Besedišče starejšega slovenskega knjižnega jezika IMP: vse besede, Stran 15

▶ erbič samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

dedič; Pleteršnik

erbiča
- irbezha
  Branja, inu evangeliumi (1777): k' nam govoruv ſkus Synu , katiriga je on poſtavil eniga irbezha uſſeh rezhy, ſkus katiriga je on

erbiči

irbezhi

Ta male katechismus (1768):	ſeni otrozi boſhji? Mi smo is gnade goriuſeti otrozi, inu irbezhi nebeshkega Kraylestva. Kaj nas S. M. K. Zirkuv uzhy skus
Branja, inu evangeliumi (1777):	Chriſtuſa naſhiga Isvelizharja: de mi ſkus tegaiſtiga miloſt pravizhini ſturjeni, irbezhi bomo po temu savupanju vezhniga shivlenja v'Chriſtuſu JEsuſu Goſpudu

▶ erbščina samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ Pleteršnik

dediščina; Pleteršnik

erbščina

erbſhina
Genovefa (1841): vſe tó ſkléneſh in tudi ſtoriſh, — ti bo mala dédina (erbſhina) po tvoji materi vezh vrédna, kakor vſa velíka dedina, ki

irbishna

Branja, inu evangeliumi (1777):	more taiſtiga goriusdigniti, de bi obluba nehalla. Sakaj aku je irbishna is poſtave , tok she ni vezh is oblube, Abrahamu pak
Branja, inu evangeliumi (1777):	ſe jeſt ukoreninila, inu v' dejlu mojiga Boga je njega irbishna, inu v' tih Svetnikov polnuſti je moje goridershanje. Evangelium S.

erbščino

erbſhino

Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	bogati dobrotnik vmèrl, inu bó k'malu vſe svęjdil, kar njegovo ęrbſhino, inu to perſhono am tizhe, katera je njemu to ęrbſhino
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	ęrbſhino, inu to perſhono am tizhe, katera je njemu to ęrbſhino sapuſtila. Kadar bo potle damu priſhal, bo vęjdil sheni, otrokam

▶ erdeljski pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ IMP

erdeljske

Aritmetika za učiteljišča (1885):	maja: 9 akcij Rudolfove železnice po 184.75 in 12 akcij erdeljske železnice po 182. Koliko mora za vse plačati? (Nominalna vrednost
Aritmetika za učiteljišča (1885):	7. A proda dne 26. februvarja: a) 18 prioritetnih obligacij erdeljske železnice po 99 (nominalna vrednost po 200 gl., 5% obresti

▶ erlavski pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP

erlavska
Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): družín v nar veči revšino bilo zakopanih, je unkraj Rena Erlavska družína živela. Erlavski gospod je bil preblag, zal mož, njegova
erlavskega
- erlavskiga
  Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): ulêči, una dva pa še urniši začneta vesláti. Ena kugla Erlavskiga gospoda ravno v klobuk zadéne, in mu luknjo naredí, dvé

erlavski

Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853):	po celi Evropi tóliko kerví in solz prelito, se je Erlavski iz vélikiga mesta na svoje nar odročniši posestvo med Renam
Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853):	vender vsi uídejo neoránjeni, in srečno dojdejo na unstranski breg. Erlavski se na kolena spustí, in Bogá zahvali za rešítev; Lena
Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853):	veči revšino bilo zakopanih, je unkraj Rena Erlavska družína živela. Erlavski gospod je bil preblag, zal mož, njegova žena dobra, ljubeznjiva
Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853):	ubéžci. Strašno so nedolžnim pulje (ali kugle) okoli ušés ferčále. Erlavski ukaže Leni se v čoln ulêči, una dva pa še

▶ erlih pridevnik, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

pošten; nemško-slovenski slovar

erlih
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): usam viernam dusham: inu sa potriebo noi sa anu brumnu erlih shiulenje: knuzi noi k' huali inu h' zheſti boshjei: noi

▶ ertovit pridevnik, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k

priostren; kontekst

ertovita
- ertovite
  Robinson mlajši (1849): Prostirad. A kaj je to kolje. Oča. So derva — polena ertovite, ktere se pred tabrom — gradom terdino gosto poleg sebe v

▶ es. okrajšava ↘ IMP

es.

Hrana evangeljskih naukov (1835):	molite v' duhu, ino v' tem zhujte bres vſiga prenehanja. “ (Es. 6, 13—18.) 4. Kako ſe nam je pa sadershati
Hrana evangeljskih naukov (1835):	ampak kakor ſlushábniki Kriſtuſovi, kateri is ſerza voljo boshjo dopolnijo. “ (Es. 6, 5 — 9.) 4. Varujte ſe, kolikor nar vezh samorete
Hrana evangeljskih naukov (1835):	vſaki, ki dobro opravlja, bo od goſpoda ſvoje plazhilo dobil. “ (Es. 6, 5 — 9). ˛Sv. Peter uzhi (I. Pet. 2, 8--19

▶ esej zaimek(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

ta; Pleteršnik

esega
Robinson mlajši (1849): bi se ljubemu Bogu poljubilo, ga z rano smertjo iz esega — totega sveta poklicati o! o kako rad, kako velma rad
eso
Robinson mlajši (1849): kako bi peč postavil, ni imel velike starosti — skerbi. Tude eso delo je izkonjal, pred ner je navadni dežj nastal. Ino

▶ esparterov pridevnik, svojilni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP

esparterovo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): pri kterem je plesala z generalom Esparterom, kralj pa z Esparterovo ženo. Gotovo ima ta čast Španjoljcom očitno znamnje biti, da

▶ estetičen pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

estetična

Občno vzgojeslovje (1887):	in dobrota, dalje lastni in tuji jaz. Vsled tega razlikujemo estetična (lepoznanstvena), intelektualna (umstvena), moralna (nravstvena) in verska (nabožna, religijozna) čustva
Občno vzgojeslovje (1887):	delavnost. Važna predvaja nravstvenosti je vzbujanje in razvijanje estetičnega zanimanja Estetična čustva so najboljši pomoček, da čutnost preide v nravstvenost, kajti
Občno vzgojeslovje (1887):	katera so nam brezpogojno mila ali nemila. Taka čustva so estetična čustva. Kar nam brezpogojno dopada, imenujemo lepo, kar nam brezpogojno

estetičnega

Občno vzgojeslovje (1887):	se tudi najgotoveje izpodrine poželenje po surovi čutni nasladnosti. Vzbujanje estetičnega zanimanja v gojenci ni težavno, kajti lepota vpliva neposrednje na
Občno vzgojeslovje (1887):	okus, še predno je o tem razsodila pamet. S pomočjo estetičnega užitka se tudi najgotoveje izpodrine poželenje po surovi čutni nasladnosti
Občno vzgojeslovje (1887):	in urejuje delavnost. Važna predvaja nravstvenosti je vzbujanje in razvijanje estetičnega zanimanja Estetična čustva so najboljši pomoček, da čutnost preide v

▶ estevanov pridevnik, svojilni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP

estevanovih
Gozdovnik (1898): pritisne, strel poči, in krogla je letela tako blizu don Estevanovih in Diazovih ušes, da ju je kar zazeblo. Sledeči hip

estevanovo

Gozdovnik (1898):	Oročej, zakaj to in pa nič drugega ni mnenje don Estevanovo. Ta Diaz je prav slovit dečak, ki zna najti sled
Gozdovnik (1898):	ju s Tiburcijem v stepi, ko so hodili za don Estevanovo odpravo. In ko bi bil razun njih še kdo, ki

▶ estrajški pridevnik, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

avstrijski; kontekst

estrajške
- eſtrajſhke
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): Bodo ljudſtva vſaki sarji Peli lik u ſerzih snan! Bog eſtrajſhke Zare varji, Ferdinanda nam ohran'. Viditi je bilo goſpéj, goſpode
estrajškem
- estrajškim
  Kmetijske in rokodelske novice (1844): ter tje prepeljavati in kupčijo z svojimi izdelki po celim estrajškim cesarstvu razširiti. Kar poprej ni mogoče bilo, bode zdaj na
estrajški
- eſtrajſki
  Kmetijske in rokodelske novice (1844): uzhitel. Kako Zeſar kmetljſtvo zhaſti. (Prava pergodba. ) Ko ſe je Eſtrajſki Zeſar Joshef II. o velikimu Şerpanu léta 1769 v Prajſe
estrajških
- eſtrajſkih
  Kmetijske in rokodelske novice (1844): v letu 1828 v Milani prizhela ; tóde ni ſedaj po Eſtrajſkih deshélah s imenovano Milanſko drushbo v nobeni savesi vezh, ampak
estrajško
- eſtrajſko
  Kmetijske in rokodelske novice (1844): tiſto léto. „32„ ſo priſhle nove poſtávſke knige sa zelo Eſtrajſko Zeſárſtvo na dan. „32„ boj per Şmolenſki, na Poljſkim. „32

▶ esu prislov, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

tu; kontekst

esu
Robinson mlajši (1849): verči ino druga lesena, železna, cinova ino medena kuhinjska posoda; esu — tu so takaj bile polne truge — škrinje oblačil, perila — pertenina

▶ etc. okrajšava ↘ IMP

etc.

Mineralogija in geognozija (1871):	Kerkonoših jako razširjene v drobu in glinatem škrilniku, pri Grimi etc. ; v Harzu, Turingijskem lesu, tu zasedajo posebno pri Masserbergu do
Mineralogija in geognozija (1871):	MioceneGroup T. Eocène (Parisien) Eocene Group T. Crètacé; (Turonien, Neocomien, etc. ) Cretaceous Group (Chalkmarl, upper and lower Green Sand) T. Jurassique
Mineralogija in geognozija (1871):	upper and lower Green Sand) T. Jurassique; (Corallien, Batholien, Liasien, etc. ) Wealden, Lower and upper Oolitic Group Upper and lower Lias
Mineralogija in geognozija (1871):	Upper and lower Lias T. Triassique; (Salfanien, Conchylien, Grès bigarré etc. ) Triassic Group; (New Red Marls, New Red Sandstone) T. Permien

▶ eter samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

eter

Kemija (1869):	Aluminium, 417. Aluminiumoxid, aluminijumov okis, 417. Amalgam, 434. Ameisenäther, mravski éter, 451. Ameisensäure, mravska kislina, 462. Ameisenspiritus, mravski cvet, 462. Amil
Kemija (1869):	kakor sirop gosta tekočina; ako jo razliješ, izpari se hitro eter, a brezbarvena, prozorna in vlečna kožica ti ostane. Zategadelj se
Fizika (1869):	tlaku biti še tekočna, kakor n. pr. voda, vinski cvet, êter, itd. Take pare se razločujejo bitno od plinov v tem

etre

etere

Kemija (1869):	so alkoholi okisni hidrati sostavljenih korenik. Te okise sploh imenujemo étere (Aether), a njihove spojine s kislinami sostavljene étere ali éstere
Kemija (1869):	sploh imenujemo étere (Aether), a njihove spojine s kislinami sostavljene étere ali éstere. Vsa ta imena so vzeta od naj predi

etri

eteri

Kemija (1869):	in konjak, slastičarji pa z njimi parfemirajo svojo robo. Taki éteri so: Enantov éter (Oenantäther), tudi konjakovo olje imenovan, dobiva se
Kemija (1869):	v vrenji iz onih tvari napravijo posebna hlapna olja ali eteri, ki so jako ugodnega duha, kterega se tudi navzame žganica
Kemija (1869):	Sostavljeni eteri ali esteri. Tako namreč imenujemo spojine neorganskih in organskih kislin
Kemija (1869):	in se nahaja v starem vinu. Z nekterimi takimi sostavljenimi éteri se ponareja rúm in konjak, slastičarji pa z njimi parfemirajo

etru

eteru

Kemija (1869):	V éteru raztopljen strelni pamuk, kolodij imenovan, je kakor sirop gosta tekočina
Kemija (1869):	in klorovnatega apna. Kloroform je brezbarvena tekočina, diši ugodno po éteru, sladek je, njegova primerna težina = 1.48 in vré pri 61

▶ eti zaimek(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

ta; kontekst

etem
Robinson mlajši (1849): bi ta lezel. A ko bi takše zveri se na etem ostrovi zderževale bi uže to bil davno zavaral. A pak

eti

Robinson mlajši (1849):	ino se sploh stakete ali palisáde imenújejo. — Tedaj dalje. V eti prekopje sklenol, da mali izvirek popeljá, ko je nedaleko
Robinson mlajši (1849):	nedolžnosti — ino krivice. Uže šest je bilo teh nevoljnikov na eti način zvezanih, ko sta se oba poslednja prebudila, vskočila ino
Robinson mlajši (1849):	proč zvezani na zemlji leži ino jega tude berž ubijo; eti pak da se mu ne zdi iž njega narodu, ino
Robinson mlajši (1849):	dosegnol, da bi se kupčevi dolgovje plačali. Ostánek je hotel eti hvaléžni mož svojemu dobrotniku darovati, ali toti ni

▶ etičen pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

etični
Občno vzgojeslovje (1887): drugače ne more biti primeren temelj pedagogije. Vsekako pa je etični pojem o človeškem namenu prava podloga, na katero se opira

▶ etika samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

etika

Občno vzgojeslovje (1887):	tej svrhi, peča se etika ali znanstveni nauk o nravstvenosti. Etika more biti prirodna ali filozofična in verska ali krščanska. Filozofična
Občno vzgojeslovje (1887):	se onega, človeškega vedenja, kakeršno ustreza tej svrhi, peča se etika ali znanstveni nauk o nravstvenosti. Etika more biti prirodna ali
Občno vzgojeslovje (1887):	more biti prirodna ali filozofična in verska ali krščanska. Filozofična etika treba, da je v soglasji s krščansko, drugače ne more

▶ etil samostalnik, občno_ime, moški ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

etil

Kemija (1869):	bromom in jodom delujejo na amonijak, na pr. razgret jodov étil, C4H5J na amonijak. Te osnove so po lastnostih sploh podobne
Kemija (1869):	misliti kakor amonijake, v kterih alkoholske korenike, na pr. metil, etil, amil itd. zamenjujejo vodenčeve atome. Njihova pisava in njihova imena

▶ etilen pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

etilni

etilov

Kemija (1869):	mravska kislina, 462. Ameisenspiritus, mravski cvet, 462. Amil, Amyl. Amin étilov, 478. Ammoniak, amonijak, 412. Ammoniak buttersaures, maslenokisli amonijak, 463. Ammoniak
Kemija (1869):	Traubenzucker, grozdni slador 485. Trden, fest. Treibherd, plavnik. Triáthylamin, trojni etilov amin, 478. Trohneti, verwittern. Tropfstein, kapnik. Tuha, Graphit, 388. Tvar
Kemija (1869):	475. Alkana, 486. Alkohol, 471. Alkohol amilov, Amylalkohol, 475. Alkohol etilov, Aethylalkohol, 471. Alkohol metilov, Methylalkohol, 474. Aloa, 490. Aluminijum, Aluminium

▶ etilov pridevnik, svojilni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP

etilovega

Kemija (1869):	imenom jabelčno olje, a zmes ocetnokislega amilovega okisa in ocetnokislega étilovega okisa z imenom hruškovo olje. III. Organske osnove. Nektere rastlinske
Kemija (1869):	C10H12O2, (Amylalkohol.) ali hidrat amilovega okisa, C10H11O.HO, se dela zraven étilovega alkohola pri vrvežu sladornatih tekočin, zlasti ondi, kjer se iz

▶ etimološki pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

etimoloških
- etymologičkih
  Kmetijske in rokodelske novice (1846): in sem takó svoj Slovensko-narodni slovnik in primerjeno slovnico po etymologičkih in analogičkih pravilih spisal, da bi raznost v edinost spravil

▶ etruščanski pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

etruščanskega
- etruškega
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): lotos nobeno drugo verozakonsko častje ne pozna razun egiptovskega in etruškega. Da pa Noričani niso nobeden teh narodov bili, je jasno

▶ etruščanski rimski pridevnik, splošni, nedoločeno + pridevnik, splošni, nedoločeno(večbesedno geslo) ↘ goo300k

etruščansko rimsko
- hetrursko-rimsko
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): 20— 30 z brezovino zvezanih imenujejo „fašk” (morda sorodno s hetrursko-rimsko besedo „fasces”). Vsaki flos ima po dvoje vêsel, jedno spredej

▶ etruščinost samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

etruščansko poreklo; kontekst

etruščinost
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): kot beli dan. Ako pa kdo zamore dokazati egiptičnost ali etruščinost Noričanov, naj izkaže! Pri severnih Slovenih je nadomestoval ta cvet

▶ etu prislov, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

tu; kontekst

etu

Robinson mlajši (1849):	zernja, vina, strelnega prahu — smodu, kugel — krugel ino drobi — šprihov; etu so bili topove — dela — (štuki — kanone), puške, pistole, kordove — čorde
Robinson mlajši (1849):	strugala, skobli — strugove — (hobli), kladiva, železa, žreblji, noži, škarje, igle; etu opet lonci — gernci, sklede — mise — bljuda, okrožniki — talerje; žlice, kleši

▶ euforbium samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

evforbija; SSKJ

euforbium
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): 1 kvintelc zmletih španskih muh, 1/2 kvintelca euforbium – gumeta, 2 lota sala se dobro skupej zmešajo. Po tem

▶ evangeličan samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

evangeličanom
- evangelcem
  Valenštajn (1866): me ne briga. — Svetu sem pokazal — V Glogavi sam sem evangelcem cerkev Sezidati ukazal. — Poslušajte, Župan, — kakó se pišete? Župan. Pahhebel
evangeličanov
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): zavolj bogatije na srebru in zlatu in lepih podob. Svetišča evangeličanov, judov in spoznovavcev drugih ver, ki stojé v starem mestu

▶ evangelij samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

evangelij

efangeli

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	dei shebrei te svete Efangeli S. Johanesa inu spet 15. Ozhanasou in15 vbomari noi ano
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	an Kral tah judov? inu potam se shebrajo S. Joaneass Efangeli? inu kader bosh shentianshave vanjeli poshebrov? REZI Bueg bodi sahvalen
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	isnajemi koljenami nanje: inu shebrei 3 barti saporedama sveta Johanasa Efangeli taku si ti 24 ur smersou kaker gakvo tabe nadie

evangeli

Biblia (1584):	inu Gluſhci ſliſhio, Mèrtvi gori vſtajajo, inu tém vbosim ſe Evangeli prediguje: Inu blagur je timu, kateri ſe nad mano nepohujſha
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	gluhi ſliſhio, ti mèrtvi gori vſtajajo, inu tim vbógim ſe Evangęli osnanuje. 6. Inu ſręzhèn je tá, katęri ſe ne bó

evangelij
Revček Andrejček (1891): želiš. Franica (oslabi videzno). Zato pa tudi verujem, kakor sveti evangelij, da iz naju ne bo nič. Morala sem priseči očetu
evangelj
Kmetijske in rokodelske novice (1846): molitev; na drugim papirčiku pa je v nemškim jeziku celi evangelj sv. Jan. I. 1-14. natisnjen, ki se takóle začne: „Im

evangelji

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	uroslovne službe (horarum officia), v tem jeziku péti, ali sveti evangelji in sveto pismo, noviga in stariga zakona dobro prestavljeno in
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	mašo v slavijanskimu jeziku sta brala in pela, Slovanam sveti evangelji oznanovala v domači besedi takó ročno, kakor de bi bila
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	knjiga” — in pri teh besedah so položili roko na — sveti evangelji! Vredništvo. Cena prešičev v Krajnji — čez 2 centa 7 krajc

evangelija

evangelia

Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	Jęsuſoviga gori vsęti Jogèr, on katęri je h' pridigvanju tiga Evangęlia namęnjen? Oſtèrmíte zhes tó vy Nebęſsa! inu vy pravizhni trepetajte
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	sakaj zhe jo dalej premiſhlujem to zhiſtoſt inu lepoto tvojga Evangęlia, to ſvetóſt, inu ſvetloſt tvoje Zęrkve, vękſhi lubęsen zhutim jeſt
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	ne perpuſty, kar bi pred Bogam, inu po poſtavah tiga Evangęlia prav ne bilu. Katęri zhe is zhlovęſhke ſlabóſti faly, ſe

evangelija
Genovefa (1841): in s krishem v drugi roki ſo priſhli pervi osnanovavzi evangelija k vam. She enkrat: poſluſhajte evangéli, ohranite ſi ga v

evangeliuma

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	perliſuvanje. 1 Niseli ti moj Syn! ſhe pogostukrat is S. Evangeliuma shlishal: katire svojo dusho lube na temu svejtu, ta bo
Branja, inu evangeliumi (1777):	oklepam te pravize, inu obuti na nogah k' perpravi tega Evangeliuma tega myru. V' uſſih rezhęh pak primite sa brambo te

evangelja

Genovefa (1841):	Vojnomirova nevéſta. P Pred vezh ſtolétji, ko je sôra ſv. Evangélja tamôte nejevérſtva na Némſhkim rasſvitlila in ſirove ſhêge náſhih hrabrih
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Trebelnim (gornjim Mokronogu) hrani, de so pervi navéstniki (oznanovavci) svetiga evangelja skrivali se po samotnih krajih in gorah, in kažejo cerkvico

evangeliju

evangeliu
Pozhétki gramatike (1811): ſe veſti (:ravnati:) po pámeti. Suivant. Suivant l'Evangile, po Evangéliu. Sa kásati lózhenje. Sans, Les soldates sans leurs offciers, vojaki

evangelji

Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	nizh saſtopili. Luk. 18. Ti Jogri Chriſtuſovi, katęri po danaſhnim Evangęlji njegovih navukov niſo saſtopili, dadó meni danàs perloshnoſt od neſręzhe
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	ſpomnite vy, moji Bratje, na té beſséde, katére ſmo v' Evangélji na trétjo Nedelo v' Póſti brali? Kdór ny s' mano
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	bi ſe ta prigodba ravno tak, ko ſe v' ſvetim evangelji bere, dokonzhala, kmalo drugi dan dobro voljo napravi, ino veliko

▶ evangelijski pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

evangelijskega

evangeljſkiga

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	uni sgublenige ſina, ga objame ino mu odpuſti. Po isgledi evangeljſkiga ozheta tudi on vkashe ſina po ſvojim ſtani oblezhi, ino
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	mu vſi prijateli prizhali, kako hvale vredno je po isgledi evangéljſkiga ozheta ravnati, ktériga je Isve-

evangelijski

evangeljſki

Štiri poslednje reči (1831):	ſmert greſhnika, ker ga vezhi del neperpravljeniga najde, kakor je evangeljſki goſpodar hudobniga hlapza, nepepravljeniga naſhel. Bog ima na ſvetu s'
Hrana evangeljskih naukov (1835):	teleſne ſlepote nam je ſlepi vboſhzhek per Jerihi v' denaſhni evangeljſki pergodbi. I. V. 31. Sadnokrat ſe je Jesuſ v' Jerusalem
Hrana evangeljskih naukov (1835):	ſi bo hlapez ali goſpodár, kakor nam Jesuſ v' doneshni evangeljſki podobi ali priliki kashe. I. V. 24. Nebeſhko kraljéſtvo, pravi
Hrana evangeljskih naukov (1835):	nebeſhki uzhenik, v' ſvojih naukih raslaga, ino v' deneſhni ſv. evangeljſki pergodbi tajiſtiga podobo pokashe, kako velizhaſtno de je. I. V.
Hrana evangeljskih naukov (1835):	kriſtjanam, zhes katere oni per ſvojim goſpodu milo toshijo, kakor evangeljſki hlapzi zhres ljuljko. Puſtite jih do shétve, pravi goſpod, sakaj

evangelski

Ta male katechismus (1768):	pravize volo, ſakaj njeh je neheshkuKrayletsvu. Matth. 5. Katiri se Evangelski svjeti imenujejo? Taisti, katiri, v' S. Evangeliumu ne koker k'
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	vezh velajo te poſvetne greſhne poſtave, koker 'pa ta ſveti Evangelski vuk. Varite ſe takſhnih hyſh, v'katirih ni Boshjiga ſtrahu
Branja, inu evangeliumi (1777):	vonmirili, s' takershno ſe vam bo nasajmirilu. Luk. 6. Terji Evangelski svejti. 1. Radovolnu uwoshtvu. 2. Vezhna zhiſtoſt. 3. Popolnima pokorſhina
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	da. Nei divishtvu vſel dershy. Svojo volo sataji. Të ſo Evangelski ſveti ſrei stoy tiste gor vseti.

evangelijskih

evangeljſkih

Hrana evangeljskih naukov (1835):	je Jesuſ ſhe vezh ſtoril ino uzhil, kakor je v' evangeljſkih bukvah sapiſano, sa to, kér ſo apoſtelni ino vſi njih
Hrana evangeljskih naukov (1835):	und den Zweck vorliegender homileitiſscher Predigten, unter dem Titel: Hrana evangeljſkih naukov. Nicht umſonſt nannte man bie alten Lehrer der chriſtlichen

evangelskeh

Ta male katechismus (1768):	ne koker ſapovde, ampak koker dobri svjeti naprejpostavleni. Kolkajn je Evangelskeh svjetov? Is tehísteh so triji ti narimenitnejshi: I. Radovolnu uwoshtvu
Ta male katechismus (1768):	inu S. Evangelium ſa uſſakedan (koker zhes lejtu pade) is Evangelskeh bukuv glasnu dolilrati, je tu mene toku mozhnu v' serze

evangelijskimi
- evangelſkimi
  Genovefa (1841): bolj na tanko svédili, kakor vam jes samórem povédati. S evangelſkimi bukvami v êni in s krishem v drugi roki ſo

▶ evangelist samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

evangelista

evangeliſta

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	dan zirkuv, inu oltar S.Joſhefa, S. Anne, ali S. Janneſa Evangeliſta obyskati, tudi zhe je mogozhe se spovędati, inu obhajati. 7.
Branja, inu evangeliumi (1777):	pride v' imęnu tiga Goſpuda. Na S. Joannesa Apoſtelna, inu Evangeliſta dan. Branje is Bukuv te Modruſte na 15. Poſtavi. Katiri

evangeliste

efangeliſte

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	nou resvitlov: inu Efangeliſte tega Gospueda Jesusa Kriſtusa is svojo sveto gnado resvitlov: noi
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	Marije devize mathare boshje! jas prosim tabe: skues use 4 Efangeliſte S. Matheusha S. Markusha S. Lukasha S. Johanasa; jas prosim

evangelisti
- efangeliſti
  To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): S. S. 3. Kralli GASHPAR † MELHAR † BALTESHAR † inv ti 4 Efangeliſti Màtevsh † Markvsh † Lvkash † Johanes † noi ti 4 shtirji Arhangeli S.
- evangelisti
  Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): Sveti Pavel, Sveti Andrej, Sveti Janez, Vsi sveti apostoli in evangelisti, Vsi sveti učenci Gospodovi, Vsi sveti nedolžni otročiči, Sveti Štefan
- evangeliſti
  To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): terplenja Jesvsa Kriſtvsa nasha lvbiga moiſtra? katiere terplenje so se Evangeliſti sra-
evangelistov
- efangeliſtou
  To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): N. taba sarotim noi sbodram zerzerellus inu skues mvezh tah Efangeliſtou S. Matheus S. Lukasha S. Marka S. Joannesa? inu v'
- evangeliſtov
  Branja, inu evangeliumi (1777): ſe ſpodobi, de leta Paſſion, koker je od uſſih ſhtirih Evangeliſtov popiſſan, inu tukej ukup sloshen , ſe tudi temu folku naprejneſſe

▶ evangelium samostalnik, občno_ime, moški ↘ IMP ↗ Pleteršnik

evangeliumu

Ta male katechismus (1768):	5. Katiri se Evangelski svjeti imenujejo? Taisti, katiri, v' S. Evangeliumu ne koker k' ſvelizhanju te dushe potrebni, ampak koker bel
Ta male katechismus (1768):	se Evangelske ſvelizhanstva? So taiste, ſavle katireh bodo v' S. Evangeliumu tudi taisti, katiri so revni, inu nasrezhni vidit, ſa ſvelizhane
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	dobrutneki, perjatli, inu pomozhniki bli. Ti seja bral v' S. Evangeliumu, koku urnu sem jeſt zhes hribe inu gorrę; v' tu
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	perproſtu bres serblivoſte virjella. Ti nabosh neshl v' S. Evangeliumu, de sem jeſt veliku te pastirje, inu Modre od sonzhnega

▶ evin pridevnik, svojilni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

evinega
Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881): ta lepi kraj ali bežala. Ker je bila tudi hči Evinega rodu, se ni mogla zderžati, vse ogledati in jedí pokusiti

▶ evo medmet ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

evo

Novice gospodarskih, obertnijs... (1861):	pévajo ga pastirji na polju, in juuaki jezdéči čez goro. Evo, gospôda! Andrija Kačić bil je, kakor sami vidite, domoljub, in
Valenštajn (1866):	grivno na solnce). Do duše, biseri sami su i granati. Evo, kako u suncu se lanac sija!

