amfibol amil amilov amin amiti ammoniak ammonites ammonium amoniak amonij amonit amor amorph ampak amplius ampula amtikati amuse amx amyl amylalkohol amyloxyd amylum an Ana anadonta anagallis analcim analiza analogičen analyse Ananias Ananija Anas anati anatina Anatolija anatomija anatomski anatomsko anchusa ancillam Ančika and and. andel Anderl andern Andervald andlati andoht andohtja andohtljiv andohtljivo Andrej Andrejče Andrejček andrejčkov Andrija Andrioli Andromeda anemavi anfang ang. angel angelc angelček angelikin Angelo angelov angelski angelus angezeigt angl. angleški angleško Angleško Anglež Angličan Anglija anglikanec anglikanski angriffspunkt anguilla Anhaltsko Anica anilin anima animalen animam animas anisol Anka anker anlassen Annaberg annos annuus anorganisch anori ansahen ansetzen ansicht ant. anthemis antheridia antica Antilopa antilopin antimon antimonov Antioh Antiohija antiquo antlja Anton Antonij Antonio antonov antonovčev Antonovec antvart antverh antverhar anus Anzelm anzidlar anziehung anziehungskraft Anže anžetov ao aob aon aorist ap ap. Apač apačev Apačevina aparat aparuit apaški Apat apatit apem apercepcija apercepcijski apercipirati apes apetalae
| Rudninoslovje (1867): | zarad tega smarágdovec imenovan — nahaja se v štajerskem Pohorji. 3. Amfibol²) navadno rožanec (Hornblende) ime- |
| Mineralogija in geognozija (1871): | tem sklepali na dotiko s sosednim ljudstvom. 2. Roženec ali amfibol tudi kristalizuje v prismah monoklinskega sistema, podoba 65. Sestavljen je |
| Kemija (1869): | éter, 451. Ameisensäure, mravska kislina, 462. Ameisenspiritus, mravski cvet, 462. Amil, Amyl. Amin étilov, 478. Ammoniak, amonijak, 412. Ammoniak buttersaures, maslenokisli |
| Kemija (1869): | lugomerje. Alkaloid, palužnina, alkalojid, 475. Alkana, 486. Alkohol, 471. Alkohol amilov, Amylalkohol, 475. Alkohol etilov, Aethylalkohol, 471. Alkohol metilov, Methylalkohol, 474. |
| Kemija (1869): | sebi ni za rabo. V trgovini se pa prodaja valerijanovokisli amilov okis, pomešan z vinskim cvetom pod imenom jabelčno olje, a |
| Kemija (1869): | tekočin, zlasti ondi, kjer se iz krompirja kuha žganica. Surov amilov alkohol imenuje se patoka (Fuselöl). Očiščen je oljnata tekočina zopernega |
| Kemija (1869): | Ammoniak, 463. Amonijak ogljenčevokisli, kohlensaures Ammoniak, 412. Amorph, brezličen. Amylalkohol, amilov alkohol, 475. Amyloxyd, amilov okis, 475. Analyse chem. , kem. razkroj |
| Kemija (1869): | kohlensaures Ammoniak, 412. Amorph, brezličen. Amylalkohol, amilov alkohol, 475. Amyloxyd, amilov okis, 475. Analyse chem. , kem. razkroj. Analyse organische, organski razkroj |
| Kemija (1869): | in čutnost, zategadelj se pogosto rabi pri kirurgičnih operacijah. 3. Amilov alkohol, C10H12O2, (Amylalkohol.) ali hidrat amilovega okisa, C10H11O.HO, se dela |
| Kemija (1869): | pri kirurgičnih operacijah. 3. Amilov alkohol, C10H12O2, (Amylalkohol.) ali hidrat amilovega okisa, C10H11O.HO, se dela zraven étilovega alkohola pri vrvežu sladornatih |
| Kemija (1869): | z vinskim cvetom pod imenom jabelčno olje, a zmes ocetnokislega amilovega okisa in ocetnokislega étilovega okisa z imenom hruškovo olje. III |
| Kemija (1869): | Ameisensäure, mravska kislina, 462. Ameisenspiritus, mravski cvet, 462. Amil, Amyl. Amin étilov, 478. Ammoniak, amonijak, 412. Ammoniak buttersaures, maslenokisli amonijak, 463. |
| Kemija (1869): | grozdni slador 485. Trden, fest. Treibherd, plavnik. Triáthylamin, trojni etilov amin, 478. Trohneti, verwittern. Tropfstein, kapnik. Tuha, Graphit, 388. Tvar, Stoff |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | ali ſgovarjej, kader se drugi zhes tuiſti hudu obreſujejo. Kaj gredo tebi tvojega bliſhnega falerji am, de njeh po soseski reſnashash |
| Kemija (1869): | 412. Ammonium, amonijum, 413. Amonijak, Ammoniak, 412. Amonijak bagrenokisli, purpursaures Ammoniak, 470. Amonijak bakreno-okisni, Kupferoxydammoniak. Amonijak klorovodenčev, salzsaures Ammoniak, 412. Amonijak |
| Kemija (1869): | bagrenokisli, purpursaures Ammoniak, 470. Amonijak bakreno-okisni, Kupferoxydammoniak. Amonijak klorovodenčev, salzsaures Ammoniak, 412. Amonijak maslenokisli, buttersaures Ammoniak, 463. Amonijak ocetnokisli, essigsaures Ammoniak |
| Kemija (1869): | Ammoniak buttersaures, maslenokisli amonijak, 463. Ammoniak essigsaures, ocetnokisli amonijak, 463. Ammoniak kohlensaures, ogljenčevokisli amonijak, 412. Ammoniak purpursaures, bagrenokisli amonijak, 470. Ammoniak |
| Kemija (1869): | bakreno-okisni, Kupferoxydammoniak. Amonijak klorovodenčev, salzsaures Ammoniak, 412. Amonijak maslenokisli, buttersaures Ammoniak, 463. Amonijak ocetnokisli, essigsaures Ammoniak, 463. Amonijak ogljenčevokisli, kohlensaures Ammoniak |
| Kemija (1869): | Ammoniak kohlensaures, ogljenčevokisli amonijak, 412. Ammoniak purpursaures, bagrenokisli amonijak, 470. Ammoniak salzsaures, klorovodenčev amonijak, 412. Ammonium, amonijum, 413. Amonijak, Ammoniak, 412. |
| Kemija (1869): | Ammoniak, 463. Amonijak ocetnokisli, essigsaures Ammoniak, 463. Amonijak ogljenčevokisli, kohlensaures Ammoniak, 412. Amorph, brezličen. Amylalkohol, amilov alkohol, 475. Amyloxyd, amilov okis |
| Kemija (1869): | 462. Ameisenspiritus, mravski cvet, 462. Amil, Amyl. Amin étilov, 478. Ammoniak, amonijak, 412. Ammoniak buttersaures, maslenokisli amonijak, 463. Ammoniak essigsaures, ocetnokisli |
| Kemija (1869): | 470. Ammoniak salzsaures, klorovodenčev amonijak, 412. Ammonium, amonijum, 413. Amonijak, Ammoniak, 412. Amonijak bagrenokisli, purpursaures Ammoniak, 470. Amonijak bakreno-okisni, Kupferoxydammoniak. Amonijak |
| Kemija (1869): | Ammoniak, 412. Amonijak maslenokisli, buttersaures Ammoniak, 463. Amonijak ocetnokisli, essigsaures Ammoniak, 463. Amonijak ogljenčevokisli, kohlensaures Ammoniak, 412. Amorph, brezličen. Amylalkohol, amilov |
| Mineralogija in geognozija (1871): | druzih, ki se najdejo tudi v St. Kasijanu, n. pr. Ammonites Aon Münst. Halobia Lomel Wissm. , dvé za zgornjo alpinsko trias |
| Kemija (1869): | Ammoniak purpursaures, bagrenokisli amonijak, 470. Ammoniak salzsaures, klorovodenčev amonijak, 412. Ammonium, amonijum, 413. Amonijak, Ammoniak, 412. Amonijak bagrenokisli, purpursaures Ammoniak, 470. |
| Kemija (1869): | amonijak, 470. Ammoniak salzsaures, klorovodenčev amonijak, 412. Ammonium, amonijum, 413. Amonijak, Ammoniak, 412. Amonijak bagrenokisli, purpursaures Ammoniak, 470. Amonijak bakreno-okisni, Kupferoxydammoniak |
| Kemija (1869): | amonijak, 412. Ammoniak buttersaures, maslenokisli amonijak, 463. Ammoniak essigsaures, ocetnokisli amonijak, 463. Ammoniak kohlensaures, ogljenčevokisli amonijak, 412. Ammoniak purpursaures, bagrenokisli amonijak |
| Kemija (1869): | amonijak, 463. Ammoniak essigsaures, ocetnokisli amonijak, 463. Ammoniak kohlensaures, ogljenčevokisli amonijak, 412. Ammoniak purpursaures, bagrenokisli amonijak, 470. Ammoniak salzsaures, klorovodenčev amonijak |
| Kemija (1869): | galunu more glinico zameniti kromov ali železni okis, natron ali amonijak more stopiti na kalijevo mesto, in pri vsem tem ostane |
| Kemija (1869): | Ameisenspiritus, mravski cvet, 462. Amil, Amyl. Amin étilov, 478. Ammoniak, amonijak, 412. Ammoniak buttersaures, maslenokisli amonijak, 463. Ammoniak essigsaures, ocetnokisli amonijak |
| Kemija (1869): | Amonijak klorovodenčev, salzsaures Ammoniak, 412. Amonijak maslenokisli, buttersaures Ammoniak, 463. Amonijak ocetnokisli, essigsaures Ammoniak, 463. Amonijak ogljenčevokisli, kohlensaures Ammoniak, 412. Amorph |
| Kemija (1869): | Ammoniak, 412. Amonijak bagrenokisli, purpursaures Ammoniak, 470. Amonijak bakreno-okisni, Kupferoxydammoniak. Amonijak klorovodenčev, salzsaures Ammoniak, 412. Amonijak maslenokisli, buttersaures Ammoniak, 463. Amonijak |
| Kemija (1869): | amonijak, 463. Ammoniak kohlensaures, ogljenčevokisli amonijak, 412. Ammoniak purpursaures, bagrenokisli amonijak, 470. Ammoniak salzsaures, klorovodenčev amonijak, 412. Ammonium, amonijum, 413. Amonijak |
| Kemija (1869): | Amonijak maslenokisli, buttersaures Ammoniak, 463. Amonijak ocetnokisli, essigsaures Ammoniak, 463. Amonijak ogljenčevokisli, kohlensaures Ammoniak, 412. Amorph, brezličen. Amylalkohol, amilov alkohol, 475. |
| Botanika (1875): | čudno dober gnoj, to pride od todi, ker ima mnogo amonijaka in fosforove kisline v sebi. Mekine so tudi izvrstno gnojilo |
| Kemija (1869): | Čist hidrat železnega okisa dobimo, ako razproščen železni klorec z amonijakom oborimo; tudi tako imenovana rja, ki se napravi na železu |
| Kemija (1869): | vinskocvetna tekočina prehaja v ocetno kislino. Razgreješ li aldehid z amonijakom in s srebreno raztopino v steklenej betici, odkisi se srebro |
| Botanika (1875): | jih več, ki so sami za sebe ali spojeni z amonijakom razpustni v vodi, kakor prstna kislina, ulminova kislina in studenčna |
| Botanika (1875): | prahu podobna ali lahko razdrobljiva tvarina, ki ostro smrdi po amonjaku. Pripeljejo ga iz nekterih otokov in iz nekterih mest suhe |
| Kemija (1869): | purpursaures, bagrenokisli amonijak, 470. Ammoniak salzsaures, klorovodenčev amonijak, 412. Ammonium, amonijum, 413. Amonijak, Ammoniak, 412. Amonijak bagrenokisli, purpursaures Ammoniak, 470. Amonijak |
| Mineralogija in geognozija (1871): | in glavonogci, med temi zlasti veliko sedaj odmrlih rodov, kakor ammonitov in belemnitov. Črvov je malo; rakov več; hrošči in žuželke |
| Sacrum promptuarium (1695): | ſpiritui meo, quæ ſunt probata coram Deo, & hominibus. Concordia fratrum, & amor proximorum, & vir, & mulier benè ſibi conſentientes. Inu dokler Sakon duej |
| Kemija (1869): | Amonijak ocetnokisli, essigsaures Ammoniak, 463. Amonijak ogljenčevokisli, kohlensaures Ammoniak, 412. Amorph, brezličen. Amylalkohol, amilov alkohol, 475. Amyloxyd, amilov okis, 475. Analyse |
| Sacrum promptuarium (1695): | je mogla vſe opravit, on pak nej bil sa drugu ampah sa jeiſti, inu sa ſpati, satoraj shena vezhkrat ga je |
| Sacrum promptuarium (1695): | odgovorj ona, gartroshe: odpre fazonetel, inu nej bilu drugiga noter ampak lepe frishne gartroshe, lete restala tem vboſem Jetnikom, kar prezej |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | gori vsame: 21. On pak nima korenine ſam v' ſebi, ampak je zhaſni: kadar pak nadlóga ali preganjanje savólo beſsęde vſtane |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | pa ſe jim ſhipe pobijejo. Vreteno ſe nikoli ne rasdela, ampak vezhidel le po nemarnoſti v nizh pride, |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | kaplje, ki se na taljar denejo, nič več ne tečejo, ampak ostanejo. Vkuhanje iz renklodiških sliv. Zareži vsako slivo, potem jih |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | na Slovenskem ne le veliko več žita od poprejšnih časov, ampak tudi še druzih sadežev, kterih naši spredniki niso imeli: veliko |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | Čukče v merklo devet mescov dolgo noč. Rusija ni deržava, ampak je svet,. in četert leta bi lahko porabil, kdor bi |
| Mineralogija in geognozija (1871): | Že iz teh besedi previdimo, da ti skladi niso enolični, ampak škrilniki se menjajo z drobno- in debelo-zrnatim peščencem, dalje z |
| Botanika (1875): | ni treba svetlobe za rast, in da ne izločevajo kisleca, ampak ogljenčevo kislino. Glive se tedaj ne le skorej vedne spremljevalke |
| Ferdinand (1884): | Hočem vas slušati. « »Prisezi mi, da me ne bodeš prekanil, ampak izvršil moje povelje na tanko! « reče na to grof. Ubogi |
| Sacrum promptuarium (1695): | ne shkodi dusham kakor en Pridigar, kir greshnu shivi. Nemo amplius in Eccleſia nocet, quam qui perverſe agens, nomen, vel ordinem |
| Divica Orleanska (1848): | redovnim oblačilu, korarji s kadilnico, ter dva škofa s sveto ampulo, verhepiškop s križem. Temu sledí Jovana z banderam, pripognjene glave |
| Ta male katechismus (1768): | njega ſheno, ali drugu njegovu blagu amtizhe. Kaj imajo ſapovde lubeſne svojega bliſhnega ſen ſapopadek? Leta: Kar |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | ptuje, naſnane, inu naunzne rezhy vedet, inu ſnati? kar tebe amtizhe, tega se skerbnu amuſemi, de nabosh pred Bogam shtrafenge |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | kar tu vunajnu ſaderſhanje, inu tu notrejnu ushafanje tega serza amtizhe, se zhlovek toku dobru dolinauſame koker s'taiſteh, s'kateremi |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | enu dobru inu brumnu ſerze proſiti. Kar pak druge rezhy amtizhe, moreſh ti le Boga sato proſiti, kar on tebi dati |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | ſe sdy, de ſmo ſe malu sirali , kar imę shęnenov amtizhe — Ansh. Kaj v' mojim imęni ſte ſe sirali? v' mojim |
| Pozhétki gramatike (1811): | je te avertis, itd. Se rezhejo in piſhejo il s' amuse, ſi dela kratek zhaſ, il s' ennuie, ſiti ſe, it |
| Pozhétki gramatike (1811): | it s' inſtruit, vuzhi ſe, idr; ter ne il se amuse itd. De rezhejo in piſhejo beaucaup d'apparence, doſti podobno, dosdévno |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | mera števil 12 in 21; m je skupna mera števil amx, bmy, cmz. Števila, katera nimajo razven 1 nikakeršne druge skupne |
| Kemija (1869): | 451. Ameisensäure, mravska kislina, 462. Ameisenspiritus, mravski cvet, 462. Amil, Amyl. Amin étilov, 478. Ammoniak, amonijak, 412. Ammoniak buttersaures, maslenokisli amonijak |
| Kemija (1869): | essigsaures Ammoniak, 463. Amonijak ogljenčevokisli, kohlensaures Ammoniak, 412. Amorph, brezličen. Amylalkohol, amilov alkohol, 475. Amyloxyd, amilov okis, 475. Analyse chem. , kem. |
| Kemija (1869): | se pogosto rabi pri kirurgičnih operacijah. 3. Amilov alkohol, C10H12O2, (Amylalkohol.) ali hidrat amilovega okisa, C10H11O.HO, se dela zraven étilovega alkohola |
| Kemija (1869): | Alkaloid, palužnina, alkalojid, 475. Alkana, 486. Alkohol, 471. Alkohol amilov, Amylalkohol, 475. Alkohol etilov, Aethylalkohol, 471. Alkohol metilov, Methylalkohol, 474. Aloa |
| Kemija (1869): | ogljenčevokisli, kohlensaures Ammoniak, 412. Amorph, brezličen. Amylalkohol, amilov alkohol, 475. Amyloxyd, amilov okis, 475. Analyse chem. , kem. razkroj. Analyse organische, organski |
| Kemija (1869): | rastlinska vlaknina pod raznimi vplivi sprominja. 2. Skrob: C12H10O10. (Stärke, Amylum). Skrob se nahaja v jako mnogih rastlinskih delih, zlasti v |
| Sacrum promptuarium (1695): | in ſtadio currerem, utrum jam oporteret metæ vicinum curſum remittere, an magis intendere? Norska pamet je letakorshnih, kir k' konzu od |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | kr. in pri J. Rošger-u pri sv. Marjeti (St. Margarethen an der Raab) 65 fl. Kdor ima, na priliko, le 16 |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | njemu ſamimu ſlushiti. Tedej je njega hudizh popuſtuv: inu polej An- |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſe bodo mnosih miſli rasodele. “ ˛Simeon je ſhe govovil, kar Ana pride. Vdova per ſhtiri in oſemdeſetih letih je bila. Bogu |
| Deborah (1883): | steče. ) Jožef (se umakne). O znam te, znam! O, oče, Ana, sem na moje srce! Da ne očara divni me pogled |
| Deborah (1883): | ne bi tebi upal? Ali ne vem, kako dobro misliš? Ana. Vedno in vselej sva drug druzemu razodevala vse, kar je |
| Deborah (1883): | moja beseda, ljubo dete, veličástno je delo, katero sem oznanjeval. Ana. Ljubezen in trpenje našega gospoda in rešenika. Ah, zakaj je |
| Revček Andrejček (1891): | Ne hudujte se, oče, saj veste, da se nama mudi! Ana (uzame svoj ogrtač, Franici). Kdaj pa kaj v vas prideš |
| Revček Andrejček (1891): | se mesten gospod k tebi poniža, da te bode spridil! Ana (razžaljena). Sestra, tako ti ni treba govoriti. Gospod Zvitorog me |
| Revček Andrejček (1891): | proseč). Ana, prosim te, prizanašaj mi hudo sem še bolna. Ana. Tvoja bolezen tu notri le čepí, (na srce pokaže) in |
| Revček Andrejček (1891): | katere? Jeklen (britko). Ima jih ima! Upórna je postala mrha! Ana. Lepi Rustan? Domen. Hm — kaj hočete storiti! Jeklen. Kaj ? — V |
| Revček Andrejček (1891): | Vesele praznike! (Gresta proti durim. ) Jeklen. Pa le srečno vozita! Ana. (Smehljaje. ) Saj res; semkaj grede bi bila skoro nesrečna. Jeklen |
| Sacrum promptuarium (1695): | poſtavio, inu ſa Nebeſku krajleveſtu ſe fliſſaio, kakor je bila Anna Phanuela Hzhy, od katere S. Lukesh pravi: Hæc Vidua uſque |
| Deborah (1883): | Tretji prizor. Prejšnji brez Ane. (Mej tem prizorom se prav tiho govori. ) Krojač. Čujte, kum |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | nebesa notershla. She sem jeſt pod serzam moje Matere S. Anne leſhalla, |
| Revček Andrejček (1891): | Domen (Ani). Slabe volje so. Jeklen (Domnu). Ljubi moj prijatelj, ti še |
| Revček Andrejček (1891): | res tako mudi, pa srečno! (Dá jedno roko Domnu, drugo Ani. ) Ana. Z Bogom, zdravi ostanite, oče ! Domen. Vesele praznike! (Gresta |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | navskriž s poprejšnimi svedočbami je g. deržavni pravdnik tožbo zoper Ano Aleksander zavolj zavdanja rajnce preklical in višji c. k. sodíi |
| Deborah (1883): | ko je Jožef mimo tekel, trkal na župnikova vrata, klical Ano in duhovnega gospoda; pomolil sem glavo skoz okno: Kaj je |
| Oče naš (1885): | najdel. Štefan je hotel še očeta Arkimbolda z Alojzijem in Ano obiskati; zakaj mogoče bi mu ne bilo, svojo domačijo zapustiti |
| Revček Andrejček (1891): | jaz sem si nekaj premislil. Jeklen. Kaj pa takega? Grešnik. Ano moral sem prepustiti Domnu. Kaj pa, ko bi mi sosed |
| Zoologija (1875): | morskih bregovih. Izmed sladkovodnih školjk imenujemo: Jezerske školjke ali brezzobke (Anadonta) tencih lupin, brez zob na sklepu. Razlikujemo pa dve vrsti |
| Zoologija (1875): | rosea 148. Amaranthus 133. Amoniak-gummi 153. Ampelopsis 147. Amygdalus 157. Anagallis 139. Ananas 126. Anchusa 143. Anemone 147. Anethum 150. Anthemis |
| Botanika (1875): | Cyclamen), kteri krasoté posebno Alpe; nadalje kuroslep ali mačjó nogo (Anagallis) in pijavčnico (Lysimachia). |
| Rudninoslovje (1867): | male teže (tž. = 1•9 .... 2•5). Najvažnejše vrste: 1. Analcim¹) kristalizuje tesularno (sl. 31), vštrit |
| Mineralogija in geognozija (1871): | štirindvajseterec) zvan tudi trapezoëder ali leucitoëder, 2O2, pod. 16, (leucit, analcim). 7. Tetraëder, O/2 pod. 17, in kombinacije njegove najdejo |
| Kemija (1869): | spojin po njih množinah dadó natanko določiti. Organski razkroj ali analiza. Večina organskih spojin sostavljena je iz ogljenca, vodenca in kisleca |
| Kemija (1869): | in kislečnati spojini, namreč ogljenčeva kislina in voda. Pri organskej analizi je treba toraj 1. skrbeti, da je za sožig kacega |
| Astronomija (1869): | svit, hočem pa omeniti nazadnje. , ko bodem govoril o spektralnej analizi. O. Angelo Secchi je dokazal, da je izžarivanje toplotnih trakov |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | takó svoj Slovensko-narodni slovnik in primerjeno slovnico po etymologičkih in analogičkih pravilih spisal, da bi raznost v edinost spravil. Nigdor si |
| Kemija (1869): | Analyse organische, organski razkroj, 447. Analyse qualitative, razkroj na kakovost. Analyse quantitative, razkroj na kolikost. Anilin, 478. Anisöl, janeževo olje, 488. |
| Kemija (1869): | 475. Analyse chem. , kem. razkroj. Analyse organische, organski razkroj, 447. Analyse qualitative, razkroj na kakovost. Analyse quantitative, razkroj na kolikost. Anilin |
| Kemija (1869): | alkohol, 475. Amyloxyd, amilov okis, 475. Analyse chem. , kem. razkroj. Analyse organische, organski razkroj, 447. Analyse qualitative, razkroj na kakovost. Analyse |
