- haufenwolke
Fizika (1869): Osredno gibanje, Centralbewegung, 59. Ostwind, veter vzhodnjak. Ovčice, Schäfchen, federige Haufenwolke, 195. Ozón, 170. Ozračje, vzdušnica, Athmosphäre, 87. Ozvezdje megleno, Sternfleck
haufenwolke haufig hauptbuch hauptlehre Hausman hausmannit hauyn Havre havzenblaze Hazienda hazzt hčerica hčerka hči he Heb hebel heber hebr. Hebrejec hebrejiš hebrejski hebride hebung hečepeč Hedviga heerschaaren hefe hefenpilz heft heftig heilig heilige heiligen Heinc Heinicke Heintel hej heksaeder heksagonalen heksagonalno hektometer helce Hele helenium helenski helfen Heli helianthus helijev Helios helm heluo Hema hemiortothype hemiortotip hemiortotipen hemiortotipno hemiortotipov Henrik henjati Herat herba Herbart Herberstein hercegovinski hercogthums Herefordec herefordski herein Herlein Herman Hermann Herod Herodiada herr herrenpilze herrn Herschel hervorragung Herzog hesperus heteromera heulen hg hg2c1 hgcl hgcy hh' hiba hibeti hibrid hic Hicinger Hidolp hidra hidrat hidraten hidravličen hieroglif Hieronim Hifaks hifaksov hijacinta hijenski hijkati Hildegarda hilfsbucher Hilliers himmels hinavec hinavski hinavsko hinavstvo hinavščina hinc Hinko hip hiperbola hiperstenov hipno Hipokrat hipoma hipotekaren hipov hippuritenkalk hipuren hipuriten hiranje hirati Hirlanda hirlandin hirschhorngeist Hirš-dänemark his historičen historija hiša hišen hiševanje hišica hiška hišna hišnik hiteč hiter hiteti hitreje hitro hitrost hivavsko hkrati hl hlače hlačice hlad hladeč hladen hladilen hladiti Hladnik hladno hlap hlapav hlapček hlapčevanje hlapčevski hlapčič hlapec hlapeč hlapen hlapenje hlapniti hlapno hlapon hlastati hlastina hlastniti hlastno hleb hlebček hlebec hlepeti hlev hlevarček hlevček hlevski hlimba hlinež hliniti hlinljiv hlinjen hlinjenje hlod Hlubek hlup hm hmelj ho
| Fizika (1869): | Osredno gibanje, Centralbewegung, 59. Ostwind, veter vzhodnjak. Ovčice, Schäfchen, federige Haufenwolke, 195. Ozón, 170. Ozračje, vzdušnica, Athmosphäre, 87. Ozvezdje megleno, Sternfleck |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | einen briefwechsel, der mir grossen vortheil bringen würde, nicht so häufig einlassen zu können als ich wünsche. Ihrem streben wünsche ich |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1860): | nemškega pod nadpisom: „Welches sind die Ursachen der jetzt so häufig vorkommenden executiven Feilbietungen, und durch welche Mittel liesse sich die |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | prijateljev dolgove in terjatve, po osebah razvrščene, imenujemo glavno knjigo (Hauptbuch). Knjige, ki one poslovne dogodke, katerih dnevnik le kratko omenja |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | Im II. Theile wird die, aus dem volgenten Evangelium erhobene Hauptlehre, welche ſchon im Eingange angedeutet worden für die Zuhörer beſonders |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | bearbeitet: Obenan iſt, nach Angabe des betreffenden Sonnund Feyertages die Hauptlehre (das Thema) der nachſtehenden homiletiſchen Predigt angegeben, welche zu begründen |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | sklep naše porotne sodbe, pri kteri sta bila F. L. Hausman, vlastnik poprejšne Novo-Celjske grajšine, in njegov oskerbnik Fr. Paulič, obdolžena |
| Mineralogija in geognozija (1871): | 119. Hangendes, zgornja stena, 80. Harmotom, 42. Hartmanganerz gl. Braunit. Hausmannit oder Schwarzmanganerz, črna manganova ruda, 53. Hauyn, 45. Härte, trdota |
| Mineralogija in geognozija (1871): | Hartmanganerz gl. Braunit. Hausmannit oder Schwarzmanganerz, črna manganova ruda, 53. Hauyn, 45. Härte, trdota. Härteskala, skala trdote. Hebung, vzdigovanje, 139. Hiperstenov |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | sklepih hudobniga Gerarda. Una dva sta sicer res v tisto (Havre de Graško), zavetje prišla, kjer so nekdaj vsi sužnji, če |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | sok en lot v pol maselcu vode razpušeniga vizenoviga mehurja (havzenblaze) in cukra, pusti ga še eno četertino ure kuhati, perdeni |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | perdeni dva lota čistiga v nekoliko vodi razpušeniga vizenoviga mehurja (havzenblaze), odstavi od ognja, vzemi vanilijo iz koze, in mešaj, dokler |
| Gozdovnik (1898): | Avguštin, mladeniču roko podajaje. »Zadolžili ste nas z veliko hvaležnostjo. Hazienda del Venado vam stoji odprta vsaki čas in za vsako |
| Gozdovnik (1898): | zemljo upirala. Če so prvi štirje sennor Avguštin Pena od Haziende del Venado s svojo hčerjo Rozalito in z dvema vakveroma |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | rekel prav gladko po slovensko. Sadaj je dobro vedel: Wie hasst dos? ”— Kadar kaj takiga poveš, gre vse v smeh. To |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | močneji ali slabeji. Takó si jigraje pa zopet poprašuje: Wie hasst dos? V tem stopi nekako premočno na zobe in grablišče |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | že vse pozabil. Za vsako stvar je grajomeč popraševal :Wie hasst dos Ding af windisch? (Kakó se imenuje to po slovensko |
| Zlatorog (1886): | gibkih nog Krčmárka suče se okrog, A bolj je gibka hčérica, Rumênolasa Jérica. Zdaj streže tú, zdaj streže tàm, Zdaj steče |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | milodarove nabiral. V hiši je bila sama Meta in njena hčerka. |
| Pripovedke za mladino (1887): | šla po jagode. Mati pa jej reče: „Tega nikar, ljuba hčerka, preveč je mraz in utegnila bi mi zmrzniti. ” Ker pa |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | obrazam in s solznimi očmí mati stojí per postelji svoje hčerke in se ne more od njé ločiti. Zdravník jo s |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | do 22. decembra. Kraljica je napravila na god svoje pervorojene hčerke slovesen ples, pri kterem je plesala z generalom Esparterom, kralj |
| Zlata Vas (1848): | ropôt. Oče in mati prideta z Ožbetam. Oče primejo svojo hčerko za roko tér rekó: „Lizika, jéli de imaš Ožbeta rada |
| Genovefa (1841): | po ſhêgi tiſtih zhaſov vojvodnja sa kolovratam ſedéla in mlado hzhérko pri petih letih na majhni lépi pruzhizi sraven ſêbe iméla |
| Genovefa (1841): | domú pripeljal; kakó ſe veſelí, mu s imam ali s hzhérko na proti priti; kako sa-nj ſkerbí, in ſe po njêm |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | pobéli. Dober ſvèt sa puſtni zhaſ. Hozheſh u sakon ſtopiti, Hzherko sa sheno dobiti, Mamko poprej Dobro poglej ! Je mamka le |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | se trese ino komej izreče: Saj veš Moric! de sim hčer očeta svojmorca”! „Jez pa sin enaciga”, ji naglo Moric na |
| Divica Orleanska (1848): | svete blagodarna bliža, Nebeški mir okolj prebivajoč Sèm vodi vašo hčer, ne moč peklenska. Tibo d’ Ark. |
| Divica Orleanska (1848): | Je grozno! – Alj, očetu mora se Verjeti, ki čez lastno hčer pričuje! Dünoa. Ne! Nikdar ne! Verjeti norcu ni, Ki sebe |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | obljubiti, de ostane per njem, ino Jetro mu pa svojo hčer Seporo da za ženo. 29. Goreči germ. Mozes je zdaj |
| Stric Tomaž (1853): | prodana. Kupi me dobroserčni mož, ki me je kakor svojo hčer imel in po smerti vse zapustil. |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | je stanoval kralj, ki je imel ednajst sinov in eno hčer, Eliza ji je bilo ime. Bratje so bili kraljiči in |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | ni se upala precej, ker kralj je hotel videti svojo hčer. V jutro zgodaj je šla kraljica v kopelj, ki je |
| Zlatorog (1886): | sodnije baš Udvórnih malo le poznaš, A vender Katre lepo hčer Prijázno gléda vsakatér. Celó kaplán, čestit vsikdar, Tu čuti nje |
| Zlatorog (1886): | Od kogàr sem zlati lišp dobíla? »Glej! Prijázno pač domačo hčer »Gost imeti hoče vsakatér; »Toda té še dvakrat bolj čislám |
| Biblia (1584): | Sakaj jeſt ſim priſhàl Zhloveka resdvojiti supèr ſvojga Ozheta, inu Hzher supèr ſvojo Mater, inu Neveſto supèr ſvojo Taſzho, inu tiga |
| Biblia (1584): | kakòr mene, ta nej mene vrejden: Inu kateri Synu ali Hzher vezh lubi kakòr mene, ta nej mene vrejden: Inu kateri |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | mene, tá ny mene vręjdèn: inu katęri lubi ſynú ali hzhęr vezh kakòr mene, ny mene vręjdèn. 38. Inu Katęri ne |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | Sakaj jeſt ſim priſhàl ràsdvojiti zhlovęka zhes ſvojga ozhęta, inu hzhęr zhes ſvojo mater, inu nevęſto zhes ſvojo taſho: 36. Inu |
| Zlata Vas (1848): | Pa od dva in trideset gospodarjev in njih sinov in hčerá ni prišel nobeden v gostivnico. |
| Tine in Jerica (1852): | Na zemlji nimate boljšiga prijatla, kakor svojiga očeta. Slušajte ga! ” Hčeram: „Svet preide, le čednost ostane. Čednost je lepota, sramožljivost narveči |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | vidite otroci,“ rekla je kerčmarica večkrat potem svojim sinovom in hčeram, „kaj snažnost vse ne naredí! Ona nas je naredila premožne |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | nje pa je stala pred sodbo stara mati s tremi hčerami — poštena kmetica, plaha in boječa, ker ni vedila: kaj bo |
| Zlata Vas (1848): | zbrane množice, in zunaj kroga okoli nje so stale žene, hčere in otroci, slišati, kaj se godí. |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | začne tresti, se zaberne z razprostertimi rokami, se okléne svoje hčere, in vsa obúpna reče z milim glasam: „Ljubi otròk, nikakor |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | na uno ciganko, tako je vsak miloval to ženo in hčere njene. Kaj pa je bil obseg današnje pravde, h kteri |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | Osmi štación. Nad menoj, prav', ne plakajte, Sebe, sine objokajte, Hčere Jeruzalemske; Jezusi daj de solze točim, Objokujem s solzam' vročim |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | kravo kupite. “ Marta je rada ubogala svojo sosedo, pa njene hčere tudi. Čez leto in dan so si še enkrat toliko |
| Oče naš (1885): | krepkim glasom rekel: „Pokazali smo svojo vero, svojo ljubezen; ljube hčere, ljubi sinovi, odprite upanju svoja srca. Tù smo križ pokopali |
| Sacrum promptuarium (1695): | glih lepa, inu leta drugi je fazonetel Clotilde Shpanskiga krajla Hzhere, v' tem tudi ta krajliza je neſsla Jetnikom kroh sa |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | rake dala. Kakorkolj shaloſtni ſo bili ozhe ſlabiga sadershanja ſvoje hzhére, vender ſo ſe morli Katarinknimu ſtraſhenju, kteriga je vredna bila |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | ſmeh poſilil, ker ſo kakor saſtopna kuharza videli smôto tvoje hzhéri. Hitro pa njo ſpet ozhe prav ojſtro poglédajo, jo sa |
| Ta male katechismus (1768): | brate, 'nu sestre Katholshke vire: * gorvſame ſa svoje Syne, 'nu hzhire. Rezh itdr. IX. Zhe v' grehe ti padesh, ja v' |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | pak ſe je oserl pruti nym , inu je rekuv: Vi hzhyre Jerusalem, najokajte ſe zhes mene , temuzh jokajte ſe ſame zhes |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | katiri goriraſſe, inu en Syn, katiri goriraſſe, eniga zartaniga pogleda: Hzhyre ſo po verh ſida tekle. Al njega ſo resſerdili, ſo |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | ſatorej sem se jeſt imę te narbulshe hzire ſasluſhila. v'temu se ni meni nekol toſhilu, ampak jeſt |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | tu z menoj, je le doma pri moji ženi ino hčeri, blézo petnajst ur od tod. Ona še ne vé, de |
| Roza Jelodvorska (1855): | le toliko veselja dodeli, kolikor ga je vam v vaši hčeri, in de bi ravno takih blaženih misel bil, kakor je |
| Gozdovnik (1898): | štirje sennor Avguštin Pena od Haziende del Venado s svojo hčerjo Rozalito in z dvema vakveroma (pastirjema), kakor mislim, preti jim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | kakor se že očitno zdej kaže, bo ta družba vredna hči svoje matere na Monakovim. Slišali smo, de imá že čez |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | sponi zmakne se, In samoglaven tir puhtí Natóre proste prosta hči. Strašno, kadar razujzdana Brez opora ljut vihar, Po pohištvu ljudostana |
| Divica Orleanska (1848): | Zastojn boré clo bogi se z bedastvam. Visoka pamet, jasnosvitla hči Nebeške glave, modra osnovavka Vesolnosti, ti vodnica ozvezdja, Kaj si |
| Blagomir puščavnik (1853): | Bogom” vošijo. Nar bolj se jokate Ljudomileva žena in njena hči; Neža ji še enkrat roko poda, in ji jokâje reče |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | póznim lanam vsejane je višnjevo cvetje prelepo zaljšalo. Mati in hči sté se tega še tóliko veselile, ker jima je bila |
| Roza Jelodvorska (1855): | tednom sim zvedila, de je to borno oblečeno dekle Častimirova hči. Glej! iz gole ljubezni do svojiga očeta, de ga je |
| Roza Jelodvorska (1855): | tersnim perjem obloženiga v vašo sobo prinesti! « »Hvali Boga, ljuba hči! de mi te donesti zamoreš«, pravi Častimir. »Komaj deset breskev |
| Roza Jelodvorska (1855): | Zato mislim,« reče Roza, »blagi gospej naznaniti, de sim vaša hči. V njenim sercu, mislim, je skrivnost dobro ohranjena, in ona |
| Roza Jelodvorska (1855): | grad, ako bi bil kdo drugi to storil, kar je hči tega moža storila. « — Vsi pričijoči se prestrašijo te govorice, in |
| Sacrum promptuarium (1695): | krajlevi, kateriga danaſs je meni poſodila krajliza Elisabeth Portugalskiga krajla Hzhi, inu leta je ſilnu lep, inu zhuden, sakaj en dan |
| Genovefa (1841): | vpraſhala Genovefa, in vſtavſhi je ſhla k mréshizi jézhe. „Zhuvajeva hzhí! ” je odgovoril gláſ. „Zhe véſte, Berta, ki je shé toliko |
| Genovefa (1841): | sopet shivéti in djala ſta: „Dovolj ſva shivéla, kér naji hzhí Genovefa ſhe shivi! Tjè gréva in viditi jo hozheva, préden |
| Biblia (1584): | ò GOSPVD, ti Davidou Syn, vſmili ſe zhes me: Moja Hzhy hud marter od Hudizha tèrpy. Inu on ny nej odguvoril |
| Biblia (1584): | je pak Erodeſh ſvoj rodni dan obhajal, je te Erodiade Hzhy pleſsala pred nymi: inu tu je Erodeshu dobru dopadlu. Satu |
| Biblia (1584): | Vera je velika, tebi ſe ſturi, kakòr hozheſh. Inu nje Hzhy je sdrava poſtala v'teiſti uri. INu Iesus je od |
| Sacrum promptuarium (1695): | ſa Nebeſku krajleveſtu ſe fliſſaio, kakor je bila Anna Phanuela Hzhy, od katere S. Lukesh pravi: Hæc Vidua uſque ad annos |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | ſe je pak obhajal dan rojſtva Heródesha, je tę Herodiade hzhy v' ſrędi pleſsala, inu je Heródeshu dopadla. |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | rekózh: Vſmili ſe zhes mene Goſpòd ti Şyn Davidov: moja hzhy je od Hudizha hùdú sdęlana. 23. On pak ny beſsęde |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | je tvoja vęra: Isgodi ſe tebi, kakòr hózheſh. Inu nję hzhy je bila osdravlena od tęiſte ure. 29. Inu kadar je |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | letó bó tó III. Premiſhluvanje mojga danaſhniga govorjenja. Kakôr Mati, Hzhy, inu Nevęſta, shaluje, ſe mojſtri, inu ſe gori óffra. Kdó |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | govory kir pravi: Komú te hózhem perglihati, ti Jerusalemſka hzhy? — Tvoja shaloſt je velika kakor enu morję. (Thren. 2, 13. |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | katęra enga iſhe. ) DVANAJSTI NASTOP. Matizhek, Shushek, Jęrza. Matizh. He, he , Jęrza ! ſi naj poſluſhala ? Jęrza. Oh, to pak ne; pravijo |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Jęrzo , katęra enga iſhe. ) DVANAJSTI NASTOP. Matizhek, Shushek, Jęrza. Matizh. He, he , Jęrza ! ſi naj poſluſhala ? Jęrza. Oh, to pak ne |
| Stric Tomaž (1853): | lepo učila in za njih dušni in telesni blagor skerbela. “ „He, mar hočeš odgojivnico napraviti“, jo vpraša šaljivo mati, „jih pa |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | He, héj! kdo si? “ Glas se zopet ravno tako zasliši: „He, héj! kdo si? “ Jurče zavpije: „Ti si neumnež! “ in — „ti |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | takó: „Ho, hòp! “ Jurče se temu zeló čudi in zakliče: „He, héj! kdo si? “ Glas se zopet ravno tako zasliši: „He |
| Revček Andrejček (1891): | usta in jezik; mislil sem vedno, da je mutasta, he, he, he! Franica (neumno uljudno). Ali bi morebiti kaj radi pili |
| Revček Andrejček (1891): | in jezik; mislil sem vedno, da je mutasta, he, he, he! Franica (neumno uljudno). Ali bi morebiti kaj radi pili? Zvitorog |
| Revček Andrejček (1891): | tudi usta in jezik; mislil sem vedno, da je mutasta, he, he, he! Franica (neumno uljudno). Ali bi morebiti kaj radi |
| Valenštajn (1866): | V županovej hiši v Hebu. Prvi nastop. Butlar (prišedši v Heb). Tu je. Osoda ga je pripeljala. Zatvornica mu pala je |
| Valenštajn (1866): | Sovražniku je vojsko knez, odpreti Mu hotel Prago je i Heb. Zvedevši Le-to so ga vsi polki zapustili, Pet Trčkinih samó |
| Valenštajn (1866): | Ker strašen zdaj mogotec nam je še, Na poti v Heb so Švedi; ako naglo Pogumno ne ubranimo, združé Se ž |
| Valenštajn (1866): | daleč oglasé. ) Makdonald i Deverú. Švedske trombe! Švedi Stojé pred Hebom! Hajdi, hajd' na delo! Gordon. Moj Bog! Butlar. Na svoje |
| Valenštajn (1866): | ČETRTO DEJANIJE. V županovej hiši v Hebu. Prvi nastop. Butlar (prišedši v Heb). Tu je. Osoda ga |
| Valenštajn (1866): | v prvih treh dejaniih v Polznji, v zadnjih dveh v Hebu. |
| Valenštajn (1866): | konjičin stotnik. Pribočnik. Polkovnik Vrangel, švedski poslanec. Gordon, velitelj v Hebu. Četnik Geraldín. Deverú Makdonald stotnika v Valenštajnovej vojski. Švedski stotnik |
| Fizika (1869): | enoramni vod. Hebel, gleicharmiger , enakoramni vod. Hebel, ungleicharmiger, raznoramni vod. Hebel, Winkel-, krivi vod. Hebelarm, vodova rama. Heber, natega, lever. Heber |
| Fizika (1869): | ovčice, hlebci. Haufenwolke geschichtete, násad. Hauptstrahl, glavni trak. Hebebaum, návor. Hebel, vod, vódka. Hebel, einarmiger, enoramni vod. Hebel, gleicharmiger , enakoramni vod |
| Fizika (1869): | vod, vódka. Hebel, einarmiger, enoramni vod. Hebel, gleicharmiger , enakoramni vod. Hebel, ungleicharmiger, raznoramni vod. Hebel, Winkel-, krivi vod. Hebelarm, vodova rama |
| Fizika (1869): | geschichtete, násad. Hauptstrahl, glavni trak. Hebebaum, návor. Hebel, vod, vódka. Hebel, einarmiger, enoramni vod. Hebel, gleicharmiger , enakoramni vod. Hebel, ungleicharmiger, raznoramni |
| Fizika (1869): | trak. Hebebaum, návor. Hebel, vod, vódka. Hebel, einarmiger, enoramni vod. Hebel, gleicharmiger , enakoramni vod. Hebel, ungleicharmiger, raznoramni vod. Hebel, Winkel-, krivi |
| Fizika (1869): | ungleicharmiger, raznoramni vod. Hebel, Winkel-, krivi vod. Hebelarm, vodova rama. Heber, natega, lever. Heber, Winkel-, kriva natega. Hektometer, 19. Hemmung, ravnalo |
| Fizika (1869): | Hebel, Winkel-, krivi vod. Hebelarm, vodova rama. Heber, natega, lever. Heber, Winkel-, kriva natega. Hektometer, 19. Hemmung, ravnalo. Hinderniss, zadržek. Hitrost |
| Fizika (1869): | 121. Leiten, prevoditi, prevajati. Leiter, prevodnik. Leitungsfähigkeit, vodilnost. Lever, natega, Heber, 97. Leydenska steklénica Leydener Flasche, 165. Licht, svetloba. Lichtstrahl, svetlobni |
| Ta male katechismus (1768): | ni mogozhe Bogu dapasti, ne brumnu ſhiveti, ne svetú umreti. Hebr. 11. Kaj je vira? Vira je en boſhje dar, inu |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | reſnizhnu, de bomo mogli vmreti. Sakai koker S. Paul govory Hebr. 9. Statutum eſt hominibus ſemel mori. Vſim ludem je gor |
| Kratkozhasne uganke (1788): | slehernemu ſa tabo permirelu? smert, ali umręti, pishe S. Pavl Hebr. 9. 27. |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ſposnali, kaku grosovitnu je v'rokę tiga shiviga Bogá paſti. (Hebr. 10, 26 , 27, 31.) Amen. |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | k'njemu svunaj ſtanà tih ſhotorjov, inu neſsimo njegovu saſramuvanje! (Hebr. 13, 13.) Ali pręjden sazhnemo, perpravimo ſe. Po tęm kadar |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | tiha Nedela imęnuje. Branje is Piſma S. Paula Apoſtelna na Hebręarje na 9. Poſtavi. Bratje! Chriſtus je perſtopuv , koker en vikſhe |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | inu Boshtjana Marternikov. Branje is Piſma S. Paula Apoſtel. na Hebręarje na 11. Poſtavi. Bratje! Svetniki ſo ſkus viro Krayliſtva premagali |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | per veliki Maſhi. Branje is Piſma S. Paula Apoſtel. na Hebręerje na 1. Poſtavi. Mnogiterikrat, inu na mnogo visho je Bog |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | nafpameti jeſt govorim) tok ſe tudi jeſt upam: Ony ſo Hebręarji, jeſt tudi: Ony ſo Israęlitarji, jeſt tudi: Ony ſo Abrahamovu |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | 20 kron za-nj? ” Odgovori mu Pavliha: „Nekaj ti hočem povedati, Hebrejc, ali deržiš, de te trikrat s svojim bičem pristrižem, in |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | hočem tri dati? Ali hočeš, de koj začnem? ” „I”, odgovori Hebrejec, „enkrat mi jih je deržati; koj na mestu mi jih |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | besiedami je Kriſtvs pëkov pramagov LAFARARI DALAFARI RARERARI tv je gebrejish. TA 10. KAPITL. Kateri te pridiozhi zahn al Karaktara stiemi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | ga bili ne le kakor učeniga, zlo zurjeniga in bistroumniga hebrejskiga pismouka, ampak kakor kako vikši prikazen čislali, ker je le |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | je v svojim oddelku, to je v naukih, ki se hebrejskiga jezika tičejo, ne samo učeniga, ampak, bi rekel, popolnama zurjeniga |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | škofa in kneza gosp. dr. Andreja Gollmayr-a lepa pesem v hebrejskem (judovskem) jeziku natisnjena, ktero je bibliotekar in profesor orientaljskih jezikov |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | rad povedal, de tih ali unih hebrejskih bukev (nar učenejši hebrejski Rabi! ) še nigdar vidil ni, de pa vender vé povedati |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Štefan Kociančič zložil in ž njo pokazal, da mu je hebrejski jezik popolnoma znan. Iz Pole v Istri 20. junija. K. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | ker je le preveč rad povedal, de tih ali unih hebrejskih bukev (nar učenejši hebrejski Rabi! ) še nigdar vidil ni, de |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | bolj natanjko nanj gledati. To velja od njegoviga vedežtva v hebrejskih bukvah, ktere, kakor pravi, so mu neznane, jih še nikoli |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | za eno mačko 15 fl. našega dnarja dal. — Divjaki na Hebridah so pomorili več protestantiških misijonarjev, dva so z ženama vred |
