Besedišče starejšega slovenskega knjižnega jezika IMP: zastarele besede, Stran 6

▶ jeli prislov, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

ali; SSKJ

jeli

ieli
Biblia (1584): jokanje inu kleptanje sob . Inu Iesus je djal k'nym: Ieli ſte letu vſe saſtopili? Ony ſo djali: Ia GOSPVD. Natu

ie li(združena oblika)

Biblia (1584):	kaj ſe mej ſabo prepirate, de néſte Kruha ſabo vseli? Ie li ſhe niſhtèr nesaſtopite: Neſpumnite li na te pet Kruhe
Biblia (1584):	eno ſuho roko, inu ony ſo njega vpraſhali, inu djali: Ie li ſe ſpodobi tudi ob Sobboti osdraulati? De bi ga

jeli

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	zhaſa bolan, ino mu prijasno rezhe: „Sdrav bi bil rad, jeli? “ Bolnik mu je odgovoril: „Goſpod! nimam ga zhloveka, de bi
Zlata Vas (1848):	Ožbetam. Oče primejo svojo hčerko za roko tér rekó: „Lizika, jéli de imaš Ožbeta rada? “ — „„Sej ne morem zato — jim odgovorí
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880):	stopila na visoki grajski stolp, da bi se sama prepričala, jeli pride kak sel s poročilom. Toda poldne je minulo, pa
Kakeršno delo, takšno plačilo (1886):	Peharček s peklenskim smehom, in oči so mu divje žarile. "Jeli se mu bodeš pustil prijeti in leta in leta v
Kakeršno delo, takšno plačilo (1886):	Tone divje nad trepečo in zbog žalosti vso zgrudeno ženo. "Jeli sem zamogla vedeti, kaj se je zgodilo," stoče žena. "Vsaj
Revček Andrejček (1891):	krčmarice? Franica. I menda — že! Zvitorog. Lepa Franica, kaj ne? jeli? Franica. Franica mi je ime, da! Sveta Frančiška udova je

je-li

Valenštajn (1866):	saboj vzeti jeze tvoje, Ti me ne vražiš, je-li, Tekla, je-li? (Prime jo za roko zelo ganjen. ) O Bog — Bog! jaz
Valenštajn (1866):	morem s saboj vzeti jeze tvoje, Ti me ne vražiš, je-li, Tekla, je-li? (Prime jo za roko zelo ganjen. ) O Bog
Gozdovnik (1898):	je prilezel neviden, ker so bili možje na nasprotni strani. »Je-li ste videli, sennor Baraha? « praša Oročej, ko se je bil
Gozdovnik (1898):	travanska hudiča. « »Pa ju poglejte zdaj, tukaj-le sta! « »Santa Mater! Je-li resnico govorite, Tiburcio? « Uprašani kimne pritrdivno.
Gozdovnik (1898):	more Črnotič velikrat sto našteti, bodo bledoličniki v njegovi oblasti. « »Je-li morejo moji vojaki hoditi po vodi kakor po kopnem? « »Ne.
Gozdovnik (1898):	bom videl, če bo čas, da izvedem svojo prvo namero. « »Je-li ta človek pri vas? « »Pri meni je. « »Kako se mu
Gozdovnik (1898):	bil še na delu, ko se vdrugo oglasi glavarjev glas. »Je-li uho belih mož odprto, da slišijo besede Črnotičeve, glavarja Apačev
Gozdovnik (1898):	vam povem pozneje. K temu je treba polne počitne ure. Je-li ste videli, kako je umirala! « »Ne. Čas mi je bil
Gozdovnik (1898):	in rok nezavestno ležečima razbojnikoma. »Kdo sta? « upraša don Avguštin. »Je-li niste še nikdar slišali o Rdečoročniku pa o Mešaniku? « »0

▶ jeli prislov, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

kajne; SSKJ

jelita
Genovefa (1841): vmoriti — ki ſta pa Bogú bolj kakor ljudém pokorna bila. Jelita,” je djala moshama ſe s ſolsnimi ozhmi ſmehljaje „sdaj ſe
jelite
Genovefa (1841): dobili? ” — „Ljubi Bóg mi jo je dal! ” je odgovorila Genovefa. ” „Jelite, ljuba mati! ” je rékel Boleſlav in od veſêlja je ſkakal

▶ jelovina samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

les iglavcev; [sskj]

jelovine

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	hoja, ki se v dobro gleštanih gojzdih od poredama sekane jelovine pridobí, — ako bi se za steljo spravljalo listje in mah
Stelja in gnoj (1875):	§. 16. Stelja iz smerečja, jelovja Itd. Tudi bodičevje od jelovine, smerečja itd., kolikor obletuje, dá pred obletenjem deblu veliko živečnosti

▶ jemnasta medmet(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

jej, jedet; [sskj]

jemnasta
- jeminasta
  Revček Andrejček (1891): odšli, ustane, pograbi motovilo in šanta na sredo venkaj. ) Oh jeminasta, no, saj pravim!

▶ jeremiada samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ SSKJ

spis ali pesem, v kateri se pretirano toži in tarna, tožba, tarnanje; [sskj]

jeremiade

jeremijade

Novice gospodarskih, obertnijs... (1876):	strinjajo v jednem klicu: „libera nos Domine! ” Al pustimo te jeremijade; naj povem vsaj par veselih dogodeb. Koncem preteklega leta bile
Novice gospodarskih, obertnijs... (1877):	s takimi misli, jaz sem šel na potovanje razveseljevat se, jeremijade lahko v Ljubljani pišem. Zato kviško z glavo in oziraj

▶ jerin samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

jerina; kontekst

jerinu
Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881): tovaršicami dosti naveselila in nagledala se, mikalo jo je, pri jerínu ohladiti se. Ukazala je svojim tovaršicam pri nji ostati, da

▶ jesih samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

kis; [sskj]

jesih

jeseh

Kratkozhasne uganke (1788):	je vinu zhiſtu, inu samu na sebi. XIII. Dobre kôp jeseh narejati. Napolni en verzh, ali sodzhek, katir 15. ali 16
Kratkozhasne uganke (1788):	bres tega, de be k' temu vina potrebuval, ſmirej dobr jeseh imel. Komer je is bokalami ſalyvati prevezh: ta ſalyvaj te
Kratkozhasne uganke (1788):	delati. Poloſhi svoje krone 24. ur dolgu v' en hud jeseh. Ribaj njeh potem is eno is zhiſlem skralubjam, ali kremor

jesih

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	sezhji shovz piti, potam se knabo sbvdov prei dabosh niemv jesih noter vſte vliv? je skvshano. TA 28. KAPITL. Knomi storiti
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ima toliko dnarjov, ko žaba perja. 28. Ta je na jesih stopil. 29. Tod' je tako ravno, ko po svéti. 30.
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	naglo posušite, in naj se merzli rabite. (Vinski kis ali jesih) se da v malo dnéh napraviti, če se žaganja ali
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	pomarančnim perjem čedno ozaljšaj. V rivic lahko tudi limono deneš. Jesih in olje se večidel s popram začini in v posebni
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	zopet pohladil; če je prehud, pa tretji del vode pervzemi. Jesih mora nad kumarami stati, ker se sicer narašajo. Posodice pa
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	morajo živini dajati. Za to je dobra voda od kvasu, jesih z vodo, zelnica, zmečkano kislo sadje, nezrelo sadje; še bolje

jeſih

Kuharske Bukve (1799):	kuhani, to je dempfani. Kader karpa sakoleſh, perſtręsi kri v' jęſih. Potle ga sręshi na koſze, perſtavi ga v' kosi s'
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	morajo shivini dajati. — Sa to je dobro: Voda od kvaſú, — jeſih s vodó — selniza, — smezhkano kiſlo ſadjè, poſtavim: nesrélo ſadje, ſhe

jesiha

jeseha

Kratkozhasne uganke (1788):	tople vode nalij. Kader se ta 2. ali 3. bokale jeseha ponuzal, tok spet 2 ali 3. bokale is verzha odlij
Kratkozhasne uganke (1788):	bokalov derſhy, is hudem jeseham, ne zel da verba. Kader jeseha potrebujesh, tok 2. ali 3. bokale prezh odtózhi; al per

jesiha

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	dobriga speci. Potem pa en polič vina in pol maselca jesiha v ponev zli in z nekoliko dišečimi žbicami in muskatovim
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	z vodo, kteri se je prej dodal osmi del kisa (jesiha), tako da bo zmes kot kaša gosta in ž njo

jesiham
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): zali jo z dobro mesno župo, z nekoliko vinam in jesiham, perdeni eno čebulo, eno lorberjevo pero, materno dišico (timijan) in

jeſiha

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	Pazh réven ohladljej per taki shgózhi shéji! Jesuſ savshije nekoliko jéſiha. Potlej savpije s' mozhnim glaſam: „Dopolnjeno je! “ Ino preden sadnjizh
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	menj ſkruſhi ali rasſuje; ſhumeti ali vréti sazhne, ako hudiga jéſiha na-nj vlijeſh. Na lapornati semlji rada raſte: vinſka terta, domazha
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	mora zhiſta hladna voda, vzhaſi tudi s nekoliko soli ali jeſiha dajati. Tudi ovzé imajo na ſenzhnih in srazhnih kritjih biti

jesihom

jesiham
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): drobno razsekljaniga zeleniga peteršilja vanj deni, z dobro mesno župo, jesiham in vinam zali, meso perdeni, juho z žemljevimi drobtinami zgosti

jesihom

Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	to kašo, in dobro poveži. Leta oklad pomoči večkrat z jesihom in ga 24 ur dolgo na nogi pusti. Potem odvzemi
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	2 dela ilovce in 1 del frišnega kravjeka, jih z jesihom v kašo zmešaj, namaži nogo za en palec debelo s
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	napravi zmes iz ilovce in frišnega kravjeka, jo vmedi z jesihom, na bolno nogo položi in dobro poveži. Leta oklad ali

jeſeham
Vezhna pratika od gospodarstva (1789): oiſtremi klęſhami odshipli, s' ſtolzhenim zheſsnam, s' ſlano vodo, inu jeſeham smeſhane ta bolézhi kraj isperi, s' medam pomashi, 3. al

jeſiham

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	me sapuſtil? “ — Potlej rezhe: „Shéjin ſim! “ Nekdo vojakov mu s' jéſiham napojeno gobo na terſtu pomolí. Pazh réven ohladljej per taki
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	nekoliko hudizheviga ólja, ali ſe mora pa pijazha ſamo s jeſiham, kvaſam i. t. d. okiſati; zhe pa tega ni, ſe

jesihu
- jeſihi
  Vezhna pratika od gospodarstva (1789): Weinrutezo, to je: virant, zheſen, shelot, inu pimpinel v' dobrim jeſihi pazanu, inu na teſhe en malu noter usęti, ta mittel

▶ jestvina samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

jedača; Pleteršnik

jestvine

jestvine
Kmetijske in rokodelske novice (1846): če nas naš prijatel korún zapustí, bo tréba na druge jestvine misliti, in si pomagati kakor bo moč, pomanjkanje živeža vkrotiti

jeſtine

Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	ne nuzat, bres ſile ne shile puſhat, od velikiga ſpaina, jeſtine, inu pijazhe ſe nasaj dershati. Telezhje meſsu, piſheta ſo dobre
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	more piti, poprej prekúhati, pohladiti inu piti: ſlatke ſpishe, ali jeſtine, inu na teſhé Virant jeſti — je sravu. OPRAVILA MALIGA TRAVNA

jestvini

jeſtvini

Hrana evangeljskih naukov (1835):	vezh: ino ravno tajiſta drushina, ki ſi je prevsetno per jeſtvini ino pijazhi sbérala, mora pogoſto ſtaroſt neſlano jeſti; ravno tiſti
Življenja srečen pot (1837):	sapravliva rasvada v' shiveshi. Nove ſhkodlive ſhege ino potrate v' jeſtvini ino pijazhi ſo nar huji novize, ki ſi jih ljudjé

▶ ješče členek(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

še; kontekst

ješče

Novice gospodarskih, obertnijs... (1859):	zdi, ako jih kdo v tujem jeziku pozdravi; njim to ješče dopada, tudi sami med seboj se radi pozdravljaju tujim jezikom
Novice gospodarskih, obertnijs... (1859):	mlin. Oba me pogledata začudjeno i on reče: Toga imena ješče nisem slišal svoje žive dní. Jaz. Ne vem, kako bi
Novice gospodarskih, obertnijs... (1859):	dní. Jaz. Ne vem, kako bi se ta mlin mogel ješče imenovati; morebiti: Satanov mlin? . . . . ali morebiti: Vragov mlin? . . . . Vsi trije
Novice gospodarskih, obertnijs... (1859):	berbu v vinograd Rittersberg v prijetnu dolnju Štajersku, kde popred ješče nisem hodil i su mi povedali po nemečko, da ta

▶ jeti glagol, glavni, dovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

začeti; [sskj]

jame

Blagomir puščavnik (1853):	naju tudi skuša in tepe. ” Poklekneta in molita. Na to jame zopet vitezinja: „Tukaj nama ni dalje ostati. Hlapci sovražnega Brica
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	Ko se tedaj upotita in koračita po novem svetu naprej, jame Hafed opazovati, da je vse nekako čudno in da ni
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	termasta bila, čez travnik, ki je bil ravno pokošen. Mož jame na cente kosce hvaliti, da jim je kosa dobro rezala
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	vrečico in jim verže pest žita. Njen brat Robert jo jame kregati in jej reče: ,,Le čakaj dobroserčna neumnica! V tvojej
Zeleni listi (1896):	Najpoprej spleza hitro kot blisk vrh strelovoda; na to se jame na glavo postavljati in prekucovati tako hitro, da so jo

jamejo

Novice gospodarskih, obertnijs... (1861):	sadje poberajo, in če ga pod drevjem ne dobe, ga jamejo z drevja tergati ali klatiti. Tega tatinski otročaji ne zamolčé
Astronomija (1869):	stopinje skoro brez vseh umetnih pripomočkov. Komaj je solnce zašlo, jamejo zvezde bliščati se na bolj in bolj temnem prostoru, in
Kratki navod zreji domačih svi... (1871):	pustiti med tem časom popolnoma pri miru. Kakor hitro so jamejo leviti, nehaj jim polagati, ker ti bi jih s perjem

jel

Genovefa (1841):	kakor shivljênje. Sdaj ſe je pamet v ljubim fantízhu sbudila; jél je ſe ſamiga ſêbe svédovati, rezhi krog ſêbe raslozhevati, beſéde
Genovefa (1841):	je bil sdaj prav ljubesnjiv fantizh, ki je shé hoditi jél. V pikaſto koshizo mlade ſerne, od ktére je v gojsdu
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	poobličel. Pred sedmim letam je pisal basne (fabule) in je jel pesništvo poskušati , kar mu tudi ni slabo od rok šlo
Robinson mlajši (1849):	prav, da le ni umerel! Oča. Z globokim vzdehnenjem je jêl opet kakor drugda — inda dihati; ino je oči odperel. Občul
Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853):	in z očmi v ogenj pobešenimi, je čez nekaj časa jel takole pripovedovati: »Naj lepše povesti, ki jih vém, mi jih
Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853):	milo vpitje Rozvite, ko se je stopaj pod njo premikati jel, in šterbonk, ki se je slišal od njenega poskoka v
Blagomir puščavnik (1853):	sim se pri življenji čutil in se po svojih ozirati jel, — glej že švigajo ognjeni valovi po Sokolovskem gradu, in krog
Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857):	trepetaje, Kaj nje Sin terpi razpet. Kdo bi solz ne jel točiti. Če Marijo vgleda biti U britkosti, ko je ta
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880):	premišljal, a ker si ta mnozih reči ni mogel razložiti, jel je zopet popraševati: „Kdo pa stori, da solnce v eno

jela

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	she sima blishala, ino juterna ſlana selenje krog grada beliti jela, ter mersel veter okolj graſhine briti sazhél, ſe je Mina
Genovefa (1841):	ſvôjim otrôkam tjékaj vernila? Vrózha shêlja po domazhii jo je jéla mikati in obilne ſolsé ſo ſe ji po lizih vlile
Genovefa (1841):	bi ſe bila is hudih sanj sbudila. Ko vnovizh ſta jéla sopet shivéti in djala ſta: „Dovolj ſva shivéla, kér naji
Genovefa (1841):	kôj je hôtel tudi on trobiti. Miloſtna mati ſe je jéla ſmejati, ako ravno ſo ji ſolsé ozhi salivale. Na trobljenje
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	je bil zunaj hud piš , od zgoraj v cev vlivati jela , in je narobe zdolaj še veči nepotrebno vročino napravljala, takó
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	in sosedni prijaznosti skupej živele. Ko ste pa dorastle, je jela rèž prevzetno na pšenico pogledovati, in jo skoro vsakdan prašati
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	malim začel odhajati, misleč, de bo potem, kadar bo vožnja jela nagleje iti, doli skočil. Ali hlapon se naglo zažene, fant
Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853):	trenutke je bil jirhar vesel doveršene osvete, ali kmalo ga jela vest gristi in ščipati. Stala mu je pred očmi deklica

jele

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	Le od dveh ne morem reči, da bi isto pičo jéle, in prava težava je, oskerbljevati jih. Ko se tako pomenkvajo
Gozdovnik (1898):	vznemirjen, ali pa je bil drugi vzrok; stopati so mu jele take slike pred oči, ki so mu bile doslej tuje

jeli

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	bi vino raſti in soréti hotlo. Pred dvanajſt letmi ſo jeli trije duhovni goſpodje na Gorenſkim terte ſaditi, pozhaſi vino tlazhiti
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	obiskali so pa tudi mene. V našim daljnim pogovoru so jeli praviti: kakó so nekdaj iz očetove hiše iz Zabreznice k
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	naredil. Družtva zoper terpinčenje žival. Omikani ljudje našiga stoletja so jeli zmirej bolj spoznavati, de ni samó greh, živali terpinčiti (martrati
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	Gosposka pa prepové in nobenimu več v nevarnost ne da. Jeli so hudo sapo iz štepiha izpravljati ; pa še drugi dan
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	našo pratiko vklatili, se je več glasov zaslišalo, kteri so jeli ravno tako pridno nove iména mescov kovati, in perporočevati, kakor
Mineralogija in geognozija (1871):	je zemljino skorijo pokrilo od tistega časa, ko so ljudje jeli opazovati notri do današnjega dné. Dasi le-tá sistem večidel še

jelo

Genovefa (1841):	priljudno veſêlje zvêſti jélo. Boleſlav, njéni ljubi otrôk, je med tém pràv odraſtel in
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	mesó škodljivo. Sosédje so ga tedej jédli. Kmalo jih je jélo strašno v želodcu peči, potlej v jih je driska naverla
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	pšenico segli”. Zgodaj v jutro ga zbudijo, ko se je jelo daniti, in mlatiti začnó. Pa niso treh nasadov premlatili, in
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	6. Če nisi vedno domá, ali na svojim polji, bo jelo pešati tvoje premoženje. Če se gospodár potika po nepotrebnih potih
Zlata Vas (1848):	Ko so to odrašeni mladenči iz vasí vidili, jih je jélo mikati, ob nedeljah tudi k Ožbetu priti. In dovolil jim
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880):	je minulo, pa nikogar ni bilo. Mater in hčer je jelo skerbeti. Ure so jim bile strašno dolge. Ko je Ema

▶ jetrenec samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ Pleteršnik

zmes iz cinobra, premoga in prsti; kontekst

jetrenec

Mineralogija in geognozija (1871):	tudi v zemlji dobivajoče se klorovo živo srebro, Hg Cl; jetrenec imenujejo v Idriji nahajajočo se zmes iz cinobra, premoga in
Mineralogija in geognozija (1871):	Succinit, 63. Jaspis, 33. Jašek, Schacht, 148. Jedavec, Flussspath, 36. Jetrenec, Lebererz, 60. Jez velikanov, Riesenweg, 79. Judenpech, Judova smola, 64.

