- puranov
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): in vajnperlov) in podolgama zrezanih mandelnov perdeni, dobro premešaj in puranov krof s tem nadevaj, z nitmi dobro zaveži in peci
puranov purbelj purgar purgirati purman purpurasto purpurea purpursaures pust Pust pusten pustinjak pustiti pustivši pustolovec pustošiti pustota pustoten puša puščanje puščati puščava puščaven puščavnica puščavnik puščavski puščen puščica puščoben pušelj pušeljc pušiti puška puškar puškin puštab puta puter puternica putifarjev putka pyrainidalis Pyrker
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | in vajnperlov) in podolgama zrezanih mandelnov perdeni, dobro premešaj in puranov krof s tem nadevaj, z nitmi dobro zaveži in peci |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ker ſim vidil, kako neuſmiljeno ſo zhbele s sheplam in purbljam morili. Miſlil ſim ſi: Glej nehvaleshnoſt ſvetá! tiſto shival, ktera |
| Sacrum promptuarium (1695): | nehodili, ga vſdigneio, ter en velik shaz najdeio. Erdicius Rimski Purgar ob zhaſsu velike lokote 4000. petleriou je shivil, ter en |
| Sacrum promptuarium (1695): | merù, sakaj purgarij ſó veliku ſaurashtvu vmej ſabò imeli: Melantius Purgar na ſrejd Poshlushavizou ſtopi, ter na vus glaſs saupije: Hic |
| Sacrum promptuarium (1695): | shpotam ſvojm je mogal shlishat Gorgius Beſsednik, kadar je pridigual Purgariam v' tem meſti olimpia od merù, sakaj purgarij ſó veliku |
| Sacrum promptuarium (1695): | je pridigual Purgariam v' tem meſti olimpia od merù, sakaj purgarij ſó veliku ſaurashtvu vmej ſabò imeli: Melantius Purgar na ſrejd |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | gorijo. V' tem Meſzi tudi shiher shilo puſhaſh, arznujeſh, inu purgiraſh, tudi en malu moſhta pijeſh, ribbe, inu ſadje s'maſso |
| Kuharske Bukve (1799): | Ako Zheſh, snaſh perdjati auſtrig, al miſhelnov. 117. Kapún, al purman s' auſtrigami nadevan. Duſhi ali dinſtaj auſtrige, krompirja, telęzhji ſękani |
| Kuharske Bukve (1799): | vime pezhi. 116. Telezhje ſtegno, ali ſhlęgel. 117. Kapún, al purman s' auſtrigami nabudlan. 118. Meſo od ovz inu jágnet. XII |
| Mineralogija in geognozija (1871): | Dostikrat je barva pihavnikovega plamena jako značivna. Stroncijan jo stori purpurasto, apno rdečo kakor zarja, kalij vijolasto, natron svetlo-rumeno, bor in |
| Mineralogija in geognozija (1871): | leska je steklenega, večidel vodočist, bel, plamen pihavnik ov pobarva purpurasto. Se malokje najde. Zvrsti njegove so: Celestinovi kalavec, zvezdasti celestin |
| Botanika (1875): | imenovane. Tu omenimo: vrbo krhliko (Salix fragilis); rudečo vrbo (Salix purpurea), beko (Salix viminalis); vrbo žalujko (Salix babylonica); rakito (Salix incana |
| Kemija (1869): | essigsaures, ocetnokisli amonijak, 463. Ammoniak kohlensaures, ogljenčevokisli amonijak, 412. Ammoniak purpursaures, bagrenokisli amonijak, 470. Ammoniak salzsaures, klorovodenčev amonijak, 412. Ammonium, amonijum |
| Kemija (1869): | amonijak, 412. Ammonium, amonijum, 413. Amonijak, Ammoniak, 412. Amonijak bagrenokisli, purpursaures Ammoniak, 470. Amonijak bakreno-okisni, Kupferoxydammoniak. Amonijak klorovodenčev, salzsaures Ammoniak, 412. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | grad bil orjaški nekidan, Zidovje vse poderto , in gol in pust je kraj , Ki praša po orjacih, jih več ne najde |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | grad bil orjaški nekidan, Zidovje vse poderto, in gol in pust je kraj, Ki praša po orjacih , jih več ne najde |
| Rudninoslovje (1867): | sivkasto, zelénkasto ; ne sveti se, neprozôren je ; suh kaolin je pust, a moker se lehko gnjete. Najlepši kaolin se nahaja v |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | ſe je vgànil od ondód v' enim zhólnizhu v' en puſt kraj na ſamu: inu kadar ſo mnóshize ſliſhale, ſo sa |
| Divica Orleanska (1848): | sledim koj! Burgún. Mi vsi! (Odidejo. ) Deveti nastop. Boriša druga pusta stran! Iz delje se svéti od sonca obsijano Remsko ozidje |
| Zlata Vas (1848): | vest nima jezika, poglejte svoje poderte hiše in hleve, svoje puste polja in verte, svoje prazne mošnje in skrinje, svoje stergane |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſe od leta do leta naſelijo; dajte njim dela. Veliko puſtiga proſtora je ſhe ſimtertje, rasdelajte ga, in ſadite ſadno drevje |
| Divica Orleanska (1848): | urno! Remon. Družba bil sim ji Na begu po ardenskim pustim gojzdu; Tam serce mi je razodela svôje. Umreti hočem strašnih |
| Gozdovnik (1898): | prepričanostjo in točnostjo, kakor bi se ne nahajal v divji pusti stepi, ampak na lepo posutej v omikani deželi in res |
| Divica Orleanska (1848): | Se samši vstopi na razpotje križno, In nagovarja sapo pustih berdov. Zakaj si to izvoli vedno mesto, In goni čedo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | da bi na njih mestu stalo kakošno kaliforniško zlato-rudato pa pusto pečinje. Že broj (število) ljudstva, kterega blizo 4000 duš na |
| Valenštajn (1866): | na otoci, Ki visel je v nebeških visočinah, Otok na pusto zemljo se je spustil, I most, ki je v živenije |
| Genovefa (1841): | rudézhih jagod in borovniz, in posnêji robidniz in malinez nabiral. Puſto votlino je s paſaſtimi polshevimi lupinami in ſvitlimi muſbeljni, s |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | koſham) bolj obdelovati vtegnili, kakor s ſamzam. Sa zeline rasoravati, puſto, terdo in kamnito semljo tergati bo dvojno drevo ali dvojnak |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | v polje, drugi je sa pomnoshenje klaje ſkerben, tretji prerahljá puſto semljiſhe in predela ga v vinograde ali ga pa s |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | poſeje, pa vezh perdela, kakor ti, ki ſvojo shivino na puſto paſho goniſh; ravno to je vsrok, de imaſh premalo gnojá |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Na mozhno, maſtno semljo ſejaj redkejſhi, kakor na terdo in puſto. 7. Sa semljo, ki ſe ſadu dobro vdá, je manj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſkerbel ne bó, bo imel malo trave, in to ſhe puſtó. Zhbelne panje oſnashi v lépim vremenu, in poglej ſkerbno, ako |
| Biblia (1584): | Vſaku Krajleſtvu, kateru je ſamu supèr ſebe resdilenu, tu bo puſtu: Inu vſaku Meſtu, ali Hiſha, katera je ſama sapèr ſebe |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | k' njim: Vſaku krajlęſtvu, katęru je supèr ſebe ràsdęjlenu, bó puſtu poſtalu: inu vſaku męſtu, ali hiſha, katęra je supèr ſebe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Ktera stvar hvaležna j' ne bi Mira pervošila? S. Tolsti pust! tvoj trebuh narveč Nje dobrote vživa, Ne razsájaj nehvaležni! Zémlja |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | to so bramba katoliške vere! — Program čitalničnih veselic za letošnji pust je ta, da prihodnjo nedeljo so plesalne vaje, potem vsako |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Semlja s debélim péſkam mokrote ne dershi; taka semlja je puſta in ſuha, ſad ob zhaſu ſuſhe po nji poſuhni. Peſhéna |
| Na stricovem domu (1860): | ki nas je vozil, mi je razkladal, kdo je pred pustom ali v postu v fari umerl, pravil mi je tudi |
| Vetrogončič (1860): | takole sodim: Gotovo še niste pozabili, kako je letos pred pustom Medja snubil gospodično. Vi že vse natanjko veste, jaz samo |
| Avguštin Océpek (1860): | na klarinet — ali po njegovem na klenet — piskati in pred pustom je šel vselej med godce. Ker je bil šaljivega, pa |
| Sosedov sin (1868): | XI. Pred pustom, ob času splošnih ženitovánij, jeliso se zopet bolj pogosto snubači |
| Marjetica (1877): | v vsaki kmetski hiši, o kateri se raznese novica: pred pustom ali spomladi pa dobodo mlado, novo gospodinjo. V resnici pri |
| Marjetica (1877): | rešena bi bila čez kratko iz njih. Tako je pred pustom v Briškem selu pravi somenj. Največji prodajalni in prekupčevalni somenj |
| Spletke (1894): | skrajni čas; če bi bili čakali do Treh kraljev, pred pustom bi vam bili prav gotovo držali svečo. « Resnikovka je poslušala |
| Svatba na Selih (1894): | ženitev že malone prekesno. Ali to je dejal, da pred pustom mora biti, naj se Lenica kuja ali ne. O lovci |
| Svatba na Selih (1894): | Dragar. »Pozneje kdaj,« méni Janez. »Ako prej ne, pa pred pustom; bodem že kakó prebil. « S tem so bili vsi zadovoljni |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | bi roké Nam žepov ne tipále. Me vošmo, de bi Pust preveč Ne vihal svojga repa. De v gerlo smerti mladi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | modeneškega in vojvodino parmazansko. Na poti domú, ki bo zadnje pustne dni, bota ostala še 6 dni v Benetkah in se |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | večji krofi še izrežejo, toliko raji dobe vsredej lepi paščik. Pustni krofi, drugačni. |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Pustni krofi. En funt lepe moke deni nekoliko ur na gorko |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | iz njega en pavc visoke krofe, tako velike kakor so pustni krofi. Po verhu jih poli s cukrenim snegam, dobro jih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | klej po tem lahko s apnam pobéli. Dober ſvèt sa puſtni zhaſ. Hozheſh u sakon ſtopiti, Hzherko sa sheno dobiti, Mamko |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ter rêzi: Herbet notri, neſrezha vunkaj. — Tako bo herbet nótri! ” „Puſtni vezhér ne prédi, ſizer predeſh sgol klobaſe; ne ſhivaj, de |
| Stelja in gnoj (1875): | s kakimi pomijami ter z zblojeno vodo; potem pa se pusté, da se nekoliko ugrejejo in sparijo, ali ustojé. Po okoliščinah |
| Ferdinand (1884): | da ga ni volja peti, ter jih prosi, naj ga puste samega. Preko vrta se je razprostirala med visokim, z mahom |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | ſupergovorę. Ne uſſellej is mezham, temuzh vezhkrat is perludnoſtjo se puſtę sovraſhneki premagati, inu ſveſati; ſakaj tu je ta narbulshe prevuſa |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | nevernike, sa Sidonze ino ˛Sirze deval? “ Nizh vezh ga ne puſté v' beſedo. Vſe po ſ-hodnízi ſe je s' velikim hrupam |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | uſmiljeno, kakor ozhe, zhes-nje potoshi rekozh: „Nizh vezh ſi ne puſté ljudje rezhi. Vſi ſpazheni ſo. Pa vender jim bom ſhe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | 600 lét, ſo oni na Ilirſkim kraljevali, in nekadajne mersle, puſte, divje in nerodovitne kraje v bolj gorke, pitane in prijetne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſkos edini pridelik, v semlji pokopan do pomladi per miru puſté, de otaja, ino ga sa ſeme imajo. Zhe jim pa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | takó lahko, kakor dreveſa, in prej shenó in dreveſam zhaſ puſté perje mozhnó ſtoriti, in ti per njivah in vertih naméſt |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | shusou: al je riesn bel kar: merkei bueg se kna peſti skushati: temvezh ti morash saterdnu varjeti karje utah buklezah udrukano |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | bo ſam v'njo padl. Neſodi poprej, prędn ſaſliſhiſh, ter poſti ludy govoriti. |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | Lovec prime zajca za ušesi in reče psu: ,, Pusti ga, pust’! “ Pes zajca izpusti, a lovec ga vtakne v svojo torbo |
| Sacrum promptuarium (1695): | nesgubil, grè inu vſe na eno shpago perveſhe, ter yh pusti; perletj jastrop sgrabi enu inu vſe vkuppai prozh neſse, ſaromak |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | sredi, včasih sežejo do steržena. Ne suši lesá prenaglo;ne pusti tedej omajeniga na sonci ležati; od prenagliga sušila se les |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | vzameš, jih urno na okrogel les deni in tako dolgo pusti, de se shlade in sterdijo. Ocverti loki. Zmešaj eno unčo |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | potem jo iztrebi, operi, osoli in tako eno uro ležati pusti. Potlej rog s putram pomaži, nad hudo žerjavco postavi, šuko |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | tudi nekoliko koleščikov srove gnjati perdeni. Zdaj kozo pokri in pusti, de se vse na neprehudim ogni zarumeni; vunder vari, de |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | kuha. Potlej perdeni en maselc vina in dve cele jajci, pusti še enkrat zavreti in precedi skoz čedno ruto. Vso mast |
| Viljem Tell (1862): | zarad tega mora v ječo? Porok Sem za-nj; prijatel, slušaj, pusti ga! Frishart. Ti bodi za-se porok in za svoje Življenje |
| Valenštajn (1866): | iščeš, Ta pot leži pred taboj, Vrangljina Od sebe pošlji. Pusti upe stare, Proteklemu živen'ju daj slovo, I skusi, kako začneš |
| Ferdinand (1884): | v sanjah o njem sè strašnim srce trgajočim glasom. »Oj, pusti, pusti me vendar na miru, krvaveči angelj! Kaj me gledaš |
| Biblia (1584): | inu ſo djali: Letukaj je Puſzhava, inu nuzh ſemkaj gre, puſti ta Folk od ſebe, de gredo tjakaj v'terge, inu |
| Kuharske Bukve (1799): | puſti de ſe na reſhetzi odtezhejo, smęſhaj jeh med zuker, puſti vręti, dokler sholzhnaſti poſtajajo; poſtavi kotlizh v' merslo vodo, de |
| Kuharske Bukve (1799): | Kadar ſe ſpodej rumení, perlij en malo goveje shupe, inu puſti dinſtat, dokler je sadoſti rumeno. Po tęm salij s' shupo |
| Kuharske Bukve (1799): | deni ſtolzheno selenje s' ſokam vred notri, pertręſi moke. smęſhaj, puſti de ſe ozrè, perlì goveje shupe, puſti dobro ſkuhati. Potle |
| Kuharske Bukve (1799): | polizh vode, premęſhaj dobro s' kuhalnizo; ako imaſh doſti zhaſa, puſti ene dvę ure tako ſtati: potle preshmi ſkusi goſto ruto |
| Kuharske Bukve (1799): | v' ſrędo s' zukram kuhane marelze, ali en drugi ſalsen; puſti krofe gor iti, inu zri jih na maſli. 91. Sirni |
| Kuharske Bukve (1799): | ſo zhiſte, de ſe proti luzhi ſkusi nję pezhka vidi; puſti v' ſklędi zhes nozh ſtati; drugi dan jeh ozedi; zuker |
| Kuharske Bukve (1799): | ozheſh is nje sholzo narediti, poſnami vſo maſt is nję ; puſti jo ohladiti, ras — tari notri dva jajza s' lupino vred |
| Kuharske Bukve (1799): | V' kotlizh deni pol libre zukra, najn en frakel vode, puſti vręti; pol libre víſhin operi, pezle na pol odręshi, deni |
| Sacrum promptuarium (1695): | potle ga perveshe k' enimu ſtebru, inu cello nuzh ga puſtj ſtati pres shpishe, inu pijtia, inu cilu nejmogal doli lezh |
| Sacrum promptuarium (1695): | poſsodo na glavi resbye; ona rada pervoli: En dan mosh puſtj en umasan lonz, shena ga sagleda, ter moshu ga na |
| Sacrum promptuarium (1695): | puſtj; kateri she danashni dan v' Rimi s' enu veliku zhudu |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | perneſsete zhes tiga zhloveka? Pole! Chriſtus ta Syn Boshji ſe puſty pelati od tiga vkup sbiralſha tih viſhih Farju, inu judouskih |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | vidiſh, de je vſe sabſtojn. Ja ! jęzhi. Bog te jokat' puſty : Al miſli per tęm' tudi nasaj, Jeli ſrezha, k'tęro |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Sonze bo ſkorej doli — (okoli poględa , sagleda Shternfeldovko, saupije, inu puſty perſtan paſti. ) Shternf. perſtan hitru pobere. Lubka, kaj ſi ſe |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | obſodili, kaj ena taka shéna saſlushi. Nęshka. (doli poklękne, inu puſty glavo doli viſsit. ) Baron. Vſe saſtojn! Matizh. (doli poklękne na |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | boshja ſhtima, kęr ſe Bóg v' ſrędi naſhiga ſerzà saſliſhatî puſty, taku vpie leta zhes yſe dóbèr inu vſmileni Ozhe tolkajn |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | sdaj eniga takiga imenovali, katęri duſho ſvojih otrok v'nęmar puſty, inu ſhe k'nję pogublenji pomaga? Ali ſe pak najdejo |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | sató vshiva tudi en myr, inu pokoj, katęriga ſi ne puſty odvseti. Kaj je tó sa en myr. katęri ſe ne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | tak čas brez tovaršije izpod strehe v smertno nevarnost iti pustijo. — Pa mislim, de tudi takim kerčmarjem pridgvati, se bo tudi |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | določeni, da kmetje svoje kobile tje gonijo in jih vbrejati pustijo. Zamuda na času, kterega na potu do celaka potrebuješ, ti |
| Spisi Krištofa Šmida (1883): | proti mestnim vratom, in ko pove po Jakovem naročilu geslo, pustijo ga iz mesta. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | zhaſih sa ſrezhne dershé, de jih druge ljudſtva pri miru puſtijo. Od kar ſo nehali Ilirſke pokrajne ropati, poshigati in njih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | hvale vredna, in Şmledniſki goſpod baron Lazarini, ki ta móſt puſtijo delati, bodo s njim kaj prav koriſtniga napravili. — Kadaj bodo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | le ſkuſhene ſtare dobrote ne savershem; per ſtarim naj naſ puſtijo! Fajmoſhter. Pazh bi ſe mi ſlabo pozhutili, ko bi naſhi |
| Divica Orleanska (1848): | ljubezni svetodelnimu, Katerimu je vsak podložen, te rotim, Nevesto ljubeznivo pustil sim domá, Tak lepo kakor ti si v cvetju mladosti |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | R— že vinjen prišel, vole v voz vprežene pa zunaj pustil. Ker voznik ni vedil poti iz oštarije najti, jo voli |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | „Zakaj? ” „Ker si človeka k sebi pustil in ž njim govoril, ko ti ni glasila povedal. ” „Kdo |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | in oči so mu divje žarile. "Jeli se mu bodeš pustil prijeti in leta in leta v ječi presedeti, tepec neumni |
| Revček Andrejček (1891): | Anže (jezno). Če svoj živ dan še kako srno najdem, pustil jo bom ondi nenajdeno, kjer jo bom našel. (S srno |
| Gozdovnik (1898): | Potemtakem je pal v roke strašni premoči, da jo je pustil. « »Tudi to ne. En sam ga je premogel, njega pa |
| Biblia (1584): | biti, kakòr ta zajhen Ionaſa Preroka. Inu on je nje puſtil, inu je ſhàl prozh. INu kadar ſo ſe njegovi Iogri |
| Biblia (1584): | della ſliſhal, je on poſlal dva ſvoja Mlajſha, inu je puſtil njemu povédati: Si li ti ta, kir ima priti, ali |
| Biblia (1584): | hotéli od njega iméti, de bi en zajhen od Nebes puſtil viditi. On pak je odguvoril, inu djal: Svezhera pravite vy |
| Biblia (1584): | isrezhi te ſkrivne rizhy od sazhetka Svitá. TEdaj je Iesus puſtil ta Folk od ſebe, inu je domou priſhàl. Inu njegovi |
| Biblia (1584): | tje zhes pelali, dolker je on ta Folk od ſebe puſtil. Inu kadar je on bil ta folk od ſebe puſtil |
| Biblia (1584): | puſtil. Inu kadar je on bil ta folk od ſebe puſtil, je on gori ſhàl na eno Gorro le ſam, de |
| Sacrum promptuarium (1695): | ſatis ornata videatur, perpetuum feciſſit marito negotium. Tympius je sapiſsanu puſtil. Ti si dobru tudi vejdil poprej de vſij moshje yshzeio |
| Sacrum promptuarium (1695): | pomival, ti ta drugi, inu zhe bo eden kaj umasaniga puſtil, de ta drugi shiher mu taiſto poſsodo na glavi resbye |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | nadleſhuvanje bosh ti od sebe is troshtam tega serza prezhjiti puſtil, aku v' tvojemu skupſhivlenju grenkobe nabo. Al naspoſnash ti sam |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | tiga, O terde perſſi! o kamenitnu ſerze! ſe on ni puſtiu omehzhati, temuzh je terdovraten oſtou, inu tebe, katiri ſi ta |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | molimo Affectus. O Ti nar krotkeiſhi JESUS! katiri ſi ſe puſtiu od eniga med vſimi Judmv pod ſonzam nar greſhniſhiga zhloveka |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | per shivlenju, eni pak ſo she saſpalli. Potler ſe je puſtuv Jakobu viditi. potęm uſſim Apoſtelnam. Na poſlednu sa uſſimi pak |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | na treti dan po piſmah : inu ke ſe je Zefaſu puſtuv viditi, inu potęm tudi tim enajſtim. Potler je tudi njega |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | njeni marn slišal, pa vedno je le une dve odgovarjati pustila. Moja žena jih pobara, ali bi vse v mestici bile |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | ſtolu ſedov, je njegova shena k' njemu poſlala, inu je puſtila njemu povędati: |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | krivo, ker ſim koſ semlje tikama tvoje gredize v' zelini puſtila, de bom na njej prejo bélila. Vſe polno divjih ledinzhiz |
| Genovefa (1841): | ſlaboſti omedléla in pod hvojevo drevo padla. Moshá ſta jo puſtila leshati, in gréſta ſvôjo pot. Le êden ſe jè ſhe |
| Genovefa (1841): | ſva ſe zhudila, koliko ſva ſtoríla, de ſva vama shívljênje puſtila. Sdaj pa ſhe lé vidiva, de 'to nizh ni bilo |
| Genovefa (1841): | vé, zhe bi moj príhod mosháma, ki ſta mi shivljênje puſtila, ſmerti nè prinéſel! Nak', nak'! Tù zhem oſtáti, dôkler Bóg |
| Genovefa (1841): | môje shêne in otrôka uſmilila in de ſta jima shivljênje puſtila, pa kér ſim ſe vajnih shená in otrók uſmilil, ſe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſadje, kar je pa ſadja po ſkoraj popolnama odbitim perji puſtila, je vſe obtolzheno posneje doli popadalo. Tiſto ſtraſhno jutro je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | vertih obvarvane, zhe bi ſe bile te shivalize pri shivljenju puſtile! Tega pa ne terdimo, de bi bile ſploh vſe ptize |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | je okoli farovža na drevju rastlo. Gotovo je! so rêkli. Pustili smo tertinjo in pràv židane volje smo pri jabelčniku bili |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | bi vtegnili ti hrastiči enkrat veljati, ko bi jih bili pustili rasti. Razumni gospodarji hrastiče še clo sadijo. S Studenca proti |
| Zlata Vas (1850): | je bilo spinjeno. Sir so pa toliko časa v hramu pustili, de se je dobro usedel in dober postal. Vsak je |
| Sveti večer (1866): | kakor svoje dete izredila. Vzela sta res, kar so mati pustili, nekaj denarja namreč in obleke; pa preden so pretekli trije |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | vervi pod njegovo trugo in pokonci se postavi v jamo. Pustili so ga tudi tako in so ga zakopali. Natisnil J. |
| Spisi Krištofa Šmida (1883): | premoženje so pobrali in grajščino v vojašnico spremenili. Gospó niti pustili niso v grad. Žalostna je šla od tod, ter zdihovala |
| Tiun - Lin (1891): | očividno je bil njih namen na krajšem poti prestriči »Lastavico«. Pustili so jo torej navlašč izpred oči. Ker pa sem vedel |
| Tiun - Lin (1891): | nam niso ničesar pripeljali, ne sadja, ne mesa, jih nismo pustili na ladijo, katero so prav pozorno ogledavali. Bili so v |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | pa temu izognemo, napravili smo na strani člena narezo in pustili internodium nad njo ter prislonili cepič, ki je bil ravno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | nar bolj potrebnim v Strashiſhu tako imenovano Rumfortorſko shupo deliti puſtili in ſo jih tako v narhujſhim zhaſu preshiveli. Prez po |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | brès ſhtivila, na Laſhko vreli, in krivavoſtráſhni ſléd sa ſeboj puſtili. Nar vezhji neſrezho pa je ſhe li Atila Ilirſkim deshelam |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | mi ſlabo pozhutili, ko bi naſhi oblaſtniki vſe per ſtarim puſtili. Luka. Oni ſo moj ſpovednik, goſpod Fajmoſhter! is ſerza Jih |
| Ferdinand (1884): | dete se je veselo smejalo staremu, prijaznemu možu. Tudi je pustilo, da ga je vzel v svoje naročje. »Oj, dobro, ljubko |
| Divica Orleanska (1848): | Tovarš! čelado išete, Vem de jo išete: le urno, nate! Pustím jo dober kup. Tù! primite! – Ponudite vojšakam jo, ji rečem |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | obšla, terdo svojiga ljubčika k sebi stisne rekoč: „Otroka ne pustim, ako že hočete, vzemite me z otrokam vred. “ Pa služabniki |
| Revček Andrejček (1891): | Matija. Oho, iz tega ne bode nič! Mojega prava ne pustim kar tako! (Gre k peči in se greje. } Jeklen (Janezu |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | jęſti: inu zhe njeh teſh od ſebe na njeh dom puſtim, tok bodo na poti oppeſhali: sakaj eni med nymi ſo |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | Goſpudu. Evodio jeſt proſilih , inu tudi Syuti-chen jeſt lepu proilſſi puſtim , de ſe bodo tudi one |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | jeſt ſim le en kmét — ampak sa norza ſe ne puſtim dersháti , de bi vi ſhe taki Goſpodje bili — obluba more |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | plazhala , de ji ſlushiſh ? Matizh. Sa mojo dolshnoſt ſe ne puſtim plazhat. Baron. Ni drugiga, koker lash , inu golfija, kar is |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | ſe bo bol perlegla. Moj dolg ji pak sa doto puſtim. Smeſhnava. Perjatel , ne posabi , s'kom govoriſh. Te tvoje sviazhe |
