Besedišče starejšega slovenskega knjižnega jezika IMP: vse besedne pojavnice, Stran 113

▶ streči glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

streči

Roza Jelodvorska (1855):	zamogla obiskati, ter ga v njegovi žalostni samoti tolažiti, mu streči, vsaki grižljej od svojih ust odtergati in s svojim ljubim
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	povabilo, naj se oglasijo, ki bi hotle v vojski ranjenim streči; z eno besedo: vés narod je na nogah. Al še

ſtrezhi
Genovefa (1841): Oh, ko' bi ti ſhe shivéla! Kako bi ti hôtla ſtrézhi in sa te ſkerbéti. Kako bi ſe mój Boleſlavzhek nad

stregel

Divica Orleanska (1848):	in ljudí še hujših? V nadlogi in bolezni kdo vam stregel? Jovana. Vse korenine, zelša vse poznam; Naúčila sim se od
Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850):	k Abrahamu prišel, ino je hotel, de mu je Abraham stregel. Je li morebiti Bogu kaj nemogočniga? Abraham ptujce še nekoliko
Izidor, pobožni kmet (1887):	so si ga odbrali za angeljsko službo. Ivan jim je stregel pri sv. maši. Tako je bilo razrejeno v hiši pobožnega

ſtregel
Sveta grofinja Genofefa (1857): odhodu Genofefo Golotu srozhil in ji je ta vſak dan ſtregel, je hudobni duh v Golotovem ſerzu tako nezhiſte miſli in

stregla

Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852):	in mati Dobričeva, sosednja, je pomagala, zdaj ne le bolni stregla, ampak tudi dovolila, za Petra po materni smerti v koči
Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853):	sili hotla ostati, de bi svojimu ljubimu bolnimu otroku sama stregla. Zdravnik, ki je bil ravno vpričo, ji to terdó prepové
Gozdovnik (1898):	ugledala tigromorca pa Fabija ter se domislila, kako sta mu stregla po življenju, iztreznila sta se tako jako, da sta mahoma

ſtregla

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	Jesuſu ino njegovim uzhenzam polna hvale ino veſelja per misi ſtregla. To je kmal po vſim meſtu saſlovélo, ino svezher ſo
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	nesveſti sheni ime) je odſihmal temu ſvetimu moshu po shivljenji ſtregla, ino knésa nagovarjala, de naj bi ga is poti ſpravil

stregli

Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850):	vse tiste v levnjak pometati, kteri so mu po življenji stregli. Ino ko bi trenil, so jih levi pohrustali. Po tem
Oče naš (1854):	bila moja podpora. Z nevtrudljivo skerbnostjo so mi moji otroci stregli in kmalo sim ozdravel v novo djavnost. Angležki zdravnik je
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	kosilo pa lepo opravljeni in ovenčani služabniki, ki mu bodo stregli; in kakor se raduje nevesta, kedar jej povedo, da pride

ſtregli

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	prozh Sathan, ſo ti Angeli h'nemu perſtopili, inu nemu ſtregli, taku tudi,
Branja, inu evangeliumi (1777):	gelzi ſo k'njemu ſtopili, inu ſo njemu ſtregli. Na drugo Nedello v'Poſtu Reminiſcere imęnuvano. Branje is I.Piſina

streže

Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850):	prosil; pa nič ni pomagalo. Savl mu povsod po življenji streže. David si nikjer življenja ni svest, ino zbeži v pušavo
Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850):	pečenko. Ves čas je per njih pod drevesam, ino jim streže. Ljubi otroci! kaj ne, de je bil Abraham dober ino
Blagomir puščavnik (1853):	čednosti vcepiti. Lejte vertnarja, kako skerbno drevesca snaži, kako jim streže in priliva — in ve bi nemarne bile pri izkojenji (izreji
Zlatorog (1886):	bolj je gibka hčérica, Rumênolasa Jérica. Zdaj streže tú, zdaj streže tàm, Zdaj steče sèm, zdaj spet drugàm! Pač kot pri
Zlatorog (1886):	se okrog, A bolj je gibka hčérica, Rumênolasa Jérica. Zdaj streže tú, zdaj streže tàm, Zdaj steče sèm, zdaj spet drugàm

ſtreshe
Sedem novih perpoved sa otroke (1836): tako lepo povernil, de meni na moje ſtare dni lehko ſtreshe, vam vſim pa obilno pomaga. Rad sdaj vmerjem, kér naſ

strežejo

Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854):	hiti mi pomagat! — Omoteni nej bodo in osramoteni, kteri mi strežejo po življenji. Nej bodo nazaj pahnjeni, in kri nej jih
Roza Jelodvorska (1855):	kot so vaši naslonjaki v Jelodvoru, ali nam ravno tako strežejo. Prosim poslužite se s tem kàr vam zdaj podati zamorem
Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857):	teci mi pomagat. Omoteni in osramoteni naj bodo kteri mi strežejo po življenju Odstopijo naj, in sram jih bodi kteri mi
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	sv. Očeta Marcelina, ker je vedel, da mu sovražniki zeló strežejo po življenji, kar je tudi Torkvat poterdil, razloživši Fulvijeve namere

ſtreshejo

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ljudí je okoli njega; vſi imajo v' njem ozhí, vſi ſtreshejo na njegovo govorjenje, vſak ſe zhudi njegovi modroſti ino njegovim
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	Jesuſa ſhe bolj hudi, ino ſhe zelò po shivljenji mu ſtreshejo, ker je v' ſabóto bolnika osdravil. Jesuſ, kteri je vſe
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	Ino per tej prizhi ſo angelji is nebeſ priſhli, ino ſtreshejo Jesuſu. Ne pervolímo tudi mí nikoli v' nobeno ſkuſhnjavo. Jesuſ

▶ streha samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

streh

streh
Sveti večer (1866): videti; sren se blišči po vseh vejah in vejičicah, od streh visijo dolge ledene sveče. Revni otroci so v hiši zaperti

ſtreh

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	vezh pohiſhtev v bolji ſtan prenarejenih : nameſti ſlamnatih in dilnatih ſtreh ſo jih 9 s ploſhami, 2 s koſitarjem, 344 s
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	dovelj, in vſe ſe narobe vêde in dela. Hiſhe nimajo ſtreh, plotovi ſo rastergani, koſolzi ſo víſlizam (gavgam) podobni. Po vaſi

streha

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	je kokoši z lučjo iskaje oginj v predivo zatrosila; suha streha se je naglo vnéla, in hiše in poslopja silno na
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	v posvetovanje in pogovore. Nad to veliko dvorano je razpeta streha iz stekla, da od zgorej noter svitloba dohaja. Med pogovori
Kitica Andersenovih pravljic (1863):	Pogrezne se v globočino, kamor lopata nikoli ne seže. Kot streha je ležalo nad njo pokopališče.
Mineralogija in geognozija (1871):	podružna os podaljša neskončno; zovejo se tudi dome (doma gr. streha), pod. 27. Rombiški liki nahajajo se pri raznoterih mineralih, tako

strehah
Biblia (1584): ſvitlobi, inu kar vy na uhu ſliſhite, tu predigujte na Strehah. INV NEBVITE ſe pred temi, kateri Tellu vmoré, inu nemogo

strehami

Blagomir puščavnik (1853):	Tukaj se sliši iz hriba dol pokanje končavnega ognja, nad strehami grada se valijo čemi strašni valovi gostega dima, in pri
Zoologija (1875):	C. monedula) gnjezdi v starih zidovih, v zvonikih in pod strehami. Vran ali krokar (C. corax), pod. 114, napada kakor kaka
Gozdovnik (1898):	skalovnega pasu se dviga star grad, ki s svojimi škrlenimi strehami in gótskimi vetrnicami gleda daleč nad morsko planjavo . posestvo stare

strehe

Kmetijske in rokodelske novice (1847):	in griči; na tó se vidijo cerkveni turni, kasneje mestne strehe, hiše, zadnjič ljudjé, ki se na tergih prek morja sprehajajo
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	pa kér tako zmoteniga človeka tak čas brez tovaršije izpod strehe v smertno nevarnost iti pustijo. — Pa mislim, de tudi takim
Zlata Vas (1848):	verha do tal; okna svitle; vrata vedno umite in obarvane; strehe skorej vse s céglam krite; zakaj srejnska postava je prepovedala
Zlata Vas (1848):	vse s céglam krite; zakaj srejnska postava je prepovedala slamnate strehe zavoljo nevarnosti ognja. Nad marsikterim slemenam je bila železna palica

ſtrehe
Kmetijske in rokodelske novice (1844): sime snaſhli. Ravno takó je ptizhe, kar jih je ſpod ſtrehe ſpalo ta grosna tozha pobila, kér ſo jih povſod mertve

strehi

Slovensko berilo za šesti gimn... (1854):	Luskine po herbtu so obličaste, in leže kakor škerli na strehi, luskina verh luskine. Zobje belouške navadne so majhini, toliko da
Izza mladih let (1882):	ne brez vspeha, ljudje so bili pa tudi že na strehi, voda se je jela podajati in vender že jedenkrat so
Cyclamen (1883):	šali se vedno, ljubi moj! Ti si kakor kavka na strehi —.« »Ti pa, kakor zaljubljen golob brez perut! « Hrast se je
Mačeha (1883):	še nagi golobčeki, a stara goloba se ljubkujeta na golobnjakovej strehi. Eufemija se nenadoma zgane. Rudečica jo oblije in lahno se
Gospod Janez (1884):	polne veje sadnega drevja, katero obdaja majhno poslopje. Po njegovi strehi se kažejo široke rdeče proge nove opeke ter jasno pričajo
Cigani (1890):	so njihove vasi! Od pleterja in ilovice narejene bajte, na strehi pometana slama, to je njihovo prebivališče. Naseljevah so se cigani
Čolnarji in brodniki na Ljublj... (1895):	v jednega čolnarjev. Sedaj je bil še celo ogenj v strehi! Čolnarji niso mirovali poprej, dokler ni ukazal okrožni urad magistratu
Vinjete (1899):	na čisto, mirno nebó, a nedaleč je stal na neki strehi golob, prestopal se z ene noge na drugo in stezal
Vzgoja (1899):	ramo, da je komaj čutil. Sedaj je bil ogenj v strehi. Pijani Ivan se je spel pokoncu ter zarjovel: »Kaj imate

streho

Ta male katechismus (1768):	resveſſelliti. Gospud! jest nisem ureden, de noter gresh pod mojo streho, temuzh rezhi le eno beſſedo, inu bo oſdravlena moja dusha
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	Véter silno močno pihaje zanêse zamašik iz strélnice na slamnato streho, in v pol uri je bil bogat mož ubožen. Sreča
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	zaspe, de ne' bo nič prazniga prostora vmes, in naj streho čez naredi, de moča noter ne pride. Kdor ima več
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	se sadje, ktero se da shraniti, kámor koli bodi pod streho v suhim sapnim kraji naloži ali rahlo natrese; nikdar pa
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	Korošca. Oče ga povprašajo rekoč: „V ime Boga! Pod mojo streho hočete prenočiti? Radi Vas vzamemo v gostje, pa povejte nam
Viljem Tell (1862):	veste, da proganja Prokletje vas? Prijatelj vas ne sme Pod streho vzeti, vrag sme vas ubiti. Paricida. Zató ogibljem vsake ceste
Sveti večer (1866):	šipah se bliščé ledene cvetlice. Na sadnem drevji, ki našo streho obdaja, ne visijo več jabelka in hruške in zelenega peresca
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880):	pozdravljeni, častiti oče! ” nagovori grof Remigija. „Prijetno je pač pod streho v gorki izbi; hvala Bogu, da smo se plohi enkrat
Deborah (1883):	sramota, da je toliko povedala! Judinjo in nje porod pod streho jemati, tukaj, v tej deželi, katera je v razumu, v

ſtreho

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	Koj dalezh damu imaſh, na zelim poti pa ſhe pod ſtreho ne prideſh. Shlahnimu goſpodu pa sa to nikar ne sameri
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	luzhjo in s gorézhimi terſkami hodijo v ſhtalé, ſhupe, pod ſtreho in na dvoriſha; goſpodine ſo pri kuhi sanikerne in nepripravne

ſtrehoj
Sedem novih perpoved sa otroke (1836): je rada per ljudéh. Tudi bo po simi rajſhi pod ſtrehoj, kakór od svunaj na merslim. ” Dedek ſo fantu pokásali, kako

▶ Strehar samostalnik, lastno_ime, moški ↘ goo300k, IMP

Strehar
Aritmetika za učiteljišča (1885): avgusta. Pomagačem sem plačal 35 gl. Dne 20. avgusta. Josip Strehar, krčmar tukaj, mi je plačal na račun 65 gl. Dne
Streharja
Aritmetika za učiteljišča (1885): mize po 18 gl. Dne 23. avgusta. Od krčmarja Josipa Streharja tukaj sem vzel na račun 50 l vina po 32

▶ streichen neuvrščeno, tujejezično ↘ goo300k, IMP

streichen

Fizika (1869):

Pospeševati, beschleunigen. Pot, Weg, Bahn, 54. Potenzflaschenzug, vzmnožni koloturnik. Potezati, streichen (magn. ). Poti krivočrtni, krummlinige Bahnen, 58. Povéznik, Recipient, 91. Površina

▶ strel samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

strel

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	silno škodo naključilo. Pràv bi bilo, ko bi se nepotrebni strel ojstro kaznoval, in smodník vsakimu paglovcu kupiti ne pripustil. Otročičam
Gozdovnik (1898):	se uzdi, in ta hip je zadoščeval Kanadčanu. Kanadčan pritisne, strel poči, in krogla je letela tako blizu don Estevanovih in
Gozdovnik (1898):	ploče, je stala visoka postava, širokoplečata, orjaškojunaška, držeča puško na strel. »Tigromorec! « reče prestrašeni Baraha. »Kaj dela tu? Opazoval nas je
Gozdovnik (1898):	odnese. Temno je, jokam in mož mi veli, naj molčim. Strel poči, in pa.. »zdaj pa vem, od kodi je ta
Gozdovnik (1898):	je ter ga ne smemo ohladiti, preden ga nismo posvarili. « Strel poči v trenotku, ko se je imel zgoditi obrez. Krogla
Gozdovnik (1898):	mahljaj pa Rdečoročnika. Zadnji je držal že prst na prožniku; strel poči, a nikogar ne zadene, Kakor bi trenil, popade pristavnik
Gozdovnik (1898):	No, potlej smo pa tudi možje, da« Govoreč skoči kvišku. Strel je počil, krogla je prasnila mimo Fabijevih las. V eni

ſtrel

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	Od te dobe ſe vſelej oglaſijo, kedar grejo memo na ſtrel, ino s' njimi marnvajo, koljkokrat ſe v' hoſti ſrézhata. Tudi
Genovefa (1841):	Ali je pa to terpel nebéſhki ôzhe in ali ni ſtrél va-nje ſpuſtil? Jes bi bil, ko bi bil na njegovim
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ker is otekljin pri tej bolesni rumena voda tezhe; — zoperniſki ſtrél, ker imajo vrasho, de zopernize shivali vſterlé in tako umoré

strela

Gozdovnik (1898):	je pripravljal na odgovor, ali prepozno. S piramide počita dva strela, v par trenotkih še tretji. Konji otovorjeni s zlato rudo
Gozdovnik (1898):	Moje želje ne gredó za srebrom in zlatom. Dobro pogojenega strela se bolj veselim, ko vseh bonans in zlatih rudnikov sveta

strelov

Novice gospodarskih, obertnijs... (1874):	ob 4. uri zjutraj iz navadnega kraja 6 močnih možnarskih strelov slišati. Ker se do danes še zmiraj ugiblje, komu na
Gozdovnik (1898):	Pepo! « Iz cevi dveh pušk se zabliska in na pok strelov nastopi besna tulitev. »Napravi nov zarez, Pepo, da se ne

▶ strela samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

strel

Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):

Bobneti čul strahòtne sem gromove, Tulečih sap razdraženo vihranje, Plamečih strel razserdeno šviganje In morja burnospenjene valove; Studencov čul šumeče sem

strela

Kmetijske in rokodelske novice (1847):	blizo Marburga je domačo gospodinjo v nekim hrami skoz dimnik strela ubila. Prislovice . ^tajan^kili §loTeiicov. Težko je proti vodi
Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853):	hudoba kakor blisk jirharjevo serce, ki ga je tudi kakor strela naglo vnéla. O koliko več časa je treba, da kaj
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	pa nisem jez tega kriv. Tebe naj doleti njegova ojstra strela; po tvoji glavi naj treši s svojim silnim jakanom; ti
Kemija (1869):	dušec, 369. Stickstoffkohle, dušečnati ogelj, 387. Stoff, tvar. Storaks, 489. Strela kamena, Bergkrystall.
Deborah (1883):	Sinaj K izvoljenej nevesti izraelskej. (Tresk. Boječe. ) Da zdaj udari strela v ono kočo, Kder dete, žena, stari slepec spe, In
Ferdinand (1884):	mi ne ostane toliko, kar bi konjsko kopito pokrilo. « Kakor strela iz jasnega je ta vest Petra zadela; strmenja ni mogel
Revček Andrejček (1891):	Anže (obtiplje se po tilniku). Takoj! (Odide po sredi. ) Ti strela ti, kako sem ga držal! Matija (ponosno in predrzno neumno
Revček Andrejček (1891):	že več ne vem, ali sem kuhan ali pečen. (Pomišljajoč. ) Strela božja! Do danes sem mislil, da Franica Pavleta sovraži,— pa
Revček Andrejček (1891):	Seže po palico, koš pa nevoljno semtertje premetava po hrbtu. ) Strela božja, ali je tak zateleban kmet menda več, nego Bog

ſtrela

Pozhétki gramatike (1811):	ſo predhódni v' oudre, oivre ouille, oule. kakor: foudre, bliſk, ſtréla, dissoudre, rasvesati, poivre, pòper ſhtupa; brouille, sdraha, ſpor; quenouille, koshél
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	hzhi; toraj vezh ne nadléshujte uzhenika. “ Te beſede ino pa ſtrela dóbrimu ozhetu ! Veſ pobit oſtermí. Pa Jesuſ mu je rekel
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	pové Jesuſ sheni néko ſkrivnoſt njeniga ſerza. Kakor bi jo ſtrela sadela, ji je bilo. Savsame ſe , de ta nesnani uzhenik
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	tiſto nozh v Kloſterneuburgu, dve ure od Dunaja, kjer je ſtrela v zerkev Şt. Martina vdarla in je vezh hiſh pogorelo

strele

Robinson mlajši (1849):	misel prišlo, ali bi se ne dalo, tude lok ino strele — šipice (pšice) udelati? Aj, kako gorko ga je razvnelo — podžgalo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	Peter vince in pšenico, In nebeškega kraljestva ključe, Pa Ilija strele in gromove, Pantelija velike vročine, Sveti Jovan kumstvo in bratimstvo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	neveš, da Perun ni Bog, da njegov jakan*) in njegove strele* so prazne reči. Ali nisi čul mašnika razlagati svetih resnic
Maria Stuart (1861):	Z vsimi Škoti Pregnanimi sem se soznanil v Remi, Ki strele mečejo na ta otok, V zaupanje se vkradel njihovo, Da

ſtrele

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	njimi. Ali na enkrat ſe is oblaka uderó bliſki ino ſtrele na Egipzhane. Kola ino koleſa, vſe ſe potáre, ino morje
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	Kako ſe ima is takim ravnati, ki je bil od ſtrele obit? 1. Taziga je tréba hitro na hlap ali na

ſtrelle
Branja, inu evangeliumi (1777): brambo te vire, s'katiro boſte mogli pogaſſiti uſſe ognene ſtrelle tega narhujshiga: inu usemite to shelesno kapo tega ſvelizhanja: inu

streli
Fizika (1869): stvari vidimo prikazen páda; z močno napeto tetivo loka podelimo streli (pšici) gib velike hitrosti; voda, ki jo ogrejemo, spremeni se

strelo

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	nehanja zvoniti je napčno in škodljivo, kér vémo, de zvonenje strelo na se vleče, in kér časopisi učé, de je bilo
Zlata Vas (1848):	nevarnosti ognja. Nad marsikterim slemenam je bila železna palica za strelo odvračati, skorej pred vsakim oknam cvetlice; poleg hiš majhni vertje

▶ strelaštvo samostalnik, občno_ime, srednji(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

streljanje; kontekst

strelaštva
Divica Orleanska (1848): Čuj! Iz tulenja vetrov in viharja Se sliši ljuto treskanje strelaštva; Protivne vojske so si tako blizo, De gojzd le loči

▶ strelčev pridevnik, svojilni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

strelčeva
- ſtrelzhova
  Sedem novih perpoved sa otroke (1836): in de ſo ravno mati perpovédali, kako ljubesnivo ſta jih ſtrelzhova ſprijela, ino jim poſtregla, jih ni samoglo vſe to vezh

▶ strelec samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

strelca

Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	med vsemi nar bolj umeven in ima čudovito bistre počutke. Strelca podpira pri zalezovanju divjačine, pastirja in mesarja pri pogajanju druge
Viljem Tell (1862):	ga na klop posadí. ) Tell (se prikaže vrhi skale). Poznadeš strelca, Nikar ne išči druzega ! Svobodne So koče, varna je nedolžnost
Viljem Tell (1862):	se prikaže Tell, vsi veselo vskliknejo. Vsi. Bog živi Tella, strelca, rešitelja! (Ko prvi Tella obsipajo in objemajo, pristopita Rudenc in
Gozdovnik (1898):	po njem. « Dva strela počita kakor eden, ta hip odvržeta strelca puške in zgrabita za nože. Kratko sopihanje, pa je vse
Gozdovnik (1898):	don Estevan. Vaš sloves ne govori neresnice. Vidva sta najboljša strelca, ki sem ju videl. « »Hm,« meni Kanadčan, »kdor ima tako

strelce

Oče naš (1854):	so Francozje še z večjo zgubo nazaj pognani bili. Tudi strelce pri Alpah in Kernvalde so prijeli, pa s kervavimi glavami
Gozdovnik (1898):	je krotil svojo gorečo nepotrpežljivost. Don Estevan je bil najboljše strelce razpostavil po griču zraven svojega šotora. Ognji so tako dobro

strelcem

Maria Stuart (1861):	sovražniki? Mortimer. Naj Bog jih zmoti in pušice njihne Oberne strelcem v persi, ako bi Streljane bile na kraljico mojo. Elizabeta
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	vsaj čez nekaj ur bom, in žena Hifaksova, poveljnika mavritanskim strelcem! ” „Zares vsega spoštovanja vreden mož, gotovo! Da bi le še

strelcev

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	presvitli Cesar in Cesarica obiskala. V imenovanimu strelišu so tovarši strelcev vse tri dni streljali in vesélje obhajali, de se je
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	Černi poveljnik je izbral izmed svojih sto mož pet izurjenih strelcev, ki so bili tako vajeni, da so pušico v teku
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	še veliko! ” „Kaj nek? ” „On ne sme umreti. ” Poveljnik černih strelcev jo pogleda tako serdito, kakor bi bil namerjal v njo
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	bližnji dvor, ki je ločil njegovo stanovanje od stanovališč afrikanskih strelcev in je bil z drevjem obsajen pa Adonu posvečen. Veselih

strelci
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): pred njega pa so se vstopili na odločeno mesto izbrani strelci. Pervi zamorec nategne
strelcu
- strelcu
  Kmetijske in rokodelske novice (1846): Lepko se imenuje verli mož. Nespametno streljanje je že dostikrat strelcu pa tudi drugim ljudem silno škodo naključilo. Pràv bi bilo
- ſtrelzu
  Sedem novih perpoved sa otroke (1836): priſhel v' nekih letih sa lovſkiga fanta k' knesovimu viſhi ſtrelzu alj borſhtnarju v' ſlushbo; posnej je pa v' Sahomzah lovſko

strelec

strelec
Fizika (1869): bolj ali manj od vodoravnega pota različen. Znano je, da strelec, ki hoče v daljino zadeti, nekoliko bolj visoko meri, kakor

ſtreliz

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	vidi, kaj mu na ſerzi je. „Pojdi s' menoj mali ſtreliz, mu je prijasno rekla, kakor bi njegov angel bila, bom
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	najdel. „Ljubi Bog, ſe savsamejo, gotovo je te dnarje vſmilen ſtreliz Ivan ſvoji prijasni goſpodinji v' potizo poviti rekel, naj bi
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	dobra mati pa ſo ravno toljko veſelje obzhutili, kakor mali ſtreliz nekdaj, ki je v' svoji torbizi neprevidoma koſ potize najdel
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	Rosaljka tebi bila. ” Ivan je odraſtil, ter je prav snajden ſtreliz (jager) bil. Pridno, prav sveſto je ſvojo ſlushbo opravljal, prijasen

▶ strelen pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

strelna
Divica Orleanska (1848): živel, ko si šel. Ubila davi Iz Orleana ga je strelna krogla, Ko je iz Laturnela gledal dol. – Ti smeješ se

strelne

Fizika (1869):	nižavah severne Nemčije se najdejo sem ter tje tako imenovane strelne cevi (fulguriti), l do 2 palca debele, 10 do 20
Gozdovnik (1898):	kjer mu je konj stal, umakne sebe in Indijane iz strelne daljave treh lovcev in v malo trenotkih je ležal od

strelnega

Robinson mlajši (1849):	sodove suharov, vlaškega pšena — riže, moke — melje, žita — zernja, vina, strelnega prahu — smodu, kugel — krugel ino drobi — šprihov; etu so bili
Fizika (1869):	električno kolo, električna pištola, električno zvonenje, zažig vinskega cveta, zažig strelnega prahú, prebitje stekla in debelega sklejenega papirja, itd. Tudi se
Botanika (1875):	Oglje od krhljike (Rhamnus frangula) se posebno ceni za narejanje strelnega prahu. V južnej Evropi rastoči čičimak (Ziziphus) daje prsne jagode

strelni

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	dobiva, ktere niso še popred na svetu bile. Takó so strelni prah, žganje, mjilo ali žajfa, kapica namesti kamnja na puši
Kemija (1869):	V éteru raztopljen strelni pamuk, kolodij imenovan, je kakor sirop gosta tekočina; ako jo