▶ jezer števnik, besedni(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

tisoč; Pleteršnik

jezer

jesar

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	je Israelze s' velikimi zhudeshi is Egipta ispeljal. ˛Sheſtkrat ſto jesar mosh jih je bilo bres shen in otrók. Zhuden oblak
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	vezhi. Od kód bi ſe kruha dobilo sa toliko ſto jésar ljudi? Bog jim je do sdaj tako prezhudno pomagal; tudi

jezar

Naravoslovje alj fiziko (1849):	jezar takih motozov v verv spleto: lehko terdijo, de verv jezar centov vleče. Opomniti moramo, de sukanje motoze slabi, ker razne
Naravoslovje alj fiziko (1849):	stegnjeniga razloči naše oko z pomočjo povikšavne očnice več kakor jezar miljonov zlatih deličkov; v kaplici stariga jesiha miglja brezštevilna truma
Naravoslovje alj fiziko (1849):	se ne stergajo. Ako per motozu poldrugi cent potrebujejo, in jezar takih motozov v verv spleto: lehko terdijo, de verv jezar
Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850):	veči. Od kod bi se kruha dobilo za toliko sto jezar ljudi? Bog jim je do zdaj tako prečudno pomagal; tudi
Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850):	je Izraelce z velikimi čudeži iz Egipta izpeljal. Šestkrat sto jezar mož jih je bilo brez žen in otrok. Uuden oblak

jezerov

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	spisa, ki bi priméren spoznán bil, bi se móglo več jezerov (tavžent) zvezkov natisniti in v vse slavjanske fare, kjer se
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	mlado obličje Zjutrej ogIed'valo, K' je zakrito z čverstim ledam Jezérov zerkalo ? Kaj glavé u zrak molete, Vi snežnični stópi, Kriti

▶ jezer samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

jezero; kontekst

jezerov

Naravoslovje alj fiziko (1849):	do B vzdignila. Iz tega zastopimo vzrok vodometov, studencev, visokih jezerov. Na Triglavu postavim dežuje, alj se sneg topi, in voda
Iz življenja učenca (1854):	prišla i ko bi čez sedem gora i čez sedem jezerov ga slediti mogel. " "Saj imaš prav, reče. Dragi, zmeraj sem

▶ jezero števnik, besedni(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

tisoč; Pleteršnik

jezero
- jesero
  Genovefa (1841): ſo tozhili, vſi ſo ſebe in grôfa ſrézhne imenovali, in jésero pobóshnih prôſhenj sa mladi sakónſki par je v nebo gorelo

▶ jilov pridevnik, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

prsten; kontekst

jilovega
- jiloviga
  Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): Borneji ludje, ki le navadno žganje pijó, so sploh blediga jiloviga obraza; imenitneji pa, ki so boljši žganice, alj ptujih močnih

▶ jodec samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ Pleteršnik

jodid; splet

jodec

Kemija (1869):	imenujemo klorec (Chlorid), nižo pa klorovec (Chlorür), ravno tako tudi: jodec (Jodid) in jodovec (Jodür), cijanec (Cyanid) in cijanovec (Cyanür) i.
Kemija (1869):	Sehwefelleber, 406. Jod, 378. Jodec, Jodid. Jodec duščev, Jodstickstoff, 379. Jodec kalijumov Jodkalium, 406. Jodec srebrni, Jodsilber, 438. Jodid, jodec. Jodkalium
Kemija (1869):	406. Jodovec, Jodur. Jodovec srebrni, Halbjodsilber, Silberjodur, 444. Jodsilber, srebrni jodec, 438. Jodstickstoff, duščev jodec, 379. Jodur, Jodovec. K. Kadilo, libana
Kemija (1869):	Jodec, Jodid. Jodec duščev, Jodstickstoff, 379. Jodec kalijumov Jodkalium, 406. Jodec srebrni, Jodsilber, 438. Jodid, jodec. Jodkalium, kalijumov jodec, 406. Jodovec
Kemija (1869):	Hirschhorngeist, 510. Jetra žveplena, Sehwefelleber, 406. Jod, 378. Jodec, Jodid. Jodec duščev, Jodstickstoff, 379. Jodec kalijumov Jodkalium, 406. Jodec srebrni, Jodsilber
Kemija (1869):	379. Jodec kalijumov Jodkalium, 406. Jodec srebrni, Jodsilber, 438. Jodid, jodec. Jodkalium, kalijumov jodec, 406. Jodovec, Jodur. Jodovec srebrni, Halbjodsilber, Silberjodur
Kemija (1869):	srebrni, Halbjodsilber, Silberjodur, 444. Jodsilber, srebrni jodec, 438. Jodstickstoff, duščev jodec, 379. Jodur, Jodovec. K. Kadilo, libana, 490. Kadmijum, 345. Kafejin
Kemija (1869):	426. Jelenovec, Hirschhorngeist, 510. Jetra žveplena, Sehwefelleber, 406. Jod, 378. Jodec, Jodid. Jodec duščev, Jodstickstoff, 379. Jodec kalijumov Jodkalium, 406. Jodec
Kemija (1869):	Jodkalium, 406. Jodec srebrni, Jodsilber, 438. Jodid, jodec. Jodkalium, kalijumov jodec, 406. Jodovec, Jodur. Jodovec srebrni, Halbjodsilber, Silberjodur, 444. Jodsilber, srebrni

▶ jodovec samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ Pleteršnik

jodid; splet

jodovec

Kemija (1869):	nižo pa klorovec (Chlorür), ravno tako tudi: jodec (Jodid) in jodovec (Jodür), cijanec (Cyanid) in cijanovec (Cyanür) i. t. d. Na
Kemija (1869):	444. Jodsilber, srebrni jodec, 438. Jodstickstoff, duščev jodec, 379. Jodur, Jodovec. K. Kadilo, libana, 490. Kadmijum, 345. Kafejin, Caffein, 477. Kafra
Kemija (1869):	Jodec srebrni, Jodsilber, 438. Jodid, jodec. Jodkalium, kalijumov jodec, 406. Jodovec, Jodur. Jodovec srebrni, Halbjodsilber, Silberjodur, 444. Jodsilber, srebrni jodec, 438.
Kemija (1869):	Jodsilber, 438. Jodid, jodec. Jodkalium, kalijumov jodec, 406. Jodovec, Jodur. Jodovec srebrni, Halbjodsilber, Silberjodur, 444. Jodsilber, srebrni jodec, 438. Jodstickstoff, duščev

▶ joger samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

apostol, učenec; [sskj]

joger

Svetu pismu noviga testamenta (1784):	tę męſta Israel, dokler pride Şyn tiga zhlovęka. 24. En Jógèr ny zhes ſvojga mojſtra, ne hlapèz zhes ſvojga Goſpodarja. 25.
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	ta k' vùndęjlenju tih ſkrivnoſt, inu telęſsa Jęsuſoviga gori vsęti Jogèr, on katęri je h' pridigvanju tiga Evangęlia namęnjen? Oſtèrmíte zhes

jogra

iogra
Biblia (1584): le s'enim Korzem màrsle Vode napoji, v'imeni eniga Iogra, riſnizhnu jeſt vam povém, on nebo ſvojga lona sgubil. XI.

jogra

Branja, inu evangeliumi (1777):	Magdalena. Kader je JEsus tedej viduv ſvojo Mater, inu tega Jogra, katiriga je on lubuv, poleg ſtojęzhiga , je on k' ſvoji
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	letih narmajnſhih lę en kosarz mèrsle vode v' imęni eniga Jógra: rèſnizhnu vam povęm, on ne bó sgubil ſvoje plazhilu.

jogre

iogre

Biblia (1584):	vidili, inu ſo zhaſtili Israelſkiga Boga. INu Iesus je ſvoje Iogre k'ſebi poklizal, inu je djal: Meni ſe ta folk
Biblia (1584):	ſo moji Bratje? Inu je ſtegnil ſvojo roko zhes ſvoje Iogre, inu je djal: Pole, Letu je moja Mati inu moji
Biblia (1584):	pres Shen inu otruk. INu sdajci je Iesus pèrmoral ſvoje Iogre, de ſo v'en Zholn ſtopili, inu ſe pred nym
Biblia (1584):	X. CAP. INu on je ſvoje dvanajſt Iogre k' ſebi poklizal, inu je nym oblaſt dal zhes nezhiſte
Biblia (1584):	priſhàl v'to ſtran tiga Meſta Ceſarea Philippi, je ſvoje Iogre vpraſhal, inu je djal: Gdu, pravio Ludje, je Syn tiga

jogre

Svetu pismu noviga testamenta (1784):	49. Inu on je ſvojo rokó ſtęgnil zhes ſvoje Jógre inu je rękàl: Pole mòja Mati, inu moji bratje. 50.
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	X. Poſtava. 1. Inu on je ſvoje dvanajſt Jógre k' ſebi poklizal, inu je njim dal oblaſt zhes nezhiſte
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	32. Jęsus pak je ſvoje Jógre poklizal, inu je rękàl: Meni ſe ta mnóshiza v' ſèrze
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	shęn, inu otrók. 22. Inu sdajzi je Jęsus pèrmóral ſvoje Jógre v' zholnizh ſtopiti, inu
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	Jęsus bil priſhàl v' kraje Cesareæ Philippa: je praſhal ſvoje Jógre rekózh: Kdó pravio ludję, de je Şyn tiga zhlovęka? 14.

jogri

iogri

Biblia (1584):	sahvalil, inu reslomil, inu je dal te Kruhe Iogrom, inu Iogri ſo je dali timu Folku. Inu ony ſo vſi jédli
Biblia (1584):	nej odguvoril ene beſsede. Tedaj ſo k'njemu ſtopili njegovi Iogri, ſo ga proſsili, inu djali: Puſti jo vſaj od ſebe
Biblia (1584):	je nje reslomil, inu je nje dal ſvoim Iogrom, inu Iogri ſo nje dali folku. Inu ony ſo vſi jédli, inu
Biblia (1584):	puſtil, inu je ſhàl prozh. INu kadar ſo ſe njegovi Iogri tja zhes bily prepelali, ſo bily posabili Kruha ſabo vseti
Biblia (1584):	inu je osdravil nyh bolnike. NA vezher pak ſo njegovi Iogri k'njemu ſtopili, inu ſo djali: Letukaj je Puſzhava, inu
Biblia (1584):	Zhaſsu je Iesus ſhàl ſkusi ſejtou ob Sobboti: inu njegovi Iogri ſo bily lazhni, inu ſo sazheli Klaſsovje pukati inu jeſti
Biblia (1584):	INu Iogri ſo k'njemu ſtopili, inu ſo djali: Sakaj ti k'
Biblia (1584):	ona je njo ſvoji Materi pèrneſla. Tedaj ſo priſhli njegovi Iogri, inu ſo vseli njegovu tellu, inu ſo je pokoppali, inu
Biblia (1584):	ta Folk od ſebe, inu je domou priſhàl. Inu njegovi Iogri ſok'njemu ſtopili inu ſo djali: Isloshi nam to

jogrami
Branja, inu evangeliumi (1777): tudi sa taiſtu meſtu vęduv, sakaj JEsus je s' ſvojimi Jogrami pogoſtu tamkej ukup perſhuv. Inu dokler je on ſhe govoruv

jogri

Branja, inu evangeliumi (1777):	katiri eno odlozheno usame, ta preſhushtva. Pravio k' njemu njegovi Jogri: Zhe je toku ta rezh s' eniga zhloveka sheno, ni
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	tàſh ispuſtiti, de na pôti ne opęſhajo. 33. Inu njegóvi Jógri rekó k' njemu: Od kod tèdaj bómo vsęli v' puſhavi
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	vùnkaj grę, letó ognuſsi zhlovęka. 12. Tèdaj ſo pèrſtopili njegóvi Jógri inu ſo k' njemu djali: Vęjſh, de ſo ſe Pharisærji
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	pak, kęr ſo vidili, ſo djali k' njemu: Pole, tvoji Jógri dęlajo, kar ſe ne ſmę dęlati ob ſabbóti. 3. On
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	je poshęgnal, inu ràslomil, inu je dal tę kruhe Jógram, Jógri pak mnóshizam. 20. Inu vſi ſo jędli, inu ſo bily
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	tę ribe, je sahvalil, inu slomil, inu ſvojim Jógrám dal, Jógri pak mnóshizi. 37. Inu vſi ſo jędli, inu ſo bily
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	ſe je pak vęzhęr ſturil, ſo k' njemu pèrſtopili njegóvi Jógri rekózh: Leta kraj je ſamoten, inu ura je vshę preſhla
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	sdęlana. 23. On pak ny beſsęde njęj odgovóril. Inu njegóvi Jógri ſo pèrſtopili, inu ſo ga proſsili, rekózh: Iſpuſti jo, sakaj
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	Pondęlik. * II. Premiſhluvanje. Maria ta preſveta Diviza, Apoſtelni, inu drugi Jogri Boshji naſs vuzhę, kakú moremo my vſhafani biti, zhe hozhemo

jogrom

iogrom

Biblia (1584):	tu bo v'nebi tudi resvesanu. TEdaj je on ſvoim Iogrom prepovedal, de bi neimejli nikomàr povedati, de je on Iesus
Biblia (1584):	je, kadar je Iesus bil dokonjal taku porozhati ſvoim dvanajſt Iogrom, je on od unod ſhàl dajle naprej, vúzhiti inu prèdigovati
Biblia (1584):	inu je sahvalil, inu reslomil, inu je dal te Kruhe Iogrom, inu Iogri ſo je dali timu Folku. Inu ony ſo
Biblia (1584):	temuzh kar je Zhlovezhku. TEdaj je Iesus djal k'ſvoim Iogrom: Aku hozhe gdu sa mano hoditi, ta sataji ſam ſebe
Biblia (1584):	Od tiga zhaſsa je sazhel Iesus, inu je pravil ſvojm Iogrom, koku bi moral tja v'ierusalem pojti, inu veliku tèrpeti
Biblia (1584):	je sahvalil, je nje reslomil, inu je nje dal ſvoim Iogrom, inu Iogri ſo nje dali folku. Inu ony ſo vſi

jogram

Branja, inu evangeliumi (1777):	opresnih kruhov, katiri je imęnuvan Velikanozh, je JEsus k'ſvojem Jogram rekuv: Vi vęſte, de bo zheſs dva dny Velikanozh, inu
Branja, inu evangeliumi (1777):	Poſtavi. V' Taiſtimu zhaſſu : je JEsus leto pergliho k' ſvojim Jogram govoruv: nebeshku krayleſtvu je perglihanu enimu Kraylu, katiri je othl
Branja, inu evangeliumi (1777):	tekozhe na semlo. Potler je on tretezh perſhuv k' ſvojem Jogram, inu je k' nym rekuv: Spite ſedej , inu pozhivajte. Je
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	Jęsus Chriſtus. 21. Inu tèdaj je Jęsus sazhęl ſkasovati ſvojim Jógram, de móre on jiti v' Jerusalem, inu veliku tèrpęti od
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	ſe je, kadar je bil jęnjal Jęsus narozhati ſvojim dvanajſt Jógram, je on od ondód dalej ſhàl vuzhit, inu osnanuvat v'
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	kruhov inu tę ribe, je sahvalil, inu slomil, inu ſvojim Jógrám dal, Jógri pak mnóshizi. 37. Inu vſi ſo jędli, inu
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	tó bó ràsvęsanu v' Nebęſsih. 20. Takrat je sapovędal ſvojim Jógram, de nimajo obenimu povędati, de je on Jęsus Chriſtus. 21.
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	ampak tó kar je zhlovęſhkiga. 24. Tèdaj je Jęsus ſvojim Jógram rękàl: Aku kdó hózhe sa mano priti, tá sataji ſam
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	jih je poshęgnal, inu ràslomil, inu je dal tę kruhe Jógram, Jógri pak mnóshizam. 20. Inu vſi ſo jędli, inu ſo

jogrov

Branja, inu evangeliumi (1777):	na 16. Poſtavi. V' Taiſtimu zhaſſu: kader je teh enajſt Jogrov per misi ſedelu , ſe je nym JEsus perkasov, inu je
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	je v' jęzhi Chriſtuſove dęla ſliſhal, je poſlal dvá ſvojih Jógrov. 3. Inu je djal k' njemu: Ali ſi ti tá
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	o shena! v' katere perſsih je vſa ſèrzhnoſt tih bęjshęzhih Jógrov vkupej priſhla; v' katęre ſèrzi je takrat kakor v' enim

jogru
Svetu pismu noviga testamenta (1784): ny zhes ſvojga mojſtra, ne hlapèz zhes ſvojga Goſpodarja. 25. Jógru je sadoſti, de je kakòr njegóv mójſtèr; inu hlapzu, kakòr

▶ joh medmet(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

joj, jeh; [sskj]

joh

Sacrum promptuarium (1695):	ble je ſnal, inu vejdilij ali ona vſeskuſi je diala: Joh meni sapuſheni sruti! Sdaj obeden vezh nebo hotel mene imeti
Blagomir puščavnik (1853):	je vender čudno: Unidan tako reven romar, da je bilo joh, zdaj pa naenkrat tako zal vitez! ” Zagledavši tujca v krasni

▶ joh samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

oral; [sskj]

johov
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): napake bolj na drobno. Naše cesarstvo ima 36 milijonov oralov (johov) polja; če postavimo, da le polovíca tega zemljiša ali 18

▶ jutro samostalnik, občno_ime, srednji(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

oral; SSKJ

juter
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): vlastelinom*) Jurkom, kteri ima lep gradič, dosti volov in dvesto juter njiv. Razun tega mu je kerščanski svečenik — ali kakor mu

