grešati grevati grevinga grimati grint grit grizek grnec grobišče grobokop gromovit grozdič grozepoln grozoviten grozovitež grozovitost grtanec gruden gruditi grunt gruntanje gruntati guauten guč guča gučati gumet gumilak gunjac gvalt gvaltno gvana gvant gvantan gvantati gveran gverilo gvircati gvirec
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | za sedánje potrébe, o védah in umah (Kunst und Wissenschaft) gréša, se mu lehko brez uraze in uime po slovničkih pravilih |
| Sacrum promptuarium (1695): | grevaio, inu grimaio, ali vſhe prepoſnu, kadar mazhiku v' uſta prideio |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | kader ſim N N. Letji pak, inu vſi moje grehi grevajo mene is zeliga ſerza, inu oblubim s'boshjo pomozhjo ſe |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | reshalil (kader ſim NN.) Leti pak , inu uſſi moji grehi grevajo mene is zeliga ſerza, inu oblubim s'boshjo pomozhjo ſe |
| Sacrum promptuarium (1695): | inu she polek rogatiga ſturila: Juri ſe je grimal, inu greval, de ſvoje Starishi nej bugal, ter s' ſvojo shkodo je |
| Sacrum promptuarium (1695): | lete premishlovali, inu te lepe nauke dershali, gvishnu ſe nebote grevali, sakaj bote dobru na dushi imeli, katiru vam daj Bug |
| Sacrum promptuarium (1695): | ſpal, oſsel sazhne miſslit na ſvojga perviga Gospodaria, inu ſe grevat, de od njega je prozh shal, inu dokler ſe je |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | veſsélit': Vonder ne tokú, de b' mé Imel na ſtaroſt gręvat'. |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | veſelit': Vonder ne takú, de b' mé Imel na rſtaoſt gręvat'. |
| Ta male katechismus (1768): | je en zhlovek po S. Kerstu sturil. Kaj je napopolnema grevenga? Kader je meni ſhov, de sem greshil, al ne is |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | se namisle pobulshati, nasme tudi nezh upati, ſakaj le sama grevenga en take velik lon ima, terdovratnoſt pak svojo shtrafengo. Uſſe |
| Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800): | LIII. PESM. Od boſhjeh zhednoſt te Vire, Vpanja, Lubeſne, grevenge, inu naprejuſetja. Bug jeſt virijem, * um podverſhem, * tud’ s’ jeſikam |
| Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800): | 174 LIII. Od boſhje zhednoſt te Vire, Upan- ja, Lubesne, grevenge, inu naprejusetja. 178 LIV. Katira ena brumno dusho uzhy: v |
| Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800): | teh hvalneh, inu duhovskeh Pesm so njegove ozhy solſe te grevenge tozhile, inu meni je blu dobru per njeh, prizhuje sam |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | naskerbni per spraſhuvainu naſhe veſti, naobzhutlivi per obudeinu te svezhirske grevinge. Saturei, o Goſpud! na bodi zhes naſho vtraglivoſt taku stoshen |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | shaloſt inu britkuſt naloshili, mi pa obene shaloſti, obene prave grevinge zhes tiſte nimamo, kyr bi mogli kervave ſouse zhes tiſte |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | is mojih ozhy vy isvelizhanſke ſolsę tę nar bôl shive gręvinge inu pokóre! tezíte inu smęſhajte ſe s'tęmy kryvavimi ſragami |
| Ta male katechismus (1768): | mogl ſraven dijanja te vire, upanja, inu lubeſne tudi popolnema grevengo zhes uſſe svoje grehe obuditi, inu S. Kerst ſhelleti. Se |
| Sacrum promptuarium (1695): | grevaio, inu grimaio, ali vſhe prepoſnu, kadar mazhiku v' uſta prideio, poprei, poprej |
| Sacrum promptuarium (1695): | vſe ſalebala, inu she polek rogatiga ſturila: Juri ſe je grimal, inu greval, de ſvoje Starishi nej bugal, ter s' ſvojo |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | rano poklada in vsaki dan ponavlja. XXXIX. Poglavje. Garje ali grint. Na koži, zlasti na čelu, na vratu, na herbtu, po |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | sicer boš iz njih žulje napravil. XXVI. Poglavje. Garje ali grint. Garje ali grint izvirajo pri postarni živini iz prepičle kerme |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | njih žulje napravil. XXVI. Poglavje. Garje ali grint. Garje ali grint izvirajo pri postarni živini iz prepičle kerme, ali iz popačene |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | gorkim lugom odmivati. Ako se zdaj tu ali tam ostanek grinta zapazi, ga je treba zopet mazati. Kedar garje iz spridene |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | garje pri mladi in stari živini. Torej je pri ozdravljanju grinta na vzrok bolezni treba paziti. Ako garje pri odrašeni živini |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | majnſhi pak je sa en zheterti dęl krajſhi. Hęlze al grit te kliue pak je is roga, okoli 5 zol dolg |
| Zoologija (1875): | po krivem imenujejo mravljinska jajca. Za obrambabrizgajo mravlje neki grizek sok, namreč mravsko kislino. |
| Robinson mlajši (1849): | hobli), kladiva, železa, žreblji, noži, škarje, igle; etu opet lonci — gernci, sklede — mise — bljuda, okrožniki — talerje; žlice, kleši, mehi, ročke — buče |
| Mlinar in njegova hči (1867): | kaj tacega ne pripovedujem rad. Pri tacih rečeh mora krščanski grobokòp lepo na svojo lopato gledati. Meta. Pomozi Bog, kdo bi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1873): | V vseh prostorih prepolno gledališče je tudi to priznalo z gromovito pohvalo, ki so jo igralci in igralke tem bolj zaslužili |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1876): | vojaška (z dovoljenjem divizijskega poveljništva v Trstu). Ploskanje je bilo gromovito; ponavljati je bilo treba dvoje kosov, „Domovini” in (Zajc-ev) „V |
| Kuharske Bukve (1799): | maſelz vode sraven; operi eno libro lępih odbraneh jagod rudęzhiga grosdizha, puſti de ſe na reſhetzi odtezhejo, smęſhaj jeh med zuker |
| Kuharske Bukve (1799): | bísenovga mehurja, savri na sherjavzi, inu deni hladít. 177. Rudezhe grosdizhe vkuhati. Deni ſtólzheniga zukra eno libro v' męſingaſti kotlizh, en |
| Blagomir puščavnik (1853): | bilo takrat pri serci, si znate misliti, ljubi Nikolaj ! — Ta grozopolna noč mi je še vedno kakor strahostudna prikazen v spominu |
| Deborah (1883): | Ana. Kaj govoriš? Jožef (zakrije obraz). O grozopolna kletev! Ana. Le ena kletev enega človeka Je bila, blagoslavljalo |
| Valenštajn (1866): | dalje, ni Umaknoti se nej so mogli v britkej Tesnobi grozopolnej; renski grof Zdaj vodii zakliče, naj udá Pošteno v dobrem |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | ino bo perpeljal ſhtevilo vſih isvoljenih duſh. Té bo tajiſti grosoviten glaſ, od kateriga ſv. Hironim govori: „Naj shé jém ali |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | vaſ nizh pred hudim ne obvarje, naj vaſ plaſhi ſaj grosoviten sodni den; ako vas k pobólſhanju nobena rezh ne oberne |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | ſodniga dné. Veſél je bil pervi prihod Jesuſa — vſmileniga odreſhenika; grosoviten bo drugi prihod — ojſtriga ſodnika, kakor nam gapopiſuje deneſhen ſv. |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | pregréhe, na levim ſkuſhnjavo, od sgorej ojſtriga ſodnika, od ſpodej grosoviten brésdn, od snotrej shgezho vést, od svunej gorezhi ſvet. " (˛S. |
| Življenja srečen pot (1837): | Sa njegove vuzhenoſti ino ſvetoſti del ſo ga maſhnika shegnali. Grosoviten pomor je tiſti zhaſ po Rimi bil, ino nevſmilena kuga |
| Življenja srečen pot (1837): | pridigváje obhodil, ino poſlednizh v' Rimi ſvoj apoſtolſki ſedesh poſtavil. Grosoviten kervolog (tirán), hajdovſki zeſar Nero, vkashe ſvetiga Petra ino Pavla |
| Življenja srečen pot (1837): | ga pláſhijo po nozhi, hude miſli ga ſtráſhijo po dné, grosoviten zherv ga grise, ki ſe vmoríti ne da; v' perſah |
| Življenja srečen pot (1837): | dokler bi véro satajil; pa tudi on nizh ne opravi. Grosoviten ozhe poſkuſi nedolshniga mladenzha v' grêh sapeljati, ino rezhe neſramnimu |
| Življenja srečen pot (1837): | revnim kraji Marija boshjo déte porodí, Jesuſa isvelizharja vſiga ſveta. — Grosoviten Herod mladimu otroku po shivlenji ſtreshe, ino ga ſklene vmoriti |
| Štiri poslednje reči (1831): | sa greſhnike poſlednja ali velika ſodba. Kader bo priſhla tiſta grosovitna ſtraſhna ura, de ſe bo ſvet h' konzu blishal, kteriga |
| Življenja srečen pot (1837): | ſe pomahomedanil. Teshko je ſv. Vinzenz na polji delal, sakaj grosovitna vrozhina je v' tiſtih krajih; alj vſe je voljno ſtoril |
| Življenja srečen pot (1837): | bo vmorjen. ˛Svetiga mosha ne premaga ſladka obljuba, ne vſtraſhi grosovitna shuga; perpravlen je sa Jesuſa vmreti, ſvoje domorodze v' pravi |
| Življenja srečen pot (1837): | dopolni, in pred ſovrashnikam beshí. ˛Sv. Florjan ni tega ſtoril. Grosovitna zeſarja, Dioklezjan ino Makſiminjan, vkasheta ojſtro kriſtjane ſiliti, naj satajijo |
| Življenja srečen pot (1837): | deshelo podál, kjér je ravno tiſti zhaſ v' nekih meſtah grosovitna kuga morila. Ta ſtraſhna ſhiba ſe per naſ vezhdel le |
| Življenja srečen pot (1837): | ji ſtraſhni sverini otél. Ali veſh mladenzh, kaj to pomeni? Grosovitna svér je pregreha, ino tvoja duſha lepa, mlada deviza, Jesuſova |
| Štiri poslednje reči (1831): | je dajalo tako ſerzhnoſt, de ſo nar ſtraſhnejſhi martre in grosovitne bolezhine s' veſeljem preterpeli, in ſo is ljubesni do Jesuſa |
| Življenja srečen pot (1837): | ſrezhniga pota vſe ſvoje shive dni imel ne bo. V grosovitne globozhine bo padil, vſe ſvoje premoshenje sgubil, ino peklenſki ſovrashnik |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | pomoč zoper hudo kugo, ktera kjer koli se prikaže svoje grozovitne moči še dan današinj zgubila ni. Z veseljem tedej nosijo |
| Štiri poslednje reči (1831): | ſim s' njo divje sverine, medvede in leve premagal, tudi grosovitniga velikana Goljata ſim pobil, pa kaj bo ta mozh meni |
| Življenja srečen pot (1837): | ne more; on naſ bo tvojim levam branil. “ — Ispuſtijo ljutiga grosovitniga leva (oroſlana), alj vleshe ſe kak krôtek kushej k' nogam |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | poti v' ſvojo domazho deshelo, ino boshje dete ni priſhlo grosovitnimu kervologu v' roke. II. Kar ſe je deneſhni prasnik goditi |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | tamkaj oſtani, dokler tebi nasaj ne porezhem. “ — Odiſhel je Jesuſ grosovitnimu kralju, Herodeſh ni mogel boshji pravizi vjiti. Od hude veſti |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | terdi, ſhpotlivi lęjſs ſvoje ſmèrti doli vlęgèl. Ali pomiſlite! ti grosovitni trinogi, ne porajtajo vezh na obenu vſmilenje. Ony ga nevimilenu |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | meſtize Betlehem isvoljen kraj Meſijoviga rojſtva; ino mahoma ſklene njegovo grosovitno ſerze, Odreſhenika shé v' sibeli vſmertiti. Svetim trem kraljam rezhe |
| Fabule ino pesmi (1836): | bi vbogi thor shivél, Zhi ne bi ba preguzhil; Pa grosovitno ſmert je mel, Da v’ têmi ne je muzhal. En |
| Življenja srečen pot (1837): | Jesuſa napuhnenmu mladenzhu ni dopadlo. Veſ ſerdit v' ſvojim ſerzi grosovitno miſel ſklene, véro v' Jesuſa satréti, ino vſe njegove uzhenze |
| Divica Orleanska (1848): | ure Po potu mim gredé sim tukaj vidil Sedeti dolgo grozovitno ženo. Iz gub debelih beliga obleka Mi je nasprot moléla |
| Valenštajn (1866): | hišnik. Prejšnja. Gordon (se vrže mej Butlarja i prišleca). Ne, grozovitec! idi Čez moje truplo, nadživeti jaz Te groze nečem. Butlar |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | kar penil od jeze, rotil je in preklinjal viteza. „Ta grozovitnež edini je kriv najine nesreče. ” Stari grešnik Lupo ni hotel |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | kaj meča na svetu. ” Slovenci niso med kerpkostjo in med grozovitnostjo zadosti razločka delali. Katere so premagali, so jih tudi neusmiljeno |
