Besedišče starejšega slovenskega knjižnega jezika IMP: starinske besedne oblike, Stran 62

▶ život samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

telo; SSKJ

život

shivot
Kmetijske in rokodelske novice (1844): do ſèm she vali zelih devet let in tri meſze. Shivot in glavo ima s mozhnim ſúknam ovito, in kadar vſakdanjo
shvot
Vezhna pratika od gospodarstva (1789): koker vſsaka rezh ſvoj zajt jima, taku, kateri ozhe ſvoj shvot per sravji ohraniti, more tega v' enim zaitu bol, koker

život

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	in žarkiga laneniga olja 1 funt v gobec vliti in život s kako odejo dobro pokriti, de se sogreje. Zatorej mora
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	malim. Če nekoliko zrezaniga korenja perdeneš, mu boš še bolj život odperl. 5) Piti mu daj hladne vode, kar je poželí
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	gobec dana, de ju povžije, mu bosta v 36 urah život odperla, de bo kaj. To zdravilo veljá le kakih 10
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	preveč napije, mu začne iz gerla goreti, ino lehko cel život zpepeli, kakor nam to grozne zgodbe pogosto povejo. ” „Po tem
Stric Tomaž (1853):	Tomaževe lastnosti, med drugimi njegovo telesno moč, njegove ude in život in kako bi ga nar bolje in nar dražje prodati
Lohengrin (1898):	Kot tu me vidiš, jaz sem tvoja, Vse vzemi: dušo, život moj! Lohengrin. Elza, mož li imám jaz tvoj se zvati

ſhivot

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	do-pade lipoſherli Sovraſhi uſſe, kar telesu dopade, ter kashtegej tvoj ſhivot, de nabo leſtni lubeſni sluſhil. Hodi ſa mano.
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	de be se s'temiſtem mersil, inu po tem tvoj ſhivot ritati, inu berzati ſazhel; k'pregreshnemu nekol roke nastegni. Nezh
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	lubeſn perpuſty uſſe rada temu hudobnemu nagnenju, inu de be ſhivot svoje sladnoſte imel, podaja njemu tudi zhes Boſhjo poſtavo uſſe

ſhvot
Vezhna pratika od gospodarstva (1789): dobre, inu srave, slaſti ſtarim ludęm. Sdej supet moresh tvoj ſhvot s' shilnim puſhajnam, erznijami, inu s' laxiro zhiſtit. Prevezh ſadú

života

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	Tišavka se rada ponavlja. Mertùd omami včasih le posamezne dele života, nar večkrat pa ušesa ali žnablja, ki konju ohlapno doli
Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853):	sivi kuti. Imel je kratko vstrižene lasé in rudeče lica, života je bil precej rejenega ali duše je bil vedre in
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	navadno po vratu, včasi pa tudi po zadnjem koncu prasičovega života razširja. Znamnja, po kterih se pereči ogenj spozna, so sledeče
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	dvojčici imela, ktere ste bile nekako čudno po sprednji strani života od glave do trebuha na šev skupaj zrašene. Obé glavi
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	na kterem se, ako ga stisneš, persti poznajo, sprednji konec života bolj rejen, kakor zadnji, hripav glas. Vender te znamnja niso
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	po dve in dve na vsaki strani, in spodnja konca života s štirimi nogami sta bila bolj razločena. Ta dvojni otrok
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	pri zdravi živini; živinče se opoteka in posebno zadnji del života omahuje.

ſhivota

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	klaſtja. Zhiſte dushe se varnu odmikajo od prevelikega basanja tega ſhivota, inu nekol toku ſhiher naſhivę bres navarnoſte te sramoſhlivoste, koker
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	koker rajmno na to viſho koker te vunajne dary tega ſhivota. Ti imash pet pozhutkov, tem perpushash ti shkodlive rezhy: ti

životom

shivotaſam
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): ne móre hoditi, kakôr s' ponishano glavó, inu s' perklónenim shivotaſam, inu s' teshkim krisham na rami. Sató ga je hotel

životam

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	nosnic v vodo. Malokrat se vležejo in večidel slonijo z životam na steni ali s persmi na jaslih. Stojé vsi okorni
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	glavo v kak kot ali v jasli, se naslanja z životam na kakó steno, in stojí dremaje takó okoren, de bi

životom

Najdenček (1860):	In Mignon, Mignon, ali še veš, kako je s svojim životom tvoje oterpnjeno serce ogrel in te rešil, da nisi bil
Najdenček (1860):	oskerboval, sta bila noč in dan pri meni. S svojim životom sta me gréla, sicer bi bil v merzlih zimskih nočéh

životu

shivoti

Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	naſhim shivoti popręj tvojim prebivalſhi, taku hózhemo my vſe ozhittiti. Lę ti
Kuharske Bukve (1799):	karpih je glava narbolſhi, per ſhukah ręp; podſterva na ſrędnim shivoti.

shivotu

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	krí têzhe. Druga pomózh je: 2. Polivanje shivine po zélim shivôtu s merslo zhiſto vodó, toliko zhaſa, de ſe sazhnejo od
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	dobro shive. Kakor ſe krí is zhloveka ſerza po vſim shivotu rasleva, takó tudi is Térſta denár po zeli Ilirji. Kaj

