vogelc voglast vohernik vojač vojar vojnik vojniški vojništvo vojvodič vojvodičina vol volčič volitev volnina vor voza vozar vozovlak voženk vpeljanje vphati vpijat vpojiti vpričnost vračitelj vračitven vračitvo vrajtati vratek vražiti vrediti vredjenje vrena vrhina vrhovišče vrhunec vribati vrisk vročost vrst Vršac vršilen vršilnik vrtič vrtilen vrvež vrvežina vsadenje vsaj vsakobart vsakojak vsečihrn vsegamogočen vsegaveden vsekdar vseobčen vseobči vsepričujočnost vsesorten vseučilišče vsevedoč vsikdar vsopljen vstan vstavljen vstlan vstret všafan vštriten vštritno vtabuliranje vtemničen vtisek vtisk vtiskovati vtolažen vtragljivost vvrstovati vzdahniti vzdati vzdigljiv vzdihati vzdušnica vzgojevališče vzgojstvo vzhiteti vzmajati vzmnožen vznašati vzrasti vzrokovati vžasnjen
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | še sto in sto druzih rečí obstojé le iz kislica, vogelca in vodenca. Kakó močno so pa vse te rečí po |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | obstojé večidel in v nar veči meri iz kislica, gnjilca, vogelca in vodenca. Rekli smo popred, de človeka teló je zloženo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | če tedej postavimo de vaga 150 funtov, bo kislica, gnjilca, vogelca in vodenca čez 149 funtov v njem , vsih druzih pervín |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | libro težale. Na Stronzi, anglijanskimu otoku, so v létu 1818 voglaste zerna toče padale, ki so lesene predokna prestrelile. Beremo tudi |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | dom pridete štejte svoje jagnjeta, ali vam nobenega ne manjka. Vohernik se je razserdil, de ga je Pavliha tako prekanil in |
| Zlata Vas (1848): | sposoditi in si veliko prizadevati, de so bili nar poprej voherniki plačani in de ubozih kmetov niso več derli. Marsikter pa |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | po tem takim se ena druga nesreča čez reveže, namreč voherniki, ki z drago prodajo blaga ubogim kri in muzeg spivajo |
| Zlata Vas (1848): | Zató se je moglo narprej skerbéti. Marsikteri je mogel od vohernikov, od kterih je v sili denarje na posodo vzél, po |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | perpravnih domazhinih s veſeljem vidi, tako isuzheno, de vezhdel bres vojazha orjejo; ja zlo vole ſim vidil bres vojazha lepo sa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | vezhdel bres vojazha orjejo; ja zlo vole ſim vidil bres vojazha lepo sa brasdo iti, in na ſamo beſedo vbogati. Ali |
| Pozhétki gramatike (1811): | in drag. Cet officier attaqua et prit la ville. Ta vojár je meſto popádel in vsél. Isgledi neſklada med perlogmii, al |
| Pozhétki gramatike (1811): | Cet officier attaqua, etse rendit maître de la ville. Ta vojar je popadel, ino oblaſt zhes méſto dobil. To tudi ne |
| Revček Andrejček (1891): | kanj! Grešnik (zase). Čakaj, Anže — bodem ti že eno zagodel. Vojnik ti bom izmaknil. Srna mora moja biti. (Počasi zadaj odide |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | smodníka vojniškimu čuvanju izročeno. Nihče ga nesmé brez dovoljenja vikši vojniške gosposke, ki je zató nalaš postavljena , narejati ali prodajati. Solnítar |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | v naših nemških in slovenskih deželah narejanje in prodaja smodníka vojniškimu čuvanju izročeno. Nihče ga nesmé brez dovoljenja vikši vojniške gosposke |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | s. maši obišejo naš premilostljivi Vladar gojilnico (Erziehungshaus) domačiga regimenta, vojniško in mestno bolnišnico, kasarno in muzeum, presvitla Cesarica pa obskerbništvo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | del smodníka. Število dohodka ni znano, kér na ravnost v vojniško denarnico dohaja; le za Talijansko, kjer ni pod vojništvam, je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | rokodelcam in obertnikam potrebna, pa je vender tudi ojstrimu čuvanju vojništva podveržen zató, kér je poglaviten obstojni del smodníka. Število dohodka |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | v vojniško denarnico dohaja; le za Talijansko, kjer ni pod vojništvam, je za léto 1848 čistih 69,000 gold. prevdarjenih. (Dalje sledí |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | pomilovanje nehalo, in nobedin ni več mislil, de bo vsužnjeni vojvodič kdaj svoboden, ker nobedin ga ni sužnja vedil razun unih |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | bil narlepši podoba svoje matere. Med tem so spremljevavci mladiga vojvodiča prišli, med njimi pobožni opat iz Šentmala v vitežkim oklepu |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | Kaj se je z vojvodičem zgodilo? Brez skerbi je zdaj vojvodiču dana baja proti primorju |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | Kaj se je z vojvodičem zgodilo? Brez skerbi je zdaj vojvodiču dana baja proti primorju šla, njeni mož jo je spremljal |
| Valenštajn (1866): | cesarjev poslanec. Krstnik Seni, zvezdar. Fridolanska vojvodica, Valenštajnova žena Tekla, vojvodičina, njena hči. Grofinja Trčka, vojvodičina sestra. Konjičin praporščak. Grofa Trčke |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | paſti, je ſkodlivo. Tekozha voda sa platnu bellet je bolſhi, Vol, al Pir sa zelu Lętu skuhat, kader Meſsez doli jemle |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | tudi varvati, de ſkus merslo pijazho shelodza ne prehladi. Pelinov vov, al Weinrutizo pred jedijo, sjutrei vsęti, je sa jetra sravu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | že moraš piti, en kozarc dobriga vina, še bolje pa vóla (píra), ki pozimi človeka nar bolj greje: to naj bojo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | bres zopernije pred ſmertjo obvarjejo. V naſhih leſenih panjeh, ali voleh — kakor v nekterih krajih pravijo — nektere zhbele ſatje delajo po |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | vidilo se bo, de je krava bolna. Kmetje ti bolezni vovčič ali sájovic pravijo, mi jo pa prisad na vimenu imenujemo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | sim vam sedaj priporočil; te so nar bolji zdravila, prisad (vovčič ali sájovic) na vimenu pregnati. Če je pa prisad en |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | sim Jim za ta podúk, kér nam med vsimi bolezni vovčič nar večkrat nagaja. Zdrav. Ravno takó morate takrat ravnati, kadar |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | hotel mojim bravzam enkrat rasodeti, ter jim pokasati, de ſta vovzhizh in ſájovez le prasne beſede, od kterih naſhi mojſtri Şkaſe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | povedati“ — mi je pervi, drugi in deſeti odgovoril: „vovzhizh je — vovzhizh! “ vezh niſim mogel svediti. V sazhetku, ko ſim nektere bolesni |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | bolesen tudi mnogoverſtne imena; nar vezhkrat jo po Kranjſkim ſliſhimo vovzhizh (ovzhizh) ali ſájovez v gob- zu in na parklih, ſèm |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | vſaki umni zhlovek previdi, de imenovani ſamoúki ſkorej vſako bolesen vovzhizh imenujejo, bres de bi vedili, kaj de je. Şin ga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | bokal vina plazhal, de bi mi rasloshili, kaj de je vovzhizh ali ſájovez, tóde veſ moj trud je bil do ſedaj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ktérim mojſtri Şkase ſvojo vrazhiteljſko neumnoſt ſkrivajo. Jes tedaj pravim: Vovzhizh Je nizh ! Teshko bi bilo rasſoditi, od ktere korenine te |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | vezhkrat od tega pogovarjala, je bil moje miſli, de je vovzhizh, bersh ko ne, smanjſhajavna bedéſa od vovka (volka, Wolf), kér |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ne morem povedati“ — mi je pervi, drugi in deſeti odgovoril: „vovzhizh je — vovzhizh! “ vezh niſim mogel svediti. V sazhetku, ko ſim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | bile morebiti priſadne bolesni (Entzündungskrankheiten), ki jih ti ſamoúki ſploh vovzhizh imenujejo, tóde kmalo ſim ſe priprizhal, de tudi vezh drusih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſájovez? bres de bi bil mogel ſvoj namen doſezhi. „Kaj! vovzhizha (ſájovza) ne posnajo, ki ga vſak kravar posna? “ Ne posnam |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſhpogajo, is kterih ſe pa tudi vidi, de nimajo od vovzhizha in ſájovza nikjer prave vednoſti: bolj ſe jim mende ni |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | vovzhizh ali ſájovez imenovati. Dolgo ſim she priloshnoſti zhakal, od vovzhizha in ſájovza v „Novizah“ nektére beſedize govoriti, kér ſi she |
| Zlata Vas (1848): | Brenceljnu, to volitev viditi, je bilo vse pisano pred očmí. Upal je še |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | noče, da bi mesca maja, ko bo veliko pomenljiva nova volitev Francoskiga predsednika, kdo tam bil. — Košut se je pripeljal 26. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | pokazalo. Nek uradnik je namreč hotel zbranim voljivcam namen té volitve natanjko razložiti, ter je začel govoriti : „Vidite, ljubi moji, nemški |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | Ljublj. županije so se, ker je že eno leto perve volitve preteklo, volili iz odbornikov vnovič za posamesne oddelke mestnih opravil |
| Valenštajn (1866): | rad Ne ogne skrajnega, če je mogoče! Al tukaj nej volitve. Silo moram Al rabiti, al pa trpeti. Tako Je to |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | znanost slovenskiga jezika našim uradnikam (Beamten), se je undan pri volitvi poslancov za Frankfort kej očitno pokazalo. Nek uradnik je namreč |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | opravil posebni svetovavci; tudi namestnika županoviga so volili, pri kteri volitvi je bil med 23 z 18 glasovi sopet g. Ambrož |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | vertí na vreteno berneče, Nabira v omare, očistjene peg, Blišečo volnino in platno ko sneg, Sijanja pridružiti blagu ne mudi, Se |
| Robinson mlajši (1849): | bi bil učinil. Oča. A kaj? povej! Dragotin. Plav — plit — vor! Oča. Ravno to je tude Robinsonu na misli prišlo. Plav |
| Biblia (1584): | inu prèdigovati v'nyh Meſtih. KAdar je pak Ioannes u'vosi Criſtuſeva della ſliſhal, je on poſlal dva ſvoja Mlajſha, inu |
| Astronomija (1869): | črta na desnej strani ovco (capella), zvezdo prvega reda v vozarji, na levej strani pa Vego, tudi zvezdo prvega reda v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Taka voshnja s vosovami. na hlapon perpetimi vkup naj bo vosovlak (Train) imenovana. Vosovi sa ljudi ſo lepo narejeni in ſo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſto perſhon *) ali pa do tri taushent zentov blaga. Zel vosovlak pa tako naglo leti, de v eni uri ſhtir, pet |
| Najdenček (1860): | kterim je sedela, je prebernila in rekla, da hoče raj voženk piti kakor te bobke jésti, in je stekla skozi vrata |
| Kemija (1869): | Volumen, Raumtheil, prostornina. Vorlage, predčepina. Vosek, 466. Voščilo, Wichse, 388. Voženk, Teufelsdreck, 490. Vrč Liebigov, Liebigs Krug, 389. Vrste sorodne ali |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | živinčetu 2 libri kervi iz vratne žile izpustiti. Ako imaš voženka pri rokah, ga pollota v vreli vodi zribaj in imenovanemu |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | 2 kvintelca rudečega žvepla, 2 lota antimonovih jeter, 2 lota voženka, 4 lote encianovih korenin, 4 lote brinjevih jagod, jih v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Bogu večnemu! Matija Majer. Nekaj kemíje (ločbe) kmetovavcam. 1. §. Vpeljanje, ali občinski kemíje zapopadik. Celi svet, in tedej tudi vsaka |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | kteri smo poprej tavali !” Kmetijska šola za mlade in stare. Vpeljanje. Ljubi Slovenci! „Dobro kmetovati — so rêkli že gosp. J. P. |
| Robinson mlajši (1849): | roke ino noge zgrabili ino mu šatek — robec v usta vphali, pred ner se je prebudil. Zvezali so mu roke zadi |
| Zoologija (1875): | večidel na zemlji ali v vodi. K goličem spadajo: pevci, vpijati, plezavci, ujede in golobi; k mahovcem pa: kure, brzoteki, močvirniki |
