▶ rudarica
samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ IMPženska oblika rudarja; Besedišče
▶ rudninstvo
samostalnik, občno_ime, srednji(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ Pleteršnikrudnine kot celota; kontekst
- rudninstvu
| Kemija (1869): | gld. Aluminijumov okis, Al2O3, tudi glinica imenovan, se nahaja v rudninstvu v jako različnih oblikah, kakor smo to že videli pri |
▶ rušenski
pridevnik, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ Pleteršnikrušenska odetelj = perilo; kontekst
- rušenske
| Robinson mlajši (1849): | tu so takaj bile polne truge — škrinje oblačil, perila — pertenina — rušenske odeteli; črevlji škornice, škorni — boti ino sto drugih reči, za |
- sadonosen
- sadunosen
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | fajmošter pokazal faranom svojim, da tudi iz kamenja zamore človek sadunosen vert ustvariti, če ga je le prava živa volja, in |
- sadonosnega
- sadunosnega
| Trtna uš (1881): | Po zimi jih lehko vidimo viseti na brstih in popikah sadunosnega drevja. Veliko menjša in toraj človeškemu očesu nevidljiva so jajčica |
| Trtna uš (1881): | Listna uš, koje časih na tisoče vidimo viseti na listkih sadunosnega drevja, rož in vrtnih rastlinic, je pa 3- do 4krat |
▶ salzen
samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ Pleteršnikvkuhano sadje za nadev; Grimm
- salzen
- ſalsen
| Kuharske Bukve (1799): | kakor vìſhne, inu ſe zhes lęto hraniti sa vkuhanje, ali ſalsen. |
| Kuharske Bukve (1799): | nadjati v' ſrędo s' zukram kuhane marelze, ali en drugi ſalsen; puſti krofe gor iti, inu zri jih na maſli. 91. |
- samoglav
- samoglaven
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | moč nebeška strašna je, Če varstva sponi zmakne se, In samoglaven tir puhtí Natóre proste prosta hči. Strašno, kadar razujzdana Brez |
▶ samokres
samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnikpištola, revolver; [sskj]
- samokres
| Jela (1859): | z levo se prijemaje ob razpokano steno, v desni deržé samokres. „Naprej! " reče zapovedovaje Zagodin, in berač jame naprej se plaziti |
| Jela (1859): | mlada ne prišla? In Jele vas ni sram? " Zagodin potegne samokres, ki ga je do zdaj v mavhi deržal; petelin glasno |
| Jela (1859): | nekoliko bližej Zagodina. Ta še vedno na viseče drevo opert samokres v desni derži in nepremakljivo beraču v obraz gleda. Slabo |
| Jela (1859): | duhovi. Ves kraj je bolj pust čutiti. Zagodin strastno derži samokres in pazljivo posluša vsako šumenje ob kraju pota. Skorej strah |
| Jela (1859): | perste štel. Pa povejte mi, čemu vam bo nocoj ta samokres? " „Morebiti za nič in to bo gotovo nama obema prav |
| Jela (1859): | manj za vašo smert. Ne bledite torej, ne glejte na samokres, ker za vas ni napet, če ga ne sprožite sami |
| Spomini na okupacijo Bosne (1888): | v držalu je tičalo še nekaj lesá. Vender je bil samokres meni jako po godu. Rabil mi je za »corpus delicti |
| Trojka (1897): | pa je? « vikalo je vse navzkriž. Baron je bil spravil samokres in slonel na divanu, kakor da bi se nič ne |
| Gojko Knafeljc (1899): | je pretresel po vsem telesu. Kakor bi trenil, je odložil samokres na mizo. Neki grozen strah ga je obšel; tresti se |
- samokresa
| Čas je zlato (1864): | ljubi moj Lenče! « odgovorí nadhlevar vesel, de se ni bil samokresa poslužil. »Vender rad bi vidi, de bi se kterikrat še |
| Valenštajn (1866): | Čemú je tebi ? Jaz kupim jo rad; Zánjo ta dva samokrésa ti dam. Hrvat. Odlazi! Ti me varaš, ja znam. Strélec |
- samopridnost
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | jim je prigodílo. Začnejo nama perpovedvati brezkončne krivice, in popisovati samopridnost in terdoserčnost nekterih ljudí. — Od krivičnosti sveta razserden starček na |
