- arbitrium
Sacrum promptuarium (1695): ſte dolshne po glavi vaſhiga mosha ſe obernit. Mulier ſuum arbitrium omnino exuere debet, ut marito obtemperat. Inu de bi ſi
arbitrium arbre arcat arcnija arcnovati Ardeni ardenski ardrija Arečiza Areljan Areljanos arena argent argenteos argus arhangel arhitekt arhitektura Arimateja arischen aritmetičen Ark Arkimbold Arktur armada armata Armenija armenski Armgarta Arminij Arni arnica arnikov Arnold Aron arsenige arsenikkies art Art artem artemisia artes artezijski artezizche artičoka artikel Arto Artois artov arum arzen arzenal arzenalski arzenat arzenik arzenikov arzenokisel arzenov arzenovosokisel aržet as as2 asa Asa asekuracija asekurancija asekurancijski asekuriran asekurirati asimilirati asirski Asirsko Aspern aspidium aspik asplenium assecuratrice assicuratrice assicurazione Assisi asslro aster Aster Asterj astragalus astronomija astronomski astronomsko at ata atai Atanazij ate atej Atenec atherman athmosphäre athnatoz Atila Atinghausen atlantski atlas atmosfera atmosphare atom atomen atomov atriplex atropa attendite Atval atzend au Aubespine auch Auerochs Auersberg Auersperg auf aufgaben aufgewachsene aufkündigen aufmerksamkeit auftrieb aufwühlen aug. augapfel auge augenblicklich augenkammer Augsburg August aureus auritus aus Ausca ausdehnung ausdunstung ausflussrohr ausladen auslader aussageform ausschuss aussi ausstrahlen Austerlitz austro-italica aut autem aux Avar avba avbe ave avertebrata avez avg. avgit avgust Avgust Avgustin avgustinov Avguštin Avignon Avila Avkland avoir avonz Avrelij avstr avstr. Avstralija Avstrija Avstrijec Avstrijska avstrijski Avstrijsko Avška avtonomija avtonomističen avztrijan ax axe ayant ayeul ayeux azalea Azarija aziat azienda Azija azijatski azijski Azika azurit ažija ažio
| Sacrum promptuarium (1695): | ſte dolshne po glavi vaſhiga mosha ſe obernit. Mulier ſuum arbitrium omnino exuere debet, ut marito obtemperat. Inu de bi ſi |
| Pozhétki gramatike (1811): | ſtavio de al à pred ime, poſtavim: fruit de l'arbre, ſad drevni, ſad od dreveſa; utile à l'homme, koriſten |
| Sacrum promptuarium (1695): | Arzat biti. Glihi vishi nekatirim Antverhariom ſe godj, katiri hozheo zerat |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | ſakaj ta je zhes veliku hudega narbel ſdana ſdravnia, ali arznia. Ti se mozhnu irrash, kader svoje telu toku ſlo, inu |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | h' timu sdrauju tiga trupla nezh na perloshi, aku ta arznia snotrei na pomaga. Per osdrauleinu te duſhe pa ta arznija |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | myr Jęsuſa Chriſtuſa je ta edyna arznia, pak tudi gviſhna arznia, katęra samore vaſhe teshave potolashiti, inu vaſho shaloſt potróſhtati. Ràs-ſuj |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | lęjpa glihenga, inu ta myr Jęsuſa Chriſtuſa je ta edyna arznia, pak tudi gviſhna arznia, katęra samore vaſhe teshave potolashiti, inu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | koſitarja, kupra, ſvinza i. t. d, iméti. Mnogokrat ſe je arznija. ki je ena ſorta apna, sa prav dober pomozhek iskasala |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | kader Meſsez doli jemle. mlade koprive poresat, poſuſhiti, je ena Erznija sa Pluzhe, inu ſo pp Simi sa futer dobre. Vinu |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | ſtarim ludęm. Sdej supet moresh tvoj ſhvot s' shilnim puſhajnam, erznijami, inu s' laxiro zhiſtit. Prevezh ſadú ne jeſti, goſsi, kopuni |
| Ta male katechismus (1768): | koker ene od Kristusa, tega boſhjega Samaritana napravlene ſdravnie, ali arznie. K' ſadnemu: Ke v' teh brumeneh, katiri se |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | pa med ſhpinazho smeſha. Tudi sa vrazhitvo (sdravilo) alj sa arznije je dobro. Prijatelzo imam, ki je na pluzhah boléhala, pa |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | pomakei, lepſhi gorijo. V' tem Meſzi tudi shiher shilo puſhaſh, arznujeſh, inu purgiraſh, tudi en malu moſhta pijeſh, ribbe, inu ſadje |
| Divica Orleanska (1848): | so jo vjeli. Dünoa. Vjeli! Kaj? Verhepiškop. Nesrečnica! Remon. V Ardenih, kjer zavetja Iskala sva, jo je ugrabila Kraljica in britancam |
| Divica Orleanska (1848): | Govori urno! Remon. Družba bil sim ji Na begu po ardenskim pustim gojzdu; Tam serce mi je razodela svôje. Umreti hočem |
| Ta male katechismus (1768): | nazhistost, ostudnost, nasramnost, loternia, malikuvanje, vejshzhuvanje, naperjasnoste, prepirenge, navidlivnoste, jeſe, ardrie, resplatenja, ali resdirenge, ſaveſe, navoshlivoste, ludumorstva (mordrie) pijanoste , poſhreshnoste, inu |
| Gozdovnik (1898): | Ako češ zlatišče imeti, sva zraven jaz in Pepo. Don Arečiza s vsemi svojimi osemdesetimi ljudmi vred ti ga nima vzeti |
| Gozdovnik (1898): | ni izgledal, kakor bi se hotel pokoriti ukazu. »Zadnjikrat: dolu! « Arečiza se je pripravljal na odgovor, ali prepozno. S piramide počita |
| Gozdovnik (1898): | izgubil. »Dvoje: najprej moža, ki ga nazivate don Estevana de Arečiza in potem rudo, ktere vam niti trohica ne pripada. « »S |
| Gozdovnik (1898): | se izplazili iz tabora? « »lzplazil? Tega nisem nikdar mislil, sennor Arečiza. Jaz sem prosto in svobodno odjezdil in če tega niste |
| Gozdovnik (1898): | za uzdo, odvede ga za skalo. »Tu ga imate, don Arečiza, prijemljaj pa ključ, kdo je krikal! « »Kučilo! da? tako! on |
| Gozdovnik (1898): | To je bil drugi krik Kučilov. »To je človek,« tolmači Arečiza, »toda človek v grozni razburjenosti, v prav nenavadni zamaknjenosti. Odjeki |
| Gozdovnik (1898): | namerjeno puško v redu držal okolu stoječe. Nehoté je dvignil Arečiza svojo puško, ktero je doslej držal pobešeno, dobro vedoč, da |
| Gozdovnik (1898): | Baraha. « »Vi pripadate odpravi, ki jo je osnul neki don Arečiza; je-li ste našli zlata? « Obrazne poteze, poprej mrtve, se ujetniku |
| Gozdovnik (1898): | je oddaljil od tabora. Dve puški pomerita za njim. Don Arečiza pa Diaz sta ob enem vzdignila puške, da bi strelila |
| Gozdovnik (1898): | tudi življenje, da bi dobili bonanso od Kučila prodano Estevanu Arečizi, Ko mule z vozovi na počivališče dospó, nastane hipoma zmešnjava |
| Gozdovnik (1898): | nobeden ni bil pri pameti. Ne ostane mu drugega, ko Arečizo poiskati, in mu položaj stvari sporočiti. Kučilo skoči čez dvorišče |
| Gozdovnik (1898): | Kučilo skoči čez dvorišče. V eni minuti je bil spred Arečizo. |
| Gozdovnik (1898): | kakošno pravico tirjate vi to? « »Mi imamo z Estovanom de Arečizo vršiti savansko sodbo, in Zlata dolina je posest in last |
| Gozdovnik (1898): | puško na onem kraju, kjer se tir sklepa z lesom. Arečizo je to zadetje tako pretreslo, da je omahnil in pal. |
| Gozdovnik (1898): | savansko sodbo, in Zlata dolina je posest in last Tiburcija Areljana, sina najditeljevega. »Ako je Tiburcio sam pri vas, naj se |
| Gozdovnik (1898): | tudi njemu to odpuščam. Toda on je tudi morilec Marka Areljana in zavoljo tega mora kaznovan biti. « Kučilo je slišal te |
| Gozdovnik (1898): | hodá, od todi sem bil poklican k materi sledonajdnika Tiburcija Areljana. Šla je smrti naproti kakor soproga pristnega vrlega gambusina: pobožnega |
| Gozdovnik (1898): | bil to razpravo z napetostjo poslušal. »Areljani,« reče osorni Diaz, »Areljani mi niso v rodu. Jaz nimam niti Markove smrti maščevati |
| Gozdovnik (1898): | zdaj Arečiza, ki je bil to razpravo z napetostjo poslušal. »Areljani,« reče osorni Diaz, »Areljani mi niso v rodu. Jaz nimam |
| Gozdovnik (1898): | Ne zamerite otroku, don Estevan. Velik dolg imamo pri Tiburciju Areljanu. Najdete nas pa nepripravljene; prihoda vašega sem se nadejal še |
| Gozdovnik (1898): | opazi Kučilo senco moža, gori in doli stopajočega. To je Areljanos! Prav on je. « Zdaj preudarja, kako bi bilo najbolje gori |
| Gozdovnik (1898): | čas in za vsako pomoč. To le dobro znajte, Tiburcio Areljanos! »Storil sem le svojo dolžnost, sennor Pena, druzega nič. Če |
| Gozdovnik (1898): | prav lepo prevideti. « »Ljudje ne vedó, je-li njen soprog, Markos Areljanos še živ, ali se je kam izgubil. « »Mrtev je. « »Veste |
| Gozdovnik (1898): | grmovja. »Hitro, don Avguštin, hitite semkaj! potrebujem vaše pomoči! « »Tiburcio Areljanos! « uzklikne haziendero, spoznavši ga. »Kjer je ta, nismo v nevarnosti |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | blizo Dinjana. Zvečer je bilo razsvetljeno mesto in staro gledišče (arena); v gledišču dnevno razsvetlenemu so nocoj igrali diletanti (oficirji) in |
| Pozhétki gramatike (1811): | al tudi s' enim negoſtim h; tedaj ne porèzheſh le argent, ſrebro, dnar, pénes; temozh, l'argent, perſtavláje naméſt pogòltneniga ali |
| Pozhétki gramatike (1811): | tedaj ne porèzheſh le argent, ſrebro, dnar, pénes; temozh, l'argent, perſtavláje naméſt pogòltneniga ali opuſhèniga e eno snaminzhe al ſerpîzh |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | dare, & ego eum vobis tradam. At illi conſtituerunt ei triginta argenteos. Matth. 26. Kai ozhte vy meni dati, inu jes ga |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | per ſvetmu Mattheushu cap. 27. dalei taku sapiſsanu: Retulit triginta argenteos Principibus Sacerdotum, & Senioribus dicens: peccavi tradens ſanguinem juſtum. Je nasai |
| Zoologija (1875): | na Ogerskem in Českem tudi popolnoma podivjan. Krasen ptič je argus (Argus) na Sumatri. Izdaten lov je v srednji in južni |
| Zoologija (1875): | Ogerskem in Českem tudi popolnoma podivjan. Krasen ptič je argus (Argus) na Sumatri. Izdaten lov je v srednji in južni Ameriki |
| Zoologija (1875): | na sadnem drevji. Nadalje sta še: plavček ali okač (Polyommatus Argus) in zlatokrilec (P. Phlaeas). 2. Somračniki (Crepuscularia) letajo o somraku |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | Sveti Raphael. Sa naſs Boga pr. Vſi ſveti Angeli, inu Arhangeli, sa naſs Boga proſite. Vſe ſvete verſte Isvelizhanih Duhov sa |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | za Kollarja zdeluje na Dunaj i kamnosek Wasserburger po načertu arhitekta Bergmana po bizantinskej obliki. Napis bode: Jan Kollar, nar. v |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1876): | krasen naris načrta za glavni spominek v gotiškem slogu od arhitekta Hartl-na in 24” visok model 5½ visoke podobe Slomšekove iz |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſo vſe nemſhke , kar je pa mlajih, ſo vſe italianſke arhitekture. Is tega vidimo, de ſo sidarji pri naſ she vezh |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | kar bo vſak tiſt poterdil, kteri je kdaj zerkev nemſhke arhitekture do zhiſtiga sdelano vidil. Pri naſ na Krajnſkim vender ſtare |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | une ſo ſtaro-nemſhke ali gótiſhke, té pa ſtaro-gerſhke ali italianſke arhitekture. Kar jih je vezh , kakor poldrugo ſto let ſtarih , ſo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | altar, kteri vſak tudi kmetam dopade, in je po nemſhki arhitekturi delan, ali ſaj takimu podobin. Pa ne le zerkvena oprava |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | na Nemſhkim , poſebno na Parſkim, nove zerkve vſe po nemſhki arhitekturi sidajo. Tako bi bilo pa tudi prav in dobro , de |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | podobarji ali pildhavarji ſpazhili, ker ſo savoljo nevednoſti raslozhka v arhitikturi v nemſhke zerkve to naſhtulili, kar bi ſe le v |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | raside. Proti vezheru je bilo Jesuſovo teló pokopano. Joshef, is Arimateje domá, imeniten sbornik, je ſhel k' Pilatu, ino ga Jesuſovo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | den hohen Bergesthälern (v Kašmiru? ), in welchen wir uns die arischen Inden in jener alten Zeit zu denken haben, auf diese |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | pogoji, katerim morajo iskana števila zadostovati. Nauk, kakó je uporabljati aritmetične zakone v razrešitev nalog, izražujoč odnošaje med znanimi in neznanimi |
| Divica Orleanska (1848): | Tibo d’ Ark. In res se čudiva. Od kod je to? Zakaj prinesete |
| Divica Orleanska (1848): | Tibo d’ Ark. Ti noríš, ne jez; In ta epiškop modri, in vi |
| Divica Orleanska (1848): | prebivajoč Sèm vodi vašo hčer, ne moč peklenska. Tibo d’ Ark. |
| Divica Orleanska (1848): | ona se ne gane. ) Sorelka. Moj Bog, molčí! Tibo d’ Ark. Se vé! Molčati mora O strašnimu imenu, ki se mu |
| Oče naš (1854): | Ménart in Barba sta se urno za odhod napravila. Pater Arkimbold je prišel in ju je prijazno pozdravil: „Kako mi je |
| Oče naš (1854): | je s sestro poleg starega očeta in Renate pokleknila. Pater Arkimbold, silno star, pa vedno še čerstev, je bral sveto mašo |
| Oče naš (1885): | ga nihče lahko ne najdel. Štefan je hotel še očeta Arkimbolda z Alojzijem in Ano obiskati; zakaj mogoče bi mu ne |
| Oče naš (1854): | in jih prosil, mu povedati, kako sta se s patrom Arkimboldom soznanila. Z navadno odkritostjo mu je Ménart vse povedal. Rad |
| Oče naš (1885): | starosti in dolge poti pozabivši po prijaznem povabljenju prišel. Z Arkimboldom sta šla gospod Pavle in Štefan, za njima Ménart in |
| Oče naš (1885): | je pogledoval Renato, ktera se je s Štefanom in gospodom Arkimboldom pogovarjala. Tako znana se mu je zdela. Pa nemogoče se |
| Astronomija (1869): | leže še znotraj povratnika rakovega, sozvezdje Bootes, v kterem blišči Arktur, zvezda prvega reda. K tej zvezdi pelje ravna, skoz dve |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | večkrat zgodilo. A. Strajnšak. Iz Laškiga. Pretečene dni je naša armada na Laškim sèmtertje sovražnika zopet premagala in si nektere mesta |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | njih samostojni poveljnik kakor sta francozka in angležka poveljnika. Turška armada je silo slabo preskerbljena z zimsko opravo, Omer-paša je zlo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | Kačjega otoka in Bolgrada, in ker želí, da bi avstrijanska armada zapustila berž ko berž Moldavo in Valahijo, želí tudi, da |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | pogostoma na mizah, in v poslednjih dvéh letih je je armada v Krimu v enem letu 70.000 centov ali 112 milijonov |
| Valenštajn (1866): | tebi tega Nej treba. Valenštajn. Ima prav, res treba nej — Armada neče v Flandrijo, poslala Mi pismo je, ustavlja se ukazu |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | Pragi, ktera jo pred ta večer napravila v podporo slovaške armade. Odgovor na trojno zaničevanje v Novícah. Ne bil bi verjel |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | iznova začeti; vendar pravijo ene novice, da je kardelo rusovske armade pod poveljstvom Lipranda napadlo Balaklavo, — s kakošno srečo, še ni |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Balaklavo, — s kakošno srečo, še ni znano. 12.000 Turkov donavske armade je že iz Varne v Krim na barkah odjadralo, 18.000 |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | je dolgo časa terpela turška terdnjava Kars, obložena od rusovske armade, se dalje sliši, da so, ko so jim že konji |