| Kemija (1869): | Amorph, brezličen. Amylalkohol, amilov alkohol, 475. Amyloxyd, amilov okis, 475. Analyse chem. , kem. razkroj. Analyse organische, organski razkroj, 447. Analyse qualitative |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | kolku bo on moguv sa mojiga imęna volo terpeti. Inu Ananias je kje ſhov , inu je ſhov noter v' to hiſho |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | inu na ſebe roke pokladati , de bi supet pogled prejev. Ananias pak je odgovoruv: Goſpud ! jeſt: ſim od veliku njeh ſhliſhov |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | on mole. ( Inu on je videl v' perkasni eniga mosha Ananias po imenu noterpridti, inu na ſebe roke pokladati , de bi |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | pyl. Je bil pak en Joger v'Damashku s'imenam Ananias: inu k' temu je ta Goſpud v' eni perkasni rekuv |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | jedel ne pil, le molil je. Po treh dneh pride Ananija, poboshen uzhenez Jesuſov, v' hiſho, v' kteri je bil Pavel |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | tazih jedí, ki ſo Judam prepovedane. Tudi trijé drugi mladenzhi, Ananija, Azarija ino Misael po iménu, ſo tako ſtorili. Králjevimu hiſhniku |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | butan, inu tepen biti. Ta duh je biu volen od Anasa do Kaiphesha, od Kaiphesha do Pilatusha, od Pilatusha do Herodesha |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | reſtergan, inu kervavu na ſvoih nogah pred tiga viſhiga farja Anasa perpelan biti. Ta duh je biu volen od tiga nahvaleshniga |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | drugemi pohujshanje, ke je njim ſavol myrnoſte tega serza navoshliv. Anej se slehernega kraja, kjer myru ni, inu vogibej se tajſteh |
| Ta male katechismus (1768): | dolſhnust Kristianske pravize. Koku ſamere en zhlovek pred greham se anati, inu dobru sturiti? Tu naſamore szer en Kristian sam is |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | terdnu naprejvsetje je tu: nizh dobriga nesamuditi: vſega hudiga ſe anati, le ſamu te, kar je dobru, inu pridnu, govoriti. ter |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | ſi terdnu naprejvsamem vſih grehou, s'vſimi greſhnimi perloshnoſti ſe anati, to, kar je she prejshlu, bol ked bol ſgrevati, inu |
| Zoologija (1875): | cm. dolgo labodsko (A. cygnea) in manjšo račjo brezzobko (A. anatina). Potočne školjke (Unio) imajo debelejše lupine in zob na sklepu |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | ne zaklada samo skor cele Italije in Turčije, celó v Anatolii se popivajo zdravljice iz štajarsko-slovenskih kúpic. Lahko se reče, da |
| Fizika (1869): | Akord, soglas, Accord, 106. Amalgam, 169. Analysa spektralna, 153. Anatomie, anatomija. Angriffspunkt, prijemališče, grobišče. Anhangkraft, sprijemnost. Anker, sidro, maček. Anpassung, prilagojenje |
| Zoologija (1875): | I. Organi in njihova opravila. I. Organi in njihova opravila. (Anatomija in fizijologija). Razgledamo li človeško telo, zapazimo hitro v njegovih |
| Botanika (1875): | na svojem gornjem koncu ali špici. Njegovo notranjo rast in anatomijsko sostavo smo v bitnosti popisali že v §. 20. Cevni |
| Botanika (1875): | Vsaka vejica ima vsa bitna znamenja svojega debla. Ona je anatomijsko ravno tako sostavljena, so na isti način debeli in poganja |
| Zoologija (1875): | Amoniak-gummi 153. Ampelopsis 147. Amygdalus 157. Anagallis 139. Ananas 126. Anchusa 143. Anemone 147. Anethum 150. Anthemis Cotula 135. Anthericum 125. |
| Botanika (1875): | so: gabez (Symphytum), zavratnica (Lycopsis), tičje seme (Litospermum), volovski jezik (Anchusa), gadovec (Echium), izmed kterih se nektere še sem ter tje |
| Sacrum promptuarium (1695): | glaſs saupije: Hic nobis de concordia præcipit, qui ſe, & uxorem, & ancillam, tres in una domo concordare non potuit, Medice cura te |
| Sacrum promptuarium (1695): | imela vumrejti leto lepo pejſsem je bila sapajla. Nunc dimittis Ancillam tuam Domine, ſecundum verbum tuum in pace. Katire dusho Angeli |
| Tine in Jerica (1852): | delavca več obrajtal, kakor berhko in bogato Smoletovo Ančiko. Smoletova Ančika tedaj je bila namenjena? |
| Tine in Jerica (1852): | je prav pogosto njeno znatno premoženje v misel jemala. Tudi Ančika od svoje strani ni v nemar pušala, kako bi, če |
| Tine in Jerica (1852): | meni se zdi, de mati clo mislijo, naj jaz Smoletovo Ančiko vzamem. Se je še dosti časa, na ženitev misliti. Oče |
| Tine in Jerica (1852): | hčer prostiga delavca več obrajtal, kakor berhko in bogato Smoletovo Ančiko. Smoletova Ančika tedaj je bila namenjena? |
| Tine in Jerica (1852): | plašno: „Dragi oče, jaz ne vem, mati mi zmirej Smoletovo Ančiko ponujajo. Menim, de kaj taciga še ni za me. ” Oče |
| Mineralogija in geognozija (1871): | Group T. Crètacé; (Turonien, Neocomien, etc. ) Cretaceous Group (Chalkmarl, upper and lower Green Sand) T. Jurassique; (Corallien, Batholien, Liasien, etc. ) Wealden |
| Mineralogija in geognozija (1871): | Green Sand) T. Jurassique; (Corallien, Batholien, Liasien, etc. ) Wealden, Lower and upper Oolitic Group Upper and lower Lias T. Triassique; (Salfanien |
| Mineralogija in geognozija (1871): | Batholien, Liasien, etc. ) Wealden, Lower and upper Oolitic Group Upper and lower Lias T. Triassique; (Salfanien, Conchylien, Grès bigarré etc. ) Triassic |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | J. Jeršé iz Police poleg Krajnja, za plahte. 19. Gosp. And. Jelene iz Ihana, za slamnike. 20. Papirnica v Vevčah pod |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | iz Štajerja na gornim Estrajhu, za mnogoverstne škarje. 49. Gosp. And. Texter, ključarski mojster v Teržiču za decimalne tehtnice. 50. Amalja |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Gosp. Fr. žlahtnimu Zatlerju, fabrikantu tabačnic v Gradcu. 12. Gosp. And. Šreiberju, puškarju v Gradcu. 13. Gosp. J. Šteigerju, nožarju v |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | najnovejše muzikalne izdelke mnogozasluženega narod- nega učenika in župana g. . And. Vavken-a v Cerkljah na Gorenskem, ki je k svojemu že |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1873): | bil zopet izvoljen gosp. dr. Jan. Bleiweis, za blagajnika gosp. And. Kremžar, za odbornike pa gospodje: dr. Costa, dr. K. Bleiweis |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | s'tem drugem astopi, koker pak de be v'drusheni andle pozhejnal. Poflisej se to poſtavo te lubeſne dapolniti, inu ti |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | s'tvojim jesikam pregajshlati? Kęr ſe ti v' vſe tę andle męſhaſh, inu povſod vtikaſh, kamer ti ne ſliſhiſh, kęr is |
| Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): | je potrjen od visoko-častitega Dunajskega knezo-nadškofijstva. NA DUNAJI. Založil Adalbert Anderl. Wien, II., Taborstrasse 19. 1897. |
| Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): | kakor tudi vsem prijateljem bolnikov in bolnikom samim. Spisal Adalbert Anderl, duhovnik pri župni cerkvi sv. Jožefa v Leopoldovem mestu na |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | piše: „Menela ist auf diesem Steine einzig, so wie auf andern Römersteinen nur Menalia und Menilius vorkommen. „V severnoslovanskem in litvanskem |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | so pri ti razstavi zaslužili in dobili: 1. Gosp. J. Andervald, verigar v Ljubljani, za izdelke svojiga rokodélstva. 2. Gosp. Aug. |
| Sacrum promptuarium (1695): | inu ſpati, premishluje kaj miſli karsnar, de taku hudu shnim andla, ter milu ſe sazhne jokat, inu tulit; Shlishi Liſiza ta |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | bode tebi dobru ſamirkal, koku ſdej ti is temi staremi andlash, inu bo on tebi tvoje dny pogmiral, al perkrajshal, koker |
| Sacrum promptuarium (1695): | na pravi pot perpravil. Taku vij moshje imate s' pametio andlat, kadar vidite de shena kaj norskiga shelj, ali della, inu |
| Ta male katechismus (1768): | bo per tehisteh, katiri te SS. ſekramente prejemajo, ta ſnotrejna andoht pomnoſhena, inu uſhgana, katiro Buh susebnu pojirje, kar bo lih |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | ushezhega podviſarja v'andohti, inu molitvi ſnajdti, ta se le iſvoli tega zhaſtitega Svetnika |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | zhesdalle , de njeh je ſhe ſdej doſti, katire so njegovi andohti posebnu udane, nad ka- |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | spodobne kraj perwiti, per sebi, ali v' bukuvzah nositi, v andohti derſhati, vezhkrat kushniti, ſlaſti v skushnavah na J. M. J. |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | dobruti miloſtvu ohraniſh, mi tebe ſkus ta pohlevni ofer naſhe andohti, inu molitve ponishnu proſimo, dej nam ta potrebni deſh, inu |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | je on brumnoſt, inu tę bogabojezhe sanizhoval, tę Duhóvne saſhpotuval, andohti inu boshje ſlushbe sa nepotrębne kvante dershal, inu satęgavolo ſe |
| Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800): | pesm dovęl. Se vam ena nalube? ſapojte to drugo. Slehernega andohti, inu ſhellam je s’ tem, kar je blu mogozhe, nalash |
| Slate jabelka (1844): | pokorſhine. — Vzhaſi ſo poboshni kriſtjani, mozhno navesani na kake poſebne andohti in ſpokorne dela, in jih tudi na beſedo ſpovednika ne |
| Slate jabelka (1844): | ne upajo ganíti, de bi tiſtiga veſelja in tiſte obzhutljive andohti ne sgubile, ki jo vshivajo; to mi da viditi, kako |
| Slate jabelka (1844): | vredin en ſam dan na krishi, kakor ſto lét v’ andohti in v’ drugih dobrih delih. Vezh je vredna minuta v |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | nedello v' meszu per peti Mashi, pridegi, prezesiji, inu bratovskeh andohtah se flisnu ſravn ſnajdti : koker tudi uſſako nedello skus z |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | boſhji , koker per vezhirenzah, pridegah, ali litaniah, inu take sorte andohtah se ſravn ſneshli bodo. 2. Kolkerkrati enega uwogega, inu potrebnega |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | nuezh pa: 5 inu tu shebranje morash ti is velko andohjo frihtati inu blisek potam pegerei dnarjou potvojei potriebi karjeh nuzash |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | mogov tvoje britku terplenje inv tvojo nadovshno grenko smert spravo andohtijo ven isgovoriti. Kepervomi prosim jas tabe o mivoſtlivi Gospved Jesus |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | JE TAPRAVO HOBERMONAVO Shebranje? Teſte shebranje se mora is velko andohtijo shebrati? inv frihtati rv dovi donkenje se mora sgoditi takv |
| Sacrum promptuarium (1695): | Svetu Truplu pokoppati, katiri fazonetel she danaſhni dan s' veliko andohtio ſe hrani, inu kashe v' tem Meſti Magonza. Leta Fazonetel |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | goripoſtavlene prasnike prasnuvati. 2. Vſako Nedelo, inu sapovędan prasnik s' andohtjo S. Maſho ſhliſhati. 3. Ta ſhtirdeſetdanski poſt, te ſhtir Quatre |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | velko gvovt inv mvezh boshjo vsabe sapopadano tv morash spravo andohtije shebrati. MOLITVA O Bveg mene primi iſtiem vesoko vriedniem nedelam |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | prebernen, koker en mlazhne v' navadni ſanikernoſti pobulshan. Uſſellej bel andohtliv je en ajfreg spokornik, koker en mlazhne nadolſhnek, inu kader |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | nisem ne enega poſnalla, katire be is serza pruti njemu andohtliv, inu njega posebne sluſhabnek bil, nad katirem be jeſt nabla |
| Genovefa (1841): | vojvodſkimi ſtarſhi v zérkev priſhla, s ſvôjim ljubesnjivim, vſim pobóshnim (andohtljivim) oblizhjem, s ſvôjima lizama, na ktérih je zhiſta rudézha nedolshnoſt |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | Premonſtratenſar se je drusheno teh Angelov ſaſluſhil, ke je toku andohtlivu Brevir molil, inu Herman is kamnepojla is rajmno tega Ordna |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | je videl taiſte is eno ſlato kadilnezo kaditi, katiri so andohtlivu na Choru boſhjo hvallo pejli. Rajshi uſſe vonkej spuſtè, koker |
| Biblia (1584): | téh dvanajſt Apoſtolou imena: ta pèrvi, Simon, imenovan Petrus, inu Andreas, njegou brat, Iacobus Zebedeou ſyn, inu Ioannes njegou brat, Filippus |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | imęna pak ſo letę. Ta pèrvi Şimon imenuván Pętèr, inu Andręj njegóv brat. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | v riſanju ſta oba rajnka uzhenika riſanja na nedeljſki ſholi, Andrej Herlein in Vinzenz Dorfmeister v dolgi pridni ſlushbi veliko ſtorila |
| Andrej Hofer, junaški vodja Ti... (1886): | Ako je Tirolce kaj žalostilo, bilo je jedino to, da Andrej Hofer ni prišel v Inšpruk, ki je na tako srečni |
| Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): | Vsi sveti očaki in preroki, Sveti Peter, Sveti Pavel, Sveti Andrej, Sveti Janez, Vsi sveti apostoli in evangelisti, Vsi sveti učenci |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | dní ob prihodu milostljivega višjega škofa in kneza gosp. dr. Andreja Gollmayr-a lepa pesem v hebrejskem (judovskem) jeziku natisnjena, ktero je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | bile letas naslednjim kmetam podeljéne: Tomažu Verniku, kmetu pri S. Andreji v Loški fari; Jožefu Dulerju iz Velkih Škerjanč v Novomeški |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | bi nam setve ne potoníle, sosebno pôzne. Dan po sv. Andreji je pervi sneg padel, pràv na debelo ga je bilo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | srež, poškoduje setve in dragino v deželo pernese. — O s. Andreju sneg, malo rèži. — Sneg, ki na s. Andreja dan pade |
| Blagomir puščavnik (1853): | sim jima pesmico. In jokate ste se. — ”Da, pri svetem Andreju, mojem godu, vas zagotovim, reče čuvaj, ”ako bi bili še |
| Oče naš (1885): | lepo, vender silno težko, gori priti, in samo to njemu, Andreju namreč, ni bilo všeč. „In jaz moram vender gori priti |
| Oče naš (1885): | stariše pozdravi in kmalo zopet pride. Peljala ga je k Andreju, mlinskemu hlapcu, kteri je z kozo že čakal, in mu |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | proti gotovemu plačilu omaro za 30 gl. Dne 10. avgusta. Andreju Stroju tukaj sem plačal za strugarska dela 8 gl. 50 |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | tudi gospa je rekla, de ji je všeč. Izsluženimu soldatu Andrejčetu, ki je večkrat bolan, ste bili tudi enkrat en zvezik |
| Revček Andrejček (1891): | nezavestna). Pavel. Za Boga križanega, tebi je slabo! (Podpre jo. ) Andrejček (očitaje). Pavle, ti preklicana rogovila, kaj si pa sedaj naredil |
| Revček Andrejček (1891): | biti. (Počasi zadaj odide. ) Sedmi prizor. Andrejček, Franica. Kasneje Pavel. Andrejček. Franica, ali veš kaj novega ? Pavle je že ob dveh |
| Revček Andrejček (1891): | kar bodo ljudje govorili. (Andréjčka prav presrčno za roke prijemši. ) Andrejček, Bog te obvaruj! (Počasi odide na desno. ) Andrejček (gleda za |
| Revček Andrejček (1891): | bom napravil še jako grenka zdravila, da boš koj zdrava. Andrejček (opazi Grešnika, boječe zase). Jezus, Grešnik! Dvanajsti prizor. Jeklen. Prejšnja |
| Revček Andrejček (1891): | izmaknil. Srna mora moja biti. (Počasi zadaj odide. ) Sedmi prizor. Andrejček, Franica. Kasneje Pavel. Andrejček. Franica, ali veš kaj novega ? Pavle |
| Revček Andrejček (1891): | ga). Anže (v zatišju zauka, ne da bi se pokazal). Andrejček (veselo). Ali ga slišiš — Anže je! Že zopet uka. Saj |
| Revček Andrejček (1891): | v kvintetu na godalih prav po tihem začetek naslednje pesmi. ) Andrejček (posluša in pravi veselo Franici). Ali ga slišiš ? — (Gleda kvišku |
| Revček Andrejček (1891): | Franica (srčno). O Andrejček! (Objame ga). Anže (v zatišju zauka, ne da bi se |
| Revček Andrejček (1891): | roke prijemši. ) Andrejček, Bog te obvaruj! (Počasi odide na desno. ) Andrejček (gleda za njo). Bog te obvaruj, Franica! (Kruh spravi v |
| Revček Andrejček (1891): | bolje zanaša, nego pa na to, kar bodo ljudje govorili. (Andréjčka prav presrčno za roke prijemši. ) Andrejček, Bog te obvaruj! (Počasi |
| Revček Andrejček (1891): | glave potegne). Grešnik (ne da bi se kaj zmenil za Andrejčka, grozi se jezen in razkačen Jerici). Ti, ti Jera, to |
| Revček Andrejček (1891): | pojdiva. Jeklen (Grešniku ostro). S poti se mi spravi! (Prijazno Andrejčku. ) Na, Andrejček, le obdrži ga! |
| Revček Andrejček (1891): | Jeklenu). Sosed, nikari mu ne verjamite, nabrisal vas bo. Jeklen (Andrejčku). Tebi? Morda, ker si ji citral? Grešnik. To ni res |
| Revček Andrejček (1891): | te! Anže. (grozi se od daleč Grešniku). Vi slišite vi — Andrejčku se ne sme nič žalega zgoditi — pravim vam. Jerica (Anžeta |
| Revček Andrejček (1891): | in se k mizi usede. ) Franica (prestrašena). Ano? (Usede se Andrejčku nasproti. ) |
| Revček Andrejček (1891): | Pa Pavleta pozdravi. (Izpuli se mu iz rok, hiti nazaj; Andrejčkov koš jo zadržuje, hoče ga stran postaviti. ) Andrejček (ustane, kliče |
| Revček Andrejček (1891): | nimaš prav nič poguma. Sram te bodi! Grešnik (seže v Andrejčkov koš po citre, zasramljivo). Andrejček, ali jih vidiš — kako bodo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1861): | dec. 1860.**) Gospoda! to leto izteče sto let, kar je Andrija (Andrej) Kačić v Gospodu zaspal. Andrija Kačić je potomec plemenite |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1861): | sto let, kar je Andrija (Andrej) Kačić v Gospodu zaspal. Andrija Kačić je potomec plemenite rodovine Kačić-eve in rodú onih knezov |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1861): | pastirji na polju, in juuaki jezdéči čez goro. Evo, gospôda! Andrija Kačić bil je, kakor sami vidite, domoljub, in zato vredni |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1861): | nekdaj s Horvati ponujali krono kraljevine svoje Kolomanu, kralju ogerskemu. Andrija je rojen v primorju makarskem v selu Bristu. Dorastel do |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | pri ti razstavi zaslužili in dobili: 1. Gosp. Ed. vitez Andrioli, fužinar v Bistrici nad Kamnikam, za čubežen in žeblje. 2. |
| Astronomija (1869): | rimske ceste. Od tod lehko najdemo tri svitle zvezde v Andromedi in potem sozvezdje Pegaz, znamenito po štirih, v četverokotu stoječih |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | tudei jedov satvojo potriebo panezh drujega kaker aneniavi kruha noi anemavi vode pashebrati morash ti osuna shishe databei neshzhier nabo |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Zedl napersi doseshe inu potam se mora te krishni titel anemavi guasnu venka srezhi? inu tu 3 barti saporedama? ta Jesus |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | natu ustani gorei inu jedi niemu anemavi prueti: noi rezi anemavi guasnu, jas N. pegeram od tabe o Duh 3000 Dukatou |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | tabe barov kai pegerash: natu ustani gorei inu jedi niemu anemavi prueti: noi rezi anemavi guasnu, jas N. pegeram od tabe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | sv. Jan. I. 1-14. natisnjen, ki se takóle začne: „Im Anfang War das Wort unnd das Wort War bei Gott unnd |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | kar ſo ſe med letam uzhili. Ob 12tih, ko ſo ang. zh. glaſno odmolili, je bila poſkuſhnja konzhana. Sdaj pa : — ˛Shola |
| Sacrum promptuarium (1695): | vidilu; inu ſedm dny pred ſmertio lete Gospe, je bil Angel Boshy v' podobi ene tize prishal, inu pred hisho te |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | ujemeni Boga Ozheta † inu sina † noi svetiga Duha † Amen. Teſti Angel se jemluja tegniel kateri je nam sa te sakedanje potriebe |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | menoj mali ſtreliz, mu je prijasno rekla, kakor bi njegov angel bila, bom ti kaj jeſti dala, pa tudi ova (pira |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | neguje Mladost bítja tvojiga! Al ta nebesčan kriláti, Le ta ángel, kdo je on? On je rajnki ôče zlati. Vajen k |
| Divica Orleanska (1848): | dreveno gleda. ) Jez nisim čara! nisim copernica, Gotovo nisim! Kralj. Angel ti si svet; Le nam očí je tma debela krila |
| Valenštajn (1866): | Tekli, ka se je vrgla materi v naročije. ) O, mili angel moj, ozri se name! Očij nikar od mene ne obračaj |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | je v' plenize povito, ino v' jaſlih leshi. “ Komej je angelj isgovoril, she ſe je drusih angeljev bres ſhtevila perkasalo. Vſi |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſo tako v' temi eden per drugim zhuli, kar ſtoji angelj Goſpodov v' nebeſhki zhaſti pred njimi. Nebeſhka ſvetloba jih obſije |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſhe s' shivalſkimi koshami oblezhe, in ji pahne is raja. Angelj ſ' ſhvigajozhim ognjenim mezhem je varoval v' raj. Kako velik |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | pred njimi. Nebeſhka ſvetloba jih obſije. Vſi ſe preſtraſhijo. Pa angelj jim rezhe: „Ne bojte ſe! Glejte, osnanim vam veliko veſelje |