▶ samosvestje
samostalnik, občno_ime, srednji(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMPsamozavedanje; Pleteršnik
- samosvestja
| Občno vzgojeslovje (1887): | sama zapoveduje zavesti, v kateri ima svoj sedež. Namesto pametnega samosvestja, čegar zveza predstav sicer apercipuje vse predstave, sedi in vlada |
▶ samošestdeset
pridevnik, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMPšestdesetkraten; kontekst
- samošestdeset
- ſamoſheſtdeſset
| Biblia (1584): | padlu na dobro Semlo, inu je pèrneſlu, enu ſamoſtu, enu ſamoſheſtdeſset, enu ſamotrydeſset. Kateri ima uſheſsa h'poſluſhanju, ta poſluſhaj. |
| Biblia (1584): | inu tudi ſad pèrneſse: inu nekoteru pèrneſse ſamoſtu, nekoteru pak ſamoſheſtdeſset, nekoteru ſamotrydeſset. ON je nym eno drugo prigliho naprej polushil |
- ſamo ſheſtdeſset(združena oblika)
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | inu ſad pèrneſſe, inu ſtury nekatęru ſizer ſamoſtú, letó pak ſamo
ſhęſtdeſsęt, drugu pak ſamotrydeſsęt. 24. Eno drugo pèrgliho jim je |
- ſamoſheſtdeſſet
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | v' dobro semlo: inu je dalu ſad, enu ſamoſtú, drugu ſamoſhęſtdeſſęt, enu ſamotrydeſſęt. 9. Katęri imá vuſhęſsa sa poſluſhat, tá poſluſhaj |
- samotežen
- ſamoteshen
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | mu vſa priprava, prezh vsáme, bi vſak miſlil, de je ſamoteshen ſtol; prediza ſedi na njemu; kolo sa ſtolam têzhe, podnoshnik |
▶ sedinstvo
samostalnik, občno_ime, srednji(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMPzedinjenje, združitev; kontekst
▶ sedlon
samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ Pleteršnikseverni jelen; Pleteršnik
▶ selišče
samostalnik, občno_ime, srednji(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršniknaselbina, zaselek, bivališče; [sskj]
- selišče
- seliše
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Šoštanjske grajšine kopljejo na seli stariga grada za novo klet seliše. V posipje kopaje najdejo bel, lepo izdélan marmor, v srédi |
▶ selterski
pridevnik, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMPmineralna; nem-slo slovar
- selterska
| Botanika (1875): | ima mnogo ogljenčeve kisline v sebi, kakoršna je n. pr. Selterska voda (kemija §. 26.). Mogoče bi tudi bilo, da rastlina |
▶ setev
samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnikposevek, posejano polje; Pleteršnik
- setev
- ſejtou
| Biblia (1584): | je lahka. XII. CAP. VTémiſtim Zhaſsu je Iesus ſhàl ſkusi ſejtou ob Sobboti: inu njegovi Iogri ſo bily lazhni, inu ſo |
- setve
- ſejtve
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | XII. Poſtava. 1. V' timiſtim zhaſsi je Jęsus ſhàl ſkuſi ſęjtve ob ſabboti: njegóvi Jógri pak ſo bily lazhni, inu ſo |
- sezna
| Rudninoslovje (1867): | posebna teža. Trdim rudninam, ki se v vodi ne topé, sezna se njihova posebna teža tako: Kosec rudnine i steklenico z |
▶ silipup
samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ IMPvrsta pijače; kontekst, splet
- silipup
| Kuharske Bukve (1799): | XIX. Piázhe. 219. Lemonáda. 220. Mandelnovo mlęko. 221. Silipup. 222. Sok rudęzhiga grosdizha. 223. Pinzha nameſti kafe. 224. Vino |
| Kuharske Bukve (1799): | ruto, naii v' flaſhe, poſtavi hladít; je dobra piazha. 221. Silipup. Vsami en maſelz ſmętane, en polizh dobriga vina, eno unzho |
▶ simpatetičen
pridevnik, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJki temelji na simpatiji; [sskj]
- simpatetična
| Kemija (1869): | Tinta, Tinte, 424, 469. Tinta neizbrisna, unausloschliche Tinte, 437. Tinta simpatetična 428. Titan, 345. Tolšče, fette, 464. Tolubalzam, 489. Tomback, tompak |