▶ jutrodan prislov, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

jutri; kontekst

jutrodan
Divica Orleanska (1848): mika, Ga boš na polju orleanskim našel, Na kteriga je jutrodan namenjen; S tim pleča mi oberne hrohotaje. Karol. Se v

▶ jutrovec samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

prebivalec Bližnjega ali Srednjega vzhoda; [sskj]

jutrovcev
- jutrovljanov
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): Germani, starim kot Sciti in Sermati znani, delajo prehod od Jutrovljanov do Zahodnikov. Oni so veliko bolj polteni (sinnlich) kakor celtiški

▶ južina samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

kosilo, malica, hrana, jed; [sskj]

južin
Kmetijske in rokodelske novice (1847): na nje ravná in jih še delj ko do malih južin živo prepeka, dajejo one tako kapljico , ki kri razpali in

južina

Roza Jelodvorska (1855):	obsule, ker ne vé s čim bi žlahni gospodični postregla. Južina, ktera je bila že pripravljena, je bila vsakdanja ogljarska jéd
Roza Jelodvorska (1855):	rešitev slavniga Častimira je bil njih navadni poglavitni razgovor. Mala južina je bila kmalo dokončana, le skleda lepih rumenih gób je
Zoologija (1875):	Po zidovih in ogradah videva se pogostoma matija ali suha južina (Phalangium Opilio) z jako dolzimi in tencimi nogami, ki mu

južino

jushino

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ſpuſti. Habakuk je saklizal Daniela, ino rezhe: „˛Slushabnik boshji! ná júshino, ki ti jo Bog poſhlje! “ Daniel rezhe: „O Bog, vender
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	shnjizam neſel kruha. Pa angelj boshji mu rezhe: „Neſi to júshino Danielu, ki je v' Babilonu v' levnjaku! “ Habakuk odgovori: „Goſpod

▶ južinati glagol, glavni, nedovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

jesti kosilo, kositi; [sskj]

južina
- južna
  Blagomir puščavnik (1853): štoru posekanega hrasta drevarja sedeti, ki s svojim dečkom ravno južna. Hleb černega kruha in verč vode imata pred seboj. ”Pojte
južinala
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): Komej sva uro pota se peljala od taberne, kjer sva južinala, že na konfinu domače dežele naji pot iz griča dol

▶ južnojutrov pridevnik, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

južni orientalski; SSKJ

južnojutrovih
Kmetijske in rokodelske novice (1846): slabe letine pripovedujejo; na severnim Poljskim se lakote bojé, v južnojutrovih krajih ravno tega kraljestva pa se večidel dobre letine veselijo

▶ kačela samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ Pleteršnik

babica; nemško-slovenski slovar

kačela
Zoologija (1875): Gobio vulgaris) ima dva brka, oblo telo in rjavopegast hrbet; kačela (Cobitis barbatula), pod. 165, je tri palce dolga, jeguljasta, na

▶ kad prislov, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

kdaj; Pleteršnik

kad

Novice gospodarskih, obertnijs... (1858):	grišna dušo! Čo si smrtno sogrišila, I Boga si uvridila? Kad si jala, kad si pila, Bogu nisi zahvalila, Ni molila
Novice gospodarskih, obertnijs... (1858):	si smrtno sogrišila, I Boga si uvridila? Kad si jala, kad si pila, Bogu nisi zahvalila, Ni molila ni postila. Nisi
Najdenček (1860):	žlahtna gospa in zdravnika na vso moč prizadevali sméh premagati. Kad tem, še bolj pa sim se nad tem čudil, da
Novice gospodarskih, obertnijs... (1862):	ti je dobro rad! Gledaj s kim ćeš u sprež! Kad se bratska srdca slože; I olovo (svinec) plavat može; A
Novice gospodarskih, obertnijs... (1862):	bratska srdca slože; I olovo (svinec) plavat može; A nesloga kad zavlada, Isto perje na dno pada! — Gdje pamet vlada, ondje

▶ kafe pridevnik, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

kaven; kontekst

kafe
Kuharske Bukve (1799): dokler bo popolnim zhiſt. Potle deni v' ſlęherno ſtaklęnizo eno kafe shlizo shganiga vina, samaſhi s' mehurjam, prebodi nekitere luknize s'

▶ kafe samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

kava; kontekst

kafe

Kuharske Bukve (1799):	kafè. Shgi tri unzhe roshęne moke, dokler rujava poſtane, kakor kafe, kir ni prevezh shgan. Potle shgi ravno po ti vishi
Kuharske Bukve (1799):	versi potle notri eno unzho neprezherniga, ampak lępo rujávo shganiga kafè; pokrì, puſti ohladiti, preshmi ſkusi ruto, de kafe prozh pride
Kuharske Bukve (1799):	mlęko. 221. Silipup. 222. Sok rudęzhiga grosdizha. 223. Pinzha nameſti kafe. 224. Vino od ternúl. Schleenwein. 225. Molínovô vino. Brombeerwein. 226.
Kuharske Bukve (1799):	rujávo shganiga kafè; pokrì, puſti ohladiti, preshmi ſkusi ruto, de kafe prozh pride; daj na miso. 199. Blane mangé, hladna sholza
Kuharske Bukve (1799):	delnov olupi v' kropi poparjene, jih poſuſhi, inu shgi kakor kafè; oboje ſtolzi drobna vſako poſębej inu preſej ſkusi goſtó ſito
Kuharske Bukve (1799):	sraven permęſhaj ſtolzhene ſladke ſkorie, nagelshebíz, inu zukra. Skuhaj kakor kafe, inu pì. Se sua tudi na mlęki kuhati, inu takrat
Kuharske Bukve (1799):	prah ſtolzheno inu permęſhano. Sa seleno farbo deni deſęt sern kafe v' pol jajzhniga belaka namakat, v' zhaſi enmalo premęſhaj
Kuharske Bukve (1799):	bolęsnah, kader ſe med vodo smęſhan piè. 223. Piazha nameſti kafè. Shgi tri unzhe roshęne moke, dokler rujava poſtane, kakor kafe

▶ kafergajst samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k

kafrovec; kontekst

kafergajstam
- kafergajſtam
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): tepljáti, s kafrovzam (kafergajſtam) po herbtu masati, na uſhéſa njegovo imé klizati in majati

▶ kahljati glagol, glavni, nedovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

kaditi se; Pleteršnik

kahlja
- kahla
  Kmetijske in rokodelske novice (1845): po kteri zdaj merzla sapa pràv bèrhko od zgoraj doli kahlá, in takó se je gorkota za mojo izbo dobro popravila

▶ kajeputov pridevnik, svojilni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ IMP

čajevčev; splet

kajeputovo

Botanika (1875):	mnogo nekakovega dišečega olja. Žebinčnik (Caryophyllus) daje znane nageljnove žebice; kajeputovo drevo (Melalenca) pa daje kajeputovo olje; obe te rastlini ste
Botanika (1875):	Caryophyllus) daje znane nageljnove žebice; kajeputovo drevo (Melalenca) pa daje kajeputovo olje; obe te rastlini ste v vzhodnjej Indiji domá. V

▶ kajža samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

majhna, preprosta hiša, majhno posestvo; [sskj]

kajže
- kajshe
  Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): de je njegov ozha, Anshe, na męjſt te ſtare leſsęne kajshe novo hiſho goripoſtavil, inu semlo sa ſto inu trideſsęt ranſh
- kajže
  Kmetijske in rokodelske novice (1848): in de ni cele vasí pokončal. Vse poslopja, razun ene kajže, so pri Graški družbi zavarvane. Gariboldi. Šiškarjem pa tudi drugim
kajži
Kmetijske in rokodelske novice (1848): Florijana zavarovane. 18. grudna ste v Polhovim Gradcu pogoréle 2 kajži, en mlin in pa 2 žagi, pa le pridnim pomočnikam

▶ kakava samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

kakav; kontekst

kakave
Šola v boju proti pijančevanju (1898): v dobi od l. 1852. — 1887. poraba čaja, kave in kakave v isti meri povečala, kakor se je pomanjšala poraba žganja

▶ kakost samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ Pleteršnik

kakovost; Pleteršnik

kakost

Rudninoslovje (1867):	Fettglanz), 4. stekleno (Glasglanz) i 5. biserno (Perlmutterglanz). Mnogokrat se kakost ne dá popolnoma določiti, sijajnost n. pr. omahuje med kovinsko
Rudninoslovje (1867):	to imenujemo sijajnost. Pri sijajnosti je treba paziti na njeno kakost (Art) i na jakost (Grad). Glede kakosti razločujemo 5 vrst

▶ kakšnost samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

kakovost, sestava; Pleteršnik

kakšnost

kakſhinoſt

Pozhétki gramatike (1811):	Perlòg. Perlòg je beſeda, ktiro perlagamo k' imenu, sa pokasati kákſhinoſt ene oſébe al ene ſtvari, poſtavim: bon pere, dober ozhe
Pozhétki gramatike (1811):	je hujſhi ko nevúzhlivoſt. Preſéshna ſtopnja je, kadar je perlógova kàkſhinoſt ali natvora dvignena na nar viſhi ſtopnjo ali na tako

kakšnosti
- kakošnosti
  Fizika (1869): različno zmožnost, s ktero se ogrevajo deli zemeljskega površja različne kakošnosti, vpliv visokosti kraja nad morjem in zadnjič učinke, izhajoče od

▶ kakti veznik(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

kakor; Pleteršnik

kakti

Kmetijske in rokodelske novice (1848):	oznanilo je šlo od rok do rok, in vse je kakti z enim glasom reklo: „Tako je pràv, da bi se
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	v svojem gospodskem hramu v Moravskem verhi sledeče davke pobirala , kakti: penezno gorno, grofovsko dačo (Dominicale) in deseti penez. Robotni in

▶ kal samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

skala; kontekst

kal
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): gorod. Velí se tudi Kâlangara, Felsenbewohner, od kâla, Fels, slovenski kal, litvanski kalnas, in temu priimenu odgovarja slov. Karant, Karat ¹⁰). Da

▶ kalafuk samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ IMP

žlikrof; kontekst

kalafuki

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	herbet. Vkuhano sadje. Peskasta torta. Mandelnovi bandelci. 180. Župa s kalafuki. Meso s čebulovo polivko in zelenim hrenam. Nadevani ohrovt. Pečene
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	s cesarjevim mesam. Pečene lešterke. Solata iz razniga sadja. 58. Kalafuki. Meso s kaparno polivko. Kisla repa s suhim jezikam. Sirovo
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	ocvertim telečjim hrustancam. Pečeni kljunači. Solata iz razniga sadja. 51. Kalafuki. Meso z žemljevim hrenam. Solata s svinjskimi rebricami. Čokoladno kuhanje

▶ kalati glagol, glavni, nedovršni(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zajemati; [sskj]

kalati

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852):	von selbst entstandener Wasserbehälter. Kalnica, das Wasser darin. Kalalo, korec. Kalati, schöpfen (postavim: kalar s kalalom kalm'co iz kala kala). Polomaj
Gnojnišče kmetovavca zlati rud... (1854):	se lahko va-njo izteka, pa tudi iz nje lahko zajemati (kalati) dá. VII. Kako naj bo gnojníšče napravljeno, da je prav

▶ kali prislov, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

mar; SSKJ

kali
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): „Kaj jàs vem? ˛Sim kali varh ino zhuvaj ſvojiga brata? “ Bog rezhe: „Kaj ſi ſtoril

▶ kali prislov, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

menda; SSKJ

kali
- kali
  Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): rekel: „Goſpod! kolikokrat moram bratu odpuſtiti, kteri me rasshali? ˛Sedemkrat, kali? “ Miſlil je, nesnano velika bo ta. Ali Jesuſ mu odgovorí
- kalj
  Sedem novih perpoved sa otroke (1836): pokrije. „Alj bi rad, naj bi ti s' zhem vſtregel kalj? ” „Povej mi le, rezhe kraljevizh, alj je v' tim gaji

▶ kalica samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

kal; [sskj]

kalicami
Botanika (1875): najbolj važnih rastlin, ktere kale z dvema ali z več kalicami, ki imajo v kolobar postavljene cevne povezke in mrežasto razdeljene

▶ kamenc samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k ↗ SSKJ, Pleteršnik

kamenček; [sskj]

kamenci
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): zapazil sin, da na njej visi majhena, krasno z dragimi kamenci kinčana mošnjica. Mati jo odpre in iz nje prinese gobico
kamencih
Kemija (1869): v žitnem zrnji v kostéh, v scalnici in v mehurnih kamencih. V zvezi s kremenčevo kislino sostavlja magnezija mnoge rudnine, kakor

▶ kamenoslovje samostalnik, občno_ime, srednji(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ Pleteršnik

litologija; Pleteršnik

kamenoslovje

kamnoslovje

Mineralogija in geognozija (1871):	premišljevanje se bo tedaj takole vrstilo: 1. Nauk o kamenji. (kamnoslovje), posebno, 2. Oblikoslovje, 3. Skladoslovje, 4. Nauk o okamninah. To
Mineralogija in geognozija (1871):	in njih skupnosti — to stori sistem geognozije. Elementi geognozije. A. Kamnoslovje ali nauk o kamenji. (Litologija; petrografija. ) Ako se trudimo spoznavati

▶ kamenovrt samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zavrtač; Pleteršnik

kamenovrt
Zoologija (1875): vvrta v ladije in morske jezove, kjer dela strašansko škodo. Kamenovrt (Pholas dactylus), pod. 214, vvrta se s pomočjo kremenata trde

▶ kamižolica samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

kamižola; [sskj]

kamižolici
- kamsholzi
  Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): popadla. Matizh. Jeſt ſim tam per shenáh ſedęl v' ſami kamsholzi : sakaj je blo toku vrozhe! — — tam ſim zhakal na Nęshko

▶ kamnar samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ SSKJ

kdor dela v kamnolomu; [sskj]

kamnar

Viljem Tell (1862):	biti tu. Stran pojdiva. Staufaher. Je-li to urnska svobodna dežela? Kamnar. Da videli pod stolpi bi kletí! Gorje mu, kdor v
Viljem Tell (1862):	svojej zemlji še Trinogov grad? Al osvobodimo Poslednji same sebe? Kamnar. Jarem stal bi Postavljen našej sužnosti? Urá! Razsujmo ga! Vsi
Viljem Tell (1862):	vojvod švabski. Stisi, poljak. Urnski Bik. Cesarski sel. Tlačanski valpet. Kamnar, zidarji in tlačani. Javni klicarji. Usmiljeni bratje. Geslerjevi in Landenbergovi
Viljem Tell (1862):	v té pride, petelina Ne bode čul! Staufaher. Moj Bog! Kamnar. Poglejte bokov In stebrov tu, teh večnost ne podere! Tell

▶ kamnat pridevnik, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

kamnit; [sskj]

kamnata
Kmetijske in rokodelske novice (1843): s shganim apnam in s pepelam potréſe, zhe ſe poshiga. Kamnata semlja. Kjer je kamenje po njivi, tam je menj rodovitne

kamnati

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	v perſténi, v drobno rasſhibrani, ali v ſplatizheni ali v kamnati podóbi. Po barvi ſe lapornata semlja kashe : bélkaſta, rumena, ruménkaſta
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	hipu pride v prečuden svet. Vidi kralja Matjaša pri okrogli kamnati mizi sedeti in dremati. Njegovi junaki pa ležijo podolgoma na

▶ kamnen pridevnik, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

kamnit; [sskj]

kamnena
Viljem Tell (1862): Prvo djanje. Prvi prizor. Visoka kamnena stena firvaldstatskega jezera, Švicu nasproti. Jezerski zalív, blizo brega koča

kamnene

Viljem Tell (1862):	nage skale Z mrtvaškim čelom mu grozé nasproti, Ter mu kamnene prsi kažejo. Ribarček (kaže na levo). Ah, oče, od Pečí
Zlatorog (1886):	boje. Iz Benétk so, koder môrske péne Jim paláče nosijo kamnéne; Pol stotíne konj s prežlahtnim blagom Tolpa hlapcev čuva jim

kamneni

Mineralogija in geognozija (1871):

Prekucniti se, umkippen, 82. Premet, Verwerfung, 82. Premog, črni ali kamneni, Schwarzkohle oder Steinkohle, 30. ,, škriljasti ali listasti, Schieferkohle oder Blätterkohle

▶ kamra samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

manjša soba v kmečki hiši, manjša soba; [sskj]

kamre
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): durmi. Kumaj ſe snaminje tę ſmerti saſliſhi, ſe pred durmi kamre tiga bolnika vſe njega hudobie inu pregręhe v kupa ſpravio

▶ kancelarija samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

dvorna pisarna; [sskj]

kancelarijo
- kancelijo
  Kmetijske in rokodelske novice (1848): in priséžne možé pred v kerčmo (oštarijo) pélje , prédin v kancelijo gredó. „Pa — mi boste odgovorili — „gospod bo s gospodam deržal

▶ kancelija samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ Pleteršnik

pisarna; Pleteršnik

kancelijah

Kmetijske in rokodelske novice (1848):	še ni tako godin, de bi že popolnama sam v kancelijah kraljevati in gospodariti zamogel. Če pa skušen kantonski komisár, kakor
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	občuti. Dokler Slovenca jezik v šoli in pri uradi (v kancelijah) svoje pravice ne dobí, ostane še zmiram sužen. Pri vsim
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	nadlóg”, žalibog! poterdil. Iz Šleskiga piše zastran slovanskiga jezika v kancelijah Dunajski časnik „Oest. Corresp. ”, kteriga prepovedbe se večidel rade zgotovijo

▶ kancelijski pridevnik, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ Pleteršnik

uradniški; Pleteršnik

kancelijskih
Kmetijske in rokodelske novice (1848): še tolikanj bolj veselí, kér spričevanje od možaka pride, v kancelijskih opravilih skušeniga in znajdeniga, de je že mogoče, (desiravno še

▶ kancelj samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k ↗ SSKJ

prižnica; [sskj]

kanceljnu
- kanzelni
  Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): namrezh tigaiſtiga gręha, perkashe, katęriga ni ſmęl ne Pridigar na kanzelni, ne ſpovednik per ſpovedi imenuvati, sa katęriga ſam ti, o

▶ kanona samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

kanon; kontekst

kanone
Robinson mlajši (1849): krugel ino drobi — šprihov; etu so bili topove — dela — (štuki — kanone), puške, pistole, kordove — čorde — meči ino tesaki — sáblje; onde pak

▶ kanonenfutter samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

topovska hrana; nemško-slovenski slovar

kanonenfutter
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): tacih zadevah niso pretanjke vestí in ubogi Horvatje bodo nehoté „Kanonenfutter” zoper Ruse.