| Divica Orleanska (1848): | zahaja. Voglar. Bi djal, kér ste v orožju, de k armadi Kraljevi greste – Varite se dobro! |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | svojo oblast dobé, morajo vunder vse premagane kraje z veliko armado varovati, sicer se zopet iznoviga spuntajo. — To je po- |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | l. se ima nakupovanje vsih tistih stvarí, ktere se za armado potrebujejo, očitno oklicovati in bolj na drobno v tolikšnih razmerah |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | z zimsko opravo, Omer-paša je zlo nejevoljen zavolj tega. Med armado francozko in angležko razsajajo legar (tifus) in kozé (osepnice); al |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | vseh krajev vrejo mladi in stari in se zapisujejo v armado; za živež družine takih prostovolcov, ki nimajo lastnega premoženja, se |
| Sveta grofinja Genofefa (1857): | knesi in goſpodje tam sbrali, ſe je kralj s ſvojo armado, ktera je ſheſtdeſet tavshent peſhzov in dvanajſt tavshent konjkov ſhtela |
| Mineralogija in geognozija (1871): | podobni Kasijanskim. Našli so se tam Enkrinites liliiformis Münst . , Turritella armata Münst. , Posidonomia sp. Melania conica Münst. in več druzih, ki |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | cepili na lavorove drevesa. Češplje (slive) so v Sirii in Armenii domá; ob križarskih vojskah so jih zaplodili na Francozko in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | bo Prosenc in Svečan orahljal. S. Oznanilo. v tiskarnici jermenskiga (armenskiga) samostana na Dunaji se natisuje druga knjiga noviga izdanja Srpskih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Karadžića lani v našim listu oznanjene, so naprodaj v tiskarni arménskiga samostana na Dunaji. T. j. druga knjiga, v kteri so |
| Viljem Tell (1862): | Armgarta (kviško plane). Umor! umor! Že omahuje, pada! V srcu mu |
| Viljem Tell (1862): | skupaj vre. ) Stisi (prileti). Kaj je? Kaj seje tukaj dogodilo? Armgarta. Namestnika probola je pušica. Ljudjé. Kogá probola je? (Nekoliko svatov |
| Viljem Tell (1862): | Hedviga, Tellova žena, Firštova hči. Bruneška Berta, bogata nastopnica. Kmetice. Armgarta, Mehtilda, Elizabeta, Hildegarda. Tellova sinova. Valter, Viljem. Vojaka najemnika. , . Rudolf |
| Viljem Tell (1862): | tako — mora Udati se. (Hočeta dalje. Žena poklekne pred namestnika. ) Armgarta. Usmiljenje, gospod Namestnik! milost! milost! Gesler. Kaj se mi Na |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | eno, ena čerka tako ali tako. Saj tudi meni pravite Arminij pa sem vendar Herman — ali ni to eno? Kdo bo |
| Življenja srečen pot (1837): | prave prijasnoſti. Po miſlih zerkvenih vuzhenikov je bil ſv. Jernej (Arni, Paternush) ſpervizh Natanael imenovan. Bil je v' Galileji rojen, vbogi |
| Življenja srečen pot (1837): | vsel, ino mu ime Bartolomeus dal, ki ſe po naſhim Arni alj Jernej, po Koroſhko Paternush imenuje. — Tako Kriſtuſ vſe povſodi |
| Botanika (1875): | rman (Achillea millefolium, pod. 210.), brdnja ali sv. Antona roža (Arnica), veliki koren (Inula Helenium) in zdravilna kamilica (Matricaria Chamomilla), ki |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | ga v štupo zdrobi, in zmešaj štupo z medom, da arnikni močic dobiš. Zdaj dajaj tega močica psu namesto zgorej imenovanega |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | močic dobiš. Zdaj dajaj tega močica psu namesto zgorej imenovanega. Arnikni močic namreč zredkuje vnete soke, da iz njih ne pride |
| Viljem Tell (1862): | Četrti prizor. Valter Firštova hiša. Valter Firšt in Arnold Melhtal pristopita, vsaki od svoje strani. Melhtal. Gospod moj, Valter |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | vkup v' Egipt, ino tam ſklizheta vſe ſtaraſhíne Israelſkiga ljudſtva. Aron jim perpovedúje vſe beſéde, ki jih je Bog govoril; Moseſ |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | palizo v' roko, ino gre v' Egipt. V' puſhavi ga Aron, njegov brat, ſrézha, Moseſ mu pové, po kaj ga Bog |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | je vérovalo, ino Boga molilo. 30. Boshji zhudeshi. Moseſ ino Aron, po oſemdeſet lét ſtára ſivzhika, ſtópita pred kralja sdaj, ino |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | bran ſtavil! 31. Vezhérja in odhod is Egipta. Moseſ ino Aron ſtopita sdaj sadnjizh pred kralja, ino mu rezheta: „Tako pravi |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | bi ne bilo merlizha. Kralj poklízhe ſhe ponozhi Moseſa ino Arona, ino jima rezhe: „Pojdite, in odtegníte vſi, vi dva ino |
| Kemija (1869): | Soda, 407. Soda calcinirte, žgana soda. Sokis, Suboxyd. Sokislina arzenova, arsenige Saure, 382. Sokislina duščeva, salpetrige Saure, 372. Sokislina fosforova, phosphorige |
| Rudninoslovje (1867): | Rabi se kot poprejšnji 4 Mispikel 1) ali arsenovnati kršec (Arsenikkies) krislalizuje ortotipno (sl. 54, 55), vštrit prizminih sl. 54. sl. |
| Mineralogija in geognozija (1871): | lasasti, Haarkies, 55. ,, železoniklovi, Eisennickelkies, 55. ,, kositarjev, Zinnkies, 59. ,, arsenov, Arsenikkies, 52. ,, kobaltov, Kobaltkies oder Schwefelkobalt, 54. ,, arseno-kobaltovi, Arsenikkobaltkies, 55. Kieselguhr |
| Rudninoslovje (1867): | imenujemo sijajnost. Pri sijajnosti je treba paziti na njeno kakost (Art) i na jakost (Grad). Glede kakosti razločujemo 5 vrst sijajnosti |
| Viljem Tell (1862): | reši iz njegovih rok. Tell. Kje steza je najbliža v Art in Kiznaht? Ribič. Mim Kamnika drží odprta cesta; Pa krajši |
| Sacrum promptuarium (1695): | zerale, kakor te krajleve krone; poshlushajte S. Chryſoſtoma. Melius eſt artem eleemoſijnandi ſcire, quam eſſe Regem, & diademate coronari. inu dokler vy |
| Sacrum promptuarium (1695): | dulcorantur, ita per id ſignificatur produci dulcedinis mel per labores, & artes, quo omnia etiam amara dulceſcunt, divitibus, & opulentis omnia ſunt amara |
| Mineralogija in geognozija (1871): | lahko ukaže pot, kratko reči, da se viri lahko naredijo. Artesiški vodnjaki. Po grofiji Artois, kjer so jih najpred delali, imajo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | radi slišali. — Razne pile in svedri za vodnake francozke sorte (artesische Brunnen *) vertati, ki jih je baron Jož. Ditrichova fabrika iz |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | angleški cmok. 21. Žemljevi cmočki. Meso z drobnjakovim hrenam. Nadevane artičoke. Pljučna pečenka po dunajsko. Solata iz razniga sadja. |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | deni repo vso skupej v sredo sklede, okoli pa korenje. Artičoke z zelenin graham. |
| Kuharske Bukve (1799): | hraniti v' zukri. 236. Kútine sa polęti hraniti. 237. Suhe artizhôke. 238. Spargelne hraniti. 239. Kúmare v' jeſihi hraniti. 240. Grah |
| Kuharske Bukve (1799): | s' zęlo polivko vred. 273. Artizhôke sa ſalato. Al ſe artizhoke otręblene ſkuhajo mehko, na zheterti sręshejo, oſolę, oſhtupajo, s' jęſiham |
| Kuharske Bukve (1799): | to ſtolzhenje ſkusi ſitze, inu sadnizh na grah v' kosi. Artizhoke obario poſębej na kropi, na pol mehke dęnejo v' grah |
| Kuharske Bukve (1799): | zukram inu ſladko ſkorio, ſo mersle sa ſalato. 237. Suhe artizhôke. Pezle inu ternove ojſtríne artizhokam poręshi; ſkuhaj jeh, poſtavi na |
| Kuharske Bukve (1799): | 4 rumenáke, vſe ſkupej rastepi, ſkuhaj, inu kader vrè, na artizhoke polì. 238. Spargelne hraniti. Naręshi sręle ſhpargelne, ga kuhat deni |
| Kuharske Bukve (1799): | ſe ſkup kuhajo v' kosi. V ſklędo ſe narpred rasloshę artizhoke, inu zhes nje ſe vlie grah s' zęlo polivko vred |
| Kuharske Bukve (1799): | zhes nje ſe vlie grah s' zęlo polivko vred. 273. Artizhôke sa ſalato. Al ſe artizhoke otręblene ſkuhajo mehko, na zheterti |
| Ta male katechismus (1768): | od smerte goriustal. Matth. 28. Efeſ. 4. Kaj ta sheste artikel: Gori je shl na nebu? Nam perneſſe naprej to skrivnust |
| Ta male katechismus (1768): | se morejo viruvati? Je tu apostolsku v' dvanajst zhlankeh, ali artikelneh resdejlenu spoſnanje katholshke vire. Koku se apostolsku skladanje, ali vira |
| Ta male katechismus (1768): | uſſe. V' zhim je ſapopadenu, kar imash viruvati? V' 12. artikelneh te vire, Kedu je taiste skupisloſhil? Kristusovi Jogri. |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | Vojvoda Arto v vojski. Ker je Arto naglama na pot šel, se |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | svojiga sina. “ Več ni zamogla govoriti. Po teh besedah je Arto okamnil, ves terd je stal, v njegovim sercu se je |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | besede so mi zadosti za zdaj, ljubi častitljivi opat“, reče Arto, „pa za božjo voljo, kaj mi je storiti, de velike |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | Vojvoda Arto v vojski. Ker je Arto naglama na pot šel, se je britkosti, ki bi jo |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | svojimu sercu pritisnila, in se zdaj srečniši, kakor kdaj čutila. Arto, ki vsiga tega dozdaj nič, vedil ni, je stal osupnjen |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | ju kmalo obiskat, povabi. Kar je v pismu bilo, sta Arto in Hirlanda pótu še z besedo povedala, kteri se je |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | s takim izidam ves potolčen, je hotel skrivaj ubežati, pa Arto ga je ukazal deržati, dokler ne bo cele reči razvidil |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | in mu rekel, de je prišel, povelje svojiga vojvoda zaslišat. Arto ga nagovori z resnim glasam: „V vsaki drugi reči bi |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | pri dobrim očetu, kér so tako mirno in zadovoljno umerli. Arto mora v vojsko iti. |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | de je tudi on preslepljen bil. Zato se je z Artam popolnoma sklenila, naj Gerarda, ju kmalo obiskat, povabi. Kar je |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | spolnit. V dveh urah je že prišel vitez, se k Artu podal, in mu rekel, de je prišel, povelje svojiga vojvoda |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | Hirlandina nedolžnost na dan prišla, in de zopet pri svojim Artu zadovoljna in vesela živi, tako je hudobniga Gerarda ta novica |
| Mineralogija in geognozija (1871): | reči, da se viri lahko naredijo. Artesiški vodnjaki. Po grofiji Artois, kjer so jih najpred delali, imajo ti vodnjaki svoje imé |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | gospe tudi vsaka krivica prestrežena, ktero bi bila sicer vkorinjena Artova slabost naredila. Podložniki so imeli tedaj odslej zopet očetovsko vladanje |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | ravno to obnašanje se je Artu čudno zdelo; Gerardu pa Artova sumnjivost dopadla. Eniga dné je znal Gerard z nekim svojih |
| Zoologija (1875): | 125. Aristolochia Sipho 134. Arnica 135. Arrow-root 127. Artocarpus 132. Arum 124. Arundo phragmites 123. Artemisia absynthum 136. contra 136. Artičoka |
| Botanika (1875): | drugimi prvinami. Tako najdemo, da je notri v tulcu štrkovca (Arum maculatum), pod. 155. blizo betiča a, obloženega z mnogoštevilnimi cveti |
| Kemija (1869): | diši. Arzenove spojine. Arzenovo sokislino (arsenige Säure) AsO3, dobimo, ako arzén na zraku razvročimo. Naredé se bele pare zgostivše se na |
| Kemija (1869): | ga v §. 43. brez pomisleka vtaknili med kovinske žveplece. Arzén se v prirodi nahaja nekaj samočist, nekaj pa v zvezi |
| Kemija (1869): | 10. Arzén. As = 75; gostost = 5,5. Arzén ima toliko kovinskih lastnosti, da |
| Kemija (1869): | 10. Arzén. As = 75; gostost = 5,5. Arzén ima toliko kovinskih lastnosti, da posreduje prelaz od nekovin do |
| Kemija (1869): | sublimovanjem (Sublimation, fizika §. 139) od kovin lahko odločiti. Kovinski arzén se malo rabi. Njegova para jako po česnu diši. Arzenove |
| Kemija (1869): | bel prah, kteremu navadno mišjica (Giftmehl) ali beli arzenik pravimo. Arzen nam je tedaj prvina, arzenik pa arzenova sokislina. Ta kislina |
| Mineralogija in geognozija (1871): | 6H; najdeš ga kot brezbarvne, lasaste in iglaste kristale blizo arsena in arsenatih rud. 6. Oglokislo apno, vešek, kalcit, CaC. Ta |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | doveršeni sv. maši je bilo slovesno blagoslovljenje temeljnega kamna novega arsenala, pri kterem so vnovič topovi pozdravljali slavni početek novega stana |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | peljala zato okinčana cesta, enaka vertnemu sprehajališču, ravno v sredo arsenala, kjer je bila izdelana lepa kapelica, kjer so maševali poreški |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Mnogo Bukaranov in druzih Horvatov, ki so poprej tukaj pri arsenalu delali, je šlo, ker je delo začasno večidel ustavljeno, na |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | je bila olepšana z zastavami in z orodjem vojakov in arsenalnih delavcev; na koncu sobe je bil dvoglavni orel umetno narejen |
| Mineralogija in geognozija (1871): | dajejo žvepleno sokislino, koja se spozná po dušivem duhu in arsenati po česnu dišečo paro, arsenovo sokislino. Dostikrat je barva pihavnikovega |
| Mineralogija in geognozija (1871): | brezličnih, kroglastih, grozdastih gmotah, kakor baker rdečega, kovinskega leska. Beli arsenati nikel, Ni As2, je belega kovinskega leska kakor kositar. Nikelov |
| Mineralogija in geognozija (1871): | Niekelwismuthglanz, niklo-bismutovi lesketač, 55. Niederung, nižina. Nikel, žveplenati, Schwefelnickel, 55. ,, arsenati, Arseniknickel, 55. ,, bakreni ali kupreni, Kupfernickel, 55. Nikel, antimonovi, Antimonnickel |
| Mineralogija in geognozija (1871): | lasasti kiz, ker dela lasem ali iglam podobne kristale; rdeči arsenati nikel, NiAs, imenovan tudi bakreni ali kupreni nikel, ki malokedaj |
| Mineralogija in geognozija (1871): | poklina. Kobalt, žveplenati ali kobaltov kiz, Schwefelkobalt oder Kobaltkies, 54. ,, arsenati, Arsenikkobalt oder Speiskobalt, 55. ,, svitli, Glanzkobalt, 55. |
| Mineralogija in geognozija (1871): | ga kot brezbarvne, lasaste in iglaste kristale blizo arsena in arsenatih rud. 6. Oglokislo apno, vešek, kalcit, CaC. Ta mineral daja |
| Rudninoslovje (1867): | i Annabergu, v erdelskej Zalatni itd. Iz njega se dobiva arsenik, a iz neke srebrovnate zvrstí se odločuje srebro. 5. Pirit |
| Kemija (1869): | lahko usedejo in obtičé. Za dokaz, da li je to arsenik ali ne, nam zadosti najmanjši prašek. Denemo ga namreč v |
| Mineralogija in geognozija (1871): | 5. Glavni njegovi sestavni deli so: baker, antimon, žveplo in arsenik; nekoliko železa, cinka in srebra je tudi navadno zraven, zato |