| Genovefa (1841): | je rékel in k materi je ſkôzhil. „Nizh vam ne puſtím ſtoriti. Raji naj mene vmori, kakor de bi vam kaj |
| Genovefa (1841): | to zhaſtno in veſélo hojo naklonil, in té ſi ne puſtim vséti. Pripuſtite mi vunder mili goſpod, in naj grém! ” |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | platno bolji, kakor kranjſko, ji na to pravim in jo puſtim. Drugi dan jo sopet vpraſham: „kako gre daneſ, Zilika? ”— „Naj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | bres vſe potrate zhaſa. Pa ſhe kdo rezhe: „Na paſho puſtim tudi sato shivino goniti, kir nimam v ſvojim doſti naſtela |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | in ni bilo vse na kupičku, kakor je zdaj. Pa pustimo to! Saj naš namen ni hvale popevati sedanjim zares težavnim |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | ti lasheſh, inu mo dalej nevupam , koker ga vidim — ampak puſtimo to rezh — Nizh nemarej, Mizka! mi mo bomo vshę ozhy |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | pogosto od žganja pijan, pušaš, ino nja kri se ostati pustiš, bo kakor žganjovc gorela. Kdor se žganja preveč napije, mu |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | sovraſhn spoſna. Aku ti moj Syn! tvojem pozhutkam uſſo oblaft puſtish, bosh tvoji dushi veliko shkodo sturil. Kar sem mogla, toku |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | jedno še mlajši komaj pol leta staro dete, v hiši pustita. V hiši začnè goreti, in oginj se komaj od sosedov |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | uljnjak vkrast, stori, de se med sabo stepeta in uljnjak pustita. Enkrat se zgodi, de gré Pavliha s svojo materjo v |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | bres vędeſa, inu perpuſhenja ſvojiga fajmashtra pred enim drugim mashnikam puſtita porozhiti: ali tudi: ka- |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | der ſe dva puſtita porozhiti bres mejn koker dveh prizh. 14. Resdere sakon namoshnoſt |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | ste začeli, ne bojte se truda, ne znoja, posebno pa pustite, naj žabe v miru svojo pesem ragljajo! M. Drol. Od |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | prepričal: Ostanite, ostanite, ako Vas je draga volja, kerščenca — ali pustite podučevanje drugim. ”” V tem se je začelo daniti, in nebo |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | v prepad. In če pridem tje, kdo mi pomaga nazaj? Pustite me domov. Sokolovo ni več daleč in pota ne moreta |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | kar v germovje zbežal, če se mu ropar približa. „Oh pustite me,” vpil je, „lahko bi oba padla v prepad. In |
| Revček Andrejček (1891): | perilo in ne more nič več zakrivati notranje razburjenosti. ) Oče, pustite me pri miru s Pavletom! Jaz že vem, zakaj da |
| Gozdovnik (1898): | razpoznamo, kje da je. « »Vsekako blizu. Ostanite zad, don Estevan, pustite da zasledujem. Treba je zmeraj previdnemu biti. « Diaz previdno zavije |
| Biblia (1584): | rekàl: Nikar, de plevozh Lulko, tudi Pſhenizo shnjo red neiſpuzhete: Puſtite obadvuje v'kup raſti do Shetve: Inu ob zhaſsu te shetve |
| Biblia (1584): | saſsajenje, kateru nej moj Nebeſki Ozha saſsadil, bo vunkaj iſtréblenu: Puſtite je, ony ſo Slépci, inu Slépce vodio: Kadar pak en |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | bilu imę Malchus. JEsus pak je odgovoruv, inu je rekuv: Puſtite doſehmal. Inu on ſe je dotaknuv tega hlapza uha, inu |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | ny mój nebęſhki Ozha saſadil, bó s' kórenam isruvanu. 14. Puſtite jih: Ony ſo ſlęjpi, inu ſlęjpe vódio, en ſlęjp pak |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | kej lulko pobęrajózh s' njó vred pſhenize ne isrujete. 30. Puſtite obàdvoje raſti do shętve, inu ob zhaſsu tę shętve bóm |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ſliſhal, inu ſi je vſe dobru samęrkal. Puſtite, k' vam tiga nar ból abotniga zhlovgka priti, inu povęjte |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | na kmetih najpotrebniših reči po nemško učiti, je okna zamašene pustiti in dan v hišo nositi. Od tod pride, de se |
| Oče naš (1854): | bi zdravilo našli za Vašo bolezin, ktera Vas ne more pustiti. “ „Zdrava sim, bolj zdrava, kakor mislite,“ je odgovorila Renata s |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | očesom steržena načel. Na obeh straneh moraš lup na cepiča pustiti, in tisto stran, ki pride na vunanjo stran, nekoliko debelišo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | kakošnih 5 do 6 tednov mladiti (goditi) v podzemeljskih jamah pustiti. Potem bo jabelčnik veliko močneji in sladkeji. (Če imaš kako |
| Ferdinand (1884): | otroka ne morem in ne smem samega brez vse postrežbe pustiti! « zavrne grofinja. |
| Oče naš (1885): | bi zdravilo našli za vašo bolezen, ktera vas ne more pustiti. “ „Zdrava sem, bolj zdrava, kakor mislite,“ je odgovorila Renata z |
| Gozdovnik (1898): | ne pride, sennor! Ujet je bil, ter je moral puško pustiti. « »Potemtakem je pal v roke strašni premoči, da jo je |
| Biblia (1584): | en pyanez, Zolnerjeu inu greſhnikou tovariſh? Inu Modruſt ſe mora puſtiti pravizhno delati od ſvoih otruk TEdaj je on sazhel ta |
| Biblia (1584): | némajo kaj jéſti, inu jeſt nyh nezhem teſhzhih od ſebe puſtiti, de neobnemogo na poti. Natu ſo k'njemu djali njegovi |
| Sacrum promptuarium (1695): | Juri poprej, poprej bi bil imel premiſlit, inu nesho ſmerom puſtiti, sdaj je vſhe prepoſnu miſlit, dokler pred Mashnikam ſe najdesh |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | poli vodo is niv spuſhat, deſhevno vodo pa zhes travnike puſtiti tezhi. Gnoj na nivi na en kup s'vositi. Kamne pobirat |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | lorbarjovu perje ſlanu jeſti dati, inu ne poprej na paſho puſtiti, ampak de Sonze she vezhi mozh dobi, kader je velka |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | de ni sa rabo. Po takim ſe mora v praho puſtiti, de ſe opozhije. Popraviti ali poboljſhati ſe da peſhéna semlja |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | proſtor le mokroten oſtane, je pa bolj ga sa travnik puſtiti, kakor obſjati. Bliso krajov, kjer koſhke in jerbaſe pletó, bi |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | Res je, de sem tako rekel, pa mislil nisem tako. Pustiva ga le, naj jé; le poterpiva, mu jo bom že |
| Revček Andrejček (1891): | Andrejček nastopi. Prvi prizor. Jeklen. Grešnik. Jeklen (pride z Grešnikom). Pustiva pogovor. Lahko noč! Grešnik. In vender mora Franica moja biti |
| Gozdovnik (1898): | že po piramidi. Ne moreva zopet gori. Če ga mrtvega pustiva, ne dobiva ju; če ga pa seboj vzameva ujetnika, pojdeta |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | copernic, ktere ponoči, vsaka pri svojim možu namesto sebe škopnik pustivši, tam na ples letajo, kar vender v naši dobi noben |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | boj za mogočno Avstrijo, za Cesarja in za domovíno, doma pustivši ljube ženke in drage otročičke. 19. t. m. pa, po |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | priliko: boloto (blato), vorota (vrata), bereza (breza), moloko (mleko) itd. pustivši) vsak le nekaj po svojem domáčem popravljali in še po |
| Gozdovnik (1898): | ime povsem opravičevalo. Po kratkem posvetovanju odložé bremena in četa, pustivši čuvaja, se razide po otoku, po obeh obalih, da se |
| Gozdovnik (1898): | ležoča po suhi planoti, utrujena, zaprašena, kažoča nevarni pot teh pustolovcev, tvegajočih vse, tudi življenje, da bi dobili bonanso od Kučila |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | potrebam in zemljiščem najbolj prikladno ali vgodno *). J. Š. Tudi pustota se dá v rodoviten vert predelati. Pod Učko goro (Montemaggiore |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | strašiti ne trud ne stroški. In vendar je iz neplodne pustote te gosp. fajmošter Matija Mužina, verli družbenik krajnske in goriške |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | pomagajo sadjoreji na noge, — posebna slava pa še takim, ki pustote prenarejajo v verte in množijo celó na kamniti zemlji sadjorejo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | v okolici tamošnji. Kdo bi bil kadaj mislil, da iz pustote pod Učko goro bo tudi krajnska dežela prejemala cepiče žlahnih |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | nemili burji in mnogoverstni uimi, in da, kdor na taki pustoti kaj pridelati hoče, ga ne smejo strašiti ne trud ne |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | na Vranji. Kdor ta kraj pozna, vé, da je žalosten, pustoten in kamenit, podveržen verh tega še veliki suši, nemili burji |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | strelni prah, žganje, mjilo ali žajfa, kapica namesti kamnja na puši, in tavžent druzih rečí kemíjske znajdbe, za ktere se popred |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | sa shivino dobiti —) po tém ravna : poglavitna pomozh je : 1. Puſhanje, ſkosi ktero ſe veliki domazhi shivini 6 — 12 — 16 máſelzov |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | slaſti ſtarim ludęm. Sdej supet moresh tvoj ſhvot s' shilnim puſhajnam, erznijami, inu s' laxiro zhiſtit. Prevezh ſadú ne jeſti, goſsi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | 2 ali 3 bokale kerví. Kdor pri ti bolezni naglo puša, se ne bo nikoli kesál. 7) Razun tega je driska |
| Fizika (1869): | napolnuje popolnoma vseh mest prostora, ki ga telesa zavzamejo, ampak pušča med deli, teles veče ali manje luknjice (pore), v kterih |
| Fizika (1869): | Naprava V imenuje se ravnar. Njegova naloga je ta, da pušča več ali manj pare mimo lopute e, ki je v |
| Mineralogija in geognozija (1871): | Karlovarski vrelec izločuje mnogo apna, tako zvanega aragonita. Na Islandu pušča Geyser kremenato škraljup. Tudi železno rudo puščajo nektere vode, tako |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | pijejo ali pa še kvartajo, svojo trudno živino pa zunaj pušajo v kakošnem koli vremenu brez varha in brez klaje. Da |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | Švajci že goveda zlo v hlevih redé in jih ne pušajo toliko na pašo. Tir oljske goveda so bile kaj lepe |
| Botanika (1875): | vej in nosijo v vrhu enojnat šop velikih listov. Listi pušajo po površji debla obrunke in druge ostanke. Ta debla tudi |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | vse pota, po kterih se zatrosi. Prepovej jim, da ne puščajo neznanih ljudi v hlev, in da sami tudi ne hodijo |
| Fizika (1869): | kovini. Steklo in nektera druga telesa nikakor in nikdar ne puščajo vode ali zraku skoz se. Če ravno imamo razlogov zato |
| Fizika (1869): | so. Ali bitno drugač je to, ako ploskve telesa, ki puščajo svetlobo skoz, niso vzporedne. Za poskuse te vrsti jemljó se |
| Mineralogija in geognozija (1871): | aragonita. Na Islandu pušča Geyser kremenato škraljup. Tudi železno rudo puščajo nektere vode, tako zvano mlačno rudo, ako se morja, jezera |
| Zoologija (1875): | nij za nikakoršno rabo. Znamenito je to, da nekateri pajki puščajo iz zadka na stran ali navzgor po več črevljev dolge |
| Gozdovnik (1898): | ali pa pod njimi se notri ukrasti. Beli tega ne puščajo. Tako se je unel hud boj, mož proti možu. Petro |
| Gozdovnik (1898): | brat pa ima tri brze konje. Sinovi Komančev naj mimo puščajo pse Apačev in naj se jim ne kažejo. « »Prinesem jim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | dershi; to kashe, de govedinjo zhediti ljudje zeló is nemar puſhajo. Velika negudnoſt je v naſhih krajih per voshnji gnoja is |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | travnikih in na njivah od léta do léta pri miru puſhajo— vſe is lenôbe in sanikernoſti — : tako ſe tudi ſadno drevje |
| Blagomir puščavnik (1853): | močno se še čutim. Blagomir! imejte usmiljenje z meno, ne puščajte me (dalje) delj v tej strašni mučni negotovosti. Pač res |
| Gozdovnik (1898): | zgolj zatoženec, in, ako ne uspete, da bi se opravičili puščajte vsako misel na rešitev! Imate še kaj dodati vaši tožbi |
| Gozdovnik (1898): | je bilo iznenadjeno, osupnjeno, prestrašeno. »Nanju,! Primite ju! « upije ta. »Puščajte ju! Naj gresta! « kriči drugi. »Stojte! « zagrmi gospodar. »Venta (prodajalnica |
| Valenštajn (1866): | se za delo negotovo nejsem Pripravljal, le odprto pot si puščal? Bog večni zna, ozbiljno nejsem tega Nikoli hotel i nikoli |
| Gozdovnik (1898): | vedel, da to ni naše, nego vaše. « »Rude ne bom puščal ne vašim odpravnikom in zlatoiskom, ne Indijanom; pa zdaj me |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | Ta glavna pogodba pa se je dosihdôb celó v nemar puščala. Da se ta naloga uistini (uresniči), morajo tudi vračiteli (zdravniki |
| Valenštajn (1866): | To so prokleté reči. Prvi oklopnik. Da Fridolanca mari bi pusčáli, Ki skrb za vojnika takó po gosposki imá, Za Španijola |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | De bi pač naši kmetovavci te resnice v nemar ne pušali ! — Zadnjič Jim moram še to le prigodbo iz našiga kraja |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | vsi Slovenci jabelka, hruške in drugo domače sadje v nemar pušali in fige pa mandeljne sadili, bi na zadnje vse sadje |
| Slovensko berilo za šesti gimn... (1854): | se vedli tako brez skerbi, da so vojščake v gradu puščali, in hodili sami rib lovit. Vitovec to zve, in hitro |
| Slovensko berilo za šesti gimn... (1854): | nadlegovanja, in tako so jeli naši predniki brez skerbi živeti, puščali so orožje erjaveti, in so na Turke, ki niso tako |
| Napake slovenskega pisanja (1858): | se jeziku dostikrat jako ustreglo, posebno v slovarjih, ko bi puščali stare besede, daravno so morda neslovenske, če nismo do zdaj |
| Napake slovenskega pisanja (1858): | kod? Tudi naj bi ravno iz tega vzroka pri miru puščali vse blagó druzih narečij, vzlasti pa to, kar je novega |
| Slovenske večernice (1865): | to bolezen. Da bi se ne prehladile, zató jih niso puščali zjutraj zgodaj na pašo, posebno ne, dokler je bila paša |
| Dóra (1885): | mlina in gospodarstva v poplačevanje dolgov; mlinarici so komaj toliko puščali, da je s hčerjo revno živela. O tedaj ni bilo |
| Ljubljanski meščanje v minulih... (1886): | posestva so se dotikala teh mestnih gozdov ter niso nikakor puščali meščanov v te gozde. Najprej je prišlo do tožbe leta |
| Pegam in Lambergar (1891): | korakov pred se. Jezdila sta mimo in za njima sta puščali baklji rudeč dim. Gregor pa je ostavil gozd in napotil |
| Stari dolg (1897): | Minica vprašat, kako mu je, a sestri je nista radi puščali k ranjencu. Nekaj dnij potem je bila Minica zopet pri |
| Lohengrin (1898): | prah tu pred menoj! — Nikoli! — Ortruda! čakaj me! Jaz sama puščam k sebi te. (Hitro se vrne v komnato Ortruda v |
| Gozdovnik (1898): | edina kazen, ki vaju zadeni. Mesto nje pa vama svojo puščam. Kar je vajunega, dejal sem tja pod sumahov grm. Ne |
| Gozdovnik (1898): | in Oročej? « »Naše krogle so za njiju predobre. Ako jima puščamo pobegniti, ne verjamemo, da bi nam mogla kaj kvariti. « »Ali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | bolne preſhizhe takó: Hitro mu na uſheſih in na repu puſhamo, in s kako vejzo teplamo, de mu bolj kri tezhe |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | ne spremeni. Ako žganopivcu, ki je pogosto od žganja pijan, pušaš, ino nja kri se ostati pustiš, bo kakor žganjovc gorela |
| Deborah (1883): | vse moje skrivnosti. Zmerom so te dražili, da fante same puščaš, in raji z mano po logu in polji hodiš, ter |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | potem pomakei, lepſhi gorijo. V' tem Meſzi tudi shiher shilo puſhaſh, arznujeſh, inu purgiraſh, tudi en malu moſhta pijeſh, ribbe, inu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | zvestó poiščemo , in de grobó grešite , če materinščino v nemar puščate, ter od pavovega perja razšopirjeni oponašate svoji stari vse česti |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | cesti v pivnice zahaja, živino pa brez živeža pred pivnico puša, domú gredé v neko oštarijo na R— že vinjen prišel |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | pišem, da naj stariši vidijo, kakó nevarno je, otroke same pušati, in z ognjem nemarno se obnašati , kar se tolikokrat zgodí |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | postala, nikar ne zamudi, konju po potrebi enkrat ali večkrat pušati, in mu po njegovi starosti, velikosti in moči vzemi vsako |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | notranji prisad (ledic ali mehurja) pritisnil, da je treba tudi pušati. Ne dajaj pa bolni živini med tem ne sena, ne |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | stran, ki pride na vunanjo stran, nekoliko debelišo od znotranje pušati. Potem odkoplji zemljo od tertnega debla, ter ga, kjer je |
| Botanika (1875): | neobdelane same sebi prepuščajo. To ravnanje, ki se imenuje praho puščati, je po nekterih manj gosto naseljenih krajih tako navadno, da |
| Gozdovnik (1898): | ki ste —? Povejte nam! « »Potlej, kader pumo oderem; ne smem puščati, da bi se ohladila. Sennores, moje ime ste slišali; kako |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | ni ſila, toku v' tem Meſzu neſme kopat, inu shilo puſhat. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | tega tud' vſakimu naſ daſh; Pa koriſtne bi shivali ſmeli Puſhàt' mi bres shivesha, bres pàſh ? In nikól ne pêlji naſ |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | máſelzov kervi vsame; dobro rejeni shivini ſe mora bres odlóga puſhati in to je bólje, kakor vſi drugi pomozhki. De bi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | do 8 mérz ali maſelzov). Pa ſhkodljiva navada je, shivinam puſhati v vſih prigodkih in bres de bi ſe na naturo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | in zhe imá napéte in ſvitle ozhi, mu je treba puſhati. 17. Vſe to je tréba dolgo zhaſa s njim ſkuſhati |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | zdaj jim pomaga. Kedar zjutrej rôsa zgine, glej, je vsa pušava lepo bela ko sneg, ino kakor s slano opadena. Celo |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | bili sdaj čez morje, ino so v pušavi šotorili. Ta pušava je bila neizmerno velika, vsa nerodovitna ino divja, nikoder ni |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | rude. Brez tega bi pač stala Rabeljska dolina kakor zapušena puščava, ker še tako ima le malo rodovitnega zemljišča in prostora |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | sdaj jim pomága. Kedar sjutrej ròſa sgine, glej, je vſa puſhava lepo béla ko ſneg, ino kakor ſ' ſláno opádena. Zelo |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | bili sdaj zhes morje, ino ſo v' puſhavi ſhotoríli. Ta puſhava je bila neismerno velika, vſa nerodovitna ino divja, nikoder ni |
| Genovefa (1841): | puſhavi godilo. Pa kaj ſhe, veſ ſvet bi nam bil puſhava bres shivál. Malo obdélanih njiv bi ſe vidilo, in naj |
| Biblia (1584): | njegovi Iogri k'njemu ſtopili, inu ſo djali: Letukaj je Puſzhava, inu nuzh ſemkaj gre, puſti ta Folk od ſebe, de |
| Viljem Tell (1862): | prag nobene koče si ne upam — Po divjih goščah in puščavah bredem, Po gorah klatim se, sam sebi strah, In lastnega |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | slehern kosček kruha dobimo le od njega. V drusim kraji pušave niso imeli vode. Le kaplice je ni bilo dobiti. Žeje |
| Astronomija (1869): | zbujalo pozornost ljudstev. Dá, trditi smemo, da je neomikani sin puščave in nestalni prebivalec nezmernih štep pozornije opazoval nebo in |
| Gozdovnik (1898): | Komančevih vojakov Sokoljeoko. Skrili se bodo pred psi Apačev, razbojnikoma puščave pa ne bodo puščali naprej. Moja brata naj prideta, da |
| Gozdovnik (1898): | gosto lesovje obstoječe iz gumijakov in železnjakov. Drugačih dreves te puščave niso trpele. V senci tega lesovja ustavila se je druga |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | po nagibu ſvetiga Duha od reke Jordana v' ſamoten kraj puſhave. Gole gore le ſo bile okoli njega. V' tej ſamoti |
| Genovefa (1841): | zhem oſtáti, dôkler Bóg hozhe. Ako me hozhe is té puſhave réſhiti, bo shé kdaj kakiga uſmiljeniga zhlovéka ſim pripeljal. Sej |
| Genovefa (1841): | vezh milj daljezh zhes goré in doline v najſtraſhnêji kraj puſhave, kjér ſhe nikoli ni zhlovéſhka nôga hodila, in tam je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | bo vam nar vezh perneſla? Pridni in delavni ljudje rasdelujejo puſhave ſimtertje po deshelji, naj bo vam to rasgled. Sadaj je |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | de more moj Syn v' zirkvi biti koker v'eni pushavi, inu samoti; ter se nobeden pred njim naperkaſhe, koker njegovi |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | tovarſhija drugih nebeſhkih Angelu. Sakai ravnu taku, koker v' ti pushavi, v'katiri ſe je Chriſtus poſtiu, kader je biu te |
| Divica Orleanska (1848): | bajto. ) Remon (Jovani :) Poglejte zdaj, de ni nemilo vse; V pušavi tud živijo rahle duše. Radujte se! Nehala je nevihta, In |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | jih je Bog ves čas živil, dokler so bili v pušavi. Dobrotljivi Bog daje tudi nam ravno tako čudno vsakdanji kruh |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | 34. Zapovedi božje ino Izraelcov nezvestoba. Izraelci so prišli po pušavi do Sinajske gore. Mozes gre na goro. Na njej Bog |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | rešil svoje ljudstvo, ino štrafal grešnike. 33. Božji čudeži v puščavi. Izraelovi otroci so bili sdaj čez morje, ino so v |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | gode ne le svoji čredi, ampak tudi divjim živalim v puščavi, ki kakor zamaknjene stoje okoli njega. ” „Oj, oj, Orfej? To |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | eden izmed tistih mož, ki po sveti deželi živé v puščavi in samotiji pa cele dneve in noči z molitvijo in |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1877): | ne. „Mir ljudém na zemlji! ” ostal je — glas vpijočega v puščavi. ― (C. kr. deželna komísija za povzdigo konjereje) bo žebce tacih |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | navarnoſtah med ajdmi, v' navarnoſtah v' mejſtu , v' navarnoſtah v' puſhavi, navarnoſtah na murju, v' navarnoſtah med |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | Jógri rekó k' njemu: Od kod tèdaj bómo vsęli v' puſhavi tóliku kruha, de ſe ena takú velika mnóshiza naſiti? 34. |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Israelovi otrozi ſo bili sdaj zhes morje, ino ſo v' puſhavi ſhotoríli. Ta puſhava je bila neismerno velika, vſa nerodovitna ino |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | réſhil ſvoje ljudſtvo, ino ſhtrafal greſhnike. 33. Boshji zhudeshi v' puſhavi. Israelovi otrozi ſo bili sdaj zhes morje, ino ſo v' |
| Genovefa (1841): | tako ſlaba in bres vſe mozhí, de bi v téj puſhávi nikóli ne bila osdravéla, temuzh vſak tjéden je ſmerti prizhakovala |
| Genovefa (1841): | rasuméti, kér ſi doſlèj od vſiga ſvéta odlozhen v téj puſhavi raſtel. — Sdaj, ko shé véſh, de je vezh ljudí na |
| Genovefa (1841): | poglavje. Genovefe ſamotno shivljenje v puſhavi. Genovefa je odſléj v puſhavi kakor prava puſhavniza shivéla. Sima je ”minula, léto je priſhlo |
| Genovefa (1841): | bilo réſ prav ljubó, in bi ſe mi tù v puſhavi prav prileglo. Pa pri |
| Genovefa (1841): | bi bila naſha mila grôfinja in naſh ljubi grôfizh v puſhavi poginila. ” — „Sato ſe ne ſmé nobêna svér terpinzhiti! ” je djala |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | zdaj Jetrove ovce pasel. Enkrat jih žene deleč deleč v pušavo, celo do Horeba gore. Tukaj po teh samotah, kjer druziga |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | streže. David si nikjer življenja ni svest, ino zbeži v pušavo. Po temni hosti je hodil. S smertnimi nevarnostmi je bil |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | zmeraj ljubila podobo dobrega pastirja, ki je pripravljen iti v puščavo in poiskati izgubljene ovce. ” „Kaj pa,” reče Torkvat očitno ginjen |
| Mineralogija in geognozija (1871): | marsikako morsko pobrežje, kjer zdaj smelo bivajo ljudje, spremenil v puščavo, ako ga umetno ne zagradé. Posebno važno je pa v |
| Ferdinand (1884): | Preden je Bernard zapustil svojo priljubljeno puščavo, postavil si je še drug spomin. Storil je, kar je |
