Besedišče starejšega slovenskega knjižnega jezika IMP: vse besedne pojavnice, Stran 63

▶ neokončaven pridevnik, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ IMP

nedoločni; kontekst

neokončaven

neokonzhaven

Pozhétki gramatike (1811):	fussuent tombés, de bi bili, e, e padli, e, o Neokonzháven. Sdajni. Tomber, pádati, paſti. Pretekli. Être tombé, paſti, Deleshje. Sdajno
Pozhétki gramatike (1811):	nous eussions reçu, Que vous eussiez reçu, Qu'ils eussent reçu, Neokonzháven. Sdajni. Recevoir, prejémati, prejéti.

neokončavni

neokonzhavni

Pozhétki gramatike (1811):	naklon perve vprégo ſe konzhá s' er, kakor aimer lubiti. Neokonzhavni tretje vprége ſe konzha s' ir, kakor finir, konzhovati konzhati
Pozhétki gramatike (1811):	Neokonzhavni tretje vprége konzha s' oir, kakor recevoir prejémati, prejéti. Neokonzhavni zheterte vprege Neokonzhavni tretje vprége ſe konzha s' ir, kakor
Pozhétki gramatike (1811):	tretje vprége ſe konzha s' ir, kakor finir, konzhovati konzhati. Neokonzhavni tretje vprége konzha s' oir, kakor recevoir prejémati, prejéti. Neokonzhavni
Pozhétki gramatike (1811):	mi, vi, vé, vi oni, one, one imeli. e, e Neokonzhávni naklon. Sdajni. Pretekli, avoir, iméti, avoir eu, biti imel Déléshja
Pozhétki gramatike (1811):	êe med êeboj lozhio po êojimu konzhanju v' nedolozhnim naklonu. Neokonzhavni, naklon perve vprégo ſe konzhá s' er, kakor aimer lubiti
Pozhétki gramatike (1811):	al kadár dvómimo, ſe je li ſturilo al ne. 5. Neokonzhavni, ktir pomeni djanje ali ſtan ſploh, bres ſhtevila, zhaſa, ino
Pozhétki gramatike (1811):	vi oni one one bili e e bil a o Neokonzhavni naklon. Sdajni zhaſ. Être, biti Pretekli: avoir été, biti
Pozhétki gramatike (1811):	konzha s' oir, kakor recevoir prejémati, prejéti. Neokonzhavni zheterte vprege Neokonzhavni tretje vprége ſe konzha s' ir, kakor finir, konzhovati konzhati
Pozhétki gramatike (1811):	oni, one, one bili, e, e lubi- li, e; e Neokonzhavni naklon. Sdajni zhaſ. Aimer, lubiti Pretekli. Avoir aimé, lubiti

▶ neokončevan pridevnik, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ IMP

nedoločni; kontekst

neokončevani

neokonzhvani

Pozhétki gramatike (1811):	je me fusse repenti, itd. de ſim ſe bil ſkaſal Neokonzhvani. Sdjani. Se renetir, kaſati, ſkaſáti, ſe
Pozhétki gramatike (1811):	eût fallu, de bi bilo treba, de bi bilo trebvalo Neokonzhváni. Sdajni. Falloir, treba biti, trébvati Deleshje. Ayant fallu, treba biózh

▶ neokreten pridevnik, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

tog; kontekst

neokretno

nevkretno

Oče naš (1854):	veriga je bil vkovan in to je kazalo, kakor tudi nevkretno obličje in divji pogledi njegovih očí, da je nevarn hudodelnik
Oče naš (1885):	verige je bil vkovan in to je kazalo, kakor tudi nevkretno obličje in divji pogledi njegovih oči, da je nevaren hudodelnik

▶ neomadeževan pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

neomadeževanega
- neomadeshvaniga
  Genovefa (1841): pred hudim varovati, de ti ga tiſti dan zhiſtga in neomadeshvaniga od gréhov in hudobij nasaj dam, in v ſvôji ſôdbi

▶ ne omagati členek + glagol, glavni, dovršni(večbesedno geslo) ↘ goo300k, IMP

ne omaga
- naomaga
  Branja, inu evangeliumi (1777): preſejati: ali jeſt ſim sa tebe proſuv, de tvoja vira naomaga: inu ti

▶ neomahljiv pridevnik, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

neomajen; [sskj]

neomahljivo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1880): ves naš po programu svojem. Sprejmite tedaj prisrčno zahvalo za neomahljivo zaupanje, ki ste ga zopet dejansko razodeli podpisanemu volilnemu odboru

▶ neomahljivo prislov, splošni, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ

neomahljivo
Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): križa. Okleni se trdno vere svete katoliške cerkve in govori neomahljivo s srcem in z usti: »Verujem vse, kar nam katoliška

▶ neomejen pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

neomejeno

Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	nedolžnega, priprostega serca odgovori: “Pač res; Gospod te hiše ima neomejeno oblast čez serca njenih prebivalcev. “ „Ne, ne“ — ustavi jo Fulvij
Astronomija (1869):	sprostirajo mirjade zvezd kot bliščeče zvezdišče nad občudujočimi očmi. To neomejeno ponočno nebo je toraj polje, ki je vsacemu dostopno

▶ Neopolitanarica samostalnik, lastno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

neapeljčanka; Slovar jezika Janeza Svetokriškega

Neopolitanarica
- Neopolitanarza
  Sacrum promptuarium (1695): vſelej ona je hotela rezh Amen. Ta ſedma je leta Neopolitanarza, per katari ſim malu zhaſsa, satoraj she navem nje termo

▶ neopran pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

neopranega
- ne opraniga(združena oblika)
  Kuharske Bukve (1799): inu s' nekatęrem ręsínami ſhpeha. Sręshi eno libro ſoknatiga meſa ne opraniga na tanke ręsíne, ga potolzi s' noshovim robam, obloshi

▶ ne opraviti členek + glagol, glavni, dovršni(večbesedno geslo) ↘ goo300k, IMP

ne opravi
- naopprave
  Ta male katechismus (1768): je bil ſa tu utoplén. Je greh, kader se pokura naopprave? Is ſanezhuvanja, ali ſanikernoste je greh. Kader bo greshnek od

▶ neoprezen pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

neopreznega
Kemija (1869): organske tvari. Žveplena kislina je zato v rokah neveščega in neopreznega človeka strašno nevarna tekočina. Z vodo pomešana se jako razgreje

▶ neorganski pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

neorganska

Kemija (1869):	I. Neorganska kemija. Neorganska kemija nas bode soznanila s kemičnimi prvinami, bode
Kemija (1869):	I. Neorganska kemija. Neorganska kemija nas bode soznanila s kemičnimi prvinami, bode nas podučila

neorganske
Zoologija (1875): stanovitih boleznih nahaja se v njej tudi slador in beljakovina. Neorganske sestavine so posebno kuhinjska sol in fosforovokislo apno in fosforovokisla
neorganski
Kemija (1869): 478. Anisöl, janeževo olje, 488. Anlassen (d. Stahl), kaliti. Anorganisch, neorganski. 515

neorganskih

Kemija (1869):	Sostavljeni eteri ali esteri. Tako namreč imenujemo spojine neorganskih in organskih kislin z éterom, ki se sploh dobé, ako
Botanika (1875):	rasti organskih teles, ktere ločijo tako bitno organska telesa od neorganskih. Saj rudnina ne sprejéma nikakoršne hrane v-se, in ne raste

▶ neosnovan pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

neosnovanim
Gozdovnik (1898): Rozalita zarudi nad tako neosnovanim zavračanjem. »Ne zamerite otroku, don Estevan. Velik dolg imamo pri

▶ neotesan pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

neotesan

Stric Tomaž (1853):	terd ko kamen in se ne da ganiti. Bil je neotesan in sirov človek, in v njem so bile vse blažji
Sveti večer (1866):	edino veselje moje mladosti, ter me knezu zatožili. Vi ste neotesan ošabnež. Nikdar niste vikših stanov spoštovali in vedno ste se

neotesanega
- neotesaniga
  Kmetijske in rokodelske novice (1845): mi prihodnič imenovali bomo. Te dobe je Sultan Selim nekiga neotesaniga Azijata mohamedanske vere in turkomanskiga plemena za skrivniga dvorskiga ključarja
neotesani
Kmetijske in rokodelske novice (1845): godí, če se ona nezmerno terpinči. Kér pa sirovi in neotesani ljudje tega ne spoznajo, so se ljudomili možje v družtva

▶ neovrgljiv pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

neovrgljivo
Botanika (1875): Iz doslej povedanega sledi neovrgljivo, da prst nikakor ne more biti prvotni izvirek ogljenčeve kisline

▶ neparen pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

neparna
- nepar
  Aritmetika za učiteljišča (1885): ali 9, katera tedaj niso z 2 razdelna, zovemo liha (nepar) števila (ungerade Zahlen). Občna oblika lihim številom je 2m + 1

▶ ne pasti členek + glagol, glavni, dovršni(večbesedno geslo) ↘ goo300k, IMP

ne pade
- nepade
  Biblia (1584): Vrabza sa eno Shkufizo? inu ſhe tehiſtih obeden na tla nepade, pres vaſhiga Ozheta. Nu ſo pak tudi vaſhi laſjena glavi

▶ ne pasti členek + glagol, glavni, nedovršni(večbesedno geslo) ↘ goo300k, IMP

ne pasi

nepaſsi

Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	Konople ſo dobre, inu kratke. Sena bode prov malu, satorej nepaſsi Ovz gori. Otava raſse lepu, Sęle inu Rępa nemore savolo
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	pa malu, toku tudi Pſheníza. V' Spomladi nikar Ovz gori nepaſsi. Jeſęnsku Şejane. Jeſęn ſe more vſselej pod Brasdo ſejáti, de

▶ nepazljiv pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

nepazljiva

Roza Jelodvorska (1855):	Š e s t a je bila grozno pozabljiva in nepazljiva. Nobene stvari ni v svojo, še manj pa v mojo
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	se vede, kakor una bedasta; zapusti na paši čedo, je nepazljiva in nezavedna, malo in počasi jé; glavo pobeša ali po

▶ nepazljivost samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

nepazljivost
Tine in Jerica (1852): resnico govorili, in odkritoserčno obstali, če so se kaj pregrešili. Nepazljivost otrok je bila samo z besedo pokregana, ali velikoveč so
nepazljivosti
Zlata Vas (1848): niso zavolj mej kregali in pravdali, kar je sicer zavoljo nepazljivosti navada bila. 25. V vasi je še veliko revšine. V

▶ ne peljati členek + glagol, glavni, nedovršni(večbesedno geslo) ↘ IMP

ne pelji

naupelli

Ta male katechismus (1768):	nas pregreshili. Kaj pak v' ti predſadni proshni: Inu nas naupelli v' skushnavo? Mi ſhellemo, de be per toku veliki slabusti
Ta male katechismus (1768):	nashe dolge, koker mi odpushamo nashem dolſhnikam. 6. Inu nas naupelli v' skushnavo. 7. Temuzh nas reshi od ſlega. Amen. Kaj

▶ neplačan pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

neplačani
Divica Orleanska (1848): Bogastva je pritók obilni zginul, Globok odstop grozí zakladam tvojim. Neplačani vojšaki godernjajo, In žugajo z odídam. – Komaj bom, Po siromaško

▶ neploden pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

neplodne
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): smejo strašiti ne trud ne stroški. In vendar je iz neplodne pustote te gosp. fajmošter Matija Mužina, verli družbenik krajnske in
neplodno
Divica Orleanska (1848): Karol. Preskerbi ga. Prestola žlahtni pevci Zapustiti ne smejo nečešeni. Neplodno krono nam oživi petje, In z vencam jo preplête radosti

▶ nepobožen pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ Pleteršnik

nepobožno
Zlata Vas (1850): Že Ožbé jim je velikokrat to nepobožno vpitje očital, pa bob je v steno metal in premalo

▶ ne podati členek + glagol, glavni, dvovidski(večbesedno geslo) ↘ IMP

ne podaj

napodej

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	vezhe hvalo bosh ti imel od enega ſastopnega. Nekar se napodej na shalle, ali smeshne beſſede, szer bosh tudi pametne rezhy
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	per ludeh ſhe nezh navella. O nekar se ti meni napodej ſa takem hudobnem exempelnam, aku notshesh pridti v' vezhnu pogublenje

▶ ne pohujšati členek + glagol, glavni, dovršni(večbesedno geslo) ↘ goo300k, IMP

ne pohujša
- nepohujſha
  Biblia (1584): Evangeli prediguje: Inu blagur je timu, kateri ſe nad mano nepohujſha. Kadar ſta pak ona bila odſhla, je Iesus sazhel pruti

▶ ne pokaziti členek + glagol, glavni, dovršni(večbesedno geslo) ↘ goo300k, IMP

ne pokaziš
- napokaſish
  Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): eno naumerjozho dusho! toku delezh lubiti, de njo skus greh napokaſish. Tukej bo le samu ta napezhna lubeſn prepovedana, kader se

▶ nepokoj samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

nemir; [sskj]

nepokoj

napokoi

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	le tiſte duſhe ſrezhnu v' Boshji slushbi veſelijo, katire ta napokoi, inu ſkerby tiga ſveita sapuſtijo, inu v' ſamoti Boga zhaſtijo
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	Jeruſalem, namrezh to trumo teh meſtnih ludy, nyh ſmoto, inu napokoi sapuſtiu, inu je ſhou na ta olski hrib v' ta
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	tiſtiga pokashe. inu nezh drusiga na potrebuje tiga zhloveka v' napokoi, mu britkuſt spravit koker to s' greham oblosheno veſt. Ta

napokoj

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	notrejne myr, inu pokoj imeti. Kaj je tebi dadusehmalu vezhe napokoj dellalu koker tvoj jeſek, Kader se faj-
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	svejta, pohvalen biti. Prava perproſtnoſt je rada per pokoju, nadella napokoj, al en sam him-
Kratkozhasne uganke (1788):	ſtojy, ter tebi, njemu tovarshu is ſtu martrame nozhindan hud napokoj dela, inu naposled zhes se, inu zhes tebe sodbo sklepa

nepokoj

Genovefa (1841):	Grôf je lêshal lét in dan savolj rane bolan; sakaj nepokoj in grisézhi zherv njegoviga ſerzá ſta osdravljênje savirala. Koj, ko
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	jo je le v veliko nevoljo in v še véči nepôkoj perpravila, de se je z vso močjo pa zastonj spod
Zlata Vas (1850):	In zató je danes v naši hiši taka žalost in nepokoj. « To slišati spreleti Ožbéta mraz po herbtu. Molčeč gori in

nepokoja

napokoja

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	nemu ſmeiſhanu, on ſe na snaide, negovu od tiga snotreiſhniga napokoja, inu spekline obdiujanu ſerze nega h' zageinu, inu h' obeiſheinu
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	ſvoimu duhu perpraviu, ob kulker dalei bi od tiga meſtniga napokoja odlozhen biu, ni ſamu tu kralevu meſtu Jeruſalem, namrezh to
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	zhaſs, namrezh en takſhni krei, katiri je od ludy, inu napokoja odlozhen, inu en takſhni zhaſs, katiri je od drugih ſkerby

nepokoja
Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): me, o Jezus! Skušnjav in obupa, Vsega greha, Zalezovanj hudičevih, Nepokoja in grozne muke nemirne vesti, Stisk in malosrčnosti, Greha in

▶ nepokojen pridevnik, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

nemiren; [sskj]

nepokojen

nepokojin

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	sakaj ſtròk zheſna ſim v vrabzovo ptizhnizo djal in veſ nepokójin je bil in ſ ſhprikljize ſe je svalil. Zheſen dolgo
Valenštajn (1866):	pogubilo. Ne zvestobi, Prištevali bi to slabosti tvojej. Valenštajn (zelo nepokojin sem ter tija hodi). Al moram zdaj ozbiljno vžgati plamen

nepokojna
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): je videl, kakor debi le misliti mogel, de ga kaj nepokojna vest teži. Morde, sim djal, se je kje negodno zaljubil
nepokojne
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): mlekam se združi, zato ako žganopivke dojijo, imajo po noči nepokojne otroke. De ravno v kri pride, se vonder v kri

nepokojnih

napokojneh

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	barske kremluvavz doſti napokojneh ſtury. En perproſtne, ali enugubne, inu pravizhne zhlovek je lubeſne
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	gorijemanje perloſhnu, inu potreba. Ti be se napuſtil od tolkajn napokojneh rezhy motiti, ampak ta narslajshe myr, inu pokoj be ti

nepokojno
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): preſtraſhen, pa ſi vender ne upa moliti, ker je imel nepokojno veſt. Nar na dno je ſhel v' barko, ino ſe

▶ nepokojev pridevnik, svojilni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ Pleteršnik

nepokojeve
Fizika (1869): urah na valj zobovi ležečega kolesa vjemajo sè zarezami votle nepokojeve osi, ktera os se valj imenuje. Ta naprava je od

▶ nepokojno prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

nepokojno
Oče naš (1885): odloga oglasi. — Pri teh besedah je gledal Marton ojstro in nepokojno Naceta in njegove stariše. Molčé, s solznimi očmi in bridko

▶ nepokojnost samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ Pleteršnik

nemir; Pleteršnik

nepokojnostjo
Oče naš (1885): ktera mu ni šla od srca. Natanjko in z nekako nepokojnostjo je popraševal, kakošne so bile poslednje ure rajncega in ložeje