| Kemija (1869): | Giftmehl) ali beli arzenik pravimo. Arzen nam je tedaj prvina, arzenik pa arzenova sokislina. Ta kislina je brez duha in brez |
| Kemija (1869): | zraku v bel prah, kteremu navadno mišjica (Giftmehl) ali beli arzenik pravimo. Arzen nam je tedaj prvina, arzenik pa arzenova sokislina |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | dajo. Med vſimi ſtrupi je pa nar bolj gotovo miſhiza, (arſenik) *). |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | le fosforoviga testá za podgane, nikdar pa ne navadne mišice (arsenika) domú prinesla. Za ložeji presojo: ali je Ana Aleksander rajnci |
| Mineralogija in geognozija (1871): | se vidi prvotna piramida pri žveplu; mnogovrstne kombinacije pri redrutitu, arsenikovem kizu, žveplenokislem kaliji, solitarji, Glauberjevi soli, baritu, pri belem svinčencu |
| Kemija (1869): | kadar človeka gorečica ali zgaga dere. Rabi se tudi proti arzenikovemu strupu. Fosforovokisla magnezija se nahaja v žitnem zrnji v kostéh |
| Mineralogija in geognozija (1871): | sistema kažejo se včasi na cinovcu, medniku, cirkonu; dalje na arsenokislem kaliji, pod. 23 in na krvnolugovi soli pod. 24. Pololiki |
| Mineralogija in geognozija (1871): | apna, zato so ga priporočali za gnoj. 5. Farmakolit je arsenokislo apno Ca2 As + 6H; najdeš ga kot brezbarvne, lasaste in |
| Kemija (1869): | 499. Soda, 407. Soda calcinirte, žgana soda. Sokis, Suboxyd. Sokislina arzenova, arsenige Saure, 382. Sokislina duščeva, salpetrige Saure, 372. Sokislina fosforova |
| Mineralogija in geognozija (1871): | spozná po dušivem duhu in arsenati po česnu dišečo paro, arsenovo sokislino. Dostikrat je barva pihavnikovega plamena jako značivna. Stroncijan jo |
| Mineralogija in geognozija (1871): | Zvezdavci, Strahlthiere, 88. Zusammenkitten, zlepiti. Ž. Železnat, eisenschüssig, 76. Železo, arsenovo, Arsenikeisen, 52. ,, meteorsko, Meteoreisen, 51. ,, čisto, Gediegen Eisen, 51. Železovec |
| Kemija (1869): | MgO, posebno pa hidrat železnega okisa, Fe2O3.HO, ki se z arzenovo sokislino spoji v neraztopno, človeku neškodljivo tvar. Pri sodnijskih preiskavah |
| Kemija (1869): | malo rabi. Njegova para jako po česnu diši. Arzenove spojine. Arzenovo sokislino (arsenige Säure) AsO3, dobimo, ako arzén na zraku razvročimo |
| Kemija (1869): | Navadno to sol imenujejo zelenico ali zelenega volka (Grünspan). Arzenovosokisli bakrov okis, CuO.AsO3, je krasna, živo zelena barva, ki je |
| Kemija (1869): | Amyloxyd 475. Okis antimonov, 432. Okis bakreni, 433. Okis bakreni arzenovosokisli, arsenigsaures Kupferoxyd, 434. Okis bakreni ocetnokisli, essigsaures Kupferoxyd, 434. Okis |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | premornoſte nanajde. Narezi nobedn: jeſt nezh nimam: Lubeſn se is arſhata nadejly, temuzh is dobrega serza. Ti imash temu uwogemu neli |
| Kratkozhasne uganke (1788): | v'arſhatu. Rezhi : dajte meni en grosh, li sovd is arſhata; inu kader, tu imash, ■•k rezhi . t ſdej imate ſa |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | ſtrahu ſaj niſi tudi posabil, kaj sa ene piſma v' arshati noſsiſh. Kaj sa enu piſmu je letó ? Matizh. (iſhe v' |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | noſsiſh. Kaj sa enu piſmu je letó ? Matizh. (iſhe v' arshati , ene papirzhe vùn slęzhe, inu jih sgleduje. ) Zha- |
| Kratkozhasne uganke (1788): | ſaluzhy: tu gospud v' ruto hrane, inu per sebi v' arſhatu obderſhy? Ali drugazhi: Kaj na ſtęni bres kluke visy? Sm |
| Kratkozhasne uganke (1788): | ſdej imate ſa eri grosh, alisovd in, ked poprej v'arſhatu. XLVIII. JVodlaie pregajnatï. Uſami snega sejmena, inu nekaj na drobnu |
| Kratkozhasne uganke (1788): | tretemu malu; dalej nagrg. XLVII. Uganili kolku ima gdudnar-v v'arſhatu. Rezhi : dajte meni en grosh, li sovd is arſhata; inu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | če tudi glava m' poči! ” Per tej besedi notri skoči. „As, as! oh krop! zdaj zaječi,” Ko blisk na drugo stran |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | tudi glava m' poči! ” Per tej besedi notri skoči. „As, as! oh krop! zdaj zaječi,” Ko blisk na drugo stran zletí |
| Mineralogija in geognozija (1871): | ga priporočali za gnoj. 5. Farmakolit je arsenokislo apno Ca2 As + 6H; najdeš ga kot brezbarvne, lasaste in iglaste kristale blizo |
| Mineralogija in geognozija (1871): | gmotah, kakor baker rdečega, kovinskega leska. Beli arsenati nikel, Ni As2, je belega kovinskega leska kakor kositar. Nikelov cvet, Ni As |
| Mineralogija in geognozija (1871): | kristali : Nikelov lesketač ali bela nikelova ruda Ni S2 + Ni As2, je svinčeno-sivega kovinskega leska. Dalje se nikel veže z mnozimi |
| Zoologija (1875): | Arundo phragmites 123. Artemisia absynthum 136. contra 136. Artičoka 135. Asa foetida 153. Asarum 134. Asci 107. Asclepias syriaca 142. Asparagus |
| Botanika (1875): | v zdravilstvu rabita hudo po česnu smrdeča smola, vražje govno (asa foetida) imenova (od rastline ,,ferula” imenovane) in amoniak - gummi od |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | Roboama. Roboam pak je rodiv Abia. Abias pak je rodiv Aſa. Aſa pak je rodiv Joſafata. Joſafat pak je rodiv Jorama |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | Roboam pak je rodiv Abia. Abias pak je rodiv Aſa. Aſa pak je rodiv Joſafata. Joſafat pak je rodiv Jorama. Joram |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | veliki škof Raušer bo pervi pridigoval v nemškem jeziku. — Parska asekuracija je nekterim soseskam, ki so pri nji proti škodi ognja |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | zavarovanim pa tudi asekuracii sami. Da bi pač tudi naše asekuracije posnemale ta lepi izgled! — Deržavni zbor v Parizu je že |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | je to početje, ki je v dobiček zavarovanim pa tudi asekuracii sami. Da bi pač tudi naše asekuracije posnemale ta lepi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | sa tiſte pridélke, ki jih ni mogozhe pod ſtreho vseti, aſekuranzija ſhe oſem dni po shetvi dôbra ſtoji, tóde le takrat |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | per ktérih ſe dajo poljſki pridelki savarvati. Pripomozhke, ktere ta aſekuranzija vſim kmetovavzam ponúja , ki imajo vezhidel vſe ſvoje premoshénje pod |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | svojim času po gosposkinim klicu oznanjeni, kadar bo imenovani komisár asekurancije na Verhniko prišel, letne plačila pobirat in druge asekurancijske opravila |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | tudi kashejo, kako dobre in koriſtne ſo tako imenovane pogorélſke aſekuranzije, ktere ſe tudi bratovſhnje ſ. Florjana ali sashihringe imenujejo , kterih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | novih tovarſhov isvoljenih. Goſp. Ferd. Şhmidt, kupez in opravnik Milanſke aſekuranzije soper poſhkodovanje tózhe, je to savarſtvo ali aſekuranzijo vſim sbranim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ti drushbi priſtopi, manj ſe bo ſzhaſama od 100 gold. aſekuranzii plazhovati moglo. Savarvanje poljſkih in vertnih pridélkov ſe perzhne drugi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Jih je ta ali uni ſluſhal, je priſtopil k ti aſekuranzii, bodo vidili, de Jim bo, zhe ga je neſrezha tózhe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Zheterta „ „ vinograde, hmel in druge kupzhijſke seliſha, sa ktére ſe aſekuranzii po ti rasméri plazhuje, kakor ſe v danaſhnimu „perlognimu liſtu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | le po 12 krajzerjev od ſto goldinarjev verſtne vrednoili jsavarjenju (aſekuranziji) pohiſhtva plazhalo. Hiſhni goſpodarji! ki ſhe niſte dosdaj v tí |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | po vikšim povelji od sedaj gosp. Peter Leskovic v Ljubljani asekurancijo tudi za Verhniški kanton oskerbljuje. Posébni dnevi bojo odločeni in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | vsak dan v pisarnici c. k. kmetijske družbe v Ljubljani asekurancijo opraviti, kar kmetovavcam iz Horjula, Zaklanca, Verzdenca, iz Polhoviga Gradca |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | opravnik Milanſke aſekuranzije soper poſhkodovanje tózhe, je to savarſtvo ali aſekuranzijo vſim sbranim tovarſham sopet priporozhil in jih proſil, de bi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | komisár asekurancije na Verhniko prišel, letne plačila pobirat in druge asekurancijske opravila opravljat ; takrat naj vsi zavarvanci svoje letne plačila v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | poljſkih in vertnih pridélkov ſe perzhne drugi dan po dobítvi aſekuranzijſkiga piſma opóldan ob dvanajſtih, kader imenovano aſekuranzijſko piſmo do perviga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | dan po dobítvi aſekuranzijſkiga piſma opóldan ob dvanajſtih, kader imenovano aſekuranzijſko piſmo do perviga opravnika doíde ; konzha ſe pa takrat, kader |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | v drushbo ſtopil. Poſtavimo, kdor je bil sa 3oo goldinarjev aſekuriran , in mu je vſe pogorelo, bo zelo to ſhumo dobil |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſliſhati, de ni bil nobeden od vſih devét pogorélzov savarvan (aſekuriran) ! Ta neſrezha bi ſe pazh lahko boshja kasen ali ſhtrafinga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſromáke, de jih je 16 v bratovſhini ſ. florjana ali aſekuriranih. — Kér je sdaj ravno zhaſ, de imajo kmétji ſvoje poljſke |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | pogorelzov v eno ali drugo bratovſhnjo ſvetiga Florjana sapiſanih ali aſekuriranih , ktera bi jim zene poshganih pohiſhtev povernila in jim tako |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | v letu is oſhtarije in lahko ſi boſh ſvoje pohiſhtvo aſekuriral! — Zhe bi mi bili to dobroto pred létam 1811 iméli |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | mora vſaki kmetovavez petnajſt krajzerjev od ſtó, ki jih je aſekuriral, drushbi sa mnoge potroſhke poſébej plazhati. Od prejetiga létniga plazhila |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | 17973. Zena savarovanih pohiſhtev, ktére ſo pretezheno léto na novo aſekurirali, sneſe 1 milijon in 786150 goldinarjev. Zeli ſoſhtevk (ſhuma), ktéri |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | V tém létu ſo na novo 4825 pohiſhtev savarvali ali aſekurirali: na Şhtajerſkim 2239, na Koróſhkim 1392, na Krajnſkim pa 1194. |
| Zoologija (1875): | privedene snovi tako spreminja, da jih more telo sebi upodobiti (asimilirati), to je rabiti jih za tvorbo svojih novih delov. Vsi |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | tej prizhi gre v' Ninive. Ninive ſo bile véliko meſto Aſirſkiga kraljeſtva. Bile ſo véliko ſlovézhe meſto, tri dni hodá je |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | vſi ljudje po boshje tazih ljubesnjivih miſel! 46. Tobija v' Aſirſki ſushnoſti. Vſi ſhe toliki zhudeshi ino nauki prerokov niſo kaj |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Bogu smiram nepokorniſhi. Sadnjizh jih je boshja ſhiba sadela. ˛Salmanaſar, Aſirſki kralj, je priſhel ſ' ſtraſhno vojſko v' Israelſko kraljeſtvo, je |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | sidana. Persanſki kralj, Zir po iménu, je ushugal Babilonſko ino Aſirſko kraljeſtvo, kjer ſo prebivali Israelzi v' ſroji ſushnoſti. Ta kralj |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | njegovo véliko meſto. ino vſe Israelze v' ſushnoſt gnal na Aſirſko. Ondi ſo mogli dolgo biti, ino veliko preſtati. Velikokrat nimajo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſtorjen. „ 38„ boj per Jeni na Némſhkim. „35„ boj per Aſperni in Eſlingi v Eſtrajhu. „35„ je bil hud boj per |
| Botanika (1875): | gozdih se najdejo pogostoma orlova praprot (Pteris aquilina), glistna podlesnica (Aspidium), ktera rabi proti glisti trakulji, zatem po zidovji in po |
| Zoologija (1875): | 134. Asci 107. Asclepias syriaca 142. Asparagus 126. Asperula 138. Aspidium 117. Asplenium 117. Aster 136. Astragalus 160. Atriplex 133. Atropa |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Mesna žolca (aspik). De tako ljubljeno žolco napraviš, ktera marsiktere jedila olepša, deni |
| Botanika (1875): | s tenkim, črnosvetlim pecljem, in pa zidna rutica ali sršaj (Asplenium). Izvrstne so praproti vlažnih vročih deželá, posebno otokov v Južnem |
| Zoologija (1875): | 107. Asclepias syriaca 142. Asparagus 126. Asperula 138. Aspidium 117. Asplenium 117. Aster 136. Astragalus 160. Atriplex 133. Atropa belladonna 141. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | koriſtne niſo. Tudi druge ſo dobre, slaſti pa tershaſhka „Azienda Assecuratrice” imenovana, ktera ſe je she v letu 1823 sazhela. Ta |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | drugi perſtopiti; poſtavim k Tershaſhki drushbi, k ſe imenuje,” Accienda assicuratrice, ktera she zhes dvajſet lét pogorelzam in drugim neſrezhnim pomaguje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | in ktera škodo pocerkanih živinčet povrača. Imé te družbe je : assicurazione generale austro-italicha. Po vsih cesarskih deželah so opravniki postavljeni, ki |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | poleg mesta Asisi na Rimskim, kjer je stala sv. Frančiška Asisa, začetnika Frančiškanarskiga reda, perva cerkev, ki s kloštram vred še |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Pervo imé porcjunkula izvíra pa od kosčika poljá poleg mesta Asisi na Rimskim, kjer je stala sv. Frančiška Asisa, začetnika Frančiškanarskiga |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | besiedami kebojo sedei shribane, persabe nosi nata nabo neshzhier jesu, Asslro † Asslro † Asslro † Alpa † Kassma † Kashpar † Melhar † Balteshar † |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | kebojo sedei shribane, persabe nosi nata nabo neshzhier jesu, Asslro † Asslro † Asslro † Alpa † Kassma † Kashpar † Melhar † Balteshar † |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | sedei shribane, persabe nosi nata nabo neshzhier jesu, Asslro † Asslro † Asslro † Alpa † Kassma † Kashpar † Melhar † Balteshar † |
| Botanika (1875): | Kine prinešene nebine (Aster), georgine, ki so iz Meksike doma, kteri ste se obe |
| Življenja srečen pot (1837): | preglédala. Kar jih je prizha bilo, ſe savsamejo, ino ozhe Aſterj oſtermí. Vſe kriſtjane vkashe ispuſtiti, ki ſo sa vére del |
| Življenja srečen pot (1837): | ga obſodi vmoriti alj ispuſtiti, kakor ſe njemu videlo bo. Aſterj vsemo ſvetiga Valentina v' ſvoje prebivaliſhe, ter ga sarotí, naj |
| Življenja srečen pot (1837): | shivijo, ki ne ſpósnajo Boga, ne Jesuſa Kriſtuſa. — Radovedno ga Aſterj pobara, rekózh: „Alj samoreſh ti ſlepim poglèd dati? glej imam |
| Življenja srečen pot (1837): | ſe pa ni nalo vtolashiti, ino zeſar ſlushavnika boshjiga oblaſtniku Aſterju prepuſtí, naj ga obſodi vmoriti alj ispuſtiti, kakor ſe njemu |
