- aχιδαλις
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): bila Aphraditi posvečena, ktera se je za tega voljo velela ' Aχιδαλις²) in luk (čebulja) je bil zaznamek ženskega rodivnega organa, zato
aχιδαλις
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | bila Aphraditi posvečena, ktera se je za tega voljo velela ' Aχιδαλις²) in luk (čebulja) je bil zaznamek ženskega rodivnega organa, zato |
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | bratovski slogi! (Poglej „Slov. Novine Celjske” 1849 str. 62— 63). b) Ker ima tako izverstno, starim klasiškim jezikom ednako slovnico, da |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | decembra 1854. Obligacije deržavnega dolga Oblig. 5% od leta 1851 B 94 „ Oblig. zemljiš. odkupa 5% 78½ „ Zajem od leta 1834 |
Rudninoslovje (1867): | na koncéh glavne osi, roglja imenovana, i 4 štiroploske dvorobe b na konceh stranskih osi, zato tudi stranski ogli zvani; i |
Fizika (1869): | kolesja, kakoršno je v uri, drsa med valjarjema i in b, in to vselej, kader in dokler pisalni vod privlačita ona |
Aritmetika za učiteljišča (1885): | r, katero dobimo, odštevši od dividenda a največji mnogokratnik divizorja b, ki ga ima dividend v sebi, n. pr. bk, delitveni |
Aritmetika za učiteljišča (1885): | iznaša razdalja med A in B 100 km? 53. Od B se pelje proti C poštni vlak, kateri preteče vsako uro |
Aritmetika za učiteljišča (1885): | sk. mnogokratnik števil a) 4, 5, 10, 12, 15, 36, b) 2, 5, 8, 11, 15, 21, 72. 28. Koliko obrestij |
Aritmetika za učiteljišča (1885): | kjer pomenjajo k, k1, k2 cela števila, tedaj a = mk, b = mk1, c = mk2. Ker pa dá jednako k jednakemu prišteto |
Aritmetika za učiteljišča (1885): | razdelna, potem je razdelna z m tudi njih vsota a + b + c. Kajti po pogoji je a : m = k, b : m |
Aritmetika za učiteljišča (1885): | sedaj vredna, ako se računa 5 % diskonta? 6. A mora B-ju 1245 gl., čez 5 let plačati; koliko bi mu moral |
Aritmetika za učiteljišča (1885): | takój 931 gl.; koliko % diskonta se računa? 8. A posodi B-ju 1850 gl. po 6 % ter mu obresti za 1 leto |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | decembra 1856. Obligacije deržavnega dolga Oblig.5% od leta 1851 B 90 Oblig. zemljiš. odkupa 5% 87 Zajem od leta 1834 |
Fizika (1869): | B. Ravnotežje in gibanje kapljivih teles. 86 Posamni delki kapljin se |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | murve ſaditi in shidne zherve ali goſénze srediti. (Na dalje. ) b. Murve ne is ſemena. Nar lépſhi in nar ſtanovitniſhi dreveſa |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | zoper hudi mraz. Žganje pa je pozimi dvakrat strup! Dr. B. |
Kmetijske in rokodelske novice (1848): | obrajtano delo. „Kako prijetno je” — govorí časti vredni kmetovavec A. B. v zgorej oznanjenim dopisu — „kako prijetno je, kér ima po |
Kmetijske in rokodelske novice (1848): | dopis naših dragih kmetovavcov v Kamnjim, in brihtniga kmetovavca A. B. iz Komna, ki želí, de bi vsaka tudi nar manjši |
Kmetijske in rokodelske novice (1848): | polajšanja vošiti, pri kterih pa po pameti kaj pozneje ? (Dalje. ) B. Davki, kteri deržavne dohodke iz rečí Cesarski samoprodaji prihranjenih (monopoljskih |
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | cveten, červen, lipen, serpen, rujen, listopad, gruden, prosinec. 3. Gospod B. Potočnik je tudi 12 takih metuljev, tode nekoliko druge baže |
Mineralogija in geognozija (1871): | B. Oblikoslovje. Ako imamo pred seboj kamenje, dvoje lahko opazujemo na |
Aritmetika za učiteljišča (1885): | Prodajalnica je iztržila 112 gl. Dne 13. julija. Prodal sem B. Sirku tukaj proti njega jednomesečnemu akceptu: 200 kg Java-kave po |
Aritmetika za učiteljišča (1885): | je iztržila 70 gl. Dne 15. julija. Za rimeso na B. Kočevarja se mi je izplačalo 490 gl. Izplačal sem 880 |
Aritmetika za učiteljišča (1885): | od števila številk. Tedaj je r.10m–1 + p.10m–2 + ... + c.102 + b.10 + a občni izraz mštevilčnega dekadnega števila, imajočega a jednic, b |
Aritmetika za učiteljišča (1885): | 1) reda. § 45. Ako je M = e.104 + d.103 + c.102 + b.10 + a, ondaj je M.p = ep.104 + dp.103 + cp.102 + bp.10 + ap. Večštevilčno |
Rudninoslovje (1867): | f) iz sl. 63, kterej so ostali robovi bb i b'b' celi, robovi cc so pa otopljeni z navpičnima ploskvama P |
Rudninoslovje (1867): | kterej sta oba para robov otopljena, namreč robova bb i b'b' navpičnima ploskvama r vštrit druge stranske osi, robova cc pa |
Aritmetika za učiteljišča (1885): | le-tá ima po znani formuli (a + b)2 = a2 + 2ab + b2 tri člene. Da bode môči tedaj kvadratni koren prvega dela |
Aritmetika za učiteljišča (1885): | Ako je a : b = b : c, ondaj je b2 = ac. N. pr. Iz 16 : 8 = 8 : 4 dobimo 82 |
Aritmetika za učiteljišča (1885): | med seboj zamenjamo, da je tedaj izraz abrazličen od ba. |
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | męrkali na vſe vaſhe miſli, katęre vam v' glavo pridejo, ba vſe gibanje, ali nagnenje, katęru katęra je zhiſta, inu bres |
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | pervęshi, inu ti pak k' nogam ſkusi vèrt nasaj pridi. Ba- |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | serna 40 — 60 sernov in vezh lét je ni tré„ba gnojiti. “ (Konez ſledí. ) Škodljiva navada. Mnogo lepiga se učite iz |
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | ti na an Zedel te besiede † Zippa itagut ††† gutana † Aehgma ba doto † noi te Zedel stisni ti upravo roko noi saspi |
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Sveta Koroni: upervei alpa udrujei alpa utrezhiei nozhi: potam kaker ba tvoja molitua a ushlishana: inu tabe bo potalava karsi ti |
Kemija (1869): | 17. Barijum. Ba = 68. Ta kovina je mnogo redkejša od prejšnje. S kislecem |
Mineralogija in geognozija (1871): | zrnasti, gosti in prsteni barit. 2. Viterit ali oglokisli barit, Ba C, kristalizuje v ravnih rombiških stebričkih; najde se posebno na |
Pozhétki gramatike (1811): | ker ne ſturé glaſu, ako niſo sdrusheni s' glaſnimi, poſtavim; ba. be, bi, bo, bu, da, de, di, do, du. |
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſloril tako. Elija rezhe sbranimu ljudſtvu: „Dajte sdaj dva junza. Balovi preroki naj ſi eniga isberejo, raskoſijo, ino denejo na germado |
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ljudſtvo je savpilo: „To je prav, to! “ Naj pervizh vsamejo Balovi preroki junza, ga sakoljejo, ino klizhejo od jutra do poldne |
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | perſęge tih salublenih , svęſtoſt tih mladih shęn, ſolse tih ſtarih bab , ſromazhija tih ſkopih , bogatija tih bohazhov, obluba tę Goſpode ; o |
Sacrum promptuarium (1695): | dokler ſte ſtare. Non multo vino ſervientes. Kakor una ſtara Baba, katera je bila vſe kar je imela sapyla, meneozh de |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | ljudí, in prideva v drugo sobico, kjer je sedela stara baba na prestolu, s krono namest na glavi pod nogami. — Od |
Divica Orleanska (1848): | dvomé po rokah sučem, Pomembo zgodbe čudne premišljujem, Mi zgine baba. Kakor trenil bi, Naprej odrine jo valovje ljudstva, Čelada pak |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | časa. Nedavno je v Švajci pred porotno sodbo stala gerda baba, blizo 60 let stara, kteri se je že na obrazu |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Haarzopfes ¹¹). Sanskritska beseda kapardin se najde v slovenski: koperda, koperded = baba ali ded s koštrovimi lasmí, dalje v ruski: čuprina, čuprun |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | z slepimi malikovavci terdiš, de Bog ljudem, in scer gerdim babam vladarstvo sveta prepusti? Odgovoriš morebiti : Bog je, kakor svete pisma |
Gozdovnik (1898): | Glavar Apačev bo sedel v vigvamu svoje skvô in starim babam pravil, da knezi travan ga zasmehujejo. Tresk je hitrejši nego |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | še 14 dní zvest ostanem”. (Kako se pravlica od „hude babe” na Krajnskem pripoduje). Narodna serbska pravlica od „hude babe”, ki |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | hude babe” na Krajnskem pripoduje). Narodna serbska pravlica od „hude babe”, ki so jo „Novíce” v 91. listu priobčile, je tudi |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | so mi ljuba mati rekli: „Glej, da te kje Lama Baba ne zgrabi”. (Dalje sledí. ) Smešnice. Nek amerikansk časopis naznanja sledeče |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | je bila pri Litvanih to, kar indoslavenska Shiva — Čandika — Bhavany — Baba, boginja poroda. Tudi na sekovskih kamenih nahajamo leljíno perje v |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | bilo priime Laime ⁷), v kteri se vse lastnosti indoslavenske Bhavany — Babe najdejo. To uzvišeno mitiško osebo so tudi nekdaj stari Slovenci |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | stari Slovenci poznali, ker še zdaj otroke strašijo z Lamo Babo. Kadar si kot mali fantič ponoči nisem upal iz hiše |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | na litvanskega boga Altvaros. Posebno pa še poznajo slovenske povesti Babo Lamo. Na gori omenjenem adrijanskem kamnu, kteri ima razun leljevega |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | Notranje gorice, Plesivec z Zablatmi, Bevke, Blatna brezovica. Sinja in Babna gorica, ondi so se nahajali gojzdje, senožeti in njive; poleg |
Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | ino zheſtita meſtlanka bila, ſrezhna mati ino po tem ſtara babiza, je ſhe ſtrahu pomnila, v' kateriga ſo njo bili kuhani |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | meſzu grudnu svezher v mraku okrog drevja leta. Metuljke ali babize nimajo kril, torej tudi ne morejo letati, temozh od tla |
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | boshji mu rezhe: „Neſi to júshino Danielu, ki je v' Babilonu v' levnjaku! “ Habakuk odgovori: „Goſpod, ſvoje shive dni niſim bil |
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | levnjaku! “ Habakuk odgovori: „Goſpod, ſvoje shive dni niſim bil v' Babilonu, ino tudi, kje je levnjak, ne vém. “ Tedaj ga angelj |
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | angelj prime, ga neſe ko vihar po nebu, ino v' Babilonu pred levnjakam ga na tla ſpuſti. Habakuk je saklizal Daniela |
Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | angelj prime, ga nese ko vihar po nebu, ino v Babilonu pred levnjakam ga na tla spusti. Habakuk je zaklical Daniela |
Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | levnjaku! “ Habakuk odgovori: „Gospod, svoje žive dni nisim bil v Babilonu, ino tudi, kje je levnjak, ne vem. “ Tedaj ga angelj |
Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | božji mu reče: „Nesi to južno Danielu, ki je v Babilonu v levnjaku! “ Habakuk odgovori: „Gospod, svoje žive dni nisim bil |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | imam, de prepričani bojo od goluſije čez méro časténe prerokinje. — Babilonci in Kaldejci, Rimci in Gerki so Šembiljo tiste ženske imenovali |
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | bili tudi bolj sdravi ino umni, kakor vſi drugi mladenzhi. Babilonzhani, med kterimi ſo Judje v' ſushnoſti shiveli, ſo bili tako |
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | bilo tu blaga svilnatega iz Kitajskega in dragocene druge tkanine babilonske, indiške in iz drugih jutrovih dežel. Na krasno izdelanem pohišji |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | vednoſti: bolj ſe jim mende ni meſhala beſeda pri sidanju babilonſkiga turna, kakor ſe nam v ti rezhi meſha. Rad bi |
Branja, inu evangeliumi (1777): | rodiv Jehonia inu njegove brate v' Babylonskimu preſeluvanju. Inu po Babylonskimu preſeluvanju je Jehonias rodiv Salathiela. Salathiel pak je rodiv Zerobabela |
Branja, inu evangeliumi (1777): | Joſia. Joſias pak je rodiv Jehonia inu njegove brate v' Babylonskimu preſeluvanju. Inu po Babylonskimu preſeluvanju je Jehonias rodiv Salathiela. Salathiel |
Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | pač dobrotljiv! Kdo bi ga ne ljubil? 49. Daniel v Babilonski sužnosti. Kakoršna se je Izraelskimu kraljestvu zavoljo njegovih grehov zgodila |
Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | grehov zgodila, ravno taka se je tudi Judovskimu kraljestvu. Nabuhodonozor, Babilonski kralj, je prišel s svojo vojsko v Judovsko kraljestvo, premaga |
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | grehov sgodila, ravno taka ſe je tudi Judovſkimu kraljeſtvu. Nabuhodonosor, Babilonſki kralj, je priſhel ſ' ſvojo vojſko v' Judovſko kraljeſtvo, premaga |
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | pazh dobrotijiv! Kdo bi ga ne ljubil? 47. Daniel v' Babilonſki ſushnoſti. Kakorſhna ſe je Israelſkimu kraljeſtvu savoljo njegovih grehov sgodila |
Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | trenil, so jih levi pohrustali. Po tem čudeži je vse Babilonsko kraljestvo prišlo k spoznanju praviga Boga. Bog je Danielu, svojimu |
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | trenil, ſo jih levi pohruſtali. Po tem zhudeshi je vſe Babilonſko kraljeſtro priſhlo k' ſposnanju praviga Boga. Bog je Danielu, ſvojimu |
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſta vnovizh sidana. Persanſki kralj, Zir po iménu, je ushugal Babilonſko ino Aſirſko kraljeſtvo, kjer ſo prebivali Israelzi v' ſroji ſushnoſti |
Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | premaga mesto Jeruzalem, pelje kralja ino podložne v sužnost na Babilonsko, ino požge mesto ino tempelj. Vmes vjetih Judov so bili |
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | premaga meſto Jerusalem, pelje kralja ino podloshne v' ſushnoſt na Babilonſko, ino poshgè meſto ino tempelj. Vmeſ vjetih Judov ſo bili |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | dopoveduj tacemu kar koli hočeš, ne boš ga odpravil od babjoverstva. Taka se godí tudi vipavskemu vinu. Čeravno so gotove skušnje |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | ne derží dolgo”. Če se je v človeku enkrat ukoreninila babja véra, da razsajajo strahovi ponoči, dopoveduj tacemu kar koli hočeš |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | vihar v oblake povzdigne, dežju ali toči primeša. Točica ali babje pšeno po hribih in spomladi pada, kjer in kader od |
Maria Stuart (1861): | ljubezni. — — Zaverženec, ti nisi, kar si bil! Zakaj bi v babjih solzah se topil? Ljubezni sreča te je zapustila, Sovražno ti |
Sveta grofinja Genofefa (1857): | de ſo mu ſtrahu laſje po konzu vſtajale. Sdaj ſe babura trikrat pred poſodo saſuzhe, trikrat vanjo dahne, jo potem okoli |
Sveta grofinja Genofefa (1857): | kuharjem sgodilo, ker sna ſkrivne rezhi tako odkrivati. Tu mu babura s hivavſko ponishnoſtijo odgovori, de ni ſizer nobena ſvetniza, vender |
Botanika (1875): | rudečo vrbo (Salix purpurea), beko (Salix viminalis); vrbo žalujko (Salix babylonica); rakito (Salix incana); ivo (Salix Caprea); črno topol (Populus nigra |
Revček Andrejček (1891): | morebiti kaj radi pili? Zvitorog (zase). Per dio, corpo di Baccho, punica je zala — prav zala! (Ogleduje jo ostro. ) Kaj ne |
Kuharske Bukve (1799): | pogrej, jo s' moko potręſi, deni gori sręsane nudelne ali bazelne, pokrì s' gorkim pertam, puſti jih gor iti. Potle jih |
Mineralogija in geognozija (1871): | Bimsstein, 45. Plutonismus ali Vulkanismus, 150. Podružna os, Nebenaxe. Pohor, Bachergebirge. Pohrbtje, Bergrücken. Poklina gl. razpoka. Poliren likati. Polirschiefer, gladilni škriljnik |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | zastran spolnitve konkordata doveršijo. — V fabriki (predivnici) v Trumavu poleg Badna ne delječ od Dunaja se je te dní kolera s |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | kraljestva pa se večidel dobre letine veselijo. Na Nemškim v Badeni, na Švabskim in v Rajniških deželah so žita precej pridelali |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | Teta presvitlega Cesarja nadvojvodinja Marija Anna je 28. decembra v Badenu poleg Dunaja umerla 54 let stara. — Od vseh Svetih je |
Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | IZ BIOLOGIČNEGA TRTOREJSKEGA POSKUŠALIŠČA od HERMANA GOETHE – JA v Badenu pri Dunaji. Izdalo društvo za varstvo avstrijske vinoreje v nemškem |
Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | Leta 1890 smo na trtorejskem poskuševališči v Baden-u cepili na stotine trt na zeleno na naklad in se |
Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | Poskušnje, ktere je delal pisatelj od leta 1885 v badenskem okraji z uzgajanjem, raščo in cepljenjem trt, so, seveda, le |
Mineralogija in geognozija (1871): | Lepih kristalov baritovih je najti sem ter tje, postavim na Badenskem, v Odenwaldu, kjer ga zdrobé v belo barvo (kemije § |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Per ſ. Luzii pod Goro ſo bili vinogradi, kakor urbar Badolſke graſhine prizha. — Pridnoſt, ſkuſhna inu prebriſana saſtopnoſt vſe premorejo. Gorenzi |
Kemija (1869): | Gold, zlato, 438. Goldchlorid, zlati klorec, 438. Goldpurpur (Cassius), zlati bager, 438. Goldscheidewasser, zlatotopka, 378. Goldsehwefel, zlato žveplo, 432. Goriva, Brennstoffe |
Gozdovnik (1898): | prikupnih, vitkih, mišičastih telesnih oblik, nosil odlično serapo, golenice od bagra, mokasine nenavadno umetnega dela. Glava mu je bila pokrita z |
Kemija (1869): | Ako raztopina ni pregosta, spromeni se zelena barva v lepo bagreno (škrlatasto), ker se je spojina prevrgla v manganovo prekisli kalij |
Kemija (1869): | ocetnokisli amonijak, 463. Ammoniak kohlensaures, ogljenčevokisli amonijak, 412. Ammoniak purpursaures, bagrenokisli amonijak, 470. Ammoniak salzsaures, klorovodenčev amonijak, 412. Ammonium, amonijum, 413. |
Kemija (1869): | klorovodenčev amonijak, 412. Ammonium, amonijum, 413. Amonijak, Ammoniak, 412. Amonijak bagrenokisli, purpursaures Ammoniak, 470. Amonijak bakreno-okisni, Kupferoxydammoniak. Amonijak klorovodenčev, salzsaures Ammoniak |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | v jedi, pijači, v obleki in poboljških. Varvaj se bahanja! Bahač ima prazne skednje in stergano streho. Ali varvaj se tudi |
Zlata Vas (1848): | se je povsod siromaštvo kazalo, je bila vas vunder polna bahačev. Težko delo je malo kterimu dišalo. Premožniši so sami pri |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | sem ter tjè vidijo: vsi drugi pa nosijo bavélaste dežobrane, bahači pa clo svilne (židane ). Res je sicer, de tudi te |
Revček Andrejček (1891): | ti, kako sem ga držal! Matija (ponosno in predrzno neumno bahaje se). Ker kozel ni bil zadosti, oropal sem cerkev. (Izvleče |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | odtergati v jedi, pijači, v obleki in poboljških. Varvaj se bahanja! Bahač ima prazne skednje in stergano streho. Ali varvaj se |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | mojih beséd kdor za prazdne kvante ali celó za trepasto bahánje ne deržal, bi rad kaj več od tega govoril in |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | to ? bote rekli, ja! ja ! odgovori ˛Snedeshov Jurzhek: lahko Vishar bahá, ki je moſhnjo denarjev ispod ſkale ſkopal. Ne bodi ne |
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | tam na vertu! “ Filip, ki se je rad hvalil in bahal, se zélnatim glavam ni prav nič čudil. „Na svojem potovanji |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſholo: Povſoti ſe maham Ko zhveſt korenák, Pa delam, pa baham, Pa pijem tabák. V. Vodnik. O navádnih napak pri mléku |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | tudi ti draga tertiza! nikdar naprej ne ſiliſh, nikóli ne bahaſh, in nam vender nar shlahtnejſhi ſad ponudiſh. Ti ſi shiva |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | naprej šel. Ko bi on, kot marsikteri drugi rokodelci, se bahati znal, gotovo bi ljudje od njega veliko več govorili! — Med |
Fizika (1869): | staknjene, communicirende Gefässe, 77. Pospéh, Beschleunigung. Pospeševati, beschleunigen. Pot, Weg, Bahn, 54. Potenzflaschenzug, vzmnožni koloturnik. Potezati, streichen (magn. ). Poti krivočrtni, krummlinige |
Fizika (1869): | 54. Potenzflaschenzug, vzmnožni koloturnik. Potezati, streichen (magn. ). Poti krivočrtni, krummlinige Bahnen, 58. Povéznik, Recipient, 91. Površina, površje, Oberfläche. Prägewerk, kovalo. Praznina |
Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | je z vojvodičem zgodilo? Brez skerbi je zdaj vojvodiču dana baja proti primorju šla, njeni mož jo je spremljal, in po |
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | nauke, stopi suženj v dvorano: „Nek sel je pridirjal iz Baje*), milostna gospica! ” „Le koj naj pride noter. ” Poslanec ves truden |
Ultra! (1867): | same šale — Vilko je to prinesel iz Ljubljane. To je — bajè — tam — najnovejša noša — toda meni ni po godi. Jaz si |
Ultra! (1867): | mi to težko védel razbistriti — toda neki imeniten Kranjec je bajè rekel, da so vsi mladi Slovenci — ultra. Zalka. To nam |
Zoologija (1875): | jim otimajo življenje. Od svojih bližnjih sorodnikov razloči se pes baje po repu, ki je pri njem na Pod. 68. Volk |
Zlatorog (1886): | jíh je vzgojil v svoji sobi »In vrt čarôbni, kjer bajè so vzrastle, »Ni druzega, kot nekaj cvétnikov. « A Jérica nató |
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | plačane pisarnice prestaviti. Samega čakanja na poboljšek šolskih dohodkov še bojè niso siti, zato se podajo s trebuhom za kruhom; šolskih |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | to mogozhe, odverni nar pred vſe isvire , kteri ſe v bajer zedijo, potem od bajerja graben do nishjiga ſveta vreshi, k |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſkopljeſh, v ktere bo preobilna mokrota odlesla. 7. Zhe hozheſh bajer ali jeser poſuſhiti, glej zhe je toliko nadol, de bi |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | pred vſe isvire , kteri ſe v bajer zedijo, potem od bajerja graben do nishjiga ſveta vreshi, k temu grabnu naredi od |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | vali, ter ſtermé gledajo poboshniga moshá. Kadar ſe do kakſhniga bajerja privali ali kake réke, ali do kakiga drusiga kraja, zhes |
Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | toku bodo rajſhi neſle. V' tem Meſzi ſe oręhi saſajajo, bajerje s'ribit, sadje ſuſhiti, ſvęzhe sa simo delati, tahte v' juſihi |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | od slabe ispridene kerme in od ſlabe vode is lush, bajerjev in mlak, ki kri ispridi. 6. Zhe ſe shivina prevezh |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | naſtergáne ſoderge is dvoriſh, is potov, is lush, ali is bajerjov navositi, in s njimi jame in nishave po ſenoshetih in |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1877): | kmalu celó v Evropo silili. Bali so se takrat posebno Bajezida, ki so ga po hitrosti njegovih zmag tudi „blisk” imenovali |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1877): | se je bojeval zoper došle Mongole. A ti so bili Bajezida pod vodstvom Timurja pobili. Toda po njegovi smrti opomogli so |
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | bila neismerno velika, vſa nerodovitna ino divja, nikoder ni ne bajte ne njíve. Kmal niſo iméli kaj jeſti. Lakota prihaja smiraj |
Divica Orleanska (1848): | Kdo bliža se? Drugi nastop. Remon. Jovana. Prejšni. Remon. Tù bajte so. Zavetje najdeva O strašnimu viharju. Vi naprej Ne morete |
Divica Orleanska (1848): | priprosta, Vojskuje se za kralja našiga. Voglar. Kaj klepetaš? Iz bajte kupo vina Prinesi, de divica se okrepča. (Voglarica gre v |
Divica Orleanska (1848): | Peto djanje. Divji gojzd, v delji voglarske bajte. Zlo tamno je, med silnim gromenjem in bliskanjem se sliši |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | mescom dni prišla mlada in lepa paganska deklina do njegove bajte in ga prosila, naj jo prek pelja, ker ima v |
Kmetijske in rokodelske novice (1845): | kóscu kruha, nar prijetniši slad dodelí. — Primeril te bom slamnati bajti, ktero, če ti notri stópiš, v kraljevo poslopje spremeniš. — Primeril |
Divica Orleanska (1848): | kupo vina Prinesi, de divica se okrepča. (Voglarica gre v bajto. ) Remon (Jovani :) Poglejte zdaj, de ni nemilo vse; V pušavi |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | zmiraj huje gromi, in Drava zmiraj večja naraša. Ribčeva zapustita bajto in s svojim blagom bežita od rečnega pobrežja na obrežek |
Andrej Hofer, junaški vodja Ti... (1886): | S ženo in otrokom je pobegnol v neko staro zapuščeno bajto. Morali so iti po velikem snegu, spremljal jih je zvesti |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | drugih zaslužkov, ki se jih pri nas ne manjka, perhranil. Bajtar naj se rokodéla uči, drugim naj večsortne orodja perpravlja, ali |
Roza Jelodvorska (1855): | so skupaj privreli, de so žlahnike vidili. Iz vsake male bajtice so veseli ljudje kukali skozi male okenca. Posebno pa so |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | vsakem trenutku; oj bati se je, da ne bi najne bajtice vzela; gorje nam ubogim siromakom! “ Tako govori Jela, ženka Marka |
Blagomir puščavnik (1853): | ne mudi se dalje tukaj. Srečniši boš živela v kmetiški bajtici, kakor na visocem gradu pri tacem divjem roparji. Res je |
Blagomir puščavnik (1853): | dobil svojo službo nazaj. ” — Od tod gre Milko v Tinjetovo bajtico. Jovana in Zalika ga spremite. Viditi kar se je tukaj |
Blagomir puščavnik (1853): | vas sprimi, ljubi brat! kaj vas prinese v mojo revno bajtico? Iščete morebiti prenočilišča? o! s veseljem vas prenočim in vam |
Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | bili ſtariſhi odmerli, ino mu niſo drúgiga sapuſtili, kakor ſtaro bajtizo (kozho), pa majhen ſadovnik (pungart) sravno. Poſhténimu moshu ſe je |
Fizika (1869): | prevodu električnega toka z več kakor milijonkrat večim uporom, kakor baker. Ali, ako se na konca dveh dratov privežete veliki kovinski |
Fizika (1869): | platina doprinaša enajstkrat in železo sedemkrat veči upor prevodu, kakor baker. Ta in pa srebro imata največo vodilnost. Mora se tedaj |
Kemija (1869): | vodo, dočim se primerna množina bakrovega okisa promeni v kovinski baker. Obe dve izgorini ste hlapni in obe vročina prežene iz |
Fizika (1869): | mogočosti ravni in gladki plošči, ena iz cinka, druga iz bakra, vsaka previdena z osebljajočim rôčem, in ako se položite sè |
Kemija (1869): | podoben, dá se obdelovati in z drugimi kovinami mešati, z bakrom dela sosebno lepo zlatu podobno zmes. Ne okisi se niti |
Fizika (1869): | spet narazen odtegnili, da je v cinku nabrana + elektrika, v bakru pa - elektrika. Se vé da je njih napetost prav slaba |
Branja, inu evangeliumi (1777): | s' nym v'rad poſlana od teh Starejſheb, inu Piſſarjov s' baklami, inu s' latirnami, s' mezhmy, hlodmy, inu s' oroshjam. Inu |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | med „Vivat! ” in „Živi! ” vpitjem, muziko in petjem z gorečimi baklami čerke F. in M. napravili; potem gredó in neštevilna množica |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ker so Jima svitli vlak ali lesketeči obhod z prižganimi baklami osnovali, z kterimi so šli (60 parov) z muziko iz |
Genovefa (1841): | rokah na tleh klezhé molila. Moshá ſta jo pri ſvitu bakle klezhati vidila. „Vſtani Genovefa — je rékel tiſti, ki je mezh |
Genovefa (1841): | goſpódam po ſtopnjizab, in njegova trepézha roka je komaj gorézho bakljo dèrshala. Grôf v zélim gradu ni drusiga vidil, kakor potrato |
Genovefa (1841): | pod semljó in ſkoraj je ni kônza bilo. Mósh s baklo je ſhel naprej, drugi s mêzhem pa sa-njó in velik |
Genovefa (1841): | dva moshá v oklépih, notri ſtópita. Eden nju je gorézho baklo v rokah dershal in drugi je velik, gol mezh pod |
Genovefa (1841): | mósh, ki je ſhel napréj, kljuzh v kljuzhavnizo vtaknil, in baklo vgáſnil. Vrata ſo ſe odperle, in pod milim nébam, bliso |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1861): | Včeraj so tukajšni mestnjani v slavo Schmerling-ovega programa na/ pravili bakljado in slovesno igro v gledišču. Brez ukaza so zapeli „cesarsko |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1861): | gospodu dr. Smolku, nekdanjemu predsedniku deržavnega zbora na Dunaji, napravili bakljado. Laško. Neprenehoma mečejo sedaj Sardinci bombe v Gaeto, ki je |
Kitica Andersenovih pravljic (1863): | sobi stoji goreča sveča; rudeči stenj moli čez plamen, ki bakljá v sapi, ktera piše skoz sobo. Tuji ljudje stopijo v |
Fizika (1869): | in na to okrogla cinkova plošča. Navadno se privari (prilota) bakrena plošča k cinkovej plošči, kar skladanje stebra mnogo olajša. Na |
Fizika (1869): | Naj spodej se položi okrogla steklena plošča, na to okrogla bakrena plošča, in na to okrogla cinkova plošča. Navadno se privari |
Rudninoslovje (1867): | palca veliki, zlagajo se po kakej sliki i prilepljejo na bakréne platíce; potem se brusijo i ugladijo. Take podobe se imenujejo |
Fizika (1869): | obema ploščama. Ako je njen prerez milijonkrat veči, kakor prerez bakrenega dratú, ima isto vodilnost, kakor ta. 219 Bila je tedaj |
Fizika (1869): | debeleji železni drat vzeti, da ima isto vodilnost, kakor dani bakreni drat. Kapljine in vlažna zemlja se ustavljajo prevodu električnega toka |
Rudninoslovje (1867): | Raztopljena modra galica — zove se bakrica (Cementwasser) — nahajajo po mnogih bakrénih rudnikih, n. pr. v banskej Bistrici i v Ščavnici na |
Fizika (1869): | 199. 216 Ako se železni ali jekleni valjar obvije z bakrenim dratom, in ako se skoz drat vodi električni tok, zadobi |
Fizika (1869): | bakren drat navije na vreteno, in potem obvije z debelejim bakrenim dratom, skoz kteri teče močan električni tok, kažeta konca prvega |
Rudninoslovje (1867): | Saški. Kjer se obilno nahaja, topé iz njega z drugimi bakrénimi rudami vred baker. V prah semlét daje lepo modro barvo |
Kemija (1869): | dobimo, ako solitarno kislino razgrejemo s kovinami, na pr. z bakrenimi opilki. Duščev okis ima znamenito lastnost, da se na zraku |
Fizika (1869): | prirodoslovec Bolonjski, v anatomske namene odrta žabja stegna obesil z bakrenimi kljukicami na železne držaje. Ker je veter va-nje pihal, so |
Gozdovnik (1898): | počrnjeno barvo, kakor jo imajo potomci po kavkaškem očetu pa bakrenobarveni materi. Tiburcio, zagledavši ta dva človeka, moral se je na |
Kemija (1869): | topi niti v vodi, niti v nobenem navadnem topilu. Raztopljeni bakrenookisni amonijak raztopi v sebi moševino, na pr. pamuk (bombaž), ki |
Kemija (1869): | 413. Amonijak, Ammoniak, 412. Amonijak bagrenokisli, purpursaures Ammoniak, 470. Amonijak bakreno-okisni, Kupferoxydammoniak. Amonijak klorovodenčev, salzsaures Ammoniak, 412. Amonijak maslenokisli, buttersaures Ammoniak |
Rudninoslovje (1867): | bode modre galice, ampak zelena. Raztopljena modra galica — zove se bakrica (Cementwasser) — nahajajo po mnogih bakrénih rudnikih, n. pr. v banskej |
Kemija (1869): | zavihan repek podaljšana in mora biti iz težko raztalnega stekla. Bakrov okis daje za sožig potrebni kislec, ki se s cukrovim |
Kemija (1869): | razgretej žveplenej kislini. Iz plavega vitrijola izdelujejo se mnoge druge bakrove spojine, potrebuje se pri galvanoplastiki, v njegovej raztopini se pa |
Kemija (1869): | dati kakovo bljuvalo, potem mora pa mnogo cukrene vode piti. Bakrove spojine so večidel zelene ali plave barve. Ako čisto in |
Kemija (1869): | z bakrom, no o tej stvari bodemo še pozneje govorili. Bakrove spojine so vse zopernega in gnjusnega okusa, kterega že čutimo |
Kemija (1869): | kislino, z vodencem pa v vodo, dočim se primerna množina bakrovega okisa promeni v kovinski baker. Obe dve izgorini ste hlapni |
Kemija (1869): | natanko 100 utežnih delov odvaga ter dobro izmeša z obilnim bakrovim okisom, CuO. Zmes se napolni v stekleno cev, tako imenovano |
Rudninoslovje (1867): | zvrst se imenuje opékovec (Ziegelerz). Mesta, kjer se dobiva najlepši bakrovec, ta so: Francoski Chessy, banatska Moldava, angleški Cornwall, sibirski Katharinenburg |
