- ne prepirajte_se
- nepreperajteſe
Sacrum promptuarium (1695): ſavſaku malu kar vam shena ſuper rezhe netagotiteſe, inu shnio nepreperajteſe, sakaj vam nej obena zhaſt, temuzh shpot. Viri cohabitantes ſecundum
- nepreperajteſe
ne_prepirati_se neprestan neprestano neprestrašeno ne_prestrašiti nepretrgljiv nepretrgoma ne_preudarjati nepreviden neprevidno neprevodnik ne_prevrniti nepričakovan nepričakovano nepriden nepridno neprijatelj neprijazen neprijaznost neprijeten neprijetno nepriličen neprilika nepriljuden nepriljudnost neprimerno ne_prinesti nepripraven ne_pripravljati nepripravljen ne_pripustiti ne_pristavljati ne_priti neprozoren neprožen neptunski ne_pustiti ner nerad neranjen ne_ratati neraven neravno nerazdružljivo ne_razglasiti ne_razglašati nerazločen ne_razodeti neraztopen ne_raztresati ne_razumeti nerazumljiv nerazumljivo ne_razvezati nerazvit ne_reči nered nereden nerednost neresničen neroden nerodno nerodnost nerodoviten nervozen nervozno nesebičnost nesegnit neselitev nesen ne_siniti nesit nesklad ne_skladati neskladen nesklonost neskončen neskončno neskončnost neskrben ne_skrbeti neskrbno neskrbnost neslišan ne_slišati nesloga neslovenski ne_smeti nesmrten nesnaga nesnažen nesnažno nesnažnost ne_snesti nesoč nespamet nespameten nespametno ne_spati nespodoba nespodoben ne_spodobiti nespodobno nespodobnost ne_spomniti ne_spoštovati ne_spoznati ne_spravljati nespremenljiv nespremenjen ne_spreobrniti nesramen nesramnež nesramno nesramnost nesrčen nesreča nesrečen nesrečnež nesrečnica nesrečnik nesrečno nestanoviten nestanovitno nestanovitnost nesti nesti_on ne_storiti nestorjen nestrpljiv nestrpljivo nestrpno neškodljiv nešplja neštet neštevilen neštevilno netelesen netiti netjaka ne_togotiti_se netopir netopnost ne_tožiti netragljivo netresk ne_trpeti ne_ubogati neučljivost ne_udariti neugoden neugodno neugodnost neukročen neukroten neumen neumit ne_umivati neumnež neumnica neumno neumnost neumorno neumrjoč neumrjočnost neumrljiv ne_upati neusahljiv neusmiljen neusmiljeno neustrašen neustrašeno neustrojen neutruden neutrudljiv neutrudljivo neutrudno nevaren nevarno nevarnost nevarščina nevečen nevede nevedeč neveden ne_vedeti ne_vedeti_li nevednež nevednost ne_vedoč ne_veljati neven. nevera neverec neveren ne_verjeti
| Sacrum promptuarium (1695): | ſavſaku malu kar vam shena ſuper rezhe netagotiteſe, inu shnio nepreperajteſe, sakaj vam nej obena zhaſt, temuzh shpot. Viri cohabitantes ſecundum |
| Zoologija (1875): | plitko jamico rumeno zelenkasta in črno lisasta jajca, katera z neprestanim krikom strahoma obletuje in ja s tem vedenjem prej izdá |
| Zoologija (1875): | imenovani kotač, namreč venec trepalnic stoječih okolo ust, ki z neprestanim gibanjem delajo v vodi neki vrtinec. Ta vrtinec jim donaša |
| Kemija (1869): | okisi v solitarno okislino. Dušcev okis je tedaj posrednik, ki neprestano iz zraka jemlje kislec pa ga tekoj spet oddaja žveplenej |
| Zoologija (1875): | nogami na prosto visečem obroči nekoliko časa noč in dan neprestano zibali, s tem se je utrudil, je izgubil plahost in |
| Andrej Hofer, junaški vodja Ti... (1886): | svojim belim robcem, ko so Tirolci, ki so za pogajanja neprestano streljali na Bavarce in Francoze, nehali streljati, nasprotno zahrumelo je |
| Občno vzgojeslovje (1887): | navado, tako ojači, da nam zaznava ali obnova zaželenega predmeta neprestano vzbuja željo, tedaj se zove nagnenost (nagnenje). Sklonost in protivna |
| Občno vzgojeslovje (1887): | na sledeče: 1. Kar otroci že od prvih dni in neprestano vidijo okoli sebe, vtisne se v njih predstave ter se |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | 4. letu vlade Tu-Diusove, 1. dan 3. lune”. Umerl je neprestrašeno kot prav mučenec za véro Jezusovo. — V Londonu je dal |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | bres katiriga bi mi namogli od pekla reiſheini biti. Ali napreſtraſhimo ſe, lubesnive duſhe! naſh Odreſhenik nas nozhe sapuſtiti, nas nozhe |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | velikih naſhih grehu noter do peklenskih vrat pogresneni, ſe vunder napreſtraſhimo? boy ſe Chriſtus, katiri je ta vezhna nadoshnoſt; inu ſe |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | svojim ostrim neusmiljenim zapovedovavcem, na kterega so ga vezale skrivnostne, nepretergljive vezi, ki ga je popolnoma v svoji oblasti imel, kakor |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | zverine sprehajajo. Podzemeljski gázi vzdigujejo v velicih močirjih vlačno in nepretergljivo blato kviško k visokim kopam, ktere se kot strašni blatni |
| Pripovedke za mladino (1887): | ga nazaj prineso, žabe ostanejo pa pri svoji trditvi ter nepretegoma kličejo: „Kva, kva, kva, kva! ” in tudi denarja mu nazaj |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | uſſake slabe zhlovek ſapopaſti. Enu poniſhnu serze nezh v' viri napreudarja, aku se toku, ali toku ima, temuzh perproſtu, inu slepu |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | in kričè krog njega! " In v resnici je Tone po neprevidnem ravnanji zbegal vse ptiče, ki so se uže umirili, da |
| Gozdovnik (1898): | Oročejem vred pala v vodeno globanjo. »O, jaz norec, jaz neprevidni tepec! Kaj nisem bil mogel čakati, da bi bila kepa |
| Slate jabelka (1844): | je treha imeti veliko salogo krotkoſti, de bomo samogli premagati neprevidene perloshnoſti k’ jesi, in bomo ohranili ſerzhni mir. « — Tako govori |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | greha! Od svoje jeze! Od šibe potresa! Od nagle in neprevidene smerti! Od skušnjav hudičevih! Zavit oklepaj. |
| Gozdovnik (1898): | bilo bi brž storjeno. « »Je ta eden tolikanj potreben? « »Za neprevidene pripade, seveda. « Don Estevan se je bil že spravil; zdaj |
| Fizika (1869): | imenujejo se prevodniki, drugi, ki tega ne storé, se imenujejo neprevodniki ali slabi prevodniki. Najbolji prevodniki elektrike so kovine. Tudi kapljine |
| Fizika (1869): | strani obdajajo sami neprevodniki, imenujejo se osébljena (isolirana) telesa, in neprevodniki se imenujejo osébila (isolatorji). Pod. 179. Na enak način, kakor |
| Fizika (1869): | približa kakav prevodnik. Telesa, ktera od vseh strani obdajajo sami neprevodniki, imenujejo se osébljena (isolirana) telesa, in neprevodniki se imenujejo osébila |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | svejtu sovraſhe, ta bode leto ohranil k' vezhnemu ſhivlenju? Nekar napreverni na hudo ſaſtopnoſt lete beſſede vezhne resnize, ampak gledej dalej |
| Ferdinand (1884): | postelji. Ferdinanda je jako oslabila žalost, katero je občutil zaradi nepričakovanega odhoda matere, bratov in sester. Brivec ga dolgo opazuje, potiplje |
| Blagomir puščavnik (1853): | in zedinjena. ” Tako Miroslav. Bric se veselja joka pri teh nepričakovanih besedah. Milkota oči se blisketajo, zdaj pogleda gori v jasno |
| Gozdovnik (1898): | zakaj: da-li iz sovražtva in maščevanja ali iz besnote nad nepričakovano iznenado. »Kaj hočete! « postavlja se Kučilo. »Vas. Stopite bližej! « »Z |
| Gozdovnik (1898): | mahoma izpoznala vrednost življenja ter sta se kar najbrž poslužila nepričakovano danega dovoljenja, da se smeta odstraniti. Diaz se je imel |
| Biblia (1584): | de zhloveki morajo rajtingo dati na ſodni dan, od vſake nepridne beſsede, katero ſo govurili. Sakaj is tvoih beſsed boſh ti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | eden pri drugim na muhe postaviti, de se osuše in nepridno močo izsvapijo. Tečaj V. Predin zmerzovati začne,' je treba sadje |
| Ta male katechismus (1768): | Kaj pak ta druga: Ti nimash boſhje imé napridnu v' usta uſeti? Ona prepovèe uſſh hudo navado, inu nashposhtuvanje |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | sravn mene imeti. 2. Ti nimaſh imęna Goſpuda tvojga Boga napridnu v' uſta useti. 3. Spomini ſe, de Boshji prasnik poſvetzhujesh |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | sraven mene imeti. 2. Ti nimaſh imęna Goſpoda ſvojega Boga napridnu v' uſta useti. 3. Spomni ſe, de Boshje Prasnik poſvetzhujesh |
| Robinson mlajši (1849): | mu je je pokazal, ino mu oznanil, če se odsog neprijatelj preglednoti more. Petek se vernov je pravil, da se odonod |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | po rečéh, ki niso za-nj; ne zná ločiti prijatla od neprijatla. Tisti ni človek, kteriga jeza gospodari. Tri rečí se samo |
| Genovefa (1841): | do ljudi ima tedaj biti Tvôjimu ſolnzu enaka. Tudi ſvôjim neprijatlam bi rada dôbro ſtorila, de bi lé mogla. ” Kadar je |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | katiru be imellu tebe podviſati? 3. Kader ti s' tvojemi naperjatlami inu s' taiſtemi, katiri tebi naspruti stoję, myrnu govorish, tok |
| Robinson mlajši (1849): | potoka posredi dvorca teklo, da bi, ko bi ga lehkič neprijatelje oblegli, zadosti vode imeli. Dosti težavno je bilo, Petku vse |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | inu ſveſati; ſakaj tu je ta narbulshe prevuſa perjaſnoſt teh naperjaſneh serz na se potegniti. Ony bodo tebe ſa enega drugega |
| Roza Jelodvorska (1855): | kakor edinost in mir serca! Zdaj še le spoznam resnico: Neprijaznost in sovraštvo izvira iz pekla; prijaznost in ljubezen pa iz |
| Ta male katechismus (1768): | meſſá, kakershne so: kurbaria, nazhistost, ostudnost, nasramnost, loternia, malikuvanje, vejshzhuvanje, naperjasnoste, prepirenge, navidlivnoste, jeſe, ardrie, resplatenja, ali resdirenge, ſaveſe, navoshlivoste, ludumorstva |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | perhaja, na-tó suhi vetrovi in sape puhte, iz česar večkrat neprijeten in gnil zrak vstaja. — Zadnja četert mesca da skazljive megle |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | pa lesene zató, ki se ne dajo čisto čediti, mleku neprijeten okus dajo, ter storé, de se rádo zagrize. Mina. Kaj |
| Zoologija (1875): | prestreže. Glasi se: hup, hup, hup in je šegavega vedenja, neprijeten je pa zarad silnega smradu. Po leti gnjezdi v duplih |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | kuhati, ker bi sicer tako lepe ne bile in bi neprijetni okus dobile. Ko se dobro pohlade, jih v steklenice deni |
| Občno vzgojeslovje (1887): | tem mehanična reprodukcija in fantazija. Vedno večja izkušnja pa, osobito neprijetna izkušnja, popravlja zmote in učí otroka, da sodi premišljeneje in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | nič zoperniga ne občuti, kér vse sorte dišave prijetne in neprijetne le k verhu pod strop silijo, in zatorej me je |
| Občno vzgojeslovje (1887): | ali iz nedostatne previdnosti učinil bolečino ali škodo, ako občuti neprijetne posledice svojega dejanja in nehanja, tedaj je umestno, da mu |
| Blagodejna zvezdica (1881): | da se v Adinej duši nekaj vrši, in sicer nekaj neprijetnega, ker je bila Ada odslej bolj tiha in vedno raztresena |
| Cyclamen (1883): | Petnajsto poglavje. Sredi novembra je že bilo, neprijetnega mračnega dne, kakor nam jih pošilja le pozna jesen. Dalnje |
| Cyclamen (1883): | še mlad, komaj tri in dvajset leten mož, ne ravno neprijetnega, pa prav navadnega obraza, srednje postave, slok, a vender koščen |
| Prvi sneg (1886): | dolgočasi in da bi rada kar najhitreje ušla iz tega neprijetnega zapora, zlasti ker niti ni imela kam sesti. Toda bilo |
| Vanda (1888): | je čudil zvijači svoji, s katero ga tako zlahka izpodrinil neprijetnega tekmeca. Gospá Glovacka je še tisti dan izkušala moč usodnega |
| Vanda (1888): | da je po društvenih pravilih bila obsojena poslušati neslano dobríkanje neprijetnega gôsta. Maček je to zapazil, pa je hitro zopet izpregovoril |
| Vesela vožnja (1889): | znóva. Tudi Krêmen je pozabljal, čimbolj sta se bližala Bobovemu, neprijetnega pretresa in ker ga že jezik ni bolel, odpustil je |
| Čujte in molite, da ne padete ... (1894): | ves dan komaj čakal, da bi se že skoro iznebil neprijetnega posla, kteri ga je čakal, postajalo mu je vendar tesno |
| Roman starega samca (1895): | poskušano zločinstvo? Ko bi jo ovadil sodišču, bi nastalo mnogo neprijetnega za grajski par in za-me: pričanje, obravnave — a jaz nisem |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | merčljivost. Obraz je nagerbljen po dolgim in po čez na neprijetno vižo; dolga in gosta brada zakriva skoraj ves njegov velki |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | spridovale in nezdrav delale, in vso okolico napravljale megleno in neprijetno; razne bolezni in zlasti merzlice so bile od tod žalostni |
| Botanika (1875): | od smrdelje (Anthemis Cotula), ktere cvetišče ni votlo in ktera neprijetno diši. Velika krasota naših vrtov so iz |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1874): | sporoilu, da si vem, da je moralizovanje v takih okolščinah neprilično. Bili so časi, ko se ni na prvi božični praznik |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | denar, da bi jo poslal v Hamburg, kar bi bilo neprilično, nevarno in tudi ne brez stroškov, nego on gre k |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1881): | Magjare, ki se zdaj držé bolj pasivno in ne delajo neprilik Taaffe u, ki bi pa brž zopet v zavezo stopili |
| Gozdovnik (1898): | ako se je nadejati dobre plače. »Babše mi ni delalo neprilik. Spravita jo v stransko sobo, seznanita jo z bodalom, pa |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | al ene preuſetne, al ene ojſtre, al ene nausmilene, inu naperludne misle, temuzh resproſtè veſſello jasnoſt po zelemu obraſu, de bosh |
| Kratkozhasne uganke (1788): | prebliſu, use poſhrem: kjer sem predelezh, use pomerjé. Ogn. En naperludne goſt tirja od mene en dolg, kar sem njemu dolſhn |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | ſam ſebi teshku shivlenje dela. Skus perludnoſt nobeden ny shalen: neperludnoſt ſovrasbnike dęla. Lepe oblazhila ne premore uſak imęti: zheden pak |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | ſebi teſhku shivsenje dela. Skus perludnoſt ſe nobedn neshali: le neperludnoſt ſovrasknike dęla. Lepeh gvantov nepremore vſak imęt: zhedn pak sna |
| Zoologija (1875): | lisaste. Lepa pomarančasto rumena kokica (Rupicola) živi v južni Ameriki. Neprimerno velik kljun z nasajenim rogom imajo kljunorožci (Buceros) v vroči |
| Ta male katechismus (1768): | inu tu dobru dapernashat, ſakaj ſſaku dervu; katiru pridnega sadu naperneſſe, bode posekanu, inu v' ogen verſhenu. Matth. 7. |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | namore dobriga ſadu perneſti. Uſſaku dervu, katiru dobriga ſadu naperneſſe, bo poſekanu, inu v' ogn vershenu. Torej njeh imate vi |
| Biblia (1584): | ſkèrb tiga Svitá, inu golufia tiga blaga, saduſhy Beſsedo, inu nepèrneſse ſadu. Kateri je pak v'dobro Semlo ſejan, je ta |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſtreho in na dvoriſha; goſpodine ſo pri kuhi sanikerne in nepripravne, slaſti kadar maſlo zrejo; ſhe shiv pepél bliso rezhi ſpravljajo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | zaderžanja in dobre volje kaže, in se za duhovski stan neperpravniga in nevredniga na znanje da, ali na koncu šolskiga leta |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | sna dopovedati, kako naj mu kaj naredi, bo vezhi del nepripravno orodje imel pri hiſhi. Tako je tudi treba, de zerkveni |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | nebesa uſetu. 2. Moje dete! k'nobeni rezhi se toku naperpravlej, koker k'smerti. Tu samu je med uſſemi tvojemi oppravkami |
| Valenštajn (1866): | molku. ) Fridolanec Se je pripravil že. Zanaša se Na zvezde. Nepripravljene zajeti Nas misli — Zlati krog gotovoj rokoj Doseči méni. On |
| Gozdovnik (1898): | Estevan. Velik dolg imamo pri Tiburciju Areljanu. Najdete nas pa nepripravljene; prihoda vašega sem se nadejal še le v nekoliko dneh |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | tadaj vedno dobro in ponižno, de nas smert ne dobi nepripravljenih; imejmo izveličarjeve besede v spominju: »Čujte, ker ne véste ne |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | ſakaj moja pamet je preslaba, inu moji oppravki meni tega naperpuſte. Prosi Boga, inu on bo tebe ressvitlil, inu tebi pomagal |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | le na tvoje naprejpoſtavlene ahtengo, zhe falerje imajo, ke tebi naperpuſte, kar ſhellish ? ſakaj aku be bli po tvojemu napezhnemu dapadajenju |
| Pozhétki gramatike (1811): | Opomin. Imena v' edinjimu konzhane s' s, z, x, nizh neperſtavlajo v' mnóshimu, poſtavim: le fils, ſin, les fils, ſinovi: le |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | uſſe ludy zhaka is velikem poterplenjam. On klizhe, inu nobeden napride; on vabe, inu malu njeh je, katiri se uredni ſturę |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | otshe biti v'eni zhaſti, ali sluſhbi, katira od Boga napride, ampak katira je le leſtnu iskanje, inu nadleſhnu nagajnanje, inu |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | biti. Tu stosheine je enu sadershaine te vole, katiru sadershaine napride tulkain od te teshe tiſte rezhy, katira je bila h' |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | odlozheno obdershati, inu v' tvoju kraleſtvu, v'katiru nezh omadeshaniga napride, ſrezhnu ſpravit, Amen. |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | ſi ti, nabil povablen od njega, inu de ki ta napride, katiri je tebe, inu njega povabuv, inu k' tebi rezhe |
| Kratkozhasne uganke (1788): | posodo is irham, ali ſhlęmam dobru ſavęſhi, de luft notri napride: ter deni to posodo v' perſt. Kader zhes 8. dny |
| Sacrum promptuarium (1695): | sausede, ter ga podvisa hodit, de bi posnu na ſemein neprishla, ali oſsel sa volo velike teshave nej mogal hitru hodit |
| Sacrum promptuarium (1695): | ſupet nasaj damu prishla, de bi kej mazhiku v' roke neprishle, sakaj de ſi lih je piſsan mu nej savupat, inu |
| Rudninoslovje (1867): | Halbopal) raznih barv, na robéh prosójen; navadni opâl razne barve, neprozóren; voskasti opal (Wachsopal) se sveti kot vosek; lésasti opâl (Holzopal |
| Rudninoslovje (1867): | črn je ali zelen, moder, rdeč, prozoren, pa tudi skoro neprozoren; trši je (tr. = 7•0 . . . . 7•5) od kvarea i |
| Rudninoslovje (1867): | črn je; raza je sivkasta ali rjavkasta, poluprozóren ali skoro neprozóren je; krhák, trd (tr. = 6•0 . . . . 7•0) kot živec |
| Rudninoslovje (1867): | ali rjav, časi tudi siv, i take je tudi raze; neprozóren, melek je, trdota mu omahuje med lojevčevo i apnénčevo, a |
| Rudninoslovje (1867): | i vleče na rdéčkasto, rumenkasto, sivkasto, zelénkasto ; ne sveti se, neprozôren je ; suh kaolin je pust, a moker se lehko gnjete |
| Rudninoslovje (1867): | je, ter ima belo razo. Avgit je prozóren pa tudi neprozóren, krhak, trd je med apatitom i živcem (tr. = 5•0 |
| Rudninoslovje (1867): | kot kovina, črn je kot železo, tudi razo ima črno, neprozóren, krhak je, časi trši, časi méči (tr. =5•5 . . . . 6 |
| Rudninoslovje (1867): | kot železo, raza je črešnjeva ali rdeče-rjavkasta, dostikrat je naduhel; neprozóren, krhák je, sedaj trši (tr. = 5•5 . . . . 6•5) sedaj |
| Mineralogija in geognozija (1871): | tvar (gmota). Trdota mu je = 2.5; g. = 8. Cinober je neprozoren, demantovega leska in karminaste (rdeče) barve, razo dá lepo škrlatasto |
| Rudninoslovje (1867): | ali rjava i taka je tudi raza, prosójna je ali neprozorna, melka, vitka i vratka. Trda (tr. = 0•8 . . . . 2•0 |
| Rudninoslovje (1867): | črnikaste ali škrlataste i tudi take raze, poluprozorna je ali neprozorna. Pirargirit je malo trši (tr. = 2•0 . . . . 2•5) od |
| Rudninoslovje (1867): | črníkaste ali škrlataste i tudi take raze, poluprozórna je ali neprozórna. Pirargirít je malo trši (tr. = 2•0 . . . . 2•5) od |
| Rudninoslovje (1867): | se korund sploh, a rjave démantovec (Demantspath); oba sta skoro neprozórna. Smirek (Schmirgel) je korundova zvrst z lójevcem zmešana. Zadnje zvrsti |
| Rudninoslovje (1867): | ali kot démant, i vlečejo na kovinsko sijajnost. Največ so neprozórne; raza je navadno barvana, časi tudi sivkasta ali belkasta, redko |
| Mineralogija in geognozija (1871): | imenujejo modrasto-zelen ali kakor morje zelen smaragd. Po črevlji dolge, neprozorne kristale najdejo v severni Ameriki. 3. Cirkon ali hiacint, kremenokisla |
| Fizika (1869): | teles. Sploh naj bo omenjeno, da se pri udaru mehka, neprožna telesa za vselej oplošnjajo, prožna pa le začasno; dalje, da |
| Fizika (1869): | le v posebnih okolnostih, zato se imenujejo ta unim nasproti neprožna telesa. Ako se na mramorno ploščo, ki je namazana sè |
| Zoologija (1875): | Vezi V neposredni zvezi s kostmi so vezi. Obstojé iz neprožne (neelastične) hrustančevine, koja kakor porcelanasta prevlaka, a pod. 14, pokriva |
| Mineralogija in geognozija (1871): | ali sekundarno gorovje imenovana, kteri se očitno vidi, da je neptunskega nastanja, ki se tudi najrajši zove premogovno gorovje. Kot tretja |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | tu ſturiſh, toku ti shivn ogle na njegovo glavo skupſpravlaſh. Napuſti ſe od hudiga premagati, temuzh premagej tu hudu is dobrem |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | ſlushabniki tega Goſpuda plakali , inu poreko: saneſi tvojmu folku , inu napuſti tvoje irbeſhne k'ſramoti biti, de bi Ajdji zhes nje |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | sebi ſapopade. Taiſte ima enu preprizhanje prave obstanovitnoſte, katire se napuſty ne skus lubeſn tega ſhivlenja, ne skus ſtrah te smerte |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | podvuzhy, uſſe tu dobru. Nekar ſe namotite: Bog ſe mamiti napuſty. Sakaj , kar bo zhlovek ſejal, tu bo on tudi shel |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | pomagat, s' ovzhjim, al kravjim ſtarim gnojam obloshi. V' borshteh nepuſti ſękati, ne ſmole brati. Şvinam enzianovo, al angelikno korenino, al |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | volan. Ti moresh tedej uſſellej na vahti stati, de se napuſtish pod oblaſt svojeh pozhutkov perpraviti, temuzh gledej, de bosh uſſellej |
| Kratkozhasne uganke (1788): | is rok spuſtish, kaj otshem tebi is rok uſęti, tok napuſtish, kaj otshe tu ſena besęda biti? Perſt, po dvojni ſaſtopnoſti |
| Robinson mlajši (1849): | poglednita na svoje tovariše; vejta, kaj sem silnejši od vaju — ner vidva ter kmahu zložita orožje! Le nekoliko pomude, a vajna |
| Robinson mlajši (1849): | mesecev sta imela suharov, ino tako mu ni menjkalo — hibelo, ner — razve gôsto sitece, da bi moko čisto presejal, ino peč |
| Robinson mlajši (1849): | mer ječmene, ino šest mer grahu, kar je bilo vêč ner sta s Petkom použiti mogla. Kajti kakor previden gospodar je |
| Robinson mlajši (1849): | nekam zaneseni, v oboji prigodi ne morema nič boljega stvoriti, ner da bi iz korablja toliko reči, kolikor le koli morema |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Shganjarji, ki ſe pezhájo s farbanjem mnogoverſtniga shganja, vedó, kakó nerad ſe popolnama rujavorastajani zuker V shganju rastopí, kar je poſébno |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | logar, le urno," zakliče med tem sodnik in logar le nerad zapusti ubogo zelo, zelo skušano ženo in se vsede poleg |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | ktera se v krčmi med količkanj olikanimi zbog njene surovosti nerada sliši in ktero je skladatelj venca Josip Kocijančič za predstavo |
| Gozdovnik (1898): | kterima pa je zlatoželjnost dajala pogum na očitno žuganje. Le nerada sta oddala kosove zlata, preden sta smuknila skozi zelen zastor |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | da lépſhi shido, kakor pa zherna, ki jo tudi zhervi neradi jedó. Med belimi ſo tiſte boljſhi, ktere imajo lepſhi, ſhirji |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | ptuje prebivat. Slovenska ljubezin proti domu je dostikrat prevelika, de neradi gredó v žold (soldate), ne kakor Nemci, kteri na léta |