| Gozdovnik (1898): | preozka njegovemu deloželjnemu duhu. Gnalo ga je zmeraj ven v puščavo, s pustolovstvom bogato. Zdaj mu koča ničesar ni ponujala, kar |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | mnóshizam govoriti od Joannesa: Kaj ſte vy vunkaj ſhli v' puſhavo ględat? En tèrſt, katęri ſe od vętra ſèm tèr kje |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | 12. Jesuſ je kerſhen, ino gre v' puſhavo. Kedar ſe je ljudſtvo Janesu kerſtiti dajalo, je tudi Jesuſ |
| Genovefa (1841): | je tako hôtel. Dôbro je bilo, de ſim v to puſhavo priſhlà; bogaſtvo in velikoſt bi me bile morbiti ſpridile — v |
| Biblia (1584): | Natu ſo k'njemu djali njegovi Iogri: Kej moremo v'puſzhavi tulikajn kruha vseti, de bi tulikajn folka naſsitili? Inu Iesus |
| Biblia (1584): | ſe je od unod vganil v'enim Zholni, v'eno Puſzhavo le ſam: Inu kadar je folk tu ſliſhal, je sa |
| Biblia (1584): | pruti folku govoriti ad Ioanneſa: Kaj ſte vy vunkaj v'puſzhavo hodili gledati? Ste li vy hotéli viditi en Tèrſt, kateri |
| Genovefa (1841): | Védno me imá tvôjiga uka opominjati. S tebój zhem sdaj puſhavno shivljênje v téj puſhavi shivéti sazhéti. Môje terpljênje je tudi |
| Genovefa (1841): | shivljenje v puſhavi. Genovefa je odſléj v puſhavi kakor prava puſhavniza shivéla. Sima je ”minula, léto je priſhlo, ki ſe je |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | VI. Puščavnik. V hribih, popolnem v samoti je živel star in častitljiv |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | V hribih, popolnem v samoti je živel star in častitljiv puščavnik, ki je štel nad osemdeset let. Oče Remigij — tako mu |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | ga je čislalo mlado in staro v okolici. K temu puščavniku se je namenil pastirček z detetom. Samotarjeva koča je stala |
| Gozdovnik (1898): | da zinem z bledoličnikom? « »Moj brat naj stori, kar hoče. « Puščavski ropar stopi k Barahi. »Kakošno je vaše ime? « »Baraha. « »Vi |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | je ti stari, sveti in bogati jezik dolgo v nemar paščen ali celò krivo rabljen bil. c) Česar staroslovenski slovár, sicer |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Dobro orodje, lahko delo. Na soncu in dežji v nemar pušeno orodje gré pod zlo, in sicer trikrat prej, kakor od |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | de bóſh tó premóshenje v' roke dobil, kar- je tebi puſhenu. Kaj bó letá, aku lih nevumni zhlovek ſturil? De ſi |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | mu šklefedrali po herbtu. Med Fabíolo in Oroncijem je švignila pušica in Jubalo smertno ranila. „Jubala! ” praša jo Fabiola, ali želiš |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | več! ” Ta misel jej je ostro zadela serce, kakor britka pušica. Zdelo se jej je, kakor bi zgubila lastnega brata, ali |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | že slišali novico? ” „Ktero? ” „Da bodo jutri zjutraj Boštjana s pušicami usmertili. Prav škoda je za lepega, mladega moža! ” „Le molči |
| Robinson mlajši (1849): | ali bi se ne dalo, tude lok ino strele — šipice (pšice) udelati? Aj, kako gorko ga je razvnelo — podžgalo, ko je |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | je bramba in škit. Ne bojim se ponočniga straha, Ne pšice podnevi švigajoče, Ne kuge, ki hodi o mraku, Ne sile |
| Astronomija (1869): | mislimo zemljo dne 21. marca, ko nastopi tek v mér puščice. V tem času se vidi solnce v znamenji ovna. Če |
| Astronomija (1869): | opazovalčevo je v enakej visokosti s plamenom na mestu zgornje puščice, kjer si mislimo zemljo dne 21. marca, ko nastopi tek |
| Maria Stuart (1861): | Kaj naši kujejo sovražniki? Mortimer. Naj Bog jih zmoti in pušice njihne Oberne strelcem v persi, ako bi Streljane bile na |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | Na pašo morajo po-nj iti. Tedaj vzame Samuel rog ali pušica z oljem, ino v sredi njegovih bratov ga je kralja |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | pet izurjenih strelcev, ki so bili tako vajeni, da so pušico v teku z drugo še bolj naglo razcepili. Té je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | kraj, kjer ne zmerzuje, prenesti, pa ne v zadihljim ali pušobnim kraji hraniti. Kdor nima pripravne shrambe za sadje po- zimi |
| Oče naš (1854): | Mislil je, da se mu sanja. To ni bila Kabrera, pušobni žalostni otok. V prijetni dolini je ležal med gostimi germički |
| Kratkozhasne uganke (1788): | otshe. Temzhasi, ke un svojo qvarto gleda, oberni ti tvoj pushl qvart v' svojeh rokah narobe, terasi puſti to vonspuleno qvarto |
| Kratkozhasne uganke (1788): | qvart le take ſberi, katire po konzu ſtoję; tedej pomóli pushl, nej tebi kedu eno vonſmakne, katiro otshe. Temzhasi, ke un |
| Kratkozhasne uganke (1788): | rokah narobe, terasi puſti to vonspuleno qvarto ravnu notri v' pushl utakniti, kamer se njemu polube. Ti premejshaj qvarte, doklej ta |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | jiglinim piſanju zhudijo, naredi Shofka is roshiz tri svesze alj puſhelze. Ptujima goſpodizhnama je vſaki svesiz vertnih roshiz sa odhodnjo podala |
| Žalost in veselje (1870): | bil gluh, šetal se je dalje po senčnatej poti in pušil svojo smodko. — Tem ni druzega kazalo, nego odpraviti se zopet |
| Žalost in veselje (1870): | svojo težo kacega červička, ki je počasi lazil prek pota, — pušil portoriško smodko takó umetno, da mu je nakrat dim skozi |
| Mlada leta (1875): | mu bili izpadli in visoko čelo je dobilo mnogo gub. Pušil je tobak ter gledal pred se tja v prazno noč |
| Povestnik v sili (1883): | in vrže časopis v zrak. „Saj res, prej sem vedno pušil na pol prazne cigaretke, zdaj pa kadim, hvala njenej skoposti |
| Gospod Janez (1884): | gradovih in v trgu. Vrana je vse to malo zanimalo; pušil je lahkodušno baronove smotke in posegel včasi v razgovor, kolikor |
| Roman starega samca (1895): | k počitku. A nocoj nisem v tem našel nobene slasti. Pušil sem nekamo mehaniški, brez samosvestnega uživanja; pušil bi bil menda |
| Roman starega samca (1895): | večer je bilo. V svoji sobi sem po stari navadi pušil lulico dragocenega tobaka, predno ležem k počitku. A nocoj nisem |
| Kvišku (1899): | je bil Lacinger. Na klopici nasproti pršečega vodometa je sedel, pušil malomarno cigareto, študiral mimo njega hiteče obraze, vesele in otožne |
| Gojko Knafeljc (1899): | v naslanjaču. Počasi je srebal čašico gostega črnca ter zraven pušil drobno cigareto, spuščaje kolobarčke dima proti stropu. Pri edinem na |
| Dragojila (1864): | v taborišča in hoste rešijo. V najhujšem boju, ko pokanje pušek in rožljanje orožja vse drugo preglasi, zavrišči izmed Turkov divje |
| Žalost in veselje (1870): | že vajeni loka, zatoraj se ga tudi raji poslužujejo, nego pušek, ki se jim zdé odročne. — Večerja je bila pripravljena. Tolsti |
| Žalost in veselje (1870): | nas je malo, pa imamo dobro orožje. Malajci nimajo dosti pušek, pa še tiste, ki jih imajo, so zeló revne, na |
| Postillion d'amour (1887): | to mi ne bo nikdar možno. Pestíj jim treba in pušek, ali kdaj še jim bode potrebna umetnost! In naša mesta |
| Spomini na okupacijo Bosne (1888): | Po njem! « čuje se v jednomer med našimi strélci. Dokaj pušek pomeri se nánj, a brez uspeha. Pomaknemo se za petdeset |
| Spomini na okupacijo Bosne (1888): | topovi bruhajo strašne projektile svoje iz brônastih žrél in pokanje pušek okoli in okoli trdnjave se razlega daleč po hribih in |
| Spomini na okupacijo Bosne (1888): | prilikah se nam nikdar ni dajalo denarja za plačevanje turških pušek, sabelj, samokresov i. dr., pač pa strogo povelje, da nam |
| Spomini na okupacijo Bosne (1888): | na cesti in nánjo se usujejo krogljice iz vseh naših pušek, in tudi naši šrapnéli imajo tu smrtno košnjo. Stotnija, katera |
| Spomini na okupacijo Bosne (1888): | lepega, ali za rabo nesposobnega orožja. Dobili smo tudi mnogo pušek narejenih po sistemih najnovejše dôbe. Francoska šašepotica poleg pruske iglíce |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | v Ljubljano raznih železnih in jeklenih rečí, namreč pil, žebljev, pušk, nožev, pekarskih lopárjev i. t. d. kakoršne so v Arabii |
| Gozdovnik (1898): | desni in levi velikanskega lovca je molelo še dvoje napetih pušk skozi kamenje. »Kdor se samo gane, izgubljen je! « zadoni mu |
| Gozdovnik (1898): | Diazova se je bila izprožila, na tla tresnivši. Diazu njegova puška ni mogla zdaj ničesar koristiti. Zato pa se Diaz skloni |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | da so lovci večkrat se bali, da se v nabasanih puškah ne bi smodnik unel. — Dalje piše, da je pri njih |
| Gozdovnik (1898): | Nekaj naklepajo«. »Kralji gozdov ne pojó drugače nego le s puškami,« odvrne Dormiljon glasno. »Apači poznajo to popevanje! « »Ne bo se |
| Gozdovnik (1898): | v dolgih skokih priskakala tudi že Fabij in Pepo, s puškami v pesteh. Daleč za svojima prijateljima prilomasti tudi Rdoles v |
| Gozdovnik (1898): | Počasi se rineta s svojimi puškami skozi vejevje. Toda v tem hipu ustane Tiburcio in tiho |
| Robinson mlajši (1849): | ino drobi — šprihov; etu so bili topove — dela — (štuki — kanone), puške, pistole, kordove — čorde — meči ino tesaki — sáblje; onde pak sekire |
| Gozdovnik (1898): | preden se je odločil don Estevan, posveti se iz Kanadčanove puške in gotova krogla silnega lovca prebije Estevanu puško na onem |
| Gozdovnik (1898): | za otokovim robom. »Rešimo ga«” reče Fabij. »Prav! Uzemita svoje puške, pa ne strelita poprej, preden vama ne rečem,« reče Rdoles |
| Gozdovnik (1898): | za njim. Don Arečiza pa Diaz sta ob enem vzdignila puške, da bi strelila. »Stojte, Kučilo, če ne ste izgubljeni,« zapove |
| Gozdovnik (1898): | ne zadene, Kakor bi trenil, popade pristavnik s pastirjema za puške, ter strmi na kraj, kjer se je uzdigal smodnikov dim |
| Gozdovnik (1898): | medvedomorke. To se vidi iz utisov puškinih kopit, kjer sta puške v zemljo upirala. Če so prvi štirje sennor Avguštin Pena |
| Gozdovnik (1898): | Kaj? res? To je prav nemogoče! Mešanik ne dade svoje puške, če ni ubit. « »Ali pa, če je ujet. « »Ujet? on |
| Gozdovnik (1898): | izdal vso namero, zakaj se je oddaljil od tabora. Dve puški pomerita za njim. Don Arečiza pa Diaz sta ob enem |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | zverne. Serčen vojšak, ki blizo stoji in nesrečo vidi, hitro puško v stran postavi, ter se za njim podá, ga smerti |
| Zlatorog (1886): | po ležíšči svojem, Zrè potem na bele snežne vrhe, Prime puško in koráka kvišku. Glej! kar v travi spomladánje sveži Zaleskéče |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | sumljivo ogledal ono mesto, kjer so razporjali zverjad, prijel trdneje puško in urnih korakov hitel proti njihovemu skrivališču. Le še 20 |
| Gozdovnik (1898): | dolg oster nož. Don Estevan je tudi pobral svojo angležko puško, neodločen, na kterega bi pomeril, na Fabija ali Spača. Kanadčan |
| Gozdovnik (1898): | mi ne pride, sennor! Ujet je bil, ter je moral puško pustiti. « »Potemtakem je pal v roke strašni premoči, da jo |
| Gozdovnik (1898): | v velikanskih korakih, v hoji nabijajoč puško. Ko je bil puško nabasal, je obstal, nepremakljiv, kakor iz zemlje vzrasli dob. Svest |
| Gozdovnik (1898): | prijateljima prilomasti tudi Rdoles v velikanskih korakih, v hoji nabijajoč puško. Ko je bil puško nabasal, je obstal, nepremakljiv, kakor iz |
| Gozdovnik (1898): | Laureta! saj je vedel, da smo tukaj! « meni Pepo, svojo puško nabijaje. Divjak dene roke na usta kakor govorilo ter kliče |
| Gozdovnik (1898): | življenjem, ko bi le pretivno gibnol z orožjem. »Dolu s puško,« grmi Rdoles. Takoj spusti don Estevan puško k nogam. Stal |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | in ſkoraj pol ure zelo goſta, ko ſvinzhene kugle sa puſho, in vmeſ tudi ko orehi debéla tozha, in je po |
| Valenštajn (1866): | OSOBE. Stražnji glavár, Trobár, od karabinskega polka, kemu ukazuje Trčka. Puškár. Strelci. Dva Holkova lovca konjika Butlarjevi dragonci. Samostrélniki od Tifenbahovega |
| Zoologija (1875): | Semkaj spada še poljski brzec, pod. 175, (Cicindela campestris) in puškar (Brachinus crepitans). |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | me je iz sanj zbudil. Ž. Oznanilo fužinarjem, nožarjem in puškarjem. Vodstvo notrajnsko-avstrijanskiga obertniskiga družtva v Gradcu nam je poslalo v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | družbah po vsih deželah našiga cesarstva, de bi jih fužinarji, puškarji in nožarji ogledali, perpisano ptujo ceno prevdarili in naznanje dali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | prijeli, z pohvahiimi pismi zopet poterjene: 1. Gosp. Kajet. Dašu, puškarju v Gradcu. 2. Gosp. Baron Ditrihu lastniku pilarske fabrike v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Ofnerju, fužinarju v Ošpergu na Koróškim. 11. Gosp. J. Pergerju , puškarju v Gradcu. 12. Gosp. H. Polaku, fabrikantu in farbarju v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | svinčene belobe v Ribnici na Koróškim. 7. Gosp. J. Justu, puškarju v Borovljah na Koróškim. 8. Fužini gosp. K. grofa Ladrona |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | žlahtnimu Zatlerju, fabrikantu tabačnic v Gradcu. 12. Gosp. And. Šreiberju, puškarju v Gradcu. 13. Gosp. J. Šteigerju, nožarju v Gradcu. 14. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | zlasti vodomet v sredi sobe, narejen iz vertil in drugih puškinih razdelkov, te je silil k zavzetju. Da je povsod mnogo |
| Gozdovnik (1898): | ter imata dobre kentuške medvedomorke. To se vidi iz utisov puškinih kopit, kjer sta puške v zemljo upirala. Če so prvi |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | DIA † BIZ † SAB † Z † GÀB † RIEL † BERIMO † BES † ABIAL † te pueshtabe morash exſtra meti nashribane na anam porgament priebe. CORONA. Ti |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | perſt na miso spriebam: inu te vsoko shribane noi svete pueshtabe podei gorei nato perſt pueshtabi so leti † Z † DIA † BIZ |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | pershgano noi ti morash shegnano vodo perprulano meti inu te pueshtabe na perſti, kader mash use takn perpraulano tedei poklekni dovi |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | an biu Jungfra pergament prieb na shriban? inu pod teſte pueshtabe sveta Krisha: spet te pridijozhe pushtabe: I. S. Z. spued |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | da sunze gorei prida is tvojim ta druiem perſtam te pueshtabe natvoje zhavo INRI. TA 39. KAPITL. Kader je vanei shishi |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | pueshtabe SABHNB5TTZ E GA6NHSDS na an zedl teſti zedl perveshi od |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | je lansko leto grojzdje ali pozobalo ali k večem po putah prodalo; ni tedaj kazalo vinokupcom na daljno pot se podajati |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ki je prav zlo strupéna. Prav nedolžno sredstvo, srovo maslo (puter) vmesti, so tudi čebulne kožice, ki se pri medenju smetani |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | smo ga omenili v lanskih ”Novicah”, da namreč sirovo maslo (puter) že sedaj po železnici vozijo iz Dunaja v Zagreb na |
| Kratkozhasne uganke (1788): | nabo, deslih be ti 3. dny medla, pinela, ali pûtr delala. xxIII. Stare krone nove delati. Poloſhi svoje krone 24. |
| Kratkozhasne uganke (1788): | ti pak eno betvo zukra v' pinovko: tok se tebi pûtr ſturil nabo, deslih be ti 3. dny medla, pinela |
| Kuharske Bukve (1799): | vode, na katiri ſo ſe ſpargelni kuhali, tudi en koſzhek putra, muſhkatzvęta, ſolí, zukra; perſtavi k' sherjavzi, vędno męſhaj, dokler ſe |
| Kuharske Bukve (1799): | od lemon lupka, ſtolzhenim nagelshbizami, enim koſzam v' moki povalaniga putra, enim koſzam zukra; kader ſkup vrè, pokrov gori deni. Naj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | na prodaj. Sméſ. (V kratkim zhaſu veliko ſroviga maſla ali putra vméſti. ) ˛Skuſhnja je pokasala, de ſe ſmetana ne da ſamo |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | štiri perste široke kose zreži in osoli: Zdej eno unčo putra v kozi razbeli, drobno zrezanih sardelj, čebule, zeleniga peteršilja in |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | v vodi namočene in dobro ožete žemlje drobno razsekljaj, malo putra s tremi jajci zmešaj in razsekljanje vanj deni. Potresi zdej |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | rezance (nudelne) in zavri jih v slani vodi. Razbeli potem putra ali masla v kozi, perdeni gresa ali žemljevih drobtinic, de |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | žlice dobrih volovih droži razžverkljaj in z eno unčo razpušeniga putra, z nekoliko solijo in cukram v moko deni. To testo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | od ene same krave dobé na leto cent sirovega masla (putra). Tudi plemena mircodoli ns ke, pincgavske in iz dolin zgornjega |
| Kuharske Bukve (1799): | ſkup męſhaj eno zhetert ure, pomashi pleh inu obod s' putram, nalì kuhanje notri, pozhaſi pezi v' tortni ponvi, inu s' |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | in podolgama pa tanko zrezanih mandelnov, pomaži model dobro s putram ter testo vanj deni. Poverhu tudi deni dva lota podolgama |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | na tanke koleščike, stolci jih, pomaži pocinjeno kozo dobro s putram, povaljaj mesne kose po eni plati v pšenični moki in |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Zreži rezance, kakor je bilo rečeno, pomaži kozo dobro s putram, zavri v nji dobriga mleka, perdeni rezance, kteri naj se |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | lahko podolgast koščik peteršiljeve korenine vanje vtakneš, postavi ponev s putram na hudo žerjavco, deni koščike vanjo, oberni jih, ko so |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | razsekljaj. Zdej zreži iz beliga popirja serca, pomaži jih s putram, deni vanje po obeh straneh z budlo (filo) obložene rebrica |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | jo skupama v skledo napraviš. Pečena šuka. Pečno ponev s putram pomaži, z na kolesce zrezano čebulo obloži in šuko nanjo |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | osoli in tako eno uro ležati pusti. Potlej rog s putram pomaži, nad hudo žerjavco postavi, šuko nanj položi, ktero, ko |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | in per plamečim ognji peči. Med tem jo pogostama s putram polivaj. Dušena (dinstana) šuka. Dva ali tri funte težki šuki |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Kos telečje pečenke (prate) na tanke koleščike zreži, moke v putru zarumeni, drobno razsekljaniga zeleniga peteršilja vanj deni, z dobro mesno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | razstavo 2 plemeni za kuho koristnih zímk, 3 plemena žlahtnih puternic, nekaj lepih tomincov, poletnih libern, kutin, nešpelj, lacarolov (pitaniga gloga |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſe je tréba várovati. Joshef je bil grosno sal mladenezh. Putifarjeva shena ſe mu smiraj perlisuje, ino ga hozhe v' greh |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | 25 17. Joshef na ptuje prodan . . . . . 27 18. Joshef na Putifarjevim domu . . . 27 19. Nedolshni Joshef v' jezhi . . . . . 29 20. Joshef |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Oh, v' kake ſtraſhne pregréhe perprávi nevoſhljivoſt! 18. Joshef na Putifarjevim domu. Bogabojezhiga, umniga, sveſtiga ino ſpoſhteniga zhloveka ni ſkerb, zhe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | in ga ſvoje shive dni vezh ne ispuſtiſh. Kakor kókla pitike s perutami pred nevarnoſtjo, sakrivaſh ti s pérjem ſvoje grosdike |
| Botanika (1875): | ivo (Salix Caprea); črno topol (Populus nigra); laško topol (Populus pyrainidalis); belo topol ali beli jagned (Populus alba) in trepetliko (Populus |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | Zagrebi se je začela 1. dan Grudna pretečeniga leta. (Ladislav Pyrker), patrijarh in veliki škof v Erlavi na Ogerskim, zraven tega |
| Rudninoslovje (1867): | izteklo, našli smo, da je sedanja teža Q. Ako težo Q odbijemo od prejšnje p + q, zvemo težo vode, ktero je |
| Rudninoslovje (1867): | bi teža steklenice z vodo i z rudnino vred p + q, ali ker je nekoliko vode izteklo, našli smo, da je |
| Rudninoslovje (1867): | sedanja teža Q. Ako težo Q odbijemo od prejšnje p + q, zvemo težo vode, ktero je rudnina izrinila, to je: težo |
| Rudninoslovje (1867): | z rudnino še enkrat zvaga i njena sedanja teža bodi Q. Da ni nekaj vode izteklo, bila bi teža steklenice z |
| Rudninoslovje (1867): | rudnine recimo naj bode p a teža steklenice z vodo q. Ako spustimo rudnino v steklenico, rudnina izrine nekoliko vode, ktera |
| Rudninoslovje (1867): | je nekoliko vode izteklo, našli smo, da je sedanja teža Q. Ako težo Q odbijemo od prejšnje p + q, zvemo težo |
| Sacrum promptuarium (1695): | kir pravi: Licet ille ad iracundiam provocent, & talia faciant, per qaæ mereantur amaritudinem, vos tamen nolite eis amaritudinis vicem reddere. Letu |
| Pozhétki gramatike (1811): | e Prihodni. Que je sois tombé, Que tu sois tombé, Qu'il soit tombé de ſim ſi je padel, dla, o Que |
| Pozhétki gramatike (1811): | 6. Podpizhje (!) pomeni sazhudenje al saupitje na konzu govora. Poſtavim. Qu'il est doux de servir le Seigneur! Kako ſladko je Bogu |
| Pozhétki gramatike (1811): | reçu, de ſim prejémal, prejél itd. Que tu ayes reçu, Qu'il ait reçu, Que nous ayons reçu, Que vous ayez reçu |
| Pozhétki gramatike (1811): | Qu'il fallût, de bi bilo treba, de bi trébvalo Pretekli. Qu'il ait fallu, de je bilo treba, de je trebvalo Davna |
| Pozhétki gramatike (1811): | Il auroit fallu, treba bi bilo Perloshivni. Sdajni ali Prihodni. Qu'il faille, de je tréba, de trebuje. Nedoverſhen. Qu'il fallût, de |
| Pozhétki gramatike (1811): | ali Prihodni. Qu'il faille, de je tréba, de trebuje. Nedoverſhen. Qu'il fallût, de bi bilo treba, de bi trébvalo Pretekli. Qu'il |
| Pozhétki gramatike (1811): | e Davno doverſhen. Que j'eusse aimé, Que tu eusses aimé, Qu'il eût aimé, de bi jes ti on, ona, ono bil |
| Pozhétki gramatike (1811): | e Davno doverſhen. que j'eusse eu, que tu eusseus eu, qu'il eût eu, de bi jes, de bi ti, de bi |
| Pozhétki gramatike (1811): | e, e Velivni naklon. Bres perviga liza edinjiga. Aime, lubi Qu'il aime, naj lubi Aimons, lubimo Aimez, lubite Qu'ils aiment, naj |
| Pozhétki gramatike (1811): | pred moshkim perlógam, sa to rezi: les enfans, tout aimables qu'ils sont, ne laissent pa d'avoir bien des défauts, otrozi deſlih |
| Pozhétki gramatike (1811): | a, o Que nous eussions rendu, Que vous eussiez rendu. Qu'ils eussent rendu, de bi mi, mé, mi vi, vé, vi |
| Pozhétki gramatike (1811): | tu fusses Qu'ils fût Que nous fussions Que vous fussiez, Qu'ils fussent. de bi jes ti on, ona, ono mi, me |
| Pozhétki gramatike (1811): | dla, o Que nous soyons tombés, Que vous soyez tombés, Qu'ils soyent tombés de ſmo ſte ſo padli, e, e |
| Pozhétki gramatike (1811): | de imate de imajo Nedoverſhen. que j'eusse, que tu eusses, qu'ils eût, de bi jes de bi ti de bi on |
| Pozhétki gramatike (1811): | rendu, Davno doverſhen. Que j'eusse rendu, Que tu eusses rendu, Qu'ils eût rendu, de bi jes ti on, na, ono bil |
| Pozhétki gramatike (1811): | que nous eussions, ue vous eussiez, qu'ils eussent, de bi mi, me, mi de bi vi, ve |
| Pozhétki gramatike (1811): | konzu, temozh oſtane ſamo na ſebi. Les Rois quelque puissans qu'ils soient, ne doivent |
| Pozhétki gramatike (1811): | a, o que nous eussioas eu, que vous eussez eu, qu'ils eussent eu, de bi mi, mé, mi, vi, vé, vi |
| Sacrum promptuarium (1695): | Innvens fæminas Zelotypiæ obnoxias eſſe, & maritis uxorem garrulitatem moleſtam eſſe qua moleſtiâ carebunt, ſi ſurdi fiant: ſicut & uxores vitio Zelotypiæ, ſi |
| Mineralogija in geognozija (1871): | Kieselsandstein, 76. ,, zeleni, Grünsandstein, 76. ,, spodnji rdeči, Rothliegendes, 115. ,, kvadrov, Quadersandstein, 128 Petalit, 45. Pharmakolith, 37. Phonolith oder Klingstein, fonolit ali |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | lilija, kakor Nicolaj Thuri ¹) piše: „Sivam Veneris nomine Polabi colebant, quae inter flores nudato corpore lilii ab ore blandule spirabat”. Lelja |
| Sacrum promptuarium (1695): | lep Fazonetel, dokler S. Paulus ſapovej takorshne ſposhtovati. Viudas honora: quæ verè viduvæ sunt. Letem tedaj shenkam fazonetel Marie Divize, s' |
