aforizem afra Afra Afričan Afrika afrikanski Afrodita ag agaricus agens aggregation Agios agla agnus agras agréable agronomija Agua ah aha Ahab Ahačič Ahan Ahčin Ahmed ahtati ahtenga Aichholcer ail aille aime ainsi aior Airy aj ajbiš ajbišev ajd ajda ajdov ajdovica ajdovnik ajdovnikov ajdovski a-jev ajfer ajuga ak akacija akademija akcept akcija akcijski ako ako_li akolih akopram akoravno akord akrolein aksinit akt aktiven akvamarin Akvileja Akvin al al. al2o3 al2o3.3so3 ala alabaster alabastrov alaun alba Albanec Albanija Albert albit Alboin albumin alcedo Aldebaran aldehid aldehyd aldernejski alegorija Aleksander Aleksandrija aleluja Aleš alfa Alfej alfejev Alfonz alga algebra algebrajski algebrajsko ali ali_biti ali_biti_ta ali_cagovati alienis ali_hoteti alil ali_pa ali_pa_biti ali_pak ali_pokopati alisma ali_ta ali_ti alizarin Alkald alkali alkaličen alkalimetrie alkaloid alkaloide alkana alkofa alkohol alkoholen alkoholik alkoholizem allemand alles allez allg. allgemeinen Almaden almanah almoštvo almožna alnus alo aloë aloes aloja Alojz Alojzij Alojzija Alojzijevišče alopatija alp Alpe alpinia alpinus alpski als also Alta alten alter althea alto Altorf Altringar Altvaros aluminij aluminijev aluminium aluminiumoxid Alvarec Alvian Alzacija am Amalekitar amalgam Amalija amandum amara amaranthus amaritudinem amaritudinis amarum amazonka ambigua Ambrož Ambrožič amc ameisenather ameisensaura ameisenspiritus amen Američan Amerika Amerikanec amerikanski amert amf amfibija
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1877): | na 451. strani v 18. vrsti odzgoraj namesti: v kratkih aforizmih — načrtih — beri: kratkih načrtih — aforizmih, — v vrsti 20. pa namesti |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1877): | vrsti odzgoraj namesti: v kratkih aforizmih — načrtih — beri: kratkih načrtih — aforizmih, — v vrsti 20. pa namesti: dandanes n e učite — beri |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | nai vishomi buegi inu per nia svetomi jemenu AGLA † ALFA † AFRA † da vi duhovi boshji shitro tosa pridatha bras vse shkode |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | mislil na-té. ” „Le tako prederzno ne govori. Jaz nisem več Afra, sužnja, ampak prosta Jubala; vsaj čez nekaj ur bom, in |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | si se samega sebe spekel. ” „To je res prav lepo, Afra, da na-me misliš, sosebno ker jaz nisem mislil na-té. ” „Le |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | usmertili. Prav škoda je za lepega, mladega moža! ” „Le molči, Afra, če mi ne veš več povedati. ” „O več več, moja |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | res misliš, da so tvoje copernije na stran spravile Fabija? ” Afra si je to le izmislila, ko je pa videla, kako |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | ki je z lučjo v sobo stopila. Bila je zamorka Afra, in je prišla za jed napravljat Fabíoli, ker je želela |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | tebe. mene pa tvojega jetnika. ” „Le poglej ga tam-le” reče Afrikanec in jej pokaže doli na dvor. „Kdo bi mislil, da |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | Ameriki! Ali bojim se, de konec ne bo začetku primerin — Afrika je vse drugače ko Amerika. S tem pa nočem, Bog |
| Kupčija in obrtnija (1872): | razstavi leta 1862. je les iz Avstralije med najprvimi bil. — Afrika ima še manje gozdov kakor Azija. — Največ gozdov izmed vseh |
| Botanika (1875): | sebi dva trda zrna, kavina zrna. Njegova prava domovina je Afrika, od koder je bil presajen v Arabijo, v vzhodnjo in |
| Naravoslovje alj fiziko (1849): | se na vodi počasnejši zgubi, kakor na suhim. Po pušavah Afrike včasi vleče strupen veter, ki ljudi in živali zaduši, ako |
| Naravoslovje alj fiziko (1849): | kamor stebre zavali. Laham znani široko pride čez morje iz Afrike, in je clo v Terstu tako oslabljiv, de ljudje ne |
| Zoologija (1875): | Equus zebra), pod. 95, in kvaga (Equus quagga), oba iz Afrike. Te lepe živali živé v tropih in se rade družijo |
| Zoologija (1875): | tam pegatko (Numida meleagris) in pava (Pavo cristatus), prva iz Afrike, drugi iz Indije doma. Zlati fazan (Phasianus pictus), pod. 130 |
| Botanika (1875): | je pa bombaževec (Gossypium), kterega so iz njegove domovine, iz Afrike in iz vzhodnje Indije presadili tudi v zahodnjo Indijo, da |
| Botanika (1875): | vulgaris) je še mnogo drugih vresnic, ktere so večidel iz Afrike domá in ki imajo mične, večidel rudečkaste cvetne zvončke, kakor |
| Zoologija (1875): | letnem času. Čudovita, po dolzih krakih močvirnikom podobna ujeda južne Afrike je pisar (Gypogeranus secretarius), tako imenovan zarad perjanice na glavi |
| Zoologija (1875): | goldinarjev. Dandenes so ta lov opustili, samo v Aziji in Afriki je še v navadi. |
| Zoologija (1875): | nasajenim rogom imajo kljunorožci (Buceros) v vroči vzhodni Indiji in Afriki. V Novi Holandiji prebiva lirorepec (Menura superba) podoben kokoši, a |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | mesca Svečana odrinil v družbi s Patram Rillo v notrajnjo Afriko, véro Kristusovo oznanovat v krajih, kjer še do zdaj ni |
| Zoologija (1875): | do 5 rudečkasto sivih jajec, jeseni se pa preseli v Afriko. Južnoevropski legat (Merops apiaster) je plavkasto zelen, na grlu rumen |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | snubil in tako se je zbudila v njem zdaj vroča afrikanska kri in ljubosumnost. V togoti popade ženo in jo telebi |
| Stric Tomaž (1853): | žalibože! in veliko je tacih med Slovenci, ki, čeravno niso Afrikanskega plemena, vender še časi veliko od sužnjih terpeti morajo. Kako |
| Astronomija (1869): | otok Ferro, ki je v atlantskem morji blizo zapadnega primorja afrikanskega. Od tega, kot prvega poldnevnika potem štejemo naprej. V nekterih |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | na bližnji dvor, ki je ločil njegovo stanovanje od stanovališč afrikanskih strelcev in je bil z drevjem obsajen pa Adonu posvečen |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | ler, limbar je lukova ali čebulja rastlina in je bila Aphraditi posvečena, ktera se je za tega voljo velela ' Aχιδαλις²) in |
| Naravoslovje alj fiziko (1849): | Zakaj v obr. 42. gleda oko A po ravni risi AG svojo glavo, in po ravni risi AJ svojo nogo. Kadar |
| Naravoslovje alj fiziko (1849): | podobo zvunaj sredine C v BD. 6.) Ako je telo AG med ognjiskam in serkalam (obr. 48.), da pokončno podobo JE |
| Naravoslovje alj fiziko (1849): | ktero zadene sončni žark SA: se lomi žark po risi AG, v G se odrazi po risi GH, v H se |
| Naravoslovje alj fiziko (1849): | pridejo neki sončni žarki od A poleg roke DE po AG in AJ, od B pridejo poleg roke po BH in |
| Naravoslovje alj fiziko (1849): | risi AJ svojo nogo. Kadar je pa AF polovica od AG, je tudi FL polovica od FH. Postavi luč med ravno |
| Botanika (1875): | spodnjej strani; med nje spadajo karželj (Agaricus caesareus), pečenka (Champignon, Agaricus campestris), sirovka (Agaricus deliciosus); vse za jed. Strupene so pa |
| Zoologija (1875): | Aconitum 147. Acorus Calamus 124. Adonis 147. Aethusa cynapium 151. Agaricus 114. Agras 150. Agrostemma githago 147. Agrostis 118. Aira flexuosa |
| Botanika (1875): | škrlatno rudeča, belopikasta mušnica (Agaricus muscarius) in škrlatno rudeča golobica (Agaricus integer) in mlečnica (Agaricus ruber), Rumena lesičica (Cantharellus cibarius) je |
| Botanika (1875): | Agaricus muscarius) in škrlatno rudeča golobica (Agaricus integer) in mlečnica (Agaricus ruber), Rumena lesičica (Cantharellus cibarius) je pa tudi dobro jelo |
| Botanika (1875): | nje spadajo karželj (Agaricus caesareus), pečenka (Champignon, Agaricus campestris), sirovka (Agaricus deliciosus); vse za jed. Strupene so pa: škrlatno rudeča, belopikasta |
| Botanika (1875): | imajo nežne listke na spodnjej strani; med nje spadajo karželj (Agaricus caesareus), pečenka (Champignon, Agaricus campestris), sirovka (Agaricus deliciosus); vse za |
| Botanika (1875): | kocénu) nosijo klobuk ali okroglo ploščo. Rodovi pravih gob so: Agaricus (platnica), Cantharellus (lesičica), Polyporus (trod ali kresilna goba), Boletus (goban |
| Botanika (1875): | kresilna goba), Boletus (goban), Hydnum (ježek) in Merulius (drvojedka). Platnice (Agaricus) imajo nežne listke na spodnjej strani; med nje spadajo karželj |
| Botanika (1875): | vse za jed. Strupene so pa: škrlatno rudeča, belopikasta mušnica (Agaricus muscarius) in škrlatno rudeča golobica (Agaricus integer) in mlečnica (Agaricus |
| Sacrum promptuarium (1695): | greshnu shivi. Nemo amplius in Eccleſia nocet, quam qui perverſe agens, nomen, vel ordinem Sanctitatis habet. Inu vekshi nuz dusham perneſe |
| Kemija (1869): | kažejo strani. Absorbiren, srebati, Acetil, Acetyl. Acidimetrie, kisomerje. Adhäsion, sprijemnost. Aggregation, skupnost. Akrolein, 465. Alabaster, 414. Alaun, galun, 418. Albumin, beljak |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | TA shterte SAROTENIE. Jas N. N. tabe sarotim per bvegi Agios: Athnatos sother tetragramathon: dase ti pekfenska furija to |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | karaktar persabe kateri bo sedei storjan noi te S.S. besiede † agla † alto † lega † |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | inu pertomi nai vishomi buegi inu per nia svetomi jemenu AGLA † ALFA † AFRA † da vi duhovi boshji shitro tosa pridatha bras |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | vſimu ſvojnu diainu, inu ta nar zhiſtiſhi na ſvoimu ſerzu. Agnus ſine macula. Tu nar nadoshniſhi jagne, na katirimu ni obeniga |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | Poſluſheimo, kai nam S. Joannes cap. I.pokashe, inu povei: Ecce Agnus Dei, ecce qui tollit peccatum mundi. Pole tu jagne Boshiu |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | ga z iglo prebodi, ter jih na hlad postavi. Ostrožence (agras). |
| Zoologija (1875): | Acorus Calamus 124. Adonis 147. Aethusa cynapium 151. Agaricus 114. Agras 150. Agrostemma githago 147. Agrostis 118. Aira flexuosa 118. Ajda |
| Pozhétki gramatike (1811): | ſo perlogi, ker samoreſh rezhi: personne habile, roden zhlovek, chose agréable, vſhezhna rézh. Perlogi imajo oboji ſpol, moshki ino shenſki Spole |
| Pozhétki gramatike (1811): | nji samoreſh perdrùſhiti beſedo, zhlovek al rezh, poſtavim, habile, róden, agréable, vſhézhen, ſo perlogi, ker samoreſh rezhi: personne habile, roden zhlovek |
| Mineralogija in geognozija (1871): | sodi o zemlji, ki je postala iz sprhnelih mineralov in agronomija, za obdelovanje zemlje tako važna vednost, se je začela kot |
| Sacrum promptuarium (1695): | misi, sazhneta te tize jeiſti, ona vſe skusi je diala, ah koku dobru ſo pezheni ty kuſsi, gvishnu ſo debeli, inu |
| Sacrum promptuarium (1695): | je odneſil, popade eno debelo palzo, ter k' njemu pravi: Ah leni tat, s' leto bom tebe mlatila dokler te bom |
| Sacrum promptuarium (1695): | moshu perpravio: Ah gledajte na ta fazonetel, inu ſturite kokor Livia, katera nihdar |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | tréſki inu viharji na konèz ſvéjtá zhes morſke bresne pelati? Ah ferbéshni ród zhlovęſhki, kaj niſi ti v' ſtani ſturiti, kadar |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | sterpeti. Pod milim nebom je bilo ravno ko v pêči. „Ah! ” — zdihne lastnik živali — to nas zna pogubiti. Oni ubogi vol |
| Maria Stuart (1861): | prosto k Bogu, Beseda mertva je, al vera živa. Marija. Ah, Melvil! serce samo si ni dosti, Poroštva vidnega zahteva vera |
| Viljem Tell (1862): | Hedviga. Mili Bog! Viljem (leti iz veže). Ah, oče! Valter (zunaj). Domá si zopet! Viljem (zunaj). Oče, ljubi |
| Deborah (1883): | sem oznanjeval. Ana. Ljubezen in trpenje našega gospoda in rešenika. Ah, zakaj je moral toliko trpeti! Župnik. Da moremo enoliko ljubiti |
| Gozdovnik (1898): | Pomagajte mi dva roparja zvezati, ki sta vas hotela napasti! « »Ah, kaj li mogoče? Brž človeka, brž naprej! « Prihitevši na mesto |
| Mlinar in njegova hči (1867): | je mrzla in kaj delate še tukaj ? Črnot. Kaj delam? Aha! To se ve, da bi vam bilo po godi, ko |
| Gozdovnik (1898): | vun. Stojiva tako visoko in globoko doli je pa jezero …« »Aha, balkonska soba! « tolmači Pepo. »Na to me zgrabi neki mož |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | vſe vé, de tudi prihodnje rezhí vidi. 43. Elija prerok. Ahab je bil naj huji Israelſki kralj. Nobeden drug ni ſtoril |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | vſe Israelze, pa tudi unih ſhtiriſto ino petdeſet Balovih prerokov. “ Ahab je ſloril tako. Elija rezhe sbranimu ljudſtvu: „Dajte sdaj dva |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ne deshja, ne roſe te léta, dokler jàs ne porezhem. “ Ahab ſe sa to nizh ne sméni, ſhe le po shivljenji |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Jurja Ahačiža zavoljo kòs, žag, lopát in krampov, in Ignaca Ahačiča zavoljo raznih kòs, z kterimi sta razstavo pomnožila. — Krajnski slamniki |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | razstavi prijeli, pri ti razstavi zopet poterjene: 1. Gosp. Fr. Ahačiču in njegovimu sinu, fužinarjama v Teržiču. 2. Gosp. J. Devu |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | ony bres pokure vmerli, ſo vekumei pogubleni. Vedeu je tudi Achan sa ta shkerlatni plaish, sa to slato ſhybo, inu dinarje |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | drugih s'hrambah gor hrainena bila, ſo h' tiſti, koker Achan, shelie dobili, ſo tiſto vkradli, inu sa volo tatvine obeſheni |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | si že vsak sam lahko misli. Ljubljanski ključavničarski mojster Gašper Ahčin se je na Pajkovo obdelovanje vdal, de bo to koristno |
| Najdenček (1860): | „Mir vama bodi! ” ju je ogovoril Ahmed; „sprimita dva popotnika, ki sta pot zgrešila. ” „Bog vama pomagaj |
| Najdenček (1860): | gostoljubnostjo h kosilu povabila. Kako se nama je prileglo kosilo! Ahmed jima je povedal, kaj se nama je zgodilo, in s |
| Najdenček (1860): | se nama je zgodilo, in s pomilovanjem sta ga poslušala, Ahmed ju je prosil, nama velbljude posoditi in pravo pot v |
| Najdenček (1860): | po svoji obljubi. Brez posebnih težav smo prišli v Moko. Ahmed je imel v Moki prijatle, ki so mu po mogočnosti |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | po deshe bodesh ſejal, na to vezh, koker na Meſsez ahtej. Derveſsa, katęre ſe nemorejo pomagat, s' ovzhjim, al kravjim ſtarim |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | shivino 4. tedne pred, inu 4. tedne po Boshizhu dobru ahtat; nikàtere kokuſhi, zhe ne vſseh na gorkim kraju, kir en |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | muhe pomoril. V'tem Meſzi more ta zhlovek ſebe dobru ahtat, od hizhneh riht, inu pijazhe ſe obdershati, pa vſe lohke |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | boſhjemu imenu. Nili res? ti dajęsh le na tvoje naprejpoſtavlene ahtengo, zhe falerje imajo, ke tebi naperpuſte, kar ſhellish ? ſakaj aku |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | drugega narajmal, koker de sem uſſellej sama na sebe skerbnu ahtengo dajalla. Jeſt nisem ne eno minuto ſa drugeh ſhivlenje prashalla |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | dushe pogublenje. Koku ſlo ta pregnane hudizh na tvoje pogublenje ahtengo daję, nezk napomaga pak njemu bel tebe pogubiti, koker tvoja |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | katire v'shkarlatu oblezhen pred njim hode bres gnade. Daj ahtengo moj Syn! ter gledej uſſellej skerbnu okuli sebe, kje be |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | natura ſe ponovláti, toku ta zhlovek more na ſvoje sravje ahtengo dati, inu to ſkus simo v'kupejsbrano mokroto ſkus purgiraine |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | sa enu grojsdje ozhesſh. Ovze ſtrishi, na te mlade Jagneda ahtengo dej. Goveji shivini, kader ſe goli, dobru ſlreshi, to mlado |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | toku vſake ſtirnaiſt dni na viſhi kupei ſpravit, al dej ahtengo, de ſe na kupi neſigręje, is tega mol pride. Podenze |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | inu v'tvojim sadershanji. Ti ſi grosnu mehek, inu dajeſh ahtèngo, kaku eden s' tabo govory, kaku h'tebi pride, kaku |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | sazhni ta prueve den po svetomi Martini noi dai doro ahtengo, da se bo tahe ta Sveta Korona perkasava dakna bosh |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | razstavi prijeli, z pohvalnimi pismi zopet poterjene: 1. Gosp. L. Aíchholcerju, fužinarju na Koróškim. 2. Gosp. J. Ambrožiču , fabrikantu omikalnikov za |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | N. Hradeckitu, mestnimu poglavarju, in Ljubljanskim kupzam, namreč gosp. J. Aichholcerju, J. Baumgartnu, J. shlahtnimu Fichtenavu, J. Karingerju, Jožefu Pleiweisu, F. |