| Zoologija (1875): | in jedó vse, kar se dá užiti; hodijo korakoma, letajo neradi ter živé večidel na zemlji ali v vodi. K goličem |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | vodó, se guglje in skorej potopí. Pa vender vsi uídejo neoránjeni, in srečno dojdejo na unstranski breg. Erlavski se na kolena |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | v'mojih nadlugah . katire jeſt sa volo vaſs terpim, othoshni naratejte: kar je vam ena zhaſt· Sa te rezhy volo perklonim |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | rezhy naposhellimo, koker ſo njeh uni (Judji) poſhellelli. Nekar malikuvavzi naratejte , koker eni ſmed njeh: koker ſtojy piſſanu : ta folk je |
| Rudninoslovje (1867): | Lom zloženih rudnin je ali školjkast ali neraven, kot pri enoternih rudninah, ali pa: troskvast (splittrig), to je |
| Mineralogija in geognozija (1871): | 5. Nephelin, 45. Neprenikujoč, Wasser nicht durchlassend, 147. Neptunismus, 150. Neraven, uneben. Nerineenkalk , Nerinejski apnenec, 124. Neusilber, novo srebro, 56. Nickelantimonglanz |
| Mineralogija in geognozija (1871): | ploskvi. Pri raznih mineralih je različen, zakaj raven je ali neraven, ali školjkast kakor pri kresilnem kamenu. Tudi trskast je, repinast |
| Mineralogija in geognozija (1871): | prestrojiven. Umbra gl. kölnische Erde. Umkippen, prekucniti se, 82. Uneben, neraven. Ungleichartig, raznolično, 68. Urgebirge oder Grundgebirge, pragorje ali temeljno gorovje |
| Mineralogija in geognozija (1871): | ga lahko spoznamo. Kolje se popolnoma, loma je školjkastega, trskastega, neravnega; t. = 3; g. = 2.6 do 2.7; ako ga drgneš, postane |
| Pozhétki gramatike (1811): | terpiven v' Franzoskimu preménjama toshivniga v' imenvavniga, in imenvavniga v' neravni padesh s' par al de fprédaj, poſtavim: hozheſh premenjati djavni |
| Pozhétki gramatike (1811): | glágolóvo deleshje s' pomoshnim glagolam être pred ſeboj, ino ſturi neravni ſklad s' kakim zhlenam is podſébka, kir jé bil imenvaven |
| Pozhétki gramatike (1811): | boſh ranil, to je tu blesseras toi: vzhaſi pak obrasio neravni ſklad, kakor v' tih isglédih, je me fais me loi |
| Pozhétki gramatike (1811): | rezhem la souris est mangée: premenjam imenvavniga le chat, v' neravni padesh s' zhlenam par le, ino imam isréko: La souris |
| Pozhétki gramatike (1811): | pomóta, nevarnoſt beféde ſtojèzhe sa zhlenmi de ino du, ſo neravni ſkladi. Vak djavni glagol bode terpiven v' Franzoskimu preménjama toshivniga |
| Rudninoslovje (1867): | so: 1. Kaolin¹) ali porceljanka (Porzellanerde) je gručav, lomi se neravno i na prelomu je prhâk, mèhek je (tr. = 1•0 |
| Rudninoslovje (1867): | 54. sl. 55. ploskev je dosti razločno rázkolen, lomi se neravno, sijajnosti je kovinske, barve srebrnate ali jeklene, a raze sivkasto-črne |
| Rudninoslovje (1867): | svetle, vštrit oktaedrovih ploskev je rázkolen, lomi se školjkasto ali neravno; sije kot démant ali tudi kot kovina, rdeč je kot |
| Rudninoslovje (1867): | vštrit dominih i prizminih ploskev je popolnoma razkolna, lomi se neravno; sveti se kot steklo, bela je, siva, tudi rumena, zelena |
| Rudninoslovje (1867): | 66); vštrit oktaedrovih ploskev je rázkolen, lomi se školjkasto ali neravno, sveti se kot kovina, črn je kot železo, tudi razo |
| Rudninoslovje (1867): | ploskev l i vštrit ploskev r manje popolnoma; lomi se neravno ali školjkasto, sveti se kot steklo, zelen ali rjav je |
| Rudninoslovje (1867): | je popolnoma rázkolen , lomi se školjkasto ali neravno, sijajnosti je kovinske, barve srebrnate, i vleče malo na rdeče |
| Mineralogija in geognozija (1871): | gruče podobne šestostranemu stebričku (pod. 54). Lomi se školjkasto, včasi neravno; t. = 3 do 4, g. = 2.9 do 3; prozoren je |
| Mineralogija in geognozija (1871): | v rombiškem stebričku; kolje se popolnoma, lomi se školjkasto, včasi neravno; t. = 3 do 3.5; g. = 3.8 do 3.96; prozoren, žarke |
| Mineralogija in geognozija (1871): | peščencu in konglomeratu so zrna kremenčeva. S temi nasadi skoraj nerazdružljivo zvezani so temno-sivi ali črnkasti, skozi in skozi dobro in |
| Biblia (1584): | nje vſe osdravil, inu je nym poprétil, de bi njega neresglaſsili: De bi ſe depolnilu, kar je govorjenu ſkusi Iesaja Preroka |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | ſnan. je, s'katirega pohujshlivu govorjenje pride. Tvojega bliſhnega pomankanje nareſglasuj skus tvoj jeſek, ampak movzhè, ali ſgovarjej, kader se drugi |
| Mineralogija in geognozija (1871): | potem augit, dialag, hipersten. Zmes njegova je razločna, pa tudi nerazločna, zrnasta ali gosta, škrilasta, tudi porfirasta; včasi mehurčasta ali mandeljnasta |
| Mineralogija in geognozija (1871): | Popolnoma sprhneli fonolit daja belo, glinato, rodovitno zemljo. 35. Trahit. Nerazločna, večidel nekoliko zrnasta, drobno porozna temeljna masa svitle barve, po |
| Mineralogija in geognozija (1871): | da se lahko s prostimi očmi pozná, ali je pa nerazločna, potem se poznava s povečalnim steklom ali se pa ločbeno |
| Mineralogija in geognozija (1871): | imenovati, deloma tudi mandeljevec; gosta zmes je, nekoliko kristalinska, večidel nerazločna, iz augita in labradorovega živca obstoječa, včasi zarad posamnih augitovih |
| Biblia (1584): | ſe nebujte pred nymi. Niſhtèr nej ſkriveniga, kar bi ſe neresodelu, inu nej niſhtèr ſkrivniga, kar bi ſe nesvejdilu: Kar jeſt |
| Kemija (1869): | posuši. Skrob je v mrzlej vodi in v vinskem cvetu neraztopen. V vrelej vodi se namoči in napne v neko zdrizasto |
| Kemija (1869): | in posušena oborina je neizmerno lahka, rahla, bela kakor sneg, neraztopna in toraj brez okusa. Razžarjena izgubi ogljenčevo kislino in je |
| Kemija (1869): | železnega okisa, Fe2O3.HO, ki se z arzenovo sokislino spoji v neraztopno, človeku neškodljivo tvar. Pri sodnijskih preiskavah je mnogokrat potrebno znati |
| Kemija (1869): | lastnost, da se s čreslovino spoji v neko na vodi neraztopno spojino. In res, ako klejevej raztopini priliješ vode, na kterej |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | zol malu, inu serze se na naunzne rezhy med temi naresstresa. Nobenega se ſa svojega tovarsha gorinauſemi, katire po poti tega |
| Biblia (1584): | je rekàl: Ste li tedaj vy ſhe tudi nesaſtopni? ſhe nerosumejete? Vſe kar ſkusi uſta notèr gre, tu gre v'trebuh |
| Arov in Zman (1850): | to pomeni, ker je Kabdal armadi namenil, in popred vsim nerazumljivo obnašanje Zmana razodel in jej povedal, da je ze ob |
| Slovensko berilo za šesti gimn... (1854): | verah, postavah, šegah, navadah in jezikih. Po svoji veri imajo nerazumljivo natorno moč za svojega najvikšega boga; ker pa razpada ta |
| Razne dela (1870): | vodji In nič ne sklenejo, se pred očí Postavi nam nerazumljivo čudo. Nakrat iz tàmne globočine gojzda Divica stopi, lepa ino |
| Na Žerinjah (1876): | kakor ti ubogi ljudje! " „In to gorje nam je skoro nerazumljivo, dokler ga ne poskušamo sami. Vsak čuti le lastno nesrečo |
| Marjetica (1877): | XV. Kmetsko ljudstvo je prav za prav nerazumljivo. Mnogo lepih lastnosti ima, mnogo čednosti in nepopačenosti. Posebno v |
| Žrtva ljubosumnosti (1884): | zastor je zakrival njegov pogled. Ali čul pa je vendar nerazumljivo šepetanje. „On je v sobi, on je pod mojo streho |
| Na krivih potih (1893): | Živel je zeló potratno, in kar bi se zdelo marsikomu nerazumljivo, zabredel je v dolgove. Imel je namreč navado, da je |
| Vinjete (1899): | more zgražati? Jaz ne vidim ničesar nespodobnega, – toda čudovito je, nerazumljivo ...« »In zunaj sije sonce. « Preko sobe in nad mizo je |
| Vinjete (1899): | zatisnjenimi očmí za nečem neznanim: – vleče ga za sabo z nerazumljivo, zoprno silo, in mehanično blodi v krogu, brez misli in |
| Črtice iz življenja Šnakšnepsk... (1859): | ni upal, le včasih je ves zamišljen glavo podperl in nerazumljivo v brado mermral, pa zopet pogleda po ozki cevi, zmaje |
| Razne dela (1870): | Neizpeljan mu mah ostane. Neznani strah napade ga, Izusti kaj nerazumljivo, Ga trese kot zla merzlica, Ozira se dreveno sivo. Bledé |
| Razne dela (1870): | na poljane orleanske, In od jezikov tujih čudne zmesi Hrumi nerazumljivo, krog ležiše. Zakaj, vojšake svoje siloviti Burgún, deržavovladni, tudi sèm |
| Razne dela (1870): | iz verha let nebrojnih Ozira dolj se v zmešano igranje Nerazumljivo vitiga življenja. Osoda mu te hiše ni neznana; Velikrat je |
| Marjetica (1877): | dolzih večerih za brenčeči kolovrat. Letos pa, oj kako Čudno nerazumljivo jej je pri srcu. Cvetice vené ob potu, noge jej |
| Zvezdana (1883): | potegne nekako otožno z desnico po zamišljenem čelu, tukaj zopet nerazumljivo z glavo zmajuje. Kaka tri pota ga mora opominjati in |
| Zvezdana (1883): | zgane. Prejasno mu je, o čem govori starec, a tudi nerazumljivo, kako da je tako natančno znan z njegovim kritičnim položajem |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | po pravizi porozhena, tok ſzer njeh sakon dershy, inu njeh naresveshe, ampak le pravizo k' sakonski dolshnuſti nyma odvsame, de ſe |
| Zoologija (1875): | in znašajo živež in goje zalego. Ti delavci so spolno nerazvite samice. Ose roparice (Rapientia) prehranijo svoje ličinke večidel z žuželkami |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | pak gre kmalu na dnu koker tu narteſhejshe ſlatu. Nekar narezi: jeſt namorem, jeſt naſnam premishluvati, ſakaj moja pamet je preslaba |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | dajanja spraſnena. Zhe nauterpish kaj dati, daj saj dobro beſſedo. Narezi temu uwogemu ſerſhmajhtne beſſede, de njemu njegovo revo she teſhejshe |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | inu zhednoſtitem perdruſhil. Nobenemu prehitru v'roke naseſhi, lira nobenemu narezi: ti se moj tovarsh, inu druſhé, predn ſares vęsh, de |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | perjaſnive. Buh krona to notrejno dobruto, kjer odſvunej premornoſte nanajde. Narezi nobedn: jeſt nezh nimam: Lubeſn se is arſhata nadejly, temuzh |
| Sacrum promptuarium (1695): | sa vaſhem mosham, neodgovariate niemu, kadar on pravi, ja, vy nerezite ne, de vam ſe nobo godilu, kakor uni sheni, katera |
| Sacrum promptuarium (1695): | Bug ti pomagaj: Sdaj ſim v' vekshi potrebi, inu obeden nerezhe, Juri Bug ti pomagai? Oni ſe ſò niemu ſmeiali, inu |
| Čas je zlato (1864): | in si ne vedó pomagati kaj in kako. Lenče ta nered viditi poprašuje za vzrok in zvé, de se je zemljomercem |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | svoje mesto. Zdaj si kaznovana za svojo nepokorščino in svoj neréd. Dobro si zapomni izrek, ki pravi: Dober kup sta red |
| Občno vzgojeslovje (1887): | združenih več gojencev; tu se nahaja namreč mnogo prilik za nered in za razposajenost. Pri nadzoru se opazuje vedno nekak pritisek |
| Občno vzgojeslovje (1887): | srcem tesno zraščene zveze predstav. Mišljenje in dejanje, red ali nered v domači hiši, stan roditeljev, odnošaji k ljudem in k |
| Sosedov sin (1868): | bile razvéšene sviléne rute in raznega pisanega blaga v lepem neredu. Jezičen in urnoročen skače kramar sem ter tje, razkazuje, hvali |
| Marjetica (1877): | vse se stiska v varno zavetje, vse je zmešano, v neredu, preplašeno, spremenjeno. To je pravi sodnji dan. Srakar pogleda bledega |
| Pomladanski vetrovi (1881): | gladi ji lice in jej popravlja lasce, ki so v neredu padali po čelu. »Blagor mu, kdor še ni okusil grenkosti |
| Cyclamen (1883): | bila je njena, prejšnja, guvernatina soba. Vse je bilo v neredu v njej; na mizi pa je brljavo gorela jedina sveča |
| Gospod Janez (1884): | knjig nakopičenih in med njimi polno časopisov, vse v nekem neredu, kakor je navaden pri ljudeh, ki mnogo bero, a ljubijo |
| Agitator (1885): | zrcalom, in pogladila si lase, kakor da bi bili v neredu, in pri tem je videla svoje zarudelo lice. Obrnila se |
| Cigani (1890): | vsi pod šator, kjer je vse zamazano in v največjem neredu. Cigani po Slovenskom prenočé po letu tudi v hostah pri |
| Kotanjska elita (1898): | a tudi tam je bilo vse razmetano, vse v največjem neredu! Grozna bolest mu je prešinila telo; oči so se mu |
| Kotanjska elita (1898): | plosko rpko nekoliko po laseh, ki so bili malo v neredu, in zadovoljen nasmeh ji je legel na polne ustnice. Takoj |
| Najdenček (1860): | ki so svoje voli in konje preobkladali, jim slabe in neredne piče dajali in po krivici s pretépanjem njih zvesto služba |
| Astronomija (1869): | vsesplošno osupnjenost. Kar so pa zvezdoznanci jeli ostrejše opazovati te neredne obiskovalke našega obzora, zasledili so tudi pri njih red in |
| Mineralogija in geognozija (1871): | v večje ali manje kose, po tem ga tudi imenujemo neredno skalovje ali mnogo razpokano kamenje. Včasi se to razpokanje vrsti |
| Astronomija (1869): | stojé druga drugej najbliže. Nasledek te medsebojne nateze (privlačnosti) so nerednosti v premikovanji dotičnih premičnic, in teh nerednosti, ki jih imenujemo |
| Astronomija (1869): | hitrejše premikajo in živejše svetijo. Njih poti kažejo tiste videzne nerednosti, kakor včasih premičnice, samo še v večej méri in s |
| Astronomija (1869): | ki jih imenujemo motenje, ne smemo prezirati pri računih. Iz nerednosti v premikovanji, ktere so zapazovali na Uranu, so sklepali vrlo |
| Astronomija (1869): | nateze (privlačnosti) so nerednosti v premikovanji dotičnih premičnic, in teh nerednosti, ki jih imenujemo motenje, ne smemo prezirati pri računih. Iz |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | le videzne in golufive, in potem takim vsa njegova krepost neresnična. Tukej je govornik zopet nemalo premolknil — sramožljivo v tla pogledal |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | ene same številke, ali ene same enote ima, cela kakor neresnična zaveržena biti mora: takó tudi ta, kteri tvoje kraljevo čutilo |
| Sosedov sin (1868): | podkrižal na ženitovanjsko pismo, bil je že po navadi malo neroden v vedênji in v govoru; ali denes, ko se mu |
| Rokovnjači (1881): | katera je najbrž namen imela, sovražnike strahovati, pograbi Blaž Mozol neroden in težak stolec od črešnjevega lesa izza mize in se |
| Cyclamen (1883): | Elzi; drugi je bil menda namenjen hišni gospodinji. »Okoren in neroden človek to! « mislil si je Hrast; »zdaj nosi šopke; neprilično |
| Od pluga do krone (1891): | kakor bi bil od železa. Pošepati ga more le silno neroden človek, petâ razbiti mu ni môči, ker so nizke, široke |
| Lisjakova hči (1892): | je prvikrat poleg žene pokazal v loži, bil je kaj neroden; vedel ni, kako bi sedel, ne kakó bi se držal |
| Jara gospoda (1893): | moškega, resnega vedenja in vender v vsem svojem gibanji nekoliko neroden. Iz prva ni védel, komu bi najprej segel v roke |
| Roman starega samca (1895): | naznanil, visečih na hišnih vratih. Poleg tega sem bil silno neroden, če se je bilo treba izogniti. Nevajen hoje po obljudenih |
| Pod streho (1897): | Tonetu, da te nabije. Zinka. « Dela je v zavitek, napisala neroden naslov, ki ga je bilo težko citati, ter je poslala |
| Slučaji usode (1897): | tega je veletržec z žitom in vinom, pa, kakor je neroden v svoji zunajnosti, takó je bistroumen za ta svoj posel |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | sebi, de svojo sluſhbo prov dastojish, h' katiri tebe uſſega narodnega sturę poſhreshnoſt, inu pyanoſt. Susebnu pak se pred to obvarvej |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | je rakov poſlushil, mene pobóljſhati, de ſim ſvoje ſlaſti premágala , nerodno poshelenje dobro jeſti in piti vkrotila, ſe vſake potrate varvala |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | zuker V shganju rastopí, kar je poſébno savoljo tega prav nerodno, kér ſe po tém rasne ſorte shganja ne dajo lepó |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | da nisi neumen in neveden. « Lipe pride ter se silno nerodno pred Izidorja postavi. Izidor je hotel Lipetovega očeta prepričati, kako |
| Zlata Vas (1850): | ali če je enimu ali druzimu svojih sosedov zapravljivost in nerodnost očital, je dobil kisle obraze v hvalo. Eni so djali |
| Zeleni listi (1896): | je zakrivil vedno le Milan. Milan si je zmislil kako nerodnost ter pregovoril potem tudi Bogdana, da mu je pomagal. Pri |
| Slovensko berilo za šesti gimn... (1854): | na se, kakšen si, kakšne lastnosti, kakšne dušne napake ali nerodnosti imaš na sebi, bodi si po kervi, ali po zlem |
| Jerica (1859): | imajo pa tako uborne hiše, in se tako terdno starih nerodnosti deržé, tudi v njih revšini tičí; kako bo kdo vtegnil |
| Potovanja in premišljevanja ne... (1860 1861): | bankovca polastila popotovajočega po tem narobe-svetu, kjer se vidi toliko nerodnosti in hudobije. Bankovčevo čelo ni bilo več jasno in gladko |
| Nevera (1878): | eden ne zapoveduje, drugi pa ne ubogajo, morajo se goditi nerodnosti! « Dobro, vsi možje so njegove misli, to se jim bere |
| Verske bajke na Dolenjskem (1881): | so nastopili zdaj za katoliško cerkev. Vstale so v njej nerodnosti in zmešnjave, kakeršnih svet še nikoli ni videl. Novi papež |
| Gospod Janez (1884): | v zadregi. »Ah, vi mislite, da še enkrat izgubim po nerodnosti svoje reči,« nasmeje se deklica veselo. »Ah, ne! Pa če |
| Lisjakova hči (1892): | je zavedala, da je gospa. Rada je spregledala možu male nerodnosti in celo prav ljubezniva je bila ž njim in se |
| Lisjakova hči (1892): | bilo druge zabave, smijal se je človek igri sami in nerodnosti igralcev. Tudi trgovec iz Ljubljane se je smijal, ali zdajci |
| Jara gospoda (1893): | privesti na pravi prostor takó, da nihče ni zapazil nje nerodnosti; pol ure pozneje pa je védel to v Grobljah vsakdo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | bolj ohlapno shivlenje pervoſhiti samogli, — kmete in rokodelze opomniti nemarnoſt, nerodnoſt in ſhkodlivih navad, ktere njih ſtan nar vezh grené, jim |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | letiga ſvèjtá, inu golùfia tiga bogaſtva saduſhy beſsędo, inu on nerodovitèn poſtane. 23. Katęri je pak v' dobro semlo ſèján, tá |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | v' puſhavi ſhotoríli. Ta puſhava je bila neismerno velika, vſa nerodovitna ino divja, nikoder ni ne bajte ne njíve. Kmal niſo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | je tá napiſ : V letu 1816 je bila semlja tako nerodovitna, de ſo revni ljudje v letu 1817 tako ſtradali, de |
| Stelja in gnoj (1875): | velikrat po pašnikih, in ki je sama na sebi čisto nerodovitna, 4. lapor ali laporni odpadki, 5. dračje in razna rastlinska |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | oni na Ilirſkim kraljevali, in nekadajne mersle, puſte, divje in nerodovitne kraje v bolj gorke, pitane in prijetne deshele preobernili. Oblizhje |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | skušnja učí, de véje, ki poléti zrasejo, vedno slabotne in nerodovitne ostanejo. Pri nekterih drevesih se da škoda toče odverniti, če |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Noë prepéval; kako te bom jeſt dalej pohvalil? Zhloveku, obſojenimu nerodovitno semljo obdelovati, je Goſpod tebe pokasal, in mu velil te |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | odteklo. Veliko oralov zemlje je po takem ležalo prazno in nerodovitno, in ni donašalo nikakoršnega dobička, razun kar so ga zadeli |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | niso to znamenja božje vsemogočnosti in dobrote? Ali če pogledate nerodovitno s plevelom preraščeno njivo: ali vas ne spominja taista, kako |
| Vinjete (1899): | ne čutite nobenega, samo zdaj pa zdaj vas strese posamezno nervozno vzkipevanje umirajoče duše ... To je slabo, slabo! Nikakršne moči, nikakršne |
| Na Žerinjah (1876): | si nekoliko ženske lepote. Blondina s svitlomodrimi očmi in jako nervozno rezanimi nosnicami; videlo se jej je, da potrebuje vsak trenutek |
| Usoda ka-li (1895): | njegovem vstopu še bolj prebledela; govorila je naglo in se nervozno pregibala. »Čul sem vašo razpravo o Zoli in čakal, dajo |
| V krvi (1896): | na vse ... na vsako dostojnost! « je šepetal Berčič ter si nervozno gladil nasvedrane brčice. »Odpusti, zlatka ... ali si huda? « Tedaj ga |
| V krvi (1896): | besede ... A v glavi se ji je vrtelo; prerivajoča se, nervozno sem ter tja hiteča, smejajoča se pisana množica — nebroj lučic |
| Materino srce (1896): | mirno; notranjo njegovo razburjenost je izdajala le desnica, igrajoča se nervozno z vžigalico ali pa gladeča črno, ne dolgo brado. »Tudi |
| Slučaji usode (1897): | da se je moja sumnja uresničila, sili v pretrganih stavkih nervozno in hlastno. Silni napor vseh sil jej je povrnil takoj |
| Abdul Slovožok pa Kara Besedav... (1897): | z zobmi. »Ni res! Ampak: 'čira'! « viče Kara in si nervozno gladi dolgo sivo brado. »Čara! « »I! « »A! « »I! ! « »A! ! « »Kaj |
| Vinjete (1899): | življenja in sonca z vsemi svojimi željami, – kako je iskala nervozno svetlih žarkov in glasnega veselja, da bi se ubranila svoje |
| Vzgoja (1899): | list, ki je ležal na mizi. Gledala je vanj in nervozno preobračala strani, kakor bi šlo za življenje in smrt. Vzela |
| Občno vzgojeslovje (1887): | do bližnjega izvirajo krščanske kreposti: dobrotljivost, milosrčnost, postrežljivost, prizanesljivost in nesebičnost. Te kreposti so človeštvu najlepši kras. Vzgoja naj se nánje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſe nemoreje , ker ſo vedno v mokroti. Kadar ſe ti neſogniti oſtanki s podsemeljſko ſmolo in s perſtenino ſternejo, ſe naredi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | tobolac, ustavak. Ravnagora in Delnice unkraj Kolpe morajo biti krajnska naseljitva; tu se govoriti sliši: biva, šva, kakor na Gorenskim. Tudi |
| Divica Orleanska (1848): | radosti. Za njo pride kralj pod krasnim od šterih baronov nesenim prestolnim nebam. Dvorani sledijo, vojšaki sklenejo. Ko je vse v |
| Kuharske Bukve (1799): | perſtavi k' sherjavzi, vędno męſhaj, dokler ſe goſtíti sazhnè, pa neſinę vręti. Potle ſe otlazhi ena limona notri kolikor je tręba |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ptizhe ſhtêje. Od rajnziga barona Sig. Zoisa je bil véliki neſit, velakin, vodni bik ali pelikan imenovan. Shivi pa v jushnih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | konzu sakrivljen in rudezhkaſto — rjav. Pelikan je ſilno poshreſhen ptizh (neſit) ; savolj tega ga v Indii ribe loviti navadijo. De pa |
| Pozhétki gramatike (1811): | ſe ne ſklada s' de la ville, temozh je en neſklad. Skuſhnnja in vada. sa mladénzhe, de svémo, zhe sapopádejo te |
| Pozhétki gramatike (1811): | Ta zhlovek je koriſten in lublen par ſvojih. To je neſklàd, ino tako ne ſmemo rezhi, ker utile ſe neſklada s' |
| Pozhétki gramatike (1811): | la ville. Ta vojár je meſto popádel in vsél. Isgledi neſklada med perlogmii, al med glagolmi s' iménam. Cet homme est |
| Pozhétki gramatike (1811): | je neſklàd, ino tako ne ſmemo rezhi, ker utile ſe neſklada s' de sa ſamille. Cet officier attaqua, etse rendit maître |
| Mineralogija in geognozija (1871): | apnenci. 4. Črni apnenci. 5. Škrilnik in peščeni tuffi. 6. Neskladasti apnenci. Zgornja trias v Alpah se navadno deli, kakor se |
| Občno vzgojeslovje (1887): | željo, tedaj se zove nagnenost (nagnenje). Sklonost in protivna jej nesklonost silite le k poželenju, ako pa se izpremenite v resnično |
| Blagomir puščavnik (1853): | jo cem kakor dolgo zaželenega prijatla pričakovati. O Bog! kako neskončna je tvoja dobrota! O da bi te mogel zadostno častiti |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | delo — njegovih rok! “ Nebes in zemlje vsa bliščava Je stvarniku neskončna slava 2. Dež. Tergovec, ki je bil v bližnjem mestu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | bolj povzdigniti in mu visokejih in vredniših zapopadkov od Božje neskončne mogočnosti, modrosti in dobrote dati, kakor na tanjko prepričane resnice |
| Blagomir puščavnik (1853): | ptičic veselo pesem Stvarniku prepevalo, in pokazala sta mu dela neskončne modrosti in vsegamogočnosti božje, ki iz nič toliko reci vstvarja |
