa rudezhkaſto. V gorkoti ſe farba jajzhik tako ſpreminja: is rudezhkaſtih poſtanejo |
| Zoologija (1875): | Po leti gnjezdi v duplih, kamor znese 4 do 5 rudečkasto sivih jajec, jeseni se pa preseli v Afriko. Južnoevropski legat |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | klunam ima velik mehur. Klun je na konzu sakrivljen in rudezhkaſto — rjav. Pelikan je ſilno poshreſhen ptizh (neſit) ; savolj tega ga |
| Gozdovnik (1898): | jo izvršé, bodo v rokah mojih vojakov. « »Tristo takih! « meni Rdoles. »Nekaj naklepajo«. »Kralji gozdov ne pojó drugače nego le s |
| Gozdovnik (1898): | bi le pretivno gibnol z orožjem. »Dolu s puško,« grmi Rdoles. Takoj spusti don Estevan puško k nogam. Stal je nasproti |
| Gozdovnik (1898): | In tu njegov klobuk,« prideva Pepo. »Santa Laureta, pravo govoriš, Rdoles, zasačen je bil. « Ta gotovost je bila zdaj nepobitna. Dajala |
| Gozdovnik (1898): | mož odprto, da slišijo besede Črnotičeve, glavarja Apačev? « »Hočemo li, Rdoles, še par besedi izpregovoriti s tem nemarnežem? « vpraša Pepo. »Le |
| Gozdovnik (1898): | puške, pa ne strelita poprej, preden vama ne rečem,« reče Rdoles. Indijani so bili belca dotekli, in osvobodili ga lasa. Zdajci |
| Gozdovnik (1898): | zdelo pogajanje predolgo. »Santa Laureta, kako mučkajo ti ljudje tukaj. Rdoles, daj meni nadaljevati. « »Tako, to je storjeno. Zdaj imamo pa |
| Gozdovnik (1898): | za vilice, v kterih se bo gibalo, in potem splavamo. « Rdoles je bil še na delu, ko se vdrugo oglasi glavarjev |
| Gozdovnik (1898): | ga bo zagrabil. Govoril sem! « »Ah! kaj je to? « dé Rdoles, gori po reki pokazavši. »Otok hočejo zažgati! « Megla je bila |
| Gozdovnik (1898): | Grof de Mediana je naj smeliši velikaš španski,« smeje se Rdoles. Rozalita se je smehljala zadovoljno, ko je njen prijatelj žel |
| Genovefa (1841): | re tvoja ſlaba mati preshíviti! V tém grôsovitim kraju ſhe ni |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | desetinski denar pa se nebo prejemaval, da še se za re~ šitvo ali odkupilo totih davkov more višji odločenje dočakati”. Po |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | merili; lani 15. dan Rožniga cveta so po našim toplomeru (Reaumur) 18 stopnic gorkote imele, drugi studenci po okolici pa od |
| Fizika (1869): | razdeljena na 80 enakih delov. Tako je toplomér razdelil najpoprej Réaumur (čitaj: Reomir), in po njem se še dan današnji imenuje |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | dvojni jámi na Kananſkim, kjér. Abraham ino ˛Sara, Isak ino Rebèka pozhivajo! “ Ko je to isrekel, ſe poravná nasaj v' poſteljo |
| Svetinova Metka (1868): | kar jih je bilo bolj gosposkega stanu daleč okrog. Na rebri gradskega griča, kjer je bila majhna trata, izbral si je |
| Bolna ljubezen (1874): | vežo in čakala, da se je iz zelene pšenice na rebri oglasila prepelica ter pričela: pet pedi! pet pedi! Ali se |
| Marjetica (1877): | da gre gledat kres in da jo čakajo ondi na rebri vže druge vaške deklice. "Le pojdi, pa kmalu se vrni |
| Vinko (1884): | stojí stara župna cerkev, a za njo so po gorski rébri razpostavljene hiše in koče nekdanjih bledskih kmetov. To ti je |
| Šarevčeva sliva (1887): | je utrgal plaz in z votlim donenjem usul se po rebri navzdol, da se je majal mogočni Kucelj in da so |
| Spomini na okupacijo Bosne (1888): | granáte prav ponosno. Ker sem prišel k omenjeni, na holmčevi rébri stoječi bateriji, da jo zaslanjam, dana mi je zopet prilika |
| Spomini na okupacijo Bosne (1888): | nekolikokrat na nas in takoj zbežé na drugi stráni po rébri dôli do mestnega ozidja, mi pa njim za petámi. Mesto |
| Gospa s pristave (1894): | domovine in slobode. Ko so prihropeli vitezi nekako na sredo rebri, tedaj se spusté Švicarji z višine in z vso močjo |
| Očetov greh (1894): | stran kompoljskega hriba. Po kolovozu, ki drži mimo kozolca ob rebri v bližnjo vas Koreno, prihaja deklica z velikim jerbasom na |
| Moj sin! (1880): | je dobil podrto kočo in raztrgan laz tam gori na Rebri, da se je moral truditi in truditi, če si je |
| Vaška pravda (1892): | so pa žugali s pestmi. Tedaj pa zadoni zvon na Rebri in zabuče zvonovi po drugih cerkvah. »Ogenj! ogenj! « Ta klic |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | rêči od gosp. Janeza Kumra, častitljiviga fajmoštra in komendatorja na Rehberzi Dobrolske tehantíje — ki so 26. listopada z veliko častjó svojo |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | putram, deni vanje po obeh straneh z budlo (filo) obložene rebrica, zavihaj kraje in speci jih hitro do dobriga na roši |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Telečje rebrica v popirji. Dobro oprane in tolčene s solijo potresi in |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | z žemljevimi drobtinami in naredi na nje iz budle (farša) rebricam enake kupčike, namesti kosti lahko podolgast koščik peteršiljeve korenine vanje |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | meso z merzlo sardeljino polivko. Prežgano opresno zelje z jagnjičevimi rebricami. Pečeni svinjski herbt. Solata. 56. Gres na župi. Meso s |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Gres na župi. Meso s krompirjevo solato. Repa s koštrunovimi rebricami. Pečeni kopun. Solata. 57. Francoska župa. Meso s peso. Kislo |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | 90. Moknata jed. Meso z drobnjakovim hrenam. Repa s svinjskimi rebricami. Narašeno krompirjevo kuhanje. 91. Kukmakova župa. Meso z žemljevim hrenam |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | župa. Meso z gorkim žemljevim hrenam. Zelen fižol s svinjskim rebricami. Pečeni jagnjičev herbet. Solata. 9. Župa z moknato jedjo. |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Meso s kaparno in kumarčno polivko. Zelen grah z jagnjičevimi rebricami in cesarjevim mesam. Lešterke v žolci. Rakovo kuhanje. Telečja obistna |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | sadja. 51. Kalafuki. Meso z žemljevim hrenam. Solata s svinjskimi rebricami. Čokoladno kuhanje. 52. Možganova župa. Meso s kaparno polivko. Jezik |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | 20. Cesarjev ješprenj. Meso s kislično polivko. Kolerabe s telečjimi rebricami. Podnevni in ponočni angleški cmok. 21. Žemljevi cmočki. Meso z |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | v' Adama. Kedar je Adam saſpal, Bog is eniga njegovih reber Evo ſtvari. Sbudi ſe, ino Bog mu Evo perpelje, ino |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | mora ſhirokih perſ, in globòko pobéſheniga gubaſtiga nadra, lepo oboknih reber, ſhirokitra meſnatiga in ravniga ne vſhibljeniga herbta, terdnih ledij, in |
| Zlatorog (1886): | in smeréke sílne Vmičejo jo se kljúkastim pritlíkam, Koje, v rebra skálnata zarite, Plazom, vihram vpírajo krepkó se, Tam, kjer prôsto |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | Leto ſe sgodi ſkus enu vbodenje v' pravi kraj, pod rebre, s' enim nosham; koker ſe vſe na dalej ſkus lete |
| Ivan Slavelj (1876): | zdaj se je nagibala še bolj. Streha je kazala gole rebri in po enih mestih se je bila tudi že udrla |
| Sacrum promptuarium (1695): | ali leta karsnar sa vſako stopino ga s' palzo pò reprah ogladi, taku de kadar je damu prishal nej mogal na |
| Sacrum promptuarium (1695): | ſtarishi bugat. Ex alienis calamitatibus hoc commodi capiendum est, ut rebus noſtris recte proſpiciamus. S. Damaſcenus naſs vzhy. Bugaite tedaj vaſhe |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | pa še le čez nekoliko dni zaveži. Grozdičev sok. Grozdiču reclje poberi, potem jih skozi ruto pretlači, deni sok v kamnitne |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Višnje hranjene. Vzemi osem funtov lepih višenj in odreži reclje na pol; potem vzemi sodček iz hrastoviga lesa, ki ima |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Češnjevo vkuhanje. Zberi v to lepe, zrele češnje, poberi jim reclje in peške, vzemi na en funt češenj pol funta očišeniga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | kerhlje zrezali zrezali, na sapi takóle: Z nožem izrežejo od peceljna do muhe skozi in skozi po jabelku en mazinc široko |
| Kranjska nevesta (1864): | ali bi dobro bilo, da se sprimemo z Genovčani? " Zvijačni Recenati je malo pomolčal, ker ni vedel, kako bi se rešil |
| Kranjska nevesta (1864): | moji! To pismo nam kaže, da je Robert Recenati izdajavec. " Recenati je planil kviško, potegnil svoj meč, zavpil in skočil na |
| Kranjska nevesta (1864): | je. „Imé? " prašal je vojak. „Robert Recenati. " „Prosto. Prosim vstopite. " Recenati je šel v prostrano sobo, ki je bila srednje olepšana |
| Kranjska nevesta (1864): | mnogo nam lahko koristi. " Stari Cantarini je pohvalil Cenotovo skrb, Recenati se jo vsedel za mizo, Ceno pa je govoril dalje |
| Kranjska nevesta (1864): | rožljanje v beneškem ležišču, in so mislili, da se je Recenati vzdignil, pridrli so nad Benečane, pa so se zlo zmotili |
| Kranjska nevesta (1864): | Plemeniti gospod! Moj gospod in vodja pošilja vam to pismo. " Recenati se je prestrašil, in debelo je pogledal služabnika. Molčé je |
| Kranjska nevesta (1864): | razkladal, kaj namerava začeti, ko so se duri odprle, in Recenati v sobo stopil. Vse je ostrmelo, Ceno pa je pretrgal |
| Kranjska nevesta (1864): | bolj postaren, Pizani. Že se je svetovavstvo razgovarjalo, ko je Recenati še le prišel. Zemljovidi in drugi listi so ležali na |
| Kranjska nevesta (1864): | glavo. " „Vsa čast in pohvala Kranjcem", odgovori Ceno, „ali Robert Recenati, dobro pomnite, ni Kranjec, ampak Lah. — Izdajica je. —" Dopisuje si |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | na spodnim Štajeru zapišem pred nekimi mesci več vračitvenih predpisov (receptov) s pristavljeno slovensko signaturo (to je, z naukazam, kakó zdravilo |
| Sacrum promptuarium (1695): | retinere, ut recipias, quod non potes omittere. Da modicum, ut recipias centuplum: da temporalem poſſeſionem, ut conſequaris æternam hæreditatem. Kateru Sam |
| Sacrum promptuarium (1695): | potes retinere, ut recipias, quod non potes omittere. Da modicum, ut recipias centuplum: da |
| Fizika (1869): | koloturnik. Potezati, streichen (magn. ). Poti krivočrtni, krummlinige Bahnen, 58. Povéznik, Recipient, 91. Površina, površje, Oberfläche. Prägewerk, kovalo. Praznina Toricelli-jeva, Toricelli's Leere |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | če človek kolne in véka, se pravi de léba. — Okrevati (reconvalesciren), bolnik pravi; dolgo sim ležal, zdaj pa žé nemalo okrévam |
| Astronomija (1869): | sferična, 315. — teoretična, 315. Atair, 273. Aufsteigung — gerade — ravni vzhod, (Rectascensio AR), 263. Axe, os, 239. Azimut, razklon, 260. B. Bär |
| Astronomija (1869): | DA = njen ravni vzhod (rectascensio) Nebeska obla stoji najprej na dveh stoglah, ki ste na |
| Sacrum promptuarium (1695): | Ex alienis calamitatibus hoc commodi capiendum est, ut rebus noſtris recte proſpiciamus. S. Damaſcenus naſs vzhy. Bugaite tedaj vaſhe ſtarishi, troshtajte |
| Pozhétki gramatike (1811): | ſi Il a reçu, je prejel, a, o Nous avons reçu, ſmo Vous avez reçu, ſte Ils ont reçu, ſo prejeli |
| Pozhétki gramatike (1811): | ſte Ils reçurent, ſo prejéli, e, e Preteli nedokonzham. J'ai reçu, ſim Tu as reçu, ſi Il a reçu, je prejel |
| Pozhétki gramatike (1811): | Nous avons reçu, ſmo Vous avez reçu, ſte Ils ont reçu, ſo prejeli, e, e Pretekli prejſhni. J'eus reçu, ſim prejél |
| Pozhétki gramatike (1811): | eus reçu, Il eut reçu, Nous eûmes reçu, Vous eûtes reçu, Ils eurent reçu, |
| Pozhétki gramatike (1811): | Drugi pretekli, rédko navaden. J'ai reçu, ſim doperjél itd. Tu as eu reçu, Il a eu |
| Pozhétki gramatike (1811): | J'eus reçu, ſim prejél itd. Tu eus reçu, Il eut reçu, Nous eûmes reçu, Vous eûtes reçu, Ils eurent reçu, |
| Pozhétki gramatike (1811): | e Pretekli prejſhni. J'eus reçu, ſim prejél itd. Tu eus reçu, Il eut reçu, Nous eûmes reçu, Vous eûtes reçu, Ils |
| Pozhétki gramatike (1811): | prejél itd. Tu eus reçu, Il eut reçu, Nous eûmes reçu, Vous eûtes reçu, Ils eurent reçu, |
| Pozhétki gramatike (1811): | Ils ont reçu, ſo prejeli, e, e Pretekli prejſhni. J'eus reçu, ſim prejél itd. Tu eus reçu, Il eut reçu, Nous |
| Divica Orleanska (1848): | svojih Deržavo tujcu, vražniku deržavnim; In vonder vam je tretja reč – pravica! – Jez hlimbo zaničujem! Kakor sim, Tak hočem, de me |
| Zlata Vas (1848): | zakaj pét krav je imel in sam je hotel to reč poskusiti in viditi, kaj de bo iz tega. |
| Robinson mlajši (1849): | prav prišli. Ker je poterpežljiv bil, ino dosti času imel, reč ktera se mu izpervega po sreči vesti ni hotela, desetkrat |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | otroci pridno bere, in kar koli more, eno in drugo reč razlaga, da se v sercih mladosti ljubezin do sadjoreje vname |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | je zoper njo govorilo, ali naravnost tajila ali je marsikteroreč drugač zavíla; tako je, napriliko, zastran zavdanja svoje rednice poprejšni |
