dušnik duti dva dvaindvajseti dvainsedemdeset dvaintrideset dvajset dvajseti dvajsetica dvakrat dvanajst dvanajster dvanajsteren dvanajsti dvanajstica dvanajstinski dvanajstkrat dvanajstleten dvanajstoprstnik dveleten dver dvesto dvigajoč dvigati dvigniti dvignjen dvigovati dvoboj dvobor dvocevka dvodomen dvoglasnik dvoglav dvoj dvojba dvojček dvojčica dvoje dvojen dvojenje dvojica dvojiti dvojnak dvokaličnica dvoleten dvoloputast dvom dvomba dvomeč dvomen dvomiti dvomljenje dvomljiv dvopičje dvor dvorana dvorček dvorec dvoren dvorezen dvorišče dvoriščen dvorjan dvorjanstvo dvornik dvorob dvorski dvostranski dvoštevilčen džunka
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | obilne palce široko železno cev per modelničah pečí doli pred dušik napeljal, po kteri zdaj merzla sapa pràv bèrhko od zgoraj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | duší, ter se mu na persi vleže. Ako se pa dušnik odprè, se pozimi takó hitro izhladijo, de ljudjé lehko ozébejo |
| Robinson mlajši (1849): | ktero je veter močno vél — dúl — pihal, ino ker sta obá z vesli jako pomagala, sta |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | 57. KAPITL. Spet satatuino an skushan mitel? jedi zhier sta dba pota narasen kader Boda obomarjo svoniu noi useme tamo napoti |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | ponozhi se jma tu sgoditi inu pertam dele Morta vsolei dba zhvoveka biti katiera Kriſtiansko doro shivietha; tazhi se majo tu |
| Sacrum promptuarium (1695): | hushi najde, satoraj zhe shelite enu dobru lejtu imeti, leta dua fazonetelna premishlujte, inu S. Paula bugaite kir vam pravi: Servi |
| Sacrum promptuarium (1695): | ſibi conſentientes. Inu dokler Sakon duej pershoni sapopade, morem tedaj dua fazonetelna taiſtom shenkat, eniga Moshu, tiga drugiga sheni: Inu raunu |
| Sacrum promptuarium (1695): | bile od ſmerti reshile . (Applica). Satoraj vſimite vy bogati ta dua fazonetelna inu bodite vſmileni, kakor Elisabeth, inu Clotilda, de vaſha |
| Sacrum promptuarium (1695): | bogatishi je zhlovek, vezh shelj imeti: bodi tedaj vam hozhem dua shenkat, inu obdua ſta glih lepa, inu leta drugi je |
| Sacrum promptuarium (1695): | tem vboſem Jetnikom, kar prezej ſupet bele trente rataio. Ta dua tedaj vam shenkam. Oh koku ste ſrezhni vy bogati! Dokler |
| Sacrum promptuarium (1695): | nama, oku ona bo meni sanashala, jeſt pak ny. Leta dua fazonetelna vam sakonskem shenkam, inu aku shena bo kakor Livia |
| Biblia (1584): | more Tellu inu Duſho pogubiti v'pakli. Nekupio ſe li dva Vrabza sa eno Shkufizo? inu ſhe tehiſtih obeden na tla |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | der ſe dva puſtita porozhiti bres mejn koker dveh prizh. 14. Resdere sakon |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | on pak je ſtav poleg jesera Geneſareth. Inu je viduv dva zhovna per kraju jesera ſtati: ribzhi pak ſo bli vonkej |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | pak, kadar je v' jęzhi Chriſtuſove dęla ſliſhal, je poſlal dvá ſvojih Jógrov. 3. Inu je djal k' njemu: Ali ſi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | pečati okovarjena, ki jo zidarji odtergajo. Cekine perčakaje, pa le dva papirčika najdejo; pervi je bil čisto preperel, le neke latinske |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | de nas je toliko skupej! ” Tudi iz Koroškiga sta prišla dva visokospoštovana gospoda, žlahtni gosp. Moro, vodja Koroške kmetijske družbe, in |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | mestu. Na somnji so prodajali večidel češnje in kosé; tudi dva Ribničana sta z navadno kramo tukaj bila. — Še nekaj. Mnogo |
| Botanika (1875): | dva in dva skup (ostrožnik, omej, zimzelen). 4. Glavica (capsula); dva ali več plodovih listov je medsebojno soraščenih, in namreč ali |
| Gozdovnik (1898): | se je pripravljal na odgovor, ali prepozno. S piramide počita dva strela, v par trenotkih še tretji. Konji otovorjeni s zlato |
| Sacrum promptuarium (1695): | amor proximorum, & vir, & mulier benè ſibi conſentientes. Inu dokler Sakon duej pershoni sapopade, morem tedaj dua fazonetelna taiſtom shenkat, eniga Moshu |
| Kuharske Bukve (1799): | vſo maſt is nję ; puſti jo ohladiti, ras — tari notri dva jajza s' lupino vred; potlej jo perſtavi na mozhno sherjavzo |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | doli ſęſti na travo, je vsęl tih pęt kruhov inu dvę ribi, je gori poględal v' Nebú, inu jih je poshęgnal |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | zherteshu narejena in zhe gladko tezhe , ſe mora pri sazhetku dve ali tri minute hitro in mozhno goniti, potlej pa smiraj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | dolgo govoriti. Kér čas in prostor tega ne pripustita, smo dve izvolili, ter jih listu naših novic natisnemo. Priporočimo jih prijazni |
| Robinson mlajši (1849): | brana je bila gotova. Zdaj je po dežji razsel — posejal dve meri žita, jedno ječmene, ino pol mére grahu, pak se |
| Zlata Vas (1850): | sabljo, na persih pa z zvezdo. V rokah je imel dvé goreči sveči, ktere pred se na mizo postavi. Zdej se |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | koz prasiča driska napade, stolci želoda v moka in dajaj dve žlici te moke prasiču dvakrat na dan. Ako prasič zlo |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | dobiva velik prasič vsake štiri ure tri žlice; srednji prasič dve žlici, majhen prasič eno žlico. Griža se mora vselej kot |
| Mineralogija in geognozija (1871): | v ploše. Take ploše so bolj ali manj pravilno na dvé strani ploščate, tako da ploskve zgoraj in zdolaj vzporedno ležé |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | odgovor onstran strmine. „Kaj je bilo to? “ vpraša tiho O'Niel. — „Dve sovi, ki se vabita“, odgovori Mak Merzon. „Ali pa so |
| Sacrum promptuarium (1695): | kar berem od S. Macaria, katerimu je bil resodel, de dvei sheni v' tem meſti Alexandria ſo taku dopadezhe njemu, kakor |
| Biblia (1584): | na travo, inu je vsèl te pet Kruhe, inu te dvej Rybi, je gori pogledal v'nebu, inu je sahvalil, inu |
| Biblia (1584): | djali: My némamo tukaj vezh kakòr le pet Kruhou, inu dvej Rybi. Inu on je rekàl: Pèrneſsite je ſemkaj meni: Inu |
| Biblia (1584): | u'vaſhih Paſſeh imeti, ni tudi Taſhke na pot, ni dvej Sukni, ni Zhreuleu, ni Palice. Sakaj en Delavez je vrejden |
| Sacrum promptuarium (1695): | Alexandria ſo taku dopadezhe njemu, kakor Macarius: Leta gre te dvej sheni obiskat, de bi veidil kaj s' enu Svetu shivejne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | glavo, ſe is jajzhkov od kebrov v semljo naleshenih svalijo, dvej leti v semlji od kuren shita, trave, slaſti od kromperja |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | No. 37. 1844 ☞ Te novize pridejo vſako ſrédo na dvéh zhetertnih liſtih v Ljubljani na ſvetlo. Plazhujejo ſe v piſarnizi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | pa s posoljeno moko divjiga kostanja. (Dalje sledí. ) Marnja. Na dveh sosednih njivah ste bile rèž in pšenica ena zraven druge |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | 6 gold. prodá, kar je 3 gold. vredno”. Vganjka. (Iz dveh besed. ) Žlahtno poprejšno po umni poslednji dobíš; Celo, prijatel! po |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | plašijo konji tako, da se prednja dva odtergata od zadnjih dveh in v tem pade tudi kočijaž s kočije; ostala vprežena |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | ta globoki studenec tù zraven. Povedala ti bom imeni teh dveh cvetic, ki si ju htela izruvati vidila boš, kaj si |
| Fizika (1869): | mislil, da se elektrika napravlja ali rodi z golim dotikanjem dveh kovin, in da je tam, kjer se kovini dotikate, sedež |
| Zoologija (1875): | in so prilepljeni na razne stvari. Njihova hiša je iz dveh lupin, od kojih je veča na ožem konci provrtana, zato |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | § 43. Izreki prejšnjih paragrafov učé, da je produkt dveh členov katerih koli izrazov takó-le določevati: 1.) Oziraje se na |
| Tiun - Lin (1891): | poklical. »Gospoda! « zavpijem na vso moč, »bi ne hoteli rešiti dveh preganjancev, ki sta ušla Kitajcem in katerima preti nevarnost po |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | ſi bile s' Jesuſovo materjo v' shlahti, ino ˛Salome, mati dvú nar ljubesnivſhih Jesuſovih uzhenzov: Jakopa velikiga ino Janesa evangeliſta. Mile |
| Fabule ino pesmi (1836): | pet, Od zajg’ra ſenza kashe: Gdo sdaj od naj dvú lashe? «« Tak ſonzhna rezhe k’ turnovſki, No k’ guzhi to |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ſhpotam inu ſramoto pokrit; tam med dvema Prerokama, tukaj med dvęma ràsbojnikama; tam ſkusi en glaſs od Nebęſs sa Şyna ſamiga |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Prepečeni (biškotni) bandelci. Mešaj eno unčo drobno stolčeniga cukra z dvema celima jajcama in štirimi rumenjaki eno uro, perdeni štiri lote |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | skorje in angleške dišave, kolikor se ti zdi. To z dvema ali tremi jajci zmešaj, štrucice napravi, z beljaki pomaži in |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | rodi. Opravi se pa to cepljenje takole: šibinico tertno z dvema zdravima očesoma, kakor pri grobarcah, odreži po strani, blizo spodnjega |
| Astronomija (1869): | naših protinožcih. Ker se pa morje ob plimi vali proti dvema si nasprotnima krajema zemlje, in se ondi nakopiči, zato se |
| Botanika (1875): | dvokaličnic obsega največ in najbolj važnih rastlin, ktere kale z dvema ali z več kalicami, ki imajo v kolobar postavljene cevne |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | smo navedli v § 203. za razrešitev dveh jednačeb z dvema neznankama. Iz danih jednačeb se iztrebi namreč jedna neznanka, na |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | res z m razdelen. 2.) Ako je število razdelno z dvema relativnima prašteviloma, razdelno je tudi z njiju produktom. Dokaz. Vzemimo |
| Gozdovnik (1898): | od Haziende del Venado s svojo hčerjo Rozalito in z dvema vakveroma (pastirjema), kakor mislim, preti jim morda nevarnost. « Zopet zasede |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | de je veselje gledati. ” — To je prav ! Danaſhnjimu liſtu je dva in dvajſeti dél vinoréje perloshen. |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | v' nebeſih gledali oblizhje v' oblizhje. Sdaj je Jesuſ ſhe dva ino ſedemdeſet uzhenzov poſlal po Israelſkim pred ſvojim oblizhjem v' |
| Zlata Vas (1848): | Vsih dva in trideset je odrinilo tiho domú. Na poti ni nihče |
| Zlata Vas (1848): | in vse kar je okrog ležalo, na bolji kraj devali. Dva in trideset gospodarjev je dobro vedilo, zakaj de tako delajo |
| Zlata Vas (1848): | godce najél, de so mogli prav okrogle gósti. Pa od dva in trideset gospodarjev in njih sinov in hčerá ni prišel |
| Zlata Vas (1850): | odbila, Ožbé vsaciga, ki je prišel, molče v . hišo pelje. Dva in trideset gospodarjev je bilo; nihče ni smel ne besede |
| Avguštin Océpek (1860): | Océpek, ker takó je bilo možu imé, je stanoval že dva in trideset let v staromaterni hiši. Koliko je bil star |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | pelat. K — kdaj je blo to ſliſhat ? Jeſt ſim vshę dva inu trideſset lejt in p — praxi , niſmo imęli drugiga p |
| Zlata Vas (1850): | kerčmarju Levcu gré, ki je bil tudi eden izmed znanih dva in tridesetih tovaršev. Reče mu: »Ljubi moj prijatel, nikoli te |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | mogel. Zdaj, ko mi od njega govorimo, je bil ravno dvajset let star. Dobro je pomnil, de so ga v mladosti |
| Zlata Vas (1848): | svojimu sosedu denarjev posodil, je terjal brez vestí po dvanajst, dvajset in še več od stó. Ubogi pa so se nasproti |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | pol limone, štiri lote cukra, štiri terdo kuhane rumenjake in dvajset lotov moke perdeni. Potem testo zvaljaj, s kozarčikam izreži in |
| Zlata Vas (1850): | so nezabeljen močnik kuhali. Zmed stó gospodarjev jih je gotovo dvajset svoje otroke beračit pošiljalo; šestdeset jih je komej v dolgovih |
| Valenštajn (1866): | Butlar. To stori, Makdonald. — Zdaj idita. Iz polka dvajset, trideset prav krepkih Junakov izberita; naj cesarju Prisežejo — i ko |
| Tiun - Lin (1891): | razširjala v najlepšo, naravno luko. Tu je stalo več nego dvajset džunk, z jednim ali dvema jamboroma, večinoma velikih ladij, ki |
| Gozdovnik (1898): | je zdelo potrebno ter po razstavi dvanajst belih in svojih dvajset Indijanov tako med debla in vejevje pavoljnjakov, da bi jih |
| Gozdovnik (1898): | naznanil Modrejlisici kot shajališče, in ko četa semkaj dospé, najdejo dvajset Komančev, ki so bili z lasovi privlekli ogromne zamote bivolovih |
| Gozdovnik (1898): | pojde k bledoličnikom in za vsakega svojih sinov bo vzel dvajset oglavkov. Moj brat poglej okolu sebe. Zemlja je pila že |
| Kuharske Bukve (1799): | na maſli. 91. Sirni ſuho pezheni nudelni. Deni v' ſklędo dvajſet lotov bęle moke pogręte, eno unzho topleniga maſla, dvę peſti |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſo. Pa vender jim bom ſhe dal odloga ſto ino dvajſet let, zhe ſe ſhe utégnejo poboljſhati. “ Med temi hudobneshi je |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | Kaj nam potiza pomaga, pravijo, ker dnarjov vender nimamo, sa dvajſet alj trideſet rajniſh kravo kupiti. ” Alj na — mati potizo nazhnejo |
| Pozhétki gramatike (1811): | rajſhi jim tako perpovdujmode lahko vſe s' roko otípajo. Skuſhnja dvajſetih let, pravi Lhomond, me je vuzhila posnati mladénſhino, ino kaj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | tekel; druge pota ſe je umedlo v pol uri, v dvajſetih, petnajttih in zelo v deſetih minutah. Dal ſim jo po |
| Oče naš (1885): | Kot sirota je stala pred dvajsetimi leti na grobu svoje matere, ktero so ravno v hladno |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | ſvojo ſilo potoshit, ino ga proſit, naj mi pomaga. S' dvajſtimi alj trideſetmi rajniſhi bi kravizo lehko kupila, ino ſe tak |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | vſelei, No vſem dobru sheleti, K'dir naſs surashjo sdei. Dvaista Peiſem. h'Credo. 1. Mi verjemo , de vſe rezhy Je |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | sapovei , Pred ozhmy bomo meli Nega na vekumei. Sedem inu dvaista Peiſem. Ena druga po pousdigvainu. 1. Pole, kai lubesen stry |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | de shivim, no mertvim vſelei h'pomozhi bo. Try inu dvaista Peiſem. She vſelei ena druga h'offert, 1. Kar ſe |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | Dobrote tvoje vole , De pride h'nuzu nam. Dve inu dvaista Peiſem. Ena druga h'offertoriu. 1. O Bog! mi ſaki |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | Roke naſs Shpishei ti na sadni zhaſs. Ta oſem inu dvaista Peiſem. Ta treka h'pousdigvainu. 1. To molmo klezheozhi Sdei |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | Hoſana poimo povſod, Hvalen bodi ta Goſpod. Ta shest inu dvaista Peiſem. Po pousdigvainu. 1. K'du more prau sposnati Ta |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | Sa Goſpoda te sposnamo, Vezhno hvalo tebi damo. Pet inu dvaista Peiſem. Ena druga h'Sanctus. 1. Svet, ſvet, ſvet, tak |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | dei Gledat na vunim ſveitu Tistu na vekumei. Devet inu dvaista Peiſem. Pater noster. 1. H' tebi dershimo Roke O Lubi |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | Tega meſa gor vstajaine, No tu vezhnu shiuleine. Ena inu dvaista Peiſem. h'Offertoriu. 1. Bog! tebi nei dopade v'Nebo |
| Valenštajn (1866): | i vojvodico). A teh život! Tvoj! Valenštajn. Kaj oznaniš, Trčka? Dvajseti nastop. Prejšnji. Trčka se vrne. Trčka. Od zvestih naših polkov |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | nobene mehkosti! Ali veš, kaj je juteršni dan? ” „Eden in dvajseti januarij. ” „Ta dan je za-te vedno razsoden. Ravno ta dan |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | is pekla ; nikar ſe ne vſtraſhi! Daneſ je oſem in dvajſeti dan meſza ˛Suſhza; notri do perviga Majnika bom ſhe Franzosam |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | in sto dreves imeli in jih okopovali, precej potrátili; pri dvajsetih ali tridesetih ne znese čez koš trave, prinésti pa nam |
| Ferdinand (1884): | Dvajseto poglavje. TRIJE LJUBEZNJIVI OTROCI. Grof je kmali popolnoma ozdravel in |
| Ferdinand (1884): | nedolžna, kakor so oni,« reče grof svojemu tovarišu. Jeden in dvajseto poglavje. OČE. Po drevoredu gor je prišel sedaj oče teh |
| Genovefa (1841): | po njegovi volji pravízo ſtorili in ga ob glavo djali. Dvajſeto poglavje. Şhe nékaj od koſhute. Şklèp. Otrôzi ſo hôtli, ko |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | deželi srebernine od dné do dné bolj zmanjkuje, takó de dvajsetic skorej ne bomo več vidili. Kam pa vender pridejo sreberni |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | po persih visite, in ako je premožna, vpleta desetice in dvajsetice; od tod pride prevertani denár; revna pa vpleta perstane (rinke |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | bukve z naslovam: Zemljopisanje cêlo ga svêta. Naročenje nanjo: 2 dvajsetici v srebru, terpí do konca Rožnicvéta. Danica. (Srpske narodne pesme |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | noter boſh. Kader Goſpod mene ozhe, inu sgonzhek sapoje , jeſt dvakrat ſkozhim — ferk! — inu per njemu bom. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | naj bojo pomočki zoper hudi mraz. Žganje pa je pozimi dvakrat strup! Dr. B. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | zimi dvakrat strup; mi pa rečemo, de brezvestni kerčmarji so dvakrat ubijavci, kér človeka s takim strupam tako ostrupenijo, drugič pa |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | in brez bolečin kri šči; takrat dajaj živini vsaki dan dvakrat pol bokala vode, v kteri se ena pest dobro stolčene |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | se mora noga, ki je po sušici bolna, vsaki dan dvakrat v merzli vodi kopati. Čez osem dni se zopet zdravilo |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | ta svalk se v dno rane potisne. Tako se po dvakrat na dan ravna in sicer tako dolgo, dokler ni rana |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | morajo bolni prasiči od zdravih ločiti. Potem se vsakemu prasiču dvakrat na dan, zjutrej in zvečer sledečega zdravila med pičo daje |
| Astronomija (1869): | to, da nastopi plima v 24 urah na vsakem kraji dvakrat, vselej čez 12 ur, in da se takrat, kedar n. |
| Gozdovnik (1898): | sorodnik materi, je umor dvakrat zločinski in moral bi se dvakrat maščevati. Moje želje ne gredó za srebrom in zlatom. Dobro |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | jes tebi povem, sdei v' leti nozhi, preiden bo petelen dvakret sapeu, boſh ti mene trikret satajiu. Konza bi jes na |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | nam dati, kar mi nega proſſimo, nam bode po tim dvakret vezh dau, inu naſho molitu, inu ſta- |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | tiſtu krivizhnu sadobijo, greh ſturijo, inu vunder tiſtu sgubijo. ſo dvakret naſrezhni, tukei zhaſnu, inu tamkei vezhnu. En krivizhni dinar nima |
| Robinson mlajši (1849): | delo bilo, kajti na tem ostrovi sta lehko vsako leto dvékrat zasela — obsejala ino žêla — spravljala. Še nekaj jima je menjkalo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | postaran mož, perhropí, se pod plamenam v hlev zakadí, in dvanajst goved srečno odtmè; kér se pa s teletam predolgo mudí |
| Zlata Vas (1848): | bogatin svojimu sosedu denarjev posodil, je terjal brez vestí po dvanajst, dvajset in še več od stó. Ubogi pa so se |
| Robinson mlajši (1849): | ko je dvanajstkrat toliko nažnol nažel, naimer štiri mere žita, dvanajst mer ječmene, ino šest mer grahu, kar je bilo vêč |
| Zlata Vas (1850): | in trepetaje stali in si komaj sopsti upali. Zdej ura dvanajst bije. In ko poslednjikrat udari, se na naglama vrata odprejo |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | gorko, potem jo pa skozi sito v kotliček presej. Zdej dvanajst rumenjakov, en maselc mlačne srove smetene in štiri žlice dobrih |
| Astronomija (1869): | prostorov na nebu, in da toraj ne dele ekliptike na dvanajst enakih delov, kajti sozvezdje tehtnice je n. pr. 20 stopinj |
| Zoologija (1875): | izhaja trideset parov živcev, med temi je osem parov vratnih, dvanajst parov hrbtnih, pet parov ledvičnih in pet parov križnih živcev |
| Zoologija (1875): | se pa nekoliko teh redov dá lehko zložiti, je dosti dvanajst redov za pregledni opis živalstva. Teh dvanajst redov razlikujemo, kakor |
| Gozdovnik (1898): | zamesti, kolikor se mu je zdelo potrebno ter po razstavi dvanajst belih in svojih dvajset Indijanov tako med debla in vejevje |
| Biblia (1584): | Kane, inu Iudas Iſhkariot, kateri je tudi njega ferratal. LEte dvanajſt je Iesus poſlal, je nym sapovédal inu rekàl: Nehodite na |
| Biblia (1584): | ſiti poſtali. Inu ſo pobrali, kar je bilu oſtalu Koſceu, dvanajſt polnih Korb. Téh pak, kir ſo jédli, je bilu okuli |
| Biblia (1584): | ſe je, kadar je Iesus bil dokonjal taku porozhati ſvoim dvanajſt Iogrom, je on od unod ſhàl dajle naprej, vúzhiti inu |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | dvanajſt Israelſkih Rodov ſodili. Lubi otrozhizhi, jeſt ſim ſhe en majhen |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | isganjali, inu osdravlali vſako bolęsen, inu vſaki bętesh. 2. Tih dvanajſt Apoſtèlnou imęna pak ſo letę. Ta pèrvi Şimon imenuván Pętèr |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | X. Poſtava. 1. Inu on je ſvoje dvanajſt Jógre k' ſebi poklizal, inu je njim dal oblaſt zhes |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | inu ſo bily naſiteni. Inu ſo pobrali oſtanke tih kóſzov dvanajſt koſhóv pólnih. 21. Tęh pak, katęri ſo jędli, je bilú |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | inu Judas Iſhkarjót, katęri je tudi njega isdal. 5. Letę dvanajſt je Jęsus poſlal, inu je njim sapovędal rekózh: Na pôt |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | glej — k' pervimu ſe dve krishovazhi prikashete, ino pozhaſi ſe dvanajſt takih terdih tolarjov navali; dobra mati pa ſo ravno toljko |
| Genovefa (1841): | vojâſhki tovareſh in vsamite naj lépſhiga kônja in sberíte ſi dvanejſt naj hrabrejſhih môjih konjnikov na pomozh in povejte môjimu dragimu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | sveti skrinji. Opravilo je terpelo do pozne noči. — Ob pol dvanajstih so se zornice (matutine) začele. Ob eni smo začeli svete |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | imenovati, le poſvariti ga hozhe; toraj saterdi ſhe bolj: „Vaſ dvanajſtih eden, kteri s' menoj v' eno ſklédo pomaka, me bo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſe perzhne drugi dan po dobítvi aſekuranzijſkiga piſma opóldan ob dvanajſtih, kader imenovano aſekuranzijſko piſmo do perviga opravnika doíde ; konzha ſe |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | peci. Prepečenki (biškoti). Mešaj en funt drobno stolčeniga cukra z dvanajstimi rumenjaki in ravno toliko razpenjenimi beljaki eno uro, perdeni potem |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | nobeniga kraja, kér bi vino raſti in soréti hotlo. Pred dvanajſt letmi ſo jeli trije duhovni goſpodje na Gorenſkim terte ſaditi |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | jagnje, opreſni kruhi ino vino. Jesuſ ſéde sa miso, ino dvanajſteri okrog njega. Ljubesnjivo pogleda vſe sapored, ino jim rezhe: „˛Serzhno |
| Astronomija (1869): | edini, ki ga res vidimo na nebu zaznamovanega z vrsto dvanajsterih sozvezdij. Važnost, ki jo imajo ta sozvezdja za nas, bodemo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſ e po semlji naprej vali, mu njegov ſin, fantizh dvanajſterih let, vedno hlad od ſtrani mahlja, in musika ga vſeſkosi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | obljubil, nam ga daj, Kakor si ga dal svojim jogram dvanajsterim. Amen. Dobro bi bilo, da bi se take molitvice zapisale |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | sdraviti. V 25. liſtu lanſkiga leta je v naſhih Novizah dvanajſtero bravzov z. k. kmetijſko drushbo proſilo, de bi po deshéli |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | obilniga sadú pernese. Ajda da po nekterih bolj pešenih njivah dvanajsterno, tudi petnajsterno zerno. Na Ljubljanskim polji, okoli Ježce, okoli Mengša |
| Pozhétki gramatike (1811): | in vum shali. Boileau je shé davno lépo méro perporózhal. (* Dvanajſta Stava. Pravpiſmoſt. Pravpismoſt je rózhnoſt beſede vprávno piſati Pravpiſmoſt per |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | v devetim 40, v desetim 50, v enajstim 70, v dvanajstim 72, v trinajstim 75, v štirnajstim 81, v petnajstim 100 |
| Genovefa (1841): | mora kaj poſébniga poſtati. Kadar je v ſvôjim deſétim ali dvanâjſtim letu s ſvôjimi vojvodſkimi ſtarſhi v zérkev priſhla, s ſvôjim |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Baron. Njegova Mati ? Budalo. To — ok jo ne bo vsęl. DVANAJSTI NASTOP. Nęshka , ti popręjſhni. Nęshka. (pertezhe s' eno moſhno dnarjov |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | (Nasaj poględa; kar vidi Jęrzo , katęra enga iſhe. ) DVANAJSTI NASTOP. Matizhek, Shushek, Jęrza. Matizh. He, he , Jęrza ! ſi naj |
| Divica Orleanska (1848): | takim pošleš mu pomoč, Ko ne – se bo udalo dan dvanajsti. Dünoa. V nesramno tako spravo mogel je Dovóliti Sentrelj! Svetovavec |
| Divica Orleanska (1848): | in urno odíde. Pričijoči ostermijo in opanjeni za njo gledajo. ) Dvanajsti nastop. Prejšni brez Jovane. Izabó (po dolgim molčanju :) Kaj? Kako |
| Robinson mlajši (1849): | Dvanajsti večer. Ko so se vsi drugoč pod jablano zešli, ino |
| Revček Andrejček (1891): | boš koj zdrava. Andrejček (opazi Grešnika, boječe zase). Jezus, Grešnik! Dvanajsti prizor. Jeklen. Prejšnja. Jeklen (gre preko odra, hoče v hišo |
| Pozhétki gramatike (1811): | shéſti, ſédmi, oſmi, devéti, deſéti, onzième, douziéme, treizième, quatorzième, enajſti, dvanajſti, trinajſti, ſhtirnajſti, quinzième etc. petnajſti i. t. d. So tudi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | 23. dan Sušca, kakor v pratikah stojí. Danaſhnimu liſtu je dvanajſti dél vinoréje perdjan. |
| Genovefa (1841): | davno umerla. Pa Ti naſ v ſlédnjim shivljênju obilno tolashiſh! ” Dvanajſto poglavje. Genovefa sboli. Kakor pretezhéno poletje in simo je Genovefa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſadja okuſili, kar bi goſenzam oſtalo. KMETIJŞKA SHOLA. (Na dalje. ) Dvanajſto nedeljo. Kako gnoj k nar boljimu prida obérniti? Şkuſhnja pové |
| Pozhétki gramatike (1811): | poſtavim: une dixaine, deſet ali deſetiza, une douzaine, dvanajſt ali dvanajſtiza, une quinzaine, petnajſt ali petnajſtiza, une vingtaíne, dvajſetiza, une centaine |
| Fizika (1869): | se delé na 10 enakih delov, kakor n. pr. meter dvanajstinske mere so pa tiste, ki se delé na 12 enakih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Sin, tretja Bog sveti Duh. Amen. Večerna molitvica, ktera se dvanajstkrat poredama moli, samo da se reče perva ura, druga ura |
| Robinson mlajši (1849): | grahu, pak se je po peteh mesecih zaradoval, ko je dvanajstkrat toliko nažnol nažel, naimer štiri mere žita, dvanajst mer ječmene |
| Robinson mlajši (1849): | ktero so mu dvanajstletno prebivanje ino razne preterpljene nevolje ino nadloge takó drago učinili |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | pervi konec tanjkih čev, ki ga po njegovi dolgosti tudi dvanajstoperstnik imenujemo; obVredništvo, sta znotrej vselej prisadna, silno rudeča, dimasta ali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | zelenkasto višnjeva, žolčna in gnjila viditi. Žolčni konec molí proti dvanajstoperstniku, palca debel in dolg, je vès vnet in pa otékel |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | vozkih benceljnov. Tudi pogreškov na nogah ne sme imeti. Navada, dveletne celake s kobilami na pašo goniti, je škodljiva, in redi |
| Botanika (1875): | znamenje krožec s piko na sredini ali (1); b) na dveletne; znamenje dva znaka, 1. znak za moškega in 2. krog |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | zjutrej in zvečer sledečega zdravila med pičo daje: Enoletnim in dveletnim prasičom pol lota solitarja in en lot glauberjove soli; polletnim |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | 1 in 2 na tabli IV nam kaže dobro zaraščeno dveletno zeleno kopulacijo, podolgič prerezano, iz leta 1889. Bila je po |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | njih ſlovo jemal. V' ſtrahih pred ſovrashnimi Judi ſo duri (dveri) sveſto saperli, ſi sveſti, de nobena ſovrashna duſha ne more |
| Fabule ino pesmi (1836): | ſhpishe, naj bo kaka hté, Le v’ kuhno polúkam, Na dvéri poklukam: Tak ’s kuhne she gré, No pride pred mé |
| Fabule ino pesmi (1836): | vetrom ſe obrani: Pa dare pride na to ſtran, Do dvéri ſvoj’ga kóta, Sagledne puno gnesdo vran, Mermrá no mater |
| Fabule ino pesmi (1836): | maſtí. Glej, kakſha je gdé kad, Kak zúhta, kak ſo dvéri: Tê réſheto opêri; Na njo ti sábiſh rad. Poíſhi, gde |
| Fabule ino pesmi (1836): | ſvinſko ámizo, ’S nje obêre vſe meſó, Vershe koſt sa dvéri. Sdaj gledí, kak ’s mêle miſh, Kel’ko je na |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | mladim vlastelinom*) Jurkom, kteri ima lep gradič, dosti volov in dvesto juter njiv. Razun tega mu je kerščanski svečenik — ali kakor |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Iz mnogih okoljšin sodimo , de je gomila ta zaklad okoli dve sto lét zakrivala in vunder nespremenjeniga ohranila. Slabi papirčik me |
| Robinson mlajši (1849): | lét, ino kar je Robinson živel, je užé minilo črez dvé sto lét. Stanislav. Tè užé — Oča. Vidiš tedaj, mili Stanislavek |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | ſim en poſhténi mosh; moja vęjſt mi je lubiſhi , koker dveſtó kron. Jeſt tedej sposnam moj dolg, inu ta revers. Le |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | to niſi posabil. Al morebiti ſe bolh ſaj na tiſtih dvęſtó kron ſpomnil, katęre ti jé poſodila. Matizh. Zhe mi jih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | prevezh ne viſijo. 6. Tudi naj ne bodo dalji od dve ſto do tri ſto zhevljov, ker bi ſe ſizer samaſhili |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | upeljala. Na to visho ſo poſtali Rimzi veliki dobrotniki Ilirije. Dvé ſto let pred, in ſhtiri ſtó po Kriſtuſovim rojſtvu , tadaj |
