- korakoma
Zoologija (1875): iščejo sami in jedó vse, kar se dá užiti; hodijo korakoma, letajo neradi ter živé večidel na zemlji ali v vodi
korakoma korala koralen korar korarski Koratan korba korbica korcirski kord korec Korel koren Koren korenika korenina koreninica korenit Korenka korenov korenski korenjak korenje Korinčan korinth. korist koristam koristen koristiti koristno koristnost koritce Koritnica koritnjak korito Korizmicz kormoran kormoranov Kornet Korompa Korona Korošec Korošica Koroška koroški koroško Koroško korper korperinhalt korporal korrekcija kors korti korun Korun korund korunov korunje koruza koruznica Korvin korvinov korzar kos Kos kosa kosatica kosec Koseski kosilce kosilo kositer kositi kositrn kositrovec kosmača kosmat kosmič kosmovje kost kostanj Kostanjevica Kostel Kostelec Kosteljčanka kostnina kostotvoren koš Košakulja košar košara košarica košat košato košček Košček koščen koščica Koščica koščičast košek košenina Košica košnja koštrun koštrunov košulja Košut košuta kot kotač kotačev kotačnik Kotanj kotarjev kotek kotel kotič kotiček Kotilek kotlar kotlič kotliček kotlina kotlovina Kotnik kotnjak koto kov kovač Kovač kovačica kovačnica kovalo kovan kovarnik kovati kovček koven kovina kovinski kovski koza kozak Kozara kozarček kozarec kozaški koze kozel kozica kozji kozlanje kozlič kozlov Kozma kozolec kozoprsk kozoprski koža kožar kožast kožekrilec koželj kožen kožica kožnat kožuh Kožuh kožuhar kožuhast kožuhati kožuhov kožuhovina kr kr. kr...n. krača Krača krafeljc kraft kraften krafteparallelogramm kragulj krain kraj krajan krajar krajc krajc.
| Zoologija (1875): | iščejo sami in jedó vse, kar se dá užiti; hodijo korakoma, letajo neradi ter živé večidel na zemlji ali v vodi |
| Mineralogija in geognozija (1871): | še pogrešamo. Živalstvo zastopajo, kakor smo že omenili, najbolj pogostoma korale in mehkuži; dalje se dobe skorjuši, žuželke, ribe, plezavci, tičev |
| Mineralogija in geognozija (1871): | se dobé v kamenji dostikrat; živalske gobe (spongiae); polipi ali korale, zlasti obilo jih je v najstarejih skladih; zvezdavci in ježi |
| Mineralogija in geognozija (1871): | da včasi pridejo skoraj do morske gladine gori; to so koralni zadori ali koralni otoki, ki jih je zlasti veliko v |
| Mineralogija in geognozija (1871): | skoraj do morske gladine gori; to so koralni zadori ali koralni otoki, ki jih je zlasti veliko v tihem morji. Marsiktera |
| Mineralogija in geognozija (1871): | Wolframit, 53. Würfelerz, kockovec, 53. Zacken, rogelj. Zackig, rogljat. Zador, koralni, Korallengriff, 139. Zache, vlačen. Zahntürkis, zobasti Türkis, 41. Zakladna ploskev |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | neuſmiljena ſmert sopet eniga zhaſtitljiviga rojaka vsela. Goſp. Jakob Praprotnik, korar, nameſtnik duhovniga reda per dershavnih ſtaliſhih, vikſhi vodja latinſkih ſhol |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | g. Andrej „Shkotin fajmoſhter v Sodrashizi; ob devetih „nemſhko g. korar inu meſtni ſajmoſhter Heribert „graf Auerſberg, sunaj zerkve pa Ozhe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | kteriga so iz Ljubljane v Salcburg spremili. Bili so slej korar viši stolne cerkve, in viši ogleda šol Salcburžke viši škofije |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | ne šteje čez 240 hiš, prebivavcov ima okoli 1600. — Gosp. korar Jelovšek me je prijazno po vsim mestu , v ljudsko poglavno |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | mu je še druga sestra na koleri in njegov prijatelj korar Bader. Od žalosti ves pobit je tudi on zbolel na |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | 21. Velkitravna. 1845. List 21. ISKRE pri vmestjenji visokočastitljiviga gospoda, korarja JANEZA KERST. NOVAKA v čast vodstva Ljubljanske duhovšnice po Njih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | pričakovati. Vredništvo. Poslavljenje. Presvitli Cesar so mnogospoštovaniga gospoda Antona Slomšeka, korarja, vikšiga šolskiga ogleda Lavantinske škofije i. t. d., po visokim |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | Gosp. Krištofa Šmida Korarja Avgustanskega, ZGODBE S. PISMA za MLADE LJUDI. Okrajšane iz Nemškiga |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | bavarski kralj Ljudevit, spoznavši Šmidove zasluge, podelil mu mesto stolnega korarja v Augsburgu, a leta 1837 ozaljšal ga s civilnim redom |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | gosp. stolnega prošta dr. S. Ladinik-a, — za svetovavce: sledeče štiri korarje: gosp. J. Zavašnik-a, gosp. dr. J. Pogačar-ja, gosp. J. Pavšler-ja |
| Divica Orleanska (1848): | palico in cerkovnimi darili. Za tem vitezi v redovnim oblačilu, korarji s kadilnico, ter dva škofa s sveto ampulo, verhepiškop s |
| Pozhétki gramatike (1811): | drobnóſti, drobnjáve, drobno; portails, velike vrata, gouvernails, kermila; camails, plájſhiki kórarſki, épouvantails, ſtraſhíla Ayeul, déd, ciel, nebo, oeil, oko, imajo v' |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | dajo. Po krajih Dolenſkiga, ſpodniga Shtajerſkiga, in nekterih dolin Koróſhkiga (Koratana) bi ſe dale s velikim pridam murve rediti, in tako |
| Biblia (1584): | Inu ſo pobrali, kar je bilu drobtin oſtalu, ſedem polnih Korb. Inu téh, kateri ſo jédli, je bilu ſhtiritaushent Mosh, pres |
| Biblia (1584): | na te pet Kruhe, mej te pet taushent, inu kuliku Korb ſte ondi nabrali? Tudi nikar na te ſedem Kruhe, mej |
| Biblia (1584): | Inu ſo pobrali, kar je bilu oſtalu Koſceu, dvanajſt polnih Korb. Téh pak, kir ſo jédli, je bilu okuli pet taushent |
| Biblia (1584): | nikar na te ſedem Kruhe, mej te ſhtiritaushent, inu kuliku Korb ſte ondi nabrali? Koku je tu, de nesaſtopite, de vam |
| Roza Jelodvorska (1855): | in ga vam, kakor v pretečenih zlatih časih v okinčani korbici s tersnim perjem obloženiga v vašo sobo prinesti! « »Hvali Boga |
| Roza Jelodvorska (1855): | svoje ime, in bili so koj prijatli. Jurko odpre Rozino korbico in ves radoveden gleda, kaj de je v njej; in |
| Roza Jelodvorska (1855): | Nežica razgerne svojo korbico, vzame lonček dobrega mleka, ga vlije v čisto leseno skledico |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | V nekih starih bukvah *) smo našli, de je bil na Korcirskim otoku, blizo Albanije, od pobožnih staršev kupčískiga stanú rojen, lepo |
| Robinson mlajši (1849): | šprihov; etu so bili topove — dela — (štuki — kanone), puške, pistole, kordove — čorde — meči ino tesaki — sáblje; onde pak sekire— topori, pile |
| Fizika (1869): | v korce, ki so na obsegu mlinskega kolesa (kolo na korce), ali pa bije ob žlice, ki so namesto kolesa zasajene |
| Fizika (1869): | lopate (kolo na lopate), ali pa teče po žlebu v korce, ki so na obsegu mlinskega kolesa (kolo na korce), ali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | zegla, naj povesnejo na dno poloshêne ploſhe shlebnatiga zegla ali korze, po teh naj vershejo en ſklad jelſhove ali verbove hoſte |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſe v' tej ſoſeſki dobrotniki snaſhli, kir ſo s tim korzam petdeſetim nar bolj potrebnim v Strashiſhu tako imenovano Rumfortorſko shupo |
| Biblia (1584): | Inu kateri kuli letih nar manſhih eniga, le s'enim Korzem màrsle Vode napoji, v'imeni eniga Iogra, riſnizhnu jeſt vam |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | komaj opazijo, ki so zavolj večkratne hude burje z opečnimi korcí krite in tù in tam z zalimi podobami okinčane, dajejo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | shetvijo. H vezhnimu ſpominu boshje pravize in boshjiga uſmiljenja ta korz tukej viſi. Svunanje Poveſti. Duhovni goſpod Franz Pirz, Miſijonar per |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ˛Shémpétru (Schrottenthurn) v kapélizi na levi ſtrani viſi velik pleháſt korz; — pod njim na zherni tablizi je tá napiſ : V letu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | ko smo od velike žalosti po Njih rajncim bratu, nadvojvodu Korelnu, slišali, ki je pred dvema tednama umerl. Vidilo se Jim |
| Botanika (1875): | millefolium, pod. 210.), brdnja ali sv. Antona roža (Arnica), veliki koren (Inula Helenium) in zdravilna kamilica (Matricaria Chamomilla), ki se po |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | korenovega člena. Da dobiš torej prvi korenov člen, izračunaj kvadratni koren prvega radikandovega člena, potem pa njega kvadrat od radikanda odštej |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | polinoma v njega kvadratu sestavljene, je razvidno, da je kvadratni koren urejenega polinoma takó-le računati: 1.) Prvi člen urejenega polinoma je |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | 3 = 25, katero prav lahko razrešimo. Kakó je izračunavati kvadratni koren. § 194. Iz zakona (§ 178.), po katerem so sestavine |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | se nahaja v jednačbi neznanka pod korenjim znakom, môči je koren odpraviti. V ta namen treba le jednačbo takó urediti, da |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | V ta namen treba le jednačbo takó urediti, da stoji koren, katerega hočemo odpraviti, sam na jedni strani in potem oba |
| Zlatorog (1886): | Škrat zlatá mu »Kot kovaču iz Tolmína? »Morda íma tolsti koren, »Ali pa pri hiši kačo? « »Nič tegà ne,« reče starka |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | izrekov je môči takój jednačbo napisati, ako sta dana nje korena. |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | členu brez neznanke, vzetemu z nasprotnim predznakom. Dokaz. Ako zaznamenujemo korena jednačbe x2 + ax = b z x1 in x2, ondaj je |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | njena neznana števila zadostovati. Vrednosti neznanke, zadostujoče določilni jednačbi, imenujemo korene (Wurzeln) te jednačbe. Koren jednačbe 7x – 6 = 5x je 3 |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | Izračunaj té-le iracijonalne korene na 5 decimalk: Izračunaj té-le iracijonalne korene na 5 decimalk |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | Izračunaj té-le iracijonalne korene na 5 decimalk: Izračunaj té-le iracijonalne korene na 5 decimalk: III. Naloge v ponavljanje. 1.* Razstavi v |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | jednačbo za x to število, zadostuje ji po polnem. Jednačbi korene določiti, pravi se, jednačbo razrešiti. Po številu neznank, ki jih |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | decimalke a) na okrajšani način razkorenjujoč, b) uporabljajoč logaritme, té-le korene: koreni. 59. 1800 gl. treba med 3 osebe takó razdeliti |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | Osmi oddelek. O potencah in korenih. I. O potencah. § 169. Število a na mno potenco |
| Zlatorog (1886): | žvižga miš glasnó, Možíčka, snaži si bradó In rije po korénih. A gori, kjer dviga pečevje se v zrak, Kjer stena |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | Vſaku saſajenje, katęru ny mój nebęſhki Ozha saſadil, bó s' kórenam isruvanu. 14. Puſtite jih: Ony ſo ſlęjpi, inu ſlęjpe vódio |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | odnošajih med znanimi števili urejene mešano kvadratne jednačbe in nje korenoma je tó-le pomniti: 1.) Vsota obeh korenov je jednaka koeficijentu |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | jednačbe in nje korenoma je tó-le pomniti: 1.) Vsota obeh korenov je jednaka koeficijentu prve neznankine potence, vzetemu z nasprotnim predznakom |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | neznankine potence, vzetemu z nasprotnim predznakom. 2.) Produkt obeh dveh korenov je jednak členu brez neznanke, vzetemu z nasprotnim predznakom. Dokaz |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | kebrov v semljo naleshenih svalijo, dvej leti v semlji od kuren shita, trave, slaſti od kromperja preredijo, ino spomlad tretiga leta |
| Zoologija (1875): | odzgor stisnen, raven, vpognjen ali le na konci prikrivljen. Na korenu je kljun nekaterih ptičev obrasten z mehko voščeno kožo. Negledeč |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | sprijeli. Ti duhovniki iz Slovenije so bili sledeči: dekani gosp. Koren, Staroterški , gosp. Urek, Skališki, gosp. Žuža, Slovenbistriški, gosp. Galuf, Vozeniški |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | želiš izlečke v zdravila bolnikov napravljali, ali iz mnogih rastljin, korenik, ali žival žlahtne in zlo drage farbe, jih odločvaje, narejali |
| Kemija (1869): | osnov se dá izvajati iz amonijaka, ako namreč spojine alkoholskih korenik s klorom, bromom in jodom delujejo na amonijak, na pr. |
| Kemija (1869): | mnenji, izrečenem v §. 141 so alkoholi okisni hidrati sostavljenih korenik. Te okise sploh imenujemo étere (Aether), a njihove spojine s |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | protinatorja jed, posebno pa poper in druge takošne začimbe in korenike v nji, ravno tako so jim škodljive vroče jedi. –Nasproti |
| Kemija (1869): | 143) si je moremo misliti kakor amonijake, v kterih alkoholske korenike, na pr. metil, etil, amil itd. zamenjujejo vodenčeve atome. Njihova |
| Botanika (1875): | več vrsti iz rodu Aniomum. Rumeno barvilo se dobiva iz korenike žoltnjaka (Curcuma longa). Naposled imajo nektere rastline tega reda, namreč |
| Botanika (1875): | imber (Zingiber), citver (Curcuma Zerumbeth), in galgan (Alpinia Galanga), kterih korenike so dišeča zdravila; za zdravilo se rabijo tudi pod imenom |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | bilo mogoče pri pičlih pomočkih, sem našel že razločke v korenikah in v sklanjanji imen, in sicer take razločke, da istrijanski |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | murve ondi, kjer bolj pozhaſi raſtejo, vſako tretje léto do korenin , odkopajo in s zeſtnim ali drugim uléshenim gnojem pognojé, de |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | zherna perſt premozhi, tezhe od nje rjav mòk do ſadnih korenin , ki ga povshijejo. Zherna perſt ſe po mnogoteri gnojitvi s |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | kjer je zemlja za brošč pripravna, k pridelovanju teh farbarških korenín spodbosti, de se denar domá obderží, namest de gré v |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | posteljco kravam iztrebiti, ki v temle obstoji: Eno pest peteršiljevih korenin z zelenjavo vred, ki se korenin derži, kuhaj v 3 |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | obstoji: Eno pest peteršiljevih korenin z zelenjavo vred, ki se korenin derži, kuhaj v 3 bokalih vode tako dolgo, da se |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | živini na paši služi sol in grenke zeliša. Vzemi kolmežovih korenin, pelina, vratiča, merzlične detelce in brinjevih jagod, in sicer vsakega |
| Botanika (1875): | se je že dogodilo, da so se pri nabiranji pastinakovih korenin, ki se za salato jedó, pobrale tudi mišjekove korenine, in |
| Zoologija (1875): | ima komaj 1/25 hrustančeve tkanine. Nasproti temu je pa zobova korenina prevlečena s plastjo, ki nij trša od navadne koščenine in |
| Zoologija (1875): | ki gleda iz dlesen, imenuje se venec, spodnji b pa korenina. Prednji zobje imajo enotero, zadnji dvojno, trojno in celo četverno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ali prez poſadi, ali pa hrani s ſlamo odete, na koreninah v perſt sagernjene in ſpomlad v brasde, kjer hozheſh mejo |
| Botanika (1875): | njene razpustne rudninske sostavine spet v dovoljnej množini pristopne rastlinskim koreninam prihodnje setve. Da se bolje razume, treba se spomniti na |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | strašni plaz 1. dan Svečana je okoli 2000 smrek z koreninami vred izderl. (Tudi pri nas na Krajnskim) je silo veliko |
| Botanika (1875): | glavno korenino v tla prirašeno, ampak le z vidnimi vlaknatimi koreninami (pod. 50.). Ta debla nimajo ali nič ali le nekoliko |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | jo sdajzi s' veſselam gori vsame: 21. On pak nima korenine ſam v' ſebi, ampak je zhaſni: kadar pak nadlóga ali |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | je pak ſónze gori priſhlu, je svęnilu: inu kęr ny korenine imęlu, je vſahnilu. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | sagernejo in ſe semlja nanje potlazhi; take mladike v semlji korenine narede in ſe drugo leto od debla odreshejo in preſade |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | in slana pada, ki listje orumeni in rastivno moč v korenine nazaj podi. — Po sredi mesca rad dež perhaja, na-tó suhi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | vse porno; pôrna dolina. Ta beséda je iz ravno tiste korenine izrastla kakor beséda odpreti. Rók pomeni na Sévskim tisti strah |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | brošča dobro obnašati, temuč tudi na tém, de se broščeve koreníne pràv posuše, olušijo in zmelejo. Jez sim zmirej pripravljen, kar |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | šetine so bolj terde, lahko vun padajo in imajo kervave korenine; večidel tudi barvo spremenijo in postanejo bolj blede. |
| Botanika (1875): | ogljenčeve kisline se pa vendar vódi, v vôdi razpuščene, skoz korenine V rastlino. Ker se ogljenčeva kislina vedno jemlje zraku, moralo |
| Botanika (1875): | pastinakovih korenin, ki se za salato jedó, pobrale tudi mišjekove korenine, in da se je s pravim vrtnim peteršiljem vred poruval |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | borshteh nepuſti ſękati, ne ſmole brati. Şvinam enzianovo, al angelikno korenino, al pelen med pijazho dati, de jim skodlive ſhivadi ne |
| Kuharske Bukve (1799): | Basanta, jerebíz, selenine, ohrovta, en zhebul, rępo, korenje, peterſhila s' korenino, sélene, muſhkaplęta; deni dinſtat na sherjavzo, dokler lępo farbo dobí |
| Genovefa (1841): | je bil ravno v viru natergal, in v rôkah je korenino dershal in jo ravno jédel. Ko je fantèk grôfa v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | in pri tleh je 27 zhevljev debel ˛Sheſt zhevljev nad korenino je 20 zhevljev debel. V ſredi derveſa, kjér je she |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | je divjiga več baž podolgovatiga, butičastiga brez skončave v tenko korenino — korún, korunje imenovati, kar je takošnimu sadju čisto primérjeno, ako |
| Zoologija (1875): | Prednji zobje imajo enotero, zadnji dvojno, trojno in celo četverno korenino. Med vencem in korenino je zobov vrat. Zobje so iz |
| Zoologija (1875): | zadnji dvojno, trojno in celo četverno korenino. Med vencem in korenino je zobov vrat. Zobje so iz zobovine, to je tvarina |
| Botanika (1875): | Ono je enojnato, povsod enako debelo; ono ni z glavno korenino v tla prirašeno, ampak le z vidnimi vlaknatimi koreninami (pod. |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | ako imaš) zajčjiga, serniniga ali jerebičniga mesa, nekoliko korenja, peteršiljevih koreninc, vse podolgama zrezano, in na slabi žerjavci duši (dinstaj), dokler |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | so na divjake cepljene bile, ker take nimajo tako dobrih koreninic, zdraviga lesá, gladke kože in tako lepe rasti. Ali od |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | takó pomnoshiti, zhe ſe 4-letne dreveſza blis tal perreshejo ; is koreniniz potlej vezh israſtkov vshene, ki ſe drugo leto s dreveſam |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | leto s dreveſam red is semlje iskopajo, nove dreveſza s koreninizami od ſtariga odlozhijo, in vſe raspoſadé. 3. Od poshlahtnjenja murv |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | dajati, tem mladem teletam jesik vsigni, inu aku ſe bele koreninize najdejo, lete s' oiſtremi klęſhami odshipli, s' ſtolzhenim zheſsnam, s' |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ne dajo, ſlushijo. Triletne ſlabſhi dreveſza v jeſeni iskopaj, ſerzhne koreninize in pa vejize vſe jim poreshi, in jih ali prez |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | kukmake, malo drobno zrezaniga zeleniga peteršilja, eno zelenovo in peteršiljevo koreninico, tanko in podolgama zrezano, pa vunder ne premehko, potresi z |
| Botanika (1875): | rastlinica, kal ali klica imenovana, ki ima listnato stebelce in koreninico. Pod. 151. nam kaže povečan prerez skoz dresnov. pestič (Polygonum |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | da bi domorodci pri vsaki priložnosti se nosíli, kakor pravi koreniti Slovenci; drugič: da bi si prizadevali prosto ljudstvo izobraziti, kolikor |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | morejo, učilnice (šole) podpirali. R, Kakó se pa nosi pravi koreniti Slovenec? J. Na tenjko ti tega še povedati ne znam |
| Mlinar in njegova hči (1867): | veselila del božjih rok? Saj je gotovo zadnjič. (Županja in Korenka prineseta Micko iz spalnice k vélikemu stolu, v kterega sede |
| Mlinar in njegova hči (1867): | zdravje, i gotovo te bodem iméla še rajša nego poprej. Korenka. Da, gotovo, Micka! (Micka se zahvali molčé. ) Duhovnik. Kaj pa |
| Mlinar in njegova hči (1867): | se zahvali molčé. ) Duhovnik. Kaj pa té žene sin? (Pokaže Korenko. ) Vem da si mu hudo storila, ko sta se zadnjič |
| Mlinar in njegova hči (1867): | ktere sem jaz žalila, odpustili so mi. (Pokaže Županjo i Korenko. ) Županja (jo prime za roko). Ne govori tako, dete! Ljubi |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | polinoma je kvadrat prvega korenovega člena. Da dobiš torej prvi korenov člen, izračunaj kvadratni koren prvega radikandovega člena, potem pa njega |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | takó-le računati: 1.) Prvi člen urejenega polinoma je kvadrat prvega korenovega člena. Da dobiš torej prvi korenov člen, izračunaj kvadratni koren |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | vsaki hiši lahko daje, štejem odpadke od salate, zeljove ploče, korenovo zeliše, zeleno grahovo stročje, glogove, gabrove, brestove in jelšove mladike |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | po leti v hlevu redijo, se dajejo salatni odpadki, zelje, korenovo zeliše, grahovo stročje, in mladike rezanega germovja. Nabiranje takne kerme |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | oba jednačbina dela s korenjim eksponentom vzmnožiti. V jednačbi neznanko korenjega znaka oprostiti, pravi se, jednačbo poracijonaliti (die Gleichung rational machen |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | sam na jedni strani in potem oba jednačbina dela s korenjim eksponentom vzmnožiti. V jednačbi neznanko korenjega znaka oprostiti, pravi se |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | § 193. Ako se nahaja v jednačbi neznanka pod korenjim znakom, môči je koren odpraviti. V ta namen treba le |
| Zlata Vas (1848): | vojsko vzéli. Dête vunder! kako sé je potegnil in kakošin korenjak de je! ” In ko ženiči tak hrup zaženete, priteče vse |
| Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881): | se možila. « Ona: »Zna biti! Pa Štefan je bil čverst korenjak, ki je imel dober zaslužek, jaz pa sem bila uboga |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | kmali je tudi govoriti začel; le iti ni mogel; dva korenjaka ga tedaj nabašeta in neseta v bližnjo vas , kjer je |
| Stric Tomaž (1853): | prodati zamogel. Nadalje prevdarja, kako bi si še več tacih korenjakov, možkih ali žensk nakupiti, lepó ogleštati in z velikim dobičkom |
| Kuharske Bukve (1799): | korenja, peterſhila, na koſze sręsaniga meſa govejiga, telęzhjiga, inu peretnize od |
| Kuharske Bukve (1799): | inu vlij v' ſklędo na opezhen kruh. Sręshi kiſlize, krebulze, korenja, inu peterſhila na drobno, kakor ſe nudelni ręshejo; tę seliſha |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | tezhne, pa vender lahko prebavljive kerme tréba, poſtavim krompirja, repe, korenja, péſe, perja od séla in tazih rezhi. 2. Tréba je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | in rezance, pa vsiga le po malim. Če nekoliko zrezaniga korenja perdeneš, mu boš še bolj život odperl. 5) Piti mu |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | gnjati, tudi (ako imaš) zajčjiga, serniniga ali jerebičniga mesa, nekoliko korenja, peteršiljevih koreninc, vse podolgama zrezano, in na slabi žerjavci duši |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | pertisni. Perdeni malo olupljene in na koleščike zrezane čebule in korenja, tudi nekoliko koleščikov srove gnjati perdeni. Zdaj kozo pokri in |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | doli jemle, al pa ob mladimo ſęj peterſhel, ſpinazo, retkov, korene, zhebul, bob, grah. Drevje 3. dni pred novim, ali 3. |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | Meſzam ſejati, toku hitru zvedé. V' ſtarim Meſzi Zhebul, Spinaſcho, Korene, Petershel, Pęſso, inu Retkov, v'debello, peſhnato, vender mozhno semlo |
| Kuharske Bukve (1799): | od koſhtruna, kopuna, Basanta, jerebíz, selenine, ohrovta, en zhebul, rępo, korenje, peterſhila s' korenino, sélene, muſhkaplęta; deni dinſtat na sherjavzo, dokler |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | je muhe po hiſhi pobérala, is loſhaniga koriteza drobno naresano korenje sobala, drobtinze prav po domazhe jiſkala, ino ſe v' mali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | semlji, ako je goſta in dobro predelana, porata : lan, grah, korenje, tabakovo pérje, repno ſéme in vezh ſort detele. Peſhéno semljo |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | čedno s špeham podleci, v kozi s špeham, čebulo in korenjem do mehkiga duši in potem iz koze vzemi; to pa |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | popolnama čista; med tem pa duši (dinstaj) kopuna s špeham, korenjem, peteršiljevimi koreninami, zêleno in jajčnicami (trifel) v vinu do mehkiga |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Dušeno (dinstano) koštrunovo bedro. Do mehkiga ga duši (dinstaj) s korenjem, peteršiljevimi koreninicami, zeleno, materno dišico (timijanam), čebulo, lorberjevim perjem, nekterimi |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Jagnjičevo bedro s kumarami. Obloži kozo s špeham, čebulo, korenjem, peteršiljevimi koreninami, zeleno - kar je vse na rezance (nudelne) zrezano |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | imęnuvano Sexageſima. Branje is 2. Piſma S. Paula Apoſtelna na Korintharje na 11. inu 12. Poſtavi. Bratje! vi preneſſete radi te |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | po Winkuſhtah. ranje is 1. Piſma S. Paula Apoſt. na Korinth. na 15. Poſtavi. Bratje ! jeſt: vam na ſnanje dam ta |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | domovino umreti, če je treba; še lepši pa za nje korist živeti. Tudi vi učitelji ji zamorete prav veliko dobriga storiti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | in zdravo meso, ki bi se lahko v prid in korist oberniti dalo. Kolikokrat se po nesreči perpetí, de si kak |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | zamenjaniga konja nazaj vzeti. Takó veleva cesarska postava! Dr. Bleiweis. Korist čebelic. Vsakimu je znano, de veliko sladkiga dobička prinesejo pridne |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | De so v dobrim duhu vredovani časopisi ljudstvu v veliko korist, je med izobraženimi že zdavno spoznana resnica. Sosebno v zdajni |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | svojiga kratkiga življenja dosegle. Za domovíno , za občni blagor in korist niso nič pripomogle, Slovenšini pa so vedno protivne bile. Pa |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | njenim številnim, po več farah razdeljenim prebivavcom v naj večjo korist? Da molčim od potrebnega in zavoljo slabih potov silno težavnega |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | zato smemo novo nepotrebno luliko brez najmanjše škode — na veliko korist populiti in zatreti. (Tukaj govorimo le od zavisnih stavkov). In |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | zanemarjali. Nekateri hudobni ljudje so hotli ta prepir v svojo korist oberniti, da bi sinove po očetovej smerti ob premoženje pripravili |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | nas spominja vsaka žival, naj bo tista ustvarjena na našo korist ali ne. Rosa, ki cvetlice okrepčava in dež, ki nam |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Novizah” natiſnjenih dopiſov she nekoliko snane. Prijatli rezheniga pravopiſa njegov koriſt, vashnoſt in potrébo, ga med Şlavjani rasſhiriti in v obzhno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | bravze opravljati. Ker ſo tedaj „Novize” narprej in poſébno sa koriſt proſtiga ljudſtva — naſhim dragim kmetovavzam in rokodelzam — namenjene, njegove godnoſti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | le pri piſanju, ampak tudi pri natiſu bukev; nar vezhi koriſt pa je ta, de tako v kolo edinoſti s drugimi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | povedali, Vaſ sna morebiti bolj preprizhati , kakor — de bi Vam koriſt pogorelſke drushbe s beſedami na ſhiroko in na dolgo raskladali |
| Mineralogija in geognozija (1871): | minerali, toda le po malem jih je najti in malo korista dajejo. Trdota jim je 5 do 7.5, gostota 2.6 do |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | se večkrat v norčevanji ali radovanji pobijejo, in tako brez koristi proč pridejo. Star konj oslabí, ni več za vpreči; pa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | čest naši dobi ves pripraven, takošnje délo velikobolje k svoji koristi, v svoje oživljanje in pospéšenje sprejeti: vsej to délo ni |
| Robinson mlajši (1849): | mislil ino razvažil — pretehtal, kako bi mu lok k veliki koristi bil! Lehko bi ž njim lamice ino ptiče streljal, ino |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | dobro oskerbljena lekarnica kinčate notrajno vravnavo. Da ne govorim od koristi in neprecenljivih dobrot, ktere prinaša ta naprava bolnim različnih stanov |
| Fizika (1869): | ktera os se valj imenuje. Ta naprava je od te koristi, da se ure na valj zamorejo narediti prav ploščnate, zavolj |
| Občno vzgojeslovje (1887): | ne bi se sistematično izobrazoval in razširjeval, gluhonemcu prinaša malo koristi, ako se ne uporabi kot poučno sredstvo. V ljudski šoli |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | dan prineſli, kar je bilo nesnano in novo in h koriſti vſih vpotrebovano bilo. Tudi naſha deshela je imela moshove s |
| Občno vzgojeslovje (1887): | neprestano izkuša, da vsak pregrešek zoper red škoduje njegovim lastnim koristim. Red v šoli, potem moč vkupnega dela, ki sili pojedinca |
| Občno vzgojeslovje (1887): | sámi veliko breme; vrhu tega pa zeló zeló škodujejo splošnim koristim človeštva. „Kdor srca mladih ljudi v svojih rokah ima, on |
| Stelja in gnoj (1875): | so po nekateríh krajih v obílnosti in se prav s koristjo za steljo rabijo. §. 11. Planinska zelišča. Po zanemarjeníh planinah |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | s kakim kolam dobro premešaj. Za poboljšek se z velikim koristam tudi perdéne mervica otróbov. Takó namočena in osoljêna rezanca živini |
| Občno vzgojeslovje (1887): | pa pričakuje še več, namreč, da postane gojenec rabljiv in koristen ud družbe in da bode ustrezal večnemu namenu človeškemu. Vsem |
| Pozhétki gramatike (1811): | arbre, ſad drevni, ſad od dreveſa; utile à l'homme, koriſten ali raben zhloveku. Zhe pak ime sazhne s' ſoglaſnikam ino |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſvetu naſhe previdne goſpoſke, takó ſvojoglavno vſtavljati samogel. Luka. Koriſten, koriſten ſvet je to? Naſ eden sna morde kaj taziga bolj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | koriſtnimu ſvetu naſhe previdne goſpoſke, takó ſvojoglavno vſtavljati samogel. Luka. Koriſten, koriſten ſvet je to? Naſ eden sna morde kaj taziga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | ohrani stan! Hlapno vrê v obok naprave Reka rude žarorjave. Koristna ognja je oblast. Ko človek čuva njeno rast. In kar |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | naprava pač kmalo začela in naj bi bila potrebšinam kmetijstva koristna! Gospodarske skušnje. Da se pri svečavi olja prihrani. Tudi olje |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | zaporedoma do mesca julija seje, zato je pa tudi prav koristna in zasluži, da bi jo kmetovavci bolj pogostoma za sirovo |
| Botanika (1875): | kolobar po robu cvetišča, kakor to solnčnica najbolj očitno kaže. Koristna zdravila so sledeče rastline tega oddelka: grenki rman (Achillea millefolium |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | so ravno dražji od druzih, so vunder zavoljo tega prav koristne, kér tretji del več sroviga masla dajo , kakor druge. Kositarnim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | slovstveno zdramili in oživeli. Lepe stvarí so nam Novice povedale, koristne za izobražene in za proste Slovence; naj imenitniši je pa |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | ki so kmetovavcu na pomoč, — ali neumni ljudje pokončujejo te koristne živalice, jih lové in morijo. Da si kak krajcar pridobé |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | tudi očitni: od dné do dné prihajajo med ljudí nove koristne iznajdbe, novo bolj špogljivo orodje, novi pomogljeji za obertnije in |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | pridemo skupaj, da pojemo lepe, poštene pesmi ali beremo dobre, koristne knjige, in pa tudi, da se učimo pri izurjenih in |
| Mineralogija in geognozija (1871): | Kako koristne so te popisane reči, je brž ko ne že vsak |
| Zoologija (1875): | zajedajo druge žuželke, zlasti gosenice in s tem so uprav koristne. Nekateri so tako majhni, da njihove ličinke živé v metuljih |
| Občno vzgojeslovje (1887): | Navaditi se urejene, koristne delavnosti, okrepiti si samozavest, tako tudi dosledno voditi nravstveno dejanje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | drugazhi, kakor per naſ opravlajo, bodo rasſojene, koriſtne naſvetvane, méjn koriſtne odſvetvane. Nove snajdenja bodo rozhno osnanjene, pa tudi rasſojene, zhe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Ozhe. nam dodéli, In tega tud' vſakimu naſ daſh; Pa koriſtne bi shivali ſmeli Puſhàt' mi bres shivesha, bres pàſh ? In |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Samo ſkosi ſkerbno pregledovanje popolniga blaga, ſkosi ſkuſhnje, ſkosi muſhtre , koriſtne bukve in podobſhine — poſlednizh ſkosi vedosheljnoſt in prisadevanje , neprenehama ſe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | v drugih deshelah drugazhi, kakor per naſ opravlajo, bodo rasſojene, koriſtne naſvetvane, méjn koriſtne odſvetvane. Nove snajdenja bodo rozhno osnanjene, pa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | kar hoče, vselej pazi, kaj bi bilo za naš narod koristnega. Naj ti bo nar bolj imenitno kar prid tvoje domačije |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | tega voljo le zimce (zimske vina) zovejo. XX. Nekaj od koristnega drevja. 8. Beli glog. Beli glog (Weissdorn) je znan germ |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | smo mi v lanskih „Novicah”; tukaj smo dodali popis manjšega koristnega drevja; — izberejo si tedaj umni kmetovavci lahko drevje ali germovje |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | globoko in težko zemljo. — Tolikanj naj bo dovelj od manjšega koristnega drevja, ktero bi utegnilo tù pa tam zemlji naši prikladno |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | se djansko naučil od svojega očeta. Veliko novega in poljodelcu koristnega je prišlo na beli dan o noveji dôbi; veliko imenitnega |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | bukev in pisanj imamo, iz kterih bi se lahko toliko koristniga naučili, in zraven tega tudi z nedeljskim časam veliko bolje |