| Mineralogija in geognozija (1871): | manganova ruda, 53. Hauyn, 45. Härte, trdota. Härteskala, skala trdote. Hebung, vzdigovanje, 139. Hiperstenov kamen, Hypersthenfels, 72. Hippuritenkalk, hippuritni apnenec, 128. |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | polivka per divjašini. Kuhaj prav mehko eno unčo goževih hrušic (hečepeč), iz kterih so se peške in kosmato dobro pobrale, v |
| Kuharske Bukve (1799): | goshoveh jágod, ali kakor drugi pravio, od mazhovja. Nęmzi pa hezhepezh; ſkuhaj na vodi, sraven deni lemon olupka; kader ſo mehke |
| Kuharske Bukve (1799): | ſrędi ga narasen preręshi. Poſebej vsami eno pęſt goshuvja ali hezhepezh, ga ſkuhaj mehko, presheni ſkusi ſitze, sraven deni goveje shupe |
| Kuharske Bukve (1799): | v' glashih s' prebodenim papirjam savesanih. 188. Vkuhano goshovje, ali hezhepezh Puſti goshove jagode mesditi, de ſe ſkusi ſitze pretlazhit puſtę |
| Viljem Tell (1862): | Hedviga. Mili Bog! Viljem (leti iz veže). Ah, oče! Valter (zunaj |
| Viljem Tell (1862): | Bog je pomagal — nas ne bo več ločil Nobèn trinog. Hedviga (objame ga). O Tell, Tell, kako me Za tebe je |
| Viljem Tell (1862): | ne more dalje; Trepeče zbog strahú in radosti. Tell. O Hedviga! otrokom mojim mati! Bog je pomagal — nas ne bo več |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | und Urheber jeglichen Unheils ansahen; unzählbar waren ja diese luftigen Heerschaaren, schwarz, nur durchleuchtet von den zuckenden Strahlen des Blitzes, Grauen |
| Kemija (1869): | Harze, 488. Harzol, smolno olje, 489. Harzseife, smolnato milo, 488. Hefe, kvas, 500. Hidrat apneni, Kalkhydrat, 413. Hidrat kalijev, Kalihydrat, 404. |
| Botanika (1875): | ktere se spet tako dalje delé; potem pri droževni plesnji (Hefenpilz, Saccharomycetes cerevisiae, pod. 161.), sostavljeni iz stanic, nabranih v vrvce |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | für Slav. Literatur, Kunst, v. Dr. Jordan. Leipzig 1847. 2. Heft, strani 43— 46 pisal). III. Jugoslovanski jezik nadhodi sicer po |
| Robinson mlajši (1849): | privetati — sprijeti bewillkommen. priviknoti — priučiti se — privaditi se. prodki — nagel heftig, gäh prospeti — teknoti gedeihen. prospeh Fortgang, Vorteil. Rab — rob (rabota |
| Robinson mlajši (1849): | geruhen, sich würdigen. rad adv, viel zarad genug. ramni stark, heftig. razeti — razimati — razbirati intelligere betrachten razum (Vernunft) retez — veriga — lanec |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | ą: rûka, Hand ą = û), Poljski ią, ię (ê): svêt, heilig; Češki, Serbski, Ogerskoslovenski, Bulgarski vocal r: trg; Bulgarski in včasih |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | Glaubens, chriſtlicher Hoffnung, evangeliſcher Liebe, voll himliſcher Salbug, wie das heilige Evangelium, aus dem, und nach dem ſie ihre Lehren dem |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | umſonſt nannte man bie alten Lehrer der chriſtlichen Kirche vorzugsweiſe: heilige Wäter; denn, daß ſie den chriſtlichen Volke wahre Väter waren |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | durchſchoffenen Buchſtaben bezeichnet. Die Lehren ſind mit Stellen aus der heiligen Schrift, aus den heiligen Vätern, durch Erfahrungsſäße und verſrändliche Vernunftausſprüche |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | heut zu Tage für Kirchenvorträge, indem ſie ſowohl Kenntniß der heiligen Schrift überhaupt, und beſonders der für Sonn- und Feyertage vorgeſscriebenen |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | und die dargelegte Lehre mit Salbung zu begrüßen und zur heiligen Frucht zu bringen. In dieſer Form Können die gedachten homiletiſchen |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | Lehren ſind mit Stellen aus der heiligen Schrift, aus den heiligen Vätern, durch Erfahrungsſäße und verſrändliche Vernunftausſprüche u. b. g. begründet |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | Gebethes, einer darauf paſſenden kurzen Geſchichte, oder in Form eines heiligen Ergußes religiöſer Gefühle und Wünſche, und die dargelegte Lehre mit |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | Formen chriſtlicher Lehrvorträge iſt die homiletiſche die älteſte, von den heiligen Vätern faſt ausſchließlich gebraucht, und eben dadurch uns geheiliget. Sie |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | mehurčiki zasedli. To napravo firneža nam je razodel francoski malar Heinc, ki nas je lepotičenje mehkiga lesa naučil, ki nam je |
| Občno vzgojeslovje (1887): | popravil in usovršil. Na Nemškem je take zavode uvel Samuel Heinicke, kateri je vzgoji gluhonemih otrok postavil jako vspešno mér s |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | stavijo, ktere imajo tudi svoje lastne hude kozé. Slavni kmetovavec Heintel je prerajtal, de poprej, ko še ovcam niso kóz stavili |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | héj! kdo si? “ Glas se zopet ravno tako zasliši: „He, héj! kdo si? “ Jurče zavpije: „Ti si neumnež! “ in — „ti si |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | Ho, hòp! “ Jurče se temu zeló čudi in zakliče: „He, héj! kdo si? “ Glas se zopet ravno tako zasliši: „He, héj |
| Rudninoslovje (1867): | prevelike ali pa premajhne. Tako n. pr. so časih na hexaedru štiri ploskve pravokótniki mesto kvadratov; na oktaedru so štiri ploskve |
| Mineralogija in geognozija (1871): | vredno, da je kvarc okoli in okoli kristalizovan ter dela heksagonalne piramide (pod. 28). Zloga je to kamenje porfirastega (gl. § |
| Mineralogija in geognozija (1871): | rumene. 2. Smaragd, kremenokisla galunina in berilnina (BeAl)Si2; dela heksagonalne prisme, pod. 67. T. = 7 do 8; g. = 2.7; njegova |
| Mineralogija in geognozija (1871): | dvé rodbini, kalcit (vešek) in aragonit. 1. Kalcit kristalizuje v heksagonalnem sistemu, večidel v romboëdrih, pa v tako različnih, da jih |
| Mineralogija in geognozija (1871): | Turmalin so spomina vredni, najbolj pa poslednji. On kristalizuje v heksagonalnih podobah, včasi s prav čudnimi kombinacijami; eno nam predstavlja podoba |
| Mineralogija in geognozija (1871): | klorkalcijuma po formuli: 3 Ca3 P + Ca {Cl FI. Kristalizuje heksagonalno večidel v podobi kratkih stebričkov ali debelih deščic, včasi je |
| Fizika (1869): | z grškimi besedami, dodanimi metru, tako, da dekameter znamenuje 10, hektometer 100, kilometer 1000 metrov. Desetinske mere imenujejo se tiste mere |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | sa to majnſhi pak je sa en zheterti dęl krajſhi. Hęlze al grit te kliue pak je is roga, okoli 5 |
| Fizika (1869): | z utežmi. Iznajdba žepne ure pripisuje se navadno Norinberščanu Petru Hele-tu (1500), in njegove ure imenovali so zavolj njihove podobe Norinberška |
| Botanika (1875): | 210.), brdnja ali sv. Antona roža (Arnica), veliki koren (Inula Helenium) in zdravilna kamilica (Matricaria Chamomilla), ki se po votlem, kegljastem |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | pozneje nekterim zrodnicam liste pisal. V četertim letu je poznal helenske ali gerške čerke in se je v latinšini toliko zuril |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | od sebe le pel, Povzema si zdanji zarod vesel: „Latinske, Helenske, Tevtonske se učim, Za Vile slovenske Živim in gorim”. Pevec |
| Robinson mlajši (1849): | prijatelju prija prijazen. pripojiti dazufügen. priroda — nrav Natur. prispeti beispringen, helfen. pristati landen. pristav — pristan — pristaniše — loka Hafen. privetati — sprijeti bewillkommen |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Bog ˛Samuela saklizhe: „˛Samuel, ˛Samuel! “ ˛Samuel je ménil, de ga Heli klizhe. Vſtane, gre k' Helitu, ino rezhe: „Tù ſim! Klizali |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | enkrat klizhe glaſ: „˛Samuel, ˛Samuel! “˛Samuel rezhe, kakor ga je Heli uzhíl, namrezh: „Goſpod! govori, tvoj ſlushabnik poſluſha. “ Goſpod Bog tedaj |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | je dan, de Helita ino njegova ſinova ſhtrafam. Vedil je Heli, kako neſramno ſe ſinova vèdeta, pa jih ni ſtrahoval. “ Heli |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | róke, ino v' vojſki ſta bila obá Helitova ſinova pobita. Heli, ſliſhati to neſrézho, snak pade ſ' ſtola, ſi ulómi otilnik |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | tak odgovor. Tako ſe je vtretjizh sgodilo. Tedaj ga je Heli poduzhil: „Zhe ſhe enkrat ſliſhiſh klizali, rezi: Goſpod! govòri, tvoj |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Heli, kako neſramno ſe ſinova vèdeta, pa jih ni ſtrahoval. “ Heli rèzhe sjutrej ˛Samuelu: „Kaj je Goſpod Bog ſ' teboj govoril |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | gre k' Helitu, ino rezhe: „Tù ſim! Klizali ſte me. “ Heli odgovori: „Niſim te klizal nè; le idi, ino saſpì. ” Ravno |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | tiſti glaſ ga vdrugizh klízhe. ˛Samuel ſpet vſtane, gre k' Helitu, ino dobí ravno tak odgovor. Tako ſe je vtretjizh sgodilo |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ˛Samuel je ménil, de ga Heli klizhe. Vſtane, gre k' Helitu, ino rezhe: „Tù ſim! Klizali ſte me. “ Heli odgovori: „Niſim |
| Botanika (1875): | pa velikanska solnčnica (Helianthus annuus). Gomolji papeževe repice ali topinamburovi (Helianthus tuberosus, pod. 211.) so krompirju jako podobni in se sadé |
| Botanika (1875): | se obe vsled kulture mnogovrstno sprevrgli in pa velikanska solnčnica (Helianthus annuus). Gomolji papeževe repice ali topinamburovi (Helianthus tuberosus, pod. 211. |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſhe v' ſvoji ſtaroſti oveſeljena. Bog ne sapuſti poboshnih. 38. Helitova hudóbna ſinova ino Elkanov dóbri ſin. Israelzi ſo imeli tudi |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | priſhla ſovrashniku v' róke, ino v' vojſki ſta bila obá Helitova ſinova pobita. Heli, ſliſhati to neſrézho, snak pade ſ' ſtola |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | 3. Jas N. N. tabe sarotim noi permoram skves boga heloim inu skves boga mesiasa noi skves bopa Ahomet! 4. Jas |
| Genovefa (1841): | v kraſnim viteſhkim oblazhilu, s viſôkim pripognjenim pêram na zheladi (Helm) saglédal, ſe je uſtraſhil, obſtal in glaſno savpil: „Mati, kdo |
| Zoologija (1875): | Rabiti se pa morejo stopram v drugem letu. Konjska pijavka (Heluo vulgaris) nij progasta in se nahaja povsod. Nij za rabo |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | ni mislila, kólika nesreča njeniga varha, blaziga Teobalda, čaka. Gospodična Hema je vedno le od lepih romarjevih pripóved govorila, in je |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | grajšino zoper zvijáčine in prekánjenost pokončanja obvarovati ― to je gospodična Hema z golobčikam speljala. Tudi žene, še otrôci so v stani |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | Bogá zaupajo, kakor Rozalinda in Hema. In ker bo gospodična Hema to grajšino enkrat v lastíno dobila, in ker je v |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | sercá, in če le v Bogá zaupajo, kakor Rozalinda in Hema. In ker bo gospodična Hema to grajšino enkrat v lastíno |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | pernesli in ju zahvalili. Vitez Teobald, kakor hitro Rozalindo in Hemo ugleda, skóči z konja ― in gospá Otilija in Neža stópite |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | in mi druziga ne ostane, kot zidovje! Bove káli z Hemo od kamnja živéle? Ako bi vas kdaj, kar Bog obvári |
| Rudninoslovje (1867): | s ploskvama k vštrit daljše stranske osi. V. Hemiortotipni liki. (Hemiortothype Gestalten. ) Hemiortotip¹) i vsi njemu sorodni liki imajo tri razne |
| Rudninoslovje (1867): | k vštrit daljše stranske osi. V. Hemiortotipni liki. (Hemiortothype Gestalten. ) Hemiortotip¹) i vsi njemu sorodni liki imajo tri razne osi, od |
| Rudninoslovje (1867): | sl. 50 s ploskvama k vštrit daljše stranske osi. V. Hemiortotipni liki. (Hemiortothype Gestalten. ) Hemiortotip¹) i vsi njemu sorodni liki imajo |
| Rudninoslovje (1867): | velika. Najvažnejše vrste so: 1. Sadra ali malec (Gyps) kristalizuje hemiortotipno (sl. 68), vštritno s ploskvama P je popolnoma razkolna, sveti |
| Rudninoslovje (1867): | Pokrita je s pozitivno (ploskve l) i negativno (ploskve n) hemiortotipovo polovico. sl. 71. V sl. 71 sta spet otopljena robova |
| Rudninoslovje (1867): | zdolaj nekaj z nagneno končno ploskvijo, nekaj pa z negativno hemiortotipovo polovico ob robéh ab¹ i a¹b. |
| Rudninoslovje (1867): | ploskvama P vštrit prve stranske osi. Pokrita je s pozitivno hemiortotipovo polovico l. sl. 68. V sl. 69 se vidi prizma |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | zadej napade. « In spremljavec je hitro odjahal. Poglejmo tačas, ko Henrik svoje vojščake zmirej še skuša vkup deržati in se braniti |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | po nikakem. Zvečer dné 22. Brezna 933. leta se je Henrik posovetoval z druzimi vodji armade, in kakor sitno in težavno |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | dosegle. Bolj in bolj so Kristjani odjenjevali. Zdaj je menil Henrik, da je čas še naj zadnje poskusiti. Tovaršu reče in |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | je imenitna dogodba oči vsih Meziborčanov na se obernila. Kralj Henrik se je vernih iz ogledovanja iztočnih mej, ki jih je |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | vsakdo previdil, ni drugač kazalo si pomagati iz tacih zadrég. Henrik je storil načert, kako se ima jutrišnji dan bitva voditi |
| Maria Stuart (1861): | pravico vládati Angleško, Ta nazovi-kraljica ne, spočeta V prešeštvu, ktero Henrik oče njeni Zavergel je za nezakonsko hčer. Zaupal nisem le |
| Lohengrin (1898): | stopita kralj in Lohengrin živahno naprej. ) Možje. Zdrav! Zdrav, kralj Henrik! Zdrav bodi, varuh čez Brabant! Kralj. Kák to je spor |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſpoſhtovanjem in popolnama ponislinoſtjo poſvezhen in na ſvetlóbo dan od Henrika Frajerja, magistra apotekarije in varha musêuma v Lubljani. — Deſiravno imamo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | je bilo veliko pozornost zbudilo. Poklican je bil na dvor Henrika IIÍ. in veliko ptujcov iz vsih evropejskih deželó se je |
| Fabule ino pesmi (1836): | V’ nedélo s’ tovarſhi je v’ kerzhmo ſhel pit, Ne henjal, da mokra je bila vſa nit; Je karte tam shmikal |
| Življenja srečen pot (1837): | Sa to pravi ſv. Duh: „Kdor nezhiſtoſt vganja, ne bo henjal, dokler ní veſ ogen poshèrt. “ — „Vſaki gréh, kteriga zhlovek ſtori |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | začela v Azii zoper Perzijane, kteri so Afghanistom vzeli mesto Herat, na kterem je Angležem zato veliko ležeče, da ne ostane |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | v Azii. Rimci, ki so jo po njeni domovini medničanko (herba medica) imenovali, so jo za živinsko klajo močno čislali, zato |
| Občno vzgojeslovje (1887): | biti prijatelji vsega, vsak mora biti virtuoz v jedni stroki“. (Herbart. ) Nravstvena sovršenost se opira torej na to, da se pojedinec |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | maſho, ſe s obljubami savéshem; al 1784 me Lublanſki ſhkoſ Herberstein vun poſhle, duſhe paſt. Krajnſko me je mati uzhila, némſhko |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | to le priſtavimo: V léti 1797 ga je ſhkoſ grof Herberstein v Ljubljano poklizal in duhovnika pri ſ. Jakobu isvoljil. Tukaj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | segal. P. Sanja na Božič. (Narodna priméra (alegorija) Černogorska in Hercegovinska). (Iz serbskiga prestavljena). Sanjalo se mi je , de sim bil |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Kropfgans” imenujejo; navadno ime je pa „Pelikan”. Osnanilo. Special-Karte des Herzogthums Krain — ali obraskrajnſke deshele, zeſarſkimu kraljevimu Velizhaſtvu Ferdinandu Pervimu, naſhimu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | dogodívſhin v némſhkim jesiku ſpiſal, ki ſe imenujejo : „Geschichte des Herzogthums Krain, des Gebietes von Triest und der Grafschaft Görz. “ V |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | so kaj živa živina memo lenih in počasnih Durhamcev in Herefordcev. Omenimo še plemena kerriškega, ki je večidel černo in celó |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | parižki razstavi. (Konec. ) Pervo za durhamskim plemenom je na Angležkem herefordsko s plošnjatimi in kratkimi rogovi. Za tem pride aldernejsko pleme |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Slovenec , to vender gotovo vém, in zato zavpijem na mesto: Herein! po slovensko: Zdravo! In glej, pogodil sim! Naš prijazni sosed |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | riſanju ſta oba rajnka uzhenika riſanja na nedeljſki ſholi, Andrej Herlein in Vinzenz Dorfmeister v dolgi pridni ſlushbi veliko ſtorila. Koliko |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | ali tako. Saj tudi meni pravite Arminij pa sem vendar Herman — ali ni to eno? Kdo bo poznal vaše tenke jezikove |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1875): | gledé prenaredbe občinske postave, bode gotovo zanimival ta govor poslanca Hermana; kajti razvideli bodo naši bralci, da tudi drugod ne gré |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1875): | prestrojenja politične uprave in prenaredbe občinske postave. Iz govora poslanca Hermana v Štajarskem deželnem zboru v seji 12. oktobra 1874. Ker |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | IZ BIOLOGIČNEGA TRTOREJSKEGA POSKUŠALIŠČA od HERMANA GOETHE – JA v Badenu pri Dunaji. Izdalo društvo za varstvo |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | rajmno toku tudi ſdruſhba s'temi brumnemi, inu bogabojęzhemi. Joſheſa Hermanna Premonſtratenſarskega Chorarja mojega lubizhka, inu Angelzheka v' mesu je ſatu |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | torej se nisem drugega koker njega iſvolila ; koker lih tudi Hermanna, katirega sem jeſt ſavle nadolſhnoſte njegovega serza Joſhefa imenuvalla, inu |
| Biblia (1584): | ſmèrti gori vſtal, satu on dela takova mozhna della. Sakaj Erodesh je bil Ioanneſa vluvil, svesal inu v'jezho vèrgal, sa |
| Biblia (1584): | ony ſo njega sa eniga Preroka dèrshali. Kadar je pak Erodeſh ſvoj rodni dan obhajal, je te Erodiade Hzhy pleſsala pred |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | rasshalnikam odpuſtiti, tako je boshja volja. 27. ˛Smert Janesa kerſtnika. Herod, ſin tiſtiga Heroda, ki je bil dal Betlehemſke otroke pomoriti |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | knes sarozhil s' sheno ſvojiga brata, kteri je ſhe shivel. Herod ga ſluſha v' marſikaki rezhi, v' tej pa nè. Herodiáda |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ino knésa nagovarjala, de naj bi ga is poti ſpravil. Herod rezhe tedaj Janesa vkleni , ino ga v' jezho pahne. |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | inu satęga vólo ſe zhudesha ſkuſi njega godę. 3. Sakaj Heródesh je Joannesa vjęl, svęsal, inu v' jęzho vèrgèl savólo Herodiade |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | njih nevęre. XIV. Poſtava. 1. V' timiſtim zhaſsi je ſliſhal Herodesh ta zhvetiri-oblaſtnik ſlovenje od Jęsuſa: 2. Inu je ſvojim hlapzam |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | Goſpodov jih po drugim poti v' domazho deshelo odpelja. Serdit Herodeſh ga hozhe ſam poiſkati; iſkal ga je, pomoril nedolshnih otrok |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | reſnil mlado dete Jesuſa. V. 19. Shaloſten konez je ſtoril Herodeſh v' domazhi desheli; alj lepo je dober Bog ſveto drushino |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | mlado dete ino mater, beshi v' ſtransko deshelo Egipt, sakaj Herodeſh mu po shivlenji ſtreshe; in tamkaj oſtani, dokler tebi nasaj |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | dokler tebi nasaj ne porezhem. “ — Odiſhel je Jesuſ grosovitnimu kralju, Herodeſh ni mogel boshji pravizi vjiti. Od hude veſti nevsmileno shgan |
| Biblia (1584): | XIIII. CAP. VTémiſtim zhaſsu je glas od Iesuſa priſhàl pred Erodesha Tetrarha. Inu on je djal k'ſvoim Hlapzom: Leta je |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | piſma noviga sakona. 1. Zaharija ino Elisabeta. Ob zhaſih kralja Heroda je v' Judovſkih gorah v' nékim meſtu shivel bogabojezh duhoven |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | je boshja volja. 27. ˛Smert Janesa kerſtnika. Herod, ſin tiſtiga Heroda, ki je bil dal Betlehemſke otroke pomoriti, je bil knés |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | Preróka dèrshali. 6. Kadar ſe je pak obhajal dan rojſtva Heródesha, je tę Herodiade hzhy v' ſrędi pleſsala, inu je Heródeshu |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | je, s' nedolshnim Janesam v' shelesji ſlonéti, kakor s' krivizhnim Herodesham sa miso ſedéti, sakaj mi bomo sa to od Goſpoda |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | nebeſhko kraljeſtvo ſkerbijo, nam prizhajo Judovſki poglavarji s' ſvojim kraljam Herodesham. Od ſonzhniga is-hoda pridejo modri Meſija darovat, ino po njem |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | dolshili bodo, ino naſ pravizhen ſodnik savolj rasujsdanih podloshnih s' Herodesham v' vezhno pogublenje obſodi? — Herodesh je ſzer veliko nedolshnih otrok |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | predpoſtavleni nobeniga ſtraha ne dajo! 2. Mi ſe grosimo nad Herodesham, de je moglo biti tak nevſmileno njegovo ſerze, preliti toliko |
| Biblia (1584): | je te Erodiade Hzhy pleſsala pred nymi: inu tu je Erodeshu dobru dopadlu. Satu je on njej s'eno priſsego oblubil |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | Heródesha, je tę Herodiade hzhy v' ſrędi pleſsala, inu je Heródeshu dopadla. |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | je modrim v' ſanjah rekel, de naj ne hodijo k' Herodu. Pokorni ſo bili boshjimu povelju, ino po drugi poti ſe |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | svédil, de je Jesuſ pod Heroda goſpoſko; ga je k' Herodu poſlal. Veſ véliki sbor je ſhel s' njim ga toshit |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | déte dal najti ino ſposnati. Modri miſlijo sdaj h' kralju Herodu ſe verniti, ino mu povedati vſe. Pa Bog, kteri je |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | poſlal. Veſ véliki sbor je ſhel s' njim ga toshit. Herodu ſe je dobro sdelo, ko je Jesuſa vídil, ino mikalo |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | rezhe: „Glavo Janesa kerſtnika! “ Dekle pride hitro nasaj, ino rezhe Herodu: „Proſim te, v' tej ſkledi le mi daj prezej glavo |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Herod ga ſluſha v' marſikaki rezhi, v' tej pa nè. Herodiáda pa (tako je bilo tej nesveſti sheni ime) je odſihmal |