| Mineralogija in geognozija (1871): | značivno Humboldt imenuje vulkane varovalne zaklopnice zemljine skorije. Iz žrela dvigajoči se vodni par napravi nad njim oblak bele, bliščeče barve |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Ceste stresa Divji hrup! Puha hlup! Kviško kviško plam se dviga; Na široko liže, vžiga, Urniši od vetra šviga, Kot iz |
| Roza Jelodvorska (1855): | duša. Telo naj dela, duh pa naj se k Bogu dviga. Delo zasluži kruh za truplo; molitev dušo živi. Če tudi |
| Mineralogija in geognozija (1871): | vpada v globočino. Samo vodni pari, žveplena kislina i. d., dvigajo se iz žrela, topli viri nastopijo okoli njega na dokaz |
| Mineralogija in geognozija (1871): | idealno prerez ravno mečočega vulkana, pod. 90. Parni mehurji se dvigajo iz preduha a z lavo napolnjenega, zgoraj razširjenega v žrelo |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | s sladkimi jagodami. Nad jezerom pa je na stermi skali dvigala se mala kapelica s špičastim stolpkom in le po stopnicah |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | z roso ko z diamanti potresene; drevesa so se kviško dvigale z divnim cvetjem posejane; bodre serne so v svoji radosti |
| Spisi Krištofa Šmida (1883): | je razprostiral temen smrekov gojzd, in za njim sta se dvigali dve gori, pokriti še z belim snegom; v dolini pak |
| Zlatorog (1886): | Pozdrávljen mi srčnó, Triglav čestíti! Tri glave dvigaš drzno do nebá Kot bog, čegár imé ti je nosíti |
| Divica Orleanska (1848): | obernjen. ) Bandero dajte ji! (Jovana prime podano bandero, ga kviško dvígne in ravna stojí. Obnebje se sveti rožnate zarje. ) Jovana. Alj |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | očesci na dno jezera, kjer postaneta dragocena bisera. Jezero pa dvigne mater, kot bi sedela v gugalici, zasuče jo in ko |
| Zlatorog (1886): | silnega vrhóve, Glej, tam zdajci postojí mladénič. Da poskuša veter, dvigne rôko, Gleda v solnce in potem na sléme, Zrè na |
| Zlatorog (1886): | Rajna zora vstaja Na iztoku. Dan prihaja že. Lovec trentski dvigne se s kamena. Ni sinoči mogel več hoditi V gosti |
| Divica Orleanska (1848): | Bog živi kralja, Karla sedmiga! (Trobente zapojejo. Na kraljevo znamenje dvigneta obá klicarja palici in ukažeta omolknjenje. ) Kralj. Moj dobri ljud |
| Gozdovnik (1898): | svojo namerjeno puško v redu držal okolu stoječe. Nehoté je dvignil Arečiza svojo puško, ktero je doslej držal pobešeno, dobro vedoč |
| Divica Orleanska (1848): | Karol. Se v parlamentu mojimu pravice Beseda ni za mene dvignula? |
| Pozhétki gramatike (1811): | nevúzhlivoſt. Preſéshna ſtopnja je, kadar je perlógova kàkſhinoſt ali natvora dvignena na nar viſhi ſtopnjo ali na tako viſoko ſtopnjo, de |
| Divica Orleanska (1848): | Prestoli knežki v kopo djani vsi, Do zlatih zvezd nebeških dvignjeni, Ne tikajo sloveče visokosti, Kjer ona vlada v angelski svitlosti |
| Divica Orleanska (1848): | In roke meni rah nasprot razpete. Kaj je z menoj? Dviguje me oblak, Jeklen oklep mi je peruta téčna; Tje gor |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | verha, ki se kakor stermi zid naravnost kviško 6042 čevljev dviguje. Dolina , ki leži v ravni meri proti jugu, je tukaj |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | stavbi je nekaj veličastnega, ki serce in duh k nebu dviguje. Vendar vsem ne dopada , ker se nekterim bolj gledišču, kot |
| Roza Jelodvorska (1855): | silni Švajcarski velikani s svojimi sneženimi glavami proti nebu veličastno dvigujejo, je stal svoje dni na veliki, z mnogimi jelkami obraščeni |
| Ferdinand (1884): | razžaljenega. Menil je, da zahteva čast, da ga pokliče na dvoboj. Vsekal je svojemu nasprotniku rano, da se je na mah |
| Blagomir puščavnik (1853): | nezapopadljiva. Moj sin je bil na cesarskem dvoru v viteškem dvoboji s pervim darilom ovenčan, in hotel se je potem k |
| Blagomir puščavnik (1853): | so bile težavne ure prenesrečne noči. Jaz sam sim v dvobor s černim vitezom zadel. Posekal sim ga. Pa ravno v |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | botra svatbenega, Svatbenega alj kerstnega botra, In brat brata na dvobor pozivlja, Dever sinaho v sramoto rabi, In brat sestro za |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | in skoči v nasprotno sobo, kjer je visela na steni dvocevka. Pa predno jo je zamogel doseči, pomeri logar na njo |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | zlobno, da je Toneta kar zona obšla. "Jeli nijmaš nabite dvocevke v roki? Grom in tresk, bi le rad videl, kedo |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | odpre Peharček skrinjo in vzame tri lepe in skrbno osnažene dvocevke iz nje in jih razdeli. Da vsakemu smodnika in svinca |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | storiti, in dejanje je bilo neizogibno. Peharček je trdneje uperl dvocevko ob desno ramo, in perst je vže pripravljen čakal na |
| Botanika (1875): | imenovano. 159 2. red. Vrbe (Salicineae). Grmi in drevesa z dvodomnimi cvetnim mačicami (pod. 202.), ki rastó posebno hitro na vlažnej |
| Pozhétki gramatike (1811): | nika nimata biti tiſt tretji glaſ, ktirga klizhejo s' imenam dvagláſnik, ampak obojiga poſebej sa ſe isrezhejo, takrat ſtavio dve piki |
| Pozhétki gramatike (1811): | shliza; est, je, od glagola être, imajo sadne dolge. 2. Dvagláſnik au, eau, ſo vvelej dolgi, rasun PAul ravel: tedaj vlézi |
| Pozhétki gramatike (1811): | au, eau, ſo vvelej dolgi, rasun PAul ravel: tedaj vlézi dvaglaſnike v' joyau, matós dragih kámenov, bateau, zholen, auteur, piſaviz, il |
| Pozhétki gramatike (1811): | al ſami al sraven eniga ſamiga ſogláſnika, tudi ſo kratki dvaglaſniki na konzu beſede, kakor: sofa, trèsor, saloga. enjeu, ſtava v' |
| Botanika (1875): | pr. na prerezu stebla orlove praproti vidi podoba, nekoliko podobna dvoglavnemu orlu. Cevni povezek brezkaličnic se potem, ko so jo enkrat |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | orodjem vojakov in arsenalnih delavcev; na koncu sobe je bil dvoglavni orel umetno narejen; mnogoverstni napisi in zlasti vodomet v sredi |
| Valenštajn (1866): | čez mrliča po mostovžu. Od daleč se čuje, ko padejo dvoja vrata zaporedoma. Zamolkli glasovi, orožije brenkoče — potem naglo vse utihne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | monopoljskih), pomnožujejo, so tíle: 1. Davk od solí. Sol je dvoje baže: podzemeljska sol in morska. Podzemeljsko sol ali že čisto |
| Robinson mlajši (1849): | zdaj se je pečenja kruha poprijêl na dvoji način — sposob — dvoje peke, nekoliko hlebov — kolačev je spekol ize žitne moke ino |
| Fizika (1869): | Pod. 167. Velikost vidnega kota je pa očevidno odvisna od dvojega, namreč prvič od prave velikosti predmeta, in drugič od oddaljenosti |
| Pozhétki gramatike (1811): | Kral ino paſtir ſta enaka po ſmerti. Ako ſta imena dvojiga rasniga ſpola, pride perlog obema perloshen v' mnoshno moshko. IsgIed |
| Pozhétki gramatike (1811): | Imena imajo ſpol ino ſhtevilo ali zhiſlo. Franzoske imena ſo dvojiga spola, moshkiga, ino shenskiga: moshke ali moshaſhke imena ſo moshkiga |
| Robinson mlajši (1849): | dežj nastal. Ino zdaj se je pečenja kruha poprijêl na dvoji način — sposob — dvoje peke, nekoliko hlebov — kolačev je spekol ize |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | vode primešane, pomoči. XVIII Poglavje. Nadkopitne vgnjide. Njih vzroki so dvoji: Poškodovanje nadkopita in gnoj v nogi, ki nadkopito predere. Zdravljanje |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | in iste osebe ali stvari, imenujemo konto (Conto). Konti so dvoji: osebni konti in stvarni konti; prvi pojasnjujejo računska razmerja z |
| Pozhétki gramatike (1811): | loviti, desosser, iskoſtíti, masser, nakúpzhati, vaisseau, poſóda. Doſti beſéd s' dvojim r. Abborrer, gnúſti, charrue, plug, drevo, narrer, pravi, aguerri, na |
| Pozhétki gramatike (1811): | je shenſko, kadar ima zhlen la, ona. Od zhlena opomnimo dvojo rézh. 1. Se pogoltne ali opuſti e v' zhlenu le |
| Občno vzgojeslovje (1887): | A to vzajemno delovanje je dognana stvar, o čemer ni dvojbe. V najtesnejši zvezi z dušo je živčevje. Le-to posreduje po |
| Lohengrin (1898): | nesreči tu samó! Lohengrin (živahno). Dražest ti ne ovéne, Če dvojbe prosta si! Elza. Ki ná-me te prikléne, Kje najti je |
| Najdenček (1860): | in ti Anže si Poluks; tako se imata kakor brata dvojčka. ” Poprej sim gospo zavoljo njene prevelike ljubezni do Mignončka grajal |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | Pavel, tudi v Rim. Nekteri pravijo, da sta to tista dvojčka, ktera Judje imenujejo Mojzesa pa Arona, tistega Arona namreč, ki |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | potreſeſh, ragljajo. Şlabi pa tiſti, kteri ſo mehki, nedodelani in dvojzhki. Zhervi vzhaſi, ki sazhnó shido delati, poginejo, preden jo dodelajo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | dec. 1855. — c— Tukaj je pred kratkim časom neka žena dvojčici imela, ktere ste bile nekako čudno po sprednji strani života |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | potréba, in vidili bote, de se vam bo delo po dvoje povračeválo. Le v pomanjkanju praviga orodja tečí v zrak, de |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | 2. Dvoje žalostnih pism. Dan na dan, dokler sva skupej popotvala, sva |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | žajfo tako dolgo zmivati, dokler ne minejo. XII Poglavje. Vgnjide. Dvoje vgnjide razločujemo pri psih: Navadne in kervne vgnjide. Navadne se |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | drugi strani sta se zadnja dela glav nekoliko razločila, in dvoje ušes na pol zrašeno se je pri sredi vidilo; štiri |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | en obraz precej širok na eni strani, sicer usta, nos, dvoje oči in ušes po redu; na drugi strani sta se |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | morda sorodno s hetrursko-rimsko besedo „fasces”). Vsaki flos ima po dvoje vêsel, jedno spredej, drugo zadej, ktere ste na „stolu” v |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | terpí ondi, kjer so tako slabe steze in poti, da dvoje ali troje živinčet težko toliko pretegne, kolikor eno samo po |
| Rudninoslovje (1867): | točka imenuje ogel (Ecke). Pri oglu je treba spet na dvoje paziti, namreč: 1. na število ploskev, ki se v oglu |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | 1. Občni izreki. § 72. 1.) Ako ima dvoje ali več števil kako skupno mero, razdelna je z njo |
| Rudninoslovje (1867): | zložena iz drobnejših, luščine iz stebelc itd. Tak zlog je dvojen. (Doppelte Zusammensetzung). Dostikrat so zloženine tako majhne, da jih z |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | Odštevanje dveh števil a in b je môči izvršiti na dvojen način. Pomaknemo se namreč lahko v številni vrsti od minuenda |
| Maria Stuart (1861): | Leicester. Smem jaz? To vidim, da obraz imáte dvojin Na dvoru tem. Gotovo mora biti Lažnjiv med tema eden |
| Valenštajn (1866): | nizki — Al za sé to ohranite! — Zdaj konec jemlje španska dvojna vlada, Nov red v vladárstvu se pričenja — Saj ste Na |
| Mineralogija in geognozija (1871): | delala se premoga zdatna ležišča. V Evropi so premogova naležišča dvojna; so namreč nektera morska, t. j. da so se napravila |
| Pozhétki gramatike (1811): | perlogi. Shtevilne imena ſo tiſte, s' ktirmi ſhtéjemo; ino ſo dvojne pervoobrásne, ino rédovne. Pervoobrasne ſhtevila ſo. Un, deux, trois, quatre |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | nekoliko pogledal, lahko vidi, de ſo, kar njih sidanje tizhe , dvojne ſorte: ene ſo namrezh bolj ſtare in kashejo viſoke in |
| Rudninoslovje (1867): | na konceh stranskih osi, zato tudi stranski ogli zvani; i dvojne robove: 2 x 4 = 8 (4 zgoraj 4 zdolaj), ki |
| Rudninoslovje (1867): | enakokrakimi trikoti (4 zgoraj, 4 zdolaj), ter ima: sl. 44. dvojne ogle: 2 štiroploska enakoroba a na koncéh glavne osi, roglja |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | se lestno eno sveto serzovidnoſt. Jeſt nisem pruti ludęm nekol dvojnega serza imella, samuzh le enu, inu tu je bilu polnu |
| Kratkozhasne uganke (1788): | tudi k' pridu, inu k' nuzu sluſhejo, ter so is dvojnega zila, inu konza zhloveku dobre: toku dobre temu, katir njeh |
| Kemija (1869): | njegova primerna težina, ali kar je vse eno, kolikor več dvojnega ogljenčevega vodenca ima v sebi. Povprek se more reči, da |
| Kemija (1869): | fabrikacija od rok in kakoršen je premog. V začetku je dvojnega ogljenčevega vodenca, ki ima največo vrednost, po priliki ena petina |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1873): | Razkačena ga gre tožit in 17. decembra je sodnija Laha, dvojnega umora krivega, in pa babo v preiskavo zaprla. — (Ljudska igra |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | j.: Kvadrat binoma je jednak vsoti iz kvadrata prvega člena, dvojnega produkta obeh členov in kvadrata druzega člena. Ako bi hoteli |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | in na kakošno vižo deželi pomagale, ki je zavolj že dvojniga slabiga pridelka v hudi sili in stiski. V vojvodini ste |
| Fizika (1869): | nam zdi, kakor da bi ravno tisti predmet imel v dvojnej daljavi le polovino, v trojnej daljavi le tretjino tiste velikosti |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Naródje bodo upali va-nj. ” Vſim ſkupej rèzhe: „Pokopajte me v' dvojni jámi na Kananſkim, kjér. Abraham ino ˛Sara, Isak ino Rebèka |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | bolezin. (Allg. L. u. F. Zeit. ) Učiteljem na Kranjskim. (Konec. ) Dvojni vzrok je posebno, ki dosihmal ovira zaželjeni napredek sadjoreje: pervič |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | konca života s štirimi nogami sta bila bolj razločena. Ta dvojni otrok je bil pri porodu še toliko živ, da so |
| Oče naš (1854): | rekel Nace, „ali se ne piše tisti mladi mož v dvojnih verigah Ljudovik Marton? “ „Tako se piše,“ je odgovoril žandar. „Slepar |
| Oče naš (1885): | rekel Nace, „ali se ne piše tisti mladi mož v dvojnih verigah Ljudovik Marton? “ „Tako se piše,“ je odgovoril žandar. „Slepar |
| Gozdovnik (1898): | da pojdemo za odpravo v Apačevino imeli bomo opraviti z dvojnim sovražnikom. No, potlej smo pa tudi možje, da« Govoreč skoči |
| Genovefa (1841): | poti od grôfa ſproſila, vojákam in ſlugam sa to léto dvojno plazho, podloshnim sa êno léto odpuſtek davkov in domázhim reveshem |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | po vodi, ktera je sa odtozhiti. 3. Grabni morajo sverh dvojno ſhirjavo po njih globokoſti imeti. S grabnov smetána perſt ſtran |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | Najboljši čas terte cepiti je, preden začnejo gnati. Kmetijske drobtinice. (Dvojno imenitno vino) je letošnje leto repate zvezde prirodilo. V vinskih |
| Kemija (1869): | se kromova kislina, CrO3, ki se s kalijem spoji v dvojno kromovokisli kalij (kisli kromovokisli kalij) KO.2CrO3. |
| Kemija (1869): | Kaliglas, 409. Kalihydrat, kalijev hidrat 404. Kalij, Kali, 404. Kalij dvojno vinskokisli zweifach weinsaures Kali, 468. Kalij jedki, Aetzkali, 404. Kalij |
| Zoologija (1875): | venec, spodnji b pa korenina. Prednji zobje imajo enotero, zadnji dvojno, trojno in celo četverno korenino. Med vencem in korenino je |
| Ferdinand (1884): | mojemu oskrbniku z vašo spretnostjo o vodstvu računov, dobite tudi dvojno plačo. « Ferdinandu je bila ponudba jako všeč. Obljubil je, da |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | ali se je res vse prav vknjižilo. To vknjiževanje imenujemo dvojno knjigovodstvo (doppelte Buchführung). Poslovni dogodki se pa vknjižujejo lahko tudi |
| Gozdovnik (1898): | ni-li ta gruča tako težka, da se laso pretrga pod dvojno težo? Zamišljen stopa dalje. Moral je najti sredstvo, da ta |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | kot dobrotnik svojim ljudém. Poklical si je mlado in vredno dvojico iz daljne žlahte, da bi z njim ljubo kočo polnila |
| Robinson mlajši (1849): | Da se k temu obilno priložnosti naleza, ne bo nigdor dvojil. Potle je Kampe za dobro spoznal, celo toto pripovest, ko |
| Gozdovnik (1898): | zdaj se je ustavil ter včasih tudi zjahal, kadar je dvojil, da-li je še na pravem sledu. Morala sta biti dva |
| Robinson mlajši (1849): | pak si je uže izkusil, da človek nad svojimi umnostmi, dvojiti — pohibovati ne sme, če le k delu hot — voljo ima |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | v boju bili, in de so še sedaj, ni treba dvojiti (dvomiti, cviblati), kér se vé: kakó serčno so se nekidaj |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | domáčem popravljali in še po staroslovenščini obdélovali, nad čemur ni dvojiti, zadénejo počasoma na nov jezik, kteri pak po mojih mislih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | puſto, terdo in kamnito semljo tergati bo dvojno drevo ali dvojnak vſelaj bolj ſlushil, kakor ſamez, sató, ker dvojnak raven gredelj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | drevo ali dvojnak vſelaj bolj ſlushil, kakor ſamez, sató, ker dvojnak raven gredelj imá, ter ſtanovitno v semljo reshe, zhe je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | dreveſa. Dobro bi bilo sa ravnopoljze, de bi tudi oni dvojnaka ali koſh napravili, ker tudi poljzi ſimtertje tako semljo imajo |
| Botanika (1875): | je edini rod posebnega plemena. C. Dvokaličnice; Dicotyledoneae. 155 Oddelek dvokaličnic obsega največ in najbolj važnih rastlin, ktere kale z dvema |
| Botanika (1875): | mnogokrat cele ribnjake pokrivajo, je edini rod posebnega plemena. C. Dvokaličnice; Dicotyledoneae. 155 Oddelek dvokaličnic obsega največ in najbolj važnih rastlin |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | tém takim bi ſe shivinſka reja ne sboljſhala. Bo naj dvaléten ali k vezhimu triléten, in ima naj k manjſhimu ſhtiri |
| Botanika (1875): | sostavljen edino le iz pikastih lesnih stanic in njihovo seme dvoloputasto. Teh rastlin je pa tudi mnogo najti okamnjenih v starejših |
| Deborah (1883): | ni! Zabádava ga iščem. Tukàj ga ni! Ne pride? Grešni dvom! On mora priti! (Blisk. ) Uh, kakó se bliska! Si jezen |
| Lohengrin (1898): | ščit! O angelj moj blesteči! Nedolžnost mojo si spoznal Mar dvom ne bil bi greh največi, Ki ná-te vero bi jemal |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | shujšana, da jo je komaj spoznal. — Vendar je bil vsak dvom izključen: obleka, glas, kretanje, vse mu je oznanjevalo, da se |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | rojstvo celiga cesarstva z nar gorkejšimi vošilami , in bojo brez dvoma vsi, kakor vsak po svojim stanu , pripomôgli k dokončanju veliciga |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | bi dan današnji kralj táko izgovoril, kaj bi bilo? Brez dvoma bi vsi trikrat po latinsko zavpili vivat ali po rusko |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | noči nikdo ne pride živ čer gore. Padel bi brez dvoma v žrelo divjih prepadov. ” „Pa še berv je poderta,” oglasi |
| Gozdovnik (1898): | francozkim kutrom (brzo ladjo). Neki mornar, ki je bil brez dvoma njegov oče, in za kterim je otrok zmeraj plakal, je |
| Lohengrin (1898): | usmiljenja zopet k njej). Ne moreš, bedna, pač umeti, Mi dvoma ljúbav ne pozna! Nikdár pač sreče nisi iméla, Ki trdna |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | sam prišel se njune sreče vdeležit, kjer bo tudi vse dvome od sebe odbiti vedil. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | K tém jo je perpihal vsak imeniten Gerk v svojih dvomih. Ni je bilo vojske začete, ni ga bilo miru sklenjeniga |
| Valenštajn (1866): | pleteš jim. Govôri! Kaj hočejo te krinke? Prijatelji So v dvomu, ne vedó, kaj bi počeli — Ni Oksenstirn, ni Arnhajm še |
| Lohengrin (1898): | Da znam mu kob, ga nečem razodeti: A v divjem dvomu sŕce mi drhtí! Miroslav in Ortruda. Kralj in vsi možje |
| Genovefa (1841): | Tako je bilo njegovo ſerzé neprenehama od negotovoſti in ſtrupenih dvomb (zvibljanj) shgáno. Po deſétkrat na dan je ſvôjiga svéſtiga Volka |
| Divica Orleanska (1848): | na kraljevih persih. ) Verhepiskop (po dolgim omolknjenju :) O poterdenju Božjim dvomba vsaka Človeške umnosti molčati mora. Nje djanje priča, de resnico |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | od sebe samega. Med vsemi poslopji celega mesta je brez dvombe naj veličastniša nova na štiri vogle zidana bolnišnica, ki leží |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | usmilil”. — Salomon. Naj lepše poslopje za špitalom je pa brez dvombe „Tergestejo”, ki stojí na korsu in je bil postavljen v |
| Maria Stuart (1861): | zavolj tega upam vam. Podajte mi rokó in odpustíte Mi dvombe. Varovati moram se, Sovražita me Walsingham in Burleigh, Prekanjeno nastavljata |
| Divica Orleanska (1848): | se mi zdi, jo primem zadnjič, In ko jo tak dvomé po rokah sučem, Pomembo zgodbe čudne premišljujem, Mi zgine baba |
| Pozhétki gramatike (1811): | nad e; piſhejo baïr ſdvráshiti, païen, nevérnik, aïen, ded, ambiguë, dvómen: ſizer bi to pſledno beſedo ambiguë na konzu ravno tako |
| Pozhétki gramatike (1811): | od Petra ampak: Peter ga je pregnal. Sizer bi bilo dvomno, ga je li peter pregnal, al je prozh od petra |
| Sveta grofinja Genofefa (1857): | od ſvojega hiſhnika k imenovani goljufivki ſhel. Rezhe ji, de dvomi nad sveſtobo ſvoje shene, in jo proſi, de mu ja |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | vse to priredil? ” „Gotovo,” odgovori Ljudevit. ,,Kdor bi nad tem dvomil, ta nima pameti. Vedite, možje v naši votlini so morali |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | strani obračala, in močne vrata terdo zaklenjene najdla, ni več dvomila, in spoznala je, de je resnično vtamničena. Pred vsim je |
| Roza Jelodvorska (1855): | proti Častimiru, »je ta deklica tako pridna, kakor pobožna, de dvomim, ali bi se v celi naši okolici še ktera enaka |
| Pozhétki gramatike (1811): | Perloshivni, kadar shelimo, de bi ſe kaj ſturilo, al kadár dvómimo, ſe je li ſturilo al ne. 5. Neokonzhavni, ktir pomeni |
| Divica Orleanska (1848): | bila bi. (Popotnica se bolj in bolj bliža. ) Merjeta. Še dvomiš? Boš jo vidila z očmí. Bertran. Zdaj pazite! Se bližajo |
| Genovefa (1841): | niſta vedila, pri zhem ſta. Zhes dolgo, ko dalje niſta dvomiti (zviblati) mogla, in ko ſo moshjé, ki ſo s Volkam |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | pa ko svojo reč zganja, bolj se proda, in ni dvomiti, de bi mu v vsim za peté peršel, kdor bi |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | boju bili, in de so še sedaj, ni treba dvojiti (dvomiti, cviblati), kér se vé: kakó serčno so se nekidaj s |
| Pozhétki gramatike (1811): | que, de bi ne; ino ſploh, kader je govorjenje od dvómenja, od ſtraha, vupanja, shelá, itd; poſtavim: je souhaite que, shelim |
| Pozhétki gramatike (1811): | kar, odkler, kakor hitro; tandis que, dokler. 11. Sa poméniti dvomenje; ſi, ako, zhe; supposé que; poſtavim de, ako bi, zhe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ozidja natanjko pripovedati, zato je lahko v vsakim vprašanju in dvomenju razlago dobiti. 27. dan smo prišli v romarsko stanovanje latinskih |
| Valenštajn (1866): | moj, ah! bolečine ti odpuščam. Maks (vstane ter ga pazi dvomljivimi pogledi. ) Je-li mogoče, oče? oče? Ali Promišljeno do tega si |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | Angleži svoje dežele. Kaj pa s tem namerjajo Angleži? je dvomljivo, ker je nek rusovska vlada obljubila Perzijanom 50.000 vojakov na |
| Pozhétki gramatike (1811): | prava zhédnoſt; pa ſe ne ſmé snegodàti v' premehkòbo. 3. Dvapizhje (:) ſe dévva sa ſtavkam ſizer konzhánim, pa tako, de en |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | kerſtnika, ki je po vſi desheli ſlovel, je na ſvoj dvor poklizal. Janes je priſhel, ino ga ſvari savoljo njegovih grehov |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | razdeljene? , je bilo veliko pozornost zbudilo. Poklican je bil na dvor Henrika IIÍ. in veliko ptujcov iz vsih evropejskih deželó se |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Jez grem za njim skoz vrata, pa komaj prideva na dvor, kar zagledam trumo zbranih ljudí. Na vprašanje, kaj de so |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | veličanske cesarice, rekoč : ,Pojdi moj sin! zdej, de prideva na dvor z velikimi in olišpanimi vratami. ” Jez grem za njim skoz |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Napolni zaloga mu žitnice draga, Pohištvo se širi, raztegne se dvor, In noter vlada Sramljiva ženica, Otrok porodica, In viža modro |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | pojdeva, te so vožji. ” In komaj skoz tesne vrata na dvor prideva, se nama koj silno velika soba (stanica) odprè; na |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | peti, ino brenkati na harpo, ga je kralj na svoj dvor poklical. Veselje je kralju Savlu delalo to petje ino brenkanje |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | tega je bil prepričan Hifaks. Peljali so tribuna na bližnji dvor, ki je ločil njegovo stanovanje od stanovališč afrikanskih strelcev in |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | poglej ga tam-le” reče Afrikanec in jej pokaže doli na dvor. „Kdo bi mislil, da bo ta človek jutri ustreljen; vidiš |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | va-nj ſhlo, ſo tudi neverni narodje ſméli. Pa is tega dvora ſo sdaj shivinſko ſemíſhe ſtorili. Tukaj ſo darila prodajali ino |
| Sveta grofinja Genofefa (1857): | maſhevati. Dve leti je she bilo, kar je bil od dvora sginil, in grof ni vedil, kako bi to svito buzho |
| Valenštajn (1866): | veselo govori kneginji). Ponavljam, kneginja. Bog sprimi vas! Vi tega dvora gospodinja ste — Ti, Maks, opravljaj zdaj še staro službo, Mi |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | dvorišča, kjer so imeli mavntanski (afrikanski) strelci svoja stanovanja. Sredi dvora so menda kurili, kajti gost dim in iskre so se |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1882): | za podslombo strešicam, katera pokrivajo ta hodišča (Säulenhallen). V sredi dvora vgledali smo z zalimi cvetličnimi venci oviti in okinčani precéj |
| Viljem Tell (1862): | vozi v čolnu. Unstran jezera zelena senožet, vasi in švicarski dvori v solnčnem blesku. Na levi v oblake zavite gore, na |
| Sacrum promptuarium (1695): | lep, inu zhuden, sakaj en dan je vidila pred krajlevem duoru petlerje na almoshno zhakati, vſame ta fazonetel ga nepolni s' |
| Genovefa (1841): | shivotu tréſel. Ko je Genovefa do grajſkih vratpriſhla, je pred dvôram vſe shlahtniſhi goſpé in goſpodizhne vſiga ſoſéſkiga viteshſtva saglédala. Bres |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Vam sveti. Ki v mračnimu jutru nad Vami igrá. Od dvorov visocih do koče smo male Pogósto pretečeno leto šetale, Znanosti |
| Genovefa (1841): | ji je dal poſében lép hlév sidati. Proſto je po dvoru in po gradu hodila. Vezhkrat po dnévu je po ſtopnjizah |
| Blagomir puščavnik (1853): | je ojstra in nezapopadljiva. Moj sin je bil na cesarskem dvoru v viteškem dvoboji s pervim darilom ovenčan, in hotel se |
| Maria Stuart (1861): | Leicester. Smem jaz? To vidim, da obraz imáte dvojin Na dvoru tem. Gotovo mora biti Lažnjiv med tema eden; kter je |
| Maria Stuart (1861): | me va-nje — Mortimer. Kako nizko Stoji tak velik lord na dvoru tem! Grof, smilite se mi. |
| Maria Stuart (1861): | ste zelo, Da vtikate se v to. Kaj? Dovoljenje? Na dvoru tem nikogar ne poznam, Da Lestru dovoljenje in ukaze Bi |
| Maria Stuart (1861): | imam jo Sedaj zaupati zvestobi vaši, Sem najslabeji mož na dvoru tem, Sovražna tožba me podere lahko. Mortimer. |
| Valenštajn (1866): | TRETIJE DEJANIJE. Dvorana pri Fridolanškej kneginji. Prvi nastop. Grofinja Trčkina. Tekla. Gospica Najbrunška |
| Valenštajn (1866): | omahuje, kaj bi sklenol, zelo potrt; mej tem pa se dvorana vedno bolj polni i rogovi se zunaj oglašajo vedno krepkejše |
| Valenštajn (1866): | nesrečna soba. Drugi strežaj. Bedačija! To pravi se nadlegati ljudi. Dvorana je dvorana. Kako mogel Imeti bi pomembo kraj? |
| Valenštajn (1866): | DRUGO DEJANIJE. Dvorana pri Fridolanskem vojvodi. Prvi nastop. Strežaji postavljajo stole i pogrinjajo |
| Valenštajn (1866): | Drugi strežaj. Bedačija! To pravi se nadlegati ljudi. Dvorana je dvorana. Kako mogel Imeti bi pomembo kraj? |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | jo pelje v svoj grad, kjer je v visokih marmeljnastih dvoranah iz cevi kviško skakala voda, kjer so bile stene in |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1874): | ki jih je dal „Sokol” na svojo firmo v čitalniških dvoranah, to je vse njegovo delovanje. Ko je pred nekoliko leti |
| Valenštajn (1866): | Osemnajsti nastop. Prejšnji. Maks Pikolomini. Maks (stopi sredi dvorane). Da! Tukaj je! Ne morem več boječe I tiho krog |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | zjutrej so se udje kmetijske in obertniske družbe v veliki dvorani deželnih stanov zbrali, visociga gosta vredno sprejeti, in med imenitnimi |
| Divica Orleanska (1848): | pride kralj pod krasnim od šterih baronov nesenim prestolnim nebam. Dvorani sledijo, vojšaki sklenejo. Ko je vse v cerkvi, jenja popotnica |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | kdor ostane še 15 minut po tem znamnji v borsni dvorani, plača 5 gold. globe. — Znano je, da je rusovska vlada |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | našim deželnim poglavarjem gosp. baronam Weingartnam k zboru pripeljali. V dvorano stopivši, so Nadvojvoda zbrane ude tako prijazno pozdravili, kakor pozdravi |
| Roza Jelodvorska (1855): | svojo družino, vitezama in naj hrabrejšimi junaci v veliko vitežko dvorano. Potem, ko je pervo glasno pozdravljenje utihnilo, in Strašimir svojiga |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | kakor je pri takih palačah navadno, nima dvorišča, ampak veliko dvorano, v kteri se zbirajo vsaki dan opoldne tergovci v posvetovanje |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | dan opoldne tergovci v posvetovanje in pogovore. Nad to veliko dvorano je razpeta streha iz stekla, da od zgorej noter svitloba |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | se je in jokal Korvin, ko so ga pripeljali v dvorano. Pokleknil je pred cesarja; ta pa ga je tako bacnil |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | pripuščeno vsak čas pred cesarja stopiti, šel je kar v dvorano in sporočil kakor navadno uradsko reč o smerti Nežini; posebno |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | in da niso nič opravili. Ko stopi oče Korvinov v dvorano, kjer je stal Boštjan na straži, pozdravi ga cesar tako-le |
| Robinson mlajši (1849): | dvorčka hlevčok udelati, ino lamico z mladima ve — nj zapreti, dokler |
