- Erlavu
- Erlavi
Kmetijske in rokodelske novice (1847): Grudna pretečeniga leta. (Ladislav Pyrker), patrijarh in veliki škof v Erlavi na Ogerskim, zraven tega pa tudi slavni pesnik, so 8.
- Erlavi
Erlav erlavski erlih Ernest erscheinung ertovit erze erziehungshaus es es. esculenta esculentus esej Eskribano Eskvilin Esling Espartero esparterov esse essemus esset essigsaure essigsaures est Esterhazy estetičen Estevan estevanov Estrajh Estrajhar Estrajsko estrajški esu esuriens et etc. éte eter eti etiam etičen Etien Etienne etika etil etilen etilov etimološki etruščanski etruščanski_rimski etruščinost etu etwas eu euforbium euge eum eundem europaea eut Eva evangeličan evangelij evangelijski Evangelina evangelist evangelium Evfrat Evfrozina evin Evlogij evo Evropa Evropejec evropejski evropski Evrota ewigkeit ex exact. exaltavi exciteris exempla exemplar exemplum exigi exoriri expectans expedition expende experiment experimentum expoliant extinctio exuere exultabo exultavit Ezav ezavov ezeh. Ezekiel
Kmetijske in rokodelske novice (1847): | Grudna pretečeniga leta. (Ladislav Pyrker), patrijarh in veliki škof v Erlavi na Ogerskim, zraven tega pa tudi slavni pesnik, so 8. |
Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | družín v nar veči revšino bilo zakopanih, je unkraj Rena Erlavska družína živela. Erlavski gospod je bil preblag, zal mož, njegova |
Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | ulêči, una dva pa še urniši začneta vesláti. Ena kugla Erlavskiga gospoda ravno v klobuk zadéne, in mu luknjo naredí, dvé |
Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | po celi Evropi tóliko kerví in solz prelito, se je Erlavski iz vélikiga mesta na svoje nar odročniši posestvo med Renam |
Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | vender vsi uídejo neoránjeni, in srečno dojdejo na unstranski breg. Erlavski se na kolena spustí, in Bogá zahvali za rešítev; Lena |
Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | veči revšino bilo zakopanih, je unkraj Rena Erlavska družína živela. Erlavski gospod je bil preblag, zal mož, njegova žena dobra, ljubeznjiva |
Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | ubéžci. Strašno so nedolžnim pulje (ali kugle) okoli ušés ferčále. Erlavski ukaže Leni se v čoln ulêči, una dva pa še |
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | usam viernam dusham: inu sa potriebo noi sa anu brumnu erlih shiulenje: knuzi noi k' huali inu h' zheſti boshjei: noi |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1880): | boljega zastopnika v državnem zboru izbrati, kakor je svetli gospod Ernest princ Windischgrätz, ves naš po programu svojem. Sprejmite tedaj prisrčno |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1880): | v soglasji z mojim: „vse za vero, dom in cesarja. ” Ernest princ Windischgrätz. V svesti smo si, da bode srcu Vašemu |
Fizika (1869): | Erscheinung, 8. Prikazen fizikalna, physikalische Erscheinung, 13. Prikazen kemijska, chemische Erscheinung, 13. Prilagojenje, Accomodation, 146. Primér, Beispiel. Priméren, relativ. Priroda, Natur |
Fizika (1869): | Destillirgefäss, 115. Prežigati, prekapati, destilliren, 115. Prijemališče, grabišče, Angriffspunkt. Prikazen, Erscheinung, 8. Prikazen fizikalna, physikalische Erscheinung, 13. Prikazen kemijska, chemische Erscheinung |
Fizika (1869): | 115. Prijemališče, grabišče, Angriffspunkt. Prikazen, Erscheinung, 8. Prikazen fizikalna, physikalische Erscheinung, 13. Prikazen kemijska, chemische Erscheinung, 13. Prilagojenje, Accomodation, 146. Primér |
Robinson mlajši (1849): | Prostirad. A kaj je to kolje. Oča. So derva — polena ertovite, ktere se pred tabrom — gradom terdino gosto poleg sebe v |
Kemija (1869): | Gas olbildendes, oljetvorni plin, 392. Gasometer, plinohran, 393. Gattiren (d. Erze), mešati. Gemenge, zmés. Gemuse comprimirtes, 504. Gerbsaure, čreslena kislina, 469. |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | V torek po s. maši obišejo naš premilostljivi Vladar gojilnico (Erziehungshaus) domačiga regimenta, vojniško in mestno bolnišnico, kasarno in muzeum, presvitla |
Sacrum promptuarium (1695): | S. Duha, kir pravi: Labores manuum tuarum, quia manducabis, beatus es, & benè tibi erit. Inu de ſi lih takorshen ſtan vam |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | denken haben, auf diese einen gewaltigen, vernichtenden Eindruck machen, und es war also natürlich, dass sie mit der Idee des Sturmgottes |
Hrana evangeljskih naukov (1835): | molite v' duhu, ino v' tem zhujte bres vſiga prenehanja. “ (Es. 6, 13—18.) 4. Kako ſe nam je pa sadershati |
Hrana evangeljskih naukov (1835): | ampak kakor ſlushábniki Kriſtuſovi, kateri is ſerza voljo boshjo dopolnijo. “ (Es. 6, 5 — 9.) 4. Varujte ſe, kolikor nar vezh samorete |
Hrana evangeljskih naukov (1835): | vſaki, ki dobro opravlja, bo od goſpoda ſvoje plazhilo dobil. “ (Es. 6, 5 — 9). ˛Sv. Peter uzhi (I. Pet. 2, 8--19 |
Zoologija (1875): | tičje 125. Mlekovec 132. Momordium Elaterium 151. Monotropa 139. Morchella esculenta 114. Morus 132. Mošusova zél 143. Motovilec 137. Mreža povodna |
Botanika (1875): | crispa), lesičje parkeljce (Clavaria Flava) in pa navadni smrček (Morchella esculenta), ktere so vse za jed; zadnjič e) prave gobe ali |
Zoologija (1875): | vijoličasto pisane, na konci pa rudeče. Navadni morski ježek (Echinus esculentus), pod. 216, z neenacimi bodicami, ki so pa v podobi |
Robinson mlajši (1849): | bi se ljubemu Bogu poljubilo, ga z rano smertjo iz esega — totega sveta poklicati o! o kako rad, kako velma rad |
Robinson mlajši (1849): | kako bi peč postavil, ni imel velike starosti — skerbi. Tude eso delo je izkonjal, pred ner je navadni dežj nastal. Ino |
Gozdovnik (1898): | in papir? « »Tam na pisalni mizi je, česar iščete. « »Sennor Eskribano, stopite k pisalni mizi, ter zapišite vse, karkoli boste slišali |
Gozdovnik (1898): | sè vsemi znamenji prestrašenja. »Don Ramon, sennor L. Despierto, sennor Eskribano, o, o, kaj sem videl, kaj se je zgodilo, o |
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | hišo, večo pa tudi krasneje zidano; stoji med Kvirinalom in Eskvilinom. *) Gospodar jej je Fabij, mož viteškega rodú in neizmernega bogastva |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | boj per Jeni na Némſhkim. „35„ boj per Aſperni in Eſlingi v Eſtrajhu. „35„ je bil hud boj per Vagrami v |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | ta čast Španjoljcom očitno znamnje biti, da kraljica visoko spoštuje Espartera, ki je sicer naj bolj pomagal puhlo vlado prekucniti, potem |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | pervorojene hčerke slovesen ples, pri kterem je plesala z generalom Esparterom, kralj pa z Esparterovo ženo. Gotovo ima ta čast Španjoljcom |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | pri kterem je plesala z generalom Esparterom, kralj pa z Esparterovo ženo. Gotovo ima ta čast Španjoljcom očitno znamnje biti, da |
Sacrum promptuarium (1695): | krone; poshlushajte S. Chryſoſtoma. Melius eſt artem eleemoſijnandi ſcire, quam eſſe Regem, & diademate coronari. inu dokler vy bogati shelite she bogatishi |
Sacrum promptuarium (1695): | kupzhio nebote hitrei obogatili, sakaj S. Auguſtinus pravi Si vis eſſe Mercator bonus, fænerator egregius, da quot non |
Sacrum promptuarium (1695): | mutast biti, shena pak slepa, rekozh: Innvens fæminas Zelotypiæ obnoxias eſſe, & maritis uxorem garrulitatem moleſtam eſſe qua moleſtiâ carebunt, ſi ſurdi |
Sacrum promptuarium (1695): | rekozh: Innvens fæminas Zelotypiæ obnoxias eſſe, & maritis uxorem garrulitatem moleſtam eſſe qua moleſtiâ carebunt, ſi ſurdi fiant: ſicut & uxores vitio Zelotypiæ |
Sacrum promptuarium (1695): | ſam ſebe je Ozhetu Nebeſkimu offral. Chriſtus dum adhuc infirmi eſſemus, ſecundum tempus pro impijs mortuus oſt. O zhaſtiti Maſhniki! Leta |
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | 22. Shtertizh: Si non eſſet hic maleſactor, non tibi tradidiſſemus eum. Ko bi leta na |
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | Judeshoviga zageina. Tunc videns Judas, qui eum tradidit, quod damnatus eſſet, pœnitentia ductus. Kader je shi Judesh videu, katiri je biu |
Kemija (1869): | Thon, 419. Glinica, Thonerde, 417. Glinica kremenčevokisla, 419. Glinica ocetnokisla, essigsaure Thonerde, 418. Glockenmetall zvonovina 433. Glucose, 469. Glycerin, glicerin, 466. |
Kemija (1869): | živalski ogelj 387. Thon, glina, 419. Thonerde, glinica, 417. Thonerde essigsaure,. ocetnokisla glinica. Thonerde kieselsaure, kremenčevo-kisla glinica, 419. Tinkal, 408. Tinktu |
Kemija (1869): | Galmei. Kali, Kalij, 404. Kali chlorsaures, klorovokisli kalij, 405. Kali essigsaures, ocetnokisli kalij, 463. Kaliglas, 409. Kalihydrat, kalijev hidrat 404. Kalij |
Kemija (1869): | chromsaures Kali, 427. Kalij manganovokisli, mangansaures Kali, 427. Kalij ocetnokisli, essigsaures Kali, 463. Kalij ogljenčevokisli, kohlensaures Kali, 404. Kalij prekisli manganov |
Kemija (1869): | salzsaures Ammoniak, 412. Amonijak maslenokisli, buttersaures Ammoniak, 463. Amonijak ocetnokisli, essigsaures Ammoniak, 463. Amonijak ogljenčevokisli, kohlensaures Ammoniak, 412. Amorph, brezličen. Amylalkohol |
Kemija (1869): | 478. Ammoniak, amonijak, 412. Ammoniak buttersaures, maslenokisli amonijak, 463. Ammoniak essigsaures, ocetnokisli amonijak, 463. Ammoniak kohlensaures, ogljenčevokisli amonijak, 412. Ammoniak purpursaures |
Sacrum promptuarium (1695): | vuzhiteſe vaſhe ſtarishi bugat. Ex alienis calamitatibus hoc commodi capiendum est, ut rebus noſtris recte proſpiciamus. S. Damaſcenus naſs vzhy. Bugaite |
Pozhétki gramatike (1811): | je prelepo meſto: ta preſéshnóſt ſe klizhe náſebna; al Paris est la plus belle des villes: Paris je nar lepſhi meſto |
Pozhétki gramatike (1811): | hujſhi, na, meſt plus mauvais, bolj hud; poſtavim: la vertu est meilleure que la science zhednoſt je bolſhi ko vednoſt (ali |
Pozhétki gramatike (1811): | science zhednoſt je bolſhi ko vednoſt (ali vuzhenoſt) le mensonge est pire que l'indocilite, lash je hujſhi ko nevúzhlivoſt. Preſéshna |
Pozhétki gramatike (1811): | kasheſh enakoſt, predſtavi perlógu beſedo aussi, tako; poſtavim: la rose est aussi belle que la tulipe, rosha je tako lepa kakor |
Pozhétki gramatike (1811): | al le plus al la plus, nar, naj, pre. Paris est une très belle ville. Paris je prelepo meſto: ta preſéshnóſt |
Pozhétki gramatike (1811): | moins, manj; tako obrazháje sgorni ſtavik snaſh rezhi: la violette est moins belle que la rose, vióliza je manj lepa ko |
Sacrum promptuarium (1695): | de ſe umerle. Nam quæ in delicijs eſt: vivens mortua eſt. Temuzh tem katere ſo prave Vduve ſhenkam en lep Fazonetel |
Sacrum promptuarium (1695): | dopadeine nad taiſtomi, kadar ſe lepu glihaio. In tribus placitum eſt ſpiritui meo, quæ ſunt probata coram Deo, & hominibus. Concordia fratrum |
Sacrum promptuarium (1695): | eſt mulieris, ſicut Chriſtus caput eſt Eccleſiæ, & ſicut Eccleſia ſubiecta eſt Chriſto, ita mulieres viris ſuis in omnibus. Sdaj tudi vij |
Sacrum promptuarium (1695): | dolshnost. Filij obedite parentibus veſtris in Domino, hoc enim juſtum eſt. Sizer nebote nihdar ſrezhe imeli, kakor ti Stari vam ſò |
Sacrum promptuarium (1695): | taiſti desheli, kir. Vir Caput eſt mulieris, ſicut Chriſtus caput eſt Eccleſiæ, & ſicut Eccleſia ſubiecta eſt Chriſto, ita mulieres viris ſuis |
Sacrum promptuarium (1695): | imeti. Inſpice, & fac ſecundum exemplar, quod tibi in monte monſtratum eſt. Chriſtus kar je hotel vuzhiti ta folk, on je poprej |
Sacrum promptuarium (1695): | NA NOVIGA LEJTA DAN. Vocatum eſt Nomen ejus JESUS. Je njega Ime bilu imenouanu JESUS. luc. |
Sacrum promptuarium (1695): | jvades, tibi prius perſuaſiſſe cognoſcaris; validior operis, quam oris vox eſt. Fac, ut loqueris. Gledaj tedaj v' leta tebi shenkani fazonetel |
Sacrum promptuarium (1695): | domus niſi cœlum? Si autem diſcordia eſt inter illos, quid eſt, niſi infernus? Inu leta myr ſilnu mozhnu G. Bogu dopade |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | mizo dati, bi utegnilo marsiktero kuharico mikati. — Austrijanski poslanec grof Esterhazy je 26. dec. prišel v Petrograd; koj drugi dan potem |
Občno vzgojeslovje (1887): | in dobrota, dalje lastni in tuji jaz. Vsled tega razlikujemo estetična (lepoznanstvena), intelektualna (umstvena), moralna (nravstvena) in verska (nabožna, religijozna) čustva |
Občno vzgojeslovje (1887): | delavnost. Važna predvaja nravstvenosti je vzbujanje in razvijanje estetičnega zanimanja Estetična čustva so najboljši pomoček, da čutnost preide v nravstvenost, kajti |
Občno vzgojeslovje (1887): | katera so nam brezpogojno mila ali nemila. Taka čustva so estetična čustva. Kar nam brezpogojno dopada, imenujemo lepo, kar nam brezpogojno |
Občno vzgojeslovje (1887): | se tudi najgotoveje izpodrine poželenje po surovi čutni nasladnosti. Vzbujanje estetičnega zanimanja v gojenci ni težavno, kajti lepota vpliva neposrednje na |
Občno vzgojeslovje (1887): | okus, še predno je o tem razsodila pamet. S pomočjo estetičnega užitka se tudi najgotoveje izpodrine poželenje po surovi čutni nasladnosti |
Občno vzgojeslovje (1887): | in urejuje delavnost. Važna predvaja nravstvenosti je vzbujanje in razvijanje estetičnega zanimanja Estetična čustva so najboljši pomoček, da čutnost preide v |
Gozdovnik (1898): | z orožjem. »Dolu s puško,« grmi Rdoles. Takoj spusti don Estevan puško k nogam. Stal je nasproti možem, kterim ni bil |
Gozdovnik (1898): | bi strelila. »Stojte, Kučilo, če ne ste izgubljeni,« zapove don Estevan. Odprave izdajski kažipot se obrne. Oko mu razločiti pa ni |
Gozdovnik (1898): | mogli konji nositi. Zlato so bili natovorili konjem in don Estevan je pripravljen, zajahati konja, kar se čuje krik, da don |
Gozdovnik (1898): | vam naznanim pozneje. « Sedejo k mizi. Po večerji se don Estevan umakne s pristavnikom v njegovo sobo. »Veste li, da moj |
Gozdovnik (1898): | ga je ostro opazoval. Še preden se je odločil don Estevan, posveti se iz Kanadčanove puške in gotova krogla silnega lovca |
Gozdovnik (1898): | je pripravljen, zajahati konja, kar se čuje krik, da don Estevan obstoji. »Stoj! « Ta krik se je glasil tako močno, da |
Gozdovnik (1898): | Kučilov. Štirje jezdeci obstanejo. »Kaj je bilo to? vpraša don Estevan. »Pa ne, da bi bil človeški glas,« pripomni Diaz. »Ne |
Gozdovnik (1898): | Sedel je na krasnem lisecu. Ta edinec je bil don Estevan de Arečiza, vojvoda Medinski. Nekaj mož je delalo šotor na |
Gozdovnik (1898): | ne razpoznamo, kje da je. « »Vsekako blizu. Ostanite zad, don Estevan, pustite da zasledujem. Treba je zmeraj previdnemu biti. « Diaz previdno |
Gozdovnik (1898): | ne uvidite, da morate tudi tega Kučila izpustiti, ako don Estevana pomilostite? « »Kar je učinil meni in moji materi tudi njemu |
Gozdovnik (1898): | ni bil izgubil. »Dvoje: najprej moža, ki ga nazivate don Estevana de Arečiza in potem rudo, ktere vam niti trohica ne |
Gozdovnik (1898): | pripada. « »S kakošno pravico tirjate vi to? « »Mi imamo z Estovanom de Arečizo vršiti savansko sodbo, in Zlata dolina je posest |
Gozdovnik (1898): | vse, tudi življenje, da bi dobili bonanso od Kučila prodano Estevanu Arečizi, Ko mule z vozovi na počivališče dospó, nastane hipoma |
Gozdovnik (1898): | bil že tam. Postavlja se na svojo lastninsko pravico. Don Estevanu se je pridružil, da bi nam srca pretipal. « »Dihniti mora |
Gozdovnik (1898): | se iz Kanadčanove puške in gotova krogla silnega lovca prebije Estevanu puško na onem kraju, kjer se tir sklepa z lesom |
Gozdovnik (1898): | pritisne, strel poči, in krogla je letela tako blizu don Estevanovih in Diazovih ušes, da ju je kar zazeblo. Sledeči hip |
Gozdovnik (1898): | Oročej, zakaj to in pa nič drugega ni mnenje don Estevanovo. Ta Diaz je prav slovit dečak, ki zna najti sled |
Gozdovnik (1898): | ju s Tiburcijem v stepi, ko so hodili za don Estevanovo odpravo. In ko bi bil razun njih še kdo, ki |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | novizah vezhkrat govorili. (Veſela prigódba. ) V fari Raſtbah v Avſtrii (Eſtrajh), ki le 1078 duſh ſhteje, ſo bili 16. vélikiga travna |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | 11. Gosp. J. Mitter (mlajši), nožar v Štajerju iz gorniga Estrajha, za nože. 12. Gosp. F. Napret, nogovičar v Teržicu, za |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | izdelke svojiga rokodélstva. 2. Gosp. Aug. Baumgartner, srebrar iz gorniga Estrajha, za srebernino. 3. Gosp. F. Bednaček, klepár v Ljubljani, za |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Teržiču. 3. Gosp. J. Fišerju, fabrikantu jekline v Heinfeldu iz Estrajha. 4. Gosp. Fr. vitezu od Fridau, svetovavcu deželnih stanov in |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | konjsko vprego. 3. Gosp. Breitenlahner, nožar v Štajerju iz gorniga Estrajha, za nože in vilice. 4. Gosp. Cahar. Daš, puškar iz |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | 28 iz Štajerskiga, 20 iz gorniga in 5 iz spodniga Estrajha: 1 pa iz Gorice. Kar število posameznih izdelkov vtiče, je |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | za mnogoverstno usnje. 16. Gosp. K. Šedel, žícar iz spodniga Estrajha, za žico (drat). 17. Gosp. M. Šr e i n |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | druge železne izdelke. 13. Gosp. Fr. Wertheim, jeklar iz gorniga Estrajha, za mizarske struge. 14. Gosp, A. Wittene, fabrikant muzikalskiga oródja |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Ljubljane, je bila lično izdelana. — Anton Ploj, lekár iz gorniga Estrajha, je z svojimi v razstavo poslanimi kemijskimi izdelki svojo veliko |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | svilnate klobuke. 19. A. Zonlejtner, pilar iz Štajerja v gornim Estrajhu, za pile. 20. Gosp. A. Štirl, škarjar iz Štajerja na |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Od Franca Wertheima miajšiga, vlastnika fužin v Kremzu v gornim Estrajhu smo strugala (hoble) vidili, ktere vsim mizarjem , strugarjem in tesarjem |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | in dobili : 1. Gosp. Fr. P. Augustin čertnikar v gornim Estrajhu, za čertnike (Bleistiften). 2. Heínr. Glej, lončar v Ljubljani , za |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | rokodelstva. 48. Gosf. J. Štirl, škarjar iz Štajerja na gornim Estrajhu, za mnogoverstne škarje. 49. Gosp. And. Texter, ključarski mojster v |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Vevčah pod Ljubljano. 5. Gosp. Lud. Ploj, lekar v gornim Estrajhu. 6. Fabrika serkalov (špeglov) pri s. Vincencu na Koróškim. II. |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | za pavolnato blagó. 5. Gosp. A. Heindel, nožar iz Štajerjavgornim Estrajhu. 6. Gosp. F. Honaver, fabricant v Lincu sa volnatosto blago |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Gradcu. 9. Gosp. M. Lehnerju, pilarju iz Štajerja na gornim Estrajhu. 10. Gosp. J. M. Ofnerju, fužinarju v Ošpergu na Koróškim |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Štajerskiga. 14. Gosp. J. Štukhardu, nožarju iz Stajerja na gornim Estrajhu. 15. Gosp. K. Uehtricu, bukvovezu v Gradcu. VII. Pohvalne pisma |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | poleg Žužemberga. 2. Gosp. J. Diercerju, fabrikantu sagov v gornim Estrajhu. 3. Gosp. F. A. Eurihu, bukvonatiskavniku v Lincu. 4. Fužini |