| Genovefa (1841): | je vſak miſlil, de angelja is nebéſ vidi. Kakor pravi angelj toláshbe je kózhe ſiromaſhtva in bolnike na poſtljah obiſkovala. Ubósim |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | je spremenila v biser, ki se je blisketal kot mavrica. Angelj vzeme biser, ki se je svetil kot zvezda s sedmerim |
| Ferdinand (1884): | trgajočim glasom. »Oj, pusti, pusti me vendar na miru, krvaveči angelj! Kaj me gledaš tako srpo in jezno? Kaj mi vedno |
| Lohengrin (1898): | in rod! Elza (goreče gledaje k njemu). Moj ščit! O angelj moj blesteči! Nedolžnost mojo si spoznal Mar dvom ne bil |
| Gozdovnik (1898): | Rdečoročnika? Po takem je tisti edinec ali hudič ali pa angelj. « »Ni ne eno ne drugo. Hočete ga li videti? « seveda |
| Biblia (1584): | je ta, od kateriga je piſsanu: Pole, Ieſt poſhlem mojga Angela pred tabo ſemkaj, kateri ima pèrpraviti tvoj pot pred tabo |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | marala, Deslih sem ta narzhistejshe bila, deslih sem bla od Angela polna gnade imenuvana, deslih sem bla od moje tete Eliſabethe |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | je taiſti, od katęriga je piſsanu: Pole jeſt póſhlem mojga Angela pred tvojim oblizhjam, katęri bó pèrpravil tvój pôt pred tábo |
| Genovefa (1841): | v ſerzhni molitvi proti tlam obernila — je vſak miſlil, de angelja is nebéſ vidi. Kakor pravi angelj toláshbe je kózhe ſiromaſhtva |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | dan, ko je solnce persijalo, strašna kazen čes nji perderla. Angelja sta eno uro popred Lota, pobožniga Abrahamoviga strička, z njegovimi |
| Biblia (1584): | godilu na konzu tiga Svitá. Syn tiga Zhloveka bo ſvoje Angele poſlal, inu ony bodo v'kup sbiral vſe pohujſhanje is njegoviga |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | konzhanji tiga ſvèjtá. 41. Şyn tiga zhlovęka bó poſlal ſvoje Angele, inu bódo vkùp pobęrali is njegóviga krajlęſtva vſe pohujſhanja, inu |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | kry inu musèg is ſvojih ſoſędo v ispyó, sa katerih Angele varhe ſo ſe vùn dali. Ali preglejte vaſhe ſerze, vy |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | poshiga, ravno tak bo konez ſvetá. ˛Sin zhlovekov bo poſlàl angelje, de bodo vſe pohujſhevavze ino hudodelnike is njegoviga kraljeſtva odbrali |
| Štiri poslednje reči (1831): | Dobil bo Jesuſa in njegovo ſveto mater Marijo, dobil bo angelje, ſvetnike in ſvetnize boshje, s' kterimi bo v' vezhnim veſelji |
| Štiri poslednje reči (1831): | mogozhne pomozhnike, ker ima Jesuſa, Marijo, ſvetiga Joshefa in boshje angelje, kteri ga v' britkoſti troſhtajo in mu v' terpljenji pomagajo |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | s' katerim ga vſmileni Ozhe hudiga brani: dal je zhloveku angelje v' nebeſih in ſtariſhe na semlji sa varhe, kakor nam |
| Slate jabelka (1844): | bi po tem mozhno v’ poterpeshljivoſti poterjen. Vidil je namrezh angelje, ki ſo neisrezheno lepo krono pletli, in jih je vpraſhal |
| Slate jabelka (1844): | nji snajditi. Ko bi mi samogli s’ teleſnimi ozhmi tiſte angelje viditi, ki ſo okrog altarja, kadar ſe ſveta maſha bere |
| Slate jabelka (1844): | ponishnoſt sadobiti persadeval. Vſaki dan je v’ ſvojih molitvah ponishne Angelje proſil,de naj mu leto prelepo zhednoſt pred Bogam ſproſijo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | vſa v toliki ſvetlôbi, ki vſe oblake predere in zlo angelje, ki ſo okoli njé kakor odmaknjeni, takó bleſhí, de ſi |
| Biblia (1584): | vun mezhejo. Taku ſe bo tudi godilu na konzi Svitá. Angeli pojdéo vunkaj, inu bodo te hude od pravizhnih lozhili, inu |
| Biblia (1584): | Syn tiga Zhloveka priſhàl v'ſvojga Ozheta zhaſti, s'ſvojemi Angeli. Inu tedàj bo on povèrnil vſakimu po njegovih dellih. Sa |
| Sacrum promptuarium (1695): | od shivisha zhes oſtalu, ter uſako Sabbato je vidil, de Angeli enu lepu prebivalszhe v' Nebeſsih ſo njemu perpraulali. Thomas Cantipratanus |
| Sacrum promptuarium (1695): | Ancillam tuam Domine, ſecundum verbum tuum in pace. Katire dusho Angeli ſo v Nebeſsa nesli. G. Bug vam daj tudi to |
| Sacrum promptuarium (1695): | petlerjom yh daste, lepe roshize, inu gartroshe rataio, is katerih Angeli v' Nebeſsih bodo lepe kranzelne ſpletli, inu vaſhe glave kronali |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | tiga zhlovęka bó priſhàl v' zhaſti ſvojga Ozhęta s' ſvojmi Angeli: inu takrat bó povèrnil vſakatęrimu po njegóvih dęlih. 28. Rèſnizhnu |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | Hudizh. Ali shętu je konzhanje tiga ſvéjtá. Shenzi pak ſo Angeli. 40. Kakòr tèdaj ſe vkup pobere lulka inu s' ognjam |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | ſo prozh vèrgli. 49. Taku bó v' konzhanji tiga ſvèjtá: Angeli bódo vùn ſhli, inu bódo narasèn lozhili tę hude is |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | tukaj? Na dęſno. Inu my? Inu vy na Ięvo! Sakaj Angeli poidejo vunkaj, inu bódo lozhili tę hude is ſręde tih |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | malih sanizhevati, ker povém vam, njih angelji v' nebeſih vedno gledajo oblizhje mojiga Ozheta, kteri je v' |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ne vidili, ne ſliſhali; toraj ſo ſe vſi veſeli zhudili. Angelji ſo ſhli ſpet v' nebo. Paſtirji pa rekó med ſeboj |
| Ferdinand (1884): | vedno pred očmi. Se zamorejo li tudi angelji srditi? — Ne, angelji se ne morejo srditi, ni krvaveti! Rane te več ne |
| Ferdinand (1884): | mi vže tako vedno pred očmi. Se zamorejo li tudi angelji srditi? — Ne, angelji se ne morejo srditi, ni krvaveti! Rane |
| Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): | nas! Prosi (prosite) za njega (njo)! Sveta Marija, Vsi sveti angelji in nadangelji, Sveti Abel, Vsa družba pravičnih, Sveti Abraham, Sveti |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | Brez greha da naj stati Pred sodbo sadnji dan; Po angeljih nas zbrati, Na njega desno stran. Druga pesem pri sv. |
| Oče naš (1885): | rad bi jo bil še izpraševal o kraljestvu božjem, o angeljih in svetnikih, ki ondi prebivajo, o veselji, ktero Bog ondi |
| Sacrum promptuarium (1695): | bila nje dusha od teleſsa ſe lozhila, inu s' tem Angelam v' Nebeſsa sletela poshlushat do vekoma to Nebeſko Musiko. Tiberius |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | doli. Sakaj ſtojy piſſanu: de od tebe je on ſvojem Angelam sapovędov, inu ony bodo tebe na rokah noſſili , de ſe |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | ˛Spoſhtujte ſvoje duhovſke paſtirje, kakor nameſtnike Jesuſove, sakaj: „Kar ni angeljam dano, pravi ſv. Avguſhtin, to je jim isrozheno. " — „Maſhniki ſo |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | otroke, kakor mlade jagneta v' nebeſhki lepoti, bres vſiga madesha, angeljam v' shlahti. " (˛Sv. Efrem. ) — Najdli bodo pravizhni ſpet ſvoje, ki |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſi ˛Sin boshji, ſkòzhi tù doli; ſej je piſano: ˛Svojim angeljem te je rekel povſod varovati; na rokah te poneſó, de |
| Štiri poslednje reči (1831): | del, de bi njegove grehe odvagale. Zhe ſe oberne h' Angeljem, k' ſvetnikam, ali k' materi boshji, nobeden ne bo hotel |
| Štiri poslednje reči (1831): | neſpokorjenim greſhnikam, v' vezhni ogenj, kteri je hudizhu in njegovim angeljem perpravljen. « Mat. 25. Pogubljeni ſo sa vſelej sgubili boshjo prijasnoſt |
| Štiri poslednje reči (1831): | To bo poſlednji ali ſodnji dan. Jesuſ bo ukasal takrat angeljem ſpraviti vkup vſe narode od vſih krajev ſveta. Glaſ boshjiga |
| Štiri poslednje reči (1831): | vi prekleti v' vezhni ogenj, kteri je hudizhu in njegovim angeljem perpravljen. « Mat. 26. O ſtraſhne grosno shaloſtne beſede, kterih ſliſhati |
| Slate jabelka (1844): | v’ kloſhtru molitvi dala. »Dobro opravljena molitev ſtoré veliko veſelje angeljem, in jo veſéli Bogu perneſejo; hudobnimu dubn pa je -grosno |
| Sveti večer (1866): | potem pogine in zgnjije. Ni tako! Človek je temveč podoben angeljem božjim, kteri svojega stvarnika spoznavajo in se ga veselé, prepevaje |
| Sveti večer (1866): | zamore. Bodi-si da je podoben živali, vendar je bolj soroden angeljem nebeškim. Res je, da v joku na svet pride, da |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | bil sam Bog, kteri je v podobi ptujca z dvema angeljema k Abrahamu prišel, ino je hotel, de mu je Abraham |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | jaſlih leshi. “ Komej je angelj isgovoril, she ſe je drusih angeljev bres ſhtevila perkasalo. Vſi hvalijo Boga, ino pojó ſveto peſem |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | danica, Zdravje bolnikov, Perbežališe grešnikov, Tolažnica žalostnih, Pomoč kristjanov, Kraljica angeljev, Kraljica očakov, Kraljica prerokov, Kraljica aposteljnov, Kraljica marternikov, Kraljica spoznavovavcov |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | vaſ hudiga varje, sakaj vi ſte per takih v' ſredi angeljov boshjih. 6. Pa sa reſ mora vbogo drushinzhe tudi veliko |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | semlji ino pod semljó. (Fil. 2, 10.) Ti ſi veſelje angeljov, ki tebe, ſvojiga nebéſhkiga kralja, hvalijo ino zheſtijo; ti ſi |
| Sacrum promptuarium (1695): | fazonetel nuzal, premiſleozh, de tajſtiga je njemu dala krajliza teh Angelou. Ta fazonetel shenkam Antverharjom, dellauzom, inu kmetom, sakaj vejm de |
| Divica Orleanska (1848): | Kaj rôke knežke bi nevredna bila, Ki je nevesta čistih angelov? Ki z nevmerjočo si svitlostjo glavo Okinči, jasniši od kron |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ˛Sinu imeti ſe mu je ſkorej nemogozhe sdélo; toraj rezhe angelju: „Kaj me hozhe tega preprizhati? Jas ſim ſtar, ino moja |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | v' nebeſhki mogozhnoſti ino velikoſti pred ſodniki ſtal, ino ko angelju ſe mu je oblizhje ſvetilo. Véliki duhoven ſe je vsdignil |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | Molitev k svetimu angelju varhu. Angelj Božjim ki si moj varh, kterimu me je |
| Ferdinand (1884): | mu ježili na glavi pri misli, da ima tega nedolžnega, angelju podobnega dečka usmrtiti. |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | ti mogu terpeti, inu vmreti, ali mi vunder h'timu Angelu perſtopimo, kyr vemo: Cor contritum, & humliatum non deſpicies. De ti |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | perkasala ena zhes shteveine velika ſpremſhina, ali tovarſhija drugih nebeſhkih Angelu. Sakai ravnu taku, koker v' ti pushavi, v'katiri ſe |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | inu potroshtou. Lubi JEsus! ali ſe ſmemo mi h'timu Angelu, katiri je tebe poterdiu, perdrushit? mi sposnamo, da ſmo doſihmalu |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | uſmiluv zhes nadlugo tiga folka, inu ſi djal k'timu Angelu, katiri je tvoj folk uwival, inu moril: sadoſti je she |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | dekla ſvojiga Goſpoda na to, kar je nji Bog po Angelu Gabrielu osnanil, tak je ona vſa v' boshjo voljo podana |
| Življenja srečen pot (1837): | moj, vſelej mi k' pomozhi ſtoj! “ — Obljubi pa tudi ſvojimu angelu ga lepo vbógati, ino mu sveſto pomagati Boga zheſtít' ino |
| Življenja srečen pot (1837): | s' tebo v' nebeſih per njem veſelil. Amen. Priporozhi ſe angelu varhu, ino rezi: Moj sveſti angel varh, nikar me doneſ |
| Življenja srečen pot (1837): | je s' shivim ognjam poshgál, le poſhteniga Lota je po angelu reſhil. Na tiſtim meſti sdaj ſmerdlivo jesero ſtojí, ino nam |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | pri tebi svoje dni ostati hoče. — Primeril te bom tolaživnimu angelu, kteri terpéče obiskuje; lahke in kratke so bolečine na postelji |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | našo prošnjo uslišal. Hema, to misel ti je tvoj dobri angeljc vdihnil! “ Hema prec skóči po golobčika. Mati hití v svojo |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | róko rekoč: „Le vesela bodi, ljuba Lénčica, saj boš lép angeljc v nebesih. Tam ti bo bolje, kot tukej na zemlji |
| Ta male katechismus (1768): | X. G. n. Amen. Sveta Maria! Mate boſhja! moj S. Angelz Varh! inu vi moji SS. Patroni prosite Gospud Boga ſa |
| Kratkozhasne uganke (1788): | Po pirju ked en Angelz lep: po nogah bôs ked en tat: po shtimi peklenski |
| Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800): | dur te’ tukej prov dershy, * s’ tem Angelzmi se ſdruſhy! * Angelz v’tem mesu je en zhiſti zhlov’k. 3. Divishke |
| Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800): | de ſnal toku pejt’. 5. Tovarshi sem pejdte! Nakvishku poglejte! Angelz’ v’ luftu pojejo, ’Nu zhaſt Bogu dajejo Skus tu imamo |
| Življenja srečen pot (1837): | varje, sa ſrezho ino svelizhanje ſvoje ſoſeſke ſkerbi, on je angelz ſvojih bratov, ino bo tudi v' nebeſih angelov ſrezhen továrſh |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | Bogu dapadlu. O kajſen gerd greh je napokorshena, katire je Angelza is nebes, inu zhloveka s' Paradiſha von vergl. O Pokorshena |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | ſim dans vſa perpomozhi imel taiſtu ſi saſlushiti. Skus mojiga Angelza Varha je blu doſti nevarnoſti od mene obvernénu. Moji Starſhi |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | elantno shivlenje bueshtvo inu potriebo jas prosim taba skves vse anjouze inu erz angele noi skues S. Mihela S. Gabriela S. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | italianſkih zerkvah , nagih pa ſkos prevezh po komediantovſko (theatralisch) napravljenih angelzov in ſvetnikov. — To vſe ſtori, de ſo nemſhke zerkve vſe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Pa ne le zerkvena oprava in orodje, temuzh tudi podobe angelzov in ſvetnikov ſe raslozhijo nemſhke od italianſkih . V nemſhkih zerkvah |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | nishnoſt devize Marie inv lvbiesn vsah lvbah anjovzov inv svetnikov boshiah inv vsa nabeshka voiſta bodi nes permene |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | srečo narodno se trudijo. Kjer to ljubo sončice sije, tam angeljci med narodam shajajo, žlahtnih darov seboj nosijo, jih obilno ljudem |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | vsaki čas. Svet ali Sanktus. Sveto pesem povzdignimo Lepo z angeljci pojimo: Sveti, sveti, sveti Bog! Vsi ljudje Te naj spoznajo |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | bo ga da med nas, Hrup mu vesel ženemo, Z angeljci vsi v en glas! O povzdigovanju. 1. Molimo klečijoči Boga |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | mašo sveto Spodobno slišali, Povz'mimo čast odpeto In hvalo z angeljci. Dopade naj mu djanje Odpravljen'ga daru. Zvirk gnade bod' to |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | Poj: Sveti, Sveti, Sveti Je Bog in naš Gospod, Z angeljci pojte: Sveti Si ti, Bog Sabaot. V nebesih in na |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | ali celó grajam. Ali je mar res, kar sem slišal? Angeljci v nebesih vama že pletó mučeniško krono, vi dva pa |
| Štiri poslednje reči (1831): | vrata v' nebeſa odperle! Takrat nam bodo na proti priſhli angeljzi in ſvetniki. Priſhli nam bodo na proti naſhi bratje, ſeſtre |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | shétve, pravi goſpod, sakaj oni ſo sa plavsh perhranjena ljuljka. Angeljzi jih bodo enrat na ſodbi, kakor shenjize ljuljko odbrali, ino |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | bode nizhéſar sgodilo, kér ſv. piſmo ozhitno obljubi, de bojo angeljzi tebe na rokah noſili, de s' nogó ob kamen ne |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | ino Goſpodu ſamimu ſlushiti. “ ˛Satan ſe je preſtraſhil in sbéshal; angeljzi ſo pa perſtopili, ino Jesuſu poſtrégli, — ˛Srezhni, ako tudi mi |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | ſposnov, tega bo tudi Syn tega zhloveka ſposnov pred boshjimi Angelzami. |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | sgubila ? Toku vam tudi jeſt povęm; bo veſſelle pred boshjemi Angelzami zhes eniga greſhnika, katiri pokuro ſtury. Na zheterto Nedelo po |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | tega zhloveka ima pridti v' zhaſti ſvojiga Ozheta s' ſvojimi Angelzami: inu tedej bo on uſſakimu povernuv po njegovih dellah. |
| Ta male katechismus (1768): | mi spoſnamo. Tebe vezhnega Ozheta shposhtuje zel svejt. Tebe usi Angelzi; Tebe nebesa, inu uſſezhiherne Oblaste: Tebe Kerubini, inu Serafini s' |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | inu samoti; ter se nobeden pred njim naperkaſhe, koker njegovi Angelzi! zel svejt lejta po svojeh oppravkeh, inu no- |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | leme podobame skrit. Inu koker so Angelzi v' belemu oblezheni per njegovemu grobu sedelli, toku be imelli |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | nebeſhke Mozhy v'Lepmu glaſu, inu shtimi Pojo, no vſi Angelzi , Cherubini, Seraphini: Svet si, svet si, svet si ti, Ti |
| Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800): | Foj ſvęti, ſvęti, ſvęti Je Bog in’ naſh Goſpod ˛S Angelzi pojte: ſvęti ˛Si ti Bòg Sabaoth, V ’Nebesih in’ na |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | ˛Sina, ſposnali; ſamo nekoliko paſtirzov je bilo, ki ſo s' angelzi njega o rojſtvi molili. Le malo ſhtevilo je bilo od |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | Vſi modri ino bogabojezhi ljudjé ſo na to sheljno zhakali. Angelzi ſo shé paſtirjam veſelo osnanili, de jim je rojen isvelizhar |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | dobriga, njemu potoshi ſvoje teshave, njemu isrozhuje ſvoje potrebe; med angelzi ino ſvetniki v' ſvojih miſlih biti, je njegova nar ljubesnivſhi |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | pred nami ſtoji. Ure in dné ne vémo, tudi nebeſhki angelzi ne; ſamo to vemo, de se nam perbliſhuje, ino de |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | prad tiem obareime bveg noi vsi nia svetnizhi noi lvbi Anjovzi inv vsi isvolani jas N: jas vas prosm bodita savso |
| Ta male katechismus (1768): | XIV. Kaj pozh ſena gnada je gvishnu leta: * Angelzam ni dana, de vſhivajo 'ga O bodi itdr. XV. O |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | moj Syn ! aku be ti vędl, kaj je tu: tem Angelzam podobne biti, tok be se tebi v'zhiſtoſti nekol nastoſhila |
| Ferdinand (1884): | pamet; oj, odpusti mi, ljubi Ferdinand, ki si sedaj nebeški angeljček, — kar sem storil v blaznosti! Saj se sedaj vže veseliš |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Pak me moreſh tudi en malu lubit. Matizh. Njih lubit, Angelzhek ! — Al ſhe ne vedó , koku grosnu jih lubim? Nęshka. (en |
| Revček Andrejček (1891): | da Anžetu ne bo nič sile! Vsak otrok ima svojega angeljčka varuha, tepci pa po dva. Pa še prav zares! Jerica |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | brumnemi, inu bogabojęzhemi. Joſheſa Hermanna Premonſtratenſarskega Chorarja mojega lubizhka, inu Angelzheka v' mesu je ſatu toku zhudnu njegova svetuſt gorirasla, ke |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | V' borshteh nepuſti ſękati, ne ſmole brati. Şvinam enzianovo, al angelikno korenino, al pelen med pijazho dati, de jim skodlive ſhivadi |
| Astronomija (1869): | pa omeniti nazadnje. , ko bodem govoril o spektralnej analizi. O. Angelo Secchi je dokazal, da je izžarivanje toplotnih trakov v solnčnem |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | riba poshene is vodé, ino sine po njem. Pa po angeljevim povelji jo je sgrabil sa plavute, ino potegnil is vode |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | pokorni biti: tak bode vaſha hiſha prebivaliſhe ſv. Duha, drushna angeljſka. III. Veliko toshujete, vi goſpodarje in goſpodinje! den denaſhen ſlabo |