| Pozhétki gramatike (1811): | Opomin. Vezh imén, ktire ſe v' edinjimu konzhajo v' al, ail, konzhujejo v' mnoshim v' aux, poſtavim: le mal, slég, slo |
| Pozhétki gramatike (1811): | ker je v' frazoskim jesiku mosh narvekſhi váshnoſti; tedaj rezi aille, dolgo v'; il faut, que je bataille, treba je, de |
| Pozhétki gramatike (1811): | domíſhlen, termaſt, neváden; bizzarrerie, zhudnoſt, domiſhlenoſt. 3. Dolgi ſo konzi aille, kakor; funeraille, pogreb, murraile, sid, itd. Kratko pa isrezi: je |
| Pozhétki gramatike (1811): | de ſim Que tu ayes aimé, de ſi qu'il ait aimé, de je lubil, a, o Que nous ayons aimé, de |
| Pozhétki gramatike (1811): | e, e Davno doverſhen. Que j'eusse aimé, Que tu eusses aimé, Qu'il eût aimé, de bi jes ti on, ona, ono |
| Pozhétki gramatike (1811): | souris est mangé par le chat. Un enfant sage est aimé de ses parens, vumniga otroka ſtarſhi lubio. Opomin. Ne sdrushi |
| Pozhétki gramatike (1811): | snanivni naklón. Sdajni zhaſ. J'aime, lúbim tu aimes, lubiſh Il aime, lubi Nous aimons, lúbimo Vous aimez, lúbite. Ils aiment, lúbio |
| Pozhétki gramatike (1811): | ono bi bil, a, o lubil, a, o Nous aurions aimé, mi, mé, mi Vous auriez aimé, vi, vé, vi Ils |
| Pozhétki gramatike (1811): | Que nous eussions aimé, Que vous eussiez aimé, Qu'ils eussent aimé, de bi mi, mé, mi vi, vé, vi oni, one |
| Pozhétki gramatike (1811): | Poſtavim naj bo sa ſkuſhnjo ta isrèk: L'écolier diligent aime l'étude. Pridni vuzheniz Iubi vuzhenje, ſo jepo naſhim; ſe |
| Pozhétki gramatike (1811): | Nedoverſhen. J'étois aimé, ſim Tu étois aimé, ſi Il étoit aimé, je bil lublen Nous étions aimés, ſmo Vous étiez aimés |
| Pozhétki gramatike (1811): | e lubili, e, e Velivni naklon. Bres perviga liza edinjiga. Aime, lubi Qu'il aime, naj lubi Aimons, lubimo Aimez, lubite Qu'ils |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | Au nom du Père, et du Fils, et du saint-Esprit. Ainsi soit il. Notre Père, qui êtes aux Cieux, que votre |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | laissez pas succomber à la tentation; mais délivrez-nous du mal. Ainsi soit il. 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | kakv bosh prad tvoimi faintami shihr, takv shribei te besiedo AIOR † TE TRAGRAMTHON na ano skorjo Krvha inv snejo nateshzfie inoi |
| Astronomija (1869): | 8.95". — Po združenem opazovanji gospodov: Robert R. S., Elléry in Airy se je našlo, da je solnčna paralaksa 8.932" (mogoče, da |
| Astronomija (1869): | dosedaj sploh v račune jemali. Zadnje število gospodov Ellery in Airy kaže, da si moramo daljavo solnca od zemlje za 835.535 |
| Robinson mlajši (1849): | se ne dalo, tude lok ino strele — šipice (pšice) udelati? Aj, kako gorko ga je razvnelo — podžgalo, ko je dalje mislil |
| Robinson mlajši (1849): | Da bi si drugo ladjico napravila, k tomu je mnogo, aj mnogo času trebalo. Da bi pak tam jeden pak drugi |
| Robinson mlajši (1849): | neso slišale? Oča. Kaj misliš Dragotin! Smel li je? Dragotin. Aj smel je je iz korablja vzeti, ino na ostrov odnesti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | to naredí? Zdrav. Parna kopva se takó le napravi: Vzamite ajbiša ali pa laneniga semena ali pa ječmena, ter ga pustite |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | pijačo z kako pestjo soliterja okisati in žlezastih zdravilj , postavim: ajbšove vóde ali pa dobriga laneniga olja, po dvakrat na dan |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | kakor sim rekel. Ako nimaš zajčje ali gosje masti, vzemi ajbešovega in lorberjovega mazila, in sicer vsakega pol: tudi svinjska mast |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | Vzemi drobno zmletega zelenega volka, mastiks-gumeta, kadila, ajbešovega mazila, malvnega mazila, lorberjovega olja, terpentinovega olja, vsakega dva lota |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | nima gosje masti, naj se posluži mazila iz 4 lotov ajbešovega mazila, in iz 4 lotov olja. Zajčja mast je bolj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | dni v poſtelji oſtati, dobro ſpotiti ſe, in vezhkrat kosarz ajbſhoviga zhaja ſpiti — manj jeſti, nizh vina piti: je vezhidel dovelj |
| Sacrum promptuarium (1695): | tamen nolite eis amaritudinis vicem reddere. Letu je ſturil en Ajd Socrates, zhegar fazonetel vam shenkam s' temy beſſedamy. Si tu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | staviti priporočajo. Kdor pa cerkev ne posluša, ni kristjan, ampak hajd in očiten grešnik”. Dobrota stavljenih kóz je že sploh takó |
| Ta male katechismus (1768): | Zirkuv poshlushat, ta ima „od tebe (prave Kristus) ſa enega „Ajda, inu ozhitnega greshneka „derſhán biti; ſakaj katire notshe „Zirkuv ſa |
| Biblia (1584): | vodili, sa mojo volo, h'prizhi zhes nje inu zhes Ajde. Kadar vas vshe isdadó, taku neſkèrbite, koku ali kaj imate |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | navarnoſtah med reswojnikami, v' navarnoſtah med rojakami, v' navarnoſtah med ajdmi, v' navarnoſtah v' mejſtu , v' navarnoſtah v' puſhavi, navarnoſtah na |
| Biblia (1584): | nebo on vgaſsil, dokler on Sodbo ispelà do obladanja. Inu Ajdje bodo na njegovu Ime vupali. Tedaj je bil edèn k' |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | mladi ino ſtari, ljudje viſoziga ino niskiga ſtanu, Judje ino ajdje ſo ſe ji perdrushevali. Vera ino ljubesen ſte te duſhe |
| Ta male katechismus (1768): | be taisto molil; tu se ſastope na tako viſho koker Ajdji, katiri obraſke, inu shtatue fovsh Bogov goripostavlejo, inu njeh malike |
| Ta male katechismus (1768): | So Turki, Judji, inu Ajdji tudi Kristiani? Niso. ſakaj pak niso? Ke niso kersteni. So |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | ſvetuſti, inu poſhtenju, nekar de bi hude shelle terpelli, koker Ajdji, katiri Boga naſnajo; inu de nobedn predelezh naſęshe, inu v' |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | folku , inu napuſti tvoje irbeſhne k'ſramoti biti, de bi Ajdji zhes nje goſpodarili. Sakaj pravejo med Ajdami: kje je njeh |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | na 12. Poſtavi. ratje ! vi vęſte , de kader ſte she Ajdji bli , ſte vi, koker ſte bli vajeni, kjekej k'tem |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | vojske zhes Turka. Pſ. 78. Deus venerunt gentes. O Bog! Ajdji ſo v' tvojo irbiſhno perſhli, inu ſo tvoj ſveti tempel |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | ſkus Preroke od Synu tega zhloveka. Sakaj on bo isdan Ajdam, inu bo saſhpotuvan, inu tepen, inu sapluvan, inu potęm , kader |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | Veliko bogoljubnih duſh ſe ga je na tihim veſelilo; pa ajdam, katere je tudi priſhel isvelizhat, je ſhe nja rojſtvo nesnano |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | velizhaſtvo sakriva, ino le vbogim, ponishnim dusham rasodéva. Alj tudi ajdam, tudi Judovſkim poglavarjam, zelo deshelſkimu kralju, hozhe Bog rojstvo ſvojiga |
| Biblia (1584): | dopadenje: Ieſt hozhem moj Duh na njega poloshiti, on bo Ajdom Praudo osnanjoval. On ſe nebo krégal ni vpil, inu njegove |
| Biblia (1584): | Iesus poſlal, je nym sapovédal inu rekàl: Nehodite na téh Ajdou Zéſte, inu nepojdite v'teh Samariterjeu Méſta: Temuzh pojdite tjakaj |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | jeser ljudí, Israelzi is vſe deshele, ſhe zelò veliko bogabojezhih ajdov is blishnjih narodov, ſo ſe v' Jerusalem ſ-hajali, ino hodili |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | gnojiti, kakor debéla semlja. Na peſhéni semlji rado raſte : krompir, ajda, poſebno pa ersh, satorej ſe taka semlja tudi ershiſhe imenuje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | No, dober dan ;goſpod! rezhe shupan. Jes. Bog daj. Shup. Ajda dobro kashe; ſterdí nam dajte, de jo bomo na kruh |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | krajih dozorí in de še clo v gorah donese, kjer ajda (sternišnica na pšeničje vsejana) ne dozori, in de jo po |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | 36 kr. veljala; èrž blizo 3 gold. 12 kr. srebra. Ajda in turšica je kmetu trud obilno povernila. Vina nam je |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | je še zdaj večína zelena; pšenica je precej dobro obrodila; ajda še lepo kaže dosihmal; grozdje je pa po velicih viharjih |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | kjer ajdo sejejo, se vunder vesela novíca sliši, da bo ajda, kodar je ni slana posmodila, vsimu deževju vkljub, vunder dobro |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | strani ne oznani, kako se je letos pri nas ta ajda obnašala, saj tako dolgo, dokler je ni slana vzela. Če |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | posejal. Akoravno je suša hudo pritiskala, se je vendar le ajda kaj dobro obnašala in rastla, da je jo bilo lepo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | saboto 19. decembra 1857. Od sive ajde kaj. „Te baže ajda se je letos, ker se je povsod le po malem |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | veliki suši ne, ki nam še to malo žita in ajde pomori. O slabih letinah pride po tem takim se ena |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | Sred julija sem drugo njivo pognojil in sem na-njo sive ajde za srovo klajo posejal. Akoravno je suša hudo pritiskala, se |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | kr. V LJubljani v saboto 19. decembra 1857. Od sive ajde kaj. „Te baže ajda se je letos, ker se je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Kaj bomo h temu rekli? kako ohranili dobro imé preljubi ajdi? Krajnskih kmetovavcov zemljiša so premajhine, de bi namest žita sejali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Ali ni to lep perdelik? Ali bote potem takim še ajdi zabavljali? In — kaj bi bilo brez ajde posebno létas, ko |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | bolj poredkama, bi vunder ne bilo pametno, de bi se ajdi slovo dalo, kér se (če ni prašenca) še le po |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | in G o dnje je vſe do zhiſtiga konzhala, vino, ajdo in ſadje, kar je pa ſadja po ſkoraj popolnama odbitim |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | in grozdja še pri nas ni. Iz Slovenskih krajev, kjer ajdo sejejo, se vunder vesela novíca sliši, da bo ajda, kodar |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | oral zemlje, kjer je lani rež rastla, dal s sivo ajdo obsejati, da bi k semenu prišel. Sred julija sem drugo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | ktero nam še. Pevec (sopet poje): „Mi brazd'jo konjiči Za hajdo pšenico, Netrudni dekliči Pa bel'jo tančíco”. ”Imam oblačilo Domač'ga padvana |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | medu in voska podari, za ktere čbelarji lepe petice vzamejo. Ajdova setev tudi kmetovavca pridnost uri in razodeva. Večkrat vidimo, de |
| Kuharske Bukve (1799): | muſkatzveta; vſe to męſhaj; sadnizh ſhtir lote sribaniga ajdovnika, ali ajdoviga kruha notri permęſhaj; inu ſpezi v' obodi. 131. Ajdovnikova torta |
| Kuharske Bukve (1799): | pęne, inu tudi notri vmęſhaj; sadnizh vmęſi notri per peſtęh ajdoviga sribaniga kruha tri unzhe, ſhe enmalo męſhaj, inu prezej |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | zakaj. Kadar čebele močno na ajdo letajo , in iz lepiga ajdoviga cvetja pridno nabirajo, veliko rodovitniga prahú od cveta na cvet |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | v cvetji tudi vsakimu kraju veliko lepoto podelí, kér ob ajdovim cvetji je polje več tednov kakor vse s cvetlicami obsejano |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | ne namesti, de turšični kruh ni tako dober kakor je ajdovi, in de turšična moka tudi ni tako za kuho. Res |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | kuho. Res de so turšični zlo zabeljeni žganci dobri, tode ajdovi so še bolji, tudi manj zabelje potrebujejo in se tudi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Slabe stavim Ino zdravim. Snajdba vganjke v poprejſhnimu liſtu je: Ajdovo zerno na mlinskim kamnu. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | mu zernje in slama pri kmetíi lepiga dobička donese. „Mehko ajdovo zerne — pravijo Štajarci — je pri vsaki slanici v nevarnosti, vsaka |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | toplih dolinah, in na ravnim polju krajnske dežele pridelovati, kjer ajdovo zerno pozno v jeseni dozorí. Po Štajarskim so začéli dovelj |
| Stelja in gnoj (1875): | 4. smrečje, in sploh jelovje (sekana stelja, kleščevje), 5. koruznica, ajdovica itd., 6. razno ločje in bičje ter povodno in močvirno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | sa ſuſhino oſtanejo, samoreſh s ſlamo, ſoſebno s ershenizo in ajdovſhnizo naſtilati, kar da dober gnoj, shivesh sa shivino pa ſlab |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | pridelali. — Ajda se je večidel prav dobro obnesla; hvala Bogu! ajdovnika in žgancov bo dovelj; krompirja se je obilno pridelalo , pa |
| Kuharske Bukve (1799): | ali ajdoviga kruha notri permęſhaj; inu ſpezi v' obodi. 131. Ajdovnikova torta, drugazhi. V' ſklędi vmęſhaj dobro poldrugo unzho ſroviga maſla |
| Kuharske Bukve (1799): | pleha sa Torte. 130. Zherna kruhna torta is zhokolade. 131. Ajdovnikova torta, drugazhi. 132. Torta is bele ſktęrke. 133. Popezkenki, ali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | in 12 še dobro ohranjenih lešnikov našli. Obedvoje je bilo ajdovska daritev iz tega namena, de bi jim boginja rek in |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | še prav priljubljena,” prijazno odgovori Pankracij, „kakor tudi še druga ajdovska znamenja tukaj videte, že iz pervih časov. Pod podobo Orfejevo |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | tega mučila zeló prestrašil; to je menda zapazil stari berič, *) Ajdovska nebesa. **) „Nektar” je v ajdovskem basnoslovji pijača bogov, kakor „ambrozija |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | kakor zamaknjene stoje okoli njega. ” „Oj, oj, Orfej? To je ajdovska podoba, kaj pa dela tukaj? ” oglasi se nekako zabavljivo Torkvat |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | ſatana, vajvoda téga ſvéta, premagal ino obſodil, ki je poglavár ajdovſkiga malikvanja, ino Judovſkih prasnovér, sa katere ſe poſkuſha, ino budobneshe |