▶ nepokoren pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

nepokoren
- nepokoren
  Sacrum promptuarium (1695): sdaj je prepoſnu miſlit, kateru je mogal v' Cerkvi en nepokoren samovolen shlishat: Leta ſe bil salubil v' eno objeſtno karshenzo
- nepokorin
  Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): mi tako dober Oče, jest pa sim Ti bil le nepokorin! — Toliko mi je bilo že od Jezusa povedaniga, ali jest
nepokornega
- nepokorniga
  Tine in Jerica (1852): materi vsesti, pa Jerica ji je rekla: Jez ne maram nepokorniga otroka zraven sebe. Zdaj so že detetu solze v očeh

nepokorni

Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	bódo vidili tę krotke, pokorne ovzę na deſnizi, inu ti nepokorni, ſamopaſhni kosli na levizi, kakor popiſsuje S. Mattheush na 13.
Stric Tomaž (1853):	ako se lepo zaderže, nasproti pa, da, če so mu nepokorni, jih kakor pse pretepati sme. — Iz tega se lahko spozna
Valenštajn (1866):	sebe Otrese daleč proč i silno čezenj Drevé se uzdi nepokorni konji. (Tekla, ka je poslušala zadnji govor vedno večoj i
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	za ptičkom in ga loví, odprejo mati vrata. „Oj ti nepokorni otrok! “ zavpijejo, „ali me si tako ubogala? Glej, ravno tega

▶ nepokornost samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

nepokornosti
Stric Tomaž (1853): ga je čez vse čertil, bodisi zavolj njegove vere in nepokornosti, bodisi pa zato, ker ga je nekaj dni nenavadno veselega

▶ nepokorščina samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

nepokorščino
- nepokorſhino
  Genovefa (1841): sbôlel. ” Pa dobra pametna mati ga je ſhe ſkerbnejſhi pred nepokorſhino, ſamovoljnoſtjo, ſladkanjem in drusimi otrózhjimi napákami ſvarila. „Té ſo” je

▶ nepokrit pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

nepokrito
Kmetijske in rokodelske novice (1843): pride: Dimniki ali rajfenki in kuhne ſo ſlabo sidani; s nepokrito luzhjo in s gorézhimi terſkami hodijo v ſhtalé, ſhupe, pod

▶ ne pokriti členek + glagol, glavni, dovršni(večbesedno geslo) ↘ goo300k, IMP

ne pokrij
- nepokri
  Kuharske Bukve (1799): telęzhjiga, inu peretnize od kopunov; vſe vkup poſtavi na sherjavzo, nepokri, nizh ne męſhaj. Kadar ſe ſpodej rumení, perlij en malo

▶ ne položiti členek + glagol, glavni, dovršni(večbesedno geslo) ↘ IMP

ne položim

napoloshim

Branja, inu evangeliumi (1777):	sheblov viduv, inu aku mojega perſta v'męſtu teh ſheblov napoloshim, inu dokler moje roke v' njegovo ſtran napoloshim, tok nabom
Branja, inu evangeliumi (1777):	teh ſheblov napoloshim, inu dokler moje roke v' njegovo ſtran napoloshim, tok nabom virjev. Inu zheſs oſſem dny ſo bli supet

▶ ne pomagati členek + glagol, glavni, dvovidski(večbesedno geslo) ↘ goo300k, IMP

ne pomaga

napomaga

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	ſlo ta pregnane hudizh na tvoje pogublenje ahtengo daję, nezk napomaga pak njemu bel tebe pogubiti, koker tvoja nadellovnoſt. Takrat bosh
Kratkozhasne uganke (1788):	Drugazhi. Poprej nezh napomaga: ampak kader se od sebe da. Dnarji, ke se najedô

ne pomagate
- nepomagate
  Sacrum promptuarium (1695): bodo Jagry prishli ter mene bodo umorili, zhe hitru meni nepomagate: Podgane ſo diale, molzhi, ali bomo tebi eno drugo pokasale
ne pomagati
- nepomaga
  Sacrum promptuarium (1695): je sheni glavo resbiat, kadar mosh nezhe dobriga ſturiti, nezh nepomaga ampak ta luba poterpeshlivost. Katero Livia je s' ſvojm mosham

▶ Nepomuk samostalnik, lastno_ime, moški ↘ goo300k, IMP

Nepomuk
- Nepomuzenus
  Ta male katechismus (1768): preden be bil is spovde nartamajnshe greh povedal? S. Jannes Nepomuzenus je bil ſa tu utoplén. Je greh, kader se pokura

▶ ne popasti členek + glagol, glavni, dovršni(večbesedno geslo) ↘ goo300k, IMP

ne popadel
- nepopadil
  Biblia (1584): ona pade ob Sobboti v'eno Iamo, de bi je nepopadil, inu gori nevsdignil? Kuliku pak je bulſhi en Zhlovik, kakòr

▶ nepopisen pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

nepopisnim
Ljubite svoje sovražnike! (1899): Z nepopisnim veseljem in nedopovedljivo muko je gledal na kraj pri ognju

nepopisno

Bajke in povesti o Gorjancih (1882):	on posvetil. Kar srce mu je trepetalo, ko je pomislil nepopisno srečo, ki ga bo čakala. Po smrti bo prišel z
Beatin dnevnik (1887):	biti vse«. Beata, ali hočeš tó, hočeš biti žena moja? « Nepopisno je čustvo, ki se me je osvojilo pri tem vprašanji
Domačija nad vse! (1889):	večer po društvih, kamor me Vi vodite, vzbujata v meni nepopisno grozo; strah me je med njimi. « »Ti si čudno bitje
Od pluga do krone (1891):	prišel je k Selanu na hrano. Mlado deklico je obšlo nepopisno čustvo, ko je ugledala mladega izobraženega možá, katero se je
Turki na slovenskem Štajerskem (1894):	čast je bila leta 1652. ta cerkev sezidana. V svojo nepopisno grozo zagledajo žene nekega jutra precejšnjo trumo divjih Turkov, ki
Lepi Tonček (1895):	otroci moji! Videl sem odprta nebesa in tam gori vso nepopisno lepoto, sv. Trojico na prestolu, Mater Božjo, kore angelov in
Roman starega samca (1895):	ne postane prazen sen sladici up, ki me navdaje z nepopisno srečo in s ponosom, da kmalu postanem oče! Oče! — jaz
V krvi (1896):	vzgled; pa ne sili tako očitno vame! « »Odpusti, Hilda; toda nepopisno hrepenenje se me je bilo polastilo, da te poljubim na
Slučaji usode (1897):	jutro ozrla v sivo, megleno nebó, jej je postalo nenadoma nepopisno tesnobno. Ona betvica upanja, katero jej je oživljalo srce, odkar

▶ nepopisljiv pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

nepopisljivo
Roza Jelodvorska (1855): tako dobra postala, bom vedno Boga hvalil! « — Častimir pogleda z nepopisljivo prijaznostjo Rozo: »Bog te blagoslovi ljuba hči,« reče, in jo

▶ nepopisno prislov, splošni, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ

nepopisno

Bajke in povesti o Gorjancih (1882):	drugih dragocenih rud in samocvetnih kamenov. Prehodil je brez števila nepopisno krasnih izb, v katerih je vse mrgolelo bab in otrok
Od pluga do krone (1891):	šla izprehajat ali pa je jahala. Jahala in plesala je nepopisno rada, zlasti v mladih svojih letih. Čas od sedme do
Od pluga do krone (1891):	sprednjem delu sôbe pri oknu pa sloní grof Barbo in nepopisno milo gleda gôri na ljubljanski grad, kjer zlato solnce takó
Senanus (1892):	da se je umeknil ónemu dečaku, ki bi bil bržkone nepopisno vesel, ako bi nekega dné gospod Gregorij izginil iz pisárne
Sama svoja (1895):	so vriskali v srcu, videč Resnikovo veliko žalost radi sovražnosti nepopisno ljubljene hčerke, za katero je lazil kot zaljubljenec za svojim
V krvi (1896):	razumljivi zadregi molče smehljala. Njegova ljubeznivost in uslužnost sta ji nepopisno dobro deli. Oh, med dolgotrajno in silno dolgočasno vožnjo se
Slučaji usode (1897):	na tem gradu že udomačena. Njegova zares čarobna lega z nepopisno mično okolico se jej je bila takó prikupila, kakor da
Moja hoja na Triglav (1897):	in širine dva in pol čevlja; jaz sem pa bil nepopisno vesel in ponosen. Pred dušo so mi stopili vsi znani
Slučaji usode (1897):	upati, gospa, da me kedaj smatrate za vrednega tega imena? Nepopisno radostna čut se oglasi vsled te njegove prošnje v Malvinini

▶ nepopoln pridevnik ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

najnepopolnejšepridevnik, splošni, presežnik
- najnepopolnejše
  Botanika (1875): nabranih stanic in ki spadajo podobno najbolj enovitim algam, med najnepopolnejše rastlinske podobe. Ker so tako drobne, minljive in ker večkrat
nepopolnapridevnik, splošni, nedoločeno
- napopolnema
  Ta male katechismus (1768): katire je en zhlovek po S. Kerstu sturil. Kaj je napopolnema grevenga? Kader je meni ſhov, de sem greshil, al ne

nepopolnepridevnik, splošni, nedoločeno

nepopolne

Mineralogija in geognozija (1871):	se kristali malokedaj izrazijo pravilno, zatoraj pri mineralih pogostoma nahajamo nepopolne kristalne podobe. Ali so na njih ktere ploskve prevladale, ali
Zoologija (1875):	organi, ali pa — če jih imajo, da so enako razviti. Nepopolne živali same ob sebi nij, kajti osnova in notranja uravnava

nepopolnipridevnik, splošni, nedoločeno

nepopolni

Rudninoslovje (1867):	Toda popolni kristali so redki, navadno so nepopolni i sicer: 1. Mnogokrat so med ploskvami iste vrste posamezne
Občno vzgojeslovje (1887):	mišljenjem. Njegovi prvi sôdi in pojmi so sicer še zelo nepopolni, večkrat napačni, to pa zategadelj, ker sodelujete pri tem mehanična

▶ nepopolno prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

nepopolno

nepopolno
Botanika (1875): se takrat tudi primérni predáli ali prav nič ali le nepopolno razvijajo. Pestič hrastov n. pr. kaže od začetka na prerezu

nepopolnoma

Rudninoslovje (1867):	32), vštrit romboedrovih ploskev se izvrstno kolje, a lomi se nepopolnoma školjkasto; svetlost je stekléna, i vléče malo na biserno. Jeklénec
Zoologija (1875):	obtoka krvi po žilah ali prav nič, ali pa le nepopolnoma, in sicer posredovanjem animalnih živcev.

▶ nepopolnost samostalnik, občno_ime, ženski ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

nepopolnosti

nepolnoſti

Pozhétki gramatike (1811):	bien des défauts, otrozi deſlih lubesnivi, imajo vunder ſhe doſti nepolnoſti. Ravno tako tout nima mnoshiga pred monshnim shenſkim, zhe to
Pozhétki gramatike (1811):	leurs defauts, ozhe ima rad ſvoje otroke, pa ne njih nepolnoſti. na o ne ſtavio vdar v' besédah votre, notre, kadar

nepopolnosti

Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	sprejmeš v serce? „Častitijivi oče! jaz vem, da sem polna nepopolnosti in greha, pa da bi bila vedoč grešila, ne vem
Kemija (1869):	moramo, da pri večih kemičnih preiskavah zarad veče ali manjše nepopolnosti v delu nekoliko zmerom v zgubo gré, zato se vspeh
Astronomija (1869):	zakoni postavljeni, se je kmalu vspešilo, da so odstranili nekaj nepopolnosti, ki so se še pokazovale v sostavi premičnic. Kajti kakor

▶ ne porajtati členek + glagol, glavni, dovršni(večbesedno geslo) ↘ goo300k, IMP

ne porajtaj
- naporajtej
  Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): nazvibla nezh v' viri, katire v' boſhji beſſedi terdnu stojy. Naporajtej, kaj tvoj um k' temu prave, katire tudi te majhene

▶ neposajen pridevnik, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

nemiren, razposajen; Pleteršnik

neposajen
- nepoſajen
  Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): Vaſha Gnada , naj mi opuſtę; Jeſt ſim bil en malu nepoſajen , al sa naprej bodo vidili — Goſpá. V' kom je raven

▶ neposajenost samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ Pleteršnik

nemirnost, razposajenost; Pleteršnik

neposajenosti
- naposajenoſte
  Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): teh mladeh, katiri malu vedô, kaj je prov, inu ſavle naposajenoſte te mladoſte malu dobrega ſturę. 2. Karkol v' staroſti preseſhe

▶ neposreden pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

neposrednega
- neposrednjega
  Fizika (1869): ali razredčeno. Kar vemo o pravilnosti tega valovanja, ni nasledek neposrednjega opazovanja, ampak le sklep, izpeljan iz tega, da se je
neposredni
Zoologija (1875): Vezi V neposredni zvezi s kostmi so vezi. Obstojé iz neprožne (neelastične) hrustančevine

▶ neposredni pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

neposrednih

neposrednjih

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852):	Započeti, pa ne dognani prosti umor se kaznuje nastorivcu in neposrednjih sokrivcih s težko ječo od 5 do 10 let, na
Novice gospodarskih, obertnijs... (1879):	ali posojilnice — čedalje veča potreba kmetovalcem v denarnih zadregah. — Proračun neposrednjih davkov v Avstriji za leto 1879. — Jugoslovansko slovstvo. — Črtica o

▶ neposredno prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

neposredno
- neposredno
  Zoologija (1875): tvorbo svojih novih delov. Vsi organi, kateri v ta namen neposredno sodelujejo, so prebavila. Njihova naloga nij toliko jedila takó rekoč
- neposrednje
  Občno vzgojeslovje (1887): 1. Prvine naših misli so predstave; te pa izvirajo bodisi neposrednje, bodisi posrednje iz nazora. Prvi pogoj razumovega razvitka je tedaj

▶ ne postaviti členek + glagol, glavni, dovršni(večbesedno geslo) ↘ goo300k, IMP

ne postavi
- napoſtavi
  Branja, inu evangeliumi (1777): dapolniti, dokler njeh duhovna Goſposka supet v' leto sakonsko pravizo napoſtavi. 13. Nezh navela sakon, kader ſe dva bres vędeſa, inu

▶ ne pošiljati členek + glagol, glavni, nedovršni(večbesedno geslo) ↘ goo300k, IMP

ne pošiljajte
- neposhilajte
  Sacrum promptuarium (1695): imeti leta fazonetel hranite, inu dobru premislite Livio Ceſsarizo, ter neposhilajte shpegat sa vaſhem mosham, neodgovariate niemu, kadar on pravi, ja

▶ nepošten pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

nepoštena

nepoſhtena

Genovefa (1841):	Pa Genovefa mu je rekla: „Raj ſe zhem prizha ljudí nepoſhtêna sdéti, kakor v reſnizi nepoſhténa biti. Raj zhem najsdolej v
Genovefa (1841):	Raj ſe zhem prizha ljudí nepoſhtêna sdéti, kakor v reſnizi nepoſhténa biti. Raj zhem najsdolej v tém ſtolpu ſkopernéti, kakor ſe

nepoštene
- naposhtene
  Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): naumnega derſhan is shpotam, de se se ſabredl. Gerde, inu naposhtene beſſede nimajo tebi nekol is uſt pridti. Sakaj te dado
nepoštenega
Revček Andrejček (1891): Franica. No, ali mi moreš kaj nepoštenega reči? Ana. Jaz sem se prisege držala in vem, kaj
nepošteni
Divica Orleanska (1848): vojvoda, Tvoj stric, za sebe in dežele svoje. Karol. O, nepošteni pêr, Nevredni stric! Lahir.
nepoštenih
Zlata Vas (1848): stó. Ubogi pa so se nasproti tudi maševali, kakor je nepoštenih ljudí večidel navada; so bogatinam skrivaj sadno drevje in ograje
nepošteno
- nepoſhteno
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): povſod zheſhêno, Pa preſvétiga ta nezhaſti, Kdor ſerd ſvojo ſpuſha nepoſhtêno nad shivalmi, kolne té ſtvari. Pridi k nam kraljéſtvo miloſt'

▶ nepoštenost samostalnik, občno_ime, ženski ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

nepoštenost

Govor poslanca g. Hermana v št... (1863):	kar druzega ne priča, nego da vedo sami za svojo nepoštenost; odpadnici, ki zmirom na pomoč kličejo nemško izobraženost, ki v
Novice gospodarskih, obertnijs... (1874):	in da je zlagana, to je, falsifikat! Kaj tacega le nepoštenost govoriti more. bo treba, bodemo še več povedali — po pismih

▶ nepotreben pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

nepotrebne

na potrebne(združena oblika)