| Robinson mlajši (1849): | izviral, ino sicer tako; da bi pol tega potoka posredi dvorca teklo, da bi, ko bi ga lehkič neprijatelje oblegli, zadosti |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | veliko dobriga ſtoriti. Kmal po tém rezhe kralj dva imenitna dvorna ſlushabnika, véliziga tozhaja ino véliziga péka, ki ſta bila pred |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | na Nemškim nar veči čast in hvala. Vikši c. k. dvorna gosposka je tudi v Gorici enako družtvo dovolila, in kakor |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Kopitar c. k. dvorni svetovavec in pervi varh c. k. dvorne knižnice na Dunaju i. t. d. je 11. dan tega |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | družino proti Normandii odrinil, spremljalo ga je veselo klicanje zaostavše dvorne družine in tudi vsih podložnikov, kterim je vzrok njegoviga odhoda |
| Blagomir puščavnik (1853): | Komaj je pol ure minulo, kar pride cesarica in mnoge dvorne gospe zjutraj sprehajat in oživljat se. Milko stopi ponižno s |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ti rezhi pomagala, ker je to she po z. k. dvornimu ukasu od od 3. Kosaperſka 1814 sapovedano bilo. Potem Je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Žalostna povést. Naš slavni roják, gospod Jernej Kopitar c. k. dvorni svetovavec in pervi varh c. k. dvorne knižnice na Dunaju |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | pohvaljena. Visoko učen in mnogočasten botanikar, gosp. Dr. Hoppe, k. dvorni svetovavec in vodja botaniškiga družtva v Ratisboni (Regensburg) je od |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | visokorodniga gospoda grofa Leopolda Welsersheima, ki so dozdej c. k. dvorni svetovavec zgorno — avstrijanskiga poglavarstva v Lincu bili, poglavarja krajnske in |
| Sveta grofinja Genofefa (1857): | tega napzhnega snanja, zheravno ſta bila saporedama ſvarjena, ju je dvorni hiſhnik Golo ſilama lozhil in vſakterega v poſebno jezho pahnil |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1876): | zadnji štev. „Novic” 1. 1., da je g. Winkler postal dvorni sve- tovavec. W. je, če se ne motim, prvi Slovenec |
| Ferdinand (1884): | na pot. Oče Anton pa ga je spremljal kot njegov dvorni kapelan. Alfonz si je znal od grofa Galaza preskrbeti list |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | v ogenj. Pa še k tretjimu perkrevlja sitna baba po dvornih stopinjah in jih kralju k tretjimu ponudi, tóde ne drugači |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Velika negudnoſt je v naſhih krajih per voshnji gnoja is dvoriſh in is ſhtalá. Tam ga naloshijo na napzhne vosé, is |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | kakih obrubikov, ali zeſtniga blata, ali druge naſtergáne ſoderge is dvoriſh, is potov, is lush, ali is bajerjov navositi, in s |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Potrébi vodotozhne shlébe, blato in gnojivno drobnino is zéſt, potov, dvoriſh, is lush, bajerjev in grabnov, in ga na ſenoshéti in |
| Blagomir puščavnik (1853): | vitez znaminje, da naj odrinejo. Vsa truma se ziblje iz dvoriša; — pred vratami ga počakajo. Njegov konj je že napravljen. On |
| Gnojnišče kmetovavca zlati rud... (1854): | ki je za to, da se deževnica in snežnica iz dvoriša va-nj nabera, ker izprani gnoj in z veliko vode stanjšana |
| Roza Jelodvorska (1855): | se bliža. Kak strah jo prepade, ko vidi v sredi dvoriša Strašimira, na lepim, visokim konji, obdaniga od mnogo vojakov, ker |
| Roza Jelodvorska (1855): | vsi še v gradu prostora niso imeli. Zvečer zapalijo sred dvoriša velik ogenj, pri kterim so kuhali, pili, jeli, in vriskali |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | zidano. V sredi, kakor je pri takih palačah navadno, nima dvorišča, ampak veliko dvorano, v kteri se zbirajo vsaki dan opoldne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | gorézhimi terſkami hodijo v ſhtalé, ſhupe, pod ſtreho in na dvoriſha; goſpodine ſo pri kuhi sanikerne in nepripravne, slaſti kadar maſlo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | in zategavoljo obvezo nosim”. Oberneta se drugam in prideta na dvorišče, kjer nekaj živali „naključja” zagledata. Ena ima le tri noge |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | to veličanstvo je vživala nebeško radost. Ko Hifaks stopi na dvorišče, se ga kar prestraši kakor nebeške prikazni, ko ga zagleda |
| Zeleni listi (1896): | se postavi še na zadnji nogi ter preleti stojé vse dvorišče. »V resnici«, reče Lovro, »tvoje telo je mojemu zeló podobno |
| Gozdovnik (1898): | Arečizo poiskati, in mu položaj stvari sporočiti. Kučilo skoči čez dvorišče. V eni minuti je bil spred Arečizo. |
| Gozdovnik (1898): | Bom videl, kje ga bo dobiti. « Kučilo stopi vun na dvorišče, ter se plazi okolu poslopja. Ena soba je bila vsa |
| Roza Jelodvorska (1855): | svojo gospo in otroke, kteri so z materjo vred v dvoriše prišli, z velikim veseljem. Zdaj gre s svojo družino, vitezama |
| Roza Jelodvorska (1855): | šli četa za četo skozi visoke vrata v prostorno grajšinsko dvoriše. Strašimir skoči s svojiga vranca, in pozdravi svojo gospo in |
| Roza Jelodvorska (1855): | nam enaciga stanu, vodo na glavi nosila, ali pa grajšinsko dvoriše pometala. Nisim ji hotla razodeti, de mi je njen stan |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | veſh. Inu on je vonkej pred dvoriſhe ſhov, inu peteln je sapejl. Ti vikſhi Farji pak , inu |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | PERVI AKT. PERVI NASTOP. Dvoriſhe pred Şhupanovo hijho ; doli na uni plati Je sazhne en |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Potlej peljejo hlapzi Jesuſa v' dvoriſhe poſlopja. Ondi ſo mu zhes nozh, kar ſo mogli, hudiga |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | perpéljejo vojaki Jesuſa k' ſmerti obſojeniga is ſvetne sbórnize na dvoriſhe. Ino Jesuſ ſe v' Petra osrè, ino milo ga krega |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | rep: „Bres ſkerbi snaſh saſpati. Pozhivaj mirno, ſaj jeſt bom Dvoriſhe varoval in dom, Ne daj me pak vesati. ” Mijavka mazhka |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | prime ; goſpodarji in ſlushabniki na ſhtalah , v ſhtalah in na dvoriſhih tobak pijó ; predivo doma v pezhah ſuſhé i t d. |
| Blagomir puščavnik (1853): | služabnikom, da naj jim nar boljši postrežejo. Vsi se po dvorišči posedejo, si napivajo, ter so prav dobre |
| Blagomir puščavnik (1853): | pozno, okoli polnoči, zatrobi čuvaj, in kmalo potem se po dvorišči čuje ropot in vriskanje. Jovana sicer misli, da bi bil |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1880): | tega meseca dopoldne ob 9. uri začenši v Ljubljani na dvorišči gostilnice „zum Baieriscben Hof” na Dunajski cesti blizo kolodvora po |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | levovimi parklji, in gosí, ki so s konjskimi kopiti po dvorišču pokotale. Vse to je bilo stvaritev naključja. Ravnajočima se na |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | eni versti 49 in na širokost 35 okin. Na njenem dvorišču bi se zamoglo strelišče napraviti, — tako obširno je. Poslopje je |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | bi zunaj znabiti pogrešala. Ne daleč od tod na nekem dvorišču stanujejo ljudje, kterim je nekaj prav pametnega na misel prišlo |
| Revček Andrejček (1891): | nizko, da te vselej rudečica oblije, kadar gre Pavel po dvorišču. Franica (proseč). Ana, prosim te, prizanašaj mi hudo sem še |
| Roza Jelodvorska (1855): | dan Slavomilove otetbe deževno vreme, bi on ne bil na dvoriši bil, in pa tudi v globoki vodnjak ne padel. Kdo |
| Roza Jelodvorska (1855): | viteški sobi že pripravljeno. Zbrana množica pa se je v dvoriši gostila. Ali Častimir ni mogel dočakati konca pojedine, poslovi se |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | she lazhen ino shejen, pa s-hojen tudi. Kedar klavern po dvoriſhi gre, ga kuharza ſrezha, ktera je ravno v' eni roki |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | deshel. (Nar vézhji hraſt v Evropi. ) Na franzoſkim ſtojí na dvoriſhu nékiga grada ſtar hraſt, ki je pa ſhe tako mozhán |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | v srazhnih ali luftnih, hladnih hlevih, na ſénzhnih krajih, na dvoriſhu, v vertu i. t, d. iméti. 4. Pridno ſe jim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | navada. Zhiſto ſeme vſe ſkosi ſéj ; ne vosi ſvinſkiga ne dvoriſhniga gnoja na njive, ampak potroſi ga le po ſenoshetih in |
| Divica Orleanska (1848): | v kronanskim oblačilu. Sorelka. Verhepiškop. Burgún. Dünoa. Lahir. Düšatel. Vitezi. Dvorani. Ljudstvo. Ljudstvo (zakričí večkrat o kraljevim koračenju proti sprednim stanu |
| Divica Orleanska (1848): | Se te ne sme braniti. Karol. Dom ljubezni Je vaše dvorstvo, slišim, ino terg, Na kterim snide vse se kar je |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | vídil, ino mikalo ga je kak zhudesh víditi. Vſe ſvoje dvornike je sbral okoli ſebe, ino mu mnoge vpraſhanja poſtavi. Pa |
| Valenštajn (1866): | v grad dospeli, kako pridemo K vojvodi v spalnico, da dvorniki Se ne prodramijo i hrupa ne Zaženejo? Obilo ima spremstva |
| Rudninoslovje (1867): | pa robovi razni, tudi ogel se zove raznorob, i to dvorob, trirob itd. Na dvorobem oglu se vrsti navadno ostrejši rob |
| Rudninoslovje (1867): | a na koncéh glavne osi, roglja imenovana, i 4 štiroploske dvorobe b na konceh stranskih osi, zato tudi stranski ogli zvani |
| Rudninoslovje (1867): | ogel se zove raznorob, i to dvorob, trirob itd. Na dvorobem oglu se vrsti navadno ostrejši rob s topejšim, ali daljši |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | moglo. Vse ga je poznalo in ljubilo, vse le lepiga dvorskiga roba imenovalo. Njegova pridnost, njegova zvestoba, njegova ljubezen do Sultana |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | nekiga neotesaniga Azijata mohamedanske vere in turkomanskiga plemena za skrivniga dvorskiga ključarja imel, kterimu je vodstvo černih skoplencov izročeno bilo. Po |
| Pozhétki gramatike (1811): | vi, povſih padeshih, ſpolih ino zhaſih. Pomni. Po meſtni ali dvorſki ſhegi ſe Franzosi vikajo inu rezhejo Vous, vi, v' mnoshimu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | med duhovšino, ljubezen do materniga jezika če dalje bolj vnema , dvojnostranskimu zajedanju in gerdenju lepiga jezika slovenskiga, ako Bog da, sčasama |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | pomnožene multiplikandove številke zapišemo. Ako je kateri koli teh produktov dvoštevilčen, n. pr. cp = r.10 + s, ondaj zapiši na to mesto |
| Tiun - Lin (1891): | v najlepšo, naravno luko. Tu je stalo več nego dvajset džunk, z jednim ali dvema jamboroma, večinoma velikih ladij, ki so |
| Tiun - Lin (1891): | je posvetoval s svojimi podpoveljniki, vsled tega je nastopilo dvanajst džunk zasledovanje, druge pa so ostale. Moral sem se na Tiun-Linovi |
| Tiun - Lin (1891): | je bila nekako sumljive podobe. Živo me je spomnila Tiun-Linovih džunk. Isto je po vsej priliki mislil tudi moj rešnik, ker |
| Tiun - Lin (1891): | v Makao in so prav počasno opravljali svoj posel. Opasna džunka pa se nam je približavala vedno bolj in bolj. Tačas |
| Tiun - Lin (1891): | imajo svoje ladije; kajti z morja ni bilo videti nobene džunke, nobenega jambora. No kmalu sem zvedel zadosti. Ožina se je |
| Tiun - Lin (1891): | Džunke so zasledovanje opustile ter se vrnile. Tri so se bile |
| Tiun - Lin (1891): | vdeležiti zasledovanja. Razločno je bila »Lastavica« še videti, ko so džunke zopet razpele jadra ter začele na njo lov. Slutil sem |
| Tiun - Lin (1891): | vender še ni bilo teko temno, da bi ne spoznali džunke, ki je križala med otokom, na katerem stoji Makao, in |
| Tiun - Lin (1891): | zasledovanje, druge pa so ostale. Moral sem se na Tiun-Linovi džunki hočeš-nočeš vdeležiti zasledovanja. Razločno je bila »Lastavica« še videti, ko |
| Tiun - Lin (1891): | preganjancev, ki sta ušla Kitajcem in katerima preti nevarnost po džunki, ki jo vidite ondu? « Brez vsacega odgovora krene ladjica proti |
| Tiun - Lin (1891): | smo pripravljen čoln, a zajedno zapazili, da so tujci povezneno džunko že naravnali. Stali so pri tem samo do prsi v |
| Tiun - Lin (1891): | jako mirnega ter se s razbojniškim poveljnikom podal na njegovo džunko. Moj prihod je jako oživil to druhal, pogledavali so me |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Shush. Naj pokashejo, Smeſhnava. (bere) E — e — e — dekelza e — e- e — gotovih e — e — e —- ha — inu oblubim is hvalęshſti |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | bere) E — e — e — dekelza e — e- e — gotovih e — e — e —- ha — inu oblubim is hvalęshſti , jo — jih — jo — jih |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Matizh. Jeſt pravim jih. Shush. Naj pokashejo, Smeſhnava. (bere) E — e — e — dekelza e — e- e — gotovih e — e — e —- ha |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Smeſhnava. (bere) E — e — e — dekelza e — e- e — gotovih e — e — e —- ha — inu oblubim is hvalęshſti , jo — jih — jo |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Naj pokashejo, Smeſhnava. (bere) E — e — e — dekelza e — e- e — gotovih e — e — e —- ha — inu oblubim is hvalęshſti , jo |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | E — e — e — dekelza e — e- e — gotovih e — e — e —- ha — inu oblubim is hvalęshſti , jo — jih — jo — jih — Ni |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | jo. Matizh. Jeſt pravim jih. Shush. Naj pokashejo, Smeſhnava. (bere) E — e — e — dekelza e — e- e — gotovih e — e — e |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | nobenimu težko ne stalo, vunder pa vsakimu v prid bilo? ” — — „„E, kaj bomo mi zató skerbeli, nam bo že gospóska ukazala |
| Mlinar in njegova hči (1867): | pazno poslušal. ). Ali ste to vse sami videli, Luka? Luka. E, kaj tacega ne pripovedujem rad. Pri tacih rečeh mora krščanski |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | pueshtabe SABHNB5TTZ E GA6NHSDS na an zedl teſti zedl perveshi od pavza tota |
| Pozhétki gramatike (1811): | dnar, pénes; temozh, l'argent, perſtavláje naméſt pogòltneniga ali opuſhèniga e eno snaminzhe al ſerpîzh ( ' ) ktirga klizhemo pogòlt (Glej na konzu |
| Pozhétki gramatike (1811): | Od zhlena opomnimo dvojo rézh. 1. Se pogoltne ali opuſti e v' zhlenu le, ino a v' zhlenu la, kadar beſeda |
| Pozhétki gramatike (1811): | franzoskih perlogov. Sploh Pravilo. Kader Perlog nima na konzu bresglaſen e, ga perſtavi, tako imaſh perlog v' shenſkimu ſpolu, poſtavim: prudent |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | rezhi: a) meſnato rezh, h) farbo , c) vodo , d) zuker, e) ſmolo. Perve tri rezhi niſo ravno sa zherva redivne. ampak |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | Poljski, Slovenski ą: rûka, Hand ą = û), Poljski ią, ię (ê): svêt, heilig; Češki, Serbski, Ogerskoslovenski, Bulgarski vocal r: trg; Bulgarski |
| Mineralogija in geognozija (1871): | oblak c, iz kojega se na tla spusti ploha dežja e in ognjeni snop žlindre f. Pri g zagledamo postransko špranjo |
| Zoologija (1875): | mozga f', ali pa iz hrbtenjače f, iz malih možganov e pa ne izvira nijeden živec. Kakor mišice so tudi živci |
| Zoologija (1875): | in razširijo v tako imenovano gibalno pločko. Glej pod. 20, e in f . Po delavnosti razlikujemo vse živce animalnega sistema na |
| Kemija (1869): | verwittern. Tropfstein, kapnik. Tuha, Graphit, 388. Tvar, Stoff. Tvarina, Masse. Typenlehre, 460. Typus, tip, oblik. U. Uebermangansaure, manganova prekislina. Učinek |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | jas boji grieshni elantni zhvovak se perporozhim inv saklenam na ebk mojo bogo grieshno dvshizo noter vtv vobarvanje te pra S. |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | elantni noi gtïesbni zhvövak se perporozhim inv saklehanv fiedei inv ebk mojo bogo grieshno dvshizo vto pra sveto mvezh inv vgnado |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | in 20 krajcerjev dobili. — Med spletenim lesenim blagam so bili Ed. Junkertovi izdelki iz Gradca nar lepši. — Pervi del obraza krajnske |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | svetinje so pri ti razstavi zaslužili in dobili: 1. Gosp. Ed. vitez Andrioli, fužinar v Bistrici nad Kamnikam, za čubežen in |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | poviesh kakv je tabe jeme, potam bareiga po trejah rezhieh aden sa drujiem: taku bo taba resnico povedov bras vse halufije |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | pridash zhier so ti dnarji rezi is to maivengo, barti aden sa drugim. Jas N. N. taba sbodram noi pegeram oh |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | gorei prida snai: pa ko aden kanei barti kader bosh aden sniedou poshebrei sakobart 3 Ozha noi 3 obomar inu ano |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | tu nateshzhe prei da sunze gorei prida snai: pa ko aden kanei barti kader bosh aden sniedou poshebrei sakobart 3 Ozha |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Ena kunsht kaku se jema smersou storiti. Usemi 3 Kamene aden is eniga urouniga potoka eden ispodkapa perhishi, eniga pa spodkapa |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | poſtaulan tu se vse sgodi Amen. Potam rezi 5. Barti adern sadrugiem. O dobruetlivi Jesus reso- |
| Sacrum promptuarium (1695): | quam ſermonum. Kateru je bil ſposnal uni Pridigar, kateriga je eden vuprashal: Sakaj on tulikain Ludy h' pokuri nepreoberne, kulikajn yh |
| Sacrum promptuarium (1695): | bom en dan pomival, ti ta drugi, inu zhe bo eden kaj umasaniga puſtil, de ta drugi shiher mu taiſto poſsodo |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | inu okrogel proti klini, sizer pak sna vſse biti, koker eden ozhe, le de je |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | konjniki ino vſa králjeva mozh je v' vodi poginila. Ne eden ni uſhel. Tako je Bog réſhil ſvoje ljudſtvo, ino ſhtrafal |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſvojoglavno vſtavljati samogel. Luka. Koriſten, koriſten ſvet je to? Naſ eden sna morde kaj taziga bolj umeti. Prav ſhkodljiv ſvet je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | slovico obílo blagá — le samo po deržélicah raztergani smo si eden drugemu dosihmal v znamenitih rečeh tuji bili. 3) po bližnjem |
| Blagomir puščavnik (1853): | tam dobri in prijazni. Tam ni nikoli slišati, da bi eden druzega preganjal ali ropal. V tihi složnosti žive kakor bratje |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | zadnjek”. Včasih tudi tako kratke flose naredijo, da jih samo eden ravnati ali kakor sami pravijo „voziti” more, da namreč z |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | gomoljev in nazadnje dva maorska vojaka. Oba sta bila oborožena, eden izmed njiju je bil nedvomno odličen poglavar. Bôbova mati je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | in mest, in sicer od 11 kmetijskih družb našiga cesarstva, edin pa tudi v imeni svitliga kneza Meterniha, in od 32 |
| Zlata Vas (1850): | goreči sveči, ktere pred se na mizo postavi. Zdej se edin druziga sposnajo, in sramota vse obide; vidijo se, de so |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | ſabo lubete, koker ſim jeſt vaſs lubuv, de vi tudi edn drugiga lubite. Per letemu bodo uſſi ſpoſnaii, deſte vi moji |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | pa vse, kar je v ljubezni utemeljenega. Kjer pa se jedan drugemu merzí, se jedan čez drugega povzdiguje, kjer se prepirajo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | v ljubezni utemeljenega. Kjer pa se jedan drugemu merzí, se jedan čez drugega povzdiguje, kjer se prepirajo in nespametno prikarjejo, tam |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | voz, pri strani pa k vsakimu kolesu par, ter bí jeden vlekel naprej, drugi nazaj, pri strani pa vsaki na svojo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | so posebno za nas zložene, v njih najdeš kakor v jeden venec spleteno naj lepši cvetje iz vsih slavjanskih straní. — Svojo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | tremi ali četvermi. Po novim je pa kakor ima biti: jeden glas in jedna pismenka. Zakaj se je pa ravno ta |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | želim, takó iskreno ko vsaki domorodec, — pa kaj moreš nas jeden vsemu narodu koristiti ? Nič, ali saj takó malo, da ni |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | na trunu sedi! Prav so peli že stari stari Slovenci: »Jeden, jéden je Bog sam, Kteri živi, kraljuje sam V nebesih |
| Robinson mlajši (1849): | mogla. Potem se je s Petkom zmenil, da bi jima jeden domu tekel, ino ži- |
| Robinson mlajši (1849): | delu na pravil. Nasekal je naimer mnogo stromkov ino poleg jeden druga tako gosto v zemljo nasadil, da so kakor stena |
| Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881): | pa ne vina v njem, in tako slovè tudi pregovor: »Jeden ima mošnjo, drugi pa denarje. « Bolje je vender oboje skupaj |
| Tiun - Lin (1891): | ali dvema jamboroma, večinoma velikih ladij, ki so imele po jeden ali po več topov. — To je bilo pravo gnezdo morskih |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | da sunze douta poida inu tu morash ti tridni sa adendrugiem frihtati inu spet to molitou noi sahualene sdei sahvalise isvelko |
| Pozhétki gramatike (1811): | dvema edinjima iménama, démo perlog v' mnoshno ſhtevilo, ker dva edinja ſturita eno mnoshno. Isgled. Le Roi et le berger sont |
| Pozhétki gramatike (1811): | to nameſtime nanaſha na tête, glava, ktira je shenſka ino edinja: in govorezh od vezh vertov rezi: ils sont beaux, lepi |
| Pozhétki gramatike (1811): | 1. Opomin. Kadar glagol ima dva imenvavna edinja, more v' franzoskim poſtavlen biti v' mnoshno, kakor: mon frère |
| Genovefa (1841): | ko ſo ſolsé, ki ſo, na tlà padale, smersovale, „o edina iſ kriza ognja, — kakſhen dár nebá bi mi bila! Tako |
| Genovefa (1841): | ſe ji sopet nekoliko, pa komaj sa ſposnanje, rudézhe prihajale. Edina shêlja, ktéro je sdaj na sêmlji iméla, je bila, ſvôje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | poboljšati. Za dve pečí že vém, de jima je le edina ravna železna cev skozi pečni tlak in teme udélana. Taka |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | ravno merliča k pogrebu. Bil je sin revne vdove in edina podpora matere, ki so tedaj za njim bridko žalovali. |
| Maria Stuart (1861): | lažnjivih se duhovnov branim. Umreti hočem v veri svoje cerkve, Edina ta je pot k zveličanju. Melvil. Umiri serce. Živa, sveta |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | izročil? ” „ Jaz sem starši brat tvojega očeta, tedaj gospodar rodbine. Edina misel, edina skerb je bila vse moje žive dni — povzdigniti |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | sem starši brat tvojega očeta, tedaj gospodar rodbine. Edina misel, edina skerb je bila vse moje žive dni — povzdigniti našo hišo |
| Fizika (1869): | leta in leta delaven. Ta dva popisana poskusa sta skorej edina, kjer se vzbuja elektrika edino z dotikanjem. Skorej v vseh |
| Revček Andrejček (1891): | Pavleta radi, kolikor jih je pri hiši. Le ti si jedina, ki se ga ogibaš; in kadar pa moraš ž njim |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | te brumnoſte , inu v' taiſte, katire so en dejl te edine skerby |
| Genovefa (1841): | de ſo vſe tako nevédama ſkùp priſhle, in de tudi edine niſo pogréſhile. Ta dan ſo prasnik shénſke krepoſti in obzhinſki |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | de ſe bodo potém, ko bo konzhana, vſi liſti v edine bukvize ſkupej svesati dali. Po tém takim bodo prejemavzi naſhih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | dlakaſt, in viſoko naſajen. Bik mora biti nesmédene, to je, edine farbe, in ſmé k vezhimu po herbtu risho iméti; ſizer |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | kakor na zemlji, akoravno se je mnogo zoper to govorilo. Edine reči, s kterinii v neposredno dotiko pridemo, kamni, ki z |
| Najdenček (1860): | sim molitne bukvice ktere mi je Kristina dala, iz pod edine blazine, kjer sim imel shranjene in molil sim pobožno in |
| Mlinar in njegova hči (1867): | ljudem. Pa kaj ti pomaga vse tvoje premoženje, ako svoje edine hčere nečeš osrečiti? Gledi, tvoja rajnica je tudi lepo premoženje |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | ljubezni do svojega Boga Jezusa Kristusa z veseljem umerjem! Le edine te zapuščine mi ne jemljite, ker sem jo že drugemu |
| Gozdovnik (1898): | sin, ki sem ga ljubil, in za kterega sem pretakal edine solze v svojem življenju! « »Jeli res? je-li mogoče? vi moj |
| Ta male katechismus (1768): | Zirkuv po usemu volnemu svejtu. Ozheta naismirjenega velizhastva. Tvojega pravega, edinega, inu zhasty urednega Synú. Koker tudi Troshtarja S. Duhá. Kriste |
| Botanika (1875): | pazduhah olesenélih krovnih listov. 2. Strok (legumen); je iz enega edinega plodovega lista, kterega se na šivu držé semena (stročnice; bob |
| Sacrum promptuarium (1695): | ſvejſtu je G. Bogu shlushil, de mu je bil ſvojga Ediniga Synu saupal; leta tedaj fazonetel vſimite, inu ſvejſtu polek vaſhiga |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | s' tavshent mezhmy ględa , inu ſhtęje tę ſmertne rane ſvojga ediniga Şyna, ga premiſhluje, molzhy, inu ſi zélú ne vupa sdihvati |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſvétu. V' ta tempelj ſo ſe Israelzi ſ-hajali, zhaſtit ozhitno ediniga Boga. Mi ga móramo v' zerkvah moliti. Pa kakor lépe |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | del svojiga dobriga imena tega ni smel. Bila sim ob ediniga svojiga prijatla. Z žalostnim sercam sim mu slovo pisala. Sama |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | nebeſs, inu semle. 2. Inu v' JEsuſa Chriſtuſa, Synu njega edyniga Go- |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | Stvarnik, inu oderſhenik nebeshi Ozha proſim ſkus Jesuſa Chriſtuſa tvojiga edyniga Synu, mojga Isvelizharia, katiri s'tabo inu is'S. Duham enaki |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | Stvarnik, inu odreſhenik nebeſhki Ozhe proſim ſkus Jesuſa Kriſtuſa tvojiga edyniga Synu, mojga isvelizharja, katiri s' tabo inu is S. Duham |
| Robinson mlajši (1849): | žalújo, da nijednega deteta več ne imajo, da so tude jedinega sina izgubili, kteri je je kor izdávec zapustil! O moj |
| Robinson mlajši (1849): | ali osli. Zdaj jima za obdelavanje njiv je še le jedinega nastroja menjkalo, brez kterega nesta biti mogla, ino kterega tude |
| Genovefa (1841): | puſhavo shivljênja pomaga, de bi k njemu, k pravſmu in edinimu ozhétu nebéſhkimu ſrézhno priſhli in njegovo oblizhje glédali! Ne posabi |
| Valenštajn (1866): | trdno skováti, Da nam nihčè razločka ne more poznáti? Valenštajn edin je naredil takó. Prvi lovec. Kar sem živ, nej bilo |
| Zlata Vas (1850): | pregledal. Meni se pa ne zdi, de bi bila revšina edini vzrok vsih druzih napák. Kar mene vtiče, mi je bil |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | premore. — Gosp. Festetič je poslal iz Ogerskega bivolov, ki so edini bili v razstavi. Ogersko pleme pa se po tej živini |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | iskreno besedo opominja svoje rojake, naj se zedinijo vsi v edini namen, da se pribavi horvaškemu vinu ime in prodaja po |
| Viljem Tell (1862): | se sami, Ko bodo videli deželo mirno. Staufaher. Če smo edini, moremo veliko. Tell. V potopu samec laže si pomaga. |
| Botanika (1875): | hoče kakovo vtrgano rastlino razrezati, določiti in ime jej najti. Edini pripomoček, da rastline spoznamo, je ta, da jih pridno nabiramo |
| Botanika (1875): | steblo ali deblo. Sim spadajo mahovi, ki imajo le en edini cevni povezek v sredini stebla (pod 60.). Enako razmerje vlada |
| Botanika (1875): | koncu cvet noseče osi. Ako na koncu osi le en edini plodni list stoji, izraste enopredalčast pestič, ako ima os na |
| Botanika (1875): | Lemna), ktere mali, okrogli listki mnogokrat cele ribnjake pokrivajo, je edini rod posebnega plemena. C. Dvokaličnice; Dicotyledoneae. 155 Oddelek dvokaličnic obsega |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | penil od jeze, rotil je in preklinjal viteza. „Ta grozovitnež edini je kriv najine nesreče. ” Stari grešnik Lupo ni hotel spreviditi |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | sakaj mi ſmo ſilnu revni poſtali. Pomagej nam Bog, naſh edyni Isvelizhar, sa tvojiga S. Imęna zhaſty volo, odreſhi naſs, |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | dęjli. Inu zhe vy tęga ne ſturité, taku je ta edyni urshoh, de nozhete. Ali ſpomnite ſi, de ne bote nikoli |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | dęla, zhe nima per vſih ſvojih opravilih inu dęlih leta edyni zyl inu konèz, de bi ſvojo duſho isvelizhal, inu Nebęſsa |
| Robinson mlajši (1849): | je tako močno razžalostil! Ti pak moj nebeški — nine moj jedini otče — moj jedini pomočnik ino varavnik — (tu je na kolena |
| Robinson mlajši (1849): | razžalostil! Ti pak moj nebeški — nine moj jedini otče — moj jedini pomočnik ino varavnik — (tu je na kolena padnol ino molil |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1853): | še ta nezabeljena in neslana, ker so mnoge odrajtvila prebivavcom jedini repek iz hleva pobrale, in vino, ki ga še za |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1853): | obilno, ki je z debelačo (karuzo) po nekterih hišah skor jedini živež in vsakdanja hrana, in še ta nezabeljena in neslana |
| Zoologija (1875): | ob enem tudi dela, da so ptiči najglasnejše živali. Oni jedini imajo dar petja. Njihova kri ima 37 do 50° C. |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | "Vi ste jedini izmed cele družbe, ki me poznate in veste, kedo da |
| Revček Andrejček (1891): | zapomni si dobro, kar ti bom povedala. Ta prstan je jedini smoter najine ljubezni. — Kar se v srcu godi — za to |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſlabih letnah letoſ ene dobre sanaſhali, in njih sadnji perdelik, edino upanje njih potrebniga shivesha, je prozh! A. U. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | ljudstvo sme pravice in milosti od mene pričakovati, zakaj moje edino vodílo je tale knjiga” — in pri teh besedah so položili |
| Tine in Jerica (1852): | Malo, ubogo dete. Liza je imela edino veselje z detetam. Tako je lepotičila to malo stvar, kakor |
| Sveti večer (1866): | cvetečimi travniki, s čedami na paši in s pastirji skorej edino otročje veselje v zimskem času. ” „Pa to je še najmanje |
| Botanika (1875): | bi sok v stanicah vedno gostil. Ali izparivanje vode ni edino, ki pospeševa mezgovod notri po rastlini, ampak to dela tudi |