▶ evropejski pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

evropejske

Robinson mlajši (1849):	ali v Evropo, ali pak vsej bar do ktere druge Evropejske osade — selitve — naselbine v Ameriki poplavi; da si ravno bi
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	popisane kot Amerikanci od Španjolov — so naj manj se udeležile evropejske omike, overane po jeziku , nravnosti in vladni sostavi, posebno pa

evropejskega

Robinson mlajši (1849):	Evropejski korabelj — velika ladja, Robinson si po tem dobi mnogo Evropejskega orodja, ino svojim po—trebam izvekšega zadoli — izgovi. Iz tega
Tiun - Lin (1891):	vzamete pod svojo streho, dokler ne dobim pomoči od bližnjega evropejskega konzula. Vi ste odgovorni, ako se mi kaj pripeti! « Na

evropejski

Robinson mlajši (1849):	jegovega stanu pripomaga. 3. Pri bregu otoka se raztresketa — razbije Evropejski korabelj — velika ladja, Robinson si po tem dobi mnogo Evropejskega
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	sicer bi Rusija bila mogla stopiti na vikšo stopinjo v evropejski izobraženosti, ker je zgodaj prišla v dotiko s Carigradom. Še

evropejskih

europejſkih
Kmetijske in rokodelske novice (1843): To je she drugo poſlavljenje tega goſpoda, kteriga uzheni vſih europejſkih narodov s ſpoſhtovanjem imenujejo: vlanſko leto namrezh ſo njemu tudi

evropejskih

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	bil na dvor Henrika IIÍ. in veliko ptujcov iz vsih evropejskih deželó se je k njemu shajalo, ga za svete opraševat
Šola v boju proti pijančevanju (1898):	a leta 1857. je bil že drugi v Bostonu. Izmej evropejskih je oni v Lintorfu najstarejši. Sedaj je v Nemčiji 16

evropejsko
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): 19. veka. Vsi narodi slovanski iz Azije pridši in drugo evropejsko pervotno pokolenje za Germani, starim kot Sciti in Sermati znani

▶ evropski pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

evropski
- europejski
  Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): da je pri nas Jezusova véra prepovedana, je vunder Auguštin, europejski misionar, skrivej k nam prišel, to prepovedano véro učit in

▶ exact. okrajšava ↘ goo300k, IMP

exact.
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): da se ne bi mi? Za preteklo — prihod. čas (fut. exact. ) doveršivnikov naj se rabi tedaj kakor v Serbskem vselej le

▶ ezavov pridevnik, svojilni, nedoločeno ↘ IMP

ezavove
- esavove
  Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): Glaſ ſe mi ſizer sdí Jakopov glaſ; pa roké ſo Esavove. “ Toraj ga ni ſposnal, je jédel, roke na-nj poloshil, ino
ezavovo
- esavovo
  Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): ſliſhala. Naglo perpravi dva koslizha po divje, oblézhe Jakopa v' Esavovo naj lepſhi oblazhilo, ovije Jakopu roke ino goli vrat ſ'

▶ ezeh. okrajšava ↘ IMP

ezeh.

Ta male katechismus (1768):	ke dushe usmerte; ſakaj dusha, katira ho greshila, ima umreti; Ezeh. 18. Inu ta majhene, odpustlive greh, katiremu se Iohka odpushanje
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	bom jeſt od njega rók terjal, pravi Bog per Ezehjelu ( Ezeh. 3, 18. ) En tak zhlovek pèrpravla pot pred Antichriſtam, inu

▶ f samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

f

Fizika (1869):	preneha magnetična privlaka in pisalni vod se potegne sè zmetjo f v svojo poprejšnjo lego nazaj. Če klinec le na mah
Zoologija (1875):	a, ali iz podaljšanega mozga f', ali pa iz hrbtenjače f, iz malih možganov e pa ne izvira nijeden živec. Kakor
Zoologija (1875):	v tako imenovano gibalno pločko. Glej pod. 20, e in f . Po delavnosti razlikujemo vse živce animalnega sistema na gibalne in

▶ f. okrajšava ↘ goo300k, IMP

f.

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	in „Živi! ” vpitjem, muziko in petjem z gorečimi baklami čerke F. in M. napravili; potem gredó in neštevilna množica ljudi ž
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	kterim je več ko ena luknja zašita. Postavi spod; D. F. Bartholomæi, canonicus, philosophiæ professor, in imel boš natančno vednost od
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	če se moštu pridene nekoliko iz koruna narejeniga cukra. Gospod F. Terpinc, grajšak v Ljubljani, so zboru pokazali cvetečo ogersko ogeršico
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	iz Šneperka. Odgovor na Vaše vprašanje so dali tudi gosp. F. Šmidt v 40. listu Novic. Z žalostjo smo brali Vaš
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	in vsi čakajo, de jim bo gospóska to delo ukazala. *) F. Kovač, iz Šiške 29. grudna. Černe bukve. Ko sim bral
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	tega mesca sklep naše porotne sodbe, pri kteri sta bila F. L. Hausman, vlastnik poprejšne Novo-Celjske grajšine, in njegov oskerbnik Fr.
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	zdravnik šopronskega komitata na Ogerskem vé po zagotovilu časnika „Z. f. N. u. H.” za gotovo zdravilo zoper pasjo steklino. Skozi
Aritmetika za učiteljišča (1885):	6.) Terjatev: pri G. Lozarji v Kranji 760 gl. pri F. Kosu v Loki 450 gl. pri J. Golobu v Kamniku
Aritmetika za učiteljišča (1885):	po 40. Prodajalnica je iztržila 67 gl. Dne 5. julija. F. Kosu v Loki sem poslal na njegovo naročilo: 120 kg

▶ f' samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ Pleteršnik

f'
Zoologija (1875): Živci izhajajo ali iz možganov a, ali iz podaljšanega mozga f', ali pa iz hrbtenjače f, iz malih možganov e pa

▶ fabijanov pridevnik, svojilni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP

fabijanovim
Gozdovnik (1898): deblo iz zveriženega lesovja, veje od njega odstranil in s Fabijanovim lasom je bil deblu na vrh pritrdil svoj plašč. »Tako

▶ fabijev pridevnik, svojilni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP

fabijev
Gozdovnik (1898): žival. »Don Avgustinov, gotovo! « »Ne briga me nič! « »Ne, don Fabijev je,« ugovarja haziendero. »On je vaš, svetlost in vi pač
fabijevih
Gozdovnik (1898): Govoreč skoči kvišku. Strel je počil, krogla je prasnila mimo Fabijevih las. V eni minuti stojé že za bližnjo grmovino. Prežé

▶ fabiolin pridevnik, svojilni, nedoločeno ↘ IMP

fabiolino

Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	biti mogla? ” Miriam se je vsedla v postelji; vzela je Fabíolino roko med svoje in milo pa resnobno je takole začela
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	vzdigala pred stol nebeške milosti iz pobožnega serca— za spreobernjenje Fabíolino. IX. Ponočni shod. Daleč so se stegovala mogočna cesarska poslopja

▶ fabrika samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

fabrik

Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	moka iz njega v Ameriko vozi, Lloydova strojnica, več svečnih fabrik in poslednjič gotovo tudi gaznica. Poslednja oskerbljuje celemu mestu svečavo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	za njih bogato tergovino služi, temoč tudi mnogo žag, mlinov, fabrik in steklarnic živi. Steklarna naša roba ne zaklada samo skor

fabrika

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	Rodoljub Ledinski. Nekaj kemíje (ločbe) kmetovavcam. (Nadalje. ) Nar veči kemijska fabrika. (Nasledba 20. §). Popred ko se goreče gore spluvajo, so
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	teatro Mauroner” nista zapuščena. Naj imenitniše fabrike mesta so naslednje: Fabrika za svinčene obličke, amerikanski mlin, za kterega se žito iz

fabrikah

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	barkah na vodi, per malnih, per kovazhijah in kladviſhih, per fabrikah , in drusih delavnih napravah. Per vſaki naredbi ſe velikoſt in
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	na Mažarskim in v ptujih deželah nakupi, narejajo v deržavnih fabrikah razne baže vdelaniga tobaka, kteriga v zakladnice po deželah postavljene
Zlata Vas (1850):	mehkobno živéli, tukaj niso imeli negotoviga, lahkiga dela, kakor v fabrikah, de bi se mladi ljudjé za težke dela spridili; tukaj
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850):	živinsko kermo neizrečeno dobra in tečna , temuč je tudi v fabrikah , kjer cuker ali sladkor iz nje delajo, zlo obrajtan in
Kemija (1869):	sicer v prirodi ali večidel se mora umetno delati po fabrikah. Galun kristalizuje v velikih brezbarvanih oktaedrih, pod. 50, raztopi se
Kemija (1869):	Nečista sol se poklada živini ali pa se potroši v fabrikah. Na morskih bregovih in ob solinah rastó solnate rastline (Salsola
Kemija (1869):	po morji rastoči drač. Največ sode pa delajo v velikih fabrikah iz kuhinjske soli, ki se najpred z žvepleno kislino destiluje
Kemija (1869):	že padla na 2 gld. po funtu in po nekterih fabrikah ga na dan pridelajo po 100 funtov. Tu imamo najbolji

fabrike

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	Holanškiga, in iz Slezkiga dobívam. Ne vém ravno, koliko vse fabrike našiga cesarstva skupej na léto brošča potrebujejo, — to pa vunder
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	tudi „teatro filodrammatico” in „teatro Mauroner” nista zapuščena. Naj imenitniše fabrike mesta so naslednje: Fabrika za svinčene obličke, amerikanski mlin, za

fabriki

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	gold. in pol do 12 gold.— Cent ogeršičniga olja v fabriki gosp. Terpinca in njegovih tovaršev, veljá 21 gold. in pol
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	blagó pràv zlo hvalijo , posebno zató, kér so v njegovi fabriki izdelani paramenti posebno stanovitne farbe; nej bo zlató in srebró
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	prid našiga cesarstva storiti, tedaj se tudi ponudim v svoji fabriki vso tisto pripravo in orodje si napraviti, ki se potrebuje
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	posvet: kako naj se ukazi zastran spolnitve konkordata doveršijo. — V fabriki (predivnici) v Trumavu poleg Badna ne delječ od Dunaja se

fabriko
Kmetijske in rokodelske novice (1844): suknarske fabrike ogledoval, in si je po teh svojo lastno fabriko napravil; tudi sedajnimu lastniku hvala gré, de z časam naprej

▶ fabrikacija samostalnik, občno_ime, ženski ↘ IMP ↗ SSKJ

fabrikacija

Kemija (1869):	okisom in vodencem v jako promenljivih množinah, kakor namreč gre fabrikacija od rok in kakoršen je premog. V začetku je dvojnega
Kemija (1869):	Fabrikacija plina iz črnega premoga razpada na tri poglavitna dela, treba
Kemija (1869):	funtov. Tu imamo najbolji dokaz, do kake popolnosti se more fabrikacija dognati in kako z rastočo porabo kake robé obrtnost najde

fabrikaciji

Kemija (1869):	znamenito kisilo (Oxydationsmittel). Rabimo jo z velikim dobičkom zlasti pri fabrikaciji žveplene kisline. 5. Duščev okisec, NO, dobimo najlaže, ako duščevokisli
Kemija (1869):	se dobiva, kakor je bilo v prejšnjem §. povedano, pri fabrikaciji sode. Ta sol, v zdravilstvu prav pogosto rabljena za močilo

fabrikacijo

Kemija (1869):	se iz njega izgotavlja neka spojina, ki je podlaga za fabrikacijo imenitne modre barve, znane pod imenom: berlinsko modrilo. O onej
Kemija (1869):	soda na zraku ne razmoči (ne odvolgne). Rabi se za fabrikacijo trdega mila, stekla in tudi v barvariji. 1 cent žgane

▶ fabrikant samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

tovarnar; [sskj]

fabrikant

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Janeza Thomana fužinarja iz Kamne Gorice. — De je K. Pollak, fabrikant in farbar
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Teržiču, za pavolnike (kotone). 10. Gosp. Val. Pleiweis, kupec in fabrikant kôcov v Krajnj u, za kóce. 11. Gosp. Ant. Zamasa
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Stražišu poleg Krajnja, za žimnate sita. 4. Gosp. J. Grilmajer, fabrikant v Lincu, za pavolnato blagó. 5. Gosp. A. Heindel, nožar
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	klepár v Ljubljani, za klepárske izdélke. 4. Gosp. J. Benedig, fabríkant žimnatih sit iz Stražiša poleg Krajnja, za žimnate sita. 5.
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Altenfels, fužinar v Teržiču, za jeklo. 9. Gosp. Još. Peharc, fabrikant in farbar v Teržiču, za pavolnike (kotone). 10. Gosp. Val
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	čez leto izdela in prodá enakiga blaga J. Peharc, tudi fabrikant in farbar v Teržiču. — Veliko tavžent vatlov imenovaniga pavolnika te
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Ljubljani, za umetno všite rokodela. 7. Gosp. J. K. Eger, fabrikant v Blaku, za vlečene svinčene cevi. 8. Gosp. Hajn, sedlar
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	iz gorniga Estrajha, za mizarske struge. 14. Gosp, A. Wittene, fabrikant muzikalskiga oródja, sa klavirje. IV. Sreberne svetinje so bile naslednjim
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Glej, lončar v Ljubljani , za pečí. 3. Gosp. A. Globočnik, fabrikant žimnatih sit, v Stražišu poleg Krajnja, za žimnate sita. 4.

fabrikanta

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Žig. Geimajerja, nogovičarja iz Gradca, od svinčenikaste posode Janeza Rabiča fabrikanta od s. Ane nad Blakam, in od mnogoverstniga kovaškiga blaga
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	so prejele unidan od gosp. ministra kmetijstva naslednje oznanílo Pražkiga fabrikanta L. Epsteina s tém pristavkam, de naj ga damo, vsim

fabrikante

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	kraje svetá pošilajo in z svojim blagam domače rokodelce in fabrikante zatirajo. Zakaj bi si naši rokodélci ne prizadevali, svoje dela
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	srebernih, 24 bronastih svetinj in 51 pohvalnih pisem med mnogoverstne fabrikante, fužinarje in rokodélce razdeljenih, kterih imena z tem oznanilam razglasimo

fabrikanti
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): službni razpori med gospodarji in posli in med obertniki in fabrikanti in njih pomočniki, učenci in drugimi delavci, ako izvirajo iz

fabrikantom

fabrikantam

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	in svilo domačiga prídelka. VIII. Pohvalne pisma so bile naslednjim fabrikantam in rokodelcam, ki so jih že pri Celovski ali Gradcarski
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	na Krajnskim, za stekla. VI. Bronaste svetinje so bile naslednjim fabrikantam in rokodelcam, ki so jih že pri Celovski ali Gradcarski
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	je prav serčno razveselil in bo gotovo nar bolj tistim fabrikantam in rokodélzam dopadel, kterim se bo čast zgodila, svoje izdelke
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	muzikalskiga oródja, sa klavirje. IV. Sreberne svetinje so bile naslednjim fabrikantam in rokodelcam, ki so jih že pri Celovški ali Gradcarski

fabrikantom
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): I. Ker so še le unidan diplomi tistim obertnikom in fabrikantom došli, kteri so za svoje v Parizu lani razstavljene izdelke

fabrikantoma
- fabrikantama
  Kmetijske in rokodelske novice (1844): iz Štajerja v górnim Estrajhu. 8. Gosp. vitezama od Moro, fabrikantama žlahtniga sukna v Celovcu. 9. Fužini žlahtnikov od Rosthorn in
fabrikantov
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): sledí pa tudi veče blagostanje ne le posameznih obertnikov in fabrikantov, ampak vesvoljne dežele. Kaj pa kmetijstvo? Tudi to napreduje in

fabrikantu

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Gosp. J. Pergerju , puškarju v Gradcu. 12. Gosp. H. Polaku, fabrikantu in farbarju v Teržicu. 13. Gosp. G. Spicerju, fužinarju iz
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	kneza Auersperga v Dvoru poleg Žužemberga. 2. Gosp. J. Diercerju, fabrikantu sagov v gornim Estrajhu. 3. Gosp. F. A. Eurihu, bukvonatiskavniku
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Preucu, fabrikantu žimnatih sit v Krajnju. 9. Gosp. Ig. Róbiču, fabrikantu pri s. Ani nad Blakam na Koróškim. 10. Gospe A.
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	grofa Ladrona v Gmindu na Koróškim. 9. Gosp. K. Lokarju, fabrikantu žimnatih sit v Krajnju. 10. Gosp. W. in D. Moline
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	v spodnjim Ljubelj u na Koróškim. 8. Gosp. K. Preucu, fabrikantu žimnatih sit v Krajnju. 9. Gosp. Ig. Róbiču, fabrikantu pri
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Gosp. L. Aíchholcerju, fužinarju na Koróškim. 2. Gosp. J. Ambrožiču , fabrikantu omikalnikov za volno iz Ljubniga na Gorenskim. 3. Gosp. Dr.
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Eisenbüchlerju, pasarju v Radgonu na Štajerskim. 4. Gosp. K. Florianu, fabrikantu kôcov v Krajnju. 5. Ženam rudokopov v Idrii. 6. Gosp.
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Ditrihu lastniku pilarske fabrike v Teržiču. 3. Gosp. J. Fišerju, fabrikantu jekline v Heinfeldu iz Estrajha. 4. Gosp. Fr. vitezu od
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Moline, lastnikama pavolopredilnice v Ljubljani. 11. Gosp. Fr. žlahtnimu Zatlerju, fabrikantu tabačnic v Gradcu. 12. Gosp. And. Šreiberju, puškarju v Gradcu

▶ fabula samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zgodba, neresnična pripoved, izmišljotina, basen; [sskj]

fabule
Kmetijske in rokodelske novice (1844): malarja) Rafaela popolnama poobličel. Pred sedmim letam je pisal basne (fabule) in je jel pesništvo poskušati , kar mu tudi ni slabo

▶ faconetelj samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

robec; italijansko-slovenski slovar

faconetelj

fazonetel

Sacrum promptuarium (1695):	na semli teskejshiga ſtanu kakor je vaſh, ali vſimite ta fazonetel, ter premislite, de S. Joſeph je bil taku Bogu dopadezh
Sacrum promptuarium (1695):	andohtio ſe hrani, inu kashe v' tem Meſti Magonza. Leta Fazonetel vam shenkam, ter premiſlite de v' kratkem zhaſsu vam bodò
Sacrum promptuarium (1695):	Judouski shegi, kadar ſò imeli njegou Svetu Truplu pokoppati, katiri fazonetel she danaſhni dan s' veliko andohtio ſe hrani, inu kashe
Sacrum promptuarium (1695):	viris ſuis in omnibus. Sdaj tudi vij moshje vſimite vaſh fazonetel, ter premislite pamet, lubesan, inu poterpeshlivost, katero Socrates je imel
Sacrum promptuarium (1695):	de mu je bil ſvojga Ediniga Synu saupal; leta tedaj fazonetel vſimite, inu ſvejſtu polek vaſhiga della Bogu shlushite, ter vam
Sacrum promptuarium (1695):	vidila pred krajlevem duoru petlerje na almoshno zhakati, vſame ta fazonetel ga nepolni s' kruham, inu meſsam, ter neſse petlerjom, jo
Sacrum promptuarium (1695):	pelala, de bi ſe vam tudi taku godilu vſimete leta fazonetel. &c. Inu menem de raunu letu vaſs vuzhy tudi S.
Sacrum promptuarium (1695):	diſciplinæ, perfectio ſanctimoniæ, & præparatio ſalutis æternæ. Sdaj shenkam en lep fazonetel tem mladem, od kateriga piſhe S. Bonaventura; ter pravi de
Sacrum promptuarium (1695):	vidit, mu pakashe, ter kroh inu meſsu roshe rataio: Leta fazonetel shenkam vam shlahtnem, inu bogatem. Ali morebiti en ſam vam

fazonetil
Sacrum promptuarium (1695): dobre vole imeli, taiſtom hozhem (vſakaterimu po njegovem ſtanu) en fazonetil shenkat, inu zhe v' letega bodo fliſsnu gledali, inu premishlovali

faconeteljna

fazonetela

Sacrum promptuarium (1695):	pojdi kamar hozhe more terpeti. Leta fazonetel, namrezh shkupnik, polek fazonetela S. Joſepha shenkam vam hlapzom, inu deklam, ter vam rezhem
Sacrum promptuarium (1695):	habes non eſt tuus vir. Takorshnem Vduvam jeſt nebom ſhenkal fazonetela sakaj vejm de ſe v' tej Boſhj Veſhi nenaideio, dokler

fazonetelna

Sacrum promptuarium (1695):	od ſmerti reshile . (Applica). Satoraj vſimite vy bogati ta dua fazonetelna inu bodite vſmileni, kakor Elisabeth, inu Clotilda, de vaſha almoshna
Sacrum promptuarium (1695):	rezhy odpovedal: Ta Naveſta letu vſe dobru sgrunta s' tiga fazonetelna, inu hitru sazhne en fazonetel shtikat, ter v' taiſtem ſturj
Sacrum promptuarium (1695):	najde, satoraj zhe shelite enu dobru lejtu imeti, leta dua fazonetelna premishlujte, inu S. Paula bugaite kir vam pravi: Servi obedite
Sacrum promptuarium (1695):	oku ona bo meni sanashala, jeſt pak ny. Leta dua fazonetelna vam sakonskem shenkam, inu aku shena bo kakor Livia, Mosh
Sacrum promptuarium (1695):	conſentientes. Inu dokler Sakon duej pershoni sapopade, morem tedaj dua fazonetelna taiſtom shenkat, eniga Moshu, tiga drugiga sheni: Inu raunu imam

faconeteljne
- fazonetelne
  Sacrum promptuarium (1695): ſuper terram, & benè ſit tibi. Vſimite tedaj N. N. lete fazonetelne, katiri vam is ſerza ſhenkam, inu perporozhim, sakaj vam bodò

faconeteljnom

fazonetelnam

Sacrum promptuarium (1695):	Jeſus pak je ſvojo lubo S. Mater troshtal, inu s' fazonetelnam ſolſe briſsal: Leta fazonetel tem mladem shenkam, s' katirim imate
Sacrum promptuarium (1695):	bilu polnu krivij, pade na ſvoje kolena, ter s' ſvoim fazonetelnam Chriſtuſavu oblizhe obrishe: Chriſtuſu ta bogoboyezha shlushba dopade, inu v

faconeteljnov
- fazonetelnou
  Sacrum promptuarium (1695): bò enu dobru lejtu dal. Sdaj bom ſhenkal en par fazonetelnou Antverharjom, delauzom, inu deklam, sakaj leti ſuſebnu yh poterbujejo,
faconeteljnu
- fazonetelnu
  Sacrum promptuarium (1695): oblizhe obrishe: Chriſtuſu ta bogoboyezha shlushba dopade, inu v tem fazonetelnu ſvoje Svetu oblizhe drukanu

▶ fahrenheitov pridevnik, svojilni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

fahrenheitovem
Fizika (1869): zaznamovano sè 100. Na Angleškem so se pa po navodu Fahrenheitovem poprijeli vse drugačne razdelitve. Sledeča tablica primerja prav jasno te

▶ fajfa samostalnik, občno_ime, ženski ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

fajfe

Fabule ino pesmi (1836):	mimo, Da is rók je tatovih. Ker pa tebe ’s fajfe pluva, Ali s’ ſhkatloj ód-ſe ſuva, Tiſti pazh ne vé
Življenja srečen pot (1837):	kedar ſo k' ſlushbi boshji ſhli, sdaj jih vidim le fajfe v' rokah dershati; mladim, pametnim fantam ſo molitvine bukvize is

▶ fajm. okrajšava ↘ IMP

fajm.