| Življenja srečen pot (1837): | saſliſhati, ſe nevérniga ljudſtva sbojí in sapové ſvetimu Valentinu, oblaſtniku Aſterju ino vſej njegovi shlahti glave odſékati. — ˛Srezhen kdor sa Jesuſa |
| Zoologija (1875): | Asparagus 126. Asperula 138. Aspidium 117. Asplenium 117. Aster 136. Astragalus 160. Atriplex 133. Atropa belladonna 141. Attalea funifera 125. Avena |
| Botanika (1875): | tamarindovi (Tamarindus); znane korenine sladkega lesa (Glycyrrhiza); tragantovo smolo (od ,,Astragalus”). Druge rastline dajo smole in balzame, izmed kterih naj omenim |
| Astronomija (1869): | Arktur, 271. Asteroid, zvezdica, 301. Astreja, 302. Astrologie, zvezdarija, 232 Astronomija, 229. — fizična, 315. — praktična, 315. — sferična, 315. — teoretična, 315. Atair |
| Fizika (1869): | ekvator. Araeometer, areometer, gostomér, 83. Archimedes, njegov zakon, 82. Astronomie, astronomija , zvezdarstvo, zvezdoslovje. Aether, êter. Atherman, za toploto neprehoden. Athmosphäre, atmosfera |
| Fizika (1869): | velikanski teleskop, ki ima 5 čevljev v proméru (glej konec astronomije). V sedanjem času se že malo rabijo, ker jih je |
| Mineralogija in geognozija (1871): | v tem redu, kakor smo jih našteli na str. 260 astronomije. Pri vseh planetarnih masah pa se do konca ni enako |
| Mineralogija in geognozija (1871): | nebu da se pa prišedši v zemljino atmosfero užgó. Pr. astronomije §. 86. 2. Magnetovec Fe + Fe, se najde kot oktaëder |
| Astronomija (1869): | in sicer mož, ki si je pridobil mnogo zaslug za astronomijo, je našel, da je iz teoretičnih vzrokov solnčna paralaksa = 8.95 |
| Fizika (1869): | za tem mrzli pas, kterih medsebojne meje bomo povedali v astronomijskem oddelku. Ravno tam izvemo pa tudi, da vsled lege zemeljske |
| Astronomija (1869): | svojej delalnici, sredi neprenehljivih nebeških prikazni. Akoravno je pa mnogo astronomijskih resnic vsacemu lahko vidnih, vendar je še mnogo več takih |
| Astronomija (1869): | njim še viden. Toraj smo prejeli celo vrsto zeló imenitnih astronomijskih opazovanj od onih najdavnejših narodov, ki so stali le na |
| Astronomija (1869): | sedaj že okoli 500 repatic, kterih je pa samo 150 astronomijsko tanjše opazovanih. Trdi se, da mora število v našem osolnčji |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | odgovoriti oteu, Interrogabat eum Pilatus: tu es Rex Judorum? at ille reſpondens ait illi: tu dicis. Je nega Pilatus praſhou |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | Judesha isdajauza. Quid vultis mihi dare, & ego eum vobis tradam. At illi conſtituerunt ei triginta argenteos. Matth. 26. Kai ozhte vy |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | in svobodni, Kar Gospoda volja iše. Zhbelarſtvo. In tenui labor; at tenuis non gloria. Virg. G. J. 4. v. 6. Pretezhena |
| Stric Tomaž (1853): | tudi vpraša, kako ji je ime? „Evangelina“, odgovori „akoravno me ata in vsi drugi le Eva kličejo. Kako je pa vam |
| Zeleni listi (1896): | očetu. Oče ga vpraša: »Kaj hočeš, Bogdan? « »Bogdan tudi tepen, ata! Bogdan tudi tepen! « »Zakaj, Bogdan? « »Bogdan tudi streljat! « |
| Ultra! (1867): | Zalka. Nama ni nobenega opravičenja treba. Drugače je to pri ati in pri gospodu Ostermanu. Ta dva mislita o tej reči |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | egios bodi ti permoran tose perkasati ujemeni: eheſtor † † elion † pathkator † atai z anori Sobthc † zather † Emanuel † oshonai † aetias † elogjo † se perkashi |
| Življenja srečen pot (1837): | odpèrt; le nekoljko tu terpijo, tam ſe vezhno veſelijo. “ ˛Sv. Atanasi. 2. ˛Sv. Ambrosh. Poſhten mladénzh ino imeniten mosh. Pogoſto she |
| Slate jabelka (1844): | je na njegovim obrasu ſvetila. — Njegovo veſelje, pravi dalje ſ. Atanasi, in njegova velika prijasnoſt in ljubesnivoſt, je priſhla is terdniga |
| Slate jabelka (1844): | in njemu ſamimu ſlushiti. « — Tako pravi ſ. Franziſhk ˛Salesi. ˛S. Atanasi piſhe v’ shivljenji ſvetiga Antona puſhavnika, de ſe je s |
| Slate jabelka (1844): | niſo soper boshjo voljo,) je le savolj Boga pokorin. ˛S. Atanasi ſprizhuje, de ſo ſi kloſhterſki ljudje v’ ſtarih zhaſih vezhidel |
| Zeleni listi (1896): | mu, mu tu? « »Ne, Francek, kravice ni tu«. »Mama tu? Ate tu? Ana tu? Micika tu? Todi (Metod) tu? « »Dà, dà |
| Zeleni listi (1896): | »Lako noč, ate! Flansek pat gle! «, pravi potem zlati sinko, prime z obema |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | Ivanek ozhetu sa piſmonoſza ponudi, rekozh: „Pa mene poſhlite, ljubi atej! Gre ſe reſ po ſamih goſhah, vender me ni ſtrah |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | je vedno srečo oznanoval. Sova je bila vsim Gerkam, razun Atencov, nesrečno poročilo. Vran in srak so se bali; petelina so |
| Fizika (1869): | ne prepuščajo topline skoz se, imenujejo se za toploto neprehodna (atherman). V obče velja pravilo: Trdna telesa vzamejo tim več topline |
| Fizika (1869): | Archimedes, njegov zakon, 82. Astronomie, astronomija , zvezdarstvo, zvezdoslovje. Aether, êter. Atherman, za toploto neprehoden. Athmosphäre, atmosfera, vzdušnica, ozračje. Atmosfêra, Athmosphäre, 87 |
| Fizika (1869): | vzhodnjak. Ovčice, Schäfchen, federige Haufenwolke, 195. Ozón, 170. Ozračje, vzdušnica, Athmosphäre, 87. Ozvezdje megleno, Sternfleck. P Pad, der Fall, 54. Pad |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | shterte SAROTENIE. Jas N. N. tabe sarotim per bvegi Agios: Athnatos sother tetragramathon: dase ti pekfenska furija to |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | sa ſeboj puſtili. Nar vezhji neſrezho pa je ſhe li Atila Ilirſkim deshelam na- klonil. Ta je priſhel is daljnih jutrovih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | odpozhiti ſe. Po Iliriji je bilo ſkoroj kakor ob zhaſu Atila ; v nizh je bilo vſe priſhlo. Krajnſka deshela je dajala |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | je dalje na Laſhko planil. Kako ſe je v zhaſu Atila Iliriji godilo, ſe is tega poſname, ker je od tiſtiga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | njih v ſvojih obrasih nekoliko pſam podóbni — ſo pſaglávze imenovali. Atila je pokonzhal Emóno (Ljubljano) in Oglej — ki ſe je takrat |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | dokler ſo ſe pod rimſko oblaſtjo snaſhli, ſe je po Atilu ſpremenil v tamen mrák! — — v zherno, ſtraſhno nózh! (Dalje ſledi |
| Viljem Tell (1862): | Ki misli tako, kakor mislim jaz. Tam biva tudi vrli Atinghausen, Praporšček, plemenitega rodú, Ki ljubi dom, poštuje stare nrave. |
| Viljem Tell (1862): | obotavlja kupo vzeti. ) Pijte! Gre Iz ene kupe, enega srcá. Atinghausen. Otroci, pojdite! Na večer bomo Meníli o deželnih se rečéh |
| Viljem Tell (1862): | Gospod! Umirite srcé! Ne, nismo Še zapuščeni, nismo še zgubljeni. Atinghausen. Kdo vas otmè? Valter Firšt. Samí. Le poslušajte! Vse tri |
| Viljem Tell (1862): | častí, ki njemu gre, Pravicam, ki jih jemlje sam, kljubujem. Atinghausen. Dežela vsa pod težko jezo zdiha Vladarjevo, — pošteno srce vsako |
| Viljem Tell (1862): | njegovih spon odpeti! (Baron se probudí. ) Baumgarten. Probuja se, mirujte! Atinghausen (se skloni). Kje je? Staufaher. Kdo? Atinghausen. V poslednjem hipu |
| Viljem Tell (1862): | Probuja se, mirujte! Atinghausen (se skloni). Kje je? Staufaher. Kdo? Atinghausen. V poslednjem hipu me zapustil je! Staufaher. Za mladega plemiča |
| Viljem Tell (1862): | Meníli o deželnih se rečéh. (Hlapci odidejo. ) Atinghausen in Rudenc. Atinghausen. Al si opasal in orožil se, Da pojdeš v Altorf |
| Viljem Tell (1862): | lastne hlapce vladati in s kmeti Sedevati na sodnih stolih? Atinghausen. Ah! O Uli! Uli! Zapeljivosti Nastavljal si ušesa! Njeni glas |
| Viljem Tell (1862): | Na večer bomo Meníli o deželnih se rečéh. (Hlapci odidejo. ) Atinghausen in Rudenc. Atinghausen. Al si opasal in orožil se, Da |
| Astronomija (1869): | mislimo prvi poldnevnik potegnjen črez otok Ferro, ki je v atlantskem morji blizo zapadnega primorja afrikanskega. Od tega, kot prvega poldnevnika |
| Zoologija (1875): | Živé samo v vodi, zlasti v mrzlih morjih in v atlantskem oceanu. V ta razred spadajo velikani živalstva, katerih tudi predpotopne |
| Botanika (1875): | od suhe zemlje več tisoč kvadratnih milj na široko; v atlantskem morji nareja ona tako imenovano Sargassovo morje na zapadu od |
| Zoologija (1875): | časih jako umetno izdelani. Semkaj spada eden največih metuljev, velikanski atlas (Saturnia Atlas) v Indiji. Zatem je tu najkoristniša žuželka, namreč |
| Zoologija (1875): | umetno izdelani. Semkaj spada eden največih metuljev, velikanski atlas (Saturnia Atlas) v Indiji. Zatem je tu najkoristniša žuželka, namreč svilni prelec |
| Botanika (1875): | tisto skladišče, iz kterega jemljó rastline ta poglavitni svoj živež. Atmosféra ima sicer V 5000 delih le dva dela ogljenčeve kisline |
| Botanika (1875): | kapljino še pod tlakom, ki je veči od tlaka one atmosfére (fizika §. 103.). Živež rastlinski. |
| Botanika (1875): | hlapenjem iz vulkanov vedno velike množine ogljenčeve kisline dajó spet atmosféri nazaj se pa iz tega razloži to, da ima ona |
| Botanika (1875): | rastlinskih in živalskih teles, kmali se pa spet v neizmerno atmosféro povrne. 97 Gledé tretjega vprašanja, kako in zakaj se porabi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | je, de od toče bolji tamkaj govorim, kjer razlagujem obzemlje (Atmosphäre), to je: zrak, vetre, megle in obláke, roso, slano, dež |
| Kemija (1869): | se moral kristalov lik promeniti. Ako bi bil pa novi atom veči, pod. 68, ali pa manji, pod. 69, potem se |
| Kemija (1869): | odvzamemo en atom, a na njegovo mesto postavimo enako velik atom druge prvine, pod. 67, ni nobenega razloga, da bi se |
| Kemija (1869): | neki kristal sostavljajo štirje atomi, pod. 66. Ako odvzamemo en atom, a na njegovo mesto postavimo enako velik atom druge prvine |
| Naravoslovje alj fiziko (1849): | v atom rumenice; odrivna moč, ktero gorkota množi, pahne iz atoma rumenice atom živiga srebra od atoma žvepla. Atomi živiga srebra |
| Naravoslovje alj fiziko (1849): | gorkota množi, pahne iz atoma rumenice atom živiga srebra od atoma žvepla. Atomi živiga srebra se gostijo na hladnim steklu in |
| Naravoslovje alj fiziko (1849): | zemlji in po celim svetu. Lete deržite na pravi daljnosti atome kamna, rude, stekla, rastlin, mesa in kosti; lete branite, ako |
| Naravoslovje alj fiziko (1849): | raztopi: Z rjavno repnico mažejo usnje, kteriga zagoltnic spodrine železne atome iz rjavne repnice. Železni atomi eden per drugim na usnje |
| Naravoslovje alj fiziko (1849): | rude, stekla, rastlin, mesa in kosti; lete branite, ako hočeš atome raztegniti, alj stlačiti. Zavolj vlečivne moči čutiš bolečino, kadar si |
| Naravoslovje alj fiziko (1849): | brani persiliti vodo na manjši prostor; leta moč žene vdušne atome brez konca saksebi, ako jih nobena posoda vkup ne sili |
| Naravoslovje alj fiziko (1849): | vemo, moč imenujemo. Takó najdemo v lesu vlečivno moč, ktera atome skupej derži, in odrivno moč, ktera sklano poleno sceliti ne |
| Naravoslovje alj fiziko (1849): | deliti ne morejo, molekelne; kteri se dalje deliti ne pustijo, atome imenujejo. Moči tel. §. 10. Kar se na svetu godi |
| Kemija (1869): | li iste tvari z zgoščeno kalijevo raztopino, poredajo se njihovi atomi v ščavno, ocetno in ogljenčevo kislino, ki se spojé s |
| Kemija (1869): | kristalni lik nespromenjen. Mislimo si, da neki kristal sostavljajo štirje atomi, pod. 66. Ako odvzamemo en atom, a na njegovo mesto |
| Kemija (1869): | razločiti, kako so med sebo poredani. Naposled nam nauk o atomih razjasni tudi ravnoličnost ali izomorfizem, ki smo ga omenili pri |
| Fizika (1869): | postane po dotikanji kovine z vodo najpoprej električna napetost v atomih teh teles, ktera ima za nasledek električni tok, če pride |
| Kemija (1869): | moral tudi kristal drugo lice dobiti. Kemiki so skušali določiti atomom njihove ozirne ali relativne velikosti, tako imenovane atomne ali zasebne |
| Kemija (1869): | in da ti obrazci samo naše misli izrazujejo. V resnici atomov ne moremo videti, niti razločiti, kako so med sebo poredani |
| Kemija (1869): | skušali določiti atomom njihove ozirne ali relativne velikosti, tako imenovane atomne ali zasebne prostornine (specifische Volume). Zasebno prostornino pa najdeš, ako |
| Kemija (1869): | ali zasebne prostornine (specifische Volume). Zasebno prostornino pa najdeš, ako atomovo utež podeliš z njegovo primerno težino (specifisches Gewicht). In pokazalo |
| Zoologija (1875): | Asperula 138. Aspidium 117. Asplenium 117. Aster 136. Astragalus 160. Atriplex 133. Atropa belladonna 141. Attalea funifera 125. Avena 118, 121. |
| Botanika (1875): | pesni slador. Kuhinjski zelišči ste tudi špinača(Spinacia) in loboda (Atriplex). Tem blizo sorodnega reda je rudeči ščir ali trator (Amaranthus |
| Botanika (1875): | dušica ali kristavec (Datura), zobnik (Hyoscyamus), paskvica ali volčja črešnja (Atropa belladonna), kterih poslednja sè svojimi črnimi, svetlimi jagodami mnogokrat otroke |
| Zoologija (1875): | Aspidium 117. Asplenium 117. Aster 136. Astragalus 160. Atriplex 133. Atropa belladonna 141. Attalea funifera 125. Avena 118, 121. Azalea 139. |
| Sacrum promptuarium (1695): | inu raunu letu ſturiti vaſs tudi vuzhy S. Bernadus rekozh: Attendite filij, quid fecerit magni conſilij Angelus. Quod ſi, ut ipſe |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | nahaja tudi pri Polacih v družbi Perunovi. Tudi lastno ime Atval opominja na litvanskega boga Altvaros. Posebno pa še poznajo slovenske |
| Kemija (1869): | jalapova smola, 489. Jantar, Bernstein, 490. Ječmenovka, Wurze, 502. Jedek, atzend. Jeklo, Stahl, — surovo, Rohstahl, žgano, Cementstahl, — lito, Gussstahl, 423. |
| Pozhétki gramatike (1811): | du Roi, nameſt de le Roi, Poſlopje kralovo. J' obeis au Roi, nameſt à le Roi, ſim pokóren kralu. Mnoshno. Moshko |
| Pozhétki gramatike (1811): | les voix, glaſovi. II. Opomin. Imena v' edinjimu konzhane s' au, eu, ou, perſtavio, x v' mnoshim, poſtavim: le báteau, zholen |
| Pozhétki gramatike (1811): | takrat nameſt de le, rèzhejo, du: nameſt à le rezhejo au, v' mnoshimu ſhtevilu pa nameſt de les predſtavio obojmu ſpolu |
| Maria Stuart (1861): | Prejeli svete zakramente so; Od teh rešitve svoje pričakujte. Poročnik Aubespine, grof francozki, Za zvezo ve, ponuja lastno roko. Pri njem |
| Maria Stuart (1861): | serce Človeku. Burleigh. V vaši hiši je opravil Morivec spoved. Aubespine. Moja hiša je Odperta. Burleigh. Vsem sovražnikom angleškim. Aubespine. Naj |
| Maria Stuart (1861): | v čem? Burleigh. Ak imenujem Pregreho, kazni ne odide več. Aubespine. Jaz sem poslanec, lord, pravica moja — Burleigh. Ne varuje deržavnih |
