zdrav zdravilstvo zdravitelj zdravnija zdravo zelenica zelenina zelenjad zelenjak zelina zelinje zelje zemljak zemljiščen zemski zenfov zenof zevčica zgibniti zgledovati zgovoriti zgrabljiv zgreti zgrevati zidarija zidobled Zilogora zimca zirati zirkel zlahkoma zlajšati zlajševati zlat zlatišče zlatoisk zlatoka zlatovišče zleg zležan zlovesten zloženina zmagalec zmaganec zmagljivo zmanjševati zmaukljiv zmešanje zmet zmirom zmisliti zmlajen zmrzlinica značajen znajdba znajden znajdenje znajdvavec znanilen znanstvo znaten znositi zrast zraščenina zravenbojevalec zunaj zvedljiv zvedljivost zvek zveličan zveličanski zvere zvest zvestost zvezdarnica zvezdavec zvezdočnik zvezdogledec zvezdoznanstvo zvezec zvonik Zvonik zvreči
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | kervi , in to tudi tretji dan storiti, če živinče ni zdravejše. Solitar in brizglja se tako dolgo živinčetu dajeta, dokler ni |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | dal Dr. Janes Bleiweiſ, sdravnik sa shivino, z. k. uzhenik sdravilſtva sa shivino in tajnik z. k. kmetijſke drushbe v Ljubljani |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | je škoda zdélo zavréči, néki kmét — mojster skaza v živinskim zdravilstvu — kteriga so za svet prašali, jim ni vedil rasložno dokazati |
| Botanika (1875): | les je pa le malo vreden. Vrbovo lubje rabi V zdravilstvu, ker ima mnogo v sebi neke grenke tvarine ,,salicin” imenovane |
| Botanika (1875): | tiste najbolj imenitne izmed njih, ktere so v obrtniji, v zdravilstvu, v poljedelstvu ali v kakem drugem obziru človeku važne. A. |
| Botanika (1875): | škotskem bršljanu (Mikania scandeus), priljubljenej rastlini za v viseče lonce. Zdravilstvu rabijo: lapuh (Tussilago), kterega rumeni cveti se zgodej spomladi pokažejo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ko je sedmo leto dopolnilo. S. Smeſ. (Kakó neki ruſovſki sdravitelj pijanzhevati odvaduje ). Dr. Şhreiber, ruſovſki sdravitelj, sapré hudiga pijanza k |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Smeſ. (Kakó neki ruſovſki sdravitelj pijanzhevati odvaduje ). Dr. Şhreiber, ruſovſki sdravitelj, sapré hudiga pijanza k ſebi v isbo (zimer) in mu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | kaj mi je storiti, če se smetena ne da vmesti. Zdravitelj: Ne bom je govoril kar besedice več od copernije, ako |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | zoblejo in se ozdravijo! Glejte! ti so bili učtelji francoskiga zdravitelja. Prav zlo se je bati, de bi ilovnat zdravitelj kmalo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | dvóri. ” (Dalje ſledí. ) Od navadnih napak pri mléku. (Pogovor živinskiga zdravitelja z hišno gospodinjo. ) (Na dalje. ) Zdravitelj. Če je živina na |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | móre. (Dalje sledi. ) Od navadnih napak pri mléku. (Pogovor živinskiga zdravitelja z hišno gospodinjo. ) (Na dalje. ) Zdravitelj. Danes bova nájin pogovor |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Če je pa krava bolna, ne obotavljajte se, ampak umniga zdravitelja poišite, ki bolezen pozná in jo pametno ozdraviti zna. — Če |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | tabák. V. Vodnik. O navádnih napak pri mléku. (Pogovor živinskiga zdravitelja (lékarja) z hišno gospodinjo. Zdravitelj. Nar pervo vam hočem od |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | kam spraviti. „Kadar je dovelj repe, je malo bolnikov” pravijo zdravitelji; po tem takim bomo Boga hvalili, zdraviteljem pa slovo dali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | bolezni med ljudí, kterih so bile nektere take, de se zdravitelji v njih niso zavedli in jih tudi niso poznali, kakor |
| Ta male katechismus (1768): | greh, inu koker ene od Kristusa, tega boſhjega Samaritana napravlene ſdravnie, ali arznie. K' ſadnemu: Ke v' teh brumeneh, katiri se |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | trave, se mora s travo kermiti, ali pa, kar je zdravejše, o lepem vremenu na pašo spušati. Pozimi se konju bolj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | varno, zakaj krajcerji so iz kotlovine narejeni, na ktéri se zelenica (Grünspan) nabere, ki je prav zlo strupéna. Prav nedolžno sredstvo |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | ino po takih cevih teče, v katerih se dostikrat strupna zelenica alj zelen volk naleže; njo kakor tudi nikoljko kupra žganje |
| Kemija (1869): | tuha, 388. Gredice, Salzgarten. Grodelj, Roheisen, 422. Grunspan, zeleni volk, zelenica, 434, 463. Guma, Gummi, 482. Guma skrobova, Starkegummi, 481. Tragantgummi |
| Kuharske Bukve (1799): | pezhęnke, ali kar pezheniga oſtane od koſhtruna, kopuna, Basanta, jerebíz, selenine, ohrovta, en zhebul, rępo, korenje, peterſhila s' korenino, sélene, muſhkaplęta |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | in lepo vredjen vert **), kteri je razdeljen v vert za zelenjad itd. in pa v vert za samo sadje, kteremu je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | tako, da v gostivnicah celó poleti je bila ta prešana zelenjad (comprimirte Gemüse) pogostoma na mizah, in v poslednjih dvéh letih |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | je, da je prekuha ta prav dobra. Pozimi presno (frišno) zelenjad ali sočivje na mizo dati, bi utegnilo marsiktero kuharico mikati |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | bolezen. — Veliko se govorí zdaj od nove znajdbe presno (frišno) zelenjad in sočivje tako vkup stlačiti, da se potem v zavitkih |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | ohrovta v štacuni gosp. Klebeljna, ki je več te prešane zelenjadi in sočivja iz Frankfurta prejel; veljal je zavitek 30 kr. |
| Mineralogija in geognozija (1871): | 52. Grünerde, zelena prst, 53. Grünsandstein, zeleni peščenec, 76. Grünstein, zelenjak, 71. Gyps, mavec, sadra, gyps, 36. H Haarkies, lasasti kiz |
| Mineralogija in geognozija (1871): | granit pa se je potem še vzdigoval, ž njim tudi zelenjaki in porfiri brez kvarca, in tvorbe, ki so tačas postale |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | KMETIJŞKA ŞHOLA. (Na dalje. ) Zheterto nedeljo. II. Od rasdelovanja zelin — ledin ali rovtanja *) ˛Soſedje! vam je snan Visharjov dom sa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | poljam kaj taziga ſveta, ki mu nizh ne perneſe. Rasdelovanje zelin in popravljanje kmetijſtva naj bo vedno delo , vedno oſkerbevanje. Kar |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | v ſenoshiti rasdelal; satorej vam hozhem daneſ nekaj rasloshiti: Kako zeline rasdelovati, in prasnobe k pridu perpraviti. Skoraj vſaki is vaſ |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | to krivo, ker ſim koſ semlje tikama tvoje gredize v' zelini puſtila, de bom na njej prejo bélila. Vſe polno divjih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | rasdelajte ga, in ſadite ſadno drevje, krompir, in drugo kmetijſko selinje, ki po rasdelanih novinah dobro porata. Rasdelovanje in popravljanje mozhvirniga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | meſza kosaperſka zvetje pognal; ko je sima naſtopila, ſo mu selje pol zhevla od semlje viſoko poresali, potem ga s liſtjam |
| Robinson mlajši (1849): | bob — vlaška répa podzemljica zemljak! Vsej ravno tako rase, kakor ste ji, otče popisovali. Ljubor |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | sponesla; vse kaže, da se ji sploh ne prilegajo tukajšnje zemljiščne razmere. V državni trtnici v Gumpoldskirchnu smo poskušali umetno oploditi |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | revno kalili; videti je, da jim ne vgajajo prav tukajšnje zemljiščne razmere; vzrastli ste le 20 do 30 cm. ; po letu |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | za vsako posebej (pr. Stück), a pri vseh državnih papirjih, zemljiščnih odveznih obligacijah, zastavnih pismih (Pfandbriefe) in večinoma tudi pri prioritetah |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | od dne 1. oktobra); b) 2400 gl. k. v. štajerskih zemljiščnih odveznih obligacij po 104 (5% obresti od dne 1. novembra |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | da smo lahko prav jasno spoznali, kako se prilegajo našim zemljiščnim razmeram. Številki 1 in 2 ste bolj revno kalili; videti |
| Divica Orleanska (1848): | rahlo za rôko. ) Ti vidiš le stvarí zunajno skorjo, Kér zemska vez ovéra tvoj pogled; Jez gledala v nesmertno jedro sim |
| Mineralogija in geognozija (1871): | so se iz jezer in zatoraj jih vidimo kot kotline zemske brez premogovega apnenca, včasi ravno na drobu ali granitu ležeče |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | to pergliho k' ludęm govoruv: nebeſhku krayleſtvu je enaku enimu senofovemu sernu, katiriga je en zhlovek usev, inu na ſvojo nivo |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | je on napręj poſtavil rekózh: Nebęſhku krajlęſtvu je enaku enimu ſenofóvìmu sèrnu, katęru je en zhlovèk vsęl, inu na ſvojo nyvo |
| Kuharske Bukve (1799): | Iota; vſe ſkup vkuhaj goſto, kakor męd. 295. Druga visha; senof ſuh perpravlen. Senofovo moko s' jęſiham inu vi- |
| Kuharske Bukve (1799): | Senoſ narediti. 293. Drugazhi. 294. She drugazhi. 295. Druga visha, senof ſuh perpravlen. 296. Kiſlo sele prav kuhati. 297. Telęzhje herbtne |
| Kuharske Bukve (1799): | 3) Stolzheni bęli inu zherni senof savri s' ſladkim moſhtam, inu s' lemonovim drobno sręsanim lupkam |
| Kuharske Bukve (1799): | pokuhani moſht, ali v' kúhano vino tręſi pozhaſi drobuo ſtolzheni senof ſkusi ſito, meſhaj, ogaſi notri goręzho oglje. Hrani v' poſôde |
| Kuharske Bukve (1799): | 241. Rępo hraniti. 242. Senof narediti. XXI. Navk od rasręsanja. 243. Pezheniga kapúna sręsati. 244. |
| Kuharske Bukve (1799): | narędi majhene bobe is tiga teſtá, inu jih poſuſhi. Kader senof potrębujeſh, deni bobke v' ſladko, al v' ozukrano vino, męſhaj |
| Zoologija (1875): | omako, bokasan zvano, ki je na glasu kakor posebna slaščica. Zevčica (Chama) in čančica (Cardium). |
| Gozdovnik (1898): | vedoč, da bi plačal s življenjem, ko bi le pretivno gibnol z orožjem. »Dolu s puško,« grmi Rdoles. Takoj spusti don |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Matizh. (iſhe v' arshati , ene papirzhe vùn slęzhe, inu jih sgleduje. ) Zha- |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | en del redniških potroškov plačajo, kakor se jim bo to zgovorilo. IV. Prejema izrejencov. Presoditev, ali ima mladeneč po §. III. |
| Robinson mlajši (1849): | je pomislil, „kar se je Petku tako strašno zazdelo? Diravo — zgrabljivo zvere? Lev, tiger, pardal, ali kaj takega? I ko bi |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | zopet na srednji ogenj, dokler se vedno mešane enako ne zgrejejo, položi jih v sito, deni jih zopet v od njega |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | meszu, katira se bratovska nedella klizhe, se poſlisati svojo vęſi ſgrevati, inu spokoriti, inu ta S. General Kommunion ſa dushe v' |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | ſe anati, to, kar je she prejshlu, bol ked bol ſgrevati, inu ſpokoriti, ter nigdar vezh tvoj preſveti voli super delati |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſto letmi nemſhko sidarijo opuſtili in ſe italianſke poprijeli. Ktera sidarija, nemſhka ali italianſka je lepſhi, je teshko raslozhiti, le toliko |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ni mogozhe narediti. De bodo vſi, kteri pri zerkvah nemſhke sidaríje hozhejo kaj napraviti, ſami ſaj nekoliko vedili, kaj ſe v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſo njih altarji, tabernakelni, prishinize, ſpovednize, in zlo ſtoli zeli sidariji zerkve podobni, in vezhi del s turnzhki in drugimi poslazhenimi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | pri naſ she vezh kakor pred poldrugo ſto letmi nemſhko sidarijo opuſtili in ſe italianſke poprijeli. Ktera sidarija, nemſhka ali italianſka |