| Slate jabelka (1844): | Popolnama ljubesin. Nar vikſhi molitev. Duh pokore.Neſpremenljiva krotkoſt. Nepremagana poterpeshljivoſt. Angeljſka zhiſtoſt. Nar globokejſhi ponishnoſt. Otroſhko saupanje. Neutrudena pridnoſt. Nar vezhi |
| Slate jabelka (1844): | ko bi globoko imel. Angeljſka zhiſtoſt. Kako je moja zhiſtoſt angeljſka, ker ſe ſhe v’ neſpodobnih miſlih radovoljno mudim. Nar vikſhi |
| Slate jabelka (1844): | Té jeſt nimam; bi bil veſél, ko bi globoko imel. Angeljſka zhiſtoſt. Kako je moja zhiſtoſt angeljſka, ker ſe ſhe v |
| Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800): | zhednoſt t’ga svejta, Ja! zel se more skriti Lepota Angelska. 3. ke sè sé v’ ſatopila Zhes vse v’ to |
| Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800): | sedej ta zhas En zhlov’k naklizhe nas: Ta bo Angelska shtima, Noben zhlov’k take nima, Hitru gori vſtanimo! Vse |
| Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800): | tęga. K’ nam prideozhiga: Zhaſt njemu ſe resięga Jen hvala Angelska. Po Povsdigvanji. 1. Molymo klezheozhi Boga sakritiga, oku ga nereslozhi |
| Življenja srečen pot (1837): | dobrimu opominjati; le tako bojo vredni otrozi boshji, ino shlahta angelſka. Ravno to je nar imenitnej shlahnija. Mladi Ambrosi je poboshno |
| Življenja srečen pot (1837): | ki lepo pametno k' ſveti maſhi ſtreshe; sakaj to je angelſka ſlushba. Tak bogabojézh zerkven ſlushitel je bil ſv. Janes, v' |
| Maria Stuart (1861): | pa ne soditi! Naj se ne derzne sadju hudobije Družiti angelske pobožnosti, Naj skuša, da ji v serce vidi svet! (Odide |
| Viljem Tell (1862): | na bregu v spanji počiva; Začuje zvonjenje, Brenkljanje sladkó, Ko angelske strune V raji ljubó. In ko se v presladkem veselji |
| Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800): | to shpiſho spet ſhelle gasy. 25. O JEſus! ti kruh Angelske! Kruh ene zhudne sladkuſte: Ti se naiſgruntan v’ miloſti, Vſhivat |
| Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800): | ter bo ſhivel Sdej, vsellej na vezhne zhase; Shlishal bo Angelske glase. 18. De pak ti b’ mogla tu ſt’riti |
| Divica Orleanska (1848): | mavrico? Odperle so nebesa vrata svete, Divica dojde v družbi angelski, V naročju sina večniga derží, In roke meni rah nasprot |
| Divica Orleanska (1848): | nebeških dvignjeni, Ne tikajo sloveče visokosti, Kjer ona vlada v angelski svitlosti. Lahir. Nej sodi kralj. Dünoa. Nej ona sama sodi |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | modro nebo in da seže njegov pogled noter v sredo angeljskih trum in zveličanih bratov, da kakor Štefan gleda krasoto odpertih |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | solnce še enkrat zatonilo, vžival nebeško veselje in poslušal petje angelskih glasov? Da bi jaz, ki danes še v temni, merzli |
| Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800): | gasil tvoj ſhejo. 23. Katir’ per ti miſi sedy, S’ Angelskem kruham se redy, Rad b’ govoril od te jędy; Al |
| Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800): | vezh gnade deileſhna, K’ spovdi se vezhkrat perbliſhej, Ter s’ Angelskem kruham shpiſhej. 24. Shljsh’ boſhjo besedo rada, Skus letu t |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | in terdnjave; premila Cesarica pa, ktera si je s svojim angelskim obnašanjem pridobila vse serca, je šla peš mesto ogledavat; obiskala |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | kterih pobožni kristjani ljubi Gospej venec pletejo, so večkrat ponovljeno angeljsko češenje, v kterim se po besedi Jezus mnoge besede pridévajo |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | pa veseli g. župnik in so si ga odbrali za angeljsko službo. Ivan jim je stregel pri sv. maši. Tako je |
| Štiri poslednje reči (1831): | ſredi med milijoni vekomej ſrezhnih tovarſhev ſe bomo veſelili, in angeljſko petje poſluſhali. ¸Sveti Avguſhtin pravi: Nobeden ſi v' sdajnim shivljenji |
| Štiri poslednje reči (1831): | kako velika je ſladkoſt, kako prijetno in veſelo je poſluſhati angeljſko petje. Nikdar ſi ne more sdaj sadoſti miſliti, kolika ſrezha |
| Slate jabelka (1844): | in to je sareſ zhloveka vredno. Tretja ſtopnja ſe imenuje angeljſko shivljenje; to je, shivljenja tiſtih, ki ſo po dolgim in |
| Ta male katechismus (1768): | Kraylujesh na vezhne zhase, Amen. Ozhenash, Ave Maria. Kader se angelsku zheshenje ſgony. I. Ta Angel tega Gospuda je Marji zheshenje |
| Ta male katechismus (1768): | serza, de, katiri smo skus angelsku zheshenje tu meſſupostanje tvojega Synu spoſnalli, skus njegovo martro, inu |
| Ta male katechismus (1768): | tu dobru ſadobiti, temuzh tudi tu hudu odverniti. Koku se Angelsku zheshenje mole? Toku: Zheshena se Maria! gnade polna, Gospud je |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | inu uſſe prebilnu imel v'boſhjemu pogledu; tedej bosh poshlushal Angelsku petje: tedej bosh dishal kadilu teh Svetnikov: tedej bosh pokushal |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | skushnavo. 7. Temuzh naſs reſhi od slega. Amen. 4. Tu Angelsku Zheshenje. Zheſhena ſi Maria, gnade polna. Goſpud je s'tabo |
| Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800): | Vse sort’ museke imajo, Nove zitre, ’nu trobente, Orgle, ’nu Angelsku petje. 14. Srezhne ozha! srehne mate! Srezhne ſeſtre! srezhni bratje |
| Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800): | tem! Kaj b’on dalej ſhellel? navęm. 22. JEſus! veselle Angelsku! V’ ushesah petje presladku! En zhudn męd se ti v |
| Življenja srečen pot (1837): | ſveti v' nebeſih vezhna luzh! Amen. Kedar svoni svezher, moli angelſko zheſhenje, po tem ſe ſpomni vernih duſh v' jizah ino |
| Življenja srečen pot (1837): | pomíkajo, po hiſhah lásijo, ino ſe po kotih potíkajo, tergajo angelſko oblazhilo ſvete zhiſtoſti. Oſhtarije (litushi alj taberne) ſo bile ino |
| Življenja srečen pot (1837): | tim ſveti nar vezha. Kakor hitro ſe ti hudo pregreſhiſh, angelſko oblazhilo poſvezhijozhe gnade boshje in nedolshnoſti sgubíſh, ki ſi ga |
| Genovefa (1841): | dobri ljudjé vredni! ” Genovefa je urno beſédo poprijéla in s angelſko jaſnoſtjo v ſvôjim blédim oblizhju ſe ſmehljaje rêkla: „Molzhi vunder |
| Sacrum promptuarium (1695): | vuzhy S. Bernadus rekozh: Attendite filij, quid fecerit magni conſilij Angelus. Quod ſi, ut ipſe ſubditi, obedientes eritis, ab ipſo cœleſti |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | nach ihrem Zuſammenhange abgetheilten, und zuſammengenommenen Verſe ſind am Rande angezeigt. Nach jeder Erklärung folgt eine anpaſſende Belehrung oder Ermuterung, um |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | ganze Vortrag abzielet. Darauf wird der inhalt des vorkommenden Evangeliums angezeigt. Nach einer kurzen Einleitung, welche beſonders die Aufmerkſamkeit der Zuhörer |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | delo začasno večidel ustavljeno, na Turško. Vdinjali so se pri angl. konsulatu v Terstu za delavce v podkopih v Krimu, proti |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Maslena torta. Cevni krofi. 165. Možganova župa z ocvertimi žemljami. Angleška pečenka. Namašena solata. Glava divjiga prešiča. Pomarančno narašenje. Pečen kopun |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | sadje. Pomarančna torta. Masleni kosci z mandelni. 178. Kukmakova župa. Angleška pečenka. Zmešana repa in korenje z brinovkami. Pečeni divji golobje |
| Maria Stuart (1861): | Burleigh. Angleški zakon vam je tuj; angleška Nesreča vam je le predobro znana. Marija. To so sodniki |
| Mineralogija in geognozija (1871): | hočemo zapomniti, da se mineralov do 8. stopinje gori prime angleška pila, do 6. se jih prime jeklena klinja, čez 6 |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | konj; Omer-paša bo njih samostojni poveljnik kakor sta francozka in angležka poveljnika. Turška armada je silo slabo preskerbljena z zimsko opravo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | ki ste gerški deželi o tem času naklonile francozka in angležka vlada; poslednjič zagotovlja kralj, da gerška vlada v rusovsko-turški vojski |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | zastran Bolgrada. — Naj važniša novica je pa ta, da je angležka vlada vojsko napovedala perzijanski in že tudi vojsko začela v |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | vladarstva je pet. — Vsaki dan je gotovše, da se bote angležka in amerikanska vlada spet sprijaznile in da za vés razpor |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | pregledal! Prezgodna zrelost uma. (Iz Podunavke. ) Toma Vilhelm Molkir je angleške čerke pred poznal, kot je govoriti zamogel In ako ravno |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | čokolade, drobno zrezaniga limonoviga lupka, dišečih žbic, sladke skorje in angleške dišave, kolikor se ti zdi. To z dvema ali tremi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | ni odbila zadnja ura; še zmiraj telegraf in kurirji avstrijanske, angležke, francozke in pruske vlade nosijo pisma semtertje, da bi se |
| Ferdinand (1884): | slušajte mojo ponudbo! Jako rabim moža, ki bi bil vešč angleškega, španskega in češkega jezika, pa bi se tudi zamogel nanj |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | gerškega kralja njegovi lastni ministri, vodeni od poslanca francozkega in angležkega. Sedaj pa kralj sam se očitno zahvaluje za velike dobrote |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | maſhino) sa piſhke valiti imajo sdaj v Londinu, glavnim méſtu engleshkiga kraljeſtva. To je leſena omara, ki na ſamim ſtojí, kakih |
| Rudninoslovje (1867): | Češkem , v Angleškem Kumberlandu, v koroškem Hüttenbergu, na Harzu, na otoku Izland, pri |
| Tiun - Lin (1891): | gledali, skoči moj rešnik za mano, in — bila sva v angleškem varstvu! |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | v zbornim ravnanji pràv očitno pokaže. Povém mu , de v angleškim parlamentu , ki svojo reč bolj zastopi, kakor mi, jih ne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | 1702 na Francoskim šla, so čez libro težale. Na Stronzi, anglijanskimu otoku, so v létu 1818 voglaste zerna toče padale, ki |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | vezhidel le po boljſhi ali ſlabejſhi semlji rasſodi. Franzoski in angleshki vertnarji radi s ogerſhizhno preſho po vertih gnojé , in pravijo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | hitro natiſkavnizo napravila, s ktéro je bil 29. Liſtopada 1814 angleshki zhaſopiſ, „Times“ s imenam, vpervizh natiſnjen. V létu 1817 ſta |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | kar ste zamudili; še je čas! Škodljivost vroče jedí. Neki angleški zdravnik je ravno sedej bukve na zvitlo dal, v kterih |
| Gozdovnik (1898): | koraku, ker jih je hotel pri ognju izpoznati. Po pičli angleški milji takega hodà iznenaden konja ustavi, skoči na tla, ter |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | spet sprijaznile in da za vés razpor bo le poslanec angležki Krampton terpeti mogel. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | kakošni pa in kje, nihče prav ne vé; — tako pripovedujejo angležki časniki, da v Sicilii se širi punt od dné do |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | podgane jedli, ki so nazadnje tako drage bile, da je angležki oficir za eno mačko 15 fl. našega dnarja dal. — Divjaki |
| Fizika (1869): | so vstanovili, koliki del Londonskega sekundnega nihala da naj je angležki čevelj. 65 Začudili so se pa fizikarji, ko so temu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | možu roko odtergal. V jutrovi dežéli, v Mizori pak so anglijanski žolnirji ogledovali kos ledu, ktéri je iz oblakov padel, in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | proſto, in v delu ne drago. Po nemſhkih, ſranzoſkih in angleshkih deshelah imajo mnogotero narejene dreveſa, sa vſako ſorto semlje in |
| Tiun - Lin (1891): | lepa ladjica z angleško zastavo. V njej je sedelo nekoliko angleških častnikov. Peljali so se tako blizu, da sem je lahko |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | pa se tiče molže, so holandske krave še bolje memo angležkih; vimena imajo sila velike. Al mleko holandskih krav ima to |
| Tiun - Lin (1891): | dolgo kito. Poklonim se mu uljudno in ogovorim ga po angleški (nadejal sem se namreč, da angleški razume) takó-le : »Gospod! ubežnik |
| Tiun - Lin (1891): | in ogovorim ga po angleški (nadejal sem se namreč, da angleški razume) takó-le : »Gospod! ubežnik sem preganjani! Ubežal sem Tiun-Linovi drhali |
| Botanika (1875): | s tem gnojem, kterega zvozijo Angleži silo mnogo domu na Angleško (kemija §. 404.). Da je gvano tako čudno dober gnoj |
| Tiun - Lin (1891): | Zdaj pokličem svojega rešnika, vržem Kitajcem cekin ter skočim v angleško ladjico; v tem, ko so še Kitajci debelo gledali, skoči |
| Tiun - Lin (1891): | bolj. Tačas pa priplava blizu vštric nas lepa ladjica z angleško zastavo. V njej je sedelo nekoliko angleških častnikov. Peljali so |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Omer-paša je zlo nejevoljen zavolj tega. Med armado francozko in angležko razsajajo legar (tifus) in kozé (osepnice); al ni čuda, če |
| Gozdovnik (1898): | jermena dolg oster nož. Don Estevan je tudi pobral svojo angležko puško, neodločen, na kterega bi pomeril, na Fabija ali Spača |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | franzoskiga lahko navadil latinſko, laſhko, ſhpansko; is nmſhkiga danſko, ſhvedſko, anglejſko; is krajnskiga hrovaſhko ſerbſko in vſe ſlovensko. Tako bodo naſhi |
| Kuharske Bukve (1799): | koſez per rępi v' polivki pezhen. Zemmer. 109. Goveje po anglejſko. 110. Skrito meſô ali Mollbrat. 111. Divjázhino hraniti bres jęſiha |
| Kuharske Bukve (1799): | visho, kakor je popred Nr. 109. rezheno od govejiga po anglejſko, inu ſe dajo na miso v' laſtni polivki. |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | ladijin poveljnik k maorskima poglavarjema in ju vprašal: „Ali razumeta angleški? “ „Te-Vaturu je umel, kar je rekel poveljnik te ladije onemu |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | Pa tudi tisti, ki se učí po laški, francozki ali angležki, najde v nji dragega zernja. Pomnožil je g. pisatelj lepo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | besedi „Allemand”! Učili se bomo ruski, kakor pred 50. leti angležki, in že zlato pismo (Bulle) šteje v dolžnost cesarom in |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | družbe g. Terpinc je prišel pretekli teden iz Londona in Angleškiga domú in je nakupil ondi iz veličanske razstave veliko nar |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | sa shivino in verli gnoj sa njive. Po franzoskim in Angleshkim redé in pitajo s ogerſhizhno preſho shivino, ali pa s |
| Maria Stuart (1861): | slava naj ji čelo venča! Elizabeta. Vstanite. Dobro srečo na Angleškem! Po svetu daleč bivši na Francozkem, Mudili ste se v |
| Čas je zlato (1864): | kraljeviča – tode le čaka in upa zastonj. Kraljevič potuje po Angleškem, Francoskem in Laškem ter mu ni mar za ubozega Lenčeta |
| Fizika (1869): | na 100 enakih delov, tedaj vrelišče zaznamovano sè 100. Na Angleškem so se pa po navodu Fahrenheitovem poprijeli vse drugačne razdelitve |
| Mineralogija in geognozija (1871): | se na dolgo vlečejo kakor ob morskih bregovih, tako na Angleškem, v Belgiji in ob Ruhri. Druga naležišča posela so se |
| Mineralogija in geognozija (1871): | ne dobro določenega vrečarja Phascolotherium pod. 135 so našli na Angleškem. |
| Šola v boju proti pijančevanju (1898): | dovolile manje premije zavarovancem, ki se vzdržujejo opojnih pijač. Na Angleškem jim dajejo nekatere zavarovalnice 8 — 10% popusta, ker se je |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | in pol slabiga denarja, tedaj le malo manj kot na Angleškim. Iz tega se vidi, da je kruh na Austrianskim sedaj |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | vstavila; — časniki pišejo, da bo Košut le 8 dni na Angleškim ostal, kodar ga hočejo z veliko slavo sprejeti; potem se |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | 21.000 gold. Pač lepa cena za eniga konja! Le na Angleškim je mogoče to skupiti. Natiskar in založnik Jožef Blaznik v |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | vidi, da je kruh na Austrianskim sedaj dražji kot na Angleškim. Ta cena se bo scer v naših primorskih krajih pozimi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | v parižki razstavi. (Konec. ) Pervo za durhamskim plemenom je na Angležkem herefordsko s plošnjatimi in kratkimi rogovi. Za tem pride aldernejsko |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | Verdeil sta pred 5 leti to znajdla na Francozkem in Angležkem, in v veliki razstavi londonski leta 1851 sta omenjena moža |
| Fizika (1869): | tedaj je le 2 2/3 črte, krajše od metra. Na Angležkem so dolgostni meri dali nepremenljivo velikost s tem, da so |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | podamo tukaj občni pregled lanjske letine po celi Evropi: Na Angležkim je bila srednja letina; na Irskim je bilo pa hudo |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | hudojesizhnimu ne bo dobro na semlji. " (Pſ. 139, 12.) Na Angleſhkim je shivel hudojesizhnik, kterimu ſo bili pregreſhni mami nar vezhi |
| Življenja srečen pot (1837): | pil, zhe ſe ga enkrat privadiſh. V' Ameriki ino na Angleſhkim prelepo bratovſhino imajo, de ſe med ſeboj po braterno shganja |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | bi ſe ne upali shelesniga kolovosa zhes nje narediti. Na Angleſhkim ſo vſe deshele s takimi kolovosi prekrishane. |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | bi bil kdo iz barke stopil, ki je potem proti Angleškimu jadrala, kjer se bo v Southamptu vstavila; — časniki pišejo, da |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | iz černiga morja pričakovati, ki bi se bilo scer na Angleško peljalo , — ali nam nar bližnjim in ptujiga žita nar bolj |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | Triest. Zeit. ”, da je veliko Poljske pšenice iz Odese na Angleško prišlo, ki je boljši kup, kot ravno tista sorta v |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | današnji češnji „cerasus” pravi. Leta 40 so prišle češnje na Angležko. Lavorove ali lorberjeve češnje so se imenovale tiste prijetne grenjklate |
| Gozdovnik (1898): | je njen prijatelj žel toliko vseobčega priznanja. »Don. Fabij! « vpraša Anglež, »čigav je belec? « gledajoč skozi lornjon dimečo se žival. »Don |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | obsojam prelomitev dane besede jaz in z menoj vsak pošten Anglež; — povej to svojemu tovarišu! Takoj velim, da se vama odvzemó |
| Čas je zlato (1864): | roko, kteri ga vesel v žep spravi, med tem ko Angličan, ki je vse gledal in poslušal, z glavo stresa in |
| Čas je zlato (1864): | sam ubogi, borni križavček! Bog me! « Pri teh besedah vzdigne Angličan svojo zlatokovano palico in potolkljá Lenčetu po ramah. Lenče se |
| Čas je zlato (1864): | pokojnišega napravi. »No, to ne gré tako slabo,« pregovori, zopet Angličan, »sila pri tacih čverstih živalih nič ne opravi! – Bomo le |