Tine in Jerica (1852):	Fajm. Ti že veš, Jerca, de jez malokdaj v kako hišo
Tine in Jerica (1852):	in stanovitnost skažeš. Jerica. O ko bi mogla skorej umreti. Fajm. (Tinetu, ki je ravno prišel. ) Glej, pred se je Jerica
Tine in Jerica (1852):	jaz. Le bojim se, de jih na enkrat ne bo. Fajm. Jez se sam bojim. — Pa, ker to sama previdiš, se
Tine in Jerica (1852):	pa prec umerjem, pa ne morem več nobeniga greha storiti. Fajm. Res je, pa tudi zanaprej se lahko z gnado božjo
Tine in Jerica (1852):	bi le za božjo voljo enkrat hotli v se iti. Fajm. Tega skoraj ni perčakovati. Jerica je globoko zdihnila.
Tine in Jerica (1852):	Jerica. Pa zdravim so fajmošter ravno toliko potrebni, kolikor bolnim. Fajm. Pri vas ste vender vsi zdravi? Jerica. Hvala Bogu! Le
Tine in Jerica (1852):	fajmoštru: Mislim, de me je s. poslednje olje zopet ozdravilo. Fajm. Če je božja volja, smeš upati.
Tine in Jerica (1852):	bi skorej k svojimu Jezusu prišla. (Tine si solzo obriše. ) Fajm. Vem, kaj misliš, Jerica! — Pa, ti si že pri Bogu
Tine in Jerica (1852):	Tako težko dišejo. Bledi so. Nič življenja ni v njih. Fajm. So že precej pri letih. Jerica. O zastran starosti bi

▶ fajmošter samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

župnik, duhovnik; [sskj]

fajmošter

fajmaſter
Kmetijske in rokodelske novice (1844): laſhkiga moſhta smeſhano, inu vkup droshe ismezhe. Ti goſpodje ſo fajmaſter v Bledi inu dva duhovna per Materi Boshji na Jéseri
fajmoshter
Kmetijske in rokodelske novice (1844): korenine te dva imena: vovzhizh in ſájovez is-hajata; rajnki goſpod fajmoshter Shemlja, s kterim ſva ſe vezhkrat od tega pogovarjala, je

fajmošter

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	hvalita drugo vino, rekoč: Presneto je to dobra Bizelšina ! Gospod fajmošter se pomuzijo in meni rekó: No Štajerc! naj ga tudi
Zlata Vas (1848):	fajmoštru in mu je tožil. Fajmošter so rêkli: „Jez sim fajmošter, in nimam tukaj v posvetnih rečéh nič zapovedovati in se
Zlata Vas (1848):	je šel eniga dné k fajmoštru in mu je tožil. Fajmošter so rêkli: „Jez sim fajmošter, in nimam tukaj v posvetnih
Zlata Vas (1848):	um in serca mladosti omikovati: bi gotovo tudi poboljšanje vidili. “ Fajmošter odgovoré: „Za tó je učitelj, pa ne fajmošter. Moji opravki
Zlata Vas (1850):	svojih farmanov. « »Ti si jo zadel Ožbé« — rečejó dobrovoljno gospod fajmošter. »Ti si mož, ki je — po svoji misli revšino naše
Zlata Vas (1850):	cerkvi pa ne, in so zopet po starim kričali. Gospod fajmošter so pa drugači storili. Ako ravno so stare pésmi v
Zlata Vas (1850):	um in serca mladosti omikovati: bi gotovo tudi poboljšanje vidili. « Fajmošter odgovoré: »Za tó je učitelj, pa ne fajmošter. Moji opravki
Zlata Vas (1850):	poboljšanje vidili. « Fajmošter odgovoré: »Za tó je učitelj, pa ne fajmošter. Moji opravki mi ne dajejo časa za to. Soseska sama
Zlata Vas (1850):	praviga učitelja, ker ga slabo plačuje. « Ožbe reče: »Častitljivi gospod fajmošter! dober pastir, kakor so Oni, ki svojo čedo dobro pase

fajmoſhter

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	dala zeſarſka kraljeva drushba kmetijſtva na Krajnſkim. ˛Spiſal Franz Pirz, fajmoſhter per ſ. Jèrneji v Pezbah. V Ljubljani 1834 — 1835. Svesan
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	sakonu shivel. Nar lepſhi je pa bilo, de ſo goſpod fajmoſhter, ki ſo porozhali, ſin eniga ismed téh ſhtérih parov bili
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	in tudi v krajnſki jesik preſtavit dal Juri Jonke, Zhermoſhniſhki fajmoſhter na Kozhévſkim. V Ljubljani 1836. Sa 12 kr. Shitni kup
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ſkuſhene ſtare dobrote ne savershem; per ſtarim naj naſ puſtijo! Fajmoſhter. Pazh bi ſe mi ſlabo pozhutili, ko bi naſhi oblaſtniki
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	bo ſtari Lukez dihal, ſe to nikdar sgodilo ne bo. Fajmoſhter. Pa vender ni mogozhe, de bi ſe en tak umen
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	pozhutila, satoraj tudi njih unuk ſtari Lukez s ſpredniki potegne. Fajmoſhter. To vam jeſt she prav dam, tudi jeſt ljubim ſtaro
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	izdelke za razstavo v Ljubljano poslali! Rasdelite obzhinſke paſhe! Pogovor. (Fajmoſhter, Luka kmet, Ptujiz. ) Luka. Naj mi ne samerijo goſpod fajmoſhter
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	vſe per ſtarim puſtili. Luka. Oni ſo moj ſpovednik, goſpod Fajmoſhter! is ſerza Jih ljubim, tóde novih naredeb naj mi ne
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ne vjame, potém mu bo pa po herbtu paliza pela. ” Fajmoſhter. Vi ſe motite prijatel, kar ta poſhten mosh govori, je

fajmoštra

fajmashtra
Branja, inu evangeliumi (1777): navela sakon, kader ſe dva bres vędeſa, inu perpuſhenja ſvojiga fajmashtra pred enim drugim mashnikam puſtita porozhiti: ali tudi: ka-

fajmoštra

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	častitiga rojaka, gospoda Jerneja Legata, dohtarja svetiga pisma in poprejšniga fajmoštra v Terstu ces. kraljv. svetovavca pri deželnimu poglavarstvu v Mletcih
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	nevernike v kristijanstvo napeljujejo. Poznal sim jih na Belipeči gospod fajmoštra; prijazni so mi bili, zató jih poznejši v Pečah, kamor
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	Meni so ga le od deleč kazali. Od poprejšnjiga gosp. fajmoštra sim zvedel, de je še dan današnji v Osilniški fari
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	po visokim sklepu od 3. tega mesca opáta in mestniga fajmoštra v Celji izvolíli. Zmes. (Kaj je kupčijstvo? ) Nek Francoz je
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	To se zamore popravici rêči od gosp. Janeza Kumra, častitljiviga fajmoštra in komendatorja na Rehberzi Dobrolske tehantíje — ki so 26. listopada
Zlata Vas (1850):	je hotel. 17. Kako v farovž treši, in od noviga Fajmoštra.
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850):	za poddružnico Idrijsko predsednika in 4 odbornike izvolili, namreč: Gospoda fajmoštra v Žiréh Janeza Majnika za predsednika , Gospoda Mat. Grošeljna, posestnika
Oče naš (1854):	je. Ko je zopet svojo moč dobila, je hotla gospod fajmoštra zapustiti in z delom svojih rok si kruh služit iti
Oče naš (1885):	časa. „Rad storim po vašem svétu. Prosim vas, prosite gospod fajmoštra, da jutro k meni pridejo. Ta čas se bom pripravil

fajmoſhtra

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	boſh dal priden ſhtudent narediti. Naſh goſpód vuzhitel imajo prijatela, fajmoſhtra na desheli, ki umne mladenzhe v' ſholo jemljó, ter jih
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſo per bukvarju Lerharju sa 20 krajzarjev. Krajnſkih peſim goſpoda fajmoſhtra B. Potozhnika poſebno perporozhvati, treba ni. Pojejo jih po zeli
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ſo v njih poterdile. Na to je bil dopiſ goſp. fajmoſhtra M. Vertovza bran, v kterim on vſe tovarſhe kmetijſke drushbe
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	in fantu k vidu pomagati, ſe tedaj obernem do goſp. fajmoſhtra, po kterih ljudoljubnim persadevanju ſo ſtariſhi v to sdravljenje dovoljili

fajmoštre
Kmetijske in rokodelske novice (1847): se môgla sama na nje naročiti. Prosimo tedej častitljive gospode fajmoštre blizo Ljubljane, naj nam oznanijo, ktera šola bi bila po
fajmoštri
- fajmoſhtri
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): téj rezhi veliko perpomozhi samorejo. Şaj ſo ſkoraj vſi goſpodje fajmoſhtri in komiſarji na desheli udje z. k. kmetijſke drushbe, in

fajmoštrom

fajmoštram

Kmetijske in rokodelske novice (1847):

taciga mladenča na znanje dajo. Vredništvo. Odperto pismice častitljivim gospodam fajmoštram Ljubljanske okolice. Neki rodoljub iz Tersta nam je poslal plačilo

fajmoštru

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	tudi gosp. Matiju Snoju, fajmoštru v Munah, gosp. Janezu Kunstelnu, fajmoštru v Lešah in pa gosp. Hafnerju, oskerbniku baron Cojzove grajšine
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	in iz Maliga Ločnika, ravno takó tudi gosp. Matiju Snoju, fajmoštru v Munah, gosp. Janezu Kunstelnu, fajmoštru v Lešah in pa
Zlata Vas (1848):	je v serce bolel, torej je šel eniga dné k fajmoštru in mu je tožil. Fajmošter so rêkli: „Jez sim fajmošter
Mlinar in njegova hči (1867):	sam sebe videl. Luka. Kakor se je enkrat zgodilo nekemu fajmoštru in njegovemu cerkvéncu; potem bi pa vedel, da bo moral

fajmoſhtru

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	ino latinſke beſede vuzhijo, ino sa viſhi ſhole priprávljajo. Tiſtimu fajmoſhtru te hozhejo v' ſholo dati; sa plazhilo bom pa jes
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ſvetinjo, sa pridne oſkerbovavze ſadniga drevja, v Ameriko poſlala, zhaſtitljivimu fajmoſhtru pokasat, kako naſha domazhija njegovo prisadevanje v reji ſadniga drevja
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	kmetijſka drushba na Krajnſkim je pred dvéma létama zhaſtitljivimu goſpodu fajmoſhtru Pirzu, ki je, kakor naſhi bravzi she véjo, miſionar v

▶ fajmoštrov pridevnik, svojilni, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ

fajmoštrovem
- fajmoštrovim
  Kmetijske in rokodelske novice (1846): vertnarji malo truda napravi. *) Veliko takih cepljencov sim vidil v fajmoštrovim drevesnim redišu (vertni šoli), kterih rane se tretje leto komej

▶ fajnt samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

sovražnik; nemško-slovenski slovar

fajnte

fainte

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	bodita moja srezha inv svelizhanje pramageita jnv sveshte vse moje fainte tv pomai mene o Gospved Jesvs Kriſtvs skves tvoje SS.
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	mverje? noi vse stvari karse notra gibla? stori vse moje fainte bojezhe dase bojo mene bati morli? bojo mene vgladali dase
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	Kriſtus kaker si ti resnizhno prosov tvoiga nabeshzhiga ozheta savse fainte tvoje; dasi tvdi same bojega grieshnika prosov? Kedrvjemv prosim jeſt
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	tvdei prosim dai ti menei tvdei mvezh dajas vse moje fainte bom mogov pramagati bodita vidiozh al
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	Lukas † htvsr to fegvto bo persabe nosov pramaga vse svoje Fainte? Nash lvbi Gospved Jesvs Kriſtvs je biv rojen nash

fajnti

faintami

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	figvro sabo kamer ti poidash takv bosh ti prad tvoimi Faintami shiher.
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	Inu takv bosh ti 24 vr shiher prad t voirai Faintami da niem karana Flinka alpa peſtola dovi napada inv nieh
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	Gnado vsah navarnoſtah inv vsodbah prov obstati prad vsiemi moimi faintami vidlozhemi noi navidiozhemi inoi prad vso gmaino kaker resnizhni magozhni
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	19. KAPITL. Al ti ozhash vediti kakv bosh prad tvoimi faintami shihr, takv shribei te besiedo AIOR † TE TRAGRAMTHON na ano
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	prosim dabi ti otov mene vshlishati noi obarvati prad moimi faintami Amen. TA 26. KAPITL. Ote mozhi tah sedem svetah Kolzbenz
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	N: ta mene vbrani mv shvzei N: prad vsiemi moimi faintami daknabojo mogli mena kshkodi biti nabvase noi natielese dabojo mene

fainti

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	sin sameno S. Dvh nastrgane inv takv bojo vsi moji fainti pramagani inv svesa-
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	inv so sadneishzhi nasiemlo dovi padli glieh takv vsi moji Fainti morjo prad mano dvvi
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	takv morjo vsi moji fainti shnieh beram hstrani, kateri mena mienjo shkodvati alpa vskvshnjavo vpraviti
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	je biv nate sveti Krish perbit glih takv morio moji fainti inv sourashnizhi shnieh branvo noi sëſtrivam svesani biti: noi bodi

▶ faktor samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

faktor
Aritmetika za učiteljišča (1885): Za katero število treba v produktih 32.26 in 36.24 vsak faktor zmanjšati, da bodeta nova produkta jednaka? 21. Deček dá najstarejšemu
faktorja
Aritmetika za učiteljišča (1885): in n razdelno. Ker nimata te dve števili nikakeršnega skupnega faktorja, a pa mora vse faktorje števil m in n imeti

faktorje

Aritmetika za učiteljišča (1885):	te dve števili nikakeršnega skupnega faktorja, a pa mora vse faktorje števil m in n imeti, zato mora število a tudi
Aritmetika za učiteljišča (1885):	m in n imeti, zato mora število a tudi vse faktorje produkta mn imeti, tedaj z mn razdelno biti. Ako je

faktorjem

Aritmetika za učiteljišča (1885):	2.) Število pomnožimo s produktom, ako je pomnožimo z jednim faktorjem in dobljeni produkt še z druzim faktorjem. a.(bc) = (ab
Aritmetika za učiteljišča (1885):	pomnožimo z jednim faktorjem in dobljeni produkt še z druzim faktorjem. a.(bc) = (ab). c = (ac)b. Dokaz izvira neposredno iz

faktorjev
Aritmetika za učiteljišča (1885): 3.4.a.b = 12ab. 3.) Glavno količino produkta dobiš, ako glavni količini faktorjev (v abcédnem redu) drugo poleg druge zapišeš, in pri potencah

▶ faktura samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

fakture
Aritmetika za učiteljišča (1885): § 14. to knjigo se prepisujejo od vnanjih trgovcev prejete fakture od besede do besede; ob jednem se spodaj dostavlja vozarina
fakturo
Aritmetika za učiteljišča (1885): A. Pasini v Trstu mi je poslal na moje naročilo fakturo o 2 sodih Java-kave, neč. teže 497 kg, tare 38

▶ fakturen pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

fakturna

Aritmetika za učiteljišča (1885):

kaka in kolika je trgovina. Najvažnejše so : pismovni prepisnik (Briefcopierbuch), fakturna knjiga (Facturenbuch), skontrovne knjige (Scontrobücher), in sicer blagovni skontrovnik ali

fakturni
Aritmetika za učiteljišča (1885): pismo prepisalo, zapisati stran, na kateri se prepis nahaja. O fakturni knjigi. § 14. to knjigo se prepisujejo od vnanjih trgovcev

▶ faler samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

napaka, pomanjkljivost; nemško-slovenski slovar

falerja
- falarja
  To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): istvojo molitvo rihtou: albodash ti tu isvelko Andohtio noi bras falarja frihtou. Sedei srezi ti tu sahvalenje kader ti utvojo shisho
- falerja
  Kmetijske in rokodelske novice (1844): kónja s tem perſtavkam, de mora biti bres vſe napáke (falerja). — Drusiga dne ga she nasaj prijesdi in prodajávzu rezhe, de

falerje

falarje

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	dovi poklekni noi shebrei to ozhitno spuved inu sposnei tvoje falarje prad buogam nabeshzhim ozhetam: inu prad
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	nezheser dovi ispusati al ti kna bosh sanjo perbuegi nie falarje davi sbrisou kader ona satvojo talesno inu dushno potriebo skerbi

falerje
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): sume, inu pohujshanje. Katiri druge pred tabo ſmajnshujejo, inu njeh falerje tebi natihama na uhu pravejo, nabodo tudi s'tabo per

fallerje

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	grunta, nekol nafally, kjer temzhasu radovednoſt, inu fierbz v' grofovitne fallerje se ſajide. Ta ſapelle v'kri vovire. Ta vabe v'
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	noruſt, tu je: staroſt ima svoje slabuſte, koker mladuſt svoje fallerje. Puſti se skus njeh zhaſtitluvo plèsho, inu sivolasnoſt k' temu

falerjev
- falerjov
  Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): po soseski reſnashash? Ti nimash rad, kader drugi od tvojeh falerjov med sabo kremlajo: inu ſakaj govorish od tvojega brata take
falerji
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): drugi zhes tuiſti hudu obreſujejo. Kaj gredo tebi tvojega bliſhnega falerji am, de njeh po soseski reſnashash? Ti nimash rad, kader

▶ faliti glagol, glavni, dvovidski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

manjkati; Pleteršnik

fali

Fabule ino pesmi (1836):	dale. Meni pa ſe terdno sdi, Da ſhe doſti njoj falí: ˛Saj je mosh pun hvale. Tote, kere ſem sapél, ˛Sem
Fabule ino pesmi (1836):	sdaj teſhe, sdaj verta, hití Popravlat, kaj plugi no kolam falí, Shivino napréshe, na fóringo gré, Blagó ſi nalaga, odíde sa
Fabule ino pesmi (1836):	Kunſhtno on vé klati. Shena v’ kimpeti leshí, Otrozhízhom kruh falí: Pék on kzhaſi grata. Pézh sakuri, ſtavi kvaſ, Nizhke pune
Fabule ino pesmi (1836):	ula, Da ga je liſíza zhula: Gledat gré, kaj mu falí. Vidi ga pod grobom ſtati, Glavo s’ prédnimi zhoháti, S

fally
Branja, inu evangeliumi (1777): ali temu drugima, ali obema na njeh teleſu, ali vudeh fally toku , de ſe namoreta sakonske lubesne dolſhnuſti nekol prov dapolniti
faly
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): tiga Evangęlia prav ne bilu. Katęri zhe is zhlovęſhke ſlabóſti faly, ſe ne isgovarja, ampak ſe obtóſhi, inu pobólſha. Taku perpęle

▶ falsifikat samostalnik, občno_ime, moški ↘ IMP

falsifikat

Novice gospodarskih, obertnijs... (1874):	psuje, iz volilcev izsiljena, in da je zlagana, to je, falsifikat! Kaj tacega le nepoštenost govoriti more. bo treba, bodemo še
Novice gospodarskih, obertnijs... (1874):	imele, ko ste unidan zavračale „Narodovo” laž, da je nezaupnica „falsifikat. ” Načrt te nezaupnice, sprožen po volji več volilcev, je svojo

▶ falš pridevnik, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

kriv; kontekst

falš

falſh

Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	bi tęiſte snali, inu sa tęga volo ſamy ſebi eno falſh vęjſt naredę. Leta falſh vejſt je eden tih nar vękſhih
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	on, koliku ludy v'neſręzho peſpravi. Ja Chriſtiani moji, ta falſh vęjſt, katęro ſi eden vekſhi dęjl is nevumnoſti ſam naredy
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	ga vy ne ſmęte smęſhati s'tim làshnivim myram ene falſh vęjſty, v' katęrim veliku Chriſtjanov shivy. Od letiga làshniviga myru
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	duſh pogubila, kakor vſi drugi ſovrashniki naſhe duſhe, sakaj ta falſh vęjſt s'vſimi drugimi naſhimi ſovrashniki dèrshy. Kaj je tèdaj
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	mojga danaſhniga govorjenja; pręjden sazhnem, perpravite ſe. I. Premiſhluvanje. Ena falſh vęjſt pride is nevumnoſti ali nevęjdnoſti. Vy morete tèdaj pervizh
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	eno falſh vęjſt ſturę. Navada je ta drugi urshah ene falſh vęjſty. Kaj ſe ne ſtury sa vólo navade? Poſtavim: kaj
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	s'vſimi drugimi naſhimi ſovrashniki dèrshy. Kaj je tèdaj ena falſh vęjſt, inu od kód pride, letó bó ta sapopadik mojga
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	nagnenja naſho vęjſt v' smotnjave sapęlejo, inu is nję eno falſh vęjſt ſturę. Navada je ta drugi urshah ene falſh vęjſty
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	sa tęga volo ſamy ſebi eno falſh vęjſt naredę. Leta falſh vejſt je eden tih nar vękſhih, inu nevarniſhih ſövrashnikov naſhiga

faush

Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	Inu h'nemu govoriti: Jeſs sim tvoi Bog Sabaot. 2. Faush Bogove ti na moli , Pred neh na poklekni doli,
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	sim sam Gospod tvoi Bog. Moju ime v'zhasti dershi Faush perſege ti savershi Sizer bosh ti poun nadlog. 3. Sabath

fovsh

Ta male katechismus (1768):	sovraſhnek'i obstati ni. III. Ta ſapelive svejt is svojem shmajhlanjam, fovsh perliſuvanjam,
Ta male katechismus (1768):	ta bliſhne ozegane. Kaj prepovèe osma ſapovd: Nagovori ſovsh prizhe? Fovsh krive prizhe, lèſhèe, inu uſſe jeſizhne grehe ſuper svojega bliſhnega
Ta male katechismus (1768):	ſastope na tako viſho koker Ajdji, katiri obraſke, inu shtatue fovsh Bogov goripostavlejo, inu njeh malike na eno naſdushno viſho molejo

▶ fant samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

fant

Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	plęſsal , jeſt jih bom prov rada imęla. Baron, (na ſtran. ) Fant jo je podvuzhil, ni drugazhi. Nęshka. Otrozi pravizo govorę. Goſpá
Genovefa (1841):	ſreberni róg satróbi, de ſe glaſno buzhénje po ſkalovji raslega. fant, ki ſhe v ſvôjim shivljênju kaj taziga ni ſliſhal, ſe
Genovefa (1841):	ko. ſo iméli omagati, in ko bi bil ti ubogi fant v téj ſtraſhni puſhavi, polni derézhih sverín, na póti k
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	H. Prederznost se opêče. 2. dan velkiga travna je neki fant na železni cesti delal; med tem se perpeljá en hlapón
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	jela nagleje iti, doli skočil. Ali hlapon se naglo zažene, fant ni mogel več doli skočiti, in se je 5 ur
Zlatorog (1886):	povzame z glasom resnim: »Lovec, ali ga poznaš? « Pógled urno fant povési, Mati Katra pa smehljá se: »Le ga vtakni za
Zlatorog (1886):	prikáže se jok: »O pojdi mi ti in Zlatoróg! »Kdor fant je čvrst, krepák in tvrd, »Kaj déne žen mu belih

fanta

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	zhlovek, sa to je priſhel v' nekih letih sa lovſkiga fanta k' knesovimu viſhi ſtrelzu alj borſhtnarju v' ſlushbo; posnej je
Genovefa (1841):	goſpó, ktéro je grôf sa roko dershal, in lépiga, ljubesnjiviga fanta, ktériga je na roki imel, saglédali. Vſi ſo blisô ſtopili
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	delal; med tem se perpeljá en hlapón do ostališa (Stationsplatz); fanta mika poskusiti, kakšna de je vožnja po železnici ter se
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	odlaga. “ 20. Velika zélnata glava. Jože in Filip, dva rokodelska fanta, sta šla memo nekega verta, v katerem je bilo vse

fante
Deborah (1883): Ti veš vse moje skrivnosti. Zmerom so te dražili, da fante same puščaš, in raji z mano po logu in polji

fantje

Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	Matizhku. ) Inu potler? Matizh. Mi proſsimo , zęla vaſs proſsi , vſi fantje inu deklizhi proſsijo , de bi ſe ſmęli poſtopit, s' godzi
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſe njih ſtaroſt prav ſposná, tako govori : „Vam pa, mladi fantje, ki imate nad konji veſelje, dam ſvét, ſe tako (kakor
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	mestna gosposko clo zapreti. Ko bi za vojaški stan odločeni fantje veseliga serca na ogled šli in ukali — jim tega veselja
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	ljudí, bomo koj vidili, de lepó zrašeni, krepki in zdravi fantje večidel bolj mirno gredó med drugimi razsajavci, zató kér jim
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	metati. O. Kaj je ljubezin ? Nekod so se dekleta in fantje prepirali, kaj de je ljubezin? — — „Veste, moji ljubi in ljube
Zlata Vas (1848):	tednam pri delu pomogali, brez de bi jim bil ukazoval. Fantje pa, ki so jo z Ožbetam potegnili, so bili v

fantom
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): javno (očitno) obdolževanje. — Cesarskim gosposkam je došel ukaz, da takim fantom, ki še niso dosegli vojaški službi podveržene starosti, se smejo

fantov

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ktérimu je bilo iz vsih komisij cele krajnske dežéle nekaj fantov in deklet poklicanih. Zavoljo slabiga vremena so jim ga pa
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	bo branil, marveč bi nas veselilo, de imamo od hrabrih fantov prihodnje junake pričakovati. Ali to veselje, ki ga popisani razsajavci

fantu

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	rajſhi pod ſtrehoj, kakór od svunaj na merslim. ” Dedek ſo fantu pokásali, kako naj ptizhu naſtavi, de ga bo vjél. Martinek
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	neſla nekoljko okreta, v' drugi pa nosh is verta. Vbogimu fantu na obraſi vidi, kaj mu na ſerzi je. „Pojdi s'
Stric Tomaž (1853):	ali bo za kupca ali ne. Nazadnje pride še k fantu, ter mu skakati, z rokami mahati itd. ukaže. Ko vse