▶ kant samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

obubožati, gospodarsko propasti; [sskj]

kant

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	Fischerkeller po imenu, svojiga stariga očeta in pošteniga moža na kant djal in mu njegovo zadno njivico prodati hotel. Na 10.
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	le zmisliti na hčer nesrečniga človeka, ki ni le na kant bil prišel, temuč si še sam živlenje vzel; že za
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	dobiti, da zadostijo silnemu upniku, ki jim žuga jih na kant djati, — da zamorejo pri polji ali kodar bodi kaj zboljšati

▶ kanton samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

upravna enota v Ilirskih provincah; [sskj]

kanton

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	sedaj gosp. Peter Leskovic v Ljubljani asekurancijo tudi za Verhniški kanton oskerbljuje. Posébni dnevi bojo odločeni in ob svojim času po
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850):	na Krajnskim. Po naznanilu dozdanjiga dopisnika kmetijske družbe za Planinskí kanton so 18. dan p. m. volili gosp. udje kmetijske družbe
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850):	gosp. tehanta Antona Kosa, dosedanjiga dopisnika kmetijske družbe za Idríjski kanton , 20. dan p. m. gospodje udje kmet. družbe za poddružnico

kantona

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	ognju zavarvati. Razun postavljenih dni pa zamorejo tudi zavarvanci Verhniškiga kantona vsak dan v pisarnici c. k. kmetijske družbe v Ljubljani
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	potrebi. (Podunavka). Oznanilo družbe sv. Florjana. Vsim hišnim gospodarjem Verhniškiga kantona se da na znanje: de po vikšim povelji od sedaj
Oče naš (1885):	pa kakih dve sto Švičanov zbralo, kteri so veliko bandero kantona v oblast dobili, straže premagali in v Podgojzd šli, kjer

kantonov

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	bi si napravo šol po izglédu nekih Nemških in Švajcarskih kantonov tudi pri nas lahko prav zlo polajšali. V teh krajih
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	v ta namen za leto 1857 razdeljena v 8 velikih kantonov, za leto 1858 pa se bo razdelila še v dva

kantonu

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	de korúnova bolezin tudi hudo razgraja po Šneperskim in Bistriškim kantonu in v bližnih hrovaških krajih. Vredništvo. Pozdrav iz Ljubljane. Ko
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	preskerbeti; pa kaj se zgodí? Na spodnjim Štajarskim , v žužemskim kantonu, je prebival kmet v revni koči, imel je 300 tolarjev
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	se je razširila v Švajco, kjer so se je v kantonu Lucernskem naj bolj poprijeli in sicer tako, da celó od

▶ kapič samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

riba glavoč; Pleteršnik

kapiči

kapči

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	s polivko. 139. Ponarejena čokoladna župa. Sirov štrukel. Vkuhane marelce. Kapči v srovim maslu. 140. Zelenova župa. Moknati cmočki na mleku
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	Pečeni som. 144. Mlečna župa. Rakov štrukel. Fižol z ocvertimi kapči. Mandelnovi bandelci. 145. Gobe na župi. Smetenov štrukel. Polži s

▶ kapitel samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

poglavje; [sskj]

kapitel

kapitl

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	ti svadzhi Gospved Jesvs Kriſtvs vsmilani odreshenik Amen. TA 24. KAPITL. Htver te besiede persab nosi te je shiher pred hvdemi
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	sourashijo daraishi vogin gredo kaker pod teſto sienzo. TA 67. KAPITL. Ena kunsht kaku se jema smersou storiti. Usemi 3 Kamene
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	3 besiede † AGLA † EHSRAM † TETRAGRAMATON † noi nateshzhe snei. TA 21. KAPITL. Savso zopernijo rezi JESVS † MARIA † JOSEPH † Jesvs odnazarerha an Kral
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	je prov tuje svo velku barti skushano bu. TA 50. KAPITL. Tu je shenkrishtofavo shebranje san skrit shaz: tu je an
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	moje perbishalshzhe sedei inu na smertno uro Amen. TA 52. KAPITL. Tu je an resnizhen Mitel? sa pikniano ventuati Bodi perzhoveku
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	TA 9. KAPITL. Hvde dvhove pragnati od ana zhvoveka, stiemi besiedami je Kriſtvs
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	tam ishzhi je guishno noi resnizhno je skushano. TA 40. KAPITL. Al Ozhash uspanji kei Klor vedeti. Taku rezi kader leizh
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	TA 54. KAPITL. Tu jeshe h' tamenjei pani potrieba da rezi da stiem
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	TA 60. KAPITL. Spet kei drujega pajemenitno Shebranje: dase ti morash sa anega

kapitelu
- kapitolu
  Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): če ni prederznost misliti, da bom jutri — ali čuj! na kapitolu čuvaj že kliče polnoči — da bom že danes vse to

▶ kaplja samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

kap; Pleteršnik, kontekst

kaplja
Deborah (1883): kupico žganja, rekel je: Veste uže, krčmarica, starega Lovreta je kaplja zadela. Zakaj? Kako? Šegavo je mežikal i tako le roko

▶ kapljica samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

kap; kontekst

kapljica
Oče naš (1885): je nagnil svojo glavo in zgrudil se na stolu. Mrtud (kapljica) ga je zadel.

▶ kapucinec samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

kapucin; [sskj]

kapucinec

Valenštajn (1866):	od valonskega polka Hrvatije. Ulanci. Novák. Meščán. Kmet. Kmetov sin. Kapucinec. Vojaški učitelj. Krčmaríca. Strežajka. Vojaški otroci. Hobojisti. Pred Pólznjíjo na
Zoologija (1875):	Nadalje spadajo semkaj: hvatan ali koaita (Ateles), po zverinjakih navadni kapucinec (Cebus capucinus) in Sajou ali zvitorep (C. apella). Brez oprijemalnega

▶ karakter samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

figura, podoba; kontekst

karakter

karaktar

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	debeh prueti jutri shebrati noi tazhes dasunze gorei poida te karaktar papodei pradse namiso kader bodash shebrou. AM IN † ZDXVNAVE VOLLN
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	noi saspi, bosh vidov ta shelma klor vspani inu te karaktar more neto biti taku storjan. † Konu nu et hon † Ampleaon
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	knabosh ranian alpa vbodan bel Stralan nosi to figvro al karaktar persabe kateri bo sedei storjan noi te S.S. besiede † agla

karakterja
- karaktara
  To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): je gebrejish. TA 10. KAPITL. Kateri te pridiozhi zahn al Karaktara stiemi besiedami kebojo sedei shribane, persabe nosi nata nabo neshzhier

▶ karamba medmet(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

gromska strela; špansko-slovenski slovar

karamba
Gozdovnik (1898): Toliko, da bi mogli ž njim kupiti vesoljno Sonoro deželo. « »Karamba, vi se šalite, na smrtnomučni hlod privezani. «

▶ karati glagol, glavni, nedovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

opominjati, oštevati; [sskj]

karati
Čas je zlato (1864): kaj tacega se je nadjal Lenče. Ne sme se tedaj karati, ako se je v svojih domišljijah goljufal in vse drugačno

▶ karmenateljc samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda)

zarebrnica; [sskj]

karmenateljci

karmenadelzi

Kuharske Bukve (1799):	nad sharjavzo en dober zhaſ vręti. 297. Telezhje herbtnerebriza, ali karmenadelzi na sele. Tolzi bershole po navadi s' noshovim robam, puſti
Kuharske Bukve (1799):	296. Kiſlo sele prav kuhati. 297. Telęzhje herbtne rębriza, ali karmenadelzi na sęle. 298. Piſheta v' maſli ozręti s' peterſhilam. 299.

▶ kasa samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

blagajna; [sskj]

kasa
- kaſa
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): direktor pravi; tam ſo pervi oſkerbrtiki in piſarji, tam je kaſa, v ktero ji denarji is vſih treh deshel teko, in

▶ kasarna samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

vojašnica; [sskj]

kasarni
- kosarni
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): bataljonom feldvebel Dejak povikšan za podlajtnanta. Opoldne so oficirji v kosarni gostili vojake, ki so bili prav židane volje. „Laib. Zeit.

kasarno

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	premilostljivi Vladar gojilnico (Erziehungshaus) domačiga regimenta, vojniško in mestno bolnišnico, kasarno in muzeum, presvitla Cesarica pa obskerbništvo malih otrok. Opoldan je
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	krepkejše prihaja. — Potem so šli presvitli Cesar obiskavat lepo novo kasarno in terdnjave; premila Cesarica pa, ktera si je s svojim

koſarno
Kmetijske in rokodelske novice (1843): narediti ? ? L. Povéſti is Ljubljane. (,Samoúk) Letaſhnjo pomlad ſo Ljubljánſko koſarno pri ſ. Petru s novo uro olépſhali, ktere v teh

▶ katerikrat prislov, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

kdaj; [sskj]

katerikrat

kterikrat

Sveta grofinja Genofefa (1857):	bo prezej grofu na snanje dala, zhe bo le ſhe kterikrat kaj tazega ali s beſedami ali s drugimi znamnji od
Čas je zlato (1864):	bil samokresa poslužil. »Vender rad bi vidi, de bi se kterikrat še z arabcem pečal, zato ti bom prav hvaležen! Na
Astronomija (1869):	ne more nobene videti brez pomočka, le najostrejše oko zapazi kterikrat Vesto. Največa premičnica je Jupiter, čegar polutnikov premer meri 20.018

▶ Kavkazija samostalnik, lastno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

kavkaz; kontekst

Kavkaziji
- Kaukazii
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): in 20. del cele poveršine zemeljskega kroga. V Taurii In Kaukazii precveta mila pomlad, ko še sneg pokriva stolno mesto in

▶ kažipot samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

vodnik; [sskj]

kažipot
Gozdovnik (1898): Kučilo, če ne ste izgubljeni,« zapove don Estevan. Odprave izdajski kažipot se obrne. Oko mu razločiti pa ni bilo moči, zakaj

▶ kdajen pridevnik, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

nekdanji; kontekst

kdajne
Kmetijske in rokodelske novice (1846): v radosti kipíjo, In krog ust se še blišíjo Sméhki kdajne nežnosti. O de bil bi, dete mílo, S táboj on

▶ keber samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

majski hrošč; [sskj]

kebra
Kitica Andersenovih pravljic (1863): ga skuhajo in na srebrno skledico položé. Prašala sta torej kebra, krastačo in tudi glisto, kako je to, ali nobeden od

kebre

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ga navesne verh prasniga. Nato ſe napravi vogin okoli, katere kebre vmori ino jim maſt v ſpodni lonz slezhe. Kdor koli
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	trave, slaſti od kromperja preredijo, ino spomlad tretiga leta v kebre ſpreminèni na ſvitlobo perlesejo. V ſuhih letah ino simah, ki
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſpodni lonz slezhe. Kdor koli kako drugo ſkuſheno ſredſtvo vej kebre ali zherve sdalno satirati, je naproſhen naprejſhnimu poſnemanji ga na
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ni od ſhkode, zhe tudi zhervov ne sklizhe. Loshi je kebre loviti ino satreti, preden naprejſhno salego snèſejo. To ſe godi

kebri

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	veliko ſhkode ſtrila. S' koga ali zhesa pa pridejo ti kebri ? Is belih zhervov , ki imajo ruſo glavo, ſe is jajzhkov
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	do verha sakople v tla prasniga majnſhiga ſe napolne s' kebri, pokrije s' tako goſto drateno mreshzo, de kebri ſkosi ne
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	napolne s' kebri, pokrije s' tako goſto drateno mreshzo, de kebri ſkosi ne morejo, ino ſe ga navesne verh prasniga. Nato

kebrov

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	belih zhervov , ki imajo ruſo glavo, ſe is jajzhkov od kebrov v semljo naleshenih svalijo, dvej leti v semlji od kuren
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ino malo ali zlo nizh ſadú ne doneſo. Gladova mnoshza kebrov je vſe odgnano pérjizhe proti posherla; drevju ne li sa
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſe snalo te ſhkode obvarvati ? Nar hujſhi ſovrashniki zhervov ino kebrov ſo vrane. Kakor vidijo oratarje semljo obrazhat, kuj perletijo poberat
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	krompirja shivijo, ino narbolj ſhkodo kebroviga zherva ſposnajo. S' nabranih kebrov ſe sna eno maſt sa kola masat dobiti. Zhe ſe
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	vſih z. k poſhtah ſe snajo dobiti. Od ſhkodlivoſti majhnih kebrov ino kebrovih zhervov, tudi ſredſtev, s katermi bi ſe snalo

▶ kebrček samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

majski hrošč; [sskj]

kebrček
- kebrizhek
  Genovefa (1841): je doſlej v ſvojim shivljênju premiſhljevala in naj majnſhi zvetlíza, kébrizhek ali polshek ſo jo, kér je ſléd bôshje modroſti in

▶ kekljavec samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ Pleteršnik

jecljavec; Pleteršnik

kekljavec
- keklavez
  Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): je rękel, de mo ga je en kmet pernéſsel. Shęntani keklavez ! — zhakej beſhtja, jeſt te bom vuzhil làgát. Goſpá. Ti ozheſh

▶ kelder samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ Pleteršnik

klet; Pleteršnik

keldrov
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): vé, da hud sovražnik vina je vročina. Celó malo hramov (keldrov) je v Vipavi tako napravljenih, da so na hladnem. To

▶ kelžuh samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ Pleteršnik

vnetje žrela pri konjih, smolika; Pleteršnik

kelžuh

kevžeh

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	kobile po takim napenjanju dostikrat zveržejo; žebet se pa rad kevžeh in smolika prime. — Varite se tedej kmetje! de vaša živina
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850):	smèrkav, in bolezin kužna smolika. Tak konj zapade konjedercu. Čeravno kevžeh, pri kterim žleza z nosa téče, večidel ni nalezljiv, je
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850):	bo enmalo omočena. Te zdravila so večidel zadosti, če kevžeh ni prehud. Če je kevžeh hud in zlo k pljučnim
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850):	zdravila so večidel zadosti, če kevžeh ni prehud. Če je kevžeh hud in zlo k pljučnim prisadu (Lungenentzündung) nagnjen, kar se
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850):	rejo njegove živine prav živo priporočiti. (Dalje sledí. ) Zdravila zoper kevžeh in prisadno pljučnico kónj. Popisali smo v poslednjih listih lanjskih
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850):	minuti). — Bolezin terpí 10, 14, 20 dni. Pervo zdravílo zoper kevžeh je: de daš konja s slamo po celim truplu dobro

kelžuha

kevžeha

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850):	majhnih, pa vunder imenitnih rečí razločiti. Če je pa zraven kevžeha prisad v gèrlu, de konj ne more lahko požirati, kar
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850):	se ž njim takó ravná, kakor smo gôri od kevžeha govorili; le mehka jed naj se mu daje, in gobec
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850):	Popisali smo v poslednjih listih lanjskih Novíc natoro in lastnosti kevžeha (Kehlsucht) pri konjih; povedali smo tudi, de posebno iz prehlajenja

▶ Kentukija samostalnik, lastno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k

kentucky; Slovenski pravopis

Kentukiju
- Kentukii
  Stric Tomaž (1853): po govoru Šelbita zelo radovedna, zvediti, kako se kej v Kentukii godi. Šelbi ji pove vse, čeravno se mu je nekako

▶ kerl samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

žagovec; kontekst

kerli
Kmetijske in rokodelske novice (1846): od červojedine; to pride od tod, če so žagovci ali kerli, klade ali debla morebiti celo leto ali še delj po

▶ ketna samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

veriga; kontekst

ketna

Blagomir puščavnik (1853):	godernja z zaničljivim hrohotanjem proti meni: Križ in zlata verižnica (ketna) sta vaša. Pa le zamerkajte, da bom še Miroslava Sokolovskega
Zerkviza na skali (1855):	dné! ” — In glej! komej je te beſede isuſtil, ſe odvali ketna s glaſnim roshljanjem od bukev, in ſvitli plamen je ſhvignil
Zerkviza na skali (1855):	enkrat nenavadno velike bukve, okrog kterih je bila teshka, sarujevena ketna s kljuzhavnizo prepeta. Saſtonj ſe je prisadeval Hubert kljuzh najti

ketnami

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	od terpleina, ta lubesen pa h' ſveseinu s' shtriki, inu ketnami, ta ſtrah te ſmerti h' obdershainu tiga shiuleina, ta lubesen
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	vbogi premagani Krajl ie bil v' ſvojim bęjgi vjęt, s'kętnami kakôr en rasbojnik svęsan, inu taku ſhpotlivu ſkusi ſrędo armade

ketne

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	je tudi tiſtu sa naſs dau. Saturei nikar shtriki, nikar ketne, kikar ſhibe, nikar gaishle, nikar shpot, nikar saſramuvaine, nikar terpleine
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	nih ſvojovole: Chriſtus pa objame te gaishle, to ternovo krono, ketne, inu krish. Lubesnive duſhe! katiru s'tih dveh kraleſtvu ſi
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	na ſvoji zhaſty. Na ſvoimu shivotu je terpeu ſhtrike, inu ketne, s' katirimi je kervavu svèsan biu, ſuvaine, peheine, inu tepeine

▶ ketnica samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ SSKJ

grenkuljica; kontekst, splet

ketnica

Botanika (1875):	krajev. Nearomatne so pa mrtva kopriva (Lamium), grenkuljica ali zlata ketnica (Glechoma) in skrečnik (Ajuga), povsod rastoča zelišča, kterih svetje pomladi
Botanika (1875):	87., brogovita), okrogel (podoba 88., slez), ledvičast (pod. 89., zlata ketnica), trivoglat (pod. 90., loboda. ) Bolj redke, vendar lahko razumljive listne

▶ kic samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

kozliček; kontekst, nemško-slovenski slovar

kic
Revček Andrejček (1891): misli dobodeš. Matija. Lepa hvala, oče, kaj pa kozel? Nosán. Kic ni bil po pravih regelcah ukraden, torej ni giltik, ergo