| Genovefa (1841): | veſ sazhuden sagléda sad v votlíni s-hujſhano zhlovéſhko podôbo s sidoblédim oblizhjem. Genovefa je bila. Hudo bolésen je bila ſizer preſtâla |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Tečaj IV. V srédo 18. Sušca 1846. List 11. Pesem o zvonu. (Nadalje. ) Noter to paljčino vtaknem, Pipe rjave so že |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | moremo gledati nju ravnine. Proti izhodu doli vidimo na levo Z i logor o (Dobrač), Gerlico, in več drugih verhov; pa |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | lahko vipavske poletinske vročine, jih navadno za tega voljo le zimce (zimske vina) zovejo. XX. Nekaj od koristnega drevja. 8. Beli |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Glash. Nesamerite ozhka; meni ſe sdy, de ſmo ſe malu sirali , kar imę shęnenov amtizhe — Ansh. Kaj v' mojim imęni ſte |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | imę shęnenov amtizhe — Ansh. Kaj v' mojim imęni ſte ſe sirali? v' mojim imęni ? — Glash. Tok ſi ti tedej shęnen , inu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | niske, vezhidel ſhtirvoglate okna in vrata, in od snotraj na zirkel okrogle loke in velbe. Une, ſtare ſo nemſhkiga dela, té |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | zhes uſſe dobrutliv ? kar ti ja takrat obzhutesh, kader tebi is lohkama na pomuzh pride is dobrem noterdajanjam, katiru be imellu |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | je treba bistroumnosti in vaje. Začetnikom bode stvar vsaj nekoliko zlajšalo tó-le pravilo: Dano nalogo si misli razrešeno in z neznanko |
| Roza Jelodvorska (1855): | XII. Roza zlajšuje nesrečo svojiga očeta. Roza zopet rujavkastih lic, drugi dan komaj |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | so jednice, desetice, stotice milijonov, i. t. d. Takšna razdelitev zlajšuje bistveno razumévanje in pismeno izraževanje števil. Naloge. Čitaj tá-le števila |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | ſina oveſelilo, kakor Martineka taſhiza. Odprejo ſvojo omaro, pojiſhejo lep slat, ino ga Martineku dajo rekózh: „Kér tebe moj ˛Shtaniſlaj, tak |
| Genovefa (1841): | je obleke noſila, ki jih je ſama narejala, in marſiktéri slat (zekin), ki ji ga je vojvoda sa lepotije dal, je |
| Stric Tomaž (1853): | bo mogoče odkupiti, ter mu še da v spomin neki zlat, kterega je na vrat pod oblačilo v veči varnost obesil |
| Pripovedke za mladino (1887): | je v gojzdu doživela, in pri vsaki besedi jej pade zlat iz ust, da so jih kmalo vsa tla polna. Hči |
| Pripovedke za mladino (1887): | mačehi. Ko vstopi ter vošči „dober večer,” padeta jej dva zlata iz ust. Potem pripoveduje, kaj da je v gojzdu doživela |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | Bil pa je kralj Matjaš dober kralj. Dal je same zlate kovati. Drugega dnarja niso poznali. Zato so bili takrat zares |
| Čas je zlato (1864): | vse drugo preskerbel. Z Bogom! « Lenček shrani z veseljem rumene zláte, se zahvali milostljivemu kralju, poišče služabnika, ga pošlje h kralju |
| Pripovedke za mladino (1887): | gnal svojo kravo na somenj ter jo prodal za tri zlate. Na poti proti domu mora mimo ribnjaka, in tu sliši |
| Pripovedke za mladino (1887): | jih pa naštejem,” vzame denar iz žepa ter našteje tri zlate v roko, groš za grošem. Žabe pa se malo brigajo |
| Pripovedke za mladino (1887): | imate pač ter znate upiti, da človeka ušesa bole, tri zlate sešteti pa vam je že preveč. Kaj mislite, da vas |
| Sacrum promptuarium (1695): | cellem meſtu ſe puſtil pelati, inu s' lete kozhje erdezhi slati ſó kapali, na katerih je bilu sapiſsanu: krajl voszhi ſtarim |
| Pripovedke za mladino (1887): | pravi sam pri sebi, „te vedo pa ravno prav: trije zlati so, ne pa dva. ” Ko pride do vode, zavpije nad |
| Sacrum promptuarium (1695): | dobro volo na mejſti djaina vſeli, inu na mejſti erdizhih slatou ſim offrau Ozhetu Nebeſkimu nashiga Odreshenika Chriſtusa JESVSA, de bi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | ležijo podolgoma na tleh. Na mizi je bila debela mošnja zlatov. Kovač jo vzame, in je bil odslej bogat mož. Pravijo |
| Čas je zlato (1864): | velik zaklad« zakliče Lenček vès osrečen. »Nate, mati, deset rumenih zlátov, ti naj bojo vaši, pa mi tudi ne bote branili |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | s kervjo zmeraj in na v skledo djane ribe vli. Zlatoka. |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | karp. 142. Gobe na župi. Drožne potičice. Kuhani raki. Okisana zlatoka. 143. Lečnata župa. Šartel. Vkuhane češnje. Pečeni som. 144. Mlečna |
| Gozdovnik (1898): | »Ko bi bili vi zlatovišče odkrili, mogli bi se z vami dogovarjati; ker pa ta |
| Gozdovnik (1898): | tudi vi odrekli tega bogastva poprej, ko ste stali pri zlatovišču? « odvrača Fabij smejaje. »Sem, pa zato, ker sem vedel, da |
| Gozdovnik (1898): | na gotov kraj. « »Pritrjujem, sine moj,« reče Kanadčan. »Pojdimo k zlatovišču ter poglejmo, kaj bi se dalo ukreniti. « S tem zapusté |
| Gozdovnik (1898): | dalo ukreniti. « S tem zapusté piramido, pa se napotijo k zlatovišču. Priševši na kraj, prosi Fabij: »Vzemite nože v roke in |
| Pozhétki gramatike (1811): | al, ail, konzhujejo v' mnoshim v' aux, poſtavim: le mal, slég, slo, les maux, slegi; le cheval, konj, les cheveaux, konji |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſ' ſhvigajozhim ognjenim mezhem je varoval v' raj. Kako velik sleg je greh, ker ima tako hude naſtópke! Várujte ſe greha |
| Pozhétki gramatike (1811): | mnoshim v' aux, poſtavim: le mal, slég, slo, les maux, slegi; le cheval, konj, les cheveaux, konji; le travail, delo, trud |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | S. Raju vezh, koker se more en zhlovek domishlati. Uſſi ſlegi, uſſe nadluge niso v' stanu tebe ſhaloſtnega sturiti, aku na |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | olupljeniga in zribaniga krompirja in prav dobro zmešaj. Potem dobro zležano testo za štrukle zleci, budlo (filo) precej nanj deni, potem |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | rumenjakov do rahliga mešaj, pomaži v to budlo (filo) dobro zležano in potem tanko zlečeno testo za štrukel, zvi in zverti |
| Valenštajn (1866): | Ne, tako ne končáš. Potem bi moral Ljudem na sveti zlopovesten biti Vsak slaven mož i vsak oblasten duh, Verjelo bi |
| Mineralogija in geognozija (1871): | do 4.3. Kremena kislina, galunina in apno prevladajo, toda druzih zloženin je včasi toliko, druga drugo zastopajočih (pr. §. 40), da |
| Rudninoslovje (1867): | zrn se spet razločuje: debelozrnasti, drobnozrnasti, predrobnozrnasti zlog. Ako so zloženine mnogo daljše nego so široke i debele, onde se imenujejo |
| Rudninoslovje (1867): | imenujejo se njene zloženine (Zusammensetzungsstücke). Način, po kterem so te zloženine v rudi med sebó vezane, imenujemo zlog ali sklad (Struktur |
| Rudninoslovje (1867): | tukaj ločimo tenkoluščinasti zlog od debeloluščinastega. Ako ima rudnina velike zloženine, onda so časi te zloženine spet zložene. Tako n. pr. |
| Rudninoslovje (1867): | med sebó vezane, imenujemo zlog ali sklad (Struktur). Ako so zloženine skoro enako dolge, široke i debele, onda se imenujejo zrna |
| Rudninoslovje (1867): | debeloluščinastega. Ako ima rudnina velike zloženine, onda so časi te zloženine spet zložene. Tako n. pr. so časi debela zrna zložena |
| Rudninoslovje (1867): | tem spet razločujemo zlog: debelostebelčast, tenkostebelčast, vštritnostebelčastirazhodnostebelčast. Ako so naposled zloženine mnogo daljše i širše nego so debele, onda je imenujemo |
| Rudninoslovje (1867): | stebelc itd. Tak zlog je dvojen. (Doppelte Zusammensetzung). Dostikrat so zloženine tako majhne, da jih z golim očesom ne moremo ločiti |
| Rudninoslovje (1867): | kristali, iz kterih je zložena rudnina sestavljena, imenujejo se njene zloženine (Zusammensetzungsstücke). Način, po kterem so te zloženine v rudi med |
| Rudninoslovje (1867): | ne dá nikoli klati, i to zato ne, ker njene zloženine ne ležé vštritno. III. Lom zloženih rudnin. Zložene rudnine se |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | mesa. Angleži so mesojedci in mlekopivci, kakor je že pervi zmagavec Britanije rekel („lacte et carne vivunt”); za mleko, sirovo maslo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | ljudstva vstreči. Vi smete clo pristaviti, de Vas jez premaganec zmaganca to storiti prosim. J. Podrebernicki. Skušnja učí. Kako potrebna je |
| Divica Orleanska (1848): | Ko pa bo vse speljano, dokončano, Ko v Remo mi zmagljivo prišli bomo, Mi boš tedaj, divica, dovolila – Jovana. Če volja |
| Divica Orleanska (1848): | tedaj, divica, dovolila – Jovana. Če volja Božja bo, de se zmagljivo Iz tega boja smertniga povernem, Tedaj bo spolnjeno; in pastarica |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | drugega nadellajo, koker sume, inu pohujshanje. Katiri druge pred tabo ſmajnshujejo, inu njeh falerje tebi natihama na uhu pravejo, nabodo tudi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | snamo? kaj je nam ſpózhniti per tej takó vbogi, tako smaukljivi ſlovenſhini, ki tako po làſkih jesikih diſhi? Pasimo prijátli! pozhakavſhi |
| Divica Orleanska (1848): | Kraljeva kri, ki v žilah vaših teče, Zaverže tak nevredno zmešanje. Dünoa. Natore svete plod nebeški ona Je kakor jez, in |
| Fizika (1869): | pretrga, preneha magnetična privlaka in pisalni vod se potegne sè zmetjo f v svojo poprejšnjo lego nazaj. Če klinec le na |
| Sacrum promptuarium (1695): | dialli, Juri poprej, poprej bi bil imel premiſlit, inu nesho ſmerom puſtiti, sdaj je vſhe prepoſnu miſlit, dokler pred Mashnikam ſe |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | prepirenge, inu ſabavla ſa eno majheno rezh. Koker on namore ſmiram biti, inu koker je v' vezhnemu vojskuvanju svojeh terpezhnoſt, inu |
| Roza Jelodvorska (1855): | ogljarska jéd, ječmenka in kaki gosti sok. Vender si kmalo zmisli skerbna gospodinja, da se iz moke, jajc in siroviga masla |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | tleh. ” Perva žalost se je malo polegla, in grofica se zmisli hlapce poslati v okolico, če bi morebiti kaj pozvedeli o |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | se ne trese pred čudnimi kvantami, ki jih taki rakomavzarji zmislijo! Povejte mi, ali ni vse to satanovo seme? Tudi duhovni |
| Ta male katechismus (1768): | moj jeſek beſſedo ſgubil: * Maria! na tebe bom s' serzam ſmislel. Rezh itdr. XV. Jest kader bom vmiral o Mate! poglej |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | molitvami je na grobu merliča pogreb dokončal. Zdaj so se zmislili rednice mladiga Bertranda, ki ga je še otroka iz grada |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1853): | ne pričakoval. Ni še ravno dolgo, od kar so si zmislili pri podružnici s. Martina nov altar; napravili pri podružnici s. |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | Kdo móre nà rojſtvu, shivlenje, tèrplęnje, inu ſmèrt naſhiga Odreſhenika smiſliti, de bi ne bil od lubęsni inu hvalęshnoſti v' ſèrze |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | našiga soseda. Ali kak je bil še v stan le zmisliti na hčer nesrečniga človeka, ki ni le na kant bil |
| Zlata Vas (1848): | Torej so mu vse hudo oporekovali, kar koli so si zmisliti môgli, in so, kar koli je bilo mogoče, kmete in |
| Robinson mlajši (1849): | strani, da bi mu kaki posredek pripadel, pak dolgo nič zmisliti ni mogel. Da bi si drugo ladjico napravila, k tomu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | slastniga in lepiga sadja nasušiti mora: 1) Dobro perpravljeno , zrelo, zmlajeno ali zmehčano sadje za sušilo vzeti. Breskve, marelice, žlahtne češplje |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | cukra, de se staja; oboje pa dobro zmešano postavi v zmerzlinici na led. Ko zmerzne, še dobro premešaj in spet na |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | perli, cuker, kar ga je še, očisti ter vse v zmerzlinici v led postavi. |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | solijo ali salnitarjem zmešan. Vari pa, de nič ledu v zmerzlinico ne pride, ker bi potimtakim zmerzlina prijetna ne bila. Tudi |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | dvema rumenjakama zmešaj in pohladi. Zdej ga pa v cinasto zmerzlinico zli in v led postavi, ki je na drobno stolčen |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | shladi. Na zadnje beliga cukra perdeni, skozi sito precedi, v zmerzlinico deni in nad ledam pridno mešaj, de zmerzne. Mlečna zmerzlina |