| Slate jabelka (1844): | boljſhi, kakor kar jeſt hozhem. — Kako lepe ſo te beſede ajdovſkiga modrijana, in vredne, od vſih kriſtjanov premiſhljene in ohranjene biti |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | otroke h Kasijanu pošiljali, ker jih je bil tudi po ajdovskem zapopadku ne dosti manj kakor k očetomoru napeljal. Urno je |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | je menda zapazil stari berič, *) Ajdovska nebesa. **) „Nektar” je v ajdovskem basnoslovji pijača bogov, kakor „ambrozija” njih jed |
| Sacrum promptuarium (1695): | Mulieres viris ſuis ſubdite ſint, ſicut Domino. Inu cillu en Ajdouski Vuzhenik pravi, de vy shene ſte dolshne po glavi vaſhiga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | sídano na ſkálo ſivo. Şhe dán danáſhni vidiſh rasvalíno. Ki Ajdovſki ſe Grádez imenúje, V nji glédaſh Zhertomirovo laſtnino. Devétkrat vézhi |
| Slate jabelka (1844): | vedno ne premagoval. — Tako je govoril in tako je ravnal ajdovſki modrijan, kteri ni nikoli Jesuſovih naúkov ſliſhal; in ſramoto dela |
| Slate jabelka (1844): | ſpraſhevanje ſvoje veſti opravil. ˛S. Hieronim piſhe, de ſo zlo ajdovſki modrijani letó ſpraſhevanje ſvojim uzhenzam perporozhevali. Modri Pitagora jim je |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſo bili Ninivljani neisrezheno hudobni. Umakniti ſe hozhe Bogu, dobi ajdovſko barko, plazha vosnino, ſtopi va-njo, ino jo miſli potegniti po |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | potem je pa tudi ar = mkr, in ar : m = kr; a-jev mnogokratnik ar je torej res z m razdelen. 2.) Ako |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | nezh nadapade Bogu ena dusha, katira se semterkje prebira: od ajfra, k' toſhlivoſti: od zhednoſte k' pregreshnoſte: od Boga k'hudizhu |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | ajfra v'dushi ni, tamkej duh te gnade malu ſda. Hitrejshe |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | zagovi, inu neſtanovitni ludje, ampak sgol zhudesha tę gnade, tiga ajfra, tę ſerzhnoſti, inu vſęh lejpih zhędnoſt. Popręj ſe niſo vupali |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | shaz noi frihtei tu shebranje karbo sdei udrukono is velzhim aifram noi is flisam inu is andohtjo 3 vezhiere saporedama: gvo |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | poſębnim, tihim kraji vkupej sbrali, kęr ſo ſe s' velikim ajfram, s' molzhanjam, inu od poſvetniga hrupa odlozheni na molitu podali |
| Zoologija (1875): | Agrostemma githago 147. Agrostis 118. Aira flexuosa 118. Ajda 133. Ajuga 143. Akacija 160. Alchemilla 156. Alga snežna 110. Alisma 127. |
| Botanika (1875): | mrtva kopriva (Lamium), grenkuljica ali zlata ketnica (Glechoma) in skrečnik (Ajuga), povsod rastoča zelišča, kterih svetje pomladi bčele pogostoma obiskujejo. V |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | ktere Krajnc na ic in /k izrekuje, na ac in ak, postavim: tobolac, ustavak. Ravnagora in Delnice unkraj Kolpe morajo biti |
| Botanika (1875): | glavnega peclja en posamen listek, ki nima para (pod. 98., akacija), kar pa ni pri parnopérnatem listu (pod. 99., kristov trn |
| Zoologija (1875): | 147. Agrostis 118. Aira flexuosa 118. Ajda 133. Ajuga 143. Akacija 160. Alchemilla 156. Alga snežna 110. Alisma 127. Allium 125. |
| Botanika (1875): | od ,,Toluifera”). Zadnjič niso, da bi so pozabile tako imenovane akacije (Robinia), nagnoj (Cytisus Laburnum) in gledičija (Gleditschia), poslednja z dolgimi |
| Botanika (1875): | rastlin, ki se rabijo v zdravilstvu. Naj omenimo le prave akacije (Acacia) in mimoze, z drobno pérnatimi listi (podoba 238.), ktere |
| Mineralogija in geognozija (1871): | je 2 funta 26 ½ lota težak. (Glej „Rad jugoslavenske akademije, Knj. VIII. 1869. l., sestavek Jos. Torbarja. ”) Splošna misel o |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1880): | potrdilo novo izvolitev preč. kanonika dr. Račkega za predsednika jugoslovanske akademije. Špansko. — 30. dec. t. l. je neki hudodelec Gonzales strelil |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1878): | Čehije. Morda bode kdo rekel: „Nu, o kaki univerzi ali akademiji moremo mi Slovenci pisati? ” Al, gospôda! Saksonski Lužičani so narodič |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1878): | političnih sporočil, se večkrat kaj čita o Zagrebški univerzi in akademiji, o izdavanji novih knjig in časopisov; še več pa se |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | 13. julija. Prodal sem B. Sirku tukaj proti njega jednomesečnemu akceptu: 200 kg Java-kave po 180, 200 kg cukra po 47 |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | 6 % diskonta. Kupil sem od K. Bregarja tukaj proti svojemu akceptu v dan 20. julija 663 kg cukra po 40. Prodajalnica |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | novi upni banki se je za 644 mil. 666.000 gold. akcij podpisalo. Ker pa je še več ljudí hotlo teh akcij |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | akcij podpisalo. Ker pa je še več ljudí hotlo teh akcij imeti in je vodstvo mahoma sklenilo podpisovanje , se bo nek |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | in da ta kapital se bo vkupaj spravil z 50.000 akcijami ali delnicami po 200 gold., vendar ima ta dnarnica pravico |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Dunaji, ktero so pred veliko leti osnovali bogati možje na akcije in se národna ali ljudska banka (Nationalbank) imenuje. Škoda, da |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | potem moramo res pritrditi, da je „junakov” treba, da se akcijska tiskarnica spravi na noge — kakor dopisnik „od Save” piše. „Matična |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | obresti, izvenredna pa razdeljuje ostali dobiček. Razven akcij izdajajo taka akcijska društva tudi obresti dajoča dolžna pisma; ta nimajo sicer nikakeršne |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | srečen in močen vpliv na slovstveno delovanje le v rokah akcijskega društva, v rokah Matičnih pa bi ga zavirala? — Matica pa |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | napravljene črke, vrže se okoli 25.000 gold. v blato”. — Akcijonarji akcijskega društva, zapomnite si dobro, da svoje novce vložite v blato |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | naj se udeležé občnega letošnjega zbora, posebno pa vsi udje akcijskega društva, da kje ne obveljá sklep, v slojih posledicah zeló |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | Matici, ki bi jej dohajal veči dobiček od kapitala, ali akcijskemu društvu, ki bi imelo konkurencijo? „Matica ima že v hiši |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | Matica pa spekulacija? — to vsaj ne gré! Ali se le akcijskemu društvu spodobi spekulacija, ki donaša dobre obresti od vloženega kapitala |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Iše te sreča, Um ti je dan, Našel jo boš, ak Nisi zaspan! ” Znojemski. So li dedi naši bolje gospodarili, ali |
| Maria Stuart (1861): | me kraljice moje. Elizabeta. Ha, Prederznik! Leicester. Meni pot zapirati! Ak sprejme Burleigha, tud mene mora! Burleigh. Vi ste prederzni, lord |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | morje, in ſe veſeli, K' v rasorih mlade paſe. In ak' ſe Bog na naſ ſpomni, Gorkó de v zhaſu nam |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | vina úpaj, ako ravno poprejšna jesen ni prav prijetna bila. — Ak' se kukuca dolgo po Kresu ogláša, pravijo de dragino pernáša |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | spreminja, Več se gora in planjava V petji ne razgrinja. Ak' na prosto polje pridem, Mračnost me obhaja, Ko v brezlistnim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | tem, da, ako more, tudi svoje rojake k temu napeljuje. Ako bi vsak to storil, v kratkim bi bila cela dežela |
| Stric Tomaž (1853): | za božjo voljo, sicer mi je žalosti umreti! “ „Meni tudi, ako bi to storil! “ odgovori terdoserčni Halaj, ter ji herbet oberne |
| Oče naš (1854): | dan; ali nas bo zapustil? Naša réč je pravična réč! Ako pa pademo, bodemo tistim, kteri nas bodo preživeli, izgled, in |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | smemo še dosti dobre letine nadjati. Vina upamo veliko pridelati, ako se tertna bolezen ne bo razširila huje kakor dozdaj. Iz |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | gruntu. Znabiti, da bo kdo rekel, da je to nevarno, ako se bo dnar tako lahko na pósodo dobival, ker to |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | gosp. J. Pavšler-ja in gosp. J. Zupan-a, — za namestnika pa, ako bi kteri svetovavec zaderžan bil: gosp. prof. dr. A. Čebašek-a |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | bi ga mogla mati prebresti — in vendar tje čez mora, ako hoče dobiti svoje dete. Vrže se na tla in hoče |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | nem; le nekaj malega je, česar prosim, ako mi hočete to storiti, podajte mi roke”. Obljubili so mu |
| Fizika (1869): | toka z več kakor milijonkrat večim uporom, kakor baker. Ali, ako se na konca dveh dratov privežete veliki kovinski plošči PP' |
| Biblia (1584): | Hiſha bo vrejdna, taku bo vaſh myr zhes njo priſhàl: Aku pak nej vrejdna, taku ſe bo vaſh myr supet k' |
| Sacrum promptuarium (1695): | G. Bug vam daj tudi to gnado, katiro bote doſsegli, aku ta fazonetel vednu bote pred vaſhimi ozheſsami imeli; dokler S. |
| Sacrum promptuarium (1695): | je dellala de je noter padla? kulikajn zhaſsa je tiga? aku ſe je pobila? aku ſna plavat? aku uoda je merſla |
| Ta male katechismus (1768): | Aku be se pak en greshnek sramuval svoje grehe spovedat? On |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | Kakershna je una, taka se ta pred Boshjem ozhmy ſnajde. Aku tvoje dobre della is dobre manenge pridejo, toku bode tvoje |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | perſanashanja v' se jiti. Ti se ponaurednem en Chriſtian imęnujesh, aku is enem grenkem serzam tvojemu reſhalniku napruti pridesh. Ena ojstra |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | is vaſs ta zhlovèk, katęri bó imel eno ovzó, inu aku bi letá ob ſabbóti v' jamo padla, ali jo nebó |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | ovſsa na pezhi poſuſhi, inu ga jem sobati dei. Şvinam, aku ſo ikrove pa sa en ſhuſs pulfra dei, s' katęrim |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | del na Travnike goniti, koker v' drugih Lętah, snaſh. Letu. Aku Spomlad ni dolgu deshvalu, pride enu ſparzhnu, gorkn Lętu, kar |
| Sacrum promptuarium (1695): | ſrezhnu, inu veſselu novu lejtu. Ali Bug meni odpuſti, oku shelim v' slati kozhy ſe pelati, dokler meni moja Regula |
| Sacrum promptuarium (1695): | inu v' tej vishi nebo nihdar hude beſsede vmej nama, oku ona bo meni sanashala, jeſt pak ny. Leta dua fazonetelna |
| Valenštajn (1866): | knez! Da prišel soprug bi moj bil z gostij že! Ak-li še vojvoda budi? Da čula Sem glase tu i hojo |
| Pozhétki gramatike (1811): | ces images, toutes belles qu'elles sont, ne me plaisent pas, akolih ſe tih podóba ozhi perjémajo, vunder mi niſo vſhézh. Ravno |
| Pozhétki gramatike (1811): | nove ſhege per ti rézhi v' bukve vvedli. Niſo namrezh akolih majhine ſtvarze v' nemar puſtili, temozh ſo s' modrim premiſlikam |
| Pozhétki gramatike (1811): | Sa povédati isjémanje: si non, ako ne, zhe ne; guoique, akolih, deſlih. 5. Sa enàkvati: comme, kakor, ko; de même que |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | je obetal, ali poſabe na tu, kar je oblubil. 3. Akulih se ti en greshnek, tok nezhmajnvonder le upaj |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | taku milu ſtury, de le mi hózhe ſèrzę vtopiti. Jęsus aku lih ta zhaſs v' ſvoji ſramoti v' enu morję tę |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | v' roke dobil, kar- je tebi puſhenu. Kaj bó letá, aku lih nevumni zhlovek ſturil? De ſi lih on ne vęj |
| Andrej Hofer, junaški vodja Ti... (1886): | Teimer in nesrečni hrabri francozki general, akoprem se je od jeze v ustnice grizel, bil je prisiljen |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | zbora morajo taki mladenči zakonsko rojeni sinovi nepremožnih staršev biti. Akoravno želimo, de bi ubogi izrejenci precej zdaj saj za izhod |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | do Morja, ter od Celovca do Zagreba; 2) po staro-Slovenskemu; akoravno je v naših starših knjigah tujine vse živo, so nam |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | časa do časa kak kratek sostávk radovednim bravcam „Novic” spisali. Akoravno je zemlja ena nar manjših zvezd zmed téh, ki jih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | smeli v izgled postaviti. Oprava (obleka), od krajnske popolnama razločna, akoravno pri vsih preprosta, ni vender pri vsih enaciga kroja. Vidiš |
| Zlata Vas (1848): | to vsak dan vidijo in se nič boljšiga ne učé. Akoravno je soséska dan za dan bolj božala, in akoravno je |
| Zlata Vas (1848): | pri delu na polji in na vertih so bili vsi, akoravno prosto, pa vunder snažno oblečeni, ni je bilo vmazane ali |
| Zlata Vas (1848): | viditi, temuč kak čeden terg. Zakaj hiše so bile vse, akoravno ne velike, vunder lepe in snažne od verha do tal |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | Smili Se mene! Oče naš ... XIII. Jezusa s križa snámejo. Akoravno bi bil lahko, o Jezus! vender nisi hotel živ s |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | volja temu boljšemu bližati se, sta krasna poteza narodnega značaja, akoravno je mnogim služnost tako draga, da bi se je ne |
| Genovefa (1841): | hôtel tudi on trobiti. Miloſtna mati ſe je jéla ſmejati, ako ravno ſo ji ſolsé ozhi salivale. Na trobljenje roga ſo |
| Genovefa (1841): | lépimi, rudezhe in viſhnjevo in seléno ſe leſketezhimi iſkrami poſút! Ako ravno ſo vſe dreveſa bres li- |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | lepo, in tako ſe more rezhi, de ſo té bukve, ako ravno v Indjanſkim jesiku piſa ne , zhiſto krajnſko délo. M. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | iskasal, ki ſe prasne vere in oſtudnoſti pred vſako novo, ako ravno dobro pohvaleno rezhjo, terdno dershé; ſkerbel bo, ſvoje otroke |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | teshko raslozhiti. Jeſt ſe te druge dershim ino piſhem Loblana. ” Ako ravno mi te miſli niſmo, ſmo vender voljo GDr. Orla |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | moje semlje ſim she prav lepo obdelal, in pogleſhtal? Nikarte! ako ravno bi ſi miſlil, de je vſe popolnoma narejeno, pa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | je angleške čerke pred poznal, kot je govoriti zamogel In ako ravno jih sam izrekovati ni mogel, jih je z perstam |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſe ima s novo pinjo v zaker iti? (Potrebna opómbá). Ako ravno pinjo nove ſorte vezhidel povſod hvalijo , jih je vender |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | po teh ne gré meriti plačila za učenike po kmetih, ako ravno bi mi prav serčno želéli, de bi učiteljski stan |
| Fizika (1869): | akord, soglas. Achse, os. Adhäsion, sprijemnost. Aggregatzustand, skupnost. Aehnlichkeit, podobnost. Akord, soglas, Accord, 106. Amalgam, 169. Analysa spektralna, 153. Anatomie, anatomija |
| Fizika (1869): | odboj. Abstossungskraft, odbojnost. Abweiehung, magnetische, magnetični odklon. Accomodation, prilagojenje. Accord, akord, soglas. Achse, os. Adhäsion, sprijemnost. Aggregatzustand, skupnost. Aehnlichkeit, podobnost. Akord |
| Kemija (1869): | Absorbiren, srebati, Acetil, Acetyl. Acidimetrie, kisomerje. Adhäsion, sprijemnost. Aggregation, skupnost. Akrolein, 465. Alabaster, 414. Alaun, galun, 418. Albumin, beljak, 494. Aldehid |