| Oče naš (1854): | tiho prosil in se je prizadeval, s silo svojo bridkost vpojiti; „odpusti mi, da se tako nezmerno svoji bridkosti prepustim; sej |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | se več zavèdila; le mertvo si jo že mislite. Vaša vpričnost, milostiva gospá, bi otročiču nič ne pomagala. Vaša dolžnost je |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | on hlepí po zdravílu, kakor ozebli za soncam! pa — ko vračitel odide, pozabi bolnik, kako se ima vračitvo (zdravilo) vživati! Vračitvo |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | Tega pa ni kriv tisti, ki je vračitvo pripravil, temoč vračitel. Ino žalostni nasledki tega, kaj so? Otroci se jočejo, kér |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | šega, kjer je treba siromaškimu bolniku (ki samo slovensko razume) vračitela naukaz razjasniti! Oh! kako dolga kita gerdiga nemškutarstva še visi |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | kaj več od tega govorili. Beseda o pravim času vsim vračitelom (zdravnikam) in lekarom (apotekarjem) na Slovenskim. Iz Štajarskiga. Mnogi tudi |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | nemar puščala. Da se ta naloga uistini (uresniči), morajo tudi vračiteli (zdravniki) po svoji moči obilno pripomagati. — To je bilo potreba |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | pa nikdo ne razume nemško. Saj bi nazaj poslal k vračitelu ali lekaru ga prašat — pa je žalibože ! predalječ. Lahko si |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | mesta P... na spodnim Štajeru zapišem pred nekimi mesci več vračitvenih predpisov (receptov) s pristavljeno slovensko signaturo (to je, z naukazam |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | le količkaj znano, kako nevarna je dostikrat človeškimu telesu moč vračitva. Tega pa ni kriv tisti, ki je vračitvo pripravil, temoč |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | telesu moč vračitva. Tega pa ni kriv tisti, ki je vračitvo pripravil, temoč vračitel. Ino žalostni nasledki tega, kaj so? Otroci |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | nemira zdaj bolnik v svojim sercu občuti! On jemlje tedaj vračitvo po svoji vlastni spoznavi o ne pravim času ino v |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | vračitel odide, pozabi bolnik, kako se ima vračitvo (zdravilo) vživati! Vračitvo se donese, bolnik se nadja (zanaša), da bode pristavljen tudi |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | soncam! pa — ko vračitel odide, pozabi bolnik, kako se ima vračitvo (zdravilo) vživati! Vračitvo se donese, bolnik se nadja (zanaša), da |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | njegova družina jo gledajo kakor kitajske hieroglife (skrivnopisarijo), akoravno se vračitvo s slovenskimi peticami plati; in akoravno je v lekoslovju ojstro |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | padlo, kako ſi bil ti shivesha potreben; ſhe niſo ſi vrajtali, tebi kak dnar podati, ter te s' zhem malim rasveſeliti |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | telo tak dolgo po malim brez de bi si bili vrajtali, morili, dokler jih je živi strùpen ogenj nagloma zamoril. Glej |
| Rudninoslovje (1867): | je tudi raza, prosójna je ali neprozorna, melka, vitka i vratka. Trda (tr. = 0•8 . . . . 2•0) ni nad sadro a |
| Rudninoslovje (1867): | zove se nafta. Kaména smola (Erdharz, Erdpech) ali asfalt je vratka, jako mehka; kaméni vosek (Erdwachs) je vóskast, dá se rezati |
| Valenštajn (1866): | Ne morem s saboj vzeti jeze tvoje, Ti me ne vražiš, je-li, Tekla, je-li? (Prime jo za roko zelo ganjen. ) O |
| Gozdovnik (1898): | kazen. « »Pepo! « opominja Fabij. »Ali vam moja želja tako malo vredi? « »Velja mi več, kakor mislite. Ali pa ne uvidite, da |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | kar se tiče sekanja, velikosti in podobe posekov in primernega vredjenja v tem? in kakošna škoda se dela gojzdom, ako se |
| Kuharske Bukve (1799): | sgoraj imenvani lonez s' rumenakmi inu shupo, ga pokri s' vręno, inu puſti na sherjavzi vręti; kader je v' terdo kuhano |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | vratu prične, vrat naglo in hudo oteče, posebno krog sapnikove verhine. Prasič zavžite piče ne more več požirati. Zavolj te otekline |
| Astronomija (1869): | nepremenljiva, črta 244. Corona, kolobar, 322. Črta, Linie, 233. Culmination, vrhovišče, 257. — obere, gornje 257 — untere, spodnje 257. D Dafna, 302. |
| Astronomija (1869): | doseže v tem trenutku svoje najviše stališče ali svoje teme (vrhovišče); to isto se zgodi, kedar kaka zvezda stopi v poldnevnik |
| Astronomija (1869): | V Q doseže solnce, svoje najniže stališče ali svoje spodnje vrhovišče. Čas, v kterem solnce preteče dozdevno pot od O do |
| Astronomija (1869): | pride v A, na nebu svoje najviše stališče, ktero imenujemo vrhovišče (Cu1minationspunkt), in čas, ob kterem se to zgodi, poldan. Odslé |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | cerkve v nebesih, kakor se urni orel vzdigne z hribovega verhunca proti nebu. Zdelo se mu je, da vidi pretergano jasno |
| Astronomija (1869): | Pod. 25. Z gorskega vrhunca v pod. 25, vidimo točko P, ki je v velikej |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1877): | suče po Magjarskem šovinizmu. In ta je že tako do vrhunca dospel, da glavni Magjarski časniki na prvo mesto tiskajo agitatorska |
| Gozdovnik (1898): | A midva bova že storila, da ti rdeči vragi do vrhunca ne bodo prispeli. « »Le pazite. Ples se bo skoraj začel |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | kipijo nad černimi hribi, kakor otoki iz morja, enako beli verhúnci, mejači Koroškega in Solnograškega. Dobro se razločite ena za drugo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | nosijo bele, od prednje plati klekane počele (avbe), ki na verhuncu špičasto postrani nad zatilkam čepijo. Njih nogovice so suknjene pisane |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | z rudečimi verbci (pankeljci) kot pol klobase od ušes proti verhuncu pripletajo. Zakonske nosijo bele, od prednje plati klekane počele (avbe |
| Občno vzgojeslovje (1887): | in to celó tedaj, ako bi tudi ne stal na vrhunci nravstvenosti. Tej ideji protivna je zlohotnost, tudi zlobnost imenovana, katera |
| Ferdinand (1884): | Petrovem sporočilu mali grofič Ferdinand. Njegova otožnost je prikipela na vrhunec. Kolikor si je tudi prizadeval Alfonz, da prikrije svoj dušni |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | vodi kopati. Čez osem dni se zopet zdravilo v nogo vriba, in potem se zopet kopela v merzli vodi rabi. Tako |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | in 20 delov železnih opiljkov, naj se to prav dobro vriblje ter namoči z vodo, kteri se je prej dodal osmi |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | je treba sledečega mazila dvakrat na dan v benceljnovi člen vribati: Vzemi 8 lotov olja iz dežnih červov, 4 lote olja |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | ostriči, potem se mora mazilo v garje tri dni zaporedoma vribati, mazilo na garjeh 4 ali clo 6 dni pustiti, in |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | oſmirjalla, ja ne enkrat taiſte, katiri so mojega Synu is uriskam napajali, inu na krish obeseli. Moje pezhanje is drugemi je |
| Robinson mlajši (1849): | brez sebe mu je okoli vratu padel, ino ga z vrôčnostjo objemši, je v misleh tisočkrat za odpušenje prosil, da ga |
| Robinson mlajši (1849): | besedah se je vzdignol, na kolena padel, ino z veliko vročnostjo svojega serdca molil! „Tebi se izročam, ljubi moj otče! celó |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | rasſhteva po njeni tezhnoſti v permeri memo ſená s to verſtjo: ershena, pſhenizhna, ovſena, jezhmenova in bobova ſlama. Ovſena in jezhmenova |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | take odbral, ktere niſo na ſtran, ampak na ravnoſt saplótovo verſtjo sagnale; sakaj na tem obſtoji lepóta in terdnoſt plotá , de |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | Kaj tacega, kakor tukaj, je mogel viditi naš Vodnik na Veršacu, zakaj tudi tukaj človek nehotoma popeva: Pod velikim tukaj Bogam |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | pa bi bilo krajše in lepše. Le preteklo-prihod. č. glagolov veršivnih se sostavlja iz „bódem” in participija na l: ako „bodeš |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | se pa razumejo Nemci, ki nimajo skoro nikakega razločka med veršivniki in doverš. , kako da se ne bi mi? Za preteklo |
| Zlatorog (1886): | in gré nazáj. »Vzhitéti pógled ne smé nobèn »V čarôbni vrtič belih žèn, »Ki Zlatorog ga čuva. »In kdor le kozla |
| Blagomir puščavnik (1853): | še le se vmiri in potolaži Bogomila in v sredi vertiča na kolena pade. Pobožni Blagomir je noče dalje v nje |
| Blagomir puščavnik (1853): | sklepe. ” Med tem prinese Ljudomil jabelk in grozdja iz Bogomilnega vertiča. Kaj dobro jih okrepča sadje. Čez nekaj časa se spet |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | je rožic nasajen Plavih, rudečih in višnjevih. 3. Marija po vertiču prangala, Lepe rožice je tergala. 4. Marija takó pravi, govori |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | krajnska dežéla. 1. Tam stoji gora Iblanska Na lepim ravnim vertiču. Češčena roža Marija! *) 2. Polhen je rožic nasajen Plavih, rudečih |
| Fizika (1869): | železna valjarja magnetična, in privlačita prečko cc okrog svoje osi vrtilnega pisalnega vóda ddd. Ta vod ima na drugem koncu priostren |
| Kemija (1869): | Gährung, vrvež, vrenje, 499. Gährungsprodukt, vrvéžina. Gallerte, zdriz. Gallussaure, šiškova kislina, 469. Galmei, kalamina. Galun, Alaun |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | ſa mano. XXXVII. POSTAVA. Spremishluvanje sveteh rezhy je uſſega dobrega usadenje. 1 Ni zhloveka na svejtu , katire be zel nezh namislel |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | reče svojim sestricam: „Pač je roža najlepša cvetlica! “ Marica zaverne: „Vsaj je tudi limbar ravno takó lep kakor roža. Meni se |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | pa te bojo starši kaznovali! “ Berta se prestraši in reče: „Vsaj bi res ne bila smela tega storiti. Nò, morebiti da |
| Robinson mlajši (1849): | ni poznal. Oča. Kako pak ji ti poznaš? Stanislav. Inu, vséj ji često vidim, ino ji rad jém. Oča. Robinson pak |
| Biblia (1584): | bily nekadaj v'shakli inu v'pepeli pokuro ſturili. Ali vſaj vam jeſt povém: Tyru inu Sidonu pojde lashej na ſodni |
| Biblia (1584): | pred Pſe vèrshe. Ona je djala: rejs je GOSPVD, ali vſaj Pſizhi jedó od teh Drobtin, katere od nyh Goſpudou Myse |
| Biblia (1584): | je nar vezh njegovih mozhnih dell bilu ſturjenu, inu ſe vſaj néſo bila popravila: Ve tebi Horazin: Ve tebi Betſaida. De |
| Biblia (1584): | boshjo hiſho, inu je jédèl Kruhe tiga gledanja, kateri ſe vſaj néſo ſpodobili njemu jéſti, ni tém, kateri ſo shnym bily |
| Biblia (1584): | ſtopili njegovi Iogri, ſo ga proſsili, inu djali: Puſti jo vſaj od ſebe, sakaj ona vpye sa nami. On pak je |
| Biblia (1584): | pèr tebi godila, taku bi ſhe danaſhni dan ſtala. Ali vſaj vam jeſt povém, de Sodomiterſki desheli lashej pojde na ſodni |
| Biblia (1584): | de bi ſvojo Dusho supet odreſhil? Sakaj onu ſe bo vſaj godilu, de bo Syn tiga Zhloveka priſhàl v'ſvojga Ozheta |
| Sacrum promptuarium (1695): | samerka kej jo zheul ner ble tishi, pravi sakaj nikar vſaj nej ſte she taku ſtara, inu garda de bi kateri |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | 3 bart mad shishnemi durmi poshebrati inu tu merkei da sakobart kader venka noi tanter gresh 3 barti: noi ti potuoimi |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | pa ko aden kanei barti kader bosh aden sniedou poshebrei sakobart 3 Ozha noi 3 obomar inu ano vero je skushno |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | tu merkei da kader bodesh oblete te dnar usignov da sakobart ano S. mesho puazhou bodash h' zheſti tei pr asvetei |
| Astronomija (1869): | se to storiti z mnogimi obodi, ki bi bili v vsakojake mére drug proti drugemu naklonjeni, okrog istega središča položeni, premérov |
| Robinson mlajši (1849): | črez mero ljubo bilo, si je tude od teh zveret vsakojakega užitka pričakoval; ino to po vsi pravici. Iž njih volne |
| Ta male katechismus (1768): | Ozheta shposhtuje zel svejt. Tebe usi Angelzi; Tebe nebesa, inu uſſezhiherne Oblaste: Tebe Kerubini, inu Serafini s' naprenehanem glasam pojó. Svete |
| Ta male katechismus (1768): | Bogu Ozhetu itdr. MOLIMO. Tebi uſſegamogozhne Buh! se ſahvallemo ſa uſſezhiherne |
| Ta male katechismus (1768): | dva sta, katira dosti moleta ſa ta folk, inu ſa uſſezhihernu svetu mejstu SS. Mohor, inu Fortunat Marterneka boſhja. Ex 2. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Slovenska želja. Vsegamogočni Bog, milostljivi Oče vsih narodov! glej, na početku novega leta |