| Oče naš (1854): | varovala. Prosimo ga vsaki dan; ali nas bo zapustil? Naša réč je pravična réč! Ako pa pademo, bodemo tistim, kteri nas |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | svetinja; zakaj ministerstvo bo dalo posebni sodníi, kteri je ta reč izročena, še 500 frankov in še več srebernih svetinj, naj |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | njegova žena, bodo pa že zadosti, da midva uravnava najino reč. Ko si rekla prej, da sem se spekel, si menda |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | pisma od besede do besede. Končni poklon se kot nebistvena reč izpušča. Pod prepis se potegne še prečnica. Pismovni prepisnik ima |
| Sacrum promptuarium (1695): | ne dam kregu, ali ona je huda kakor ogin, obena rejzh nej po nje misli, vſe hozhe po ſvoj glavi. &c. |
| Kuharske Bukve (1799): | na en gorek kraj, jih pogerni, puſti jih eno ſrędno ręzh gor iti; potle vſakiga s' nosham po ſrędi enmalo naręshi |
| Pozhétki gramatike (1811): | ker samoreſh rezhi: personne habile, roden zhlovek, chose agréable, vſhezhna rézh. Perlogi imajo oboji ſpol, moshki ino shenſki Spole lozhi po |
| Pozhétki gramatike (1811): | je perlog, kadar k' nji samoreſh perdrùſhiti beſedo, zhlovek al rezh, poſtavim, habile, róden, agréable, vſhézhen, ſo perlogi, ker samoreſh rezhi |
| Pozhétki gramatike (1811): | shenſko, kadar ima zhlen la, ona. Od zhlena opomnimo dvojo rézh. 1. Se pogoltne ali opuſti e v' zhlenu le, ino |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | s firtljem pa po nemſhini. Kaj pa vino? o ſtraſhna rezh! Vino diſhi zlo po latinſhini, ſaj rezhe latinez v bolj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | zuker in malo vodniga déla redí zherva, de raſte; ſmolnata rezh pa ſe v zhervu v shido isdeljuje. Is tega ſe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | to peklo, in komaj ſim ſholo sapuſtil, ker ſim to rezh premiſhljevati in ſkuſhati sazhel. Skerbno ſim tehtal ali vagal zhbele |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | tega previdi, de mora te bolésni pri vſih le ena rezh kriva biti, ſi drusiga ni mogel miſliti, de kmetje ſamo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | brati učí. Matija Majer. Ptizhi ſo veliki dobrotniki kmetijſtva. Nobena rezh goſenz bolj ne smanjſha in ne pokonzhá, kakor nektere ptize |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | TA 56. KAPITL. Spet Anna Dora riezh da ti use morash videti karozhash bei karti sheIiesh je |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | skushani. TA 71. KAPITL. Spet ana resnizhua inu tudei skushana riezh; daboda tabeI Toja srezha resodieta noi nasrezha prei poviedaua dase |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | perkasov uspanje je shuihano. TA 58. KAPITL. Spet Anna shushana riezh dati vedeti morash tapravi grunt noi resnizo usah uzuiblozhah rezhieh |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | shkoduati jeskushano. TA 68. KAPITL. Spet Ana gvishna inu skoshana riezh dati morash eniga duha sarotiti daboda tabei sushov podni noi |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Dushe vgizah, dai buogaime dabojo sate shebroli. Anna druga dora Riezh. TA 34. KAPITL. Da tuoja proshenja pervisuezhah Gospvedah ushlishana bo |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | shes al sakenje bel obeno kuanje tabei namore anjera riezh shkoduati jeskushano. TA 68. KAPITL. Spet Ana gvishna inu skoshana |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | kupi karteba ushisho napruede pershvo: inu kader bosh ano tako riezh nashov na anam poti dase bosh mad nio zhudov teſte |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | po deržélicah raztergani smo si eden drugemu dosihmal v znamenitih rečeh tuji bili. 3) po bližnjem južno-Slovanskim, čemur imámo obúdo svojih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | vse zaupa; svoje misli in namére némarno razodene ; hlepí po rečéh, ki niso za-nj; ne zná ločiti prijatla od neprijatla. Tisti |
| Zlata Vas (1848): | so rêkli: „Jez sim fajmošter, in nimam tukaj v posvetnih rečéh nič zapovedovati in se v vaše pravde vtikati. Vsa nesreča |
| Zlata Vas (1850): | družini, po živini, kakó polje obdeljujejo in po mnozih druzih rečeh. Nekadaj je bila Zlata Vas berhka vas; silno veliciga bogastva |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | to, kar je dobro; pomagaj mi, de bom v vsih rečeh Tebi enak postal. |
| Roza Jelodvorska (1855): | ranjca mati pridnosti navadili, in svoje sreče ne v nečimernih rečeh, dragih jedilih in v razstresljivih norčijah iskati učili. — S pridnim |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | leta 1848, je prekucnil veliko veliko na svetu v vseh rečeh in dal poprej zlo zaspanemu svetu vso novo podobo. Desetina |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | da nisem še kaj več ž njim govorila o tacih rečeh, si je mislila; pa zdaj je prepozno — jutri zjutraj ga |
| Mlinar in njegova hči (1867): | Luka? Luka. E, kaj tacega ne pripovedujem rad. Pri tacih rečeh mora krščanski grobokòp lepo na svojo lopato gledati. Meta. Pomozi |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | virjesh, kar naſastopesh; ſakaj tudi v' naravskeh tu je: natirleh rezhęh ti doſti naſastopesh, inu vonder, koker tebi drugi od taiſteh |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | na nogah k' perpravi tega Evangeliuma tega myru. V' uſſih rezhęh pak primite sa brambo te vire, s'katiro boſte mogli |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | de boſte mogli v' hudimu zhaſſu superſtati, inu v' uſſih rezhęh popolnema obſtati. Tok ſtojte tedej opaſſani okuli vaſhih ledjov s' |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | supet nasajvernili, ſo zhaſtili inu hvalili Boga v' uſſeh teh rezhęh, katire ſo ſhliſhali, inu vidili, koker je bilu nym povędanu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſhtalo. Vſim prineſite pomózh !” V pervim délu bodete v téh rezhéh poduzhenje dobili: „§. 1. Kako ſe ima pri nakupovanju konj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | in povelja kmetijſtvo in rokodelſtvo sadevajozhe, tudi osnanila v teh rezheh bodo tukej rasglaſene. ˛Skerbno ſi sheli vſakktiri Krajnez posnati ſvojo |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | riezh dati vedeti morash tapravi grunt noi resnizo usah uzuiblozhah rezhieh naredi ano tako Figuro katero bodash sedei vidou? inu tu |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | mena poviesh kakv je tabe jeme, potam bareiga po trejah rezhieh aden sa drujiem: taku bo taba resnico povedov bras vse |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | slovensko pismice vkup spravijo. Slovensko mladost posebno na kmetih najpotrebniših reči po nemško učiti, je okna zamašene pustiti in dan v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | veliko dobička prineslo. Zdej nam je lahko od marsiktere potrebne rečí govoriti, od ktere popred nismo môgli ne besedice ziniti, kér |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | pa za Dunaj ne bili pripravni, kjer se bo tolikanj rečí moglo ugotoviti in vravnati? Kmetje véste dobro , kakošin tèrn vam |
| Robinson mlajši (1849): | ino peč, da bi v njej kruh pekel. Za obe reči se je moral postarati. Mesto sita je vzel tenkega platna |
| Tine in Jerica (1852): | ponižiniši, skerbniši, dobrotljivši postajala, in nista bila tolikanj na časne reči navezana, temuč sta bolj Bogu dopasti, in za večnost skerbeti |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | svet: Kaj pač, domovina preljuba ti, Bo tebi prineslo lepih reči? Učitelj. Je višja osoda neznana res, Pa lastni trud svoje |
| Ultra! (1867): | ati in pri gospodu Ostermanu. Ta dva mislita o tej reči drugače. Ljudmila. Na ravnost recite, na ravnost! To sta strašna |
| Mineralogija in geognozija (1871): | Kako koristne so te popisane reči, je brž ko ne že vsak spoznal, ko je prebiral |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | vsaj razumel ni, kaj sva govorila. Preneumen je za take reči. Pusti reveža nazaj. ” „Pa naj gre”! oglasi se stari. Vendar |
| Zeleni listi (1896): | pa ne pošiljam rada beračit. Kar sem mogla prodati naših rečij sem že prodala, da bi se ubranili lakote in mraza |
| Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): | 1a zapoved: Ali si se norčeval iz vere in svetih rečij? Ali si imel brezverske pogovore? Ali si bil udan praznoveri |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | moje truplu v' nebesa uſetu. 2. Moje dete! k'nobeni rezhi se toku naperpravlej, koker k'smerti. Tu samu je med |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | tabei use povedou kar bodash otov: povedor jas sastopem tazhe rezhi karkni grieh poſtovem alboda tabei kei ukradana belkomi drujemo on |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | ima sranjano noi od sazha shaza inu odrude inu druje rezhi odtoshvi al odsianja dati use poprieda morash vedeti inu usam |
| Genovefa (1841): | v ljubim fantízhu sbudila; jél je ſe ſamiga ſêbe svédovati, rezhi krog ſêbe raslozhevati, beſéde umevati in isgovarjati. Genovefa, ki shé |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | da sa lepe ſode in druge poſode in sa druge rezhí oberniti, in v vodo djan odlozhi tenko koshizo, is ktere |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ima nar vezh zukraſtih in ſmolnatih, nar mènj pa meſnatih rezhi. Staroſt, obdelovanje , semlja, vreme, kraj, ſolnze „nareja te mnoshnoſti, in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | in nepripravne, slaſti kadar maſlo zrejo; ſhe shiv pepél bliso rezhi ſpravljajo, ktérih ſe lahko ogenj prime ; goſpodarji in ſlushabniki na |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ktere debelo ſverſh imajo. Murvno perje ima v ſebi pet rezhi: a) meſnato rezh, h) farbo , c) vodo , d) zuker, e |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | h) farbo , c) vodo , d) zuker, e) ſmolo. Perve tri rezhi niſo ravno sa zherva redivne. ampak zuker in malo vodniga |
| Sacrum promptuarium (1695): | k' drugem shenam je hodil, inu kadar ſo prishli takorshne rezhij pravit, nej hotela poshlushat, temuzh je mosha sagovarjala, |
| Sacrum promptuarium (1695): | sleku inu hitru tebe osdravil, sakaj ſe dobru na lete rezhy saſtopim: Oſsel mu poda nogo, vouk prime s' ſobmy ta |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | v' svoji staroſti. Hodi ſa mano. XXXVII. POSTAVA. Spremishluvanje sveteh rezhy je uſſega dobrega usadenje. 1 Ni zhloveka na svejtu , katire |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | de je, ali ſna temu toku biti. Boſhje, inu nebeshke rezhy preseſhejo delezh um inu ſaſtopnoſt tega zhloveka, inu kaj ne |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | ni, koker kader se uſſa pamet ſguby. Ta otshe namogozhe rezhy mogozhe sturiti, katire męne, de je v' stanu bres treſlivoſte |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | tega ſhivota. Ti imash pet pozhutkov, tem perpushash ti shkodlive rezhy: ti imash tu lubu ſdravje, inu taiſtu perpravesh ti h' |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | je zol malu, inu serze se na naunzne rezhy med temi naresstresa. Nobenega se ſa svojega tovarsha gorinauſemi, katire |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | govoruv ſkus Synu , katiriga je on poſtavil eniga irbezha uſſeh rezhy, ſkus katiriga je on |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | lubesnivi moſh! — Ti moji ſęnzi ne vupaſh; jeſt pak take rezhy od tebe ſliſhim ! — zelú ta nedolshnoſt ſe ti vshę ne |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | Koliku ſe jih bo od vaſs sneſhlu, katęri bi letę rezhy snali? Jeſt imam vupanje de sdaj vezh kakor pred nekaterimi |
| Biblia (1584): | ſtal pèr kraju. Inu on je k'nym govuril mnogetere rizhy, ſkusi priglihe, inu je djal: Pole, en Sévez je vunkaj |
| Biblia (1584): | majhinim resodil: Ia Ozha, sakaj tebi je taku dopadlu. Vſe rizhy ſo meni isrozhene od mojga Ozheta: Inu nihzhe nesna Synu |
| Biblia (1584): | boji, preſhuſhtvu, kurbaria, tatvina, krivu prizhovanje, preklinanje. Letu ſo te rizhy, katere zhlovéka nezhiſtiga ſturé. Ampak s'nevmivenimi rokami jéſti, zhloveka |
| Biblia (1584): | odpréti moja uſta v'priglihah, inu hozhen isrezhi te ſkrivne rizhy od sazhetka Svitá. TEdaj je Iesus puſtil ta Folk od |
| Zlata Vas (1848): | moko, s sadjem, s zelenjavo, s krompirjem ali kako drugo rečjó plačal. To ni nobenimu preveč težko stalo. Le kdor je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | treba, jo znaš tudi ovezati z ličjem ali kako drugo rečjo, in zagerni vse skupaj zopet z zemljo. Če očesa gnati |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | tacih prednosti nimaš,” odgovorí zamorka, „skusi vsaj z neko drugo rečjó, kteri se tudi serce dolgo ne ustavlja. ” „S čim? ” „Z |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | te ni mogl mene nobedn odmakniti. Jeſt nisem nad nobeno rezhjo zviblala, inu kader mojega ſhivlenja popisuvanje beresh, toku bosh neshl |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | vere in oſtudnoſti pred vſako novo, ako ravno dobro pohvaleno rezhjo, terdno dershé; ſkerbel bo, ſvoje otroke sgodaj v tem poduzhiti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | peljali, brez pameti v gorko hišo djali in z gorkimi rečmi oživljati sačéli. Mati je poprej še živéla, po tem je |