Življenja srečen pot (1837): | shivelo. To nam ſerzhen vojſhak ſv. Florjan pokashe. V' sgornim Eſtrajhi ſe je vrodil, v' tiſtih ſtarih zhaſah, kedar ſo neverni |
Življenja srečen pot (1837): | dalnih deshelah ſvet evangélj osnanovat. Prîdigval je sa Donavoj po Eſtrajhi dalezh do krajov ſedajnih vogerſkih deshèl. Priſhel je v' ſpodno |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Eſtrajhu. „35„ je bil hud boj per Vagrami v ſpodnim Eſtrajhu. Mir ſtorjen v Shenbrunu ravno tiſto léto. „32„ ſo priſhle |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | noviga? (Nova drushba na Şhtajerſkim, Krajnſkim, Korſhkim, in v gornimu Eſtrajhu). Ta drushba ſe bo s rudarijo pezhála in ſe imenuje |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Jeni na Némſhkim. „35„ boj per Aſperni in Eſlingi v Eſtrajhu. „35„ je bil hud boj per Vagrami v ſpodnim Eſtrajhu |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Prid'te ſovráshniki Prid'te rasbójniki Tepeni bodete Vaſ je premál. Polzi, Eſtrajhari Zhéhi, nu Madshjari Vſi ſmo sa eniga Eden sa vſe |
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | je ta mašina zares dobra , se je kmalo razširila po Estrajskim , Štajarskim, Marskim, Koroškim, in nektere take mašíne so prišle tudi |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Bodo ljudſtva vſaki sarji Peli lik u ſerzih snan! Bog eſtrajſhke Zare varji, Ferdinanda nam ohran'. Viditi je bilo goſpéj, goſpode |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ter tje prepeljavati in kupčijo z svojimi izdelki po celim estrajškim cesarstvu razširiti. Kar poprej ni mogoče bilo, bode zdaj na |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | uzhitel. Kako Zeſar kmetljſtvo zhaſti. (Prava pergodba. ) Ko ſe je Eſtrajſki Zeſar Joshef II. o velikimu Şerpanu léta 1769 v Prajſe |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | v letu 1828 v Milani prizhela ; tóde ni ſedaj po Eſtrajſkih deshélah s imenovano Milanſko drushbo v nobeni savesi vezh, ampak |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | tiſto léto. „32„ ſo priſhle nove poſtávſke knige sa zelo Eſtrajſko Zeſárſtvo na dan. „32„ boj per Şmolenſki, na Poljſkim. „32 |
Robinson mlajši (1849): | verči ino druga lesena, železna, cinova ino medena kuhinjska posoda; esu — tu so takaj bile polne truge — škrinje oblačil, perila — pertenina |
Sacrum promptuarium (1695): | ta ner modreshi Salamon. Anima ſaturata calcabit fauum, quæ autem eſuriens eſt, etiam amarum pro dulci ſumet. En dellauz slatku saſpi |
Sacrum promptuarium (1695): | njega enu gorezhe ſerze, ter na Sacrata sapiſhe lete beſsede: Et tu ſic. Ter ga poshle ſvojmu sheninu. On ga sazhne |
Sacrum promptuarium (1695): | ad formicam piger. Kir S. Ambros bere. Vade ad apem. Et ſicut apes efficiunt mel, quo omnia etiam amara dulcorantur, ita |
Sacrum promptuarium (1695): | S. Lukesh pishe. Homo iſte juſtus, & timoratus, expectans conſolationem Iſraël: Et Spiritus Sanctus erat in eo. Imate pravizhnu, inu bogaboyezhe shiveti |
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | druji pa sashribei † et filii † † Nazarenus † nata trezhie pa sashribei † et spiritus sanc- ti |
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | sashribei: taku † iu nomine † patris † Jesus † nata druji pa sashribei † et filii † † Nazarenus † nata trezhie pa sashribei † et spiritus sanc- ti |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | in mlekopivci, kakor je že pervi zmagavec Britanije rekel („lacte et carne vivunt”); za mleko, sirovo maslo in sir jim je |
Mineralogija in geognozija (1871): | Kerkonoših jako razširjene v drobu in glinatem škrilniku, pri Grimi etc. ; v Harzu, Turingijskem lesu, tu zasedajo posebno pri Masserbergu do |
Mineralogija in geognozija (1871): | MioceneGroup T. Eocène (Parisien) Eocene Group T. Crètacé; (Turonien, Neocomien, etc. ) Cretaceous Group (Chalkmarl, upper and lower Green Sand) T. Jurassique |
Mineralogija in geognozija (1871): | upper and lower Green Sand) T. Jurassique; (Corallien, Batholien, Liasien, etc. ) Wealden, Lower and upper Oolitic Group Upper and lower Lias |
Mineralogija in geognozija (1871): | Upper and lower Lias T. Triassique; (Salfanien, Conchylien, Grès bigarré etc. ) Triassic Group; (New Red Marls, New Red Sandstone) T. Permien |
Pozhétki gramatike (1811): | bili, le, le Vgovorivni pretekli. J'aurois été, Jes Tu aurois été, Ti Il auroit, été, On, ona, ono bi bil, a |
Pozhétki gramatike (1811): | bode bómo, bódemo, bote, bodete, bodo, bodejo, Prihodni pretekli. J'aurai été, bom, bodem, it.d. kakor sgor. Tu auras été; Il aura |
Pozhétki gramatike (1811): | e Pretekli. Que j'aye été, de ſim Que tu ayes été de ſi Qu'il ait, été, de je Que nous ayons |
Pozhétki gramatike (1811): | o ſmo ſte ſo bili, le, le Pretekli nedokonzhan. J'ai éte, Tu as été, Il a été, ſim ſi je bil |
Pozhétki gramatike (1811): | le Pretekli nedokonzhan. J'ai éte, Tu as été, Il a été, ſim ſi je bil, a, o |
Pozhétki gramatike (1811): | ſo bili, le, le Pretekli prejſhni. J'eus été, Tu eus été, Il eut été, Nous eûmes été, Vous eûtes été, Ils |
Pozhétki gramatike (1811): | pretekli. J'aurai été, bom, bodem, it.d. kakor sgor. Tu auras été; Il aura été, Nous aurons été, Vous aurez été, |
Pozhétki gramatike (1811): | na konzu, zhe je podſébik mnóshen, poſtavim: Mon frère a été puni. moj brat je bil pokàran. Ma sœur a été |
Pozhétki gramatike (1811): | one bil, a, o, bili, e, e Pretekli. Que j'aye été, de ſim Que tu ayes été de ſi Qu'il ait |
Kemija (1869): | Aluminium, 417. Aluminiumoxid, aluminijumov okis, 417. Amalgam, 434. Ameisenäther, mravski éter, 451. Ameisensäure, mravska kislina, 462. Ameisenspiritus, mravski cvet, 462. Amil |
Kemija (1869): | kakor sirop gosta tekočina; ako jo razliješ, izpari se hitro eter, a brezbarvena, prozorna in vlečna kožica ti ostane. Zategadelj se |
Fizika (1869): | tlaku biti še tekočna, kakor n. pr. voda, vinski cvet, êter, itd. Take pare se razločujejo bitno od plinov v tem |
Kemija (1869): | so alkoholi okisni hidrati sostavljenih korenik. Te okise sploh imenujemo étere (Aether), a njihove spojine s kislinami sostavljene étere ali éstere |
Kemija (1869): | sploh imenujemo étere (Aether), a njihove spojine s kislinami sostavljene étere ali éstere. Vsa ta imena so vzeta od naj predi |
Kemija (1869): | in konjak, slastičarji pa z njimi parfemirajo svojo robo. Taki éteri so: Enantov éter (Oenantäther), tudi konjakovo olje imenovan, dobiva se |
Kemija (1869): | v vrenji iz onih tvari napravijo posebna hlapna olja ali eteri, ki so jako ugodnega duha, kterega se tudi navzame žganica |
Kemija (1869): | Sostavljeni eteri ali esteri. Tako namreč imenujemo spojine neorganskih in organskih kislin |
Kemija (1869): | in se nahaja v starem vinu. Z nekterimi takimi sostavljenimi éteri se ponareja rúm in konjak, slastičarji pa z njimi parfemirajo |
Pozhétki gramatike (1811): | preménjaj imenvavniga v' toshivniga, vsami glágolóvo deleshje s' pomoshnim glagolam être pred ſeboj, ino ſturi neravni ſklad s' kakim zhlenam is |
Pozhétki gramatike (1811): | deleshje mangée, ga sdrushim v' ſpodóbnimu zhaſu s' pomoshnim glagolam être, in rezhem la souris est mangée: premenjam imenvavniga le chat |
Pozhétki gramatike (1811): | e padli, e, o Neokonzháven. Sdajni. Tomber, pádati, paſti. Pretekli. Être tombé, paſti, Deleshje. Sdajno. Tombant, padajózh. Prihodno. Tombé, paden. Étant |
Pozhétki gramatike (1811): | isrezhe al bitje al djanje ino delanje kakſhine ſtvari: beſeda être, biti, je suis, ſim, je glagol: beſéda lire, bráti, je |
Pozhétki gramatike (1811): | Deléshja. Sdajno, Étant, biózh. Preteklo, ayant été, bivſhi. Prihodno. Devant être imajozh biti, ali bodózh. PERVA VPREGA. s' er snanivni naklón |
Pozhétki gramatike (1811): | Pomoshni Glagol être, Biti. Snanivni naklon. Sdajni zhaſ. Je suis, tu es, Il |
Pozhétki gramatike (1811): | jamais se moquer des miserables; car qui puits' assurer de etre toujours bereux; réveshe ne ſmémo nikol saſmehováti; kdo ſi je |
Pozhétki gramatike (1811): | soi, vſak ná ſe miſli. Non aimer que soi, c'est être mauvais citoyen, kdor ſebe ſamiga lubi, je ſlab ſoſed. 4. |
Pozhétki gramatike (1811): | ktirga hozheſh v' terpivni salog preverniti, sdrushiſh s' pomoshnim glagolam être, poſtavim, tako: Snaniven, Sdajni. Je suis aimé, al aimée ſim |
Robinson mlajši (1849): | bi ta lezel. A ko bi takše zveri se na etem ostrovi zderževale bi uže to bil davno zavaral. A pak |
Robinson mlajši (1849): | ino se sploh stakete ali palisáde imenújejo. — Tedaj dalje. V eti prekopje sklenol, da mali izvirek popeljá, ko je nedaleko |
Robinson mlajši (1849): | nedolžnosti — ino krivice. Uže šest je bilo teh nevoljnikov na eti način zvezanih, ko sta se oba poslednja prebudila, vskočila ino |
Robinson mlajši (1849): | proč zvezani na zemlji leži ino jega tude berž ubijo; eti pak da se mu ne zdi iž njega narodu, ino |
Robinson mlajši (1849): | dosegnol, da bi se kupčevi dolgovje plačali. Ostánek je hotel eti hvaléžni mož svojemu dobrotniku darovati, ali toti ni |
Sacrum promptuarium (1695): | modreshi Salamon. Anima ſaturata calcabit fauum, quæ autem eſuriens eſt, etiam amarum pro dulci ſumet. En dellauz slatku saſpi, kakor napoſtelo |
Sacrum promptuarium (1695): | id ſignificatur produci dulcedinis mel per labores, & artes, quo omnia etiam amara dulceſcunt, divitibus, & opulentis omnia ſunt amara, & inſipida, ſed laboranti |
Sacrum promptuarium (1695): | Vade ad apem. Et ſicut apes efficiunt mel, quo omnia etiam amara dulcorantur, ita per id ſignificatur produci dulcedinis mel per |
Sacrum promptuarium (1695): | divitibus, & opulentis omnia ſunt amara, & inſipida, ſed laboranti omnis cibus etiam malé conditus bene ſapit. Inu letu veliku lejt poprej je |
Občno vzgojeslovje (1887): | drugače ne more biti primeren temelj pedagogije. Vsekako pa je etični pojem o človeškem namenu prava podloga, na katero se opira |
Divica Orleanska (1848): | v cerkvi, jenja popotnica. Sedmi nastop. Luíza. Merjeta. Klod Marí. Etjen. Bertran. Merjeta. Si vidil sestro! Klod Marí. To, v oklepu |
Mineralogija in geognozija (1871): | v Rudnih gorah, na Českem in Francoske kotline v St. Etienne in Rive-de-Gier. |
Mineralogija in geognozija (1871): | po rekah. Vendar nas drevesa v premogovih jamah v St. Etienne pod. 112 uče, da je drevje včasi ostalo še pokoncu |
Občno vzgojeslovje (1887): | tej svrhi, peča se etika ali znanstveni nauk o nravstvenosti. Etika more biti prirodna ali filozofična in verska ali krščanska. Filozofična |
Občno vzgojeslovje (1887): | se onega, človeškega vedenja, kakeršno ustreza tej svrhi, peča se etika ali znanstveni nauk o nravstvenosti. Etika more biti prirodna ali |
Občno vzgojeslovje (1887): | more biti prirodna ali filozofična in verska ali krščanska. Filozofična etika treba, da je v soglasji s krščansko, drugače ne more |
Kemija (1869): | bromom in jodom delujejo na amonijak, na pr. razgret jodov étil, C4H5J na amonijak. Te osnove so po lastnostih sploh podobne |
Kemija (1869): | misliti kakor amonijake, v kterih alkoholske korenike, na pr. metil, etil, amil itd. zamenjujejo vodenčeve atome. Njihova pisava in njihova imena |
Kemija (1869): | mravska kislina, 462. Ameisenspiritus, mravski cvet, 462. Amil, Amyl. Amin étilov, 478. Ammoniak, amonijak, 412. Ammoniak buttersaures, maslenokisli amonijak, 463. Ammoniak |
Kemija (1869): | Traubenzucker, grozdni slador 485. Trden, fest. Treibherd, plavnik. Triáthylamin, trojni etilov amin, 478. Trohneti, verwittern. Tropfstein, kapnik. Tuha, Graphit, 388. Tvar |
Kemija (1869): | 475. Alkana, 486. Alkohol, 471. Alkohol amilov, Amylalkohol, 475. Alkohol etilov, Aethylalkohol, 471. Alkohol metilov, Methylalkohol, 474. Aloa, 490. Aluminijum, Aluminium |
Kemija (1869): | imenom jabelčno olje, a zmes ocetnokislega amilovega okisa in ocetnokislega étilovega okisa z imenom hruškovo olje. III. Organske osnove. Nektere rastlinske |
Kemija (1869): | C10H12O2, (Amylalkohol.) ali hidrat amilovega okisa, C10H11O.HO, se dela zraven étilovega alkohola pri vrvežu sladornatih tekočin, zlasti ondi, kjer se iz |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | in sem takó svoj Slovensko-narodni slovnik in primerjeno slovnico po etymologičkih in analogičkih pravilih spisal, da bi raznost v edinost spravil |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | lotos nobeno drugo verozakonsko častje ne pozna razun egiptovskega in etruškega. Da pa Noričani niso nobeden teh narodov bili, je jasno |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | 20— 30 z brezovino zvezanih imenujejo „fašk” (morda sorodno s hetrursko-rimsko besedo „fasces”). Vsaki flos ima po dvoje vêsel, jedno spredej |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | kot beli dan. Ako pa kdo zamore dokazati egiptičnost ali etruščinost Noričanov, naj izkaže! Pri severnih Slovenih je nadomestoval ta cvet |
Robinson mlajši (1849): | zernja, vina, strelnega prahu — smodu, kugel — krugel ino drobi — šprihov; etu so bili topove — dela — (štuki — kanone), puške, pistole, kordove — čorde |
Robinson mlajši (1849): | strugala, skobli — strugove — (hobli), kladiva, železa, žreblji, noži, škarje, igle; etu opet lonci — gernci, sklede — mise — bljuda, okrožniki — talerje; žlice, kleši |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | bette, Und dass für seine Müh' und Schweiss, Der Landmann etwas hätte. J. Schulz. Mé vošmo, de cesarski rod, Ki naše |
Pozhétki gramatike (1811): | voix, glaſovi. II. Opomin. Imena v' edinjimu konzhane s' au, eu, ou, perſtavio, x v' mnoshim, poſtavim: le báteau, zholen, les |
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | 1 kvintelc zmletih španskih muh, 1/2 kvintelca euforbium – gumeta, 2 lota sala se dobro skupej zmešajo. Po tem |
Sacrum promptuarium (1695): | poſledno urro bote s, vſt boshjh taiſte veſsele beſsede shlishali: Euge ſerve bone, & fidelis, intra in gaudium Domini tui. Sdaj shenkam |
Sacrum promptuarium (1695): | ſtudium, ſemper de Chriſto meditare, unde vel provoceris ad imitandum eum, vel ad amandum eum exciteris. Quanto enim ſe quiſque ei |
Sacrum promptuarium (1695): | meditare, unde vel provoceris ad imitandum eum, vel ad amandum eum exciteris. Quanto enim ſe quiſque ei in virtutis imitatione hic |
Sacrum promptuarium (1695): | saloshi. Qui ducit uxorem, accipit crucem, & laborem, Jam olim dicebatur, eum, qui navim ſibi comparat, & qui uxorem ducit, grande ſibi negotium |
Sacrum promptuarium (1695): | ſive parvum, ſive multum comedat, ſaturitas autem divitis non ſinit eum dormire. Satoraj vij dellauzij nimate urshoha ſe zhes vaſs ſtan |
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | biu, ni nehau od proſhne, inu molitve, ampak: oravit tertio eundem ſemonem dicens: Pater mi! je trekizh moliu enake beſſede rekozh |
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | na sadobimo, kar proſimo, kyr ſe Bogu samirimo. Oravit tertio eundem ſermonem dicens: Pater mi! Taku govory dalei S. Matth. 26. |
Zoologija (1875): | 143. Oenothera 155. Ogrščica 145. Oidium 114. Okrak 110. Olea europaea 140. Oleander 142. Olika 140. Omej 147. Omela 144. Omotica |
Zoologija (1875): | 62. Najmanjša hrčica; Pachyura suaveolens, nar. velikosti. Navadni krt (Talpa europaea), pod. 63, čegar široke, rokam podobne, z močnimi kremplji oborožene |
Zoologija (1875): | južno-evropejski slepi krt (T. caeca). Pod. 63. Navadni krt; Talpa europaea. 1/8 nar. velikosti. Zlati krt (T. inaurata) ima bliščečo dlako |
Pozhétki gramatike (1811): | Davno doverſhen. Que j'eusse aimé, Que tu eusses aimé, Qu'il eût aimé, de bi jes ti on, ona, ono bil, a |
Pozhétki gramatike (1811): | jes bil konzhval, konzhal, itd. Qe tu eusses, fini, Qu'il eût fini, Que nous eussions fini, Que vous eussiez fini, Qu'ils |
Pozhétki gramatike (1811): | prejſhni. J'eus fini, ſim konzhal itd. Tu eus fini, Il eut fini, Nous eûmes fini, Vous eûutes, fini, Ils eurent fini |
Pozhétki gramatike (1811): | a, o Tu eus eu, ſi imel, a, o Il eût eu, je imel, a, o Nous eûmes eu, ſmo imeli |
Pozhétki gramatike (1811): | le, le Pretekli prejſhni. J'eus été, Tu eus été, Il eut été, Nous eûmes été, Vous eûtes été, Ils eurent été |
Pozhétki gramatike (1811): | de je bilo treba, de je trebvalo Davna doverſhen. Qu'il eût fallu, de bi bilo treba, de bi bilo trebvalo Neokonzhváni |
Pozhétki gramatike (1811): | nedokonzhan. Il a fallu, treba je bilo Pretekli prejſhni. Il eut fallu, treba je bilo Davno doverſhen. Il avoit fallu, treba |
Pozhétki gramatike (1811): | Davno doverſhen. Que j'eusse été, Que tu eusses été, Qu'il eût été, Que nous eussions été, Que vous eussiez été, Qu'ils |
Pozhétki gramatike (1811): | Davno doverſhen. Que j'eusse rendu, Que tu eusses rendu, Qu'ils eût rendu, de bi jes ti on, na, ono bil, a |
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | v' greh sapeljati. 5. Bratomor ino njega kasen. Adam ino Eva dobita dva ſinova. ˛Starſhimu je bilo ime Kajn, mlajſhimu pa |
Stric Tomaž (1853): | drugi le Eva kličejo. Kako je pa vam? “ ga vpraša Eva. „Jaz sim pa Tomaž“, pravi on, „otroci so me pa |
Stric Tomaž (1853): | kam greste? “ „Ne vem, ljuba moja! “ „Ne veste? “ reče začudjeno Eva. |
Stric Tomaž (1853): | tudi ne boš orglanja in risanja učila! “ „Naka mama! “ odgovori Eva, „tega pa ne, učila bi jih marveč branja in pisanja |
Stric Tomaž (1853): | ime? „Evangelina“, odgovori „akoravno me ata in vsi drugi le Eva kličejo. Kako je pa vam? “ ga vpraša Eva. „Jaz sim |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | k poſhtah ſe snajo dobiti. Domazha shivina. Po tém ko Eve shelja je Neſrézhni gréh ſtorila , In sh' njo tud' Adam |
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | bo ſterl glavo, ino ti ga boſh v' peto salasovala. “ Evi Bog rezhe: „Veliko boſh terpela ſ' ſvojimi otrózi. Moshu boſh |
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | eniga njegovih reber Evo ſtvari. Sbudi ſe, ino Bog mu Evo perpelje, ino Adam je imel neisrezhèno veſelje. Otrozi, ljubi otrozi |
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Adama. Kedar je Adam saſpal, Bog is eniga njegovih reber Evo ſtvari. Sbudi ſe, ino Bog mu Evo perpelje, ino Adam |
Valenštajn (1866): | me ne briga. — Svetu sem pokazal — V Glogavi sam sem evangelcem cerkev Sezidati ukazal. — Poslušajte, Župan, — kakó se pišete? Župan. Pahhebel |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | zavolj bogatije na srebru in zlatu in lepih podob. Svetišča evangeličanov, judov in spoznovavcev drugih ver, ki stojé v starem mestu |
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | dei shebrei te svete Efangeli S. Johanesa inu spet 15. Ozhanasou in15 vbomari noi ano |
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | an Kral tah judov? inu potam se shebrajo S. Joaneass Efangeli? inu kader bosh shentianshave vanjeli poshebrov? REZI Bueg bodi sahvalen |
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | isnajemi koljenami nanje: inu shebrei 3 barti saporedama sveta Johanasa Efangeli taku si ti 24 ur smersou kaker gakvo tabe nadie |
Biblia (1584): | inu Gluſhci ſliſhio, Mèrtvi gori vſtajajo, inu tém vbosim ſe Evangeli prediguje: Inu blagur je timu, kateri ſe nad mano nepohujſha |
Svetu pismu noviga testamenta (1784): | gluhi ſliſhio, ti mèrtvi gori vſtajajo, inu tim vbógim ſe Evangęli osnanuje. 6. Inu ſręzhèn je tá, katęri ſe ne bó |