Rudninoslovje (1867): | leseno orodje i dr. st. 2. Kuprit 1) ali rdeči bakrovec (Rothkupfererz) kristalizuje skoro v vseh tesularnih likih (sl. 16); ploskve |
Kemija (1869): | s kislecem spojen v bakrov okisec, ki se tudi rdeči bakrovec imenuje; največ ga je pa spojenega z žveplom v bakreném |
Mineralogija in geognozija (1871): | kremena zraščenina, 34. Kieselkupfer oder Kupfergrün, kremenati baker ali zeleni bakrovec, 59. Kieselsandstein, kremenati peščenec, 76. Kieselschiefer, kremeni škriljnik, 33. Kieselsinther |
Mineralogija in geognozija (1871): | Wismuthblende, bismutovi bliščenec, 58 Wismuthglanz, bismutovi lesketač, 58. Wismuthkupfererz, bismutovi bakrovec, 59. Wismuthocker, bismutova okra, 58. Witherit, 39. Wolframit, 53. Würfelerz |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Maroje Daržica in Nalježkovica izgled dramatike, v Vetranovicovih, Čubranovicovih izgled balad, v Demetricovih, Bobalicóvih in Ranjinovih izgled vestnih (moralnih) in druzih |
Kmetijske in rokodelske novice (1847): | ne bojo poslušali stari, In zabavljice so le malo brane, Balada tvoja me kar nič ne gane, In glose — te so |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | novice, da je kardelo rusovske armade pod poveljstvom Lipranda napadlo Balaklavo, — s kakošno srečo, še ni znano. 12.000 Turkov donavske armade |
Kmetijske in rokodelske novice (1845): | obložili in nič se ni premaknilo. Glasovitni Teržaški zidarski mojster Balant Vallé ga je za 148400 gold. naredil. Družtva zoper terpinčenje |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Učnik. No, na čim pa stojiš? Učenec. Četerti: moje škornje. Balant. Š. Teržičanski. Novičar iz austrijanskih krajev. V Zadru je 6. |
Oče naš (1854): | ogovorí ptujc in ga prime prijazno in krepko za roko. „Baldomer, ali je mogoče? Ali ste Vi? “ mu odgovori z veselim |
Oče naš (1854): | sami tukaj; gospod Pavle —“ „Je tu v Dižonu,“ je rekel Baldomer. „Jelite, da bi tega ne bili mislili, gospod Nace, kakor |
Oče naš (1854): | Pavle njegov sklep sprejel, je šel proti turnu, kjer je Baldomer ravno večerjo na mizo nosil. Samo gospod Pavle in Reza |
Oče naš (1854): | mislil, da bo mogel na Vašim Francozkim pribežališe iskati! “ „Pribežališe, Baldomer? “ „Ali v tej deželi iše gospod Pavle pribežališe in pomoči |
Oče naš (1885): | Pavle njegov sklep sprejel, je šel proti stolpu, kjer je Baldomer ravno večerjo na mizo nosil. Samo gospod Pavle in Reza |
Biblia (1584): | je Ionas, try dny inu try nozhy bil v'te Balene trebuhi: taku bo Syn tiga Zhloveka try dny inu try |
Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | is ſame shameti. Mariza hitro k' materi tezhe, jim pravit: „Balite, balite, mamka, kaj zhuda ſe s' mojimi roshzhami godi! Ne |
Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | ſame shameti. Mariza hitro k' materi tezhe, jim pravit: „Balite, balite, mamka, kaj zhuda ſe s' mojimi roshzhami godi! Ne bote |
Gozdovnik (1898): | Stojiva tako visoko in globoko doli je pa jezero …« »Aha, balkonska soba! « tolmači Pepo. »Na to me zgrabi neki mož in |
Gozdovnik (1898): | z velikimi, urnimi koraki v grad. Vedejo ga v ono balkonsko sobo, v kteri je bila grofica napadena. Grof je slonel |
Gozdovnik (1898): | glasom no z nenavadnim šumom. Malega Fabija je manjkalo. Razbito balkonsko okno je pričalo, po kteri poti je hudodelec ulomil, vse |
Botanika (1875): | se je odvzelo ogljenčeve kisline zraku, ki je tekel skoz balon, napolnjen se zelenim listjem in z mladikami. Največ ogljenčeve kisline |
Kemija (1869): | vodi. Za tega delj so nekdaj z njim polnili zračne balone, no dandanes služi za to cenejši sveteči plin. Vodenec se |
Kemija (1869): | zraka, zato v novejšem času samo z njim polnijo zračne balone, dočim se je popreje rabil vodenec, ki je sicer mnogo |
Fizika (1869): | v zrak, naj že bo to, da se odpeljemo v balónu, ali pa, da gremo na visoko goro, opazujemo, da se |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1883): | posel; odpeljal se je dne 7. oktobra kot „diktator” po balonu iz Pariza in je dospel dne 9. oktobra v Tours |
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | mi ſpravi vſe Israelze, pa tudi unih ſhtiriſto ino petdeſet Balovih prerokov. “ Ahab je ſloril tako. Elija rezhe sbranimu ljudſtvu: „Dajte |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | vname od isker, ki iz ognjiša kviško gredó. Neki fužinar, Baltazar Mosdorfer po imeni, svetuje dobro pomoč zoper tako nesrečo, ki |
Zlata Vas (1848): | glavah blodíle. 14. Ljudjé se zlo začudijo. „Kaj pa je, Balte? Gašpar, kaj pa je? “ vpraša stari šepasti čuvaj, ko je |
Botanika (1875): | kterih naj omenim le kopalovo smolo (od ,,Hymenaea”) in peruanski balsam od ,,Toluifera”). Zadnjič niso, da bi so pozabile tako imenovane |
Zoologija (1875): | B. Babja vera 144. Bacillaria 110. Badjanik 147. Balsamina 160. Balsam peruanski 160. Banana 127. Baniana 132. Bambus 123. Bambusa arundinacea |
Botanika (1875): | plodovo osjo soraščenimi robovi (večpredalčasta glavica, vijolica, reseda, nedotika ali balsamina). |
Botanika (1875): | in doseže pri turščici precejšno debelost, pri indijanskem trstu ali bambusu pa drevesasto visokost. 5. Betva (scapus), se imenuje tisto steblo |
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | pretekli mesec spet na Dunaj preselil, živí ondi prav zadovoljin. — Ban Jelačič je sedaj tudi na Dunaji v mnogih opravkih. — Ptujim |
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | so že prisege na vstavo odvezani, in so novo prisegli. Banalna vlada si prizadeva gledišče kupiti, ki je naprodaj, in ga |
Zoologija (1875): | 144. Bacillaria 110. Badjanik 147. Balsamina 160. Balsam peruanski 160. Banana 127. Baniana 132. Bambus 123. Bambusa arundinacea 123. Baobab 148. |
Botanika (1875): | listi. To je pisang ali rajska smokva (Musa paradisiaca), tudi banana imenovana, ktera je za prebivalce vročih krajev iste važnosti, kakor |
Botanika (1875): | zavolj česar le redko kdaj izraste posebno visoko, kakor pri banáni in pri kloščevini (ricinus). 4. Bil (culmus), znano, večidel votlo |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1861): | Čedalje bolj se nam spolnujejo želje. Vojvodina srbska in temeški Banat se bota z nami zedinila. Mi smo tega veseli, pa |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1873): | rajnega so danes po železnici odpeljali v Belo cerkev v Banat, kjer je njegova žena domá. Lahka mu zemljica! V Gorici |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | je tudi povikſhala savolj tega, ker savolj ſuſhe ladje is Banata po ˛Savi ne morejo; v Banatu je shito zenó in |
Kmetijske in rokodelske novice (1845): | zatega voljo tukej skorej bolj po ceni kupiti, ko v Banatu in Sisku. — Korún je po 33 kr. mernik; predivo pražnje |
Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Žitni kup domačiga žita oznanujejo Novice vsaki teden posebej. V Banatu in Sisku je žitna cena nemalo odjenjala, zató je pa |
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | v Terstu, kjer en star 6 gold. veljá; tudi v Banatu, žitni založnici austrianskiga cesarstva, veljá zdaj ena kiblja pšeniče 16 |
Rudninoslovje (1867): | Chessi blizu Lyona na Francoskem, pri Nerčinsku v Sibiriji, v banatskej Moldavi i Saški. Kjer se obilno nahaja, topé iz njega |
Rudninoslovje (1867): | imajo tenko-stebelčáste, časih tenko vláknaste zloge. Nahaja se posebno v banatskej Moldavi, v Sibiriji, v tirolskem Sehwazu i. dr. Na Slovenskem |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1876): | zbor ital. telovadskega društva in mestni župan kot predstojnik meščanske bande, umetnik Krežma, violonist Frontalli iz Treta, g. E. Windspach (umetnik |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1876): | kosov. Neugebauer-ica je pela nekaj nemškega in italijanskega. Namesti meščanske bande je igrala vojaška (z dovoljenjem divizijskega poveljništva v Trstu). Ploskanje |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1876): | da je mestno starešinstvo v poslednji seji — ker ni hotelo bande za koncert dati — sklenilo podariti 50 gold, za podporni zalog |
Kuharske Bukve (1799): | deni notri, inu druge díſhave, alí gvirza. Naredi podlogo v' bandelze is maſleniga teſta; une rezhi vkup smęſhane s' ſiram napolni |
Kuharske Bukve (1799): | inu lemonovih lupkov sręsanih; tudi ſhtir lote ribaniga kruha. Pomashi bandelze s' maſlam, nadęlaj jih ne zlo do verha, po zhaſi |
Kuharske Bukve (1799): | putertaig, tanko svalaj, is tiga teſta ſturi eno podlogo v' bandelze; sręshi na drobno preſhute ali ſuhiga ſvinſkiga meſa, narędi is |
Kuharske Bukve (1799): | ure; po tim versi notri sręsauiga lupka od lemón. Pomashi bandelze, polovizo napolni, pezi v' tortni ponvi pozhaſi. 74. Rajshovi bandelzi |
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | teče in tako svoje posebne podobe ne zgubi. Prepečeni (biškotni) bandelci. Mešaj eno unčo drobno stolčeniga cukra z dvema celima jajcama |
Kuharske Bukve (1799): | bandelze, polovizo napolni, pezi v' tortni ponvi pozhaſi. 74. Rajshovi bandelzi. Dinſtaj eno unzho rajsha v' enim polízhi mlęka, potle naj |
Kuharske Bukve (1799): | pęt zhetert ure, to je dokler je lępo rumena. VII. Bandelzi. 66. Mandelnovi loki, ali mandelpegni. Olupi eno unzho saurętih mandelnov |
Kuharske Bukve (1799): | 75. Sirni bandelzi. En dober maſelz mlęka, oſem jajz notri vbitih, ene kaple |
Kuharske Bukve (1799): | ſiram napolni v' bandelze nad teſtó, inu jih ſpezi. 76. Bandelzi od ribaniga kruha. Deni v' en lonez eno unzho preſjaniga |
Kuharske Bukve (1799): | lęd, puſti ga poſuſhiti inu daj na miso. 71. Preſhutani bandelzi. Narędi maſleno teſto ali putertaig, tanko svalaj, is tiga teſta |
Kuharske Bukve (1799): | v' pezhi al v' tortni ponvi. So dobri. 72. Maſleni bandelzi. Rastopi eno unzho ſroviga maſla, notri vbì ſhęſt jajz, ſhtir |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Nr. 17, pri kterem je večina Krajncov, blagoslovljeno novo zastavo (bandero) prejel. Pred blagoslovjenjem nove zastave so gosp. Nikolaj Zic, duhovni |
Oče naš (1885): | je pa kakih dve sto Švičanov zbralo, kteri so veliko bandero kantona v oblast dobili, straže premagali in v Podgojzd šli |
Divica Orleanska (1848): | gibanja živo ganjeni stojé. – Potem da kralj rahlo znamenje, stavničarji bandera na Jovano položijo, de je vsa od njih pokrita. ) Igrališe |
Divica Orleanska (1848): | zdaj sleherno razločim! To je moj kralj, to stavnice francozke! Bandera svôga pa ne vidim – Kje je? Brez tega jez ne |
Kmetijske in rokodelske novice (1845): | 20 gold.; celo nebó s 4 nosili vred 65 gold.; bandero manjši sorte z nosilam in križem 24 gold. i. t. |
Divica Orleanska (1848): | jo sim menil, Ko kralju sim priskočil na pomoč. Burgún. Bandero njeno belo sim nedavno V sovražnih gostih trumah veti vidil |
Divica Orleanska (1848): | na novo! Gorjé! Kaj vidim? Naše trume proč Orožje mečejo – Bandero pade – Izabó. Nam zmago če iztergati gotovo? |
Divica Orleanska (1848): | In reči smem, nosila sim ga zvesto! Kralj (proč obernjen. ) Bandero dajte ji! (Jovana prime podano bandero, ga kviško dvígne in |
Divica Orleanska (1848): | tlak – Britkost je kratka, radost pak je večna! (Jovana spustí bandero in mertva na-nj pade. Nekaj časa vsí brez gibanja živo |
Divica Orleanska (1848): | zvesto! Kralj (proč obernjen. ) Bandero dajte ji! (Jovana prime podano bandero, ga kviško dvígne in ravna stojí. Obnebje se sveti rožnate |
Divica Orleanska (1848): | s sveto ampulo, verhepiškop s križem. Temu sledí Jovana z banderam, pripognjene glave in negotoviga koračenja. Sestri njene, zagledáje jo, daste |
Gozdovnik (1898): | Morete li povse zanesti se na ta dva? « »Baraha je bandit, čigar bodalo je okusilo že marsiktero rdečo kapljico. Oročej sicer |
Gozdovnik (1898): | k nizkemu oknu. »Naprej Kučilo, zdaj je čas! « šepne Arečiza. Bandit potegne nož, ter se v dveh skokih vrže proti mladeniču |
Gozdovnik (1898): | ko ustopi, se uveri na prvi pogled, da se na bandita ne more več zanašati. Vrč sta bila povse izpraznila. Baraha |
Kmetijske in rokodelske novice (1845): | leto jo je pa le malo kdo kaj imel. Goſp. Banizh mi odgovori: Jeſt ſim jo pa tudi lanjſko leto veliko |
Kmetijske in rokodelske novice (1845): | ſvojim ſprehodu ſim lanjſko jeſen meſtniga ſtrojarſkiga mojſtra goſp. F. Banizha, ki je ravno polni vos lepe, debele, mladizhne, is njive |
Mineralogija in geognozija (1871): | Perlmutterglanz, biserni lesk. Peč, Bank. Pena, apnena, Schaumkalk, 38. ,, morska, Meerschaum, 48. ,, manganova, Wad oder |
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | kar jim je privošiti zazoljo kupčije s železnico itd. — Dunajska banka je razglasila poslednji dan kimovca stan svojiga premoženja, iz kteriga |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | osnovali bogati možje na akcije in se národna ali ljudska banka (Nationalbank) imenuje. Škoda, da ta dnarnica ni še naznanila na |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Ta dnarnica pa ni cesarska dnarnica, ampak je oddelk tiste banke na Dunaji, ktero so pred veliko leti osnovali bogati možje |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | sreči Nj. Veličanstvu ni nič žalega zgodilo. — Pri novi upni banki se je za 644 mil. 666.000 gold. akcij podpisalo. Ker |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | podpisovanje , se bo nek zatega voljo celó pravda naključila ti banki. — Vsi časniki dunajski pretresajo sedaj enoglasno z veliko hvalo osnovo |
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | je rajnca zbolela, v popirju zavito mišico pokazala. Gosp. apotekar Bankalari pa po svojim zapisniku, v kteriga iz apoteke dane strupe |
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | da ona ni rajnci oslajene vode dala; — iz apoteke g. Bankalari-a v Mariboru je na povelje rajnce le fosforoviga testá za |
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | dan, ko je mati umerla, na njeno povelje iz apoteke Bankalaritove iz Marburga mišice prinesla. To je gospodična Kaban, ki je |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | drobno kakošnega blaga za tega voljo prodati ne more , ker bankovca ni v stanu menjati. Šestice — pravi „Triest. Ztg.u — grejo na |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | dnarja mora doplačati 5 novih krajcarjev, da ima vrednost starega bankovca, se mora na to gledati in pri vsaki kupčii tudi |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | novem dnarji polagama za 100 milijonov goldinarjev izdati, vse stare bankovce po 5, 2 in 1 gold. pa med tem in |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1874): | poštenji — sem za-njo ravno tako malo vedel, kakor za tiste bankovce, ki sera jih za kože izdal. ” „To je zopet težko |
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | za 43 mil. 116.121 gold. sreberniga denarja in srebra, — njenih bankovcev pa je bilo za 229 mil. in 263730 gold. med |
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | Narodska banka je 27. t. m. za 13 milionov starih bankovcov očitno sožgala. — Sred mesca septembra bo veliko taborišče (Lager) poleg |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | kraljestva, in ki dunajski banki dovoljuje, da sme goldinar skih bankovcov v novem dnarji polagama za 100 milijonov goldinarjev izdati, vse |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | bankovci, da ne bo pomote in prepira. — izdajanje teh novih bankovcov se upira na cesarski patent od 26. dec. preteklega leta |
Najdenček (1860): | kako sim se zavzél, ko sim za 80 tavžent goldinarjev bankovcov in drugih papirjev v njem našel. Malo minut pred nisim |