| Robinson mlajši (1849): | žêla — spravljala. Še nekaj jima je menjkalo, česar med drugimi rečmi na korablji nesta nalezla, ino kar bi jima vemdar groznu |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | važniši zadeve, ki so jo zavdanja sumljivo storile, s tistimi rečmí vred, ki so v poroti na dan prišle in ki |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | manjše potrebe in njihova zadovoljnost z majhnimi, in z domačimi rečmí. Takrat so naši Slovenci še nosili obleko iz domačih izdelkov |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | kei perdobiti al merkei da dovol pamatno se mash stiemi rezhmi obhoditi noi vse neto takv storiti kaker bosh vtah bvklah |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſe musal, miſlizh, de mu prasne rezhi in s prasnimi rezhmi prasne beſede v novizah ponujamo. Naſ pa druga miſel obhaja |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ktere imamo, ohranili, po pameti popravljali, ne pa s takimi rezhmi kadili in pázhili, ktere va-nje ne gredo. (Konez ſledi. ) Poſlavljenje |
| Zoologija (1875): | spravljajo barve. Na Nemškem in Češkem se nahaja po potocih rečna bisernica (Unio margaritifer), podoba 213, v kateri se časih dobivajo |
| Zoologija (1875): | opolzla. Plavute so jako majhne in nikdar v popolnem številu. Rečna jegulja ali ogor (Anguilla fluviatilis), pod. 169, je tri do |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | naraša. Ribčeva zapustita bajto in s svojim blagom bežita od rečnega pobrežja na obrežek bližnji, na kterem je stal visok košat |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | ali opušanjem, nismo zvediti mogli. Sultan o temu ni govoril. Rečene stare bukve nam toliko razodenejo, de se je Sultan grozno |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | včasih Češki vocal l: vlna ; natenčnost Poljskega ´ — in moje gori rečene besede vam ne bodo sméha silile *). (Konec sledí. ) |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Jesuſ je perſtavil ſhe beſede, ki ſo sa vſe zhaſe rezhene, djal je: „Tomash! ker ſi |
| Fizika (1869): | mesto zavzame telo. ” Nekteri prav navadni primeri služijo za dokaz rečenega. Lahko se z vodo napolnjeno vedro prizdigne, sem ter tje |
| Botanika (1875): | o delovanji njih organov povedali, in to, kar je bilo rečenega o sostavinah in o hrani rastlin, bo vsakako v vsacem |
| Kako se ogibati nesreč provzro... (1897): | to postopanje v obče samo pri izmeničnih tokih porabno. Iz rečenega se obenem lahko posname, da so tudi pretvorniki, ki rabijo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſrovo maſlo is nje dobi“. — Kdor bi „dvomil nad reſnizo rezheniga, naj pride k meni „na Panikve, ga bom peljal sa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | is nektérih v „Novizah” natiſnjenih dopiſov she nekoliko snane. Prijatli rezheniga pravopiſa njegov koriſt, vashnoſt in potrébo, ga med Şlavjani rasſhiriti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | in med kakim županam. To naj bo pa tudi tistim rečeno, kteri so po rojstvi ali po službah večkrat še clo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | 50,000 živaljskih in čez 100,000 rastljinskih različnih plemen, je že rečeno bilo. Cvet in venec vsiga stvarjenja pri nas je pa |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | na mizo. Dušeni (dinstani) rezanci. Zreži rezance, kakor je bilo rečeno, pomaži kozo dobro s putram, zavri v nji dobriga mleka |
| Botanika (1875): | 90 Opravilo stanic je tedaj, kakor je bilo že rečeno, to, da razvajajo mezgo (sok) na vse strani po vsej |
| Botanika (1875): | bolje razume, treba se spomniti na tisto, kar je blo rečeno v §. 107., da postanejo namreč skorej vse v rastlino |
| Kuharske Bukve (1799): | ſkuha; sadnizh devaj s' shlizo na ſklędo, kakor je sgorej rezheno. — Zhe pak hozheſh zęliga v' shupo djati, moreſh en drugi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | veſelje, dam ſvét, ſe tako (kakor je v §. 1. rezheno) med ſeboj vaditi. Zhe drugi okrog vaſ ſhverkajo in burke |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | imenujemo ſkiſano ali ſkvaſeno semljo, kakor je bilo she popred rezheno. Şhotnata in mozhirna semlja ſe da ſamo v travnike |
| Divica Orleanska (1848): | bo dovelj – Govori! Strašno tožbo Razdêni v nič – Le samo reci, de Nedolžna si, in mi ti verjemo. (Jovana se ne |
| Tine in Jerica (1852): | in je dala prijatlici rekoč: Pozdravi mi dobro ženico, in reci ji, naj tudi jutri po dnarje, in dokler bo mož |
| Valenštajn (1866): | v Beč k cesarju. Z obilimi zakladi stopi predenj I reci, da si le v zvestobi skušal Služabnike, na led izvabljal |
| Revček Andrejček (1891): | iti, pa se hitro obrne. ) Pa še nekaj. (Prav gorko. ) Reci mu tudi še to — da kar bo tudi slišal o |
| Revček Andrejček (1891): | Vrni se k Pavletu in reci mu, da ga pozdravljam, stotisočkrat pozdravljam in le ustrajnosti naj |
| Ta male katechismus (1768): | napolnil sam Buh: * ſa svojo Nevesto je ſvolil svet Duh. Rezh Ave itdr. V. Bres madeſha vsega spozheta je bla: * nje |
| Ta male katechismus (1768): | nogame jest ſgrevan klezhim: * Sem vezhkrat greh sturil, pobulshat ſhellim. Rezh itdr. XIII. O Mate! poniſhnu te prosem jest ſdej: * pred |
| Ta male katechismus (1768): | ſastopit to boſhjo skrivnost. * Maria 'mu sprosi v' potrebi milost. Rezh itdr. VIII. Vse brate, 'nu sestre Katholshke vire: * gorvſame ſa |
| Ta male katechismus (1768): | jeſek beſſedo ſgubil: * Maria! na tebe bom s' serzam ſmislel. Rezh itdr. XV. Jest kader bom vmiral o Mate! poglej: * Ti |
| Ta male katechismus (1768): | o Mate! poglej: * Ti dusho kje spremi, 'nu hrani vsellej. Rezh itdr. |
| Ta male katechismus (1768): | jest ſdej: * pred greham me varvej, 'nu gnado me dej. Rezh itdr. XIV. Zhe bode moj jeſek beſſedo ſgubil: * Maria! na |
| Ta male katechismus (1768): | narſhlahtnejshe stvar: * zhe druſga dat nimash, dej serze ſa dar. Rezh Ave idtr. VII. Kdu more ſastopit to boſhjo skrivnost. * Maria |
| Ta male katechismus (1768): | nu sestre Katholshke vire: * gorvſame ſa svoje Syne, 'nu hzhire. Rezh itdr. IX. Zhe v' grehe ti padesh, ja v' greheh |
| Ta male katechismus (1768): | spozheta je bla: * nje zhistost ta kazha nigdar ni vpizh'la. Rezh Ave. itdr. VI. Per Bogu je ona narſhlahtnejshe stvar: * zhe |
| Ta male katechismus (1768): | jest nisem ureden, de noter gresh pod mojo streho, temuzh rezhi le eno beſſedo, inu bo oſdravlena moja dusha. Kaj je |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | lepó. Goſpa. Gerdó sa me, inu sa te. Baron. O rezi, le sa me! — Al vunder , jeſt vas shenę ne saſtopim |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | nazieſtah al naraishi savol shlahtah ludi dajem shes saveshash? taku rezi o Flinka al je Flinka alpaje Pistola pa rezi o |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | je duhou vezh katieri so te dnarje skrite imeli pa rezi knjem: pridita sa kmena skues Boga pridita sa vboshjomi jemeni |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | navekoma inu tu skues jesusa Kriſtusa nashiga Gospueda Amen. POTAM REZI. O ti dobri Duh boshji tegniel kateri menei tekai barti |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | noter tvoi puamen noi ogin kaker Marija nie devizhnaſt tu rezi 3 barti ta- |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | pegerash: natu ustani gorei inu jedi niemu anemavi prueti: noi rezi anemavi guasnu, jas N. pegeram od tabe o Duh 3000 |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | taku rezi o Flinka al je Flinka alpaje Pistola pa rezi o Pistola dershi noter tvoi puamen noi ogin kaker Marija |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | srezhno usignou? kader nate krei pridash zhier so ti dnarji rezi is to maivengo, barti aden sa drugim. Jas N. N. |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | pred Jesuſa uſtopi, ino mu pravi: „Zhe ſi ˛Sin boshji, rezi tem kamnam, de bo kruh is njih. “ Jesuſ mu pa |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | se pri vsakem oralu prihrani en ali poldrug vagán semena. Recimo pa, da se ga prihrani le en vagán, tedaj znaša |
| Rudninoslovje (1867): | i steklenico z vodo napolnjeno zvagamo, vsako posebe. Teža rudnine recimo naj bode p a teža steklenice z vodo q. Ako |
| Rudninoslovje (1867): | teža oglénčeve kisline je 1•5, to je: prostorna enota, recimo 1 kubičen črevelj, oglénčeve kisline je poldrugikrat teži nego 1 |
| Ferdinand (1884): | umeli. Sosebno pa je umel v svojih pesnih dušne občutke, recimo — veselje in žalost, strah in upanje, sovražtvo in ljubezen, tako |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | prav toliko kakor kapital? 2. O diskontnem računu. § 145. Recimo, da kdo kako vsoto, katero ima brez obrestij še le |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | mero, razdelen je z njo tudi vsak njegov mnogokratnik. Dokaz. Recimo, da je število a z m razdelno, in sicer a |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | drugi kurir bode dohitel prvega v 3 1/3 dneva. Algebrajsko. Recimo, da dohiti drugi kurir prvega v x dneh; tedaj potuje |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | Dne 31. avgusta se sklenejo knjige in sestavi inventura, in recimo, da se vjema gotovina v blagajnici s saldom blagajniške knjige |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | znaka oprostiti, pravi se, jednačbo poracijonaliti (die Gleichung rational machen). Recimo, da nam je poracijonaliti n. pr. jednačbo enačba. Jednako z |
| Biblia (1584): | sgublenim Ouzam od Israelſke hiſhe. Pojdite pak inu predigujte inu recite: Nebeſku krajleſtvu ſe je ſemkaj pèrblishalu. Osdraulajte te Bolne, ozhiſzhujte |
| Sveti večer (1866): | je podpisal. ‚Pozdravite mi svojega dobrega rednika', mi reče, ‚in recite mu, naj ga nič ne skerbi'. „Kako prosto ste vendar |
| Ultra! (1867): | Ta dva mislita o tej reči drugače. Ljudmila. Na ravnost recite, na ravnost! To sta strašna nemškutarja, stara lopárja! Moj brat |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | stari Ansidlarji noi vas bojo barali kai vi pegerata natu rezite hduer je vazhen jei hduer piti iozha pi? natu bojo |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | bojo supet harali kaije vasha p gerenga rezite boshjo sveto gnado noi da boda nashe shiulenje dougo natu |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | pa nizh drusiga ne jemljite ſeboj. Delaviz je vreden shivesha. Rezite, kedar v' kako hiſho ſtopite: Mir bodi tej hiſhi! Zhe |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | shivljenja? Vreden ſad pokore dajte od ſebe. Le nikar ne rezite: Abrahama imamo ozheta. Savoljo tega ſamo, ko ſte Abrahamovi otrozi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | rasaja vihar — Beri jo narobe, polna luna gospodar'. 5) Poznaš reč, ki jo v vsaki hiši dobiš — Beri jo nazaj, ni |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | napravit , de bi vaj per rokah imęl; pak ſim to rezh sdej drugazhi prevdaril — Matizh. Kaj ſo ſe premiſlili, vaſha Gnada |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | kakiga pričijočiga, ktera številka je na zadnjim zavihanim listu? ktero reče sebi nekterikrat povedati, nekterikrat pa ne, po tem pové, postavim |
| Tine in Jerica (1852): | preklalo. Zdaj se je Tine potolažen v izbo vernil, in reče Jerici: „Hvala Bogu! ” prestano je in vse brez škode je |
| Roza Jelodvorska (1855): | »Pač lepo ste nam mila gospodična govorili,« reče zdaj Strašimir, marsikteri si lahko iz tega opominjevanja nauk za |
| Roza Jelodvorska (1855): | prijetniši je duh, veliko bolji pa okus. « »Ah, ljubi oče! « reče Roza, »milo bi se lahko jokala, ko te breskve tukaj |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | svojim bičem pristrižem, in dam ti ga zastonj”. „O vaj”, reče Jud, „mislim, de se norčujete z mano; z eno besedo |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | Potem ukaže Pavliha klop prinesti, položi Juda čez njo ter reče: „Tri tedaj hočeš deržati, in ko jih prejmeš, je moj |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | usmiljeni, gospod, le ne tako hudo”. „Vlezi se tedaj”, mu reče Pavliha, in ga še v drugo vreže. Jud si je |
| Ferdinand (1884): | »Le potolaži se, ljuba Izabela,« reče grof. »Bog bode vže tako storil, da bode tvoja prijateljica |
| Ferdinand (1884): | neizmerno zapravljivost. »Čudiš se in me debelo gledaš, ljubi Peter! « reče grof. »Lahko umem tvoje strmenje; do tega trenutka si videl |