| Sacrum promptuarium (1695): | menem de raunu letu vaſs vuzhy tudi S. Paulus rekozh: Quæ autem verè vidua eſt, & deſolata, ſperet in Deum, & inſtet obſecrationibus |
| Sacrum promptuarium (1695): | Jeſuſu: Inu takorshne Vduve sapovej S. Paulus zhaſtiti: Viduas honora, quæ verè viduæ ſunt. Druge Vduve ſe najdeio pak, katere nej |
| Sacrum promptuarium (1695): | sapiſſanu puſtil ta ner modreshi Salamon. Anima ſaturata calcabit fauum, quæ autem eſuriens eſt, etiam amarum pro dulci ſumet. En dellauz |
| Sacrum promptuarium (1695): | Veſhi nenaideio, dokler pravi S. Paulus, de ſe umerle. Nam quæ in delicijs eſt: vivens mortua eſt. Temuzh tem katere ſo |
| Sacrum promptuarium (1695): | kadar ſe lepu glihaio. In tribus placitum eſt ſpiritui meo, quæ ſunt probata coram Deo, & hominibus. Concordia fratrum, & amor proximorum, & vir |
| Sacrum promptuarium (1695): | S. Lukesh pravi: Hæc Vidua uſque ad annos octoginta quatuor: quæ non diſcedebat de Templo, jejunijs, & obſecrationibus ſerviens nocte, ac die |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | pèrpraviti! Plura exempla adducere ſupervacaneum foret: ſupereſt, ut pau ca quædam de ipſa vertendi methodo, ejusque cauſis coriimemorem. |
| Sacrum promptuarium (1695): | obeniga poſvejtniga dobizhika, ampak isvelizhajne tyh dush. Filius hominis venit quærere, & ſalvum facere, quod perierat. Inu vſak dan v' Tempelni je |
| Kemija (1869): | lastnosti pri organskih spojinah toraj ni vezana na to, kakove (Qualität) so njih sostavine, temuč na množino ali kolikost (Quantität) nazočih |
| Kemija (1869): | Analyse chem. , kem. razkroj. Analyse organische, organski razkroj, 447. Analyse qualitative, razkroj na kakovost. Analyse quantitative, razkroj na kolikost. Anilin, 478. |
| Sacrum promptuarium (1695): | virtutis, ſi quod jvades, tibi prius perſuaſiſſe cognoſcaris; validior operis, quam oris vox eſt. Fac, ut loqueris. Gledaj tedaj v' leta |
| Sacrum promptuarium (1695): | en Pridigar, kir greshnu shivi. Nemo amplius in Eccleſia nocet, quam qui perverſe agens, nomen, vel ordinem Sanctitatis habet. Inu vekshi |
| Sacrum promptuarium (1695): | krajleve krone; poshlushajte S. Chryſoſtoma. Melius eſt artem eleemoſijnandi ſcire, quam eſſe Regem, & diademate coronari. inu dokler vy bogati shelite she |
| Sacrum promptuarium (1695): | taku pravi S. Chryſoſtomus: Multo fidelior, & certior eſt, doctrina operum, quam ſermonum. Kateru je bil ſposnal uni Pridigar, kateriga je eden |
| Kemija (1869): | kakove (Qualität) so njih sostavine, temuč na množino ali kolikost (Quantität) nazočih ekvivalentov. V tem delu kemije se nam je tedaj |
| Kemija (1869): | organische, organski razkroj, 447. Analyse qualitative, razkroj na kakovost. Analyse quantitative, razkroj na kolikost. Anilin, 478. Anisöl, janeževo olje, 488. Anlassen |
| Sacrum promptuarium (1695): | vel provoceris ad imitandum eum, vel ad amandum eum exciteris. Quanto enim ſe quiſque ei in virtutis imitatione hic conformare ſtuduerit |
| Sacrum promptuarium (1695): | vekshi, kakor zhaſt, inu ſtan teh krajlou: Si vis videre quantum abſit Rex 'a Sacerdote, expende modum poteſtatis vtrique traditæ: Videbis |
| Sacrum promptuarium (1695): | tantum loquens, non profuiſti, ſed & potius læſiſti. Melius eſt tacere. Quare? opus mihi reddis impoſſibile. Cogito namque, quod, ſi tu tanta |
| Mineralogija in geognozija (1871): | porcelanova glina ali kaolin, 43. Porfir, Aphanitov, Aphanitporphyr, 71. ,, kvarčev, Quarzporphyr, 72. ,, sinjčev, Glimmerporphyr, 72. ,, sienitov, Syenitporphyr, 72. ,, smolnikov, Pechsteinporphyr, 72. |
| Sacrum promptuarium (1695): | vuzhy ta Modri, kir pravi: Qui timet Dominum honorat parentes, & quaſi Dominis ſerviet illis, qui ſe genuerunt: In omni opere, & ſermone |
| Sacrum promptuarium (1695): | shena je ena slaba boſodiza. Viri ſimiliter, cohabitantes ſecundum ſcientiam, quaſi infirmiori vaſculo muliebri impartientes honorem. Inu nikar ſavſaku malu kar |
| Pozhétki gramatike (1811): | dvojne pervoobrásne, ino rédovne. Pervoobrasne ſhtevila ſo. Un, deux, trois, quatre, cinq, six, sept, eden, dva, tri, ſhtir, pet, ſhéſt, ſedem |
| Sacrum promptuarium (1695): | katere S. Lukesh pravi: Hæc Vidua uſque ad annos octoginta quatuor: quæ non diſcedebat de Templo, jejunijs, & obſecrationibus ſerviens nocte, ac |
| Pozhétki gramatike (1811): | perlógu beſedo aussi, tako; poſtavim: la rose est aussi belle que la tulipe, rosha je tako lepa kakor tulpa. Beſediza que |
| Pozhétki gramatike (1811): | je bolſhi ko vednoſt (ali vuzhenoſt) le mensonge est pire que l'indocilite, lash je hujſhi ko nevúzhlivoſt. Preſéshna ſtopnja je |
| Pozhétki gramatike (1811): | meſt plus mauvais, bolj hud; poſtavim: la vertu est meilleure que la science zhednoſt je bolſhi ko vednoſt (ali vuzhenoſt) le |
| Pozhétki gramatike (1811): | obrazháje sgorni ſtavik snaſh rezhi: la violette est moins belle que la rose, vióliza je manj lepa ko góshovka. Ako kasheſh |
| Pozhétki gramatike (1811): | que la tulipe, rosha je tako lepa kakor tulpa. Beſediza que ſklepa obé ſtvari, ktire permérjamo. Franzosí imajo tri perloge, ktiri |
| Kemija (1869): | novo, Neusilber, 433. Srebro pokalno živo, Knallquecksilber, 470. Srebro živo, Quecksilber, 434. Sreš, Weinstein, 468. Sreš bljevalna, Brechweinstein, 468. Stahl, jeklo |
| Kemija (1869): | d. Na pr.: Hg2C1 = živosrebreni klorovec (Quecksilberchlorür), HgCl = živosrebreni klorec (Quecksilberchlorid), FeCl = železni klorovec (Eisenchlorür), Fe2Cl3 = železni klorec (Eisenchlorid). Za kislecem |
| Kemija (1869): | cijanovec (Cyanür) i. t. d. Na pr.: Hg2C1 = živosrebreni klorovec (Quecksilberchlorür), HgCl = živosrebreni klorec (Quecksilberchlorid), FeCl = železni klorovec (Eisenchlorür), Fe2Cl3 = železni |
| Sacrum promptuarium (1695): | ſam Chriſtus je k' ny dial: Quinque viros habuiſti, & hunc quem habes non eſt tuus vir. Takorshnem Vduvam jeſt nebom ſhenkal |
| Sacrum promptuarium (1695): | shpeglat, kateri raunu k' vam pravi: Exemplum dedi vobis, ut quemadmodum ego feci, ita & vos faciatis. Chriſtus 33. lejt je iskal |
| Zoologija (1875): | imenovane šiške, v katerih živé njihove ličinke. Hrastova šiškarica (Cynips quercus) dela na hrastovem listji znane šiške, ki pa niso za |
| Sacrum promptuarium (1695): | modum poteſtatis vtrique traditæ: Videbis Sacerdotem multo ſublimius Rege ſedentem, qui terrenarum rerum adminiſtrationem ſortitnr, verum Sacerdoti Sedes in Cœlo eſt |
| Sacrum promptuarium (1695): | crucem, & laborem, Jam olim dicebatur, eum, qui navim ſibi comparat, & qui uxorem ducit, grande ſibi negotium comparare, quia cum mulier nunquam |
| Sacrum promptuarium (1695): | shegna, bi od G. Boga prekleti bily, dokler pravi: Maledictus, qui non honorat patrem ſuum, & matrem. Troshtajte, inu bugajte vaſhe ſtarishi |
| Sacrum promptuarium (1695): | ſo hotele bugat, kir ſim yh lepu vuzhila, nyh shkoda. Qui poteſt capere capiat: &c. Taku ſe godi tem mladem kadar |
| Sacrum promptuarium (1695): | Pridigar, kir greshnu shivi. Nemo amplius in Eccleſia nocet, quam qui perverſe agens, nomen, vel ordinem Sanctitatis habet. Inu vekshi nuz |
| Sacrum promptuarium (1695): | Boshy bote doſegli, kakor vaſs vuzhy ta Modri, kir pravi: Qui timet Dominum honorat parentes, & quaſi Dominis ſerviet illis, qui ſe |
| Sacrum promptuarium (1695): | S. Duh poterdi skusi vſta tiga Modriga, rekozh: Fæneratur Domino, qui miſeretur pauperis.. Nebojſe, sakaj gvishnu na tem ſvetu, ali na |
| Sacrum promptuarium (1695): | ter na vus glaſs saupije: Hic nobis de concordia præcipit, qui ſe, & uxorem, & ancillam, tres in una domo concordare non potuit |
| Sacrum promptuarium (1695): | pravi: Qui timet Dominum honorat parentes, & quaſi Dominis ſerviet illis, qui ſe genuerunt: In omni opere, & ſermone, & omni patientia, honora patrem |
| Sacrum promptuarium (1695): | navim ſibi comparat, & qui uxorem ducit, grande ſibi negotium comparare, quia cum mulier nunquam ſibi ſatis ornata videatur, perpetuum feciſſit marito |
| Sacrum promptuarium (1695): | da micam, ut accipias totum; da pauperi, ut des tibi, quia quidquid pauperi dederis, tu habebis: quod pauperi non dederis, habebit |
| Sacrum promptuarium (1695): | glaſs. Erdici, tibi, & ſemini tuo panis non deficiet in æternum, quia me famis tempore in pauperibus meis refeciſti. S. Grogor s' |
| Sacrum promptuarium (1695): | ſpumnite na beſſede S. Duha, kir pravi: Labores manuum tuarum, quia manducabis, beatus es, & benè tibi erit. Inu de ſi lih |
| Sacrum promptuarium (1695): | letu ſturiti vaſs tudi vuzhy S. Bernadus rekozh: Attendite filij, quid fecerit magni conſilij Angelus. Quod ſi, ut ipſe ſubditi, obedientes |
| Sacrum promptuarium (1695): | sheno hisha paku rata. Si uxor & maritus in concordia ſunt, quid eſt domus niſi cœlum? Si autem diſcordia eſt inter illos |
| Sacrum promptuarium (1695): | imà na tem ſvejtu shiveti; Diogenes je bil njemu odgovuril: Quid ſi in ſtadio currerem, utrum jam oporteret metæ vicinum curſum |
| Sacrum promptuarium (1695): | eſt domus niſi cœlum? Si autem diſcordia eſt inter illos, quid eſt, niſi infernus? Inu leta myr ſilnu mozhnu G. Bogu |
| Sacrum promptuarium (1695): | micam, ut accipias totum; da pauperi, ut des tibi, quia quidquid pauperi dederis, tu habebis: quod pauperi non dederis, habebit alter |
| Sacrum promptuarium (1695): | bila malu prida, kakor ſam Chriſtus je k' ny dial: Quinque viros habuiſti, & hunc quem habes non eſt tuus vir. Takorshnem |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | govory S. Paul ad Rom. 8. Si Deus pro nobis, quis contra nos? Aku Bog ſtoy sa nas, kdu more biti |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | tiſti, od katiriga ta Prerok Isai: cap. 4. taku praſha: Quis appendit tribus digitis molem terr? Kdu je ta zeli ſveit |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | rekozh: Majorem hac dilectionem nemo habet, ut animam ſuam ponat quis pro amicis ſuis. Vezhi lubesni oben nima, koker katiri ſvojo |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | oteu. Sakai po beſedah S. Paula 1. Corint. 14. Si quis autem ignorat, ignorabitur. Katiri Boga na posna, inu sa nega |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | nar vezhi, inu ſmertno martro terpy? praſheimo sdei ſami ſebe: quis? kdu je ta, katiri terpy? ta je tiſti, katiri je |
| Sacrum promptuarium (1695): | imitandum eum, vel ad amandum eum exciteris. Quanto enim ſe quiſque ei in virtutis imitatione hic conformare ſtuduerit, tanto ei in |
| Fizika (1869): | kakor doli v nižavi. Na visoko nad morjem ležečej planjavi Kvitoskej, ki je 8724 čevljev nad morjem, vré voda že pri |
| Sacrum promptuarium (1695): | ita per id ſignificatur produci dulcedinis mel per labores, & artes, quo omnia etiam amara dulceſcunt, divitibus, & opulentis omnia ſunt amara, & inſipida |
| Sacrum promptuarium (1695): | Ambros bere. Vade ad apem. Et ſicut apes efficiunt mel, quo omnia etiam amara dulcorantur, ita per id ſignificatur produci dulcedinis |
| Sacrum promptuarium (1695): | conſentiens ſit; nam ubi hoc fit , nihil triſte contingere poteſt. Quo pacto cum caput corpori connexum, conjunctumque ſit, ulla ibi ſeditio |
| Sacrum promptuarium (1695): | ampak isvelizhajne tyh dush. Filius hominis venit quærere, & ſalvum facere, quod perierat. Inu vſak dan v' Tempelni je vuzhil tu kar |
| Sacrum promptuarium (1695): | bogatu lejtu sa tvojo dusho imeti. Inſpice, & fac ſecundum exemplar, quod tibi in monte monſtratum eſt. Chriſtus kar je hotel vuzhiti |
| Sacrum promptuarium (1695): | Melius eſt tacere. Quare? opus mihi reddis impoſſibile. Cogito namque, quod, ſi tu tanta differens non effiicis, multo magis ego veniâ |
| Sacrum promptuarium (1695): | pravi S. Laurentius Juſtinianus: Dabis voci tuæ Vocem virtutis, ſi quod jvades, tibi prius perſuaſiſſe cognoſcaris; validior operis, quam oris vox |
| Sacrum promptuarium (1695): | S. Bernadus rekozh: Attendite filij, quid fecerit magni conſilij Angelus. Quod ſi, ut ipſe ſubditi, obedientes eritis, ab ipſo cœleſti benedictione |
| Sacrum promptuarium (1695): | potes retinere, ut recipias, quod non potes omittere. Da modicum, ut recipias centuplum: da temporalem |
| Sacrum promptuarium (1695): | pauperi, ut des tibi, quia quidquid pauperi dederis, tu habebis: quod pauperi non dederis, habebit alter. Letu vſe poterdem s' tem |
| Sacrum promptuarium (1695): | Auguſtinus pravi Si vis eſſe Mercator bonus, fænerator egregius, da quot non |
| Sacrum promptuarium (1695): | vuzhil tu kar ima ſturiti zhlovek, aku hozhe isvelizhan biti. Quotidie eat docens in Templo. Inu vſe letu kar je vuzhil |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | in is peſti ſerkláje, smodreni, naſ na zhiſteji isreke naſledé. — r — z. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | živeža pred pivnico puša, domú gredé v neko oštarijo na R— že vinjen prišel, vole v voz vprežene pa zunaj pustil |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | maja, mati; čer, nebo (po latinskem coelum, l spremenjen v r); pemint, zemlja; pere, kruh (po latinskem panis, n spremenjen v |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | pemint, zemlja; pere, kruh (po latinskem panis, n spremenjen v r); plire, poln (po latinskem plenus, n spremenjen v r). V |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | b razdeljen, k za kvocijent in r za ostanek; tedaj r = a – bk. |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | da dobimo, a z b razdelivši, k za kvocijent in r za ostanek, tedaj a = bk + r, in da je m |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | da dá a, z b razdeljen, k za kvocijent in r za ostanek; tedaj r = a – bk. |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | v sebi, n. pr. bk, delitveni ostanek (Divisionsrest). Tedaj je r = a – bk, in a = bk + r. |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | r, in da je m skupna mera števil b in r; ker pa je z m razdelen b, tedaj tudi njegov |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | stan potreba; tretjič: da bi, kar morejo, učilnice (šole) podpirali. R, Kakó se pa nosi pravi koreniti Slovenec? J. Na tenjko |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | pretresovati. — Prosim zadnjič vredništvo, de naj bi mi imé pisatelja — r povedalo, de se bom pri tiskarni sodbi za svoje poštenje |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | m razdelna tudi diferenca a – bk in ta je jednaka r. Odtod izvajamo: Vsaka skupna mera med dividendom in divizorjem je |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | ostanek (Divisionsrest). Tedaj je r = a – bk, in a = bk + r. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | sloní; blagomisleči domorodci jih morajo podpirati, in srečo domovine podpomagovati. — R. Kakó bi pa mogel nas jeden srečo domovine podpomagati ? J. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | To z drugim se besedam reče: „Vedljivost derzna se opeče. ” — r. Vganjka. Piše kadar mertev je , Kadar živ pa nikdar ne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | da mu je vse milo in drago , kar je slovenskega. R. Kaj pa naj storim gledé tega? J. Ali se s |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | dajo. Centralblatt d. landw. Vereins in Baiern. Slovenske besede. (Nadalje. ) R. Prav plemenito je biti iskren domorodec in svoji domovini vsega |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | dél ne bilo? Tukaj veljá beseda: Misli žlahtno, delaj plemenito! R. Da meni verjamete, jaz svoji domovini vsega dobrega želim, takó |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | od kmetiških staršev rojen takó visoko stopnjo časti dosegel. K. R. Hueber. Zahvala. Kakor so poprej častiti gospod J. Caf, kaplan |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | vredna! V Ljubljani 30. augusta 1851. Gustav grof Chorinsky l./r. c. k. dež. poglavar. Staroslovenski in vseslovanski knjževni jezik. Veliko |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | zadnje dní tako, da je bilo v morji 20⁹ — 21⁰ R. V Ljubljani ste pa vendar 14 dní poprej češnje imeli |
| Astronomija (1869): | teoretičnih vzrokov solnčna paralaksa = 8.95". — Po združenem opazovanji gospodov: Robert R. S., Elléry in Airy se je našlo, da je solnčna |
| Fizika (1869): | črt dade zložiti cela abeceda, n. pr. a . -, m - -, e., r.-. , s . . . , t - itd. |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | Ako je kateri koli teh produktov dvoštevilčen, n. pr. cp = r.10 + s, ondaj zapiši na to mesto le nižjo številko s |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | najvišjega mesta za 1 manjši od števila številk. Tedaj je r.10m–1 + p.10m–2 + ... + c.102 + b.10 + a občni izraz mštevilčnega dekadnega |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | pri J. Rošger-u pri sv. Marjeti (St. Margarethen an der Raab) 65 fl. Kdor ima, na priliko, le 16 oralov njiv |
| Deborah (1883): | gospod, ona nas je sem peljala. Učitelj. Kedo? Žena. Deborah, raba Davida, modrega hči. Učitelj. S kako pravico? Žena. Milostivi gospod |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | goriških) še dan današnji, — da se po njegovi misli le-ta raba zdaj še ne more sploh vpeljati. V zavisnih stavkih je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | Navratil močno skazal. On nam je pervi razodel, da je raba glagolska v zavisnih in nezavisnih stavkih različna, zlasti glede na |
| Rudninoslovje (1867): | jame na Kranjskem, Goriškem i v Istri. Mnogovrstna je apnenčeva raba. Iz belega mramorja, posebno iz kararskega, delajo podobe, s pestrim |
| Stelja in gnoj (1875): | peska, kakoršno imajo sicer le naj močnejše kislíne. §13. Raba peska za gnoj. 1. Pesek se zmeša z drugo steljo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | tisti gospodje, ki se mislijo naročiti, lahko poštníno za naročilo „rabe gl.” prihranijo, ako naročníno to z naročníno „Novic” vred pošljejo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Ljubljane. Gosp. Navratil na Dunaji je podaljšal čas za naročilo „rabe glagolske” do 15. januarja prihodnjega leta. Ker tudi vredništvo „Novic |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſtvarnika, ktero nam je ſizer k neograjeni pa vunder povéſtni rabi — ſlehernimu v njegovim poklizu — dal, — Leta moshke ſtaroſti in polne |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | kterih je poprej 6 ali 8 na dan poginilo, po rabi tega zdravila nobeden ni več poginil. Torej leto zdravilo zoper |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ker ſe prevezh rasrahljá, in tako raspuſtí, de ni sa rabo. Po takim ſe mora v praho puſtiti, de ſe opozhije |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | je butiza s tankim vratam le v véliki ſili sa rabo. 4. Gerzha, ali glava, mora biti na tiſti ſtrani, na |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | presvitliga Nadvojvoda Joana in deželskiga poglavarja grofa Vikenburškiga za občinsko rabo odperli. Ta novi most stojí na tistim mestu, kjer je |
| Divica Orleanska (1848): | moj kralj! Kar žlahtniga rodí podnebje vsako, Razloženo je v rabo in izgled Na Brižkim tergu našim. Žen lepota Pa blago |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | na naravnih zemIjiših in na debeli zemlji niso sejavnice za rabo; al to ni res; skušnje kažejo vse drugač. Sejavnica veljá |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | v Novicah dobro umeli, so menili, da hočeta le-ta gospoda rabo doveršivnikov po vseh časih, naklonih itd. preklicati. Zato je razložil |
| Kemija (1869): | C. vré; goreten je ali sam ob sebi ni za rabo. V trgovini se pa prodaja valerijanovokisli amilov okis, pomešan z |
| Kemija (1869): | železu; težko se topi, jako je trd, no za tehnično rabo ni. Krom se nahaja v rudi znanej pod imenom kromovec |
| Zoologija (1875): | katere je truplo vase sprejelo, ki pa niso za nobeno rabo, zopet iz telesa odpravijo. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | po gotovih pravilih godi: 1) po občinsko-Slovenskem v podnarečjih od Rabe do Morja, ter od Celovca do Zagreba; 2) po staro-Slovenskemu |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | driska ne neha. Namesto tormentile se tudi rabi 1 skrupel rabarbare zmešane z 2 skrupli magnezie, ktera mera mora pri večjih |
| Botanika (1875): | Azije donašajo ruski kupci v Evropo korenine raznih rastlin rodu rabarbare (Rheum), ki so eno izmed največ vrednih zdravil. Te lepe |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | noi od ludi sapushzhanomi sromako inu N. N. kar jas rabe prosim Amen. 5. SHEBRANJE. O usiga magozhni venzhni Bveg Gospued |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | „Ljubi moj Moric”! mu serčno Mina zaverne, „rabelj vtegne še kteriga nedolžniga obesti, kdor pa sam sebe vgonobi |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | Skoz „porto capeno” proti zahodu, v Lucijino poslopje jo prinesite. ” Rabelj prikima Boštjanu. XIII. Plačilo. Mestni prefekt je šel k cesarju |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | is dveh neobteſsanih brunov sdęlaniga, kakorſhni ſo v' timiſtim hrupi rabelnam v' roke priſhli, on ga je hotel neſti s' tęsho |
| Stric Tomaž (1853): | zver. Jeze se trese in strašno divja. Nagloma ukaže svojima rabeljnoma, Tomaža vzeti in ga tako dolgo šibati, da bo svoje |
| Stric Tomaž (1853): | mu vse od kraja ne razodene. „Sambo! Kimbo! “, zavpije nad rabeljnoma, „pojta po svojeglavneža, on mora kej od tega vediti, če |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | na poti. ˛Sizer bi te utegnil ſodniku sdati, ſodnik pa rabeljnu, ino rabelj te v' jezho sapreti. Gotovo ti povem, ne |
| Genovefa (1841): | je sdihovala: „Oh, edino déte, in tako ljubo déte po rabeljnu sgubiti — je vunder preſtraſhno. O Genovefa! Miſlila ſva, de boſh |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | spričuje večkratno silovitost sicer na videz mirne Zilice. — Akoravno stoji Rabelj v sredi doline, ga nam vendar nizki peščeni griček skoraj |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | Na verhu homca stoji harmica (šranga). Pri nji se nam Rabeljska dolina popolnoma odprè. Divje lepa je pač! Kakor orjaška stražnika |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | je nahajal celi zaklad rude. Brez tega bi pač stala Rabeljska dolina kakor zapušena puščava, ker še tako ima le malo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | ločivši se od nju , namest po včerajšni poti zdaj proti Rabeljski dolini. Urnih korakov sem skakljal proti ravnini, vedno bolj glasno |
| Mineralogija in geognozija (1871): | oddelke: Najniže Virglorijski apnenec, potem Kasijanski skladi, Halinski apnenci in Rabeljski skladi. Virglorijski apnenec veže dolnjo trias z zgornjo, pa je |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | kuſhvanjam. Kateriga bóm jeſt kuſhnil, je rękàl on k' tim rabelſkim hlapzam, letá je, tega primíte, inu ga petite varnu. Sabſtójn |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | še daljno pot storiti. Gnalo me je namreč še v Rabeljsko dolino in na Predil, želel sem pa še zvečer priti |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | raspęnjajo, inu na krish perbyejo, inu sdaj vſadę s' eno rabelſko lilo letó oródje tę ſmèrti v' sęmlo. Tedaj ſe je |
| Pozhétki gramatike (1811): | drevni, ſad od dreveſa; utile à l'homme, koriſten ali raben zhloveku. Zhe pak ime sazhne s' ſoglaſnikam ino je moshkiga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | povedal, de tih ali unih hebrejskih bukev (nar učenejši hebrejski Rabi! ) še nigdar vidil ni, de pa vender vé povedati kaj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | do toliciga vspeha ni v stani pripraviti, kolikoršniga je imenovani Rabi pokazal; temuč de je h temu potreba jasniga spomena, bistriga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Novi védež. Proti koncu pretečeniga leta smo imeli v Ljubljani Rabi Hirš-Dänemarka, Poljaškiga lzraelca, kteri se je v svojim oddelku, to |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | blizo knoflice v bukvah. Tacih in enacih skrivnost več prečudni Rabi rabi in to z tako naglostjo, de ga ni moč |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | pelji naji s Katulom med nje, da si izbereva najpripravniše. ” Rabirij je sicer malo nejevoljno mermral pa ni bilo drugače; peljal |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | najti. Zagledavši pervega oglednika jetnikov ga pokliče in mu reče: „Rabirij! jaz sem prišel na povelje cesarjevo, da si izberem nekaj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | pa ni na zbiranje, mende ne bomo zamerli, če kdo rabi kakošno bolj neznano, pa vender tù ali tam navadno. Dosti |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | In brat brata na dvobor pozivlja, Dever sinaho v sramoto rabi, In brat sestro za sestro ne kliče”. Njej govori gromovnik |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | nogo vriba, in potem se zopet kopela v merzli vodi rabi. Tako se ravna, dokler sušica ni ozdravljena. PETNAJSTI RAZDELEK. Vzroki |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | drisko govedja nasvetoval, se z dobrim uspehom pri prasičji driski rabi. Tega zdravila dobiva velik prasič vsake štiri ure tri žlice |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | mi? Za preteklo — prihod. čas (fut. exact. ) doveršivnikov naj se rabi tedaj kakor v Serbskem vselej le sedajni čas: „Če tebe |
