neumrjočnost nevarščina nevečen nevedeč neverec nevestin nevidljiv ne_zanucati nezapopadljiv nezastopen nezavednost nezavisen nezdrav nezgodonosen nezmasa nezmasen nezmasno nezmeren neznan nezvestnik ni ničica Niderland niederlih nikada nikoder nima nine nineviterski ništer ništermanj niža nižjost nogalnica nograd norski nošnja not noterdajanje noterpeljanje noterpostavljen notervzeti notranje notrina novec novič novičar novina novo-celjski novonapravljen novost nraven nravnost nravstven nravstvenost nuc nucen nudelj numera
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | boſhjemi sluſhabnekami bres uſſega konza nosil tu dolgu oblazhilu te naumerjezhnoſte, zhe se le bosh v'gvantu te gnade po smerte |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | nami tvoju oblyzhie, pogledei na nas, kader ſmo v' greſhni navarſhni, de v'greh na pademo. Pogledei na nas, kader v' |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | inu pobolſheine odlagat do ſmerti, inu taku naſhe duſhe v' navarſhni tiga pogubleina puſtiti. Mi nozhmo vezh tiga ſturiti, mi nozhmo |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | in illo peribit. Katiri to navarſhno lubi, tiſti bo v' navarſhni pogublen. Accenſo autem igne in medio atrii, quia frigus erat |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | inu tiſte v' naposhteine sprauli, ſvojo, inu tiſtih duſho v' navarshno vezhniga pogubleina poſtauli, inu, aku ſo ony bres pokure vmerli |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | semlo padu, koku pa molimo mi, katiri ſmo povſod s' navarshno, inu potrebshno obdani, kader ſami sa ſebe molimo? kai sa |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | ti moreſh saki dan ali to hudobo premagat, ali v' navarſhno vezhniga pogubleina priti. Ille autem cæpit anathametizare, & jurare: quia neſcio |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | Eccli 3. Qui amat periculum, in illo peribit. Katiri to navarſhno lubi, tiſti bo v' navarſhni pogublen. Accenſo autem igne in |
| Robinson mlajši (1849): | gospoda pregovoriti, da bi se ne podaval v tako strašno nevaršino, v kteri zaisto v konec iti mora. Ali Robinson bojazni |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Ljudjé so bledi, čmerni in slabotni , ki v njih prebivajo, nevečni ko muhe; in vsaka bolezen se jih lahko prime, kar |
| Ta male katechismus (1768): | Kaj je en S. ſakrament? Je enu videjozhe ſnamene te navidejozhe gnade boſhje k' nashemu ſvelizhanju od Kristusa noterpostavlenu; ſakaj nekaj |
| Ta male katechismus (1768): | ni dana, de vſhivajo 'ga O bodi itdr. XV. O navidejozhe ti prave Buh nash: * Podnevi ponozhi bod' zhesen vsak zhas |
| Ta male katechismus (1768): | preteshku sturiti, katire je nebesa, inu ſemlo, uſſe videjozhe, inu navidejozhe rezhy is nezh stvaril, inu koker je on taiste stvaril |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | lepimi zhednoſtami napolni: myr inu sdravje nam dadejli, videjozhe, inu navidejozhe ſovrashnike odverni: vſe hude shele odsheni, sdravu vreme, inu dobro |
| Arov in Zman (1850): | k vod, ki je krog griča tekla, pit hodili in neverci sо bili tako ošabni, da nikogar niso nadlegovali. Pa zdaj |
| Mahmud (1870): | domovino! « »Kaj pa sta imela opraviti v Turčiji? « vpraša Turjaški. »Neverci so naju odpeljali iz Kranjskega v Turčijo. Jaz sem bil |
| Mahmud (1870): | je zdihovalo v Bosni v sužnosti, kamor so je zavlekli neverci. Prevideli so pa tudi naši pradedje, da tako ne gre |
| Mahmud (1870): | vsaj bi videla, kje je. Najbolj gotovo so ga zalόtili neverci, kteri so tisti čas pridrli tù sem. Poskrili smo se |
| Mahmud (1870): | pripeljal semkaj. Čutil je, da je res preveč, kar ravnajo neverci z ljudmi, čutil je, da je Muzulman grozovit in sirov |
| Mahmud (1870): | vsako leto sveta maša v tem plašči. — Bitka je dobljena, neverci so bežali in mnogo jih je ubitih ali pa vjetih |
| Mahmud (1870): | Takrat pa, ko ste bili pridrli vi sem, zažgali so neverci hišo in sirove roke predrznile so se staro ženo, tvojo |
| Mahmud (1870): | Grad vže gori, vžgale so ga krogle iz turških topov. Neverci zažgό podkope in del zidovja se zruši. Sedaj gre pa |
| Mahmud (1870): | so se tedaj in udarjali v Bosno, kakor so poprej neverci v njih deželo in so plenili po državi mogočnega sultana |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | z jamajskim rumam napolni, zažgi in urno na mizo daj. Nevestno župo (šodo) pa v posebni skledici daj. Podnevni in ponočni |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | dobro razžverkljaj. Deni cmok iz pertiča v globoko skledo in nevestno župo (šodo) nanj. Mandelnov angleški cmok (puding). Se ravno tako |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | daj, zažgi in tako plamečiga na mizo daj. Tudi lahko nevestno župo (šodo) nanj deneš. Masleno testo (putertajg). |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | zverni v skledo, na žebljičke zrezane mandelne vanj vsadi, z nevestno župo (šodo) ga poli, ali pa to župo v posebni |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | storil? Ali ravno v tem mora tičati globoko globoko neka nevidljiva korenina, ktere v s moji nevednosti ne sprevidim — torej čudovite |
| Na Žerinjah (1876): | tudi? Meja, ki leži še sedaj mej Waldenovimi in menoj, nevidljiva, pa trdna meja, pala, zginila je. — Pa kaj mi hasne |
| Trtna uš (1881): | in popikah sadunosnega drevja. Veliko menjša in toraj človeškemu očesu nevidljiva so jajčica (gnjide) pri trtnej uši. Merijo komaj 3/10 milimetra |
| Maria Stuart (1861): | nebes oklene. Zató včlovečil seje božji sin, Darí nebeške, nevidljive je |
| Genovefa (1841): | ſe dajo tako, kakor vi, sa roko prijéti, ki niſo nevidljivi, kakor nebéſbki ôzhe? ” „Tako je, ljubo déte,” je rêkla mati |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | toča, léd in vse druge vremenske premembe narejajo ; kakó zamorejo nevidljivi drobci na nebi sprijemati se, in še clo ko kamnje |
| Občno vzgojeslovje (1887): | napreduje in potomcem odpira nova pota k smotru, ležečemu v nevidljivi daljini. Vzgoja utemeljuje torej mogočno prednost človeško pred drugimi bitji |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | njih uši zopet ušive. Zgolj iz hišic in oklepov tacih nevidljivih živalic, ki so davnej poginile, se najdejo na svetu celi |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | ta prueve je ana moshna dnarjov ti dnarji se nikoli nasanuzajo kader nes kei venka usemash |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | inu nje pokorna biti; ſakaj te notrejne gnade ti dergazhi naſanuzash, koker rajmno na to viſho koker te vunajne dary tega |
| Blagomir puščavnik (1853): | vedno na tihem poveličujem in molim, dasiravno je ojstra in nezapopadljiva. Moj sin je bil na cesarskem dvoru v viteškem dvoboji |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Poslavil ga je, in spoznal, da so njegove pota, nam nezapopadljive, polne modrosti. On je nov človek postal. Še so sicer |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | sonce in lepo jasno vreme. — Bog nas prevôdi po svoji nezapopadljívi previdnosti do prihodne spomladi. (Konec sledí. ) Oglas milostljiviga Ljubljanskiga kneza |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | posameznih naukov in kako se strinjajo ni še slišala, o nezapopadljivih skrivnostih kerščanstva se jej še sanjalo ni in od mogočnega |
| Biblia (1584): | Iesus pak je rekàl: Ste li tedaj vy ſhe tudi nesaſtopni? ſhe nerosumejete? Vſe kar ſkusi uſta notèr gre, tu gre |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | tenko pravil, mu je vonder vse še bilo prekratko ino nezastopno; zmiram me je motil, vmes poprašvaje, dokler sim mu na |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | je bila vojvodnja v temno ječo vlečena, in v te nezavednosti je dalj časa ležala. Ko se je zopet zavedila, se |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | nikakem nasprotji in druga mora biti od druge po polnem nezavisna. V razrešitev več skupaj spadajočih jednačeb s prav toliko neznankami |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | moji) misli že zdaj sploh mogoče brez najmanjše spodtike; v nezavisnih pa vsaj ondaj, kedar se čas berž po misli lahko |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | je pervi razodel, da je raba glagolska v zavisnih in nezavisnih stavkih različna, zlasti glede na slovenščino in serbščino: serb. (ti |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | navajen ni, ino več ko je v pivi takšne moči, nezdravši ino škodlivši je. Zato ov alj vino piti ni tak |
| Valenštajn (1866): | nej Nikogar. Vojvodica. V tako hudem strahu sem. Vsak šum nezgodonosnega mi sla Oznanja. Veste, sestra, kako je? Al volji se |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | teh dobreh perdobe, katiri se v'jedi, inu pitju uſſe naſmase varjejo, inu so uſſellej urni , inu perpravleni svoje dolſhnuſte, inu |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | Ja lubi Poſluſhavzi ona je ravnu taiſta: Ona tèrpysa ręſs nesmaſne bolezhine, britkoſt, inu shaloſt v' ſvojim ſerzi, kakôr Mati, kęr |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | valovi nesmaſne shaloſtï ràsbyejo, inu vſo nję duſho s' eno neisrezhen'o grenkoſtjo |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | Vſsi Dohtarji pravijo, de ſe more s' pametjo, inu ne nesmaſnu jęſti, inu piti; tudi h' tem kuhanim ſpisham ſpinazo, kiſelzo |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | bliže dosegla. —Verh vsega tega ni misliti, da bi se nezmérna večína Slovanov kteremu teh treh narečij vkloníla , bodi si tudi |
| Roza Jelodvorska (1855): | bi tebe, ljubi Milko, ne bil nikdar več vidil! Kakošna nezmerna žalost bi bila za mene in tvojo mater! Kri bi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | pridelali, in ker je vino manj okusno bilo, cena pa nezmerna, so vinokupci prisiljeni bili čez mejo mahati. Občno znano pa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ni oravez beſede shivini rekel, ſhe mènj pak jo k nesmerni hitroſti s kletvijo in udrihanjem perganjal. — Rad bi ſhe tukaj |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | drevés vesele čede pasle, in zadej je zginil pogled v nezmernih, bogatih njivah. Ta pogled je nepovoljno Petra ganil, in zderžati |
| Blagomir puščavnik (1853): | dečeka na dvorišče, ter pravi: »Glej, dragi Milko, brezštevilnih in nezmernih svetov, ktere Neskončni po svoji modrosti in vsegamogocnosti vlada! — Kakor |
| Astronomija (1869): | trditi smemo, da je neomikani sin puščave in nestalni prebivalec nezmernih štep pozornije opazoval nebo in nebeške prikazni, kakor prebivalci |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | zerka. Vſi. preſtraſheni púhnejo kralj ino vſe ljudſtvo is ſpanja. Nesnan krik je po vſim Egiptu. Ne hiſhe ni, v' kteri |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | V tvôji rôki, rôka njé oſtáne Sadèrshana ji od mozhí nesnáne. Naj péviz drúg vam ſrézho popiſúje , Ki zélo léto je |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | Hunci naskakovali. Bil je sklep obupnosti. Napadli so sovražnike z neznanim krikom in z orožjem, ki so ga na tleh okoli |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | zadnjem koncu telesa; ta je z volno pokrita, da v neznani vročini komaj diha; druga sopet je na pol konja in |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | vidi on ſam s' ſvojmi ozhmy? kaj sa ena derhal nesnanih poſhaſt napolni ta hram, v' katęrim en leshy, inu ſe |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Tudi Jesuſ je molzhal veſ ta zhaſ, deſiravno je v' nesnanih ſmertnih teshavah. Oh, she je bila to ſtraſhna tihota, she |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | de bi od greha ozhiſheni vedno nedolshno ino zhiſto shiveli. Nesveſtnike pa je vzhaſi she na |
| Biblia (1584): | govory supèr ſvetiga Duha, timu nebó odpuſzhenu, ni na letim, ni na unim Svejtu. Ali saſsadite dobru Drivu: taku bo dobèr |
| Biblia (1584): | Kuffra u'vaſhih Paſſeh imeti, ni tudi Taſhke na pot, ni dvej Sukni, ni Zhreuleu, ni Palice. Sakaj en Delavez je |
| Biblia (1584): | je vy prejeli, sabſtojn je tudi dajte. Vy némate Slata, ni Srebra, ni Kuffra u'vaſhih Paſſeh imeti, ni tudi Taſhke |
| Biblia (1584): | némate Slata, ni Srebra, ni Kuffra u'vaſhih Paſſeh imeti, ni tudi Taſhke na pot, ni dvej Sukni, ni Zhreuleu, ni |
| Biblia (1584): | poloshiti, on bo Ajdom Praudo osnanjoval. On ſe nebo krégal ni vpil, inu njegove ſhtime nebo nihzhe na gaſsah ſliſhal. Ta |
| Biblia (1584): | dokler Syn tiga Zhloveka pride. Mlajſhi nej zhes ſvojga Mojſtra, ni Hlapaz zhes Goſpuda: Mlajſhimu je sadoſti, de je kakòr njegou |
| Biblia (1584): | Kateri pak kaj govory supèr ſvetiga Duha, timu nebó odpuſzhenu, ni na letim, ni na unim Svejtu. Ali saſsadite dobru Drivu |
| Biblia (1584): | ni tudi Taſhke na pot, ni dvej Sukni, ni Zhreuleu, ni Palice. Sakaj en Delavez je vrejden ſvoje ſhpendie. Kadar pak |