| Blagomir puščavnik (1853): | Učila ga je tudi več pobožnih pesmic: od božje vsegamogočnosti, neskončne ljubezni do ljudi, od stanovitnosti v terpljenji, od večnega življenja |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1865): | in nevernim nemškim pesnikom v navadi, kteri brez zaupanja do neskončne modrosti božje po svetu ne vidijo druzega, neg bolečine, trohljivost |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | v' puſhavi perblisha. Ko je toliko od Svelizharja ino njegove neſkonzhne mozhi she ſliſhal, bi ga sdaj rad ſkuſil, zhe je |
| Blagomir puščavnik (1853): | pa se potolaži, poklekni, moli ter pomisli, da je bila neskončnega volja, naju za malo časa razločiti, Bogu se izroči, vanj |
| Občno vzgojeslovje (1887): | nabožnost (bogaboječnost). Nabožno čustvo obsega globoko spoštovanje in ponižnost do neskončnega, ljubezen in zaupanje do Najdobrotljivejšega in strah, Najpravičnejšemu se zameriti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | De v skusu in stavi Koristno opravi. Zdaj silno prihaja neskončniga blaga, Napolni zaloga mu žitnice draga, Pohištvo se širi, raztegne |
| Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): | da spolnim ta svoj sklep! Za to te prosim po neskončnem zasluženju tvojega Božjega Sina, našega Gospoda in Izveličarja Jezusa Kristusa |
| Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): | smrti, pridi tej veliki revščini na pomoč. Prosim te po neskončnem tvojem hrepenenju, da bi se izveličali vsi ljudje, in po |
| Blagomir puščavnik (1853): | ter pravi: »Glej, dragi Milko, brezštevilnih in nezmernih svetov, ktere Neskončni po svoji modrosti in vsegamogocnosti vlada! — Kakor zvezde na nebu |
| Astronomija (1869): | zrno, in solnce kot kegljiščno oblo. Kdo si more misliti neskončni prostor svetá z nebrojnimi telesi, ki se v njem premikujejo |
| Oče naš (1885): | njih priti? Pripovedoval bi jim o Jezusu in o njegovi neskončni ljubezni. Prosil bi jih, naj svoje malike zapusté in pravega |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | semlji sa rasglèd dal, pa nam tudi v' tej podobi neſkonzhno vſmilenje nar boljſhiga Ozheta v' nebesih pokasal. J. F. O |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | v jaſni nozhi pod milim nebam kviſhko ozhi povsdignemo, saglédamo neſkonzhno ſhtevilo svésd, ktére na podnébji kakor ſvitle luzhize migljajo. Şhe |
| Tine in Jerica (1852): | poslal. S hvaležnim sercam sta spoznala, da sta od Boga neskončno več dobriga prejela; zato sta tudi terpljenje kakor dobrote sprejemala |
| Blagomir puščavnik (1853): | večkrat djala, kako srečna sim bila pri njih, kako nesrečna, neskončno nesrečna pa sim zdaj! — Pa voljno hočem z božjo pomočjo |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | najdem razloga, da bi to nemogoče bilo; saj moč čarodejstva neskončno daleč seže. Za štupo, ktera bi človeka v zrak vzdignila |
| Mineralogija in geognozija (1871): | druga postane iz piramide, ako se ktera podružna os podaljša neskončno; zovejo se tudi dome (doma gr. streha), pod. 27. Rombiški |
| Oče naš (1885): | ni bil deležen. Čutil se je v tem hipu ubozega, neskončno ubozega. In kako bogata je bila ta žena, ki je |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Sa ta greh ga Bog ni puſtil v' obljubljeno deshelo. Neſkonzhno ſvetimu Bogu ſe ſtúdi nad vſakim ſhe tako majhnim gréham |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | bres ſhtrafnige; ſej je ſhe drugo shivljenje, ino Bog je neſkonzhno pravizhen. 28. Jesuſ boshji prijatel otrók. Jesuſ je , kakor po |
| Genovefa (1841): | v nebó pogledajôzh rekla: „Réſ je, o Bog! Ti ſi neſkonzhno bogat v daréh in véſh zhlovéſhkimu ſerzu v êni uri |
| Genovefa (1841): | ki v Té saupajo. Tí ſi mene in moje déte — neſkonzhno bódi sa tó sahvaljen, — is zhlovéſhkih rók réſhil. Ti ne |
| Genovefa (1841): | Bóg, ſrézha, de moram s tabo hoditi, je vunder le neſkônzhno ſlajſhi, od hôje s ljudmí! ako ſmo ravno daljezh od |
| Genovefa (1841): | in poſlédnjizh je ganjen rékel: „Bog vſe zhudno obrazha in neſkônzhno bogat je v ſredſtvih (Mittel), ſvôje ljudi otéti. O, ne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | kmet, ki sna miſliti, prav dobro ve, de ſe selſha neſkonzhno po vlaſtnoſti perſti vershejo, s poglédam na terdnoſt njenih delov |
| Astronomija (1869): | solnce *). Vrtenje zemlje in njen tek okrog solnca deli v neskončnost tekoči čas na veče ali manjše oddelke, na dneve, tedne |
| Astronomija (1869): | mislimo črti ab in bc ali a'b' in c'd' v neskončnost podaljšani, vendar ostaneta kota v presecišču m in m' brez |
| Deborah (1883): | Ana! sedaj še le sem umel, kaj je Bog in neskončnost. Kakor na perutah me je nosila nad vsednje živenje; vrtila |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | je pa v bližni vasi, Mateni, pét kmetiških pohištev pogorélo. Neskerbna žena je kokoši z lučjo iskaje oginj v predivo zatrosila |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | mesca je v vasi Pš. blizo V. na Dolenskim pustila neskerbna mati svojiga 2 leti in pol stariga zaliga fantiča h |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | ſvetih obhaylah, samiſhleni per Boshji beſedi, reſtroſheni per ſvetih Maſhah, naskerbni per spraſhuvainu naſhe veſti, naobzhutlivi per obudeinu te svezhirske grevinge |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | naſhu isvelizheine, sa katiru je on kry, inu shiuleine dau, naskerbni, ſhe sdei greh delat na nehamo. Kyr pa mi sdei |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | dvé kravi zgorele. Naj ostraši ta huda nesreča vas, kteri neskerbni z golo lučjo po nadhišjih in poslopjih hodite! Naj pa |
| Biblia (1584): | zhes nje inu zhes Ajde. Kadar vas vshe isdadó, taku neſkèrbite, koku ali kaj imate govoriti: Sakaj vam bo v'teiſti |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | opravilah teh dobrih del. Koku malu kedei, inu ſhe tiſtokret naſkerbnu, sasehanu, inu trudnu mi naſho doshnoſt pruti Bogu, inu sa |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | rinou. O koku retku pa mi, inu ſhe tedei koku naſkerbnu na ſmert smiſlimo! koku maihinu, inu napremiſhlenu ſe mi tiſte |
| Valenštajn (1866): | mi to, Da v táko celôto smo zložêni, Ker le neskrbnost bila v čisli je mêni. Prvi oklopnik. Glavarju moram stražnjemu |
| Tiun - Lin (1891): | nebeskega carja. « Nisem vedel, kaj bi počel. To je bilo neslišano. Mandarin je prav dobro moral poznati Tiun-Lina — sam sem videl |
| Sacrum promptuarium (1695): | kadar je s' hishe shal, de bi nje nepametne beſsede neshlishal, ona ſe resieshj, ter popade poſsodo, katera po nozhi ſe |
| Biblia (1584): | de bi kej enkrat s'ozhima nevidili, inu s'uſheſsi neſliſhali, inu s'ſerzom nesaſtopili, inu ſe nepreobèrnili, de by jeſt |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | ſhelęsne vrata prewye. Po ſturjęnimu dęlu je dobru pozhivati. Katęri neſliſhi, ſe more basniti. Hudi exempelni pokasę dobru sadershanje Katęri veliku |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | govorit , kolker ſe jim polubi. SmeſImava. Sva ſama ? Naj obeden neſliſhi ? |
| Biblia (1584): | Sakaj ony s'videzhimi ozhima nevidio, inu s'poſluſhajozhimi uſheſsi neſliſhio: Sakaj ony nesaſtopio. Inu nad nymi ſe dopolnuje Iesaiavu prerokovanje |
| Sacrum promptuarium (1695): | Prasnike neprasnujte, ampak dellate, kakor v' dellaunik, S. Maſho vezhkrat neshlishite, inu na mejſti S. Roshenkranza, Quarte, inu maiolike v' rokah |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | svojih življejih v slovnici in v slovniku, pak — zavoljo bratovske nesloge raztresen med narečji. Na primér: Tako imámo mi Slovenci, Lužičanje |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | ohne zu”. Zares mersko je viditi v jugoslavenskih spisih tisti neslavenski „bez da”. Slovenski pisatelji so svoj „brez da”, čast Bogu |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | je na anei vësi ogin vëna, da jomi sapoviesh dadel knasmie; taku rezi te besiede † LIGA † LEVI † GOLGOT. TA 3. KAPITL |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | poklizov Amen? Konz An tak zhvovak, katheri roti al shbera knasmie vezh pegerati kaker 3000 dukatov doro svata? odtah dnar- |
| Ta male katechismus (1768): | sturiti; ſdej be naimellu njega sram biti pred spovdnikam, katire nasme zel nezh is spovde povedat. Na sodne dan al nabo |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | tvoje upanje v' pravi pokuri grunta. Kedur se namisle pobulshati, nasme tudi nezh upati, ſakaj le sama grevenga en take velik |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | sheniti: lih toku, kader ſheni nje moſh umerje, ſe potęm naſme v' ſvojiga rankiga ſhlahti da petiga rodu moſhiti. Se je |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | tudi mi ſe tebi pruti zele damo, inu isrozhimo. Nezh naſmei poſihmalu biti v'naſhimu ſpominu, nezh v' naſhi pámeti, nezh |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | Katiru pa od naſhiga nar lubesniviſhiga Odreſhenika namore, inu naſmei rezhenu biti, od katiriga je v' timu 18. Davidovimu Pſalmu |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | prau , sturiti vſelei, Sh'nio delat, pogon dopouniti, Nie se superſtavit naſmei. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | Davk iz prodaje tobaka. Osnova tega davka je, de nobeden nesmé tobaka sejati, saditi in pridelovati brez posebniga dovoljenja prihodkine gosposke |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | deželah narejanje in prodaja smodníka vojniškimu čuvanju izročeno. Nihče ga nesmé brez dovoljenja vikši vojniške gosposke, ki je zató nalaš postavljena |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | vina v' sęti, zhe ni ſila, toku v' tem Meſzu neſme kopat, inu shilo puſhat. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Kér mora shelesna pot na ravnoſt ſpeljana biti, in ſe neſme kriviti; je vezh del od tal narejena, kmalo je viſhje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ladje vlazhijo, ſe morajo preveliziga terpésha varovati. 6. V hlévih neſmé nikoli toliko shivinzhet vkup biti, de bi ſe savolj njih |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | vęjm ! Al gori poględat, Jèn to ji povedat, Jeſt ręveſh neſmęjm. Nęshka. Tonzhe, Tonzhe, ſi poręden. Gospá. ( Tonzhek. Odpuſhanje, zhe ſim |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | bil raven ſręzhal. Baron. (s' jęso. ) Sręzhal ? — (na ſtran) Se neſmęjm jęsiti, ſizer ne bom nizh svędel. Matizh. (na ſtran. ) Bom |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | inu proſhne, katire pred Bogam doli poloshimo, dobre sdijo, vunder naſmemo tiſtim dergazhi savupat, koker de na volo Boshjo pogledamo, inu |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | hvalit vekumei. Shesta Peiſem. Te dve Sapovedi te Lubesni. 1. Naſmemo s'miſli mi spustiti, Kar sapoved Boshía vuzhy , De smo |
| Ta male katechismus (1768): | inu ob velikanozhnemu zhasu S. Reshnu Telú prejeti. V. Ti nasmesh ob prepovedaneh zhaseh, koker v' Adventu, inu velkemu postu svatovshne |
| Ta male katechismus (1768): | permoran perjeti, viner nasmesh ti ſatu nohenega ſanezhuvati, ali po naurednem prejeti, ali kader |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | tolkajn Angelzov v' vezhni zhaſti pouſdignenega videl! Nad njegovo pomozhjo nasmesh ti zviblati, aku se le pomujash k'njemu uſſellej eno |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | malu moſhta pijeſh, ribbe, inu ſadje s'maſso jeſti, moſhta neſmeſh prevezh piti, je ſkodliv, ſe rad kamen, inu vodeniza naſtavi |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | dolshnuſti nyma odvsame, de ſe sakonske lubesni po ſvojih shelah naſmeta dapolniti, dokler njeh duhovna Goſposka supet v' leto sakonsko pravizo |
| Divica Orleanska (1848): | skorjo, Kér zemska vez ovéra tvoj pogled; Jez gledala v nesmertno jedro sim, Ter vem, de las brez Boga ne izpade |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | pisavci snažni in sramožljivi, po vrojênim duhu Slovencov, kterim se nesnaga gnjusi. 6. Lepo je, de imamo ljubiga Cesarja radi, in |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | molitvice brati učila, ker se je. v kerčmi vpijanil. „Ti nesnaga! ” mu reče, „že spet prideš domú kakor presica, jez pa |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | nečednostjo že skorej popolnoma obožali. “ Snažnost in čednost prijatle dobí, Nesnaga, nečednost pa proč je podí. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | ne drugim dobrega storiti, ne bo nobeden tajil. Pri toliki nesnagi bi skoraj rekel: da nekteri mislijo, da je človek zato |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | nas je naredila premožne in zadovoljne, ko smo poprej z nesnago in nečednostjo že skorej popolnoma obožali. “ Snažnost in čednost prijatle |
| Zoologija (1875): | predalov. V enem stanuje, v druge spravlja živež in odstranjuje nesnago. Stanovanje ima dva izhoda, po enem, na pošev izpeljanem izpihuje |
| Zoologija (1875): | po mestih ter se s psi trga za mrho in nesnago, katera se ondi meče na cesto. Zato mu nikdo nič |
| Zlata Vas (1850): | ni nobena učila. Tako se navadijo stergane in vmazane hoditi; nesnažna žena pa je gerda žena, ker sama na-se več ne |
| Roza Jelodvorska (1855): | P e t a je bila nesnažna. V nedeljah se je sicer nališpala, de je bila kakor |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | kterih suhe in mastne garje izvirajo, so: Močirnato nesnažno ležiše, nesnažna piča, slaba spridena voda za pijačo, prebivanje pod milim nebom |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | bolezin napada prasiče, ki so dolgo v soparnem, mokrem in nesnažnem svinjaku, ki malokdaj na čisti zrak pridejo; redko napada tiste |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | Vzroki, iz kterih suhe in mastne garje izvirajo, so: Močirnato nesnažno ležiše, nesnažna piča, slaba spridena voda za pijačo, prebivanje pod |
| Stelja in gnoj (1875): | snago živine, temuč ravno nasproti k temu, da imajo prav nesnažno živino. Resnica je, kjer se pri nas v deželi največ |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | pa smerdljiva mokrina iz kože teče. Tega navadni vzrok je nesnažnost. Kedar konji v globokem blatu čez dan hodijo, ki na |
| Zlata Vas (1850): | čedili, niso nikoli bolezin in nadlog imeli, ktere sicer iz nesnažnosti pridejo. |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | Čez vse to pride žakeljc, ki svalk derži in rano nesnažnosti valje. Tako je dan na dan ravnati, dokler ovca ne |
| Sacrum promptuarium (1695): | hishe pojti, perporozhi moshu pishata, de bi kej jaſtrop yh nesnedil, on yh je varval en zhaſs, ali k ſadnimu saſpi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | tudi enaka sgodíla, gré 27. dan Şuſhza memo Şt. I. neſozh na rami |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | Ta saſtopnoſt, inu modroſt tiga ſveita je ena noroſt, inu naſpamet per Bogu. Samu tiſti ſo prou saſtopni, prou modri, katiri |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | pregovarjeine, inu tu sapelavaine navarne perloshnoſti v'eno takſhno podſtopnoſt, naſpamet, inu hudobo sapelali, de bi mi enkret vezh naſho duſho |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | koker ti ozheſh, vſelei sgodilu. Sakai naſha vola je ena naſpamet, naſha vola je enu sapellaine, naſha vola je en greh |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | rezhi ſlabi poſtalli. V' zhem ſe kedu kaj upa, (v' nafpameti jeſt govorim) tok ſe tudi jeſt upam: Ony ſo Hebręarji |
| Zlata Vas (1850): | uno hišo stopili in vidili napčnosti, ki se tu zavoljo nespameti, revšine ali popačeniga serca godé — in ko bi po svoji |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | na 11. inu 12. Poſtavi. Bratje! vi preneſſete radi te naſpametne: ke ſte ſami pametni. Sakaj vi preneſſete aku vaſs kedu |
| Sacrum promptuarium (1695): | en dan kadar je s' hishe shal, de bi nje nepametne beſsede neshlishal, ona ſe resieshj, ter popade poſsodo, katera po |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | lubesne se beſſediti. 2. En modre lube myr, inu en naspametne, kreh. Katire sam is sabo myru nima, ishe prepirenge, inu |
| Gozdovnik (1898): | iznenadenje je bilo krivo, da se je odločil za ta nespametni korak, s kterim je izdal vso namero, zakaj se je |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | bi ſe od vſih krajev vidil. Pa Bog jim ovrè neſpametni pozhetik. Do ſih mal ſo ljudje na semlji le en |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | med kterimi ſo Judje v' ſushnoſti shiveli, ſo bili tako neſpametni, de ſo mertve podobe ino divje sverí molili. V' ſvojim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | shivljenje povrazha proti temu, kar mu dadò. Tako tudi vi neſpametni Rimljani (govori modri Rimez) miſlite vſak ſam ſvoj biti; bóte |
| Sacrum promptuarium (1695): | ga reshali. Odivit anima mea ſenem fatuum, & inſenſatum. Inu tem nepametnem ſe k' ſadnimu sgodj, kakor unu Leſizi, katera ſe je |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | Boga prejete gnade spominesh, tolkukrat ſanezhuj to nezhemerno zhaſt, inu naspametnu napihuvanje. Misli uſſeskuſi, odkod se ti taiſte ſadobil, inu de |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | zlatih bukvah zapisano biti: Janez Lepko se imenuje verli mož. Nespametno streljanje je že dostikrat strelcu pa tudi drugim ljudem silno |
| Roza Jelodvorska (1855): | kakor sim danes, svoje dni še nisim bil. Lej moje nespametno sovraštvo proti tebi, ljubi Častimir, mi je naj sladkeji veselje |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | Bogu en perjetne duh na uſſeh krajeh. Ta andla prov naspametnu, katire svojem pozhutkam perpuſty, kar poſhellę, iuu njim ſadoſtisturiti se |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | merzí, se jedan čez drugega povzdiguje, kjer se prepirajo in nespametno prikarjejo, tam gre vse po rakovo, iz mehke |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | Ni zhloveka na svejtu , katire be zel nezh namislel, kader naspy, |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | deleshniki takih paſhinj jeli premiſhljevati, kako de bi ſe mogla neſpodoba in kriviza porovnati. Pregovor je ta: de kadar ſe hudoba |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | moshje ſo ſe pertoshili in ſo proſili, de bi ſe neſpodoba in pomota v paſhnjah porovnala. Na to je modra goſpoſka |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | v herbet pihata! ” — „Fej te bodi! ” so rekli, „to je nespodobna prošnja, pa vender smo mu obljubili. Rajši ga spustimo, tako |
| Ta male katechismus (1768): | ali skus tatvino, ropanje, ohernio, krivizhne dobizhek, hudobno golſio, ali naspodobne pogodbe: v' glih viſhi tudi skus druge kupzhie, spremène, ali |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | ſamirkal, o! odſheni takrat delezh od mojega serza uſſe hude naspodobne misle, inu rezhy. Obudi v'meni spomin te vezhnoſtze, inu |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Ozha zhesh. TV 15. TERPLENJE. Oni nieh shpotlive besiede tega naspodobniga govorienja madmano dopovnijo: onjsveshajo mene te rozhe naherbte Krishama inv |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | pokvsov, oh odpvſti mene tv velko prevomlenje moiga hvdiga inv naspodobniga jesika Amen. Ozha zhesh. TV 9 TERPLENJE. Oni so mene |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ne pogleda nizh nepoſhteniga, ne govorí ino ne ſtorí nizh neſpodobniga, je zhiſtiga ſerza. Tak she na semlji Boga bolj ino |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | morejo, de bi gerdo ravnanje s shivino kaj napzhniga , kaj neſpodobniga in boshjim namenam naſprotniga bilo ; satorej ſe vſakimu le poſmehujejo |
| Ta male katechismus (1768): | boſhje ime pregreshy? Uſſake, katire na eno prepovedano, na eno naspodobno rezh, ali bres potrebe krivu perseſhe: katire Boga kovne, ali |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | moj neumni napuh, moja pregrešna slabost, moje pohujšljivo življenje, moje nespodobno obnašanje tega krivo. O moj Jezus! v mislih Te vzdignem |
| Sacrum promptuarium (1695): | lonze pomival, inu nikar ona ſama; kadar mosh je letu nespodobnu pegervaine ſvoje shene vidil, pravi bodi tedaj, jeſt bom en |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſo naſhe pertóshbe : Şakaj nam pravite goſénze (ſnedenze)? To je neſpodobno imé sa naſ! dajte ga tiſtim zhervam, ktéri vam ſadno |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | Farji pak ſo useli te ſrebernike, inu ſo djali: ſe naſpodobi , de bi mi njeh v'Zirkovno skrino , ali ladizo s' |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | pak temu poſlednimu dati ravnu, koker tebi. Ali ſe meni naſpodobi s'tem ſvojem ſturiti, kar ozhem? Jele tvoje oku satu |
| Biblia (1584): | ſo djali k'njemu: Pole, tvoji Iogri delajo, kar ſe neſpodobi ob Sobboti delati. On je pak k'nym djal: Néſte |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Matizh. Kaj ſo ſe premiſlili, vaſha Gnada ? Baron. Pervizh ſe neſpodobi. Matizh. Sakaj neki ne! — kar njim dopade, ſe tudi ſpodobi |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | pol leta pa jo zupet zapustiti moram, ker so me nespodobno imeli. Ena dobra tovaršica me je k vbogi perici v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | temu ali unimu vſhezh ali po godu niſo, ako le neſpodobno niſo rezhene. Le takrat, kader eden drusiga poduzhimo, gremo po |
| Sacrum promptuarium (1695): | s' en maſilz vina preda. Vari vaſs Bug od takorshne nespodobnosti. |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | de nimate kruhov? 9. Ali ſhe ne saſtópite, tudi ſi neſpómnite na tih pęt kruhov sa pęt tavshent ludy, inu kóliku |
| Biblia (1584): | de néſte Kruha ſabo vseli? Ie li ſhe niſhtèr nesaſtopite: Neſpumnite li na te pet Kruhe, mej te pet taushent, inu |
| Biblia (1584): | ſe gody, de nihzhe vezh ſvojga Ozheta inu ſvoje Matere nepoſhtuje, inu ſte taku Boshjo Sapuvid gori vsdignili, sa volo vaſhih |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | serza prezhjiti puſtil, aku v' tvojemu skupſhivlenju grenkobe nabo. Al naspoſnash ti sam nad G. Bogam, kader is njim natihem od |
| Biblia (1584): | mano, ta je supèr mene: Inu kateri s'mano vkup neſpraula, ta reſtreſsa. Satu jeſt vam povém: Vſak gréh inu ſhentovanje |
| Astronomija (1869): | za njo številko 0.7, t. j. tangenta OB je 7/10 nespremenljive (črte) AO. 1/10 od 430 je pa ravno 43, toraj |
| Astronomija (1869): | 0,5 to je: za ta kot je sinus polovica cele nespremenljive črte. Iz tega se vidi, kako se iz dane velikosti |
| Kemija (1869): | sledeči zakon: Kemične prvine spajajo se med sebó v stalnih nepromenljivih utežnih razmerah. V §. 3. je bilo povedano, da se |
| Kemija (1869): | na kalijevo mesto, in pri vsem tem ostane kristalni lik nespromenjen. Mislimo si, da neki kristal sostavljajo štirje atomi, pod. 66. |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | izvršimo, dobimo zopet prvotno vrednost vsote. Odtod izvira: Vsota ostane neizpremenjena, ako k jednemu nje sumandu katero koli število prištejemo in |
| Fizika (1869): | nihanje. Pri nihanju nihala ostane medsebojna lega njegovih posamnih delkov nepremenjena. Ali če jekleni prot z enim koncem trdno uklenemo (Pod. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | gomila ta zaklad okoli dve sto lét zakrivala in vunder nespremenjeniga ohranila. Slabi papirčik me opomni na Jezusovi izrék: „Nebo in |
| Fizika (1869): | pomisli prostornosti, in kako se ona méri. Raztego v enej nepremenjenej méri imenujemo ravno črto, in pripomoček, s kterim se ona |
| Fizika (1869): | n. pr. proti številu 60, gre njegov zgornji del v nepremenjenej meri tje, spodnji njegov del, ki stopi v vodo, se |
| Fizika (1869): | po sobi. Med tem ko steklene plošče v oknu dopuščajo nepremenjeni pogled stvari, kažejo nam očáli povečano vsako stvar, ktero skoz |