Vezhna pratika od gospodarstva (1789):

tem ſejati, lohku raſse. Pevzarjam ne vezh gnoja perkasati, mlade na potrebne veize poresati, zhe trava okoli mozhnu raſse, ſpuzati, aku

nepotrebne

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	pogreſhí, ki ſi ga lahko prihrani, zhe ga sa druge nepotrebne rezhi ne isdaja. Marſikomu bi ſe ſmelo rezhi : Prijatel! oſtani
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	Şkosi to ob priloshnoſt pride , ſvoje denarje na marſiktere druge nepotrebne rezhi obrazhati. Velikokrat ſe je shé sgodílo, de ſo pogorélzi
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	mladike is perviga lepo sverſténe ; satorej moraſh vſe poſtránſke in nepotrébne ſhibinze odresati, ko bi bile ſhe tako ravne in lépe

nepotrebnem

Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	pri klanju ne le teleta, ampak tudi druge živali po nepotrebnem in neumnem dolgo terpinčili. Sem vidil konjederce, ki so žive
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	pri ljudéh, pri živini in povsod gledati, da nič po nepotrebnem ne mine. Dobra navada je: Vsakemu svoje delo vsak dan
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	ne potrati, in da se tudi scer lesa nič po nepotrebnem ne spridí. 9. Naj se zarodé žive meje, ki so
Zvezdana (1883):	gospoda in grajski pisarji. « »In pa v gorske dekline po nepotrebnem in brez uspeha zaljubljeni in žaljeni mestni gospodje. Ha ha
Prvi sneg (1886):	trosi. Zarad nje si je za pevski večer kar po nepotrebnem omislil novo črno obleko, in uverjen sem, da jo bo
Vanda (1888):	srdita, »zato, da bi neposlušno hčerko svojo prepričala, kako po nepotrebnem sebe in mene trapi zarad človeka, ki nikdar ni bil
Strte peruti (1894):	je takó navadila, da ji dasta mir ter nista po nepotrebnem okrog nje. Pridna in zvesta hišna ji ima v svojih
Moja hoja na Triglav (1897):	huje pikajočo pasmino tistih skokonogih živalic, ki moški spol po nepotrebnem nadlegujejo, a pri ženskem opravljajo važni posel, da bude zaspane
Kotanjska elita (1898):	in nemira nocojšnjo noč in danes in vse to — po nepotrebnem. »Ako kateri med zakonskima ne zaupa drugemu, sam ni vreden

nepotrebnim
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): blagostanju perpomoči, kakor z denarmi, ki se takó radi po nepotrebnim potratijo. M. J. Turšična smukavnica. Navada je, de kmetje posušene

nepotrebni

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	ljudem silno škodo naključilo. Pràv bi bilo, ko bi se nepotrebni strel ojstro kaznoval, in smodník vsakimu paglovcu kupiti ne pripustil
Divica Orleanska (1848):	In blago zdaj bi hranila za sebe? Daj! Proč verziva nepotrebni lišp Življenja tega! Nej ti žlahten bom Odrêčenja izgled in

nepotrebnih

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	bo jelo pešati tvoje premoženje. Če se gospodár potika po nepotrebnih potih, je prižgal svečo na obéh koncih. 7. Pervi prihranjeni
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	njegov narod ni nič mar bilo, — de bo konec vsih nepotrebnih razpertij, in de se nam ne bo treba bati, de

nepotrebno

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	8 do 10 zhevljov ſhiroke lehe; te bodo nar bolj nepotrebno mokroto povsele. 5. Ako ſe pa samok na polji po
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	veliko manj rasbije , kakor pod nemſhko butizo, ktera s ſvojo nepotrebno tesho in debeloſtjo ſlamo in sernje rasbija. — Tudi mlatizhi ſe
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	v cev vlivati jela , in je narobe zdolaj še veči nepotrebno vročino napravljala, takó de je bilo treba večkrat zató okna
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	vsak Slovenec ponevedoma pametva; in ravno zato smemo novo nepotrebno luliko brez najmanjše škode — na veliko korist populiti in zatreti

▶ nepotrebno prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

nepotrebno
Kmetijske in rokodelske novice (1846): spozná po letih šestih znamnjih: Jezi se brez vzroka; govorí nepotrebno; vsakimu vse zaupa; svoje misli in namére némarno razodene ; hlepí

▶ nepotrpežljiv pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

nepotrpežljiva
- nepoterpeshliva
  Sedem novih perpoved sa otroke (1836): de domu pridemo, pravijo mati. Ne ſméta tako naglovedna ino nepoterpeshliva biti. ” Na pragi jo tudi mosh ſrezha. Vſi grejo drugi

▶ nepotrpežljivo prislov, splošni, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

nepotrpežljivo

nepoterpežljivo

Najdenček (1860):	ko sim svojega Kastorja zagledal. Očí so se mu svetile; nepoterpežljivo je po prahu berskal in pripogval svoj vrat; kakor če
Maria Stuart (1861):	se zanaša, odloži Se sodba ino nam ostane čas — Mortimer (nepoterpežljivo). Ne, nam poteče čas! Leicester. Zanaša se Na vas, tedaj
Maria Stuart (1861):	odgovorni. Davison. Jaz? Sveti Bog! Povej mi, kaj želiš? Elizabeta (nepoterpežljivo). Jaz hočem, da se ta nevšečna reč Ne jemlje v

▶ nepotrpežljivost samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

nepotrpežljivostjo
- nepoterpežljivostjo
  Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): ni, je stal osupnjen na svojim gledišu, in skoraj z nepoterpežljivostjo je čakal poznati rešitelja gospé. Ta pa je Bertranda za

▶ nepovoljen pridevnik, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

slab, nezadovoljiv; [sskj]

nepovoljni
Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): prihod še enkrat ljubši, blagi vitez, pa tudi v te nepovoljni okolnosti sim Vaše pomoči potreben. Vi ste mojimu bratu reči
nepovoljno
Občno vzgojeslovje (1887): ali njena nasprotja le toliko, kolikor treba, da se uniči nepovoljno čustvo. Vsled tega je poželenje dvojno: pozitivno in negativno, ali

▶ nepovoljno prislov, splošni, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

nepovoljno
Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): je zginil pogled v nezmernih, bogatih njivah. Ta pogled je nepovoljno Petra ganil, in zderžati se ni mogel, svojo hvalo božji

▶ nepovratno prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

nepovratno
Gozdovnik (1898): Madonna! Kaj sem pa učinil? « kliče Baraha. »Zlato je proč, nepovratno! O bedak! « Skloni se čez prepad, gleda s pomrklim očesom

▶ nepozaben pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

nepozabnemu
- nepozabljivimu
  Divica Orleanska (1848): alj zanašanje; Divico srečati je pa gotova smert. Kraljestvu ojstrimu, nepozabljivimu, Zavezana po spravi nezlomljivi je, Vse z mečem pokončati, kar

▶ ne pozabiti členek + glagol, glavni, dovršni(večbesedno geslo) ↘ goo300k, IMP

ne pozabite
- nepoſabite
  Sacrum promptuarium (1695): fliſſnu dellajte, beſſedo dershite, na dusho, inu na G. Boga nepoſabite, ter na fazonetel S. Joſepha ſpumnite, inu per vaſhimu ſtanu

▶ nepozabljiv pridevnik, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

nepozaben; [sskj]

nepozabljiva

Tine in Jerica (1852):	ljub’ga očeta, V Gospodu ž njim počiva Mati — nam nepozabljiva; Žalostnih otrok solzice Zdaj rose na njih košice. Čuj popotnik
Sveti večer (1866):	svetu, ko bi na vaše dobrote kedaj pozabil. Za res ! Nepozabljiva mi je vaša ljubezen. Moja največa sreča na svetu bode

▶ nepoznah neuvrščeno, tipkarska ↘ goo300k, IMP

nepoznah
- neposnah
  Sacrum promptuarium (1695): ſo kuſsi: mosh pravi ſi slepa de ne vidish, inu neposnah kuſse od drusgu, ona pravi, menem de ti ſi obnoril

▶ nepoznan pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

nepoznano
Kitica Andersenovih pravljic (1863): in drevesa ter jih presajam v veliki rajski vrt, v nepoznano deželo. Kako se jim ondi godi in kako je tam

▶ ne poznati členek + glagol, glavni, nedovršni(večbesedno geslo) ↘ IMP

ne pozna

napoſna

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	enem nagerbanem zhellam se nekol napustè vidit, de se tebi napoſna, de se navoln zhes tu, kar je Buh tebi k'
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	bel nasrezhn, katire je obzhutnoſt teh dobrut ſgubil, de njeh napoſna. Jeſt namorem tebi moj Syn! dapovędati shtivila teh gnad, is

▶ nepožlahtnjen pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ IMP

nepožlahtnjeno

ne požlahnjeno(združena oblika)

Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	lepši in zališi, ampak tudi v pokusu prijetniši? In nektero ne požlahnjeno sadje, je posebno v stranskih krajih koristniši od požlahnjenega
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	bukev govorili, od gojzdstva. 2. Divje, domače, ptuje, požlahnjeno in ne požlahnjeno sadje. Vse sadje, kar ga imamo, je ali divje
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	ali divje, ali domače, ali ptuje, ali požlahnjeno, ali pa ne požlahnjeno sadje. Nekdaj je bilo vse sadje divje, to je

▶ nepraktičen pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

nepraktična

Novice gospodarskih, obertnijs... (1872):	Narodu”) se izjavilo v tem smislu, da ta misel je nepraktična, da požre dosti kapitala, kteri je namenjen slovstvenemu delovanju, ne
Novice gospodarskih, obertnijs... (1872):	privoljenje? Če je misel, da si Matica osnuje lastno tiskarnico, nepraktična, potem moramo res pritrditi, da je „junakov” treba, da se

nepraktično

Novice gospodarskih, obertnijs... (1872):	donaša čistih 10 odstotkov? Ali bi za Matico toraj bilo nepraktično in morda celó nečastno, da bi namesti 4, 5 ali
Novice gospodarskih, obertnijs... (1872):	tudi nekaka spekulacija? Ali je družba sv. Mohorja delala nespodobno, nepraktično, da si je osnovala lastno tiskarnico? Kako da tega njej
Novice gospodarskih, obertnijs... (1872):	in za druge praktično in koristno, to je v Ljubljani nepraktično in škodljivo! Gospod „od Save”! kako se vjemate v svoje
Občno vzgojeslovje (1887):	stari storili dobrega, jednostransko poveličuje. Táko hvalisanje je v vzgoji nepraktično, kajti gojencu je določeno živeti in delovati v izpremenjenih razmerah

▶ neprav pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

neprava
Zoologija (1875): širocih, grbavih kočnjakov, pod. 12. Prva dva kočnjaka se imenujeta neprava ali vrzeljaka, ker se pri mnogih živalih mesto njih nahaja
nepravem
- ne pravim(združena oblika)
  Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): občuti! On jemlje tedaj vračitvo po svoji vlastni spoznavi o ne pravim času ino v ne pravi kolikosti! Kaj iz tega
nepravi
- ne pravi(združena oblika)
  Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): po svoji vlastni spoznavi o ne pravim času ino v ne pravi kolikosti! Kaj iz tega sledí, lahko vsak trepetaje razvidi

▶ nepravilen pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

nepravilna

Botanika (1875):	med seboj popolnoma enaki; v protivnem slučaji je čaša nepravilna. Nepravilna enolistna čaša je mnogokrat dvoustnata, namreč razdeljena
Botanika (1875):	listki med seboj popolnoma enaki; v protivnem slučaji je čaša nepravilna. Nepravilna enolistna čaša je mnogokrat dvoustnata, namreč razdeljena

nepravilne

Fizika (1869):	zračne plasti, napravijo se zavolj deloma talenja in zmrzevanja veče, nepravilne snežinke.
Zoologija (1875):	Sosebno znamenite so ploče (Pleuronectae) zarad nepravilne telesne oblike. Pomislite si, da jako plošnati ribi glavo tako

nepravilnih

Rudninoslovje (1867):	so: 1. Smolnati prêmog (harzige Steinkohle) se nahaja samo v nepravilnih likih, ne dá se klati, a lomi se več ali
Fizika (1869):	Pri nepravilnih telesih leži težišče blizo tistega dela, v kterem je največ

▶ nepravilno prislov, splošni, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

nepravilno

Zoologija (1875):	dolg rep. Po hrbtu je rijast in sem ter tja nepravilno temno lisast, proti trebuhu jasnejši. Omeniti moramo še črne šopke
Botanika (1875):	se pa na tem spozná, da so njegova zrna povrh nepravilno zvezdasto očrkana (pod. 3b. ). Staničje. 19 Iz stanic, druga k
Botanika (1875):	139 Vkupna znamenja rastlin tega oddelka so ena edina kalica, nepravilno v deblu porazdeljeni cevni povezki in vzporedne žile v listih

▶ nepravilnost samostalnik, občno_ime, ženski ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

nepravilnosti

Zoologija (1875):	ali manj. Telo zrelega moža more z manjšo škodo prenašati nepravilnosti, in nij skoro verjetno kacega napora in kacega vspeha je
Novice gospodarskih, obertnijs... (1877):	strogo izpolnuje. Ker nočemo reči, da je župan Kecelj te nepravilnosti nalašč dopustil, moramo si le misliti, da je on popolnoma

▶ ne praviti členek + glagol, glavni, dvovidski(večbesedno geslo) ↘ goo300k, IMP

ne pravim
- nepravim
  Biblia (1584): ondi nabrali? Koku je tu, de nesaſtopite, de vam jeſt nepravim od Kruha (kadar pravim:) Varite ſe pred Qvaſsom téh Fariseerjeu

▶ ne praznovati členek + glagol, glavni, nedovršni(večbesedno geslo) ↘ goo300k, IMP

ne praznujete
- neprasnujte
  Sacrum promptuarium (1695): nikar vaſh ſtan, ampak dokler vy sapuvidi Boshje nedershite, Prasnike neprasnujte, ampak dellate, kakor v' dellaunik, S. Maſho vezhkrat neshlishite, inu

▶ neprecenljiv pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

neprecenljiva

Roza Jelodvorska (1855):	je le mala vrednost; ali priserčna ljubezen do očeta je neprecenljiva veljava. Kakor angel je popred stopala v ječo svojiga očeta
Roza Jelodvorska (1855):	Ne tedaj tako moja ljubeznjiva Roza! Prava keršanska prijaznost je neprecenljiva cvetka, ktera ne more iz korenine samopridnosti pricveteti, ampak iz
Iz biologičnega trtorejskega p... (1891):	Vsakdo, ki stvar umè, mora priznati, da ta metoda je neprecenljiva in boljša od vseh dosedanjih. Nikakor ni vse eno, kako

neprecenljive
Blagomir puščavnik (1853): mojega očeta oprostila. ” ”Pokleknimo in se skupno Bogu zahvalimo za neprecenljive dobrote,” reče Blagomir, ”v celi naši dogodbi je očevidna roka
neprecenljivi
Kmetijske in rokodelske novice (1847): pogovoriti, kakó se imajo shraniti. Gosp. Vertov C v svoji neprecenljivi kemii natorne postave razlagajo, na ktere se sušenje sadja v
neprecenljivih
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): lekarnica kinčate notrajno vravnavo. Da ne govorim od koristi in neprecenljivih dobrot, ktere prinaša ta naprava bolnim različnih stanov in narodov
neprecenljjivo
- neprecenljivo
  Kmetijske in rokodelske novice (1848): tako in drugači ne godí. Gospod Vertovc so s svojo neprecenljivo „kemíjo” tako rekoč kvas postavili, ki bo slovensko kmetijstvo kviško

▶ neprečiščen pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

neprečiščenega

Aritmetika za učiteljišča (1885):	neprečiščenega cukra, koliko kg pese je treba za 47200 kg neprečiščenega cukra? 13. Goveje meso izgubi, ako se skuha, 15 % svoje
Aritmetika za učiteljišča (1885):	jih iznaša 22 % 572? 12. Ako dobiš iz pese 5 % neprečiščenega cukra, koliko kg pese je treba za 47200 kg neprečiščenega

▶ nepredvidoma prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP

nepredvidoma
- neprevidoma
  Sedem novih perpoved sa otroke (1836): obzhutili, kakor mali ſtreliz nekdaj, ki je v' svoji torbizi neprevidoma koſ potize najdel. „Ljubi Bog, ſe savsamejo, gotovo je te

▶ neprehoden pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

neprehoden
- neprehodljiv
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): jih strižejo pridno, da postanejo v 10 ali 12 letih neprehodljiv živ plot. Druga versta tega drevja je širokoperjasti glog, ki

▶ neprehud pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

neprehudem
- neprehudim
  Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): perdeni. Zdaj kozo pokri in pusti, de se vse na neprehudim ogni zarumeni; vunder vari, de se ne persmodi. Kadar je

▶ nepreidejoč pridevnik, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

neprestan; kontekst

nepreidejočo
Kmetijske in rokodelske novice (1847): vidiš tukaj ? — Na tavžente večih in manjših zvezd ktere z nepreidejočo svitlobo migljaje in se blisketaje ti oznanujejo mogočnost Božjo ! Ali

▶ neprejenljivo prislov, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

neprenehoma; kontekst

neprejenljivo
Kmetijske in rokodelske novice (1845): priden in izobražen mladeneč v cesarski milosti ne prehitel. Zatorej neprejenljivo misli, kakó bi mu škodo naklonil in cesarsko ljubezen odvernil

▶ nepremakljiv pridevnik, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

nepremičen; [sskj]

nepremakljiv
Gozdovnik (1898): hoji nabijajoč puško. Ko je bil puško nabasal, je obstal, nepremakljiv, kakor iz zemlje vzrasli dob. Svest si je bil, da
nepremakljivi
Stric Tomaž (1853): biti in se potem pri njem večno veseliti. Molitev in nepremakljivi up mu dajeta moč, da je v tem peklenskem kraji
nepremakljivo
Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): njegovim sercu se je križalo veselje, osramotenje, blagost in bogoljubnost. Nepremakljivo so bile njegove oči vperte v Hirlandiniga rešitelja, ki je