| Biblia (1584): | Kruhe tiga gledanja, kateri ſe vſaj néſo ſpodobili njemu jéſti, ni tém, kateri ſo shnym bily, temuzh le ſamim Farjem. Ali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | mi boš dal? Odgovor: ničico; ali bogatimu je pét goldinarjev ničica. — Pôren, a, o, (offen, frei), postavim: okoli cérkve mora biti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Na Gorénskim, v Sévškim kraji so navadne té le beséde: Ničica (das Nichts) postavim: Kaj mi boš dal? Odgovor: ničico; ali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | beséde: Ničica (das Nichts) postavim: Kaj mi boš dal? Odgovor: ničico; ali bogatimu je pét goldinarjev ničica. — Pôren, a, o, (offen |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | 29„ ſo Dunejſki sbor dokonzhali. „29„ boj per Vaterlovi v Niderlandu. Urno, kaj je noviga? (Nova drushba na Şhtajerſkim, Krajnſkim, Korſhkim |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | pa teſti kateri skves nasrezhe vbveshtvo pridajo? pakar skves svoje niederlih shivlenje noi ano tako almeshno mash ti savse vierne dushe |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | uresnizi potrebnoui: jas sastopim tazhe sromazhe kateri kniso skues svoje niederlih shiulenje buerni: ampak jas sastpim teſte sromazhe, kateri so blisik |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | skves nasrezhe ubushtvo pridajo: kar tazham, katieri so skues svoje niederlih shiuienje buerni: noi sa vierne dushe tudei nai meshe brati |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | govoreč pogreškov i tujih slov boji, se ne bude naučil nikada gladko i dobro govoriti. V pogovarjanji se nam bude slovenščina |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | почне, се нiкада не конча (Čto se ne počne, se nikada ne konča). — Samimi dobrimi željami se hiša ne sozida: samimi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | govoril desetkrat slabeje, kakor se ti zdi, da govoriš, toliko nikada ne spraviš tujih slov med slovenščinu, kolikor jih ima v |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Ta puſhava je bila neismerno velika, vſa nerodovitna ino divja, nikoder ni ne bajte ne njíve. Kmal niſo iméli kaj jeſti |
| Robinson mlajši (1849): | bi se jegova žêtva skoz točo, ali pak drugo negodo — nimo skaziti mogla. Umenil jo tedaj, da zernja — silja založi, da |
| Robinson mlajši (1849): | ino diro — verzel — luknjo z gostimi vejami zagradil. Kako je nine zadovoljen ino vesel bil, se pač ne da z besedami |
| Robinson mlajši (1849): | v pečini tote besede iztesal: Delavnost ino zmérnost. Nu, otroci! nine vam dar do zaútra časi dam, da bi o tej |
| Robinson mlajši (1849): | sta se na ravnost plavila k ostrovu, ko jima je nine celi pred očmi bil. Tu sta potle k brégu priplula |
| Robinson mlajši (1849): | da vas je tako močno razžalostil! Ti pak moj nebeški — nine moj jedini otče — moj jedini pomočnik ino varavnik — (tu je |
| Biblia (1584): | tiga Zhloveka try dny inu try nozhy v'ſredi Semle. Nineviterſki Ludje bodo gori ſtopili na ſodni dan, s'leto shlahto |
| Biblia (1584): | ſabo prepirate, de néſte Kruha ſabo vseli? Ie li ſhe niſhtèr nesaſtopite: Neſpumnite li na te pet Kruhe, mej te pet |
| Biblia (1584): | ony njegovo drushino taku imenovali? Satu ſe nebujte pred nymi. Niſhtèr nej ſkriveniga, kar bi ſe neresodelu, inu nej niſhtèr ſkrivniga |
| Biblia (1584): | ony meni ſlushio, ker ony takou vuk vuzhé, kateri nej niſhtèr drusiga, kakòr zhlovezhke Sapuvidi. INu on je ta folk k' |
| Biblia (1584): | nymi. Niſhtèr nej ſkriveniga, kar bi ſe neresodelu, inu nej niſhtèr ſkrivniga, kar bi ſe nesvejdilu: Kar jeſt vam pravim v' |
| Ta male katechismus (1768): | nauk ſapopaden. Te vam niso mordej toku ſlo potrebne? al nishtermejn imam upanje, de vam bodo ſa vashe, inu teh vasheh |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | Syn boſhje je bil meni szer koker eni Materi podloſhne, nishtermejn vonder sem jeſt njegovo volo v'uſſemu taiſtemu ſturila, kar |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | nekaj tisoč naj hrabrejših konjikov, da bode z njimi v niži za Hunskim taborjem čakal in kadar bo treba od ondot |
| Pozhétki gramatike (1811): | Ako zheſh pokásati nishjoſt, predſtavi perlogu beſedizo moins, manj; tako obrazháje sgorni ſtavik snaſh |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | ſtol; prediza ſedi na njemu; kolo sa ſtolam têzhe, podnoshnik (nogavniza) je pod ſtolam narejen, pa toliko vùn moli, de ſe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | njivi hleb zorí; In kdar umrè jesenski grom , Tekoč ti nograd zajde v dom. Al véš, kjé rajnši se dobé? Po |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | ne bilo napčino, ko bi tudi na Dolenskim namesto marsikteriga nograda turšično polje stalo! Slovenci — slovenski jezik. Vodnik lepó pripoveduje od |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | sèm ter tje razdelila; 17000 jih je pa v svoje nograde zasadila. Celo število sajenic, ki jih je ta družba (Weinverbesserungs-Gesellschaft |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | letašno leto tega prepričal, de je dim iz dimnikov bližnje nograde te škode obvarval in de ni norčija, ampak gola resnica |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Sadovolni Krajnz. Od ſtráshe Hraváſhke Gor ſónze mi pride, V nógrade Láſhke Po póldne saíde ; 'S Benéſhkiga morja Jug zhélo poti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | hvalite, pa z njo obračati ne znate; vi ki lepe nograde obdelujete, pa cviček prodajate; vi, ki široke in dolge travnike |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Rabotaj, dôkler sije dan; Skerbnó obdelaj si polje, Okôplji v nogradu tertje. Pomladni hlad , poletni znoj Po versti hodi naj s |
| Deborah (1883): | konec! Strani morate! Kde je ona? Žena. Gotovo sedi v nogradu. – Strani? Strani! Učitelj. In takoj! Žena. Še to! Večni Bog |
| Sacrum promptuarium (1695): | utrum jam oporteret metæ vicinum curſum remittere, an magis intendere? Norska pamet je letakorshnih, kir k' konzu od dobriga djaina nehaio |
| Sacrum promptuarium (1695): | moshje imate s' pametio andlat, kadar vidite de shena kaj norskiga shelj, ali della, inu nikar prezej s' kregam inu bojom |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | she toliko ſvojih ſtarih navad in ſheg v shiveshu in nóſhnji overgli, de naſh pevez Mirko Poshenzhan v ſvoji péſmi: ˛Stari |
| Zlata Vas (1850): | je vés napuh v obléki prepovedala in vsaki starosti svojo nošnjo zapovedala. Kvartanje in sploh vsaka igra za denarje, pijanost, opravljanje |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | mai tvojem raven potrebnam sousedam noi jem veka is nota pomai pa kar teſtam sromakam kateri so skues svoje niedleh |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | is ta moiga velzha nota inu bveshtva, poshli mena tekai dnarjov da jas noi ti |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | je kei mene ta srezha savpana tàku odrieshi mene odmoiga nota o Gospved Jesvs Kriſtvs is tvojo mozhno roko takv bom |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | pomiuezh sprositi: inu menei bojomi grieshniku pomati is usa moiga nota? inu sbuesbtua: inu skues to velko martro |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | v' boshiam jemenu pomai mena is moiga bueshtua noi is nota inu dodieli sa mojo potriebo: jas taba prosim skues ta |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | ti menei skues nio aa dar dabom jas istiſtim moje note porounou inu moje shale dopounov Amen. SHEBRANJE. O Gospued Jesu |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | hpomezhi jas bom tabe spet prosov inv bom tabe moje note toshov al je kei mene ta srezha savpana tàku odrieshi |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | svetiga Duha da on tabei satu potrebno shiulenje noi satuoje note da: noi ti kna shebrei druja perzalei mashi kaker Ozha |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | bojo tabe napuemazh klizali daozhash jem saboshjo delo ven is notov pomati? Jas sedei sklenam is tiem Shebranjam. O S. Deviza |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | jezhe noi shaliesja inu is tah shtrikou noi stah velzhah notov: Glih taku resnizhno prosim jas taba pomai: mena N. N. |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Deviza noi marterniza Korona: o dai menei pomojei potribi tah notov to shumo dnarniov namerzh 99000 dukatov prov dora zvata da |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | jas tabe prosim stuei ti mena naſtrane bojomi grieshenku umojam note noi vbueshtvi inu N. N. tu, jas taba prosim skues |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Bernharda? SHEBRANJE Te S. Bernhard je an S. pomozhnik v' note: sate kateri so v jezbi alpa v' velzham bueshtui: te |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | naſtrane: vmoimv note noi ubueshvi inu usah potashavah: jas tabe prosim N. N. |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | krije prizhe jas tabe prosim stuei mena naſtrane v' moimu note noi v'bueshtvi inu v' tam elantnam shiulenje! jas tabe |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | inu tvoja molitva je ushlishana biva: ushlishi mena tude umojam note noi ubueshtvi o Sveti pomozhnik |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | dalo! Stermí se ozira dol' in tje. Po sil', kaj not je, zvedit' če : „Al' so morbit' ocvert' drobljanci, „Al pa |
| Divica Orleanska (1848): | vam sirove korenine. (Vihar potihne, vedrí in razjasni se. ) Stopíte not. Pri serčnih voglarjih sva. Voglar. Počitka, zdi se mi, vam |
| Ta male katechismus (1768): | viſh bo zhlovek v' greh ſapellân? Na tri: I. Skus noterdajanje, ali shuntanje. II. Skus reslushtanje. III. |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | vsàmi leto otèrpnu ſèrzę od naſs prozh, katęru tvoje ſvętu noterdajanje ne poſluſha, inu nam daj enu volnú bóglivu ſèrzę, katęru |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | obzhutesh, kader tebi is lohkama na pomuzh pride is dobrem noterdajanjam, katiru be imellu tebe podviſati? 3. Kader ti s' tvojemi |
| Ta male katechismus (1768): | S. Duha imenuje? Taiste della, katire ti brumni, ke po noterdajanju S. Duhá ſhivèe, dapernashajo, inu skus katire se ti duhovni |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | Svete Duh koker eno neveſto. Jeſt nisem nekol nobenemu boſhjemu noterdajanju odvolila, temuzh uſſellej sem toku sturila, koker je mene boſhja |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | mnogiterneme tugentame k' eni sveti smerti perpravlalla, de be moje noterpellanje v'nebesa stembel zhaſtitlivu bilu. Resnizhnu sem jeſt mojo dusho |
| Ta male katechismus (1768): | hitru en prov ſhegnane mashnek te svete, inu od Kristusa noterpostavlene beſſede zhes Kruh, inu vinu isrezhe, inu taistu posvety. Matth. |
| Ta male katechismus (1768): | koker hitru en prave ſhegnane mashnek te svete od Kristusa noterpostavlene beſſede zhes kruh, inu vinu isrezhe, inu taistu posvety. |
| Ta male katechismus (1768): | so od Boga, inu Kristusa G. nashega, v' novemu testamentu noterpostavleni. Drugezh. Ke nam to potrebno, inu preobilno gnado boſhjo neli |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | pimpinel v' dobrim jeſihi pazanu, inu na teſhe en malu noter usęti, ta mittel je MITHRIADES v' ſvojim teſtamenti koker nar |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | ino sadje, kako lepo je vse skupej. To je njegovo notranje ginilo, de je oči ino roke nakviško povzdignil, ino Boga |
| Fizika (1869): | posebne dele posebnih podob za posebne opravke, in v kterih notrini se vidijo posebna gibanja, kterih pa vender ne prištevamo rastlinam |
| Deborah (1883): | gospod, popotnine? Roko vam ljubim. Učitelj. In te novce! Žena. Novce! novce! Učitelj. Ako ono pregovorite – |
| Deborah (1883): | popotnine? Roko vam ljubim. Učitelj. In te novce! Žena. Novce! novce! Učitelj. Ako ono pregovorite – |
| Deborah (1883): | rekli, milostivi gospod, popotnine? Roko vam ljubim. Učitelj. In te novce! Žena. Novce! novce! Učitelj. Ako ono pregovorite – |
| Robinson mlajši (1849): | dobé nikáke pravice ne imajo imeti, se z izmenjevanjem penez — novcev baviti — obirati. Sodek zlatin zern je dosegnol, da bi se |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | se izučí kolarstva, pa zahteva ravno 20 goldinarjev učnine. Toliko novcev pa naš oče nimajo in jih tudi nikakor ne zmorejo |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | priporočala. Zmiraj ostane prava resnica: Kdor se dela ne boji Novcev dost’ si pridobi. “ 41. Kravji zvonec. 1. Frice, kmečki deček |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | zmorejo. Zató se sva stareja brata dogovorila, da hočeva toliko novcev zaslužiti. “ „Naj pa bo,“ reče kmet, „zavoljo vajine bratovske ljubezni |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | tudi. Čez leto in dan so si še enkrat toliko novcev prihranile, kolikor je kravica veljala. Pri tem so se pa |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | in spolnite, kar sem vam rekla, in kmalu bote toliko novcev imele, da si prav lepo kravo kupite. “ Marta je rada |
| Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881): | izgnal iz mene! Pa Štefan je stiskač. Če hočem imeti novcev od njega, razsaja huje v hiši, kakor vi včasi po |
| Ferdinand (1884): | treba bode poslati dečke na visoke šole, kar stane mnogo novcev; jaz pa ne bodem mogel zanje niti novčiča plačati. Deklicam |
| Kemija (1869): | smodnik, za zdravila (žvepleni cvet), v žveplu se tudi vtiskujejo novci in kaučuku se primesuje mnogo žvepla pri izdelavanji razne kavčukove |
| Deborah (1883): | ne bode, Na pot sè saboj vzemi to! (Spusti z novci napoljnjeno mošnjo k svojim nogam, obrne se ter otide skozi |
| Deborah (1883): | božja roka vas blagoslovi; in vsi ti novci! Vsi ti novci, deset, dvajset trideset. Deborah! (Steče skozi vrata. ) Učitelj. Ste čuli |