| Ta male katechismus (1768): | tri Pershone? ſatu, ke uſſe tri Pershone imajo taistu enaku, edinu bitje postanje, inu naturo, muzh, modrust, ſastopnost, inu bres konza |
| Ferdinand (1884): | lahko zapelje bogastvo, častilakomnost in svetni blišč. Oj, najstrašneje, dà jedino zló je hudobija! Revščina, težko delo, dà celó najhujše bolečine |
| Revček Andrejček (1891): | ponosno). Moji otroci so vsi pridni. Pavel je sicer moje jedino dete, toda pravim vam, če bi bila deset otrok imela |
| Pozhétki gramatike (1811): | vikajo inu rezhejo Vous, vi, v' mnoshimu, nameſt tu, ti edinjiga. Vous etes bien aimable, to je, vi ſtei prav lubesniv |
| Pozhétki gramatike (1811): | e, e konzhali, e, e Velívni naklon. Bres perviga liza edinjiga. Finis, konzhuj, konzhaj Qu'ils finisse, naj konzhuje, naj konzha Finissons |
| Pozhétki gramatike (1811): | e, e lubili, e, e Velivni naklon. Bres perviga liza edinjiga. Aime, lubi Qu'il aime, naj lubi Aimons, lubimo Aimez, lubite |
| Pozhétki gramatike (1811): | e, e, imeli, e, e, Velívni naklon. Nima perviga liza edinjiga. Aye, qu'ils ait, ayons, ayez, qu'ils ayent, imaj. imaj ſi |
| Pozhétki gramatike (1811): | e vrazahali, e, e vernili, e, e Velíven. Perviga liza édinjiga ni. Rends, vrázhaj, verni Qu'il rende, naj vrazha, naj verne |
| Pozhétki gramatike (1811): | one bi bili, le le Velivni naklon. Nima perviga liza edinjiga. Sois, bodi, ali, naj ſi Qu'il soit, bodi ſi, ali |
| Pozhétki gramatike (1811): | bi bili padali; bi bili padli. Velíven. Bres perviga liza edinjiga. Tombe, pàdaj, pádi. Qu'il tombe, naj pado, naj pade. |
| Pozhétki gramatike (1811): | itd. kaſál, ſkaſál, bi ſe bil. Veliven. Bres perviga liza edinjiga. Repens-toi, kaſáj, ſkaſaj, ve Qu9il se repente, kaſá, ſkaſa, naj |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | smo sinovi ene matere Slovenije, vsi imamo z majhnimi razločki edini jezik, ki se ne imenuje krajnski, ampak slovenski jezik ; „windische |
| Fizika (1869): | žar, Nordlicht, 202. Bussola tangentna, Tangenten-Boussole, 177. C Calorie, toplotna edinica. Calorische Maschine, kalorična mašina. Camera obscura, temna kamera, 144. Capillarität |
| Fizika (1869): | se ima občna, nepremenljiva mera dolgosti. Posebno treba, da se edinica dolgosti tako označi, da, ako bi se kdaj izgubila ali |
| Fizika (1869): | spet napravili. Na Francoskem so bili učenjaki dobili nalogo iskati edinice dolgosti. Merili so četrti del, skoz zemeljska dva tečaja (pola |
| Fizika (1869): | težkot dveh teles imenuje se vaga (tehtnica). 18 Tiste posebne edinice tvarin, ki jih po raznih deželah imajo za vaganje, t. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Skusite mi tok! Ali krepko mehčovini V dobro znamnje se jedini. Kjer krepko se in mehko snide, Kjer z ojstrim rahlo |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | ga bilo nobenega druzega izraza na obrazih Hunskih spoznati, kakor edino zaničevanje in to so imeli vsi, in če so s |
| Viljem Tell (1862): | mogla bi za delo vneti nas. Tell. Zdaj delo je edino — potrpljenje, Molk. Staufaher. Težki jarem bi molčé nosili? Tell. Vladarji |
| Fizika (1869): | dva popisana poskusa sta skorej edina, kjer se vzbuja elektrika edino z dotikanjem. Skorej v vseh ostalih slučajih je razun dotika |
| Botanika (1875): | tem ko je njihov les tako kakor pri storžnjakih sostavljen edino le iz pikastih lesnih stanic in njihovo seme dvoloputasto. Teh |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | v' zhiga imęni ſe moli? Kaj ne, de ſe tukaj ediynu Jęsus Chriſtus v' miſel vsame, inu prejme? Od letiga Boshjiga |
| Andrej Hofer, junaški vodja Ti... (1886): | pomagati, sami opravili. Ako je Tirolce kaj žalostilo, bilo je jedino to, da Andrej Hofer ni prišel v Inšpruk, ki je |
| Zlatorog (1886): | kozah in zakládih skritih, A lepa Špela sanja celo noč Jedíno le o lovci lepem, mladem. |
| Revček Andrejček (1891): | bo! (Bere. ) Jaz te neizmerno ljubim (piše in bere), le jedino tebe! Franica. O hvala, hvala. (Uzame vizitnico. ) Zvitorog. No, ali |
| Fizika (1869): | nikakor odvisna od tega, koliko kapljine je v posodi, ampak edino le od tega, kako visoko stoji kapljina v posodi in |
| Revček Andrejček (1891): | nosi jim željé! Na zobe luni gledajo, pot zvezdam kažejo, Jedino le — da smrti se v oči ne lažejo. Komarje bi |
| Oče naš (1854): | „V njega moreš verovati, v njega, kot edinorojenega Sina božjega. Verovati moraš, kar je učil, in po svoji |
| Oče naš (1885): | „V njega moreš verovati, v njega, kot edinorojenega Sina božjega. Verovati moraš, kar je učil, in po svoji |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | is smote na pravo pot proti nebeſam obernil; — dala je edinorojeniga ˛Sina v' terplenje ino ſmert, de bi zhloveſhtvo od pogublenja |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | tudi Judovſkim poglavarjam, zelo deshelſkimu kralju, hozhe Bog rojstvo ſvojiga edinorojeniga ˛Sina osnaniti, pa na zhudno, poſebno visho. V. 1. Modri |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ki ſe mu Bog mirú pravi, ino ki je njegov edinorojéni ˛Sin ravno sa to na ſvet priſhel, de je ta |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | Şrędnik med Bogam, inu ludmy, ta Odreſhenik tiga ſvęjta, ta edino rojeni Şyn Nebęſhkiga Ozhęta, o kakú vuſs drugagſhen sdaj na |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | in de bi se tako po večim seznanjenji med seboj edinost naroda bolj uterdila. Pretečeno leto jih je bilo v Brézlavi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | po etymologičkih in analogičkih pravilih spisal, da bi raznost v edinost spravil. Nigdor si zató v skerbi ne bodi, da bi |
| Roza Jelodvorska (1855): | je naj sladkeji veselje zagrenjevalo. Kaj je vender lepšiga, kakor edinost in mir serca! Zdaj še le spoznam resnico: Neprijaznost in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſhe nekoliko obedvoje s dimam pokadiſh, med njimi mir in edinoſt eniga kraljeſtva. Rekel bo morebit kak zhbelar: ni nam nesnano |
| Zlata Vas (1848): | Med zakonskimi ljudmí je bilo več jeze in prepíra kakor edinosti in prijaznosti. Otroci to vsak dan vidijo in se nič |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | Kristusu, Sinu Tvojim, kteri s Teboj živi in kraljuje v edinosti svetiga Duha, Bog vekomaj. Amen. |
| Genovefa (1841): | sagorélih lizih tekle. Vojnomir in Genovefa ſta v pràv ſrézhni edinoſti shivéla. Pa ta ſrézha je lé malo tednov |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | le télo tega duha! duha preiskávanja, ločenja, prebiranja, druženja, sloge, edinstva — resníce! K slédnjemu še obljubim, da bo v tem délu |
| Gozdovnik (1898): | mi nekaj o hudih časih. « »Le zdi se ti? Vidiš, jedinščina današnjih časov tebe le na pol zadeva; veš zakaj? zato |
| Pozhétki gramatike (1811): | v' edinjimu, le pere, ozhe, la predſtavlajo imenam shenſkim v' edinjim zhiſlu, la mère, mati: les ſtavio pred vſimi imeni moshkimi |
| Pozhétki gramatike (1811): | la voix, glaſ, les voix, glaſovi. II. Opomin. Imena v' edinjimu konzhane s' au, eu, ou, perſtavio, x v' mnoshim, poſtavim |
| Pozhétki gramatike (1811): | les poux, vuſhi. III. Opomin. Vezh imén, ktire ſe v' edinjimu konzhajo v' al, ail, konzhujejo v' mnoshim v' aux, poſtavim |
| Pozhétki gramatike (1811): | les lions; la table, les tables. I. Opomin. Imena v' edinjimu konzhane s' s, z, x, nizh neperſtavlajo v' mnóshimu, poſtavim |
| Pozhétki gramatike (1811): | edinje, inu les sa mnoshno. Le predſtavlajo imenam moshkim v' edinjimu, le pere, ozhe, la predſtavlajo imenam shenſkim v' edinjim zhiſlu |
| Pozhétki gramatike (1811): | bon perlog je moshki ino edinji, bonne je shenſki ino edinji, ker mere je ime shenſko ino edinje. Des beaux jardins |
| Pozhétki gramatike (1811): | Poſtavim perlog more v' moshkimu biti, zhe je ſojozh moshko; edinji, zhe je to edinje, itd. kakor v' tim isgledu, ktirga |
| Pozhétki gramatike (1811): | bon père, la bonne mère: bon perlog je moshki ino edinji, bonne je shenſki ino edinji, ker mere je ime shenſko |
| Pozhétki gramatike (1811): | govori: tretje lize je, od ktirga govori. Nameſtime perviga liza. Edinje. Je ali moi, Jes me, nameſt à moi, moi; mi |
| Pozhétki gramatike (1811): | ino ſhtevilo. Franzosi nimajo drugih zhlenov, ko le, la, sa edinje, inu les sa mnoshno. Le predſtavlajo imenam moshkim v' edinjimu |
| Pozhétki gramatike (1811): | Nous. mi: povſih padeshih, ſpolih ino zhaſih. Nameſtime drugiga liza. Edinje. Tu ali toi, ti Le maître te donnera un livre |
| Pozhétki gramatike (1811): | des: ino nameſt à les predſtavio obema ſpolama aux. Isgledi: Edinje. Moshko. Palais du Roi, nameſt de le Roi, Poſlopje kralovo |
| Robinson mlajši (1849): | Le počai! lehkič je drugoč obživel; vsej veš kako smo jednor tude mislili, da je umerel, ino je vemdar živ bil |
| Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800): | plazhalli. Torej, kader se skupsnidete, dershite se navka S. Pavla Efes. 5. katire vas toku oppomina: govorite nad sabo v’ Psalmah |
| Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800): | teiſte ſalublene, gerde, od pregreshneh rezhy (katireh A2 S. Pavl Efes. 5. 3. napuſty nekar v’ misle uſeti) skupſloſhene popevke, katire |
| Življenja srečen pot (1837): | karkolj bo kdo dobriga ſtoril, to bo od Goſpóda prijel. “ Efes. 6, 7 — 8. „Naj pravizhen ravno ſlushi, vender je le |
| Ta male katechismus (1768): | lestno muzh ſhiv postal, inu od smerte goriustal. Matth. 28. Efeſ. 4. Kaj ta sheste artikel: Gori je shl na nebu |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | ženskega rodivnega organa, zato se v tem organu čebulja pri egiptiških ženskih mumijah hranjena najde ³). Po pomenu imena je lelja nočni |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | je jasno kot beli dan. Ako pa kdo zamore dokazati egiptičnost ali etruščinost Noričanov, naj izkaže! Pri severnih Slovenih je nadomestoval |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | Jaz sim Gospod, tvoj Bog, ki sim te rešil is Egiptovske sužnosti. Veruj eniga samiga Boga ! — Ne imenuj po |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Dalje. ) Cveta lotos nobeno drugo verozakonsko častje ne pozna razun egiptovskega in etruškega. Da pa Noričani niso nobeden teh narodov bili |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | žuganje spolnilo. Egiptovski pervenei ali pervorojeni otroci so umerli, od kraljeviga perviga sinu |
| Zoologija (1875): | jastreb (V. cinercus), beloglavi jastreb (V. fulous) in mrhar ali egiptovski jastreb (Neophron percnopterus), pod. 123. Zadnji je črez 2 črevlja |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ne ſmé is hiſhe. Sdaj ſe je boshje shuganje ſpolnilo. Egiptovſki pervén- |
| Fizika (1869): | zavolj pravšne lastnosti kraja vidijo take zračne podobe (prividki) po egiptovskih puščavah, in vzbujajo popotnikom najbritkeje omame, ker ti mislijo, da |
| Botanika (1875): | kalil še tisti ječmen, ki so ga vzeli iz grobov Egiptovskih piramid, in ki je bil najmanj 2000 let star. Poljedelstvo |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | preblék je ozhetu poſlal, ino verhi tega ſhe deſetéro s' Egiptovſkim blagam otovórjenih oſlov ino deſetéro s' shitam ino shiveshem sa |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | pak je njemu ſdajzi reſodel. On je mene ſveſtu v' Egyptovsko duſhello pellal, inu v' Nazaretu je on ſtanovitnu is mano |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | je Diſmas klizal, inu je nam perſanesl, kader smo v'Egyptovsko duſhello rajſhali, sem pokuro sprosila, inu njegoveh hudobneh del odpushanje |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | v' zhaſsih dobru. Jęrza. Jeſt ſim le enga iſkala. Matizh. Eh ti! — kaj toku vshę snaſh ? ſej dobru vęjſh, de ni |
| Mlinar in njegova hči (1867): | je mislil : ta vé, ali preživim leto ali ne. Pivek. Ej njegov pogled ne more nič ne pridéti, nič ne odvzeti |
| Oče naš (1885): | hoče, da bo le moj fantek krščen – potem rada umrjem“. „Ej, Barba, ne boj se toliko; ali se tako slabo fantku |
| Ta male katechismus (1768): | Pekl. IV. Nebeshku Kraylestvu. Od katireh prave ta modre mosh Ekleſ. na 7. v' useh tvojeh dellah spomini se na svoje |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | na tvoje posledne rezhy, tok nabosh greshiv na vekumej. Ekleſ. 7. 40. |
| Astronomija (1869): | dolgo, sozvezdje rib se pa razprostira čez 43 stopinj. Znamenja ekliptičnih sozvezdij so pa natanko po 30 stopinj vsaksebi postavljena. |
| Astronomija (1869): | vseh nebnih krogov, ktere smo v §. 43. imenovali, je ekliptika edini, ki ga res vidimo na nebu zaznamovanega z vrsto |
| Astronomija (1869): | Kakor smo že omenili, reže ekliptika polutnik v kotu, 23 ½° velikem, na dveh 180 |
| Astronomija (1869): | po štirih, v četverokotu stoječih zvezdah druzega reda. 50 Sozvezdja ekliptike. Tako pridemo do tistega pasa na nebu, ki ga mejita |
| Astronomija (1869): | pokrivajo enakih prostorov na nebu, in da toraj ne dele ekliptike na dvanajst enakih delov, kajti sozvezdje tehtnice je n. pr. |
| Astronomija (1869): | polobli neba. Po takem razločujemo tudi severna in južna sozvezdja ekliptike. Starodavna imena in znamenja teh sozvezdij so ta-le: Pogled na |
| Astronomija (1869): | za nas posebno važen zato, ker znotraj njega leže sozvezdja ekliptike. Izmed vseh nebnih krogov, ktere smo v §. 43. imenovali |
| Astronomija (1869): | potem mizo sredi okrogle sobe, ktere obod smo z znamenji ekliptike razdelili na 12 enakih delov, ki so v enakej visokosti |
| Astronomija (1869): | kar bi bilo tedaj, ko bi mesečeva draga ležala v ekliptiki, videl bi se mesec otemnjen o vsakem protistanji (§. 65 |
| Astronomija (1869): | ob času ščipa. Videli smo pak, da mesečeva draga reže ekliptiko na dveh mestih, pri vozlih (§. 64), in torej mrak |
| Astronomija (1869): | mape poiščemo na nebu. Kakor kaže tab. I., reže polutnik ekliptiko v dveh točkah, in polovica je leži na severnej, polovica |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | so pa tudi, se bolj soznaniti, večidel vkup kosili. Njih Ekscelencija gospod grof Matija Vikenburški, štajarski poglavar, so v imeni presvitliga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | ki so iz bližnjih in daljnih krajev skupej prišli. Njih ekscelencija, naš milostljivi škof in knez gosp. Anton Alojzi; potem vodja |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | dežele in ob enim tudi Svojiga skrivniga posvétnika z naslovam „ekscelencíja” izvolili. — Novo izvoljeni deželni poglavar so krajnski in koroški deželi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Boshje zhiſtiga ſpozhetja; ſami naſh viſoko zhaſtitljivi miloſtljivi Firſht-Şhkôſ in Ekszelenzija, Anton Alojsi, ſo v Ljubljani to podobo Matere Boshje shegnali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | v vežo nasproti, ki so se ob poldesetih z Njih ekscelencijo našim deželnim poglavarjem gosp. baronam Weingartnam k zboru pripeljali. V |
| Astronomija (1869): | drage repatic tako, kakor drage premičnic, elipse, vendar pa tolike ekscentričnosti, toraj tako zeló podolgaste (ali iztegnjene), da čas obhoda pri |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | posebnu de je svojemu tovarshu h'gorijemanju skus svoj svete exempel. Tu je enu svetu tovarshtvu, katiru dobre ludy nareja, hudobnu |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | bel navuzhy skus exempel, koker skua enega sholmashtra. Moj Jeſus, ke je bil kumej |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | kyr na ſturimo taku, koker nam je Chriſtus skus ſvoi exempel per Pilatushu kasou, inu per ſvetimu Lukeshu cap. 21. vuzhiu |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | volo zhes dau. Pole mi nar reuniſhi ſtvary skus ta exempel tvoiga Synu, naſhiga Goſpuda podvuzheni pred tim tronam tvoje Boshie |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | leto gnado per tvojmu Şynu ſproſsiſh, kakôr ſi nam tudi exempel dala. Inu kdó nam samore leto gnado od tvojga Şyna |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | Jęsuſa pred ſodnim ſtolam Herodesha, kęr nam on ta drugi exempel ene prave pokóre da. Herodesh je vędnu shelel Chriſtuſa viditi |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | pregręho, ampak tavshent drugih pregręh jih vy ſkusi vaſh malopriden exempel navadite, inu navuzhite. III. Premiſhluvanje. Ti hudi exempelni tih ſtariſhov |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ſvarjenje per otrózih gori is-sydate, to vy ſkusi vaſh hudi exempel doli podrete. Vy pravite otroku, de nima kleti, vy pak |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | Herodeshovim ſodnim ſtolam, inu poglęjmo, kaj nam on sa en exempel tę pokóre da, kakú popolnoma more ona biti, zhe hozhemo |
| Sacrum promptuarium (1695): | ipſo, certe à Domino. Katero reſnizo lahku morem poterdit s' exempelni. Pishe S. Grogor od eniga suſhtaria s' imenam Deusdedit, de |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | sa premagati. Tukaj naſs malopridni pogovori pazhio, tam naſs porędni exempelni k' hudimu vlęjzhejo, ſpęt drugdi nam hudi tovarſhi vſo dobro |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | inu seſtro S. Joſhefa se spoſnati, inu drugem is lepem exempelnam dobreh del, inu brumnega ſhivlenja naprejsvejtiti. Naposled bodo bratji, inu |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | navella. O nekar se ti meni napodej ſa takem hudobnem exempelnam, aku notshesh pridti v' vezhnu pogublenje; ſakaj ti se dataknesh |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | bodo tvoji toſhniki per sodbi, aku se nise is njeh exempelnam ſglihal. Prezh is uſſem straham tega svejta, ter se le |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | tiſtu s' ſvojim exempelnam pokasou, kar je s' beſſédo vuzhiu Matth. 10. Nolite timere |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | Tu nam naſh s' ſmertnim rineinam obdani Odreſhenik kashe s' exempelnam, inu osnani Matth. 9. s' beſſedo rekozh: Confide fili, savupei |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ſpomnite, kaku ſte jih vy saſhpotovali, kęr ony vaſhim gerdim exempelnam niſo hotli prav dati, ali vaſho krivizo hvaliti? ali kęr |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | popravila, inu pobolſhala , s'krotkoſtjo, s'poterplęnjam s s'dobrim exempelnam, katęriga bi ſi eden drugim dala. Sakaj od kod pridejo |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | on. On te bó s'ſvojim govorjenjam, inu s'ſvojim exempelnam navuzhil, tę nar bol ſpoſhtuvanja vręjdne, nar ſvetęjſhi rezhy sanizhovati |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | pôt, inu pojdte na njej vy ſamy napręj s' dobrim exempelnam. Varujte njih duſho kakôr sèrklu njih ozhy. Vuzhíte jih Jęsuſa |
| Sacrum promptuarium (1695): | Damaſcenus naſs vzhy. Bugaite tedaj vaſhe ſtarishi, troshtajte yh po exempelnu Chriſtuſa Jeſuſa, de bote enu dobru, inu ſrezhnu lejtu inmeli |
| Sacrum promptuarium (1695): | benedictio illius in noviſſimo maneat. Vſimite leta fazonetel inu po exempelnu Chriſtuſa Jeſuſa potroshtajte |
| Slate jabelka (1844): | uzhi ſ. Franziſhk ˛Salesi. V Rimu je neki ſvét pridgar ekserzizije(to je, ojſtre ſpokorne pridge, tri dni, sutraj in popoldne |
| Slate jabelka (1844): | nuna, Marija Bonaventura po imenu. Kadar je ſlíſhala, de bodo ekserzizije v’ tej zerkvi, je prezej rekla, de jih ne bo |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | Red (Rang) vsake posamične številke določuje eksponent one potence od 10, katere koeficijent je dotična številka; vsled |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | 10, katere koeficijent je dotična številka; vsled tega moremo ta eksponent števila 10 tudi redovni eksponent (Rangexponent) številke imenovati. N. pr. |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | eksponent najvišje številke 6. V vsakem dekadnem številu je redovni eksponent najvišjega mesta za 1 manjši od števila številk. Tedaj je |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | 6547 je 1 redovni eksponent številke 4 in 3 redovni eksponent najvišje številke 6. V vsakem dekadnem številu je redovni eksponent |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | številka; vsled tega moremo ta eksponent števila 10 tudi redovni eksponent (Rangexponent) številke imenovati. N. pr. v številu 6547 je 1 |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | številke imenovati. N. pr. v številu 6547 je 1 redovni eksponent številke 4 in 3 redovni eksponent najvišje številke 6. V |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | sorazmerje je torej spoznati ne le iz tega, da sta eksponenta v obeh razmerjih jednaka, nego tudi iz jednakosti produktov vnanjih |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | Število a s številom b logaritmovati se pravi, iskati potenčnega eksponenta, s katerim treba podlogo b vzmnožiti, da dobimo a kot |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | na jedni strani in potem oba jednačbina dela s korenjim eksponentom vzmnožiti. V jednačbi neznanko korenjega znaka oprostiti, pravi se, jednačbo |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | zapišeš, in pri potencah iste podloge skupno podlogo z vsoto eksponentov vzmnožiš. Kakó je množiti dekadna števila. § 44. Dekadno število |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1880): | vse ekstraktne snovi v pravi meri, ne premalo, ne preveč. Ekstraktne snovi nekako zakrivajo vinsko kislino, na priliko, tako, kakor sladkor |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1880): | mošt 48 ur na tropinah vreti? Zato, da dobi vse ekstraktne snovi v pravi meri, ne premalo, ne preveč. Ekstraktne snovi |
| Kemija (1869): | je súsol iz žveplenokisle glinice in žveplenokislega kalija s 24 ekv. vode. Nahaja se sicer v prirodi ali večidel se mora |
| Kemija (1869): | 3 ekv. žveplene kisline, ali 3 ekv. žvepla in 9 ekv. kisleca. Spojina druzega reda se zaznamova, da se njeni, sostavini |
| Kemija (1869): | 1 ekv. kisleca. SO2 = žveplena sokislina = 1 ekv. žvepla + 2 ekv. kisleca SO3 = žveplena kislina = 1 ekv. žvepla + 3 ekv. kisleca |
| Kemija (1869): | 1 ekv. žvepla + 1 ekv. kisleca. SO2 = žveplena sokislina = 1 ekv. žvepla + 2 ekv. kisleca SO3 = žveplena kislina = 1 ekv. žvepla |
| Kemija (1869): | 1 ekv. žvepla + 2 ekv. kisleca SO3 = žveplena kislina = 1 ekv. žvepla + 3 ekv. kisleca. Sladkorjeva sostava se kemično zaznamova s |
| Kemija (1869): | promeni v temno rdečkasto paro, privzemši si iz zraka 2 ekv. kisleca, in tako nastane: 4. Duščeva ali solitarna okislina, NO4 |
| Kemija (1869): | se v črni okis. Žveplenokisli bakrov okis, CuO.SO3, s 5 ekv. kristalne vode, imenuje se navadno plavi vitrijol ali bakreni vitrijol |
| Kemija (1869): | spojina, v kterej je l ekv. žvepla spojen z 1 ekv. kisleca, ta se spojina imenuje: žveplena nakislina (unterschweflige Säure) Vsakdo |
| Kemija (1869): | spojina prve vrste sostavljena iz 12 ekv. ogljeca, iz 11 ekv. vodenca in 11 ekv. kisleca. Številka postavljena pred kemično formulo |
| Fizika (1869): | čevlje 8 črt dolgo Parižko sekundno nihalo prenese na polutnik (ekvator), nareja na minuto manj, na severnem tečaju (polu) pak več |
| Fizika (1869): | premembe in tim veče neenakosti, čim bolj se oddaljimo od ekvatorja. Ako temu dodamo še različno zmožnost, s ktero se ogrevajo |
| Fizika (1869): | Pod. 205. Blizo ekvatorja (ravnika) med a'b' kjer solnčni trakovi vpadajo deloma navpik, deloma |
| Mineralogija in geognozija (1871): | se nam, da tedaj razločki med temperaturo okoli tečaja in ekvatorja niso bili tako veliki kakor sedaj. Število vrst okamnelih rastlin |
| Fizika (1869): | se imenujejo passati. Napravijo se s tem, da se na ekvatorji (ravniku) ogret zrak k višku vzdigne in da od polov |
| Fizika (1869): | in da od polov tečejo gosteji, mrzli zračni toki proti ekvatorji. Zatorej pa, ker se zemlja okrog svoje osi vrti, dobé |
| Fizika (1869): | se vrti, pa sicer tudi pripomore, da je nihanje na ekvatorju počasneje. Pod. 60. 66 Krivočrtni poti postanejo vsled posebnega skupnega |
| Fizika (1869): | je (Pod. 60.) na tečajih nekoliko splošnjena. Premer zemlje na ekvatorju je 1719 milj dolg, od tečaja do tečaja pa le |
| Kemija (1869): | toplina najden = 0.031, onda mora 3.2 podeljeno s 0.031, dati ekvivalent svinca. In res dá 3.2/0.031 = 103, kar se ujema z |
| Kemija (1869): | moramo za vsa telesa dobiti enaki izvod (produkt), ako pomnožimo ekvivalent kacega telesa z njegovo specifično toplino, in ta izvod je |
| Kemija (1869): | tedaj specifična toplina kacega telesa, tem manji je njegov kemični ekvivalent; zato stojé številke izrazujoče specifično toplino kemičnih prvin v obratnem |
| Kemija (1869): | 100 x 0.033 = blizo 3.2 itd. Recimo, da bi bil ekvivalent kacega telesa, na pr. svinca neznan, dočim bi bila njegova |
| Kemija (1869): | Producte) strinjajo. Tako na pr. se vsak alkohol, izgubivši dva ekvivalenta vodenca, spromeni v spojino, ktero aldehid tega alkohola imenujemo, ako |
| Kemija (1869): | 1: 2: 3; številke 16, 24 so višekratniki od kislečevega ekvivalenta 8. |
| Kemija (1869): | éteru dišečo tekočino, aldehid imenovano. Ako si aldehid privzame 2 ekvivalenta kisleca, prevrže se v ocetno kislino, C4H4O4. Aldehid je toraj |
| Kemija (1869): | tega alkohola imenujemo, ako si pa ta aldehid privzame 2 ekvivalenta kisleca, postane iz njega alkoholu primerna kislina. Po mnenji, izrečenem |
| Kemija (1869): | žvepleno kislino in rjavim manganovcem, odvzame manganovčev kislec alkoholu 2 ekvivalenta vodenca, in naposled dobiš neko po éteru dišečo tekočino, aldehid |
| Mineralogija in geognozija (1871): | dvojnati silikat pred sabo obstoječi na eni strani iz 1 ekvivalenta kremene kisline s 3 ekvivalenti zastopajočih se baz: apna, magnezije |
| Kemija (1869): | sebó spajajo, imenujemo zato ravnomočnice (v kratko tudi ravnomočja) ali ekvivalente (Aequivalente — od latinskega aequus= enak, raven in valor = vrednost, moč |
| Kemija (1869): | prvin v obratnem omeru s številkami, ki nam zaznamujejo njihove ekvivalente. Nekteri primeri bodo to razjasnili: Po tem zakonu moramo za |
| Kemija (1869): | popolnoma; in tako je bilo mogoče ustanoviti kemična ravnomočja ali ekvivalente, kakor stojé napisana v 7. §. Da se pa morejo |
| Mineralogija in geognozija (1871): | iz splošne formule R3Si. Po tem tacem pridejo na 3 ekvivalente kisleca v kremeni kislini 3 ekvivalenti v zasedi, ktera je |
| Kemija (1869): | Primerna ali specifična toplina in ekvivalenti kemičnih prvin so med sebo v čudovitej zvezi. Po § |
| Kemija (1869): | natron, dočim je NaO.SO3 + 10H0 ista sol spojena z 10 ekvivalenti vode. Skoro vse soli pa izgubé hidratno vodo, ako dalj |
| Mineralogija in geognozija (1871): | tacem pridejo na 3 ekvivalente kisleca v kremeni kislini 3 ekvivalenti v zasedi, ktera je ž njo zvezana, naj le-tá že |
| Mineralogija in geognozija (1871): | na eni strani iz 1 ekvivalenta kremene kisline s 3 ekvivalenti zastopajočih se baz: apna, magnezije, železnega ali manganovega oksidula; na |
| Kemija (1869): | svinca. In res dá 3.2/0.031 = 103, kar se ujema z ekvivalentom svinca najdenim po analizi. Tako se na več strani potrjuje |
| Mineralogija in geognozija (1871): | ali manganovega oksidula; na drugi strani kremeno kislino z 1 ekvivalentom zasede (baze) glinice, železnega oksida ali hromovega oksida. Tudi splošne |
| Kemija (1869): | so njih sostavine, temuč na množino ali kolikost (Quantität) nazočih ekvivalentov. V tem delu kemije se nam je tedaj pojasnilo še |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Ta trotka Kolzhenza. 3 O Bveg Emanvel jes bogi grieshni elantni zhvovak jas se perporozhini inv saklenam sedei inoi navenzhno mojo |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Kolzhenza. 6 Oh ti prafîrashnï Bveg; Saboth jes bogi rivni elantni noi gtïesbni zhvövak se perporozhim inv saklehanv fiedei inv ebk |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Kolzhenza. I. Oh vsiga magozhni venzhni Bveg jas boji grieshni elantni zhvovak se perporozhim inv saklenam na ebk mojo bogo grieshno |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Ta drvga Kolzhenza. 2. O Bveg adonai jes bogi grieshni elantni zhvovak se perprozhim inv saklenam sedei inv navezhno mojo bogo |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | shterta Kolzhenza. 4. O sveti. Navmeriozhi Bveg jas bogi grieshni elantni zhvovak se perporozhim |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Kolzhanza. 5. Oh napramagani magozhni Bveg Saboth jas bogi grieshni elantni zhvovak se perporozhim inoi saklenam sedei inv navenzhno mojo bogo |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | 7. O Mozhni inv vsa obvaſtni Bveg jas bogi rivni elantni inoi greshni zhvovak se perporozhim inv saklenam sedei inv na |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | uresnizi svo potreben? Ta druje Opomenjenje? O S. Korona jas elantni zhvovak: tebei opomenam: utvojei velzhei martri katiero si ti saboshjo |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | O usiga magozhni venzhni Bveg Gospued nabeshzhi Ozha: polei namoje elantno shiulenje bueshtvo inu not: jas prosim taba shves to besiedo |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Ovsiga magozhni venzhni bveg Gospued nabeshzhi ozha polei na moje elantno shiulenje bveshtvo inu not: jas taba prosim skves modrueſt salamona |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | usiga magozhni venzhni Bveg Gospued nabeshzhi Ozha: polei na moje elantno shiulenje bueshtvo inu potriebo: jas prosim taba skues Jesusa Kriſtusa |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | O usiga magozhni venzhni Bveg Gospued nabeshzhi ozha: polei namoje elantno shivlenje bueshtvo inu potriebo jas prosim taba skves vse anjouze |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | SHEBRANJE. O usiga magozhni Bueg Gospued nabeshzhi ozha polei. namoje elantno shiulenje bueshtvo noi potriebo inu notr: jas tabe prosim skues |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | pa me uči. De bo prijetno tvoji umni buči, Junaške, elegije alj pravljice? Teh nej ampak natanjko mi popiši: Kak iz |
| Fizika (1869): | prostornost. Ausdünstung, parénje, izparivanje. Ausflussrohr, cev za iztok, roka. Ausladen (elektr. ), izprazniti. Auslader, izpraznovalec. Auslösung, snémalo. Ausstrahlen, žariti, izžarivati. Axe, os |
| Fizika (1869): | L. Laden (elektr. ),napolniti. Ladja na vijáke, Schraukenboot, 52. Landklima, podnebje suhe zemlje |
| Fizika (1869): | Istovno mesto, identische Stelle, 149. Izpariti, ausdünsten. Izparivanje, Ausdünstung. Izprazniti (elektr. ), ausladen. Izpraznovalec, Auslader, 166. Izrezek krožni, Kreisausschnitt. Izvod, Produkt. Izžariti |