| Botanika (1875): | vlada tudi v notranji rasti deblovi pri vsakem teh oddelkov značajna posebnost, po kterej se tudi dadó razločevati. Deblo brezkaličnic. 33 |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | je človek sebi in drugim, ktérim dobro hoče, neusmiljen hudodélnik! Znajdba vganjke v poprejšnjim listu je: Pomlad. Današnjimu listu je perdjana |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | kér spričevanje od možaka pride, v kancelijskih opravilih skušeniga in znajdeniga, de je že mogoče, (desiravno še težavno, kar še zmirej |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | kuharza Rosaljka tebi bila. ” Ivan je odraſtil, ter je prav snajden ſtreliz (jager) bil. Pridno, prav sveſto je ſvojo ſlushbo opravljal |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | ſliſhal od te ſvoje dobrotnize vezh. Ivan je bil prav snajden ino poſhten zhlovek, sa to je priſhel v' nekih letih |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | bolj znane, v kterih morata župan in njegov namestnik dobro znajdena biti, da zamoreta povsod odgovor dajati. Novičar iz mnogih krajev |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | Vſe polno divjih ledinzhiz po seleni trati okolj tvojih raſte. Snajdeni vertnarji pa prizhajo, de divje roshe, ki po ledini ráſtejo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | deshele imenujejo. Rimzi ſo bili v poſvetnih uzhenóſtih in umetnoſtih snajdeni, poſebno pa saſtopni ſo bili v kmetovánju. S ſvojimi ſoldatmi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | V ſrédo 5. Maliga Şerpana. 1843. Osnanilo. Uzhenoſti, umetnoſti in snajdenja ſo ſe v kratkih letah tako rasſhirile, de kdorkoli s |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | naſ opravlajo, bodo rasſojene, koriſtne naſvetvane, méjn koriſtne odſvetvane. Nove snajdenja bodo rozhno osnanjene, pa tudi rasſojene, zhe ſo poſnemanja vredne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | svoji hranilnici neko staro priličje, in pravi, de to kaže znajdvavca Liežkiga almanaha, ali perviga Liežkiga pratikarja. Na tem priličju je |
| Pozhétki gramatike (1811): | zhaſih. Tukaj damo ſame perve liza takiga glagola sa isglèd. Snaniven. Sdajni. Je me repens, kaſám ſe |
| Pozhétki gramatike (1811): | Vpréga nelizhnih glagolov. Snaniven, Sdajni Il faut, tréba je, trebujo Nedoverſhen. il falloit, treba |
| Pozhétki gramatike (1811): | je bès, tu bés, il bet. TRETJA VPREGA. s' oir Snaniven. Sdajni. Je reçois, prejémam, prejmèm Tu reçois, prejemaſh, prejmeſh Il |
| Pozhétki gramatike (1811): | concevoir, ſpozhénjam, ſpozhnem, percevoir, sapopádam, sapopádem. ZHETERTA VPREGA. s' re Snaniven Sdajni. Je rends, vrázham, vèrnem Tu rends, vrazhaſh, verneſh Il |
| Pozhétki gramatike (1811): | venir, prihájati, arriver, priti, tomber, paſti, itd. Vprega ſrednih glagolov. Snaniven. Sdajni. Je tombe, pàdam, pàdem. Tu tombes, padaſh, padeſh. Il |
| Pozhétki gramatike (1811): | terpivni salog preverniti, sdrushiſh s' pomoshnim glagolam être, poſtavim, tako: Snaniven, Sdajni. Je suis aimé, al aimée ſim lublen (lúblena) al |
| Pozhétki gramatike (1811): | ravno tiga deleshja ſe tudi obrasi pervo lize mnoshniga ſdajniga snanivniga, smenjaje ant v' ons: aimant, nous aimons: finissaru, nous finissons |
| Pozhétki gramatike (1811): | bi vernil. IV Od ſdajniga deleshja ſe obrasi: 1. Nedoverſhen snanivniga, smenjaje ant v' ois, deleshje aimant, nedoverſhen aimois: finissant: finissois |
| Pozhétki gramatike (1811): | branje jih bodo vezh vuzhile. Pravpiſmoſt per glagolih. Sdajni zhaſ snanivniga naklóna. V' edinjimu. 1. Kader ſe konzha pervo lize s' |
| Pozhétki gramatike (1811): | pojdi: je sais, vém; veliven sache, védi. II. Od pretekliga snanivniga ſe obrasi nedoverſhen perloshivniga, smenjaje ai v' asse per vpregi |
| Pozhétki gramatike (1811): | Odvődeni Zhaſi. I. Od ſdajniga snanivniga ſe odvodi veliven odjemáje nameſtimé je, jes. J'aime, lubim; veliven |
| Pozhétki gramatike (1811): | ons, ez, ent; nous aimons, vous aimez, ils aiment. Nedoverſhen snanivniga. Konzhuje vſelej s' ois, ois, oit, ions, iez, oient. J' |
| Pozhétki gramatike (1811): | ſturil, bom; être, biti, je serai, bom. 2. Od prihodniga snanivniga ſe obrasi pogajivni ſdajni, smenjama rai v' rois, bres isjémanja |
| Pozhétki gramatike (1811): | ſovrashiti, opomnimo, de ſamo v' treh lizih edinjih ſdajniga zhaſa snanivniga naklona ſe piſhe: je bais, ſovrashim, tu bais, ſoovrashiſh, il |
| Pozhétki gramatike (1811): | III. Od ſdajniga v' neokonzhavnimu ſe obrasi: 1. Prihodni v' snanivnimu smenjaje r ali re v' rai, aimer, lubiti, j'aimerai, bom |
| Pozhétki gramatike (1811): | sa ſeboj glagol v' perloshivnimu naklonu, druge pa vſe v' snanivnimu. Perloshivniga hozhejo té! soit que, bodi ſi de, naj shé |
| Pozhétki gramatike (1811): | bral, bom shé prebral. Franzoski glágol ima pet naklonov: 1. Snanivni naklòn je, kader snanimo, to je na snanje dajémo, de |
| Pozhétki gramatike (1811): | konzhio s' er, inu drugi taki. DRUGA VPREGA. s' ir Snanivni naklon. Sdajni zhaſ. Je finis, konzhújem, konzhám. Tu finis, konzhujeſh |
| Pozhétki gramatike (1811): | devins, il devint; nous devinmes, vous devintes, ils devinrent. Prihodni snanivni. Konzhuje vſelej tako: rai, ras, ra, rons, rez, ront. J' |
| Pozhétki gramatike (1811): | aimois, il aimoit, nous aimions, vous aimiez, ils aimoient. Pretekli snanivni. Ima ſhtir konze ai, is, us, ins, tako. J' aimai |
| Pozhétki gramatike (1811): | Pomoshni Glagol être, Biti. Snanivni naklon. Sdajni zhaſ. Je suis, tu es, Il est, Nous |
| Pozhétki gramatike (1811): | Devant être imajozh biti, ali bodózh. PERVA VPREGA. s' er snanivni naklón. Sdajni zhaſ. J'aime, lúbim tu aimes, lubiſh Il aime |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | milo — Luč nebeško njemu omračí. Ak očesam tudi svet pogine, Znanstva luč debelo tmo odrine. V misli rož kardelo zóri noč |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | pisanja sodi, kaj de je umetnost. Mi hočemo razpravljanje tega znanstva krasoslovje ali lepoznanstvo imenovati, kér ono govorí od krasote ali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | le s pijanci prepira, ali kak omikan gospod, kteri iz znanstva domačih in ptujih deželá, ljudstva pozná? In če mislite, de |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | gospodar se soznanja z vsemi napredki, ktere poljodelstvo kot véda (znanstev) dela neprenehoma. Časi so se premenili, ter se preminjajo vedno |
| Govor poslanca g. Hermana v št... (1863): | res, da je v učilnici prva in najvažnejša stvar jezikovo znanstvo, brez kterega se tudi ne da podučevati niti krščanski nauk |
| Fizika (1869): | so privršale kakor pogubna reka. Tù niso cvetele umetnosti, in znanstvo se je izselilo in poiskalo si v mirnejih deželah Azijatskih |
| Fizika (1869): | in ki se pokažejo mnogo poprej in popolnije razvite, kakor znanstvo prirode. Hodimo tedaj po poti, ktero je prehodilo poslednje. Najstariji |
| Fizika (1869): | kulturnega življenja narodov, kterim se zatem pridružijo umetnost vojskovanja in znanstvo o državi in o pravici, in ki se pokažejo mnogo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | lahko umevno svojo besedo in razvil veliko zgodovinsko znanstvo in znanstvo jezikovo. Navdušena pohvala mu je po pravici donela od vseh |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | zgovorno in lahko umevno svojo besedo in razvil veliko zgodovinsko znanstvo in znanstvo jezikovo. Navdušena pohvala mu je po pravici donela |
| Botanika (1875): | daje v tako obilnej meri. Zavoljo lažega pregleda razdelimo naše znanstvo na dva dela, namreč: A. na občno botaniko, ktera obsega |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | imenujemo količino (Grösse). Vsako količino je môči povečati in zmanjšati. Znanstvo o količinah imenujemo matematiko. Ako si mislimo količino kot celoto |
| Astronomija (1869): | njimi se odlikuje zvezda prvega reda Regulus. Potem pride devica, znatna po peterici zvezd, ki delajo pravokotno kljuko, in po bliščečej |
| Oče naš (1854): | posnéti. Španioli so njih trupla našli in obljubili, se strašno znositi. Trikrat toliko Francozov je bilo v smert namenjenih. Skorej enako |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | ljudje skup vrejo, so se hotli v svoji jézi prav znositi in svojega, sina zavoljo njegovih neumnost prav izplačati. Tiho so |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | gotovo iz poškodovanja nadkopita. Včasi se v nadkopitnih vgnjidah velike zrasti najdejo. Te je treba z razbeljenim nožom izrezati. Kdor ne |
| Mineralogija in geognozija (1871): | seseda iz gorkih virov, zlasti iz Geysera na Islandu. Kremena zraščenina postaja na dnu kremenate vode; ako jo skoz mikroskop gledaš |
| Mineralogija in geognozija (1871): | zusammenkitten. Zmesi ali zmešani minerali, gemengte Mineralien, 3. Značiven, charakteristisch. Zraščenina, kremena, Kieselguhr, 34. Zveznost, Cohaerenz. Zvonik ali fonolit, Klingstein oder |
| Mineralogija in geognozija (1871): | kobaltov, Kobaltkies oder Schwefelkobalt, 54. ,, arseno-kobaltovi, Arsenikkobaltkies, 55. Kieselguhr, kremena zraščenina, 34. Kieselkupfer oder Kupfergrün, kremenati baker ali zeleni bakrovec, 59. |
| Robinson mlajši (1849): | dobremu. Zgodi se volja jegova! “ Pak je podal svojemu sobojevniku — zravnobojevavcu roko, ino oba sta si obljubila, da si bosta jeden |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | bil manji, kakor slon. Točne zerna so v sredi snežene, zvunaj pa ledene. V nektérih se tudi prah, pesek, pepél, rese |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | rano preiskati, in kjer se bolni členi najdejo, sondo proti zvunaj pritisniti. Kjerkoli so bolni členi, tam se mora koža in |
| Sacrum promptuarium (1695): | ſmiati, ter ſi ſerze vſmaieo k' njemu pojte is gnesda, sunej ene ſame, mazhik ſazhne shnimi jegrat, inu ſe ſhalit, taku |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | berejo, kir ptujih jesikov ne rasumijo, in v krajnſkim jesiku svunaj molitviz nizh piſaniga ni. Slaſti te issnanit s vſem, kar |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſturijo velko , v mokrih letah ino hudih simah malo ſhkode, svunaj krompirja , na kateriga ſo slaſti gladovi. S' kom bi ſe |
| Tine in Jerica (1852): | zahvalili, jima srečo in blagodar vošili, in so šli vsi, zunaj Petra domu, nekteri še k svojimu delu. Jerica je svoj |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Goſpó iſhejo? (Budalo grę v' utizo. ) ŞHTIRINAJSTI NASTOP. Ti popręjſhni , ſunej Budala. Baron. Bodo vidili, de ni ſam ſant noter bil |
| Ta male katechismus (1768): | al le samu en mashnek kerstiti? Kajpakde, kader je sila; ſvunej Ozheta, ali Matere, de je le ſraven. Kaj more en |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | v' resnizi lubiti, kader le gledash ludęm dapaſti. Jeſt nisem ſvunej Boga, inu boſhje zhaſty, inu moje dushe ſvelizhanja nezh ſhellella |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | Jeſt pak vam povęm, de katirikol bo ſvojo ſheno popuſtuv ſvunej loternie, inu bo eno drugo usev, tok preshushtva, inu katiri |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | Vilkotu dala, ki je bolj pokoren, pa tudi ni tako zvedljiv, kakor si ti. “ Prislovica že pravi stara: Zvedljivost ni nikol |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | tem nauka en kos. ” To z drugim se besedam reče: „Vedljivost derzna se opeče. ” — r. Vganjka. Piše kadar mertev je , Kadar |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | ni tako zvedljiv, kakor si ti. “ Prislovica že pravi stara: Zvedljivost ni nikol’ brez kvara. |