| Robinson mlajši (1849): | na — nj regnol. Mislil si je, da ga uže za gertanec popoda, ino je zavpil: O moji ubogi starši! ”— ino brez |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | de „bo čudo. Vreme bo sploh zdravo. ” — Kmetovski pregovori za Gruden. (Gruden ima 31. dni. Solnce stopi v znamnje divjiga kôzla |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | bo čudo. Vreme bo sploh zdravo. ” — Kmetovski pregovori za Gruden. (Gruden ima 31. dni. Solnce stopi v znamnje divjiga kôzla. ) Lepo |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | leden, luti, brezen, traven, cveten, červen, lipen, serpen, rujen, listopad, gruden, prosinec. 3. Gospod B. Potočnik je tudi 12 takih metuljev |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | če bode sreča mila državnopravni opoziciji v različnih deželah, mesec gruden pogrudi dunajski državni zbor, — al to se ni zgodilo. Siloviti |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1881): | dnevi decembra meseca preteklega leta, ki je bil ustavovercem res gruden njihove mnogoletne veljave. Če je grof Taaffe dozdaj tako postopal |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | GRUDNA OPRAVILA. Na poli vodo is niv spuſhat, deſhevno vodo pa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | teh dnéh hudo prestrašeni. V nedeljo pred Božičem 21, dan Grudna po pol deseti uri v noči je hud potres čuječe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Oesterr. Lloyd. ) Dopisi iz raznih krajev. *) Od štajarsko-krajnske meje 27. Grudna 1845. Ko željite zvediti, kakošna de je na Štajarskim z |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | zernje posamezno ali odštétiga broja korún. S. Iz Radgone 29. Grudna 1845. Vi Želite zvediti, ali se kje na Štajarskim gnjiloba |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | Ogerskim, zraven tega pa tudi slavni pesnik, so 8. dan Grudna pretečeniga mesca z velikim praznovanjem peli drugo novo mašo, kér |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | vse te pohištva pri Graški družbi sv. Florijana zavarovane. 18. grudna ste v Polhovim Gradcu pogoréle 2 kajži, en mlin in |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | maširajo vsaki dan naši bratje Horvati dobro oboroženi. 20. dan grudna jih je do 1000 mož samih Otočanov mimo nas marširalo |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | odstopiti in Frankobrod zapustiti. — V Terstu je bilo 19. dan grudna slovesno okinčanje 4 vojakov s srebernimi svetinjami, ki so se |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | splohne potrebe, mislim, de nobeden ne. — (Dalje sledí. ) Dopisi. 30. grudna 1848. (Iz Celja. ) Tudi pri nas in na deželi srebernine |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | toku to shlęhtnu ſe sna poſsękati, velkiga je bolſhi v' Grudni, inu v' Proſenzu , kader Meſsez doli jemle, poſękati. Shivino, katęra |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | mu je njegovo drevje ljubo. — Glejte, ſhe v liſtopadu in grudnu ſe samorejo te goſenze tako nar bolj satérati! (Dalje ſledi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | meſzu Liſtopadu, zhe ni prav merslo, tudi ſhe v meſzu grudnu svezher v mraku okrog drevja leta. Metuljke ali babize nimajo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | dež, rodovitno leto. — Mnogo dežja v Kozopersku; mnogo vetra v Grudnu. — Kadar da Kozopersk veliko mraza in vetrov, se bo Prosenc |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | sosedje in voznína bo le mala. Kmetijſke opravila v meſzu Grudnu. Ako ſe voda na njive ali travnike istéka, in morebiti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | de bi vi na zadnje le ostanjke dobili in ovsenik grudili, druge dežele pa si pogačo pêkle. Miha Ambrož, c. k. |
| Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800): | Evangelium. Is tvojih vuſt vún pride Svęt Evangelium: B2 Na grunt letá ſe ſnide Od naſs Chriſtjanov vum; (Modróſt naſs ſama |
| Slate jabelka (1844): | ohranimo; sakaj snano je, de kadar ſe per kakim sidanji grunt in ſtreha dobro ohranita, je vſe sidanje dobro ohranjeno. « — Tako |
| Slate jabelka (1844): | zhednoſt in duſhni mir dodelí. »Ponishnoſt in ljubesin ſte kakor grunt in ſtreha per hiſhi; perva je nar nishi, druga nar |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | vſselej neſtanovitna. Spomladanska Setv. Aku je Jezhmen na friſhne, dobre grunte, inu sa zajta ſeján, ga bodi doſti, na peſhnate, inu |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | ne jeſti. VELIKEGA TRAVNA OPRAVILA. Na Poli Prahe gnoijo, debelle Grunte ta pervikrat, te ſuhe pa v' druge preorati; is vulz |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | lęzha, grah, ſishóv, inu ta druga Shozhiva jima na puſte grunte sejana biti, de savolo mozhe negnve, inu na podzvita. Jezhmen |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | de Spomlad vſsaki dan deshuje, toku Shozhivo ſei na tenke grunte, ſizer sraſsejo toku velike, de polega, zhe pa bode po |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | bi snal ſpraviti? Jeſt ne govorym od tęh, katęri imajo grunte sa obdęlati, hiſho sa vishati, otroke inu poſle sa podvuzhiti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | miſlil, de je vſe popolnoma narejeno, pa je vender per gruntih ſhe smerej kaj sa poboljſhati; le dobro poiſhi, in preglej |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | mosh; poleg tega tudi dober goſpodar. Rasun ſvojih trojih semljiſh (gruntev), ktere ſi je po umnim in ſkerbnim goſpodarſtvi ſilno veliko |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ali tudi mras rasmetani poginejo. Skuſhna ni teshka, gnoj na grunti ni od ſhkode, zhe tudi zhervov ne sklizhe. Loshi je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | odpovedal (aufkündigen), bojo marsikaj lože poravnali in zboljšali pri svojem gruntu. Znabiti, da bo kdo rekel, da je to nevarno, ako |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | Hodi ſa mano. XVII. POSTAVA. Vira je tega zhloveka narterdnejshe gruntanje. 1 Karkol sem jeſt sturila, tu je na viri stallu |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | je miloſtiv, de se le tvoje upanje v' pravi pokuri grunta. Kedur se namisle pobulshati, nasme tudi nezh upati, ſakaj le |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | pokojo oduesani biti inu tu jas vam sapouiem per tomi guautnomi inu nai mozhneishomi jemeni boshjomi inu pertomi nai vishomi buegi |
| Fabule ino pesmi (1836): | 14. ˛Sivez ali ſrezhna podloshnoſt - 23 15. Vura ali reſnizhen guzh - - - - - 28 16. Paſtirínka ali ſlepi ſlarſhi - - 30 17. Rak ali |
| Fabule ino pesmi (1836): | sidara dá ſe vun: Ptizha ne narédi klun, Tak ne guzh sidára. Tiſhlar je, da njemi par Nej’, je bil no |
| Fabule ino pesmi (1836): | ſe bojím, Lashliv’ga guzha kriva; Pa gda guznim, reſnizhen guzh Je moj, da mam od ſonza luzh: Na njo ſe |
| Fabule ino pesmi (1836): | s nebéſ pride shegen k’ nam. « »»Hénjajte! nori je vaſh guzh; Drashite nam naſh sharek shuzh: Mén’te, me ſtare pzhele |
| Fabule ino pesmi (1836): | to, ˛Si iſhi drugo ſêlo. « ˛She medved prav ne ſklene guzh, She vuſta odpre vrana: »»Kaj, mermrek! kaj ti vushge shuzh |
| Fabule ino pesmi (1836): | ravno v’ poshêleni vuri obéda Priſhluta liſiza, ho vrana vgledi. Guzh sazhne sdaj prasni no hvale ne ſhpara: »Posdravleni bodi, ptizh |
| Fabule ino pesmi (1836): | Da nem’rejo prebíti: O pojd’mo! je vſeh eden guzh, Tá k’ hraſti ſe hladíti. Pod toboj v’ ſenzi vſi |
| Fabule ino pesmi (1836): | pri pezhi en kmet ſedejozhi, S’ vuſtmi no s’ ózhmi guzh poſluſhajozhi, Sdêhne: Sdaj vôdo je dobil moj mlin. Junze bom |
| Fabule ino pesmi (1836): | ſhpotarke klati, Da ne b’lo k’redi pſa? « Poſluſha guzh liſíza, Katéra priſhla je, Potroſhtat’ ſvoj’ga ſtriza, Ker vmrét |
| Fabule ino pesmi (1836): | Kaj on tém’ délavzi Vterga, dá ſhkertavzi« Nevoſhlivoſt naſnava Take guzhe njemi. Néki doſti kruha ma, No ſhe vezh zhé meti |
| Fabule ino pesmi (1836): | Tak pitaj mlade lúdi. «« Pa medved, ne navajeni Poſluſhat’ shenſke guzhe, Popréjme hraſta s’ tazami, ˛Se gor na véjo ſuzhe: Do |
| Fabule ino pesmi (1836): | naj dvú lashe? «« Tak ſonzhna rezhe k’ turnovſki, No k’ guzhi to priſtavi: »»Jas, kel’ko vur mam kasati, Snam, da |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | pravijo, kakor de bi to delo kaj ne pomagalo. Drugi gučajo, kakor de bi zdej ljudjé zastran vpeljanih osepenc poprej mèrli |
| Fabule ino pesmi (1836): | V paradishi pervokrat Guzh je bil od kruha. Bog je guzhal tiſtokrat Adami na vuha: Semla kruh dala bo, Zhi boſh |
| Fabule ino pesmi (1836): | posvali mene Dneſ pred ſé: Vſe, kaj bom pred vami guzhal, Je tak gviſhno, kak mam pluzha No ſerzé! Dekle faroſhke |
| Fabule ino pesmi (1836): | pokopal. «« Blódi Pamet, no gré, gdo vé, kódi — »»Prevezh — prevezh guzhal ſem. «« »»Tel’ko, Paſko! ti ſhe pravim: Od bolesni zhi |
| Fabule ino pesmi (1836): | leshí Predertih, no perhníjo, Da zhréva ’s njih viſíjo. « Tak guzhí, drémle no saſpi. K’ neſrezhi krivez piſhe sdaj; En shelod |
| Fabule ino pesmi (1836): | ſtêſal doſti dóg, No na miso vergel ’s rok; Prav guzhí, ne lashe. Sa sidara dá ſe vun: Ptizha ne narédi |
| Fabule ino pesmi (1836): | kaj ſhpeha melo No maſtí? Milo Martin je sdihava, Ne guzhí. Puna miſli mu je glava; On s’ ozhmí Sdaj tá |
| Fabule ino pesmi (1836): | moj glaſ ne lashe. « Pa v’ tem, ki ova to guzhí, ˛Se megle raskadijo; Jesére, morje, ribniki, Potoki ſe ſvetlíjo, Da |
| Fabule ino pesmi (1836): | od ſmertnih rók. " Na to samukne kralizh, tih je, ne guzhí; Pa v’ ſerzi sdaj obzhuti ſlajo miloſti. Od nje pijani |
| Fabule ino pesmi (1836): | glavoj liſízi gisdávo nakima, Kak da bi htel rezhti: Reſnizo guzhi. Ja, da bi liſiza v’ tej véri oſtata, No njega |
| Fabule ino pesmi (1836): | hzhí Tezhe pred zeſára priti: Pride, no s’ njim tak guzhí: »»Ozha moj ſe je sadushil, Tvoja dekla ſposna to, No |
| Fabule ino pesmi (1836): | vénzerla ſ’romáka Povſodi delo zhaka; ˛Sam s’ ſoboj tak guzhí: Pojd’, vínjak ſi nabruſi, Da ojſtrega boſh mel; Na bradi |
| Fabule ino pesmi (1836): | hod: Tvoj pot naj bo pri luzhi: Kaj pamet pravi, gúzhi! __________ |
| Fabule ino pesmi (1836): | kerzhmi pri misi ſedijo, No ſi sdaj eno sdaj drugo guzhijo, Kaj je ker v’ pomneshi ſ-hranjeno mél. Eden med njimi |
| Fabule ino pesmi (1836): | Mojzhka hodi, Vsemi tiſti vel’ki ſhkaſ! Babe sadi ſi guzhijo Peſ bolén je ſkos ſhaſrijo, Gviſhno on obrani je. S |
| Fabule ino pesmi (1836): | njegov guzh poſluſha, jésno sakrizhí: »»Kak’? sjutra zheſh pomagat’? Tak guzhíjo ſkopi: Bo sjutra shiv, da ſmert she dneſ is njega |
| Fabule ino pesmi (1836): | pripravla ſe. »»O vuk«« liſíza rezhe, »»Je réſ, kaj ti guzhiſh;«« No s’ repom ga ſhegezhe: Pod bradoj ſladka miſh! »»Gda |
| Fabule ino pesmi (1836): | zhéſh po njo? « »»Norz! «« jésno rezhe goſenza k’ metuli, »»kaj guzhiſh? Ti zeli den po ogradi od rosh do rosh letíſh |
| Fabule ino pesmi (1836): | ſe nizh ne ſramujeſh, Zhi ti ſhpartanarzo hvaliti zhujeſh? Nazhi guzhiſh ti, kak ona guzhí. Tvojega ſina deshela zhé vseti K |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | 1 kvintelc zmletih španskih muh, 1/2 kvintelca euforbium – gumeta, 2 lota sala se dobro skupej zmešajo. Po tem mazilu |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | terpežen je ta vot. Vot za lesovino. Naj se vzame gumilak v plošicah (Schellack), pa se raztopí v malo vinskega cveta |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | graničarjev prišel; brez orožja so bili, v svoji narodni obleki (gunjac , šešje in opanke). Prijazno smo jih sprejeli, kér so naši |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | noi je diavo kniemu tu dieteze jas bom tabe uso guout dau zhries vse skrite zhaze inu ti je mash ven |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | pergnan: ja peſtim volati daso duhovi damajo zhries posvatne shaze guout? al obvaſt: pale skues boshjo guout noi obvaſt bojo tabei |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | damajo zhries posvatne shaze guout? al obvaſt: pale skues boshjo guout noi obvaſt bojo tabei po- |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | nai svateisha Boga inu skues to muezh noi obvaſt inu gvout tega ognja inu puamena svetiga Duha kateri je serze tah |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | N. tabe sarotim ti dobri duh skues to muezh inu gvout jesusa Kriſtusa inu pernja svetam Krishi † Amen. Kader bo tabe |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Kriſtvsa noi kri Kriſtvsa noi ta muezh Kriſtvsa inv ta gvovt Kriſtvsa noi ta vsa magozhnoſt boga ozheta inu modrveſt sina |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Seda se sazhna nato nedele jutro shebranje katiere ima velko gvovt inv mvezh boshjo vsabe sapopadano tv morash spravo andohtije shebrati |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | noi fraintelh se ohodili kader jas ta pridam prad grihtno gvovt: Bveg ozha nabeshzhi bodi moi flegar Bveg sin bodi moi |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Inv shegnov: katere molitve inu shegni majo vso muezh inv gvovt boshjo vsabe sapopadano da samorjo zhoveka prad grieshi noi prad |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | dapolniti. 15. Nezh navela sakon, kader kedu s' ſilo ali gvavtjo, ali tudi ſkus premozhnu perliſvanje enu deklę, ali udovo zhes |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | TE BVCVE SO POVHNE BOSHIE MOZHI NOI VSAH TASVETAH INU GVAVTNO KRAFTNAH MOLITV Inv shegnov: katere molitve inu shegni majo vso |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | shribane besiede boshje. TA 4. KAPITL. Spet an vësok noi gvavtno kraften Shegen savol shlahtah ludi da njem shës saveshash da |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | noi so moje trvpvo bodli is shilami inv so takv gvavtno restergali vso kosho res moje trvpvo noi so mene svesali |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | S. † dvh Amen. TA 2. KAPITL. Spet an vesok noi gvavtno kraften shegen; kader je na anei vësi ogin vëna, da |