| Mineralogija in geognozija (1871): | t. = 3; g. = 2.6 do 2.7; ako ga drgneš, postane električen; razteče se v močnejih kislinah in ogleno kislino izpušča šumé |
| Mineralogija in geognozija (1871): | kristal segreje, postane na enem koncu positivno, na druzem negativno električen. Turmalinov se najde vsakovrstne barve; prozorneje rabijo za polarizovanje (§ |
| Fizika (1869): | in kislin, ker postane po dotikanji kovine z vodo najpoprej električna napetost v atomih teh teles, ktera ima za nasledek električni |
| Fizika (1869): | in zrakú kemijski njih vpliv dovolj velik, da rodi slabotne električne prikazni. 206 Voltov steber (slop) ali Galvanijev lanec vidimo v |
| Mineralogija in geognozija (1871): | njim oblak bele, bliščeče barve, v kojem se razvijajo grozne električne prikazni. Neprenehoma šviga blisk, grom ga spremlja in to mu |
| Mineralogija in geognozija (1871): | oblak utrgal veliko množico pogubne grezi spustivši na okolico. Te električne izprožbe so enake onim pri parnem kotlu, iz kojega puhteči |
| Fizika (1869): | dani bakreni drat. Kapljine in vlažna zemlja se ustavljajo prevodu električnega toka z več kakor milijonkrat večim uporom, kakor baker. Ali |
| Fizika (1869): | navadnih daljav neizmérno kratek čas. Res da je ta hitrost električnega toka jako odvisna od sredstev, ki ga vodijo, ker imajo |
| Fizika (1869): | Bitnost elektromagnetičnega telegrafa je tedaj 1) v hitrosti električnega toka, 2) v vodilnosti kovin in zemlje, 3) v s |
| Fizika (1869): | znamenja na tistem oddaljenem kraji, kjer je on postavljen. Hitrost električnega toka je izrédno velika, in če so tudi razni opazovalci |
| Fizika (1869): | tudi le na enej edini točki dotaknejo. Taka telesa, ki električnemu steklu in električnej smoli elektriko odvzamejo in ki s tem |
| Kako se ogibati nesreč provzro... (1897): | Za to preminjavo služijo aparati, ki so načeloma podobni Ruhmkorffovemu električnemu navodilu in se imenujejo pretvorniki ali transformatorji. V tem ko |
| Fizika (1869): | dokler pisalni vod privlačita ona dva magnetična valjarja. Kader se električni tok pretrga, preneha magnetična privlaka in pisalni vod se potegne |
| Fizika (1869): | telegrafu, ki ga je Morse iznašel (Pod. 201.). Kader gre električni tok skoz obe spiraljki bb, postaneta v nju vtaknjena železna |
| Fizika (1869): | električna napetost v atomih teh teles, ktera ima za nasledek električni tok, če pride še druga kovina zraven. Odtod izhajoči si |
| Mineralogija in geognozija (1871): | se med tem čedalje bolj razpenjajo in razploščajo. Prehajajo v električni oblak c, iz kojega se na tla spusti ploha dežja |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | je v zraku, ker se je po tem več v električnih truplih obudí, pa jo tudi bolj na se vleče, toraj |
| Fizika (1869): | prikazni bliska, ples možičkov in krogljic, električno kolo, električna pištola, električno zvonenje, zažig vinskega cveta, zažig strelnega prahú, prebitje stekla in |
| Fizika (1869): | človeka debele iskre vleči, prikazni bliska, ples možičkov in krogljic, električno kolo, električna pištola, električno zvonenje, zažig vinskega cveta, zažig strelnega |
| Kemija (1869): | rombičnih oktaedrih (pod. 19). Ako ga tremo ob volno, postane električno. |
| Kako se ogibati nesreč provzro... (1897): | ne služi samo za prenašanje električne sile, ampak tudi za električno razsvetljavo, je med Inomostom in med Mühlavskim gorskim potokom, ki |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | in jo spuša kar je je od več. Posebno pa elektrika tam uhaja, kjer je stvar špičasta, in ponoči je viditi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | obudi toliko nasprotne elektrike v zgornjem delu te stvarí, da elektrika uhaja, če je vlažen zrak; kadar pa uhaja, je viditi |
| Fizika (1869): | smo ju spet narazen odtegnili, da je v cinku nabrana + elektrika, v bakru pa - elektrika. Se vé da je njih napetost |
| Fizika (1869): | Ta dva popisana poskusa sta skorej edina, kjer se vzbuja elektrika edino z dotikanjem. Skorej v vseh ostalih slučajih je razun |
| Fizika (1869): | vzbujanji elektrike. Izvirek galvanske elektrike. Volta je mislil, da se elektrika napravlja ali rodi z golim dotikanjem dveh kovin, in da |
| Fizika (1869): | odtegnili, da je v cinku nabrana + elektrika, v bakru pa - elektrika. Se vé da je njih napetost prav slaba, in oni |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | ogenj iz nje poganjal. — Ko pride megla, ki ima veliko elektrike v sebi, nad bronaste stvari, ki so špičaste, obudi toliko |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Elmov ogenj toliko lepši in toliko veči plamen kolikor več elektrike je v zraku, ker se je po tem več v |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | sebi, nad bronaste stvari, ki so špičaste, obudi toliko nasprotne elektrike v zgornjem delu te stvarí, da elektrika uhaja, če je |
| Fizika (1869): | tlačilo. Prevajati, prevoditi, leiten, 126. Prevodnik toplote, Wärmeleiter, 126. Prevodnik elektrike, Elektricitätsleiter, 162. Prežigalna posoda, Destillirgefäss, 115. Prežigati, prekapati, destilliren, 115. |
| Fizika (1869): | razun dotika tudi kemijski razkroj, ki bitno sodeluje pri vzbujanji elektrike. Izvirek galvanske elektrike. Volta je mislil, da se elektrika napravlja |
| Fizika (1869): | kemijski razkroj, ki bitno sodeluje pri vzbujanji elektrike. Izvirek galvanske elektrike. Volta je mislil, da se elektrika napravlja ali rodi z |
| Fizika (1869): | kemijska sorodnost in njej sledeč kemijski razkroj glavni vzrok galvanske elektrike, misel, ktera je po dolgih in trdovratnih prepirih zdaj najbolj |
| Mineralogija in geognozija (1871): | onim pri parnem kotlu, iz kojega puhteči pari budé veliko elektrike, samo da so tů veličastneje. K temu popisu pridenemo idealno |
| Fizika (1869): | je vsak izmed njih napolnjen z elektriko, ki je protivna elektriki v drugemu dratu.. To orodje se imenuje suhi ali Zambonijev |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | pa je Elmov ogenj? Skušnje nas učé, če kaka stvar elektriko dobro vodi, da se je lahko veliko v nji nabere |
| Fizika (1869): | se preiskujeta dratova, da je vsak izmed njih napolnjen z elektriko, ki je protivna elektriki v drugemu dratu.. To orodje se |
| Fizika (1869): | in da je tam, kjer se kovini dotikate, sedež sile, elektriko budeče (elektrogibne sile), ktera tako rekoč v brezkončno elektriko iz |
| Fizika (1869): | sile, elektriko budeče (elektrogibne sile), ktera tako rekoč v brezkončno elektriko iz nič stvarja. Drugi fizikarji pa mislijo, da je kemijska |
| Fizika (1869): | je tam, kjer se kovini dotikate, sedež sile, elektriko budeče (elektrogibne sile), ktera tako rekoč v brezkončno elektriko iz nič stvarja |
| Fizika (1869): | spet odvzeti, tako da smo v stanu, s pomočjo od elektromagneta izhajoče privlake in odboja dajati posebna znamenja na tistem oddaljenem |
| Fizika (1869): | tedaj mehaniki naloga, da so se dogotovila orodja, s kterimi elektromagnetična privlačnost daje ali piše znamenja. Ta naloga se je rešila |
| Fizika (1869): | Bitnost elektromagnetičnega telegrafa je tedaj 1) v hitrosti električnega toka, 2) v |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | samlo zhries svnzei inoi lvno zhries sbiesde inoi planete zhries element noi Firmament inv zhries vse kreiatvre tiſti pridi zhries mene |
| Mineralogija in geognozija (1871): | Skladoslovje, 4. Nauk o okamninah. To vse vkup nam dá elemente geognozije. Obravnavši to moremo pričeti uk o sestavbi zemljine skorje |
| Mineralogija in geognozija (1871): | Toda v veliki delalnici prirode ni samo kemiška privlačnost obdelovala elemente, ter jih prisilila sprijeti se, ampak veliko druzih moči je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | pohištvu ljudostana Divji tje valí požár! Vedno so napravi dlana Elementi vražen kvar. Iz oblaka Blagor pride. Dèž izíde. Iz oblaka |
| Čas je zlato (1864): | ga je, se, ker je bil mlad in močen, z elementi bojevati. Ker se je tako privadil, ni celo leto sprememb |
| Valenštajn (1866): | zvezd — Če drzna moč ne more mirovati, Naj krepko z elementi se bori, Prestavlja rekam struge, ruši skale, I gladke ceste |
| Mineralogija in geognozija (1871): | nastanji raznih pogorij in njih skupnosti — to stori sistem geognozije. Elementi geognozije. A. Kamnoslovje ali nauk o kamenji. (Litologija; petrografija. ) Ako |
| Mineralogija in geognozija (1871): | na vodi zgorečega kaliuma, ki žvižgaje po njej okoli plava. Elementi so se združili v take spojine ki so mogle obstati |
| Zoologija (1875): | seznanimo se s tvarnimi prvinami, to je s kemičnimi prvinami (elementi), katere sestavljajo živalsko telo. Pri nauku o hranitbi govorimo več |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | danílo, kakor sicer. Fr. P...ž. — Učnik. Povej mi, Lukec, koliko elementov ali pervín je? Učenec. Elementov je čvetero. Učnik. Kako se |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Učnik. Povej mi, Lukec, koliko elementov ali pervín je? Učenec. Elementov je čvetero. Učnik. Kako se imenujejo? Učenec. Pervi ogenj, drugi |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | grabnu. Ljudſtvo, to viditi, popada na obras, ino krizhalo je: „Elijev Goſpod je pravi Bog! “ — Elija rezhe kralju: „Híti domú, velik |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | jim rezhe: „Noben prerok ni vſhezh na ſvojim domovji. Ob Elijevim zhaſu, ko je bila velika lakota, je bilo veliko ubosih |
| Astronomija (1869): | pa pokazalo, da so drage repatic tako, kakor drage premičnic, elipse, vendar pa tolike ekscentričnosti, toraj tako zeló podolgaste (ali iztegnjene |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | njo vred v' Bogu veſelila. (Tretji dan pride neprevidama v' Elisabetino hiſho, jo posdravi, ino ji voſhi ſrezho do miloſti, ktero |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſliſhi imenovati, ſe zbudi, de je Bog ne le njéj Elisabetino ſkrivnoſt, ampak tudi Elisabeti njeno ſkrivnoſt rasodel. Nje veſelje ſe |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ta imenitni goſpod dobil sdravje ino vero v' Boga. Gijezi, Elisejev ſlushabnik, pa ni bil tako zhiſt od dobizhkasheljnoſti, kakor je |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | vdovi v' ˛Sarepto je bil prerok Elija poſlan. In ob Elisejevih zhaſih je bilo na Israelſkim veliko gobovih; pa nobèn smed |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | slata ino ſrebra ſeboj. Ko ſe ta imenitni goſpod pred Elisejevo hiſho perpelje, mu prerok porozhi po ſvojim ſlushabniku: . Idi, in |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | tri krastače, jih kušne in reče eni: »Vsedi se na Elizino glavo, kedar pride v kopel da bo tako neumna kot |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | viditi kakor da bi ogenj iz nje švigal. Toraj je Elmov ogenj toliko lepši in toliko veči plamen kolikor več elektrike |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Iz natoroznanstva. Od vremena. (Dalje in konec. ) Kaj pa je Elmov ogenj? Skušnje nas učé, če kaka stvar elektriko dobro vodi |
| Zoologija (1875): | tkanine nego kosti, zlasti trda je vnanja prevlaka, sklenina ali emalj zvana, katera ima komaj 1/25 hrustančeve tkanine. Nasproti temu je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | nemzi v Laibach , lahi Lubiana. Drugi pa pravjo : Slovenzi sagledavſhi Emonſki grad ſo mu rekli Lob (zhèlo , krona) ino meſto pod |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | deiga vano zinaſto skledo inu doro pokriga noi nesiga na an petek mad 11. noi 12. stiem opveuna na an tak |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | bveg † sin bveg S. † dvh Amen. TA 2. KAPITL. Spet an vesok noi gvavtno kraften shegen; kader je na anei vësi |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | inv sina † noi svetiga † Dvha Amen. TA 14. KAPITL. Spet an skvshan shtvk sa sorashenzhe, da knabosh ranian alpa vbodan bel |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | samasane da oni me nabojo takv mavi moli shkodvati kaker an tak mosh, kateri je prad 32 lietamë vmërv inv pepir |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | dasi ti sam vidou an shaz goreti alpa je tabe an guishen zhuoak pravou alpa je tefti zhaz shje usignjan gratou |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | rotiti al shebrati: inu potle sveſtu dopovni szi si ti an otrok tega ferdamenja: H' trezhiomi: ti vse neto taku stori |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Gospved Jesvs Kriſtus gre skves ano salano goro tam gasrezha an zhvovak dani mo v vsvojah vſtah obena odgovora noi niegovo |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | skrit shaz sakopan nai bueli je dasi ti sam vidou an shaz goreti alpa je tabe an guishen zhuoak pravou alpa |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | nai meshe brati obievno? taku bo prov: szi si ti an otrok ta ferdamenja inu Bueg bo dau zve svoi sveti |
| Biblia (1584): | Zhlovik dobru naprej pèrneſse is dobriga ſhaza ſvojga ſèrza: Inu en hud Zhlovik pèrneſse hudu naprej is ſvojga hudiga ſhaza. Ieſt |
| Sacrum promptuarium (1695): | neuſmilena leſiza je dekli djala, de nima zhaſsa nej prideio en drugi dan, inu zhe nepudeio prozh, de ym hozhe eno |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | imelli ſavle njegovega perſanashanja v' se jiti. Ti se ponaurednem en Chriſtian imęnujesh, aku is enem grenkem serzam tvojemu reſhalniku napruti |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | dé ſe lę na krajlęvi ſédesh povsdigne? Je uni kupèz en ſlab zhlovek, katéri ſe enimu ſhibkimu lejſsu, eni ladji savupa |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | maſsi eniga kerſhanſkiga sadershanja tavshentkrat bol previdile, inu ſo sda en lęjp, en ſvital en nebęſhki shivot nasaj dobile. Ali kęr |
| Kuharske Bukve (1799): | grosdizhe vkuhati. Deni ſtólzheniga zukra eno libro v' męſingaſti kotlizh, en pizhli maſelz vode sraven; operi eno libro lępih odbraneh jagod |
| Kuharske Bukve (1799): | kar pezheniga oſtane od koſhtruna, kopuna, Basanta, jerebíz, selenine, ohrovta, en zhebul, rępo, korenje, peterſhila s' korenino, sélene, muſhkaplęta; deni dinſtat |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | dva funta govejiga mesa, nekoliko telečjih kosti, eno staro kokoš, en kos gnjati, tudi (ako imaš) zajčjiga, serniniga ali jerebičniga mesa |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | Nekega popoldne se na lahki droški hitro po ulici pelje en častnik (oficir). Naključi se, da se car pelje za njim |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | Katęri koli bó rékàl ozhętu, ali materi, kar koli sa eni dar jeſt óffram, bó tudi tebi h' pridu. 6. Inu |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | druje rezhi notre uskledah te trezhi so: ta prueve je ana moshna dnarjov ti dnarji se nikoli nasanuzajo kader nes kei |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | nashov vsah sortah vpotriebah pomvezh: noi mitl; se od viti ane olta drvjei nadlveji al tv mei vso |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | prosi karozhash bosh saduebou noi use sdershov? TA 35. KAPITL. Anna skushana kunsht sa use merslze? Ti morash jmeti 3 obvare |
| Biblia (1584): | Murji gredozh, ſo ſe preſtraſhili, inu ſo djali: Tu je ena Poſhaſt, inu ſo vpili od ſtrahu. Iesus pak je sdajci |
| Sacrum promptuarium (1695): | prebivalszhe v' Nebeſsih ſo njemu perpraulali. Thomas Cantipratanus piſhe: De ena Gospa ob zhaſsu velike lakote je bila ſvojo hisho odperla |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | o vſmileni Odreſhenik, de bi ſe edèn od mojih poſluſhavzov, ena od tęh meni savupanih ovzhizh v' ſhtivili tih pogublenih sneſhla |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſo tla rudezhe. Tako tudi ſtori po preſajenim ſadeshu. Ne ena bolha ne pojde bliso; sraven tega bo zeglova moka tudi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | te moje ſkuſhnje s navadnim pregovoram: Ta je she sopet ena nova in prasna! —. ampak sdrushi ſam prihodno jeſen tvoje zhbele |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | Njegovo obličje priti. Kakor je na naši zemlji — ki je ena nar manjših tamnih zvezdic — povsod kamor se ozremo, življenje, smo |
| Zlata Vas (1848): | je bilo pervikrat skupej stopilo. Odsíhmal je mogla vsaka híša — ena za drugo — kadar jo je versta zadéla, derv h kurjavi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | drugam in prideta na dvorišče, kjer nekaj živali „naključja” zagledata. Ena ima le tri noge; druga glavo na zadnjem koncu telesa |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | živini vsaki dan dvakrat pol bokala vode, v kteri se ena pest dobro stolčene hrastove skorje, ali drobno stolčenih šišk ali |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Matizheku. ) V' timu ſtrahu ſaj niſi tudi posabil, kaj sa ene piſma v' arshati noſsiſh. Kaj sa enu piſmu je letó |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | vrata: ene velike, z rumenim zlatam in različnimi barvami olepšane, ene pa male, takó tesne, de se je komaj droban človek |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | v grad. Ko pa prideva h zidovju, zagledam dvoje vrata: ene velike, z rumenim zlatam in različnimi barvami olepšane, ene pa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Po novim je pa kakor ima biti: jeden glas in jedna pismenka. Zakaj se je pa ravno ta pravopis izbral, tega |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | s tem v svojemu izobraževanji storili. To je sicer le jedna stopinja, in daleč imamo še, preden da druge visoko izobražene |
| Ferdinand (1884): | pravem pomenu besede, dragi Peter. Od mojega gradú, ni niti jedna opeka več moja lastnina; od mojih obširnih posestev mi ne |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | jednačeb z dvema neznankama. Iz danih jednačeb se iztrebi namreč jedna neznanka, na kar se dobi jedna neznanka in jedna jednačba |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | jednačeb se iztrebi namreč jedna neznanka, na kar se dobi jedna neznanka in jedna jednačba menj, iz teh novih jednačeb se |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | namreč jedna neznanka, na kar se dobi jedna neznanka in jedna jednačba menj, iz teh novih jednačeb se odpravi zopet druga |
| Biblia (1584): | hud marter od Hudizha tèrpy. Inu on ny nej odguvoril ene beſsede. Tedaj ſo k'njemu ſtopili njegovi Iogri, ſo ga |
| Kuharske Bukve (1799): | ſe sna dalaj kuhati, enmalo vezh moke permęſhati, inu mlęka ene shlize perdjati. 48. Mersla selena polivka, ali soſ. Terdo kuhaneh |
| Kuharske Bukve (1799): | Rasręshi govejo maſt na tanke ręsine; s' njęmi obloshi dno ene kose, inu s' nekatęrem ręsínami ſhpeha. Sręshi eno libro ſoknatiga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | prejemljejo i. t. d. Koliko gré letniga plačila za zavarvanje ene glave odrajtati, se zvé za krajnsko deželo v Ljubljani pri |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | Štajarskim, na Goriškim, na Teržaškim in Istrijanskim. Vsi smo sinovi ene matere Slovenije, vsi imamo z majhnimi razločki edini jezik, ki |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | slišal otročje vpitje. Ali kmalo je potihnilo se vedno oddaljevaje. Ene trenutke je bil jirhar vesel doveršene osvete, ali kmalo ga |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | Toča nam je vse pobila. Včeraj popoldne ob eni le ene dvakrat zabliskne in od Planine (Stockendorf) se privali kakor jesenska |
| Zoologija (1875): | izbora za razplod se vse vrste kake živali izpeljavajo iz ene skupne glavne oblike, in uporabivši ta zakon in raztegnivši ga |
| Botanika (1875): | spoznanji. Da, nekteri preiskovalci še celó trdijo, da se iz ene in iste troske morejo razviti različne glive; to pa po |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | književnega jezika piše; prejmem tedaj tudi jez za pero in jedne misli poterdim, kar so Novíce in g. Podlipski v Ljubljanskem |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | neznanka in to se ponavlja, dokler ne dobimo slednjič le jedne jednačbe z jedno neznanko, iz katere je môči vrednost te |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | Račun, v katerega zapisujemo vse poslovne dogodke, ki se tičejo jedne in iste osebe ali stvari, imenujemo konto (Conto). Konti so |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | TA 9. KAPITL. Hvde dvhove pragnati od ana zhvoveka, stiemi besiedami je Kriſtvs pëkov pramagov LAFARARI DALAFARI RARERARI |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | mai nabeshzhi Ozha dabi ti tov menei gorei useti sa anega boejga tavarharja noi meni potlei moi von posvati: dabi jas |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | jas taba dam hualo noi sahualo dasi ti mene sa anega tavarharja gorei useu: |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | KAPITL. Spet kei drujega pajemenitno Shebranje: dase ti morash sa anega tavarharja perbuegi noter udinjati nai prei ti morash h' spuevedi |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Kader an zhvovak aniega bovnika Dvsho shnjemi saklena obeden sovrashnik je namore odprieti |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | dnar svetomi Duhu noi prosiga da on tabei sasaki den aniga tazhiga da: dabosh ti odta sheveti mogou noi veshe bogu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | káplje vrózhe, Objéta ſta, ko ki bi blá 's teléſa En'gà, ſpuſtiti shnábel shnábla nózhe, Şi 's lév'ga ôzha, déſniga ozhéſa |
| Ta male katechismus (1768): | strahu, ke sem nebeſſa ſgubil, inu pekl ſashluſhil, al is enega takega urſhoha. |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | meni ſuper bli. Ti nabosh bral, de be bla kedej enega hudu oſmirjalla, ja ne enkrat taiſte, katiri so mojega Synu |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | vas v mlakah, v močirji, v vodeni dolini stojí, kjer enega drevesa ne najdeš, da bi se truden v njegovo senco |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | za ene leta, ne za življenje enega človeka; celó življenje enega rodu mu je le mala pičica v velikem krogu. Železnice |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | kolo, ki ne praša za ene leta, ne za življenje enega človeka; celó življenje enega rodu mu je le mala pičica |
| Fizika (1869): | zarezo ročice A, ki je sè zobatim krogovim krajcem iz enega kosa delana. Pod. 85. Tega je posledek ta, da je |
| Fizika (1869): | je pa gibanje posamnih delkov takošno, da tresi prestopajo iz enega delka na drugi, tako da se vsaki delek tako trese |
| Fizika (1869): | sil skupej. Poteznost več ljudi zamore se nadomestiti s poteznostjo enega konja, in poteznost mnogo konj s parno mašino. Pri istočasnem |
| Deborah (1883): | Jožef (zakrije obraz). O grozopolna kletev! Ana. Le ena kletev enega človeka Je bila, blagoslavljalo je tisoč Ljudi te zarad kletve |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | (Nasaj poględa; kar vidi Jęrzo , katęra enga iſhe. ) DVANAJSTI NASTOP. Matizhek, Shushek, Jęrza. Matizh. He, he , Jęrza |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Matizh. (ſhtmano. ) Blisu enga gradu ! — Goſpod Shushek , naj me moji shlahti nasaj dajo ; sa |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Matizh. Pak je v' zhaſsih dobru. Jęrza. Jeſt ſim le enga iſkala. Matizh. Eh ti! — kaj toku vshę snaſh ? ſej dobru |
| Biblia (1584): | vsame, ta tiga gori vsame, kateri je mene poſlal. Kateri eniga Preroka gori vsame v'imeni eniga Preroka, ta bo eniga |
| Sacrum promptuarium (1695): | mogal zhes ſaurashnike pojti, on tudi oſtane, ta shena prezej eniga drugiga vſame, inu taku de tajſti dan 4. Moshje je |
| Sacrum promptuarium (1695): | reſnizo lahku morem poterdit s' exempelni. Pishe S. Grogor od eniga suſhtaria s' imenam Deusdedit, de leta vſako Sabboto je petlerjom |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | on k' nam govoruv ſkus Synu , katiriga je on poſtavil eniga irbezha uſſeh rezhy, ſkus katiriga je on |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | Ony ſo ſlęjpi, inu ſlęjpe vódio, en ſlęjp pak, kadar eniga ſlęjpiga vódi, bóta obàdva v' jamo padla. 15. Petèr pak |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | duſhe s' Jesuſam ino med ſeboj ſklépale. Vſi ſo bili eniga ſerza ino eniga duha, v' upanji veſeli, v' terpljenji poterpeshljivi |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ino med ſeboj ſklépale. Vſi ſo bili eniga ſerza ino eniga duha, v' upanji veſeli, v' terpljenji poterpeshljivi, ino gorezhi v' |
| Zlata Vas (1848): | To so tako naredili: Vse, kar je vkup znešeno mléko eniga dné siroviga masla, sira i. t. d. verglo, se je |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | z moko potreseno dilo, zvaljaj ga z valjarjem do debelosti eniga persta ter ga izreži z okroglim ali podolgastim modlam, pomaži |
| Pozhétki gramatike (1811): | lumière du soleil, ſvetloba ſonzhna. Od pogòlta. Pogólt (') kashe pogòltnenje enigi tih tréh glaſnikov a, e, i. Kadar sa a al |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | žena odideta zjutrej k službi božji, in dvoje otrok same, jednega fantiča 4 let stariga, in jedno še mlajši komaj pol |
| Robinson mlajši (1849): | da, da vsi okoli ognja sedê ino ogrizavajo pečene kosti jednega ujetega, kterega so bili ubili. Da še drugi dalje proč |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | Rumunov in Angličanov), za nas ne veljá, ker ne imájo jednega književnega jezika! II. Kar slovanske narečja zadéva, da bi se |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | izgube, zapisuje se vsak postavek po dvakrat, namreč pod »debet« jednega in ob jednem pod »credit« druzega konta, takó da sta |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | koliko minutah bosta zopet skupaj? 57. Koliko časa mine od jednega sestanka kazalcev na uri do druzega? 58. Koliko minut čez |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | oni so te dnarje vgore nashli ani taku? ani takv? Anam je an Mandelz kei napruede pernesov so kupli steſta so |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | vidou? inu tu shebranje katere bodash ti sedei brau na anam Shaubernam kraji frihtei inu sbeſtu? inu to figuro dei podguavo |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Figuro ti nai na ano tabelzo sashribati noi mejo na anam shaubernam kraji skrito noi skriushi. Sedei se sazhna ta Molitva |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Tu je Ta prave Korona. SHEBRANJE. AI ti viesh na anam kraji an zhaz, taku vsemi glieh tam davi ano peſt |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | napruede pershvo: inu kader bosh ano tako riezh nashov na anam poti dase bosh mad nio zhudov teſte use mon nesi |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | BERIMO † BES † ABIAL † te pueshtabe morash exſtra meti nashribane na anam porgament priebe. CORONA. Ti morash meti namisi ano sveto martro |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | ki bi jo vezala na enem koncu s Kranjskim, na enem pa z Goriškim, ne bila ravno njenim številnim, po več |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | spodobna cesta po tej dolini, ki bi jo vezala na enem koncu s Kranjskim, na enem pa z Goriškim, ne bila |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | tudi sirovo apno v „lajtah”, kterih po 6— 8 na enem flosu stoji,— dalje volno, ker na svojih planinah veliko ovac |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | jezero, ki se je v boljšem vremenu še le po enem ali po dveh mescih odteklo. Veliko oralov zemlje je po |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | Ljubljane proti Savi skozi in skozi kaže v dnu po enem do štirih sežnjev debelo vodnega kamnja, po verhu pa plitvo |
| Rudninoslovje (1867): | imenujemo je vzrasle (aufgewachsene Kr.). Tak kristal je le na enem, to je na prostem konci razvit; drugi konec si moramo |
| Mlinar in njegova hči (1867): | Pivek. Kako bi to bilo mogoče? Saj bi vendar ob enem in istem času ne mogel biti na pokopališči in med |
| Fizika (1869): | z ravno tisto stekleno lečo zamoremo sončne trake ujeti, na enem mestu zbrati in tako zažgati gorljive stvari. Na vsakej prizdignjenej |
| Astronomija (1869): | takrat nastopiti, kedar se mesec o času protistanja znajde v enem obeh vozlov ali vsaj blizo njega, — in to se zgodi |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | kadar je letó ſliſhal, ſe je vgànil od ondód v' enim zhólnizhu v' en puſt kraj na ſamu: inu kadar ſo |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | kateri ozhe ſvoj shvot per sravji ohraniti, more tega v' enim zaitu bol, koker drugim varvati; kar je po lętu nuznu |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | Jógrov vkupej priſhla; v' katęre ſèrzi je takrat kakor v' enim satękaliſhi vſa Zęrku, kakor ena ràskroplena zhęda po vbytim Paſtirji |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | Tedaj ſe je vidil viſsęti med Neham inu semló, na enim ſhpotlivim trami ta Şrędnik med Bogam, inu ludmy, ta Odreſhenik |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | pride, in she ne miſli vezh kaj vloviti. Sadnizh v' enim veſelji damu per dirja, na veſ glaſ rekozh: „Ozhe, sdaj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ktere imajo lepſhi, ſhirji in shlahtniſhi perje. Tode tudi na enim dreveſu, in pa zhe je v boljſhi semlji, je pérje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | nemarnosti se v enim dnevu lahko več pogubí, kakor v enim tednu pridobí. 11. Svoje otročiče izredi dobre kristijane in od |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | mošnje. Pri žetvi imej štiri očí: po nemarnosti se v enim dnevu lahko več pogubí, kakor v enim tednu pridobí. 11. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | sedem široka in osem dolga; na enim koncu, kjer so mesteje, naj bo zidana, vsa druga pa |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | bodeta ſhe dva Lęta', v' katęrih vinu ratalu bodé, v' enmo al temo drugimu Lętu ſe sna s' vinam, inu shitam |
| Občno vzgojeslovje (1887): | osnovanem. S takim poukom se privadi otrok, da vstraja pri jednem predmetu toliko časa, dokler ga ne doume vsestransko. Ako je |