| Zlata Vas (1848): | Zlatovasčani vselej rekli se smejajoč, kadar jim je zopet kaj koristniga povedal. Vse se mu je skoraj po sreči izšlo, kar |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | vse, kar bo slovenski odbor na Dunaji za našo domovino koristniga namenil. — Začeli so v Celji učéni gosp. profesor. Konšek v |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | de mu je učenika dal, pri kterim se je mnogo koristniga učil. Devetnajst lét stariga je pa grof na visoko šolo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſkuſili in snaſhli; miſlim tadaj, de ſim v ſtanu vam koriſtniga in svéſtiga ſvetovavza v téh bukvih v roko podati. ” „De |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | s njimi naprej ne hiti, ne poſnema, kar ſo drugi koriſtniga snajdli, ampak ſe terdovratno ſtariga dershi, gre rakovo pot, vſaki |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | te issnanit s vſem, kar ſo uzhenoſti in umetnoſti njim koriſtniga snajdile, jim pokasat in jih napeljat, kako ſe s nar |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ki ta móſt puſtijo delati, bodo s njim kaj prav koriſtniga napravili. — Kadaj bodo pa v Krajnju zhes Kokro móſt delati |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | učitelj je prišel, de mu bom dal „Novice” brati. Doſti koriſtniga se v njih bere, to more vsak spoznati; le škoda |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſhtevila majhnih in odraſhenih paſtirjev, kterim bi ſoſeſke ſizer drugo koriſtniſhi delo dale; po paſhnjah pa ſe otrozi poſtopáje v pretepanju |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | L. Eger v leti 1811 natiſnil. Njegovo nar vezhi in koriſtniſhi delo, ki ſi ga je naloshil, je bilo: „Némſhko-ſlovenſko-latinſki ſlovár |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | izbere pripravna zemlja za mnogoverstni sad, — da se gleda na koristniši plémena, na način izreje: ali naj so velike drevesa ali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | repam podeljil, is ktérih ſe previdi, de ſo sa ſetev koriſtniſhi, kakor detela. Prednoſti téh dveh trav ſo : de jim sgodna |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | na verſto. Kmetijſka drushba je she sdávnej sheljela, zhedniſhi in koriſtniſhi pratiko oſkerbeti in na ſvetlo dati. Kar ſe pa dolgo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | poſhten mosh, kakor ſte vi, ki ſizer radi vbogate, takó koriſtnimu ſvetu naſhe previdne goſpoſke, takó ſvojoglavno vſtavljati samogel. Luka. Koriſten |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | vé, de bi verh tega tudi spisi drugačniga obsega zlo koristni bili, samo naj bi bili prilični in za ljudstvo vménjeni |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | sreči roda našega, da po Njemu v naši mili domovini koristni nauki se razširajo, da se Njegovi vérni Slovenci čedalje bolj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | bili večkrat iz semena korún perdelovali, javalne bi bil ta koristni sad tako oslabel. Pri vsem tem pa tudi še zdaj |
| Tine in Jerica (1852): | so naji dozdaj obiskale, so le temni oblaki, iz kterih koristni dež izvira. Tudi sonce bo zopet zasijalo. Zmirej je več |
| Zoologija (1875): | živi prav malo. Skoro vsi so užitni in so torej koristni. Pomnožavajo se z jajci, in sicer nekateri v neizmernem številu |
| Ferdinand (1884): | so dajale povesti povod raznim razgovorom, ki so bili otrokom koristni, ob jednem pa tudi prijetni. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | pa ſhe opomniti, de ptizhev, ki ſo naſhim vertam tako koriſtni, ne preganjati, in proſim vaſ, ſeníz, táſhiz, ſhog in ſhkorzov |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | de bi njivi mozhvirnoſt odvsel, grabne ſkopal, ki ſo bili koriſtni, ki ſo ſe tudi mnogo lét koriſtne iskasali in umnoſt |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | de ſo rokodelzi po desheli takó malo prida al malo koriſtni? Eni ſo ſamouki; od tazih je teſhko miſliti, de bi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | bolj izobrazi, potem pa svoje rojake podučuje v dobrih in koristnih rečeh; tu veljá se truditi neprenehoma v besedi in djanji |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Dr. Orel so poslali v razstavo 2 plemeni za kuho koristnih zímk, 3 plemena žlahtnih puternic, nekaj lepih tomincov, poletnih libern |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | pred tacim visokim gosp. predsednikam. — Pogovarjali so se in od koristnih rečí menili, od sedmih zjutraj do dveh popoldne, in sicer |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | bravce v kmetijsko šolo peljali, in jim tù zaporedama veliko koristnih naukov razlagali. Deržali se bomo pa v tem nauku bukev |
| Botanika (1875): | Razun teh mnogovrstno koristnih rastlin ima pa ta red tudi nektere jako nevarne, namreč |
| Spisi Krištofa Šmida (1883): | zadovoljna. Razun veronauka je podučeval vitez otroka tudi v druzih koristnih vednostih. Celo peti ju je vadil in igrati na glasoviru |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | bili, bi mi malo borſhtov in ſtariga drevja iméli ; veliko koriſtnih narédb i. t. d. bi ne bilo. 4. „Jes nimam |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | bi morde ne bilo mogozhe s takó majhinim denarjem toliko koriſtnih podúkov in kratkozhaſniga omiſliti ſi. Satorej miſlimo, de ſe bodo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | je vinoréja v Ipavi in ob meji Goriſhke komiſije veliko koriſtnih poprav pridobila. Le en glaſ gre od njega, de ſe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | dobrih poje, in de ljudje veſelje do teh pridnih in koriſtnih shivaliz sgubijo. Zhe pa hozheſh, dragi perjatel! de ſe ti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | bi morde ne bilo mogozhe s takó majhinim denarjem toliko koriſtnih podúkov in kratkozhaſniga omiſliti ſi. Satorej miſlimo, de ſe bodo |
| Botanika (1875): | rastete med gornjimi, tako da se lahko zamenite z onimi koristnimi zelišči. Mnogo nesreč se je že dogodilo, da so se |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | pa že prav lépo ! Jez. Ni samo lepo, je tudi koristno. De ti po domače povem: Meni se zdi pravopis in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Ahčin se je na Pajkovo obdelovanje vdal, de bo to koristno napravo z robo in zdelam vred zanaprej 1 funt po |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | toliko perporočajo ? Ali bi ne bilo bolj umno pa tudi koristno, če bi posestniki take bolj stare konje v hlevu nekoliko |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | latinec pravi: „vexatio dat intellectum”. — Kaj ne, kako zalo in koristno je, de nam je 15. dan Sušca pravico prinesel, de |
| Robinson mlajši (1849): | le se vidno javi — kaže, kako je družtvo človeku veliko koristno, ino kako zlo mu k poboljšanju jegovega stanu pripomaga. 3. |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | k vsim svojim slovenskim sosedam, in vse prijazno vabi, to koristno napravo podpirati; razposlala je na kmetijske družbe po Goriškim, Teržaškim |
| Robinson mlajši (1849): | na korablji nesta nalezla, ino kar bi jima vemdar groznu koristno bilo, naimer nekoliko železnih lopat. Petek jih je sicer iz |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | Kakor ste pa prošeni, z daram kolikor je moč to koristno napravo podpirati, tako ste opomnjeni, de naj to poletje vsaka |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | ta se košato kot metlica razraša. — Tako smo dobili to koristno deteljo k nam, in je imamo zdaj že precej pa |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | poboshniſhi, kakor ſi bila; alj verjemi, de je sa tebe koriſtno, ino zlo potrebno, de ſi mi vedno na ſkerbi. Satorej |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | v lepem redu, in ki se skažejo, da so vpeljali najkoristniše poprave in zboljšave. Te darila pa niso kaka kaj bodi |
| Zoologija (1875): | ali preživači. Bisulea seu Ruminantia. V tem razredu so gotovo najkoristniši sesavci, kajti nas obskrbljujejo z usnjem, volno, rogovi, mlekom, maslom |
| Zoologija (1875): | Semkaj spadajo pravi raki, ki niso samo največi, temveč tudi najkoristniši košarji, kajti so ravno tako okusna, kakor tečna in redilna |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | pripravno zemljiše odločijo, v kterim se bojo njih otroci eno nar koristniših kmetijskih opravil učili — v prid srenji sami. In ako |
| Stelja in gnoj (1875): | hitro sprhne in se sprsteni. Le tako zares gnoji in koristi; brez tega bi malo teknila. Marsikatera stelja prav težko in |
| Stelja in gnoj (1875): | debela stelja se more zopet pograbiti in toraj travniku malo koristi. Debela stelja je za podoravanje, posebno pri mastni in ilovčasti |
| Valenštajn (1866): | Stražnji glavár. Pazite me, da vam dopovém. Prazne besede malo koriste možém. Jaz dalje vidim, nego kdo izmej vas; V hudo |
| Zoologija (1875): | nazaj obrnena. Prebivajo večidel po topliših krajih, človeku pa ne koristijo posebno. Znameniti plezavci so: Navadna kukavica (Cuculus canorus), pod. 119 |
| Zoologija (1875): | ljubkim vedenjem, še sosebno pa veselim petjem zabavljajo in razveseljujejo, koristijo nam tudi znatno z mesom, jajci in perjem. Še posebno |
| Zoologija (1875): | perjem. Še posebno pa moramo naglasiti, da nam mnoge ptice koristijo pokončavajoč premnoge žuželke in njihovo zalego. Sosebno pridne v tej |
| Stelja in gnoj (1875): | v nižje vode. Pesek od apnenika pa bode javalne kje koristil. Najboljša polja so postala iz semletega kamenja, to je, iz |
| Tine in Jerica (1852): | domačih pomočkov, de bi kdaj ž njimi sebi ali drugim koristila. Tako n. p. Kaj? če se žito skazi. Vlažno požetiga |
| Kratki navod zreji domačih svi... (1871): | le v enej deželi in drugej s pripravnimi pripomočki ne koristila. Zatorej ne premišljuj i ravnaj se pri vzreji sviloprejk, po |
| Tiun - Lin (1891): | nisem si znal drugače pomagati. In v resnici, to je koristilo! Prinesli so mi čaj, pipo in v obče prikladen zajutrek |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | je prevelika za gotov strel. In vrh tega, kaj bi koristilo, če ustreliš enega izmed sto vojakov? Potem bi bili mati |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | praznih reči. Z besedami nisem mogel nič opraviti, morda jim koristim s svojim življenjem. ” Pankracij je videl, da je zastonj vse |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | ko vsaki domorodec, — pa kaj moreš nas jeden vsemu narodu koristiti ? Nič, ali saj takó malo, da ni vredno govora. — To |
| Tine in Jerica (1852): | Več nam utegnejo sovražniki koristiti, kakor prijatli. Liza je šla k Smoletovim v službo, nekaj |
| Gozdovnik (1898): | na tla tresnivši. Diazu njegova puška ni mogla zdaj ničesar koristiti. Zato pa se Diaz skloni ter potegne izza gamašnega jermena |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | rezhi. Drushba bo uzhila in ſvetovala, kako ſe mora semlja koriſtniſhi obdelovati, ali kako s vezhim pridani kmetovati; kako ſe mora |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | tje ljudje ſhe niſo popolnama previshani *), de je sa kmetije koriſtniſhi, shivino v ſhtali rediti, kakor jo na paſho goniti , je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | važno, Sejati, saditi, Zvijavši dobiti, De v skusu in stavi Koristno opravi. Zdaj silno prihaja neskončniga blaga, Napolni zaloga mu žitnice |
| Roza Jelodvorska (1855): | pa zlati perstani in demanti na leni roki. O kako koristno ti je zdaj, da so te ranjca mati pridnosti navadili |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | ali en kvintelc. Omivanje psa z merzlo vodo je tudi koristno. Garjovi psi se morajo od zdravih naglo ločiti, ker so |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | in kteri prikazki v rasti gojzdov sami kažejo, da je koristno in potrebno gojzde trebiti? Kteri dobički izvirajo iz tega, ako |
| Mineralogija in geognozija (1871): | skoraj vsaka dežela svoj geologiški jezik. Zato se nam prav koristno zdi, jih v sledečem pregledu sestaviti. Tu nahajamo imena, ki |
| Stelja in gnoj (1875): | kupih posuši in uleže. Tudi koprivje okrog planšarij se utegne koristno za steljo rabiti. Pomniti pa je, da planinska zelišča in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | pot biti, ali de ſo le majhni isviri odtozhiti, je koriſtno grabne sakriti. Per kopanju grabnov je to le vediti: |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | mora sajesiti. Sa odtok mozhvirja ſlushijo odkriti in sakriti grabni. Koriſtno je odkrite grabne ravnati, kjer niſo obdelovanju na poti, in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | tam popraviti; prevdarjajo, kakoſhnih opra vil bi bilo v tédni nar koriſtniſhi lotiti ſe. Sa ſétevjo in ſadam je potréba semljo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | soseskinih sadiš ali vertnih šol po celi Krajnski deželi; 5) koristnost brane s kratkimi zobmí, kteri je váljar pritaknjen in s |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | vselej le na občni prid mladenšnice in pa na cerkveno koristnost, in na nič druziga gledalo. (Konec sledí. ) Svaritev. Že se |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | od pohajkovanja nazaj deržali. Oh! ko bi pač naši ljudjé koristnost branja bolj poznali! to vém, de bi bili pri nas |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | je posebno, ki dosihmal ovira zaželjeni napredek sadjoreje: pervič, ker koristnost njena še ni tako sploh spoznana, da bi se vsi |
| Oče naš (1854): | oklic brezmožin storiti in ljudstvo pregovoriti, da bodo tudi prihodnje koristnost pogodbe vživali, če tako ostanejo, kakor so. Pisali so tadaj |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | plaha bila, ter je muhe po hiſhi pobérala, is loſhaniga koriteza drobno naresano korenje sobala, drobtinze prav po domazhe jiſkala, ino |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Savi, na Muri ali Béli, na Pivki ali Ljubljanci, pri Koritnici ali Nadiži ali pa blizo morja silniga— povsod bi jim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | najdem veſniga shupana s ſvojima hlapzama; na misi ſtoji verzh koritnjaka (Steinbier), v rokah pa vſak ſvoj koſ kruha obrazha. No |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Mati! perneſi eno merizo ſirka, in pa ſhe en verzh koritnjaka. Sazhnemo ſhteti, ſhtejemo in ſhtejemo, per oſemnajſtim koritu she ſirka |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Če ji morate pozimi vodo iz merzlih studencov, vodnjakov in korit dajati, nej stojí škàf z vodo nekoliko časa v hlevu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Vam dam. Deshizo na ſtran poſtavſhi, rezhem: She veljá, 33 korit imam. Pervo korito boſta hlapza imela, de boſta pomagala ſirek |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | čede pergnale k studencu napajat. Mozes jim vodo zajema, ino korita naliva. Drugi pastirji — kakor pred zarobljenci — hočejo dekleta odpahati. Pa |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | bom sajéla, de ſe napijejo. “ Bersh islije is verzha v' korito, tèzhe ſpet na ſtudenez, ino natózhi vodé velbljudam vſim. Hlapez |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | shivai, rada piko dobí, de ſe odverne, vſaki dan vodno korito operi, friſhne vode ji sa piti nalji, in en malo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | pride; ali popraſka ſe shupan sa uſheſmi; ko je ſlednje korito 2147483648 sern sneſlo. — 220640 sern na en birgel (Vierling) vsetih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | na ſtran poſtavſhi, rezhem: She veljá, 33 korit imam. Pervo korito boſta hlapza imela, de boſta pomagala ſirek ſhteti; sa drugo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | visoka, štiri pa dolga, na tla v okroglo kakor zvernjeno korito dobro vstavljena biti, de se nič ne kadi, kér sadje |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | silo tu ostudnu reſlushtanje, koker kjer je ſa krof polnu koritu klaſtja. Zhiſte dushe se varnu odmikajo od prevelikega basanja tega |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | en verzh koritnjaka. Sazhnemo ſhteti, ſhtejemo in ſhtejemo, per oſemnajſtim koritu she ſirka permanjkuje, kreda nameſto ſirka na miso pride; ali |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | je znano, da se Madžar rad povsod enmalo pobaha! Tako Korizmicz piše, da ogerske goveda so z Ogri vred pišle na |
| Tiun - Lin (1891): | gledaje v čolnovem krmilu. Zdaj se vračajočim prikaže silni bok »Kormorana«. »Ohó, ladija, ohó! « zavpije straža na krovu in vrže konopno |
| Tiun - Lin (1891): | mimo raznih v pristanišči stoječih ladij proti dalje zunaj usidranemu »Kormoranu«. Hudo natrkani Robin je sedel srpo pred se gledaje v |
| Tiun - Lin (1891): | se otišel s svojimi tovariši. Ko se je zvečer vračalo »Kormoranovo« moštvo z dopusta na ladijo, zapazil je kapiten, da Šan-ho |
| Valenštajn (1866): | kterih bil Je Trčkin grb. Oktavij. I knežev na nobenem? Kornet. Ne, da bi vedel. Oktavij. I Sesina? Kornet V strahu |
| Valenštajn (1866): | na nobenem? Kornet. Ne, da bi vedel. Oktavij. I Sesina? Kornet V strahu Je bil velikem, ko so rekli mu, Da |
| Valenštajn (1866): | se lehko v malo dneh veliko. Kdaj morate se vrnoti? Kornet. Ko boste Veléli vi. |
| Valenštajn (1866): | gospodu Altringar? Čul sem, da v Lincu je bolan obležal. Kornet. Pri generalu je v Globokem že Dva dni. Junakov vrlih |
| Valenštajn (1866): | Kornet. Zvezkov šest, na kterih bil Je Trčkin grb. Oktavij. I |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | na leto okoli 800,000 gold. srebra. (Hvale vredno! ) V mestu Korompi na Ogerskim so device, od mestniga duhovna spodbujene, v družbo |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Amen. Jas vas sarotim noi isbodram vi duhovi boshji! S. Korona S. Abetha inu vas duhove Vriel inu Samuel! is to |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | noi dai doro ahtengo, da se bo tahe ta Sveta Korona perkasava dakna bosh terdo span bo ona tabei dava noi |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | pegerenje tu jas vam saviem URIEL inu SAMUEL noi Sveta KORONA inu Sveta ABETA inu pertei nai mozhneishei mozhe Boga ozheta |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | AGLA † AFRA † ALFA † da vedba URIEL inu SAMUEL † noi Sveta KORONA inu Sveta AMBETA da vi mene shitro to mojo volo |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | jas sim uresnizi svo potreben? Ta druje Opomenjenje? O S. Korona jas elantni zhvovak: tebei opomenam: utvojei velzhei martri katiero si |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | o vi gnadluvi duhovi boshji VRIE inu SAMUEL noi S. KORONA inu ABETA ushlishita mene pertomi zartanomi talesi Jeshusha Krishtusha inu |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | prosim is aniem ponieshniem serzam: O S. Deviza noi marterniza Korona: o dai menei pomojei potribi tah notov to shumo dnarniov |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | je tabei te Gospued shie odvekoma napravov v o S. Korona skues tebei ozham jas Gospued Boga umojam shiulenje zhaſtiti? ℟ |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Ta prueve opomieninje k' Svete Devizi Koroni. O Sveta Deviza Korona jas boji grieshnik tabei prosim usmilise skues tvoje grenko Martro |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | vse S. S. Devize noi odueve skues S. Margareto S. Korone S. Heleno noi S Barbaro dati o duh menei skashi |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | TA 51. KAPITL. Anu kraftnu Sarotenje al Shebranje od svete korone. Perpraulenje kaku se ima ta obluba dershati inu kai je |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | lete 1610. TA49. KAPITL. Anu svo jemenitno shebranje od S. Korone tu shebranje se mora 20 barti frihtati noi k' sazhei |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | jie devize peld inu peld S. Korone inu ano Shegnano sviezho pershgano noi ti morash shegnano vodo |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | h' pomvezhi Sedei naiprei se sazhna an Rezept od S Korone Sashazemigniti merkei perpravo ti morash doro vedeti zhei je an |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | inu tudi kaker je prei shribanu h' zheſti tei prasvetei Koroni. ANTIPON. Pridi ti naveſta Krishtu- |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | S. Korono posvati otou? Ta prueve opomieninje k' Svete Devizi Koroni. O Sveta Deviza Korona jas boji grieshnik tabei prosim usmilise |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | 3. S. S. Meshe brati nati? inu Khualeshnoſti tei Svetei Koroni noi knje zheſti 7 dni per kruhi noi vodi postiti |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | ri 3 barti Saporedama taku prida ta Sveta Koroni: upervei alpa udrujei alpa utrezhiei nozhi: potam kaker ba tvoja |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | tam Shebranje. Ta prueva Obluba. Jas oblubem Bogu noi svetei Koroni pod smertniem grieham doklier bodam shiu to oblubo dershati pa |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | inu niegovo grenko terplenje noi smert skues to sveto devizo Korono. Dabi ona meni an dar alpa an shaz ofenporava al |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | dati menei nauriednomi sushabniku to sveto devizo inu mertenizo S. Korono posvati otou? Ta prueve opomieninje k' Svete Devizi Koroni. O |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | med Šavnico in Pesnico. Težke Usta so ga ovadile za Korošca. Oče ga povprašajo rekoč: „V ime Boga! Pod mojo streho |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | tudi krajnskiga ne: ampak le slovenski jezik, kakor ga Štajarci, Korošci, Goričanje, Krajnci govorijo, in kteriga vsaka dežela nekoliko po svojim |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | in slovenski zemlji bode cvela spet zlata doba, zato mi Korošci pravimo „Kralj Matjaš zlata doba naša”. „Pa idimo sedaj jest |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | ki še ne vedó: kteriga rodú de so! Spodnji Štajarci, Koroški, Goričanje i. t. d. govorijo ravno tisti jezik kot mi |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | zadnje vunder dobí, kar prosi: to se je poterdilo pri Korošcih, ki bojo vunder stransko železnico ali od Marburga ali od |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | bi jo vonder rad vidil” pravim ošterki — „clo ako je Korošica. ” Nato ošterka odide, midva pa z ženoj k šivilam greva |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | vse čase tega družtva. — Poslednjič so vodja gospode poslanike Štajerske, Koroške, Goriške, Hrovaško — slavonske. Česke, Marske , Dunajske in Tirolske kmetijske družbe |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | bližnjim in ptujiga žita nar bolj potrebnim deželam na Krajnskim, Koroškim, Štajarskim in Horvaškim ne bo žito veliko bolje kup hodilo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | na znanje dali. — Tukajšna družba sv. Florijana obseže le Štajarsko, Koroško in Krajnsko deželo; v Tersti pa ste dve drugi, tudi |
| Zlatorog (1886): | bil sem često tam, »A potlej šel sem služit na Koroško »In od tedaj še nisem videl Barbe. »Pa vender ni |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | Koroškiga sta prišla dva visokospoštovana gospoda, žlahtni gosp. Moro, vodja Koroške kmetijske družbe, in gosp. Laner, odbornik ravno te družbe. Iz |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | svetovavec zgorno — avstrijanskiga poglavarstva v Lincu bili, poglavarja krajnske in koroške dežele in ob enim tudi Svojiga skrivniga posvétnika z naslovam |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | černimi hribi, kakor otoki iz morja, enako beli verhúnci, mejači Koroškega in Solnograškega. Dobro se razločite ena za drugo dravska in |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | po štajarsko, po koroško, po goriško? Mi ne poznamo štajarskiga, koroškiga, goriškiga jezika, pa tudi krajnskiga ne: ampak le slovenski jezik |
| Rudninoslovje (1867): | Češkem , v Angleškem Kumberlandu, v koroškem Hüttenbergu, na Harzu, na otoku Izland, pri Klosterneuburgu blizu Dunaja |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | naslovam „ekscelencíja” izvolili. — Novo izvoljeni deželni poglavar so krajnski in koroški deželi že od tistihmal, ko so v Ljubljani poglavarski svetovavec |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | krajnski Mangart — prav za prav mejnik treh deželá — kakor tudi koroški Kraljev verh, imenovan tako po kralji Alboinu, ki je na |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | in bogatim lesovjem, ktero tukaj na stiki štajarskih, krajnskih in koroških mej in planin naše visokúne: Grintovca , Rinuko , Raduho , Ojstrico , in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | reſ ali ne. Pa ker je v Krajnſkih , ˛Shtajerſkih in Koroſhkih vodah veliko poſterv , ki jih vezhkrat v daljne kraje poſhiljajo |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | zató reči, de govorijo po krajnsko ali po štajarsko, po koroško, po goriško? Mi ne poznamo štajarskiga, koroškiga, goriškiga jezika, pa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | jeklina, ki jo je baron Zilberngelnova fužina iz Borovlj iz Koroškiga na ogled postavila. — Zopet moramo dva Teržičana pohvaliti, namreč: Jurja |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | njo poslali. 195 jih je bilo is Krajnskiga, 31 iz Koroškiga, 28 iz Štajerskiga, 20 iz gorniga in 5 iz spodniga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | glas je bil, de so bile zerkala Vincenške fabrike iz Koróškiga, nar imenitniši izdelki naše razstave. Eno iz med njih je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | druziga zaslužka, kakor od statev. — Jeklo F. kneza Lichtensteinskiga iz Koróškiga je bilo hvale vredno. — Kaj bi na dolgo in široko |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | prid spoznali in občni pašnik razdelili. Vredništvo. Žalostna povest iz Koroškiga. Ljubljanske Novice so Lavantinski škofii pred dvema letama veselo oznanile |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | bila: „Me veselí, de nas je toliko skupej! ” Tudi iz Koroškiga sta prišla dva visokospoštovana gospoda, žlahtni gosp. Moro, vodja Koroške |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | so se po- slednji teden lanjskiga léta tudi poslanci iz Koroškiga, Štajarskiga in Teržaškiga (med temi tudi milostljivi škof Teržaški g. |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | regimenta, in Križevčani. Vsi so z najboljim duham nadušeni. (Iz Koroškiga Junske dolíne). Kar se le redko in težko doseže , ima |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | goſenz dajo. Po krajih Dolenſkiga, ſpodniga Shtajerſkiga, in nekterih dolin Koróſhkiga (Koratana) bi ſe dale s velikim pridam murve rediti, in |
| Robinson mlajši (1849): | naš jaki narod prestira daleko po sveti po Vlaškem, Krajnskem, Koroškem, Štajarskem, Hervatskem ino Ogerskem: vsaki kraj pak uži ti ima |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | dobrega sadja je zdaj na Slovenskem, na Štajerskem in na Koroškem pa še več kakor pri nas na Krajnskem, kjer je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | nam, stari možak, odkodi ste? '' „Sem doma iz Pečic na Koroškem, tam, kjer kralj Matjaš počiva”. „Kralj Matjaš , kralj Matjaš! kakošen |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | Ptujec nam začne praviti: „Znana Vam je povest, da na Koroškem kralj Matjaš počiva. Bil pa je kralj Matjaš dober kralj |
| Rudninoslovje (1867): | se dobivajo v Plajbergu, v Rablji i na Obiru na Koroškem , v Idrii i v Jelovici na Kranjskem. Lep školjkast mramor |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | govoré na Slovenskim, naj bodo v navadi na Krajnskim, Štajarskim, Koroškim, Goriškim ali pa Teržaškim. Se vé , de imajo pisavci dolžnost |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | zares dobra , se je kmalo razširila po Estrajskim , Štajarskim, Marskim, Koroškim, in nektere take mašíne so prišle tudi na Krajnsko, pa |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | napravo podpirati; razposlala je na kmetijske družbe po Goriškim, Teržaškim, Koroškim in štajarskim povabílo in prošnjo, de se naj vsi modri |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | že od nekdaj Slovenci imenujejo. Slovenci smo na Krajnskim , na Koroškim, na Štajarskim, na Goriškim, na Teržaškim in Istrijanskim. Vsi smo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | na (˛Shtajerſkim 1,444; — rodilo ſe jih je vezh: na Koróſhkim 1991, na ˛Shtajerſkim: 7033. V vſim zeſarſtvu ſe jih je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | vosili; tode v naſhi krajnſki deshêli, tudi v ˛Shtajerſkim in Koroſhkim je ſhe ni shelesne zeſte; upamo pa, de jo bodo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | v letu 1842 — 222 vezh kakor v létu 1841. Na Koróſhkim jih je pa v letu 1842 — 525 menj umerlo, kakor |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Niderlandu. Urno, kaj je noviga? (Nova drushba na Şhtajerſkim, Krajnſkim, Korſhkim, in v gornimu Eſtrajhu). Ta drushba ſe bo s rudarijo |
| Fizika (1869): | Körper, telo. Körper fester, trdno telo. Körper flüssiger, kapljivo telo. Körper luftförmiger, plinavo telo. Körperinhalt, telesnina, vsébina. Kosatica, hiperbola, Hyperbel, 59. |
| Fizika (1869): | Konica, Pol, 156. Kôpa, Haufenwolke, 195. Korkzieher, maček za zamaške. Körper, telo. Körper fester, trdno telo. Körper flüssiger, kapljivo telo. Körper |
| Fizika (1869): | 156. Kôpa, Haufenwolke, 195. Korkzieher, maček za zamaške. Körper, telo. Körper fester, trdno telo. Körper flüssiger, kapljivo telo. Körper luftförmiger, plinavo |
| Fizika (1869): | orehov, Nussknacker. M Maas, mera Maas, Flächen-, mera ploskev. Maas, Körper-, mera teles. Maas, Längen-, mera dolgosti. Maček, Anker, 156. Magnet |
| Fizika (1869): | Korkzieher, maček za zamaške. Körper, telo. Körper fester, trdno telo. Körper flüssiger, kapljivo telo. Körper luftförmiger, plinavo telo. Körperinhalt, telesnina, vsébina |
| Astronomija (1869): | Poldistanz, 259. Tečajna visokost, Polhöhe, 259. Tehtnica, Wage, 271. Telesnina, Körperinhalt, Kubikinhalt, vsébnina, 238. Teme, Scheitel, vrh, 233. Temida, 303. Petida |
| Fizika (1869): | trdno telo. Körper flüssiger, kapljivo telo. Körper luftförmiger, plinavo telo. Körperinhalt, telesnina, vsébina. Kosatica, hiperbola, Hyperbel, 59. Kot, Winkel. Kot dupljast |
| Oče naš (1854): | terdno in lahko stopal. „Tako je prav, tovarš,“ je rekel korporal, „vojak mora serčen in pogumen v smert iti. “ „Ali smem |
| Oče naš (1854): | Poslednja sta bila Nace in Dimet. „Stotnik,“ je rekel španiolsk korporal, „šternajst jih že visi; zapovejte, kteri téh dvéh Francozov nej |
| Oče naš (1854): | je mogoče, španiolsko. Ali imate kterega tacega? „Ta le,“ odgovori korporal in pokaže Naceta, „govori prav dobro naš jezik; pa ta |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | vstreženo biti, ako se ta škandal bolj pojasni. Tisti „stari korporal” sem bil jaz podpisani 30 let stari vipavski kaplan. Ako |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | v duhovskem naročji nekaj izrastel, začel je duhovščino s „starimi korporali” pitati, in jo iz svoje srede izploskavati. In zakaj ? Ubogi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | spotikala, da je s tako oliko, kakoršno imajo prav stari korporali pri vojacih, pevce vstaviti hotela. Ko zavpije „holt”, Češ, da |
| Fizika (1869): | V to služi poprava (korrekcija, Pod. 85.). Spirala, ki jo držé kleščice C, gre pri |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | za špitalom je pa brez dvombe „Tergestejo”, ki stojí na korsu in je bil postavljen v letu 1842. Štiri nadstropja ima |
| Robinson mlajši (1849): | je bil kakor v zameknenji. Od veselja se je jokal, korti malo dete, je po vsem, na kar se je nameril |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | skorej bolj po ceni kupiti, ko v Banatu in Sisku. — Korún je po 33 kr. mernik; predivo pražnje po 17 kr. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | kresija vunder, berž ko ne pri boljim ko lanjsko leto. Korún nam je res skorej povsod zlo vzélo: je pa žita |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | divjiga več baž podolgovatiga, butičastiga brez skončave v tenko korenino — korún, korunje imenovati, kar je takošnimu sadju čisto primérjeno, ako na |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | letino; boljši se je obnesla v severnih krajih tega cesarstva, korún je zdrav, pa so ga le malo pridelali. V Švecii |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | skušinj, ktere očitno kažejo, de je nar bolj pràv, cel korún saditi; 4) novo napravo srenjskih ali soseskinih sadiš ali vertnih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | nam ta poglavitna hrana zginila ! Kakó je to, de beseda „korún” še komu ne dopade? Bi tudi ne bil mislil, de |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | je gotovo tisti narbolji primérjeno ime dal, ki ga je korún imenoval. Pa brezbrojno (collective) menim, bi se moglo reči korunje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | deželi bilo. Na Francozkim so z letino zadovoljni, le semtertje korún boleha; na Španskim in Laškim je bila srednja letina; ravno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | let tako ravnajo in de jim v nar hujši zimi korún nikdar zmerznil ni, akoravno so ga večkrat v daljne kraje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | prošnja k Bogu v novonastopnim léti. VEČNI, DAI, DE BI KORVN ČVERSTO RASTEL , IN VES PRAV PRAV ZDRAV V IESENI BIL |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | rumenjaka. Mé vošmo, de bi h koncu šle Vojské zavolj korúna, De ta očak nam ne zbeží Iz našiga komuna. Mé |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | so ga le malo pridelali. V Švecii je ojstro prepovedano, korúna iz dežele na prodaj peljati, zató kér ga jim zlo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | na Švabskim in v Rajniških deželah so žita precej pridelali, korúna pa grozno malo ; v severnih krajih Nemškiga je pa bila |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | 6) poboljšanje slabiga vina, če se moštu pridene nekoliko iz koruna narejeniga cukra. Gospod F. Terpinc, grajšak v Ljubljani, so zboru |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | povsod zlo vzélo: je pa žita precej več ko lani. Korúna se najde kak kupec drobnih šišk po hramih. Iz tih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | je ljubezin? Ubogim, ki letas zavoljo pomanjkanja korúna lakot terpé, korúna podariti, to je ljubezin, prava ljubezin. ” — In kmalo je potihnilo |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | nasušili veliko, jabelk tudi dovolj. Turšica se je dobro obnesla. Korúna (krompirja) smo malo dobili, zató kér smo ga malo sadili |
| Robinson mlajši (1849): | ju k ležišu postavil. Pak je tude priložil nekaj pečenega korúna ino štiri citrone, ktere še so mu ostale, ino omedlev |
| Robinson mlajši (1849): | to bili boljše naprávili, kor on. Ako bi, kakor Robinson, korúna nigdar ne bil videl, niti keda slišal, kako se za |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | 1845. Ko željite zvediti, kakošna de je na Štajarskim z korúnam: Vam oznanim, de dobra; nihče bi mende po našim Slovenskim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Odgovori vredništva: Častit. gospodu Aug. Ž. Kako je z gnjilim korúnam ravnati, so med več druzimi sostavki oznanile Novice v 40. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | časopisi smo brali oznanilo gospoda Peterka, kako naj se s korúnam ravná, de nam tudi v nar hujši zimi na poti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | vodi. Takó skoz in skoz moker žakelj se napolni s korúnam in zaveže. To storivši, polij polni žakelj zopet z merzlo |