| Čas je zlato (1864): | »Bog me! « zagodernja neki bogat Angličan, ki je ravno zraven bil in vse početje gledal – »to |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | krompir pervič iz Amerike k nam v Evropo pripeljali. Neki Anglijan Franc Drake z imenam, ga je v Evropi vkoreninil. V |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſo is Amerike krompír v Europo perpelali. „ 255 „ je sazhel Anglijan V. Lee nogovize tkati. „ 254 „ ſo jeli kúkala (perſpektive) narejáti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | iz unajnih nemških dežel; tudi 4 Talijani, 3 Rusje, 1 Inglež in 1 Francoz. Vikši predsednik tega zbora so bili že |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | vsaki mesec 90 mil. fr., vsako uro tedaj 125.000 fr., — Angležem zavolj mornarstva in udinjanih ptujih čet ravno toliko, — vsem skupaj |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | Perzijane, kteri so Afghanistom vzeli mesto Herat, na kterem je Angležem zato veliko ležeče, da ne ostane v oblasti Perzijanov, ker |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | vmetnik J. Bauer is Ştutgarda ſta v Londonu, poglavitnimu meſtu Anglijanov, pervo hitro natiſkavnizo napravila, s ktéro je bil 29. Liſtopada |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | pognojiti 5 zentov, sa krompir pa 6 zentov ogerſhizhne préſhe. Angleshi ſejejo prav radi in veliko répe, poſebno tiſte, ki ji |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | v navadi. Te orodja prodajajo v imenovanih deželah dozdej samo Angleži in Francozje in si veliko dobíčka pridobé. De bi se |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | jih meštrali po vojaško. Čudo bi to ravno ne bilo. Angleži v tacih zadevah niso pretanjke vestí in ubogi Horvatje bodo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Krimu je začasno potihnila, ker ne Rusi ne Francozi in Angleži še niso dobili zadosti nove pomoči, da bi si upali |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | sedaj slišalo: kaj bo. Cesar Napoleon hrepení nek po miru, Angleži pa so uneti za vojsko, ker oni še niso veliko |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | kjer imajo Angleži svoje dežele. Kaj pa s tem namerjajo Angleži? je dvomljivo, ker je nek rusovska vlada obljubila Perzijanom 50.000 |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | lepe in močne goveda so to, polne mleka in mesa. Angleži so mesojedci in mlekopivci, kakor je že pervi zmagavec Britanije |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | oblasti Perzijanov, ker stoji na poti v Indijo, kjer imajo Angleži svoje dežele. Kaj pa s tem namerjajo Angleži? je dvomljivo |
| Botanika (1875): | je začela precej živa kupčija s tem gnojem, kterega zvozijo Angleži silo mnogo domu na Angleško (kemija §. 404.). Da je |
| Robinson mlajši (1849): | veš da! vsej smo to v cestopisu četli — brali; ino Angličanje térdijo, da ono dobro diši. Nekteri. Pesje meso ? fuj! Oča |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | v ſlabji semljo priti. S tem ravnanjam ſo ſi umetni Anglijani veliko shitnih plemenov napravili, od ktérih ptujzi miſlijo, de ſo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | knige natiſkati. „ 395 „ ſo jeli v kotlovino dletiti. „ 361 „ ſo Anglijani sazheli gumbnize ali knofIjize delati. „ 355 „ ſo priſhli pervi semljini |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | samo Rusje itd. Izgled Vlahov, Francozov in Španjcev (Rumunov in Angličanov), za nas ne veljá, ker ne imájo jednega književnega jezika |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | tavžent v Niederlandskim, 41 tavžent na Laškim, 25 tavžent v Anglii, 16 tavžent v Krakovskim skupvladarstvu. Po rimskim iménoslovu (šematizmu), kije |
| Šola v boju proti pijančevanju (1898): | v Nemčiji 16 takih zavodov, nekaj jih je tudi v Angliji in v Švici; tudi deželna zbora na Moravskem in Spodnjem |
| Divica Orleanska (1848): | Kak vas zaničujem, Ki golufate svet in sami sebe. Vi Angličani roke roparske Stegujete po Francji, kjer pravice Na toliko prostora |
| Čas je zlato (1864): | »Dajte tukej Lenčetu mladega psa angličanskega plemena« reče kraljevič, »naj ga bo vadil! Imejte skerb za |
| Fizika (1869): | Prežigalna posoda, Destillirgefäss, 115. Prežigati, prekapati, destilliren, 115. Prijemališče, grabišče, Angriffspunkt. Prikazen, Erscheinung, 8. Prikazen fizikalna, physikalische Erscheinung, 13. Prikazen kemijska |
| Zoologija (1875): | majhne in nikdar v popolnem številu. Rečna jegulja ali ogor (Anguilla fluviatilis), pod. 169, je tri do štiri črevlje dolga, ima |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | posebno pa molznim kravam. ” Tako piše iz Honske vasi v Anhaltskem pri Ketnu v septembru 1857 Fr. Ravald, fajmošter. *) Gospodarske skušnje |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | obé najbolj dopadate; a vse druge cvetlice niso nič vredne. “ Anica pa reče: „Kaj še? Vijolice so najlepše! Ali jih nismo |
| Ferdinand (1884): | Preskrbel je v gradu stanu primerno notranjo opravo. Ferdinand in Anica sta bila veliko srečnejša nego popreje. Vendar pa ne radi |
| Ferdinand (1884): | Anica pade predenj od veselja na kolena ter ga prosi z |
| Ferdinand (1884): | Z živo besedo se zahvali cesarju za to milost. Grofinji Anici pa častita tako prisrčno, da se je kar videlo, da |
| Ferdinand (1884): | svoje naročje ter jih poljuboval z očetovsko ljubeznijo. Prosil je Anico naj prinese tudi najmanjše dete, ki še ni znalo govoriti |
| Kemija (1869): | Analyse qualitative, razkroj na kakovost. Analyse quantitative, razkroj na kolikost. Anilin, 478. Anisöl, janeževo olje, 488. Anlassen (d. Stahl), kaliti. Anorganisch |
| Sacrum promptuarium (1695): | Bugam ner pervu Maſhnike zhaſtiti rekozh: Honora Deum ex tota anima, & honorifica Sacerdotes. Inu S. Chryſoſtomus pravi de zhast, inu ſtan |
| Sacrum promptuarium (1695): | pravi ta Modri. Omnis labor hominis in ore ejus ſed anima ejus non implebitur. Reune vaſs ſturj nikar vaſh ſtan, ampak |
| Sacrum promptuarium (1695): | tiga Nebeſkiga Rihtaria potalashil, s' novo pregreho ga reshali. Odivit anima mea ſenem fatuum, & inſenſatum. Inu tem nepametnem ſe k' ſadnimu |
| Sacrum promptuarium (1695): | Duh takorshne ſtare norze ſaurashi, kir pravi: Tres Species odivit anima mea: pauperem ſuperbum, divitem mendacem, & senem fatuum, & inſenſatum. Guishnu taiſti |
| Sacrum promptuarium (1695): | lejt poprej je bil sapiſſanu puſtil ta ner modreshi Salamon. Anima ſaturata calcabit fauum, quæ autem eſuriens eſt, etiam amarum pro |
| Zoologija (1875): | pod. 20, e in f . Po delavnosti razlikujemo vse živce animalnega sistema na gibalne in občutne. Prvi samo spodbadajo prostovoljna gibanja |
| Zoologija (1875): | jako daleko razširja na razne strani. Ž njim se posebno animalni sistem veže z vegetativnim. Odtod se razjasnjujejo marsikatere čudne prikazni |
| Zoologija (1875): | ali prav nič, ali pa le nepopolnoma, in sicer posredovanjem animalnih živcev. |
| Sacrum promptuarium (1695): | shivot, kakor en dober paſtier. Ego ſum Paſtor bonus, & pono animam meam pro ovibus meis. Inu nej iskal obeniga poſvejtniga dobizhika |
| Sacrum promptuarium (1695): | reſurrectionem multorum in Israel, & in ſignum cui contradicetur; & tuam ipſium animam pertranſibit gladius. Lete beſsede je premiſhlovala Maria. Mater ejus conſervabat |
| Sacrum promptuarium (1695): | Tobia: Eleemoſyna ab omni peccato, & 'a morte liberat, & non patietnr animas ire in tenebras. Fiducia magna erit coram Deo eleemoſyna omnibus |
| Kemija (1869): | razkroj na kakovost. Analyse quantitative, razkroj na kolikost. Anilin, 478. Anisöl, janeževo olje, 488. Anlassen (d. Stahl), kaliti. Anorganisch, neorganski. 515 |
| Blagomir puščavnik (1853): | zdihne rekoč: „Večna resnica je to: pravica nar dalje velja. ” Anka pa gre zdaj k Zaliki, zdaj k Milkotu zdaj k |
| Zlatorog (1886): | ga pustí. A lovec gre na vrhe. Pri šumnem potóku Anka stojí In joka in gleda sive čerí: »Mar prišel, mar |
| Zlatorog (1886): | Smejoč podá mu Anka rokó: »Pokaži, kaj si prinesel s sebó? »O sleče samó |
| Zlatorog (1886): | ne boš. »Oj z Bogom, Janez, z Bogom mi! « To Anka dé in ga pustí. A lovec gre na vrhe. Pri |
| Zlatorog (1886): | že danes bo, »Kar zginil je na vrhe. « Zakríj si, Anka, obràz rosán, Prišèl pač Janez ne bó na plán, Prišèl |
| Zlatorog (1886): | In kdor le kozla obstrelí, »Življenje on takój zgubí. – »Oj Anka, tí moj srčni žar, »Zahtévaj vse, tegà nikár, »Triglávske rože |
| Zlatorog (1886): | Krog usten Anki prikáže se jok: »O pojdi mi ti in Zlatoróg! »Kdor |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | se sablje svitlajo , V tretjem se naput spravljajo Po lepo Anko devojko. Kada so po njo jahali Ljudi so dine sadili |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | po njo jahali Ljudi so dine sadili; Kada se z Anko vračajo Dine se zrele tergajo , Na konja jih Anki metajo |
| Fizika (1869): | Analysa spektralna, 153. Anatomie, anatomija. Angriffspunkt, prijemališče, grobišče. Anhangkraft, sprijemnost. Anker, sidro, maček. Anpassung, prilagojenje. Anziehung, privlaka. Anziehungskraft, privlačnost. Aequator, ravnik |
| Fizika (1869): | ploskev. Maas, Körper-, mera teles. Maas, Längen-, mera dolgosti. Maček, Anker, 156. Magnet, narejen, künstlicher Magnet, 156. priroden, natürlicher Magnet, 156. |
| Kemija (1869): | quantitative, razkroj na kolikost. Anilin, 478. Anisöl, janeževo olje, 488. Anlassen (d. Stahl), kaliti. Anorganisch, neorganski. 515 |
| Rudninoslovje (1867): | Nahaja se sosebno v Joahimovem dolu na Češkem, v saskem Annabergu i Freibergu, na Harzu, v ogerskej Ščavnici i dr. Za |
| Rudninoslovje (1867): | stebelčástega, časi zrnastega zloga. Nahaja se v saškem Freibergu i Annabergu, v erdelskej Zalatni itd. Iz njega se dobiva arsenik, a |
| Sacrum promptuarium (1695): | Hzhy, od katere S. Lukesh pravi: Hæc Vidua uſque ad annos octoginta quatuor: quæ non diſcedebat de Templo, jejunijs, & obſecrationibus ſerviens |
| Botanika (1875): | obe vsled kulture mnogovrstno sprevrgli in pa velikanska solnčnica (Helianthus annuus). Gomolji papeževe repice ali topinamburovi (Helianthus tuberosus, pod. 211.) so |
| Kemija (1869): | Anilin, 478. Anisöl, janeževo olje, 488. Anlassen (d. Stahl), kaliti. Anorganisch, neorganski. 515 |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | ti permoran tose perkasati ujemeni: eheſtor † † elion † pathkator † atai z anori Sobthc † zather † Emanuel † oshonai † aetias † elogjo † se perkashi taku shitro |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | verbanden und ihn als den Herrn und Urheber jeglichen Unheils ansahen; unzählbar waren ja diese luftigen Heerschaaren, schwarz, nur durchleuchtet von |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | nam je torej na dvoje paziti: 1.) Da jednačbe sestavimo (ansetzen), t. j. da izrazimo dane pogoje z algebrajskimi znaki. 2. |
| Življenja srečen pot (1837): | Beſschreibung des Domſtiftes und der Domkirche von Gurk. Mit einer Anſicht. 12. Broſch. 12 kr. — des Urſprunges und der weiteren Schickſale |
| Življenja srečen pot (1837): | Schickſale der berühmten Kirche Maria Sal in Kärnten. Mit einer Anſicht. 12. Broſch. 10 kr. Proprium sanctorum pro Diœcesi Lavantina. Jussu |
| Ta male katechismus (1768): | na XII. dan mesza malega serpaná pod Neronam Zeſſariam predstalla. Ant. Ta dva lubeta svoje brate, inu ta Iſraelske folk: Ta |
| Ta male katechismus (1768): | Janneſu Franzhishku Regisu Spoſn. S' tovarshtva JEſusovega, Patronu Xtianskega nauka. Ant. Syn! od tvoje mladoste uſemi 'gori ta nauk, inu ti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | J. Stadler, medar v Lincu, za bronastó podobó. 47. Gosp. Ant. Steinhauer, motožar iz Linca, za cesarskiga orla svojiga rokodelstva. 48. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | M. Ferlan, duhovnik v spodnjim Berniku, za pinjo. 12. Gosp. Ant. Francel, košár v Ljubljaní, za umetalne oródja. 13. Gosp. J. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | in fabrikant kôcov v Krajnj u, za kóce. 11. Gosp. Ant. Zamasa, zvonar v Ljubljani, za bronaste izdelke. 12. Gosp. V. |
| Botanika (1875): | ki se po votlem, kegljastem (čunjastem) cvetišči loči od smrdelje (Anthemis Cotula), ktere cvetišče ni votlo in ktera neprijetno diši. Velika |
| Botanika (1875): | imenovana, na kterej se razvijó kalne troske (Arcbegonia) in pelodke (antheridia). Potem, ko je troska bila oplodjena, razvije se iz nje |
| Zoologija (1875): | 143. Anemone 147. Anethum 150. Anthemis Cotula 135. Anthericum 125. Antheridia 108. Anthoxanthum odorat 118. Anthriscus 150. Antiaris toxicaria 132. Antirrhinum |
| Mineralogija in geognozija (1871): | porphyrartig, 67. Porphyr, 72. Porphyrartig porfirasto, 67. Porphyrit, (porfido rosso antico), 72. Potres, Erdbeben, 95. Požerun, morski, Haifisch. Pragorje ali temeljno |
| Gozdovnik (1898): | na breg. « Glavar pogleda iznenaden svetodajalca ter dé: »Rekel sem: Antilopa, tekun, imade lisičje misli«. »Je-li sme storiti, kar je rekel |
| Gozdovnik (1898): | Glavar mu vse pove zaporedoma. Ko je bil končal, pobesi Antilopa pogled. Premišljuje. Čez nekaj časa vzdigne glavo. »Tihota noči mi |
| Gozdovnik (1898): | izdelan po prestalih naporih, srditosti in besnote ni mogel odgovoriti Antilopi. Rana se mu zopet odpre, in kri se ulije izpod |
| Gozdovnik (1898): | da z njim skupaj trči. « Ko se Mešanik oddalji, reče Antilopi: »Črnotič je ranjen; ne more jahati. Peljal pa bode svoje |
| Gozdovnik (1898): | Kratek, bliskovit pogled zadene govornika iz Črnotičevih oči, Antilopi naznanjalo, da ga je Črnotič razumel. Antilopa je hotel ko |
| Gozdovnik (1898): | ni čakal Mehikančevega odgovora, nego je v šotor stopil z Antilopo, kjer obadva sedeta. Gomez je bil nekaj trenotkov zaostal, da |
| Gozdovnik (1898): | Črnotič ustane. Njegova stisnjena pest in drugi oster pogled podučita Antilopo, da glavar bo don Estevanu zasede pripravil in tako mu |
| Gozdovnik (1898): | je bil Benito po nož segaje obrnil, da bi lokavega Antilopo prebol, prekolje mu tekun glavo do ramen. Na to skoči |
| Kemija (1869): | prah (§. 43) ter se zlato žveplo imenuje. Ako si antimon privzame več kisleca, nego ga ima v okisu, naredi se |
| Kemija (1869): | Stibium; znak: Sb = 129; gostota 6,7; tališče = 425° C. Antimon je ena najkrhkejih kovin, kajti se dá lahka stolči v |
| Kemija (1869): | se potrebuje v zdravilstvu in za belo lepotico (Schminke). 30. Antimon. Stibium; znak: Sb = 129; gostota 6,7; tališče = 425° C. |
| Mineralogija in geognozija (1871): | pokrivajo z rumenim svinčenim oksidom, one, ki imajo v sebi antimon, z belim antimonovim oksidom; žveplenati minerali radi dajejo žvepleno sokislino |
| Mineralogija in geognozija (1871): | do 4; g. = 5. Glavni njegovi sestavni deli so: baker, antimon, žveplo in arsenik; nekoliko železa, cinka in srebra je tudi |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | vsaki dan enkrat eno žlico hrastovega pepela in pol lota antimona na kermi dajati. |
| Kemija (1869): | Vodán, Hydrat. Voda rudnica, Mineralwasser. Vodenec, Wasserstoff, 364. Vodenec antimonov, Antimonwasserstoff, 383. Vodenec arzenov, Arsenwasserstoff, 383. Vodenec fosforov, Phosphorwasserstoff, 381. |
| Kemija (1869): | Oxyd. Okis aluminijev, Aluminiumoxyd, 417. Okis amilov, Amyloxyd 475. Okis antimonov, 432. Okis bakreni, 433. Okis bakreni arzenovosokisli, arsenigsaures Kupferoxyd, 434. |
| Kemija (1869): | ali raztok (Spiessglanz) nahaja kot rudnina v sivih, sijajnih kristalih; antimonov peterni žveplec, SbS5, je kakor pomaranča rumen prah (§. 43 |
| Kemija (1869): | v malem pa ženó na pot. Izmed antimonovih spojin omenimo: Antimonov okis, SbO3, posebno pa antimonov trojni žveplec, SbS3, ki se |
| Kemija (1869): | pot. Izmed antimonovih spojin omenimo: Antimonov okis, SbO3, posebno pa antimonov trojni žveplec, SbS3, ki se z imenom antimonovnati sijajnik ali |
| Kemija (1869): | drobnozrnast, na zraku se skoro ne promeni, razbeljen izgori v antimonov okis. 1 del antimona in 4 deli svinca dajó kovinsko |
| Mineralogija in geognozija (1871): | Dalje se nikel veže z mnozimi kovinami, izmed kterih navedemo antimonov nikel, Ni2Sb, niklo-antimonov lesketač, Ni S2 + NiSb, niklo-bismutov lesketač in |
| Kemija (1869): | privzame več kisleca, nego ga ima v okisu, naredi se antimonova kislina, SbO5. O antimonovem vodencu, SbH3, smo že govorili v |
| Mineralogija in geognozija (1871): | 85. Oklepljen, gepanzert. Okra, svinčena, Bleiocker, 57. ,, bismutova, Wismuthocker, 58. ,, antimonova, Antimonocker, 58. ,, hromova, Chromocker, 54. Okrakovec ali oolit, Rogenstein, 38. |
| Kemija (1869): | 1/4 dela klorovokislega kalija, 3 1/4 dela žvepla, 1 del antimonovega žvepleca in 1/2 dela oglja. 19. Magnezijum. Mg = 12. Gostost |
| Kemija (1869): | pogosto rabi za strojilo (Beizmittel). Dvosol vinskokislega kalija in vinskokislega antimonovega okisa = KO.SbO3.C8H4O10 + HO, znana je z imenom bljevalna sreš (Brechweinstein |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | 4 lote žveplovega cveta, 2 kvintelca rudečega žvepla, 2 lota antimonovih jeter, 2 lota voženka, 4 lote encianovih korenin, 4 lote |
| Kemija (1869): | še celó otrovne, v malem pa ženó na pot. Izmed antimonovih spojin omenimo: Antimonov okis, SbO3, posebno pa antimonov trojni žveplec |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſpet ſovrashnikam v' roke. Naj huji med temi je bil Antijoh, ˛Sirſki kralj. Ropil je nad Jerusalem, ino ga ushuga; vſe |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Veliko Judov, ki ſo ſe branili, je bilo pomorjenih. Kralj Antijoh poklizhe tudi néko mater ſ' ſedmémi ſinovi pred-ſe, ino jim |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | bo kdo v' greh napeljevàl. 50. Bog ſpet pomaga. Tega Antijoha, kteri je bil do drusih tako neisrezheno neuſmiljen, ino ſe |
| Življenja srečen pot (1837): | dobriga ſina, kakor je ſv. Janes Krisoſtom bil, v' meſti Antijohiji rojen. ˛She je bil otrok, ko mu je ſmert dobriga |
| Življenja srečen pot (1837): | in ſlava, kakor ſv. Luka (Lukesh). Rojen je bil v' Antijohiji. ˛Skerbno ſe je is mladih nog uzhíl brati ino piſati |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | S. Kolzhenzami kier bi ana sama nia vcehkv isdershava. Ex antiqvo qvodam tipo? Ta Prveva Kolzhenza. I. Oh vsiga magozhni venzhni |
| Zlata Vas (1850): | storjeno blagó prejeti, planincu pri delu pomagati, in čedne obrisala (antlje), rijuhe, in česar je bilo treba, pripravljati. V začetku niso |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | lušpern; gosp. Šimen Tomc, kerčmar v Krakovim , lepih jesenskih breskev; Anton Posnik, vertnár na Poljanah, dve pleméni fižola; Lenka Tomcova iz |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | skupej prišli. Njih ekscelencija, naš milostljivi škof in knez gosp. Anton Alojzi; potem vodja kmetijske in obertniske družbe gosp. grof Lihtenberg |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | pismo so dobili: 1) Novak Janez v Kamnigorici, 2) Samasa Anton v Ljubljani, 3) J. Benedik v Stražišu poleg Krajna, 4 |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | kam so prišli Antonov oče, tega ni bilo mogoče zvedeti. Anton je zvesto in pošteno svoja leta kot učenec izveršil pri |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | Več sreče ti daje, kot zlate goré. 82. Dobri sin. Anton je bil učenec, a njegov oče pomočnik pri nekem bogatem |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | slovenskim jeziku pričakovati. Vredništvo. Poslavljenje. Presvitli Cesar so mnogospoštovaniga gospoda Antona Slomšeka, korarja, vikšiga šolskiga ogleda Lavantinske škofije i. t. d. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | tukaj praznik, procesja in sejm. S procesijo so nesli sv. Antona podobo v naravski velikosti po mestu. Na somnji so prodajali |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | našli z lepimi in dobro ohranjenimi napisi. — Na dan sv. Antona je bil tukaj praznik, procesja in sejm. S procesijo so |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | pod sv. Joštom, dičijo lepa malarija in novo cerkev sv. Antona, stoječo pred vélikim vodotočem, orjaški marmeljnovi stebri zunaj in znotraj |
| Botanika (1875): | oddelka: grenki rman (Achillea millefolium, pod. 210.), brdnja ali sv. Antona roža (Arnica), veliki koren (Inula Helenium) in zdravilna kamilica (Matricaria |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | stolov po 1 gl. 40 kr. Dne 31. avgusta. Od Antona Jazbeca tukaj sem kupil za 154 gl. desek ter mu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | duhovšnice po Njih Prevzvišenosti premilostljivim gospodu gospodu KNEZU-ŠKOFU LJUBLJANSKE ŠKOFIJE ANTONU ALOJZIJU WOLFU v znamnje ponižniga spoštovanja in dolžniga počešenja od |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | Weingartnu; deželni poglavár pa našimu milostljivimu knezu in škofu gosp. Antonu Alojzju. (Dalje sledí. ) Zvezdoslovje. Pisano od M. Vertovca. Namen naših |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | 27. avgusta. Pomagačem sem plačal 40 gl. Dne 28. avgusta. Antonu Jazbecu tukaj sem prodal 2 mizi iz mahagonovine po 60 |