| Občno vzgojeslovje (1887): | teženje vsega človeštva, a kaj velicega more proizvajati le v jednem ali v nekaterih ozirih. „Vsi morajo biti prijatelji vsega, vsak |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | dabo spati morov kaker dovgo bosh ti otov? Ti dai anomi tazhomi sezhji shovz piti, potam se knabo sbvdov prei dabosh |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | tude skushano od sabitarjou. TA 38. KAPITL. Merkei kaku mash. Anomi storit date streliti knabo mogou tu se is godi nazieſtah |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | TA 27. KAPITL. Ti morash anomi storiti dabo spati morov kaker dovgo bosh ti otov? Ti |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | dajei jeme anu Sveto jeme N. N. kaker an meshnik anomi otro kialteriga kerſti viemeni Boga Ozheta † inu Si- |
| Ta male katechismus (1768): | inu bo oſdravlena moja dusha. Kaj je pak ſen ſakrament enemu greshneku narbel potrebne? Pokura, skus katiro bodo grehi odpusheni, katire |
| Stric Tomaž (1853): | uni zaverne, „zakaj stara žena in njen sin gresta skupej enemu. Kdor sina kupi, mora tudi ženo. “ „Kaj neki? stare ne |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | da je to pri njih večidel tako, da, kar je enemu tečno, drugemu je strup; kar se temu prilega, onemu se |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | se na tla in hoče jezero izpiti to je pač enemu človeku nemogoče! Ali uboga mati misli, znabiti, da se čudež |
| Valenštajn (1866): | Tifenbah. Poprej o carjevej je službi nekij Pridržek bil. Butlar (enemu izmej tabornikov). Sramujte se, gospoda! Pomislite, o čem se govori |
| Biblia (1584): | rekàl: Satu je vſaki Piſsarn, k'nebeſkimu kajleſtvu vuzhen, glih enimu Hiſhnimu goſpodarju, kateri is ſvojga Shaza novu inu ſtaru naprej |
| Biblia (1584): | inu je kupil toiſto Nyvo. SPet je Nebeſku krajleſtvu glih enimu Kupzu, kateri je dobre Perline yſkal, inu kadar je bil |
| Sacrum promptuarium (1695): | inu liſtje glodat, satoraj gre prozh, inu ſe udinia k' enimu kramariu meneozh, de mu bulshi pude: Leta kramar ga naloshj |
| Sacrum promptuarium (1695): | taiſte nemore najti, kakor je dial enkrat Vice krajl Neapolitanski enimu Moshu, kateri ſedem shen je bil porozhil, ter vſe je |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | od mesne jedy ſe sdershati. 4. Vſaku lejtu narmejn enkrat enimu naprejpoſtavlenimu Maſhniku ſe ſpovędati, inu ob Velikanozhnimu zhaſu S. Reſhnu |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | poſlednu sa uſſimi pak ſe je ſhe tudi meni, koker enimu nagodnimu ſynu perkasov. Sakaj jeſt ſim ta narmajnſhi med Apoſtelnami |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | vuſhęſha sa poſluſhat, tá poſluſhaj. 44. Nebęſhku krajlęſtvu je enaku enimu v' nyvi ſkritimu ſhazu, katęriga je en zhlovèk neſhàl, inu |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ſédesh povsdigne? Je uni kupèz en ſlab zhlovek, katéri ſe enimu ſhibkimu lejſsu, eni ladji savupa, inu ſe podſtopi med tréſki |
| Zlata Vas (1848): | masla, sira i. t. d. verglo, se je tudi le enimu deležniku na enkrat dalo, in to tistimu, kterimu so bili |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | PREDGOVOR. K ir enmo hishnimo Gospodarju je na temu veliku leshozhe, de oh vę |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | prvotno vrednost vsote. Odtod izvira: Vsota ostane neizpremenjena, ako k jednemu nje sumandu katero koli število prištejemo in od druzega sumanda |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Spet an vesok noi gvavtno kraften shegen; kader je na anei vësi ogin vëna, da jomi sapoviesh dadel knasmie; taku rezi |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | so mene pervesali kanomi stebri inv sim morov stati na anei gorezhei pvati. SHEBRANJE. Oh ti moje krotkv agnje Jesvs Kriſtvs |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | ka: tedei usigni te dnar noi daji anei bogi zierkle ti pa morash spet nato visho nashtelati kaker |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | noi tekai obomari inu tude tekai vier inu tu na anei kamnetei puati: potam uſtani gorei noi shebrei karte seda opomenam |
| Rudninoslovje (1867): | se trije ali še več robov i ploskev strinja v enej točki, onda se ta točka imenuje ogel (Ecke). Pri oglu |
| Rudninoslovje (1867): | na drugej, tretja pa — glavna os — stoji le še na enej stranskej osi navpik; k drugej je pa nagnena. To stransko |
| Fizika (1869): | enaka naporu, ki je potreben, da se 430 funtov v enej sekundi vzdigne en čevelj visoko. a. O ravnotežji sil. 37 |
| Biblia (1584): | jezhi Glavo vſekal, inu njegova Glava je bila pèrneſsena v'eni Skledi, inu tej Deklici dana: inu ona je njo ſvoji |
| Biblia (1584): | imèl, inu je taiſti kupil. SPet je Nebeſku krajleſtvu glih eni Mreshi, katera je v'morje vèrshena, s'katero ſe vſe |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | greha obzhutila. Vonder sem se jeſt is mnogiterneme tugentame k' eni sveti smerti perpravlalla, de be moje noterpellanje v'nebesa stembel |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | ukup sloshen , ſe tudi temu folku naprejneſſe, ali dolibere, koker eni letu ſture, inu ta Paſſion nameſt Pridege bero na Zvetno |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | uni kupèz en ſlab zhlovek, katéri ſe enimu ſhibkimu lejſsu, eni ladji savupa, inu ſe podſtopi med tréſki inu viharji na |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | neismirljivo trumo ſhe bolj divjih vojſhakov , ktere — kér ſo bili eni is med njih v ſvojih obrasih nekoliko pſam podóbni — ſo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | proti Hrovaški meji odperta stoji. Stanovniki so v verozakonu različni: eni, in to je veči del, spadajo k zapadni, eni k |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | premoženje dolžnikam zapadlo? kjer me je sram bilo, človeka pogledati. Eni bi me bili zasramvali, drugi omilovali, vsih pa bi bila |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | biti. Potem jih s permerjenim pokrovam pokri; kadar so na eni strani rumeni, jih oberni s paličko, in, kadar so tudi |
| Kemija (1869): | prorezu kaže pod. 33. Navadno leži pet tacih valov v enoj peči. (V našej podobi so spodnji trije r zaprti, gornja |
| Kemija (1869): | ali 233,85 gramov. Srebro se imenuje 16lotno, ako je v enoj marki ali v 16 lotih celih 16 lotov čistega srebra |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | takó urediti, da stoji koren, katerega hočemo odpraviti, sam na jedni strani in potem oba jednačbina dela s korenjim eksponentom vzmnožiti |
| Občno vzgojeslovje (1887): | Vsi morajo biti prijatelji vsega, vsak mora biti virtuoz v jedni stroki“. (Herbart. ) Nravstvena sovršenost se opira torej na to, da |
| Tiun - Lin (1891): | končno po stopnicah pride v belo haljo zavit gospodar, v jedni roki držeč svetilnico, v drugi pa meč. Bil je že |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Brez živeža človek nekoliko dni preživí; brez zdrave sape v enih minutah umerje, kakor riba brez vode. Škodljiva je sapa ali |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | létas za béro in za šolsko kurjavo merzlo godi. V enih krajih morajo celò otroci v šolo gredé polena nositi. Tudi |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | ribo iz nje vzemi, huji zakuri, de se sok v enih minutah vkuha; potem ga pa zopet na ribo zli. Okisana |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | s' anien daram al zhasniem buagam jas tabei prosim is aniem ponieshniem serzam: O S. Deviza noi marterniza Korona: o dai |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | ti teva menei boja grieshnika uni potrebniga sromaka obdarvati: s' anien daram al zhasniem buagam jas tabei prosim is aniem ponieshniem |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | molitvo nau prad tvoje veshese priti: inu menei resvesielov is anim zhasniem daram: dabi jas isteſtim h' tvojei boshiei zheſti: noi |
| Ta male katechismus (1768): | Zela Kristianska ſdruſhba, tu je: uſſi pravovirni Kristiani skup pod enem narvikshem Kristusovem Na- |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | minuto poprej umreti, koker tvojega nardobrutlivshega Boga tudi le is enem majhenem greham reſhalliti. Hodi ſa mano. XVII. POSTAVA. Vira je |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | se jiti. Ti se ponaurednem en Chriſtian imęnujesh, aku is enem grenkem serzam tvojemu reſhalniku napruti pridesh. Ena ojstra beſſeda bode |
| Astronomija (1869): | krajih, ki ležé v sredi med obema plimama. Vsi pod enem poldnevnikom ležeči kraji imajo ravno tisti čas oseko, ktera nareja |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | kumaj to proſhnjo tiga ſpokorjeniga ràsbojnika, ſe obèrne sdajzî s' enim ſizer bolęzhim pak priasnim oblizhjam k' njemu, inu danas ſhe |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ſim vęroval, inu ſim sagviſhan, pravi ta poſhteni Chriſtjan s' enim Pavlam Apoſtelnam (II. Thim. 1, 12.) Jeſt vęjm na kogá |
| Kuharske Bukve (1799): | lemon lupka, ſtolzhenim nagelshbizami, enim koſzam v' moki povalaniga putra, enim koſzam zukra; kader ſkup vrè, pokrov gori deni. Naj ſe |
| Kuharske Bukve (1799): | kruham, drobno ſękanim zheſnam, resinami od lemon lupka, ſtolzhenim nagelshbizami, enim koſzam v' moki povalaniga putra, enim koſzam zukra; kader ſkup |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | na ſhirokoſti enak panj. Nar hitrejſhi ſe to sgodi s enim pihavnim meham (Rauchmaſchine) s kterim je sdrushena koſitarſka poſoda, ki |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | paši Rusom podali, le Izmail-paša (Kmety) jo je še z enim oficirjem, prekanivši prednje straže, pobegnil. Kars je naj imenitneja terdnjava |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | te deželi v eno deržavo z enim glavnim mestom pod enim knezom, ki naj bo iz kake ptuje vladne hiše, le |
| Rudninoslovje (1867): | imenujemo je izluščene (lose Kr). Ako se kristali samo z enim koncem drže druge snovi, imenujemo je vzrasle (aufgewachsene Kr.). Tak |
| Fizika (1869): | lega njegovih posamnih delkov nepremenjena. Ali če jekleni prot z enim koncem trdno uklenemo (Pod. 120.), drugi njegov konec pa iz |
| Pozhétki gramatike (1811): | je, vi ſtei prav lubesniv, pravio tudi takrat, kadar s' enm ſamim govorê, nameſt njega tikati ino re' zhi: ti ſi |
| Tiun - Lin (1891): | naravno luko. Tu je stalo več nego dvajset džunk, z jednim ali dvema jamboroma, večinoma velikih ladij, ki so imele po |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | mash shebrati kanei barti: te 6 molitviz morash 3 barti adn sa drvjim poshebrati: kader bosh amert unka poshebrou te 6 |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | ti moras h prou Kriſtiansko sheveti: noi ti morash jemeti ano mozhno vero: noi anu mozhnu sau- |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | faintami shihr, takv shribei te besiedo AIOR † TE TRAGRAMTHON na ano skorjo Krvha inv snejo nateshzfie inoi nesi to figvro sabo |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | skves nasrezhe vbveshtvo pridajo? pakar skves svoje niederlih shivlenje noi ano tako almeshno mash ti savse vierne dushe gorei ofrati: jas |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | kerſtno jeme noi niegovo jeme ti sashribei na an zedelzh anu ti teſti zedelzh nesi nabritof uzhatertovazhar alpe v' petevazhar glieh |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | tu dietze noi je ga diav naramo inu je upipou anu drevv nameſte ane palze k' je on nasriedo te vode |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | je vanei shishi an shaz kaku se ma nasnati. Usemi anu shegnsno kadivo noi shuopou inu an liep bin stuk vseka |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | videti. TA 59. KAPITL. Na velzhi pelik Shebranje jidi kupi anu doro vino inu 3 shemle noi jidi vano shauberno ispo |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | poshli mena tekai dnarjov da jas noi ti moji bomo anu zaitelh shiulenje imeli: tu dodieli mena Bueg Ozha Bueg sin |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | ZERMEA STRIAN OSMADEUS OSTORATTEN noi kerſtijo vanampotoze inu dajei jeme anu Sveto jeme N. N. kaker an meshnik anomi otro kialteriga |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | TA 32. KAPITL. Anu guautno kraftno SHEBRANJE Sa velko bogaſtuo sadobiti tu shebranje je |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | sanje is velizhanje skerbi. TA 69 KAPITL. Na velzHi petek anu jemenitno shebranje da jsaniem dnarjam vezh dnarjou dobish al bosh |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | udrukan biu notre v' jemberse utam lete 1610. TA49. KAPITL. Anu svo jemenitno shebranje od S. Korone tu shebranje se mora |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | shelje to zhasno inv tam venzhno vesele inv isvelizhanje inv anv vesjevo gorei vſtajenje kvenzhnomi lebne. TA 17. KAPITL. Spet an |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | zhe trava okoli mozhnu raſse, ſpuzati, aku je ſuſha, pomalim en malu prezh s' vodo saliti. Goveje shivine lorbarjovu perje ſlanu |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | shelot, inu pimpinel v' dobrim jeſihi pazanu, inu na teſhe en malu noter usęti, ta mittel je MITHRIADES v' ſvojim teſtamenti |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | tem Meſzi tudi shiher shilo puſhaſh, arznujeſh, inu purgiraſh, tudi en malu moſhta pijeſh, ribbe, inu ſadje s'maſso jeſti, moſhta |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | en malu preſuſhiti, inu po tem ſejati, lohku raſse. Pevzarjam ne |
| Kuharske Bukve (1799): | ſroviga maſla inu enkolko ſladkiga ſira; drobno vkup smęſhaj, vbì en jajze notri, inu pęt rumenakov, pa vſe popręd dobra raſtepene |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | Sosesko keršenikov Al' cerkev verjemo. Tud občestvo svetnikov, Sedínstvo v en telo. |
| Sacrum promptuarium (1695): | Cerkvi en nepokoren samovolen shlishat: Leta ſe bil salubil v' eno objeſtno karshenzo, ter pò vſij ſili je hotel tais |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | bomo vshę ozhy sbriſali — — On bo ſhe na te miſlil — Eno tako lępo udovo imęti, inu ſhe druge deklęta salesuvati , to |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | prijetniga kraja prinešen cepič na divjak vcépim, iz tega čez eno ali več lét na druziga, in iz druziga na tretjiga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | imela, de boſta pomagala ſirek ſhteti; sa drugo boſte dali eno serno, sa tretje 2, sa zheterto 4, sa peto 8 |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | se vsa dobro namoči; potem pridêni nekoliko domače solí, na eno vedro vode četertinko funta solí, ter vse skupej s kakim |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | polivka. Razreži prav drobno eno unčo kapar, eno limono in eno periše špinače, potem srovo maslo hudo razbeli, tri žlice drobno |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | smetene in štiri žlice dobrih volovih droži razžverkljaj in z eno unčo razpušeniga putra, z nekoliko solijo in cukram v moko |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | razpenjene beljake v loncu eno četertino ure mešaj, perdeni pa eno unčo drobno stolčeniga cukra in mešaj še eno uro. Zdej |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | vaj”, reče Jud, „mislim, de se norčujete z mano; z eno besedo, kako dobim tega konja? ” „Slišal si že, kaj sem |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | Bersh ko more, ſpet v' kuhinjo leti. Alj kedar s' enoj rokoj ponvo is ognja odſtavi, s' drugoj pa pokrivavko odkrije |
| Biblia (1584): | vas bodo pak v'enim Méſti preganjalitaku beshite v'enu drugu. Riſnizhnu jeſt vam povém, vy nebote Israelſka Méſta opravili |
| Sacrum promptuarium (1695): | temy beſſedamy. Si tu ſic. Taku vam oblubem de bote enu dobru lejtu imeli, sakaj bo G. Bug vmej vama. Sa |
| Sacrum promptuarium (1695): | puſtj; kateri she danashni dan v' Rimi s' enu veliku zhudu tem bogaboyezem kershenikom ſe kashe. Tiga vam, ò |
| Sacrum promptuarium (1695): | pravi: Exemplum dedi vobis. &c. Satoraj moj Mashnik zhe hozhes enu dobru, inu bogatu lejtu sa tvojo dusho imeti. Inſpice, & fac |
| Sacrum promptuarium (1695): | polek vaſhiga della Bogu shlushite, ter vam oblubim, de bote enu ſrezhnu lejtu imeli. Vij pak Hlapzi, inu dekle vſimite gori |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | je Shimnov bil, ter je njega proſſuv, de bi njega enu majhenu od kraja odrinel. Inu on je ſedęzh ludy is |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | dęlavèz je vręjdèn ſvoje jèdy. 11. V' kar kóli sa enu męſtu pak, ali váſs nótèr pójdete, vpraſhajte, |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | posabil, kaj sa ene piſma v' arshati noſsiſh. Kaj sa enu piſmu je letó ? Matizh. (iſhe v' arshati , ene papirzhe vùn |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | dober s'tabo, al kader mo boſh kaj pernęſil, poſtavim enu téle , al kaj takiga, bo toku perluden, inu ponishen , tjiſtikrat |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | zlati dar: daj! da v sercih naših domorodcev sije še jedno sončice, — oj žlahtna ljubezen do naroda našega! da domovino ljubijo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | in dvoje otrok same, jednega fantiča 4 let stariga, in jedno še mlajši komaj pol leta staro dete, v hiši pustita |
| Robinson mlajši (1849): | gotova. Zdaj je po dežji razsel — posejal dve meri žita, jedno ječmene, ino pol mére grahu, pak se je po peteh |
| Robinson mlajši (1849): | ko je na njo davno pozabil, ko bi mu kedo jedno ali drugo iž njih bil prodaval. Petek je pri vsem |
| Ferdinand (1884): | Bil je tudi jako izobražen, ter se jedno leto celó učil bogoslovja na vseučelišči. Njegove izvanredne zmožnosti za |
| Ferdinand (1884): | pa ni gotovo, koliko časa bode pa še živel? Znabiti jedno leto, znabiti komaj pol ali pa celo le jedno četrtino |
| Ferdinand (1884): | Znabiti jedno leto, znabiti komaj pol ali pa celo le jedno četrtino leta. « »Ferdinand je res prav nežen deček, tako slab |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | môči vrednost te neznanke določiti. Dobljena vrednost se postavi v jedno izmed prejšnjih dveh jednačeb; na ta način se določi druga |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | kakor to zahtevajo pogoji naloge; na ta način dobiš za jedno in isto količino dva po obliki različna izraza, in ako |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | določiti. Dobljena vrednost se postavi v jedno izmed prejšnjih dveh jednačeb; na ta način se določi druga neznanka. Potem se postavita |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | od druge po polnem nezavisna. V razrešitev več skupaj spadajočih jednačeb s prav toliko neznankami se uporabljajo isti načini, katere smo |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | dobi jedna neznanka in jedna jednačba menj, iz teh novih jednačeb se odpravi zopet druga neznanka in to se ponavlja, dokler |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | med znanimi in neznanimi števili z jednačbami ter iz teh jednačeb vrednosti za neznana števila iskajoč, zovemo algebro. Razrešujočim s pomočjo |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | načini, katere smo navedli v § 203. za razrešitev dveh jednačeb z dvema neznankama. Iz danih jednačeb se iztrebi namreč jedna |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | postavita obe te dve vrednosti v jedno izmed prejšnjih treh jednačeb, i. t. d.; na ta način se določijo zaporedoma vrednosti |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | Za določitev treh ali več neznank je treba prav toliko jednačeb; le-té ne smejo biti med seboj v nikakem nasprotji in |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | 203. za razrešitev dveh jednačeb z dvema neznankama. Iz danih jednačeb se iztrebi namreč jedna neznanka, na kar se dobi jedna |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | na ta način se določijo zaporedoma vrednosti vseh neznank. Primeri. enačba. |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | njiju razdalja vsak dan za 28 kilometrov, tedaj postane čez enačba dneva ničli jednaka, t. j. drugi kurir bode dohitel prvega |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | postaneta jednaka, k x/5 še 52 prišteti; tedaj dobimo enačba. Ako to jednačbo razrešimo, dobimo x = 65. Preskušnja. 1/5 od |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | rational machen). Recimo, da nam je poracijonaliti n. pr. jednačbo enačba. Jednako z jednakim vzmnoženo dá jednako. Vzmnoživši oba dva dela |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | jedna neznanka, na kar se dobi jedna neznanka in jedna jednačba menj, iz teh novih jednačeb se odpravi zopet druga neznanka |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | razrešitev nalog, izražujoč odnošaje med znanimi in neznanimi števili z jednačbami ter iz teh jednačeb vrednosti za neznana števila iskajoč, zovemo |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | x2 + ax = b z x1 in x2, ondaj je tedaj enačbe. N. pr. Iz x2 – 6x = 16 izvira x1 = 8 in |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | brez neznanke, vzetemu z nasprotnim predznakom. Dokaz. Ako zaznamenujemo korena jednačbe x2 + ax = b z x1 in x2, ondaj je tedaj |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | 2. Kakó je jednačbe uporabljati v razreševanje nalog. § 114. V vsaki nalogi so |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | § 210. O odnošajih med znanimi števili urejene mešano kvadratne jednačbe in nje korenoma je tó-le pomniti: 1.) Vsota obeh korenov |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | II. Kako je razreševati jednačbe s tremi ali več neznankami. § 205. Za določitev treh |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | in to se ponavlja, dokler ne dobimo slednjič le jedne jednačbe z jedno neznanko, iz katere je môči vrednost te neznanke |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | kako nalogo nam je torej na dvoje paziti: 1.) Da jednačbe sestavimo (ansetzen), t. j. da izrazimo dane pogoje z algebrajskimi |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | 2.) Da na ta način dobljene jednačbe razrešimo. Kakó je jednačbe sestavljati, za to nimamo nobednih občnih pravil; za to je |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | zahtevano jednačbo. Jednostavnejše naloge je môči, ne sestavljajoč jih v jednačbe, kar na pamet s samim umovanjem razrešiti. Ako se hočeš |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | z jednakim vzmnoženo dá jednako. Vzmnoživši oba dva dela dane jednačbe na kvadrat, dobimo racijonalno jednačbo 2x + 3 = 25, katero prav |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | navadnega ulomka napišeš ter tega, ako mogoče, okrajšaš. N. pr. enačbi. 2.) Čisto perijoden decimalen ulomek pretvoriš na navadnega, ako vzameš |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | kot negativno karakteristiko ono za 1 večje število. N. pr. enačbi. § 217. V Briggovem logaritmu katerega koli števila se izpremeni |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | s 1000. Za s in p dobimo iz prejšnjega sorazmerja enačbi. Izrazi tudi te dve formuli z besedami, Procentne račune razrešujemo |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | dividenda odštevati. Prejšnja dva primera bi dobila potem tó-le obliko: enačbi. § 196. 1.) Kvadratni koren decimalnega ulomka je prav takó |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | § 193. Ako se nahaja v jednačbi neznanka pod korenjim znakom, môči je koren odpraviti. V ta |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | in potem oba jednačbina dela s korenjim eksponentom vzmnožiti. V jednačbi neznanko korenjega znaka oprostiti, pravi se, jednačbo poracijonaliti (die Gleichung |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | x1x2 = – 16. S pomočjo prejšnjih dveh izrekov je môči takój jednačbo napisati, ako sta dana nje korena. |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | k, b : m = k1, tedaj a = mk, b = mk1. Drugo jednačbo od prve odštevši, dobimo a – b = mk – mk1, in odtod |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | Gleichung rational machen). Recimo, da nam je poracijonaliti n. pr. jednačbo enačba. Jednako z jednakim vzmnoženo dá jednako. Vzmnoživši oba dva |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | 52 = 628 – (48 + 52) = 628 – 100 = 528. § 24. Ako jednačbo 2.) v § 23. obrnemo, dobimo a – (b + c) = (a |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | dva po obliki različna izraza, in ako izjednačiš, dobiš zahtevano jednačbo. Jednostavnejše naloge je môči, ne sestavljajoč jih v jednačbe, kar |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | Vzmnoživši oba dva dela dane jednačbe na kvadrat, dobimo racijonalno jednačbo 2x + 3 = 25, katero prav lahko razrešimo. Kakó je izračunavati |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | eksponentom vzmnožiti. V jednačbi neznanko korenjega znaka oprostiti, pravi se, jednačbo poracijonaliti (die Gleichung rational machen). Recimo, da nam je poracijonaliti |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | x/5 še 52 prišteti; tedaj dobimo enačba. Ako to jednačbo razrešimo, dobimo x = 65. Preskušnja. 1/5 od 65 je 13 |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | znakom, môči je koren odpraviti. V ta namen treba le jednačbo takó urediti, da stoji koren, katerega hočemo odpraviti, sam na |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | katerega hočemo odpraviti, sam na jedni strani in potem oba jednačbina dela s korenjim eksponentom vzmnožiti. V jednačbi neznanko korenjega znaka |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | jedcam neki pràv dobro dišé. Meso mladiga zdraviga konja se enači telečjimu, in meso starjih konj je malo slabši od govejiga |
| Pozhétki gramatike (1811): | non, ako ne, zhe ne; guoique, akolih, deſlih. 5. Sa enàkvati: comme, kakor, ko; de même que, tako de; ainsi que |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | Na eno inu dvejſeto Nedello po Winkuſhtah. Branje is Piſma S. Paula |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | od naſ; slo uzheni svesdogledzi ſo do zhiſtiga srajtali, de ena in petdeſet tavshent, oſem ſto tri in dvajſet milj je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | oblizhje mehko obdershi,~po eniga od tega doma pride — préden petdeſet lét pretêzhe. ” „Kadar nozhe shivina jeſti, poloshi roké na krishem |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | zima pri nas, tam je stanoval kralj, ki je imel ednajst sinov in eno hčer, Eliza ji je bilo ime. Bratje |
| Valenštajn (1866): | krepkih Junakov izberita; naj cesarju Prisežejo — i ko odbije ura Enajst — odide mimo prva straža, Prav tiho proti hiši je peljita |
| Pripovedke za mladino (1887): | pri svojem bratu Benjaminu ter mu pomaga pri opravilih. Drugih enajst pa hodi v gojzd, išče divjačino, srne, zajce, ptice in |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | Marka na 16. Poſtavi. V' Taiſtimu zhaſſu: kader je teh enajſt Jogrov per misi ſedelu , ſe je nym JEsus perkasov, inu |
| Gozdovnik (1898): | »Jeden. rdečokožnih; ostane jih jednajst. « »Ali pa: trije beli, ostaneta dva,« meni Kanadčan. »Grmovje, izmed |
| Gozdovnik (1898): | Potepenci so tako dobri, da nas obvestijo, koliko imamo še jednajst kož za preluknjati,« govori smejaje. |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | molitou potam pa govo Ozhanash tadrugo uro mei ti od adeneſteh dodbaneſteh inu spet to molitov prei noi potle inu spet |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | z vsakim posébej, kolikor Jim je čas pripustil, govorili. Ob enajstih so se v obertnisko razstavo peljali, ktéri se je velika |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | ke ſe je Zefaſu puſtuv viditi, inu potęm tudi tim enajſtim. Potler je tudi njega vezh koker petſtu bratov skupej vidilu |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | uterdoval. Sadnje dni je ſhe vezhkrat s' njimi govoril, ino enajſtérim sapovedal, de naj v' Jerusalem gredó. ˛Shtirdeſeti dan ſe jim |
| Zlata Vas (1850): | njegovo hišo, kakor jim je ukazal. Ko je v cerkvi enajsta ura odbila, Ožbé vsaciga, ki je prišel, molče v . hišo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | v osmim 30, v devetim 40, v desetim 50, v enajstim 70, v dvanajstim 72, v trinajstim 75, v štirnajstim 81 |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | so pershli ob sheſtei vuri noi ob osmei: inu ob adneſtei vuri: noi so usi glieh nieh grosh dobili sedei prosim |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | EDENAJSTI NASTOP. Anshe ględa sa njimi. Kaj nęki te Lublanſke beſhtje |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Baron. Oſèl! (ga od ſebe pahne. ) EDENAJSTI NASTOP. Ti popręjſhni , Shushek , Smeſhnava. Shush. Meni ſe sdí, de |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | vſi ti drugi sa njimi, sunej Matizheka, inu Shu. sheka. ) EDENAJSTI NASTOP. Matizhek , Shushek. Matizhek ozhe sa unimi jiti , pak ga |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | pride ! (Marka gre vùn, inu spet pride. ) (Smeſhnava naprej ſtopi. ) EDENAJSTI NASTOP. Matizhek , ti poprejſhni. Budalo. (piſhe. ) C Contra N. N. |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | EDENAJSTI NASTOP. Nęshka , Tonzhek. (Nęshka pride is Alkofe , tezhe k' ſhtibelzu |
| Valenštajn (1866): | obotavlja i hoče govoriti. Najbrunška gospica ponovi znamenije. On odide. ) Enajsti nastop. Najbrunka. Tekla. Tekla (se oklene Najbrunki krog vratú). Najbrunka |
| Valenštajn (1866): | Enajsti nastop. Prejšnji brez grofinje. Oktavij Pikolomini pristopi s spremstvom. Deverú |
| Valenštajn (1866): | Enajsti nástop. Poprejšnji. Oklopnika. Prvi oklopnik. Mir! Kaj hočete kmetu? Kaj |
| Pozhétki gramatike (1811): | dixième, shéſti, ſédmi, oſmi, devéti, deſéti, onzième, douziéme, treizième, quatorzième, enajſti, dvanajſti, trinajſti, ſhtirnajſti, quinzième etc. petnajſti i. t. d. So |
| Revček Andrejček (1891): | Jednajsti prizor. Grešnik. Andrejček. Grešnik (pokazal se je že med prejšnjim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Comp. in Wien. Kdor pošlje dnarje za deset knjig, dobi enajsto na dar. Od tiste gospode prenumerantov, ki so se na |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | bo ponishan: katiri ſe pak ponisha, ta bo povikſhan. Na enajſto Nedelo po Winkuſhtah. ranje is 1. Piſma S. Paula Apoſt. |
| Genovefa (1841): | krivno in vshivljivo gobo sraven ſêbe v lepoti barve preſéshe. Enajſto poglavje. Genovefa dobi gôrko ovzhjo obléko. S mnógim, nedolshnim veſêljem |
| Ferdinand (1884): | mu je tekla iz treh ran ter močila njegovo obleko. Jednajsto poglavje. NEZNANI VITEZ. Peter je stal bled in trd kakor |