▶ nepremakljivo prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

nepremakljivo

Genovefa (1841):	zlo ſtarim grofovim vojakam, ki ſo ſvôjimu goſpodu na zhaſt nepremakljivo na ſtrashi ſtali, ſo ſolsé po sagorélih lizih tekle. Vojnomir
Genovefa (1841):	dolino obdajalo in shé véke v viharju in hudi uri nepremakljívo ſtalo, ſpremiſhljevala, ſe je Jesuſovih beſéd ſpómnila: „Kdór mojo beſédo
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	bi bil namerjal v njo planiti, pa ona je stala nepremakljivo in nevstrašena, in videti je bilo, da bi ga bilo
Fizika (1869):	trosita seme po zemlji; bil pa sama za se stoji nepremakljivo na mestu. , kjer je korenine poganjala. Stvari, ki imajo dele

▶ nepremaknjen pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP

nepremaknjena
- nepremaknena
  Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): eno neisrezhen'o grenkoſtjo napolnio. Per vſim tęm ſtojí ona vender nepremaknena pèr krishi, ne satisne ſvojih ozhy, ampak pyé to veliko

▶ nepremaknjen pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP

nepremaknjen

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):

Mnogi tudi izobraženi ludjé še večidel jednostransko mislijo: „Kmet ostane nepremaknjen pri starim kopitu , ino težko napreduje s časom. ” Takšne ino

▶ nepremenljiv pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

nepremenljiva
Fizika (1869): Zatorej se zamore, sekundno nihalo kakega kraja rabiti kakor določena, nepremenljiva mera dolgosti. V Parizu mora tako nihalo biti natanko 3
nepremenljivo
Fizika (1869): črte, krajše od metra. Na Angležkem so dolgostni meri dali nepremenljivo velikost s tem, da so vstanovili, koliki del Londonskega sekundnega

▶ nepremičnica samostalnik, občno_ime, ženski ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

nepremičnice

Fizika (1869):	o raznih izvirkih svetlobe. Taki so: 1) Solnce in zvezde nepremičnice. 2) Toplota, ker se vse stvari, kader so ogrete do
Astronomija (1869):	zavoljo medle svoje svitlobe tako malo loči od kake medle nepremičnice, da s samim gledanjem skozi daljnogled niso mogli spoznati, da

▶ nepremičnina samostalnik, občno_ime, ženski ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

nepremičnina

neprimičnina

Aritmetika za učiteljišča (1885):	aktivni dolgovi), premičnina (hišna oprava, orodje, i. t. d.) in neprimičnina (poslopja, zemljišča, i. t. d.) Pasivno imenje pa imenujemo vse
Aritmetika za učiteljišča (1885):	imenju v širjem zmislu spada ne le vsa premičnina in neprimičnina, ki jo ima kdo v svoji lasti, nego tudi vse

▶ nepremično prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

nepremično
Zeleni listi (1896): oče Milana, upogne mu glavo ter mu našteje šest gorkih. Nepremično je stal Bogdan pri vratih in žalostno gledal, kaj se

▶ nepremislek samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ Pleteršnik

nepremišljenost; kontekst

nepremislek
- nepremiselk
  Roza Jelodvorska (1855): je, in tudi prav imate, Marjanca je jako grešila. Njeni nepremiselk je vašimu maternimu sercu smertno britkost napravil, in lahko bi

▶ nepremišljeno prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

nepremišljeno

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	smo že navajeni, ali je pa to pràv, de se nepremišljeno zaverže? Koliko ljudí, posebno revnih bi se lože preživelo in
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	vsega tega kriv Fulvij, ki se je pri tem kaj nepremišljeno in neumno obnašal. Njegove najhuje pregrehe pa ni povedal; kajti
Gozdovnik (1898):	Sodili mu bomo pač, ali zgoditi se ne sme prehitro, nepremišljeno dejanje. « »In ta Diaz? njemu naj se tudi ničesar ne

▶ nepremožen pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

nepremožnih
Kmetijske in rokodelske novice (1846): posebni volji Tridentinskiga zbora morajo taki mladenči zakonsko rojeni sinovi nepremožnih staršev biti. Akoravno želimo, de bi ubogi izrejenci precej zdaj
nepremožnim
- nepremoshnim
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): zheſke kolovrate delali, in po taki zeni predajati, ktero je nepremoshnim kmetam preſezhi mogozhe. Na Zheſkim veljá s vſimi gre-

▶ neprenehen pridevnik, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ SSKJ

neprestan; [sskj]

neprenehna

naprenehana

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	naprenehana ſahvalla. Pred uſſem pak sem se jeſt ſa zhaſt Matere
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	v' tvojeh mladeh lejtah k'pomuzhi; ſakaj tu je tvoja naprenehana dolſhnuſt, de ti ſa te dobrute, katire se od njeh

▶ neprenehoma prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

neprenehoma

neprenehama

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	pa je Jesuſ od tod drugàm ſhel, ino je povſod neprenehama uzhil, ter dobrote ſkasovàl. 23. Jesuſovi nauki v' prilikah. Jesuſ
Genovefa (1841):	mersle, kamnite tla. V tém tamnim, vláshnim osidju, od ktériga neprenéhama vôda kapljà, moraſh vlage in mrasa umréti. O vi kamni
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	muſhtre , koriſtne bukve in podobſhine — poſlednizh ſkosi vedosheljnoſt in prisadevanje , neprenehama ſe potruditi, ſvoje blago tako isdelati, de tiſti, ki ſe
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	pa ſhe dalje; obras ſe mu pa mora med tém neprenehama s vodo polivati. 5. Kadar ſe prebudí, ga je tréba
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	takó priſtudi, de mu she od daljezh ſmerdi, ter sazhne neprenehama drusiga shivesha proſiti, kteriga ſe mu pa po nobeni zeni
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	ktere o lepim vremenu, ktero je rodovitnosti dreves narbolj vgodno, neprenehama od cvetja do cvetja letajo, rodovitni prah možkiga cvetja v
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	daja truplu od zunaj skozi kožo — od znotraj skozi pljuča neprenehama življenje in moč, ako je sapa čista, vedra in hladna
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	ne boš lahko stergal, posebno če enimu funtu lanéniga firneža, neprenehama mešaje, pol funta v štupo stolčene kalafonje pridénes, in s
Robinson mlajši (1849):	kakor do sih čas, bom še tude posle rad ino neprenéhama vpravljal da si ravno vêč tako potrebno ni. Ve vsakem

neprenehoma

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	podučuje v dobrih in koristnih rečeh; tu veljá se truditi neprenehoma v besedi in djanji. Pravijo: otrokam da ljubi Bog srečo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	hudi šoli bil pri svoji ženi, in da sem se neprenehoma prepričoval, da je ona navado imela po svoji termi vsako
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	soznanja z vsemi napredki, ktere poljodelstvo kot véda (znanstev) dela neprenehoma. Časi so se premenili, ter se preminjajo vedno; plodovite zemlje
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	Le naprej! Čas je tisto silno kolo , ktero suče svet neprenehoma, ž njim pa ljudstva, ki živijo na njem. Kolo to
Fizika (1869):	bežati para, ki se nareja, takrat se povečava toplina vode neprenehoma, in s tem vred dobiva zaprta para tudi vedno večo
Kemija (1869):	Po tem tacem bi ena ter ista množina solitarne kisline neprenehoma morala žvepleno sokislino kisati v žvepleno kislino, no nekaj se
Botanika (1875):	žitu, kakor n. pr. na zraku razpadla lava, se zamorejo neprenehoma obdelovati brez gnojenja in brez prahe, pa pridelek žita ostane
Botanika (1875):	tem, ko njiva počiva (ko je ona ledina ali praha), neprenehoma kemijsko delata na njo in razdevata njena tla. S tem
Tiun - Lin (1891):	rešnik, ki še doslej besedice črhnil ni, vlekel me je neprenehoma naprej. Dobro je moral vedeti, kako nevarna je najina pot

▶ ne preobrniti členek + glagol, glavni, dovršni(večbesedno geslo) ↘ goo300k, IMP

ne preobrnili
- nepreobernili
  Biblia (1584): inu s'uſheſsi neſliſhali, inu s'ſerzom nesaſtopili, inu ſe nepreobèrnili, de by jeſt nym pomagal. Ampak blagur je vaſhim ozhem

▶ ne prepirati se členek + glagol, glavni, nedovršni + zaimek(večbesedno geslo) ↘ goo300k, IMP

ne prepirajte_se
- nepreperajteſe
  Sacrum promptuarium (1695): ſavſaku malu kar vam shena ſuper rezhe netagotiteſe, inu shnio nepreperajteſe, sakaj vam nej obena zhaſt, temuzh shpot. Viri cohabitantes ſecundum

▶ neprestan pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

neprestanim

Zoologija (1875):	plitko jamico rumeno zelenkasta in črno lisasta jajca, katera z neprestanim krikom strahoma obletuje in ja s tem vedenjem prej izdá
Zoologija (1875):	imenovani kotač, namreč venec trepalnic stoječih okolo ust, ki z neprestanim gibanjem delajo v vodi neki vrtinec. Ta vrtinec jim donaša

▶ neprestano prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

neprestano

Kemija (1869):	okisi v solitarno okislino. Dušcev okis je tedaj posrednik, ki neprestano iz zraka jemlje kislec pa ga tekoj spet oddaja žveplenej
Zoologija (1875):	nogami na prosto visečem obroči nekoliko časa noč in dan neprestano zibali, s tem se je utrudil, je izgubil plahost in
Andrej Hofer, junaški vodja Ti... (1886):	svojim belim robcem, ko so Tirolci, ki so za pogajanja neprestano streljali na Bavarce in Francoze, nehali streljati, nasprotno zahrumelo je
Občno vzgojeslovje (1887):	navado, tako ojači, da nam zaznava ali obnova zaželenega predmeta neprestano vzbuja željo, tedaj se zove nagnenost (nagnenje). Sklonost in protivna
Občno vzgojeslovje (1887):	na sledeče: 1. Kar otroci že od prvih dni in neprestano vidijo okoli sebe, vtisne se v njih predstave ter se

▶ neprestrašeno prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ Pleteršnik

neprestrašeno
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): 4. letu vlade Tu-Diusove, 1. dan 3. lune”. Umerl je neprestrašeno kot prav mučenec za véro Jezusovo. — V Londonu je dal

▶ ne prestrašiti členek + glagol, glavni, dovršni(večbesedno geslo) ↘ IMP

ne prestrašimo

napreſtraſhimo

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	bres katiriga bi mi namogli od pekla reiſheini biti. Ali napreſtraſhimo ſe, lubesnive duſhe! naſh Odreſhenik nas nozhe sapuſtiti, nas nozhe
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	velikih naſhih grehu noter do peklenskih vrat pogresneni, ſe vunder napreſtraſhimo? boy ſe Chriſtus, katiri je ta vezhna nadoshnoſt; inu ſe

▶ nepretrgljiv pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

nepretrgljive
- nepretergljive
  Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): svojim ostrim neusmiljenim zapovedovavcem, na kterega so ga vezale skrivnostne, nepretergljive vezi, ki ga je popolnoma v svoji oblasti imel, kakor
nepretrgljivo
- nepretergljivo
  Kmetijske in rokodelske novice (1846): zverine sprehajajo. Podzemeljski gázi vzdigujejo v velicih močirjih vlačno in nepretergljivo blato kviško k visokim kopam, ktere se kot strašni blatni

▶ nepretrgoma prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

nepretrgoma
- nepretegoma
  Pripovedke za mladino (1887): ga nazaj prineso, žabe ostanejo pa pri svoji trditvi ter nepretegoma kličejo: „Kva, kva, kva, kva! ” in tudi denarja mu nazaj

▶ ne preudarjati členek + glagol, glavni, nedovršni(večbesedno geslo) ↘ goo300k, IMP

ne preudarja
- napreudarja
  Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): uſſake slabe zhlovek ſapopaſti. Enu poniſhnu serze nezh v' viri napreudarja, aku se toku, ali toku ima, temuzh perproſtu, inu slepu

▶ nepreviden pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

neprevidnem
Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): in kričè krog njega! " In v resnici je Tone po neprevidnem ravnanji zbegal vse ptiče, ki so se uže umirili, da
neprevidni
Gozdovnik (1898): Oročejem vred pala v vodeno globanjo. »O, jaz norec, jaz neprevidni tepec! Kaj nisem bil mogel čakati, da bi bila kepa

▶ nepreviden pridevnik, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

nepredviden; SSKJ

neprevidene

Slate jabelka (1844):	je treha imeti veliko salogo krotkoſti, de bomo samogli premagati neprevidene perloshnoſti k’ jesi, in bomo ohranili ſerzhni mir. « — Tako govori
Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854):	greha! Od svoje jeze! Od šibe potresa! Od nagle in neprevidene smerti! Od skušnjav hudičevih! Zavit oklepaj.
Gozdovnik (1898):	bilo bi brž storjeno. « »Je ta eden tolikanj potreben? « »Za neprevidene pripade, seveda. « Don Estevan se je bil že spravil; zdaj

▶ neprevidno prislov, splošni, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

neprevidno

Najdenček (1860):	se. Pozneje mi je Bernard povédal, da je Nežka z neprevidno besedo svojoljubnost žlahtne gospé razžalila in razjezila; gospa, cela kača
Gozdovnik (1898):	Molčite! « zagrmi don Estevan, ki je šele zdaj izprevidel, kako neprevidno je bil ravnal, izdavši svojega sokrivca.

▶ neprevodnik samostalnik, občno_ime, moški ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

neprevodniki

Fizika (1869):	imenujejo se prevodniki, drugi, ki tega ne storé, se imenujejo neprevodniki ali slabi prevodniki. Najbolji prevodniki elektrike so kovine. Tudi kapljine
Fizika (1869):	strani obdajajo sami neprevodniki, imenujejo se osébljena (isolirana) telesa, in neprevodniki se imenujejo osébila (isolatorji). Pod. 179. Na enak način, kakor
Fizika (1869):	približa kakav prevodnik. Telesa, ktera od vseh strani obdajajo sami neprevodniki, imenujejo se osébljena (isolirana) telesa, in neprevodniki se imenujejo osébila

▶ ne prevrniti členek + glagol, glavni, dovršni(večbesedno geslo) ↘ goo300k, IMP

ne prevrni
- napreverni
  Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): svejtu sovraſhe, ta bode leto ohranil k' vezhnemu ſhivlenju? Nekar napreverni na hudo ſaſtopnoſt lete beſſede vezhne resnize, ampak gledej dalej

▶ nepričakovan pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

nepričakovanega
Ferdinand (1884): postelji. Ferdinanda je jako oslabila žalost, katero je občutil zaradi nepričakovanega odhoda matere, bratov in sester. Brivec ga dolgo opazuje, potiplje
nepričakovanih
Blagomir puščavnik (1853): in zedinjena. ” Tako Miroslav. Bric se veselja joka pri teh nepričakovanih besedah. Milkota oči se blisketajo, zdaj pogleda gori v jasno
nepričakovano
Gozdovnik (1898): zakaj: da-li iz sovražtva in maščevanja ali iz besnote nad nepričakovano iznenado. »Kaj hočete! « postavlja se Kučilo. »Vas. Stopite bližej! « »Z

▶ nepričakovano prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

nepričakovano
Gozdovnik (1898): mahoma izpoznala vrednost življenja ter sta se kar najbrž poslužila nepričakovano danega dovoljenja, da se smeta odstraniti. Diaz se je imel

▶ nepriden pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

nepridne
Biblia (1584): de zhloveki morajo rajtingo dati na ſodni dan, od vſake nepridne beſsede, katero ſo govurili. Sakaj is tvoih beſsed boſh ti
nepridno
Kmetijske in rokodelske novice (1847): eden pri drugim na muhe postaviti, de se osuše in nepridno močo izsvapijo. Tečaj V. Predin zmerzovati začne,' je treba sadje

▶ nepridno prislov, splošni, nedoločeno ↘ IMP ↗ Pleteršnik

nepridno

napridnu

Ta male katechismus (1768):	Kaj pak ta druga: Ti nimash boſhje imé napridnu v' usta uſeti? Ona prepovèe uſſh hudo navado, inu nashposhtuvanje
Branja, inu evangeliumi (1777):	sravn mene imeti. 2. Ti nimaſh imęna Goſpuda tvojga Boga napridnu v' uſta useti. 3. Spomini ſe, de Boshji prasnik poſvetzhujesh
Abecedika ali Plateltof (1789):	sraven mene imeti. 2. Ti nimaſh imęna Goſpoda ſvojega Boga napridnu v' uſta useti. 3. Spomni ſe, de Boshje Prasnik poſvetzhujesh

▶ neprijatelj samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

sovražnik, nasprotnik; [sskj]

neprijatelj
Robinson mlajši (1849): mu je je pokazal, ino mu oznanil, če se odsog neprijatelj preglednoti more. Petek se vernov je pravil, da se odonod
neprijatelja
- neprijatla
  Kmetijske in rokodelske novice (1846): po rečéh, ki niso za-nj; ne zná ločiti prijatla od neprijatla. Tisti ni človek, kteriga jeza gospodari. Tri rečí se samo
neprijateljem
- neprijatlam
  Genovefa (1841): do ljudi ima tedaj biti Tvôjimu ſolnzu enaka. Tudi ſvôjim neprijatlam bi rada dôbro ſtorila, de bi lé mogla. ” Kadar je
neprijatelji
- naperjatlami
  Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): katiru be imellu tebe podviſati? 3. Kader ti s' tvojemi naperjatlami inu s' taiſtemi, katiri tebi naspruti stoję, myrnu govorish, tok
- neprijatelje
  Robinson mlajši (1849): potoka posredi dvorca teklo, da bi, ko bi ga lehkič neprijatelje oblegli, zadosti vode imeli. Dosti težavno je bilo, Petku vse