| Stric Tomaž (1853): | stanovitnega mesta, ampak prihodnjega iščemo. “ Misli se naenkrat na gori Korun, kjer je Učenik in Zveličar sveta zveličanske čednosti razlagal in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | po Štajarskim je toliko hiš, pri kterih se pravi „pri Korúnu. ” Gotovo, de so mogli naši spredniki podzemeljsko sadje, ki je |
| Kemija (1869): | zato prištevata najplemenitišim dragim kamenom. Izredno trdi ste tudi rudnini korund in smirek, obstoječi iz brezlične temne glinice. Drago kamenje in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | 40. listu Novic. Z žalostjo smo brali Vaš popis, de korúnova bolezin tudi hudo razgraja po Šneperskim in Bistriškim kantonu in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Hafnerju, oskerbniku baron Cojzove grajšine, ki so kmetijski družbi poslali korúnoviga semena, se v imenu družbniga odborstva za poslani dar tukaj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | šišk po hramih. Iz tih drobnih zernic si bomo iskali korúnovo pleme prihraniti, ako nam še tih vjíma ne vzame. Te |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Častitljivimu gosp. Jožefu Bevku, kaplanu na Vačah se za.poslano lepo korúnovo seme tukaj očitno zahvalimo. To seme je bilo nabrano na |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | močí, Glej: s trenjem le moka Se pridna storí! Kako korúnovo seme sejati, de imamo že v pervim leti precej pridelka |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | leto veliko debeliga korúna pridelati, če se takóle ravná : 1) Korúnovo seme naj se seje na verti v novič prekopane, dobro |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | korún imenoval. Pa brezbrojno (collective) menim, bi se moglo reči korunje; in le zernje posamezno ali odštétiga broja korún. S. Iz |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | več baž podolgovatiga, butičastiga brez skončave v tenko korenino — korún, korunje imenovati, kar je takošnimu sadju čisto primérjeno, ako na skončavni |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | obdelati. Fižol, proso in pa činkvantín (to je, tista laška koruza, ki v 50 dnevih zorí) so bili edini sadovi, ki |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1881): | Novo leto. — Nova postava o hišnem davku pred državnim zborom. — Koruza pignoléto imenovana. — Gospodarske novice. — O zadevah občinskega lova. — Krompirjeva voda |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | bodi svest. Rodoljub Ledinski. Kakó bi se več turšiče ali koruze pridelovalo ? Skušnja sedajnih časov dovelj pokaže, de malokteri zemeljski pridelek |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | druzih sadežev, kterih naši spredniki niso imeli: veliko krompirja, veliko koruze, in tudi veliko razne detelje in druge klaje, pese itd. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | ki je 25. nov. moč zadobila, obsega tudi moko, mak, koruzo in vsaktero žito, čeravno je že pred to prepovedjo kupljeno |
| Robinson mlajši (1849): | žêtva skončala, pak Robinson ino Petek sta začnola turško pšenico — kuruzu lupati — likati — kožuhati, ko sta jo pospravila. Lehko ste je |
| Stelja in gnoj (1875): | grmičji, 4. smrečje, in sploh jelovje (sekana stelja, kleščevje), 5. koruznica, ajdovica itd., 6. razno ločje in bičje ter povodno in |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | tiče,” odgovori stražar, „sva pa oba v eni zanj ki. (Korvin obledí pri teh besedah, ker spozna, da je res). Vi |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | v roki. To je bilo pervo, kar je bilo storiti. ” Korvin pri teh besedah preplašen odskoči in začuden praša: „Ali res |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | denarjev, da tvojo reč srečno doženem. ” „Še več denarjev? ” odgovori Korvin. „Saj sem ti dal vse, kar sem zadnje mesece dobil |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | le noter ž njim! ” Ves tresel se je in jokal Korvin, ko so ga pripeljali v dvorano. Pokleknil je pred cesarja |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | kdor mi je na potu. ” „Lahko noč, lahko noč” zakliče Korvin in ves preplašen proč hiti. „Postoj no malo,” nagovori ga |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | Tertul je šel naravnost v palačo, kjer ga je že Korvin čakal s pripravljenim reskriptom, ki je bil prav lično pisan |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | je rekel? ” „Nomen imperatorum. ” „Numen imperatorum je bilo glasilo,” vpije Korvin ves razkačen. „Nomen ali numen mislim, da je vse eno |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | Vstani, malopridnež! in povej mi sam, kam je zginil razglas? ” Korvin je nekaj jecljal, menda strahú sam ni vedel kaj; cesar |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | visocega gospoda prav slabe volje in ko bi mu bil Korvin prej pred oči stopil, kdo vé, kako bi bilo za |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | to le izmislila, ko je pa videla, kako so zadele Korvina njene besede, je htela v svoj prid oberniti ta vtisek |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | deržavni uradniki, med njimi tudi mestni prefekt s svojim sinom Korvinom. da bi ga ponudil za |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | ti nimaš boljše roke,” reče mu Fulvij, „vendar tukaj-le s Korvinom bi še imel srečo, če postaviš kaj malega. ” „Pa prav |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | kterih se je ravno Pankracij prikazal. Zadnje upanje je zginilo Korvinu. Še en trenutek in stal je pred njim njemu dobro |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | vzdignili in po koncu postavili orjaški granitov steber. Katul migne Korvinu |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | kakor od žive kuge, ko Fulvij nekaj reče Fabiju in Korvinu potem pa mladenča za roko prime in ga prav prijazno |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | prišel? Ali si mar zapustil očetovo hišo? “ Lepa beseda pri Korvinu ni našla lepega mesta, ampak storila ga je še le |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | le smerti ne! ” Fulvij zapusti svojo žertvo in gré h Korvinu, da ga popolnoma upokoji s tem, da mu obljubi pozvedeti |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | zapazil Fulvij, da Torkvat z vedno večim veseljem igra, reče Korvinu: „Pusti me, pusti, bom še jaz malo igral s Torkvatom |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | odpovedal. Nekdaj se vé da — pa naj bo. ” Fulvij migne Korvinu z očesom in reče: „Skusi no! ” Začela sta igrati za |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | na pokopališče in da niso nič opravili. Ko stopi oče Korvinov v dvorano, kjer je stal Boštjan na straži, pozdravi ga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | lepo v keršanski veri podučen, v desetim letu starosti od korzarjev ali morskih roparjev, na bregu imenovaniga otoka vjet ino v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | kosov, ktéri so med točo padali, in vsesortne obraze imeli. Kos, ki je v letu 1717 per Namiru na zemljo padel |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | k' dolg imajo nos , „Je v kotlu tem nauka en kos. ” To z drugim se besedam reče: „Vedljivost derzna se opeče |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | nož v roke jemati; branimo tudi streljanje šterkovcam, kterim se kos kruha v rokah bolj podá, ko strelnica. Musy. Nov misijonar |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | in de krajnsko govorite — tode krajnska dežela je le en kos slovenske zemlje, kteriga so naši očaki Slovani zató Krajn imenovali |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | in tako zavrete same na mizo daš. Narezano telečje meso. Kos telečje pečenke (prate) na tanke koleščike zreži, moke v putru |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | solijo potresi in en čas ležati pusti. Med tem en kos špeha, dobre masti, čebule, zeleniga peteršilja, šalotne čebule, v mleku |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | dan na pomarančno cvetje deni; potlej ga pa zopet odcedi, kos cukra perdeni in ga kakor pervič merzliga na cvetje zli |
| Zoologija (1875): | 25 Cm. dolga. Drozeg ali cikovt (T. musicus) in črni kos (T. merula) z rumenim kljunom sta pri nas stalna in |
| Zlatorog (1886): | napravljal. – Glej, baš je segel z vilicami v kôtel, Nasadil kos, razrezal brž ga z nožem, Pokusil, in z glavó kimaje |
| Kuharske Bukve (1799): | ſkusi ſito pretlazhi. V' to shupo snaſh tudi djati en koſ kuhaniga telęzhjiga meſa per koſti; al perſni koſez od koslizha |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | pové, kako je bila sheljna nove jedi poſkuſiti, de je koſ ſhkarláta sa nekoljko dnarjov ino sa te rake dala. Kakorkolj |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | dve s’ njoj, okolj veſi na ſprehôd. Ravno je Shofka koſ platna polivala, ki ga je po simi, kedar ſo dolge |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | zvetlize ſploh navadne ledinzhize poſtale, je to krivo, ker ſim koſ semlje tikama tvoje gredize v' zelini puſtila, de bom na |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | kakor mali ſtreliz nekdaj, ki je v' svoji torbizi neprevidoma koſ potize najdel. „Ljubi Bog, ſe savsamejo, gotovo je te dnarje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | misi ſtoji verzh koritnjaka (Steinbier), v rokah pa vſak ſvoj koſ kruha obrazha. No, dober dan ;goſpod! rezhe shupan. Jes. Bog |
| Fizika (1869): | ročice A, ki je sè zobatim krogovim krajcem iz enega kosa delana. Pod. 85. Tega je posledek ta, da je prožnost |
| Zoologija (1875): | ste v sredi zraščeni. Spodnja čeljust je iz enega samega kosa in je podkovi podobna. Ta kost nij z nobeno drugo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | mogla po njih zediti. She bolj je va-nje ploſhe v kose poſtaviti, de je pod njimi proſtor sa odtok. Kjer imajo |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | pa je ne razplati; zreži jo na štiri perste široke kose, položi jo v kotliček in osoli jo. Potem toliko žemljevih |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | vse dobro zmešaj. Zreži zdej oblate na tri perste široke kose, namaži jih s testam, deni jih na loke (pege) in |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | težki šuki luske ostergaj, potem jo na štiri perste široke kose zreži in osoli: Zdej eno unčo putra v kozi razbeli |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | stolci jih, pomaži pocinjeno kozo dobro s putram, povaljaj mesne kose po eni plati v pšenični moki in jih s to |
| Mineralogija in geognozija (1871): | se je znotraj ter razpokalo je v večje ali manje kose, po tem ga tudi imenujemo neredno skalovje ali mnogo razpokano |
| Zeleni listi (1896): | s pestjo po zvoniku, da se vsa cerkev razleti na kose. V tem trenotku pa zakriči Mihec na ves glas ter |
| Gozdovnik (1898): | Razun naprejstopajočega nosili so vsi poleg svojega orožja velike kose drevesne skorje na hrbteh, znamenje, da so nakanjevali podvzeti vožnjo |
| Astronomija (1869): | male premičnice: Palado, Junono Cerero in Vesto, ktere imajo za kosove kake veče premičnice. O premičnicah v najnovejšem času najdenih, nam |
| Gozdovnik (1898): | zlatoželjnost dajala pogum na očitno žuganje. Le nerada sta oddala kosove zlata, preden sta smuknila skozi zelen zastor. Ko se don |
| Genovefa (1841): | ſö preklinjali in shugali, Gola, kadar domú pridejo, na drobne koſe rasſékati. Grôf je lêshal lét in dan savolj rane bolan |
| Sacrum promptuarium (1695): | shishe pobere: Drugu lejtu na taiſti dan ſpumne shena na kuſse ter pravi k' Moshu: Spumnish kaj si bil meni lani |
| Sacrum promptuarium (1695): | kuſsi: mosh pravi ſi slepa de ne vidish, inu neposnah kuſse od drusgu, ona pravi, menem de ti ſi obnoril, kir |
| Zoologija (1875): | rekoč le drug na druzega prilepljeni. Pri žuželkah so ti kosovi popolnoma ločeni ter se sklepajo kakor klešče. Čeljusti imajo vdolbene |
| Sacrum promptuarium (1695): | vſe skusi je diala, ah koku dobru ſo pezheni ty kuſsi, gvishnu ſo debeli, inu dobri leti kuſsi. &c. Mosh k' |
| Sacrum promptuarium (1695): | ſi obnoril, kir pravish, de so kuſsi: Mosh pravi bodio kuſsi , ali drusgi, gledaj de yh ti dobru ſpezhesh, inu ſe |
| Sacrum promptuarium (1695): | ſo pezheni ty kuſsi, gvishnu ſo debeli, inu dobri leti kuſsi. &c. Mosh k' ny pravi, bodite vshe drusgi, ali kuſsi |
| Sacrum promptuarium (1695): | kuſsi. &c. Mosh k' ny pravi, bodite vshe drusgi, ali kuſsi, jei, inu molzhi: Ona pak: sakaj bom molzhala, ja, ja |
| Sacrum promptuarium (1695): | Ona pak: sakaj bom molzhala, ja, ja, ja de ſo kuſsi. &c. Takrat mosh, jeſt bom ſturil tebi molzhati, ter jo |
| Sacrum promptuarium (1695): | vſame, inu gleda, ter pravi, nej ſo drusgi, temuzh ſo kuſsi: mosh pravi ſi slepa de ne vidish, inu neposnah kuſse |
| Sacrum promptuarium (1695): | pravi, menem de ti ſi obnoril, kir pravish, de so kuſsi: Mosh pravi bodio kuſsi , ali drusgi, gledaj de yh ti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | pa dobro pognedite, z malo soli zmešajte in v večih kosovih (štrucah) postavim od 10. do 15. funtov, v hladne in |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | naj se zurumeni, perli mesne župe, ktera naj z enim kosam cukra zavre, precedi juho skozi sitice, deni golobe vanjo, perdaj |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | ga skuhaj in potlej ga v kozi s putram in kosam gnjati toko dolgo pari, dokler se z žlico zmečkati ne |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | ali s tankim špeham natakni ali pa persi s tankim kosam špeha obeti in ravnaj žnjim kakor s pečenimi pišanci |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | ogenj ne sme preblizo priti, prasec se mora pridno s kosam špeha mazati, ker bi sicer lahko mehurčke dobil, kar bi |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | veliko svoje lepote zgubi. Rajžev štrukel. Rajž na mleku s kosam cukra prav mehko skuhaj in potem na hlad deni s |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | zreži, enkrat zavri in s špinačo vred mesu perdeni, s kosam putra v moki povaljaj in z muskatovim cvetam še nekoliko |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | padale, ki so lesene predokna prestrelile. Beremo tudi od ledenih kosov, ktéri so med točo padali, in vsesortne obraze imeli. Kos |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | zavoljo bolehnosti zapustil njegovo službo. ” Na mizi je ležalo nekaj kosov tenkega pergamenta enake velikosti, menda za kako knjigo pripravljenega. Starček |
| Zoologija (1875): | senci. Pri pticah, amfibijah in ribah obstojé čeljusti iz več kosov, ki so pa tako rekoč le drug na druzega prilepljeni |
| Sacrum promptuarium (1695): | bil meni lani na danashni dan ſturil sa volo vnih kuſsu, katere ſi dial de ſo drusgi? Supet ſe sazhneta preperat |
| Kuharske Bukve (1799): | naj ſe vſe ſkup do dobriga v' kosi ſkuha. IX. Poſtne inu moknate jędi. 78. Sirni nudelni na |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | se poskusiti — mu Štefan reče — ali mi boš pri mlatvi kos. Po jutrim bomo nad pšenico segli”. Zgodaj v jutro ga |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | časa potrebno šolo ostaja; in ali je tudi vsak tega kos ? — Naj bodo dobri prijatli naše ljube slovenske mladine lepo prošeni |
| Ferdinand (1884): | izvrsten godec in pevec, da mu ga ni bilo kmali kos. Grof Alfonz se ni bal stroškov, da pokaže blišč svetu |
| Gozdovnik (1898): | puško k nogam. Stal je nasproti možem, kterim ni bil kos. Zdaj se vzdigne tudi Pepo iz svojega zavetja na ploči |
| Gozdovnik (1898): | zemlje vzrasli dob. Svest si je bil, da tako je kos položaju. Karabinka Diazova se je bila izprožila, na tla tresnivši |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | in poſlôpja ſilno na goſto sidane, ni bilo mozh ognju koſ biti ; v kratkim je bilo 18 hiſh s poſlopji v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Gora”. Častiti c. k. kameralni komisar v Bruku gosp. H. Kos, so nam zopet to novico oznanili in obljubili, večkrat kaj |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | 40. Prodajalnica je iztržila 67 gl. Dne 5. julija. F. Kosu v Loki sem poslal na njegovo naročilo: 120 kg Java-kave |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | Terjatev: pri G. Lozarji v Kranji 760 gl. pri F. Kosu v Loki 450 gl. pri J. Golobu v Kamniku 816 |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | Dne 21. avgusta. Prodal sem proti gotovemu plačilu kavarnarju Matevžu Kosu tukaj 3 igralne mize po 18 gl. Dne 23. avgusta |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | lanjskih Novicah poiš'. Jože. Znajdba vganjke v poprejšnjim listu je: Kosa, osa, os, o! |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | pokošen. Mož jame na cente kosce hvaliti, da jim je kosa dobro rezala in da so kaj lepo travnik pokosili. Žena |
| Deborah (1883): | zarja njeno lice, Ko na nebu rumeni. Rozka. Reže dobro, kosa? Jakob (počije). Dobro! To je trava! Vse žive dni še |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | velikosti po mestu. Na somnji so prodajali večidel češnje in kosé; tudi dva Ribničana sta z navadno kramo tukaj bila. — Še |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | pomoriti. Kader samirkaſh, kei ſe gori dershijo, treſsi ſerp, ali koſo, toku ſe na ta glaſs bodo puſtili vidit, inu toku |
| Kuharske Bukve (1799): | zheſni, ſhtupi inu v' ſoli. To navlęzheno meſo deni v' koſo, katire pokrov dobro sapęra, pokrì, de duh ven ne pojde |
| Sacrum promptuarium (1695): | je s' roko kasala de s' shkariamij, inu nikar s' koſso ſo travo poresali, inu dokler ſruta nej ſnala plavat je |
| Fizika (1869): | Hurrycans, 192. Hydraulische Presse, hidravlično tiskalo. Hygrometer, vlagomér. Hyperbel, hiperbola, kosatica. I Identisch, istoven. Igla magnetnica, Magnetnadel, 157. Igranje zarnic, bliskotanje |
| Fizika (1869): | flüssiger, kapljivo telo. Körper luftförmiger, plinavo telo. Körperinhalt, telesnina, vsébina. Kosatica, hiperbola, Hyperbel, 59. Kot, Winkel. Kot dupljast, vbokel, concaver W |
| Mineralogija in geognozija (1871): | v nekterem kraji se je strdilo popred in okoli tega kosca so se nabrale še druge krogle kakor lupine. Še večkrat |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | drobne dela, se mora posekan les tudi brez zamude na kosce razžagati in na debelo obtesati, de se hitreje posuší in |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | travnik, ki je bil ravno pokošen. Mož jame na cente kosce hvaliti, da jim je kosa dobro rezala in da so |
| Rudninoslovje (1867): | vendar se dadé skoro vsi kristali na mnogoteri način na kosce deliti. Ako ima tak kosec bolj ali menj gladke i |
| Mlinar in njegova hči (1867): | Tedaj tudi nečem ! (Trešči piščalko ob tla, da se na kosce razdrobi. Smejé. ) Dolge zvestobe plačilo! (Pobere kosce. ) Omolknila si; in |
| Mlinar in njegova hči (1867): | da se na kosce razdrobi. Smejé. ) Dolge zvestobe plačilo! (Pobere kosce. ) Omolknila si; in— stari satan tudi omolkne, kedar ga smrt |
| Kuharske Bukve (1799): | karpa sakoleſh, perſtręsi kri v' jęſih. Potle ga sręshi na koſze, perſtavi ga v' kosi s' zhernim vinam, enmalo jęſiham, ſtolzhenim |
| Kuharske Bukve (1799): | korenja, peterſhila, na koſze sręsaniga meſa govejiga, telęzhjiga, inu peretnize od kopunov; vſe vkup |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſe vsdigne na morji. Barka je v' nevarnoſti iti na koſze. ino brodniki sgubé she vſe upanje ſe reſhiti. Vſe je |
| Kuharske Bukve (1799): | lupka, ſtolzhenim nagelshbizami, enim koſzam v' moki povalaniga putra, enim koſzam zukra; kader ſkup vrè, pokrov gori deni. Naj ſe kuha |
| Kuharske Bukve (1799): | drobno ſękanim zheſnam, resinami od lemon lupka, ſtolzhenim nagelshbizami, enim koſzam v' moki povalaniga putra, enim koſzam zukra; kader ſkup vrè |
| Botanika (1875): | nitke razraščeno steljko, mycelium imenovano, rasto iz njenih odločivših se koscev. Taki prosti razmnožitveni organi, ki se dado primerjati brstom in |
| Biblia (1584): | ſo ſiti poſtali. Inu ſo pobrali, kar je bilu oſtalu Koſceu, dvanajſt polnih Korb. Téh pak, kir ſo jédli, je bilu |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | jędli, inu ſo bily naſiteni. Inu ſo pobrali oſtanike tih kóſzov ſędèm pólnih jęrbaſsov. 38. Tęh pak katęri ſo jędli, je |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | jędli, inu ſo bily naſiteni. Inu ſo pobrali oſtanke tih kóſzov dvanajſt koſhóv pólnih. 21. Tęh pak, katęri ſo jędli, je |
| Rudninoslovje (1867): | so nalašč mlini, da se v njih máli četverovoglati mramorni kosci brusijo v kroglice, s kterimi se otroci radi igrajo. VI. |
| Rudninoslovje (1867): | pokrivajo stene i pode, ter delajo stebre i druge stvari. Kosci pestrega mramorja i drugi kamenčki, 1/16 do 1/18 palca veliki |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Jeterni cmoki. Meso s fižolam. Pečeni gresov štrukel. Podlečeni telečji kosc. 94. Špehovi cmoki. Meso s kukmakovo polivko. Višnjev ohrovt s |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | s školjčno polivko in peso. Kislo zelje s ptički. Jelenov kosc per repu. Vkuhano sadje. Narašeno otročje kuhanje. Nadevane pečene pišeta |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Meso z gorčico. Dušeni krompir s podlečenimi gosjimi jetri. Telečji kosc. 80. Kruhova župa z jajci. Meso s peso. Kislo zelje |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | krompirjevo kuhanje. 91. Kukmakova župa. Meso z žemljevim hrenam. Telečji kosc. Snežne kepe. 92. Kruhova župa s ptički. Meso s školjično |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | angleški cmok. Pečen jagnjičev herbet s solato. Prepečenčna torta. Masleni kosc. 167. Rakova župa. Meso z žemljevim hrenam in šalotno polivko |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Solata z zelenim graham in suhim svinjskim jezikam. Podlečeni telečji kosc. Žemljev angleški cmok. Pečen sernov herbet. Vkuhano sadje. Peskasta torta |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Meso s kaparno polivko. Repa z ocvertimi gosjimi jetri. Jelenov kosc per repu. Solata iz razniga sadja. 101. Mesna zavezana potica |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | Nikar ne bodíte — svarí imenovani zdravnik — požrešni mački enaki, ki kosec vročiga mesa iz lonca vkrade in ga pri ti priči |
| Rudninoslovje (1867): | v vodi ne topé, sezna se njihova posebna teža tako: Kosec rudnine i steklenico z vodo napolnjeno zvagamo, vsako posebe. Teža |
| Rudninoslovje (1867): | kristali na mnogoteri način na kosce deliti. Ako ima tak kosec bolj ali menj gladke i ravne ploskve stanovitega položaja, onda |
| Kuharske Bukve (1799): | djati en koſ kuhaniga telęzhjiga meſa per koſti; al perſni koſez od koslizha, ali jagneta; mlade piſheta; al kej drugiga; inu |
| Kuharske Bukve (1799): | na ſklędo rasloshę. Polivanje snaſh tudi tako naręditi: poloshi en koſez ſroviga maſla v' koſizo, ga rastopi, permęſhaj bęle moke, pręden |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | List 51. V Ljubljani v sredo 25. junija 1856. Ivanu Koseski-mu. *) Bobneti čul strahòtne sem gromove, Tulečih sap razdraženo vihranje, Plamečih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Ki praša po orjacih, jih več ne najde zdaj. J. Koseski. Navada shelesna ſrajza. Refniza tega pregovora fe pazh pogoſtama na |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Bogá častí, Če tega terda duša človeška ne storí. ” J. Koseski. Osnanilo novih poſtav na Krajnſkim sa letno delitvo daril (premij |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Kdo je mar? Zagromimo: Čast očíne , Scer slovenski oratar! J. Koseski. Od poletne konjske bolezni, ki se imenuje norost ali tišavka |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850): | Slavjana” je natisnjena krasna pesem, ki jo je naš slavni Koseski zložil ob veselim prihodu presvitliga ce sarj a Franca Jožefa |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850): | breg valovju bomo stali, In „Viribus unitis” piš pregnali. J. Koseski. Novičar iz Ljubljane. Presvitli Cesar so iz Tersta 13. t. |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | blizo tega terga okoli ognja in priprave delali na zmerno kosilce. Nekdo poterka na duri in kmalo se prikažeta dva mlada |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | stari grobar. „Ne vem, ali bi vaji smel povabiti na kosilce, pa če hočeta zajeti, jako bo nas veselilo. ” „Dobro, oče |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | čast skazali in z njimi v koliseumu kosili. V sredi kosila so napili Nadvojvoda pervo zdravico presvitlimu Cesarju in Cesarici — drugo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | pa obskerbništvo malih otrok. Opoldan je veliko gospostvo pri Cesarju kosilo, kakor poprejšnji dan. Popoldan pa bi bilo imelo biti pod |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | de so jo zlo pohvalili. Opoldan je bilo pri Cesarju kosilo, h ktérimu so bili deržavni stanovi, nar višji služabniki duhovske |
| Ferdinand (1884): | v kuhinjo k starej oskrbnici, da naroči za goste dobro kosilo. Stopivši v kuhinjo zapazi ondi vaškega zdravnika Ambroža. »Tega mazača |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | inu je rekuv: povęjte tim povablenim: glejte! jeſt ſim moje koſilu she perpravuv, moji volli, inu moja pitana ſhivina je saklana |
| Tine in Jerica (1852): | pogledovala. Drugi dan ji še niso bili starši dobri. Pri kosilu se je hotla Marička k materi vsesti, pa Jerica ji |
| Roza Jelodvorska (1855): | poznam kakor miloserčno gospo, in zato se prederznem sam h kosilu se povabiti, ker sim prepričan, de mi tega ne boste |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | pri vsem tem pa vendar srečni. Povrnimo se zopet h kosilu na Izidorjevega godú dan. Ravno so sedeli pri kosilu, na |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | h kosilu na Izidorjevega godú dan. Ravno so sedeli pri kosilu, na mizi je pa ležala jabolčna potica, kar se odpro |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | ny dobru per tęj ręzhi. Monk. Jeſt ſim donès per koſilu prevezh jedel — ( na ſtrani ) De bi jeſt sunej bil ! — Glash |
| Sacrum promptuarium (1695): | damu 12. Drusgu, ter sheni rezhe, de ima taiſte h' koſsili perpravit; ona yh vſame, inu gleda, ter pravi, nej ſo |
| Rudninoslovje (1867): | v češkem Slavkovu i v Zinnvaldu. Iz njega se topí kositar ali čistec, kamenje s kositarjevo rudo se na prvo stolče |
| Kemija (1869): | ogljem pomešana stali. Angleško, Špansko in vzhodna Indija imajo najboljši kositar. |
| Kemija (1869): | spojen v rudi kositrovec imenovanej, iz ktere se dobiva čist kositar, ako se stolčena in z ogljem pomešana stali. Angleško, Špansko |
| Kemija (1869): | gostota = 7,3; tališče = 228° C. Med belimi kovinami je kositar za srebrom najlepši; zarad svetlosti in nepromenjenosti na zraku rabi |
| Kemija (1869): | ni otrovna in da v smradnih parah ne počrni. 27. Kositar ali cin. Stannum; znak: Sn = 58; gostota = 7,3; tališče |
| Mineralogija in geognozija (1871): | Beli arsenati nikel, Ni As2, je belega kovinskega leska kakor kositar. Nikelov cvet, Ni As + 8H, je arsenokisli nikelov oksid ter |
| Mineralogija in geognozija (1871): | skladi, Gailthaler Schichten. Zinkerz rothes, rdeča cinkova ruda 56. Zinn, kositar, 56. Zinnkies, kositarjevi kiz, 59. Zinnstein, kositarjevec, 56. Zlepiti, zusammenkitten |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | mora, de ſe taka voda ne ſmé v poſodah is koſitarja, kupra, ſvinza i. t. d, iméti. Mnogokrat ſe je arznija |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | pet zhevljev velika teſarja ali zimpermana v regimentni obleki is koſitarja isresana s ſvojimi ſekerami bijeta. Eden, na deſni ſtrani bije |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | zhbele v panj, kteriga luknjo ali shrelo ſi s navertanim koſitarjam sadelal, de ſapo imajo, vonder vjiti ne morejo. Tako jih |
| Deborah (1883): | klopi, na travniku poleg poslopja sta:) Jakob in Rozka, on kosí, ona travo grabi, oba pojeta narodno pesem: Oba. Kakor sneg |
| Zlata Vas (1850): | je prišel zopet s svojim sinam. Danes sta pri nas kosila; oče in mati sta z Brenceljnam vse poravnala in danes |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | pota silno dobro skazala. Nemško dételjo so sploh po pétkrat kosili, sternišnica je pràv velika zrastla, ter veliko srove klaje dala |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | pogovarjali, potem so pa tudi, se bolj soznaniti, večidel vkup kosili. Njih Ekscelencija gospod grof Matija Vikenburški, štajarski poglavar, so v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | Nadvojvoda četverim družbam čast skazali in z njimi v koliseumu kosili. V sredi kosila so napili Nadvojvoda pervo zdravico presvitlimu Cesarju |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | prodajate; vi, ki široke in dolge travnike imate, pa čmeriko kosite — pridite sèm, in prevdarite resničen odgovor, ki ga je pšenica |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | sgodi s enim pihavnim meham (Rauchmaſchine) s kterim je sdrushena koſitarſka poſoda, ki ſe na dvoje lozhi, de ſe ſtari in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | koristne, kér tretji del več sroviga masla dajo , kakor druge. Kositarnim (cinastim) skledam so nekoliko podobne. Mina. Ktere pa Oni za |
| Rudninoslovje (1867): | gručav i zrnast. sl. 46. Vlaknasta zvrst se imenuje kornvalski kositarjevec, ker se nahaja sosebno v angleškem Cornwallu. V lepih kristalih |
| Rudninoslovje (1867): | največ v sebi. Najvažnejše vrste so: 1. Kašiterit 1) ali kositarjevec (Zinnerz, Zinn stein) kristalizuje piramidalno (sl. 46); prizmine ploskve so |
| Mineralogija in geognozija (1871): | ruda 56. Zinn, kositar, 56. Zinnkies, kositarjevi kiz, 59. Zinnstein, kositarjevec, 56. Zlepiti, zusammenkitten. Zmesi ali zmešani minerali, gemengte Mineralien, 3. |
| Mineralogija in geognozija (1871): | vmesnine: turmalin, roženec, andalusit, pinit, epidot, granat, topas, grafit, magnetovec, kositarjevec i. d. v. Granit prehaja v gnajs, sienit, porfir in |
| Zoologija (1875): | peres in iz repa dve dolgi črni peresni betvi brez kosmače. Samic je več nego samcev, in vsak samec živi kakor |
| Zoologija (1875): | kopnem. Nekateri hranijo se s samimi rastlinami in radjajo videče kosmate mlade, ki dolgo sesajo. Drugi jedó meso, imajo gole slepe |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | mestu. Oster veter je pihal čez sneženo polje. Kmet s kosmatimi rokavicami je sedel na saneh in je mahal križem z |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | unčo goževih hrušic (hečepeč), iz kterih so se peške in kosmato dobro pobrale, v pol maselcu vina in v ravno toliko |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | jo mater menil. Vidila sta tukaj mlade slone z ovčjim kosmovjem; konje z levovimi parklji, in gosí, ki so s konjskimi |
| Zoologija (1875): | je iz enega samega kosa in je podkovi podobna. Ta kost nij z nobeno drugo kostjo zraščena, temveč je samo vklenjena |
| Zoologija (1875): | bela, svetla vlakna, v podobi trakov ali vezil bb, spaja kost s kostjo. Vezi so torej sosebno imenitne za nauk o |
| Deborah (1883): | Čujte, kum, to ni prišlo samo ob sebi. Krčmarica. Prazna kost se ne obira. Tržinar. Sinoči ob sedmih sem še pipo |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Nar pervizh moreſh dnar, inu Nęshko imęti ; Baronu eno drugo koſt podloshiſh; Shusheka pak dobru namasheſh. TRĘKI NASTOP. Smèſhnava , Matizhek. Matizh. |
| Kuharske Bukve (1799): | ſkup pridejo. 9) Shoſía ima na ſlędni ſtrani eno ledjiſko koſt, tedaj saſadi vilze na ſred ſhkofíe, inu pojdi s' nosham |
| Kemija (1869): | arzenikovemu strupu. Fosforovokisla magnezija se nahaja v žitnem zrnji v kostéh, v scalnici in v mehurnih kamencih. V zvezi s kremenčevo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | odprè; na sredi je stal umetno izrezan prestol iz slonovih kostí, na njem je sedela prekrasno oblečena devica v cesarskim oblačilu |
| Robinson mlajši (1849): | imeti da, da vsi okoli ognja sedê ino ogrizavajo pečene kosti jednega ujetega, kterega so bili ubili. Da še drugi dalje |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | naredi na nje iz budle (farša) rebricam enake kupčike, namesti kosti lahko podolgast koščik peteršiljeve korenine vanje vtakneš, postavi ponev s |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | mesno župo, v kteri so se tudi telečja pečenka, ali kosti kuhale, malo limonoviga soka, muskatov cvet in bel poper na |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | bila pod tlakom blizo velikega oltarja, je popolnoma strohnela ; kraljeve kosti so bile zavite v terdno svilno oblačilo, pa tudi to |
| Zoologija (1875): | školjke. Posamezni ste: ralo in spodnja čeljustnica Md. Te imenovane kosti zapirajo več otlin, od kojih so najznamenitiše: možganska, očesna, nosna |
| Zoologija (1875): | neelastične) hrustančevine, koja kakor porcelanasta prevlaka, a pod. 14, pokriva kosti na sklepih, ali pa kakor bela, svetla vlakna, v podobi |
| Zoologija (1875): | Zobje so iz zobovine, to je tvarina trša od druzih kosti ter ima tudi manj hrustančeve tkanine nego kosti, zlasti trda |
| Zoologija (1875): | 6 parnih in dve posamezni. Parne lične kosti so: nosne kosti N, gornje čeljustnice M, solznice L, ličnice Z, nebnice in |
| Kuharske Bukve (1799): | shupo snaſh tudi djati en koſ kuhaniga telęzhjiga meſa per koſti; al perſni koſez od koslizha, ali jagneta; mlade piſheta; al |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſrovo teſtó sadéti, ſhe preden ſe je prekvaſilo. ˛She Joshefove koſti vsamejo, ino pa bersh bersh gredó vſi Israelzi is Egipta |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | koker teh mertvih pokopaliſhe, svunei selene, snotrei pa poune ſmerdlivih koſty. Takſhno sakrito hudobo, inu tenki ſtrup Bog, katiri je ta |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | piſmu ſe dopovnilu: Vi nimate njemu nobene koſty slomiti. Inu supet pravi enu drugu piſſmu: Ony bodo vidili |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ſe vlęgli, preterganje njih kit, ràskoſsanje njih vudov, ràsbyanje njih koſty kakor priętnu gladenje inu ſęgètanjé terpęli? Kakú je tó, de |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | tigaiſtiga ràsvusdaniga mladęnzha, kateri poln nezhiſtoſti noter do musga ſvojih koſty ſe hvali s' ſvojim oſtudnim, gèrdim djanjam, ne miſli, inu |
| Zoologija (1875): | vlakna, v podobi trakov ali vezil bb, spaja kost s kostjo. Vezi so torej sosebno imenitne za nauk o gibanji in |
| Zoologija (1875): | in je podkovi podobna. Ta kost nij z nobeno drugo kostjo zraščena, temveč je samo vklenjena v sklepne jamice pod senci |
| Zoologija (1875): | Vezi V neposredni zvezi s kostmi so vezi. Obstojé iz neprožne (neelastične) hrustančevine, koja kakor porcelanasta |
| Kuharske Bukve (1799): | v' pęzh ſiſhit deni, kader kruh venusameſh; ſtolzi jeh s' koſtmí vred, povęshi v' en perteni varshetezh, v' eni drugi platneni |