▶ strelišče samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

strelišče
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): na širokost 35 okin. Na njenem dvorišču bi se zamoglo strelišče napraviti, — tako obširno je. Poslopje je zares veličastno od zunaj

strelišču

Novice gospodarskih, obertnijs... (1864):	ker je mislil, da tistih 4000 gold., ki so posojeni strelišču ljubljanskemu, ne vživa dostojne (pupilarne) varnosti, odpovedal ta kapital strelišču
Novice gospodarskih, obertnijs... (1864):	nam čudno zdí, da celó gospodje, ki na čelu stojé strelišču, ne poznajo skoz in skoz resnične Rothschildove prislovice: „in Geldsachen
Novice gospodarskih, obertnijs... (1864):	tudi norci pustovali in sicer 30. dan t. m. na strelišču. Brali smo to „schwarz auf weiss” na nemških listih , ki
Novice gospodarskih, obertnijs... (1864):	strelišču ljubljanskemu, ne vživa dostojne (pupilarne) varnosti, odpovedal ta kapital strelišču in zahteval, naj se društvu povrne dolg. To, kar je
Novice gospodarskih, obertnijs... (1873):	večletni navadi. — Tudi k veselici Silvestrovi, ki jo napravijo na strelišču tukajšnji gospodje oficirji, je čitalnica bila povabljena. Novičar iz domačih

strelišu

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ktériga sta tudi presvitli Cesar in Cesarica obiskala. V imenovanimu strelišu so tovarši strelcev vse tri dni streljali in vesélje obhajali
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	poklicanih. Zavoljo slabiga vremena so jim ga pa na mestnimu strelišu napravili, ktériga sta tudi presvitli Cesar in Cesarica obiskala. V
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	okolici razlegalo. Zvečer je bil velik ples ne samo na strelišu, ampak tudi posebno lep v kazini, ktériga so tudi naš

▶ streljaj samostalnik, občno_ime, moški ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

streljaj

Tiun - Lin (1891):	hitrostjo. Nekoliko manjših džunk približa se ji v tem na streljaj.
Zeleni listi (1896):	tudi malemu Bogdanu. Z vidnim veseljem je opazoval Milanovo početje. »Streljaj tudi ti, Bogdan«, reče mu Milan. »Bogdan to ne zna

▶ streljan pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

streljane
Maria Stuart (1861): zmoti in pušice njihne Oberne strelcem v persi, ako bi Streljane bile na kraljico mojo. Elizabeta. Ste vidili Morgana, Roseta, Zvijaškega

▶ streljanje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

streljanje

strelanje
Divica Orleanska (1848): Zlo tamno je, med silnim gromenjem in bliskanjem se sliši strelanje. Pervi nastop. Voglar. Voglarica. Voglar. To grozna je nevihta, strašno

streljanje

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	sdravje naſhiga dobriga Ozheta ! — J. Demſher. Toča in copernice. (Konec. ) Streljanje pa gotovo odžene točo? — Naš cerkovnik hude ure nikdar ne
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	ne pripustil. Otročičam branimo nož v roke jemati; branimo tudi streljanje šterkovcam, kterim se kos kruha v rokah bolj podá, ko
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	bukvah zapisano biti: Janez Lepko se imenuje verli mož. Nespametno streljanje je že dostikrat strelcu pa tudi drugim ljudem silno škodo
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	se pripeljejo poleg Celovškega jezera blizo Porečan, se je začelo streljanje, da je bilo kaj. Pred gradam v Porečah so Jih
Oče naš (1854):	se od terga Hergisvajl sim peljale in kermiti hotle. Pa streljanje topov pri vasi Kersiten jih je z veliko zgubo nazaj
Sveti večer (1866):	serce presunila'. Jokala in molila sva, dokler je bilo slišati streljanje. Pa oče so se zdravi in veseli vernili z boja
Novice gospodarskih, obertnijs... (1874):	njegovi pobili ali pa postrelili (ne vém, ali je za streljanje tudi kak §. v postavi), ni slišati dozdaj novih napadov
Zeleni listi (1896):	To »streljanje« je ugajalo tudi malemu Bogdanu. Z vidnim veseljem je opazoval
Gozdovnik (1898):	sovražnikov. Ognji so se svetili po ogradbi in takoj zadoni streljanje od vseh strani, ki napravi neskončno zmotnjavo med presenečenimi Apači

▶ streljati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

streljajo

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	copernice ne poznajo ? Zakaj pa zvoné, in z žegnanim ognjem streljajo, če ne za to, de bi copernice odgnali? — Za to
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	on sam dobil, tega ni povedal) in razložil, kako naj streljajo na Boštjana. Tudi kristijanje so skrivši prinesli še precej denarjev
Zoologija (1875):	več samicami. Hrani se s sadjem in žužki. Domačini ga streljajo s topimi streljicami, da se perje ne okrvavi in ne

ſtrelajo
Vezhna pratika od gospodarstva (1789): ſo ikrove pa sa en ſhuſs pulfra dei, s' katęrim ſtrelajo. Zhebelle dobru permaſhiti, de v' ſnegi ven neletę.

streljal

Robinson mlajši (1849):	veliki koristi bil! Lehko bi ž njim lamice ino ptiče streljal, ino se nadto tude preti divjim ljudem, če bi gde
Zlatorog (1886):	moram reči! »Takó pred leti tridesetimi »Samó še jaz sem streljal, drugi nihče! »A zdaj sem star, divjáčini v posmeh! »Pred
Zeleni listi (1896):	le sam utrgaj jabelko in skušajva se, kateri bo boljše streljal«. Bogdan ga uboga in trga, kakor Milan, jabelko za jabelkom

streljala
- strelila
  Gozdovnik (1898): Arečiza pa Diaz sta ob enem vzdignila puške, da bi strelila. »Stojte, Kučilo, če ne ste izgubljeni,« zapove don Estevan. Odprave

streljali

strelali
Kmetijske in rokodelske novice (1846): velika nesreča prisnudila. O Velikonoči so neokrotni fantíni blizo poslopja strélali, v strélnice (pištole) na smodník (pulfer) papir in cunje basali

streljali

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	obiskala. V imenovanimu strelišu so tovarši strelcev vse tri dni streljali in vesélje obhajali, de se je v celi okolici razlegalo
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	Welwich). Pri vsih bližnjih cerkvah so zvonili, s hribov pa streljali. V Velkovec so prišli tudi duhovniki Pliberške dekanije; pri cesti
Andrej Hofer, junaški vodja Ti... (1886):	belim robcem, ko so Tirolci, ki so za pogajanja neprestano streljali na Bavarce in Francoze, nehali streljati, nasprotno zahrumelo je na

streljat
Zeleni listi (1896): tudi tepen, ata! Bogdan tudi tepen! « »Zakaj, Bogdan? « »Bogdan tudi streljat! «

streljati

streliti

Kakeršno delo, takšno plačilo (1886):	noge nesó. On pa za teboj —" "In če bode jel streliti? " vpraša Tone pomenljivo.
Gozdovnik (1898):	pripominja Dormiljon. »To dokazuje, da je moja misel prava. Namestu streliti, hotel je napadnike s kopitom sprejeti, in pri tem mu

streljati

Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853):	od kraja, ko so vojaki že na brégi. Koj začnejo streljati za ubéžci. Strašno so nedolžnim pulje (ali kugle) okoli ušés
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	ker morajo pri obdelovanji kamenje iz njiv in nogradov vedno streljati; letas je ta že druga takošna nesreča. Ne morem se
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	meni in me pomoči prosi. Pravi, da so hotli oblake streljati, in ko nje mož možnar nabija, se utrene iskra in
Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881):	denarjev pa ne. « »Poslušaj me stric,« mu rečem, » slabo znaš streljati, ti ne zadeneš v piko. Več reči je na svetu
Andrej Hofer, junaški vodja Ti... (1886):	so za pogajanja neprestano streljali na Bavarce in Francoze, nehali streljati, nasprotno zahrumelo je na bregih ukanje in veselo kričanje, in

ſtrelati
Kmetijske in rokodelske novice (1843): polovizo tega. Naméſt ſolnitarja je v ſili tudi pulfer sa ſtrelati dóber, ſamo ſhe enkrat toliko ſe ga mora vséti, kakor

▶ streljica samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

puščica; kontekst

streljicami
Zoologija (1875): se s sadjem in žužki. Domačini ga streljajo s topimi streljicami, da se perje ne okrvavi in ne pokvari. Iztrgajo mu

▶ strelni pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

strelnega
- strelniga
  Kmetijske in rokodelske novice (1848): 13 milijonov in 288,000 gold. 3. Davk iz prodaje smodníka (strelniga prahú) in solnítarja. Smodník mora zavolj občje varnosti ojstrimu čuvanju

▶ strelnica samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pištola; kontekst

strelnica
Kmetijske in rokodelske novice (1846): šterkovcam, kterim se kos kruha v rokah bolj podá, ko strelnica. Musy. Nov misijonar iz Krajnskiga. Zopet se je število krajnskih

strelnice

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	prisnudila. O Velikonoči so neokrotni fantíni blizo poslopja strélali, v strélnice (pištole) na smodník (pulfer) papir in cunje basali. Véter silno
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	in cunje basali. Véter silno močno pihaje zanêse zamašik iz strélnice na slamnato streho, in v pol uri je bil bogat

▶ strelovod samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

strelovoda
Zeleni listi (1896): kazati torej svoje umetnosti. Najpoprej spleza hitro kot blisk vrh strelovoda; na to se jame na glavo postavljati in prekucovati tako

▶ streme samostalnik, občno_ime, srednji ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

stremen

Gozdovnik (1898):	konja skočiti, a šestega potolče Encepez, ko je nogo v stremen utikal. Hipoma je bil Sokoljeoko razkonja, vihtel obglavnik, nož, in
Gozdovnik (1898):	ter poskačeta čez ogradbo, hiteča daleč naprej. Brez sedla, brez stremen, brez uzde drvita naprej v ostrem diru, v smeru med
Gozdovnik (1898):	najboljše v celi Apačevini. Že postavlja don Estevan nogo v stremen, ko Rdoles puško nameri. »Stoj! « Ta klic, priševši iz njegovih

▶ stren pridevnik, deležniški, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

združen; Pleteršnik

streni
- ſtreni
  Biblia (1584): vpil, inu njegove ſhtime nebo nihzhe na gaſsah ſliſhal. Ta ſtreni Tèrſt nebo on slomil, inu ta kadezh Taht nebo on

▶ strepetati glagol, glavni, nedovršni ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

strepetati

ſtrepetati

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	duſhe! O koku mozhnu bi ſe mi mogli preſtraſhit, inu ſtrepetati zhes te beſſede: nozhe posnati tiſte, katiri nega na posnajo
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	enu taku shaloſtnu snamne mormo sa reſsnizo ſe preſtraſhiti, inu ſtrepetati. Saturei ſkerbnu opomina S. Paul 1. Cor. 10. Qui Je

▶ stresaj samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

stresaj
Gozdovnik (1898): palega dona. Don Estevan je zastonj poizkušal braniti se. Silni stresaj mu je roko umrtvil, da mu ni rabila.

▶ stresanje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

stresanje
Fizika (1869): tako gibanje postopni (pomikajoči) tres, iz kterega se narejajo valovi. Stresanje te vrste napravi se, če se udari ob vrv, močno

▶ stresati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

stresa

stresa
Kmetijske in rokodelske novice (1846): žig! Kakor kri So nebesa, To žarenje dneva ni! Ceste stresa Divji hrup! Puha hlup! Kviško kviško plam se dviga; Na

ſtreſa

Genovefa (1841):	vſe liſtje tréſe. Vſa naráva (natura) ſe nad moritvijo nedolshnoſti ſtréſa. V prihódnje bo vaju vſak ſhumézh liſt oſtraſhil. Ali vidita
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Vaſ, ktérih ráma ſe vkloníti nózhe, Temnà je nózh, in ſtréſa gróm oblake ; Şovráshnik ſe podál bo v ſvôje kózhe, Le

stresal
- ſtreſal
  Genovefa (1841): medlo in véter vlékel, je Boleſlav mnogotere serna pred votlíno ſtréſal. In priletéli ſo ſtershki in urne ſinize pred vrata votline

▶ stresen pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

stresne
- ſtresne
  Kmetijske in rokodelske novice (1844): kruh i. t. d. Po tém takim je nima pijanez ſtresne ure. Peti dan le pa navadno vſakimu ta smeſ takó

▶ stresniti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

stresne
Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): mogoče, da bi dolgo terpelo. " Pri pervem glasu se mož stresne, pa potem povesi glavo in čmerno zre pred se. "Ne

▶ stresti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

strese

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	in čast na vekomaj! ” In čuj — kér to izusti, se strese zemlje drob, Kot svit večerne zarje nad njim zabliska dob
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	deleč po deželah hudi potresi; velikrat se pa tudi zemlja strese, brez de bi se kaka znana goreča gora spluvala; potresi
Stric Tomaž (1853):	gora! nak! “ — reče in zaderlešne z durmi, da se vse strese. Kmalo so domači in drugi sužnji zvedili, da je Špela
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	in potem ostane. Potem nekaj časa leseno hodi, se včasi strese, je kmalo zopet veselo in začne jesti, kakor uno zdravo
Mlinar in njegova hči (1867):	sebi pokliče in še na svojej smrtnej postelji — Črnot (se strese). Molči, zanikamo dete! Poslušaj me! Ali boš pozabila tega vlačugarja
Ferdinand (1884):	Janeza Krstnika z odsekano glavo. Zapazivši odsekano glavo v skledi, strese se kar groze in strahu. «Takovo kazen zaslužim jaz. Onega
Ferdinand (1884):	skozi pretrgane oblake sè svojimi prvimi žarki dvorano. Peter se strese pred maščevalno božjo pravico. Najedenkrat se mu zopet dozdeva, da
Gozdovnik (1898):	L. Despierto prime svojega podložnika za roko, ter ga krepko strese. »Pepo, vzdrami se, alkald te hoče zaslišati! « Stražnik se prebudi

ſtreſse
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): Vojſhak inu premagovavèz en ſlab zhlovek sdy, katęri zęlo semlo ſtręſse, dé ſe lę na krajlęvi ſédesh povsdigne? Je uni kupèz

stresel

Ferdinand (1884):	ne hoté. Tudi oče Anton je obledel in se strahú stresel, ko ga je Ferdinand opomnil njegovega zlobnega naklepa in treh
Ferdinand (1884):	mu soproge. Ko je pa Ferdinand omenil svojega smrtnega strahu, stresel se je ne hoté. Tudi oče Anton je obledel in

stresi
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): dolgo kuhaj, de rujav postane; potem ga pa na plošo stresi, ktera je z oljem pomazana. Zdej pa en polič srove

stresla

Kitica Andersenovih pravljic (1863):	njej zadnjo uro, to je kralju obljubil. Ali ona je stresla glavo in ga je z očmi prosila, naj gré, ker
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	se prikazal strupeni pisani gad, ne bi bila taka merzlica stresla goste, kakor je je pri teh besedah; kot okamneli so

▶ strešje samostalnik, občno_ime, srednji(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

ostrešje; [sskj]

strešja
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): prijetnost in dopadljivost, ki se ne nahaja povsod. Že nizke strešja, da se komaj opazijo, ki so zavolj večkratne hude burje

▶ streti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

stre

Valenštajn (1866):	ona Zakrije milo svojim ščitom carsko Pobožno hišo, nočno delo stré. Služabnikov še zvestih ima car, I v taborji še mnogo
Zlatorog (1886):	cvetka mila »Ljúbav lovca trentskega je bila; »Cvetke pa, ki strè jo snežna noč »Ne vzbudí več jutri solnca moč. « Léhno

ſtare
Kmetijske in rokodelske novice (1845): ſhipa ubije, ali pa kdo ponavedama na-nj ſtopi in ga ſtáre. Kader prediza v ſaboto vezher neha preſti, odſuzhe roko s

strejo
- stero
  Kemija (1869): je najti v pičlej množini. Ako se ti rastlinski deli steró in zmečkajo in potem z vodo zmešajo, usede se beli
streš
- stareš
  Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): Z nogo jih na enkrat lahko več kobilic končáš in stareš, ali kadar jih cel oblak pod nebom prileti, da solnce

streti

Viljem Tell (1862):	kozo: Jaz višo ceno pristrelím, srcé Sovražnikovo, ki me hoče streti. (Od daleč se čuje vesela muzika, ki se bliža. )
Viljem Tell (1862):	Nespametna in slepa ti uíma! Al moraš ladijo s krmarjem streti, Da enega krivičnika pogrezneš?

stri
- ras tari(združena oblika)
  Kuharske Bukve (1799): sholzo narediti, poſnami vſo maſt is nję ; puſti jo ohladiti, ras — tari notri dva jajza s' lupino vred; potlej jo perſtavi
strl
- ſterl
  Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): shive dni prah jedla! Nekdo shéninih mlajſhev pa ti bo ſterl glavo, ino ti ga boſh v' peto salasovala. “ Evi Bog

strla

Novice gospodarskih, obertnijs... (1881):	obeh postavodajavnih taborih. V zbornici poslancev in v zbornici gospôski strla si je ta stranka zadnje dni minulega leta sama svojo
Zeleni listi (1896):	drugim; toda ne. Vtaknila je vsakega med zobe in — tresk! strla jih je.
Zeleni listi (1896):	pregriznila je poprej. Orehe in lešnike, katere je kje dobila, strla bi bila lehko s kladivom ali s čim drugim; toda

strli
- sterli
  Divica Orleanska (1848): skakala derhal. Sorelka. So vriskali – se veselijo, de So serce sterli kralja miliga. Lahir. Fantiča mladiga, Harí-Lankastra, Sim vidil na kraljevimu

▶ streusand neuvrščeno, tujejezično ↘ IMP

streusand

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852):	gerichtlich in Beschlag nehmen. Palež, Brand (bolezen na terti). Sipa, Streusand. Habán, Klachel, Bengel. Čljad, Kinder eines Vaters. Golci (pl.), kahles
Rudninoslovje (1867):	brusijo tobačnice i druge lepoče; semlét se rabi za sipo (Streusand). XI. Lágovci. (Kuphite. ) Lágovci se približujejo kálavcem, toda od teh

▶ strezniti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

streznila
- iztreznila
  Gozdovnik (1898): Fabija ter se domislila, kako sta mu stregla po življenju, iztreznila sta se tako jako, da sta mahoma izpoznala vrednost življenja

▶ strežaj samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

strežaj

Valenštajn (1866):	Drugi strežaj (pride). Hoté imeti kupo veliko, Bogato, zlato, s češkim grbom
Valenštajn (1866):	Skoval umetnik Vilijem, prekrasno To kupo izmej plena praškega? Drugi strežaj. Da, to! Nazdravljali si bodo njoj. Ključar (maje glavoj, ko

strežaje
- strežaje
  Valenštajn (1866): i pijačo. Vsa sprednja stran je prazna za plemiče i strežaje. Vse je živo, Trčkinega polka muzikantije gredó krog miz. Še
- ſtreshaje
  Sedem novih perpoved sa otroke (1836): ˛Srezhno najde Ivanek Saverſhko graſhino, poproſi ſtreshaje, naj ga shlahnimu goſpodu oglaſijo, ker mu je vkasano, de

strežaji

Stric Tomaž (1853):	vse zelo čudno zdi. Prideta v lepo sobo, in ko strežaji odidejo, potisne Butljar zapah in sama ostaneta v sobi. „Juri
Valenštajn (1866):	vsak za svojo mizo). Peti nastop. Ključar z Najmanom pristopi. Strežaji prihajajo in odhajajo.
Valenštajn (1866):	DRUGO DEJANIJE. Dvorana pri Fridolanskem vojvodi. Prvi nastop. Strežaji postavljajo stole i pogrinjajo preproge. Precej za njimi Seni, zvezdar
Gozdovnik (1898):	so postavili šotor in ravno je stopil noter, ko so strežaji tovorno žival razbremenjavali, kar opazijo ob gozdovem robu tolpo, ki

▶ strežajka samostalnik, občno_ime, ženski ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

strežajka

Valenštajn (1866):	Ulanci. Novák. Meščán. Kmet. Kmetov sin. Kapucinec. Vojaški učitelj. Krčmaríca. Strežajka. Vojaški otroci. Hobojisti. Pred Pólznjíjo na Češkem
Valenštajn (1866):	v učilišče! Prvi lovec. Le malo jih mika tesno stanišče. Strežajka (pride). Teta, odšli bi radi. Krčmarica. Zdaj zdaj! Prvi lovec
Valenštajn (1866):	Drugi lovec (déklico držé). Ostani, ljubče, vendar malo pri nas. Strežajka. Imámo tam pivce, brani mi čas. (Iztrga se ter odide

▶ strežba samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

strežba
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): to ga zmoti, da ne zapopade, da je le napčna strežba slabe rasti kriva, ne pa drevo samo po sebi. Da

strežbe

Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	SEDMI RAZDELEK. Od reje, strežbe in kermenja ovac. Da gospodar vse, kar mu je pri
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	DEVETI RAZDELEK Od reje, strežbe in kermenja prasičev. Kdor hoče dobre in lepe prasiče imeti

ſtreshbe
Kmetijske in rokodelske novice (1843): Od ſkerbi sa kopita in od podkov. § 15. Od ſtréshbe in oſkerbljevanja bolnih konj. §. 16. Od usrokov bolesin ſploh

strežbo
- ſtreshbo
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): vezh ljudi, kakor kar jih je sa kurjavo in sa ſtreshbo vosa potreba. Sa-nj je perpetih eden, dva, tri — tudi deſet

▶ streže samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

strežnik; [sskj]

strežeta
Zlata Vas (1850): voz s šestimi konji memo njega, na kterim sta dva strežeta spredej sedela, dva pa zadaj stala. V vozi je sedel
strežetov
- streshetov
  Sedem novih perpoved sa otroke (1836): mu je vkasano, de jim ſam piſmo v' roke da. Streshetov eden ga po ſhrokih ſtopnizah, ki ſo is resaniga kamnja

▶ strežnica samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

strežnica

Kranjska nevesta (1864):	tako novico! Bog mu daj srečo. " „Bog daj! " odgovorila je strežnica. „O joj, šembrana moja glava, najvažniše novice bi bila kmalo
Kranjska nevesta (1864):	ali da ni zakrival mrak njenega obličja, bila bi vidila strežnica, da jo je rudečica oblila. „Tomaž, grofičev sluga. " „Oj za
Kranjska nevesta (1864):	se ozrla v sobo, kjer je pri oknu stala stara strežnica, in molila angeljsko češčenje. „Kaj ne, danes si bila v
Kranjska nevesta (1864):	bolezen prijema. „O joj, kuga se je prijema! ” zakričala je strežnica, in vsi pričujoči so se prestrašili. Grof se je prvi
Kranjska nevesta (1864):	IX. Nekoliko dni pozneje je ležal Giulio ranjen domá. Stara strežnica je čula zraven njegove postelje in mu zdravilo podajala. Enkrat
Kranjska nevesta (1864):	zaspala, napadle so jo divje sanje. Molčé je pogledovala stara strežnica nesrečno dekle, in molila na tihem. Drugi dan ob napovedani
Pomladanski vetrovi (1881):	sestra ju je spremljala. Pri vratih pa jih dohiti neka strežnica ter odda sestri majhno knjižico. „Sestra Lucija! Zdravnik je velel
Senanus (1892):	Vender, morda je še prezgodaj, da bi bila prišla stara stréžnica; na jednajst gré šele, mimo tega se ni nikoli menil
Jara gospoda (1893):	da dobi svojo kavo. S kavo vred mu je prinesla strežnica tudi najnovejšo novico o sodnikovi zaroki. Kakor v obče ni

strežnico
- strežavnico
  Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): podati. Z kočijažam prideva na Štajersko; v neki taberni za strežavnico alj kelnarco v službo stopim; čez pol leta pa jo

▶ strežnik samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

strežnik

Ljubljanske slike (1879):	ljubezen rada premeni v največe sovraštvo, če ni poroke. 3. Strežnik v kaki drugi štacuni (Dominus servus universalis). Omenjen bodi tudi
Ljubljanske slike (1879):	po vagi; le za norce imajo oboje enako. Kedar ta strežnik začné na svojo roko kupčijo, se navadno preskrbi s kakim
Ljubljanske slike (1879):	ali sveča, če jo prižgeš ali ne, veljá 40 kr., strežnik, če se prikaže ali ne, vsaj 10 kr., vse drugo
Ljubljanske slike (1879):	tej ali oni štacuni spregovoril nemški, ti bo priletel najprvi strežnik (komis), če ne sam gospodar, naproti, če boš pa zahteval
Ljubljanske slike (1879):	prav tako, kakor slovanska surka oči. Slednjič, ko je trgovski strežnik že skoro vse letne čase življenja po britkosti in sladkosti
Ljubljanske slike (1879):	ne iz mesta domá. Glede politične vere se deli trgovski strežnik v narodnjaka in nemškutarja. Prvi jo ud „Sokola“, „čitalnice“ ali
Lisjakova hči (1892):	ne verjela. »No, mož, pri katerem ste bili sinoči,« reče strežnik. »Po vašem naročilu sem šel pogledat, ali mu česa treba
Lisjakova hči (1892):	Pokleknila je k postelji, molila in jokala in zopet molila. Strežnik je prižgal svetilko in Klotildi ponudil stol, videč, da ne
Lisjakova hči (1892):	belil dan, ko je Klotilda stala pred bolnico in pozvonila. Strežnik ji je odprl, in za njo takoj zopet zaprl, potem

strežnika
Ljubite svoje sovražnike! (1899): varovati pred svojimi domačini. Poglavar ladije je rad odpustil vrlega strežnika bolnikov, in že naslednje jutro sta zapustila oče in sin

▶ strgalo samostalnik, občno_ime, srednji ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

strgalu

stergalu

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	iz dveh jajc terdo testo; stergaj tega prav drobno na stergalu, ter ga v drobljancu sroviga masla lepo zarumeni; potem ga
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	in spravi jih na hladnim. Jabelčni sok. Dobre mošancgarje na stergalu stergaj, sok dobro iztlači, pokri ga ter ga tako šest
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	perdenejo. Namašen krompir. Osem ali deset debelih kuhanih krompirjev na stergalu stergaj, eno unčo sroviga masla vmešaj, štiri jajca z njim
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	sok. Iz olupljenih mošancgarjev peškiše poberi, potem jih pa na stergalu stergaj, sok pa skozi čedno ruto pretlači in še enkrat