▶ kimavec samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

september; [sskj]

kimavca

kimovca

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	njih besedah storil, so mi dobrotljivi gospod Prešern 12. dan Kimovca letas poslali 300 tolarjev ali 600 goldinarjev v srebru za
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	brata našiga presvitliga Cesarja, so na svojim popotvanji 30. dan Kimovca tudi Ljubljano obiskali, drugo jutro pa v Marburg se naprej
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	k desetimu zboru v nemškim Gradcu, od 14. do 19. Kimovca, 1505; med temi je bilo čez 800 Štajarcov, ti drugi
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	nemški kmetovavci in gojzdnarji sklenili, vsako leto po enkrat, mesca Kimovca, pa vselej v kakim drugim nemškim mesti sniti se, de
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	ternje , drèn, nedéljni lés, smo na mnogih krajih vidili mesca Kimovca in Kozoperska vnovič cvesti in lepo zelenje poganjati. Kar pa
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	celo jesen obotavlja, de ni dan dnevu podoben. Zadni konec Kimovca , in veči del Kozoperska je le deževalo; komaj smo posejali
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	čbelam posebno dobro pašo. Oni so jo lanjsko jesen mesca Kimovca na proseno sterniše sejali, perve dni velikiga travna letas je
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	v imeni presvitliga cesarja Ferdinanda céli kmetijski zbor zvečer 17. Kimovca z veliko častjo, veselico in gostovanjem sprejeli; že predni dan
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	kupčije s železnico itd. — Dunajska banka je razglasila poslednji dan kimovca stan svojiga premoženja, iz kteriga se vidi, da je imela

kimoveza
Kmetijske in rokodelske novice (1843): od z. k. kmetijſke drushbe. № 11. V ſrédo 13. kimoveza. 1843. ☞ Te novize pridejo vſako ſrédo na dvéh zhetertnih

kimovza

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	od z. k. kmetijſke drushbe. № 13. V ſrédo 27. kimovza. 1843. ☞ Te novize pridejo vſako ſrédo na dvéh zhetertnih
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ſvetlobo dane od z. k. kmetijſke drushbe. V ſrédo 11. Kimovza. No. 37. 1844 ☞ Te novize pridejo vſako ſrédo na

kimavcem
- kimovcam
  Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): apoteke dane strupe zapisuje, pové, da Ana ni pred 15. kimovcam po strupa prišla, pa tudi pozneje ne. 4) Gospá Dorotea

kimavec

kimovec

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ne lete, se pred Božičem ni bati zime terdé. — Kakoršni Kimovec, tak prihodni Sušec. — Ob malim Šmarni lastovka uide. S. Toča
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Kmetovski pregovori za Kimovec. (Ta mesec ima 30 dni. Poletje h koncu gré in

▶ kimpež samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

dvokolesni voziček; [sskj]

kimpež

Revček Andrejček (1891):	predpasnik. Smeje se). Oho, ha, ha. (Grešnika zasmehuje. ) Anže (pripelje kimpež). Norec je že tukaj. (Požene se z vozičkom Grešniku pod
Revček Andrejček (1891):	noge in zakliče. ) Usedite se! Grešnik (pade v znak na kimpež, prime se z obema rokama za stranice in z nogami

▶ kinč samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

okras; [sskj]

kinč

Kmetijske in rokodelske novice (1847):	sliko (podobo) , ktera je iz bele kosti lepo narejena. Ta kinč, ki si ga v kite vpletajo, se opletki imenuje. Na
Divica Orleanska (1848):	Bertran. Orodje tako! Čimu? To ni diviški glavi venc in kinč. Jovana (mu jo vzame. ) Za mene dana, moja je čelada
Blagomir puščavnik (1853):	ga blazega Milkota, krepostnega in svojim staršem pokornega sina, lep kinč cveteče mladosti! — Pa tudi vi starši in posebno ve predrage
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	se snažno deržijo, cvetlice in vinske terte so slednje vasi kinč in lepota. Take pohištva, take vasi viditi, se kmali spozna

▶ kinčati glagol, glavni, nedovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

lepšati; [sskj]

kinčata
- kinčate
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): hlaponi po njih voziti. Lepa kapela in dobro oskerbljena lekarnica kinčate notrajno vravnavo. Da ne govorim od koristi in neprecenljivih dobrot

▶ kiparija samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

kip; kontekst

kiparij
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): Akoravno je še več lepih palač, kakor borsa, zavolj marmeljnih kiparij imenitna, palača Gobčevičeva in druge, vendar niso unima enake in

▶ kiporez samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ Pleteršnik

rezbarija; kontekst

kiporezi
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): stoječo pred vélikim vodotočem, orjaški marmeljnovi stebri zunaj in znotraj, kiporezi, malarija, in dve krasne kupli jo kronate. Je sila velika

▶ kisel pridevnik, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

oksiden; splet

kisel
Fizika (1869): Odstotek, Procent. Oersted, 176. Ogib, Beugung, 102. Ogibati, beugen. Ogljenčevo kisel, kohlensauer. Ogljenec, Kohlenstoff. Ogrevalo, Vorwärmer, 117. Oknica, Fensterladen. Oko, Auge

kislih

Botanika (1875):	potrebne za obstanek rastline. Ako ima sok nekterih rastlin duščevo kislih soli v sebi (n. pr. Borago), se duščeva kislina ne
Botanika (1875):	s preslico (equisetum) ktera zatorej služi za likanje lesa. Ogljenčevo kislih kovinskih okisov ni v živej rastlini; ogljenčeva kislina se naredi

▶ kisilo samostalnik, občno_ime, srednji(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ Pleteršnik

oksidant; Pleteršnik

kisilo
Kemija (1869): jako lahko oddá kislec, zategadelj ga kemiki pogosto rabijo za kisilo (Oxydationsmittel). Iz njega se dobiva kislec (§. 26), ž njim

▶ kislec samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

kisik; [sskj]

kislec

Kemija (1869):	okisa ali kalija, KO. Vsem kislečnatim telesom s siloma odtegne kislec, zato ga moremo hraniti samo v kamenem olji, sestavljenim iz
Kemija (1869):	iz težko raztalnega stekla. Bakrov okis daje za sožig potrebni kislec, ki se s cukrovim ogljencem spoji v ogljenčevo kislino, z
Kemija (1869):	Dušcev okis je tedaj posrednik, ki neprestano iz zraka jemlje kislec pa ga tekoj spet oddaja žveplenej sokislini, ki se potem
Kemija (1869):	razmere lahko dokažemo za kako drugo prvino, na pr. za kislec in sicer v njegovih spojinah s svincem, živim srebrom in
Kemija (1869):	na papirji naredi črnosivo razo. Manganov prekis jako lahko oddá kislec, zategadelj ga kemiki pogosto rabijo za kisilo (Oxydationsmittel). Iz njega
Kemija (1869):	z nekterimi kovinami vežejo v več razmerah, ravno tako kakor kislec. Višo stopinjo imenujemo klorec (Chlorid), nižo pa klorovec (Chlorür), ravno
Botanika (1875):	rastlina, ogljenčevo kislino razkrojivši, njeni ogljenec za sebe porabi, njeni kislec pa skoz svoje listje spet izdiha. Resnica je, da kislec
Botanika (1875):	nekoliko vsrkane vode razkroji, tako da vodenec porabi za sebe, kislec pa iz sebe oddaja. Pa naj bo temu tako ali
Botanika (1875):	bi tudi bilo, da rastlina ogljenčevo kislino nepremenjeno sebi prisvojuje. Kislec, ki ga rastlina oddaja, prišel bi takrat od todi, da

kisleca

kiselca

Botanika (1875):	potreben. Ako se postavi rastlina v zrak, ki nima nič kiselca v sebi, preneha njeno razvijanje in kmali vsahne; ravno tisto
Botanika (1875):	V malo ne vseh rastlinskih delih, ki imajo vodenca in kiselca v sebi, se imajo utežne množine teh dveh teles med
Botanika (1875):	in smole, v sebi sicer res vodenca, ali prav nič kiselca ali pa vsaj manj, kakor kolikor je primérno gornjemu priméru
Botanika (1875):	dogodi ž njo v brezzračnem prostoru. 2. Sprejemanje vodenca in kiselca. 100 V malo ne vseh rastlinskih delih, ki imajo vodenca
Botanika (1875):	lahko okisno hlapno olje. Drugače se pa ima se sprejemanjem kiselca v tistih rastlinskih delih, ki niso zeleni, namreč v notranjih

kisleca

Kemija (1869):	toraj 1. skrbeti, da je za sožig kacega telesa dosti kisleca, in 2. je treba paziti, da se od postavših izgorin
Kemija (1869):	analiza. Večina organskih spojin sostavljena je iz ogljenca, vodenca in kisleca. Od predi že vemo, da so taka telesa izgorna in
Kemija (1869):	rezati. Sosebno znamenita je pri njem neizmerno velika sorodnost do kisleca. Na zraku ležeč si kmalu privzame kisleca in hitro ga
Kemija (1869):	fina v 100 delih: 44.4 ogljenca, 6.2 vodenca in 49.4 kisleca. Čudovito je to, da je ravno tako sostavljena koža nekih
Kemija (1869):	posebne žveplene soli (Schwefelsalz). Kovinski žvepleci kažejo veliko sorodnost do kisleca, nekteri si ga privzamejo že iz zrakú ali pa iz
Kemija (1869):	V ta razdel spadajoča telesa obstojé iz ogljenca, vodenca in kisleca, in sicer zadnji dve prvini imajo v onem razmeru, v
Kemija (1869):	presnovami se dá svinec, živo srebro in tudi vodenec od kisleca odločiti in mesto njega z žveplom spojiti. Potem dobimo take
Kemija (1869):	velika sorodnost do kisleca. Na zraku ležeč si kmalu privzame kisleca in hitro ga pokrije siva mrenica kalijumovega okisa ali kalija
Botanika (1875):	jim ni treba svetlobe za rast, in da ne izločevajo kisleca, ampak ogljenčevo kislino. Glive se tedaj ne le skorej vedne

kislica

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	morde še sto in sto druzih rečí obstojé le iz kislica, vogelca in vodenca. Kakó močno so pa vse te rečí
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	12 pervín; če tedej postavimo de vaga 150 funtov, bo kislica, gnjilca, vogelca in vodenca čez 149 funtov v njem , vsih
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	organske rečí obstojé večidel in v nar veči meri iz kislica, gnjilca, vogelca in vodenca. Rekli smo popred, de človeka teló

kislecom
- kislicam
  Kmetijske in rokodelske novice (1846): vsi ali čisti, kakor na priliko zlató, ali zedinjeni s kislicam, žeplam ali druzimi pervinami iz nezmerjenih globočin v podobi puhov

kislecu

Kemija (1869):	Duščeve spojine. Gledé znamenitih lastnosti, kakor smo jih opazili pri kislecu in vodencu, se dušec z njima ne more meriti. Dušec
Kemija (1869):	barve in fosfor gori v njem tako živahno, kakor v kislecu. Ta plin dobimo, ako solitarno kislino razgrejemo s kovinami, na
Botanika (1875):	154.), in ker je njena vrhnica rahla, je tudi atmosféričnemu kislecu pristopnija in pripravnija za razširjanje koreninskih vlaken. Razun tega se

▶ kislečnat pridevnik, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

kisikov; Pleteršnik

kislečnati
Kemija (1869): in da pri popolnem sežigu postanete samo dve hlapni in kislečnati spojini, namreč ogljenčeva kislina in voda. Pri organskej analizi je
kislečnatim
Kemija (1869): ga pokrije siva mrenica kalijumovega okisa ali kalija, KO. Vsem kislečnatim telesom s siloma odtegne kislec, zato ga moremo hraniti samo

▶ kisli pridevnik, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

oksiden; splet

kisel
- kisli
  Kemija (1869): CrO3, ki se s kalijem spoji v dvojno kromovokisli kalij (kisli kromovokisli kalij) KO.2CrO3.

▶ kisomerje samostalnik, občno_ime, srednji(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ Pleteršnik

merjenje kislosti; kontekst

kisomerje

Kemija (1869):

abecedi. Dodana števila kažejo strani. Absorbiren, srebati, Acetil, Acetyl. Acidimetrie, kisomerje. Adhäsion, sprijemnost. Aggregation, skupnost. Akrolein, 465. Alabaster, 414. Alaun, galun

▶ kiz samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

kršec; kontekst

kiz
Mineralogija in geognozija (1871): zelenjak, 71. Gyps, mavec, sadra, gyps, 36. H Haarkies, lasasti kiz, 55. Haarsterne, lasatke. Hackig, repinast. Haifisch, morski požerun. Halbdurchsichtig, na

kizu

Mineralogija in geognozija (1871):	vidi prvotna piramida pri žveplu; mnogovrstne kombinacije pri redrutitu, arsenikovem kizu, žveplenokislem kaliji, solitarji, Glauberjevi soli, baritu, pri belem svinčencu, Arragonitu
Mineralogija in geognozija (1871):	zovejo se sfenoidi P/2, ki se nahajajo na kuprenem kizu. Rombiški sistem ima za prvotno podobo rombiško piramido, P, pod.

▶ klagovanje samostalnik, občno_ime, srednji(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

stokanje, tarnanje; Pleteršnik

klagovanje
- klagovajne
  Sacrum promptuarium (1695): Saldat, kateri je vahtau eniga obesheniga zhloveka je shliſhal tu klagovajne te shalostne uduve, ter ſe je bal de bi nezagala
- klaguvanje
  Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): nagnenja. Vboshtvu, shaloſt, bolezhina naſs perpravio v' zagovitnoſt, ali v' klaguvanje, lih kakor naſs bogaſtvu, inu zhaſty v' posablivoſt na naſhe
klagovanjem
- klaguvnjam
  Branja, inu evangeliumi (1777): is zelga ſvojga ſerza, s' poſtam , s' jokanjam, inu s'klaguvnjam, inu reſtergejte ſvoje ſerza , inu

▶ klagovati glagol, glavni, nedovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ Pleteršnik

stokati, tarnati; Pleteršnik

klagovala
Sacrum promptuarium (1695): beſsedo, de vaſs bom vſela. Ali kakor una katera je klagovala, inu zagovala na grobu ſuojga mosha taiſti dan pokoppaniga: En

klagovali

Biblia (1584):	vam piſkali, inu vy néſte hotéli pleſsati: My ſmo vam klagovali, inu vy ſe néſte hotéli plakati. Ioannes je priſhal, nej
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	My ſmo vam pęjli inu vy niſte pleſsali: my ſmo klagovali, inu vy ſe niſte jokali. 18. Sakaj Joannes je priſhàl

▶ klak samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

malta; kontekst

klak

Kemija (1869):	Morphin, 476. Morphin, morfin, 476. Mort,Mortel, 413. Mortel, mort, klak, 413. Mort podvodni, Wassermortel, 415. Moševina, Pflanzenfaser Cellulose, 479. Mramor
Mineralogija in geognozija (1871):	zvezani, ali jih pa nekristalinska masa veže, enako kakor malta (klak) kamne poslopja. Pri mnogih je ta skupnost jako trdna, pri

▶ klastje samostalnik, občno_ime, srednji(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

krma; SSKJ

klastja
- klaſtja
  Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): tu ostudnu reſlushtanje, koker kjer je ſa krof polnu koritu klaſtja. Zhiſte dushe se varnu odmikajo od prevelikega basanja tega ſhivota

▶ klepetanje samostalnik, občno_ime, srednji(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

šklepetanje, škripanje; kontekst, Biblija.net

klepetanje
- klepetanje
  Biblia (1584): je bodo v'resbeleno pezh metali, ondi bo jokanje inu klepetanje sob . Tedaj ſe bodo ty Pravizhni ſvejtili kakòr Sonce, v'
- kleptanje
  Biblia (1584): lozhili, inu v'ogneno Pezh metali, ondi bo jokanje inu kleptanje sob . Inu Iesus je djal k'nym: Ieli ſte letu

▶ kleščevje samostalnik, občno_ime, srednji(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

odkleščene veje; [sskj]

kleščevje

Stelja in gnoj (1875):	bi bilo treba, da se šara potrebi, se kakor sicer kleščevje na drobno razseka, na kupih posuši in uleže. Tudi koprivje
Stelja in gnoj (1875):	gozdih in grmičji, 4. smrečje, in sploh jelovje (sekana stelja, kleščevje), 5. koruznica, ajdovica itd., 6. razno ločje in bičje ter

kleščje
Stelja in gnoj (1875): zamore v hlevu na-se vleči. Ni toraj dobro tako imenovano kleščje ali sekana stelja od smrečja, jelovja in druzega surovega vejevja

▶ kletje samostalnik, občno_ime, srednji(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

preklinjanje; SSKJ

kletja
Zlata Vas (1848): bilo ne kvart v kerčmah ne kegljanja na kegliših, ne kletja in ne norenja slišati. Kerčmarjem se je vol v hramih

▶ klicar samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

glasnik; [sskj]

klicar

Divica Orleanska (1848):	živí v britanskimu ležišu. Karol. Mir, stric! – Kaj je naročeno, klicár? Klicár. Moj žlahtni vojvoda, kerví prelite, In druge, ki še
Divica Orleanska (1848):	Klicár. ima eniga le kralja, In ta živí v britanskimu ležišu
Divica Orleanska (1848):	ti lažeš? Lord ne govorí. Le živi govorijo, mertvi ne. Klicár. V obilnosti kreposti ino zdravja Moj vojvoda živi v pogubo
Divica Orleanska (1848):	biti. Jovana (klicarju :) Kdo pošle te – kdo govori po tebi? Klicár. Grôf Salsburí, britanski vojvoda. Jovana. Klicár, ti lažeš? Lord ne
Divica Orleanska (1848):	kdo govori po tebi? Klicár. Grôf Salsburí, britanski vojvoda. Jovana. Klicár, ti lažeš? Lord ne govorí. Le živi govorijo, mertvi ne
Divica Orleanska (1848):	v britanskimu ležišu. Karol. Mir, stric! – Kaj je naročeno, klicár? Klicár. Moj žlahtni vojvoda, kerví prelite, In druge, ki še teči

klicarja

Divica Orleanska (1848):	Potem nastopijo belo oblečeni otroci z vejcami v rokah. Dva klicarja sledita. Za njima rajda dardarjev. Uradniki v dolgim pražnim oblačilu
Divica Orleanska (1848):	kralja, Karla sedmiga! (Trobente zapojejo. Na kraljevo znamenje dvigneta obá klicarja palici in ukažeta omolknjenje. ) Kralj. Moj dobri ljud! Ljubezni vaši

klicarjem
Divica Orleanska (1848): čuti! Jovana (pristopi. ) Sir! Za tebe govoriti Dovoli mi s klicarjem tim. Karol. Govôri, In sodi ti, alj boj alj mir
klicarju
Divica Orleanska (1848): In sodi ti, alj boj alj mir če biti. Jovana (klicarju :) Kdo pošle te – kdo govori po tebi? Klicár. Grôf Salsburí

▶ kličnica samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ Pleteršnik

kličnik, klični mehurček pri semenu; splet (http://www.slovarji.com/slovarji/slovarji-08/8k.html)

kličnico

Botanika (1875):	ki stoji notri kvišku; vidi se namreč, da gre skoz kličnico en pelodov mešiček v klični mešiček Se.
Botanika (1875):	dalje, skoz pestičev vrat v plodnico in pride zadnjič skoz kličnico v klični mešiček semenskega popka, ki je tam notri v

▶ klikniti glagol, glavni, dovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zaklicati, zakričati; [sskj]

klikne
Gozdovnik (1898): pretreslo, da je omahnil in pal. »Vendar! čez 15 let! « klikne Spač, navalivši na palega dona. Don Estevan je zastonj poizkušal