| Blagomir puščavnik (1853): | žive dni! — Zdaj pa ljubo dete ! sprejmi moj očetovski blagoslov : Vsegamogočni Bog, ki je priča naše britke ločitve, naj te spremlja |
| Ferdinand (1884): | Ne popreje, da nas blagoslovite! « odgovori Ferdinand. »Toraj naj blagoslovi vsegamogočni Bog vaju in vajine otroke,« reče Alfonz globoko ganjen in |
| Divica Orleanska (1848): | njeniga. Karol. Té milosti alj sim je vreden, grešnik? Nedvomno vsigavedna , ti Ponižnost serca mojiga poznaš! Jovana. Visocih je ponižnost Bogu |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | dapadla, ſakaj uſſakdar sem jeſt is gnado boſhjo oblezhena se puſtila viditi. Uſſe |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | poſtavo te lubeſne dapolnil. Serzovidnoſt more pak vonder is modruſtjo uſſakdar prov tesnu skupſveſana biti, de se v' eno domazho perjaſnoſt |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | od teh pogumnih našincev. Savina (izgovarjaj „Savna”, kakor prosti narod vsigdar izgovarja) ima svoje bregove osenčene z neizmerno rodovitnim in bogatim |
| Botanika (1875): | kako in zakaj se porabi ogljenčeva kislina v rastlini, vlada vse občno mnenje, da rastlina, ogljenčevo kislino razkrojivši, njeni ogljenec za |
| Gozdovnik (1898): | se je smehljala zadovoljno, ko je njen prijatelj žel toliko vseobčega priznanja. »Don. Fabij! « vpraša Anglež, »čigav je belec? « gledajoč skozi |
| Botanika (1875): | glive; to pa po tem, kakošen ji je živež. Na vsegapričujočnost, mikroskopičnih gliv v razdevajočih se snovéh se veže eno najimenitnejših |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | tudi od ledenih kosov, ktéri so med točo padali, in vsesortne obraze imeli. Kos, ki je v letu 1717 per Namiru |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1879): | znebil se vsega, kar je bil naučil se na Bonnskem vseučilišči. Na nasprotni strani v kavarni sta moški sedela dva Črnogorca |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1883): | 44 let in 2 meseca. Pravoslovja učil se je na vseučilišči pariškem in leta 1859. vpisal se je med odvetnike. V |
| Ferdinand (1884): | jako izobražen, ter se jedno leto celó učil bogoslovja na vseučelišči. Njegove izvanredne zmožnosti za godbo in petje, katere je vse |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | tudi, da g. Hattala, kteri sedaj razlaga jugoslavenski jezik na vseučilišču pražkem, izdeluje ilirsko gramatiko za Čehe. * Na stroške vladne je |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | kaj dobrega dozori. Pogleda okoli sebe, če ga kdo razun Vsegavedočega ne vidi in odreže gerdoba verv in se hitro splazi |
| Zlatorog (1886): | vender Katre lepo hčer Prijázno gléda vsakatér. Celó kaplán, čestit vsikdar, Tu čuti nje miline čar; |
| Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): | moč naj ostane zmiraj pri meni, tvoja luč naj mi vsikdar sveti, naj me vodi in pripelje do večnega življenja! Preblažena |
| Kemija (1869): | njegova primerna težina = 1.48 in vré pri 61° C. Vsopljena njegova para vzame človeku zavednost in čutnost, zategadelj se pogosto |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | ti vse to poverne, predragi! Lepši svatovšnje svoje obhajati nisi vstan”! Zravn tega je Moric še z drugim dobrotami svoj ženiten |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | on ſvoje ſhentuvanje, inu preklinuvanje kakor eno ſtraſhno v' verſto vſtavleno' vojſko tih ſovrashnikov, tukaj vidi kakor gerde poſhaſti ſvoje posręſhnoſti |
| Mineralogija in geognozija (1871): | smolnik za temeljno maso pa kvarca in steklenastega živca kristale vstlane. Glinat porfir z mehkejo prstenobarvno temeljno maso, ktera lahko sprhne |
| Mineralogija in geognozija (1871): | 63), skoraj zmerom porfirasta, ima velike kristale razpokanega steklenastega živca vstlane, navadno tudi tinjčeve luske in roženčeve igle. Zrnast, porfirast, gost |
| Robinson mlajši (1849): | sva móževa, ino da ideva derzo — serdčno nevárnosti v sretenj — vstret, v ktero sva se iz najboljšega naména postavila. Tiisti, kir |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | dalej ſkus lete vpraſhanja bo saſtopilo. a) Koku je nosh vſhafan. Odgovor. Klina tiga nosha je eno dobro pęd dolga, eniga |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | Apoſtelni, inu drugi Jogri Boshji naſs vuzhę, kakú moremo my vſhafani biti, zhe hozhemo S. Duhá prejęti. Ony ſo ſe nar |
| Rudninoslovje (1867): | se zovete domini polovici, i to ploskev c i njej vštritna od zadaj ste pozitivna, a ploskev d i njej vštritna |
| Rudninoslovje (1867): | zvrstéh je gručav, zrnast ali stebelčàst, a stebelca so časi vštritna, časi razhodna. Toplina ga naredi električnega. sl. 43. Rabijo ga |
| Rudninoslovje (1867): | vštritna od zadaj ste pozitivna, a ploskev d i njej vštritna zgoraj negativna polovica. Opomba. Tudi ti liki so dostikrat otopljeni |
| Rudninoslovje (1867): | Večkrat so stanovite ploskve na kristalu protaste, to je z vštritnimi brazdicami preráskane; — druge ploskve so časih raskave (rauh), to je |
| Rudninoslovje (1867): | so: 1. Sadra ali malec (Gyps) kristalizuje hemiortotipno (sl. 68), vštritno s ploskvama P je popolnoma razkolna, sveti se kot steklo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | dnarja, pa ga teško dobí, čeravno ponuja svoje posestvo za vtabuliranje dolgá, in zakaj ga teško dobí? — enkrat zato, ker po |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | najdla, ni več dvomila, in spoznala je, de je resnično vtamničena. Pred vsim je svojiga otroka iskala, pa — oh nikjer ga |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | Korvina njene besede, je htela v svoj prid oberniti ta vtisek in je rekla: „Kaj pa druzega. Tako lahko vsacega s |
| Fizika (1869): | Ta vod ima na drugem koncu priostren klinec, ki dela vtiske na papir, ki s pomočjo kolesja, kakoršno je v uri |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | veseljem te poduke brali in si jih dobro v glavo vtisovali. Pripravite se tedej, dragi prijatli, stari in mladi, možki in |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | njemu stopila, in njegovo serce bi mu preveč obtežila. Nekoliko vtolažena gré z zdravnikom k svojimu bolnimu možu. — Kaj sta oba |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | naſhu odreſheine posabiti? bodi delezh od nas ena taku velika vtraglivoſt sa ta duhouski dobizhek naſhih duſh! ampak, aku je v' |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | sdavaine, tepeine, inu resboi, inu vezh hudiga. Sdei lenoba, inu vtraglivoſt, katira od molitve, od spovedi, od ſvetiga Obhayla, od ſvete |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | kader pravimo, de Boga lubimo. Pogledeimo na naſhu seheine, inu vtraglivoſt. Premiſlimo, kai ſmo mi Bogu doushni, inu kai mi niemu |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | te svezhirske grevinge. Saturei, o Goſpud! na bodi zhes naſho vtraglivoſt taku stoshen, debi ti, enkret zhes nas reku te beſede |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | tvoju stosheine tebe proſſimo, de nam ti naſho lenobo, inu vtraglivoſt odpuſtish. Naſhe ſerze ſo doſtikret saſpane v' tvoji ſlushbi, ſo |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | bedy, mi pa na naſhih poſtelah zhes maſſo ſpimo, inu vtraglivoſt paſſemo. Chriſtus ſe je trikret h' molitvi naſai povernou, mi |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | naſhe grehe plazhou. Hitimo mi tiſto pobrati, de skus naſho vtraglivoſt naſhimu shaloſtnimu Odreſheniku novo shaloſt na napravimo, de ſe on |
| Fizika (1869): | oknu; tedaj so se svetlobni vtiski preobrnili. Tukaj simo se vvrstujejo zanimive prikazni nasprotnih barv. Naj se položi majhna štirovoglina, izrezana |
| Mineralogija in geognozija (1871): | smo videli, da se najmanjši delci kemiških zvez natezajo in vvrstujejo, tako da postajajo pravilna telesa, kristali. |
| Deborah (1883): | z mano pogovarjaš in prepevaš. Ne veš tega več? Jožef (vzdahne). Ana. Pogledi, tu je še sreberni prsten, kateri si mi |
| Biblia (1584): | Kadar pak pojdete notàr v'eno Hiſho, taku teiſti dobru vsdajte. Inu aku taiſta Hiſha bo vrejdna, taku bo vaſh myr |
| Ferdinand (1884): | njimi na voz, ki hitro zdrdra skozi grajska vrata po vzdigljivem tresočem mostu. |
| Robinson mlajši (1849): | napravil! ah, kako veliko toga pač vsaki den imajo! kako vzdihajo ino žalújo, da nijednega deteta več ne imajo, da so |
| Fizika (1869): | veter vzhodnjak. Ovčice, Schäfchen, federige Haufenwolke, 195. Ozón, 170. Ozračje, vzdušnica, Athmosphäre, 87. Ozvezdje megleno, Sternfleck. P Pad, der Fall, 54. |
| Občno vzgojeslovje (1887): | se rastlina za časa presadi, tako koristi tudi pravočasna premena vzgojevališča ter je v nekaterih slučajih celó potrebna. „Prva šola domača |
| Občno vzgojeslovje (1887): | Vzgoja ima različno obliko, in to z ozirom na različna vzgojevališča, z ozirom na različne vzgojevatelje in z ozirom na okolnost |
| Občno vzgojeslovje (1887): | 5. Vzgojstvo in viri njegovi. Prejšnje premišljevanje je pokazalo, da je vzgoja |
| Občno vzgojeslovje (1887): | skrbno vadimo, ker le takó jo moremo v resnici izvrševati. Vzgojstvo ali pedagogika je torej v prvo znanost. Vkupnost vseh istin |
| Zlatorog (1886): | In kdor ugléda kozla kdaj, »Obrne se in gré nazáj. »Vzhitéti pógled ne smé nobèn »V čarôbni vrtič belih žèn, »Ki |
| Sacrum promptuarium (1695): | sazhneo hualit, ſe ſazhneo v' njega ſmiati, ter ſi ſerze vſmaieo k' njemu pojte is gnesda, sunej ene ſame, mazhik ſazhne |
| Fizika (1869): | 77. Pospéh, Beschleunigung. Pospeševati, beschleunigen. Pot, Weg, Bahn, 54. Potenzflaschenzug, vzmnožni koloturnik. Potezati, streichen (magn. ). Poti krivočrtni, krummlinige Bahnen, 58. Povéznik |
| Robinson mlajši (1849): | neočitno černo znamenjce, ktero se naj zadi kakor v nebezi vznaša, videla. S to dobro nadejo pokrépčana sta še se z |
| Ferdinand (1884): | Mislil si je: »Bolje bi bilo za-me, da bi bil vzrastel pri plugu in sekiri. Ne poznal bi pregreh, v katere |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | odrezali smo jim vrhe, tako, da je iz vsake mladike vzrastel krepek zakoten poganjk. Ker se je vsled tega za 12 |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | videti je, da jim ne vgajajo prav tukajšnje zemljiščne razmere; vzrastli ste le 20 do 30 cm. ; po letu ste kazali |
| Mineralogija in geognozija (1871): | stisniti, nekako tako kakor leča. Dalje gosteče se notranje jedro vzrokovalo je čedalje hitreje vrtenje, tako da je nazadnje centrifugalna moč |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1882): | parnik gugal in zibal se je, in to je menda vzrokovalo, da je morska bolezen jela napadati posamezne. Hvala Bogu! da |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | stvarí vedno huja, pomanjkanje dnarja pa večje in večje. To uzrokuje menda, da so se v našem mesticu rečí prigodile, o |
| Mineralogija in geognozija (1871): | tudi prelomili, pripisujejo močnemu tisku *) postrani na sklade. Druge prikazni vzrokuje tisk, ki od zdolaj pride; po njem postanejo nagnjeni in |
| Blagomir puščavnik (1853): | celi naši dogodbi je očevidna roka božja. Nar manjša reč vzrokva velikrat, brez posebnih človeških namenov, nar večje veselje, da ga |
| Zoologija (1875): | ali ga celó omamiš za nekoliko časa. Vsi ti živci vzrokujejo gibanja in opravila v dotičnih organih, ne da bi mi |
| Zoologija (1875): | od vnanjih in slučajnih vplivov, kakoršni tudi pri nekterih rastlinah vzrokujejo neko vnanje gibanje, na pr. pri mimozi (Mimosa pudica), ki |
| Robinson mlajši (1849): | škorni — boti ino sto drugih reči, za ktero vsako bi vžásneni — zavzêti Robinson z radostjo bil to celo grudo zlata dal |
| Deborah (1883): | Šestnajsti prizor. Deborah. Tukàj ga ni! Zabádava ga iščem. Tukàj ga ni! Ne pride? Grešni dvom! On |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | pa nij vse, kot bi moralo biti! " zavpije logar in zabrani mlinarju dalnje govoričenje. "Nekaj posebnega se je moralo v njem |
| Občno vzgojeslovje (1887): | na um, da bi lagal. Najpotrebneje je torej, da se zabrani laž, zato je treba prvo laž kolikor móči ostro kaznovati |
| Občno vzgojeslovje (1887): | pomaga pravica, t.j. pravilo, ki meri na to, da se zabrani prepir. Pravo je nastalo bodisi vsled izrečnega dogovora, bodisi vsled |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | proti učenikovemu stanovanju, ter pridejo ravno o pravem času, da zabranijo, novo grozno hudobijo. Učenik je namreč moral sumiti, da ga |