| Maria Stuart (1861): | Prijazna vez naj za naprej oklepa, Francozki in angleški diadem! Aubespine. Kraljica slavna, to je dan vesel! Da bil bi vsem |
| Maria Stuart (1861): | Ki ga je podpisala vaša roka. Kent. Je to mogoče? Aubespine. Mnogo potnih listov Sem že podpisal, jaz ne vidim v |
| Maria Stuart (1861): | sovražnikom angleškim. Aubespine. Naj se preišče. Burleigh. Varite se tega! Aubespine. Jaz sem razžaljen, z mano moj vladar, Moj kralj razterga |
| Maria Stuart (1861): | Burleigh. Grof Aubespine, ne trudite se. Aubespine (uredovno). Vem, kaj sem dolžen. Burleigh. Vi ste dolžni to |
| Maria Stuart (1861): | Aubespine. Milord, premislite — Burleigh. Dobili potni list so pri morivcu, Ki |
| Maria Stuart (1861): | Svetost poslanstva vas Varuje dansi še in ne več jutro. Aubespine. Sem se pregrešil v čem? Burleigh. Ak imenujem Pregreho, kazni |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | Die Sprache iſt beſonders für die Slowenen Unterſteyermarks berechnet, aber auch für Kärnten und Krain ganz gut verſtändlich. Die Abſicht des |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | die gedachten homiletiſchen Predigten nicht nur als Frühlehren gebraucht, ſondern auch als Spätpredigten verwendet werden. Nach Umſränden kann ganz füglich der |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | für Sonn- und Feyertage vorgeſscriebenen evangeliſchen Abſchnitte befördert; dabey aber auch die Kraft des göttlichen Wortes durch die darüber gemachte Unwendung |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | und eben dadurch uns geheiliget. Sie empfiehlt ſich eben ſo auch heut zu Tage für Kirchenvorträge, indem ſie ſowohl Kenntniß der |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | ſucht den goldenen Mittelweg zu behaupten, um möglichſt verſtändlich, aber auch des Gegenſtandes würdig zu ſeyn. Die Sprache iſt beſonders für |
| Življenja srečen pot (1837): | In demſelben Berlage ſind auch zu haben. (Preiſe in Conventions-Münze). Rußheim (C.) Materialien zu einem |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | v dodanem popisu dokazujejo, da ogerski vol, ne pa tur (Auerochs), kakor so naravoslovci nekdaj mislili, je pervi oče govejih plemen |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | krajnſke inu ena némſhka pri„diga. Viſoko vredni proſht graf Auerſberg je „peto maſho pel. Silna mnoshiza ludi ſe je ſkup |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ob devetih „nemſhko g. korar inu meſtni ſajmoſhter Heribert „graf Auerſberg, sunaj zerkve pa Ozhe Frater„nus Terlip domazh kaplan v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | nadgrobje ga nima para na Ljubljanſkim pokopaliſhu; v fabriki knesa Auersperga v Dvoru poleg Shushemberga je bilo is shelesa vlito in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | dobili, z pohvalnimi pismi zopet poterjene: 1. Fužini gosp. kneza Auersperga v Dvoru poleg Žužemberga. 2. Gosp. J. Diercerju, fabrikantu sagov |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Muhar piše: „Menela ist auf diesem Steine einzig, so wie auf andern Römersteinen nur Menalia und Menilius vorkommen. „V severnoslovanskem in |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | smo našli ime Menela, od kterega Muhar piše: „Menela ist auf diesem Steine einzig, so wie auf andern Römersteinen nur Menalia |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | die arischen Inden in jener alten Zeit zu denken haben, auf diese einen gewaltigen, vernichtenden Eindruck machen, und es war also |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | str. 115): „man kann von dem Gebrauche einer unbestimmten tempuslosen — auf den Gebrauch einer bestimmten, das tempusangebenden Aussageform keinen vollgiltigen Schluss |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | se je v latinšini toliko zuril, de je vsakdajne naloge (Aufgaben) z dovoljno pravilnostjo zdeloval. Tudi krajobrazc (Landkarten) je čertal in |
| Rudninoslovje (1867): | samo z enim koncem drže druge snovi, imenujemo je vzrasle (aufgewachsene Kr.). Tak kristal je le na enem, to je na |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | bo bati, da bi se jim njih dolg mahoma odpovedal (aufkündigen), bojo marsikaj lože poravnali in zboljšali pri svojem gruntu. Znabiti |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | jeder Erklärung folgt eine anpaſſende Belehrung oder Ermuterung, um die Aufmerkſamkeit der Zuhörer zu beleben. Im II. Theile wird die, aus |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | vorkommenden Evangeliums angezeigt. Nach einer kurzen Einleitung, welche beſonders die Aufmerkſamkeit der Zuhörer zu fesseln, und die abzuhandelnde Wahrheit bekannt zu |
| Fizika (1869): | Summe. Vsotnik trenja, Reibungs-Coёfficient, 62. Vzdušnica, ozračje, Athmosphäre, 87. Vzgon, Auftrieb, 80. Vzhodnjak, veter, Ostwind. Vzporeden, parallel. Vzporednik, Parallelogamm. Vzporednik sil |
| Fizika (1869): | vzdušnica, ozračje. Atmosfêra, Athmosphäre, 87, 197. Atom, 22. Atwood, 56. Auftrieb, vzgon. Auge, oko. Augenkammer, očesni prekat. Ausdehnbarkeit, razteznost. Ausdehnung durch |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Die ungezügelte Wuth des Sturmes, sein Sausen und Brausen, sein Aufwühlen des Himmels und der Erde muesste in den hohen Bergesthälern |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Andervald, verigar v Ljubljani, za izdelke svojiga rokodélstva. 2. Gosp. Aug. Baumgartner, srebrar iz gorniga Estrajha, za srebernino. 3. Gosp. F. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | I. v to razstavo , ki se takó glasí: Ferdinando I. Aug. Pio. Felice. Favente Industrije Promovendæ. To le nej bo vvod |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | tukaj očitno in serčno zahvalimo. Vredništvo. Odgovori vredništva: Častit. gospodu Aug. Ž. Kako je z gnjilim korúnam ravnati, so med več |
| Fizika (1869): | kohlensauer. Ogljenec, Kohlenstoff. Ogrevalo, Vorwärmer, 117. Oknica, Fensterladen. Oko, Auge, Augapfel, 144. Oktava, Octave, 105. Ombrometer, dežjomer. Omér, Verhältniss, 54. Operngucker |
| Fizika (1869): | kisel, kohlensauer. Ogljenec, Kohlenstoff. Ogrevalo, Vorwärmer, 117. Oknica, Fensterladen. Oko, Auge, Augapfel, 144. Oktava, Octave, 105. Ombrometer, dežjomer. Omér, Verhältniss, 54. |
| Ultra! (1867): | poštni sluga s naslednjo telegrafno depešo v krasni, čisti slovenščini: "augenblicklich kommen mit dem nächsten Zug." Ker sem vedel, o čem |
| Fizika (1869): | Prekapati, destilovati, prežigati, destilliren, 115. Prekapina, destillat, 115. Prekat očesni, Augenkammer, 144. Premér, Durchmesser, Diameter. Prenos, Fortleitung, Transmission, 65. Prenosno vratilo |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | Na njegov osemdesetletni rojstni dan so pa v Augsburgu napravili njemu na čast prav lepo in pomenljivo slovesnost. Vladni |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | 1837 ozaljšal ga s civilnim redom bavarske krone. Tudi v Augsburgu je o prostih urah rad pisal za mladino. Sicer je |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | Ljudevit, spoznavši Šmidove zasluge, podelil mu mesto stolnega korarja v Augsburgu, a leta 1837 ozaljšal ga s civilnim redom bavarske krone |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | šla peš mesto ogledavat; obiskala je tudi stari paganski tempelj August-a, kjer je shranjenih nekoliko starinskih kamnov in drugih stvarí iz |
| Zoologija (1875): | tudi ostale vrste, izmed kojih še imenujemo: uhatega netopirja (Plecotus auritus), pod. 57; podkovnjaka (Rhinolophus ferrum equinum), Pod. 57. Uhati netopir |
| Zoologija (1875): | 57; podkovnjaka (Rhinolophus ferrum equinum), Pod. 57. Uhati netopir; Plecotus auritus. Pod. 58. Lobanja navadnega netopirja V.murinus; 2krat povečana. pod. 59 |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | Hoffnung, evangeliſcher Liebe, voll himliſcher Salbug, wie das heilige Evangelium, aus dem, und nach dem ſie ihre Lehren dem Vilke ertheilten |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | bezeichnet. Die Lehren ſind mit Stellen aus der heiligen Schrift, aus den heiligen Vätern, durch Erfahrungsſäße und verſrändliche Vernunftausſprüche u. b. |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | Hauptideen mit durchſchoffenen Buchſtaben bezeichnet. Die Lehren ſind mit Stellen aus der heiligen Schrift, aus den heiligen Vätern, durch Erfahrungsſäße und |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | Aufmerkſamkeit der Zuhörer zu beleben. Im II. Theile wird die, aus dem volgenten Evangelium erhobene Hauptlehre, welche ſchon im Eingange angedeutet |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | zdaj ni bilo nobeniga misijonarja. Tirolski katolški listi (Kath. Blätter aus Tyrol) ki to povedó, napak pišejo, de je iz Ljubniga |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | Stärke probiren, — tučak Mörser, trusnat korpulent, — čmar Milz, — bratjenik einer aus der Bruderschaft, — razkup Verfall des Kaufkontraktes, — naspol auf Hälfte des |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | Monatgehalt. Vztik, Kletterer. Vztikati se, klettern. Polovicati se s kom, aus einem Narren treiben. Počak, das Warten. Cerkveno opasilo, Kirchweihe. Pila |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | monaten empfing ich Ihre gütige Zuschrift, begleitet von lehrreichen, grösstenteils aus Ihrer feder geflossenen mittheilungen. wie viel des stoffes mag der |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | imenom Picumar od pij, pic česki in slovenski phallus. Dalje Ausco ⁵) po božanstvu luči Auška, ktera se nahaja tudi pri Polacih |
| Fizika (1869): | 56. Auftrieb, vzgon. Auge, oko. Augenkammer, očesni prekat. Ausdehnbarkeit, razteznost. Ausdehnung durch Wärme, razteg. Ausdehnung (Eigenschaft), prostornost. Ausdünstung, parénje, izparivanje. Ausflussrohr |
| Fizika (1869): | oko. Augenkammer, očesni prekat. Ausdehnbarkeit, razteznost. Ausdehnung durch Wärme, razteg. Ausdehnung (Eigenschaft), prostornost. Ausdünstung, parénje, izparivanje. Ausflussrohr, cev za iztok, roka |
| Fizika (1869): | prekat. Ausdehnbarkeit, razteznost. Ausdehnung durch Wärme, razteg. Ausdehnung (Eigenschaft), prostornost. Ausdünstung, parénje, izparivanje. Ausflussrohr, cev za iztok, roka. Ausladen (elektr. ), izprazniti |
| Fizika (1869): | Istoven, identisch. Istovno mesto, identische Stelle, 149. Izpariti, ausdünsten. Izparivanje, Ausdünstung. Izprazniti (elektr. ), ausladen. Izpraznovalec, Auslader, 166. Izrezek krožni, Kreisausschnitt. Izvod |
| Fizika (1869): | dedec, Steigrohr, 95. Cev strelna, fulgurit. 202. Cev za iztok, Ausflussrohr, 95. Cev zavita po kačje, Schlangenrohr; 117. Chemie, Kemija. Chlorcalcium |
| Fizika (1869): | Ausdehnung durch Wärme, razteg. Ausdehnung (Eigenschaft), prostornost. Ausdünstung, parénje, izparivanje. Ausflussrohr, cev za iztok, roka. Ausladen (elektr. ), izprazniti. Auslader, izpraznovalec. Auslösung |
| Fizika (1869): | Eigenschaft), prostornost. Ausdünstung, parénje, izparivanje. Ausflussrohr, cev za iztok, roka. Ausladen (elektr. ), izprazniti. Auslader, izpraznovalec. Auslösung, snémalo. Ausstrahlen, žariti, izžarivati. Axe |
| Fizika (1869): | mesto, identische Stelle, 149. Izpariti, ausdünsten. Izparivanje, Ausdünstung. Izprazniti (elektr. ), ausladen. Izpraznovalec, Auslader, 166. Izrezek krožni, Kreisausschnitt. Izvod, Produkt. Izžariti, izžarivati |
| Fizika (1869): | parénje, izparivanje. Ausflussrohr, cev za iztok, roka. Ausladen (elektr. ), izprazniti. Auslader, izpraznovalec. Auslösung, snémalo. Ausstrahlen, žariti, izžarivati. Axe, os. B. Bahn |
| Fizika (1869): | Stelle, 149. Izpariti, ausdünsten. Izparivanje, Ausdünstung. Izprazniti (elektr. ), ausladen. Izpraznovalec, Auslader, 166. Izrezek krožni, Kreisausschnitt. Izvod, Produkt. Izžariti, izžarivati, ausstrahlen, 128. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | einer unbestimmten tempuslosen — auf den Gebrauch einer bestimmten, das tempusangebenden Aussageform keinen vollgiltigen Schluss ziehen” utegnejo marsikomu oči odpreti. Kar se |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | je potem zbranim udam rečí naznanje dal , ktere je izbor (Ausschuss) skozi pretečèno leto v imenu cele družbe opravil. Pervič so |
| Pozhétki gramatike (1811): | enakoſt, predſtavi perlógu beſedo aussi, tako; poſtavim: la rose est aussi belle que la tulipe, rosha je tako lepa kakor tulpa |
| Pozhétki gramatike (1811): | manj lepa ko góshovka. Ako kasheſh enakoſt, predſtavi perlógu beſedo aussi, tako; poſtavim: la rose est aussi belle que la tulipe |
| Fizika (1869): | za iztok, roka. Ausladen (elektr. ), izprazniti. Auslader, izpraznovalec. Auslösung, snémalo. Ausstrahlen, žariti, izžarivati. Axe, os. B. Bahn, pot. Balansier, ravnotežnica, kimavica |
| Fizika (1869): | Izpraznovalec, Auslader, 166. Izrezek krožni, Kreisausschnitt. Izvod, Produkt. Izžariti, izžarivati, ausstrahlen, 128. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Pogled v pretezhene zhaſe. Pred 39 létmi je bil per Auſterlizi na Marſkim hud boj, in ſhe tiſto léto v Preſhburgu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | škodo pocerkanih živinčet povrača. Imé te družbe je : assicurazione generale austro-italicha. Po vsih cesarskih deželah so opravniki postavljeni, ki pristopnike zapisujejo |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | ea domo versari, in qua neceſſe habes quotidie aut vincere, aut perire. Kai sa enu veſselie imaſh o zhlovek! v' eni |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | delectaris in ea domo versari, in qua neceſſe habes quotidie aut vincere, aut perire. Kai sa enu veſselie imaſh o zhlovek |
| Sacrum promptuarium (1695): | de raunu letu vaſs vuzhy tudi S. Paulus rekozh: Quæ autem verè vidua eſt, & deſolata, ſperet in Deum, & inſtet obſecrationibus, & orationibus |
| Sacrum promptuarium (1695): | perſileni zhes vaſs ſe toshit rekozh: Filios enutrivi, & exaltavi, ipſi autem ſpreverunt me. Sakaj v' tej vishi na mejſti shegna, bi |
| Sacrum promptuarium (1695): | ſvoje troshte yshzhe v' tem S. slatkem Imenu JESUS: Ego autem gaudebo in Domino, & exultabo in Deo JESU meo. Inu tudi |
| Sacrum promptuarium (1695): | puſtil ta ner modreshi Salamon. Anima ſaturata calcabit fauum, quæ autem eſuriens eſt, etiam amarum pro dulci ſumet. En dellauz slatku |
| Sacrum promptuarium (1695): | maritus in concordia ſunt, quid eſt domus niſi cœlum? Si autem diſcordia eſt inter illos, quid eſt, niſi infernus? Inu leta |
| Sacrum promptuarium (1695): | Dulcis eſt ſomnus operanti ſive parvum, ſive multum comedat, ſaturitas autem divitis non ſinit eum dormire. Satoraj vij dellauzij nimate urshoha |