▶ neprijazen pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

neprijaznih
- naperjaſneh
  Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): inu ſveſati; ſakaj tu je ta narbulshe prevuſa perjaſnoſt teh naperjaſneh serz na se potegniti. Ony bodo tebe ſa enega drugega

▶ neprijaznost samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

neprijaznost
Roza Jelodvorska (1855): kakor edinost in mir serca! Zdaj še le spoznam resnico: Neprijaznost in sovraštvo izvira iz pekla; prijaznost in ljubezen pa iz

neprijaznosti

naperjasnoste

Ta male katechismus (1768):

meſſá, kakershne so: kurbaria, nazhistost, ostudnost, nasramnost, loternia, malikuvanje, vejshzhuvanje, naperjasnoste, prepirenge, navidlivnoste, jeſe, ardrie, resplatenja, ali resdirenge, ſaveſe, navoshlivoste, ludumorstva

▶ neprijeten pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

neprijeten

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	perhaja, na-tó suhi vetrovi in sape puhte, iz česar večkrat neprijeten in gnil zrak vstaja. — Zadnja četert mesca da skazljive megle
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	pa lesene zató, ki se ne dajo čisto čediti, mleku neprijeten okus dajo, ter storé, de se rádo zagrize. Mina. Kaj
Zoologija (1875):	prestreže. Glasi se: hup, hup, hup in je šegavega vedenja, neprijeten je pa zarad silnega smradu. Po leti gnjezdi v duplih

neprijetni
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): kuhati, ker bi sicer tako lepe ne bile in bi neprijetni okus dobile. Ko se dobro pohlade, jih v steklenice deni

neprijetna
Občno vzgojeslovje (1887): tem mehanična reprodukcija in fantazija. Vedno večja izkušnja pa, osobito neprijetna izkušnja, popravlja zmote in učí otroka, da sodi premišljeneje in

neprijetne

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	nič zoperniga ne občuti, kér vse sorte dišave prijetne in neprijetne le k verhu pod strop silijo, in zatorej me je
Občno vzgojeslovje (1887):	ali iz nedostatne previdnosti učinil bolečino ali škodo, ako občuti neprijetne posledice svojega dejanja in nehanja, tedaj je umestno, da mu

neprijetnega

Blagodejna zvezdica (1881):	da se v Adinej duši nekaj vrši, in sicer nekaj neprijetnega, ker je bila Ada odslej bolj tiha in vedno raztresena
Cyclamen (1883):	Petnajsto poglavje. Sredi novembra je že bilo, neprijetnega mračnega dne, kakor nam jih pošilja le pozna jesen. Dalnje
Cyclamen (1883):	še mlad, komaj tri in dvajset leten mož, ne ravno neprijetnega, pa prav navadnega obraza, srednje postave, slok, a vender koščen
Prvi sneg (1886):	dolgočasi in da bi rada kar najhitreje ušla iz tega neprijetnega zapora, zlasti ker niti ni imela kam sesti. Toda bilo
Vanda (1888):	je čudil zvijači svoji, s katero ga tako zlahka izpodrinil neprijetnega tekmeca. Gospá Glovacka je še tisti dan izkušala moč usodnega
Vanda (1888):	da je po društvenih pravilih bila obsojena poslušati neslano dobríkanje neprijetnega gôsta. Maček je to zapazil, pa je hitro zopet izpregovoril
Vesela vožnja (1889):	znóva. Tudi Krêmen je pozabljal, čimbolj sta se bližala Bobovemu, neprijetnega pretresa in ker ga že jezik ni bolel, odpustil je
Čujte in molite, da ne padete ... (1894):	ves dan komaj čakal, da bi se že skoro iznebil neprijetnega posla, kteri ga je čakal, postajalo mu je vendar tesno
Roman starega samca (1895):	poskušano zločinstvo? Ko bi jo ovadil sodišču, bi nastalo mnogo neprijetnega za grajski par in za-me: pričanje, obravnave — a jaz nisem

neprijetno

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	merčljivost. Obraz je nagerbljen po dolgim in po čez na neprijetno vižo; dolga in gosta brada zakriva skoraj ves njegov velki
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	spridovale in nezdrav delale, in vso okolico napravljale megleno in neprijetno; razne bolezni in zlasti merzlice so bile od tod žalostni

▶ neprijetno prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

neprijetno
Botanika (1875): od smrdelje (Anthemis Cotula), ktere cvetišče ni votlo in ktera neprijetno diši. Velika krasota naših vrtov so iz

▶ nepriličen pridevnik, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

neprijeten, težaven; [sskj]

neprilično

Novice gospodarskih, obertnijs... (1874):	sporoilu, da si vem, da je moralizovanje v takih okolščinah neprilično. Bili so časi, ko se ni na prvi božični praznik
Aritmetika za učiteljišča (1885):	denar, da bi jo poslal v Hamburg, kar bi bilo neprilično, nevarno in tudi ne brez stroškov, nego on gre k

▶ neprilika samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

neprijetnost, težava; [sskj]

neprilik

Novice gospodarskih, obertnijs... (1881):	Magjare, ki se zdaj držé bolj pasivno in ne delajo neprilik Taaffe u, ki bi pa brž zopet v zavezo stopili
Gozdovnik (1898):	ako se je nadejati dobre plače. »Babše mi ni delalo neprilik. Spravita jo v stransko sobo, seznanita jo z bodalom, pa

▶ nepriljuden pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

nepriljudne
- naperludne
  Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): al ene preuſetne, al ene ojſtre, al ene nausmilene, inu naperludne misle, temuzh resproſtè veſſello jasnoſt po zelemu obraſu, de bosh
nepriljudni
- naperludne
  Kratkozhasne uganke (1788): prebliſu, use poſhrem: kjer sem predelezh, use pomerjé. Ogn. En naperludne goſt tirja od mene en dolg, kar sem njemu dolſhn

▶ nepriljudnost samostalnik, občno_ime, ženski ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

nepriljudnost

neperludnoſt

Abecedika ali Plateltof (1789):	ſam ſebi teshku shivlenje dela. Skus perludnoſt nobeden ny shalen: neperludnoſt ſovrasbnike dęla. Lepe oblazhila ne premore uſak imęti: zheden pak
Abecedika ali Plateltof (1789):	ſebi teſhku shivsenje dela. Skus perludnoſt ſe nobedn neshali: le neperludnoſt ſovrasknike dęla. Lepeh gvantov nepremore vſak imęt: zhedn pak sna

▶ neprimerno prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

neprimerno
Zoologija (1875): lisaste. Lepa pomarančasto rumena kokica (Rupicola) živi v južni Ameriki. Neprimerno velik kljun z nasajenim rogom imajo kljunorožci (Buceros) v vroči

▶ ne prinesti členek + glagol, glavni, dovršni(večbesedno geslo) ↘ goo300k, IMP

ne prinese

naperneſſe

Ta male katechismus (1768):	inu tu dobru dapernashat, ſakaj ſſaku dervu; katiru pridnega sadu naperneſſe, bode posekanu, inu v' ogen verſhenu. Matth. 7.
Branja, inu evangeliumi (1777):	namore dobriga ſadu perneſti. Uſſaku dervu, katiru dobriga ſadu naperneſſe, bo poſekanu, inu v' ogn vershenu. Torej njeh imate vi

neperneſse
Biblia (1584): ſkèrb tiga Svitá, inu golufia tiga blaga, saduſhy Beſsedo, inu nepèrneſse ſadu. Kateri je pak v'dobro Semlo ſejan, je ta

▶ nepripraven pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

nepripravne
Kmetijske in rokodelske novice (1843): ſtreho in na dvoriſha; goſpodine ſo pri kuhi sanikerne in nepripravne, slaſti kadar maſlo zrejo; ſhe shiv pepél bliso rezhi ſpravljajo
nepripravnega
- neperpravniga
  Kmetijske in rokodelske novice (1846): zaderžanja in dobre volje kaže, in se za duhovski stan neperpravniga in nevredniga na znanje da, ali na koncu šolskiga leta
nepripravno
Kmetijske in rokodelske novice (1843): sna dopovedati, kako naj mu kaj naredi, bo vezhi del nepripravno orodje imel pri hiſhi. Tako je tudi treba, de zerkveni

▶ ne pripravljati členek + glagol, glavni, nedovršni(večbesedno geslo) ↘ goo300k, IMP

ne pripravljaj
- naperpravlej
  Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): nebesa uſetu. 2. Moje dete! k'nobeni rezhi se toku naperpravlej, koker k'smerti. Tu samu je med uſſemi tvojemi oppravkami

▶ nepripravljen pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

nepripravljene

Valenštajn (1866):	molku. ) Fridolanec Se je pripravil že. Zanaša se Na zvezde. Nepripravljene zajeti Nas misli — Zlati krog gotovoj rokoj Doseči méni. On
Gozdovnik (1898):	Estevan. Velik dolg imamo pri Tiburciju Areljanu. Najdete nas pa nepripravljene; prihoda vašega sem se nadejal še le v nekoliko dneh

nepripravljenih
Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): tadaj vedno dobro in ponižno, de nas smert ne dobi nepripravljenih; imejmo izveličarjeve besede v spominju: »Čujte, ker ne véste ne

▶ ne pripustiti členek + glagol, glavni, dovršni(večbesedno geslo) ↘ IMP

ne pripustijo

naperpuſte

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	ſakaj moja pamet je preslaba, inu moji oppravki meni tega naperpuſte. Prosi Boga, inu on bo tebe ressvitlil, inu tebi pomagal
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	le na tvoje naprejpoſtavlene ahtengo, zhe falerje imajo, ke tebi naperpuſte, kar ſhellish ? ſakaj aku be bli po tvojemu napezhnemu dapadajenju

▶ ne pristavljati členek + glagol, glavni, nedovršni(večbesedno geslo) ↘ goo300k, IMP

ne pristavljajo
- neperſtavlajo
  Pozhétki gramatike (1811): Opomin. Imena v' edinjimu konzhane s' s, z, x, nizh neperſtavlajo v' mnóshimu, poſtavim: le fils, ſin, les fils, ſinovi: le

▶ ne priti členek + glagol, glavni, dovršni(večbesedno geslo) ↘ goo300k, IMP

ne pride

napride

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	uſſe ludy zhaka is velikem poterplenjam. On klizhe, inu nobeden napride; on vabe, inu malu njeh je, katiri se uredni ſturę
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	otshe biti v'eni zhaſti, ali sluſhbi, katira od Boga napride, ampak katira je le leſtnu iskanje, inu nadleſhnu nagajnanje, inu
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	biti. Tu stosheine je enu sadershaine te vole, katiru sadershaine napride tulkain od te teshe tiſte rezhy, katira je bila h'
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	odlozheno obdershati, inu v' tvoju kraleſtvu, v'katiru nezh omadeshaniga napride, ſrezhnu ſpravit, Amen.
Branja, inu evangeliumi (1777):	ſi ti, nabil povablen od njega, inu de ki ta napride, katiri je tebe, inu njega povabuv, inu k' tebi rezhe
Kratkozhasne uganke (1788):	posodo is irham, ali ſhlęmam dobru ſavęſhi, de luft notri napride: ter deni to posodo v' perſt. Kader zhes 8. dny

ne prišla
- neprishla
  Sacrum promptuarium (1695): sausede, ter ga podvisa hodit, de bi posnu na ſemein neprishla, ali oſsel sa volo velike teshave nej mogal hitru hodit
ne prišle
- neprishle
  Sacrum promptuarium (1695): ſupet nasaj damu prishla, de bi kej mazhiku v' roke neprishle, sakaj de ſi lih je piſsan mu nej savupat, inu

▶ neprozoren pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

neprozoren

Rudninoslovje (1867):	Halbopal) raznih barv, na robéh prosójen; navadni opâl razne barve, neprozóren; voskasti opal (Wachsopal) se sveti kot vosek; lésasti opâl (Holzopal
Rudninoslovje (1867):	črn je ali zelen, moder, rdeč, prozoren, pa tudi skoro neprozoren; trši je (tr. = 7•0 . . . . 7•5) od kvarea i
Rudninoslovje (1867):	črn je; raza je sivkasta ali rjavkasta, poluprozóren ali skoro neprozóren je; krhák, trd (tr. = 6•0 . . . . 7•0) kot živec
Rudninoslovje (1867):	ali rjav, časi tudi siv, i take je tudi raze; neprozóren, melek je, trdota mu omahuje med lojevčevo i apnénčevo, a
Rudninoslovje (1867):	i vleče na rdéčkasto, rumenkasto, sivkasto, zelénkasto ; ne sveti se, neprozôren je ; suh kaolin je pust, a moker se lehko gnjete
Rudninoslovje (1867):	je, ter ima belo razo. Avgit je prozóren pa tudi neprozóren, krhak, trd je med apatitom i živcem (tr. = 5•0
Rudninoslovje (1867):	kot kovina, črn je kot železo, tudi razo ima črno, neprozóren, krhak je, časi trši, časi méči (tr. =5•5 . . . . 6
Rudninoslovje (1867):	kot železo, raza je črešnjeva ali rdeče-rjavkasta, dostikrat je naduhel; neprozóren, krhák je, sedaj trši (tr. = 5•5 . . . . 6•5) sedaj
Mineralogija in geognozija (1871):	tvar (gmota). Trdota mu je = 2.5; g. = 8. Cinober je neprozoren, demantovega leska in karminaste (rdeče) barve, razo dá lepo škrlatasto

neprozorna

Rudninoslovje (1867):	ali rjava i taka je tudi raza, prosójna je ali neprozorna, melka, vitka i vratka. Trda (tr. = 0•8 . . . . 2•0
Rudninoslovje (1867):	črnikaste ali škrlataste i tudi take raze, poluprozorna je ali neprozorna. Pirargirit je malo trši (tr. = 2•0 . . . . 2•5) od
Rudninoslovje (1867):	črníkaste ali škrlataste i tudi take raze, poluprozórna je ali neprozórna. Pirargirít je malo trši (tr. = 2•0 . . . . 2•5) od
Rudninoslovje (1867):	se korund sploh, a rjave démantovec (Demantspath); oba sta skoro neprozórna. Smirek (Schmirgel) je korundova zvrst z lójevcem zmešana. Zadnje zvrsti

neprozorne

Rudninoslovje (1867):	ali kot démant, i vlečejo na kovinsko sijajnost. Največ so neprozórne; raza je navadno barvana, časi tudi sivkasta ali belkasta, redko
Mineralogija in geognozija (1871):	imenujejo modrasto-zelen ali kakor morje zelen smaragd. Po črevlji dolge, neprozorne kristale najdejo v severni Ameriki. 3. Cirkon ali hiacint, kremenokisla

▶ neprožen pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

neprožna

Fizika (1869):	teles. Sploh naj bo omenjeno, da se pri udaru mehka, neprožna telesa za vselej oplošnjajo, prožna pa le začasno; dalje, da
Fizika (1869):	le v posebnih okolnostih, zato se imenujejo ta unim nasproti neprožna telesa. Ako se na mramorno ploščo, ki je namazana sè

neprožne
Zoologija (1875): Vezi V neposredni zvezi s kostmi so vezi. Obstojé iz neprožne (neelastične) hrustančevine, koja kakor porcelanasta prevlaka, a pod. 14, pokriva

▶ Neptun samostalnik, lastno_ime, moški ↘ goo300k, IMP

Neptun
Astronomija (1869): naše sostave za 0.0404 del zmanjšati, in tako bi bil Neptun sedaj le 596 milijonov milj mesto, kakor prej, 621 milijonov

Neptuna

Astronomija (1869):	brž ko ne jih ima več, morda 4. — Znajdba skrajnice „Neptuna” je triumpf zvezdoslovja. — Le Verrier je že davno našel neko
Astronomija (1869):	našel telo na izračunanem mestu, in to je bil Neptun. Neptuna razsvitluje solnce več kot 900krat manj kakor zemljo in edina
Astronomija (1869):	biti ta premičnica. Po tej čisto teoretičnej poti so našli Neptuna, ki se zavoljo medle svoje svitlobe tako malo loči od

▶ neptunski pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP

neptunskega
Mineralogija in geognozija (1871): ali sekundarno gorovje imenovana, kteri se očitno vidi, da je neptunskega nastanja, ki se tudi najrajši zove premogovno gorovje. Kot tretja