| Gozdovnik (1898): | Pepo. Še nikdar nikogar ni tolikanj črtil ko tega grofa Antonija Medijanskega, zato je bil trdno sklenil, če mu v roke |
| Gozdovnik (1898): | storjeno. Zdaj imamo pa besedo z vami govoriti, gospod grof Antonio de Mediana. Vas tožimo, da ste uropali otroka, da ste |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | so gusarji (morski razbojniki) ladijo vzeli; a kam so prišli Antonov oče, tega ni bilo mogoče zvedeti. Anton je zvesto in |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | teklo na njegov grob. Še le po pogrebu se je Antonovcova žena s Franckam in Katrico v svojo prejšno stanico preselila |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | za prejétje in postréžbo njeniga možá treba. Kmalo so sosédje Antonovcovo nesrečo zvédili. Mnogo njih je prihitélo, nekaj de bi prestrašeno |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | ljubili. Eden sosedov, prav pameten in žlahtnoserčen mož, je prosil Antonovcovo ženo, ne s svojim jokam Antonovcu še večih bolečin delati |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | zvesto vdani Peter sta pri merliču čula. Tretji dan so Antonovca pokopali, in mnogo solz njegovih otrok in prijatlov, posebno ubozih |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | ure, kadaj vas bo Gospod k sebi poklical. « Ko je Antonovec sklenil, je odšel zdravnik njegovi ženi žalosten prigodek povédati. Samo |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | ljubi otroci! zopet izgled minljivosti človéškiga življenja. Ko je šel Antonovec na svoj navadni sprehod, gotovo ni mislil, de gre poslednji |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | bosh antvart dobiti kai se tabe bo povevo: kader bosh antuart shlishou tedei rezi frishno bras usa ſtrabu venka jete spet |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | dobri duhovi hvalimo Boga ta Gospueda? dai antuart: Bo dav antuart bareiga furt kaje niomi jeme? pa ti doro samerkei niegovo |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | ves nagvenam svete inu ves sese dan kaku bosh pati antuart dav: |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | jas noi usi dobri duhovi hvalimo Boga ta Gospueda? dai antuart: Bo dav antuart bareiga furt kaje niomi jeme? pa ti |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | shnega: prad buegam noi prad tiem svietam: damenei antuart dash al daſta noi povieſta nateram Kraj so ti dnarji |
| Kratkozhasne uganke (1788): | odſnotrej votlu, odſvunej poln lukn? En naperſtnek, ali fingrat. Kajſen antverh narbel grę; kaiſen narbel tizhi? Shushtarske narbel grę: ſheblarske tizhy |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ſvojo vęjſt, ne pak de bi rękàl leta je moj antverh, ali moj kruh! Kaj pravi k' vam vaſha vęjſt, kadar |
| Sacrum promptuarium (1695): | tiga Modriga. Operarius ebrioſus non locupletabitur. Oſtanite vij per vaſhimu antverhu, fliſſnu dellajte, beſſedo dershite, na dusho, inu na G. Boga |
| Sacrum promptuarium (1695): | briſſal, kadar teshku je dellal, dokler on je bil en Antuarhar, kateri s' dellam ſi je mogal kruk ſhlushit, de ſi |
| Sacrum promptuarium (1695): | ter premiſlite de S. Joſeph shenin krajlize Nebeſke je bil Antverhar, inu taku ſvejſtu je G. Bogu shlushil, de mu je |
| Sacrum promptuarium (1695): | Arzat biti. Glihi vishi nekatirim Antverhariom ſe godj, katiri hozheo zerat, inu ſe guantat kakor Gospada |
| Sacrum promptuarium (1695): | enu dobru lejtu dal. Sdaj bom ſhenkal en par fazonetelnou Antverharjom, delauzom, inu deklam, sakaj leti ſuſebnu yh poterbujejo, |
| Sacrum promptuarium (1695): | tajſtiga je njemu dala krajliza teh Angelou. Ta fazonetel shenkam Antverharjom, dellauzom, inu kmetom, sakaj vejm de vezhkrat teſhku vam naprej |
| Sacrum promptuarium (1695): | ſint, pudici, prudentes, ſani in fide, in dilectione, in patientia. Anus ſimiliter in habitu Sancto, non criminatrices, non multo vino ſervientes |
| Sacrum promptuarium (1695): | ſe bo potalashila, inu raunu letu ſturiti vam sapovej S. Anſelmus kir pravi: Licet ille ad iracundiam provocent, & talia faciant, per |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | velko hvdizhov ponja Dvsho jeti hier so ti hvdizhi miemo ansidlaja shli so rekli mi sdei gremo poano Dvsho kathera nam |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | pa nezh drujega kaker Ozhanashe potam bojo pershli triji stari Ansidlarji noi vas bojo barali kai vi pegerata natu rezite hduer |
| Fizika (1869): | Prirodoznanstvo, Naturwissenschaft, 9. Prirodna sila, Naturkraft. Prirodni zakon, Naturgesetz. Privlaka, Anziehung. Privlačnost, Anziehungskraft, 9. |
| Fizika (1869): | 9. Prirodna sila, Naturkraft. Prirodni zakon, Naturgesetz. Privlaka, Anziehung. Privlačnost, Anziehungskraft, 9. |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | govoril — Jak. Py ga en glashek — de boſh korásho dobil — Ansh. Kaj menite, de je nimam ? Jak. Vshę vęjm, pak vunder |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Ansh. Vshę prov , Ozha — Jak. Inu nizh ſe noter nevtikui — Ansh. Ne beſędze ne bom govoril — Jak. Py ga en glashek |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | grę ) PETI NASTOP. Anshe , Jaka. Jak. Vſędva ſe ma dua — Ansh. To bo sa konz vsęti od ſmeha — ha, ha — — Jak. |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | ha, ha — — Jak. Le mene puſti govorit — me saſtopiſh Anshe ? Ansh. Vshę prov , Ozha — Jak. Inu nizh ſe noter nevtikui — Ansh |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | ſovráshit — (ſe ſam joka) No, Mizka, obriſhi ſe — de te Anshe ne bo jokat vidi. Miz. Kdu bi bil rekal, de |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | ſe ne bojite — to je moja ſkèrb — ( grę ) PETI NASTOP. Anshe , Jaka. Jak. Vſędva ſe ma dua — Ansh. To bo sa |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | ſkorej lùſht imel , vſe try prov dobru skopat — Kaj neki Anshé dęla, de toku dolgu ne pride, — ſej boſh dobra s' |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | ſmeha — ha, ha — — Jak. Le mene puſti govorit — me saſtopiſh Anshe ? Ansh. Vshę prov , Ozha — Jak. Inu nizh ſe noter nevtikui |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | vselej ponoviti. — Kmalo za jirharjem je tudi umerla njegova žena, Anže pa, ki je obogatel, je kupil jirharjevo hišo, kjer je |
| Revček Andrejček (1891): | Franica (srčno). O Andrejček! (Objame ga). Anže (v zatišju zauka, ne da bi se pokazal). Andrejček (veselo |
| Revček Andrejček (1891): | Veselo in jako neumno zakrohotaje se. ) Jeklen. No, hvala Bogu! Anže. Lepa hvala vam, oče, za dovoljenje. (Pogleda smejé se Jeklena |
| Revček Andrejček (1891): | Da nese doli jo v morje, kjer mine ga gorjé. (Anže, Jerica, dekle in hlapci pobero vsak svoje delo in pojó |
| Revček Andrejček (1891): | je ujela v klado. Grešnik (zase). To je moja srna. Anže (jezno). Če svoj živ dan še kako srno najdem, pustil |
| Revček Andrejček (1891): | prizor. Jeklen. Poprejšnji. Jeklen. (Skozi sredo ustopivši. ) Kaj pa je? Anže. Zmikavt Matija je razbil Pavletovo škrinjo in jo je izpraznil |
| Revček Andrejček (1891): | Anže (prav hud). Na, sedaj moram pa mrhovino še k lovcu |
| Revček Andrejček (1891): | Anže. (Jako zadovoljen, malone ponosen. ) No, oče, če mi vi dovolite |
| Revček Andrejček (1891): | S srno jezen zadaj proč. ) Tristo kanj! Grešnik (zase). Čakaj, Anže — bodem ti že eno zagodel. Vojnik ti bom izmaknil. Srna |
| Kratkozhasne uganke (1788): | ſadno, E pak to drugo zherko poſtavi, inu se bere Anſhe. Kaj se bahash? lub moj ratar! Ke ti koker roſor |
| Kratkozhasne uganke (1788): | Enu situ. Tvoje seſtre ime se Neſha, inu tvojega brata Anſhe pishe; al naredi meni, de Neſha bo Anſhe: inu Anſhe |
| Kratkozhasne uganke (1788): | kajſeni tablezi se pak vaje rezhy v' ſdolneh tablezah ſnajdejo? Anſhe prave: |
| Kratkozhasne uganke (1788): | poſtave, inu E to ſadno, tok bo Anſhe; je pak Anſhe, inu otshesh Neſha naredi ti, tok A to ſadno, E |
| Kratkozhasne uganke (1788): | kje usakega ręzh v' ſgorneh tablezah ſtojy, tok povę tebi Anſhe, de v' ti pervi: Neſha pak v' ti VIII. Tedej |
| Kratkozhasne uganke (1788): | tvojega brata Anſhe pishe; al naredi meni, de Neſha bo Anſhe: inu Anſhe Neſha. AEHNS. Tolkajn, tuje: 5. zhèrk ima obeh |
| Kratkozhasne uganke (1788): | odſgor od desne na levo plat doli; tedej si je Anſhe I. inu Naſha to osmo rezh v' ti pervi ſdolni |
| Kratkozhasne uganke (1788): | Anſhe pishe; al naredi meni, de Neſha bo Anſhe: inu Anſhe Neſha. AEHNS. Tolkajn, tuje: 5. zhèrk ima obeh imę; tedej |
| Kratkozhasne uganke (1788): | V' perglihi se bosh kmalu to kunsht nauzhil. Otshem poſtaveti: Anſhe si je ſbral I. Neſha pak z. Poprashash njeh, kje |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | blo ſhkoda, kè bi ſe prevezh sgręlo — Tedej na sravle Anshęta! ( pije. ) Jak. Goſpod Shribar, naj ony sdej shenitno piſmo gori |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | DRUGI NASTOP. Mizka ſama. Sej bi jeſt Anshęta rada lubila, de bi le mogla — — ( Pervlęzhe en pèrſtan is |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | omoshit ? tvojga Ozhęta toku reshalit? — Ali ſim te kedaj ſilil, Ansheta jemati? — — No , Mizka, nikar ſe ne jokaj ! nikar ſe ne |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | pak na shupanovo Mizko nikoli ne posabijo. Ansh. Inu na Anshęta ! Vſi Lohko Nozh! lohko Nozh — Glash. (tezhe k' misi , inu |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | vidi. Jaka, Mizka. Jak. Lubesniva Mizka, povęj mi vùnder, sakaj Anshęta nozhesh? — ali ni on en lepi sali ſant? — ali nima |
| Revček Andrejček (1891): | še vedno držeč). Da, da tale mi je priča! Jeklen (Anžeta opraščajoč). Izpusti ga! (Anžetu. ) Pojdi po slugo. Anže (obtiplje se |
| Revček Andrejček (1891): | Matija je razbil Pavletovo škrinjo in jo je izpraznil. Matija (Anžeta še vedno držeč). Da, da tale mi je priča! Jeklen |
| Revček Andrejček (1891): | Anže je! Že zopet uka. Saj sem ti pravil, da Anžetu ne bo nič sile! Vsak otrok ima svojega angeljčka varuha |
| Revček Andrejček (1891): | da tale mi je priča! Jeklen (Anžeta opraščajoč). Izpusti ga! (Anžetu. ) Pojdi po slugo. Anže (obtiplje se po tilniku). Takoj! (Odide |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | kok bo tu lepu ſliſhat! — — Anshętova shena! ſej! — kaj jeſt Anshętova shena bi otla biti ? — ſej — O lubesnivi Shönheim! kje toku |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | jeſt bom tudi shlahtna Goſpa ! — kok bo tu lepu ſliſhat! — — Anshętova shena! ſej! — kaj jeſt Anshętova shena bi otla biti ? — ſej |
| Naravoslovje alj fiziko (1849): | oko stoječe za lečo misli viditi v ognjisku F. Žarka AO, BO skoz sredino leče O potegnjena mejita podobo MN tela |
| Naravoslovje alj fiziko (1849): | od tela, kolikorkrat je HO veči od EO. Zakaj žarka AO in BO gresta na ravnost skoz sredino leče; žark ED |
| Naravoslovje alj fiziko (1849): | krajev tela. V obr. 70. je AOB ovink krajnik dopadožarkov AO, BO tela AB, in tela obraz v očesu je DE |
| Naravoslovje alj fiziko (1849): | od kakiga visokiga drevesa JK (obr. 63.) stopijo v zrakolege, AO, BC, DE, FG, H, v kterih je zrak toliko tenkejši |
| Naravoslovje alj fiziko (1849): | alj bližej leče položi, kakor je ognjisko F. Poglavitna žarka AO in BO gresta brez lomljenja skoz sredino leče. Alj žark |
| Astronomija (1869): | tedaj pri ravno tistem kotu A v pod. 17. krak AO nespremenljiv in postavimo mu na konec O navpičnico OB, in |
| Astronomija (1869): | zvedeti. Znano nam je po prejšnjej meritvi dolgost stalne črte AO n. pr. = 430 čevljev, kakor tudi velikost kota A, ki |
| Astronomija (1869): | zakonov iz trigonometrije (trikotomérstva. ) V pod. 13. vidimo med krakoma Ao in Bo kota o med seboj vzporedne črte ab, a'b |
| Naravoslovje alj fiziko (1849): | Ieči, ki pridejo od krajev tela. V obr. 70. je AOB ovink krajnik dopadožarkov AO, BO tela AB, in tela obraz |
| Naravoslovje alj fiziko (1849): | FG, in tega tela obraz je JH. Kolikor veči ovink AOB od ovinka FOG, toliko veči sodimo telo AB od tela |
| Mineralogija in geognozija (1871): | ki se najdejo tudi v St. Kasijanu, n. pr. Ammonites Aon Münst. Halobia Lomel Wissm. , dvé za zgornjo alpinsko trias prav |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | Zares, z nobenim drugim jezikom se ne more menda gerški aorist tako jasno razložiti kakor s slavenskim. Vsakemu učitelju in učencu |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | učencu slavenskemu, ki si hoče težki nauk o natori geršk. aorista olajšati, priporočam toraj to izverstno knižico živo živo. Pa tudi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | spoznati, Postava šolska modro dana: Tevtona glase in Rimljana, In aoriste Gèrka pregibati; Verh tega mnog si perzadeva Okroglo talijanšno znati |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | še natančnejše dopovedal. Kako sem si belil glavo z gerškim aoristom; pa ga le nisem mogel še popolnoma preudariti; ko sem |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | marsikomu oči odpreti. Kar se je slavnemu Kopitarju pervemu o aoristu dozdevalo, to je g. Navratil po skerbnem primerjanji slavenščine, posebno |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | kar je povedal o našem infinitivu imperativu (velivnem naklonu) in aoristu. Modre besede o infinitivu (nedoločnem naklonu ali načinu na str. |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | c.102 + b.10 + a, ondaj je M.p = ep.104 + dp.103 + cp.102 + bp.10 + ap. Večštevilčno število pomnožimo tedaj z jednoštevilčnim, ako multiplikandove jednice, desetice |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | katerim bi isvelizhani bili. Ni v' nobenim drugim isvelizhanja. (Djanj. ap. 4, 12.) Ti ſi tiſto ſveto imé, v' katerim ſe |
| Življenja srečen pot (1837): | rekli: „Bogu je potreba bolj pokornim biti, kakor ljudém. Djanje ap. 5, 29. Sa to ſv. Gregor pravi: „Nizh ſe nam |
| Gozdovnik (1898): | ter uniči vse, kamor zadene. Nihče ga ne more zagrabiti! « »Apač ga bo zagrabil. Govoril sem! « »Ah! kaj je to? « dé |
| Gozdovnik (1898): | bil vedno bliže. »Pes, šakal, žaba,« upije Komanč za njim. »Apač se boji Komanča v svoji deželi ter beži pred njim |
| Gozdovnik (1898): | bliža hazienderu. »Rdeči možje se bodo bojevali z bledoličniki, ter Apačem vzeli obglavke. Kdo bodi poveljnik: moj beli brat ali Sokoljeoko |
| Gozdovnik (1898): | Je-li uho belih mož odprto, da slišijo besede Črnotičeve, glavarja Apačev? « »Hočemo li, Rdoles, še par besedi izpregovoriti s tem nemarnežem |
| Gozdovnik (1898): | Njegova steza je šla v deželo bledoličnikov, kjer so sinovi Apačev konje lovili. « Črnotič napenja ušesa. »Moj brat, je-li videl otroke |
| Gozdovnik (1898): | možje naj ustanejo, da more govoriti ž njimi veliki glavar Apačev! « |
| Gozdovnik (1898): | konje lovili. « Črnotič napenja ušesa. »Moj brat, je-li videl otroke Apačev? « »Videl jih je in z njimi se bojeval. Močnihrast je |
| Gozdovnik (1898): | govori. Roka rdečih vojakov je močna; zdrobila ga bo! « »Glavar Apačev bo sedel v vigvamu svoje skvô in starim babam pravil |
| Gozdovnik (1898): | videli v boju. Eden izmed njih velja več nego tisoč Apačev. Ako pa hočejo rdeči možje milosti prositi, naj oni sem |
| Gozdovnik (1898): | stoji pri kolu, da bo s svojim stokanjem poveličeval zmago Apačev. « Mešanik pogleda k ujetniku. »Ali mi dovoli moj rdeči brat |
| Gozdovnik (1898): | počasi sledil. Sokoljeoko je moral biti popolno ugotovljen, da pojdejo Apači po njegovem sledu, da pridejo od juga, sicer bi ne |
| Gozdovnik (1898): | Mešanika in Rdečoročnika in kako se bo že jutri z Apači spoprijel. Malo pred mrakom se jim pokažejo pavoljnjaki, ktere je |
| Gozdovnik (1898): | ter stopi k trgovcu. »Ali hoče moj brat, da ga Apači usmrté ter mu uzamejo blago? « »Santa Madonna, to mi nikakor |
| Gozdovnik (1898): | ne pojó drugače nego le s puškami,« odvrne Dormiljon glasno. »Apači poznajo to popevanje! « »Ne bo se več glasilo. Beli vojaki |
| Gozdovnik (1898): | zval Hafbrid, v Zveznih državah Seng-mel, v Mehiki in pri Apačih pa el-Mestizo. Da se bomo lajše umeli, porečemo prvemu Rdečoročnik |
| Gozdovnik (1898): | krogih nad glavo. Laso zažvižga po zraku ter se vrže Apaču okolu vratu. Sokoljeoko oprime konja za uzde, okrene ga nazaj |
| Gozdovnik (1898): | pa hočejo rdeči možje milosti prositi, naj oni sem pridejo! « »Apačev nož bo vzel Treskavcu nos, da bo zopet slišal, kar |
| Gozdovnik (1898): | glasilo. Beli vojaki naj semkaj pridejo, da jih ne prisilimo. Apačevo srce je usmiljeno. Dobili bodo odpuščanje. « »Knezi travane ne občijo |
| Kako se ogibati nesreč provzro... (1897): | svetilnic. Za to preminjavo služijo aparati, ki so načeloma podobni Ruhmkorffovemu električnemu navodilu in se imenujejo |
| Kako se ogibati nesreč provzro... (1897): | pretvorniki, ki rabijo pri napravah z jakonapetimi izmeničnimi tokovi, nevarni aparati in morajo biti zatorej vedno tako shranjeni, da so oni |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | negovi ſlabuſti s'mozhjo poterdiu? je! taku ſe je sgodilu. Apparuit illi Angelus de cælo confortans eum, Nemu ſe je perkasou |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | teshavi, inu britkuſti ſvoje duſhe, inu shivota ſvojo molitu opraviu: Apparuit illi Angelus de cælo confortans eum. Se je nemu perkasou |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | De Chriſto per Angelum confortato. Od Chriſtuſa skus Angela poterdeniga. Apparuit autem illi Angelus de cælo confortans eum. Luc. 22. Nemu |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | savupei moj Syn, tvoi trosht, inu pomozh je per Bogu. Apparuit autem illi Angelus de cælo confortans eum. Nemu ſe je |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | boſh imeu sa tvoju premagaine enu veliku plazhilu v'nebeſſah. Apparuit autem illi Angelus de cælo confortans eum. Nemu ſe je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | nar vezh ſi je perdobil Franz Apat 8 gold. — Martin Apat 5 gold. in 25 kr. — Şrebre Joshefa 4 gold. in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | je to sberilo terpelo; nar vezh ſi je perdobil Franz Apat 8 gold. — Martin Apat 5 gold. in 25 kr. — Şrebre |
| Mineralogija in geognozija (1871): | Najti ga je večkrat v zmesi z druzim kamenjem. Prsteni apatit, zvan osteolit (koščeni kamen), ki se dobi v Vetrovi, ima |
| Mineralogija in geognozija (1871): | 4. Apatit, zarad svoje lepe bledo zelene barve imenovan tudi špargljevec, sestavljen |
| Rudninoslovje (1867): | raze je sivkastočrne; krhek je, trd (tr. 5•5) med apatitom i živcem i 6.2krat teži od vode. Zložene zvrsti so |
| Rudninoslovje (1867): | Avgit je prozóren pa tudi neprozóren, krhak, trd je med apatitom i živcem (tr. = 5•0 .... 6•0) i 3•3krat |
| Sacrum promptuarium (1695): | Vade ad formicam piger. Kir S. Ambros bere. Vade ad apem. Et ſicut apes efficiunt mel, quo omnia etiam amara dulcorantur |
| Občno vzgojeslovje (1887): | si stopajo navadno starejše predstave nasproti. Tudi pri memorovanji deluje apercepcija. Od načina, kako se to godi, zavisna je sovršenost spomina |
| Občno vzgojeslovje (1887): | izrekamo sôd, pa se apercipujejo. Kadar premišljamo, takrat se vrši apercepcija takó, da si stopajo navadno starejše predstave nasproti. Tudi pri |
| Občno vzgojeslovje (1887): | zavest, bodisi da pride kaka predstava ali vrsta predstav vsled apercepcije v zavest, ali naposled, da je zavest pod vplivom volje |
| Občno vzgojeslovje (1887): | Misleč pretvarja gojenec vednosti, pridobljene v dobi učenja, s pomočjo apercepcije v pravo svojino. Z rastočim obrazovanjem duha se gojencu blaži |
| Občno vzgojeslovje (1887): | Takšno bode vzbudil in obdržal, ako skrbí, da ugladi pot apercepciji in ako slednjo tudi pospešuje. 14. Postanek čustev. Pri našem |
| Občno vzgojeslovje (1887): | odloči šele tedaj, kadar uvidi, da se je taisto po apercepciji dovedlo v sklad s predstavo o samem sebi, ako v |
| Občno vzgojeslovje (1887): | Naše mišljenje, sosebno sojenje, naslanja se na apercepcijo. Pri tem se postavljajo raznolične predstave druga proti drugi; take |