| Deborah (1883): | Žena. Novce! Zakaj ne? Kakor gotovo živim, ona pojde! In novci so naši? Učitelj. Če takoj pojdete in se nikedar več |
| Deborah (1883): | Bog vam povrni, božja roka vas blagoslovi; in vsi ti novci! Vsi ti novci, deset, dvajset trideset. Deborah! (Steče skozi vrata |
| Revček Andrejček (1891): | ne sme nam nič kočljivo biti. Že sem Pavleta z novci tjekaj poslal, da ga mi domu pripelje. Upregal ga, bom |
| Kemija (1869): | 1 niklja in 1 cinka. 7. Srebro in zlato v novcih (denarjih) in v drugej srebrnini in zlatnini nikdar ni čisto |
| Deborah (1883): | Deborah. Bog vedi! Jaz o novcih nič ne vem. (Grom. ) Lovre. Lažnjivka, rôti se na svoga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | naprej poſhljejo. Kteri jih pa shelé v prihodnim letu na novizh dobiti, naj s plazhilam tudi ſvoje imena in ſtanovanja blishni |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | vezh. Naj ſe tedaj tudi tiſti, ki jih sheljé na novizh prejemati, v temu meſzu sa-nje oglaſijo plazhilam vred ſvoje imé |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | vezh. Naj ſe tedaj tudi tiſti, ki jih sheljé na novizh prejemati, v temu meſzu sa-nje oglaſijo, in s plazhilam vred |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | njegov namestnik dobro znajdena biti, da zamoreta povsod odgovor dajati. Novičar iz mnogih krajev. Cesar se bojo 12. t. m. spet |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | smerti drugač delala, kakor je v življenji vajena bila? ” Križnogorski. Novičar iz austrijanskih krajev. Iz Svetinj poleg Lutomera. Hvala Bogu! imeli |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | se ne naročijo do 15. januarja 1856, nobenega iztisa več. Novičar iz raznih krajev. Po cesarskem sklepu od 23. okt. t. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | čim pa stojiš? Učenec. Četerti: moje škornje. Balant. Š. Teržičanski. Novičar iz austrijanskih krajev. V Zadru je 6. dan t. m. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | se pretehtovanje istrijanskega vlaškega jezika ne kaže popolno prazno. Hicinger. Novičar iz avstrijskih krajev. Iz Pole v Istri 9. dec. Ko |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | tedaj sl. vredništvo „Novic” nam še enkrat povedati **) J. Volčič. Novičar iz raznih krajev. Ta teden so začeli okoli Dunaja že |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | od gosp. Bogoslava Suleka. — Kdo bo Slovencem kdaj spisal rastlinoznanstvo? Novičar iz avstrijanskih krajev. Iz Semča na Dolenskem 19. junija. „Bog |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | izvoljen škofji kancelir gosp. K. Velkaverh. Sodivnica bo v škofii. Novičar iz raznih krajev. Ukaz c. k. ministerstva notrajnih oprav od |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | v dolžnost cesarom in knezom umeti slovanski jezik! (Konec sledi. ) Novičar iz mnogih krajev. Po pismu iz Benetk v teržaškem časniku |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | Napoleon bi raji imel O'Donnella na čelu ministerstva. — V zadnjem novičarji smo povedali od tiste strašne prigodbe , ki se je primerila |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | prost kmet, kteri samó naše Novice bere. Se najde sicer novin zadosti v drugih jezikih , pa te nikoli niso za nas |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | stanu , pripomôgli k dokončanju veliciga dela. ” Marsikterimu poslancu ! Iz Celjskih Novin. Vi rečete, de ste „dobriga serca in pravičniga duha za |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | lahko imamo več razumnih živinskih zdravnikov med sabo. Iz Slovenskih Novín. |
| Pozhétki gramatike (1811): | réd. Avant. La nouvelle est arrivé avant le courrier, novíza (:novína:) je priſhla pred pótam. Entre. Tenir un enfans entre ses |
| Pozhétki gramatike (1811): | sdela pomóta per enih to, kar je per drugih lépa novína, kar pa ſhe niſo vſi poterdili in vpeláli. Predolgo bi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | beri rad naše Novice, pa tudi še kake druge slavjanske Novine. Izobražen človek mora več znati, več vediti, in dalej viditi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | ne vedil, de mu nevarnost protí, ko bi nam tega Novíne žolostno ne glasile. Je vse, kakor druge léta. De od |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | Gradec odpeljalo; pri nas ste 2 kompaníi ostale. — Celjske nemške novine so konec tega léta tudi konec svojiga kratkiga življenja dosegle |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | bode konec sovražnemu čerkárjenju in začetek bratovski slogi! (Poglej „Slov. Novine Celjske” 1849 str. 62— 63). b) Ker ima tako izverstno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | is delitve gmajn nizh biti ne more;meni ſo vſe novine is ſerza soperne. Moj dedez in preddedez ſta ſe per |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | sodbe, pri kteri sta bila F. L. Hausman, vlastnik poprejšne Novo-Celjske grajšine, in njegov oskerbnik Fr. Paulič, obdolžena goljufije, enoglasno nedolžna |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | plodovite zemlje je manj od leta do leta, ker ji novonapravljene pohištva, tvornice, železnice, povodnje vedno več prostora jemljejo, nasproti pa |
| Pomladanski vetrovi (1881): | da je slednjič tudi Ljudmila na tujem morala zvedeti bridko novost o Vinkovej smrti, o kterej se je tako določno govorilo |
| Pomladanski vetrovi (1881): | tam že trikrat vrgli sovražnika iz dežele, razvnela je ta novost kakor iskra zatirano in odirano Kranjsko. Hipoma so zgrabili za |
| Pomladanski vetrovi (1881): | župniku o tem govoril; moral bi jej več zaupati. Prijetna novost o njenej nedolžnosti ga je vsega spremenila. Kakor onemu, ki |
| Rokovnjači (1881): | vrnil se je Pavlek domov in zvedel od matere grozno novost. Silno ga je razburila in vzdignil je pest proti sestri |
| Cyclamen (1883): | Elzo z otroki tja. « Ko je bil zvedel doktor to novost, polastilo se ga je nekaj, kakor ljubosumnja; vsa dobra volja |
| Arabela (1885): | odposlal na deželo. Leto pozneje pa se na enkrat širi novost, da je pri porodu umrla. Vas pa, dojenko, dal je |
| Dóra (1885): | naprej blizu dve leti. Nenadoma se je po vasi raznesla novost, da je mlinarica polna dolgov. Neki dan res pride iz |
| Gostačeva hči (1891): | bila Jerina ovadba le zlobna spletka, vendar se je ta novost raznesla po vasi, in ljudje so si osnovali vse še |
| Roman starega samca (1895): | si preženem nejevoljo, uglobim se v uk. Spoznavanje človeškega telesa, novost tega zanimljivega znanja, to me je res prevzelo takó, da |
| Govor poslanca g. Hermana v št... (1863): | in odpisov želi v tujem jezici, te želje sploh niso nravne, ampak nezdrave, obujene. Če narodu vedno in vedno pripovedujete, da |
| Govor poslanca g. Hermana v št... (1863): | tacem narodu se razcvitajo blagost in bogastvo, duševne in tudi nravne kreposti; budi se med ljudmi svobodoljubje, značajnost in plemenit ponos |
| Stric Tomaž (1853): | kakor pse pretepati sme. — Iz tega se lahko spozna njegovo nravno in dušno stanje. — Tomaž pak je to premišljeval, kar je |
| Šola v boju proti pijančevanju (1898): | onih 20 možeh, ki so leta 1865. pisali občinskemu predstojništvu: »Nravnost in blagostanje mej delavci v naši občini imata jako hudega |
| Šola v boju proti pijančevanju (1898): | nesrečna žrtev večinoma uniči družinsko premoženje in hišni mir, lastno nravnost, nravnost družine, in naredi prostor surovosti in podivjanosti; ona raztrga |
| Šola v boju proti pijančevanju (1898): | žrtev večinoma uniči družinsko premoženje in hišni mir, lastno nravnost, nravnost družine, in naredi prostor surovosti in podivjanosti; ona raztrga družinske |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | se ne bojo smejali, kadar se bo govorilo od rusovske nravnosti in od rusovskih ved in umetnost, od rusovskega jezika, tako |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | so naj manj se udeležile evropejske omike, overane po jeziku , nravnosti in vladni sostavi, posebno pa po Mogolskem gospodstvu; sicer bi |
| Občno vzgojeslovje (1887): | prijatelji vsega, vsak mora biti virtuoz v jedni stroki“. (Herbart. ) Nravstvena sovršenost se opira torej na to, da se pojedinec trdno |
| Občno vzgojeslovje (1887): | so osnovni kameni, katere mora položiti vzgoja. Vstrajna pridnost in nravstvena srčnost ste kreposti, ki izvirate iz teh vzgojnih vplivov in |
| Občno vzgojeslovje (1887): | ne predočijo. Kakor vse pojme sploh, tako je móči tudi nravstvene pojme vspešno pojasniti le z nazorom. Vzgled vpliva odločilno na |
| Občno vzgojeslovje (1887): | kateremu naj se človek kolikor moč bliža, pa je idejal nravstvene svobode, stanje nravstvenega značaja. |
| Občno vzgojeslovje (1887): | človek kolikor moč bliža, pa je idejal nravstvene svobode, stanje nravstvenega značaja. |
| Občno vzgojeslovje (1887): | višje nagibe za poželenje in polaga z obrazovanjem razumnosti temelj nravstveni svobodi gojenčevi. Pouk je torej najvažnejše vzgojno sredstvo, ob jednem |
| Občno vzgojeslovje (1887): | blagohotnosti izvira ljubezen do bližnjega; ta blagohotnost podeljuje človeku visoko nravstveno vrednost. To dakazuje že navadno govorjenje. Kdor želi drugemu dobro |
| Občno vzgojeslovje (1887): | urejene, koristne delavnosti, okrepiti si samozavest, tako tudi dosledno voditi nravstveno dejanje in privaditi se taistemu, to so osnovni kameni, katere |
| Občno vzgojeslovje (1887): | katera popolnem zadostuje, da se človek označi za hudobnega človeka. Nravstveno načelo, ustrezajoče ideji blagohotnosti, namreč: Ljubi svojega bližnjega kot samega |
| Občno vzgojeslovje (1887): | hotenje vsprejme v lastno voljo. Človek, kateri teži po idejalu nravstvenosti, vsprejme tuje hotenje popolnem za svoje lastno, on hoče to |
| Občno vzgojeslovje (1887): | Takov stan se protivi ideji blagohotnosti ter je z idejalom nravstvenosti sploh v protislovji. To zapreko odstraniti pomaga pravica, t.j. pravilo |
| Občno vzgojeslovje (1887): | to celó tedaj, ako bi tudi ne stal na vrhunci nravstvenosti. Tej ideji protivna je zlohotnost, tudi zlobnost imenovana, katera popolnem |
| Občno vzgojeslovje (1887): | ustreza tej svrhi, peča se etika ali znanstveni nauk o nravstvenosti. Etika more biti prirodna ali filozofična in verska ali krščanska |
| Občno vzgojeslovje (1887): | nagibi, katerim se imajo potem prilagoditi zdravilna sredstva. Bistvena podpora nravstvenosti je nabožnost (bogaboječnost). Nabožno čustvo obsega globoko spoštovanje in ponižnost |
| Občno vzgojeslovje (1887): | 4. K sovršeni nravstvenosti spada nadalje to, da pojedinec spoštuje pravice drugih, kakor tudi |
| Sacrum promptuarium (1695): | qui perverſe agens, nomen, vel ordinem Sanctitatis habet. Inu vekshi nuz dusham perneſe nedolshnu, inu ſvetu shivejne tiga Pridigaria, kakor njegove |
| Ta male katechismus (1768): | katiri te ſakramente vondejlée, svojo sluſhbo s' vezhe zhastjo, inu nuzam oppraveli, kader se po navadi te stare Zirkve, inu |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | khuali noi moimi tielesi inu sadusho h' zhasnomi inu venzhnomi nuzi tuje sazhasno inu venzhno potriebo Amen. MOLITVA. Oh ti moi |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | gnado jas vse samorem storiti: navaſti tazhe rezhi karje k' nuzi: inu h' potriebi: noi viernam dusham h' pomvezhi: mene so |
| Sacrum promptuarium (1695): | vam is ſerza ſhenkam, inu perporozhim, sakaj vam bodò k' nuzu, aku bote lete premishlovali, inu te lepe nauke dershali, gvishnu |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | zhes nais vsdignejo. Vſe ſtvary, katęre ſo od Bogá k' nuzu tiga zhlovęka ſtvarjene, inu snajo k' naſhimu isvelizhanju ali ferdamanju |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | po manenge tyh Ss. Uzhenikov tu narbel Bogu perjerniſhi, nam nar nuznejſhi, ja nar ſpodobniſhi dobru delu je JEsuſovu terplenje hvaleshnu |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | nabosh mojem beſſedam nasprutn stavel; ſakaj lete so tebi ta narnuzhnejshe nauk, de be tudi ti srezhn bil v' svoji staroſti |
| Sacrum promptuarium (1695): | de kumaj en poſel ſe najde, de bi bil Gospodariu nuzen, ty drugi ſo vſij shkodlivi, kakor reſnizhnu je enkrat en |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | sapuſtov. HYPOCRATES pravi: ob zaiti te kuge suplenovzvet je prov nuzen. NB. Usemi vſsaki teden enkrat, al dvakrat Pilullos Ruſſi, al |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | dolgu terpela, toku bode posna Spomlad, dobra, inu vſsimu fruhtu nuzna. Aku je Shitu veliku, toku shiher Ovze gori paſti, inu |
| Sacrum promptuarium (1695): | kakor S. Bernardina. Tedaj zhe hozhesh de tvoje pridige bodò nuzne, imash ti taiſtu dershati, kar vuzhish dershati tvoje Poshlushavize meni |
| Sacrum promptuarium (1695): | Svetu, inu nedolshnu djaine; Satoraj moje pridige nej ſò taku nuzne, kakor S. Bernardina. Tedaj zhe hozhesh de tvoje pridige bodò |
| Sacrum promptuarium (1695): | nihdar krega v' mej vamij. Inu raunu leta lepi, inu nuzni navuk je dajal Aragonski krajl Alphonſus tem Sakonskem rekozh: Tunc |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | enim zaitu bol, koker drugim varvati; kar je po lętu nuznu, to po simi skodije; v' tem Meſzi ſe more zhlovek |
| Kuharske Bukve (1799): | nudelne; dilo pogrej, jo s' moko potręſi, deni gori sręsane nudelne ali bazelne, pokrì s' gorkim pertam, puſti jih gor iti |