| Rudninoslovje (1867): | ima sv. Petra cerkev v Rimu. Posebno jedrnat apnénec se rabi za tiskarje na kamen, navadni za zidanje, za tlak, za |
| Rudninoslovje (1867): | Ščavnici na Ogerskem, v Goslaru na Harzu i po drugod. Rabi se v barvariji i v slikariji, v papirnicah i lekarnicah |
| Kemija (1869): | njegova para vzame človeku zavednost in čutnost, zategadelj se pogosto rabi pri kirurgičnih operacijah. 3. Amilov alkohol, C10H12O2, (Amylalkohol.) ali hidrat |
| Fizika (1869): | to orodje. Na Francoskem in v učenih knjigah se najbolj rabi stodelni Celsijev toplomér, na kterem je dálja med lediščem in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Se vé , de imajo pisavci dolžnost paziti, de take beséde rabijo, ki so bolj navadne, če jih imajo na zbiranje. Če |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | se dá lepo likati; tudi je precej težák. Ljudje ga rabijo za grebenače, vitle, za deržaje pri kladvih, nožih, za cepce |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | iz njih napravljati. Ker toti germ kmetje velikrat za živice rabijo, naj vsadijo v ta namen mlade deblica, ko so čevelj |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | za šestega predlog de ali dela, za tretjega pa ne rabijo predloga. Istrijanski Vlahi pa rabijo predloge kakor Italijani ali drugi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | dela, za tretjega pa ne rabijo predloga. Istrijanski Vlahi pa rabijo predloge kakor Italijani ali drugi romanski narodi, namreč: di ali |
| Zoologija (1875): | rabijo se za vado, pokladajo se postrvém in od nekaterih rabijo se zmlete luske za ponarejene steklene bisere. |
| Stelja in gnoj (1875): | krajih v obílnosti in se prav s koristjo za steljo rabijo. §. 11. Planinska zelišča. Po zanemarjeníh planinah velíkrat planinska zelišča |
| Zoologija (1875): | trnasta. Belice so najslabše ribe, plehko meso je polno koščic, rabijo se za vado, pokladajo se postrvém in od nekaterih rabijo |
| Zoologija (1875): | C. tinctoria) v Mali Aziji nareja prave šiške, ki se rabijo za stroj, tudi se dela iz njih tinta in črna |
| Valenštajn (1866): | mu Povrnem. Veseli me, da spoznal Sem lastno moč; če rabil bodem jo V resnici, tega, menim, boljše ti Ne veš |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | zopet na zemljo padel. Če bi tako štupo kdo prav rabil, gotovo bi pripravna bila, da človeka vzdigne v zrak. Saj |
| Gozdovnik (1898): | se. Silni stresaj mu je roko umrtvil, da mu ni rabila. |
| Robinson mlajši (1849): | davam, da bi jih pred ne rabili, dokler jaz tega za potrebno ne uznam. Vaši sovrážnici zdaj |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | kam otroka poviti”. Al materi se je prelepa zdela, in rabili smo jo le za mizno rijuho. Joj otroku, kteri jo |
| Ferdinand (1884): | niste zamogli doseči svojega namena. Ali slušajte mojo ponudbo! Jako rabim moža, ki bi bil vešč angleškega, španskega in češkega jezika |
| Mineralogija in geognozija (1871): | Tu naj samo povemo, da taka razmočila navadno rabimo v gotovem redu, najpred namreč vodo, potem solno kislino, potem |
| Kemija (1869): | razproščena delata jasne póvlake (Firnisse). Z benzojem in storaksom se rabita sosebno za kajo. Šelak se cedi iz raznih vzhodno-indijskih dreves |
| Botanika (1875): | gumovite smole (kemija §. 191.), izmed kterih se v zdravilstvu rabita hudo po česnu smrdeča smola, vražje govno (asa foetida) imenova |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | rok. Oba načina, ako se prav in o primernem času rabita, dajata dobre vspehe, ako je način prav izbran z ozirom |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | izdelke. Obé lepíli se naglo posušite, in naj se merzli rabite. (Vinski kis ali jesih) se da v malo dnéh napraviti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Kdor ſe bo ta kolovrat napravil in ga bo sazhel rabiti, ſe bo ſam preprizhal od reſnize vſiga tega popiſovanja. **) M. |
| Robinson mlajši (1849): | gäh prospeti — teknoti gedeihen. prospeh Fortgang, Vorteil. Rab — rob (rabota — rabiti) — soženj Sklave. rabiti Brauchen, raditi arbeiten. račiti belieben, geruhen, sich |
| Robinson mlajši (1849): | gedeihen. prospeh Fortgang, Vorteil. Rab — rob (rabota — rabiti) — soženj Sklave. rabiti Brauchen, raditi arbeiten. račiti belieben, geruhen, sich würdigen. rad adv |
| Rudninoslovje (1867): | oblokov, samo da se mora prej uležati, ker mokrega ni rabiti. Na Solnogradskem so nalašč mlini, da se v njih máli |
| Fizika (1869): | Zatorej se zamore, sekundno nihalo kakega kraja rabiti kakor določena, nepremenljiva mera dolgosti. V Parizu mora tako nihalo |
| Fizika (1869): | se do imenitnega posledka, da se zemlja sama tudi more rabiti kot prevodnik. Tok se v tem slučaji vodi skoz zemeljsko |
| Stelja in gnoj (1875): | uleže. Tudi koprivje okrog planšarij se utegne koristno za steljo rabiti. Pomniti pa je, da planinska zelišča in drugo enako rastlinje |
| Stelja in gnoj (1875): | za govejo živino. Dalje bi se dalo še za steljo rabiti: 1. odpadki od šôte, ali pa tudi slaba, prstena šôta |
| Zoologija (1875): | iz kojega za nekaj časa izlezejo mlade, popolnoma brezbarvene pijavke. Rabiti se pa morejo stopram v drugem letu. Konjska pijavka (Heluo |
| Rudninoslovje (1867): | Häringu itd. Lepi apnenčevi kristali se dobivajo v Plajbergu, v Rablji i na Obiru na Koroškem , v Idrii i v Jelovici |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | in bogati jezik dolgo v nemar paščen ali celò krivo rabljen bil. c) Česar staroslovenski slovár, sicer obiln, za sedánje potrébe |
| Kemija (1869): | spojine so v truplu otrovne, zlasti silijo na bljuvanje, zunanje rabljene so pa nektere izvrsten lek (zdravilo) v očesnih boleznih, tako |
| Astronomija (1869): | zato je treba najpoprej, da tukaj določimo najimenitnejše v zvezdoznanstvu rabljene in v raznih knjigah navedene mére. 16 Razkazek mér. V |
| Kemija (1869): | ki se dobiva iz jalapovega korena, je v zdravilstvu jako rabljeno in mnogo cenjeno dristilo. Nektere smole so mehke, celó tekočne |
| Mineralogija in geognozija (1871): | Tudi to je splošno rabljeno ime po latinskem „granum,” ker to kamenje ima nekako zrnasto |
| Maria Stuart (1861): | Prišel sem, da zatarem glas sercá, Da gledam pod sekiro rabeljnovo Kervave njene glave smertni znoj, Pogled mi njeni vzel je |
| Občno vzgojeslovje (1887): | in država, pa pričakuje še več, namreč, da postane gojenec rabljiv in koristen ud družbe in da bode ustrezal večnemu namenu |
| Robinson mlajši (1849): | mrežo, ktera je naši navadni ribički mreži po dobroti ine rabljivosti — užitečnosti malo ustopila Potem mu je na misel prišlo, ali |
| Robinson mlajši (1849): | heftig, gäh prospeti — teknoti gedeihen. prospeh Fortgang, Vorteil. Rab — rob (rabota — rabiti) — soženj Sklave. rabiti Brauchen, raditi arbeiten. račiti belieben, geruhen |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | prašaj ju, kdar vstaneš 'z sanj. Pa rano vstani; nezaspan Rabotaj, dôkler sije dan; Skerbnó obdelaj si polje, Okôplji v nogradu |
| Tiun - Lin (1891): | kar vrti v glavi, ako ni vajen tacega prizora in rabuke. Naravno je, da je med obiskovalci sejmišča največ v Batavijo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | načev, rac in tudi gosi, ali kar so ga nalovili pridni ribči |
| Zlatorog (1886): | močvirij In od Tržíča sèm valé se jate Labódov, pestrih rac in divjih gósij. Kričèč v podóbi tríkota leté Na ravni |
| Zoologija (1875): | trudili za-nj. Srakor (A. torda), pod. 140., je velik kakor raca, po glavi in hrbtu je črn, na trebuhu bel, na |
| Pripovedke za mladino (1887): | počno ?” Odgovori jej kuhinjski učenec: „Ti spavajo že vsi trdno. ” Raca povprašuje dalje: „Oj kje je dete mi ljubo? ” Odgovori jej |
| Pripovedke za mladino (1887): | ga zopet nazaj položi in ga pokrije, ter zopet kot raca odplava po vodi. Tako se prikaže dve noči, tretjo pa |
| Pripovedke za mladino (1887): | Po noči vidi pa kuhinjski učenec, kako po reki priplava raca ter govori: „Povejte mi, povejte, Kaj kralj da dela moj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | bi nam kaj bolji kup peršlo? Če zamoremo polže, gosí, race, prešiče, želve, ostre in več drugih žival jesti, zakaj bi |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | jednako. Vzmnoživši oba dva dela dane jednačbe na kvadrat, dobimo racijonalno jednačbo 2x + 3 = 25, katero prav lahko razrešimo. Kakó je |
| Pripovedke za mladino (1887): | vlekel, tega pa ne storim. ” Ko se tako pričkata, prigaga racka: „Tatinska, sodrga ti, kdo vama je ukazal, da pojdita na |
| Pripovedke za mladino (1887): | prepeljala naju bo na ono stran. ” Glasno zakliče: „Račica, oj racka bela, Kaj dolgo sva že tu sedela; Prenesi naju črez |
| Pripovedke za mladino (1887): | da se ogenj kreše, in petelinček v enomer spodbuja: „Hej, racka, hej, teci kar moreš! ” |
| Pripovedke za mladino (1887): | niti brvi. ” „Tudi ni nobenega čolnička, ” pravi Jerica, „samo bela racka plava, če to poprosim, prepeljala naju bo na ono stran |
| Robinson mlajši (1849): | izročam tvojemu očinskemu ravnanju! Oberni z meno, kakor se tebi rači ino ljubi! Rad bom prenašal, kar nad me pošleš! ino |
| Robinson mlajši (1849): | Rab — rob (rabota — rabiti) — soženj Sklave. rabiti Brauchen, raditi arbeiten. račiti belieben, geruhen, sich würdigen. rad adv, viel zarad genug. ramni |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | domú. Drugo stavo imajo pri Zoretu med Zidanim mostom in Račjem v Savi, čeravno semtertje tudi na Laškem ali poleg laških |
| Zoologija (1875): | večo, do 18 cm. dolgo labodsko (A. cygnea) in manjšo račjo brezzobko (A. anatina). Potočne školjke (Unio) imajo debelejše lupine in |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | 2. O sestavljenem družbenem računu. § 153. Vsak sestavljen družbeni račun je môči izpremeniti na jednostaven. N. pr. Trije trgovci so |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | skontrovnik za vrednostne papirje (Effecten-Scontro) in dospetnik (Verfallsbuch). § 5. Račun, v katerega zapisujemo vse poslovne dogodke, ki se tičejo jedne |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | smo razrešili v § 128., dobili bi, uporabljajoč pismeni sklepovni račun: 3 zid. potrebujejo za števila 1 zid. potrebuje za števila |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | sem kupil za 154 gl. desek ter mu plačal na račun 120 gl. Dne 31. avgusta se sklenejo knjige in sestavi |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | trgujemo. V skontrovni knjigi ima vsako posamično blago svoj poseben račun (konto). Vsak tak konto ima dve nasprotni strani; na levi |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | gl., katere smatramo lahko za razmerska števila jednostavnega družbenega računa. Račun stoji takó-le: Pri sestavljenem družbenem računu pomnoži tedaj vsa k |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | 20. avgusta. Josip Strehar, krčmar tukaj, mi je plačal na račun 65 gl. Dne 21. avgusta. Prodal sem proti gotovemu plačilu |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | 23. avgusta. Od krčmarja Josipa Streharja tukaj sem vzel na račun 50 l vina po 32 kr. Dne 25. avgusta. Za |
| Pripovedke za mladino (1887): | groš za grošem. Žabe pa se malo brigajo za njegov račun ter zopet zakličejo: „Kva, kva !” „Kaj ?” zavpije kmet ves raskačen |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | 40000 gl., katere smatramo lahko za razmerska števila jednostavnega družbenega računa. Račun stoji takó-le: Pri sestavljenem družbenem računu pomnoži tedaj vsa |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | druzim, dobljene produkte pa smatraj za razmerska števila jednostavnega družbenega računa in le-téga uporabi potem v razrešitev naloge. Naloge. 1 . * 175 |
| Astronomija (1869): | paralaksa za nekoliko veča, nego so jo dosedaj sploh v račune jemali. Zadnje število gospodov Ellery in Airy kaže, da si |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | ali proda, ni treba posebne postranske knjige, ako so dotični računi v dnevniku in blagajniški knjigi natanko zabeleženi. O skontrovnih knjigah |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | po 1 5/8 %? O dobičku in izgubi. § 140. Pri računih o dobičku in izgubi treba paziti na troje: na razhodke |
| Ferdinand (1884): | pa še pomagate mojemu oskrbniku z vašo spretnostjo o vodstvu računov, dobite tudi dvojno plačo. « Ferdinandu je bila ponudba jako všeč |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | števila jednostavnega družbenega računa. Račun stoji takó-le: Pri sestavljenem družbenem računu pomnoži tedaj vsa k istemu delu spadajoča razmerska števila drugo |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | c) po 6 % prav toliko kakor kapital? 2. O diskontnem računu. § 145. Recimo, da kdo kako vsoto, katero ima brez |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | 2. O sestavljenem družbenem računu. § 153. Vsak sestavljen družbeni račun je môči izpremeniti na |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | r pa prištej k produktu naslednjega višjega mesta. N. pr. Računajoč na pamet pomnoži z jednoštevilčnim multiplikatorjem najprej višje in potem |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | 12820 mark in za ta iznesek izda na Dunajčana menico, računajoč sebi 1/2 % provizije in 1 ‰ senzarije ter 178 mark po |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | dnij, tedaj 6 dnij. 2.) Prav takó sklepamo tudi pismeno računajoč. Pri nalogi, katero smo razrešili v § 128., dobili bi |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | b — m), a + b = (a – m) + (b + m). Uporaba pri računanji na pamet. N. pr. 37 + 45 = 40 + 42 = 82, 36 |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | polovico čez 6 mesecev plačati. Kateri ponuja več, ako se računa 6 % obrestij? 7. Menica za 2345 gl., izplačna sredi novembra |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | 18.* Koliko % se računa, ako dá a) 400 gl. kap. v 2 let. 28 |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | vsacih 100 kg čiste teže po 24 gl., in se računa 1 1/2 % skonta? |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | kg nečiste teže; kolika je njega čista teža, ako se računa tare a) 3 %, b) 5 1/2 %, c) 12 %? 2. Blago |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | neki odbitek. Ta odbitek se zove diskont (Discont) ter se računa po procentih. Ako odštejemo diskont od dolga, zove se ostanek |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | na dohodke pri prodaji in na dobiček ali izgubo. Trgovci računajo dobiček in izgubo navadno po procentih; n. pr. 6 % dobička |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | teže 271 kg, tare 27 kg, po 18. Stroškov je računal 18 gl. 46 kr., za ves iznesek pa potegnil name |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | cukra po 43. Stroškov za zaboje i. t. d. sem računal 18 gl. 50 kr. Prodajalnica je iztržila 81 gl. Dne |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | sestavljene, je razvidno, da je kvadratni koren urejenega polinoma takó-le računati: 1.) Prvi člen urejenega polinoma je kvadrat prvega korenovega člena |
| Občno vzgojeslovje (1887): | šoli móči je gluhoneme otroke naučiti le nekaj mehanično pisati, računati in risati, priučiti jih redu, točnosti, pazljivosti, dostojnosti in uljudnosti |
| Občno vzgojeslovje (1887): | zlasti otroška domišljija, katera prečesto pokvari vso pazljivost, tedaj smemo računati na trajno apercepcijonalno pazljivost učencev. Pazljivost mora postati samohôtna; takova |
| Revček Andrejček (1891): | je grozna — že blaznica! 4. Jaz brati nič, pisati nič, računiti ne znam, Pred vsakim majhnim šolarčkom me prav hudo je |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | in stvarni konti; prvi pojasnjujejo računska razmerja z osebami, drugi računska razmerja neživih sestavin imenja. Vsak konto ima dve nasprotni strani |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | Konti so dvoji: osebni konti in stvarni konti; prvi pojasnjujejo računska razmerja z osebami, drugi računska razmerja neživih sestavin imenja. Vsak |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1877): | ravnatelje, — gospodje: J. Kordin, Jan. Kozler in Jan. Pajk za računske preglednike izvoljeni. — Družba Silvestrova in pa družba rokodelskih pomočnikov ste |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | le znake za seštevanje in oklepaje izpustiti ter predznake za računske znake smatrati. (+ a) + (–b) + (– c) + (+ d) = a – b – c + d. |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | pa vknjižujejo lahko tudi takó, da je razvidno pred vsem računsko razmerje s trgovskimi prijatelji. Táko vknjiževanje zovemo jednostavno knjigovodstvo (einfache |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | neznanih morjih vodi, da se ima nje luči zahvaliti začetje računstva časa, in nje premikanju naznačenje krajev na zemlji. Praznoverstvo je |
| Čas je zlato (1864): | ne bil francoskega in angleškega jezika in višje matematike ali računstva naučil! Gumpec, pridanič bi bil ostal, kakor sim bil, in |
| Čas je zlato (1864): | in nagloma pregleda vse, preudari, in ker je bil v računstvu in zemljomerstvu verlo izurjen, koj pové, kje de je zaderžek |
| Šola v boju proti pijančevanju (1898): | pa lahko porabimo vsak predmet v dosego svojega namena. Pri računstvu n. pr. lahko preračunimo, koliko bi se na najlažji način |
| Kuharske Bukve (1799): | meſhanje notri preliti, inu kuhat perſtaviti, kakor sgorej. ˛Se bo rad od piſkra lozhil. Zęliga dęneſh v' ſklędo, najn pa shupo |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Oblubi mi , de ne boſh doli hodila. Nęshka. Is ſerza rada! — Meni je veliku loshiſhi, de ſe mo slashem. Matizh. Tvojo |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | de bo dones s' mano plęſsal , jeſt jih bom prov rada imęla. Baron, (na ſtran. ) Fant jo je podvuzhil, ni drugazhi |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | pridejo , inu me objamejo, tok vſelej pravijo: Jęrza, zhę me rada imaſh, ti dam, kar le ozheſh. Baron. (rudezh rata. ) Al |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | njéga iſhem; ſej vęjm, kje je. Jeſt bi le Nęshko rada. Matizh. Kaj ji pak ozheſh, Jęrza? Jęrza. Nizh takiga , nizh |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | na Korintharje na 11. inu 12. Poſtavi. Bratje! vi preneſſete radi te naſpametne: ke ſte ſami pametni. Sakaj vi preneſſete aku |
| Ferdinand (1884): | in godbo kratkočasiti Peter po običaji onega časa. Opeval je najraje hrabrost španjskih vitezov v boji z Arabci in Saraceni. Vse |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1860): | stopiti kot ud kmetijske družbe v poddružnico. Ker pa kmet najraji le to verjame, kar vidi in z roko zagrabi, je |
| Govor poslanca g. Hermana v št... (1863): | so bili učenci največ otroci slovenskih roditeljev. Tacim učilnicam so najraji trde Nemce postavljali za učitelje. Kar se je v najnovejših |
| Mineralogija in geognozija (1871): | mogoče najkrajših kemiških pripomočkov, ki jih lahko povsod seboj nosi. Najraji vzame krojivno moč gorkote in razmokljivo moč vode in kislin |
| Mineralogija in geognozija (1871): | se očitno vidi, da je neptunskega nastanja, ki se tudi najrajši zove premogovno gorovje. Kot tretja tvorba po tem sledi tretjegorje |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | je pravil, kako ſe mu je v' otroſhkih dnéh godilo, nar raj je pa od prijasne Rosaljke perpovedal, kako |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ni bolji, ga do rivza in ozhi v gnoj sakopamo, nar raji v konjſki gnoj, ki je nar bolj vrozh. To |
| Zlata Vas (1848): | Tako v druzih soseskah ni bilo; zató so Zlatovasčane povsod nar raji imeli in častili. Če je kadaj kak berač kam |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | kaj tako strašnega pripetilo, resnično ti povem, tudi takrat bi najrajša Siro pri sebi videla. Kar moraš mi jo prepustiti. ” „Lepo |
| Zeleni listi (1896): | in sester, a ž njimi sta se le malo pečala. Najrajša sta bila sama med seboj. Igrala sta sedaj vojake, sedaj |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | Kaj še? Vijolice so najlepše! Ali jih nismo v spomladi najrajše tergali? “ |
| Zoologija (1875): | nigra) in rjava mravlja (Formica rufa). Mravlje živé zadružno, ližejo najrajše sladke sokove, pa tudi živalske tvarine. Največ na številu je |
| Roza Jelodvorska (1855): | lep sreberen kozarec, iz kteriga je doma v svojim gradu, naj rajši pil, kteri mu je bil tudi kakor dragi spominek |
| Zlata Vas (1848): | je vsim iz očí sijalo. Mladenči druzih vasí so si nar rajši deklice iz Zlate Vasi zbrali, zakaj niso bile samo |
| Zlata Vas (1848): | prizadevanje. “ Ožbè ji odgovorí: „Nehvaležnost je denar, s kterim ljudstvo nar rajši plačuje. Kdor je v srejni župan postavljen, naj na |
| Zlata Vas (1848): | bili. Vsak mestničan, ko je kaj denarjev odveč imel, je nar rajši Zlatovasčanam posodil; zakaj vsak je vedil, de so župani |
| Biblia (1584): | nej prou, de ti njo imaſh. Inu on bi bil rad njega vmuril, ali ſe je folka bal. Sakaj ony ſo |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſhe bolj ſkerbéti. Ljubesnjivi, nedolshni Janes, kteriga je Jesuſ poſebno rad imel, je naj blishe Jesuſa ſedel. Peter mu toraj pomigne |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | prelepo ravni njeni rast, in zložna permera njenih krepkih udov. Rad bi bil njeni marn slišal, pa vedno je le une |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | je proti vodi plavati. — Dolgi lasi, kratka pamet. — Ti bi rad, de bi bil volk sit, pa koza cela. — Dostikrat bi |
| Robinson mlajši (1849): | veliko toga nadomestilo — nagrado — povračilo imeli! Vse, ah vse bom rad voljno terpel, kar tvoja modrost ino ljubezen k mojemu poboljševanju |
| Robinson mlajši (1849): | rano smertjo iz esega — totega sveta poklicati o! o kako rad, kako velma rad bi bil umerel! Opovažil — podstopil se je |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | kakor da je izvolil tega topoglavega, če tudi močnega ptujca. „Rad bi vedel, kako se boš opravičil pred cesarjem,” mu reče |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | je že 14 let star. Neki spreten kolár bi ga rad k sebi vzel, da se izučí kolarstva, pa zahteva ravno |
| Gozdovnik (1898): | potrdi Rdoles. « »Tu vam dajem roko, meš'šurs. Slovečim ljudem jo rad podajam. |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | zlo potrebno, de ſi mi vedno na ſkerbi. Satorej le rada me vbogaj, de ſe gerdo ne sversheſh, kakor tvoje zvetlize |
| Genovefa (1841): | Oh, tako vaſ imam rada in bi ſe vunder tudi rada hvaléshno pokasala. Pa oh, ſtraſhno povéſt vam prinêſem. She tó |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | shivína rada píla, ſe jim hudizheviga olja med vodo déne toliko, de |
| Zlata Vas (1848): | hčerko za roko tér rekó: „Lizika, jéli de imaš Ožbeta rada? “ — „„Sej ne morem zato — jim odgovorí — in sej ste ga |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | Petroviga pri oživljevanju gospoda Jeličnika dovolj prehvaliti. Gospa bi bila rada blagiga mladenča poznala; pred se ga da poklicati in še |
| Valenštajn (1866): | na poti ves drugačen je! Tak miren! tak vesel, zgovoren! Rada Bi videla, da vedno ste veseli, Nikoli ne potrti. Maks |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | da sem revna, po njegovi volji se mi je ravnati. Rada od tebe sprejemam revna tvoja jedila, ker vem, da mi |