▶ klin samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

tetraeder; kontekst

klin

Rudninoslovje (1867):	doli. Skozi razpolovišča dveh i dveh nasprotnih greste stranski osi. Klin ima štiri triploske i dvorobe ogle a, b, c i
Rudninoslovje (1867):	kvadratom i ako je jako nizka, zove se pločica. 3. Klin ali sfenoid (Sphenoid) (sl. 47) je omejen s štirimi sokladnimi

▶ klina samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

rezilo; [sskj]

klin
Gozdovnik (1898): vzdigne svojo puško. Divjak se zgrudi z razbito glavo. Deset klin zablišči ob enem. Pepo in Fabij ustrelita in dva Indijana
klina
Vezhna pratika od gospodarstva (1789): lete vpraſhanja bo saſtopilo. a) Koku je nosh vſhafan. Odgovor. Klina tiga nosha je eno dobro pęd dolga, eniga majhinga perſta
klini
Vezhna pratika od gospodarstva (1789): je is roga, okoli 5 zol dolg, inu okrogel proti klini, sizer pak sna vſse biti, koker eden ozhe, le de

klino

Gozdovnik (1898):	Ivan pa Jose ustopita. Prvi kaže okrvavljeno bodalo, ter dvorezno klino, brisajoč jo s svileno odejo zibeli. »Je-li se smem zdaj
Gozdovnik (1898):	volnenem pisanem pasu je tičal lovski nož z močno dvorezno klino. Njegova gorostasna postavnost mu je dajala videz drznega lovca, ki
Gozdovnik (1898):	le ne meni. Prepričan sem, da imate še zmerom ono klino, ki gotovo zadene, kakor takrat na gradu Elančovi. « »Don Estevan

▶ klinec samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

klin; [sskj]

klinec

Fizika (1869):	pisalnega vóda ddd. Ta vod ima na drugem koncu priostren klinec, ki dela vtiske na papir, ki s pomočjo kolesja, kakoršno
Fizika (1869):	potegne sè zmetjo f v svojo poprejšnjo lego nazaj. Če klinec le na mah pritisne, naredi se točka, če pa tišči

klinez

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ako mersliza ſama od ſebe mine. ” „Bradovize odpravit vsemi kaki klinez in v njega toliko sarés naréshi, kolikor bradoviz imaſh, klinez
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	klinez in v njega toliko sarés naréshi, kolikor bradoviz imaſh, klinez pa ſkrivèj komu v arshet vtakni. — Tako ima on klinez
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	klinez pa ſkrivèj komu v arshet vtakni. — Tako ima on klinez, tí pa bradovize. „Goſenze is répe ali sela pregnat, vsemi

klinz

Kratkozhasne uganke (1788):	moly. Potem uſami en glih dolg, inu debel zvek, ali klinz; v' ta klinz glih v' sredo grosh is robam utakni
Kratkozhasne uganke (1788):	en glih dolg, inu debel zvek, ali klinz; v' ta klinz glih v' sredo grosh is robam utakni. Na usak konz
Kratkozhasne uganke (1788):	Tedej natakni grosh is robam na shpizo te shyvanke, ter klinz per enemu konzu ſasuzhi, tok bosh videl.

▶ klorec samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ Pleteršnik

klorid; kontekst

klorca

Kemija (1869):	se prilije raztopljenega salmijaka; napravi se rumena oborina od amonijevoplatinskega klorca ali platinskega salmijaka, PtCl2 + NH4Cl. Ta spojina se v vročini
Kemija (1869):	barva promeni v vijoličasto in potem v črno; nekoliko srebrnega klorca se namreč razkroji v klor in drobno razdeljeno srebro. Ravno
Kemija (1869):	jo dela neužitno. Tudi mnoge soline imajo v sebi magnezijumovega klorca.

klorec

Kemija (1869):	apna sostavlja aluminijumov okis največ rudnin. Aluminijum dobimo, ako aluminijumov klorec z natrijumom razkrojimo, na isti način se dela tudi iz
Kemija (1869):	v več razmerah, ravno tako kakor kislec. Višo stopinjo imenujemo klorec (Chlorid), nižo pa klorovec (Chlorür), ravno tako tudi: jodec (Jodid
Kemija (1869):	t. d. Na pr.: Hg2C1 = živosrebreni klorovec (Quecksilberchlorür), HgCl = živosrebreni klorec (Quecksilberchlorid), FeCl = železni klorovec (Eisenchlorür), Fe2Cl3 = železni klorec (Eisenchlorid). Za
Kemija (1869):	503. Goba platinska, Platinschwamm, 439. Gold, zlato, 438. Goldchlorid, zlati klorec, 438. Goldpurpur (Cassius), zlati bager, 438. Goldscheidewasser, zlatotopka, 378. Goldsehwefel
Kemija (1869):	HgCl = živosrebreni klorec (Quecksilberchlorid), FeCl = železni klorovec (Eisenchlorür), Fe2Cl3 = železni klorec (Eisenchlorid). Za kislecem je žveplo ona prvina, s ktero se

▶ klorkalcijum samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

kalcijev klorid; kontekst

klorkalcijuma
Mineralogija in geognozija (1871): imenovan tudi špargljevec, sestavljen je iz fosforokislega apna, fluor- in klorkalcijuma po formuli: 3 Ca3 P + Ca {Cl FI. Kristalizuje heksagonalno
klorkalcijumom
Kemija (1869): sožigalne cevi ter ju tira najpredi skozi cev, napolnjeno s klorkalcijumom, pod. 62, ki popije in pridrži vso vodno paro. Ogljenčeva

▶ klorkalk samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

klorovo apno; splet

klorkalk
Kmetijske in rokodelske novice (1843): ena ſorta apna, sa prav dober pomozhek iskasala, ki ſe klorkalk imenuje; dobi ſe v apotéki. Pol lota téga apna ſe

▶ klorovec samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ Pleteršnik

klorid; splet

klorovec

Kemija (1869):	Hg2C1 = živosrebreni klorovec (Quecksilberchlorür), HgCl = živosrebreni klorec (Quecksilberchlorid), FeCl = železni klorovec (Eisenchlorür), Fe2Cl3 = železni klorec (Eisenchlorid). Za kislecem je žveplo ona
Kemija (1869):	Guta perča, 490. Gyps, malec, gips, 414. H. Halbchlorquecksilber , živosrebreni klorovec, 435. Halogen, solotvor. Haloidsalz, pasol. Harnsaure, scalna kislina, 470. Harnstoff
Kemija (1869):	in cijanovec (Cyanür) i. t. d. Na pr.: Hg2C1 = živosrebreni klorovec (Quecksilberchlorür), HgCl = živosrebreni klorec (Quecksilberchlorid), FeCl = železni klorovec (Eisenchlorür), Fe2Cl3
Kemija (1869):	tako kakor kislec. Višo stopinjo imenujemo klorec (Chlorid), nižo pa klorovec (Chlorür), ravno tako tudi: jodec (Jodid) in jodovec (Jodür), cijanec

▶ klorovokisel pridevnik, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

kloraten; splet

klorovokislega

Kemija (1869):	za kteri se jemlje ta zmes: 20 delov žvepla, 33 klorovokislega kalija in 80 delov solitarnokislega barita. Ogljenčevokisli barit, BaO.CO2, se
Kemija (1869):	sledeča suha zmes: 10 delov solitarnokislega stroncijana, l 1/4 dela klorovokislega kalija, 3 1/4 dela žvepla, 1 del antimonovega žvepleca in

klorovokisli

Kemija (1869):	vinskokisli zweifach weinsaures Kali, 468. Kalij jedki, Aetzkali, 404. Kalij klorovokisli, chlorsaures Kali, 405. Kalij kromovokisli, chromsaures Kali, 427. Kalij manganovokisli
Kemija (1869):	Kalcijum, Calcium, 413. Kalamina, Galmei. Kali, Kalij, 404. Kali chlorsaures, klorovokisli kalij, 405. Kali essigsaures, ocetnokisli kalij, 463. Kaliglas, 409. Kalihydrat

▶ kmahu prislov, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

mahoma; kontekst

kmahu

Robinson mlajši (1849):	tovariše; vejta, kaj sem silnejši od vaju — ner vidva ter kmahu zložita orožje! Le nekoliko pomude, a vajna glava je proč
Robinson mlajši (1849):	trenol k velikemu veselju videl da jasni ogenj polje. Ino kmahu je porazumél, zakaj je Petek tako naglo odbegnol, ino od

▶ kmetovski pridevnik, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

kmečki; [sskj]

kmetovska
- kmetovſke
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): in ſi milo shivlenje dolgo obvarvati, je namen téh noviz. Kmetovſke in rokodelſke djanja, ktere ſe v drugih deshelah drugazhi, kakor

▶ knoflica samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ Pleteršnik

bucika, igla; Pleteršnik

knoflice
Kmetijske in rokodelske novice (1845): in potem pové ktere besede so pod, nad, ali blizo knoflice v bukvah. Tacih in enacih skrivnost več prečudni Rabi rabi

▶ k nuc predlog + samostalnik, občno_ime, moški(večbesedno geslo)(zastarela beseda) ↘ goo300k

korist, uporaba; nemško-slovenski slovar

k nucu

knuzi

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	udruk dati? h' peruomi bogu h' zheſti k? drujemu ludem knuzi h' trezhiomi viernam dusham h' pomvezhi Sedei naiprei se sazhna
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	bainmarishe bibelne useto tu bodi bogu h' zteſti noi tabuernam knuzi inu viernam dusham h' pomuezhi. I E JESUS U S
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	dusham: inu sa potriebo noi sa anu brumnu erlih shiulenje: knuzi noi k' huali inu h' zheſti boshjei: noi devize Marje
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	isteſtim h' tvojei boshiei zheſti: noi k' hvali inu tabuernam knuzi: noi viernam Dusham h' pomvezhi: inu samsaba h' potriebi imou

▶ knjižina samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

knjiga; kontekst

knjižine
Kmetijske in rokodelske novice (1845): njim na tleh leže matematična orodja, dvoje ali troje velike knjižine, in nekteri papirnati listi, opisani z število-skrivnimi načerti. Matevž, če

▶ kočnik samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

kocka; kontekst

kočnike

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	Dušena (dinstana) repa. Repo olupi, na kočnike (burfelce) pa ne premajhne zreži, s srovim maslam ali čisto
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	poli. Slanična (arenkova) solata. Tri velike mošancgarje olupi, na drobne kočnike (burfelce) zreži, tako tudi eno debelo špansko čebulo, potem očedi
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	Dušen (dinstan) krompir. Srov krompir olupi, na kočnike (burfelce) zreži, s srovim maslam in drobno zrezanim zelenim peteršiljem
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	pet ali šest debelih krompirjev, olupi jih, zreži jih na kočnike in duši (dinstaj) jih mehko z nekoliko drobno zrezano čebulo
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	Poparjeni gresovi cmoki. Zmešaj med tri maselce gresa tri na kočnike (burfelce) zrezane žemlje; zarumeni potem eno precej veliko čebulo in
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	jih spet posuši. Zreži zdaj pol funta špeha na majhne kočnike (burfelce), deni v ponev, de se zarumeni, perdeni pol maselca
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	mizo daj. Plameči angleški cmok (puding). Pol funta na drobne kočnike (burfelce) zrezane prav dobre masti, pol funta moke, pol funta
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	Na štiri žemlje v mleku namočene ocri pol funta na kočnike (burfelce) zrezaniga špeha lepo rumeno, precedi ga v kotlič in
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	in v brodet (ajmoht) deneš. Žemljevi cmoki drugačni. Zreži na kočnike (burfelce) štiri žemlje in zmoči jih z enim maselcam mleka

kotzhnike

Kuharske Bukve (1799):	Timzhaſi, kader golobe, al piſheta v' lonzi kuhaſh, poſtavi na kotzhnike sręsaniga ſpeha v' kosi na sherjavzo, de ſe rumení, potle
Kuharske Bukve (1799):	zvęta. Kader je ſkoraj kuhano; naręshi poſębej v' koso na kotzhnike sręsaniga ſhpeha, ga sashári na sharjávzi; ozverke poberi ven, deni

▶ kočnjak samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

kočnik; [sskj]

kočnjaka
Zoologija (1875): vsaki strani pet širocih, grbavih kočnjakov, pod. 12. Prva dva kočnjaka se imenujeta neprava ali vrzeljaka, ker se pri mnogih živalih
kočnjakov
Zoologija (1875): pod. 11; naposled navzad na vsaki strani pet širocih, grbavih kočnjakov, pod. 12. Prva dva kočnjaka se imenujeta neprava ali vrzeljaka

▶ koh samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

kuha; Pleteršnik

koh

Kuharske Bukve (1799):	Kuhanje ali kôh. 93. Maſleni koh, ali màſlenek. 94. Pluzhni kôh. 95. Kuhanje od pezheniga telęta. 96. Kuhanje od bęliga kruha
Kuharske Bukve (1799):	Savęsana potiza s' vinſkim ſhadó, ali pudding. X. Kuhanje ali kôh. 93. Maſleni koh, ali màſlenek. 94. Pluzhni kôh. 95. Kuhanje
Kuharske Bukve (1799):	okrog en obod is teſtá, inu pezi pozhaſi. 94. Pluzhni koh. Eno unzho putra rahlo smęſhaj, dvę shęmle v' mlęki namozhi
Kuharske Bukve (1799):	vinſkim ſhadó, ali pudding. X. Kuhanje ali kôh. 93. Maſleni koh, ali màſlenek. 94. Pluzhni kôh. 95. Kuhanje od pezheniga telęta
Kuharske Bukve (1799):	inu daj na miso. X. Kuhanje, ali Koh. 93. Maſleni koh, ali máſlinek. Dvajſęt lotov ſroviga maſla męſhaj do rahliga v'
Kuharske Bukve (1799):	vlì vinſki ſhatoo, inu daj na miso. X. Kuhanje, ali Koh. 93. Maſleni koh, ali máſlinek. Dvajſęt lotov ſroviga maſla męſhaj

▶ kokolit samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ IMP

temnozelen zrnast piroksenski mineral; kontekst

kokolit

Rudninoslovje (1867):	diopsidi so zelenkasto-beli, prozorni kristali; sahlit v rumenkasto-zelenih listastih kepah; kokolit v temnozelenih debelozrnastih gručah. Pravi avgit se nahaja v lepih
Mineralogija in geognozija (1871):	augitovo skalovje, tudi je glavni del basaltov, porfirov in lav. Kokolit je augitu podoben, zrnast mineral, obstoječ iz kristalinske, zelenkaste gmote

▶ kolarnica samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

kolnica; [sskj]

kolarnica
- kolarnico
  Kmetijske in rokodelske novice (1846): kakor v vročini. Če nimaš hladniga hleva, postavi ga pod kolarnico ali kak drugi zračen kraj. O lepim vremeni naj ostane

▶ kolebalo samostalnik, občno_ime, srednji(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

nihalo; kontekst

kolebalo
Fizika (1869): 151, 200. Passat, Passatwind, 192. Pečnica prekapna, Destillirofen. Pendel, nihalo, kolebalo, 56. Pendelbewegung, nihanje. Pêrec, mrena, grauer Staar, 147. Pero, Feder

▶ kolikaj prislov, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

količkaj; [sskj]

kolikaj

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	peſhenke,— kar ſe ilovni bolj perléga. Umetni kmet, ki bo kolikaj premiſhljeval, bo to shé preſoditi vedil. Apnéna semlja. Sgolj apno
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	kolikaj gorkim kraju in v vſaki semlji raſte in ſe ohrani
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	v ti reči nimamo ne prave vednosti, ne skušnje, in kolikaj večih potroškov ne zmoremo. J. K. Zlate bukve. V Plešivci
Mineralogija in geognozija (1871):	kamenja. Notranja oblika kamenja. Nikdar ne vidimo kamenja, ki je kolikaj razširjeno, skozi in skozi popolno enakoličnega, celega. Najtrje je razpokano

▶ kolikost samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

količina; [sskj]

kolikost

Kemija (1869):	to, kakove (Qualität) so njih sostavine, temuč na množino ali kolikost (Quantität) nazočih ekvivalentov. V tem delu kemije se nam je
Kemija (1869):	447. Analyse qualitative, razkroj na kakovost. Analyse quantitative, razkroj na kolikost. Anilin, 478. Anisöl, janeževo olje, 488. Anlassen (d. Stahl), kaliti

kolikosti
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): vlastni spoznavi o ne pravim času ino v ne pravi kolikosti! Kaj iz tega sledí, lahko vsak trepetaje razvidi, kterimu je

▶ kolikšinost samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ IMP

mera; Vodnik

kolikšinost

kolkſhinoſt

Pozhétki gramatike (1811):	t. d. So tudi druge ſhtevilne imena, ktire imenujejo kákſhino kólkſhinoſt, kakor bí bila kaj zéliga, poſtavim: une dixaine, deſet ali
Pozhétki gramatike (1811):	je prav, na beſede bol vashne in poménlive v' govoru. Kolkſhinoſt slógov. Vprava. I. Dolg je vſaki slog s' klukaſtim vdarjam

kolikšinosti

kolkſhinoſti

Pozhétki gramatike (1811):	en dél zele kólkſhinoſti, kakor la plupart de, vézhidél, un infinité de, bres ſhtevila
Pozhétki gramatike (1811):	ſamih dveh rezhi, to je od operanja gláſoviga, in od kólkſhinoſti slógóv. Gláſovo opéranje. Isréka ſranzosſkiga jesika je po ſvoji naravi

▶ koloturnik samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ Pleteršnik

škripec; Pleteršnik

koloturnik

Fizika (1869):

Pospéh, Beschleunigung. Pospeševati, beschleunigen. Pot, Weg, Bahn, 54. Potenzflaschenzug, vzmnožni koloturnik. Potezati, streichen (magn. ). Poti krivočrtni, krummlinige Bahnen, 58. Povéznik, Recipient

▶ kolovratar samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ Pleteršnik

izdelovalec kolovratov; kontekst

kolovratarji

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	tode je lizhen, terden in sveſtó po muſhtri narejen. Deshelni kolovratarji ga bodo snali dati bolj po zeni, kakor je upati
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	Nar pervo je pa treba ſkerbéti, de ſe naſhi deshelſki kolovratarji lote zheſke kolovrate delali, in po taki zeni predajati, ktero

▶ komanda samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

povelje, ukaz; [sskj]

komande
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): je bil za višjega poveljnika, Freiherose pa za glavarja generalne komande izvoljen. Od vseh krajev vrejo mladi in stari in se

▶ komun samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

upravna enota; kontekst

komun

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſe raslozhijo meſta, tergi, vaſi, pa tudi kje je veliki komun, mali komún (shupanija), tehantija, velika fara, mala fara (pfarrvikariat), kaplanija
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	meſta, tergi, vaſi, pa tudi kje je veliki komun, mali komún (shupanija), tehantija, velika fara, mala fara (pfarrvikariat), kaplanija, podfara, poddrúshniza