| Biblia (1584): | Kadar je pak Erodeſh ſvoj rodni dan obhajal, je te Erodiade Hzhy pleſsala pred nymi: inu tu je Erodeshu dobru dopadlu |
| Biblia (1584): | bil Ioanneſa vluvil, svesal inu v'jezho vèrgal, sa volo Erodiade, njegoviga Brata, Philippa, Shene. Sakaj Ioannes je k'njemu djal |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | Kadar ſe je pak obhajal dan rojſtva Heródesha, je tę Herodiade hzhy v' ſrędi pleſsala, inu je Heródeshu dopadla. |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | Heródesh je Joannesa vjęl, svęsal, inu v' jęzho vèrgèl savólo Herodiade njegóviga brata shene. 4. Sakaj Joannes je njemu rękal: Tebi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | je Rudra postalo priime Shiva-tovo, kteri se velí tudi Girisha, Herr der Berge, Parvat, der Felsenspitzen-Beherrscher, der Berggeborene od glagola par |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | letas toliko gób in tudi jedljivih glibánj (gobánj ali jurčkov, Herrenpilze), da bi jih zamogla nektera vas po več sto vaganov |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Sturmgottes alles Schreckliche und Grausige verbanden und ihn als den Herrn und Urheber jeglichen Unheils ansahen; unzählbar waren ja diese luftigen |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | nas leté. Ognjene prikazni, ktere so celo zvezdoznanci Piazzi in Herschel za ognjobljuvavne gore, Schröter za pogoriše imeli, so to mnenje |
| Astronomija (1869): | zvezd; kaj so pa meglice, za gotovo še ne vemo; Herschel trdi, da je v njih še orjaško velika zaloga tvarine |
| Astronomija (1869): | in za 4594 milj od Saturna oddaljeni. Urana je našel Herschel l. 1781. dne 13. marca. Golo oko ga ne vidi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | der Berggeborene od glagola par, vorrücken, zato parvatas, parvan, Vorsprung, Hervorragung, slovenski: pernica = podgorje, pernos, pernavslj = podgoršek. V severno-slovenski mitologii se |
| Fabule ino pesmi (1836): | vſéh sapuſhen ſhtêrzhek Tak njega k’ ſebi vseme Dobrote puni Herzog: Puſti ga v’ ſhole iti, Saſtopnoſt v’ njih dobí: En |
| Fabule ino pesmi (1836): | tebe gda? Pojb she pri vratah zhaka, No da je Herzog priſhel, Krizhí: »»Goſpod, to mate Sa zeli slat drobíſha! «« Savseti |
| Fabule ino pesmi (1836): | Nobeden ne je prasen Od njeg’vih dvér odíſhel, No Herzog »Bog vam lonaj! « Vezh tavshentkrat je ſlíſhal. Enkrat je ſhel |
| Fabule ino pesmi (1836): | ne vſe réſen, Kaj v’ piſmah brali ſmo. En dobrotlivi Herzog, Is kralovſkega roda. Podloshnikom k’ pomozhi Deshele je obhoda. Da |
| Fabule ino pesmi (1836): | Ne. Da je velik sraſel, No ſhole vſe opravil, Je Herzog njega kzhaſi V’ deshelſke ſlushbe ſpravil. Kak svéſti no saſtopni |
| Fabule ino pesmi (1836): | ismenim; Tam, gdé ſe kruh odava, Drobíſha she dobím. «« »Ja? « Herzog ſe naſméje: V’ shêp hitro noter ſegne, En ſvetel slat |
| Fabule ino pesmi (1836): | priſhel, Krizhí: »»Goſpod, to mate Sa zeli slat drobíſha! «« Savseti Herzog pojbi ˛Se naſmejí na glaſ, Rekozh: »Si kaj obdershal? « »»Ne |
| Astronomija (1869): | 322. Vesnah. , (nebo), Himmel, 230. Vesta, 302. Večernica, Abendstern, hesperus, 304. Vertikalkreis , navpičnik , navpični krog, 260. Verhältnis, omér. Verbindungslinie, zvezna |
| Astronomija (1869): | števila kažejo strani. A. Abend, večer, zahodišče, 255. Abendstern, večernica, (hesperus), 304. Aequator, polutnik. Aequatorhöhe, polutnikova visokost, 259. Aequinoctium, enakonočje, 256. |
| Zoologija (1875): | Petočleni (Pentamera) na vseh nogah po pet členov. b. Raznočleni (Heteromera), na prednjih nogah po pet, na zadnjih po štiri člene |
| Zoologija (1875): | na prsih ima oster trn. Ribštvu je škodljiv. b. Raznočleni; Heteromera. 8. Pleme betičarjev (Taxicornia). Ličinke živé največ v gobah. Gljivar |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | božanstvo bór, očeta vetrov, in izpeljujejo ime iz glagola rud, heulen, schallen, weinen, ruski: rydati, staročeski: ryd, singultus suspiriis viscerum pulsus |
| Kemija (1869): | bakrovem okisu bodemo govorili pozneje. 32. Živo srebro. Hydrargyrum; znak: Hg = 100; gostota = 13,5; vrelišče = 360° C. Z živim srebrom |
| Mineralogija in geognozija (1871): | v Idriji. Večidel pa dobivamo živo srebro iz naravnega cinobra, Hg S, ki se nahaja kot kristalinska, tudi grozdasta in brezlična |
| Mineralogija in geognozija (1871): | važnosti je tudi v zemlji dobivajoče se klorovo živo srebro, Hg Cl; jetrenec imenujejo v Idriji nahajajočo se zmes iz cinobra |
| Kemija (1869): | cijanec (Cyanid) in cijanovec (Cyanür) i. t. d. Na pr.: Hg2C1 = živosrebreni klorovec (Quecksilberchlorür), HgCl = živosrebreni klorec (Quecksilberchlorid), FeCl = železni klorovec |
| Kemija (1869): | Cyanür) i. t. d. Na pr.: Hg2C1 = živosrebreni klorovec (Quecksilberchlorür), HgCl = živosrebreni klorec (Quecksilberchlorid), FeCl = železni klorovec (Eisenchlorür), Fe2Cl3 = železni klorec |
| Kemija (1869): | se potem spoji s kovino. Iz žarečega Živosrebrenega cijanca (Cynquecksilber), HgCy, dobimo cijan v podobi plina brez barve. Plin ima hud |
| Kemija (1869): | imenovano. Dobimo jo, ako živosrebreni cijanec destilujemo s klorovodenčevo kislino, HgCy + ClH = CyH + CIHg. Ta kislina je plin brez barve in |
| Astronomija (1869): | to ravno potrebuje, razna stališča gledé na obzor. Vodoravni obroč HH' predstavlja pravi obzor opazovalčev. Poldnevnik je od točke A polutnika |
| Astronomija (1869): | primernim skratjenjem. Raván poldnevnikova reže obzor opazevalčev pravokotno v črti HH', ktero srno že imenovali v §. 32. poldnevnik. Kakor sta |
| Astronomija (1869): | tednov pozneje, da se je vže veliko više nad obzor HH' pomaknilo in bliže prišlo tečaju P; in to pomikanje solnca |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | jih ima na videz dobre očí, al vsled nekake notrajne hibe so docela slepe. Nekaj jih ne more na svitlem živeti |
| Robinson mlajši (1849): | nekoliko mesecev sta imela suharov, ino tako mu ni menjkalo — hibelo, ner — razve gôsto sitece, da bi moko čisto presejal, ino |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | zemljišče, ktero ni apneno, niti krednato, niti laporasto (soldanasto). Te hybride smo posejali na nekoliko plitvo njivo, ktera ima enak značaj |
| Sacrum promptuarium (1695): | Purgar na ſrejd Poshlushavizou ſtopi, ter na vus glaſs saupije: Hic nobis de concordia præcipit, qui ſe, & uxorem, & ancillam, tres in |
| Sacrum promptuarium (1695): | S. Simeona. Dixit ad Mariam Matrem eius: Ecce poſitus eſt hic in ruinam, & in reſurrectionem multorum in Israel, & in ſignum cui |
| Sacrum promptuarium (1695): | eum exciteris. Quanto enim ſe quiſque ei in virtutis imitatione hic conformare ſtuduerit, tanto ei in prima gloria, & charitate appropinquabit, & ſimilior |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | da se pretehtovanje istrijanskega vlaškega jezika ne kaže popolno prazno. Hicinger. Novičar iz avstrijskih krajev. Iz Pole v Istri 9. dec. |
| Genovefa (1841): | Genovefo je pokleknil, ozhetovi in materni blagoſlov prejéti. Sdaj je Hidolp, ſhkof, ki je Genovefa s groſam Vojnomiram porózhil, pobóshen, zhaſtitIjiv |
| Genovefa (1841): | vloshiti. Na déſni sraven Genovefine votline je bila kapeliza. Shkôf Hidolp jo je poſvétil, in ljudſtvo jo je zérkêv goſpé imenovalo |
| Sacrum promptuarium (1695): | spyl, inu ſnedil, katiri ſe shiher morio perglihat taiſti Kazhi Hidra imenovana, katira je imela ſedem glau, inu vſt, inu obene |
| Kemija (1869): | rabi pri kirurgičnih operacijah. 3. Amilov alkohol, C10H12O2, (Amylalkohol.) ali hidrat amilovega okisa, C10H11O.HO, se dela zraven étilovega alkohola pri vrvežu |
| Kemija (1869): | 405. Kali essigsaures, ocetnokisli kalij, 463. Kaliglas, 409. Kalihydrat, kalijev hidrat 404. Kalij, Kali, 404. Kalij dvojno vinskokisli zweifach weinsaures Kali |
| Kemija (1869): | smolno olje, 489. Harzseife, smolnato milo, 488. Hefe, kvas, 500. Hidrat apneni, Kalkhydrat, 413. Hidrat kalijev, Kalihydrat, 404. Hirschhorngeist, 510. Hlap |
| Kemija (1869): | 30.000 — 50.000 gld., imajo zarad trajnosti vendar prednost mimo steklenih. Hidrat žveplene kisline je tekočina brez barve in brez duha, jako |
| Kemija (1869): | smolnato milo, 488. Hefe, kvas, 500. Hidrat apneni, Kalkhydrat, 413. Hidrat kalijev, Kalihydrat, 404. Hirschhorngeist, 510. Hlap, Dunst. Hlapen, fluchtig. Hochofen |
| Kemija (1869): | manganovca se večkrat nahaja manganov okis, Mn2O3 (Braunit) in pa hidrat tega okisa, Manganit zvan, ki ima rjavo razo. Manganov okisec |
| Kemija (1869): | 474. Hornstoff, rogovina, 492. Humus, črnica, prst, 505. Hydrat, vodán, hidrat. Hydrocarbur, 510. Hyperoxyd, prekis. Hyppursaure, hipurova kislina, 470. Ilo, Letten |
| Kemija (1869): | spojine ogljenca z vodo, C + HO; zato jih tudi ogljenčeve hidrate imenujemo, dasiravno nam njihova razkolitev tega ne potrjuje. 1. Moševina |
| Kemija (1869): | 1. Ogljenčevi hidrati. V ta razdel spadajoča telesa obstojé iz ogljenca, vodenca in |
| Botanika (1875): | nadalje med mnoštvom lužnin v pepelu in med mnoštvom ogljenčevih hidratov v dotičnih rastlinskih delih (kemija §. 178). Da se tedaj |
| Šola v boju proti pijančevanju (1898): | primesi alkohola različnih pijač, o važnosti beljakovine, maščob in ogljikovih hidratov pri hranitvi telesa, o pravi redilni vrednosti alkoholičnih pijač itd. |
| Kemija (1869): | ni naravnost povedano, da imamo z brezvodno kislino opraviti. Te hidratne vode kislinam ne more sama toplina odvzeti, izriniti jo more |
| Kemija (1869): | višej toploti. Kalijev hidrat KOHO in natronov hidrat NaO.HO pa hidratne vode tudi v največej žari ne izpustita. Tudi s solmi |
| Kemija (1869): | na vlažnem zraku ležečem, je hidrat železnega okisa. Razžaren izgubi hidratno vodo in čist železni okis preostane. Hidrat železnega okisa se |
| Kemija (1869): | črn, njegov hidrat CuOHO pa moder. Razgreti okisi navadno izgubé hidratno vodo, nekteri pri nižej, drugi pri višej toploti. Kalijev hidrat |
| Kemija (1869): | spojena z 10 ekvivalenti vode. Skoro vse soli pa izgubé hidratno vodo, ako dalj časa ležé na suhem zraku ali pa |
| Rudninoslovje (1867): | je za črtanje i mazanje, lapor nekterej zemlji dober gnoj. Hidravlično apno je potrebno za zidanje pod vodó. Apneni maček se |
| Fizika (1869): | Durchschnittspunkt. Presledek, Intervall, 106. Preslica, Drehling, Drilling, 67. Presse hydraulische, hidravlično (vodno) tlačilo. Prevajati, prevoditi, leiten, 126. Prevodnik toplote, Wärmeleiter, 126. |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | je — nemška! Bolnik in njegova družina jo gledajo kakor kitajske hieroglife (skrivnopisarijo), akoravno se vračitvo s slovenskimi peticami plati; in akoravno |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | prosite! Sveti Silvester! Sveti Gregor! Sveti Ambrož! Sveti Avguštin! Sveti Hieronim! Sveti Martin! Sveti Miklavž! Zavit oklepaj. za nas Boga prosi |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | prosite! S. Silvester, S. Gregor, S. Ambrož, S. Avguštin, S. Hieronim, za nas Boga prosite! |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | naſ naj veſelo na delo perganja. „Nobeno délo, veli ſv. Hironim, ſe ne ſmé terdo doſdévati, noben zhaſ predolg, s' katerim |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | tak je Bog tudi vſakimu zhloveku sa varha, pravi ſv. Hironim, angelja dal, de ga ravno tak opominja, pred budim ſvari |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | sa nami, sakaj: „Prava ſlava (zhast ino hvala), veli ſv. Hironim, je ſramoshliva deviza: le tajiſtimu, ki ne ſili sa njó |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | isvoljenih duſh. Té bo tajiſti grosoviten glaſ, od kateriga ſv. Hironim govori: „Naj shé jém ali pijem, ali kaj drugiga pozhenjam |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | in njega ſtrup mu bo na njegovih shnablih vſehnil. " (˛Sv. Hironim. ) Ljube duſhe! „Kdor hozhe veſelo shivlenje imeti in dobre dni |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | vezhne shaloſti ino neſrezhe ſi nakopleſh, sakaj: „Zhas,“ pravi ſv. Hironim, „je zena vezhnoſti. “ — Barajmo doneſ rajne brate ino ſeſtre, ki |
| Življenja srečen pot (1837): | roshize nedólshnoſti v' ojſtro ternje pokore. To nam ſv. Jeronim (Hironim alj Jerom) prizha. Bil je bogatih ſtariſhev ſin v' nekdajnim |
| Življenja srečen pot (1837): | ako pak paſa zhiſtoſti nimaſh, boſh vſe poblatil;“ tako ſv. Jeronim mladiga Nepozjana vuzhí. Gerda ino oſtudna je ſzer vſaka pregreha |
| Življenja srečen pot (1837): | dobriga delaj, de te ſkúſhnjavez prasnovati ne najde, opomina ſv. Jeronim; ne bo te lehko vjél, ako bres dela ne boſh |
| Življenja srečen pot (1837): | vſelej bo, s' kterim ſrezhno in veſelo vezhnoſt ſlushimo. “ ˛Sv. Jeronim. 22. ˛Sv. Janes evangelíſt. Nedolshen mladénzh, poſeben prijatel Jesuſov. ˛Sv. |
| Življenja srečen pot (1837): | ne boſh greſhíl. “ ˛Sirah 7, 14. Poproſi vezhkrat, kakor ſv. Jeronim: “O Goſpód, Vsemi, kar je mojiga; Daj mi, kar je |
| Življenja srečen pot (1837): | s' poſtam, molitvijó ino ſvetim premiſhlovanjam ſtrahovati, kakor je ſv. Jeronim ſtoril. Kedar ſo mu nekdajne dobre volje na miſel hodile |
| Življenja srečen pot (1837): | ne terpí, naj ſe vezhnoſti bojí. “ ˛Sv. Avguſhtin. 27. ˛Sv. Jeronim. ˛Serzhen premàgavez ſkuſhnjáv. ˛Srezhen mladenzh, dokler nedolshno shiví; ſkuſhnjava nima |
| Življenja srečen pot (1837): | Pavla je dva kloſhtra posidala, eniga moshkim, drujiga shenſkim. ˛Sv. Jeronim je med njimi shivel, kakor ozhe med ſvojimi ſini ino |
| Življenja srečen pot (1837): | premenijo roshize nedólshnoſti v' ojſtro ternje pokore. To nam ſv. Jeronim (Hironim alj Jerom) prizha. Bil je bogatih ſtariſhev ſin v' |
| Življenja srečen pot (1837): | gnuſoba tvoj pepel, ino tvoj konez je pekel. “ Tako ſv. Jeronim govorí. Mladénzh, ki ſe globoke jame bojíſh, ktero tebi nezhiſtoſt |
| Slate jabelka (1844): | vredin. Leta ſvetnik je ſtanoval v’ Rimu bliso zerkve ſ. Hieronima, in je tedaj v’ tej zerkvi maſheval in ſpovedoval. Ker |
| Slate jabelka (1844): | je sagovarjal in je njih dobre laſtnoſti ſkasoval. Zerkev ſ. Hieronima mu je na sadnje tako prijetna in ljuba poſtala, de |
| Slate jabelka (1844): | Tako uzhí ſ. Hieronim. Letá lepi nauk ſvetiga zerkveniga uzhenika Hieronima naj poſebno tiſte kriſtjane potroſhta in rasveſelí, kteri ſi morajo |
| Slate jabelka (1844): | Vinzenz. Imenitna goſpa, ſveta Pavla, je bila (po ſprizhevanji ſ. Hieronima,) takó ponishna v’ ſvojim zelim sadershanji, de ko bi jo |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | v pas, in jej nekaj denarjev v roko stisne, ko Hifaks pride. Jubala mu je bila že prej pravila, da jo |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | brata. Da bodo njegovi ljudje molčali, tega je bil prepričan Hifaks. Peljali so tribuna na bližnji dvor, ki je ločil njegovo |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | svatbo? ” „Kakor bova šla te dni ti in jaz, moj Hifaks. ” „Stoj, stoj! To ne gre tako naglo — je še marsikaj |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | in vtopljena v to veličanstvo je vživala nebeško radost. Ko Hifaks stopi na dvorišče, se ga kar prestraši kakor nebeške prikazni |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | ampak prosta Jubala; vsaj čez nekaj ur bom, in žena Hifaksova, poveljnika mavritanskim strelcem! ” „Zares vsega spoštovanja vreden mož, gotovo! Da |
| Botanika (1875): | in da redimo potočnice, dragušo ali krešo (Lepidium, Kresse) in hiacinte v čistej vodi. |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | britko spregovori tisti, ki jo je bil zgrabil, „ali tvoj hijenski smeh te koj izdá. Komú si se pač režala? ” „Tebi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | ostalo vse, voz, blago, konji in vozniki; in ako bi hijkali in konje naganjali, de bi se štrange tergale, vse zastonj |
| Viljem Tell (1862): | Firštova hči. Bruneška Berta, bogata nastopnica. Kmetice. Armgarta, Mehtilda, Elizabeta, Hildegarda. Tellova sinova. Valter, Viljem. Vojaka najemnika. , . Rudolf Haras, Geslerjev konjuh |
| Viljem Tell (1862): | pred klobukom praznim, votlim? Saj célo praznim glavam se priklanjaš. Hildegarda, Mehtilda in Elizabeta pridejo z otroci in stopijo okoli droga |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | knjigi le posredno zaračunane, zovemo postranske ali pomočne knjige (Nebenoder Hilfsbücher). Njih število se ravna po tem, kaka in kolika je |
| Andrej Hofer, junaški vodja Ti... (1886): | o tem zvedel, da je francoski višji poveljnik Baraguay d' Hilliers, dal svojo pošteno besedo, katera mu je obljubila sigurno spremstvo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Wuth des Sturmes, sein Sausen und Brausen, sein Aufwühlen des Himmels und der Erde muesste in den hohen Bergesthälern (v Kašmiru |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | tedaj Rudra tudi velel Varâha = Verkombog, der glänzende Eber des Himmels po Lassenovi prestavi, dalje Kšajavîra = Ludomor, Menschentödter. Velí še se |
| Valenštajn (1866): | mi v srce! (Zakrije obraz na Butlarjevih prsih. ) Butlar. Pozabite Hinavca! Kaj storiti mislite? |
| Biblia (1584): | taku Boshjo Sapuvid gori vsdignili, sa volo vaſhih Poſtau. Vy Hinauci, Iesaias je prou od vas prerokoval, inu djal: Leta folk |
| Biblia (1584): | bo hudu vreme, sakaj Nebu je erdezhe inu shaloſtnu. Vy hinauci, tiga Neba ſhtalt snate vy ſoditi, nesnate li tudi te |
| Divica Orleanska (1848): | smem čertiti. Talbot. De, v mašovanju čuti mater svojo. Izabó. Hinavci votli! Kak vas zaničujem, Ki golufate svet in sami sebe |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | sapóvèd boshjo k' nìzh ſturili savólo vaſhiga isrozhenja: 7. Vy hynavzi dobru je prerokuval od vaſs Isaias, rekózh: 8. Letó ludſtvu |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | 3. Ti mlazhni inu lęjni. 4. Ti lâshnivi brumni, ali hynavzi. Ta togotni męjni, de ſvoje ſovrashnike lubi, kęr jih vèndèr |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | de lę malu ali obeniga ſmèrtniga gręha ne dęla. Ta hynavez męjni, de Jęsuſa Chriſtuſa objęma, inu on vèndèr lę ſam |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1863): | košev imam; Zaupam besedi nikdar pa ne sladki, Odkar svet hinavski na drobno poznám. Kako le nek hoče mi dobro želeti |
| Valenštajn (1866): | naj boljši Prijatelj sem, zapazite si to! Kdor reče mu hinavski pes, Ta ima z manoj posel. Trčka (od strani). Ali |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | rekel stari, hinavski Kalpurnij, ”prepričan sem, da se zdaj Fabij v Eliziju*) greje |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | sdaj rad ſkuſil, zhe je ˛Sin boshji ali ne. ˛S' hinavſko zhaſtjo ſe pred Jesuſa uſtopi, ino mu pravi: „Zhe ſi |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | more sam osebno svojiga serčniga veselja skazati, potem je s hinavsko - perliznjenimi besedami odpušanja prosil, ker je po nezvesti družini zapeljan |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | déla nedolshniga, kakor ſo uni bili nedolshni, ter vpraſha po hinavſko: „Goſpod! ſim mar jas? “ Jesuſ, de ga ſhe sadnjizh ino |
| Viljem Tell (1862): | zdaj Trijé možjé podajajo si roke Pošteno, brez napuha in hinavstva: Trijé okraji bodo skupej stali, Branili se na smrt i |
| Viljem Tell (1862): | kjer zvestoba stara še prebiva, Kjer naselilo se še ni hinavstvo, Tu nevošljivost sreče ne spodriva, Tu domovala bova v sreči |
| Viljem Tell (1862): | sužnosti sem posvečena, Morda sladkaču kacemu dadó me. Tje, kjer hinavstvo in zvijača vlada, Na carski dvor me dati hočejo! Tam |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ne ſliſhijo: „Tí ſi, tí! “ Juda vídi sdaj, de vſa hinávſhina nizh ne pomaga, de je veſ snan. Pa tudi to |
| Slate jabelka (1844): | povemo, kakor jo imamo v’ ſerzu; de odkritoſerzhno ravnamo, bres hinjavſhine in bres svijazh; in de ſe odvernemo od vſih goljfij |
| Slate jabelka (1844): | v’ ſvojih pogovorih priproſta, kakor otrok, bres ovinkov in bres hinjavſhine, in vſa odkritoſerzhna in reſnizhna; sravin pa je bila tako |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | Tisti, pismo prinesel, v perlizovanji in hinavšini zurjen, kakor njegov gospod, je k vsimu znal dobro pomagati |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | in lucem profero, ut ingenue ſatear, fatis incultos, & typi erroribus hinc inde ſcatentes. Nec enim ſat temporis operi impendere, nec ſupremam |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | hebdomo da e calamo prodierunt ſermones, ſic typis vulgatos exhibeo. Hinc iliæ expreſſiones complures magis obviæ, ſeu, ut verius dicam, populares |
| Tiun - Lin (1891): | pa sem vedel, da so na »Lastavici« oprezni in da Hinko gotovo iz jamborovega koša opazuje sovražno ladijevje, bil sem zbok |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | je zaslišal vpitje otroka in šterbonk v vodo, in ta hip tudi on buti ob steno, kamor ga je pes treščil |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | težava je, oskerbljevati jih. Ko se tako pomenkvajo, jih na hip polnočna tmina obdá. Sonce je zginilo, in Hafed za nekaj |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | verne”. Ko je vodnik tako govoril, kar se sonce na hip na neizrečeno veselje vsih iznova prikaže. Svitloba je tako nanagloma |
| Valenštajn (1866): | I tiho krog te hiše laziti, Da skrivši bi ugodni hip zapazil — To ščakovanije i ta britkost Presega mojo moč! (bliža |
| Gozdovnik (1898): | Zdaj preudarja, kako bi bilo najbolje gori dospeti; a ta hip luč ugasne. Obrne se proti stranskemu poslopju nazaj, kjer sta |
| Gozdovnik (1898): | rokama se oprijema skale, da bi skočil na trdno. Ta hip pa zgrabi Baraha nož. »Hodi dolu, ti lopov! « S čvrstim |
| Gozdovnik (1898): | konj z glavo na stran, pokoreč se uzdi, in ta hip je zadoščeval Kanadčanu. Kanadčan pritisne, strel poči, in krogla je |
| Gozdovnik (1898): | Estevanovih in Diazovih ušes, da ju je kar zazeblo. Sledeči hip se zgrudi konj mrtev na tla, in ž njim telebneta |
| Gozdovnik (1898): | kteri se je vzdigala lučica, vekšajoča se od hipa do hipa ter plavnemu otoku se bližajoča. »Napravili so zažigalko, vedoči, da |
| Gozdovnik (1898): | senci, v kteri se je vzdigala lučica, vekšajoča se od hipa do hipa ter plavnemu otoku se bližajoča. »Napravili so zažigalko |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | na kteri le popotvaš; ~ znebi se še clo za neke hipe svojiga telesa, in zamakni se s prostim duham v nebo |