▶ fantazija samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

fantazija
Občno vzgojeslovje (1887): to pa zategadelj, ker sodelujete pri tem mehanična reprodukcija in fantazija. Vedno večja izkušnja pa, osobito neprijetna izkušnja, popravlja zmote in

▶ fante samostalnik, občno_ime, moški ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

fantetu
- fanteju
  Sedem novih perpoved sa otroke (1836): vèrliga, imenitniga goſpoda, s' ſvetlim' svesdami na perſih, sagleda. Vuzhenik fanteju povejo, kdo ſo prizhejozh goſpod, ino on ſe jim do

▶ fantek samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

fantek

Genovefa (1841):	in ſe v perſt ſpremenilo. ” S glaſnim jókam jo je fantek objél in je védno lé beſéde ponavljal: „O mati! O
Genovefa (1841):	njih lozhila. Miſlim, de je môja poſlédnja ura blíso! ” Ubógi fantek je ihtijózh pokléknil, ſvoj mili obràs k tlam priklonil, ter
Genovefa (1841):	rôkah je korenino dershal in jo ravno jédel. Ko je fantèk grôfa v kraſnim viteſhkim oblazhilu, s viſôkim pripognjenim pêram na
Genovefa (1841):	umreti ali ne. Bog zhe tako iméti. ” „Bog? ” je rékel fantek in zhudil ſe je; „ſaj ſte mi ſmiraj pravili, kako
Oče naš (1854):	Zveličarja! “ „Kdo me more od njega stergati? “ je rekel serčni fantek, in njegove oči so se svetile. „Duhovni oče, kdo? Ali
Oče naš (1885):	bova začéla! O Jezus in Marija! pomisli, Ménart, če nama fantek umrje brez svetega krsta. Kako bi bilo žalostno, če umrje
Oče naš (1885):	Zveličarja! “ „Kdo me more od njega strgati? “ je rekel srčni fantek, in njegove oči so se svetile. „Duhovni oče, kdo? Ali
Oče naš (1885):	naj se potem, kar se hoče, da bo le moj fantek krščen – potem rada umrjem“. „Ej, Barba, ne boj se toliko
Oče naš (1885):	žalosti dalje prestajati. Ménart, ako ne bodeš skrbel, da bode fantek kmalo krščen, hitéla bom sama v tabor Španjolov ž njim

fantka

fanteka
Sedem novih perpoved sa otroke (1836): pa eno ſtran bres vſe pomote prebereſh, bojo tvoje. ” Blagiga fanteka je to ſilo rasveſelilo. Toljko rahlo s' perſtezi sa bukvize

fantka

Genovefa (1841):	hovi poſtelji ſe ſklenivſki je fantka, ki je ravno sraven njé ſedel, ôjſtro in milo poglédala
Oče naš (1885):	prav vgodno. Jutri nimam službe in zjutraj rano pa nêsem fantka v prvo španjolsko vas k svetemu krstu. “
Oče naš (1885):	najino čedno hišico, najine lepe krave in še celo najinega fantka, najinega Nacka! Barba! ali si še kaj želiš? “ Barba se

fantkom
Oče naš (1885): prišel in jo prijazno pozdravil, „Ménart, jaz si z najinim fantkom v tej sili in nadlógi ne vém pomagati; ne jé

fantku

Oče naš (1885):	Ej, Barba, ne boj se toliko; ali se tako slabo fantku godí? “ rekel jej je Ménart na to, pogledovaje poln očetovske
Oče naš (1885):	Pavlu h krstu nêsti. Nič ne maraj, Barba, tebi in fantku bo kmalo pomagano! Za osem dni so se pomirili, in

▶ fantič samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

fantič

fantič
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): zdaj otroke strašijo z Lamo Babo. Kadar si kot mali fantič ponoči nisem upal iz hiše, so mi ljuba mati rekli

fantizh

Genovefa (1841):	med tém pràv odraſtel in je bil sdaj prav ljubesnjiv fantizh, ki je shé hoditi jél. V pikaſto koshizo mlade ſerne
Genovefa (1841):	je v gojsdu leſjaka odpodíla, ga je oblékla. Zhe ravno fantizh ni drusiga, ko seliſha in koreníne, mléko in voda vshîval
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ko ſ e po semlji naprej vali, mu njegov ſin, fantizh dvanajſterih let, vedno hlad od ſtrani mahlja, in musika ga

fantiča

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	odideta zjutrej k službi božji, in dvoje otrok same, jednega fantiča 4 let stariga, in jedno še mlajši komaj pol leta
Divica Orleanska (1848):	vriskali – se veselijo, de So serce sterli kralja miliga. Lahir. Fantiča mladiga, Harí-Lankastra, Sim vidil na kraljevimu prestolu Sedeti Ludovika svetiga
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	njem pa ljubo ženko in tri fantiče; ženko in dva fantiča mi je vzel kralj Matjaš”. „Kako to? ” vsi iz enega
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	naj bo no, naj jo mala dedšina potolaži za pobitega fantiča. Napravi naj se Reskript; hočem ga podpisati. ” Tertul mu poda

fantizha
Genovefa (1841): je ſerzhno veſêlje obzhutila, ko je perve rasumljíve glaſove od fantizha ſliſhala; ſhe vézhi veſêlje je pa zhutíla, ko je ſladko

fantiče

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	ženica, Otrok porodica, In viža modro Domače oprave, Dekline učivši, Fantiče svarivši, In vedno ko riba Marljivo se giba. Čuvaje vsih
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	hramec pod Pečicami, v njem pa ljubo ženko in tri fantiče; ženko in dva fantiča mi je vzel kralj Matjaš”. „Kako

fantičev
- fantičev
  Kmetijske in rokodelske novice (1847): šolsko izobraženje sleherno leto. Učilo se jih je lani 159 fantičev in 124 deklét, 32 deklét pa tudi v ženskim rokodelstvu
- fantičov
  Kmetijske in rokodelske novice (1844): dan pretečeniga mesca obiskali. 12 praznično oblečenih deklic in 19 fantičov zelene vejice in lepe cvetlice v rokah deržaje. Jih je
fantiči
Kmetijske in rokodelske novice (1846): globoka jama, kér je po dežji bilo, ravno polna vode. Fantiči veselo skačejo okoli luže; fantičku spodletí, v lužo se zverne
fantiču
- fantizhu
  Genovefa (1841): zvetèzh bil, kakor shivljênje. Sdaj ſe je pamet v ljubim fantízhu sbudila; jél je ſe ſamiga ſêbe svédovati, rezhi krog ſêbe

▶ fantiček samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

fantiček

fantiček
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): zadnjek je pa mnogokrat komaj 12 do 14 let star fantiček. Od Celja doli se jim ni treba več prodov in

fantizhek

Genovefa (1841):	tako rekózh lépa pomlád zveſti sazhéla. Proti kônzu síme je fantizhek sbôlel in dolgo ni mogel votlíne sapuſtiti. Pa kmalo po
Genovefa (1841):	prôſto in zvetézho dolinizo. Lepota vſe pomládi, ktéro je sdaj fantizhek v dnévih boljſhi pameti ob

fantička
- fantička
  Oče naš (1885): hotli postopati z mano, kakor z ubežnikom, ko sem hotel fantička skrivaj k sv. Pavlu h krstu nêsti. Nič ne maraj
- fantizhka
  Genovefa (1841): ſivkaſtimi laſzhkami obloshêno. Le dôbro va-nj pogléj! ” je rêkla in fantizhka prisdignila. „O, to je lepo! ” je rékel. „Koga je pa
fantičku
Kmetijske in rokodelske novice (1846): dežji bilo, ravno polna vode. Fantiči veselo skačejo okoli luže; fantičku spodletí, v lužo se zverne in se utopí. Tovarši to

▶ fantin samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

fantini

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	je nekimu kmetu velika nesreča prisnudila. O Velikonoči so neokrotni fantíni blizo poslopja strélali, v strélnice (pištole) na smodník (pulfer) papir
Zlata Vas (1848):	po poldne je bilo in v Zlati Vasi so mlajši fantini in dekléta pod staro lipo sedéli in peli, ali pa

fantinom
- fantinam
  Kmetijske in rokodelske novice (1844): ſamo sa podúk le kovazham naménjena, ampak tudi drugim kmetijſkim fantinam in vſakimu vſeſkosi odperta, ki bode tukaj poduk pridobiti sheljel

▶ fantov pridevnik, svojilni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

fantova

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	poſhténiga paſtirza perpoveduje. Kralj ga radi poſlùſhajo, ter jim poſhtenoſt fantova zhudno dopade. „Reſ je,” pravijo vuzhitel, „poſhtenje njegovo je kakor
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	pred nekoljkim dni priſhla v' ſpomlad (vigred) na desheli prebivat. „Fantova poſhtenoſt je sa reſ zhudovita,” pravijo vuzhitel gredozh. „Ona je

fantovo
Sedem novih perpoved sa otroke (1836): rézhejo . Shtaniſlaju: „Dragi ˛Shtaniſlaj! ſaj vidiſh, de je táſhiza bila fantovo nar vezhi veſelje. Dobro veſh, kako teshko njo je tebi

▶ fantovati glagol, glavni, nedovršni ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

fantovati

fantuvati

Fabule ino pesmi (1836):	néke nav’le Vezh takih ſhpotov rad. « »Je ne ſe fantuvati Priloshnoſt lépa b’la, No vſe ſhpotarke klati, Da ne
Fabule ino pesmi (1836):	Nézhem klaguvati; Pa da hramizh ſi mi vsél, Zhém ſe fantuvati: Glej! pri tebi bom ſe grél. « __________

▶ far samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

far

Branja, inu evangeliumi (1777):	JEsus pak je movzhal, inu ni odgovoruv. Tedej je vikſhi Far njega supet upraſhal, inu je djal k'njemu: jeſt tebe
Branja, inu evangeliumi (1777):	ſturjen. Inu njeh prizhuvanje ni blu obſtalu. Inu ta vikſhe Far je goriuſtav v' ſredo med nje, inu je upraſhal JEsuſa
Novice gospodarskih, obertnijs... (1872):	se oglasijo s pijansko: „Sem rajtal študirat', sem rajtal bit' far”, me nehoté silna nevolja prešine, da zakličem: „halt! pfui, pfui

farja
Branja, inu evangeliumi (1777): imov, ga je isderuv, inu je mahnuv po tega vikſhega Farja hlapzu , inu je njemu njegovu deſnu uhu odſekal: inu temu

farje

Branja, inu evangeliumi (1777):	ſta bila med ſabo ſovrashnika. Pilatush pak je ukuppoklizal vikſhi Farje, Goſpodo, inu te druge ludy, inu je k'nym djal
Branja, inu evangeliumi (1777):	tok ſtopi doli is krisha. Ravnu toku ſo njega vikſhi Farje med ſabo ſramotili s' Piſlarjami v' red, inu s'Starejſhemi
Branja, inu evangeliumi (1777):	Rezhe Pilatush k' nym : bomli jeſt vaſhiga Krayla krishal ? Vikſhi Farje ſo odgovorili : Mi nimamo Krayla, temuzh le Zeſſarja. Inu ony

farjem
- farjam
  Svetu pismu noviga testamenta (1784): njemu, ne timiſtim, katęri ſo s' njim bily, ampak ſamim farjam? 5. Ali niſte brali v' poſtavi, de farji ob ſabbótih
- farjem
  Biblia (1584): jéſti, ni tém, kateri ſo shnym bily, temuzh le ſamim Farjem. Ali néſte li brali v'poſtavi,, koku Farji ob Sobbotah

farjev

farjeu
Biblia (1584): v'ierusalem pojti, inu veliku tèrpeti od Stariſhih, inu viſhih Farjeu, inu Piſsarjeu, inu vmorjen biti, inu na trety dan gori

farjov

Branja, inu evangeliumi (1777):	je k' ſebi biv usev eno mnoſhizo od ſlushabnikov teh Farjov, Sprednikov, inu Fariseerjov, je kje perſhuv, inu ena velika drushba
Branja, inu evangeliumi (1777):	pak, katiri sa dnem tega perpravlanja gre, ſo perſhli teh Farjov vikſhi , inu Farisęerji ſkup k' Pilatushu, inu ſo rekli Goſpud
Branja, inu evangeliumi (1777):	de bo krishan. Tedej ſo ſe ukup sbrali ti vikſhiteh Farjov, inu Piſſarjov, inu Sta-
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	inu veliku tèrpęti od Ştariſhih, inu Piſsarjov, inu Vikſhih tih Farjov, inu vmorjen biti, inu na trętji dan supet gori vſtati

farju

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	vmreti, de je skus tu poſvetvaine, inu ſklepeine tih viſhih Farju shi k'ſmerti obſojen, je nega negova veſt sazhela snotrei
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	Boshji ſe puſty pelati od tiga vkup sbiralſha tih viſhih Farju, inu judouskih ſtariſhih pred to ſodbo Pontia Pilatusha desheuskiga oblatnika
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	ſmerti vreiden. Tukei je ta hudoba tih Judou, inu viſhih Farju, kar je shelela, sadoſegla, kader ſo vſi s enih uſt
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	sa katire je biu Synu Boshjiga predau, od tih viſhih Farju prejeu. Ali pogledeite! ta nozh ſhe ni bila pretekla, kader

farji

Biblia (1584):	le ſamim Farjem. Ali néſte li brali v'poſtavi,, koku Farji ob Sobbotah v'templi Sobboto preſtopajo, inu ſo viner nedolshni
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	ampak ſamim farjam? 5. Ali niſte brali v' poſtavi, de farji ob ſabbótih v' Templi ſabbóto prelómio, inu ſo vèndèr nedólshni

farju

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	svesan, inu s' tig? verta Gethsemani h' Annasu timu viſhimu Farju pelan. S' veſeliam je te trideſſet ſrebernike, sa katire je
Branja, inu evangeliumi (1777):	morjenja zhes Jogre tega Goſpuda piſſal, je ſhov k' vikſhimu Farju , inu je njega sa piſſma na Damashkovſke Synagoge proſſuv: de

▶ fara samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

far

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	skues zerkoune duri 3 barti saparedama inu dobodi od davateh far tu je odzerkli shegnano vodo noi teſto perſt is shenjo
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	in drugo, kar se je ž njim zgodilo. Duhovni posameznih far so dobili povelja zastran oskerbovanja sv. zakramentov, sosebno sv. Rešnjega

fara
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): dal, Bog je vzel; bodi češeno njegovo ime”! Vsa semška fara je danes v grozni žalosti, in ni ga veselega obraza
farah
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): pa z Goriškim, ne bila ravno njenim številnim, po več farah razdeljenim prebivavcom v naj večjo korist? Da molčim od potrebnega
faram
Kmetijske in rokodelske novice (1843): lepo In zhaſtitljivo svonilo tudi sa naprej Poſtojnſki in blishnim faram , ki ga s veſeljem poſluſhajo, doſti let Boshjo zhaſt, mir

fare

Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	katęri sadnizh Goſpodarji od vekſhi dęjl polá inu ſnoshęt zęle fare poſtanejo, mu kry inu musèg is ſvojih ſoſędo v ispyó
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	na gospoda Jurja Prešerna, velikiga kupca v Terstu in naše fare rojaka, pa s toliko večim zaupanjem, kér so mi moji
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	postavim v svojih vstanovnih pismih hočejo mladenčam te ali une fare i. t. d. predstvo dati, kolikanj namen naprave sploh in
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	Škerjanč v Novomeški komisii; Tomažu Jarcu iz Stranske vasí Dobravske fare, in Mihelu Sedušaku iz Tujnc Mekinske komisije. Potem so bili
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	v prid kmetovanja to veliko skerb naložila , kér darovi vsake fare z zapiskam vred h kmetijski družbi v Ljubljano pojdejo. Kakor
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	bila lani pri nas pràv bogata. Po več krajih naše fare so pridelali veliko dobriga vina; so gospodarji, ki ga zamorejo

fari

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	goſpodarſtvo vershe, v téh novizah vezhkrat govorili. (Veſela prigódba. ) V fari Raſtbah v Avſtrii (Eſtrajh), ki le 1078 duſh ſhteje, ſo
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	naſ vſo neſrezho odvernil, ali prebivavze Unajnih Goriz v Bresovſki fari je velika neſrezha sadéla. Treſhilo je namrezh v váſ , ki
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	priliki 400) sežnjev visociga hriba pri podružnici sv. Štefana v fari sv. Jakoba v Doli na Štajarskim najdeni bili. Prosili so
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	Jim v nebesih obilno poverne, kar so dobriga storili Brezniški fari! — Tole tebi z veseljem oznanim *), moj ljubi Janez, in iskreni
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	prišla. 26. Kozoperska se je ne deleč od Radgone v fari sv. Petra žalostna nesreča dogodila. Mož in žena odideta zjutrej
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	kmetam podeljéne: Tomažu Verniku, kmetu pri S. Andreji v Loški fari; Jožefu Dulerju iz Velkih Škerjanč v Novomeški komisii; Tomažu Jarcu
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	ne zmoremo. J. K. Zlate bukve. V Plešivci v Škalski fari na Štajerskim se je nekimu kmetu velika nesreča prisnudila. O
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	dve, ali clo tri ali štiri šole v eni sami fari imajo. (Dalje sledí. ) Terdoserčnost do žival ojstro grajana. Neki vozník

faro

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	oní še z enim gospodam od dalje pridši svojo rojstno faro popred Rodne, zdaj Breznico, zopet obiskali; obiskali so pa tudi
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	tako silo, da je v komaj pol uri skoz semško faro skor 3 ure dolgo, in dobro uro široko pot naredila

▶ faran samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

faranom
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): Krajnskem. Tako je po nevtrudljivem prizadevanji omenjeni gosp. fajmošter pokazal faranom svojim, da tudi iz kamenja zamore človek sadunosen vert ustvariti

▶ farba samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

barva; Pleteršnik

farb

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Teržiča, se je z svojimi nogovicami in morinarskimi čepici raznih farb pràv obnesel. — Barkarski žeblji Zelezniškiga žeblarja B. Dolenca so bili
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	usnje iz Teržiča hvalili, ki je zavoljo dôbre robe, lepih farb in nizke cene že davnej znano. — St. Killerjeva železnina iz

farba

Ta male katechismus (1768):	koker na kruhu: belust, okroglost, ſhmah; inu v' vinu: duh, farba itdr. Je zele Kristus pod shtavtjo, ali ſnamenam tega kruha
Abecedika ali Plateltof (1789):	v' moj'mu duhu veſęl, Dokler ſi ſhè pomagat' snam. O farba ! moj nedolshni zvęt ! Zvędi, ter mi neovęni! Gręſhna ſladnoſt mi
Kuharske Bukve (1799):	dobra k' drugem jedęm, de ſe jem s' njo rumena farba dá. 9. Rumena shupa. Rasręshi govejo maſt na tanke ręsine
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ſéme je ali belo ali pa rudezhkaſto. V gorkoti ſe farba jajzhik tako ſpreminja: is rudezhkaſtih poſtanejo bolj samokle in rudezhkaſtoſive

farbe

Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	ſo pp Simi sa futer dobre. Vinu, katęro tega Meſza farbe ne ſpremeni, veliki Lęt terpi. Te erdeze zherve pod kamnam
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	zató, kér so v njegovi fabriki izdelani paramenti posebno stanovitne farbe; nej bo zlató in srebró pravo ali pa le takó
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	iz mnogih rastljin, korenik, ali žival žlahtne in zlo drage farbe, jih odločvaje, narejali; tudi tista večne hvale vredna mamka, ki
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	godbo, so večidel černih las in oči poleg rujave boje (farbe); vsem je lastna velika učljivost, ki se vsemu prilagoditi ve

farbi
Kmetijske in rokodelske novice (1844): je zhebéla prineſla, sakaj tovorizhi ſo po raslozhkih zvétja, v farbi in v ſvoji svunanji podobi tudi mozhno raslozheni; nar bolj

farbo

Kuharske Bukve (1799):	mehurja; vſe to vręlo sli na jagode, puſti ſtati, dokler farbo sgubojo; potle preshmi, poſtavi na hlad ſterdit. 179. Viſhne vkuhati
Kuharske Bukve (1799):	s' korenino, sélene, muſhkaplęta; deni dinſtat na sherjavzo, dokler lępo farbo dobí. Kader sazhne pokati, perlij shupe; kader je rumeno, nalí
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	perje ima v ſebi pet rezhi: a) meſnato rezh, h) farbo , c) vodo , d) zuker, e) ſmolo. Perve tri rezhi niſo

▶ farban pridevnik, deležniški, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ IMP

barvan; kontekst

farbani
Kmetijske in rokodelske novice (1844): V Teržiču umeten mojster svojiga rokodélstva, so nam lično farbani višnjevi pavolniki (Cottone) in pertene rute očitno pokazale. — Še več

▶ farbanje samostalnik, občno_ime, srednji(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

barvanje; Pleteršnik

farbanjem

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	dobro priporozhvati ? (Nekaj sa shganjarje). Shganjarji, ki ſe pezhájo s farbanjem mnogoverſtniga shganja, vedó, kakó nerad ſe popolnama rujavorastajani zuker V
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	naši lakirniki in lesofarbarji se ne znajo z lakiranjem in farbanjem pràv obnašati. Vprašanje kmetovavcam. Ali ste, dragi kmetovavci, v jeseni

▶ farbar samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ IMP

barvar; kontekst

farbar

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	v Teržiču, za jeklo. 9. Gosp. Još. Peharc, fabrikant in farbar v Teržiču, za pavolnike (kotone). 10. Gosp. Val. Pleiweis, kupec
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	izdela in prodá enakiga blaga J. Peharc, tudi fabrikant in farbar v Teržiču. — Veliko tavžent vatlov imenovaniga pavolnika te dva mojstra
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	fužinarja iz Kamne Gorice. — De je K. Pollak, fabrikant in farbar

farbarju
Kmetijske in rokodelske novice (1844): Pergerju , puškarju v Gradcu. 12. Gosp. H. Polaku, fabrikantu in farbarju v Teržicu. 13. Gosp. G. Spicerju, fužinarju iz gorniga Štajerskiga

▶ farbarški pridevnik, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

barvilen; kontekst

farbarških
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): krajih , kjer je zemlja za brošč pripravna, k pridelovanju teh farbarških korenín spodbosti, de se denar domá obderží, namest de gré

▶ farbati glagol, glavni, nedovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

barvati; Pleteršnik

farbati
Kmetijske in rokodelske novice (1844): kér ſe po tém rasne ſorte shganja ne dajo lepó farbati. De ſe ti bo tedaj gori imenovani zuker po volji

▶ faren pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

farna

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852):	je nar lepšiga v mestu, je velki terg sred mesta. Farna cerkev, kjer en prošt in 5 korarjev z 2 vikarjama
Novice gospodarskih, obertnijs... (1881):	vohuni in zatekali so v šume v samoto. V Rojanu farna cerkev je posvečena na čast sv. Mohorju in Fortunatu. O

farni
Kmetijske in rokodelske novice (1843): dan ob 9tih pred poldne ſo ſholarzhki imeli v dehantiſki farni zerkvi peto ſ. maſho s hvalno peſmijo, potem ob 10tih
farno
Kmetijske in rokodelske novice (1845): vašim Novicam perdružim. Mi na Breznici imamo obilno 12 let farno šolo od leta do leta po 35 do 45 učenčikov