| Sacrum promptuarium (1695): | vmerl, dokler ſim vus ſtrup s' lonza ſnedil. Takrat ona rezhe, sdaj videm de ſabſtoin je sheni glavo resbiat, kadar mosh |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | 29. On pak rezhe: Nikar, de kej lulko pobęrajózh s' njó vred pſhenize ne |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | ovza? Sató ſe ſmę ob ſabbótih dobru ſturiti. 13. Tèdaj rezhe h' timu zhlovęku: Iſtęgni tvojo rokó. Inu on je jo |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | je bil vender pravizhen in poboshen mosh, Noe. Njemu Bog rezhe: „Ve- |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | de ni prerok ſam is hiſhe k' njemu priſhel, ino rezhe: „Zhimu bi ſe neki mogel ravno v' Jordanu umivati? Kaj |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſto ino deſet lét doshivel. Kedar ſe njegov kònez perblisha, rezhe ſvojim bratam: „Jàs umerjem sdaj. Pa Bog vaſ bo varoval |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ga kralju. “ Joshef je imel poſébno rasodetje boshje, ino mu rèzhe: „˛Sánj islága je tá: Zhes tri dni te bo kralj |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ponudi drasih daril, slata, ſrebra ino lepih oblazhil. Elisej pa rezhe: „Kakor shiví Bog, vprizho kteriga ſtojim, kar trohe ne vsamem |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | drugi — tudi v tretji in zheterti! ” Pomaje s glavo in rezhe: „to nikdar ni ſamo na ſebi! '' — in gré ſvojo pot |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | bosh ti ubukelzah podvezhan? Tedei boda prov: ti kna smiesh rezhi ias bodam sam shusou: al je riesn bel kar: merkei |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | meri naprej. Ali Vam je pràv? Shupan roko podá in rezhi: mosh beſeda. — Mati! perneſi eno merizo ſirka, in pa ſhe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | pa majhinimu dobro pod- stavljenimu možaku brez vse zamére takó rečejo. — Ko je tedej ta dober sad v naš kraj prišel |
| Zlata Vas (1850): | tako prav oče svojih farmanov. « »Ti si jo zadel Ožbé« — rečejó dobrovoljno gospod fajmošter. »Ti si mož, ki je — po svoji |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | Ko so domu prišle pastarice, povedó očetu vse to. Oče rečejo: „Zakaj nisto tega moža, ki vam je dobro storil, seboj |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | pokličejo eniga jutra Petra k svoji postelji. »Ljubi Peter! « mu rečejo z žalostnim sercam: »ljubi Peter! moja bolézin ne odléže. Iz |
| Roza Jelodvorska (1855): | pokažete«. Obernivši se proti Ljudmili, jo prijazno pozdravijo in smehljaje rečejo: »Že od nekdaj vas poznam kakor miloserčno gospo, in zato |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | polijejo svetle solzice obraz našega gosta. „Zakaj se jočete, dragi? ” — rečejo mati. „Oj, žalosten spomin! Imel sem mal hramec pod Pečicami |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | in viditi, se kerznarji spogledujejo, usta zavoljo zajca obrišejo, in rečejo: „Goljufani smo! ” Pavliha se je pa v pest smejal. Od |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | in prelomijo vsako palico posebej brez najmanjšega truda. „Se vé,“ rečejo sinovi, „tako je pač lehko, — tako bi je prelomil tudi |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | ni nikakor mogoče. “ „Pa vendar ni nič ložega nego to,“ rečejo oče Razvežejo snopič in prelomijo vsako palico posebej brez najmanjšega |
| Robinson mlajši (1849): | se to med teiste razdelilo, kterim je dolžen ino totemu rekajo, da je padel — pal ali bankerot, kakor bi rekel zlomljene |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | potręba prózh jiti: dajte jim vy jęſti. 17. Ony pak rekó k' njemu: My tukaj nimamo vezh kakòr pęt kruhov, inu |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | ispuſtiti, de na pôti ne opęſhajo. 33. Inu njegóvi Jógri rekó k' njemu: Od kod tèdaj bómo vsęli v' puſhavi tóliku |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | pojdite mu naproti! “ Devize bersh vſtanejo, ino pershgó ſvetila. Tedaj rekó trapaſte pametnim: „Dajte nam ſvojiga olja, naſhe ſvetila ugaſujejo. “ Pametne |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | bilo med apoſteljni. Toraj mu, ko je priſhel, vſi veſéli rekó: „Goſpoda ſmo vídili! ” Pa Tomash odgovorí: „Dokler snamenj shebljev na |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | je gola reſniza; nihzhe ga drugazhi ne klizhe, tudi ne rekó drugazhi, kakor per birtu. Veliko Gorenzov, ki pozeſtvajo (furajo), ga |
| Zlata Vas (1848): | prideta z Ožbetam. Oče primejo svojo hčerko za roko tér rekó: „Lizika, jéli de imaš Ožbeta rada? “ — „„Sej ne morem zato |
| Roza Jelodvorska (1855): | »Kaj ne? « reko knez na dalje Strašimiru, »de se niste nadjali mojiga prihoda |
| Roza Jelodvorska (1855): | Zdaj zagledajo knez pobožniga opata, pohlevno mu roko podajo, in reko: »Veseli me, de vas, častitljivi, oče zopet vidim v naši |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | Oče odtergajo dva klasa in reko: „Vidiš, ta klas, ki je bil pripognjen, je poln lepega |
| Pozhétki gramatike (1811): | ſpola, takrat nameſt de le, rèzhejo, du: nameſt à le rezhejo au, v' mnoshimu ſhtevilu pa nameſt de les predſtavio obojmu |
| Pozhétki gramatike (1811): | s' ſoglaſnikam ino je moshkiga ſpola, takrat nameſt de le, rèzhejo, du: nameſt à le rezhejo au, v' mnoshimu ſhtevilu pa |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | liſt gotovo prijeli. „Sdaj je she prav, le pojdi! ” mu rezhejo, ino ſe ſpet h' kvartam vſedejo. „Drugiga odgovora ni sdaj |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | neſrezha, pravi Katerza; alj rake rake poglejte, kakſhni ſo,” „Ino, rèzhejo ozhe, jes kaj drugiga ne vidim, ko kúhane rake, kterim |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | dershal, kedar je mládimu baronu ˛Shtaniſlaju taſhizo podál. Shlahna goſpa rézhejo . Shtaniſlaju: „Dragi ˛Shtaniſlaj! ſaj vidiſh, de je táſhiza bila fantovo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | malokadaj prav své; ker pogorélzi ſami ne povejo, ali pa rezhejo, de je hudoben, ſovrashen zhlovek sashgal. Goſpoſka ſe je pa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | ta kaplica rastla? Pokusim ga dvakrat — trikrat — potem še le rečem: Tega plemena še nisim tako dobriga pil. Težko ga je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | permerjeniga spisali. Če se bote takó zgovarjali, vam le to rečem, de bi bili Nemci in Francozje, tudi kake take zgovore |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | in vselej nevarneji zboli, kdor je žganice navajen. ” „Tak hudo”, rečem na to, kakor vi pravte zdravnik! „se morde zna pijancam |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | se pogovarjala, ko sva vkup popotvala”? „Nisim še pozabil ne”, rečem jez; „od tiste dobe le malo vina, pa toljkanj več |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | sebi. Zato je žganje toljkanj škodlivo. ” „Tak se vam zdravnikam”, rečem jez, „vinski duh toljkanj strupen zdi? In vonder se pogosto |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | le z besedo in z mečem v roki spričati. Zato rečem: Vaša sopruga je prešestnica, in njen otrok je zarod viteza |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | Kmali se najemo. Jaz se k ptujcu obernem pa mu rečem: „Sedaj, stric, nam povejte od kralja Matjaša”. Ko te besede |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | s kom bi je bil — ne rečem zaslužil — le s kom bi se bil vrednega skazal take |
| Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881): | lepe mošnje a denarjev pa ne. « »Poslušaj me stric,« mu rečem, » slabo znaš streljati, ti ne zadeneš v piko. Več reči |
| Sacrum promptuarium (1695): | fazonetela S. Joſepha shenkam vam hlapzom, inu deklam, ter vam rezhem, de zhe shelite shlushit pres terplejna, ſte pravi oſslij, sakaj |
| Genovefa (1841): | zvetlize poljá! Ne delajo in ne predejo, pa vunder vam rèzhem: tudi Salomon v vſim ſvôjim velizhaſlvu ni bil tako lépo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | de ta ſtraſhna bolesin naſhih shivinzhet ne popade? Jes vam rezhem: Loshje je tó bolesin odverniti, de shivine ne prime, kakor |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | taziga bolj umeti. Prav ſhkodljiv ſvet je to, to Jim rezhem. Gotovo ſe pa sa tem plajſham kaj drusiga ſkriva. Ptujiz |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | sapél; popadem desho, ſ kredo potegnem paſ okoli deshe, in rezhem: krish krash! krish krash! Pomagalo je; mravljinzi ne gredó zhres |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Denarjev nimam, ali ſirka Vam dam. Deshizo na ſtran poſtavſhi, rezhem: She veljá, 33 korit imam. Pervo korito boſta hlapza imela |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | rekli, de žganje je po zimi dvakrat strup; mi pa rečemo, de brezvestni kerčmarji so dvakrat ubijavci, kér človeka s takim |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | in še boljši, kakor marsiktero drugo vino. Sicer pa tudi rečemo, da ni vès „Vipavec” ene baže; ampak so vipavske vina |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | sicer vse hvale vredna) naj žlahniši sad bila! Po pravici rečemo, da sadje je vse novo pri nas, in se od |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | stroške deržavne in zatega voljo tudi davke. Da v kratkem rečemo: vse drugačno življenje je nastopilo. Al s tem še nismo |
| Ta male katechismus (1768): | inu povikshuj noter da vekumej. Uſſe dny mi Tebi bloger rezhemo. Inu hvallemo tvoje imé na vekumej, inu na uſſe vezhne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | desniga slrahujte, Kaj knežko je, od mene čujte. « »»Ha! pravo rečeš, levi mož! Ti korenjak po moje si. Kdor ni za |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | in široki ogoni na njivah. (Pogovor med kmeti. ) Juri: Kaj rečeš tému Tomaž! če ti golo resnico povém, od ktere sim |
| Genovefa (1841): | ozhítaſh! ” ji je rékel: „In ſhe shal beſéde mi né rezheſh? O, ti nebéſhki angelj — ti mila nebéſhka duſha! O, kaj |
| Blagomir puščavnik (1853): | nju temni obraz in terda beseda koj spremeni. Priljudno mu rečeta: ”le noter! le noter! ” in odpreta duri. Milko stopi noter |
| Zeleni listi (1896): | In se zdrav zbudim! « Francek: »In se zdlav budim! « »Amen! «, rečeta potem oba skupaj. Pa Francek še ni povsem pomirjen. Ima |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | osrè, ino ji veſ prijasen ogovorí rekozh: „Kaj bi rada? “ Rezheta: „Uzhenik! kje ſtanújeſh? “ Ljubesnjivo jima rezhe: „Pojdita s'menoj, vidila |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | prizhi ſtojità dva angelja v' belih oblazhilih per njih, ino rezheta: „Moshjé Galilejzhani! kaj ſtojitè ino gledate v' nebó? Ta Jesuſ |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | dva angelja v' ſvetlim oblazhilu ſtojità na deſni ſtrani, ino rezheta: „Vé iſhete Jesuſa Nazarezhana, ki je bil krishan; ali zhimú |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Jesuſa govoriti ino uzhiti. Ali Peter ino Janes na ravnoſt rezheta: „˛Sami ſodíte, ali bi bilo prav per Bogu, ko bi |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſivzhika, ſtópita pred kralja sdaj, ino mu napovéſta boshje povèlje. Rezheta mu: „Tako pravi Goſpod: Ispuſti moje ljudſtvo, de mi gré |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Moseſ ino Aron ſtopita sdaj sadnjizh pred kralja, ino mu rezheta: „Tako pravi Goſpod: Opolnozhi bo umerlo vſe pervorojeno po Egiptu |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ga niſo hotli. Ko Janes ino Jakop to ſliſhita, mu rezheta; „Goſpod! ogenj s' nebeſ naj na-nje poklizhemo, de jih pokonzha |
| Genovefa (1841): | Obá ſtara ſe sdaj ſhe k grôſu ubernela ter rezhêta: „O ſin, vsêmi jo tedaj. Najdrasheji saklad je. Têbe je |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | k dokončanju veliciga dela. ” Marsikterimu poslancu ! Iz Celjskih Novin. Vi rečete, de ste „dobriga serca in pravičniga duha za kmeta, kar |
| Zlata Vas (1850): | ki ste se imele kmalo omožiti, pridete k Lizi ter rečete: »Let in dan si že omožena, pa si še tako |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | iz kakih svetih bukev, ali pa tudi komu drugemu brati rečete. Pred vsem drugim posvečujte pa nedelje in praznike, ter jih |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ti niſi leta sakon ſklenil. Vy maſhniki tiga Goſpoda, komú rezhete vy, kadar porozhate letę beſsęde. Jeſt vaſs vkup dęnem, inu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Poglejte koliko dobriga bi vi zamògli povedati ! Zdravnik. Ne morem reči, de ste napak govorili, pa ne zamerite, de vam za |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | je korún imenoval. Pa brezbrojno (collective) menim, bi se moglo reči korunje; in le zernje posamezno ali odštétiga broja korún. S. |
| Divica Orleanska (1848): | od mojstra bilo, Na tron njegov ga moram položiti, In reči smem, nosila sim ga zvesto! Kralj (proč obernjen. ) Bandero dajte |