| Mineralogija in geognozija (1871): | pihavnikom se tope, in z boraksom dajejo zeleno steklo. Vernerit, Aksinit in Turmalin so spomina vredni, najbolj pa poslednji. On kristalizuje |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | neboj. Matizheh je glava! le njega bogej. (vſi gredo. ) DRUGI AKT. (En lep Zimer, Doli v' dno v' eni alkofi ſtoji |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | PERVI AKT. PERVI NASTOP. Dvoriſhe pred Şhupanovo hijho ; doli na uni plati |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | tu ras — tergala, prędem jo savoslámo. (grę. ) PETI AKT. En borſht, na konzi enga vèrta. Na vſaki plati je |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | poſtavi; na misi je tinta, papir, peręſa , inu en kup akt. ) Smeſhnava. Imate smiram doſti dęla, Budalo ! Budalo. Tolk — kajn , vidijo |
| Mineralogija in geognozija (1871): | na njih tako rekoč lahko beremo, kako so si sledili akti stvorjenja. Skupek skladov, ki so se storili ob času med |
| Mineralogija in geognozija (1871): | se je bljevanje in počivanje zemlje menjavalo tako redno kakor akti in medakti pri gledišču; temveč da so snov kamenja in |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | 1. 18.. Dne 1. julija. Kakor inventura izkazuje, sem imel aktivnega in pasivnega imenja: 1.) Gotovine 1992 gl. 2.) Rimes: za |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | še ne izpolnjene zaveze; v ožjem zmislu razločujemo trojno imenje: aktivno, pasivno in čisto imenje. K aktivnemu imenju spadajo denarji in |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | njiju prvotni vrednosti z 1 % odbitka. a) Koliko je sedanje aktivno, pasivno in čisto imenje? b) Kolik je vspeh jednomesečne trgovine |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | stvari njegova prosta, popolna lastnina, ali pa so zadolžene. V aktivno imenje trgovca spadajo tedaj denarji, državni papirji, blago, menice, ki |
| Rudninoslovje (1867): | smaragdi, a drugi berilji (Beryll), razen modro-zelenega, ki se zove akvamarin (Aquamarin). Santa Fé de Bogota v Kolumbiji ima najlepše smaragde |
| Mineralogija in geognozija (1871): | je zelena kakor trava, tako zvana smaragdasta barva. Beril, tudi akvamarin imenujejo modrasto-zelen ali kakor morje zelen smaragd. Po črevlji dolge |
| Življenja srečen pot (1837): | je ſv. Peter poſlal ſvetiga Marka v' imenitno meſto Voglej (Akvilejo) ſvet evangélj osnanovat, is kateriga meſta ſe je ſveta kerſhanſka |
| Življenja srečen pot (1837): | prave modroſti ſvetiga shivlenja navuzhil. Priſnel je v' Voglej (v' Akvilejo) ino je v' tim imenitnim meſti v' ſveti prijasnoſti vezh |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | teshave ino bridkoſti ſvoje ſrezhe doſegel. Satorej pravi ſv. Tomash Akvin: „Nar vezhi blago je sa zhloveka, ako je njegova volja |
| Slate jabelka (1844): | ponishnim Bog gnade daje, prevsetnim pa soper ſtoji. ˛S. Tomash Akvin je od ſvoje mladoſti smiram hvalo in zhaſt ſovrashil; sato |
| Slate jabelka (1844): | dela ſo bres podloge in podpore. « — Tako piſhe ˛S. Tomash Akvin. Ker je ponishnoſt podloga in ſteber vſih kerſhanſkih zhednoſt, po |
| Slate jabelka (1844): | tem pokashejo pravo imenitnoſt ſerza. « — Tako piſhe ſveti uzhenik Tomash Akvin. Letá ſveti uzhenik je to, kar je s’ beſedo uzhil |
| Pozhétki gramatike (1811): | III. Opomin. Vezh imén, ktire ſe v' edinjimu konzhajo v' al, ail, konzhujejo v' mnoshim v' aux, poſtavim: le mal, slég |
| Kemija (1869): | na pr.: lojevec, salovec, stivo, serpentin i. dr. 20. Aluminijum. Al = 13. Gostost = 2,56. Ta kovina sostavlja velik del zemeljske skorje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Gosp. B. Vivatu, lastniku steklenic (glažut) na Štajerskim. 16. Gosp. Al. Ceitlingerju, fužinarju iz Epensteina na Štajerskim. V. Bronaste svetinje so |
| Kemija (1869): | sveti kakor srebro. 1 funt velja 80 gld. Aluminijumov okis, Al2O3, tudi glinica imenovan, se nahaja v rudninstvu v jako različnih |
| Kemija (1869): | Al2O3.3SO3 + 24HO Natronov galun = NaO.SO3 + Al2O3.3SO3 + 24HO Amonijakov gal. = NH3O.SO3 + Al2O3.3SO3 + 24HO Gliničini galun. Železni galun = KO.SO3 + Fe2O3.3SO3 + 24HO Manganov galun |
| Kemija (1869): | sledečih primerov. Kalijev galun = KO.SO3 + Al2O3.3SO3 + 24HO Natronov galun = NaO.SO3 + Al2O3.3SO3 + 24HO Amonijakov gal. = NH3O.SO3 + Al2O3.3SO3 + 24HO Gliničini galun. Železni galun |
| Kemija (1869): | R'2O3.3SO3 + 24HO, kar vidimo iz sledečih primerov. Kalijev galun = KO.SO3 + Al2O3.3SO3 + 24HO Natronov galun = NaO.SO3 + Al2O3.3SO3 + 24HO Amonijakov gal. = NH3O.SO3 + Al2O3.3SO3 |
| Kuharske Bukve (1799): | jeſiham notri. Potle naj ſe do dobriga kuha. 156. Pezhene Ale. Ale operi, oſoli, na rashen natakni, potręſi s' drobtínami, s' |
| Kuharske Bukve (1799): | notri. Potle naj ſe do dobriga kuha. 156. Pezhene Ale. Ale operi, oſoli, na rashen natakni, potręſi s' drobtínami, s' muſkat |
| Rudninoslovje (1867): | se imenujejo čisti, prozorni kristali; vlaknasta sadra je vlaknastega zloga; alabaster je čisto bela sadra drobno-zrnastega |
| Kemija (1869): | Acetil, Acetyl. Acidimetrie, kisomerje. Adhäsion, sprijemnost. Aggregation, skupnost. Akrolein, 465. Alabaster, 414. Alaun, galun, 418. Albumin, beljak, 494. Aldehid, Aldehyd, 474. |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | to vidila, jih otira ſ' ſvojimi laſmí ino kuſhúje. V alabáſtrovi poſódi je bila drasiga masila perneſla; na noge mu ga |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Marta je ſtregla. Marija pa perneſe v' alabáſtrovi púſhizi terdo libro drasiga ſamozhiſtiga nárdoviga masila, mashe Jesuſu, ki |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | lote sreberníka (Silberglätte) in pa 2 lota žganiga galuna (gebrannter Alaun). Tak firnež se naglo posuší, se ko ljuč sveti in |
| Kemija (1869): | Acidimetrie, kisomerje. Adhäsion, sprijemnost. Aggregation, skupnost. Akrolein, 465. Alabaster, 414. Alaun, galun, 418. Albumin, beljak, 494. Aldehid, Aldehyd, 474. Alil cijanožvepleni |
| Kemija (1869): | vrvéžina. Gallerte, zdriz. Gallussaure, šiškova kislina, 469. Galmei, kalamina. Galun, Alaun, 418. Galun kromov, Chromalaun, 428. Galvanoplastika, 441. Garancin, 486. Gas |
| Botanika (1875): | laško topol (Populus pyrainidalis); belo topol ali beli jagned (Populus alba) in trepetliko (Populus tremula). 160 26. red. Breze (Betulaceae). Izmed |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1879): | goro. Tačas so se stepli Albanci pa Črnogorci, a zakaj? — Albanci so bili ukradli dva Črnogorska vola, a pastir je bil |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1879): | šel malo pogledat na Črno goro. Tačas so se stepli Albanci pa Črnogorci, a zakaj? — Albanci so bili ukradli dva Črnogorska |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1879): | čoln, ki je vodilo ga osemnajst Albanskih žensk. Ti barbari, Albanci in Črnogorci, imajo ta običaj, ta predsodek, da ne varujó |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | bukvah *) smo našli, de je bil na Korcirskim otoku, blizo Albanije, od pobožnih staršev kupčískiga stanú rojen, lepo v keršanski veri |
| Zerkviza na skali (1855): | hudiga vezh poklizal ali ſe ga ſhe kdaj ſpomnil. In Albert, njegov ſin, je raſtel v lepoti in prijetnoſti, in je |
| Viljem Tell (1862): | oznanilo vam? Staufaher. Resnica je. Pri Bruku je poginol Kralj Albert pod morivčevo rokó. — Povedal mi je Ivan Miler iz Schafhausna |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | pervim leti precej pridelka pričakovati. Po skušnjah kmetijskiga oskerbnika, gospoda Alberta v Roslani, se zamore že pervo leto veliko debeliga korúna |
| Mineralogija in geognozija (1871): | Nasad, Absatz, Ablagerung. Nasipina, Schutt, 77. Natron, 35. Natronfeldspath gl. Albit. Nauk o kamenji, Gesteinslehre, 65. Nebenaxe, podružna os, 5. Nephelin |
| Mineralogija in geognozija (1871): | 30. Zelenjak. To kamenje sestavljajo večidel natronovi živci: albit, oligoklas labrador; dalje roženčevo kamenje posebno roženec, potem augit, dialag |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | deželá — kakor tudi koroški Kraljev verh, imenovan tako po kralji Alboinu, ki je na njega temenu pregledoval talijanske ravnine in tù |
| Kemija (1869): | sprijemnost. Aggregation, skupnost. Akrolein, 465. Alabaster, 414. Alaun, galun, 418. Albumin, beljak, 494. Aldehid, Aldehyd, 474. Alil cijanožvepleni, Sehwefelcyanallyl, 488. Alizarin |
| Zoologija (1875): | legat (Merops apiaster) je plavkasto zelen, na grlu rumen. Vodomec (Alcedo ispida) ima debelo glavo in dolg robat kljun, lepo plavkasto |
| Astronomija (1869): | ali deževnice. Zvezda prvega reda na vrhu levega kraka je Aldebaran. Na hrbtu bikovem vidimo pa plejade ali gostosevce, skupino majhnih |
| Astronomija (1869): | polutnik. Aequatorhöhe, polutnikova visokost, 259. Aequinoctium, enakonočje, 256. Aglaja, 302. Aldebaran, 272. Amphitrita, 302. Andromeda, 271. Autares, 272. Aphel, odsolnčje, 276. |
| Kemija (1869): | Akrolein, 465. Alabaster, 414. Alaun, galun, 418. Albumin, beljak, 494. Aldehid, Aldehyd, 474. Alil cijanožvepleni, Sehwefelcyanallyl, 488. Alizarin, 486. Alkali, lužnina |
| Kemija (1869): | 465. Alabaster, 414. Alaun, galun, 418. Albumin, beljak, 494. Aldehid, Aldehyd, 474. Alil cijanožvepleni, Sehwefelcyanallyl, 488. Alizarin, 486. Alkali, lužnina. Alkalimetrie |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | Angležkem herefordsko s plošnjatimi in kratkimi rogovi. Za tem pride aldernejsko pleme in plemena iz otokov, ki slovijo zavolj obilnega mleka |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | je letá potres segal. P. Sanja na Božič. (Narodna priméra (alegorija) Černogorska in Hercegovinska). (Iz serbskiga prestavljena). Sanjalo se mi je |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | s poprejšnimi svedočbami je g. deržavni pravdnik tožbo zoper Ano Aleksander zavolj zavdanja rajnce preklical in višji c. k. sodíi na |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | mišice (arsenika) domú prinesla. Za ložeji presojo: ali je Ana Aleksander rajnci zavdala ali ne? naj sledijo iz zatožniga pisma važniši |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | takrat poželela. 3) Je bilo v prediskavi povedano, da Ana Aleksander je gospodični Frančiški Kaban pravila, da je tisti dan, ko |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | ki so tisti sum iz poprejšnih preiskav pomanjšale. 1) Ana Aleksander je bila v Augusta L. zaljubljena in ga je želela |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | Gerški Aleksander bi ne bil haptil po luni, ko bi bil viditi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | delo nadaljevali! Ako bi bila Katarina II. manja bila osvojivka! ! — Aleksander bo Petra nadaljeval, in kmali se slišalo ne bo od |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | haptil po luni, ko bi bil viditi mogel svet rusovskega Aleksandra, veči od rimskega cesarstva, tudi od arabskega in španjolskega v |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | severa in na pokoršino izhoda izkojenih stoji na povelje današnjemu Aleksandru , ki na 350.000 štirjaških miljah raztreseni žive; sledoma pride 142 |
| Sacrum promptuarium (1695): | katerimu je bil resodel, de dvei sheni v' tem meſti Alexandria ſo taku dopadezhe njemu, kakor Macarius: Leta gre te dvej |
| Ta male katechismus (1768): | ſvoliti, katire je ſhe bil to ſhlahtno Gospo, inu Udovo, Alexandria is imenam kerstil. Leta, ke je bla na pervolenje tega |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | je Apij zasadil na Laško. Hruške najbolje so prišle iz Aleksandrije, iz Numidije, Sirije in Gerškega. Plini jih je poznal 34 |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | Vesêli se, kraljica nebeška, aleluja! Kteriga si ti saslužila nositi, aleluja! je vstal od smerti, kakor je rekel, aleluja! Prosi za |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | nas Boga, aleluja! V. Veseli in raduj se, devica Marija, aleluja. O. Ker je res vstal Gospod, aleluja! Molimo. O Bog |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | od smerti, kakor je rekel, aleluja! Prosi za nas Boga, aleluja! V. Veseli in raduj se, devica Marija, aleluja. O. Ker |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | se, devica Marija, aleluja. O. Ker je res vstal Gospod, aleluja! Molimo. O Bog, ki si po vstajenji svojiga Sina, Gospoda |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | saslužila nositi, aleluja! je vstal od smerti, kakor je rekel, aleluja! Prosi za nas Boga, aleluja! V. Veseli in raduj se |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | sabote do 1. nedelje po binkoštih. ) Vesêli se, kraljica nebeška, aleluja! Kteriga si ti saslužila nositi, aleluja! je vstal od smerti |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | davida kier je pramagov golliata inv to korenino jese Alelvja Alelvja Alelvja. TA 22. KAPITL. Hvde dvhove pragnati morash takv? sveshjiestiem |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | kier je pramagov golliata inv to korenino jese Alelvja Alelvja Alelvja. TA 22. KAPITL. Hvde dvhove pragnati morash takv? sveshjiestiem trejemi |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | rodv davida kier je pramagov golliata inv to korenino jese Alelvja Alelvja Alelvja. TA 22. KAPITL. Hvde dvhove pragnati morash takv |
| Ta male katechismus (1768): | Alleluja. v. Veſſelli se, inu bodi prov veſſélla Diviza Maria. Alleluja, ℟. ſakaj ta Gospud je ſares od smerte ustal. Alleluja |
| Ta male katechismus (1768): | Trojize se namest tega stojèe mole. Nebeshka Krayliza veſſelli se. Alleluja. ſakaj ta, katirega se bla uredna nositi. Alleluja. je od |
| Ta male katechismus (1768): | Alleluja, ℟. ſakaj ta Gospud je ſares od smerte ustal. Alleluja. |
| Ta male katechismus (1768): | veſſelli se. Alleluja. ſakaj ta, katirega se bla uredna nositi. Alleluja. je od smerte ustal, koker je rekl Alleluja. Prosi Boga |
| Ta male katechismus (1768): | smerte ustal, koker je rekl Alleluja. Prosi Boga ſa nas. Alleluja. v. Veſſelli se, inu bodi prov veſſélla Diviza Maria. Alleluja |
| Ta male katechismus (1768): | uredna nositi. Alleluja. je od smerte ustal, koker je rekl Alleluja. Prosi Boga ſa nas. Alleluja. v. Veſſelli se, inu bodi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | boš ti vse svoje zveste kraljevnjane zbudila, in k večni aleluji povabíla. — Primeril te bom pervi hčeri stvarnika, ktero si je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | zložil po želji c. k. teržaškega deželsk. poglavarstva gosp. Peter Aleš, stolni dekan v Terstu in okrožni šolski ogleda. * Pred nekoliko |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Boga Svetiga Duhja: † inu pertomi nai svateishomu jemenu boshjemu OMEGA † ALFA † AFRA † davi volnu ino shitro sa kme na pridatha inu |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | jizi inu pertomi svetomi jemeni AGLA † AFRA † ALFA † da vedba URIEL inu SAMUEL † noi Sveta KORONA inu Sveta |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | pertomi nai vishomi buegi inu per nia svetomi jemenu AGLA † ALFA † AFRA † da vi duhovi boshji shitro tosa pridatha bras vse |
| Življenja srečen pot (1837): | ſo v' Jerusalemi ob glavo djali; drugi je bil Jakob Alſejov ſin, Marijne shlahte. Goſpód je timu poſebno modroſt ino ſvetóſt |
| Življenja srečen pot (1837): | rumizo, muto alj zol) pobérali. Tiſtih eden je bil Matevsh, Alſejov ſin, ki mu je bilo tudi Levi ime. Sunaj meſta |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | njegóv brat, Philipp, inu Jerni, Thomash, inu Matthevsh zólnar, Jakob Alphæov,* inu Thaddæus. 4. Şimon ta Kananitar, inu Judas Iſhkarjót, katęri |