| Botanika (1875): | Gvana je rujavkasta, prahu podobna ali lahko razdrobljiva tvarina, ki ostro |
| Sacrum promptuarium (1695): | zhuda dellat, sakaj zhe hozhete, vaſhi piſilzi kruha, vashe restargane guanti, inu polomneni shulini, kateri pot poſtelo ſe valaio, zhe sa |
| Sacrum promptuarium (1695): | bote hoteli pres mire jeſti, inu pijti, kakor Gospada, inu guantani hodit vy, inu vaſhe shene kakor eni Dohtarij, ſe bote |
| Sacrum promptuarium (1695): | vishi nekatirim Antverhariom ſe godj, katiri hozheo zerat, inu ſe guantat kakor Gospada, inu k' ſadnimu v' bushtvu veliku padeio, de |
| Fabule ino pesmi (1836): | 47. Shlak ali gvêrano poſojílo . En ozha mél je ſina, Ker sabil je da |
| Fabule ino pesmi (1836): | 69 46. Mijolka ali neſrezhna lash - - - - 70 47. Shlak ali gvêrano poſojílo - - - - 73 48. Nosh ali primérjena kaſhtiga - - - 75 49. Pravda |
| Fabule ino pesmi (1836): | Sa kuſhez ti je kuſhez dal, Na shlak je shlak gverílo. Sakaj ſi, ſinek! tréſhil v’ glash S’ rokámi? Sdaj kervave |
| Fabule ino pesmi (1836): | 54. ˛Shkarnize ali vtragliva grívniga - - 84 55. ˛Shpégel ali gviſhno gverílo - - - - 87 56. ˛Shkorpijon ali ſhkodliv hudobnik - - 89 57. Kruh ali |
| Fabule ino pesmi (1836): | 55. ˛Shpégel ali gviſhno gverilo . Filípek, déte gnadlivza, ˛Se kmêtizi na amſtvo dá, No dobro |
| Kuharske Bukve (1799): | zhebul; s' tim saroſhtaj shupo, jo s' jęſiham okiſaj, oſoli, gvirzaj, perdeni ſmętane; jo puſti ſhe dobro vręti; potlej jo vli |
| Kuharske Bukve (1799): | selenim graham; potem salíj s' govejo zhiſto, ali rumeno shupo; gvirzaj, oſoli, inu jo na opezhen kruh v' ſklędo nalíj. 11. |
| Kuharske Bukve (1799): | moki povalaj, deni v' kaſtrolo v' rasbęleno maſlo; perdeni ſtolzheniga gvirza ali dſhave; inu puſti, de ſe ſpezhe. — Drugiga govejiga meſa |
| Kuharske Bukve (1799): | maſla, eno pęſt drobtín shęmle, nękej sręsaniga lupka od lemôn, gvirza, kapar, ſoka od pol lemone; puſti na sherjavzi dinſtat, perlîj |
| Kuharske Bukve (1799): | lemonovo kosho, ta zuker deni notri, inu druge díſhave, alí gvirza. Naredi podlogo v' bandelze is maſleniga teſta; une rezhi vkup |
| Kuharske Bukve (1799): | shupe; kader to vkup savrè perdeni sręsaniga drobnaka, diſhave ali gvirza, limonovga lupa, prezędi to polivko ſkusi ſito v' eno drugo |
| Kuharske Bukve (1799): | v' eno veliko koso ſhpeha, preſhute, telęzhjiga, zhebula, lemon lupka, gvirza, ſelenja; deni kapuna notri, de ſe pozhaſi duſhí. Kader je |
| Kuharske Bukve (1799): | v' shelęsno koso maſhobe, musga, mladiga preſizhoviga, ſpeha, diſhave ali gvirza, diſhęzhih ſęliſh, lemon lupka, zhebula, enmalo jęſiha, poſtavi koso |
| Gozdovnik (1898): | don Avguštin, hitite semkaj! potrebujem vaše pomoči! « »Tiburcio Areljanos! « uzklikne haziendero, spoznavši ga. »Kjer je ta, nismo v nevarnosti. Kako pomoč |
| Gozdovnik (1898): | gotovo! « »Ne briga me nič! « »Ne, don Fabijev je,« ugovarja haziendero. »On je vaš, svetlost in vi pač veste, zakaj in |
| Gozdovnik (1898): | ker težko obremenjene mule trgovčeve so mogle le počasno naprej. Haziendero je večkrat poskušal pogovor začeti s Komančem, ali namera se |
| Gozdovnik (1898): | bivolovih kož. Zdaj so razjahali, zanetili ogenj, okolu kterega posedejo: haziendero, vakveri, oba sibolera, trgovec; Sokoljeoko je prisedel k Indijancem, ki |
| Gozdovnik (1898): | izvedó, kaj jih čaka po mnenju Komančevem. Vodja se bliža hazienderu. »Rdeči možje se bodo bojevali z bledoličniki, ter Apačem vzeli |
| Življenja srečen pot (1837): | malikvanja in druge grehôte tezhí; sakaj ravno v' Zeli ſo hajdje imeniten tempel imeli, v' katerim ſo maliku vojſke darovali, ki |
| Življenja srečen pot (1837): | Avguſhtin, ſe slodej vertí. “ Sa tega del ſo she neverni hajdje pleſ sanizhvali, ter ſo djali, de nihzher ne raja, kakor |
| Življenja srečen pot (1837): | poſvariti gréſhnike, zhe naſ ravno sa tega del ſovrashijo, kakor hajdjé ſvetiga Valentina. Zeſarju ſo malikvavzi njega toshili, de ljudém Jesuſa |
| Mineralogija in geognozija (1871): | Halbopal, polopal, 33. Halinski ali Hallstattski skladi, Hallstätterschichten, 119. Hallstätters. , Halinski ali Hallstattski, 119. Hangendes, zgornja stena, 80. Harmotom, 42. Hartmanganerz |
| Mineralogija in geognozija (1871): | na tele štiri oddelke: Najniže Virglorijski apnenec, potem Kasijanski skladi, Halinski apnenci in Rabeljski skladi. Virglorijski apnenec veže dolnjo trias z |
| Mineralogija in geognozija (1871): | vpeljal lokalna imena Werfenski (od Werfen na Solnogradskem), Guttensteinski in Halinski **) ali Hallstattski (od Halina, Hallein ali Hallstatt v gornji Avstriji |
| Mineralogija in geognozija (1871): | Haifisch, morski požerun. Halbdurchsichtig, na pol prozoren. Halbopal, polopal, 33. Halinski ali Hallstattski skladi, Hallstätterschichten, 119. Hallstätters. , Halinski ali Hallstattski, 119. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | Gerški Aleksander bi ne bil haptil po luni, ko bi bil viditi mogel svet rusovskega Aleksandra |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | obsenčena od košatih bukev, nekoliko navkreber. Na verhu homca stoji harmica (šranga). Pri nji se nam Rabeljska dolina popolnoma odprè. Divje |
| Mineralogija in geognozija (1871): | 119. Hallstätters. , Halinski ali Hallstattski, 119. Hangendes, zgornja stena, 80. Harmotom, 42. Hartmanganerz gl. Braunit. Hausmannit oder Schwarzmanganerz, črna manganova ruda |
| Mineralogija in geognozija (1871): | belem svinčencu, Arragonitu, cinkovem vitriolu, grenki soli, hudičevem kamnu, topasu, harmotomu, staurolitu i. d. |
| Zoologija (1875): | drobiža, pri nas ž njimi obšivajo konjsko oprego. Harpa (Buccinum harpa). Iz hiše žarnega šlema (Cassis) z jako krasnim |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | ki jih je sam zložil, ino je per petji na harpo brenkal. Ker je znal tako lepo peti, ino brenkati na |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | brenkal. Ker je znal tako lepo peti, ino brenkati na harpo, ga je kralj na svoj dvor poklical. Veselje je kralju |
| Fabule ino pesmi (1836): | vsemi, Ménje tebe tlazh’la bo; Volo ſpuni njemi, K’ haſki ſi napravi jo. Enkrat je v’ desheli Hudi mras po |
| Fabule ino pesmi (1836): | ſé s’ njim kaj dobimo, S’ njim tudi drugim k’ haſki ſmo. « Ker ſi shivlenja ne perpravi, No le od ludſkega |
| Fabule ino pesmi (1836): | No nedushen jo terpiſh: Miſli, da od Bóga K’ tvojem haſki jo dobiſh. Rad na ſé jo vsemi, Ménje tebe tlazh |
| Zoologija (1875): | ptice pevke, in vsak razumen človek mora vže v svojo hasen te ptice gojiti in braniti. Škodujejo nam pa razmerno prav |
| Fabule ino pesmi (1836): | Mam jas miſli! on krizhí; Sdaj vém, kaj ta trava haſne: Ona pa pamet rasvedrí. Kako ime zhém njoj dati? O |
| Fabule ino pesmi (1836): | dale, Da vtrágliv ſe vositi snaſh. Pa komi tvoja voshnja haſne, No komi ti kaj k’ nuzi ſi? Vſo tvojo zhaſt |
| Življenja srečen pot (1837): | de ſe hvali, ino ſrezha imenuje, ki nam le kratko haſne. — Imenitna radovina, mozh ino lepota, zhaſt in obláſt, vſe te |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | ne poškodje. Tudi se zna po okolišinah drugo rodovito ali hasnovito germovje zasaditi, postavimo: murbino, za rejo svilnih gosenc sosebno priporočivno |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | pijača z otrobi ali z drobom zmešana. Kislega mleka je hasnjivo primešati leti piči, kdor ga ima. Prepričal sim se, da |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | zdrobi in prasiču na pijačo daj. Še neko zdravilo je hasnjivo pri grizenju, namreč: Vzemi eno periše gamilc in ravno toliko |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | po novih bukvah in časnikih pozvedujejo pridno, kjer se kaj hasnjivega novega nahaja po svetu. (Dalje sledi. ) Iz parižke razstave I. |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | sok en lot v pol maselcu vode razpušeniga vizenoviga mehurja (havzenblaze) in cukra, pusti ga še eno četertino ure kuhati, perdeni |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | perdeni dva lota čistiga v nekoliko vodi razpušeniga vizenoviga mehurja (havzenblaze), odstavi od ognja, vzemi vanilijo iz koze, in mešaj, dokler |
| Zlatorog (1886): | gibkih nog Krčmárka suče se okrog, A bolj je gibka hčérica, Rumênolasa Jérica. Zdaj streže tú, zdaj streže tàm, Zdaj steče |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | besiedami je Kriſtvs pëkov pramagov LAFARARI DALAFARI RARERARI tv je gebrejish. TA 10. KAPITL. Kateri te pridiozhi zahn al Karaktara stiemi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | za eno mačko 15 fl. našega dnarja dal. — Divjaki na Hebridah so pomorili več protestantiških misijonarjev, dva so z ženama vred |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | polivka per divjašini. Kuhaj prav mehko eno unčo goževih hrušic (hečepeč), iz kterih so se peške in kosmato dobro pobrale, v |
| Kuharske Bukve (1799): | goshoveh jágod, ali kakor drugi pravio, od mazhovja. Nęmzi pa hezhepezh; ſkuhaj na vodi, sraven deni lemon olupka; kader ſo mehke |
| Kuharske Bukve (1799): | ſrędi ga narasen preręshi. Poſebej vsami eno pęſt goshuvja ali hezhepezh, ga ſkuhaj mehko, presheni ſkusi ſitze, sraven deni goveje shupe |
| Kuharske Bukve (1799): | v' glashih s' prebodenim papirjam savesanih. 188. Vkuhano goshovje, ali hezhepezh Puſti goshove jagode mesditi, de ſe ſkusi ſitze pretlazhit puſtę |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | sa to majnſhi pak je sa en zheterti dęl krajſhi. Hęlze al grit te kliue pak je is roga, okoli 5 |
| Rudninoslovje (1867): | k vštrit daljše stranske osi. V. Hemiortotipni liki. (Hemiortothype Gestalten. ) Hemiortotip¹) i vsi njemu sorodni liki imajo tri razne osi, od |
| Rudninoslovje (1867): | sl. 50 s ploskvama k vštrit daljše stranske osi. V. Hemiortotipni liki. (Hemiortothype Gestalten. ) Hemiortotip¹) i vsi njemu sorodni liki imajo |
| Rudninoslovje (1867): | velika. Najvažnejše vrste so: 1. Sadra ali malec (Gyps) kristalizuje hemiortotipno (sl. 68), vštritno s ploskvama P je popolnoma razkolna, sveti |
| Rudninoslovje (1867): | Pokrita je s pozitivno (ploskve l) i negativno (ploskve n) hemiortotipovo polovico. sl. 71. V sl. 71 sta spet otopljena robova |
| Rudninoslovje (1867): | zdolaj nekaj z nagneno končno ploskvijo, nekaj pa z negativno hemiortotipovo polovico ob robéh ab¹ i a¹b. |
| Rudninoslovje (1867): | ploskvama P vštrit prve stranske osi. Pokrita je s pozitivno hemiortotipovo polovico l. sl. 68. V sl. 69 se vidi prizma |
| Fabule ino pesmi (1836): | V’ nedélo s’ tovarſhi je v’ kerzhmo ſhel pit, Ne henjal, da mokra je bila vſa nit; Je karte tam shmikal |
| Življenja srečen pot (1837): | Sa to pravi ſv. Duh: „Kdor nezhiſtoſt vganja, ne bo henjal, dokler ní veſ ogen poshèrt. “ — „Vſaki gréh, kteriga zhlovek ſtori |