Revček Andrejček (1891): | želiš. Franica (oslabi videzno). Zato pa tudi verujem, kakor sveti evangelij, da iz naju ne bo nič. Morala sem priseči očetu |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | molitev; na drugim papirčiku pa je v nemškim jeziku celi evangelj sv. Jan. I. 1-14. natisnjen, ki se takóle začne: „Im |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | uroslovne službe (horarum officia), v tem jeziku péti, ali sveti evangelji in sveto pismo, noviga in stariga zakona dobro prestavljeno in |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | mašo v slavijanskimu jeziku sta brala in pela, Slovanam sveti evangelji oznanovala v domači besedi takó ročno, kakor de bi bila |
Kmetijske in rokodelske novice (1847): | knjiga” — in pri teh besedah so položili roko na — sveti evangelji! Vredništvo. Cena prešičev v Krajnji — čez 2 centa 7 krajc |
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | Jęsuſoviga gori vsęti Jogèr, on katęri je h' pridigvanju tiga Evangęlia namęnjen? Oſtèrmíte zhes tó vy Nebęſsa! inu vy pravizhni trepetajte |
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | sakaj zhe jo dalej premiſhlujem to zhiſtoſt inu lepoto tvojga Evangęlia, to ſvetóſt, inu ſvetloſt tvoje Zęrkve, vękſhi lubęsen zhutim jeſt |
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ne perpuſty, kar bi pred Bogam, inu po poſtavah tiga Evangęlia prav ne bilu. Katęri zhe is zhlovęſhke ſlabóſti faly, ſe |
Genovefa (1841): | in s krishem v drugi roki ſo priſhli pervi osnanovavzi evangelija k vam. She enkrat: poſluſhajte evangéli, ohranite ſi ga v |
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | perliſuvanje. 1 Niseli ti moj Syn! ſhe pogostukrat is S. Evangeliuma shlishal: katire svojo dusho lube na temu svejtu, ta bo |
Branja, inu evangeliumi (1777): | oklepam te pravize, inu obuti na nogah k' perpravi tega Evangeliuma tega myru. V' uſſih rezhęh pak primite sa brambo te |
Genovefa (1841): | Vojnomirova nevéſta. P Pred vezh ſtolétji, ko je sôra ſv. Evangélja tamôte nejevérſtva na Némſhkim rasſvitlila in ſirove ſhêge náſhih hrabrih |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Trebelnim (gornjim Mokronogu) hrani, de so pervi navéstniki (oznanovavci) svetiga evangelja skrivali se po samotnih krajih in gorah, in kažejo cerkvico |
Pozhétki gramatike (1811): | ſe veſti (:ravnati:) po pámeti. Suivant. Suivant l'Evangile, po Evangéliu. Sa kásati lózhenje. Sans, Les soldates sans leurs offciers, vojaki |
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | nizh saſtopili. Luk. 18. Ti Jogri Chriſtuſovi, katęri po danaſhnim Evangęlji njegovih navukov niſo saſtopili, dadó meni danàs perloshnoſt od neſręzhe |
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ſpomnite vy, moji Bratje, na té beſséde, katére ſmo v' Evangélji na trétjo Nedelo v' Póſti brali? Kdór ny s' mano |
Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | bi ſe ta prigodba ravno tak, ko ſe v' ſvetim evangelji bere, dokonzhala, kmalo drugi dan dobro voljo napravi, ino veliko |
Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | uni sgublenige ſina, ga objame ino mu odpuſti. Po isgledi evangeljſkiga ozheta tudi on vkashe ſina po ſvojim ſtani oblezhi, ino |
Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | mu vſi prijateli prizhali, kako hvale vredno je po isgledi evangéljſkiga ozheta ravnati, ktériga je Isve- |
Štiri poslednje reči (1831): | ſmert greſhnika, ker ga vezhi del neperpravljeniga najde, kakor je evangeljſki goſpodar hudobniga hlapza, nepepravljeniga naſhel. Bog ima na ſvetu s' |
Hrana evangeljskih naukov (1835): | teleſne ſlepote nam je ſlepi vboſhzhek per Jerihi v' denaſhni evangeljſki pergodbi. I. V. 31. Sadnokrat ſe je Jesuſ v' Jerusalem |
Hrana evangeljskih naukov (1835): | ſi bo hlapez ali goſpodár, kakor nam Jesuſ v' doneshni evangeljſki podobi ali priliki kashe. I. V. 24. Nebeſhko kraljéſtvo, pravi |
Hrana evangeljskih naukov (1835): | nebeſhki uzhenik, v' ſvojih naukih raslaga, ino v' deneſhni ſv. evangeljſki pergodbi tajiſtiga podobo pokashe, kako velizhaſtno de je. I. V. |
Hrana evangeljskih naukov (1835): | kriſtjanam, zhes katere oni per ſvojim goſpodu milo toshijo, kakor evangeljſki hlapzi zhres ljuljko. Puſtite jih do shétve, pravi goſpod, sakaj |
Ta male katechismus (1768): | pravize volo, ſakaj njeh je neheshkuKrayletsvu. Matth. 5. Katiri se Evangelski svjeti imenujejo? Taisti, katiri, v' S. Evangeliumu ne koker k' |
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | vezh velajo te poſvetne greſhne poſtave, koker 'pa ta ſveti Evangelski vuk. Varite ſe takſhnih hyſh, v'katirih ni Boshjiga ſtrahu |
Branja, inu evangeliumi (1777): | vonmirili, s' takershno ſe vam bo nasajmirilu. Luk. 6. Terji Evangelski svejti. 1. Radovolnu uwoshtvu. 2. Vezhna zhiſtoſt. 3. Popolnima pokorſhina |
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | da. Nei divishtvu vſel dershy. Svojo volo sataji. Të ſo Evangelski ſveti ſrei stoy tiste gor vseti. |
Hrana evangeljskih naukov (1835): | je Jesuſ ſhe vezh ſtoril ino uzhil, kakor je v' evangeljſkih bukvah sapiſano, sa to, kér ſo apoſtelni ino vſi njih |
Hrana evangeljskih naukov (1835): | und den Zweck vorliegender homileitiſscher Predigten, unter dem Titel: Hrana evangeljſkih naukov. Nicht umſonſt nannte man bie alten Lehrer der chriſtlichen |
Ta male katechismus (1768): | ne koker ſapovde, ampak koker dobri svjeti naprejpostavleni. Kolkajn je Evangelskeh svjetov? Is tehísteh so triji ti narimenitnejshi: I. Radovolnu uwoshtvu |
Ta male katechismus (1768): | inu S. Evangelium ſa uſſakedan (koker zhes lejtu pade) is Evangelskeh bukuv glasnu dolilrati, je tu mene toku mozhnu v' serze |
Genovefa (1841): | bolj na tanko svédili, kakor vam jes samórem povédati. S evangelſkimi bukvami v êni in s krishem v drugi roki ſo |
Stric Tomaž (1853): | vsak lahko vidi, kako dobro in ljubeznivo dete da je Evangelina bila. Bila je kot zala cvetlica v gosposki vert posajena |
Stric Tomaž (1853): | vzela. Enega dne jo tudi vpraša, kako ji je ime? „Evangelina“, odgovori „akoravno me ata in vsi drugi le Eva kličejo |
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | dan zirkuv, inu oltar S.Joſhefa, S. Anne, ali S. Janneſa Evangeliſta obyskati, tudi zhe je mogozhe se spovędati, inu obhajati. 7. |
Branja, inu evangeliumi (1777): | pride v' imęnu tiga Goſpuda. Na S. Joannesa Apoſtelna, inu Evangeliſta dan. Branje is Bukuv te Modruſte na 15. Poſtavi. Katiri |
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | nou resvitlov: inu Efangeliſte tega Gospueda Jesusa Kriſtusa is svojo sveto gnado resvitlov: noi |
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Marije devize mathare boshje! jas prosim tabe: skues use 4 Efangeliſte S. Matheusha S. Markusha S. Lukasha S. Johanasa; jas prosim |
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | S. S. 3. Kralli GASHPAR † MELHAR † BALTESHAR † inv ti 4 Efangeliſti Màtevsh † Markvsh † Lvkash † Johanes † noi ti 4 shtirji Arhangeli S. |
Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): | Sveti Pavel, Sveti Andrej, Sveti Janez, Vsi sveti apostoli in evangelisti, Vsi sveti učenci Gospodovi, Vsi sveti nedolžni otročiči, Sveti Štefan |
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | terplenja Jesvsa Kriſtvsa nasha lvbiga moiſtra? katiere terplenje so se Evangeliſti sra- |
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | N. taba sarotim noi sbodram zerzerellus inu skues mvezh tah Efangeliſtou S. Matheus S. Lukasha S. Marka S. Joannesa? inu v' |
Branja, inu evangeliumi (1777): | ſe ſpodobi, de leta Paſſion, koker je od uſſih ſhtirih Evangeliſtov popiſſan, inu tukej ukup sloshen , ſe tudi temu folku naprejneſſe |
Ta male katechismus (1768): | 5. Katiri se Evangelski svjeti imenujejo? Taisti, katiri, v' S. Evangeliumu ne koker k' ſvelizhanju te dushe potrebni, ampak koker bel |
Ta male katechismus (1768): | se Evangelske ſvelizhanstva? So taiste, ſavle katireh bodo v' S. Evangeliumu tudi taisti, katiri so revni, inu nasrezhni vidit, ſa ſvelizhane |
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | dobrutneki, perjatli, inu pomozhniki bli. Ti seja bral v' S. Evangeliumu, koku urnu sem jeſt zhes hribe inu gorrę; v' tu |
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | perproſtu bres serblivoſte virjella. Ti nabosh neshl v' S. Evangeliumu, de sem jeſt veliku te pastirje, inu Modre od sonzhnega |
Branja, inu evangeliumi (1777): | ſmerte obuduv ) JEsuſa, katiri je naſs od perhodniga ſerdú reshuv. Evangelium S. Matthevsha na 13. Poſtavi. V' Temuiſtimu zhaſſu: je JEsus |
Branja, inu evangeliumi (1777): | na 15. Poſtavi. Bratje ! jeſt: vam na ſnanje dam ta Evangelium , katiriga ſim vam pridiguval, katiriga ſte vi tudi gori uſelli |
Branja, inu evangeliumi (1777): | je rekuv k'nym: pejte po zelimu ſvejtu, inu pridigujte Evangelium uſſi ſtvary. Katiri bo viruvov, inu bo kerſhen, ta bo |
Branja, inu evangeliumi (1777): | temuzh ſi perſtopila k' ti nadlugi pred oblizhjam naſhiga Boga. Evangelium S. Joannesa na 19. Poſtavi. V' Taiſtimu zhaſſu: je ſtala |
Branja, inu evangeliumi (1777): | bo toku perſhuv, koker ſte njega videli v' nebu gorijiti. Evangelium S. Marka na 16. Poſtavi. V' Taiſtimu zhaſſu: kader je |
Branja, inu evangeliumi (1777): | ſvelizhanja: inu ta mezh tega duha , katiri je beſſeda Boshja. Evangelium S. Mathevsha na 18. Poſtavi. V' Taiſtimu zhaſſu : je JEsus |
Branja, inu evangeliumi (1777): | lubesen, lete try: al lubesen je med nymi ta narvezhe. Evangelium S. Lukesha na 18. Poſtavi. V' Taiſtimu zhaſſu: je JEzus |
Branja, inu evangeliumi (1777): | trupla goriuseti bli, inu zhakamo , v' Chriſtuſu JEsuſu Goſpudu naſhimu. Evangelium S Lukesha na 5. Poſtavi. V' Tarſtimu zhaſſu : kader je |
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | enu poſhtenu ſèrzę proſsil! Zhe ſe jeſt golufam, kadar tvoj Evangęlium inu tvojo Zęrku poſluſham, taku bi mene ti ſam golufal |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | je naj imenitneja terdnjava male Azije, ona je ključ do Eufrata in perzijanskega morskega zaliva in ključ do ceste v izhodnjo |
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | ker je spomin na prejšnja srečneja leta — nič ni pomagalo. Evfrozina hoče prikriti napako svoje gospe; kmalo je krasna tkanina mično |
Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881): | ta lepi kraj ali bežala. Ker je bila tudi hči Evinega rodu, se ni mogla zderžati, vse ogledati in jedí pokusiti |
Slate jabelka (1844): | mirno domú vernila, in zhes ſhtirideſet dni ſta umerla, narpred Evlogi, in kmalo sa njim njegov revesh. »Bog tako naſhiga blishnjiga |
Slate jabelka (1844): | kej terpeti, hvalimo Boga. « — Tako govori ſ. Vinzenz. Boshji ſlushabnik Evlogi je bil uzhen, imenitin in bogat mosh. Kadar je bila |
Slate jabelka (1844): | meſó jeſti. Neſi me ſpet nasaj, kjer ſi me najdil. — Evlogi mu je dal meſá jeſti, kolikor je hotel, in ſi |
Slate jabelka (1844): | ſo pa ſtari Patri (ozhetje) tiſtiga kloſhtra vidili, de je Evlogi smiram ſvarjen in pokorjen, in de ſe vender nizh ne |
Slate jabelka (1844): | ker ſo tega ſvetnika tako dolgo po krivim ſodili. — ˛S. Evlogi pa je tako shaloſtin bil, de je leto lepo perloshnoſt |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1861): | pévajo ga pastirji na polju, in juuaki jezdéči čez goro. Evo, gospôda! Andrija Kačić bil je, kakor sami vidite, domoljub, in |
Valenštajn (1866): | grivno na solnce). Do duše, biseri sami su i granati. Evo, kako u suncu se lanac sija! |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | različno blago po tujem imenu, vsaj ga tako imenuje cela Evropa; ako je tergovcu tvoj slovenski denar dober, kteroga mu daš |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1864): | vlade v Parizu in prijatel Napoleonov. — Po angležki statistiki šteje Evropa sedaj 327 milijonov duš, v stanovitnih armadah pa blizo 5 |
Fizika (1869): | je marsikaj ohranilo, opravljalo in razvijalo, med tem ko je Evropa bila po divjih bojih razrovana, in mnogo dragocenih znanosti iz |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | misijonarjev, dva so z ženama vred snedli. — Od vsih straní Europe se sliši od hude zime. Novoletnica. Vsak kaj druzega si |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | kterem za končanje vojske dokazuje potrebo, da naj vsi vladarji Europe napravijo zbor, v kterem naj se razsodi pravda. — 29. dec. |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | vodni bik ali pelikan imenovan. Shivi pa v jushnih krajih Evrope, Asie in v Afriki. Vidi ſe tadaj v Evropi v |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Judov primérja Bernoutti na šest milionov. Pol jih živi zunej Evrope, z druge polovine pa jih je čez poldrugi milion na |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | učeniga Slavijana vzela, ktériga niso samo učeni možje skorej cele Evrope, ampak še clo Cesarji in Kralji častili! V. Vodnikovo shivljenje |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſo vezhidel od nar perviga in nar „lépſhiga plemena is Evrope v Ameriko pre„peljali. “ „Neismerjeni gojsdi od pridnih rók od |
Zoologija (1875): | prišle v pregovor. Nekdaj je ris prebival po vseh gozdih Evrope, sedaj se pa nahaja samo še na severu, v Pirenejah |
Botanika (1875): | zelenja. Po vrtih se sem ter tje nahaja iz južne Evrope prišla Torilnica (Omphalodes) in iz južne Amerike prinesena posolnčnica (Heliotropium |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1883): | njegove častilakomne namene po naši sodbi, k sreči Francoske in Evrope. XXV. izkaz doneskov za spominek dr. J. vitez Bleiweis-Trsteniškega. Skupaj |
Ferdinand (1884): | ga je jemal sè seboj na popotovanja po raznih deželah Evrope. Prišel je Ferdinand ž njim tudi na Angležko. Za onega |
Gozdovnik (1898): | siromačina iz te pokrajine. « »Nikakor ne; pritepel se je iz Evrope, in je bržkone rojen na Španskem. « »Ah, na Španskem? « Don |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | domazhiga, to je, is zeſarſkih deshel. (Nar vézhji hraſt v Evropi. ) Na franzoſkim ſtojí na dvoriſhu nékiga grada ſtar hraſt, ki |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | leta, jim podamo tukaj občni pregled lanjske letine po celi Evropi: Na Angležkim je bila srednja letina; na Irskim je bilo |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Dalje sledí. ) Pridelki pretečeniga leta v raznih deželah po celi Evropi. Kér vemo, de bomo bravcam Novic vstregli, če jim oznanimo |
Robinson mlajši (1849): | Evropi jedva gdo zmeni za njega pak so toliko imenitne bile |
Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | tisti strašni pùnt vstal, zavoljo kteriga je bilo po celi Evropi tóliko kerví in solz prelito, se je Erlavski iz vélikiga |
Fizika (1869): | V Evropi je proti severu vedno veče število poprek deževnih dni; v |
Mineralogija in geognozija (1871): | razvijale ter samo tam delala se premoga zdatna ležišča. V Evropi so premogova naležišča dvojna; so namreč nektera morska, t. j. |
Botanika (1875): | in se sadé za živinsko klajo. Sem ter tje po Evropi se sadi iz južne Amerike prinešen mad (Madia sativa), kterega |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | plemenov. Ko ſo ti shlahtni zhervi pervizh is Kine v Europo perneſeni bili v Zarigrad, (v Konſtantinopel), ſo jih redili s |
Robinson mlajši (1849): | tem zagubljene ljudi drugoč nalezti, ino se ž njimi v Evropo plaviti mogel! Pak možno ni bilo; ino tako druga nič |
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | kupčíja dobro znêsla , bo gotovo čez 2 letí spet v Evropo prišel. Takrat bo pa več kupil, létas le za poskušnjo |
Robinson mlajši (1849): | da s Petkom na — nj sede, ter se ali v Evropo, ali pak vsej bar do ktere druge Evropejske osade — selitve |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | ob času križarskih vojsk iz Perzije ali iz Turčije v Evropo. Bergamot se pravi v turškem jeziku „knežinja”. Češnje so dobili |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | zove. Nekdaj so iz jutrovih dežel le suhe češplje v Evropo vozili. Breskve smo prejeli iz Perzije; ob času imenitnega latinskega |
Zoologija (1875): | tudi rožičasti drozeg (Gracula rosea), ki časih pride v južno Evropo. Rudeč je kakor roža, samo rep in perotnice so črne |
Fizika (1869): | na vse strane razširjati, in odkritje Amerike, ki je začudenim Evropejcem pokazalo mnogo novih in čudnih stvari, izbujalo je, ne le |
Tiun - Lin (1891): | celega obrežja onega velikega póluotoka, ki sega do Singapore, proti Evropejcem in vsem tujcem. Ko smo svojo »Lastavico« zopet popravili, odjadrali |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | vaſi in méſta raſtejo , kakor gobe is semljé. “ „Neisſhteto ſhtevilo Evropejzov, ki ſo ſe „ſim preſelili, ſe mirno s rojáki v |
Robinson mlajši (1849): | ognja sedelo, ino je očevidno pozval, da je ostali jêtnik Evropčan. Te je imel, kaj činiti, da bi se zdéržal. Kri |
Robinson mlajši (1849): | ali v Evropo, ali pak vsej bar do ktere druge Evropejske osade — selitve — naselbine v Ameriki poplavi; da si ravno bi |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | popisane kot Amerikanci od Španjolov — so naj manj se udeležile evropejske omike, overane po jeziku , nravnosti in vladni sostavi, posebno pa |
Robinson mlajši (1849): | Evropejski korabelj — velika ladja, Robinson si po tem dobi mnogo Evropejskega orodja, ino svojim po—trebam izvekšega zadoli — izgovi. Iz tega |
Tiun - Lin (1891): | vzamete pod svojo streho, dokler ne dobim pomoči od bližnjega evropejskega konzula. Vi ste odgovorni, ako se mi kaj pripeti! « Na |
Robinson mlajši (1849): | jegovega stanu pripomaga. 3. Pri bregu otoka se raztresketa — razbije Evropejski korabelj — velika ladja, Robinson si po tem dobi mnogo Evropejskega |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | sicer bi Rusija bila mogla stopiti na vikšo stopinjo v evropejski izobraženosti, ker je zgodaj prišla v dotiko s Carigradom. Še |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | To je she drugo poſlavljenje tega goſpoda, kteriga uzheni vſih europejſkih narodov s ſpoſhtovanjem imenujejo: vlanſko leto namrezh ſo njemu tudi |
Kmetijske in rokodelske novice (1845): | bil na dvor Henrika IIÍ. in veliko ptujcov iz vsih evropejskih deželó se je k njemu shajalo, ga za svete opraševat |
Šola v boju proti pijančevanju (1898): | a leta 1857. je bil že drugi v Bostonu. Izmej evropejskih je oni v Lintorfu najstarejši. Sedaj je v Nemčiji 16 |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | 19. veka. Vsi narodi slovanski iz Azije pridši in drugo evropejsko pervotno pokolenje za Germani, starim kot Sciti in Sermati znani |
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | da je pri nas Jezusova véra prepovedana, je vunder Auguštin, europejski misionar, skrivej k nam prišel, to prepovedano véro učit in |
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | misli — pa merzel in jasen je bil njegov obraz, zato Evrota ni dalje popraševal. Med tem pogovorom je bil Fulvij slekel |
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | besedah, obraz si zakrije z rokami in prosi: „Jenjaj, jenjaj, Evrota! Nikar me ne terpinči s takimi spomini! ” Starec je ostal |