▶ strgan pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

strgana
- stergane
  Zlata Vas (1848): puste polja in verte, svoje prazne mošnje in skrinje, svoje stergane oblačíla in srajce: té mi pričujejo zoper vas. Poglejte svoje
strgane
- stergane
  Zlata Vas (1848): pa vunder snažno oblečeni, ni je bilo vmazane ali pa stergane obléke. Marsiktero obličje je bilo rujavo, od solnca ogoreno, pa
strgani
- ſtergani
  Kuharske Bukve (1799): ſroviga mlęka, 12 rumenakov, od ene lemóne drobno na zukri ſtergani lupek, inu nękaj zukra ſkup smęſhaj inu hladno shverklaj. Potle
strganimi
Viljem Tell (1862): vse pomrlo. Lajthold. Le spridena druhal pristopa sem, S klobuki strganimi maha, nama V nevoljo. Al ljudjé pošteni raji Umikajo za

▶ strgar samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

kosec, hrestač; [sskj]

strgarji
- stergarji
  Kmetijske in rokodelske novice (1846): toplo obuti. Ljudjé, ki po dimnicah stanujejo, so okajeni kakor stergarji, in celo dopoldne pozimi černo pljujejo. Kako bi to zdravo

▶ strgati glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

strga

sterga

Zlata Vas (1850):	kakor poprej v lišp vtakniti. Obleka se postara, vmaže in sterga; popravljanje je drago, in sama si jo delati se ni
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	Gotovo je tudi on naučil tega mladega gada, kako naj sterga naš cesarski razglas! Ali veš, kje stanuje? ” „Vem, veličanstvo! Torkvat
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	Se že vzdiguje — o joj! ” — In pri teh besedah šiloma sterga povoj od rane na vratu, kakor bi hotel zver pahniti

strgal

stergal

Kmetijske in rokodelske novice (1847):	ljudi je do krivaviga vgriznil, peterim je pa le obleko stergal. Ker jo je iz mesta potegnil in ga dozdej še
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	zgubé, so pa tako terdni, de jih ne boš lahko stergal, posebno če enimu funtu lanéniga firneža, neprenehama mešaje, pol funta

strgal

Novice gospodarskih, obertnijs... (1863):	prazne bisage, Še vrabci, k' jih vidijo deleč bežé. Si strgal mi hlače, razdjal dva klobuka, Si suknjo mi, srajco, podplate
Deborah (1883):	dali. Pek. Bog se usmili! Mojega pa je mali deček strgal, ko se je ž njim igral. Kako je moja žena

ſtergal

Kratkozhasne uganke (1788):	kader k' meni perlęſesh, de be mene spod moje ſtręhe ſtergal. Se mene vonſtergal: tok ſazhnesh mene is sladzhizo napajati. Ki
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	vſo mujo pèrloshy, de bi naſhiga Odreſhenika ſovrashnikam is rôk ſtèrgal, ali tó vpitje naſhih gręhov, katęri hózhio njega ſmèrt imęti

strgati
- stergati
  Oče naš (1854): sili in smerti svojega Zveličarja! “ „Kdo me more od njega stergati? “ je rekel serčni fantek, in njegove oči so se svetile
- strgati
  Oče naš (1885): sili in smrti svojega Zveličarja! “ „Kdo me more od njega strgati? “ je rekel srčni fantek, in njegove oči so se svetile

▶ strgati glagol, glavni, nedovršni ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

strgaj

stergaj

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	Iz olupljenih mošancgarjev peškiše poberi, potem jih pa na stergalu stergaj, sok pa skozi čedno ruto pretlači in še enkrat skozi
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	iz dveh pesti moke in iz dveh jajc terdo testo; stergaj tega prav drobno na stergalu, ter ga v drobljancu sroviga
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	Namašen krompir. Osem ali deset debelih kuhanih krompirjev na stergalu stergaj, eno unčo sroviga masla vmešaj, štiri jajca z njim zmešaj
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	spravi jih na hladnim. Jabelčni sok. Dobre mošancgarje na stergalu stergaj, sok dobro iztlači, pokri ga ter ga tako šest ur
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	nasterganiga hrena zmešaj in v skledo deni. Jesihov hren. Drobno stergaj lepo očišeno hrenovo korenino in jo z jesiham, solijo in

ſtergaj

Kuharske Bukve (1799):	merslo na miso. 203. Lomonovi ſok. Olnpi dvę lemone, jeh ſtergaj na ſtergávniki ali ribeshni pod eno ſklędo; eni tretji lemoni
Kuharske Bukve (1799):	na ſtergávniki ali ribeshni pod eno ſklędo; eni tretji lemoni ſtergaj ſamo unajno rumeno kosho doli, potęm ſok ven istlazhi tudi

▶ stric samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

stric

Divica Orleanska (1848):	in pred tronam na kolenih Je prisegaval Filip vojvoda, Tvoj stric, za sebe in dežele svoje. Karol. O, nepošteni pêr, Nevredni
Divica Orleanska (1848):	za sebe in dežele svoje. Karol. O, nepošteni pêr, Nevredni stric! Lahir.
Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852):	oče umerla in kako ti je zdaj. Dober mož je stric. Gotovo te bo k sebi vzél in preživil; in ker
Stric Tomaž (1853):	pa Tomaž“, pravi on, „otroci so me pa sploh doma Stric Tomaž imenovali. “ „Jaz vas bom tudi tako, ker vas imam
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	najemo. Jaz se k ptujcu obernem pa mu rečem: „Sedaj, stric, nam povejte od kralja Matjaša”. Ko te besede izgovorim, polijejo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	tega mu je kerščanski svečenik — ali kakor mu pravijo — mašnik, stric, in mu- pomaga, kjer le zamore. „Jaz pa mislim, da
Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881):	kopita, delaš lepe mošnje a denarjev pa ne. « »Poslušaj me stric,« mu rečem, » slabo znaš streljati, ti ne zadeneš v piko
Ferdinand (1884):	sta bivala v krasnem gradu, kakor jima ga je priredil stric; tudi ne, ker sta imela najboljših jedi na izbiranje in
Oče naš (1885):	rajncega in ložeje je dihal, ko je zvedel, da njegov stric ni imel moči ne govoriti ne pisati. Vsi pričujoči so

strijc
Deborah (1883): več ne prežene. Tržinar. In potem se mej nje potuhne strijc Abraham in ujec Mozes. Krojač. In danes šiva in jutri

ſtriz

Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	bi en tak sali Goſpod kamen ratal — Je vshę njih ſtriz vmerl? Tulp. Ne bo vezh dolgu vlękel, sdej ima vshę
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	Naj ſe poberó — mi dva ſva narasen — Tulp. Ampak — moj ſtriz — Shternf. Ima vſe svędit — Lohko nozh, Ozha — Shupan , — Mizka — lohko

strica

Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852):	in skorej de bi bil po priporočbah svojiga povsod spoštovaniga strica kmalo kako službo dobil, če bi ga ne bila sledéča
Stric Tomaž (1853):	serčnost. Strašno je bilo Špeli pri sercu, ko zapusti bajto strica Tomaža. Mož jej je pobegnil od grozovitega gospodarja; sinka so
Stric Tomaž (1853):	niso toliko popraševali, ter jih prebirali, kakor tako zvane: „bajta strica Tomaža, ali življenje zamorcov v Ameriki. “ Spisala jih je neka
Maria Stuart (1861):	kapljo kervi — Mortimer. Najperva padeta pod mojim nožem! Marija. Kaj strica, druzega očeta bi —
Viljem Tell (1862):	Ivan Paricida. Ker Mi dedino uzel je. Tell. Svojega Cesarja, strica ste ubili! In vas Še zemlja nosi! Vam še solnce
Čas je zlato (1864):	to de ne deseti del od tega, kakor batine mojega strica, ki so vsak dan moja navadna večerja« odgovorí Lenček lahkomišeljno
Ultra! (1867):	Vilko. A mi novega! (Dene kapo na glavo. ) Gospodična! Iz strica in iz ljudí njegove vrste se ne dá nič več
Ultra! (1867):	historijo o naglem odhodu pripovedovati. Nikakor ne! Jaz tu počakam strica, ta mi gotovo v stiski najde svèt in pomoč. Zalka
Ferdinand (1884):	pa je veselilo Alfonza, da Ferdinand ne sumniči njega, — svojega strica, — umora. Tudi Antonu je bilo jako ljubo, da ga Ferdinand

strijca

Rokovnjači (1881):	je kazal, da so pri Mozolovih uže dobili vest, da strijca Blaža ne bo več domov; kaj so ob jednem še
Veliki grof (1885):	nove krivice in hudobije; in prestrašen kralj ni mogel zagovarjati strijca svojega in moral obljubiti, da ga odpravi od vlade in
Veliki grof (1885):	kako se vzbuja v njem stara ljubezen in spoštovanje do strijca in pogumno stopivši pred grofa mu reče: „Vedite, grof celjski
Od pluga do krone (1891):	zvedavo pogledal v hišo. Vrabec zopet odleti, Jurče pa ugleda strijca Mihevca, ki naravnost kresá proti hiši. »Micika, Mihevčev oče gredo
Iz sodnih aktov (1891):	I. na stráni 1. Nekoliko pozneje sem obiskal nepozabnega svojega strijca župnika — zadnjikrat, zakaj potem se nisva videla več na tem
Svatba na Selih (1894):	še vedno govorili o vremeni in letini, dasi je Rakar strijca suval, naj vender že izpregovorí potrebno besedo. Pokašlja strijc, popraska
Slučaji usode (1897):	In vidno potolažena se določi še enkrat obrniti se do strijca, katerega je v tem trenotju smatrala za edino rešilno bilko
Slučaji usode (1897):	več nego prepričana. Poslušajte me torej, ter obiščite čimpreje trdosrčnega strijca! Če ga tudi ni ganila vaša pismena prošnja, pogled na
Slučaji usode (1897):	prijateljici tudi ono zgodbo z moževim strijcem. — Vi imate bogatega strijca, ki nosi moževe imé in ki biva ne daleč od

strice
Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881): in si daleč od hudobnega soseda ustanovil novo kmetijo. Bogate strice imam onstran gorá. K njim bom šel, potožil jim svojo

stricu

Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852):	bi imel po moji smerti pomanjkanje terpéti, pojdi k svojimu stricu, očetovimu pravimu bratu; povej mu, de sva jez in oče
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	iz orehovega lesa, napravljena prav umetno, ter je staremu mojemu stricu, ki so jo napravili, ko so po meni se kerstitki

▶ striček samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

striček
Ultra! (1867): obleki. Vilko. Upam, da se dá kaj pomagati. Kje je striček?
strička
Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): nji perderla. Angelja sta eno uro popred Lota, pobožniga Abrahamoviga strička, z njegovimi vred odpeljala, ino potlej pade ogenj ino goreče

▶ stričev pridevnik, svojilni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

stričevo
- stricovo
  Oče naš (1885): govorjenje in obnašanje je preveč očitno kazalo, da sta imela stricovo smrt bolj v srečo kakor v nesrečo. Samo Emilija je

▶ striči glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

strižejo
- strižejo
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): ta namen mlade deblica, ko so čevelj visoke; naj jih strižejo pridno, da postanejo v 10 ali 12 letih neprehodljiv živ
- ſtrishejo
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): ſrednje ſorte od tazih ovaz, ki ſe enkrat v letu ſtrishejo, je bilo nar vezh pokupljene; zent take ovne je veljal

▶ stričnik samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

bratranec; [sskj]

stričnik

Pripovedke za mladino (1887):	Ne,” odgovori mu, „kaj je to le pač? ” Moj ranjki stričnik je bil tu, in nek bradat mož je prišel ter
Gozdovnik (1898):	je po travanski soditvi kot morilec in detoropec. Ali njegov stričnik, mladi grof Medijanski, ta živi. Pustil sem ga v hudem
Gozdovnik (1898):	umakne. »Grof Antonio, morete li priseči, da sem res vaš stričnik? « »Jaz sem dal dečka izstaviti in ne poznam bližnih okolnosti
Gozdovnik (1898):	mi je, da vas pozdravim, pa tudi vas, sennorita. « »Njegov stričnik, mladi grof Medijanski? Tega ne poznam; ne vem nič o
Gozdovnik (1898):	in odkritosrčno. Tiburcio Areljanos, ti si grof de Medina, moj stričnik. Pojdi, da te objamem. « Arečiza širi roke, da bi Fabija

stričnika

Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	mikaven pogovor. Ko je Evrota pozno domu prišed našel svojega stričnika samega v temi sedeti, ga je tako-le nagovoril: „No, Fulvij
Ferdinand (1884):	Alfonz je na dolgo in široko pripovedoval čudno osodo svojega stričnika. Razum se, da je jako skrbno zamolčal svojo krivdo. Povedal

▶ strigalica samostalnik, občno_ime, ženski ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

strigalica

štrigalica

Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	48. Štrigalica. Tine je imel to gerdo navado, da je rad ušesa
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	v Tinetovo uhó, iz katerega je čez nekaj časa velika štrigalica prilezla, katera je iz luknjice na vratih prišla v Tinetovo

▶ strihnin samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

strihnin
Kemija (1869): Strihnin, Strychnin, 476. Stroj, Beitze. Strojba na jerh, Weissgerberei, 492. Strojba

▶ strinjajoč pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP

strinjajočih
Rudninoslovje (1867): ogel imenuje: triplosk, četveroplosk, petoplosk, šestoplosk itd. 2. na kakovost strinjajočih se robov, ako so si robovi enaki, imenuje se ogel

▶ strinjati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

strinja

Rudninoslovje (1867):	3. Ako se trije ali še več robov i ploskev strinja v enej točki, onda se ta točka imenuje ogel (Ecke
Astronomija (1869):	plimi, narejeni od obeh nebeskih teles. O krajcih se pa strinja mesečeva plima s solnčno oseko, tako da razodeva le razloček

ſtrine
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): ſhe ſ' ſvojimi teleſnimi ozhmi vidila. ˛S ˛Simeonam ſe toraj ſtrine v' hvali boshji, ino perpoveduje vſim dobrim, kaj je vidila

strinjajo
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): jej neznan svet; ali od posameznih naukov in kako se strinjajo ni še slišala, o nezapopadljivih skrivnostih kerščanstva se jej še
strinjata
- strinjate
  Astronomija (1869): in ščipa, ker se takrat gledé časa in glede kraja strinjate obe plimi, narejeni od obeh nebeskih teles. O krajcih se

▶ striti glagol, glavni, dovršni ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

striti

ſtriti

Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	Anshe! sadershi ſe, koker en mosh — ſej vęjſh kaj imaſh ſtriti. Jeſt ſim ti vshę povędal, inu Goſpá ti je tudi
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	vſakdan ponoviti. Goſpá. {s' jęso. ) Tok shenę bi vſe to ſtriti imęle ? Baron. Moshję pak nizh, męniſh? — Pojdi naturo prenarédit, zhe
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	moje prebivalſhe. Baron. Kaj to bi bla ti v'ſtano ſtriti ? Nęshka. Jeſt oblubim, de bi ſe ta pervi dan jokali

▶ strjen pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

strjeno

Mineralogija in geognozija (1871):	razmočenih, akoravno sedaj nima druzih kot nekaj lahko razmokljivih soli. Strjeno skorijo je deloma zopet razjela ter napravila blatno tekočino, koja
Mineralogija in geognozija (1871):	zemlje biti precej enolično; višin in nižin ne bi videli, strjeno zemljo pokrivalo bi okoli in okoli ne pregloboko morje in
Stelja in gnoj (1875):	nastavljenega živeža; pesek pa to gnojnino še v svojih zrnih strjeno drži, je le počasi daje, in do čistega je pač

▶ strm pridevnik ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

strmepridevnik, splošni, nedoločeno

sterme

Oče naš (1854):	je kviško pogledal. Groza ga je spreletela, ko je visoke, sterme pečine vidil, ktere so okrog in okrog dolino obdajale in
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	v ta — res pravi zemeljski paradiž. — Proti jugu nam zaperajo sterme goličave Višnjegore in njenih sosedov , z večnim snegom v svojih

strme
Viljem Tell (1862): človeka. — Pristana tukaj blizo ni, ki bil Bi mu zavetje! Strme, nage skale Z mrtvaškim čelom mu grozé nasproti, Ter mu

strmegapridevnik, splošni, nedoločeno
- ſtermiga
  Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): vsdignilo. Is ſ-hodníze ga ſunejo, shenejo is meſta, vlezhejo verh ſtermiga hriba, ki je bilo meſto pod njim, ino v' bresen
strmejšipridevnik, splošni, primernik
- stermejši
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): varujeta dva velikana; na desno podolgasti Kraljevverh, na levo še stermejši Petverh (Fünfspitz), mogočni Montač pa nam proti jugu zapira dolino
strmempridevnik, splošni, nedoločeno
- ſtermimu
  Kmetijske in rokodelske novice (1844): Kadaj bo konz terplenja, ki ga mora nedolshna shivina po ſtermimu „grabnu” preſtati? „Pravizhni ſe tudi ſvoje shivine uſmili,” pravi Şalomonov

strmipridevnik, splošni, nedoločeno

stermi

Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	sem se zdaj tik podnožja Kraljevega verha, ki se kakor stermi zid naravnost kviško 6042 čevljev dviguje. Dolina , ki leži v
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880):	kak germiček s sladkimi jagodami. Nad jezerom pa je na stermi skali dvigala se mala kapelica s špičastim stolpkom in le

strmihpridevnik, splošni, nedoločeno
- strmih
  Astronomija (1869): daleč v ustja rek, da se peni in lomi na strmih morskih bregovih, kakor da bi hotela vse pogoltniti in pokopati
strmimpridevnik, splošni, nedoločeno
- stermim
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): v izhodu Divje doline (Kaltwassergraben) med visoko Višarsko goro in stermim Kraljevim verhom. Ravno pri teh sem prišel na véliko cesto
strmopridevnik, splošni, nedoločeno
- ſtermo
  Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): od vſih krajev saperti. ˛Spredej je morje, po obéh ſtranéh ſtermo pezhevje, sadej ſovrashnik. ˛Stráh ino trepet jih opáda. Moseſ jim

▶ strme prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

strme
- sterme
  Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): vas, preljubi oče, vjeli“. Oče, Lena, Rikard ― vsi trijé se stermé v ptiča vzrejo. Dvakrat, trikrat to vižo povzame. Ni bilo

▶ strmeč prislov, splošni, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

strmeč

Iz sodnijskega življenja: Pošt... (1874):	sem, strašno osleparjen, — za 4000 gld.“ „Ni mogoče! “ odgovorim jaz strmeč. „To se je tudi meni zdelo, posebno po teh nakaznicah
Bolna ljubezen (1874):	sobe in že med njimi kričal: »Vaš sluga, gospod Radoslav! « Strmeč sem odprl oči. Bila mi je čisto neznana vojaška oseba
Pomladanski vetrovi (1881):	imenitnih krogih izberem svojo nevesto. " Matevž je obstal ter Binčeta strméč gledal tako kakor takrat, ko se je s svojim tovarišem
4000 (1891):	do nas! « »Kaj pa vam torej goni železnico? « ga vprašam strmèč. »Glej in opazuj sam! « Začulo se je res nekako drdranje
Jara gospoda (1893):	zgane, pisar pa obsedi odprtih ust in pozabi pisati dalje. Strmèč pogleda sodnika, ali morda tudi ta ne dvoji več o
Jara gospoda (1893):	pred zeleno mizo, za katero sedi sključen v naslanjači iti strmèč vanjo — sodnik Pavel. Bila je Anka Vrbanojeva. Bledo, malone starikavo
Kotanjska elita (1898):	Pavlovič pa je dejal: »Naravno, prav naravno! « Traven ga je strmeč pogledal ter umolknil. »Moj Bog, gospoda, na žene je treba
Gojko Knafeljc (1899):	je hušknila v uho z resnim naglasom. Gojko jo je strmeč pogledal ter šele zdaj zapazil na njenem obrazu sledove solza
Gojko Knafeljc (1899):	listič s svojim velikim temnordečim pečatom … A Gojko ga gleda strmeč, z nekim strahom … »Blede se mi! « je vzkliknil poluglasno ter

▶ strmenje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

strmenja
Ferdinand (1884): pokrilo. « Kakor strela iz jasnega je ta vest Petra zadela; strmenja ni mogel besedice ziniti. Nikdar mu ni na um prišlo
strmenje
Ferdinand (1884): me debelo gledaš, ljubi Peter! « reče grof. »Lahko umem tvoje strmenje; do tega trenutka si videl pri meni le blišč in

strmenjem

Zeleni listi (1896):	v šolo, zagledajo tu nekaj posebnega. S strahom in s strmenjem opazujejo to novost.
Gozdovnik (1898):	sope olajšan. Baraha in Oročej pa sta gledala s tihim strmenjem moža, ki je očital tako nedorazumne nazore. Naposled odvrne don

▶ strmeti glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

strme
- ſterme
  Kmetijske in rokodelske novice (1844): po vſih potih okoli njega drenja, koder ſe vali, ter ſtermé gledajo poboshniga moshá. Kadar ſe do kakſhniga bajerja privali ali

strmel

Mahmud (1870):	govoril, oče Teodozij vé vse njegove prigodke. Andrej Turjaški je strmel. Poklical je druge vojvode in jim pravil, kaj vse je
Bajke in povesti o Gorjancih (1882):	pastirji drobnico, trudili so se zdaj pridni oratarji. Grof je strmel in si mel oči, ne vedoč, kaj bi si mislil
Cyclamen (1883):	predmete, tudi nam ne zanimljive, ko je Hrast še vedno strmel v rudeči namizni prt ter prebiral drobtinice. »Doktor še zdaj
Prvi sneg (1886):	in bil je nepotrpežljiv. Ko stopi v dvorano, je kar strmel in pri vratih bi bil obtičal, da ga niso drugi
Prvi sneg (1886):	a pred njim je sedèl mož, ki je nekako čudno strmel pred se. Mirko stopi bliže in vidi, da je mož
Lisjakova hči (1892):	kako sta sedaj dva, sedaj dva šinila mimo njega, in strmel za plesalci, dokler mu ni kdo stopil na noge ter
V krvi (1896):	prstih, ki je, naslonivši se rahlo na naslonilo njenega fotelja, strmel v bujno razcvetlo tejo na trikotnem naprsnem izrezku njene globoko
Zadnji gospod Kamenski (1898):	poklicani pred vladarsko sodišče, vladi sami, ampak samostanu. « Pisar je strmel nad Cucljevimi besedami, vendar je stopil k omari in res
Gojko Knafeljc (1899):	bil kdo nenadno udaril z vso močjo na teme. In strmel je vanjo nepremično kakor v neki nezavesti. Ona pa je

strmela

Kitica Andersenovih pravljic (1863):	pozabila? « In mati se spomni, zapuščenih. Bilo je je groza, strmela je pred se in memo nje so vedno se zibale
Zlatorog (1886):	ne pa gôrskih rož, »Prav, zakládov dosti zrla boš »In strméla, ko pri hramu vašem »Jaz konjiča belega odjašem, »Ko zlatníkov
Gozdovnik (1898):	ustopi kapitan v sobo. Gospa je prestrašena kvišku skočila, ter strmela vanj kakor v pošast, ki nese strah in trepet.

strmele

stermele

Blagomir puščavnik (1853):	mesta zapustil. — Od tiste strani, kjer so skale nad jezerom stermele, skoraj ni bilo u Blagomirov dom za priti; noben ptujec
Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853):	Zobé je terdó vkup tiščal in oči so kljubetno odperte sterméle. Ni se ganil in ne trenil z očmi, ni ga

strmeli
- stermeli
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): culpa! in raje bolje na svoje gnojiša gledali; gotovo bi stermeli nad uspehom. Meja je bila že leta 1852 odperta, in
- ſtermeli
  Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): ſpremenjeniga vidili, je ſvet ſtrah prepadel. Vſi trijé ſo samaknjeni ſterméli. Peter, veſ ſam is ſebe, rezhe Jesuſu: „Goſpod, dobro je

strmelo

stermelo

Blagomir puščavnik (1853):	kakor gole razvaline, in razkopano ozidje bo še posameznim kviško stermelo. Ptuji popotnik si bo memo gredé solzico iz oči obrisal
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	je nasadil bik in ga zakadil po pesku. Vse je stermelo; kar se oglasi nekdo iz množice: „Copernik je. ali ne

strmi
- stermi
  Kmetijske in rokodelske novice (1845): je premalo , De b' bolj na tanjk' se vidit' dalo! Stermí se ozira dol' in tje. Po sil', kaj not je
- strmi
  Gozdovnik (1898): Kakor bi trenil, popade pristavnik s pastirjema za puške, ter strmi na kraj, kjer se je uzdigal smodnikov dim. Tiburcio stopi

▶ strmina samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

strmine
Ljubite svoje sovražnike! (1899): začuli v bližini klic ponočne ptice in enaki odgovor onstran strmine. „Kaj je bilo to? “ vpraša tiho O'Niel. — „Dve sovi, ki
strmino
Ljubite svoje sovražnike! (1899): in že se svetlika na nebu. “ Zopet so korakali čez strmino, kar se odkrhne pod Mak Merzonovo nogo kamen in zdrči

▶ strmo prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

strmo

stermo

Zlata Vas (1848):	imel veliko sabljo, na herbtu pa žakelj za oves. Grozno stermo je gledal, in na čelu je imel veliko prasko, pod
Čas je zlato (1864):	se bova kaj več pogovorila. « Na to odide. Lenček gleda stermo za njim.