| Botanika (1875): | §. 26.). Mogoče bi tudi bilo, da rastlina ogljenčevo kislino nepremenjeno sebi prisvojuje. Kislec, ki ga rastlina oddaja, prišel bi takrat |
| Sacrum promptuarium (1695): | kateriga je eden vuprashal: Sakaj on tulikain Ludy h' pokuri nepreoberne, kulikajn yh je bil preobernil S. Bernardus Senenſis dokler njegove |
| Divica Orleanska (1848): | mu Düšatela, ki Morivca ga očetoviga kliče. Karol. In če nesramen ta pogoj zaveržem? Lahir. Razderta pred začetkam je zaveza. Karol |
| Pozhétki gramatike (1811): | proſtor, escadre, en ſklad bárk, ame, duſha, infame, nepoſhten, ſramen, neſramen, ſramóten, ogerden; les manes, duhovi mertvih, la baine, ſovráshenje, ſovrashtvo |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | njegovim nauku ni doſti, le nezhiſtoſti ne delati; on she neſramen pogled, she nezhiſte shelje v' ſerzu ravno takò prepové, kakor |
| Genovefa (1841): | ſe je njegova predersnoſt naraſhala in poſlédnjizh je bil takó neſrámen, de jo je narneſramniſhih rezhi nagovarjal, ktérih ſe poſhtêna shêna |
| Mlinar in njegova hči (1867): | služit? Mlinarja Črnota edina hči; pa dekla? O ti spačena, nesramna stvar! Da, šla boš, šla, pa ne služit! Poberi svoje |
| Mlinar in njegova hči (1867): | Črnot. Službo? Ti nesramna stvar ti! Kaj moja hči bo hodila služit? Mlinarja Črnota |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | shiuleine, inu naſpodobnu diaine dobijo. Ni obeniga taku grosniga, inu naſramniga greha, v'katiriga bi te Judeshove beſſede: vultis mihi dare |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | sapertu, kar bi en slati kluzhna odperu, ni nezh taku naſramniga, hudiga, inu greſhniga, kamer bi tu slatu, inu ſrebru te |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | našla lepega mesta, ampak storila ga je še le prav nesramnega. Termasto odgovori: „O tako daleč še ni prišlo, akoravno bi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | pretekle praznike s prižnice grajati brezkončno obrekovanje katoliških cerkvenih obredov nesramnega „Tagblatta”, ki res ne zasluži druzega, nego da vsak, kdor |
| Divica Orleanska (1848): | si po sklepu parlamenta Zgubiti krono ti in pleme . Dünoa. Nesramni puh oprostenih meščanov! Karol. Pri materi si moji kaj poskusil |
| Maria Stuart (1861): | dovoljenja Lomastite sem noter, ko razbojnik. Leicester. In vi, milord, nesramni ste zelo, Da vtikate se v to. Kaj? Dovoljenje? Na |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | ti prizhi, vunkej is graſhine pobrati; de ſi ti en neſramni goluf, en sapeliviz ; de bom jeſt letó nedolshnoſt is tvojih |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | to sa en lep' perſtan. ( na ſtrani) o ti goluf neſramni! Miz. Naj mi ga dajo! kaj jim am grę ? — Shternf. |
| Sveta grofinja Genofefa (1857): | do grofinje obudil, da ſe ni mogel sdershati ji ſvojih neſramnih miſel odkriti. Kakor hitro je zhiſta goſpa to sapasila, mu |
| Divica Orleanska (1848): | pomoč, Ko ne – se bo udalo dan dvanajsti. Dünoa. V nesramno tako spravo mogel je Dovóliti Sentrelj! Svetovavec, Ne on, gospod |
| Genovefa (1841): | Grôfova volja je taka! sakaj on vaſ miſli réſ takó neſramno hudôbnizo, kakor vaſ je Golo pozhernil; takó je Golu piſal |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | tudi njeno serce se je skoraj kar nevedoma meni naklonilo. ” „Nesramnež! ” zavpije Fabíola „da si upate od nje tukaj govoriti; tudi |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | pa tudi silno hudoben človek, poln černih strasti in brezvesten nesramnež. Najžalostniši spomini me vežejo na-nj. ” „Kako je to? ” pravi radovedno |
| Maria Stuart (1861): | Šesti nastop. Prejšnja. Leicester. Leicester. (silam prilomi, s zapovedovavnim obnašanjem). Nesramneža bi vidil, ki zavrača Od praga me kraljice moje. Elizabeta |
| Viljem Tell (1862): | je sila nezaslišana! Pripustimo, da izpred naših ga Očí odpeljeta nesramnika? Cerkvenec. Prijatli, mi smo jači. Tega ne Terpímo! Drugi nam |
| Divica Orleanska (1848): | je vreden čerta mojiga. Življenje vzamem, komur sim ga dala, Nesramno če prevzetnosti prederzne V naročje greši, ki ga je spočelo |
| Ta male katechismus (1768): | naprej: Ozhitne so della meſſá, kakershne so: kurbaria, nazhistost, ostudnost, nasramnost, loternia, malikuvanje, vejshzhuvanje, naperjasnoste, prepirenge, navidlivnoste, jeſe, ardrie, resplatenja, ali |
| Maria Stuart (1861): | derzna zloba moževa Je zmagala boječnost vašo, derzno Nosili ste nesramnost na ogled. Morivec, kterega je klelo ljudstvo, Je nosil v |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | svojo ženo in sam sebe, in spoznal je svojo veliko nesramnost in ničevost. Sramoval se je svojih lastnih čutov. |
| Zlata Vas (1848): | je mislil, je prišla gosposka na pregled. Zdej so se nesramnosti pokazale. Brenceljna so vklenili, de bi ga sodili. Odstavljen je |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | telo odkrijejo! Zavolj mojiga pregrešniga in mehkužniga življenja, zavolj moje nesramnosti to terpiš. Odpusti, o Jezus! odpusti mi mojo hudobnost, daj |
| Genovefa (1841): | bólj, vi malovérniki? ” Nizh vezh nêzhem malovérna in nizh vezh neſèrzhna biti, in ako ravno sdaj ne morem ne préſti in |
| Botanika (1875): | Da, te ste tisti domači strupeni rastlini, ki naredite največ nesreč, ker ste nekterim zgorej imenovanim rastlinam precej podobni, in ker |
| Botanika (1875): | tako da se lahko zamenite z onimi koristnimi zelišči. Mnogo nesreč se je že dogodilo, da so se pri nabiranji pastinakovih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | in te miſli dal, na tako lahko visho ſe velikih neſrezh obvarovati. — Mi ſmo pa tudi dolshni ſe po pameti ravnati |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ravno táka neſrezha doſhlá, nobene pomozhi perzhakovati; kdor je enakih neſrezh she vidil vezh, — bo gotovo s hvaleshnim ſerzam drushbe ſlavil |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | inu tudei skushana riezh; daboda tabeI Toja srezha resodieta noi nasrezha prei poviedaua dase viesh odgeniti al ventati. Tuje guishno noi |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | vezh barti nuzati rabei boda use klor poviedano srezha noi nasrezha inu saka arza noi saki shaz noi ukradane rezhi bosh |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | v Škalski fari na Štajerskim se je nekimu kmetu velika nesreča prisnudila. O Velikonoči so neokrotni fantíni blizo poslopja strélali, v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Tode glej! z močmi osode Ni zaveze, ni pogode, In nesreča urno spê. Pràv! zdaj liv začeti dá se, Lom po |
| Robinson mlajši (1849): | bila, kaj se je tem menjavcem — penezeméncem, ktere je taka nesreča poderla — našla, menjavna klop (miza) ali mena lavica razlámala, na |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | Peter se podá zopet na pót in najde svojo srečo. Nesréča stori Petra sréčniga. (Poglej podóbo spredej. ) |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | ga prijazno pozdravit. Od tistihmal, ko se je Pavlu taka nesréča primerila, je Bog Martinovo pridnost in to, kar je Pavlu |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | Rozalinda na Visókim v svoji grajšini pač ni mislila, kólika nesreča njeniga varha, blaziga Teobalda, čaka. Gospodična Hema je vedno le |
| Stric Tomaž (1853): | bo skor nemogoče, prostemu in zdravemu uiti. Pomislite pak, kakšna nesreča bo za vas, če vas vjamejo. Strašna vam bo pela |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | in nogradov vedno streljati; letas je ta že druga takošna nesreča. Ne morem se prav domisliti, kaj je v tej nesreči |
| Zeleni listi (1896): | a ptičic ni bilo več nazaj. Ali ni bila ta nesreča kazen za njeno trdosrčnost? — |
| Sacrum promptuarium (1695): | nesrezha, sakaj S. Thomas á Villa Nova pravi, de takorshna hisha |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | „Tudi to je velika neſrezha, pravi Katerza; alj rake rake poglejte, kakſhni ſo,” „Ino, rèzhejo |
| Genovefa (1841): | in ſo glaſno sdihovali: „O dobri, miloſtivi goſpód! Oh, ſtraſhna neſrézha! Oh, dôbra grôfinja! Oh sanikerni Golo! ” Grôf s kônja ſtópi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | zenejſhi je neke goldinarje , kakor vlanſko léto. Nekaj sa vſakiga. (Neſrezha ſkosi ogenj. ) Prav velikokrat ſe ſliſhi od ognja, ki vaſi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ktere mu vôshnja vershe, de bi ga ne enako vézhji neſrezha ne sadéla, zhe bi ob ſvojo shivino priſhel. Tudi teshki |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | odvernil, ali prebivavze Unajnih Goriz v Bresovſki fari je velika neſrezha sadéla. Treſhilo je namrezh v váſ , ki 36 hiſhnih numar |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Goſpoſka ſe je pa she vezhkrat preprizhala, de nar vezhkrat neſrezha po ognju is ſledezhih rezhi pride: Dimniki ali rajfenki in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | shaloſtni in grenki zhaſi sa naſhe kráje; komaj je ena neſrezha odſhla, je vshe druga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | dél she poſpravljene, moramo pogorélze toliko vezh pomilovati, ker je neſrezha njim prebivaliſha in shivesh, shivini pa klajo vséla. ˛Shkóde, kakor |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | tako mozhán , de ſhe lahko ſtoletja preſtoji , zhe ga kaka neſrezha ne sadéne. Viſok je 63 zhevljev in pri tleh je |
| Tine in Jerica (1852): | Kako sta se Tine in Jerica v nesrečah obnašala? Keršanskima zakonskima ni tolikanj djalo, če jima je Bog |
| Rudninoslovje (1867): | jako lehko vname, razpokne ter je takisto mnogokrat vzrok velikim nesrečam. Rudarji ga zato imenujejo „tréskava sapa”. |
| Kemija (1869): | tej sapi storilo nesrečno smrt. Vse hvale vredna želja, tolikim nesrečam priti v okom, napotila je glasovitega angleškega učenjaka Humpry Dawy-a |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | sromakam dati; ti domazhi sromazhi so pa teſti kateri skves nasrezhe vbveshtvo pridajo? pakar skves svoje niederlih shivlenje noi ano tako |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | karje zhries tvojo potriebo dai ta brumnam sromakam: katieri skves nasrezhe ubushtvo pridajo: kar tazham, katieri so skues svoje niederlih shiuienje |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | sromazhe, kateri so blisik per svojah shishah inu vender skues nasrezhe unotah tezho: tazham pomagei venka is nora priti: inu savierne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | spozná in odverne, morebiti bi se takó zamogel marsikteri kmet nesreče obvarvati, kakor se je po nauku, ki ste ga Tuhincam |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | Alj verjemite mi, nič drugiga ni krivo toljkanj špota in nesreče, ki jo vino posebno pa strupno žganje po deželi napravta |
| Zlata Vas (1848): | znamnje, de tudi gosposka ni kej prida in de je nesreče kriva. Pa Bog vsacimu sodni dan pošljè! “ 22. Dolgovi se |
| Divica Orleanska (1848): | V sovražnih gostih trumah veti vidil. Dünoa. Gorjé! Kje bo? Nesreče sim si svest! Hitimo berž oteti jo. Bojim se, De |
| Tine in Jerica (1852): | škode je minulo, v borovec je treslo. Bog nas je nesreče ovaroval, zdaj mu se zato zahvalimo. Po kratki pa serčni |
| Oče naš (1854): | udje so ga boleli. Zdaj še le se je zamogel nesreče v pretečeni noči spomniti, ko je čez skalovje padel. Zoper |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | ju nisem nikdar več vidil. Samo enega sinčeka sem rešil nesreče, prijemši ga za roko. Močen glog je naji obderžal, da |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | je in preklinjal viteza. „Ta grozovitnež edini je kriv najine nesreče. ” Stari grešnik Lupo ni hotel spreviditi, da je le on |
| Zlatorog (1886): | Muhe brani skrbna mati, »Baš takó ga tudi ona »Vse nesréče čuvajo. »Let je dobrih štirindvajset »Že od tega, kar so |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ali lóſajo, de bi svédili , kdo jim je kriv te neſrezhe. Predersno je bilo to; pa Bog je tako obernil, de |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | vſakkdó zhuditi, de ogenj bolj pogoſtim in hujſhi med kmete neſrezhe ne prineſe. De bi ſaj vaſi in tergi na planim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | svetosti in resnice Vselej sam pred njimi hodi; Ki v nesreči in v sreči Brani, ljubi jih enako, Zanje breme tud |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | uči, z komur bi zamogel sebi in svojimu bližnimu v nesreči pomagati ! To je naša dolžnost in gotovo Bogu bolj prijetno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | lahko v prid in korist oberniti dalo. Kolikokrat se po nesreči perpetí, de si kak zdrav, dobro rejen, lep konj nogo |
| Stric Tomaž (1853): | preganjanemu biti, med tem ko otroci sveta v hudobijah, v nesreči, v obupnosti tavajo, ter se za dan sodbe pasejo. Halaju |
| Stric Tomaž (1853): | ni iz tega stanu, temuč da je prisiljeno in po nesreči prodano bilo. Ime mu je bilo Kasi; njeno življenje pride |
| Roza Jelodvorska (1855): | on žlahniga viteza, in pobožno gospodično tolaži v tej veliki nesreči. Roza je koj zaspala, in mirna počivala do jutra. Ali |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | nesreča. Ne morem se prav domisliti, kaj je v tej nesreči naj bolje. Prosim tedaj sl. vredništvo „Novic” nam še enkrat |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | porabiti ali za poškropljenje po vertnih gredah ali pri kaki nesreči ognja itd. Ob širokih potih, pašnikih (gmajnah), hribih in celinah |
| Valenštajn (1866): | da se ljubiva. Zakaj Bi se skrivala? Srečnim pristuje Skrivnost; nesreči, kterej up je vgasnol, Nobenega nej treba zagrinjala, Pod vsakim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | hiſh s poſlopji v pepél djanih. Nekaj tolashbe v ſvoji neſrézhi je pa sa te ſromáke, de jih je 16 v |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | zhes ſuſho, zhes narodovitnoſt te semle, zhes bolesni, zhes naſrezho, zhes teshave, zhes dauke, zhes novize, inu druge rezhy sadoſti |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | isdavaina. De pa oben s' med nas v'eno takſhno naſrezho, koker Judesh, na pade, taku pokleknimo pred naſhiga od Judesha |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | tebe pohlevnu, de ti mene tons ta dan pred vſſo naſrezho, videjozhim, inu navideiozhim ſovraſhnikam miloſtvu obvaruvaſh. Tebi o Goſpud! perporozhim |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | tebe pohlevnu, de ti mene dans ta dan pred vſa naſrezho, videjozhim, inu nevidejozhim ſovraſhnikam miloſtnu obvaruvaſh. Tebi o Goſpod! perporozhim |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | tebe pohlevnu, de ti mene dons ta dan pred vſſo naſrezho, videjozhim, inu navidejozhim ſovrashnikam miloſtvu obvaruvaſh. Tebi o Goſpud! perporozhim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | se v globočino zverne. Serčen vojšak, ki blizo stoji in nesrečo vidi, hitro puško v stran postavi, ter se za njim |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | ino brez pomislika z vražnim žganjam ino pijančvanjam svojim vso nesrečo nakopavajo. Prav praviš Mina de se taki nesrečneži sami gonobijo |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | je bil, kadar se mu je dobro godilo, za vsako nesrečo pripravljen. Tudi vi otroci! bodite taki; potem bote vsako nesréčo |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | nesrečo pripravljen. Tudi vi otroci! bodite taki; potem bote vsako nesréčo, ki vas zna naglama zadéti, tim ložeje prenesli. 2. Peter |
| Stric Tomaž (1853): | se je Tomažu milo storilo in je s tiho žalostjo nesrečo svojega tovarša obžaloval. Miloserčnih in usmiljenih ljudi pa nikakor ni |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | in kratek čas. Kako neka sleparica pošteno družino v strašno nesrečo pripravi. Resnična prigodba našega časa. Nedavno je v Švajci pred |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | take nemarneže saj nesreča drugih spametovala, da bi sami v nesrečo ne prišli, in tako sebi in svoji družini revšine ne |
| Oče naš (1885): | da sta imela stricovo smrt bolj v srečo kakor v nesrečo. Samo Emilija je bila resnično žalostna in je vroče solze |
| Andrej Hofer, junaški vodja Ti... (1886): | sedaj izjemno čedno ponašali, nazaj v njihove zapuščene hiše. Na nesrečo ni Hofer nič o tem zvedel, da je francoski višji |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | katęro vy doſęshęte, zhe ſvętiga Duhá prejmete, inu to veliko neſręzho, zhe ga vy sgubité. Letó bote saſliſhali v' pervim dęjli |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | kloſhter podá, ino proſi , naj vbogiga popotnika, ki je v' neſrezho padil, ravnitelu oglaſijo. Bled, médel in veſ rastergan pred njih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Laſhko vreli, in krivavoſtráſhni ſléd sa ſeboj puſtili. Nar vezhji neſrezho pa je ſhe li Atila Ilirſkim deshelam na- klonil. Ta |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſliſhi od ognja, ki vaſi, terge in zele meſta v neſrezho pripravi; — pohiſhtva, priſtave, shito , klajo ſoshgè in ſhe shivini in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | neſrezhen zhlovek je pogorélz! de bi ſi ſaj prisadevali, tó neſrézho ſkosi to majnſhati, de bi ſe v kako bratovſhino ſvetiga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | lepo uzhi, bo ſkerbeti mogel, ſebe in ſvoje bo pred neſrezho sagotovil in poſlednizh ſe bo zhaſten od ſvojih blishnih is |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | bilo hude ure bati. Pa Bog je od naſ vſo neſrezho odvernil, ali prebivavze Unajnih Goriz v Bresovſki fari je velika |
| Genovefa (1841): | têbe ſim môgel umoriti! Têbe in ſvôjiga ſinú! O, jes naj neſrézhnejſhi smed vſih ljudi! ” — in njegov svéſti Volk, ki je |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | de bo she vezh danu, inu de njeh podejlenje napreneha. Nasrezhn je taiſte, katire je ſgubil bistruſt teh ozhy, de navide |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | bistruſt teh ozhy, de navide; al une je she bel nasrezhn, katire je obzhutnoſt teh dobrut ſgubil, de njeh napoſna. Jeſt |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | z očes otere, terdo za roko me poprime, ino pravi: „Nesrečen sim na vselj alj saj na dolgo časa. De so |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | slaſti zhe od ognja bliso ſliſhijo, prav shivo pomiſlili, kako neſrezhen zhlovek je pogorélz! de bi ſi ſaj prisadevali, tó neſrézho |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | veliku greha s' no doperneſſu; bi negova duſha tudi vekumei naſrezhna bila, aku bi nega nabiu Chriſtus od ſmerti sbudiu. Vedelu |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | dobili, ſo tiſto vkradli, inu sa volo tatvine obeſheni bly. Naſrezhna je tudi tiſta saſtopnoſt, katira ſe na hudu oberne, sakai |
| Tine in Jerica (1852): | Martin prestregel, ker dobro je vedel, kako ji je njegova nesrečna smert v serce segala. Milo je bilo zdaj gledati, ko |
| Blagomir puščavnik (1853): | je večkrat djala, kako srečna sim bila pri njih, kako nesrečna, neskončno nesrečna pa sim zdaj! — Pa voljno hočem z božjo |
| Blagomir puščavnik (1853): | djala, kako srečna sim bila pri njih, kako nesrečna, neskončno nesrečna pa sim zdaj! — Pa voljno hočem z božjo pomočjo vse |
| Maria Stuart (1861): | najprej, kakó je to, Da tako je na sercu vam nesrečna Osoda njena, in zakaj Marija Zaupala je vam. Mortimer. Milord |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | dotikaj se nobene! veli jej smrt. Ti praviš, da si nesrečna in zdaj pa hočeš drugo mater ravno tako nesrečno storiti |
| Valenštajn (1866): | i prežé lokavo Ko tat i pomagač tatinski laziš? Zavist nesrečna! vsega zla i vse Nezgode mati! ti nas pogubiš! Resnica |
| Spisi Krištofa Šmida (1883): | Nesrečna gospa si je mnogo prizadjala, rešiti moža iz zapora. Kakor |
| Revček Andrejček (1891): | vozita! Ana. (Smehljaje. ) Saj res; semkaj grede bi bila skoro nesrečna. Jeklen. Kako? |
| Revček Andrejček (1891): | da bi že tukaj srečna postala — na — pa ravno ne! Nesrečna morata biti in zakaj? Zato, ker jekleni Jeklen tako hoče |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | tebe ne pregane, ti ga enkrat hozheſh imęti, ti hozheſh neſręzhna biti? Pa bódi! Taku yſhejo eni bogaſtvu, drugi gredo po |
| Genovefa (1841): | mu je ſerze prebôdla. Glaſno je sajokal in rekel: „Oh, neſrézhna ſtraſt me je oſlepila! Vaſ ha goſpá je bres krivíze |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | perſhu? ja on je perſhu, sapelan, inu oſslepen od te naſrezhne ohernije- O kai ſturio! o koku veliku premorejo per enimu |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | je sazhela grosovitnu shgati, inn tergat. O grosovitna veſt! o naſrezhne perſsi! o perſsi poune pregrehe, |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | naſhimi grehi nihdar vezh ta kervavi put na spreſhali. O naſrezhne naſhe ſerze, aku na bodo ta glas te ſvete krivy |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | me bili zasramvali, drugi omilovali, vsih pa bi bila groza nesrečne pergodbe z kelnarco, ino strašne smerti mojiga očeta. Žalostno je |
| Zlata Vas (1848): | in hudobnika zmerjali, ki hoče sebi čast, nedolžne ljudí pa nesrečne delati. Brencelj je po vasi divjal in pri svojih prijatlih |
| Stric Tomaž (1853): | ter mu ukaže skakati in letati. Zastonj so vse prošnje nesrečne stare matere, zastonj njen jok in stok, vse je zanjo |
| Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): | nemirne vesti, Stisk in malosrčnosti, Greha in kazni greha, Zapuščenosti, Nesrečne smrti grešnikov, Večne smrti, Jagnje Božje, ki grehe sveta odjemlješ |
| Stric Tomaž (1853): | peklenskem kraji zamogel se serčno vojskovati in vse težave svojega nesrečnega stanu voljno prenesti. Velika nesreča je bila tudi za Tomaža |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | 6 ur so kidali sneg, pa še ni bilo sledu nesrečnega človeka; že so skor obupali ga najti — kar ga najdejo |
| Ferdinand (1884): | sem ti hotel vzeti tvojega ljubega očeta ter te storiti nesrečnega, preden si znalo izgovoriti in zaklicati njegovo ime. Sedaj se |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | takó dolgo, de njegovo serce popolnama vtolaži ino v korist nesrečniga Hasana gane. Sultan odpusti, pri ti priložnosti pa reče našimu |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | dolžniki so bili odpravljeni, de nobeden ni smèl toti dan nesrečniga Kumita v hudoben spomin vzeti. Za Minoj še jez predobriga |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | kak je bil še v stan le zmisliti na hčer nesrečniga človeka, ki ni le na kant bil prišel, temuč si |
| Zlata Vas (1848): | pri Bogu in pri vsim, kar je svetiga, ga ne nesrečniga storiti. Pa Ožbè je še tisti dan visoki gosposki pisal |
| Tiun - Lin (1891): | zgorel tudi jaz? Ali se je to zgodilo samo po nesrečnem naključji, ki bi naj vzelo zadnji up na rešitev? Toda |
| Robinson mlajši (1849): | ljubeznivejši otče! o moja preljuba, zlata mati, odpustite, oprostite nehvaležnemu, nesrečnemu sinovi, da vas je tako močno razžalostil! Ti pak moj |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | je bila vsa vas z lopatami na nogah in leti nesrečnemu pomagat. To je bilo ob devetih dopoldne. 6 ur so |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | teh armad, inu veliku vezh hudiga, inu shkodliviga je ta naſrezhni kup teh Judeshovih beſed: Quid vultis mihi dare? Kai ozhte |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | tulkukret per naſhimu naprei vsetju, per naſhimu delu, inu opravilu naſrezhni, kyr bi ſizer ſrezhni bly, ko bi to molitu na |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | krivizhnu sadobijo, greh ſturijo, inu vunder tiſtu sgubijo. ſo dvakret naſrezhni, tukei zhaſnu, inu tamkei vezhnu. En krivizhni dinar nima teka |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | sposnati pred mojim Ozhetam, katiri je v' Nebeſih. Reuni, inu naſrezhni ſmo mi, aku le ſamu s' |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | trepetaine bi nas moglu obtyti, kader kuli mi na ta naſrezhni konz, inu ſtranu szageine Judesha lshkarjota smiſlimo! Judesh je biu |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | taki nesrečneži sami gonobijo. Tudi moj oče so bili tako nesrečni. Tud oni so si z nesrečno pijo dušo ino telo |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | nikoljko svoje misli razvedrili. Vsmilenja misli so me sprehajale. Kako nesrečni so otroci, sim sam per sebi djal, kteri očeta svojiga |