| Zlata Vas (1850): | česar je bilo treba, pripravljati. V začetku niso Zlatovasčani ti reči ničkaj upali, ker je vsak mislil, de bo premalo dobil |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | bolji otrok; tako hočem živeti, de bo vsak vidil, in reči mogel: »de sim s Tabo sklenjen. « — Pri Tvojih nogah, o |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | kakor samo olje. (Vrednik „Novic” je skusil to in zamore reči, da je resnično, le da sol shlajene zmesi se na |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | Budi izpraševati dal. Veseli smo — pravi omenjeni časnik — da zamoremo reči, da so se izpraševani letos popolnoma dobro obnesli in da |
| Mlinar in njegova hči (1867): | jaz umoril, hočeš še reči! Micka. Ne, tega ne mislim reči; to sam Bog sodi! Le za tega voljo govorim o |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | si rekla prej, da sem se spekel, si menda htela reči, da si me ti za norca imela? — Kako lepih reči |
| Zlata Vas (1850): | kakor tebe. « Lizika ga milo pogléda, kakor de bila hotla rejči: de bi se njega ne branila, ko bi oče in |
| Sacrum promptuarium (1695): | Rimlerza, katera seſht mill dolh, inu vſelej ona je hotela rezh Amen. Ta ſedma je leta Neopolitanarza, per katari ſim malu |
| Sacrum promptuarium (1695): | v' Bugu mojmu Iſvelizheriu, namrezh v' JESUSU; sakaj JESUS hozhe rezhi Iſvelizher. Letu Slatku, inu ner ſveteshi S. Ime bodi vaſh |
| Pozhétki gramatike (1811): | predſtavi perlogu beſedizo moins, manj; tako obrazháje sgorni ſtavik snaſh rezhi: la violette est moins belle que la rose, vióliza je |
| Pozhétki gramatike (1811): | rezh, poſtavim, habile, róden, agréable, vſhézhen, ſo perlogi, ker samoreſh rezhi: personne habile, roden zhlovek, chose agréable, vſhezhna rézh. Perlogi imajo |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ozhe, zhes-nje potoshi rekozh: „Nizh vezh ſi ne puſté ljudje rezhi. Vſi ſpazheni ſo. Pa vender jim bom ſhe dal odloga |
| Genovefa (1841): | vunder tù oſtati. Huda obljuba me véshe. Réſ bi snála rêzhi, de ſim lé v ſmertnim ſtrahu obljubila; pa vunder bi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | to obernili, ſe bo vam obilno povernilo. Kdo bi snal rezhi: Jes nimam kaj sa rasdelovati in popravljati; vſak koſhzhek moje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | je lepſhi, je teshko raslozhiti, le toliko ſe pa more rezhi, de zerkvam nemſhka lepſhi ſtoji, kar bo vſak tiſt poterdil |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Ljubljani, natiſkovavez téh noviz, prav lepo, in tako ſe more rezhi, de ſo té bukve, ako ravno v Indjanſkim jesiku piſa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | vezhji svonez. K pohváli te ure ne moremo nizh vezh rezhi , kakor de vedno na tanko gre in de imenovaniga Jurja |
| Biblia (1584): | tebi neſturi. On pak ſe je okuli osèrl, inu je rekàl h'petru. Poberi ſe od mene Satan, ti mene blasniſh |
| Biblia (1584): | my na eniga drusiga zhakati? Iesus je odgovoril, inu je rekàl k'nyma: Pojdita tjakaj, inu povejta supet Ioanneſu, tu, kar |
| Biblia (1584): | on je rekàl: Pèrneſsite je ſemkaj meni: Inu on je rekàl timu Folku doli ſeſti na travo, inu je vsèl te |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | vy preſtópate sapóvèd boſhjo savólo vaſhiga isrozhenja? Sakaj Bóg je rękàl. 4. Şpoſhtuj Ozhęta inu mater: inu tá kir Ozhęta, ali |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | kruhe vsęli. 8. Kęr je pak Jęsus tó vęjdil, je rękal: Kaj miſlite ſamy pèr ſebi, vy malovęrni, de nimate kruhov |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | kakòr pęt kruhov, inu dvę ribi. 18. On pak je rękàl k' njim: Pèrneſſite mi jih ſèmkaj. 19. Inu on je |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | Hudizhov. 25. Jęsus pak, kęr je vęjdil njih miſli, je rękal k' njim: Vſaku krajlęſtvu, katęru je supèr ſebe ràsdęjlenu, bó |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | k' njemu: Isloshi nam letó pèrgliho. 16. On pak je rękal: Ali ſte ſhe tudi vy nevumni? |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | lubiga Mojſtra s' enim kuſhvanjam. Kateriga bóm jeſt kuſhnil, je rękàl on k' tim rabelſkim hlapzam, letá je, tega primíte, inu |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | pridem, me she vſelej kdo drug prehití. “ Jesuſ mu je rekel: „Vſtani, vsemi póſteljo, ino idi! “ Ko bi trenil, ſe mosh |
| Genovefa (1841): | ki vam bo dalje povédal. ” Volk je nótri ſtopil in rékel: „Ona shiví! Gotovo je tako. S témi ſvôjimi ozhmi ſim |
| Genovefa (1841): | marſiktér ſlushabnikov, ki ſo jedí na miso noſili, skrivaj drugimu rékel: „Ti, zhe naſh |
| Genovefa (1841): | nenadjana miloſt mu je ſerze prebôdla. Glaſno je sajokal in rekel: „Oh, neſrézhna ſtraſt me je oſlepila! Vaſ ha goſpá je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | tudi drugim kmetam v pomislik! „Pač bi bilo pràv” — sim rekel danes zjutrej k nekterim svojih sosedov, ki so iz Šiške |
| Oče naš (1854): | in ju je prijazno pozdravil: „Kako mi je ,žal,“ je rekel milo, „ker sim Vama mogel pokoj, kterega sta tako potrebna |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | poravnali in zboljšali pri svojem gruntu. Znabiti, da bo kdo rekel, da je to nevarno, ako se bo dnar tako lahko |
| Sveti večer (1866): | nadlegovati'. Ukaz je moral svetovavec po posebnem poslu Zelenkotu poslati. Rekel je knez: „Veliko mi je na tem, da se staremu |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | bi tako marsikaj njegovih lastnih namenov na dan ne prišlo. Rekel je naposled, da premoženje Nežino ni kaj veliko in da |
| Ta male katechismus (1768): | bla uredna nositi. Alleluja. je od smerte ustal, koker je rekl Alleluja. Prosi Boga ſa nas. Alleluja. v. Veſſelli se, inu |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | te uwivavze konzhov , inu njeh mejſtu sashgav. Tedej je on rekl k' ſvojem hlapzam : Shenituv je res perpravlena; al ti povableni |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | krej, kamer je on ſam imel pridti. Inu je nym rekl: shetuv je ſzer velika, al dellovzov je malu. Proſſite tedej |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | djav: ſtu zhebrov vojla. Inu on je k' njemu rekl: uſemi tvoje piſmu: ter hitru doli ſedi , inu sapiſhi: petdeſſet |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | posnetik. Sakaj doſti njeh hodi, od katirih ſim vam doſtikrat rekl: (sdej pak tudi objokan pravim ) de ſo ſovrashniki Ghriſluſoviga Krisha |
| Kratkozhasne uganke (1788): | inu shtej noter da taiſtega shtivila, koker je un tebi rekl, de ima biti, tok bo lih na tüſti shtetvi njegova |
| Kratkozhasne uganke (1788): | Jedy druge jeſt, de ſhivim, na potrebujem; ke koker sem rekl: od vetra, inu vode ſhivim; tebi pak tvoj usakdane kruh |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | ter je to pametnu deklę mozhnu pohvalil: sakaj (je on rekl) ſkus movzhanje ſi zhlovek ſam ſebi , inu drugim tavshent nelubnoſti |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | Ta ſtraſchlivi Otrok. E n abotnik je rekl: on nozhe popret v vodo jidti, ampak do blavati ſna |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | oni sopa niemv rekli mi ishzhamo Jesvsa Nazarenshzhiga Jesvs jepa rekov knjem jeſt sim oni sose pavſtrashli inv so sadneishzhi nasiemlo |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | mash ti savse vierne dushe gorei ofrati: jas sim shje rekov da vboschei gnadi mash biti: sboshjo gnado jas vse moram |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | vsiem oroshjam tedei si ti o Gospved Jesvs Kriſtvs knjem rekov vi fovsh judi koga vi ishzhata oni sopa niemv rekli |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | zhe dolipadesh inu mene moleſh. Tedej je JEsus k' njemu rekuv: pojdi prezh Satan: sakaj ſtojy piſſanu: ti imaſh Boga tvojiga |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | je bilu imę Malchus. JEsus pak je odgovoruv, inu je rekuv: Puſtite doſehmal. Inu on ſe je dotaknuv tega hlapza uha |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | on tretezh perſhuv k' ſvojem Jogram, inu je k' nym rekuv: Spite ſedej , inu pozhivajte. Je sadoſti. Pole, ura je pershla |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | je djal: Goſpud! de videm. Inu JEsus je k' njemu rekuv: pogledej gori, tvoja vęra je tebi pomagalla. Inu sdajzi je |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | njega videli, de je goriuſtov, niſſo verjelli. Inu on je rekuv k'nym: pejte po zelimu ſvejtu, inu pridigujte Evangelium uſſi |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | kruhov, katiri je imęnuvan Velikanozh, je JEsus k'ſvojem Jogram rekuv: Vi vęſte, de bo zheſs dva dny Velikanozh, inu Syn |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | uzhil. Kader je bil pak nehal govoriti, je k' Shimnu rekuv: peli na glo- |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | ki nad enim kamnam naudaresh. Natu je JEsus k'njemu rekuv: supet ſtojy piſſanu: ti nimaſh Goſpuda tvojiga Boga ſkuſhati. She |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | JEsus je njemu dalej odgovoruv. Satu je Pilatush k' njemu rekuv: nagovoriſhli pruti meni? navęſhli ti, de jeſt imam oblaſt tebe |
| Genovefa (1841): | de s ſvôjim otrokam ſhe shivím. Ti, ljubo déte,” je rêkla Boleſlavu, „ſe jima tudi sahvali. Gléj to ſta tiſta moshá |
| Genovefa (1841): | Bóg! o Bóg! kaj je li to! ' „Drago déte! ” je rekla Genovefa, „slo ſim bolna! Umerla bom! ” „Umerla? ” je rékel Boleſlav |
| Genovefa (1841): | dershite smiraj ta léſ v roki? ” „Ljubo déte”! mu je rêkla, „dàlj ſim miſlila shivéti, drugazhe bi ti bila shé popréj |
| Genovefa (1841): | ni môgla v tém pezhovju dalje preſtati. „O,” je vezhkrat rekla ko ſe je jokala in ko ſo ſolsé, ki ſo |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | zavdanja svoje rednice poprejšni govor toliko spremenila, da je sedaj rekla, da rajnca ni bila njem ljubezni do Augusta L. nasproti |
| Tine in Jerica (1852): | se zato zahvalimo. Po kratki pa serčni molitvi je Jerica rekla: Le hitro zopet drugo drevo pred hišo vsadi. „Zgodilo se |
| Tine in Jerica (1852): | je hotla Marička k materi vsesti, pa Jerica ji je rekla: Jez ne maram nepokorniga otroka zraven sebe. Zdaj so že |
| Sveti večer (1866): | Povest je logarico zeló ginila in s solznimi očmi je rekla otrokom: „Glejte, otroci! taka se lahko tudi vam pripeti. Tudi |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | je htela v svoj prid oberniti ta vtisek in je rekla: „Kaj pa druzega. Tako lahko vsacega s pota spravim, kdor |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | 23. Inu vſe mnóshize ſo ſe savsęle, inu ſo rekle: Ali ny letá Davidov ſyn? 24. Pharisærji pak, kadar ſo |
| Genovefa (1841): | ki ſo ji kruha dajali, jo boshali, in matere ſo rekle: „O Bog, ko bi te shiváli ne bilo, bi bila |
| Zlata Vas (1848): | ženici ste ga berž sposnale, ko ju je nagovóril, in rekle ste: „Lejtesi no! to je učiteljev (šolmaštrov) Ožbè, kteriga so |
| Divica Orleanska (1848): | Merjeta. V blesku bove Jo vidle in visosti, rekle bove: To je Jovana, to je najna sestra! Luíza. Jez |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | teh Farjov vikſhi , inu Farisęerji ſkup k' Pilatushu, inu ſo rekli Goſpud, mi ſmo ſe ſpomneli , de leta sapelavz ſhe tedej |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | vuzhil v' njih ſhuli, takú de ſo ſe savsęli, inu rekli: Od kód imá letá tako modróſt, inu mozhy? 55. Ali |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | letá Davidov ſyn? 24. Pharisærji pak, kadar ſo ſliſhali, ſo rekli: Letá ne isganja Hudizhe, kakòr lę v' Beelzebubi timu Vikſhimu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | de je okoli farovža na drevju rastlo. Gotovo je! so rêkli. Pustili smo tertinjo in pràv židane volje smo pri jabelčniku |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | njegoviga Jurja klicali. V Saraju so mu pa le Lamprin rekli, in takó ga tudi mi prihodnič imenovali bomo. Te dobe |
| Zlata Vas (1848): | eniga dné k fajmoštru in mu je tožil. Fajmošter so rêkli: „Jez sim fajmošter, in nimam tukaj v posvetnih rečéh nič |
| Tine in Jerica (1852): | obrekovana. Rada bi, pravi, vse terpela, de bi le ne rekli, de posli pri nas slabo, pa še premalo jesti imajo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | bojo dajale, in potem se bojo, kakor smo že gori rekli, zanikerni dolžniki ojstro deržali. Napačno pa bi bilo, ako bi |
| Deborah (1883): | na Češko? Učitelj. In popotnine doboste. Žena. Popotnine? Kaj ste rekli, milostivi gospod, popotnine? Roko vam ljubim. Učitelj. In te novce |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | shivel bogabojezh duhoven, Zaharija po imenu. Njegovi sheni ſe je reklo Elisabeta. Bila ſta v' ſredi med hudobnimi ljudmí, vender per |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | se mu je Hasan, po imenitni službi njegovi pa Kizlaraga reklo. Bil je mož mogočen, bogat, prevzeten, častogladniga, zavistniga, do zadnje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | Pa mislim, de tudi takim kerčmarjem pridgvati, se bo tudi reklo: bôb v steno metati. O. Kaj je ljubezin ? Nekod so |