| Robinson mlajši (1849): | nekoliko mesecev sta imela suharov, ino tako mu ni menjkalo — hibelo, ner — razve gôsto sitece, da bi moko čisto presejal, ino |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | ostalo vse, voz, blago, konji in vozniki; in ako bi hijkali in konje naganjali, de bi se štrange tergale, vse zastonj |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | sklene slavno svoje življenje. Vendar je bil doživel veselje, nekoliko hipov pred smertjo pervi iztisek svojih bukev viditi in prejeti. Z |
| Valenštajn (1866): | Zbor. Če jutri zadéne, pa denes naj vsak Posréblje še hipov ostanek sladák. (Kozarce zopet nalijó; trknovši pijó. ) Stražnji glavár. Vesél |
| Valenštajn (1866): | zadéne; Če jutri zadéne, pa denes naj vsak Posréblje še hipov ostanek sladák. Zbor. Če jutri zadéne, pa denes naj vsak |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | bi tudi ti virni kerſheniki snali, inu vędeli to zelo hiſtorio Chriſtuſoviga Terplenja, inu s' tem loshej samogli hvaleshnu taiſtu slaſti |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | volo moje hiſhne ? Baron. Al ſi ſe sa volo tvoje hiſhne , al ne, to ne vęjm ; ampak de ſi ſe vſtraſhila |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | ſi ſe pak vſtraſhila ? Goſpà. Vſtraſhila? jeſt? sa volo moje hiſhne ? Baron. Al ſi ſe sa volo tvoje hiſhne , al ne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſopariza podite, naj bo hlapon (Dampfwagen) imenovan. Drugi vosovi, ktere hlapon sa ſeboj vlezhe, nimajo v ſlovenſkim jesiku nizh poſébniga iména |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | sa ſeboj vlezhe, nimajo v ſlovenſkim jesiku nizh poſébniga iména. Hlapon ima perpravno narejeno pezhizo sa kurjavo, in kotel, v kterim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | vosijo pa vſe ſorte blagá. Taka voshnja s vosovami. na hlapon perpetimi vkup naj bo vosovlak (Train) imenovana. Vosovi sa ljudi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | shivine, konj, preſhizhov in druge shivali. Tako vlézhe pervi vos hlapon zelo rajſhto vkup ſtaknjenih vosov, in prepelje na enkrat do |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | de ga ognjéna vrozhina in vodna ſopariza podite, naj bo hlapon (Dampfwagen) imenovan. Drugi vosovi, ktere hlapon sa ſeboj vlezhe, nimajo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | obiskali, drugo jutro pa v Marburg se naprej podali. (Nov hlapón na Dunajski železni cesti), ki je dobil imé v čast |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | potem, kadar bo vožnja jela nagleje iti, doli skočil. Ali hlapon se naglo zažene, fant ni mogel več doli skočiti, in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | kakšna de je vožnja po železnici ter se zadej na hlapon obesi, ki je že po malim začel odhajati, misleč, de |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | fant na železni cesti delal; med tem se perpeljá en hlapón do ostališa (Stationsplatz); fanta mika poskusiti, kakšna de je vožnja |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | zares mojstersko delo! Mostovži so široki, da bi se zamogli hlaponi po njih voziti. Lepa kapela in dobro oskerbljena lekarnica kinčate |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | je imel vse kervave, ki si jih je bil na hlaponi obtolkel. Ko je ob 12. uri po noči nazaj domú |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | in zenejſhi v kraju dobivajo. Na pervim vosu, namrezh na hlaponu, ni nizh vezh ljudi, kakor kar jih je sa kurjavo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | mladim lebadu ſtolzhene in bres grosdja, ali le s prasnimi hlaſtinami ; tudi ſadno drevje je ſkoraj vſe goló. Ubogi ljudje ſo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | naprej. In kdar se leto jeseni, Se ti na njivi hleb zorí; In kdar umrè jesenski grom , Tekoč ti nograd zajde |
| Blagomir puščavnik (1853): | posekanega hrasta drevarja sedeti, ki s svojim dečkom ravno južna. Hleb černega kruha in verč vode imata pred seboj. ”Pojte rajši |
| Robinson mlajši (1849): | pečenja kruha poprijêl na dvoji način — sposob — dvoje peke, nekoliko hlebov — kolačev je spekol ize žitne moke ino nekoliko iz turšice |
| Divica Orleanska (1848): | vražniku deržavnim; In vonder vam je tretja reč – pravica! – Jez hlimbo zaničujem! Kakor sim, Tak hočem, de me vidi svet. Burgún |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | častmi ga obkladala. Kakor vsi hudobniki, je tudi Gerard zviti hlinjic bil, od kraja se je kazal, kakor de bi ne |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | gobov. Terdo ſvarilo je to vſim, kteri ſo po njegovo hlinjivi, lakomni, lashnjivi ino svijazhni. 45. Jona. Ob tem zhaſu je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | nebesa, To žarenje dneva ni! Ceste stresa Divji hrup! Puha hlup! Kviško kviško plam se dviga; Na široko liže, vžiga, Urniši |
| Robinson mlajši (1849): | pak sekire— topori, pile, dleta, svedri — nebozci, strugala, skobli — strugove — (hobli), kladiva, železa, žreblji, noži, škarje, igle; etu opet lonci — gernci |
| Zoologija (1875): | Pevci; Oscines. Pevci so majhni ptiči imajoči kratek kljun, krake hodilce in v grlu poseben pevski stroj. Med njimi se nahajajo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1882): | dvoru (predcerkvišči), katerega na vse štiri znotranje strani obdajajo odprta hodišča, opasana od spredaj z na gosto postavljenim kamnitim stebrovjem, ki |
| Ferdinand (1884): | darilo. Ogibal se je družbe ter hodil po samotnih, senčnatih hodiščih po vrtu semtrtje sè sklenjenima rokama na hrbtu. Otroci ga |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1882): | kamnitim stebrovjem, ki služi za podslombo strešicam, katera pokrivajo ta hodišča (Säulenhallen). V sredi dvora vgledali smo z zalimi cvetličnimi venci |
| Genovefa (1841): | ſtja, je vunder le Bóg smíraj selênim hvojam vſe puſtil, de imájo sverine gôjsda pod njimi prebivaliſhe. Bodézhe |
| Genovefa (1841): | od lakote in ſmerti. Genovefa je dolgo v omedlévizi pod hvôjami leshala. Zhes dolgo ſe je sbrihtala in vidila, de je |
| Roza Jelodvorska (1855): | Nič ne dé. Ravno sim večerjo perpravil, in kakor vidite: hoje, smreke in drugo lesovje so moja družba. Pojte! usedite se |
| Genovefa (1841): | na nebó,” je rekla: „Ali vidita gôri luno! Glejta, sa hvoje ſe ſkriva, kakor de bi najniga naménjenja ne môgla glédati |
| Genovefa (1841): | ſnégam pobeljena, sdaj je pa tako lépo selêna, de ſo hvoje mémo nje le zherne. In germovje in drevéſa, ki ſo |
| Genovefa (1841): | tudi is votlíne ha ſterme ſkale in zherne ſhe ſnéshene hvoje poglédal, ſo ſe mu vnovizh ſolsé vlile. „O Genoveſa! ” je |
| Genovefa (1841): | divja in ſtraſhna poglédati, nikjér nizh ko gôle ſkale, zherne hvóje, ternje in brinje. Jutrajni srák je bil ſilno mersel in |
| Genovefa (1841): | njeni ſin shé tako dolgo vshivala. Grôf je kônja k hvoji privésal in svér po ſnégu ſledivſhi pride v votlíno. Va-njo |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | žítiši in z rodovitnim drevjem obdán, je ločen od svétovnih homatíj s svojimi v miri in tihôti živel. Njegove podložnike, ki |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | ſvojim poſli na kraljevo graſhino priſhel. „Dobro jutro, mladi goſpod hoſtnikar, 2) ga paſtirzhek posdravi, ter ſvoj ſlamnik nekoljko persdvigne, pa |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | pa ni posnal; miſlil je, de bi prijasen goſpoſki mladénzh hoſtnikarjov bil, ki je vezhkrat po ſvojim poſli na kraljevo graſhino |
| Robinson mlajši (1849): | svojimi umnostmi, dvojiti — pohibovati ne sme, če le k delu hot — voljo ima, ino si skerbno prizadeva. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | jočete, dragi? ” — rečejo mati. „Oj, žalosten spomin! Imel sem mal hramec pod Pečicami, v njem pa ljubo ženko in tri fantiče |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | košice iz nje, vunder se pa mora rep in glava herbtanca deržati in koža cela ostati. Zdej košice iz mesa poberi |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | Feigbeulen.) Podkožni ogerci se narvečkrat na herbtu, na obeh straneh herbtanca najdejo. V ogercih tičijo zaplivki, ki so zrastli iz jajčkov |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | zdravniki zoper to bolezin poskušali. Med temi tudi žganje poleg herbtanca z razbeljenim železom. Vendar še niso nobenega živinčeta ozdravili. Torej |
| Kuharske Bukve (1799): | inu ga radeni v' ſklędo. Dalaj odręshi na obęh krajih herbtanza farſhke ali obherbtne resíne, ako je sajez velik, per majhenimu |
| Kuharske Bukve (1799): | inu ſpęt s' vilzami poperjęmal s' enim roglam po ſrędi herbtanza naprej. Potle odkrehni s' nosham ledjiſke koſtí od krisha, poręshi |
| Kuharske Bukve (1799): | na obęh krajih herbtanza, odlozhi meſo na dva kraja od herbtanza, potle ga odlozhi od glave, ga van usdigni s' vilzami |
| Kuharske Bukve (1799): | po ſrędi herbta od glave do rępa, na obęh krajih herbtanza, odlozhi meſo na dva kraja od herbtanza, potle ga odlozhi |
| Zoologija (1875): | sega od glave do konec trupla; leži na sprednji strani hrbtanca, pa se razširja tudi njemu ob stranéh ter je v |
| Zoologija (1875): | Ta števila se torej vjemajo s številom dotičnih vretenec v hrbtanci. Vratni živci počenši od petega do osmega se stikajo v |
| Zoologija (1875): | namreč dva polukrožna žlezasta organa, ležeča v trebušni otlini ob hrbtanci. Njihovo opravilo je, da v nje vstopivši krvi odvzamejo nekoliko |
| Mlinar in njegova hči (1867): | sliši se, da težko sope). Kako me je ta mrvica hribca upehala kakor Šmarna gora. — Da, težka pot je (vreči potehtavši |
| Spisi Krištofa Šmida (1883): | Vendar pot ni bila dolga; kmalu so dospeli na verh hribca, odkodar so se videle nizko doli sè snegom pokrite koče |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | jaz menim, da so sami prišli! ” Obe ste hitele po hribcu doli. Vitez Vladimir, gospa Vida in Dragica so se podali |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | k' pogrebu neſejo, ino njih mile ſolse njegoviga pokopa selen hribez pomákajo. — Otrozi ozheta ino mater she le prav ſposnajo, ino |
| Življenja srečen pot (1837): | posná, kako bi zhlovek rojſten kraj posabil! ˛Sleherni selen homez (hribez) naſ pomni veſelih mladih dni, vſaki ſtudenz (vrelz) nam pripoveduje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | še clo sadijo. S Studenca proti Savi gredé vidiš cel hribic s hrastiči nasajen. Tudi na Gorenskim vém za pràv bogatiga |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | bilo, ſo vſe podremale ino poſpale. Opolnozhi ſe na enkrat hrum vsdigne: „Shenin gre! Vſtanite, ino pojdite mu naproti! “ Devize bersh |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | je zares, kako ljudjé za nas skerbé. Poprej ko smo hrum in šum uganjali drugod in domà, dan na dan pri |
| Divica Orleanska (1848): | Zdaj pazite! Se bližajo! Šesti nastop. Pervi pridejo piskarji in hubisti. Potem nastopijo belo oblečeni otroci z vejcami v rokah. Dva |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ne ſpovednik per ſpovedi imenuvati, sa katęriga ſam ti, o hudobnik, vęjſh, inu ſe zhudiſh, de te je semla taku dolgu |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | de ſe boſh ſhe hvalil, de ſi ravnu en tak hudobnik kakor on. Enu hudu tovarſhtvu imenujem jeſt tigaiſtiga ràsvusdaniga mladęnzha |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ſte vy is grose nasaj odſkozhili? Veliku vezh je ta hudobnik v' ſvoji hudobi lę napręj ſilil, inu po beſsędah tiga |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | in z raznimi spoštovanji in častmi ga obkladala. Kakor vsi hudobniki, je tudi Gerard zviti hlinjic bil, od kraja se je |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | od nevſmilenih ſovrashnikov hudiga domiſliti, pride on sadnizh kakór en hudodęlnik svęsan, inu vklejnen v'Jerusalem , inu bo vſtavlen sa pored |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | nevęrnik ali en Ajd, inu Chriſtus bó njemu kakor en hudodęlnik zhęs dan, katęrimu vſi ſmert vólio. Kaj je on tèdaj |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Pilat ajd, glejte, je tedaj ſodnik, nedolshni Jesuſ je satosheni hudodelnik, ino mogozhni is Israela ſo toshniki! Pilat jih vpraſha: „Kaj |