| Fizika (1869): | primérih. Ako udarim s kládivom ob zvon, čujem zvok ali zvek. Ravno to se dogodi, ako potegnem z lokom ob napeto |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | tvoi sin: ti pa niega Mathe jas tabe prosim o nai svelizhaneishi mati boshja: jas tabe prosim o Maria skues vse |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | X. Prasnik ſv. tréh kraljov, ali rasglaſenja Goſpodoviga. Od ſvete isvelizhanſke vére. Modri is Jutroviga ſo priſhli Jesuſa molit. Mat. 2 |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | s' neſpokorjenim gréſhnikam v' ojſtro ſodbo iti, ako sapravi ſvoje isvelizhanſke dni, ki ſo mu v' tém shivlenji odkasani, le pripravljati |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | to nam Jesuſ v' deneſhnim ſv. evangelji shiv isgled ſvete isvelizhanſke vojſke pokashe. I. V. 14. Neſkonzhno pravizhen Bog je v' |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | volji boshji reſheni, tamkaj pa vezhno isvelizhani bili. — To ſo isvelizhanſke rezhi, sa katere moliti je naſha dolshnóſt; vſe drugo je |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | ravno tako, pravi Kriſtuſ, tudi vezhni Bog ſvojim vernim le isvelizhanſke nauke raslaga, njim le poſvezhujozhe sakramente deli. Pa kakor ſe |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | ino veliko jih ſhe ſamim ſebi isvelizhanja ne preſkerbí, satrati isvelizhanſke dni ſvojiga shivienja ino slat zhaſ, ſvoje nar drashej blago |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | povédati imam od boshjih rezhi, od boshjiga kraljeſtva ino ſv. isvelizhanſke zerkve na semlji; pa kaj de ſte ſhé vſi preſlaboumni |
| Življenja srečen pot (1837): | poliuſbal Jesuſoviga nauka veſel glaſ. Bog mu da nebeſhko luzh isvelizhanſke vére prav ſposnati; bil je kerſhen in med osnanovavze boshjiga |
| Življenja srečen pot (1837): | zhudesh jih je Kriſtuſ poklizal jit po vſim ſveti ſkos isvelizhanſke nauke ljudi v' nebeſhko kraljeſtvo lovít alj ſpravljat. Gredózh ſo |
| Stric Tomaž (1853): | naenkrat na gori Korun, kjer je Učenik in Zveličar sveta zveličanske čednosti razlagal in tiste blagroval, ki so čistega serca, ki |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | opravila zhloveka budi, ſvoje shivlenje neprenehama v' dobro obrazhati, de isvelizhanſkiga zhaſa ne samudi, ki mu je na tem ſveti odlozhen |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | gréſhnika ni, kakor duſhna ſlepota: zhe sazhne reſnizo ſovráshiti, ſe isvelizhánſkiga nauka ogibati, ino tako v' ſv. Duha greſhiti, kar ſo |
| Življenja srečen pot (1837): | ti po ſvetih osnanvavzah kerſhanſke vére prijel; ohrani nebeſhko blago isvelizhanſkiga nauka, ino ſtori po beſedah ſvetiga Pavla, ki naſ vuzhí |
| Življenja srečen pot (1837): | je mladih lét lepota. “ ˛Sv. Ambrosh. 3. ˛Sv. Andrej. Ljubej isvelizhanſkiga krisha. Boga prav ſposnati, ino ſvoje shivlenje po boshji volji |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | Vſaka beſeda, ki jo je sgovoril, je bila sa duſho isvelizhanſki nauk; vſaka ſtopinja, ki jo je ſtoril, je bila dobrota |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | take, zhe ravno nehvaleshne gréſhnike, pomozh preſkerbi, ſkos katero ſpet isvelizhanſki mir sadobijo, ako le ſami hozhejo. Ravno per téj priliki |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | lét isvelizhanja ſvojiga samudiſh! Premiſli torej deneſ: Kako drag je isvelizhanſki zhaſ tvojiga shivlenja. Eno ſamo leto na ſveti toliko veljá |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | poſtal, bo isvelizhan; kdor bi pa moje nauke savergel, ino isvelizhanſki zerkvi priſtopiti ne bo hotel, bo tudi on od Boga |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | ſv. kerſhanſka véra le dar boshji, katero je Jesuſ ſvoji isvelizhanſki zérkvi sapuſtil, ino ſvojim apoſtelnam vſim narodam osnanovati vkasal. V. |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | hozhete biti dobre Jesuſove ovzhize, oj tak: 1. Poſluſhajte sveſto isvelizhanſki glaſ boshje beſede, sakaj té je glaſ Jesuſa Kriſtuſa naſhiga |
| Življenja srečen pot (1837): | shuga; perpravlen je sa Jesuſa vmreti, ſvoje domorodze v' pravi isvelizhanſki véri poterdit. Shènejo ga na moriſhe, ino mu svunaj ſedajniga |
| Življenja srečen pot (1837): | je dno ſvete zhiſtoſti. “ (˛Sv. Ambrosh. ) ˛Sveti pôſt je tiſti isvelizhanſki moſt, po katerim ſo ſvetniki v' nebeſa hodili; ſrezhno boſh |
| Življenja srečen pot (1837): | ſmerti ſvetiga Pavla, ktero je v' Rimi preſtál, ſv. Luka isvelizhanſki nauk Jesuſove vére po ſvéti osnanuje. Bog mu je dal |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | podpiramo, kakor ſo nekdanji kriſtjani sa naſ ſtorili. V' to isvelizhanſko dobro delo ſe je v' naſhih deshelah bratovſhina ſv. Leopolda |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | je ſposnati boshje rezhi, ako le hozhemo; pa hudobnesh vſe isvelizhanſko kakor Herodesh v' pogublenje oberne. V. 7 — 8. Herodesh své |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | ljudmi pa tudi krivizhni hudobneshi prebivajo, ktéri s' ſvojimi hudobami isvelizhanſko ſrezho poſhtenih kriſtjanov tergajo, kakor derézhi volki pohlevne ovze. Takſhni |
| Življenja srečen pot (1837): | rojaki ſhe vezh del v' temnizah malikvanja shiveli, katerim je isvelizhanſko véro Jesuſovo osnanoval. V' Zeli je ſvetimu Makſimiljanu, kakor pravijo |
| Življenja srečen pot (1837): | sa trojno lepoto: ſvojimu ſerzu sa ſveto zhiſtoſt, glavi sa isvelizhanſko modróſt, duſhi pa sa reſnizhno poboshnoſt; v' ti trójni lepôti |
| Življenja srečen pot (1837): | ſvojih ſtariſhev ino shlahte ſe v' ſvoj kraj poda, jim isvelizhanſko véro osnanovat; alj le ſamo mater je Kriſtoſu pridobil, terdovraten |
| Robinson mlajši (1849): | zdrav vernol. Ne nikoli! To zagotovo ni nikaki diravec — dereče zvere. Jegova strašljivost ga je ukanila — zalodila ino mu pokazala, česar |
| Robinson mlajši (1849): | pomislil, „kar se je Petku tako strašno zazdelo? Diravo — zgrabljivo zvere? Lev, tiger, pardal, ali kaj takega? I ko bi to |
| Stric Tomaž (1853): | reči praviš,“ jo pokrega mati, ker si je svojih napak zvesta, in noče vsemu temu v okom priti. Iz tega pogovarjanja |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | sakaj veliku reſsniz ſe ne ſmęj verjęti: perſęge tih salublenih , svęſtoſt tih mladih shęn, ſolse tih ſtarih bab , ſromazhija tih ſkopih |
| Najdenček (1860): | sim objêl tanjki vrat Kastorja in hvalil njegovo krepost in zvestost. Tiho in prijazno me je gledal. Kar se mu vdere |
| Najdenček (1860): | boril in je za tebe poginil? Ali še pomniš Filaksovo zvestost? Kaj je storil Kastor za tebe? Dvakrat te je smerti |
| Genovefa (1841): | selénih mirt, s lépim, ſnéshnobélim zvétjem, lépo snaminje nedolshnoſti in sveſtóſti podala. „Vsemite” je rêkla deviza, ki je komaj te beſéde |
| Genovefa (1841): | od piſem na-nj, polnih pobóshnih, blagih miſel, polnih Ijubésni in sveſtóſti je naſhel, ktérih pa nobêniga ni v roko prijél. Piſala |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | resničnosti v govorjenji; 7. čistiga serca; 8. nehlinjene ponižnosti; 9. zvestosti v govorjenji; 10. stanovitnosti do konca. Mariin roženkranc. Rože, iz |
| Valenštajn (1866): | Krilata leva stražita na vratih. Grofinja (se smeje). Ah to! zvezdarnica! Kakó se v prvih Je urah vam odprlo to svetišče |
| Astronomija (1869): | Sternkarte, zvezdna mapa, zvezdovid 269. Sterntag, zvezdni dan, 285. Sternwarte, zvezdarnica, 315. Sternweite, zvezdna daljava. Steinbock, kozel, 271. Stier, bik, 271. |
| Astronomija (1869): | zaznamvano z 8.57116". Le Verrier, pred kratkim še vodja pariške zvezdarnice, in sicer mož, ki si je pridobil mnogo zaslug za |
| Mineralogija in geognozija (1871): | polipi ali korale, zlasti obilo jih je v najstarejih skladih; zvezdavci in ježi, med njimi lilijevci, morske zvezde in morski ježi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | derži operto na oblo (podobo zemlje), v desnici ima velik zvezdočník. Pred njim na tleh leže matematična orodja, dvoje ali troje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | toliko perblishala, de bi jo samogli viditi kolikorſhna je. Modri svésdoglédzi vezh del menijo in pravijo, de vſe te nebeſhke krogle |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | bliso vidijo, in ſe lahko pregledujejo. S takimi gledavniki uzheni svesdogledzi vezhkrat v luno gledajo , in jo tako bliso vidijo , de |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | naſha semlja. Luna ni slo daljezh od naſ; slo uzheni svesdogledzi ſo do zhiſtiga srajtali, de ena in petdeſet tavshent, oſem |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | rádostjo, s kratko pa umljivo besedo smo ti poglavniši resnice zvezdoznanstva, kakor so jih modrijani vsih, zlasti pa poslednjih časov premerili |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | in dobrote dati, kakor na tanjko prepričane resnice zvezdoslovja ali zvezdoznanstva. Od tacih resnic bomo od časa do časa kak kratek |
| Astronomija (1869): | časa in kraja. 5 Brez dvombe je to neka prednost zvezdoznanstva pred drugimi deli prirodoznanstva, da se more človek ž njim |
| Astronomija (1869): | nam kaže v solnčnem žarku, ko razsvitljuje sobo. 4 Zgodovina zvezdoznanstva je tako stara kot zgodovina človečanstva. Kajti ravno tisto ne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | veči slavo Stvarniku, v veči čast človeškimu umu služila, ko zvezdoznanstvo. Človek, ki take resnice s svojim umam spozná in se |
| Astronomija (1869): | Zvezdoznanstvo tirja dalje, da se večkrat kaj pove v prilikah, to |
| Astronomija (1869): | in da se prav postavi, zeló drago, — zato je opazovalno zvezdoznanstvo le malokomu mogoče. |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | ſe lepimu jiglinim piſanju zhudijo, naredi Shofka is roshiz tri svesze alj puſhelze. Ptujima goſpodizhnama je vſaki svesiz vertnih roshiz sa |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | v' kateri ſte prebivale. Vſe tri ſo djale ſvoje roshnate svesze na okno v' ſtekleno kupizo alj glash hladit', v' katerim |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | na ſvoje opomnize posabila. Vſe diſhezhe pereſza ſo ſe v' svesizi poſuſhile, potozhnize pa, ki jih je Mini Shofka sa opomnize |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | is roshiz tri svesze alj puſhelze. Ptujima goſpodizhnama je vſaki svesiz vertnih roshiz sa odhodnjo podala, Mini pa ſhòpek zvetezhih potozhniz |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | bolj ſpodobijo,” je djala Mina. Rudezhiza jo oblije, kedar zheden svesiz ſivih potozhniz v' nedrije podene. Mina ſe s' goſpodizhnama v' |
| Mineralogija in geognozija (1871): | 128 Petalit, 45. Pharmakolith, 37. Phonolith oder Klingstein, fonolit ali zvonik, 74. Pihavnik, Löthrohr. Platte, ploša. Plattenförmig, ploščinat. Plaenerkalk, 128. Plastisch |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | severo-zapadu kaže čez druge gore z večnim snegom pokriti véliki zvonik (Grossglockner) svojo belo glavo; od njega doli proti izhodu se |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | prisad na pljučih) prime. Breje kobile po takim napenjanju dostikrat zveržejo; žebet se pa rad kevžeh in smolika prime. — Varite se |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | žganjem pomoči in na rano položi. Čez vse to pride žakeljc, ki svalk derži in rano nesnažnosti valje. Tako je dan |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | nogi zalomila, je jo treba ali izrezati, ali nogo v žakeljc z okisano ilovico zavijati, da se poškodovani del noge ognoji |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | bo letošnje leto ondašnji stari pregovor „veiko gób, veliko nadlóg”, žalibog! poterdil. Iz Šleskiga piše zastran slovanskiga jezika v kancelijah Dunajski |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | kopitu, kakor smo vidili ravnati svoje očete, in kakor je, žalibog, večidel še navada pri nas. Obdelovavci zemlje morajo se kaj |