▶ konfin samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

meja; [sskj]

konfinu
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): pota se peljala od taberne, kjer sva južinala, že na konfinu domače dežele naji pot iz griča dol v pervi kraj

▶ konfortabelj samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

odprta kočija; splet

konfortabelj
Ultra! (1867): vidim, da se nimam več časa preoblačiti. Skočim hitro v konfortabelj, in ko bi ne bil naletel na najboljšega konja, kar

▶ konkurz samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

razpis, natečaj; [sskj]

konkurzu
Kmetijske in rokodelske novice (1848): pràv poveršek od 300 gold. Do stanovitne izvolitve učitelja po konkurzu je slovenska šola gospodu Premrovu, profesorju latinskih šol, rojenimu Krajncu

▶ konstitucija samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

ustava; [sskj]

konstitucija

Kmetijske in rokodelske novice (1848):	vzeli, in ji že zdavnej národno pravico dali; drugič je konstitucíja lepa beseda, razumljiva in lahko izrečljiva; tretjič ni potreba, pri
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	mislim, nar bolj razumljivo bi bilo, ako bi pri besedi konstitucíja ostali. Zakaj — pervič so to besedo, ki iz latinskiga izvira
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	več létih komej navadi. Zatorej še enkrat: naj ostane imé konstitucíja! — Tudi v Celji se verli rodoljubi za drago mater Slovenijo
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	14. in 18. listu kmetiških Novíc vprašate, kako bi se konstitucíja po slovensko imenovala? Jez mislim, nar bolj razumljivo bi bilo

▶ konto samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

račun; [sskj]

konta
Aritmetika za učiteljišča (1885): namreč pod »debet« jednega in ob jednem pod »credit« druzega konta, takó da sta si »debet« in »credit« različnih kontov vedno

konti

Aritmetika za učiteljišča (1885):	tičejo jedne in iste osebe ali stvari, imenujemo konto (Conto). Konti so dvoji: osebni konti in stvarni konti; prvi pojasnjujejo računska
Aritmetika za učiteljišča (1885):	imenujemo konto (Conto). Konti so dvoji: osebni konti in stvarni konti; prvi pojasnjujejo računska razmerja z osebami, drugi računska razmerja neživih
Aritmetika za učiteljišča (1885):	osebe ali stvari, imenujemo konto (Conto). Konti so dvoji: osebni konti in stvarni konti; prvi pojasnjujejo računska razmerja z osebami, drugi

konto

Aritmetika za učiteljišča (1885):	ima vsako posamično blago svoj poseben račun (konto). Vsak tak konto ima dve nasprotni strani; na levi strani dobi nadpis »debet
Aritmetika za učiteljišča (1885):	razmerja z osebami, drugi računska razmerja neživih sestavin imenja. Vsak konto ima dve nasprotni strani. Na levo, z »debet« ali »ima
Aritmetika za učiteljišča (1885):	V skontrovni knjigi ima vsako posamično blago svoj poseben račun (konto). Vsak tak konto ima dve nasprotni strani; na levi strani
Aritmetika za učiteljišča (1885):	ki se tičejo jedne in iste osebe ali stvari, imenujemo konto (Conto). Konti so dvoji: osebni konti in stvarni konti; prvi

kontov
Aritmetika za učiteljišča (1885): druzega konta, takó da sta si »debet« in »credit« različnih kontov vedno jednaka. Táko zapisavanje služi tudi v kontrolo, ali se

▶ konvent samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ SSKJ

zborovanje; SSKJ

konvent
Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): Po popisu „Wien. Ztg.M so hotli protestanti vkljub prepovedi zbor (konvent) v Peštu napraviti. Ker jim je policija cerkev zaperla, so

▶ konjekrotilec samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

krotilec konj; kontekst

konjekrotilca
- konjekrotivca
  Gozdovnik (1898): za njimi. Fabij se je kar naenkrat izpremenil iz borega konjekrotivca in sledonajdnika v moža, imajočega najutrjenejše pravice na bogastvo, čast

▶ konjica samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

konjenica; [sskj]

konjico
- konjicoj
  Valenštajn (1866): spredaj in obeh strani zgrabili Smo zdaj je z vsoj konjicoj i zagnali Nazaj do rova, tu pa sulicami Zajame je

▶ kop samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

dobri kop = ugodno, poceni; kontekst, Pohlin To malo besedišče

kop

Kratkozhasne uganke (1788):	Jajza dolgu hraniti, de se nausmradejo. Kader so jajza dobre kop: kopi njeh ſrishneh, kar njeh ſa ſimo
Kratkozhasne uganke (1788):	tok je vinu zhiſtu, inu samu na sebi. XIII. Dobre kôp jeseh narejati. Napolni en verzh, ali sodzhek, katir 15. ali

▶ kopa samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

kopasti oblak, kumulus; nemško-slovenski slovar

kopa

Fizika (1869):	razpolovišče. Halbkugeln, Magdeburger, Devinski polukroglji. Halbmesser, polomér. Haspel, motovilo. Haufenwolke, kôpa. Haufenwolke fedrige, ovčice, hlebci. Haufenwolke geschichtete, násad. Hauptstrahl, glavni trak
Fizika (1869):	156. Kondensator, 167. Konduktor, vodilo, Conductor, 169. Konica, Pol, 156. Kôpa, Haufenwolke, 195. Korkzieher, maček za zamaške. Körper, telo. Körper fester

▶ kopek samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ Pleteršnik

kopejka; kontekst

kopekov

Novice gospodarskih, obertnijs... (1858):	govejega, svinjskega in koštrunovega velja v Moskvi in Petrogradu 10 kopékov (64 kop. je toliko kot 60 kr. Srebra) teletnine 12
Novice gospodarskih, obertnijs... (1858):	jako dobro, našemu dalmatincu slično, in veljal je polič 35 kopékov. Sploh se pije malo vina v Rusii. 01 (pivo) je
Novice gospodarskih, obertnijs... (1858):	sadje. Navadno se pije francozko vino ; najceneje je po 60 kopékov ; sploh se mora plačati za en polič 80 do 100

▶ kopel samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

kopalnica; Pleteršnik

kopel
- kopel
  Kitica Andersenovih pravljic (1863): reče eni: »Vsedi se na Elizino glavo, kedar pride v kopel da bo tako neumna kot si ti! « Drugi reče: »Usedi
- kopelj
  Kitica Andersenovih pravljic (1863): videti svojo hčer. V jutro zgodaj je šla kraljica v kopelj, ki je bila zidana iz marmeljna in olepšana z mehkimi

▶ koperda samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

ženska s kuštravimi lasmi; kontekst

koperda
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): Träger des Haarzopfes ¹¹). Sanskritska beseda kapardin se najde v slovenski: koperda, koperded = baba ali ded s koštrovimi lasmí, dalje v ruski

▶ koperded samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

moški s kuštravimi lasmi; kontekst

koperded
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): des Haarzopfes ¹¹). Sanskritska beseda kapardin se najde v slovenski: koperda, koperded = baba ali ded s koštrovimi lasmí, dalje v ruski: čuprina

▶ kor samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zbor; [sskj]

kor
Ta male katechismus (1768): inu nebesa so polne velizhastva tvoje slave. Tebe ta slavne kor teh Apostelnov. Tebe ta zhastitluve kup teh Prerokov: Tebe hvalle
kore
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): Slava v jezik svoj sobrala In v čudotvornih strun zavjela kore; In ko je Tvoje duše moč spoznala — Da večno proslaviti

▶ korabelj samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ Pleteršnik

ladja; Pleteršnik

korabelj

Robinson mlajši (1849):	da je to ravno ta mel, na kteri je toistokrat korabelj uvêznol, ino se več génoti ni mogel. Naposléd sta drugoč
Robinson mlajši (1849):	je v njem postala, bila ta: da bi le toti korábelj pokážen pokvarjen ne bil, ino bi drugoč po morji plúti
Robinson mlajši (1849):	stanu pripomaga. 3. Pri bregu otoka se raztresketa — razbije Evropejski korabelj — velika ladja, Robinson si po tem dobi mnogo Evropejskega orodja
Robinson mlajši (1849):	pak je zagledal, da je vse z vodo zatopljeno, kajti korabelj je bil silno razdren. Te je s sam sebo sklepal

korablja

Robinson mlajši (1849):	prigodi ne morema nič boljega stvoriti, ner da bi iz korablja toliko reči, kolikor le koli morema, zavarovati — otêti gledala. Pak
Robinson mlajši (1849):	še potrebnejše zdelo. Na posled je hotel tude na dno korablja — ladje priiti pak je zagledal, da je vse z vodo
Robinson mlajši (1849):	Dragotin! Smel li je? Dragotin. Aj smel je je iz korablja vzeti, ino na ostrov odnesti, ko bi se pak ti
Robinson mlajši (1849):	se je radoval, da ga on iž nje iztergne. Izguba korablja mu je naimer učinila, da je pal — postradnol — bankerot bil
Robinson mlajši (1849):	druga nič ni prebilo — ostálo, nego da bi iz naloženegu korablja, kolikor bi naj več mogel, zahranil, ino k svoji pogodnosti

korabljem
Robinson mlajši (1849): voljo ohranjenja tega blaga imel. — Ko se je nad tem korabljem dosti naradoval, je perva želja ko je v njem postala

korablju

korablji

Robinson mlajši (1849):	menjkalo, brez kterega nesta biti mogla, ino kterega tude na koráblji nesta našla. Dragotin. Pač vem, kaj je to bilo. Oča
Robinson mlajši (1849):	to nevarno biti moglo, da bi se na tako velikem koráblji, brez izkušenega ljudstva, ino brez vse brodarske znánosti na široko
Robinson mlajši (1849):	Še nekaj jima je menjkalo, česar med drugimi rečmi na korablji nesta nalezla, ino kar bi jima vemdar groznu koristno bilo
Robinson mlajši (1849):	je dalekogled — perspectiv k sebi vteknol, ko ji je na korablji nalezel; s tem je sam k drevesi lezel ino zgledal
Robinson mlajši (1849):	je vzel tenkega platna — pertu, kterega je bil obilo na korablji našel, ino kako bi peč postavil, ni imel velike starosti

korablju
Robinson mlajši (1849): Robinson napraviti, da bi se na nji k temu velikemu korablju plaviti, ino iž njega mnogo reči, kolikor bo le možno

▶ koračiti glagol, glavni, nedovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

bajati se; SSKJ

korači
Revček Andrejček (1891): se razžaljeno). No, le ti se mi nikari preveč ne korači. Ali si morda že pozabila, zakaj da so te oče

▶ korajža samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pogum; [sskj]

korajžo
- korasho
  Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): ne bom govoril — Jak. Py ga en glashek — de boſh korásho dobil — Ansh. Kaj menite, de je nimam ? Jak. Vshę vęjm

▶ korajžen pridevnik, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pogumen; [sskj]

korajžni

korashni

Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	tem Planętam rojeni, ſo lępi, imajo kravshaſte laſsé, mozhni, brumni, korashni, spremiſhliozhi, pohleuni, veliki, zhaſtitlivi, dolgu shivijo, sraviga ſhivota, ſo enga
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	po velkeh zhaſteh; inu imenitnih ſlushbah shelijo, ſo previdni, bogati, korashni, kateri zhes druge goſpodarit shelijo. Zelu Letú v' kup vsetu

▶ korar samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

kanonik; [sskj]

korar

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	neuſmiljena ſmert sopet eniga zhaſtitljiviga rojaka vsela. Goſp. Jakob Praprotnik, korar, nameſtnik duhovniga reda per dershavnih ſtaliſhih, vikſhi vodja latinſkih ſhol
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	g. Andrej „Shkotin fajmoſhter v Sodrashizi; ob devetih „nemſhko g. korar inu meſtni ſajmoſhter Heribert „graf Auerſberg, sunaj zerkve pa Ozhe
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	kteriga so iz Ljubljane v Salcburg spremili. Bili so slej korar viši stolne cerkve, in viši ogleda šol Salcburžke viši škofije
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852):	ne šteje čez 240 hiš, prebivavcov ima okoli 1600. — Gosp. korar Jelovšek me je prijazno po vsim mestu , v ljudsko poglavno
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880):	mu je še druga sestra na koleri in njegov prijatelj korar Bader. Od žalosti ves pobit je tudi on zbolel na

korarja

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	21. Velkitravna. 1845. List 21. ISKRE pri vmestjenji visokočastitljiviga gospoda, korarja JANEZA KERST. NOVAKA v čast vodstva Ljubljanske duhovšnice po Njih
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	pričakovati. Vredništvo. Poslavljenje. Presvitli Cesar so mnogospoštovaniga gospoda Antona Slomšeka, korarja, vikšiga šolskiga ogleda Lavantinske škofije i. t. d., po visokim
Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850):	Gosp. Krištofa Šmida Korarja Avgustanskega, ZGODBE S. PISMA za MLADE LJUDI. Okrajšane iz Nemškiga
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880):	bavarski kralj Ljudevit, spoznavši Šmidove zasluge, podelil mu mesto stolnega korarja v Augsburgu, a leta 1837 ozaljšal ga s civilnim redom

korarje
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): gosp. stolnega prošta dr. S. Ladinik-a, — za svetovavce: sledeče štiri korarje: gosp. J. Zavašnik-a, gosp. dr. J. Pogačar-ja, gosp. J. Pavšler-ja
korarji
Divica Orleanska (1848): palico in cerkovnimi darili. Za tem vitezi v redovnim oblačilu, korarji s kadilnico, ter dva škofa s sveto ampulo, verhepiškop s

▶ korarski pridevnik, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

kanoniški; [sskj]

korarski

korarſki

Pozhétki gramatike (1811):

drobnóſti, drobnjáve, drobno; portails, velike vrata, gouvernails, kermila; camails, plájſhiki kórarſki, épouvantails, ſtraſhíla Ayeul, déd, ciel, nebo, oeil, oko, imajo v'

▶ korba samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ Pleteršnik

košara; Pleteršnik

korb

Biblia (1584):	Inu ſo pobrali, kar je bilu drobtin oſtalu, ſedem polnih Korb. Inu téh, kateri ſo jédli, je bilu ſhtiritaushent Mosh, pres
Biblia (1584):	na te pet Kruhe, mej te pet taushent, inu kuliku Korb ſte ondi nabrali? Tudi nikar na te ſedem Kruhe, mej
Biblia (1584):	Inu ſo pobrali, kar je bilu oſtalu Koſceu, dvanajſt polnih Korb. Téh pak, kir ſo jédli, je bilu okuli pet taushent
Biblia (1584):	nikar na te ſedem Kruhe, mej te ſhtiritaushent, inu kuliku Korb ſte ondi nabrali? Koku je tu, de nesaſtopite, de vam

▶ kord samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

meč; kontekst

korde
- kordove
  Robinson mlajši (1849): šprihov; etu so bili topove — dela — (štuki — kanone), puške, pistole, kordove — čorde — meči ino tesaki — sáblje; onde pak sekire— topori, pile

▶ korenika samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

koren; kontekst

korenikah
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): bilo mogoče pri pičlih pomočkih, sem našel že razločke v korenikah in v sklanjanji imen, in sicer take razločke, da istrijanski

▶ korenje samostalnik, občno_ime, srednji(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

korenine; Pleteršnik

korenja

Biblia (1584):	sdajci s'veſseljem gori vsame: Ali on néma v'ſebi korenja, temuzh ſe po tém zhaſsu rouná. Kadar nadluga inu preganjenje
Biblia (1584):	pak Sonce gori ſhlu, je u' venilu, inu ker nej Korenja imélu, je vſahnilu. Nekateru pak je mej tèrnje, inu tèrnje

▶ koritnjak samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ Pleteršnik

kameno pivo; Pleteršnik

koritnjaka

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	najdem veſniga shupana s ſvojima hlapzama; na misi ſtoji verzh koritnjaka (Steinbier), v rokah pa vſak ſvoj koſ kruha obrazha. No
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	Mati! perneſi eno merizo ſirka, in pa ſhe en verzh koritnjaka. Sazhnemo ſhteti, ſhtejemo in ſhtejemo, per oſemnajſtim koritu she ſirka

▶ kors samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pot, ulica; splet

korsu
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): za špitalom je pa brez dvombe „Tergestejo”, ki stojí na korsu in je bil postavljen v letu 1842. Štiri nadstropja ima

▶ korti veznik(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

kakor, kot; kontekst

korti
Robinson mlajši (1849): je bil kakor v zameknenji. Od veselja se je jokal, korti malo dete, je po vsem, na kar se je nameril

▶ korun samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

krompir; Pleteršnik

korun

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	skorej bolj po ceni kupiti, ko v Banatu in Sisku. — Korún je po 33 kr. mernik; predivo pražnje po 17 kr.
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	kresija vunder, berž ko ne pri boljim ko lanjsko leto. Korún nam je res skorej povsod zlo vzélo: je pa žita
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	divjiga več baž podolgovatiga, butičastiga brez skončave v tenko korenino — korún, korunje imenovati, kar je takošnimu sadju čisto primérjeno, ako na
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	letino; boljši se je obnesla v severnih krajih tega cesarstva, korún je zdrav, pa so ga le malo pridelali. V Švecii
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	skušinj, ktere očitno kažejo, de je nar bolj pràv, cel korún saditi; 4) novo napravo srenjskih ali soseskinih sadiš ali vertnih
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	nam ta poglavitna hrana zginila ! Kakó je to, de beseda „korún” še komu ne dopade? Bi tudi ne bil mislil, de
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	je gotovo tisti narbolji primérjeno ime dal, ki ga je korún imenoval. Pa brezbrojno (collective) menim, bi se moglo reči korunje
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	deželi bilo. Na Francozkim so z letino zadovoljni, le semtertje korún boleha; na Španskim in Laškim je bila srednja letina; ravno
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	let tako ravnajo in de jim v nar hujši zimi korún nikdar zmerznil ni, akoravno so ga večkrat v daljne kraje

korvn
Kmetijske in rokodelske novice (1847): prošnja k Bogu v novonastopnim léti. VEČNI, DAI, DE BI KORVN ČVERSTO RASTEL , IN VES PRAV PRAV ZDRAV V IESENI BIL

koruna

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	rumenjaka. Mé vošmo, de bi h koncu šle Vojské zavolj korúna, De ta očak nam ne zbeží Iz našiga komuna. Mé
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	so ga le malo pridelali. V Švecii je ojstro prepovedano, korúna iz dežele na prodaj peljati, zató kér ga jim zlo
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	na Švabskim in v Rajniških deželah so žita precej pridelali, korúna pa grozno malo ; v severnih krajih Nemškiga je pa bila
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	6) poboljšanje slabiga vina, če se moštu pridene nekoliko iz koruna narejeniga cukra. Gospod F. Terpinc, grajšak v Ljubljani, so zboru
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	povsod zlo vzélo: je pa žita precej več ko lani. Korúna se najde kak kupec drobnih šišk po hramih. Iz tih
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	je ljubezin? Ubogim, ki letas zavoljo pomanjkanja korúna lakot terpé, korúna podariti, to je ljubezin, prava ljubezin. ” — In kmalo je potihnilo
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	nasušili veliko, jabelk tudi dovolj. Turšica se je dobro obnesla. Korúna (krompirja) smo malo dobili, zató kér smo ga malo sadili
Robinson mlajši (1849):	ju k ležišu postavil. Pak je tude priložil nekaj pečenega korúna ino štiri citrone, ktere še so mu ostale, ino omedlev
Robinson mlajši (1849):	to bili boljše naprávili, kor on. Ako bi, kakor Robinson, korúna nigdar ne bil videl, niti keda slišal, kako se za

korunom

korunam

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	1845. Ko željite zvediti, kakošna de je na Štajarskim z korúnam: Vam oznanim, de dobra; nihče bi mende po našim Slovenskim
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	Odgovori vredništva: Častit. gospodu Aug. Ž. Kako je z gnjilim korúnam ravnati, so med več druzimi sostavki oznanile Novice v 40.
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	časopisi smo brali oznanilo gospoda Peterka, kako naj se s korúnam ravná, de nam tudi v nar hujši zimi na poti
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	vodi. Takó skoz in skoz moker žakelj se napolni s korúnam in zaveže. To storivši, polij polni žakelj zopet z merzlo