| Genovefa (1841): | Golo je tako bléd in v trepetu tam ſtal, kakor hudodélnik pred ſvôjim ſodnikam. Njegova huda véſt mu je ozhitno is |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | de je človek sebi in drugim, ktérim dobro hoče, neusmiljen hudodélnik! Znajdba vganjke v poprejšnjim listu je: Pomlad. Današnjimu listu je |
| Oče naš (1854): | nevkretno obličje in divji pogledi njegovih očí, da je nevarn hudodelnik. Prijatlama se je čudno zdelo, da je Renati ves podoben |
| Oče naš (1885): | nevkretno obličje in divji pogledi njegovih oči, da je nevaren hudodelnik. Prijateljema se je čudno zdelo, da je Renati ves podoben |
| Oče naš (1854): | nobeden ni drugemu svojih misel razodel. Višji žandarjev, ki so hudodelnike spremljali, jima nasproti prijezdi in jima reče, svoje pisma pokazati |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | angležka vlada po vladi danski terja od rusovske, naj kaznuje hudodelnike. Kaj bo iz tega, se ne vé. — V Moskavi se |
| Maria Stuart (1861): | vam ugoden čas, Milord! Odkrijte strašno hudodelstvo; Skrivnost še krije hudodelnike. Preiskovavna sodba se odpre, Da zvagajo po pravdi se besede |
| Maria Stuart (1861): | serce deti! Leicester. Skrivnostne vaše mreže svét pozná, Ki va-nje hudodelnike deržavne Lovite. — Zdaj je vam ugoden čas, Milord! Odkrijte strašno |
| Oče naš (1885): | nobeden ni drugemu svojih misel razodel. Višji žandarjev, ki so hudodelnike spremljali, jima nasproti prijezdi in jima reče, svoja pisma pokazati |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Nedolshni Joshef v' jezhi. Joshef je sdaj v' jezhi med hudodelniki. Pa Bog, ktéri nedolshnih ljudi nikoli ne sapuſti, ga tudi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | vprašanje, kaj de so, mi reče starček: „Ti so razbojniki, hudodelniki, zatiravci ubogih”. Greva skoz tròp ljudí, in prideva v drugo |
| Oče naš (1854): | Še osem ur sta imela do Bezina, ko sta trumo hudodelnikov srečala, ktere so v verige vkovane v Tulon na galeje |
| Viljem Tell (1862): | Firšt (bere). „Nadjam se, „Da studi zvestemu se naroda „Zločinstvo hudodelnikov prokletih; „Zatoraj pričakujem od dežele, „Da v pripomoč v ničem |
| Oče naš (1885): | Še osem ur sta imela do Bezina, ko sta trumo hudodelnikov srečala, ktere so v verige vkovane v Tulon na galeje |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | dobro na semlji. " (Pſ. 139, 12.) Na Angleſhkim je shivel hudojesizhnik, kterimu ſo bili pregreſhni mami nar vezhi veſelje. Na ſmertni |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | ino pogoſto ravno tajiſtiga sadene, ki jo isſtreli: ravno tako hudojesizhnik, ako vidi, de ſe poſluſhavzi od njega obernejo, ſam ſebe |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | ſpomin ſe tudi doneſ bridke martre sakrivajo. — Glejte, tako délajo hudojesizhniki: oni lashejo, preklinjajo, in sadnizh ſe she pravizhniga s' rokami |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | le bo po ſmerti? „Ne motite ſe, pravi ſv. Pavl, hudojesizhniki ne bodo boshjiga kraljeſtva poſédli. (I. Kor. 6, 10.) Veliko |
| Viljem Tell (1862): | naše reke tečejo, V deželo pride ravno in veliko, Kjer hudourni viri ne šumé In lene reke tiho se valé; Razgled |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | ſodbe vaſhe greſhne koſti ſpreleti. Doſehmal ſte vezhidel eden drugiga hujſhali, sa naprej le eden drugiga bóljshajte ino na desno stran |
| Življenja srečen pot (1837): | vuzhili; ne pa po ſamim létali, Boga skalili ino ljudí hujſhali; kakor ſe pogoſto godí. Ko je she Jesuſ mozhen priraſtel |
| Pozhétki gramatike (1811): | to je, sa ſledno pleme beſéd. Od zberk. Zherka h huka v' beſedi Héros, pa ne v' beſédi héroisme, viteſtvo. |
| Pozhétki gramatike (1811): | ino tako dalje. Ta ſe imenuje h bresglaſen ali tenek; huka pa, to je predſtavla glaſniku en majhin puh sape v' |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | po trikrat več mleka imela memo zdaj itd. Pa taki hvalci so pozabili povedati, da je tudi v pretečenih časih nekterikrat |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | jov mash ti ko sapotriebo nuzati kar na iberzhne rezhi: h' pianſtvi alpa k' shpili inu na ofart: dabi |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | nihče ni vidil. Ko knez v njegovo prošnjo privoli, stopi igrač s polno skledico mehkega graha v sobo. Od daleč si |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | kdor se povzdiguje, Prazno glavo oznanuje. 22. Grah. Neki popotni igrač je prosil kneza, naj bi mu dovolil, da pokaže nekatere |
| Tine in Jerica (1852): | z detetam. Tako je lepotičila to malo stvar, kakor kako igračico; kadar je šla ob nedeljih in praznikih v cerkev, ali |
| Divica Orleanska (1848): | Gotovo tak resnice dôba pride! Peti nastop. V zadnim stanu igrališa se prikaže kraljica Izabó z vojšaki. Izabó. (za ígrališem. ) Ta |
| Mlinar in njegova hči (1867): | ga smrt trešči na mrtvaški oder! (Obrnivši se urno odide. ) (Igrališče se zagrne). |
| Divica Orleanska (1848): | bandera na Jovano položijo, de je vsa od njih pokrita. ) Igrališe se zagerne. |
| Divica Orleanska (1848): | stanu igrališa se prikaže kraljica Izabó z vojšaki. Izabó. (za ígrališem. ) Ta pot peljá v britanski stan! Remon. Gorje! Sovražniki! (Vojšaki |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | je potreba zhvetere vprége ; satorej ſe tudi teſhka semlja imenuje. Ilovna pije veliko mokrote , jo dalje dershi; satorej ſe ſad na |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Apnénka vezh mokrote pije, kakor peſhénka, vender pa mènj, ko ilovna ali mozhna semlja. Apnenka ſe kmalo pregreje , gorkoto tudi dolgo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ko ilovne; ſjaj ali ſadi, kar peſhénko ljubi, ako je ilovna memo peſhenke,— kar ſe ilovni bolj perléga. Umetni kmet, ki |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | brasdo taka perſt, ki mokrôtnoſt brasdi perdershi. Najde ſe tudi ilovna, ki je ravno na pol s peſhénko smeſhana. Taka semlja |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | taki semlji tudi ſad permerjaj, ako je vezh peſhenke, ko ilovne; ſjaj ali ſadi, kar peſhénko ljubi, ako je ilovna memo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | je tiſta, s ktero ſe je she prezej slo apna, ilovne in tankiga peſka ſternilo ali ſmeſhalo; taka semlja ſe najde |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | kar peſhénko ljubi, ako je ilovna memo peſhenke,— kar ſe ilovni bolj perléga. Umetni kmet, ki bo kolikaj premiſhljeval, bo to |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | v ilovnati, kakor v peſhéni semlji; sa voljo téga gnojijo ilovno vſake tri — ſhtiri léta; peſhénka pa mora vſako — ali ſaj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſpodno semljo, ako je debélji, méſhaſh. Semlja , nekoliko vezh s ilovno, ko s péſkam tako naméſhana, de ſe koj vgoſti, de |
| Zoologija (1875): | taščica (L. suecica); pogorelček ali rudečerepka, (L. phoenicurus); šmarnica ali ilovščica (L. Tithys); podskalar (Saxicola) in pevka (Accentor alpinus). |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | 1. julija. Kakor inventura izkazuje, sem imel aktivnega in pasivnega imenja: 1.) Gotovine 1992 gl. 2.) Rimes: za 720 gl. na |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | pojasnjujejo računska razmerja z osebami, drugi računska razmerja neživih sestavin imenja. Vsak konto ima dve nasprotni strani. Na levo, z »debet |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | še v svoji zadnji oporoki temu sužnjemu sporočil vse svoje imenje in premoženje in zapovedal, da imajo ž njim ravnati, kakor |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | preostane, ako pasivno imenje od aktivnega imenja odštejemo, imenujemo čisto imenje. Popis in ocenitev vseh posamičnih sestavin aktivnega in pasivnega imenja |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | v ožjem zmislu razločujemo trojno imenje: aktivno, pasivno in čisto imenje. K aktivnemu imenju spadajo denarji in vse druge, denarno vrednost |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | bilo v tem času dobička ali izgube, kakor je zadnje imenje večje ali manjše od prejšnjega. Natančnejša uredba inventure razvidna je |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | njegova prosta, popolna lastnina, ali pa so zadolžene. V aktivno imenje trgovca spadajo tedaj denarji, državni papirji, blago, menice, ki se |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | tri števila? 69. A, B, C so naložili vsak svoje imenje na obresti, in sicer A po 5 %, B po 5 |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | t. d.) in neprimičnina (poslopja, zemljišča, i. t. d.) Pasivno imenje pa imenujemo vse, kar imajo drugi od trgovca ali obrtnika |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | Ako se koncem kake dobe zopet imenje popiše ter čisto imenje prvotne inventure primerja s čistim imenjem te inventure (bilance) ondaj |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | 1 % odbitka. a) Koliko je sedanje aktivno, pasivno in čisto imenje? b) Kolik je vspeh jednomesečne trgovine? 2. Načrt jednomesečnega mizarskega |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1874): | zadere „Sokol”: „stoj, starka, oder je moja imovina”; — in ta „imovina” je odslej stereotipna fraza, ki ti pri vsaki priliki od |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1874): | veselica, kar se zadere „Sokol”: „stoj, starka, oder je moja imovina”; — in ta „imovina” je odslej stereotipna fraza, ki ti pri |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1874): | omeniti umazane sebičnosti sedaj brezdomovinskega društva „Sokola” gledé tako zvane „imovine”, njegove nasprotnosti do čitalnice, katero je pokaral s tem, da |
| Spisi Krištofa Šmida (1883): | so se na svoje posestva, in veseli so bili svoje imovine tembolj, ker so bili zdaj v stani, bogato poplačati zveste |
| Gozdovnik (1898): | in malega don Fabija ugrabil, da se zdaj polasti njijune imovine. Zdaj se bom iznebil muke, ki mi jo vest prizadeva |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1874): | pa le ta nujni predlog stavimo: naj „Sokol” svojo velikansko imovino pred ko mogoče spravi na Nanos ali kamor si bodi |
| Spisi Krištofa Šmida (1883): | postaral, umerla mu je žena in vojska je oškodovala njegovo imovino. Tedaj ga je Valentin povabil k sebi. Celó iskat ga |
| Revček Andrejček (1891): | te bo potem Bog poplačal, kajti tvoj oče je bil imovit kmetski sin in to je tudi nekaj. (Odide na desno |
| Revček Andrejček (1891): | kaj na zanjke zaslužiti dalo, bil bi Grešnik že zdavnaj imovit mož. — Tako! — Že se drži. (Stopi nekaj naprej. ) Kar v |
| Revček Andrejček (1891): | stara. (Hkrati prav prijazno. ) Veš, Pavle, tvoj oče je bil imovitega kmeta sin. Na to se moraš tudi ozirati. Andrejček (smehljaje |
| Tiun - Lin (1891): | da je hiša, kolikor sem mogel soditi po zunanjosti, last imovitega moža in to mi je bilo po godu. Vprašal sem |
| Robinson mlajši (1849): | Nekteri. Pesje meso ? fuj! Oča. Vejte pak, da onde psi inače nego li naši živô; ne jedo mesa, temoč samo ovoče |
| Robinson mlajši (1849): | ljuta — divja zver razterga? ” Ino zdaj mu tude ni bilo inàče, kakor da bi uže serdit tiger pred njim stal, gobec |
| Zoologija (1875): | en prst, namreč palec more stikati z vsemi ostalimi prsti, inače zove se šapa ali capa. Zadnji člen prstov pokrit je |
| Robinson mlajši (1849): | umerel! Oča. Z globokim vzdehnenjem je jêl opet kakor drugda — inda dihati; ino je oči odperel. Občul je sicer, da je |
| Robinson mlajši (1849): | imeni, inu ju s solzama zmakal. Pozde je tudi še inde gdé gdè po ostrovi ti imeni v drevesa izrezal, ino |
| Kemija (1869): | Letten, 419. Ilo suknarsko, Walkererde, 419. Ilovica, Lehm, 419. Indigblausehwefelsaure, indično-žveplena kislina, 486. Indigokarmin, 486. Indigweiss, indična bél, 487. Indijum, Indium |