Najdenček (1860): | imaš, 20 taužent goldinarjev je. ” To izgovorivši je porinil šop bankovcov k meni. Kako mi je bilo takrat pri sercu, ne |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1863): | kar sem govoril, se v hipu zgodí. Se vsulo je bankovcov kakor komarjev, Le škoda, da tolsti preveč so že b'li |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | določno izgovoriti: ali se bo plačalo s starimi ali novimi bankovci, da ne bo pomote in prepira. — izdajanje teh novih bankovcov |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | imajo vso tisto veljavo kakor že pred njimi izdani novi bankovci po 1000, 100 in 10 gold. in so začasno za |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | tega leta (31. dec. 1859) nazaj vzeti. Ti novi goldinarski bankovci imajo vso tisto veljavo kakor že pred njimi izdani novi |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | pride dovelj srebernega dnarja med ljudi. Zagotovljeni so pa ti bankovci z doneski in izkupilom tistih cesarskih posestev, ktere je deržava |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | dnarja so bili zadnji dan preteklega leta izdani. Ti novi bankovci so starim goldinarskim bankovcom popolnoma podobni, le v sredi so |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | kasir. Novičar iz domačih in ptujih dežel. Iz Dunaja. Novi bankovci po goldinarji novega dnarja so bili zadnji dan preteklega leta |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1874): | res! Toda kar pravite, je neverjetno, Kako bi se bili bankovci, kateri so bili vsi pravi, ko ste jih od krčmarja |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1874): | njegovo hišo, ker se mi je mogoče zdelo, da so bankovci, katere je Linarju dal, vendar-le bili ponarejeni. Pa preiskava je |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſo jeli papir is zunj delati, „ 596 „ ſo priſhli pervi bankovzi v Majlandi na dan. „ 571„ je Rudolſ I. Habſburgovi grof |
Aritmetika za učiteljišča (1885): | je za dun. cent (56.006 kg) cukra 32 gl. v bankovcih, pozneje, ko je bilo le 2 % ažije, za kg 56 |
Aritmetika za učiteljišča (1885): | vrednih dne 18. avgusta 2500 gl. jednotnega državnega dolga v bankovcih s kuponi od dne 1. maja po 81.5? (Obresti po |
Aritmetika za učiteljišča (1885): | ces zlatnikom kurz ces zlatnikom kurz angl. sovereignom števila v bankovcih koliko je veljalo 158 vsacih tacih zlatníkov? 14. Ko je |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | od starih že od deleč. Ker pa se na goldinarsk bankovec novega dnarja mora doplačati 5 novih krajcarjev, da ima vrednost |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | z močnikom vred požrè. Zaklali so ga sicer berž, pa bankovec je bil že za nič. Iz Francozkega. Iz Pariza. Cesar |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | 500 fr. in ga nese naravnost v skledo; pes zmočeni bankovec z močnikom vred požrè. Zaklali so ga sicer berž, pa |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | veter v odperti sobi njegovega gospoda in popiše z mize bankovec za 500 fr. in ga nese naravnost v skledo; pes |
Robinson mlajši (1849): | Izguba korablja mu je naimer učinila, da je pal — postradnol — bankerot bil. Stanislav. Kaj je to pal je? Oča. Ako je |
Robinson mlajši (1849): | je dolžen ino totemu rekajo, da je padel — pal ali bankerot, kakor bi rekel zlomljene klopi — lavice, ker je negda na |
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | 1000 mož samih Otočanov mimo nas marširalo. Hitro za njimi Banovci 2. regimenta, in Križevčani. Vsi so z najboljim duham nadušeni |
Rudninoslovje (1867): | bakrica (Cementwasser) — nahajajo po mnogih bakrénih rudnikih, n. pr. v banskej Bistrici i v Ščavnici na Ogerskem, v Goslaru na Harzu |
Zoologija (1875): | 127. Baniana 132. Bambus 123. Bambusa arundinacea 123. Baobab 148. Bar 121. Batata 140. Bažol 157. Beka 130. Bellis perrennis 136. |
Robinson mlajši (1849): | nj sede, ter se ali v Evropo, ali pak vsej bar do ktere druge Evropejske osade — selitve — naselbine v Ameriki poplavi |
Robinson mlajši (1849): | delo. Prekop, če je imel k čemu biti, sta morala bar tri lakte globoke ino najmenje štiri lakte široko kopati, ino |
Robinson mlajši (1849): | ljubeznive stvarce, ino se je za srečnega deržal, da zdaj bar nekoliko živih stvari krog sebe ima! Od sih dob mu |
Astronomija (1869): | 291. Vodoraven, wagrecht. Vodnar, Wassermann, 271. Voz, Wagen, mali, kleiner Bär, veliki, (koroški), grosser Bär, 254, 270. Vozar, Fuhrmann, 271. Vozel |
Astronomija (1869): | Rectascensio AR), 263. Axe, os, 239. Azimut, razklon, 260. B. Bär, medved. kleiner, mali medved, 270. Bär, grosser, véliki medved, véliki |
Astronomija (1869): | Azimut, razklon, 260. B. Bär, medved. kleiner, mali medved, 270. Bär, grosser, véliki medved, véliki voz, (koroški voz), 254. Belona, 303. |
Astronomija (1869): | Wassermann, 271. Voz, Wagen, mali, kleiner Bär, veliki, (koroški), grosser Bär, 254, 270. Vozar, Fuhrmann, 271. Vozel, Knoten, 290. Vrh, (teme |
Aritmetika za učiteljišča (1885): | dolga, zove se ostanek gotova, sedanja ali diskontovana kapitalna vrednost (bare, gegenwärtige, discontierte Wert des Capitals). |
Gozdovnik (1898): | ali pa jaz sam. « »In onadva zanikarneža, ki ju imenuješ Baraba in Oročej? « »Naše krogle so za njiju predobre. Ako jima |
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | Na kogá bó vèrſtá priſhla? Ah Chriſtjani! Judje proſsio sa Barabba, inu vpiejo k' Pilatoshu naj bo Chriſtus krishan. O vy |
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | eniga jetnika próſtiga ſpuſtiti: svolite ſi, kogá hozhete Jęsuſa, ali Barabba? — Ena zhudna pergliha. — Barabbas je bil en poglavar tih puntarjov |
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | svolite ſi, kogá hozhete Jęsuſa, ali Barabba? — Ena zhudna pergliha. — Barabbas je bil en poglavar tih puntarjov, Jęsus en Vajvoda tiga |
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | bil en poglavar tih puntarjov, Jęsus en Vajvoda tiga myrú. Barabbas je ſvoje brate ropal, inu Jęsas je ſvojim ſovrashnikam dobra |
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ſvoje brate ropal, inu Jęsas je ſvojim ſovrashnikam dobra ſturil: Barabbas je ludęm shivlenje jemal, Jęsus ga je tim mèrtvim ſpęt |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Indjanſke bukve od Goſpoda Baraga). Naſh roják, zhaſtitljivi miſionar , Goſpod Baraga je v Ameriki katekisem sa ſvoje ljube Indjane v njih |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | glavo padel. Potozhnik. Povéſti is Ljubljane. (Indjanſke bukve od Goſpoda Baraga). Naſh roják, zhaſtitljivi miſionar , Goſpod Baraga je v Ameriki katekisem |
Andrej Hofer, junaški vodja Ti... (1886): | Hofer nič o tem zvedel, da je francoski višji poveljnik Baraguay d' Hilliers, dal svojo pošteno besedo, katera mu je obljubila |
Gozdovnik (1898): | skale, da bi skočil na trdno. Ta hip pa zgrabi Baraha nož. »Hodi dolu, ti lopov! « S čvrstim potegljajem je prerezal |
Gozdovnik (1898): | odmaknejo, kamor jih volja. « Kar hitro sta izginola za piramido Baraha pa Oročej, ko sta ugledala tigromorca pa Fabija ter se |
Gozdovnik (1898): | Pokaže se glava Oročejeva. »Vraga! To je teža! Vlecite, sennor Baraha, vlecite! « Odložite, don Oročej, odložite! Potem imate proste roke, ter |
Gozdovnik (1898): | hoče. « Puščavski ropar stopi k Barahi. »Kakošno je vaše ime? « »Baraha. « »Vi pripadate odpravi, ki jo je osnul neki don Arečiza |
Gozdovnik (1898): | Baraha pa Oročej storita po ukazu. Razstro se odeje, v ktere |
Gozdovnik (1898): | postava, širokoplečata, orjaškojunaška, držeča puško na strel. »Tigromorec! « reče prestrašeni Baraha. »Kaj dela tu? Opazoval nas je, vzel nam bode zlato |
Gozdovnik (1898): | njo hipoma zaprlo. »Santa Madonna! Kaj sem pa učinil? « kliče Baraha. »Zlato je proč, nepovratno! O bedak! « Skloni se čez prepad |
Gozdovnik (1898): | bandita ne more več zanašati. Vrč sta bila povse izpraznila. Baraha je ležal pod mizo, Oročej pa s polovico telesa na |
Gozdovnik (1898): | so bili možje na nasprotni strani. »Je-li ste videli, sennor Baraha? « praša Oročej, ko se je bil Kučilo odstranil. »S hrasta |
Gozdovnik (1898): | Moj brat naj stori, kar hoče. « Puščavski ropar stopi k Barahi. »Kakošno je vaše ime? « »Baraha. « »Vi pripadate odpravi, ki jo |
Gozdovnik (1898): | če ne, se združijo še proti nam! « »Vi jezdite z Baraho pa Oročejem blizu njih. Ona dva ostaneta zadaj za varstvo |
Gozdovnik (1898): | Baraha, tukaj vas eden za vratom… Krenite! « Indijanec je bil Baraho za vrat pograbil ter mu hotel nož potegniti skozi golt |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | tudi dobiček donašajo , na kterega še ne mislite. Kupčevavci in barantači grejo le raji v take vasi kupovat, kjer so lepe |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | tem času ne smé noben mešetar ali opravnik iznova začeti barantati; potem se 3krat pozvoní; kdor ostane še 15 minut po |
Kmetijske in rokodelske novice (1845): | je bilo letas malo češpelj, pa so bile posebno dobre. — Barantija z ježicami je majhna; so jih tudi malo ponujali; cena |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | plača 50 fl. na leto, ima ondi svoje določeno mesto; barantija na borsi se začne ob pol-dvanajstih predpoldne, in se jenja |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | še samo zamore pri gospodah. Tožilo se je silno o barantíi domačega vina zbog opore otvorjene meje ogerske, ali letošoji pičli |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | zadobila. Za nas sicer, ki ne hodimo v dunajsko dnarno barantišče, kjer se vsaki dan cena obligacij in druzega papirnatega dnarja |
Življenja srečen pot (1837): | veſtí, ktera jih ſvarí pred tim grosovitnim greham. Ako me baraſh, kako ſe imenuje, ti po ſlovenſko povedat' ne vém, sakaj |
Življenja srečen pot (1837): | 3. Varji ſe pleſa, ki je malokdaj bres greha. — Ako baraſh, sakaj pléſhejo? bojo ti rekli: „Sa dobro voljo. “ Alj ſlaba |
Življenja srečen pot (1837): | dobra volja je, po kateri zhloveka veſ shivot bolí. — Ako baraſh, kdaj ſe pleſhe? boſh svedel, de nar vezh po nozhi |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | pſhenizo , kako redka je bila, kako kumerno klaſizhje je imela? ” bara ſtaraſhina ſoſede. Ja , odgovori eden: „bojde, ſhe po pol mernika |
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | se otožniga lica na stol zopet vsede; kmalo pa spet bara: „Kako se ji je v tem času kaj godilo? Kako |
Hrana evangeljskih naukov (1835): | kedar hlapze ino dekle proſiſh, ſamo, kako oni delajo, ampak baraj tudi, kako ſe kaj sadershijo. Ne rezi, kaj je meni |
Življenja srečen pot (1837): | oblazhilo kupujeſh, praſhaj ſvojo premoshenje, ino po njem zeno naredi; baraj drugizh ſvoj ſtan, ino po pametni ſhegi ſvojiga ſtanu ſi |
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | teſts kraja zhier je shevina pikniana ano mausheno Kruha potam barei kaku je shevini jeme alpa zhuoveki al je zhuovak pikenjan |
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | kader bo te duh h' tabei pramarnuov: noi tabei barou: cai ti pegerash: ti bosh ſo nausah glidah los: ti |
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | 9 vier taku boda pershou andober Duh noi tabe boda barou kai ti pegerash taku rezi jas pe- |
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Altabe bo te Duh barov kai je tvoja pegeringa takit rezi? Jas ozham boshjo gnado |
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Kriſtusa inu pernja svetam Krishi † Amen. Kader bo tabe duh barov kai ti pegerash taku rezi oh jas pegeram boshjo gnado |
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | kraji: nato pegerenje bo te Duh pershou inu bo tabe barov kai pegerash: natu ustani gorei inu jedi niemu anemavi prueti |
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | daso hvdizhi sad shli je nie barov zhei pa imata dvshizo tiſta zhvoveka? oni so is velko |
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Ozhanashe potam bojo pershli triji stari Ansidlarji noi vas bojo barali kai vi pegerata natu rezite hduer je vazhen jei hduer |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | je vzel kralj Matjaš”. „Kako to? ” vsi iz enega gerla baramo. Ptujec nam začne praviti: „Znana Vam je povest, da na |
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | duhovi hvalimo Boga ta Gospueda? dai antuart: Bo dav antuart bareiga furt kaje niomi jeme? pa ti doro samerkei niegovo jeme |
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | svetiga Duha dati mena poviesh kakv je tabe jeme, potam bareiga po trejah rezhieh aden sa drujiem: taku bo taba resnico |
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | guisbno pershou teſti Buh kateri je te dnarje skrov alpokopou bareiga kaker prei odsazhetka je poviedano bu? on bo tabei sagvishno |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | in se prekrižamo. Popotnik je bil sivoglav dolgobradec, pravi Resimar (barba clarus); oči so se mu svetile |
Oče naš (1854): | prišel čez goro doli v francozki tabor. Ondi je pričakovala Barba moža in otroka pri berleči lampi s težkim sercom. |
Oče naš (1854): | Ménart in Barba sta se urno za odhod napravila. Pater Arkimbold je prišel |
Oče naš (1885): | besed dobiti, da ji popiše srečo in veselje tega dneva. Barba je pazljivo in s sklenjenimi rokami poslušala: njeno obličje se |
Oče naš (1885): | skrivaj k sv. Pavlu h krstu nêsti. Nič ne maraj, Barba, tebi in fantku bo kmalo pomagano! Za osem dni so |
Oče naš (1885): | njim govorila! Tiho je vdihnil. Oči so se mu posolzile. „Barba“; je začel zopet, ,,bogati mož gotovo dobro misli; to vam |
Oče naš (1885): | Ménart, ko sta bila že pol ure od Štefanove hiše, „Barba, v malo dneh sva mnogo reči doživela. Barba, kakó ti |
Oče naš (1885): | se je zgodilo, in prejeto ljubezen v hvaležnim spominu ohraniti. „Barba,“ je začel Ménart, ko sta bila že pol ure od |
Oče naš (1885): | ti misliš. Njegov angelj varh bo že čul nad njim. Barba saj veš, da jaz nisem kriv, ako še ni prejel |
Zlatorog (1886): | velí: »Pojdèm. »Gostílno že poznam na soškem bregu, »Ker stara Barba, koja gospodínji »Ondì, je bila moja krstna kuma. »V poprejšnjih |
Zlatorog (1886): | sem služit na Koroško »In od tedaj še nisem videl Barbe. »Pa vender ni mi v tem umrla že? « |
Oče naš (1854): | Barbi so debele solze po licah tekle. „Ja Gospod! “ je molila |
Oče naš (1854): | Ménartove beséde so Barbi serce zlo olajšale in potolažile. Pomirjenje — pokoj za moža — kerst |
Oče naš (1854): | ga je zdaj še močneje ljubil. Dal je Ménartu in Barbi majhno posestvo blizo svojega grada v dar, ktero je nalaš |
Oče naš (1854): | Potem se je vernil. stari Štefan prijazno k Ménartu in Barbi rekoč: „Zahvalim se Vam za Vašo odkritoserčnst in deležnost. Vem |
Oče naš (1885): | Barbi so debele solze po licih tekle. „Da Gospod! “ je molila |
Oče naš (1885): | je svoje rojstno mesto Švic obiskal, ter slišal ginjenega srca Barbo žalovati in zdihovati. – Peljal jo je k Jéri, svoji ženi |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | je ravno smodnik posipal do nekega drugega magazina pri sv. Barbari; ako bi se, bil ta hram, poln smodnika, vnel, pravijo |
Zoologija (1875): | ima dva brka, oblo telo in rjavopegast hrbet; kačela (Cobitis barbatula), pod. 165, je tri palce dolga, jeguljasta, na gobci ima |
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | Mati zgrabijo hitro zerkalo in jej ga deržé pred obraz. Barbika se sama sebe vstraši. Jeza jo mine in jame se |
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | kdor ne precení — Vreden zmír je drugih tri! 66. Ogledalo. Barbika je bila zeló hude in nagle jeze. Mati so jej |
Stric Tomaž (1853): | zelo slabotna in žalostna, nihče me ni bil kej preveč barek, dokler da enega dne nek gospod z imenom Stuart pride |
Stric Tomaž (1853): | dolarov več ne morem“, odgovori kupec. „Če ste ga res barek, dajte mi 40 dolarov in ne bo vaša ne moja |
Mineralogija in geognozija (1871): | tako važni za rabo. Minerali so ali zase važni, kakor barit, stroncijan, apnenec, sol, žveplo, premog in vse rude, ki jih |