| Zlata Vas (1850): | hoče Ožbeta obiskati. ” — Komej je to izgovoril, in v ti hipi se pripelje krasen voz s šestimi konji memo njega, na |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | sté Bogá še serčneji hvalile za njegov obilni blagodár. V hípi perspè Lenart, ki je romarja sprémil, ves preparjen in zasôpen |
| Valenštajn (1866): | vémo braniti, Kakor zlépljeni, kakor zliti? Se-li ne strnemo v hipi, ko mlinski tečáj, Kadar nam reče ali migne se vsáj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | de se je Sultan grozno razserdil, de je Hasana v hipu iz službe djati, njemu vse premoženje vzeti, ter iz Carigrada |
| Robinson mlajši (1849): | močno térčila da sta oba plavca ze sédel spadla. V hipu je tude ladjička obstala, ino kmalu so se črež njo |
| Robinson mlajši (1849): | dobro ob jedno drugo tréti — dergnoti da ste se v hipu zapalile. Pak je tleče dervo urno v travo zaobalil, ino |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | vstopijo, dež gré, se bliska in gromí. Kar se v hipu začne megli rep delati, ki gré naravnost proti tlam, ali |
| Roza Jelodvorska (1855): | uslišal; nikar tedaj tudi vi, milostiva gospa, v ravno tistim hipu prošnje in solz reve ne zaverzite. Bog je vam očitno |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | glogovega ročnika za kladivo iskal, našel dupljo, skoz ktero v hipu pride v prečuden svet. Vidi kralja Matjaša pri okrogli kamnati |
| Oče naš (1885): | pa on ni bil deležen. Čutil se je v tem hipu ubozega, neskončno ubozega. In kako bogata je bila ta žena |
| Gozdovnik (1898): | se rineta s svojimi puškami skozi vejevje. Toda v tem hipu ustane Tiburcio in tiho stopi za nju. Ni ju hotel |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | je klečal poleg matere; poljubljajoč ji obraz, je prerezal v hipu vezi na rokah in nogah. Tresoča se veselja in strahu |
| Fizika (1869): | slušalo. Hurrycans, 192. Hydraulische Presse, hidravlično tiskalo. Hygrometer, vlagomér. Hyperbel, hiperbola, kosatica. I Identisch, istoven. Igla magnetnica, Magnetnadel, 157. Igranje zarnic |
| Fizika (1869): | kapljivo telo. Körper luftförmiger, plinavo telo. Körperinhalt, telesnina, vsébina. Kosatica, hiperbola, Hyperbel, 59. Kot, Winkel. Kot dupljast, vbokel, concaver W. Kot |
| Mineralogija in geognozija (1871): | Kalk gl. Caement. Hydroboracit, 39. Hydrophan, 33. Hypersthen, 49. Hypersthenfels, hiperstenov kamen, 72. Hypoclive 80. |
| Mineralogija in geognozija (1871): | Hauyn, 45. Härte, trdota. Härteskala, skala trdote. Hebung, vzdigovanje, 139. Hiperstenov kamen, Hypersthenfels, 72. Hippuritenkalk, hippuritni apnenec, 128. Hladiven, kühlend. Holzstein |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | je škodljivo, ako jih leni hlapci med zobanjem vpregajo, in hipno ko so pozobali poženejo. Na tako vižo kermjenim konjem ne |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | MITHRIADES v' ſvojim teſtamenti koker nar ta imenitniſhi ſhaz sapuſtov. HYPOCRATES pravi: ob zaiti te kuge suplenovzvet je prov nuzen. NB. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | sline cedili. „Oče pridejo! ” zavriska zdajci najstareja sestrica, in vsi hipoma smuknemo v hišo. Na miglej smo že tudi na kolenih |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | ga cesar dospe; zato pusti ujzdo svojemu kozaškemu konjiču in hipoma zgine cesarju izpred oči. Ko beguna ne more vloviti, se |
| Kemija (1869): | v solitarno kislino in duščev okis, ki se pa tudi hipoma, privzemši si kisleca iz zraka, spet okisi v solitarno okislino |
| Revček Andrejček (1891): | vsi odšli dremajoč poje. ) Kjer mine ga gorjé. (Uzbudi se hipoma in hiti viti; na to se ozre okolu sebe in |
| Gozdovnik (1898): | Estevanu Arečizi, Ko mule z vozovi na počivališče dospó, nastane hipoma zmešnjava; trpela je le nekaj minut. Brž so bili vozovi |
| Gozdovnik (1898): | leteča zagreznila v mehka tla, ki se je nad njo hipoma zaprlo. »Santa Madonna! Kaj sem pa učinil? « kliče Baraha. »Zlato |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | teško dobí? — enkrat zato, ker po postavi se od zastavnih (hipotekarnih) posojil ne smé več činža terjati, kakor 4 od sto |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | sklene slavno svoje življenje. Vendar je bil doživel veselje, nekoliko hipov pred smertjo pervi iztisek svojih bukev viditi in prejeti. Z |
| Valenštajn (1866): | Zbor. Če jutri zadéne, pa denes naj vsak Posréblje še hipov ostanek sladák. (Kozarce zopet nalijó; trknovši pijó. ) Stražnji glavár. Vesél |
| Valenštajn (1866): | zadéne; Če jutri zadéne, pa denes naj vsak Posréblje še hipov ostanek sladák. Zbor. Če jutri zadéne, pa denes naj vsak |
| Mineralogija in geognozija (1871): | Härteskala, skala trdote. Hebung, vzdigovanje, 139. Hiperstenov kamen, Hypersthenfels, 72. Hippuritenkalk, hippuritni apnenec, 128. Hladiven, kühlend. Holzstein, leseni kamen, 33. Honigstein |
| Kemija (1869): | prst, 505. Hydrat, vodán, hidrat. Hydrocarbur, 510. Hyperoxyd, prekis. Hyppursaure, hipurova kislina, 470. Ilo, Letten, 419. Ilo suknarsko, Walkererde, 419. Ilovica |
| Zoologija (1875): | pepela. V scalnici nahajamo sledeče organske spojine: scanino, scalno kislino, hipurovo kislino in kreatin (glej v §. 163 in 175), same |
| Mineralogija in geognozija (1871): | skala trdote. Hebung, vzdigovanje, 139. Hiperstenov kamen, Hypersthenfels, 72. Hippuritenkalk, hippuritni apnenec, 128. Hladiven, kühlend. Holzstein, leseni kamen, 33. Honigstein, medenec |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | paši hira in hujša, kedar slabo vreme dolgo terpi. Leto hiranje ne le samo od merzlega in mokrotnega zraka pride, ampak |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | je policijski nadgled zanemarjen. Skušnje učijo, da živina na paši hira in hujša, kedar slabo vreme dolgo terpi. Leto hiranje ne |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | Ako se prasica slabo kermi, tudi prasčiki majheni ostanejo in hirajo. S takšno kermo je treba prasico štiri tedne kermiti, potem |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1860): | Ciril i Metod! na nebu nam Slavenom. Matija Majar. Zakaj hirajo kmetije in kako jim pomagati? Ce natanko pozvedujemo, zakaj gré |
| Spisi Krištofa Šmida (1883): | jo obudili ; ali ostala je bolna od tistega trenutka in hirala je od dné do dné. Ubogi deček se ni ganil |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | bo pa, ako se tudi berž ne posuší, vunder vedno hiralo. (Zató že tudi stara skušnja učí: kader véjo pri deblu |
| Stric Tomaž (1853): | volja. Narviši ji pošlje bolezen, da je počasi kašljati in hirati začela in za tem tudi umerla. Spervega se zanjo nihče |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | silo posteljco odtergajo, ranijo dostikrat maternico tako, da krava zboli, hirati začne in konec vzame. Po skušnjah zvedenega štajarskega grajšaka, gosp. |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | Ravno je imela Hirlanda s svojim ljubim otročičem opraviti, kar sirovi oprode prihrumijo, ji |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | bi ju kmalo obiskal in se njune sreče osebno vdeležil. Hirlanda, dobra duša, je na vse pozabila, desiravno je Gerarda narbolj |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | obiskat, povabi. Kar je v pismu bilo, sta Arto in Hirlanda pótu še z besedo povedala, kteri se je popolnoma zadovoljin |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | vse bilo veselo in radostno. Še veči veselje bi bila Hirlanda občutila, ko bi bila pri radostnim piru tudi svoje ljube |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | Z velikim veseljem ga je Hirlanda sprejela, ker ga je tudi pošteniga, kakor je brat, mislila |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | vstreči, in kakor bo mogoče, vse oskerbovati. Zdej se je Hirlanda sopet srečno mislila, ali še srečnejšiga se je Gerard štel |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | Edino, kar se je Artu nemilo zdelo, in česar tudi Hirlandi ni mogel prikriti, je bilo pomanjkanje naslednikov ali otrok. Ona |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | ji je vselej zopet nove povelja nakladal, ktere je potuhnjenica Hirlandi vse tako razodevati znala, kakor de bi bila skrivej od |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | reče neki večer, ko je vojvoda pogovor ravno na svojo Hirlando obernil s sicer nenavadno resnobnim glasam: Naj vprašam kogar hočem |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | mu v sercu ponavljale, in kmalo bi bil bolj nagnjen Hirlando nekrivo, kakor krivo misliti. Več ur sta včasi vojvoda in |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | in svakinji. Kakor so se vsi sploh veselili, de je Hirlandina nedolžnost na dan prišla, in de zopet pri svojim Artu |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | blagost in bogoljubnost. Nepremakljivo so bile njegove oči vperte v Hirlandiniga rešitelja, ki je bil narlepši podoba svoje matere. Med tem |
| Kemija (1869): | kvas, 500. Hidrat apneni, Kalkhydrat, 413. Hidrat kalijev, Kalihydrat, 404. Hirschhorngeist, 510. Hlap, Dunst. Hlapen, fluchtig. Hochofen, plavež. Hollenstein, hudičev ali |
| Kemija (1869): | Cementstahl, — lito, Gussstahl, 423. Jeklene; Spatheisenstein. Jeklenica, Stahlbruunen, 426. Jelenovec, Hirschhorngeist, 510. Jetra žveplena, Sehwefelleber, 406. Jod, 378. Jodec, Jodid. Jodec |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | védež. Proti koncu pretečeniga leta smo imeli v Ljubljani Rabi Hirš-Dänemarka, Poljaškiga lzraelca, kteri se je v svojim oddelku, to je |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | kral biti; ta nazhiſtoſt pravi: jes bom per vas kraluvala. His ego non ſerviam. Tu es ipſe Rex meus, & Deus meus |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | per timu vkup sbiralſhu te sanizhemernoſti? In cathedra deriſorum cum his, qui adverſus Deum loquuntur? Sakai ſi ti na timu ſtolu |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | reku: Non reſpondes quidquam ad ea, qu tibi objiciuntur ab his? Ali ti zilu nezh na odgovoriſh na tu, v'katirimu |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | is Franzóſkiga jesika. * Ertant Joſeph & Maria Mater Jesu mirantes ſutper his, quœ dicebantur de illo. Joseph, inu Jęsuſova Mati Maria ſta |
| Mineralogija in geognozija (1871): | pomena, kakor lapor, ali so pa vzeta iz geografičnih in historičnih spominov (Jurski, permski, devonski, silurski), večidel so pa vzeta iz |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | bi tudi ti virni kerſheniki snali, inu vędeli to zelo hiſtorio Chriſtuſoviga Terplenja, inu s' tem loshej samogli hvaleshnu taiſtu slaſti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | vasi prišla, že vse v plamenu. Vsa vas, ki 30 hiš šteje, je bila s cérkvijo vred v veliki nevarnosti in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | ni znajdena, ali v Rovtah skovana: po Štajarskim je toliko hiš, pri kterih se pravi „pri Korúnu. ” Gotovo, de so mogli |
| Zlata Vas (1848): | palica za strelo odvračati, skorej pred vsakim oknam cvetlice; poleg hiš majhni vertje, lepo obdelani, zraven pa dobro zavarovani uljnjaki. Ludjé |
| Roza Jelodvorska (1855): | prigodilo, se je dalječ okoli razširil. Iz vsih vasi in hiš Strašimiroviga posestva so skupaj privreli, de so žlahnike vidili. Iz |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | cesti, ki od Občine pelje, lahko razločiš, ker zmed vseh hiš zavolj posebnega obsega veličansko |
| Spisi Krištofa Šmida (1883): | nizko v dolini, vendar še verh sivega skalovja nekoliko lesenih hiš, in med njimi malo kapelico. Na levo se je razprostiral |
| Tiun - Lin (1891): | bila po kitajsko opravljena. Že sva dospela do zadnjih vaških hiš, na katerih je tudi odseval požar in mislil sem, da |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | na ſvìtlobi: inu kar vy na vuhú ſliſhite, osnanujte vèrh hiſh. 28. Inu ne bójte ſe pred tęmi, katęri telú vmorę |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | bilo mozh ognju koſ biti ; v kratkim je bilo 18 hiſh s poſlopji v pepél djanih. Nekaj tolashbe v ſvoji neſrézhi |
| Sacrum promptuarium (1695): | Nebu, zhe pak je krejh v' mej mosham, inu sheno hisha paku rata. Si uxor & maritus in concordia ſunt, quid eſt |
| Sacrum promptuarium (1695): | shlushbo. &c. Ah nemarni takorshni poſlij! katiri dbi vidli de hisha gorj, bi neshli pomagat gaſsiti rekozh: Jeſt nej ſim sa |
| Sacrum promptuarium (1695): | nesrezha, sakaj S. Thomas á Villa Nova pravi, de takorshna hisha je Nebu, zhe pak je krejh v' mej mosham, inu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | po tem takim razumeti, de vsako mesto, vsaka vas, grad, hiša, človek, drevó, travna bilka i. t. d. se znajde ravno |
| Zlata Vas (1848): | ne igram, ne pijančevam in se ne prepíram več. Moja hiša je čedna, žena in otroci so snažni, karkoli je moč |
| Divica Orleanska (1848): | Ne more nihče rêči. Krov jeklén Je glavi več kot hiša zidana. – Po vsih me tak preganja ulicah, Jez se je |
| Divica Orleanska (1848): | mi, vam je potreba! Vse vaše je, kar ima slaba hiša. Voglarica. Zakaj je pa v orožju nježna diva? De, de |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | koléna gazíli — „de bi, kadar kaj več snega pade, vsaka hiša eniga človeka z lopato poslala, de bi se saj stèza |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | skrinji shranjenih. Po noči nenadjano postane velik pogòr ; pogorela je hiša in shranjeni tolarčki so v ognji se raztopili; zdaj je |
| Zlata Vas (1850): | ga je več, bolje je blagó. Kaj taciga ena sama hiša s svojim mlékam ni mogla dostati. — Dalje so sicer po |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | je unkraj vode. Tu je stala čudna, več milj dolga hiša. Ne more se prav razločiti, ali je to obrasen hrib |
| Tiun - Lin (1891): | V tem zapazim da je hiša, kolikor sem mogel soditi po zunanjosti, last imovitega moža in |
| Biblia (1584): | v'eno Hiſho, taku teiſti dobru vsdajte. Inu aku taiſta Hiſha bo vrejdna, taku bo vaſh myr zhes njo priſhàl: Aku |
| Biblia (1584): | supèr ſebe resdilenu, tu bo puſtu: Inu vſaku Meſtu, ali Hiſha, katera je ſama sapèr ſebe resdilena, ta nemore obſtati. Aku |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | rekózh: Myr bódi letéj hiſhi. 13. Inu aku bó taiſta hiſha vręjdna, taku bó vaſh myr zhes njó priſhàl: aku pak |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | supèr ſebe ràsdęjlenu, bó puſtu poſtalu: inu vſaku męſtu, ali hiſha, katęra je supèr ſebe ràsdęjlena, ne bó obſtala. 26. Inu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | sploh to zlo škodljivo navado, de pozimi in poleti v hišah preveliko vročino terpé, takó je bila tukaj nékaj od razbéljene |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | v 773 mestih, 2468 tergih, 64218 vaséh in v 5036548 hišah. Duhovnih gospodov je v našim cesarstvu skupej okoli 65565. Celi |
| Zlata Vas (1848): | je čudno zdelo mnogim ljudém, de je bilo v mnozih hišah vse živo. Okna so umivali, tla ribali, vrata čedili, mize |
| Zlata Vas (1848): | in svitle — kratko, nikjer ni bilo tako, kakor v svinskih hišah nekterih kmetov v druzih vaséh. Veselje je bilo, tukaj med |
| Zlata Vas (1850): | s svojim mlékam ni mogla dostati. — Dalje so sicer po hišah marsikter bokal mléka domá potratili, zdej pa so ga v |
| Zlata Vas (1850): | nikoli ni bilo tukaj, pa premoženje je bilo pri vsih hišah. Zdej pa je bilo, razun nekterih kmetov in kerčmarjev, in |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | za ktere so nekdaj še clo v dobrih in premožnih hišah radi marali. Kako malo se je poznala kava (kofè) nekdaj |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | koči je bilo več miru in zveličanja, kakor pa po hišah bogatinov in po lepih družbah posvetnjakov. Ivan še svoj živ |
| Biblia (1584): | mehkim Gvanti? Pole, kateri mekak Gvant noſsio, ſo v'krajlevih hiſhah. Ali kaj ſte vy vunkaj hodili gledati? Ste li hotéli |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | mehkimi oblazhili oblęzheniga? Pole, katęri mehke oblazhila nóſsio, ſo v' hiſhah tih Krajlov. 9. Ali Kaj ſte vùnkaj ſhli ględat? Eniga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | kdo k ognju primikal, zhe pregoré. Malokadaj ſe v naſhih hiſhah shaga vidi, s ktero bi ſe mogle derva preshagati;— tako |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | te ſvete brumnoſti, temuzh ta tagreſhna hudoba, sakai v' takſhnih hyſhah ſe ta hudoba tiga zhloveka zhes negovo volo prime Saturei |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | katirih hyſhah vezh velajo te poſvetne greſhne poſtave, koker 'pa ta ſveti |
| Zlata Vas (1848): | ribali, vrata čedili, mize, pručice in klopí snažili. Celò pred hišami so vse v red devali, grobljo in blato stran spravljali |
| Sacrum promptuarium (1695): | je kregala, inu tepla: En dan ona je imela s' hishe pojti, perporozhi moshu pishata, de bi kej jaſtrop yh nesnedil |
| Sacrum promptuarium (1695): | hozhe eno drugo pokasat: En dan ta leſiza gre s' hishe, ter v' mreshe pade, inu ſe taku noter saplete, de |
| Sacrum promptuarium (1695): | lih s' repam ſe shmajhla mu nej veruati: Gre s' hishe mati, mazhek samerka de nej matere doma, gre obyskat te |
| Sacrum promptuarium (1695): | jo nej mogal s' dobro beſsedo potalashit, ſe je s' hishe pobral; inu en dan kadar je s' hishe shal, de |
| Sacrum promptuarium (1695): | je s' hishe pobral; inu en dan kadar je s' hishe shal, de bi nje nepametne beſsede neshlishal, ona ſe resieshj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | najdel, kér ste mu jo bili posodili, ko ni iz hiše mogel zavolj bolezni: tudi gospa je rekla, de ji je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | daljnim pogovoru so jeli praviti: kakó so nekdaj iz očetove hiše iz Zabreznice k duhovnimu gospodu na Rodne v šolo hodili |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | griči; na tó se vidijo cerkveni turni, kasneje mestne strehe, hiše, zadnjič ljudjé, ki se na tergih prek morja sprehajajo ; — po |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | se, da bo na kmetije dve tretjini (dva driteljca), na hiše pa polovico vrednosti dajala, ktero vrednost pa bo po svoji |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | lepega sadnega drevja, čedno pozidane ali tudi iz lesa izdelane hiše in stanja, ki se snažno deržijo, cvetlice in vinske terte |
| Viljem Tell (1862): | sum posluša na vseh oglih; Poslanci sile vrivajo se v hiše, Potreba skoro je, da bi imeli Ključavnice na vratih in |
| Valenštajn (1866): | nas pot — Ko svitli požár v tihoti mrkle noči Zapali hiše, v kterih vse mirno spi — Vse nič ne pomaga, ni |
| Sveti večer (1866): | potem mirno: „Da, moji predragi otroci! skoraj bomo morali iz hiše. Ne poznam človeka, da nas bi vseh skupaj pod streho |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | in loti se ga ljubosumnost, da me zgrabi in iz hiše telebi. Jaz pa se bojim, da ne bi bila kriva |
| Biblia (1584): | XIII. CAP. NA taiſti dan je Iesus vunkaj ſhàl is Hiſhe, inu je raven Morja ſedèl. Inu k'njemu ſe je |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | tvojiga blishniga shene. 10. Ti nimaſh sheleti tvojiga blishniga ne hiſhe, ne hlapza, ne dekle, ne shivine, ne uſiga, kar je |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | gori vsęl, tudi ne vaſhe beſsęde poſluſhal: pojdite vùnkaj is hiſhe, ali tigaiſtiga męſta, inu od-trèſsite prah od vaſhih nóg. 15. |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | djal: Jeſt niſim poſlán, kakòr h' tim sgublenim ovzam Israelſke hiſhe. |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | bi intereſsa plazhal, kadar more pozhaſsi tiga nar bolſhiga od hiſhe ſe snebiti, inu v' to nar vękſhi vbóshtvu priti? To |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | deſh? “ Gijezi odgovori: „˛Sej ſe ſhe is hiſhe niſim ganil. “ Elisej pa rezhe : „Meniſh, de me ni bilo |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | simi, kedar ſo dolge nozhi bile, napredla. Po trati bliso hiſhe ga je sa potokam rasgernila, vbelit. Mina ſe sboji Shofko |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | v váſ , ki 36 hiſhnih numar ſhteje, in ker ſo hiſhe in poſlôpja ſilno na goſto sidane, ni bilo mozh ognju |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | sapiſali; de bi s ognjem in luzhjo bolj varno ravnali, hiſhe bolj terdno sidali, priprav sa gaſiti ſi omiſlili, in dobre |
| Sacrum promptuarium (1695): | diſpenſio poſſit exoriri? Guishnu de ſe nej bati v' takorshni hishi obena |
| Sacrum promptuarium (1695): | ali zhe vezh ſò prozh noſsili, vezh shita je v' hishi ſe vidilu; inu ſedm dny pred ſmertio lete Gospe, je |
| Sacrum promptuarium (1695): | s' kuſi vaſho peterpeshlivoſt bote ſheno potalashili, inu myr v' hishi imeli, inu s' myrom vſe ſrezhe, kakor vaſs saguisha S. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | polna luna gospodar'. 5) Poznaš reč, ki jo v vsaki hiši dobiš — Beri jo nazaj, ni ti žal, ce jo zgubiš |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | eno pest žita daste. 9. Glej, de se v tvoji hiši vse v lépim redi zgodí, in vse na svojim mesti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | vervi. 8. Nikdar ne terpi, de bi se v tvoji hiši kaj pogubilo, kar bi vtegnilo dobro biti za te in |
| Divica Orleanska (1848): | boja smertniga povernem, Tedaj bo spolnjeno; in pastarica V kraljevi hiši nima več opravka. Karol (jo prime za roko. ) |
| Zlata Vas (1850): | spreleti Ožbéta mraz po herbtu. Molčeč gori in doli po hiši hodi. On je namreč na tihim upanje imel, de bo |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | bi mati kmalo umerla. Priča Maria Krois, ki je v hiši za deklo služila, je pa v poroti rekla, da je |
| Mlinar in njegova hči (1867): | Sprememba. Soba v Črnotovi hiši. Drugi nastop. Županja in Micka (prideta). Micka. Bog bodi zahvaljen |