| Kemija (1869): | 486. Indigokarmin, 486. Indigweiss, indična bél, 487. Indijum, Indium, 345. Indika, Indigo, 486. Inulin, 482. Iridijum, Iridium, 345. Isomerie, 450. Isomer |
| Fizika (1869): | tudi v njem vzbudil električni tok, kteri se imenuje navêdeni (indukovani) tok. To vzbujanje elektrike z navodom (z indukcijo) nas spominja |
| Fizika (1869): | nas spominja na elektrovanje z razdelitvijo, dokazano v §. 196. Indukovani tok. Za razjasnjenje indukcijskih prikazni rabimo Pod. 193. Glavna spiraljka |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | bližnjem južno-Slovanskim, čemur imámo obúdo svojih življev zahvaliti; 4) po ino-Slovanskem; 5) po staro-Slovanskem; 6) po tujih (sestrinskih) novih in starih |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | kadar ta vbógi revesh s' zhaſam ſhe nima, de bi intereſsa plazhal, kadar more pozhaſsi tiga nar bolſhiga od hiſhe ſe |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | kęr ga s' intereſsam vred lohká nasaj tęrjaſh, kadar hózheſh. Ali ſe to pravi |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | temu izognemo, napravili smo na strani člena narezo in pustili internodium nad njo ter prislonili cepič, ki je bil ravno tako |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | nabli pogubleni, katiri se namislejo greham odpovedati. Ti se mozhnu irrash moj Syn! ſakaj ſa taiſte jeſt nobene proshne noternapoloſhim, katiri |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | veliku hudega narbel ſdana ſdravnia, ali arznia. Ti se mozhnu irrash, kader svoje telu toku ſlo, inu mastnu pasesh, inu kaj |
| Ta male katechismus (1768): | pershteti. Tvoj folk ſvelizhej ti o Gospud! inu poſhegnej tvojo irbeshno. Ter njeh viſhej, inu povikshuj noter da vekumej. Uſſe dny |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | dolžán. Vsakimu izrejencu je pripušeno z dovoljenjem staršev ali oskerbnika (irofa) vsaki čas iz mladenšnice stopiti, in drugi stan izvoliti; ako |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | sami naglodani. Pri takšnih znamnjeh je treba z močno sondo (iskavko) rano preiskati, in kjer se bolni členi najdejo, sondo proti |
| Astronomija (1869): | je od prvega za 30° oddaljen. Dolgost ognjenika Tekle na Islandu je skoro 1°, dolgost mesta Oporto 9°, dolgost Parisa |
| Mineralogija in geognozija (1871): | debel. Karlovarski vrelec izločuje mnogo apna, tako zvanega aragonita. Na Islandu pušča Geyser kremenato škraljup. Tudi železno rudo puščajo nektere vode |
| Mineralogija in geognozija (1871): | se, mnogovrstno seseda iz gorkih virov, zlasti iz Geysera na Islandu. Kremena zraščenina postaja na dnu kremenate vode; ako jo skoz |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | Pridoba, erworbenes Gut. Zidišče, Gemäuer. Pohajati, spazieren. Pohajkovati, müssig gehen. Istina, Kapital. Spravilo, erspartes Gut, Sparpfennig. Zbirenga, Rekrutirung. Kal, ein von |
| Gozdovnik (1898): | don Diaz. « »Ter vas sabo vzel, da jo skupaj izkoristita? « »Istina. Ali zopet sva morala bežati in on je umrl med |
| Zoologija (1875): | opica. Temu se ugovarja, da akoravno nam ta zakon mnoge istine in prikazni v živalskem in rastlinskem življenji prav naravno razjasnjuje |
| Zoologija (1875): | In v istini je v razvitku možganov največa in najočitniša razlika med človekom |
| Občno vzgojeslovje (1887): | da so sklepi, na ta način izpeljani, večkrat protivni istinitosti, istini (resnici). Polagoma se učimo previdnosti. Zato vidimo, da navadno pred |
| Lohengrin (1898): | Ne krije prej naj mene ščit, Da zvrši sod se istinit! Vsi možje (potegnejo meče, ktere Sasi zasadé préd-se v zemljo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | listu 87. tega leta; ako ni kaj prav, naj popravijo Istrijani blagovoljno *). Iz povedanega, mislim , da se pretehtovanje istrijanskega vlaškega jezika |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | naj popravijo Istrijani blagovoljno *). Iz povedanega, mislim , da se pretehtovanje istrijanskega vlaškega jezika ne kaže popolno prazno. Hicinger. Novičar iz avstrijskih |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | predlog de ali dela, za tretjega pa ne rabijo predloga. Istrijanski Vlahi pa rabijo predloge kakor Italijani ali drugi romanski narodi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | pr. tate, oče, s členom tatel, in v mnogobroji tatele. Istrijanski Vlahi svoj člen stavijo pred ime, kakor Italijani, Francozi in |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | korenikah in v sklanjanji imen, in sicer take razločke, da istrijanski vlaški jezik delajo skorej za posebno narečje med romanskimi jeziki |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | de. Razloček obojega sklanjanja se kaže v sledečem sostevku: Sklanjanja istrijanskih Vlahov nisem vedli drugač sostaviti, kakor po molitvah, ki so |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | niso druzega kakor vejčica od unega velikega debla. Vendar jezik istrijanskih Vlahov ni popolnoma enak rumunskemu; saj kolikor mi je bilo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | Kolpe morajo biti krajnska naseljitva; tu se govoriti sliši: biva, šva, kakor na Gorenskim. Tudi jih Primorci in Hrovatje imenujejo Krajnce |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | nezh sad napolei dabi likei shlishou je tude skushano od sabitarjou. TA 38. KAPITL. Merkei kaku mash. Anomi storit date streliti |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | mene N: to pegerano shumo dnarjou pernasata satu jas vas isbodram, da vi |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | nar mozhneishi obarvenje svetiga duha: † Amen. Jas vas sarotim noi isbodram vi duhovi boshji! S. Korona S. Abetha inu vas duhove |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Bueg S. Duh † jas N. vas monam inu sarotim noi isbodram o vi gnadluvi duhovi boshji VRIE inu SAMUEL noi S. |
| Divica Orleanska (1848): | Nadlog se naših spomni! Karol. (Obupno. ) Kaj morem zemlji trume izceptati? Alj žitnica je moje rôke dlan? Delíte me! Iztergajte mi |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850): | 283 milijonov in 864,674 gold. Velik razloček med dohodki in izdajki izvira posebno od tod, ker se je lani samo za |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850): | celiga cesarstva so znêsli skupej 144 milijonov in 13,758 gold., — izdajki pa 283 milijonov in 864,674 gold. Velik razloček med dohodki |
| Šola v boju proti pijančevanju (1898): | nekako vsaki 14 človek, ki je sposoben za delo. Letni izdajki za alkohol znašajo v Nemčiji nad 1 miljardo gold., za |
| Šola v boju proti pijančevanju (1898): | 40 gold. ali nekako 1 desetino povprečnega letnega zaslužka; ti izdajki so 30krat večji kakor oni, katere žrtvujejo država in občine |
| Življenja srečen pot (1837): | vſmili! Po Jesuſi Kriſtuſi, Goſpodi naſhim. Amen. Kedar uro ſliſhiſh, isdehni: Bodi hvalen, vezhni Bog, vſako uro, vſaki zhaſ! sdaj ino |
| Življenja srečen pot (1837): | zhem pregreſhiſh (velikiga greha varji ſe ko ſmerti! ) le hitro isdehni: Ozhe! sopet ſim ſashalil te; oh, kako je meni shal |
| Življenja srečen pot (1837): | tebe od nobéniga kraja, le s' terdnim savupanjam k' njemu isdehni: „Jesuſ ſin Davidov, vſmili ſe mene! “ in zhe bi mati |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | potrebah orodja, oblek in drugih rezhi rasun dobrote tudi lizhno isdelanje hozhete iméti in ljudi poiſkati snate, ki narbolj po vaſhi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | zhe je ravno kupez lepſhi podobo, barvo ali bolj lizhno isdélanje napovedal. Saj vi ſami, ljubi kmetje, pri ſvojih potrebah orodja |
| Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): | me potrdi in ohrani v tvoji sveti službi do zadnjega izdihljeja mojega življenja. Čast bodi Bogu Očetu križec, in Sinu križec |
| Gozdovnik (1898): | strašnejši od onih dveh krikov zjutraj, ki ju je Kučilo izglasil. Gambusino izgine v temnem ponoru. A kepa je pala na |
| Kemija (1869): | in kisleca. Od predi že vemo, da so taka telesa izgorna in da pri popolnem sežigu postanete samo dve hlapni in |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | se jenja ob eni; četert ure po eni je za zgotovljenje sklenjenih kupčij določeno; o tem času ne smé noben mešetar |
| Robinson mlajši (1849): | dobi mnogo Evropejskega orodja, ino svojim po—trebam izvekšega zadoli — izgovi. Iz tega lehko dete pozna, kako veliko si mnoge, akoravno |
| Fizika (1869): | Zamore se tedaj tudi reči, da se prividna velikost predmeta izgovori z velikostjo vidnega kota, pod kterim se on vidi. Čem |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | kruha, ampak od vſake beſede, ki is uſt boshjih is-haja. “ — ˛Satan ga kmal vdrugizh ſkuſi. V' Jerusalem na verh tempeljna |
| Genovefa (1841): | té puſhave dalj — védno na ravnaſt tjè, kjér sdaj ſolnze is-haja. V ênim ali v dvéh dneh boſh na kraj téga |
| Ultra! (1867): | obleko popolnem zadovoljna. Vilko. Naše društvo v Ljubljani ima denes izhod, kojega sem se hotel tudi jaz vdeležiti. Oblečem torej to |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | to vam povém, de bodo enkrat priſhli ajdje od ſonzhniga is-hoda ino sahoda, bodo poſédli nebeſhko kraljéſtvo ino ſe brumnimi ſtarimi |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | nam prizhajo Judovſki poglavarji s' ſvojim kraljam Herodesham. Od ſonzhniga is-hoda pridejo modri Meſija darovat, ino po njem vpraſhajo; kralj ſhe |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | Okoli 50 milijonov ljudi za osnove severa in na pokoršino izhoda izkojenih stoji na povelje današnjemu Aleksandru , ki na 350.000 štirjaških |
| Pozhétki gramatike (1811): | oditi; entrer; notri iti; sortir, vun iti, is-hajati, isiti; mourir, mréti, vmreti; naître, roditi ſe; partir, hoditi, prozh iti |
| Divica Orleanska (1848): | k zahodu nagnjeno je sonce – Kot nam gotovo jutro spet izíde, Gotovo tak resnice dôba pride! Peti nastop. V zadnim stanu |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Sonce je ravno zašlo. Tukaj nima rednega časa za sijati, izide in zaide, kakor se ravno nameri. Včasih se posloví na |
| Pozhétki gramatike (1811): | (:v' pravgóvoru:) parle, govorí, pomme, jableko, couronnement, krónanje, vénzhanje. Isjemi. 1. Dolg je predhodni slog v' flamme, plamén, enflamme, príſad |
| Pozhétki gramatike (1811): | konzu beſede, kakor: sofa, trèsor, saloga. enjeu, ſtava v' jegri. Isjémi 1. A, zherka v' Abezedi, je dolg. 2. Fer, Sheleso |
| Pozhétki gramatike (1811): | faim, lákota, pain, kruh besoin, potréba baragouin, ſkashéno govorjenje, ſhklendranje. Isjemi. 1. Vſi konzi s' ant, ſo dolge hohnjanja: mant, étant |
| Pozhétki gramatike (1811): | snanivniga ſe obrasi pogajivni ſdajni, smenjama rai v' rois, bres isjémanja; j'aimerai, bom lubil, j'aimerois , jes bi lubil; finirai, bom konzhal |
| Pozhétki gramatike (1811): | s' klukaſtim vdarjam: bâton, paliza, connître, posnâti, forêt, gojsd, lóg. Isjémanja. Dû deleshje glagola devoir, mórati ali dolshen biti, crû delshje |
| Pozhétki gramatike (1811): | prejmem; veliven reçois, prejmi je rends, vernem, veliven rends, verni. Isjémamo ſhtir glagole: je suis, ſim; veliven sois, bodi: j'ai imam |
| Pozhétki gramatike (1811): | deleshje aimant, nedoverſhen aimois: finissant: finissois; recevant, recevois: rendant, rendois, Isjemamo ſama dva; ayant, imajózh, j'avois, ſim imel; sachant, vedózh ali |
| Pozhétki gramatike (1811): | ampak tudi c'est nous qui avons, c'est vous qui avez. Isjémamo poſtavim: ce sont eux, ce sont elles, ce sont vos |
| Pozhétki gramatike (1811): | je finirai, bom konzhal; rendre, verniti, je rendrai, bom vernil. Isjémamo. Perve vprége: aller, iti, prihoden j'irai, pojdem; envoyer, poſlati , prihoden |
| Botanika (1875): | povezek v sredini stebla (pod 60.). Enako razmerje vlada kakor izjemek pri nekterih rodovih iz plemena preslic (Equisetaceae) in lesičjekov (Lyeopodiaceae |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | 50 milijonov ljudi za osnove severa in na pokoršino izhoda izkojenih stoji na povelje današnjemu Aleksandru , ki na 350.000 štirjaških miljah |