| Robinson mlajši (1849): | so na poti ali nesrečni bili — morebiti na to strugo prišli — ali pak je je |
| Robinson mlajši (1849): | terpki — gorjupi — grenki — bridki bolesti, ko sem jo jim jaz nesrečni napravil! ah, kako veliko toga pač vsaki den imajo! kako |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | kterim se ne sme nihče pregrešiti. Savl je zadnjič v nesrečni vojski strašen konec vzel, ino ljudstvo je Davida kralja izvolilo |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | I. Tisti nesrečni čas Francostva, ko je bil stari kralj raz prestola pahnjen |
| Ferdinand (1884): | mene to ne briga. « S tem odgovorom se je naš nesrečni Peter potolažil. Zahvali se vitezu, potem pa brzo hiti v |
| Andrej Hofer, junaški vodja Ti... (1886): | Teimer in nesrečni hrabri francozki general, akoprem se je od jeze v ustnice |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | vam smiraj ſtudi nad greham, de ne boſte tudi vi neſrezhni. Ko je mosh Jesuſa ſposnal, gre ino pové Judam: „Jesuſ |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſe truden goſpodar svezher vlegel, in koliko menj bi naſ neſrezhni ljudjé nadlégovali ! Sméſ. (Kako ſe lahko veliko derv prihrani. ) Derv |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | kredanje , in drugi pogovor prizhnè, rekozh: Mravljinzi ſo per ſterdi. Neſrezhni merzheſi! jes vam jo bom she sapél; popadem desho, ſ |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | je moglo biti terpljenje teh dveh otrok, in kolika žalost nesrečnih starišev! Jaz Vam to pišem, da naj stariši vidijo, kakó |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | Za ta del pa hočeš mene zapustiti, Mina? O koljko nesrečnih takih še dan današen živi, ki sebi živlenje ino poštenje |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | v zlo raznih okoljšinah in dobah, tako v srečnih kakor nesrečnih dnevih do konca svojiga življenja vedno terdno Bogá deržala, in |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | prav čudnega. Ali veste, da je bil eden izmed tistih nesrečnih kristijanov? ” „Lepo te prosim, molči no in ne klobuštraj reči |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | in ljudem shivljenje vsame. In vunder je komaj deſeti del neſrezhnih pogorelzov v eno ali drugo bratovſhnjo ſvetiga Florjana sapiſanih ali |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | Kako so se na pristavi vsi vstrašili, ko so z nesrečnim prišli, kteriga so koj gospoda Jeličnika, svojiga gospodarja, spoznali. O |
| Stric Tomaž (1853): | dihati začeli, pozvedó za pripraven kraj in ljudi, ki so nesrečnim koj na pomoč. Pridejo tudi k tistemu duhovnu, ki je |
| Stric Tomaž (1853): | delati? Mislim, da bi vas težko stalo, se s tem nesrečnim stanom zadovoljiti, marveč bi jo pri pervi priložnosti utekli in |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1860): | star pregovor — al tukaj veljá še drug blag namen: sila nesrečnim ljudem, bližnim našim, ki so zgubili pamet, al kterim je |
| Oče naš (1885): | pobožni gospodje imajo usmiljenje z njimi in gredo k tem nesrečnim ljudem. Čez morje se prepeljavajo, čez hribe hodijo, gojzde premérijo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | je v reſnizi bratovſhnja, ki nima drusiga namena, kakor pomagati. Neſrezhnim pogorelzam pa tudi gotovo pomaga. Sa tó je pa ta |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Accienda assicuratrice, ktera she zhes dvajſet lét pogorelzam in drugim neſrezhnim pomaguje! — Şhe enkrat Vaſ proſim vſe ſkupaj , ki naſhe novize |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | I. TVIE mvezh boshja o Gospved Jesvs Kriſtvs Skves tvoje nasrazheno terplenje ozhash mene N. gnadlovo obdershati inv obvarvati prad vsiem |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | mivoſtlivo agnje Jesv Kriſte jas tabe prosim skves to velko nasrazheno bolazhino vsmili se zhries mene inv odpvſti mene vse moje |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | moje krotkv agnje Jesvs Kriſtvs jas tabe prosim skves tvojo nasrazheno martro vsmili se ti zhries mene inv odpvſti mene karsim |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | očeta. Žalostno je biti zapušeni siroti, pa zravn očeta z nesrčnoj smertjo zgubiti, — toljke žalosti dopovedati ni. ” — „Sreča moja je brez |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | oče so bili tako nesrečni. Tud oni so si z nesrečno pijo dušo ino telo tak dolgo po malim brez de |
| Divica Orleanska (1848): | gnusi v lastnimu otroku. Sorelka (Jovani :) Govori! Proč molčanje to nesrečno! Mi ti zaúpamo, verjamemo ti! Iz tvojih ust beseda, samo |
| Valenštajn (1866): | O nikar ne čini! Čist je še plemeniti tvoj obraz, Nesrečno nej ga še dejanije Oskrúnilo, oskrunilo je tvojo Le domišljijo |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | dękliza ſi tudi ſklęnila ſama ſebe sa vſe tvoje dny neſręzhno ſturiti? Ali ne vidiſh, de leta zhlovek vſe ſkusi per |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | Jerusalem vględal, per letim poględi ſolsę tiga vſmilenja zhes letó neſręzhnu meſtu tozhil. Enu taku puntarſku, krivizhnu krajlęſtvu, katęru nedolshno kry |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | na njemu taku dobru to grosovitnu nevſmilenjetih Judov, kakôr to neſręzhnu dęlu naſhih gręhov ſposnali. Poglęjte ga, inu povsdignite gori vaſhe |
| Ferdinand (1884): | in žvepljeni ogenj, ki svoje iskre na-me meče! « Tako je nesrečnež po noči v sanjah stokal in zdihoval. |
| Ferdinand (1884): | blaznosti! Saj se sedaj vže veseliš v nebesih; jaz, jaz nesrečnež pa vže sedaj okušam peklenske muke onega ognja, ki me |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | svojim vso nesrečo nakopavajo. Prav praviš Mina de se taki nesrečneži sami gonobijo. Tudi moj oče so bili tako nesrečni. Tud |
| Zlata Vas (1850): | se je modro deržal, ter rekel: »Pogledovajte me le, vi nesrečneži; zdaj vidite, kdo de sim. |
| Šola v boju proti pijančevanju (1898): | takih zavodov in o tem, kako naj se ravna z nesrečneži, a brezdvomno je: vsi taki zavodi delujejo z vspehom, kajti |
| Divica Orleanska (1848): | in urno! Britanci so jo vjeli. Dünoa. Vjeli! Kaj? Verhepiškop. Nesrečnica! Remon. V Ardenih, kjer zavetja Iskala sva, jo je ugrabila |
| Genovefa (1841): | mezh ſégel. „In zhe mi ſhe eden lé enkrat imé neſrézhnïze imenuje, sdêrem ſvoj mèzh in ga prebôdem. Koj ſe mi |
| Divica Orleanska (1848): | si starše v skerbi britki tud. Jovana. Ti opominjaš me, nesrečnik, koliko So matere francozke zgubile otrók Po vas, očete skerbne |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | odhod k' vezhni zhaſti. Jeſt se szer nisem smèlla bati nasrezhnu umreti, kjer nisem noben strah enega greha obzhutila. Vonder sem |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | en ſyn vezhniga pogubleina. Kader'je pa en Chriſtuſou Apoſtel taku naſrezhnu padiu, ob kulkain pravizhneſhi ſe mormo mi bati, de bi |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | pogwbleine ſpraviſh? navarnu je tiſtu vedet, katiru to veſt rani. naſrezhnu je tiſtu saſtopit, katiru to duſho vmory. Vedeu je tiſti |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | ob kulkain pravizhneſhi ſe mormo mi bati, de bi taku naſrezhnu na padli, kyr posnamo naſho ſlaboſt, de Je tiſta ſiunu |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | si nesrečna in zdaj pa hočeš drugo mater ravno tako nesrečno storiti? « »Drugo mater! « ponavlja žalostna mati in spusti cvetlici. »Tu |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | ſmirej nasovraſhe? Tu je enu ſnamene bres zvibla, de en naſtanovitne zhlovek v' brumnoſte nalubnoſt, inu nadapadlivoſt najde, ter v'porednemu |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | vſe kraleſtve tiga ſveita sh'nyh bogaſtvam. lepoto, inu zhaſtjo ſo naſtanovitne, zhaſsne, inu obene vreidnoſti nimajo. To volo nebeſhkiga Ozheta dopouniti |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | zhloveshki ſpomin je taku slab, naſhe miſli, inu shelie taku naſtanovitne, de mi tudi zhes naſho volo od videina teh poſvetnih |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | ſo pod tem rojeni, ſo neſtanovitni, kateri radi rajshajo, inu'ſo neſtanovitni v'shivlenji. Zelu Létu v'kup vsetu. Je vezhkrat bol |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | en malu gorak, ludje, kateri ſo pod tem rojeni, ſo neſtanovitni, kateri radi rajshajo, inu'ſo neſtanovitni v'shivlenji. Zelu Létu v' |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | druge udy preberneni. Ony niſo vezh ti bojęzhi, zagovi, inu neſtanovitni ludje, ampak sgol zhudesha tę gnade, tiga ajfra, tę ſerzhnoſti |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | še ni zginila tista napčna misel, ki meče „Vipavca” med nestanovitne vina. Vinokupcom, kteri so že prepričani od stanovitnosti vipavskega vina |
| Tine in Jerica (1852): | ste bile rujavki, pa ti že prav ne veš. Deček (nestanovitno. ) Jez že prav ne vem. |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | so k'ti narvezhe viſſokuſti te popolnemaſte pershle. Mejsèz, katire naſtanovitnoſt pomęne, je bil pod mojeme nogame, inu nobedn ni mene |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | s' ſmertjo rinat. Ali ta naobzhutik naſhiga terdiga ſerza, ta naſtanovitnoſt naſhih miſli, inu tu na vſe rezhy samiſhleine naſhiga ſpomina |
| Robinson mlajši (1849): | čaka, ino je bil prav vesele môti. Ker je pak nestanovitnost človečkega sérdca, ino tako tude svojega znal, mu je pripálo |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | vzel, Dušo vmoril, truplo vnel. 11. Noga pjanca več ne nese, Roka se mu hudo trese; Tam za plotam obleží, Žganje |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | za staro mavho dal, v kteri je imel zajca. Kerznar nese zajca v gostivnico, kjer so bili vsi zbrani in veseli |
| Valenštajn (1866): | jaše konja Čez mitre i vladiške palice, Klobuk na drogu nese s praporom, Na kterem vidim kelih, ali veste Povedati, kaj |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | kjer so nekteri sužnji smeli svoje prijatelje sprejemati; v roki nese pokrito pleterko. Ko duri odpre, priskakljá jej nasproti deklica, kakih |
| Revček Andrejček (1891): | in živa. ) Jerica. (Pihne luč, uzame kolovrat in poje. ) Da nese doli jo v morje, kjer mine ga gorjé. (Anže, Jerica |
| Gozdovnik (1898): | po imenu. Soba je odprta, vzame me naročaj in me nese vun. Stojiva tako visoko in globoko doli je pa jezero |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ljudem kaj taziga povedal, ſo meni rekli, de jim ne neſe po simi zhbele rediti, ker one ob tem zhaſu vezh |
| Biblia (1584): | Hiſhnimu goſpodarju, kateri is ſvojga Shaza novu inu ſtaru naprej neſse. INu pèrgudilu ſe je, kadar je Iesus lete Priglihe bil |
| Sacrum promptuarium (1695): | vſame ta fazonetel ga nepolni s' kruham, inu meſsam, ter neſse petlerjom, jo ſrezha krajl nje Ozha, jo vuprasha, kaj neſse |
| Sacrum promptuarium (1695): | neſse petlerjom, jo ſrezha krajl nje Ozha, jo vuprasha, kaj neſse? Odgovorj roshize: Ozha hozhe vidit, mu pakashe, ter kroh inu |
| Sacrum promptuarium (1695): | yh pusti; perletj jastrop sgrabi enu inu vſe vkuppai prozh neſse, ſaromak ſe prestrashi, ter misli, zhe shena sa volo eniga |
| Zlata Vas (1850): | Zdej zakličejo vsi zvonovi glasno v cerkev. Otróka h kerstu nesejo nar naprej, za njim gresta stari oči in mati, za |
| Oče naš (1854): | svojih starših živel, kar ga enkrat veliki opravki v Dižon nesejo. Ko jih je opravil, se je hotel proti večeru dam |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | vidil na jezeru, ko je vodo zavertil, pa jo nesel kviško. Ta reč „je taka, ko bi se začudil, bi |
| Valenštajn (1866): | Šveda. Ilo. Še to prepozno je. Preveč vedó. Le glavo nesel bi na smrtni panj. |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | te pa taku tashku nasam: kaker bi samlo noi nebu nesov! tu dieteze je pa diavo knemu ti |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | opomenam k' si ti ta usmilana Jesusa na tvojah ramah nesov: noi shniem zhries te potak jordan shov: k' si k' |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | je prerok Habakuk napravil na polje, de bi ſvojim shnjizam neſel kruha. Pa angelj boshji mu rezhe: „Neſi to júshino Danielu |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | jih Isaku, ſvojimu ſinu, na ramo sadéne. On pa je neſel ogenj v' rokah ino nosh. Tako greſta v' góro. Po |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſe je Juda sdajáviz ſvoje pregrehe keſàl. Duhovnam nasaj je neſel trideſet ſrebernikov, plazhilo ſvojiga sdajanja, ino je savpil: „Greſhil ſim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | vidijo , kakor de bi mosh ſtal in butaro na herbtu néſel. Tudi per naſ na Krajnſkim ſe je ſhe ohranila vrasha |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | o moj Bog, inu ſpęt tvojo miloſt inu dobroto napręj nęſsel, jeſt ſim mojo ſhtimo povsdignil, inu tvoje povęle ſpolnil. Ali |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ludy, pohujſhanje, inu krivizo. Jeſt ſim jim njih hudobo napręj nęſsèl, jeſt ſim jim shugal s'tęmi saſlushènimi ſhtrafingami, doſtikrat ſim |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Jesusv tisi anu taku mihno dieteze te pa taku tashku nasam: kaker bi samlo noi nebu nesov! tu dieteze je pa |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | san von dau k' jas taba zhries te potak jordan nasam: Jesus je pa kniemu diav jas bom tabe na usah |
| Oče naš (1885): | je prav vgodno. Jutri nimam službe in zjutraj rano pa nêsem fantka v prvo španjolsko vas k svetemu krstu. “ |
| Sacrum promptuarium (1695): | sa almoshno, jo uprasha tudi nje ozha krajl Maurus kaj nesesh? odgovorj ona, gartroshe: odpre fazonetel, inu nej bilu drugiga noter |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | le iti ni mogel; dva korenjaka ga tedaj nabašeta in neseta v bližnjo vas , kjer je v malo dneh spet tako |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | 18. KAPITL. Alti kei skvem Opraviti jmash per grihte takv nesi sabo to figvro inv srezi natv te pridiozhe pvèshtabe al |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | ano peſt? noi teſto perſt dei vano novo haderzo: noi nesi teſto perſt movka: pamerkei dase ti is golemi perſtmi perſti |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | jeme ti sashribei na an zedelzh anu ti teſti zedelzh nesi nabritof uzhatertovazhar alpe v' petevazhar glieh kobomarje noi merkei kader |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | TE TRAGRAMTHON na ano skorjo Krvha inv snejo nateshzfie inoi nesi to figvro sabo kamer ti poidash takv bosh ti prad |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | bi svojim žnjicam nesel kruha. Pa angelj božji mu reče: „Nesi to južno Danielu, ki je v Babilonu v levnjaku! “ Habakuk |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | reče, „mojo misel si zadela. Le skusiti sim te hotla. Nêsi golobčika v svojo stanico, in mu daj piče. Nesrečnih, ki |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | reši ga vseh teh rev! Vzemi ga raje in ga nesi proč, nesi ga v božje kraljestvo! Pozabi na moje solze |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | vseh teh rev! Vzemi ga raje in ga nesi proč, nesi ga v božje kraljestvo! Pozabi na moje solze, pozabi na |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | Nesi golobčeka v svojo izbo in daj mu jesti. Nadložnim, ki |
| Oče naš (1885): | že osem mescev star. Kadar véka, mislim, da prosi: mati, nesite me krstiti! in kedar se zvija, zdi se mi, da |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Pa vsemite ſehoj, kar raſte nar boljſhiga v' desheli, ino neſite v' dar moshu. ˛She toliko denárjev vsemite ſeboj, ino pa |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | vodo. “ Nalili ſo jih do verha. Jesuſ rezhe: „Natozhite, ino neſite ſtaraſhínu. “ Natozhijo, ino neſo. ˛Staraſhina pokuſi v' vino ſpremenjeno vodo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | bodite! V roke ſnopke ljub' uzhénz'! — Bog vaſ shivi! in neſite ˛Starſham' dam ſvoj ſholſki vén'z. O ! pa kaj ? — ſhe nekaj |
| Divica Orleanska (1848): | Klod Marí. To, v oklepu zlatim, Ki stavnico pred kraljem nesla je? Merjeta. Ta je Jovana, naša sestra bila. Luíza. |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | bil njen pogled — zdaj je vzdignila roko do čela, jo nesla na persi in delaje znamenje sv. križa — je umerla. Dolgo |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | šla o hudem zimskem času v bližnji mlin in sta nesla vsak vrečico žita na glavi. Ko sta šla mimo mlinarjevega |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | pa v' Sahomzah lovſko ſlushbo naſtopil, ki mu je veliko neſla. Njegova shenka je bila ravno tak dobriga ſerza, ko on |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | gre, ga kuharza ſrezha, ktera je ravno v' eni roki neſla nekoljko okreta, v' drugi pa nosh is verta. Vbogimu fantu |
| Sacrum promptuarium (1695): | Clotilde Shpanskiga krajla Hzhere, v' tem tudi ta krajliza je neſsla Jetnikom kroh sa almoshno, jo uprasha tudi nje ozha krajl |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | dobra sa zherve. Kokuſham kuhan ovſs dati, toku bodo rajſhi neſle. V' tem Meſzi ſe oręhi saſajajo, bajerje s'ribit, sadje ſuſhiti |
| Sacrum promptuarium (1695): | verbum tuum in pace. Katire dusho Angeli ſo v Nebeſsa nesli. G. Bug vam daj tudi to gnado, katiro bote doſsegli |
| Divica Orleanska (1848): | hotli. – Urne konje imate. Burgún. K dolžnosti moji so me nesli. (Objame Sorelko in jo v čelo poljubi. ) Teta! Dovolite. To |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | je enkrat v malo mesto, ki so mu rekli Naim. Nesli so ravno merliča k pogrebu. Bil je sin revne vdove |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | je bil tukaj praznik, procesja in sejm. S procesijo so nesli sv. Antona podobo v naravski velikosti po mestu. Na somnji |
| Zoologija (1875): | kemija §. 185). Apno potrebavajo te ptice tem več, ker nesó mnogo jajec z apneno lupino. Kokoš znese časih jajca brez |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | v take zaperte dumple gré, se mora prižgana luč naprej nêsti. Ako luč vgasne, tudi človek v tajisto ne smé. (Dalje |
| Zlata Vas (1848): | in si ni nikoli več na ramo naložil, kakor je nêsti zamogel. Pač lahko bi si bil kdo mislil, de je |
| Oče naš (1885): | ko sem hotel fantička skrivaj k sv. Pavlu h krstu nêsti. Nič ne maraj, Barba, tebi in fantku bo kmalo pomagano |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | teshkim krisham na rami. Sató ga je hotel on ſîzer neſti, inu premiſlite dobra kakuſhen krish je on hotel neſti: on |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | timiſtim hrupi rabelnam v' roke priſhli, on ga je hotel neſti s' tęsho vſih naſhih gręhov oblosheniga (I.Petr. 2, 24. |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | kakuſhen krish je on hotel neſti: on ga je hotel neſti is dveh neobteſsanih brunov sdęlaniga, kakorſhni ſo v' timiſtim hrupi |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | leta krish koli krivizhen; ali on ga ny hotèl ſam neſti. Şręzhen ſi bil ti Simon od Cyrene, katęri ſi bil |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ſîzer neſti, inu premiſlite dobra kakuſhen krish je on hotel neſti: on ga je hotel neſti is dveh neobteſsanih brunov sdęlaniga |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | bil koli ſhpotliv, ga je hotel pèr glaſsi tę trobente neſti pred ozhmy eniga folka bres ſhtivila, po dnęvi ſkusi zęſte |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | noi galufije: da jas teſti sadobiti samoram inu sabo mou neſti: htroshti usam viernam dusham: inu sa potriebo noi sa anu |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | bolnika osdravil. Viditi tedaj mosha vſiga zhverſtiga ino sdraviga póſteljo neſti, vſe nad njim sarohní: „Danſ je ſabota, danſ ni perpuſheno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Bliso krajov, kjer koſhke in jerbaſe pletó, bi snalo dobro neſti, ga s verbovjam naſaditi. Rumena beka na taki semlji prav |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | spekov: noi deiga vano zinaſto skledo inu doro pokriga noi nesiga na an petek mad 11. noi 12. stiem opveuna na |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | noi usemijo inu dejo na an liep biu prieb hoi nesijo mov, kader bosh otov tu frihtatl ti morash um vade |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | dejo vano novo skledo sano novo skliedo pa pokrijo inu nesijo na an zhatertek ia vezhiera noi pokoplijo zhier sta 2 |
| Sacrum promptuarium (1695): | tem kir menio ſi pobulshat, ſhe hushi najdeio, dokler ony neſture kar ſò dolshni, inu ſe ym gody, kakor unimu oſlu |
| Ta male katechismus (1768): | greh temuistemu, katire tu dobru ve, inu spoſna, inu vonder nastury. Jak. 4. Kaj dobrega ima tedej en Kristian sturiti? V |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | inu vonder uſſeh taiſteh ſazhetek, inu korenina je namarnoſt. Nobedn nastury hujshega, koker katire nezh nadella. Rajmno ta perve Ozha teh |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | nozheſh, de bi ſe tebi sgodilu, tu tudi nobenimu drugimu naſturi. Ta druga je: Vſe, kar bi vi othli, de bi |
| Biblia (1584): | inu je djal: GOSPVD, Shonaj ſam ſebe, letu ſe tebi neſturi. On pak ſe je okuli osèrl, inu je rekàl h' |
| Biblia (1584): | njemu: Poſluſhajte inu resouméte: Kar ſkusi uſta notèr gre, tu neſtury zhlovéka nezhiſtiga, temuzh kar is uſt vunkaj gre, tu ſtury |
| Biblia (1584): | zhlovéka nezhiſtiga ſturé. Ampak s'nevmivenimi rokami jéſti, zhloveka nezhiſtiga neſtury. INu Iesus je od unod vunkaj ſhàl, inu ſe je |
| Sacrum promptuarium (1695): | nam pravi, de bulshi bi ſturili de bi molzhali, aku neſturimo tu, kar druge Vuzhimo, sakaj vezh shkodimo, kakor pak nuzamo |
| Genovefa (1841): | bi rad perſt ſvôje roke dal, ko bi ſtorjêno délo neſtorjeno ſtoriti mógel! Oh! kdor po ſvôji ſtraſti ravná, ſe vunder |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1874): | ne preveč. ” Občinstvo mu je ploskalo na moč. Ker je nestrpljivi „Narodovi” zelenec hitro čutil, na koga ta kuplet cika, se |
| Gozdovnik (1898): | delajo! Ko bodo videli, da se ne damo preslepariti, bodo nestrpljivi, pa bodo vejo pomajali. To se bo zgodilo tako, da |
| Svetinova Metka (1868): | opravilom lepa rjava konja, ktera, mlada, čila in dobro pasena, nestrpljivo s kopiti bijeta ob trda tla; sem ter tje pa |
| Cyclamen (1883): | dobra; boljša ko pol grunta! « »Kam hodi, pravite, ona? « reče nestrpljivo mladi advokat. »Zdaj je menda kozo pasla! « »Da bi Vas |
| Arabela (1885): | se jej nenadoma primakne bliže, prime njeno roko in prosi nestrpljivo: »O povejte mi vse, kar veste, o mojih roditeljih; dobrega |
| Arabela (1885): | bi svojemu prijatelju to malenkost odrekali. « »Pustite hvalisanje,« odvrne doktor nestrpljivo, »in gledimo rajši, ako pridemo s stvarjo na čisto. Tedaj |
| Arabela (1885): | že danes srečam. Prosim, počakajte vendar eden trenotek! « prisavi še nestrpljivo, videč, da nadaljuje Arabela svoje korake, kakor da bi ga |