| Spisi Krištofa Šmida (1883): | na glasoviru. Na večer vsacega dné se je v vitezovi hiši igralo in pevalo; to je bila stara navada. Necega večera |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | je stregel pri sv. maši. Tako je bilo razrejeno v hiši pobožnega Izidorja. Vsi so bili na zemeljskem premoženji jako revni |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | bres zhaſty, kakòr lę v' ſvojim kraji, inu v' ſvoji hiſhi. 58. Inu on tam ny veliku zhudeshov dęlal savólo njih |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | pak v' hiſho pridete, posdravite jo rekózh: Myr bódi letéj hiſhi. 13. Inu aku bó taiſta hiſha vręjdna, taku bó vaſh |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Jerusalemu perkasal. Savoljo ſtrahú pred Judi ſo bili v' neki hiſhi saklenjeni, kar Jesuſ na enkrat per njih ſtojí, ino rezhe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſvitlo. Plazhujejo ſe v piſarnizi z. k. kmetijſke drushbe v hiſhi 195 v ‚Şalendrovi ulizi bliso Brega; sa Ljubljano in sa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſvitlo. Plazhujejo ſe v piſarnizi z. k. kmetijſke drushbe v hiſhi 195 v ‚Şalendrovi ulizi bliso Brega; sa Ljubljano in sa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſvitlo. Plazhujejo ſe v piſarnizi z. k. kmetijſke drushbe v hiſhi 195 v ‚Şalendrovi ulizi bliso Brega; sa Ljubljano in sa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſvitlo. Plazhujejo ſe v piſarnizi z. k. kmetijſke drushbe v hiſhi 195 v ‚Şalendrovi ulizi bliso Brega; sa Ljubljano in sa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | treh slogov beſeda Vlada in ſkerbno pregleda, Kar ſe pri hiſhi godi, Kar ſe na polju ſtori. Sadni ga slogov odſtavim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſvetlo. Plazhujejo ſe v piſarnizi z. k. kmetijſke drushbe v hiſhi 195 v Şalendrovih ulizah bliso Brega; sa Ljubljano in sa |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | Chriſti, in domo Pilati. Od satosheina Chriſtuſoiga v' Pi' latushovi hyſhi. Exivit ergo Pilatus ad cos foras, & dixit: quam accuſationem adfertis |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | vſelei H'te treki tudi sliſhi De bo per Saky hyſhi, Petek, Sabotni dan Od meſen'ga sdershan. 4. Ta shterta je |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | ponozhi sazheti inu dotreiah frihtati: inu tu morash naskrivnam utvoiei shishi frihtati. |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | pueshtabe natvoje zhavo INRI. TA 39. KAPITL. Kader je vanei shishi an shaz kaku se ma nasnati. Usemi anu shegnsno kadivo |
| Sacrum promptuarium (1695): | bil Angel Boshy v' podobi ene tize prishal, inu pred hisho te Gospe taku lepu peil, de od velike slatkus |
| Sacrum promptuarium (1695): | sha, gre v' hisho ga naide restegneniga na poſteli, ga vprasha pò pishatah, on |
| Sacrum promptuarium (1695): | De ena Gospa ob zhaſsu velike lakote je bila ſvojo hisho odperla katera je bila polna shita, de petlery po ſvoj |
| Sacrum promptuarium (1695): | glaſs, en Shushter kateri blisi je shtazuno imel tezhe v' hisho gledat kaj ta shraj pomeni, saſtopi od Gospuda kaj ſe |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | premishluval, ter bosh tu is troshtam pokushal, kader pojdesh v'hisho te vezhnoſte. Hodi ſà mano. XXIII. POSTAVA. Nezhemerna bojezhnoſt teh |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | po nemško učiti, je okna zamašene pustiti in dan v hišo nositi. Od tod pride, de se večkrat sliši : Ta in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | opravljat ; takrat naj vsi zavarvanci svoje letne plačila v gosposkino hišo na Verhniko pernesejo; takrat naj se pa tudi oglasijo vsi |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | ne bila šla z roko v roko iz grada, Martinovo hišo obiskat in ga prijazno pozdravit. Od tistihmal, ko se je |
| Tine in Jerica (1852): | molitvi je Jerica rekla: Le hitro zopet drugo drevo pred hišo vsadi. „Zgodilo se bo” odgovori Tine, „pred je drugo drevo |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | njega doma ni bilo, se hišne duri odpró in v hišo stopi mož v sivi kuti. Imel je kratko vstrižene lasé |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | mešale materine solze. IV. Nevernikovo gospodarstvo. Obiskati hočemo zdaj drugo hišo, večo pa tudi krasneje zidano; stoji med Kvirinalom in Eskvilinom |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | očeta. V tem je prišel grof z ostalimi vojščaki v hišo. Bil je visoke rasti in plemenitega obnašanja. Prijazno je pozdravil |
| Zlatorog (1886): | Ti teptáč po zelji mojem, »Pa mi brzo stopi v hišo. »Tam v gospodski sobi zádaj »Nihče naju čul ne bo |
| Zeleni listi (1896): | mati, gospa. Res, vselej me veseli, če pridem v kako hišo, kjer so otroci, pa vidim šibo za ogledalom. Šiba je |
| Biblia (1584): | Tedaj on pravi: Ieſt ſe hozhem supet vèrniti v'mojo Hiſho, is katere ſim vun ſhàl. Inu kadar pride, taku jo |
| Biblia (1584): | ſo shnym bily? Koku je on notàr ſhàl v'boshjo hiſho, inu je jédèl Kruhe tiga gledanja, kateri ſe vſaj néſo |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | v' pèrvizh tiga mozhniga pèrvęsal? inu po tęm bó njegóvo hiſho obrópal. |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | Tèdaj pravi on: Jeſt ſe bóm nasaj vèrnil v' mojo hiſho, od kódèr ſim vùn ſhàl. Inu kadar pride, jo najde |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | boshje k' vam priſhlu. 29. Ali kakú samóre edèn v' hiſho eniga mozhniga nótèr priti, inu njegóve poſsóde rópati, aku on |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ino ſrebra ſeboj. Ko ſe ta imenitni goſpod pred Elisejevo hiſho perpelje, mu prerok porozhi po ſvojim ſlushabniku: . Idi, in operi |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſe je s' vſo ſvojo druſhino, gre k' njemu v' hiſho, ino mu ponudi drasih daril, slata, ſrebra ino lepih oblazhil |
| Genovefa (1841): | po nji shiví, téga modrimu moshu prilízhim, ki je ſvôjo hiſho na ſkalo sidal. ” — Po tvôji beſédi hozhem, — je rekla po |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | shivine na pol vezh redi, ko poprej. Kakó ſi je hiſho in kmetijſko poſlopje lepó popravil! Kakó je to ? bote rekli |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | inu pèti. 8. Podoba, ali obraſek J. M. J. na hishne urata, kr poſteli, na oltarz , al na en druge spodobne |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | mati, dokler je bila živa, od koder je kot blaga hišna vila ljubeznjivo pozdravljala moža, otroke in prijatle, od koder je |
| Kratkozhasne uganke (1788): | les iza s' treme zherkame pisana. Ena gospa ima dve hishne dekle, ena je ena Judena, ter je nji Lia ime |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | kraljéstvo in izobraženje svetá storili! Peter Musy. Spet nekaj za hišne gospodinje. Kmetice iz Nasavskiga na Nemškim nosijo takó debele jajca |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | v prihodnjim listu začela. (Dalje sledí. ) Za rokodelce in mnogotere hišne potrebe. (Lepílo ali pôp za bukvoveze. ) Pruskimu umetniku, Kühle po |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | Meto nekoliko potolažil. Zdaj, ko njega doma ni bilo, se hišne duri odpró in v hišo stopi mož v sivi kuti |
| Fizika (1869): | 12 do 20 tisoč. Vse žuželke, kakor n. pr. naše hišne muhe , imajo take oči. Nektere imajo pa razun ploščastih očes |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | v' kateri je najti: KOKU V VSAKI HISHNI GOSPODAR Svoje hiſhne rezhí s' nuzam obeniti, te ſlabe lęta previditi, tem naprei |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | nogah, ſedejo k' jédi. Tudi ſo mogli s' jagnjetovo kervjo hiſhne podvoje ino naddurje sasnámovati. Polnozhi je sdaj. Po vſih Israelſkih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | S majhnimi denarji ſvoje pohiſhtvo neſrezhe obvarovati. (Pokliz na vſe hiſhne goſpodarje. ) Şkuſhnja vêzh let naſ uzhí, de ogenj vezh in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Ljubljane smo raznih sort pil vidili. — (Dalje sledi. ) Opomba na hiſhne goſpodinje. Smiraj bolj ſe zhaſ priblishuje, de boſte ve in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | lepſhi in terdnejſhi shido preſti , kakor oní. (Dalje ſledi. ) Sa hiſhne potrebe kaj. (Pomozhik soper ſhurke in podgane. ) Doſti hiſh je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſtradat goni: sopet sguba. Takſhni otrozi bi ſe lahko sa hiſhne in poljſke dela obernili, in bi bili vunder h kakſhnimu |
| Tiun - Lin (1891): | dolgočasiti. »Kaj prav za prav hočete od mene? « vprašam svojega hišnega gospodarja zeló osorno. |
| Zeleni listi (1896): | bo veselila. Ne. Ko je božična smrečica gorela, poprosili so hišnega oskrbnika, da jih spusti zopet domu, a na to naj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | ne mudi, Se vedno trudi. Gospodar veselih očes Iz visociga hišniga verha Srečo pregleda in blagor nebes; Kozelca vidi ponosne podpore |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | ukazu ministerstva hiše tistih kmetov, ki svoje zemljiše samí obdelujejo, hišniga davka oprostene. — Kdor dolgo prosi, na zadnje vunder dobí, kar |
| Biblia (1584): | njegou Mojſter, inu Hlapez kakòr njegou Goſpud. So li ony Hiſhniga Ozheta Beelzebuba imenovali, kuliku vezh bodo ony njegovo drushino taku |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | takrat ſe je tudi lulka pèrkasala. 27. Hlapzi pak tiga hiſhniga Goſpodarja ſo pèrſtopili, inu ſo rekli k' njemu: Goſpód, ali |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | kakòr njegóv mójſtèr; inu hlapzu, kakòr njegóv Goſpodár. Zhe ſo hiſhniga Goſpodarja Beelzebub imenuvali, koliku vezh njegóve domazhe? |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | slogov odſtavim, Ter pred ozhi ti poſtavim, Viſhiga imena oſobo, Hiſhniga reda podobo. Bodi pa tudi hvaleshen. Kadar si tega deleshen |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1881): | sredo 5. januarija 1881. Obseg: Novo leto. — Nova postava o hišnem davku pred državnim zborom. — Koruza pignoléto imenovana. — Gospodarske novice. — O |
| Deborah (1883): | Jožef. Župnik. Ana. Jožef (pristopivši). Božja pomoč, oče! Lovre (na hišnem pragu). Išči božje pomoči tu notri, kder je pričujoča! (Pokaže |
| Biblia (1584): | Satu je vſaki Piſsarn, k'nebeſkimu kajleſtvu vuzhen, glih enimu Hiſhnimu goſpodarju, kateri is ſvojga Shaza novu inu ſtaru naprej neſse |
| Biblia (1584): | pèrneſlu, ſe je tudi Lulka pèrkasala. Natu ſo Hlapci k'hiſhnimu Goſpodarju ſtopili, inu ſo djali: Goſpud, néſi li ti dobru |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | Sató vſaki vuzheni Piſsár v' Nebęſhkim krajlęſtvi je enaki enimu hiſhnimu Goſpodarju, katęri is ſvojga ſhaza novu inu ſtaru napręj pèrneſse |
| Kratkozhasne uganke (1788): | hitru vadla ſtojy, tok uſami en ſhakl, ter njega zhes hishne prag reſtegni. Rezhi, de un na en konz ſhakla ſtope |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | hishezi, is mojem Synam v' tempelnu, is Eliſabetho v' sveti hishni drusheni, inu v' Kani Galilei v' jeſtnishu. Jeſt sem moj |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | PRATIKA OD GOSPODARSTVA, v' kateri je najti: KOKU V VSAKI HISHNI GOSPODAR Svoje hiſhne rezhí s' nuzam obeniti, te ſlabe lęta |
| Sveti večer (1866): | Revni otroci so v hiši zaperti enako jetnikom ter komaj hišni prag prekoračiti zamorejo. Ali je to tako napečno, ako jim |
| Tiun - Lin (1891): | vedenje imelo je pa vsaj ta dober nasledek, da je hišni gospodar prišel nazaj k meni, no ne z namenom, da |
| Tiun - Lin (1891): | šepetali in kakor se je videlo, posvetoval se je moj hišni gospodar s svojimi tovariši prav vneto. Končno se začnem dolgočasiti |
| Zeleni listi (1896): | božično darilo. Niso si mogli razložiti, kaj vse to pomeni. Hišni oskrbnik jim potem vse razjasni. |
| Zeleni listi (1896): | tiho. »A zakaj nočete ostati tu, ljubi otroci? « vpraša jih hišni oskrbnik. »Tako ne boste videli in slišali kako se bo |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | tudi vſe drugo sgubleno! „Zhujte, sakaj vi ne veſte, kdaj hiſhen Gospodár (po vaſ) pride: na vezher, ali v' petelinovim petji |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | ino kakor on sa veſ ſvét ſkerbí, mora tudi vſaki hiſhen poglavár sa ſvoje ſkerbéti. Takiga sveſtiga hiſhnika nam deneſhen ſv. |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | drugazhi ravnati. Od dones tęga dneva ſim jeſt ta pervi hiſhni ſlushabnik, inu toku rekozh, perjatel Baronov. Po tim , jeſt menim |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | vsęl. Po tęm pak, de bi on kakôr en dober hiſhni Ozhe tudi v' tim mórji ſvojih holezhín nizh od tega |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | mlado seleno hojkino drevze is goſhe prineſe, ino ga v' hiſhni kotez poſtavi. Na ravnoſt je ptizhiza na njega sletéla. „Tako |
| Blagomir puščavnik (1853): | že popred, kar je za ženske dela potrebnega. Po dokončanih hišnih opravkih je šivala, prédla, nogovice pletla. . . . . . Mislila si je namreč |
| Blagomir puščavnik (1853): | Med tem, ko čuvaj jetnike obišče in gospodinja se pri hišnih opravilih mudi, se Milko s otroci razvedje, obdaruje jih s |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | velika neſrezha sadéla. Treſhilo je namrezh v váſ , ki 36 hiſhnih numar ſhteje, in ker ſo hiſhe in poſlôpja ſilno na |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | natore, in od natornih prigodkov. (Dalje sledí. ) Dvanajst zlatih svetov hišnim gospodarjam. 1. Hočeš dobro živino imeti, pridno ji strezi: kar |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | jéze; prijatel v potrebi. (Podunavka). Oznanilo družbe sv. Florjana. Vsim hišnim gospodarjem Verhniškiga kantona se da na znanje: de po vikšim |
| Tine in Jerica (1852): | še premalo jesti imajo. Vedla je, kako hudo tako očitanje hišno gospodinjo speče. Tine jo je, kolikor je mogel tolažil. „Naši |
| Biblia (1584): | more gdu v'eniga mozhniga Hiſho pojti, inu njemu njegovo Hiſhno poſsodo rupati, ſamuzh de poprej tiga mozhniga sveshe, inu tedaj |
| Biblia (1584): | de poprej tiga mozhniga sveshe, inu tedaj ſtoprou njemu njegovo Hiſhno poſsodo rupa? Kateri nej s'mano, ta je supèr mene |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | navadi ritniſko grejo; sa to od ljudi, ki v' ſvojim hiſhovanji ſlabo is-hajajo, pravijo, de ſi pomagajo, ko raki napréj; meni |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | še večkrat ušive , in njih uši zopet ušive. Zgolj iz hišic in oklepov tacih nevidljivih živalic, ki so davnej poginile, se |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | celi grički ; s tacimi živimi živalicami, s hišicami ali brez hišic, je vsa . poveršna pèrst, večkrat še clo sneg^ in léd |
| Blagomir puščavnik (1853): | pervi zori delo hišice pričeti. — Med tim, ko se je hišica delala, je stanovala Bogomila pri Ljudomilu in Neži. Pomagala jim |
| Blagomir puščavnik (1853): | z dnevom vred bomo začeli. ” „ Zraven moje hiše naj njena hišica stoji, reče Ljudomil kar je za napravo potrebnega, bom vse |
| Blagomir puščavnik (1853): | pogosto še nazaj ozira. „S Bogom, zdihuje, s Bogom, tiha hišica! ” — Pri Ljudomilu se še oglasita. „Molili bomo vedno, reče stari |
| Blagomir puščavnik (1853): | v zgled postavljali. Preden se pozna jesen konča, že stoji hišica narejena in pripravljena. Tisti dan, ko se Bogomila v novo |
| Roza Jelodvorska (1855): | Ostanite pri nas draga gospodična, v ti mali dolinici. Naša hišica naj vam bo prihodnje stanovanje, ker postavili so nam jo |
| Zoologija (1875): | kaže prekrasne barve. Latvico (Patella) in morskega kočiča (Chiton), čegar hišica je zložena iz več kosov, zato se tudi lehko zvije |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | najdejo na svetu celi grički ; s tacimi živimi živalicami, s hišicami ali brez hišic, je vsa . poveršna pèrst, večkrat še clo |
| Blagomir puščavnik (1853): | tacih priložnostih s terdnim sklepom jutri o pervi zori delo hišice pričeti. — Med tim, ko se je hišica delala, je stanovala |
| Roza Jelodvorska (1855): | hišo so se dvigale stoletne smreke v sinji zrak, okoli hišice pa so bile lepo cveteče drevesa. Mali potok, čist kakor |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | torej podobna pisanim in nespametnim ptičkom tam-le, ki ob zlate hišice tolčejo in tolčejo, pa jim vendar nikdar ne zasveti sveta |
| Kemija (1869): | je premehko. Ogljenčevokislega apna je nekoliko tudi v živalskih kosteh, hišice polžev in školjk, koralniki in jajčje lupine so vse iz |
| Mineralogija in geognozija (1871): | Še bolj počasi naraščajo ležišča infusorska. *) Majhne, nevidljive živalice imajo hišice, ali pa kakor raki lupine iz kremene kisline in ostanki |
| Zoologija (1875): | plašča. Pod plaščem so nameščene mišice, s katerimi zapirajo svoje hišice, ali pa se z njihovo pomočjo plazé dalje ali celó |
| Zoologija (1875): | še brezštevilni majhni polžki raznih vrst, ki pa nemajo zavite hišice, kamor bi se žival lehko skrila v nevarnosti, temveč samo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1877): | drži večidel vode. Vasí tù dolgo ni, le posamezne revne hišice stojé ob cesti. Solnce pripeka hudó, zato stopam bolj priležno |
| Pripovedke za mladino (1887): | po gojzdu, Ko dolgo časa že hodita, prideta do majhne hišice, deklica noter pogleda, in ker je prazna, si misli: „Tukaj |
| Čas je zlato (1864): | Pridanič in kraljevič. Nekega poletnega večera čujejo memogredoči v neki hišici vertnih ulic žalostno vpitje, med kterim se pogoste batine žvižgajoče |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | sedeli so Dijogen in njegova dva sina v svoji siromašni hišici blizo tega terga okoli ognja in priprave delali na zmerno |
| Pripovedke za mladino (1887): | jim mora kuhati, da si tolažijo svojo lakoto. V tej hišici prežive skupaj deset let, in ta leta minula so jim |
| Pripovedke za mladino (1887): | bil njeni največji praznik. Ko sta se Janezek in Jerica hišici približavala, smejala se je zlobno in zaničljivo vskliknila : |
| Oče naš (1885): | je naselil in je blizo Stanzstadta, prijetne, velike vasi, sezidal hišico na koncu lepe doline, ki se proti Stanzu vléče. Podgojzdjanje |
| Oče naš (1885): | rekel ves vesel: „Barba, dobro se odseda! poglej najino čedno hišico, najine lepe krave in še celo najinega fantka, najinega Nacka |
| Pripovedke za mladino (1887): | jed vselej pripravljena, kadar pridejo domu. Tudi sicer vzdržuje celo hišico v redu, in posteljno perilo je belo ko sneg, da |
| Pripovedke za mladino (1887): | pa stori, kakor so jej pritlikovci ukazali, pometa sneg za hišico izpred praga, in kaj pač mislite, da je našla? Same |
| Fabule ino pesmi (1836): | po ſto. Proſtorne hrame ſte ſi ſtav’le, No doſti hish’k na ſheſt voglóv Sa vaſh prihoden rod naprav’le |
| Fabule ino pesmi (1836): | ˛Si bolezhino rane S’ ponishnim’ miſlam’ saduſhí, ˛Si odpre malo hish’ko, V’ njo noter ſtopi friſhko. Na kól’na tam |
| Robinson mlajši (1849): | i. t. d. ino se je s svojimi prijatelji v hiško k nadkorabeljniku odebral, da bi svoje stešnjeno serdce s prijáteljskim |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | volo moje hiſhne ? Baron. Al ſi ſe sa volo tvoje hiſhne , al ne, to ne vęjm ; ampak de ſi ſe vſtraſhila |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | ſi ſe pak vſtraſhila ? Goſpà. Vſtraſhila? jeſt? sa volo moje hiſhne ? Baron. Al ſi ſe sa volo tvoje hiſhne , al ne |
| Valenštajn (1866): | Hišnik (vpije). Morilci! Pomagajte! Butlar. Vmorite ga! Hišnik (kega probode Deveru |
| Valenštajn (1866): | Moj Bog! Butlar. Na svoje mesto, zapovednik! (Gordon plane ven. ) Hišnik (priteče). Kdo tako drzno tu razsaja? Tiho! Vojvoda spi. Deveru |
| Valenštajn (1866): | je? Grofinja. Pozneje ti povem; Zdaj skusi, da odpraviš Vrangljina. (Hišnik odide). Valenštajn. Da imam še izvolije — da mi Še ktera |
| Valenštajn (1866): | Hišnik (vpije). Morilci! Pomagajte! Butlar. Vmorite ga! Hišnik (kega probode Deveru, pade blizu mostovža). O, Jezu! Marija! Butlar |
| Valenštajn (1866): | udari. ) Sedmi nastop. Makdonald. Deverú z bradničarji pristopita. Za njimi hišnik. Prejšnja. Gordon (se vrže mej Butlarja i prišleca). Ne, grozovitec |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | njimi hitéti, ino jih savoljo kupe terdó prijéti. Dohití jih hiſhnik, ino jim rèzhe: „Kupo, ki moj goſpod pije is nje |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | tej rézhi ſo bili dobre veſtí, ino toraj vſi ſerzhni. Hiſhnik preiſkuje vſe vrézhe od naj ſtarjiga do naj mlajiga. Kar |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | v' vrézho; v' mlajſhiga vrézho pa ſhe mojo ſreberno kupo. “ Hiſhnik ſtorí tako, ino drugo jutro, ko ſe dan sasna, odrinejo |
| Sveta grofinja Genofefa (1857): | to dopadlo, in je tudi v mraku ſpremljan od ſvojega hiſhnika k imenovani goljufivki ſhel. Rezhe ji, de dvomi nad sveſtobo |
| Genovefa (1841): | Oſkerbljênje têbe in gradu s graſhinſtvam ſim sa Bógam ſvojimu hiſhniku tukaj isrózhil. On je odſléj goſpodár gradú in oſkerbnik môjih |
| Gozdovnik (1898): | že za bližnjo grmovino. Prežé in poslušajo. Slišijo kopitanje proč hitečega konja. »Ta je bila vam namenjena, Fabij! « reče Pepo. |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | ſhe enkrat is uſt ushla, v se namore toku hitra naſaj uſeti, koker namoresh en kamen naſaj potegniti, katirega se |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | od katiriga ony nemu pravio. O koku velika, inu koku hitra je leta spremenitnoſt! Peter je gratou s' eniga ſveſtiga en |
| Kuharske Bukve (1799): | ampak jeh ſamo premęſhaj, inu v' model pèzh deni. 137. Hitra torta. Pol libre ſroviga maſla, eno unzho zukra, pol libre |
| Kuharske Bukve (1799): | Pęſkaſta, ali kruhna torta drugazhi. 136. Od Zheſhin kuhanje. 137. Hitra torta. 138. Viſhnova torta. 139. Torta bres jajz. 140. Grahova |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | zeleno kopulacijo (grüne Copulation), veliko prednost, da se lažje in hitrejše izvrši in obveže, ker v času, kterega nam je treba |
| Divica Orleanska (1848): | dolj? Izabó. Je dolj? Vojšak. Po sredi bitve Korači tje – Hitrejši od pogleda Je njeni tek – Zdaj tukej je in tam |
| Gozdovnik (1898): | starim babam pravil, da knezi travan ga zasmehujejo. Tresk je hitrejši nego misel ter uniči vse, kamor zadene. Nihče ga ne |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | nekaj pravega v glavo padlo,“ reče Lipe, „ribič bom. Na hitrej, bistrej reki v lehkem čolniču se vozíkati in brez vsega |
| Trtna uš (1881): | slabo rejeni trs trpi po trtnej uši mnogo več in hitrej konec vzame mimo krepkih trt; 2. mešanec ali kompost, kojemu |
| Ferdinand (1884): | je bil svest svoje nedolžnosti, — da ni druzega pripomočka nego hitri beg. Na skrivnem je zbežal v gori. Spremil ga je |
| Gozdovnik (1898): | Ko je dovršil, pripoveduje tudi Rdoles o dogodkih poslednjih dni. Hitri izgin. Fabija je bil konec povedbi. Zdaj umolkne, pa čaka |
| Gozdovnik (1898): | treba vedno na zemljo polagati svojih podplatov, ki niso tako hitri od kopit mustangovih. « |