| Kuharske Bukve (1799): | eno drugo gorko dilo, potręſi jih dobro s' moko, rasloshi nudelne na ploſk gori na njo, poſtavi na en gorek kraj |
| Kuharske Bukve (1799): | rokami po dolgim, ręshi en perſt ſhiroke nudelne, pogerni en pert na eno drugo gorko dilo, potręſi jih |
| Kuharske Bukve (1799): | svalaj; potle ręshi po perſti debęle, inu pol perſta dolge nudelne; dilo pogrej, jo s' moko potręſi, deni gori sręsane nudelne |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | zvaljaj te dobro do debelosti noževiga roba, zreži na rezance (nudelne) in zavri jih v slani vodi. Razbeli potem putra ali |
| Kuharske Bukve (1799): | v' kosi ſkuha. IX. Poſtne inu moknate jędi. 78. Sirni nudelni na maſli zverti. Vsami eno unzho ſroviga maſla inu enkolko |
| Kuharske Bukve (1799): | jih na miso daſh, potręſi s' zukram. 79. Povíti rakovi nudelni. Eno libro moke vsami v' eno veliko plitvo ſklędo, deni |
| Kuharske Bukve (1799): | iti, inu zri jih na maſli. 91. Sirni ſuho pezheni nudelni. Deni v' ſklędo dvajſet lotov bęle moke pogręte, eno unzho |
| Kuharske Bukve (1799): | Sręshi kiſlize, krebulze, korenja, inu peterſhila na drobno, kakor ſe nudelni ręshejo; tę seliſha perſtavi na zhiſti vodi, de savrejo; potlej |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | s cukram potresi in v skledo deni. Prepečenčni rezanci (biškotni nudelni). Eno unčo sroviga masla do rahliga mešaj, štiri cele jajca |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Moknate jedila. Zabeljeni rezanci (nudelni). Naredi iz moke, jajc in vode terdo testo, iz testa |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | cukram in sladko skorjo potresene na mizo daj. Krompirjevi rezanci (nudelni). |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | neſrezha sadéla. Treſhilo je namrezh v váſ , ki 36 hiſhnih numar ſhteje, in ker ſo hiſhe in poſlôpja ſilno na goſto |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | napovéjo, ali pa piſarnizi z. k. kmetijſke drushbe v hiſhni numeri 195 bliso Brega; tudi natiſkovavez Josheſ Blasnik na Bregu Nr. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | vſe po verſti. Şholo le to, ktera v perhodni deſéti numeri sazhne, bomo tako sveſtili. Podúk. 1. Kako ſe vlaſtnoſti semlje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſe uzhímo in drusiga koriſtniga vezh beremo is njih. V numeri 23. liſta, ſo Oni toshili: Sakaj ſim ter tje Ijudjé |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | 195 bliso Brega; tudi natiſkovávez goſp. Josheſ Blasnik v hiſhni numeri 190 na Bregu sa-nje plazhilo jemlje. Tiſtim pa, ktéri bi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | 195 bliso Brega; tudi natiſkovávez goſp. Josheſ Blasnik v hiſhni numeri 190 na Bregu sa-nje plazhilo jemlje. Tiſtim pa, ktéri bi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | bravzam prav. S novim letam pa bodemo novize sopet s numero 1 sazheli, ker je bolj pripravno in tudi pri drusih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | pri drusih novizah navadno, pervi liſt v novim letu s numero 1 sazheti. Konez leta 1844 bodemo kasalo vſih rezí pridjali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | sneſe. 28. Vſako pohiſhtvo, zhe je tudi pod eno ſamo numero, pa vender poſebej ſtoji, mora tudi poſebej popiſano in zenjeno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | so bile sloveči lepôti enake, s ktero je vse znance obajal. Sultan ga je zavoljo tega neizmerno rad imel, in več |
| Lohengrin (1898): | Elza nastopi počasno in sramežljivo; dolg provod dev jej sledi obavljajoč se sprva na skrajnji meji sodnega kroga v ozadju. ) Možje |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | niso z 2 razdelna, zovemo liha (nepar) števila (ungerade Zahlen). Občna oblika lihim številom je 2m + 1 ali 2m – 1, kajti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | ampak za kmete celiga cesarstva. Kdo bo védil bolj za občne potrebe kmetov : ali kak védež, ki se le s pijanci |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | reč v političnih in gospodarskih časnikih in terdijo, da te občne nadloge ni kriva tako imenovana smešna odertija žitarjev, ampak slabe |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | mirno, tiho pa delavno živeli, in za druge pa za občne zadeve nič marali: koj je vse radovedno in bi se |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | potem naše obertnije in rokodelstva, razun nekterih , kterim se zavolj občnega prida ne more dovoliti prostost. Ako pride ta postava na |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1853): | spoznali, ob kratkem u zapisnik spisali in vsi po tem občnem sklepu se ravnali. (Konec sledi. ) Iz Toplic na Dolenskem 19. |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1853): | je po verjetnih sostavah zložil F. W. Hofman v svojem „občnem kmetijstvu” leta 1852. Austriansko cesarstvo je 11,577⅖ štirjaških |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | in kadar koli zamorejo; kajti zadnji čas je, da se občnemu pomanjkanju in strašni dragoti lesa v okom pride. Navadnega in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | če jim oznanimo poljske pridelke pretečeniga leta, jim podamo tukaj občni pregled lanjske letine po celi Evropi: Na Angležkim je bila |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | take odprave razlagali, kér se bo tukej vselej le na občni prid mladenšnice in pa na cerkveno koristnost, in na nič |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | léta tudi konec svojiga kratkiga življenja dosegle. Za domovíno , za občni blagor in korist niso nič pripomogle, Slovenšini pa so vedno |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | 1. Občni izreki. § 72. 1.) Ako ima dvoje ali več števil |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | številk. Tedaj je r.10m–1 + p.10m–2 + ... + c.102 + b.10 + a občni izraz mštevilčnega dekadnega števila, imajočega a jednic, b desetic, ... r |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | jednačbe razrešimo. Kakó je jednačbe sestavljati, za to nimamo nobednih občnih pravil; za to je treba bistroumnosti in vaje. Začetnikom bode |
| Fizika (1869): | to opazuje skorej na vseh telesih, prišteva se luknjičavost tudi občnim lastnostim teles. Jako luknjičava telesa so n. pr. goba, les |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | se ljudomili možje v družtva sklenili, kterih poseben namen je občno podučenje v ti reči. Razun druziga prizadevanja dajajo imenovane družtva |
| Fizika (1869): | vidni kot, tem veči se nam vidi predmet, to je občno pravilo. Pod. 167. Velikost vidnega kota je pa očevidno odvisna |
| Tiun - Lin (1891): | ognja ta ali oni, jaz sem sklenil, da porabim to občno zmešnjavo ter sem poslušal, ali se ne približuje kdo. Zdaj |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | v povzdigo prijetnišiga življenja znajdene, so se bile mendevender ob občnim potopu večidel zazabile; zakaj, ko bi ravno dobro omikan človek |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | vloviti, se poverne car serdit nazaj, ukaže oni trenutek, bobnati občeniti marš, |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1861): | cesarskem sklepu od 5. dec. je c. kr. deržavni pravdnik, občespoštovani gospod Ivan Mazuranić za predsednika začasnega horvaškoslavonskega dvornega dikasterija izvoljen |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1882): | Iz dopisa razvidimo , da je za predsednika izvoljen gorjanski župan, občespoštovani gosp. Jakob Žumer, za podpredsednika gosp. Janez Šlakar, za tajnika |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | jezik ; sicer ga uprášam: ako si pšenico smeti in plevela občiniš, ali očiščena pšeníca nehá pšenica biti in ali se lépša |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Matija Majer. Nekaj kemíje (ločbe) kmetovavcam. 1. §. Vpeljanje, ali občinski kemíje zapopadik. Celi svet, in tedej tudi vsaka reč na |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | 319— 321) in se po gotovih pravilih godi: 1) po občinsko-Slovenskem v podnarečjih od Rabe do Morja, ter od Celovca do |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | imáta toliko in takih pomehčic in stenčíc, da se za občinskost ne spodobita. (Poglej, kar sim o tem v „Jahrbücher für |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | O ne motite se, vsej je ravno to zberanje, pretresanje, občinjávanje, primérjanje in druženje sprave iz podnarečij našemu slovenskimu jeziku potrebni |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | tergovino, veselje in žalostne dni gledati, ter ž njimi se občiti. Ne vém se spomniti, da bi bile „Novice'' kadaj kaj |
| Občno vzgojeslovje (1887): | življenja v otroškem organizmu merijo pred vsem na telesno rast. Občut in samohotno gibanje se dalje časa komaj zapazuje. Duh še |
| Občno vzgojeslovje (1887): | stanovitno osredotočenje (koncentracija) in izključljiva mér zavesti na nek poseben občut, na neko predstavo ali célo zvezo predstav. Takovo stanje se |
| Občno vzgojeslovje (1887): | zanimanja v gojenci ni težavno, kajti lepota vpliva neposrednje na občut, ko hitro se postavi v pravo razmerje z opazovalcem. Vsled |
| Občno vzgojeslovje (1887): | zvezi z dušo je živčevje. Le-to posreduje po jedni strani občute in ž njimi delovanje vnanjega sveta na dušo, po drugi |
| Občno vzgojeslovje (1887): | odpirajo vrata. A dokaj časa mine, predno si otrok razjasni občute, na ta način pridobljene, in predno se jih zavé. Le-ti |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | po imeni, kteriga je natora s poštenim sercam, odkritoserčnimi slavnimi občutljeji in z blagim hvale vrednim obnašanjem obdarila, in kterimu tudi |
| Roza Jelodvorska (1855): | te rešitve; prašam vas! ali bi se ne omečili njegovi občutljeji, kakor o spomladanskim vetru ledene klade? — Kaj je popolnama nemogoče |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | de navide; al une je she bel nasrezhn, katire je obzhutnoſt teh dobrut ſgubil, de njeh napoſna. Jeſt namorem tebi moj |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | kriſhanega Kriſtusa. Utisni meni v' mojo veli o S. Joſhef! obzhutnoſt boſhjega ſtrahu. Uſhgi lubeſn boſhjo v' mojemu serzu, de bom |
| Zlata Vas (1848): | svojih prijatlih mnogoterih pričevanj iskal, de bi zoper nar hujši obdolženja gotov bil. Tode njegovi nar veči prijatli so z ramami |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | bo to k izobraženju našiga ljudstva pripomoglo. Opravljanje in krivo obdolženje so naši pravični rojaki že po keršanski véri od nekdaj |
| Genovefa (1841): | ſhumézho musiko saſliſhal. Golo je ravno s ſvôjo derhálijo veſél obéd imel. Gotovo ſe je nádjal, de bo grôf savolj ſvôje |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | starkam gnjezda in mlade, in prepustijo tako drevésa gosencam v obéd. Zoper to grozno škodljivo razvado zamore podúk mladosti nar več |
| Gozdovnik (1898): | so odložili na drugi dan. Preiskali so prinešena živila, napravili obed, postavili potrebne straže, pa legli spat. Solnce obzorja še ni |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | vezh ne dajaj, kakor toliko, kar morejo od obeda do obeda ſneſti, |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | pa jim vezh ne dajaj, kakor toliko, kar morejo od obeda do obeda ſneſti, |
| Pastirski list (1852): | tote zapovedi so izuzeti ubogi ljudi na toliko, da od obeda ostavšo meso u večer smejo pojesti, tudi tisti, kteri težko |
| Pastirski list (1852): | božičom (24. grudna). Spovednikom podelim oblast, da bolenim, kteri do obeda nemorejo teši biti, brez da svojemu zdravju škodijo, dopustijo |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | in prijatli so se poročne zaveze veselili, in pri zmernim obedu je vse bilo veselo in radostno. Še veči veselje bi |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Goſtíl je tiſti dan, ino vſe imenitne Galilejze povabi na obédo. Med jedjó ptide Herodiádina hzhi v' obédnizo, pleſhe vprizho vſih |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | de je Benjamin per njih, sapové ſvojimu hiſhniku jim dobro obédo napraviti. Ta mosh jih pélje v' hiſho. ˛She med vratmi |
| Roza Jelodvorska (1855): | naj srečniše starše. « Dan je bil z veliko in imenitno obedino v veliki viteški sobani sklenjen. Častimir in Roza sta perva |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Galilejze povabi na obédo. Med jedjó ptide Herodiádina hzhi v' obédnizo, pleſhe vprizho vſih, ino vſim dopade. Herod ne vé kaj |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | vkàshejo ſanta saklizati. Jurek perdirja, pa oſtermi, kedar v' ſvetlo obednizo ſtopi, ino vèrliga, imenitniga goſpoda, s' ſvetlim' svesdami na perſih |
| Ferdinand (1884): | tudi Ferdinand, otroci pa so posnemali zgled svojih staršev. Vsa obitelj je klečala pred njim. »O, ne, ne! pred menoj ne |
| Občno vzgojeslovje (1887): | bodočem namenu gojenčevem. Tu je treba najprej določiti, kaj terjajo obitelj, država in cerkev od gojenčeve prihodnjosti. Te terjatve niso pri |
| Občno vzgojeslovje (1887): | cerkev od gojenčeve prihodnjosti. Te terjatve niso pri vseh jednake. Obitelj zahteva, da naj se otrok tako vzgoji, da bode mogel |
| Občno vzgojeslovje (1887): | samostojno izvrševal kak posel in tako podpiral in povzdigoval blagostanje obitelji. Človeška družba, kot ste cerkev in država, pa pričakuje še |