▶ farizej samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

farizej

farisej

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	je bila drasiga masila perneſla; na noge mu ga islije. Farisej, ki je Jesuſa goſtíl, je molzhé gledal, ino ſam per
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	dobriga duha dal, kteri ga tega proſijo! “ 25. Magdalena ſpokorjenka. Farisej, ˛Simon po imenu, je bil Jesuſa k' jédi povabil. Jesuſ
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	komur je vezh odpuſtil. “ Jesuſ je djal:„ Pràv ſi rasſodil. “ Farisej ſhe ni védil, kam Jesuſ ſ' to priliko méri. Tedaj

fariſer

Branja, inu evangeliumi (1777):	moliti: Edn en Fariſęr, ta drugi pak en ozhitni greſhnik. Fariſęr je ſtal, inu je toku ſam per ſebi moluv. Bog
Branja, inu evangeliumi (1777):	govoruv: dva zhloveka ſta goriſhla v' tempel moliti: Edn en Fariſęr, ta drugi pak en ozhitni greſhnik. Fariſęr je ſtal, inu

farizeje
- fariseje
  Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): sbrani, vpijejo od veſelja: „Bodi zheſhen Davidov ſin! “ To je fariseje ſhe bolj raskázhilo; toraj krégajo otroke, ino rekó Jesuſu: „Jih

farizejem

farisejem
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): njegov zhudesh vídili. Nékaj pa jih je ſhlo, ino povédalo farisejem. Tedaj ga véliki shor ſklene umoriti. Jesuſ ſe je toraj

fariſerjam

Branja, inu evangeliumi (1777):	V' Taiſtimu zhaſſu: je JEsus k'tem vikſhim Farjam, inu Fariſęrjam v'perglihah govoruv rekozh: Nebeshku krayleſtvu je enaku ſturjenu enimu
Branja, inu evangeliumi (1777):	inu je djav k' tim uzhenikam te poſtave, inu k'Fariſęrjam rekozh: Seli ſme na eno Sabboto osdravlati ? ony ſo pak

farizejev

fariseerjeu

Biblia (1584):	nepravim od Kruha (kadar pravim:) Varite ſe pred Qvaſsom téh Fariseerjeu iny Sadduceerjeu? Tedaj ſo ony saſtopili, de on nej djal
Biblia (1584):	boſh ti ferdaman. TEdaj ſo eni is mej Piſsarjeu inu Fariseerjeu odguvorili, inu djali: Mojſter, my bi hotéli radi en Zajhen
Biblia (1584):	iméli varovati pred Qvaſsom tiga Kruha, temuzh pred Vukom téh Fariseerjeu inu Sadduceerjeu. KAdar je pak Iesus bil priſhàl v'to
Biblia (1584):	rekàl k'nym: Gledajte, inu varite ſe pred Qvaſsum téh Fariseerjeu inu Sadduceerjeu. Tedaj ſo ony ſamy pèr ſebi miſlili, inu

fariseerjov
Branja, inu evangeliumi (1777): biv usev eno mnoſhizo od ſlushabnikov teh Farjov, Sprednikov, inu Fariseerjov, je kje perſhuv, inu ena velika drushba s' nym v'rad

farisejev

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	Povem vam, de, zhe vaſha pravizhnoſt ne bo vezhi kakor farisejev ino piſmoukov, (tí ſo ſe Judam prav pravizhni ljudje sdéli
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	pride v' Goſpodovim imenu! “ Med njimi je bilo tudi nekaj farisejev, kteri ſo sraven ſhli. Te je grosno jesilo, de ljudſtvo

fariſerjov

Branja, inu evangeliumi (1777):	Aku vaſha praviza nabo obilnejſhi, koker teh Piſarjov , inu Fariſęrjov, tok napridete v' nebeſhku krayleſtvu. Vi ſte ſhliſhali, de k'
Branja, inu evangeliumi (1777):	zhaſſu: kader je bil JEsus v' hiſho eniga vikſhiga tih Fariſęrjov noterſhov na eno Sabbato kruh jęſti, ſo ſe ony na

pharisærjov
Svetu pismu noviga testamenta (1784): bóſh ti obſójen. 38. Tèdaj ſo eni tih Piſsarjov inu Pharisærjov odgovorili rekózh: Mójſter, my hózhemo od tebe enu saminje viditi

phariſærjov

Svetu pismu noviga testamenta (1784):	djal k' njim: ględajte, inu varite ſe pred kvaſsam tih Phariſærjov, inu Şadducæerjov.
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	kruha govoril (kadar ſim djal): Varite ſe pred kvaſsam tih Phariſ æ rjov, inu Şadducæerjov? 12. Tèdaj ſo saſtopili, de jim
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	ſe varuvati pred kvaſsam tiga kruha, ampak pred vukam tih Phariſærjov, inu Şadducæerjov. 13. Kęr je pak Jęsus bil priſhàl v'

farizeji

fariseerji

Biblia (1584):	ſtopili njegovi Iogri, inu ſo djali: Vejſhli, de ſo ſe Fariseerji pohujſhali, kadar ſo to beſsedo ſliſhali? On je pak odguvoril
Biblia (1584):	je ſpet sdrava poſtala, raunu kakòr ta druga. Natu ſo Fariseerji vunkaj ſhli, inu ſo dèrshali en ſvit zhes njega, koku
Biblia (1584):	poſtali. XV. CAP. TEdaj ſo k' njemu priſhli Piſsarji inu Fariseerji od Ierusalema, inu ſo djali: Sakaj tvoji Iogri preſtopajo téh
Biblia (1584):	ſe je preſtraſhil, inu djal: Ne li leta Davidou Syn? Fariseerji pak, kadar ſo tu ſliſhali, ſo djali. On neisganja drugazhi
Biblia (1584):	TEdaj ſo Fariseerji inu Sadduceerji k' njemu ſtopili, ty ſo ga ſkuſhali, inu
Biblia (1584):	inu ſo sazheli Klaſsovje pukati inu jeſti. Kadar ſo tu Fariseerji vidili, ſo djali k'njemu: Pole, tvoji Iogri delajo, kar
Branja, inu evangeliumi (1777):	dnem tega perpravlanja gre, ſo perſhli teh Farjov vikſhi , inu Farisęerji ſkup k' Pilatushu, inu ſo rekli Goſpud, mi ſmo ſe

fariseji
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): ſe kerſtiti, ino ſe ispovedujejo ſvojih grehov. Tudi vrashni hinavſki Fariseji ino neverni ˛Saduzeji ſo hodili ſ' ſvojim ſpazhenim ſerzam. Oni

pharisærji

Svetu pismu noviga testamenta (1784):	savsęle, inu ſo rekle: Ali ny letá Davidov ſyn? 24. Pharisærji pak, kadar ſo ſliſhali, ſo rekli: Letá ne isganja Hudizhe
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	Jógri inu ſo k' njemu djali: Vęjſh, de ſo ſe Pharisærji pohujſhali, kadar ſo tó govorjenje ſliſhali? 13. On pak je
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	Poſtava. 1. Takrat pridejo k' Jęsuſu is Jerusalema Piſsarji, inu Pharisærji rekózh:

phariſærji

Svetu pismu noviga testamenta (1784):	XVI. Poſtava. 1. Inu k' njemu ſo pèrſtopili Phariſærji, inu Şadducæérji de bi ga ſkuſhali: inu ſo ga proſsili
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	bily lazhni, inu ſo sazhęli klaſsovje oſmukovati, inu jęſti. 2. Phariſærji pak, kęr ſo vidili, ſo djali k' njemu: Pole, tvoji
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	inu ona je sdrava poſtala ravnu kakòr ta druga. 14. Phariſærji pak ſo vùnkaj ſhli, inu ſo ſvìt dèrshali zhes njega

▶ farizejev pridevnik, svojilni, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ

farizejevi
- farisejevi
  Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): ſvojih gréhov. Ino komej je svédila, de je Jesuſ v' farisejevi hiſhi, je bila prezej v' njej. Med jedjó pride v'

▶ farmakolit samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

vrsta minerala; kontekst

farmakolit
Mineralogija in geognozija (1871): odstotkov fosforokislega apna, zato so ga priporočali za gnoj. 5. Farmakolit je arsenokislo apno Ca2 As + 6H; najdeš ga kot brezbarvne

▶ farman samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

faran; [sskj]

farman

farmaniz

Pozhétki gramatike (1811):

corridor, móſtovsh, parricide, ózhni vbiaviz, arrber, saárati, corrompre, ſkasíti, parroissien, farmaniz, barriere, savora, désarroi, sméda, porreau, luk, bigarré, brésaſt,

farmane

Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	Ràs-ſuj tvoj shęgen o moj Bog zhes vſe tęiſte moje Farmane, katęri ſe v' sakoni snajdejo, ali miſlio ſhe v' tigaiſtiga
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	v'letęj Fari, inu kar ti s'veliko mujo letę Farmane vuzhiſh, poſvezhujeſh, ſvariſh, sdaj. ozhitnu, sdaj
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	na vodàh ) Zhaſtitljivih duhovnih goſpodov ne samorem dovolj proſiti, ſvoje farmane* opominjati, njih pohiſhtva v bratovſhnjo ſ. Florjana sapiſati in nekterim

farmani

Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	ſamú tó praſhanje, kakú bó tudi sa vaſs, lubi moji Farmani, lęta zhaſs tiga poſta en priętni zhaſs, inu vſi njega
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	od leta do leta po 35 do 45 učenčikov; moji farmani dajejo učeniku (šomaštru), ki tudi v cerkvi orgla, vsako leto
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	rojaka, pa s toliko večim zaupanjem, kér so mi moji farmani z veliko hvaležnostjo perpovedvali, de ko so Brezniški farovž zidali
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	ostanite. A. Kreft. Iz Iga na Krajnskim. Božičnih praznikov bomo farmani s. Martina na Igu dolgo pomnili. Dvakrat smo bili v

farmanov

Zlata Vas (1850):	napák. Kar mene vtiče, mi je bil dušni prid mojih farmanov vedno pri sercu, dostikrat sim že pomiloval siromaštvo Zlatovasčanov in
Zlata Vas (1850):	zamogli Oni pomagati, ker bi bili tako prav oče svojih farmanov. « »Ti si jo zadel Ožbé« — rečejó dobrovoljno gospod fajmošter. »Ti

▶ farovški pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

farovško

Zlata Vas (1850):	in kako neumne so vaše besede! Gosposka ni strele na farovško streho nepeljala, temuč železni vozel na vremeniku nad streho je
Zlata Vas (1850):	ne škodje. ” Tako je rekel Ožbé in pelje kmete na farovško strého. Tukej vidijo vsi v pozlačenim vozlu majhne vtopljéne luknjice

▶ farovž samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

farovž

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	moji farmani z veliko hvaležnostjo perpovedvali, de ko so Brezniški farovž zidali v letu 1819, so ta gospod sèm prišli delo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	rodoviten vert predelati. Pod Učko goro (Montemaggiore) v Istrii stojí farovž na Vranji. Kdor ta kraj pozna, vé, da je žalosten
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	zélnato glavo, ki je bila tako velika kakor naša župnija (farovž). “

farovža
- faravsha
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): ſklenili, zhes Kokro moſt na ravnoſt is Krajnjſkiga méſta memo faravsha na Hujanſko gmajno narediti , tode na kamnitih ſtebrih, de ſe
- farovža
  Kmetijske in rokodelske novice (1845): tako dobriga pil. Težko ga je spoznati, de je okoli farovža na drevju rastlo. Gotovo je! so rêkli. Pustili smo tertinjo
farovžem
- farovsham
  Kmetijske in rokodelske novice (1844): krajev slo pohvaleno maſhino malim kmetam priporozhovati, ampak grajſhinam, velikim farovsham, in takim premoshnim kmetovavzam, k i per delujejo shita na
farovžih
Kmetijske in rokodelske novice (1846): de so takošni priímki v starih bukvah po grajšinah in farovžih zaznamovani. Mnogi se še dan današen takó piše, v šalih
farovžu
- farovshu
  Kmetijske in rokodelske novice (1844): ſe kmalo kaj perpikne, de uſaknejo. Glejte sa zeſto proti farovshu ſe tudi drevje slo ſuſhí, sato ker je semlja prevezh

▶ farš samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k ↗ SSKJ, Pleteršnik

nadev; kontekst

farša
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): dilo z žemljevimi drobtinami in naredi na nje iz budle (farša) rebricam enake kupčike, namesti kosti lahko podolgast koščik peteršiljeve korenine

▶ fašk samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

faška; kontekst

fašk
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): Deske ali letve po 20— 30 z brezovino zvezanih imenujejo „fašk” (morda sorodno s hetrursko-rimsko besedo „fasces”). Vsaki flos ima po

▶ fazan samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

fazan

Zoologija (1875):	Pavo cristatus), prva iz Afrike, drugi iz Indije doma. Zlati fazan (Phasianus pictus), pod. 130, in sreberni fazan (Ph. nycthemerus) vvedena
Zoologija (1875):	v repu pa bel z valovitimi črnimi črticami. Tudi navadni fazan (Ph. colchicus), pod. 131. je Azijanec. Rjav je, zraven se
Zoologija (1875):	Indije doma. Zlati fazan (Phasianus pictus), pod. 130, in sreberni fazan (Ph. nycthemerus) vvedena sta iz Kine v Evropo, držé ju

fazani
- phaſoni
  Vezhna pratika od gospodarstva (1789): zhiſtit. Prevezh ſadú ne jeſti, goſsi, kopuni, pure, jerebize, ſhnefi, phaſoni, inu vſse tize ſo srave, ovzhje mlęku je tudi sravu

▶ fe okrajšava ↘ IMP

fe

Kemija (1869):	1/2 — 1 gld. b. Težke kovine. 21. Železo. Ferrum; znak: Fe = 28; gostota = 7,6. V vrsti težkih kovin naj stoji na
Mineralogija in geognozija (1871):	(Ca, Mg, Fe, Mn) 3 SiO + (Al, Fe, Cr) Si. Tu imamo tedaj
Mineralogija in geognozija (1871):	zemljino atmosfero užgó. Pr. astronomije §. 86. 2. Magnetovec Fe + Fe, se najde kot oktaëder in je znan zarad svojih magnetičnih
Mineralogija in geognozija (1871):	(Ca, Mg, Fe, Mn) 3 SiO + (Al, Fe, Cr) Si. Tu imamo tedaj dvojnati silikat pred sabo obstoječi
Mineralogija in geognozija (1871):	v zemljino atmosfero užgó. Pr. astronomije §. 86. 2. Magnetovec Fe + Fe, se najde kot oktaëder in je znan zarad svojih

▶ februar samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

februarja

februarija

Astronomija (1869):	dan februarija nima črke; ena nedeljska črka velja do 24. februarija, ena pa od tega dne dalje, — stavi se pa druga
Astronomija (1869):	prestopnem letu imamo pa dve nedeljski črki; — ker 24. dan februarija nima črke; ena nedeljska črka velja do 24. februarija, ena
Novice gospodarskih, obertnijs... (1883):	primorali so začasno vlado v Parizu skleniti mir dne 6. februarija 1870. leta; Gambetta je potem odločilno podpiral predsednika republike Thiers-a

februarja

Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	starosti, se smejo potni listi (Pass) k večemu do konca februarja (svečana) tistega leta dajati, v kterem stopijo v pervo versto
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	in ne za delj časa, kakor k večemu do konca februarja prihodnjega leta. — Škofje našega cesarstva se bojo spet kmalo snidili
Iz biologičnega trtorejskega p... (1891):	na prostem in ni bila pokrita; narisali smo jo mesca februarja 1891, potem, ko je normalno odrevenela. Pri poskusih z zeleno

februvarja
Aritmetika za učiteljišča (1885): obrestij dá a) 3210 gl. po 3 % od dne 5. februvarja do dne 30. junija? b) 2545 » » 4 % » » 17. maja do

▶ fecl samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

fecl

Kemija (1869):

Na pr.: Hg2C1 = živosrebreni klorovec (Quecksilberchlorür), HgCl = živosrebreni klorec (Quecksilberchlorid), FeCl = železni klorovec (Eisenchlorür), Fe2Cl3 = železni klorec (Eisenchlorid). Za kislecem je

▶ fej medmet ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

fej

Zlata Vas (1848):	rekel, de je iz Zlate Vasí, se mu je reklo: „Fej te bodi! ali te ni sram beračiti Zlatovasčan! “ Mislili so
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	dni zaporedama prideta in me na tešče v herbet pihata! ” — „Fej te bodi! ” so rekli, „to je nespodobna prošnja, pa vender

▶ feldvebel samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

feldvebel

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):

veličastvo! ” Po opravljeni cerkveni slovesnosti je bil očitno pred bataljonom feldvebel Dejak povikšan za podlajtnanta. Opoldne so oficirji v kosarni gostili

▶ felzit samostalnik, občno_ime, moški ↘ IMP

felzita

felsita

Mineralogija in geognozija (1871):	udariš s kladvom. Fonolit je na videz enakolična zmes iz felsita in natrolita pa nekoliko zeolita; gost, škrilast, porfirast zarad steklenastih
Mineralogija in geognozija (1871):	ali nič; granulit, često nekoliko škrilasta drobno zrnčasta zmes iz felsita (živca) in kvarca, skoraj zmerom nekoliko granatov in nekaj tinjca

▶ felzitov pridevnik, svojilni, nedoločeno ↘ IMP

felzitova

felsitova

Mineralogija in geognozija (1871):	31. Porfir. Gosta felsitova masa, zadržeča posamne kristale živca, kvarca, redkeje tinjec ali roženec
Mineralogija in geognozija (1871):	s tinjčevimi in živčevimi kristali. Sienitov porfir, gosta ali kristalinska felsitova masa z živčevimi in roženčevimi kristali. Smolnikov porfir ima smolnik
Mineralogija in geognozija (1871):	kristali, večidel je rumen, rdeč ali rujav. Tinjčev porfir, gosta felsitova masa s tinjčevimi in živčevimi kristali. Sienitov porfir, gosta ali

▶ fentati glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

fenta
- venta
  Vezhna pratika od gospodarstva (1789): ſe ena od detele, al druge friſhne kęrme napihnena govędina vęnta? Leto ſe sgodi ſkus enu vbodenje v' pravi kraj, pod
fental
- vental
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): svir, ktero ſim bil sa Ljubljanſki Muséum namenil, mol popolnama vental. Nato ſim koshuhniga tergvavza is Kanade popraſhal, kako on koshuhovno

▶ feratati glagol, glavni, dovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k

izdati; nemško-slovenski slovar

ferratal
Biblia (1584): Simon od Kane, inu Iudas Iſhkariot, kateri je tudi njega ferratal. LEte dvanajſt je Iesus poſlal, je nym sapovédal inu rekàl

▶ ferbaltar samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ IMP

grajski oskrbnik; kontekst

ferbaltarju
Sedem novih perpoved sa otroke (1836): in gradih saſtónj jiſheſh. ” Vuzhitel ſo per graſhinſkim oſkerbniku alj ferbaltarju bolj na tenko savolj fanta posvedavali. „Dezhek je prav priden

▶ ferbežen pridevnik, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

predrzen, nesramen; Pohlin To malo besedišče

ferbežni
- ferbeshni
  Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): inu viharji na konèz ſvéjtá zhes morſke bresne pelati? Ah ferbéshni ród zhlovęſhki, kaj niſi ti v' ſtani ſturiti, kadar ſi

▶ ferbežno prislov, splošni, nedoločeno ↘ IMP

ferbežno

ferbeshnu

Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	inu od vaſhiga nar bólſhiga Ozhęta ſe lozhili, inu ſte ferbęshnu vaſh dęjl od njega terjali, inu od njęga ſe prozh
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	jeſt toiſto firbizhno, nevgnano, opravlivo perſhono, katęra vſe opraſhuje, vſe fèrbęshnu od ſvojga blishniga ſodi, vſe sadershanje tadla, katęra ſe v'

▶ ferdaman pridevnik, deležniški, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

preklet; nemško-slovenski slovar

ferdaman
Biblia (1584): boſh ti pravizhen ſturjen, inu is tvoih beſſed boſh ti ferdaman. TEdaj ſo eni is mej Piſsarjeu inu Fariseerjeu odguvorili, inu

▶ ferdamanje samostalnik, občno_ime, srednji(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

pogubljenje; splet

ferdamanju
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): nuzu tiga zhlovęka ſtvarjene, inu snajo k' naſhimu isvelizhanju ali ferdamanju ſlushiti, kakor jih my vshe potle ponuzamo, poſtanejo sa naſs

▶ ferdamati glagol, glavni, dovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

prekleti; nemško-slovenski slovar

ferdamala
Biblia (1584): ſtopila na Sodni dan, s'leto shlahto, inu jo bo ferdamala: Sakaj ona je priſhla od kraja Svitá, Salomonovo modruſt poſluſhat
ferdamali
Biblia (1584): ſtopili na ſodni dan, s'leto shlahto, inu jo bodo ferdamali: Sakaj ony ſo pokuro ſturili po Ionaſovi Predigi. Inu pole

▶ ferdinandov pridevnik, svojilni, nedoločeno ↘ IMP

ferdinandove

Ferdinand (1884):	Kot nemški cesar hoče pa na drug način skrbeti za Ferdinandove otroke na popolno stričevo zadovoljnost. Tudi pa želi sam videti
Aritmetika za učiteljišča (1885):	Koliko treba plačati dne 26. aprila za a) 2 akciji Ferdinandove sev. železnice po 2465 (nominalna vrednost po 1000 gl. k.

ferdinandovo

Ferdinand (1884):	ločila od svoje blage dobrotnice. Jako jo iznenadi list s Ferdinandovo prošnjo in ponudbo, in to tem bolj, ker ni več
Ferdinand (1884):	Alfonz je poslušal Ferdinandovo pripovedovanje jako pazljivo in sè sočutjem. Solze ga oblijó, ko

▶ ferihtati glagol, glavni, dovršni(zastarela beseda) ↘ IMP

opraviti, napraviti; nemško-slovenski slovar

ferihtati

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	al skushano. Sede prida teſte Shebranje, katere morash 7 barti ferihtati: v' tork vzhatertek v' saboto. SHE-
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	potalava karsi ti pegerou inu tu morash ti s' andohtio ferihtati je velko barti skushano bu noi saprou sposnano od mosh

▶ ferlanov pridevnik, svojilni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP

ferlanova

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	pride, k smeteni v pinjo prilije. Jez miſlim, de je Ferlanova pinja ravno savoljo tega takó dobra, kér se vertilo v
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	pri ti napaki prav pogostama dolžé. Mislim, de bo gosp. Ferlanova pinja, ki se zmiraj bolj po deželi razširja, sčasama vsim

ferlanove

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	taki kmetovavzi nimajo daljezh do beraſhke palize! Şhe nekaj od Ferlanove pinje. Goſpod F. Vidmar, duſhni oſkerbnik pri Devizi Marii na
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ſoſéſke, ſa„moúk teſarſkiga rokodelſtva, je, ne vém kje, „obras Ferlanove pinje v róke dobil; tresne in „brihtne glave mladenizh prebere

ferlanovi
Kmetijske in rokodelske novice (1844): ſhe bila, zhe je le vmedil. Sdaj pa „v novi Ferlanovi pinji en otrok v deſetih mi„nutah, ino ako ji
ferlanovo
Kmetijske in rokodelske novice (1844): in denar v deželo vabijo. Kupili so dve kmetiški pipi, Ferlanovo pinjo in še več druzih reči. Tudi v pondeljik pred

▶ feržmajht samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

zmerljivka; Pohlin To malo besedišče

feržmajhti

ferſhmajhte

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	njemu njegovo revo she teſhejshe nasturish; ſakaj ſa krivize, inu ferſhmajhte se bo G. Buh amuſel. Zhe moresh dati, daj, zhe
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	misli, tamkej bo konz mojeh rev, inu nadlug. Boleſne, uwoshtvu, ferſhmajhte, ſapuſhenje od uſſeh, ja zel smert se v' kaj
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	Krish, nadluga, ſupernoſte, ferſhmajhte, boleſni, inu karkol britkega ta svejt ima, tu uſſe je

▶ fes samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

fes
Kemija (1869): neka okisna sol. Na pr.: železni žveplec in žveplena kislina, FeS + SO3.HO = SH + FeO.SO3. Razne kovine skup stopljene dado kovinske zmesi

▶ figa samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

fig

Kratkozhasne uganke (1788):	JVodlaie pregajnatï. Uſami snega sejmena, inu nekaj na drobnu ſſaneh fig, tu deni v'en part'nenè ſha-lez, pomôzhi ſhaklez v'gorkerou
Fabule ino pesmi (1836):	nuza sdaj. «« ˛Strah kralizha premaga, ga dregétez ma: Odſhtéje polovízo fig sa ſhtêrzheka, Pomêkne ſe, rekozh: »Zhéſh tu kraj mene ſéſti
Fabule ino pesmi (1836):	ſóboj ma sa shelo, ne sa ſilo glada, En korpez fig. O kak je totem’ ſadi rad! Vſe — vſe bi htel

fige

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ino jezhmen, terta je obilno rodila, jablane ino ſmokve ali fige ſo bile polne ſadu. Vſiga doſti je bilo; olja,
Fabule ino pesmi (1836):	shiv, da ſmert she dneſ is njega ſôpi? Sdaj kzhaſi fige talaj, pol od njih mu daj! Pomozh ne nuza sjutra
Fabule ino pesmi (1836):	tu kraj mene ſéſti, Tak ſedi dol, no sazhni ſvoje fige jeſti. « O kak en navuk ’s vuſt ozheta Davida Popravi
Genovefa (1841):	S ternja ſe ne dá grojsdje in s oſata ne fige nabirati. Vſako dôbro drevo obrodi dôbro, sanikerno pa sanikerno ſadje
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	jabelka, hruške in drugo domače sadje v nemar pušali in fige pa mandeljne sadili, bi na zadnje vse sadje lahko spravljali

figo
Fabule ino pesmi (1836): totem’ ſadi rad! Vſe — vſe bi htel sa eno ſamo figo dat'. Is korp’za eno vseme, s’ luſhtom jo gledí

▶ figov pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

figovo

Štiri poslednje reči (1831):	ſhel Jesuſ is Betanije ſpet v' Jerusalem, vidi per potu figovo drevo, memo gredé ſtopi k' njemu, ga ogleda zhe ima
Štiri poslednje reči (1831):	21. Pa zhudno je to, ker takrat ko je Jesuſ figovo drevo ogledval in ſadu shelel, ni bil zhaſ sa to
Hrana evangeljskih naukov (1835):	gledajo po selénji drevja mladimu létu naproti; in kedar sazhne figovo, kakor vſako drugo drevó, she berſt poganjati, ſi léto bliso

▶ figov pridevnik, svojilni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

figova
- figove
  Kmetijske in rokodelske novice (1844): nekterih raſtljinah ſe to najde; tako ſo ene lorberjove ali figove drevéſa goli ſamzi, druge pa gole ali zhiſte ſamize ; pri

figovega

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	porodnic, posvečena ⁴). Na rimskih kamnih se najde pogostoma v družbi figovega listja leljino perje, tako na adrijanskem kamnu blizo Frohnleitena na
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	gori omenjenem adrijanskem kamnu, kteri ima razun leljevega perja in figovega listja tudi kronanega ⁶) orla, smo našli ime Menela, od kterega
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	obražen, deržajoč v vsaki peroti list figovega drevesa. Na krajnikih kamena ste viditi dve ribi, torej spet
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	poroda. Tudi na sekovskih kamenih nahajamo leljíno perje v družbi figovega listja, nad kterim je orel zaznamek Višnu — Radogosta

figovih
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): ugledata, de ſta naga. Rudezha jih ſprehaja od ſramote, is figovih liſtov ſi krila ſpleteta, ino ſe pokrijeta s' njimi. Vſa

▶ figura samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

figuri
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): prava vera stori daje molitva mozhna inu bota skrievneſt utei Figuri jemluvana jeme tuje boshja gucut te ANGEL se pravi tegniel

figuro

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	an mosb sano Krono ozieran, sedei bosh vidov ti to Figuro: to Figuro ti nai na ano tabelzo sashribati noi mejo
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	sano Krono ozieran, sedei bosh vidov ti to Figuro: to Figuro ti nai na ano tabelzo sashribati noi mejo na anam
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	brau na anam Shaubernam kraji frihtei inu sbeſtu? inu to figuro dei podguavo kader ti leizh poidash noi saspi inu kna
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	tapravi grunt noi resnizo usah uzuiblozhah rezhieh naredi ano tako Figuro katero bodash sedei vidou? inu tu shebranje katere bodash ti

figvro

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	kei skvem Opraviti jmash per grihte takv nesi sabo to figvro inv srezi natv te pridiozhe pvèshtabe al besiede takv shitro
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	sorashenzhe, da knabosh ranian alpa vbodan bel Stralan nosi to figvro al karaktar persabe kateri bo sedei storjan noi te S.S.
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	na ano skorjo Krvha inv snejo nateshzfie inoi nesi to figvro sabo kamer ti poidash takv bosh ti prad tvoimi Faintami

fygvro
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): bo te tat sad vernov alpa shribei teſto fygvro na an porgament prieb noi dejo podguavo, kader leizh poidash

▶ fijakar samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

izvošček, prevoznik; [sskj]

fijakarji
Ultra! (1867): bi ne bil naletel na najboljšega konja, kar jih prepeljavajo fijakarji po Ljubljani, — bil bi gotovo zamudil. Upam da me ta

▶ fil. okrajšava ↘ IMP

fil.