| Dóra (1885): | oče in odložijo časopis. Bodite tihi, oče, da posluhnem, rečem nestrpljivo, odprem notranje okno ter poslušam. — V tem trenotju zapazim med |
| Arabela (1885): | blaga starka, potem pa umolkne. »O nadaljujte, nadaljujte! « prosi Arabela nestrpljivo, kakor da je od vsake besede, ktera zadeva njene roditelje |
| Domačija nad vse! (1889): | dol po pristanišču, glasno med seboj govoréč, suvaje drug drugega, nestrpljivo čakajoč ukaza, da smejo stopiti na ladijo. Med njimi so |
| Zunaj (1896): | stotnije ... »Ali ne bodo začeli? ! « se je pritožil Ivanček in nestrpljivo stopical po trotoarju, kjer so se ljudje jeli ustavljati. Tudi |
| Cvet in sad (1877): | vem, kaj bi storil. Kaj bode! « »E kaj! « reče ona nestrpno. »Matere se še najbolj bojim. « »Ta stara copernica, tvoja mati |
| Gostačeva hči (1891): | posebnega. »Lucija, z menoj ne bode nič! « zastoče mož in nestrpno preloži svoji suhi roki. Bridek jok mu je odgovor. »Saj |
| Od pluga do krone (1891): | pravi Nande in odide v vežo, kjer ga že Janoš nestrpno čaka. «No, ali sta dognala, kar sta imela ?» vpraša licemerni |
| Spletke (1894): | kar ve. Tudi bolnik se je sklonil na pol in nestrpno čakal, kaj odkrije berač. Toda ta je obmolknil in se |
| Očetov greh (1894): | prav lahko mogoče! « zasmeje se tovariš. »Kje ga dobiva? « hiti nestrpno Kačon, ne meneč se za prijateljeve šale. »Zvečer pri ,Levu' |
| Roman starega samca (1895): | oglašala zopet čustva moje skrivne ljubezni do Hortenzije, oglašala se nestrpno, burno, kakor nikoli poprej. Da so Hortenziji lastne vse ženske |
| V krvi (1896): | so se sedaj pozorno obrnile k oltarju. Zlasti ženske so nestrpno čakale trenotka, ko ju vpraša župnik: »Ali je vaša resnična |
| Moja hoja na Triglav (1897): | zatorej, da prej pridem do tovarišev, ki me čakata prav nestrpno. Pripovedoval je, kako so hodili in do kod so prišli |
| Pod streho (1897): | Nekateri delavci so že jedli skromno svoje kosilo, drugi čakali nestrpno sina ali hčere, da jim prinese jedi, a zopet drugi |
| Kemija (1869): | Fe2O3.HO, ki se z arzenovo sokislino spoji v neraztopno, človeku neškodljivo tvar. Pri sodnijskih preiskavah je mnogokrat potrebno znati, ali je |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | Bolnik je mislil, da mu bojo kamenčki naredili žganje neškodljivo, in rad je storil, kar mu je zdravnik ukazal. Tako |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | 3 plemena žlahtnih puternic, nekaj lepih tomincov, poletnih libern, kutin, nešpelj, lacarolov (pitaniga gloga) in pa več plemén ohrovta, pozne rudeče |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | goro bo tudi krajnska dežela prejemala cepiče žlahnih hrušk in nešpelj, ktere razveseljujejo serce vsacega sadjorejca, pa se tudi dobro prilegajo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | so na ljubljanski sadni razstavi občudovane bile in debelih, lepih nešpelj, kterih cepiči so se zaplodili še tù in tam na |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | besede svoje matere poslušati; žalost je napolnila njegovo dušo in neštete solze so se mu čez lica vderle. Težko si je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | gorečimi baklami čerke F. in M. napravili; potem gredó in neštevilna množica ljudi ž njimi, po gosposkih ulicah, čez s. Jakoba |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Sa nov lejt potize Şhe take ni b'lò. ” Jesénske misli. Neštevilne zemlja mati Poklonjuje nam darí U spomladi, u poletji, Clo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | zale , V naših sercih v vek dišale; V njih zasluge neštevilne So spomnike stav'le zlate, De spomin ne vgasne na — Te. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Novim Milost prevelika. S čim Ti hočmo vračevati Vse dobrote neštevilne? S čim se vredne skazovati Za milosti preobilne? Eno nam |
| Astronomija (1869): | primerjati ta prostor s prostorom sobe, v kterej se giblje neštevilni prah, ki se nam kaže v solnčnem žarku, ko razsvitljuje |
| Botanika (1875): | je ena izmed najbolj priljubljenih rastlin; njeni sprevržki so skorej neštevilni. Tudi se sim prišteva po stoječih vodah na Lonjskem polju |
| Kemija (1869): | Po neštevilnih primerih so kemiki ustanovili sledeči zakon: Kemične prvine spajajo se |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | postaviti. I. V pervi polovici šestnajstiga stoletja je živel med neštevilno deržino turškiga cesarja. Sultana Selima, v Carigradu neki mlad rob |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | Šest ur si na križu visel! Šest ur si poterpežljivo neštevilno bolečin terpel! |
| Divica Orleanska (1848): | Na spol ne upaj moj! Ne kliči ženske me! Kot netelesni duhi, ki ne snubijo Po zemsko, tak človeških spolov nisim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | sapa, pogosto smertna, je po jispah, ki jih s premogam netijo , ako niso peči prav dobro zamazane; v kl e tih |
| Deborah (1883): | Učitelj. Jezus, Marija! (Kričí. ) Gospod župnik, čujte netjako! Lovre. Čakaj, da deklica vse pove! Učitelj. Ne, molčati mora |
| Sacrum promptuarium (1695): | honorem. Inu nikar ſavſaku malu kar vam shena ſuper rezhe netagotiteſe, inu shnio nepreperajteſe, sakaj vam nej obena zhaſt, temuzh shpot |
| Zoologija (1875): | auritus), pod. 57; podkovnjaka (Rhinolophus ferrum equinum), Pod. 57. Uhati netopir; Plecotus auritus. Pod. 58. Lobanja navadnega netopirja V.murinus; 2krat povečana |
| Zoologija (1875): | 60, ki pa ravno tako malo žré slanino, kakor katerikoli netopir. Pod. 59. Podkovnjak; Rhinolophus ferrum equinum 1/3 nar. vel. Krvosesi |
| Zoologija (1875): | kakor so tudi ostale vrste, izmed kojih še imenujemo: uhatega netopirja (Plecotus auritus), pod. 57; podkovnjaka (Rhinolophus ferrum equinum), Pod. 57. |
| Zoologija (1875): | navadnega netopirja V.murinus; 2krat povečana. pod. 59, in rjavega slaninskega netopirja (Vesperugo noctula), pod. 60, ki pa ravno tako malo žré |
| Zoologija (1875): | Pod. 57. Uhati netopir; Plecotus auritus. Pod. 58. Lobanja navadnega netopirja V.murinus; 2krat povečana. pod. 59, in rjavega slaninskega netopirja (Vesperugo |
| Kemija (1869): | sta oba čista glinica, se odlikujeta po trdoti, svetlosti in netopnosti, ter se zato prištevata najplemenitišim dragim kamenom. Izredno trdi ste |
| Sacrum promptuarium (1695): | vam teshku tudi dellat, sa vaſhe shivejne, ter nikar ſe netoshite zhes vaſh ſtan v' kateriga vaſs je Gospud Bug poſtavil |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | modru ona pomuja ſe . Ter pridnu s'vſiga vlęzhe ſi. Netraglivu ona preterpy Vſiga nje ſhivlenja mujo; Ima doſt' drev' oppravit' |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | modru ona pomuja ſe, Ter pridnu s'uſiga ulęzhe ſi. Netraglivu ona preterpy Vſiga shivlenja trude; Ima doſt' dny opravit', ̶ |
| Botanika (1875): | najboljim vspehom zarediti gozdi ali trate, da zadnjič kakt in natresk rasteta na golem pečevji, ki nima prav nič prsti, in |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | enugubne, inu pravizhne zhlovek je lubeſne ureden. En hinavske pak naterpy dolgu, temuzh bo na beſſedi ujet, inu potem nobeden vezh |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | poprej od tvoje misle, de le zhaſt boſhja nezh ſraven naterpy, inu se s'tem drugem astopi, koker pak de be |
| Kratkozhasne uganke (1788): | shtema, vonder prebliſu sebe, ali predelezh od sebe mene nehzhe naterpy; ſakaj, kjer sem prebliſu, use poſhrem: kjer sem predelezh, use |
| Sacrum promptuarium (1695): | ſvojo shkodo je bil ſposnal, de ta kateri ſvoje ſtarishi, nebuga nihdar ſrezhe nyma satoraj vy mladi is shkode teh drugih |
| Pozhétki gramatike (1811): | mensonge est pire que l'indocilite, lash je hujſhi ko nevúzhlivoſt. Preſéshna ſtopnja je, kadar je perlógova kàkſhinoſt ali natvora dvignena |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | noſſili , de ſe mordej ſvoje noge ki nad enim kamnam naudaresh. Natu je JEsus k'njemu rekuv: supet ſtojy piſſanu: ti |
| Zoologija (1875): | V plemenu vranov (Corvini) nahajamo veče ptiče, kateri s svojim neugodno krokajočim glasom nemajo dosti pravice šteti biti med pevce, sposobni |
| Občno vzgojeslovje (1887): | tedaj predstava o tem dogodku vzbudí v nas neko osobito neugodno čustvo, katero se nenadno in silno upira našim predstavam. Ta |
| Kemija (1869): | oljnata tekočina ima primerno težino = 1.02, diši slabo ali ne neugodno; slabo je alkalična in vré pri 184° C.; raztopljenemu klorovnatem |
| Zoologija (1875): | in strupen, vendar se od njega delajo priščila (vesikatorije). Diši neugodno in živi na jesenu, lipovki (španjskem bezgu) in kalinovini. Travni |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | se odpeljala že pozno na večer, dasi je bilo vreme neugodno. Kar je bilo poslov v gradu, vsi so solznimi očmi |
| Občno vzgojeslovje (1887): | da se odstrani nekaj, kar že obstoji in kar je neugodno. Poželenje se neposrednje tiče bodočnosti, a mrzost zdanjosti in šele |
| Občno vzgojeslovje (1887): | našem čutenji in predstavljanji se pokazuje največkrat neka ugodnost ali neugodnost, katera je bolj ali manj razločna. A že površno opazovanje |
| Občno vzgojeslovje (1887): | čustvo, katero se nenadno in silno upira našim predstavam. Ta neugodnost ostane stalna, in šele povoljno iznenadenje jo izpremeni v ugodno |
| Občno vzgojeslovje (1887): | A že površno opazovanje kaže, da je ta ugodnost ali neugodnost nekaj od občuta in od predstave različnega; zaznamenuje se z |
| Občno vzgojeslovje (1887): | pohlep. Pametna uvidnost, katera drugače kroti poželenje in brzda celó neukročeni nagon, nima moči nad strastjo. Strast sploh ne trpi oblasti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | se je nekimu kmetu velika nesreča prisnudila. O Velikonoči so neokrotni fantíni blizo poslopja strélali, v strélnice (pištole) na smodník (pulfer |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | to misliš. Lipek pojdi, pojdi semkaj in pokaži, da nisi neumen in neveden. « Lipe pride ter se silno nerodno pred Izidorja |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | tebi odpuſtila, inu ti drugim odpuſtiti nezheſh. Vidiſh , kok ſi nevumen. O moshję! moshję! — Zhe jeſt tebi kedej odpuſtim , tok ſi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | kaj vaše razgrajanje pomeni — vaše vpitje je vpijanjeni strah in neumna ošabnost. Pojte rakam žvižgat! Zahvala. Gospodama iz Kersnic in iz |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | z veliko pohvalo popílo, — imena vipavskega pa še derží zmiraj neumna zabavljica, da se „ne derži”! Tù pač resnično veljá stari |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | na Elizino glavo, kedar pride v kopel da bo tako neumna kot si ti! « Drugi reče: »Usedi se ji na čelo |
| Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881): | Če si vedela, da so možje hudi ljudje, bila si neumna, da si se možila. « Ona: »Zna biti! Pa Štefan je |
| Pripovedke za mladino (1887): | ne pa dva. ” Ko pride do vode, zavpije nad njimi: „Neumna žival, ali ne veste bolje ? Trije so, ne pa dva |
| Pripovedke za mladino (1887): | ozmerja žabe do dobrega, rekoč: „Vi vodni tleski vi, trmoglavci, neumna zijala, široka usta imate pač ter znate upiti, da človeka |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | kér se truplo pràv ne iztrebi. Vse to so prazne, neumne misli. Nekteri clo basajo, de se po stavljenih kozah sveti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | taciga misliti ali ziniti je greh. To učijo krivi preroki neumne ljudí, kterim se za špeh in klobase sladkajo. Kdo se |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | zató bi se mi britko zdélo , če bi vi zavolj neumne terme kako škodo terpéli, de bi vi na zadnje le |
| Stric Tomaž (1853): | kaj govoriš; tudi me vselej glava boli, ko mi take neumne reči praviš,“ jo pokrega mati, ker si je svojih napak |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | piſsanu v' bukvah tę modroſti (Sap. 5,4, 5.) o naſs nevumne! my ſmo njih shivlenje sa eno noróſt dershali, inu njih |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | sdaj, kdó je prav imęl, vy, ali ony? O naſs nevumne, porezhete vy ta zhaſs, kakor ſtojí piſsanu v' bukvah tę |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | pesh, varnu govorè, de nabosh ſa enega naumnega derſhan is shpotam, de se se ſabredl. Gerde, inu naposhtene |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | ki vam je izročil premoženje. Ali me imate za tako neumnega, da bi verjel, da cesar komu kak vinar dá brez |
| Revček Andrejček (1891): | Domen. Mojo ženo? Jeklen (ustane). Če mi je že radi neumnega konja tolikanj na svoji časti, mislita si lahko, da mi |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | obvarvej, de se tebi drugi posmehuvalli nabodo, inu de nagratash naumni ſhivini podobn, katira po viſhi prave pamete ni v' stanu |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | zato sila veliko tičkov, ki so kmetovavcu na pomoč, — ali neumni ljudje pokončujejo te koristne živalice, jih lové in morijo. Da |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | si moč sama, na tla padeš. O, ali ni moj neumni napuh, moja pregrešna slabost, moje pohujšljivo življenje, moje nespodobno obnašanje |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | pustil prijeti in leta in leta v ječi presedeti, tepec neumni. Vender to je le v največji sili! " Na to pa |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | 16. On pak je rękal: Ali ſte ſhe tudi vy nevumni? |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | dobil, kar- je tebi puſhenu. Kaj bó letá, aku lih nevumni zhlovek ſturil? De ſi lih on ne vęj, kaj bi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | bres glave , od béle shene in kar je ſhe takih neumnih rezhi vezh, je Tone vſe v ſvoje bukve sapiſoval, ktere |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | in ſméſhno sdélo. V ſvojih bukvih je imel ſilno veliko neumnih rezhi sapiſanih. ktere ſo mu bile soper njegovo pamet. Tukaj |
| Zlata Vas (1850): | jéze jokala, je rekla Brenceljnovki: »Molčite in ne govorite tako neumnih reči, ker ne veste nič. Ožbe bi lahko Brenceljna in |
| Zlata Vas (1850): | učil, de ni copernic, temuč de so to samo vraže neumnih in zabitih ljudi: so že rékli v vasi, de ne |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1860): | ena polovica za to, da se napravi deželska norišnica (bolnišnica neumnih ali norih) za Štajarsko, Krajnsko in Koroško, in da se |
| Revček Andrejček (1891): | za dovoljenje. (Pogleda smejé se Jeklena in z glasnim in neumnim smehom po sredi odide. ) Jeklen (gleda za njim in uzdihne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | mi tacih podukov prav zlo potrebujemo, de bi ſe marsiktero neumno ravnanje pri boleznih zatèrlo. Prebivavci na Kolpi zoper bodljaje eden |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | Ali nas nima sram biti, de nas mora gospóska kakor neumno živino k temu siliti in priganjati, kar je nam dobro |
| Robinson mlajši (1849): | Drake ji je iz Amerike prinesel; — To pak je le neumno bilo, da ga Robinson ni poznal. Oča. Kako pak ji |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | kriv Fulvij, ki se je pri tem kaj nepremišljeno in neumno obnašal. Njegove najhuje pregrehe pa ni povedal; kajti bal se |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | prizhovanja, preklinovanja. 20. Letó je, kar zhlovęka ognuſsi, ampak s' nevmitmi rokami jęſti, ne ognuſsi zhlovęka. 21. Inu kadar je Jęsus |
| Biblia (1584): | Letu ſo te rizhy, katere zhlovéka nezhiſtiga ſturé. Ampak s'nevmivenimi rokami jéſti, zhloveka nezhiſtiga neſtury. INu Iesus je od unod |
| Biblia (1584): | ſo djali: Sakaj tvoji Iogri preſtopajo téh Stariſhih poſtavo? Ony nevmivajo ſvoih rok, kadar Kruh jedó. On je odguvoril inu k' |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | tako zasliši: „He, héj! kdo si? “ Jurče zavpije: „Ti si neumnež! “ in — „ti si neumnež! “ odmévalo je zopet iz gozda. Jurče |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | kdo si? “ Jurče zavpije: „Ti si neumnež! “ in — „ti si neumnež! “ odmévalo je zopet iz gozda. Jurče nejevoljen tega, ponavlja čedalje |
| Stric Tomaž (1853): | ga nočem zatajiti. Zakaj v njega zaupati je dobro. “ „Oh, neumneža, da mu ga ni para! Ako se nič ne ganeš |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | da kukovica gotovo meni poje srečo. “ Namesto da bi se neumneža krasnega jutra veselila, začneta se prepirati, nazadnje celó pretepati, in |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | poprijele, se moram vender oglasiti. V pervih dveh žlakih so neumneži le godernjali, v zadnjimu listu Novíc je pa hudoben lažnivič |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | Robert jo jame kregati in jej reče: ,,Le čakaj dobroserčna neumnica! V tvojej vrečici bo gotovo manj moke, pa te bojo |
| Revček Andrejček (1891): | to misliti, potem pa še ne grem! (Veselo in jako neumno zakrohotaje se. ) Jeklen. No, hvala Bogu! Anže. Lepa hvala vam |
| Revček Andrejček (1891): | mislil sem vedno, da je mutasta, he, he, he! Franica (neumno uljudno). Ali bi morebiti kaj radi pili? Zvitorog (zase). Per |
| Revček Andrejček (1891): | strela ti, kako sem ga držal! Matija (ponosno in predrzno neumno bahaje se). Ker kozel ni bil zadosti, oropal sem cerkev |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | tolažbe, brez svéte popótnice, še clo v veliki nevolji — umerje! Neumnost in vraža stori, de je človek sebi in drugim, ktérim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | moje beséde pa ne bodo prešle”. Luk. 21. 33. Musy. Neumnost in vraža — huda reč. Ta tukaj povédana žalostna pergodba je |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | popraviti, kar mu je spridila osoda. ” „Osoda ? Lepa osoda — njegova neumnost in strahopezljivost! Zares lep začetek! Bo pa tudi čutil; le |
| Ferdinand (1884): | bila mar čast le pred svetom. Storil je Filip marsikatero neumnost, ker je menil, da čast plemiča to zahteva. Jedenkrat se |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | rodú do rodú naprej, pod ktérim mojſtri Şkase ſvojo vrazhiteljſko neumnoſt ſkrivajo. Jes tedaj pravim: Vovzhizh Je nizh ! Teshko bi bilo |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | pervizh vęjditi, kaj jeſt ſkusi nevumnoſt, ali nevęjdnoſt saſtopim. Skusi nevumnoſt ali nevęjdnoſt saſtopim jeſt, kadar eden tęga ne vęj, kar |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ali nevęjdnoſti. Vy morete tèdaj pervizh vęjditi, kaj jeſt ſkusi nevumnoſt, ali nevęjdnoſt saſtopim. Skusi nevumnoſt ali nevęjdnoſt saſtopim jeſt, kadar |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | sdaj, sadoſti je! pojdite kje doli v'Pekel leto vaſho nevumnoſt na vęzhnu objokat. Inu tukaj ſe bó s'grosovitnim hruſhanjam |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | moji, ta falſh vęjſt, katęro ſi eden vekſhi dęjl is nevumnoſti ſam naredy, je more biti vezh duſh pogubila, kakor vſi |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ſo te vshę tavshentkrat reshalili. Stariſhi jih puſtę v' eni nevumnoſti ali nevęjdnoſti. plęſnuvati, katęra nevęjdnoſt jih v' vſe ſorte gręhe |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | sazhnem, perpravite ſe. I. Premiſhluvanje. Ena falſh vęjſt pride is nevumnoſti ali nevęjdnoſti. Vy morete tèdaj pervizh vęjditi, kaj jeſt ſkusi |
| Divica Orleanska (1848): | Vesolnosti, ti vodnica ozvezdja, Kaj si tedaj, če konju steklimu Neumnosti privezana za rep, Klicaje brez močí, se v brezdno moraš |
| Robinson mlajši (1849): | tedaj to pregledati, da bi tega verlega — pridnega mladenca detinske neumnosti sprostil — osvobodil. “ Ti čas je Petek prišel z užgano svetilnico |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | domà, dan na dan pri gizdavi mizi sedeli in klatili neumnosti in dosti druzega počeli, kar ni bilo ne lepo ne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | mu bile soper njegovo pamet. Tukaj imate eno péſt tazih neumnoſt is Tonetove b ahovne moſhnje sa pokuſhnjo, kterim je ſvoje |
| Sveta grofinja Genofefa (1857): | ſkasujeſh? Popuſti to, drugazh boſh vidil, da ſe boſh ſvoje neumnoſti in predersnoſti keſal. “ Uſtraſhil ſe je Golo teh beſedi in |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1881): | in razpor med narodi, pomirljivim namenom Taaffeovim in avtonomistični stranki neumorno zapreke delal, in državo čedalje bolj tiral v propad, — onemu |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1882): | ste se pa rodili ti dve društvi, to je zasluga neumorno delavnega in odličnega kmetijskega strokovnjaka g. R. Dolenca, vodje vino |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | je vezhen; tudi zhlovekova duſha bo vekomej shivela. Bog je neumerjozh; tudi zhlovekova duſha ne bo nikedar umerla. Bog je povſod |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | groba. Ino Jesuſ Kriſtuſ vſtane zhaſtítljiv ino neumerjozh is groba, je premagavez ſmerti, premagavez vſe ſovrashnikove mozhí. Vojaki |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ne ſmeſh jeſti. Zhe od tega jeſh, ne boſh vezh neumerjozh, temuzh moraſh umreti. “ ˛S' tem je hotel Bog njuno pokorſhino |
| Divica Orleanska (1848): | kjer je somen Od nekdaj zlim duhovam, tam prodala Je nevmerjoči del sovražniku Človeškim za posvetno kratko slavo. Rokav ji zavihajte |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | moresh tvojo dusho, eno tako ſhlahtno! eno ſgol samo! eno naumerjozho dusho! toku delezh lubiti, de njo skus greh napokaſish. Tukej |
| Divica Orleanska (1848): | bi nevredna bila, Ki je nevesta čistih angelov? Ki z nevmerjočo si svitlostjo glavo Okinči, jasniši od kron posvetnih? Ki vsiga |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | konza terdnu vojſkovali! Jeſt vam jo voſhim, lubi Farmani, leto nevmerjozho krono v' imęni Ozhęta, inu Şynu, inu ſvętiga Duhá. Amen |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | nevmerjozho duſho, ali je ena prava isvelizhanſka vęra, ali je ena |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | boſhjemi sluſhabnekami bres uſſega konza nosil tu dolgu oblazhilu te naumerjezhnoſte, zhe se le bosh v'gvantu te gnade po smerte |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | zeſariza Maria Teresia , in zeſar Joshef, poſebno pa zeſar Franz, neumerjozhiga ſpomina , ſo veliko ſtorili sa povikſhanje Tèrſta in Ilirſkih deshèl |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | naprej, tok jeſt miſlim, beſtja, ti lasheſh, inu mo dalej nevupam , koker ga vidim — ampak puſtimo to rezh — Nizh nemarej, Mizka |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | njih nevtrudeni ſkerbi je poſtalo Tershaſhko meſto tem deshelam le nevſahljiv ſtudenez shegna in ſrezhe. Na méro , kakor ſe Terſt povikſhuje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | ni druge pomoči, kakor de se konjedércu da. Zarobljen in neusmiljen hlapec, ko bi tudi večkrat pijan gospodár tak terdoserčnik ne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | stori, de je človek sebi in drugim, ktérim dobro hoče, neusmiljen hudodélnik! Znajdba vganjke v poprejšnjim listu je: Pomlad. Današnjimu listu |
| Blagomir puščavnik (1853): | je vse čislalo in Spoštovalo njegovo gospo. On je bil neusmiljen in brezvesten divjak; starega služabnika, ki ni mogel težavnega dela |
| Ferdinand (1884): | dečku ter se posloviti od njega. Če tudi je bil neusmiljen in trdosrčen do nedolžnega, usmiljenja vrednega dečka, če tudi je |
| Ferdinand (1884): | je vzel v svoje naročje. »Oj, dobro, ljubko dete! jaz neusmiljen človek sem ti hotel vzeti tvojega ljubega očeta ter te |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | pomaga. Tega Antijoha, kteri je bil do drusih tako neisrezheno neuſmiljen, ino ſe ni bal ne ljudi ne Boga, je kmal |