- skita
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | tudi. — Skitati se (vagabundiren), postavim: moj brat se po ptujim skita. Ta beséda se sliši tudi med Kerko in Savo. — Zarad |
- skitati
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Bog je človeka iz bernje ustvaril; besédo perst imajo tudi. — Skitati se (vagabundiren), postavim: moj brat se po ptujim skita. Ta |
▶ skontroven
pridevnik, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMPki se nanaša na skontro; kontekst
- skontrovne
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | in blagajniški knjigi natanko zabeleženi. O skontrovnih knjigah. § 15. Skontrovne knjige imenujemo one knjige, v katere se zapisuje prejem ali |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | je trgovina. Najvažnejše so : pismovni prepisnik (Briefcopierbuch), fakturna knjiga (Facturenbuch), skontrovne knjige (Scontrobücher), in sicer blagovni skontrovnik ali blagovnik (Waren-Scontro, Warenbuch |
- skontrovni
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | se zapisuje prejem ali oddaja blaga, s katerim trgujemo. V skontrovni knjigi ima vsako posamično blago svoj poseben račun (konto). Vsak |
- skontrovnih
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | dotični računi v dnevniku in blagajniški knjigi natanko zabeleženi. O skontrovnih knjigah. § 15. Skontrovne knjige imenujemo one knjige, v katere |
- skorje
- skorje
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | žlici dobro pomočenih droži, tri žlice mlačne srove smetene, sladke skorje, cukra in pol unče drobno stolčenih prepečenčnih (biškotnih) drobtin in |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | eno tablico čokolade, drobno zrezaniga limonoviga lupka, dišečih žbic, sladke skorje in angleške dišave, kolikor se ti zdi. To z dvema |
- ſkorie
| Kuharske Bukve (1799): | mehko kuhaneh kútn presheni ſkusi ſito, ozukraj, inu perdeni ſladke ſkorie. Vſe ſkup męſhaj eno zhetert ure, pomashi pleh inu obod |
| Kuharske Bukve (1799): | v' męſ tolzi tudi tri zęle nagelshbize, inu enmalo ſladke ſkorie. Potle deni v' veliko ſklędo, nali en polizh vode, premęſhaj |
- skorjo
- skorjo
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | de zmerzne. Mlečna zmerzlina. Dva poliča mleka s cukram, sladko skorjo, vanilijo ali nekoliko limonovim lupkam zavri, s kakima dvema rumenjakama |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | v cevi (roru) počasi peci in s cukram in sladko skorjo potresene na mizo daj. Krompirjevi rezanci (nudelni). |
- ſkorio
| Kuharske Bukve (1799): | pęne po verhi naſtavi, inu potręſi s' zukram inu ſladko ſkorio. XVIII. Smerslíne. 206. Nauk od smersnénja. Smersle mlęzhne inu od |
| Kuharske Bukve (1799): | mlęzhno shupo, inu potręſi s' enmalo zukram, inu ſladko ſkorio. 55. Naraſene jajza v' maſli. V' en lonez, kir en |
| Kuharske Bukve (1799): | saparzi, inu daj na ſklędo, potręſi s' zukram inu ſladko ſkorio, ſo mersle sa ſalato. 237. Suhe artizhôke. Pezle inu ternove |
| Kuharske Bukve (1799): | ga raskopaj v' ſklędo, inu potreſi s' zukram inu ſladko ſkorio. |
| Kuharske Bukve (1799): | ko ſkorio; potle naloshi ſpęt eno lęgo nudelnov, inu ſpęt potręſi, inu |
| Kuharske Bukve (1799): | zhaſ na sherjavzi; ohladi, deni smersovati; popręd vsami ven ſladko ſkorio, inu lemonovi lupek. 210. Mandelnova smeslína. Poſtavi na sharjavzo en |
| Kuharske Bukve (1799): | Poſtavi ſklędo na hlad, sadnizh potręſi s' zukram inu ſladko ſkorio. Ako ozheſh majnſhi ſklędo naręditi, vsami vſake ſtvari en dęl |
| Kuharske Bukve (1799): | sazhnè napęnati. Odſtavi, vlì v' ſklędo, protręſi zukram inu ſladko ſkorio, daj merslo na miso. 203. Lomonovi ſok. Olnpi dvę lemone |