| Občno vzgojeslovje (1887): | to, da se prikazujejo nekatere posebnosti in sklonosti v mnogih obiteljih zaporedoma v več rodovih, tako, da se morejo imenovati prirojene |
| Ferdinand (1884): | svojej milosti naklonjeni! « Alfonz je šel s Ferdinandom in njegovo obiteljo nemudoma na Šlezko, da vidi oni grad. Našel je lepšega |
| Občno vzgojeslovje (1887): | tako vzgoji, da bode mogel v poznejšem življenji izhajati brez obiteljske pomoči, da bode samostojno izvrševal kak posel in tako podpiral |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | vaſs kedu v' hlapzhuvanje ſili, aku ſe kedu nad vami objeda, aku vam kedu jemle, aku ſe kedu zheſs vaſs usdiguje |
| Rudninoslovje (1867): | središča premiče za 180 stopinj. Ako hočemo omeriti kak rob, obkračimo ga s krakoma ae i de tako, da se ta |
| Genovefa (1841): | na roke ga je vsél in kuſheval. In „Bog te oblagodari, ljubo , ſladko déte! ” je ponovila ſtara mati, ki je ſantka |
| Genovefa (1841): | naji vnuk — o pridi, pridi v naji roké! ” „Bog te oblagodari, môje déte! ” je rékel ſtari ozhe, in na roke ga |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | verli mosh, ino kakor vidim, vaſ je Bog s' vſim oblagodaril. ”Sdaj ſhe le ſtreliz Rosaljko v' drugizh prav ſerzhno posdravi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Bog tvoje prav opravljeno délo, ktero ſolnza in deshja potrebúje, oblagodaril. Spómni ſe ſ. Pavla, kteri nam pravi: Ne ta, ktéri |
| Genovefa (1841): | glavo poloshila in s globoko ganjenim glaſam djala : „Bog te oblagri, moj ſin, in Jesuſ Kriſtuſ bodi s tebój, in njegov |
| Šola v boju proti pijančevanju (1898): | z dobrim poukom in vzgojo mladine. Srečna misel je, združiti oblastva in učiteljstvo v boji zoper alkoholizem v namen, da se |
| Šola v boju proti pijančevanju (1898): | boj, katerega naj šola vojuje proti alkoholizmu. 1. Deželna šolska oblastva naj izdajo ukaze z namenom: učiteljstvo v tej zadevi poučiti |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1875): | preuredbe občinskih zadev v pretres izročil političnim in nepolitičnim okrajnim oblastvom in nekaterim občinam, že tistikrat sem rekel, da dobili bodemo |
| Šola v boju proti pijančevanju (1898): | Trunksucht«, katero je taisto poslalo deželnim šolskim oblastvom. Tudi mi smo istega mnenja, da naj se napake, katere |
| Deborah (1883): | Ana. A vi ste mi srce užgali in oblažili z veličastno svojo besedo! Župnik. Ne moja beseda, ljubo dete |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | zapuščena. Naj imenitniše fabrike mesta so naslednje: Fabrika za svinčene obličke, amerikanski mlin, za kterega se žito iz Odese in moka |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | hodimo v dunajsko dnarno barantišče, kjer se vsaki dan cena obligacij in druzega papirnatega dnarja kakor tudi srebra in cekinov določuje |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | kapitala? Da Matica nalaga svoj kapital v hranilnici in v obligacijah, ali to ni tudi nekaka spekulacija? Ali je družba sv. |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | posebej (pr. Stück), a pri vseh državnih papirjih, zemljiščnih odveznih obligacijah, zastavnih pismih (Pfandbriefe) in večinoma tudi pri prioritetah v procentih |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | bomo vse zvedili. Stan kursa na Dunaji 30. decembra 1854. Obligacije deržavnega dolga Oblig. 5% od leta 1851 B 94 „ Oblig. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | peta! Josip Novak. Stan kursa na Dunaji 31. decembra 1856. Obligacije deržavnega dolga Oblig.5% od leta 1851 B 90 Oblig. |
| Kemija (1869): | 388. Tvar, Stoff. Tvarina, Masse. Typenlehre, 460. Typus, tip, oblik. U. Uebermangansaure, manganova prekislina. Učinek, Wirkung. Učinek po dotiki, Contactwirkung |
| Žalost in veselje (1870): | okrog ter djal: "kje pa sem? " "V duhovnikovej hiši, v obližji svojega žlahtnika Tomaža. Matevž, ali me več ne poznaš? " reče |
| Žalost in veselje (1870): | na svojega mlajšega tovarša, ki je pognal korenine v njegovem obližji. — Ali pa mu je že čisto oglodal časov zob razpočeno |
| Viženčar (1881): | mislita, da je odšel princ na kakovo drugo stališče v obližji, zaradi tega preiščeta trobéč in kličóč okolico, a zastonj. Vrneta |
| Pomladanski vetrovi (1881): | kteri je cesto od obeh stranij obdajal. Nikak šum v obližji ni dramil potnikov iz mirnega spanja, ne brigajoč se za |
| Luteranci (1883): | Ne boj se, nevarnosti ni! Mnogo je kužnih bolnikov v obližji. Sumljiv ni moj pot. Celó mestni stražnik se ni mnogo |
| Luteranci (1883): | v gozdnem zatišji, vstane velika črnolasa ženska, ki je v obližji sedela na deblu. Nató stopi h Gogali ter mu nekaj |
| Milko Vogrin (1883): | se je že do dobra okrepčalo. Lahko je hodil v obližji na kratke sprehode. Sploh pa se je smelo po vsem |
| Zvezdana (1883): | da ste grajski pisar in ta beznica zacestna krčma v obližji Pasjaka, dejal bi, da sem zašel v hudodelsko gnezdo med |
| Tiun - Lin (1891): | spustili mačka (sidro). Prihodnjega dné jadrali smo dalje vedno v obližji obali. Nismo jadrili še dobro uro, kar zapazimo čoln, ki |
| Zoologija (1875): | za rabo, zato je tudi nihče ne lovi. Tretji razred: Oblotočniki; Nemathelmia. Ti črvi so obli, podolgasti, mehasti ali nitkasti brez |
| Mineralogija in geognozija (1871): | gorah, kojih groblje se pelje v doline in morje kot oblovje, prod in grez, razjedanje vode v morji, počasno vzdigovanje in |
| Mineralogija in geognozija (1871): | prav slaba; le-tó se potem imenuje redko kamenje, n. pr. oblovje, sviž, lapor itd. Zmes sama je po sestavi razločna, da |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | stiske, ki jo je dolgo časa terpela turška terdnjava Kars, obložena od rusovske armade, se dalje sliši, da so, ko so |
| Biblia (1584): | resodéti. Pridite ſem k' meni vſi, kir ſte trudni inu oblosheni, Ieſt hozhem vas supet k' veku pèrpraviti. Vsamite na ſe |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | 28. Pridite k' meni vſi, katęri ſe trudite, inu ſte oblosheni, inu jeſt vaſs bóm poshivel. 29. Vsàmite mój jarm náſe |
| Zoologija (1875): | črnim križem na hrbtu in zraven še po navadi težko obložen, je živa podoba skromnosti in zmernosti, in da si ima |
| Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): | kronan, Jezus, na sramotno smrt obsojen, Jezus, s težkim križem obložen, Jezus, vse obleke oropan, Jezus, z žeblji na križ pribit |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | se je spoznalo, kdo so bili ti s težkimi bremeni obloženi možje. Ne Hunci, ampak rojaki, Saksonci, ki so nesli težke |
| Oče naš (1885): | nji priti? Ali vam ne kliče: „Ako ste trudni in obloženi, pridite k meni jaz vas bom oživel! “ „Svetujete mi, se |
| Stric Tomaž (1853): | oče. „Obljubite mi tudi, ata! da bote Tomaža sprostili, kadar“ — obmolči in tiho reče — „mene več ne bo. “ „Da, vse ti |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | od takrat ni spregovorila ne besedice ne,” pravi Nikostrat. „Boštjan obmolči za nekaj trenutkov, potem stegne in vzdigne roke, kakor so |
| Stric Tomaž (1853): | nihče se je ne usmili. Lepi Ivan je s svojo obnašo vsim dopadel, eden druzemu so ga hotli prekupiti, vender ga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſilno omotno in ſoparno vreme, in kér ſo zherne megle obnebje sagernile in je grométi sazhelo, ſe je bilo hude ure |
| Divica Orleanska (1848): | Jovana prime podano bandero, ga kviško dvígne in ravna stojí. Obnebje se sveti rožnate zarje. ) Jovana. Alj vidite na zraku mavrico |
| Divica Orleanska (1848): | nevihta, strašno vreme; Ognjenih rek izliti se na nas Grozí obnebje, in o belim dnevu Je tma, de skor bi vidile |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | poleg steze. Lepo jutro je bilo; sonce je na môdrim obnebju jasno sijalo, in neštete ptice so z veselim pétjem stvarnikovo |
| Zerkviza na skali (1855): | v ſvoj grad vernil. Kar ſe je sabliſkalo na tamnim obnebju, gromelo je od daljezh in ſpet je ſtal bledo rumeni |
| Čas je zlato (1864): | in pleše pravega veselja. Mati Zidarica skorej misli de je obnorel. »Kaj si terčen? « ga vpraša kader vesel domú prihití. Kaj |
| Sacrum promptuarium (1695): | neposnah kuſse od drusgu, ona pravi, menem de ti ſi obnoril, kir pravish, de so kuſsi: Mosh pravi bodio kuſsi , ali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | in lepo zelenje poganjati. Kar pa lesú ni tako čisto obnorélo, je pa vunder močno odgnalo, in zima 15 stopinj bi |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | pershie ano shegnano sviezho: inu shebrei 77 ozhanashov noi tekai obomari inu tude tekai vier inu tu na anei kamnetei puati |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | pervoshnoſt noi poklekni noter inu shebrei 13 Ozhanashou noi 100 obomari inu 3 alpa 9 vier taku boda pershou andober Duh |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | is andohtjo noi isterdniem saupanjam naboga 15. obomari noiano vero potam sazbni tu rotenje katiere bo sdei shribano |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Svetiga Duha † Amen. Prei da ti spat gresh shebrei 5 obomari noi ano vero: ofrei gori kaker je prei meudano tu |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | ludi leizh bojo podkapam nanaiah kolienah 72 ozhamnashou noi tekai obomari pa prad sazhiem ozhanasham te S. S. 7 besiede morash |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | pertam jemeni ta zhoveka potam shebrei 5 ozhanashov noi 5 obomari noi ano vero potam rezi nate Kruh pomai Bueg Ozha |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | dovi kmisi noi shebrei is andohtjo 75 ozhanashou inu 75 obomari inu 3 vere k' jeshushavei Kroni: inu kader |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | ponjam gorta noi dovta inu shebrei 30 Ozhanashov noi 30 obomari inu 3 vere pa svo isandohtjo inoi bliesek bodosh shlieshou |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | kader bosh aden sniedou poshebrei sakobart 3 Ozha noi 3 obomar inu ano vero je skushno. TA 36. KAPITL. An liep |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | k' boda meshnar svoniu merkei da 3 ozhanashe noi 3 obomarje poshebrash noi sarazhiem ozhansham noi obomarjo is pravo roko strejemi |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | barti frihtati noi k' sazhei barti 4 ezhanashe noi 3 obomarje inu 3 vere shebrati! noi tu morash ti obanei ponozhi |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | amert unka poshebrou te 6 molitvizoa: 3 ozha noi 3 obomarje inu ano vero. Kader bosh 3 barti poshebrov te 6 |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | v' petevazhar glieh kobomarje noi merkei kader boda meshnar pershou obomarijo svonit kader boda on sashtrik perjeu noi potegnou tedei shitroo |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | 3 ozhanashe noi 3 obomarje poshebrash noi sarazhiem ozhansham noi obomarjo is pravo roko strejemi perſtmi perſti usemash inu she tu |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | skushan mitel? jedi zhier sta dba pota narasen kader Boda obomarjo svoniu noi useme tamo napoti perſti noi perpotkou koren inu |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | noi shebrei an ozhanash inu obomarjo sa ta Mertliga dusho vtei mainenshi: kader bodash poshebrov tedei |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Amen naporazhash) Sedei kier bosh shje nasazhi ozhanash noi na obomarjo perſt jemov ugaderzi svesano! potam usemi te zedel nakateram jimash |
| Kemija (1869): | raztopljenej žveplenokislej magneziji pridamo ogljenčevokislega natrona (sode). Dobljena in posušena oborina je neizmerno lahka, rahla, bela kakor sneg, neraztopna in toraj |
| Gozdovnik (1898): | to je kazalo toliko dušne gibkosti kolikor smelosti. Obleka in oborožba njegova je bila Rdolesovi podobna. Zveza teh dveh mož primorala |
| Gozdovnik (1898): | nož, s kterim Indijanci oglavnico režejo) to je bila vsa oborožba teh glavarjev. Nekoliko proč od njih držala je petórica vojakov |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | dolga hiša. Ne more se prav razločiti, ali je to obrasen hrib z votlinami ali je tesano pohištvo. Uboga mati pa |
| Astronomija (1869): | oplošje. Obla, Kugel, 238. Oblino oplošje, Oberfläche der Kugel, 238. Obratišče, (solstitium), kres, 256. — poletno, Sommersolstitium. — zimsko, Wintersolstitium. Obroč, Limbus, 236. |
| Astronomija (1869): | solnca, pride dne 21. junija v mesto ktero imenujemo letno obratišče ali kres. Tu vidimo, da je severni tečaj N in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | zdeloval. Tudi krajobrazc (Landkarten) je čertal in nekoliko podob glasovitiga obrazarja (malarja) Rafaela popolnama poobličel. Pred sedmim letam je pisal basne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | pisati, in jo je res popisovati sačel. Naredil je tudi obrazič zemlje tistiga kraja in jé dajal imena laſtniga iznajdenja poglavitnim |
| Občno vzgojeslovje (1887): | spoznavanj, katere so nabirali predniki, napredovali so nasledniki v duševni obrazovanosti, — in tako bodi tudi nadalje. Vzgoji je vzvišena naloga, skrbeti |
| Občno vzgojeslovje (1887): | prave nravstvene sovršenosti, to je zavisno od stopinje njegove duševne obrazovanosti, njegove razumne spoznave. Z vkupnim delom se je človeštvo polagoma |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | vedno ko riba Marljivo se giba. Čuvaje vsih mest Pomnoži obrest. Z draginami polni predele dišeče, In prejo vertí na vreteno |