Mineralogija in geognozija (1871): | kombinacije pri redrutitu, arsenikovem kizu, žveplenokislem kaliji, solitarji, Glauberjevi soli, baritu, pri belem svinčencu, Arragonitu, cinkovem vitriolu, grenki soli, hudičevem kamnu |
Oče naš (1885): | so napadli Francozje. Na jezeru so imeli tri in trideset bark v tri dele razdeljenih. Pa že o prvem napadu jih |
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | obudí hud vihar, ino ſtraſhno vreme ſe vsdigne na morji. Barka je v' nevarnoſti iti na koſze. ino brodniki sgubé she |
Kmetijske in rokodelske novice (1847): | se na tergih prek morja sprehajajo ; — po primeri, kakor se barka iz okroža vzdiguje in bolj na ravno pride, se zmirej |
Kmetijske in rokodelske novice (1847): | božjo šlo, kar se pa takó ne godí. Kadar se barka iz daljniga morja kaki deželi ali mestu perbližuje, se zagledajo |
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | tovarši po parobrodu v luko Francoskiga mesta Marseille, kjer je barka le ostala se z ogljem in živežem na daljno pot |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | že 581.000 mož in 113.000 konj na nogah, na vojnih barkah pa 62.000 mornarjev. — Ker se v Karari v modeneški vojvodini |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Turkov donavske armade je že iz Varne v Krim na barkah odjadralo, 18.000 jih ima še za njimi iti in pa |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | nadlegovali in sabavljali, ſe s njimi bojevali in jim kupzhijſke barke rópali. Kadar je Rimzam tega le sadoſti ſe sdelo, ſo |
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | Sch. pišejo, de vse cesarske barke so tam zbrane in s tolikimi vojaki nepoljene, de vse |
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | premoreš, na oltar domovíne? Veliko kapljic zbranih žene kolesa, in barke nosi. Zató se je tudi ta slavna družba obernila k |
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | na daljno pot previditi, brez da bi bil kdo iz barke stopil, ki je potem proti Angleškimu jadrala, kjer se bo |
Kitica Andersenovih pravljic (1863): | Zdaj pride do velicega jezera, na kterem ni bilo ne barke ne čolna. Jezero ni toliko zamrznilo, da bi jo držalo |
Najdenček (1860): | v meni vnélo. Vesél in s klobukom mahaje sim na barki morje pozdravil. Vsi smo bili židane volje. Bonaparte, nepremagljivi vodja |
Najdenček (1860): | kupca dobiti. Ta mi je našel priložnosti, se na angležki barki v Evropo nazaj peljati. Pol leta sim mogel na morju |
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | je imel nepokojno veſt. Nar na dno je ſhel v' barko, ino ſe ſili ſpati. Neverni brodniki ſo ſi miſlili, de |
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | bili Ninivljani neisrezheno hudobni. Umakniti ſe hozhe Bogu, dobi ajdovſko barko, plazha vosnino, ſtopi va-njo, ino jo miſli potegniti po morji |
Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | svojim otrokom pripravil, — v svete nebesa! Blagor vsim, ki vižajo barko svojega življenja na ravnost v to varno pristanišče! |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | in gromenje. ” O hudi uri po morji peláje se, zapové barkar popótnikam svoje barke, de naj vsak svoje nar težji breme |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | z svojimi nogovicami in morinarskimi čepici raznih farb pràv obnesel. — Barkarski žeblji Zelezniškiga žeblarja B. Dolenca so bili dôbro blago. — Stari |
Kmetijske in rokodelske novice (1845): | 24 ubogih je bila sozidana, ktero sestre iz reda miloserčnosti (Barmherzige Schwestern) oskerbljujejo. Toplice so takó napravljene, de se lahko tòple |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | nar pervizh po poſhti vositi. „ 200 „ je priſhel pervi srakomer (Barometer) med ljudi. „ 161 „ ſo na Dunej kofé dobili. |
Fizika (1869): | se zračni tlak še po razpenjavosti vodne pare, zavolj česar barometer v takih časih posebno visoko stoji. Ako se pa zrak |
Fizika (1869): | žariti, izžarivati. Axe, os. B. Bahn, pot. Balansier, ravnotežnica, kimavica. Barometer, tlakomer, 8 9. Barometerhöhe, tlakomérna visina. Barometerprobe, redkomér. Barva, Farbe |
Fizika (1869): | priprava za to, da se meri zračni tlak, je tlakomér (barometer), (Pod. 104. in 105.). Pod. 104. Pod. 105. Tlakomér ni |
Fizika (1869): | tlaku in o vetrovih. V §. 103 spoznali smo tlakomér (barometer) kakor tisto orodje, s kterim se meri zračni tlak. Vzdigovanje |
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | ſe rezhe , tę dnarje. To je en velik ras — lozhek. Baron. Koku ſtoji noter, jo , al jih ? Smeſhnava. Jeſt pravim jo |
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | bi rada pleſsala ; kaj ne? Jęrza. (ſramoshliva. ) Tò bi vshę. Baron. (k' Matizhku. ) Inu potler? Matizh. Mi proſsimo , zęla vaſs proſsi |
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | godzi pridejo , krono tiga diviſhtva moji Nęshki na glavo poſtavili. Baron. Kaj ti noter pade, lubi moj Matizhek? ſaj od tę |
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | daj! (mo piſmu vsame. ) Matizh. (na ſtran. ) Sdej bo slode. Baron. (k' Matizheku. ) V' timu ſtrahu ſaj niſi tudi posabil, kaj |
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Goſpa. Matizheh ga je — Baron. Kaj on ? Goſpa. — Budalu dal — Baron. Budalu je rękel, de mo ga je en kmet pernéſsel |
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Jęrza, zhę me rada imaſh, ti dam, kar le ozheſh. Baron. (rudezh rata. ) Al jeſt ? Jęrza. Oni , oni , vaſha Gnada. Naj |
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | tok ſi bom vùn sgovorila, de more vſim odpuſhénu biti. Baron. Is ſerza rad; Jeſt vidim , de mojo sadershánje ni blo |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | in veliko ſromákov je ſvojiga ozhéta sgubilo Viſoko zhaſten Goſpod Baron Erberg v Dolu (Luſtthal)2 ur od Ljubljane, je v |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Gotovo je ta narédba vſe hvale vredna, in Şmledniſki goſpod baron Lazarini, ki ta móſt puſtijo delati, bodo s njim kaj |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | imenovati. S hvaleshnoſtjo ſe ſhe marſikdo ismed rokodelzov naſhiga zhaſtitiga barona Shige Zojsa ſpomni, kakor patra Gabriela Grubarja, ki nekadaj nobene |
Kmetijske in rokodelske novice (1845): | kér je baron Végatove, sestre Mice sin bil, ki je barona in svojo teto Apolonjo enkrat na Dunaju obiskal in od |
Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Jožetov pokop je tudi med kmeti opomin na rajnciga veljavniga barona obudil, ki je od kmetiških staršev rojen takó visoko stopnjo |
Kmetijske in rokodelske novice (1845): | se kaže sploh viši od lanjske. Domačinstvo. (Žlahta slavniga Krajnca barona Jurja Végata). V Moravčah smo 6. dan tega mesca pokopali |
Kmetijske in rokodelske novice (1848): | razlagalo, *) — in slave ter hvale vredno perzadetje visokočastitiga gospoda prošta barona Kodellita, vodja sedme in osme šole, učilnici za slovenski in |
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | in v svojo službo ga je vzel. Njegovi burki so barona marsikterikrat k smehu prisilili, in kadar je Pavliha svoje burke |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | blagi vladavec laglje odpravil pri svojih Rusih, kakor pri nemških baronih. Kmali se ne bojo smejali, kadar se bo govorilo od |
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | bolſhiga kraja sa naji dvá, koker tukej v' ſrędi med Baronam , inu med gnadlivo Goſpó. Kader Goſpó po nozhi, poſtavim , trebuh |
Kmetijske in rokodelske novice (1847): | se ob poldesetih z Njih ekscelencijo našim deželnim poglavarjem gosp. baronam Weingartnam k zboru pripeljali. V dvorano stopivši, so Nadvojvoda zbrane |
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | ſim jeſt ta pervi hiſhni ſlushabnik, inu toku rekozh, perjatel Baronov. Po tim , jeſt menim, boſh vunder ſposnala, de v' zelim |
Divica Orleanska (1848): | in radosti. Za njo pride kralj pod krasnim od šterih baronov nesenim prestolnim nebam. Dvorani sledijo, vojšaki sklenejo. Ko je vse |
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | mi sdej, kaj bo pak dones na vęzher ? al ozhem Baronu beſsędo dershat? Matizh. Doli v' borſht priti, męniſh? Nęshka. No |
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | ſo me ! (Matizhek, Nęshki , inu ti drugi pridejo po verſti, Baronu , inu Goſpę ſukno kuſhnit. Matizh. (k' Tonzhku. ) Kaj pak ti |
Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | ptizhi toshilo, ino ſe je shaloſtno dershal, kedar je mládimu baronu ˛Shtaniſlaju taſhizo podál. Shlahna goſpa rézhejo . Shtaniſlaju: „Dragi ˛Shtaniſlaj! ſaj |
Kmetijske in rokodelske novice (1847): | Lihtenberg, družbini vodja, pa so jo napili deželnimu poglavarju gosp. baronu Weingartnu; deželni poglavár pa našimu milostljivimu knezu in škofu gosp. |
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | v žaklji kupiti. 33. Povést. Kako je Pavliha pri nekem baronu kočjaž, in kako mu kočijo namaže? Kmalo potem pride Pavliha |
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | Pavliha globoko priklonil in je od svojega popotvanja govoril, je baronu zeló dopadel in v svojo službo ga je vzel. Njegovi |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | pretezheniga meſza kraſno nadgrobje dobilo, ki ga je goſpa vdova, baronovka Zoisova s ſvojimi otrozi vred rajnkima goſpodu baronu Karolu Zoisu |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | tje tako malo ſadniga drevja ſadé? Şhé Abraham je v Barsabi veliko drevja ſadil in prav je ſtoril. Sna biti, de |
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Ozhetha † Sina † Svetiga Duha Amen tu so ludi svo velko barte ferihtuali inu tudei saduebli. TA 60. KAPITL. Sapiknjano al prad |
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | furm je svo velko barti skushanobu. SAHVALENJE. Jas tabei sahvalim o ti dobri Duh skues |
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | usemi, noi ga seshje te kunshtni shtuk ti morash vezh barti nuzati rabei boda use klor poviedano srezha noi nasrezha inu |
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | kvelko mash shebrati kanei barti: te 6 molitviz morash 3 barti adn sa drvjim poshebrati: kader bosh amert unka poshebrou te |
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | obena shkoda senapergodi natalesi bel nadvshizi nazheſti bel nabvase: Kshtertei barti prosim jas tabe o Gospved Jesvs Kriſtvs sakai nisi ti |
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | kaker shitro uſtanash poklekni isnajemi koljenami nanje: inu shebrei 3 barti saporedama sveta Johanasa Efangeli taku si ti 24 ur smersou |
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Svetiga Duha † noi ujemeni Svetiga shen pasa sedei pa 3 barti noter vte Kruh pihni. Potam pa rezi. Tam stoji Ana |
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | brasgrieha biti prei noi potlei je tudei skushano svo velko barti od brumnah ludi. |
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | te krishni titel anemavi guasnu venka srezhi? inu tu 3 barti saporedama? ta Jesus od nazaretha an Kral tah judov? inu |
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Benediction alje saplentano daspet gori odriesh. Taku rezi ti 3 barti te S. S. besiede Apramel † Armadiel † Alevia † Anorektus † Sapiel † Jothan |
Ta male katechismus (1768): | ſadosti vashi dolſhnusti, inu zhestu ſadobete vi tudi ſa uſſake bart |
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Baron. (pride is ſhtibelza; en zhaſs mozhy. ) Ni obeniga ; ta bart ſim jeſt ſalil — — Shéna —-- ti dobru igraſh tvojo komędijo. Nęshka |
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | shebrei 3 Ozha nashe noi tu shebranje morash ti 3 bart mad shishnemi durmi poshebrati inu tu merkei da sakobart kader |
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | shprachi vrtkei dan: poram pa nanemshko sedei pa ta prvvo bart nasovenjo nonovo kvhan inu frishno pazhan. D.K. 10. R |
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | TAPRAVI INV TAZIELI Colemone — Shegen. Kateri je biv vkeleranje taprvevo bart vdrvkan vram lete: 1321 noi vlatinshzhei shprachi vrtkei dan: poram |
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | vreti. Špinačo na vodi enkrat zavri, precedi, čisto ožmi, ene barte presekljaj in jagnjičevimu mesu perdeni. Od špargelnov mehko odtergaj, na |
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | maselca jesiha, in kadar ta vre, solato; oberni jo kake barte na ognji, deni jo v skledo in daj jo precej |
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | krei pridash zhier so ti dnarji rezi is to maivengo, barti aden sa drugim. Jas N. N. taba sbodram noi pegeram |
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Konz taku je prov tuje svo velku barti skushano bu. TA 50. KAPITL. Tu je shenkrishtofavo shebranje san |
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | velko barti odnieh Samih skushane inu daso oni te shaze vehku dobili |
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | REZI. O ti dobri Duh boshji tegniel kateri menei tekai barti stvojo doro volo se ti bras moiga klizenja perkashash noi |
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | nekentez meos sedei usemi tvoje pegerenje ukupa noi srezi 5 barti potam jedi spat uboshiam jemeni noi ujemeni Boga Ozheta † inu |
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | puamen noi ogin kaker Marija nie devizhnaſt tu rezi 3 barti ta- |
Kmetijske in rokodelske novice (1845): | je več ko ena luknja zašita. Postavi spod; D. F. Bartholomæi, canonicus, philosophiæ professor, in imel boš natančno vednost od njega |
Biblia (1584): | brat, Iacobus Zebedeou ſyn, inu Ioannes njegou brat, Filippus, inu Bartholomeus Tomas inu Matteus Zolnar, Iacobus, Alpheou ſyn, Lebbeus, s'prideukom |
Valenštajn (1866): | govorim, da bi se hvalil, Kakó je naš roj v Baruti pálil; Kakó po Vestfálii smo vojeváli — Otroci se bodo i |
Valenštajn (1866): | stopi k oknu). Kaj je? Trčka. Vojaci vseh krdel i barv drevé se Po taborji ter skupaj vró. Nobeden Ne vé |
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | ravno skozi okno gledal in berž veselo zavpije: ,,Tako lepih barv še nikoli nisem videl! Kako čudno se tam pri starej |
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | zemljó! Gotovo se vsi listki na drevesu svetijo od prelepih barv. Hitro grém tje, da si jih veliko naberem in svoje |
Kemija (1869): | lepo zeleno barvo. Ako raztopina ni pregosta, spromeni se zelena barva v lepo bagreno (škrlatasto), ker se je spojina prevrgla v |
Zoologija (1875): | za stroj, tudi se dela iz njih tinta in črna barva. Rožna šiškarica (Rhodites rosae) nareja na divjih rožah (na šipku |
Rudninoslovje (1867): | rumenkasta, no nikdar modra niti črna, nahajajo se v vseh barvah, svétijo se, kot steklo, nekteri tudi kakor tolšča, kakor demant |
Genovefa (1841): | Zhe je zvetlíze, ktére ſo ji malo dolinizo s mnogimi barvami lépſhale, pregledovala, je rekla: „Tudi vé ſté mi prijasni poroki |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | zagledam dvoje vrata: ene velike, z rumenim zlatam in različnimi barvami olepšane, ene pa male, takó tesne, de se je komaj |
Genovefa (1841): | dôbro, ne krivno in vshivljivo gobo sraven ſêbe v lepoti barve preſéshe. Enajſto poglavje. Genovefa dobi gôrko ovzhjo obléko. S mnógim |
Rudninoslovje (1867): | toda ne prožne listke. Dasitudi imajo nekteri razne i žive barve, vendar je raza največ bela, samo časi rdeča ali modra |
Kemija (1869): | vendar prednost mimo steklenih. Hidrat žveplene kisline je tekočina brez barve in brez duha, jako je kisla in jedka, posebno pa |
Kemija (1869): | od leta 1797. Skoro vse njegove spojine imajo sosebno lepe barve, odtod je tudi dobil svoje ime, ker grška beseda »chrom |
Kemija (1869): | samo z jodom se zveže v čudovito spojino lepe vijolčaste barve. Ta prikazen je tako očitna, da moremo s škrobom dokazati |