| Kemija (1869): | Sostavina kemična, chem. Bestandtheil. Spatheisenstein, jeklenec. Spiritus, špirit, 472. Spojilo hitro, Schnellloth, 430. Spojina kemična, chem.Verbindung. Spojiti, chem. verbinden. Sprijemnost |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | me ſhe, preden greſta! “ Egipzhanje ſo jih ſílili, de naj hité is deshèle. Israelzi ſo tedaj mógli v' naglizi ſrovo teſtó |
| Zlatorog (1886): | v Padovi z modróstjo In zdaj domov kot doktorji ponôsni Hité in kot magistri preučêni, Na soškem mostu v krčmi krepčájo |
| Divica Orleanska (1848): | moléla suho roko, Ko de bi klicala. Jez urno mimo Hitel sim Bogu dušo izročivši. Remon (na sveto podobo v kapeli |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | le vender ne vém, če se bova še kdaj vidila. Hitel bom tedaj sovražnika pobiti in zmagati, mogočni Bog me bo |
| Oče naš (1885): | in slabotnemu životu bolj škodovalo, kakor jeza. Ves nevoljen je hitel domú. Zaman se je to pot Nace prizadeval, da ga |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | kjer so razporjali zverjad, prijel trdneje puško in urnih korakov hitel proti njihovemu skrivališču. Le še 20 korakov je imel storiti |
| Gozdovnik (1898): | v ktero je stopal, nikakor ni bila majhina, pa je hitel v jarek, iz jarka gori na piramido, kamor je prilezel |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | narod zadobil od stavljenja kóz, in de bo vsaka mati hitéla, svojimu dedetu — če je zdravo — to dobroto nakloniti. — Drugo pot |
| Spisi Krištofa Šmida (1883): | prizadjala, rešiti moža iz zapora. Kakor hitro je straža odšla, hitela je v mesto k sodnikom, in zaterjevala, da je nje |
| Oče naš (1885): | Ménart, ako ne bodeš skrbel, da bode fantek kmalo krščen, hitéla bom sama v tabor Španjolov ž njim; ondi bom gotovo |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | bliža gradu; jaz menim, da so sami prišli! ” Obe ste hitele po hribcu doli. Vitez Vladimir, gospa Vida in Dragica so |
| Genovefa (1841): | ſlushábniki s vſih ſtrani na konjih in peſh v kup hiteli. Vſi ſo oſterméli, ko ſo blédo, s-hujſhano goſpó, ktéro je |
| Tiun - Lin (1891): | a da ne bi tratili časa in iz naravnega sočutja, hiteli smo z «Lastavico» proti mestu, kjer se je poveznil čoln |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | bila, kér jim je pokazala, de mora z časam naprej hiteti, kdor se hoče dandanašinj kosčik kruha pošteno zaslužiti. — Potem so |
| Blagomir puščavnik (1853): | Brica naju gotovo iščejo. Odtegniti se jim morava. Proč morava hiteti, dalječ proč! Uno stran Rajne je dežela, od visocih gor |
| Valenštajn (1866): | je pobegnola? Kam bi utekla bila? Treba urno Za njoj hiteti, vse na noge spraviti! Kak grozno sprejme to dogodbo knez |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | nóge,“ pravi kralj, „ino hitímo sa njimi! “ Per tej prízhi hiti kralj ſ' ſvojo vojſko sa njimi, ino jih dojde ob |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | shlahnih kamenzov narét. ” Mina s' perſtanam na ravnoſt k' Shofki hiti, ji ga podá ino pravi. „Tebi ſzer potreba ni |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | je priden in delaven. Pred ſolnzhnim is-hodam she vſtane kmet, hiti k delu in ſe veſeli, ko mu ſhkerjanez pod nebam |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | če nam hladne vode ino kak grižljej kruha perneseš. ” Abraham hiti v šotor, ino reče Zari: „Urno speci podpepelnike ali mlince |
| Čas je zlato (1864): | prosto v šolo hoditi od lastne roke kralja podpisano in hití vesel domú. Po vsem svetu ga ne najdeš srečnejšega človeka |
| Deborah (1883): | moje duše! Rotite njega, ko vas jaz rotim, Naj mi hití v naročje, zdrav, vesel Naj on poljubi me! Jaz ga |
| Deborah (1883): | Jožef! Jožef! hiti, pridi! Nazaj me črni strah podí. Vi treski, Znanite mu |
| Ferdinand (1884): | naš nesrečni Peter potolažil. Zahvali se vitezu, potem pa brzo hiti v kuhinjo k starej oskrbnici, da naroči za goste dobro |
| Revček Andrejček (1891): | dremajoč poje. ) Kjer mine ga gorjé. (Uzbudi se hipoma in hiti viti; na to se ozre okolu sebe in videvši, da |
| Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800): | prejde; Tega moja dusha ſhelly: T’ga vezhnu vſhivat’ gor’hity. 47. JEſus je gor’ k’ Ozhetu shal. S’ njim v |
| Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800): | Tu serze ſtoy odpertu; K’ seb’ nas vabe, k’ nam hity: Is buleſne je predertu, Lubeſn od nas ſhelly. Serze JEſusovu |
| Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800): | gnado nam on da. 24. S’ lubeſn’jo nam nasprut’ hity, Zhudno perjaſnoſt s’ nami ſt’ry. Mogozhnu nas obdaruje, S |
| Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800): | troshte vendejly: * ja! tem bel ſapushenem * tud’ bel k’ pomozh’ hity, * ta nebeshke Ozha * sam’ ga svoj’ga Syna * ſapuſty, ’nu |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | ſe je vſe okoli Jesuſa terlo. Od vſih krajov mu hitijo naproti. Eni gredó naprej, drugi od sadej, tretji ga na |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | ki vklénjeni v' ſvoje hude navade sa sháloſtnim bandéram pogublenja hitijo, ſe ne vojſkujejo s' Jesuſam, ampak le njegovo ſveto kraljéſtvo |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | ne. Truma ponishnih ljudi v' Betanijo per Jordanu - k' Janesu hitijo, ſvoje pregrehe ſposnajo, obetajo poboljſhanje ino ſe dajo kerſtiti, le |
| Življenja srečen pot (1837): | ſveti rasglaſilo. ˛Stari ino mladi, modri ino nevedni k' njemu hitijo, njega paſluſhat ino zhudeshe vidit, ki jih je nad bolnikami |
| Zlatorog (1886): | nad, »Tu izgúbil sem srcá zaklad, »Ali naj le zdaj hitím iz hiše, »Jérica, jaz pridem svoje dní še! »Zláta hočeš |
| Zlatorog (1886): | Kar je bilo, to pač tudi bodi. »Pusti, Barba! Naj hitím od todi! »Tu pokôpal sem premnogo nad, »Tu izgúbil sem |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſkeſal, de je ljudſtvo ispuſtil. „Na nóge,“ pravi kralj, „ino hitímo sa njimi! “ Per tej prízhi hiti kralj ſ' ſvojo vojſko |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | novo uro olépſhali, ktere v teh novizah tim bershejſhi opomniti hitimo , ker jo je proſt zhlovek isdélal, ki ſe nikjer ni |
| Divica Orleanska (1848): | veti vidil. Dünoa. Gorjé! Kje bo? Nesreče sim si svest! Hitimo berž oteti jo. Bojim se, De jo predaleč tiral je |
| Valenštajn (1866): | Za Holkov lovski rog vsi znajo povsód! — V trenótii naglem hitimo tod i drugod, Liki strašnjo povodenj, prinese nas pot — Ko |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | Kai miſliſh hudobni isdajauz? kai delaſh nar naſrezhniſhi Judesh? kam hitiſh ti kervavi vaivoda teh Chriſtuſove krivy shelnih, inu sheinih Judouskih |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | vaivoda teh Chriſtuſove krivy shelnih, inu sheinih Judouskih berizhou? ti hitiſh v'ta vert, debi ti tvoiga Goſpuda, tvojga Mojſtra, tvojga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ki jih je imenovani uzhitelj te dni na ogled poſtavil. Hitite tedaj vi, ki ſlabo piſhete k njemu, v 15. urah |
| Gozdovnik (1898): | uzdigal smodnikov dim. Tiburcio stopi iz grmovja. »Hitro, don Avguštin, hitite semkaj! potrebujem vaše pomoči! « »Tiburcio Areljanos! « uzklikne haziendero, spoznavši ga |
| Sacrum promptuarium (1695): | she bogatishi ratat. Date, & dabitur vobis. ? S' obeno kupzhio nebote hitrei obogatili, sakaj S. Auguſtinus pravi Si vis eſſe Mercator bonus |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | kakor per navadnih voséh. Hitrej, zhe ſe vinte obrazhajo, toliko hitrej ſe vosi, to je, huje, zhe ſe pod kotlam podkuri |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | kola vertiti; druge manji koleſa teko, kakor per navadnih voséh. Hitrej, zhe ſe vinte obrazhajo, toliko hitrej ſe vosi, to je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | na njivo drugikrat, ko kratko pred ſetvijo, in podorite ga hitrej ko je mogozhe ; sakaj nepodorán gnoj bo od ure do |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ki jo grajajo in pravijo, de ſe v nji nizh hitreje ne vmede, kakor v navadni. Zhe je to réſ, ni |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | dolge, kakor jih je potréba; po takim ravnanji se bojo hitreje sušile, in le malo ali clo nič razprezale. Za kolárje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | zamude na kosce razžagati in na debelo obtesati, de se hitreje posuší in ne razpreza. Dostikrat dobijo plohi, dile in še |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | truplih obudí, pa jo tudi bolj na se vleče, toraj hitreje uhaja in sveti se lepši. To pa še niso vsi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | orodje, novi pomogljeji za obertnije in tovarne sploh. Vse gré hitreje spod rok, ali prav govoriti, spod bolj umetnih naprav in |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | ti podpiral? — saj sem ti povedala, da bi šlo potem hitreje. ” „Kako mi je to mogoče? Saj veš da nisem obdarovan |
| Fizika (1869): | dotika zraku, čim suheji in topleji je zrak, in čim hitreje tečejo nove zračne plasti čez vodo. Pri hlapenji dela se |
| Občno vzgojeslovje (1887): | Šele, kadar se posreči, usposobiti jih za govor, vzgojajo se hitreje. A nasledki gluhosti se ne dadó nikdar popolnem odpraviti. Gluhonemca |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | Naglo, Joni, pomagaj mi navzgor, splazil se bom skozi okno! “ Hitreje, kakor je mogla gospa O'Nielova prepovedati drzno početje, je splezal |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Tudi mlatizhi ſe s lahkim krajnſkim zepzam manj utrudijo, deſiravno hitreji mlatijo, kakor nemſhki. Verh tega moshje, kteri ſo nemſhke otépe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | vrozhino, ki jim je ſhkodljiva, obvarovati. 2. Béla murva raſte hitreji in njeno perje je mezhji in shlahtniſhi. 3. Njeno perje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | nit okoli vretena mora oviti, preden je polno : satorej veliko hitreji ſuzhe, bolj vlezhe, pa vender le voljnó prijenja, ne vterga |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | hudo mahajo. Ako roko na serce položiš, zapaziš, da serce hitrejše in močnejše bije, kakor pri zdravi živini; živinče se opoteka |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | še kresala dan današnji ogen s „cundrom” po stari šegi ? Hitrejše in cenejše se mora sedaj luč prižigati kakor nekdaj, — to |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | Ta naprava, s ktero se da sadje veliko lepši in hitrejši lupiti, je po Tiroljskim povsod znana in pràv obrajtana. Kjer |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | peči posuše, in so tudi dobre kakor v sušivnicah. — Še hitrejši bi se dale jabelka s tako pripravo prevertati, ki je |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | bomo poterjeniga noviga orodja radi popríjeli, ako delo boljši in hitrejši opravi in se takó veliko časa prihrani. Čas pa je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | goſpoda Kopitarja na snanje dati; sakaj zhigavo ſerze ne bije hitrejſhi v perſih, kadar ſliſhi ime tega uzheniga rojaka, ki ima |
| Kuharske Bukve (1799): | dokler sholzhnaſti poſtajajo; poſtavi kotlizh v' merslo vodo, de ſe hitriſhi ohladę, deni v' glaſh, inu hrani savęsane s' prebodenim papirjam |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | jo ſresh dobro prevsame , in rasdrobi. Gnoj ne preide tako hitro v ilovnati, kakor v peſhéni semlji; sa voljo téga gnojijo |
| Robinson mlajši (1849): | je tleče dervo urno v travo zaobalil, ino ker je hitro bežal, od tega se je trava v begu plamenem vnêla |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | en kmet s svojim vozom naprot; vidši splašena konja požene hitro svoja konja tako, da se ustavi njegov voz poprek ulic |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | Bali smo se ga mi otročiči. Ptujec viditi nas plahe hitro reče: „Ne bojte se me; sem pošten mož ; iščem samo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | kmeta; k sreči je vidil to nek drug kmet, ki hitro teče v bližnjo vas ljudi na pomoč klicat; berž je |
| Sveta grofinja Genofefa (1857): | ſe ni mogel sdershati ji ſvojih neſramnih miſel odkriti. Kakor hitro je zhiſta goſpa to sapasila, mu jesno in reſno rezhe |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | se da ta ajda že prav zgodaj spomladi sejati, kakor hitro zmerzovati neha, in se od 3 do 4 tedne zaporedoma |
| Revček Andrejček (1891): | storil, povrnil mu bo Bog stokrat. (Hoče iti, pa se hitro obrne. ) Pa še nekaj. (Prav gorko. ) Reci mu tudi še |
| Gozdovnik (1898): | kjer se je uzdigal smodnikov dim. Tiburcio stopi iz grmovja. »Hitro, don Avguštin, hitite semkaj! potrebujem vaše pomoči! « »Tiburcio Areljanos! « uzklikne |
| Sacrum promptuarium (1695): | jokat, rekozh: bodo Jagry prishli ter mene bodo umorili, zhe hitru meni nepomagate: Podgane ſo diale, molzhi, ali bomo tebi eno |
| Sacrum promptuarium (1695): | Ali liſiza je dialla, nej zhaſs sdaj ſe fopat, temuzh hitru pomagaimi vun ſizer vtonem: Vouk pak ſe je s' Liſizo |
| Sacrum promptuarium (1695): | ludje! Nej zhaſs vezh ſe fopat, inu shalit, ampak pomagaiteſi hitru s' jame tiga greha aku n' hozhete v' shveplenske shterni |
| Sacrum promptuarium (1695): | ſemein neprishla, ali oſsel sa volo velike teshave nej mogal hitru hodit, satoraj ſta bila preposnu pershla, kadar vſe ludje ſe |
| Sacrum promptuarium (1695): | Ta Naveſta letu vſe dobru sgrunta s' tiga fazonetelna, inu hitru sazhne en fazonetel shtikat, ter v' taiſtem ſturj podobo Sacrata |
| Sacrum promptuarium (1695): | ter bom jeſt tebi ta terrn s' noge sleku inu hitru tebe osdravil, sakaj ſe dobru na lete rezhy saſtopim: Oſsel |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | te vezhnoſte goriderſhati. Kader je tvoje serze na tesnem, pogledej hitru pruti nebesam, ter misli, tamkej bo konz mojeh rev, inu |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | poſtalla, katiro nam je ta Goſpud iskasov. Inu ony ſo hitru perſhli: ter ſo neſhli Mario, inu Joshefa, inu tu Dete |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Jęrza. Nizh takiga , nizh. Eno jeglizo ji imám dati. Matizh. (hitru inu glaſnu) Eno jeglizo ! eno jeglizo! — kdu ti jo je |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | nia svetomi jemenu AGLA † ALFA † AFRA † da vi duhovi boshji shitro tosa pridatha bras vse shkode inu navarnoſti na dushi noi |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | anori Sobthc † zather † Emanuel † oshonai † aetias † elogjo † se perkashi taku shitro kaker bi isozhmi poledov natam kraji: nato pegerenje bo te |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | kaker tomi umerjozhomi zhvoveki sata dela boda on sad pernesou nai shetreja kaker bode mogou kier se boda bau smerti je |
| Občno vzgojeslovje (1887): | mogel izhajati brez taistih, kajti na ta način se gojenec najhitreje privadi dobremu. |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | cepljenje pa je najboljša snov. c) S kavčukno vezjo združimo najhitreje in najbolj zanesljivo cepič s podlago. d) Če rabimo kavčukno |
| Robinson mlajši (1849): | Robinsonu na misli prišlo. Plav, si je mislil, se da naj hitreje narediti. Ljubor. Kaj je to plav? Dragotin. Je versta |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Cinkaste latvice (Zinkschüsseln) so naj boljši, v njih se smetana nar hitreji naredi, in se jo tudi nar več dobi. Mina |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | imajo veliko ſatja, v drug poprejſhnimu na ſhirokoſti enak panj. Nar hitrejſhi ſe to sgodi s enim pihavnim meham (Rauchmaſchine) s |
| Fizika (1869): | pr. delate na telo, kteremu se v vodoravnej méri neka hitrost podeli, istočasno sila, ki ga vodoravno dalje žene, in pa |
| Fizika (1869): | posebna znamenja na tistem oddaljenem kraji, kjer je on postavljen. Hitrost električnega toka je izrédno velika, in če so tudi razni |
| Fizika (1869): | prehod navadnih daljav neizmérno kratek čas. Res da je ta hitrost električnega toka jako odvisna od sredstev, ki ga vodijo, ker |
| Botanika (1875): | živé. 91 Mezga se precej hitro razširja skoz stanice. Ta hitrost se meri s tem, da se pazi, koliko časa potrebuje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | de je h temu potreba jasniga spomena, bistriga razsoda, nenavadne hitrosti, pričijočnosti duha, ojstriga in nagliga pogleda, kteri pri takim opravilu |
| Fizika (1869): | Bitnost elektromagnetičnega telegrafa je tedaj 1) v hitrosti električnega toka, 2) v vodilnosti kovin in zemlje, 3) v |
| Fizika (1869): | z močno napeto tetivo loka podelimo streli (pšici) gib velike hitrosti; voda, ki jo ogrejemo, spremeni se v paro, in če |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | oravez beſede shivini rekel, ſhe mènj pak jo k nesmerni hitroſti s kletvijo in udrihanjem perganjal. — Rad bi ſhe tukaj hotel |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | nizh ne sapovedali, kar ſtoriti ne more, poſtavim: pre ſilne hitroſti, (ktera she tako shivino prehitro vpeha); in ko bi ſe |
| Fizika (1869): | tej zapreki ravno primérna parna sila, teče naprej s dosedanjo hitrostjo — ravno tako je, kakor da ne bi bilo obéh teh |
| Fizika (1869): | počitka ali v stanju gíba. Ako n. pr. z enakošno hitrostjo tekoči lokomotiv pride do mesta, kjer je železnica nekoliko navkréber |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | koliko jih je dal vsakemu bratu? 22. S katero početno hitrostjo treba telo vertikalno kvišku zagnati, da bode dospelo v 4 |
| Sveta grofinja Genofefa (1857): | ker sna ſkrivne rezhi tako odkrivati. Tu mu babura s hivavſko ponishnoſtijo odgovori, de ni ſizer nobena ſvetniza, vender mu pa |
| Revček Andrejček (1891): | moraš pa ti delati zame, da veš, jaz sem stara. (Hkrati prav prijazno. ) Veš, Pavle, tvoj oče je bil imovitega kmeta |
| Spisi Krištofa Šmida (1883): | take misli vtopljen, začuje vitez velik šum od strani mostovža. H krati se odpró vrata njegove ječe; gost dim sili vánjo |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | skrivališčih, ko dva pritečeta proti bervi in ko planeta obadva h krati nanjo, se jima berv pod nogami vdere in padeta |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | izviti morilno orožje in tako zabraniti, nezaslišano hudobijo, ko logar h krati obstoji. Zašumelo je nekaj v nasprotnem germovji, in urnih |
| Iz burkaste preteklosit Mihe G... (1888 1889): | premišljevaje, v kolike nevarnosti more človeka spraviti plesni venček, in h krati vesel svoje očitne pogumnosti ravno nasproti Pivcu, pospeši svoje |
| Iz burkaste preteklosit Mihe G... (1888 1889): | tolaži s tem, da to pač ni bil prvi in h krati zadnji zajec, ki ga je srečno pogodil. Necega jutra |
| Iz burkaste preteklosit Mihe G... (1888 1889): | ženo, kar naj ona naravnost pové tudi svojim najbližjim sorodnikom. H krati ga zagotovi, da on ostane še lahko na njegovi |
| Gostačeva hči (1891): | na prepeljaj. V tem hipu zažari iz temnega oblaka in h krati že stoji stara tepka tik hiše vsa v iskrah |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | s temnimi oblaki. Oster severozahodnik je podil nižje deževne oblake, h krati se zaganjaje v vrhove pragozdnih dreves, katere je dobro |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | jo je prebudil napol majhen šum ob glavi; zaslišala je h krati tihe besede: „Mati! mati! “ Še pod vplivom sanj je |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | v papirji 950 gl. v zlatu? 11 . * Krčmar ima pri hl vina 9 gl. ali 25 % dobička; po čem je kupil |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | vina 9 gl. ali 25 % dobička; po čem je kupil hl? 12. Trgovec dobi 1400 kg blaga, po 12 gl. 100 |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | 6 m, torej 2krat 18 gl. = 36 gl. 2 . * 1 hl velja 20 gl.; koliko bode veljalo 40 l? 3.* 200 |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | narędil — Monk. Kaj ony, ony Goſpod Doktar, ſo en par hlazh narędili? Glash. Sakaj pak ne ? Naj premiſlijo, dę je vſe |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | ſim tę sadne dęjle vun vsęl, inu ſim en par hlazh s'njih narędil — Monk. Kaj ony, ony Goſpod Doktar, ſo |
| Revček Andrejček (1891): | na pol v svoji kmečki opravi, s sabljo, v kratkih hlačah, zelenih nogavicah, pride po sredi in hoče oba po vojaški |
| Revček Andrejček (1891): | ti spridena kri, ti! Ti, malopridnež, kolikor te je v hlačah in v koži. Ali nisem v svoji mladosti zadosti delala |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | in Kosteljic nosita Škornje, kar jima prav lepo stoji h hlačam. Poljanci, Viničanje in Metličanje nosijo večidel mest ve (čižme), samo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | med prebivavci možkiga spola: vsi nosijo bele po mažarsko skrojene hlače. Semčan in Kosteljic nosita Škornje, kar jima prav lepo stoji |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | so se odpeljali — tako se govorí — so jim oblekli rudeče hlače in jih meštrali po vojaško. Čudo bi to ravno ne |
| Sacrum promptuarium (1695): | gdu je mozhnejshi, inu zhe shena mosha premaga, taku ona hlazhe noſsi, ter mosh sheni more pokoren biti, temuzh de ſte |
| Stric Tomaž (1853): | za življenje! “ pravi spet eden tovaršev. „Ohà! kako se vam hlačice tresejo,“ odgovori smejaje se Lokar. „Tu ni nobene nevarnosti, pred |
| Blagomir puščavnik (1853): | lepo poda. Zelena suknjiča, rudeči škornici se mu na rumene hlačice iz jelenove kože posebno prilezejo. Okoli sebe ima usnjat opasnik |
| Kuharske Bukve (1799): | jagode, puſti ſtati, dokler farbo sgubojo; potle preshmi, poſtavi na hlad ſterdit. 179. Viſhne vkuhati. V' kotlizh deni pol libre zukra |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | semlji naprej vali, mu njegov ſin, fantizh dvanajſterih let, vedno hlad od ſtrani mahlja, in musika ga vſeſkosi is vaſi, od |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | dan; Skerbnó obdelaj si polje, Okôplji v nogradu tertje. Pomladni hlad , poletni znoj Po versti hodi naj s teboj; Na levo |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | breskve po sami vanj, dobro jo zamaši, postavi jo na hlad in jo na vsake tri dni potresi, dokler vse breskve |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | Stric je rad gledal, ko so se krave v večernim hladu v rosnati travi veselo pasle in njegovi konjiči serčno okrog |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | vertom Cesarjevim ali Salustijevim, da bi se sprehodili v večernem hladu in pozvedeli, kar se je med dnevom tù ali tam |