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | še nekaj razložiti, ko se prikaže njen mož ves pijan. Evrota urno vtakne steklenici v pas, in jej nekaj denarjev v |
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | kmalo po zaroki povedala, da me je snubil nek ptujec Evrota. To je bil pa tudi silno hudoben človek, poln černih |
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | Jubala mu je bila že prej pravila, da jo je Evrota pred njeno možitvijo snubil in tako se je zbudila v |
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | najboljšega jekla, kakor so bila le na Jutrovem v navadi. Evrota je šel naravnost v palačo, kjer so stanovali Numidčanje, in |
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | Evrota gori in doli; očesa, ki je vedno bralo v Fulvijevi |
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | popade ženo in jo telebi iz sobe pa tudi z Evrotom bi bil rad začel prepir, ko bi se ne bil |
Robinson mlajši (1849): | steuern. rude — zmirom — vedno — skoz— vun ino vun immer radost Ewigkeit. Sadovnik — ovočnik Baumgarten. Sed — ser — siv grau. |
Sacrum promptuarium (1695): | sapovej sa Bugam ner pervu Maſhnike zhaſtiti rekozh: Honora Deum ex tota anima, & honorifica Sacerdotes. Inu S. Chryſoſtomus pravi de zhast |
Sacrum promptuarium (1695): | vy mladi is shkode teh drugih vuzhiteſe vaſhe ſtarishi bugat. Ex alienis calamitatibus hoc commodi capiendum est, ut rebus noſtris recte |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | da se ne bi mi? Za preteklo — prihod. čas (fut. exact. ) doveršivnikov naj se rabi tedaj kakor v Serbskem vselej le |
Sacrum promptuarium (1695): | de nebodo perſileni zhes vaſs ſe toshit rekozh: Filios enutrivi, & exaltavi, ipſi autem ſpreverunt me. Sakaj v' tej vishi na mejſti |
Sacrum promptuarium (1695): | unde vel provoceris ad imitandum eum, vel ad amandum eum exciteris. Quanto enim ſe quiſque ei in virtutis imitatione hic conformare |
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ſi ter dnu napréj vsamesh kaj h' kraju pèrpraviti! Plura exempla adducere ſupervacaneum foret: ſupereſt, ut pau ca quædam de ipſa |
Sacrum promptuarium (1695): | inu bogatu lejtu sa tvojo dusho imeti. Inſpice, & fac ſecundum exemplar, quod tibi in monte monſtratum eſt. Chriſtus kar je hotel |
Sacrum promptuarium (1695): | tega ſe imate vy shpeglat, kateri raunu k' vam pravi: Exemplum dedi vobis, ut quemadmodum ego feci, ita & vos faciatis. Chriſtus |
Sacrum promptuarium (1695): | prima gloria, & charitate appropinquabit, & ſimilior erit. Bodi tedaj moj Mashnik. Exemplum fidelium in verbo, & con- |
Sacrum promptuarium (1695): | lejtiga vednu gledajte, inu premiſhluite, inu poſhlushajte, kaj vam pravi: Exemplum dedi vobis. &c. Satoraj moj Mashnik zhe hozhes enu dobru |
Sacrum promptuarium (1695): | dajal Aragonski krajl Alphonſus tem Sakonskem rekozh: Tunc matrimonium tranquillè exigi poſſe, ſi maritus ſurdus, uxor cæca fiat. Kir Eraſmus Roterodamus |
Sacrum promptuarium (1695): | corpori connexum, conjunctumque ſit, ulla ibi ſeditio, ulla diſpenſio poſſit exoriri? Guishnu de ſe nej bati v' takorshni hishi obena |
Sacrum promptuarium (1695): | Simeon, od Katiriga S. Lukesh pishe. Homo iſte juſtus, & timoratus, expectans conſolationem Iſraël: Et Spiritus Sanctus erat in eo. Imate pravizhnu |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | pod nadpisam : Erläuterungen und Abonnements-Bedingungen §. 1. a) für die Expedition von jeder einzelnen Zeitung sind ganzjährig zu entrichten 24 kr. |
Sacrum promptuarium (1695): | teh krajlou: Si vis videre quantum abſit Rex 'a Sacerdote, expende modum poteſtatis vtrique traditæ: Videbis Sacerdotem multo ſublimius Rege ſedentem |
Fizika (1869): | luknjica, pora. Porös, luknjičav. Porosität, luknjičavost. Positiv, staven, positiven. Poskus, Experiment, 8. Poskus početni, Elementarversuch, 171. Poslednjica, Resultirende, 37. Posoda podstavljena |
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | saspi bosh use vidou noi use vedou. TA 47. KAPITL. Experimentum od Petelina. Kupi na an tork ana Pe- |
Sacrum promptuarium (1695): | ſe je toshil Gospodar, rekozh: Unus me ſervus veſtit, omnes expoliant. Taku ſe godj, de kumaj en poſel ſe najde, de |
Sacrum promptuarium (1695): | imeli; dokler S. Auguſtinus pravi: Conſideratio hæc, deſtructio eſt ſuperbiæ, extinctio invidiæ, medella mallitiæ, effugatrix laſciviæ, conſtructio diſciplinæ, perfectio ſanctimoniæ, & præparatio |
Sacrum promptuarium (1695): | po glavi vaſhiga mosha ſe obernit. Mulier ſuum arbitrium omnino exuere debet, ut marito obtemperat. Inu de bi ſi lih mosh |
Sacrum promptuarium (1695): | tem S. slatkem Imenu JESUS: Ego autem gaudebo in Domino, & exultabo in Deo JESU meo. Inu tudi Maria Diviza ta ner |
Sacrum promptuarium (1695): | duhouni trosht v' tem S. Imenu je nashla, kir pravi: Exultavit ſpiritus meus in Deo Salutari meo. Moj Duh ſe reſveſseli |
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | is lézhe, ko ravno Esav is hoſte pride, „Daj,“ rèzhe Esav Jakopu, „tudi meni kaj te rudézhkaſte jedí; lakote ſe veſ |
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Bog doſtikrat prav majhne okóliſhine v' veliko ſrezho oberne. 13. Esav pa Jakop. Isak ino Rebeka dobita na enkrat dva ſina |
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | paſtirſko shivljenje. Enkrat kuha Jakop ſók is lézhe, ko ravno Esav is hoſte pride, „Daj,“ rèzhe Esav Jakopu, „tudi meni kaj |
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | veſh, de rad jém. Tedaj te bom oblagoſlòvil, preden umerjem. “ Esav bersh gré. Rebeka je to ſliſhala. Naglo perpravi dva koslizha |
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ino mu ni mar pervénſtvo. Ni bilo prav, de je Esav po nemarnoſti bil tak sapravljíviz. |
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | odménjen v' dar . . . . . . 17 12. Isak vsame Rebèko . . . . . . . 18 13. Esav pa Jakop . . . . . . . . 20 14. Jakop na ptujim . . . . . . . . 22 15. Jakop |
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | napovedó. Svezher pridejo poſli nasaj, ino mu rekó, de mu Esav ſ' ſhtiri ſto moshmi naproti gré. Jakop ſe uſtraſhi, ino |
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | rezhe: „Zhakaj, blishe ſtopi, de poſhlatam, zhe ſi moj ſin Esav, ali nè. “ Jakop perſtopi. Isak ga poſhlata, ino rèzhe: „Glaſ |
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Esavu perblishuje, ino ſe mu vſaj ſedemkrat do tal perklóne. Esav pa mu ſkózhi naproti, ſe ga okléne, ga objema, kuſhuje |
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Jakop na ptujim. Jakop je reſ mogel pred togòto divjiga Esava pobégniti. Palizo vsame, ino gré po máterinim ſvétu v' Haran |
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſo, ktere mi je Bog dal. “ Sdaj pridejo vſi pred Esava, in ſe pred njim perklanjajo. |
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Ravno je ſhlo ſolnze is sa gore, kar sagleda Jakop Esava prili, ino ſhtiri ſto mosh s' njim. Jakop sverſtí ſvoje |
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ni vsel. Jakop je ſ' ponishnoſtjo ino ljubesnijo popolnama potolashil Esava, ſvojiga brata, kteri ga popred is jése v' ozhetovi hiſhi |
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | loshe ſ' ponishnoſtjo ino ljubesnijo potolashimo. Jakop gré sdaj s' Esavam, ſvojim bratam, v' ſvoj kraj, hvali Boga is zeliga ſerza |
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Na to ponudi Jakop Esavu vezh zhed. Pa Esav ſe jih brani, ino Jakop mu |
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | trum; ſam pa v' saupanji v' Boga ſtopi naprej, ſe Esavu perblishuje, ino ſe mu vſaj ſedemkrat do tal perklóne. Esav |
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſvétu, de nam naménjena ſrézha gotóvo dojde Drujkrat rezbe Isak Esavu v' ſvojih ſtarih dnéh: „Glej, ſin! ſtar ſim, ino ne |
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Glaſ ſe mi ſizer sdí Jakopov glaſ; pa roké ſo Esavove. “ Toraj ga ni ſposnal, je jédel, roke na-nj poloshil, ino |
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſliſhala. Naglo perpravi dva koslizha po divje, oblézhe Jakopa v' Esavovo naj lepſhi oblazhilo, ovije Jakopu roke ino goli vrat ſ' |
Ta male katechismus (1768): | ke dushe usmerte; ſakaj dusha, katira ho greshila, ima umreti; Ezeh. 18. Inu ta majhene, odpustlive greh, katiremu se Iohka odpushanje |
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | bom jeſt od njega rók terjal, pravi Bog per Ezehjelu ( Ezeh. 3, 18. ) En tak zhlovek pèrpravla pot pred Antichriſtam, inu |
Hrana evangeljskih naukov (1835): | truplo enkrat obudil ino prenovil. Bog je pokasal enkrat preroku Ezehjelu veliko polje, polno mertvaſhkih koſti: „Kaj ſe ti sdi, Bog |
Hrana evangeljskih naukov (1835): | Jes ſim tajiſti paſtir, ktériga je shé Bog po preroku Ezehjelu (34, 23.) napovedal: „Obudil bom ediniga paſtirja zhes nje, kateri |
Hrana evangeljskih naukov (1835): | mu prerok odgovori, to ſamo ti veſh. "" „Prerokuj, je Bag Ezehjelu vkasal, prerokuj vſim tém ſuhim koſtém, ino rezi: Jes hozhem |
Fizika (1869): | preneha magnetična privlaka in pisalni vod se potegne sè zmetjo f v svojo poprejšnjo lego nazaj. Če klinec le na mah |
Zoologija (1875): | a, ali iz podaljšanega mozga f', ali pa iz hrbtenjače f, iz malih možganov e pa ne izvira nijeden živec. Kakor |
Zoologija (1875): | v tako imenovano gibalno pločko. Glej pod. 20, e in f . Po delavnosti razlikujemo vse živce animalnega sistema na gibalne in |
Kmetijske in rokodelske novice (1847): | in skozi po jabelku en mazinc široko luknjico, in takó f^revertane jabelka naberejo kakor roženkranc na nit ali tanjko verco |
Mineralogija in geognozija (1871): | na tla spusti ploha dežja e in ognjeni snop žlindre f. Pri g zagledamo postransko špranjo, kamor se je lava zatekla |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | in „Živi! ” vpitjem, muziko in petjem z gorečimi baklami čerke F. in M. napravili; potem gredó in neštevilna množica ljudi ž |
Kmetijske in rokodelske novice (1845): | kterim je več ko ena luknja zašita. Postavi spod; D. F. Bartholomæi, canonicus, philosophiæ professor, in imel boš natančno vednost od |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | če se moštu pridene nekoliko iz koruna narejeniga cukra. Gospod F. Terpinc, grajšak v Ljubljani, so zboru pokazali cvetečo ogersko ogeršico |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | iz Šneperka. Odgovor na Vaše vprašanje so dali tudi gosp. F. Šmidt v 40. listu Novic. Z žalostjo smo brali Vaš |
Kmetijske in rokodelske novice (1848): | in vsi čakajo, de jim bo gospóska to delo ukazala. *) F. Kovač, iz Šiške 29. grudna. Černe bukve. Ko sim bral |
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | tega mesca sklep naše porotne sodbe, pri kteri sta bila F. L. Hausman, vlastnik poprejšne Novo-Celjske grajšine, in njegov oskerbnik Fr. |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | zdravnik šopronskega komitata na Ogerskem vé po zagotovilu časnika „Z. f. N. u. H.” za gotovo zdravilo zoper pasjo steklino. Skozi |
Aritmetika za učiteljišča (1885): | 6.) Terjatev: pri G. Lozarji v Kranji 760 gl. pri F. Kosu v Loki 450 gl. pri J. Golobu v Kamniku |
Aritmetika za učiteljišča (1885): | po 40. Prodajalnica je iztržila 67 gl. Dne 5. julija. F. Kosu v Loki sem poslal na njegovo naročilo: 120 kg |
Zoologija (1875): | Živci izhajajo ali iz možganov a, ali iz podaljšanega mozga f', ali pa iz hrbtenjače f, iz malih možganov e pa |
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | krasneje zidano; stoji med Kvirinalom in Eskvilinom. *) Gospodar jej je Fabij, mož viteškega rodú in neizmernega bogastva, ktero si je v |
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | ležalo umetnijskih izdelkov in drugih reči oddalnjih, malo znanih otokov. Fabij, gospodar vsega tega bogastva, je bil človek, |
Gozdovnik (1898): | najditeljevega. »Ako je Tiburcio sam pri vas, naj se pokaže! « Fabij de Mediana se vzdigne. |
Gozdovnik (1898): | lovit in jaz tirjam, da doseže svojo kazen. « »Pepo! « opominja Fabij. »Ali vam moja želja tako malo vredi? « »Velja mi več |
Gozdovnik (1898): | poteguje Tiburcio, pri vsakem zlogu pazeč na svoj lastni glas. »Fabij . . . , to ime bo, to je pač res. Še vidim njene |
Gozdovnik (1898): | zadovoljno, ko je njen prijatelj žel toliko vseobčega priznanja. »Don. Fabij! « vpraša Anglež, »čigav je belec? « gledajoč skozi lornjon dimečo se |
Gozdovnik (1898): | razločiti. Skoro mi je na jeziku. « »Morda ,Fabij'! « spregovori Pepo. »Fabij.. ! « poteguje Tiburcio, pri vsakem zlogu pazeč na svoj lastni glas |
Gozdovnik (1898): | toda glavni krivec je moral biti vsekako usmrtjen. »Milost, don Fabij! « prosi Kučilo. »Ne morete pomiloščati ter ob enem obsojati. Brez |
Gozdovnik (1898): | so bili še skriti za otokovim robom. »Rešimo ga«” reče Fabij. »Prav! Uzemita svoje puške, pa ne strelita poprej, preden vama |
Gozdovnik (1898): | njegovih ne morem razločiti. Skoro mi je na jeziku. « »Morda ,Fabij'! « spregovori Pepo. »Fabij.. ! « poteguje Tiburcio, pri vsakem zlogu pazeč na |
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | že enkrat povedal — če se prav spominjam, pri mizi blaženega Fabija — da so iz Kaldeje; v tej deželi je pa copernija |
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | Ali res misliš, da so tvoje copernije na stran spravile Fabija? ” Afra si je to le izmislila, ko je pa videla |
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | zgolj prevara? ” „Ne popolnoma; saj vidiš, da sva se iznebila Fabija in da ima sedaj hči vse premoženje v roki. To |
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | Kaj jo poznaš? ” „V svojih mladih dneh sem služil blagega Fabija v Aziji, kakor že tudi moj oče pred menoj, poznej |
Gozdovnik (1898): | za piramido Baraha pa Oročej, ko sta ugledala tigromorca pa Fabija ter se domislila, kako sta mu stregla po življenju, iztreznila |
Gozdovnik (1898): | pobral svojo angležko puško, neodločen, na kterega bi pomeril, na Fabija ali Spača. Kanadčan ga je ostro opazoval. Še preden se |
Gozdovnik (1898): | mora kaznovan biti. « Kučilo je slišal te besede. Pogledal je Fabiju v lice, pa našel neizprosnost. Še je bil čas uiti |
Gozdovnik (1898): | deblo iz zveriženega lesovja, veje od njega odstranil in s Fabijanovim lasom je bil deblu na vrh pritrdil svoj plašč. »Tako |
Gozdovnik (1898): | spravil je v grad Elančovski donno Luiso, svojo soprogo, pa Fabijčeka, jedino svoje dete, misleč, da radi samotne okolice sta varna |
Gozdovnik (1898): | bliskoma posveti v duši, da ima varovati sebe in svojega Fabijčeka, ter hitrih korakov stopi k zvonilu. Toda še predno je |
Gozdovnik (1898): | Prav tako res in gotovo, kakor vem, da si otél Fabijčeka, kterega je hotel pogubiti. « Dobrovoljno obličje velikanovo se pomrači. »Pepo |
Gozdovnik (1898): | žival. »Don Avgustinov, gotovo! « »Ne briga me nič! « »Ne, don Fabijev je,« ugovarja haziendero. »On je vaš, svetlost in vi pač |
Gozdovnik (1898): | Govoreč skoči kvišku. Strel je počil, krogla je prasnila mimo Fabijevih las. V eni minuti stojé že za bližnjo grmovino. Prežé |
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | serce se je skoraj kar nevedoma meni naklonilo. ” „Nesramnež! ” zavpije Fabíola „da si upate od nje tukaj govoriti; tudi ni res |
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | in delaje znamenje sv. križa — je umerla. Dolgo je žalovala Fabiola po nji, pa zdaj v upanji! |
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | se bojim, da ne bi bila kriva smerti kakega človeka. ” Fabíola in Oroncij se spogledata, čudé se božji pravici in čudnim |
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | Toliko Fabiola ni mogla prenesti, vlijó se jej solzé. Miriam jo je |
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | ker mu je Neža sama obstala, da me ima rada. ” Fabíola se je čutila nekako ponižano, ker se je sedaj spomnila |
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | tudi mojo ljubezen do nje spremenili v sovraštvo. ” „Ljubezen? ” zavpije Fabíola vsa togotna. „Če bi že vse drugo, kar pravite, ne |
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | mesece dobil od očeta. ” „Pojdi, pojdi! Vsaj pomisli, kaj je Fabíola? ” „To dobro vem, najbogatejša nevesta je v Rimu. ” „Pa tudi |
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | je švignila pušica in Jubalo smertno ranila. „Jubala! ” praša jo Fabiola, ali želiš ko kristijana umreti? ” „Želim; iz serca. ” „Ali veruješ |
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | To ni Fabíoli prišlo nikoli na misel; da je tak, ker je kristijan |
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | Bila je zamorka Afra, in je prišla za jed napravljat Fabíoli, ker je želela sama biti. Med tem delom reče: „Gospodična |
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | več ne bo prišel pred oči. Vernimo se tedaj k Fabíoli. Morebiti pričakuje častiti bralec, da jo najde ko kristijanko; in |
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | premoženje dal najbližnji Nežini sorodnici in pervi dediči, namreč gospodičini Fabíoli; pa da bi to zeló povzdignilo cesarjevo čast in slavo |
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | pismo poslala. ” „Prav veselilo me bo, če morem postreči blagi Fabíoli ali njenemu dragemu očetu. ” „Kaj jo poznaš? ” „V svojih mladih |
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | po očetovsko je bil ginjen Kromacij in zdelo se je Fabíoli, da jo tako milo pogleduje, kakor bi zadnjič ž njo |
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | tam list; menda donašavca tudi naj deva tam. ” Kromacij pelje Fabíolo v neko sobo, kjer so stale omare polne knjig in |
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | velikosti, menda za kako knjigo pripravljenega. Starček položí enega pred Fabíolo pa pripravo za pisanje. Ona napiše nekaj verstic, zloži pergament |
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | s pšicami in lok so mu šklefedrali po herbtu. Med Fabíolo in Oroncijem je švignila pušica in Jubalo smertno ranila. „Jubala |
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | pa da bi to zeló povzdignilo cesarjevo čast in slavo. Fabíolo je popisal ko žensko čudovite učenosti in olike, ki prav |
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | biti mogla? ” Miriam se je vsedla v postelji; vzela je Fabíolino roko med svoje in milo pa resnobno je takole začela |
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | vzdigala pred stol nebeške milosti iz pobožnega serca— za spreobernjenje Fabíolino. IX. Ponočni shod. Daleč so se stegovala mogočna cesarska poslopja |
Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | Lovrenc! Sveti Vincenc! zavit oklepaj. za nas Boga prosi! Sveti Fabjan in Boštjan! Sveti Janez in Pavl! Sveti Kozma in Damjan |
Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | Štefan, S. Lorenc, S. Vincenc, za nas Boga prosi! S. Fabjan in Sebastjan, S. Janez in Pavel, S. Kozma in Damjan |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | moka iz njega v Ameriko vozi, Lloydova strojnica, več svečnih fabrik in poslednjič gotovo tudi gaznica. Poslednja oskerbljuje celemu mestu svečavo |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | za njih bogato tergovino služi, temoč tudi mnogo žag, mlinov, fabrik in steklarnic živi. Steklarna naša roba ne zaklada samo skor |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Rodoljub Ledinski. Nekaj kemíje (ločbe) kmetovavcam. (Nadalje. ) Nar veči kemijska fabrika. (Nasledba 20. §). Popred ko se goreče gore spluvajo, so |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | teatro Mauroner” nista zapuščena. Naj imenitniše fabrike mesta so naslednje: Fabrika za svinčene obličke, amerikanski mlin, za kterega se žito iz |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | barkah na vodi, per malnih, per kovazhijah in kladviſhih, per fabrikah , in drusih delavnih napravah. Per vſaki naredbi ſe velikoſt in |
Kmetijske in rokodelske novice (1848): | na Mažarskim in v ptujih deželah nakupi, narejajo v deržavnih fabrikah razne baže vdelaniga tobaka, kteriga v zakladnice po deželah postavljene |
Zlata Vas (1850): | mehkobno živéli, tukaj niso imeli negotoviga, lahkiga dela, kakor v fabrikah, de bi se mladi ljudjé za težke dela spridili; tukaj |
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850): | živinsko kermo neizrečeno dobra in tečna , temuč je tudi v fabrikah , kjer cuker ali sladkor iz nje delajo, zlo obrajtan in |
Kemija (1869): | sicer v prirodi ali večidel se mora umetno delati po fabrikah. Galun kristalizuje v velikih brezbarvanih oktaedrih, pod. 50, raztopi se |
Kemija (1869): | Nečista sol se poklada živini ali pa se potroši v fabrikah. Na morskih bregovih in ob solinah rastó solnate rastline (Salsola |
Kemija (1869): | po morji rastoči drač. Največ sode pa delajo v velikih fabrikah iz kuhinjske soli, ki se najpred z žvepleno kislino destiluje |
Kemija (1869): | že padla na 2 gld. po funtu in po nekterih fabrikah ga na dan pridelajo po 100 funtov. Tu imamo najbolji |
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | Holanškiga, in iz Slezkiga dobívam. Ne vém ravno, koliko vse fabrike našiga cesarstva skupej na léto brošča potrebujejo, — to pa vunder |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | tudi „teatro filodrammatico” in „teatro Mauroner” nista zapuščena. Naj imenitniše fabrike mesta so naslednje: Fabrika za svinčene obličke, amerikanski mlin, za |
Kmetijske in rokodelske novice (1845): | gold. in pol do 12 gold.— Cent ogeršičniga olja v fabriki gosp. Terpinca in njegovih tovaršev, veljá 21 gold. in pol |
Kmetijske in rokodelske novice (1845): | blagó pràv zlo hvalijo , posebno zató, kér so v njegovi fabriki izdelani paramenti posebno stanovitne farbe; nej bo zlató in srebró |
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | prid našiga cesarstva storiti, tedaj se tudi ponudim v svoji fabriki vso tisto pripravo in orodje si napraviti, ki se potrebuje |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | posvet: kako naj se ukazi zastran spolnitve konkordata doveršijo. — V fabriki (predivnici) v Trumavu poleg Badna ne delječ od Dunaja se |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | suknarske fabrike ogledoval, in si je po teh svojo lastno fabriko napravil; tudi sedajnimu lastniku hvala gré, de z časam naprej |
Kemija (1869): | okisom in vodencem v jako promenljivih množinah, kakor namreč gre fabrikacija od rok in kakoršen je premog. V začetku je dvojnega |
Kemija (1869): | Fabrikacija plina iz črnega premoga razpada na tri poglavitna dela, treba |
Kemija (1869): | funtov. Tu imamo najbolji dokaz, do kake popolnosti se more fabrikacija dognati in kako z rastočo porabo kake robé obrtnost najde |
Kemija (1869): | znamenito kisilo (Oxydationsmittel). Rabimo jo z velikim dobičkom zlasti pri fabrikaciji žveplene kisline. 5. Duščev okisec, NO, dobimo najlaže, ako duščevokisli |
Kemija (1869): | se dobiva, kakor je bilo v prejšnjem §. povedano, pri fabrikaciji sode. Ta sol, v zdravilstvu prav pogosto rabljena za močilo |
Kemija (1869): | se iz njega izgotavlja neka spojina, ki je podlaga za fabrikacijo imenitne modre barve, znane pod imenom: berlinsko modrilo. O onej |
Kemija (1869): | soda na zraku ne razmoči (ne odvolgne). Rabi se za fabrikacijo trdega mila, stekla in tudi v barvariji. 1 cent žgane |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Janeza Thomana fužinarja iz Kamne Gorice. — De je K. Pollak, fabrikant in farbar |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Teržiču, za pavolnike (kotone). 10. Gosp. Val. Pleiweis, kupec in fabrikant kôcov v Krajnj u, za kóce. 11. Gosp. Ant. Zamasa |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Stražišu poleg Krajnja, za žimnate sita. 4. Gosp. J. Grilmajer, fabrikant v Lincu, za pavolnato blagó. 5. Gosp. A. Heindel, nožar |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | klepár v Ljubljani, za klepárske izdélke. 4. Gosp. J. Benedig, fabríkant žimnatih sit iz Stražiša poleg Krajnja, za žimnate sita. 5. |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Altenfels, fužinar v Teržiču, za jeklo. 9. Gosp. Još. Peharc, fabrikant in farbar v Teržiču, za pavolnike (kotone). 10. Gosp. Val |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | čez leto izdela in prodá enakiga blaga J. Peharc, tudi fabrikant in farbar v Teržiču. — Veliko tavžent vatlov imenovaniga pavolnika te |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Ljubljani, za umetno všite rokodela. 7. Gosp. J. K. Eger, fabrikant v Blaku, za vlečene svinčene cevi. 8. Gosp. Hajn, sedlar |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | iz gorniga Estrajha, za mizarske struge. 14. Gosp, A. Wittene, fabrikant muzikalskiga oródja, sa klavirje. IV. Sreberne svetinje so bile naslednjim |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Glej, lončar v Ljubljani , za pečí. 3. Gosp. A. Globočnik, fabrikant žimnatih sit, v Stražišu poleg Krajnja, za žimnate sita. 4. |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Žig. Geimajerja, nogovičarja iz Gradca, od svinčenikaste posode Janeza Rabiča fabrikanta od s. Ane nad Blakam, in od mnogoverstniga kovaškiga blaga |
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | so prejele unidan od gosp. ministra kmetijstva naslednje oznanílo Pražkiga fabrikanta L. Epsteina s tém pristavkam, de naj ga damo, vsim |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | kraje svetá pošilajo in z svojim blagam domače rokodelce in fabrikante zatirajo. Zakaj bi si naši rokodélci ne prizadevali, svoje dela |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | srebernih, 24 bronastih svetinj in 51 pohvalnih pisem med mnogoverstne fabrikante, fužinarje in rokodélce razdeljenih, kterih imena z tem oznanilam razglasimo |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | službni razpori med gospodarji in posli in med obertniki in fabrikanti in njih pomočniki, učenci in drugimi delavci, ako izvirajo iz |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | in svilo domačiga prídelka. VIII. Pohvalne pisma so bile naslednjim fabrikantam in rokodelcam, ki so jih že pri Celovski ali Gradcarski |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | na Krajnskim, za stekla. VI. Bronaste svetinje so bile naslednjim fabrikantam in rokodelcam, ki so jih že pri Celovski ali Gradcarski |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | je prav serčno razveselil in bo gotovo nar bolj tistim fabrikantam in rokodélzam dopadel, kterim se bo čast zgodila, svoje izdelke |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | muzikalskiga oródja, sa klavirje. IV. Sreberne svetinje so bile naslednjim fabrikantam in rokodelcam, ki so jih že pri Celovški ali Gradcarski |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | I. Ker so še le unidan diplomi tistim obertnikom in fabrikantom došli, kteri so za svoje v Parizu lani razstavljene izdelke |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | iz Štajerja v górnim Estrajhu. 8. Gosp. vitezama od Moro, fabrikantama žlahtniga sukna v Celovcu. 9. Fužini žlahtnikov od Rosthorn in |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | sledí pa tudi veče blagostanje ne le posameznih obertnikov in fabrikantov, ampak vesvoljne dežele. Kaj pa kmetijstvo? Tudi to napreduje in |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Gosp. J. Pergerju , puškarju v Gradcu. 12. Gosp. H. Polaku, fabrikantu in farbarju v Teržicu. 13. Gosp. G. Spicerju, fužinarju iz |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | kneza Auersperga v Dvoru poleg Žužemberga. 2. Gosp. J. Diercerju, fabrikantu sagov v gornim Estrajhu. 3. Gosp. F. A. Eurihu, bukvonatiskavniku |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Preucu, fabrikantu žimnatih sit v Krajnju. 9. Gosp. Ig. Róbiču, fabrikantu pri s. Ani nad Blakam na Koróškim. 10. Gospe A. |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | grofa Ladrona v Gmindu na Koróškim. 9. Gosp. K. Lokarju, fabrikantu žimnatih sit v Krajnju. 10. Gosp. W. in D. Moline |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | v spodnjim Ljubelj u na Koróškim. 8. Gosp. K. Preucu, fabrikantu žimnatih sit v Krajnju. 9. Gosp. Ig. Róbiču, fabrikantu pri |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Gosp. L. Aíchholcerju, fužinarju na Koróškim. 2. Gosp. J. Ambrožiču , fabrikantu omikalnikov za volno iz Ljubniga na Gorenskim. 3. Gosp. Dr. |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Eisenbüchlerju, pasarju v Radgonu na Štajerskim. 4. Gosp. K. Florianu, fabrikantu kôcov v Krajnju. 5. Ženam rudokopov v Idrii. 6. Gosp. |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Ditrihu lastniku pilarske fabrike v Teržiču. 3. Gosp. J. Fišerju, fabrikantu jekline v Heinfeldu iz Estrajha. 4. Gosp. Fr. vitezu od |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Moline, lastnikama pavolopredilnice v Ljubljani. 11. Gosp. Fr. žlahtnimu Zatlerju, fabrikantu tabačnic v Gradcu. 12. Gosp. And. Šreiberju, puškarju v Gradcu |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | malarja) Rafaela popolnama poobličel. Pred sedmim letam je pisal basne (fabule) in je jel pesništvo poskušati , kar mu tudi ni slabo |
Sacrum promptuarium (1695): | enu dobru, inu bogatu lejtu sa tvojo dusho imeti. Inſpice, & fac ſecundum exemplar, quod tibi in monte monſtratum eſt. Chriſtus kar |
Sacrum promptuarium (1695): | tibi prius perſuaſiſſe cognoſcaris; validior operis, quam oris vox eſt. Fac, ut loqueris. Gledaj tedaj v' leta tebi shenkani fazonetel Chriſtusa |
Sacrum promptuarium (1695): | dobizhika, ampak isvelizhajne tyh dush. Filius hominis venit quærere, & ſalvum facere, quod perierat. Inu vſak dan v' Tempelni je vuzhil tu |
Sacrum promptuarium (1695): | folk dershati, on ſam je poprej taiſtu ſturil. Cæpit Jeſus facere, & docere. Ter sa odpuſzhajne grehou tiga folka ſam ſebe je |
Sacrum promptuarium (1695): | S. Anſelmus kir pravi: Licet ille ad iracundiam provocent, & talia faciant, per qaæ mereantur amaritudinem, vos tamen nolite eis amaritudinis vicem |
Sacrum promptuarium (1695): | pravi: Exemplum dedi vobis, ut quemadmodum ego feci, ita & vos faciatis. Chriſtus 33. lejt je iskal te sgublene auzhize, ter sa |
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | takſhni zhaſs, katiri je od drugih ſkerby prasen. Procidit in faciem ſuam orans. Chriſtus naſh Odreſhenik ni ſamu na ſvoje Boshje |
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | oratione Chriſti horto. OdChriſtuſove molitve v'timu vertu. Procidit in faciem ſuam orans. Matth. 26. Je na ſvojo oblizhie na semlo |
Branja, inu evangeliumi (1777): | tega zila, inu konza, de bi njo potler usel. Hæc facienda vetant connubia, facta retractant. Te rezhy v' sakon ſtopiti prepovędo |
Sacrum promptuarium (1695): | ire in tenebras. Fiducia magna erit coram Deo eleemoſyna omnibus facientibus eam. Inu v' tej vishi enu dobru lejtu bote imeli |
Sacrum promptuarium (1695): | ſturili, inu dershali, de vam nebodo mogli rezhi: Dicunt, & non faciunt. Inu de nebote preshlishali: Medice cura te ipſum. Kakor s' |
Sacrum promptuarium (1695): | na semli teskejshiga ſtanu kakor je vaſh, ali vſimite ta fazonetel, ter premislite, de S. Joſeph je bil taku Bogu dopadezh |
Sacrum promptuarium (1695): | andohtio ſe hrani, inu kashe v' tem Meſti Magonza. Leta Fazonetel vam shenkam, ter premiſlite de v' kratkem zhaſsu vam bodò |
Sacrum promptuarium (1695): | Judouski shegi, kadar ſò imeli njegou Svetu Truplu pokoppati, katiri fazonetel she danaſhni dan s' veliko andohtio ſe hrani, inu kashe |
Sacrum promptuarium (1695): | viris ſuis in omnibus. Sdaj tudi vij moshje vſimite vaſh fazonetel, ter premislite pamet, lubesan, inu poterpeshlivost, katero Socrates je imel |
Sacrum promptuarium (1695): | de mu je bil ſvojga Ediniga Synu saupal; leta tedaj fazonetel vſimite, inu ſvejſtu polek vaſhiga della Bogu shlushite, ter vam |
Sacrum promptuarium (1695): | vidila pred krajlevem duoru petlerje na almoshno zhakati, vſame ta fazonetel ga nepolni s' kruham, inu meſsam, ter neſse petlerjom, jo |
Sacrum promptuarium (1695): | pelala, de bi ſe vam tudi taku godilu vſimete leta fazonetel. &c. Inu menem de raunu letu vaſs vuzhy tudi S. |
Sacrum promptuarium (1695): | diſciplinæ, perfectio ſanctimoniæ, & præparatio ſalutis æternæ. Sdaj shenkam en lep fazonetel tem mladem, od kateriga piſhe S. Bonaventura; ter pravi de |
Sacrum promptuarium (1695): | vidit, mu pakashe, ter kroh inu meſsu roshe rataio: Leta fazonetel shenkam vam shlahtnem, inu bogatem. Ali morebiti en ſam vam |
Sacrum promptuarium (1695): | dobre vole imeli, taiſtom hozhem (vſakaterimu po njegovem ſtanu) en fazonetil shenkat, inu zhe v' letega bodo fliſsnu gledali, inu premishlovali |
Sacrum promptuarium (1695): | pojdi kamar hozhe more terpeti. Leta fazonetel, namrezh shkupnik, polek fazonetela S. Joſepha shenkam vam hlapzom, inu deklam, ter vam rezhem |
Sacrum promptuarium (1695): | habes non eſt tuus vir. Takorshnem Vduvam jeſt nebom ſhenkal fazonetela sakaj vejm de ſe v' tej Boſhj Veſhi nenaideio, dokler |
Sacrum promptuarium (1695): | od ſmerti reshile . (Applica). Satoraj vſimite vy bogati ta dua fazonetelna inu bodite vſmileni, kakor Elisabeth, inu Clotilda, de vaſha almoshna |
Sacrum promptuarium (1695): | rezhy odpovedal: Ta Naveſta letu vſe dobru sgrunta s' tiga fazonetelna, inu hitru sazhne en fazonetel shtikat, ter v' taiſtem ſturj |
Sacrum promptuarium (1695): | najde, satoraj zhe shelite enu dobru lejtu imeti, leta dua fazonetelna premishlujte, inu S. Paula bugaite kir vam pravi: Servi obedite |
Sacrum promptuarium (1695): | oku ona bo meni sanashala, jeſt pak ny. Leta dua fazonetelna vam sakonskem shenkam, inu aku shena bo kakor Livia, Mosh |
Sacrum promptuarium (1695): | conſentientes. Inu dokler Sakon duej pershoni sapopade, morem tedaj dua fazonetelna taiſtom shenkat, eniga Moshu, tiga drugiga sheni: Inu raunu imam |
Sacrum promptuarium (1695): | ſuper terram, & benè ſit tibi. Vſimite tedaj N. N. lete fazonetelne, katiri vam is ſerza ſhenkam, inu perporozhim, sakaj vam bodò |
Sacrum promptuarium (1695): | Jeſus pak je ſvojo lubo S. Mater troshtal, inu s' fazonetelnam ſolſe briſsal: Leta fazonetel tem mladem shenkam, s' katirim imate |
Sacrum promptuarium (1695): | bilu polnu krivij, pade na ſvoje kolena, ter s' ſvoim fazonetelnam Chriſtuſavu oblizhe obrishe: Chriſtuſu ta bogoboyezha shlushba dopade, inu v |
Sacrum promptuarium (1695): | bò enu dobru lejtu dal. Sdaj bom ſhenkal en par fazonetelnou Antverharjom, delauzom, inu deklam, sakaj leti ſuſebnu yh poterbujejo, |
Sacrum promptuarium (1695): | oblizhe obrishe: Chriſtuſu ta bogoboyezha shlushba dopade, inu v tem fazonetelnu ſvoje Svetu oblizhe drukanu |
Branja, inu evangeliumi (1777): | konza, de bi njo potler usel. Hæc facienda vetant connubia, facta retractant. Te rezhy v' sakon ſtopiti prepovędo, Ke je pak |
Aritmetika za učiteljišča (1885): | kolika je trgovina. Najvažnejše so : pismovni prepisnik (Briefcopierbuch), fakturna knjiga (Facturenbuch), skontrovne knjige (Scontrobücher), in sicer blagovni skontrovnik ali blagovnik (Waren-Scontro |
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | ſvojo ſmert na smiſlio, dobre, inu ſrezhne ſmerti nimajo. Factus eſt ſudor ejus, ſicut guttæ ſauguinis decurrentis in terram. Inu |
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | ene teshave, debi tiſti kei teshaunu bilu, temuzh vſe lehku. Factus eſt ſudor ejus ſicut guttae ſanguinis decurrentis in terram. Inu |
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | h' obshalvainu, inu vſmileinu smeisit, inu h' ſouſam reſtopiti puſtile. Factus eſt ſudor ejus ſicut guttæ ſanguinis decurrentis in terram. Inu |
Sacrum promptuarium (1695): | de mosh ima mutast biti, shena pak slepa, rekozh: Innvens fæminas Zelotypiæ obnoxias eſſe, & maritis uxorem garrulitatem moleſtam eſſe qua moleſtiâ |
Sacrum promptuarium (1695): | obogatili, sakaj S. Auguſtinus pravi Si vis eſſe Mercator bonus, fænerator egregius, da quot non |
Sacrum promptuarium (1695): | Kateru Sam S. Duh poterdi skusi vſta tiga Modriga, rekozh: Fæneratur Domino, qui miſeretur pauperis.. Nebojſe, sakaj gvishnu na tem ſvetu |
Fizika (1869): | zaznamovano sè 100. Na Angleškem so se pa po navodu Fahrenheitovem poprijeli vse drugačne razdelitve. Sledeča tablica primerja prav jasno te |
Fabule ino pesmi (1836): | mimo, Da is rók je tatovih. Ker pa tebe ’s fajfe pluva, Ali s’ ſhkatloj ód-ſe ſuva, Tiſti pazh ne vé |
Življenja srečen pot (1837): | kedar ſo k' ſlushbi boshji ſhli, sdaj jih vidim le fajfe v' rokah dershati; mladim, pametnim fantam ſo molitvine bukvize is |
Viljem Tell (1862): | Vi ste mi v Švicu gost, jaz vam v Lucernu. Fajfar. Ne morem se muditi. Še danes V Grzavi moram biti |
Tine in Jerica (1852): | Fajm. Ti že veš, Jerca, de jez malokdaj v kako hišo |
Tine in Jerica (1852): | in stanovitnost skažeš. Jerica. O ko bi mogla skorej umreti. Fajm. (Tinetu, ki je ravno prišel. ) Glej, pred se je Jerica |
Tine in Jerica (1852): | jaz. Le bojim se, de jih na enkrat ne bo. Fajm. Jez se sam bojim. — Pa, ker to sama previdiš, se |
Tine in Jerica (1852): | pa prec umerjem, pa ne morem več nobeniga greha storiti. Fajm. Res je, pa tudi zanaprej se lahko z gnado božjo |
Tine in Jerica (1852): | bi le za božjo voljo enkrat hotli v se iti. Fajm. Tega skoraj ni perčakovati. Jerica je globoko zdihnila. |
Tine in Jerica (1852): | Jerica. Pa zdravim so fajmošter ravno toliko potrebni, kolikor bolnim. Fajm. Pri vas ste vender vsi zdravi? Jerica. Hvala Bogu! Le |
Tine in Jerica (1852): | fajmoštru: Mislim, de me je s. poslednje olje zopet ozdravilo. Fajm. Če je božja volja, smeš upati. |
Tine in Jerica (1852): | bi skorej k svojimu Jezusu prišla. (Tine si solzo obriše. ) Fajm. Vem, kaj misliš, Jerica! — Pa, ti si že pri Bogu |
Tine in Jerica (1852): | Tako težko dišejo. Bledi so. Nič življenja ni v njih. Fajm. So že precej pri letih. Jerica. O zastran starosti bi |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | laſhkiga moſhta smeſhano, inu vkup droshe ismezhe. Ti goſpodje ſo fajmaſter v Bledi inu dva duhovna per Materi Boshji na Jéseri |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | korenine te dva imena: vovzhizh in ſájovez is-hajata; rajnki goſpod fajmoshter Shemlja, s kterim ſva ſe vezhkrat od tega pogovarjala, je |
Kmetijske in rokodelske novice (1845): | hvalita drugo vino, rekoč: Presneto je to dobra Bizelšina ! Gospod fajmošter se pomuzijo in meni rekó: No Štajerc! naj ga tudi |