Hrana evangeljskih naukov (1835):	téh, kateri ſo v' nebeſih, na semlji ino pod semljó. (Fil. 2, 10.) Ti ſi veſelje angeljov, ki tebe, ſvojiga nebéſhkiga
Življenja srečen pot (1837):	veſelite ſe; pa vaſha pohlevnoſt naj bo snana vſem ljudém. “ Fil. 4, 4 — 5. Od ponozhniga raja ſv. Krisoſtom govorí: „Pregreſhni

▶ fila samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

nadev; kontekst

file

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	položi žemlje vanjo, deni na verh kar je še budle (file), razžverkljaj mleko s tremi rumenjaki, vli na žemlje, deni spodej
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	vodi malo prekuhaj, dobro odcedi, perje perpogni, eno žlico nadeve (file) vanj deni, peresa dobro eno čez drugo perpogni; dalje pa

filo

fillo

Kuharske Bukve (1799):	s' gorko ſklędo ali koso, naj pozhiva, dokler maſhenje ali fillo naredíſh. Maſhenje ſturi tako: sręshi rakove rępe inu ſhipavnize, narędi
Kuharske Bukve (1799):	81. Mandelnov ſhtrukel. Teſto naredi, kakor sa druge ſhtrukle navada. Fillo, ali maſhenje pa ſturi tako: sa en jajze velikoſt maſla

filo
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): jih s putram, deni vanje po obeh straneh z budlo (filo) obložene rebrica, zavihaj kraje in speci jih hitro do dobriga

▶ filan pridevnik, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ SSKJ

nadevane; kontekst

filane

Kuharske Bukve (1799):	is ríb, sháb, ali rakov namęſti meſa. 16. Namaſhene ali filane kolerabe. Kolerabe ſe olupio, na verhi en pokrov odręshe, is
Kuharske Bukve (1799):	16. Namaſhene ali filane kolerabe. 17. Spargelni. 18. Selèni grah v' ſmętani. III. Kuhane

▶ filipar. okrajšava ↘ goo300k, IMP

filipar.
Ta male katechismus (1768): uſſe stvary postavlen, inu povikshan. Matth. 26. Jogr. dijan. I. Filipar. 2. Kaj ta sedme: Od unad ima pridti soditi? Nam

▶ filolog samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

filolog
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): je prikazal na slovanskem kniževnem obzorji nov pa izversten jezikoslovec (filolog) prof. M. Hattala, rojen Slovak. Ta slavni poznávec slovanskega jezika

▶ filozof samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

filozofa
- philoſapha
  Sacrum promptuarium (1695): sazhne en fazonetel shtikat, ter v' taiſtem ſturj podobo Sacrata Philoſapha, inu polek njega enu gorezhe ſerze, ter na Sacrata sapiſhe

▶ filozofski pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

filozofska

filozofična

Občno vzgojeslovje (1887):	Etika more biti prirodna ali filozofična in verska ali krščanska. Filozofična etika treba, da je v soglasji s krščansko, drugače ne
Občno vzgojeslovje (1887):	ali znanstveni nauk o nravstvenosti. Etika more biti prirodna ali filozofična in verska ali krščanska. Filozofična etika treba, da je v

▶ fin pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

fina
Kemija (1869): vodi, vinskem cvetu, v kislinah in drugih topilih. Očiščena moševina fina v 100 delih: 44.4 ogljenca, 6.2 vodenca in 49.4 kisleca

fine

Kemija (1869):	Te spojine so večidel hlapne tekočine neke posebne, večkrat jako fine vonjave in aromatičnega okusa. Sadje in žestinske pijače (geistige Getränke
Zoologija (1875):	se pečajo s tem sosebno na grških otocih. Razlikujejo se fine in grobe spužve. V sladkih vodah živi samo rečna spužva

▶ firma samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

birma; Pleteršnik

firma

Ta male katechismus (1768):	ter so leti: I. S. Kerst. II. S. Kriſhmanje, ali Firma. III. S. Reshne Telú G. nashega JEſusa Kristusa. IV. S.
Branja, inu evangeliumi (1777):	dershati. 8. Sedem Ss. Sakramentov. 1. S. Kerſt. 2. S. Firma. 3. Reſhnu Telu. 4. S. Pokura. 5. S. Poslednu vojle

firmi
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): Chriſtus vaſs v' ſvętim Kerſti k' boshjim otrokam ſtury, per Firmi s' ſvętim Duham napolni, v' pokori vaſhe gręhe sbriſhe, v'

▶ firmament samostalnik, občno_ime, moški ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

firmament
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): svnzei inoi lvno zhries sbiesde inoi planete zhries element noi Firmament inv zhries vse kreiatvre tiſti pridi zhries mene dovsa donas

▶ firnež samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

firnež

Kmetijske in rokodelske novice (1847):	zamaší, de zrak in mraz ne more skózi.. Nar boljši firnež. Kuhano laneno olje z mnogoterimi perdajki se imenuje firnež. Nar
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	posebne vrednosti — ne póka, kakor navadni s terpentinovim oljem narejen firnež. Naši lošarji (lakirniki) ne znajo umetno lošati ali lakirati, kér
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	firneža veliko namaže. Po tem takim se razmaže loš ali firnež natanjko, brez de bi se rajde poznale in mehurčiki zasedli
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	laneno olje z mnogoterimi perdajki se imenuje firnež. Nar boljši firnež se pa naredí, če z 10 funti laneniga olja kuhaš
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	boljši firnež. Kuhano laneno olje z mnogoterimi perdajki se imenuje firnež. Nar boljši firnež se pa naredí, če z 10 funti
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	Silberglätte) in pa 2 lota žganiga galuna (gebrannter Alaun). Tak firnež se naglo posuší, se ko ljuč sveti in — kar je

firneža

Kmetijske in rokodelske novice (1847):	pa v tem obstojí, de se z mervico loša ali firneža veliko namaže. Po tem takim se razmaže loš ali firnež
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	de bi se rajde poznale in mehurčiki zasedli. To napravo firneža nam je razodel francoski malar Heinc, ki nas je lepotičenje
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	jih ne boš lahko stergal, posebno če enimu funtu lanéniga firneža, neprenehama mešaje, pol funta v štupo stolčene kalafonje pridénes, in

firnežem
Kmetijske in rokodelske novice (1848): funta v štupo stolčene kalafonje pridénes, in s tem gorkim firnežem podplate namažeš, in kadar se je mazílo posušilo, še enkrat

▶ firšt samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

knez; nemško-slovenski slovar

firšt

firſt

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	jas sanabeshko Kraleſtvo k' drujemu o S. usoko hualani nabeshzhi Firſt S. Krishtof prosim te pomaimi pro ti Boga sigamagozhniga sanu
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	Naiprei te jas prosim o S. inu vsoko hualani nabeshzhi Firſt S. Krishtof jas taba prosim pomai ti prositi ta vsamagozhniga
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	sadershenje: h' Trezhijome prosim te o S. usoko hualani nabeshzhi Firſt S. Krishtof prosi sa-

firšte
- firſhte
  Biblia (1584): vas bodo gajshlali v'ſvoih Shulah, inu vas bodo pred Firſhte inu Krajle vodili, sa mojo volo, h'prizhi zhes nje
firšti
- firſhti
  Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): tih jesikov, tih ſprah! ti vikſhi med timi majnſhimi, Krajli, Firſhti, Zeſsarji med podlóshnimi, med berazhi! kaj sa en hrup, inu
firštov
- firshtou
  Sacrum promptuarium (1695): inu dokler je bila ſilnu lepa, inu bogata, veliku Mogozhnih Firshtou ſo taiſto ſnubili, ali ona vſem je djala, de je
firštu
- firshttu
  Sacrum promptuarium (1695): vſem je djala, de je vſhe enimu lepshimu, inu mogozhniſhimu Firshttu oblubila, namrezh Chriſtuſu Jeſuſu: Inu takorshne Vduve sapovej S. Paulus

▶ firštinja samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

kneginja; nemško-slovenski slovar

firštinja
- firshtna
  Sacrum promptuarium (1695): ter n' hozheo obeniga drugiga imeti, takorshna Vduva je bila Firshtna Felix á Sancta Severina, katera per 24. lejtih Vduva je

▶ firštov pridevnik, svojilni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP

firštova
Viljem Tell (1862): Četrti prizor. Valter Firštova hiša. Valter Firšt in Arnold Melhtal pristopita, vsaki od svoje

▶ firtelc samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ IMP

četrtina; kontekst

firtelcu

firtelzu

Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	OPRAVILA MESZA SVIZHANA. V tem Meſzi v'sadnimu Firtelzu ſe morejo verbe, inu jagnedi obſe, kati, toku hitrejſhi supet
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	pluzhah, inu jetrah bolne, inu ſe morejo odlozhit. V'sadnimu Firtelzu mlade volizhe resati. Kokuſham, de hitru bodejo neſle, dobru poſuſheni
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	V'sadnim Firtelzu per lepimu zhiſtimu vremęnu leſs sa zimprat ſękati, toku dalje
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	dni po novim Meſzam obręsati, ſadovne peſhke ſaditi, v'sadnimo Firtelzu mlade dreveſsa preſaditi, toku perneſsó dober fruht. V' mokrim vremeni

▶ firtelj samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

četrtinka, bokal; Bezlaj

firtelj
Kmetijske in rokodelske novice (1843): bokal vina, tam v drugi oſhtariji ga kdo ukashe perneſti firtelj. Satiſnite uſheſa, zhiſto krajnſhniki; kaj bote rekli? Oſhtir s bokalam
firtljem
Kmetijske in rokodelske novice (1843): bote rekli? Oſhtir s bokalam po talianſhini diſhi, birt s firtljem pa po nemſhini. Kaj pa vino? o ſtraſhna rezh! Vino

▶ firteljc samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k

četrtinka; kontekst

firteljcev
- firteljzov
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): vrata ſo jo poſtavili in rasun ur in zhetertink ali firteljzov tudi dnove meſza kashe , med kterimi ſo tiſti dnovi ſhe

▶ firvaldstatski pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP

firvaldstatskega
Viljem Tell (1862): Prvo djanje. Prvi prizor. Visoka kamnena stena firvaldstatskega jezera, Švicu nasproti. Jezerski zalív, blizo brega koča. Ribarček se

▶ fizičen pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

fizična

Fizika (1869):	pokaže podoba predmeta, zavolj tega se take vrste podoba imenuje fizična podoba. 166 Vbokla zrcala se rabijo pri daljnogledih, ki se
Astronomija (1869):	Asteroid, zvezdica, 301. Astreja, 302. Astrologie, zvezdarija, 232 Astronomija, 229. — fizična, 315. — praktična, 315. — sferična, 315. — teoretična, 315. Atair, 273. Aufsteigung

▶ fizik samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

fizik
- fizikar
  Fizika (1869): potrebno natančnost v teku ur dosegel še le slavni holandski fizikar Huygens (1657), ki je prvi izpeljal misel, rabiti nihalo in

fiziki

fizikarji

Fizika (1869):	da naj je angležki čevelj. 65 Začudili so se pa fizikarji, ko so temu nasproti zapazili, da isto nihalo ne napravi
Fizika (1869):	ktera tako rekoč v brezkončno elektriko iz nič stvarja. Drugi fizikarji pa mislijo, da je kemijska sorodnost in njej sledeč kemijski

▶ fizika samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

fizika

Fizika (1869):	funt. Phenakistoskop, čarodelni krožnik, 149. Phosphorescenz svetlikanje, fosforovanje. Physik, fizika, prirodoslovje. Pika, farbiger Punkt. Pipa, Hahn, 92. Piskalo, Blasinstrument. Piskrec
Botanika (1875):	še pod tlakom, ki je veči od tlaka one atmosfére (fizika §. 103.). Živež rastlinski.

fizike
Mineralogija in geognozija (1871): z našo najnavadnišo potrebo, z vodo namreč. V §. 86 fizike smo rekli, da voda vedno skuša svoje dele spraviti v

fiziki

Zoologija (1875):	mrežnici, a na vsaki nastane podoba dotičnega predmeta. (Primeri v fiziki §. 176). Za vonj, okus in sluh večidel nij moči
Botanika (1875):	ne, da tedaj, rekel bi, zbirajo med njimi. Primerjaj v fiziki §. 31. Kapljiva stanična usébina je gosteja, kakor voda, ki

▶ fizikalen pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

fizikalna

Fizika (1869):

prekapati, destilliren, 115. Prijemališče, grabišče, Angriffspunkt. Prikazen, Erscheinung, 8. Prikazen fizikalna, physikalische Erscheinung, 13. Prikazen kemijska, chemische Erscheinung, 13. Prilagojenje, Accomodation

fizikalne

Fizika (1869):	Prikazni brez bitne premembe pri tem udeleženih stvari imenujejo se fizikalne in znanost o njih fizika. Vse drugače je pa to
Mineralogija in geognozija (1871):	se zadržuje proti svetlobi, proti elektriki in magnetizmu. To so fizikalne lastnosti mineralne. Zveznost. Malo mineralov je tekočnih ali mehkih, velika
Mineralogija in geognozija (1871):	so jih razločevali in vredovali. Najimenitniše so: l) Podoba, 2) fizikalne, 3) kemiške lastnosti. Najpred se je treba s temi seznaniti
Mineralogija in geognozija (1871):	kot marmor, in v nekristalinskem ali gostem kot kredo. 2. Fizikalne lastnosti mineralov. Ker podoba ne zadostuje vselej, da določimo mineral

fizikalnih

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	vredna. — Fr. Charl, gravirar v rudnino, in Jan. Echter izdelovavec fizikalnih mašinj, sta umetna Ljubljanska mojstra; tudi Fil. Hein, sedlar vlij
Fizika (1869):	prostorna, mora imeti lastnost prostornosti; ker nam bo pri popisovanji fizikalnih prikazni tolikokrati treba se na to lastnost ozirati, zato je
Kemija (1869):	kterih se celi skupi teles ne samo glede kemičnih in fizikalnih lastnosti, temveč tudi glede svoje sostave dadó lahko pregledati. En
Astronomija (1869):	opazovanjem razvidati množico imenitnih prikazni brez druzih pomočkov. K opazovanju fizikalnih prikazni se potrebuje mnogo umetnega in dragega orodja, tudi kemiji
Fizika (1869):	skoz. Potem je pa ona tudi ona izmed najbolj imenitnih fizikalnih priprav, s ktero se dá napraviti cela vrsta najpodučnijih in

fizikalnim
Kmetijske in rokodelske novice (1844): vredna skazala. — Anton Francel iz Ljubljane se je z svojim fizikalnim orodjem dobro obnesel. — Od žebljev J. Peternela, od omár Ljubljanskiga

▶ fižol samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

fižol

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	ktera je dobra per več postnih jedilih. Dušen (dinstan) zelen fižol. Bob ali fižol vsih nit dobro otrebi, na ozke podolgaste
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	vsuši; potem ga daj precej na mizo. Prižgan zelen fižol. Fižol skuhaj, kakor je bilo ravno rečeno, v srovim maslu ali
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	in z mesno župo zali. Tudi lahko, ko se je fižol skuhal, čisto belo prežganko napraviš in jo dobro premešano s
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	z mozgovimi cmoki. Meso z gorčico in kukmakovo polivko. Zelen fižol z ocvertim telečjim hrustancam in suhim jezikam. Pečene divje race
Zlata Vas (1850):	ali žup urno narediti in meso mnogoverstno pripraviti, za zimo fižol, kislo zélje, repo, kumare in druge reči napraviti, in več
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	Šartel. Vkuhane češnje. Pečeni som. 144. Mlečna župa. Rakov štrukel. Fižol z ocvertimi kapči. Mandelnovi bandelci. 145. Gobe na župi. Smetenov
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	prežganko napraviš in jo dobro premešano s fižolam skuhaš. Suh fižol. Suh fižol ali v slani vodi do mehkiga kuhaj, odcedi
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	per več postnih jedilih. Dušen (dinstan) zelen fižol. Bob ali fižol vsih nit dobro otrebi, na ozke podolgaste koščike zreži ali
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	polji tako čisto pokončala, da so mogli vdrugič njive obdelati. Fižol, proso in pa činkvantín (to je, tista laška koruza, ki

fižola

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	lepih jesenskih breskev; Anton Posnik, vertnár na Poljanah, dve pleméni fižola; Lenka Tomcova iz Krakoviga pa nekaj cíbar. (Konec sledí. ) Popis
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	pa več plemén ohrovta, pozne rudeče retkve, in pa pertljičniga fižola nar rodovitnišiga pleména. — Gosp. P. Hudovernik so s svojimi peterimi

fižolom

fižolam

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	suhim jezikam. Pečeno telečje stegno. 93. Jeterni cmoki. Meso s fižolam. Pečeni gresov štrukel. Podlečeni telečji kosc. 94. Špehovi cmoki. Meso
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	s polivko. Spenjeno malinčno kuhanje. 85. Mozgovi cmoki. Meso s fižolam. Špargelnov ohrovt s suhim volovskim jezikam. Jelenovo meso v rujavi
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	Kmečki krofi. 168. Cvetni ohrovt na župi. Meso z zelenim fižolam in kukmakovo polivko.
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	skuhal, čisto belo prežganko napraviš in jo dobro premešano s fižolam skuhaš. Suh fižol. Suh fižol ali v slani vodi do

▶ fl. okrajšava ↘ goo300k, IMP

fl.

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	jih ne dobivajo po póſhti, sa zélo leto s 2 fl., — sa pol leta s 1 fl.; prejemljejo ſe pa pri
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	zelo leto 2 fl. 3o kr., — sa pol léta 1 fl. 15 kr. Po vſih z. k poſhtah ſe snajo dobiti
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	zelo leto 2 fl. 30 kr., — sa pol leta 1 fl. 15 kr. Po vſih z. k. poſhtah ſe snajo dobiti
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	zelo leto 2 fl. 30 kr., — sa pol léta 1 fl. 15 kr. Po vſih z. k. poſhtah ſe snajo dobiti
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Bregu Nr. 190. Po poſhti veljajo sa zelo leto 2 fl. 30 kr., — sa pol léta 1 fl. 15 kr. Po
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	Veljajo za celo leto po pošti 4 fl., sicer 3 fl.; za pol leta 2 fl. po pošti, sicer 1 fl.
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	Veljajo za celo leto po pošti 4 fl., sicer 3 fl.; za pol leta 2 fl. po pošti, sicer 1 fl.
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	Rošger-u pri sv. Marjeti (St. Margarethen an der Raab) 65 fl. Kdor ima, na priliko, le 16 oralov njiv za žito
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	sredo in saboto. Veljajo za celo leto po pošti 4 fl., sicer 3 fl.; za pol leta 2 fl. po pošti

▶ flanela samostalnik, občno_ime, ženski ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

flanelo

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	kertazho). 6. Kadar je shivot do ſuſiga odergnjen , je treba flanélo v ſalmjakovzu , v jélenovzu (hirſhhorngajſt) ali v shganju pomozhiti in
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	5. Şe mora dergniti po vſim shivótu s gorko ſuho flanélo, s ſuknam ali pa s ſhetjo (kertazho). 6. Kadar je
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	berſh, kakor ſo sbolele s ſlamnatmi sveski *) ali pa s flanelo* tako dolgo dergniti veléli, de ſo ſe vgrele in de

▶ flaša samostalnik, občno_ime, ženski ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

flaše

flaſhe

Kuharske Bukve (1799):	vsami limonade ven, jo prezędi ſkusi ruto; potle deni v' flaſhe ali ſtaklénize, dobro samaſhi, poſtavi v' kęlder. Se puſti zęle
Kuharske Bukve (1799):	ſe v' ſodzi ſzhiſti, ga preſnámi v' ſtaklęnze ali v' flaſhe.
Kuharske Bukve (1799):	rudęzhiga grosdizha, pretlazhi jeh ſkusi ruto, natozhi v' ſtaklęnize ali flaſhe, inu na ſonze poſtavi. Kader ſe oſem dni greje, inu
Kuharske Bukve (1799):	sraven deni, vſe dobro premęſhaj. Prezędi ſkusi ruto, naii v' flaſhe, poſtavi hladít; je dobra piazha. 221. Silipup. Vsami en maſelz
Kuharske Bukve (1799):	vsami od ogna, inu jih odzędi; deni v' ſtaklęnze ali flaſhe, inu ſlane vode notri nalì. Slana voda ſe ſturí tako

flašo

flaſho

Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	Lohko Nozh! lohko Nozh — Glash. (tezhe k' misi , inu eno flaſho pod plajſh skrije ) Bi blo ſhkoda, kè bi ena kapelza
Kuharske Bukve (1799):	dva zhebula, inu diſhave, gori vlì en bokal meſne shupe, flaſho saſhravbaj, poſtavi v' vręli krop, kir v' enim kotli vrê
Kuharske Bukve (1799):	v' ſrovim maſli na sharjavzi. To deni v' eno zínaſto flaſho, inu sraven ſhęſt sélen, dva zhebula, inu diſhave, gori vlì

▶ flaška samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

flaška
- flaški
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): in vse skup se potem tako dolgo v kaki steklenici (flaški) pretresa, da je zmes bela kot mleko. Tako osoljeno olje

▶ fleišmanov pridevnik, svojilni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP

fleišmanova
Kmetijske in rokodelske novice (1846): zalagajo. V Frauheimu pri Marburgu 28. Prosénca 1846. Oroslav Cafov. Fleišmanova flora pohvaljena. Visoko učen in mnogočasten botanikar, gosp. Dr. Hoppe

▶ fleten pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

fleten
Pozhétki gramatike (1811): konzhniga s' v' edinjimu ga pervsamejo v' mnoshimu: jardin charmant, fleten vert, iardins charmans v' mnoshnimu. Jsjémaj kopez x v' edinjimu

fletne

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	kér toljko preproſto bres liſha zvetijo, ino ſo vender toljko fletne. Ravno kakor one v' ſvoji lepoti méro ljubijo, bi ſe
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	ſtvaril. ” Mariza naterga nekoljko zvetliz, ter rezhe: „V' reſnizi, prav fletne ſo! Oglavniza v' ſredi je romena ko voſk, po kraji

fletnega
- fletnjga
  Sedem novih perpoved sa otroke (1836): pozhuti, ino kako ſe kaj vuzhi. Per koſili kraljevizh od flétnjga, gnésdiza, ino pa poſhténiga paſtirza perpoveduje. Kralj ga radi poſlùſhajo
fletno
- fletnu
  Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): Matizh. (na ſtrani. ) To bi blo flętnu, kè bi jeſt — — — Nęshka. Pak me moreſh tudi en malu

▶ flinka samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

flinta; kontekst

flinka

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	ludi dajem shes saveshash? taku rezi o Flinka al je Flinka alpaje Pistola pa rezi o Pistola dershi noter tvoi puamen
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	naraishi savol shlahtah ludi dajem shes saveshash? taku rezi o Flinka al je Flinka alpaje Pistola pa rezi o Pistola dershi

▶ flinta samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

puška; [sskj]

flinta

flinka

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	Ozba Bveg † sin Bveg † S. Dvh Amen. Potam ana taka Flinka alpa poſtola nekoli vezh dovi napoide dajo li pravadash? KAKV
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	24 vr shiher prad t voirai Faintami da niem karana Flinka alpa peſtola dovi napada inv nieh jasek bo tvdei savesan
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	nabeshizhi svoiga sina nate sviet roditi takv resnizhno inriasji ti Flinka spet streliti inu vtek ni ramar noter na she s

flinto
- flinko
  To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): noi serze sabito. INO POTAM REZI Kader bosh vidov dabo Flinko napivjov dabi imov tabe streliti shitro, srezi te