| Zlata Vas (1848): | verh tega pa še pinjene vode, ki je poleti zdrava hladeča voda. Zdej se je prašalo: Čigavo je lepo sirovo maslo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | dva — ſhtir — ali oſemkrat pregane in svije in ſe v hladan, ſuh kraj neſe, kjer gorkota po letu ne ſtopi viſhe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | bolj je tak popir potlej djati pod ſtrop v kak hladan obok (velb), ali v kamro ali v hram in ga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | delu siliš. Naj tedaj mirno stojí. 2) Hlev mora biti hladen in zračen, sicer ne boš konja ozdravil. Tudi človek, kteriga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | hladnejši vreme nastopi, ali če konja v bolj zračen in hladen hlev postaviš. Tiha norost ali tišavka umori konja včasih ze |
| Zlata Vas (1848): | Orla je bil nar bolj pripraven prostor sir delati, dober hladen hram in velik kotel v prostorni perilnici. Gospodar je dal |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Če pa pride „Vipavec” kmalo iz doma v drug bolj hladen kraj, se pa derží, kakor skušnje učé, ravno tako dolgo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | ohladiti, ampak zvečer ali zjutraj iz tople sušivnice naglo na hladni zrak postaviti, de lepo svitlo in slastno ostane. 4) Kdor |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | i. t, d. iméti. 4. Pridno ſe jim mora zhiſta hladna voda, vzhaſi tudi s nekoliko soli ali jeſiha dajati. Tudi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | neprenehama življenje in moč, ako je sapa čista, vedra in hladna, kar je pràv. Po taki sapi je človek vesel in |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | Proti večeru, ko solnce že ni tako perpékalo, in je hladna sápica pihljala, sté šle z gradú v dol svojih njiv |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | večih kosovih (štrucah) postavim od 10. do 15. funtov, v hladne in zračne hrame spravite. — Nar bolj se pa srovo maslo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | mu boš še bolj život odperl. 5) Piti mu daj hladne vode, kar je poželí, in perdêni ji nekoliko domače solí |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | se daljej spustite. ” Mu reko: „Veselilo nas bo, če nam hladne vode ino kak grižljej kruha perneseš. ” Abraham hiti v šotor |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | se bolje počuti na hladnim, kakor v vročini. Če nimaš hladniga hleva, postavi ga pod kolarnico ali kak drugi zračen kraj |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | do dobrega poterdile, da vipavsko vino, prepeljano v druge in hladnejše kraje, kakor je gorka vipavska dolina, se tako dobro derži |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | hude vročine ali v soparčnih hlevih; pa odjenjajo nekoliko, kadar hladnejši vreme nastopi, ali če konja v bolj zračen in hladen |
| Fizika (1869): | manji, tedaj barometrovo stanje niže, kakor je pa notri v hladnejih sosednjih plastéh, kjer gosteja in viša atmosfêra na-nj tlači. 228 |
| Botanika (1875): | naj gobe jé le tisti, kteri jih dobro pozná. V hladnejih krajih se oslabi moč strupenih gob ali se pa zgubi |
| Botanika (1875): | večidel iz deželá, ležečih okrog Srednjega morja, razširile v vrte hladnejih krajev. Nearomatne so pa mrtva kopriva (Lamium), grenkuljica ali zlata |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | hramov (keldrov) je v Vipavi tako napravljenih, da so na hladnem. To so vzroki in prav naravni vzroki, da vipavsko vino |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | ozdravil. Tudi človek, kteriga glava bolí, se bolje počuti na hladnim, kakor v vročini. Če nimaš hladniga hleva, postavi ga pod |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | se ne sme, - jo v porceljanasto posodo deni, in na hladnim naj se sterdi. Rujava močna župa. Zreži goveje meso na |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | je pa smetena pretopla bila, naj se v kakšnimu bolj hladnimu kraju mede, ali naj se pinja v merzlo vodo postavi |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | gorela od vročine in žeja ga je strašno terpinčila. V hladnej senci pod košatim hrastom vgleda studenec, ki je izviral izpod |
| Deborah (1883): | Pusti me! Ana. Si bolna? Razgreta si, počij tu v hladnej senci! (Pod lipo jo odvede. ) Deborah. Si sama v hiši |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | Dostikrat se kislo zelje v kadéh, če hrami niso pràv hladni, pokvari, postane smerkovo, dobí slab duh in gnjije. Temu se |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | maslam, nadevaj jih s testam in peci jih počasi v hladni peči. Ko jih zverneš, jih lahko tudi z belim ali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | vrozhe, ali pa smiraj ſe mora v srazhnih ali luftnih, hladnih hlevih, na ſénzhnih krajih, na dvoriſhu, v vertu i. t |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | vipavsko vino, če domá ostane in ni v posebno dobrih hladnih hramih, se ne more deržati dolgo, ker po vročini vrè |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | oblake, ki prosto plavajo na nebu in vse rastline s hladnimi kapljicami okrepčajo? Kdo je učil ptičke lepo milo prepevati? Kdo |
| Kuharske Bukve (1799): | potręſi s' drobno sręsanmi piſtazami, inu puſti ſe ſ-hladiti. Se hladno na miso da. 201. Jajzhniga beláka mleko. Per lemonovim mlęki |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | mavhica! V nji boš lesén kozarc dobil, Z njim bodes hladno pitje pil; Kjer koli najdeš bistri vir Zastonj — tam je |
| Oče naš (1885): | dvajsetimi leti na grobu svoje matere, ktero so ravno v hladno zemljo poleg očeta zakopali. Vsa solzna in žalostna je roke |
| Gozdovnik (1898): | je bil šotor dogotovljen, odsede tudi jezdec, ter stopi pod hladno ruho. Vse te priprave so trpele komaj pol ure, tako |
| Mineralogija in geognozija (1871): | vzdigovanje, 139. Hiperstenov kamen, Hypersthenfels, 72. Hippuritenkalk, hippuritni apnenec, 128. Hladiven, kühlend. Holzstein, leseni kamen, 33. Honigstein, medenec, 62. Hornblendegranit, roženčev |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | vrata in poſtavi kak ſhkaf vode v hlev, de ga hladi. 7. Shivina ſe more v tekozhih vodah ſaj enkrat v |
| Mineralogija in geognozija (1871): | kot zrnca spuščala na dno, zemlja pa se je dalje hladila. Tako vidimo pri podobovanji zemlje delajoči dvé moči, kemiško sorodnost |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | moč; izmila je nevarno, odprto rano, katero je provzročil kamen; hladila jo je neprestano, zabranjevala je nevarno vnetje in prebudila slednjič |
| Kuharske Bukve (1799): | opraniga rajsha, puſti ga pozhaſi vręti, kuhaniga deni na ſklędo hladít, potle ga tolzi v' rozhni ſtopi. Eno unzho maſla męſhaj |
| Kuharske Bukve (1799): | versi prozh, perdeni bísenovga mehurja, savri na sherjavzi, inu deni hladít. 177. Rudezhe grosdizhe vkuhati. Deni ſtólzheniga zukra eno libro v' |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | ſvoje roshnate svesze na okno v' ſtekleno kupizo alj glash hladit', v' katerim je ſhe nekaj vode, h' redi bilo. V' |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | preſejaniga bukovga pepęlla, noter déni, potler kropa nali, puſti v' hladiti, kar roka terpeti more, potler ſuhe ovſene ſlame v'en |
| Kuharske Bukve (1799): | oſhohtaj, otrębi, oſoli, pezi jo na mręshi pozhaſi; pezheno puſti hladíti, poloshi jo na en s' maſlam namasani papir s' diſhavo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | jo je v razstavo dal, grajati. — Zakaj ste nam M. Hladnik in M. Pušar iz Idrije vsaka le en kosčik špic |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | téh bote perhodnizh gotovo dve mladike pognále. (Konez ſledi. ) Franz Hladnik. Ljubljanſkiga museuma je pred nekimi tedni darilo doteklo, ktero je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Vipave. 8) Gregata Goſtiſha is Zherniga verha , ino 9) Gregata Hladnika is Loma. V, Strasiſhu per ˛Shémpétru (Schrottenthurn) v kapélizi na |
| Kuharske Bukve (1799): | na zukri ſtergani lupek, inu nękaj zukra ſkup smęſhaj inu hladno shverklaj. Potle poſtavi na sherjavzo v' lonzi, shverkaj v' eno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | bil od ſtrele obit? 1. Taziga je tréba hitro na hlap ali na ſapo prineſti in ga s vodo ſhkropiti. 2. |
| Fizika (1869): | zračne plasti čez vodo. Pri hlapenji dela se sopuh (para, hlap), le na površji kapljine; pri parénji pa notri v kapljini |
| Kemija (1869): | Hidrat apneni, Kalkhydrat, 413. Hidrat kalijev, Kalihydrat, 404. Hirschhorngeist, 510. Hlap, Dunst. Hlapen, fluchtig. Hochofen, plavež. Hollenstein, hudičev ali peklenski kamen |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | rado celi mesec ostane. — Od začetka tega mesca se škodljivi hlapovi delajo, ki ljudi in živino nadlegvajo. — Pozneje merzla rosa in |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | Po žganji namreč je človek zaspan, hlap in omužen, želodec ino črevo slabi, kri po žilah oterpne |
| Čas je zlato (1864): | je koj pri volji in dozdanji hlevarček postane zdaj pasji hlapček. Pajdaši se mu posmehujejo, ko ga pri psih vidijo, Lenče |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | v' vupanje; Sakaj tudi lih rajmnu ta ſtvar bo od hlapzhuvanja te ſtrohlivoſte proſta ſturjena k' ti zhaſtiti frajoſti boshjeh otrok |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | ſte ſami pametni. Sakaj vi preneſſete aku vaſs kedu v' hlapzhuvanje ſili, aku ſe kedu nad vami objeda, aku vam kedu |
| Tine in Jerica (1852): | Jerico je njena mati božjiga strahu vadila, ki se nekterim hlapčevski strah zdi. |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | sadnizh ſhe on gre, ino Jesuſa ſam poproſi, rekozh: „Goſpód, hlapzhizha imam bolniga, ino ſilo hudo ga po vſihudih terga. On |
| Življenja srečen pot (1837): | Sveſti zerkveni ſlushavnik. Lepſhiga ni na ſveti, kakor gledati mladiga hlapzhizha v' zérkvi, ki lepo pametno k' ſveti maſhi ſtreshe; sakaj |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | se voz zverne, midva se na cesto pod nja prekucneva, hlapca pa precej daleč proč zakadi. H sreči je vajati v |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | pridejo na pomoč. Midva brez škode iz pod voza zlezeva, hlapca pa vsiga kervaviga ino na pol mertviga v bližno taberno |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | ali bi ne hotel pri njem ostati; potrebuje ravno tacega hlapca. Pavliha mu pokima |
| Revček Andrejček (1891): | iz naju ne bo nič. Morala sem priseči očetu! Le hlapca — le hlapca ne ljubiti! Pavle, podaj se, moški bodi, kakor |
| Revček Andrejček (1891): | ne bo nič. Morala sem priseči očetu! Le hlapca — le hlapca ne ljubiti! Pavle, podaj se, moški bodi, kakor sem jaz |
| Revček Andrejček (1891): | takih zadosti. (jezno. ) Saj ga že skoraj dobiti ni poštenega hlapca, kakor smo jih nekdaj imeli, ker vse le v tvornice |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | je rekuv: Puſtite doſehmal. Inu on ſe je dotaknuv tega hlapza uha, inu ga je osdravuv. Inu je k' Petru rekuv |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | shene. 10. Ti nimaſh sheleti tvojiga blishniga ne hiſhe, ne hlapza, ne dekle, ne shivine, ne uſiga, kar je njegoviga. Dve |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | poſtavſhi, rezhem: She veljá, 33 korit imam. Pervo korito boſta hlapza imela, de boſta pomagala ſirek ſhteti; sa drugo boſte dali |
| Viljem Tell (1862): | kralju služiti, Se dičiti v njegovem sjajnem spremstvu, No lastne hlapce vladati in s kmeti Sedevati na sodnih stolih? Atinghausen. Ah |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | Perva žalost se je malo polegla, in grofica se zmisli hlapce poslati v okolico, če bi morebiti kaj pozvedeli o otroku |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | majaje. "Storil sem vam to ljubav, da sem pustil svoje hlapce vse obližje natančno preiskati, pa našli nijso ničesar. " "In vender |
| Sacrum promptuarium (1695): | de ta Goſpud je bil veno lusho padil, je klizal hlapze, de bi ga vun slekli, ali ty nemarni nej ſò |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | voši svojimu očetu le enako hrano (živež) imeti, kakoršna njegovim hlapcam v Ameriki ostaja. On bo veliko blaga tukaj nakupil in |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | derži, ino za njimi hodi, kamor pojdejo žet. Zapovedal bom hlapcam, de ti nič žaliga ne store. Ino kedar si žejna |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | dobro nanjo pazi, ali se ne kaže kaj bolna. 5. Hlapcam in deklam dobro v glavo vtisni nevarnost te kuge in |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | 36. Povést. Kako se Pavliha pri nekem mlinarju vdinja in hlapcem žago na dvoje razbije? Na svojem popotovanji pride Pavliha mimo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | prižgali luč, in težko očeta pričakovali, ki so nam s hlapcom „v verh” po vina šli. Mati so ravno stavili lopare |
| Čas je zlato (1864): | napové velik lov, in vélikemu lovcu, gojzdnarjem, gonjačem in pasjim hlapcom na znanje dá, de imajo zato pripravljeni biti. |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | Herodesh ta zhvetiri-oblaſtnik ſlovenje od Jęsuſa: 2. Inu je ſvojim hlapzam rękal: Letá je Joannes Kàrſtnik: on je od mèrtvih gori |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | Kateriga bóm jeſt kuſhnil, je rękàl on k' tim rabelſkim hlapzam, letá je, tega primíte, inu ga petite varnu. Sabſtójn pravi |
| Biblia (1584): | priſhàl pred Erodesha Tetrarha. Inu on je djal k'ſvoim Hlapzom: Leta je Ioannes Kàrſtnik: On je od ſmèrti gori vſtal |
| Sacrum promptuarium (1695): | Leta fazonetel, namrezh shkupnik, polek fazonetela S. Joſepha shenkam vam hlapzom, inu deklam, ter vam rezhem, de zhe shelite shlushit pres |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | od doma. Tretji dan dojdejo do hriba. Ozhe tukaj rezhe hlapzama: „Tukáj s' oſlam pozhakajta. Jàs ino Isak pa greva na |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | pod koſhatim dreveſam per misi najdem veſniga shupana s ſvojima hlapzama; na misi ſtoji verzh koritnjaka (Steinbier), v rokah pa vſak |
| Zlatorog (1886): | paláče nosijo kamnéne; Pol stotíne konj s prežlahtnim blagom Tolpa hlapcev čuva jim pred pragom, Pol stotíne, morda tudi čez, In |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | malo trenotkov po tem prigodjaju videl logarja in več mlinskih hlapcev urno proti njegovemu skrivališču veslati. Bil je zgubljen in ubežati |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | v last dobil. Oženil se je, ino je imel veliko hlapcov ino dekel, velbljudov ino oslov. 15. Jakop gre v svoj |
| Stric Tomaž (1853): | ter mu napovedal, da bo med svojimi brati hlapec vsih hlapcov. “ „Tedaj res tako mislite? “ ga vpraša nekdo zraven stoječih. „Res |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | v' láſt dobíl. Oshenil ſe je, ino je imel veliko hlapzov ino dekel, velbljudov in òſlov. 15. Jakop gré v' ſvoj |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſo me ſliſhali, kaj ſim govoril. “ Savoljo tega govorjenja ga hlapzov nekdo v' obras udári. Jesuſ ga milo pogleda, ino mu |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | vert ſtopi; sa njim pa gre velika derhal vojakov ino hlapzov Judovſke duhóvſhine s' baklami, mezhmi ino ſúlizami. Juda je pred |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | je brat domu priſhel. Domú gredé ſliſhi goſtí ino petje. Hlapzov eniga poklizhe, ino ga vpraſha, kaj de je. Je odgovoril |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Peter veſ plàſhen tega ni zhutil. Kmal po tem ga hlapzov nekdo pogleda, ino rezhe: „Je she reſ, tudi ta je |
| Biblia (1584): | inu ſad pèrneſlu, ſe je tudi Lulka pèrkasala. Natu ſo Hlapci k'hiſhnimu Goſpodarju ſtopili, inu ſo djali: Goſpud, néſi li |
| Biblia (1584): | je rekàl k'nym: Tu je Sovrashnik ſturil. Natu ſo Hlapci djali: Hozhéſhli de tjá gremo, inu de jo isplevemo? On |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | že zlo, Če postekleno izmaknem, Ruda v litje godna bo. Hlapci, urnih rok Skusite mi tok! Ali krepko mehčovini V dobro |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | zlo, in sicer trikrat prej, kakor od dela. 10. Kadar hlapci orjejo, glej kakó delo opravljajo ; skerbi za gnoj in polje |
| Blagomir puščavnik (1853): | Na to jame zopet vitezinja: „Tukaj nama ni dalje ostati. Hlapci sovražnega Brica naju gotovo iščejo. Odtegniti se jim morava. Proč |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | treba začeti jih kermiti. Konjem je škodljivo, ako jih leni hlapci med zobanjem vpregajo, in hipno ko so pozobali poženejo. Na |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | mimo mlina, pri kterem je bila tudi žaga za deske. Hlapci so ravno na nekem hlodu sedeli in malicali. Pavliha se |
| Revček Andrejček (1891): | v morje, kjer mine ga gorjé. (Anže, Jerica, dekle in hlapci pobero vsak svoje delo in pojó. ) Zbor. Kjer mine ga |
| Blagomir puščavnik (1853): | JE DOBER SOKOL. Zjutraj prav zgodaj cvilijo psi po dvorišču, hlapconi šundrajo tako, da se Milko prebudi. Urno skoči, se napravi |
| Blagomir puščavnik (1853): | pol, ko enkrat vitez prav pozno v noč s svojimi hlapconi iz ropa nazaj pridirja, in ko ga pri vratih pozdravi |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | perglihanu enimu Kraylu, katiri je othl rajtengo delati s' ſvojimi hlapzami. Inu |
| Sacrum promptuarium (1695): | vam oblubim, de bote enu ſrezhnu lejtu imeli. Vij pak Hlapzi, inu dekle vſimite gori vuk S. Paula, aku hozhete enu |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | eni sveti lubeſni. Varvej se shepetavzov, ſakaj ony so sathanovi hlapzi, ter drugega nadellajo, koker sume, inu pohujshanje. Katiri druge pred |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | inu ſad ſturilu, takrat ſe je tudi lulka pèrkasala. 27. Hlapzi pak tiga hiſhniga Goſpodarja ſo pèrſtopili, inu ſo rekli k' |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | pak rezhe k' njim: En ſovrashni zhlovèk je tó ſturil. Hlapzi ſo pak djali k' njemu: Hózheſh tèdaj, de my gremo |
| Genovefa (1841): | ko bi bil trenil naprej sdirja, ſe vitesi in oprode (hlapzi) zhes gromezhi moſt pod gradam, sapraſhé. Genovefa je is ſtolpa |
| Sacrum promptuarium (1695): | in ſimplicitate cordis veſtri ſicut Chriſto. Inu nebodite kakor uni hlapzij, katirim nyh Gospud je bil reſtalal shlushbe, de bi vſakitiri |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | ſvojiga Goſpuda. Zheſs veliku zhaſſa pak je perſhov Goſpud tehiſtih hlapzov, inu je s'nymi rajtingo dellov. Inu ke je ta |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | on ſliſhal pęjtje, inu pleſsajne: Inu on je eniga tih hlapzov poklizal, inu je popraſhal, kaj bi letó bilú, on pak |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | krajlęſtvu, katęru nedolshno kry prely tiyſhe, katęru zęle dèrhali rabelſkih hlapzov, inu berizhov po nedolshne, po pravizhne, dobrotlive inu ſvęte moshę |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | Potlej teče k čedi, odbere nar lepši tele, ino ga hlapcu da. Urno ga mora perpraviti. On sam ta čas pernese |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | ga je isderuv, inu je mahnuv po tega vikſhega Farja hlapzu , inu je njemu njegovu deſnu uhu odſekal: inu temu hlapzu |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | hlapzu , inu je njemu njegovu deſnu uhu odſekal: inu temu hlapzu je bilu imę Malchus. JEsus pak je odgovoruv, inu je |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | 25. Jógru je sadoſti, de je kakòr njegóv mójſtèr; inu hlapzu, kakòr njegóv Goſpodár. Zhe ſo hiſhniga Goſpodarja Beelzebub imenuvali, koliku |
| Biblia (1584): | Syn tiga Zhloveka pride. Mlajſhi nej zhes ſvojga Mojſtra, ni Hlapaz zhes Goſpuda: Mlajſhimu je sadoſti, de je kakòr njegou Mojſter |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | druge pomoči, kakor de se konjedércu da. Zarobljen in neusmiljen hlapec, ko bi tudi večkrat pijan gospodár tak terdoserčnik ne bil |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | naji pot iz griča dol v pervi kraj domorodne pelja. Hlapec, ki sva ga za tisti dan najela, konje na vso |
| Tine in Jerica (1852): | poskerbim. ” — Teče na skedenj, v hlev, kar mu pride en hlapec naproti in pravi: V borovec je treslo, ter ga čez |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | v kotu visela, in pod Betlehemom, ki nam ga je hlapec za sveti večer umetno napravil. Kmali se najemo. Jaz se |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | ne poznaš, kaj pa se nek v šoli učite? ” Stari hlapec pa, kteri je veljal med nami otroci za vidovino, to |
| Valenštajn (1866): | častnik sem Cesarjev, dokler ljubi knezu se Cesarju vojvoda ostati, hlapec Bom Fridolančev, kadar všeč mu bode Oklicati, da je sam |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | vsak, naj že teško nosi ali naj vozi, naj bo hlapec ali delavec, pri vsakem delu lahko na Boga misli in |
| Biblia (1584): | Goſpuda: Mlajſhimu je sadoſti, de je kakòr njegou Mojſter, inu Hlapez kakòr njegou Goſpud. So li ony Hiſhniga Ozheta Beelzebuba imenovali |
| Biblia (1584): | govorjenu ſkusi Iesaja Preroka, kir pravi: Pole, Leta je moj Hlapèz, kateriga ſim jeſt isvolil, inu moj nar lubliſhi, na katerim |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | tiga zhlovęka. 24. En Jógèr ny zhes ſvojga mojſtra, ne hlapèz zhes ſvojga Goſpodarja. 25. Jógru je sadoſti, de je kakòr |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | vas bo ſvet ſovrashil. Pómnite beſedo, ktero ſim vam djal: Hlapez ni bolji od goſpoda. Kakor ſo mene preganjali, bodo tudi |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | njegov Goſpud k'njemu rekuv: Aj ti brumni, inu ſveſti hlapz , dokler ſi ti ti zhes tu majhenu sveſt bil, ozhem |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | tiga zhloveka pridti. Kedu męnesh je en ſveſt, inu pametni hlapz, katiriga je njegov Goſpud zhes ſvojo druſhno poſtavuv , de bi |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | njegov Goſpud k' njemu djav: Aj ti brumni, inu ſveſti hlapz, dokler ſi ti zhes tu majhenu ſveſt bil, ozhem jeſt |
| Kemija (1869): | vžge in zgori z lepim vijoličastim plamenom, in to zarad hlapečega in gorečega kalijuma. Sikaje šviga žareča kovina sem ter tje |
| Kemija (1869): | Kalkhydrat, 413. Hidrat kalijev, Kalihydrat, 404. Hirschhorngeist, 510. Hlap, Dunst. Hlapen, fluchtig. Hochofen, plavež. Hollenstein, hudičev ali peklenski kamen, 437. Holzessig |
| Kemija (1869): | odtod, da se v vrenji iz onih tvari napravijo posebna hlapna olja ali eteri, ki so jako ugodnega duha, kterega se |
| Fizika (1869): | že v primérno malej toplini spremené v paro, imenujejo se hlapna telesa. Vse pare ostanejo toliko časa v svojem stanji, dokler |