▶ skupščina
samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnikskupnost; Pohlin To malo besedišče
- skupščine
- skupshine
| Ta male katechismus (1768): | ti virni Kristiani? Ke mashnek, koker en najete beſſednek te skupshine teh virneh Kristianov ſa uſſe, inu v' imenu uſſeh S. |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | te narbulshe noter dajanja kader bosh obteſhan. Popuſtè zli asi skupshine teh ludy, kjer se ne malukedej ſabrede, ter pejdi h' |
- skupščino
| Tiun - Lin (1891): | Ni se mi zdelo vredno, da bi pozdravil skupščino, ki je svoje nezaupno-sovražne poglede vpirala v me in ker |
▶ skupživljenje
samostalnik, občno_ime, srednji(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMPskupno življenje, sožitje; izvirnik, latinsko-slovenski slovar
- skupživljenju
- skupſhivlenju
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | sebe is troshtam tega serza prezhjiti puſtil, aku v' tvojemu skupſhivlenju grenkobe nabo. Al naspoſnash ti sam nad G. Bogam, kader |
- slaja
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | in kvasú pogačo ali krùh spekla, de je bil prijetniga slaja in veliko zdraviši. kemikarca je bila; kakor tudi tista, ki |
▶ slankamen
samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ Pleteršnikkamena sol; kontekst, nem-slo slovar
- slankamen
| Kemija (1869): | Steingut, kamenina, 420. Steinkohle, črni premog, 506. Steinsalz, kamena sol, slankamen, 407. Steklo, Glas, 409. Steklo apneno, Kalkglas. Steklo kalijevo, Kaliglas |
| Kemija (1869): |
Slankamen, Steinsalz, 407. Slatina, Sauerling. Sluz rastlinska, Pflanzenschleim 482. Smalte, smalta |
▶ sledenec
samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMPslednik; kontekst, špansko-slovenski slovar
- sledenci
| Gozdovnik (1898): | sledu. V kratkem spozna, da so utisi vedno razločnejši, da sledenci morejo biti jedva sto korakov pred njim. Sklene toraj konja |
▶ sledonajdnik
samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMPslednik; kontekst, špansko-slovenski slovar
- sledonajdnik
| Gozdovnik (1898): | nevarnosti. « Ko so bili odjedli, zapalijo si možki smodke. Mladi sledonajdnik pa o dejanjih Velikega orla in Treskavčevih. Rozalita je poslušala |
| Gozdovnik (1898): | odriva z osemdeset možmi, da jo izkoristi. Vi ste zlatolovec, sledonajdnik, vse v eni osebi, toraj prav dobro porabiti. Ni dvomiti |
| Gozdovnik (1898): | stisne nož Diazu v roko. »Sennor Tiburcio, vi ste rastreador (sledonajdnik), ki poseduje vse moje spoštovanje, in vi se nimate kesati |
| Gozdovnik (1898): | videti desnega lica, ki ga je Pepo tolikanj bistro motril. Sledonajdnik mu obrne desno lice, čudeč se temu pozivu. Rdoles opazi |
| Gozdovnik (1898): | »Pridem! « zagotavlja sledonajdnik, svoji prijateljici v sedlo pomagaje. »Ali tudi skoraj? « upraša don |
| Gozdovnik (1898): | prašam vas, če ničesar ne pamtite iz svoje mladosti? « Mladi sledonajdnik je bil po takem izpraševanju nekoliko vznemirjen, in po tem |
- sledonajdnika
| Gozdovnik (1898): | Fabij se je kar naenkrat izpremenil iz borega konjekrotivca in sledonajdnika v moža, imajočega najutrjenejše pravice na bogastvo, čast in službo |
| Gozdovnik (1898): | Dva dni hodá, od todi sem bil poklican k materi sledonajdnika Tiburcija Areljana. Šla je smrti naproti kakor soproga pristnega vrlega |
▶ slepišnica
samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMPustanova za slepe; kontekst
- slepišnici
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | podali, v Galicio. — Ubogim v Milanu so podarili 20.000 lir, slépišnici 6000, prebivavcam vasí Vila , ki so po potresu zlo poškodovani |