▶ strmoglaviti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

strmoglaviti
- stermoglaviti
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): pa da bi se bil v nevarnost podajal s ceste stermoglaviti ter ob zdrave ude ali še celó ob življenje priti

▶ strmolski pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP

strmolski
- stermoiſki
  Kmetijske in rokodelske novice (1844): bi ſedaj ſhe kje na Gorenſkim vino narejali, kakor na StermoIſki grajſhini, kjer ga je ranjki Ditrih vſako leto nekaj bokalov

▶ strn samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

strn
- stern
  I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): in poleg njega se je na ozki njivici majala visoka stern. Celo med skalovjem, kjer je bilo le malo zemlje, raslo

▶ strnad samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

strnadi
- sternadi
  Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): gnjezda razdeneš, Tud petje in sadje od sebe preženeš. 36. Sternadi. Dva otroka iz vasí sta šla o hudem zimskem času
strnadov
- sternadov
  Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): glavi. Ko sta šla mimo mlinarjevega verta, zapazita nekoliko lačnih sternadov, ki so sedeli na germovji, z ivjem posutim. Malej Bertici

▶ strnišče samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

strnišče
- sterniše
  Kmetijske in rokodelske novice (1846): pašo. Oni so jo lanjsko jesen mesca Kimovca na proseno sterniše sejali, perve dni velikiga travna letas je že v polnim

▶ strniščnica samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

strniščnica

sternišnica

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	silno dobro skazala. Nemško dételjo so sploh po pétkrat kosili, sternišnica je pràv velika zrastla, ter veliko srove klaje dala. — Ozmina
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	dozorí in de še clo v gorah donese, kjer ajda (sternišnica na pšeničje vsejana) ne dozori, in de jo po hribih

▶ strniti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

strne

sterne

Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853):	Lena z zavzétjem sterne roké in reče: „Oče nebeški, kaj si je to? To
Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853):	sprémil, ves preparjen in zasôpen. „O milostiva gospá“, zakriči in sterne roké, „to je pa vender strašna réč! una dva možaka

strnejo
- ſternejo
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): ſe ti neſogniti oſtanki s podsemeljſko ſmolo in s perſtenino ſternejo, ſe naredi to, kar ſuſhek ali ſhoto imenujemo. V taki
strnemo
Valenštajn (1866): se ne vémo braniti, Kakor zlépljeni, kakor zliti? Se-li ne strnemo v hipi, ko mlinski tečáj, Kadar nam reče ali migne
strnilo
- ſternilo
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): ſe je she prezej slo apna, ilovne in tankiga peſka ſternilo ali ſmeſhalo; taka semlja ſe najde ali v perſténi, v

▶ strobilus neuvrščeno, tujejezično ↘ goo300k, IMP

strobilus
Botanika (1875): Najbolj imenitne vrsti plodov so sledeče: 1. Storž ali češarek (strobilusaliconus) storžnjakov (coniferae); seme leži prosto v pazduhah olesenélih

▶ stročje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

stročje

Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	hlevu redijo, se dajejo salatni odpadki, zelje, korenovo zeliše, grahovo stročje, in mladike rezanega germovja. Nabiranje takne kerme ne tirja nobenih
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	štejem odpadke od salate, zeljove ploče, korenovo zeliše, zeleno grahovo stročje, glogove, gabrove, brestove in jelšove mladike. Vendar kozliči, ki se

▶ stročnica samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

stročnice
Botanika (1875): enega edinega plodovega lista, kterega se na šivu držé semena (stročnice; bob, grah). 3. Mehurek (folliculus); več malih strokov stoji večidel

▶ strofa samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

kitica; [sskj]

strof
Kmetijske in rokodelske novice (1845): ki so v stotine od po štir do po šestverstnih strof razdeljene? , je bilo veliko pozornost zbudilo. Poklican je bil na

▶ strog pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

strog
Lohengrin (1898): boj, Zvestó hranita boja stroj! Držita red mu práv in strog Brez váranja in brez okán! Pravično sodi vaju Bog, Verujta
strogi
Lohengrin (1898): kretom) Pozôvi Elza se! — (zelo svečano) Začel se zdaj Bo strogi sód! Bog naj modróst mi da! Glasnik (stopivši na sredo

▶ strogo prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

strogo
Revček Andrejček (1891): ne uprašata, ali smeta užigati ali ne. Franica. (Resnobno in strogo. ) Ljubezen, ki te sedajle peče, ni ljubezen. Tvojemu čutu je

▶ strohljivost samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ Pleteršnik

strohljivosti
- ſtrohlivoſte
  Branja, inu evangeliumi (1777): Sakaj tudi lih rajmnu ta ſtvar bo od hlapzhuvanja te ſtrohlivoſte proſta ſturjena k' ti zhaſtiti frajoſti boshjeh otrok. Sakaj mi

▶ strohneti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

strohnel
- ſtrohnel
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): 20 zhevljev debel. V ſredi derveſa, kjér je she léſ ſtrohnel, ſo naredili ſtanizo (zimmer) 12 zhevljev dolgo in ſhiroko in
strohnela
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): ki je bila pod tlakom blizo velikega oltarja, je popolnoma strohnela ; kraljeve kosti so bile zavite v terdno svilno oblačilo, pa
strohnelo
- ſtrohnelo
  Genovefa (1841): leshalo in ſhe perſta ne bo premakniti môglo. Poſlédnjizh bo ſtrohnélo in ſe v perſt ſpremenilo. ” S glaſnim jókam jo je

strohni

Sveti večer (1866):	v kratkem kakor roža vene in zvene in kakor živinče strohni, vse to je res — pa le njegovo teló se spremeni
Stelja in gnoj (1875):	prst in gnojivnost, ali da zmnoži zemlji rodivno moč. Ne strohni pa v zemlji vsaka stelja z enako lahkoto; in kar

▶ stroj samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

stroj

Kemija (1869):	Strihnin, Strychnin, 476. Stroj, Beitze. Strojba na jerh, Weissgerberei, 492. Strojba s čreslom, Rothgerberei
Zoologija (1875):	v Mali Aziji nareja prave šiške, ki se rabijo za stroj, tudi se dela iz njih tinta in črna barva. Rožna
Zoologija (1875):	imajoči kratek kljun, krake hodilce in v grlu poseben pevski stroj. Med njimi se nahajajo izvrstni pevci in druge ptice, ki
Lohengrin (1898):	Vi dvá, ki v božji gresta boj, Zvestó hranita boja stroj! Držita red mu práv in strog Brez váranja in brez

stroji

Mineralogija in geognozija (1871):	mize, vaze, ročke, skledice itd., včasi prav velike. Najimenitniši porfirovi stroji so v Elfdalen na Švedskem in v Kolywan v ruski
Občno vzgojeslovje (1887):	trdnim omrežjem. Na to se črke, ki so v čitalnem stroji že pripravljene in na katerih je podoba črke sestavljena iz
Kako se ogibati nesreč provzro... (1897):	namreč v Mühlavski strojarni postavljene tokobudne ali tokorodne stroje. Ti stroji oddajajo tok jako velike napetosti tokovodu, narejenemu iz golih bakrenih

▶ strojarski pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

strojarskega
- ſtrojarſkiga
  Kmetijske in rokodelske novice (1845): zhes nje jesili. Na ſvojim ſprehodu ſim lanjſko jeſen meſtniga ſtrojarſkiga mojſtra goſp. F. Banizha, ki je ravno polni vos lepe
strojarsko
Kmetijske in rokodelske novice (1845): so svoje dni že veliko tavžent hrastičev za strojarsko lubje omajili, koliko bi vtegnili ti hrastiči enkrat veljati, ko

▶ strojba samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ Pleteršnik

strojenje; Pleteršnik

strojba

Kemija (1869):	Strojba na jerh, Weissgerberei, 492. Strojba s čreslom, Rothgerberei, 492. Strojba s tolščami, Samischgerberei, 492. Stroncijan, Strontian, 416. Stroncijum, Strontium, 416.
Kemija (1869):	Strihnin, Strychnin, 476. Stroj, Beitze. Strojba na jerh, Weissgerberei, 492. Strojba s čreslom, Rothgerberei, 492. Strojba
Kemija (1869):	Strihnin, Strychnin, 476. Stroj, Beitze. Strojba na jerh, Weissgerberei, 492. Strojba s čreslom, Rothgerberei, 492. Strojba s tolščami, Samischgerberei, 492. Stroncijan

strojbo

Kemija (1869):	se jemlje navadno čreslovina, galun in tolšče, po tem razlikujemo strojbo s čreslom (Rothgerberei), strojbo na jerh (Weissgerberei) in strojbo s
Kemija (1869):	razlikujemo strojbo s čreslom (Rothgerberei), strojbo na jerh (Weissgerberei) in strojbo s tolščami (Sämischgerberei).
Kemija (1869):	gld. Solitarna kislina se rabi v zdravilstvu, v barvariji, za strojbo, za izjedanje in za ločitev kovin, zlasti srebra in zlata
Kemija (1869):	galun in tolšče, po tem razlikujemo strojbo s čreslom (Rothgerberei), strojbo na jerh (Weissgerberei) in strojbo s tolščami (Sämischgerberei).

▶ strojen pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

strojena

Kemija (1869):	čvrsto zveže z vlaknom, in o tkanini pravimo, da je strojena (gebeizt). Ako pa sedaj to strojeno tkanino denemo v barvilo
Kemija (1869):	več sprijeti, naj se koža tudi posuši. Tako udelana ali strojena koža je vlečna, vitka, brani se gnjilobe in je preimenitna

strojeno

Kemija (1869):	tkanini pravimo, da je strojena (gebeizt). Ako pa sedaj to strojeno tkanino denemo v barvilo, se glinica spoji z barvilom in
Gozdovnik (1898):	bliža Komanč, je bil od nog do glave ogernjen v strojeno jelenovo kožo, v Mehiki gamusa imenovano, ter nosil lehak a

▶ strojiti glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

stroji
- ſtroji
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): koshuharjem prav priti; sna biti, de bi ſe koshuhovne, ktere ſtroji, ako bi bilo shganje permeſhano, moli ne lotili. Sméſ. (Kako

▶ strojnica samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

strojnica
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): iz Odese in moka iz njega v Ameriko vozi, Lloydova strojnica, več svečnih fabrik in poslednjič gotovo tudi gaznica. Poslednja oskerbljuje

▶ strok samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

strok

strok
Botanika (1875): coniferae); seme leži prosto v pazduhah olesenélih krovnih listov. 2. Strok (legumen); je iz enega edinega plodovega lista, kterega se na

ſtrok

Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	2. En zheſnou ſtrok na teſhe poshreti, al v' uſtah svezhit je prov dobru
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	zhêſen viſi — Zhêſnov duh mende vrabzam tako teſhko dé; sakaj ſtròk zheſna ſim v vrabzovo ptizhnizo djal in veſ nepokójin je

stroka

ſtroka

Pozhétki gramatike (1811):	de bo védno ſrézhen? 4. Pika (.) ſe deva na onez ſtroka, kader je zel pomén govorjenja dopolnen. Poſtavim: Le mensonge est
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	Mòſhnja mora biti terdna in gerbaſta, v ktéri ſta dva ſtroka slo proti shivotu natégnjena viditi. Rép bodi tenek, slo dlakaſt

stroke

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	Turšična smukavnica. Navada je, de kmetje posušene turšične stêrže ali strôke z rokami smučejo. Se vé de kjer pridelk ni velik
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	vaganov ali mecnov turšice. Eden suče koló, drugi pa méče strôke v plehasto cev (tráhtar), kjer jih grebenasto vertílo nanaglama zagrabi

strokov
Botanika (1875): držé semena (stročnice; bob, grah). 3. Mehurek (folliculus); več malih strokov stoji večidel po dva in dva skup (ostrožnik, omej, zimzelen

▶ stroka samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

stroki
Občno vzgojeslovje (1887): morajo biti prijatelji vsega, vsak mora biti virtuoz v jedni stroki“. (Herbart. ) Nravstvena sovršenost se opira torej na to, da se

▶ strom samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

drevo; kontekst

strom
Robinson mlajši (1849): gledal. Potle je vstal, ino je s kamenim nožem v strom svojih premilih staršev imeni izrezal, ino nad njima te besede
stromu
Robinson mlajši (1849): si kaj boljšega ne izmisli. Tičas je tedaj lamico k stromu privezal, ino se koj — hitro k delu na pravil. Nasekal

▶ stromek samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

drevesce; kontekst

stromkov
Robinson mlajši (1849): koj — hitro k delu na pravil. Nasekal je naimer mnogo stromkov ino poleg jeden druga tako gosto v zemljo nasadil, da

▶ stroncij samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

stroncij

stroncijum

Kemija (1869):

Rothgerberei, 492. Strojba s tolščami, Samischgerberei, 492. Stroncijan, Strontian, 416. Stroncijum, Strontium, 416. Strontian, stroncijan, 416. Strup višnjavi, Blausaure, 396. Sublimation

▶ stroncijan samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

stroncijev oksid; splet, kontekst

stroncijan

Kemija (1869):	tolščami, Samischgerberei, 492. Stroncijan, Strontian, 416. Stroncijum, Strontium, 416. Strontian, stroncijan, 416. Strup višnjavi, Blausaure, 396. Sublimation, razhlap; sublimiren razhlapiti. Sublimat
Kemija (1869):	Strojba s čreslom, Rothgerberei, 492. Strojba s tolščami, Samischgerberei, 492. Stroncijan, Strontian, 416. Stroncijum, Strontium, 416. Strontian, stroncijan, 416. Strup višnjavi
Mineralogija in geognozija (1871):	važni za rabo. Minerali so ali zase važni, kakor barit, stroncijan, apnenec, sol, žveplo, premog in vse rude, ki jih mineralog

▶ stroncijev pridevnik, svojilni, nedoločeno ↘ IMP

stroncijev

stroncijumov

Kemija (1869):	v vinskem cvetu raztopimo, gori ta s krasnim rdečim plamenom. Stroncijumov okis, SrO, se imenuje stroncijan. Prekrasen rdeč ogenj se napravi
Kemija (1869):	tej lastnosti se tudi osniva edina njena poraba. Ako namreč stroncijumov klorec, SrCl, v vinskem cvetu raztopimo, gori ta s krasnim

▶ strontian neuvrščeno, tujejezično ↘ goo300k, IMP

strontian

Kemija (1869):	s čreslom, Rothgerberei, 492. Strojba s tolščami, Samischgerberei, 492. Stroncijan, Strontian, 416. Stroncijum, Strontium, 416. Strontian, stroncijan, 416. Strup višnjavi, Blausaure
Kemija (1869):	s tolščami, Samischgerberei, 492. Stroncijan, Strontian, 416. Stroncijum, Strontium, 416. Strontian, stroncijan, 416. Strup višnjavi, Blausaure, 396. Sublimation, razhlap; sublimiren razhlapiti

▶ strontium neuvrščeno, tujejezično ↘ goo300k, IMP

strontium
Kemija (1869): 492. Strojba s tolščami, Samischgerberei, 492. Stroncijan, Strontian, 416. Stroncijum, Strontium, 416. Strontian, stroncijan, 416. Strup višnjavi, Blausaure, 396. Sublimation, razhlap

▶ Stronza samostalnik, lastno_ime, ženski ↘ goo300k

Stronzi
Kmetijske in rokodelske novice (1844): létu 1702 na Francoskim šla, so čez libro težale. Na Stronzi, anglijanskimu otoku, so v létu 1818 voglaste zerna toče padale

▶ strop samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

strop

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	vse sorte dišave prijetne in neprijetne le k verhu pod strop silijo, in zatorej me je tudi skušnja izučila, de morajo
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	zatorej me je tudi skušnja izučila, de morajo luknje skozi strôp okoli ceví terdó zamašene in zamazane biti. — De se pa
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	vetra šviga, Kot iz pečniga oboka Zrak žarí, tramovje poka, Strop se vdere, okno zije. Dete plaka , mati vpije , Stok živine
Valenštajn (1866):	glave Prikazen srečna ne ubegne mi, Ker vedno se sprominja strop nebeški. (Nekdo na vrata potrka). Potrkal je nekdo. Poglej, kdo
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	ju je skoz neko okroglo sprednjo poslopje, ki je skoz strop dobivalo svitlobe, na mogočno dvorišče, ktero so ravno obokovali. Nekaj
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	dan njegove smerti. Le poglejte tam-le grob, nad kterim je strop obokan — ta je pri tacih priložnostih altar, na kterem praznujemo
Mineralogija in geognozija (1871):	je tedaj shladila in zadosti skrčila, da se je mogel strop na novo pretrgati, dalje čem teže je voda prihajala va-njo

ſtrop
Kmetijske in rokodelske novice (1843): viſoke in tanke ſtebre na oſem voglov, na kterih zel ſtrop s viſokimi, v verhu ojſtrimi ali ſhpizhaſtmi loki ali pógni

stropa

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	kteri vroča sapa ferčí, iz potegnjeniga železa rinko v ljuknjo stropa vdélati, ali pa jo z motram dobro obzidati. Nekteri si
Maria Stuart (1861):	ostane sam). Jaz še živim! Življenja sit še nisem! Se stropa teža ne podira ná-me? Me ne pogoltne noč peklenske jame

stropu

Kitica Andersenovih pravljic (1863):	okoli oken, širile so se celo po mostovžih in po stropu so rastle v vse sobe. Bile so vsacega duha, vsake
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	imeli vjete priperte, bila je temna, le skoz lino v stropu se je vsipala dnevna svitloba. Ravno pod to lino se
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	se že malo spoznajo — zató naj bo. Te-le podobe na stropu: nekako omrežje z grozdi, ki nas menda spominjajo na Kristusa
Fizika (1869):	ako potem ali oči zapremo ali pa pogledamo proti belemu stropu sobe. Če oči zapremo, pride nam na videz gledanemu predmetu
Fizika (1869):	na videz gledanemu predmetu primerna papodoba; če pa gledamo proti stropu, zagledamo, onemu nasprotno, na stropu svetel križ vsred tamnih četveri
Fizika (1869):	papodoba; če pa gledamo proti stropu, zagledamo, onemu nasprotno, na stropu svetel križ vsred tamnih četveri (kvadratov) v oknu; tedaj so

▶ strošek samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

stroške

Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	jezik na vseučilišču pražkem, izdeluje ilirsko gramatiko za Čehe. * Na stroške vladne je prišla na svetlo na Dunaji botanika v horvaškem
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	dežele cesarstva; dolgočasne vojske in nove deržavne naprave so pomnožile stroške deržavne in zatega voljo tudi davke. Da v kratkem rečemo
Aritmetika za učiteljišča (1885):	73 kg, po 39 ter plačal za vozarino in druge stroške 16 gl. 74 kr. Prodajalnica je iztržila 93 gl. Dne
Aritmetika za učiteljišča (1885):	A. Pasinija v Trstu ter plačal za vozarino in druge stroške 129 gl. 22 kr. Prodajalnica je iztržila 78 gl. Dne

troške
Kmetijske in rokodelske novice (1844): nalaš v ta namen osnovane družtva, ter založne in tiskarne troške pomoliti. Od vsakiga spisa, ki bi priméren spoznán bil, bi

stroški

istroſhki
Kmetijske in rokodelske novice (1843): velikiga rasdélovanja lotite, prevdarite le to : 1. Ali ſe bodo istróſhki zhes kak zhaſ povernili ? 2. Ali bote v mozhi, de

stroški

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	in Mihelu Sedušaku iz Tujnc Mekinske komisije. Potem so bili stroški in dohodki kmetijske družbe v pretečenim letu od gosp. Leskovica
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	naši nar bližnji sosednji, v Krajnji, so šole z vsimi stroški, razun snaženja in nekaj derv, preskerbljene od mestne občine, kar
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	solí. Morska sol se z dosti manjšim prizadevanjem in manjšimi stroški pridela, kér ni treba druziga, kakor de se morje v
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	sol kopljejo in kuhajo v deržavnih solínah in z občnimi stroški, morsko sol pa postestniki solín sami delajo, le de vès
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	na drobno prodajajo. V prodajni ceni so davki in vsi stroški za kupovanje siroviga pridelka, za vdelanje, vožnjo in za plačilo
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	kaj zvemo, kako se po svetu godí. — Kogar bi utegnili stroški od mojiga svèta ostrašiti,´ naj pomisli, de je že tako
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	kaj pridelati hoče, ga ne smejo strašiti ne trud ne stroški. In vendar je iz neplodne pustote te gosp. fajmošter Matija
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	današnji, — al moreš shajati danes, ako jo prideljuješ s tistimi stroški, kakor jo je prideloval tvoj stari ded? Ali je tudi
Aritmetika za učiteljišča (1885):	do besede; ob jednem se spodaj dostavlja vozarina in drugi stroški, navadno tudi kalkulacija. Za blago, katero se doma kupi ali

stroškov

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	kemíja. Tudi kmetovavci tedej, po kemíi razsvetljeni , zamorejo kar veliko stroškov obvarvati, in novih večih dobičkov nakloniti si. Med kmetovavcam, po
Ferdinand (1884):	ga ni bilo kmali kos. Grof Alfonz se ni bal stroškov, da pokaže blišč svetu; tudi je čislal umetnike; zaraditega
Aritmetika za učiteljišča (1885):	grozdjiča, neč. teže 271 kg, tare 27 kg, po 18. Stroškov je računal 18 gl. 46 kr., za ves iznesek pa
Aritmetika za učiteljišča (1885):	150 kg cukra po 47, 500 kg cukra po 43. Stroškov za zaboje i. t. d. sem računal 18 gl. 50
Aritmetika za učiteljišča (1885):	kg, in 1225 kg, po 15 1/2 gl. 100 kg; stroškov je 12 gl. 75 kr. Koliko % bode imel dobička, ako

▶ strpeti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

strpel
Izidor, pobožni kmet (1887): roka posodila, so mi bile tolikanj všeč, da kar nisem strpel, da bi jih ne bil preložil. Dober in pobožen duh
strpeti
- sterpeti
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): nikdar ni vidil; in pêklo je, da ni bilo za sterpeti. Pod milim nebom je bilo ravno ko v pêči. „Ah

▶ strt pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

strta

Lohengrin (1898):	jasno pravdo bo razkril! Okrêpi čistemu rokó, Lažniku moč naj strta bó: Pomagaj, Bog, v ta jadni čas, Ker um naš
Lohengrin (1898):	je zmagal ž njo! Okrêpi čistemu roko, Lažniku moč naj strta bo! Oznani zdaj svoj právi sod, Ne mudi se, Bog

strti
- ſterti
  Svetu pismu noviga testamenta (1784): ne bó obedèn ſliſhal na vulizah njegóv glaſs. 20. En ſtèrti tèrſt ne bó on slomil, inu enu predivu, katęru tèly

▶ strug samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

strugi
- strugove
  Robinson mlajši (1849): onde pak sekire— topori, pile, dleta, svedri — nebozci, strugala, skobli — strugove — (hobli), kladiva, železa, žreblji, noži, škarje, igle; etu opet lonci

▶ struga samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

struge
Robinson mlajši (1849): skoro to neizrečensko rádost počutila, da sta iz te nagle struge izbegla, ino na tiho morje stigla — prišla. Petek je od

strugi

Robinson mlajši (1849):	pomisliti moreta, da bi celo osvobojena bila. Kajti po tej strugi sta bila tako daleko zagnana, da se jima jujni ostrov
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	drugod razan po sredi ljubljanskega mesta po tesni in zajezeni strugi. Namreč reka, ki je skozi močvirje tekla 30 sežnjev po

strugo

Robinson mlajši (1849):	izviranjeka dar k prekopu morala skoro tude tako globoki žleb — strugo izkopati, po kterem bi vodo vedla — peljala, ino med iz
Robinson mlajši (1849):	so na poti ali nesrečni bili — morebiti na to strugo prišli — ali pak je je veter k kteremu ostrovu zanesel
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	da se vé pečin ogibati, da na prodih pravo strugo pozna, - in da v kakošen most ali berv ne zadene

▶ strugalo samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

strugala

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	davnej slovi pod Gruberjevim imenam, ki ga je poprej imela. Strugala te fabrike prodaja v Ljubljani kupec Krišper: v pisarnici c.
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Wertheima miajšiga, vlastnika fužin v Kremzu v gornim Estrajhu smo strugala (hoble) vidili, ktere vsim mizarjem , strugarjem in tesarjem zavoljo posebne
Robinson mlajši (1849):	tesaki — sáblje; onde pak sekire— topori, pile, dleta, svedri — nebozci, strugala, skobli — strugove — (hobli), kladiva, železa, žreblji, noži, škarje, igle; etu

▶ strugar samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

strugar

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Klopčauer, čevljar v Teržiču, za čevlje. 24. Gosp. A. Köhrer, strugar v Ljubljani, za češke kolovrate. 25. Gosp. S. Kompoš, fužinar
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Blaku, za plošaste tablice in mize. 23. Gosp. Simon Unglert, strugar v Ljubljani, za češke kolovrate. 24. Cerkenška steklenica (glažuta) na
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	pavolopredilnice v Ljubljani, za parno mašino. 31. Gosp. J. Nikel, strugar v Ljubljani, za češki kolovrat. 32. Gospa A. Orel v

ſtrugar
Kmetijske in rokodelske novice (1843): béni ſedem petiz ; Ljublanſki ſtrugar Köhrer, kteri jih nar bolje vé delati, ga ne naredi

strugarje
Kmetijske in rokodelske novice (1846): sušile, in le malo ali clo nič razprezale. Za kolárje, strugárje in za druge drobne dela, se mora posekan les tudi
strugarjem
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): je bel, gost, se dá terpežno barvati, ter je kolarjem, strugarjem in mizarjem porabljiv; iščejo pa plačujejo ga dobro. Glogovo germovje

▶ struna samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

strun
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): Je mati Slava v jezik svoj sobrala In v čudotvornih strun zavjela kore; In ko je Tvoje duše moč spoznala — Da

strune

Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	Da večno proslaviti se zamore — Zmed vseh sinov je — Tebi strune dala! V Ljubljani na sv. Janeza Kerstnika dan. Dr. Lovro
Viljem Tell (1862):	bregu v spanji počiva; Začuje zvonjenje, Brenkljanje sladkó, Ko angelske strune V raji ljubó. In ko se v presladkem veselji zbudí
Fizika (1869):	koncema trdno zapeta (Pod. 121.). Vsi delki jeklenega prota in strune, ki se trese, začnejo se vsi na enkrat gibati, gredó
Botanika (1875):	se dá razvleči kakor drat, ki je bil omotan okrog strune. Še le pozneje so našli tenko cevno steno in spoznali
Spisi Krištofa Šmida (1883):	pela nektere točke; njen glas se je razlegal kot sreberne strune don, vitez pa je njeno petje spremljal z mojstersko roko

ſtrune

Genovefa (1841):	luna ſkosi ôkno ſvetila, je v ſamôtni ſôbi ſedéla, taa ſtrune brénkala in sraven kako pobóshno péſem péla. Pri vſim pa
Genovefa (1841):	prédla in péla, in Vojnomir je k njenimu petju na ſtrune brénkal. Sdaj ſo ſe svunej pred gradam vojniſhke trobente saſliſhale

struno

Fizika (1869):	gibanje, drugačno kakor pri nihalu. Ravno to se godi sè struno, ki je z obema koncema trdno zapeta (Pod. 121.). Vsi
Fizika (1869):	Ravno to se dogodi, ako potegnem z lokom ob napeto struno. Steklo, v lečo brušeno, kaže povečano vsako stvar, ki se