| Biblia (1584): | njegou brat, Filippus, inu Bartholomeus Tomas inu Matteus Zolnar, Iacobus, Alpheou ſyn, Lebbeus, s'prideukom Taddeus, Simon od Kane, inu Iudas |
| Ferdinand (1884): | rane, za katerimi je v malo dnéh umrl. Ko grof Alfonz zvé to žalostno novico, pretrese ga jako in do smrti |
| Ferdinand (1884): | lepšega, nego se je nadejal. Kup je bil kmali sklenjen. Alfonz je sklenil ostati nekaj mescev ondi. Med tem časom je |
| Ferdinand (1884): | otožnost je prikipela na vrhunec. Kolikor si je tudi prizadeval Alfonz, da prikrije svoj dušni nemir svetu, vendar le ga ni |
| Ferdinand (1884): | Pila sta; Alfonz natoči večkrat kozarce, pa še vedno molči. To molčanje je |
| Ferdinand (1884): | in pevec, da mu ga ni bilo kmali kos. Grof Alfonz se ni bal stroškov, da pokaže blišč svetu; tudi je |
| Ferdinand (1884): | z besedami: »Z Bogom! Ostanemo vam v svojej milosti naklonjeni! « Alfonz je šel s Ferdinandom in njegovo obiteljo nemudoma na Šlezko |
| Ferdinand (1884): | Toraj naj blagoslovi vsegamogočni Bog vaju in vajine otroke,« reče Alfonz globoko ganjen in s pogledom proti nebu. Ferdinanda potem vzdigne |
| Ferdinand (1884): | Grof Alfonz je bil neizrečeno vesel, da ga je cesar prehitel ter |
| Sacrum promptuarium (1695): | raunu leta lepi, inu nuzni navuk je dajal Aragonski krajl Alphonſus tem Sakonskem rekozh: Tunc matrimonium tranquillè exigi poſſe, ſi maritus |
| Ferdinand (1884): | sedaj kot soproga Alvareca všeč in po volji. Cesar odpusti Alfonza, Ferdinanda in soprogo z besedami: »Z Bogom! Ostanemo vam v |
| Ferdinand (1884): | reče mali Ferdinand. Pogled na vesela in ljubeznjiva otroka je Alfonzu zopet prepodil iz glave njegove otožne misli: »Glej, Anton, kako |
| Ferdinand (1884): | je bilo prav grdo vreme. Celi ljubi dan je deževalo. Alfonzu ni bilo ostati doma. Zagrne se v slab plajšč ter |
| Botanika (1875): | njih se množi z delitvijo. To se godi pri enostaničnih algah, pri mrvastih algah (Stückelalgen Diatoma, pod. 159. in 160.), pri |
| Botanika (1875): | z delitvijo. To se godi pri enostaničnih algah, pri mrvastih algah (Stückelalgen Diatoma, pod. 159. in 160.), pri kterih se vsaka |
| Botanika (1875): | v vrvco nabranih stanic in ki spadajo podobno najbolj enovitim algam, med najnepopolnejše rastlinske podobe. Ker so tako drobne, minljive in |
| Botanika (1875): | važne. A. Acotyledones (brezkaličnice). 127 Sem spadajo iz razreda steljkaric: alge, glive in lišaji; iz razreda listnatih tajnocvetek: mahovi, preslice, praproti |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | vrednosti za neznana števila iskajoč, zovemo algebro. Razrešujočim s pomočjo algebre kako nalogo nam je torej na dvoje paziti: 1.) Da |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | ter iz teh jednačeb vrednosti za neznana števila iskajoč, zovemo algebro. Razrešujočim s pomočjo algebre kako nalogo nam je torej na |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | 3) = + 8 Na isti način dobimo §66. Vsoto, imajočo algebrajska števila za sumande, imenujemo algebrajsko vsoto; n. pr. (+ a) + (– b |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | od minuenda za toliko jednot nazaj, kolikor jih ima subtrahend. Algebrajska števila odštevati se tedaj pravi, pomikati se v algebrajski številni |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | jednačbe sestavimo (ansetzen), t. j. da izrazimo dane pogoje z algebrajskimi znaki. 2.) Da na ta način dobljene jednačbe razrešimo. Kakó |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | dneva. Naloge. Z zvezdico zaznamenovane naloge razreši na pamet in algebrajsko. 1 . * 5kratnik nekega števila, za 23 povečan, je jednak 88. |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | j. drugi kurir bode dohitel prvega v 3 1/3 dneva. Algebrajsko. Recimo, da dohiti drugi kurir prvega v x dneh; tedaj |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | je njega petina 13, tedaj število samo 5krat 13 = 65. Algebrajsko. Ako zaznamenujemo neznano število z x, potem je njega petina |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | gre. Tudi moj Syn ni bil od te poſtave vonuſet; al ne njemu, ne meni ni smert ſa shtrafengo bila, temuzh |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | obloshi. V' borshteh nepuſti ſękati, ne ſmole brati. Şvinam enzianovo, al angelikno korenino, al pelen med pijazho dati, de jim skodlive |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | varvati, de ſkus merslo pijazho shelodza ne prehladi. Pelinov vov, al Weinrutizo pred jedijo, sjutrei vsęti, je sa jetra sravu. |
| Kuharske Bukve (1799): | devęt jajz inu enkaj preſjaniga zukra, vſe ſkup dobro rastepi al rasshverkaj, po- |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | bosh ti sazheu rotiti al shebrati: inu potle sveſtu dopovni szi si ti an otrok |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | da knabosh ranian alpa vbodan bel Stralan nosi to figvro al karaktar persabe kateri bo sedei storjan noi te S.S. besiede |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | al poveita: zhei so ti dnarji skriti al zhei lasha al kaku bese mogli leti usigniti: teri den al uro: al |
| Pozhétki gramatike (1811): | ville. Paris je prelepo meſto: ta preſéshnóſt ſe klizhe náſebna; al Paris est la plus belle des villes: Paris je nar |
| Viljem Tell (1862): | Robuje gospodarstvu tujemu, Ko oče suženj je, je suženj sin. Al mi, ki čisti zarod Švicarjev Smo starih, ohranili smo svobodo |
| Kuharske Bukve (1799): | najn pa shupo. 8. Shupa od seliſh. Obloshi eno kaſtrolo, ali koso na dnu s' putram, noter deni zhebula, |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | in de ſo doſt liſtja od njih dobili, in ſvilnih ali shidnih goſenz ſi napravili. Graſhinarji poſebno, ki imajo méro perpravniga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | tréba ſkopati, do vratú ga va-njo poloshiti in ga dva ali tri perſte na debélo s perſtjó saſuti; tako naj leshí |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | jé, kakor de bi bila od kókle isvaljena. V ſklado ali maſhino ſe lahko 2000 jajz déne in vlaſtnik ſklade ſi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | taka živini pozimi ne poklada. Kér sim od živinske kerme ali piče natanjko govoril v „bukvah za kmeta,” ktere si zdej |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | večnemu! Matija Majer. Nekaj kemíje (ločbe) kmetovavcam. 1. §. Vpeljanje, ali občinski kemíje zapopadik. Celi svet, in tedej tudi vsaka reč |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | pa v tem žlahtnim delu podpiralo in krepčalo? — Ljubezin kristjanska, ali kakor nekteri tudi pràv pravijo, sloga bratovska, ki med nami |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | celiga cesarstva. Kdo bo védil bolj za občne potrebe kmetov : ali kak védež, ki se le s pijanci prepira, ali kak |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | polje, živino, orodje in vso drugo natanko, in potem sklenejo: ali je to in uno gospodarstvo vredno častnega darila. Da se |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | ſhòpek zvetezhih potozhniz podá, katerim ſe po nemſhko Vergiſsmein nicht, alj po ſlovenſko opomnize pravi: med sale opomnize alj potozhnize je |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | v' nekih letih sa lovſkiga fanta k' knesovimu viſhi ſtrelzu alj borſhtnarju v' ſlushbo; posnej je pa v' Sahomzah lovſko ſlushbo |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | lepimu jiglinim piſanju zhudijo, naredi Shofka is roshiz tri svesze alj puſhelze. Ptujima goſpodizhnama je vſaki svesiz vertnih roshiz sa odhodnjo |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | prebivavnizo pride. Ptuje goſpodizhni ſo ſvoje zvetlize s' ſebó vsele; alj Minka je tudi na ſvoje opomnize posabila. Vſe diſhezhe pereſza |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | ki ſo med gojsdam ino med biſtrizoj po piſani ledini alj trati pohlevno dersale. Kedar ſe ſpet ogleda, vidi ſilo vèrliga |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | ſi veliko ſtarejſhi, tudi modrejſhi ino poboshniſhi, kakor ſi bila; alj verjemi, de je sa tebe koriſtno, ino zlo potrebno, de |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | „Tudi to je velika neſrezha, pravi Katerza; alj rake rake poglejte, kakſhni ſo,” „Ino, rèzhejo ozhe, jes kaj |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | tega nisi povedal? per tebi tukaj? Morde še v gostivnici alj taberni? Berž grem materi povedat. Kako si v stan me |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | jez takrat vrajtala, kamo jih bode zadnič njih bolehnost spravila, alj naj bi bila jez storila, kakor mi je neki mlad |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | usumu nebeshzhomu poradishu bel vtei semli ol vodi alpa uluſti inu vognje vi morta od Gospued Boga |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | lubęsni ! ſerzę mi bo rasdjala, zhe me ne vſliſhijo. Nęshka. Al ſi pak tudi premiſlil ? Matizh. Vſe vſe ſim premiſlil — Nęshka |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | me moreſh tudi en malu lubit. Matizh. Njih lubit, Angelzhek ! — Al ſhe ne vedó , koku grosnu jih lubim? Nęshka. (en malu |
| Kuharske Bukve (1799): | v' apothękah. Kuharji ſo prevezh brihtni otli biti, shęnſke premojſtríti; al kaj je is tiga vſtalo? oni ſo snajdeli umne męſhanja |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | nji vsi hodimo vsak dan. Na nji počivamo vsak dan. Al unstran grôba se zdeli. Na lévo , desno tam derži; Na |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Razne pota. (Kmetam. ) Oj kmet, al véš do kruha pot? Al véš, kje poln dobi se sod? Plùg in matika vesta |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | iz tega, da bo rokodelstvu došla nova doba prostega gibanja; al zlo se motijo tisti, ki mislijo, da vprihodnje se ne |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | molimo „Zdravo Marijo”. Oče torbo odložijo, in k nam pokleknejo. Al na herbtu je še zmiraj visel velik žurč. Veste li |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | nekdaj prideloval za svoje potrebe, zadosti tudi tebi dan današnji, — al moreš shajati danes, ako jo prideljuješ s tistimi stroški, kakor |
| Valenštajn (1866): | imam jaz ukazovati, davno Uže bi onstran mej državnih bili — Al mašne bukve, ali sveto pismo! To me ne briga. — Svetu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | dol' in tje. Po sil', kaj not je, zvedit' če : „Al' so morbit' ocvert' drobljanci, „Al pa prav drobno kuhan' žganci |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | nam, de spet pride Očitno sodit nas. 4. Sosesko keršenikov Al' cerkev verjemo. Tud občestvo svetnikov, Sedínstvo v en telo. |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | bo kraljeval. Kak' se to zgoditi hoče? Mi, Marija, govoriš! Al' pri Bogu je vse mogoče, Tud če dvica bit' želiš |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | rekli: Od kód imá letá tako modróſt, inu mozhy? 55. Ali ny letá Zimpermanov ſyn? Ali ſe ne imenuje njegóva mati |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | isganjam, taku je tèdaj krajlęſtvu boshje k' vam priſhlu. 29. Ali kakú samóre edèn v' hiſho eniga mozhniga nótèr priti, inu |
| Genovefa (1841): | toshit? Ali ſo te morde na tém méſtu vmorili in ali ſo morde tvôje truplo v téj votlini sakopali? Oh, taka |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Ničica (das Nichts) postavim: Kaj mi boš dal? Odgovor: ničico; ali bogatimu je pét goldinarjev ničica. — Pôren, a, o, (offen, frei |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | smeli po starih skušnjah lani dobre letvine pričakovati: ne vém, ali bi jo sméli letas drugač. Če bo zima mehka, bi |
| Zlata Vas (1848): | čimža daješ od sto? Na kom si se zadolžil in ali si kaj zastavil? “ |
| Botanika (1875): | da razvajajo mezgo (sok) na vse strani po vsej rastlini; ali druga naloga jim te tudi jo, da bitno spreminjajo tisto |
| Oče naš (1885): | moker si od rose in kako se tresejo tvoji udje! “ — „Ali ne moreš vstati,“ ga vpraša druga. „K očetu bi te |
| Oče naš (1885): | so jej oči zalile in na spečega Nacka kapale. „Ménart, ali je pa tudi vse res, kar pripoveduješ? “ je rekla; „ali |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | de njo ſpet tebi odrajta, kakorkolj bi njo rad imel. Alj bi bilo zhedno de bi njo vsel ?” „Ne, rezhe ˛Shtaniſlaj |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | posdravi, ter ſvoj ſlamnik nekoljko persdvigne, pa ſe ſpet pokrije. „Alj bi rad, naj bi ti s' zhem vſtregel kalj? ” „Povej |
| Divica Orleanska (1848): | dragi kralj! (se plašno in vedaželjno ozira. ) Dünoa, je res? Alj res Je Düšatel? Düšatel. Je res! Sorelka, Je taka sila |
| Divica Orleanska (1848): | ji rečem, Jez kmet sim prost, mi treba ni čelade. – Alj ona ne odjenja in pristavi: De bi čelade treba mu |
| Divica Orleanska (1848): | kri Valoaška, Prestolu nar svitlejšimu na svetu Bi bila čast – alj ona ga zaverže, Prijatlica mi samo biti hoče. Mi kdaj |
| Divica Orleanska (1848): | ta pogoj zaveržem? Lahir. Razderta pred začetkam je zaveza. Karol. Alj si potém na Monteroški most Povabil ga, kjer oče mu |
| Divica Orleanska (1848): | sama bi ne bila priča tega. Vojšak (na straži. ) Kaj? Alj perute ima? Jo je burja Prenesla dolj? Izabó. Je dolj |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | ga dalje pesnik budil, V „Novicah” spoznavati ga je učil: „Alj pameti imajo Po svetu kaj več? Alj druj'ga kaj znajo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | ga je učil: „Alj pameti imajo Po svetu kaj več? Alj druj'ga kaj znajo Ko jabelka peč'”? Župan. Veliko še več |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | bodash otov: povedor jas sastopem tazhe rezhi karkni grieh poſtovem alboda tabei kei ukradana belkomi drujemo on bo tabe povedov htve |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | serza potam ti bodash suvedou kai bodash istvojo molitvo rihtou: albodash ti tu isvelko Andohtio noi bras falarja frihtou. Sedei srezi |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | DORO MERKEL. Kader na an tork anu Moshtuo umerje alje biu oshenian bel ledik je useanu patu se mora gorei |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | sveta deviza maria je rodiva ana sina siemenam Jesvs Kriſtus alje htë mozhneishi kaker teſti mosh kopridi noi primime: nash lvbi |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | nia dup od te stuari N. jemlui pertam jemeni shevino alje shevina alpa je zhvovak pa jemlui pertam jemeni ta zhoveka |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | CELESTIBUS ORDINIBUS SIT SEMPITERNUM Amen. TA 65. KAPITL. Andrugi Benediction alje saplentano daspet gori odriesh. Taku rezi ti 3 barti te |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | 31. Ktir ima za čim, lehko gre v Rim. 32. Al'je nore gobe jel? 33. Kopriva ne pozebe. A. Krempl. Pogled |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | alsi mozhneishi kaker te 3. Parshone boshje takv ko shkodvei: htomi |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | nate buerne noi nate vierne Dushe tu shebranje je prou alsi leti prou noi pravizhen: bosh po tuojemu pegerenji ushlishan: teite |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | PREDGOVOR. Te bvkve majo she to mvezh vsabe albote zhovak vboshjei gnadi je snov nvzati bojo niemv vso zhasno |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | jas tebe prosim o Gospved Jesvs Kriſtvs ti nisi trapetov alzagvov vtojam svetam britkam terplenje inv vnadovshnei smerti glih takv ti |