| Zlata Vas (1848): | je rekel, de je iz Zlate Vasí, se mu je reklo: „Fej te bodi! ali te ni sram beračiti Zlatovasčan! “ Mislili |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | rok do rok, in vse je kakti z enim glasom reklo: „Tako je pràv, da bi se odzdaj le vse, kaj |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | ta kmetijska družba Slovencam podá, ali nam ne bo serce reklo: Položi še ti svoj dar, velik ali majhin, kakor premoreš |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | sosed in zmaja z glavó. »Dajte, dajte, kmetje,« se bo reklo, ali pa bodo Hunci vzeli. « Anže je šel koj k |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | varh na Dunaji pred nekim zhaſam od ſvetiga ózheta papesha red *) ſvetiga Gregorja Vélikiga dobil. To je she drugo poſlavljenje tega |
| Divica Orleanska (1848): | zdaj oklepi duše so. K orožju! Jez pa trume v red postavim. (Urno odide. ) Karol. Za njo, Lahir! Na pragu Remskim |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | narodskih rečí. Na svitlobo dane od krajnske kmetijske družbe. V red devane od Dr. Janeza Bleiweisa. Tečaj VII. V sredo 23. |
| Stric Tomaž (1853): | drugimi, ki so mu na poti ubežali. Ko vse v red spravi in dobro poveže, požene konja in nagloma zderči voz |
| Valenštajn (1866): | sé to ohranite! — Zdaj konec jemlje španska dvojna vlada, Nov red v vladárstvu se pričenja — Saj ste Na nebu videli tri |
| Botanika (1875): | beli jagned (Populus alba) in trepetliko (Populus tremula). 160 26. red. Breze (Betulaceae). Izmed tu sem spadajočega drevja z enodomnimi mačicami |
| Botanika (1875): | Rastline brez venca; Apetalae. Rastline s cvetnim obodom. 156 23. red. Cikadeje (Cycadeae). Prav sosebno zanimive so tega reda rastline, vlastne |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | Red (Rang) vsake posamične številke določuje eksponent one potence od 10 |
| Lohengrin (1898): | ki v božji gresta boj, Zvestó hranita boja stroj! Držita red mu práv in strog Brez váranja in brez okán! Pravično |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | bili, veliko izdelanih reči viditi, ako ravno niso vseskozi glasovitniga reda, vender le veliko ljudem delo osnujejo, vsakdanji kruh oskerbljujejo in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | serklja, kakor de bi mislil, de bo mogel iz pivskiga reda odstopiti, če na Šentjanževo pijan ne bo. Pozno v noči |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | Cesar privolili, de se bode, kakor pri druzih šolah tega reda, tudi tukej naravoslovstvo in kmetijstvo razlagalo, *) — in slave ter hvale |
| Astronomija (1869): | v vozarji, na levej strani pa Vego, tudi zvezdo prvega reda v sozvezdji lire. Dalje so imenitne skupine, ki leže še |
| Astronomija (1869): | potegnjena črta. Sosed Kasiopejin je Perzej z eno zvezdo druzega reda, vidno v prav svitlem kraji rimske ceste. Od tod lehko |
| Astronomija (1869): | sozvezdje Pegaz, znamenito po štirih, v četverokotu stoječih zvezdah druzega reda. 50 Sozvezdja ekliptike. Tako pridemo do tistega pasa na nebu |
| Zoologija (1875): | od zunaj zopet vvrtajo v svojega gostnika. Take ličinke prvega reda imenujemo gojke. Biva pa tudi, da ličinka živi v stanoviti |
| Zoologija (1875): | Drugi razred: Morski ježki; Echinoidea. To so najpopolniše živali tega reda. Usta so zmerom sredi trupla a ostali telesni deli so |
| Zoologija (1875): | kojih se zopet samostalne ličinke razvijajo, a te ličinke drugega reda stopram se spreminjajo v živali, ki so enake prvotnim živalim |
| Zoologija (1875): | se celó popolnoma preobraziti. Členarji so razdeljeni v sledeče tri rede: žuželke, pajkovce, košarje in njim pridružimo še črve, ki imajo |
| Botanika (1875): | vrsto rastlin, ki stojé ali posamezne, ali ki pripadajo takim redom, kterih druge rastline za nas niso imenitne. Zavolj lepega cvetja |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | korarja v Augsburgu, a leta 1837 ozaljšal ga s civilnim redom bavarske krone. Tudi v Augsburgu je o prostih urah rad |
| Zoologija (1875): | napotile so Cuvier-a (1829), da je sistem razširil na 19 redov. Ker se pa nekoliko teh redov dá lehko zložiti, je |
| Zoologija (1875): | je dosti dvanajst redov za pregledni opis živalstva. Teh dvanajst redov razlikujemo, kakor je bilo vse v §. 24 omenjeno, v |
| Zoologija (1875): | sistem razširil na 19 redov. Ker se pa nekoliko teh redov dá lehko zložiti, je dosti dvanajst redov za pregledni opis |
| Botanika (1875): | Iz sorodnih redov omenimo še: lepo vodoljubo (Butomus) in povodni jermen (Zostera), oskolisto |
| Zoologija (1875): | pa nekoliko teh redov dá lehko zložiti, je dosti dvanajst redov za pregledni opis živalstva. Teh dvanajst redov razlikujemo, kakor je |
| Zoologija (1875): | Linné (1768) izumil znanstveni sistem živalstva, podelivši je v šest redov. Poznejše iznajdbe in raziskovanja zlasti o notranji uredbi nižih živali |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | alj glash hladit', v' katerim je ſhe nekaj vode, h' redi bilo. V' nekoljkih nedelah ſe naklone, de Mina ſpet v' |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | 9. Glej, de se v tvoji hiši vse v lépim redi zgodí, in vse na svojim mesti stojí. Odkladki so odpadki |
| Zlata Vas (1848): | tega tudi soseski dolg plačati napovedan, zató ker niso po rédu obresti odrajtovali. Po stari navadi so imeli zbor pod lipo |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | kakor jih je še veliko današnji dan. Zmerno in v redu živé, dokler jih potrebšina tako živeti mora, kakor pa kaj |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | cesarice ali če je cesar drugač sklenil, nastopi po postavnem redu dednega nasledstva kak princ iz te rodovine namestno vladarstvo; svetovavcov |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | Suseda gredo do četerte stave pri zagrebškem mostu. V tem redu pa samo tisti gredo, kteri mislijo svojo robo dalje v |
| Fizika (1869): | stvari eno za drugo, samo porazumeti se moramo, po kterem redu. 6. Prišli smo tedaj zdaj tako dalječ, da vidimo potrebo |
| Mineralogija in geognozija (1871): | mnogo razpokano kamenje. Včasi se to razpokanje vrsti v nekakem redu, tako da bi kdo mislil, da so to storile umetne |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | da ne žalosten. Bojim se, da doma ni vse v redu. |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | Glavno količino produkta dobiš, ako glavni količini faktorjev (v abcédnem redu) drugo poleg druge zapišeš, in pri potencah iste podloge skupno |
| Gozdovnik (1898): | a v tem je Kanadčan s svojo namerjeno puško v redu držal okolu stoječe. Nehoté je dvignil Arečiza svojo puško, ktero |
| Gozdovnik (1898): | ime. Staremu je bilo ime francoski Men-ruž, pri Američanih (jenkijih) Red-bend, pri španski govorečih srednje Američanih pa Mani-sangriente; mladi, imajoč Indijanko |
| Sacrum promptuarium (1695): | per qaæ mereantur amaritudinem, vos tamen nolite eis amaritudinis vicem reddere. Letu je ſturil en Ajd Socrates, zhegar fazonetel vam shenkam |
| Sacrum promptuarium (1695): | profuiſti, ſed & potius læſiſti. Melius eſt tacere. Quare? opus mihi reddis impoſſibile. Cogito namque, quod, ſi tu tanta differens non effiicis |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | je rana snažna. Dostavek. Ako je pijavka že stara, gnoj redek in smerdljiv, je znamnje, da so ali vezki vratnih členov |
| Botanika (1875): | iz soka v stanici odločijo trdni deli, postane sok bolj redek in napravi menjavo z gostejim sokom sosednjih stanic. Poglavitni vzrok |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ŞHOLA. (Na dalje. ) Drugo nedeljo. „˛Ste vidili Jermanovo pſhenizo , kako redka je bila, kako kumerno klaſizhje je imela? ” bara ſtaraſhina ſoſede |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | potrebne vednosti ložej razširjati, kakor po dobrih časopisih? Ali kako redka je še hiša med našim priprostim ljudstvam, v kteri bi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | škodovati. Resnico terdiš, pa ne pomisliš, de take reči so redke, ne vsakdanje; de je božji sin peklenske pošasti premagal, in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | več sežnjev na ravnost naprej tekó, so bolj pogostne ali redke, zdaj širji, zdaj vožeji, nagnejo se zdaj na desno zdaj |
| Divica Orleanska (1848): | dar Od kake zgodne cvetlice pozimi, Alj sadja kakiga podobe redke? Od mene nič ne vzame, vse mi da! Zaúpa vse |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | srečniše delale lepe lastnosti, ktere so pri nas že bolj redke: njih odkritoserčnost, priprostost in poštenost, njih zanesljiva beseda in torej |
| Mineralogija in geognozija (1871): | Mammuth ali orjaški slon, dinotherium i. d.); opice so precej redke. Človeškega sledú ni v nobeni taki tvorbi, koja je pozneje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | to ſo bile gotovo ſolse veſelja is globozhin ſerza, veſelja redkiga. Potem ſmo ſhli vſak — ſebi. C. Rud. H. Dopiſ is |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | meſza do petnaj„ſtiga. Sizer je v Ljublani kaj poſebno redkiga, „kadar dva ali tri dni nobeden nevmerje. “ — (Naj mi ſhe |
| Botanika (1875): | Kako se godi ta prohod, posebno gledé tega, ali gre redkeja kapljina v gostejo, ali narobe, to je pa odvisno deloma |
| Rudninoslovje (1867): | kot biser, brez svoje barve je, navadno vendar rdeč, moder, redkejše je zelen, rumen, rjav, siv — časi sosebno lep — trdota mu |
| Kemija (1869): | Redkejše prvine imenujejo se: Berilijum, Cerijum, Cesijum Cirkonijum, Didim, Erbijum, Indijum |
| Kemija (1869): | človek mora imeti za to mnogo izkušnje in opreznosti. Mnogo redkejše so organske osnove v živalskih telesih, doslé nam je tacih |
| Občno vzgojeslovje (1887): | ne ovira gojenca v vsakem prostem gibanji. Prostost se tem redkejše zlorabi, čim večkrat gojencu zaupamo ter mu ne zabranimo vsakega |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | je mnogo ljudi , in sapuſtila tudi per zhbelah doſti merlizhev. Redki ſo per naſ na Şhtajerſkim polni zhbelnaki, in pogoſto jih |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | stlačenega mahú; na nekterih krajih po černem blatu rastejo le redki šopki trave; so pa tudi sémtertjé kraji, kjer bolj ali |
| Rudninoslovje (1867): | Toda popolni kristali so redki, navadno so nepopolni i sicer: 1. Mnogokrat so med ploskvami |
| Mineralogija in geognozija (1871): | perijodi sekundarnih tvorb so prerivi granita, sienita in porfira še redki, v tertiarnih jih skoraj celó nič ni, je pa več |
| Botanika (1875): | imajo le raztresene cevne povezke, ki so proti sredini bolj redki kakor pri kraji. 3. Steblo (caulis), ki ostane zeleno, sočnato |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | je treba zagraditi; seneni drob po njih posevati, posebno po redkih in bolj suhotnih, s pepelom, apnom, gipsom, tudi če je |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | dovolj dal, če bi obdelan bil. Koliko pustih bregov! koliko redkih, zanemarjenih host! koliko močirjev! kjer bi se dali z majhnim |
| Cvet in sad (1877): | konec polja na južni strani stoji na ravnini gozdič belih redkih brez, ki kakor stare device otožno povešajo svoje šibke veje |
| Cyclamen (1883): | ter zrla kvišku v oblake, katere je gonil jug v redkih gručah po nebu. »Elza! « Rekel je to tako tiho, šepetaje |
| Prvi sneg (1886): | Elzine matere. Mirko je dal Elzi prelep šopek od samih redkih cvetlic, potem pa jo peljal v prvo kočijo, kamor je |
| Pegam in Lambergar (1891): | svilen pas. Pomladansko je bilo vse okrog nje; sobica polna redkih cvetic, ki so razširjale prijeten duh, in skoz odprto okno |
| Roman starega samca (1895): | najboljše volje; o njem sem sodil, da je jeden onih redkih izvoljencev, katerim je neznana zlovoljnost. A danes je bil videti |
| Moja hoja na Triglav (1897): | kateri lenobimo. Dolgo nama je razkladal posebnosti in imena svojih redkih in strokovnjakom imenitnih zeli, da so mi bila ušesa polna |
| Vzgoja (1899): | šle kuhat večerjo. Kmalu se je kadilo iz dimnika v redkih oblačkih, kajti večino dima je ostajalo v kuhinji vsled vetra |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | na oljkini otok (scoglio degli olivi), kjer se dela nova redna ladija, „Kaiser” imenovana. Na višini otoka je sezidano poslopje za |
| Astronomija (1869): | nastopi tudi plima vsak dan ravno toliko časa pozneje. Zavoljo redne zveze teh prikazni se dá čas oseke in plime za |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | nič posebnega” — odgovorí vodnik. „Sonce je ravno zašlo. Tukaj nima rednega časa za sijati, izide in zaide, kakor se ravno nameri |