| Kuharske Bukve (1799): | od víſhin. Lępem sręlem víſhnam odberi pezle, ſtolzi jeh s' koſtmi vred, preshmi jeh ſkusi rędko ruto, puſti ſok ſkusi en |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | ne trohni. Od koshiz odlozhene marilze, breskve, mandelne, leſhenke, oręhe, koſtan, v' eno s' dobro poprej malu smozheno semlo napolneno poſsodo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | je kebrovo leto, snano je, de v kebrovim leti hraſt, koſtanj, oreh ino druge dreveſa bliso do kerſtnika gole oſtanejo, ino |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | in posoljenih lanenih preš ali pa s posoljeno moko divjiga kostanja. (Dalje sledí. ) Marnja. Na dveh sosednih njivah ste bile rèž |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Namesti debelih vinskih jagod se tudi drobnih, mandelnov in pečeniga kostanja vzame, tedaj se mora pa šest lotov na drobne kočnike |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | pred, ko imaš v skledo djati, perdeni pečeniga in olušeniga kostanja, de se dobro skuha. Špargelnov ohrovt (sprosenkol). Mehke odrastelke debelejih |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | štupe. — Je pri gnojenju osipic prešiča driska napadla, stolci divjiga kostanja ali še bolje želoda v moko, in daj mu 2 |
| Botanika (1875): | cevne povezke. Pod. 73. nam kaže podolgoma prerezano vejico divjega kostanja. V sredi vidimo veči končni brst, na vsakej strani po |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Višnjev ohrovt s kostanjem. Pečeni jagnjičev herbt. Solata. 89. Žemljevi cmoki. Meso s kaparno |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | dalje pa ravnaj kot z nadevanimi kolerabami. Višnjev ohrovt s kostanjem. Peresa od štoržev odberi, čisto operi, v vodi mehko skuhaj |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | 94. Špehovi cmoki. Meso s kukmakovo polivko. Višnjev ohrovt s kostanjem. Pečeni svinjski herbt. Solata. 95. Jeterni cmoki. Meso z gorčice |
| Kemija (1869): | v krompirji v palmovem strženu, v plodovih, na pr. v kostanji, želodu, jabelku, celó v drevesnem lubji in v lesu ga |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1877): | mi je, kako se tu in dol proti Šentjerneju in Kostanjevici vse grajščakov, uradnikov in beričev bojí, da duhovnov beseda ne |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1880): | dobro. (Po predavanju gosp. Dolenca, vodje slapenske vinorejske šole, v Kostanjevici, spisuje L. A.*) Gosp. Dolenc nam je v Kostanjevici razlagal |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1880): | v Kostanjevici, spisuje L. A.*) Gosp. Dolenc nam je v Kostanjevici razlagal, kako ravnati z vinom, da je dobro, in sicer |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | kapo kot Poljanke. Nogovice imajo pisane. Dekleta po Poljanah in Kostelji spletajo svoje lasé v rudeči kiti, ki ju z rudečimi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | Ob Kolpi po Metliški okolici govore slovensko-hrovaško ,narečje. Poljane in Kosteljic se serbsko-hrovaškimu narečju bolj približujeta in izgovarjata vse besede, ktere |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | spola: vsi nosijo bele po mažarsko skrojene hlače. Semčan in Kosteljic nosita Škornje, kar jima prav lepo stoji h hlačam. Poljanci |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | volne pletene; pri vsih druzih ob Kolpi pa bele. Poljanke, Kosteljke, Osilničanke nosijo repove. Ravno taka razlika je tudi med prebivavci |
| Zoologija (1875): | zobova korenina prevlečena s plastjo, ki nij trša od navadne koščenine in se cement imenuje. |
| Zoologija (1875): | torej ona jedila, ki imajo, ob enem ogrevalne, krvotvorne in kostotvorne sestavine v sebi. To so sosebno: žita, sočivja, mleko, s |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | okopovali, precej potrátili; pri dvajsetih ali tridesetih ne znese čez koš trave, prinésti pa nam zamore desét košev sadja. Juri. Oni |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | se človeku, kakor tudi drevesu, kaj naključi, kar ga pod koš spravi. Drevesu zamore kertnica ali kak drugi merčes korenine spodjésti |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | ne da; Jemlje vsak kar le kdor hoče, Ker odperti koš ima. Noče se nikjer muditi, Za-nj somnja po mestih ni |
| Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881): | si mora kruh služiti. Leto in dan nosi ubožec težki koš iz Českega; če se mu po poti kaj ubije, moram |
| Revček Andrejček (1891): | sta drug za drugega — škoda — da ne smeta skupaj. (Zadene koš na hrbet. ) Bog ju je ustvaril, da bi že tukaj |
| Revček Andrejček (1891): | zakaj? Zato, ker jekleni Jeklen tako hoče. (Seže po palico, koš pa nevoljno semtertje premetava po hrbtu. ) Strela božja, ali je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | zhe ſmo le marljivi in varzhni. Lonzhar prineſe sverhano kripo (koſh) hranilniz, ki jih med ſto in petnajſt uzhenzov rasdelim in |
| Tiun - Lin (1891): | so na »Lastavici« oprezni in da Hinko gotovo iz jamborovega koša opazuje sovražno ladijevje, bil sem zbok tega precej miren. Dosti |
| Robinson mlajši (1849): | večer. Ko so se vsi drugoč pod jablano zešli, ino koše pletli, česar so se tičas naučili bili, ino ko se |
| Zoologija (1875): | desetonožci (Decapoda) pravimo; glava in prsi so pokrite velicim ščitom (košem); nekateri imajo dolg obročkast rep, drugi so brezrepi. Izmed prvih |
| Zoologija (1875): | v en kos, ki je pokrit z lupino, tako imenovanim košem, od koder je vsemu redu nadeto ime: košarji. V ostalem |
| Revček Andrejček (1891): | Tretji prizor. Franica. Andrejček. Pozneje Ivanka. Andrejček (skozi sredo s košem na hrbtu). O, Franica, ali me vidiš! Franica. Andrejček, ti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | ne znese čez koš trave, prinésti pa nam zamore desét košev sadja. Juri. Oni lepó drevje oskerbujejo; pa vunder tù in |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | na tih pęt kruhov sa pęt tavshent ludy, inu kóliku koſhóv ſte vy pobrali? 10. Tudi ne na tih ſędèm kruhov |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | ſo bily naſiteni. Inu ſo pobrali oſtanke tih kóſzov dvanajſt koſhóv pólnih. 21. Tęh pak, katęri ſo jędli, je bilú pęt |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | Kar na svetu jih živi. Kdor pa derzno stopil h košu Pa nabral si je blaga, Vsak si dobro srečo voši |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | sa ravno polje, ki ga ſamza imenujejo, drugo, ki je koſh imenovano , je sa oranje v hribih in v bregih. Drevo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | perprave enako na sakrivljen gredelj narejene, bo dobro drevo. Drevo koſh mora rasun gredeljna drugo vſe po dvoje imeti, ker s |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | hribih imajo per vſaki hiſhi dvojno ali dopelt drevo, kterimu koſh pravijo, kadar ga po imenu od ſamza lozhijo; rasun tega |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | bi bilo sa ravnopoljze, de bi tudi oni dvojnaka ali koſh napravili, ker tudi poljzi ſimtertje tako semljo imajo, de bi |
| Od pluga do krone (1891): | gospod sede, in tudi krčmar Detelja prisede k mizi. Botra Košakulja seže po polni časi rdečega vina in napije gospodu Juriju |
| Od pluga do krone (1891): | bodeš nocoj kàj zapel? » vpraša v kotu pri peči sedeča Košakulja in pomežikne sosedam svojim. «Nič,» odreže se Jaka, «glas sem |
| Od pluga do krone (1891): | kakor je bila Marija Terezija, ni ničesar primožila? «začudi se Košakulja. »0j ti Marijana marijanasta,«zasmeje se ji Vehovec, »zakaj pa |
| Od pluga do krone (1891): | nikjer ne poslušajo radi. « Dete je v tem že zaspalo. Košakulja ga položi na posteljo, ne daleč od peči ob steni |
| Od pluga do krone (1891): | prag kovačnice. «Glej ga no, kakó se je potegnil! » pravi Košakulja ugledavši Jurčeta in ga s prstom pokaže svojemu móžu, slonečemu |
| Od pluga do krone (1891): | ravnajo na cesarskem dvoru, kakor pri nas,«opomni modro botra Košakulja, ki je doslej večinoma le poslušala. »Danes ,naš' tako dela |
| Od pluga do krone (1891): | pa le ni hotela izročiti popolnoma. » »Vse, kakor pri vas, Košakulja,«podraži Vehovec botro in se zajedno ozre na okno. Videč |
| Od pluga do krone (1891): | pred gospoda in pritoči nekoliko. »No, ti ga pa znaš, Košakulja,« podraži jo Detelja. »Ženske ste res žejne, kakor mlinarjeve kokoši |
| Od pluga do krone (1891): | se ustavi pred Deteljevo gostilno. Bila sta botra Vehovec in Košakulja z Mihevčevo novorojenko. Predno sta v Zagorici sedla na voz |
| Zoologija (1875): | preobraziti. Členarji so razdeljeni v sledeče tri rede: žuželke, pajkovce, košarje in njim pridružimo še črve, ki imajo pa drug značaj |
| Zoologija (1875): | živé v morji, druge so pa mikroskopično majhne. Sedmi red: Košarji; Crustacea. Koža pri teh živalih je rožena, ako se pa |
| Zoologija (1875): | spadajo pravi raki, ki niso samo največi, temveč tudi najkoristniši košarji, kajti so ravno tako okusna, kakor tečna in redilna jed |
| Zoologija (1875): | tako imenovanim košem, od koder je vsemu redu nadeto ime: košarji. V ostalem vlada v tem redu za čudo velika raznovrstnost |
| Zoologija (1875): | noge so rade spremenjene v škarje. Z malimi izjemami živé košarji v vodi, dihajo pa ali resastimi škrgami ali pa škržnimi |
| Vesela vožnja (1889): | pa še nekaj! Spomni se, da sta z Bobóvega dobila košáro jábolk s seboj. Takoj pokliče postréžnico in jo vpraša, če |
| Vesela vožnja (1889): | treh goldinarjev obveže oditi v Mačkovec in prinesti tam pozabljeno košáro jábolk. Komaj pa pride zopet domóv, čaka ga že novo |
| Vesela vožnja (1889): | Knoftrov hlapec vstopi in postavi prédenj sinoči na kolêslji pozabljeno košáro jábolk. Dohtarju je bilo, kakor da se je vse zarotilo |
| Očetov greh (1894): | motiko v razor in stopa za njim; ženski pa vzameta košaro s krompirjevimi krhljiči in jih ideta sadit v breg. »Krompir |
| Očetov greh (1894): | prav z dunajskim humorjem metal vse Kranjce in Slovence v košaro, katero prenaša Kočevar po Pratru in po krčmah. Mato je |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | primerno kôčico v senci sadnih dreves, da bi tam izdeloval košarice brez kake zapreke. Prinesejo mu tudi sladkega sadja ter mu |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | njegovo ponudbo, in tergovec dá enega sina učiti se plesti košarice, a drugega slamnike. Čez tri leta se sinova poverneta zopet |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | Zdaj bi bili radi imeli vsi, mali in veliki, take košarice. Hitro mu naredé primerno kôčico v senci sadnih dreves, da |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | nekoliko verbovih šibic, ter začne prav urno spletati majhne, lične košarice. Berž ga obstopijo černi možje, žene in otroci, ter radovedni |
| Pripovedke za mladino (1887): | temnorudeče jagode pokažejo se izpod snega. Radostna jih natrga polno košarico, se zahvali lepo svojim dobrotnikom ter v urnem teku hiti |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | rečnega pobrežja na obrežek bližnji, na kterem je stal visok košat dob. Hvala Perunu mogočnemu, da sva na varnem! ” Ko je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | lepo viditi, in ker smo imeli nekterekrat dež, je bila košata da kaj; cvela je neizrečeno lepo in izrastla 4 čevlje |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | da skrita v samem tertji. Krog in krog so rasla košata sadna drevesa in tla so bila obsejana najgoršimi cvetlicami in |
| Moč vere (1851): | luna plava na nebu i prede svoje sreberne trake skoz košate drevesa na zemljo, iz katere sapice, kakor dihleji spijočega, proti |
| Kavkaz in ondotno ljudstvo (1854): | je grapa ravno za stezo dosti široka, pa tukej branijo košate drevesce, od gormovja in srobota preprežene popotnika dalje. Hrasti in |
| Moč vere (1851): | se je stezda dalej vila. Krog in krog med pečovjem košate bukve rastejo in le na nekterih krajih luna gosto temo |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | kostanj sad i. t. d. Če so še rašče in košate in koristne, naj ostanejo, in pod razprostene veje in verhe |
| Katarina (1854): | Okoli njega so bile polne hruške in jabelka pa tudi košate lipe nasajene, pod so bile snažne klopice z nježnimi ograjami |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | véja ne raste in ne rodí, ampak norí, to je košate, kratke od druzih véj razločene mladike poganja, da je kakor |
| Kelmorajn (1864): | svoja opravila; midva pa vzameva puške s klinov in — pod košate orehe. Lov in strelba je bila tedanjih dijakov najslajše veselje |
| Razne dela (1870): | nježna lilja klila. Ta v plamen se premeni in dreves Košate veje, ter tramovje vžgavši, Divjá okrog, poslopje celo krasno Nevtegoma |
| Razne dela (1870): | gore nar višja je bila, Kviško moleča v sopar obnebja košate mladike, Gosto v berstovje zavit se vidu gledečiga skriva; Tici |
| Na Žerinjah (1876): | bil nekedaj stari Tine zasadil, in ki je uže široke, košate veje razprostiral v zrak. In tu jej je povedal slikar |
| Čujte in molite, da ne padete ... (1894): | žarki svojo moč. Čarobno so razsvetljevali lepo okolico, in senca košate lipe se je razprostirala daleč tja po ravnem polju. Po |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | postavim, kupe plevela ali roževja bodi kakoršnega hoče, če bolj košatega, bolji je, pokrijemo take kupe ali s tnalovno, s cestnim |
| Na krivih potih (1893): | zastonj oziral, kje bi dobil primerno ležišče. Sicer je bilo košatega drevja dosti okrog, a tla so bila tu povsod kamenita |
| Na krivih potih (1893): | Groza ga je bilo pri tej misli. Prišel je do košatega gabra. Na jedni strani gabra so bila tla preprežena z |
| Usoda ka-li (1895): | se razprostira vse mesto, razsvetljeno z brezštevilnimi lučmi; izmed vej košatega kostanja nam gleda nasproti mladi mesec, kažoč nam tako poredno |
| Kvišku (1899): | brez vzroka. Ha, kako je prijetno, če lomi vihar veje košatega gozda, ko joka jelka, ko stoka hrast, ko cvili med |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | bolj ali manj redki, in stojí še ali stari in košati, ali pa mladi les. Če so zlo redke drevesa v |
| Jerica (1859): | pa pregrajena: desna stran, ki se polagoma k senožetim in košati gori vzdiguje, je polje; leva ravna stran, od plota in |
| Krivica za krivico (1859): | več, kakor eno samo okno, pred kterim ste pa dve košati drevesi rastle. Pri mizi je bil velik stol in malo |
| Kelmorajn (1864): | lukala izmed drevja, kakor tica golobica, iz svojega gnjezda na košati bukvi. Poterkam na vrata pa ne oglasi se nobena živa |
| Pomladanski vetrovi (1881): | polukrogu od treh stranij obteka. Plodne njive, zeleni travniki in košati gozdje pokrivajo valovito zemljo. Sadno drevje obdaja prijazne vasi, na |
| Testament (1887): | snažna in svetla, in spredaj so v čednih lončkih rastli košati žerávec in temnordeči nageljni; v tesnem vrtcu na južnem koncu |
| Na krivih potih (1893): | po kterih so zdaj v večjih, zdaj manjših skupinah rastli košati gabri. »Glej, tu je bilo! «» izpregovori Zorana, ko ga je |
| Čujte in molite, da ne padete ... (1894): | lezel, ko se je začelo mračiti, iz vasi ven proti košati lipi, pod ktero se je nekdaj kot otrok tolikokrat igral |
| Kotanjska elita (1898): | zelena trata, in na nji so rasli v dolgih vrstah košati kostanji, pomešani z rogovilastimi orehi, da po letu od daleč |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | nazaj gredé pogledati hotel. Od mosta pelje cesta, obsenčena od košatih bukev, nekoliko navkreber. Na verhu homca stoji harmica (šranga). Pri |
| Roza Jelodvorska (1855): | Neža jo še vedno pričakuje pod košatim leskovim germam pri križih. Ko vidi od dalječ Rozo priti |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | in žeja ga je strašno terpinčila. V hladnej senci pod košatim hrastom vgleda studenec, ki je izviral izpod pečine. Voda je |
| Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881): | enem svojih obhodov zagleda mlado deklè, ki je sedela pod košatim drevesom. Glavo je žalostno pobešala in z roko jo je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | pridem s deshizo v rokah h ſvojim zhebelam; tukaj pod koſhatim dreveſam per misi najdem veſniga shupana s ſvojima hlapzama; na |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | niso poznali. Zato so bili takrat zares zlati časi. Pod košatimi lipami so naši očaki vsaki dan rajali, in v svitle |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | jih je Bonifaci vsadil, so veselo in čversto rasle in kóšato senco dajale. Tirček pa ni hotel več nazaj iti v |
| Roza Jelodvorska (1855): | in potem se usede malo od utice pod debelo in košato smreko na lepim kraju. Celo noč misli zdaj na spijočo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | pervikrat slišali ime „metelka” (metlica? ), menda ker detelja ta se košato kot metlica razraša. — Tako smo dobili to koristno deteljo k |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | nam ravno tako čudno vsakdanji kruh iz zemlje, ino slehern kosček kruha dobimo le od njega. V drusim kraji pušave niso |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | naši kupci iz Dunaja, iz Českiga ali iz Hamburga ; ne kosčik za to rokodelstvo se v domačii ne izdeluje. Jest sam |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | M. Hladnik in M. Pušar iz Idrije vsaka le en kosčik špic v razstavo poslale? ali ni bilo mogoče tega idriskriga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | de mora z časam naprej hiteti, kdor se hoče dandanašinj kosčik kruha pošteno zaslužiti. — Potem so vodja važniši opravila razložili, ktere |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | vošmo, de bi pašnikov Vlastniki 'tli verjeti, De boljši je kosčik pašnje — sam, Ko z mnogmi kos imeti. Mé vošmo, de |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Porcjunkule. Porcjunkula je latinsko imé in pomeni v slovenskim jeziku „kosčik”. Pervo imé porcjunkula izvíra pa od kosčika poljá poleg mesta |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | plačila tistim kmetovavcam prepustiti, ki hočejo na ministersko povabílo kak košček poljá z broščem obdelati. Pa tudi k temu sim pripravljen |
| Blagomir puščavnik (1853): | nama” reče dalje dervar, ”mislim, da vam bo tukaj zunaj košček suhega kruha bolje dišal, kakor notre v gradu dišeča pečenka |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | plošči vkup votati, ju namažemo s to raztopljino, denemo vmes košček tanke svilovine ali pajčolana, ter stisnemo ju potem prav močno |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | še drugo leto terta nič rodila ne bo. Le majhen košček naše tako velike in imenitne gore je ostal. — Nesreča je |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | še ni vedela, kako bi plačala poslanca, vzame še drugi košček pergamenta, napiše si na-nj ime mladencevo pa stanovanje in ga |
| Kemija (1869): | poskusov. V globoko posodo z vodo, HO, pod. 37, vržemo košček kalijuma. Kalijum se tekoj spoji s kislecem in zraven razvija |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | iz budle (farša) rebricam enake kupčike, namesti kosti lahko podolgast koščik peteršiljeve korenine vanje vtakneš, postavi ponev s putram na hudo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | snal rezhi: Jes nimam kaj sa rasdelovati in popravljati; vſak koſhzhek moje semlje ſim she prav lepo obdelal, in pogleſhtal? Nikarte |
| Kuharske Bukve (1799): | enmalo vode, na katiri ſo ſe ſpargelni kuhali, tudi en koſzhek putra, muſhkatzvęta, ſolí, zukra; perſtavi k' sherjavzi, vędno męſhaj, dokler |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſadje she dosorilo. Zhe je pa ravno potrebno , ſe lohka koſzhek noviga zhêſna na dervó obéſi. Tako ſe dajo vrabzi tudi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | nekoliko kervi vsélo, ſe morajo v uſhéſa vrésati ali pa koſzhek repa ſe jim odreshe, in ti déli (namrezh uſheſa in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | v slovenskim jeziku „kosčik”. Pervo imé porcjunkula izvíra pa od kosčika poljá poleg mesta Asisi na Rimskim, kjer je stala sv. |
| Spletke (1894): | je nekam izginila, Betežnik pa ta dan ni dobil niti koščka kruha. Z Metko pa Lenka ni govorila, ne v nedeljo |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | z beljaki pomaži in počasi peci. Potem jih na podolgaste koščike zreži, preden se še pohlade, ker bi se sicer lomile |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | vanje vtakneš, postavi ponev s putram na hudo žerjavco, deni koščike vanjo, oberni jih, ko so na eni strani rumeni, de |
| Kuharske Bukve (1799): | ſi vſe dobro rastępel, inu pregnal. Semterkje na verh naloshi koſzhike ſroviga maſla. Sadnizh poſtavi v' pęzh, kęr ſe kruh pezhe |
| Kuharske Bukve (1799): | En malo telęzhjiga kuhaniga vimena, inu dva pręshelza sręshi na koſzhike, versi v' ſklędo, inu dvę shlize ſmętane, tudi nekej moke |
| Kuharske Bukve (1799): | en koſez prataſtiga telęzhjiga meſa, ga sręshi na take koſzhike, kakor ſo auſtrige, tolzi jih s' noshovim herbtam, rasloshi na |
| Kuharske Bukve (1799): | zmoki ali Knedelni. Vsami en maſelz grieſa , dvę na ſhtirvoglate koſzhike sręsane shęmle, eno ręs ali unzho raspuſheniga ſhpeha, seleniga sręsaniga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſe tukaj lahko prihranilo, zhe bi ſe poléna na krajſhi koſzhke preshagale ? Shaga ni draga, in délo je lahko , derv ſe |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | nudelne) zrezano - materno dišico (timijanam), lorberjevim perjem, dišečimi žbicami in koščikam ingberja, deni vanjo eno ali dve lepi jagnjičevi bedri in |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | dobro namoči in očedi, ter s prav malo vrelim kropam, koščikam putra in solijo k ognju perstavi. Vode pa le toliko |
| Črtice iz življenja Šnakšnepsk... (1859): | za moje obširno delo. « Vstane in se bliža pesici s koščkom kruha in z dobrimi besedami. Pesica je vzela kruh, ali |
| Stari dolg (1897): | zvečer pogledat našo novo gospodinjo. « Varno je pokladal košček za koščkom na krožnik in čakal odgovora. »Na zdravje! Bog jo živi |
| Zoologija (1875): | dela pod zemljo ali v duplih naprstku podobne lončke iz koščekov, katere reže iz šipkovih (rožinih) listov. Tretji razred: Luskokrilci; Metulji |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | iz enega samega zerna se pripravi lahko na tisuče tacih koščekov kruha, kakor ležé pred nama na mizi. Ravno tako se |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | v roko podati. ” „De bi vam pa ne dal sgol koſzhkov, ki ſamo od nekterih bolésin uzhé , ſim vſe vkup ſpravil |
| Od pluga do krone (1891): | ne rečem, da bi pri časi vina ne segel po koščku. Le ti si izvoli, kar ti je najbolj všeč. Danes |
| Spletke (1894): | pa tudi toliko previdni, da je niso žalili pri vsakem koščku kruha. Zato je bila Metka prav zadovoljna pri županovih, oni |
| Najmlajši mojster (1896): | na tešče, že jo zazebe tam notri v tistem zasirjenem koščku mesa, ki mu pravimo srce. « »Ti si preoster, Košica! Z |
| Vrt, vrt! (1899): | bi se ti tako mudilo? « zine Lazar in skrivaj sune Koščka. »Na, Tona, pij! « zavé se le-ta hitro svoje dolžnosti. »Prav |
| Vrt, vrt! (1899): | oditi Tona, vnemal jo je Krivec s temi besedami za Koščka: »Nikar ne pozabi, kar si nocoj slišala! Če vzameš Koščka |
| Vrt, vrt! (1899): | pa izdala! Od mene za nobeno ceno ne pije, od Koščka pa! To nekaj pomeni! Škoda, da je post že tako |
| Vrt, vrt! (1899): | že več kakor zadosti, in počasi je šlo vse od Koščka. Gospodarju Koščku je bilo to tudi najbolj všeč. Ne kakor |
| Vrt, vrt! (1899): | Koščka: »Nikar ne pozabi, kar si nocoj slišala! Če vzameš Koščka, živela boš kakor v raju, samo po vrtu se boš |
| Vrt, vrt! (1899): | ga kmalu še pogledala ne bo, meni verjemi! « opogumlja ženina Koščka Markec, ki mu je nalil iz velike steklenice za durmi |
| Vrt, vrt! (1899): | potem še drugo in tretjo. »No, ali vidiš? « izkuša prepričati Koščka. Ta gleda debelo, gleda z odprtimi očmi, nazadnje pa zine |
| Vrt, vrt! (1899): | kislo drži, da bi je ne imeli za prijateljico — pijač. Koščka se je odkrižala, toda sedaj ji napije še Krivec; ker |
| Vrt, vrt! (1899): | na dnu«, pritrdil je ta. »Oh, strašno je bilo hudo! « Koščka ni nobeden naznanil, dasi bi ga imel za kaj. Košček |
| Vrt, vrt! (1899): | rajša, kakor da bi se bila odmaknila. »Kaj sta s Koščkom v sovraštvu, da od njega še ne piješ? « pogleda jo |
| Vrt, vrt! (1899): | gospodar in večji otroci pa so pogledovali, kaj bo s Koščkom. »Molite, molite, molite! « začne zopet s slovesnim glasom le-ta. »Saj |
| Vrt, vrt! (1899): | soli in tobaka, »kaj bi ti ne bilo dobro pri Koščku? Poglej ga, kak korenjak je še, in kar je še |
| Vrt, vrt! (1899): | kakor zadosti, in počasi je šlo vse od Koščka. Gospodarju Koščku je bilo to tudi najbolj všeč. Ne kakor da bi |
| Vrt, vrt! (1899): | tako milo, da ji ni bilo moči odbiti prošnje, vsaj Koščku ne. »Kolikor jih hočeš, kolikor jih moreš nesti domov; le |
| Vrt, vrt! (1899): | hoditi, bolj bi kazalo, da se za zmeraj preseli h Koščku. »Oče, kaj danes ne bodete vstali? « oglasi se ta trenutek |
| Vrt, vrt! (1899): | bili in sedaj sta se pogovarjali, kako bo odslej pri Koščku. Seveda sta si povedali še mnogo več, a kdo bi |
| Vrt, vrt! (1899): | nič: ali more kaj boljšega storiti, kakor umakniti se? Pri Koščku je bila že čez trideset let, naj pa še drugje |
| Vrt, vrt! (1899): | jezika. »Bahá, kaže se, druge išče«, slišiš, kjer hočeš. Pri Koščku je bilo že tako. Pri župni cerkvi ji je zvonilo |
| Vrt, vrt! (1899): | tudi ni dalo skriti, da je Tona dobra Andreju in — Koščku. Dokler je bil Košček mož, zakonski mož, ni bilo dvoma |
| Vrt, vrt! (1899): | ljudi — pa so bili včasih po trikrat na teden pri Koščku, vselej z istim vprašanjem: »Košček, ali imaš v steklenici še |
| Cyclamen (1883): | neprijetnega, pa prav navadnega obraza, srednje postave, slok, a vender koščen in okoren. Izobraženje njegovo tudi ni sezalo daleč preko prvih |
| Cyclamen (1883): | Onikraj mostu je stal, ali bolje, upiral se je suh, koščen konj mučnim poskusom svojega jahalca, da bi ga spravil čez |
| Gospod Janez (1884): | kakor smo že omenili — visokoraščen mož, malo preko trideset let, koščen in skoraj suh. A lice njegovo ni bilo bledo in |
| Senanus (1892): | se vidi Vodétu še suhotnejše in koščeni obraz še bolj koščen — mož se je postaral kàr za deset let! Kaj čudo |
| Senanus (1892): | itak nič o njih, saj jih ne more umeti takov koščen človek! ... Prav je govoril mladenič sam v sebi, ali v |
| Očetov greh (1894): | zmršena krava. Poleg nje pa hodi velik, v hrbtu sključen, koščen mož; na kolcih leži dolg hribovski koš, in v njem |
| Strte peruti (1894): | zdela se mi je še višja; nje obraz je bil koščen, nos tenak, malone prezoren, ustna bleda in vela, prstje na |
| Vinjete (1899): | sobi leží izsesano teló pod odejami. Obraz je pôten in koščen; punčice so se skrile pod trepalnice in oči gledajo belo |
| Kvišku (1899): | I. Vratar Marko, dolg in koščen, kot bi mu na celem životu ne bilo pol funta |
| Kemija (1869): | je 80 odstotkov, iz njega se dela fosfor in kakor koščena moka se rabi za gnoj. |
| Kemija (1869): | vtkana. Ena teh dveh tvarin je mehka in se imenuje koščena zdriz (Knoehengallerte) ali hrustanec, druga je pa luknjičasta pletenina fosforovokislega |
| Stelja in gnoj (1875): | so se po njih pasle. Že davno je znano, da koščena moka, pepel, gvano, travnike prav hitro in koristno ugnojé. To |
| Domen (1864): | ležala stara Domnova mati Meta na visocem mertvaškem odru, suhe, koščene, z molekom opletene roke na persih, ustnice sklenjene, terhlo lice |
| Ljubljanske slike (1879): | le takrat se čeljusti odpro za kak smehljej, kedar njene koščene roke štejejo bankovce in računijo dobiček. O taki potem svet |
| Očetov greh (1894): | babica na peči. Odložila je dolgo slamnato kito in sklenila koščene roke. »Poslušajta, zaradi resnice naj priseže, samo zaradi resnice, ne |
| Gojko Knafeljc (1899): | prepadel in bled, sedel v svoj naslanjač, podprl glavo v koščene roke ter ni izpregovoril besedice ves dopoldan. Pri obedu pa |
| Vinjete (1899): | tenke, izsesane ustnice; izza črne halje steza proti meni poraščene, koščene roke. Nebó je gorko, temno sinje, kakor plašč Madonin. Po |
| Gojko Knafeljc (1899): | mu črne pošasti gnetle okoli postelje ter iztezale po njem koščene svoje prste, je slonel z izbuljenimi očmi v mehkih blazinah |
| Vinjete (1899): | žarečimi, zlobnimi očmí; izza črne halje steza proti meni poraščene, koščene roké. Kako se ga ubranim, kako mu ubežím? V ledenem |
| Gojko Knafeljc (1899): | ostudne pošasti izpremenile, se pomikale proti njemu ter iztezale dolge koščene roke, da bi ga zadavile. In tedaj niti zapazil ni |
| Vinjete (1899): | starinskem naslanjaču, zakopana v blazinicah, s sključemin hrbtom, in gubave, koščene roke so bile naslonjene na ročaje. Pila je lipov čaj |
| Mineralogija in geognozija (1871): | večkrat v zmesi z druzim kamenjem. Prsteni apatit, zvan osteolit (koščeni kamen), ki se dobi v Vetrovi, ima v sebi 86 |
| Prvi sneg (1886): | dolge bele rokavice, jela je z drobnimi prsti prebirati po koščenih tipkah, kakor dovršena umetnica. Vse je strmelo, nihče ni zinil |
| Vanda (1888): | klavirju in počasi in tihoma jela je premikati prste po koščenih tipkah. Sanjaje v sladkih urah skoraj ni zapazila, kdaj je |
| Senanus (1892): | svojega pisanja. To ni mogoče: knjigovodja izvestno nima vzdihov v koščenih prsih svojih, in ako bi jih tudi imel, mladenič vé |
| Vinjete (1899): | elastičnost časih malo afektirana. Suknja se je ohlapno ovijala krog koščenih, starih udov in je bila spredaj zmerom malo daljša, kot |
| Kvišku (1899): | vsa zmučena gledala na beli desnici za pestjo rdeče proge koščenih Lotarjevih prstov. »Sirota, ah sirota! kaj imam? Ničesar, razven poštenja |
| Kemija (1869): | obširniše govorili, imenujemo jo cijan (Cyan). Koščeni ogelj (Knchenkohle) ali koščeno črnilo (Beinschwarz) dobimo, ako kosti zogljenimo, to je: je sežgemo |
| Mineralogija in geognozija (1871): | jam so iz kapnika, ki kakor malta veže tako imenovano koščeno breccijo (§. 110), pod ktero so raztresene kosti prežvekovalk, glodalk |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | Gnoj prekladati, de bol ſe resgnojí, inu ne trohni. Od koshiz odlozhene marilze, breskve, mandelne, leſhenke, oręhe, koſtan, v' eno s' |
| Zoologija (1875): | nij trnasta. Belice so najslabše ribe, plehko meso je polno koščic, rabijo se za vado, pokladajo se postrvém in od nekaterih |
| Zoologija (1875): | V obličji je štirnajst koščic in sicer 6 parnih in dve posamezni. Parne lične kosti |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | straní se slišijo pritožbe, da je teško sadnih pešk in košic dobiti, in če se tudi dobé, so takošne, da jih |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | in gladke, kálanke in darancje, to je, take, ki rade koščice izluščijo, in take, ki se kost mesa terdo derží. Potlej |
| Jerica (1859): | serčno, napoti k gospod župniku. Plaho odbira pri kosilu ribje koščice in prijema za kozarec, ter vedno pazi, kdaj bo zaslišal |
| Bore mladost (1862): | mila ženica se hoče od mene in življenja ločiti, nje koščice bodo kmalu prenesene na pokopališče. Meni žalost ne bo pripustila |
| Spletke (1894): | bile prej — na pokopališče! « odrezal se je Krpa ter pobiral koščice po prsti in jih zavijal v robec. »Kaj, da so |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | se žganje dela, že strup v sebi imajo, postavim: črešnove košice; tudi njih strup, de bi ga ravno veliko ne bilo |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | mladini sosebno prizadevajo, je: da jo spodbadajo sadne peške in košice nabirati, drevésa gosenc trebiti in malih tičev, ki gosence pokončujejo |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ktero je naſhim ozhetam obljubil. Tiſti zhaſ vsemíte tudi moje koſhíze ſeboj. “ Obljubiti mu morajo to. Ino potlej je umerl, poln |
| Domen (1864): | bere tako, da ako ne bo nekdo vzel deklice Mete Koščice, da jej pa za gotovo obeta 3000 tolarjev za doto |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | nevarno je tako poškodovanje pri češnjah, višnjah in sploh vsim kosičnim sadju, kér se pri tem ranjeni kraji nikdar ne zacelijo |
| Botanika (1875): | so pa ne dogodi pri semenih, ktera obdaja mesnato ali koščicasto oplodje. Zunanje podobe plodov. 75 Po tem, kako so poprejšnji |
| Revček Andrejček (1891): | za njo). Bog te obvaruj, Franica! (Kruh spravi v svoj košek). Franica ima pa Pavleta zares rada — kar ustvarjena sta drug |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | bolj ga sa travnik puſtiti, kakor obſjati. Bliso krajov, kjer koſhke in jerbaſe pletó, bi snalo dobro neſti, ga s verbovjam |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | dobrem letu bliz 30 centov sená in 20 otave. Oral košenine 3. verste pa dá kacih 15 centov terde klaje, ali |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | pervega reda; in ravno tako vinogradi; c) če se slabe košenine ali s potrebnimi grabni ali z drenažo ali z gnojem |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | enako ga za dober gnoj, posebno za mahovite in brežinske košenine hrani; to se ti bo trikrat bolj splačalo, kakor pepelár |
| Moja hoja na Triglav (1897): | koso klepal pod bradatimi vejami visoke smreke, samujoče sredi prostrane košenine. Mož, jak, zal in mlad, prihiti krepkih, težkih korakov, in |
| Najmlajši mojster (1896): | pogledal včasih svojega sina v stolpu, in po noči je Košica mirno spaval, kadar je nočni čuvaj Grabnar klical uro v |
| Najmlajši mojster (1896): | nebrzdanemu vratarju in zato ga je začel skoro oštevati: »E, Košica, tako slabe plače nimaš, da bi ne mogel srečno živeti |
| Najmlajši mojster (1896): | takega dobrega moža kdo mogel grdo gledati,« vzklikne zjutraj vstopivši Košica ter poboža z obema rokama mehka lica Žlebnikova. Toda jetnik |
| Najmlajši mojster (1896): | pa so imenovali mladega Gregorija Grabnarja. Ni čuda, da je Košica z jokom pozdravil Žlebnika, in govoril mu je toliko časa |
| Najmlajši mojster (1896): | izid svojega štetja. Na tihem pa se je smejal, češ, Košica že vé, kake zastavice je treba dajati zaljubljenim ljudem. Hotel |
| Najmlajši mojster (1896): | nastopil službo paznikovo v vicedomskem stolpu. Dasi ga bi bil Košica zmlel rajši živega kakor mrtvega, vendar se je kmalu sprijaznil |
| Najmlajši mojster (1896): | Tam pri vicedomskih vratih pa ga je prestrigel vratar Luka Košica. Debele kaplje so mu kapale iz očij in jokaje je |
| Najmlajši mojster (1896): | in Andrej Sova sta pričala. Ker pa je bil Luka Košica že dolgo časa na poti v pokoj, ni pomagala več |
| Najmlajši mojster (1896): | tje pred špitalska vrata,« govoril je o takih prilikah vratar Košica ter se naposled sprijaznil z mislijo, da pojde v bolnico |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | detelje ne velja več za klajo. Tretjica, to je, tretja košnja je otava, in jo včasi raji podorjó, kakor kosé, ker |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | vsih mescov leta nar več dela na glavi. Zdaj je košnja, žetev, ajdova setev, in zraven tega še dovelj manjših opravil |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | tudi razori nekoliko spolniti, da bo povsod enaka rast in košnja lajši. 4. Zeljstvo. Da je zelno, ali kolerabno, ali pesno |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | travnike kositi? Da bo merva dobra, in da bo perva košnja senó — ne slama, ne otava, se travniki kosé berž ko |
| Domen (1864): | nenavadno pri volji in besedi, menda ga je bila obila košnja razvedrila. „Poklaje boste pa veliko imeli letos, poklaje", govori Jurec |
| Ljubljanski meščanje v minulih... (1886): | Pod jarkom proti mestu in Studencu pa je bila ljubljanska košnja že od nekdaj. Guttensteiner je razsodil, naj se pri ti |
| Moja hoja na Triglav (1897): | nad Spodnjo in Zgornjo dolino bohinjsko. Bila je tam občna košnja ter veselo gibanje v jutru, ki obeta lepo vreme za |