| Pozhétki gramatike (1811): | shensko. Des Reines, nameſt de les Reines, kraliz ali kraliſhki, aux Reines, nameſt à les Reines, kralizam. Tretja Stava. Tretje pleme |
| Pozhétki gramatike (1811): | obojmu ſpolu des: ino nameſt à les predſtavio obema ſpolama aux. Isgledi: Edinje. Moshko. Palais du Roi, nameſt de le Roi |
| Pozhétki gramatike (1811): | kralévo, J'obeïs aux Rois, nameſt à les Rois, ſim pokoren kralam. Mnoshno. shensko |
| Pozhétki gramatike (1811): | v' edinjimu konzhajo v' al, ail, konzhujejo v' mnoshim v' aux, poſtavim: le mal, slég, slo, les maux, slegi; le cheval |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | pervadijo. Po Kristusovim rojstvu v létu 595 je en Kan Avarov, nekiga sovražniga ljudstva, Slovence hotel premagati, in je slovenskimu knezu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | verhuncu pripletajo. Zakonske nosijo bele, od prednje plati klekane počele (avbe), ki na verhuncu špičasto postrani nad zatilkam čepijo. Njih nogovice |
| Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800): | 3. Katir’mu ti tolkaje virjamesh, Na tvojo dusho poſabesh, Avbe! kok’ t’bo enkrat tu ſhov; Al tu bosh prepoſnu |
| Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800): | she vallash v’ pregrehi? Po greshnem’ ſhivlenju pride Terplenje Peklensku. Avbe! 2. Poshlushej en’ malu o zhlovek! Bosh shlishal, kaj prave |
| Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800): | ſemla, nebu, Vpile b’do toſhbe, Vse bode zhes nje. Avbe! kaj bo? ked gorje inu vę! 6. Bug? tedej njeh |
| Ta male katechismus (1768): | sam Buh: * ſa svojo Nevesto je ſvolil svet Duh. Rezh Ave itdr. V. Bres madeſha vsega spozheta je bla: * nje zhistost |
| Ta male katechismus (1768): | je bla: * nje zhistost ta kazha nigdar ni vpizh'la. Rezh Ave. itdr. VI. Per Bogu je ona narſhlahtnejshe stvar: * zhe druſga |
| Ta male katechismus (1768): | stvar: * zhe druſga dat nimash, dej serze ſa dar. Rezh Ave idtr. VII. Kdu more ſastopit to boſhjo skrivnost. * Maria 'mu |
| Zoologija (1875): | vse v §. 24 omenjeno, v vretenčarje (vertebrata) in brezvretenčarje (avertebrata). Razen tega pa razpadejo vse živali gledé njihove splošne uredbe |
| Pozhétki gramatike (1811): | je már? kaj maram? kaj je nék? ter ne que avez vous fait? itd. Ce rezhejo in piſhejo c' est la |
| Pozhétki gramatike (1811): | reçu, je prejel, a, o Nous avons reçu, ſmo Vous avez reçu, ſte Ils ont reçu, ſo prejeli, e, e Pretekli |
| Pozhétki gramatike (1811): | rendu. Il a eu rendu, Nous avons eu rendu, Vous avez eu rendu, Ils ont eu rendu, Davno doverſhen. J'avois rendu |
| Pozhétki gramatike (1811): | reçu, Il a eu reçu, Nous avons eu reçu, vous avez eu reçu, Ils ont eu reçu, Davno doverſhen. J'avois reçu |
| Pozhétki gramatike (1811): | ino shena:) tukaj je que vés. L'homme que vous avez vu, mosh ktirga ſte vidili; tukaj pa jé que nameſtimje |
| Pozhétki gramatike (1811): | bukve, ktire ſim poſódil, ſo mi nasaj dali. Quelle affaire avez vous entreprise? Kaj ſi pozhél, al kákſhniga opravka ſi ſe |
| Pozhétki gramatike (1811): | Tu as fini, Il a fini, Nous avons fini, Vous avez fini, Ils ont fini, Pretekli prejſhni. J'eus fini, ſim konzhal |
| Pozhétki gramatike (1811): | Nous avons eu fini, Vous avez eu fini, Ils ont eu fini, Davno doverſhen. J'avois fini |
| Pozhétki gramatike (1811): | Tu as rendu, Ils a rendu, Nous avons rendu, Vous avez rendu, Ils ont rendu, Pretekli prejſhni. J'eus rendu, ſim vernil |
| Štiri poslednje reči (1831): | okuſil, ktero je Bog perpravil tem, ki njega Ijubijo. « ¸S. Avg. solil. 22. Pa v' nebeſih ne bomo le ſamo proſti |
| Štiri poslednje reči (1831): | boſh ti o Goſpod! s' njimi bres uſmiljenja ravnal. « ¸S. Avg. Gotovo je ſtraſhno v' roke shiviga Boga paſti. »Ako bo |
| Štiri poslednje reči (1831): | njimi delaſh, zhutil jih boſh na sadnje, pa preposno. « ¸S. Avg. od Pſl. 52. O greſhnik! zhe ſe v' shivljenji ne |
| Štiri poslednje reči (1831): | isglede pravizhniga shivljenja kasali, v' prizho vſih boſh oſramoten. « ¸S. Avg. Kriſtjan! sdaj ſe ſramujeſh ſvoje grehe ſpovedniku odkriti, in ſe |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | na take dobrote ogledovali, katerih ſladnoſt naſ ne ogoljfǎ! “ (˛Sv. Avg.) Boljshe je, s' nedolshnim Janesam v' shelesji ſlonéti, kakor s' |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | ne odrezhe, ampak jo le o pravim zhaſi da. " (˛Sv. Avg.) — In zhe nam ravno neſkonzhno moder Ozhe vſe, kar ga |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | nobene gorezhe ljubésni. „Molitev je perva podpornja ſvetih zhednoſt. " (˛Sv. Avg.) Molitev je mozhno oroshje, salesvanje duſhnih ſovrashnikov premagati. O koliko |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | Bog le tajiſtim daja, ki ga sa njo proſijo. (˛Sv. Avg.) Kar je júterna roſa vélim (svénjenim) rosham, to je prava |
| Gozdovnik (1898): | zavetju bomo varno počivali. « »Kaj začnimo pa s tolovajema? « praša Avg. Pena. « »Privlecita ju k ognju,« veli Tiburcio pastirjema; ne smemo |
| Mineralogija in geognozija (1871): | Navadni augit najdeš kot augitovo skalovje, tudi je glavni del basaltov, porfirov |
| Mineralogija in geognozija (1871): | skorjo, ktera skoraj vse površne dele pokrije. Slučajne vmesnine: Roženec, augit, magnetovec, titanit, leucit, tinjec, v geodah in puhlinah večidel zeoliti |
| Mineralogija in geognozija (1871): | izjemki železo zadržeči in zraven še druge prstene reči kakor augit, roženec, olivin i. d. Značivna je za njih črna skorjica |
| Mineralogija in geognozija (1871): | živci: albit, oligoklas labrador; dalje roženčevo kamenje posebno roženec, potem augit, dialag, hipersten. Zmes njegova je razločna, pa tudi nerazločna, zrnasta |
| Rudninoslovje (1867): | ta rudnina zato, ker se iz nje dobiva cinek. 2. Avgit¹) kristalizuje hemiortotipno (sl. 69), vštrit prizminih ploskev se dosti popolnoma |
| Rudninoslovje (1867): | Ala i v cilskej dolini na Tirolskem. Posebno lepo zelen avgit — zarad tega smarágdovec imenovan — nahaja se v štajerskem Pohorji. 3. |
| Rudninoslovje (1867): | v rumenkasto-zelenih listastih kepah; kokolit v temnozelenih debelozrnastih gručah. Pravi avgit se nahaja v lepih kristalih na Tirolskem v dolini Fassa |
| Rudninoslovje (1867): | stebelc. sl. 69. Te avgitove zvrsti imajo svoja imena: pravi avgit v temnozelenih, neprozornih vraslih kristalih; diopsidi so zelenkasto-beli, prozorni kristali |
| Rudninoslovje (1867): | kot steklo, zelen ali rjav je, ter ima belo razo. Avgit je prozóren pa tudi neprozóren, krhak, trd je med apatitom |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | protijo. Dobra reč je tudi truda vredna! V Ljubljani 30. augusta 1851. Gustav grof Chorinsky l./r. c. k. dež. poglavar |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | desek ter mu plačal na račun 120 gl. Dne 31. avgusta se sklenejo knjige in sestavi inventura, in recimo, da se |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | na račun 50 l vina po 32 kr. Dne 25. avgusta. Za mednino in železnino sem plačal 25 gl. 60 kr. |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | Dne 27. avgusta. Pomagačem sem plačal 40 gl. Dne 28. avgusta. Antonu Jazbecu tukaj sem prodal 2 mizi iz mahagonovine po |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | julija, za 1260 gl. na M. Pavliča v dan 10. avgusta. 3.) Blaga: 1256 kg Java-kave po 178, 1470 kg Rio-kave |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | za 519 gl. po naredbi A. Kralja v dan 25. avgusta. 8.) Dolgov: A. Pasiniju v Trstu 850 gl. N. Finku |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | tukaj, mi je plačal na račun 65 gl. Dne 21. avgusta. Prodal sem proti gotovemu plačilu kavarnarju Matevžu Kosu tukaj 3 |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | in železnino sem plačal 25 gl. 60 kr. Dne 27. avgusta. Pomagačem sem plačal 40 gl. Dne 28. avgusta. Antonu Jazbecu |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | gl. in 1 predalno omaro za 30 gl. Dne 29. avgusta. Prodal sem proti gotovemu plačilu 1 pisalno mizo za 32 |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | Dne 20. avgusta. Pomagačem sem plačal 35 gl. Dne 20. avgusta. Josip Strehar, krčmar tukaj, mi je plačal na račun 65 |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | da je bila rajnca le zato zoper to ljubezin, ker August L. ni hotel v hišo priti. Vse druge priče so |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | iz poprejšnih preiskav pomanjšale. 1) Ana Aleksander je bila v Augusta L. zaljubljena in ga je želela za možá; — mati Wurcel |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | je sedaj rekla, da rajnca ni bila njem ljubezni do Augusta L. nasproti, le to ji ni bilo prav, da A. |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | de ſe bo boshja obljuba ſpolnila. Kar ſe ukas zeſarja Avguſta oklizhe: „Vſi podloshni po vſih deshelah Rimſkiga zeſarſtva morajo k' |
| Sacrum promptuarium (1695): | ſerza; sakaj od lete Ceſsarize ſe bere, de nihdar Ceſsariu Auguſtu ſvojmu Moshu ſe nej samirila, ali eno ſuper beſsedo rekla |
| Gozdovnik (1898): | je travane. « »Ne verjamem, da bi ga hotel prodati don Avgustin,« meni Fabij. »Ne briga me nič. Dam 1000 pijastrov. « |
| Gozdovnik (1898): | čigav je belec? « gledajoč skozi lornjon dimečo se žival. »Don Avgustinov, gotovo! « »Ne briga me nič! « »Ne, don Fabijev je,« ugovarja |
| Ta male katechismus (1768): | super, ali zhes postavo boſhjo, ali te Zirkve S. O. Augushtin. Kolku sort je lestne pregrehe? Dve: Ta smertne greh, katire |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | naſs Boga proſite. Sveti Sylveſter, Sveti Gregor, Sveti Ambrosh, Sveti Augushtin, Sveti Hieronymus, Sveti Martin, Sveti Meklaush, Sa naſs Boga proſi |
| Ta male katechismus (1768): | serza vonnashlu, kar be Boga, ali bliſhnega isſhallilu. S. O. Augusthin v' pſal. 30. koker tudi she ſatu: de be naſnanje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | pri ti razstavi zaslužili in dobili : 1. Gosp. Fr. P. Augustin čertnikar v gornim Estrajhu, za čertnike (Bleistiften). 2. Heínr. Glej |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | temu, da je pri nas Jezusova véra prepovedana, je vunder Auguštin, europejski misionar, skrivej k nam prišel, to prepovedano véro učit |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | v'te roke tih bogih gor hrani. Sakai, koker S. Auguſtin govory: Avans eſi, cui Deus non ſufficit. En ohernik je |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | mormo h' Chriſtuſa klizat, koker je h nemu klizou ſveti Auguſtin: Domine noverin te, noverim me. Dei nam o Goſpud! de |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | od katiriga je ſtvaren en ſakitiri zhlovek. Taku govory S. Auguſtin. Komu je snan, aku mi, kakatiri morebiti sdei teshkiga greha |
| Sacrum promptuarium (1695): | dabitur vobis. ? S' obeno kupzhio nebote hitrei obogatili, sakaj S. Auguſtinus pravi Si vis eſſe Mercator bonus, fænerator egregius, da quot |
| Sacrum promptuarium (1695): | ta fazonetel vednu bote pred vaſhimi ozheſsami imeli; dokler S. Auguſtinus pravi: Conſideratio hæc, deſtructio eſt ſuperbiæ, extinctio invidiæ, medella mallitiæ |
| Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): | Sveti Lovrenc, Vsi sveti mučeniki, Sveti Silvester, Sveti Gregor, Sveti Avguštin, Vsi sveti škofje in spoznovalci, Sveti Benedikt, Sveti Frančišek, Sveti |
| Gozdovnik (1898): | »Je je, don Avguštin pa sennora Rozalita,« šepeta Tiburcio in srce mu trepeče. »Ali |
| Gozdovnik (1898): | pripetila druga nesreča. « »Človek je povsodi v roki Božje, sennor Avguštin. Vračam pa se tako pozno, ker sem potujoč upotrebil vsako |
| Gozdovnik (1898): | sploh dejali Rdečoročniku pa Mešaniku, »Rozalita ima prav,« priglasuje don Avguštin, mladeniču roko podajaje. »Zadolžili ste nas z veliko hvaležnostjo. Hazienda |
| Gozdovnik (1898): | je uzdigal smodnikov dim. Tiburcio stopi iz grmovja. »Hitro, don Avguštin, hitite semkaj! potrebujem vaše pomoči! « »Tiburcio Areljanos! « uzklikne haziendero, spoznavši |
| Gozdovnik (1898): | nog in rok nezavestno ležečima razbojnikoma. »Kdo sta? « upraša don Avguštin. »Je-li niste še nikdar slišali o Rdečoročniku pa o Mešaniku |
| Gozdovnik (1898): | sta puške v zemljo upirala. Če so prvi štirje sennor Avguštin Pena od Haziende del Venado s svojo hčerjo Rozalito in |
| Štiri poslednje reči (1831): | ſliſhi is ſrede ljuzhi glaſ, kteri mu rezhe: »Kaj hozheſh Avguſhtin! ali miſliſh de boſh mogel ſplati morje v' majhno poſodizo |
| Štiri poslednje reči (1831): | mu piſmo piſati. »Pa kar ſim sazhel piſati, pravi ſ. Avguſhtin, pride na enkrat v' hiſho, kjer ſim bil, neisrezhena ljuzh |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | popolnoma poſt je; se krivizhnoſti ino poſvetnih ſladnoſt sdershati. “ (˛Sv. Avguſhtin. ) Nizh ne pomaga poſtiti ſe, in pa greſhiti, kér rana |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | de drugo shivlenje iſhemo, kjer bridkoſti obene ne bo. " (˛Sv. Avguſhtin. ) „Naſha ſedajna zelo kratka ino lehka nadloga nam prineſe vezhno |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | kakor nameſtnike Jesuſove, sakaj: „Kar ni angeljam dano, pravi ſv. Avguſhtin, to je jim isrozheno. " — „Maſhniki ſo nameſtniki Kriſtuſovi, ino kdor |
| Življenja srečen pot (1837): | bi le pregreha tebe puſtila, ne pa ti njo. “ ˛Sv. Avguſhtín. 43. ˛Sv. Peter. Isglèd gorezhe ljubesni do Jesuſa. Bog ne |
| Življenja srečen pot (1837): | ſtorijo; ako ſe ne podvuzhijo prav, ino nobeniga ſtrahu nímajo. Avguſhtin odraſte, ino ſe v' viſoke ſhole podá. Vuzhíl ſe je |
| Slate jabelka (1844): | mu bo v’ vezhno svelizhanje ſlushilo. « — Tako piſhe ſveti uzhenik Avguſhtin. V’ shivljenji ſvetiga Franziſhka Salesja ſe bere de je bil |
| Slate jabelka (1844): | eno ſamo ſerze dal, in ſhe to tako majhno! — ˛S. Avguſhtin ſi je sveſto persadeval; vſo ſvojo ljubesin le Bogu dati |
| Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800): | III. PESM. SVETEGA AUGUSHTINA. Od Lubeſn Boshje. 1. O Bug lubeſnive! nej spoſnam tebe |
| Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800): | vabe vse ſtvary Boga lubiti. itdr. 26 III. Svet’ga Augushtina od lubeſne boſhje. 30 IV. S. Ignnziuja: od lubeſne boſhje |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | izvirati, odgovorna. — V Son-Tayu v Kini so neutrudljiviga katoljškiga misionarja Auguština Schöfler-ja, ki je 4 leta ondi katoljško véro učil, 1. |
| Oče naš (1854): | je bilo, da se je Bogu zahvalil; potem se je Avguština spomnil in žalostin je rekel: „O preljubi prijatel! Ko bi |