Kemija (1869): | mesingasto barvo, umetne spojine so pa večidel prahovi kake posebne barve (glej §. 43). Kovinski žvepleci imajo sem ter tam jake |
Mineralogija in geognozija (1871): | 4. Apatit, zarad svoje lepe bledo zelene barve imenovan tudi špargljevec, sestavljen je iz fosforokislega apna, fluor- in |
Zoologija (1875): | imenovana, ker se sem ter tam v njene skledice spravljajo barve. Na Nemškem in Češkem se nahaja po potocih rečna bisernica |
Zeleni listi (1896): | dolgo. Nevihta jej je pripognila obleko; solnce jej je obledelo barve; prah jej je razjedel listke. Slednjič pride popotnik ter - pohodi |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | drobno rasſhibrani, ali v ſplatizheni ali v kamnati podóbi. Po barvi ſe lapornata semlja kashe : bélkaſta, rumena, ruménkaſta, rjava, ſivkaſta, rudezha |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | se vidi v sredi cvetja žlahtni prah, ki je lepi barvi enak in se komej zagleda, in ta prah se imenuje |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ki ga je isdelal, zhe je ravno kupez lepſhi podobo, barvo ali bolj lizhno isdélanje napovedal. Saj vi ſami, ljubi kmetje |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | imajo vſake ſvoje vratiza is glasha , ki je s zherno barvo pomasan. Jajza ſe na ovnato ſuknò poloshé , pa ne sakrijejo |
Roza Jelodvorska (1855): | mi vedno naj ljubši sadje. Lepo je viditi njih prekrasno barvo, prijetniši je duh, veliko bolji pa okus. « »Ah, ljubi oče |
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | terde, lahko vun padajo in imajo kervave korenine; večidel tudi barvo spremenijo in postanejo bolj blede. |
Kemija (1869): | je tudi dobil svoje ime, ker grška beseda »chrom« pomenja barvo. Sicer je v svojih lastnostih podoben železu; težko se topi |
Kemija (1869): | kalij, KO.MnO3, ki se v vodi raztopi z lepo zeleno barvo. Ako raztopina ni pregosta, spromeni se zelena barva v lepo |
Kemija (1869): | težkih kovin z žveplom imajo navadno kovinsko lice in mesingasto barvo, umetne spojine so pa večidel prahovi kake posebne barve (glej |
Mineralogija in geognozija (1871): | kakor kri rdeči Werfenski škrilniki in peščenci dostikrat premené svojo barvo v rumenkasto, rujavo ali sivo, |
Gozdovnik (1898): | njegov sin, je kazal ostre poteze, tukaj od solnca počrnjeno barvo, kakor jo imajo potomci po kavkaškem očetu pa bakrenobarveni materi |
Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | izvirajoč iz Amerike in pridelana 1889 v Bordeauxu, za malo barvana apnena zemljišča. 4. Hybrida Cordifolia – Rupestris – Riparia (Jaeger št. 1 |
Rudninoslovje (1867): | a 4krat je teži od vode. Čiste, prozorne i lepo barvane zvrsti se štejejo med najprve drage kamene; rdeči so naj |
Rudninoslovje (1867): | XVIII. Svetlíce. (Blenden. ) Svetlíce nimajo kovinskega lica, največ so barvane i to v vseh barvah, malokedaj so bele ali brezbarvne |
Trtna uš (1881): | raste in živi. V pojasnilo nam bodo služile pridjane dobro barvane podobice. Iz zgoraj omenjenih jajčic ali gnjid izlezejo v kratkem |
Mineralogija in geognozija (1871): | težko, včasi celó nemogoče, kemiško formulo postaviti zanje. Večidel so barvani, pred pihavnikom se tope, in z boraksom dajejo zeleno steklo |
Zoologija (1875): | dolgo po smrti živali. Dostikrat nahajamo celice, ki so polne barvanih zrnic, tako imenovanega barvila ali pigmenta. Take celice delajo potem |
Trtna uš (1881): | štajersko društvo za omikanje ljudstva v Gradci. Z dvema tablicama barvanih podob. Pravica ponatisa in prelaganja v druge jezike pridržana. Gradec |
Trtna uš (1881): | društva za omikanje ljudstva sklenil izdati poljudno spisano knjižico z barvanimi podobami o trtnej uši. Naprošeni strokovnjak, ravnatelj sadje- in vinorejske |
Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | je preskrbelo c. kr. kmet. društvo v Gorici. Z 4 barvanimi podobami. Zal. društvo za varstvo avstrijske vinoreje. 1891. Tisk. Paternolli |
Kemija (1869): | ali manj trajno prevlečena. Na tej lastnosti se tudi osniva barvanje platnenih in pamučnih tkanin (primeri §. 94). Drva, ki so |
Rudninoslovje (1867): | v Goslaru na Harzu i po drugod. Rabi se v barvariji i v slikariji, v papirnicah i lekarnicah. V. Solikovci. (Haloide |
Divica Orleanska (1848): | sodi! Sorelka (pristopi. ) Osupniti divico žlahtno vidim, Obličje njeno sramežljivost barvi. Čas dajte ji, de serce praša svoje, De razodene se |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | nejednakega zobatega perja. Les je bel, gost, se dá terpežno barvati, ter je kolarjem, strugarjem in mizarjem porabljiv; iščejo pa plačujejo |
Kemija (1869): | množino kislin, osnov, neutralnih spojin, strupov (otrovov), jedil, dišav in barvil z najčudnišimi in najnasprotnišimi lastnostimi. No pri vsem tem vidimo |
Kemija (1869): | so zaprte mnoge druge tvari, namreč skrob, listno zelenilo, slador, barvila i dr., ki se pa vse dado odstraniti s pranjem |
Kemija (1869): | se nekako zgosti, podoben je volni in se laže navzame barvila. |
Kemija (1869): | osnovnimi solmi, zlasti z gliničnimi in železnimi, pa tudi z barvili tako veže, da je s temi telesi bolj ali manj |
Kemija (1869): | strojena (gebeizt). Ako pa sedaj to strojeno tkanino denemo v barvilo, se glinica spoji z barvilom in tkanina je stanovitno barvana |
Botanika (1875): | Kardamoni” znane semenske glavice več vrsti iz rodu Aniomum. Rumeno barvilo se dobiva iz korenike žoltnjaka (Curcuma longa). Naposled imajo nektere |
Kemija (1869): | to strojeno tkanino denemo v barvilo, se glinica spoji z barvilom in tkanina je stanovitno barvana. Za tega del je glinica |
Botanika (1875): | mnogih rastlinskih delov in mnogokrat je sok pobarvan z nekakim barvilom, v njem razpuščenim. Zadnjič so stanice mńogokrat tudi sè zrakom |
Rudninoslovje (1867): | v kroglice, s kterimi se otroci radi igrajo. VI. Težci. (Baryte). Težci so nekovinskega lica, raza jim je največ brez barve |
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | polnu koritu klaſtja. Zhiſte dushe se varnu odmikajo od prevelikega basanja tega ſhivota, inu nekol toku ſhiher naſhivę bres navarnoſte te |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | strélali, v strélnice (pištole) na smodník (pulfer) papir in cunje basali. Véter silno močno pihaje zanêse zamašik iz strélnice na slamnato |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | ne iztrebi. Vse to so prazne, neumne misli. Nekteri clo basajo, de se po stavljenih kozah sveti kerst zgubi in hudimu |
Kemija (1869): | toraj tem spojinam nadelo ime organske osnove ali palužnine (organische Basen oder Alkaloide.) |
Kmetijske in rokodelske novice (1845): | v Ljubljani pri gosp. Jožefu Zevniku, v Gradišu Nr. 32. Bazen ali právlica. Muha in krop. Enkrát je hotla ena muha |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | obrazarja (malarja) Rafaela popolnama poobličel. Pred sedmim letam je pisal basne (fabule) in je jel pesništvo poskušati , kar mu tudi ni |
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | ž njimi brati tiste nevarne rimske pa gerške knjige, polne basni in praznih reči. Z besedami nisem mogel nič opraviti, morda |
Deborah (1883): | Z obečane jeruzalemske zemlje. Ruben. O molži o prelepej verskej basni! Grob mrtev nam je staroslavni Sion, In nikdar se od |
Gozdovnik (1898): | gospodstvo pač ne poreče, da sem« »A kaj! pravite svoje basni, komur hočete, le ne meni. Prepričan sem, da imate še |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | velijo njegovi sinovi ²). Lassen ³), Roth ⁴), Weber ⁵) naj izverstniši poznatelji staroindiškega basno- in starinoslovja imajo Rudra-ta za božanstvo bór, očeta vetrov, in |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Römersteinen nur Menalia und Menilius vorkommen. „V severnoslovanskem in litvanskem basnoslovji nahajamo boginjo ljubezni in zakona: Lelia Menelia, ktere spomin se |
Divica Orleanska (1848): | padla v možu tim! (Vitez pride, govori nekaj tiho z Bastardam, ta se vstraši. ) Dünoa. Še tega manjka! Karol. Kaj je |
Zlatorog (1886): | In komur prinese na mizo jedí, Vsak jé, če tudi baš lačen ní. In komur vina v kupo dá, Poslušen sprazni |
Zlatorog (1886): | Prinêse k ognju, tiho se smejóč. Razdávčen starec ni, da baš dejal bi, Samó zarad divjačine je tak, A jutri bo |
Zlatorog (1886): | greš, ne bo ti žal. »Tvoj tolsti kozel bo jej baš na róko, »In če zagleda rísov meh celó, »Rudeče krzno |
Zlatorog (1886): | »Potem premalo baš ne bo plačíla. »Rog kozlov namreč doli v Bogatinu »Odprè |
Zlatorog (1886): | nema božji svet nikógar, Ki bolje bi divjáčino napravljal. – Glej, baš je segel z vilicami v kôtel, Nasadil kos, razrezal brž |
Zlatorog (1886): | žejen ali ne In slastno oblizúje se. Gospodov iz sodnije baš Udvórnih malo le poznaš, A vender Katre lepo hčer Prijázno |
Zlatorog (1886): | njim povsódi: »Kot otroku, kadar spava, »Muhe brani skrbna mati, »Baš takó ga tudi ona »Vse nesréče čuvajo. »Let je dobrih |
Tiun - Lin (1891): | in ker nikjer nisem zapazil za-se pripravljenega stola, pograbim ne baš nežno podpazduho pisarja, ki je sedel pri mizi s hrbtom |
Gozdovnik (1898): | sme biti uzrok, da bi mu izpregledoval in prizanašal, kajti baš zato, zato, ker je bil bližnji sorodnik materi, je umor |
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850): | Če se je zmerzlína predèrla , naj se vsaki dan nova bata na rano položí. — Ni nevarniši rečí pozimi, kakor s žerjavico |
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850): | gréje, kakor pol maslica žganja. — Za zmerznjene ude se je bata (Watte) po mnogih skušnjah poterdila. S kosmato platjó bate naj |
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850): | je bata (Watte) po mnogih skušnjah poterdila. S kosmato platjó bate naj se zmerzljina ovíje, in na to še en kos |
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850): | naj se zmerzljina ovíje, in na to še en kos bate položí. Če se je zmerzlína predèrla , naj se vsaki dan |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | porodi). Na Ogerſkim v Tolnajſki ſtolizi je kmetiza v tergu Bata 4 ſantizhke porodila. Mati in otrozhizhki ſo sdravi. |
Pozhétki gramatike (1811): | kakor; funeraille, pogreb, murraile, sid, itd. Kratko pa isrezi: je bataille, ſe biem, je detaille, drobim, na drobno povedujem; j' émaille |
Pozhétki gramatike (1811): | kakor: railler, podájati (:koga:) rimailler, peſne kovati, ferrailler, ſe drégati, batailler, biti ſe, bojváti ſe, detailler, drobiti, na drobno ſkládat; émailler |
Pozhétki gramatike (1811): | zunja penaillon, kutar, halázh. Vunder ſta kratki: mèdaillon, ſvetina, in bataillon. Pomni, de ſe po tih méri ravnajo vſe beſede proſte |
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | bolj ne zginil ? Ni davnej kar je v Celje 1 bataljon graničarjev prišel; brez orožja so bili, v svoji narodni obleki |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | dan t. m. bila vojaška slovesnost, pri kteri je grenadirski bataljon domačega našega regimenta princ Hohenlohe-Langenburškega Nr. 17, pri kterem je |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Njih veličastvo! ” Po opravljeni cerkveni slovesnosti je bil očitno pred bataljonom feldvebel Dejak povikšan za podlajtnanta. Opoldne so oficirji v kosarni |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | opravljeno bilo, je polkovnik žl. Eberhard izročil zastavo zastavniku in bataljonu s kratkimi pa možkimi besedami, na ktere je zadonel trikratni |
Tiun - Lin (1891): | rabuke. Naravno je, da je med obiskovalci sejmišča največ v Batavijo prišlih mornarjev kajti moštvo vsake ladije, ki pripluje tu-sem, hoče |
Pozhétki gramatike (1811): | s' au, eu, ou, perſtavio, x v' mnoshim, poſtavim: le báteau, zholen, les báteaux, zholni; le feu, oginj, les feux, ognji |
Pozhétki gramatike (1811): | ou, perſtavio, x v' mnoshim, poſtavim: le báteau, zholen, les báteaux, zholni; le feu, oginj, les feux, ognji, le pou, vuſh |
Fizika (1869): | Bát, Kolben, 122. Baterija električna, elektrische Batterie, 166. Baterija v koritu, Trogapparat, 173. Baterija v kozarcih, Becherapparat, 173. Batterie |
Fizika (1869): | Trogapparat, 173. Baterija v kozarcih, Becherapparat, 173. Batterie, elektrische, električna baterija. Becherapparat, baterija v kozarcih. Beharrungsverögen, stanovitost. Beobachten, opazovati. Berührungselektricität, elektrika |
Fizika (1869): | Baterija v kozarcih, Becherapparat, 173. Batterie, elektrische, električna baterija. Becherapparat, baterija v kozarcih. Beharrungsverögen, stanovitost. Beobachten, opazovati. Berührungselektricität, elektrika vzbujena z |
Fizika (1869): | Baterija električna, elektrische Batterie, 166. Baterija v koritu, Trogapparat, 173. Baterija v kozarcih, Becherapparat, 173. Batterie, elektrische, električna baterija. Becherapparat, baterija |
Fizika (1869): | Bát, Kolben, 122. Baterija električna, elektrische Batterie, 166. Baterija v koritu, Trogapparat, 173. Baterija |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | mestih, ki smo jih zmagali 7. dan t. m., napravljamo baterije, s kterimi žugamo naravnost veliki luki”. Pervi naskok je res |
Kemija (1869): | okis. S cinkovimi pločami pokrivajo strehe, iz njih sestavljajo galvanične baterije in delajo raznovrstne posode, iz cinka vlivajo spominke in druge |
Biblia (1584): | on bi bil rad njega vmuril, ali ſe je folka bal. Sakaj ony ſo njega sa eniga Preroka dèrshali. Kadar je |
Sacrum promptuarium (1695): | ona je rada méd jeidla: ta ſaromaſki mosh ſe je bal, de bi ſpet kateru nesgubil, grè inu vſe na eno |
Sacrum promptuarium (1695): | je shliſhal tu klagovajne te shalostne uduve, ter ſe je bal de bi nezagala, inu ſama ſebe od shalosti nefentala, ſe |
Svetu pismu noviga testamenta (1784): | imęti. 5. Inu kęr ga je hotèl vmoriti, ſe je bal pred mnóshizo: Sakaj ony ſo njega kakòr sa Preróka dèrshali |
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | je bil do drusih tako neisrezheno neuſmiljen, ino ſe ni bal ne ljudi ne Boga, je kmal tudi saſlushena ſhiba sadela |
Zlata Vas (1850): | umetnost. Če se hudi prikaže, se ne bom prav nič bal. Ako terja, de se s svojo kervjo podpišem, se mu |
Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | de njegovi pervi sklepi so razderti, in ko se je bal, de bi mu tudi prihodnji ne spodleteli, je mogel pazno |
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | in neumno obnašal. Njegove najhuje pregrehe pa ni povedal; kajti bal se je, da bi ga njemu ne dali v preiskovanje |
Ferdinand (1884): | mu ga ni bilo kmali kos. Grof Alfonz se ni bal stroškov, da pokaže blišč svetu; tudi je čislal umetnike; zaradi |
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | sad pernesou nai shetreja kaker bode mogou kier se boda bau smerti je shushano velko barti. |
Robinson mlajši (1849): | Vsej pak bi lehko resno bilo, česar se je Robinson bojal, ino tako je treba bilo, da bi si pred njim |
Tine in Jerica (1852): | s tim našopirjenim dekletcam dopadla. Jerica se je po pravici bala, de bi ne bil otrok po te poti v napuh |
Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | je posvetila, Med ženami take ni. Kaj se boš, Marija, bala? Bog za tvojo čistost ve; Sina bodeš svetu dala, Jezus |
Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800): | oiſtru kosila; * tud spoba bo oiſtra, * ’nu raitenga: dusha se balla, * ’nu trepetalla. Maria (itdr.) 11. Maria pomagej! * Maria pomagej! de |
Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800): | Vso dobruto bosh vſhivalla, Hud’ga se na bosh vezh balla. 26. Ena srezha zhes vse srezhe Je ſaſhihranje te srezhe |
Genovefa (1841): | bil doſlèj tako otóshen, de ſe ſo sa njegovo shivljênje bâli. Njegova bolezhina ga je vzhaſih tako pêkla, de bi bil |
Kmetijske in rokodelske novice (1847): | smo veselje vživali, Jih med saboj imeti. Že smo se bali, de ne bojo prišli, ko smo od velike žalosti po |