▶ flis samostalnik, občno_ime, moški ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

flis

fliſs

Abecedika ali Plateltof (1789):	nikdar ne nęha! Naprejvsetje. Dokler ſim mlad, ſi ima moj fliſs Mozhnu persadevat' De bi mogl ku en ſtarz prav pokolnu
Abecedika ali Plateltof (1789):	Shivlenje, pamet, in' pomozh. Na! to vſe namenim jeſt ſkus fliſs. Lubi Bog! ſa tvojo zhaſt Sdej ked mladenzh, in' k'
Abecedika ali Plateltof (1789):	Shivlenje, pamet, in' pomozh. Na! to uſe namenim jeſt ſkus fliſs Lubi Bog! ſa tvojo zhaſt Sdej ku mladenzh, in' kdej
Abecedika ali Plateltof (1789):	vęſt nigdar nenęha! Naprejvſetje. Dokler ſim mlad, ſi ima moj fliſs Mozhnu perſadevat' De bi mogl ked en ſtarz Brov pokojnu

flisom

fliſam

Abecedika ali Plateltof (1789):	ſtanú opravke, Ter k'pridu ſtur' ſi tvoje dny. S' fliſam, in' dolshnoſtam ſe shesdat' Bogú : vęzhno ſręzho vupat' : To je
Abecedika ali Plateltof (1789):	ſtanú opravke, Ter k' pridu ſtur ſi tvoje dny. S' fliſam, in' dolshnoſtmi ſe zhes dat' Bogu: vęzhno ſrezho vupat': To

flisu

fliſu

Abecedika ali Plateltof (1789):	pameti ni dal. Moje mladoſti pervi zhaſs Bodi v' veſęlmu fliſu Bogu, in' ſrezhi vèſ namęnjen, Ne k' leni mehkushnoſti Je
Abecedika ali Plateltof (1789):	pameti ni dal Moje mladoſti pervi zhaſs. Bodi v' veſsęlmu fliſu Bogu, in' ſrezhi vèſ namęnen, Ne k' leni mekushnoſti Je

▶ flisati glagol, glavni, nedovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

truditi se, prizadevati si; nemško-slovenski slovar

flisajo
- fliſſaio
  Sacrum promptuarium (1695): ſkerb v' G. Boga poſtavio, inu ſa Nebeſku krajleveſtu ſe fliſſaio, kakor je bila Anna Phanuela Hzhy, od katere S. Lukesh
flisati
- fliſsat
  Sacrum promptuarium (1695): dokler vidite de malu zhaſsa vam oſtane, imate ble ſe fliſsat sa vaſhe isvelizajne, inu miſlit tajſtu, kateru je bil odgovoril

▶ flisen pridevnik, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

priden; nemško-slovenski slovar

flisen

fliſsin

Sacrum promptuarium (1695):	dobra, glihi vishi vmej 50. poſly kumaj bo en dober, fliſsin, inu ſvejſt: Gledaj
Sacrum promptuarium (1695):	tedaj ti de bosh ta dober, fliſsin, inu ſvejſt: taku nebò treba vſaku lejtu tebi drugiga Gospodaria

▶ flisno prislov, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

marljivo, pridno, vztrajno; nemško-slovenski slovar

flisno

flisnu

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	mogl, inu ſnal, kar je tvoje narvezhe oppravilu, kaj svetega flisnu premishluvati, de be mogl nuznu uſſe daperneſti. Pokaj gresh is
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	se poprej v'mislah naprejpoſtave, kar potęm is barbo ſmavta. Flisnu moresh ti moj Syn! uſſe poprej preudarki, predn ſazhnesh kaj
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	meszu per peti Mashi, pridegi, prezesiji, inu bratovskeh andohtah se flisnu ſravn ſnajdti : koker tudi uſſako nedello skus z zelu lejtu

fliſsnu

Sacrum promptuarium (1695):	njegovem ſtanu) en fazonetil shenkat, inu zhe v' letega bodo fliſsnu gledali, inu premishlovali, ym oblubim s' Boshjo pomozhio, de bodo
Sacrum promptuarium (1695):	Gospud je bil reſtalal shlushbe, de bi vſakitiri ſvojo shlushbo fliſsnu opravil: ſe permiri en dan, de ta Goſpud je bil

fliſſnu

Sacrum promptuarium (1695):	Modriga. Operarius ebrioſus non locupletabitur. Oſtanite vij per vaſhimu antverhu, fliſſnu dellajte, beſſedo dershite, na dusho, inu na G. Boga nepoſabite
Sacrum promptuarium (1695):	theſaurum. Inu ſam G. Bug zhloveka opomina de bi imel fliſſnu dellat aku hozhe enn slatku shivejne imeti, rekozh: Vade ad

▶ flora samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

flora
Kmetijske in rokodelske novice (1846): V Frauheimu pri Marburgu 28. Prosénca 1846. Oroslav Cafov. Fleišmanova flora pohvaljena. Visoko učen in mnogočasten botanikar, gosp. Dr. Hoppe, k.

floro

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	letopisu c. k. krajnske kmetijske družbe perdjan spisek krajnskih želiš (floro) v nekim dopisu, kteriga smo brali, visoko povzdignil, rekoč: „Ihre
Botanika (1875):	storila J. Schlosser vitez Klekovski in Farkaš-Vukotinović Ljudevit; za Srbsko Floro dr. Pančič v Belgradu, in za dalmatinsko Floro R. de
Botanika (1875):	za Srbsko Floro dr. Pančič v Belgradu, in za dalmatinsko Floro R. de Visiani itd. Saj ena, če že ne rečem

▶ flos samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

splav; kontekst

flos

Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	ali jih pa pred v deske in letve zrežejo („rezani flos”). Za vezilo jim služi brezovo tertinje ; kar pa terdneje zvezati
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	Ljubnega plavijo. Tukaj jih cele zvezujejo (zvezana plavica ali „zvezani flos”), ali jih pa pred v deske in letve zrežejo („rezani
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	pa, kar se poleti mnogokrat pripeti, majhna, imajo terdo delo; flos lahko se na prod nasede, in potem ni drugega storiti
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	zvezanih imenujejo „fašk” (morda sorodno s hetrursko-rimsko besedo „fasces”). Vsaki flos ima po dvoje vêsel, jedno spredej, drugo zadej, ktere ste
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	širokimi deskami na levi in desni vodo zajeziti, da pod flos udari in ga vzdigne. Zatega voljo mora prednjek zmiraj že
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	čeravno semtertje tudi na Laškem ali poleg laških toplic kakošen flos ustavijo. Tukaj že po tri flose skup denejo. Memo Loke

flosa
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): Celji Voglajna Savini dovelj vode pripelja ; zato tukaj po dva flosa skup zvežejo in polovica flosarjev gré domú. Drugo stavo imajo

flose

Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	poleg laških toplic kakošen flos ustavijo. Tukaj že po tri flose skup denejo. Memo Loke, Sevnice in Reihenberga pridejo na tretjo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	pa ni tje namenjen, gleda, da berž ko je moč flose prodá. Kadar na Horvaško pridejo, imajo navado, da vsakega, kteri
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	vêslu je „prednjek”, oni drugi „zadnjek”. Včasih tudi tako kratke flose naredijo, da jih samo eden ravnati ali kakor sami pravijo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	dan lepše med njimi cvetè. Od Ljubnega že zamore Savina flose nositi. Od bolj gornih krajev debla posamno do Ljubnega plavijo

flosih
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): da je „kuzla” in ga večidel iz ostanjkov zbijejo. Na flosih pa ne vozijo le celega lesa, desk in letev raznoverstne
flosov
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): ker doli ni več mostov, celó po 15 do 25 flosov skup, in takemu kakor njiva širokemu flosu s 4 vesli

flosu

Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	sirovo apno v „lajtah”, kterih po 6— 8 na enem flosu stoji,— dalje volno, ker na svojih planinah veliko ovac redijo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	z lesenimi žeblji zbijejo, železa ali jekla ni trohice pri flosu. Deske ali letve po 20— 30 z brezovino zvezanih imenujejo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	z eno roko sprednje, z drugo zadnje vêslo vodi; takemu flosu pravijo, da je „kuzla” in ga večidel iz ostanjkov zbijejo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	15 do 25 flosov skup, in takemu kakor njiva širokemu flosu s 4 vesli, kteri po 2000 do 3000 goldinarjev veljá

▶ flosar samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

splavar; [sskj]

flosarje
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): da ne bi ta pokrajina kadaj bila podoba našega Krasa, flosarje prašal ali jim ne bo kadaj lesa zmanjkalo? Ali vsakokrat

flosarjem

Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	se ime tega pogumnega in verlega moža, kteri je pervi flosarjem pot v Oršavo na meje bugarskovlaško-sedmograške kerčil, in pervi na
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	doli Merzlico, Gojznika, Maliča in Pohorje obrašča in ne samo flosarjem za njih bogato tergovino služi, temoč tudi mnogo žag, mlinov

flosarjev

Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	pripelja ; zato tukaj po dva flosa skup zvežejo in polovica flosarjev gré domú. Drugo stavo imajo pri Zoretu med Zidanim mostom
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	obilo priložnosti imel življenje naših pridnih in marljivih plavičarjev ali flosarjev (kakor se sami zovejo) od vseh strani spoznavati, njih stanje

flosarji

Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	čast priobči: ta mož slovenske korenine je Praznik iz Ročice. Flosarji lepe dnarje domu prinesejo, ali pa vino in žito, kterega
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	okolišine storé, da se sčasoma zaplodé lastne plemena. Plavičarji ali flosarji. Od svojih mladih let sem obilo priložnosti imel življenje naših

▶ fluor samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

fluor
Mineralogija in geognozija (1871): zelene barve imenovan tudi špargljevec, sestavljen je iz fosforokislega apna, fluor- in klorkalcijuma po formuli: 3 Ca3 P + Ca {Cl FI.

▶ fluorit samostalnik, občno_ime, moški ↘ IMP ↗ SSKJ

fluorit

Mineralogija in geognozija (1871):	2. Kocka ali heksaeder, ∞ O ∞, pod. 13. (Galenit, fluorit, sol, železni kiz). 3. Kombinacija obeh prejšnjih je narisana v
Mineralogija in geognozija (1871):	Oktaëder, O, pod. 12. (magnetovec, galun, rdeča kuprena ruda, spinel, fluorit). 2. Kocka ali heksaeder, ∞ O ∞, pod. 13. (Galenit

▶ fluvorec samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

fluorid; kontekst

fluvorca
Kemija (1869): tudi iz krijolita, je rudnina sostavljena iz aluminijumovega in natrijumovega fluvorca. V vseh lastnostih je srebru jako podoben, dá se obdelovati

▶ fofotati glagol, glavni, nedovršni ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

fofota

Valenštajn (1866):	zajemal. Poslan je up nesreči. Srečnemu Bojazen naj krog glave fofotá, Ker nikdar ne stoji osodna vaga. Valenštajn (se smeje). Spet
Valenštajn (1866):	treba mi je tacega glasú, Da odpodim zlovoljnega duhá, Ki fofota peruti črnimi Krog moje glave. Vojvodica. Vzemi citre, Tekla. Naj

▶ folk samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

ljudje, ljudstvo; nemško-slovenski slovar

folk

Biblia (1584):	djali: Letukaj je Puſzhava, inu nuzh ſemkaj gre, puſti ta Folk od ſebe, de gredo tjakaj v'terge, inu ſi jéſti
Biblia (1584):	ſe pred nym tje zhes pelali, dolker je on ta Folk od ſebe puſtil. Inu kadar je on bil ta folk
Biblia (1584):	je on v'zholn ſtopil, inu je ſedil, inu vus Folk je ſtal pèr kraju. Inu on je k'nym govuril
Biblia (1584):	enim Zholni, v'eno Puſzhavo le ſam: Inu kadar je folk tu ſliſhal, je sa nym ſhàl k'nogam is Meſt
Biblia (1584):	nej niſhtèr drusiga, kakòr zhlovezhke Sapuvidi. INu on je ta folk k'ſebi poklizal, inu je djal k'njemu: Poſluſhajte inu
Biblia (1584):	Inu Iesus je vunkaj ſhàl, inu je vidil ta velik folk, inu ony ſo ſe njemu v'ſerci ſmilili, inu je
Sacrum promptuarium (1695):	je poprej taiſtu ſturil; kar vy Mashniki imate vuzhiti vaſh folk, gledajte, de bote taiſtu poprej ſturili, inu dershali, de vam
Sacrum promptuarium (1695):	eat docens in Templo. Inu vſe letu kar je vuzhil folk dershati, on ſam je poprej taiſtu ſturil. Cæpit Jeſus facere
Ta male katechismus (1768):	Sturi, de bomo tvojem svetnikam v' vezhni zhasti pershteti. Tvoj folk ſvelizhej ti o Gospud! inu poſhegnej tvojo irbeshno. Ter njeh

folki
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): je niem ogin tvoje lubiesni kateri si usah shprashah tomi folki otov tvojo vero nasnanje dati Aleluja Aleluja Aleluja. v poshli

folka

Biblia (1584):	je raven Morja ſedèl. Inu k'njemu ſe je veliku Folka vkup sbralu, taku, de je on v'zholn ſtopil, inu
Biblia (1584):	videzhimi ozhima bote vy vidili, inu nebote resúmeli. Sakaj letiga Folka ſèrce je obtèrpnelu, inu nyh uſheſsa hudu ſliſhio, inu mishé
Biblia (1584):	Kej moremo v'puſzhavi tulikajn kruha vseti, de bi tulikajn folka naſsitili? Inu Iesus je rekàl k'nym: Kuliku Kruhou imate
Biblia (1584):	inu je ondi ſejdel, inu k'njemu je priſhlu veliku folka, ty ſo pèr ſebi iméli Hromce, Slepce, Mutce, Krulauce, inu
Biblia (1584):	je od unod vganil, inu sa nym je ſhlu veliku folka, inu on je nje vſe osdravil, inu je nym poprétil
Biblia (1584):	Inu on bi bil rad njega vmuril, ali ſe je folka bal. Sakaj ony ſo njega sa eniga Preroka dèrshali. Kadar
Sacrum promptuarium (1695):	ſturil. Cæpit Jeſus facere, & docere. Ter sa odpuſzhajne grehou tiga folka ſam ſebe je Ozhetu Nebeſkimu offral. Chriſtus dum adhuc infirmi
Branja, inu evangeliumi (1777):	katiro niſſi ſvojga ſhivlenja ſhonala savole nuje, ino nadluge tvojega folka, temuzh ſi perſtopila k' ti nadlugi pred oblizhjam naſhiga Boga
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	je hotel pèr glaſsi tę trobente neſti pred ozhmy eniga folka bres ſhtivila, po dnęvi ſkusi zęſte, kęr je vſe od

folku

Biblia (1584):	Kadar ſta pak ona bila odſhla, je Iesus sazhel pruti folku govoriti ad Ioanneſa: Kaj ſte vy vunkaj v'puſzhavo hodili
Biblia (1584):	Sedem, inu enu mallu Ribiz. Inu on je rekàl timu folku doli ſéſti na Semlo, inu je vsél te ſedem Kruhe
Biblia (1584):	hudimu Rodu godilu. Dokler je on ſhe taku h'timu folku govoril, pole, njegova Mati inu njegovi Bratje ſo svunaj ſtali
Biblia (1584):	dal te Kruhe Iogrom, inu Iogri ſo je dali timu Folku. Inu ony ſo vſi jédli, inu ſo ſiti poſtali. Inu
Biblia (1584):	cillu ſqvaſsilu. Letu je vſe Iesus ſkusi Priglihe govuril k'folku, inu pres Priglih nej on k'nym govuril, de bi
Biblia (1584):	je nje dal ſvoim Iogrom, inu Iogri ſo nje dali folku. Inu ony ſo vſi jédli, inu ſo ſiti poſtali: Inu
Biblia (1584):	rekàl: Pèrneſsite je ſemkaj meni: Inu on je rekàl timu Folku doli ſeſti na travo, inu je vsèl te pet Kruhe
Branja, inu evangeliumi (1777):	ſhtirih Evangeliſtov popiſſan, inu tukej ukup sloshen , ſe tudi temu folku naprejneſſe, ali dolibere, koker eni letu ſture, inu ta Paſſion
Branja, inu evangeliumi (1777):	duhovnim oppravilam, koker uſſaki vide, de je njemu, inu temu folku narbel perloshnu. Katiri pak brati snajo , nym bode perporozhenu , ta

▶ fonolit samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ Pleteršnik

fonolit

Mineralogija in geognozija (1871):

kvadrov, Quadersandstein, 128 Petalit, 45. Pharmakolith, 37. Phonolith oder Klingstein, fonolit ali zvonik, 74. Pihavnik, Löthrohr. Platte, ploša. Plattenförmig, ploščinat. Plaenerkalk

▶ fopati glagol, glavni, nedovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

šaliti, dražiti; nemško-slovenski slovar

fopal
Sacrum promptuarium (1695): pomagaimi vun ſizer vtonem: Vouk pak ſe je s' Liſizo fopal dokler Leſiza je bila utonila. Ah moj ſtari ludje! Nej

fopati

fopat

Sacrum promptuarium (1695):	bila utonila. Ah moj ſtari ludje! Nej zhaſs vezh ſe fopat, inu shalit, ampak pomagaiteſi hitru s' jame tiga greha aku
Sacrum promptuarium (1695):	merſla. &c. Ali liſiza je dialla, nej zhaſs sdaj ſe fopat, temuzh hitru pomagaimi vun ſizer vtonem: Vouk pak ſe je

▶ forint samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

forintov
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): za vse cesarstvo 18 milijonov vagánov žita ali 72 milijonov forintov (goldinarjev), ktere vsi gospodarji skupaj vkradejo celemu premoženju in po

▶ formula samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

formula

Kemija (1869):	sostava izraziti s splošno formulo. Tako na pr. je splošna formula za gornji red kislin, a za alkohole. Te formule ne
Aritmetika za učiteljišča (1885):	pravi, naj si damo količini x katero koli vrednost. Vsaka formula, izražujoča katero koli aritmetično operacijo, je taka identična jednačba. Določilne

formule

Kemija (1869):	mehak, da ga je moči skoro z nožem rezati. Iz formule se vidi, da ima malec v sebi kristalne vode, ktero
Kemija (1869):	Kemična znamenja ali formule. Zeló koristna so kemična znamenja ali formule, ki nam mnogotere razmere, ktere smo doslé razlagali, bolj očevidno
Kemija (1869):	splošna formula za gornji red kislin, a za alkohole. Te formule ne podpirajo samo pamet, temveč so tudi prav koristne, kedar
Kemija (1869):	spojin druge vrste postane spojina tretje vrste. Kemična znamenja ali formule. Zeló koristna so kemična znamenja ali formule, ki nam mnogotere
Mineralogija in geognozija (1871):	zasede (baze) glinice, železnega oksida ali hromovega oksida. Tudi splošne formule rabimo, ako hočemo take spojine zaznamovati, n. pr: za granat
Mineralogija in geognozija (1871):	Si . R pomeni enega prvih, R enega druzih oksidov. Take formule pisočim treba nam je najpred paziti na to, da kislec
Mineralogija in geognozija (1871):	sebo v gotovi razmeri, kar se razvidi najbolje iz splošne formule R3Si. Po tem tacem pridejo na 3 ekvivalente kisleca v
Aritmetika za učiteljišča (1885):	j. iz končnega kapitala početni kapital izračunati, ondaj dobimo iz formule t. j.: Početni kapital je jednak končnemu kapitalu, razdeljenemu s

formuli
Mineralogija in geognozija (1871): špargljevec, sestavljen je iz fosforokislega apna, fluor- in klorkalcijuma po formuli: 3 Ca3 P + Ca {Cl FI. Kristalizuje heksagonalno večidel v

formulo

Mineralogija in geognozija (1871):	pr. §. 40), da je težko, včasi celó nemogoče, kemiško formulo postaviti zanje. Večidel so barvani, pred pihavnikom se tope, in
Mineralogija in geognozija (1871):	podoba 59. Kemiške njegove sestave ne moremo lahko pokazati s formulo, pomniti je pa, da ima zraven glavnih delov kremene kisline

▶ forum samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

forum

Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	besede in potlej zoper vsako ženskino čutilo tje sredi na forum se postavili, sodnika in tako tudi cesarja razkačili zoper me
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	storil. ” Zapeljani mladeneč je ubogal; pa komaj sta prišla na forum, ko jima že nasproti pride Korvin in jima reče: „Dobro

foruma
- fora
  Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): je odšel in tako storil. „Preden je šel Korvin z fora, je še po tleh vse na drobno pregledal, če bi

▶ fosfor samostalnik, občno_ime, moški ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

fosfor

Kemija (1869):	belih kosteh ga je 80 odstotkov, iz njega se dela fosfor in kakor koščena moka se rabi za gnoj.
Kemija (1869):	košček fosfora sožgemo pod steklenim zvoncem, pod. 21. Ako pa fosfor okisimo s solitarno kislino in potem preostalo vodo v platinskej
Kemija (1869):	razvročimo. 3. Duščev okis, NO2, je plin brez barve in fosfor gori v njem tako živahno, kakor v kislecu. Ta plin

▶ fosforesciranje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

fosforesciranje
- fosforovanje
  Fizika (1869): rastlina. Pfund, funt. Phenakistoskop, čarodelni krožnik, 149. Phosphorescenz svetlikanje, fosforovanje. Physik, fizika, prirodoslovje. Pika, farbiger Punkt. Pipa, Hahn, 92. Piskalo

▶ fosforjev pridevnik, svojilni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

fosforjev

fosforov

Kemija (1869):	364. Vodenec antimonov, Antimonwasserstoff, 383. Vodenec arzenov, Arsenwasserstoff, 383. Vodenec fosforov, Phosphorwasserstoff, 381. Vodenec ogljenčev dvojni, zweifach Kohlenwasserstoffgas, 392. Vodenec ogljenčev
Kemija (1869):	Fosforov vodenec PH3 Amonijak NH3 x (OCSPNH) b) Pri pičlej vodi

fosforjeva
- fosforova
  Kemija (1869): arzenova, arsenige Saure, 382. Sokislina duščeva, salpetrige Saure, 372. Sokislina fosforova, phosphorige Saure, 380. Sokislina žveplena, schweflige Saure, 375. Sokis svinčeni

fosforjeve

fosforove

Botanika (1875):	so tudi izvrstno gnojilo, ker imajo v sebi dušca in fosforove kisline. Praha. 115 Z večkratnimi žetvami oslabljene njive zadobé tudi
Botanika (1875):	gnoj, to pride od todi, ker ima mnogo amonijaka in fosforove kisline v sebi. Mekine so tudi izvrstno gnojilo, ker imajo

fosforjevega
- fosforoviga
  Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): apoteke g. Bankalari-a v Mariboru je na povelje rajnce le fosforoviga testá za podgane, nikdar pa ne navadne mišice (arsenika) domú

fosforjevo

fosforovo

Kemija (1869):	topi in od njega dobi voda neprijeten grenklast prsten okus. Fosforovo kislo apno, 3CaO.PO5, je glavna sostavina vseh kosti. V žganih
Kemija (1869):	po kterih cenejšo in boljšo robo izdeluje. Fosforove spojine. Brezvodno fosforovo kislino (Wasserfreie Phosphorsäure), PO5, dobimo liki beli sneg, ako košček

▶ fosforjevokisel pridevnik, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

fosfaten; kontekst

fosforjevokisla

fosforovokisla

Kemija (1869):	gorečica ali zgaga dere. Rabi se tudi proti arzenikovemu strupu. Fosforovokisla magnezija se nahaja v žitnem zrnji v kostéh, v scalnici
Zoologija (1875):	Neorganske sestavine so posebno kuhinjska sol in fosforovokislo apno in fosforovokisla magnezija. Odrasel človek odtoči na dan povprek tri funte scalnice

fosforjevokislih

fosforovokislih

Kemija (1869):	svetlobe. Ta ogelj pa nikakor ni čisti ogljenec, kajti razun fosforovokislih in žveplenokislih soli ima v sebi posebno mnogo dušca, in
Botanika (1875):	podzemljice (krompir), ker te dve rastlinski vrsti potrebujete le malo fosforovokislih soli za svojo razvitev. Po kterem redu se morajo sejati

fosforovo-kislih

Botanika (1875):	seje na kako njivo, se jej odvzame še le toliko fosforovo-kislih soli, kolikor z eno samo pšenično žetvijo.
Botanika (1875):	ko polju, štiri orale velikemu, pšenična žetev odvzame 112 funtov fosforovo-kislih soli, mu odvzame repa, na-nj posejana, le 38 funtov teh

▶ fosforokisel pridevnik, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

fosfaten; kontekst

fosforokislega

Mineralogija in geognozija (1871):	ki se dobi v Vetrovi, ima v sebi 86 odstotkov fosforokislega apna, zato so ga priporočali za gnoj. 5. Farmakolit je
Mineralogija in geognozija (1871):	lepe bledo zelene barve imenovan tudi špargljevec, sestavljen je iz fosforokislega apna, fluor- in klorkalcijuma po formuli: 3 Ca3 P + Ca

▶ fosforovokisel pridevnik, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

fosfaten; kontekst

fosforovokislo
Zoologija (1875): slador in beljakovina. Neorganske sestavine so posebno kuhinjska sol in fosforovokislo apno in fosforovokisla magnezija. Odrasel človek odtoči na dan povprek

▶ fosilen pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

fosilnih
Zoologija (1875): manj po številu, štejemo namreč kacih 5000 živih in 8000 fosilnih vrst. Školjke so zaprte v dve lupini, ki ste tako

▶ fotografija samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

fotografiji
Kemija (1869): kožica ti ostane. Zategadelj se rabi v kirurgiji in v fotografiji. (glej §. 127). Rastlinska vlaknina ima to lastnost, da se

▶ fouš pridevnik, splošni, nedoločeno(zastarela beseda)

zavisten; splet

fouš

fovsh

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	taiſtmi noi prad shpenſtam daoni mena knabojo moli mena an fovsh vrtl venka srezhi o vi lubi aniovzi bodita permene inv
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	tedei si ti o Gospved Jesvs Kriſtvs knjem rekov vi fovsh judi koga vi ishzhata oni sopa niemv rekli mi ishzhamo

▶ foušija samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

zavist; splet

foušije
- fousnije
  To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): shaz sakopan: inu tu bras use fousnije noi galufije: da jas teſti sadobiti samoram inu sabo mou

▶ fovšija samostalnik, občno_ime, ženski ↘ IMP ↗ SSKJ

fovšijo

fovshio

Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800):	serzhnu objeti. Le itdr. 11. Prezh o svejt! s’ tvojo fovshio, S’ vsem, karkol je tvojega! Prezh s’ vso tvojo hudobio
Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800):	Ke premislem hudobio T’ga golufnega svejta: Videm jeſt povsod fovshio, Greh na greh ſuper Boga: Nad tem se mozhnu preſtrashem

▶ fr. okrajšava ↘ goo300k, IMP

fr.