| Botanika (1875): | lesenino pokonča. Da se drvojedka ne širi dalje, to skušajo zabraniti s tem, da mažejo bolan les z razredčeno žepleno kislino |
| Ferdinand (1884): | drugo pa je stegnjeno molil proti Petru, kakor bi hotel zabraniti novih obodov z nožem. Njegovo obličje je bilo bledo kakor |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | hoče, vreči na Peharčka, mu izviti morilno orožje in tako zabraniti, nezaslišano hudobijo, ko logar h krati obstoji. Zašumelo je nekaj |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | gorjača nagnila. In lej, prej da bi mu mogel kedo zabraniti, ali njegove misli spoznati, nameri puško in sproži. Krogla sikne |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | za poskušinjo pošlje; če bi meni bolezen ali starost delo zabranjevala... « »O oče, oče,« vskliknili so vsi otroci ob enem, »nič |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | odprto rano, katero je provzročil kamen; hladila jo je neprestano, zabranjevala je nevarno vnetje in prebudila slednjič ubogega Irca iz smrtno |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | peljal. Storí dvé stopínjici proti vratam, se začne tresti, se zaberne z razprostertimi rokami, se okléne svoje hčere, in vsa obúpna |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | malu sraſse, pa vender dobru sernu. Veliku Proſsá; aku bode sa zaita ſejanu. Malu Graha, Lezhe, inu Graſhéze, aku nebode na |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | po besedah cesarja Napoleona, ki jih je unidan izgovoril v začetju derž. zbora, Francozi imajo zdaj že 581.000 mož in 113.000 |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | de ſe raki, kedar savrejejo, porudezhijo, kakor neke kuhane ribe sazherlenijo. Ta perkasen, zhe lih zhudna, je vender kaj navadniga, de |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | noter usklede vergov, ti pa jedi shniemi mou noi nezh sad napolei dabi likei shlishou je tude skushano od sabitarjou. TA |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | o Duh 3000 Dukatou prov dora svata potam poidi spet sad zhier si prei biv, tazhes da |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | vſe vre po njih. „Kaj naſ pravoverze, ſi miſlijo, bo sád sa nevernike, sa Sidonze ino ˛Sirze deval? “ Nizh vezh ga |
| Genovefa (1841): | pride v votlíno. Va-njo je pogledal in veſ sazhuden sagléda sad v votlíni s-hujſhano zhlovéſhko podôbo s sidoblédim oblizhjem. Genovefa je |
| Gozdovnik (1898): | branijo, da ne razpoznamo, kje da je. « »Vsekako blizu. Ostanite zad, don Estevan, pustite da zasledujem. Treba je zmeraj previdnemu biti |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | poſlal. Shiv je sazhel gnjiti; zhervi ſo ſe po njem sadelali, ino grosen ſmrad je ſhel od njega, kteriga niſo mogli |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | ampak Dunajskiga ljudstva, ktero je moglo veči vednost od tačasnih zadevkov imeti, kakor jez, ki sim ptujic bil. Žalostno je , de |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | vrozhino, mras, shęjo, lakoto, nevarnoſti, supernoſti, de enu malu zhaſty sadoby. En lakomnik ſi vſe perterga, de lę nà kup grabi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | najde. — Iz Ljubljane. Ker z novim letom v vsem cesarstvu zadobí moč nova zakonska postava, razglašena s ces. patentom 8. okt. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | novih potrebah pa je treba iskati novih pripomočkov, da človek zadobi to, česar potrebuje. Kmetijstvo in obertnijstvo sta dva imenitna stanova |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | oblast čez vse moči v natori, tako n. pr., da zadobi človekova duša nenavadnih moči, če duhovni truplo v vodi kopljejo |
| Fizika (1869): | more zrak mimo njega, in ako grejem vodo v njej, zadobi kmali zaprta para toliko napetost, da potisne páh po cevi |
| Fizika (1869): | Mislimo si kakov prostor napolnjen do sitega s paro, ne zadobi poslednja pri povečanem tlaku tudi povečano napetost, ampak en del |
| Mineralogija in geognozija (1871): | je treba vedeti, da ne gre za to, da se zadobi pojem po premišljevanji samem, ampak da ogledavši mineral naberemo vse |
| Občno vzgojeslovje (1887): | materijalnih potreb človeških, toliko časa ima podrejeno vrednost. Pravo veljavo zadobi šele, ko stopi v službo najvišje svrhe človeškega življenja, kadar |
| Ta male katechismus (1768): | miſi boſhji prestopil, veliko boſhjo gnado, inu tu vezhnu ſhivlenje ſadoby, katira muzh je tolkajn kraftnejshe, inu vezhe, kolkajn bel pogostu |
| Ta male katechismus (1768): | tudi skus vofer S. Mashe odpushanje, inu ſmajnshanje svojeh grehov ſadoby, kader se greshnek prov spokory, kar se prave: s' Bogam |
| Ta male katechismus (1768): | 18. Inu ta majhene, odpustlive greh, katiremu se Iohka odpushanje ſadoby, inu bres katirega tudi ti pravizhni namorejo dolgu ſhiveti. Na |
| Ta male katechismus (1768): | II. Praviza. III. Treſnost. IV. Jakost, ali muzh; skus katire ſadoby ta zhlovek de previdnu tu je: modru, treſnu, pravizhnu, inu |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | rezhjo tiſchi, inu prave previdnoſti neſchpoga, malikedej to, kar yſche ſadoby, ter lochka v'ſchkodo ſapade. Kißimli jeſt prov velik? Je |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | ta ſhtraiſinga tiga krivizhnu vkup sprauleniga blaga: katiri tiſtu krivizhnu sadobijo, greh ſturijo, inu vunder tiſtu sgubijo. ſo dvakret naſrezhni, tukei |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | dobre saſtopnoſti , vſse ſorte kunſhtni Mojſtri, bodo bogati, kateri bogaſtvu sadobijo ſhus kuuſhſt, inu kupzhijo. Zellu Létu v'kup vsétu. Je |
| Botanika (1875): | in fosforove kisline. Praha. 115 Z večkratnimi žetvami oslabljene njive zadobé tudi brez gnoja same od sebe spet svojo prejšnjo rodovitnost |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | opominjal , de naj fanta v meſtu perpeljejo, de bo poglèd sadóbil; pa tudi oni ſo ſe vſtavljali. Kir me je pa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | obzhutil, ko ſim mu sa reſnizo pravil, de bo vid sadóbil. Po dolgim in prijasnim ſpraſhevanju ſmo ſhe le isvir njegoviga |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | je nega moliu, inu proſſiu. Kar ni to pervokret prezei sadobiu, sa tiſtu je to drugokret proſſiu, inu kyr ni to |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | pekla puſtiti. On je taku moliu, nikar, debi sdershou, inu sadobiu, kar je proſſiu, ampak debi to ſiunoſt, inu obiunoſt ſvoiga |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | anieru shebranje napoſtopi frihtnäti: upragrieshnomi stani bodash ti tashku kai saduebou. Jas tabei kna vatam. Na an tork noi uzhatertek inu |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | is teſtemi dnarmi storiti katere bosh ti skues te molitve saduebou: naiprei ti morash varieti, da Bueg guishno sakateromi pomaga: kader |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | bosh pati upragrishnomi stani tu poſtopov frihtati bosh tashku kei saduebou: ti bosh prei utezhi morou tabei poidajo vasi navish ti |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | nate pervi perſt: noi jedi h kosposhzhne prosi karozhash bosh saduebou noi use sdershov? TA 35. KAPITL. Anna skushana kunsht sa |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | kader bosh saduebou sakar si ti prosou: da teſte imash ti popotriebi nuzati |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | mene an gnadliv rihtar. Sedei Prosi kar ozhash bosh gvishno sadvebov. O Bveg mene primi is tiem vesoko shegnanieni nedelam jvtram |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | boshje amert poshebrash. Alpa v 8 dnieh kna bosh she sadvebov pa shebrei 9 petkou saporedama je pa guishno noi resnizhno |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | varjema je sgvblan, odtah denarjov katere bosh skues te bvkue sadvebov mash to ko satvojo” potrie- |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | starše prepričale neizrečeno velikih dobrot, ki jih je človeški narod zadobil od stavljenja kóz, in de bo vsaka mati hitéla, svojimu |
| Botanika (1875): | človek v pamet vtisnil raznovrstne rastlinske podobe in da bi zadobil le površnji pregled rastlinskih plemen. V sledečem ne bomo toliko |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | netrudni prid mozhno podbodla, in krajnſkimu platnu nekdanjo imenitnoſt ſpet sadobila. Poſkuſite, sazhnite preſti ino kmalo boſte preprizhane, de ni zupernija |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | od 11. julia 1.1. oklicana nova borsna postava (Börseordnung) veljavo zadobila. Za nas sicer, ki ne hodimo v dunajsko dnarno barantišče |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | kar terdila, da ta prepoved, ki je 25. nov. moč zadobila, obsega tudi moko, mak, koruzo in vsaktero žito, čeravno je |
| Ta male katechismus (1768): | v' jezho noterpushena, je klezheje pred Mohorjam vid svojeh ozhy ſadobila. Tu, kader je blu Sebastu povedanu, je on she tudi |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | inu iskainam ſmo zeli na timu, de bi mi poiſkali, sadobili, obdershali, inu pogmirali to gnado, inu pomozh tih viſokih, inu |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | ony ſvelizhanje, katiru je v'Chriſtuſu JEsuſu s' nebeshko zhaſtjo, sadobili. Ti pak ſi daſeguv moj nauk, podvuzhenje , naprejusetje , ſveſtobo, dolgu |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | po vaſhim hudóbnim nagnenji, taku bóte bres vſiga zvibla klętu sadobili. Katęru is tęh dveh ſi vy svólite? Ene ſrędne pôti |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | de mi Bogu dopademo, de mi negovo pomozh, inu gnado sadobimo; sakai bres Boga obena gnada, inu pomozh vſih ludy nezh |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | vezh ena nazhaſt, koker zhaſt Boshja? saturei pa tudi na sadobimo, kar proſimo, kyr ſe Bogu samirimo. Oravit tertio eundem ſermonem |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | v' eni pravi pokuri milu objokamo, inu tu vezhnu isvelizheine sadobimo. Amen. De accuſatione Chriſti, in domo Pilati. Od satosheina Chriſtuſoiga |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | pravi pot to pomozh, gnade, inu dobrute Boshje s' Nebeſs sadobiti, je bila vſelei ta molitu, tiſti je ſam Bog to |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | rezhemo, kai delamo, kie ſmo: kai ſmemo savupat od Boga sadobiti? ali odpuſhaine naſhih grehu? ali to gnado tiga pobulſhaina? ali |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | noſiti Si otlu naſhe grehe vſe, Dei ti nam gnado sadobiti, |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | resodel. Upanje. Jeſt upam inu shelim od tebe moj Buh! sadobiti, kar je meni na duſhi, inu na teleſsu k'ſvelizhanju |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | inu tu bras use fousnije noi galufije: da jas teſti sadobiti samoram inu sabo mou neſti: htroshti usam viernam dusham: inu |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | TA 32. KAPITL. Anu guautno kraftno SHEBRANJE Sa velko bogaſtuo sadobiti tu shebranje je velko barti skuhbano. Kaker povje an Capvzinar |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | bila kaka smóta sgodila. Bog pa vſigamogozhni vam daj miloſt sadobiti per moshi, de vam da nasaj sapertiga brata ino tudi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | je menj viditi; satorej, kako s gnojenjem nar viſhji prid sadobiti? Ako bi bilo mogozhe gnoj bersh isſpod shivine na njivo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | lét ſtariga, v méſtu. Deſiravno vſak ſlépiz ſerzhno shelji pogléd sadobiti, in velizhaſtno ſtvarjenje premodriga Ştvarnika gledati, in veſeljiti ſe ga |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | se pokažejo še le za nekoliko let. Ker je težavno zadobiti pri takošnih poskusih istočasno za umetno oplojevanje sposobnih cvetnih organov |
| Ta male katechismus (1768): | pregnadluve, inu prov milostve Divize lubeſnivost, inu proshno per Bogu ſadobiti. Kaj se pak imamo s' tega uzhiti? Mi be imelli |
| Ta male katechismus (1768): | de se skus taisto bres spovde ſna odpushanje svojeh grehov ſadobiti. Aku ti tedej popolnema grevenga obudish, nabo tebi potreba |
| Ta male katechismus (1768): | gospudna molituv uzhy, de be imelli prositi, neli tu dobru ſadobiti, temuzh tudi tu hudu odverniti. Koku se Angelsku zheshenje mole |