Zlata Vas (1848): | so bili Ožbè in njegovi prijatli preganjani, ker so se bali, de bi se preveč ljudém ne prikupil in jih ne |
Zlata Vas (1850): | bilo celo tako strah, de bi bili radi zbežali. Pa bali so se, de bi se jim že kaj hujšiga ne |
Tine in Jerica (1852): | narpred s strahovanjem krotiti. Njeni otroci so se je pred bali, kakor jo ljubili. Tako, si je mislila, naj se otroci |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | bila pri nas tako velika, da so lovci večkrat se bali, da se v nabasanih puškah ne bi smodnik unel. — Dalje |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | kakor sovi ponoči. Bali smo se ga mi otročiči. Ptujec viditi nas plahe hitro |
Blagomir puščavnik (1853): | bo nič daljše, kakor moje življenje. ” ~ Brica se je vse balo kakor steklega psa, vse se je treslo in trepetalo pred |
Sacrum promptuarium (1695): | ibi ſeditio, ulla diſpenſio poſſit exoriri? Guishnu de ſe nej bati v' takorshni hishi obena |
Genovefa (1841): | bili Samorzi shé premagani in ſe jih vezh ni bilo bati, ga je kralj domu ſpuſtil. S ſvôjim svéſtim Volkam in |
Genovefa (1841): | terden grad. Kdor ſe Boga boji, ſe nima nizh drusiga báti. Torej ne tarnaj, draga shêna, in ne ſkerbi savoljo mène |
Tine in Jerica (1852): | Tako, si je mislila, naj se otroci tudi Boga narpred bati uče. Jerico je njena mati božjiga strahu vadila, ki se |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | napravah navada. Tega se pa pri naši zastavni dnarnici ni bati, ker se sliši, da so za posojilo namenjeni listi noter |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | zboljšati, — deleže erbom izplačati itd. Ker se jim ne bo bati, da bi se jim njih dolg mahoma odpovedal (aufkündigen), bojo |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | Celja doli se jim ni treba več prodov in pečin bati, ker pri Celji Voglajna Savini dovelj vode pripelja ; zato tukaj |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | in kako ploha poleva. Voda naraša v vsakem trenutku; oj bati se je, da ne bi najne bajtice vzela; gorje nam |
Maria Stuart (1861): | Kdo-li tedaj začne s zaupanjem? Mortimer. Kdor manj se ima bati. Leicester. To ste vi! Mortimer. Ne, vi ste! vaša tožba |
Kmetijske in rokodelske novice (1845): | ki četerte zapovedi Božje ne spoštuje! Vganjka. Prav me beri, boj ſe me! Nap'k me beri, poſnemaj me ! J. T. Zena |
Valenštajn (1866): | mene ne obračaj! Tu v pričo vseh svobodno razodeni. Ne boj nikogar se! Naj čuje, kdor Si bodi, da se ljubiva |
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | rado v glavi zverti. ” Stari pa reče: „Nič se ne boj dečko; jaz te ponesem čez berv; le pojdi sem! ” Že |
Oče naš (1885): | le moj fantek krščen – potem rada umrjem“. „Ej, Barba, ne boj se toliko; ali se tako slabo fantku godí? “ rekel jej |
Genovefa (1841): | v votlíno ſkrit. Ko je pa njén glaſ saſliſhal: „Ne bôji ſe, ljubo déte! Jes ſim, jes! ” ſe sopet verne, ter |
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | eno dobro vęjſt toiſto vęjſt eniga Chriſtjana, katęri ſe ne bojí ſam v' ſę jiti, inu ſi per ſvojïm goſpodarſtvi, per |
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ondi ljudi uzhiti, ino k' pokori opominjati. Pa Jona ſe bojí tje iti, ker ſo bili Ninivljani neisrezheno hudobni. Umakniti ſe |
Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | Kako prelepa je ta ptizhiza! dèdeku tiho poſheptá, ter ſe boji, de bi njo ſpodil, „Ne vém kaj bi dal, de |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | ali se lépša ne vidi? Ali se gdo novega boja bojí? V 20 létih se je dosta spremenilo; zdaj se ne |
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | ni nič kaj zadovoljna in tudi ljudstvo godernjá, ker se bojí, da bi se na že tako visoke davke še kakošne |
Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | rožicami skrita veliko večega človeka oplaši in ostraši, da se boji. Z nogo jih na enkrat lahko več kobilic končáš in |
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | varčnost priporočala. Zmiraj ostane prava resnica: Kdor se dela ne boji Novcev dost’ si pridobi. “ 41. Kravji zvonec. 1. Frice, kmečki |
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | vama zanaprej odveč. ” Orzo je res mislil, da se deček boji bervi; saj še sam ni stopil rad nánjo, zatoraj je |
Gozdovnik (1898): | bliže. »Pes, šakal, žaba,« upije Komanč za njim. »Apač se boji Komanča v svoji deželi ter beži pred njim kakor bebasta |
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | vondal. Nezh ni imęnitnejshega koker en perjatl, katire se Boga bojy nezh shkodlivshega koker en tovarsh, katire je ene ſhleht poredne |
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | njemu skus eno shprajno se voda noternasolſy, ſakaj on se bojy potopiti, toku gledej tudi ti, de ſamirkash, koku ali kam |
Branja, inu evangeliumi (1777): | is Bukuv te Modruſte na 15. Poſtavi. Katiri ſe Boga bojy, ta bo dobru ſturuv, ina katiri ſe pravize dershy, ta |
Branja, inu evangeliumi (1777): | je lubesnivoſt, inu nezhemerna je lepota; Shena, katira ſe Goſpuda bojy, taiſta bo hvalena. Dajte nje od ſadú njenih rok: inu |
Sacrum promptuarium (1695): | ga bily ponozhi s' gauh vſeli, ſe prestrashi, ter shtrajfinge boy, tezhe sheni pravit kaj ſe je po nozhi sgodilu: Ona |
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | le: tih dinarju, katire ſo sa ta greh shteli, ſe boijo. tiga greha pa ſe vunder na boijo. Kai je ta |
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | greh shteli, ſe boijo. tiga greha pa ſe vunder na boijo. Kai je ta sa ena najavera? ni ſte le vy |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | kupčevavci od slabe letine pripovedujejo; na severnim Poljskim se lakote bojé, v južnojutrovih krajih ravno tega kraljestva pa se večidel dobre |
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | še kakošne nove naklade ne naložile, kterih se tolikanj bolj bojé, ker je v več krajih Horvaškiga taka slaba letina, da |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | tukaj; vina bo malo, v nekterih krajih se tertne bolezni bojé. Tukaj — straši. Če mi ne verjamete, pa pridite in vprašajte |
Mlinar in njegova hči (1867): | pogledal — sem. Ljudi ne gledam več dosti, vsi se me bojé. Micka. Jaz ne, Janko. Pogledi me! Kaj se morda bojiš |
Hrana evangeljskih naukov (1835): | terpiſh. „Poglej, ozhi Goſpodove gledajo na tajiſte, kateri ſe njega bojijo; ino na te, kateri na njegovo vſmilenje upajo, de njih |
Hrana evangeljskih naukov (1835): | sanikarno nozhejo, drugi poſvetneſhi ſe ſramujejo, tretji ſlabeshi ſe zelo bojijo, pred ſvetam svojo véro v' djanji ozhitno ſposnati. — ˛Sveti trije |
Hrana evangeljskih naukov (1835): | v' njih ſerze saſadl, kedar ſe nar manj saneleto ali bojijo. Kedar ſo she vſi v' greh sakopani, ſhe le ſvojo |
Življenja srečen pot (1837): | vezh velja kakor ſrebro in slato: Le kteri ſe Boga bojijo, ga najdejo. “ ˛Sir. 6, 4 — 16. „Ne pezhaj ſe s' |
Življenja srečen pot (1837): | je gerdiga, jim dopade, poſhtenja pa jih je ſram; ne bojijo ſe greha kakor ſv. Alojsi. Ozhe vseme mladiga Alojsija na |
Življenja srečen pot (1837): | sa ſvojo ljubo shivinzo. — ˛Srezhni ſo paſtirzi, ki ſe Boga bojijo, ino shivino ſhkode varjejo. Abraham, Jakob, Egiptovſki Josheſ, Moseſ in |
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | vezh kakor pred nekaterimi lęjtmi, ali jeſt ſe ſhe vſelej bojim, de njih doſti tę nar potrębniſhi reſnize tę vere prav |
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | imajo večidel sivo - rudeče, zabuhle, kufraste lica. ” „Skoraj se že bojim za svoj čeden obraz”, pravim nato; „jez menim, le preveč |
Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | Tvojim zaveten; Tvoja zvestoba m' je bramba in škit. Ne bojim se ponočniga straha, Ne pšice podnevi švigajoče, Ne kuge, ki |
Stric Tomaž (1853): | da naju bodo skupej prodali. “ „Oh! mati, jaz ne tako, bojim se nasprotnega“, odgovori Ivan žalostno. „Morajo, morajo, zakaj brez tebe |
Viljem Tell (1862): | Se mi dozdeva — Kdo trka? Kadar Odpró se vrata, se bojim nesreče. Izdaja, sum posluša na vseh oglih; Poslanci sile vrivajo |
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | da me zgrabi in iz hiše telebi. Jaz pa se bojim, da ne bi bila kriva smerti kakega človeka. ” Fabíola in |
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | Tako veličastni, tako slovesni občutki me navdajajo, da se skoraj bojim, da ne bi bilo res, kar me čaka, ampak le |
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | Ga gledal in iz Njegove roke prejel krono zveličanja? Glej, bojim se, da bi vse to ne ostalo le sladko upanje |
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | domovino. Jaz pa — njihov poveljnik — sem malo da ne žalosten. Bojim se, da doma ni vse v redu. |
Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800): | I 2 * teshku se podſtopim ſazhet’ tu petje: * k’ se bojm, * de na ſt’rim, kar m’i je ſtr’rit |
Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800): | szer tud’: k’nebu ſgubim: Shov, k’se mozhnu pekla bojm: Vender (męnem) je ſhalloſt vsa Savl’ tebe zhes vse lublen |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | grozno dežévno. Sovína, Voljska, Paka so velike, de malokdaj tako. Bojimo se, de bi nam setve ne potoníle, sosebno pôzne. Dan |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | tudi dežja nam ni manjkalo, pa vendar se zdaj suše bojimo; gorko je bilo zadnje dní tako, da je bilo v |
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | na ſmert smiſlimo! koku maihinu, inu napremiſhlenu ſe mi tiſte boymo! mi shivimo, koker debi nihdar na vmerli, inu je vunder |
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | sriamnam isdati, inu v' loviti. O koku mozhnu ſe mi boymo, kader smiſlimo, kam je Judesh perſhu, mu koku glaboku je |
Mlinar in njegova hči (1867): | bojé. Micka. Jaz ne, Janko. Pogledi me! Kaj se morda bojiš mojega bledega obličja? |
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | tiga dobriga. Ansh. Ozhem s' tabo jiti, zhe ſe ſama bojiſh — Miz. Nizh ſe nebojim — le tukej oſtani, Anshe; jeſt bom |
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | golfat , raji bom jeſt njega. Nęshka. Al ſe nizh ne bojiſh! Matizh. Koga ſe bom bal? Kdur ne vaga , je bres |
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ſtèrgati. Kakor hitru pak bi imel, kaj dobiti, ali le bojiſh kaj sgubiti, takrat ny vezh ne prasnjka, ne Nedęle sa |
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | je ſvaril ino rekel: „Kaj ſe tudi tí Boga ne bojíſh? Nama ſe praviza godí, plazhilo ſva prejéla, ktero |
Fabule ino pesmi (1836): | dol gledíſh, Kak veter drevje goni. Nevihte ſe ti ne bojiſh, Gda drugo drevje ſtêre: Zhi ti le s’ liſtjom saſhumiſh |
Življenja srečen pot (1837): | ſtorili, kalj? 4. ˛Smerti ſe ne boj; ako ſe Boga bojiſh, ino ſerzhen bodi; tudi kugle, ki na boji ſhvégajo, boshja |
Življenja srečen pot (1837): | bi naj bilo. “ ˛Sv. Jefrem ji rezhe: „Ti ſe ljudi bojiſh, Boga pa ne, ki je povſodi prizhejózh, ino bo enbart |
Življenja srečen pot (1837): | pekel. “ Tako ſv. Jeronim govorí. Mladénzh, ki ſe globoke jame bojíſh, ktero tebi nezhiſtoſt naſtavlja, ne poſluſhaj sapelivih tovarſhov, kteri pravijo |
Genovefa (1841): | ſe ne bojiſh ſtrahot téga kraja? Lé ſmehljaj ſr, lé! Tvôje ſmehljanje mi |
Genovefa (1841): | plazhila v hudobne déla sapeljati, sakáj njih plazhilo je vézhno. Bojita ſe ſaj Bogá bolj, kakor ljudi. Ali hózheta morde réſ |
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | ſe sadershi , de ne bodo zhutili — Miz. Nizh ſe ne bojite — to je moja ſkèrb — ( grę ) PETI NASTOP. Anshe , Jaka. Jak. |
Ferdinand (1884): | je li moja bolezen tako huda, da se še celó bojite blizo mene priti? Le ostanite, le ostanite tam, kjer stojite |
Tiun - Lin (1891): | da ste carjev uradnik,« zaderem se nanj, »Vi, ki se bojite morskih razbojnikov? Zahtevam od Vas, da me vzamete pod svojo |
Slate jabelka (1844): | kteri ſkoraj zel dan molijo in boshjo hvalo pojó. »Ne bojmo ſe, de bi naſ opravila, ki jih is pokorſhine opravljamo |
Slate jabelka (1844): | popolnama podloshni njegovi previdnoſti, in po tem ſe nizh ne bojmo, naj ljudje soper naſ govoré ali ſtoré, karkoli hozhejo; vſe |
Svetu pismu noviga testamenta (1784): | glavi pak ſo vſi ràs-ſhtęti. 31. Nikar ſe tèdaj ne bójte, vy ſte bólſhi, kakòr veliku grabzov. 32. Katęri koli tèdaj |
Svetu pismu noviga testamenta (1784): | vy na vuhú ſliſhite, osnanujte vèrh hiſh. 28. Inu ne bójte ſe pred tęmi, katęri telú vmorę, duſhe pak ne mórejo |
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Bogú ménil uſtrézhi, kdor vaſ umorí. Pa nizh ſe ne bojte! Jas ſim ſvet premagal; le v' mé saupajte, tudi ví |
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | s' ljubesnjivim, njemu laſtnim glaſam je djal: „Nikar ſe ne bojte! Jas ſim, jas Jesuſ, ki ſim bil krishan sa vaſ |
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | la rekozh: „Ne bojte ſe! Goſpod Bog ſe bo sa vaſ vojſkoval! “ Sdaj vsdigne |
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | k' njim, jih prime, ino rezhe: „Vſtanite, nikár ſe ne bojte! “ Odpró ozhi, pa ne vidijo drusiga, kakor ſamiga Jesuſa v' |
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | jih obſije. Vſi ſe preſtraſhijo. Pa angelj jim rezhe: „Ne bojte ſe! Glejte, osnanim vam veliko veſelje, ktero sadene vſe ljudſtvo |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | ga mi otročiči. Ptujec viditi nas plahe hitro reče: „Ne bojte se me; sem pošten mož ; iščem samo za to noč |
Valenštajn (1866): | v Ratisboni je. Grofinja. Takó Ne bo. Zdaj ne. Ne bojte tega se. (Tekla, zelo ganjena, steče k materi ter je |
Biblia (1584): | pred temi, kateri Tellu vmoré, inu nemogo Duſhe vmoriti: Temuzh bujte ſe veliku vezh pred tém, kateri more Tellu inu Duſho |
Čas je zlato (1864): | neki hišici vertnih ulic žalostno vpitje, med kterim se pogoste batine žvižgajoče brezovke slišijo. Silovito rojenje, preklinovanje, žalostni in mili glasovi |
Čas je zlato (1864): | že boli, to de ne deseti del od tega, kakor batine mojega strica, ki so vsak dan moja navadna večerja« odgovorí |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | na ſvitlo dajal ſe bode v Sadru (Zara) pri bratama Battara, in njih vzhrédnik bode g. profeſar Anton Kuzmanich. Namen tega |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | priniti. Mi vas pozdravljamo, i ostajemo vam na sluxbi Bratja Battara sʃr. '' Kakor imajo ˛Serbljani ſvoje „˛Srbſke Novine in Podunavko,'' kakor |
Fizika (1869): | Baterija v koritu, Trogapparat, 173. Baterija v kozarcih, Becherapparat, 173. Batterie, elektrische, električna baterija. Becherapparat, baterija v kozarcih. Beharrungsverögen, stanovitost. Beobachten |
Fizika (1869): | Bát, Kolben, 122. Baterija električna, elektrische Batterie, 166. Baterija v koritu, Trogapparat, 173. Baterija v kozarcih, Becherapparat |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | kupe pomorili. Kadar je bila Rusija pod košam, je razdélil Batukan svojo armado na dve trumi. Perva je derla skoz Poljsko |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | zgodopisca Karamzina je dal Oktaj, sin mogočniga Džingiskana, svojimu žlahtniku Batukanu 300,000 vojakov. Ti so ruske nezlóžne kneze zaporedama premagali in |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | strašno pomahal in potolkel. To je bilo leta 1241. Druga Batukanova truma je imela svoje okó na Laško deželo. Mahne na |
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ali je proſtor prenozhiti na domu tvojiga ozheta? “ Mu odgovori: „Batvelova hzhi ſim, ſinú Nahorjeviga, ki je bil Abrahamov brat. ˛Slame |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | künft. verg. Zeit), ki so ga nemški slovničarji skovali (gl. Bauer i. dr.), rabi res prosti Nemec le sed. čas. To |
Robinson mlajši (1849): | vedno — skoz— vun ino vun immer radost Ewigkeit. Sadovnik — ovočnik Baumgarten. Sed — ser — siv grau. |