| Mineralogija in geognozija (1871): | zato so tudi dobili jako različna imena, tako da ima žalibog skoraj vsaka dežela svoj geologiški jezik. Zato se nam prav |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | nazaj poslal k vračitelu ali lekaru ga prašat — pa je žalibože ! predalječ. Lahko si mislimo , koliko britkiga nemira zdaj bolnik v |
| Stric Tomaž (1853): | Moj oče so bili imenitnega stanu kakor vi, pa so, žalibože! malo zame oskerbeli ter mi namesti bogastva veliko dolgov zapustili |
| Stric Tomaž (1853): | pa če natanko prevdarimo, se nam druga misel vrine. So, žalibože! in veliko je tacih med Slovenci, ki, čeravno niso Afrikanskega |
| Stric Tomaž (1853): | si je tudi ukljub vsem norčijam zdravo pamet, ktero jih žalibože! toliko zapravi in se v brezno terpljenja in pogube utopi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1877): | ljudske šole morale bi po vse biti narodne, al — da žalibože — niso! Marsikak „Volksschul — Inspektor” bi po pravici še prav hud |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | niſo naresani shameti prav podobne? ” „Reſniza je, de ſo podobne shameti, rezhejo mati; satorej tem popravlenim, shlahnim ledinzhizam po nekaterih krajih |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | nekaj rudezhih ko kri, nekaj bolj bledih, kakor is ſame shameti. Mariza hitro k' materi tezhe, jim pravit: „Balite, balite, mamka |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | jih, kako ſo ſilno lepe, ino povejte, zhe niſo naresani shameti prav podobne? ” „Reſniza je, de ſo podobne shameti, rezhejo mati |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | II. „Čuješ, Marko, kako zunaj hudo gromi! ali ne vidiš žarjavega bliska, kako široko vodo razsvetljuje in kako ploha poleva. Voda |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Bog ohrani stan! Hlapno vrê v obok naprave Reka rude žarorjave. Koristna ognja je oblast. Ko človek čuva njeno rast. In |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | kupi anu doro vino inu 3 shemle noi jidi vano shauberno ispo dabo omito noi pomatano poſtavi ano shauberno miso nasried |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | jidi vano shauberno ispo dabo omito noi pomatano poſtavi ano shauberno miso nasried ispe usemi kadivo noi miere inu doro pokadi |
| Robinson mlajši (1849): | gde keda nad njega prišli, v svojem prebitku branil. Od žedosti — želje je le gorel, da bi uže lok gotov imel |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | 4. S. Pokura. 5. S. Poslednu vojle. 6. S. Maſhnikov shegnuvanje. 7. S. Sakon. |
| Ta male katechismus (1768): | IV. S. Pokura. V. S. Poslednu vojle. VI. S. Mashnekovu ſhegnuvanje. VII. S. ſakon. Pokaj se morejo ti SS. ſakrmenti v' |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | precej dobro letino; toča nam je prizanesla. Vino so celó želari po 100 fl. prodali; dobiti se le še samo zamore |
| Gozdovnik (1898): | je iz peščave veliko gosto lesovje obstoječe iz gumijakov in železnjakov. Drugačih dreves te puščave niso trpele. V senci tega lesovja |
| Gozdovnik (1898): | skorjo manglov, sumahov, na grbasta debla dobov in bledo listje železnjakov. Okolu ognja sta ležala Rdoles pa Dormiljon. V krajih, kjer |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | nizh ni vsel. ˛Slushabnik boshji namrezh ne ſmé biti dobizhka sheljen. — Vidite, kako tudi otrozi, ako ſo dobri, lahko kaj dobriga |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | nič ni vsel. Služabnik božji namreč ne sme biti dobička željen. — Vidite, kako, tudi otroci, ako so dobri, lahko kaj dobriga |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | zdaj zajejo do bolj toplega vremena. Kerčmar je bil denarjev željen mož, pozabil je pa prašati, kteri njih ima denarje, in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ravno sdaj bukve na ſvitlo priſhle, ktere ſo shé dolgo sheljene bile. Nameſt drusih beſedi hozhemo naſhim bravzam predgovor in kasalo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Kjer se duh krepost' napaja, Nas stezé iskati uči, In željene ključe raja; De poklicu svojmu vgodni Stop'mo v Svétiga svetiše |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | ino ſkrivaj prodala. ” Ozhitno sdaj vſe pové, kako je bila sheljna nove jedi poſkuſiti, de je koſ ſhkarláta sa nekoljko dnarjov |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſo ſe sbrali, ino nameſti Judata sdajavza Matijata sbrali. Vſi sheljni ſo v' Jerusalemu obljubljene pomozhi perzhakovali. Deſet dni po Jesuſovim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | sloshenju, pomirenju, sjedinenju *) vabiti. De bo pa ta lepa oſnôva sheljni vſpeh doſegla, je tréba nar poprej terdniga naprévsetja; njegovo ispeljanje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ne dosori, ga ſhe viſheji zene in ſo ſhe bolj shelni sh njim ſe ogréti. Kdo bi jo ne ſerkal, to |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | bom torej popiſal mojo ſkuſhnjo, de ſe bo vſaki reſnize shelni prijatel lahko preprizhal, de navada zhbele moriti ni ſamo gerdo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | na prižnici ; četertič de so pošteni, časti vredni in častí željni možjé, kterim je ljubši poštenje, kakor vès svet. Zakaj to |
| Biblia (1584): | naprej polushil, inu je djal: Nebeſku Krajleſtvu je glih enimu Shenfovimu sèrnu, kateru je enZhlovik vsel, inu na ſvojoNyvo vſejal, kateru |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | je bilo perpravljenih, ſo ſhle s' njim v' hiſho k' shenitníni, ino duri ſe sapró. Posneje pridejo tudi une devize, ino |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | vedno v skledo napravi in z očišenim cukram poli. Gorčica (ženof). |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | pelin, vratič, grenko ali močirno deteljo, štir, poljski mleček, poljski ženof itd. Po divjem česnu, laneni preši, plesnjivi slami in po |
| Kemija (1869): | Holzgas, plin iz drv, 394. Holzgeist, lesna žestina, 474. Hornstoff, rogovina, 492. Humus, črnica, prst, 505. Hydrat, vodán |
| Kemija (1869): | Kloroform, C2HCl3, se napravi z destilovanjem razblažene lesne žestine, vinskega cveta in klorovnatega apna. Kloroform je brezbarvena tekočina, diši |
| Kemija (1869): | čreslena kislina, 469. Gerbstoff, čreslovina, 469. Gesattiget, nasičen. Getranke geistige, žestinske ali opojne pijače, 501. Gewicht, utež. Gewichtstheil, utežni del. Giftmehl |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | pijan, pušaš, ino nja kri se ostati pustiš, bo kakor žganjovc gorela. Kdor se žganja preveč napije, mu začne iz gerla |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | prevreto, skozi sito na ocverte ali opečene žemlje. Precejena župa (ži). |
| Genovefa (1841): | slatih poſód jédla, ki je v bagoru (Purpur) in ſvili (shida) sraſtla, ktéro je komaj mersel vétrizhek popihljati ſmel; in vunder |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Mokro shido na kupi imeti ſtrohní. b) Kakó ſe isſnovana shida v ſhtrenah hrani. Isſnována in dobro poſuſhena shida v ſhtrenah |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | hranil, ti shida vtegne ſtrohneti in tvoje délo je saſtonj. Zhe imaſh zherve |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | jo dodelajo. Vzhaſi dva zherva en kokon delata in taka shida je slo smedena, . in ſe sató rada terga, in ni |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | shido. a) Kakó shido od kokonov odviti. (Konez. ) Kakó ſe shida od kokonov odvija ali ſnuje, je teshko s beſedo takó |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | in ſe prodá kadar je kup bolj po volji. Şlaba shida pa ſe mora poſebej djati. Bavela in druga ſlabeji shida |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | morajo vmasani kokoni poſebej djati; 2. moraſh vediti, de ſe shida pod 7 niti ne prodá, torej je tréba 7, 8 |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | shida pa ſe mora poſebej djati. Bavela in druga ſlabeji shida ſe ali poſebej prodá, ali pa ſe sa nogovize ali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſe isſnovana shida v ſhtrenah hrani. Isſnována in dobro poſuſhena shida v ſhtrenah ſe ali prezej prodá, zhe je kúp po |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | prodal v Gorici, in tudi še dražji je bila. Svila (žida) je za nas kaj dobra reč, zakaj brez galete in |
| Sacrum promptuarium (1695): | poslau ſvoj Naveſti en lep fazonetel, v' katerem s' slatimi shidami je bila podoba Ceſsarize Livie shtikana, inu polek enu gorezhe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | mokrotnim ſvetu da ſizer vezhji in debeljſhi perje, pa ménj shide in ſlabſhi. Na Laſhkim ſizer murve ondi, kjer bolj pozhaſi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | shlahtniſhi. 3. Njeno perje zherve bolje redi in da lépſhi shido, kakor pa zherna, ki jo tudi zhervi neradi jedó. Med |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | vetru, na kamnitim in peſhénim ſvétu obilniſhi, lepſhi in terdnejſhi shido da. Dervo ſe v vetru bolj vkorenini, in v debelim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ter 1. od murv ſploh in njih pleménov. Zhe hozheſh shido perdelati, moraſh shidne zherve imeti in jih tako dolgo rediti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Po vſih z. k poſhtah ſe snajo dobiti. Nauk, kakó shido perdelováti, ali nauk, kako murve ſaditi in shidne zherve ali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Po vſih z. k poſhtah ſe snajo dobiti. Nauk, Kakó shido perdelováti, ali nauk, kakó murve ſaditi in shidne zherve ali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | shidne zherve imeti in jih tako dolgo rediti, de ti shido ſpredejo. To okoli 30. dné po ſvojim rojſtvu ſtoré. Zhe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | zherva, de raſte; ſmolnata rezh pa ſe v zhervu v shido isdeljuje. Is tega ſe uzhimo, de tiſto perje je nar |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | Martinovo goſ k' dedekovi reſhitvi povabi, ino ſo vſi prav shidane volje, rezhejo dedek: „Vém de vaſ, moje ljube, sadnokrat ob |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | volja. “ Kar ſmo mi brambovzi Vezh niſmo zagovzi Volje ſmo shidane Dobro nam je. Kaj neki máramo Şamo to báramo Ké |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | rastlo. Gotovo je! so rêkli. Pustili smo tertinjo in pràv židane volje smo pri jabelčniku bili. Gospod Pirc so tavžent in |
| Zlata Vas (1848): | ženami so pa v gostívnici sedéli in pri bokalu prav židane volje bili, kakor je že to navada, kadar sta vino |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | so oficirji v kosarni gostili vojake, ki so bili prav židane volje. „Laib. Zeit. ” Iz Vidma na Laškem 21. junija. * Pri |
| Roza Jelodvorska (1855): | Zorislav pa zraven njih sedeta k mizi. Vsi so prav židane volje bili. Strašimir pa je bil ta dan tako vesel |