▶ strup samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

strup

struep

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	Moriz, oh ti pra. S. Shenshtefan odkoder je prishov te struep taku dalzh nasai mageniati nia dup od te stuari N.
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	pausemi ti ta vezhi pano al Mitel noi rezi. O struep jas tabe sarotim da poidi nate Kruh noi skues te

strup

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	bojo pomočki zoper hudi mraz. Žganje pa je pozimi dvakrat strup! Dr. B.
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	žrejo; Res je žganje dober kup, Kaj pomaga, ker je strup! 10. Pjanci kuhani ko raki Tavajo po cesti taki; Žgani
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	kakor tudi nikoljko kupra žganje razmoči, ino si tako novi strup perdruži. Tudi nektere reči, iz katerih se žganje dela, že
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	perdruži. Tudi nektere reči, iz katerih se žganje dela, že strup v sebi imajo, postavim: črešnove košice; tudi njih strup, de
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	svetíla, Zob verige razdrobíla, Večna bo Slovencov čast. Naj mertvaški strup jezika Nas serdito v serce pika, Naj le slabo govorí
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	njih večidel tako, da, kar je enemu tečno, drugemu je strup; kar se temu prilega, onemu se gabi. — Groza Hafeda spreletí
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	da so breskve v Perzii strupene, da pa zgine ta strup iz njih , kadar se presade' v ptuje bolj severne kraje
Kemija (1869):	492. Stroncijan, Strontian, 416. Stroncijum, Strontium, 416. Strontian, stroncijan, 416. Strup višnjavi, Blausaure, 396. Sublimation, razhlap; sublimiren razhlapiti. Sublimat, razhlap, sublimat
Ferdinand (1884):	ravno oni samotarec, h kateremu je prišel priprosti brivec po strup. Kmali je izkušeni samotarec sprevidel , kaj nameravajo sè strupom. Zgovorni

ſtrup

Sacrum promptuarium (1695):	napolizi ſtal, rekozh de je ſtrup noter, ali nej bil ſtrup, ampak méd, sakaj ona je rada méd jeidla: ta ſaromaſki
Sacrum promptuarium (1695):	s' lonza jeiſti, kateri je napolizi ſtal, rekozh de je ſtrup noter, ali nej bil ſtrup, ampak méd, sakaj ona je
Sacrum promptuarium (1695):	nehai shena, sakaj sdaj, sdaj bom vmerl, dokler ſim vus ſtrup s' lonza ſnedil. Takrat ona rezhe, sdaj videm de ſabſtoin

strupa

Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	del alj clo polovico in še več pijančlive moči alj strupa v sebi. Zato je žganje toljkanj škodlivo. ” „Tak se vam
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	strupe zapisuje, pové, da Ana ni pred 15. kimovcam po strupa prišla, pa tudi pozneje ne. 4) Gospá Dorotea K. je
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	Ana pred smertjo svoje redníce pri nadzdravniku Dek... v Gradcu strupa iskala, pa ga ni dobila. Ta povedba se je zopet
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	ptuje bolj severne kraje. Jederca tudi pri nas niso brez strupa in sicer tistega, ki se pruska kislina” (Blausäure) imenuje. Oreh
Ferdinand (1884):	in pevec Peter; le-tá pa želi na vsak način dobiti strupa da ne bi zgubil visoke stave.

strupe
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): Bankalari pa po svojim zapisniku, v kteriga iz apoteke dane strupe zapisuje, pové, da Ana ni pred 15. kimovcam po strupa

strupom

strupam

Kmetijske in rokodelske novice (1847):	de brezvestni kerčmarji so dvakrat ubijavci, kér človeka s takim strupam tako ostrupenijo, drugič pa kér tako zmoteniga človeka tak čas
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	kakorkolj vgonobi, naj se obesi alj vstrelí, naj si z strupam nagloma živlenje konča alj pa se z žganjam po malim

strupom
Ferdinand (1884): po strup. Kmali je izkušeni samotarec sprevidel , kaj nameravajo sè strupom. Zgovorni brivec je pripovedoval pri kozarci vina, katerega mu je
ſtrupam
Vezhna pratika od gospodarstva (1789): usſaditi. Podgane, inu mishi, preden mlade imajo, poloviti, al s' ſtrupam pomoriti. Glih koker vſsaka rezh ſvoj zajt jima, taku, kateri

strupov
Kemija (1869): najrazličniše lastnosti. Tu nahajamo veliko množino kislin, osnov, neutralnih spojin, strupov (otrovov), jedil, dišav in barvil z najčudnišimi in najnasprotnišimi lastnostimi
strupu
Kemija (1869): človeka gorečica ali zgaga dere. Rabi se tudi proti arzenikovemu strupu. Fosforovokisla magnezija se nahaja v žitnem zrnji v kostéh, v

▶ strupen pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

strupen

Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	škodlivo. ” „Tak se vam zdravnikam”, rečem jez, „vinski duh toljkanj strupen zdi? In vonder se pogosto v zdravilo oberne, kaj ne
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	de bi si bili vrajtali, morili, dokler jih je živi strùpen ogenj nagloma zamoril. Glej! ali si nisva v tem celo

strupena

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	na ktéri se zelenica (Grünspan) nabere, ki je prav zlo strupéna. Prav nedolžno sredstvo, srovo maslo (puter) vmesti, so tudi čebulne
Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853):	ki leno po tleh šajtá in v tamnih kotih tiči — strupéna kača, ki je pod rožicami skrita veliko večega človeka oplaši

strupna

Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	žgano, ino po takih cevih teče, v katerih se dostikrat strupna zelenica alj zelen volk naleže; njo kakor tudi nikoljko kupra
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	veliko vinske alj pijančlive moči, ino ta je v žganji strupna. Naj se žganje vžgè, bo gorelo kakor peklenski ogenj. Žganje
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	je pijančliva moč, ki se sploh vinski duh imenuje, toljkanj strupna. Dve kupice (glažika) čiste pijančlive moči je zadosti omoriti človeka

ſtrupena
Genovefa (1841): in ſe bolj lepo ozhém prilisuje, kakor dobro — kakor tukaj ſtrupéna muſhniza prôſto, rjavo, dôbro, ne krivno in vshivljivo gobo sraven

strupene

Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	Rimu še celó malo. Pravijo, da so breskve v Perzii strupene, da pa zgine ta strup iz njih , kadar se presade'
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	zapustil Rim me je prosil, da mu napravim dve stekleničici strupene tekočine. Ena, je rekel, mora biti gotovo morivna, ker je

strupenega
- strupenega
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): bilo zastonj. Poslednjič moža togota zgrabi in ženo zavolj njenega strupenega jezika v veliko vodo, ki se je skozi travnik vervila
- strupeniga
  Kmetijske in rokodelske novice (1845): je mož mogočen, bogat, prevzeten, častogladniga, zavistniga, do zadnje žile strupeniga sercá. Čednost, urnost, lepota in sreča našiga Lamprina so ga
- ſtrupeniga
  Branja, inu evangeliumi (1777): s' novemi jesikami govorili : kazhe pregajnali : inu aku bi kej ſtrupeniga
strupeni
Botanika (1875): peteršilj (Aethusa cynapium), pod. 224. Da, te ste tisti domači strupeni rastlini, ki naredite največ nesreč, ker ste nekterim zgorej imenovanim

strupenih

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	takrat ravnati, kadar prisad na vimenu in kervavo mleko od strupenih želiš, postavim: od zlatíce, mlečka, podleska i. t. d. pride
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	Poleti in jeseni berejo pràv pridno po gojzdih gobe (samo strupenih ne), jih posušé, ter jih v štupo stolčejo, ktero potem
Botanika (1875):	Pa tudi mnogo gob, ki nimajo teh lastnosti, je zlo strupenih. Zato je najbolje, da se obvarujemo nesreče, ako skrbimo, da
Botanika (1875):	mrežastimi žilami opisan, po čem se lahko razloči od podobnih strupenih gobanov (Boletus luridusinBol. Satanas); poslednja dva pomodrita (postaneta
Botanika (1875):	kteri jih dobro pozná. V hladnejih krajih se oslabi moč strupenih gob ali se pa zgubi popolnoma. Potniki pripovedujejo, da prebivalci

strupenimi
- ſtrupenimi
  Genovefa (1841): ſtrupenimi ſeliſhi ſvariti, ki ſo okrog po puſhavi v ſtraſhni lepoti

strupeno

Kemija (1869):	Kristalizuje v rombičnih stebercih, jako je grenák, deluje omamno in strupeno (otrovno); s solmi železnega okisa napravi temnoplavo barvo. V zdravilstvu
Zoologija (1875):	četverorog (Ostracion) in stara baba (Balistes), čegar meso velja, za strupeno.

strupno

Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	nato; „jez menim, le preveč vina alj žganja piti je strupno ino škodlivo. ”
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	krivo toljkanj špota in nesreče, ki jo vino posebno pa strupno žganje po deželi napravta, kakor dobičkarija lakomnih ošterjov. ”
Divica Orleanska (1848):	zelša vse poznam; Naúčila sim se od jagnet zdravo In strupno razločiti – Jez razumim Premembe zvezd in beg oblakov sivih, Šumeti

ſtrupeno
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): Várujte ſe greha, ino pred takim zhlovekam beshite, kakor pred ſtrupéno kazho, kteri vaſ hozhe v' greh sapeljati. 5. Bratomor ino

▶ strupenina samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

strup; [sskj]

strupenina

ſtrupenina

Genovefa (1841):	ſvarila. „Té ſo” je djala, „ſhe ſilno bolj pogubljíve, kakor ſtrupenína. Oh, gréh je mnogokrat tém sapeljívim, rudézhim jagodam podóben, ki
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ter tjè ſo bili nesdravi mozhvéri, v kterih ſe je ſtrupenína valjela. Sverína je po desheli goſpodarila, in po retkama ſejániga

▶ strychnin neuvrščeno, tujejezično ↘ goo300k, IMP

strychnin
Kemija (1869): Strihnin, Strychnin, 476. Stroj, Beitze. Strojba na jerh, Weissgerberei, 492. Strojba s

▶ stržek samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

stržki
- ſtershki
  Genovefa (1841): je Boleſlav mnogotere serna pred votlíno ſtréſal. In priletéli ſo ſtershki in urne ſinize pred vrata votline jih pobirat. Tudi od

▶ stržen samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

stržen

Botanika (1875):	tistih stanic, iz kterih se cevi narejajo; on odnese tudi stržen iz votlih steblov marsikterih rastlin, in on tudi naredi, da
Botanika (1875):	Pod. 201. nam kaže vzhodnje-indijsko sagovo drevo (Cycas circinnalis) , kterega stržen daje tako, kakor tudi več drugih, sagovo moko.

stržena

steržena

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	zunajnim okrogu široke, vožji pa proti sredi, včasih sežejo do steržena. Ne suši lesá prenaglo;ne pusti tedej omajeniga na sonci
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	vendar tako, da ne boš saj en pavec pod očesom steržena načel. Na obeh straneh moraš lup na cepiča pustiti, in

strženu
Kemija (1869): semenji, v sočivji, v mnogih gomoljih, v krompirji v palmovem strženu, v plodovih, na pr. v kostanji, želodu, jabelku, celó v

▶ strženast pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

strženasti
Botanika (1875): so ali listasti, ali usnjasti ali trdi kakor kamen, ali strženasti, mesnati itd. Mnogokrat je v zunanjih plodovih delih nakupičeno staničje

▶ strženov pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

strženovih

Botanika (1875):	razdeljuje na veje; sicer je pa list sostavljen večidel iz strženovih stanic, polnih listnega zelenila, in je zatorej večidel zelen. Vse
Botanika (1875):	se nasledno tudi različno imenuje. Staničje, ki je sostavljeno iz strženovih (paremchymovih) stanic, imenuje se parenchym, tudi polnilo ali živilno staničje

▶ strženov pridevnik, svojilni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

strženovem
Botanika (1875): posamnih cevnih povezkov na videz brez posebnega reda porazdeljenih po strženovem staničji. Na vsakem posamnem cevnem povezku se razločuje zunanja lika
strženovo
Botanika (1875): pač se pa narejajo v njem nove stanice. Živilno ali strženovo staničje (parenchym) ima v sebi sosebno tako imenovana živila (Nahrungsstoffe

▶ stu neuvrščeno, program ↘ IMP

stu
- ſtu
  Branja, inu evangeliumi (1777): ſtu hudizhe isgajnam, tok je sa reſs Boshje krayleſtvu k'vam

▶ Stuart samostalnik, lastno_ime, moški ↘ IMP

Stuart

Stric Tomaž (1853):	preveč barek, dokler da enega dne nek gospod z imenom Stuart pride in me kupi. Bil je blazega serca in me
Maria Stuart (1861):	Elizabeta. Da, sir, če me zbudite kdaj z novico: Marija Stuart, tvoja vražnica, Umerla je to noč! Mortimer. Zanašajte Se na-me
Maria Stuart (1861):	kača, Iztergala je milega iz rok mi, Ukradla ženina! Marija Stuart Je vsa nesreča, ki me v lice luska! Ko nje

▶ stuck neuvrščeno, tujejezično ↘ IMP

stuck

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	Slovenske besede v Liburnii (Istrii nabrane. Vehica Augendeckel, — omejak eingemauertes Stück Acker, — grajan Stadtbewohner, — izgrebice Werg, — lancun Leintuch, je slovensko od
Aritmetika za učiteljišča (1885):	pri vseh zasebnih srečkah in akcijah za vsako posebej (pr. Stück), a pri vseh državnih papirjih, zemljiščnih odveznih obligacijah, zastavnih pismih

▶ stuckelalgen neuvrščeno, tujejezično ↘ goo300k

stuckelalgen
Botanika (1875): delitvijo. To se godi pri enostaničnih algah, pri mrvastih algah (Stückelalgen Diatoma, pod. 159. in 160.), pri kterih se vsaka stanica

▶ stud samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

stud
Občno vzgojeslovje (1887): laž kolikor móči ostro kaznovati. Tu velja, vso nevoljo, ves stud nad lažjo jasno izraziti. Lažnjivost pedagogično ozdraviti je jako težavno
studa
Občno vzgojeslovje (1887): to imenuje ljubezen ali sovraštvo. Od prostega poželenja in od studa se razločujete sosebno s tem, ker delujete na to, da

▶ studen samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

mrzel; SSKJ

studena
Maria Stuart (1861): ti je herbet obernila. Jeklen oklep ti mora serce kriti! Studena skala tvoje čelo biti. Hudobno delo moraš doveršiti, Da klete

▶ studenčnica samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

studenčnici
- studenčini
  Viljem Tell (1862): strah, In lastnega obličja vstrašim se, Ko v kacej ga studenčini ugledam. Če imate usmiljeno srcé — (Poklekne prednj. ) Tell (obrne se

▶ studenec samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

studenca

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	je živino pljučna jetika napadla, ktero si je iz merzliga studenca napíla. Oj ! de bi se kmetovavcam enkrat očí odperle, in
Oče naš (1854):	sladke pesmice prepevali. Med njih petje se je mešalo žvergoljanje studenca, ki je kakor čisto srebro po cvetni loki se raztekal

studence
Divica Orleanska (1848): Premembe zvezd in beg oblakov sivih, Šumeti slišim skritih žil studence. Človeku malo treba, polna pak Je živeža natvora. Remon (jo

studencev

studencov

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	vroča ali spotena. Če ji morate pozimi vodo iz merzlih studencov, vodnjakov in korit dajati, nej stojí škàf z vodo nekoliko
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	razdraženo vihranje, Plamečih strel razserdeno šviganje In morja burnospenjene valove; Studencov čul šumeče sem slapove, Radostno pomladanskih tic pevanje, Prijetno lahkih
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	priteka v Ljubljanico, ali pa se zgublja v mahu; mnogo studencov še izvira ob kraji mahú, ali po sredi izhaja Iz

ſtudenzov

Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	povędat is Preroka Isaia, de bómo my naſhe isvelizhanje is ſtudenzov tiga Isvelizharja sajęmali. (12, 3.) Leti ſtudenzi, kakôr ſamy lohka
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	ali tudi vodó sgręvanih ſolsa bomo my ravnu is letih ſtudenzov naſhiga Isvelizharja s' veſselam sajemali. Vy samęrkate, lubi Poſluſhavzi, de

studenci

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	zagléda, desno pa se v Vogerske ravnine zgubí, izvirajo trije studenci, kjer so že Rimljani 200 let po Kristusu svoje zdravje
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	15. dan Sušca so pa imele 17 in pol, drugi studenci pa od 5-10 stopnic. Polšiške toplice so sicer v gerdim
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	so po našim toplomeru (Reaumur) 18 stopnic gorkote imele, drugi studenci po okolici pa od 9-12 stopnic; letas 15. dan Sušca
Viljem Tell (1862):	moja se razcvela je mladost, Kjer mi živé drevesa in studenci: Boš moja ti! Ah, dom sem vedno ljubil! Ah, čutim

ſtudenzi

Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	naſhe isvelizhanje is ſtudenzov tiga Isvelizharja sajęmali. (12, 3.) Leti ſtudenzi, kakôr ſamy lohka saſtopite, leti vſelej tekózhi, sa naſs vędnu
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	ſamy lohka saſtopite, leti vſelej tekózhi, sa naſs vędnu odpèrti ſtudenzi ſo tę kryvave rane naſhiga dobrotliviga Jęsuſa. Leſèm tèdaj k'

˛studenzi

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ni le kapljize deshja kanilo na semljo. ˛Studenzi uſahnejo, polje je enako puſhavi, vſa deshela shaluje. Toliko rév
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	med dvanajſt Israelovih rodov. — Prav dobra je bila ta deshela. ˛Studenzi ino potóki ſo napajali hribe ino doline. Raſtla je lepa

studencih

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	nekterih vaseh gonijo živino na vodo in jo napajajo pri studencih ali pri bližni reki; akoravno nočemo reči, de je ta
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	novo vino kisa, po dolgo zapertih dumplah, v štepihih ali studencih, ki niso bili dolgo odperti. Ni davno, kar se je

studencu

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	od tega zbolí, če je iz pregôrkih soparnih hlevov k studencu ali reki prišla in se je premerzle vode napila. Počasama
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	v duhu biti vdana Ravnoserčno Ti obeta. Vodi nas k studencu luči, Kjer se duh krepost' napaja, Nas stezé iskati uči
Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850):	ovce so pasle, ino ravno so čede pergnale k studencu napajat. Mozes jim vodo zajema, ino korita naliva. Drugi pastirji

ſtudenzu

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	kdor v' opaljeni ino nerodovitni puſhavi omaguje, po kruhu ino ſtudenzu hrepení! „Blagor uſmiljenim, uſmiljenje bodo doſegli. “ Kdor ubogim ſvoje ſerze
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ſhe vezh, grosno pametna ino gòla nedolshnoſt. Molzhé ſtópi k' ſtudenzu, nalije vodé, ino ſe oberne. Hlapez ſe ji perblisha, ino

studenec

Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850):	njegovim povelji udari Mozes vpričo vsih s palico na skalo. Studenec merzle vode pervrè iz nje, ino vse si žejo lahko
Kitica Andersenovih pravljic (1863):	čistejše, ko so bile poprej in poglej v ta globoki studenec tù zraven. Povedala ti bom imeni teh dveh cvetic, ki
Fizika (1869):	ožem delu ravno tako visoko, kakor v širjem. Ako se studenec, izvirajoč na višavi, napelje po cevih v ravnino, narejajo cevi

ſtudenez
Kmetijske in rokodelske novice (1843): nevtrudeni ſkerbi je poſtalo Tershaſhko meſto tem deshelam le nevſahljiv ſtudenez shegna in ſrezhe. Na méro , kakor ſe Terſt povikſhuje , ſe

ſtudeniz

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	bo shejin. Voda, ktero mu jas dam, bo v' njem ſtudeniz vode, tekozhe v' vezhno shivljenje. “ Te beſede hozhejo rezhi: Kakor
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	raſtle prelepe dreveſa, polne prelepiga ſadja. Právimo mu raj. Obilen ſtudeniz, kteri ſe je v' ſhtiri bíſtre reke rastekal, ga je
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ſvetoſti nam Jesuſ s' malo beſedami tukaj popiſhe! Kako obilen ſtudeniz zhiſte ſrezhe nam odpre v' naſhim laſtnim ſerzu! Tak naj

ſtudenz

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	taku grenko ſmert naloshili. Smo sapuſtili tebe, katiri ſi en ſtudenz te shive vode, en ſtudenz vezhne dobrote, en ſtudenz nebeshkiga
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	sapuſtili tebe, katiri ſi en ſtudenz te shive vode, en ſtudenz vezhne dobrote, en ſtudenz nebeshkiga veſelia, inu ſmo ſe podali
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	en ſtudenz te shive vode, en ſtudenz vezhne dobrote, en ſtudenz nebeshkiga veſelia, inu ſmo ſe podali poſt vſtigia gregum. Poſtopynah
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	miſli meni ſhęnkal, mene molil inu ſposnal, de ſim jeſt ſtudenz inu sazhętik vſiga tęga kar ſi, inu kar imaſh; Plazhaj

▶ Studenec samostalnik, lastno_ime, moški ↘ goo300k, IMP

Studenca
Kmetijske in rokodelske novice (1845): bili pustili rasti. Razumni gospodarji hrastiče še clo sadijo. S Studenca proti Savi gredé vidiš cel hribic s hrastiči nasajen. Tudi
Studencu
- Studenci
  Viljem Tell (1862): ležal sem na ladiji uklenjen, Povedal je, da stopi pri Studenci Na suho, da me v grad skoz Švic popelje. Ribič

▶ studiti glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

studi
- ſtudi
  Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): ure oſtudniga gerdiga veſelja! Preljubi otrozi! naj ſe vam smiraj ſtudi nad greham, de ne boſte tudi vi neſrezhni. Ko je

studiš

studi

Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850):	Bog ni pustil v obljubljeno deželo. Neskončno svetimu Bogu se studi nad vsakim še tako majhnim greham. Pred smertjo pokliče Mozes
Viljem Tell (1862):	mislila. Reselman. Molčite! Poslušajmo! Valter Firšt (bere). „Nadjam se, „Da studi zvestemu se naroda „Zločinstvo hudodelnikov prokletih; „Zatoraj pričakujem od dežele

▶ studium neuvrščeno, tujejezično ↘ goo300k, IMP

studium
- ſtudium
  Sacrum promptuarium (1695): vſe sklenem s' S. Bonaventuram. Hæc ſit ſapientia, & meditatio tua, & ſtudium, ſemper de Chriſto meditare, unde vel provoceris ad imitandum eum

▶ studogrozen pridevnik, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

strašljiv, grozljiv; kontekst

studogrozen
Blagomir puščavnik (1853): prijazen in prijeten je Gorjanski grad pred razdjanjem bil; tako studogrozen in divjotrasen je roparski grad Brica Skalodvorčana o bregu Rajne

▶ studuerit neuvrščeno, tujejezično ↘ goo300k, IMP

studuerit
- ſtuduerit
  Sacrum promptuarium (1695): Quanto enim ſe quiſque ei in virtutis imitatione hic conformare ſtuduerit, tanto ei in prima gloria, & charitate appropinquabit, & ſimilior erit. Bodi

▶ sturm neuvrščeno, tujejezično ↘ IMP

sturm

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	klesar Steinmetz, — podmerati untertauchen, — podmerač Taucher, — čoka, kloka Kirchenluster, — nevera Sturm, neverin Sturmwind, — huntati durch die Nase reden, — huntalo der so
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	s svojo armado lotil, pa ga nesrečno opravil, — z naskokom (Sturm) je namreč hotel Rusom vzeti turen Malakov, ki je ključ

▶ sturmes neuvrščeno, tujejezično ↘ goo300k, IMP

sturmes
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): Weber ⁶) piše od njega važne besede: „Die ungezügelte Wuth des Sturmes, sein Sausen und Brausen, sein Aufwühlen des Himmels und der

▶ sturmgottes neuvrščeno, tujejezično ↘ goo300k, IMP

sturmgottes
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): es war also natürlich, dass sie mit der Idee des Sturmgottes alles Schreckliche und Grausige verbanden und ihn als den Herrn

▶ stützpunkt neuvrščeno, tujejezično ↘ goo300k, IMP

stützpunkt

stutzpunkt

Fizika (1869):

Podoba, Bild, 134. Podobnost, Aehnlichkeit. Podobščina zvočna, Klangfigur, 107. Podporišče, Stützpunkt. Poganjalec, Treibrad. Poganjalka, Treibstange, 123. Pojémalen, abnehmend (verzögert). Pojemanje, Abnahme

▶ stvar samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

stvar

Tine in Jerica (1852):	imela edino veselje z detetam. Tako je lepotičila to malo stvar, kakor kako igračico; kadar je šla ob nedeljih in praznikih
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	paziti. Ogeršično seme ima zraven prijetnega olja tudi neko ojstro stvar v sebi, ktera ostane po izprešanem olji v pergi in
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	olji v pergi in se po duhu spozna. Ta ojstra stvar se ne dá prekuhati v želodcu in gré z blatom
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	v dosego tega namena naj bode tergovina z vinom národna stvar in izvor bogatstva za narod. Kako pa naj bi se
Kemija (1869):	Ne sme se pa pozabiti, da si mi to stvar samo tako mislimo, in da ti obrazci samo naše misli
Deborah (1883):	ga, ljubi oče Lovre. Lovre. Dete moje! to je kočljiva stvar, moram še premisliti. Ana. Kaj boste premišljevali! Bodite človeški in
Aritmetika za učiteljišča (1885):	pravil; za to je treba bistroumnosti in vaje. Začetnikom bode stvar vsaj nekoliko zlajšalo tó-le pravilo: Dano nalogo si misli razrešeno
Aritmetika za učiteljišča (1885):	se zapisujejo oni postavki (Posten), za katere postane oseba ali stvar dolžnik trgovine ali obrta, na desno s »credit« ali »ima
Revček Andrejček (1891):	časti ne dam oblatiti. Domen. To je pa jako kočljiva stvar!