| Ta male katechismus (1768): | sturiti, temuzh tudi nobenu radovolnu poſhellenje imeti taistu zhes pravizo ſadobiti, ampak uſſake s' tem svojem ſa dobru uſeti, ter bres |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | navuzhiti, skus tu njega proshno, pomuzh, inu eno srezhno smert ſadobiti. 2. Uſſake tedn (zhe oppravki perpuſtę) en dan se iſvoliti |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | v' pravi zhedni zhiſtoſli te dushe, inu tega telesa. Tu ſadobiti imajo ony ſravn tega te poſtave , kar bo narbel mogozhe |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | ſa vezhnoſt. Otsheh taiſte ſadobiti, toku oſtane v' duhu tega uwoshtva, inu Hodi ſa mano |
| Robinson mlajši (1849): | tem dobi mnogo Evropejskega orodja, ino svojim po—trebam izvekšega zadoli — izgovi. Iz tega lehko dete pozna, kako veliko si mnoge |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ſpokorjeniga shivlenja, ali tudi per eni pametni maſsi eniga kerſhanſkiga sadershanja tavshentkrat bol previdile, inu ſo sda en lęjp, en ſvital |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | inu od poſvetniga hrupa odlozheni na molitu podali. Is letęga sadèrshanja ſe my vuzhimo, kaku snamo tudi my ſvętiga Duha pre |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | sa te rake dala. Kakorkolj shaloſtni ſo bili ozhe ſlabiga sadershanja ſvoje hzhére, vender ſo ſe morli Katarinknimu ſtraſhenju, kteriga je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ktere gre prav velika hvala. V ti pesmi speva omikanje zaderžanja — morje — tergovino — brodništvo — družljivo življenje in podarí tudi neke verstice |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | svitlo, ktere serca mečijo in mlade in odrašene ljudí lepiga zaderžanja proti živini vadijo. Pred vsimi drugimi družtvi gré Monakovimu na |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | umnosti za učenje kazati, zlasti pa izverstne pridnosti in lepiga zaderžanja, in na telesi tako zdravi in terdni biti, de se |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | lenobo ali nedovoljnost k učenju ali očitno pomanjkanje pobožnosti, lepiga zaderžanja in dobre volje kaže, in se za duhovski stan neperpravniga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | če nimajo kakšniga posebniga opravila. Take shodiša so učiliša slabiga zaderžanja. 6. Če nisi vedno domá, ali na svojim polji, bo |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | od Noeta na Abrama, ki je veliko kasneje živel. Iz zaderžanja divjih ali poldivjih ljudi, ki se še dan današnji, pa |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | občne zgodovine. Pervi po svetu razkropljeni ljudjé. Od življenja in zaderžanja pervih po svetu razkropljenih ljudi se nič praviga in resničniga |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | te k njemu v šolo, ker je učen in lepega zaderžanja — oj, kako moram zató Boga hvaliti! pa nadaljuj, nadaljuj, drago |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | je sazheu preſtraſhen, inu stoshen biti. Tu stosheine je enu sadershaine te vole, katiru sadershaine napride tulkain od te teshe tiſte |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | stoshen biti. Tu stosheine je enu sadershaine te vole, katiru sadershaine napride tulkain od te teshe tiſte rezhy, katira je bila |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | odpuſhénu biti. Baron. Is ſerza rad; Jeſt vidim , de mojo sadershánje ni blo lepó. Goſpa. Gerdó sa me, inu sa te |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | prijasen ino vſakimu dober; bres graje (tadla) je bilo njegovo sadershanje. Poſebno pa je potrebnim ino poſhtenim popotnim s' vſmilenim ſerzam |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | pra S. S. Glidov oh odpvſti mene vse moje svabo sadershenje kier sim jas tv doro opomienjenje savergov kir biv jemov |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Boga sigamagozhniga sanu srezhnu shiulwnje inu do smertne vre doro sadershenje: h' Trezhijome prosim te o S. usoko hualani nabeshzhi Firſt |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | ubogi šolarji Ljubljanske škofije in rimsko-katoljške vére jemali, kteri pobožno zaderžanje, nagnjenje in poklic k duhovskimu stanu kažejo, kolikor se namreč |
| Ta male katechismus (1768): | bode tudi skus lete sluſhba, inu zhast boſhja, tu lepu ſaderſhanje, inu poshtenje, koker tudi ta gmajn myr, inu pokoj |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | njimi enakushnu ſaderſhal, al kmalu bodo ony sami taku tvoje ſaderſhanje ſavergli, inu zhes tuiſtu hudu govorili. 3. No tedej serzhnu |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | mano. XXXI. POSTAVA. Perludnoſt je ſlaſti enega brumnega hvale urednu ſaderſhanje. 1 Ti se golfash moj Syn! aku menesh de perludnoſt |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | poflisali med sabo skus svete pogovore podviſati, inu suks svetu ſaderſhanje edn drugera goripouſdiguvati, kar je ta narbulshe shola, kjer se |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | velike nasramne preuſetnoſte. En firbezhne je, katire drugeh ſhivlenje, inu ſaderſhanje sleduje, sam svoje notrejnu ushafanje pak napoahta. Katire sam na |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | Tu je enu svetu tovarshtvu, katiru dobre ludy nareja, hudobnu ſaderſhanje popravla, inu stury, de ta druge v' bogabojezhnoſti gorijemle. Uſſe |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | krayluvanje. XXXI. Poſt. Perludnot je ſlaſti enega brumnega hvalle vrednu ſaderſhanje. XXXII. Poſt. V' volo boſhjo se udati je ene srezhne |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | enu dobru tovarshtvu. Is nobene druge rezhy, kar tu vunajnu ſaderſhanje, inu tu notrejnu ushafanje tega serza amtizhe, se zhlovek toku |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | de niso za nobeno rabo, ter mislijo mestnikam z gerdim zaderžanjem svojo imenitnost pokazati! ! Mestniki pa že vedó, kaj vaše razgrajanje |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | vsiga kmetovanja, ki ga sin po očetu podédva, namreč terdovratnimu zaderžanju stariga, se na to vižo nar krepkejši v okom pride |
| Blagomir puščavnik (1853): | ker najdeš v nji zraven mične in kratkočasne povesti, tudi zaderžanjski zgled, kterega posnemanje Tvojo časno in večno srečo uterditi zamore |
| Robinson mlajši (1849): | morala sta je le s kameno sekiro obtesati — obkresati ino zaertiti— ošpičiti; ino po resnici, to ni tako lehka reč! ino |
| Kemija (1869): | po pravici, kar naravnost čreslovina (Gerbstoff) imenuje. Rabi se kakor zagoltno zdravilo (zusammenziehendes Heilmittel) v notranjih in zunanjih boleznih, zlasti pri |
| Botanika (1875): | rabijo za zdravila, ker ima v sebi sluz in nekako zagoltno tvar. Burazo (Borrago) jedó sem ter tje za salato, ker |
| Gozdovnik (1898): | da ni skočila v penečo vodo, da je poševno leteča zagreznila v mehka tla, ki se je nad njo hipoma zaprlo |
| Sacrum promptuarium (1695): | v' hishi imeli, inu s' myrom vſe ſrezhe, kakor vaſs saguisha S. Chryſoſtomus: Præcipuum, illud eſt domeſticæ pacis, ac honorum omnium |
| Sacrum promptuarium (1695): | na tem ſvetu, ali na vnem bosh polonan, kakor te sagvisha ta Modri rekozh: Benefac juſto, & invenies retributionem magnam, & ſi non |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | oſſer vezh ne oſtane, kakor naſs tvoj Apoſtel S. Pavl sagviſha, ampak enu ſtraſhnu zhakanje tę ſodbe, inu enu ognęnu maſhuvanje |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | de je tó ena beſeda od vezh. Ş. Pavl naſh sagviſha, de ſmo prejęli Duhá tih sa ſyne gori vsętih otrók |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | naſh nebeſhki Ozhe taku lubi, kakôr naſs ſam Jęsus Chriſtus sagviſha, kaj sa enu savupanje móremo my na njega vſelej poſtaviti |
| Robinson mlajši (1849): | bi se ne podaval v tako strašno nevaršino, v kteri zaisto v konec iti mora. Ali Robinson bojazni ni znal, če |
| Tiun - Lin (1891): | in bili bi hudo obtičali. Odvezali smo pripravljen čoln, a zajedno zapazili, da so tujci povezneno džunko že naravnali. Stali so |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | od leta 1851 B 94 „ Oblig. zemljiš. odkupa 5% 78½ „ Zajem od leta 1834 . . . 230½ „ „ „ 1839 . . . 119½ „ „ z loterijo od leta |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | od leta 1851 B 90 Oblig. zemljiš. odkupa 5% 87 Zajem od leta 1834 ... 273 1839 ... 128 z loterijo od leta |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1860): | so že adresirane. Kursi na Dunaji 31. decembra 1859 Deržavni zajemi ali posojila. Obligacije zemlišn. odkupa. (po 100 gold.) Deržavni zajemi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1860): | zajemi ali posojila. Obligacije zemlišn. odkupa. (po 100 gold.) Deržavni zajemi z lotrijami v novem denarji. Druge obligacije z lotrijami. Denarji |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1861): | do hudega sprè. Kursi na Dunaji 31. decembra 1860 Deržavni zajemi ali posojila. 5% obligacije od leta 1859 v novem dnar |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1861): | horvaškein slavonske „ 60.50 5% krajnske, štajarske, koroške, istrijanske . „ 90.— Deržavni zajemi z lotrijami Zajem od leta 1860 . . . „ 82.25 „ „ „ 1860 petink. „ 83. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | da ne le veliki zakladovavci, temuč tudi manjši posestniki zamorejo zakladanje prevzeti, kteri se imajo pri svojih ponudbah le s poterjivnim |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | žag, mlinov, fabrik in steklarnic živi. Steklarna naša roba ne zaklada samo skor cele Italije in Turčije, celó v Anatolii se |
| Mineralogija in geognozija (1871): | velika prečnica, krajša, mala prečnica potem navpik stoji na njej. Zakladna ploskev je romb, v kterem ležite podružni osi. V tem |
| Mineralogija in geognozija (1871): | Grundgebirge, temeljno gorovje, 99, 101. Grundform, prvotni lik, 4. Grundfläche, zakladna ploskev, 5. Grundmasse, temeljna masa. Gruppe (Krystall-), gruča. Grus, grušec |
| Mineralogija in geognozija (1871): | sledeči Naumannov sistem. *) Pregled kristalnih sistemov. A. Sistemi s horizontalno zakladno ploskvijo (gl. §. 8). a. Tri osi stojé druga na |
| Mineralogija in geognozija (1871): | pa tudi lahko skrajša do 0, potem dobimo tako zvano zakladno ali končno ploskev 0P, pod. 22; le-tá se ne nahaja |
| Mineralogija in geognozija (1871): | manjši od prvih. 4. Heksagonalni sistem. B. Sistemi z nagnjeno zakladno ploskvijo. Vse osi so različne; ena ali obé podružni osi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | bolj na drobno v tolikšnih razmerah, da ne le veliki zakladovavci, temuč tudi manjši posestniki zamorejo zakladanje prevzeti, kteri se imajo |
| Genovefa (1841): | in otrôzi — v najlépſhih oblazhilih napravljeni ſtáli, de bi shlahtna sakónſka ſprejéli. Vélike vrata gradu ſo bile s selenjem in zvetlizami |
| Sacrum promptuarium (1695): | drugiga nenajde, ampak de s' mosham myrnu shive. Vidite ò Sakonski Koku Bogu bote dopadli, zhe myr bote lubili, satoraj moshje |
| Sacrum promptuarium (1695): | vishi enu dobru lejtu bote imeli. Sdaj pak bom tem Sakonskem zhaſt ſturil, dokler nyh ſtan je en zhaſtiti ſtan, po |
| Sacrum promptuarium (1695): | lepi, inu nuzni navuk je dajal Aragonski krajl Alphonſus tem Sakonskem rekozh: Tunc matrimonium tranquillè exigi poſſe, ſi maritus ſurdus, uxor |
| Sacrum promptuarium (1695): | imam en par, katera gvishnu ſe bota dobru rajmala tem Sakonskem, samerkajte. V' Rimi en Gospud je bil poslau ſvoj Naveſti |
| Tine in Jerica (1852): | Kako sta se Tine in Jerica v nesrečah obnašala? Keršanskima zakonskima ni tolikanj djalo, če jima je Bog kako terpljenje poslal |
| Sacrum promptuarium (1695): | dobru lejtu imeli, sakaj bo G. Bug vmej vama. Sa Sakonski gredo Vduve; ali imate N. N. ſamerkat de vezh ſort |
| Zoologija (1875): | telesne oblike. Pomislite si, da jako plošnati ribi glavo tako zakrenem, da ima riba obe očesi na isti plati. To plat |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ti bo ſterl glavo, ino ti ga boſh v' peto salasovala. “ Evi Bog rezhe: „Veliko boſh terpela ſ' ſvojimi otrózi. Moshu |