| Sacrum promptuarium (1695): | mladi is shkode teh drugih vuzhiteſe vaſhe ſtarishi bugat. Ex alienis calamitatibus hoc commodi capiendum est, ut rebus noſtris recte proſpiciamus |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | venka srezhi te 7 besiede so katere Je Kriſtus Marnuvu. Alozhash Shelma posnati alpa uspanii gaklor videti inu storiti jemu da |
| Kemija (1869): | 414. Alaun, galun, 418. Albumin, beljak, 494. Aldehid, Aldehyd, 474. Alil cijanožvepleni, Sehwefelcyanallyl, 488. Alizarin, 486. Alkali, lužnina. Alkalimetrie, lugomerje. Alkaloid |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | alpa je duhou vezh katieri so te dnarje skrite imeli pa |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | zhe: noi vero noi molitvo od mathare boshje amert poshebrash. Alpa v 8 dnieh kna bosh she sadvebov pa shebrei 9 |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | nabo samerkou nai bol bodash ti shiher vanei pashi alpa ugore kader bodashebrou ti morash te pozhasi hoditi altu merkei |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | barti Saporedama taku prida ta Sveta Koroni: upervei alpa udrujei alpa utrezhiei nozhi: potam kaker ba tvoja molitua a ushlishana: inu |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | vati alpa zhoveki noter daji furt snje natu poshene te nagoverjene Kruh |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | erov kaker bodash sdei podvezhan je skushano. Usemi andnar entolar alpa dukat noi podeji navetar podpertizh skriushi pa podeji v' jemeni |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Tu je an resnizhen Mitel? sa pikniano ventuati Bodi perzhoveku alpa pershevine: te Mitel se pravi ta menje pana. Sedei tabe |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Bveg † sin Bveg † S. Dvh Amen. Potam ana taka Flinka alpa poſtola nekoli vezh dovi napoide dajo li pravadash? KAKV IMASH |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | otov tu frihtatl ti morash um vade novu nedelo vazhar alpa torevazhar noi sriedovazhar inu zhater- |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | na an zedelzh anu ti teſti zedelzh nesi nabritof uzhatertovazhar alpe v' petevazhar glieh kobomarje noi merkei kader boda meshnar pershou |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Jesusa! noi je rakua kniemu sakai ti nafertigash tega zhuoveka: alpaje shevina parezi sakai ti nafertigash to shevino N, paper jemeni |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | dajem shes saveshash? taku rezi o Flinka al je Flinka alpaje Pistola pa rezi o Pistola dershi noter tvoi puamen noi |
| Robinson mlajši (1849): | Gde je popràvem — ali na suhi zemlji gdè v Ameriki, alipak le na kterem ostrovi, še dozdaj ni vedel. V dalji |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | bo guisbno pershou teſti Buh kateri je te dnarje skrov alpokopou bareiga kaker prei odsazhetka je poviedano bu? on bo tabei |
| Botanika (1875): | Alismaceae). Mali red, kterega narejata rodova poréčnik ali vodni trpotec(Alisma) in pa streluša(Sagittaria), ktera ima ime od svojih velikih |
| Zoologija (1875): | 133. Ajuga 143. Akacija 160. Alchemilla 156. Alga snežna 110. Alisma 127. Allium 125. Alnus 130. Aloe stoletna 127. Alopecurus pratensis |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | vsah sortah vpotriebah pomvezh: noi mitl; se od viti ane olta drvjei nadlveji al tv mei vso |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | KAPITL. Spet an Shpension. Da ti dnarjou dobis satvojo potriebo altu merkei upragrishnomi stani se ti anieru shebranje napoſtopi frihtnäti: upragrieshnomi |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | pashi alpa ugore kader bodashebrou ti morash te pozhasi hoditi altu merkei dasnekvemer nabosh teſti zait marnuvou kader bodash sazheu |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Bueg nai ti mena sadesezhi sakar jas prosim. K'TRVIOMU alti tu vpash dershati oblubi inu rezi jas oblubim h' zbeſti |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | TA 18. KAPITL. Alti kei skvem Opraviti jmash per grihte takv nesi sabo to |
| Kemija (1869): | Albumin, beljak, 494. Aldehid, Aldehyd, 474. Alil cijanožvepleni, Sehwefelcyanallyl, 488. Alizarin, 486. Alkali, lužnina. Alkalimetrie, lugomerje. Alkaloid, palužnina, alkalojid, 475. Alkana |
| Gozdovnik (1898): | pride prokurator, kteremu sporočim, kakor hitro se povrnem z obrežja. « Alkald povabi navzočne, naj sobo zapuste; zaklenivši jo, uzame ključ seboj |
| Gozdovnik (1898): | podložnika za roko, ter ga krepko strese. »Pepo, vzdrami se, alkald te hoče zaslišati! « Stražnik se prebudi. »Zdolaj pri mrtvecu. Ali |
| Gozdovnik (1898): | hiti proti hiši svojega predpostavljenega, pri kterem je bil stotnik. Alkald sprejme svojega pisarja s tako resnobo, da se je dalo |
| Kemija (1869): | 494. Aldehid, Aldehyd, 474. Alil cijanožvepleni, Sehwefelcyanallyl, 488. Alizarin, 486. Alkali, lužnina. Alkalimetrie, lugomerje. Alkaloid, palužnina, alkalojid, 475. Alkana, 486. Alkohol |
| Kemija (1869): | prepričali so se kemiki, da so osnovnih lastnosti, da so alkalične in da se s kislinami spajajo v brezbarvene, lepo kristalizovane |
| Kemija (1869): | Aldehyd, 474. Alil cijanožvepleni, Sehwefelcyanallyl, 488. Alizarin, 486. Alkali, lužnina. Alkalimetrie, lugomerje. Alkaloid, palužnina, alkalojid, 475. Alkana, 486. Alkohol, 471. Alkohol |
| Kemija (1869): | Alil cijanožvepleni, Sehwefelcyanallyl, 488. Alizarin, 486. Alkali, lužnina. Alkalimetrie, lugomerje. Alkaloid, palužnina, alkalojid, 475. Alkana, 486. Alkohol, 471. Alkohol amilov, Amylalkohol |
| Kemija (1869): | Sehwefelcyanallyl, 488. Alizarin, 486. Alkali, lužnina. Alkalimetrie, lugomerje. Alkaloid, palužnina, alkalojid, 475. Alkana, 486. Alkohol, 471. Alkohol amilov, Amylalkohol, 475. Alkohol |
| Botanika (1875): | škrob, slador, olja. V ličjem staničji nahajamo sosebno kavčuk in alkaloide. Znamenitno je tudi to, da mezgotok spet raztopi ali razpusti |
| Kemija (1869): | doslé nam je tacih malo znanih. Živalski kakor tudi rastlinski alkaloidi so četverne spojine, imajoče namreč v sebi: ogljenca, vodoma, kisleca |
| Kemija (1869): | teles, ali pa pri nekej posebnej razkrojitvi stanovitih spojin. Rastlinski alkaloidi. Kinin, C40H24N2O4 dobiva se iz raznih kininskih skorij. Kristalizuje v |
| Kemija (1869): | spojinam nadelo ime organske osnove ali palužnine (organische Basen oder Alkaloide.) |
| Kemija (1869): | Alizarin, 486. Alkali, lužnina. Alkalimetrie, lugomerje. Alkaloid, palužnina, alkalojid, 475. Alkana, 486. Alkohol, 471. Alkohol amilov, Amylalkohol, 475. Alkohol etilov, Aethylalkohol |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | vſaki plati ſo ene vrata; v' dno tudi ene sraven alkofe , inu na ti drugi plati eno okno. ) PERVI NASTOP. Nęshka |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | EDENAJSTI NASTOP. Nęshka , Tonzhek. (Nęshka pride is Alkofe , tezhe k' ſhtibelzu, inu ſkusi lukno od kluzhavenze noter govory |
| Kemija (1869): | Alkali, lužnina. Alkalimetrie, lugomerje. Alkaloid, palužnina, alkalojid, 475. Alkana, 486. Alkohol, 471. Alkohol amilov, Amylalkohol, 475. Alkohol etilov, Aethylalkohol, 471. Alkohol |
| Kemija (1869): | čutnost, zategadelj se pogosto rabi pri kirurgičnih operacijah. 3. Amilov alkohol, C10H12O2, (Amylalkohol.) ali hidrat amilovega okisa, C10H11O.HO, se dela zraven |
| Kemija (1869): | Alkalimetrie, lugomerje. Alkaloid, palužnina, alkalojid, 475. Alkana, 486. Alkohol, 471. Alkohol amilov, Amylalkohol, 475. Alkohol etilov, Aethylalkohol, 471. Alkohol metilov, Methylalkohol |
| Kemija (1869): | zlasti ondi, kjer se iz krompirja kuha žganica. Surov amilov alkohol imenuje se patoka (Fuselöl). Očiščen je oljnata tekočina zopernega duha |
| Kemija (1869): | 463. Amonijak ogljenčevokisli, kohlensaures Ammoniak, 412. Amorph, brezličen. Amylalkohol, amilov alkohol, 475. Amyloxyd, amilov okis, 475. Analyse chem. , kem. razkroj. Analyse |
| Kemija (1869): | alkalojid, 475. Alkana, 486. Alkohol, 471. Alkohol amilov, Amylalkohol, 475. Alkohol etilov, Aethylalkohol, 471. Alkohol metilov, Methylalkohol, 474. Aloa, 490. Aluminijum |
| Kemija (1869): | Alkohol, 471. Alkohol amilov, Amylalkohol, 475. Alkohol etilov, Aethylalkohol, 471. Alkohol metilov, Methylalkohol, 474. Aloa, 490. Aluminijum, Aluminium, 417. Aluminiumoxid, aluminijumov |
| Kemija (1869): | Amylalkohol.) ali hidrat amilovega okisa, C10H11O.HO, se dela zraven étilovega alkohola pri vrvežu sladornatih tekočin, zlasti ondi, kjer se iz krompirja |
| Kemija (1869): | pr. je splošna formula za gornji red kislin, a za alkohole. Te formule ne podpirajo samo pamet, temveč so tudi prav |
| Kemija (1869): | II. Alkoholi in njihove prestvorine. Alkohole imenujemo v §. 142 navedeno vrsto sorodnih spojin, ktere se |
| Kemija (1869): | alkoholu primerna kislina. Po mnenji, izrečenem v §. 141 so alkoholi okisni hidrati sostavljenih korenik. Te okise sploh imenujemo étere (Aether |
| Kemija (1869): | II. Alkoholi in njihove prestvorine. Alkohole imenujemo v §. 142 navedeno vrsto |
| Šola v boju proti pijančevanju (1898): | alkohol. Kako žalostno je stanje istega, kateri se bojuje z alkoholom proti temu sovražniku! Sploh pa lahko porabimo vsak predmet v |
| Šola v boju proti pijančevanju (1898): | mu ga pristuditi s tem, da mu veleva vživati z alkoholom napojena jedila, daje mu brom-kalija, majhne množine strihnina, ali ga |
| Kemija (1869): | Valerianova kislina C10H10O4 Margarinova kislina C34H34O4 Stearinova kislina C36H34O4 Vrsta alkoholov: Lesna žestina ali metilov alkohol C2H4O2 Vinski cvet ali étilov |
| Kemija (1869): | Tukaj navajamo dve taki vrsti, namreč vrsto kislin in vrsto alkoholov. Vrsta kislin: Mravska kislina C2H2O4 Ocetna kislina C4H4O4 Propionova kislina |
| Kemija (1869): | pa ta aldehid privzame 2 ekvivalenta kisleca, postane iz njega alkoholu primerna kislina. Po mnenji, izrečenem v §. 141 so alkoholi |
| Kemija (1869): | smole se na solncu tako spromené, da se potem v alkoholu več ne raztopé; ravno tako se klej (lim) in guma |
| Kemija (1869): | destiluješ z žvepleno kislino in rjavim manganovcem, odvzame manganovčev kislec alkoholu 2 ekvivalenta vodenca, in naposled dobiš neko po éteru dišečo |
| Šola v boju proti pijančevanju (1898): | to, koliko se istih porabi za izdelovanja žganja in drugih alkoholičnih pijač. Na ta način se uničuje velika množina najpotrebnejših živil |
| Šola v boju proti pijančevanju (1898): | in ogljikovih hidratov pri hranitvi telesa, o pravi redilni vrednosti alkoholičnih pijač itd., vspešno delovati proti alkoholizmu. Z ozirom na razliko |
| Šola v boju proti pijančevanju (1898): | Prvi zavod za alkoholikarje je ustanovil Turner leta 1854. v Mainu v Ameriki, a |
| Šola v boju proti pijančevanju (1898): | se mu iztrgajo iz krempljev in rešijo pogina. Dokler je alkoholizem le telesna bolezen, ima prvo ulogo zdravnik. Ta počasi privaja |
| Šola v boju proti pijančevanju (1898): | Srečna misel je, združiti oblastva in učiteljstvo v boji zoper alkoholizem v namen, da se ljudstvo probuja in poučuje, da bode |
| Šola v boju proti pijančevanju (1898): | bede vidimo v družinah, katerih glava je udana nesrečni strasti alkoholizma. |
| Šola v boju proti pijančevanju (1898): | zemljepisnem pouku na najvišji stopinji imamo priliko govoriti o razširjanju alkoholizma v posamičnih deželah, o zmernosti posamičnih narodov, zlasti onih v |
| Šola v boju proti pijančevanju (1898): | je dognalo, da taki učakajo višjo starost Boj šole proti alkoholizmu. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | umetnost, od rusovskega jezika, tako malo kakor Francoz pri besedi „Allemand”! Učili se bomo ruski, kakor pred 50. leti angležki, in |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | war also natürlich, dass sie mit der Idee des Sturmgottes alles Schreckliche und Grausige verbanden und ihn als den Herrn und |
| Pozhétki gramatike (1811): | búkvenimu prodájavcu. Devant. Marcher devant le Roi, pred kralam hoditi. Allez devant moi, idi pred menój. Après. J'irai après vous, sa |
| Pozhétki gramatike (1811): | vdar ſe déva na ou, kadar je méſtno narézhje où allez vous? kam gréſh? bres vdarja je, ka, da je vés |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | se rêči zamore, da je ta bolezin zares Tukerjeva bolezin. (Allg. L. u. F. Zeit. ) Učiteljem na Kranjskim. (Konec. ) Dvojni vzrok |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | razstave pod naslednjim némškim nadpisam: „An die löbliche Direction der allgemeinen österreichischen Gewerbs — Ausstellung in Wien”. Vsim cesarskim poštam je ukazano |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | durchgelesen und ich gratulire zu dem guten Eindrucke und dem allgemeinen Beifalle, den sie erhalten wird”. Ta častni razsodik visoko veljavniga |
| Kemija (1869): | najimenitnišimi rudniki za živo srebro je Idrija na Kranjskem in Almaden na Španskem, nekaj malega se ga tudi dobi v porenskem |
| Mineralogija in geognozija (1871): | zadobi rdečo barvo. Glavna nahajališča zanj so Idrija na Kranjskem, Almaden na Španjskem, Moschellandsberg v Renski Bavariji, Mehiko, Kina in Kalifornija |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | neko staro priličje, in pravi, de to kaže znajdvavca Liežkiga almanaha, ali perviga Liežkiga pratikarja. Na tem priličju je neki majhin |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | ustno izročenje Bourguignonske družine, ktera je naslednica pervih natiskavcov od almanaha, nam pové, de je bil Matevž Lænsberg kanonik per ſvetim |
| Fabule ino pesmi (1836): | je ſhel po gaſi, En pojb sa njim hití, Sa almoſhtvo ga proſi, No odgovor dobi: »Glej, lubo boshjo dete! Jas |
| Fabule ino pesmi (1836): | ſpiéhan omedlí, no komaj ſtôpi: On proti kralizha sa malo almoſhtvo, Da s’ njoj shivlenje ſi sa dneſ natégnil bo. Tê |
| Fabule ino pesmi (1836): | ˛Se pojbizh ſladko ſméje; Pa ne sapſtonj: ſe troſhta Dobíti almoſhtvo. No lon sa ſvojo svéſtoſt: No tak je tudi b |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ognju ſvoje premoshenje sgubili. To plazhilo je po takim le almoshina, je lé dobro délo in tako ſmo ſtorili, kar nam |
| Sacrum promptuarium (1695): | fazonetelna inu bodite vſmileni, kakor Elisabeth, inu Clotilda, de vaſha almoshna vaſs bo pred to vezhno ſmertio reshila, kakor pravi Tobia |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | tazham pomagei venka is nora priti: inu savierne Dushe dai aimoshne noi mesne puazhvi obieuno: inu to misov morash ti prei |
| Sacrum promptuarium (1695): | gnado proſsili: Takrat Rihtar Nebeſki ſodbo ſturj, de nemeſti taiſte almoshne ſe ima tei sheni Nebeſku krajleveſtu dati. Oh kaj s' |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | niego poshlash. Ti morash patudei sanjo dore diele dopernashati moliti ajmeshno dajati. Sakai kader je ona ta- |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | vbveshtvo pridajo? pakar skves svoje niederlih shivlenje noi ano tako almeshno mash ti savse vierne dushe gorei ofrati: jas sim shje |
| Sacrum promptuarium (1695): | v' tem tudi ta krajliza je neſsla Jetnikom kroh sa almoshno, jo uprasha tudi nje ozha krajl Maurus kaj nesesh? odgovorj |
| Sacrum promptuarium (1695): | bulshi kupzhje nej na ſvejtu, kakor Chriſtusu poſodit s' kusi almoshno, sakaj gvishnu na tem ſvejtu, ali na vnem obilnu poverne |
| Sacrum promptuarium (1695): | sakaj en dan je vidila pred krajlevem duoru petlerje na almoshno zhakati, vſame ta fazonetel ga nepolni s' kruham, inu meſsam |
| Sacrum promptuarium (1695): | je bila dobru ſturila ſo pred Rihtaria Nebeſkiga prishli, inu almoshno od taiſte preieto kasali, ter sa gnado proſsili: Takrat Rihtar |