| Sacrum promptuarium (1695): | poprej je bil pokoshen: Ta ſruta nej vejdila kaj je koſhna, sakaj vſe skusi je per poushterzi, inu pred shpeglam doma |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | mesca zrele rudeče in druge detelje, če se od perve košnje puščajo, in pa prosa, ki jih proti koncu tega mesca |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | enkrat kisla klaja kosí, ali pa brežine in planine ene košnje, ki dajo terdo klajo. Hoste in gojzde, kakor je v |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | začetku velicega serpana, in se za seme pustí od druge košnje, kolikor je je za hišo treba. Če je pa za |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | setev, in zraven tega še dovelj manjših opravil. Nar prej košnje ondi, kjer ima še otáva rasti, ni odlašati; le močirni |
| Ljubljanski meščanje v minulih... (1886): | pred več kakor sto leti (leta 1415.) poravnani prepir zaradi kôšnje na južnem robu ljubljanskega barjà, a tudi to pot so |
| Ljubljanski meščanje v minulih... (1886): | Ljubljani in vasém Tomišelj, Vrblje, Strahomèr in "Prest" pravico do kôšnje. Jurij Guttensteiner, namestnik deželnega glavárja, šel je sam pod Krim |
| Gostačeva hči (1891): | čez lije na senožet. Posamezni curki so se preko vse košnje hitro združili v en peneč vodeni val, ki že vzdiguje |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | zemljo dobro premočil. Detelja je bila slaba; že o pervi košnji se je slabo obnesla, pri drugi je pa skorej prav |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | 2. pšenica, rež, 3. ječmen, 4. oves, 5. oves za košnjo in seneno seme, 6., 7., 8., 9., pokošeno enkrat, potlej |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | brez setve, in če zlo suho leto ni, vsaj eno košnjo dajo. Tako se slabi travniki popravljajo, kakor je tudi že |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | ječmen ali oves z deteljo. ! Vse njive, ktere so za košnjo namenjene, bodi na njih detelja ali kaj druzega, se morajo |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | lepši posuší. Kadar detelja začne cvesti, je nar boljši za košnjo in se potlej tudi raji obraste. Med tem se stara |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | semena. Te dve detelji ste bolji za pašo, kakor za košnjo. 2. Grahor ali grahora. Grahor je droben divji grah, ki |
| Potovanje krog Triglava (1860): | pri delu navada. Kedar se napravljajo Bohinjci v rovte na košnjo, je zanje vesel dan, kterega obhajajo, kakor se ravno dá |
| Spomini na okupacijo Bosne (1888): | vseh naših pušek, in tudi naši šrapnéli imajo tu smrtno košnjo. Stotnija, katera nam je ónikraj jezera pokrivala desno krilo, dobro |
| Gostačeva hči (1891): | hiše! Mlačev je že tukaj, otava bo tudi kmalu za košnjo, in potem pride setev. Kdo vam bo pomagal pri domu |
| Moja hoja na Triglav (1897): | tukaj bavijo prebivalci Srednje vasi z obdelovanjem njiv in s košnjo. Tedaj imajo tudi svoje krave v planini, in marsikdo vzame |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | sopet na pervimn konzu toliko sraſtla, de je sa drugo koſhnjo pripravna, in takó dalje. Ljubljanzhani ſe od reſnize mojih beſedí |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | sele duſhi. — Ako jo letaſ vſejeſh, imaſh o Kreſu pervo koſhnjo, pred Veliko maſho she drugo, in o ſvetim Miheli tretjo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ktérmu lepa némſhka (luzernſka) detela raſte. Vlaſtnik tega travnika s koſhnjo detele zelo polétje do posne jeſeni takó ravná, de jo |
| Kuharske Bukve (1799): | meſa telęzhjiga per vratíni, pezhęnke, ali kar pezheniga oſtane od koſhtruna, kopuna, Basanta, jerebíz, selenine, ohrovta, en zhebul, rępo, korenje, peterſhila |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | rezati, dokler niso pol leta stare, ker pri takšnem ravnanju kaštruni večji in lepši zrasejo. Kedar se jagnje, ki je še |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | z njo zavri. V polivko deni na zadnje olupljene krompirčike. Koštrunovo bedro v polivki. |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | in z dobro mesno župo zali. Tudi lahko jagnjičevo ali koštrunovo meso kuhaš, repo z njegovo župo zaliješ in meso perdeneš |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | hrenam. Kislo zelje z mesenimi klobasicami in cesarjevim mesam. Pečeno koštrunovo stegno. Narašeno srovo maslo. Limonova mandelnova torta. 164. Rezanci na |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | teršice iz njih izleci in z nekoliko juho poli. Pečeno koštrunovo stegno. Oderi ga, kolikor se da, natakni ga s špeham |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | s kaparno polivko. Dušena solata z ocvertim telečjim hrustancam. Pečeno koštrunovo stegno. 90. Moknata jed. Meso z drobnjakovim hrenam. Repa s |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | per zajcu popisana, poli z njo lepo s špeham prevlečeno koštrunovo bedro, ktero se je popred z mozgam in nekoliko česnam |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | vanje in pusti ga dobro z njimi zavreti. Dušeno (dinstano) koštrunovo bedro. Do mehkiga ga duši (dinstaj) s korenjem, peteršiljevimi koreninicami |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Koštrunovo bedro kakor sernovo bedro. Perpravi dobro kislo župo, kakor je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | do ribic sega. Take so Semčanke. — Staroverka nosi, kakor Kočévarica, kožuljo iz céliga brez moderca in rokavov; nikoli je brez pregače |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | bo veliko pomenljiva nova volitev Francoskiga predsednika, kdo tam bil. — Košut se je pripeljal 26. p.m. s svojimi tovarši po parobrodu |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | kjer se bo v Southamptu vstavila; — časniki pišejo, da bo Košut le 8 dni na Angleškim ostal, kodar ga hočejo z |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | severno Ameriko podal. Turška vlada je s tem, da je Košuta in njegove tovarše izpustila, prijaznost austrianske vlade popolnama zgubila, in |
| Genovefa (1841): | saperle. Njéno déte je pri njénim ſerzu leshalo in svéſta koſhuta, ktéra je odſlèj vezh ni sapuſtila, je pri njénih nôgah |
| Genovefa (1841): | koſhuta je bila, ktére mléko ſta Genovefa in njeni ſin shé |
| Genovefa (1841): | po ſvôji ſtraſti ravná, ſe vunder le golufá. ” Oſmo poglavje. Koſhuta rèſhi Genovefo in njéno déte od lakote in ſmerti. Genovefa |
| Genovefa (1841): | in Gola vidili, ſhe tudi, kakor je shé otrózhja naváda, koſhuto viditi. Grof ji je dal poſében lép hlév sidati. Proſto |
| Kratkozhasne uganke (1788): | vonder poskôzhem vikshi ked ti Peretniz tudi nimam, vonder lejtam ked tiza po luftu. Verſhesh mene ob tlatedej dobim jeſt she |
| Kratkozhasne uganke (1788): | k rezhi . t ſdej imate ſa eri grosh, alisovd in, ked poprej v'arſhatu. XLVIII. JVodlaie pregajnatï. Uſami snega sejmena, inu |
| Kratkozhasne uganke (1788): | szer nimam, vender tezhem berſhejshi ked ti: vonder poskôzhem vikshi ked ti Peretniz tudi nimam, vonder lejtam ked tiza po luftu |
| Kratkozhasne uganke (1788): | obras, tok menesh de sem nôzh; al zherna vonder nisem ked ſamurz; deslih tebi po dnevi temmo delam; dokler ſvęſde meni |
| Kratkozhasne uganke (1788): | Mák. Sem odſvunej po zelemu ſhivotu gladka, ked ſhamet: odſnotrej ked vovk kosmata: okrogla ked kugla. Nog szer nimam, vender tezhem |
| Kratkozhasne uganke (1788): | ali ma drône pregajnati.Uſami ſheſrnua kolker be s' dvema perſtama, ked en shnoſ |
| Kratkozhasne uganke (1788): | Kaj je slajshega ked med? Kaj je mozhnejshega, ked en lev? katirega je bil |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | veſsęle je blu, de ſta teiſte en dan lohka vęzh, ked dvajſętkrat pręſhtęvala. En ſam ſantizh ſi je tolkajn ſkupejſpravlal, doklej |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | vſe lubesni vredn, Ushgi o Bo! v'meni uſeſkusi bol, ked bol leto lubęsen. Djanje tę Grevenge. Omoj Bog! meni je |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ino dolgo shivljenje. “ Modroſt ino zhednoſt ſte bres mére boljſhi ko blago. Modroſti ino zhednoſti proſímo vſak dan Boga, ino vſe |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | veliko neſla. Njegova shenka je bila ravno tak dobriga ſerza, ko on, in rad ji je pravil, kako ſe mu je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | tudi poleg gojsdov, in velizih vodá; vezh pernêſe v môkrih, ko v ſuſhnih létih. Ilovnata semlja. Ilovnata semlja je po vſih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Za to, kér se rajši bojujejo z sovražnikam, kteriga ni, ko z tajistim, ki jih po vsih potih spremlja, z vražami |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | v veči slavo Stvarniku, v veči čast človeškimu umu služila, ko zvezdoznanstvo. Človek, ki take resnice s svojim umam spozná in |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | bilo takó. Mina mi je skrivaj povedla, de je več ko 2000 rajniš dobrotlivo odločil, vbožne teržane bližniga terga od nog |
| Robinson mlajši (1849): | li še živi po tako terpki — gorjupi — grenki — bridki bolesti, ko sem jo jim jaz nesrečni napravil! ah, kako veliko toga |
| Mineralogija in geognozija (1871): | premogovi tako imajo tudi triasni nasadi v Alpah drugačne lastnosti ko drugod. Ne samo petrografično se razloči alpinska trias od navadne |
| Pripovedke za mladino (1887): | vzdržuje celo hišico v redu, in posteljno perilo je belo ko sneg, da so bratje vedno bolj zadovoljni in ž njo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | ječeče. Zlate pšenice valove šumeče, Hvali prevzetno se zdaj: Čversto, kot zemlje tečaj, Proti viharju napak Doma mi vterjen je tlak |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | vlačno in nepretergljivo blato kviško k visokim kopam, ktere se kot strašni blatni povodnji deleč čez obdelano deželo razlijejo in jo |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | Prihodnjič bojo vsi kmečki gospodarji v vožji soseskini zavezi živéli kot udje eniga trupla. V lanjskih Novícah in létašnji pratiki smo |
| Roza Jelodvorska (1855): | tudi v majhni kočici velikokrat lahkejši, pobožniši živi in umerje, kot pa v zalim gradu. In to je poslednič vender najbolje |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | lastnije so tudi griči, ki se po sredi močvirja vzdigujejo kot otoki, da se iz tega smé soditi, tudi v globočini |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | pri Verhniki zopet prikazujejo na svetlo, in z novim imenom kot Ljubljanica po sredi močvirja tečejo proti poglavnemu mestu krajnske dežele |
| Zlatorog (1886): | reče starka, »Ali skrbno bitja višja »Čuvajo nad njim povsódi: »Kot otroku, kadar spava, »Muhe brani skrbna mati, »Baš takó ga |
| Občno vzgojeslovje (1887): | predstav more vsako zaznavanje apercipovati, zaradi tega se nam zdi, kot bi bila nek notranji čut, notranje oko, katero umeva predstave |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | poskusih z zeleno kopulacijo po leti 1890 smo morali porabiti kot podlago nektere poganjke Riparije, ki so bili v dotičnih členih |
| Robinson mlajši (1849): | ti ga, kolikor le pri sveči, od svojega večega dela koti počivaje — premorem, mislim ponujati. Sprejmi tičas to troho tako rad |
| Kuharske Bukve (1799): | polivaj. 157. Kuhana Bísena. Deni v' piſker enmalo vezh jęſiha ku vode, tudi lorber pęrja, zhebula, puſti savręti; kader to vrè |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | pogoſto imaſh, presheni s dimam ; zhe imajo malo ſatja v kot ravno tiſtiga panja ; zhe pa imajo veliko ſatja, v drug |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | poſhkodvanjem, kar ſe vezhkrat primeri, kader kolovrate ob prasniku v kot poſtavijo ali jih vùn snoſijo. Şpomladi, kader ſe savoljo svunanjiga |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | tù v tej sveti uri«, odgovori angelj in pokaže v kot. In ondi, kjer je med cvetlicami in podobami sedela mati |
| Rudninoslovje (1867): | rob, a rob sam se stisne v kot e. Isti kot, kakor ga delata kraka ae i de, delata tudi podaljšana |
| Rudninoslovje (1867): | to je kraka be i ce, a kolikošen je ta kot, bere se lehko na razdeljenem krogu. Samo oni robovi so |
| Fizika (1869): | v vsporednej méri, ali pa tako, da narejajo med sabo kot. V sledečem bomo te slučaje bolj na široko pretresovali: za |
| Fizika (1869): | to se ti črti križate in narejate tako imenovani vidni kot, čegar velikost se ravná po velikosti podobice na mrežnici. Zamore |
| Fizika (1869): | tudi oči z lečo, kakor n. pr. pajki. 177 Vidni kot; prividna in prava velikost. Kakor je bilo v poprejšnjem razloženo |
| Zeleni listi (1896): | Vesel stopi torej v sobo, vrže svojo šolsko torbico v kot ter hoče zopet oditi. Nakrat pa mu mati zastopi pot |
| Fizika (1869): | reči, da se prividna velikost predmeta izgovori z velikostjo vidnega kota, pod kterim se on vidi. Čem veči je vidni kot |
| Fizika (1869): | vidi predmet, to je občno pravilo. Pod. 167. Velikost vidnega kota je pa očevidno odvisna od dvojega, namreč prvič od prave |
| Fizika (1869): | poslednje velja zakon, da se med posebnimi mejami velikost vidnega kota, pod kterim se nam predmet vidi, v ravno tem oméru |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | v škatljico djati, pa ptiček leta urno od kota do kota, in se ne da ujeti po nobenej ceni. Ko še |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | zopet nazaj v škatljico djati, pa ptiček leta urno od kota do kota, in se ne da ujeti po nobenej ceni |
| Valenštajn (1866): | skoz mnoge straže, Ke so po vežah razpostavljene? Butlar. Vse kote v gradu sem pretaknol. Vanj Popeljem vas skoz zadnja vrata |
| Fizika (1869): | toplotni trakovi do enega in istega kraja pod prav raznimi koti v raznih letnih časih; na dalje, da se v dolgosti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | iščejo kar je pozabljenega, na svitlo dajajo, kar semtertje po kotih tičí, in kar iz tujščine dobrega najdejo, k domačim zakladom |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | Mali škorpion, ki leno po tleh šajtá in v tamnih kotih tiči — strupéna kača, ki je pod rožicami skrita veliko večega |
| Astronomija (1869): | in tangenta dve črti, ki ste v ozkej zvezi s kotom, in ki rastete obe, kedar raste kot. Lehko se vidi |
| Astronomija (1869): | je ravno četrti del kroga, tako n. pr. stoji nad kotom amc četrti del kroga (četvrtec) op. Da je tu velikost |
| Astronomija (1869): | polutnik, kterega ravnina reže, kakor vidimo, ravnino ekliptike pod tistim kotom, ki ga dela nagnjena os NS z osjo ns, ki |
| Astronomija (1869): | kote razstrižemo po črtah, in je primérimo z enim izmed kotov, izrezanih iz. pod. l., najdemo, da je kot a' m' |
| Astronomija (1869): | in da je velik kos delovanja opazujočih zvezdoznancev le premišljevanje kotov. |
| Astronomija (1869): | štirje pravi koti, ali pa samo trije topi koti; ostrih kotov pa lahko brez števila mnogo. Dalje razvidimo, da sta si |
| Astronomija (1869): | tako polagati, da bi ležalo središče polokroga ravno v vrhu kotov, in njegov premér na enem kraku imenovanih kotov, in potem |
| Astronomija (1869): | v vrhu kotov, in njegov premér na enem kraku imenovanih kotov, in potem bi brali na polokrogu število stopinj. Tako najdemo |
| Astronomija (1869): | krog opqro, vidimo, da leži med vsakim teh štirih pravih kotov lok, ki je ravno četrti del kroga, tako n. pr. |
| Genovefa (1841): | véſt omamiti. Pa ko je tako pri obilni misi v kotu ſedel, je marſiktér ſlushabnikov, ki ſo jedí na miso noſili |
| Blagomir puščavnik (1853): | drevâr. ” — Veliko bolji prijazno se približa čuvajki, ki je v kotu s otroci sedela in jokala. „Vi ste dobra ženica, ji |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | kot poleg ptujca, ravno pod Božjo martro, ktera je v kotu visela, in pod Betlehemom, ki nam ga je hlapec za |
| Astronomija (1869): | Kakor smo že omenili, reže ekliptika polutnik v kotu, 23 ½° velikem, na dveh 180° vsaksebi ležečih |
| Zeleni listi (1896): | za-nj! 13. Marjetica. Pod neko lesko, rastočo daleč zadej v kotu velikega gozda, cvetele so tri marjetice. Cvetele so skrite pred |
| Fizika (1869): | osjo. Pod. 32. Ako sedaj in kader koli začnemo vrteti kotač, vrne se vselej sam spet v svojo poprejšnjo lego. Tako |
| Fizika (1869): | kotačevo težišče in vrtišče (Pod. 32.) oba v a, ostaja kotač v ravnotežji v vsakej legi, ki se mu podeli. Tako |
| Zoologija (1875): | organ, ki je samovlasten tem živalicam, to je tako imenovani kotač, namreč venec trepalnic stoječih okolo ust, ki z neprestanim gibanjem |
| Zoologija (1875): | tudi neki organi, ki spominjajo na krvne žile in dušnice. Kotačniki so nadalje razločenega spola in se pomnožavajo z jajci. Na |
| Zoologija (1875): | razrede, namreč v kotačnike, kolobarnike, oblotočnike in ploskavce. Prvi razred: Kotačniki; Rotatoria. Kotačniki (Rotatoria). Tako imenujemo mnogobrojno razstavko majhnih, nikdar črez |
| Zoologija (1875): | pa tudi na mokrem mahu. Kakor močelke, množé se tudi kotačniki za čudo hitro. |
| Zoologija (1875): | v kotačnike, kolobarnike, oblotočnike in ploskavce. Prvi razred: Kotačniki; Rotatoria. Kotačniki (Rotatoria). Tako imenujemo mnogobrojno razstavko majhnih, nikdar črez en milimeter |
| Kotanjska elita (1898): | srečen! Ko je Traven popustil službo in se nastanil v Kotanju, je imel že petinštirideset let, in soditi je bilo, da |
| Kotanjska elita (1898): | beli predpasniki. Pojavila in potrdila se je tedaj tudi v Kotanju privlačna sila med Arom in Afrodito, ki jo opeva že |
| Kotanjska elita (1898): | Ah da, saj res, takrat vas še ni bilo v Kotanju! « »In istega mnenja sem še dandanes,« je dejal Traven resno |
| Kotanjska elita (1898): | II. Oče Travnov je bil veletržec v Kotanju. V svojem zakonu e imel samo dva sina: Julija in |
| Prve hiše (1896): | utegnila zmeraj doma pomagati, zato sta v Grebenovi kuhinji gospodinjili Kotarjeva Urša in Bremenčkova Mica ter tudi v hlevu za živino |
| Prve hiše (1896): | okna do okna, ni mu zlahka ušla kaka znamenitost. I, Kotarjeva Urša je bila dobro vajena tega posla. Dasi že pri |
| Prve hiše (1896): | bo pripravna druščina, z igro pri Sodu. BremenČkova Mica in Kotarjeva Urša sta pa prav tisti čas ugibali, kam neki pojde |
| Prve hiše (1896): | povedali si pa še nista bili vsega, kar sta želeli. Kotarjeva Urša, ki je bila menda gorka vsemu svetu, samo sebi |
| Prve hiše (1896): | ampak tistem, ki ga krajša, koprivje- jezični gostji Prvinove koče: Kotarjeva Urša in Bremenčkova Mica. Zadnja je pred tem pogovorom zajemala |
| Prve hiše (1896): | potem zopet cunjarica Jera, zadnji čas pa že več let Kotarjeva Urša in Bremenčkova Mica s sinom Petrom. Tem poslednjim se |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | seleno hojkino drevze is goſhe prineſe, ino ga v' hiſhni kotez poſtavi. Na ravnoſt je ptizhiza na njega sletéla. „Tako, pravi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | poſébniga iména. Hlapon ima perpravno narejeno pezhizo sa kurjavo, in kotel, v kterim je voda. Kuri ſe vezh del le s |
| Zlata Vas (1848): | bolj pripraven prostor sir delati, dober hladen hram in velik kotel v prostorni perilnici. Gospodar je dal ta prostor, zakaj pét |
| Fizika (1869): | vzporednik. Parenje, das Verdampfen, 115. Parna mašina, Dampfmaschine, 120. Parni kotel, parnik, Dampfkessel, 121. Pas, plasa, Erdzone. Pasolnce, Nebensonne, 151, 200. |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | I nù, vse je mogoče. Jaz sem pa enkrat izdelával kotel, ki je bil tako velik kakor naša cerkev. “ „Za božjo |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | naša cerkev. “ „Za božjo voljo! čimu je neki bil tak kotel? “ vpraša Filip. Jože reče: „Hotli so menda tisto zélnato glavo |
| Zlatorog (1886): | bi divjáčino napravljal. – Glej, baš je segel z vilicami v kôtel, Nasadil kos, razrezal brž ga z nožem, Pokusil, in z |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | poloshi na ſlamo, inu vſselej s' ſuhim pepellam potroſsi, de kotov poln bode, inu lohku tri ure v'vręli, po tem |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | kar roka terpeti more, potler ſuhe ovſene ſlame v'en kotov |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | zlo so se veselile novih kožuhov. Postavil je zdaj dva kotla na ogenj; vlije vse mléko in déne vse kožuhe va-nja |
| Kemija (1869): | raztopne med njimi se obarajo na trnje ali na dno kotla, laglje raztopne pa ostanejo v raztopini. Na nizkih in vročih |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | sejati, ktere tisti čas cvetó. Da vodni sopúh, zapert v kotle in tako rekoč vprežen v umetne naprave, na železnih cestah |
| Spomini na okupacijo Bosne (1888): | krvoločni Turek že napal naše straže, poberejo in preobrnejo kositarske kotle, v katerih se je kuhala za tisti dan jed, in |
| Cigani (1890): | konje pa izpustó na pašo. Pred šatorom zakurijo ter pristavijo kotle, da si skuhajo jed. Žene se razgubé po bližnji vaši |
| Stari dolg (1897): | najtemnejšem kotu, kamor so navadno spravljali burklje, loparje in stare kotle. Učitelju je bilo skoro tesno v srcu. »Ali vam morem |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | pogosto povejo. ” „Po tem bo žganje več del v kuprastih kotlah žgano, ino po takih cevih teče, v katerih se dostikrat |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | nar poprej v vodi rastopé ter slano vodo v velikih kotlih kuhajo, dokler sama čista sol ne ostane. Dosti dela je |
| Kemija (1869): | se napravi tudi škodljivi in nevarni kotlovec (Kesselstein) v parnih kotlih. Kapniki po naših kraških jamah se delajo iz istega vzroka |
| Kemija (1869): | kakor bela mrenica prime posode. Po kuhinjskih posodah, zlasti po kotlih, se vidijo časih debele skorje izločenega apna. Pri jako trdej |
| Kemija (1869): | gosta, da se izplača ostalo vodo v kotlu izpariti. V kotlih se sol izloči v majhnih kristalih, ki se drug druzega |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Na ognjiſhih ſe vezhji dél vidi, de dolge polena pod kotlam in pri piſkrih leshé, bres de bi jih kdo k |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Enkrát je hotla ena muha Le zvedit', kaj se v kotli kuha; S to miseljo od bližnih d'ri Tje h kotlu |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | 8. Vmisli si peklenska muha, In raj v kotli žganje kuha: Z žganjam moti zdaj ljudí, In jih ložej |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | kotli kuha; S to miseljo od bližnih d'ri Tje h kotlu gor' na kraj zleti, Pa kaj! k' svitlobe je premalo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | večkrat rekla. „Za tiste, k' dolg imajo nos , „Je v kotlu tem nauka en kos. ” To z drugim se besedam reče |
| Mineralogija in geognozija (1871): | na okolico. Te električne izprožbe so enake onim pri parnem kotlu, iz kojega puhteči pari budé veliko elektrike, samo da so |
| Blagomir puščavnik (1853): | duše, ki naju bojo gotovo dobro sprejele, in nama kak kotič v stanovanje prepustile. Tam bova v tihi samoti svoje dneve |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | vredništvo Novic pràv modro storilo, de je v Novicah majhen kotiček odločilo za slovenske besede, ki niso še povsod znane. Slovenci |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | mi je vi enkrat razkazali, ker vam je znan vsak kotiček v njih. ” „To vam iz serca rad storim. Precej jutri |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | da bi se bil moral kakor preganjani volk v kak kotiček stisniti in gledati, pri kterem kraji bi iz mesta ušel |
| Ultra! (1867): | Tukaj je, je že tukaj! Čakaj, zdaj te že imamo! Kotílek (hoče vstati, prevrne stol in pade nanj). Da, jaz sem |
| Ultra! (1867): | Moj brat mora skoraj oditi. Le brzo, brzo! Nu, gospod Kotílek , še zmerom jezni? Ah, jaz sem mislila, da se daste |
| Ultra! (1867): | ne znate? Ljudmila. Ah — gospod Kotílek ! Kako — kaj vidim — gospod Kotílek — Sokol. Kotílek. Sokol sem sokol, da mi Bog pomagaj. To |
| Ultra! (1867): | ali ste zdaj zadovoljni? Ljudmila. To se ve da, gospod Kotílek bode s tem dovoljen, obetam vam to v njegovem imenu |
| Ultra! (1867): | da, mili oče, ali ima — ima — ali vpravo on nima — Kotílek. Nu, kaj ima in kaj nima? Na dan s tem |
| Ultra! (1867): | prva glava v malem mestu na Slovenskem. Ljudmila, njegova sestra. Kotílek , bogat vdovec. Zalka, njega hčí. Vilko, njijn daljni sorodnik. Liza |
| Ultra! (1867): | sem jaz, osli, kaj me ne znate? Ljudmila. Ah — gospod Kotílek ! Kako — kaj vidim — gospod Kotílek — Sokol. Kotílek. Sokol sem sokol |
| Ultra! (1867): | Kotílek (se smeja). To so same šale — Vilko je to prinesel |
| Ultra! (1867): | zvé, da si ultra! Bog pomagaj, že gre! Peti nastop. Kotílek. Prejšnji. Kotílek (med durimi — hitro). Ali je Vilko že prišel |
| Ultra! (1867): | (Kotílku. ) Ata, bodite mirni! Sreča vsega mojega življenja visi na tem |
| Ultra! (1867): | me usmrtiš! Kako se moreš v tako važnem trenotji šaliti? (Kotílku. ) Ljubi, dobri ata, storite to meni na ljubav. Lejte, midva |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | Jože, ki je bil kotlar, odgovori nató: „Tetešentaj! to je pa bila res velikanska glava |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | iztlači in deni obojiga pol maselca s cukram v mesingast kotlič, v kterim naj nekolikrat zavre. Ko se pohladi, ga z |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | deni potem na en funt kerhljev tri unče cukra v kotlič, vli nanj pol maselca tiste vode, v kteri so se |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | potem vodo skozi sito precedi, deni en funt cukra v kotlič in ga z enim maselcam vode tako dolgo vreti pusti |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | drugi cuker in pol maselca iztlačeniga limonoviga soka skupej v kotlič, zavri le enkrat, precedi skozi ruto pohladi ta sok in |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | na kočnike (burfelce) zrezaniga špeha lepo rumeno, precedi ga v kotlič in zmešaj ga dobro s štirimi celimi jajci in dvema |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | pusti, dokler niti ne dela; deni ostrožence vanj in postavi kotlič na majhen ogenj, de cuker vroč ostane brez vrenja; pusti |
| Kuharske Bukve (1799): | Rudezhe grosdizhe vkuhati. Deni ſtólzheniga zukra eno libro v' męſingaſti kotlizh, en pizhli maſelz vode sraven; operi eno libro lępih odbraneh |
| Kuharske Bukve (1799): | potle preshmi, poſtavi na hlad ſterdit. 179. Viſhne vkuhati. V' kotlizh deni pol libre zukra, najn en frakel vode, puſti vręti |
| Kuharske Bukve (1799): | pol libre víſhin operi, pezle na pol odręshi, deni v' kotlizh sraven znkra, de vrejo, dokler ſo zhiſte, de ſe proti |
| Kuharske Bukve (1799): | smęſhaj jeh med zuker, puſti vręti, dokler sholzhnaſti poſtajajo; poſtavi kotlizh v' merslo vodo, de ſe hitriſhi ohladę, deni v' glaſh |
| Kuharske Bukve (1799): | 178. Rudezhih jágod sholza. Vsami poldrugo libro rudęzheh jagod v' kotlizh, ſtlazhi dvęh lemón ſok na nje, puſti ſtati; savri en |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Vkuhane breskve, drugači. Zlo debele, dobre, še zelene breskve v kotliči kuhaj, dokler se kožica iz njih potegniti ne da, položi |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | funt stolčeniga cukra in en maselc vinskiga jesiha v mesingastim kotliči, de se zgosti, perdeni potem čisti sok in ga s |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | beliga kandelcukra, iz kteriga so se niti pobrale, v mesingastim kotliči nad slabo žerjavco tako dolgo kuhaj, de teško kaniti začne |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | funt breskev en funt cukra z enim maselcam vode v kotliči, dokler niti ne dela, deni potem breskve vanj, pusti jih |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | jih nekolikrat z majhno iglo; potem zavri vode v mesingastim kotliči, deni jagode vanjo in jih k večimu dvakrat zavri, potem |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | steklenico. Murbe. En funt cukra in pol maselca vode v kotliči male časa vreti pusti, deni dva funta murb vanj in |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | zopet dobro ožetih žemelj in zmešaj oboje prav dobro v kotliči. Potem razbeli okoli šest lotov masla; perdeni drobno razsekaniga peteršilja |
| Zlatorog (1886): | bogàt in kmèt ubog. Na ražnji suče se mesó, V kotliči juha vrè glasnó; Ta dan pač nekaj spije se, Nektera |
| Kuharske Bukve (1799): | zhes nozh ſtati; drugi dan jeh ozedi; zuker puſti v' kotlizhi vręti, dokler ſe vkuha, de ſe vlęzhe, potle deni vìſhne |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | nekoliko ur na gorko, potem jo pa skozi sito v kotliček presej. Zdej dvanajst rumenjakov, en maselc mlačne srove smetene in |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | zreži jo na štiri perste široke kose, položi jo v kotliček in osoli jo. Potem toliko žemljevih drobtin kolikor moke dobro |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | pa pol ure stoji. Zdej drobljanček sroviga masla v mesingastim kotličku razbeli, tri žlice omese perdeni, de med vednim mešanjem rujava |
| Mineralogija in geognozija (1871): | potem, kakor da bi se bile rastline v tacih velicih kotlinah posebno živo razvijale ter samo tam delala se premoga zdatna |
| Mineralogija in geognozija (1871): | posela so se iz jezer in zatoraj jih vidimo kot kotline zemske brez premogovega apnenca, včasi ravno na drobu ali granitu |
| Mineralogija in geognozija (1871): | kotline v Pfalzu, v Rudnih gorah, na Českem in Francoske kotline v St. Etienne in Rive-de-Gier. |
| Mineralogija in geognozija (1871): | včasi ravno na drobu ali granitu ležeče. Sem spadajo premogove kotline v Pfalzu, v Rudnih gorah, na Českem in Francoske kotline |
| Vanda (1888): | mogočnih njegovih tovarišev, ki od severne straní obkrožajo prijazno kamniško kotlíno, ta mali raj kranjske dežele. Šele ko je zahajajoče solnce |
| Kmetska smrt (1890): | Te je starec nabral, malo zmel, vložil jo v nizko kotlino kraj njive, nanjo pa vrgel nekoliko suhe jelkovine in smrečja |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | poskušati, le z krajcerji ni varno, zakaj krajcerji so iz kotlovine narejeni, na ktéri se zelenica (Grünspan) nabere, ki je prav |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | v 45 velikih sveskih svesano, in ima ſkoraj 7000 v kotlovino vresanih obrasov in riſov, ki ſo jih nar imenitniſhi moshje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | je perzhel Janes Gutenberg knige natiſkati. „ 395 „ ſo jeli v kotlovino dletiti. „ 361 „ ſo Anglijani sazheli gumbnize ali knofIjize delati. „ 355 |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | ali pa sožgavši; sploh znane rude kakor zlató, srebró, svinc, kotlovino i. t. d. loči jih stopivši ; živo srebró pa odgnavši |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | rud zlató, srebró, svinc, železo i. t. d. ločvali, ali kotlovino in cin v bron združiti umeli, kemikarji so bili. Ravno |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1882): | m. vsled predloga gospoda Gabrijela Jelovšek-a enoglasno imenovala gosp. Franc Kotnika, véliko-posestnika in tovarnarja iz Vrda, in gosp. dr. J. Vošnjaka |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1882): | Vošnjaka, državnega in deželnega poslanca, častnim članom omenjenega društva. Gospoda Kotnika imenovali so častnim članom zarad njegovih mnogih podpor darovanih društvu |
| Zoologija (1875): | 6 sekavcev, potem na vsaki strani 1 očnjak in 6 kotnjakov. 4.0.2.0.4./4.0.2.0.4. = zobovje bobrovo. Ničle tukaj pomenijo, da bober nema očnjakov |
| Astronomija (1869): | Nadglavišče, Zenith, 252. Nadir, podnožišče, 252. Nagnjen, geneigt, 233. Napošev (koto), schief, 240. Narazje, Entfernung, 242. Navpičnik, (navpični krog), Vertikalkreis, 260. |
| Rudninoslovje (1867): | 5) pa ni velika. Mnogi težci imajo v sebi obilno kovi, torej je rudarji tudi imenujejo rude. Najvažnejše vrste so: 1. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | jih je bil kovač prinesel. Mogel sem mu pomagati pri kovu meh vleči, da so me žuli še dolgo pekli. Mene |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | podolgoma na tleh. Na mizi je bila debela mošnja zlatov. Kovač jo vzame, in je bil odslej bogat mož. Pravijo, da |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | večkrat ugodi do njega priti. Bil je pri Pečicah neki kovač, in ta je, ko je po gori glogovega ročnika za |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | imele lepe slivove černe. Nedavno kar nam jih je bil kovač prinesel. Mogel sem mu pomagati pri kovu meh vleči, da |
| Krivica za krivico (1859): | in kakošnih mise da je; pa kako ostermim, ko najdem kovača našega sela in kočijaža Aleksjeviča pri njem. Oba sta bila |
| Krivica za krivico (1859): | se ozre od strane plašno na svojo žertvo, potem pokliče kovača in kočijaža v sobo, kterima zašeptá par besedi. Omamljenega vzdigneta |
| Cmokavzar in Ušperna (1883): | jarčji crkovini za ograjo. Pa mož se je bal silovitega kovača Breznosa, ki mu je ostro prepovedal stopiti čez prag svoje |
| Luteranci (1883): | bi pa utegnol priti morda še čas, da bi potrebovali kovača v Kranji na klanci, oglasite se! " Molčé so si stiskali |
| Brata (1888): | morala začutiti, daje nekdo blizu nje. Odpre oči in ugleda kovača, ki stoji nepremično poleg postelje s težko, hudo sapo. Komaj |
| Od pluga do krone (1891): | takó ne gré, ljudje niso bedáki! » S tem je Jaka kovača takó v živo zadel, da mu je kar sapo zaprl |
| Gojko Knafeljc (1899): | bakljači, ponosno dvigajoč žareče svoje plamenice ter stopajoč na povelje kovača Tomka, ki je grdo gledal izpod črnih, gostih obrvi. In |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | no mertvizhenimu, ko poſtane, pevzu, pa ſhe bolj oshivi ſpotniga kovazha; vino rasvéshe mutizu jések, omezhi terdóbo ſerzá, ga ogreje in |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | pondeljk; zapisanih je letos toliko učencov v to šolo (15 kovačev in 6 kmetovavcov), da se za to leto ne more |
| Bore mladost (1862): | kjer so kladiva s težkimi udarci pele koristno glasbo. Černi kovači, pred durmi stojé, odkrivali so se svoji mili gospodinji, ktero |
| Ljubljanski meščanje v minulih... (1886): | visoka. Mesárji, pekárji in krznárji so plačevali po sto goldinarjev, kovači po petin sedemdeset, mizárji in sodárji po šestdeset, trgovci po |
| Cigani (1890): | ostali Evropi ne, to pa zato, ker so bili dobri kovači in orožarji; po privilegijih kralja Matjaža in Vladislava II. so |
| Cigani (1890): | Bili so pa že takrat vse, kar je kdo hotel: kovači, konjski mešetarji, vražarji, godci pa tudi goljufivci. Ogerski kralj Sigismund |
| Cigani (1890): | lesorezci, pa tudi nižji godci. V tretji razred so uvrščeni kováči, ki se včasi pečajo tudi z godbo kot postransko zaslužbo |
| Luteranci (1883): | in šale. "Glej šenta," dejal je svojemu sosedu, nekako otožnemu kovači Gogali, znanemu najboljšemu prijatelju Knafljevemu; "lepo te je v smole |
| Luteranci (1883): | utekel, a bil po naključji kaznovan po svojem najboljšem zaščitniku, kovači Jurji Gogali. Vendar rešil se je iz mrzlih valov in |
| Zlatorog (1886): | so znani mu zakládi, »Mar prináša Škrat zlatá mu »Kot kovaču iz Tolmína? »Morda íma tolsti koren, »Ali pa pri hiši |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | matike v popravljanje blishnjimu kovazhu. V miſlih, de ga nobeden ne ſliſhi, kér mene v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | vsi čakajo, de jim bo gospóska to delo ukazala. *) F. Kovač, iz Šiške 29. grudna. Černe bukve. Ko sim bral v |
| Kelmorajn (1864): | po navadi. Ko pridem od velike maše domú, že najdem Kovača z očetom za mizo. Starček se mi prijazno nasmehljá in |