▶ ne pustiti členek + glagol, glavni, dovršni(večbesedno geslo) ↘ goo300k, IMP

ne pusti

napuſti

Branja, inu evangeliumi (1777):	tu ſturiſh, toku ti shivn ogle na njegovo glavo skupſpravlaſh. Napuſti ſe od hudiga premagati, temuzh premagej tu hudu is dobrem
Branja, inu evangeliumi (1777):	ſlushabniki tega Goſpuda plakali , inu poreko: saneſi tvojmu folku , inu napuſti tvoje irbeſhne k'ſramoti biti, de bi Ajdji zhes nje

napuſty

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	sebi ſapopade. Taiſte ima enu preprizhanje prave obstanovitnoſte, katire se napuſty ne skus lubeſn tega ſhivlenja, ne skus ſtrah te smerte
Branja, inu evangeliumi (1777):	podvuzhy, uſſe tu dobru. Nekar ſe namotite: Bog ſe mamiti napuſty. Sakaj , kar bo zhlovek ſejal, tu bo on tudi shel

nepuſti
Vezhna pratika od gospodarstva (1789): pomagat, s' ovzhjim, al kravjim ſtarim gnojam obloshi. V' borshteh nepuſti ſękati, ne ſmole brati. Şvinam enzianovo, al angelikno korenino, al

ne pustiš

napuſtish

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	volan. Ti moresh tedej uſſellej na vahti stati, de se napuſtish pod oblaſt svojeh pozhutkov perpraviti, temuzh gledej, de bosh uſſellej
Kratkozhasne uganke (1788):	is rok spuſtish, kaj otshem tebi is rok uſęti, tok napuſtish, kaj otshe tu ſena besęda biti? Perſt, po dvojni ſaſtopnoſti

▶ neque neuvrščeno, tujejezično ↘ IMP

neque

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	povelo sapiſſane ſveti Joannes Apoc. 3. Quia neque frigidus es, neque calidus, incipiam te evomere ex ore meo. Kyr vi niſte
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	ima skus tvojo povelo sapiſſane ſveti Joannes Apoc. 3. Quia neque frigidus es, neque calidus, incipiam te evomere ex ore meo

▶ ner veznik(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

nego; Pleteršnik

ner

Robinson mlajši (1849):	poglednita na svoje tovariše; vejta, kaj sem silnejši od vaju — ner vidva ter kmahu zložita orožje! Le nekoliko pomude, a vajna
Robinson mlajši (1849):	mesecev sta imela suharov, ino tako mu ni menjkalo — hibelo, ner — razve gôsto sitece, da bi moko čisto presejal, ino peč
Robinson mlajši (1849):	mer ječmene, ino šest mer grahu, kar je bilo vêč ner sta s Petkom použiti mogla. Kajti kakor previden gospodar je
Robinson mlajši (1849):	nekam zaneseni, v oboji prigodi ne morema nič boljega stvoriti, ner da bi iz korablja toliko reči, kolikor le koli morema

▶ nerad prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

nerad

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Shganjarji, ki ſe pezhájo s farbanjem mnogoverſtniga shganja, vedó, kakó nerad ſe popolnama rujavorastajani zuker V shganju rastopí, kar je poſébno
Kakeršno delo, takšno plačilo (1886):	logar, le urno," zakliče med tem sodnik in logar le nerad zapusti ubogo zelo, zelo skušano ženo in se vsede poleg

nerada

Novice gospodarskih, obertnijs... (1872):	ktera se v krčmi med količkanj olikanimi zbog njene surovosti nerada sliši in ktero je skladatelj venca Josip Kocijančič za predstavo
Gozdovnik (1898):	kterima pa je zlatoželjnost dajala pogum na očitno žuganje. Le nerada sta oddala kosove zlata, preden sta smuknila skozi zelen zastor

neradi

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	da lépſhi shido, kakor pa zherna, ki jo tudi zhervi neradi jedó. Med belimi ſo tiſte boljſhi, ktere imajo lepſhi, ſhirji
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	ptuje prebivat. Slovenska ljubezin proti domu je dostikrat prevelika, de neradi gredó v žold (soldate), ne kakor Nemci, kteri na léta
Zoologija (1875):	in jedó vse, kar se dá užiti; hodijo korakoma, letajo neradi ter živé večidel na zemlji ali v vodi. K goličem

▶ neranjen pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

neranjeni
- neoranjeni
  Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): vodó, se guglje in skorej potopí. Pa vender vsi uídejo neoránjeni, in srečno dojdejo na unstranski breg. Erlavski se na kolena

▶ ne ratati členek + glagol, glavni, dovršni(večbesedno geslo) ↘ IMP

ne ratajte

naratejte

Branja, inu evangeliumi (1777):	v'mojih nadlugah . katire jeſt sa volo vaſs terpim, othoshni naratejte: kar je vam ena zhaſt· Sa te rezhy volo perklonim
Branja, inu evangeliumi (1777):	rezhy naposhellimo, koker ſo njeh uni (Judji) poſhellelli. Nekar malikuvavzi naratejte , koker eni ſmed njeh: koker ſtojy piſſanu : ta folk je

▶ neraven pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

neraven

Rudninoslovje (1867):	Lom zloženih rudnin je ali školjkast ali neraven, kot pri enoternih rudninah, ali pa: troskvast (splittrig), to je
Mineralogija in geognozija (1871):	5. Nephelin, 45. Neprenikujoč, Wasser nicht durchlassend, 147. Neptunismus, 150. Neraven, uneben. Nerineenkalk , Nerinejski apnenec, 124. Neusilber, novo srebro, 56. Nickelantimonglanz
Mineralogija in geognozija (1871):	ploskvi. Pri raznih mineralih je različen, zakaj raven je ali neraven, ali školjkast kakor pri kresilnem kamenu. Tudi trskast je, repinast
Mineralogija in geognozija (1871):	prestrojiven. Umbra gl. kölnische Erde. Umkippen, prekucniti se, 82. Uneben, neraven. Ungleichartig, raznolično, 68. Urgebirge oder Grundgebirge, pragorje ali temeljno gorovje

neravnega
Mineralogija in geognozija (1871): ga lahko spoznamo. Kolje se popolnoma, loma je školjkastega, trskastega, neravnega; t. = 3; g. = 2.6 do 2.7; ako ga drgneš, postane

neravni

Pozhétki gramatike (1811):	terpiven v' Franzoskimu preménjama toshivniga v' imenvavniga, in imenvavniga v' neravni padesh s' par al de fprédaj, poſtavim: hozheſh premenjati djavni
Pozhétki gramatike (1811):	glágolóvo deleshje s' pomoshnim glagolam être pred ſeboj, ino ſturi neravni ſklad s' kakim zhlenam is podſébka, kir jé bil imenvaven
Pozhétki gramatike (1811):	boſh ranil, to je tu blesseras toi: vzhaſi pak obrasio neravni ſklad, kakor v' tih isglédih, je me fais me loi
Pozhétki gramatike (1811):	rezhem la souris est mangée: premenjam imenvavniga le chat, v' neravni padesh s' zhlenam par le, ino imam isréko: La souris
Pozhétki gramatike (1811):	pomóta, nevarnoſt beféde ſtojèzhe sa zhlenmi de ino du, ſo neravni ſkladi. Vak djavni glagol bode terpiven v' Franzoskimu preménjama toshivniga

▶ neravno prislov, splošni, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

neravno

Rudninoslovje (1867):	so: 1. Kaolin¹) ali porceljanka (Porzellanerde) je gručav, lomi se neravno i na prelomu je prhâk, mèhek je (tr. = 1•0
Rudninoslovje (1867):	54. sl. 55. ploskev je dosti razločno rázkolen, lomi se neravno, sijajnosti je kovinske, barve srebrnate ali jeklene, a raze sivkasto-črne
Rudninoslovje (1867):	svetle, vštrit oktaedrovih ploskev je rázkolen, lomi se školjkasto ali neravno; sije kot démant ali tudi kot kovina, rdeč je kot
Rudninoslovje (1867):	vštrit dominih i prizminih ploskev je popolnoma razkolna, lomi se neravno; sveti se kot steklo, bela je, siva, tudi rumena, zelena
Rudninoslovje (1867):	66); vštrit oktaedrovih ploskev je rázkolen, lomi se školjkasto ali neravno, sveti se kot kovina, črn je kot železo, tudi razo
Rudninoslovje (1867):	ploskev l i vštrit ploskev r manje popolnoma; lomi se neravno ali školjkasto, sveti se kot steklo, zelen ali rjav je
Rudninoslovje (1867):	je popolnoma rázkolen , lomi se školjkasto ali neravno, sijajnosti je kovinske, barve srebrnate, i vleče malo na rdeče
Mineralogija in geognozija (1871):	gruče podobne šestostranemu stebričku (pod. 54). Lomi se školjkasto, včasi neravno; t. = 3 do 4, g. = 2.9 do 3; prozoren je
Mineralogija in geognozija (1871):	v rombiškem stebričku; kolje se popolnoma, lomi se školjkasto, včasi neravno; t. = 3 do 3.5; g. = 3.8 do 3.96; prozoren, žarke

▶ nerazdružljivo prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

nerazdružljivo
Mineralogija in geognozija (1871): peščencu in konglomeratu so zrna kremenčeva. S temi nasadi skoraj nerazdružljivo zvezani so temno-sivi ali črnkasti, skozi in skozi dobro in

▶ ne razglasiti členek + glagol, glavni, dovršni(večbesedno geslo) ↘ goo300k, IMP

ne razglasili
- neresglaſsili
  Biblia (1584): nje vſe osdravil, inu je nym poprétil, de bi njega neresglaſsili: De bi ſe depolnilu, kar je govorjenu ſkusi Iesaja Preroka

▶ ne razglašati členek + glagol, glavni, nedovršni(večbesedno geslo) ↘ goo300k, IMP

ne razglašaj
- nareſglasuj
  Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): ſnan. je, s'katirega pohujshlivu govorjenje pride. Tvojega bliſhnega pomankanje nareſglasuj skus tvoj jeſek, ampak movzhè, ali ſgovarjej, kader se drugi

▶ nerazločen pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

nerazločna

Mineralogija in geognozija (1871):	potem augit, dialag, hipersten. Zmes njegova je razločna, pa tudi nerazločna, zrnasta ali gosta, škrilasta, tudi porfirasta; včasi mehurčasta ali mandeljnasta
Mineralogija in geognozija (1871):	Popolnoma sprhneli fonolit daja belo, glinato, rodovitno zemljo. 35. Trahit. Nerazločna, večidel nekoliko zrnasta, drobno porozna temeljna masa svitle barve, po
Mineralogija in geognozija (1871):	da se lahko s prostimi očmi pozná, ali je pa nerazločna, potem se poznava s povečalnim steklom ali se pa ločbeno
Mineralogija in geognozija (1871):	imenovati, deloma tudi mandeljevec; gosta zmes je, nekoliko kristalinska, večidel nerazločna, iz augita in labradorovega živca obstoječa, včasi zarad posamnih augitovih

▶ ne razodeti členek + glagol, glavni, dovršni(večbesedno geslo) ↘ goo300k, IMP

ne razodelo
- neresodelu
  Biblia (1584): ſe nebujte pred nymi. Niſhtèr nej ſkriveniga, kar bi ſe neresodelu, inu nej niſhtèr ſkrivniga, kar bi ſe nesvejdilu: Kar jeſt

▶ neraztopen pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

neraztopen
Kemija (1869): posuši. Skrob je v mrzlej vodi in v vinskem cvetu neraztopen. V vrelej vodi se namoči in napne v neko zdrizasto
neraztopna
Kemija (1869): in posušena oborina je neizmerno lahka, rahla, bela kakor sneg, neraztopna in toraj brez okusa. Razžarjena izgubi ogljenčevo kislino in je

neraztopno

Kemija (1869):	železnega okisa, Fe2O3.HO, ki se z arzenovo sokislino spoji v neraztopno, človeku neškodljivo tvar. Pri sodnijskih preiskavah je mnogokrat potrebno znati
Kemija (1869):	lastnost, da se s čreslovino spoji v neko na vodi neraztopno spojino. In res, ako klejevej raztopini priliješ vode, na kterej

▶ ne raztresati členek + glagol, glavni, nedovršni(večbesedno geslo) ↘ goo300k, IMP

ne raztresa
- naresstresa
  Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): zol malu, inu serze se na naunzne rezhy med temi naresstresa. Nobenega se ſa svojega tovarsha gorinauſemi, katire po poti tega

▶ ne razumeti členek + glagol, glavni, dvovidski(večbesedno geslo) ↘ goo300k, IMP

ne razumite
- nerosumejete
  Biblia (1584): je rekàl: Ste li tedaj vy ſhe tudi nesaſtopni? ſhe nerosumejete? Vſe kar ſkusi uſta notèr gre, tu gre v'trebuh

▶ nerazumljiv pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

nerazumljivo

Arov in Zman (1850):	to pomeni, ker je Kabdal armadi namenil, in popred vsim nerazumljivo obnašanje Zmana razodel in jej povedal, da je ze ob
Slovensko berilo za šesti gimn... (1854):	verah, postavah, šegah, navadah in jezikih. Po svoji veri imajo nerazumljivo natorno moč za svojega najvikšega boga; ker pa razpada ta
Razne dela (1870):	vodji In nič ne sklenejo, se pred očí Postavi nam nerazumljivo čudo. Nakrat iz tàmne globočine gojzda Divica stopi, lepa ino
Na Žerinjah (1876):	kakor ti ubogi ljudje! " „In to gorje nam je skoro nerazumljivo, dokler ga ne poskušamo sami. Vsak čuti le lastno nesrečo
Marjetica (1877):	XV. Kmetsko ljudstvo je prav za prav nerazumljivo. Mnogo lepih lastnosti ima, mnogo čednosti in nepopačenosti. Posebno v
Žrtva ljubosumnosti (1884):	zastor je zakrival njegov pogled. Ali čul pa je vendar nerazumljivo šepetanje. „On je v sobi, on je pod mojo streho
Na krivih potih (1893):	Živel je zeló potratno, in kar bi se zdelo marsikomu nerazumljivo, zabredel je v dolgove. Imel je namreč navado, da je
Vinjete (1899):	more zgražati? Jaz ne vidim ničesar nespodobnega, – toda čudovito je, nerazumljivo ...« »In zunaj sije sonce. « Preko sobe in nad mizo je
Vinjete (1899):	zatisnjenimi očmí za nečem neznanim: – vleče ga za sabo z nerazumljivo, zoprno silo, in mehanično blodi v krogu, brez misli in

▶ nerazumljivo prislov, splošni, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

nerazumljivo

Črtice iz življenja Šnakšnepsk... (1859):	ni upal, le včasih je ves zamišljen glavo podperl in nerazumljivo v brado mermral, pa zopet pogleda po ozki cevi, zmaje
Razne dela (1870):	Neizpeljan mu mah ostane. Neznani strah napade ga, Izusti kaj nerazumljivo, Ga trese kot zla merzlica, Ozira se dreveno sivo. Bledé
Razne dela (1870):	na poljane orleanske, In od jezikov tujih čudne zmesi Hrumi nerazumljivo, krog ležiše. Zakaj, vojšake svoje siloviti Burgún, deržavovladni, tudi sèm
Razne dela (1870):	iz verha let nebrojnih Ozira dolj se v zmešano igranje Nerazumljivo vitiga življenja. Osoda mu te hiše ni neznana; Velikrat je
Marjetica (1877):	dolzih večerih za brenčeči kolovrat. Letos pa, oj kako Čudno nerazumljivo jej je pri srcu. Cvetice vené ob potu, noge jej
Zvezdana (1883):	potegne nekako otožno z desnico po zamišljenem čelu, tukaj zopet nerazumljivo z glavo zmajuje. Kaka tri pota ga mora opominjati in
Zvezdana (1883):	zgane. Prejasno mu je, o čem govori starec, a tudi nerazumljivo, kako da je tako natančno znan z njegovim kritičnim položajem

▶ ne razvezati členek + glagol, glavni, dovršni(večbesedno geslo) ↘ goo300k, IMP

ne razveže
- naresveshe
  Branja, inu evangeliumi (1777): po pravizi porozhena, tok ſzer njeh sakon dershy, inu njeh naresveshe, ampak le pravizo k' sakonski dolshnuſti nyma odvsame, de ſe

▶ nerazvit pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

nerazvite
Zoologija (1875): in znašajo živež in goje zalego. Ti delavci so spolno nerazvite samice. Ose roparice (Rapientia) prehranijo svoje ličinke večidel z žuželkami

▶ Nerčinski samostalnik, lastno_ime, moški

Nerčinsku

Rudninoslovje (1867):	azurit se dobiva v Chessi blizu Lyona na Francoskem, pri Nerčinsku v Sibiriji, v banatskej Moldavi i Saški. Kjer se obilno
Rudninoslovje (1867):	stebelčástim i zrnastim zlogom. sl. 56. Nahaja se posebno v Nerčinsku v Sibiriji, v koroškem Rablji i v Plajbergu. Na Slovenskem

▶ ne reči členek + glagol, glavni, dovršni(večbesedno geslo) ↘ goo300k, IMP

ne reci

narezi

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	pak gre kmalu na dnu koker tu narteſhejshe ſlatu. Nekar narezi: jeſt namorem, jeſt naſnam premishluvati, ſakaj moja pamet je preslaba
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	dajanja spraſnena. Zhe nauterpish kaj dati, daj saj dobro beſſedo. Narezi temu uwogemu ſerſhmajhtne beſſede, de njemu njegovo revo she teſhejshe
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	inu zhednoſtitem perdruſhil. Nobenemu prehitru v'roke naseſhi, lira nobenemu narezi: ti se moj tovarsh, inu druſhé, predn ſares vęsh, de
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	perjaſnive. Buh krona to notrejno dobruto, kjer odſvunej premornoſte nanajde. Narezi nobedn: jeſt nezh nimam: Lubeſn se is arſhata nadejly, temuzh

ne recite
- nerezite
  Sacrum promptuarium (1695): sa vaſhem mosham, neodgovariate niemu, kadar on pravi, ja, vy nerezite ne, de vam ſe nobo godilu, kakor uni sheni, katera
ne reče
- nerezhe
  Sacrum promptuarium (1695): Bug ti pomagaj: Sdaj ſim v' vekshi potrebi, inu obeden nerezhe, Juri Bug ti pomagai? Oni ſe ſò niemu ſmeiali, inu