Viljem Tell (1862): | skupaj vi Ne morete njegovih spon odpeti! (Baron se probudí. ) Baumgarten. Probuja se, mirujte! Atinghausen (se skloni). Kje je? Staufaher. Kdo |
Viljem Tell (1862): | je, le jezero in snežniki svetijo se v mesečini. Melhtal, Baumgarten, Vinkelrid, Sarnski pristavnik, Burkhart z Griča, Arnold Seva, Miklav Pečnik |
Viljem Tell (1862): | spehan mož. Verni. Poznam ga, Baumgart je iz Alcelna, Konrad Baumgarten. (ves spehan priteče. ) Brodnik, za voljo božjo, dajte čoln! Ruodi |
Viljem Tell (1862): | Brodnik, za voljo božjo, dajte čoln! Ruodi. Kaj taka naglica? Baumgarten. Odvéžite! Rešite smrti, prepeljite me ! Kuoni. Rojak, pa kaj vam |
Viljem Tell (1862): | Verni, lovec, Ruodi, ribič. Kmetje z Untervaldna. Arnold Melhtal, Konrad Baumgarten, Sarnski pristavnik, Strut Vinkelrid, Miklav Pečnik, Burkhart z griča, Arnold |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | verigar v Ljubljani, za izdelke svojiga rokodélstva. 2. Gosp. Aug. Baumgartner, srebrar iz gorniga Estrajha, za srebernino. 3. Gosp. F. Bednaček |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | omár Ljubljanskiga mizarja Matevža Novaka, od ženskih srebernih ovratnikov Auguština Baumgartnerja, srebrarja iz Obernberga v gornim Estrajhu, od tabačnic žlahtniga Frid |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | široko platneno vezílo, ktero je dobro namazano z drevnim mazilam (Baumwachs). Od tega vezila odreži toliko, kolikor ti je potreba, de |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | zhaſu ſe perkashe : 2. Goſenza béliga drévniga metulja (Raupe des Baumweisslings), kteri je she zhes simo v podobi goſenze preshivil. 3. |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſadniga drévja sa rejo dobiti. ” — V danaſhim zhaſu drevnih saſadiſhev (Baumschule) ne manka, is kterih ſe lahko dreveſza dobivajo. Vſak priden |
Andrej Hofer, junaški vodja Ti... (1886): | Tirolska, a on se je s svojimi pogumnimi Pasajerci, prepustivši Bavarce in Francoze svojim sobojnikom, da bi jih pretepli, obrnol v |
Andrej Hofer, junaški vodja Ti... (1886): | ko so Tirolci, ki so za pogajanja neprestano streljali na Bavarce in Francoze, nehali streljati, nasprotno zahrumelo je na bregih ukanje |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | gimnazija v Ljubljani, praviga člena c, k. kranjske kmetijske in bavarske botanske družbe, i. t. d. Tak je delo tvoje dokončano |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1864): | Laškem, pa tudi drugod. — Tri nemške srednje vlade pod načelstvom bavarske delajo zvezo med seboj, da bi se zoperstavile pruski in |
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | v Augsburgu, a leta 1837 ozaljšal ga s civilnim redom bavarske krone. Tudi v Augsburgu je o prostih urah rad pisal |
Rudninoslovje (1867): | se nahaja v angleškem Cornwallu, v saskej Mišnji i pri bavarskem Pasovu. Na Slovenskem so našli čist kaolin pri sv. Martinu |
Rudninoslovje (1867): | se nahajajo sosebno v sibirskem Katharinenbergu, na otoku Elba, v bavarskem Bodenmaisu i dr. 6. Korund¹) kristalizuje romboederski (sl. 42), a |
Rudninoslovje (1867): | Meseriči na Moravskem, Karosuliku na Grönlandskem, v norveškem Modumu, v bavarskem Hörlbergu, na otoku EIbi, v moravskej Rozni i pri Sterzingu |
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | svetinjo in srebern lavorov venec. Leta 1850 mu je podelil bavarski kralj Maks križec, red sv. Mihela, Pražko vseučilišče pa ga |
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | lepih spisov za mladino dal na svetlo. Leta 1826 je bavarski kralj Ljudevit, spoznavši Šmidove zasluge, podelil mu mesto stolnega korarja |
Šola v boju proti pijančevanju (1898): | takozvano »Guttemplersko pivo«, ki ima le 1½%, alkohola. Pravo bavarsko pivo ima 4, 5 do 6%, alkohola. |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | naj poſkuſhajo osnanilo , ki ſim ga v vertnih novizah is Bavarſkiga bral ; rad bi svedil , ali je réſ, kar tam piſhejo |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ki ſim ga pred nekimi létmi v vertnih novízah is Bavarſkiga bral. Zhéſhplovo ſadje mi je she od njega dni od |
Rudninoslovje (1867): | sosebno v severnej Ameriki, v Perziji, v Modeni i na Bavarskem, a kamena smola največ pri mrtvem morji, v Albaniji, v |
Mineralogija in geognozija (1871): | so v 30 letih nastati 6 črevljev debelo šotišče, na Bavarskem so pa skrbne preiskave kazale, da na leto naraste le |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | nemški kmetovavci pri letašnimu velkimu zboru v Munakovim (München) na Bavarskim ravno to vprašanje vganovali, in de ga je le gosp. |
Valenštajn (1866): | Polkovniku Svisu je car ukazal Uže, naj se pomakne na Bavarsko. Valenštajn. I kaj je storil Svis? Kvestenberg. Kar bil je |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | shidni jajzhki oberó, ter varno de ſe shida ne rasterga. Bavela ſe obere in poſebej hrani, in tudi poſebej ali proda |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | bolj po volji. Şlaba shida pa ſe mora poſebej djati. Bavela in druga ſlabeji shida ſe ali poſebej prodá, ali pa |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | in gladka; 3. preden sazhneſh odvijati, je tréba od kokonov bavelo obrati, in to she takrat, ko jp pervizh obiraſh, preden |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | okoli, kakor kako mrésho pajzhevni podobno, ki jo na Laſhkim bavelo imenujejo, potlej pa drugo, ki ji na Laſhkim galeta, na |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ki se k tem marelam potrebuje , iz ptujih dežel pride. Bavélo, palice, pušice, konce (špice) in podpornje (rorčike), dobivajo naši kupci |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | de tedaj na leto nar manj 50 tavžent goldinarjev za bavélaste dežobrane samo iz Krajnskiga v ptuje dežele gre, ktere večidel |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | stari ženici sem ter tjè vidijo: vsi drugi pa nosijo bavélaste dežobrane, bahači pa clo svilne (židane ). Res je sicer, de |
Robinson mlajši (1849): | delje se je s tem bavil — obiral, — trudil, s tem vekšo ročnost ino urnost je dobival |
Ferdinand (1884): | zelišča in kamenja, delal razne kemične poskuse ter se tudi bavil z zemljepisjem in opazoval zvezde. Po dnevi je delal tudi |
Lohengrin (1898): | Ozirati se ni dolžnost! Kdo z dvomom zlobnih bi se bavil, Pred njim nič ne zgubi krepost. Miroslav. Če meni odgovoriti |
Robinson mlajši (1849): | nikáke pravice ne imajo imeti, se z izmenjevanjem penez — novcev baviti — obirati. Sodek zlatin zern je dosegnol, da bi se kupčevi |
Stric Tomaž (1853): | kovačnici, kjer je Halaj Tomaža še na rokah vkleniti dal, bavši se namreč čverstega zamorca. Milo je bilo viditi, ko se |
Kmetijske in rokodelske novice (1845): | kokošim vsaki dan jesti dajo. Centralblatt d. landw. Vereins in Baiern. Slovenske besede. (Nadalje. ) R. Prav plemenito je biti iskren domorodec |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1861): | odbor; sliši se govorov vsake baze, vendar skor vsi se poganjajo za zdravo ustavno življenje in |
Mineralogija in geognozija (1871): | oksidula; na drugi strani kremeno kislino z 1 ekvivalentom zasede (baze) glinice, železnega oksida ali hromovega oksida. Tudi splošne formule rabimo |
Mineralogija in geognozija (1871): | najde se v olivasto-zelenih, kratkih rombiških stebričkih, največkrat vtrošen v basalt. T. = 6 do 7; g. = 3.4. |
Mineralogija in geognozija (1871): | samo kvartarni so se naseli pozneje ko se je prikazal basalt. |
Mineralogija in geognozija (1871): | stebre razpokano. Taki šestostrani stebri se prav lepo vidijo pri basaltu; pri Stolpih (Stolpen) v Saksonskem in pri Unkel poleg Rena |
Mineralogija in geognozija (1871): | d., ki večidel celi leže v glinatih in peščenih tleh. Basaltov konglomerat navadno daja prav rodovitno ilovato in glinato zemljo. 39. |
Mineralogija in geognozija (1871): | Navadni augit najdeš kot augitovo skalovje, tudi je glavni del basaltov, porfirov in lav. Kokolit je augitu podoben, zrnast mineral, obstoječ |
Mineralogija in geognozija (1871): | jih skoraj celó nič ni, je pa več trahitovih in basaltovih. Diluvialne tvorbe pa vidimo da so prerili samo vulkani, ugasli |
Kuharske Bukve (1799): | per vratíni, pezhęnke, ali kar pezheniga oſtane od koſhtruna, kopuna, Basanta, jerebíz, selenine, ohrovta, en zhebul, rępo, korenje, peterſhila s' korenino |
Hrana evangeljskih naukov (1835): | ſovraſhtvo, ino v' druge poprejne pregréhe podál. „Tajiſti, uzhi ſv. Basili, kateri k' teleſu ino kervi Goſpodovi perſtopi, ne ſmé le |
Življenja srečen pot (1837): | Nagla jesa pamet otemní, in zhloveka v' shvino premení. “ ˛Sv. Basili. 17. ˛Sv. Franziſhko ˛Serafinſki. Mlad prijatel vbógih. Veliko ſtariſhev je |
Življenja srečen pot (1837): | ſta ſi bila ſv. Basili ino ſv. Gregor Nazjanzhan. ˛Sv. Basili je imel imenitne, ſvete ſtariſhe. Njegova babiza ſv. Makrina, ino |
Življenja srečen pot (1837): | krivoverzam povedal, ino niſo ſe predersnili njemu shaliga ſtoriti. ˛Sv. Basili je mladenzham veliko naukov sapiſal, ino je bil, kakor ſv. |
Življenja srečen pot (1837): | mladenzhu. Taka prijatela ino ſholſka tovarſha ſta ſi bila ſv. Basili ino ſv. Gregor Nazjanzhan. ˛Sv. Basili je imel imenitne, ſvete |
Življenja srečen pot (1837): | v' tebi, o Bog, ne pozhiva. “ ˛Sv. Avguſhtin. 6. ˛Sv. Basili in ſv. Gregor. Poſhtena tovarſha ino sveſta prijatela. Svéſt prijatel |
Življenja srečen pot (1837): | dijaki ſo po velikih meſtah grosno rasvujsdano shiveli; alj mladi Basili ſe je sapelivih tovarſhov varval, ino ſi je ſvetiga Gregorja |
Življenja srečen pot (1837): | po vſi mozhi jiſhimo. “ Poln dobrih del je ſklenil ſv. Basili ſvoje ſveto shivlenje. Od prevelikiga joka ſe per njegovim pogrebi |
Slate jabelka (1844): | is miſIi ne ſpuſti prizhujozhnoſt boshjo. « — Tako piſhe ſveti uzhenik Basili. Ravno letá ſveti uzhenik piſhe od ſvojiga prijatla, ki je |
Kuharske Bukve (1799): | moſht dęval. 255. Selni jeſih. Vsami ſpiknarde inu rosmarin zvętja; basilike, melíſe, ſuhiga lupka od lemón inu pomoranzh; tę sęla pomo |
Kuharske Bukve (1799): | Drugiga govejiga meſa perſtavi po navadi kuhat, sraven en malo basilike inu peteriſhila; ga ſpęni, inu oſoli. — Kader je uno meſo |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1882): | je uže naprej sprevidelo , da vkljub obilnemu številu altarjev v baziliki ne bodo mogli lahko vsi za maševanje priti na vrsto |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1882): | g. Peterlin je s pričetka nameraval ta dan maševati v baziliki sv. Klemena; pa bal se je prevelikega drenja, toraj se |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | so mogli naši spredniki podzemeljsko sadje, ki je divjiga več baž podolgovatiga, butičastiga brez skončave v tenko korenino — korún, korunje imenovati |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | plazhuje. Vosovi sa blago ſo napravljeni, kakor je sa vſake bashe blagó potréba; drugazh mora biti narejena perprava vosov sa prepeljavati |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | pokice bile; tudi se primeri, de, ko do stén nove baže pridejo, na enkrat odmanjkajo. Če pridejo podzemeljski gázi ali puhi |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Celja smo dolžni za lepe pridelke Boga hvaliti. Žita vsake baže smo obilo pridelali; orehov, sosebno pa češpelj imamo zalogo, de |
Kmetijske in rokodelske novice (1848): | pomnožujejo, so tíle: 1. Davk od solí. Sol je dvoje baže: podzemeljska sol in morska. Podzemeljsko sol ali že čisto vledenito |
Kmetijske in rokodelske novice (1848): | in v ptujih deželah nakupi, narejajo v deržavnih fabrikah razne baže vdelaniga tobaka, kteriga v zakladnice po deželah postavljene razpošljejo. Iz |
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | serca za ljudstvo je bilo malo, in ravno gospodje tiste baže se čez mene nar bolj šopirijo. Kar pa zadene hudobno |
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | B. Potočnik je tudi 12 takih metuljev, tode nekoliko druge baže, ktere ste v Novícah in Slovenii brali, izpustil. 4. Gospod |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | vino. Sicer pa tudi rečemo, da ni vès „Vipavec” ene baže; ampak so vipavske vina mnogoverstne dobrote in močí. Vino iz |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | v saboto 19. decembra 1857. Od sive ajde kaj. „Te baže ajda se je letos, ker se je povsod le po |
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | v naše zadeve; kujejo laži in je trosijo pa vse baže nam podtikajo. Ali ni to čudno? ” „Res je; ali povejte |
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | zimo. 82. Ohrovtova župa. Meso z mandelnovim hrenam. Gnjatni blekici. Bažan z dušenim kislim zeljem. 83. Lovska župa. Meso s čebulova |
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | pečenka. Solata. 98. Moknati cmočki. Meso s peso. Krompirjev štrukel. Bažan s kislim zeljem. 99. Moknata jed. Meso s čebulovo polivko |
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | se v pečno ponev nateče, v posebni skledčici perdeni. Pečeni bažan. Bažana ali s tankim špeham natakni ali pa persi s |
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Perutninna drobnjava na župi. Meso z mandelnovim hrenam in kumarcami. Bažan s kislim zeljem. Podnevni in ponočni angleški cmok. Pečen jagnjičev |
Rudninoslovje (1867): | se ón kvadrat zove tudi piramidino stojalo — tudi stojalni robovi (bb). Enakoroba se imenuje zato, ker so si vsi rogljevi robovi |
Fizika (1869): | iznašel (Pod. 201.). Kader gre električni tok skoz obe spiraljki bb, postaneta v nju vtaknjena železna valjarja magnetična, in privlačita prečko |
Mineralogija in geognozija (1871): | iz preduha a z lavo napolnjenega, zgoraj razširjenega v žrelo bb, ki se med tem čedalje bolj razpenjajo in razploščajo. Prehajajo |
Zoologija (1875): | pa kakor bela, svetla vlakna, v podobi trakov ali vezil bb, spaja kost s kostjo. Vezi so torej sosebno imenitne za |
Mineralogija in geognozija (1871): | ampak poprek (a a), včasi pa tudi ž njimi. vzporedno (b b). Da so se skladi tako zvili zdaj valovito, zdaj |
Fizika (1869): | zobovjem krogovega krajca, in s tem se spiralkini nedelavni kos BC ali podaljša ali prikrajša, in tedaj dá nihajem potrebni trpež |
Aritmetika za učiteljišča (1885): | praštevila (relative Primzahlen); pr. 2, 9, 12; prav takó ab, bc, cd, abcd. Število, katero je razdelno z dvema ali več |
Aritmetika za učiteljišča (1885): | 12. vrsti od spodaj ne čitaj: a(b + c) = ab + bc ampak: a(b + c) = ab + ac. |
Rudninoslovje (1867): | delajo štiri med sabo enake robove ac, ad, bc i bd, ki gredó ob liku gori i doli. Skozi razpolovišča dveh |
Aritmetika za učiteljišča (1885): | ad = bc. Razdelivši to jednačbo z b d, dobimo ad: bd = bc : bd, ali a : b = c : d. Pravo številno sorazmerje |
Aritmetika za učiteljišča (1885): | Razdelivši to jednačbo z b d, dobimo ad: bd = bc : bd, ali a : b = c : d. Pravo številno sorazmerje je torej |
Rudninoslovje (1867): | ae i de, delata tudi podaljšana kraka, to je kraka be i ce, a kolikošen je ta kot, bere se lehko |
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ne bo od ſmerti vſtal. “ Pa „od ſmerti vſtati,“ teh be- |
Kmetijske in rokodelske novice (1848): | učí. Kako potrebna je popolna znanost slovenskiga jezika našim uradnikam (Beamten), se je undan pri volitvi poslancov za Frankfort kej očitno |
Sacrum promptuarium (1695): | beſſede S. Duha, kir pravi: Labores manuum tuarum, quia manducabis, beatus es, & benè tibi erit. Inu de ſi lih takorshen ſtan |
Pozhétki gramatike (1811): | ſtvari, poſtavim: bon pere, dober ozhe; bonne mere, dobra mati, beau livre, lepe bukve; belle image, lepa podóba; beſede bon, bonne |
Pozhétki gramatike (1811): | livre, lepe bukve; belle image, lepa podóba; beſede bon, bonne, beau, belle, ſo perlogi perlosheni imenam pere, mère, livre, image. Posná |