| Kelmorajn (1864): | VII. Dnevi do prihoda kraljevskega Kovača zdeli so se mi tako dolgi, ko da bi celo |
| Cyclamen (1883): | koščena žena, vodeča s seboj suho, črno kozo. Bila je kovačica Barba. »Eh, molči, molči! In v hišo pojdi! « zavrne jo |
| Cyclamen (1883): | grunta! « Tako je šlo leto za letom. Nikdar pa še kovačica glede tujcev ni bila tako razdražena nego letos. Tri dni |
| Cyclamen (1883): | jednem opravljala kuhinjska opravila, kupovala je jajca in piščeta od kovačice, z drugim pa ni bilo moči govoriti; to je bila |
| Cyclamen (1883): | hudournih slučajev, v katerih se je redno izpričala nadvlada matere kovačice, prav v miru in v sporazumljenji. Ta žena kovačeva, Barba |
| Cyclamen (1883): | oporeka Tileh. »Jeden pač, pa ta je —« Zadnjih besedij jezne kovačice Hrast ni slišal, kajti stopila je bila za kozo v |
| Verske bajke na Dolenjskem (1881): | mogoče pa je tudi, da sta prišli obe iz njegove kovačnice. Starec je kmetiškega rodu in je hodil v svojej mladosti |
| Cyclamen (1883): | nič dekliškega. Vsa trojica je šla počasi in molče mimo kovačnice. »To le je menda gospoda s pristave,« zagodrnjal je Tileh |
| Cyclamen (1883): | globoko k njemu. Bili so že kakih dvajset korakov od kovačnice oddaljeni, pa doktor je še vedno mehanično gledal za njimi |
| Od pluga do krone (1891): | z žuljavo roko pot s čela in stopi na prag kovačnice. «Glej ga no, kakó se je potegnil! » pravi Košakulja ugledavši |
| 4000 (1891): | Vedno še premalo! « »Tik ozidja je moja kovačnica in tik kovačnice raste stara češplja. Po tem drevesu sem splezal v temni |
| Spletke (1894): | ga je zavrnil, rekši, da šolo lahko malo bolj od kovačnice odmaknejo. »Sicer bodo pa dvojna okna, in kovač tudi ne |
| Stric Tomaž (1853): | tisti poti za njima dirja. Doteče ju pozno pri neki kovačnici, kjer je Halaj Tomaža še na rokah vkleniti dal, bavši |
| Robinson mlajši (1849): | je skoz in skoz na to mislil, da bi tude kovačnico uzložil, gdér bi si lopate ino lehkič tude drugo po |
| Gozdovnik (1898): | poleg sušinja, ki so ga sabo pripeljali. Postavijo tudi poljsko kovačnico, in zdajci je odmevalo naklo udarcev kladiva, ki je delal |
| Fizika (1869): | krummlinige Bahnen, 58. Povéznik, Recipient, 91. Površina, površje, Oberfläche. Prägewerk, kovalo. Praznina Toricelli-jeva, Toricelli's Leere, 90. Prečka, gredelnica, Wagbalken. Predmet, Gegenstand |
| Razne dela (1870): | Je Sava se, vostinski beg, boril; Kot pajčine predre stvarí kovane, Kot suhi list vareno jeklo zmane. Njegova čast razlega se |
| Razne dela (1870): | Je sprožlej tak peterim zadni dih. Kot pajčine predrê stvarí kovane, Kot suhi list vareno jeklo zmane. In Sava beg vostinske |
| Spomini na okupacijo Bosne (1888): | ujeti vstaši pogostoma izročali prav lične z zlatom in srebrom kovane, toda na kresílo narejene puške, katere so jim baje rabile |
| Vinjete (1899): | Kakor bi gledal pred sabo velike, svetle retorte, steklene in kovane, platinove skleníce, po vsem laboratoriju razprežene tenke cevi iz kavčuka |
| Kemija (1869): | južnem Nemškem 13lotno, na Francoskem 14.5lotno srebro. Vrednost in jedro kovanega denarja naznanilo se je dozdaj s tem, da se je |
| Kemija (1869): | srebra ter je eden vagal 21,9 grama. Razmera med številom kovanega debelega denarja in med novčno (denarno) enoto — ki je bila |
| Razne dela (1870): | je nagnjen okraj na levi ko desni okopa, S koli kovanimi v ost je tikama zgorej previden, Ki so Ahajci v |
| Kupčija in obrtnija (1872): | banka ni več v stanu bila svoje mnogobrjne bankovce s kovanimi denarji zameniti. To je vlada sprevidela in leta 1797. banko |
| Kupčija in obrtnija (1872): | dobro vredjena, ter je svoje bankovce redno in vestno s kovanimi denarji izmenjevala. Ko je pa naše cesarstvo prejšnja stoletja po |
| Spomini na okupacijo Bosne (1888): | kameni in v jeklo rézanimi arabeskami, potem s srebrom bogato kovanimi samokresi za pasom. Pri razoroževanji zaplenili pa nismo izjemno takega |
| Divica Orleanska (1848): | za njim prihiti; na sprednim stanu jo vitez počaka. Jovana. Kovarnik! Zdaj spoznam potuho tvojo! S hlinivim begam peljal si golufno |
| Napake slovenskega pisanja (1858): | gladil bi se na terdnem stalu. Prežerin, akoravno besed ni koval, pa vender bi rekel, da je pomogel jeziku več od |
| Cyclamen (1883): | Tamkaj je vlekel dan na dan svoj kovaški meh ter koval, kalil in brusil svedre stari kovač Tileh. To vam je |
| Grajski pisár (1889): | se očistil na to vseh hudobnih naklepov, ki sem jih koval v namenu, da bi si pridobil za ženico nemškega dekleta |
| Mara Rendića (1897): | je Nikola do dobra nalezel. Postal je zgovoren in je koval v zvezde svojega dobrotnika. Ker se je bližala ura, ko |
| Moja hoja na Triglav (1897): | je ubiral pristne daktile. Kladivo je kovalo železo, jaz sem koval rahlo, krhko stvar, mešanico mladeniškega svetožalja in idealizma. Mladeniško svetožalje |
| Katarina (1854): | ognjiše, kjer smo se zbirali naj slavniši vitezi domovine in kovali zakletbine zoper roparje domačije. Šestnajst let sim bil star, ko |
| Povodni mož (1855): | luč ugasnili. Tukaj so se mladenči zbirali namislike in naklepe kovali in se potem na razne pota razšli; Začele so si |
| Jela (1859): | s svojimi prijatli za njih reč. V skrivni družbi smo kovali silne naklepe, pa spodletelo nam je vse skupej, in mogli |
| Kupčija in obrtnija (1872): | leta bolj ginejo. Iz saksonskega srebra so se prvi tolarji kovali. Nekaj več kakor na Češkem in Saksonskem se na Ogerskem |
| Cyclamen (1883): | smeha; Vi ne umete tega, gospod doktor. Ko bi Vi kovali sveder, ukrenili bi tudi tako, kakor mati županja z bukvami |
| Ljubljanski meščanje v minulih... (1886): | jele snovati zadruge v Koloniji, v Ahnu, v Regensburgu itd., kovali so tudi ljubljanski rokodelci, če je sicer Ljubljana takrat že |
| Turki na slovenskem Štajerskem (1894): | Erazem Tattenbach, Peter Zrinjski, Franjo Frankopan in Nadasdy proti cesarju kovali. V zimi od 1669. do 1670. leta so prihruli Ogri |
| Dve svatbi (1895): | mine tudi več letnih kvatrov, predno obišče očeta. Tu so kovali nevarne načrte, pa jih zopet zametali, da bi Lenčkovo hišo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | lahko izrečljiva; tretjič ni potreba, pri vsaki priložnosti novih besed kovati, kterih se ljudstvo v več létih komej navadi. Zatorej še |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | zaslišalo, kteri so jeli ravno tako pridno nove iména mescov kovati, in perporočevati, kakor svoje dni čerkarji čerke. 1. Nekdo je |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | čast. Naj se ves svet zoperstavi, Narodu pravice davi, In kovati ga želí; Slave zora bo svetíla, Zob verige razdrobíla, Večna |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | pa je kralj Matjaš dober kralj. Dal je same zlate kovati. Drugega dnarja niso poznali. Zato so bili takrat zares zlati |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | ſi moj. Goſpá. Le sapoj ſhe , le sapoj. Tonz. Kar kuje, kar tôzhe , Preneſt' ni mogozhe , Pre ſilnu je to! Tiranſka |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ſe v' druge hiſhe inu shlahte męſha, opraſhuje, ràsnaſha, inu kuje vſe nove zajtunge, |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1865): | odstotkov ali procentov. Da se čedalje pridnejše po olji sledi, kuje društvo vedno priprave in vliva cevi, po kterih se olje |
| Kemija (1869): | je 50 gramov. Iz 550 gramov kovnega srebra se toraj kuje: 45 avstr. srebrnjakov po 1 goldinarji; 52 1/2 j. nem |
| Kemija (1869): | je povedalo, koliko po številu se tega ali onega denarja kuje iz ene marke čistega srebra. Avstrija je kovala iz čiste |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | čistega srebra? 6. Od 1 kg srebra, imajočega 0.945 čistine, kuje se 100 holandskih goldinarjev; izračunaj hol. goldinarju zrno in notranjo |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | srebernjakov po goldinarji? 10. Od 500 g čistega zlata se kuje po 69 3/4 nem. zlatníkov po 20 mark; njih čistina |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | notranjo vrednost v prejšnji nalogi omenjenih novcev, ako se jih kuje od 1 kg čistega srebra oziroma po 750, 1500, 3000. |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | vrednost v gl. a. v. in c) koliko rubljev se kuje od 1 kg čistega srebra? 6. Od 1 kg srebra |
| Maria Stuart (1861): | Mudili ste se v Rimu, tudi v Remi, Kaj naši kujejo sovražniki? Mortimer. Naj Bog jih zmoti in pušice njihne Oberne |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | vse radovedno in bi se rado vtikalo v naše zadeve; kujejo laži in je trosijo pa vse baže nam podtikajo. Ali |
| Divica Orleanska (1848): | je moje rôke dlan? Delíte me! Iztergajte mi serce In kujte dnar iz njega! Kri za vas Imám, vojšakov nimam, srebra |
| Gospod Janez (1884): | Doma je bil vse opravil, kar je bilo treba, svoj kovčeg itak izročil že slugi, in sedaj je bil v istini |
| Jara gospoda (1893): | notar. »Skoro bi ti želel, da ti zgori tisti tvoj kovčeg s tremi pari nogavic! Morda si ga celó zavaroval za |
| Jara gospoda (1893): | vrgel na zadnjo klop v kotu debel plašč, dežnik in kovčeg, katerega je prinesel z vozá. Sodnik Vrbanoj pa je bil |
| Očetov greh (1894): | vse to in tudi ni pričakoval izpremembe. Ravnodušno odloži mali kovčeg, ki ga je prinesel s seboj, na klop pri peči |
| Očetov greh (1894): | si tlači pipo. »Potrpite, oče! « veli sin in gre odpirat kovčeg. »Kaj pa imaš tam? « vpraša starec z zadovoljnim nasmehom. Študent |
| Kvišku (1899): | odet v ovrhnik. Za njim na tleh je čakal napolnjen kovčeg, na mizi sta ležala dežnik in palica. Lacingerjevo lice je |
| Gojko Knafeljc (1899): | ni, kako je žena potegnila izpod postelje nekdanji njegov dijaški kovčeg, kako ga je odprla, nekaj iskala po njem, a skoro |
| Vzgoja (1899): | v tla gledaje, je stopala uradnikova vdova poleg hčere, držeče kovčeg v roki, ki jo je vlekel proti tlom. Vprašala se |
| Vzgoja (1899): | so prebivali njiju sorodniki. Obe sta imeli v roki majhen kovčeg in črezenj pogrnjen sivkast pled; jako težko pa je stopala |
| Rudninoslovje (1867): | razlikuje manjša teža, i zato je tako imenujemo. Nimajo niti kovnega lica, niti stanovite barve, beli so ali barvani, navadno se |
| Kemija (1869): | pridodá 1/10 bakra, to je 50 gramov. Iz 550 gramov kovnega srebra se toraj kuje: 45 avstr. srebrnjakov po 1 goldinarji |
| Kemija (1869): | ta namen se vložé v lončene škrinje tenki proti (palčike) kovnega železa med stolčeno oglje ter se dalj časa žarijo. Oglje |
| Kemija (1869): | zato je v kovnem železu ogljenec težko zaslediti. Poglavitna lastnost kovnega železa je velika vlečnost ali žilavost (Zähigkeit), vsled ktere se |
| Kemija (1869): | surovega železa, ako mu nekoliko ogljenca odvzamemo; ali pa iz kovnega železa, ako mu dodamo ogljenca. Prvo se imenuje surovo jeklo |
| Kemija (1869): | pri 1600°, ko je najhuje razbeljeno. Zato se dva kosa kovnega železa ne dasta stopiti v en kos, vendar ju je |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | poſtov, ſim otrozhje rezhy popuſtuv. Sdej vidimo mi ſkus en kovni shpeguv, tedej pak bomo vidili od oblizhja da oblizhja. Sedej |
| Kemija (1869): | jeklo tudi dobimo, ako v pravem razmeru stopimo surovo in kovno železo. Na jeklu prav očitno vidimo, kako eno in isto |
| Kemija (1869): | ju obdelavamo s kladvam, se spojita v en kos. Pravimo: Kovno železo se dá variti (schweissen). 3. Jeklo ima v sebi |
| Kemija (1869): | ali lito železo, ki ima mnogo ogljenca v sebi. 2. Kovno železo, ki je skoro brez vsega ogljenca. 3. Jeklo, imajoče |
| Kemija (1869): | Zarad premajhne trdote se za rezila ne more dobro rabiti. Kovno železo se začne topiti še le pri 1600°, ko je |
| Kemija (1869): | kovati, moči ga je pa piliti, vrtati in stružiti. 2. Kovno železo je skoro samo čisto železo. Dobiva se iz surovega |
| Fizika (1869): | da se elektrika napravlja ali rodi z golim dotikanjem dveh kovin, in da je tam, kjer se kovini dotikate, sedež sile |
| Kemija (1869): | se kovine največ v prirodi spojene nahajajo. Prirodne spojine težkih kovin z žveplom imajo navadno kovinsko lice in mesingasto barvo, umetne |
| Kemija (1869): | Cr = 26; gostota = 6,8. Akoravno je krom ena izmed najzanimiviših kovin, je vendar sploh manj znan od poprejšnjih. Poznamo ga stoprv |
| Kemija (1869): | srebra. V tem obziru so omenjene utežne množine teh dveh kovin enako vredne ali ravnomočne (aequivalent). Ako še dalje preiskujemo, koliko |
| Kemija (1869): | v sebi kovine, razen železa. Te raztopine imenujemo amalgame. Razredba kovin. Sledeča tablica nam kaže kovine razvrščene po posebnih lastnostih v |
| Fizika (1869): | je tedaj 1) v hitrosti električnega toka, 2) v vodilnosti kovin in zemlje, 3) v s tem danej mogočosti, v vsakej |
| Kemija (1869): | serpentin i. dr. 20. Aluminijum. Al = 13. Gostost = 2,56. Ta kovina sostavlja velik del zemeljske skorje, kajti zraven kremenice in apna |
| Kemija (1869): | in to zarad hlapečega in gorečega kalijuma. Sikaje šviga žareča kovina sem ter tje po vodi, dokler popolnoma ne izgori v |
| Fizika (1869): | ktera ima za nasledek električni tok, če pride še druga kovina zraven. Odtod izhajoči si mislijo, da je celó pri popisanem |
| Kemija (1869): | Solotvori se z nekterimi kovinami vežejo v več razmerah, ravno tako kakor kislec. Višo stopinjo |
| Kemija (1869): | je srebru jako podoben, dá se obdelovati in z drugimi kovinami mešati, z bakrom dela sosebno lepo zlatu podobno zmes. Ne |
| Kemija (1869): | ravnomočne (aequivalent). Ako še dalje preiskujemo, koliko je kake druge kovine treba, da se more spojiti s 16 deli žvepla, najdemo |
| Kemija (1869): | manj srednje lastnosti svojih zmesnin. Živo srebro raztaplja v sebi kovine, razen železa. Te raztopine imenujemo amalgame. Razredba kovin. Sledeča tablica |
| Fizika (1869): | odvisna od sredstev, ki ga vodijo, ker imajo še celo kovine tako različno vodivost, da n. pr. platina doprinaša enajstkrat in |
| Kemija (1869): | železni žveplec in žveplena kislina, FeS + SO3.HO = SH + FeO.SO3. Razne kovine skup stopljene dado kovinske zmesi (Legirung), ki imajo več ali |
| Fizika (1869): | opravilo vplivu kapljin, vode in kislin, ker postane po dotikanji kovine z vodo najpoprej električna napetost v atomih teh teles, ktera |
| Kemija (1869): | Eisenchlorid). Za kislecem je žveplo ona prvina, s ktero se kovine največ v prirodi spojene nahajajo. Prirodne spojine težkih kovin z |
| Kemija (1869): | Te raztopine imenujemo amalgame. Razredba kovin. Sledeča tablica nam kaže kovine razvrščene po posebnih lastnostih v skupine, kterim so posebna imena |
| Fizika (1869): | golim dotikanjem dveh kovin, in da je tam, kjer se kovini dotikate, sedež sile, elektriko budeče (elektrogibne sile), ktera tako rekoč |
| Kemija (1869): | novo telo, C2N, imenovano cijan, ki se potem spoji s kovino. Iz žarečega Živosrebrenega cijanca (Cynquecksilber), HgCy, dobimo cijan v podobi |
| Kemija (1869): | poznavali, nego železo, ki se teže dá iz rud v kovino taliti. Še bolj pogostoma se dobiva s kislecem spojen v |
| Kemija (1869): | posebnimi pogoji, zlasti ako dušečnati ogelj (55) žarimo s kako kovino. Obe prvini se zvežete v novo telo, C2N, imenovano cijan |
| Kemija (1869): | 35. Platina. Znak : Pt = 99; gostota = 21. S to kovino smo se soznanili še le po iznajdbi Amerike, od koder |
| Kemija (1869): | sama ob sebi povsod, kjer je baker ali kaka bakrovnata kovinska zmes v dotiki z zrakom in vodo. |
| Kemija (1869): | 496. Messing, med, 433. Metall, kovina. Metalloid, pakovina. Metallsaure, kovinska kislina. Methyl, metil, 458. Methylalkohol, metilov alkohol, 474. Methylessigather, metilov |
| Kemija (1869): | kislina, FeS + SO3.HO = SH + FeO.SO3. Razne kovine skup stopljene dado kovinske zmesi (Legirung), ki imajo več ali manj srednje lastnosti svojih |
| Kemija (1869): | drugi pa to storé le takrat, kedar jih razvročimo. Ako kovinske žveplece polijemo s kako kislino, naredi se vodenčev žveplec in |
| Kemija (1869): | iz zrakú ali pa iz vode promenivši se v žveplenokisle kovinske okise, drugi pa to storé le takrat, kedar jih razvročimo |
| Rudninoslovje (1867): | semlét daje lepo modro barvo. VIII. Opálovci. (Opaline). Opálovci nimajo kovinskega lica, zmerom so gručavi, lomijo se pa dostikrat izvrstno školjkasto |
| Rudninoslovje (1867): | XVIII. Svetlíce. (Blenden. ) Svetlíce nimajo kovinskega lica, največ so barvane i to v vseh barvah, malokedaj |
| Rudninoslovje (1867): | Kaplji na Koroškem. XIV. Rude. (Erze. ) Rude so rudnine nekaj kovinskega, nekaj nekovinskega lica, dovolj težke so (tž. = 2•1 . . . . 9 |
| Rudninoslovje (1867): | tr. = 1•0 . . . . 7•0), sploh apatitovo ali živčevo. Rude kovinskega lica so navadno črne, a nekovinskega črne, rjave, rdeče, rumene |
| Kemija (1869): | vtakneš v bakrovnato tekočino, prevleče se hitro z rdečo mrenico kovinskega bakra. Bakrov okis, CuO, je črna tvarina ter se dobi |
| Mineralogija in geognozija (1871): | le bolj v brezličnih, kroglastih, grozdastih gmotah, kakor baker rdečega, kovinskega leska. Beli arsenati nikel, Ni As2, je belega kovinskega leska |
| Mineralogija in geognozija (1871): | rdečega, kovinskega leska. Beli arsenati nikel, Ni As2, je belega kovinskega leska kakor kositar. Nikelov cvet, Ni As + 8H, je arsenokisli |
| Mineralogija in geognozija (1871): | sistema, pod. 72, 73 in 74; siv je kakor steklo, kovinskega leska; t. = 3 do 4; g. = 5. Glavni njegovi sestavni |
| Mineralogija in geognozija (1871): | ali bela nikelova ruda Ni S2 + Ni As2, je svinčeno-sivega kovinskega leska. Dalje se nikel veže z mnozimi kovinami, izmed kterih |
| Fizika (1869): | baker. Ali, ako se na konca dveh dratov privežete veliki kovinski plošči PP', ki se v zemlji druga drugej nasproti postavíte |
| Kemija (1869): | z žvepleci niže vrste spajajo v posebne žveplene soli (Schwefelsalz). Kovinski žvepleci kažejo veliko sorodnost do kisleca, nekteri si ga privzamejo |
| Kemija (1869): | so pa večidel prahovi kake posebne barve (glej §. 43). Kovinski žvepleci imajo sem ter tam jake osnovne lastnosti. Nekteri kovinski |
| Kemija (1869): | v vodo, dočim se primerna množina bakrovega okisa promeni v kovinski baker. Obe dve izgorini ste hlapni in obe vročina prežene |
| Kemija (1869): | Kovinski žvepleci imajo sem ter tam jake osnovne lastnosti. Nekteri kovinski žvepleci više stopinje se pa obnašajo kakor kisline, ter se |
| Kemija (1869): | drat se mnogo rabi. Z drugimi kovinami dela celo vrsto kovinskih zmesi, ki se rabijo za mnoge in mnoge stvari. Naj |
| Fizika (1869): | predmetov, kakor se to zamore videti na svetlo likanih, napetih kovinskih gumbih in na steklenih kroglah, ktere imajo ljudje postavljene sem |
| Kemija (1869): | sostavina medi ali mesinga, bronza, novega srebra in še drugih kovinskih zmesi. Kemiki ga rabijo sosebno za izvajanje vodenčevega plina (glej |
| Kemija (1869): | 10. Arzén. As = 75; gostost = 5,5. Arzén ima toliko kovinskih lastnosti, da posreduje prelaz od nekovin do kovin, kamor ga |
| Botanika (1875): | preslico (equisetum) ktera zatorej služi za likanje lesa. Ogljenčevo kislih kovinskih okisov ni v živej rastlini; ogljenčeva kislina se naredi pri |
| Rudninoslovje (1867): | vodi ne topé, torej niti okusa nimajo. Njihovo lice ni kovinsko, največ se dadé lehko klati, nekteri le v eno mer |
| Kemija (1869): | spojene nahajajo. Prirodne spojine težkih kovin z žveplom imajo navadno kovinsko lice in mesingasto barvo, umetne spojine so pa večidel prahovi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | cerkve tje po travnikih je seno vzel. Pa na Kovskem verhu pri Kožuhu „ga vzame cel voz pa tudi več |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | posluša, ni kristjan, ampak hajd in očiten grešnik”. Dobrota stavljenih kóz je že sploh takó spoznana, de jih že davnej po |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | storijo, de jih človek lahko prestojí; 3) cela bolezin stavljenih kóz ostane le na rami in sicer zdravo otročè od stavljenih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | velikih dobrot, ki jih je človeški narod zadobil od stavljenja kóz, in de bo vsaka mati hitéla, svojimu dedetu — če je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Bog ni veči telesne dobrote človeštvu podaril, kakor je stavljenje kóz, ki so lahka in nedolžna pa gotova pomoč zoper hudo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | kmetovavec Heintel je prerajtal, de poprej, ko še ovcam niso kóz stavili, je vsako leto samó po avstrijanskim cesarstvu okoli štirkratsto |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Zdej pa je ta strašna kuga odvernjena, kjer je stavljenje kóz vpeljano. Lejte neizrečeno dobroto, ki je očitna ko svitlo sonce |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | vgasne, tudi človek v tajisto ne smé. (Dalje sledí. ) Stavljenje kóz ali osepenc je velika dobrota! (Konec. ) Petdesetletne skušnje so nam |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | brinjevih jagod. Dobro jih stolci in zmešaj. Kedar o gnojenju koz prasiča driska napade, stolci želoda v moka in dajaj dve |
| Ferdinand (1884): | Hočeš li gledati svoje otroke slepe, hromove in pikave od kóz okoli sebe? « »Če je tako, idi v božjem imenu sam |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | pamet. — Ti bi rad, de bi bil volk sit, pa koza cela. — Dostikrat bi trebalo, de bi človek spred in pa |
| Zlatorog (1886): | se in oni, ki jo vara, Lovec smeli in lokáva koza. Tam, kjer z brado dolgo in lišajno Zreš poslednje smreke-vedreníce |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | prazne, neumne misli. Nekteri clo basajo, de se po stavljenih kozah sveti kerst zgubi in hudimu podpiše. Kaj taciga misliti ali |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | dobil, se mora od zdravih odločiti, sicer bojo vsi po kozéh zboleli. Bolnega je treba prehlajenja varovati, ga vendar ne prevroče |
| Ferdinand (1884): | vse pripravila za odhod? « »Če dobri Ferdinand res zboli za kozami, bi li ne smela z otroci pri njem ostati? « dene |
| Ferdinand (1884): | drugim je pripovedoval, da je mladi grofič Ferdinand zbolel za kozami, ali pa vsaj za kako drugo nalezljivo mrzlico; da je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | d. tudi ovcam stavijo, ktere imajo tudi svoje lastne hude kozé. Slavni kmetovavec Heintel je prerajtal, de poprej, ko še ovcam |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | vsih deželah skerbne matere svoje otročiče k zdravnikam, de jim koze stavijo in jih po ti poti hude nevarnosti obvarjejo. One |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | nam veleva , za zdravje skerbeti. Dobrota, ktero nam dobro stavljene kozé ponujajo, obstojí v temle: 1) One obvarjejo človeka za več |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | kozne bolezni ; 2) če se primeri, de bi kdo kužne kozé nalezil, jim vzamejo navadno hudo moč in storijo, de jih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | za svoje otroke skerbeti? ! Nikdar ne. Starši, ki svojim otrokam koze staviti branijo, se pregrešijo ne le samó zoper cesarske postave |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | One komej čakajo, de spodlad pride, ki je navadni čas koze staviti. Le malo je tacih ljudí, ki nočejo te velike |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | ali ni vse to satanovo seme? Tudi duhovni pastirji vam koze staviti priporočajo. Kdor pa cerkev ne posluša, ni kristjan, ampak |
| Zlata Vas (1848): | so moje priče zoper vas. Za svoje krave, svinje, in kozé imate več skerbí, kakor za svoje otroke; pa tudi krave |
| Zlata Vas (1848): | skerbí, kakor za svoje otroke; pa tudi krave, svinje in koze vam niso tako ljube, kakor pijančevanje in igra. “ |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | mačka pride, imajo miši poderk. — Se je s konja na kozo sedel. — Je prišel s perja na slamo. — Današnjimu listu je |
| Kuharske Bukve (1799): | poſtavi, vędno meſhaj, puſti vręti, dokler ſe sgoſti, de ſe kose perjęma; glej pa, de ſe ne perſmodi. S' to sholzo |
| Kuharske Bukve (1799): | govejo maſt na tanke ręsine; s' njęmi obloshi dno ene kose, inu s' nekatęrem ręsínami ſhpeha. Sręshi eno libro ſoknatiga meſa |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | vrele dobre goveje župe, pa ne mešaj, dokler se od koze vse ne odterga in pusti še nekoliko časa vreti. Potlej |
| Kuharske Bukve (1799): | v' jęſih. Potle ga sręshi na koſze, perſtavi ga v' kosi s' zhernim vinam, enmalo jęſiham, ſtolzhenim prepezhenim kruham, drobno ſękanim |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | široke kose zreži in osoli: Zdej eno unčo putra v kozi razbeli, drobno zrezanih sardelj, čebule, zeleniga peteršilja in limonovih olupkov |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | bo; ako je je več, jo pusti na žerjavci v kozi na to mero vkuhati. Zdaj pa na noge zvernjeniga stola |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | jih v slani vodi. Razbeli potem putra ali masla v kozi, perdeni gresa ali žemljevih drobtinic, de se napnejo, med tem |
| Kuharske Bukve (1799): | na tanke ręsíne, ga potolzi s' noshovim robam, obloshi v' koso; en malo |
| Kuharske Bukve (1799): | 50. Polivka od miſhelnov. Operi miſhelne s' vinam, deni v' koso s' zhebulo inu ſrovim maſlam na sherjavzo, dokler ſe lupine |
| Kuharske Bukve (1799): | pa shupo. 8. Shupa od seliſh. Obloshi eno kaſtrolo, ali koso na dnu s' putram, noter deni zhebula, |
| Kuharske Bukve (1799): | ſtopu ali moshnarju, de ſok da; deni ſroviga maſla v' koso na sherjavzo, kader je topleno, deni ſtolzheno selenje s' ſokam |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | tako ljubljeno žolco napraviš, ktera marsiktere jedila olepša, deni v kozo en par zajemnic z mesne župe posnete masti, nekoliko podolgama |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | in na gorak kraj postavi, de shaja. Med tem plitvo kozo ali ponev na žerjavco postavi in v nji maslo, pa |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | pa deni odcejene in z merzlo vodo oprane rezance v kozo, oberni jih nekolikrat in daj jih precej na mizo. Dušeni |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | čebule in korenja, tudi nekoliko koleščikov srove gnjati perdeni. Zdaj kozo pokri in pusti, de se vse na neprehudim ogni zarumeni |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Zreži goveje meso na tanke koleščike, stolci jih, pomaži pocinjeno kozo dobro s putram, povaljaj mesne kose po eni plati v |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Dušeni (dinstani) rezanci. Zreži rezance, kakor je bilo rečeno, pomaži kozo dobro s putram, zavri v nji dobriga mleka, perdeni rezance |
| Razne dela (1870): | Na čolničku kozak sedí, Za sabo sak po reki vlači; Kozak, pozor! Čerkes ne spí, Ko trenul bi te smert zasači |
| Razne dela (1870): | derví na vlak, Debela noč goré pokriva, Dremote zvit zaspí kozak, Na kopja drog pripognen biva. Ne spi kozak v omami |
| Razne dela (1870): | muke tak, Iz holmov pak domače meje, "Pozor! " kričí pazliv kozak. Epilog. Do Azije je tak letala Perutnih tenj modrica tje |
| Razne dela (1870): | omami tmin, Te pazi tam Čečenje sin! 2. Na čolničku kozak sedí, Za sabo sak po reki vlači; Kozak, pozor! Čerkes |
| Razne dela (1870): | zvit zaspí kozak, Na kopja drog pripognen biva. Ne spi kozak v omami tmin, Te pazi tam Čečenje sin! 2. Na |
| Razne dela (1870): | tiha je, rujove reka, Ki naglo ga navdol derví. Stražar kozak na komu čeka, Obernene v potok očí. V sumenju vod |
| Razne dela (1870): | se sladno, Verige strese na vso moč. On misli, bo kozak gotovo, Ki pride de izbavi me, Divjaštvo de višin sirovo |
| Razne dela (1870): | ko se zdi, Nameri v cilj — in puška poči, Kervav kozak se v dol valí. Deževje ko nastopi pišno, Končavši s |
| Razne dela (1870): | vmor. Al se spomin nekdajne bitve Po glavi ti vertí, kozak? Po zmagi al doní molitve Zahvalne v posluh ti tak |
| Katarina (1854): | se pripravljam preljubiga brata na konja vzeti, prihrumi nadme četa Kozakov in naglo sim mogel teči, de sim ji ušel, ker |
| Kavkaz in ondotno ljudstvo (1854): | prostak kar nič nima. Če 50 Čerkeskih jezdicov 500 černomorskih kozakov napade, le zadnji navadno pete brusijo. |
| Kavkaz in ondotno ljudstvo (1854): | takimu napadu v bran staviti, in še clo glavno mesto Kozakov Jekaterinoslav bi ropanji teško odšlo. Pa razcepljenje Čerkesov take velike |
| Kavkaz in ondotno ljudstvo (1854): | Že pozno zvečer sim bil dospel v to glavno mesto Kozakov pešcov. Ko sim se zjutraj prebudil, smejalo se je svitlo |
| Kavkaz in ondotno ljudstvo (1854): | moško in prederzno obnašajo in kako se razločijo od štorastih kozakov! Vidila se je na obrazih tem hribovcam zavest svoje večje |
| Spomini na okupacijo Bosne (1888): | se napotimo dalje proti jugu. Od savskega pobrežja doli do »Kozare planine« razprostira se široka ravnina. Rodovita je in na videz |
| Spomini na okupacijo Bosne (1888): | v jednomer lijóči obilo dežja na nas, tikajo se témena »Kozare planine«. Goste megle se vlačijo ob vznóžji in po presedih |
| Spomini na okupacijo Bosne (1888): | jeden najspretnejših in najsrčnejših četovodij. V skrivnih kotih in volkostéčinah »Kozare planine« združil je Babić rastresene vstaše v četo prav po |
| Spomini na okupacijo Bosne (1888): | nadaljeval samarijansko svoje opravilo. Koncem julija leta 1876. odpotuje s »Kozare planine« nenavadno velika množica bosenskih begunov v spremstvu Petra Babića |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | se v hudi zimi primeri, de tudi kak pošten človek kozarček žganja preveč popíje, misleči, de ga bo po poti grel |
| Zlata Vas (1848): | jo je kdó iz pivnice prilomil, ki je pregloboko v kozarček polukal. Nekteri kmetje s svojimi ženami so pa v gostívnici |
| Zlata Vas (1848): | potém nad keršenco, ki ga ni koj umela, ko je kozarček žganja hotel iméti, potem nad ženo, ko je rekla, de |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | rumenjake in dvajset lotov moke perdeni. Potem testo zvaljaj, s kozarčikam izreži in po dva in dva skupej deni, vsredej pa |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | pomaranč in štiri limone na enim funtu cukra ostergaj, dva kozarca vina in en kozarc kropa perli, cuker, kar ga je |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | trenutek pripravljen umreti za svojo vero! ” Ko bi bil iz kozarca na mizi se prikazal strupeni pisani gad, ne bi bila |
| Ferdinand (1884): | mi luč, steklenico najboljšega, ki je v kleti in dva kozarca! « »Dva kozarca, milostivi grof? « vpraša čudeč se sluga, ker mu |
| Ferdinand (1884): | večerjal. — Grof ga srdito pogleda ter mu reče tako: »Dva kozarca sem ti velel prinesti! Mar ne slišiš več dobro? Stori |
| Ferdinand (1884): | steklenico najboljšega, ki je v kleti in dva kozarca! « »Dva kozarca, milostivi grof? « vpraša čudeč se sluga, ker mu je grof |
| Kuharske Bukve (1799): | pit. Zhe timzhaſi pęne vpadejo, pa ſpęt męſhaj, kader drugizh kosarze pivzam nalivaſh. To hladí, pa ſe more tudi na hladnim |
| Kuharske Bukve (1799): | Hausenblatter, kakor v' druge sholze, prezedi ſhe enkrat, inu napolni kosarze, pręden bìsene mehúr notri dęneſh, puſti eno zhetert ure vręti |
| Kuharske Bukve (1799): | tako dolgo, de ſe vſe ſpęni; te pęne devaj v' kosarze, inu dajaj pit. Zhe timzhaſi pęne vpadejo, pa ſpęt męſhaj |
| Roza Jelodvorska (1855): | in ljubezen pa iz nebes«! Strašimir je danes velike sreberne kozarce, ki so od znotraj debelo pozlačeni bili, na mizo postaviti |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | lipami so naši očaki vsaki dan rajali, in v svitle kozarce rujno vince natakali. Bil je kralj Matjaš slovensk kralj — naše |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | v pripravljeno izbo. Sedla sta; služabniki so prinesli vina, nalili kozarce in terčila sta po starodavni šegi. „Bodite mi serčno pozdravljeni |
| Ferdinand (1884): | Pila sta; Alfonz natoči večkrat kozarce, pa še vedno molči. To molčanje je navdajalo Petra s |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Za en funt marelc kuhaj en funt cukra z enim kozarcam vode, dokler niti ne dela; potem pa lepe marelce olupi |
| Valenštajn (1866): | Maks Pikolomini, naproti mu gre Trčka s pisanijem, Izolan s kozarcem. Prvi nastop. Trčka. Izolan. Maks Pikolomini. |
| Sosedov sin (1868): | dasilo se je od vseh omizij ob enem, in mnogo kozarcev mu je molélo nasproti. Ali Anton zmaje z glavo, gre |
| Cyclamen (1883): | to je bila jedina misel njegova. Sluga je nesel nekoliko kozarcev vina mimo. »Doktor, ti si slabe volje — pijva kozarec —!« Hrast |
| Na Silvestrov večer 1883. leta (1884): | ga imate v kleti;″ kliče France in hlastno popije par kozarcev. „Na zdravje naše nekdanje družbe! ″ „Na zdravje živim,″ mu odgovarjam |
| Vinjete (1899): | tavanja, – sladko in nerazložljivo ... kakor bi bil izpil ravnokar par kozarcev močnega vina. Vran je odšel v urad in Danijel je |
| Fizika (1869): | elektrische Batterie, 166. Baterija v koritu, Trogapparat, 173. Baterija v kozarcih, Becherapparat, 173. Batterie, elektrische, električna baterija. Becherapparat, baterija v kozarcih |
| Fizika (1869): | kozarcih, Becherapparat, 173. Batterie, elektrische, električna baterija. Becherapparat, baterija v kozarcih. Beharrungsverögen, stanovitost. Beobachten, opazovati. Berührungselektricität, elektrika vzbujena z dotikanjem. Beschleunigen |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | rekozh: „Kako bi to bilo, ſaj ni kapelze vode v' kosarzi, vſe drugo perje venilo, ino je kakor ſuho liſtje rjavo |
| Ferdinand (1884): | sprevidel , kaj nameravajo sè strupom. Zgovorni brivec je pripovedoval pri kozarci vina, katerega mu je samotarec ponudil, na dolgo in široko |
| Iz življenja učenca (1854): | se proti kerčmi. — Do konca sim bil prav vesel pri kozarcu, terkala sva na zdravje strica i na uničenje zakletbe – tode |
| Človek toliko velja, kar plača (1861): | dacar pelje v kerčmo, v svojo cerkev, kjer bo pri kozarcu vina praznoval ozdravljenje svoje neveste. Napravil je dacar v kerčmi |
| Razne dela (1870): | Je prazna, če ne sčisti serca vsiga. Sovražtva kaplica v kozarcu slasti Življenja pitje preoberne v strup. — Krivica tak velika se |
| Rokovnjači (1881): | pohleven doktorja Burgerja razlogom udal. Govorila sta potem pri došlem kozarcu vina še dolgo o stvari. Doktor je bil šel uže |
| Gospod Janez (1884): | Kaj pa je — sreča? « Nagubančil je čelo ter segel po kozarcu, katerega si je bil z vinom napolnil. Toda pil ni |
| Testament (1887): | piješ. « »No, vedi, ti capa neumna, večkrat imam vina v kozarcu ali pa kaj žganega nego ti! « »Ne bodi, ne bodi |
| Testament (1887): | Ne jezi se! Saj kadar imaš kaj več vina v kozarcu, tedaj pa domov grede cunje in papirje pobiraš ob cesti |
| Roman starega samca (1895): | tolažbe. Hlastno se obrnem od nje in metem žličico po kozarcu, kamor sem bil vsul prašek, namenjen grajščakinji. Zbal sem se |
| Gojko Knafeljc (1899): | mu je pomagal. Bil mu je vedno zvest sodrug pri kozarcu … Bilo je neki popoldan že proti večeru, ko sta sedela |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | she odgnala, odzvetla, ino grósdje dosorila. Jàs pa ſim králjev kosariz imel v' rokah, vsamem gròsd, ga oshmèm v' kosariz, ino |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | králjev kosariz imel v' rokah, vsamem gròsd, ga oshmèm v' kosariz, ino podám ga kralju. “ Joshef je imel poſébno rasodetje boshje |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | koli bó pyti dal enimu is letih narmajnſhih lę en kosarz mèrsle vode v' imęni eniga Jógra: rèſnizhnu vam povęm, on |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | ti lepo podá Beraška prazna mavhica! V nji boš lesén kozarc dobil, Z njim bodes hladno pitje pil; Kjer koli najdeš |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | odeja; gorka juha (župa), in če že moraš piti, en kozarc dobriga vina, še bolje pa vóla (píra), ki pozimi človeka |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | v steklenice nadevaj. Ena dobra žlica tiga soka na en kozarc vode je prav dobra pijača. Bezgov sok. Lepe, zrele, černe |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | na enim funtu cukra ostergaj, dva kozarca vina in en kozarc kropa perli, cuker, kar ga je še, očisti ter vse |