▶ nered samostalnik, občno_ime, moški ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

nered

Čas je zlato (1864):	in si ne vedó pomagati kaj in kako. Lenče ta nered viditi poprašuje za vzrok in zvé, de se je zemljomercem
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	svoje mesto. Zdaj si kaznovana za svojo nepokorščino in svoj neréd. Dobro si zapomni izrek, ki pravi: Dober kup sta red
Občno vzgojeslovje (1887):	združenih več gojencev; tu se nahaja namreč mnogo prilik za nered in za razposajenost. Pri nadzoru se opazuje vedno nekak pritisek
Občno vzgojeslovje (1887):	srcem tesno zraščene zveze predstav. Mišljenje in dejanje, red ali nered v domači hiši, stan roditeljev, odnošaji k ljudem in k

neredu

Sosedov sin (1868):	bile razvéšene sviléne rute in raznega pisanega blaga v lepem neredu. Jezičen in urnoročen skače kramar sem ter tje, razkazuje, hvali
Marjetica (1877):	vse se stiska v varno zavetje, vse je zmešano, v neredu, preplašeno, spremenjeno. To je pravi sodnji dan. Srakar pogleda bledega
Pomladanski vetrovi (1881):	gladi ji lice in jej popravlja lasce, ki so v neredu padali po čelu. »Blagor mu, kdor še ni okusil grenkosti
Cyclamen (1883):	bila je njena, prejšnja, guvernatina soba. Vse je bilo v neredu v njej; na mizi pa je brljavo gorela jedina sveča
Gospod Janez (1884):	knjig nakopičenih in med njimi polno časopisov, vse v nekem neredu, kakor je navaden pri ljudeh, ki mnogo bero, a ljubijo
Agitator (1885):	zrcalom, in pogladila si lase, kakor da bi bili v neredu, in pri tem je videla svoje zarudelo lice. Obrnila se
Cigani (1890):	vsi pod šator, kjer je vse zamazano in v največjem neredu. Cigani po Slovenskom prenočé po letu tudi v hostah pri
Kotanjska elita (1898):	a tudi tam je bilo vse razmetano, vse v največjem neredu! Grozna bolest mu je prešinila telo; oči so se mu
Kotanjska elita (1898):	plosko rpko nekoliko po laseh, ki so bili malo v neredu, in zadovoljen nasmeh ji je legel na polne ustnice. Takoj

▶ nereden pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

neredne

Najdenček (1860):	ki so svoje voli in konje preobkladali, jim slabe in neredne piče dajali in po krivici s pretépanjem njih zvesto služba
Astronomija (1869):	vsesplošno osupnjenost. Kar so pa zvezdoznanci jeli ostrejše opazovati te neredne obiskovalke našega obzora, zasledili so tudi pri njih red in

neredno
Mineralogija in geognozija (1871): v večje ali manje kose, po tem ga tudi imenujemo neredno skalovje ali mnogo razpokano kamenje. Včasi se to razpokanje vrsti

▶ nerednost samostalnik, občno_ime, ženski ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

nerednosti

Astronomija (1869):	stojé druga drugej najbliže. Nasledek te medsebojne nateze (privlačnosti) so nerednosti v premikovanji dotičnih premičnic, in teh nerednosti, ki jih imenujemo
Astronomija (1869):	hitrejše premikajo in živejše svetijo. Njih poti kažejo tiste videzne nerednosti, kakor včasih premičnice, samo še v večej méri in s
Astronomija (1869):	ki jih imenujemo motenje, ne smemo prezirati pri računih. Iz nerednosti v premikovanji, ktere so zapazovali na Uranu, so sklepali vrlo
Astronomija (1869):	nateze (privlačnosti) so nerednosti v premikovanji dotičnih premičnic, in teh nerednosti, ki jih imenujemo motenje, ne smemo prezirati pri računih. Iz

▶ neresničen pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

neresnična

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	le videzne in golufive, in potem takim vsa njegova krepost neresnična. Tukej je govornik zopet nemalo premolknil — sramožljivo v tla pogledal
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	ene same številke, ali ene same enote ima, cela kakor neresnična zaveržena biti mora: takó tudi ta, kteri tvoje kraljevo čutilo

▶ neroden pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

neroden

Sosedov sin (1868):	podkrižal na ženitovanjsko pismo, bil je že po navadi malo neroden v vedênji in v govoru; ali denes, ko se mu
Rokovnjači (1881):	katera je najbrž namen imela, sovražnike strahovati, pograbi Blaž Mozol neroden in težak stolec od črešnjevega lesa izza mize in se
Cyclamen (1883):	Elzi; drugi je bil menda namenjen hišni gospodinji. »Okoren in neroden človek to! « mislil si je Hrast; »zdaj nosi šopke; neprilično
Od pluga do krone (1891):	kakor bi bil od železa. Pošepati ga more le silno neroden človek, petâ razbiti mu ni môči, ker so nizke, široke
Lisjakova hči (1892):	je prvikrat poleg žene pokazal v loži, bil je kaj neroden; vedel ni, kako bi sedel, ne kakó bi se držal
Jara gospoda (1893):	moškega, resnega vedenja in vender v vsem svojem gibanji nekoliko neroden. Iz prva ni védel, komu bi najprej segel v roke
Roman starega samca (1895):	naznanil, visečih na hišnih vratih. Poleg tega sem bil silno neroden, če se je bilo treba izogniti. Nevajen hoje po obljudenih
Pod streho (1897):	Tonetu, da te nabije. Zinka. « Dela je v zavitek, napisala neroden naslov, ki ga je bilo težko citati, ter je poslala
Slučaji usode (1897):	tega je veletržec z žitom in vinom, pa, kakor je neroden v svoji zunajnosti, takó je bistroumen za ta svoj posel

nerodnega
- narodnega
  Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): sebi, de svojo sluſhbo prov dastojish, h' katiri tebe uſſega narodnega sturę poſhreshnoſt, inu pyanoſt. Susebnu pak se pred to obvarvej

▶ neroden pridevnik, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

jalov; SSKJ

nerodno
Sedem novih perpoved sa otroke (1836): je rakov poſlushil, mene pobóljſhati, de ſim ſvoje ſlaſti premágala , nerodno poshelenje dobro jeſti in piti vkrotila, ſe vſake potrate varvala

▶ nerodno prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

nerodno

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	zuker V shganju rastopí, kar je poſébno savoljo tega prav nerodno, kér ſe po tém rasne ſorte shganja ne dajo lepó
Izidor, pobožni kmet (1887):	da nisi neumen in neveden. « Lipe pride ter se silno nerodno pred Izidorja postavi. Izidor je hotel Lipetovega očeta prepričati, kako

▶ nerodnost samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

nerodnost

Zlata Vas (1850):	ali če je enimu ali druzimu svojih sosedov zapravljivost in nerodnost očital, je dobil kisle obraze v hvalo. Eni so djali
Zeleni listi (1896):	je zakrivil vedno le Milan. Milan si je zmislil kako nerodnost ter pregovoril potem tudi Bogdana, da mu je pomagal. Pri

nerodnosti

Slovensko berilo za šesti gimn... (1854):	na se, kakšen si, kakšne lastnosti, kakšne dušne napake ali nerodnosti imaš na sebi, bodi si po kervi, ali po zlem
Jerica (1859):	imajo pa tako uborne hiše, in se tako terdno starih nerodnosti deržé, tudi v njih revšini tičí; kako bo kdo vtegnil
Potovanja in premišljevanja ne... (1860 1861):	bankovca polastila popotovajočega po tem narobe-svetu, kjer se vidi toliko nerodnosti in hudobije. Bankovčevo čelo ni bilo več jasno in gladko
Nevera (1878):	eden ne zapoveduje, drugi pa ne ubogajo, morajo se goditi nerodnosti! « Dobro, vsi možje so njegove misli, to se jim bere
Verske bajke na Dolenjskem (1881):	so nastopili zdaj za katoliško cerkev. Vstale so v njej nerodnosti in zmešnjave, kakeršnih svet še nikoli ni videl. Novi papež
Gospod Janez (1884):	v zadregi. »Ah, vi mislite, da še enkrat izgubim po nerodnosti svoje reči,« nasmeje se deklica veselo. »Ah, ne! Pa če
Lisjakova hči (1892):	je zavedala, da je gospa. Rada je spregledala možu male nerodnosti in celo prav ljubezniva je bila ž njim in se
Lisjakova hči (1892):	bilo druge zabave, smijal se je človek igri sami in nerodnosti igralcev. Tudi trgovec iz Ljubljane se je smijal, ali zdajci
Jara gospoda (1893):	privesti na pravi prostor takó, da nihče ni zapazil nje nerodnosti; pol ure pozneje pa je védel to v Grobljah vsakdo

nerodnoſt
Kmetijske in rokodelske novice (1843): bolj ohlapno shivlenje pervoſhiti samogli, — kmete in rokodelze opomniti nemarnoſt, nerodnoſt in ſhkodlivih navad, ktere njih ſtan nar vezh grené, jim

▶ nerodoviten pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

nerodoviten
Svetu pismu noviga testamenta (1784): letiga ſvèjtá, inu golùfia tiga bogaſtva saduſhy beſsędo, inu on nerodovitèn poſtane. 23. Katęri je pak v' dobro semlo ſèján, tá

nerodovitna

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	v' puſhavi ſhotoríli. Ta puſhava je bila neismerno velika, vſa nerodovitna ino divja, nikoder ni ne bajte ne njíve. Kmal niſo
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	je tá napiſ : V letu 1816 je bila semlja tako nerodovitna, de ſo revni ljudje v letu 1817 tako ſtradali, de
Stelja in gnoj (1875):	velikrat po pašnikih, in ki je sama na sebi čisto nerodovitna, 4. lapor ali laporni odpadki, 5. dračje in razna rastlinska

nerodovitne

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	oni na Ilirſkim kraljevali, in nekadajne mersle, puſte, divje in nerodovitne kraje v bolj gorke, pitane in prijetne deshele preobernili. Oblizhje
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	skušnja učí, de véje, ki poléti zrasejo, vedno slabotne in nerodovitne ostanejo. Pri nekterih drevesih se da škoda toče odverniti, če

nerodovitno

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	Noë prepéval; kako te bom jeſt dalej pohvalil? Zhloveku, obſojenimu nerodovitno semljo obdelovati, je Goſpod tebe pokasal, in mu velil te
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	odteklo. Veliko oralov zemlje je po takem ležalo prazno in nerodovitno, in ni donašalo nikakoršnega dobička, razun kar so ga zadeli
Izidor, pobožni kmet (1887):	niso to znamenja božje vsemogočnosti in dobrote? Ali če pogledate nerodovitno s plevelom preraščeno njivo: ali vas ne spominja taista, kako

▶ nervozen pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

nervozno
Vinjete (1899): ne čutite nobenega, samo zdaj pa zdaj vas strese posamezno nervozno vzkipevanje umirajoče duše ... To je slabo, slabo! Nikakršne moči, nikakršne

▶ nervozno prislov, splošni, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

nervozno

Na Žerinjah (1876):	si nekoliko ženske lepote. Blondina s svitlomodrimi očmi in jako nervozno rezanimi nosnicami; videlo se jej je, da potrebuje vsak trenutek
Usoda ka-li (1895):	njegovem vstopu še bolj prebledela; govorila je naglo in se nervozno pregibala. »Čul sem vašo razpravo o Zoli in čakal, dajo
V krvi (1896):	na vse ... na vsako dostojnost! « je šepetal Berčič ter si nervozno gladil nasvedrane brčice. »Odpusti, zlatka ... ali si huda? « Tedaj ga
V krvi (1896):	besede ... A v glavi se ji je vrtelo; prerivajoča se, nervozno sem ter tja hiteča, smejajoča se pisana množica — nebroj lučic
Materino srce (1896):	mirno; notranjo njegovo razburjenost je izdajala le desnica, igrajoča se nervozno z vžigalico ali pa gladeča črno, ne dolgo brado. »Tudi
Slučaji usode (1897):	da se je moja sumnja uresničila, sili v pretrganih stavkih nervozno in hlastno. Silni napor vseh sil jej je povrnil takoj
Abdul Slovožok pa Kara Besedav... (1897):	z zobmi. »Ni res! Ampak: 'čira'! « viče Kara in si nervozno gladi dolgo sivo brado. »Čara! « »I! « »A! « »I! ! « »A! ! « »Kaj
Vinjete (1899):	življenja in sonca z vsemi svojimi željami, – kako je iskala nervozno svetlih žarkov in glasnega veselja, da bi se ubranila svoje
Vzgoja (1899):	list, ki je ležal na mizi. Gledala je vanj in nervozno preobračala strani, kakor bi šlo za življenje in smrt. Vzela

▶ nervus neuvrščeno, tujejezično ↘ goo300k, IMP

nervus
Zoologija (1875): in po črevih. Zanimiv je sosebno deseti ali obhodni živec (nervus vagus), zato tako imenovan, ker se jako daleko razširja na

▶ nescio neuvrščeno, tujejezično ↘ IMP

nescio

neſcio

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	inu pade! kai je ta sa ena beſeda o Peter! Neſcio hominem iſtum, quem dicitis. Jes na posnam tiga zhloveka, od
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	navarſhno vezhniga pogubleina priti. Ille autem cæpit anathametizare, & jurare: quia neſcio hominem iſtum, quem dicitis. Taku govory dalei od Petra S.
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	te beſſede, katire je reku h'tim pet norim divizam: Neſcio vos. Jes vas na posnam, kai bomo sazheli? kam bomo

▶ nesebičnost samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

nesebičnost

Občno vzgojeslovje (1887):

do bližnjega izvirajo krščanske kreposti: dobrotljivost, milosrčnost, postrežljivost, prizanesljivost in nesebičnost. Te kreposti so človeštvu najlepši kras. Vzgoja naj se nánje

▶ nesegnit pridevnik, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k

nerazkrojen; kontekst

nesegniti
- neſogniti
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): ſe nemoreje , ker ſo vedno v mokroti. Kadar ſe ti neſogniti oſtanki s podsemeljſko ſmolo in s perſtenino ſternejo, ſe naredi

▶ neselitev samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k

naselitev
- naseljitva
  Kmetijske in rokodelske novice (1847): tobolac, ustavak. Ravnagora in Delnice unkraj Kolpe morajo biti krajnska naseljitva; tu se govoriti sliši: biva, šva, kakor na Gorenskim. Tudi

▶ Neselrode samostalnik, lastno_ime, moški ↘ goo300k, IMP

Neselrode
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): Petrograd; koj drugi dan potem je predsednik rusovskega ministerstva grof Neselrode sprejel od njega prinešene ponudbe zastran mirne sprave. Kmalo se

▶ nesen pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

nesenim
Divica Orleanska (1848): radosti. Za njo pride kralj pod krasnim od šterih baronov nesenim prestolnim nebam. Dvorani sledijo, vojšaki sklenejo. Ko je vse v

▶ ne siniti členek + glagol, glavni, dovršni(večbesedno geslo) ↘ goo300k

ne sine
- neſine
  Kuharske Bukve (1799): perſtavi k' sherjavzi, vędno męſhaj, dokler ſe goſtíti sazhnè, pa neſinę vręti. Potle ſe otlazhi ena limona notri kolikor je tręba

▶ nesit samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pelikan; kontekst

nesit

neſit

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ptizhe ſhtêje. Od rajnziga barona Sig. Zoisa je bil véliki neſit, velakin, vodni bik ali pelikan imenovan. Shivi pa v jushnih
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	konzu sakrivljen in rudezhkaſto — rjav. Pelikan je ſilno poshreſhen ptizh (neſit) ; savolj tega ga v Indii ribe loviti navadijo. De pa

▶ nesklad samostalnik, občno_ime, moški ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

nesklad

neſklad

Pozhétki gramatike (1811):	ſe ne ſklada s' de la ville, temozh je en neſklad. Skuſhnnja in vada. sa mladénzhe, de svémo, zhe sapopádejo te
Pozhétki gramatike (1811):	Ta zhlovek je koriſten in lublen par ſvojih. To je neſklàd, ino tako ne ſmemo rezhi, ker utile ſe neſklada s'

nesklada
- neſklada
  Pozhétki gramatike (1811): la ville. Ta vojár je meſto popádel in vsél. Isgledi neſklada med perlogmii, al med glagolmi s' iménam. Cet homme est

▶ ne skladati členek + glagol, glavni, nedovršni(večbesedno geslo) ↘ IMP

ne sklada
- neſklada
  Pozhétki gramatike (1811): je neſklàd, ino tako ne ſmemo rezhi, ker utile ſe neſklada s' de sa ſamille. Cet officier attaqua, etse rendit maître

▶ neskladen pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

neskladni
- neskladasti
  Mineralogija in geognozija (1871): apnenci. 4. Črni apnenci. 5. Škrilnik in peščeni tuffi. 6. Neskladasti apnenci. Zgornja trias v Alpah se navadno deli, kakor se

▶ nesklonost samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

nenaklonjenost; Pleteršnik

nesklonost
Občno vzgojeslovje (1887): željo, tedaj se zove nagnenost (nagnenje). Sklonost in protivna jej nesklonost silite le k poželenju, ako pa se izpremenite v resnično