ſtvar

Branja, inu evangeliumi (1777):	ti zhaſtiti frajoſti boshjeh otrok. Sakaj mi vęmo, de uſſaka ſtvar sdihuje , inu teleſne britkuſte ima she uſſelej. Nekar pak le
Branja, inu evangeliumi (1777):	je njo podverguv v' vupanje; Sakaj tudi lih rajmnu ta ſtvar bo od hlapzhuvanja te ſtrohlivoſte proſta ſturjena k' ti zhaſtiti
Branja, inu evangeliumi (1777):	zhaka na tu reſodenje boshjeh otrok. Sakaj uſaka ſtvar je nezhemernoſti podvershena, nekar is nje vole, temuzh sa tega
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	ſtan najde, kjer ſe ji prijasno poſtreshe. Ako tak mala ſtvar dobroto obzhuti, ino tak hvaleshno ſposna, sa koljkor vezh naj
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	dopadljivi ozhém, lepodiſhezhi in ſladki, k ſebi vabijo ſleherno shivo ſtvar. Kdo je zhebelizi dopovedal, de ſo polni medu? kdo je

stvareh
Fizika (1869): njo. Povedali smo že poprej, da se priroda razodéva v stvaréh in v prikaznih, in po tem se cela skúpina znanosti

stvarem

stvarem
Zoologija (1875): Žival more premeniti svoje mesto proti okolici, to je proti stvarém, ki se okoli nje nahajajo, in more tudi premikati svoje

ſtvarem

Pozhétki gramatike (1811):	laſtne. Narezhivno ime je, ktiro ſe perleshe vezh oſebam ali ſtvarem med ſeboj podobnim, ino s' ktirim jih ſploh narezhujemo, kakor
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	Bog zhloveku njegov trud ino ſkerb plazhuje, ino ga ſvojem ſtvarem sa goſpodarja naredi. ” „Pa tudi zhlovek ſe popolnama ne vleshe
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ſvoji terdobi sarijoveti samore , de je take grosovitne martre nedolshnim ſtvarem, in to savolj malo vredniga dobizhka , ali zlo savoljo veſelja
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ſhe huji ſo nekteri kupzhevavzi s teléti kteri tem ubogim ſtvarem , kadar jih na vose nakladajo , ſhe toliko proſtora na vosu
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ali veliko vezh ptizhji tirani, kteri tem ubogim in nedolshnim ſtvarem, po tem, ko ſo jim she tako to, kar jim

stvari

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	igral. Taka je pri pravopisu, pri slovstvu in pri vsaki stvari. Rad. Ljub mi je bil ta pravopis že poprej, pa
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	18to stopnjico Romirovega gorkomera. Ob tem je dragina vsih potrebnih stvarí vedno huja, pomanjkanje dnarja pa večje in večje. To uzrokuje
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	so špičaste, obudi toliko nasprotne elektrike v zgornjem delu te stvarí, da elektrika uhaja, če je vlažen zrak; kadar pa uhaja
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	bedakom prištevati, da ima tako malo možganov, da celó majhne stvarí ne more presoditi, namreč, da travnik ni pokošen temuč ostrižen
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	NOVICE gospodarskih, obertnijskih in narodskih stvarí. Izhajajo vsako sredo in saboto. Veljajo za celo leto po
Fizika (1869):	namreč: na znanost stvari in na znanost prikazni. 7. Znanost stvari deli se na tri oddelke, in to po tem, kakošne
Fizika (1869):	vse te prikazni, ni lahko kar prvikrat najti odgovor. Tedaj stvari za opazovanje ne manjka nikoli in nikjer. Samo na tem
Zoologija (1875):	Novejša preiskavanja so to misel ovrgla ter so odkrila znamenite stvari gledé razvitka teh zajedavcev. Ploskavci ležejo jajca, ali ta se
Občno vzgojeslovje (1887):	drugače se navadi, naglo in površno presojati, in to take stvari, katerih ne razume. Da bode pouk obrazoval duha, treba mu

stvarij
Aritmetika za učiteljišča (1885): le kratko omenja, natančnejše opisujejo, ali prejem in oddajo onih stvarij obširneje popisujejo, katere so v blagajniški in glavni knjigi le

stvary

Ta male katechismus (1768):	De se Buh uſſellej vezh, inu bel lube, koker uſſe stvary, ja vezh, koker se sami lubemo, inu de be rajshi
Ta male katechismus (1768):	je bil v' vezhni slavi svojega nebeshkega Ozheta zhes uſſe stvary postavlen, inu povikshan. Matth. 26. Jogr. dijan. I. Filipar. 2.
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	poshlushash, kader sè per S. Mashi , kader molesh, ali te stvary na svejtu ogledujesh povęj meni, kolku zhutesh ti Boſhjeh gnad

ſtvari

Pozhétki gramatike (1811):	rosha je tako lepa kakor tulpa. Beſediza que ſklepa obé ſtvari, ktire permérjamo. Franzosí imajo tri perloge, ktiri ſami na ſebi
Pozhétki gramatike (1811):	perlagamo k' imenu, sa pokasati kákſhinoſt ene oſébe al ene ſtvari, poſtavim: bon pere, dober ozhe; bonne mere, dobra mati, beau
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	nezhaſti, Kdor ſerd ſvojo ſpuſha nepoſhtêno nad shivalmi, kolne té ſtvari. Pridi k nam kraljéſtvo miloſt' Tvôje, Vérno upamo ga vredni

ſtvary

Branja, inu evangeliumi (1777):	k'nym: pejte po zelimu ſvejtu, inu pridigujte Evangelium uſſi ſtvary. Katiri bo viruvov, inu bo kerſhen, ta bo isvelizhan : katiri
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	dadó, de ſe s' vſo ſilo zhes nais vsdignejo. Vſe ſtvary, katęre ſo od Bogá k' nuzu tiga zhlovęka ſtvarjene, inu

stvarjo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): mu mora drugo dati. Tako je na svetu z marsiktero stvarjo. Pa nekaj mora o ti vraži vendar le resničnega biti
stvarmi
Kmetijske in rokodelske novice (1847): kjer je koli za-nje prostor — nanizane, pa tudi z umnimi stvarmi,-ki so na nižjih ali mende večkrat visočejih stopnjah uma

▶ stvarca samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

stvarc
- stvaric
  Kmetijske in rokodelske novice (1847): položil, na kterim, ko je mogoče, bi na tavžente živih stvaric ne živelo in se po svoje ne veselilo. Učeni poznajo

stvarca

Ultra! (1867):	pripraviti, kajti moj brat je čuden, čuden človek, in mala stvarca mu je časi zadosti, da se strašno razjezi. In lehko
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	storiti sramotno smert. Sleherni se je čudil, da tako mala stvarca, kakor je košček palice, grozovitno umorstvo odkriti more. Večkrat strašne

stvarce

Robinson mlajši (1849):	po desetkrat je obstal ino motril — gledal na te ljubeznive stvarce, ino se je za srečnega deržal, da zdaj bar nekoliko
Fizika (1869):	v tanke ledene iglice, iz kterih se naredé mične, pravilne stvarce , kakoršnih nekoliko vidimo v Pod. 211. Podloga vsem je pravilna

stvarice

Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850):	bi bil David lahko škodoval Savlu, svojimu sovražniku. Pa kar stvarice mu žaliga ne stori, ino časti nad Savlam kralja od
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	ne morejo ali nočejo svojih otročičev rediti, pokladajo uboge male stvarice. Na južni strani bolnišnice od zunaj je votlina v zidu

ſtvarize
Genovefa (1841): ſliſhala, je rekla: „Tako ſte veſéle in bresſkerbne, male radoſtne ſtvárize, in tako radoſtno pojete! Ali bi ſe ne iméla tudi
ſtvarze
Sedem novih perpoved sa otroke (1836): vſa pobóljſhala. „Kako je pa to, jo popraſhajo, de sdaj ſtvarze vezh ne posabiſh? kako ſi ſe tako popravila? “ Mina perpoveduje

▶ stvaren pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

stvarni
Aritmetika za učiteljišča (1885): stvari, imenujemo konto (Conto). Konti so dvoji: osebni konti in stvarni konti; prvi pojasnjujejo računska razmerja z osebami, drugi računska razmerja

▶ stvaritev samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

stvaritev
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): s konjskimi kopiti po dvorišču pokotale. Vse to je bilo stvaritev naključja. Ravnajočima se na odhod pride ravno neki gospodar naproti
stvaritvi
- stvoritvi
  Botanika (1875): se veže eno najimenitnejših prirodoslovnih vprašanj, namreč vprašanje o samosvojni stvoritvi (generatio aequivoca) živih bitij. Že golim očem so vidne tiste

▶ stvarjanje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

stvarjanje
Botanika (1875): notri po rastlini, ampak to dela tudi vedno na novo stvarjanje trdnih rastlinskih delov. Saj če se iz soka v stanici

▶ stvarjati glagol, glavni, nedovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

ustvarjati; [sskj]

stvarja

Fizika (1869):	elektrogibne sile), ktera tako rekoč v brezkončno elektriko iz nič stvarja. Drugi fizikarji pa mislijo, da je kemijska sorodnost in njej
Občno vzgojeslovje (1887):	napolnuje z dragocenimi predstavami, povzdiguje mu duha nad čutnost in stvarja v njem zanimanje za višje smotre; 4. z razvijanjem delovanja

▶ stvarjen pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

stvarjene
- ſtvarjene
  Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): Vſe ſtvary, katęre ſo od Bogá k' nuzu tiga zhlovęka ſtvarjene, inu snajo k' naſhimu isvelizhanju ali ferdamanju ſlushiti, kakor jih

▶ stvarjenje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

stvarjenja

Ta male katechismus (1768):	spomin derſhal, neli kedaj je Buh Ozha po dellu svojega stvarjenja pozhival, temuzh tudi, de je Syn boſhje v' dellu svojega
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	ne pozná, ne bo mogel tudi zvezd, ali od visokejíga stvarjenja vrednih zapopadkov imeti. 1. §. Zemlja je krogla. Od nekdaj
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	različnih plemen, je že rečeno bilo. Cvet in venec vsiga stvarjenja pri nas je pa človek, previden z umam, s kterim

stvorjenja

Mineralogija in geognozija (1871):	njih tako rekoč lahko beremo, kako so si sledili akti stvorjenja. Skupek skladov, ki so se storili ob času med dvema
Mineralogija in geognozija (1871):	redkeja od prozornih megel, koje delajo repe kometov. Prvi akt stvorjenja se je začel s tem, da se je sredina te

ſtvarjenja

Branja, inu evangeliumi (1777):	katiri ni s'roko ſturjen, tu je: katiri ni tega ſtvarjenja. Tudi nekar ſkus koslovo, ali tellezhjo kry, temuzh on je
Abecedika ali Plateltof (1789):	lubiga Synu Goſpuda naſhiga sav vſe meni od sazhetka mojiga ſtvarjenja podelene gnade, inu dobrute, ſuſebnu: de ſi ti mene nezoj
Abecedika ali Plateltof (1789):	lubiga Synu Goſpuda naſhiga sa vſe meni od sazhetka mojiga ſtvarjenja podelene gnade, inu dobrute, ſuſebnu: de ſi ti mene nezoj
Abecedika ali Plateltof (1789):	Synu Goſpoda na ſhiga sa vſe meni od sazhetka mojga ſtvarjenja podelene gnade, inu dobrute, ſuſebno: de ſi ti mene nezoj

stvarjenje
Kmetijske in rokodelske novice (1847): visočejih stopnjah uma od človeka, bogato previdene. Takó zamore celo stvarjenje se svojiga Stvarnika in svojiga življenja razveseljevati. Pri tacim pogledu
stvarjenjem
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): ni žalostno slišati, da ima „hudič” še dandanašnji toliko s stvarjenjem po svetu opraviti! Na Dunaji. Simon Šubic. Starozgodovinski pomenki. Cvetlica

▶ stvarnica samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

narava; [sskj]

stvarnica
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): Je pesnik, ki vès je za narod se vnel: „Glej! Stvarnica vse ti ponudi; Le jemat' od nje ne zamudi! ” S

▶ stvarnik samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

stvarnik

stvarnek

Ta male katechismus (1768):	svoji naturi, inu trojne v' Pershonah, namrezh: Buh Ozha en stvarnek uſſeh rezhy: Buh Syn en Odreshenik tega svejta: Buh S.
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	toku se ſna tudi tu dobru na hudu oberniti. Buh stvarnek uſſeh rezhy je othl imeti, de he njega zhlovek ſavle
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	sovrashenzhe dushne noi talesne. TA 1. KAPITL. O gospred moi stvarnek

stvarnik

Robinson mlajši (1849):	varavnik — (tu je na kolena padnol ino molil) — o moj stvarnik, dodeli svoj otčevski blagoslov, dodeli vse radosti, kteri si za
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	ne pride več tje nazaj, odkodar se je sukati začelo. Stvarnik naš nas je posadil v to kolo, da se sučemo

ſtvarnik
Kmetijske in rokodelske novice (1843): Vſe je dár Tvój, torej tud' shivljenje, Ti ſi móder ſtvarnik vſih rezhi ! Zhe ſ' jih nam isrózhil v potrébljenje , Naj

stvarnika

stvarneka

Ta male katechismus (1768):	zhastiti, inu na pomuzh poklizat, tu je: koker nashega stvarneka, odreshnika, inu Darovnika uſſeh dobrut; ampak na eno veliku drugo
Ta male katechismus (1768):	Toku: I. Jest virjem v' Boga Ozheta, uſſegamogozhnega stvarneka nehes, inu ſemle. 2. Inu v' JEſusa Kristusa ſyna njega
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	leſtnuſte naſvelizajo, ampak ferdamajo, aku se taiſti k'shpotu tega Stvarneka obernejo, ali s'tem malupridnem hlapzam v' nimer spuſte. Naſanezhuj
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	temu svejtu videla, sem uſſellej k'zhaſti, inu hvaiü tega Stvarneka ulekla, inu sem tudi ſa tu narmajnshe G. Boga is
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	inu doſdevke od teh stvary odtergati, bo ſdajzi lubeſn tega stvarneka v'sebi obzhutil. Naprashaj, koku be jeſt mogl ſauſſe per
Abecedika ali Plateltof (1789):	Ta Apoſtolſhka Vira. 1. Jeſt virjem v'Boga Ozheta vſegamogozhnega Stvarneka nebeſ, inu semle. 2. Inu v' Jeſusa Kriſtusa, Synu njega
Abecedika ali Plateltof (1789):	Ta Apoſtolska Vira. 1. Jes virijem v'BogaOzheta uſegamogozhnega Stvarneka nebeſs, inu semle. 2. Inu v' Jeſusa Chriſtusa, Synu njega

stvarnika

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	skrivnueſti menei resodenash: jas tabei prosim noi sarothim skues tvoiga stvarnika, dati tudei mena utei nozhi tvoi prauh inu potvojei navadi
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	in skazil: pa taki kraji niso — gotovo de ne — od Stvarnika za vinsko terto namenjeni, ampak za bukovje, hrastje, brezje i.
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	od človeka, bogato previdene. Takó zamore celo stvarjenje se svojiga Stvarnika in svojiga življenja razveseljevati. Pri tacim pogledu v zvezde, pri
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	resnice s svojim umam spozná in se takó visoko do Stvarnika povzdigne, je v resnici Božje žlahte ! Daj se nam tedej
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	Mu pri njegovih delih svetovavec bil? — Veliko častitljivši v slavo Stvarnika, v ponižbo napuhnjeniga človeka, pa tudi v povišek človeškiga uma
Divica Orleanska (1848):	Lionel. Milord! Le malo časa Imate še živeti. – Spomnite Se stvarnika! Talbot. Ko bi junake nas Premagali junaki bili, mogli Bi

ştvarnika
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): inu ſe okuli njega poſtele vſtavi? To shuganje tiga ſerditiga Ştvarnika, katęru je on ſhe timu bratovſkimu vhyavzu Cajnu ſturil, ſe

ſtvarnika

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ne verjemite. Pomiſlite , de je shivinſko teló tudi od modriga ſtvarnika vſtvarjeno in de je délo polno modroſti, ktero ſamo tiſti
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ismiſhljavajo, kupzhijo oshivit in zhaſa ſi prihranit — te ſhume dobrotniga ſtvarnika, ktero nam je ſizer k neograjeni pa vunder povéſtni rabi

stvarniku

Kmetijske in rokodelske novice (1847):	razložili. Ni je natorne vednosti, de bi v veči slavo Stvarniku, v veči čast človeškimu umu služila, ko zvezdoznanstvo. Človek, ki
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	umnimu kmetijstvu buditi, ampak jih tudi po visokejim spoznanji k Stvarniku povzdigovati in v duhu poveseljevati. Nič pa ne zamore človeka
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	je delo — njegovih rok! “ Nebes in zemlje vsa bliščava Je stvarniku neskončna slava 2. Dež. Tergovec, ki je bil v bližnjem

▶ styrax neuvrščeno, tujejezično ↘ IMP

styrax

Botanika (1875):	črno ebinovino ali ebenov les; nazadnje stiraks (Styrax vulgaris in Styrax Benzoïn), ktera dajeta dobro dišeči smoli, storaks in benzoë. VI.
Botanika (1875):	trdno ali težko, črno ebinovino ali ebenov les; nazadnje stiraks (Styrax vulgaris in Styrax Benzoïn), ktera dajeta dobro dišeči smoli, storaks

▶ sua neuvrščeno, tujejezično ↘ goo300k, IMP

sua
- ſua
  Sacrum promptuarium (1695): hudizh je Saula martrat nehal: David tollebat citharam, & percuciebat manu ſua, & refociliabatur Saul, & levius habebat. Satoraj kadar vidite, de hudizh sazhne

▶ suam neuvrščeno, tujejezično ↘ IMP

suam

ſuam

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	Chriſti horto. OdChriſtuſove molitve v'timu vertu. Procidit in faciem ſuam orans. Matth. 26. Je na ſvojo oblizhie na semlo padu
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	zhaſs, katiri je od drugih ſkerby prasen. Procidit in faciem ſuam orans. Chriſtus naſh Odreſhenik ni ſamu na ſvoje Boshje kolene
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	ta poprei zhaſtitu imenuvani ſveti Ambrosh: Suſcepit mæſtitiam noſtram, ut ſuam nobis Iætitiam largiretur. On je na ſebe vseu naſho shaloſt
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	Joan. 15. rekozh: Majorem hac dilectionem nemo habet, ut animam ſuam ponat quis pro amicis ſuis. Vezhi lubesni oben nima, koker
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	en luzhai delezh od ſvojih Jogru odlozhiu, Procidit in faciem ſuam orans. Je na ſvoju oblizhie na semlo doli padu, inu

▶ suas neuvrščeno, tujejezično ↘ goo300k, IMP

suas
- ſuas
  Sacrum promptuarium (1695): Sint bene docentes, ut prudetiam doceant adoleſcentulas ſuas, ut non blasphemetur Verbum Dei. Temuzh pofliſsajteſe shiveti kakor ta

▶ suaveolens neuvrščeno, tujejezično ↘ IMP

suaveolens

Zoologija (1875):	mošku jih mačke ne jedo. Pod. 62. Najmanjša hrčica; Pachyura suaveolens, nar. velikosti. Navadni krt (Talpa europaea), pod. 63, čegar široke
Zoologija (1875):	hrčico (Sorex araneus), pritlikovo hrčico (S.pygmaeus) in dišečo hrčico (Pachyura suaveolens) podoba 62 (v naravni veličini), ki je med vsemi najmanjši

▶ subdite neuvrščeno, tujejezično ↘ goo300k, IMP

subdite
- ſubdite
  Sacrum promptuarium (1695): dolshne, kakor S. Paulus vam sapovej, rekozh: Mulieres viris ſuis ſubdite ſint, ſicut Domino. Inu cillu en Ajdouski Vuzhenik pravi, de

▶ subditi neuvrščeno, tujejezično ↘ goo300k, IMP

subditi
- ſubditi
  Sacrum promptuarium (1695): filij, quid fecerit magni conſilij Angelus. Quod ſi, ut ipſe ſubditi, obedientes eritis, ab ipſo cœleſti benedictione replebimini. Ter varitiſe taiſte

▶ subiecta neuvrščeno, tujejezično ↘ goo300k, IMP

subiecta
- ſubiecta
  Sacrum promptuarium (1695): Caput eſt mulieris, ſicut Chriſtus caput eſt Eccleſiæ, & ſicut Eccleſia ſubiecta eſt Chriſto, ita mulieres viris ſuis in omnibus. Sdaj tudi

▶ subjektiven pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

subjektivne

Fizika (1869):	govorili, opazovalec more le sam zá-se videti, zato se imenujejo subjektivne svetlobne prikazni. 180 Zračno zrcalovanje; fata morgana. V posebnih okolnostih
Fizika (1869):	Barve nasprotne, Contrastfarben, 150. Barve prizmatične, prismatische Farben, 152. Barve subjektivne, subjektive Farben, 150.

▶ sublimat samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

sublimat

Kemija (1869):

Strup višnjavi, Blausaure, 396. Sublimation, razhlap; sublimiren razhlapiti. Sublimat, razhlap, sublimat. Suboxyd, sokis. Substitution, zamena. Sulfid, Žveplec. Sulfur, žveplovec. Sumach, rujevina

▶ sublimat neuvrščeno, tujejezično ↘ goo300k, IMP

sublimat

Kemija (1869):

stroncijan, 416. Strup višnjavi, Blausaure, 396. Sublimation, razhlap; sublimiren razhlapiti. Sublimat, razhlap, sublimat. Suboxyd, sokis. Substitution, zamena. Sulfid, Žveplec. Sulfur, žveplovec

▶ sublimation neuvrščeno, tujejezično ↘ goo300k, IMP

sublimation

Kemija (1869):

Stroncijum, Strontium, 416. Strontian, stroncijan, 416. Strup višnjavi, Blausaure, 396. Sublimation, razhlap; sublimiren razhlapiti. Sublimat, razhlap, sublimat. Suboxyd, sokis. Substitution, zamena

▶ sublimiren neuvrščeno, tujejezično ↘ goo300k, IMP

sublimiren

Kemija (1869):

416. Strontian, stroncijan, 416. Strup višnjavi, Blausaure, 396. Sublimation, razhlap; sublimiren razhlapiti. Sublimat, razhlap, sublimat. Suboxyd, sokis. Substitution, zamena. Sulfid, Žveplec

▶ sublimius neuvrščeno, tujejezično ↘ goo300k, IMP

sublimius

ſublimius

Sacrum promptuarium (1695):

a Sacerdote, expende modum poteſtatis vtrique traditæ: Videbis Sacerdotem multo ſublimius Rege ſedentem, qui terrenarum rerum adminiſtrationem ſortitnr, verum Sacerdoti Sedes

▶ sublimovanje samostalnik, občno_ime, srednji(zastarela beseda) ↘ IMP

sublimiranje; kontekst

sublimovanje

Fizika (1869):	tehniških in kemijskih del, namreč razhlapanje (sublimovanje) in prekápanje (destilovanje). Sublimovanje obstoji v tem, da se trdno telo spremení v paro
Fizika (1869):	tako imenovana razhlapina (sublimat). Da se na najprostiji način pokaže sublimovanje, vzame naj se steklena cev, ki je na enem koncu
Fizika (1869):	oslanja se dvoje imenitnih tehniških in kemijskih del, namreč razhlapanje (sublimovanje) in prekápanje (destilovanje). Sublimovanje obstoji v tem, da se trdno

▶ suboxyd neuvrščeno, tujejezično ↘ goo300k, IMP

suboxyd

Kemija (1869):	višnjavi, Blausaure, 396. Sublimation, razhlap; sublimiren razhlapiti. Sublimat, razhlap, sublimat. Suboxyd, sokis. Substitution, zamena. Sulfid, Žveplec. Sulfur, žveplovec. Sumach, rujevina, 486.
Kemija (1869):	Snovatelj, Ferment, 499. Soda, 407. Soda calcinirte, žgana soda. Sokis, Suboxyd. Sokislina arzenova, arsenige Saure, 382. Sokislina duščeva, salpetrige Saure, 372.

▶ substitution neuvrščeno, tujejezično ↘ goo300k, IMP

substitution

Kemija (1869):

396. Sublimation, razhlap; sublimiren razhlapiti. Sublimat, razhlap, sublimat. Suboxyd, sokis. Substitution, zamena. Sulfid, Žveplec. Sulfur, žveplovec. Sumach, rujevina, 486. Súsol, Doppelsalz

▶ subtrahend samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

subtrahend

Aritmetika za učiteljišča (1885):	odštejemo od druzega algebrajskega števila, ako prištejemo k neizpremenjenemu minuendu subtrahend z nasprotnim predznakom. Dokaz. Diferenco (+ 5) – (+ 3) najdemo, pomaknivši se
Aritmetika za učiteljišča (1885):	vrsti od minuenda za toliko jednot nazaj, kolikor jih ima subtrahend. Algebrajska števila odštevati se tedaj pravi, pomikati se v algebrajski
Aritmetika za učiteljišča (1885):	številni vrsti od minuenda za toliko jednot, kolikor jih ima subtrahend, tudi nazaj, ako je ta pozitiven, a naprej, ako je
Aritmetika za učiteljišča (1885):	o diferenci izvira: 1.) Ako prištejemo k diferenci dveh števil subtrahend, dobimo minuend. (a – b) + b = a, b + (a – b) = a.
Aritmetika za učiteljišča (1885):	a – b) + b. 4.) Diferenca je jednaka ničli, ako je subtrahend jednak minuendu. a – a = 0. 5.) Ako je subtrahend 0
Aritmetika za učiteljišča (1885):	prišteli, je diferenca. Pri imenovanih številih morata imeti minuend in subtrahend isto ime in to dobi potem tudi diferenca. § 18.
Aritmetika za učiteljišča (1885):	2.) Diferenco razdelimo s številom, ako minuend in subtrahend s številom razdelimo ter drugi kvocijent od prvega odštejemo. Dokaz
Aritmetika za učiteljišča (1885):	od minuenda a za toliko jednot nazaj, kolikor jih ima subtrahend b; število, do katerega na ta način pridemo, je iskana
Aritmetika za učiteljišča (1885):	je subtrahend jednak minuendu. a – a = 0. 5.) Ako je subtrahend 0, jednaka je diferenca minuendu. a – 0 = a, 0 – 0

subtrahendu
Aritmetika za učiteljišča (1885): odštejemo tedaj število, ako je od minuenda odštejemo ali k subtrahendu prištejemo. 1.) (a – b) – c = (a – c) – b, 2.) (a

▶ subtraktiven pridevnik, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

odštevalen; [sskj]

subtraktiven
Aritmetika za učiteljišča (1885): določevati: 1.) Oziraje se na znak vzemi produkt aditiven ali subtraktiven, kakor imata dotična dva člena jednak ali različen znak. 2.