| Gozdovnik (1898): | ima ognja Komanč. Sokoljemuočesu so dali deset kož, a za jednajsto ne mara, ker naj živi ranjeni šakal da bode svojim |
| Fizika (1869): | celo kovine tako različno vodivost, da n. pr. platina doprinaša enajstkrat in železo sedemkrat veči upor prevodu, kakor baker. Ta in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | hvala. Vikši c. k. dvorna gosposka je tudi v Gorici enako družtvo dovolila, in kakor se že očitno zdej kaže, bo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | ſo na temu veliko vezhi, vreteno je pa navadnimu domazhimu enako, le bolj tanjko in lahno je, in ſlushi sa vſako |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | mu pràv dobro gré, tako de voši svojimu očetu le enako hrano (živež) imeti, kakoršna njegovim hlapcam v Ameriki ostaja. On |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | veliko opraviti, zaplodile na Laško v papeževe dežele, kjer se enako pleme nahaja. Al Madžari, kakor vsi tatarski in mongoljski narodi |
| Mineralogija in geognozija (1871): | kroglasto razcepilo zato, ker strdenje ni bilo na vse strani enako, ampak v nekterem kraji se je strdilo popred in okoli |
| Stelja in gnoj (1875): | steljo rabiti. Pomniti pa je, da planinska zelišča in drugo enako rastlinje prav počasi trohni; torej ni kaj pripravno za gnojenje |
| Stelja in gnoj (1875): | rabijo za steljo : 1. Slama, 2. listje, 3. resje in enako rastlinje po gozdih in grmičji, 4. smrečje, in sploh jelovje |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | vſe, kar imà, inu kupi toiſto nyvo. 45. Şpęt je enaku Nebęſhku krajlęstvu enimu kùpzú, katęri yſhe dobre shlatne kamène. 46. |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | kar je imel, inu ga je kupil. 47. Şpet je enaku Nebęſhku krajljęſtvu eni mręshi, katęra je v' mórje vèrshena, inu |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | drugo pèrgliho je on govóril k' njim: Nebęſhku krajlęſtvu je enaku enimu kvaſsu, katęriga je ena shena vsęla, inu ga je |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | pèrgliho jim je on napręj poſtavil, rekózh: Nebęſhku krajljęſtvu je enaku ſturjenu enimu zhlovęku, katęri dobru ſęme ſęje na ſvojo nyvo |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | pèrgliho jim je on napręj poſtavil rekózh: Nebęſhku krajlęſtvu je enaku enimu ſenofóvìmu sèrnu, katęru je en zhlovèk vsęl, inu na |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | imá vuſhęſha sa poſluſhat, tá poſluſhaj. 44. Nebęſhku krajlęſtvu je enaku enimu v' nyvi ſkritimu ſhazu, katęriga je en zhlovèk neſhàl |
| Genovefa (1841): | imá nebéſhki ôzhe tudi ſina, ki mu je po vſe enák. Pa kaj je ta ſin vſe savolj naſ ſtóril, ti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | konjem v dnovih sdravja in bolesni ravnati'' „Kmalo bote tudi enak podúk sa govéd, ſvinje , ovzé, in pſe dobili. ” „Te bukve |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | in tajisti per Pocdamu v létu 1769 je bil buči enak, je vola vbil, in možu roko odtergal. V jutrovi dežéli |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | vidi v sredi cvetja žlahtni prah, ki je lepi barvi enak in se komej zagleda, in ta prah se imenuje rodovitni |
| Zlata Vas (1848): | šoli tako pripraven, otroke učiti, de je bil Ožbetu vès enak. Tudi otroci so ljubili Janeza, ker je bil prijazen, in |
| Zlata Vas (1848): | je vunder obnašal, kakor de bi bil zmiraj še njih enak. Hvaležno so mu večkrat tudi med tednam pri delu pomogali |
| Zlata Vas (1850): | sim pri tem obstala. Zakaj mladi Brencelj je poredin človek, enak očetu, terdiga serca. In zató je danes v naši hiši |
| Fizika (1869): | delati na telo, takrat je, kakor se vidi, njih učinek enak njihovej vsóti (soštevku, sumi). Ako pa sile vlečejo sicer v |
| Fizika (1869): | v enako mér, ali v protivnem zmislu, mora njih učinek enak biti njihovej razliki. Dalje so prav važni tisti slučaji, kader |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | Ta služnoljubnost je kriva, da sta „Slave” in „Sclave” dosegla enaki pomen. Vse te slovanske ljudstva od talijanske meje do bregov |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | vzemi produkt aditiven ali subtraktiven, kakor imata dotična dva člena jednak ali različen znak. 2.) Koeficijent produkta je jednak produktu obeh |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | dva člena jednak ali različen znak. 2.) Koeficijent produkta je jednak produktu obeh koeficijentov; kajti 3a.4b = 3.a.4.b = 3.4.a.b = 12ab. 3.) Glavno |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | in algebrajsko. 1 . * 5kratnik nekega števila, za 23 povečan, je jednak 88. Katero število je to? 2 . * H kateremu številu treba |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | vzetemu z nasprotnim predznakom. 2.) Produkt obeh dveh korenov je jednak členu brez neznanke, vzetemu z nasprotnim predznakom. Dokaz. Ako zaznamenujemo |
| Genovefa (1841): | hudobnim. ” Môja ljubésen do ljudi ima tedaj biti Tvôjimu ſolnzu enaka. Tudi ſvôjim neprijatlam bi rada dôbro ſtorila, de bi lé |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | Jez pa sin enaciga”, ji naglo Moric na odgovor da; „enaka nesreča naji sklepa, nikarva se sama ne ločiva”! Sramožlivo si |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | ogenj nagloma zamoril. Glej! ali si nisva v tem celo enaka”? |
| Divica Orleanska (1848): | krona vsih visocih žen je moja? Po žlahtnim rodu je enaka meni, Čistejši ni kraljeva kri Valoaška, Prestolu nar svitlejšimu na |
| Divica Orleanska (1848): | Karol. Lahir, ti tudi? Verla snubca dva, Enaka v hrabrosti in bojni slavi! – Sovražne utolažila, deržavo Sklenila si |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | Neizrečeno veliko dobriga jim je storil. Okóljšina je bila vertu enaka; pa blagi mož jo je v raj spremenil. |
| Roza Jelodvorska (1855): | dvomim, ali bi se v celi naši okolici še ktera enaka dobila. Kako moje otroke ljubi! z eno besedo: nemorem je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | zato so ji od cesarja podeljene vse tiste predpravice, ktere enaka zastavna naprava v Galicii vživa. Ako vse to prevdarimo, je |
| Fizika (1869): | 430 čf. t. j. enaka naporu, ki je potreben, da se 430 funtov v enej |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | prevdarili in naznanje dali, po kteri ceni bi oní zamôgli enake orodja izdelovati in v Terst pošiljati. V pisarnici c. k. |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | takó da sta si »debet« in »credit« različnih kontov vedno jednaka. Táko zapisavanje služi tudi v kontrolo, ali se je res |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | pamet. Razlika med katerim koli številom in njega petino je jednaka 4/5 dotičnega števila. Ako je torej ta razlika, t. j. |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | nje korenoma je tó-le pomniti: 1.) Vsota obeh korenov je jednaka koeficijentu prve neznankine potence, vzetemu z nasprotnim predznakom. 2.) Produkt |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | z m razdelna tudi diferenca a – bk in ta je jednaka r. Odtod izvajamo: Vsaka skupna mera med dividendom in divizorjem |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | biti z m tudi vsota bk + r in ta je jednaka a. Ta izrek izražujemo tudi takó-le: Vsaka skupna mera med |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | x/5 za 52 manjši od x, treba, da postaneta jednaka, k x/5 še 52 prišteti; tedaj dobimo enačba. Ako |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | 32.26 in 36.24 vsak faktor zmanjšati, da bodeta nova produkta jednaka? 21. Deček dá najstarejšemu bratu polovico svojih orehov menj 8 |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | dan za 28 kilometrov, tedaj postane čez enačba dneva ničli jednaka, t. j. drugi kurir bode dohitel prvega v 3 1/3 |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | zvestoba, njegova ljubezen do Sultana, gospodarja, so bile sloveči lepôti enake, s ktero je vse znance obajal. Sultan ga je zavoljo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | in bistrimu duhu naših junaških mladenčev ino jih po vsim enake sodimo. V nekih starih bukvah *) smo našli, de je bil |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | nikoli sadú ne obrodile, ko bi čebelice ali pa njim enake živalice po njih cvetji ne lazile in od cveta do |
| Divica Orleanska (1848): | lahkih želj osnuje trone si, Tedaj je s kraljem pevc enake slave, Obema stan človeštva so višave. Düšatel. Moj kralj in |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | žemljevimi drobtinami in naredi na nje iz budle (farša) rebricam enake kupčike, namesti kosti lahko podolgast koščik peteršiljeve korenine vanje vtakneš |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | so večjidel iz apnenka, ki je z rujavo ilovico pokrit; enake lastnije so tudi griči, ki se po sredi močvirja vzdigujejo |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | njegovo službo. ” Na mizi je ležalo nekaj kosov tenkega pergamenta enake velikosti, menda za kako knjigo pripravljenega. Starček položí enega pred |
| Rudninoslovje (1867): | i enako ostri ali topi. Kristalni liki, ki imajo zgol enake robove, zovejo se enakorobi liki (gleichkantige Gestalten). sl. 13. 3. |
| Šola v boju proti pijančevanju (1898): | tudi deželna zbora na Moravskem in Spodnjem Avstrijskem nameravata oživiti enake naprave. Različna so sicer mnenja o uravnavi takih zavodov in |
| Fizika (1869): | mnogo stvari je še, ktere niso, kakor rastline ne, iz enakošne tvarine, ki imajo, kakor te, posebne dele posebnih podob za |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | in B takó razdeliti, da dobi A 2, B 3 jednake dele; koliko bode dobila vsaka oseba? 2 . * Razstavi število 160 |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | 20, b) v 25, c) v 33 1/3 let. kapitalu jednake? 23.* V katerem času dá 24. V katerem času dá |
| Občno vzgojeslovje (1887): | in cerkev od gojenčeve prihodnjosti. Te terjatve niso pri vseh jednake. Obitelj zahteva, da naj se otrok tako vzgoji, da bode |
| Najdenček (1860): | krasno napravljeni živini in mislil sim se kralju enacega, kadar sem po zemlji, kakor tica v višavi, čez gore |
| Maria Stuart (1861): | pogledi se in misli. Tu ste vi mož, da ni enacega, Deržavni Atlant, Anglija sloni Na vaših ramah. Burleigh. Vi, milord |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1873): | loterijskega posojila, ker je v Graški „Tagespost” glas počil, da enacega posojila, ki ga je sklenil tudi Štajarski deželni zbor za |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1873): | zbor za mesto Gradec, ministerstvo noče dovoliti in sploh nobenega enacega ne več. Treba je tedaj res bilo pot storiti na |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1874): | je. ” In ta volilec je duhovnik. Ravno tako in iz enacega vzroka je bila zadržana v drugem kraji kacih 5 tednov |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | veš Moric! de sim hčer očeta svojmorca”! „Jez pa sin enaciga”, ji naglo Moric na odgovor da; „enaka nesreča naji sklepa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | popolnama razločna, akoravno pri vsih preprosta, ni vender pri vsih enaciga kroja. Vidiš okroglolične rudeče dekleta z bistrimi, večidel plavimi očmi |
| Roza Jelodvorska (1855): | lastnimi očmi vidila, kako težko je ona, ker je nam enaciga stanu, vodo na glavi nosila, ali pa grajšinsko dvoriše pometala |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | ni zaceljena. Ako bi bolnemu živinčetu sena, trave ali kaj enakega pokladal, bi mu takošna kerma trebuh napenjala, in rana bi |
| Kratki navod zreji domačih svi... (1871): | pri vsakem levenji, dosežemo s tem, da združimo gosence popolnoma enakega razvijanja vedno odločeno od drugih, kar je gotovo pravilno in |
| Gozdovnik (1898): | bogastvo, ki ga je imel : konj, kteremu ga ni bilo enakega. Rezgetal mu je veselo nasproti. Ker je bil zdaj sam |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | manj vtrudi, de ſe na-nj vezh in lepſhi preje s enakiga prediva naprede. Ohlanzi na tem kolovratu ſpredeni dajo lepo terdno |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | tako modroſt ino tak um ti bom dal, de tebi enaziga kralja ni bi- |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | le to je še pomniti, da se morejo le jednote jednakega reda seštevati. |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | § 18., 1.), kar pa pogoju nasprotuje. 3.) Nejednako od jednakega odšteto dá nejednako z nasprotnim nejednačajem. Ako je a = b |
| Fizika (1869): | N. pr. več sil zamore v enako mér in v enakem zmislu delati na telo, takrat je, kakor se vidi, njih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | sonce bi v vsih deželah in po celim svetu ob enakim času gori, in tudi za gnado božjo šlo, kar se |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | mk, b = mk1, c = mk2. Ker pa dá jednako k jednakemu prišteto jednako, dobimo a + b + c = mk + mk1 + mk2, ali |
| Astronomija (1869): | krog mizo, vnanji pa obod sobe. Oko opazovalčevo je v enakej visokosti s plamenom na mestu zgornje puščice, kjer si mislimo |
| Astronomija (1869): | znamenji ekliptike razdelili na 12 enakih delov, ki so v enakej visokosti s svečnim plamenom vsi enako vsaksebi začrtani na zidu |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | k' njim: Sató vſaki vuzheni Piſsár v' Nebęſhkim krajlęſtvi je enaki enimu hiſhnimu Goſpodarju, katęri is ſvojga ſhaza novu inu ſtaru |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | 16. Komú bóm pak enaku dèrshal letá ród? On je enaki otrokam, katęri na |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | ſlabe tovarſhije malopridnih ino raspuſhenih ljudi ſkerbno varjemo, zhe njim enaki biti nozhemo. She ſtar pregòvor pové: Po hudi tovarſhiji rada |
| Rudninoslovje (1867): | Enakoroba se imenuje zato, ker so si vsi rogljevi robovi enaki. 2. Enakoroba, četverostrana prizma (piramidasta prizma) (sl. 45) (gleichkantiges vierseitiges |
| Rudninoslovje (1867): | se lehko na razdeljenem krogu. Samo oni robovi so si enaki, ki so enako dolgi i enako ostri ali topi. Kristalni |
| Rudninoslovje (1867): | 2. na kakovost strinjajočih se robov, ako so si robovi enaki, imenuje se ogel enakorob, ako so pa robovi razni, tudi |
| Mineralogija in geognozija (1871): | Okamnine Jurske so posebno važne, ker se enaki skladi mnogokrat ponavljajo, in tam smo jih v stanu samo |
| Zoologija (1875): | desne in leve čeljustnice, ki ste si v ostalem popolnoma enaki ter ste v sredi zraščeni. Spodnja čeljust je iz enega |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | Koj nato so začuli v bližini klic ponočne ptice in enaki odgovor onstran strmine. „Kaj je bilo to? “ vpraša tiho O'Niel |
| Fizika (1869): | atomov. Ko bi bili vsi atomi teles med sabo popolnoma enakošni, imeli bi v obče le enovrstno tvarino. V resnici so |
| Botanika (1875): | je pa nimajo. Na cvetišči stoječi cveti so ali vsi enakošni, enake podobe, ali pa deloma cevasti (d), deloma jezičasti (c |
| Zoologija (1875): | so hrošči razvrščeni v 17 velicih plemen, ki se po enakošni vnanji postavi in istem načinu življenja dobro razlikujejo. Njihova velikost |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | na stran razhodkov; vsled tega postaneta vsoti na obeh straneh jednaki. Te vsoti se zapišeta pod črti, kateri sta se prej |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | so pod, nad, ali blizo knoflice v bukvah. Tacih in enacih skrivnost več prečudni Rabi rabi in to z tako naglostjo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | takó imenovano lijonsko, njegovo blagó daljši lepôto ohrani od druzih enacih izdelkov. On je namreč naredbo znajdel, pozlačeno in posrebernjeno blagó |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | pokazati, jih prijazno in bogato pogostiti in na večer po enacih potih nazaj v Gradec spraviti. Vsi udje zbora so dobili |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | raje „na birso” ne udarja, kakor vsako drugo vino v enacih okoljšinah. Le pomisliti je, da v gorki Vipavi sončna toplota |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | udari na birso, kar se pa zgodí vsakemu vinu v enacih okoljšinah. Če pa pride „Vipavec” kmalo iz doma v drug |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | smejal in je tisto uro mesto zapustil. Sklep. Tacih in enacih muh je Pavliha silno velikov svojem življenji vganjal. Pa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | in če čisto s svojimi denarji se hočejo preživiti. Po enakih pogodbah utegnejo tudi sinovi menj premožnih staršev v mladenšnico vzeti |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | le veliki posestniki deležni biti, kakor je pri mnozih nemških enakih napravah navada. Tega se pa pri naši zastavni dnarnici ni |
| Fizika (1869): | razdeli se daljava med obema točkama na več med sabo enakih delov, ki se imenujejo stopinje ali gradi. Ta razdelitev razširi |
| Astronomija (1869): | zvezdno mapo nas uči, da ta sozvezdja nikakor ne pokrivajo enakih prostorov na nebu, in da toraj ne dele ekliptike na |
| Fizika (1869): | je dálja med lediščem in vreliščem vode razdeljena na 100 enakih delov, tedaj vrelišče zaznamovano sè 100. Na Angleškem so se |
| Fizika (1869): | dvanajstinske mere so pa tiste, ki se delé na 12 enakih delov, kakor n. pr. stari parižki, renski in avstrijski čevelj |
| Astronomija (1869): | se pomaknemo na robu mize, ki je razdeljen na 12 enakih delov, za en del naprej, vidimo solnce sedaj v znamenji |
| Astronomija (1869): | sobe, ktere obod smo z znamenji ekliptike razdelili na 12 enakih delov, ki so v enakej visokosti s svečnim plamenom vsi |
| Astronomija (1869): | na nebu, in da toraj ne dele ekliptike na dvanajst enakih delov, kajti sozvezdje tehtnice je n. pr. 20 stopinj dolgo |
| Trtna uš (1881): | tako, kakor smo povedali, na korenini trsovej ter rodijo sebi jednakih živalic do poznega poletja (julija). |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | člena zamenjamo, Dostavek. Ako je več številnih sorazmerij med seboj jednakih, ima se vsota vseh prednjih členov proti vsoti vseh zadnjih |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | Občna svojstva ulomkov. § 88. Ako razdelimo jednoto na b jednakih delov, jednaka je vsota vseh teh b delov zopet jednoti |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | c : d, tedaj ad = bc, ondaj je 3.) Iz dveh jednakih produktov je môči vselej sorazmerje sestaviti; v ta namen treba |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | opazi cesarja za sabo, gleda mu jo upihati; al z enakim derkom sledi cesar za njim. Oficir je dobro vedil, da |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | da nam je poracijonaliti n. pr. jednačbo enačba. Jednako z jednakim vzmnoženo dá jednako. Vzmnoživši oba dva dela dane jednačbe na |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | natiſnenih bukev. 2. Ima z. k. kmetijſka drushba s drugimi enakimi drushbami s piſanjam v ſvète iti, in ſe v kmetijſki |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | s paſjim ſtrizam (konjſko pogazho), konjſko meto, in s drugimi enakimi seliſhi preraſhene, sa ktere nobeno shivinzhe ne mara. Ako na |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | 62— 63). b) Ker ima tako izverstno, starim klasiškim jezikom ednako slovnico, da sam v sebi (le nekoličko trohic izjemši), vse |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | po katiri se ti njim v' mladoſti mirel, inu enu enakershnu pourazhilu, kar se se v' mladeh lejtah ſasluſhil. Gospud Buh |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | gerzhi na konzu zepza, temozh de veſ zépez ſkoraj s enako tesho na naſad pada in sernje lepo zélo in bolj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | bil. — Ali bi ne bilo muje vredno, tudi per naſ enako ſkuſhnjo narediti ? ? L. Povéſti is Ljubljane. (,Samoúk) Letaſhnjo pomlad ſo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | vertilo v eni méri v nji obrača, tér v smeteni enako toploto naredi, na ktéri je pri medenju tolikanj ležeče. Mina |
| Divica Orleanska (1848): | tvoji. Jovana. Sovražim te globoko v duši svoji, Kot noč enako tvojimu oklepu. |
| Fizika (1869): | vender razločevati več slučajev. N. pr. več sil zamore v enako mér in v enakem zmislu delati na telo, takrat je |
| Fizika (1869): | tega sledi krožno gibanje. Jasno je, da bi se godilo enako krožno gibanje, ako bi namesto niti vlekla sploh ktera sila |
| Fizika (1869): | njihovej vsóti (soštevku, sumi). Ako pa sile vlečejo sicer v enako mér, ali v protivnem zmislu, mora njih učinek enak biti |
| Botanika (1875): | le en edini cevni povezek v sredini stebla (pod 60.). Enako razmerje vlada kakor izjemek pri nekterih rodovih iz plemena preslic |
| Spisi Krištofa Šmida (1883): | Vendar je zaupala v nebeškega Očeta, ki vse ljudi z enako ljubeznijo objema. Otroka sta te nauke pazljivo poslušala in si |
| Fizika (1869): | stanju počitka ali v stanju gíba. Ako n. pr. z enakošno hitrostjo tekoči lokomotiv pride do mesta, kjer je železnica nekoliko |
| Ta male katechismus (1768): | inu tri Pershone? ſatu, ke uſſe tri Pershone imajo taistu enaku, edinu bitje postanje, inu naturo, muzh, modrust, ſastopnost, inu bres |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | drugo pergliho je on k'nym govoruv: nebeſhku krayleſtvu je enaku enimu qvaſſu, katiriga je ena shena usella, inu je njega |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | je JEsus to pergliho k' ludęm govoruv: nebeſhku krayleſtvu je enaku enimu senofovemu sernu, katiriga je en zhlovek usev, inu na |
| Genovefa (1841): | v ſerzé vtiſni! ” „Gléj, ljubimu ozhétu v nebéſih ſe je inako ſtorilo, de ſo bili ljudjé zlo tako hudobni |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | mk1, c = mk2. Ker pa dá jednako k jednakemu prišteto jednako, dobimo a + b + c = mk + mk1 + mk2, ali, ako razdelimo |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | tedaj a = mk, b = mk1, c = mk2. Ker pa dá jednako k jednakemu prišteto jednako, dobimo a + b + c = mk + mk1 |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ne ismlati ſamo s tem sernja is klaſja, de lepo enako na ſnopje vdarja, temozh tudi, de ſnopje savoljo enake teshe |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | deni jih zopet na srednji ogenj, dokler se vedno mešane enako ne zgrejejo, položi jih v sito, deni jih zopet v |
| Oče naš (1854): | svoje opravila s soncom vred pričeti. Ta čas je minul. Enako tatovu mi mora zdaj noč služiti in ponoči moram k |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | če kdo more, s prosto roko verste enako ravne in enako globoke kakor z mašino! Rêči skor smemo, da sejavnice žito |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | vlečejo in kipijo nad černimi hribi, kakor otoki iz morja, enako beli verhúnci, mejači Koroškega in Solnograškega. Dobro se razločite ena |
| Kemija (1869): | §. 95). Ondi smo čuli, da cela vrsta spojin popolnoma enako kristalizuje in da se kristalni lik ne spromeni, dasiravno se |
| Fizika (1869): | občevalno posodo, v kterej se v vseh njenih delih, voda enako visoko vzdiguje, tako da se iz tega razloži naprava vodometov |
| Botanika (1875): | rastline pa imajo sicer v enojnat krog postavljene cevne povezke: Enako se ima pri praprotih (filices), ktere imajo zraven posamnih cevnih |
| Botanika (1875): | deblo, palmam in drevesastim praprotim lastno. Ono je enojnato, povsod enako debelo; ono ni z glavno korenino v tla prirašeno, ampak |
| Fizika (1869): | živaloslovje (zoologija). Vse stvari so tedaj ali skoz in skoz enakošno sestavljene kakor rudnine, ali pa različno sestavljene kakor rastline in |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | imá vuſhęſsa sa poſluſhat, tá poſluſhaj. 16. Komú bóm pak enaku dèrshal letá ród? On je enaki otrokam, katęri na |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | poracijonaliti n. pr. jednačbo enačba. Jednako z jednakim vzmnoženo dá jednako. Vzmnoživši oba dva dela dane jednačbe na kvadrat, dobimo racijonalno |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | machen). Recimo, da nam je poracijonaliti n. pr. jednačbo enačba. Jednako z jednakim vzmnoženo dá jednako. Vzmnoživši oba dva dela dane |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | toliko dobička. A v druzem slučaji se udeležujejo vsi trije jednako dolgo podjetja, in zato treba razdeliti dobiček med nje le |
| Rudninoslovje (1867): | četverostrana piramida (sl. 44)(GleiehkantigevierseitigePyramide) je omejena z osmimi sokladnimi, enakokrakimi trikoti (4 zgoraj, 4 zdolaj), ter ima: sl. 44. dvojne |
| Mineralogija in geognozija (1871): | zazveni, kedar ga udariš s kladvom. Fonolit je na videz enakolična zmes iz felsita in natrolita pa nekoliko zeolita; gost, škrilast |
| Mineralogija in geognozija (1871): | V obče se držimo razvrstitve v enakolična kamenja in zmesi ter naštevamo najvažniša popisovaje njih glavne lastnosti |
| Mineralogija in geognozija (1871): | vidimo kamenja, ki je kolikaj razširjeno, skozi in skozi popolno enakoličnega, celega. Najtrje je razpokano ali odločeno, ima razpoke in špranje |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | bolje ohrani v porabnem stanji, če je v kolikor mogoče enakomernej toplini in celò pod vodo, zato smo delali poskušnje vporabljevaje |
| Mineralogija in geognozija (1871): | pa okamnine dajo spoznati, da so živali nekdaj bile veliko enakomerniše razširjene po zemlji kot zdaj in zdi se nam, da |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | tudi semlje ne, dokler je mokra. Gnoj mora po njivi enakomerno rastroſen biti. Breshnim njivam gnojite per verhu mozhneji, ſpodej plitveji |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſto mernikov shita poſejejo, sato, ker ſe s maſhino bolj enakomerno ſeje, ko s peſtjo. (Dalje ſledi. ) Pet novih ſoglaſnih svonov |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | maſhine ali take ſejavnize, s kterimi ſemena prav lepo in enakomerno po njivi ſejejo. Dobre ſo take perprave |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | kir potreſálize ali ſejávne maſhine sernje bolj porédama in bolj enakomerno rastréſejo, kakor zhloveſhka peſt. 10. Vezh ſemenſkiga sernja je treba |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | Dalje. ) Akoravno ne najdemo pri mestnih poslopjih nič posebnega, vendar enakomernost in talijanski okus dajeta mestu — pa le novemu — neko prijetnost |
| Astronomija (1869): | dve mesti ste toraj to, kar že poznamo po imenu: enakonočišč, in solnce stoji ob času pomladanskega enakonočja, toraj dne 21. |
| Astronomija (1869): | poznamo po imenu: enakonočišč, in solnce stoji ob času pomladanskega enakonočja, toraj dne 21. marca, v sozvezdji rib (namreč v znamenji |
| Astronomija (1869): | sozvezdji rib (namreč v znamenji ovna) in ob časa jesenskega enakonočja, to je 23. septembra, v sozvezdji device (namreč v znamenji |
| Astronomija (1869): | v kterem sta dan in noč enako dolga, imenujemo spomladansko enakonočje (spomladanski aequinoctium). Kakor je sploh znano, se pa dolgost dneva |
| Astronomija (1869): | večernica, (hesperus), 304. Aequator, polutnik. Aequatorhöhe, polutnikova visokost, 259. Aequinoctium, enakonočje, 256. Aglaja, 302. Aldebaran, 272. Amphitrita, 302. Andromeda, 271. Autares |
| Astronomija (1869): | noč in dan enako dolga, toraj imenujemo ta stan spomladansko enakonočje (aequinoetium). Ravno to velja tudi o jesenskem enakonočji, ki se |
| Astronomija (1869): | pride solnce zopet v polutnik AQ, in tedaj imamo jesensko enakonočje ali jesenski aequinoctium. Odslé se oddalja solnce na južno stran |
| Fizika (1869): | doseže tako le: Batov drog je pritrjen na en konec enakoramnega vóda, ki se kimálnik ali ravnotežnik (balancier) imenuje. Na drugem |
| Fizika (1869): | dveh teles zamorejo se primérjati, ako telesi obesimo na konce enakoramnega vóda. Ako ta ostane v ravnotežji, ste težkoti obeh teles |
| Rudninoslovje (1867): | se robov, ako so si robovi enaki, imenuje se ogel enakorob, ako so pa robovi razni, tudi ogel se zove raznorob |
| Rudninoslovje (1867): | ón kvadrat zove tudi piramidino stojalo — tudi stojalni robovi (bb). Enakoroba se imenuje zato, ker so si vsi rogljevi robovi enaki |
| Rudninoslovje (1867): | imenuje zato, ker so si vsi rogljevi robovi enaki. 2. Enakoroba, četverostrana prizma (piramidasta prizma) (sl. 45) (gleichkantiges vierseitiges Prizma) je |
| Rudninoslovje (1867): | spredaj i zadaj po čez. Semkaj spadajo ti-le liki: 1. Enakoroba, četverostrana piramida (sl. 44)(GleiehkantigevierseitigePyramide) je omejena z osmimi sokladnimi |
| Rudninoslovje (1867): | 4 zdolaj), ter ima: sl. 44. dvojne ogle: 2 štiroploska enakoroba a na koncéh glavne osi, roglja imenovana, i 4 štiroploske |
| Rudninoslovje (1867): | topi. Kristalni liki, ki imajo zgol enake robove, zovejo se enakorobi liki (gleichkantige Gestalten). sl. 13. 3. Ako se trije ali |
| Rudninoslovje (1867): | horizontalno ploskvijo, namreč s kvadratom(sl. 45) ali pa z enakorobo četverostrano piramido (sl. 46). sl. 45. sl. 46. |
| Mineralogija in geognozija (1871): | Naticella costata, Myacites fassaënsis, Myophoria sp. i. d. pričajo strategrafično enakost z onimi v bolj severnih Alpah. ” Že iz teh besedi |
| Pozhétki gramatike (1811): | la rose, vióliza je manj lepa ko góshovka. Ako kasheſh enakoſt, predſtavi perlógu beſedo aussi, tako; poſtavim: la rose est aussi |
| Oče naš (1854): | to svoboda? “ „Štefan, ali tako ti govoriš od svobode in enakosti, stebrov republike? Bojim se, da si skrivin prijatel kraljestva. Ako |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1873): | vsem narodom, sramotiti hoče sveti nauk Izveličarja našega o svobodi, enakosti in bratinstvu vseh narodov. Če pa tudi letošnji Božični prazniki |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | »Oh mož tebi je ni enakosti,« vsklikne. Marcel ves iznenadjen, »od kod dobivaš toliko moči in |
| Kemija (1869): | opijuma ono krepko, delujočo sostavino, in kmalu potem našli so enakošne tvari tudi v drugih rastlinah. Preiskovaje te čiste tvari, prepričali |