| Blagomir puščavnik (1853): | jim streže in priliva — in ve bi nemarne bile pri izkojenji (izreji) svojih otrok , ki so vaš nar dražji in nar |
| Robinson mlajši (1849): | postavil, ni imel velike starosti — skerbi. Tude eso delo je izkonjal, pred ner je navadni dežj nastal. Ino zdaj se je |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | 25 kr. prodati; koliko % je bilo izgube? Kupnina 725 gl. izkupnina 674 gl. 25 kr. izguba 50 gl. 75 kr. Naloge |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | potu sem jaz vsako čerčko, besedo in pregibo našega razrečja izkušal, in sem takó svoj Slovensko-narodni slovnik in primerjeno slovnico po |
| Rudninoslovje (1867): | v Angleškem Kumberlandu, v koroškem Hüttenbergu, na Harzu, na otoku Izland, pri Klosterneuburgu blizu Dunaja, v tirolskem Häringu itd. Lepi apnenčevi |
| Biblia (1584): | padeta. TEdaj je Petrus odguvoril, inu je k'njemu djal: Isloshi nam leto prigliho. Iesus pak je rekàl: Ste li tedaj |
| Biblia (1584): | Inu njegovi Iogri ſok'njemu ſtopili inu ſo djali: Isloshi nam to prigliho, od Lulke na Nyvi. On je odguvoril |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | v' hiſho: inu njegóvi Jógri ſo k' njemu pèrſtopili rekózh: Isloshi nam tó pèrgliho od lulke tę nyve. 37. On pak |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | 15. Petèr pak je odgovóril, inu je djal k' njemu: Isloshi nam letó pèrgliho. 16. On pak je rękal: Ali ſte |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | issnanit s vſem, kar ſo uzhenoſti in umetnoſti njim koriſtniga snajdile, jim pokasat in jih napeljat, kako ſe s nar majnſhim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | njimi naprej ne hiti, ne poſnema, kar ſo drugi koriſtniga snajdli, ampak ſe terdovratno ſtariga dershi, gre rakovo pot, vſaki dan |
| Gozdovnik (1898): | Črnotičeve glave, ali glavar ne pokaže niti najmanjšega strahu ali iznenadenja ter ostro in poizvedno pogleda na otok. »Santa Laureta! saj |
| Gozdovnik (1898): | prestrašen obstoji. Na to se okrene, da bi bežal. Le iznenadenje je bilo krivo, da se je odločil za ta nespametni |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | jezero v soteski. Maori je pripravljal svoje spremljevavce na žalostno iznenadenje, kajti on je trdno mislil, da so njegovi vojaki našli |
| Spisi Krištofa Šmida (1883): | o tem ni nič povedal, ampak otroka naj bi jo iznenadila. Mati je najprej pela nektere točke; njen glas se je |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | izrastki na živalski koži, in mislil bi si, da jih izobrazivna kožna moč požene, kedar se v svojem djanju popači in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſrezhnih okoljnoſtih ni mogel uzhiti, sa poduk in tiſto daljno isobrashenje, ktero ſe v ſholah sa mladoſt, ki ſe k rokodelſtvu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | in ji muſhtre nove ſorte podati. S poſebno ljubesnijo sa isobrashenje rokodelſkiga ſtanu v riſanju ſta oba rajnka uzhenika riſanja na |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | dobri moči, de bi še veliko za nebéško kraljéstvo in izobraženje svetá storili! Peter Musy. Spet nekaj za hišne gospodinje. Kmetice |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | znese. Mestna občina ima tedej posebne, velike zasluge za šolsko izobraženje sleherno leto. Učilo se jih je lani 159 fantičev in |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1853): | tiče, je pomniti, da Oglej je kdaj svoje učilnice za izobraženje duhovšine in plemstva imel, da ga je ravno po tem |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | obresti pričakujem. „Kakor niso moji starši ničesar opustili za moje izobraženje, tako delam tudi jaz s svojimi otroci, in kakor si |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | časopisu — tako gerdo opravljanje razširja, gotovo ne bo to k izobraženju našiga ljudstva pripomoglo. Opravljanje in krivo obdolženje so naši pravični |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | je med uſſemi tvojemi oppravkami tu nargvishnejshe, tu narvezhe, katiru iſorene misle pojirje; ſakaj od tega zela vezhnoſt viſſy. Ti navęsh |
| Fizika (1869): | izparivanje. Ausflussrohr, cev za iztok, roka. Ausladen (elektr. ), izprazniti. Auslader, izpraznovalec. Auslösung, snémalo. Ausstrahlen, žariti, izžarivati. Axe, os. B. Bahn, pot |
| Fizika (1869): | identische Stelle, 149. Izpariti, ausdünsten. Izparivanje, Ausdünstung. Izprazniti (elektr. ), ausladen. Izpraznovalec, Auslader, 166. Izrezek krožni, Kreisausschnitt. Izvod, Produkt. Izžariti, izžarivati, ausstrahlen |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | ko bi vsaj tukaj bila, nemara bi svojo nedolžnost dovoljno spričala. “ To mu je le še nove misle v terpljenje donašalo |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | vidil, zamorem le z besedo in z mečem v roki spričati. Zato rečem: Vaša sopruga je prešestnica, in njen otrok je |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | kteri je povſod prizhujozh. Um mora ſposnati, ſerze obzhutiti, djanje ſprizhati, kar uſta govoré; ſizer je molitev le lash ino hinavſhina |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſvojih ozhetov odpovédali, ino malike molili, ino de bi, to ſprizhati, ſvinjſko meſo jedli, ktero jim je prepovedal jeſti. Veliko Judov |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ne poverne. 34. Ako bi ſe pa svedilo in moglo ſprizhati. de je kak hiſhni laſtnik ſvoje pohiſhtvo is hudo- |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | tesna, pa še jo pokriva večidel bel prod, ki nam spričuje večkratno silovitost sicer na videz mirne Zilice. — Akoravno stoji Rabelj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | vejo pečá in jo obdeluje. Po neki veliki kemíjski veji spričujejo naravoslovci, kakó se megle, oblaki, rosa, dež, slana, sneg, toča |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | prodajalo in lep dobiček donašalo. 6. Tudi še druge okoljšine spričujejo naše napredovanje v kmetijstvu. Naše vasí so v lepšem stanu |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | lug, janesh, petersil, saibel pa ſe more opuſtiti, koker KIRCHERUS ſprizhuje. 2, Gmein boshnii ludje snajo v'ſvojeh ſpishah zheſen kuhat |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | Odreſhenika Israelſkiga na en krish perbyli: ob enim zhaſsi on ſprizhuje, de je ravnu leta Odreſhenik od ſmèrti vſtal, inu jih |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | Nasproti pa so stoječe vode in rastlinske gnjilobe zrak močno spridovale in nezdrav delale, in vso okolico napravljale megleno in neprijetno |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | se je močvirje bolj in bolj narašalo, če je zrak spridovalo in ljudem bolezni rodilo. Vse to se je spremenilo, kar |
| Mineralogija in geognozija (1871): | utrgal veliko množico pogubne grezi spustivši na okolico. Te električne izprožbe so enake onim pri parnem kotlu, iz kojega puhteči pari |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | je Turška vlada za vse nasledke, ki znajo iz te izpustbe izvirati, odgovorna. — V Son-Tayu v Kini so neutrudljiviga katoljškiga misionarja |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | mora misliti, da je živinče polnokervno, in da od tod izpustek izvira. V tem primerleju se sme živinčetu 2 libri kervi |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | gotovo ve, da garij ni nalezlo, in vendar kak sumljiv izpustek dobi: se mora misliti, da je živinče polnokervno, in da |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | in ga 12 do 14 dni pustiti. Ko kako živinče izpustek dobi, kteri je garjem podoben, se mora koj od druge |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | psa pridno koplješ ali z merzlo vodo zmivaš. Kedar pa izpustik po kopanju ali vmivanju noče zginiti, raztopi 1 lot žveplovih |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | bokalu vode, in omivaj psa z leto vodo, dokler se izpustik popolnoma ne zgubi. VIII. Poglavje. Bradovice. Bradovice so neki izrastki |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | izpustki. Ojstra kri, razgretje in prehlajenje napravijo psom razne kožne izpustke, ki se pa večdel ozdravijo, ako psa pridno koplješ ali |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | zdravih naglo ločiti, ker so garje nalezljive. VII. Poglavje. Kožni izpustki. Ojstra kri, razgretje in prehlajenje napravijo psom razne kožne izpustke |
| Kemija (1869): | samo tako mislimo, in da ti obrazci samo naše misli izrazujejo. V resnici atomov ne moremo videti, niti razločiti, kako so |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | ravno od tajiſte mise, per kateri je on ſvoje otroke isredil. Tam na ſtrani v' koti ſedi, ſtrada vbogi dedez, ino |
| Življenja srečen pot (1837): | ſv. Makrina, ino bogabojézh ozhe ſta mladenzha v' ſtrahu boshjim isredila. Podál ſe je po tem v' vuzhene ſhole, potrebne modroſti |
| Življenja srečen pot (1837): | Modeſtam v' kerſhanſki véri lepo podvuzhila ino v' boshjim ſtrahi isredila, in ravno to je bila nar vezhi ſrezha sa nja |
| Sveti večer (1866): | svojega sprejela in kakor svoje dete izredila. Vzela sta res, kar so mati pustili, nekaj denarja namreč |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | pamet dá; — otrozi sa ſvoje ſtariſhe, de bi vaſ lepo isredili. — Molite predpoſtavleni sa ſvoje podloshne, de bi jih mogli poſhteno |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | je Mariza ſvoji materi védla, de ſo jo toljko ſkerbno isredili. Enkrat, kedar je bil sopet matern god, jih v' vert |
| Življenja srečen pot (1837): | ſo bili vboshni kmetizhi v' ſhpanſki desheli. Lepo ſo ga isredili po ſvojim ſtani, ſkerbno moliti vuzhili, íno pa varvati ſe |
| Življenja srečen pot (1837): | vezhi bogaſtvo je bilo de ſo ga v' ſtrahi boshjim isredili, de ſe je dobro vuzhil ino polhteno sadershal. Vſe ga |
| Življenja srečen pot (1837): | je ſv. Ignaz imenitne ſtariſhe imel. Prav poſvetno ſo ga isredili, ino kralju v' ſlushbo dali. Hvalil ſe je s' lepotoj |
| Življenja srečen pot (1837): | ſi vſakdanj kruhej ſlushili, ino ſvojiga ſina prav po kerſhanſko isredili. ˛Skerbeli ſo mu poſebno sa kerſhanſko poduzhenje, de je Boga |
| Slate jabelka (1844): | dva mlada pèſa, ki ſta bila obedva od ene rodovine, isredil, in je eniga smiram v’ hiſhi imel in mu dobre |
| Stric Tomaž (1853): | le v tej premožni hiši rojena, in tudi kakor prosta izrejena. Zatorej ni vedila celo nič, kaj je sužnost, in tudi |
| Stric Tomaž (1853): | tako zala, kot so mati bili. Tudi je bila dobro izrejena in izobražena in se je vedila prav lepó obnašati. Spervega |
| Jerica (1859): | v hribovsko kmetovanje zaburjena. Se ve da, med hribovci je izrejena. Pa jaz bi jo vendar omikal in olikal. Tri zemlje |
| Jerica (1859): | še dalj časa terdla in dokazovala, da je Jerica pošteno izrejena hči brez madeža. Zdravnik, ki je že dolgo besedo na |
| Jerica (1859): | imel, pa odgovori: »Saj nikoli nisem dvomil, ali je dobro izrejena, ali ne; hotel sem le reči, da morebiti že koga |
| Zlato pa sir (1860): | kakor bodi si ktera gorjanka. Kaj dé, če je pregosposko izrejena, saj sem jaz že tudi z gospôdo opraviti imel, in |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | da se tebi tako zdi” odgovorila je Fabíola „ker si izrejena po naukih, ki so mene in mojo modrijanstvo premagali; po |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | iskreni prijatlici, ker Ema je bila res ljubeznjiva in lepo izrejena deklica. |
| Zvezdana (1883): | rado se potuji sicer v tujem mestu v tujem duhu izrejena mladina! O ljubezni govori in poje, ono najlepšo iskro in |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | Kaj tudi nam pomaga, de ſmo kriſtjani, v' pravi véri isrejeni, de ſe nam vſako nedeljo in sapovedan prasnik boshja beſeda |