Zlata Vas (1848): | fajmoštru in mu je tožil. Fajmošter so rêkli: „Jez sim fajmošter, in nimam tukaj v posvetnih rečéh nič zapovedovati in se |
Zlata Vas (1848): | je šel eniga dné k fajmoštru in mu je tožil. Fajmošter so rêkli: „Jez sim fajmošter, in nimam tukaj v posvetnih |
Zlata Vas (1848): | um in serca mladosti omikovati: bi gotovo tudi poboljšanje vidili. “ Fajmošter odgovoré: „Za tó je učitelj, pa ne fajmošter. Moji opravki |
Zlata Vas (1850): | svojih farmanov. « »Ti si jo zadel Ožbé« — rečejó dobrovoljno gospod fajmošter. »Ti si mož, ki je — po svoji misli revšino naše |
Zlata Vas (1850): | cerkvi pa ne, in so zopet po starim kričali. Gospod fajmošter so pa drugači storili. Ako ravno so stare pésmi v |
Zlata Vas (1850): | um in serca mladosti omikovati: bi gotovo tudi poboljšanje vidili. « Fajmošter odgovoré: »Za tó je učitelj, pa ne fajmošter. Moji opravki |
Zlata Vas (1850): | poboljšanje vidili. « Fajmošter odgovoré: »Za tó je učitelj, pa ne fajmošter. Moji opravki mi ne dajejo časa za to. Soseska sama |
Zlata Vas (1850): | praviga učitelja, ker ga slabo plačuje. « Ožbe reče: »Častitljivi gospod fajmošter! dober pastir, kakor so Oni, ki svojo čedo dobro pase |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | dala zeſarſka kraljeva drushba kmetijſtva na Krajnſkim. ˛Spiſal Franz Pirz, fajmoſhter per ſ. Jèrneji v Pezbah. V Ljubljani 1834 — 1835. Svesan |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | sakonu shivel. Nar lepſhi je pa bilo, de ſo goſpod fajmoſhter, ki ſo porozhali, ſin eniga ismed téh ſhtérih parov bili |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | in tudi v krajnſki jesik preſtavit dal Juri Jonke, Zhermoſhniſhki fajmoſhter na Kozhévſkim. V Ljubljani 1836. Sa 12 kr. Shitni kup |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſkuſhene ſtare dobrote ne savershem; per ſtarim naj naſ puſtijo! Fajmoſhter. Pazh bi ſe mi ſlabo pozhutili, ko bi naſhi oblaſtniki |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | bo ſtari Lukez dihal, ſe to nikdar sgodilo ne bo. Fajmoſhter. Pa vender ni mogozhe, de bi ſe en tak umen |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | pozhutila, satoraj tudi njih unuk ſtari Lukez s ſpredniki potegne. Fajmoſhter. To vam jeſt she prav dam, tudi jeſt ljubim ſtaro |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | izdelke za razstavo v Ljubljano poslali! Rasdelite obzhinſke paſhe! Pogovor. (Fajmoſhter, Luka kmet, Ptujiz. ) Luka. Naj mi ne samerijo goſpod fajmoſhter |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | vſe per ſtarim puſtili. Luka. Oni ſo moj ſpovednik, goſpod Fajmoſhter! is ſerza Jih ljubim, tóde novih naredeb naj mi ne |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ne vjame, potém mu bo pa po herbtu paliza pela. ” Fajmoſhter. Vi ſe motite prijatel, kar ta poſhten mosh govori, je |
Branja, inu evangeliumi (1777): | navela sakon, kader ſe dva bres vędeſa, inu perpuſhenja ſvojiga fajmashtra pred enim drugim mashnikam puſtita porozhiti: ali tudi: ka- |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | častitiga rojaka, gospoda Jerneja Legata, dohtarja svetiga pisma in poprejšniga fajmoštra v Terstu ces. kraljv. svetovavca pri deželnimu poglavarstvu v Mletcih |
Kmetijske in rokodelske novice (1845): | nevernike v kristijanstvo napeljujejo. Poznal sim jih na Belipeči gospod fajmoštra; prijazni so mi bili, zató jih poznejši v Pečah, kamor |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Meni so ga le od deleč kazali. Od poprejšnjiga gosp. fajmoštra sim zvedel, de je še dan današnji v Osilniški fari |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | po visokim sklepu od 3. tega mesca opáta in mestniga fajmoštra v Celji izvolíli. Zmes. (Kaj je kupčijstvo? ) Nek Francoz je |
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | To se zamore popravici rêči od gosp. Janeza Kumra, častitljiviga fajmoštra in komendatorja na Rehberzi Dobrolske tehantíje — ki so 26. listopada |
Zlata Vas (1850): | je hotel. 17. Kako v farovž treši, in od noviga Fajmoštra. |
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850): | za poddružnico Idrijsko predsednika in 4 odbornike izvolili, namreč: Gospoda fajmoštra v Žiréh Janeza Majnika za predsednika , Gospoda Mat. Grošeljna, posestnika |
Oče naš (1854): | je. Ko je zopet svojo moč dobila, je hotla gospod fajmoštra zapustiti in z delom svojih rok si kruh služit iti |
Oče naš (1885): | časa. „Rad storim po vašem svétu. Prosim vas, prosite gospod fajmoštra, da jutro k meni pridejo. Ta čas se bom pripravil |
Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | boſh dal priden ſhtudent narediti. Naſh goſpód vuzhitel imajo prijatela, fajmoſhtra na desheli, ki umne mladenzhe v' ſholo jemljó, ter jih |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſo per bukvarju Lerharju sa 20 krajzarjev. Krajnſkih peſim goſpoda fajmoſhtra B. Potozhnika poſebno perporozhvati, treba ni. Pojejo jih po zeli |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſo v njih poterdile. Na to je bil dopiſ goſp. fajmoſhtra M. Vertovza bran, v kterim on vſe tovarſhe kmetijſke drushbe |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | in fantu k vidu pomagati, ſe tedaj obernem do goſp. fajmoſhtra, po kterih ljudoljubnim persadevanju ſo ſtariſhi v to sdravljenje dovoljili |
Kmetijske in rokodelske novice (1847): | se môgla sama na nje naročiti. Prosimo tedej častitljive gospode fajmoštre blizo Ljubljane, naj nam oznanijo, ktera šola bi bila po |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | téj rezhi veliko perpomozhi samorejo. Şaj ſo ſkoraj vſi goſpodje fajmoſhtri in komiſarji na desheli udje z. k. kmetijſke drushbe, in |
Kmetijske in rokodelske novice (1847): | taciga mladenča na znanje dajo. Vredništvo. Odperto pismice častitljivim gospodam fajmoštram Ljubljanske okolice. Neki rodoljub iz Tersta nam je poslal plačilo |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | tudi gosp. Matiju Snoju, fajmoštru v Munah, gosp. Janezu Kunstelnu, fajmoštru v Lešah in pa gosp. Hafnerju, oskerbniku baron Cojzove grajšine |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | in iz Maliga Ločnika, ravno takó tudi gosp. Matiju Snoju, fajmoštru v Munah, gosp. Janezu Kunstelnu, fajmoštru v Lešah in pa |
Zlata Vas (1848): | je v serce bolel, torej je šel eniga dné k fajmoštru in mu je tožil. Fajmošter so rêkli: „Jez sim fajmošter |
Mlinar in njegova hči (1867): | sam sebe videl. Luka. Kakor se je enkrat zgodilo nekemu fajmoštru in njegovemu cerkvéncu; potem bi pa vedel, da bo moral |
Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | ino latinſke beſede vuzhijo, ino sa viſhi ſhole priprávljajo. Tiſtimu fajmoſhtru te hozhejo v' ſholo dati; sa plazhilo bom pa jes |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſvetinjo, sa pridne oſkerbovavze ſadniga drevja, v Ameriko poſlala, zhaſtitljivimu fajmoſhtru pokasat, kako naſha domazhija njegovo prisadevanje v reji ſadniga drevja |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | kmetijſka drushba na Krajnſkim je pred dvéma létama zhaſtitljivimu goſpodu fajmoſhtru Pirzu, ki je, kakor naſhi bravzi she véjo, miſionar v |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | vertnarji malo truda napravi. *) Veliko takih cepljencov sim vidil v fajmoštrovim drevesnim redišu (vertni šoli), kterih rane se tretje leto komej |
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | bodita moja srezha inv svelizhanje pramageita jnv sveshte vse moje fainte tv pomai mene o Gospved Jesvs Kriſtvs skves tvoje SS. |
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | mverje? noi vse stvari karse notra gibla? stori vse moje fainte bojezhe dase bojo mene bati morli? bojo mene vgladali dase |
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Kriſtus kaker si ti resnizhno prosov tvoiga nabeshzhiga ozheta savse fainte tvoje; dasi tvdi same bojega grieshnika prosov? Kedrvjemv prosim jeſt |
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | tvdei prosim dai ti menei tvdei mvezh dajas vse moje fainte bom mogov pramagati bodita vidiozh al |
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Lukas † htvsr to fegvto bo persabe nosov pramaga vse svoje Fainte? Nash lvbi Gospved Jesvs Kriſtvs je biv rojen nash |
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | figvro sabo kamer ti poidash takv bosh ti prad tvoimi Faintami shiher. |
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Inu takv bosh ti 24 vr shiher prad t voirai Faintami da niem karana Flinka alpa peſtola dovi napada inv nieh |
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Gnado vsah navarnoſtah inv vsodbah prov obstati prad vsiemi moimi faintami vidlozhemi noi navidiozhemi inoi prad vso gmaino kaker resnizhni magozhni |
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | 19. KAPITL. Al ti ozhash vediti kakv bosh prad tvoimi faintami shihr, takv shribei te besiedo AIOR † TE TRAGRAMTHON na ano |
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | prosim dabi ti otov mene vshlishati noi obarvati prad moimi faintami Amen. TA 26. KAPITL. Ote mozhi tah sedem svetah Kolzbenz |
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | N: ta mene vbrani mv shvzei N: prad vsiemi moimi faintami daknabojo mogli mena kshkodi biti nabvase noi natielese dabojo mene |
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | sin sameno S. Dvh nastrgane inv takv bojo vsi moji fainti pramagani inv svesa- |
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | inv so sadneishzhi nasiemlo dovi padli glieh takv vsi moji Fainti morjo prad mano dvvi |
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | takv morjo vsi moji fainti shnieh beram hstrani, kateri mena mienjo shkodvati alpa vskvshnjavo vpraviti |
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | je biv nate sveti Krish perbit glih takv morio moji fainti inv sourashnizhi shnieh branvo noi sëſtrivam svesani biti: noi bodi |
Aritmetika za učiteljišča (1885): | Za katero število treba v produktih 32.26 in 36.24 vsak faktor zmanjšati, da bodeta nova produkta jednaka? 21. Deček dá najstarejšemu |
Aritmetika za učiteljišča (1885): | in n razdelno. Ker nimata te dve števili nikakeršnega skupnega faktorja, a pa mora vse faktorje števil m in n imeti |
Aritmetika za učiteljišča (1885): | te dve števili nikakeršnega skupnega faktorja, a pa mora vse faktorje števil m in n imeti, zato mora število a tudi |
Aritmetika za učiteljišča (1885): | m in n imeti, zato mora število a tudi vse faktorje produkta mn imeti, tedaj z mn razdelno biti. Ako je |
Aritmetika za učiteljišča (1885): | 2.) Število pomnožimo s produktom, ako je pomnožimo z jednim faktorjem in dobljeni produkt še z druzim faktorjem. a.(bc) = (ab |
Aritmetika za učiteljišča (1885): | pomnožimo z jednim faktorjem in dobljeni produkt še z druzim faktorjem. a.(bc) = (ab). c = (ac)b. Dokaz izvira neposredno iz |
Aritmetika za učiteljišča (1885): | 3.4.a.b = 12ab. 3.) Glavno količino produkta dobiš, ako glavni količini faktorjev (v abcédnem redu) drugo poleg druge zapišeš, in pri potencah |
Aritmetika za učiteljišča (1885): | § 14. to knjigo se prepisujejo od vnanjih trgovcev prejete fakture od besede do besede; ob jednem se spodaj dostavlja vozarina |
Aritmetika za učiteljišča (1885): | A. Pasini v Trstu mi je poslal na moje naročilo fakturo o 2 sodih Java-kave, neč. teže 497 kg, tare 38 |
Aritmetika za učiteljišča (1885): | kaka in kolika je trgovina. Najvažnejše so : pismovni prepisnik (Briefcopierbuch), fakturna knjiga (Facturenbuch), skontrovne knjige (Scontrobücher), in sicer blagovni skontrovnik ali |
Aritmetika za učiteljišča (1885): | pismo prepisalo, zapisati stran, na kateri se prepis nahaja. O fakturni knjigi. § 14. to knjigo se prepisujejo od vnanjih trgovcev |
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | istvojo molitvo rihtou: albodash ti tu isvelko Andohtio noi bras falarja frihtou. Sedei srezi ti tu sahvalenje kader ti utvojo shisho |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | kónja s tem perſtavkam, de mora biti bres vſe napáke (falerja). — Drusiga dne ga she nasaj prijesdi in prodajávzu rezhe, de |
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | dovi poklekni noi shebrei to ozhitno spuved inu sposnei tvoje falarje prad buogam nabeshzhim ozhetam: inu prad |
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | nezheser dovi ispusati al ti kna bosh sanjo perbuegi nie falarje davi sbrisou kader ona satvojo talesno inu dushno potriebo skerbi |
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | sume, inu pohujshanje. Katiri druge pred tabo ſmajnshujejo, inu njeh falerje tebi natihama na uhu pravejo, nabodo tudi s'tabo per |
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | grunta, nekol nafally, kjer temzhasu radovednoſt, inu fierbz v' grofovitne fallerje se ſajide. Ta ſapelle v'kri vovire. Ta vabe v' |
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | noruſt, tu je: staroſt ima svoje slabuſte, koker mladuſt svoje fallerje. Puſti se skus njeh zhaſtitluvo plèsho, inu sivolasnoſt k' temu |
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | po soseski reſnashash? Ti nimash rad, kader drugi od tvojeh falerjov med sabo kremlajo: inu ſakaj govorish od tvojega brata take |
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | drugi zhes tuiſti hudu obreſujejo. Kaj gredo tebi tvojega bliſhnega falerji am, de njeh po soseski reſnashash? Ti nimash rad, kader |
Fabule ino pesmi (1836): | dale. Meni pa ſe terdno sdi, Da ſhe doſti njoj falí: ˛Saj je mosh pun hvale. Tote, kere ſem sapél, ˛Sem |
Fabule ino pesmi (1836): | sdaj teſhe, sdaj verta, hití Popravlat, kaj plugi no kolam falí, Shivino napréshe, na fóringo gré, Blagó ſi nalaga, odíde sa |
Fabule ino pesmi (1836): | Kunſhtno on vé klati. Shena v’ kimpeti leshí, Otrozhízhom kruh falí: Pék on kzhaſi grata. Pézh sakuri, ſtavi kvaſ, Nizhke pune |
Fabule ino pesmi (1836): | ula, Da ga je liſíza zhula: Gledat gré, kaj mu falí. Vidi ga pod grobom ſtati, Glavo s’ prédnimi zhoháti, S |
Branja, inu evangeliumi (1777): | ali temu drugima, ali obema na njeh teleſu, ali vudeh fally toku , de ſe namoreta sakonske lubesne dolſhnuſti nekol prov dapolniti |
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | tiga Evangęlia prav ne bilu. Katęri zhe is zhlovęſhke ſlabóſti faly, ſe ne isgovarja, ampak ſe obtóſhi, inu pobólſha. Taku perpęle |
Fizika (1869): | Ozračje, vzdušnica, Athmosphäre, 87. Ozvezdje megleno, Sternfleck. P Pad, der Fall, 54. Pad v praznem prostoru, 25. Padalo, Fallmaschine, 56. Padanje |
Fizika (1869): | Pad v praznem prostoru, 25. Padalo, Fallmaschine, 56. Padanje, das Fallen. Pah, Stempel (bei Maschinen). Pakrog, Ellipse, 59. Palec, Zoll, 18. |
Fizika (1869): | Pad, der Fall, 54. Pad v praznem prostoru, 25. Padalo, Fallmaschine, 56. Padanje, das Fallen. Pah, Stempel (bei Maschinen). Pakrog, Ellipse |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1874): | psuje, iz volilcev izsiljena, in da je zlagana, to je, falsifikat! Kaj tacega le nepoštenost govoriti more. bo treba, bodemo še |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1874): | imele, ko ste unidan zavračale „Narodovo” laž, da je nezaupnica „falsifikat. ” Načrt te nezaupnice, sprožen po volji več volilcev, je svojo |
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | bi tęiſte snali, inu sa tęga volo ſamy ſebi eno falſh vęjſt naredę. Leta falſh vejſt je eden tih nar vękſhih |
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | on, koliku ludy v'neſręzho peſpravi. Ja Chriſtiani moji, ta falſh vęjſt, katęro ſi eden vekſhi dęjl is nevumnoſti ſam naredy |
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ga vy ne ſmęte smęſhati s'tim làshnivim myram ene falſh vęjſty, v' katęrim veliku Chriſtjanov shivy. Od letiga làshniviga myru |
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | duſh pogubila, kakor vſi drugi ſovrashniki naſhe duſhe, sakaj ta falſh vęjſt s'vſimi drugimi naſhimi ſovrashniki dèrshy. Kaj je tèdaj |
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | mojga danaſhniga govorjenja; pręjden sazhnem, perpravite ſe. I. Premiſhluvanje. Ena falſh vęjſt pride is nevumnoſti ali nevęjdnoſti. Vy morete tèdaj pervizh |
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | eno falſh vęjſt ſturę. Navada je ta drugi urshah ene falſh vęjſty. Kaj ſe ne ſtury sa vólo navade? Poſtavim: kaj |
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | s'vſimi drugimi naſhimi ſovrashniki dèrshy. Kaj je tèdaj ena falſh vęjſt, inu od kód pride, letó bó ta sapopadik mojga |
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | nagnenja naſho vęjſt v' smotnjave sapęlejo, inu is nję eno falſh vęjſt ſturę. Navada je ta drugi urshah ene falſh vęjſty |
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | sa tęga volo ſamy ſebi eno falſh vęjſt naredę. Leta falſh vejſt je eden tih nar vękſhih, inu nevarniſhih ſövrashnikov naſhiga |
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | Inu h'nemu govoriti: Jeſs sim tvoi Bog Sabaot. 2. Faush Bogove ti na moli , Pred neh na poklekni doli, |
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | sim sam Gospod tvoi Bog. Moju ime v'zhasti dershi Faush perſege ti savershi Sizer bosh ti poun nadlog. 3. Sabath |
Ta male katechismus (1768): | sovraſhnek'i obstati ni. III. Ta ſapelive svejt is svojem shmajhlanjam, fovsh perliſuvanjam, |
Ta male katechismus (1768): | ta bliſhne ozegane. Kaj prepovèe osma ſapovd: Nagovori ſovsh prizhe? Fovsh krive prizhe, lèſhèe, inu uſſe jeſizhne grehe ſuper svojega bliſhnega |
Ta male katechismus (1768): | ſastope na tako viſho koker Ajdji, katiri obraſke, inu shtatue fovsh Bogov goripostavlejo, inu njeh malike na eno naſdushno viſho molejo |
Pozhétki gramatike (1811): | dokonzhan. Il fallut, treba je bilo Pretekli nedokonzhan. Il a fallu, treba je bilo Pretekli prejſhni. Il eut fallu, treba je |
Pozhétki gramatike (1811): | Il faudra, treba bo, trébvalo bo Prihodni pretekli. Il aura fallu, bo treba, bo trébvalo Vgoriven. Sdajni. Il faudroit, treba bi |
Pozhétki gramatike (1811): | Il eut fallu, treba je bilo Davno doverſhen. Il avoit fallu, treba je bilo, je bilo trébvalo Prihodni. Il faudra, treba |
Pozhétki gramatike (1811): | Pretekli. Il auroit fallu, treba bi bilo Perloshivni. Sdajni ali Prihodni. Qu'il faille, de |
Pozhétki gramatike (1811): | Il fallut Il a fallu Ill eût fallu Il auroit fallu je bilo que vous je bilo fussiez je bilo plus |
Pozhétki gramatike (1811): | bilo trebvalo Neokonzhváni. Sdajni. Falloir, treba biti, trébvati Deleshje. Ayant fallu, treba biózh, potrébovan, trébovan Pomnja, Zhlén il poméni nelizhni glagol |
Pozhétki gramatike (1811): | je bilo treba, de je trebvalo Davna doverſhen. Qu'il eût fallu, de bi bilo treba, de bi bilo trebvalo Neokonzhváni. Sdajni |
Pozhétki gramatike (1811): | Il a fallu, treba je bilo Pretekli prejſhni. Il eut fallu, treba je bilo Davno doverſhen. Il avoit fallu, treba je |
Pozhétki gramatike (1811): | Isgledi. Il falloit Il fallut Il a fallu Ill eût fallu Il auroit fallu je bilo que vous je bilo fussiez |
Sacrum promptuarium (1695): | tibi, & ſemini tuo panis non deficiet in æternum, quia me famis tempore in pauperibus meis refeciſti. S. Grogor s' kusi almoshno |