| Občno vzgojeslovje (1887): | kakega dejanja. V tacih trenotkih pripravlja poučilo gojenčevo zavest za apercepcijo. Ako bi bilo mogoče vsem šolskim predmetom dati obliko srce |
| Občno vzgojeslovje (1887): | katera prečesto pokvari vso pazljivost, tedaj smemo računati na trajno apercepcijonalno pazljivost učencev. Pazljivost mora postati samohôtna; takova postane samó tedaj |
| Občno vzgojeslovje (1887): | predstav, v kateri je utemeljena dotična strast. Ta krivi „jaz“ apercipuje le ono, kar mu prija in kar se dá po |
| Občno vzgojeslovje (1887): | ima svoj sedež. Namesto pametnega samosvestja, čegar zveza predstav sicer apercipuje vse predstave, sedi in vlada v zavesti nek drug, lažen |
| Občno vzgojeslovje (1887): | ter se združi v trajne kroge predstav. Ti krogi predstav apercipujejo pozneje vse, kar je istovrstnega. Najčvrstejši so torej prvi vtisi |
| Občno vzgojeslovje (1887): | delajo zapreke, dokler preudarjamo; naposled, kadar izrekamo sôd, pa se apercipujejo. Kadar premišljamo, takrat se vrši apercepcija takó, da si stopajo |
| Občno vzgojeslovje (1887): | osebno razmerje in življenje. Vsakokratno zvezo predstav more vsako zaznavanje apercipovati, zaradi tega se nam zdi, kot bi bila nek notranji |
| Sacrum promptuarium (1695): | piger. Kir S. Ambros bere. Vade ad apem. Et ſicut apes efficiunt mel, quo omnia etiam amara dulcorantur, ita per id |
| Botanika (1875): | se delé na tri razrede. IV. razred: Rastline brez venca; Apetalae. Rastline s cvetnim obodom. 156 23. red. Cikadeje (Cycadeae). Prav |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | in hruške lupiti, imajo posebno napravo, ki jo jabelčni olupnik (Àepfelschâler} imenujejo in ki je ali iz lesá ali železa narejena |
| Mineralogija in geognozija (1871): | Porcellanerde oder Kaolin, porcelanova glina ali kaolin, 43. Porfir, Aphanitov, Aphanitporphyr, 71. ,, kvarčev, Quarzporphyr, 72. ,, sinjčev, Glimmerporphyr, 72. ,, sienitov, Syenitporphyr, 72. |
| Astronomija (1869): | Aglaja, 302. Aldebaran, 272. Amphitrita, 302. Andromeda, 271. Autares, 272. Aphel, odsolnčje, 276. Ariadna, 302. d' Arrestova repatica, 327. Arktur, 271. |
| Astronomija (1869): | scheinbaier. Oddaljen, entfernt, 242. Odsolnčinica, (zunajnica), äusserer Planet, 301. Odsolnčje, aphel. Sonnenferne, 276. Ognjena kepa, Feuerkugel, 311. Ognjišče, Brennpunkt, gorišče, focus |
| Črtice iz življenja Šnakšnepsk... (1855): | zaupanje v me, da brez kakega premisleka ime: "subpedenovissimobarbatus" skuje. - Aphodius subpedenovissimobarbatus, dobro, bo že! Pa kar na enkrat jame Šnakšnepkovski |
| Črtice iz življenja Šnakšnepsk... (1859): | tega-le, ki ga tu vidite, ampak ima oba pod imenom »Aphodius fimetarius« in tudi moj prijatel na Nemškem gospod Berghaaggenbuttenreuther ga |
| Črtice iz življenja Šnakšnepsk... (1859): | zaupanje v me, da brez vsega premislika ime: »subpedenovissimobarbatus« skuje. — »Aphodius subpedenovissimobarbatus« dobro, bo že! Pa kar naenkrat jame Šnakšnepskovski čelo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | plemen, in tisto drobno rudeče jabelko, ki se še dandanašnji Api imenuje, je Apij zasadil na Laško. Hruške najbolje so prišle |
| Zoologija (1875): | jajec, jeseni se pa preseli v Afriko. Južnoevropski legat (Merops apiaster) je plavkasto zelen, na grlu rumen. Vodomec (Alcedo ispida) ima |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | drobno rudeče jabelko, ki se še dandanašnji Api imenuje, je Apij zasadil na Laško. Hruške najbolje so prišle iz Aleksandrije, iz |
| Sacrum promptuarium (1695): | bi bila vſmilena, podgane bi jo bile od ſmerti reshile . (Applica). Satoraj vſimite vy bogati ta dua fazonetelna inu bodite vſmileni |
| Zoologija (1875): | je pohlepnost, s kojo kure in golobje iščejo in zobljejo apnaste stvari (glej mort, kemija §. 185). Apno potrebavajo te ptice |
| Zoologija (1875): | lupine, to je dokaz, da ta kokoš nij imela dosti apnastega zobanja. Takisto iščejo ljudje in živali nevedoma njim neobhodno potrebno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | kmet, ki bo kolikaj premiſhljeval, bo to shé preſoditi vedil. Apnéna semlja. Sgolj apno ni ravno tako sa Kmetijſko obdelovanje zlo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | terta, domazha, nemſhka detela, graſhiza, grah. Semljo, ki zlo nizh apnena ni, s laporjem nameſhati je prav dobro; lapor ſkiſanje ali |
| Mineralogija in geognozija (1871): | Perlmutterglanz, biserni lesk. Peč, Bank. Pena, apnena, Schaumkalk, 38. ,, morska, Meerschaum, 48. ,, manganova, Wad oder Manganschaum, 54. |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | iz Amerike in pridelana 1889 v Bordeauxu, za malo barvana apnena zemljišča. 4. Hybrida Cordifolia – Rupestris – Riparia (Jaeger št. 1) za |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | debelo vodnega kamnja, po verhu pa plitvo černe persti in apnéne ilovice. Vsa planjava je bila pred nekterim časom takošno močvirje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | poſébno pa vezhna détela in nemſhka detela, poratajo na predelani apnéni semlji ; ſhe viſhji poboljſhati ſe da, ako je vezh ſort |
| Rudninoslovje (1867): | dober gnoj. Hidravlično apno je potrebno za zidanje pod vodó. Apneni maček se more sekati i žagati, najpripravnejši kamen je za |
| Kemija (1869): | olje, 489. Harzseife, smolnato milo, 488. Hefe, kvas, 500. Hidrat apneni, Kalkhydrat, 413. Hidrat kalijev, Kalihydrat, 404. Hirschhorngeist, 510. Hlap, Dunst |
| Mineralogija in geognozija (1871): | apnenca se je kalcit navadno lepo izkristalizoval, včasi so nekaki apneni gomolji videti v njih, sem ter tje posnemajoči podobe okamnin |
| Mineralogija in geognozija (1871): | laporato-peščenih škrilnikov in tanko skladastih, temnih (mnogokrat rujavkasto-sivih) apnencev in apnenih škrilnikov, rdeči in zeleni škrilniki, kterih malokedaj manjka, že od |
| Zoologija (1875): | vseh druzih organih. Telo jim je po vrhu pokrito z apnenimi pločicami, večkrat tudi bodicami nasajeno, zato jih tudi iglokožce (Echinodermata |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſe bo pravniſka sméſ sa rodovitnoſt ſadu prav dobro obnaſhevala. Apneno semljo je lahko obdelovati. V mokrim ſe ſizer pazká, kmalo |
| Kemija (1869): | 506. Steinsalz, kamena sol, slankamen, 407. Steklo, Glas, 409. Steklo apneno, Kalkglas. Steklo kalijevo, Kaliglas. Steklo natronovo, Natronglas. Steklo svinčeno, Bleiglas |
| Zoologija (1875): | potrebavajo te ptice tem več, ker nesó mnogo jajec z apneno lupino. Kokoš znese časih jajca brez trde lupine, to je |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | Rupestris – Riparia (Jaeger št. 1) za vsakoršno zemljišče, ktero ni apneno, niti krednato, niti laporasto (soldanasto). Te hybride smo posejali na |
| Botanika (1875): | domače kukovice, tudi cepteci ali mošnjice imenovane, lepšajo posebno pogostoma apnenata tla; one imajo gomoljaste in dlanaste korenine (glej pod. 52. |
| Botanika (1875): | kalijevnata rastlina); drugo leto: Pšenica (kremenata rastlina); tretje leto: Detelja (apnenata rastlina); četvrto leto: Pšenica in na pšenično strnišče pozna repa |
| Rudninoslovje (1867): | druge jame na Kranjskem, Goriškem i v Istri. Mnogovrstna je apnenčeva raba. Iz belega mramorja, posebno iz kararskega, delajo podobe, s |
| Rudninoslovje (1867): | Izland, pri Klosterneuburgu blizu Dunaja, v tirolskem Häringu itd. Lepi apnenčevi kristali se dobivajo v Plajbergu, v Rablji i na Obiru |
| Mineralogija in geognozija (1871): | nad njimi leže včasi prav na debelo. Med plošami tega apnenca se je kalcit navadno lepo izkristalizoval, včasi so nekaki apneni |
| Mineralogija in geognozija (1871): | jezer in zatoraj jih vidimo kot kotline zemske brez premogovega apnenca, včasi ravno na drobu ali granitu ležeče. Sem spadajo premogove |
| Stelja in gnoj (1875): | potoki s kremenastih hribov donašajo v nižje vode. Pesek od apnenika pa bode javalne kje koristil. Najboljša polja so postala iz |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | ljubljansko mesto. Hribje in griči v okolici so večjidel iz apnenka, ki je z rujavo ilovico pokrit; enake lastnije so tudi |
| Mineralogija in geognozija (1871): | drobno- in debelo-zrnatim peščencem, dalje z breccio, s konglomeratom in apnencem. V viših legah drugači kakor kri rdeči Werfenski škrilniki in |
| Mineralogija in geognozija (1871): | obstoječem iz laporato-peščenih škrilnikov in tanko skladastih, temnih (mnogokrat rujavkasto-sivih) apnencev in apnenih škrilnikov, rdeči in zeleni škrilniki, kterih malokedaj manjka |
| Mineralogija in geognozija (1871): | in precej tanko, ½ palca do 2 črevlja debelo skladasti apnenci, tako zvani Guttensteinski skladi (od Guttenstein v zgornji Avstriji, zakaj |
| Mineralogija in geognozija (1871): | 1. Werfenski skladi. 2. Guttensteinski skladi. 3. Svitli, deloma marmorasti apnenci. 4. Črni apnenci. 5. Škrilnik in peščeni tuffi. 6. Neskladasti |
| Mineralogija in geognozija (1871): | 4. Črni apnenci. 5. Škrilnik in peščeni tuffi. 6. Neskladasti apnenci. Zgornja trias v Alpah se navadno deli, kakor se vidi |
| Mineralogija in geognozija (1871): | zakaj tam so ravno taki). Na mnozih krajih so ti apnenci postali dolomit; s peščenci in škrilniki Werfenskih skladov se mnogovrstno |
| Mineralogija in geognozija (1871): | Idrije od Lubevškega jarka steza na Jeličen vrh, so črni apnenci (4) podobni Kasijanskim. Našli so se tam Enkrinites liliiformis Münst |
| Mineralogija in geognozija (1871): | 2. Guttensteinski skladi. 3. Svitli, deloma marmorasti apnenci. 4. Črni apnenci. 5. Škrilnik in peščeni tuffi. 6. Neskladasti apnenci. Zgornja trias |
| Mineralogija in geognozija (1871): | tele štiri oddelke: Najniže Virglorijski apnenec, potem Kasijanski skladi, Halinski apnenci in Rabeljski skladi. Virglorijski apnenec veže dolnjo trias z zgornjo |
| Kemija (1869): | kakor smo to že videli pri ogljencu, kremenici in pri apnencu. V ravno tacih okoljnostih, kakor demant, se nahaja tudi kristalizovana |
| Mineralogija in geognozija (1871): | na plitvem bregu morja. Odlikujejo se po zgorej omenjenem premogovem apnencu in po tem, da se na dolgo vlečejo kakor ob |
| Naravoslovje alj fiziko (1849): | zemlji najdemo apno, tudi v živalskih kosteh. Apno je pa apnenc zjedinjen z kiselcam. Apno zjedinjeno z žveplokislino da gips. lz |
| Naravoslovje alj fiziko (1849): | vodo po soparu odpravljajo, in čisto sol dobijo. §. 28. Apnenc. Goré, ktere z svojmi škerbinami v podnebje segajo, in Koroško |
| Naravoslovje alj fiziko (1849): | zatorej se žge apneni kamen. Iz živiga apna izlušijo kemikarji apnenc, kadar apnu odvzamejo kiselc. Per gasenji živiga apna se sprime |
| Naravoslovje alj fiziko (1849): | zlato (platina), srebro, živo srebro, kotlina, železo, svinc, kositer, cinak, apnenc, ilovc, kaljum, natrjum; nerude: kiselc, vodenc, vogelc, gnjilc, žveplo, fosfor |
| Naravoslovje alj fiziko (1849): | Razjasnenje nekih znamenj in manj znanih besedi. --------- Apnenc, Kalk. Barve dostavne, complementäre Farben. Brizgla vgasivna, Feuerspritze. Burjava, Nordlicht |
| Rudninoslovje (1867): | mozaike, najlepše ima sv. Petra cerkev v Rimu. Posebno jedrnat apnénec se rabi za tiskarje na kamen, navadni za zidanje, za |
| Mineralogija in geognozija (1871): | apnenec, potem Kasijanski skladi, Halinski apnenci in Rabeljski skladi. Virglorijski apnenec veže dolnjo trias z zgornjo, pa je malokje videti. Važneji |
| Mineralogija in geognozija (1871): | za rabo. Minerali so ali zase važni, kakor barit, stroncijan, apnenec, sol, žveplo, premog in vse rude, ki jih mineralog uči |
| Mineralogija in geognozija (1871): | v gori navedenem pregledu, na tele štiri oddelke: Najniže Virglorijski apnenec, potem Kasijanski skladi, Halinski apnenci in Rabeljski skladi. Virglorijski apnenec |
| Mineralogija in geognozija (1871): | trdote. Hebung, vzdigovanje, 139. Hiperstenov kamen, Hypersthenfels, 72. Hippuritenkalk, hippuritni apnenec, 128. Hladiven, kühlend. Holzstein, leseni kamen, 33. Honigstein, medenec, 62. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | da se iz tega smé soditi, tudi v globočini je apnének; hrib, na kterem stoji Ljubljanski grad, verh nad Šiško, in |
| Stelja in gnoj (1875): | 8, žaganje, 9. pezdirje, 10. pesek kremenastih hribov, ne pa apnenik, 11. prst, 12. plevél in vsakatere smeti in odpadki, 13 |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | kakor peſhénka, vender pa mènj, ko ilovna ali mozhna semlja. Apnenka ſe kmalo pregreje , gorkoto tudi dolgo dershi; satorej je med |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | satorej ji ne ſhkodje, ako bi bila v mokrim rasorana. Apnénka vezh mokrote pije, kakor peſhénka, vender pa mènj, ko ilovna |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ke, apnénke, laporja ali ſoldana, ruſhnje, rasſipa od ſtarih sidov, in vezh |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | d, iméti. Mnogokrat ſe je arznija. ki je ena ſorta apna, sa prav dober pomozhek iskasala, ki ſe klorkalk imenuje; dobi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | To je tiſta, s ktero ſe je she prezej slo apna, ilovne in tankiga peſka ſternilo ali ſmeſhalo; taka semlja ſe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſe klorkalk imenuje; dobi ſe v apotéki. Pol lota téga apna ſe v maſelzu vôde rastopi, ki ſe vézhjim shivínzhetam 4 |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | perpravno, kakor tudi iloviza in péſek ne. Ako je pa apno s ilovizo in s peſkam smeſhano, ſe bo pravniſka sméſ |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | kolikaj premiſhljeval, bo to shé preſoditi vedil. Apnéna semlja. Sgolj apno ni ravno tako sa Kmetijſko obdelovanje zlo nizh perpravno, kakor |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | desk in letev raznoverstne dolžine in širine, temuč tudi sirovo apno v „lajtah”, kterih po 6— 8 na enem flosu stoji |
| Rudninoslovje (1867): | za stópnice i. dr. st.; iz njega se kuha živo apno, ki ugašeno i s peskom zmešano daje mort. Kreda je |
| Rudninoslovje (1867): | za črtanje i mazanje, lapor nekterej zemlji dober gnoj. Hidravlično apno je potrebno za zidanje pod vodó. Apneni maček se more |
| Mineralogija in geognozija (1871): | zato so ga priporočali za gnoj. 5. Farmakolit je arsenokislo apno Ca2 As + 6H; najdeš ga kot brezbarvne, lasaste in iglaste |
| Mineralogija in geognozija (1871): | do 7.5, gostota 2.6 do 4.3. Kremena kislina, galunina in apno prevladajo, toda druzih zloženin je včasi toliko, druga drugo zastopajočih |
| Zoologija (1875): | in beljakovina. Neorganske sestavine so posebno kuhinjska sol in fosforovokislo apno in fosforovokisla magnezija. Odrasel človek odtoči na dan povprek tri |
| Zoologija (1875): | iščejo in zobljejo apnaste stvari (glej mort, kemija §. 185). Apno potrebavajo te ptice tem več, ker nesó mnogo jajec z |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | popraviti, zhe ſe ji mozhvir odtozhi, zhe ſe s shganim apnam in s pepelam potréſe, zhe ſe poshiga. Kamnata semlja. Kjer |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | Vprašanje kmetovavcam. Ali ste, dragi kmetovavci, v jeseni pobelili z apnam sadne drevesa, de boste škodljivi mah odpravili, merčese pokončali, drevesa |
| Kemija (1869): | se tudi dobiva. Ogljenčevokisla magnezija, MgO.CO2, v zvezi z ogljenčevokislim apnom sostavlja kamen dolomit, ki se pogosto nahaja v velikej množini |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | pa streha in vse lesovje od znotraj z apnam pobeli; apnu se mora v ta namen nekoliko galuna primešati. Vsak vé |
| Kemija (1869): | kislecem spojeno v žvepleno kislino, kakor n. pr. v žvepleno-kislem apnu ali malcu (gipsu), CaO.SO3, ki časih cele pole v gorah |
| Kemija (1869): | slabo je alkalična in vré pri 184° C.; raztopljenemu klorovnatem apnu daje bagreno vijolčasto barvo. S kislinami se spaja v kristalovane |
| Kemija (1869): | kovina sostavlja velik del zemeljske skorje, kajti zraven kremenice in apna sostavlja aluminijumov okis največ rudnin. Aluminijum dobimo, ako aluminijumov klorec |
| Kemija (1869): | napravi z destilovanjem razblažene lesne žestine, vinskega cveta in klorovnatega apna. Kloroform je brezbarvena tekočina, diši ugodno po éteru, sladek je |
| Mineralogija in geognozija (1871): | se dobi v Vetrovi, ima v sebi 86 odstotkov fosforokislega apna, zato so ga priporočali za gnoj. 5. Farmakolit je arsenokislo |
| Mineralogija in geognozija (1871): | bledo zelene barve imenovan tudi špargljevec, sestavljen je iz fosforokislega apna, fluor- in klorkalcijuma po formuli: 3 Ca3 P + Ca {Cl |
| Zoologija (1875): | je več vrst. Semkaj se mora vvrstiti tudi rajčica (Paradisea apoda), pod. 116, čegar perje se za gizdo visoko ceni. Ta |
| Zoologija (1875): | ga upotrebljavajo za lov na ribe in želve. *) c . Golotrbe; Apodes. Pleme jegulj ali ogorov (Muraenoidei) odlikuje se s kačastim telesom |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | logam; In prot' Ljubljani jo zavímo, Že je odperto učiliše , Apol ljubljencov svojih iše, Mi smo izvoljeni, — hitímo ! Pozdrav'mo zopet drage |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | sestre Mice sin bil, ki je barona in svojo teto Apolonjo enkrat na Dunaju obiskal in od ondot skrinico, ktero je |
| Deborah (1883): | Apoplexia sanguinosa. Krojač. Kaplja? Zdravnik. Krojač, jaši kozla! Kaj, kaplja! Apoplexia sanguinosa, pravim; zato smo mi doktorji! Krčmarica. In včeraj je |
| Deborah (1883): | mi doktorji. Tržinar. Kakova bolezen pa ga je tako Zdravnik. Apoplexia sanguinosa. Krojač. Kaplja? Zdravnik. Krojač, jaši kozla! Kaj, kaplja! Apoplexia |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | enajſto Nedelo po Winkuſhtah. ranje is 1. Piſma S. Paula Apoſt. na Korinth. na 15. Poſtavi. Bratje ! jeſt: vam na ſnanje |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | In nas vodi Božja moč. Ne živimo več pregrešno, Svet apostelj nas uči. Ne nečisto, ne požrešno, Nevošljivost naj beži; Naj |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | dolžnosti do mene, kakor tisto, ktero nam naklada naš véliki apostelj: ljubiti se med seboj. ” „O vem, vem, da je tako |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | ne more biti,” smehljaje odgovorí Sira, „ker nam veli naš apostelj: Bodite podložni gospodarjem z vsim strahom, ne le dobrim in |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | jeſt ſim ta narmajnſhi med Apoſtelnami, katiri niſim ureden en Apoſtel imęnuvan |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | jo, inu letó pèklęnſko trumo napeluje Judas — Kdó? Judas ta Apoſtel Chriſtuſov? ta k' vùndęjlenju tih ſkrivnoſt, inu telęſsa Jęsuſoviga gori |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | boſh per meni v' raji! “ Pod krishem je ſtal preljubi apoſtelj Janes, ino sraven Janesa je bila tudi Jesuſova mati Marija |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1873): | to je tisti mož, kterega „Tagblattovci” tukaj imajo za svojega aposteljna. Iz Postojne. — Tukajšnja čitalnica napravi 6. prosenca t. l. zvečer |