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	F. L. Hausman, vlastnik poprejšne Novo-Celjske grajšine, in njegov oskerbnik Fr. Paulič, obdolžena goljufije, enoglasno nedolžna spoznana C—. Iz Frauheimske okolice
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	zmotilo in enkrat za dve uri pred danílo, kakor sicer. Fr. P...ž. — Učnik. Povej mi, Lukec, koliko elementov ali pervín je
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	tedaj vsako uro 62.500 fr., — Francozom vsaki mesec 90 mil. fr., vsako uro tedaj 125.000 fr., — Angležem zavolj mornarstva in udinjanih
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	Francozom vsaki mesec 90 mil. fr., vsako uro tedaj 125.000 fr., — Angležem zavolj mornarstva in udinjanih ptujih čet ravno toliko, — vsem
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	Turčii vsaki mesec 45 nul. frankov „ tedaj vsako uro 62.500 fr., — Francozom vsaki mesec 90 mil. fr., vsako uro tedaj 125.000
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	vladi vsaki mesec 144 milijonov frankov, tedaj vsako uro 200.000 fr., — Turčii vsaki mesec 45 nul. frankov „ tedaj vsako uro 62.500
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	iz Honske vasi v Anhaltskem pri Ketnu v septembru 1857 Fr. Ravald, fajmošter. *) Gospodarske skušnje. (Nekega sadjorejca svèt). On priporoča, da

▶ frajntelh prislov, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ IMP

prijazno, prijateljsko; nemško-slovenski slovar

frajntelh

fraintelh

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	Bernhard inu vsah notah pomozhnik: jas tabe prosim perjasnivo inu Fraintelh: v' boshiam jemenu pomai mena is moiga bueshtua noi is
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	jas prad rihtarje noi flegarje da bojo smano lepv noi fraintelh se ohodili kader jas ta pridam prad grihtno gvovt: Bveg

▶ frajost samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

svoboda; Biblija.net

frajosti
- frajoſti
  Branja, inu evangeliumi (1777): bo od hlapzhuvanja te ſtrohlivoſte proſta ſturjena k' ti zhaſtiti frajoſti boshjeh otrok. Sakaj mi vęmo, de uſſaka ſtvar sdihuje , inu

▶ frak samostalnik, občno_ime, moški ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

frak

Novice gospodarskih, obertnijs... (1861):	na njih plés v kteri koli obleki, tedaj tudi škric (frak) ni prepovedan. — Ogerski škof Jekelfalusy, ki je bil leta 1848
Ultra! (1867):	malo časa obleko spet zamenita. Vilko (Zalki). Jaz v ta frak ne zlezem — Zalka. Vilko, ti me usmrtiš! Kako se moreš

▶ frakelj samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

frakelj

frakel

Kuharske Bukve (1799):	Viſhne vkuhati. V' kotlizh deni pol libre zukra, najn en frakel vode, puſti vręti; pol libre víſhin operi, pezle na pol
Kuharske Bukve (1799):	vſe popręd dobra raſtepene; tudi dvę shlize voloveh droshá, en frakel ſladke ſmętane, oſoli vſe; inu naredi s' moko is tiga
Kuharske Bukve (1799):	Deni v' ſklędo eno libro pogręte moke, dvanajſt rumenakov, en frakel ſmętane, tri shlize voloveh droshá, oſem lotov ſtopleniga ſroviga maſla

▶ franc. okrajšava ↘ IMP

franc.
Fizika (1869): eden druzega, tako da se naredi kraj brezvetra ali tišin (franc. calmes), kteri deli severovzhodnji passat od jugovzhodnjega passata. Ti pravilni

▶ francoski pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

francoska

francoska
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): pokvarilo, brez da bi to ravno tista prava Laška ali Francoska kuga bila. Vidi se zares, ako se tako pokaženo grozdje

francozka

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	velike dobrote, ki ste gerški deželi o tem času naklonile francozka in angležka vlada; poslednjič zagotovlja kralj, da gerška vlada v
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	pa 9000 konj; Omer-paša bo njih samostojni poveljnik kakor sta francozka in angležka poveljnika. Turška armada je silo slabo preskerbljena z
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	v kterem naj se razsodi pravda. — 29. dec. je cesarska francozka garda, ki je prišla iz Krima domú , obhajala slovesen vhod

franzoske
Pozhétki gramatike (1811): la Save, Sava. Imena imajo ſpol ino ſhtevilo ali zhiſlo. Franzoske imena ſo dvojiga spola, moshkiga, ino shenskiga: moshke ali moshaſhke

francoske

francoske
Mineralogija in geognozija (1871): premogove kotline v Pfalzu, v Rudnih gorah, na Českem in Francoske kotline v St. Etienne in Rive-de-Gier.

francozke

Divica Orleanska (1848):	s cvetlicami bil, Vriskaje je, ko de bi bile trume Francozke sveta pol premagale, Okolj kočije skakala derhal. Sorelka. So vriskali
Divica Orleanska (1848):	spoznam, zdaj sleherno razločim! To je moj kralj, to stavnice francozke! Bandera svôga pa ne vidim – Kje je? Brez tega jez
Divica Orleanska (1848):	matere britanske tudi skusijo Obupanje in britke solze, kakor so Francozke tužne žene lile jih do zdaj. Montgomerí. Nežalovan umreti v
Divica Orleanska (1848):	britki tud. Jovana. Ti opominjaš me, nesrečnik, koliko So matere francozke zgubile otrók Po vas, očete skerbne koliko družín, Možove koliko
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	odbila zadnja ura; še zmiraj telegraf in kurirji avstrijanske, angležke, francozke in pruske vlade nosijo pisma semtertje, da bi se brez
Oče naš (1885):	nikoli, moj Zveličar, ti ne boš v svoji milosti uboge francozke dežele zapustil! Tvoje ime bodo zopet častili in posvečevali v

franzoske

Pozhétki gramatike (1811):	PREDGOVOR. To malo gramatiko je sa franzoske mladénzhe sloshil Lhomond ſkuſheni vuzhenik, ktir v' kratkimu predgòvoru te
Pozhétki gramatike (1811):	ſvojſtru franzoske sloshne mére in po piſmenimu beſediſhu, ter ne moder à
Pozhétki gramatike (1811):	Pozhétki Franzoske Gramatike. Vvod. Gramatika je greſhka beſéda, po naſhimu ſe sna

francoskega

francoskiga

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	pripeljal 26. p.m. s svojimi tovarši po parobrodu v luko Francoskiga mesta Marseille, kjer je barka le ostala se z ogljem
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	da bi mesca maja, ko bo veliko pomenljiva nova volitev Francoskiga predsednika, kdo tam bil. — Košut se je pripeljal 26. p.m.

francozkega
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): silno mučijo gerškega kralja njegovi lastni ministri, vodeni od poslanca francozkega in angležkega. Sedaj pa kralj sam se očitno zahvaluje za

francoskem
- francozkem
  Oče naš (1885): je videla bradato, milosrčno obličje Nikolavža Šernarja, pisarja pri nekem francozkem regimentu Švicarjev, in je svoje rojstno mesto Švic obiskal, ter
- francozkim
  Divica Orleanska (1848): Za sina dajo mnogo čistiga zlatá, Ko zvejo de v francozkim taboru je živ. Jovana. Omamljen trap! Zgubljen! Divici v strašni
- franzoskim
  Pozhétki gramatike (1811): viſoko ſtopnjo, de druge perſéshe. De to preſeshno ſtopnjo v' franzoskim isobrásio, predſtàvio perlogu beſedizo tres (kakor bi rékel trikrat) al
- frazoskim
  Pozhétki gramatike (1811): slogi dolgi po beſedah goſpoda d' Olivet, ker je v' frazoskim jesiku mosh narvekſhi váshnoſti; tedaj rezi aille, dolgo v'; il

francoski

Kmetijske in rokodelske novice (1847):	poznale in mehurčiki zasedli. To napravo firneža nam je razodel francoski malar Heinc, ki nas je lepotičenje mehkiga lesa naučil, ki
Andrej Hofer, junaški vodja Ti... (1886):	Na nesrečo ni Hofer nič o tem zvedel, da je francoski višji poveljnik Baraguay d' Hilliers, dal svojo pošteno besedo, katera

francozki

Divica Orleanska (1848):	Karla dobriga! Kralj. Po Bogu le, nar višjimu vladarju Dobívajo francozki kralji krone. Mi pa prejeli smo jo vidama Iz Božjih
Oče naš (1854):	prihodnje začel, in tako je prišel čez goro doli v francozki tabor. Ondi je pričakovala Barba moža in otroka pri berleči
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	le središča, da bi se vzdignila velika prekucija na Napolitanskem, — francozki pa terdijo, da je vseh prekucij konec, — tako pravijo eni
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	je pervikrat snidil v sredo, zadnji dan p. l.; vladni francozki časnik „Moniteur” pravi, da se ima porazumiti o tem, kako
Oče naš (1885):	prihodnje začel, in tako je prišel čez goro doli v francozki tabor. Ondi je pričakovala Barba moža in otroka pri brleči
Andrej Hofer, junaški vodja Ti... (1886):	Teimer in nesrečni hrabri francozki general, akoprem se je od jeze v ustnice grizel, bil

franzoski
Kmetijske in rokodelske novice (1844): Ruſovſkiga Zeſarſtva, pogoréla. „31„ boj poleg Kulma, kjer je bil Franzoski vojſkovód Vandam vjet. „31„ boj per Lajpzigu v Şakfonii. „31

francoskih

Rudninoslovje (1867):	sl.32. Lep jeklénec se nahaja v Neudorfu na Harzu, v francoskih Pirenejah, v koroškem Hüttenbergu, v štajerskem Eisenerzu itd. Koder se
Kemija (1869):	1 gold.; 30 pruskih ali zveznih tolarjev in 112 1/2 francoskih ali švicarskih frankov. Tedaj vaga: 1 avstrijanski srebrni goldinar 12,3

franzoskih
Pozhétki gramatike (1811): Spole lozhi po navadnim sadna zherka. Kako isobrasimo shenſki ſpol franzoskih perlogov. Sploh Pravilo. Kader Perlog nima na konzu bresglaſen e

francosko

francoski
Gozdovnik (1898): v vsakem jeziku svoje posebno ime. Staremu je bilo ime francoski Men-ruž, pri Američanih (jenkijih) Red-bend, pri španski govorečih srednje Američanih
francosko
Novice gospodarskih, obertnijs... (1883): dne 4. septembra 1870. leta z mestne hiše pariške za francosko republiko in začasno vlado za narodno obrambo, v kateri je

francozko

Divica Orleanska (1848):	Lahir. Nej sodi kralj. Dünoa. Nej ona sama sodi! Oprostila Francozko je, in sama Slobodno mora serce darovati. Lahir Tu pride
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	važni parižki zbor začeti, je prišel pruski kraljevič v Pariz. — Francozko ministerstvo za kmetijstvo — tako beremo v „Oest. Zeitsch. f. inn.

franzosko

Kuharske Bukve (1799):	lij s' na maſli sarumenéno moko. 20. Telezhje meſo na franzosko visho. Naręshi vitraſtiga telęzhjiga meſa na bleke, ga potolzi s'
Kuharske Bukve (1799):	peretnine. 19. Duſhéni ali dempſani golobi. 20. Telęzhje meſô na franzosko visho. 21. Auſtrige is telęzhjiga narediti. 22. Piſheta s' rakmi
Pozhétki gramatike (1811):	povédano glogolove naklóne, zhaſe, ſhtévila ino liza ſe imenuje vprégati. Franzosko ima ſhtir vpréshenja ali vprêge, ktire êe med êeboj lozhio
Pozhétki gramatike (1811):	glagola imena, vsame ſamo imé mnoshno podóbo: un entre sol, franzosko okno, lina, des entre-sols ; une garde-fou, dersháj, des garde-foux. Shtevilne
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	mati uzhila, némſhko inu latinſko, ſhole; laſtno veſelje pa laſhko, franzosko inu ſploh ſlovénſko. Kamenje posnati ſim ſe vadil 1793. S

▶ francosko samostalnik, občno_ime, srednji(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

francoščina; kontekst

francoskemu

franzoskimu

Pozhétki gramatike (1811):	moder, manj moder, ko ti. Opomin, Nektiri perlogi ſo v' Franzoskimu tudi narezhja, tako rezhejo: chanter juste, prav péti; parler bas
Pozhétki gramatike (1811):	v ' Franzoskimu zherki ç od ſpodaj perdévajo. Ta rép v' Franzoskimu imenovan cedille perdévajo zherki c kolkor krat je ta ſoglaſnik
Pozhétki gramatike (1811):	du, ſo neravni ſkladi. Vak djavni glagol bode terpiven v' Franzoskimu preménjama toshivniga v' imenvavniga, in imenvavniga v' neravni padesh s'
Pozhétki gramatike (1811):	parens, vumniga otroka ſtarſhi lubio. Opomin. Ne sdrushi nikdar v' Franzoskimu predlog par s' imenam Diue, Bog, tórej rezi: Les méchant
Pozhétki gramatike (1811):	govorita: parlez je drugo lize mnoshno, ker vous je v' franzoskimu imenvaven drugiga liza v' mnoshnimu.
Pozhétki gramatike (1811):	fatigue, trud! kar ni prav. Od répa (ç), ktirga v ' Franzoskimu zherki ç od ſpodaj perdévajo. Ta rép v' Franzoskimu imenovan
Pozhétki gramatike (1811):	glagol, j' aime je glagol. P. Kako posname glagol v' Franzoskimu. O. Kader ti beſedi lahko predſtavim je, tu, il, nous
Pozhétki gramatike (1811):	godíla, kakor je lirai, bom bral. Preteklih zhaſov je v' Franzoskimu vezh: eden je nedoversshen ali nedopolnen, je lisois, ſim bil
Pozhétki gramatike (1811):	lire, bráti, je lis, berem, je galgol. Posná ſe v' Franzoskimu, de ta al una beſeda je glagol, kader ſe ji

▶ francosko prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

francosko

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	Grozdičev sok po francosko. Natergaj en funt dobrih, zrelih grozdičevih jagod, postavi jih v
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	Sadje v žganji po francosko. Renklodiške slive v žganji. Sto in petdeset le na pol

francozki
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): živo živo. Pa tudi tisti, ki se učí po laški, francozki ali angležki, najde v nji dragega zernja. Pomnožil je g.
francozko
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): zimsko opravo, Omer-paša je zlo nejevoljen zavolj tega. Med armado francozko in angležko razsajajo legar (tifus) in kozé (osepnice); al ni

franzosko

Abecedika ali Plateltof (1789):	Krajnzi, dam otrokam v'roke trojo abezédo, ſlovenſko, némſhko in franzosko, de bomo vſakiga v' ſvoji beſedi nar préd svúrili. Potlej
Abecedika ali Plateltof (1789):	na Vuzhenike Starſhi bi radi, deb' otrozi bersh snali némſhko, franzosko, laſhko in vſe druge navuke. Tudi vi Vuzheniki bi radi

▶ francostvo samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

francostva
Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): I. Tisti nesrečni čas Francostva, ko je bil stari kralj raz prestola pahnjen, in mnogo

▶ francozi samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

francozi

Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	vse nevarnosti za kravo. XVI. Poglavje. Francozi ali sramna bolezin. Francozi so neka kužna in nalezljiva bolezin spolovil pri kravah in
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	smerdi, pa je brez vse nevarnosti za kravo. XVI. Poglavje. Francozi ali sramna bolezin. Francozi so neka kužna in nalezljiva bolezin

▶ frančev pridevnik, svojilni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP

frančev

francovi
Kmetijske in rokodelske novice (1844): so šli (60 parov) z muziko iz svetvavnice (Rathhaus) čez Francovi most, in pred gledališč pridši so Jima med „Vivat! ” in

franzovi

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	na tiſtimu delu mahú (mozhirja) na Ilavzi opravljali, ki mu Franzovi dvor pravijo ; sato, ki ſo preſvitli Zéſar Franz I. 2000
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	na Hrovaſhkim sazhela. „ 2 „ je bil sidan moſt zhes Ljubljanzo (Franzovi moſt) dokonzhan. „ 1 „ ſo goſp. Terpinz, Galle in Zheſhko v

▶ frančiškan samostalnik, občno_ime, moški ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

frančiškan
- franziſhkaner
  Kmetijske in rokodelske novice (1844): uzhil ſholmaſter Kolénez 1767, sa pervo ſholo ſtriz Marzel Vodnik, Franziſhkaner v Novim Meſtu 1768 inu 1769. Od 1770 do 1775
frančiškanih
- franziſhkanerjih
  Kmetijske in rokodelske novice (1844): 46 let menilo, kér ſo bile pri zhaſt. ozh. ozh. Franziſhkanerjih ſhtir pridige na en dan in drugih ſ. opravil vezh

▶ frančiškanski pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

frančiškanskega

franciškanerskiga
Kmetijske in rokodelske novice (1844): Mletcih (Benedkah) izvoljili. Zahvaljenje. Gospod pater Edvard Matija Zagorc, duhoven franciškanerskiga reda v Brežcah nam je te dni 400 raznih zeliš

frančiškanarskiga

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	Asisi na Rimskim, kjer je stala sv. Frančiška Asisa, začetnika Frančiškanarskiga reda, perva cerkev, ki s kloštram vred še zdej stojí
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	sv. Frančiška in od tod izvíra navadno praznovanje po cerkvah Frančiškanarskiga reda 2. dan Velikiga serpana. (Univ. Lex. tom. XXVIII. ) Arabski

franziſkanſkiga
Kmetijske in rokodelske novice (1844): velikim veſelam obhajali sa svelizhaniga ſposnanje „Leonarda is Porto Maurizio Franziſkanſkiga „ordna, kateri je lani v Rimi sa svelizhanga ſpos„nan

frančiškanski

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852):	vsim mestu , v ljudsko poglavno učilnico, v gimnazij in v frančiškanski samostan spremil. Kar je nar lepšiga v mestu, je velki
Novice gospodarskih, obertnijs... (1861):	naj potuje, odbere si stan duhovni in stopi v red frančiškanski manjših bratov. Rod in red sta ga napravila, da gré
Gozdovnik (1898):	muli jahal je mož, ki je bil kaplan pristave, častitljivi frančiškanski redovnik v modri halji. Za pasom je nosil sviljen motvoz

▶ frank samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

frankov

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	Parizu je že dovolil, da naj vlada vzame 500 milijonov frankov na posodo za nove vojaške potrebe, čeravno po besedah cesarja
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	tedaj vsako uro 200.000 fr., — Turčii vsaki mesec 45 nul. frankov „ tedaj vsako uro 62.500 fr., — Francozom vsaki mesec 90 mil.
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	dalo posebni sodníi, kteri je ta reč izročena, še 500 frankov in še več srebernih svetinj, naj jih po svojem spoznanji
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	čet ravno toliko, — vsem skupaj tedaj vsaki mesec 396 mil. frankov ali vsako uro 512.000. — Mnogo Boljarjev v Moldavi in Valahii
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	reč, ampak so obilo dnarja; vsako tako darilo znaša 5000 frankov, zraven pa dobí tako obdarovani gospodar še srebern kozarec, ki
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	Vojska sevastopoljska je prizadjala rusovski vladi vsaki mesec 144 milijonov frankov, tedaj vsako uro 200.000 fr., — Turčii vsaki mesec 45 nul.
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	tako obdarovani gospodar še srebern kozarec, ki je tudi 3000 frankov vreden. Verh tega pa zamore tiste ljudí, ki služijo pri
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	častne sprave, naj bo vojska; Švajca naj vzame 30 milijonov frankov na posodo in izvoli naj se višji vojskini poveljnik. Brez

▶ frauheimski pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP

frauheimske
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): oskerbnik Fr. Paulič, obdolžena goljufije, enoglasno nedolžna spoznana C—. Iz Frauheimske okolice na Štajarskem. Te dní sim čul, kako gosp. P.

▶ frčati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

frčale
- ferčale
  Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): za ubéžci. Strašno so nedolžnim pulje (ali kugle) okoli ušés ferčále. Erlavski ukaže Leni se v čoln ulêči, una dva pa

frči

ferči

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	stropa, po kteri vroča sapa v mojo izbo skozi pod ferčí, veliko zraka ogréva in ogrétiga po družinski stanici razpošilja, in
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	popolnama odverne, je dobro, okoli ceví, po kteri vroča sapa ferčí, iz potegnjeniga železa rinko v ljuknjo stropa vdélati, ali pa

▶ frdaman pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ

frdamani

ferdamani

Ta male katechismus (1768):	Kaj je pekl? Ena strashna gorezha jezha, kjer se ti ferdamani na vekumej martrajo, inu pekó. Kaj so tu ſene martre
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	jejnale, inu minule. 3. Groſovitnu strashnu tulejo, inu erjovę ti ferdamani v' peklu, de so ſavle ſtvary na svojega Gospuda, inu

▶ frdamenje samostalnik, občno_ime, srednji(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

prekletstvo; splet, kontekst

frdamenja

ferdamenja

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	obievno? taku bo prov: szi si ti an otrok ta ferdamenja inu Bueg bo dau zve svoi sveti Shegen Amen.
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	inu potle sveſtu dopovni szi si ti an otrok tega ferdamenja: H' trezhiomi: ti vse neto taku stori kaker bosh ti

▶ frej pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ IMP

frej

frei

Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	od Marije Biu rojen, tamkei je. 5. Kadir' od greha freí To vest ozhe imeti, Nei h'spovedniku tei Gre odveso
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	shegen dobiti, Kokar ga je Jacob dobiu Ta Patriarh, inu frei biti Pred hudim, kokar je on biu. Inu kir smo
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	od Tod, Dei v'myru se lozhiti, Bres vſiga greha frei, No tam per tebi biti O Bog! na vekumei. Shest

frej

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	v' enemu kotizhèku is nebesame govoril, be ti toku po frej gasah okuli nalejtal. Kolku naunzneh beſſedy ti govorish? kolku rezhy
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	ſe imenuje kapa od trebuha, katęra je od mreshize zelu frej.

▶ frfotati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

frfotajo
Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): se je moralo v njem pripetiti, le poglejte kako ptiči frfotajo in kričè krog njega! " In v resnici je Tone po
frfotali
Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): kričali krog utice, kot bi jim kedo vratove rezati hotel. Frfotali so v malih krogih krog utice in se togotno zaganjali

▶ fridolančev pridevnik, svojilni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP

fridolančev
Valenštajn (1866): Cesarjev, dokler ljubi knezu se Cesarju vojvoda ostati, hlapec Bom Fridolančev, kadar všeč mu bode Oklicati, da je sam svoj gospod
fridolančeva
Valenštajn (1866): Ferdinanda nas bi zastonj lovili. Prvi dragonec. Nej-li nas moč Fridolánčeva ustanovila? Njegova naj sreča nas bode vodila. Stražnji glavár. Pazite
fridolančeve
Valenštajn (1866): Grom te udári! vprašájte, če vam je dragó, Divije nas Fridolančeve lovce zovó, Iména le-téga nikdar ne grdimo — Prodrzni v pláho
fridolančevi
Valenštajn (1866): hči. Grofinja Trčka, vojvodičina sestra. Konjičin praporščak. Grofa Trčke Ključar. Fridolančevi plemiči i služabnici. Trčkini služabnici i hobojisti. Več polkovnikov i
fridolančevo
Valenštajn (1866): kri; Španski rudéči klobuk nas malo skrbi. Drugi lovec. Na Fridolančevo besedo samó, Na véro njegovo med kónjike smo stopili; Da

▶ fridolanski pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP

fridolanska

Valenštajn (1866):

Trčkin pribočnik. Kvestenberg, vojni svetovalec, cesarjev poslanec. Krstnik Seni, zvezdar. Fridolanska vojvodica, Valenštajnova žena Tekla, vojvodičina, njena hči. Grofinja Trčka, vojvodičina

fridolanski
Valenštajn (1866): OSOBE. Valenštajn, fridolanski vojvod, najviši cesarski vojskovod v tridesetletnej vojni. Oktavij Pikolomini, general

▶ frihtati glagol, glavni, nedovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

prositi; splet (http://tinyurl.com/8dakel3)

frihtal
- frihtuou
  To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): tefti zhaz shje usignjan gratou taku bosh pa ti saſtoin frihtuou tudei nash mou ebene perkasni.

▶ frikadela samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

mesni cmok; nem-slo slovar

frikadele
- frikandeljen
  Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): roru) ali v peči pečeš. Kupčiki iz ocvertiga telečjiga mesa (frikandeljen). Prepečeno telečje meso, tri žlice kapar, štiri velike sardelje, eno

Besedišče starejšega slovenskega knjižnega jezika
IMP
— vse besede —

← Stran 15 →

← ↑ →

Besedišče starejšega slovenskega knjižnega jezika IMP— vse besede —

← Stran 15 →

← ↑ →

Besedišče starejšega slovenskega knjižnega jezika
IMP
— vse besede —