| Občno vzgojeslovje (1887): | in njih znaki med seboj in s celoto, da primerja jednakovrstne predmete, da izloči, kar je med slučajnim in nebistvenim vkupnega |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | ſtariſham ino ſvoji shlahti je Martin lepo pomagal. Kedar Martin enbart vſo ſvojo shlahto na Martinovo goſ k' dedekovi reſhitvi povabi |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | in jo odpihnejo, ako jim je mogoče. Vzemi 8 lotov encianovih korenin, 8 lotov brinjevih jagod, 8 lotov trigonelnega semena, v |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | štupe, 8 lotov antimona, 4 lote vinskega kamna, 6 lotov encianovih korenin, 6 lotov brinjevih jagod, vse skupej dobro zmešaj. |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | naribane hrastove skorje, 12 lotov stolčenega kuma, 16 lotov zdrobljenih encianovih korenin, dobro skupej zmešaj, v 24 enakih delov razdeli, in |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | sledeče zdravilo: Vzemi 6 lotov žveplovih cvetlic, 8 lotov štupe encianovih korenin, 8 lotov koprovega semena, 1/2 libre drobno naribanega hrena |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | potresti: Vzemi 6 lotov žvepla, 6 lotov antimona, 4 lote encianovih korenin, 4 lote brinjevih jagod; vse dobro zdrobi in skupej |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | žvepla, 2 lota antimonovih jeter, 2 lota voženka, 4 lote encianovih korenin, 4 lote brinjevih jagod, jih v štupo zmli in |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | dan na klajo poštupati: Vzemi 8 lotov žvepla, 6 lotov encianovih korenin, 6 lotov brinjevih jagod, ktere moraš dobro zdrobiti in |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | jim pa tudi naslednji lek pomaga: Vzemi 2 lota štupe encianovih korenin in 8 lotov grenke soli. Ta zmes se da |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | lot potašeljna, ali 2 lota kuhinske soli ali 2 lota encianovih in kalmežovih korenin – dvakrat na dan; ali si napravi 1 |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | gnojam obloshi. V' borshteh nepuſti ſękati, ne ſmole brati. Şvinam enzianovo, al angelikno korenino, al pelen med pijazho dati, de jim |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | vedeti inu usam navarno ſtam se odgeniti. MERKEI DORO. Kader Anzhuovak ushliednjam zugi leshi danie- |
| Biblia (1584): | djal: Nebeſku Krajleſtvu je glih enimu Shenfovimu sèrnu, kateru je enZhlovik vsel, inu na ſvojoNyvo vſejal, kateru je tu nar manſhe |
| Ta male katechismus (1768): | svoje otroke po ſakonski, inu Kristianski viſhi rodila, inu redila; endejl; de be v' ſakonu lepu myrnu ſhivélla, inu pred greham |
| Ta male katechismus (1768): | vezhno naresdirno ſaveſo skupej ſhiveti se ſastopeta) boſhjo gnado ſadobeta endejl: de be svoje otroke po ſakonski, inu Kristianski viſhi rodila |
| Ta male katechismus (1768): | te zirkovne ſapovde, kader njeh derſhemo? Te, inu take sorte, endejl ſaukaſila, endejl pak tudi ſapovde te Zirkve so enu dijanje |
| Ta male katechismus (1768): | Zirkuv je tudi ena sveta Zirkuv, ke bo endejl od Kristusa svoje glave, inu ſhenena, s' katirem je skus |
| Ta male katechismus (1768): | katirem je skus viro, inu SS. ſakramente ſveſana, inu posvetzhena, endejl, ke bo od S. Duha useskuſi viſhana, inu ohranena. Tretezh |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | erov kaker bodash sdei podvezhan je skushano. Usemi andnar entolar alpa dukat noi podeji navetar podpertizh skriushi pa podeji |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Zheſen dobro svéshi, zhebulo, de v zvét ne pojde pohodi, endivijo de ſe srumeni povéshi. — Şkerbi de boſh pſhenizo, jezhmen in |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | 100 obomari inu 3 alpa 9 vier taku boda pershou andober Duh noi tabe boda barou kai ti pegerash taku rezi |
| Botanika (1875): | kapljin skoz rastlinske in živalske mrene se imenuje vpój ali endosmosa. Kako se godi ta prohod, posebno gledé tega, ali gre |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | ozheta † inu sina † inu Svetiga Duha † Amen. Kader bosh ti anhrushzh sashlishou tedei kna shebrei vezh ampak saroti istiemi besiedami: jas |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | perserzi zhvtov; jnv tu je doro sadvsho noi satelv dakar anhvdobem zhvovak namora shkodvati bel kei nagnati noi svo srezhni so |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | koli celo število. 3.) Ona števila, katera imajo na mestu jednic 1, 3, 5, 7 ali 9, katera tedaj niso z |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | najnižja številka 0. 2.) Ona števila, katera imajo na mestu jednic 0, 2, 4, 6 ali 8, katera so tedaj z |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | c.102 + b.10 + a občni izraz mštevilčnega dekadnega števila, imajočega a jednic, b desetic, ... r jednot (m – 1) reda. § 45. Ako |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | dekadno število je môči razstaviti na mnogokratnik števila 10 in jednice; n. pr. 3576 = 357.10 + 6, 4385 = 438.10 + 5. Število 10 |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | bp.10 + ap. Večštevilčno število pomnožimo tedaj z jednoštevilčnim, ako multiplikandove jednice, desetice, stotice, ... z multiplikatorjem pomnožimo ter posamične produkte pod pomnožene |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | razdelno, tedaj tudi vsak mnogokratnik števila 10; ako so še jednice danega števila z 2 ali 5 razdelne, razdelno je tudi |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | število je z 2 ali 5 razdelno, ako so njega jednice oziroma z 2 ali 5 razdelne. Dokaz. Vsako dekadno število |
| Kuharske Bukve (1799): | ſuk. V' en polizh ſroviga mlęka deni devęt jajz inu enkaj preſjaniga zukra, vſe ſkup dobro rastepi al rasshverkaj, po- |
| Kuharske Bukve (1799): | nudelni na maſli zverti. Vsami eno unzho ſroviga maſla inu enkolko ſladkiga ſira; drobno vkup smęſhaj, vbì en jajze notri, inu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | de se je pràv zlo potreslo; potem pa se je enekrat, in če pràv imam, od večera proti jutro valno (wellenförmig |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | ji sdravje, Jemlje shivlenje. V' malim jemati Sazhne ſe tat, Enkrat v' velikim Mora nehat'. Kuhani raki ˛Shzhipajo veſt, Varj'ſe, mladina |
| Genovefa (1841): | Sakaj nizh vezh bi nè môgla shivéti, zhe bi ſhe enkrat s vami ne govorila, ſe pri vaſ ne poſlovila in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ga hladi. 7. Shivina ſe more v tekozhih vodah ſaj enkrat v dnevu ſkopati; pa ſkerbeti je treba, de ſe ne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | je iz merzliga studenca napíla. Oj ! de bi se kmetovavcam enkrat očí odperle, in de bi spoznali, de majčkini vzroki večkrat |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | v Gradišu Nr. 32. Bazen ali právlica. Muha in krop. Enkrát je hotla ena muha Le zvedit', kaj se v kotli |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | reve sam poskusil in nam iz njih pomagal. Prišel je enkrat v malo mesto, ki so mu rekli Naim. Nesli so |
| Valenštajn (1866): | Te zapustiti, draga Tekla — moram! Poglej usmiljeno me le še enkrat; Ne morem s saboj vzeti jeze tvoje, Ti me ne |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | šla več v tičnico, v katero se je bila že enkrat ujela. “ |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | njene hčere tudi. Čez leto in dan so si še enkrat toliko novcev prihranile, kolikor je kravica veljala. Pri tem so |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | Goſpud! na bodi zhes naſho vtraglivoſt taku stoshen, debi ti, enkret zhes nas reku te beſede, katire ima skus tvojo povelo |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | vreidni krei neſhli? le ſamu enkret je biu per Judeshu v' eni taku maihini vreidnoſti JESUS |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | drugim terpeu, inu preſtau: na duſhi pa je vſe na enkret terpeu, kyr ſi je vſe naprei stojozhu terpleine skus en |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | pulverem reverteris. Inu bosh supet h' pepelu gratou. Inu debi enkret eno dobro ſmert ſturiu, inu debi po ſmerti v' tu |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | tiga shivota, kyr tu terpleine tiga shivota ni vſe na enkret, ampak enu sa drugim terpeu, inu preſtau: na duſhi pa |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | sgrosila. Katiro grosovitnoſt tega napreistojozhiga terpleina, kader je on na enkret vkup, koker en vſigavideozhi Bog, pred ſaboi videu, je moliu |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | eno takſhno podſtopnoſt, naſpamet, inu hudobo sapelali, de bi mi enkret vezh naſho duſho, katiraje tvoja podoba, s'naſpodobnim norzhuvainam, inu |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | tiſti krei, sakai JESUS je pogoſtu takei sahajou. Ponovim ſhe enkret lete beſſede sa volo |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | je vſe naprei stojozhu terpleine skus en shivi ſpomín na enkret naprei poſtaviu; satu je tudi leta nar britkeishi ſpomin nemu |
| Ferdinand (1884): | marsikatero neumnost, ker je menil, da čast plemiča to zahteva. Jedenkrat se je čutil od nekega mladega gospodiča razžaljenega. Menil je |
| Ferdinand (1884): | grof zavpije z močnim glasom skozi vrata. »No, bode vže jedenkrat konec! Voz vže dolgo čaka! « Ni pa si upal iti |
| Ferdinand (1884): | zavpije Ferdinand z milim, žalostnim glasom. Hotela se je še jedenkrat obrniti proti dečku. Ali grof zavpije z močnim glasom skozi |
| Občno vzgojeslovje (1887): | na podlogi čutnega zaznavanja. 2. Sovršeno mišljenje terja, da so jedenkrat dobljene predstave take, da jih more zavest vsak čas uporabljati |
| Robinson mlajši (1849): | čas je Petek prišel z užgano svetilnico, ino še je jednokrat izkusil, solze pretakaje, svojega gospoda pregovoriti, da bi se ne |
| Kuharske Bukve (1799): | vkuha, de ſe vlęzhe, potle deni vìſhne notri, puſti ſhe enmalo vręti, inu hrani jeh v' sholzi. — Maręlze ſe snajo ravno |
| Kuharske Bukve (1799): | ſtôpi, sraven v' męſ tolzi tudi tri zęle nagelshbize, inu enmalo ſladke ſkorie. Potle deni v' veliko ſklędo, nali en polizh |
| Kuharske Bukve (1799): | jeh vmęſ tako polivaj. 157. Kuhana Bísena. Deni v' piſker enmalo vezh jęſiha ku vode, tudi lorber pęrja, zhebula, puſti savręti |
| Kuharske Bukve (1799): | ſira, tri zęle jajza, pęt rumenakov, dvę shlize mersliga mlęka, enmalo voloveh dro- |
| Kuharske Bukve (1799): | sręshi na koſze, perſtavi ga v' kosi s' zhernim vinam, enmalo jęſiham, ſtolzhenim prepezhenim kruham, drobno ſękanim zheſnam, resinami od lemon |
| Kuharske Bukve (1799): | ſrędno ręzh gor iti; potle vſakiga s' nosham po ſrędi enmalo naręshi, jih zri v' rasbęlenim maſli; kader na miſo daſh |
| Kuharske Bukve (1799): | ſklędo, poręshi niti prozh, políj s' shupo, inu s' peterſhilam enmalo obloshi. 17. Spargelni. Spargelne operi, povęshi v' ſnopke, jih naravnoſt |
| Kuharske Bukve (1799): | belake rastepi inu rasshverkaj v' enim bokali mersliga mlęka inu enmalo zukra notri. To ſe poſtavi nad ſlabo sherjavzo, ſe shverkla |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | to zameril, ker je znano, da se Madžar rad povsod enmalo pobaha! Tako Korizmicz piše, da ogerske goveda so z Ogri |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | bokalov perdelajo. Vino je dobro, kakor dolenſko, kader je s enmalo laſhkiga moſhta smeſhano, inu vkup droshe ismezhe. Ti goſpodje ſo |
| Botanika (1875): | 26. red. Breze (Betulaceae). Izmed tu sem spadajočega drevja z enodomnimi mačicami naj omenimo: jelšo (Alnus), ki posebno dobro stori V |
| Pozhétki gramatike (1811): | epitome, sapopadik kratki, gomme, ſmola, guma: amazone, amasonka, korenjákina, monotone, enogláſen (: ROme Rim, je kratek:) 7. Dolgi ſo predhódni v' oudre |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | mislih nič ne veljam, zakaj sim pa v sedmim odseku enoglasno za tajniku (Sekretär) izvoljen bil? Kar pa očitanje v 47. |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | pondeljk praznik, pa v torik začel, in v saboto jenjal, enoglasno poterdila, in bo po tem še mestni odbor nagovorila, da |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | se obdolžena dalje zavolj tega sodijsko preiskovala. Višji sodija je enoglasno ta predlog poterdila. (Dalje sledi. ) |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | poprejšne Novo-Celjske grajšine, in njegov oskerbnik Fr. Paulič, obdolžena goljufije, enoglasno nedolžna spoznana C—. Iz Frauheimske okolice na Štajarskem. Te dní |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | celó pravda naključila ti banki. — Vsi časniki dunajski pretresajo sedaj enoglasno z veliko hvalo osnovo nove rokodelske postave, ki ima v |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | kot en mož vstalo iz svojih stolov in s tem enoglasno izgovorilo svoj „amen”. Dufour je bil za višjega poveljnika, Freiherose |
| Botanika (1875): | Equisetaceae) in lesičjekov (Lyeopodiaceae), ktere rastline pa imajo sicer v enojnat krog postavljene cevne povezke: Enako se ima pri praprotih (filices |
| Botanika (1875): | nič ali le nekoliko rogovilastih vej in nosijo v vrhu enojnat šop velikih listov. Listi pušajo po površji debla obrunke in |
| Fizika (1869): | v trojnej daljavi le tretjino tiste velikosti, kakoršne je v enojnej daljavi. |
| Kemija (1869): | Phosphorwasserstoff, 381. Vodenec ogljenčev dvojni, zweifach Kohlenwasserstoffgas, 392. Vodenec ogljenčev enojni, einfach Kohlenwasserstoffgas, 391. Vodenec ogljenčev lahki, leichtes Kohlenwasserstoffgas, 391. Vodenec |
| Kemija (1869): | ki so sostavljene po splošnej formuli CXHYOZ. (Glej §. 54.) Enojni ogljenčev vodenec, C2H4, se dela povsod, kjer se po stoječih |
| Botanika (1875): | 2. Palmovo deblo, palmam in drevesastim praprotim lastno. Ono je enojnato, povsod enako debelo; ono ni z glavno korenino v tla |
| Botanika (1875): | ne debeli več, ampak raste le na gornjem koncu. Deblo enokaličnic. 34 Ta skupina obsega razun drugih rastlin tudi vse naše |
| Botanika (1875): | listih. Te rastline narejajo záse en posebni razred. III. razred: Enokaličnice; Monocotyledoneae. |
| Botanika (1875): | tem, da se ta prah piha skoz svečni plamen. B. Enokaličnice. 139 Vkupna znamenja rastlin tega oddelka so ena edina kalica |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | na dan, zjutrej in zvečer sledečega zdravila med pičo daje: Enoletnim in dveletnim prasičom pol lota solitarja in en lot glauberjove |
| Kemija (1869): | da so organske spojine glede njihove sostave iz prvin jako enolične. Različnost kemičnih lastnosti pri organskih spojinah toraj ni vezana na |
| Mineralogija in geognozija (1871): | Alpah. ” Že iz teh besedi previdimo, da ti skladi niso enolični, ampak škrilniki se menjajo z drobno- in debelo-zrnatim peščencem, dalje |
| Astronomija (1869): | imate na življenje in na opravila človečja največ upliva. Zmerom enolično vrtenje zemlje krog svoje osi z vrstenjem dneva in noči |
| Mineralogija in geognozija (1871): | je napravila zemljina skorija, moralo bi površje zemlje biti precej enolično; višin in nižin ne bi videli, strjeno zemljo pokrivalo bi |
| Zoologija (1875): | živali. Življenje celih redov, na pr. rib in krkonov je enolično in dolgočasno v primeri z dejanjem in nehanjem najnavadnišega žužka |
| Rudninoslovje (1867): | 5•5. IV. Posebna teža rudnin. Ako bi si izrezali enólike kocke iz raznih rudnin, n. pr. iz sadre, mramora, živca |
| Mineralogija in geognozija (1871): | Vse osi so različne: Rombiški sistem. b. Štiri osi; tri enolike podružne osi so druga proti drugi nagnjene za 60°, na |
| Mineralogija in geognozija (1871): | osi stojé druga na drugi navpik. l. Vse osi so enolike: Teseralni sistem; ali tesularni regularni sistem. 2. Samo dve osi |
| Deborah (1883): | rešenika. Ah, zakaj je moral toliko trpeti! Župnik. Da moremo enoliko ljubiti! Judov Bog, grozni, ostri, postavil je ognjén oblak mej |
| Botanika (1875): | seboj popolnoma enaki; v protivnem slučaji je čaša nepravilna. Nepravilna enolistna čaša je mnogokrat dvoustnata, namreč razdeljena |
| Botanika (1875): | cvetni deli cvetni ohod (perigonium). Čaša je ali večlistna ali enolistna. Na veličastnej čaši se štejejo posamni listki in se popiše |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | III. Dve nalogi v praktično uporabo jednostavnega knjigovodstva. 1. Načrt jednomesečne trgovine. Josip Leban v Ljubljani si omisli za svojo trgovino |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | Dne 13. julija. Prodal sem B. Sirku tukaj proti njega jednomesečnemu akceptu: 200 kg Java-kave po 180, 200 kg cukra po |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | bi Ono po kmetijskih in rokodelskih novicah negovo podvzetje našim enonarodnim bratam Krajncam, Korošcam, Štajercam i. t. d. na znanje dati |
| Botanika (1875): | na koncu osi le en edini plodni list stoji, izraste enopredalčast pestič, ako ima os na koncu večplodnih listov, je pa |
| Botanika (1875): | od tega, kako so soraščeni, odvisno to, ali bo pestič enopredalčast ali večpredalčast. Nekteri pestiči so narejeni le iz enega samega |
| Botanika (1875): | se pa hujšata, tako da je hrastov plod vselej le enopredaličast in enosemensk. V oplodje izraščeni plodovi listi se takrat, ko |
| Botanika (1875): | listov je medsebojno soraščenih, in namreč ali le z robovi (enopredalčasta glavica), ali z nekoliko podvihanimi (mak) ali s . popolnoma podvihanimi |
| Botanika (1875): | jo razdeluje na dva predála. Ali nektere rastline imajo vendar enopredalčaste ali večpredalčaste prašnice. V njih najdemo pelod ali cvetni prah |
| Botanika (1875): | hujšata, tako da je hrastov plod vselej le enopredaličast in enosemensk. V oplodje izraščeni plodovi listi se takrat, ko seme dozori |
| Botanika (1875): | izmed njih se množi z delitvijo. To se godi pri enostaničnih algah, pri mrvastih algah (Stückelalgen Diatoma, pod. 159. in 160. |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | § 153. Vsak sestavljen družbeni račun je môči izpremeniti na jednostaven. N. pr. Trije trgovci so se združili za neko podjetje |
| Zoologija (1875): | namen nahajajo se pri nekaterih sesalca in bradavke. Nekateri imajo enostavne oči. Za dihanje nemajo črvi niti pluč, niti dušnic. V |
| Zoologija (1875): | oblike, naposled nijso nič druzega nego preobražena in premenjena oblika enostavne mehurčaste celice, iz katere se dado vsi drugi izvaljati. Enake |
| Zoologija (1875): | noge ali pa plavute. Na glavi videvamo nasajene, sestavljene in enostavne pikčaste oči, dve ali štiri tipalnice, ki so časih jako |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | 22. Po koliko % treba kapital na obresti naložiti, da bodo jednostavne obresti a) v 20, b) v 25, c) v 33 |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | III. Dve nalogi v praktično uporabo jednostavnega knjigovodstva. 1. Načrt jednomesečne trgovine. Josip Leban v Ljubljani si |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | gl. in 40000 gl., katere smatramo lahko za razmerska števila jednostavnega družbenega računa. Račun stoji takó-le: Pri sestavljenem družbenem računu pomnoži |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | drugo z druzim, dobljene produkte pa smatraj za razmerska števila jednostavnega družbenega računa in le-téga uporabi potem v razrešitev naloge. Naloge |
| Zoologija (1875): | se tudi te glavne oblike ali rodovi zvesti na starejše, enostavniše oblike, in naposled se vse sedanje rivalstvo izvaja iz nekoliko |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | po obliki različna izraza, in ako izjednačiš, dobiš zahtevano jednačbo. Jednostavnejše naloge je môči, ne sestavljajoč jih v jednačbe, kar na |
| Fizika (1869): | zraku potisne zdaj pah spet nazaj v cev. V temu ednostavnem poskusu, v premikanji páha gori in doli, imamo podlogo naprave |
| Fizika (1869): | ktere izpeljujemo najimenitneje posledke. Te posledke zamoremo razjasniti na prav ednostavnej pripravi, v kterej vsak koj spozna otročjo igračo. V cev |
| Fizika (1869): | so narejene zračne sesaljke, zato bomo še enkrat govorili o ednostavnej valjastej pripravi (Pod. 107.). Lahko se vidi, da se v |
| Kemija (1869): | sebo enake ali pa da stojé med sebo v prav enostavnih omerih. Pri trdnih in tekočnih telesih ta zakonitost ni tako |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | pred vsem računsko razmerje s trgovskimi prijatelji. Táko vknjiževanje zovemo jednostavno knjigovodstvo (einfache Buchführung). |
| Zoologija (1875): | in dihanja. Ti organi so pri nižih živalih izraženi v najenostavniših oblikah. Mešiček in nekoliko cevk zadostuje prebavljanju in krvnemu obtoku |
| Zoologija (1875): | Med čutili je oko najpopolniše razvito. Oko je pri členarjih enostavno, to je, ima eno samo lečo in je videti kakor |
| Gozdovnik (1898): | nama beli pravijo,« dostavi prvi golijat. »Je-li res? « praša Tiburcio enostavno iznenaden, korak nazaj stopivši. »Res je! « potrdi Rdoles. « »Tu vam |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | slovenskih bratih. Kdo nam tedej pravo pot kaže ? Po svoji enostranski misli vsak , — gledé pa na naše splohne potrebe, mislim, de |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | na Slovenskim. Iz Štajarskiga. Mnogi tudi izobraženi ludjé še večidel jednostransko mislijo: „Kmet ostane nepremaknjen pri starim kopitu , ino težko napreduje |
| Občno vzgojeslovje (1887): | ker je v svojem občevanji omejen, vzgoji se kaj lehko jednostransko; največkrat mu nedostaje potrebne družbene kreposti; c) vsled vednega občevanja |
| Občno vzgojeslovje (1887): | osnovano na domišljiji, katera to, kar so stari storili dobrega, jednostransko poveličuje. Táko hvalisanje je v vzgoji nepraktično, kajti gojencu je |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | naslednjega višjega mesta. N. pr. Računajoč na pamet pomnoži z jednoštevilčnim multiplikatorjem najprej višje in potem nižje jednote. N. pr. Koliko |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | ep.104 + dp.103 + cp.102 + bp.10 + ap. Večštevilčno število pomnožimo tedaj z jednoštevilčnim, ako multiplikandove jednice, desetice, stotice, ... z multiplikatorjem pomnožimo ter posamične |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | izraz mštevilčnega dekadnega števila, imajočega a jednic, b desetic, ... r jednot (m – 1) reda. § 45. Ako je M = e.104 + d.103 |
| Rudninoslovje (1867): | posebna teža oglénčeve kisline je 1•5, to je: prostorna enota, recimo 1 kubičen črevelj, oglénčeve kisline je poldrugikrat teži nego |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | treba te dve tvarini zmešati, ako hočemo, da bode imela jednota zmesi srednjo vrednost m, tedaj a > m > b? Recimo, da |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | A in B dve istovrstni tvarini, in da ima njiju jednota vrednost a, oziroma b in da je a > b. V |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | če tudi le pomanjkanje ene same številke, ali ene same enote ima, cela kakor neresnična zaveržena biti mora: takó tudi ta |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | kaki stvari s pomočjo množenja izračunati, ondaj kaže dostikrat ceno jednote razložiti na desetice in krajcarje. N. pr. 1 kg velja |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | pamet pomnoži z jednoštevilčnim multiplikatorjem najprej višje in potem nižje jednote. N. pr. Koliko je 6krat 78? 6krat 70 je 420 |
| Rudninoslovje (1867): | zvemo težo vode i težo živega srebra v istej prostornej enoti, namreč v našej steklenici. Če tedaj podelimo težo živega srebra |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | deset jednot jednega reda jednoto naslednjega višjega reda. Začenši pri jednoti štejemo z znanimi imeni števil: jedna, dve, tri, ... do deset |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | § 2. Tvoreč števila začenjamo z jednoto. Ako pridenemo k jednoti še jedno jednoto, k številu, na ta način dobljenemu, zopet |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | jednakih delov, jednaka je vsota vseh teh b delov zopet jednoti; tedaj 1/b.b = 1. Ako vzamemo menj nego b tacih |
| Kemija (1869): | Po novejših dogovorih o tej stvari vzel se je za enoto funt colne zveze. 1 funt colne zveze ima 500 gramov |
| Kemija (1869): | bilo jo potrebno, da se ravnomočje neke prvine stavi za enoto in da se pokaže, koliko utežnih delov vsake druge prvine |
| Kemija (1869): | Razmera med številom kovanega debelega denarja in med novčno (denarno) enoto — ki je bila poprej marka, sedaj je pa colni funt |
| Kemija (1869): | koliko utežnih delov vsake druge prvine se spaja s to enoto. Kemiki so se sporazumeli ter so vzeli za enoto vodenec |
| Kemija (1869): | to enoto. Kemiki so se sporazumeli ter so vzeli za enoto vodenec zato je njegovo ravnomočje = 1. |
| Kemija (1869): | nam tudi gostota zraka služi za merilo, to je, za enoto, kedar drugim plinovom določujemo primerno težino. Gostota zraka je toraj |
| Zoologija (1875): | ima kako delo storiti, zmerom menjajo. Mehanično delo merimo z enoto, ki se zove meterkilogram (mk), to je namreč sila, ki |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | pa množino (Vielheit) in izraz, kateri kaže, kolikokrat ima množina jednoto v sebi, število (Zahl). Oni del matematike, kateri se peča |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | to za jednoto povečamo, in iz naslednjega, ako to za jednoto zmanjšamo. Kadar takó, jednoto dodajajoč ali odjemajoč, od števila do |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | števila začenjamo z jednoto. Ako pridenemo k jednoti še jedno jednoto, k številu, na ta način dobljenemu, zopet jednoto, in takó |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | deka). V tem sistemu tvori po deset jednot jednega reda jednoto naslednjega višjega reda. Začenši pri jednoti štejemo z znanimi imeni |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | in število, katero kaže, koliko nižjih jednot daje vselej višjo jednoto, osnovno število (Grundzahl) številnega sistema. Sedaj nam rabi v obče |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | še jedno jednoto, k številu, na ta način dobljenemu, zopet jednoto, in takó dalje, dobimo vrsto naravnih števil (natürliche Zahlen). Jednoto |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | število naravne številne vrste dobimo iz prejšnjega, ako to za jednoto povečamo, in iz naslednjega, ako to za jednoto zmanjšamo. Kadar |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | in iz naslednjega, ako to za jednoto zmanjšamo. Kadar takó, jednoto dodajajoč ali odjemajoč, od števila do števila prehajamo, pravimo, da |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | jednoto, in takó dalje, dobimo vrsto naravnih števil (natürliche Zahlen). Jednoto samo in tudi vsako število, katero smo dobili, dodajajoč jednoto |
| Zoologija (1875): | pitati, imenujemo jih goliče ali kilavce; pozneje se hranijo z enotero hrano, hodijo skakljaje, letajo pa hitro in lehko ter so |
| Zoologija (1875): | imenuje se venec, spodnji b pa korenina. Prednji zobje imajo enotero, zadnji dvojno, trojno in celo četverno korenino. Med vencem in |
| Rudninoslovje (1867): | prostor nepretrgoma ter ima neko stanovito vnanjo obliko, imenuje se enotérna rudnina (einfaches Mineral). Ako je njena vnanja oblika tudi pravilna |
| Rudninoslovje (1867): | rudnine se taka jedrnata samo v tem razločuje, da se enoterna dá klati, jedrnata pa ne. Zložena rudnina se namreč ne |
| Rudninoslovje (1867): | konci razvit; drugi konec si moramo v mislih dopolniti. Opomba. Enoterne rudnine brez pravilnega lika (podobe) imenujemo pločice, ako so jako |
| Rudninoslovje (1867): | III. O razkolnosti i lomu kristalov. Na kristalu ali na enoterni rudnini ne moremo razločevati nikakoršnih delov, i vendar se dadé |
| Rudninoslovje (1867): | vnanja oblika tudi pravilna, zove se golot ali kristal. *) Več enoternih rudnin iste vrste zrastenih zovemo zloženo ali sestavljeno rudnino (zusammengesetztes |
| Rudninoslovje (1867): | Lom zloženih rudnin je ali školjkast ali neraven, kot pri enoternih rudninah, ali pa: troskvast (splittrig), to je: lomna ploskev je |
| Mineralogija in geognozija (1871): | del vednosti t. j. geognozija ali geologija. I. Nauk o enoternih mineralih. Oriktognozija. Prva tirjatev, ki jo stavimo mineralogiji je ta |
| Mineralogija in geognozija (1871): | Ali se jim dobro pozná, da so zmesi iz druzih enoternih mineralov, ali pa, če so onim enaki po kemiški sestavi |
| Mineralogija in geognozija (1871): | več različnih mineralov. Razdelimo jih toraj v dvé glavni vrsti, enoterno kamenje in pa zmesi. Marmor n. pr. je enoterno kamenje |
| Mineralogija in geognozija (1871): | vrsti, enoterno kamenje in pa zmesi. Marmor n. pr. je enoterno kamenje obstoječe iz samih apnenih zrnec. Granit pa, v kterem |
| Botanika (1875): | kakor v vrvco nabranih stanic in ki spadajo podobno najbolj enovitim algam, med najnepopolnejše rastlinske podobe. Ker so tako drobne, minljive |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | sdei gremo poano Dvsho kathera nam zve shlishi potam je ansidlar merkov |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | inv potam kierje te bovnik vmrieti jemov je vidov an ansidlar velko hvdizhov ponja Dvsho jeti hier so ti hvdizhi miemo |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | tu terplenje spraviem usmilénjam prameshlvja noi savierne dvshize gorei ofra antak Kriſtian bo natam sviete svo srezhen she |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | kei zhries me napraviti sbesiedo inv isdianjam takv mavi kakv antak mosh karieri je shje pred 32 stemi lietami vmerv inv |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | erov kaker bodash sdei podvezhan je skushano. Usemi andnar entolar alpa dukat noi podeji navetar podpertizh skriushi pa podeji v' |
| Pozhétki gramatike (1811): | v' ive, ome, one, poſtavim: alternative, na isméno, peverſtama, premènjama, ensadrúgima; perspective, isvidnoſt, epitome, sapopadik kratki, gomme, ſmola, guma: amazone, amasonka |
| Mineralogija in geognozija (1871): | so: železni kiz prav navaden, pa tudi kvarc, tinjec, granat, epidot, magnetovec. |
| Mineralogija in geognozija (1871): | mu je obično 2.65. Slučajne vmesnine: turmalin, roženec, andalusit, pinit, epidot, granat, topas, grafit, magnetovec, kositarjevec i. d. v. Granit prehaja |
| Divica Orleanska (1848): | Tibo d’ Ark. Ti noríš, ne jez; In ta epiškop modri, in vi vsi, Ki mislite, de gospodár nebeški Se |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | mosh vmèrl, inu leta je tebe v' ſvojim teſtamenti sa ęrba poſtavil od zęliga ſvojga premoshenja; inu meni je gori danu |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | da zamorejo pri polji ali kodar bodi kaj zboljšati, — deleže erbom izplačati itd. Ker se jim ne bo bati, da bi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | sledi. ) Svete podobe, ki jih je J. Vodè, varh baron Erbergoviga muzeuma v Dobi, iz nekiga prav drobniga in lesketečiga peska |