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | plęſsal , jeſt jih bom prov rada imęla. Baron, (na ſtran. ) Fant jo je podvuzhil, ni drugazhi. Nęshka. Otrozi pravizo govorę. Goſpá |
Genovefa (1841): | ſreberni róg satróbi, de ſe glaſno buzhénje po ſkalovji raslega. fant, ki ſhe v ſvôjim shivljênju kaj taziga ni ſliſhal, ſe |
Genovefa (1841): | ko. ſo iméli omagati, in ko bi bil ti ubogi fant v téj ſtraſhni puſhavi, polni derézhih sverín, na póti k |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | H. Prederznost se opêče. 2. dan velkiga travna je neki fant na železni cesti delal; med tem se perpeljá en hlapón |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | jela nagleje iti, doli skočil. Ali hlapon se naglo zažene, fant ni mogel več doli skočiti, in se je 5 ur |
Zlatorog (1886): | povzame z glasom resnim: »Lovec, ali ga poznaš? « Pógled urno fant povési, Mati Katra pa smehljá se: »Le ga vtakni za |
Zlatorog (1886): | prikáže se jok: »O pojdi mi ti in Zlatoróg! »Kdor fant je čvrst, krepák in tvrd, »Kaj déne žen mu belih |
Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | zhlovek, sa to je priſhel v' nekih letih sa lovſkiga fanta k' knesovimu viſhi ſtrelzu alj borſhtnarju v' ſlushbo; posnej je |
Genovefa (1841): | goſpó, ktéro je grôf sa roko dershal, in lépiga, ljubesnjiviga fanta, ktériga je na roki imel, saglédali. Vſi ſo blisô ſtopili |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | delal; med tem se perpeljá en hlapón do ostališa (Stationsplatz); fanta mika poskusiti, kakšna de je vožnja po železnici ter se |
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | odlaga. “ 20. Velika zélnata glava. Jože in Filip, dva rokodelska fanta, sta šla memo nekega verta, v katerem je bilo vse |
Deborah (1883): | Ti veš vse moje skrivnosti. Zmerom so te dražili, da fante same puščaš, in raji z mano po logu in polji |
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Matizhku. ) Inu potler? Matizh. Mi proſsimo , zęla vaſs proſsi , vſi fantje inu deklizhi proſsijo , de bi ſe ſmęli poſtopit, s' godzi |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſe njih ſtaroſt prav ſposná, tako govori : „Vam pa, mladi fantje, ki imate nad konji veſelje, dam ſvét, ſe tako (kakor |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | mestna gosposko clo zapreti. Ko bi za vojaški stan odločeni fantje veseliga serca na ogled šli in ukali — jim tega veselja |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | ljudí, bomo koj vidili, de lepó zrašeni, krepki in zdravi fantje večidel bolj mirno gredó med drugimi razsajavci, zató kér jim |
Kmetijske in rokodelske novice (1847): | metati. O. Kaj je ljubezin ? Nekod so se dekleta in fantje prepirali, kaj de je ljubezin? — — „Veste, moji ljubi in ljube |
Zlata Vas (1848): | tednam pri delu pomogali, brez de bi jim bil ukazoval. Fantje pa, ki so jo z Ožbetam potegnili, so bili v |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | javno (očitno) obdolževanje. — Cesarskim gosposkam je došel ukaz, da takim fantom, ki še niso dosegli vojaški službi podveržene starosti, se smejo |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ktérimu je bilo iz vsih komisij cele krajnske dežéle nekaj fantov in deklet poklicanih. Zavoljo slabiga vremena so jim ga pa |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | bo branil, marveč bi nas veselilo, de imamo od hrabrih fantov prihodnje junake pričakovati. Ali to veselje, ki ga popisani razsajavci |
Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | rajſhi pod ſtrehoj, kakór od svunaj na merslim. ” Dedek ſo fantu pokásali, kako naj ptizhu naſtavi, de ga bo vjél. Martinek |
Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | neſla nekoljko okreta, v' drugi pa nosh is verta. Vbogimu fantu na obraſi vidi, kaj mu na ſerzi je. „Pojdi s' |
Stric Tomaž (1853): | ali bo za kupca ali ne. Nazadnje pride še k fantu, ter mu skakati, z rokami mahati itd. ukaže. Ko vse |
Občno vzgojeslovje (1887): | to pa zategadelj, ker sodelujete pri tem mehanična reprodukcija in fantazija. Vedno večja izkušnja pa, osobito neprijetna izkušnja, popravlja zmote in |
Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | vèrliga, imenitniga goſpoda, s' ſvetlim' svesdami na perſih, sagleda. Vuzhenik fanteju povejo, kdo ſo prizhejozh goſpod, ino on ſe jim do |
Genovefa (1841): | in ſe v perſt ſpremenilo. ” S glaſnim jókam jo je fantek objél in je védno lé beſéde ponavljal: „O mati! O |
Genovefa (1841): | njih lozhila. Miſlim, de je môja poſlédnja ura blíso! ” Ubógi fantek je ihtijózh pokléknil, ſvoj mili obràs k tlam priklonil, ter |
Genovefa (1841): | rôkah je korenino dershal in jo ravno jédel. Ko je fantèk grôfa v kraſnim viteſhkim oblazhilu, s viſôkim pripognjenim pêram na |
Genovefa (1841): | umreti ali ne. Bog zhe tako iméti. ” „Bog? ” je rékel fantek in zhudil ſe je; „ſaj ſte mi ſmiraj pravili, kako |
Oče naš (1854): | Zveličarja! “ „Kdo me more od njega stergati? “ je rekel serčni fantek, in njegove oči so se svetile. „Duhovni oče, kdo? Ali |
Oče naš (1885): | bova začéla! O Jezus in Marija! pomisli, Ménart, če nama fantek umrje brez svetega krsta. Kako bi bilo žalostno, če umrje |
Oče naš (1885): | Zveličarja! “ „Kdo me more od njega strgati? “ je rekel srčni fantek, in njegove oči so se svetile. „Duhovni oče, kdo? Ali |
Oče naš (1885): | naj se potem, kar se hoče, da bo le moj fantek krščen – potem rada umrjem“. „Ej, Barba, ne boj se toliko |
Oče naš (1885): | žalosti dalje prestajati. Ménart, ako ne bodeš skrbel, da bode fantek kmalo krščen, hitéla bom sama v tabor Španjolov ž njim |
Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | pa eno ſtran bres vſe pomote prebereſh, bojo tvoje. ” Blagiga fanteka je to ſilo rasveſelilo. Toljko rahlo s' perſtezi sa bukvize |
Genovefa (1841): | hovi poſtelji ſe ſklenivſki je fantka, ki je ravno sraven njé ſedel, ôjſtro in milo poglédala |
Oče naš (1885): | prav vgodno. Jutri nimam službe in zjutraj rano pa nêsem fantka v prvo španjolsko vas k svetemu krstu. “ |
Oče naš (1885): | najino čedno hišico, najine lepe krave in še celo najinega fantka, najinega Nacka! Barba! ali si še kaj želiš? “ Barba se |
Oče naš (1885): | prišel in jo prijazno pozdravil, „Ménart, jaz si z najinim fantkom v tej sili in nadlógi ne vém pomagati; ne jé |
Oče naš (1885): | Ej, Barba, ne boj se toliko; ali se tako slabo fantku godí? “ rekel jej je Ménart na to, pogledovaje poln očetovske |
Oče naš (1885): | Pavlu h krstu nêsti. Nič ne maraj, Barba, tebi in fantku bo kmalo pomagano! Za osem dni so se pomirili, in |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | zdaj otroke strašijo z Lamo Babo. Kadar si kot mali fantič ponoči nisem upal iz hiše, so mi ljuba mati rekli |
Genovefa (1841): | med tém pràv odraſtel in je bil sdaj prav ljubesnjiv fantizh, ki je shé hoditi jél. V pikaſto koshizo mlade ſerne |
Genovefa (1841): | je v gojsdu leſjaka odpodíla, ga je oblékla. Zhe ravno fantizh ni drusiga, ko seliſha in koreníne, mléko in voda vshîval |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ko ſ e po semlji naprej vali, mu njegov ſin, fantizh dvanajſterih let, vedno hlad od ſtrani mahlja, in musika ga |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | odideta zjutrej k službi božji, in dvoje otrok same, jednega fantiča 4 let stariga, in jedno še mlajši komaj pol leta |
Divica Orleanska (1848): | vriskali – se veselijo, de So serce sterli kralja miliga. Lahir. Fantiča mladiga, Harí-Lankastra, Sim vidil na kraljevimu prestolu Sedeti Ludovika svetiga |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | njem pa ljubo ženko in tri fantiče; ženko in dva fantiča mi je vzel kralj Matjaš”. „Kako to? ” vsi iz enega |
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | naj bo no, naj jo mala dedšina potolaži za pobitega fantiča. Napravi naj se Reskript; hočem ga podpisati. ” Tertul mu poda |
Genovefa (1841): | je ſerzhno veſêlje obzhutila, ko je perve rasumljíve glaſove od fantizha ſliſhala; ſhe vézhi veſêlje je pa zhutíla, ko je ſladko |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | ženica, Otrok porodica, In viža modro Domače oprave, Dekline učivši, Fantiče svarivši, In vedno ko riba Marljivo se giba. Čuvaje vsih |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | hramec pod Pečicami, v njem pa ljubo ženko in tri fantiče; ženko in dva fantiča mi je vzel kralj Matjaš”. „Kako |
Kmetijske in rokodelske novice (1847): | šolsko izobraženje sleherno leto. Učilo se jih je lani 159 fantičev in 124 deklét, 32 deklét pa tudi v ženskim rokodelstvu |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | dan pretečeniga mesca obiskali. 12 praznično oblečenih deklic in 19 fantičov zelene vejice in lepe cvetlice v rokah deržaje. Jih je |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | globoka jama, kér je po dežji bilo, ravno polna vode. Fantiči veselo skačejo okoli luže; fantičku spodletí, v lužo se zverne |
Genovefa (1841): | zvetèzh bil, kakor shivljênje. Sdaj ſe je pamet v ljubim fantízhu sbudila; jél je ſe ſamiga ſêbe svédovati, rezhi krog ſêbe |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | zadnjek je pa mnogokrat komaj 12 do 14 let star fantiček. Od Celja doli se jim ni treba več prodov in |
Genovefa (1841): | tako rekózh lépa pomlád zveſti sazhéla. Proti kônzu síme je fantizhek sbôlel in dolgo ni mogel votlíne sapuſtiti. Pa kmalo po |
Genovefa (1841): | prôſto in zvetézho dolinizo. Lepota vſe pomládi, ktéro je sdaj fantizhek v dnévih boljſhi pameti ob |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | dežji bilo, ravno polna vode. Fantiči veselo skačejo okoli luže; fantičku spodletí, v lužo se zverne in se utopí. Tovarši to |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | je nekimu kmetu velika nesreča prisnudila. O Velikonoči so neokrotni fantíni blizo poslopja strélali, v strélnice (pištole) na smodník (pulfer) papir |
Zlata Vas (1848): | po poldne je bilo in v Zlati Vasi so mlajši fantini in dekléta pod staro lipo sedéli in peli, ali pa |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſamo sa podúk le kovazham naménjena, ampak tudi drugim kmetijſkim fantinam in vſakimu vſeſkosi odperta, ki bode tukaj poduk pridobiti sheljel |
Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | poſhténiga paſtirza perpoveduje. Kralj ga radi poſlùſhajo, ter jim poſhtenoſt fantova zhudno dopade. „Reſ je,” pravijo vuzhitel, „poſhtenje njegovo je kakor |
Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | pred nekoljkim dni priſhla v' ſpomlad (vigred) na desheli prebivat. „Fantova poſhtenoſt je sa reſ zhudovita,” pravijo vuzhitel gredozh. „Ona je |
Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | rézhejo . Shtaniſlaju: „Dragi ˛Shtaniſlaj! ſaj vidiſh, de je táſhiza bila fantovo nar vezhi veſelje. Dobro veſh, kako teshko njo je tebi |
Fabule ino pesmi (1836): | néke nav’le Vezh takih ſhpotov rad. « »Je ne ſe fantuvati Priloshnoſt lépa b’la, No vſe ſhpotarke klati, Da ne |
Fabule ino pesmi (1836): | Nézhem klaguvati; Pa da hramizh ſi mi vsél, Zhém ſe fantuvati: Glej! pri tebi bom ſe grél. « __________ |
Sacrum promptuarium (1695): | inu ſa Nebeſku krajleveſtu ſe fliſſaio, kakor je bila Anna Phanuela Hzhy, od katere S. Lukesh pravi: Hæc Vidua uſque ad |
Branja, inu evangeliumi (1777): | JEsus pak je movzhal, inu ni odgovoruv. Tedej je vikſhi Far njega supet upraſhal, inu je djal k'njemu: jeſt tebe |
Branja, inu evangeliumi (1777): | ſturjen. Inu njeh prizhuvanje ni blu obſtalu. Inu ta vikſhe Far je goriuſtav v' ſredo med nje, inu je upraſhal JEsuſa |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | se oglasijo s pijansko: „Sem rajtal študirat', sem rajtal bit' far”, me nehoté silna nevolja prešine, da zakličem: „halt! pfui, pfui |
Branja, inu evangeliumi (1777): | imov, ga je isderuv, inu je mahnuv po tega vikſhega Farja hlapzu , inu je njemu njegovu deſnu uhu odſekal: inu temu |
Branja, inu evangeliumi (1777): | ſta bila med ſabo ſovrashnika. Pilatush pak je ukuppoklizal vikſhi Farje, Goſpodo, inu te druge ludy, inu je k'nym djal |
Branja, inu evangeliumi (1777): | tok ſtopi doli is krisha. Ravnu toku ſo njega vikſhi Farje med ſabo ſramotili s' Piſlarjami v' red, inu s'Starejſhemi |
Branja, inu evangeliumi (1777): | Rezhe Pilatush k' nym : bomli jeſt vaſhiga Krayla krishal ? Vikſhi Farje ſo odgovorili : Mi nimamo Krayla, temuzh le Zeſſarja. Inu ony |
Svetu pismu noviga testamenta (1784): | njemu, ne timiſtim, katęri ſo s' njim bily, ampak ſamim farjam? 5. Ali niſte brali v' poſtavi, de farji ob ſabbótih |
Biblia (1584): | jéſti, ni tém, kateri ſo shnym bily, temuzh le ſamim Farjem. Ali néſte li brali v'poſtavi,, koku Farji ob Sobbotah |
Biblia (1584): | v'ierusalem pojti, inu veliku tèrpeti od Stariſhih, inu viſhih Farjeu, inu Piſsarjeu, inu vmorjen biti, inu na trety dan gori |
Branja, inu evangeliumi (1777): | je k' ſebi biv usev eno mnoſhizo od ſlushabnikov teh Farjov, Sprednikov, inu Fariseerjov, je kje perſhuv, inu ena velika drushba |
Branja, inu evangeliumi (1777): | pak, katiri sa dnem tega perpravlanja gre, ſo perſhli teh Farjov vikſhi , inu Farisęerji ſkup k' Pilatushu, inu ſo rekli Goſpud |
Branja, inu evangeliumi (1777): | de bo krishan. Tedej ſo ſe ukup sbrali ti vikſhiteh Farjov, inu Piſſarjov, inu Sta- |
Svetu pismu noviga testamenta (1784): | inu veliku tèrpęti od Ştariſhih, inu Piſsarjov, inu Vikſhih tih Farjov, inu vmorjen biti, inu na trętji dan supet gori vſtati |
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | vmreti, de je skus tu poſvetvaine, inu ſklepeine tih viſhih Farju shi k'ſmerti obſojen, je nega negova veſt sazhela snotrei |
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | Boshji ſe puſty pelati od tiga vkup sbiralſha tih viſhih Farju, inu judouskih ſtariſhih pred to ſodbo Pontia Pilatusha desheuskiga oblatnika |
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | ſmerti vreiden. Tukei je ta hudoba tih Judou, inu viſhih Farju, kar je shelela, sadoſegla, kader ſo vſi s enih uſt |
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | sa katire je biu Synu Boshjiga predau, od tih viſhih Farju prejeu. Ali pogledeite! ta nozh ſhe ni bila pretekla, kader |
Biblia (1584): | le ſamim Farjem. Ali néſte li brali v'poſtavi,, koku Farji ob Sobbotah v'templi Sobboto preſtopajo, inu ſo viner nedolshni |
Svetu pismu noviga testamenta (1784): | ampak ſamim farjam? 5. Ali niſte brali v' poſtavi, de farji ob ſabbótih v' Templi ſabbóto prelómio, inu ſo vèndèr nedólshni |
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | svesan, inu s' tig? verta Gethsemani h' Annasu timu viſhimu Farju pelan. S' veſeliam je te trideſſet ſrebernike, sa katire je |
Branja, inu evangeliumi (1777): | morjenja zhes Jogre tega Goſpuda piſſal, je ſhov k' vikſhimu Farju , inu je njega sa piſſma na Damashkovſke Synagoge proſſuv: de |
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | skues zerkoune duri 3 barti saparedama inu dobodi od davateh far tu je odzerkli shegnano vodo noi teſto perſt is shenjo |
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | in drugo, kar se je ž njim zgodilo. Duhovni posameznih far so dobili povelja zastran oskerbovanja sv. zakramentov, sosebno sv. Rešnjega |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | dal, Bog je vzel; bodi češeno njegovo ime”! Vsa semška fara je danes v grozni žalosti, in ni ga veselega obraza |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | pa z Goriškim, ne bila ravno njenim številnim, po več farah razdeljenim prebivavcom v naj večjo korist? Da molčim od potrebnega |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | lepo In zhaſtitljivo svonilo tudi sa naprej Poſtojnſki in blishnim faram , ki ga s veſeljem poſluſhajo, doſti let Boshjo zhaſt, mir |
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | katęri sadnizh Goſpodarji od vekſhi dęjl polá inu ſnoshęt zęle fare poſtanejo, mu kry inu musèg is ſvojih ſoſędo v ispyó |
Kmetijske in rokodelske novice (1845): | na gospoda Jurja Prešerna, velikiga kupca v Terstu in naše fare rojaka, pa s toliko večim zaupanjem, kér so mi moji |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | postavim v svojih vstanovnih pismih hočejo mladenčam te ali une fare i. t. d. predstvo dati, kolikanj namen naprave sploh in |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Škerjanč v Novomeški komisii; Tomažu Jarcu iz Stranske vasí Dobravske fare, in Mihelu Sedušaku iz Tujnc Mekinske komisije. Potem so bili |
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | v prid kmetovanja to veliko skerb naložila , kér darovi vsake fare z zapiskam vred h kmetijski družbi v Ljubljano pojdejo. Kakor |
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | bila lani pri nas pràv bogata. Po več krajih naše fare so pridelali veliko dobriga vina; so gospodarji, ki ga zamorejo |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | goſpodarſtvo vershe, v téh novizah vezhkrat govorili. (Veſela prigódba. ) V fari Raſtbah v Avſtrii (Eſtrajh), ki le 1078 duſh ſhteje, ſo |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | naſ vſo neſrezho odvernil, ali prebivavze Unajnih Goriz v Bresovſki fari je velika neſrezha sadéla. Treſhilo je namrezh v váſ , ki |
Kmetijske in rokodelske novice (1845): | priliki 400) sežnjev visociga hriba pri podružnici sv. Štefana v fari sv. Jakoba v Doli na Štajarskim najdeni bili. Prosili so |
Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Jim v nebesih obilno poverne, kar so dobriga storili Brezniški fari! — Tole tebi z veseljem oznanim *), moj ljubi Janez, in iskreni |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | prišla. 26. Kozoperska se je ne deleč od Radgone v fari sv. Petra žalostna nesreča dogodila. Mož in žena odideta zjutrej |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | kmetam podeljéne: Tomažu Verniku, kmetu pri S. Andreji v Loški fari; Jožefu Dulerju iz Velkih Škerjanč v Novomeški komisii; Tomažu Jarcu |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | ne zmoremo. J. K. Zlate bukve. V Plešivci v Škalski fari na Štajerskim se je nekimu kmetu velika nesreča prisnudila. O |
Kmetijske in rokodelske novice (1847): | dve, ali clo tri ali štiri šole v eni sami fari imajo. (Dalje sledí. ) Terdoserčnost do žival ojstro grajana. Neki vozník |
Kmetijske in rokodelske novice (1845): | oní še z enim gospodam od dalje pridši svojo rojstno faro popred Rodne, zdaj Breznico, zopet obiskali; obiskali so pa tudi |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | tako silo, da je v komaj pol uri skoz semško faro skor 3 ure dolgo, in dobro uro široko pot naredila |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Krajnskem. Tako je po nevtrudljivem prizadevanji omenjeni gosp. fajmošter pokazal faranom svojim, da tudi iz kamenja zamore človek sadunosen vert ustvariti |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Teržiča, se je z svojimi nogovicami in morinarskimi čepici raznih farb pràv obnesel. — Barkarski žeblji Zelezniškiga žeblarja B. Dolenca so bili |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | usnje iz Teržiča hvalili, ki je zavoljo dôbre robe, lepih farb in nizke cene že davnej znano. — St. Killerjeva železnina iz |
Ta male katechismus (1768): | koker na kruhu: belust, okroglost, ſhmah; inu v' vinu: duh, farba itdr. Je zele Kristus pod shtavtjo, ali ſnamenam tega kruha |