| Kemija (1869): | more ogljenčevokislo apno raztopiti. Ako pa tako vodo razgrejemo, pobegne hlapna ogljenčeva kislina iz nje, in apno se kakor bela mrenica |
| Fizika (1869): | od drugih teles, ki niso kar nič, ali mnogo manj hlapna, kakor ono. Tako n. pr. hočemo pri kuhanji žganja vinski |
| Botanika (1875): | Ker pa vendar imajo nektere rastlinske snovi, namreč hlapna olja in smole, v sebi sicer res vodenca, ali prav |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | bile zevi (Róhre) napeljane , po kterih vrozh puh v dno hlapne pinje (Dampfcilinder) leti, ali mozhno vanje piha. Pinje ſo s |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | drusih delavnih napravah. Per vſaki naredbi ſe velikoſt in proſtornoſt hlapne maſhine ravná po meri velikoſti teshe, bode naj sa vsdigovati |
| Kemija (1869): | izvrstno hranivo za rastline. No ker so vse te spojine hlapne, izgubé se mnoge v zrak. Poskušali so toraj, kako bi |
| Kemija (1869): | vitrijolom in z nekterimi kislinami, zlasti z žvepleno kislino, one hlapne kisline in osnove dale spajati z nehlapnimi telesi ter se |
| Kemija (1869): | ob sebi, da destilovane žestinske tekočine imajo v sebi samo hlapne sostavine, in sicer največ vode in vinskega cveta. Iz raznih |
| Kemija (1869): | vinski cvet destilivamo s tako kislino. Te spojine so večidel hlapne tekočine neke posebne, večkrat jako fine vonjave in aromatičnega okusa |
| Mineralogija in geognozija (1871): | ali žlindrasta, porcelanasta, ali stori kroglico ali zrno kakor kovine. Hlapne snovi se dostikrat ločijo od druzih pri ogrevanji. Nekteri minerali |
| Zoologija (1875): | v sebi 98 odstotkov vode, potem kuhinjske soli, tolšče in hlapne tolščene kisline, od kojih dobiva znoj neki poseben duh. Množava |
| Botanika (1875): | v 14. razred po Linné-u. Tudi imajo skorej vse mnogo hlapnega olja, tako da so aromatne in da rabijo deloma v |
| Botanika (1875): | raztópino vijoličasto pobarvali. Tudi se vidijo okrogle kapljice mastnega ali hlapnega olja plavati v staničnem soku mnogih rastlinskih delov in mnogokrat |
| Kemija (1869): | bakrovega okisa promeni v kovinski baker. Obe dve izgorini ste hlapni in obe vročina prežene iz sožigalne cevi ter ju tira |
| Kemija (1869): | telesa izgorna in da pri popolnem sežigu postanete samo dve hlapni in kislečnati spojini, namreč ogljenčeva kislina in voda. Pri organskej |
| Kemija (1869): | v fiziki, (§. 95). Vendar je tudi zraku primešano nekoliko hlapnih tvari, tako na pr. je v 10.000 bokalih zraka 4 |
| Kemija (1869): | ne topi; v vinskem cvetu, v éteru, v tolstih in hlapnih oljih prav malo, topi se pa v vročem lanenem in |
| Kemija (1869): | ima pa poseben duh, ki mu ga dajó primešane pare hlapnih olj, ki mu tudi povekšajo svetilnost. Dober plin apnene vode |
| Kemija (1869): | 139) odkápati ali destilovati. Odkapana ali destilovana voda nima, razen hlapnih tvari, nič, trdnega v sebi, vzparjena na čistej platinskej pločici |
| Mineralogija in geognozija (1871): | obdajalo terše zemljino jedro in vánj so puhteli pari mnogoterih hlapnih spojin, ki v oni vročini niso mogle obstati niti v |
| Fizika (1869): | se pa potrebuje mnogo večkrat, in to vselej, kader treba hlapno telo odločiti od drugih teles, ki niso kar nič, ali |
| Botanika (1875): | takih pokritih rastlin, ki imajo v svojih žlezah lahko okisno hlapno olje. Drugače se pa ima se sprejemanjem kiselca v tistih |
| Botanika (1875): | Vsi deli teh rastlin imajo v sebi neko dražilno, žveplenato, hlapno olje, semenje pak daje mastno olje. Listi se teh rastlin |
| Fizika (1869): | prostovoljno parenje godi se pa mnogo počasneje, in imenuje se hlapenje ali puhtenje. Dana množina vode se izhlapi tim hitreje, s |
| Botanika (1875): | dihanjem živali, z gnjitjem in se sožigom, in zadnjič s hlapenjem iz vulkanov vedno velike množine ogljenčeve kisline dajó spet atmosféri |
| Fizika (1869): | in čim hitreje tečejo nove zračne plasti čez vodo. Pri hlapenji dela se sopuh (para, hlap), le na površji kapljine; pri |
| Maria Stuart (1861): | To vam poslala je kraljica škotska. Leicester (strah ga spreleti, hlapne po pismu). Sir, tiho govorite — Kaj je to! Ah! Nje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Preden liti se začne! Dregni veho stran! Bog ohrani stan! Hlapno vrê v obok naprave Reka rude žarorjave. Koristna ognja je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſopariza podite, naj bo hlapon (Dampfwagen) imenovan. Drugi vosovi, ktere hlapon sa ſeboj vlezhe, nimajo v ſlovenſkim jesiku nizh poſébniga iména |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | sa ſeboj vlezhe, nimajo v ſlovenſkim jesiku nizh poſébniga iména. Hlapon ima perpravno narejeno pezhizo sa kurjavo, in kotel, v kterim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | vosijo pa vſe ſorte blagá. Taka voshnja s vosovami. na hlapon perpetimi vkup naj bo vosovlak (Train) imenovana. Vosovi sa ljudi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | shivine, konj, preſhizhov in druge shivali. Tako vlézhe pervi vos hlapon zelo rajſhto vkup ſtaknjenih vosov, in prepelje na enkrat do |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | de ga ognjéna vrozhina in vodna ſopariza podite, naj bo hlapon (Dampfwagen) imenovan. Drugi vosovi, ktere hlapon sa ſeboj vlezhe, nimajo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | obiskali, drugo jutro pa v Marburg se naprej podali. (Nov hlapón na Dunajski železni cesti), ki je dobil imé v čast |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | potem, kadar bo vožnja jela nagleje iti, doli skočil. Ali hlapon se naglo zažene, fant ni mogel več doli skočiti, in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | kakšna de je vožnja po železnici ter se zadej na hlapon obesi, ki je že po malim začel odhajati, misleč, de |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | fant na železni cesti delal; med tem se perpeljá en hlapón do ostališa (Stationsplatz); fanta mika poskusiti, kakšna de je vožnja |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | zares mojstersko delo! Mostovži so široki, da bi se zamogli hlaponi po njih voziti. Lepa kapela in dobro oskerbljena lekarnica kinčate |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | je imel vse kervave, ki si jih je bil na hlaponi obtolkel. Ko je ob 12. uri po noči nazaj domú |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | in zenejſhi v kraju dobivajo. Na pervim vosu, namrezh na hlaponu, ni nizh vezh ljudi, kakor kar jih je sa kurjavo |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | Ne kuge, ki hodi o mraku, Ne sile, ki opoldne hlastá, Gledat' daš mi zveličanje Tvoje. Zaupanje v Boga ga stori |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | mladim lebadu ſtolzhene in bres grosdja, ali le s prasnimi hlaſtinami ; tudi ſadno drevje je ſkoraj vſe goló. Ubogi ljudje ſo |
| Najdenček (1860): | vidil, da je prost in da sim jez nezmožen je hlastnil serdito na mene. Če bi zvestega in serčnega psa ne |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | Ali kaj je pa to ?” Pri teh besedah je željno hlastnil po cesarskem reskriptu, ki je še ležal, kjer ga je |
| Kemija (1869): | mestih v krogljice razširjena. Ogljenčevo kislino, dospevšo v prvo krogljico, hlastno posrka ondi navzoča kalijeva lužnina, na koliko je pa |
| Kemija (1869): | vode. Celó iz vlažnega zraka, iz rastlinskih in živalskih tvari hlastno potegne vodo na-sé, pri tem razdene in zogleni vse organske |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | naprej. In kdar se leto jeseni, Se ti na njivi hleb zorí; In kdar umrè jesenski grom , Tekoč ti nograd zajde |
| Blagomir puščavnik (1853): | posekanega hrasta drevarja sedeti, ki s svojim dečkom ravno južna. Hleb černega kruha in verč vode imata pred seboj. ”Pojte rajši |
| Robinson mlajši (1849): | pečenja kruha poprijêl na dvoji način — sposob — dvoje peke, nekoliko hlebov — kolačev je spekol ize žitne moke ino nekoliko iz turšice |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | poln jerbas kruha. Vsak, kar vas je, naj vzame en hlebček, in tako smete vsak dan priti, dokler nam ljubi Bog |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | zmiraj stala na strani, gre zdaj počasi bližej, vzame najmanjši hlebček, ki je še ostal v jerbasu, poljubi hvaležno dobrotniku rokó |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | tergajo za kruh, ker vsaki hoče imeti najlepši in največi hlebček. Naposled leté domú in se dobrotniku prav nič ne zahvalijo |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | moke, jajc in vode terdo testo, iz testa pa majhne hlebčike, zvaljaj te dobro do debelosti noževiga roba, zreži na rezance |
| Kuharske Bukve (1799): | kosi na sherjavzo, męſhaj dokler sazhne vrętî. Potle deni pezhene hlębzhike v' ſklędo, jih poli s' mlęzhno shupo, inu potręſi s' |
| Kuharske Bukve (1799): | jih po verhi s' bęlakam, potręſi s' zukram, inu pezi hlębzhike pozhaſi na ſrędni sherjavzi. 86. Sladke ſkorie nudelni. Męſhaj v' |
| Kuharske Bukve (1799): | ręshi ga s' glasham, ali s' obodzam sa krofe, naredi hlębzhike, puſti jih na toplim gor itì. Potle vli en perſt |
| Kuharske Bukve (1799): | ſladko, al v' ozukrano vino, męſhaj, de ſe ralpuſtę senofovi hlębzheki; tako je dober sa pomákanje. 296. Kiſlo sele prav kuhati |
| Kuharske Bukve (1799): | Krogloverh, ali Kugelgupf. 83. Dobri krofi. 84. Rajshov ſhmarn. 85. Hlębzheki voloveh drosha. 86. Sladke ſkorie nudelni. 87. Droshni nudelni. 88. |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | tri unče moke perdeni. Iz tiga hlebec napravi in speci. Hlebec pa kakor suhar (cvibak) podolgama pa tanko zreži in te |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Potem ga spet na dilo daj, naredi iz njega ali hlebec ali štruco, položi na dobro s putram pomazano polo popirja |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | en lot janeža in tri unče moke perdeni. Iz tiga hlebec napravi in speci. Hlebec pa kakor suhar (cvibak) podolgama pa |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | tù te hočem čakati”. Fant je tekel in prinese drug hlebec. Preden pa nazaj pride, zgine Pavliha in se zvunaj mesta |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | svojemu gospodu prinesti, teci urno nazaj in prinesi mi drug hlebec, tù te hočem čakati”. Fant je tekel in prinese drug |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | imel denarje prejéti. Ko se okrog vogla zavijeta pusti Pavliha hlebec belega kruha v blato pasti, postavi žep na tla in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | nepotrebno; vsakimu vse zaupa; svoje misli in namére némarno razodene ; hlepí po rečéh, ki niso za-nj; ne zná ločiti prijatla od |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | nevarnosti! ! — Mislimo si bolnika, ki v britkih bolečinah zdihuje: on hlepí po zdravílu, kakor ozebli za soncam! pa — ko vračitel odide |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | kar nam je angelj osnanil! “ Urno gredó. Pridejo v' snani hlev, najdejo Joshefa ino Marijo, ino v' jaſlih sagledajo preljubesnjivo dete |
| Genovefa (1841): | otrózhja naváda, koſhuto viditi. Grof ji je dal poſében lép hlév sidati. Proſto je po dvoru in po gradu hodila. Vezhkrat |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſe mórajo s selenimi vejami saplêſti, de ſolnze prevezh v hlev ne ſije, odpri okna in vrata in poſtavi kak ſhkaf |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | odpri okna in vrata in poſtavi kak ſhkaf vode v hlev, de ga hladi. 7. Shivina ſe more v tekozhih vodah |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | če ga h delu siliš. Naj tedaj mirno stojí. 2) Hlev mora biti hladen in zračen, sicer ne boš konja ozdravil |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | le sosed, že postaran mož, perhropí, se pod plamenam v hlev zakadí, in dvanajst goved srečno odtmè; kér se pa s |
| Zlata Vas (1848): | je rekla, de je Urh Močnik pošten mož. 21. Srejnski hlev se mora skidati. „O jojmini! O jojmini! “ je zdihoval Brencelj |
| Tine in Jerica (1852): | voljo pri miru, naj jaz poskerbim. ” — Teče na skedenj, v hlev, kar mu pride en hlapec naproti in pravi: V borovec |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | redi. V tacih okolšinah je treba živino čez noč v hlev goniti, in ji sena pokladati, ako je mogoče. Tako ravnanje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | bolje počuti na hladnim, kakor v vročini. Če nimaš hladniga hleva, postavi ga pod kolarnico ali kak drugi zračen kraj. O |
| Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881): | vse premoženje pripravil, in so mu odvetniki poslednjo kravo iz hleva odpeljali. Druzega mu ni ostalo, kakor bolna žena in šestero |
| Zlata Vas (1848): | če vaša vest nima jezika, poglejte svoje poderte hiše in hleve, svoje puste polja in verte, svoje prazne mošnje in skrinje |
| Zlata Vas (1850): | dajalo, so imeli izvoljeni trije ogledniki pravico, vsak čas v hleve iti, in dolžnost, vsak po pol léta na to paziti |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | se ne bo potrebovalo toliko stelje. Ali škoda! da naši hlevi so večidel grozno nemarno napravljeni. V slabo napravljenih gnojniših je |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | koze, mora prostoren in zračen biti; majheni, temni, nizki in hlevi so kozam nezdravi. Pozimi mora hlev gorak biti, ker koze |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | spušati v vodo, da po nji okoli plavajo. 7. Njih hlevi (pesnice) se morajo velikokrat očistiti in s frišno slamo nastiljati |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | tega sgodilo, ker ſo ſposnali, de ſe shivina doma v hlevih bolj redi. Tudi mi bodemo od dobizhkov , ktere tako goſpodarſtvo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ali pa smiraj ſe mora v srazhnih ali luftnih, hladnih hlevih, na ſénzhnih krajih, na dvoriſhu, v vertu i. t, d. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | kakor de je kruh lep in sdrav. ( Shivinſka reja v hlevih. ) Bere ſe, de na Némſhkim v desheli Góta, od leta |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | in ladje vlazhijo, ſe morajo preveliziga terpésha varovati. 6. V hlévih neſmé nikoli toliko shivinzhet vkup biti, de bi ſe savolj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | na paſho goniti ſméli, temuzh domá jo bodo mogli v hlevih rediti; paſhnike ali gmajne bodo pa rasdelili, de bode vſak |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | bolezni so hujši ob času hude vročine ali v soparčnih hlevih; pa odjenjajo nekoliko, kadar hladnejši vreme nastopi, ali če konja |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | to morebiti zato, ker v Švajci že goveda zlo v hlevih redé in jih ne pušajo toliko na pašo. Tir oljske |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | pa ni presoparčen, ga je treba večkrat izkidati. Nad kozjim hlevom ne sme kurnjak biti, zakaj kokoši imajo navadno veliko uši |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | Vidom nad Vipavo in Razdrtem) pogoreli 2 hiši z enim hlevom vred. Sreča to, da je bilo tiho; še danes se |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | blatu ſkoraj obtizhal. Od gnojnih kupov ali od ſhtal in hlevov ſe gnojniza po zeſtah in potih zedí, de ſe lushe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | in to en zhaſ s gnojnizo polivajo , dokler de is hlevov sopet eno klado gnoja naneſejo. — Tudi shivino imajo na Nemſhkim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | dostikrat živína od tega zbolí, če je iz pregôrkih soparnih hlevov k studencu ali reki prišla in se je premerzle vode |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | in vedno poganjajo, — mi odgovori. Poleg tega per pitanju, v hlevi oſtane veliko dobre gnojnine, nar boljſhi kmetijſki pomozhik, kteriga pa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ga pa ne morem toliko, de bi shivina smiraj v hlevi ſtala. ” Şe motiſh ! Delo, ki ſe naplezhvo in na paſho |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | imamo njiv doſti, ſhe teh nemoremo pognojiti; shivina v hlevi ne bo tako sdrava, kakor na paſhi, tudi ne bo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ker s ſlabim gnojem ſlabo gnojiſh. Poglej tiſtiga, kteri v hlevi manj shivine redi, kakor ti: kako on dobre njive gnoji |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | naj bó, de vſe druge shivinzheta med zhredo in v hlévu na tanko prégleda, zhe ſe nobeno k tej bolesni nagnjeno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | tolikanj raji primeri, kolikanj bolj živina pozimi brez dela v hlevu stojí; — drugič: živini pozimi kaj dobro tekne, če se ji |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | korit dajati, nej stojí škàf z vodo nekoliko časa v hlevu, de se voda nemalo premlačí. V nekterih vaseh gonijo živino |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | tudi koristno, če bi posestniki take bolj stare konje v hlevu nekoliko boljši s senam kermili , in jih odebelili, po tem |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | Konji, ki pozimi nimajo posebnega dela, ne smejo zmiraj v hlevu stati; ampak vsaki dan, ako ni premerzlo ali pregerdo vreme |
| Stelja in gnoj (1875): | mokrotnosti stelja že sama na sebi, manj je zamore v hlevu na-se vleči. Ni toraj dobro tako imenovano kleščje ali sekana |
| Čas je zlato (1864): | in ježe vadi. Lenče je koj pri volji in dozdanji hlevarček postane zdaj pasji hlapček. Pajdaši se mu posmehujejo, ko ga |
| Čas je zlato (1864): | Ha, dečko je zares nekoliko terčen«, reče kralj krohotaje. Meni! hlevarček, svojega psa le iz gol milosti posoditi! Ta je lepa |
| Robinson mlajši (1849): | dvorčka hlevčok udelati, ino lamico z mladima ve — nj zapreti, dokler si |
| Robinson mlajši (1849): | toliko moči ino urnosti dodala, da je v kratkem času hlevek dogotovil, ve — nj potle lamico z mladima vvedel — vpeljal, ino |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | tako moko. Zhe ſo tedaj per gnojenju njiv, 30 deli hlevniga gnojá eni mu délu is preſhe enaki, ravno sató potrebuje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | grediz tudi dve ali tri déla preſh, nameſti 30 delov hlevniga gnojá, potem, kakor mu zhervi manj ali vezh ſhkode napravljajo |
| Divica Orleanska (1848): | vražniku deržavnim; In vonder vam je tretja reč – pravica! – Jez hlimbo zaničujem! Kakor sim, Tak hočem, de me vidi svet. Burgún |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | častmi ga obkladala. Kakor vsi hudobniki, je tudi Gerard zviti hlinjic bil, od kraja se je kazal, kakor de bi ne |
| Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881): | naj ga pusti pri življenji. »Plemeniti gorski gospod! - tako se hlini priklaten zločinec Répoštevu - usmilite se mene, nesrečnega, kterega je preganjala |
| Občno vzgojeslovje (1887): | prevelik, sili gojenca, da se ves čas, dokler se nadzoruje, hlini in potuhneno drži, ko pa se srečno odtegne nadzorovanju, okoristi |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | hvaleshnoſt v' ſvojim ſerzu. Kajn pa ſe je le dobriga hlinil. Satoraj je Bog, ki v' ſerze vidi, na Abel- |
| Oče naš (1885): | so vse zapečatili. Komaj je Marton svoje veselje skrival in hlinil žalost, ktera mu ni šla od srca. Natanjko in z |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | gobov. Terdo ſvarilo je to vſim, kteri ſo po njegovo hlinjivi, lakomni, lashnjivi ino svijazhni. 45. Jona. Ob tem zhaſu je |
| Divica Orleanska (1848): | jo vitez počaka. Jovana. Kovarnik! Zdaj spoznam potuho tvojo! S hlinivim begam peljal si golufno Iz bitve me, de serd in |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | prejšnji merzli pogled. V ustni se vgrizne in reče s hlinjeno vnemarnostjo: „To je res zeló tolažljivo za tiste, ki so |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | po ptujem zavit in govorjenje kakor obnašanje njegovo prenapeto, sladko, hlinjeno. Ni še bil dolgo v Rimu in že so ga |
| Zlata Vas (1848): | se naučijo laganja in goljufnosti, rotenja in kletve, nečistosti in hlínjenja, prepíra in pretepa, beračevanja in tatvine, igrače in pijančevanja, postopanja |
| Gozdovnik (1898): | kupiti vesoljno Sonoro deželo. « »Karamba, vi se šalite, na smrtnomučni hlod privezani. « |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | ne razpreza. Dostikrat dobijo plohi, dile in še clo metérni hlodi rujave lise, ali so polni lukinj od červojedine; to pride |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | Starejſheb, inu Piſſarjov s' baklami, inu s' latirnami, s' mezhmy, hlodmy, inu s' oroshjam. Inu ta Isdajavz je nym biv dal |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | bila tudi žaga za deske. Hlapci so ravno na nekem hlodu sedeli in malicali. Pavliha se začne z njimi pogovarjati in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | bomo pa v tem nauku bukev slavniga učenika kmetijstva, gosp. Hlubeka, in kjer bo treba, bomo svoje podučenje tudi s podobami |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | nebesa, To žarenje dneva ni! Ceste stresa Divji hrup! Puha hlup! Kviško kviško plam se dviga; Na široko liže, vžiga, Urniši |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | mi Lipe, ali bi šel kaj rad k svetemu obhajilu. « »Hm« pravi čmrno Lipe, »prav nič mi ni na tem, naj |
| Revček Andrejček (1891): | jih ima! Upórna je postala mrha! Ana. Lepi Rustan? Domen. Hm — kaj hočete storiti! Jeklen. Kaj ? — V časti so mi lasje |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | krajih bode veliku, v' nekaterih ſrędnu , v' nekaterih zellu nizh. Hmel. Ga nebo veliku, inu tudi ni dober. Vinu. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | ogréva, da karkoli vsejemo in vsadimo, nam rado raste, kakor hmél; nam lépo cvetè, kakor vijolice, in da verti, polja in |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | hòp! “ In precej je slišal iz bližnjega gozdiča ravno takó: „Ho, hòp! “ Jurče se temu zeló čudi in zakliče: „He, héj |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | o odmévu. Nekega dné skače po zelenej livadi in zavpije: „Ho, hòp! “ In precej je slišal iz bližnjega gozdiča ravno takó |
| Kemija (1869): | si moramo tedaj misliti kakor spojine ogljenca z vodo, C + HO; zato jih tudi ogljenčeve hidrate imenujemo, dasiravno nam njihova razkolitev |
| Kemija (1869): | eden izmed najlepših kemičnih poskusov. V globoko posodo z vodo, HO, pod. 37, vržemo košček kalijuma. Kalijum se tekoj spoji s |
| Kemija (1869): | SO2 + NO5 HO = SO3.HO + NO4. Kakor nas je že učil §. 39, presnuje |