| Zlatorog (1886): | jutri bo, to veš pač, opasílo, »In tukaj naša Špela rada pleše. »Na praznik ta pridere skupaj mladež »Iz vsake vási |
| Revček Andrejček (1891): | na kak listek, da me ljubite, Zvitorog. Čemu? Franica. Tako rada bi imela kako ljubavno pismo. Zvitorog (zase). Dekle je lepo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | salo perje, pa niſke oſtanejo, in ima leſ debelo ſverſh, rade posébejo , kakor vſe take , ktere debelo ſverſh imajo. Murvno perje |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | v kancelijah Dunajski časnik „Oest. Corresp. ”, kteriga prepovedbe se večidel rade zgotovijo, da le nemški jezik zamore vprihodnje vradni in sodijski |
| Botanika (1875): | pridejo v dotiko, ampak da one propuščajo nektere kapljine prav rade, nekterih pa nikakor ne, da tedaj, rekel bi, zbirajo med |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | pratika je tudi pri nas veliko prijatlov našla; kmetje jo radi kupujejo. Zakaj bi pač Slovenec nemško pratiko kupoval, kér slovensko |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | obljube opomnili. Kako de je pri nas z letvino, bi radi zvédili? Od več krajev naše dežele ste med letam zvedili |
| Zlata Vas (1848): | mlinarjevim je po svoji navadi zahajal, kjer so ga vselej radi sprejeli. Ko pa eniga dné zvečer k mlinarjevim pride, so |
| Zlata Vas (1848): | razvujzdano živéli, so pobožni v cerkev hodili. Ki so sicer radi polegovali in pohajkovali, so zdej od jutra do večera pridno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | se pa, de urbasov ž njim ne namažeš, kér potem radi pókajo in se lomijo. Za podplate pa ni nič boljšiga |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | že hočete, vzemite me z otrokam vred. “ Pa služabniki kakor radi, niso smeli njenih besedi obrajtati. S silo ji tedaj dete |
| Valenštajn (1866): | moram stražnjemu pritrditi. Vojáštvu namérjajo do živega priti, Vojnika bi radi poteptáli, Da potlej sami bi gospodováli. Zarotba je to, osnovana |
| Revček Andrejček (1891): | he, he, he! Franica (neumno uljudno). Ali bi morebiti kaj radi pili? Zvitorog (zase). Per dio, corpo di Baccho, punica je |
| Zeleni listi (1896): | ljubezniv in dober deček. Kamorkoli je prišel, povsod so ga radi imeli, in ko je odhajal, prosili so ga povsod, naj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | mora tudi vezhkrat gnojiti, kakor debéla semlja. Na peſhéni semlji rado raſte : krompir, ajda, poſebno pa ersh, satorej ſe taka semlja |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | tó lastnost, de tako mleko daje, ki se le ne rado vméde. Mina. To je pač vzrokov dovelj smetene spriditi. Zdrav. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | čisto čediti, mleku neprijeten okus dajo, ter storé, de se rádo zagrize. Mina. Kaj pa mislijo, de je storiti, dobro srovo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Solnce stopi v znamnje Vage. ) Kakoršno vreme pervi dan kane, rado celi mesec ostane. — Od začetka tega mesca se škodljivi hlapovi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | ter živini škodljivo storila. Kmetje pravijo, de po blatnati mervi rado živino kolje. Detelja se je obá pota silno dobro skazala |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | svéti in zemljo ogréva, da karkoli vsejemo in vsadimo, nam rado raste, kakor hmél; nam lépo cvetè, kakor vijolice, in da |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | Kakor pa od živiga srebra, ki se v zdravilo da, rado kaj v kervi alj v udah zaostane, kar potem zdravje |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | zadeve nič marali: koj je vse radovedno in bi se rado vtikalo v naše zadeve; kujejo laži in je trosijo pa |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | Tu čez se pa že ne upam, ker se mi rado v glavi zverti. ” Stari pa reče: „Nič se ne boj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Pač škoda, de ste me v mesto dali — reče France — raj bom per vas terden kmet, kakor pa v mesti bolehen |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | „Nikar, moj ljubi”! se Moric zaglasi: „govori raj! Mina je še živa? je per tebi na tvojim domu |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | 8. Vmisli si peklenska muha, In raj v kotli žganje kuha: Z žganjam moti zdaj ljudí, In |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | 20 govorí, vsi drugi, desiravno dobre in učene glave še raj molčé vodjam svoje stranke pridružijo, kakor de bi z nečimernim |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | gospodar premislil, kako se po lepi cestí lahko vozi, koliko raja živina teče, koliko več se lahko brez kake nevarnosti na |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Ipavsko vino se ne spridi, in, kakor navadno pravijo, nič raje „na birso” ne udarja, kakor vsako drugo vino v enacih |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | persi položili in rekli: mea culpa — mea maxima culpa! in raje bolje na svoje gnojiša gledali; gotovo bi stermeli nad uspehom |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | jaz ta glas poslušal! Kaj mi pomagajo zdaj vsi zakladi! Raje bi kamnje tolkel ali derva sekal, da imam le mirno |
| Ferdinand (1884): | vitezov v boji z Arabci in Saraceni. Vse je tem raje poslušalo njegovo lepodoneče petje, ker je vsako besedo, vsaki zlog |
| Ferdinand (1884): | zmenil za besede svoje dobre, skrbne matere: ravnal se je raje po zgledu svojega očeta, kateremu je bila mar čast le |
| Lohengrin (1898): | Miroslav (ostro motreč upre oči na Lohengrina, ljuto). Ha, mrtev raje, ko plah! — Kák le privel te sèm je čar, Tujec |
| Genovefa (1841): | po lizih vlile. Dolgo je premiſhljevala. Poſlédnjizh je rêkla: „Nak', raji zhem vunder tù oſtati. Huda obljuba me véshe. Réſ bi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Ta bolesen napade vezhi del raji debele, kakór kumerne praſeta, raji poshreſhne, kakor nejeſhne, vzhaſi vſi na enkrat sbole, vzhaſi do |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | pak ne, ki je pil. Ta bolesen napade vezhi del raji debele, kakór kumerne praſeta, raji poshreſhne, kakor nejeſhne, vzhaſi vſi |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | od tega spomniti ni hotel, vsak svojo poslo smo si raji pojiskali, de bi si bili nikoljko svoje misli razvedrili. Vsmilenja |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | misli lotile. Za to ga je rad imel Savl, še raji pa kraljev sin Jonata. Ta je sosebno ljubil Davida pobožniga |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | na kterega še ne mislite. Kupčevavci in barantači grejo le raji v take vasi kupovat, kjer so lepe poti, da se |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | lepe poti, da se laglej odpelja , kar nakupijo, in tudi raji dražje plačajo, kakor pa da bi v take vasi šli |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | Narvaez-a kakor nekdaj, in sliši se, da tudi Napoleon bi raji imel O'Donnella na čelu ministerstva. — V zadnjem novičarji smo povedali |
| Mlinar in njegova hči (1867): | k tem grdim ljudem v velike tamne hiše, koj mi raji grob izkopljite. Županja. Hu, Micka, to so grde misli. Ne |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | konji seno pojedli, jim malo vode dati, da ložeje in rajše zobljejo. In kedar so vso svojo kermo požerli, jih je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | ki bi imeli hoditi po tej cesti, naj se je rajši ognejo, kakor pa, da bi v nevarnost življenje postavljali. Čuditi |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | ojſtru, temuzh myrnu derſhalla, de be se pobulshali. Jeſt sem rajshe othla ta perva nahdati, koker da uraſhenja te lubesne se |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | ſakaj ti so tvoji narvezhe sovraſhneki. Skleni sam per sebi rajshe uſſako minuto poprej umreti, koker tvojega nardobrutlivshega Boga tudi le |
| Ta male katechismus (1768): | stvary, ja vezh, koker se sami lubemo, inu de be rajshi othli umreti, koker Boga resſhalliti. Koku sturemo mi pak ſadosti |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | oglase te strasti. ” Neža se čudi taki kreposti in še rajša bi jo bila imela. „Vidim, da te lastni dobiček ne |
| Mlinar in njegova hči (1867): | Bog ti daj zdravje, i gotovo te bodem iméla še rajša nego poprej. Korenka. Da, gotovo, Micka! (Micka se zahvali molčé |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | dní, gredé po tej cesti, moral se izuti in je rajše bos hodil, s čevlji v rokah, po mrazu in ledu |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | pogled jastroba. „Ali noriš, ali kaj ti je? ” slednjič spregovori. „Rajše tirjaj moje življenje. Da bi bila ti videla cesarjev obraz |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | za to, de bi copernice odgnali? — Za to, kér se rajši bojujejo z sovražnikam, kteriga ni, ko z tajistim, ki jih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | peklenske pošasti premagal, in de le terdovraten pijanec vzrok pijančvanja rajši vragu, kakor sam sebi navali. Pameten človek vé, de dobrotljivi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | tega voljo modre zapovdi brezkončno zvonenje prepovdujejo; tóde samoglavci sebi rajši, kakor drugim verjamejo. (Konez ſledi. ) Beſedna vganjka. Zela treh slogov |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | dremali; ne vedó jesti ne piti. Če kaj jedó , jedó rajši od tal, kot z jasel in počasi jedó; senó jim |
| Blagomir puščavnik (1853): | Hleb černega kruha in verč vode imata pred seboj. ”Pojte rajši sem in se vsedite k nama” reče dalje dervar, ”mislim |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | bi se truden v njegovo senco usedel. Pa prebivavci nje rajši po luži, po blatu domú hodijo, kakor da bi si |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | rekli, „to je nespodobna prošnja, pa vender smo mu obljubili. Rajši ga spustimo, tako se svoje obljube rešimo”. Tako se je |
| Valenštajn (1866): | se bojeváli, Ko ga črtimo iz živega srcá? Tega ne! Rajši bežimo drugam. Trobár. Kaj, za vraga, délali bodemo tam? Cesarju |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | prednostmi, da bi si pridobil nagnjenje kake osebe; zató se rajši zanašam na tvojo černo šolo. ” „Če tacih prednosti nimaš,” odgovorí |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | ne sahajajte, inu v' męſta tih Şamaritanarjov ne hodite. 6. Rajſhi pak pojdite h' tim sgublenim ovzam tę hiſhe Israel. 7. |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | je dobra sa zherve. Kokuſham kuhan ovſs dati, toku bodo rajſhi neſle. V' tem Meſzi ſe oręhi saſajajo, bajerje s'ribit, sadje |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | meni savupanih ovzhizh v' ſhtivili tih pogublenih sneſhla! My hózhemo rajſhi, dokler je ſhe zhaſs, inu nam odlog dan, s' sgręvanimi |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | ptizhiza, ino je rada per ljudéh. Tudi bo po simi rajſhi pod ſtrehoj, kakór od svunaj na merslim. ” Dedek ſo fantu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | ne grejo, in de ti, ki ſo na dreveſu bili, rajſhi doli poskakajo, kakor pa, de bi zhres to belo ſtrasho |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Taka je pri pravopisu, pri slovstvu in pri vsaki stvari. Rad. Ljub mi je bil ta pravopis že poprej, pa še |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | stran — kaj misliš, dragi moj Radislav! kako bi to šlo? Rad. De bi te muri popil! Takó vpregovati še nisim vidil |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | ravnamo. Kjer je ljubezen bratovska, tam je obilno blagoslova božjiga! Rad. Nekaj bi pa vender še želil. Jez. Kaj pa bi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | vidil, kar sim živ. Jez. No — kakó bi to šlo? Rad. To bi ne šlo nikakor — na mestu bi ostalo vse |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Sedaj bodemo lahko brali, mi bukve njihove, oni pa naše. Rad. To je pa že prav lépo ! Jez. Ni samo lepo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | pa vender še želil. Jez. Kaj pa bi to bilo? Rad. Ko ravno novicam pišete, pišite jim še to, de bi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | ti pretežek zdi? ali ti morebiti ni prav po volji? Rad. Težek ni; komur bi se pretežek zdel, takimu bi ne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Bog daj, ljubi moj Radislav! ravno sedaj pišem našim Novicam. Rad. Dobro! Dobro! Pa povejte mi enkrat prav po potu, zakaj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | novo vélko césto, ktera ima čez goré med Šentjanžem in Radečami peljati, z želézno césto zvézati. — Dvé novici se moram povédati |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | v družbi figovega listja, nad kterim je orel zaznamek Višnu — Radogosta |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1880): | kr. družbe kmetijske v Ljubljani 7. januarija 1880. Velečastiti volilci radeškega, trebanjskega in kočevskega okraja! Ko je podpisani odbor po volitvah |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1880): | Dunaja pošilja tako-le se glasečo: „Takó častno mi od okraja radeškega, trebanjskega in kočevskega izročeno državno poslanstvo radostno sprejmem. Prosim Vas |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | naše kraje prišla. 26. Kozoperska se je ne deleč od Radgone v fari sv. Petra žalostna nesreča dogodila. Mož in žena |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | in le zernje posamezno ali odštétiga broja korún. S. Iz Radgone 29. Grudna 1845. Vi Želite zvediti, ali se kje na |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | je malo prirastlo , in še za to se malo pita. Radgonsko cenijo od 60 — 70 gold. v srebru. Na mnogih krajih |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | naj mirno počivajo ! Amen. J. Š. (Iz sv. Urbana. ) V Radgovino maširajo vsaki dan naši bratje Horvati dobro oboroženi. 20. dan |
| Botanika (1875): | c) Kolobarnice (Radiatae). Te narejajo največi oddelek socvetek in imajo svoje ime od |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | kvadratni koren prvega radikandovega člena, potem pa njega kvadrat od radikanda odštej. |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | Da dobiš torej prvi korenov člen, izračunaj kvadratni koren prvega radikandovega člena, potem pa njega kvadrat od radikanda odštej. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | očetovo ravnajo s temi, kteri so jim povereni. Dragi moj Radislav ! Nič ni na svetu takó žlahtnega, kakor slavni oblastniki in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | jispo rekoč: Dobro jutro, gospod! Jez. Bog daj, ljubi moj Radislav! ravno sedaj pišem našim Novicam. Rad. Dobro! Dobro! Pa povejte |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | po slovensko: Zdravo! In glej, pogodil sim! Naš prijazni sosed Radislav, ki tudi rad bere naše Novice, stopi v jispo rekoč |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | strani pa vsaki na svojo stran — kaj misliš, dragi moj Radislav! kako bi to šlo? Rad. De bi te muri popil |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | potreba, de se to zaznamnja. Slavno vredništvo! Jez sim popolnama Radislavove misli. *) Tudi se to lahko zgodí; dovolj je, ako se |
| Robinson mlajši (1849): | Fortgang, Vorteil. Rab — rob (rabota — rabiti) — soženj Sklave. rabiti Brauchen, raditi arbeiten. račiti belieben, geruhen, sich würdigen. rad adv, viel zarad |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | zlasti glede na slovenščino in serbščino: serb. (ti) hočeš (češ) raditi (du wirst arbeiten); „wenn du arbeiten wirst, so wird” . . . pa |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | wird” . . . pa ne: ako hoćeš ali ćeš, ampak: ako budeš raditi (si laboraveris; str. 92). Nekteri, ki niso spisa Navratilovega in |
| Fizika (1869): | magnetni, magnetischer Meridian, 159. Pologlas, halber Ton. 106. Polomér, Halbmesser, Radius, 134. Poluprozóren, halbdurchsichtig. Pomnožek, Produkt (bei der Multiplication). Poprava, Correction |
| Zoologija (1875): | večidel na kopnem. Nekateri hranijo se s samimi rastlinami in radjajo videče kosmate mlade, ki dolgo sesajo. Drugi jedó meso, imajo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | kakoršne koli vere sprejemali. Kakor česki časniki pišejo, potuje pater Rados zdaj po Marskem. — Mesníc, kjer se konjsko meso zdravih kónj |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | Festetics. — C. kr. ministerstvo je dovolilo, da bosniški frančiškan pater Rados sme po vseh deželah našega cesarstva milodarov nabirati za novo |
| Bolna ljubezen (1874): | človeku samemu biti, tudi vojaku ne! « »Imel sem tovarša, gospod Radoslav«, je pričel, »oj nebesa, koliko šampanjca sva posrkala, kako so |
| Bolna ljubezen (1874): | bi se rad k vam povrnil — ondi bi morda ozdravel. Radoslav. Prijatelj T. Radoslavu. V aprilu. Kaj da ne pišeš več |
| Bolna ljubezen (1874): | samo da sem se nekoliko bolj prikupil bogatašu. Kmalu zopet. Radoslav. *** V novembru. Danes so Vsi svetniki. Bil sem na sv. |
| Bolna ljubezen (1874): | pričela: pet pedi! pet pedi! Ali se kdaj spominjate mene? Radoslav. Lastovke na nasprotnem dimniku imajo veselje. Gnezdo je polno mladičev |
| Bolna ljubezen (1874): | je bilo jasno, ali neusmiljen mraz je vejal čez ulice! Radoslav. *** V svečanu. Pomlad bode prišla, prijatelj, pomlad s svojim cvetočim |
| Bolna ljubezen (1874): | sadu ne more imeti! Imej milost in kmalu mi piši! Radoslav. *** V decembru. Sneg je pobelil strehe in ostra burja brije |
| Bolna ljubezen (1874): | dandanes še žive takovi mladi ljudje? Pa brez zamere, gospod Radoslav, saj vidite, da sem vojak in takemu morate V i |
| Bolna ljubezen (1874): | je in z žalostjo sem odšel. Mea culpa! mea culpa! Radoslav. Danes zjutraj, ko sem se zbudil, sem še tole pripisal |
| Slučaji usode (1897): | sluti, a tajen glas mu pravi, da to kar ima Radoslav povedati, je v tesni zvezi z rodbino, da je nesreča |
| Divica Orleanska (1848): | gor – tje gor – že zgine zemlje tlak – Britkost je kratka, radost pak je večna! (Jovana spustí bandero in mertva na-nj pade |
| Robinson mlajši (1849): | lenken, steuern. rude — zmirom — vedno — skoz— vun ino vun immer radost Ewigkeit. Sadovnik — ovočnik Baumgarten. Sed — ser — siv grau. |
| Robinson mlajši (1849): | prebitku prebôdi. “ Ko je to hvalitveno predsevzetje učinil, je toliko radost počutil, kakoršnjo po navadi imevamo — imamo, kedar se silimo, da |
| Robinson mlajši (1849): | na misel hodilo, da je v samoti, ino pak ta radost mu je toliko moči ino urnosti dodala, da je v |
| Robinson mlajši (1849): | sta obá z vesli jako pomagala, sta skoro to neizrečensko rádost počutila, da sta iz te nagle struge izbegla, ino na |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | Pa nabral si je blaga, Vsak si dobro srečo voši, Radost se v očeh mu zna. Kdo jezičneža je Juda Vidil |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | prijatle, od koder je kot solnčni žarek razširjala veselje in radost, kjer je bila ona jedro in duša vsega, ondi sedi |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | človeške čutljeje in vtopljena v to veličanstvo je vživala nebeško radost. Ko Hifaks stopi na dvorišče, se ga kar prestraši kakor |
| Zlatorog (1886): | V soški krčmi zbira se mladína, Bliska rádost, vriska mandolína, In po taktu, hitro in počási Tú mladenke |
| Genovefa (1841): | reveshem obiln dar shíta in derv napovedala, je vſe ſerzhna radoſt vnéla, ſolsé veſelja ſo tozhili, vſi ſo ſebe in grôfa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | In še žaríjo Se v ljubezni mu očí; Persi v radosti kipíjo, In krog ust se še blišíjo Sméhki kdajne nežnosti |
| Divica Orleanska (1848): | Neplodno krono nam oživi petje, In z vencam jo preplête radosti, Na suho žêzlo dihne krasno cvetje, Vladar je pevc, on |
| Divica Orleanska (1848): | negotoviga koračenja. Sestri njene, zagledáje jo, daste znaminja zavzetja in radosti. Za njo pride kralj pod krasnim od šterih baronov nesenim |
| Robinson mlajši (1849): | je porazumél, zakaj je Petek tako naglo odbegnol, ino od radosti kakor brez sebe mu je okoli vratu padel, ino ga |
| Robinson mlajši (1849): | molil) — o moj stvarnik, dodeli svoj otčevski blagoslov, dodeli vse radosti, kteri si za me pripravil, ino kterih sèm se jaz |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | peli. Hafed je vstal, spomnil se strašnih sanj, in se radosti izjokal. Je li bil sopet na svetu, kjer ne vlada |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | dvigale z divnim cvetjem posejane; bodre serne so v svoji radosti po ravnini skakljale, in pevči v germovji in po drevesih |
| Viljem Tell (1862): | pragu tu stoji, ne more dalje; Trepeče zbog strahú in radosti. Tell. O Hedviga! otrokom mojim mati! Bog je pomagal — nas |
| Andrej Hofer, junaški vodja Ti... (1886): | je v roke. Mesto je bilo, kakor večer poprej, polno radosti in veselja. Tirolska je bila svobodna, in ko je dva |
| Genovefa (1841): | veſelile, in vſak dan ji je obilniſhi in mnosheji materſke radoſti prinéſel. V ſrédi síme ji je tako rekózh lépa pomlád |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | §. Pogled v zvezde. O predragi slovenski bratec! z živo rádostjo, s kratko pa umljivo besedo smo ti poglavniši resnice zvezdoznanstva |
| Robinson mlajši (1849): | drugih reči, za ktero vsako bi vžásneni — zavzêti Robinson z radostjo bil to celo grudo zlata dal, ko je na njo |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | ga narodu izročiti, kteri sklep je narodna svobodoljubna množina z radostjo sprejela. Mestni odbor hoče pri obilnim plačilu ostati, ki ga |
| Revček Andrejček (1891): | več blaga, Res! — Svet je grozna — že blaznica! 2. Za rádostjo vam vsak tišči, smeh hoče imeti vse, Za resno stran |
| Genovefa (1841): | tako ljubo in prijasno v votlíno ſijalo, je s velíko radoſtjo djála: „Ti ljubi Bog ! Tvoje ſolnze mi je lépa podóba |
| Roza Jelodvorska (1855): | rana jela okrevati, ali Častimir, ki je le v bitvi radosten bil, se ne ve kam djati od predolziga časa. Tudi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | napčno, če radosten omenim moža, ki zraven težkih duhovskih skerbi za blezo tisoč |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1860): | kaj. Kmal naložim, Pokam nazaj. Kar jez vem, da živim. Radosten vedno sim, Če tudi dostikrat, Kaj preterpim! Delam rad, pojem |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | po 50 kraje. Porok smo vsacemu slovenskemu pisatelju, da bode radosten prebiral obilni materijal, ki je nakupičen v tej knjižici. * Lepi |
| Genovefa (1841): | je môzhno nad vſim zhudil. ” Nékiga jutra je Boleſlav veſ radoſten priſkakljal in rékel: „Mati! sopet ſim pa nékaj lépiga naſhel |
| Genovefa (1841): | tôpel désh ſhel in liſtje in zvétje je poganjalo. Veſ radoſten je Boleſlav priſkakljàl in klizal: „Mali! seléne kugljize na ternjulah |
| Genovefa (1841): | ſhiroko odperali, in pitala jih je. Boleſlav je bil veſ radoſten. „O to je lepo! ” je rékel. „To je prav lepo |
| Genovefa (1841): | sarjo sagledal, ko je pervikrat mavrizô vidil je smiraj veſ radoſten po ſvôjo mater pritekel in vſe je mogla s njim |
| Pripovedke za mladino (1887): | našla? Same zrele jagode, temnorudeče jagode pokažejo se izpod snega. Radostna jih natrga polno košarico, se zahvali lepo svojim dobrotnikom ter |
| Gozdovnik (1898): | s kterim je hotel izbesediti svoje mnenje, ko mu neka radostna svetloba, spreleti doslej resni obraz, in po kratkem pomisleku odloči |
| Genovefa (1841): | ptizhev ſliſhala, je rekla: „Tako ſte veſéle in bresſkerbne, male radoſtne ſtvárize, in tako radoſtno pojete! Ali bi ſe ne iméla |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | veči veselje bi bila Hirlanda občutila, ko bi bila pri radostnim piru tudi svoje ljube starše vidila, tode smert jih je |
| Blagomir puščavnik (1853): | Dolgo se Blagomir ne da pregovoriti. ”Zakaj, pravi, ”bi taj radostni kraj zapustiti moral? Osemdeset let sim že star, in kar |
| Lohengrin (1898): | kopja iz zemlje, kralj sname ščit z doba. Vsi deró radostni proti sredi. ) Zbor Žij! Zdrav! Žij! Zdrav, oj zdrav! |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | se bojo svojiga materniga jezika, popolnama naučili; in sklenem z radostnim upam, de se bo v ilirskim primorji, kjer je zdaj |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | šviganje In morja burnospenjene valove; Studencov čul šumeče sem slapove, Radostno pomladanskih tic pevanje, Prijetno lahkih vetričkov šeptanje In ljube mili |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | veselili, in pri zmernim obedu je vse bilo veselo in radostno. Še veči veselje bi bila Hirlanda občutila, ko bi bila |