| Sacrum promptuarium (1695): | dershj, je mogal Nesho porozhit, katera Juriu je bila vſe ſalebala, inu she polek rogatiga ſturila: Juri ſe je grimal, inu |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | ſe s'boshjim oloshjam de boſte mogli ſtati super uſſe saleſe tega hudizha. Sakaj nam ſe je vojskuvati nikar s' meſſam |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | de, rezhejo mati; sa to tim zvetlizam tudi tavshenkrat lepe salike pravijo. Vender nikar ne miſli, de bi ti perva s' |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | de ne od veſelja, kakor popréd. Lepe shámetnize ino shlahne salike ſo ſe s' zhafama isvergle, ino ſo ſpet navadne ledinzhize |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | koli jih usadimo, in nam zemljo s cvetlicami in travo zaljšajo? Kdo je vse tako modro in lepo uredil? ” Na to |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | obétalo; nektere s póznim lanam vsejane je višnjevo cvetje prelepo zaljšalo. Mati in hči sté se tega še tóliko veselile, ker |
| Robinson mlajši (1849): | ni nikaki diravec — dereče zvere. Jegova strašljivost ga je ukanila — zalodila ino mu pokazala, česar tam ni bilo. Moram tedaj to |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1876): | da mislijo zdaj tudi Lahi napraviti neko zabavo za omenjeni zalog. Prav tako! — Povedali ste v zadnji štev. „Novic” 1. 1. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1876): | za učiteljstvo v tukajšnjem izobraževališči, ker se napravlja za-nje podporen zalog. Ker pa petje samo za koncert ne zadostuje, naprošeni so |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1876): | bande za koncert dati — sklenilo podariti 50 gold, za podporni zalog za prihodnje učiteljice. „Isonzo” pa pravi, da mislijo zdaj tudi |
| Pozhétki gramatike (1811): | ſtutiſh, ako preteklo deleshje tiſtiga glagola, ktirga hozheſh v' terpivni salog preverniti, sdrushiſh s' pomoshnim glagolam être, poſtavim, tako: Snaniven, Sdajni |
| Pozhétki gramatike (1811): | porèzhe. Take zele isreke li v' djavnimu isrekamo. Naſh terpivni salog je ſilno rédek, ino ſhe ta narvezh |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | deželah postavljene razpošljejo. Iz teh zakladnic ga pa opravičeni prodajavci (zalogarji in trafikanti) po zapovedani ceni (tarifi) na debelo in na |
| Genovefa (1841): | je, ſvôje ſolsé, ki ſo ga ſilile, ſkrit, na kônja saluzhil in ko bi bil trenil naprej sdirja, ſe vitesi in |
| Kemija (1869): | spromeni, dasiravno se menja kemična sostava. V galunu more glinico zameniti kromov ali železni okis, natron ali amonijak more stopiti na |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | je posekan. Imej skerb, de se ti posekan les ne zamoči, de se ga červ ne loti, de se ti ne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | se klada napije dežjá in druge mokrote, zležan les se zamoči in začne peréti in ne razsuši se nikdar več; delj |
| Kemija (1869): | vsled vrenja prevrže v vinski cvet. Ako papir na trenutek zamočimo v žvepleno kislino, dobi lice. Razvročiniš li iste tvari z |
| Gozdovnik (1898): | najdejo dvajset Komančev, ki so bili z lasovi privlekli ogromne zamote bivolovih kož. Zdaj so razjahali, zanetili ogenj, okolu kterega posedejo |
| Genovefa (1841): | isſhla: „Kdor je uſmiljen bo tudi uſmiljenje doſégel. ” Pojdita, tudi sanaprej hozhem sa vajne shené in otrôke ſkerbéti. Obá ſta vſtala |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | opravkih pogostama v Ljubljano hodijo. Posebno skerb naj imajo zavarvanci zanaprej , de bojo vselej zadnji čas do konca mesca Sušca, to |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | živine — konj — ne jedli? Če nas bo dragína tako še zanaprej stiskala, in če nas naš prijatel korún zapustí, bo tréba |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | sim pa tudi zdrav, kakor riba, ino mislim de še zanaprej bom; za to vam hvalo vem. ” „Naj bi bili moj |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | In glej! unidan me je željno poprašal, ali bom še zanaprej zanj Novíce in cerkveni časopis plačal ali ne? in stari |
| Roza Jelodvorska (1855): | se mi kmalo sterdila, ko na to mislim. O bodi zanaprej bolj previden! « |
| Viljem Tell (1862): | Kaj dela tam moj oče? Po jetniški Ne morem tukaj zanaprej živeti. Kakó se tako hudo sem pregrešil, Da skrivam tukaj |
| Čas je zlato (1864): | Lenček ponižno. »Pravo; dečko ti mi dopadeš! šolo imaš tedaj zanaprej prosto in še zláte povèrh. Pokliči mojega služabnika, ki bo |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | več daleč in pota ne moreta zgrešiti, toraj sem vama zanaprej odveč. ” Orzo je res mislil, da se deček boji bervi |
| Zeleni listi (1896): | bo, Ljuboslava, s čim si pridobila to ljubezen. Bodi tudi zanaprej milosrčna do ubogih. Bog te bo imel rad ter te |
| Sacrum promptuarium (1695): | dokler na semli takorshne ſe nenajde? Bodi kakor Socrates, ter sanashai tvoje shene tadlam, inu letu imash ſturiti pravi S. Peter |
| Sacrum promptuarium (1695): | hushi, kakor je tvoja, inu vener je taiſte hudobnost poterpeshliu sanashal. Si tu sic. Zhe tudi ti bosh ſturil, kakor Socrates |
| Sacrum promptuarium (1695): | nebo nihdar hude beſsede vmej nama, oku ona bo meni sanashala, jeſt pak ny. Leta dua fazonetelna vam sakonskem shenkam, inu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſo ſe she po treh ſlabih letnah letoſ ene dobre sanaſhali, in njih sadnji perdelik, edino upanje njih potrebniga shivesha, je |
| Sacrum promptuarium (1695): | de bi ſi lih mosh preprost bil, ſte dolshne ga sanashat, kar ner vezh vam je mogozhe, sakaj de bi ſi |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | druja perzalei mashi kaker Ozha nash: noi zheshenasi Merijo prou isandohtjo potam perporozhi |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | 30 Ozhanashov noi 30 obomari inu 3 vere pa svo isandohtjo inoi bliesek bodosh shlieshou ano shmashniavo boda tevo tabei bek |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | Razun tega, ker stojí cerkev na griču in sicer na zapadu grada, se od tod odpíra cela teržaška olica na morje |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | v svojih skalnatih razpokah in špranjah, vés daljni razgled; proti zapadu pa vidimo tik pod nami globoko Ovčjo dolino, za njo |
| Roza Jelodvorska (1855): | moja draga gospodična! Jez sam si hočem vaše opominjevanje dobro zapametiti. Kar ste nam ravno zdaj povedali, so moj rajnki oče |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | svojo naglostjo, vé hitro pomagati, z ktero svoje gledavce nekako zapana, de mu tedaj ni lahko v sled priti. Tudi reče |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | nalezljiva. Znamnja, ki se pri dergetavnici, in tudi pri križovitju zapazujejo, so: Nobena ni nalezljiva; pri obeh je živinče v križu |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | ne morejo nikogar poškodovati. Če se pa pri vsem tem zapazujejo na psu znamnja, da je bolan, treba je toliko skerbneje |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | ro si ti per nasrazhenomi kronenj praliv jas se sapezhieram stiſto prasveto kerjo, katero si ti pernoshni tega svetiga Krisha |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | sovrashnik kna mora gorei diati. Oh moi presvadshi Jesvs! jes sapezhieram inv Saklenam mojo bojo grieshno dvsho vte kervavi pvet vkateram |
| Zlata Vas (1848): | težko zadéla in milost nebéška ne bó dolgo njih greham zapernašala. “ Ožbè pravi: „Nej mi nikar za zlo ne vzamejo, gospod |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | svo velko barte ferihtuali inu tudei saduebli. TA 60. KAPITL. Sapiknjano al prad tiem obaruati dase kna pergodi an skushan Mitel |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | je saplentano! je skushano svo velko barti. TA 66. KAPITL. Sapiknjano an skushan mitel. Usemi jasenouje al per je odjasenovja noi |
| Robinson mlajši (1849): | to pal je? Oča. Ako je gdo več dolžen, kakor zaplatiti more, tedaj se mu vse, kar še ima vzeme, da |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | ORDINIBUS SIT SEMPITERNUM Amen. TA 65. KAPITL. Andrugi Benediction alje saplentano daspet gori odriesh. Taku rezi ti 3 barti te S. |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | shenjo pokropi inu teſto perſt dei zhier je pozoprano al saplentano mora geniati usa zopernja noi saplentuenje mora gorei jeti alta |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | vihati ti hudi duhovi odte Jame alpa shaza zhier je saplentano! je skushano svo velko barti. TA 66. KAPITL. Sapiknjano an |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | an shtuk sa use zopernje inu sa saplentuenje al je saplentano taku mora gorei jeti. |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | 70. KAPITL. Spet an shtuk sa use zopernje inu sa saplentuenje al je saplentano taku mora gorei jeti. |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | zhier je pozoprano al saplentano mora geniati usa zopernja noi saplentuenje mora gorei jeti alta kai sani resnizhni shtuki so utatnh |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | začne hirati, slabo raste in se redi. Torej je treba zaplivke, narprej ko je mogoče, takole odpraviti. Vsaka bula ima svojo |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | nji napravljati, ker muhe ne morejo do rane, da bi zaplivke vlegale. Ako ena goved drugi z rogom trebuh razpara, da |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | vzdigujejo kožo, in toliko večje so tudi bule, v kterih zaplivki tičijo. Ako ima živina mnogo takih bul, začne hirati, slabo |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | iz jajčkov, ktere so muhe v kožo nanesle. Kolikor večji zaplivki postajajo, toliko višeje vzdigujejo kožo, in toliko večje so tudi |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | na herbtu, na obeh straneh herbtanca najdejo. V ogercih tičijo zaplivki, ki so zrastli iz jajčkov, ktere so muhe v kožo |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | je pa rana z mazilom že obvezana, se ne morejo zaplivki v nji napravljati, ker muhe ne morejo do rane, da |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | more izcejati. Pri živini, ktera na pašo hodi, se včasi zaplivki v rano vgnjezdijo. Lete moraš iztrebiti, preden rano z mazilom |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | Ako živinče nima preveč teh zapljivkov, znamnja bolezni ne postajajo hujše in živinče se samo od |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | ozdravi, ker sčasoma vse zapljivke izkiha; ako je pa mnogo zapljivkov v glavi, se tudi znamnja bolezni množijo in hujšajo. Živinče |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | gospodarskega družtva izvolil poseben odbor, kteri bo preudarjal osnovo tega započetja, in kadar bo ta gotova, se bo dala na znanje |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | tako, kakor ga gospodar pričakuje; to ga zmoti, da ne zapopade, da je le napčna strežba slabe rasti kriva, ne pa |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | davno zaveržena biti, in to toliko bolj, ker se lahko zapopade, da v prav lahki in suhi zemlji drevésa polju gotovo |
| Pozhétki gramatike (1811): | de svémo, zhe sapopádejo te navuke. Sa svéditi, ako mladenzhi sapopadejo to malo gramatiko, je narbolſhi vséti ene ſranzoske bukve in |
| Pozhétki gramatike (1811): | en neſklad. Skuſhnnja in vada. sa mladénzhe, de svémo, zhe sapopádejo te navuke. Sa svéditi, ako mladenzhi sapopadejo to malo gramatiko |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | iztréb, ker zlasti v tistim imenitnim delu živinozdravništva, ki bo zapopadel poduk: kako o porodih živine pomagati, bomo potrebovali po slovenski |
| Najdenček (1860): | rad sim mu ga dal. — Mignonov žalostni stan sim lahko zapopadel. Tudi gospa, njegova žlahtna gospodinja, je umerla in njeni nasledniki |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | in jih na to vižo pokončati. Pod potrebno steljo pa zapopadem jez toliko stelje, da živinske ognjuske (gnoj in scavnico) va-se |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | ne sprevidim — torej čudovite resnice od odrešenja človekovega prav ne zapopadem. ” „Draga Fabíola! ” odgovorila je Miriam „modrejši učeniki bi vas morali |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | ſtopiti sa nebeshkiga krayleſtva volo. Katiri more tu sapopaſti, ta sapopadi |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | sakon ſtopiti. On je nym djav: te beſſede namore uſſaki sapopaſti, ampak le uni, katirimu je danu. Sakaj eni ſo, katiri |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | v' sakon ſtopiti sa nebeshkiga krayleſtva volo. Katiri more tu sapopaſti, ta sapopadi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | in pisati začel, de, ki niso pričijoči bili, tega nikakor zapopasti nemorejo. Ob svojim godu, ko je tretje leto dopolnil, je |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | sedaj 1 gold. in 6 krajc. veljá, kar je lahko zapopasti iz tega, da od tistiga časa, kar je železnica iz |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | hudi” pritisne”. Kakor dolgo si človek ne prizadeva natornih prikazkov zapopasti, mu morajo vraže pomagati. Ali pa ni žalostno slišati, da |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | očitne, da jih vsak lahko z roko potipa; zato ni zapopasti, kako da je mogoče, da gospodarji večjih zemljiš in da |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | viſſoku skrivne nable, aku be njeh ſamogl uſſake slabe zhlovek ſapopaſti. Enu poniſhnu serze nezh v' viri napreudarja, aku se toku |