▶ slovensko-naroden
pridevnik, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMPslovenski narodni; kontekst
- slovensko-narodni
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | besedo in pregibo našega razrečja izkušal, in sem takó svoj Slovensko-narodni slovnik in primerjeno slovnico po etymologičkih in analogičkih pravilih spisal |
▶ služnoljubnost
samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300kljubezen do služnosti; kontekst
- služnost
- služnosti
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | bo Petra nadaljeval, in kmali se slišalo ne bo od služnosti, ktero bo blagi vladavec laglje odpravil pri svojih Rusih, kakor |
▶ smrdelja
samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMPsmrdljiva pasja kobilica; internet
- smrdelje
| Botanika (1875): | Chamomilla), ki se po votlem, kegljastem (čunjastem) cvetišči loči od smrdelje (Anthemis Cotula), ktere cvetišče ni votlo in ktera neprijetno diši |
▶ smrtnomučilen
pridevnik, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMPsmrten in mučilen; kontekst
- smrtnomučilni
- smrtnomučni
| Gozdovnik (1898): | njim kupiti vesoljno Sonoro deželo. « »Karamba, vi se šalite, na smrtnomučni hlod privezani. « |
- sočniki
| Botanika (1875): | kakor sit luknjasto naredilo. Imajo v sebi kalen, zrnat sok. Sočniki se naredé s tem, da iz tenkostenatih, za posebne izločke |
▶ sokis
samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ Pleteršnikoksid z manjšo vsebnostjo kisika; splet
- sokis
| Kemija (1869): | Blausaure, 396. Sublimation, razhlap; sublimiren razhlapiti. Sublimat, razhlap, sublimat. Suboxyd, sokis. Substitution, zamena. Sulfid, Žveplec. Sulfur, žveplovec. Sumach, rujevina, 486. Súsol |
| Kemija (1869): | Sokislina fosforova, phosphorige Saure, 380. Sokislina žveplena, schweflige Saure, 375. Sokis svinčeni, Bleisuboxyd, 431. Sol, Salz. Solarol, 510. Sol cinova, Zinnsalz |
| Kemija (1869): | 490. Snovatelj, Ferment, 499. Soda, 407. Soda calcinirte, žgana soda. Sokis, Suboxyd. Sokislina arzenova, arsenige Saure, 382. Sokislina duščeva, salpetrige Saure |
▶ sokislina
samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ Pleteršnikkislina z majhno vsebnostjo kisika; Pleteršnik
- sokislina
| Kemija (1869): | Ferment, 499. Soda, 407. Soda calcinirte, žgana soda. Sokis, Suboxyd. Sokislina arzenova, arsenige Saure, 382. Sokislina duščeva, salpetrige Saure, 372. Sokislina |
| Kemija (1869): | Sokislina duščeva, salpetrige Saure, 372. Sokislina fosforova, phosphorige Saure, 380. Sokislina žveplena, schweflige Saure, 375. Sokis svinčeni, Bleisuboxyd, 431. Sol, Salz |
| Kemija (1869): | Sokislina arzenova, arsenige Saure, 382. Sokislina duščeva, salpetrige Saure, 372. Sokislina fosforova, phosphorige Saure, 380. Sokislina žveplena, schweflige Saure, 375. Sokis |
| Kemija (1869): | calcinirte, žgana soda. Sokis, Suboxyd. Sokislina arzenova, arsenige Saure, 382. Sokislina duščeva, salpetrige Saure, 372. Sokislina fosforova, phosphorige Saure, 380. Sokislina |
- sokislini
| Kemija (1869): | iz zraka jemlje kislec pa ga tekoj spet oddaja žveplenej sokislini, ki se potem okisi v žvepleno kislino. Po tem tacem |
- sokislino
| Kemija (1869): | bi ena ter ista množina solitarne kisline neprenehoma morala žvepleno sokislino kisati v žvepleno kislino, no nekaj se je vendar izgubi |
▶ solitrnica
samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ Pleteršnikobrat za pridobivanje solitra; splet
- solitrnica
- solitarnica
| Kemija (1869): | Bittersalz, 417. Solina, Salzsoole. Solitar, Salpeter, 405, čilski, Chilisalpeter, 408. Solitarnica, Salpeterplantage, 405. Sol kamena, Steinsalz, 407. Sol krvolužna rdeča, rothes |