| Stric Tomaž (1853): | in druzih sladkorij prinese. Veselja ji serce poskakuje, vidivši, kako radostno so njene darila sprejeli. Neko posebno nagnjenje je pa do |
| Oče naš (1885): | in pri redovnem, prostem živežu se je pa zopet popravilo. Radostno in s pravim veseljem je opravljal svoja dela. Nič mu |
| Genovefa (1841): | Tako ſte veſéle in bresſkerbne, male radoſtne ſtvárize, in tako radoſtno pojete! Ali bi ſe ne iméla tudi jes radovati in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | njim. Mladi konji, polni življenja se večkrat v norčevanji ali radovanji pobijejo, in tako brez koristi proč pridejo. Star konj oslabí |
| Robinson mlajši (1849): | je toti pravični mož v veliki revšini, ino se je radoval, da ga on iž nje iztergne. Izguba korablja mu je |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | podložniki, ki so bili sčasoma pozvedili, so se ravno tako radovali, de bodo dobro Hirlando zopet viditi, in jo svojo vojvodnjo |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | nar bolj zasluženih mož živel med nami, da se bomo radovali nad njegovim lepim delam in se krepčali nad njegovo čisto |
| Stric Tomaž (1853): | 10,000 dolarov. Kmalo potem so tudi ženitvanje obhajali in se radovali, da malokje tako. Veselje je bilo splošno, posebno pri nevestnih |
| Genovefa (1841): | tako radoſtno pojete! Ali bi ſe ne iméla tudi jes radovati in péti kakor vi? Sej Jésuſ ſam tako hozhe: „Poglejte |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | rekel, aleluja! Prosi za nas Boga, aleluja! V. Veseli in raduj se, devica Marija, aleluja. O. Ker je res vstal Gospod |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | tudi domorodec rad ogleda po vlastni deželi (vlasti) in se raduje, ako vidi, da narod napreduje, se izobražuje in da narodno |
| Valenštajn (1866): | se rokah v novem svetu, Ki vam udan je, ki raduje vaše Okó, i bodi si, ker vam je nov. Tekla |
| Valenštajn (1866): | je nov. Tekla. Da, res je, marsikaj me tu raduje. Raduje vojske živo me terišče, Ko spet obnavlja mi podobo drago |
| Valenštajn (1866): | vam je nov. Tekla. Da, res je, marsikaj me tu raduje. Raduje vojske živo me terišče, Ko spet obnavlja mi podobo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | po latinsko odgovorili, da se Oni sami s Slovenci vred radujejo, in le želijo naj bi vsegamogočni Bog novoposvečenega kneza vladika |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | hitéčima perutama na ravnost proti Sokólovimu požene. Vsi Grajšinski se radújejo, in hvalijo srečno misel gospodične. Vsi sprémljajo goloba s sto |
| Roza Jelodvorska (1855): | britkosti. Marveč poslušajte, kako milo ptički pojó, in kako se radujejo po vejicah skakljaje, nad božjo dobroto. Vsigamogočni, ki zanje skerbi |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | Haha! Vsi pa, kteri Tebe išejo, naj se veselé in radujejo. Vedno naj rekó: Hvaljen bodi Bog! kteri ljubijo tvoje odrešenje |
| Divica Orleanska (1848): | de ni nemilo vse; V pušavi tud živijo rahle duše. Radujte se! Nehala je nevihta, In mirnih žarkov sonce tam zahaja |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | Matjaš počiva”. „Kralj Matjaš , kralj Matjaš! kakošen je ta kralj? '' — radoveden jaz najmlajši med otročiči povprašujem. „Sram te bodi! že v |
| Tiun - Lin (1891): | zarana imeli opraviti z morskimi razbojniki. Bil sem pa jako radoveden, kje imajo svoje ladije; kajti z morja ni bilo videti |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | V' tim kraji ſe je gódila. ” Otroka ſta bila prav radovedna, poveſt saſliſhati, ino ozhe jima praviti sazhnó : „Neko lepo ſpomladanſko |
| Stric Tomaž (1853): | Halaj. Zdaj se prične dražba. Stari materi hudo serce tolče, radovedna je bila zvediti, kako se bo izšlo. |
| Stric Tomaž (1853): | imenom Tu (Thoux), ki je bila po govoru Šelbita zelo radovedna, zvediti, kako se kej v Kentukii godi. Šelbi ji pove |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | odpíra cela teržaška olica na morje in suho in razveseljuje radovedne očí in serce človeka, ki občuduje čuda velike krasne narave |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | bilo veſelje viditi. Matevsh Sorz, m. vikar. Popiſovanje noviga kolovrata. Radovedni boſte she popraſhovali, ljubi bravzi, kakſhen je neki novi kolovrat |
| Blagomir puščavnik (1853): | clo ljudje iz bližnjih sel hitijo zraven, in ob stopijo radovedni pevko. Ko je bila pesem pri koncu, dene Ljudomil, tako |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | košarice. Berž ga obstopijo černi možje, žene in otroci, ter radovedni v njega zijajo. Ko je bila košarica gotova, podarí jo |
| Gozdovnik (1898): | de Arečiza? « »Povejte naprej, če jih poznate vi! « velí hitro radovedni Rdoles. »Don Estevana de Arečiza sem prvikrat videl pri Pozi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | tacih resnic bomo od časa do časa kak kratek sostávk radovednim bravcam „Novic” spisali. Akoravno je zemlja ena nar manjših zvezd |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | druge pa za občne zadeve nič marali: koj je vse radovedno in bi se rado vtikalo v naše zadeve; kujejo laži |
| Mlinar in njegova hči (1867): | gledati. Meta. Pomozi Bog, kdo bi tudi take reči tako radovedno gledal. Morda bi sam sebe videl. Luka. Kakor se je |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | nesramnež. Najžalostniši spomini me vežejo na-nj. ” „Kako je to? ” pravi radovedno Oroncij. »Preden je zapustil Rim me je prosil, da mu |
| Ferdinand (1884): | je prišel zarano sè svojim slugo v grad? « popraša zdravnik radovedno. »Vešč zdravnik iz Salamanke je, kojega poklicati mi je velel |
| Valenštajn (1866): | Kaj pa je v pismu tak nevarnega? Pogledati me sili radovednost. Trčka (od strani Ilu). Kaj delaš, Ilo? Ti nam vse |
| Tiun - Lin (1891): | prostor. Tu se je ponujal gledalcu ravno tako zanimiv, kakor radovednost vzbujajoč prizor, namreč nekakšen rokobór, h kateremu je pozival precéj |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | drugega oppravet, koker de pervoly. Ta zel prevelika serblivoſt, ali radovędnoſt njeh je ſhe doſti v' ſmote ſapellalla, inu od resnize |
| Blagomir puščavnik (1853): | spozna in se mu nasmeja. Ženo pak rudečica obleti, za radovednosti voljo je nekoliko nejevoljna. Vsi se pa zdaj razidejo vsaki |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | mnogo ljudi v te kraje, ali jih ogledavat iz zgolj radovednosti ali obiskavati grobe mertvih , je vsem vradnijam na mejah naročeno |
| Zvezdana (1883): | pa še tega ne vedó, preljubi Slavček, da imamo na Radovji gospoda za soseda in da ondi, kjer je pred malo |
| Zvezdana (1883): | več pred oči svojemu nekdanjemu sošolcu, sedanjemu svojemu tekmecu na Radovji, kajti začrnila me je brez dvombe njegova črnolaska. « »Prav je |
| Zvezdana (1883): | Štirinajsto poglavje Nekaj dnij potem se je na Radovji marsikaj izpremenilo. Gospoda Skovirja ni bilo več videti. To je |
| Zvezdana (1883): | Sedemnajsto poglavje Bilo je vse kakor med zadnjimi dogodki na Radovji. Enoglasno je tekala in se glasila zabrdska žaga, voda je |
| Zvezdana (1883): | poslopje sezidal in da smo ga celó za župana na Radovji izvolili. « »Ni mogoče, ni mogoče, Matijec. To mi je pa |
| Zvezdana (1883): | fantiči po vasi, in isti večer je bila po vsem Radovji govorica o Draganovem doktorji in njegovej rumenej bradi. Vratislava ni |
| Zvezdana (1883): | vejo, pa še ne znajo, kako je vse drugače na Radovji in povsod, kar jih ni bilo, pa jih ni bilo |
| Zvezdana (1883): | Sklenol je torej ostati, kako dolgo, še ni preračunil, na Radovji ter hotel svoje zdravniške in druge vednosti darovati ubogim zagorskim |
| Zvezdana (1883): | srčni mir, da so dnevi, ko vasuje gospod Skovir na Radovji, kratki in prijetni, in da je kedar njega ni, vse |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1877): | leto dobiti, v Ljubljani 20. dne t. m. dopoldne, v Rad olj ici 23., v Kranji 24. in v Kamniku 26. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſamouk je vojak ali ſoldát, Juri Pirz is Krópe v Radoljſki komeſii, ki je she vezh let na urlavbu in ſvojim |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | viditi, se kmali spozna, da ondi prav razumni, pridni, dobri, radovoljni in pobožni ljudje prebivajo, ki ob nedeljah in. praznikih bolj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | tukajšne duhovšnice pa se bodo tudi létas ilirskiga jezika pod radovoljnim vodstvam za slovanstvo gorečiga gosp. Pelhana vadili. Pristavim še serčno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | zaupanje, de bodo častitljive kresijske gosposke za šole namenjene darove radovoljno prejemale, in de se bodo prizadevale , tudi stanovitno kresijsko zalogo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | šomaštru), ki tudi v cerkvi orgla, vsako leto vnovič poterjeno radovoljno biro mnogiga žita in druge prikuhe obilno 50 gold. vrednosti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | bi me peljal, ako bi bilo mogoče, v to hišo. Radovoljno vstane starček, ter me pelje v grad. Ko pa prideva |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ino bogabojezhe ljudí rasshalilo; on ne miſli ino ne poshelí radovoljno nizh gerdiga, ne pogleda nizh nepoſhteniga, ne govorí ino ne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | novim žitam polniti, bo večidel prazne imel. Boljši je biti radovoljno trezen, kakor posiljeno lačen. Nikdar ne prodajaj reži ali ovsa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | gosposkih ulicah Nr. 208 v Baron Lacarinovi hiši oghisi, kjer radovoljno tudi vsakimu pokažem, kako gre na českim kolovratu presti. Franc |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | zahvali, ki so skozi celih 18 dni varvanje razstavljeniga blaga radovoljno na-se vzeli. — Tem le so bile svetinje in pohvalne pisma |
| Čas je zlato (1864): | Alo jopič doli! « »Ne, ne stric,« odgovorí Lenče, ter sleče radovoljno svoj jopič, »nič nisem podoblekel! Tepenje današnje ravno tako občutim |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1877): | ni njihove druščine, in me povabi prisesti k njim, kar radovoljno storim. Pomenkovamo se še marsikaj, dokler ne odide veči del |
| Oče naš (1885): | učenec bi hotel biti. Vsako njegovo povelje bi natanjko in radovoljno spolnil. Povsod bi šel za njim in jedí in pijače |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | krajnskih in koroških mej in planin naše visokúne: Grintovca , Rinuko , Raduho , Ojstrico , in nižje doli Merzlico, Gojznika, Maliča in Pohorje obrašča |
| Deborah (1883): | Nebeški angelj spečemu je varuh. Na desno stran mu leže Rafael, Na levo Gabrijel, za hrbtom straži Ga Urijel, in nad |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | Mati Boshja, Sveta Diviz Diviza, Sveti Mihael, Sveti Gabriel, Sveti Raphael. Sa naſs Boga pr. Vſi ſveti Angeli, inu Arhangeli, sa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | krajobrazc (Landkarten) je čertal in nekoliko podob glasovitiga obrazarja (malarja) Rafaela popolnama poobličel. Pred sedmim letam je pisal basne (fabule) in |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | jezičkom mej členi v internodiju, v roki, in obvezale z rafijo namočeno v raztoku bakrenega vitrijola (2 grama na liter vode |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | ktera so se do sedaj naj rajši rabila, namreč za rafijo, špago in pluto cepljenje na naklad z jezičkom veliko prednost |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | dosegli, ko smo pri cepljenji drvenih trt vporabljali kot vezivo rafijo, vrvico ali špago, pluto, in pri zelenem cepljenji volno in |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | znoja, posebno pa pustite, naj žabe v miru svojo pesem ragljajo! M. Drol. Od Verhnike 27. dec. 1855. — c— Tukaj je |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | dolgo kuhaj, dokler ostrige niso več rudeče. Bela mesna mešanca (ragu). |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | potrese in precej na mizo da. Rajževo kuhanje z mešanco (ragu). Napravi rajževo kuhanje kakor je bilo ravno rečeno, pomaži dobro |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | rahel ali ozhiten ſnetljivz manj ſhkodljiv, ko terdi, sató, kér rahel ſnetljivz vezhidel na njivi preíde, desh ga rastepe, kadar je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Şnetljivz (Brand) je dvojin: je terd ali ſkrit in je rahel ali ozhiten. Şkritiga ſnetljivza ſo te le snaminja: Bilka, na |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Deſiravno je obedvojni ſnetljivz huda shitna kuga, pa vunder je rahel ali ozhiten ſnetljivz manj ſhkodljiv, ko terdi, sató, kér rahel |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | smaneſh, vidiſh zherno-vmasan prah, ktéri je ſhkodIjiv zhlovéku in shivini. Rahel ſnetljivz ſe tudi perkashe oh zhaſu zvetenja; ſkashen klaſ je |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | ino pove ji, de je Rebekin sin, sestre njeniga očeta. Rahel berž teče povedat očetu. Laban mu hiti naproti, ga objame |
| Blagomir puščavnik (1853): | od viteza vjel. Ko bi bil jaz tako občutljiv in rahel kakor vi gotovo bi me že bli červi požerli. Pri |
| Kemija (1869): | ti zračni mehurji še bolj raztegujejo in zategadelj postane kruh rahel in luknjičast, kar je potrebno zarad hitrejše in lažje prebave |
| Zoologija (1875): | na konci češljaste ali narezane. Kratkodlakave gosenice zapredajo se v rahel mešiček. Navadni ovnič ali ivanjska ptičica (Zygaena trifolii) bila prednja |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | bode tvoje sovraſhneke zhes tebe vezh podshuhnila: ena krotka, inu rahla beſſeda pak bode njeh ſlobnuſt utolaſhila. Kaj pomene tvoja ſlobnuſt |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ilovnato podbrasdje pod peſheno sgórno perſtjo. Peſhéna semlja je slo ráhla, poſébno. zhe je s debélim péſkam naméſhana ; tanji, ko je |
| Kemija (1869): | ogljenčevokislega natrona (sode). Dobljena in posušena oborina je neizmerno lahka, rahla, bela kakor sneg, neraztopna in toraj brez okusa. Razžarjena izgubi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | leto gnojena biti. Ilovnata ali debela semlja , de bo bolj rahlja , ſe da popraviti ali poboljſhati, tako le : 1. Lahke in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | sgorna ilovnata semlja mokrote ne poshira, prederi jo do ſpodne rahle semlje; po ti bo kmalo samok sginil. 3. Ako je |
| Divica Orleanska (1848): | Poglejte zdaj, de ni nemilo vse; V pušavi tud živijo rahle duše. Radujte se! Nehala je nevihta, In mirnih žarkov sonce |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſe da popraviti ali poboljſhati, tako le : 1. Lahke in rahlje semlje, to je: peſhén- |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | deni. Prepečenčni rezanci (biškotni nudelni). Eno unčo sroviga masla do rahliga mešaj, štiri cele jajca in štiri rumenjake vanj vbi in |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | ga počasi. Drobljiva torta. Mešaj eno unčo sroviga masla do rahliga, perdeni potem dve celi jajci in dva rumenjaka, vsako posebej |
| Divica Orleanska (1848): | In licu milimu se odpre serca čut. O, po krotkosti rahli spola tvojiga, Usmili mladosti se moje, prosim te! |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Novic skusil moko iz njega délati, bom le vidil, kakó rahlji in kakošniga okusa bodo štrukli in pomiznica iz nje. P. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | valerjem povalaj. Ravno tako je valanje dobro na lahki obilno rahlji semlji, saſtran tega déla ſe semlja tako naglo ne oſuſhi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | jedini. Kjer krepko se in mehko snide, Kjer z ojstrim rahlo v družbo pride, Tam čist je glas in dober vès |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | vpraſha: „Je li sdrav? “ Pravijo: „Sdrav je, sdrav; ino glej, Rahela, njegova hzhi, pride ravno ſ' zhedo. “ Ko jo Jakop sagleda |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ino pové ji, de je Rebèkin ſin, ſèſtre njéniga ozheta. Rahela bersh tezhe povedat ozhetu. Laban mu hiti naproti, ga objáme |
| Stelja in gnoj (1875): | zato pa prav veliko mokrotnosti na-se vleče, gnoj dober ohrani, rahljá zemljo. Ta tvarina je torej vselej prav dobra stelja. Ravno |
| Divica Orleanska (1848): | družbi angelski, V naročju sina večniga derží, In roke meni rah nasprot razpete. Kaj je z menoj? Dviguje me oblak, Jeklen |
| Kuharske Bukve (1799): | potle ga tolzi v' rozhni ſtopi. Eno unzho maſla męſhaj rahlo v' ſklędi, vajn deni ſtolzheni rajſh, ſheſt lotov drobno ſtolzhenih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | koli bodi pod streho v suhim sapnim kraji naloži ali rahlo natrese; nikdar pa na velike kupe ne nasuje, de se |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | tihoma stopi ino jo milo gleda. Na to pa jo rahlo pobara: „Ne bi hotla meni ino materi moji v tolažbo |
| Divica Orleanska (1848): | Kaj jez molčè bi čakal, de prigodbe – Jovana (ga prime rahlo za rôko. ) Ti vidiš le stvarí zunajno skorjo, Kér zemska |
| Divica Orleanska (1848): | časa vsí brez gibanja živo ganjeni stojé. – Potem da kralj rahlo znamenje, stavničarji bandera na Jovano položijo, de je vsa od |
| Divica Orleanska (1848): | Četerti nastop. Remon. Jovana. Jovana (zaúpno in rahlo. ) Moj del je kletva, vse beží pred mano, Zapusti me |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | zdravilom pomočenega prediva toliko, kolikor je potreba, da je luknja rahlo napolnjena. Brez lete operacie ne bo rana nikdar zdrava, ker |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | ki se v mlačno tekočino pomoči, na oči položi, ali rahlo čez oči dergne. Tako osnažene oči se mažejo enkrat na |
| Stelja in gnoj (1875): | 5. Stelja mora poslednjič prst na njivi rahlo delati. §. 2. Iz kakošnih reči je stelja? V naši |
| Gozdovnik (1898): | nebu, ko pristopi indijanska straža k spečemu vodji ter ga rahlotno za rame potrese. »Sokoljeoko je zapovedal, poklicati ga, ko bo |
| Stric Tomaž (1853): | znana, ker sim med njimi rastla, da so ravno tako rahločutni in dobroserčni, če ne še bolj, kakor me. “ „Tega bi |
| Tiun - Lin (1891): | dva dni. Imeli smo precejšnjo škodo; kajti izgubili smo dve rahni in našel sem potem, ko sem določil meridijan, da smo |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | is raja. Angelj ſ' ſhvigajozhim ognjenim mezhem je varoval v' raj. Kako velik sleg je greh, ker ima tako hude naſtópke |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | hodílo, Vedno bi ti srečno bilo, — Našlo bi na zemlji ràj. Rodoljub Ledinski. Nekaj kemíje (ločbe) kmetovavcam. (Nadalje. ) Nar veči kemijska |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | je bila vertu enaka; pa blagi mož jo je v raj spremenil. |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | z Bogam vse končaj; Tak' lepo življenje da ti večni raj. 2. Volja Božja naj volja moja bo; Ker Bog le |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ljudí, Mirne ceste , frišne vodé. 10. Vsim vernim dušam sveti rej Ki nam ga vsim vkupej dej. Češcena roža Marija! Naše |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ji ſhe s' shivalſkimi koshami oblezhe, in ji pahne is raja. Angelj ſ' ſhvigajozhim ognjenim mezhem je varoval v' raj. Kako |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | duh krepost' napaja, Nas stezé iskati uči, In željene ključe raja; De poklicu svojmu vgodni Stop'mo v Svétiga svetiše, Delat serčni |
| Zoologija (1875): | gizdo visoko ceni. Ta krasna ptica pa nij doma iz raja, temveč iz dežele naših divjih in ljudožerih protinožcev, Papuanov, iz |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | rekel: „Gotovo, ti povém, ſhe danſ boſh per meni v' raji! “ Pod krishem je ſtal preljubi apoſtelj Janes, ino sraven Janesa |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | tretji dan. 3. Na desni rok' Očeta, Je v svetim raji zdaj, Še pride, to obeta, Samo ne vemo kdaj. Pa |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | Kakor zapovéš, živeti, Enkrat pa Ti hvalo peti V svetim raji, o Gospod! |
| Viljem Tell (1862): | spanji počiva; Začuje zvonjenje, Brenkljanje sladkó, Ko angelske strune V raji ljubó. In ko se v presladkem veselji zbudí, Srebrna mu |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | ſveſt, katirega svojeh obetov nekol nagreva, inu da v' S. Raju vezh, koker se more en zhlovek domishlati. Uſſi ſlegi, uſſe |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | zlati časi. Pod košatimi lipami so naši očaki vsaki dan rajali, in v svitle kozarce rujno vince natakali. Bil je kralj |
| Zoologija (1875): | dela. Rajžarjev je več vrst. Semkaj se mora vvrstiti tudi rajčica (Paradisea apoda), pod. 116, čegar perje se za gizdo visoko |
| Divica Orleanska (1848): | otroci z vejcami v rokah. Dva klicarja sledita. Za njima rajda dardarjev. Uradniki v dolgim pražnim oblačilu sledijo. Potem dva maršala |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | se razmaže loš ali firnež natanjko, brez de bi se rajde poznale in mehurčiki zasedli. To napravo firneža nam je razodel |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | šotor Huncev naznanile. Konj je šel kar sam skozi poznane rajde med šotori in se na posled pri naj večem vstávil |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | preſhizhov in druge shivali. Tako vlézhe pervi vos hlapon zelo rajſhto vkup ſtaknjenih vosov, in prepelje na enkrat do vezh ſto |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1873): | viši. Truplo rajnega so danes po železnici odpeljali v Belo cerkev v Banat |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | vezhkrat neſrezha po ognju is ſledezhih rezhi pride: Dimniki ali rajfenki in kuhne ſo ſlabo sidani; s nepokrito luzhjo in s |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | Za tri dni se vleže voda in ribič Marko pelja Rajka prek Drave. (Dalje sledi. ) Berilo za kratek čas. Rusovski car |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | mogočnemu, da sva na varnem! ” Ko je te besede zaslišal Rajko, kteri je na drugi strani pod ravno tem dobom počival |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | pozdravljeno mi bodi; darujem ti iz globoke duše. ” Tako govoreč Rajko stopi k vodi in začne vodo proti solncu škropiti. Za |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | trojnoedinem Bogu, ali nisi čul? ” — „„Odjenjajte poštena ženka — prereže ji Rajko besedo — odjenjajte, vaš uk ne bode presvetlil ne mene, in |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | Glej, Marko, draga duša — kako se na zlatih kolah — začne Rajko — je pripeljal veseli Jutrobog — oj Jutrobog! zlato solnce juterno! pozdravljeno |
| Sacrum promptuarium (1695): | potiti, inu put briſſat, inu raunu letem ſe bò dobru rajmal fazonetel S. Joſepha, kateriga je bila njemu ſhenkala Maria Diviza |
| Sacrum promptuarium (1695): | Inu raunu imam en par, katera gvishnu ſe bota dobru rajmala tem Sakonskem, samerkajte. V' Rimi en Gospud je bil poslau |
| Ta male katechismus (1768): | pomnoſhena, inu uſhgana, katiro Buh susebnu pojirje, kar bo lih rajmno skus tu dijanje, koker skus enu ſnamene, sprizhuvanje, inu resnizo |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | pokorna biti; ſakaj te notrejne gnade ti dergazhi naſanuzash, koker rajmno na to viſho koker te vunajne dary tega ſhivota. Ti |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | volo, katiri je njo podverguv v' vupanje; Sakaj tudi lih rajmnu ta ſtvar bo od hlapzhuvanja te ſtrohlivoſte proſta ſturjena k' |
| Blagomir puščavnik (1853): | vsacega plemena razsajajo, od druge strani gromi u globočini dedereča Rajna naprej. Ves grad je v skalo sekan. Večidel obseže le |
| Blagomir puščavnik (1853): | se jim morava. Proč morava hiteti, dalječ proč! Uno stran Rajne je dežela, od visocih gor obdana. Ljudje so tam dobri |
| Blagomir puščavnik (1853): | studogrozen in divjotrasen je roparski grad Brica Skalodvorčana o bregu Rajne. Na eni strani se širajo gosti temni gojzdovi, po kterih |