| Sacrum promptuarium (1695): | vir, & mulier benè ſibi conſentientes. Inu dokler Sakon duej pershoni sapopade, morem tedaj dua fazonetelna taiſtom shenkat, eniga Moshu, tiga drugiga |
| Ta male katechismus (1768): | Kristiane, katiri so, so bli, inu kadej bodo, v' sebi ſapopade. Zhetertezh, inu naposled: De v' ti Zirkvi je ena gmajna |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | v'porednemu ushezhnoſt zhute, kar en velik strah v'sebi ſapopade. Taiſte ima enu preprizhanje prave obstanovitnoſte, katire se napuſty ne |
| Ta male katechismus (1768): | Kaj je pak teh drugeh proshnâ ſapopadek? Te ſadne triproshne ſapopadejo taiste ſlega, od katireh be imelli ſhelleti odresheni biti, kakershni |
| Ta male katechismus (1768): | ter bres navoshlivoste, klubuvanja, ali poſhellenja per myru ſhiveti. Kaj ſapopadejo boſhje ſapovde v' sebi? Tu: de se ima Buh, inu |
| Gozdovnik (1898): | hodi! Če pridejo, pobegnem, pa… Komanč pretrga besedo boječniku s zapovednim mahljajem roke. »Moj brat pojezdi s svojimi mulami proti polnoči |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | bolezni svitli nadvojvoda Miroslav (Friedrich), C. k. admiral in vikši zapovednik pomorstva, še le 26 let star. (Vikši škof v Ostrogoni |
| Valenštajn (1866): | hajd' na delo! Gordon. Moj Bog! Butlar. Na svoje mesto, zapovednik! (Gordon plane ven. ) Hišnik (priteče). Kdo tako drzno tu razsaja |
| Gozdovnik (1898): | Sokoljeoko? « »Moj rdeči brat je izkušenejši od mene; on vodi zapovedništvo. « Sokoljeoko se nakloni ponosno in pritrdivno ter stopi k trgovcu |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | is njega pyli: inu JEsus je v* duhu shaluvov , je saprizhov, inu rekuv: Pole, mojeęa Isdajavza roka je s'mano per |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | is njega pyli: inu JEsus je v' duhu shaluvov , je saprizhov, inu rekuv: Pole, mojega Isdajavza roka je s'mano per |
| Robinson mlajši (1849): | ino pol mére grahu, pak se je po peteh mesecih zaradoval, ko je dvanajstkrat toliko nažnol nažel, naimer štiri mere žita |
| Ferdinand (1884): | neznani gospod z rudečim plajščem in mečem, ki je prišel zarano sè svojim slugo v grad? « popraša zdravnik radovedno. »Vešč zdravnik |
| Genovefa (1841): | prijétnim kraju ſtal. Ko ſe je grof s ſvôjo mlado sarozhnizo grajſhkim vratam blishal, ſo shé njegovi ſlushábniki in podlóshni — moshjé |
| Blagomir puščavnik (1853): | so nektere bolj prijazne sobe, v kterih vitez s svojo zaročnico stanuje. Od tukaj se vidi dalječ čez Rajno po daljni |
| Blagomir puščavnik (1853): | posebno pa od razsipa razdjanega grada, pod kterem je drazega zaročnika pokopanega mislila. Na to se s sinkom zgubi v černi |
| Divica Orleanska (1848): | pisanimu risu v nohte trešla te, Če bil bi mladi zarod oroslanki vzel, Sprositi znal bi milost alj zanašanje; Divico srečati |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | Zato rečem: Vaša sopruga je prešestnica, in njen otrok je zarod viteza Olivna, in kdor mojimu govorjenju ne verjame, in čast |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | kar je Vodnik od sebe le pel, Povzema si zdanji zarod vesel: „Latinske, Helenske, Tevtonske se učim, Za Vile slovenske Živim |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | ſliſhali? 13. On pak je odgovóril, inu je djal: Vſaku saſajenje, katęru ny mój nebęſhki Ozha saſadil, bó s' kórenam isruvanu |
| Biblia (1584): | beſsedo ſliſhali? On je pak odguvoril, inu je djal: Vſaku saſsajenje, kateru nej moj Nebeſki Ozha saſsadil, bo vunkaj iſtréblenu: Puſtite |
| Stric Tomaž (1853): | ker se mu ni po sreči izšlo. Še tisto noč zasede konja in dirja k bližnjim naselbinam, ljudi nabirat, da bi |
| Stric Tomaž (1853): | Zvedivši tedaj mladeneč, da je bil Tomaž ravno kar odpeljan, zasede konja, in po ravno tisti poti za njima dirja. Doteče |
| Gozdovnik (1898): | dvema vakveroma (pastirjema), kakor mislim, preti jim morda nevarnost. « Zopet zasede, ter gre po sledu. V kratkem spozna, da so utisi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | dolga in gosta brada zakriva skoraj ves njegov velki ogerlji zaslic ali zavihalo. Zraven je ena slaba duhovna suknja ali talar |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | je blizo tri dni terpelo; tretjo noč pa je krajača zaspanec prijel in več se mu ni ljubilo šivati. ” Vzel je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1882): | lučih sinja plan miglja — —” Tudi druge soromarje zmagal je bil zaspanec; do malega vsak poiskal si je bil bolj ali manj |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | nato so pili dalje, dokler jih ni premagala nezmernost in zaspanec. Nazadnje so ležali in smrčali vsi, deloma pod milim nebom |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ki ſo porozhali, ſin eniga ismed téh ſhtérih parov bili. Saſtáviza, pa tudi sabávljiza. Na Krajnſkim je v zló lépim kraji |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | iz céliga brez moderca in rokavov; nikoli je brez pregače (zastora) vidil ne boš, ki je iz volne sotkana in umetno |
| Mlinar in njegova hči (1867): | upaj nanj — on bo — (jok jej zapre besedo, in s zastorom si obraz pokrivši gre. ) Janko. Šla je! Zdaj je vsega |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | use merslze? Ti morash jmeti 3 obvare inu nate pervi sashribei: taku † iu nomine † patris † Jesus † nata druji pa sashribei † et |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | pervi sashribei: taku † iu nomine † patris † Jesus † nata druji pa sashribei † et filii † † Nazarenus † nata trezhie pa sashribei † et spiritus sanc |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | vsemi prapeshzheniga veteka noi naredi ano zhovieshko poduebo venka? noi sashribei te besiede nanjo? AMORREM LUEA ZERMEA STRIAN OSMADEUS OSTORATTEN noi |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | naiprai sbarei ti niegovo kerſtno jeme noi niegovo jeme ti sashribei na an zedelzh anu ti teſti zedelzh nesi nabritof uzhatertovazhar |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | nata druji pa sashribei † et filii † † Nazarenus † nata trezhie pa sashribei † et spiritus sanc- ti |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | oberniti, da bi sinove po očetovej smerti ob premoženje pripravili. Zategadelj pokliče nekega dne pošteni starček vseh sedem sinov k sebi |
| Zoologija (1875): | tvorbah dobivajo se mnoge vrste okamenjene v obilji, ter so zategadelj sosebno imenitne za geologijo. (Glej v mineralogiji pod. 140.). Peti |
| Občno vzgojeslovje (1887): | pojmi so sicer še zelo nepopolni, večkrat napačni, to pa zategadelj, ker sodelujete pri tem mehanična reprodukcija in fantazija. Vedno večja |
| Robinson mlajši (1849): | vemdar tako da je imel lice k morju oberneno, ino zatoga delo ni mogel izvedeti, kako ž njegovimi drugi stoji. Zdaj |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | je Joannes Kàrſtnik: on je od mèrtvih gori vſtal, inu satęga vólo ſe zhudesha ſkuſi njega godę. 3. Sakaj Heródesh je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | mehke in ne preterpé lahko vipavske poletinske vročine, jih navadno za tega voljo le zimce (zimske vina) zovejo. XX. Nekaj od |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | čebulja rastlina in je bila Aphraditi posvečena, ktera se je za tega voljo velela ' Aχιδαλις²) in luk (čebulja) je bil zaznamek |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Naj „Novice” tudi enkrat govoré od vipavskega vina, pa ne za tega voljo, da bi mu po nevrednem hvalo prepevale, ampak |
| Mlinar in njegova hči (1867): | Ne, tega ne mislim reči; to sam Bog sodi! Le za tega voljo govorim o tej reči, da spoznaš, da nisi |
| Mlinar in njegova hči (1867): | Janko. In za tega voljo sem je jaz umoril, hočeš še reči! Micka |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | vzunaj obernjena, svitloba pritisne, tedaj me vselej neznano zasklí, in zategavoljo obvezo nosim”. Oberneta se drugam in prideta na dvorišče, kjer |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | je leto za letom sejalo na ravno tistih njivah, ki zatega voljo niso mogle tako rodovitne biti kakor so sedaj, ker |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | žita v hramih (magazinih), se zamore zatega voljo tukej skorej bolj po ceni kupiti, ko v Banatu |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | imeti in je vodstvo mahoma sklenilo podpisovanje , se bo nek zatega voljo celó pravda naključila ti banki. — Vsi časniki dunajski pretresajo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | pomaga, kjer le zamore. „Jaz pa mislim, da nas nocoj zatega voljo silni Perun tako tepe, ker spet nova odpadnjenka je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | vojske in nove deržavne naprave so pomnožile stroške deržavne in zatega voljo tudi davke. Da v kratkem rečemo: vse drugačno življenje |
| Robinson mlajši (1849): | s sebo na ladjičko vzela. Pak sta ladjico v mali zatok — zaliv potêgla, ino sta se ze vsem, kar sta na |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | ga je tako bacnil z nogo, da se je daleč zaterkljal, kar je zelo razveselilo cesarsko visokost in jih malo potolažilo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Da izprosijo si blagoslove. Bog podade jim nebeške ključe, In zatvorijo nebesa sedme In udar'jo pečat na oblake, Da ne vliva |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Prosit iti Boga resničnega, Naj podade nam nebeške ključe, Da zatvorimo nebesa sedme, Da udar'mo pečat na oblake, Da ne vlije |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | mati Slava v jezik svoj sobrala In v čudotvornih strun zavjela kore; In ko je Tvoje duše moč spoznala — Da večno |
| Ferdinand (1884): | ni pri zdravej pameti. Sluga je prinesel, kar mu je zaukazal grof; potem pa mu je voščil lahko noč z žalostnim |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | dajo ne samo vsakdanje prigodbe beržej razglasiti, ampak tudi krivi zaumeni med ljudstvam ložej popraviti, — laží, ki jih nevedni ali hudobni |
| Valenštajn (1866): | nejma vere v prostovoljno blagost, I stavi le v slabost zaupanije. Valenštajn. To vem, da hudo svét me sodil bo. Sam |
| Sacrum promptuarium (1695): | kramar ga naloshj s' ſvojo kramo, ter she verhi ga sausede, ter ga podvisa hodit, de bi posnu na ſemein neprishla |
| Robinson mlajši (1849): | se na etem ostrovi zderževale bi uže to bil davno zavaral. A pak te bi se tude Petek ne bil zdrav |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | svedočbami je g. deržavni pravdnik tožbo zoper Ano Aleksander zavolj zavdanja rajnce preklical in višji c. k. sodíi na Dunaj predlog |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | naj sledijo iz zatožniga pisma važniši zadeve, ki so jo zavdanja sumljivo storile, s tistimi rečmí vred, ki so v poroti |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | ali je marsikteroreč drugač zavíla; tako je, napriliko, zastran zavdanja svoje rednice poprejšni govor toliko spremenila, da je sedaj rekla |
| Kemija (1869): | vré pri 61° C. Vsopljena njegova para vzame človeku zavednost in čutnost, zategadelj se pogosto rabi pri kirurgičnih operacijah. 3. |
| Oče naš (1854): | je ležal v težki medljevci, ktera mu je prav malo zavednosti pustila. Vidil je dostikrat dobre deklici Rozalio in Marieto pri |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | se po vsem životu potijo, stokajo in perhajo, so brez zavednosti in občutenja. Kedar napad neha, ki nektere minute ali četertinko |
| Oče naš (1885): | njegove hiše debeli konec puške na hrbet, da je brez zavednosti na tla padel. Ko se je zopet zavedel, je videl |