| Štiri poslednje reči (1831): | nemogozhe, kakor zelo morje v' majhno ſkledizo ſpraviti. Od ſvetiga Avguſhtina ſe bere, de ga je njegov prijatel ¸Severi proſil, de |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | ne ſméjo biti téga veſeli, temuzh naj po beſedah ſv. Avguſhtina jokáje jedó, ino teshave ſvojiga ſtanu v' meſto poſta Bogu |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | perva duhovſka dolshnoſt. „Vſaka kerſhanſka hiſha je po miſlih ſv. Avguſhtina mala zérkev, ino hiſhni ozhe nje duhovſki paſtir. “ Gorjé pa |
| Življenja srečen pot (1837): | zeſarſka ſlushavnika vſe sapuſtivſhi ſhla Bogu ſlushit. Ta perpoved je Avguſhtina vſiga premenila. „Kaj délamo? je savpil; preproſti grejo v' nebeſhko |
| Slate jabelka (1844): | ponishnoſt podloga in ſteber vſih kerſhanſkih zhednoſt, po beſedah ſ. Avguſhtina, gotovo nima terdnih in ſtanovitnih zhednoſt, kdor ponishnoſti nima. ˛S. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Ljubljani per stolni cerkvi, in potem rajnimu prečestitimu škofu Gruberju Avguštinu, kteriga so iz Ljubljane v Salcburg spremili. Bili so slej |
| Oče naš (1854): | se tako svojim preganjavcom izdati. Vse je bilo zastonj. Po Avguštinu ni bilo ne sluha ne gluha. Vez žalosten je šel |
| Oče naš (1885): | se tako svojim preganjalcem izdal. Vse je bilo zastonj. Po Avguštinu ni bilo ne sluha ne duha. Ves žalosten je šel |
| Sveta grofinja Genofefa (1857): | sgubili. Oſtali ſovrashniki ſo pa s ſvojim kraljem v meſto Avinjon sbeshali, kjer ſo ſe tako hrabro branili, da ſo kriſtjanje |
| Slate jabelka (1844): | de terdno ſklene, jih ne vezh ſtoriti. « — Tako uzhí Pater Avila. Vſi ſvetniki in ſlushabniki bosbji ſo ſpraſhevanje veſtí vſak vezhér |
| Slate jabelka (1844): | delo, ki ga imamo po tem ſtoriti. « — Tako uzhí Pater Avila. Od ſvete nune, Marí je po imenu, ſe bere, de |
| Slate jabelka (1844): | beſedi isrezhi v’ ſrezhi in v’ veſelji. « — Tako piſhe Pater Avila. S. Franziſhk Seraſinſki je poſebno v’ eni ſvojih bolesin velike |
| Slate jabelka (1844): | ker ga ni vezh obiſkat priſhel. Sveſti ſlushabnik boshji, Pater Avila, je bil na naglama po nozhi sholel, kadar ſo bili |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | jutro sta zapustila oče in sin v spremstvu obeh poglavarjev Avkland. Pet dni pozneje so stali Te-Vaturu, Patricij O'Niel in njegov |
| Pozhétki gramatike (1811): | Neokonzhavan. Sdajni. Rendre, vrázahti, verniti. Pretekli. Avoir rendu, verniti. Deleshje. Sdajno. Rendant, vrazhajózh, vernejózh Preteklo. Rendu, rendue |
| Pozhétki gramatike (1811): | Pretekli. Avoir reçu, prejéti. Deleshje. Sdajno. Recevant, prejémajózh, prejmejózh. Preteklo. Reçu, reçue |
| Pozhétki gramatike (1811): | avoir eu, biti imel Déléshja. Sdajno ayant, imajózh. Prihodno devant avoir, imajozh imeti. Preteklo ayant eu, imaje, imévſhi. |
| Pozhétki gramatike (1811): | bil a o Neokonzhavni naklon. Sdajni zhaſ. Être, biti Pretekli: avoir été, biti |
| Pozhétki gramatike (1811): | parmi les morts, ta offizir je med mertvimi naiden. Sur. Avoir son chapeau sur la tête, klobúk na glavi imeti (:pokrit |
| Pozhétki gramatike (1811): | li, e; e Neokonzhavni naklon. Sdajni zhaſ. Aimer, lubiti Pretekli. Avoir aimé, lubiti |
| Pozhétki gramatike (1811): | zhaſi (slosheni is dveh beſéd:) perſtávlama zhaſe dveh pomoshnih glagolov avoir, être, poſtavim, j'ai aimé, j'ai fini, j'ai reçu; j'avois aimé |
| Pozhétki gramatike (1811): | ni s' pomoshnim avoir, imeti; kakor je dors, ſpim, j'ai dormi, ſim ſpal, j'avois |
| Pozhétki gramatike (1811): | ino Franzoskim. ) Kader je pa preteklo deléshje sdrusheno s' pomóshnim avoir, takrat ſe nikol ne ſklada s' ſvojim imenvavnim, poſtavim: Mon |
| Pozhétki gramatike (1811): | reçu, ſi Il a reçu, je prejel, a, o Nous avons reçu, ſmo Vous avez reçu, ſte Ils ont reçu, ſo |
| Pozhétki gramatike (1811): | ſim vernil itd. Tu as rendu, Ils a rendu, Nous avons rendu, Vous avez rendu, Ils ont rendu, Pretekli prejſhni. J'eus |
| Pozhétki gramatike (1811): | Nous avons été, Vous avez été, Ils ont été, ſmo ſte ſo |
| Pozhétki gramatike (1811): | ſim konzhal itd. Tu as fini, Il a fini, Nous avons fini, Vous avez fini, Ils ont fini, Pretekli prejſhni. J'eus |
| Pozhétki gramatike (1811): | itd. Tu as eu reçu, Il a eu reçu, Nous avons eu reçu, vous avez eu reçu, Ils ont eu reçu |
| Pozhétki gramatike (1811): | vidil, vous qui avez vu, vi ſte vidili, nous qui avons vu, mi ſmo vidili, itd. 6. Kader je pred qui |
| Pozhétki gramatike (1811): | itd. Tu as eu rendu. Il a eu rendu, Nous avons eu rendu, Vous avez eu rendu, Ils ont eu rendu |
| Pozhétki gramatike (1811): | as, c'est lui qui a, ampak tudi c'est nous qui avons, c'est vous qui avez. Isjémamo poſtavim: ce sont eux, ce |
| Pozhétki gramatike (1811): | a, o Il a eu, je imel, a, o Nous avons eu, ſmo imeli, e, e Vous avez eu, ſte imeli |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Kajtimára, bòj kervávi She dólgo bije sa kerſhánſko véro, S Avreljam Droh ***) ſe vèzh mu v brán ne ſtávi; Konzháno nijno |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | tedaj 1 gl. k. v. vreden? 12. Nekdo zamenja 715 avstr, zlatníkov po osem goldinarjev za angleške sovereigne, koliko bode dobil |
| Kemija (1869): | gramov. Iz 550 gramov kovnega srebra se toraj kuje: 45 avstr. srebrnjakov po 1 goldinarji; 52 1/2 j. nem. srebrnjaka po |
| Kemija (1869): | severnonemške pa 14 tolarjev. Toraj je bila v 20 gold. avstr. vrednosti, v 24 1/2 gold. j. nem. vrednosti in v |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1874): | imel gosp. baron Czörnig več bati za dobro imé svoje „avstr. Nizze” zarad pomanjkanja varnosti, nego zarad — snega, gledé katerega smo |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | se mu je kapital povrnil? 31. Kaj je ugodnejše, kupiti avstr. papirne rente (obrestij po 4 1/5 %) ali zlate rente (obrestij |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | od dne 1. nov., dohodarine 20 %), 3500 gl. zastavnih pisem avstr. zemljiščnega kreditnega zavoda po 117.5 (5% obresti od dne 1. |
| Mineralogija in geognozija (1871): | kovine. V Afriki je zlato v Nubiji in Senegambiji. V Avstraliji so nedavno pri Bathurstu tudi dosti zlata našli. Čuditi se |
| Mineralogija in geognozija (1871): | so se videli sploh v Ameriki, Aziji in tudi v Avstraliji; v južni Ameriki je Humboldt našel premog 8000 črevljev nad |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | in ovsa iz Rusovskega v naše cesarstvo v Galicijo, in „Austria” je ravno kar terdila, da ta prepoved, ki je 25. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1861): | govoril gosp. Šuselka, ki je z odkritoserčno besedo dokazal, kaj Avstrija sedaj potrebuje, da se spravi spet na terdne noge. — Vsled |
| Viljem Tell (1862): | O Berta, kako luč ste mi prižgali! Berta. Ne dade Avstrija vam roke moje, Po mojej dedini se stega sama, Da |
| Valenštajn (1866): | to Mi verujte. Vojvodi sreča ne Ubegne, saj je znano : Avstrija Je zmagovalka samo z Valenštajnom. Ilo. Veliko vojsko knez imel |
| Kemija (1869): | tega ali onega denarja kuje iz ene marke čistega srebra. Avstrija je kovala iz čiste marke 20 goldinarjev, južnonemške države so |
| Kemija (1869): | novčno ali denarno merilo (Münzfuss) kake dežele. Ako tedaj pravim: Avstrija ima novčno merilo: 45 goldinarjev, ima se to tako razumeti |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1873): | da s to skupščino ne dosežemo svojih pravic in se Avstrija vsak dan bolj razdira. Še tisti hvalisani §. 19. je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1874): | kužnih bolezen se more prištevati za Avstrijo srečnejšim. ” — O presrečna Avstrija! — Med prvimi predlogami, ki jih dobi državni zbor v obravnavo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1877): | Naj bi se spomnili — dokler je še čas — kje je Avstrija pravo zvestobo in navdušeno žrtovanje našla, in kje je, vkljub |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1881): | nemškimi centralisti, ako bi se Taaffe preveč naslonil na Slovane. Avstrija potrebuje krepke roke, ki drží za vladno krmilo, da državo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1873): | vendar zarad tega v svojih pravicah dandanes še zatirani narodi Avstrije ne obupajo, marveč o zavesti svojega prava trdno zaupajo na |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1877): | kako izvrstno lep prizor ob času, ko gré za obstanek Avstrije! ! Pač slabo mora stati s „slavo” Magjarsko, ako treba starega |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1877): | kot poslanec se vsede v državni zbor Peštanski. Najhuji sovražnik Avstrije in Slovanov in zagrizeni protivnik Rusije v sredi Magjarov: kako |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1880): | zbora, da se povrne toliko potrebni notranji mir v notranjstvu Avstrije. V zadovoljstvu narodov leží glavni nálog avstrijske vlade, al o |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1853): | strani. Spremite me tedaj bravci vsi na tem potovanji po Austrii, ktere oddelek smo tudi mi Slovenci, kterih lastnine so tudi |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1853): | žvižgat, Le vsi pojte rakom žvižgat! H. Stan kmetijstva v Austrii. Popisal J. Pajk. Nadjamo se vstreči ne le kmetovavcom temoč |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | zvolili, de bi po pravici vse stane v celi veliki Avstrii zagovarjali. Če se tedaj posebno za kmečki stan potegujete , Vam |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1860): | daje obširnišo oblast. — Po cesarskem ukazu imajo tudi v gornji Avstrii vse 4 kresije jenjati, in sicer najdalji čas do konca |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1861): | Francozko. Iz Pariza. Že več časa izhajajo v parižkih časnikih Avstrii protivni spisi; zlasti „Constitutionell” je pisal zaporedoma več takih rečí |
| Viljem Tell (1862): | Storíte, kar zahtevali so večkrat, Ločite od države, podvrzite Se Avstrii. Nazidovec. Kaj župnik govori? Mi, mi naj Avstrii prisežemo? Burkhart |
| Viljem Tell (1862): | pravo svojo srečo. Nekteri samopridneži so krivi, Da ni dežela, Avstrii prisegla, Kar so storile druge vse okrajne. Sedeti s plemenitniki |
| Viljem Tell (1862): | podvrzite Se Avstrii. Nazidovec. Kaj župnik govori? Mi, mi naj Avstrii prisežemo? Burkhart. Ne poslušajte ga! Vinkelrid. To nam svetuje Sovražnik |
| Viljem Tell (1862): | To nam svetuje Sovražnik, izdajavec domovini! Reding. Zavezniki, mirujte! Seva. Avstrii Prisegli bi po tolikej sramoti! Pečnik. In bi pustili, da |
| Mineralogija in geognozija (1871): | skladasti apnenci, tako zvani Guttensteinski skladi (od Guttenstein v zgornji Avstriji, zakaj tam so ravno taki). Na mnozih krajih so ti |
| Mineralogija in geognozija (1871): | Halinski **) ali Hallstattski (od Halina, Hallein ali Hallstatt v gornji Avstriji) skladi. Pozneje preiskave so zahtevale še natančnejo razdelitev triasne tvorbe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | téh novizah vezhkrat govorili. (Veſela prigódba. ) V fari Raſtbah v Avſtrii (Eſtrajh), ki le 1078 duſh ſhteje, ſo bili 16. vélikiga |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | in kér so bili in gredó v boj za mogočno Avstrijo, za Cesarja in za domovíno, doma pustivši ljube ženke in |
| Viljem Tell (1862): | promeniti, Drug cesar na prestol utegne sesti. Če pridete pod Avstrijo, ste njeni Na vedno. (Odide. Staufaher sede otožen na klop |
| Andrej Hofer, junaški vodja Ti... (1886): | so kmetje uže vse delo, pri katerem bi jím imeli Avstrijci pomagati, sami opravili. Ako je Tirolce kaj žalostilo, bilo je |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | se jih 8 1/2 % polomi in drugače poizgubi? 9. Dolnja Avstrijska ima 1885840 ha rodovitne zemlje, in sicer 42 1/2 njiv |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | udá térjatvam zaveznikov ali ne, — če ne, se bo tudi austrijanska vlada djansko postavila na drugo stran. Dunajski časnik „Presse” piše |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | zastran Kačjega otoka in Bolgrada, in ker želí, da bi avstrijanska armada zapustila berž ko berž Moldavo in Valahijo, želí tudi |
| Astronomija (1869): | je: 1 nova francoska milja = l miriametru = 10000 metrom 1 avstrijska milja = 24000 avstrij. Čevlj. = 7586 ,, 1 pruska milja = 24000 pruskim |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | s tem, da je Košuta in njegove tovarše izpustila, prijaznost austrianske vlade popolnama zgubila, in austrianski opravnik je turškimu pisal, da |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | samostojno službo gojzdnega gospodarstva nastopiti, so bile lani za južne avstrijanske dežele vLjubljani mesca oktobra. Časnik „Mitth. d. Forstu. d. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | še ni odbila zadnja ura; še zmiraj telegraf in kurirji avstrijanske, angležke, francozke in pruske vlade nosijo pisma semtertje, da bi |
| Astronomija (1869): | 23639,6 pruskim čevljem = 29676 velikovojvodsko-hesijskim čevljem = 0,742 francoske milje = 0,978 avstrijske milje = 0,985 pruske milje = 1,333 morske milje (ali ure) = 4,611 |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1874): | obstojé, ter to naznaniti najbližnjemu kralj. Italijanskemu konzulatu. — To so Avstrijske deželne vlade te dni očitno razglasile vsled razpisa c. kr. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1877): | Pressi”, da je v bistvu bilo sklenjeno bilo to-le: „Mobilizacija Avstrijske vojske pripravljena je skozi in skozi; al izreklo se je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1877): | nikakih dogodeb, po katerih bi se bil spremenil položaj notranje Avstrijske politike, a tudi v obče vnanji položaj monarhije naše ne |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1880): | mir v notranjstvu Avstrije. V zadovoljstvu narodov leží glavni nálog avstrijske vlade, al o tem obziru dosihmal vlada ni še nič |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | Naloge. l.* Nove avstrijske dvajsetice imajo po 500, desetice po 400, petice po 350 |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | v Gorici. Z 4 barvanimi podobami. Zal. društvo za varstvo avstrijske vinoreje. 1891. Tisk. Paternolli v Gorici. |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | GOETHE – JA v Badenu pri Dunaji. Izdalo društvo za varstvo avstrijske vinoreje v nemškem, italijanskem in slovenskem jeziku. Prevod je preskrbelo |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | c. k. gozdarski pristav v Lincu. Odbor društva za varstvo avstrijske vinoreje je sklenil v svojej seji dne 3. decembra 1890 |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | in koliko dobriga ſe ſme slaſti naſha deshela od notrajno — avſtrijanſke drushbe sa obertnoſt nadjati? Nihzhe nemore tajíti, de ſte |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | en star 6 gold. veljá; tudi v Banatu, žitni založnici austrianskiga cesarstva, veljá zdaj ena kiblja pšeniče 16 gold. in pol |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | drugih s. mést damo, kakor smo ga v popisu nekiga austrijanskiga mornarskiga zdravnika brali, kteri je ni davnej, to je 25. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1876): | drugo življenje. Zato se zdihljeji vsacega poštenega domoljuba in patriota Avstrijskega strinjajo v jednem klicu: „libera nos Domine! ” Al pustimo te |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1881): | je, pot, katera pelje k notranjemu miru med 21 milijoni avstrijskega ljudstva in do moči in veljave na vzunaj. Blizo dve |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | še ovcam niso kóz stavili, je vsako leto samó po avstrijanskim cesarstvu okoli štirkratsto tavžent ovác pocepalo. Zdej pa je ta |