| Roza Jelodvorska (1855): | bil tudi kakor dragi spominek svojih prednikov posebno ljub. Roza kozarec naglo zapazi in se gospej Ljudmili s hvaležnim pogledam za |
| Roza Jelodvorska (1855): | starim vinom naliti. Pred Častimiram pa je bil lep sreberen kozarec, iz kteriga je doma v svojim gradu, naj rajši pil |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | 5000 frankov, zraven pa dobí tako obdarovani gospodar še srebern kozarec, ki je tudi 3000 frankov vreden. Verh tega pa zamore |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | dobro godilo, ako ga cesar dospe; zato pusti ujzdo svojemu kozaškemu konjiču in hipoma zgine cesarju izpred oči. Ko beguna ne |
| Zlatorog (1886): | zadovoljnim srcem. Možém se sanja o triglávski roži, O belih kozah in zakládih skritih, A lepa Špela sanja celo noč Jedíno |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | ravnanju se veliko kerme ohrani, ki bi sicer zgubljena bila. Kozam, ki se po leti v hlevu redijo, se dajejo salatni |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | potepta in pogubi na tleh. Kratka in drobna kerma se kozam v jasli ali žleb poklada. Kerma, ktera je iz lojtre |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | prostoren in zračen biti; majheni, temni, nizki in hlevi so kozam nezdravi. Pozimi mora hlev gorak biti, ker koze ne morejo |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | tropine dobivajo, se tropine s krompirjem ali repo zmešajo in kozam pokladajo. Leta piča je posebno redivna in stori, da koze |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | tega. Med armado francozko in angležko razsajajo legar (tifus) in kozé (osepnice); al ni čuda, če se pomisli, da že veliko |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | Ako je prasič kozé dobil, se mora od zdravih odločiti, sicer bojo vsi po |
| Deborah (1883): | okoli leta tisoč šeststo? Da nam otroke očara, da črne kozé dobodo in grde guše! da jim kri spusti! Gospod župnik |
| Zlatorog (1886): | in jed. Če greš, ne bo ti žal. »Tvoj tolsti kozel bo jej baš na róko, »In če zagleda rísov meh |
| Revček Andrejček (1891): | ga držal! Matija (ponosno in predrzno neumno bahaje se). Ker kozel ni bil zadosti, oropal sem cerkev. (Izvleče molitveno knjižico. ) Da |
| Revček Andrejček (1891): | da boljše misli dobodeš. Matija. Lepa hvala, oče, kaj pa kozel? Nosán. Kic ni bil po pravih regelcah ukraden, torej ni |
| Kratkozhasne uganke (1788): | je, ta mlade Koſl. Medved na basu gode: ta ſtare Koſl, inu ta mlade Mazhk na goslah godeta: Lisjak na zitre |
| Kratkozhasne uganke (1788): | inu is njo svoje roſhizhe ſakryva. Drug je, ta mlade Koſl. Medved na basu gode: ta ſtare Koſl, inu ta mlade |
| Zlatorog (1886): | Pogánja rastlina skrivnóstna ti, »Rudeči cvet triglávski. »In kdor ugléda kozla kdaj, »Obrne se in gré nazáj. »Vzhitéti pógled ne smé |
| Zlatorog (1886): | vrtič belih žèn, »Ki Zlatorog ga čuva. »In kdor le kozla obstrelí, »Življenje on takój zgubí. – »Oj Anka, tí moj srčni |
| Potovanja in premišljevanja ne... (1860 1861): | pa čredo je vodil po planini in moril le divje kozle. Oni je mazal surova znamenja ob cestah in postal bi |
| Kobiljekar (1878): | prebrisan človek, kakor veste. Po pogorju je kupoval ovce in kozle ter jih gonil na Tolminsko in si bil tako nekaj |
| Od pluga do krone (1891): | od raznih strani mečejo polena pod noge. Drugi naj streljajo kozle, kakršnekoli, nič ne dé, moji najboljši izdelki pa veljajo komaj |
| Od pluga do krone (1891): | sem vse. Plemenitaškim dijakom je navadno izpregledaval velike in male kozle, preprostim dijakom pa niti jednega ne, kajti ti bi po |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | tę krotke, pokorne ovzę na deſnizi, inu ti nepokorni, ſamopaſhni kosli na levizi, kakor popiſsuje S. Mattheush na 13. inu 25. |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | koz, je ovčjemu zlo enako, in mladih kozličev posebno dobro. Kozli nerezani v jeseni gerdo smerdé, in jih je tedej treba |
| Zlato pa sir (1860): | ali kozel predaleč, ali je roka bila prekriva, zbežali so kozli za strelom, kakor bi jih bil veter odnesel; še dlake |
| Zlato pa sir (1860): | čed po domačih planinah, v javorjevih coklah coklati za termastimi kozli in v zadergrijenem rokavu nositi plesnivega kruha in suhih hrušek |
| Ivan Slavelj (1876): | med kozli in med črnimi! « »Da ga ne zagledamo med kozli! « godrnja oče Anton ter si podpre čelo, težko čelo. »Da |
| Ivan Slavelj (1876): | naš blagonosnik ne obsodi in da ga ne zagledamo med kozli in med črnimi! « »Da ga ne zagledamo med kozli! « godrnja |
| Kuharske Bukve (1799): | drobno, rasbęli ſroviga maſla sa velikoſt eniga jajza v' eni kosízi, pertręſi dvę shlize moke, premeſhaj, kader ſe rumeno sazrè, deni |
| Kuharske Bukve (1799): | kosho odberi, ſpuſti sa velikoſt eniga jajza maſla v' eni kosízi, pertręſi dvę kúhalnike moke, puſti zręti, salì s' grahovo vodo |
| Zlato pa sir (1860): | muho nar lepšega kozla? Mar bi bil pomeril drobni? Stari kozici, ki je čedo komaj dohajala, zadel bi jo bil. Jaz |
| Marjetica (1877): | predpasnikom svetlo solzo. -- Ko stopi Marjetica na hlevni prag, zamekečete kozici, kimate z glavami, pritečete k njej ter jej ližete roki |
| Marjetica (1877): | doma ima opravila črez glavo. Južino je treba pripraviti in kozici ste tudi gladni. Srakar ostane sam na njivi in radost |
| Marjetica (1877): | Marjetica: "Peljite me vun! Še enkrat bi rada videla moji kozici, po polju bi pogledala, tja proti tihemu gozdu, kjer sem |
| Marjetica (1877): | pasom in do lahti zavihanimi rokavci je obiskala potem še kozici v hlevi ter ji potolažila, da morate biti v ječi |
| Marjetica (1877): | na prosto! " Marjetica pa je zamahnila s srpom po predrzni kozici, a vdarila le po njeni senci in vzkliknila: "Čaj no |
| Kuharske Bukve (1799): | ajnriranje (to je: jih vbi v' ſklędizo, smęſhaj, deni v' kosizo na en malo maſla, poſtavi na sherjavzo, meſhaj, de goſto |
| Kuharske Bukve (1799): | vkup dobro smęſhaj de poſtane kakor mehko teſtó, pomashi eno kosizo s' ſrovim maſlam, v' njo poloshi to teſtó, poſtavi na |
| Kuharske Bukve (1799): | vsami is kose na ſklędo; ſok od nję prezędi v' kosízo na ſardęle; oboje ſkup vlì na ribo. 147. Karp v' |
| Kuharske Bukve (1799): | snaſh tudi tako naręditi: poloshi en koſez ſroviga maſla v' koſizo, ga rastopi, permęſhaj bęle moke, pręden ſe sarumení, deni ene |
| Botanika (1875): | gummi od drevesa ,,Dorema” imenovanega. 209 74. red. Krhljike (Rhamneae). Kozja črešnja (Rhamnus catharticus) ima črne jagode, ki imajo moder sok |
| Zoologija (1875): | 149. Bor 128. Borovnica 139. Borrago 143. Bovista 114. Brada kozja 114. Bradavina 115. Brassica 145. Braziljka 159. Breskev 157. Brest |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | bokala. Kozje mleko je bolj mastno, kakor kravje. Zatorej je kozje mleko bolj drago, kakor kravje, da več sirovega masla, in |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | časa, kedar molzejo; v drugi polovici dajejo pa pol bokala. Kozje mleko je bolj mastno, kakor kravje. Zatorej je kozje mleko |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | Vstavi se pred oknom in sliši, kako je baba čevljarja kozje molitvice brati učila, ker se je. v kerčmi vpijanil. „Ti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | za več let ali včasih tudi za celo življenje kužne kozne bolezni ; 2) če se primeri, de bi kdo kužne kozé |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | neko bolezin, ki je garjem ali grintu podobna, napravijo. V kozjem hlevu mora biti lojtra dva čevlja od tal in pod |
| Kemija (1869): | se pa nahaja v slaniškej razsoli (Salzlacke) in v smrdečem kozjem repu (Chenopodium vulvaria). IV. Indiferentne organske spojine. |
| Zoologija (1875): | 121. Papaver 145. Paradajžar 142. Paris 126. Parkelj 117. Parkeljci kozji 137. Parkeljci lesičji 114. Parmelia 111. Parožnica 110. Paskvica 141. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1880): | dobro. — Spomin na zaslužne kranjske sadjerejce. — Špitalič, Tabor, Kozjak in Kozji hrbet. — Književstvo slovansko. — Ustavoverci se čedalje bolj odkrivajo za nasprotnike |
| Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881): | ni nič res, in je ugnala s svojo umnostjo v kozji rog nekega gospoda, ki je imel samo jezik še gibčen |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | ali pa še dalje. Bomo tukaj na kratko govorili od kozjih plemen, od reje in koristi koz. 1. Od kozjih plemen |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | od kozjih plemen, od reje in koristi koz. 1. Od kozjih plemen. Veči ali manjši, rujave ali pisane, rogate ali mulaste |
| Kupčija in obrtnija (1872): | rekli, navadno rudeče, včasi tudi črne; safijan, ki je iz kozjih in ovčjih kož ter s šiškami strojen, je različno barvan |
| Kupčija in obrtnija (1872): | posebno lice dobilo. — Tudi pergament, ki se iz oslovskih, telečjih, kozjih, jagnječjih in svinjskih kož izdeluje, je neka vrsta šagrena. Na |
| Jara gospoda (1893): | dobili tja gôri v Babino polje, ta jih bode učil kozjih molitvic, ne pa božjih! « In rekši je pomenljivo namignil s |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | lešnik maže je na enkrat dovolj. XVI. Poglavje. Bljuvanje ali kozlanje. Bljuvanje napada prasiče, ki so požrešni, in brez razločka vse |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | se bojo zakljali, naj le tri tedne sesajo. Kedar se kozlič odstavlja, ga je treba v hlevu privezati, da ne pride |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | poleti je ložeje živinče rediti in dobro gleštati kakor pozimi. Kozlič, ki se za pleme redi, mora celih šest tednov sesati |
| Kuharske Bukve (1799): | koſ kuhaniga telęzhjiga meſa per koſti; al perſni koſez od koslizha, ali jagneta; mlade piſheta; al kej drugiga; inu tako na |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | Za pleme so tisti kozliči, kteri so se spomlad storili nar boljši; zakaj poleti je |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | pa suho kermo jesti vadi. Ako je mogoče, se morajo kozliči tudi v hlevu z zeleno kermo, s perjem in travo |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | zeleno grahovo stročje, glogove, gabrove, brestove in jelšove mladike. Vendar kozliči, ki se bojo zakljali, naj le tri tedne sesajo. Kedar |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | spušajo in poredno ojagnjujejo. Na to vižo se ne le kozliči za rejo dobivajo, ampak koze tut več mleka dajejo. |
| Zlatorog (1886): | »Potem premalo baš ne bo plačíla. »Rog kozlov namreč doli v Bogatinu »Odprè duplíno, kjer ležé zakladi »Takó |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | prosi! Sveti Fabjan in Boštjan! Sveti Janez in Pavl! Sveti Kozma in Damjan! Sveti Gervazi in Protazi! Zavit oklepaj. Za nas |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | prosi! S. Fabjan in Sebastjan, S. Janez in Pavel, S. Kozma in Damjan, S. Gervazi in Protazi, za nas Boga prosita |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | očes Iz visociga hišniga verha Srečo pregleda in blagor nebes; Kozelca vidi ponosne podpore. Skednja do verha nasute prostore, Žitnice pod |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | odjenja, da ni drobeča. V vročini se ne sme iz kozolca spravljati, da se ne obrije in ne zdrobi ali zmane |
| Domen (1864): | majhen vertič nasajen; sicer pa ni bilo nobenega poslopja, ni kozolca, ni hleva pri kolibi. Kak dober streljaj daleč proti sevetju |
| Domen (1864): | sreče dá, pa jo boš dobil. Ko sem šel mimo kozolca, videl sem nekove cunje razobesene po prekljah, in precej sem |
| Vinko (1884): | nagnilo na zahod, ko se je vesela družba vzdignila izpod kozolca ter šla proti jezeru. Brez števila ladij je bilo pripravljenih |
| Vaška pravda (1892): | da bi preveč ne ropotal. Ko pa zavije mimo Kodretovega kozolca, zgrabijo ga Podgoričani. Matevž se je branil na vse kriplje |
| Očetov greh (1894): | v južno stran kompoljskega hriba. Po kolovozu, ki drži mimo kozolca ob rebri v bližnjo vas Koreno, prihaja deklica z velikim |
| Spletke (1894): | utegnilo kaj razplesti med njima. Prej-le sem šla mimo vašega kozolca, ko sta Štefan in Betežnikova snopje nakladala, pa je tako |
| Prve hiše (1896): | si ti ali Greben, hodite dan za dnem poleg mojega kozolca, pa sem dejal, naj bo zaradi gospodov odkrit. « Sod se |
| Prve hiše (1896): | ta-le primer: Sod: »Štefan, danes sem pa šel mimo tvojega kozolca in sem se začudil, ker nima skoro nič strehe. « Štefan |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | na njivi dobro zvene, jo h kozolcom vozimo in v kozolce skladamo, še clo na debelo, kjer se lepo posuší in |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | se na njivi malo spari, se vozi pri nas v kozolce , kjer se nar lepši posuší. Kadar detelja začne cvesti, je |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | in boljši moke. Pri nas vse žita, razun prosá, v kozolce skladajo, dá se dobro posuši, in ga potlej na podu |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | se v sredi tega mesca žanje in pri nas v kozolce vozi, kjer se nar lepši posuší. Zelno perje, in repna |
| Človek toliko velja, kar plača (1861): | da Gorenci nimajo nobenega narodnega znamenja vec kakor jezik in kozolce. Pa vernimo se od neprijetnega premišljevanja k dacarjevi Rezi. Glejmo |
| Bajke in povesti o Gorjancih (1882): | brezštevila drugih deklet. — Za Gradiščem leži seženj pod zemljo med kozolcem, potom in glogovim grmom velik zaklad. Grad tistega, ki ga |
| Lisjakova hči (1892): | jih je tudi doli na trati pred podom in pod kozolcem, ki je dajal široko senco, odkar je bil gosto nadet |
| Očetov greh (1894): | da so jih popredle v zimskih večerih. Ko družba pod kozolcem ugleda prihajajočo dekle, utihne do-sedaj glasni razgovor med ženskami; moški |
| Očetov greh (1894): | v gozdu s parom volov, da odpelje drva domov; pod kozolcem jih koljejo sin Janez in oba hlapca. Mati, Nežika, dekla |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | spet za serp prijeli, ker jim ni hasnilo. 34. Od kozolcov. Po žetvi vozimo žito v kosolce. Kosolcov pa nimajo povsod |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | in ločijo, žito pa zvejájo in sčistijo. Navadno pa s kozolcov žito na pod nosijo, kadar je dosti suho, nasade delajo |
| Živali popotnice (1860): | tovaršijo zahajajo tudi ščinkovci in skupaj letajo okoli skednov in kozolcov; po germovju se potika popkar, čižek obiskuje visoke jelše in |
| Živali popotnice (1860): | velike trope in letajo po polju in okoli skednov in kozolcov. Okoli velicega Šmarna se nekoliko tičev že spet napravlja na |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | in za kruh, in zernje za bašo. Rada bogato obrodí. Kozolci so za njo potrebni, da se v njih nar lepši |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | reč tako ne osuší, kakor pod streho, da tedaj so kozolci veliko dobro za kmetovavca, posebno pa potrebni v tacih krajih |
| Jerica (1859): | je poskrbel, da ima vse polje neraztreseno na ravni med kozolci in skednjem, pa tudi lepše in bolje obdelano kakor vsak |
| Kupčija in obrtnija (1872): | 1) stavbini les, iz kterega se hiše, staje, suše, hlevi, kozolci in druga poslopja stavijo; — 2) škrni les, iz kterega se |
| Očetov greh (1894): | ko je vsaka shramba pričala o blaginji tega posestva. V kozolci, kateri ima sedaj samo tri stebre, tiči še nekoliko detelje |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | hrani, če je mogoče, od tal, na senicah ali na kozolcu dvojcu, ali kjer bodi. Na tleh, če je tudi kaj |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | soli v sebi. Posuší se deteljna klaja nar lepši v kozolcu; po tem ko pokošena na njivi dobro zvene, jo h |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | seme bi ušlo. Drugi lan pa se naj posuši v kozolcu, in se potlej rafnjá. Seme se omlati ali izmane, in |
| Domen (1864): | slišati iz Jurčeve hiše. Domen se ustopi v senco pri kozolcu ob skladanici naloženih dervá, ter čaka. Berač pak poterka na |
| Gostačeva hči (1891): | pri kraju. Jurij tira hitro naloženi voz pod plašč h kozolcu, drugi delavci pa bežé v zavetje pod streho. Koren sam |
| Vaška pravda (1892): | vrtu. Žalostni, s pobešenimi glavami so stali v senci pri kozolcu in molče premišljevali, kaj in kako bi ukrenili, da bi |
| Spletke (1894): | pa sta tacaš pospravila otepe in slamo ter sla h kozolcu naložit nov voz pšenice. Pot jima je lil raz obraz |
| Prve hiše (1896): | sam veliko bolj potreboval kakor Žličar. Vrtna ograja, streha na kozolcu in še drugo, vse je že vpilo in zahtevalo gospodarja-popravljalca |
| Domen (1864): | kota skočili na-nj proti južni strani je stala hiša, nasproti kozolec, in nihče ni mogel povedati, da ga ne čakajo tam |
| Bajke in povesti o Gorjancih (1882): | in se dvigne iz vode. Ona zakriči in pobegne na kozolec. Dasiravno je ni mikalo, da bi ga dolgo gledala, videla |
| Vinko (1884): | praznuje zvezo in zlogo vsega slovenskega naroda. V poln »vezan« kozolec so zasadili zastave, in pod njim so sedli za mizo |
| Žgánjar (1890): | vendar ti obdeluješ svojo zemljo, da ti je vsako leto kozolec premajhen? — On pa se je nekako norčljivo posmejal, rekoč: Malo |
| Vaška pravda (1892): | otroci. Kdor je pa moral doma ostati, splezal je na kozolec ali na kako drugo višino, da je gledal na Ratike |
| Očetov greh (1894): | po letih, ampak njega stas in lice ga kažeta starejšega. Kozolec nima več plašča, da bi gospodar podenj zvrnil repo; obrezavati |
| Očetov greh (1894): | vanj ali v voz. Ko pripelje gospodar svoj tovor pod kozolec, moški naglo zmečejo borove vrhače z voza, in nato se |
| Očetov greh (1894): | in težka sapa jo premaguje. Potem pa stopi korak pred kozolec. »Čemu pa hodiš vedno tod mimo? Kakšnih obrestij pa iščeš |
| Očetov greh (1894): | pravi Janez z neodločnim glasom. Godrnjaje se vrne starka pod kozolec, deklica pa izgine za kolovoznim ovinkom. Nekaj sto korakov dalje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | perje pokasal, in kader je bil obſut je konz meſza kosaperſka zvetje pognal; ko je sima naſtopila, ſo mu selje pol |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | ni dan dnevu podoben. Zadni konec Kimovca , in veči del Kozoperska je le deževalo; komaj smo posejali, in obilne pridelke iz |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | težko bi bila Vaša pratika v naše kraje prišla. 26. Kozoperska se je ne deleč od Radgone v fari sv. Petra |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | nedéljni lés, smo na mnogih krajih vidili mesca Kimovca in Kozoperska vnovič cvesti in lepo zelenje poganjati. Kar pa lesú ni |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | c. k. kranjske kmetijske družbe. Tečaj V. V srédo 13. kozoperska 1847. List 41. zabavljica. (Sonet. ) (Sonet. ) Sonetov, praviš mi, ne |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | nekteri prodali novo vino po 2 gold. in pol. — 26. kozoperska 1. 1. je prišel gosp. Matija Premuta, rojen Semčan, od |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | Odgovorni vrednik Dr. Janez Bleiweis. Tečaj IX. O sredo 8. kozoperska (sredojesna) 1851. List 41. O zadevah Tukerjeve grojzdne bolezni. Če |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | prihodno leto. — Konec Kozoperska dež, rodovitno leto. — Mnogo dežja v Kozopersku; mnogo vetra v Grudnu. — Kadar da Kozopersk veliko mraza in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Če drevje pozno obleti, huda zima sledi. — Pred ko v Kozopersku listje odpade, rodovitneji bo prihodno leto. — Konec Kozoperska dež, rodovitno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | V lepim vremenu mlada luna: lepo vinsko, terganje. — Če v Kozopersku drevesa rade ne obleté, se vertnarji prihodno leto veliko gosenic |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | inu vſse tize ſo srave, ovzhje mlęku je tudi sravu. KOSAPERSKA OPRAVILA. SęLe, repo damu ſpravlat. Laſhke drevje noter ſpravlat, mravliſhe |
| Gozdovnik (1898): | Komančev, ki so bili z lasovi privlekli ogromne zamote bivolovih kož. Zdaj so razjahali, zanetili ogenj, okolu kterega posedejo: haziendero, vakveri |
| Gozdovnik (1898): | blagom. Ni še preteklo deset minut, ko se vrnejo odpravniki kož. Sokoljeoko je dal od sledov toliko zamesti, kolikor se mu |
| Genovefa (1841): | bili tako dolgo? ” Pa oſtermèn obſtoji in jo gléda. Ovzhja kosha in mrak ſta ſtorila, de ſvôje matere vezh ni posnal |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | še bolj razširiti. V ta namen se rana in bližnja koža poleg vratu prereže, in toliko razpara, da lahko do dna |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | proti zvunaj pritisniti. Kjerkoli so bolni členi, tam se mora koža in meso poleg vratu noter do členov razparati, da se |
| Kemija (1869): | 49.4 kisleca. Čudovito je to, da je ravno tako sostavljena koža nekih morskih živali, tako imenovanih plaščarjev (Mantelthiere). Beljeni pamuk ali |
| Botanika (1875): | vodo, sesá močno v sebe to vodo, se napnę, notranja koža se izganja skoz luknjice (pore) in na zadnje se razpoči |
| Botanika (1875): | bolj udebeli in mnogo močneji postane, kakor je pa stanična koža. Od todi je prišlo, da so od začetka mislili, da |
| Zoologija (1875): | in morskih klobukih more vsa notranja ali pa tudi vnanja koža izvrševati vsa opravila. Pri viših živalih je pa vse to |
| Gozdovnik (1898): | šepetavi pogovor. Bila sta opravljena kakor Mansi (omikani indijani), njijuna koža pa je razodevala kavkazki rod. Vsaj starejši ni imel indijanske |
| Gozdovnik (1898): | bila pokrita z nekakim turbanom, skozi kteri se vila svetličasta koža velikanske kače ropotače. Zdaj pa zdaj se je ustavil ter |
| Gozdovnik (1898): | polnoči, da pavoljnih grmov več ne vidi ter ostani pri kožah, dokler se boj okonča. « Migne. Komanči so privezali kože za |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | semljo, is ktere ſi vset. “ — Bog ji ſhe s' shivalſkimi koshami oblezhe, in ji pahne is raja. Angelj ſ' ſhvigajozhim ognjenim |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | Niso ga druzega orožja imeli, kakor lesene z bivolovskimi kožami preprežene škite, srednje dolgosti sulico kratko krivo sablo in majhino |
| Sacrum promptuarium (1695): | hotel vezh imeti. Grè k' enimu karsnariu, temu shlushi, inu koshe noſsi, ali leta karsnar sa vſako stopino ga s' palzo |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſe je rastogotil, ino rezhe jesik mu isrováti, ga is koshe djati, ino mu roke ino noge odſekati. Potlej ga dénejo |
| Genovefa (1841): | ojſter muſhelj poiſkala, in je s njêm ovzo is goſtovolnate koshe djala. Po tém je kósho v zhiſti vodi od kervi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | poſhkodovani. Krepano shivino naj le hitro odpêljejo, pa ne is kóshe dévati, dokler ſe vſa ne Is — hladi. Nar bòlj pa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | slanina (špeh) v bohih po 16 gold. in pol, brez kože po 17 gold. in 20 krajc. cent. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | 6 krajc.; — slanina (špeh) v bohih po 17 gold., brez kože po 17 gold. in pol cent. Oznanilo zavoljo naročevanja Novic |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | bile, ker take nimajo tako dobrih koreninic, zdraviga lesá, gladke kože in tako lepe rasti. Ali od več straní se slišijo |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | bil lesén stopáj, na kterem so jirhar in njegovi pomagači kože spirali in splavali. Ker je bila voda velika, je bil |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | pazljivosti potrebuje, da se mora nar prej vsakega poškodovanja svoje kože varovati; da se mora vselej, kedar od bolnega psa pride |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | pri sebi. Zeló je deževalo in mož je bil do kože moker. Nezadovoljen z gerdim vremenom začel je godernjati, da mu |
| Botanika (1875): | Ali to se oslanja na posebno lastnost rastlinske in živalske kože, da gredo namreč nektere kapljine skoz njo skoz. Kakor uči |
| Gozdovnik (1898): | da pridejo od juga, sicer bi ne bil tako odpravil kože in trgovca z njegovim blagom. Ni še preteklo deset minut |
| Gozdovnik (1898): | pri kožah, dokler se boj okonča. « Migne. Komanči so privezali kože za lásove ter odjezdili. Trgovec jim je počasi sledil. Sokoljeoko |
| Genovefa (1841): | votlino, pridi vùn na ſvítlo! ” Genovefa je priſhla v ovzhji koshi savíta, plézha ſo ji dolgi slaténkaſti laſjé sakrivali; goloroka in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | potégnen, kí ſlabo kri is notrajnih délov shivíne bolj proti kóshi potegne. 5. Med drusimi notrajnimi pomozhki ſe je ſolnitar s |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | snažna, in kmalo se bo zacelila. Kervne vgnjide se v koži napravljajo in so z hudimi bolečinami združene. Lete se morajo |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | izpade, se ščetini. Pri nekterih konjih vidiš suh prah na koži, pri nekterih pa smerdljiva mokrina iz kože teče. Tega navadni |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | zgubi. VIII. Poglavje. Bradovice. Bradovice so neki izrastki na živalski koži, in mislil bi si, da jih izobrazivna kožna moč požene |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | s svojem bičem, ga vzdignje in vžge eno Judu po koži, de se je vil in skakal in vpil, de je |
| Revček Andrejček (1891): | ti! Ti, malopridnež, kolikor te je v hlačah in v koži. Ali nisem v svoji mladosti zadosti delala? — Z najslabšimi službami |
| Gozdovnik (1898): | potu iz Tubaka dalje. Trije tovariši prodadó v Tubaku tigrovi koži in pumino, oskrbé se z vsem potrebnim ter jo mahnejo |
| Sacrum promptuarium (1695): | taku dolgu martrat, dokler bosh vuzerknil, potle bò tebe oderl, kosho vſtrojl, inu jo predal; Kadar je letu oſsel shlishal, ſe |
| Genovefa (1841): | s njêm ovzo is goſtovolnate koshe djala. Po tém je kósho v zhiſti vodi od kervi in prahu zhiſto oſnashila, jo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſe ga mora vséti, kakor ſolnitarja. 6. S otóki pod kósho ſe tako ravná: Dokler ſo bolj terdi, ſe morajo s |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | od zdrave sape. Zdrava sapa daja truplu od zunaj skozi kožo — od znotraj skozi pljuča neprenehama življenje in moč, ako je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | pol. — Špêh brez kože 16 gold. in 40 krajc., s kožo pa 16 gold. cent. |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | pero, ga v terpentinovem olju pomoči, in z njim notrajno kožo namaži. Tako vsaki dan ravnaj, dokler uho ni zdravo. XI. |
| Fizika (1869): | skoz draténo mrežo Vsak kegeljček je zgorej preprežen s prozórno kožo, zavolj tega se tako oko vidi, kakor polukroglja, omejena z |
| Zoologija (1875): | a njene ličinke, požrši gosenico od znotraj, prerijejo se skozi kožo in se zabubijo v belem zapredku in tako mrtvo gosenico |
| Botanika (1875): | se naredi, ker se na od začetka neizmerno tanko stanično kožo vsede iz staničnega soka lega v podobi spiraljno zavitega traku |
| Zoologija (1875): | pluča in kožo. Vodo, ki v 24 urah izhlapi skozi kožo, cenijo na 500 do 800 gramov. Obistna odvodnica vodi kri |
| Botanika (1875): | vidi, da imajo zrna cvetnega praha še drugo, z notranjo kožo, ki ima časih v sebi kapljice olja, in ki jo |
| Zoologija (1875): | po treh potih, namreč po scalnici, skozi pljuča in skozi kožo. More se vzeti, da od vse iz telesa oddane vode |
| Kratkozhasne uganke (1788): | brambo: tem ſtarem ſa opporno, de napadejo. Ena palza. Uso koſho meni oderesh: uso kry, inu sokrovzo is mene ſtlazhesh, inu |
| Kratkozhasne uganke (1788): | rôshtan Svetnik? S. Lovrenz is rôſham. Kajſen Svetnik sam svojo koſho na prudej ima? S. Jernej. Katir je ta prederte Svetnik |
| Antonio Gleđević (1873): | tu gostil Benečan, ali bi pa pasel po naših grobljah kožar svoje koze! « Palmota je bil senatorjev sin, in ni čuda |
| Izza mladih let (1882): | nikdar več ne bode po gozdu pasel. Nam se je kožar smilil in očitali smo Janezu, zakaj se je udal in |
| Izza mladih let (1882): | vsak tri pobila. V tem so psi strašno tulili in kožar je prosil in se veril, da nikdar več ne bode |
| Izza mladih let (1882): | dohiteli smo ga in gospod so mu ukazali čedo ustaviti. Kožar je kar na kolena padel pred grozečim gospodom, ki je |
| Izza mladih let (1882): | Ko pridemo že blizu čede, zaslutili so nas psi in kožar, kakor bi vedel, kdo se bliža, skušal je čedo odgnati |
| Botanika (1875): | b’, ki stojé po cvetišči in ki se zavolj svoje kožaste podobe imenujejo plevni listki, imajo v svojih pazduhah male popolnoma |
| Botanika (1875): | in iz Francoskega. Najbolj imenitni razdel gliv so pa vendar kožaste glive, med ktere spadajo kakor jelenovo rogovje razraščene grive (Clavaria |
| Zoologija (1875): | poraščeni z mahom, tako imenovane rožne šiške ali bedeguare. 2. Kožokrilci z želom. Živé radi v družbah, v umetno stavljenih stanovih |
| Fizika (1869): | Kovalo, tiskalo, Druckwerk. Koža dožna ali mavrična, Iris, Regenbogenhaut, 144. Koželj, čunj, stožec, Kegel. Kraft, sila. Kraft elektromotorische, elektrogibna sila. Kräfteparallelogramm |
| Botanika (1875): | Tukaj vidimo udebeljeni koželj ali okroglo ploščo a, ki se cvetišče (receptaculum) imenuje, obdan |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | na živalski koži, in mislil bi si, da jih izobrazivna kožna moč požene, kedar se v svojem djanju popači in zmoti |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | Kožni izpustki. Ojstra kri, razgretje in prehlajenje napravijo psom razne kožne izpustke, ki se pa večdel ozdravijo, ako psa pridno koplješ |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | od zdravih naglo ločiti, ker so garje nalezljive. VII. Poglavje. Kožni izpustki. Ojstra kri, razgretje in prehlajenje napravijo psom razne kožne |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | mošt ostane, da se učisti. Ker vino le od vinskih kožic farbo dobí, mora, kdor hoče bele vina imeti, mošt berž |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | mora, kdor hoče bele vina imeti, mošt berž s tacih kožic vzeti, če prej, boljši je. In ne le kožice rudečih |
| Kupčija in obrtnija (1872): | nadalje veverice, od kterih pride vsako leto kakih deset miljonov kožic iz Sibirije, bobri, zajci domači in divji, srne, divji kozlji |
| Slovenski svetec in učitelj (1886): | katerega je dobil mož v mestu v zameno za nekoliko kožic. Sivkasto belo močno srajco od prsnega platna je imel prepasano |
| Kuharske Bukve (1799): | 176. Víſhnova sholza. Odberi ſrove viſhne od koſhíz, ſtolzi v' rozhni ſtôpi, sraven v' męſ tolzi tudi tri |
| Kemija (1869): | razliješ, izpari se hitro eter, a brezbarvena, prozorna in vlečna kožica ti ostane. Zategadelj se rabi v kirurgiji in v fotografiji |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Prav nedolžno sredstvo, srovo maslo (puter) vmesti, so tudi čebulne kožice, ki se pri medenju smetani primešajo. — Dobro srovo maslo napraviti |
| Genovefa (1841): | prav ljubesnjiv fantizh, ki je shé hoditi jél. V pikaſto koshizo mlade ſerne, od ktére je v gojsdu leſjaka odpodíla, ga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | sa druge rezhí oberniti, in v vodo djan odlozhi tenko koshizo, is ktere ſe dajo mozhne verví, in ſhe ſùkno, platno |
| Kemija (1869): | koža ima tri različne plasti, namreč 1. tenčico ali gornjo kožico (Epidermis), 2. usnjico ali usnjasto kožo (Lederhaut) in 3. mezdro |
| Kratki navod zreji domačih svi... (1871): | 2—3 dni. Med tem spanjem napravi se nad staro kožico nova, kajti prva bila je že pretesna, dalje se razširijo |
| Zoologija (1875): | telesa najpred izloči celičino jedro ter se pozneje zaodene s kožico, drugi pa zopet menijo, da celica ne postane sama ob |
| Zoologija (1875): | ali sarkoda zove. Više organizovane celice so ovite s tenko kožico in imajo v sebi neko temno telesce, jedro imenovano, v |
| Zoologija (1875): | obdajajo in zapirajo telesne odprtine. Vsaka mišica je v posebno kožico zavita in tako od druzih sosednih mišic oddeljena. Povrh so |
| Zoologija (1875): | in nekoliko cevk zadostuje prebavljanju in krvnemu obtoku, a neke kožnate prikrpine obskrbujejo dihanje. Še več! Pri polipih in morskih klobukih |
| Zoologija (1875): | zato jih tudi iglokožce (Echinodermata) imenujemo. Gibljejo se pomočjo majhnih, kožnatih nožic, kojih imajo na tisoče. Morski ježki (Echinus) so krogljasti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | iti v posteljo, kér jo glava hudo bolí. Na postelji kôžuh in drugo težko odéjo na sé potégne, de se v |
| Pripovedke za mladino (1887): | pa le ne miruje, slednjič njena mati dovoli, napravi krasen kožuh, kateri mora obleči, ter jej da na na pot obilo |
| Sacrum promptuarium (1695): | imela sapyla, meneozh de nebo dolgu vezh shivela, en ſam Koſhuh je bil ny oſtal, katiriga je noſsila, gre inu volno |
| Sacrum promptuarium (1695): | bil ny oſtal, katiriga je noſsila, gre inu volno od koshuga oſtrishe, inu taiſto s' en maſilz vina preda. Vari vaſs |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | je drugo jutro kerčmarica v vasi razglasila, prinesejo ženske svoje kožuhe v perilo. Pavliha jim ukaže zdaj veliko mléka prinesti, kar |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | 18. Povést. Kako Pavliha ženskam kožuhe opere? Od todi popotje Pavliha dalje in ostane v neki |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | tudi vsem sosedinjam in prijatlicam povédala, de tudi one svoje kožuhe prinesejo in v perilo dajo. To je Pavlihu dopadlo. Ko |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | dva kotla na ogenj; vlije vse mléko in déne vse kožuhe va-nja in pusti, de so se kuhali. Ko je mislil |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | ostal, je prišel s kerčmarico na pogovor, de zna stare kožuhe prati, de so kakdr novi in jih moli ne jedó |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | travnikih je seno vzel. Pa na Kovskem verhu pri Kožuhu „ga vzame cel voz pa tudi več; pa sem sam |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | koshuhavno pred vſo ſhkodo. To ſredſtvo sna krajnſkim kersnarjem in koshuharjem prav priti; sna biti, de bi ſe koshuhovne, ktere ſtroji |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | pred smerslino ohraniti. Poleti 1836 mi je vezh tizhev in kushuhovnih svir, ktero ſim bil sa Ljubljanſki Muséum namenil, mol popolnama |
| Robinson mlajši (1849): | Robinson ino Petek sta začnola turško pšenico — kuruzu lupati — likati — kožuhati, ko sta jo pospravila. Lehko ste je bile dve vreči |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | bil sa Ljubljanſki Muséum namenil, mol popolnama vental. Nato ſim koshuhniga tergvavza is Kanade popraſhal, kako on koshuhovno pred moli obvarje |
| Kupčija in obrtnija (1872): | voda namočijo, po tem posušijo in nazadnje z nožem očistijo. — Kožuhovina se velikokrat tudi barva; s krtačo se barva na nje |
| Kupčija in obrtnija (1872): | so v Petrogradu, v Moskvi, posebno pa v Lipsiji, kjer kožuhovina celega sveta, od vzhoda in zapada, iz Rusije in Amerike |