| Gozdovnik (1898): | posvarili. « Strel poči v trenotku, ko se je imel zgoditi obrez. Krogla žvižga prav za palec memo Črnotičeve glave, ali glavar |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | bajto in s svojim blagom bežita od rečnega pobrežja na obrežek bližnji, na kterem je stal visok košat dob. Hvala Perunu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | s mertvo opraviti imá, naj gleda dobro in ſe varje obrosdati s njé priſadnim gnojem, s ſokrovzo ali kervjó. Ga je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | morebiti že pride to leto. Sedaj se veljavne postave zastran obertnij in rokodelstev, ktere zaderžujejo, da ne more vsak, čeravno ima |
| Kupčija in obrtnija (1872): | vpeljati, brez kterega kupčija danes ne more več shajati. Vsa obrtnija in vsa kupčija bi danes obstala, če bi od tistega |
| Kupčija in obrtnija (1872): | naredil. Dasiravno tudi rokodelca med obrtnike štejemo, vendar je prava obrtnija le v tovarnicah (fabrikah) doma. Rokodelec izdeluje blago bolj v |
| Kupčija in obrtnija (1872): | tkanin iz Evrope v vzhodno Indijo. Na Angleškem je bombažna obrtnija komaj kakih 200 let stara, pa kako se je v |
| Kupčija in obrtnija (1872): | Koroškem precej veliko domače obrtnije. Na Švicarskem se je domača obrtnija lotila celo sestavljanja ur iz tistih posameznih urinih delcev, ki |
| Kupčija in obrtnija (1872): | leta 1706. iznašel. Od tistihmal do danes se je ta obrtnija po celej Evropi razširila. Porcelan se dela iz tako imenovane |
| Kupčija in obrtnija (1872): | enega otroka 2200 prejinih niti presti! Najbolj je pa bombažna obrtnija napredovala, ko so se predilne in tkalne mašine začele s |
| Kupčija in obrtnija (1872): | XXII. Stroji (mašine) in fabrike. Obrtnija je začela bolj in bolj iz ročnega dela prehajati na |
| Kupčija in obrtnija (1872): | se je kupčija više vzdignila; da so se železnice, kterim obrtnija največ vože daje, na vse strani razpeljale. Fabrike so vzdignile |
| Kupčija in obrtnija (1872): | delcev, ki se po fabrikah izdelujejo. Strah, da bo domača obrtnija po fabrikah prej ko slej potlačena, je prazen strah. Kmet |
| Kemija (1869): | preimenitna, ona je edino vrelo za klor, ki je v obrtnijah prevažen, ona ima v sebi glavno sostavino za sodo (gl. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1874): | onim, ki rabijo otroke pod 18 leti pri vlačugajočih se obrtnijah (pri vrvoplescih, muzikantih, izstavljalcih, zvirivi, slepivcih itd.) — Ako se zapazijo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | in rokodelske zadeve; oglasi za svobodne in prošnje za pripustljive obertnije in rokodelstva pa se bojo izročevali obertnijski gosposki tistega kraja |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | naj rodovitniše šteti, se mora tudi od tergovine, rokodelstva in obertnije živiti, ktera dan na dan lepše med njimi cvetè. Od |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | nove koristne iznajdbe, novo bolj špogljivo orodje, novi pomogljeji za obertnije in tovarne sploh. Vse gré hitreje spod rok, ali prav |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | vendar je Rusija ravno v svoji velikosti revna — tergovina , brodarstvo, obertnije, umetnosti in vede še le v postanku. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | popolnoma ali saj deloma prenaredile in proste bojo potem naše obertnije in rokodelstva, razun nekterih , kterim se zavolj občnega prida ne |
| Botanika (1875): | le povedali tiste najbolj imenitne izmed njih, ktere so v obrtniji, v zdravilstvu, v poljedelstvu ali v kakem drugem obziru človeku |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſe ſme slaſti naſha deshela od notrajno — avſtrijanſke drushbe sa obertnoſt nadjati? Nihzhe nemore tajíti, de ſte ſe v poſlédnih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | de ſte ſe v poſlédnih letih ſrezhniga miru kupzhija in obertnoſt (Industrie) tako povsdignile, de ſte nam shivesh in delavnoſt dale |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | naſ bode prav poduzhilo. (Dalje ſledi. ) Koga ſo drushbe sa obertnoſt *)? Kaj je njih namen ſploh in koliko dobriga ſe ſme |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Teresije, kteri je 19 dan velikiga Şerpana 1769, de bi obertnoſt narodov, pridnoſt kmetovavzov v obzhinſki drushbi vnel, in oshivil, lih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | vredniga, de bi jim pokasali: kaj pridnoſt, zhlovéſhki um in obertnoſt ſtoriti samore. Sakaj Amerika, tiſti veliki del ſvetá, v kterim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſta tam umetna pridnoſt in zhlo„veſhki um kmetijo in obertnoſt v tako kratkim „zhaſu povsdignila. Ako mi ravno ni mogozhe |
| Kemija (1869): | ki so si z železom odprli pravi vir bogastva, namreč obrtnost in trgovino. V mineralogičnem delu bodemo natanko opisali mnogovrstne rude |
| Kemija (1869): | more fabrikacija dognati in kako z rastočo porabo kake robé obrtnost najde sredstva in pote, po kterih cenejšo in boljšo robo |
| Kemija (1869): | niti v vodi, ako ga tudi razvročimo. Aluminijum ima v obrtnosti še gotovo lepo prihodnost, ker je ob enem lahak, trden |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | Vas, kdo dela konkurencijo? Ali ne tisti, ki pozneje prične obrtstvo? in tiskarnica je obrtstvo in nič druzega. Kje še je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | Ali ne tisti, ki pozneje prične obrtstvo? in tiskarnica je obrtstvo in nič druzega. Kje še je tako z vana „narodna |
| Botanika (1875): | vrhu enojnat šop velikih listov. Listi pušajo po površji debla obrunke in druge ostanke. Ta debla tudi nimajo lubja in znotraj |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | gotovo, da je turška terdnjava Kars padla. Silna lakota je obsedence 28. nov. primorala, da so se s svojimi generali in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | vojniško in mestno bolnišnico, kasarno in muzeum, presvitla Cesarica pa obskerbništvo malih otrok. Opoldan je veliko gospostvo pri Cesarju kosilo, kakor |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | skalovino so Kristjanje odzvunej z dragim marmorjem oblekli in z obstrešjem (kuplo) venčali. To je sveti hram v tempeljnu, ali pravi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Okoli groba je zidstvo z stebri napravljeno in z visokim obstrešjem pokrito ; in okoli zvunajne krogline je potém veliko drugih krajev |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | leta; ali bo pa to za sklepanje mirú polajšava ali obtežava: kdo vé? — Ženstvo je drago. Od sultana pripovedujejo, da ima |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſpiſal: Peter Leſkoviz ud zeſ. kral. kmetijſke drushbe v Ljubljani. Obúd. 'Suzhèn na ſvet ne pride nobêden, ˛Shtirje pa vezh vedó |
| Divica Orleanska (1848): | družín, Možove koliko nevest obljubljenih! Nej matere britanske tudi skusijo Obupanje in britke solze, kakor so Francozke tužne žene lile jih |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1865): | pesmimi premišljevalnega zapopadka nahajamo nektere, ki dišejo tisto malodušnost, tisto obupnost, kakor je bila zadnja leta nekim bolehnim in nevernim nemškim |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | tje in sem in milo milo stokal. Sramota, kes, jeza, obupnost so se dervile skoz dušo zbegane ovce. |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | pa še celo na vešala obsojen. Lehko si mislimo Tonetovo obupnost, ko je zopet stopil v temno podzemsko ječo, s teškimi |
| Stric Tomaž (1853): | med tem ko otroci sveta v hudobijah, v nesreči, v obupnosti tavajo, ter se za dan sodbe pasejo. Halaju nazadnje že |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Anna skushana kunsht sa use merslze? Ti morash jmeti 3 obvare inu nate pervi sashribei: taku † iu nomine † patris † Jesus † nata |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | mi je, de od toče bolji tamkaj govorim, kjer razlagujem obzemlje (Atmosphäre), to je: zrak, vetre, megle in obláke, roso, slano |
| Astronomija (1869): | poletno, Sommersolstitium. — zimsko, Wintersolstitium. Obroč, Limbus, 236. Obseg, Umfang, 238. Obzor, Horizont, 252. — pravi, wahrer. — dozdevni, scheinbaier. Oddaljen, entfernt, 242. Odsolnčinica |
| Astronomija (1869): | razna stališča gledé na obzor. Vodoravni obroč HH' predstavlja pravi obzor opazovalčev. Poldnevnik je od točke A polutnika AQ proti severnemu |
| Astronomija (1869): | globusu, kakor se to ravno potrebuje, razna stališča gledé na obzor. Vodoravni obroč HH' predstavlja pravi obzor opazovalčev. Poldnevnik je od |
| Astronomija (1869): | nekaj tednov pozneje, da se je vže veliko više nad obzor HH' pomaknilo in bliže prišlo tečaju P; in to pomikanje |
| Astronomija (1869): | tako služi poldnevnik pri postavljanji globusa po tečajni visokosti opazovalca. Obzor je od južnega mesta S začenši na 360 stopinj razdeljen |
| Astronomija (1869): | svit, ki se piramidalno s svojim temenom vzdiguje visoko nad obzor. Sveti se tako nekako, kakor rimska cesta. Ta svit je |
| Astronomija (1869): | dá le nepopolnoma načrtati s primernim skratjenjem. Raván poldnevnikova reže obzor opazevalčev pravokotno v črti HH', ktero srno že imenovali v |
| Astronomija (1869): | edini izmed nebeskih krogov, ki leži v ravni tega papirja, obzor pa in polutnik in navpični krogi stojé iz te ravni |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1874): | dušo in telesom, siplje interpelacij brez konca in kraja vladi; „Obzor” mu po pravici očita, ker preveč kaže ponositost, da bi |
| Astronomija (1869): | upliva na zeló oddaljene reči — ona nam ne širi našega obzora. Da je pa taka visokost neke veljave za bližnje reči |
| Astronomija (1869): | lehko naškernemo (našravbamo) četrt mednega kroga ZR, ki je od obzora proti nadglavišču razdeljen na 90 stopinj, in po njej najdemo |
| Astronomija (1869): | daleč na vsako stran. 0.86 milje je dolg polomér našega obzora. — V visokosti 20' je polomér obzora 1.23 milje, i. t. |
| Astronomija (1869): | imenujemo jutro ali vzhodišce, mesto W, na ravno nasprotnej strani obzora, t. j. za 180" od vzhodišča oddaljeno, pa, večer ali |
| Astronomija (1869): | in noč enako dolga) ne zaide še tako globoko pod obzora, da se ne bi nekteri svitlobni trakovi še v ozračji |
| Astronomija (1869): | je dolg polomér našega obzora. — V visokosti 20' je polomér obzora 1.23 milje, i. t. d. S hriba, ki je, 10.000 |
| Astronomija (1869): | so pa zvezdoznanci jeli ostrejše opazovati te neredne obiskovalke našega obzora, zasledili so tudi pri njih red in zakonitost, po kterih |
| Astronomija (1869): | ponočno temóto. — Lok WQO, kterega med tem solnce preteče pod obzorom, imenujemo ponočni oblok. V Q doseže solnce, svoje najniže stališče |
| Astronomija (1869): | v večeru W zaide ali zatone. Dokler je solnce nad obzorom, razsvitljuje s svojo bliščečo lučjo zemeljsko površje, in tisti del |
| Astronomija (1869): | obzorom. Očitno je, da je vsaka reč, ki je pod obzorom, človeškemu očesu nevidna. 30 Dozdevno pomikovanje nebeskih teles. Če se |
| Astronomija (1869): | na dve polovici, kterih ena je nad, ena pa pod obzorom. Očitno je, da je vsaka reč, ki je pod obzorom |
| Kemija (1869): | Hochofen, plavež. Hollenstein, hudičev ali peklenski kamen, 437. Holzessig, lesni ocet, 510. |
| Kemija (1869): | Glina, Thon, 419. Glinica, Thonerde, 417. Glinica kremenčevokisla, 419. Glinica ocetnokisla, essigsaure Thonerde, 418. Glockenmetall zvonovina 433. Glucose, 469. Glycerin, glicerin |
| Kemija (1869): | ogelj 387. Thon, glina, 419. Thonerde, glinica, 417. Thonerde essigsaure,. ocetnokisla glinica. Thonerde kieselsaure, kremenčevo-kisla glinica, 419. Tinkal, 408. Tinktur |
| Kemija (1869): | pod imenom jabelčno olje, a zmes ocetnokislega amilovega okisa in ocetnokislega étilovega okisa z imenom hruškovo olje. III. Organske osnove. Nektere |
| Kemija (1869): | pomešan z vinskim cvetom pod imenom jabelčno olje, a zmes ocetnokislega amilovega okisa in ocetnokislega étilovega okisa z imenom hruškovo olje |
| Kemija (1869): | kromovokisli, chromsaures Kali, 427. Kalij manganovokisli, mangansaures Kali, 427. Kalij ocetnokisli, essigsaures Kali, 463. Kalij ogljenčevokisli, kohlensaures Kali, 404. Kalij prekisli |
| Kemija (1869): | Kali, Kalij, 404. Kali chlorsaures, klorovokisli kalij, 405. Kali essigsaures, ocetnokisli kalij, 463. Kaliglas, 409. Kalihydrat, kalijev hidrat 404. Kalij, Kali |
| Kemija (1869): | Ammoniak, amonijak, 412. Ammoniak buttersaures, maslenokisli amonijak, 463. Ammoniak essigsaures, ocetnokisli amonijak, 463. Ammoniak kohlensaures, ogljenčevokisli amonijak, 412. Ammoniak purpursaures, bagrenokisli |
| Kemija (1869): | klorovodenčev, salzsaures Ammoniak, 412. Amonijak maslenokisli, buttersaures Ammoniak, 463. Amonijak ocetnokisli, essigsaures Ammoniak, 463. Amonijak ogljenčevokisli, kohlensaures Ammoniak, 412. Amorph, brezličen |
| Biblia (1584): | zhaſsu je Iesus odguvoril inu je djal: Ieſt tebe zhaſtim Ozha inu Goſpud Nebes inu Semle, de ſi ti letu ſkril |
| Biblia (1584): | Sakaj Meſſu inu Kry nej tebi tiga resodellu: temuzh moj Ozha, kir je v'nebeſsih. Inu jeſt tudi tebi povem: Ti |
| Sacrum promptuarium (1695): | ſrezha krajl nje Ozha, jo vuprasha, kaj neſse? Odgovorj roshize: Ozha hozhe vidit, mu pakashe, ter kroh inu meſsu roshe rataio |
| Sacrum promptuarium (1695): | kruham, inu meſsam, ter neſse petlerjom, jo ſrezha krajl nje Ozha, jo vuprasha, kaj neſse? Odgovorj roshize: Ozha hozhe vidit, mu |