| Valenštajn (1866): | Drugi strežaj (priteče;) Ste čuli? Vajmarju nazdravljajo! Tretiji čuvaj. Avstrijskemu sovragu! Prvi strežaj. Luterancu! Drugi strežaj. Poprej napil je Bogodan |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | da se samostojno voli državni zastop. Moja vlada bode takemu avstrijskemu državnemu vzoru gladila pot, da se vresnici o pravem času |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | in njegove tovarše izpustila, prijaznost austrianske vlade popolnama zgubila, in austrianski opravnik je turškimu pisal, da je Turška vlada za vse |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | ali sočivje na mizo dati, bi utegnilo marsiktero kuharico mikati. — Austrijanski poslanec grof Esterhazy je 26. dec. prišel v Petrograd; koj |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850): | se pripravljajo za ravnopravnost (enake pravíce, kakor jih vživajo drugi avstrijanski narodi) cesarju prošnjo predložiti, in se zbirajo in posvetujejo zato |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1858): | pisma v roke, ktera jih je poslala potem rimski in avstrijanski vladi na znanje. — Bolehni pruski kralj se bode s kraljico |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | bolnišnico v Carigradu na Turškem, kamor se bojo posebno bolniki avstrijanski kakoršne koli vere sprejemali. Kakor česki časniki pišejo, potuje pater |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1861): | je pisal zaporedoma več takih rečí. Pravijo, da se je avstrijanski poslanec zoper to pritožil, al minister mu je odgovoril, da |
| Kemija (1869): | in 112 1/2 francoskih ali švicarskih frankov. Tedaj vaga: 1 avstrijanski srebrni goldinar 12,3 grama; 1 j.-nemški srebrni goldinar 10,5 grama |
| Fizika (1869): | 12 enakih delov, kakor n. pr. stari parižki, renski in avstrijski čevelj. V dve meri raztegnjena ravna ploskev meri se s |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | stojiš? Učenec. Četerti: moje škornje. Balant. Š. Teržičanski. Novičar iz austrijanskih krajev. V Zadru je 6. dan t. m. bila vojaška |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | delala, kakor je v življenji vajena bila? ” Križnogorski. Novičar iz austrijanskih krajev. Iz Svetinj poleg Lutomera. Hvala Bogu! imeli smo precej |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Teržaška kupčijska družba raznih železnih rečí in jih pošilja po avstrijanskih obertniskih družbah po vsih deželah našiga cesarstva, de bi jih |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | Bogoslava Suleka. — Kdo bo Slovencem kdaj spisal rastlinoznanstvo? Novičar iz avstrijanskih krajev. Iz Semča na Dolenskem 19. junija. „Bog je dal |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | istrijanskega vlaškega jezika ne kaže popolno prazno. Hicinger. Novičar iz avstrijskih krajev. Iz Pole v Istri 9. dec. Ko se je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | in jezika. Nadajam se, de bo naša gospoda, kakor v Austrijanskim cesarstvu, tako tudi v Serbji in Černi gori, ne le |
| Viljem Tell (1862): | Al dragi mir mu pod mogočnim žezlom Avstrijskim — Berta. V sužnost ga oklepate, Svobodo gonite iz zadnjega Gradú |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1877): | ta priprava še le tadaj, ako bi res nevarnost pretila Avstrijskim interesom”. — Kedaj pa nastane ta nevarnost, o tem Dunaj ni |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1878): | Rusiji pokončal velikansko armado Napoleona I. potem v zvezi z Avstrijskim cesarjem drugo Napoleonovo armado pri Lipsiji ter vzevši Pariz Evropi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1881): | ministerstvu Taaffeovemu brezobzirnega postopanja zato, da, če bi bilo Slovanom avstrijskim preprijazno, bi razdražilo Magjare, ki se zdaj držé bolj pasivno |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | od 27. dec. brali, da rusovsk carsk ukaz dovoluje v austrijansko cesarstvo izvožnjo tistega žita, ktero je že pred prepovedbo izvožnje |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | kterem so vnovič topovi pozdravljali slavni početek novega stana za avstrijansko mornarstvo, ki se od dné do dné bolj razširja in |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | na Angleškim. Iz tega se vidi, da je kruh na Austrianskim sedaj dražji kot na Angleškim. Ta cena se bo scer |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | je že sploh takó spoznana, de jih že davnej po Avstrijanskim, Marskim, Českim, Ogerskim i. t. d. tudi ovcam stavijo, ktere |
| Šola v boju proti pijančevanju (1898): | in v Švici; tudi deželna zbora na Moravskem in Spodnjem Avstrijskem nameravata oživiti enake naprave. Različna so sicer mnenja o uravnavi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | pic česki in slovenski phallus. Dalje Ausco ⁵) po božanstvu luči Auška, ktera se nahaja tudi pri Polacih v družbi Perunovi. Tudi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1873): | ko so v fundamentalnih členih pokazali Avstriji pravo pot do avtonomije dežel in sprave narodov, nasproti pa Vam je dunajski rajhsrat |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1875): | političnih gosposk oskrbovana opravila mahoma občinam pod naslovom „samouprave” ali „avtonomije”, akoravno občine niso bile zato niti pripravljene, niti izurjene in |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1881): | sejal nemir in razpor med narodi, pomirljivim namenom Taaffeovim in avtonomistični stranki neumorno zapreke delal, in državo čedalje bolj tiral v |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1881): | ta zavest vodílo prihodnji politiki grofa Taaffe-a, pa tudi vodilo avtonomistični večini državnega zbora, katera naj ne zabi, da je veliko |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | na Ruskim in Polskim, 6 sto in 70 tavžent na Avstrijan-, skim, okoli 20 tavžent na Pruskim, 70 tavžent na Francozkim |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | vzetemu z nasprotnim predznakom. Dokaz. Ako zaznamenujemo korena jednačbe x2 + ax = b z x1 in x2, ondaj je tedaj enačbe. N. |
| Astronomija (1869): | 327. Omér, Verhältnis. Opposition, protistanje, 291. Orijon, rimšice, 272. Os, Axe, 239. — mala, kleine. — velika, grosse. — vertenja, Umdrehungsaxe, 249. Oseka, Ebbe |
| Astronomija (1869): | 315. Atair, 273. Aufsteigung — gerade — ravni vzhod, (Rectascensio AR), 263. Axe, os, 239. Azimut, razklon, 260. B. Bär, medved. kleiner, mali |
| Fizika (1869): | Ausladen (elektr. ), izprazniti. Auslader, izpraznovalec. Auslösung, snémalo. Ausstrahlen, žariti, izžarivati. Axe, os. B. Bahn, pot. Balansier, ravnotežnica, kimavica. Barometer, tlakomer, 8 |
| Pozhétki gramatike (1811): | Preteklo. Fini, ayant fini, konzhal. Prihodno. Devant finir, kdór bó konzhoval, konzhal. Ta |
| Pozhétki gramatike (1811): | Déléshja. Sdajno ayant, imajózh. Prihodno devant avoir, imajozh imeti. Preteklo ayant eu, imaje, imévſhi. |
| Pozhétki gramatike (1811): | Deleshje. Sdajno. Aimant, lubiózh Preteklo. Aimé, ayant aimé, lubil Prihodno. Devant aimer, kdór bo lubil Tako ſe |
| Pozhétki gramatike (1811): | aimois: finissant: finissois; recevant, recevois: rendant, rendois, Isjemamo ſama dva; ayant, imajózh, j'avois, ſim imel; sachant, vedózh ali snajozh, je savois |
| Pozhétki gramatike (1811): | Isjéti ſo: étant, nous sommes: ayant, nous avons: sachant, nous savons. Tudi ſe obrasi drugo lize |
| Pozhétki gramatike (1811): | reçu, prejéti. Deleshje. Sdajno. Recevant, prejémajózh, prejmejózh. Preteklo. Reçu, reçue, ayant reçu, prejémal, prejél, a, o Prihodno. Devant recevoir, kdor bo |
| Pozhétki gramatike (1811): | Sdajni. Pretekli, avoir, iméti, avoir eu, biti imel Déléshja. Sdajno ayant, imajózh. Prihodno devant avoir, imajozh imeti. Preteklo ayant eu, imaje |
| Pozhétki gramatike (1811): | Deléshja. Sdajno, Étant, biózh. Preteklo, ayant été, bivſhi. Prihodno. Devant être imajozh biti, ali bodózh. PERVA |
| Pozhétki gramatike (1811): | Deleshje. Sdajno. Rendant, vrazhajózh, vernejózh Preteklo. Rendu, rendue, vernen, vernena Ayant rendu, vernil, vernivſhi Prihodno. Devant rendre, kdor bo vrazhal, vérnil |
| Pozhétki gramatike (1811): | portails, velike vrata, gouvernails, kermila; camails, plájſhiki kórarſki, épouvantails, ſtraſhíla Ayeul, déd, ciel, nebo, oeil, oko, imajo v' mnoshnimu, ayeux, dedi |
| Pozhétki gramatike (1811): | ſtraſhíla Ayeul, déd, ciel, nebo, oeil, oko, imajo v' mnoshnimu, ayeux, dedi; cieux, nebéſa, yeux, ozhi. Druga Stava. Drugo pleme beſedi |
| Botanika (1875): | in v loncih po oknih skazujejo ptuji rhododendroni in azaleje (Azalea). Iz blizo sorodnih redov omenimo tla gorskih gozdov pokrivajoče grmičke |
| Zoologija (1875): | 133. Atropa belladonna 141. Attalea funifera 125. Avena 118, 121. Azalea 139. B. Babja vera 144. Bacillaria 110. Badjanik 147. Balsamina |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | jedí, ki ſo Judam prepovedane. Tudi trijé drugi mladenzhi, Ananija, Azarija ino Misael po iménu, ſo tako ſtorili. Králjevimu hiſhniku je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | prihodnič imenovali bomo. Te dobe je Sultan Selim nekiga neotesaniga Azijata mohamedanske vere in turkomanskiga plemena za skrivniga dvorskiga ključarja imel |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ali drugi perſtopiti; poſtavim k Tershaſhki drushbi, k ſe imenuje,” Accienda assicuratrice, ktera she zhes dvajſet lét pogorelzam in drugim neſrezhnim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | in koriſtne niſo. Tudi druge ſo dobre, slaſti pa tershaſhka „Azienda Assecuratrice” imenovana, ktera ſe je she v letu 1823 sazhela |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | bik ali pelikan imenovan. Shivi pa v jushnih krajih Evrope, Asie in v Afriki. Vidi ſe tadaj v Evropi v Dalmazii |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | prekanivši prednje straže, pobegnil. Kars je naj imenitneja terdnjava male Azije, ona je ključ do Eufrata in perzijanskega morskega zaliva in |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | duhovitega Nemca v začetku 19. veka. Vsi narodi slovanski iz Azije pridši in drugo evropejsko pervotno pokolenje za Germani, starim kot |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | rasdeliti. Rasſhli ſo ſe ſemterlje. ˛Semovi mlajſhi ſo oſtali v' Asii, Kamovi ſo ſhli vezhi dél v' Afriko, in Jafetovi v' |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | 16. Je tedaj meteljka hči jutrovih dežel — Perzije namreč v Azii. Rimci, ki so jo po njeni domovini medničanko (herba medica |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | vlada vojsko napovedala perzijanski in že tudi vojsko začela v Azii zoper Perzijane, kteri so Afghanistom vzeli mesto Herat, na kterem |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | pred Kristusovim rojstvom v Rim iz Pon ta v mali Azii. Lukul jih je iz azijatiškega mesta C era sus prinesel |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | mož viteškega rodú in neizmernega bogastva, ktero si je v Aziji pridobil, kjer mu je vlada pobiranje davkov v najem dala |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | poznaš? ” „V svojih mladih dneh sem služil blagega Fabija v Aziji, kakor že tudi moj oče pred menoj, poznej pa zavoljo |
| Zoologija (1875): | niso za nobeno rabo. Prava šiškarica (C. tinctoria) v Mali Aziji nareja prave šiške, ki se rabijo za stroj, tudi se |
| Zoologija (1875): | do 800 goldinarjev. Dandenes so ta lov opustili, samo v Aziji in Afriki je še v navadi. |
| Botanika (1875): | dobiva ravno tako kakor iz pelinčka (Artemisia contra), v srednjej Aziji domačega, močno dišeče seme, ki ima glistam posebno zoprno olje |
| Naravoslovje alj fiziko (1849): | derži. Leto rudo so naši prededi po mestu Magnezji v Azji magnet imenovali; ino moč, ktera v magnetu vladuje, imenujemo magnetično |
| Naravoslovje alj fiziko (1849): | in rudar pod zemljo. V velki pušavi, kakoršne so v Azji, Afriki, po gojzdih Amerike, kjer ni mesta, ne hiše, ne |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | Poprej ste mi povedali, da je namenjen moj oče v Azijo; to sem že tudi od drugih straní nekaj slišala, zató |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | iz Pon ta v mali Azii. Lukul jih je iz azijatiškega mesta C era sus prinesel; odtod se še v latinskem |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | kakor vsi tatarski in mongoljski narodi, ki so prišli iz azijatiških dolin , so se takrat gotovo le malo z govejo rejo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | notranjih oprav izvolil; to službo je začasno opravljal knezov stric Azika Nenadovič, ki je sedaj ministerstvo dnarstva prevzel. — Iz Madrida segajo |
| Rudninoslovje (1867): | kapnike, ali pa je gručav, — stebelčástega, redko zrnastega zloga. Najlepši azurit se dobiva v Chessi blizu Lyona na Francoskem, pri Nerčinsku |
| Rudninoslovje (1867): | se brusi, ter iz njega se delajo razne lepoče. 2. Azurit²) ali modri bakrénec (Kupferlazur) kristalizuje navadno le v malih plošnjatih |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | za 3248 gl. v zlatu, ako ima zlato 16 1/2 % ažije? 10. Koliko % ima zlato ažije, ako dobiš za 1102 gl. |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | ako ima zlato 16 1/2 % ažije? 10. Koliko % ima zlato ažije, ako dobiš za 1102 gl. v papirji 950 gl. v |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | leta 1854 98⅛ „ „ národni od leta 1854 86 1/16 „ Nadavk (agio) srebra: na 100 fl. 27 ½ fl. ☞ Današnjim „Novícam |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | 1854 107 ⅛ narodni od leta 1854 83 ⅛ Nadavk (agio) srebra: na 100 fl. 6¼ fl. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1861): | Pruski Fridrikdori . . „ 12.25 Angleški souvraindori . „ 14.48 Louisdori (nemški) . . „ 11.78 Srebro (ažijo) . . . „ 44.— Žitna cena v Ljubljani 1. januarja 1861. Vagan (Metzen |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1864): | 5 % metaliki 72 fl. — kr. Narodno posojilo 80 fl. — kr. Ažijo srebra 14 fl. 50 kr. Cekini 5 fl. 47 kr. |