▶ sudor neuvrščeno, tujejezično ↘ IMP

sudor

ſudor

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	debi tiſti kei teshaunu bilu, temuzh vſe lehku. Factus eſt ſudor ejus ſicut guttae ſanguinis decurrentis in terram. Inu negou put
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	ſmert na smiſlio, dobre, inu ſrezhne ſmerti nimajo. Factus eſt ſudor ejus, ſicut guttæ ſauguinis decurrentis in terram. Inu negou put
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	inu vſmileinu smeisit, inu h' ſouſam reſtopiti puſtile. Factus eſt ſudor ejus ſicut guttæ ſanguinis decurrentis in terram. Inu negou put

▶ suecica neuvrščeno, tujejezično ↘ goo300k, IMP

suecica
Zoologija (1875): a septembra zopet odhaja; taščica (L. rubecula); plava taščica (L. suecica); pogorelček ali rudečerepka, (L. phoenicurus); šmarnica ali ilovščica (L. Tithys

▶ sufficientis neuvrščeno, tujejezično ↘ goo300k, IMP

sufficientis
- ſufficientis
  Sacrum promptuarium (1695): teſhak, je vener lagak, kakor pravi ta modri; Vita ſibi ſufficientis operarij condulcorabitur, & in ea inveniet theſaurum. Inu ſam G. Bug

▶ Suffren samostalnik, lastno_ime, moški ↘ goo300k, IMP

Suffren
Botanika (1875): Pokorny, Reichenbach, Suffren itd. Za spoznanje Hrvaškega in Slavonskega rastlinstva sta največ storila

▶ suh pridevnik ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

suhpridevnik, splošni, nedoločeno

suh

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	pridam le takrat popolnama in čisto obsekati da, kadar je suh. Takó pripravljen les je ložji, in se da za manjši
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	Kar dlake ne izpade, se ščetini. Pri nekterih konjih vidiš suh prah na koži, pri nekterih pa smerdljiva mokrina iz kože
Gozdovnik (1898):	pamet, da me dade klicati? Mu je li mošnjiček zopet suh? Pa ne, da bi ga imelo ponapolniti to jadro na

ſuh
Kmetijske in rokodelske novice (1843): lapor po teh le snaminjih: vodo naglo pije, kadar je ſuh; na luftu ſe vezh ali menj ſkruſhi ali rasſuje; ſhumeti

suhapridevnik, splošni, nedoločeno

suha

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	in ovcam, pozimi večkrat na dan pijače ponudi, de ji suha kerma preveč trebuha ne zabaše in mnogih bolezin ne naključi
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	žena je kokoši z lučjo iskaje oginj v predivo zatrosila; suha streha se je naglo vnéla, in hiše in poslopja silno
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	izvira, in jih jezerčne okna in okenca imenujejo. Nasprot pa suha planjava od Ljubljane proti Savi skozi in skozi kaže v
Stelja in gnoj (1875):	za prav ne smela biti surova, vlažna ali mokrotna, ampak suha, dobro izsušena. Zakaj če ima več vlažnosti ali mokrotnosti stelja
Pripovedke za mladino (1887):	skrbita, da vse okusno pripravita. Posebno je kraljičina pridna, nabira suha drva za kurjavo in jedilna zelišča, pristavlja lonce k ognju

ſuha

Biblia (1584):	ta nezhiſti Duh od Zhloveka vun pride, taku on prehodi ſuha mejſta, yſzhe pokoja, inu ga nenajde. Tedaj on pravi: Ieſt
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	debélim péſkam mokrote ne dershi; taka semlja je puſta in ſuha, ſad ob zhaſu ſuſhe po nji poſuhni. Peſhéna semlja ſe

suhepridevnik, splošni, nedoločeno

suhe

Robinson mlajši (1849):	svemu začujenju smotril — uglêdal, da dozdevani izdajec gerst — pregerše — pergiše suhe trave gor derži, ino da se iž nje kadi. V
Robinson mlajši (1849):	užgala; Petek jo na zemljo vérgši je priložil še vêč suhe trave ino nekaj hoste, ino Robinson je kor bi trenol
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	ena reč drugi podobna. Nekaj trave je bilo zelene, nekaj suhe, nekaj rudeče, nekaj bele, nekaj je je rastlo, da so
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	se v svojem djanju popači in zmoti. Bradovice so dvoje, suhe in mokre; suhe večdel majhne ostanejo, mokre pa vedno rastejo
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	varovati, ga vendar ne prevroče imeti. Vsaki dan naj dobiva suhe stelje in kislega mleka za pičo. Mleku se primeša sledečega
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	djanju popači in zmoti. Bradovice so dvoje, suhe in mokre; suhe večdel majhne ostanejo, mokre pa vedno rastejo.
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	dan današnji „damaščanka” zove. Nekdaj so iz jutrovih dežel le suhe češplje v Evropo vozili. Breskve smo prejeli iz Perzije; ob
Botanika (1875):	amonjaku. Pripeljejo ga iz nekterih otokov in iz nekterih mest suhe južne Amerike, kjer skorej nikdar ne dežuje. Tam so v

ſuhe
Genovefa (1841): mati! Takó vam je vrózhe in vaſhe uſtnize ſo vſe ſuhe. ” Sdaj ji je mléka prinéſel in rékel: „Pite no, draga

suhegapridevnik, splošni, nedoločeno

suhega

Robinson mlajši (1849):	Bežal je s sekiro v lés da bi si s suhega debla dve dérvi utél — vsékel. Umel ji je tako čerstvo
Blagomir puščavnik (1853):	reče dalje dervar, ”mislim, da vam bo tukaj zunaj košček suhega kruha bolje dišal, kakor notre v gradu dišeča pečenka. ” — ”O
Stelja in gnoj (1875):	na spomlad in poletje, kedar ni več praproti in druzega suhega nastelja. ) 2. Vsakoršna stelja, ki je daljša, naj bi se

suhiga

Kmetijske in rokodelske novice (1847):	mirnikov sroviga sadja posušiti, is kteriga se okoli treh mernikov suhiga dobi. Komur je taka sušivnica premajhna, naj naredi ravno po
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	z ocvertim graham. Na en bokal župe kuhaj en maselc suhiga graha tako mehko, de se zmečkati da; potlej ga pretlači
Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852):	pravim času. v šolo priti, so mu dali mati košček suhiga kruha sabo. Vesél je tékel Peter od matere peljan pervo
Roza Jelodvorska (1855):	da bi dežju odišla. Dolgo tava okoli in iše kakiga suhiga kotička. K sreči se jako bliska; Roza se vije med

ſuhiga

Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	noſsi, temu nebode kuga toku hitru skoduvala; tudi enga paika ſuhiga h'prahu ſtolzhenga na vrati noſsi, obvaruje pred kugo. Ob
Kuharske Bukve (1799):	ſturi eno podlogo v' bandelze; sręshi na drobno preſhute ali ſuhiga ſvinſkiga meſa, narędi is moke inu od eniga rumenaka teſtó
Kuharske Bukve (1799):	je mehko perdaj rasſękane ſardęle inu lemon lupka; tudi od ſuhiga meſa shupe; puſti dobro povręti.
Kuharske Bukve (1799):	drobno, ozri v' kosi na ſrovim maſli, perlì shupe od ſuhiga preſizha, okiſaj s' ſemono, inu polì v' ſklędo djane pezhene
Kuharske Bukve (1799):	255. Selni jeſih. Vsami ſpiknarde inu rosmarin zvętja; basilike, melíſe, ſuhiga lupka od lemón inu pomoranzh; tę sęla pomo-
Kuharske Bukve (1799):	ſe dęne eno libro kuhaniga, inu kar je mogozhe narbol ſuhiga ali odzejeniga, inu ſkusi ruto ali ſito pretlazheniga graha; potle
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	ter ſi je vmiſlil, veverzo shivo vjeti. Pobere pod drevjam ſuhiga drazhja, sa veverzoj luzha, ino vbogo shival od hraſta do
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	de bi ne bila v' ſhtazuni predelov odpirala, ino ſi ſuhiga grosdja, zvéb, pa pozúkranih mandelnov sagrabila. Kakor ona, je raſtla
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Ko to vidiſh, takrat jim sadoſti, ſtruſhkov ali oblanz, ali ſuhiga drazhja ali pa ſlame naſtavi, in bojo kmalo nanje sazheli

suhejšipridevnik, splošni, primernik
- suheji
  Fizika (1869): tim hitreje, s čim večo ploskvo se dotika zraku, čim suheji in topleji je zrak, in čim hitreje tečejo nove zračne

suhempridevnik, splošni, nedoločeno

suhem

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	veliko tednov stojí in leží bolj v mlakah, kot na suhem; preden so dobili vojaki lesene hiše (in še zdaj jih
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	sejati seme koj, ko je dozorelo, ali pa ga v suhem pesku hraniti. Nar bolje je, če ga z mesom vred
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	megle, ali pa nazaj iz megle v vodo. Tudi na suhem seže včasi tak meglen vertinec do tal. Po tleh gré
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	gold. razun drugih priklad za bivanje na morji ali na suhem, ki so različne po oficirski časti. — Na političnem polji je
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	kaj druzega si voši, Vsak kaj druzega želí: Ta na suhem, un na morji Sreče najti hrepení. Toraj vstreči je težavno
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	olepšan z brezštevilnimi zastavami in cveticami; na koncu mosta, na suhem, je bil slavivni obok tako umetno narejen, da je bilo
Oče naš (1885):	šest tisoč môž. general je sklenil, ob enem času na suhem in na vodi napasti. Na šestih krajih so napadli Francozje

suhim

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	V sad presladki spremení. V zraku, v vôdi in na suhim Tisuc bitij mergolí, Skerbno v dnevi in u noči Zemlja
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	takó, de bo tudi ob dežju mogoče, do njega v suhim priti: tóde na takim mesti, de ne bodo zamogle svinje
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	stolčejo, ktero potem skozi celo leto v piskru na kakim suhim kraji shranijo. Ravno takó tudi storé z želodam. Pšeničnih otrobov
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	in mu dušek da, ali pa globoko v zemljo s suhim peskam zaspe, de ne' bo nič prazniga prostora vmes, in
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	ktero se da shraniti, kámor koli bodi pod streho v suhim sapnim kraji naloži ali rahlo natrese; nikdar pa na velike

ſuhim
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): je dno poſúſhil. Israelovi otrozi gredó po ſredi morja — po ſuhim ſkosi. Na deſnízi ino levízi jim ſtoji vòda ko síd

ſuhimu

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	to ſtoriti ne gre ne ob obilno mokrimu, ne obilno ſuhimu vremenu. 2. Kadar ſe ſad v viſhji raſt podá, je
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	dokler je majhina, s brano prevlezhi. To obdelovánje ſpomladi ob ſuhimu vremenu poſébno osimini dôbro tekne ; brana semljo prerahlja in plevél
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	raſti nemore. To ſe vé, de je tréba ob ſuhimu vremenu preſadu perljivati. Hvale vredna navada nekterih kmetov je, ki

suhemupridevnik, splošni, nedoločeno
- suhemu
  Astronomija (1869): na morskem pobrežji, da voda šest ur dolgo priteka proti suhemu, da zaliva plitvo pobrežje zmirom bolj, da se vali na
- suhimu
  Kmetijske in rokodelske novice (1847): dobi. Perva kurjava srovimu sadju mora pičla, druga na pol suhimu pa bolj obilna biti, de se sadje ne izbuhne, in

suhipridevnik, splošni, nedoločeno

suhi

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	korenine nazaj podi. — Po sredi mesca rad dež perhaja, na-tó suhi vetrovi in sape puhte, iz česar večkrat neprijeten in gnil
Robinson mlajši (1849):	ino brez strahu stanovati mogel. Gde je popràvem — ali na suhi zemlji gdè v Ameriki, alipak le na kterem ostrovi, še
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	mazílam berž in še pred zamažejo, preden so ranjeni kraji suhi postali. Ko se je pa že les posušil in se
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	bolj, ker se lahko zapopade, da v prav lahki in suhi zemlji drevésa polju gotovo več dobička kakor škode donesó, ker
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	je treba pogosto izkidati, in vedno skerbeti, da konji na suhi stelji stojijo ali ležijo. Zakaj sopar, ki iz gnoja puhti
Fizika (1869):	je protivna elektriki v drugemu dratu.. To orodje se imenuje suhi ali Zambonijev steber, in ostane v ugodnih okoliščinah leta in
Gozdovnik (1898):	zibajočega orla oko razna trupla človeška in živalska, ležoča po suhi planoti, utrujena, zaprašena, kažoča nevarni pot teh pustolovcev, tvegajočih vse

ſuhi
Kmetijske in rokodelske novice (1843): dosori ; in deſi vſako semljo sa ljubo imá, vender na ſuhi semlji in na ſolnzu in na vetru, na kamnitim in

suhihpridevnik, splošni, nedoločeno

suhih

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852):	ob plotih in po spašnikih rastejo, marsiktero leto 200 mirnikov suhih černivk (take baže hrušk, ki so tepkam močno podobne, rodovitne
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	3 lote terpentinovega olja, in ju zmešaj v mazilo. Pri suhih garjeh se mora dlaka, pod ktero garje tičijo, ostriči, potem
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	nar boljše zdravilo, če se notranja plat ene ali več suhih češpelj na rano poklada in vsaki dan ponavlja. XXXIX. Poglavje
Novice gospodarskih, obertnijs... (1874):	se ta ali uni teh mladenčev vsaj hoditi naučil. Nekoliko suhih veselic, ki jih je dal „Sokol” na svojo firmo v
Stelja in gnoj (1875):	prihodnjo setev pripravi. Drugač bi utegnilo biti po solnčnih in suhih deležih, kjer bi se vsaj veliko stelje ne smelo odgrabljati
Novice gospodarskih, obertnijs... (1880):	drv odštejemo in pa vodo, katere je tudi v najbolj suhih drvah nekoliko , pogorí od 10 funtov mehkih drv malo več
Novice gospodarskih, obertnijs... (1880):	kmetsko sobo pride, če ondi mokro perilo sušijo. 6— 8 suhih srajic tehta najmanj 10 funtov, mokrih pa gotovo 20 funtov

ſuhih

Svetu pismu noviga testamenta (1784):	pak en nezhiſti duh od zhlovęka vùn ſhàl, hódi po ſuhih krajih, inu yſhe pokoja, inu ga ne najde. 44. Tèdaj
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	spomlad tretiga leta v kebre ſpreminèni na ſvitlobo perlesejo. V ſuhih letah ino simah, ki tla ne smersnejo, slaſti v leſnih

suhimpridevnik, splošni, nedoločeno

suhim

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	s kumarami in paradižnikovo polivko. Solata z zelenim graham in suhim svinjskim jezikam. Podlečeni telečji kosc. Žemljev angleški cmok. Pečen sernov
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	precejeni župi. Meso s kukmakovo polivko in kumarami. Špinača s suhim jezikam in dušenimi gosjimi jetri. Ocverte pišeta. Maslena pošteta z
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	in kukmakovo polivko. Zelen fižol z ocvertim telečjim hrustancam in suhim jezikam. Pečene divje race. Plameč angleški cmok. Pečen kopun s
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	sadja. 58. Kalafuki. Meso s kaparno polivko. Kisla repa s suhim jezikam. Sirovo kuhanje. 59. Jeterni cmočki. Meso s česnovim hrenam
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	hrenam in šalotno polivko. Kolerabe z ocvertimi telečjimi nogami in suhim jezikam. Obarjena šuka z zeleno polivko. Kuhanje iz rudečih jagod
Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850):	je dno posušil. Izraelovi otroci gredo po sredi morja — po suhim skozi. Na desnici ino levici jim stoji voda ko zid
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	skuha. Tudi se skleda, ki jo na mizo daš, s suhim mesam ali govejim jezikam olepša. Špehovi cmoki drugačni. Na štiri
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	ognjuske (gnoj in scavnico) va-se potegniti zamore in živina na suhim leží. Kar je stelje od več, da scer veliko gnoja
Kemija (1869):	zaprti, gornja dva pa sta odprta. ) Vali se napolnijo s suhim premogom in potem se razvročijo do žarovitosti, ki pa ne

ſuhim

Genovefa (1841):	in pila, je mnogokrat” rekla: „Kar je ta vir mojim ſuhim uſtnizam, to je Tvoj uk, Tvoj duh, o Goſpod! môji
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	mu ſalmjakovza pod noſ in na jesik dajati. 3. S ſuhim pertam ali pa s shganjem ga tréba méti in dergniti

suhimipridevnik, splošni, nedoločeno
- suhimi
  Kmetijske in rokodelske novice (1847): razrezati, predin se sušiti dajo. 2) Sušivnica se mora z suhimi, terdimi dervmi, ne pa z mehkimi smolnatimi kuriti, sicer bo

suhopridevnik, splošni, nedoločeno

suho

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	rečí še opomnim, pervič: naj se živini, ki le samo suho klajo dobiva, kakor konjem in ovcam, pozimi večkrat na dan
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	žile pràv počasi bijejo. Blato gré poredkama od njih, je suho, terdo', in večidel bolj tamno, kot zdravih konj. Tudi vodo
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	da konjsko meso tudi posušiti in de je dobro tudi suho. Skušnja je pokazala, de je konjski jezik boljšiga okusa ko
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	počasi malo toplote perdajati, de preveč soka ne izteče. 3) Suho sadje se ne sme v sušivnici ohladiti, ampak zvečer ali
Robinson mlajši (1849):	mi verimi, če neso tvoje, pak so iz čista Slovenske — suho zlato, vsakemu pametnemu ravno zato, ker je zlato, če ravno
Oče naš (1854):	dišečih rož in cvetlic. Mile sapice so mu opihljavale vroče, suho čelo. Ne dalječ od njega je bil cvetoč lóg, iz
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	je valjovito, ko mesca oktobra dozorí, rudeče kot krí, ima suho rumenkljato mesó in 2 do 3 zern; pozimi obvisi na
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	kinčana mošnjica. Mati jo odpre in iz nje prinese gobico, suho pa temnorudečo. „Tu, tù, vzemi Pankracij! ” spregovori trepečega glasú in
Zlatorog (1886):	pod nogámi, Veja skríta, trhla mu ne pokne, Listje velo, suho ne šumí mu. Po goróvji pač takó divjad le Vzpenja

suhu

Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	korrenino semlo oſſnat, luft dati, inu s'drugo perſtjó obſúti. Suhu dręvje, al od vetra polomanu damu ſpravit. Koſtruna med Ovze
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	zelu Lętu ohranit. Suhu meſsu, inu plezheta v'nove ſenú djati, toku dobru oſtane

ſuho

Biblia (1584):	pole, ondi je bil en Zhlovik, ta je jmèl eno ſuho roko, inu ony ſo njega vpraſhali, inu djali: Ie li
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	vode v' kosarzi, vſe drugo perje venilo, ino je kakor ſuho liſtje rjavo? ” Sazhne jih ogledovati, ino na! te potozhnize niſo
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	bote , de s ſolijo potroſèno ſeno, zhe lih ni gotóvo ſuho , ſe ne ugreje in ne pokasi , vaſha shivina bo, ko

ſuhu

Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	aku pa Spomlad smeram deshúje, toku bode Lętu vrózhe, inu ſuhu, kar pa ſe malukedej pergodí, inu per-
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	Simska Shetov. Zhe je poprejshnu Lętu po Lętu, ſuhu blo, taku bode veliku ſlamme, pa malu serna, zhe pa
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	lushtam podvershene. Zélu Letu vkupei vsétu. Je vezh mokru, koker ſuhu, aku vſse 4. tale tega Lęta vkup vsameſh; ſparzhnu, inu

▶ Suhadolje samostalnik, lastno_ime, srednji ↘ IMP

Suhadolj

Novice gospodarskih, obertnijs... (1874):	novega občinskega zastopa voljen je bil posestnik Matija Janežič iz Suhadolj za župana, posestnika Miha Koncilija in Jože Jukant za svetovalca
Novice gospodarskih, obertnijs... (1874):	ga „milejša” razsodba višje sodnije še nedolžnega ne spozna. ) Iz Suhadolj* 4. jan. — Pri volitvi novega občinskega zastopa voljen je bil

▶ suhar samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ Pleteršnik

prepečenec; Pleteršnik

suhar
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): Domači suhar. K temu vzemi eno unčo moke, eno unčo cukra, eno

suharjev

suharov

Robinson mlajši (1849):	pak so toliko imenitne bile. Tu so stali polni sodove suharov, vlaškega pšena — riže, moke — melje, žita — zernja, vina, strelnega prahu
Robinson mlajši (1849):	ste je bile dve vreči. Za nekoliko mesecev sta imela suharov, ino tako mu ni menjkalo — hibelo, ner — razve gôsto sitece

suharju

suharji

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	obeh plateh rumenkasto zapeci. Škofov kruh. Zmešaj testo kakor per suharji (cvibaku), perdeni pa potem poldrugo unčo debelih in ravno toliko
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	in podolgama zrezanih mandelnov in delaj sicer kakor je per suharji rečeno. Limonovo ocvertje. Štiri lote olušenih in drobno stolčenih mandelnov

▶ suhljad samostalnik, občno_ime, ženski ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

suhljad

Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	svojima dvema sinovoma iz gozda domú verne, kjer je nabirala suhljád: Mati so nesli na glavi veliko, a dečkov vsaki majhno
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	blato. “ Boljša kratka sprava je, Nego dolgo pravdat’ se. 75. Suhljád in slama. Revna vdova se nekega večera s svojima dvema

suhljadi

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	škódi. Prišlà je tjekaj v gozd enkràt Uboga žena rúdarca Suhljádi po germéh iskàt. Ker jo je reva stískala. Ko išče
Ljubite svoje sovražnike! (1899):	listja, in imeli so ogenj. Drugi so nametali praproti in suhljadi; kmalu je plamen visoko švigal.

▶ suho samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

suho

Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	se od tod odpíra cela teržaška olica na morje in suho in razveseljuje radovedne očí in serce človeka, ki občuduje čuda
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	bregu ladijostaje, kjer ste imele Nju Veličanstvi iz parobroda na suho stopiti, je bil napravljen 80 sežnjev v morje moleč most

▶ suho prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

suho
- ſuho
  Kuharske Bukve (1799): krofe gor iti, inu zri jih na maſli. 91. Sirni ſuho pezheni nudelni. Deni v' ſklędo dvajſet lotov bęle moke pogręte

▶ suhota samostalnik, občno_ime, ženski ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

suhoto

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	slaba letina, če je Svečan lep. Dežévje v Kimovcu kaže suhóto v Velikitravnu; dežévje v Velikitravnu suhóto v Kimovcu; mokra jesén
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Dežévje v Kimovcu kaže suhóto v Velikitravnu; dežévje v Velikitravnu suhóto v Kimovcu; mokra jesén in topla zima perpélje suho in

▶ suhoten pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

suhotna
- ſuhotna
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): semlja ſe hitro pregreje, gorkoto pa dalje dershi. Şpomlad koj ſuhotna poſtane; raſt na nji poprej poshêne ; tudi ſad pred dosori
suhotnem
- ſuhotnim
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): peſhénim ſvetu, in v gorkim kraju proti ſolnzu in v ſuhotnim letu” ima murva boljſhi liſtje ali perje, kakor v debelim
suhotnih
- ſuhotnih
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): ravnim in po dolinah nékaj velja ; ménj vredna je v ſuhotnih krajih, in po bregih; bolj rodí po oſojnih, ko po

▶ suis neuvrščeno, tujejezično ↘ goo300k, IMP

suis

ſuis

Sacrum promptuarium (1695):	eſt Eccleſiæ, & ſicut Eccleſia ſubiecta eſt Chriſto, ita mulieres viris ſuis in omnibus. Sdaj tudi vij moshje vſimite vaſh fazonetel, ter
Sacrum promptuarium (1695):	ſte dolshne, kakor S. Paulus vam sapovej, rekozh: Mulieres viris ſuis ſubdite ſint, ſicut Domino. Inu cillu en Ajdouski Vuzhenik pravi

▶ sukaje prislov, deležje ↘ IMP ↗ SSKJ

sukaje

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852):	da ondaj le okrogla zemlja tisto stran, na kteri prebivamo, sukaje se po svoji poti dalje , proti solncu ali pa od
Novice gospodarskih, obertnijs... (1873):	se postavlja ta „žnedermaster”, kako moško v občinsko pisarnico masira sukaje si brke! Človek bi res moral misliti, da je to

▶ sukati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

suče

Divica Orleanska (1848):	se tolažiti z osódo splohno, Ki zmir menjaje svoje krogle suče – Pa takimu sleparstvu obležati! Ni bilo vredno boljiga izída Življenje
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	delavcama v 10 urah 40 vaganov ali mecnov turšice. Eden suče koló, drugi pa méče strôke v plehasto cev (tráhtar), kjer
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	Januarija 1857. Le naprej! Čas je tisto silno kolo , ktero suče svet neprenehoma, ž njim pa ljudstva, ki živijo na njem
Zlatorog (1886):	Vznesêna ženska, gibkih nog Krčmárka suče se okrog, A bolj je gibka hčérica, Rumênolasa Jérica. Zdaj