| Sacrum promptuarium (1695): | je neſsla Jetnikom kroh sa almoshno, jo uprasha tudi nje ozha krajl Maurus kaj nesesh? odgovorj ona, gartroshe: odpre fazonetel, inu |
| Ta male katechismus (1768): | ſatu, de be se spomin derſhal, neli kedaj je Buh Ozha po dellu svojega stvarjenja pozhival, temuzh tudi, de je Syn |
| Ta male katechismus (1768): | naturi, inu tri Osebistva, ali Pershone, katire se imenujejo: Buh Ozha, Buh Syn, Buh S. Duh. ſakaj je pak le en |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | Chriſte elejſon. Kyrie elejſon. Chriſte ſhliſhi naſs. Chriſte uſhliſhi naſs. Ozha is nebeſs vſigamogozhni Bog, uſmili ſe zhes naſs. Syn vſiga |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Amen. 5. SHEBRANJE. O usiga magozhni venzhni Bveg Gospued nabeshzhi Ozha: polei na moje elantno shiulenje bueshtvo inu potriebo: jas prosim |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | V boji kerv junaška lije, Kakor hrast Slovenc stojí, Za očastvo se daruje Vso nevarnost zaničuje; Večna je Slovencov čast. Zato |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſe mora s zepljenjem, ali pa naſajenjem, ali pa s ozheſenjem poshlahtniti, in na Laſhkim od nobene murve, zhe poshlahtnjena ni |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | piſanje je naſledniga sapopadka: Doſtikrut ſim ſliſhal praſhati v ſvojim ozhetiſtvu (Vaterland), kako bi ſe dal smersli krompir ſkoriſtiti, pa kar |
| Robinson mlajši (1849): | Tebi se izročam, ljubi moj otče! celó se izročam tvojemu očinskemu ravnanju! Oberni z meno, kakor se tebi rači ino ljubi |
| Lohengrin (1898): | kralj obesil svoj je ščit, Tam pravi sód vam bo očit! Zato zdaj kličem tu glasnó! Elza, naprej na mesto to |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſklenjeno, de ſe bo vſako léto meſza Kimovza v Ljubljani ozhitna rasſtava sa domazhe ſadje napravIjala; od ktere bomo v ſvojim |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | odsekov in v posebne shodiša , v kterih , se pripravljajoči na očitne zbore, vse na tanjko pretresamo, eden drugimu svoje misli razodevamo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | kaki cesarski gosposki, kakošne rečí obdolžuje, tako obdolževanje za javno (očitno) obdolževanje. — Cesarskim gosposkam je došel ukaz, da takim fantom, ki |
| Blagomir puščavnik (1853): | za neprecenljive dobrote,” reče Blagomir, ”v celi naši dogodbi je očevidna roka božja. Nar manjša reč vzrokva velikrat, brez posebnih človeških |
| Zoologija (1875): | sekavce, pod. 10; zatem na vsaki strani po en špičasti očnjak, pod. 11; naposled navzad na vsaki strani pet širocih, grbavih |
| Zoologija (1875): | konjsko, in sicer 6 sekavcev, potem na vsaki strani 1 očnjak in 6 kotnjakov. 4.0.2.0.4./4.0.2.0.4. = zobovje bobrovo. Ničle tukaj pomenijo, da |
| Zoologija (1875): | število pa očnjake. Na pr. 5.1.4.1.5./5.1.4.1.5. = zobovje človeško. (Glej §. 22). 6.1.6.1.6./6.1.6.1.6. = zobovje |
| Zoologija (1875): | kotnjakov. 4.0.2.0.4./4.0.2.0.4. = zobovje bobrovo. Ničle tukaj pomenijo, da bober nema očnjakov. Udje so jako različni gledé podobe in dolgosti, kakor so |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | latinskimi in nemškimi imeni poslali, za ktero se nevtrudljivima gospodama odborstvo kmetijske družbe serčno zahvali. Vredništvo. Zahvala in odgovor na vprašanje |
| Mineralogija in geognozija (1871): | tako zvani premeti, ako je moč pritisnila samo na kakov oddelek te skladbe, kakor pri pod. 84, kjer je del A |
| Botanika (1875): | c) Kolobarnice (Radiatae). Te narejajo največi oddelek socvetek in imajo svoje ime od todi, ker so njihove |
| Botanika (1875): | pokrivajo, je edini rod posebnega plemena. C. Dvokaličnice; Dicotyledoneae. 155 Oddelek dvokaličnic obsega največ in najbolj važnih rastlin, ktere kale z |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | Tretji oddelek. O razdelnosti števil. § 71. O številu pravimo, da je |
| Fizika (1869): | po tem se cela skúpina znanosti razdeli na dva glavna oddelka, namreč: na znanost stvari in na znanost prikazni. 7. Znanost |
| Mineralogija in geognozija (1871): | vitez pl. Hauer. On je že leta 1853 *) razločil dva oddelka te tvorbe, spodnjo in zgornjo trias; on je tudi vpeljal |
| Botanika (1875): | solnčnica najbolj očitno kaže. Koristna zdravila so sledeče rastline tega oddelka: grenki rman (Achillea millefolium, pod. 210.), brdnja ali sv. Antona |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | leto perve volitve preteklo, volili iz odbornikov vnovič za posamesne oddelke mestnih opravil posebni svetovavci; tudi namestnika županoviga so volili, pri |
| Fizika (1869): | na znanost prikazni. 7. Znanost stvari deli se na tri oddelke, in to po tem, kakošne so stvari, s kterimi se |
| Mineralogija in geognozija (1871): | kakor se vidi v gori navedenem pregledu, na tele štiri oddelke: Najniže Virglorijski apnenec, potem Kasijanski skladi, Halinski apnenci in Rabeljski |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | bo potem izdelke od več mojstrov na zbero imelo. Posamezni oddelki te postave, ki jo je ministerstvo ravno sedaj kupčijskim in |
| Fizika (1869): | tem, kakošne so stvari, s kterimi se pečamo. Vsi trije oddelki skupej imenujejo se prirodopis. Kako se dobé ti oddelki, dá |
| Fizika (1869): | trije oddelki skupej imenujejo se prirodopis. Kako se dobé ti oddelki, dá se razjasniti najbolje na primerih. |
| Mineralogija in geognozija (1871): | pa je malokje videti. Važneji so za nas poslednji trije oddelki. St. Kasijan v Tirolih, kjer so taki nasadi najbolj znani |
| Fizika (1869): | neživim rudninam. 8. Tudi znanost prikázni deli se na več oddelkov. Opazbe učé, da delajo vse prirodne prikazni tri glavne skupine |
| Botanika (1875): | da vlada tudi v notranji rasti deblovi pri vsakem teh oddelkov značajna posebnost, po kterej se tudi dadó razločevati. Deblo brezkaličnic |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Ljubljani Rabi Hirš-Dänemarka, Poljaškiga lzraelca, kteri se je v svojim oddelku, to je v naukih, ki se hebrejskiga jezika tičejo, ne |
| Fizika (1869): | tem mrzli pas, kterih medsebojne meje bomo povedali v astronomijskem oddelku. Ravno tam izvemo pa tudi, da vsled lege zemeljske osi |
| Fizika (1869): | so si v ravnotežji. O ravnotežji teles bomo govorili v oddelku . o težišču. 38 Sostavljanje sil. Lahko se sprevidi, da se |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | erznuvati, ne kopati bres velike ſile, od nezhiſtoſti, velikiga ſpaina oddershati. Velkeh ſkerbi, inu globokeh miſel ſe varvati, kir Sonze v' |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | gorku dershati, inu od obilnu teſtine, inu piazhe (koker vſselej) oddershati: poſębnu ſo ſhkodlive mersle ſpishe: koker ribe, mlęku; pa nuzne |
| Robinson mlajši (1849): | ino se je s svojimi prijatelji v hiško k nadkorabeljniku odebral, da bi svoje stešnjeno serdce s prijáteljskim razgovorom poulehčal. Pot |
| Robinson mlajši (1849): | volne se je sčasom lehko naučil, si gde kaki odev — odetelj — oblačilo napraviti; lehko je jih mleko jel, celo najberže tude |
| Robinson mlajši (1849): | so takaj bile polne truge — škrinje oblačil, perila — pertenina — rušenske odeteli; črevlji škornice, škorni — boti ino sto drugih reči, za ktero |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | dati use poprieda morash vedeti inu usam navarno ſtam se odgeniti. MERKEI DORO. Kader Anzhuovak ushliednjam zugi leshi danie- |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | tabeI Toja srezha resodieta noi nasrezha prei poviedaua dase viesh odgeniti al ventati. Tuje guishno noi tudei saprou sposnano al bodash |
| Deborah (1883): | Ana. Kakovim rokam je često zaupana odgoja novega človeškega rodu! Župnik. Prijatelji! Poslušajte i mojo besedo. Ona |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | so? Otroci se jočejo, kér so zgubili svojiga očeta in odgojitela! (Konec sledí. ) Kaj Vodnik od nas Slovencov in slovenskiga jezika |
| Stric Tomaž (1853): | za njih dušni in telesni blagor skerbela. “ „He, mar hočeš odgojivnico napraviti“, jo vpraša šaljivo mati, „jih pa saj tudi ne |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | dolžnosti do Boga tako zanemarjal in svoje otroke tako slabo odgojil. Narvečja težava mu je bila pa ta, da je bil |
| Viljem Tell (1862): | imela. Tell. Tud jaz ga nemam. Za pastirja me Narava odgojila ni. Ubežen Me cilj za saboj brez počitka tira. Potem |
| Kratki navod zreji domačih svi... (1871): | popusti vsakoršnje dvombe in malovredna mnenja, ktere je le nevednost odgojila, ampak bodi prepričan, da pravi napredek ti bodo kakor povsod |
| Divica Orleanska (1848): | Grôf Dugla pošle. Kaledonske trume Se puntajo in žugajo z odídam, Če ne dobijo, in še dans plačila. Karol. Nu, Düšatel |
| Divica Orleanska (1848): | odstop grozí zakladam tvojim. Neplačani vojšaki godernjajo, In žugajo z odídam. – Komaj bom, Po siromaško le, ne po kneževsko, Previdil še |
| Gozdovnik (1898): | besnost obstreljenega mrjasca. »Fabij! « kričal je rjoveče, da so se odjeki vračali kakor gromi. Visoka njegova postava je trepetala pod preveliko |
| Gozdovnik (1898): | Arečiza, »toda človek v grozni razburjenosti, v prav nenavadni zamaknjenosti. Odjeki branijo, da ne razpoznamo, kje da je. « »Vsekako blizu. Ostanite |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | ki odjemlje ves strah in je zagotovilo popolne božje milosti; njegova molitev |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | odjemlješ; zanesi nam, o Gospod! Jagnje Božje, ki gréhe sveta odjemlješ; usliši nas, o Gospod! |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | spočeta, za nas Boga prosi! Jagnje Božje, ki gréhe svetá odjemlješ; zanesi nam, o Gospod! Jagnje Božje, ki gréhe sveta odjemlješ |
| Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): | Nesrečne smrti grešnikov, Večne smrti, Jagnje Božje, ki grehe sveta odjemlješ; zanesi nam, o Gospod! Jagnje Božje, ki grehe sveta odjemlješ |
| Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): | odjemlješ; usliši nas, o Gospod! Jagnje Božje, ki grehe sveta odjemlješ; usmili se nas, o Gospod! Gospod usmili se nas! Kriste |
| Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): | odjemlješ; zanesi nam, o Gospod! Jagnje Božje, ki grehe sveta odjemlješ; usliši nas, o Gospod! Jagnje Božje, ki grehe sveta odjemlješ |
| Kemija (1869): | Filtrat. Ocet, Essig. Ocet lesni, Holzessig, 510. svinčeni, Bleiessig, 463. Odkapati, destilliren, odkap, Destillation, odkapina, Destillat. Odkisilo, Desoxydationsmittel. Ogelj dušečnati, Stickstoffkohle |
| Kemija (1869): | čiste vode, moramo jo v posebnih pripravah (glej fiziko 139) odkápati ali destilovati. Odkapana ali destilovana voda nima, razen hlapnih tvari |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | Dijonizij prišel; in ker je ranjeno veliko na boljšem videl, odkazal jej je tečneja jedila in dovolil kak mirni pogovor. Ko |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1882): | blagajnic, pri katerih je načrt postave mojstrom po njihovih doneskih odkazal tretjino glasov v zastopu, bo po mojem prepripričanji ravno ta |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | postavi v kot svoje izbe, in ga golobčiku v stanovanje odkaže. Vsak dan ga preskerbi z obilno pičo in hladno vodó |
| Gozdovnik (1898): | ki so mi jih prizadeli. « Po daljnem razgovoru se gostoma odkaže primerna prostornina. Posli so ravno večerjo pripravljali pod vodstvom Rozalite |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | v lépim redi zgodí, in vse na svojim mesti stojí. Odkladki so odpadki. Dobro orodje, lahko delo. Na soncu in dežji |
| Kuharske Bukve (1799): | vilzami poperjęmal s' enim roglam po ſrędi herbtanza naprej. Potle odkrehni s' nosham ledjiſke koſtí od krisha, poręshi unajno meſo na |
| Kuharske Bukve (1799): | ſtegno od obęh krajov notri do sgorniga ſklepa, inu ga odkrehni. 2) Ravno tako saręshi inu odkrehni dęſno peretnízo, ali lętavko |
| Kuharske Bukve (1799): | kader ſi popręd od obęh ſtani s' nosham pódręsal, jeh odkrehni per sgornim ſklepi. 2) Oberni preſhizka, inu odręshi lęvo obojo |
| Kuharske Bukve (1799): | sgorniga ſklepa, inu ga odkrehni. 2) Ravno tako saręshi inu odkrehni dęſno peretnízo, ali lętavko. 3) Oberni kapuna, inu na poprejſhno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | plazhilo dobivajo. Nad uro, v ſredi ktere je zeſarſki orel (odlar) dva svonza viſita, na ktere dva, pet zhevljev velika teſarja |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ali prijatel naroda rékel; — majhna pipiza s belimi orli ali odlarzhki opiſana in s kratko zevko is maliga leſá ali shive |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | kjer je bila huda toča, plohe, nalívi, burje, so slabo odlételi: mi pa na gorni strani Celja smo dolžni za lepe |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | XIV. Poſt. Tu uwoshtvu v' Duhu je te dushe popolnema odleſhenje. XV. Poſt. Teh gnad ſanezhuvanje je tega ſvelizhanja brambanje. XVI |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | XIV. POSTAVA. Tu uwoshtvu v' duhu je te dushe popOlnema odleſhenje. 1 Moj Syn! aku be bla jeſt uſſe shaze tega |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | nuznu gorijemanje. XIII: Poſt. Serzovidnoſt je tega ſhivlenja dushe poplnema odleſhenje. XIV. Poſt. Tu uwoshtvu v' Duhu je te dushe popolnema |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | vadili odlózhik tih ponishnih, de bodo od tih vikſhih sanizhovani. Modroſt je |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | tebe dragu koſhtalu. Şkerby, nepokoj, trud inu shaloſt bó tvoj odlózhik. V' teshavi bóſh ti tvoje otroke rodil. Vy ſe sazhudite |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | naſho potrebshno skerbeli, temuzh le to skerb zhes nas Boshjimu odlozheinu zhes dali, obiuniſhi bomo oskerbleni. Bog ſe bo zhes nas |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | ta lubesen pa h' ſtanovitnoſti, ta ſtrah te ſmerti h' odlozheinu od terpleina, ta lubesen pa h' ſveseinu s' shtriki, inu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | se za re~ šitvo ali odkupilo totih davkov more višji odločenje dočakati”. Po dokončanim oznanilu se je na vsih licih očitno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | rastljin, korenik, ali žival žlahtne in zlo drage farbe, jih odločvaje, narejali; tudi tista večne hvale vredna mamka, ki je, od |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | pohlajeni peči ter jih še gorke z nožkam od popirja odloči. Ko omeso na popir vlivaš, ti je urnosti treba, de |