▶ korunov pridevnik, svojilni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ Pleteršnik

krompirjev; Pleteršnik

korunova
Kmetijske in rokodelske novice (1846): 40. listu Novic. Z žalostjo smo brali Vaš popis, de korúnova bolezin tudi hudo razgraja po Šneperskim in Bistriškim kantonu in
korunovega
- korunoviga
  Kmetijske in rokodelske novice (1846): Hafnerju, oskerbniku baron Cojzove grajšine, ki so kmetijski družbi poslali korúnoviga semena, se v imenu družbniga odborstva za poslani dar tukaj

korunovo

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	šišk po hramih. Iz tih drobnih zernic si bomo iskali korúnovo pleme prihraniti, ako nam še tih vjíma ne vzame. Te
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	Častitljivimu gosp. Jožefu Bevku, kaplanu na Vačah se za.poslano lepo korúnovo seme tukaj očitno zahvalimo. To seme je bilo nabrano na
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	močí, Glej: s trenjem le moka Se pridna storí! Kako korúnovo seme sejati, de imamo že v pervim leti precej pridelka
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	leto veliko debeliga korúna pridelati, če se takóle ravná : 1) Korúnovo seme naj se seje na verti v novič prekopane, dobro

▶ korunje samostalnik, občno_ime, srednji(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

krompir; kontekst

korunje

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	korún imenoval. Pa brezbrojno (collective) menim, bi se moglo reči korunje; in le zernje posamezno ali odštétiga broja korún. S. Iz
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	več baž podolgovatiga, butičastiga brez skončave v tenko korenino — korún, korunje imenovati, kar je takošnimu sadju čisto primérjeno, ako na skončavni

▶ kosatica samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ Pleteršnik

hiperbola; kontekst

kosatica

Fizika (1869):	Hurrycans, 192. Hydraulische Presse, hidravlično tiskalo. Hygrometer, vlagomér. Hyperbel, hiperbola, kosatica. I Identisch, istoven. Igla magnetnica, Magnetnadel, 157. Igranje zarnic, bliskotanje
Fizika (1869):	flüssiger, kapljivo telo. Körper luftförmiger, plinavo telo. Körperinhalt, telesnina, vsébina. Kosatica, hiperbola, Hyperbel, 59. Kot, Winkel. Kot dupljast, vbokel, concaver W

▶ kosmovje samostalnik, občno_ime, srednji(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

kosem; kontekst

kosmovjem
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): jo mater menil. Vidila sta tukaj mlade slone z ovčjim kosmovjem; konje z levovimi parklji, in gosí, ki so s konjskimi

▶ koš samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

dvojni plug; kontekst

koš

koſh

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	sa ravno polje, ki ga ſamza imenujejo, drugo, ki je koſh imenovano , je sa oranje v hribih in v bregih. Drevo
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	perprave enako na sakrivljen gredelj narejene, bo dobro drevo. Drevo koſh mora rasun gredeljna drugo vſe po dvoje imeti, ker s
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	hribih imajo per vſaki hiſhi dvojno ali dopelt drevo, kterimu koſh pravijo, kadar ga po imenu od ſamza lozhijo; rasun tega
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	bi bilo sa ravnopoljze, de bi tudi oni dvojnaka ali koſh napravili, ker tudi poljzi ſimtertje tako semljo imajo, de bi

▶ kotič samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

manjšalnica od kot; [sskj]

kotič
Blagomir puščavnik (1853): duše, ki naju bojo gotovo dobro sprejele, in nama kak kotič v stanovanje prepustile. Tam bova v tihi samoti svoje dneve

▶ kotnjak samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

kočnik; [sskj]

kotnjakov
Zoologija (1875): 6 sekavcev, potem na vsaki strani 1 očnjak in 6 kotnjakov. 4.0.2.0.4./4.0.2.0.4. = zobovje bobrovo. Ničle tukaj pomenijo, da bober nema očnjakov

▶ koto prislov, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

poševno; kontekst

koto

Astronomija (1869):

Nadglavišče, Zenith, 252. Nadir, podnožišče, 252. Nagnjen, geneigt, 233. Napošev (koto), schief, 240. Narazje, Entfernung, 242. Navpičnik, (navpični krog), Vertikalkreis, 260.

▶ kov samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

kovanje; [sskj]

kovu
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): jih je bil kovač prinesel. Mogel sem mu pomagati pri kovu meh vleči, da so me žuli še dolgo pekli. Mene

▶ kovarnik samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

spletkar; [sskj]

kovarnik
Divica Orleanska (1848): za njim prihiti; na sprednim stanu jo vitez počaka. Jovana. Kovarnik! Zdaj spoznam potuho tvojo! S hlinivim begam peljal si golufno

▶ koza samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

kozica; SSKJ

koze

kose

Kuharske Bukve (1799):	poſtavi, vędno meſhaj, puſti vręti, dokler ſe sgoſti, de ſe kose perjęma; glej pa, de ſe ne perſmodi. S' to sholzo
Kuharske Bukve (1799):	govejo maſt na tanke ręsine; s' njęmi obloshi dno ene kose, inu s' nekatęrem ręsínami ſhpeha. Sręshi eno libro ſoknatiga meſa

koze
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): vrele dobre goveje župe, pa ne mešaj, dokler se od koze vse ne odterga in pusti še nekoliko časa vreti. Potlej

kozi

kosi
Kuharske Bukve (1799): v' jęſih. Potle ga sręshi na koſze, perſtavi ga v' kosi s' zhernim vinam, enmalo jęſiham, ſtolzhenim prepezhenim kruham, drobno ſękanim

kozi

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	široke kose zreži in osoli: Zdej eno unčo putra v kozi razbeli, drobno zrezanih sardelj, čebule, zeleniga peteršilja in limonovih olupkov
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	bo; ako je je več, jo pusti na žerjavci v kozi na to mero vkuhati. Zdaj pa na noge zvernjeniga stola
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	jih v slani vodi. Razbeli potem putra ali masla v kozi, perdeni gresa ali žemljevih drobtinic, de se napnejo, med tem

kozo

koso

Kuharske Bukve (1799):	na tanke ręsíne, ga potolzi s' noshovim robam, obloshi v' koso; en malo
Kuharske Bukve (1799):	50. Polivka od miſhelnov. Operi miſhelne s' vinam, deni v' koso s' zhebulo inu ſrovim maſlam na sherjavzo, dokler ſe lupine
Kuharske Bukve (1799):	pa shupo. 8. Shupa od seliſh. Obloshi eno kaſtrolo, ali koso na dnu s' putram, noter deni zhebula,
Kuharske Bukve (1799):	ſtopu ali moshnarju, de ſok da; deni ſroviga maſla v' koso na sherjavzo, kader je topleno, deni ſtolzheno selenje s' ſokam

kozo

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	tako ljubljeno žolco napraviš, ktera marsiktere jedila olepša, deni v kozo en par zajemnic z mesne župe posnete masti, nekoliko podolgama
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	in na gorak kraj postavi, de shaja. Med tem plitvo kozo ali ponev na žerjavco postavi in v nji maslo, pa
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	pa deni odcejene in z merzlo vodo oprane rezance v kozo, oberni jih nekolikrat in daj jih precej na mizo. Dušeni
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	čebule in korenja, tudi nekoliko koleščikov srove gnjati perdeni. Zdaj kozo pokri in pusti, de se vse na neprehudim ogni zarumeni
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	Zreži goveje meso na tanke koleščike, stolci jih, pomaži pocinjeno kozo dobro s putram, povaljaj mesne kose po eni plati v
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	Dušeni (dinstani) rezanci. Zreži rezance, kakor je bilo rečeno, pomaži kozo dobro s putram, zavri v nji dobriga mleka, perdeni rezance

▶ kozoprsk samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

oktober; [sskj]

kozoprska

kosaperſka
Kmetijske in rokodelske novice (1843): perje pokasal, in kader je bil obſut je konz meſza kosaperſka zvetje pognal; ko je sima naſtopila, ſo mu selje pol

kozoperska

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	ni dan dnevu podoben. Zadni konec Kimovca , in veči del Kozoperska je le deževalo; komaj smo posejali, in obilne pridelke iz
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	težko bi bila Vaša pratika v naše kraje prišla. 26. Kozoperska se je ne deleč od Radgone v fari sv. Petra
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	nedéljni lés, smo na mnogih krajih vidili mesca Kimovca in Kozoperska vnovič cvesti in lepo zelenje poganjati. Kar pa lesú ni
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	c. k. kranjske kmetijske družbe. Tečaj V. V srédo 13. kozoperska 1847. List 41. zabavljica. (Sonet. ) (Sonet. ) Sonetov, praviš mi, ne
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	nekteri prodali novo vino po 2 gold. in pol. — 26. kozoperska 1. 1. je prišel gosp. Matija Premuta, rojen Semčan, od
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	Odgovorni vrednik Dr. Janez Bleiweis. Tečaj IX. O sredo 8. kozoperska (sredojesna) 1851. List 41. O zadevah Tukerjeve grojzdne bolezni. Če

kozoprsku

kozopersku

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	prihodno leto. — Konec Kozoperska dež, rodovitno leto. — Mnogo dežja v Kozopersku; mnogo vetra v Grudnu. — Kadar da Kozopersk veliko mraza in
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Če drevje pozno obleti, huda zima sledi. — Pred ko v Kozopersku listje odpade, rodovitneji bo prihodno leto. — Konec Kozoperska dež, rodovitno
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	V lepim vremenu mlada luna: lepo vinsko, terganje. — Če v Kozopersku drevesa rade ne obleté, se vertnarji prihodno leto veliko gosenic

Slate jabelka (1844):	je is-sidala kak kloſhter; in jih je dva in trideſet is-sidala! »Ni boljſhiga snamnja, po kterim ſe raslozhi ſlama od dobriga
Slate jabelka (1844):	zhaſt in sa svelizhanje duſh ſtorila, in tudi veliko kloſhtrov is-sidala, ali vſe je pod pokorſhino ſvojih vikſhih ſtorila; in po
Slate jabelka (1844):	sopernoſti, teshav, preganjanja in sanizhevanja je mogla preſtati, predinj je is-sidala kak kloſhter; in jih je dva in trideſet is-sidala! »Ni

Lohengrin (1898):	rokó, Lažniku moč naj strta bó: Pomagaj, Bog, v ta jadni čas, Ker um naš lahko vara nas! Oznanjaš zdaj svoj
Lohengrin (1898):	Ki ná-te vero bi jemal? Kot ti me braniš v jadni čas, Jaz zvésto slušam tvoj ukaz. Lohengrin (jo vzdigne sebi

Fabule ino pesmi (1836):	bi vſtrelil rad, Glej! puſhko ma nabito. «« Je nor, ker jagra ſe boji,« Domazhi ov’ga tróſhta. »On, kaj jas pomnim
Fabule ino pesmi (1836):	ſtran? « »»Gdo,«« pravi? »»beshal ne bi? Ne vidiſh v’ ſenzi jagra ſtat? On méri? she bi vſtrelil rad, Glej! puſhko ma
Fabule ino pesmi (1836):	na ſtran, No ſvoje vuha ſhpizhi. On vidi en’ga jagra ſtat’, Ker s’ puſhkoj ná-nj’ga zila, Kak da bi

Fabule ino pesmi (1836):	˛Samízhje jese ſita; — No lukna, v’ keri medved ſpí, Je jagri she odkrita. On s’ puſhkoj gré, kraj njega pſi, Kak
Fabule ino pesmi (1836):	njeg’va ſila. ˛S’romazhek pazh nej’ vedil to, Da jagri tudi ’s kamnja ſo Nareti, kak je toti. To sdaj

Fabule ino pesmi (1836):	naj na glavi S’ rokami zhoha ſe. Le ſtopi v’ ján s’ kopazhi, Pokashi ſvojo mozh; Ah, tak ſe kaſhel vrazhi
Fabule ino pesmi (1836):	Ah, tak ſe kaſhel vrazhi? No me polije jozh. V’ ján s’ krampom ſe podám; S’ njim komaj dvakrat lopim, Is

Besedišče starejšega slovenskega knjižnega jezika
IMP
— zastarele besede —

← Stran 6 →

← ↑ →

Sacrum promptuarium (1695):	molzhi, ali bomo tebi eno drugo pokasale: na letu prideio Jagry ter leſizo vbyeio. Vidite, kadar Leſiza bi bila vſmilena, podgane
Sacrum promptuarium (1695):	pridi jutrj, lisiza ſe ſazhne jokat, rekozh: bodo Jagry prishli ter mene bodo umorili, zhe hitru meni nepomagate: Podgane

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	Zdej nekoliko ostrig, limonoviga soka, muskatoviga cveta, limonovih olupkov in jajčnic v kozi z drobljancam putra pari, položi pečene lešterke v
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	putra, limonovih koleščikov, kos špeha, na pereščike zrezane čebule, zrezanih jajčnic in, če hočeš, tudi ostrig. Zdej vina perli, položi jetra

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	sterdi deni nanjo nekoliko kopuna z v tanke koleščike zrezanimi jajčnicami, potem spet žolce in tako dalje, dokler ni model poln
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	duši (dinstaj) kopuna s špeham, korenjem, peteršiljevimi koreninami, zêleno in jajčnicami (trifel) v vinu do mehkiga, in zreži ga potem lepo

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	prizhi rèzhe Joshefa v' jezho vrézhi. Pomiſlite to, ljubi otrozi! Jaki, nedolshni ino vojſhaſhki mladenezh Joshef vam daje tukaj prav lép
Robinson mlajši (1849):	je Slovenska! ino samo taka mora biti; ker se naš jaki narod prestira daleko po sveti po Vlaškem, Krajnskem, Koroškem, Štajarskem

Kemija (1869):	Smirgel, 417. Smodnik, Schiesspulver, 405. Smola benzojeva, Benzoeharz. Smola jalapova, Jalappenharz, 489, Smola kamena, Erdharz, 511. Smole, Harze, 488. Smole
Kemija (1869):	chem. Praparat. Izgórina, Verbrennungsprodukt. Izvod, Produkt chem. Jajce, 495. Jalappenharz, jalapova smola, 489. Jantar, Bernstein, 490. Ječmenovka, Wurze, 502. Jedek, atzend

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	to je bila žalostna vožnja! ” — Pràv se mu je zgodilo; javalne jo bo še enkrat poskusil. M. Petik. Iz Šoštanja na
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	začnè dremati. Ko je človek v tacih okolišinah enkrat zadremal — javalne se bo več zbudil! Gibanje udov, de ne oterpnejo; dobra

Fizika (1869):	omejena na manji prostor, učinek magnetične hude ure se pa javlja v velike daljave. Kakov pok ali grom se pa do
Botanika (1875):	poljedelstvo neizrečeno imenitno opravilo za človeštvo. V starem veku so javlja poljedelstvo in požlahtnjenje nravov, ki je poljedelstvu nasledek, utelešeno v

Robinson mlajši (1849):	obernen bil; dobre môti, Petek najne béde bô berž konec! Jedva je to povedel, je ladjica v nekaj tako močno térčila
Robinson mlajši (1849):	Evropi jedva gdo zmeni za njega pak so toliko imenitne bile. Tu
Robinson mlajši (1849):	v pravo roko, je serdčno šel po svoji odvagi — nevarnosti. Jedva pak je ta glavo vteknol, je pri slabi luči svetilnice
Andrej Hofer, junaški vodja Ti... (1886):	viltavsko pogodbo, svojo obsodbo na smrt, kakor je rekel, podpisati. Jedva je začel Teimer mahati s svojim belim robcem, ko so
Gozdovnik (1898):	spozna, da so utisi vedno razločnejši, da sledenci morejo biti jedva sto korakov pred njim. Sklene toraj konja privezati, ter natihoma

Fizika (1869):	biti po priliki saj 60 čevljev daleč, da pa slišimo jeko več izgovorjenih zlogov, mora pa stena biti 2, 3, 4
Fizika (1869):	in zamogli ga bomo tedaj slišati. Da tedaj zamoremo slišati jeko enega zloga, mora stena, ki glas odbija, biti po priliki

Kemija (1869):	surovo, Rohstahl, žgano, Cementstahl, — lito, Gussstahl, 423. Jeklene; Spatheisenstein. Jeklenica, Stahlbruunen, 426. Jelenovec, Hirschhorngeist, 510. Jetra žveplena, Sehwefelleber, 406. Jod
Kemija (1869):	surovo jeklo, Cementstahl, žgano jeklo, Gussstahl, lito jeklo, 423. Stahlbrunnen, jeklenica, 426. Staničnina, Zellstoflf Pflanzenfaser, 479. Stanijol, Stanniol, 430. Starke, skrob

Fizika (1869):	Kovalo, tiskalo, Druckwerk. Koža dožna ali mavrična, Iris, Regenbogenhaut, 144. Koželj, čunj, stožec, Kegel. Kraft, sila. Kraft elektromotorische, elektrogibna sila. Kräfteparallelogramm
Botanika (1875):	Tukaj vidimo udebeljeni koželj ali okroglo ploščo a, ki se cvetišče (receptaculum) imenuje, obdan

Besedišče starejšega slovenskega knjižnega jezika IMP— zastarele besede —

← Stran 6 →

← ↑ →

Besedišče starejšega slovenskega knjižnega jezika
IMP
— zastarele besede —