| Sacrum promptuarium (1695): | famis tempore in pauperibus meis refeciſti. S. Grogor s' kusi almoshno ſvojo je bil to ner vekshi zhast na semli doſegli |
| Sacrum promptuarium (1695): | unj neuſmileni bogati Lesizi, katero ſo vezhkrat prishle podgane sa almoshno proſsit, ali neuſmilena leſiza je dekli djala, de nima zhaſsa |
| Genovefa (1841): | njih v zerkev iti môgla. Grôf je dal obilni milodar (almoshno) ubogim deliti in ſvôji goſpéj v zérkvi lépo snaminje narediti |
| Botanika (1875): | tu sem spadajočega drevja z enodomnimi mačicami naj omenimo: jelšo (Alnus), ki posebno dobro stori V močvirnih krajih in ki daje |
| Čas je zlato (1864): | reče, »gosp. predsednika, ako mi nočete verjeti. « »Trapa! « zavpije pisar. »Aló verzite ga vèn! « Zdaj nekdo požvenklja. »Predsednik sam kliče,« reče |
| Čas je zlato (1864): | hitro k delu vsi, de ta toliko važni zaderžek odpravimo. Aló delavci na noge! orodje v roke! Eni sèm! drugi tjè |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | pomoč zoper tišavko. Prosi tedej zdravnika, de ti bo lopatike (Aloë) zapisal, ki se v lekarnici dobí. Dva lota lopatike in |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | Usemi vſsaki teden enkrat, al dvakrat Pilullos Ruſſi, al Pilullos Aloes, katęri ſo v' Apotekah snani. Koku ſe more ob zaiti |
| Kemija (1869): | Amylalkohol, 475. Alkohol etilov, Aethylalkohol, 471. Alkohol metilov, Methylalkohol, 474. Aloa, 490. Aluminijum, Aluminium, 417. Aluminiumoxid, aluminijumov okis, 417. Amalgam, 434. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | škarje, ki so jih Janez Stukhart, Janez Breitenlahner, Jožef in Aloiz Stierl iz Štajerja v gornim Estrajhu v razstavo poslali, so |
| Življenja srečen pot (1837): | pa jih je ſram; ne bojijo ſe greha kakor ſv. Alojsi. Ozhe vseme mladiga Alojsija na vojſko, de bi ſe sholnirſhine |
| Življenja srečen pot (1837): | v' ſlabe tovarſhije, dershi ſe Jesuſa ino Marije kakor ſv. Alojsi. Bogu bolj sveſto ſlushiti ſe je saobljubil vſe ſvoje shive |
| Življenja srečen pot (1837): | boshjih ſvetnikov, mladenzhov poſebnih prijatelov ino nebeſhkih tovarſhov. 1. ˛Sv. Alojsi. Isglèd ſvete nedólshnoſti. ˛Sv. Alojsi, nedolshen ino ko angel zhiſt |
| Življenja srečen pot (1837): | hozhe nedolshno shiveti, mora sa ſveto zhiſtoſt ſkerbeti, kakor ſv. Alojsi. Kedar je vtegnil, ſe je v' ſveto ſamoto podál, in |
| Življenja srečen pot (1837): | dobri ljudjé radi imajo, njega tud Bog rad imá. ˛Sv. Alojsi je sbôlel, ino ſe bres vſiga odloga vmreti pripravljal. Voljno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſhe Poſtojni ſkasali miloſtljivi knes, prezhaſtitljivi Ljubljanſki ſhkof, Goſpod Anton Alojsi, de ſo véliki in ſredni ali tretji svon 29. dan |
| Slate jabelka (1844): | v’ nebeſih, prevsetne pa je Bog v’ pekel savergel. ˛S. Alojsi ſi je med vſimi zhednoſtimi nar bolj ponishnoſt sadobiti persadeval |
| Slate jabelka (1844): | vera! kje je pamet! — Prezhudin dar molitve je imel ſ. Alojsi. Bere ſe v’ njegovim shivljenji, de je bil tako deljezh |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſpozhetja; ſami naſh viſoko zhaſtitljivi miloſtljivi Firſht-Şhkôſ in Ekszelenzija, Anton Alojsi, ſo v Ljubljani to podobo Matere Boshje shegnali, ktera je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Tomaž Ciegler, in posvečeni vladika v Solnogradu, vladika Dulmanski gosp. Alojzi Hofmann, veliko drugih duhovnov in druge gospôde in velika sila |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | prišli. Njih ekscelencija, naš milostljivi škof in knez gosp. Anton Alojzi; potem vodja kmetijske in obertniske družbe gosp. grof Lihtenberg in |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | c. k. komisar v Trebnim, — s sedežem v Vipavi: g. Alojzi Mulaj, sedaj c. k. komisar v Postojni, — s sedežem v |
| Oče naš (1854): | Zdaj je prinesel Alojzi sadja in vina. S serčno, ljubeznivo postrežnostjo je postregel Štefan |
| Oče naš (1885): | smemo. Bertram in Nikole, moja sinova, srčna bodita! Ana in Alojzij, obrišita si solze; še imamo Zveličarja živega v naših srcih |
| Življenja srečen pot (1837): | ne bojijo ſe greha kakor ſv. Alojsi. Ozhe vseme mladiga Alojsija na vojſko, de bi ſe sholnirſhine privadil. ˛Sliſhal je bojake |
| Življenja srečen pot (1837): | nedolshnoſt ohranil, ino ſe lehko pogubil. Ozhetu ojſtro shivlenje mladiga Alojsija ni bilo po volji; pòſhlejo ga v' velike meſta, v' |
| Oče naš (1885): | lahko ne najdel. Štefan je hotel še očeta Arkimbolda z Alojzijem in Ano obiskati; zakaj mogoče bi mu ne bilo, svojo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | po Njih Prevzvišenosti premilostljivim gospodu gospodu KNEZU-ŠKOFU LJUBLJANSKE ŠKOFIJE ANTONU ALOJZIJU WOLFU v znamnje ponižniga spoštovanja in dolžniga počešenja od bogoslovcov |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | deželni poglavár pa našimu milostljivimu knezu in škofu gosp. Antonu Alojzju. (Dalje sledí. ) Zvezdoslovje. Pisano od M. Vertovca. Namen naših „Novic |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | zdravnik Dek... pa je rekel, da to ni res. 5) Alojzia Kaban je rekla, da je bila Ana pri raztelesovanju rajnce |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | spomladi. (Konec sledí. ) Oglas milostljiviga Ljubljanskiga kneza in škofa zastran Alojzjevša. (Dalje. ) III. Lastnosti mladenčev za prejemo v mladenšnico. V škofijsko |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | ne gre soditi, po kteri zdravilski postavi, po homeopatii ali alopatii naj bi zdravniki nauke dajali; le to vém, de mi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | vLjubljani mesca oktobra. Časnik „Mitth. d. Forstu. d. öst. Alp. ” piše o teh preskušnjah, da se je še 7 gojzdnarjev |
| Mineralogija in geognozija (1871): | v Alpah. Kakor premogovi tako imajo tudi triasni nasadi v Alpah drugačne lastnosti ko drugod. Ne samo petrografično se razloči alpinska |
| Mineralogija in geognozija (1871): | i. d. pričajo strategrafično enakost z onimi v bolj severnih Alpah. ” Že iz teh besedi previdimo, da ti skladi niso enolični |
| Mineralogija in geognozija (1871): | Pozneje preiskave so zahtevale še natančnejo razdelitev triasne tvorbe v Alpah in zdaj se navadno takole deli od zdolaj gori: Po |
| Mineralogija in geognozija (1871): | Dostavek. Trias v Alpah. Kakor premogovi tako imajo tudi triasni nasadi v Alpah drugačne |
| Mineralogija in geognozija (1871): | Škrilnik in peščeni tuffi. 6. Neskladasti apnenci. Zgornja trias v Alpah se navadno deli, kakor se vidi v gori navedenem pregledu |
| Mineralogija in geognozija (1871): | Gotovo je, da so najviše gore na zemlji, Himalaja, Ande, Alpe itd. tudi naj mlajše, t. j. da so se vzdignile |
| Botanika (1875): | zvonko (Soldanella) in kokorik ali soldatke (Cyclamen), kteri krasoté posebno Alpe; nadalje kuroslep ali mačjó nogo (Anagallis) in pijavčnico (Lysimachia). |
| Botanika (1875): | in semeni, kakor imber (Zingiber), citver (Curcuma Zerumbeth), in galgan (Alpinia Galanga), kterih korenike so dišeča zdravila; za zdravilo se rabijo |
| Zoologija (1875): | Allium 125. Alnus 130. Aloe stoletna 127. Alopecurus pratensis 118. Alpinia Galanga 127. Althaea offieinalis 149. Althaea rosea 148. Amaranthus 133. |
| Zoologija (1875): | šmarnica ali ilovščica (L. Tithys); podskalar (Saxicola) in pevka (Accentor alpinus). |
| Mineralogija in geognozija (1871): | Alpah drugačne lastnosti ko drugod. Ne samo petrografično se razloči alpinska trias od navadne triasne tvorbe na Nemškem, ampak tudi okamnine |
| Mineralogija in geognozija (1871): | pr. Ammonites Aon Münst. Halobia Lomel Wissm. , dvé za zgornjo alpinsko trias prav imenitni okamnini. |
| Mineralogija in geognozija (1871): | ampak tudi okamnine niso v obeh popolnoma enake. Prvi je alpinsko trias sistematično uredil F. vitez pl. Hauer. On je že |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Idee des Sturmgottes alles Schreckliche und Grausige verbanden und ihn als den Herrn und Urheber jeglichen Unheils ansahen; unzählbar waren ja |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | auf diese einen gewaltigen, vernichtenden Eindruck machen, und es war also natürlich, dass sie mit der Idee des Sturmgottes alles Schreckliche |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | semkaj sklicanih okrajev; kje pa stanuješ? “ „V okraji Alta semita. “ „Alta semita“ je bil pač en okraj mesta, pa po politični |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | nobenega danes semkaj sklicanih okrajev; kje pa stanuješ? “ „V okraji Alta semita. “ „Alta semita“ je bil pač en okraj mesta, pa |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | po politični razdelitvi ne po cerkveni; vendar mu odgovori Reparat: „Alta semita je pač v mojem okraji, ali ne spominjam se |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Kašmiru? ), in welchen wir uns die arischen Inden in jener alten Zeit zu denken haben, auf diese einen gewaltigen, vernichtenden Eindruck |
| Sacrum promptuarium (1695): | quidquid pauperi dederis, tu habebis: quod pauperi non dederis, habebit alter. Letu vſe poterdem s' tem kar berem od te bogabyezhe |
| Zoologija (1875): | 130. Aloe stoletna 127. Alopecurus pratensis 118. Alpinia Galanga 127. Althaea offieinalis 149. Althaea rosea 148. Amaranthus 133. Amoniak-gummi 153. Ampelopsis |
| Zoologija (1875): | 127. Alopecurus pratensis 118. Alpinia Galanga 127. Althaea offieinalis 149. Althaea rosea 148. Amaranthus 133. Amoniak-gummi 153. Ampelopsis 147. Amygdalus 157. |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | persabe kateri bo sedei storjan noi te S.S. besiede † agla † alto † lega † |
| Viljem Tell (1862): | To je, in davno bi že plazi bili Zasuli trg Altorf pod svojo težo, Ko bi tam gori v brambo gozd |
| Viljem Tell (1862): | Tretji prizor. Travnik pri Altorfu. Spredaj drevesa, zadaj visí klobuk na drogu. Razgled zapira hrib |
| Valenštajn (1866): | ko so rekli mu, Da v Beč ga pošljejo. Grof Altringar Pa mu dajal je srce, ako vse Odkritosrčno razodene. Oktavij |
| Valenštajn (1866): | ako vse Odkritosrčno razodene. Oktavij. Ali Pri vašem je gospodu Altringar? Čul sem, da v Lincu je bolan obležal. Kornet. Pri |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | družbi Perunovi. Tudi lastno ime Atval opominja na litvanskega boga Altvaros. Posebno pa še poznajo slovenske povesti Babo Lamo. Na gori |
| Kemija (1869): | niti na zraku niti v vodi, ako ga tudi razvročimo. Aluminijum ima v obrtnosti še gotovo lepo prihodnost, ker je ob |
| Kemija (1869): | kakor na pr.: lojevec, salovec, stivo, serpentin i. dr. 20. Aluminijum. Al = 13. Gostost = 2,56. Ta kovina sostavlja velik del zemeljske |
| Kemija (1869): | kajti zraven kremenice in apna sostavlja aluminijumov okis največ rudnin. Aluminijum dobimo, ako aluminijumov klorec z natrijumom razkrojimo, na isti način |
| Kemija (1869): | Alkohol etilov, Aethylalkohol, 471. Alkohol metilov, Methylalkohol, 474. Aloa, 490. Aluminijum, Aluminium, 417. Aluminiumoxid, aluminijumov okis, 417. Amalgam, 434. Ameisenäther, mravski |
| Kemija (1869): | Alkohol metilov, Methylalkohol, 474. Aloa, 490. Aluminijum, Aluminium, 417. Aluminiumoxid, aluminijumov okis, 417. Amalgam, 434. Ameisenäther, mravski éter, 451. Ameisensäure, mravska |
| Kemija (1869): | in se sveti kakor srebro. 1 funt velja 80 gld. Aluminijumov okis, Al2O3, tudi glinica imenovan, se nahaja v rudninstvu v |
| Kemija (1869): | velik del zemeljske skorje, kajti zraven kremenice in apna sostavlja aluminijumov okis največ rudnin. Aluminijum dobimo, ako aluminijumov klorec z natrijumom |
| Kemija (1869): | in apna sostavlja aluminijumov okis največ rudnin. Aluminijum dobimo, ako aluminijumov klorec z natrijumom razkrojimo, na isti način se dela tudi |
| Kemija (1869): | način se dela tudi iz krijolita, je rudnina sostavljena iz aluminijumovega in natrijumovega fluvorca. V vseh lastnostih je srebru jako podoben |
| Kemija (1869): | etilov, Aethylalkohol, 471. Alkohol metilov, Methylalkohol, 474. Aloa, 490. Aluminijum, Aluminium, 417. Aluminiumoxid, aluminijumov okis, 417. Amalgam, 434. Ameisenäther, mravski éter |
| Kemija (1869): | 471. Alkohol metilov, Methylalkohol, 474. Aloa, 490. Aluminijum, Aluminium, 417. Aluminiumoxid, aluminijumov okis, 417. Amalgam, 434. Ameisenäther, mravski éter, 451. Ameisensäure |
| Slate jabelka (1844): | priſhel s’ veliko shaloſtjo ſvojimu goſpodu ſvoje teshave potoshit; ali Alvarez ga je narpred vpraſhal, zhe ſe je s’ Bogam poſvetoval |
| Slate jabelka (1844): | terpé savolj pravize. « — Tako govori ſ. Vinzenz. Kadar je Pater Alvarez svedil, de je nekdo gerdo opravljanje soper njega naredil in |
| Slate jabelka (1844): | shelja, to je, do vezhniga svelizhanja. « — Tako piſhe modri Pater Alvarez. ˛S. Teresija je bila od lete reſnize perſerzhno preprizhana, in |
| Slate jabelka (1844): | ne pa od njega. « — Tako govori ſ. Teresija. Pater (ozhe) Alvarez, ſpovednik ſ. Teresije, je bil po krivim obdolshen velikiga greha |
| Slate jabelka (1844): | kakor na boshjo beſedo. « — Tako govori ſ. Vinzenz. Boshji ſlushabnik Alvarez je imel hiſhnika, ki je bil grosno ſkerbin sa hiſhne |
| Ferdinand (1884): | kar videlo, da mu je še le sedaj kot soproga Alvareca všeč in po volji. Cesar odpusti Alfonza, Ferdinanda in soprogo |
| Praemium sa male otrozhizhke (1810): | proſsili Pr. Kje? Od. U' tem ſvetim Ozhenaſhi. Fecit Franciscus Alvian, Parochus Runnensis. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | dobiti. Orjaška jigrača. *) Prevod iz nemškiga. Nidék je grad v Alzacji pravlici dobro znan, Višava, kjer je grad bil orjaški nekidan |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | jigrača za-te! — to bodi tí spomin. ““ Nidék je grad v Alzacji pravlici dobro znan, Višava, kjer je grad bil orjaški nekidan |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | bó k'malu vſe svęjdil, kar njegovo ęrbſhino, inu to perſhono am tizhe, katera je njemu to ęrbſhino sapuſtila. Kadar bo potle |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | rokami moli, Israelzi premagújejo; ko mu pa roke vpadajo, ſo Amalekitarji mozhnejſhi. Sa to ſta Moseſu v' molitvi Aron ino Hur |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | dopadliv ino prijeten dar. III. Kedar ſo ſe Israelzi s' Amalekitarji vojſkovali, jih je Josve v' boj peljal: — Moseſ je pa |
| Kemija (1869): | 474. Aloa, 490. Aluminijum, Aluminium, 417. Aluminiumoxid, aluminijumov okis, 417. Amalgam, 434. Ameisenäther, mravski éter, 451. Ameisensäure, mravska kislina, 462. Ameisenspiritus |
| Kemija (1869): | srebro raztaplja v sebi kovine, razen železa. Te raztopine imenujemo amalgame. Razredba kovin. Sledeča tablica nam kaže kovine razvrščene po posebnih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | And. Texter, ključarski mojster v Teržiču za decimalne tehtnice. 50. Amalja Thomann v Ljubljani za povojak umetno ponarejeníh cvetlic. 51. Matere |
| Sacrum promptuarium (1695): | Chriſto meditare, unde vel provoceris ad imitandum eum, vel ad amandum eum exciteris. Quanto enim ſe quiſque ei in virtutis imitatione |
| Sacrum promptuarium (1695): | ſignificatur produci dulcedinis mel per labores, & artes, quo omnia etiam amara dulceſcunt, divitibus, & opulentis omnia ſunt amara, & inſipida, ſed laboranti omnis |
| Sacrum promptuarium (1695): | ad apem. Et ſicut apes efficiunt mel, quo omnia etiam amara dulcorantur, ita per id ſignificatur produci dulcedinis mel per labores |
| Sacrum promptuarium (1695): | artes, quo omnia etiam amara dulceſcunt, divitibus, & opulentis omnia ſunt amara, & inſipida, ſed laboranti omnis cibus etiam malé conditus bene ſapit |