▶ neskončen pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

neskončna

Blagomir puščavnik (1853):	jo cem kakor dolgo zaželenega prijatla pričakovati. O Bog! kako neskončna je tvoja dobrota! O da bi te mogel zadostno častiti
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	delo — njegovih rok! “ Nebes in zemlje vsa bliščava Je stvarniku neskončna slava 2. Dež. Tergovec, ki je bil v bližnjem mestu

neskončne

Kmetijske in rokodelske novice (1847):	bolj povzdigniti in mu visokejih in vredniših zapopadkov od Božje neskončne mogočnosti, modrosti in dobrote dati, kakor na tanjko prepričane resnice
Blagomir puščavnik (1853):	ptičic veselo pesem Stvarniku prepevalo, in pokazala sta mu dela neskončne modrosti in vsegamogočnosti božje, ki iz nič toliko reci vstvarja
Blagomir puščavnik (1853):	Učila ga je tudi več pobožnih pesmic: od božje vsegamogočnosti, neskončne ljubezni do ljudi, od stanovitnosti v terpljenji, od večnega življenja
Novice gospodarskih, obertnijs... (1865):	in nevernim nemškim pesnikom v navadi, kteri brez zaupanja do neskončne modrosti božje po svetu ne vidijo druzega, neg bolečine, trohljivost

neſkonzhne
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): v' puſhavi perblisha. Ko je toliko od Svelizharja ino njegove neſkonzhne mozhi she ſliſhal, bi ga sdaj rad ſkuſil, zhe je

neskončnega

Blagomir puščavnik (1853):	pa se potolaži, poklekni, moli ter pomisli, da je bila neskončnega volja, naju za malo časa razločiti, Bogu se izroči, vanj
Občno vzgojeslovje (1887):	nabožnost (bogaboječnost). Nabožno čustvo obsega globoko spoštovanje in ponižnost do neskončnega, ljubezen in zaupanje do Najdobrotljivejšega in strah, Najpravičnejšemu se zameriti

neskončniga
Kmetijske in rokodelske novice (1846): De v skusu in stavi Koristno opravi. Zdaj silno prihaja neskončniga blaga, Napolni zaloga mu žitnice draga, Pohištvo se širi, raztegne

neskončnem

Katoliški molitvenik za bolnik... (1897):	da spolnim ta svoj sklep! Za to te prosim po neskončnem zasluženju tvojega Božjega Sina, našega Gospoda in Izveličarja Jezusa Kristusa
Katoliški molitvenik za bolnik... (1897):	smrti, pridi tej veliki revščini na pomoč. Prosim te po neskončnem tvojem hrepenenju, da bi se izveličali vsi ljudje, in po

neskončni

Blagomir puščavnik (1853):	ter pravi: »Glej, dragi Milko, brezštevilnih in nezmernih svetov, ktere Neskončni po svoji modrosti in vsegamogocnosti vlada! — Kakor zvezde na nebu
Astronomija (1869):	zrno, in solnce kot kegljiščno oblo. Kdo si more misliti neskončni prostor svetá z nebrojnimi telesi, ki se v njem premikujejo
Oče naš (1885):	njih priti? Pripovedoval bi jim o Jezusu in o njegovi neskončni ljubezni. Prosil bi jih, naj svoje malike zapusté in pravega

neskončno

neſkonzhno

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	semlji sa rasglèd dal, pa nam tudi v' tej podobi neſkonzhno vſmilenje nar boljſhiga Ozheta v' nebesih pokasal. J. F. O
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	v jaſni nozhi pod milim nebam kviſhko ozhi povsdignemo, saglédamo neſkonzhno ſhtevilo svésd, ktére na podnébji kakor ſvitle luzhize migljajo. Şhe

▶ neskončno prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

neskončno

Tine in Jerica (1852):	poslal. S hvaležnim sercam sta spoznala, da sta od Boga neskončno več dobriga prejela; zato sta tudi terpljenje kakor dobrote sprejemala
Blagomir puščavnik (1853):	večkrat djala, kako srečna sim bila pri njih, kako nesrečna, neskončno nesrečna pa sim zdaj! — Pa voljno hočem z božjo pomočjo
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	najdem razloga, da bi to nemogoče bilo; saj moč čarodejstva neskončno daleč seže. Za štupo, ktera bi človeka v zrak vzdignila
Mineralogija in geognozija (1871):	druga postane iz piramide, ako se ktera podružna os podaljša neskončno; zovejo se tudi dome (doma gr. streha), pod. 27. Rombiški
Oče naš (1885):	ni bil deležen. Čutil se je v tem hipu ubozega, neskončno ubozega. In kako bogata je bila ta žena, ki je

neſkonzhno

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	Sa ta greh ga Bog ni puſtil v' obljubljeno deshelo. Neſkonzhno ſvetimu Bogu ſe ſtúdi nad vſakim ſhe tako majhnim gréham
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	bres ſhtrafnige; ſej je ſhe drugo shivljenje, ino Bog je neſkonzhno pravizhen. 28. Jesuſ boshji prijatel otrók. Jesuſ je , kakor po
Genovefa (1841):	v nebó pogledajôzh rekla: „Réſ je, o Bog! Ti ſi neſkonzhno bogat v daréh in véſh zhlovéſhkimu ſerzu v êni uri
Genovefa (1841):	ki v Té saupajo. Tí ſi mene in moje déte — neſkonzhno bódi sa tó sahvaljen, — is zhlovéſhkih rók réſhil. Ti ne
Genovefa (1841):	Bóg, ſrézha, de moram s tabo hoditi, je vunder le neſkônzhno ſlajſhi, od hôje s ljudmí! ako ſmo ravno daljezh od
Genovefa (1841):	in poſlédnjizh je ganjen rékel: „Bog vſe zhudno obrazha in neſkônzhno bogat je v ſredſtvih (Mittel), ſvôje ljudi otéti. O, ne
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	kmet, ki sna miſliti, prav dobro ve, de ſe selſha neſkonzhno po vlaſtnoſti perſti vershejo, s poglédam na terdnoſt njenih delov

▶ neskončnost samostalnik, občno_ime, ženski ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

neskončnost

Astronomija (1869):	solnce ). Vrtenje zemlje in njen tek okrog solnca deli v neskončnost* tekoči čas na veče ali manjše oddelke, na dneve, tedne
Astronomija (1869):	mislimo črti ab in bc ali a'b' in c'd' v neskončnost podaljšani, vendar ostaneta kota v presecišču m in m' brez
Deborah (1883):	Ana! sedaj še le sem umel, kaj je Bog in neskončnost. Kakor na perutah me je nosila nad vsednje živenje; vrtila

▶ neskrben pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

neskrbna

neskerbna

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	je pa v bližni vasi, Mateni, pét kmetiških pohištev pogorélo. Neskerbna žena je kokoši z lučjo iskaje oginj v predivo zatrosila
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	mesca je v vasi Pš. blizo V. na Dolenskim pustila neskerbna mati svojiga 2 leti in pol stariga zaliga fantiča h

neskrbni

naskerbni

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	ſvetih obhaylah, samiſhleni per Boshji beſedi, reſtroſheni per ſvetih Maſhah, naskerbni per spraſhuvainu naſhe veſti, naobzhutlivi per obudeinu te svezhirske grevinge
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	naſhu isvelizheine, sa katiru je on kry, inu shiuleine dau, naskerbni, ſhe sdei greh delat na nehamo. Kyr pa mi sdei

neskerbni
Kmetijske in rokodelske novice (1846): dvé kravi zgorele. Naj ostraši ta huda nesreča vas, kteri neskerbni z golo lučjo po nadhišjih in poslopjih hodite! Naj pa

▶ ne skrbeti členek + glagol, glavni, nedovršni(večbesedno geslo) ↘ goo300k, IMP

ne skrbite
- neſkerbite
  Biblia (1584): zhes nje inu zhes Ajde. Kadar vas vshe isdadó, taku neſkèrbite, koku ali kaj imate govoriti: Sakaj vam bo v'teiſti

▶ neskrbno prislov, splošni, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

neskrbno

naſkerbnu

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	opravilah teh dobrih del. Koku malu kedei, inu ſhe tiſtokret naſkerbnu, sasehanu, inu trudnu mi naſho doshnoſt pruti Bogu, inu sa
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	rinou. O koku retku pa mi, inu ſhe tedei koku naſkerbnu na ſmert smiſlimo! koku maihinu, inu napremiſhlenu ſe mi tiſte

▶ neskrbnost samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

neskrbnost
Valenštajn (1866): mi to, Da v táko celôto smo zložêni, Ker le neskrbnost bila v čisli je mêni. Prvi oklopnik. Glavarju moram stražnjemu

▶ neslišan pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

neslišano
Tiun - Lin (1891): nebeskega carja. « Nisem vedel, kaj bi počel. To je bilo neslišano. Mandarin je prav dobro moral poznati Tiun-Lina — sam sem videl

▶ ne slišati členek + glagol, glavni, dvovidski(večbesedno geslo) ↘ goo300k, IMP

ne slišal
- neshlishal
  Sacrum promptuarium (1695): kadar je s' hishe shal, de bi nje nepametne beſsede neshlishal, ona ſe resieshj, ter popade poſsodo, katera po nozhi ſe
ne slišali
- neſliſhali
  Biblia (1584): de bi kej enkrat s'ozhima nevidili, inu s'uſheſsi neſliſhali, inu s'ſerzom nesaſtopili, inu ſe nepreobèrnili, de by jeſt

ne sliši

neſliſhi

Abecedika ali Plateltof (1789):	ſhelęsne vrata prewye. Po ſturjęnimu dęlu je dobru pozhivati. Katęri neſliſhi, ſe more basniti. Hudi exempelni pokasę dobru sadershanje Katęri veliku
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	govorit , kolker ſe jim polubi. SmeſImava. Sva ſama ? Naj obeden neſliſhi ?

ne slišijo
- neſliſhio
  Biblia (1584): Sakaj ony s'videzhimi ozhima nevidio, inu s'poſluſhajozhimi uſheſsi neſliſhio: Sakaj ony nesaſtopio. Inu nad nymi ſe dopolnuje Iesaiavu prerokovanje
ne slišite
- neshlishite
  Sacrum promptuarium (1695): Prasnike neprasnujte, ampak dellate, kakor v' dellaunik, S. Maſho vezhkrat neshlishite, inu na mejſti S. Roshenkranza, Quarte, inu maiolike v' rokah

▶ nesloga samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

nesloge
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): svojih življejih v slovnici in v slovniku, pak — zavoljo bratovske nesloge raztresen med narečji. Na primér: Tako imámo mi Slovenci, Lužičanje

▶ neslovenski pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

neslovenski
- neslavenski
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): ohne zu”. Zares mersko je viditi v jugoslavenskih spisih tisti neslavenski „bez da”. Slovenski pisatelji so svoj „brez da”, čast Bogu

▶ ne smeti členek + glagol, glavni, nedovršni(večbesedno geslo) ↘ goo300k, IMP

ne sme

knasmie

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	je na anei vësi ogin vëna, da jomi sapoviesh dadel knasmie; taku rezi te besiede † LIGA † LEVI † GOLGOT. TA 3. KAPITL
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	poklizov Amen? Konz An tak zhvovak, katheri roti al shbera knasmie vezh pegerati kaker 3000 dukatov doro svata? odtah dnar-

nasme

Ta male katechismus (1768):	sturiti; ſdej be naimellu njega sram biti pred spovdnikam, katire nasme zel nezh is spovde povedat. Na sodne dan al nabo
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	tvoje upanje v' pravi pokuri grunta. Kedur se namisle pobulshati, nasme tudi nezh upati, ſakaj le sama grevenga en take velik

naſme
Branja, inu evangeliumi (1777): sheniti: lih toku, kader ſheni nje moſh umerje, ſe potęm naſme v' ſvojiga rankiga ſhlahti da petiga rodu moſhiti. Se je

naſmei

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	tudi mi ſe tebi pruti zele damo, inu isrozhimo. Nezh naſmei poſihmalu biti v'naſhimu ſpominu, nezh v' naſhi pámeti, nezh
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	Katiru pa od naſhiga nar lubesniviſhiga Odreſhenika namore, inu naſmei rezhenu biti, od katiriga je v' timu 18. Davidovimu Pſalmu
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	prau , sturiti vſelei, Sh'nio delat, pogon dopouniti, Nie se superſtavit naſmei.

nesme

Kmetijske in rokodelske novice (1848):	Davk iz prodaje tobaka. Osnova tega davka je, de nobeden nesmé tobaka sejati, saditi in pridelovati brez posebniga dovoljenja prihodkine gosposke
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	deželah narejanje in prodaja smodníka vojniškimu čuvanju izročeno. Nihče ga nesmé brez dovoljenja vikši vojniške gosposke, ki je zató nalaš postavljena

neſme

Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	vina v' sęti, zhe ni ſila, toku v' tem Meſzu neſme kopat, inu shilo puſhat.
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	Kér mora shelesna pot na ravnoſt ſpeljana biti, in ſe neſme kriviti; je vezh del od tal narejena, kmalo je viſhje
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ladje vlazhijo, ſe morajo preveliziga terpésha varovati. 6. V hlévih neſmé nikoli toliko shivinzhet vkup biti, de bi ſe savolj njih

ne smem

neſmejm

Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	vęjm ! Al gori poględat, Jèn to ji povedat, Jeſt ręveſh neſmęjm. Nęshka. Tonzhe, Tonzhe, ſi poręden. Gospá. ( Tonzhek. Odpuſhanje, zhe ſim
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	bil raven ſręzhal. Baron. (s' jęso. ) Sręzhal ? — (na ſtran) Se neſmęjm jęsiti, ſizer ne bom nizh svędel. Matizh. (na ſtran. ) Bom

ne smemo

naſmemo

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	inu proſhne, katire pred Bogam doli poloshimo, dobre sdijo, vunder naſmemo tiſtim dergazhi savupat, koker de na volo Boshjo pogledamo, inu
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	hvalit vekumei. Shesta Peiſem. Te dve Sapovedi te Lubesni. 1. Naſmemo s'miſli mi spustiti, Kar sapoved Boshía vuzhy , De smo

ne smeš

nasmesh

Ta male katechismus (1768):	inu ob velikanozhnemu zhasu S. Reshnu Telú prejeti. V. Ti nasmesh ob prepovedaneh zhaseh, koker v' Adventu, inu velkemu postu svatovshne
Ta male katechismus (1768):	permoran perjeti, viner nasmesh ti ſatu nohenega ſanezhuvati, ali po naurednem prejeti, ali kader
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	tolkajn Angelzov v' vezhni zhaſti pouſdignenega videl! Nad njegovo pomozhjo nasmesh ti zviblati, aku se le pomujash k'njemu uſſellej eno

neſmeſh
Vezhna pratika od gospodarstva (1789): malu moſhta pijeſh, ribbe, inu ſadje s'maſso jeſti, moſhta neſmeſh prevezh piti, je ſkodliv, ſe rad kamen, inu vodeniza naſtavi

ne smeta
- naſmeta
  Branja, inu evangeliumi (1777): dolshnuſti nyma odvsame, de ſe sakonske lubesni po ſvojih shelah naſmeta dapolniti, dokler njeh duhovna Goſposka supet v' leto sakonsko pravizo

▶ nesmrten pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

nesmrtno
- nesmertno
  Divica Orleanska (1848): skorjo, Kér zemska vez ovéra tvoj pogled; Jez gledala v nesmertno jedro sim, Ter vem, de las brez Boga ne izpade

▶ nesnaga samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

nesnaga

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	pisavci snažni in sramožljivi, po vrojênim duhu Slovencov, kterim se nesnaga gnjusi. 6. Lepo je, de imamo ljubiga Cesarja radi, in
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	molitvice brati učila, ker se je. v kerčmi vpijanil. „Ti nesnaga! ” mu reče, „že spet prideš domú kakor presica, jez pa
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	nečednostjo že skorej popolnoma obožali. “ Snažnost in čednost prijatle dobí, Nesnaga, nečednost pa proč je podí.

nesnagi
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): ne drugim dobrega storiti, ne bo nobeden tajil. Pri toliki nesnagi bi skoraj rekel: da nekteri mislijo, da je človek zato

nesnago

Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	nas je naredila premožne in zadovoljne, ko smo poprej z nesnago in nečednostjo že skorej popolnoma obožali. “ Snažnost in čednost prijatle
Zoologija (1875):	predalov. V enem stanuje, v druge spravlja živež in odstranjuje nesnago. Stanovanje ima dva izhoda, po enem, na pošev izpeljanem izpihuje
Zoologija (1875):	po mestih ter se s psi trga za mrho in nesnago, katera se ondi meče na cesto. Zato mu nikdo nič

Besedišče starejšega slovenskega knjižnega jezika
IMP
— vse besedne pojavnice —

← Stran 63 →

← ↑ →

Zlata Vas (1850):	ni nobena učila. Tako se navadijo stergane in vmazane hoditi; nesnažna žena pa je gerda žena, ker sama na-se več ne
Roza Jelodvorska (1855):	P e t a je bila nesnažna. V nedeljah se je sicer nališpala, de je bila kakor
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	kterih suhe in mastne garje izvirajo, so: Močirnato nesnažno ležiše, nesnažna piča, slaba spridena voda za pijačo, prebivanje pod milim nebom

Besedišče starejšega slovenskega knjižnega jezika IMP— vse besedne pojavnice —

← Stran 63 →

← ↑ →

Besedišče starejšega slovenskega knjižnega jezika
IMP
— vse besedne pojavnice —