| Botanika (1875): | trdnih rastlinskih delov. Saj če se iz soka v stanici odločijo trdni deli, postane sok bolj redek in napravi menjavo z |
| Botanika (1875): | pa brstki, kakoršne imajo mahovi jetrenjaki. Ti organi se kar odločijo od svoje rastline ter se izrasto v novo rastlinico. |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | Ako je prasič kozé dobil, se mora od zdravih odločiti, sicer bojo vsi po kozéh zboleli. Bolnega je treba prehlajenja |
| Kemija (1869): | se dá svinec, živo srebro in tudi vodenec od kisleca odločiti in mesto njega z žveplom spojiti. Potem dobimo take spojine |
| Kemija (1869): | Nemškemu kemiku Sertürner ju se je leta 1804 prvemu posrečilo odločiti iz opijuma ono krepko, delujočo sostavino, in kmalu potem našli |
| Fizika (1869): | slabo, da se lahko dajo premikati in, drug od drugega odločiti. Iz tega postane tista znana velika gibljivost kapljin, ker vsak |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | je tudi tamkei sa en luzhai delezh od ſvojih Jogru odlozhiu, Procidit in faciem ſuam orans. Je na ſvoju oblizhie na |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | primeri, de, ko do stén nove baže pridejo, na enkrat odmanjkajo. Če pridejo podzemeljski gázi ali puhi v veči meri v |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | zročujemu O Bog, skoz njega sveto kri Vse grehe nam odmi Vse nam — od — mi, Vse grehe nam odmi! Gloria. Čast |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | grehe nam odmi Vse nam — od — mi, Vse grehe nam odmi! Gloria. Čast bodi na visokosti Bogu na vekomej In mir |
| Občno vzgojeslovje (1887): | in sklepa. Najbolj se odlikujejo oni krogi predstav, kateri se odnašajo na naše osebno razmerje in življenje. Vsakokratno zvezo predstav more |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | Nauk, kakó je uporabljati aritmetične zakone v razrešitev nalog, izražujoč odnošaje med znanimi in neznanimi števili z jednačbami ter iz teh |
| Občno vzgojeslovje (1887): | za časa odločevanja delujejo nanj vnanji in v organizmu utemeljeni odnošaji tako silno, da niti prav razmišljevati ne more o primernosti |
| Občno vzgojeslovje (1887): | in dejanje, red ali nered v domači hiši, stan roditeljev, odnošaji k ljudem in k človeški družbi, — to vse se prime |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | § 210. O odnošajih med znanimi števili urejene mešano kvadratne jednačbe in nje korenoma |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | rokami jęſti, ne ognuſsi zhlovęka. 21. Inu kadar je Jęsus od ondód vùn ſhàl, ſe je vgànil v' tę kraje Tyra |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | ſe je, kadar je Jęsus letę pèrglihe dokonzhal, je ſhàl od ondód. 54. Inu kadar je priſhàl v' ſvoj kraj, jih |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | je bil jęnjal Jęsus narozhati ſvojim dvanajſt Jógram, je on od ondód dalej ſhàl vuzhit, inu osnanuvat v' njih męſtih. 2. |
| Od pluga do krone (1891): | platnom podložene. Krojač mu jih je pomeril le do kolena; od ondod so mu pokrivale meča višnjeve nogovice; kvedrasti čevlji, z |
| Turki na slovenskem Štajerskem (1894): | pa obrnili nad Novo mesto in črez Cirknico v Postojno. Od ondod so vdrli črez; Kras v Vipavsko dolino proti Gorici |
| Gospa s pristave (1894): | s svojim oddelkom nazaj čez mejo na avstrijsko zemljo in od ondod začel obravnavati s Švicarji zaradi vojvoda in drugih padlih |
| Turki na slovenskem Štajerskem (1894): | planili v Medjimurje, kjer so se v Čakovcu utaborili in od ondod na dve strani ropat hodili. Jedna četa je plenila |
| Roman starega samca (1895): | Rešitev iz tega neprijetnega položaja je prišla nenadoma in sicer od ondod, od koder sem je najmenj pričakoval. »Mama, ne vnemajte |
| Abdul Slovožok pa Kara Besedav... (1897): | pripeljem eno z dežnikom? ! « »Kaj? — Ti meni? — Ti suha jerhovina! Od ondod, ti štorklja ti štorkljasta! « je pihal razkačeni Abdul Slovožok |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | in oljnatiga gnoja duh je goſenzam sopern in jih odganja od ondot, kjer repa raſte, de je ne poſhkodjejo. *) — Koliko ſe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | barona in svojo teto Apolonjo enkrat na Dunaju obiskal in od ondot skrinico, ktero je Juri Véga, še učenic v Ljubljani |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | že pred Kristusovim rojstvom na Laško prinesli, ki so se od ondot počasi po vsi Europi zaplodile in se povsod takó |
| Kavkaz in ondotno ljudstvo (1854): | zibel človeškega rodu; nar stareji pesmi junaške so celi čas od ondot donele in v sedanjim casu so se spet omladile |
| Razne dela (1870): | našiga Lamprina hoja pripeljati imela, kjer komaj' tri dobre lučaje od ondot je bil tistiga časa strašen cesarski zverinjak. Po prejeti |
| Žalost in veselje (1870): | Aleša zapreti v temno sobo. Skozi majhino linico je videl od ondot Aleš, kako so se še vedno prikazovale radovedne glave |
| Žalost in veselje (1870): | je ravno dal znamenje "Lastavico" napasti, ko nakrat zagermé topovi od ondot in dve tolovajski ladiji zajamete vodó; potem pa se |
| Spomini na okupacijo Bosne (1888): | smo na bratski hrvaški zemlji. Peljemo se do Zagreba in od ondot do Siska. Na tjà došle vlije se velika ploha |
| Iz življenja mlade umetnice (1890): | kmalu doktor tù, a čakala nisem, še prav hitela sem od ondot. Dné 12. svečana leta 1885. »Blagor njim, ki so |
| Ta male katechismus (1768): | Matth. 26. Jogr. dijan. I. Filipar. 2. Kaj ta sedme: Od unad ima pridti soditi? Nam sprizha, de ima sodne dan |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | ſhov v' nebeſſa: ſedy na deſnizi Boga Ozheta vſigamogozhniga. 7. Odunod ima pridti ſoditi te shive, inu te mertve. 8. Jeſt |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | ſhl v' nebeſsa: ſedy na deſnizi Boga Ozhęta uſegamogozhnega. 7. Odunod ima pridti ſoditi te shive, inu mertve. 8. Jeſt virijem |
| Robinson mlajši (1849): | neprijatelj preglednoti more. Petek se vernov je pravil, da se odonod prav dobro pazko imeti da, da vsi okoli ognja sedê |
| Roza Jelodvorska (1855): | je pri rešenji v resnici blago dušo pokazala, brez usmiljenja odpahniti, in tugujočo od sebe spoditi? »Lejte, Bog je ravno zdaj |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | shribane inu te bukle soble niem ukradane inu tu dei odpavershzhah ludi skushane natu sable kanomi duhounomi pernashane inu odniega samiga |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | ino korita naliva. Drugi pastirji — kakor pred zarobljenci — hočejo dekleta odpahati. Pa Mozes se za-nje potegne, ino jim ovce napoji. Ko |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | nehali Ilirſke pokrajne ropati, poshigati in njih prebivavze v ſushnoſt odpeljavati, ſo sazhele te deshele, bolj obdelováne, obilniſhi roditi, ljudje ſo |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | bil dar v skledi. Nič drugiga namreč ni bilo, kakor odpiski alj kvitenge poplačanih dolgov za Mininim očetam. Vsi nja dolžniki |
| Robinson mlajši (1849): | bi keda drugoč prišli, za svoje delo ino svoj trud odpóčitati — odračuniti, ko je je za voljo ohranjenja tega blaga imel |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | hribam na plan predére, polovi vire v povodnik in jih odpótovaj. 2. Şe kashe samok na planjavi, ker sgorna ilovnata semlja |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | porok za tistega, ki ima tako zastavnico v rokah, za odrajtvilo činža in poplačanje dolga. Sliši se, da bo na kmetije |
| Roza Jelodvorska (1855): | I. Rózine mlade leta in skerbna odreja. V spodnim kraju švabske dežele, v kteri se rasprostirajo lepe |
| Gozdovnik (1898): | iz vode moleča skala obadva očem občudujočih gledalcev. Ti zapuščajo odrovje, da ga zdolaj pričakajo. Konje v ogradbi je bilo treba |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | terdijo, da te občne nadloge ni kriva tako imenovana smešna odertija žitarjev, ampak slabe letine zaporedoma več lét, bolezen krompirja, kuha |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | Vojvodini so oprostene poštnine za pisma v županijskih opravilih. — Zoper odertijo ali vohernijo bo prišla nova ojstra postava ; dotistihmal ostanejo v |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | kaj težko jej je bilo, ko je zapazila goljufijo in odertijo v zadevah možaka, kterega je čislal ves svet za najbolj |
| Viljem Tell (1862): | muditi. Še danes V Grzavi moram biti. Stanovitno Prenášajte oholost, odrtijo Trinožjih poglavarjev! Čas je težek, Al naglo se utegne promeniti |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ſo ſe vùn dali. Ali preglejte vaſhe ſerze, vy hudobni odertniki, preglęjte vaſho vęjſt. Jeſt imenujem tèdaj sadnizh eno dobro vęjſt |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1879): | denarni zadregi denarja na posojilo dobili, ni čuda, da padajo odrtnikom v pesti. Reči smemo, da prav zatega del, ker nimamo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1879): | volja trditi, da ne bi bilo treba ostre postave, katera odrtnikom na noge stopa, — dá! mi celó želimo prav ostre postave |
| Gozdovnik (1898): | in osvobodili ga lasa. Zdajci glavar migne. Pet njegovih ljudij odsede, da ujetnika trdno primejo. Črnotič potegne nož, njegov konj pa |
| Gozdovnik (1898): | zabijaje in platno čreznje razvijaje. Ko je bil šotor dogotovljen, odsede tudi jezdec, ter stopi pod hladno ruho. Vse te priprave |
| Robinson mlajši (1849): | Te je s sam sebo sklepal, kaj bi le najpred odsod vzel, ino dolgo se ni mogel razmisliti. Zdaj |
| Robinson mlajši (1849): | ko mu je je pokazal, ino mu oznanil, če se odsog neprijatelj preglednoti more. Petek se vernov je pravil, da se |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | skazal take časti? ” „Saj veš. ljubi Pankracij. da si ne odsojuje človek sam svoje smerti. ampak preljubeznjivi Bog mu jo odloči |
| Fizika (1869): | Centralbewegung, osrednjo gibanje. Centrifugalkraft, odsrednost, sredobežnost, odsredna sila. Centrifugal -Maschine, odsredna mašina. Centrifugal - Regulator, odsredni ravnar. Centripetalkraft, sredotežnost. Centrum, središče. Cev |
| Fizika (1869): | Centimeter, 18. Central, osreden. Centralbewegung, osrednjo gibanje. Centrifugalkraft, odsrednost, sredobežnost, odsredna sila. Centrifugal -Maschine, odsredna mašina. Centrifugal - Regulator, odsredni ravnar. Centripetalkraft |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | Satu, katiri je mene tebi isdal, vekſhe greh ima. Inu od teh mal je Pilatush iskal, koku bi on njega ispuſtil |
| Robinson mlajši (1849): | nabito pistolo v pravo roko, je serdčno šel po svoji odvagi — nevarnosti. Jedva pak je ta glavo vteknol, je pri slabi |
| Kemija (1869): | razkrojiti, na pr. čistega cukra, se natanko 100 utežnih delov odvaga ter dobro izmeša z obilnim bakrovim okisom, CuO. Zmes se |
| Pozhétki gramatike (1811): | vprégajo kakor njih pervoobrasni glagl mettre: ino tako vſi drugi odvódeni od tih tukaj popiſanih. Zhe na to tablo gledaſh ino |
| Pozhétki gramatike (1811): | Odvődeni Zhaſi. I. Od ſdajniga snanivniga ſe odvodi veliven odjemáje nameſtimé |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | pa na herbtu znosili. Kako lahko pa bi bila dovožnja, odvožnja in prevožnja po lepi cesti, in pa kako hitro bi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | vſih z. k poſhtah ſe snajo dobiti. Ozhe naſh sa odvernenje martranja shivál. (Poleg némſhkiga. ) Pravizhni ſe tudi shivine ſvoje uſmili |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | dobro rejenih shivinzhetih ; ſama na ſebi pa ta pomozh sa odvernenje te bolesni ni doſti. 10. Pri vſaki mozhni, dobro rejeni |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ima. Poſluſhajte tadaj, kaj Je ſtoriti, de ſe ta bolesin odverne, in ravnajte ſe po tém v takim zhaſu po ſledézhih |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | samo po sebi. Da se ti napotki sčasama in popolnama odvernejo, zamore učenik po poduku šolske mladosti nar več pripomoči. Mlade |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | tedaj se ljubimu Bogu zahvalite, de je nasledke Vaših pomot odvernil, de je Vašo nedolžno tovaršico otel, Vašiga verliga sina ohranil |