| Zoologija (1875): | 118. Alpinia Galanga 127. Althaea offieinalis 149. Althaea rosea 148. Amaranthus 133. Amoniak-gummi 153. Ampelopsis 147. Amygdalus 157. Anagallis 139. Ananas |
| Botanika (1875): | Atriplex). Tem blizo sorodnega reda je rudeči ščir ali trator (Amaranthus). 168 34. red. Volčini (Daphneae). To pleme nareja le edini |
| Sacrum promptuarium (1695): | Licet ille ad iracundiam provocent, & talia faciant, per qaæ mereantur amaritudinem, vos tamen nolite eis amaritudinis vicem reddere. Letu je ſturil |
| Sacrum promptuarium (1695): | talia faciant, per qaæ mereantur amaritudinem, vos tamen nolite eis amaritudinis vicem reddere. Letu je ſturil en Ajd Socrates, zhegar fazonetel |
| Sacrum promptuarium (1695): | Salamon. Anima ſaturata calcabit fauum, quæ autem eſuriens eſt, etiam amarum pro dulci ſumet. En dellauz slatku saſpi, kakor napoſtelo ſe |
| Valenštajn (1866): | so modre. Na prvem polji precej, dej, da vidim! Ponosna Amaconka jaše konja Čez mitre i vladiške palice, Klobuk na drogu |
| Pozhétki gramatike (1811): | ensadrúgima; perspective, isvidnoſt, epitome, sapopadik kratki, gomme, ſmola, guma: amazone, amasonka, korenjákina, monotone, enogláſen (: ROme Rim, je kratek:) 7. Dolgi ſo |
| Pozhétki gramatike (1811): | al nad e; piſhejo baïr ſdvráshiti, païen, nevérnik, aïen, ded, ambiguë, dvómen: ſizer bi to pſledno beſedo ambiguë na konzu ravno |
| Sacrum promptuarium (1695): | slatku shivejne imeti, rekozh: Vade ad formicam piger. Kir S. Ambros bere. Vade ad apem. Et ſicut apes efficiunt mel, quo |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | hudiga poshelenja, pomózh isvelizhanja, korenina miloſti ino podloga zhiſtoſti,“ ſv. Ambrosh govori. — Koliko poſta bi bilo tudi nam den denéſhen potreba |
| Življenja srečen pot (1837): | je korenina boshje miloſti ino je dno ſvete zhiſtoſti. “ (˛Sv. Ambrosh. ) ˛Sveti pôſt je tiſti isvelizhanſki moſt, po katerim ſo ſvetniki |
| Življenja srečen pot (1837): | bojí; nar vezhi zhaſt sa ſina, ki ſtariſhe zheſtí. “ ˛Sv. Ambrosh. 14. ˛Sv. Florjan. ˛Serzhen vojſhák sa boshje kraljeſtvo. Zhlovek ima |
| Življenja srečen pot (1837): | ojſterz) ſerditih buzheliz (zhibeliz). V' ſvoji shlahti je imel ſv. Ambrosh ſveto devizo ino muzhenizo ˛Sotero; nje je bil bolj veſél |
| Življenja srečen pot (1837): | in ſvoje gerdobe ſposnava. ˛Sliſhati, kako lepo Milanſki ſhkof ſv. Ambrosh pridigje, ga hodi tudi poſluſhat. Boshja beſeda ga v' ſerze |
| Življenja srečen pot (1837): | obdershati, in poſhtenoſt ljubiti, to je mladih lét lepota. “ ˛Sv. Ambrosh. 3. ˛Sv. Andrej. Ljubej isvelizhanſkiga krisha. Boga prav ſposnati, ino |
| Slate jabelka (1844): | samore. « — Pravi ſ. Franziſhk ˛Salesi. ˛Spominja vredno je, kar ſ. Ambrosh piſhe od ſvete devize Teodore. Leta deviza je bila savolj |
| Slate jabelka (1844): | Pomozhnik ob pravim zhaſu v’ teshavi. « — Tako piſhe ſveti uzhenik Ambrosh. S. Ignazi Lojola je enkrat v’ barki na morji bil |
| Slate jabelka (1844): | je kdo sareſ poſvaril, ſe mu je perſerzhno sahvalila. ˛S. Ambrosh je tudi navado imel, ſvoje prijatle proſiti, de naj ga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | pohujšanje, kolikor mogoče, popravim, Vam častitljivi, za domovíno goreči gosp. Ambrož odkritoserčno zaterdim, de me pràv zlo veselí, de ste v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | in ovsenik grudili, druge dežele pa si pogačo pêkle. Miha Ambrož, c. k. komisár v Smeledniku. Nekaj od davkov in v |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | volitvi je bil med 23 z 18 glasovi sopet g. Ambrož izvoljen za to, ker so njemu mestne zadeve nar bolj |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | posabil, kar je imel ſturiti, ſtury on po beſsędah ſvętiga Ambrosha ſvoj teſtament. Inu pèrvizh sapuſty on ſvojim ſovrashnikam eno pravo |
| Ferdinand (1884): | goste dobro kosilo. Stopivši v kuhinjo zapazi ondi vaškega zdravnika Ambroža. »Tega mazača moram pa, kakor hitro je moči, odpraviti iz |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | 1848 čistih 69,000 gold. prevdarjenih. (Dalje sledí. ) Odperto pismice gosp. Ambrožu. De po 16. listu Novíc bojè napravljeno pohujšanje, kolikor mogoče |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | kterih namen je, take neſrezhe polajſhati ali zlo odverniti jih. Ambroshizh. Ravno takó, kakor imamo bratovſhnjo ſ, Florijana, po ktéri ſe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | 1. Gosp. L. Aíchholcerju, fužinarju na Koróškim. 2. Gosp. J. Ambrožiču , fabrikantu omikalnikov za volno iz Ljubniga na Gorenskim. 3. Gosp. |
| Astronomija (1869): | ravno četrti del kroga, tako n. pr. stoji nad kotom amc četrti del kroga (četvrtec) op. Da je tu velikost kroga |
| Astronomija (1869): | 180 stopinj razdeljen, Ko bi hoteli ž njim meriti kote amc, amf, cmf in gmb, trebali bi le prenašalec tako polagati |
| Astronomija (1869): | bi brali na polokrogu število stopinj. Tako najdemo, da ima amc 90 stopinj, da je toraj prav kot; amf = 135 stopinj |
| Astronomija (1869): | ali teme. Tako ste am in cm kraka celega kota amc. Če dalje te štiri kote, ki ležé okoli točke m |
| Astronomija (1869): | da je kot a' m' c' manji od pravega kota amc, kot a' m' d' pa veči od pravega kota. Vsak |
| Kemija (1869): | 490. Aluminijum, Aluminium, 417. Aluminiumoxid, aluminijumov okis, 417. Amalgam, 434. Ameisenäther, mravski éter, 451. Ameisensäure, mravska kislina, 462. Ameisenspiritus, mravski cvet |
| Kemija (1869): | Aluminiumoxid, aluminijumov okis, 417. Amalgam, 434. Ameisenäther, mravski éter, 451. Ameisensäure, mravska kislina, 462. Ameisenspiritus, mravski cvet, 462. Amil, Amyl. Amin |
| Kemija (1869): | Amalgam, 434. Ameisenäther, mravski éter, 451. Ameisensäure, mravska kislina, 462. Ameisenspiritus, mravski cvet, 462. Amil, Amyl. Amin étilov, 478. Ammoniak, amonijak |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | dokler ti naſhe proſhnje, naſhe sdihvanje, naſhe vpitje ne vſhliſhhiſh. Amen, |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | tudi tam gori v' tvojim krajlęſtvi na vęzhnu vkupej veſselili. Amen. |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | smert stverov: viemeni Boga ozheta † inv sina † noi svetiga † Dvha Amen. TA 14. KAPITL. Spet an skvshan shtvk sa sorashenzhe, da |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | bom pegerom viemeni Boga ozhetha † inu sina † noi Svetiga Duha † Amen Konz Konz |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | inu natalesu: ujemenu Boga ozhetha † Boga sina † inu svetiga Duha † Amen. povei: al poveita: zhei so ti dnarji skriti al zhei |
| Praemium sa male otrozhizhke (1810): | Od. Tu bo ſhe le tamkej v' nebeſhkim kraleſtvi Pr. Amen ? Od. De bi le nam taku godilu, kokor ſmo proſsili |
| Blagomir puščavnik (1853): | ljudstvo: ”Bog bodi hvaljen zdaj in na vse večne čase. Amen. ” — Čez tri dni prosi in sili Miroslav svojega očeta, da |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | me, de ne bom nikoli nehal s Tabo sklenjen biti! Amen. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | ptujca. „Huš, huš, huš! Hvaljen bodi Jezus Kristus! ” „Na veke Amen! ” odgovorimo in se prekrižamo. Popotnik je bil sivoglav dolgobradec, pravi |
| Sacrum promptuarium (1695): | katera seſht mill dolh, inu vſelej ona je hotela rezh Amen. Ta ſedma je leta Neopolitanarza, per katari ſim malu zhaſsa |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | s svojo lastno roko zamečejo. To, prijatli, je gotovo, kakor amen v Očenašu, in kdor ne verjame, naj gré, da se |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | vstalo iz svojih stolov in s tem enoglasno izgovorilo svoj „amen”. Dufour je bil za višjega poveljnika, Freiherose pa za glavarja |
| Gozdovnik (1898): | francoski Men-ruž, pri Američanih (jenkijih) Red-bend, pri španski govorečih srednje Američanih pa Mani-sangriente; mladi, imajoč Indijanko za mater, se je v |
| Gozdovnik (1898): | svoje posebno ime. Staremu je bilo ime francoski Men-ruž, pri Američanih (jenkijih) Red-bend, pri španski govorečih srednje Američanih pa Mani-sangriente; mladi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | je šlo za Božjo ^nado; -- luna mora te dni le Amerikancam svetiti; — černa tama zakriva vse, de ne vidiš nič več |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | pokasali: kaj pridnoſt, zhlovéſhki um in obertnoſt ſtoriti samore. Sakaj Amerika, tiſti veliki del ſvetá, v kterim naſh goſp. Pirz shiví |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | konec ne bo začetku primerin — Afrika je vse drugače ko Amerika. S tem pa nočem, Bog vari, vse hvale vredne serčnosti |
| Mineralogija in geognozija (1871): | Ogerskem in v Sedmograškem gaje nekoliko. Izhodna Indija pa, južna Amerika (Brasilija, Peru, Chili, Kalifornija) in Ural so bogati kraji radi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1882): | Občni zbor kranjske kmetijske družbe dne 23. nov. 1881. (Dal. ) — Amerika našim poljskim pridelkom sila nevarna. (Dalje. ) — Česki kralj Karol I. |
| Robinson mlajši (1849): | kakor ste ji, otče popisovali. Ljubor. Ino je tude iz Amerike prišel. Stanislav. Véš da, Francisk Drake ji je iz Amerike |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | rojen Semčan, od kteriga so predpredlanjske Novíce nekaj povedale, iz Amerike domú. Kmalo po novim létu se misli spet nazaj v |
| Robinson mlajši (1849): | Amerike prišel. Stanislav. Véš da, Francisk Drake ji je iz Amerike prinesel; — To pak je le neumno bilo, da ga Robinson |
| Botanika (1875): | klajo. Sem ter tje po Evropi se sadi iz južne Amerike prinešen mad (Madia sativa), kterega semé daje vkusno olje. Tudi |
| Zoologija (1875): | se videvajo pogostoma živahne ptičice roda manakin (Pipra) iz južne Amerike. Črne so in živo rudeče lisaste. Lepa pomarančasto rumena kokica |
| Botanika (1875): | ga iz nekterih otokov in iz nekterih mest suhe južne Amerike, kjer skorej nikdar ne dežuje. Tam so v pretečenih stoletjih |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | 3. Hybrida Riparia X Rupestris (Jaeger), izvirajoč iz Amerike in pridelana 1889 v Bordeauxu, za malo barvana apnena zemljišča |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Goſpoda Baraga). Naſh roják, zhaſtitljivi miſionar , Goſpod Baraga je v Ameriki katekisem sa ſvoje ljube Indjane v njih jesiku ſpiſal in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Glejte, kaj zhloveſhka umnoſt in saſtopnoſt perpraviti samore, — po sgorni Ameriki ſo shelesni koleſniki zhes vſe deshele rasproſteni, in tam nobena |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | goſpod Franz Pirz, Miſijonar per Divizi Mariji na Michiganſkim, v Ameriki, je piſal: I. kaj v Ameriki s smersnenim krompirjem ſtorijo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | častitiga duhovniga gospoda, Franc Pirca, kteri zdaj deleč, deleč v Ameriki nevernike v kristijanstvo napeljujejo. Poznal sim jih na Belipeči gospod |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | posuli, dežele razdjali, ljudí in živine na tavžente pobili. V Ameriki je potres neko mesto z novim jezeram v popred lepi |
| Robinson mlajši (1849): | vsej bar do ktere druge Evropejske osade — selitve — naselbine v Ameriki poplavi; da si ravno bi to nevarno biti moglo, da |
| Robinson mlajši (1849): | mogel. Gde je popràvem — ali na suhi zemlji gdè v Ameriki, alipak le na kterem ostrovi, še dozdaj ni vedel. V |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | ima eno nogo na nemški meji, drugo v Kini in Ameriki — segaje od belega do černega morja. Tu solnce nikoli ne |
| Zoologija (1875): | rudeče lisaste. Lepa pomarančasto rumena kokica (Rupicola) živi v južni Ameriki. Neprimerno velik kljun z nasajenim rogom imajo kljunorožci (Buceros) v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | poſlal. Natiſnen je in nekaj bukev ſo shé tudi v Ameriko poſlali. Ta katekisem ſe po Indjanſko imenuje: Géte Dibadjimovin gaie |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | speljal, iz Tersta ga bo pa pa morji domú v Ameriko poslal. On pravi, de bo vsak bokal vina do doma |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | domú. Kmalo po novim létu se misli spet nazaj v Ameriko podati, kjer mu pràv dobro gré, tako de voši svojimu |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | hočejo z veliko slavo sprejeti; potem se bo v severno Ameriko podal. Turška vlada je s tem, da je Košuta in |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | kterega se žito iz Odese in moka iz njega v Ameriko vozi, Lloydova strojnica, več svečnih fabrik in poslednjič gotovo tudi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | iz narodnega sovraštva od teh tako černo večkrat popisane kot Amerikanci od Španjolov — so naj manj se udeležile evropejske omike, overane |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | pet. — Vsaki dan je gotovše, da se bote angležka in amerikanska vlada spet sprijaznile in da za vés razpor bo le |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | Semču ne mogel za-nje ne kruha, ne tobaka kupiti — same amerikanske cekíne. Zavoljo tega je mesca listopada v Terst šel, de |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | grajſhinſki vlaſtnik in tovarſh té drushbe, je podaril nekaj ſemena amerikanſke péſe (róne), od ktere pravijo, de je polna zukreniga ſóka |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | te kje Lama Baba ne zgrabi”. (Dalje sledí. ) Smešnice. Nek amerikansk časopis naznanja sledeče: Vročina je bila pri nas tako velika |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | Naj imenitniše fabrike mesta so naslednje: Fabrika za svinčene obličke, amerikanski mlin, za kterega se žito iz Odese in moka iz |
| Zoologija (1875): | kakor roža, samo rep in perotnice so črne. Potem tudi amerikanski trupial (Cassicus), ki svoje dolgo mošnjasto gnjezdo obeša na tenke |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | molitviz morash 3 barti adn sa drvjim poshebrati: kader bosh amert unka poshebrou te 6 molitvizoa: 3 ozha noi 3 obomarje |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | ozhash proshenja je frei poſtavlana. Jas te she amert monam de vjeshvshavam jemenu sazhni inu ujemenu mathare boshije: Tvoja |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | ozha inu zhe: noi vero noi molitvo od mathare boshje amert poshebrash. Alpa v 8 dnieh kna bosh she sadvebov pa |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | nasakobart ozha inv zhesh noi vero natu pa amert od matare boshje to molitov. Merkei da saky den 3 |
| Astronomija (1869): | nad njimi ležeči lok osmi del kroga, in topi kot amf je enak poldrugemu pravemu kotu, ker je nad njim ležeči |
| Astronomija (1869): | stopinj razdeljen, Ko bi hoteli ž njim meriti kote amc, amf, cmf in gmb, trebali bi le prenašalec tako polagati, da |
| Astronomija (1869): | da ima amc 90 stopinj, da je toraj prav kot; amf = 135 stopinj, da je toraj top kot; da je fmb |
| Mineralogija in geognozija (1871): | za v zid. Ti apnenci hranijo v sebi ostanke mnogih amfibij, tičev in. sesalk in v pesku, ki je precej za |
| Zoologija (1875): | Presna mišica ima 77 odstotkov vode. Mišice sesavcev, ptičev in amfibij so rudeče, ribe imajo pa bele mišice. Pri brezvretenčarjih so |
| Zoologija (1875): | je samo vklenjena v sklepne jamice pod senci. Pri pticah, amfibijah in ribah obstojé čeljusti iz več kosov, ki so pa |
| Mineralogija in geognozija (1871): | čez 800 vrst) že v starih skladih notri do najnovejih. Amfibije zastopajo po malem žabam podobne živali in kače, po večem |