| Kupčija in obrtnija (1872): | zato se mora volneno blago ravno tako mola varovati, kakor kožuhovina. Iz volne in dlake delamo tudi polst ali klobučevino. Polst |
| Kupčija in obrtnija (1872): | divjih racmanov se zlasti za ženski lišp krzno izdeluje. Surova kožuhovina, kakoršna v kupčijo pride, je na mesnatej strani navadno s |
| Kupčija in obrtnija (1872): | XXXI. Kožuhovina. Kože, ktere so se tako ustrojile, da je dlaka na |
| Kupčija in obrtnija (1872): | več drugih. Dobro je tudi, da se vrh vsega tega kožuhovina še v rjuho zavije, ki se je z žveplom prekadila |
| Kupčija in obrtnija (1872): | krtačo se barva na nje namaže. Po leti se mora kožuhovina na kakem senčnem suhem in zračnem kraji shraniti; čez leto |
| Kupčija in obrtnija (1872): | mrzlih pokrajinah severne Amerike; sobol je danes najimenitnejša in najdražja kožuhovina; — hermelin živi tudi le v mrzlih krajih Sibirije in Amerike |
| Kupčija in obrtnija (1872): | da je dlaka na njih ostala, imenujejo se krzna ali kožuhovina. Najlepšo kožuhovino dajejo kože divjih zverin, zlasti tistih, ktere v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | kersnarjem in koshuharjem prav priti; sna biti, de bi ſe koshuhovne, ktere ſtroji, ako bi bilo shganje permeſhano, moli ne lotili |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | in jih moli ne jedó. Žena je imela več stare kožuhovine domá in prosila ga je, jo koj prihodnje jutro oprati |
| Zoologija (1875): | najškodljiviše hrošče, ker njijne ličinke lotevajo se suhega mesa, kož, kožuhovine in natlačenih živali po prirodopisnih zbirkah. Ravno ondi dela nepriliko |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ne vun ne noter ne more. Duh shganja obvarje tako koshuhavno pred vſo ſhkodo. To ſredſtvo sna krajnſkim kersnarjem in koshuharjem |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | v Ameriki s smersnenim krompirjem ſtorijo, ino II. kako tam koshuhovno po leti pred moli obvarjejo. Njega piſanje je naſledniga sapopadka |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | vental. Nato ſim koshuhniga tergvavza is Kanade popraſhal, kako on koshuhovno pred moli obvarje. On dene koshuhovno , bres raslozhka vſtrojeno ali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Kanade popraſhal, kako on koshuhovno pred moli obvarje. On dene koshuhovno , bres raslozhka vſtrojeno ali ſirovo, ſpomlad v prasen shganjſki ſod |
| Kupčija in obrtnija (1872): | na sv. Mihela dan, in na veliki teden, posebno za kožuhovino. Na sejmovih v Lipsiji so zastopani gotovo vsi evropejski narodi |
| Kupčija in obrtnija (1872): | je že precej navadna, ter se ne šteje več med kožuhovino prve vrste; — nadalje podlasice in jazbeci. Z jazbečevo kožo se |
| Kupčija in obrtnija (1872): | plačuje svoje davke s kožami divjih zverin. Največi sejmovi za kožuhovino so v Petrogradu, v Moskvi, posebno pa v Lipsiji, kjer |
| Ljubljanski meščanje v minulih... (1886): | bokalov. Poleg tega so prevažali in prenašali čez ljubljanski most kožuhovino in sicer: surovo kožuhovino, mačje, polšje, jelenje, ovčje, lisičje kože |
| Ljubljanski meščanje v minulih... (1886): | kožúharje, ki so hodili že od nekdaj v Ljubljano po kožúhovino. Da so morali tuji trgovci skozi Ljubljano prineseno blagó shranjevati |
| Ljubljanski meščanje v minulih... (1886): | da so kožúharji Ljubljani zasukali hrbet popolnoma ter hodili po kožúhovino rajši na Hrovaško, od koder so jo bržkone dobivali tudi |
| Ljubljanski meščanje v minulih... (1886): | prevažali in prenašali čez ljubljanski most kožuhovino in sicer: surovo kožuhovino, mačje, polšje, jelenje, ovčje, lisičje kože in kože kun in |
| Prvi sneg (1886): | obleko od temno-modrega sukna, ki je bila obšita s črno kožuhovino; na glavo si je dejala siv okrogel klobuček z dolgo |
| Pod streho (1897): | sedela poštama dama z dvema divnima hčerkama, zavitima v belo kožuhovino. Voz je bil poln šopkov, da so se zdele dame |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | mk; potem je pa tudi ar = mkr, in ar : m = kr; a-jev mnogokratnik ar je torej res z m razdelen. 2. |
| Rudninoslovje (1867): | je pa iz te snovi izluščimo, imenujemo je izluščene (lose Kr). Ako se kristali samo z enim koncem drže druge snovi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſposnavati uzhil. ” Zéna teh bukviz s podobſhino vred je 36 kr. Na prodaj ſo : V Ljubljani per bukvarju Jurju Lerharju na |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | 2 fl. 3o kr., — sa pol leta 1 fl. 15 kr. Po vſih z. k poſhtah ſe snajo dobiti. Nauk, Kakó |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Jèrneji v Pezbah. V Ljubljani 1834 — 1835. Svesan sa 24 kr. Per shl. Goſp. Kleinmajerju: Krajnſki Zhbelarzhik, to je: kratko poduzhenje |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | zelenjadi in sočivja iz Frankfurta prejel; veljal je zavitek 30 kr.; za trikrat za 3 osebe ga je bilo dosti; ni |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | ter plačal za vozarino in druge stroške 16 gl. 74 kr. Prodajalnica je iztržila 93 gl. Dne 10. julija. Za rimeso |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | 725 gl. kupilo, moralo se je za 674 gl. 25 kr. prodati; koliko % je bilo izgube? Kupnina 725 gl. izkupnina 674 |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | je prvega za 450 gl., druzega za 117 gl. 70 kr. Določujoč vrednost opravi v mizarnici odbij 1 % od prvotne cene |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | 9 kg po 4 kr. velja 9krat 4 kr. = ..... 36 kr. vsega skupaj 5 gl. 76 kr. |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | sponk gre po prilici 30 na deka in stanejo 20 kr., ali 12 ducetov, t. j. 144 sponk skupaj 1 gl. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | poldne vesela svatba, ktero so zgorej imenovani gospodje fužinarji napravili. Krn.. . . . . (Nov železen most) to je: most na železnih verigah viseč |
| Črtice iz življenja Šnakšnepsk... (1859): | pot pokrepčaval. Na mizi zraven Boštjana je pa ležala mastna krača, nekaj klobas in kup dobro zapečenih regelj. Ko me Šnakšnepskovski |
| Iz sodnijskega življenja: Pošt... (1874): | se spomni vsako Veliko noč, doide mi namreč vselej lepa krača in žmahtna potica. |
| Stari dolg (1897): | starih dolgovih. Ko sta se vrnila v sobo, bila je krača manjša, bokal prazen, in hleb je imel veliko škrbo, kakor |
| Stari dolg (1897): | in — vsled vznemirjenja ali kdo ve, česa — hipoma je bila krača, nož in krožnik pod mizo. »Na! — — Oh! Škoda! — Te muhe |
| Črtice iz življenja Šnakšnepsk... (1859): | k južini. Boštjan je pa že iz mavhe zvlekel mastno kračo in zdaj je ravno nož ob peč brusil. »Boštjan! prisedi |
| Črtice iz življenja Šnakšnepsk... (1859): | in spravi cunje v posebno škatlo. Boštjan je bil s kračo tudi že pri koncu, pesici je bil dal kost, za |
| Črtice iz življenja Šnakšnepsk... (1859): | je pa čas, da odrinemo. « Boštjan, ki je med tem kračo, klobase in reglje v veliko torbo pobasal in čutarco žganjča |
| Stari dolg (1897): | bomo pili na moji svatbi. Živela! « Potem je hitro pobral kračo, nož in kosce krožnika ter prinesel očetu — da bo bolj |
| Stari dolg (1897): | hlebom kruha v sobo, Ivanu pa je velel iti po kračo. »Potrpita, gospoda, potrpita! Papirji so prašni; gospoda učitelja že nadleguje |
| Stari dolg (1897): | stotine muh, da so, sicer nepovabljene, vendar prve hotele okušati kračo. Gospodar je zagodrnjal na nadležno svojat, mahnil nekoliko okrog sebe |
| Stari dolg (1897): | potegnil po njem dvakrat trikrat z vilicami, nastavil ga na kračo, potegnil in — vsled vznemirjenja ali kdo ve, česa — hipoma je |
| Stari dolg (1897): | izkušal skrivati nemir v prsih. Ivan je potem prinesel kuhano kračo ter postavil pred očeta, da jo razreze. Prijetno je zadišala |
| Jara gospoda (1893): | našimi kubiki! « »Tako je prav! To je dobro! « razveseli se Krača. Ko adjunkt zopet stopi v spodnjo sobo, tedaj je vsa |
| Jara gospoda (1893): | vprek. Novi župnik, »gospod Frančišek«, kakor ga je nazival oče Krača, ž njim njega kapelan, ki se mu je pripeljal naproti |
| Jara gospoda (1893): | se adjunkt, »pišite mu, kakó ste prodali! « »Ančika, piši! « veli Krača in vtakne roke v žep; potem dvakrat, trikrat polglasno zažvižga |
| Jara gospoda (1893): | Nikomur se to ni zdelo čudno ali neumestno, zakaj oče Krača je bil tudi zvečer navadno v górenji sobi, ali pa |
| Jara gospoda (1893): | iztrkaval pipo in pokašljeval na pol glasno. »Kaj — sodnik? « vpraša Krača naposled, ko nihče drug ne reče ničesar. »Ej, nocoj pride |
| Jara gospoda (1893): | vso družbo in odšla gôri v očetovo sobo — saj je Krača gospó imel še vedno kakor za domačo hčerko — in ondu |
| Jara gospoda (1893): | in vaša ali naša občina mu vender napravljate ta slavolok? « Krača je bil pameten mož in je takój razumel ves položaj |
| Jara gospoda (1893): | župnik grobeljski in nekaj imovitih gospodarjev iz Babinega polja, oče Krača in njega sin, davkar in poštar, oba trgovca grobeljska — vsi |
| Jara gospoda (1893): | IV. Oče Krača je stal sredi ceste ter se kakór vojni general oziral |
| Jara gospoda (1893): | da njemu izroča uradno nadomeščanje. Ko se zvečer oglasi pri Krači, tudi Ančike ne vidi ondu; odšla je bila v mesto |
| Jara gospoda (1893): | to! « Takó je odgovarjala časih. »Ali pač pridete zvečer h Krači? Ste li namenjeni kam drugam? « vprašal je potem adjunkt. »Ne |
| Jara gospoda (1893): | sam ni znal ni kdaj ni kakó — pogrešal Ančike; pri Krači mu ni več godilo, drugje še menj; zató je ostal |
| Jara gospoda (1893): | sodnikova. Takó so zvédeli vsi naši znanci, pijoči nocoj pri Krači na zdravje in srečen zakon obeh zaročencev. Umevno je, da |
| Jara gospoda (1893): | ločena od svojega soproga, šla je zopet za točajko h Krači. Ta dva možá si drug drugemu nista bila segla za |
| Jara gospoda (1893): | možne druge javne posle, presenetil je nekega večera družbo pri Krači s predlogom, da je o priliki farne stoletnice ustanoviti — gasilno |
| Jara gospoda (1893): | izprehodu pónjo ter krenil ž njo vred v krčmo h Krači. Tam je obsedèl; domá nista kuhala večerje, ampak naročila sta |
| Jara gospoda (1893): | béži, še menj bode opravil! Skrije je skrije — tlačil bode Kračo, samó zató, da bode lepše videti! « Takó je šumelo od |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | dva in dva skupej deni, vsredej pa nekoliko vkuhanja daj. Krafelce potem z jajci, mandelni in cukram pomaži in na plehu |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | čokolado in posušene z belim cukrenim snegam podolgama ozaljšaj. Nunski krafelci. |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | preden se še pohlade, ker bi se sicer lomile. Tirolski krafelci. Pol funta sroviga masla dobro vmeti, pa lupino pol limone |
| Fizika (1869): | mavrična, Iris, Regenbogenhaut, 144. Koželj, čunj, stožec, Kegel. Kraft, sila. Kraft elektromotorische, elektrogibna sila. Kräfteparallelogramm, vzporednik sil. Kraftmesser, silomér. Kraftmoment, mechanisches |
| Fizika (1869): | dožna ali mavrična, Iris, Regenbogenhaut, 144. Koželj, čunj, stožec, Kegel. Kraft, sila. Kraft elektromotorische, elektrogibna sila. Kräfteparallelogramm, vzporednik sil. Kraftmesser, silomér |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | besiede boshje. TA 4. KAPITL. Spet an vësok noi gvavtno kraften Shegen savol shlahtah ludi da njem shës saveshash da te |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | dvh Amen. TA 2. KAPITL. Spet an vesok noi gvavtno kraften shegen; kader je na anei vësi ogin vëna, da jomi |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | sina noi svetiga dvba Amen. TA 25. KAPITL. Ena prov kraftna molitov savse sovrashnzhe ven stah 7. besedi boshjah vseta? Ta |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | mene Shegnei. Ksheftei bani jas tabe prosim tu je ana Kraftna besieda. O Gospved Jesvs Krvſtvs jas tabe pohlevno prosim da |
| Fizika (1869): | Koželj, čunj, stožec, Kegel. Kraft, sila. Kraft elektromotorische, elektrogibna sila. Kräfteparallelogramm, vzporednik sil. Kraftmesser, silomér. Kraftmoment, mechanisches, mehanični moment (učinek) sile |
| Fizika (1869): | 80. Vzhodnjak, veter, Ostwind. Vzporeden, parallel. Vzporednik, Parallelogamm. Vzporednik sil, Kräfteparallelogramm, 41. Vzvoj, Schraubengang, 52. Vzvojnica črta, Schraubenlinie, 52. W. Wage |
| Spomini o cirkniškem jezeru (1881): | nekoliko odmaknili, race so pa odletavale proti dolenjemu jezeru, in kragulj je res zavil za njimi kakor skrben pastir. Toda komaj |
| Spomini o cirkniškem jezeru (1881): | so se, kakor jim je navada, potopile, in ko se kragulj zopet privzdigne, bilo je prazno pod njim. Bolj oddaljene so |
| Spomini o cirkniškem jezeru (1881): | me je iti v strmi hrib do mesta, kamor sta kragulj in raca zginila, kar od gozda sem zaslišim nenavaden šum |
| Spomini o cirkniškem jezeru (1881): | njimi. Ko bi pa hotele kar na vodi obsedeti, se kragulj tako nizko čéz-nje popelje in ako treba zavrti, da bi |
| Spomini o cirkniškem jezeru (1881): | pomerim in vsaj ta ni nikdar več škorcev strašil! Drugi kragulj je najbrž v tem času tudi si prisvojil svoj košček |
| Spomini o cirkniškem jezeru (1881): | vse do tál in do vode. Gledam, kje bi bil kragulj, zagledam ga, ali predaleč; ubranil je raci proti vodi rešiti |
| Spomini o cirkniškem jezeru (1881): | pa obstala in gledala, kaj bo zdaj storiti. Ali tudi kragulj se je bolj oživil, ko je uže pokazal, da je |
| Milko Vogrin (1883): | druščine za malo časa oddaljila, prijel je Robert deklico, kakor kragulj nedolžno pišče, z vso silo okoli pasú, pritisnol jo na |
| Žrtva ljubosumnosti (1884): | darilo za Grozdanko v mojo hišo, nimam več mirú. Nepoznat kragulj mi kljuje srce od zore do mraka, od mraka do |
| Nevera (1878): | sama to priča. Da, da, ko bi ne bilo tistega kragulja v sercu, kteri se sicer zamori za nekoliko čaša, toda |
| Spomini o cirkniškem jezeru (1881): | lepi mir kali. Zmirom več trop je bilo po zraku, kragulja sem ugledal, ko se je mirno vozil po zraku nad |
| Spomini o cirkniškem jezeru (1881): | bi bilo temu uzrok, in pravo sem zadel, ko sem kragulja obdolžil, da lepi mir kali. Zmirom več trop je bilo |
| Spomini o cirkniškem jezeru (1881): | se potisnil v plot; in ko se spet ozrem, ugledam kragulja kakor piko visoko v zraku ali ob jednem tudi uže |
| Spomini o cirkniškem jezeru (1881): | dolenjem konci jezera, ali dasiravno ga še vidim pred saboj kragulja, vendar race ob krajih gori in proti meni letijo in |
| Povestnik v sili (1883): | misli, da bi le skoro stegnola svoje stare ude stara kragulja, in menda še kaj hujšega! Moje premoženje ni ravno malenkost |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | rudarijo pezhála in ſe imenuje „geognostisch — montanistischer Verein für Steiermark, Krain, Kärnthen und Oberösterreich”. Njih zeſarſka Viſokost, ſvitli nadvojvoda goſpod Janes |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | kteriga smo brali, visoko povzdignil, rekoč: „Ihre treffliche Flora von Krain habe ich mit vielem Vergnügen durchgelesen und ich gratulire zu |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | v svojih zgodovinskih bukvah krajnske dežele (Versuch einer Geschichte von Krain 1791): „Vsaki Krajnc pozná Krajnca pod imenam „Slovenec”, in njih |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | je vgànil od ondód v' enim zhólnizhu v' en puſt kraj na ſamu: inu kadar ſo mnóshize ſliſhale, ſo sa njim |
| Kuharske Bukve (1799): | nudelne na ploſk gori na njo, poſtavi na en gorek kraj, jih pogerni, puſti jih eno ſrędno ręzh gor iti; potle |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſmolnatih, nar mènj pa meſnatih rezhi. Staroſt, obdelovanje , semlja, vreme, kraj, ſolnze „nareja te mnoshnoſti, in ſtarejſhi in bolj na peſhénim |
| Divica Orleanska (1848): | Ne smem ostati. – Prenesite, Fastolf, Na drugi kraj, bolj varen, vojvoda; Braniti tega mesta ni mogoče. Naprej divica |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | letih sadjoreja tudi pri nas povzdígnula, — in povsod, kjer je kraj za to in kjer sadje dobiček obeta, bomo vidili z |
| Blagomir puščavnik (1853): | se Blagomir ne da pregovoriti. ”Zakaj, pravi, ”bi taj radostni kraj zapustiti moral? Osemdeset let sim že star, in kar časa |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | Popotni spominki. Dva dni v Goratanu. (Dalje. ) Višarje so imeniten kraj; kamorkoli se ozreš odtod v široki svet, reči zamoreš z |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | in morí, koliko mora vzdigovati in terpeti, čudo! da ga kraj ni, — pa poprava cest in potov mu le noče v |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | mi dva padla v brezden za unimi. Zapustim potem žalosten kraj. Bog je mojo prazno vero hudo kaznoval. Bolezni so mi |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | ispuſtil, je ſtópil v' en zhólnizh, inu je priſhàl v' kraje Magedan. |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | isdau. Taku je tebi ta krei Chriſtuſove molitve gratou en krei te nar vezhi hudobe, inu en preſtor te nar hujſhi |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | vreidni krei neſhli? le ſamu enkret je biu per Judeshu v' eni |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | petek mad 11. noi 12. stiem opveuna na an tak krei zhier sta 2. pota krishama †† noi tam pokopliga inu naiga |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | vogla noi teſti blezhizh gorei podei noi poo ta piknjani krei dershi al tu prapovei dablek kar gorei na odujo prei |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | viemeni te naisuateishe S. S. S. Troize poidi spet nate krei od koder si ti pershou? Bueg bodi mad rabo? noi |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | TERPLENJE. Oni so mene skves prabodli snekatieriem oroshiam te sadni krei moiga telesa. |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | jemeni Boga ozheta † inu Boga sina † noi Svetiga Duha † nate krei odkoder sim jes tabe poklizov noi bodi mad mano noi |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | vlion † gather † sakla † zaboth † elboh † elohim † oetohok † hoh † jede nate krei od koder sim tabe poklizov Amen? Konz An tak zhvovak |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Ozha † Bueg sin † Bueg sveri Duh † Amen jedi ti natvoi krei v' jemeni boshjomi spokojam Jesusa Kriſtusa noi bodi pokoi madtabo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | na dervo obéſi , na ktero vrabzi sahajajo; vſi is tiſtiga kraja pobegnejo, kjer zhêſen viſi — Zhêſnov duh mende vrabzam tako teſhko |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Nar bolj spomina vreden pa je njegov popis nekiga izmišljeniga kraja, ki se mu je bil tako v glavo vgnjezdil, de |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | kakor smo že mnogotere drevesa privadili. Ako iz bolj prijetniga kraja prinešen cepič na divjak vcépim, iz tega čez eno ali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | de bi terdil, de morajo slovenski pisavci le besede njegoviga kraja rabiti. Besednjak slovenskih pisavcov je cela Slovénija. Slovenski pisavci imajo |
| Blagomir puščavnik (1853): | jih spoznal! — To je strašno težavno za človeka, tako blizo kraja rešitve biti in ne rešiti zamoči! Da bi le enega |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | zavidni, in kakor gosenc na repišče je enkrat iz onega kraja, kjer solnce zahaja, prišel sovražnik nad Matjaša in v kervavem |
| Maria Stuart (1861): | ne sme. Pomota majhna je tu kraljemorstvo, Rodi gorje brez kraja in brez konca. Dovoli, da sem v tej veliki reči |
| Fizika (1869): | Zatorej se zamore, sekundno nihalo kakega kraja rabiti kakor določena, nepremenljiva mera dolgosti. V Parizu mora tako |
| Fizika (1869): | ravnotežne lege, pridejo vsi v ravno tisti čas vsak do kraja svojega pota in se vsi v ravno tisti čas spet |
| Biblia (1584): | je ſtopil v'en Zholn, inu je priſhàl v'te kraje Magdala. XVI. CAP. |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | inu Şadducæerjov. 13. Kęr je pak Jęsus bil priſhàl v' kraje Cesareæ Philippa: je praſhal ſvoje Jógre rekózh: Kdó pravio ludję |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | na Ilirſkim kraljevali, in nekadajne mersle, puſte, divje in nerodovitne kraje v bolj gorke, pitane in prijetne deshele preobernili. Oblizhje Ilirije |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Konez. ) To ſo bili shaloſtni in grenki zhaſi sa naſhe kráje; komaj je ena neſrezha odſhla, je vshe druga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | desno in leno v kočijah razpeljati, jim nar lepši štajarske kraje in kmetijstva pokazati, jih prijazno in bogato pogostiti in na |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | vanje po obeh straneh z budlo (filo) obložene rebrica, zavihaj kraje in speci jih hitro do dobriga na roši nad hudo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | ena največjih dobrot. Res je, da pervi čas zadenejo nektere kraje hudo, — al čas, kakor smo izzačetka rekli, je tisto |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | strup iz njih , kadar se presade' v ptuje bolj severne kraje. Jederca tudi pri nas niso brez strupa in sicer tistega |
| Fizika (1869): | delki, iz kterih so oblaki sostavljeni, pridejo v tako mrzle kraje, da zmrznejo. Ti vodni delki se pri tem spremené v |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | časa, našel bo marsikaj, kar se ne vjema ne s krajem, ne s časom — ampak zneseni so izverstni prizori tudi iz |
| Mineralogija in geognozija (1871): | tempelj moral biti že pod morjem, pa se je s krajem vred zopet dvignil iz njega. Mutaste živalice pričujejo nam dogodbo |
| Botanika (1875): | s tem, da se izkopljejo jarki, vodeči proti niže ležečim krajem. V te jarke se potem nasuje nekoliko proda (brebira), ali |
| Astronomija (1869): | voda vselej znižati na tistih mestih, ki ležé med tema krajema, t. j., tú mora nastopiti oseka. Iz tega se tudi |
| Astronomija (1869): | se pa morje ob plimi vali proti dvema si nasprotnima krajema zemlje, in se ondi nakopiči, zato se mora, se vé |
| Biblia (1584): | Sidona. Inu pole, ena Kananejſka shena je priſhla is téhiſtih krajeu, inu je vpila sa nym, rekozh: ò GOSPVD, ti Davidou |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | dobizhek obetajo. Koliko nizh vredniga germovja, koliko prasnih in neobdelanih krajev ! Zhe bi ſe ondi murve poſadíle, — koliko dobizhka bi bilo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Po tem takim ne bo nikoli žlahtniga plemena sadje druzih krajev pri nas rodílo? U. Bo že, bo že; pa moramo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | pelcarje nar žlahtnejšiga plemena, za cepljenje iz raznih in topléjših krajev od našiga; tem pa se naše bolj merzlo podnebje ni |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | je pri nas z letvino, bi radi zvédili? Od več krajev naše dežele ste med letam zvedili, in ste nam zopet |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | Novičar iz slovanskih krajev. Iz Zagreba se 30. p. m. v „Triester Zeitung” piše |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | Suleka. — Kdo bo Slovencem kdaj spisal rastlinoznanstvo? Novičar iz avstrijanskih krajev. Iz Semča na Dolenskem 19. junija. „Bog je dal, Bog |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | silil k zavzetju. Da je povsod mnogo ljudí od vseh krajev Istre tukaj bilo in se veselilo viditi svojega Cara in |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | in knezom umeti slovanski jezik! (Konec sledi. ) Novičar iz mnogih krajev. Po pismu iz Benetk v teržaškem časniku se bota presv. |
| Astronomija (1869): | premikajočih se repatic doseči milijon, in ker se od vseh krajev sostave prikazujejo, zato ne smemo misliti, da je kraljestvo solnca |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | 22. Inu pole ena Chananæjſka shena, katęra je is tihiſtih krajov priſhla, je vpyla sa njim rekózh: Vſmili ſe zhes mene |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | od ludy gomàsęlu, katęri ſo savolo velikanozhniga prasnika od vſih krajov v' Jerusalem perdèrlï, on ga jé hotèl neſti, kakôr je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | je pa bolj ga sa travnik puſtiti, kakor obſjati. Bliso krajov, kjer koſhke in jerbaſe pletó, bi snalo dobro neſti, ga |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | dne ker skupej v kočiji sediva, ino se memo prelepih krajov naglo naprej derklava, mu začnem nja otožno djanje prijazno očitati |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | ova ima komej 2 alj 3 maselce, vina naših bližnih krajov 3 do 6 poličev, ptujih krajov močniga vina 3 do |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | maselce, vina naših bližnih krajov 3 do 6 poličev, ptujih krajov močniga vina 3 do 10 bokalov, žganje pa po razni |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | opravil. Pervič so bili zastran nove delitve daril za bike, kraji oznanjeni, v kterih bodo letas in pa naslednje dve leti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | se ga je kak sodič potegnil in skazil: pa taki kraji niso — gotovo de ne — od Stvarnika za vinsko terto namenjeni |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | da bi se vsi prazni in za sadne drevesa pripravni kraji s sadnimi drevesi zasadili, in ker zastran drevés, poleg polja |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | krogu. Železnice so tisti veliki pripom ogleji, da daljni daljni kraji, kteri niso bili popred v nobeni zavezi, so si sedaj |
| Viljem Tell (1862): | gozd ne stal. Valter (nekoliko premišljuje). Al so kje taki kraji, kjer ni gor? Tell. Kdor z naših visočin tu dol |
| Fizika (1869): | od zemeljskega središča, sklepali so iz opazovanja nihala, da so kraji na ekvatoru bolj oddaljeni od zemeljskega središča, kakor kraji na |
| Astronomija (1869): | moč južno tečajnega pasa veliko veča kot severno-tečajnega, in da kraji ob polutniku stojé sredi med obema. — Razun preiskave o naravi |
| Fizika (1869): | so kraji na ekvatoru bolj oddaljeni od zemeljskega središča, kakor kraji na tečajih. Zemlja tedaj ni popolna krogla, ampak je (Pod. |
| Astronomija (1869): | v sredi med obema plimama. Vsi pod enem poldnevnikom ležeči kraji imajo ravno tisti čas oseko, ktera nareja torej tako rekoč |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | pregledati, pſhenizo, aku mraſs, inu vreme perpuſti, ſejati, v' nikaterih krajeh dobru rata. Teſhke ſevna |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | perdelek liſtja sa rejo ſviloprejk ali shidnih goſenz dajo. Po krajih Dolenſkiga, ſpodniga Shtajerſkiga, in nekterih dolin Koróſhkiga (Koratana) bi ſe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | jo podzemeljski gázi razrili in semtertje v visoke, na več krajih po 50, tudi čez 100 milj dolge gore razkrojili in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | letine pripovedujejo; na severnim Poljskim se lakote bojé, v južnojutrovih krajih ravno tega kraljestva pa se večidel dobre letine veselijo. Na |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | Na Gorenskim — so nam gosp. Šmidt — povedali, sušijo v več krajih cele jabelka, brez de bi jih v kerhlje zrezali zrezali |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | tistega vertinca tudi nekaj vém. „Tako se tudi v naših krajih godí. Od cerkve tje po travnikih je seno vzel |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | napadenec. Res je, beda in potreba ste velike po naših krajih, vendar nas Bog varuj takih dogodb! J. Š. Iz Ljubljane |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | bi si lepo in dobro pot napravili. Po takih močvirnih krajih se poti nar stanovitneje popraviti dajo, če se ondi, kjer |
| Astronomija (1869): | lehko razvidi, da mora biti oseka največa ravno v tistih krajih, ki ležé v sredi med obema plimama. Vsi pod enem |
| Oče naš (1885): | enem času na suhem in na vodi napasti. Na šestih krajih so napadli Francozje. Na jezeru so imeli tri in trideset |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | Prerok ny bres zhaſty, kakòr lę v' ſvojim kraji, inu v' ſvoji hiſhi. 58. Inu on tam ny veliku |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | tiga ſvejta odtegnili, inu ſo ſe na enim poſębnim, tihim kraji vkupej sbrali, kęr ſo ſe s' velikim ajfram, s' molzhanjam |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | ktero potem skozi celo leto v piskru na kakim suhim kraji shranijo. Ravno takó tudi storé z želodam. Pšeničnih otrobov potem |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | pa ne, po tem pové, postavim: v tem in tem kraji zavihane straní stojí ta ali una beseda, ali nekterikrat tudi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | nič; 4) v desetih dneh je vsa bolezin večidel pri kraji in rane se začnejo potem sušiti in celiti. — Nadjamo se |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | da shraniti, kámor koli bodi pod streho v suhim sapnim kraji naloži ali rahlo natrese; nikdar pa na velike kupe ne |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | kteriga so naši očaki Slovani zató Krajn imenovali, kér na kraji, na meji laške dežele stojí. Krajnci smo tedej nar krajni |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | ino slehern kosček kruha dobimo le od njega. V drusim kraji pušave niso imeli vode. Le kaplice je ni bilo dobiti |
| Astronomija (1869): | je to, da nastopi plima v 24 urah na vsakem kraji dvakrat, vselej čez 12 ur, in da se takrat, kedar |
| Ta male katechismus (1768): | prebernil, ſakaj njemu se je v' temu tesnemu, inu ostudnemu kraju ſdellu, koker de be na nebu vezhne sladkuste is Xtusam |
| Genovefa (1841): | lépim, prâv prijétnim kraju ſtal. Ko ſe je grof s ſvôjo mlado sarozhnizo grajſhkim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſpodna lega semlje mokrote ne poshira, ſkoplji na nar nishjem kraju veliko globoko jamo; v to ſe bo voda stékala. 6. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | kolikaj gorkim kraju in v vſaki semlji raſte in ſe ohrani, ker enkrat |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | s dervmi , kakor ſe té rezhi loshje in zenejſhi v kraju dobivajo. Na pervim vosu, namrezh na hlaponu, ni nizh vezh |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | imájo naſhe kmetije popravljati, de bo prav? (Dalje ſledi. ) Perpravnimu kraju bi vezh verglo murve rediti, kakor ſadno drevje , sato , ker |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | Pri kraju vode je bil lesén stopáj, na kterem so jirhar in |
| Roza Jelodvorska (1855): | malo od utice pod debelo in košato smreko na lepim kraju. Celo noč misli zdaj na spijočo Rozo, zdaj na viteza |
| Gozdovnik (1898): | omikani deželi in res prispó do Rdečereke prav na tem kraju, ki je bil nasproti Bivolotoku. Ponosito smehljanje je igralo po |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | vsiga pomislika drugo spomlad nad tlami ali saj do tistiga kraja odrezati, dotlej je skorja poškodovana. Nove mladike bojo pri močnih |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | in sploh vsim kosičnim sadju, kér se pri tem ranjeni kraji nikdar ne zacelijo in zarasejo. Pri starih drevesih pa, ktere |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | drevesnim mazílam berž in še pred zamažejo, preden so ranjeni kraji suhi postali. Ko se je pa že les posušil in |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | vsaka srenja gleda, kakiga razumniga možá ali mladenča v svojim kraji poiskati, in nagovoriti ga , de pojde prihodnjo jesen v Ljubljano |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | pa se zgublja v mahu; mnogo studencov še izvira ob kraji mahú, ali po sredi izhaja Iz jezerčnih oken ali prikritih |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | drugačno življenje je nastopilo. Al s tem še nismo pri kraji; največja prememba sveta nas čaka, kadar bojo železnice na vse |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | brez vojske poravnal razpor, in še ni vse upanje pri kraji, da bi to mogoče ne bilo. Vendar najti tiste srednje |
| Čas je zlato (1864): | drugi tjè! le urno in veselo! Kmalo bo vse pri kraji! « Urno se vsi vzdignejo in pomagat leté. Tudi Lenče jim |
| Astronomija (1869): | Perzej z eno zvezdo druzega reda, vidno v prav svitlem kraji rimske ceste. Od tod lehko najdemo tri svitle zvezde v |
| Botanika (1875): | sredi manj ali debelejih cevnih povezkov, med tem ko proti kraji ti bolj gosto skup stisnjeni stojé. |
| Botanika (1875): | cevne povezke, ki so proti sredini bolj redki kakor pri kraji. 3. Steblo (caulis), ki ostane zeleno, sočnato, ne zleseni in |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ſtani ſturiti, kadar ſi ter dnu napréj vsamesh kaj h' kraju pèrpraviti! Plura exempla adducere ſupervacaneum foret: ſupereſt, ut pau ca |
| Gozdovnik (1898): | Četvorica mož pogleda v daljavo. Na vrhu piramide, prav na kraju ploče, je stala visoka postava, širokoplečata, orjaškojunaška, držeča puško na |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | na glavi pod nogami. — Od tod se verneva v drugi kraj hiše, kjer najdeva množico milo jokajočih sirot in ubogih. Prašava |
| Zoologija (1875): | Četrti razred: Rokonožci; Branchiopoda. Te živali so označene z dvema, kraj ust stoječima lovkama (rokama). Prebivajo v morji in so prilepljeni |
| Gozdovnik (1898): | da-li je mogoče, z lasom priti do nje. Stopi na kraj skale, legne, pomoli glavo naprej, da bi pogledal dolu. Tako |
| Gozdovnik (1898): | zemljo. To je gambusino sam videl. Zlato gručo porine, na kraj skale, na rob prepada, a z rokama se oprijema skale |
| Gozdovnik (1898): | važnega opazovati. « »Morava tja, da vidiva. « Stopita izza skal na kraj prepada. Tamkaj ležeta, stegneta glavi, pa gledata. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | ker vendar vemo, da je ondašnji poglavar za blagor svojih okrajanov sploh, posebno pa še za poti in ceste skerben gospod |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | je bilo Štefan, starejimu France imé. Franceta da v mestu krajárju ali žnidarju v nauk, mlajiga pa domá za svoje delo |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | poskusili. Vino ima pri nas ceno po goldinarjev in 50 krajc., in po 2 gold. malo vedro, to je, 20 bokalov |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | po 5 krajc. funt; čez 2 centa pa po 6 krajc. ; — slanina (špeh) v bohih po 16 gold. in pol, brez |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | krajc. in pol funt; čez 2 centa pa po 6 krajc.; — slanina (špeh) v bohih po 17 gold., brez kože po |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | 27, doklada. Cena prešičev v Krajnji — čez 2 centa 6 krajc. in pol, funt; pod 2 centama pa 5 krajc. in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | krajc, in pol. — Špêh brez kože 16 gold. in 40 krajc., s kožo pa 16 gold. cent. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | 8 in pol, 7 in pol, in 6 in pol krajc. funt. — Spêh po 22, 23 in 24 gold. cênt. |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | takó da navadna vožnína iz Tersta v Ljubljano namest 30 krajc. sedaj 1 gold. in 6 krajc. veljá, kar je lahko |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | takó da navadna vožnína iz Tersta v Ljubljano namest 30 krajc. sedaj 1 gold. in 6 krajc. veljá, kar je lahko |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | v Ljubljano namest 30 krajc. sedaj 1 gold. in 6 krajc. veljá, kar je lahko zapopasti iz tega, da od tistiga |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1853): | dražji kot sicer, namreč živi funt po 40 do 45 krajc., umorjeni po 50 kr. do 1 fl. plačevali. Zraven g. |