| Ferdinand (1884): | ki so bili pri svojih težkih delih vendar le vedno židane volje ter prepevali in žvižgali. Mislil si je: »Bolje bi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | kar ſe obrazha Na rashnu okrog. Sa vſako povéle, 'Mam shidano volo, Sa branbo deshele. Al hóditi v ſholo: Povſoti ſe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | verte obdelavati, — drevje ravnati, ſaditi, zhediti, in zepiti, kako zhbélize, shidne goſenze (ſviloprejke), domazho shivino in perotno ravnati, ſploh jim pot |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Nauk, kakó shido perdelováti, ali nauk, kako murve ſaditi in shidne zherve ali goſénze srediti. (Na dalje. ) b. Murve ne is |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Nauk, Kakó shido perdelováti, ali nauk, kakó murve ſaditi in shidne zherve ali goſénze srediti. (Na dalje. ) I. Od murv, ter |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | murv ſploh in njih pleménov. Zhe hozheſh shido perdelati, moraſh shidne zherve imeti in jih tako dolgo rediti, de ti shido |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | kakor sa konja ali sa kravo, zhe ju hozheſh srediti. Shidni zhervi pa drusiga nizh ne jedo, kakor le murvno pérje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | de ſo doſt liſtja od njih dobili, in ſvilnih ali shidnih goſenz ſi napravili. Graſhinarji poſebno, ki imajo méro perpravniga polja |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Od reje ſvin. 12. Od reje zhbel. 13. Od reje shidnih goſénz. (Dalje ſledi. ) Nekaj sa moje rojake, ki tobak pijejo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | murve vſako leto gotov perdelek liſtja sa rejo ſviloprejk ali shidnih goſenz dajo. Po krajih Dolenſkiga, ſpodniga Shtajerſkiga, in nekterih dolin |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | shide dajo. En kokon imá okoli 900 — 1200 zhevljev dolgo shidano nit, in 200 — 500 kokonov gre na 1 funt, in |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſe je v' ſhkerlat ino tenzhízo oblazhil, ino vſak dan shidano goſtíl. Bil je tudi uboshiz, Lazar po imenu, kteri je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | sosesk Udri tresk! Čujte zvona stok in rig? To je žig! Kakor kri So nebesa, To žarenje dneva ni! Ceste stresa |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | Kedar se število žilobitja manjša, tudi bolezin odjenuje; torej iz žilobitja spoznaš, ali bolezin raste ali odjenuje. Ako pa žilobitje nevredjeno |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | Vendar se mora zdravega živinčeta dobro poznati, da se od žilobitja bolnega lahko razloči, in potem razsodi ali je živinče zdravo |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | bolj čutiš, in sčasoma tudi nagleje prihaja. Kedar se število žilobitja manjša, tudi bolezin odjenuje; torej iz žilobitja spoznaš, ali bolezin |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | Na rebra leve strani blizo pleč položi dlan in boš žilobitje natanko občutil. Vendar se mora zdravega živinčeta dobro poznati, da |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | iz žilobitja spoznaš, ali bolezin raste ali odjenuje. Ako pa žilobitje nevredjeno postaja in nektere bitja izpadajo, to je, ako serce |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | govedju 60- do 90krat. Po tem ko vnetje raste, tudi žilobitje terdeje postaja, ktero na dlanu bolj čutiš, in sčasoma tudi |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | in govedju opazuje. Pri vnetljivih boleznih je posebno važno, opazovati žilobitje ali bitje serca. Torej hočem o kratkem razložiti, kako se |
| Lohengrin (1898): | z doba. Vsi deró radostni proti sredi. ) Zbor Žij! Zdrav! Žij! Zdrav, oj zdrav! |
| Lohengrin (1898): | je žívot tvoj sedaj: (izpustivši ga) Ti vračam ga, le žij in se kesaj! (Možje porinejo meče v nožnice, bojne priče |
| Lohengrin (1898): | sname ščit z doba. Vsi deró radostni proti sredi. ) Zbor Žij! Zdrav! Žij! Zdrav, oj zdrav! |
| Zlatorog (1886): | solnčnem sviti Pozdrávlja me in sinji val morjá. V prodólih žije ti pravljíca siva, Takó otóžno in takó ljubó, Kot bi |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | po steklini, kedar ga stekel pes ali kaka druga stekla živad vgrizne. Na vodobojnosti umerje sleherno leto več ljudi, ki pred |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | shi zdovgo, da jese ta jeſt shje zvo reshva potei shevadli. |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | masati inu teſti seſt tapiknjanei shevadli noter dati boda furt dora je skushano sakai te kazhe |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | pa malukedej Burja. Po Lęti bode malu hudeh vremęn. Shkodlive Shivadi. Jeſęn bode veliku mísh, aku poprej ni blo zhervivu shitu |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | desha, pa hude germejna, inu ſtrele, katere rade ushgó. Shkodlive Shivadi. Bode veliku kazh, inu kobilz. Rib. V temu Lętu jih |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | Shkodlive Shivadi. Veliku krot, inu kazh, inu veliku kobilz, zhervi, inu moli |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | miſhy, krot, shah, vęſh, molov, kebrov, kobilz, inu druge take shivadi puſtijo viditi. Ti ſtari ſo tudi merkali, kaj sa enu |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | je Poletu ſila mokru, bode malu mlade domazhe, inu povodne shivadi, koker raz, inu zhebelle bodo ſlabe. Aku je Jeſsen lępa |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | vſe vkupej usęti, pomaga gvishnu. Dihurje pregnati. Ti ſo per shivadi ſkodlivi, inu snajo, kir ſe navadio, eno nozh, |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | ne toku, bodo hude vremęna, vender bres velke ſhkode. Shkodlive shivadi. Malu shab, krot, kazh, kobilz, pa veliku goſsênz, inu zhervóv |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | angelikno korenino, al pelen med pijazho dati, de jim skodlive ſhivadi ne skodjejo, tudi jih na frishni peſhnati semli puſti leshati |
| Fizika (1869): | po svojej volji gibati, imenujejo se živali, njih znanost pa živaloslovje (zoologija). Vse stvari so tedaj ali skoz in skoz enakošno |
| Rudninoslovje (1867): | pr. 1 lot, mramorna bi onda vagala 1 ⅛ lota, živčeva 2½, železna 3¼ lota, svinčena 5 a zlata 8 |
| Mineralogija in geognozija (1871): | apnenih zrnec. Granit pa, v kterem so kremenata, tinjčeva in Živčeva zrna, je zmes. Dosti izrazov gledé zloga ali strukture, ki |
| Mineralogija in geognozija (1871): | je iz razpalega granitovega kamenja sprijel; vanj so zato tudi živčeva zrna vtrošena. Molassa in macigno sta kremenčeva peščenca zlepljena po |
| Mineralogija in geognozija (1871): | Kakor stranske vmesnine se kremenčevemu zrnju včasi pridružijo tinjčeve luske, Živčeva, roženčeva ali zelenjakova zrna. Po zadnjem dobi zelenkasto barvo, zato |
| Mineralogija in geognozija (1871): | prstenobarvno temeljno maso, ktera lahko sprhne in zapusti glino z živčevimi kristali nasejano. Opomnji je vredno, da nektere lepo lisaste porfire |
| Mineralogija in geognozija (1871): | ali rujav. Tinjčev porfir, gosta felsitova masa s tinjčevimi in živčevimi kristali. Sienitov porfir, gosta ali kristalinska felsitova masa z živčevimi |
| Mineralogija in geognozija (1871): | živčevimi kristali. Sienitov porfir, gosta ali kristalinska felsitova masa z živčevimi in roženčevimi kristali. Smolnikov porfir ima smolnik za temeljno maso |
| Mineralogija in geognozija (1871): | rdeči porfir, obstoji iz goste felsitove mase s kvarčevimi ali živčevimi kristali, večidel je rumen, rdeč ali rujav. Tinjčev porfir, gosta |
| Rudninoslovje (1867): | samo srednjo (tr. = 1•0 . . . . 7•0), sploh apatitovo ali živčevo. Rude kovinskega lica so navadno črne, a nekovinskega črne, rjave |
| Mineralogija in geognozija (1871): | pr. granitov sviž je razdrobljeni granit, tedaj kvarčevo tinjčevo in živčevo zrnje, ki se ne drži skupaj. 2. Nerazločne zmesi. 41. |
| Botanika (1875): | je, da je ogljenec v večnem krogotoku na zemlji; upodobljajoča živna moč ga porabi v napravo rastlinskih in živalskih teles, kmali |
| Sacrum promptuarium (1695): | Marij Divizi, satoraj nebodi vam teshku tudi dellat, sa vaſhe shivejne, ter nikar ſe netoshite zhes vaſh ſtan v' kateriga vaſs |
| Sacrum promptuarium (1695): | inu vener je perpuſtil de s' dellam je mogal ſashlushit ſhivejne ſebi, Jeſuſu, inu Marij Divizi, satoraj nebodi vam teshku tudi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | dá iz njih napravljati. Ker toti germ kmetje velikrat za živice rabijo, naj vsadijo v ta namen mlade deblica, ko so |
| Botanika (1875): | nareja škrob, pač se pa narejajo v njem nove stanice. Živilno ali strženovo staničje (parenchym) ima v sebi sosebno tako imenovana |
| Botanika (1875): | naredi, da se rastline zajedalke sprimejo se staničjem njihovih od živilk, t. j. tistih rastlin od kterih zajedalke živé. 91 Mezga |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | Ogerskem tako razširja, da je ministerstvo dva profesorja iz dunajske živinozdravnišnice doli poslala, da storita kar je treba zoper kužno bolezen |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1861): | tega nočemo in še več drugih nesreč ne, moramo se živeje gibati, kakor do sedaj, ko se vse okoli nas kreše |
| Astronomija (1869): | a solncu najbliža premičnica, in solnce mu sveti skoro 7krat živeje, kot nam. O naravi te premičnice ne vemo dosti, vendar |
| Astronomija (1869): | skoro do 5 milijonov milj. Solnce joj sveti skoro 2krat živeje kot nam. Venera je sploh „zgodnja danica”, in „večernica”, ker |
| Sacrum promptuarium (1695): | proſſit, de bi ij shenkal, inu de hozhe vſe nje shivozhe dny ſama pomivat, inu s' to kunshtio je bil sheno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | do ſèm she vali zelih devet let in tri meſze. Shivot in glavo ima s mozhnim ſúknam ovito, in kadar vſakdanjo |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | koker vſsaka rezh ſvoj zajt jima, taku, kateri ozhe ſvoj shvot per sravji ohraniti, more tega v' enim zaitu bol, koker |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | in žarkiga laneniga olja 1 funt v gobec vliti in život s kako odejo dobro pokriti, de se sogreje. Zatorej mora |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | malim. Če nekoliko zrezaniga korenja perdeneš, mu boš še bolj život odperl. 5) Piti mu daj hladne vode, kar je poželí |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | gobec dana, de ju povžije, mu bosta v 36 urah život odperla, de bo kaj. To zdravilo veljá le kakih 10 |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | preveč napije, mu začne iz gerla goreti, ino lehko cel život zpepeli, kakor nam to grozne zgodbe pogosto povejo. ” „Po tem |
| Stric Tomaž (1853): | Tomaževe lastnosti, med drugimi njegovo telesno moč, njegove ude in život in kako bi ga nar bolje in nar dražje prodati |
| Lohengrin (1898): | Kot tu me vidiš, jaz sem tvoja, Vse vzemi: dušo, život moj! Lohengrin. Elza, mož li imám jaz tvoj se zvati |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | do-pade lipoſherli Sovraſhi uſſe, kar telesu dopade, ter kashtegej tvoj ſhivot, de nabo leſtni lubeſni sluſhil. Hodi ſa mano. |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | de be se s'temiſtem mersil, inu po tem tvoj ſhivot ritati, inu berzati ſazhel; k'pregreshnemu nekol roke nastegni. Nezh |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | lubeſn perpuſty uſſe rada temu hudobnemu nagnenju, inu de be ſhivot svoje sladnoſte imel, podaja njemu tudi zhes Boſhjo poſtavo uſſe |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | dobre, inu srave, slaſti ſtarim ludęm. Sdej supet moresh tvoj ſhvot s' shilnim puſhajnam, erznijami, inu s' laxiro zhiſtit. Prevezh ſadú |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Tišavka se rada ponavlja. Mertùd omami včasih le posamezne dele života, nar večkrat pa ušesa ali žnablja, ki konju ohlapno doli |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | sivi kuti. Imel je kratko vstrižene lasé in rudeče lica, života je bil precej rejenega ali duše je bil vedre in |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | navadno po vratu, včasi pa tudi po zadnjem koncu prasičovega života razširja. Znamnja, po kterih se pereči ogenj spozna, so sledeče |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | dvojčici imela, ktere ste bile nekako čudno po sprednji strani života od glave do trebuha na šev skupaj zrašene. Obé glavi |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | na kterem se, ako ga stisneš, persti poznajo, sprednji konec života bolj rejen, kakor zadnji, hripav glas. Vender te znamnja niso |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | po dve in dve na vsaki strani, in spodnja konca života s štirimi nogami sta bila bolj razločena. Ta dvojni otrok |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | pri zdravi živini; živinče se opoteka in posebno zadnji del života omahuje. |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | klaſtja. Zhiſte dushe se varnu odmikajo od prevelikega basanja tega ſhivota, inu nekol toku ſhiher naſhivę bres navarnoſte te sramoſhlivoste, koker |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | koker rajmno na to viſho koker te vunajne dary tega ſhivota. Ti imash pet pozhutkov, tem perpushash ti shkodlive rezhy: ti |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ne móre hoditi, kakôr s' ponishano glavó, inu s' perklónenim shivotaſam, inu s' teshkim krisham na rami. Sató ga je hotel |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | nosnic v vodo. Malokrat se vležejo in večidel slonijo z životam na steni ali s persmi na jaslih. Stojé vsi okorni |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | glavo v kak kot ali v jasli, se naslanja z životam na kakó steno, in stojí dremaje takó okoren, de bi |