| Oče naš (1885): | vzajemno k dobremu spodbadala in se tako vzajemno po opominu aposteljna, k svetosti napeljevala. Zato sta vselej skupaj jutranjo in večerno |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1860): | na nebu nam Slavenom! Sta svetu veru širila slavenska dva apostola; Oj sveti Ciril i Metod! slavenska dva apostola. Slavene podučavala |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1860): | slavenska dva apostola; Oj sveti Ciril i Metod! slavenska dva apostola. Slavene podučavala, nebesa jim odpirala; Oj sveti Ciril i Metod |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | póſtelji na pot poloshili, de ga je ſenza memo gredózhiga apoſteljna obſhla, je bil she osdravljen. Sa tega voljo ſo jih |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | Na Nedelo imęnuvano Sexageſima. Branje is 2. Piſma S. Paula Apoſtelna na Korintharje na 11. inu 12. Poſtavi. Bratje! vi preneſſete |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | bi bilo temu zhloveku, de bi nikoli rojen ne bil! “ Apoſteljne sazhne ſhe bolj ſkerbéti. Ljubesnjivi, nedolshni Janes, kteriga je Jesuſ |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | jemene boshje nabes inoi samle: inu skues te S. S. Apoſtelne petra noi Paula: inu skues mesu pouſtajenje Jesusa Kriftusa. Jas |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | 1—3. Shé bliso terplenja, ktéro bo tudi njegove ljubesnive apoſtelne plaſhilo, jim hozhe preden ga bodo vmirati gledali, enokoliko ſvojiga |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | sginilo is med ljudi. — Kako veliko veſelje je to sa apoſtelne bilo! Alj bres rasſvetlenja ſv. Duha bi ſe jim vſe |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | vſim narodam osnanovati vkasal. V. 15 — 16. Kedar je Jesuſ apoſtelne ino druge uzhenze ſkos ſhtirideſet dni ozhitno preprizhal, da je |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | odpérl ino nam ſhel v' Ozhetovo hiſho prebivaliſha pripravljat, ſvoje apoſtelne pa po zelim ſveti poſlal, naſ vſe sa ſebó vabit |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | velizhaſtva pokasati ino obzhutiti dati. Vseme ſvoje nar perve tri apoſtelne, ino v' ſtran na viſoko goro jih s' ſebó peljá |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | vam neprenehama nebéſhkiga veſelja obilnoſti; ſaj tudi sa Jesuſa ino apoſtelne je le ena veſela gora, veliko pa bridkih gór bilo |
| Življenja srečen pot (1837): | ˛Sv. Jakob. Isglèd Bogu sveſto ſlushiti. Kriſtuſ je med ſvoje apoſtelne dva Jakoba svolil: pervi je bil Zebedejov ſin, ſvetiga Janesa |
| Življenja srečen pot (1837): | sveſt ſlushavnik ſvojiga Goſpoda. ˛Sv. Duh je na binkoſhtno nedelo apoſtelne napolnil, ino sazheli ſo ſveto véro Jesuſovo osnanovat'. ˛Sv. Andrej |
| Ta male katechismus (1768): | Sebbotha. Kedu je tedenske praſnek na nedello prestavel? Ti SS. Apostelni. ſakaj? Ke je Kristus na eno nedello od smerte goriustal |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | oblast, Vſe o Bog ! da tebi zhast. 4. Vſi sveti Apostelni, Preroki, no Marterniki, Zhast pojo na vezhne dny, Sh'nimi tudi |
| Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): | Sveti Peter, Sveti Pavel, Sveti Andrej, Sveti Janez, Vsi sveti apostoli in evangelisti, Vsi sveti učenci Gospodovi, Vsi sveti nedolžni otročiči |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | to isrekel, sgine ſpred njih. Takrat Tomasha ni bilo med apoſteljni. Toraj mu, ko je priſhel, vſi veſéli rekó: „Goſpoda ſmo |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | zhaſti nam toraj bodi njega ſpominj! 50. ˛Sveta Jesuſova zerkev. Apoſteljni, od ſvetiga Duha poſvezheni, ſo ſe, kakor jim je bil |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | enimu nagodnimu ſynu perkasov. Sakaj jeſt ſim ta narmajnſhi med Apoſtelnami, katiri niſim ureden en Apoſtel imęnuvan |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | Pridiga Na Finkuſhtni Pondęlik. * II. Premiſhluvanje. Maria ta preſveta Diviza, Apoſtelni, inu drugi Jogri Boshji naſs vuzhę, kakú moremo my vſhafani |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | da; tudi to namrezh je bilo per Jesuſu ino njegovih apoſteljnih prasnik po vredno prasnovati. Juda pa, ko je gríshljej vsel |
| Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): | dolgotrajnih boleznij je Bog večkrat svetnikom naložil. Kličimo s svetim apostolom Pavlom: »Naše sedanje kratko trpljenje se ne dá primerjati časti |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Svezher ſhe tiſti dan ſe je Jesuſ sbranim apoſteljnam v' Jerusalemu perkasal. Savoljo ſtrahú pred Judi ſo bili v' |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | priti, ſ' takim poveljem, kakorſhno je bil she poprej ſvojim apoſteljnam dal. Njegov nauk ſe je smiraj bolj rasglaſoval, ino je |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | she saſpalli. Potler ſe je puſtuv Jakobu viditi. potęm uſſim Apoſtelnam. Na poſlednu sa uſſimi pak ſe je ſhe tudi meni |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | inu ſim sagviſhan, pravi ta poſhteni Chriſtjan s' enim Pavlam Apoſtelnam (II. Thim. 1, 12.) Jeſt vęjm na kogá verujem, inu |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | žalostnih, Pomoč kristjanov, Kraljica angeljev, Kraljica očakov, Kraljica prerokov, Kraljica aposteljnov, Kraljica marternikov, Kraljica spoznavovavcov, Kraljica devic, Kraljica vsih svetnikov, Kraljica |
| Ta male katechismus (1768): | so polne velizhastva tvoje slave. Tebe ta slavne kor teh Apostelnov. Tebe ta zhastitluve kup teh Prerokov: Tebe hvalle teh Marternekov |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | veſelja ne bo mogel odvseti. “ Sdaj Jesuſ v' ſredi ſvojih apoſteljnov per tihi nozhi ob potóku Zedronu, le nekoliko ſtopinj od |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | inu osdravlali vſako bolęsen, inu vſaki bętesh. 2. Tih dvanajſt Apoſtèlnou imęna pak ſo letę. Ta pèrvi Şimon imenuván Pętèr, inu |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | tih Angelov Krayliza tih Patriarhov, Krayliza tih Prerokov, Krayliza tih Apoſtelnov, Krayliza tih Marternikov, Krayliza tih Spoſnuvauzov, Krayliza tih Diviz , Krayliza |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | tudi vaſhe ſerze. Na dan S. Filippa, inu S Jakoba Apoſtelnov. Branje is bukuv te modruſti na 5. Poſt. Ti pravizhni |
| Kratkozhasne uganke (1788): | 3. eno svojo, inu dve nanjegoveh kluzhah. Latir is 12. Apoſtelnov ima narvezh ſôb? S. Shimn, na njegovi ſhâgi. Kaiſen Svetnik |
| Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800): | 162 XLIX. Od Svetega Josheſa. 164 L. Od SS. Chriſtusoveh Apoſtelnov. 170 LI. Od Chriſtianskega Nauka. 173 LII. Od Svete Nedelle |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | mele ſpremeni. — Mala je bla tudi drushna Jesuſova: le dvanajſt apoſtelnov, ino dva ino ſedemdeſet uzhenzov ſi je isbral. Kaj bo |
| Življenja srečen pot (1837): | ſvetiga Andreja toljko ljubil, de ga je med 12 ſvojih apoſtelnov vsel, ki ſo ga po vſih krajih ſpremljali, koder je |
| Življenja srečen pot (1837): | Israelſki kralj! “ Jesuſ ga je po tém med ſvojih dvanajſt apoſtelnov vsel, ino mu ime Bartolomeus dal, ki ſe po naſhim |
| Življenja srečen pot (1837): | v' farno zérkev k' boshjimu opravilu. Gredózh premiſhljuje ſveto shivlenje apoſtelnov ino pervih kriſtjanov, kako ſo vſe sapuſtili, ino sa Jesuſam |
| Življenja srečen pot (1837): | manj rasshali in bolj zheſtí. Ki to ſtorijo, ſo pomagavzi apoſtelnov boshjih. Pravijo, de je ſv. Peter poſlal ſvetiga Marka v' |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | katieriga je nash lvbi Gospved Jesvs Kriſtvs zhries te 12 Apoſtlne srekov tiſti krat kije jemov vniebo jeti tiſti pridi zhries |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | lvbi Gospved Jesvs Kriſtvs isnabes nasiemlo posvov zhries te 12 Apoſtlne te pridi zhries mene dovsa sedei inv vsolei te pra |
| Biblia (1584): | inu vſe shlaht Bolesni, osdraulali. Letu ſo pak téh dvanajſt Apoſtolou imena: ta pèrvi, Simon, imenovan Petrus, inu Andreas, njegou brat |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | Chriſtuſoviga Rojſtva per veliki Maſhi. Branje is Piſma S. Paula Apoſtel. na Hebręerje na 1. Poſtavi. Mnogiterikrat, inu na mnogo visho |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | inu dvejſeto Nedello po Winkuſhtah. Branje is Piſma S. Paula Apoſtel. na Efeſarje na 6. Poſtavi. Bratje! bodite mozhni v' Goſpudu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | pušavo s. Janeza, in veliko drugih svetih krajev; Salomonov vert, Apostolska duplina, in deblo od kteriga je sveti križ usekan bil |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | naſs greshnike, sdej, inu na naſho ſmertno uro, Amen. 5. Apoſtolska Vira. Katiro ſo Chriſtuſovi Jogri v' 12. Artikelnih skupisloshili. 1. |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | Ta Apoſtolska Vira. 1. Jes virijem v'BogaOzheta uſegamogozhnega Stvarneka nebeſs, inu |
| Življenja srečen pot (1837): | ki bi mu ſtregel, ter ſo djali, de bi sa apoſtolſkiga miſjonarja ne bilo lepo prati, alj jeſti kuhati. Alj on |
| Življenja srečen pot (1837): | je ſhe sdaj ſedesh velike ſhkofije. V' dvajſetih letah njegoviga apoſtolſkiga truda ſo vſi kraji njegove velike ſhkofije omladéli, nevére ino |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1861): | obhodi te dežele v svojem poklicu. Al kodar ga je apostoljski duh vodil, tod ga je tudi domorodno serce njegovo spremljalo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1861): | duha dá ime: „Korabljica (ladjica) sv. pisma”. Postavši pak poslanec apostoljski (misijonar) dežel Dalmacije, Bosne in Hercegovine, obhodi te dežele v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Koreji pod Sineškim cesarjam, kjer je bil v letu 1839 apostolski naméstnik ali škof z dvema drugima misijonarjama in z 70 |
| Genovefa (1841): | vglédala, kakor de bi bila pôſla bôshjiga is nebéſ vidila. Apoſtoljſki mosh je najpred Genovefo in Vojnomira, po tém pa vojvoda |
| Življenja srečen pot (1837): | njega ino njegovo ljudſtvo kerſhanſkiga nauka vuzhit. Prav rad ſe apoſtolſki mosh v' Bojarſko podá, podvuzhí vajvoda, veliko shlahnikov, ki ſo |
| Življenja srečen pot (1837): | laſhke deshele je pridigváje obhodil, ino poſlednizh v' Rimi ſvoj apoſtolſki ſedesh poſtavil. Grosoviten kervolog (tirán), hajdovſki zeſar Nero, vkashe ſvetiga |
| Oče naš (1854): | resnično verjéti,“ in glasno in pobožno je začel pred križem apostoljsko véro moliti. To je Vilibaldovo serce globoko ganilo. „Nej ostane |
| Oče naš (1885): | resnično vrjéti,“ in glasno in pobožno je začel pred križem apostoljsko véro moliti. To je Vilibaldovo srce globoko ganilo. „Naj ostane |
| Ta male katechismus (1768): | dvanajst zhlankeh, ali artikelneh resdejlenu spoſnanje katholshke vire. Koku se apostolsku skladanje, ali vira mole? |
| Ta male katechismus (1768): | Vire, ali uſſeh shtukov, katiri se morejo viruvati? Je tu apostolsku v' dvanajst zhlankeh, ali artikelneh resdejlenu spoſnanje katholshke vire. Koku |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | miſliu. per timu Galileiskimu murju sa ſaboi poklizou, v'tu Apostolsku opravilu poſtaviu, inu v'to nar |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſveti apoſtelj Janes. ˛Sveti Luka nam je tudi ſpiſano srozhil apoſteljſko djanje, to je, kaj ſo apoſteljni po prihodu ſvetiga Duha |
| Življenja srečen pot (1837): | ampak de ſrezhno pridem v' vezhno svelizhanje! Amen. Sdaj moli apoſtolſko Véro, Ozhe naſh ino Zheſhena ſi Marija, po tem ſtori |
| Življenja srečen pot (1837): | sa Jesujam hodi, bo poviſhan, kakor ſv. Matija na Judeshovo apoſtolſko meſto. Poſveten Judesh Iſhkarjot ſe je bil obéſil; versel je |
| Življenja srečen pot (1837): | Poſveten Judesh Iſhkarjot ſe je bil obéſil; versel je v' apoſtolſtvo naredil; dvanajſto meſto je prasno bilo. Vérni ſo ſe po |
| Življenja srečen pot (1837): | bil, kedar je njega ino brata Jesuſ od riblenja v' apoſtolſtvo saklizal. Mladenzha ljubesnivo deviſhko ſerze je zhres vſe Jesuſu dopadlo |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | al dvakrat Pilullos Ruſſi, al Pilullos Aloes, katęri ſo v' Apotekah snani. Koku ſe more ob zaiti te kuge per ſpishi |
| Kuharske Bukve (1799): | bolſhi, kaj sdràviſhi. — Moshkim naj oſtane uzhena sdravilſka kúhina v' apothękah. Kuharji ſo prevezh brihtni otli biti, shęnſke premojſtríti; al kaj |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | tisti dan, ko je mati umerla, na njeno povelje iz apoteke Bankalaritove iz Marburga mišice prinesla. To je gospodična Kaban, ki |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | Gosp. apotekar Bankalari pa po svojim zapisniku, v kteriga iz apoteke dane strupe zapisuje, pové, da Ana ni pred 15. kimovcam |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | je rekla, da ona ni rajnci oslajene vode dala; — iz apoteke g. Bankalari-a v Mariboru je na povelje rajnce le fosforoviga |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | Vzemi 2 lota čutnične maže iz apoteke, 2 lota jagnedove maže, 2 lota dežočervnega olja, dobro jih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | dober pomozhek iskasala, ki ſe klorkalk imenuje; dobi ſe v apotéki. Pol lota téga apna ſe v maſelzu vôde rastopi, ki |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | beline, kteri je nekaj kafre primešane, in ktera se v apoteki dobi. Za en lešnik maže je na enkrat dovolj. XVI |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | signaturo (to je, z naukazam, kakó zdravilo vživati), kterih lekár (apotekar), akoravno z latinskimi pismeni (čerkami) napisanih , ni znal brati. Po |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | ko je rajnca zbolela, v popirju zavito mišico pokazala. Gosp. apotekar Bankalari pa po svojim zapisniku, v kteriga iz apoteke dane |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | govorili. Beseda o pravim času vsim vračitelom (zdravnikam) in lekarom (apotekarjem) na Slovenskim. Iz Štajarskiga. Mnogi tudi izobraženi ludjé še večidel |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | nekaj zlatá; to damo za pripodobo. — Zdravniki in lekarji ali apotekarji se pečajo z drugo vejo , po kteri napravljajo mnogotere izlečke |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ponislinoſtjo poſvezhen in na ſvetlóbo dan od Henrika Frajerja, magistra apotekarije in varha musêuma v Lubljani. — Deſiravno imamo od krajnſke deshele |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | Ilirije v širjim pomenu govorim, so bili Grekam tisti — kakor Appian pričuje — ki so nad Makedonijo in Tracijo od Chaonov inThesprotov |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | od Makedonije delilo. Ilirija v tretjim ali naj širjim pomenu. Appian pravi, da Rimljani niso samo Keltov, Skadarcov, Medov in Dardanov |
| Sacrum promptuarium (1695): | imitatione hic conformare ſtuduerit, tanto ei in prima gloria, & charitate appropinquabit, & ſimilior erit. Bodi tedaj moj Mashnik. Exemplum fidelium in verbo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | malem piče za živino nakosilo, kaj dobro obnesla. Od 11. aprila do konca julija tekočega leta nismo imeli dežja, da bi |
| Zoologija (1875): | slavec (Lusciola luscinia) najimenitniši pevec, ki k nam dohaja meseca aprila, a septembra zopet odhaja; taščica (L. rubecula); plava taščica (L. |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | jezička v kolenu, pod zemljo (cepili v roki dnè 15. aprila). 3. Cepljenje drvenih trt na naklad brez jezička v kolenu |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | naklad z jezičkom, pod zemljo (cepili v roki dnè 14. aprila). 2. Cepljenje drvenih trt na naklad brez jezička v kolenu |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | naklad brez jezička v kolenu, nad zemljo (cepili dne 16. aprila na mestu, kder raste). 4. Zeleno cepljenje na naklad, nad |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | pauram ven snotou pomati h' trezhiome viernam dusham h' pomvezhi approbatum est. Alpa tu prei knemash v' |
| Astronomija (1869): | se imenuje severni tečaj, drugi S pa južni, največi krog AQ, t. j. črta v zmirom enakej dalji od obeh tečajev |
| Astronomija (1869): | toraj navpik na aq, bi ekliptika ležala v ravni polutnika aq. Ali v resnici je os nagnjena proti ravni zemeljske drage |
| Astronomija (1869): | nagnjena proti ravni zemeljske drage, kakor NS, in tu je AQ polutnik, kterega ravnina reže, kakor vidimo, ravnino ekliptike pod tistim |
| Astronomija (1869): | kakor NS navpik na ravnino zemeljske drage, toraj navpik na aq, bi ekliptika ležala v ravni polutnika aq. Ali v resnici |
| Astronomija (1869): | predstavlja pravi obzor opazovalčev. Poldnevnik je od točke A polutnika AQ proti severnemu in proti južnemu tečaju razdeljen na 90 stopinj |
| Astronomija (1869): | bližajo polutniku, in. 23. septembra pride solnce zopet v polutnik AQ, in tedaj imamo jesensko enakonočje ali jesenski aequinoctium. Odslé se |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | zhes Ilirſke deshele gôri ali dôli premikale. Sakaj is Ogléja (Aquilea) je ſhla njih poglavitniſhi vojſhna in kupzhijſka zeſta zhes Hrúſhizo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | kríve, Je opravljála vêsho bóg'nje Shíve. Raslágajo, ko pride v' Aquilejo, Mu ſvéte piſma próſte smóte vſáke, Poſtáne maſhnik, v perſih |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | inu tu je niegou prauh Melonius moneocbus Peregrines in tera aquilonis † shri- |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | tedaj a = mk; potem je pa tudi ar = mkr, in ar : m = kr; a-jev mnogokratnik ar je torej res z m |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | pa tudi ar = mkr, in ar : m = kr; a-jev mnogokratnik ar je torej res z m razdelen. 2.) Ako je število |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | a : m = k, tedaj a = mk; potem je pa tudi ar = mkr, in ar : m = kr; a-jev mnogokratnik ar je torej |
| Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881): | k meni in me je snubil; dal mi je za aro tolar, na kterem je bil vtisnjen divji mož, in kmalu |
| Čas je zlato (1864): | Vender rad bi vidi, de bi se kterikrat še z arabcem pečal, zato ti bom prav hvaležen! Na, Lenček! tukaj vzemi |
| Čas je zlato (1864): | in pravi »to je le korenjak, ki vé z divjim arabcem v caker iti, to! « »Bog me! « godernja glasno, – »en sam |
| Ferdinand (1884): | časa. Opeval je najraje hrabrost španjskih vitezov v boji z Arabci in Saraceni. Vse je tem raje poslušalo njegovo lepodoneče petje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | obertnik tudi ceno zvedil, po kteri se te reči v Arabii in Kini prodajajo. Cena prešičev v Krajnju — ložejih po 5 |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | pušk, nožev, pekarskih lopárjev i. t. d. kakoršne so v Arabii, Kini in v druzih ptujih deželah v navadi. Te orodja |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | mogel svet rusovskega Aleksandra, veči od rimskega cesarstva, tudi od arabskega in španjolskega v njuni cveteči dobi. Okoli 50 milijonov ljudi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | je, de ta kraj ravno tako tudi nejevernike gane;naši arabski čuvari so bili ravno tako ponižni kakor mi, oni so |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Frančiškanarskiga reda 2. dan Velikiga serpana. (Univ. Lex. tom. XXVIII. ) Arabski pregovori. Norc se spozná po letih šestih znamnjih: Jezi se |
| Mineralogija in geognozija (1871): | zato je tudi razdeljen v dvé rodbini, kalcit (vešek) in aragonit. 1. Kalcit kristalizuje v heksagonalnem sistemu, večidel v romboëdrih, pa |
| Mineralogija in geognozija (1871): | v Aragoniji, od kodar je dobil svoje imé. Zraven kristalovanega aragonita imamo še zvezdastega in vlaknastega, iz kojega obstoji Karlovarski grahovec |
| Mineralogija in geognozija (1871): | 30 črevljev debel. Karlovarski vrelec izločuje mnogo apna, tako zvanega aragonita. Na Islandu pušča Geyser kremenato škraljup. Tudi železno rudo puščajo |
| Mineralogija in geognozija (1871): | kizu, žveplenokislem kaliji, solitarji, Glauberjevi soli, baritu, pri belem svinčencu, Arragonitu, cinkovem vitriolu, grenki soli, hudičevem kamnu, topasu, harmotomu, staurolitu i. |
| Sacrum promptuarium (1695): | vamij. Inu raunu leta lepi, inu nuzni navuk je dajal Aragonski krajl Alphonſus tem Sakonskem rekozh: Tunc matrimonium tranquillè exigi poſſe |
| Divica Orleanska (1848): | v čelo poljubi. ) Teta! Dovolite. To je pravica naša V Arazu. – Lepih žen nobena šege Se te ne sme braniti. Karol |
| Robinson mlajši (1849): | Vorteil. Rab — rob (rabota — rabiti) — soženj Sklave. rabiti Brauchen, raditi arbeiten. račiti belieben, geruhen, sich würdigen. rad adv, viel zarad genug |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | slovenščino in serbščino: serb. (ti) hočeš (češ) raditi (du wirst arbeiten); „wenn du arbeiten wirst, so wird” . . . pa ne: ako hoćeš |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | serb. (ti) hočeš (češ) raditi (du wirst arbeiten); „wenn du arbeiten wirst, so wird” . . . pa ne: ako hoćeš ali ćeš, ampak |