| Tiun - Lin (1891): | opijem, in da bo se že vrnil prihodnje jutro. Med rednim veslanjem mornarjev drčal je ozki čoln mimo raznih v pristanišči |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | lufta raspuſti, de ſe med njivno semljo raslese , je ſadu redivna; zhe ſe pa od pre obilne mokrote po semlji rasleſti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | zuker, e) ſmolo. Perve tri rezhi niſo ravno sa zherva redivne. ampak zuker in malo vodniga déla redí zherva, de raſte |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | Zakaj slama ima malo redivnih delov v sebi, in torej ne more veliko moči dajati |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | primeša. Kruh iz otrobov ni za pse, ker je premalo redivnih delov v otrobih. Čas, kdaj je treba pse kermiti, se |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | kositi, zakaj pozno košena trava ne le semena, ampak veliko redivnih delov zgubi. Kako dolgo se pokošena trava mora sušiti, da |
| Botanika (1875): | obstoji v tem, da se za rastlino potrebna voda z redilnimi snovmi vred, ki so v njej raztopljene, iz okolice sprejéma |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | ječmenova, pšenična in ovsena slama. Dobro seno je sicer bolj redivno, kakor slama; vendar je pa tudi bolj drago od slame |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | soku nekoliko masti ali mesene juhe pridjati, napravi psu bolj redivno pičo. Da mu sok bolj diši, se pridene nekoliko soli |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | ne postane. Kedar se očesno vnetje pri psu zapazi, ki redivno pičo dobiva, in ki je od počivanja debel in tolst |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | zraven slame toliko več moke ali otrobov daje, da namestuje redivno moč, ktere slami manjka. Sledeče rastline so za teleta dobra |
| Botanika (1875): | podlagi teh opazovanj so bili razglasili prst, da je poglavitna redilka rastlinstva. Natančnije in splošnije opazovanje nas bo lahko prepričalo, da |
| Viljem Tell (1862): | Ne poslušajte ga! Vinkelrid. To nam svetuje Sovražnik, izdajavec domovini! Reding. Zavezniki, mirujte! Seva. Avstrii Prisegli bi po tolikej sramoti! Pečnik |
| Viljem Tell (1862): | njegov bratranec. Kmetje iz Švica. Verner Staufaher, Konrad Hun, Ito Reding, Ivan Nazidovec, Juri Nadvornik, Ulrik Kovač, Jošt Selják. Kmetje z |
| Viljem Tell (1862): | Reding. Poslušajte, Zavezniki! Al ste že z lepo vse Poskusili? Morda |
| Viljem Tell (1862): | Rodoljubi! Vsi gredó prihajajočim naproti. Iz čolna stopijo Staufaher, Ito Reding, Ivan Nazidovec, Juri Nadvornik, Konrad Hun, Ulrik Kovač, Jošt Seljak |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ravno sa zherva redivne. ampak zuker in malo vodniga déla redí zherva, de raſte; ſmolnata rezh pa ſe v zhervu v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | sdaj ga pa prodaja, in tudi shivine na pol vezh redi, ko poprej. Kakó ſi je hiſho in kmetijſko poſlopje lepó |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | perje je mezhji in shlahtniſhi. 3. Njeno perje zherve bolje redi in da lépſhi shido, kakor pa zherna, ki jo tudi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ker ſo ſposnali, de ſe shivina doma v hlevih bolj redi. Tudi mi bodemo od dobizhkov , ktere tako goſpodarſtvo vershe, v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | 3) Znano žito beseda kaže ti — Jo bereš nazaj, prešiče redi. 4) Beseda pomeni, kadar rasaja vihar — Beri jo narobe, polna |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | od vodene trave, ki je sicer velika, pa vendar slabo redi. V tacih okolšinah je treba živino čez noč v hlev |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | beraško palico. Sinčeka je vzel moj svak in mi ga redi”. Tukaj sklene ptujec svojo pripovedko, — mi pa smo bili vsi |
| Botanika (1875): | nikakor ne more biti prvotni izvirek ogljenčeve kisline, ki rastline redi. Temveč je otmosféra (vzduh) tisto skladišče, iz kterega jemljó rastline |
| Botanika (1875): | kisline v sebi, zaklad, ki je veči kakor dovoljen, da redi vse rastlinstvo, ki raste na zemlji. Iz zraku more rastlina |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | sgine. Pod kamenjem ſe polshi, zhervi, gliſte in drug marzhéſ redé. Mozhirna semlja, ſhota ali ſuſhek (Torf). Şuſhek ali ſhota ſe |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | lega naj prava; Polje, vinograd, Gora, morjé, Ruda, kupčija Tebe redé”. „Za uk si prebrisane glave Pa močne in terdne postave |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | morebiti zato, ker v Švajci že goveda zlo v hlevih redé in jih ne pušajo toliko na pašo. Tir oljske goveda |
| Botanika (1875): | ali živalske, gnjijó in se po kemijsko razdevajo; one se redé od tistih spojin, ki se naredé vsled takega kemijskega razdevanja |
| Deborah (1883): | nisem lepše videl. Ni čudo, da se naše krave tako redé. Rozka. Zemlja je prav taka, kakor na ledini, a trava |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | kakor les belega gloga. Zavolj velike rastí pa lepega listja redijo ga po razveseljnih gojzdičih in javnih vertih. Tega rodú je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | flosu stoji,— dalje volno, ker na svojih planinah veliko ovac redijo, — smolo, lončarske pridelke in mnogoverstno leseno pohišno orodje. Pervo „stavo |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | toliko shal sa kloſhzhevinio, ki je niſi ne ſadil ne redil; ino meni bi ſe pa Ninive ne ſmilile, ki je |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | greham! Kajn Boga ni poſluſhal, temuzh je jeso v' ſerzu redil. Enkrat ſe Abelnu ſoſebno prijasniga dela. „Pojdiva,“ mu rezhe, „malo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | če te toča zadene, sam sebe, svoje otroke, svojo družino redil in plačal? Kdor ima več njiv, ta mora družbi več |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | s klajo lahko s-hajal, prevdari sdaj: koliko glav shivine boſh redil, in koliko sa vſako glavo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | tvoj trud, ki ii zhervize na 6 polizah 3o dní redil in jim ſtrégel. (Dalje ſledi. ) Némſhka ali Luzernſka détela mózhna |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ko bi ti nekaj manj glav shivine, pa tiſte bolji redil? Veliko bolji bi bilo sa kmete, de bi ne le |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | in zanikernega človeka redil, ali ne boš spal ali mi pa iz hiše šel |
| Oče naš (1885): | v svoje hribe, Bogu bom tam služil in svojega Ignacija redil“. „Lepa želja“, je rekel o. Roderik, „Bog vam daj svojo |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | od ſvojih rok shivela, ino ſkerbno od Boga srozhéno dete redila. Bog je bil nad njima. |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | ſe sadershi, de bom enkrat veſela, kér ſim te ſkerbno redila. ” Lepe zvetlize, ki jih je Mariza poshlahtnila, ſo ſe mozhno |
| Genovefa (1841): | po tém terdi kruhek svezhila in ſvôje déte s njim redila. Ko ji je nékiga dné déte na rôkah ſladko saſpálo |
| Stric Tomaž (1853): | je bil poln, utonilo. Namesti svojega bi lahko zdaj tega redila. |
| Valenštajn (1866): | mu vsejala v mirna prsa Pohlepa seme zlo, nesrečen sad Redila v njem prokletoj skrbijo. Za službe zle dobosta plačo zlo |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | ni krajcarja stala, a vendar je njega in njegove pošteno redila. Tam, kjer glad morí lenuha, Najde pridni dosti kruha. 24. |
| Oče naš (1885): | je pristavil o. Roderik; vem oče, pobožna mati ga bodeta redila in blagoslov Božji in varstvo svetih angeljev bo z njimi |
| Oče naš (1854): | barko. Sonce je zopet jasno sijalo. Zréle jagode so ga redile in povsod je našel na gorah čiste studence. Ker je |
| Kratki navod zreji domačih svi... (1871): | nežno, pozneje pa debeleje zrezano perje; s tem bodo se redile gosence dobro, na množini pa si boš prihranil veliko. |
| Oče naš (1885): | barko. Solnce je zopet jasno sijalo. Zréle jagode so ga redile in povsod je našel na gorah čiste studence. Ker je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | v Europo perneſeni bili v Zarigrad, (v Konſtantinopel), ſo jih redili s perjem zhernih murv; ker ſame te murve ſo ondi |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | ne bomo po osveti hrepeneli ter sovražnih misli v srcu redili. Kdor bi tako postopal, ne nabiral bi si zasluženja pri |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | koljko ſrezhna ſi, de tebe tvoja mati s' toljko ſkerbjo redim, ino tako ſe sadershi, de bom enkrat veſela, kér ſim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſim jih oſlepil, de mi lepſhi prepévajo, jih tudi bolj redím. Kmet. Goſpod! Ştokrat vezhji veſêlje bi jim ptizhki delali, zhe |
| Botanika (1875): | na golem pečevji, ki nima prav nič prsti, in da redimo potočnice, dragušo ali krešo (Lepidium, Kresse) in hiacinte v čistej |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | shl. Goſp. Kleinmajerju: Krajnſki Zhbelarzhik, to je: kratko poduzhenje Zhbele rediti, in s njimi prav ravnati. Is laſtnih ſkuſhinj ſpiſal v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | shivino smirno s selſhi ali s dobro nekoliko poſoleno travo rediti in je na mozhirne in lushnate paſhnike ne goniti. 3. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | bo prav? (Dalje ſledi. ) Perpravnimu kraju bi vezh verglo murve rediti, kakor ſadno drevje , sato , ker murve vſako leto gotov perdelek |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Bele poshenó prej, in zhervi ſe samorejo toliko prej sazheti rediti, in ſe pred veliko posnejo vrozhino, ki jim je ſhkodljiva |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | dolin Koróſhkiga (Koratana) bi ſe dale s velikim pridam murve rediti, in tako ſvilna reja perzhéti. Nektéri pridni vertnarji sagotovijo , de |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | tode saſtojn, kér ſe na Gorenſkim ne dajo dobre vina rediti. Ne vémo, de bi ſedaj ſhe kje na Gorenſkim vino |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | na zobanje da. Žebeta se morajo pervo zimo posebno dobro rediti, de ne oslabijo; perva zima dostikrat popači konja za zmirej |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | tam eno odletí, ne bodem jenjal po mnozih skušnjah sadonosnic rediti. Saj tudi vas sto učencov učim, in znabiti, de se |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | Tečna piča za govejo živino. Kdor hoče svoje goveda dobro rediti, naj si napravi po števili živine veči ali manji kad |
| Robinson mlajši (1849): | ktero sva se iz najboljšega naména postavila. Tiisti, kir vse rêdi, ino vé, zakaj svoje življenje vagava, nama je gotovo ohrani |
| Robinson mlajši (1849): | ris Panther. razkoš f. Luxus, Wollust. rotivec — zaklinavec Verschwörer. rudati — rediti lenken, steuern. rude — zmirom — vedno — skoz— vun ino vun immer |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | lacarolov (pitaniga gloga) in pa več plemén ohrovta, pozne rudeče retkve, in pa pertljičniga fižola nar rodovitnišiga pleména. — Gosp. P. Hudovernik |
| Kemija (1869): | prve vrste, dve spojini prve vrste daste spojino druge vrste, redkeje iz dveh spojin druge vrste postane spojina tretje vrste. Kemična |
| Mineralogija in geognozija (1871): | 31. Porfir. Gosta felsitova masa, zadržeča posamne kristale živca, kvarca, redkeje tinjec ali roženec, bolj slučajno granat ali železni kiz. Opombe |
| Mineralogija in geognozija (1871): | je kremenec (kvarc), lepilo navadno glina, lapor ali železni oksid, redkeje roženec. Razločimo tedaj glinati, apneni, laporati, železnati in kremenati peščenec |
| Občno vzgojeslovje (1887): | prepogosto, ne imela bi vspeha. Čim zrelejši postaja gojenec, tem redkeje rabi vzgojna sredstva; samó tako bode gojenec postal samostalen. 5. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ni potreba, de bi shito moglo slo goſto ſejano biti. Redkejſhi, ko je vſej ano, vezhi klaſje naredí, lepſhi in obilniſhi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | pred to leto rodila. 6. Na mozhno, maſtno semljo ſejaj redkejſhi, kakor na terdo in puſto. 7. Sa semljo, ki ſe |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | najboljim duham nadušeni. (Iz Koroškiga Junske dolíne). Kar se le redko in težko doseže , ima tolikanj veči vrednosti na svetu. Zlata |
| Roza Jelodvorska (1855): | oče zopet vidim v naši veseli družbi, ko se tako redko na beli dan pokažete«. Obernivši se proti Ljudmili, jo prijazno |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | mokrem in nesnažnem svinjaku, ki malokdaj na čisti zrak pridejo; redko napada tiste, ki na pašo hodijo, ki pozimi snažen in |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | kaj boljšega zato, ker je novo, ne ceni, temu se redko dobro godi. Velika sramota bi za kmete bila, ako bi |
| Rudninoslovje (1867): | so nekovinskega lica, raza jim je največ brez barve, le redko rjavkasta ali rumenkasta, no nikdar modra niti črna, nahajajo se |
| Zoologija (1875): | gojiti in braniti. Škodujejo nam pa razmerno prav malo. Jako redko se prigodi, da bi velike ujede človeka napale. Po rasti |
| Cyclamen (1883): | to karijero je treba kolikor toliko — premoženja. Ubog politik je redkokdaj vpliven. Guvernanta pa nima niti počenega groša! ... Tako je premišljeval |
| Cyclamen (1883): | zamišljeni in vtopljeni v igro. Čudno, da je bil doktor redkokdaj tako pazljiv pri igri, kakor denes. Čez dobro uro stoprav |