| Jela (1859): | obraz in ti pospehuješ njene korake. Jela, Jela, ti si neusmiljena, tvoje serce je kamen, ti ne čutiš ljubezni zame; tirjaj |
| Potovanje krog Triglava (1860): | lep mlad gozd, kjer se ni poznala na vsakem deblu neusmiljena sekira, in kjer ni stopil človek z vsako stopinjo na |
| Na stricovem domu (1860): | sedemnajst krajcarjev, kramarica jih je htela pa dvajset. Bila je neusmiljena, terdovratna žena, nobena prošnja ni mogla omečiti njenega kamnitega serca |
| Človek toliko velja, kar plača (1861): | Jaz sem stareja od tebe, skusila sem zakon in nisem neusmiljena, ako te s to pogodbo obvarujem nesrečnega zakona. — Dalj bi |
| Sosedov sin (1868): | Če nikoli več ne bodem videla praga, kterega prestopaš ti neusmiljena zver, ki svojega rojenega otroka nečeš poznati ..." „Pojdi naglo, pojdi |
| Mlada leta (1875): | ležal še vedno v pesku, kamor ga je bila vrgla neusmiljena ročica. Torej tudi komtese še ni bilo tukaj. Iztegnil sem |
| Cvet in sad (1877): | bil slišal kedaj in zakaj. Ali če je bila Barba neusmiljena proti drugim ljudém, nij bila proti Matijcu. Ljudje so govorili |
| In vendar —! (1878): | svojih persih, trepetajočo in kopernečo. Ali bila je igra, samo neusmiljena igra! V duši pa sem občutil bolest do tedaj še |
| Ljubljanske slike (1879): | od njega, in kedar imá kje rubiti, je gola, suha, neusmiljena postava. Kedar pride, človeka kar mrzlica prime, tako gre naravnost |
| Sacrum promptuarium (1695): | Lesizi, katero ſo vezhkrat prishle podgane sa almoshno proſsit, ali neuſmilena leſiza je dekli djala, de nima zhaſsa nej prideio en |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | so ſnamena al ene preuſetne, al ene ojſtre, al ene nausmilene, inu naperludne misle, temuzh resproſtè veſſello jasnoſt po zelemu obraſu |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | rane, inu smert mojega Synu, inu bosh le enukolku od nausmilene groſovitnoſte te pregrehe videl. Kaj imash ti po enemu smertnemu |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | ko so od meseniga živeli, bolj krepki, bolj terdiga in neusmiljeniga serca, bolj togotljivi in grozoviti so tudi bili, de so |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | mojih bratov storili, ste meni storili. — Po téh terdih besédah neusmiljeniga pristavca je Peter svoje oči v tla obernil, in molčé |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | panj, kteri malo zhbel in veliko ſterdi ima. ” On pergliha neuſmiljeniga, kteri na jeſen zhbele mori, s tiſtim divjakam, kteri zelo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | panjev s oshganimi in oſmojenimi luknjami vidimo? Kolikokrat ſim vidil neuſmiljeniga, kteri je zele pol ure pred shrelam s sheplam kuril |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | krajcerja za njivo obljubil! Z tem so hotli očitno zaničevanje neusmiljenimu sinu pokazati. Tudi pri drugi dražbi 24. dan ravno tistiga |
| Stric Tomaž (1853): | posebno za ogleduhe ne, ker ti so mogli sirovi in neusmiljeni biti; bolj če so bili, bolje so mu dopadli. Ker |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | naš ... X. Jezusa slečejo. O Jezus! s kakšno serditostjo Te neusmiljeni ljudje mučijo (ali martrajo), kako neusmiljeno Tvoje rane ponavljajo! s |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | noče kaj storiti. Ljubi gospodarji in sosedje! ne bodite tako neusmiljeni in terdovratni, da bi sami sebi dobro storiti ne hotli |
| Sacrum promptuarium (1695): | bodite vſmileni pruti tem vboſim; sakaj zhe pak sdaj bote neuſmileni, ob taiſti urri vam ſe bo godilu, kakor unj neuſmileni |
| Sacrum promptuarium (1695): | neuſmileni, ob taiſti urri vam ſe bo godilu, kakor unj neuſmileni bogati Lesizi, katero ſo vezhkrat prishle podgane sa almoshno proſsit |
| Genovefa (1841): | déte s ſvojimi doli kapljajozhimi ſragami? Ali ſte tudi tako neuſmiljeni, kakor ljudje ? — Pa — nak', ne samérite mi! vé néme (mutaſte |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | in Zveličarja, in sicer v strašni vojski, ob silnem preganjanji neusmiljenih rimskih cesarjev svojo kri prelivali za svojega Odrešenika! Berite tedaj |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | da bi ga morda njegova umnost v pletenji rešila rok neusmiljenih černih ljudí. Hitro potegne svoj nožič iz žepa, nareže si |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | dan, ko je znanje in zvezo storil s svojim ostrim neusmiljenim zapovedovavcem, na kterega so ga vezale skrivnostne, nepretergljive vezi, ki |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | ti polterpeshlivo agnje Jesvs Kriſtvs jes prosim tabe skves tv navsmilano svazhenje vsmili se zhes mene bojega grieshenka noi prosi tvoiga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Pravizhni ſe tudi shivine ſvoje uſmili, pa ſerzé hudobniga je neuſmileno. ,Salomonov pregovor 12, 10. Ozhe naſh, ki ſi v nebéſ |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | kier si ti takv navsmilano Savol mene shgan biv oh odpvſti menei kar sim se |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | so mene an shetrk na nveje sadersnili inv so mene navsmilano dovta poanah kamenitnah shtiejah van gvobok hram vovkli dajese moje |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | supet do Pilatusha vlezhen biti. Ta duh je biu volen navſmilenu gaishlan, reſtergan, inu resmeſsarjen, s'ternam kronan, krishan, inu umorjen |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | katiru ſo ti hudobni judouski shoudnirji, hlapzi, inu berizhi taku navſmilenu s'shlafernzi luſkali, taku shpotlivu s'ſvojo ſmerdlivo ſlyno sapluvali |
| Sacrum promptuarium (1695): | bily reshli, kramar ſe resjesj, popade palzo sazhne oſsla goislat neusmilenu, potle ga perveshe k' enimu ſtebru, inu cello nuzh ga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | grajana. Neki vozník, ki je derva v mesto peljal, je neusmiljeno pretepal s polénam svojiga konja po glavi. Ljudjé to viditi |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | grozovitnostjo zadosti razločka delali. Katere so premagali, so jih tudi neusmiljeno deržali, dokler niso bili bolj podučeni in razsvitljeni. Eniga izgovora |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | s kakšno serditostjo Te neusmiljeni ljudje mučijo (ali martrajo), kako neusmiljeno Tvoje rane ponavljajo! s kakšno razujzdanostjo Tvoje čisto telo odkrijejo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | večeru še je bilo huje. Začela je burja pihati in neusmiljeno lica briti. Zgodaj smo v hiši prižgali luč, in težko |
| Revček Andrejček (1891): | imela kako ljubavno pismo. Zvitorog (zase). Dekle je lepo, ali neusmiljeno zabito! Franica. Oh prosim, prosim! Zvitorog. No, če ti bo |
| Sacrum promptuarium (1695): | misli, zhe shena sa volo eniga ſamiga je mene taku neuſmilenu ſtepla, sdaj me bò cilu vbila, zaga, ter misli bulshi |
| Sacrum promptuarium (1695): | s' ozhy vtargale, kadar je Jeſuſa vidila, de bo taku neuſmilenu martran, inu krishan: Jeſus pak je ſvojo lubo S. Mater |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ohraniti ne miſlimo, s zhbelami drugih panjev sdrushiti, kakor jih neuſmiljeno moriti. Le to delo naj bo poſebno letaſ vſim zhbelarjam |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | vpadlo mi je ſerze do ſterd, ker ſim vidil, kako neuſmiljeno ſo zhbele s sheplam in purbljam morili. Miſlil ſim ſi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ohraniti ne miſlimo, s zhbelam drugih panjev sdrushimo, nameſt jih neuſmiljeno moriti. To mojo ſkuſhnjo ſo vedli she zhbelarji nekdajnih zhaſov |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | grosovitni trinogi, ne porajtajo vezh na obenu vſmilenje. Ony ga nevimilenu raspęnjajo, inu na krish perbyejo, inu sdaj vſadę s' eno |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | sa tęiſte od Nebęſs proſsil, katęri ſo s'njim taku nevſmilenu dęlali. Tudi na tebe, o Goſpa , ny on pèr vſej |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ſodnimi ſtoli deshęlſkih oblaſtnikov saględali, saſramuvaniga, sapluvaniga, inu od shlakov nevſmilenu ràstepeniga. |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | na tim drugim puſtili, inu vſe njegove prebivavze, inu otroke nevſmilenu pomorili. Ny bilú tèdaj sabſtojn, o dobrótlivi Jęsus! de ſi |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | namerjal v njo planiti, pa ona je stala nepremakljivo in nevstrašena, in videti je bilo, da bi ga bilo ognjeno njeno |
| Bore mladost (1862): | slabosti kmalu otrese. Da, tudi tvojo slabost sem ljubila, tvojo neustrašeno serčnost in prederznost, ker bila je silna, nepremagljiva, tebe vredna |
| Žalost in veselje (1870): | da ne bodo spoznali, da sva Evropejca! " "Težko. Samo popolnoma neustrašeno treba se je vesti. " Čez dolgo časa še-le prikaže se |
| Žalost in veselje (1870): | ptujca in od kod prideta? " "Od kod prideva," pravi Lavrencij neustrašeno, "sam dobro veš, ni ti treba izpraševati. Iz rok brezvestnega |
| Povestnik v sili (1883): | oči so imele nekaj čudnega. Včasih so gledale živahno, ognjeno, neustrašeno, kakor da bi bile v oblasti srečne, samovoljne devojke, ktera |
| Iz burkaste preteklosit Mihe G... (1888 1889): | neznani tujec, če se ničesar ne boji. Miha hitro in neustrašeno odvrne: »Jaz ničesar! « Še nekoliko naprej reče neprilični tujec Mihi |
| Domačija nad vse! (1889): | gledati, ko so v ladijo stopali: nekteri jasnega, veselega obraza, neustrašeno idóč v neznano bodočnost; drugi z detetom v naročju in |
| Čujte in molite, da ne padete ... (1894): | vzbudila nekak ponos v prsih. Po koncu se skloni, pogleda neustrašeno Smrekarju v oči ter reče: „Jaz da sem izgubila to |
| Slučaji usode (1897): | torej s povzdignjenim glasom, kakor potrjujoča njegovo izjavo, in ga neustrašeno pogleda. Od kar vas, gospod, poznam, ne čudim se več |
| Slučaji usode (1897): | za vsakdanje potrebe. In z detetom v naročju je obhodila neustrašeno razna delavska skladišča in prodajalnice, prosé kakoršnega koli dela, bodisi |
| Gojko Knafeljc (1899): | družino, a spoznavamo jih tudi zunaj pred svetom očitno in neustrašeno. Ne bodem vam jih našteval danes vseh onih, do katerih |
| Gozdovnik (1898): | jedva brzdati. Osedlani so s čudnimi lesenimi sedli, prevlečenimi z neustrojeno kožo in neustrojeno lisičina lepša jim križe. Neki glavar, pipo |
| Gozdovnik (1898): | so s čudnimi lesenimi sedli, prevlečenimi z neustrojeno kožo in neustrojeno lisičina lepša jim križe. Neki glavar, pipo dostojno naprej dajoč |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | veliko ſtorila. Koliko ſhe shivih umetalnikov in rokodelzov je njih nevtrudenimu napeljevanju sa ta pripomozhek vſakimu obertniku tako potrében hvaleshnoſt dolshnih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | kolovrat opuſtile. Pridelana lepſhi tanjzhiza in vezhi saſlushek bota njih netrudni prid mozhno podbodla, in krajnſkimu platnu nekdanjo imenitnoſt ſpet sadobila |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | še. Pevec (sopet poje): „Mi brazd'jo konjiči Za hajdo pšenico, Netrudni dekliči Pa bel'jo tančíco”. ”Imam oblačilo Domač'ga padvana. Ženica pa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | veliko ſtorili sa povikſhanje Tèrſta in Ilirſkih deshèl. Po njih nevtrudeni ſkerbi je poſtalo Tershaſhko meſto tem deshelam le nevſahljiv ſtudenez |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | v veliki nevarnosti in le popolni tihoti zraka in pa nevtrudni pomoči iz bližnih vasí je perpisati, de ni vsa vas |
| Mineralogija in geognozija (1871): | zahvaliti se imamo potovanju neprimerljivega preiskovalca Aleksandra pl. Humboldta in neutrudljivega Leopolda pl. Buch-a. Da kamenje dobro spoznamo, treba ga je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1874): | prizorov, se je pod vodstvom vrlega in v svojem poslu neutrudljivega g. kapelnika Schantelna vršil skoz in skoz hvale vredno; v |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | iz te izpustbe izvirati, odgovorna. — V Son-Tayu v Kini so neutrudljiviga katoljškiga misionarja Auguština Schöfler-ja, ki je 4 leta ondi katoljško |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | zaplodili še tù in tam na Krajnskem. Tako je po nevtrudljivem prizadevanji omenjeni gosp. fajmošter pokazal faranom svojim, da tudi iz |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | službe pretêkle, v imenu cele družbe serčno zahvalili za njih nevtrudljivo prizadevanje skozi celih 24 let, od kar so oni izbornik |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | k poſhtah ſe snajo dobiti. Pesem v setvi. Pridno in neutrudljívo Orjemo vsak svôjo njivo, S petjem gor' in dol' gredé |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | znano, de veliko sladkiga dobička prinesejo pridne čebelice skerbnim čebelarjem. Neutrudljivo letajo male živalice v lepim vremenu, pridno serkajo žlahtno sladčico |
| Blagomir puščavnik (1853): | leži, hodi njeni sin Milko take nesreče nar menj pripričakovaje neutrudljivo od grada do grada, da bi sokole spečal. Kamor koli |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | se sinova poverneta zopet nazaj k svojej ubogej materi ter neutrudljivo delata jerbase in najlepše slamnike, in vso to blagó oddajeta |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | sopet poredama nazaj pošiljali, in vse te dela natanjko in nevtrudljivo dopcrnesli, kterim moramo za to njih, vse hvale vredno prizadevanje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Ilirſke deshele ? —! Ohranimo naſhe nekdajne ſvetle zeſarje, ki ſo ſi nevtrudama persadevali sa boljſhanje naſhih deshel, — v hvaleshnim ſpominu, poſebno zeſarja |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | XXV. POSTAVA. Leſtna Lubeſn je ſa zhloveka narnavarnehshe perliſuvanje. 1 Niseli ti moj Syn! ſhe pogostukrat is S. |
| Trtna uš (1881): | tudi k nam v naše avstrijsko-ogerske dežele. Tako je ta najnevarnejši škodljivec vinskej trti zatepen v vse večje vinorejske dežele. Pri |
| Trtna uš (1881): | razlaganje o tem kakšne lastnosti ima in kako živi ovi najnevarnejši sovražnik vinske trte in kaj moramo storiti v obrambo zoper |
| Ferdinand (1884): | slepo srečo, nakopale so mu mnogo mogočnih sovražnikov. Najhujši in najnevarnejši med vsemi pa je še bil grof Alfonz zavoljo svoje |
| Divica Orleanska (1848): | druidskim dobam tam, Kateriga se srečni vsak ogiba. To je nevaren kraj; hudoben duh Stanuje ob drevesu tim od nekdaj, Od |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | nas hudobni tovarſhi s'ſaboi vabio, kader ſe nam ta navarna perloshnoſt ponuja, tedei dobru premiſlimo, kai ima s tiga priti |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | navarna tovarſhija h'pianzhveinu, h'sapelavainu, h'ponozhnimu vlazheinu, h'nadleshnoſti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | poti grel. Žganje pozimi v hudim mrazi je pa silno nevarna pijača, zató kér človeka, naj se pelje ali peš gré |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | postavljena , narejati ali prodajati. Solnítar sicer sam na sebi ni nevarna reč, marveč je mnogim rokodelcam in obertnikam potrebna, pa je |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | lahko vsak trepetaje razvidi, kterimu je le količkaj znano, kako nevarna je dostikrat človeškimu telesu moč vračitva. Tega pa ni kriv |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | ktermi sim veliko prasičev smerti rešil. Kakor hitro se leta nevarna in nalezljiva bolezin prikaže, se morajo bolni prasiči od zdravih |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | bel postaja, in smerad zgubi: je upati, da se bo nevarna pijavka zacelila. VI. Poglavje. Otiska po sedlu. Kedar se pod |
| Kemija (1869): | kislina je zato v rokah neveščega in neopreznega človeka strašno nevarna tekočina. Z vodo pomešana se jako razgreje, zato se sme |
| Oče naš (1885): | „Njegova smrt bi nam utegnila nevarna biti,“ je rekel Štefan. „Pred ko je mogoče, moramo ta |
| Tiun - Lin (1891): | vlekel me je neprenehoma naprej. Dobro je moral vedeti, kako nevarna je najina pot. Ali je tako dobro poznal stransko pot |
| Kuharske Bukve (1799): | je is tiga vſtalo? oni ſo snajdeli umne męſhanja, al nevarne sa sdravje; ped savitemi inu komaj saſtoplívemi beſędami vpelali eno |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | dobička, razun kar so ga zadeli izurjeni lovci, ki so nevarne pota delali za obilno množino močvirnih in povodnih tičev, klju |
| Botanika (1875): | mnogovrstno koristnih rastlin ima pa ta red tudi nektere jako nevarne, namreč mišjek (Conium maculatum) in pasji peteršilj (Aethusa cynapium), pod. |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | ſvoji voli nasavupou, inu ſvoje shelie sa navarne dershou, saturei ſe je ſvoimu Nebeſhkimu Ozhetu terdnu podloshen ſtariu |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | smota hudobnih tovaiſhu, drugih Judy greſhnu pregovarjeine, inu tu sapelavaine navarne perloshnoſti v'eno takſhno podſtopnoſt, naſpamet, inu hudobo sapelali, de |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | Mariza je na novo sazhele sa ſvoje zvetlize ſkerbeti, je nevarne ſoſede v' kraj ſpravila, ino |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | molčim od potrebnega in zavoljo slabih potov silno težavnega pa nevarnega občenja s Tominom in Gorico, samo omenim tisuč in tisuč |
| Valenštajn (1866): | pogleda zopet v pisanije). Kaj pa je v pismu tak nevarnega? Pogledati me sili radovednost. Trčka (od strani Ilu). Kaj delaš |
| Blagomir puščavnik (1853): | v povesti pobožna Bogomila! — Morje življenja je dan na dan nevarniše. Hudi vetrovi divjih strast čedalje večje valove ženejo, vedno je |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850): | naj se vsaki dan nova bata na rano položí. — Ni nevarniši rečí pozimi, kakor s žerjavico ali živim ogljem izbe in |
| Blagomir puščavnik (1853): | je bila svojemu sinu pisala, se je merzlica strašneji in nevarniši od drugikrat poprijela, s pobožnim in Bogu vdanim duhem pričakuje |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | starec pogleda z ostrim očesom, rekoč: „Saj veš po kakem nevarnem potu se je zedinilo razdeljeno premoženje v tvoji roki. ” Fulvija |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | bil le s težavo izlečen, ali je celó poginil na nevarnim in goljufnim svetu. Kadar so pa po večjem deževji nastopile |
| Gozdovnik (1898): | človeška in živalska, ležoča po suhi planoti, utrujena, zaprašena, kažoča nevarni pot teh pustolovcev, tvegajočih vse, tudi življenje, da bi dobili |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | obrazhat, kuj perletijo poberat zherve, ino zhiſtiti nivo od tih navarnih ſovrashnikov. Satorej kmetvauz ne bodi jim ſovrashnik, zhe ſi od |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | so unidan zaperli spet mnogo cesarju Napoleonu in njegovi vladi nevarnih oseb, in nektere celo iz višjih stanov. — Cesar Napoleon je |
| Kratkozhasne uganke (1788): | Ushęzh je moja shpendija: sladkè je sad mojega dela, al navarnu je moje mashtuvanje Povęj meni: kedu je ta, de se |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | boleznih zatèrlo. Prebivavci na Kolpi zoper bodljaje eden druziga na nevarno vižo gazijo, drugot zoper zlatenco na sodil (ne na pare |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | jih bila še otela. Pa meni se njih bolehanje ni nevarno zdelo, ino mladimu zdravniku sim se za dober svet še |
| Robinson mlajši (1849): | selitve — naselbine v Ameriki poplavi; da si ravno bi to nevarno biti moglo, da bi se na tako velikem koráblji, brez |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | svojem gruntu. Znabiti, da bo kdo rekel, da je to nevarno, ako se bo dnar tako lahko na pósodo dobival, ker |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | ne izide po sreči; verh tega je pa ozdravljanje močno nevarno in lahko zdravniku strašno smert nakluči. Pes, ki se za |
| Tiun - Lin (1891): | Lastavica« vsaj ne bila tako blizu. To je bilo vsekakor nevarno. Delal sem se v tem jako mirnega ter se s |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | žilah oterpne, kužne bolezni se ga raji primejo, in vselej nevarneji zboli, kdor je žganice navajen. ” „Tak hudo”, rečem na to |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | kulkain ludy ti, koker Judesha, v'tu vezhnu pogwbleine ſpraviſh? navarnu je tiſtu vedet, katiru to veſt rani. naſrezhnu je tiſtu |
| Genovefa (1841): | délu ſe ni nizh bati, zhe ſe ravno v zhaſih nevarno sdi. Sakaj danaſ ali jutri vunder dôber ſád prineſe. ” |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | starišev! Jaz Vam to pišem, da naj stariši vidijo, kakó nevarno je, otroke same pušati, in z ognjem nemarno se obnašati |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | noter do muzga, de rujavo postane in konec vzame. Posebno nevarno je tako poškodovanje pri češnjah, višnjah in sploh vsim kosičnim |
| Ferdinand (1884): | pa mestni zrak sta pričela spodjedati njegovo zdravjé. Zbolel je nevarno. Bolezen se je spremenila v hudo mrzlico, ki sicer ni |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | plazhilu na nebu prejeti. Nagledej na tu, kar tvoji zhistoſti navarnoſt della, ja boj se govoriti, kar per drugeh pohujshanje ſtury |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | proshno tega svetega Ozheta obdaruval, koker lih tudi zhes tolkajn navarnoſt na dushi, inu na telesu, pred katireme sem bila jeſt |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | Katire leſtno lubeſn enkrat prov ſbendeſhâ, nabo nekol v' navarnoſt pershl, dokler on se zhes te lakomnoſte tega ſhivota, inu |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | Dohtar Minderer pravi c. 4. kader je luft giſten, inu navarnoſt te kuge, toku sjutrej smi tvoj obraſs, uſta, uſslieſsa s' |
| Sacrum promptuarium (1695): | je iskal te sgublene auzhize, ter sa isvelizhaine taiſtih v' nevarnost je poſtauil ſvoj shivot, kakor en dober paſtier. Ego ſum |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | zmoteniga človeka tak čas brez tovaršije izpod strehe v smertno nevarnost iti pustijo. — Pa mislim, de tudi takim kerčmarjem pridgvati, se |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | pogíne! — Ali ni to strašna hudobíja! Gospodár je imel škodo; nevarnost je bila, de bi se ne vžgala kerma, ki je |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | lije, Kakor hrast Slovenc stojí, Za očastvo se daruje Vso nevarnost zaničuje; Večna je Slovencov čast. Zato mi, Slovenje sini, Zvesti |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | mrazu in ledu, kakor pa da bi se bil v nevarnost podajal s ceste stermoglaviti ter ob zdrave ude ali še |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | naj se je rajši ognejo, kakor pa, da bi v nevarnost življenje postavljali. Čuditi se je pa tudi, da v vsem |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | prebrésti. Slišal sem memo mnogih druzih nevarnost tudi od nekega moža, ki je ravno tiste dní, gredé |
| Tiun - Lin (1891): | rešiti dveh preganjancev, ki sta ušla Kitajcem in katerima preti nevarnost po džunki, ki jo vidite ondu? « Brez vsacega odgovora krene |
| Gozdovnik (1898): | je, da to more najbolje storiti s piramide dolu, da-si nevarnost, v ktero je stopal, nikakor ni bila majhina, pa je |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | je deshovnu blu, bode veliku serna; Pſheniza, inu Ersh ima nevarnoſt v'zvetji. Jeſénska Şétov. Ta perva inu nar ta sadna |
| Ta male katechismus (1768): | eden se v' enemu smertnemu grehu, inu v' eni smertni navarnoste na enkrat se ſneshl, inu he spovdnika naimel, koku le |