| Najdenček (1860): | In Mignon, Mignon, ali še veš, kako je s svojim životom tvoje oterpnjeno serce ogrel in te rešil, da nisi bil |
| Najdenček (1860): | oskerboval, sta bila noč in dan pri meni. S svojim životom sta me gréla, sicer bi bil v merzlih zimskih nočéh |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | naſhim shivoti popręj tvojim prebivalſhi, taku hózhemo my vſe ozhittiti. Lę ti |
| Kuharske Bukve (1799): | karpih je glava narbolſhi, per ſhukah ręp; podſterva na ſrędnim shivoti. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | krí têzhe. Druga pomózh je: 2. Polivanje shivine po zélim shivôtu s merslo zhiſto vodó, toliko zhaſa, de ſe sazhnejo od |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | dobro shive. Kakor ſe krí is zhloveka ſerza po vſim shivotu rasleva, takó tudi is Térſta denár po zeli Ilirji. Kaj |
| Stric Tomaž (1853): | posebej gre, ter ga potipa narpred v ustih, potem po životu, veli roke vzdigovati, nekoliko semtertje hoditi, v vsem tako, kakor |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | konji mokri v hlev pridejo, jih je treba po celem životu s slamo dobro dergniti. Hlev, v kterem konji stojijo, mora |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | pogodbe”, reče Fulvij, roke vije in se trese na vsem životu. „Le časa mi daj, časa, pa se bo vse dobro |
| Ferdinand (1884): | Peter je prisegel, če tudi se je tresel po celem životu, kakor šiba na vodi. Bil je bled kakor mrlič in |
| Oče naš (1885): | véka in zvija se, kakor da bi imel nože v životu. Ménart, rečem ti, da to pride od tod, ker najin |
| Oče naš (1885): | je razsrdil. Nič pa ni njegovemu krotkemu srcu in slabotnemu životu bolj škodovalo, kakor jeza. Ves nevoljen je hitel domú. Zaman |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | je lil po čelu, in tresel se je na celem životu. S trepetajočim srcem je pričakoval, kaj da sedaj pride. Logar |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | potert in obupan. Bled kot merlič, tresoč se po vsem životu, stal je tu in pričakoval, da sliši še strašnejše reči |
| Ta male katechismus (1768): | uſſe krivize, katire be se mogle svojemu bliſhnemu, ali na ſhivotu, ali na ſhivlenju sturiti. Toku je pak tudi v' ti |
| Ta male katechismus (1768): | kar k' ohranenju, inu shpendiji nashega ſhivlenja toku dobru na ſhivotu, koker na dushi shlishe, namrezh: jestnine, oblazhila, beſſeda boſhja, inu |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | inu kaj bosh ſhe nek v'temu tok dobru pitanemu ſhivotu drugega imel, koker tega narsilnejshega sovraſhneka svoje dushe. Tvoj ſhelodez |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | shpiſhame naſadlanu, inu te narbulshe misle se v' enemu poſhreshnemu ſhivotu ſadushę. Skus samogovtnoſt, inu poſhreshnoſt je smert na ta svejt |
| Kratkozhasne uganke (1788): | mene shtema, deslih nozhindan naspim. Mák. Sem odſvunej po zelemu ſhivotu gladka, ked ſhamet: odſnotrej ked vovk kosmata: okrogla ked kugla |
| Sacrum promptuarium (1695): | auzhize, ter sa isvelizhaine taiſtih v' nevarnost je poſtauil ſvoj shivot, kakor en dober paſtier. Ego ſum Paſtor bonus, & pono animam |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | previdile, inu ſo sda en lęjp, en ſvital en nebęſhki shivot nasaj dobile. Ali kęr ſi ti taku hotla, prozh s' |
| Valenštajn (1866): | terišče, Ko spet obnavlja mi podobo drago, I veže na život me i resnico, Ka se mi zdela sta le sanje |
| Lohengrin (1898): | mu nastavi meč na grlo ) Lohengrin Dal meni Bog je žívot tvoj sedaj: (izpustivši ga) Ti vračam ga, le žij in |
| Ta male katechismus (1768): | uſſe dobru, nobenemu nezh hudega skaſati gledamo, kar nashega bliſhnega ſhivot, |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | tezhe, h' nam vpye, debi mi s' tiga ſvetiga Chriſtuſouiga shivota s' naſhimi grehi nihdar vezh ta kervavi put na spreſhali |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | satu, kyr je tudi retka per nas ta ſamota tiga shivota, inu ſhe retkeiſhi ta ſamota tiga ſerza. Na kolene |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | eſt vir mecum. To preſho, katira je is zeliga moiga shivota ta kervavi put spreſliala, ſim ſam teptou, inu od ludy |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | on sazheu s'ſmertjo rinat, inu kervavi put is zeliga shivota tozhiti. Kai je pa v' leti kerva- |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | te duſhe je bila veliku vezhi, koker tu terpleine tiga shivota, kyr tu terpleine tiga shivota ni vſe na enkret, ampak |
| Štiri poslednje reči (1831): | ſkerbeti in rêzhi: Kdo me bo reſhil od tega umerjozhiga shivota. Vezh nam ne bo treba sdihvati: O kako dolgo moram |
| Štiri poslednje reči (1831): | 21. Le poglejmo zhloveka, kteri ima na kakim udu ſvojiga shivota prav hude velike bolezhine; kako jezhi, sdihuje, vpije, in nima |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | popiſanih prikasin vezhkrat vſhènj ispuſti in ſe po vezhjim delu shivota rasſhiri, v sazhetku pa slaſti po trebuhu in po perſih |
| Slate jabelka (1844): | teleſnih pozhutkov shivel, in je takó ſveto ſovrashtvo do ſvojiga shivota imſel, de ga je vſak dan tépel in pokoril; in |
| Botanika (1875): | tvarine se pri tem nikakoršna ne godi. 82 Nadalje se životna delavnost pokazuje v razmnožitvi. Rastline in živali rode vpodobe, ki |
| Botanika (1875): | so tedaj organizovana telesa, rudnine pa neorganizovana. Če se opazuje životna delavnost, treba pri tem paziti na dvoje; najpoprej treba ozirati |
| Botanika (1875): | Pri rastlinah in pri živalih vidimo, da so njihova razna životna djanja vezana na posebne dele, ki se organi imenujejo, med |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | Zhloveshka dusha namore nekol v' zhednoſti goriraſti, zhe naſna te ſhivotne pozhutke dobru varvati. Telu je uſſellej duhu ſuper, ter se |
| Valenštajn (1866): | Maks! S toj besedoj v roke ti polagam Blagost državno, žizen očino. Drag srcu tvojemu je Valenštajn, Ljubezni, spoštovan'ja krepka vez |
| Valenštajn (1866): | je ta nezgoda. Nasičena osodna je zavist, Za žizen vzela žizen je, na ljubo Odvrnola je glavo smrtno strelo, Ka je |
| Valenštajn (1866): | zabolela me je ta nezgoda. Nasičena osodna je zavist, Za žizen vzela žizen je, na ljubo Odvrnola je glavo smrtno strelo |
| Biblia (1584): | dal zhes nezhiſte Duhuve, de bi teiſte isganjali, inu vſe shlaht Beteshe, inu vſe shlaht Bolesni, osdraulali. Letu ſo pak téh |
| Biblia (1584): | de bi teiſte isganjali, inu vſe shlaht Beteshe, inu vſe shlaht Bolesni, osdraulali. Letu ſo pak téh dvanajſt Apoſtolou imena: ta |
| Biblia (1584): | Mreshi, katera je v'morje vèrshena, s'katero ſe vſe shlaht (rybe) lové. Kadar je pak polna, taku jo vunkaj vlejkó |
| Biblia (1584): | vſej desheli okuli poſlali, inu ſo k'njemu vſe shlaht Bolnike pèrneſli, inu ſo ga proſsili, de bi ſe le |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | inu daso oni te shaze vehku dobili inu skues vse shuaht shebranje kaker bosh ubukelzah poduezhan obogatete? te bukve kaker je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | pridelkov z lanjsko, se kaže sploh viši od lanjske. Domačinstvo. (Žlahta slavniga Krajnca barona Jurja Végata). V Moravčah smo 6. dan |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | ispovnuv, inu je eniga Synu porodila. Inu njeni ſoſedji, inu ſhlahta, ke ſo ſhliſhali, de Goſpud je nje ſvojo veliko miloſt |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | teshku gori priſhal. Inu sdaj pridejo ſhe drugi snanzi, priateli, ſhlahta, ali vli mu s' objokanimi ozhmy, aku lih molzhę osnanujejo |
| Sacrum promptuarium (1695): | to sa ſvojo sheno imeti zhes volo ſvoyh starishih, inu shlahte, inu kadar Mashnik pred Altariam yh je imel porozhit, ga |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | uzhenz. Viditi ſvojga nekdajniga, toljko sàliga vuzhenza, ſina nar imenitniſhi shlahte domazhiga meſta, pa v' toljki révſhini, ſe jim v' ſerze |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | se takó visoko do Stvarnika povzdigne, je v resnici Božje žlahte ! Daj se nam tedej zdaj v tamnočerno, pa jasno noč |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | ljudém. Poklical si je mlado in vredno dvojico iz daljne žlahte, da bi z njim ljubo kočo polnila. In njegovo prebivališče |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Matizh. (ſhtmano. ) Blisu enga gradu ! — Goſpod Shushek , naj me moji shlahti nasaj dajo ; sa en mernik petiz jim dober ſtojim. Shush. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | je že na obrazu bralo, da je z vragom v žlahti; pred sto leti bi jo bili za copernico na germadi |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | v' ſvoje loterze ſhlahti, ali loterza omoshy v' ſvojiga lotra ſhlahti v' tretimu, al po nobeni zeni ne v'pervimu , ali |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | ſheni nje moſh umerje, ſe potęm naſme v' ſvojiga rankiga ſhlahti da petiga rodu moſhiti. Se je pak kedu s'eno |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | pregreſhil, ſe ſzer ſhiher potęm loter osheni v' ſvoje loterze ſhlahti, ali loterza omoshy v' ſvojiga lotra ſhlahti v' tretimu, al |
| Biblia (1584): | od Puldne bo gori ſtopila na Sodni dan, s'leto shlahto, inu jo bo ferdamala: Sakaj ona je priſhla od kraja |
| Biblia (1584): | Nineviterſki Ludje bodo gori ſtopili na ſodni dan, s'leto shlahto, inu jo bodo ferdamali: Sakaj ony ſo pokuro ſturili po |
| Biblia (1584): | KOmu hozhem jeſt pak leto shlahto pèrglihati. Ona je raunu kakòr ty otroci, kateri na Plazu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | na pot podal, po pretečenih peterih letih zopet enkrat ljubo žlahto in svoje drage prijatle na Dunaji in na Štajarskim obiskati |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | nas duhovnikov je kmečkiga rodú, vsaki zmed nas ima domá žlahto bližnjo ali daljno, v kteri jih zna gotovo eden ali |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | je živel, tako tudi umre. Pred svojo smertjo je svojo žlahto in svoje dobrotnike goljufal, ker je polno skrinjo kamnja in |
| Roza Jelodvorska (1855): | vasi in hiš Strašimiroviga posestva so skupaj privreli, de so žlahnike vidili. Iz vsake male bajtice so veseli ljudje kukali skozi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Véſte kako naſ ti imenujejo? — „Kavalieri'' nam pravijo, to je shlahtniki ali plemenitaſhi. Glejte, tó imé je ſpodobno. Sdaj pa vender |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſzhaſama she obedve snaminji proti rasſipu nagibale, ſklenejo Marſki deshelſki shlahtniki pod deshelſkim oblaſtnikam grofam I. Ditrihſtajnſkim drugo na ravno tiſtim |
| Spisi Krištofa Šmida (1883): | na zadnji strani časnika? Dolga versta imen je; imena tistih žlahtnikov, ki so bili zarad zvestobe do kraljevega prestola vsmerteni. Med |