| Vesela vožnja (1889): | Ker se je to zarad resnobnega njegovega značaja dogodilo prav redkokdaj, zato so prijatelji njegovi vsak takšen slučaj smatrali za nekak |
| Cigani (1890): | v spomin podarila stekleno zvonkuljo, na ktero je pa le redkokdaj igral. Razun teh so pa še na glasu: Bihari, Boka |
| Cigani (1890): | prepirljiv. Pravdajo se in prepirajo cigani vedno, vendar pa se redkokdaj stepó. Kakor so nagli, tako se zopet radi sprijaznijo. Hvaležen |
| Od pluga do krone (1891): | kaj bi se ga tudi ne, saj se smrt takó redkokdaj oglasi na Zagorici! Prvi izmed vasovalcev pri mrliči je bil |
| Usoda ka-li (1895): | pride tjakaj gotovo še več ljudij, ker Miličevi so le redkokdaj sami. Pa naj bode, sem si mislila, danes potrebujem družbe |
| Dušne borbe (1896): | sobo, zapazivši čudni razvitek njiju pogovora, je profesor svobodneje nadaljeval: »Redkokdaj se prigodi srečno naključje, da naleti prileten mož na tak |
| Gojko Knafeljc (1899): | slišati … Gojko je v tem nadaljeval svoje prejšnje življenje. Le redkokdaj se je oglasil pri Ani, in še takrat je bil |
| Botanika (1875): | zleseni in trpi večidel le eno leto, zavolj česar le redko kdaj izraste posebno visoko, kakor pri banáni in pri kloščevini |
| Zoologija (1875): | tudi v vodi ali glenu. Plodé se navadno z jajci, redkokedaj delitvijo, a v svojem razvitku preobrazujejo se nekateri čudovito. Preje |
| Astronomija (1869): | Pri luninem mrknenji se le redkokrat zgodi, da je luna tako zeló otemnjena, da je ne |
| Botanika (1875): | 151. 19. red. Banane (Masaceae). Ne ravno redkokrat videvamo po rastlinjakih palmovemu deblu podobno betvo z velikanskimi listi |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | marsikteroreč drugač zavíla; tako je, napriliko, zastran zavdanja svoje rednice poprejšni govor toliko spremenila, da je sedaj rekla, da rajnca |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | obstala, da je slišala, kako je Ana pred smertjo svoje redníce pri nadzdravniku Dek... v Gradcu strupa iskala, pa ga ni |
| Ferdinand (1884): | Sedmo poglavje. SLOVO REDNICE. Preden se je še pričelo daniti, trkal je vže Peter |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | Jožef, prosi za mene posebno danes, de, kakor Ti, ljubeznjivi rednik Jezusa Kristusa, svoje telo in svojo dušo do smerti čisto |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | serce! Ali mar nisi Ti, o Bog, moj stvarnik, moj rednik, moj Oče in jez Tvoj otrok! |
| Čas je zlato (1864): | tacega se jima še ni primerilo. »Kaj ti je? « vpraša rednik, »saj stojiš kakor štor! Pa ne, de bi si bil |
| Gozdovnik (1898): | Da, res je, jaz sem tvoj oče, tvoj krušni oče, rednik, tvoj pravi oče je že davno mrtev, in tvoja mati |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | in rednike site vidil. Eniga dné je vidil svojiga žalostniga rednika v britkosti vtopljeniga na vsušenim polju stati; kar mu šine |
| Blagomir puščavnik (1853): | od cesarja med viteze povzdignjen, se podam v družbi svojega rednika, kteremu sim vso to čast dolžen bil, na Marovinski grad |
| Čas je zlato (1864): | pripoveduje, de je le Lenče, ki je ravno od svojega rednika en tovor batinj prejel. »Kdo je ta Lenče? « vpraša nek |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | reji ſadniga drevja piſaniga; tudi ſo povſod, ſaj nekteri ſkuſheni redniki drevja. Kdor ſe vadi, bo mojſter in kar je potrebno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | povedal in kasal, poſkuſhajte domá ſtoriti. Gotovo boſte ſzhaſama umetni redniki drevja. Obljubite mi danaſ in terdno ſi ſklenite, sernja ne |
| Sveti večer (1866): | sem Vas opominjal, pa niste nič porajtali. Vaša ljubezen do rednikov Vas izgovarja. Pa saj je ravna pot najkrajša'. Prašal sem |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | živeti. — Bil si Ti vsakdanje veselje Svoje matere, in Svojimu redniku si sleherni dan ljubši postajal; zakaj bil si dobro in |
| Sveti večer (1866): | knezu izročil. Knez se je podpisal. ‚Pozdravite mi svojega dobrega rednika', mi reče, ‚in recite mu, naj ga nič ne skerbi'. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | staršev v mladenšnico vzeti biti, proti temu, de en del redniških potroškov plačajo, kakor se jim bo to zgovorilo. IV. Prejema |
| Čas je zlato (1864): | 2 uri je bil zaderžek odpravljen, in delo je spet redno od rok šlo. Tudi Lenče hoče na svoje mesto iti |
| Zoologija (1875): | mnogo več vode, nego je potrebuje, zato je en del redovito zopet izločuje. To se godi po treh potih, namreč po |
| Divica Orleanska (1848): | jabelkam, sodno palico in cerkovnimi darili. Za tem vitezi v redovnim oblačilu, korarji s kadilnico, ter dva škofa s sveto ampulo |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | številu 6547 je 1 redovni eksponent številke 4 in 3 redovni eksponent najvišje številke 6. V vsakem dekadnem številu je redovni |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | dotična številka; vsled tega moremo ta eksponent števila 10 tudi redovni eksponent (Rangexponent) številke imenovati. N. pr. v številu 6547 je |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | Rangexponent) številke imenovati. N. pr. v številu 6547 je 1 redovni eksponent številke 4 in 3 redovni eksponent najvišje številke 6. |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | redovni eksponent najvišje številke 6. V vsakem dekadnem številu je redovni eksponent najvišjega mesta za 1 manjši od števila številk. Tedaj |
| Oče naš (1885): | v vojski zelo trpelo. V domačem, krepkem zraku in pri redovnem, prostem živežu se je pa zopet popravilo. Radostno in s |
| Pozhétki gramatike (1811): | ſo tiſte, s' ktirmi ſhtéjemo; ino ſo dvojne pervoobrásne, ino rédovne. Pervoobrasne ſhtevila ſo. Un, deux, trois, quatre, cinq, six, sept |
| Ferdinand (1884): | »Le pomirite se! « tolaži ga redovnik. »Ferdinand gotovo ne zna, da ste ga kedaj nameravali usmrtiti |
| Ferdinand (1884): | da jo nese v bolnikovo sobo, kar stopi v sobo redovnik ter podá slugi list svojega predstojnika. Sluga, držeč v roki |
| Gozdovnik (1898): | jahal je mož, ki je bil kaplan pristave, častitljivi frančiškanski redovnik v modri halji. Za pasom je nosil sviljen motvoz. Oprava |
| Ferdinand (1884): | Ferdinandu pa reče, naj sede v sredo med njega in redovnika. Ferdinand se nekoliko obotavlja; potem pa sede ter reče: »Iz |
| Ferdinand (1884): | svojega predstojnika. Sluga, držeč v roki prižgano svetilnico, pelje častitljivega redovnika k bolniku. »Milostivi gospod, tú vam je poslal samostanski predstojnik |
| Ferdinand (1884): | list, pogleda čudé grofa in mu skaže dolžno čast; tudi redovnika prijazno pozdravi. Alfonz, kateremu ste se koleni šibili, sede zopet |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | naj se o zborih vse redovno govorí in pomenkuje, tako redovno naj se pišejo tudi zapisniki. Kjer naglopiscov ni, ni mogoče |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | v 1. listu razloženo, da naj se o zborih vse redovno govorí in pomenkuje, tako redovno naj se pišejo tudi zapisniki |
| Astronomija (1869): | spreminjajo svoje stališče na nebu tako očitno in se nekako redovno kmalu v tem, kmalu v onem kraji neba vidijo, da |
| Mineralogija in geognozija (1871): | tako se vidi prvotna piramida pri žveplu; mnogovrstne kombinacije pri redrutitu, arsenikovem kizu, žveplenokislem kaliji, solitarji, Glauberjevi soli, baritu, pri belem |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | visokím deželnim stanovam, ki so dvoje nar lepših shramb v Reduti brez vsiga plačila za obertnisko razstavo pripustili ; posebno pa se |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | kijučarskih in lončarskih izdelkov in nekaj druzih mašin viditi; v Reduti so pa bile 4 shrambe: v eni so bile lesene |
| Sacrum promptuarium (1695): | deficiet in æternum, quia me famis tempore in pauperibus meis refeciſti. S. Grogor s' kusi almoshno ſvojo je bil to ner |
| Sacrum promptuarium (1695): | je Saula martrat nehal: David tollebat citharam, & percuciebat manu ſua, & refociliabatur Saul, & levius habebat. Satoraj kadar vidite, de hudizh sazhne vaſho |
| Pozhétki gramatike (1811): | je, bo dal tebi. Le maître te regarde, to je, regarde toi, vuzhenik te gleda, to je, gleda tebe. |
| Pozhétki gramatike (1811): | ene bukve, to je, bo dal meni. Le maître me regarde, to je, regarde moi vuzhenik me gleda, to je, gleda |
| Pozhétki gramatike (1811): | je, bo dal meni. Le maître me regarde, to je, regarde moi vuzhenik me gleda, to je, gleda mene. Mnoshno. Nous |
| Pozhétki gramatike (1811): | ene bukve, to je, bo dal tebi. Le maître te regarde, to je, regarde toi, vuzhenik te gleda, to je, gleda |
| Sacrum promptuarium (1695): | Sacerdote, expende modum poteſtatis vtrique traditæ: Videbis Sacerdotem multo ſublimius Rege ſedentem, qui terrenarum rerum adminiſtrationem ſortitnr, verum Sacerdoti Sedes in |
| Revček Andrejček (1891): | oče, kaj pa kozel? Nosán. Kic ni bil po pravih regelcah ukraden, torej ni giltik, ergo pred postavo mrtev, in pojde |
| Sacrum promptuarium (1695): | poshlushajte S. Chryſoſtoma. Melius eſt artem eleemoſijnandi ſcire, quam eſſe Regem, & diademate coronari. inu dokler vy bogati shelite she bogatishi ratat |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Hoppe, k. dvorni svetovavec in vodja botaniškiga družtva v Ratisboni (Regensburg) je od gosp. Fleišmana v nemškim jeziku na svitlo dan |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | višjih stanov. — Cesar Napoleon je oklicati dal osnovo namestnega vladarstva (Regentschaft), kterega poglavitni razdelki so sledeči: cesarjevič je polnoleten z 18 |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | po s. maši obišejo naš premilostljivi Vladar gojilnico (Erziehungshaus) domačiga regimenta, vojniško in mestno bolnišnico, kasarno in muzeum, presvitla Cesarica pa |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | veseli večér, kteriga slovesnost so tukajšni oficirji našiga in horvaškiga regimenta povikšali, spomnili na slovesno besedo Slovanske Lipe v Pragi, ktera |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | samih Otočanov mimo nas marširalo. Hitro za njimi Banovci 2. regimenta, in Križevčani. Vsi so z najboljim duham nadušeni. (Iz Koroškiga |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | bila vojaška slovesnost, pri kteri je grenadirski bataljon domačega našega regimenta princ Hohenlohe-Langenburškega Nr. 17, pri kterem je večina Krajncov, blagoslovljeno |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | blagoslovjenjem nove zastave so gosp. Nikolaj Zic, duhovni pastir tega regimenta, s krepko slovensko besedo govorili k zbranim vojakom, po opravljeni |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | in navade, in kakor se mi zdi, spadajo k sluinskimu regimentu; na svoje potroške na stražo v Karlovic in na granico |
| Oče naš (1885): | videla bradato, milosrčno obličje Nikolavža Šernarja, pisarja pri nekem francozkem regimentu Švicarjev, in je svoje rojstno mesto Švic obiskal, ter slišal |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | na ktere dva, pet zhevljev velika teſarja ali zimpermana v regimentni obleki is koſitarja isresana s ſvojimi ſekerami bijeta. Eden, na |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſe po tém v takim zhaſu po ſledézhih pravilih ali reglizah: 1. Prav mozhni in dobro rejeni shivini ſe mora bolj |
| Robinson mlajši (1849): | stal, gobec raztegnol, ino z velikimi ostrimi zobmi na — nj regnol. Mislil si je, da ga uže za gertanec popoda, ino |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | centov svinca. (Dalje sledi. ) Slovanski popotnik. *„Delle colonie slave nel regno di Napoli, — lettere del professore Giovanni de Rubertis” se imenuje |
| Sacrum promptuarium (1695): | homo pauperi terram, ut accipias cœlum: da nummum, ut accipias regnum: da micam, ut accipias totum; da pauperi, ut des tibi |
| Sacrum promptuarium (1695): | oku shelim v' slati kozhy ſe pelati, dokler meni moja Regula prepovej ſe pelati v' kozhy, inu danarie imeti; Satoraj N. |
| Mineralogija in geognozija (1871): | bildsam. Platina, 62. Plavutaste noge, Ruderfüsse. Plavje, Treibholz. Plazna breccia Reibungsbreccie, 75. Ploša, Platte. Ploščinat, plattenförmig. Plovec, Bimsstein, 45. Plutonismus ali |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | v sredi votle, okoli kraja jih pa nič ni. Dr. Reichenbach bi tukaj v stari zemlji, polni gnjilobe, veliko materije našel |
| Botanika (1875): | Pokorny, Reichenbach, Suffren itd. Za spoznanje Hrvaškega in Slavonskega rastlinstva sta največ |
| Mineralogija in geognozija (1871): | jo posneli po M. V. Lipoldovi v Jahrb. der geol. Reichsanstalt 1857 in ki se vzhodno od Idrije od Lubevškega jarka |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | da mu le staroslovenščina k terdnemu pravilu pomore. Potler „slana Reif” imámo le mi Slovenci s Staroslováni; „lanita, Wange”; „šuj, link |