ſuzhe

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	bres úpa smáge, In ſkásal ſe je korenÍne práve, Kjer ſúzhe mézh , na zhêli ſmertne ſráge Leshé ſovráshnikov trupla kerváve Mertvih
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	zhe ſe pa manjkrat perutnize okoli obernejo, manj ſe nit ſuzhe, in satorej je kaſneji, kakor vſaka okorna rezh. Naſproti pa
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	nemore na-nj tanjka in enako ravna nit delati; tudi premalo ſuzhe, sató kér verviza zhes vreténo têzhe, vreteno pa perutnize sa
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	okoli vretena mora oviti, preden je polno : satorej veliko hitreji ſuzhe, bolj vlezhe, pa vender le voljnó prijenja, ne vterga, in
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	ſvojoglaven, kakor pa navaden domazh kolovrat. Novi kolovrat ravno takó ſuzhe, vlézhe in nit dela, kakor zheſki, ſamo perutnize ſo na

sučejo

Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	duh zapopadei glavno resnico vsega kerščanstva; resnico, okoli ktere se sučejo vse druge. Bistroumni vaš razum je v edini misli sklenil
Deborah (1883):	iskati plesalcev na pokopališči, ali v nebesih, tam se stoprv sučejo! Krčmarica. A! drug in družica! (Jakob drag, Rozka družica. ) Krojač

sučem
Divica Orleanska (1848): jo primem zadnjič, In ko jo tak dvomé po rokah sučem, Pomembo zgodbe čudne premišljujem, Mi zgine baba. Kakor trenil bi
sučemo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): Stvarnik naš nas je posadil v to kolo, da se sučemo v njem in nam je um dal, da se deržimo
suči
- suzhi
  Genovefa (1841): je ſvôjimu móshu po viteshki ſhêgi mezh in ſúlizo podala. „Suzhi té orôshja sa Bogá in sa domazhijo — v pomozh neorôshnjene
sukal
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): ženitev; ker je bil pa preneumen, da bi se bil sukal in vedel po imenitnih družinah (ali prav za prav bogatih

sukala

Dragojila (1864):	pa ostanem" – odverne Etem, "dokler mi bode krepka roka meč sukala. Po očetovih žilah se pretaka slovanska kri; da se on
Vanda (1888):	je sedela v naslanjači in hitro je z okretnimi prsti sukala pletivo, v tem ko je hči njena pri oknu šivala
Grajski pisár (1889):	besede so veljale dekli, ki se je pri ognjišču nerodno sukala. »Že vem, da bom pa le jaz morala vse prebiti
Od pluga do krone (1891):	in jetniški paznik iz Tranče. Govorica v družbi se je sukala okolo poslednjih dogodkov na Tranči in o mladi copernici, katera
Senanus (1892):	kakor bi se mu hotela razpočiti; vsa soba se je sukala okolo njega, ko je stopil na noge! Resno je premišljal
Lisjakova hči (1892):	veliki volneni robec, sedla k oknu za šivalno mizico in sukala pletilo med urnimi prsti. Pri zadnjih besedah svoje bratranke je
Lisjakova hči (1892):	kaj mu je storiti. Ista kuharica je kuhala in se sukala okolo ognjišča že dolgih trideset let in česar je potrebovala
Spletke (1894):	bilo moči najeti koga drugega. No pa je še dobro sukala cepec! Resnik sam se je prej upehal kakor Metka. Nekako
Prve hiše (1896):	vajena tega posla. Dasi že pri petdesetih, vendar se je sukala kakor dekle. Bremenčkova Mica je bila sicer precèj mlajša, pa

sukale

ſukale

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Po navadi ſo kolo hitro gonile, nit pa med perſtmi ſukale in perdershovale, in kir tak kolovrat naglo vlézhe, ſe je
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	pomalim gonile predivo urno v nit podajale, ne perdershavalje in ſukale, ſo ſe bolj ſkasale. Upanje imajo, ako ſe jim ſhe

sukati
- sukati
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): veliko, da ne pride več tje nazaj, odkodar se je sukati začelo. Stvarnik naš nas je posadil v to kolo, da
- ſukat
  Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): Miz. Pak je bil toku perlisnen, toku ſe je snal ſukat okoli mene , take lępe rezhy mi je pravil — Jak. Taki

▶ suknar samostalnik, občno_ime, moški ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

suknar

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Popis obertniske razstave v Ljubljani. (Na dalje. ) Samo J. Resman suknar iz Zgoš nam je šest kosov sukna iz Gorenskiga v
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	lončar v Ljubljani, za lončarski izdelek. 41. Gosp. J. Resman, suknar iz Zgoš na Gorenskim, za suknó. 42. Gosp. A. Rihar

▶ suknarski pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

suknarske

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Janezov oče, je veliko lét po ptujih krajih hodil, razne suknarske fabrike ogledoval, in si je po teh svojo lastno fabriko
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Gorenskiga v razstavo poslal, kar je nam znamnje, de so suknarske fabrike na Gorenskim prav zlo opešale. Resmanova fabrika se med

suknarski

Mineralogija in geognozija (1871):	Idokras, 47. Idrialit, 63. Igličnato drevje, Nadelholz, 88. Il, suknarski, Walkerde. lnsecten, žuželke. Itakolumit, 69. Izgozdovati se, sich auskeilen, 81.
Mineralogija in geognozija (1871):	54. Wacke, drobnik, 73. Wachsglanz, voščeni lesk. Walfisch, kit. Walkerde, suknarski il, 78. Wasserbildungen, vodorodi utvari ali vodni nasadi, 101. Wasserhell

suknarsko

Kemija (1869):

Hyperoxyd, prekis. Hyppursaure, hipurova kislina, 470. Ilo, Letten, 419. Ilo suknarsko, Walkererde, 419. Ilovica, Lehm, 419. Indigblausehwefelsaure, indično-žveplena kislina, 486. Indigokarmin

▶ suknen pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

suknenega
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): Nekteri jemljejo žimnato kitico namesto suknenega traka, in odtod izvira nemško ime: Žimnati trak. Ranjeno mesto
sukneni
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): sukna ravno tako, kakor krog kitice; za rabo je vendar sukneni trak bolj pripraven torej ga jez višeje cenim od žime

▶ sukno samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

sukna

Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	izvira nemško ime: Žimnati trak. Ranjeno mesto se gnoji krog sukna ravno tako, kakor krog kitice; za rabo je vendar sukneni
Aritmetika za učiteljišča (1885):	velja 12 m sukna? Na pamet. Ako velja 6 m sukna 18 gl., velja 1 m 6i del od 18 gl.
Aritmetika za učiteljišča (1885):	gl. pri prodaji iztržiti. N. pr. 1.) Trgovec kupi m sukna po 4 gl. 80 kr.; po čem mora m prodati
Aritmetika za učiteljišča (1885):	kg prodati, da bode 16 1/2 % dobička? 14. Nekdo kupi sukna ter plača za vsake 4 2/5 m po 15 2/5
Aritmetika za učiteljišča (1885):	števila 1 zid. potrebuje za števila Naloge. 1 . * 6 m sukna velja 18 gl.; koliko velja 12 m sukna? Na pamet
Aritmetika za učiteljišča (1885):	6 m sukna velja 18 gl.; koliko velja 12 m sukna? Na pamet. Ako velja 6 m sukna 18 gl., velja

sukno

Zlata Vas (1848):	plačíla na léto obljubi; zató bi si mogel pa luč, sukno in pomivavne cunje sam napravljati, kterih bi pri narejanji sira
Kitica Andersenovih pravljic (1863):	grobu. Zemlja pod njo se je jela udajati, kot sprostrto sukno, mati se pogrezuje a podoba jo zakrije s črnim plaščem
Aritmetika za učiteljišča (1885):	vsake 4 2/5 m po 15 2/5 gl., proda pa sukno po 4 gl. m. Koliko m je kupil, ako ima

ſukno

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	tenko koshizo, is ktere ſe dajo mozhne verví, in ſhe ſùkno, platno in popir délati ; zhervi pa in njih blato ſo
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ki je s zherno barvo pomasan. Jajza ſe na ovnato ſuknò poloshé , pa ne sakrijejo, ſe in 21 dni tukaj oſtanejo

suknom

ſuknam

Genovefa (1841):	béli obleki med ozhétam in med materjo v s rudézhim ſuknàm pregernjeni zerkvéni pruki pred altarjem klezhala, biſtre viſhnjeve ozhi polne
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	let in tri meſze. Shivot in glavo ima s mozhnim ſúknam ovito, in kadar vſakdanjo pot dokonzhá, nar poprej ſvoje molitvize

suknu
Aritmetika za učiteljišča (1885): gl. m. Koliko m je kupil, ako ima pri vsem suknu 428 gl. dobička? 19.* Od katerega števila treba 20 odšteti

▶ suknja samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

suknja

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	velki ogerlji zaslic ali zavihalo. Zraven je ena slaba duhovna suknja ali talar bolj siv kot čern, na kterim je več
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	obléka. Verh tega perténiga oblačila pride zabunec, to je, bela suknja, ki čez kolena do ribic sega. Take so Semčanke. — Staroverka

ſukna

Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	Sej jeſl niſim toku hudu miſlel — Mizka, koku ti ta ſukna dopade ? Miz. Prezh mi jo vèrſi, kmętiſhka je gorſhi; ne
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	slo sębe. Glash. Sa boshjo volo jih proſsim — Nikar — moja ſukna je od sad — — Monk. ( Mo vſame plajſh po Jili, inu
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	plajſh po Jili, inu ſe noter savije. Se vidi , de ſukna tih sadnih dęjlov nima, inu de ſo ti prędni dęjli
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	bęlo shnoro vkup ſpahneni. ) Kaj hudizha je to sa ena ſukna ? (Vſi ſe ſmęjajo,) Glash. Po rankim onęm — — ke ſmo ga

ſuknja

Pozhétki gramatike (1811):	t. d. drugim dajo meſto sa imenam, kakor habit rouge, ſuknja rudézha, table ronde, misa okrogla i. t. d. Per timu
Pozhétki gramatike (1811):	novinka; chaque coup, vſaki krat; un habit quelconque, kakorſhna kol ſuknja; certain philosophe, néki modromaren. 3. Tiſte, ktire hodio sdaj s'
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ſposna, ino veſ shaloſten na glaſ ſpuſtí jok: „Mojiga ſina ſuknja je ! Derézha svér je mojiga Joshefa rastergala! “ Dolgo zhaſa je
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	To ſuknjo le ſmo naſhli. Poglejte vender, ko bi utegnila ſuknja vaſhiga ſina biti! “ Jakop jo prezej ſposna, ino veſ shaloſten

suknje

Novice gospodarskih, obertnijs... (1858):	6 do 10 rubeljnov, nogovice so po 8 do 10, suknje po 28 do 40, černi klobuki po 8 do 10
Novice gospodarskih, obertnijs... (1864):	Prvikrat ta večer so „Sokoli”, kinčani z ličnimi znamenji na suknje pripetimi, ki so jih iz Prage prejeli od severnih bratov
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	je Pavliha pri krajaču (žnidarju) pod kadjo šival in iz suknje volka naredil. Pavliha je šel tudi k krajaču v službo

suknji

sukni
Biblia (1584): vaſhih Paſſeh imeti, ni tudi Taſhke na pot, ni dvej Sukni, ni Zhreuleu, ni Palice. Sakaj en Delavez je vrejden ſvoje

suknji

Zlata Vas (1848):	tridesét lét je mogel iméti; obléčen je bil v sivi suknji, na strani je imel veliko sabljo, na herbtu pa žakelj
Zlata Vas (1850):	zadaj stala. V vozi je sedel mlad gospod v višnjevi suknji s sreberno zvezdo na persih. Voz je dirjal v Zlato
Zlatorog (1886):	ne more. O Škratu tudi govoré; da časih V zelêni suknji in rudéči kapi Zlatá prinaša tistim, ki so všeč mu

ſukni
Svetu pismu noviga testamenta (1784): vaſhih paſsęh: 10. Ne taſhko na pôt, tudi ne dvę ſukni, ne zhęvlov, ne palìze: Sakaj en dęlavèz je vręjdèn ſvoje

suknjo

Kmetijske in rokodelske novice (1848):	veljá. Kmet bo zmirej kmet, če ga tudi v gosposko suknjo obléčete. Vam pa nič druziga po glavi ne blodi, kakor
Zlata Vas (1850):	nek gospod na konji pripraši, ki je imel klobuk in suknjo z zlatimi portami prepréženo. Pred Brenceljnam obstoji ter urno praša
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	tem). „Ko je drugi mesec pretekel, sem imel že celo suknjo na sebi; vse žive dni ne vem, da bi jo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	Novoletnica. Vidili smo novo leto; Čuden mož se meni zdi, Suknjo ima vso zapeto, Roci u žepu derži. Upertiv ima na

ſukno
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): Nęshki , inu ti drugi pridejo po verſti, Baronu , inu Goſpę ſukno kuſhnit. Matizh. (k' Tonzhku. ) Kaj pak ti, Tonzhe; ſe ne

ſuknjo

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	pa is tega nizh ne ſtoré; kòsla sakóljejo, Joshefovo piſano ſuknjo v' kri pomozhijo, ino vſo kervavo ozhetu poſhljejo, ino ſporozhé
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	bi s' njim gerdo delal. Zhe ſe kdo sa tvojo ſuknjo ſ' teboj pravda, raji mu púſti ſhe plajſh, kakor de
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	kri pomozhijo, ino vſo kervavo ozhetu poſhljejo, ino ſporozhé: „To ſuknjo le ſmo naſhli. Poglejte vender, ko bi utegnila ſuknja vaſhiga
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	délal. Sa to ga imajo ozhe radi, ino mu piſano ſuknjo omíſlijo. Bratje pa ſo ga sa tega voljo jeli zhertiti
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	peljati. Kedar tedaj Joshef do bratov príde, mu bersh piſano ſuknjo s' shivòta potegnejo, ino ga vershejo v' vodnják. ˛Stara kapníza
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	delajo. “ Vojaki ſo njegove oblazhila med ſé rasdelili; sa njegovo ſuknjo pa, ki je bila v' zélo tkana, ſo vadljáli. Duhovni

Besedišče starejšega slovenskega knjižnega jezika
IMP
— vse besedne pojavnice —

← Stran 113 →

← ↑ →

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	meda. Ali shaloſten ſim poſtal, vpadlo mi je ſerze do ſterd, ker ſim vidil, kako neuſmiljeno ſo zhbele s sheplam in
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	to belo ſtrasho ſhli. Zhbelarji toshijo, kakó teshko de je ſterd pred mravljinzi ubraniti. Storíte takó in ubranili jih boſte. (?) In
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	ako bi ti per vſim tem ſhe vender kaki mravljinzi ſterd salesovali; ſo taki mravljinzi kerſhzheni mravljinzi, tem ne bo kreda
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	od lakote pomerle, zhe ſe tudi v blishnih ſatih ſhe ſterd snajde. Zhe je pa ſatje v panju po dolgama, ſe
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	mrasu is tiſtih dveh ſatov, med kterima po simi tizhijo, ſterd pojedle, bojo od lakote pomerle, zhe ſe tudi v blishnih

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	po simi preshivi, kakor panj, kteri malo zhbel in veliko ſterdi ima. ” On pergliha neuſmiljeniga, kteri na jeſen zhbele mori, s
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	Ehrenfels pravi: (ſtran 175) „panj, kteri veliko zhbel in malo ſterdi ima, loshej po simi preshivi, kakor panj, kteri malo zhbel
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	moje kredanje , in drugi pogovor prizhnè, rekozh: Mravljinzi ſo per ſterdi. Neſrezhni merzheſi! jes vam jo bom she sapél; popadem desho
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	goſpod! rezhe shupan. Jes. Bog daj. Shup. Ajda dobro kashe; ſterdí nam dajte, de jo bomo na kruh masali. Jes, Ako

Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	3 lote vožnikovega gumeta, 1 lot kafre, dobro jih s sterdjo zmešaj in v 8 enakih delov razdeli. Vsaki dan daj
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	in jima na zelenej trati sredi najlepših cvetlic z mlekom, sterdjó in sladkim sadjem postrežejo. „Oj, kako neumen je bil najin

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	les deni in tako dolgo pusti, de se shlade in sterdijo. Ocverti loki. Zmešaj eno unčo olušenih in podolgama pa tanko
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	pistacijami in pohladi. Vunder jih z valjarja vzemi, preden se sterdijo. Ravno tako delaj s testam, ki ga še imaš. Janeževe

Kuharske Bukve (1799):	vred, preshmi jeh ſkusi rędko ruto, puſti ſok ſkusi en ſukneni blek tezhi, de ſe vzhiſti. Dvę libre zukra deni v'
Kuharske Bukve (1799):	ven, puſti ſtati v' kęldri na hladi, potle prezędi ſkusi ſukneni arshat, kar ſamo od ſebe rado tezhe.

Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	il ſiniſtro braccio gli afferra: chi lo preme de ginocchi ſul petto; chi lo trae con funi per i piedi. L'
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	trae con funi per i piedi. L'uno tiengli ferma ſul diſegnato foro la mano, l' altro appuntatovi un groſſo chiodo

Blagomir puščavnik (1853):	se je uni ves kervav iz konja zavalil, me sovražna sulica od strani zadene in padel sim omamljen na tla. « — O
Blagomir puščavnik (1853):	omamljen na tla. « — O polnoči se predramim iz smertnotežavne omotice. Sulica me je bila na levem opersji obdersnila; nenadljiv strah me
Valenštajn (1866):	skoči čezenj, polk Njegov za njim se zadrvi — prepozno! Probola sulica je konja mu, Da spne se div'je, jezdeca raz sebe

Valenštajn (1866):	z vsoj konjicoj i zagnali Nazaj do rova, tu pa sulicami Zajame je pehota razvrščena, Nej bilo jim mogoče dalje, ni
Ljubite svoje sovražnike! (1899):	v daljnem gozdu; metali so bojna kopja in švigali s sulicami. — Od časa do časa so zatrobili v bojni rog in

Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853):	imeli, kakor lesene z bivolovskimi kožami preprežene škite, srednje dolgosti sulico kratko krivo sablo in majhino bodalice. Kako je to, da
Maria Stuart (1861):	Pogled mi njeni vzel je mir, pokój, Presunil serce s sulico ljubezni. — — Zaverženec, ti nisi, kar si bil! Zakaj bi v
Katoliški molitvenik za bolnik... (1897):	si svojo dušo izročil v roke nebeškega Očeta, Jezus, s sulico na desni strani preboden, Jezus, iz katerega strani je pritekla

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	bila moja deſna ſtran s'ſerzam red s' eno oiſtro ſulzo prebodena, nei ſe vſe po tvoji voli sgody. Taku ſe
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	debi od tiſte sa gaishle, sa sheble, inu sa ſulzo nezh vezh na bilu v' tebi zhes oſtalu, katiro bi

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	bile sloveči lepôti enake, s ktero je vse znance obajal. Sultan ga je zavoljo tega neizmerno rad imel, in več ga
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	njegovo serce popolnama vtolaži ino v korist nesrečniga Hasana gane. Sultan odpusti, pri ti priložnosti pa reče našimu Lamprinu te pomenljive
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	takó ga tudi mi prihodnič imenovali bomo. Te dobe je Sultan Selim nekiga neotesaniga Azijata mohamedanske vere in turkomanskiga plemena za
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	grozno v hudobno dušo pèkle. Prijazne besede, s kterimi je Sultan sploh Lamprina nagovarjal, so bile ojstre britve za serce njegovo
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	neizrečeno zameri. S kakim djanjem ali opušanjem, nismo zvediti mogli. Sultan o temu ni govoril. Rečene stare bukve nam toliko razodenejo
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	govoril. Rečene stare bukve nam toliko razodenejo, de se je Sultan grozno razserdil, de je Hasana v hipu iz službe djati
Novice gospodarskih, obertnijs... (1859):	tiste oblasti, ktero je kot višji gospod dežele serbske turški sultan Serbom podelil, leta 1843 v skupščini izvoljenega kneza Karajgjorgjevića (naslednika
Novice gospodarskih, obertnijs... (1877):	severo-zahodni del Male Azije. Njegov naslednik si je dal naslov „sultan” ali „padiša”, in osnoval si je iz mladeničev premaganih narodov

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	dvorskiga roba imenovalo. Njegova pridnost, njegova zvestoba, njegova ljubezen do Sultana, gospodarja, so bile sloveči lepôti enake, s ktero je vse
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	polovici šestnajstiga stoletja je živel med neštevilno deržino turškiga cesarja. Sultana Selima, v Carigradu neki mlad rob ali sužen, izobražene pameti
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	mirú polajšava ali obtežava: kdo vé? — Ženstvo je drago. Od sultana pripovedujejo, da ima za svoje žene, ki jih ima v

Najdenček (1860):	padel in nisim mogel več vstati. Mene slišati je spustil Sultan volka in k meni skočil. Ko je volk vidil, da
Najdenček (1860):	Bolj sim med živali živel kakor med ljudmi. Moj zvesti Sultan je bil noč in dan pri meni. Ljubil sim svoje
Najdenček (1860):	to vidil, sim mu s še večjem strahom vpil: „Sultan, Sultan, ne spusti, sicer sim zgubljen! ” Kakor če bi mu bile
Najdenček (1860):	zasaditi. Strašno sta se ravsala poleg mene. Zdaj je bil Sultan na verhu, zdaj volk. Ne morem popisati, kako mi je
Najdenček (1860):	sim to vidil, sim mu s še večjem strahom vpil: „Sultan, Sultan, ne spusti, sicer sim zgubljen! ” Kakor če bi mu
Najdenček (1860):	zakopan nisim slisal, da so se vrata odperle. Moj zvesti Sultan je poskočil in zalajal; pa prilizovaje se in z repom
Najdenček (1860):	nočéh zmerznil. Še bolje mi je pa moj zvesti pes Sultan služil. Nikolj me ni zapustil. Večkrat me je s svojimi
Najdenček (1860):	da bi bil čakal, mu znamenje dati, se verže moj Sultan na volka, ki je ovco spustil pa toliko zlobneje psa
Najdenček (1860):	priti. Tu sim imel priložnost, čudovito bistro umnost psov spoznavati. Sultan je kmalo spoznal, da si ne morem sam juhe prinesti

Najdenček (1860):	mojemu zvestemu Sultanu dostikrat zavoljo tega za malo zdelo, kar je s tem
Najdenček (1860):	Proti poldnevu srečam voznika s psom, ki jé bil mojemu Sultanu nekoliko podoben. Pes me je prijazno pogledal in tudi jez
Najdenček (1860):	ovco spustil pa toliko zlobneje psa prijéti skušal. Hitel sim Sultanu pomagat in mahniti sim hotel z vso močjo po njem
Najdenček (1860):	svojo odejo in stisnil k gorkim ovčicam in k zvestemu Sultanu. V potu sim mirno zaspal. Ko sim se proti jutru

Novice gospodarskih, obertnijs... (1858):	Turškega. Mesca novembra so izsledili v Carigradu naklep zoper življenje sultanovo, in sicer malo pred, ko je imela hudobna namera se
Novice gospodarskih, obertnijs... (1858):	zarotnikov je bil, podkop s strelnim prahom zažgati in tako sultanovo življenje končati. Iz Moldove in Valahije. Volitve uzrokujejo še vedno
Novice gospodarskih, obertnijs... (1859):	osebo tako dolgo podelila knežtvo serbsko, dokler bode spolnoval voljo sultanovo in bode pospeševal blagor serbskega naroda. Tudi naša vlada, čeravno

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	so v poroti na dan prišle in ki so tisti sum iz poprejšnih preiskav pomanjšale. 1) Ana Aleksander je bila v
Viljem Tell (1862):	Kdo trka? Kadar Odpró se vrata, se bojim nesreče. Izdaja, sum posluša na vseh oglih; Poslanci sile vrivajo se v hiše

Stric Tomaž (1853):	tedaj se tako namazati in obleči, da nikomur ni na sumu bil in da je prosto brez narmanjšega nadlegovanja popotoval. Vilson
Stric Tomaž (1853):	ni sicer teh besedi slišal, pa ju je vender na sumu imel, ter koj vganul, kaj da sta se med sabo
Valenštajn (1866):	Valenštajn. Spet stara pesem! Zadnjikrat ti pravim: Nič več o sumu tem nespametnem! Trčka. Imel si vero tudi v Izolana, Pa
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	Naenkrat zapazi zlatár, da mu dva najlepša kamna manjkata. Na sumu je imel Jerneja ter si misli, da jih nihče drugi
Zoologija (1875):	Svizci so jako plašni in oprezni, kakor pri najmanjšem sumu kake nevarnosti jeden iz družbe glasno zabrlizgne, izginejo vsi hitro

Sacrum promptuarium (1695):	nevarnost je poſtauil ſvoj shivot, kakor en dober paſtier. Ego ſum Paſtor bonus, & pono animam meam pro ovibus meis. Inu nej
Sacrum promptuarium (1695):	tu tanta differens non effiicis, multo magis ego veniâ dignus ſum. Inu gvishnu obeden tulikain ne shkodi dusham kakor en Pridigar

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	natu bojo vsibnili ti 3 moshi noi bojo puſtili ano shumo dnarjou, te dnarje pa vi restaleita mad te boje noi
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	marterniza Korona: o dai menei pomojei potribi tah notov to shumo dnarniov namerzh 99000 dukatov prov dora zvata da boda kmojei
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	tabe te Duh pernase to pegerano shumo dora svata, potam uſtani gorei inu ſpet jedi niemu anemovi
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	pounita venka is vashah mitelnou menei jo pegerano shumo prov dora svata sipa srabra pernasita bras vse shkode na
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	na dushi noi na thalesi davi mene N: to pegerano shumo dnarjou pernasata satu jas vas isbodram, da vi

Aritmetika za učiteljišča (1885):	poveča se tudi vsota za prav toliko. Ako zmanjšamo drugi sumand za 1, 2, 3, ... , zmanjša se vsota za prav toliko
Aritmetika za učiteljišča (1885):	200) + (40 – 30) + (8 – 5). § 25. Ako povečamo jeden sumand za 1, 2, 3, ... , poveča se tudi vsota za prav

Besedišče starejšega slovenskega knjižnega jezika IMP— vse besedne pojavnice —

← Stran 113 →

← ↑ →

Besedišče starejšega slovenskega knjižnega jezika
IMP
— vse besedne pojavnice —

Stric Tomaž (1853):	primerjati ne moremo“, beseduje lahkomišljena gospa. „Vaše govorjenje mi da sumiti, da celó nič sužnjih ne poznate“, odgovori spet ljudomila gospa
Kakeršno delo, takšno plačilo (1886):	času, da zabranijo, novo grozno hudobijo. Učenik je namreč moral sumiti, da ga je Tine, njegov varovanec, izdal, deržal je ravno

Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	trepavnicah vidijo ali ošlatajo. Torej se prasič, ki je iker sumljiv, na herbet verže, poleno se mu v gobec navprek potisne
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	pri živlenju ohranili: hočem ravnanje s psom, ki je stekline sumljiv, naznaniti, da kako večjo nesrečo odvračam. Sploh opomnim, da človek

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	sledijo iz zatožniga pisma važniši zadeve, ki so jo zavdanja sumljivo storile, s tistimi rečmí vred, ki so v poroti na
Kakeršno delo, takšno plačilo (1886):	zdelo se mu je, kako da je ta trenotek postal, sumljivo ogledal ono mesto, kjer so razporjali zverjad, prijel trdneje puško