| Oče naš (1885): | je ležal v težki medljevici, ktera mu je prav malo zavednosti pustila. Videl je dostikrat pri svoji postelji dobri deklici Rozalijo |
| Oče naš (1885): | vé, kako se bo bolezen izšla. Dolgo ste ležali brez zavednosti. Z božjo milostjo ste se zopet zdramili. Prejmite zdaj svete |
| Ta male katechismus (1768): | malikuvanje, vejshzhuvanje, naperjasnoste, prepirenge, navidlivnoste, jeſe, ardrie, resplatenja, ali resdirenge, ſaveſe, navoshlivoste, ludumorstva (mordrie) pijanoste , poſhreshnoste, inu kar je vezh takega |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | is godi nazieſtah al naraishi savol shlahtah ludi dajem shes saveshash? taku rezi o Flinka al je Flinka alpaje Pistola pa |
| Divica Orleanska (1848): | zoper vas? Katerih vam dolžnosti ni dopolnil? Vas častoglad, sirov zavid vas tira, Jez mati sim, tedaj ga smem čertiti. Talbot |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | gosta brada zakriva skoraj ves njegov velki ogerlji zaslic ali zavihalo. Zraven je ena slaba duhovna suknja ali talar bolj siv |
| Občno vzgojeslovje (1887): | kar mu veleva nagon. Duševni razvitek je v tej dobi zavisen pred vsem od pomnožitve in popolnosti nazorov; delovanje domišljije se |
| Občno vzgojeslovje (1887): | njegovega „jaz-a“; to hotenje je njegovo, — človek je pri tem zavisen le od samega sebe, on je psihično svoboden Kadar koli |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | na l: ako „bodeš (boš) delal” (si laboraveris) itd. — Za zavisne stavke veljajo tedaj še nekdanje — stare postave (pravila), ktere pa |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | Tukaj govorimo le od zavisnih stavkov). In zlasti gledé na zavisne stavke se je g. Navratil močno skazal. On nam je |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | Ako sta pa dve vrsti števil takó druga od druge zavisni, da spada k 2-, 3-, 4-, ... mkrat tolikemu številu jedne |
| Občno vzgojeslovje (1887): | in da li smo zdravi ali ne. Taki občuti so zavisni od tega, da li se delovanje življenja pospešuje ali opovira |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | On nam je pervi razodel, da je raba glagolska v zavisnih in nezavisnih stavkih različna, zlasti glede na slovenščino in serbščino |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | misli le-ta raba zdaj še ne more sploh vpeljati. V zavisnih stavkih je to po njegovi (tudi po moji) misli že |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | na veliko korist populiti in zatreti. (Tukaj govorimo le od zavisnih stavkov). In zlasti gledé na zavisne stavke se je g. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | vinogradniki bi bolje storili, ko bi tersje posekali, in si zavode (hoste) zopet podredili; zakaj iz takih senčnih goríc se dobí |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | uha, inu ga je osdravuv. Inu je k' Petru rekuv: Saverni tvoj mezh v' noshenze, sakaj uſſi, katiri mezh uſamejo , bodo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Puft' naj ſe bo kri ohladila, Şe bo she pamet savernila ; Mofht bo vino! Tak' je s mladino. Şmefhen prepir. Sa |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | pa mi tudi ne gré v glavo, zakaj bi ti zaverženci več vedeli ko drugi ljudje, ki so boljši od njih |
| Maria Stuart (1861): | njeni vzel je mir, pokój, Presunil serce s sulico ljubezni. — — Zaverženec, ti nisi, kar si bil! Zakaj bi v babjih solzah |
| Divica Orleanska (1848): | glave in negotoviga koračenja. Sestri njene, zagledáje jo, daste znaminja zavzetja in radosti. Za njo pride kralj pod krasnim od šterih |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | Lena z zavzétjem sterne roké in reče: „Oče nebeški, kaj si je to |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | le tvoji grosdiki. Ta moder zelo ſe ſhe na jeſen sasábi, in nameſti de bi ſe po lepi poti ſprehajal, po |
| Genovefa (1841): | milimi ſolsami v nebó pogleda in zhaka, de ſe dan sasóri. Pa novo terpljênje ji prinêſe. Gerdo, megléno jutro je bilo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | De ſklenete ſe enkrat nájni póti, Ljubésen bres lozhitve de sasóri Po ſmerti náma tàm v nebéſhkim dvóri. ” (Dalje ſledí. ) Od |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | žena in hči so se že, prédin se je dan zazôril, na pot napravili, de bi jima samí veselo novico svojiga |
| Najdenček (1860): | svojim strahu sim celo noč tékel. Ko se je dan zazoril, sim bil v tujem, čisto neznanim kraju. Zdalječ sim zagledal |
| Gozdovnik (1898): | hipa do hipa ter plavnemu otoku se bližajoča. »Napravili so zažigalko, vedoči, da vsekako jo mora tok prignati na otok ter |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | inu po telesu lube. Deslih sem jeſt nad boſhjo gnado ſeſhihrana bila, inu deslih sem uſſellej temu narvishemu dapadla, nisem vonder |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | Boshio popounima zhes dali, kyr negove ozhetne lubesni pruti nam sashihrani dergazhi miſlit na ſmemo, koker de Bog, katiri je ta |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | kyr je naſh Ozhe v' Nebeſſih, ali niſmo mi vezh sashihrani, kader mi naſhe shelie, inu proſhno na negovo volo spuſtimo |
| Robinson mlajši (1849): | to neizrečensko rádost počutila, da sta iz te nagle struge izbegla, ino na tiho morje stigla — prišla. Petek je od veselja |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | in jo pobegnili, kot de pridejo v Ljubljano k vojaški zberi. Če pa bolj na tanjko pregledamo take ljudí, bomo koj |
| Stelja in gnoj (1875): | to zgodi z gnojnico ali s kakimi pomijami ter z zblojeno vodo; potem pa se pusté, da se nekoliko ugrejejo in |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | noi Bogu sinu † inu per buegi svetomi Duhu † jes vas sbodram inu permoram skues ta Gospueda Jesusa Kriſta inu skues nia |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | inu dase ti menei pokoren skashah? Jas N. N. taba sbodram noi klizham noi toza zetieram inu permoram o Duh da |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | menei ti ofenporei al resodei te skriti shaz: jas tabei sbodram: noi sarothim: inu tabei klizham: viemeni inu umozhi noi ugvauti |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | to maivengo, barti aden sa drugim. Jas N. N. taba sbodram noi pegeram oh duh da pokashi te dnarje katere si |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | skrov inu sa poveshov: Jas N. N. taba klizham noi sbodram noi sarothim inu permoram oh ti Duh da skashi ti |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | si ti tukei skrou? Jas N. N. taba pegeram inoi sbodram oh ti duh da skashi ti mene te shaz, kateri |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | noi vino, poklizha? 2. Jas N. N. taba sarotim noi sbodram zerzerellus inu skues mvezh tah Efangeliſtou S. Matheus S. Lukasha |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | shie prei povedou: kaker shitro porazhash jas taba sarootim noi sbodram: furt rezi jas tabe donkam? |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | ze: inu skues krishtusha jas tabe sbodram? noi skues vse mozhi pra svetah Sakramentou: inu skues bondlenje |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | tabe nanam pokoja doklier se naperkashesh natam kraji. Ta trezhji Zbong al sarotenji. Ta naisvoreishi krji Jesusa Kriſtusa sheni sheni shem |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | tab N. vidov? tamo jemluji samsvoji kerſtno jeme. Ta pruevi Zbong al sarotenje Jas N. tebe sarotim ti Ziperjanishi hober Mon |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | INRI te Zbong je naivesh skushan biu od ludi te Zbong je ta |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Ta drugi Zbong al sarotenje. Jas N. tebe Sarotim hobermon per buegi Abraham |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | pater Bolfa uzelouzi. TA 48. KAPITL. Te ie tapravi Ziprianshi Zbong al sarotenje tu |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | INRI te Zbong je naivesh skushan biu od ludi te Zbong je ta pruevi udrukan biu notre v' jemberse utam lete |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | In kar je Vodnik od sebe le pel, Povzema si zdanji zarod vesel: „Latinske, Helenske, Tevtonske se učim, Za Vile slovenske |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſklepu. Ko je Jesuſ védil, de vſe opominjevanje nizh ne sda; mu je sadnjizh djal: „No, pa ſtóri no, kar miſliſh |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | spredniki še pred petdesetimi leti niso povsod poznali. Koliko to zdá! koliko veljá! 2. Travniščne. Dasiravno so te pri nas še |
| Mlinar in njegova hči (1867): | Ne pojdeš v mesto ne, dokler pri mojem bratu kaj zda beseda. Le potrpi, vse se more še na bolje obrniti |
| Robinson mlajši (1849): | krokom skoro dar na konec goše prišla, ino se zastavila. Zde je Robinson svojemu tovarišu v uho pošepetal, da bi se |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | drugu pak od nedra al konza tiga herbtá, glih na sdol; kjer tedej te dva leſsa, en glih ogèl ſturę, inu |
| Kuharske Bukve (1799): | ſroviga maſla rasbęli, inu jih polì; potle pokrì, daj sherjavze sdol inu sgor, naj ſe dinſtajo. 88. Sirni pezheni nudelni. Pęt |
| Kuharske Bukve (1799): | s' maſlam, deni notri rajſh; pokrì, daj sherjavzo sgor inu sdol, ſpezi, vender ne prevezh; potle ga raskopaj v' ſklędo, inu |
| Kuharske Bukve (1799): | putram namashi, kuhanje notri deni, pokrì, daj sherjavzo sgor inu sdol, sapezi rumeno, potręſi s' zukram. 103. Jabuzhno kuhanje. Oluplene jabuka |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | de je shito na tak dober kup priſhlo, kakor pokashe sdolej sapiſana Shitna zena v letu 1817 pred shetvijo. fl. kr. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | naſ pa dolsih polen na ognjiſhe navalé in sgorej in sdolej derva sapſtojn goré. Koliko derv bi ſe tukaj lahko prihranilo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | ne lese tjè po tleh; satorej ni treba shebljev od sdolej v noge sabijati, s kterimi ſe pod ali tlak poſhkodva |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | družinski izbi vso merzlo sapo požerla, takó de je bilo zdolaj dosti gorkeji, kakor v moji, in kadar že v pečí |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | piš , od zgoraj v cev vlivati jela , in je narobe zdolaj še veči nepotrebno vročino napravljala, takó de je bilo treba |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | vročino napravljala, takó de je bilo treba večkrat zató okna zdolaj odpréti, de sim jez več gorkote gori dobil. Ta napaka |
| Rudninoslovje (1867): | štiri pravokotne navpične robove aa', i pokrita je zgoraj i zdolaj ali z horizontalno ploskvijo, namreč s kvadratom(sl. 45) ali |
| Mineralogija in geognozija (1871): | pravilno na dvé strani ploščate, tako da ploskve zgoraj in zdolaj vzporedno ležé ter so včasi tako debele, da delajo velikanske |
| Mineralogija in geognozija (1871): | tvorbe v Alpah in zdaj se navadno takole deli od zdolaj gori: Po Slovenskem so jako razširjeni, na Kranjskem menda med |
| Mineralogija in geognozija (1871): | tisku *) postrani na sklade. Druge prikazni vzrokuje tisk, ki od zdolaj pride; po njem postanejo nagnjeni in vzdigjeni skladi, koji se |
| Zoologija (1875): | torej pri tej ribi hrbet in trebuh nista zgoraj in zdolaj, kakor pri druzih ribah, temveč desno in levo. Ploče so |
| Gozdovnik (1898): | skala obadva očem občudujočih gledalcev. Ti zapuščajo odrovje, da ga zdolaj pričakajo. Konje v ogradbi je bilo treba še omehčati z |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1862): | Povabilo. Vstreči mnogim željam Celjanov in daljne okolice položili so zdolej podpisani prošnjo pri c. kr. namestništvu v Gradcu, ter ji |
| Mineralogija in geognozija (1871): | pod. 21. Ker se ploskve ne snidejo ne zgorej ne zdolej, storijo tako imenovani odprti lik, ki se zapre še le |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1875): | pa po tem, da preuredbo namerava vse politične uprave od zdolej do zgorej, mi daje priliko, o vseh oddelkih politične uprave |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1880): | vliti. Opomniti je še, da mora tu popisana kad imeti zdolej vratica, kakor sod. Gospod vodja nas je še podučil, kako |
| Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881): | mu ukazal, zakuriti pod zemljo, da bi vsejano seme od zdolej gorkoto dobivalo in hitro rastlo. |