| Življenja srečen pot (1837): | mladenzhu védeti potreba, poſebno Bogu ſlushiti in blishnimu pomagat'. — ˛Skerbno isrejeni mladenzhi ſo nar vezhi ſrezha ino vejelje ſvojga kraja, ſlabo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | je potreba, de za perilo in zgornjo obleko per sprejemi izrejenca v mladenšnico njegova rodovina ali dobrotniki skerbé, de s tem |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | stran od duhovnih na deželi dočakuje, de bodo na te izrejence ob šolskih praznikih kar je moč pazili, in jim z |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Kakor pravica prejeme, tako stojí tudi pravica izpušenja ali odprave izrejencov le per vsakdajšnim Ljubljanskim škofu, tako de tudi za to |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | potroškov plačajo, kakor se jim bo to zgovorilo. IV. Prejema izrejencov. Presoditev, ali ima mladeneč po §. III. terjane lastnosti na |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | in jim z dobrim svetam in perpomočki perstopili. V. Odprava izrejencov. Kakor pravica prejeme, tako stojí tudi pravica izpušenja ali odprave |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | bolj perpravnih ne bilo, dobrota te naprave naklonila. Kér pa izrejenci mladenšnice le med šolskim letam tukaj stanovanje in živež imajo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | le do konca tekočiga leta v mladenšnici ostati. Sicer stopijo izrejenci, kteri ostanejo per duhovskim poklici, iz mladenšnice še le po |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | rojeni sinovi nepremožnih staršev biti. Akoravno želimo, de bi ubogi izrejenci precej zdaj saj za izhod z enako zgornjo obleko napravljeni |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | to stran nikomur kakor svoji vesti ni odgovora dolžán. Vsakimu izrejencu je pripušeno z dovoljenjem staršev ali oskerbnika (irofa) vsaki čas |
| Tine in Jerica (1852): | Je človek ubožen, In zdravje zapraviti vari. Kaj se pri izrejenju narpogostiši opusti, in bi se narmanj opušati smelo. Jerica je |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | s katero koli črko, treba za praštevilo smatrati, ako se izrekoma nasprotno ne poudarja. Števila, katera so razdelna ne le z |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | ravno takšnim blekicam pokri in še enkrat z malo manjšim izrezicam odreži. Kar ostane, spet skupej vzemi in tako delaj, dokler |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | deni in za pol persta debelo zvaljaj. Potlej ga z izrezicam, ki ima velikost otročje roke, na okrogle blekice zreži, na |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | bodo rajſhi neſle. V' tem Meſzi ſe oręhi saſajajo, bajerje s'ribit, sadje ſuſhiti, ſvęzhe sa simo delati, tahte v' juſihi smozhi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | naslanja z lícam jasnim Srebrokríli Kerubím. Vervaj mêni, on miluje Izročenca svojiga; On zvestó nad táboj čuje. On te ljubi, on |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | mater: inu ſte sapóvèd boshjo k' nìzh ſturili savólo vaſhiga isrozhenja: 7. Vy hynavzi dobru je prerokuval od vaſs Isaias, rekózh |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | k' njim: Şakaj tudi vy preſtópate sapóvèd boſhjo savólo vaſhiga isrozhenja? Sakaj Bóg je rękàl. 4. Şpoſhtuj Ozhęta inu mater: inu |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | 2. Sakaj tvoji Jógri preſtópajo tó isrozhenje tih ſtariſhih? Sakaj ony ſi ne vmyvajo ſvojh rók, kadar |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Eno ustno izročenje Bourguignonske družine, ktera je naslednica pervih natiskavcov od almanaha, nam |
| Gozdovnik (1898): | bilo časa pozneje. Zdaj je bilo pred vsem potreba, da izslušuje razpravo onih peterih mož, vršečo se med piramido in grobom |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | zavolj bolezni: tudi gospa je rekla, de ji je všeč. Izsluženimu soldatu Andrejčetu, ki je večkrat bolan, ste bili tudi enkrat |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | imeti ſtrohní. b) Kakó ſe isſnovana shida v ſhtrenah hrani. Isſnována in dobro poſuſhena shida v ſhtrenah ſe ali prezej prodá |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | isſnujejo. Mokro shido na kupi imeti ſtrohní. b) Kakó ſe isſnovana shida v ſhtrenah hrani. Isſnována in dobro poſuſhena shida v |
| Robinson mlajši (1849): | je za pot prigotovljeno. Nehajmo tedaj, da se naša potnika izspita — naspita, ino jutre vidimo, kako bo dalje. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | drugim na muhe postaviti, de se osuše in nepridno močo izsvapijo. Tečaj V. Predin zmerzovati začne,' je treba sadje v klet |
| Deborah (1883): | stoletje pred vsemi druzimi in uže pred sto leti jude iztirala! Župnik (se mej tem približa). Tako razsvitljeni so bili uže |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | oni, ki se ne naročijo do 15. januarja 1856, nobenega iztisa več. Novičar iz raznih krajev. Po cesarskem sklepu od 23. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | naročníno „Novic” vred pošljejo. Ker gosp. izdatelj misli le malo iztisov izveč natisniti dati, bi se utegnilo primeriti, da ne bi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1881): | dokaj let pred preseljevanjem naroda od zapada na iztok. — Naši politični in narodni nasprotniki nam hoté dokazati, da preseljevanje |
| Gozdovnik (1898): | njih, a tako, da Apači niso mogli prosto gledati na iztok. Zatorej pa brezskrbni čuvaji v diru prihajočih Komančev in vakverov |
| Zlatorog (1886): | Bele megle pádajo kot ptice Obstreljene. Rajna zora vstaja Na iztoku. Dan prihaja že. Lovec trentski dvigne se s kamena. Ni |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | v tem zhaſu ſe navadno isvalé. Toplóta, ki je k isvalenju potrébna, pride is pare od vréle vode. Zhes 21 dni |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Novic” vred pošljejo. Ker gosp. izdatelj misli le malo iztisov izveč natisniti dati, bi se utegnilo primeriti, da ne bi dobili |
| Robinson mlajši (1849): | po tem dobi mnogo Evropejskega orodja, ino svojim po—trebam izvekšega zadoli — izgovi. Iz tega lehko dete pozna, kako veliko si |
| Mineralogija in geognozija (1871): | jih najpred delali, imajo ti vodnjaki svoje imé. Kdor je izveden v geognoziji, bo natanko razsodil po notranji skladbi gorovja, ali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Mu velika! Domazhe shitne plemena poshlahtiti. Viſokouzhen in v kmetiſhtvu sveden uzhenik gosp. Rossmässler nam je v nekimu némſhkimu zhaſopiſu *) ſredſtvo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ali drugi obleki in ſhegi pazhiti jel. Ktéri úmen in sveden zhlovek bo tadaj v podobah vſeſkosi le tega grajal, kar |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | da krava zboli, hirati začne in konec vzame. Po skušnjah zvedenega štajarskega grajšaka, gosp. viteza Morica Franka, in po več druzeh |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | de ſe bodo sa perhodno napravljali in bodo koj kakor svedni moshaki sa vami lep ſtan kmeta naſtopili, v kterim je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſvétvali, bo poduzhenje v kmetijſkih rezhéh, ktere ſo nar bolj svedni moshje ſadajniga zhaſa rasſodili in jih sa prave in dobre |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | živeti; še bolj bo treba znanosti in pridnosti, sicer bojo zvedeni in pridni rokodelci berž zaterli mojstra-skaza in lenúha. — Zdaj je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | samostalnost ali na polji domačega slovstva pervakom uverstuje. (Serb. Dn.) * „Zvedeni kmet'' ali „Naj potrebniši nauki kmetijstva za nedeljske šole po |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | doseči, se mora pri ministerstvu oglasiti; ono pošlje potem komisijo zvedenih mož, kteri preišejo polje, živino, orodje in vso drugo natanko |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | knjige, in pa tudi, da se učimo pri izurjenih in zvedenih učenikih. Živimo prav zmerno, vživamo skoraj sama zelišča, vendar smo |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | določeni dan s kerstnimi bukvami k popisovanju in da bojo izvedenja dajali od rojenih in mertvih po poslednjim popisovanju. Odbornik Štrombel |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | povabijo, kakor ta, da naj si župan zastran ptujcov natanjčne izvedenja pridobí, sta bila enoglasno poterjena. Župan opomni, da so pota |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | vá-ſe povsela, kar bi ſe ſizer od gnoja ſkadilo in sveſhilo, ter ſe s tako ſteljo veliko vezh in boljiga gnoja |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſadilu podorati, bi ſe ga tako nar menj sgubilo in sveſhilo; ker pak tega vſelej ſtoriti ne morete, ker le ob |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | koliko, in kam ſvet viſi; odkod samok isvira? ali bi isviraliſhe po grabnih odteklo ali ne? Ko ſe samok na vezh |
| Robinson mlajši (1849): | to ni tako lehka reč! ino mimo toga sta od izviranjeka dar k prekopu morala skoro tude tako globoki žleb — strugo |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | prijétna, nam pa isvelizhavna ino vſliſhana bo. — Prave molitve shiv isvirk je zhloveſhko ſerze: le molitev, ki v' ſerzu isvira, tezhe |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | naſhe miſli ino shelje niſo s' boshjo voljó ſklenjene) je isvirk naſhe nar vezhi neſrezhe. Ne kar zhloveſhko ſerze sheli, ampak |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | ſvoji modroſti in miloſti vlada (visha). Bog je sazhetik in isvirk vsiga dobriga, per njemu ſe mora veſ shegen proſiti. Po |
| Slate jabelka (1844): | le na boshje dopadenje gledajo, in le bohje dopadenje je isvirk, méra in plazhilo vſih njih del in opravil in vſih |
| Slate jabelka (1844): | oſtudna kazha, zhe jo pa pogledaſh v’ Mojseſovih rokah, je isvirk velikih zhudeshev. — Ravno tako je s’ teshavami in sopernoſtmi. Zhe |
| Robinson mlajši (1849): | imenújejo. — Tedaj dalje. V eti prekopje sklenol, da mali izvirek popeljá, ko je nedaleko proč od njegovega prebitka izviral, ino |
| Fizika (1869): | dotika tudi kemijski razkroj, ki bitno sodeluje pri vzbujanji elektrike. Izvirek galvanske elektrike. Volta je mislil, da se elektrika napravlja ali |
| Botanika (1875): | povedanega sledi neovrgljivo, da prst nikakor ne more biti prvotni izvirek ogljenčeve kisline, ki rastline redi. Temveč je otmosféra (vzduh) tisto |
| Fizika (1869): | posebno razperéle lesovine, se večkrat živo svetijo. Izmed vseh teh izvirkov svetlobe je za naša opazovanja svetloba solnčna najbolj imenitna. Zraven |
| Fizika (1869): | je odvisna od velikosti zažigalnega zrcala in od temperature toplotnih izvirkov. Napravili so zažigalna zrcala, s kterih pomočjo so s toploto |
| Kemija (1869): | 418. Itrijum, Yttrium, 345. Izdelek kem., chem. Praparat. Izgórina, Verbrennungsprodukt. Izvod, Produkt chem. Jajce, 495. Jalappenharz, jalapova smola, 489. Jantar, Bernstein |
| Maria Stuart (1861): | poprašuje: Je kdo med mojimi služabniki, Ki oprosti me težkega izvolja: Imám li v vednem strahu trepetati, Al kruto pogubiti to |
| Valenštajn (1866): | nastop. Valenštajn (govori sam s seboj). Je-li mogoče? Najman več izvolja? Ne morem več nazaj po svojej volji? Al moram dovršiti |
| Valenštajn (1866): | skusi, da odpraviš Vrangljina. (Hišnik odide). Valenštajn. Da imam še izvolije — da mi Še ktera pot odprta je — sedaj še Bi |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | dež. poglavar. Staroslovenski in vseslovanski knjževni jezik. Veliko se o izvolji vseslovanskega književnega jezika piše; prejmem tedaj tudi jez za pero |
| Slate jabelka (1844): | v’ jezhi. In pravi, de ko bi mu bilo na isvólo dano, v’ nebeſih s’ angelji, ali pa s’ ſvetim Pavlam |
| Slate jabelka (1844): | sdelo. Tudi je rekla, de ko bi ji Bog na isvólo dal, ali prezej umreti in v’ nebeſa iti, ali pa |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | austrijansko cesarstvo izvožnjo tistega žita, ktero je že pred prepovedbo izvožnje nakupljeno bilo. — Dr. Sandorfy, ces. zdravnik šopronskega komitata na Ogerskem |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | dec. brali, da rusovsk carsk ukaz dovoluje v austrijansko cesarstvo izvožnjo tistega žita, ktero je že pred prepovedbo izvožnje nakupljeno bilo |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | ſkerbi. Satorej le rada me vbogaj, de ſe gerdo ne sversheſh, kakor tvoje zvetlize. ” „Drugizh, de ſo tvoje shlahtne zvetlize ſploh |