| Oče naš (1885): | grajščina z vsem, kar je, gospodu Martonu kot najbližjemu Mêljardovemu žlahtniku. Kdor ima od rajncega še kaj terjati, naj se brez |
| Sacrum promptuarium (1695): | damu prishal nej mogal na nogah ſtati od truda, inu shlaku nej mogal jeſti, inu ſpati, premishluje kaj miſli karsnar, de |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | prevelikih delah ſim jeſt vezh , v' jezhah bel pogoſtukrat, v'shlakih zheſs maſſo, v'ſmertnih mujah ſim jeſt doſtikrat biv. Od |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | v tretjič poprijele, se moram vender oglasiti. V pervih dveh žlakih so neumneži le godernjali, v zadnjimu listu Novíc je pa |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | biv. Od Judov ſim jeſt eniga mejn, koker petkrat ſhtirdeſſet ſhlakov prejev. Trikrat ſim biv jeſt is ſhibami tepen , enkrat is |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | zerkneta od snotrej pogledali, in najdili, de ni bilo v shlambori nizh kervi, ki ſe je na unajne dele istekla; vraniza |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | Erſh, pſhenizo, inu simski jezhmen ſejáti, traunike resglihat; traunike, katęri shleht rodijo, preorati, pognojiti, s'detelnim ſęmenam, inu ſenenira drobam obſejáti |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | pomoriti. Aku veliku lęſa sa zimpranje je potręba, toku to shlęhtnu ſe sna poſsękati, velkiga je bolſhi v' Grudni, inu v' |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | Griža se mora vselej kot hudo vnetje črev ozdravljati z žlemnatimi zdravili in takšnimi brizgljami. V. Poglavje. Ikre. Ikre so červi |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850): | kužna smolika. Tak konj zapade konjedercu. Čeravno kevžeh, pri kterim žleza z nosa téče, večidel ni nalezljiv, je vunder vselej varniši |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850): | de ta bolezin obstojí v prisadu sápnika, po kterim začnè žleza iz nosníc têči. Zraven téh znaminj so poglavitniši téle: Konj |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850): | vročim kuhanim ječmenam. Če konja kašelj zlo nadlegva in mu žleza iz nosníc teče — pa brez pljučniga prisada — takrat naj se |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850): | Če ste pa nosníci zlo zatékle, in če se veliko žleze iz nju cedí, ni za konja nič boljšiga, kakor če |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | je na unajne dele istekla; vraniza je bila mehka, kakor shmidek, pljuzha ſoshgane in ſkerzhene, jetra véle in polne mehurjev, ſerzé |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | ljubezin proti domu je dostikrat prevelika, de neradi gredó v žold (soldate), ne kakor Nemci, kteri na léta v soldate hodijo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | krasi parta (šapel), nakinčena z leskajočimi kamnički, ki so v žolto (rumeno) svilo vdelani in z biseri obdani, in to zahteva |
| Trtna uš (1881): | nekaj trsov, ki poleg drugih v rasti zaostajajo, pred časom žolto listje dobijo, malo rodijo pa vendar temu ni kriva trtna |
| Gozdovnik (1898): | perja; lica so si bili naslikali s svetlo cinobrino pa žolto barvo, in z divjega čudnega okrasja njihovih konjev je lahko |
| Kemija (1869): | Magnezija žveplenokisla, schwefelsaure Magnesia, 417. Magnezijum, Magnesium, 416. Maische, zdrozgalica žonta, 501. Malec, Gyps, 414. Malz, slad, 495. Malzeiweiss, sladovni |
| Fizika (1869): | 155. Magnetnica igla, Magnetnadel, 156. Magnetovec, Magnetstein, 156. Maische, zdrozgalica, žonta. Maksimum, maximum, 186. Mariotte-ov zakon, Mariott'sches Gesetz, 86. Maschine, stroj |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | bilo. 3. Živina. Konji so se v deželah po cesarskem žrebstvu polepšali, tudi so bolj oskerbovani in imajo večo ceno, in |
| Mineralogija in geognozija (1871): | osa kopačica. Grahovec, Erbsenstein, 38. Granat, 46. Granit, granit ali žula, 70. Granit, pisani, Schriftgranit, 70. roženčev, Hornblendegranit, 70. Granulit, 70. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | je še zmiraj visel velik žurč. Veste li, kaj ježurč? Velika lesena okrogla posoda; Horvati ji pravijo čutura. Ko smo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | nam pokleknejo. Al na herbtu je še zmiraj visel velik žurč. Veste li, kaj ježurč? Velika lesena okrogla posoda; Horvati |
| Zoologija (1875): | močan kljun, zobljejo zrnje in semenje, zraven pa jedó tudi žužke, črve in meso. Semkaj prištevamo: Šojo (Corvus glandarius), pod. 113. |
| Zoologija (1875): | obsejana polja, katerih tudi v najhujši zimi ne ostavi. Zoblje žužke, črve, zrnje, vmes pa tudi trga travo. Kakor zajec tudi |
| Zoologija (1875): | Cinclus) živi ob gorskih potocih, hrani se večidel z vodnimi žužki, katere pobira po vodi, a pri tem poslu se večkrat |
| Zoologija (1875): | žužki, katere meče kvišku in je zopet v kljun prestreže. Glasi |
| Zoologija (1875): | naš petelin z več samicami. Hrani se s sadjem in žužki. Domačini ga streljajo s topimi streljicami, da se perje ne |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Kriſtusa inu skues use nia gai shuvenje noi ruete inu shvazhe inu skues S.S. 5. kervave rane: inu skues katere bi |
| Kemija (1869): | Ako kovinske žveplece polijemo s kako kislino, naredi se vodenčev žveplec in neka okisna sol. Na pr.: železni žveplec in žveplena |
| Kemija (1869): | sublimiren razhlapiti. Sublimat, razhlap, sublimat. Suboxyd, sokis. Substitution, zamena. Sulfid, Žveplec. Sulfur, žveplovec. Sumach, rujevina, 486. Súsol, Doppelsalz. Svetlopis, Lichtbild, 444. |
| Kemija (1869): | se vodenčev žveplec in neka okisna sol. Na pr.: železni žveplec in žveplena kislina, FeS + SO3.HO = SH + FeO.SO3. Razne kovine skup |
| Kemija (1869): | se s 16 loti žvepla spoji v 44 lotov železnega žvepleca, 100 lotov živega srebra se pa izloči. Pri tej presnovi |
| Kemija (1869): | pa to storé le takrat, kedar jih razvročimo. Ako kovinske žveplece polijemo s kako kislino, naredi se vodenčev žveplec in neka |
| Kemija (1869): | žvepleci imajo sem ter tam jake osnovne lastnosti. Nekteri kovinski žvepleci više stopinje se pa obnašajo kakor kisline, ter se z |
| Kemija (1869): | više stopinje se pa obnašajo kakor kisline, ter se z žvepleci niže vrste spajajo v posebne žveplene soli (Schwefelsalz). Kovinski žvepleci |
| Kemija (1869): | pa večidel prahovi kake posebne barve (glej §. 43). Kovinski žvepleci imajo sem ter tam jake osnovne lastnosti. Nekteri kovinski žvepleci |
| Kemija (1869): | žvepleci niže vrste spajajo v posebne žveplene soli (Schwefelsalz). Kovinski žvepleci kažejo veliko sorodnost do kisleca, nekteri si ga privzamejo že |
| Mineralogija in geognozija (1871): | one, ki imajo v sebi antimon, z belim antimonovim oksidom; žveplenati minerali radi dajejo žvepleno sokislino, koja se spozná po dušivem |
| Mineralogija in geognozija (1871): | Wallfisch. Klada, Block. Klingstein gl. Phonolith. Kluft, razpoka, poklina. Kobalt, žveplenati ali kobaltov kiz, Schwefelkobalt oder Kobaltkies, 54. ,, arsenati, Arsenikkobalt oder |
| Mineralogija in geognozija (1871): | nikelova ruda, 55. Niekelwismuthglanz, niklo-bismutovi lesketač, 55. Niederung, nižina. Nikel, žveplenati, Schwefelnickel, 55. ,, arsenati, Arseniknickel, 55. ,, bakreni ali kupreni, Kupfernickel, 55. |
| Mineralogija in geognozija (1871): | je 3 do 5; gostota do 7,7. Spomina vredni so: Žveplenati nikel, Ni As, ali lasasti kiz, ker dela lasem ali |
| Kemija (1869): | Žveplenokisla magnezija, MgO.SO3, sploh grenka sol imenovana, je raztopljena v morskej |
| Kemija (1869): | že iz zrakú ali pa iz vode promenivši se v žveplenokisle kovinske okise, drugi pa to storé le takrat, kedar jih |
| Kemija (1869): | Galun (Alaun latinskega: alumen) je súsol iz žveplenokisle glinice in žveplenokislega kalija s 24 ekv. vode. Nahaja se sicer v prirodi |
| Kemija (1869): | Tinto napraviš, ako 6 lotov stolčenih šišek in 2 lota žveplenokislega železnega okisca (železnega vitrijola) dalj časa kuhaš na 2 ali |
| Mineralogija in geognozija (1871): | prvotna piramida pri žveplu; mnogovrstne kombinacije pri redrutitu, arsenikovem kizu, žveplenokislem kaliji, solitarji, Glauberjevi soli, baritu, pri belem svinčencu, Arragonitu, cinkovem |
| Kemija (1869): | velikej množini. Najčistejša se dobi, ako na vročej vodi raztopljenej žveplenokislej magneziji pridamo ogljenčevokislega natrona (sode). Dobljena in posušena oborina je |
| Kemija (1869): | sam ob sebi ni znan. Njegov hidrat, FeO.HO, dobimo, ako žveplenokisli železni okisec oborimo s kalijem. Oborina je s prva bela |
| Kemija (1869): | Žveplenokisli natron se potem žari z ogljem in apnom, da se |
| Kemija (1869): | Kupferoxyd, 434. Okis bakreni ogljenčevokisli, kohlensaures Kupferoxyd, 433. Okis bakreni žveplenokisli, schwefelsaures Kupferoxyd, 433. Okis cinkov, Zinkoxyd, 429. Okis cinkov žveplenokisli |
| Kemija (1869): | kohlensaures Eisenoxydul,425. Okisec železni okisov, Eisenoxydoxydul, 425. Okisec železni žveplenokisli, schwefelsaures Eisenoxydul,425. Okisec živosrebreni solitarnokisli, salpetersaures Quecksilberoxydul, 434. Okis |
| Kemija (1869): | solitarnokisli, salpetersaures Natron, 408. Natron unterschwefligsaures, žveplenonakisli natron, 408. Natron žveplenokisli, schwefelsaures Natron, 408. Natron žveplenonakisli, unterschwefligsaures Natron, 408. Nelkenol, nageljnovo |
| Kemija (1869): | soli, ki se najpred z žvepleno kislino destiluje in v žveplenokisli natron NaO.SO3 spromeni, zraven se dobi kakor postranska dobava klorovodenčeva |
| Kemija (1869): | očesnih boleznih, tako na primer: beli cinkov okis, ZnO, in žveplenokisli cinkov okis, ZnO.SO3, ki se tudi beli nič in očesni |
| Kemija (1869): | postane: vodenec, ki uhaja skozi plinovodno cev c in pa žveplenokisli cinkov okis, ki ostane v steklenki. Vodenec je plin brez |
| Mineralogija in geognozija (1871): | solitarnice v Nagy-Kallo in v Debreczinu iz ondašnje zemlje solitar. Žveplenokisli kalij, KS je istega kristalnega sistema in najde se včasi |
| Kemija (1869): | ogelj pa nikakor ni čisti ogljenec, kajti razun fosforovokislih in žveplenokislih soli ima v sebi posebno mnogo dušca, in po vsej |
| Mineralogija in geognozija (1871): | mnogo kemiških spojin; morje imeti je moralo tačas veliko kremenokislih, žveplenokislih in oglokislih spojin razmočenih, akoravno sedaj nima druzih kot nekaj |
| Kemija (1869): | solitarnokisli natron, 408. Natron solitarnokisli, salpetersaures Natron, 408. Natron unterschwefligsaures, žveplenonakisli natron, 408. Natron žveplenokisli, schwefelsaures Natron, 408. Natron žveplenonakisli, unterschwefligsaures |
| Kemija (1869): | unterschwefligsaures, žveplenonakisli natron, 408. Natron žveplenokisli, schwefelsaures Natron, 408. Natron žveplenonakisli, unterschwefligsaures Natron, 408. Nelkenol, nageljnovo olje, 487. Neorganski, unorganisch. Netilnica |
| Kemija (1869): | cent sirovega velja 12 gld., čistega pa 15 — 16 gld. Žveplenonakisli natron, NaO.S2O2 (unterschwefligsaures Natron) je te lastnosti, da srebreni jodec |
| Sacrum promptuarium (1695): | pomagaiteſi hitru s' jame tiga greha aku n' hozhete v' shveplenske shterni utonit. Inu bugaite S. Paula, kir vam sapovej. Senes |
| Mineralogija in geognozija (1871): | podgane, kajti strupen je. 13. Skupina stroncijuma. l. Celestin ali žveplokisli stroncijan, Sr S, kristalizuje navadno v rombiškem stebričku; kolje se |
| Mineralogija in geognozija (1871): | kojega obstoji Karlovarski grahovec. 12. Skupina barijuma. 1. Barit, težec, žveplokisli barit, BaS, kristalizuje v rombiškem sistemu v prismah, ki so |
| Kemija (1869): | Sublimat, razhlap, sublimat. Suboxyd, sokis. Substitution, zamena. Sulfid, Žveplec. Sulfur, žveplovec. Sumach, rujevina, 486. Súsol, Doppelsalz. Svetlopis, Lichtbild, 444. Svinec, Blei |
| Kuharske Bukve (1799): | smęſhaj inu hladno shverklaj. Potle poſtavi na sherjavzo v' lonzi, shverkaj v' eno męro. Kader sazhne vręti, slì v' ſklędo, potręſi |