Abecedika ali Plateltof (1789): | v' moj'mu duhu veſęl, Dokler ſi ſhè pomagat' snam. O farba ! moj nedolshni zvęt ! Zvędi, ter mi neovęni! Gręſhna ſladnoſt mi |
Kuharske Bukve (1799): | dobra k' drugem jedęm, de ſe jem s' njo rumena farba dá. 9. Rumena shupa. Rasręshi govejo maſt na tanke ręsine |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſéme je ali belo ali pa rudezhkaſto. V gorkoti ſe farba jajzhik tako ſpreminja: is rudezhkaſtih poſtanejo bolj samokle in rudezhkaſtoſive |
Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | ſo pp Simi sa futer dobre. Vinu, katęro tega Meſza farbe ne ſpremeni, veliki Lęt terpi. Te erdeze zherve pod kamnam |
Kmetijske in rokodelske novice (1845): | zató, kér so v njegovi fabriki izdelani paramenti posebno stanovitne farbe; nej bo zlató in srebró pravo ali pa le takó |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | iz mnogih rastljin, korenik, ali žival žlahtne in zlo drage farbe, jih odločvaje, narejali; tudi tista večne hvale vredna mamka, ki |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | godbo, so večidel černih las in oči poleg rujave boje (farbe); vsem je lastna velika učljivost, ki se vsemu prilagoditi ve |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | je zhebéla prineſla, sakaj tovorizhi ſo po raslozhkih zvétja, v farbi in v ſvoji svunanji podobi tudi mozhno raslozheni; nar bolj |
Kuharske Bukve (1799): | mehurja; vſe to vręlo sli na jagode, puſti ſtati, dokler farbo sgubojo; potle preshmi, poſtavi na hlad ſterdit. 179. Viſhne vkuhati |
Kuharske Bukve (1799): | s' korenino, sélene, muſhkaplęta; deni dinſtat na sherjavzo, dokler lępo farbo dobí. Kader sazhne pokati, perlij shupe; kader je rumeno, nalí |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | perje ima v ſebi pet rezhi: a) meſnato rezh, h) farbo , c) vodo , d) zuker, e) ſmolo. Perve tri rezhi niſo |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | V Teržiču umeten mojster svojiga rokodélstva, so nam lično farbani višnjevi pavolniki (Cottone) in pertene rute očitno pokazale. — Še več |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | dobro priporozhvati ? (Nekaj sa shganjarje). Shganjarji, ki ſe pezhájo s farbanjem mnogoverſtniga shganja, vedó, kakó nerad ſe popolnama rujavorastajani zuker V |
Kmetijske in rokodelske novice (1847): | naši lakirniki in lesofarbarji se ne znajo z lakiranjem in farbanjem pràv obnašati. Vprašanje kmetovavcam. Ali ste, dragi kmetovavci, v jeseni |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | v Teržiču, za jeklo. 9. Gosp. Još. Peharc, fabrikant in farbar v Teržiču, za pavolnike (kotone). 10. Gosp. Val. Pleiweis, kupec |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | izdela in prodá enakiga blaga J. Peharc, tudi fabrikant in farbar v Teržiču. — Veliko tavžent vatlov imenovaniga pavolnika te dva mojstra |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | fužinarja iz Kamne Gorice. — De je K. Pollak, fabrikant in farbar |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Pergerju , puškarju v Gradcu. 12. Gosp. H. Polaku, fabrikantu in farbarju v Teržicu. 13. Gosp. G. Spicerju, fužinarju iz gorniga Štajerskiga |
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | krajih , kjer je zemlja za brošč pripravna, k pridelovanju teh farbarških korenín spodbosti, de se denar domá obderží, namest de gré |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | kér ſe po tém rasne ſorte shganja ne dajo lepó farbati. De ſe ti bo tedaj gori imenovani zuker po volji |
Rudninoslovje (1867): | ali ne. Rudnine kovinske sijajnosti imajo tudi kovinske barve (metallische Farben), i teh je 8, namreč: 1. tompakasta (tombackbraun), 2. bakrasta |
Fizika (1869): | Barva, Farbe, 151. Barve nasprotne, Contrastfarben, 150. Barve prizmatične, prismatische Farben, 152. Barve subjektivne, subjektive Farben, 150. |
Fizika (1869): | Contrastfarben, 150. Barve prizmatične, prismatische Farben, 152. Barve subjektivne, subjektive Farben, 150. |
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | Oznanílo kmetovavcam zavoljo brošča (Krapp, Färberröthe). Kmetijske družbe so prejele unidan od gosp. ministra kmetijstva naslednje |
Fizika (1869): | krožnik, 149. Phosphorescenz svetlikanje, fosforovanje. Physik, fizika, prirodoslovje. Pika, farbiger Punkt. Pipa, Hahn, 92. Piskalo, Blasinstrument. Piskrec prsteni, Thonzelle. Plajba |
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | je nar lepšiga v mestu, je velki terg sred mesta. Farna cerkev, kjer en prošt in 5 korarjev z 2 vikarjama |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1881): | vohuni in zatekali so v šume v samoto. V Rojanu farna cerkev je posvečena na čast sv. Mohorju in Fortunatu. O |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | dan ob 9tih pred poldne ſo ſholarzhki imeli v dehantiſki farni zerkvi peto ſ. maſho s hvalno peſmijo, potem ob 10tih |
Kmetijske in rokodelske novice (1845): | vašim Novicam perdružim. Mi na Breznici imamo obilno 12 let farno šolo od leta do leta po 35 do 45 učenčikov |
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | je bila drasiga masila perneſla; na noge mu ga islije. Farisej, ki je Jesuſa goſtíl, je molzhé gledal, ino ſam per |
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | dobriga duha dal, kteri ga tega proſijo! “ 25. Magdalena ſpokorjenka. Farisej, ˛Simon po imenu, je bil Jesuſa k' jédi povabil. Jesuſ |
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | komur je vezh odpuſtil. “ Jesuſ je djal:„ Pràv ſi rasſodil. “ Farisej ſhe ni védil, kam Jesuſ ſ' to priliko méri. Tedaj |
Branja, inu evangeliumi (1777): | moliti: Edn en Fariſęr, ta drugi pak en ozhitni greſhnik. Fariſęr je ſtal, inu je toku ſam per ſebi moluv. Bog |
Branja, inu evangeliumi (1777): | govoruv: dva zhloveka ſta goriſhla v' tempel moliti: Edn en Fariſęr, ta drugi pak en ozhitni greſhnik. Fariſęr je ſtal, inu |
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | sbrani, vpijejo od veſelja: „Bodi zheſhen Davidov ſin! “ To je fariseje ſhe bolj raskázhilo; toraj krégajo otroke, ino rekó Jesuſu: „Jih |
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | njegov zhudesh vídili. Nékaj pa jih je ſhlo, ino povédalo farisejem. Tedaj ga véliki shor ſklene umoriti. Jesuſ ſe je toraj |
Branja, inu evangeliumi (1777): | V' Taiſtimu zhaſſu: je JEsus k'tem vikſhim Farjam, inu Fariſęrjam v'perglihah govoruv rekozh: Nebeshku krayleſtvu je enaku ſturjenu enimu |
Branja, inu evangeliumi (1777): | inu je djav k' tim uzhenikam te poſtave, inu k'Fariſęrjam rekozh: Seli ſme na eno Sabboto osdravlati ? ony ſo pak |
Biblia (1584): | nepravim od Kruha (kadar pravim:) Varite ſe pred Qvaſsom téh Fariseerjeu iny Sadduceerjeu? Tedaj ſo ony saſtopili, de on nej djal |
Biblia (1584): | boſh ti ferdaman. TEdaj ſo eni is mej Piſsarjeu inu Fariseerjeu odguvorili, inu djali: Mojſter, my bi hotéli radi en Zajhen |
Biblia (1584): | iméli varovati pred Qvaſsom tiga Kruha, temuzh pred Vukom téh Fariseerjeu inu Sadduceerjeu. KAdar je pak Iesus bil priſhàl v'to |
Biblia (1584): | rekàl k'nym: Gledajte, inu varite ſe pred Qvaſsum téh Fariseerjeu inu Sadduceerjeu. Tedaj ſo ony ſamy pèr ſebi miſlili, inu |
Branja, inu evangeliumi (1777): | biv usev eno mnoſhizo od ſlushabnikov teh Farjov, Sprednikov, inu Fariseerjov, je kje perſhuv, inu ena velika drushba s' nym v'rad |
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Povem vam, de, zhe vaſha pravizhnoſt ne bo vezhi kakor farisejev ino piſmoukov, (tí ſo ſe Judam prav pravizhni ljudje sdéli |
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | pride v' Goſpodovim imenu! “ Med njimi je bilo tudi nekaj farisejev, kteri ſo sraven ſhli. Te je grosno jesilo, de ljudſtvo |
Branja, inu evangeliumi (1777): | Aku vaſha praviza nabo obilnejſhi, koker teh Piſarjov , inu Fariſęrjov, tok napridete v' nebeſhku krayleſtvu. Vi ſte ſhliſhali, de k' |
Branja, inu evangeliumi (1777): | zhaſſu: kader je bil JEsus v' hiſho eniga vikſhiga tih Fariſęrjov noterſhov na eno Sabbato kruh jęſti, ſo ſe ony na |
Svetu pismu noviga testamenta (1784): | bóſh ti obſójen. 38. Tèdaj ſo eni tih Piſsarjov inu Pharisærjov odgovorili rekózh: Mójſter, my hózhemo od tebe enu saminje viditi |
Svetu pismu noviga testamenta (1784): | djal k' njim: ględajte, inu varite ſe pred kvaſsam tih Phariſærjov, inu Şadducæerjov. |
Svetu pismu noviga testamenta (1784): | kruha govoril (kadar ſim djal): Varite ſe pred kvaſsam tih Phariſ æ rjov, inu Şadducæerjov? 12. Tèdaj ſo saſtopili, de jim |
Svetu pismu noviga testamenta (1784): | ſe varuvati pred kvaſsam tiga kruha, ampak pred vukam tih Phariſærjov, inu Şadducæerjov. 13. Kęr je pak Jęsus bil priſhàl v' |
Biblia (1584): | ſtopili njegovi Iogri, inu ſo djali: Vejſhli, de ſo ſe Fariseerji pohujſhali, kadar ſo to beſsedo ſliſhali? On je pak odguvoril |
Biblia (1584): | je ſpet sdrava poſtala, raunu kakòr ta druga. Natu ſo Fariseerji vunkaj ſhli, inu ſo dèrshali en ſvit zhes njega, koku |
Biblia (1584): | poſtali. XV. CAP. TEdaj ſo k' njemu priſhli Piſsarji inu Fariseerji od Ierusalema, inu ſo djali: Sakaj tvoji Iogri preſtopajo téh |
Biblia (1584): | ſe je preſtraſhil, inu djal: Ne li leta Davidou Syn? Fariseerji pak, kadar ſo tu ſliſhali, ſo djali. On neisganja drugazhi |
Biblia (1584): | TEdaj ſo Fariseerji inu Sadduceerji k' njemu ſtopili, ty ſo ga ſkuſhali, inu |
Biblia (1584): | inu ſo sazheli Klaſsovje pukati inu jeſti. Kadar ſo tu Fariseerji vidili, ſo djali k'njemu: Pole, tvoji Iogri delajo, kar |
Branja, inu evangeliumi (1777): | dnem tega perpravlanja gre, ſo perſhli teh Farjov vikſhi , inu Farisęerji ſkup k' Pilatushu, inu ſo rekli Goſpud, mi ſmo ſe |
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſe kerſtiti, ino ſe ispovedujejo ſvojih grehov. Tudi vrashni hinavſki Fariseji ino neverni ˛Saduzeji ſo hodili ſ' ſvojim ſpazhenim ſerzam. Oni |
Svetu pismu noviga testamenta (1784): | savsęle, inu ſo rekle: Ali ny letá Davidov ſyn? 24. Pharisærji pak, kadar ſo ſliſhali, ſo rekli: Letá ne isganja Hudizhe |
Svetu pismu noviga testamenta (1784): | Jógri inu ſo k' njemu djali: Vęjſh, de ſo ſe Pharisærji pohujſhali, kadar ſo tó govorjenje ſliſhali? 13. On pak je |
Svetu pismu noviga testamenta (1784): | Poſtava. 1. Takrat pridejo k' Jęsuſu is Jerusalema Piſsarji, inu Pharisærji rekózh: |
Svetu pismu noviga testamenta (1784): | XVI. Poſtava. 1. Inu k' njemu ſo pèrſtopili Phariſærji, inu Şadducæérji de bi ga ſkuſhali: inu ſo ga proſsili |
Svetu pismu noviga testamenta (1784): | bily lazhni, inu ſo sazhęli klaſsovje oſmukovati, inu jęſti. 2. Phariſærji pak, kęr ſo vidili, ſo djali k' njemu: Pole, tvoji |
Svetu pismu noviga testamenta (1784): | inu ona je sdrava poſtala ravnu kakòr ta druga. 14. Phariſærji pak ſo vùnkaj ſhli, inu ſo ſvìt dèrshali zhes njega |
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſvojih gréhov. Ino komej je svédila, de je Jesuſ v' farisejevi hiſhi, je bila prezej v' njej. Med jedjó pride v' |
Botanika (1875): | Slavonskega rastlinstva sta največ storila J. Schlosser vitez Klekovski in Farkaš-Vukotinović Ljudevit; za Srbsko Floro dr. Pančič v Belgradu, in za |
Mineralogija in geognozija (1871): | odstotkov fosforokislega apna, zato so ga priporočali za gnoj. 5. Farmakolit je arsenokislo apno Ca2 As + 6H; najdeš ga kot brezbarvne |
Pozhétki gramatike (1811): | corridor, móſtovsh, parricide, ózhni vbiaviz, arrber, saárati, corrompre, ſkasíti, parroissien, farmaniz, barriere, savora, désarroi, sméda, porreau, luk, bigarré, brésaſt, |
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | Ràs-ſuj tvoj shęgen o moj Bog zhes vſe tęiſte moje Farmane, katęri ſe v' sakoni snajdejo, ali miſlio ſhe v' tigaiſtiga |
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | v'letęj Fari, inu kar ti s'veliko mujo letę Farmane vuzhiſh, poſvezhujeſh, ſvariſh, sdaj. ozhitnu, sdaj |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | na vodàh *) Zhaſtitljivih duhovnih goſpodov ne samorem dovolj proſiti, ſvoje farmane opominjati, njih pohiſhtva v bratovſhnjo ſ. Florjana sapiſati in nekterim |
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ſamú tó praſhanje, kakú bó tudi sa vaſs, lubi moji Farmani, lęta zhaſs tiga poſta en priętni zhaſs, inu vſi njega |
Kmetijske in rokodelske novice (1845): | od leta do leta po 35 do 45 učenčikov; moji farmani dajejo učeniku (šomaštru), ki tudi v cerkvi orgla, vsako leto |
Kmetijske in rokodelske novice (1845): | rojaka, pa s toliko večim zaupanjem, kér so mi moji farmani z veliko hvaležnostjo perpovedvali, de ko so Brezniški farovž zidali |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | ostanite. A. Kreft. Iz Iga na Krajnskim. Božičnih praznikov bomo farmani s. Martina na Igu dolgo pomnili. Dvakrat smo bili v |
Zlata Vas (1850): | napák. Kar mene vtiče, mi je bil dušni prid mojih farmanov vedno pri sercu, dostikrat sim že pomiloval siromaštvo Zlatovasčanov in |
Zlata Vas (1850): | zamogli Oni pomagati, ker bi bili tako prav oče svojih farmanov. « »Ti si jo zadel Ožbé« — rečejó dobrovoljno gospod fajmošter. »Ti |
Mineralogija in geognozija (1871): | Haifisch. Pragorje ali temeljno gorovje, Urgebirge oder Grundgebirge, 99. Praproti, Farnkräuter, 88. Predalce, Kammer, 105. Preduh, Schlott, 96. Predzgodovinsk, vorgeschichtlich. Prehajati |
Kmetijske in rokodelske novice (1845): | moji farmani z veliko hvaležnostjo perpovedvali, de ko so Brezniški farovž zidali v letu 1819, so ta gospod sèm prišli delo |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | rodoviten vert predelati. Pod Učko goro (Montemaggiore) v Istrii stojí farovž na Vranji. Kdor ta kraj pozna, vé, da je žalosten |
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | zélnato glavo, ki je bila tako velika kakor naša župnija (farovž). “ |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſklenili, zhes Kokro moſt na ravnoſt is Krajnjſkiga méſta memo faravsha na Hujanſko gmajno narediti , tode na kamnitih ſtebrih, de ſe |
Kmetijske in rokodelske novice (1845): | tako dobriga pil. Težko ga je spoznati, de je okoli farovža na drevju rastlo. Gotovo je! so rêkli. Pustili smo tertinjo |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | krajev slo pohvaleno maſhino malim kmetam priporozhovati, ampak grajſhinam, velikim farovsham, in takim premoshnim kmetovavzam, k i per delujejo shita na |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | de so takošni priímki v starih bukvah po grajšinah in farovžih zaznamovani. Mnogi se še dan današen takó piše, v šalih |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſe kmalo kaj perpikne, de uſaknejo. Glejte sa zeſto proti farovshu ſe tudi drevje slo ſuſhí, sato ker je semlja prevezh |
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | dilo z žemljevimi drobtinami in naredi na nje iz budle (farša) rebricam enake kupčike, namesti kosti lahko podolgast koščik peteršiljeve korenine |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | z brezovino zvezanih imenujejo „fašk” (morda sorodno s hetrursko-rimsko besedo „fasces”). Vsaki flos ima po dvoje vêsel, jedno spredej, drugo zadej |
Mineralogija in geognozija (1871): | ali listasti, Schieferkohle oder Blätterkohle, 30. ,, zrnati, Grobkohle, 30. ,, laknasti, Faserkohle, 30. ,, Kännel-, 30. ,, smolni, Pechkohle, 30. ,, sajasti, Russkohle. ,, rujavi ali |
Mineralogija in geognozija (1871): | manjka, že od daleč napovedujejo Werfenske sklade. Naticella costata, Myacites fassaënsis, Myophoria sp. i. d. pričajo strategrafično enakost z onimi v |
Divica Orleanska (1848): | Ne smem ostati. – Prenesite, Fastolf, Na drugi kraj, bolj varen, vojvoda; Braniti tega mesta ni |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | Deske ali letve po 20— 30 z brezovino zvezanih imenujejo „fašk” (morda sorodno s hetrursko-rimsko besedo „fasces”). Vsaki flos ima po |
Fizika (1869): | videti, zato se imenujejo subjektivne svetlobne prikazni. 180 Zračno zrcalovanje; fata morgana. V posebnih okolnostih so v prirodi izpolnjeni pogoji, ki |
Fizika (1869): | pogoji, ki imajo za nasledek imenitno zrcalovanje predmetov, od popotnikov fata morgana (mirage) imenovano, in mnogokrat popisano kakor prikazen čarovne ali |
Sacrum promptuarium (1695): | potalashil, s' novo pregreho ga reshali. Odivit anima mea ſenem fatuum, & inſenſatum. Inu tem nepametnem ſe k' ſadnimu sgodj, kakor unu |
Sacrum promptuarium (1695): | Tres Species odivit anima mea: pauperem ſuperbum, divitem mendacem, & senem fatuum, & inſenſatum. Guishnu taiſti ſtari zhlovek je pres pameti, katiri na |
Kemija (1869): | 433. Glucose, 469. Glycerin, glicerin, 466. Glycocoll, glikokol, 477. Gnjiloba, Faulniss, 503. Goba platinska, Platinschwamm, 439. Gold, zlato, 438. Goldchlorid, zlati |
Sacrum promptuarium (1695): | bil sapiſſanu puſtil ta ner modreshi Salamon. Anima ſaturata calcabit fauum, quæ autem eſuriens eſt, etiam amarum pro dulci ſumet. En |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Ferlinzu ; — v Sagrebu pri bukvarju Supanu ; — v Terſtu pri bukvarju Favargerju; — v Gorizi pri zhaſtitljivim goſpodu Shkolaſtu V. Stanigu, ki ima |
Zoologija (1875): | Pavo cristatus), prva iz Afrike, drugi iz Indije doma. Zlati fazan (Phasianus pictus), pod. 130, in sreberni fazan (Ph. nycthemerus) vvedena |
Zoologija (1875): | v repu pa bel z valovitimi črnimi črticami. Tudi navadni fazan (Ph. colchicus), pod. 131. je Azijanec. Rjav je, zraven se |
Zoologija (1875): | Indije doma. Zlati fazan (Phasianus pictus), pod. 130, in sreberni fazan (Ph. nycthemerus) vvedena sta iz Kine v Evropo, držé ju |
Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | zhiſtit. Prevezh ſadú ne jeſti, goſsi, kopuni, pure, jerebize, ſhnefi, phaſoni, inu vſse tize ſo srave, ovzhje mlęku je tudi sravu |
Kemija (1869): | 1/2 — 1 gld. b. Težke kovine. 21. Železo. Ferrum; znak: Fe = 28; gostota = 7,6. V vrsti težkih kovin naj stoji na |
Mineralogija in geognozija (1871): | (Ca, Mg, Fe, Mn) 3 SiO + (Al, Fe, Cr) Si. Tu imamo tedaj |
Mineralogija in geognozija (1871): | zemljino atmosfero užgó. Pr. astronomije §. 86. 2. Magnetovec Fe + Fe, se najde kot oktaëder in je znan zarad svojih magnetičnih |
Mineralogija in geognozija (1871): | (Ca, Mg, Fe, Mn) 3 SiO + (Al, Fe, Cr) Si. Tu imamo tedaj dvojnati silikat pred sabo obstoječi |
Mineralogija in geognozija (1871): | v zemljino atmosfero užgó. Pr. astronomije §. 86. 2. Magnetovec Fe + Fe, se najde kot oktaëder in je znan zarad svojih |
Rudninoslovje (1867): | berilji (Beryll), razen modro-zelenega, ki se zove akvamarin (Aquamarin). Santa Fé de Bogota v Kolumbiji ima najlepše smaragde, manjši se dobivajo |
Kemija (1869): | klorovec (Quecksilberchlorür), HgCl = živosrebreni klorec (Quecksilberchlorid), FeCl = železni klorovec (Eisenchlorür), Fe2Cl3 = železni klorec (Eisenchlorid). Za kislecem je žveplo ona prvina, s |
Kemija (1869): | voda časih posebne barve. Tako je na pr. železni okis Fe2O3 rdeč, hidrat železnega okisa Fe2O3.HO pa rumen; bakreni okis CuO |
Kemija (1869): | konečno porjavi spromenivši se v hidrat železnega okisa. Železni okis, Fe2O3, nahaja se na zemlji kakor rudnina, znana z imenom rdeči |
Kemija (1869): | se razkroji, kislec se spoji z železom v železni okis (Fe2O3), a iz plinovodne cevi uhaja vodenec, kterega ravno tako lahko |