| Ta male katechismus (1768): | temu revnemu ſhivlenju she enu drugu, uſſe dergazhe, resnizhanu, bres navarnoste, inu enu vezhnu ſhivlenje na nas zhaka, katiru je taistem |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | prevelikega basanja tega ſhivota, inu nekol toku ſhiher naſhivę bres navarnoſte te sramoſhlivoste, koker kader se ograję is svetem postenjam. Bodi |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | katireh je is mojo zhaſtjo tudi moje dushe ſvelizhanje v'navarnoſti ſtallu, inu s'takem mojem pridam, inu mizam sem billa |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | sluſhabnekov edn. Jeſt bodem tebi pomagalla v' taiſti toku groſni navarnoſti, ter bom tebe na taiſte dan potroshtala, kader bo tebe |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | nazhiſtoſtjo omadeſhuvati, ampak, kader bosh mene v' skushnavi, inu pregreshni navarnoſti ſamirkal, o! odſheni takrat delezh od mojega serza uſſe hude |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | vi duhovi boshji shitro tosa pridatha bras vse shkode inu navarnoſti na dushi noi na thalesi davi mene N: to pegerano |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | 30 hiš šteje, je bila s cérkvijo vred v veliki nevarnosti in le popolni tihoti zraka in pa nevtrudni pomoči iz |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | svoje sosede serčno rad, ino mojo stanovanje je tudi brez nevarnosti, de bi se ga ogenj lotil, zato mi tudi ni |
| Robinson mlajši (1849): | tek pokaživa, da sva móževa, ino da ideva derzo — serdčno nevárnosti v sretenj — vstret, v ktero sva se iz najboljšega naména |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | ino mirniga, kdor je pobožen, pridejo naj tudi še take nevarnosti. Velikokrat bi bil David lahko škodoval Savlu, svojimu sovražniku. Pa |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | posteljco iztrebi, ki sicer nekoliko smerdi, pa je brez vse nevarnosti za kravo. XVI. Poglavje. Francozi ali sramna bolezin. Francozi so |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | se pa vendar najdejo ljudje, kteri psa nočejo pokončati, in nevarnosti vkljub, ktera iz ozdravljanja psa njim in drugim ljudem proti |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | v vsem kraji ni ne enega človeka, ki bi take nevarnosti v prid celega kraja in pa popotnih ljudí okrajni gosposki |
| Viljem Tell (1862): | Ribarček. Al čujete na gori zvon? Gotovo V nevarnosti je kaka ladija, K molitvi opominja zvon ljudí. (Stopi više |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | vzkliknila od veselja. Toda veselju je sledil naglo strah: ,,Kakšni nevarnosti sta se izpostavila, dobri — hudobni otroci! Bežita, bežita, da vaju |
| Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): | življenja. Ti naj pomislijo, da je zemeljsko življenje zmiraj polno nevarnostij, težav in skrbij, da čakajo človeka zmiraj le nove priložnosti |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | zyl inu konèz doſęshe? On terpy vrozhino, mras, shęjo, lakoto, nevarnoſti, supernoſti, de enu malu zhaſty sadoby. En lakomnik ſi vſe |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ino ſtraſhno vreme ſe vsdigne na morji. Barka je v' nevarnoſti iti na koſze. ino brodniki sgubé she vſe upanje ſe |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | reswojnikami, v' navarnoſtah med rojakami, v' navarnoſtah med ajdmi, v' navarnoſtah v' mejſtu , v' navarnoſtah v' puſhavi, navarnoſtah na murju, v' |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | rojakami, v' navarnoſtah med ajdmi, v' navarnoſtah v' mejſtu , v' navarnoſtah v' puſhavi, navarnoſtah na murju, v' navarnoſtah med |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | bil, v'navarnoſtah na vodi, v' navarnoſtah med reswojnikami, v' navarnoſtah med rojakami, v' navarnoſtah med ajdmi, v' navarnoſtah v' mejſtu |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | vodi, v' navarnoſtah med reswojnikami, v' navarnoſtah med rojakami, v' navarnoſtah med ajdmi, v' navarnoſtah v' mejſtu , v' navarnoſtah v' puſhavi |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | med ajdmi, v' navarnoſtah v' mejſtu , v' navarnoſtah v' puſhavi, navarnoſtah na murju, v' navarnoſtah med |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | tega murja prebiv. Na zheſti ſim jeſt doſtikrat bil, v'navarnoſtah na vodi, v' navarnoſtah med reswojnikami, v' navarnoſtah med rojakami |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | zheſti ſim jeſt doſtikrat bil, v'navarnoſtah na vodi, v' navarnoſtah med reswojnikami, v' navarnoſtah med rojakami, v' navarnoſtah med ajdmi |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | v' mejſtu , v' navarnoſtah v' puſhavi, navarnoſtah na murju, v' navarnoſtah med |
| Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): | srca. Podpiraj me v moji slabosti, pomagaj mi v vseh nevarnostih, ne zapusti me v skušnjavah, prosi za me ubogega grešnika |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | odtoshvi al odsianja dati use poprieda morash vedeti inu usam navarno ſtam se odgeniti. MERKEI DORO. Kader Anzhuovak ushliednjam zugi leshi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | za poti in ceste skerben gospod, ki bi gotovo takim nevarnostim v okom prišel, ako bi vedil za nje. In pa |
| Spisi Krištofa Šmida (1883): | pride, tudi v serce ide — in sta bila kljub bližnjim nevarnostim vendar vesela in zadovoljna. Razun veronauka je podučeval vitez otroka |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | dni vezh ne ispuſtiſh. Kakor kókla pitike s perutami pred nevarnoſtjo, sakrivaſh ti s pérjem ſvoje grosdike pred hudim vreménam, de |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | zbeži v pušavo. Po temni hosti je hodil. S smertnimi nevarnostmi je bil zaprežen od vsih strani. Komu bi v takim |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | nami tvoju oblyzhie, pogledei na nas, kader ſmo v' greſhni navarſhni, de v'greh na pademo. Pogledei na nas, kader v' |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | inu pobolſheine odlagat do ſmerti, inu taku naſhe duſhe v' navarſhni tiga pogubleina puſtiti. Mi nozhmo vezh tiga ſturiti, mi nozhmo |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | in illo peribit. Katiri to navarſhno lubi, tiſti bo v' navarſhni pogublen. Accenſo autem igne in medio atrii, quia frigus erat |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | inu tiſte v' naposhteine sprauli, ſvojo, inu tiſtih duſho v' navarshno vezhniga pogubleina poſtauli, inu, aku ſo ony bres pokure vmerli |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | semlo padu, koku pa molimo mi, katiri ſmo povſod s' navarshno, inu potrebshno obdani, kader ſami sa ſebe molimo? kai sa |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | ti moreſh saki dan ali to hudobo premagat, ali v' navarſhno vezhniga pogubleina priti. Ille autem cæpit anathametizare, & jurare: quia neſcio |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | Eccli 3. Qui amat periculum, in illo peribit. Katiri to navarſhno lubi, tiſti bo v' navarſhni pogublen. Accenſo autem igne in |
| Robinson mlajši (1849): | gospoda pregovoriti, da bi se ne podaval v tako strašno nevaršino, v kteri zaisto v konec iti mora. Ali Robinson bojazni |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Ljudjé so bledi, čmerni in slabotni , ki v njih prebivajo, nevečni ko muhe; in vsaka bolezen se jih lahko prime, kar |
| Genovefa (1841): | ſo ſe pa ſhe téga veſelile, de ſo vſe tako nevédama ſkùp priſhle, in de tudi edine niſo pogréſhile. Ta dan |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | novim pravopiſam takó lahko brati, kakor s ſtarim in bodo nevedama brati snali, bres de bi ſe savedili, kdaj ali kako |
| Stric Tomaž (1853): | Jurjevih ust, ki popustivši svoja neizrečeno žalostna, se domu verne, nevedé ali ju bo še kdaj v tem življenji zamogel viditi |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | obraz — tako navdušene je ni še videl. Molčé in skoraj nevede je pokleknil pred njo: saj je bila njegov zvesti angelj |
| Robinson mlajši (1849): | bili. Lamica si je tičas od medlobe legla, ino mladi, nevedoče, da ste v vjetji, ste brezskerbno pri materinem vimeni ležale |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | moje serce, pa tudi njeno serce se je skoraj kar nevedoma meni naklonilo. ” „Nesramnež! ” zavpije Fabíola „da si upate od nje |
| Zoologija (1875): | nij imela dosti apnastega zobanja. Takisto iščejo ljudje in živali nevedoma njim neobhodno potrebno kuhinjsko sol. Ne samo, da vsaka pitna |
| Ta male katechismus (1768): | Kaj je en S. ſakrament? Je enu videjozhe ſnamene te navidejozhe gnade boſhje k' nashemu ſvelizhanju od Kristusa noterpostavlenu; ſakaj nekaj |
| Ta male katechismus (1768): | ni dana, de vſhivajo 'ga O bodi itdr. XV. O navidejozhe ti prave Buh nash: * Podnevi ponozhi bod' zhesen vsak zhas |
| Ta male katechismus (1768): | preteshku sturiti, katire je nebesa, inu ſemlo, uſſe videjozhe, inu navidejozhe rezhy is nezh stvaril, inu koker je on taiste stvaril |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | lepimi zhednoſtami napolni: myr inu sdravje nam dadejli, videjozhe, inu navidejozhe ſovrashnike odverni: vſe hude shele odsheni, sdravu vreme, inu dobro |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | Lipek pojdi, pojdi semkaj in pokaži, da nisi neumen in neveden. « Lipe pride ter se silno nerodno pred Izidorja postavi. Izidor |
| Roza Jelodvorska (1855): | odkriti. Sama ni vedila, kdaj je iz tamnice prišla. Vsa nevedna se je mogla poprijemati, de je zopet na čisti zrak |
| Občno vzgojeslovje (1887): | da mu vzgojitelj zaupa. Vzgojitelju se je ogibati, delajoč se nevednega, da gojenca ne zapelje k laži; biti mu je vedno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | včasih ni mogoče zdravnika kmalo dobiti, preden pa pride, že nevedni ljudje z napačnimi sveti bolezen pohujšajo. Kaciga soseda, kteri bi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | pridni bravci, razjasnjeni po gospod Vertovcovi „kmetijski kemíi”, niso več nevedni kmetje, ki brez pomislika zemljo obdeljujejo, ampak oní so umni |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | tudi krivi zaumeni med ljudstvam ložej popraviti, — laží, ki jih nevedni ali hudobni ljudjé tolikokrat trosijo, bolj zatirati, — in mnoge potrebne |
| Zlata Vas (1850): | čedo dobro pase, ima skerb za vsako glavo. Ljudje so nevedni in po nevednosti vse narobe delajo, ter ne umejo, kako |
| Ta male katechismus (1768): | gmajn popolnema grevenga zhes uſſe sploh grehe, katire ve, inu nave, toku bode njemu tudi ta na tako viſho poſablene greh |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | be njeh viſhal; rajmno taka je nadluga tega zhloveka, katire navę, inu naſna svoje nagnenja viſhati is vojnèkam te zhednoſte, |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | v' boſhjemu myru skupſveſujejo. Ena nadolſhna dusha, inu poniſhnu serze nave, kaj je kreh, prepir, ali ſabavlanje. Ti napuhneni, mu oſertni |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | tu uſſe je leſtni lubeſni tu narhujshe strashilu. Ta lubeſn nave ſa to pravo pot, po katiri zhlovek v' nebesa pride |
| Kratkozhasne uganke (1788): | tebi! svojo mozh pokaſhem. En drug mene veliku naobrajta, ke navę, kajſene velike dęla jeſt delam. Mejſtu, inu use hishe morejo |
| Kratkozhasne uganke (1788): | inu v' hishi oſtane; ſakaj zhe she ſa to vadlo navę, tok bo, koker hitru ti v' hisho naſaj notriſtopesh, na |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | naſhi grehi grivajo, naſhu ſerze pa vunder sa eno shaloſt navei: inu s' tiga pride, de mi taku lehku, inu hitru |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | ta ſmert povei. Kedai pa mormo vmreti, Sa tu oben navei K'dir na veisti svoji Prau perpraulen stoji, Tisti ſ |
| Sacrum promptuarium (1695): | perua je utonila, ta druga ſe je sgubila, da obeden nevej kej je, ta tryetia je shla v' Nebeſsa, inu nezhe |
| Sacrum promptuarium (1695): | pruti njemu ſe iskasala, kakor de bi nezh sa letu nevejdla, satoraj tudi Ceſsar nej nihdar Livij obene rezhy odpovedal: Ta |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | teshki, inu naprenesni, inu she tudi drugeh teſhavneki gratajo, inu navędo nezh od perpomuzhe enega troshta. Ti nimash szer bres ſbiranja |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | bil. JEsus pak je rekuv : Ozha odpuſti nym, sakaj ony navędo , kaj delajo. Inu Pilatush je piſſal enu piſmu odsgorej koker |
| Kratkozhasne uganke (1788): | inu svitlobo zhutila, inu raglati ſazhęla: inu, katiri ſa tu navedô, bo. do menili, de ta malana ſhaba raglá. III. Naréditi |
| Sacrum promptuarium (1695): | je leta Neopolitanarza, per katari ſim malu zhaſsa, satoraj she navem nje termo: Vicekrajl takrat k' njemu rezhe: Moj zhlovek ti |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | ſhivish ti toku vendan kje, koker de be ti imel navem koku |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | naprej bodo vidili — Goſpá. V' kom je raven gręſhil, to nevęjm. Al tvoje jęse ni saſlushil, to bi otla vganiti. Sej |
| Genovefa (1841): | bi kônj imel perote, kakor tiſti, ki ſim ga nékdej, nevém shé kjé, isobrasheniga vidil, in ki ſe mi je prav |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | svoje potroške storiti, ali so pa besedi zvesti ostali, tega nevem. Gotovo bi dobro in koristno bilo, de bi se ta |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | pa ji je mankalo, kaj ſe vam sdi? „tega mi nevemo. '' Lejte to je: Jerman je pſhenizo na plitvo peſhéno semljo |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | V' Taiſtimu zhaſſu: je JEsus ſvojim Jogram rekuv: zhujte, ke navęſte, ob kajsaeni uri ima vaſh Goſpud pridti. Tu pak imate |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | napuſtuv ſvojo hiſho podkopati. Satorej bodite tudi vi perpravleni, dokler navęſte, ob kajseni uri ima Syn tiga zhloveka pridti. Kedu męnesh |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | de bosh mogl umreti, inu s' tega svejta pojdti. Ti navęsh kje, kedaj, ali koku bosh umerl, inu ſakaj ſhivish ti |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | iſorene misle pojirje; ſakaj od tega zela vezhnoſt viſſy. Ti navęsh, zhe bosh mogl tu, al unu dakonzhati, tu pak je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | razdražila. ” „Ne govori tako — Marka opominja pobožna ženka njegova, ali neveš, da Perun ni Bog, da njegov jakan**) in njegove strele |
| Genovefa (1841): | miſlili. '' „In po tém ti imam ſhe nekaj povédati, zhéſar nevéſh. Kakor imáſh ozhéta in mater na sêmlji, tako imám tudi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | in na vezher naj ne nehá tvoja roka: sakaj ti nevéſh, ktéro bo bolj pognalo, to ali uno, in zhe bo |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | odgovoruv. Satu je Pilatush k' njemu rekuv: nagovoriſhli pruti meni? navęſhli ti, de jeſt imam oblaſt tebe krishati , inu imam oblaſt |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | novih iznajdb v gospodarstvu saj nekoliko pozvedil, ostane revež in nevednež; prekosili ga bodo v kmetijstvu sosedje njegovi, Nemci pa Lahi |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | se nam ne bo treba bati, de bi Nemci našo nevednost zasmehovali. Kaj je lepiga na Slovenskim? 1. Lepo je, de |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | zboru nisim govoril. S tem očitanjem on še le svojo nevednost v zbornim ravnanji pràv očitno pokaže. Povém mu , de v |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | kmetov pazi na te znamenja vesvoljnega napredovanja; da lenoba in nevednost zaderžujete veliko veliko množico gospodarjev, stopiti v kolo sprevidenih svojih |
| Pozhétki gramatike (1811): | beſede isrezi kakor nj, poſtavim; digne, vréden, magnanime, vélkoſerzhen, ignorance, nevédnoſt, beri: dinje, manjanime, injoranſe; isjémaj: stagnation, sapovódnja, saſiala voda, saſtáloſt |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſo bili hudobni vſi od krája. Ljudſtvo je léslo v' nevednoſt, v' grehe ino hudobije. Smiram je manj práviga zheſhenja boshjiga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | ſi v ſholo hodil. Ş. Kaj takiga verovati, je velika nevednoſt in vrasha. O. Od kod pa pride bliſk, grom in |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | Stariſhi jih puſtę v' eni nevumnoſti ali nevęjdnoſti. plęſnuvati, katęra nevęjdnoſt jih v' vſe ſorte gręhe saplede, katęrih bi ſe bily |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | kaj jeſt ſkusi nevumnoſt, ali nevęjdnoſt saſtopim. Skusi nevumnoſt ali nevęjdnoſt saſtopim jeſt, kadar eden tęga ne vęj, kar njegovu isvelizhanje |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | Vy morete tèdaj pervizh vęjditi, kaj jeſt ſkusi nevumnoſt, ali nevęjdnoſt saſtopim. Skusi nevumnoſt ali nevęjdnoſt saſtopim jeſt, kadar eden tęga |
| Zlata Vas (1848): | Ožbetu priti. In dovolil jim je; zakaj zavoljo njih velíke nevednosti so se mu smilili. Učil jih je mnogih rečí, in |
| Zlata Vas (1850): | ima skerb za vsako glavo. Ljudje so nevedni in po nevednosti vse narobe delajo, ter ne umejo, kako si pomagati in |
| Občno vzgojeslovje (1887): | Ako si je otrok iz nevednosti ali iz nedostatne previdnosti učinil bolečino ali škodo, ako občuti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | nar bolj pa podobarji ali pildhavarji ſpazhili, ker ſo savoljo nevednoſti raslozhka v arhitikturi v nemſhke zerkve to naſhtulili, kar bi |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | vshę tavshentkrat reshalili. Stariſhi jih puſtę v' eni nevumnoſti ali nevęjdnoſti. plęſnuvati, katęra nevęjdnoſt jih v' vſe ſorte gręhe saplede, katęrih |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | zhes boſhje rezhy. Ta stury v'nareſlozheneh ſerbeſhne, inu v' navędejozheh rezhęh prenagle ludy. Res je, inu zhe ni nezh res |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | dobruto reshalel namrezh: Savolo teh inu vſeh mojeh vedejozheh inu navedejozheh, koker tudi posablenih grehov, je meni raimno shov , inu me |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | dobruto reshalel namrezh.. Savolo teh, inu vſeh mojeh vedejozheh inu navedejozheh, koker tudi posablenih grehov, je meni raimno shov, inu me |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | dobruto reshalel, namrezh Savolo teh, inn vſeh mojeh vedejozheh inu navedejozheh, koker tudi posablenih grehov, je meni raimno shov, inu me |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | ſe namoreta sakonske lubesne dolſhnuſti nekol prov dapolniti. 15. Nezh navela sakon, kader kedu s' ſilo ali gvavtjo, ali tudi ſkus |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | duhovna Goſposka supet v' leto sakonsko pravizo napoſtavi. 13. Nezh navela sakon, kader ſe dva bres vędeſa, inu perpuſhenja ſvojiga fajmashtra |
| Ta male katechismus (1768): | potèem be se tudi naspovedal, al mordej taka spovd nezh navellá? Aku ima eno gmajn popolnema grevenga zhes uſſe sploh grehe |
| Ta male katechismus (1768): | obtoſhiti. Aku be pak vednu ſamovzhal? Takrat zela spovd nezh navellá, inu stury en nov smertne greh, inu she en vezhe |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | de ta druge v' bogabojezhnoſti gorijemle. Uſſe drugu tovarshtvu nezh navella, inu je enu pogublivu, prekletu tovarshtvu, katiru tu dobru ſhivlenje |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | tega se ozhitnu doliuſame, de vira per ludeh ſhe nezh navella. O nekar se ti meni napodej ſa takem hudobnem exempelnam |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | greha v'sakon ſtopiti: eni pak ſturę, de sakon nezh navellá, inu ſe more resdreti. Dvoji ſo taki sadershiki. Eni, katiri |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | oblubijo, inu ali poprej, ali potler preſhuſtvu doperneſeta. 6. Nezh navella sakon ene Kriſtiane s' enim Turkam , Judam, ali najovirnikam, katiri |
| Biblia (1584): | Iesus pak je k'nym djal: En Prerok nigder majne nevelá, kakór v'ſvoji Ozhini desheli. Inu nej ondi veliku zajhnou |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | na ljudske šege itd. Ima dopisnike v vseh slov. deželah. (Neven. ) * Konec pret. leta je prišel na svetlo 1. del važnega |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | svezati), — klesar Steinmetz, — podmerati untertauchen, — podmerač Taucher, — čoka, kloka Kirchenluster, — nevera Sturm, neverin Sturmwind, — huntati durch die Nase reden, — huntalo der |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | Fabiohno ali priterjatev; dvomljivosti pa ni nikoli kazala — modrijanstvo pa nevera se je v njej umaknila veri. Ali zdaj se je |
| Biblia (1584): | desheli. Inu nej ondi veliku zajhnou ſturil, sa volo nyh nevere. XIIII. CAP. VTémiſtim zhaſsu je glas od Iesuſa priſhàl pred |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | 58. Inu on tam ny veliku zhudeshov dęlal savólo njih nevęre. XIV. Poſtava. 1. V' timiſtim zhaſsi je ſliſhal Herodesh ta |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | ſedelu , ſe je nym JEsus perkasov, inu je ſvariv njeh naviro, inu njeh ſerza terdobo: de tem : katiri ſo njega videli |
| Arov in Zman (1850): | k vod, ki je krog griča tekla, pit hodili in neverci sо bili tako ošabni, da nikogar niso nadlegovali. Pa zdaj |
| Mahmud (1870): | domovino! « »Kaj pa sta imela opraviti v Turčiji? « vpraša Turjaški. »Neverci so naju odpeljali iz Kranjskega v Turčijo. Jaz sem bil |
| Mahmud (1870): | je zdihovalo v Bosni v sužnosti, kamor so je zavlekli neverci. Prevideli so pa tudi naši pradedje, da tako ne gre |
| Mahmud (1870): | vsaj bi videla, kje je. Najbolj gotovo so ga zalόtili neverci, kteri so tisti čas pridrli tù sem. Poskrili smo se |
| Mahmud (1870): | pripeljal semkaj. Čutil je, da je res preveč, kar ravnajo neverci z ljudmi, čutil je, da je Muzulman grozovit in sirov |
| Mahmud (1870): | vsako leto sveta maša v tem plašči. — Bitka je dobljena, neverci so bežali in mnogo jih je ubitih ali pa vjetih |
| Mahmud (1870): | Takrat pa, ko ste bili pridrli vi sem, zažgali so neverci hišo in sirove roke predrznile so se staro ženo, tvojo |
| Mahmud (1870): | Grad vže gori, vžgale so ga krogle iz turških topov. Neverci zažgό podkope in del zidovja se zruši. Sedaj gre pa |
| Mahmud (1870): | so se tedaj in udarjali v Bosno, kakor so poprej neverci v njih deželo in so plenili po državi mogočnega sultana |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | roko, ino deni jo v' mojo ſtran, ter ne bodi nevéren. ” Tomash ſe Jesuſu k' nogam ſzhéne, ino rezhe: „Moj Goſpod |
| Robinson mlajši (1849): | je Petka podziral, v podzrénji imel — dolžil, kakor da bi neveren — nezvest bil, akoravno k temu nikakšega vzroka ni imel. Dragotin |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | S. Duh Amen. Per tam kna posabi nate buerne inu navierne Dushe vgizah, dai buogaime dabojo sate shebroli. Anna druga dora |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | teſtam sromakam kateri so skues svoje niedleh shiulenje buerni inu navierne dushe kna posabi” puazhui S. S. meshe sanje obiuno: noi |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | na dno je ſhel v' barko, ino ſe ſili ſpati. Neverni brodniki ſo ſi miſlili, de bi med njimi utegnil kak |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | lepo terdno tanzhizo, veliko daljſhi v niti od naſhih ohlanzov. Nevirni pridi ſim, kjer jih doſti tako prede, de ſe preprizhaſh |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | na visokih gorah, de po merzli Rusovski dežéli, de per nevernih zamorcih ni nobene copernice, ker clo iména od copernice ne |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | svetuſté od sebe dajati. 3. Nekar navirjemi moj Syn! nekar navirjemi, kader se leta leſhniva , inu ſapelliva lubeſn perliſuje. Ti imash |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | prov svitle ſnamena te svetuſté od sebe dajati. 3. Nekar navirjemi moj Syn! nekar navirjemi, kader se leta leſhniva , inu ſapelliva |