| Blagomir puščavnik (1853): | s svojo zaročnico stanuje. Od tukaj se vidi dalječ čez Rajno po daljni prijazni planjavi. — Vitez Bric, kakor hudoben in divji |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | pogernjena, sošita iz ogerskega platna. Darovali so jo moji materi rajna teta, ktera so vsako zimo na Ogersko prest hodili. „Tu |
| Zeleni listi (1896): | za-nj? « »Ljuba žena! Ne vem, koliko bi ga cenila. Moja rajna mati je dala, če se ne motim, en goldinar in |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | sadnizh turne domazhiga meſta od dalezh sagleda, ter rajne ſrezhne zhaſe premiſhluje. Veſelje ino ſtrah ga obhajata, kader ſkos |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | se li v resnici hočeš ločiti od poslednjega spominka svoje ranje matere? " |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | bo menda marsikterega bravca mikalo, rodoslovje Napoleonovcov, to je, rodovine rajnega cesarja Napoleona bolj na tanjko vediti, ki je po vojskah |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | V tem je pa prišlo po ravno opravljenih biljah za rajnega slavnega ogerskega pesnika Kisfaludy-a v veliki cerkvi kakih 100 študentov |
| Gozdovnik (1898): | je domnevala, kakošen namen da vodi k njej brata njenega rajnega moža, nato pa se ji bliskoma posveti v duši, da |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | hvalo prepevale, ampak da dajo le „čast komur čast gré”. Rajni fajmošter Vertovc so se za njegovo čast že očitno potegnili |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | 2) Stojí v zatožnim pismu, da tisti dan, ko je rajnca zbolela in bljuvati začela, ji je Ana oslajene vode napravila |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | poterdila, rekoč: da ji je Ana tisti dan, ko je rajnca zbolela, v popirju zavito mišico pokazala. Gosp. apotekar Bankalari pa |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | deklo služila, je pa v poroti rekla, da je bila rajnca le zato zoper to ljubezin, ker August L. ni hotel |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | rednice poprejšni govor toliko spremenila, da je sedaj rekla, da rajnca ni bila njem ljubezni do Augusta L. nasproti, le to |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | rekla, da se ji je to le zdélo, ker je rajnca oslajeno vodo večkrat pila in je je tudi takrat poželela |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | je g. deržavni pravdnik tožbo zoper Ano Aleksander zavolj zavdanja rajnce preklical in višji c. k. sodíi na Dunaj predlog storil |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | Alojzia Kaban je rekla, da je bila Ana pri raztelesovanju rajnce vsa zmešana. Na podlagi teh pričevanj v porotni sodbi, ki |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | dala; — iz apoteke g. Bankalari-a v Mariboru je na povelje rajnce le fosforoviga testá za podgane, nikdar pa ne navadne mišice |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | zdaj je ona tù gospodovala, zdaj je ona mati mesto ranjce. Vroča solza se utrne v njeno naročje in se je |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | hotel v hišo priti; — tudi je rekla, da ona ni rajnci oslajene vode dala; — iz apoteke g. Bankalari-a v Mariboru je |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | arsenika) domú prinesla. Za ložeji presojo: ali je Ana Aleksander rajnci zavdala ali ne? naj sledijo iz zatožniga pisma važniši zadeve |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | lapei zhovieshzhei poduebi inu po moimi pegerenje pernasata te 31000 Rainsh prov dora srabra al svata pomoimi pegerenje tu jas vam |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | mov nesli je an ronz dnarjov bu, sa 30 taushent rainsh! Ani so nashli an tak kupz dreka dasose zhvdli so |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | Mina mi je skrivaj povedla, de je več ko 2000 rajniš dobrotlivo odločil, vbožne teržane bližniga terga od nog do glave |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | pomaga, pravijo, ker dnarjov vender nimamo, sa dvajſet alj trideſet rajniſh kravo kupiti. ” Alj na — mati potizo nazhnejo, nje otrokam vrésati |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | lepo perklone, ter piſmo podá, v' katerim je bilo ſto rajniſhov slata sapezhatenih. Saverſhki goſpód k' piſarni misi ſtopijo, ino s |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | letine veselijo. Na Nemškim v Badeni, na Švabskim in v Rajniških deželah so žita precej pridelali, korúna pa grozno malo ; v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | poſebno ljubesnijo sa isobrashenje rokodelſkiga ſtanu v riſanju ſta oba rajnka uzhenika riſanja na nedeljſki ſholi, Andrej Herlein in Vinzenz Dorfmeister |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | 20,000 , in v poſlednih 28 létih do 70,000 sraſlo. Tudi rajnza zeſariza Maria Teresia , in zeſar Joshef, poſebno pa zeſar Franz |
| Roza Jelodvorska (1855): | roki. O kako koristno ti je zdaj, da so te ranjca mati pridnosti navadili, in svoje sreče ne v nečimernih rečeh |
| Oče naš (1885): | je, gospodu Martonu kot najbližjemu Mêljardovemu žlahtniku. Kdor ima od rajncega še kaj terjati, naj se brez odloga oglasi. — Pri teh |
| Oče naš (1885): | z nekako nepokojnostjo je popraševal, kakošne so bile poslednje ure rajncega in ložeje je dihal, ko je zvedel, da njegov stric |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | in hranil. Jožetov pokop je tudi med kmeti opomin na rajnciga veljavniga barona obudil, ki je od kmetiških staršev rojen takó |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | véro Jezusovo. — V Londonu je dal unidan oberstar Peel, brat rajnciga ministra, vse svoje konje prodati; med temi je bil tudi |
| Tine in Jerica (1852): | še marsikaj svojimu bratu pravila, ko je pa začela od rajnciga očeta praviti, jo je Martin prestregel, ker dobro je vedel |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | zdravnik njegovi ženi žalosten prigodek povédati. Samo neki star prijatel rajnciga in še mertvimu zvesto vdani Peter sta pri merliču čula |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | nagovoru, v kterim se je gosp. vodja proti koncu tudi rajnkiga gospoda J. Hradeckita — kteriga družba milo pogreša — spomnil, so se |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | J. Klander. Ta ptizh ſe med plavutne ptizhe ſhtêje. Od rajnziga barona Sig. Zoisa je bil véliki neſit, velakin, vodni bik |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſte vſe, kar ſmo vam v naſhih novizah dosdaj od rajnziga goſp. V. Vodnika, ſlavniga krajnſkiga pevza, sa pokuſhnjo dali, vſelej |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | kader ſheni nje moſh umerje, ſe potęm naſme v' ſvojiga rankiga ſhlahti da petiga rodu moſhiti. Se je pak kedu s' |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | ne bojo prišli, ko smo od velike žalosti po Njih rajncim bratu, nadvojvodu Korelnu, slišali, ki je pred dvema tednama umerl |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | tudi rokodelſke drushbe poſtavljene. Hvalímo, de ſo tudi na Krajnſkim rajnki zeſar Franz le to (imenovano) zeſarſko kraljevo kmetijſko druſhbo v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Véga nobeniga brata ni imel, pa tudi otrok ne, je rajnki Jože Peterka zató toliko imeniten, kér je baron Végatove, sestre |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | nebesčan kriláti, Le ta ángel, kdo je on? On je rajnki ôče zlati. Vajen k tebi je letáti Osladvàt tvoj mirni |
| Stric Tomaž (1853): | solze po obrazu lile. Rajnki mu je bil čez vse ljub in drag. Pridruži se |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | in ključ do ceste v izhodnjo Indijo, po kterem je rajnki Napoleon I. tako zlo hrepenel. Z dobitvijo te terdnjave so |
| Roza Jelodvorska (1855): | dobro zapametiti. Kar ste nam ravno zdaj povedali, so moj rajnki oče tudi govorili: toda vse so le v mali pregovor |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | podóbni ſte ſoſédam, Krajnzi biti vaſ je ſrám ! Zhe bi rajnzi ſpét osh'véli, Vidil', kaj je sdaj na ſvét'. Bi sa |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | véliki ino lepi tempelj, ki ſo mu ga bili she ranjki ozhe ſtaviti ukasali, ino mu sa-nj nabráli veliko slata ino |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Gorenſkim vino narejali, kakor na StermoIſki grajſhini, kjer ga je ranjki Ditrih vſako leto nekaj bokalov perdelal;mi ga niſmo pili |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | se pride tjé. Sej — komur krajcarja ni mar. Ni nikdar rajnša gospodar. Véš kod se v siromaštvo gré? Skoz hiše s |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | grom , Tekoč ti nograd zajde v dom. Al véš, kjé rajnši se dobé? Po krajcarjih se pride tjé. Sej — komur krajcarja |
| Biblia (1584): | rajo te dobre v'eno Poſsodo v'kup, te gnyle pak vun |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | černe Prosti um gosto zagerne; Tù nam svétit' je začela Rajska luč od Tebe vžgana, Tù pozdrav'Ia zarja bela, Ko sestrica |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | tmo odrine. V misli rož kardelo zóri noč, nok svetloba rajska ti napoč'. Kaj če domovina ti skazáti? Bil v resnici |
| Valenštajn (1866): | steza tisočero vej, Na kterih duh veselija pijan, Ko lepa rajska tica ziblje se. Pravljica je ljubezni domovina, Mej duhi, Vilami |
| Botanika (1875): | deblu podobno betvo z velikanskimi listi. To je pisang ali rajska smokva (Musa paradisiaca), tudi banana imenovana, ktera je za prebivalce |
| Viljem Tell (1862): | rase rež po neizmernej loki In vsa dežela je ko rajski vrt. Valter Zakaj ne gremo v lepo to deželo I |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | vse njegove cvetlice in drevesa ter jih presajam v veliki rajski vrt, v nepoznano deželo. Kako se jim ondi godi in |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | ki bi se bili v perji in ljubkosti lahko z rajskimi skušali, so ravno svojo jutranjo pesem peli. Hafed je vstal |
| Dragojila (1864): | umakne neomejeni radosti. Minulosti ni več za-nj, le prihodnost si rajsko domisljuje. Kakoršen je deček, ki se pervikrat čez rob domače |
| Dragojila (1864): | sercih nada bogatega leta, ktero se po hudi zimi v rajsko pomlad razcveta. Pa ne vedó, da pod solncem radost le |
| Mahmud (1870): | in čistost srcá. Dolgo bi bil še gledal Mahmud v rajsko prikazen, v kteri se mu je zdelo, da je čorobnost |
| Razne dela (1870): | volje čist je, ne priznanja plah; Le čuta ki pretehta rajsko ceno, Je vreden tud, ovenča de Kaméno. Tim pesmam ni |
| Marjetica (1877): | menih, o katerem je čula v pravljici, da je poslušal rajsko tico, da so pomrli med tem trije človeški rodovi. Srakar |
| Beatin dnevnik (1887): | ga speča tudi ne iznebodem in prebudivši se, v veselje rajsko! s prvo mislijo rêči se, da niso me mamile nebeške |
| Spomini na okupacijo Bosne (1888): | zdí človeško življenje na zemlji kàj čudno! Tu dôli svobodno rajsko veselje, tu gôri meč po krví hrepenèč! Ali je misliti |
| Razne dela (1870): | sama ne kaže Krasniši kipa na tronu višin; Lepšiga tudi Rajsko rojena izkust ne obrazi, Kakor je mati in njeni sin |
| Bajke in povesti o Gorjancih (1882): | klop, da se nekoliko odpočine, ob jednem pa kratkočasi z rajsko divnim petjem zlatokljune ptice. Tako je sedel in poslušal, kakor |
| Materino srce (1896): | z vžigalico ali pa gladeča črno, ne dolgo brado. »Tudi rajsko lepa, recimo! « — »In mlada, duhovita, elegantna ...« »Recimo ... Še nekaj smo |
| Materino srce (1896): | je ogledoval cigaro in se zaspano nasmehnil. »Irma je lepa! Rajsko lepa! « je vzkliknil mladi znanec dragončev. Sedel je mirno; notranjo |
| Zlata Vas (1848): | slabo godí. Otroci se le za silo branja, pisanja in rajtanja, tudi kake molitvice navadijo. Učitelj pa nima nič prave ljubezni |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | zhaſa, tadaj na dan (zhe ſe 16 ur na dan rajta) 2 uri in 24 minut! Naſhi kmetji s ſhnofanjem malo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | imenovanega čveterega, eno k drugemu, le po 4 fl. vagán rajta. Res je, da stara navada je železna srajca; al pameten |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | njim v letu sgubí, pa tudi gotovo, leto na leto rajtajmo, na léto 3 mirnike ſadja obrodi. Rajtajmo pa tudi sdaj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | leto na leto rajtajmo, na léto 3 mirnike ſadja obrodi. Rajtajmo pa tudi sdaj ſeno po 24 — 48 krajzarjev, 3 mirnike |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſhtazunah po imenu „calcinirte Soda” prodajajo; na en funt zukra rajtajo en lot te ſoli. Pogled v pretezhene zhaſe. Pred 39 |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | zagosti. Ko pevci na odru se oglasijo s pijansko: „Sem rajtal študirat', sem rajtal bit' far”, me nehoté silna nevolja prešine |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | na odru se oglasijo s pijansko: „Sem rajtal študirat', sem rajtal bit' far”, me nehoté silna nevolja prešine, da zakličem: „halt |
| Zlata Vas (1848): | jim dajal v prostih urah v tednu domá kaj brati, rajtati ali pisati. To je z njimi ob nedeljah v šoli |
| Čas je zlato (1864): | kakor de bi Bog vé kdo bil – zna brati, pisati, rajtati – in naj kraljevič pride, Lenček si je gotovo svest, de |
| Rokovnjači (1881): | Mozól. »Beži no, beži? Zakaj bi ti jaz ne rekel Rajtguzen? ki si. Misliš, da rés nisem slišal, zakaj se ti |
| Rokovnjači (1881): | ne smel reči? Zakaj da bi ti ne smel reči Rajtguzen? « Komaj je bil Blaž besedo izgovoril, plane Tone od mize |
| Rokovnjači (1881): | Zato ti pa ljudje pravijo Rajtguzen, da boš vedel. In Rajtguzen si, in Rajtguzen boš! Zavoljo tega si še vendar tudi |
| Rokovnjači (1881): | devet let v dimu visel, o ti ljubi moj Rajtguzen, Rajtguzen, ti konjski lišáj, ná, pojdi pit, Rajtguzen! Suh si pa |
| Rokovnjači (1881): | reci mi kakor je prav. Jaz sem Tone, a ne Rajtguzen. « »Ne Rajtguzen? « vpraša, neverujoč Tomaž, z zategnjeno vinskim glasom Blaž |
| Rokovnjači (1881): | ti (učeni naš Blaž je menda kedaj slišal »reithosen«,) kliče rajtguzen! Zato ti pa ljudje pravijo Rajtguzen, da boš vedel. In |
| Rokovnjači (1881): | pravi. Ali to je čudno, ali ni čudno? ljubi moj Rajtguzen, da kadar govori, takó govori, kakor mi govorimo, le malo |
| Rokovnjači (1881): | ljubi moj Rajtguzen, Rajtguzen, ti konjski lišáj, ná, pojdi pit, Rajtguzen! Suh si pa res kakor kajžarska koza sušca meseca, Rajtguzen |
| Rokovnjači (1881): | kakor je prav. Jaz sem Tone, a ne Rajtguzen. « »Ne Rajtguzen? « vpraša, neverujoč Tomaž, z zategnjeno vinskim glasom Blaž Mozól. »Beži |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | iměti, bodi sam. Babe, vino, igrače in slabo vedeni računi (rajtinge) zmanjšajo premoženje in pomnože potrěbe. Norci napravijo skrivne gostarije, modri |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | goldinarjev zenjene, ſe ne vsamejo v savarvanje. 27. Savoljo losheji rajtinge ſe morajo pohiſhtva vſe na 25 goldinarjev zeniti, tako de |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | govoruv: nebeshku krayleſtvu je perglihanu enimu Kraylu, katiri je othl rajtengo delati s' ſvojimi hlapzami. Inu |
| Biblia (1584): | ſvojga hudiga ſhaza. Ieſt pak vam povém, de zhloveki morajo rajtingo dati na ſodni dan, od vſake nepridne beſsede, katero ſo |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | de ſe samoremo po letih navukih vishati, inu zhes to rajtingo ali odgovor dati. Koliku ſe jih bo od vaſs sneſhlu |
| Zlata Vas (1848): | in blaga treba bilo. Posód in solí je Ožbè na rajtingo deležnikov sam napravil, izmed deležnikov so bili pa trije zbrani |
| Zoologija (1875): | druge ptiče, zato mu tudi pravijo oponašavec. Naposled je še rajžar (Icterus), lepa, živo pisana ptica, ki na polju z rajžem |
| Zoologija (1875): | ptica, ki na polju z rajžem obsijanem veliko škodo dela. Rajžarjev je več vrst. Semkaj se mora vvrstiti tudi rajčica (Paradisea |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | dan med sobmi tizhé. Zhe ſe pomiſli, kako ſtraſhna bolesin rak je, bi mogli vender ali is navadnih pipiz mènj piti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ni mogel miſliti, de kmetje ſamo od tako kratkih zévk raka dobijo, ktere vzhaſi zel dan med sobmi tizhé. Zhe ſe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | tiſhi, tako sló ſhkódje, Savolj tega imá toliko naſhih kmetov raka na uſtnizah, kakor uzhen sdravnik v Ljubljanſki boléſhnizi ali ſhpitalu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Ta sdravnik ſe je namrezh preprizhal, de imá veliko kmetov raka na uſtnizah bolj navadno, kakor drugje; pa le moshjé ga |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | „Tudi to je velika neſrezha, pravi Katerza; alj rake rake poglejte, kakſhni ſo,” „Ino, rèzhejo ozhe, jes kaj drugiga |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | de je koſ ſhkarláta sa nekoljko dnarjov ino sa te rake dala. Kakorkolj shaloſtni ſo bili ozhe ſlabiga sadershanja ſvoje hzhére |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | „Tudi to je velika neſrezha, pravi Katerza; alj rake rake poglejte, kakſhni ſo,” „Ino, rèzhejo ozhe, jes kaj drugiga ne |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | Ino, rèzhejo ozhe, jes kaj drugiga ne vidim, ko kúhane rake, kterim ſo vſi kúhani raki podobni. ”— „Oh, ti moj Bog |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | tenko poſluſhali, perpovédala. K' konzu perpovedi je ſhe dodjala, rekózh: „Raki po navadi ritniſko grejo; sa to od ljudi, ki v' |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | jemati Sazhne ſe tat, Enkrat v' velikim Mora nehat'. Kuhani raki ˛Shzhipajo veſt, Varj'ſe, mladina, Priti jim v' peſt ! |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | v' ſvojim hiſhovanji ſlabo is-hajajo, pravijo, de ſi pomagajo, ko raki napréj; meni ſo pa vender raki pomagali. To, de ne |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | rudezhih rakov je prasen. Ti ſhe ne véſh, de ſe raki, kedar savrejejo, porudezhijo, kakor neke kuhane ribe sazherlenijo. Ta perkasen |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | drugiga ne vidim, ko kúhane rake, kterim ſo vſi kúhani raki podobni. ”— „Oh, ti moj Bog! Katerza ſpet ſtrahoma sdihuje, meni |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | de ſi pomagajo, ko raki napréj; meni ſo pa vender raki pomagali. To, de ne rakam, temuzh le Bogu ſim hvalo |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | je ſhe ſtrahu pomnila, v' kateriga ſo njo bili kuhani raki ſpravili. ˛She v' ſvoji poſledni ſtaroſti je enkrat na dobri |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | kup, Kaj pomaga, ker je strup! 10. Pjanci kuhani ko raki Tavajo po cesti taki; Žgani strup jim pamet vzel, Dušo |
| Zoologija (1875): | črevo odpira se na ven blizu ust. *) Hranijo se majhnimi raki in školjkami, a izmed mnozih vrst so nekatere tudi užitne |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | napréj; meni ſo pa vender raki pomagali. To, de ne rakam, temuzh le Bogu ſim hvalo dolshna, ki ſe je rakov |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | pomeni — vaše vpitje je vpijanjeni strah in neumna ošabnost. Pojte rakam žvižgat! Zahvala. Gospodama iz Kersnic in iz Maliga Ločnika, ravno |
| Blagomir puščavnik (1853): | en sam stavek pesmice zapeli, vaše življenje bi bilo šlo rakom žvižgat. Gotovo bi ne bili tako veseli tukaj pri mizi |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1853): | po pameti se trudi, Časa drazega ne mudi! Leni pojte rakom žvižgat, Le vsi pojte rakom žvižgat! H. Stan kmetijstva v |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1853): | drazega ne mudi! Leni pojte rakom žvižgat, Le vsi pojte rakom žvižgat! H. Stan kmetijstva v Austrii. Popisal J. Pajk. Nadjamo |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | tiga ſtraſhiſh , kar ſi hudiga ſtorila. Tvoj ſtrah savolj rudezhih rakov je prasen. Ti ſhe ne véſh, de ſe raki, kedar |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | rakam, temuzh le Bogu ſim hvalo dolshna, ki ſe je rakov poſlushil, mene pobóljſhati, de ſim ſvoje ſlaſti premágala , nerodno poshelenje |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | enkrat na dobri volji, kedar ſo ravno ſkledo nar lepſhih rakov s' selenjam potroſhenih na miso prineſli, to pergodbo ſvojim vnukam |
| Mineralogija in geognozija (1871): | sedaj odmrlih rodov, kakor ammonitov in belemnitov. Črvov je malo; rakov več; hrošči in žuželke se nahajajo le v premogovnih skladih |
| Svatba na Selih (1894): | vzroka, zdelo se ni nikomur! Nekoliko predno je prišel kališki Rakar na Sela po balo, stopil je v spoštovano Slobodinovo krčmo |
| Svatba na Selih (1894): | poveča. »Oče, kaj hoče ta birič? Kàj blazni, kaj? « reče Rakar Dragarju. »Hahaha,« zagrohoče se lovec. »Čakaj, da vidimo, kdo je |
| Svatba na Selih (1894): | VI. Rakar ni bil še star, toda često ga je mučila bolezen |
| Svatba na Selih (1894): | Z divjim vzklikom plane pred hišo med ljudi: »Kje je Rakar? Kje je? « Ljudje se mu preplašeni umaknejo. Ko ga spoznajo |
| Svatba na Selih (1894): | mu ni utekla v hišo in zapehnila vrat za seboj. »Rakar, vôzi in ne poslušaj je, kaj blebetá! « veli svojemu zetu |
| Svatba na Selih (1894): | poljubi. Ljudje se spogledajo, in tudi sumnjivo kihanje se zasliši. Rakar se osramočen obrne in zakolne. Dragar pa kàr strmi od |
| Svatba na Selih (1894): | pred zimo uredimo, česar treba. « Prihodnje nedelje na večer prideta Rakar in njega strijc na Sela snubit lepo in imovito Dragarjevo |
| Svatba na Selih (1894): | ni marala za nikogar drugega. Zaman se ji je dobrikal Rakar, odbila ga je, dasi se je potezal zanj neizprosni oče |
| Svatba na Selih (1894): | da te ne ubijem le zakričí lovec in napnè petelina. Rakar obledí od strahú in jeze, ker ga je Egidij takó |
| Svatba na Selih (1894): | je zvonilo na Robu, da se je brž razneslo: »Starega Rakarja ni več. « Ko so ga nesli gôri k Svetemu Primožu |
| Svatba na Selih (1894): | hoče iztrgati, videč, da je brezumen in da namerja umoriti Rakarja. »Janez, béži! « vikne Dragar osupel smrtnobledemu Rakarju. Strel je vzbudil |
| Svatba na Selih (1894): | obhaja Rakarja. Zona obide vse, ki v duhu že vidijo Rakarja ležečega v krvi, le-tá pa stoji kakor ukopan. »Poberi se |
| Svatba na Selih (1894): | še ne vé, kaj govori! « pravi Dragar in postavi pred Rakarja kozarec z vinom. Janez pa je predobro vedel, da Lenica |
| Svatba na Selih (1894): | bi si kàj ne naredila, ako bi jo prisilili vzeti Rakarja. Prav takó se je bala, da bi ne zvedel mož |
| Svatba na Selih (1894): | sedaj se pa ne moreta več, ker vzame Dragarjeva punica Rakarja? « »O, o, o, Egidij, kàj si povabljen na svatbo? « vpraša |
| Svatba na Selih (1894): | vam povem. Tvoja hči ni čakala mene, zató pa tudi Rakarja ne bode imela,« pravi Egidij in dobro pomeri, da zvrší |
| Svatba na Selih (1894): | reč! « izpregovorí mati, ko Lenica umolkne. »Zató ne maraš vzeti Rakarja, ker si zmenjena z drugim? No, to je lepo, da |
| Svatba na Selih (1894): | zvečer pa tuli mrzla burja. Taka vijavica je zalotila starega Rakarja, ko je nekoč spel z Roba in je bil ves |
| Mahmud (1870): | in poslali Turjaški gospé, ktera jo je pridjala truplu v rakev v Črnomeljski cerkvi. Ferhadbeg je dobil drugo službo v Carigradu |
| Cvet in sad (1877): | in potuje po stezi preko vrta na žago k Šepcu, rakev delat za njegovo umrlo mater. Stari Grahovec je dovolj sveta |
| Cvet in sad (1877): | tudi Šepec domov prišel in oba sta dela mrliča v rakev. Grahovec je začel svoja orodja pobirati in se je pripravljal |
| Cvet in sad (1877): | v temi — mesec je baš za oblačkom plaval — mrliča in rakev, katero je bil naredil pred mrakom. Zdaj je znal, kje |
| Povestnik v sili (1883): | truplo so prepeljali nato v Lvov in ga položili v rakev grofov Lešinskih. Raoul pa, kakor sem bil pozneje zvedel, živel |
| Žrtva ljubosumnosti (1884): | domišljevala, — gredé ob ednajstih mimo pokopališča, da so nesli mrtvaško rakev na grobje. In to je nekaj pomenilo; saj je isto |
| Žrtva ljubosumnosti (1884): | in grajščak Vekoslav nista spremljala svoje mladostne prijateljice k pogrebu. Rakev se je že bila blagoslovila ter odmolile obredne molitve. Pogrebci |
| Pogreb na morju (1894): | spremljevalcema, »ladija, na kteri stojimo, je po pravici in resnici rakev te uboge matere. Le poglejta jo, kakšna je. Najmanjši vetrič |
| Gospa s pristave (1894): | da se je položilo vojvodovo truplo začasno v Königsfeldenu v rakev, dokler ne dobi določnih povelj z Dunaja ali iz Gradca |