životu

Stric Tomaž (1853):	posebej gre, ter ga potipa narpred v ustih, potem po životu, veli roke vzdigovati, nekoliko semtertje hoditi, v vsem tako, kakor
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	konji mokri v hlev pridejo, jih je treba po celem životu s slamo dobro dergniti. Hlev, v kterem konji stojijo, mora
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	pogodbe”, reče Fulvij, roke vije in se trese na vsem životu. „Le časa mi daj, časa, pa se bo vse dobro
Ferdinand (1884):	Peter je prisegel, če tudi se je tresel po celem životu, kakor šiba na vodi. Bil je bled kakor mrlič in
Oče naš (1885):	véka in zvija se, kakor da bi imel nože v životu. Ménart, rečem ti, da to pride od tod, ker najin
Oče naš (1885):	je razsrdil. Nič pa ni njegovemu krotkemu srcu in slabotnemu životu bolj škodovalo, kakor jeza. Ves nevoljen je hitel domú. Zaman
Kakeršno delo, takšno plačilo (1886):	je lil po čelu, in tresel se je na celem životu. S trepetajočim srcem je pričakoval, kaj da sedaj pride. Logar
Kakeršno delo, takšno plačilo (1886):	potert in obupan. Bled kot merlič, tresoč se po vsem životu, stal je tu in pričakoval, da sliši še strašnejše reči

ſhivotu

Ta male katechismus (1768):	uſſe krivize, katire be se mogle svojemu bliſhnemu, ali na ſhivotu, ali na ſhivlenju sturiti. Toku je pak tudi v' ti
Ta male katechismus (1768):	kar k' ohranenju, inu shpendiji nashega ſhivlenja toku dobru na ſhivotu, koker na dushi shlishe, namrezh: jestnine, oblazhila, beſſeda boſhja, inu
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	inu kaj bosh ſhe nek v'temu tok dobru pitanemu ſhivotu drugega imel, koker tega narsilnejshega sovraſhneka svoje dushe. Tvoj ſhelodez
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	shpiſhame naſadlanu, inu te narbulshe misle se v' enemu poſhreshnemu ſhivotu ſadushę. Skus samogovtnoſt, inu poſhreshnoſt je smert na ta svejt
Kratkozhasne uganke (1788):	mene shtema, deslih nozhindan naspim. Mák. Sem odſvunej po zelemu ſhivotu gladka, ked ſhamet: odſnotrej ked vovk kosmata: okrogla ked kugla

▶ život samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

življenje; SSKJ

život

shivot

Sacrum promptuarium (1695):	auzhize, ter sa isvelizhaine taiſtih v' nevarnost je poſtauil ſvoj shivot, kakor en dober paſtier. Ego ſum Paſtor bonus, & pono animam
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	previdile, inu ſo sda en lęjp, en ſvital en nebęſhki shivot nasaj dobile. Ali kęr ſi ti taku hotla, prozh s'

život

Valenštajn (1866):	terišče, Ko spet obnavlja mi podobo drago, I veže na život me i resnico, Ka se mi zdela sta le sanje
Lohengrin (1898):	mu nastavi meč na grlo ) Lohengrin Dal meni Bog je žívot tvoj sedaj: (izpustivši ga) Ti vračam ga, le žij in

ſhivot
Ta male katechismus (1768): uſſe dobru, nobenemu nezh hudega skaſati gledamo, kar nashega bliſhnega ſhivot,

života

shivota

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	tezhe, h' nam vpye, debi mi s' tiga ſvetiga Chriſtuſouiga shivota s' naſhimi grehi nihdar vezh ta kervavi put na spreſhali
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	satu, kyr je tudi retka per nas ta ſamota tiga shivota, inu ſhe retkeiſhi ta ſamota tiga ſerza. Na kolene
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	eſt vir mecum. To preſho, katira je is zeliga moiga shivota ta kervavi put spreſliala, ſim ſam teptou, inu od ludy
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	on sazheu s'ſmertjo rinat, inu kervavi put is zeliga shivota tozhiti. Kai je pa v' leti kerva-
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	te duſhe je bila veliku vezhi, koker tu terpleine tiga shivota, kyr tu terpleine tiga shivota ni vſe na enkret, ampak
Štiri poslednje reči (1831):	ſkerbeti in rêzhi: Kdo me bo reſhil od tega umerjozhiga shivota. Vezh nam ne bo treba sdihvati: O kako dolgo moram
Štiri poslednje reči (1831):	21. Le poglejmo zhloveka, kteri ima na kakim udu ſvojiga shivota prav hude velike bolezhine; kako jezhi, sdihuje, vpije, in nima
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	popiſanih prikasin vezhkrat vſhènj ispuſti in ſe po vezhjim delu shivota rasſhiri, v sazhetku pa slaſti po trebuhu in po perſih
Slate jabelka (1844):	teleſnih pozhutkov shivel, in je takó ſveto ſovrashtvo do ſvojiga shivota imſel, de ga je vſak dan tépel in pokoril; in

▶ životen pridevnik, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

življenjski; [sskj]

životna

Botanika (1875):	tvarine se pri tem nikakoršna ne godi. 82 Nadalje se životna delavnost pokazuje v razmnožitvi. Rastline in živali rode vpodobe, ki
Botanika (1875):	so tedaj organizovana telesa, rudnine pa neorganizovana. Če se opazuje životna delavnost, treba pri tem paziti na dvoje; najpoprej treba ozirati
Botanika (1875):	Pri rastlinah in pri živalih vidimo, da so njihova razna životna djanja vezana na posebne dele, ki se organi imenujejo, med

životne
- ſhivotne
  Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): Zhloveshka dusha namore nekol v' zhednoſti goriraſti, zhe naſna te ſhivotne pozhutke dobru varvati. Telu je uſſellej duhu ſuper, ter se

▶ žl. okrajšava ↘ goo300k, IMP

žl.

shl.

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	Pezbah. V Ljubljani 1834 — 1835. Svesan sa 24 kr. Per shl. Goſp. Kleinmajerju: Krajnſki Zhbelarzhik, to je: kratko poduzhenje Zhbele rediti
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	pri bukvovesu Zhervu; — v Zelovzu pri bukvarjih : ˛Sigmund Leon in shl. Kleinmayer; — v Gradzu pri bukvarjih: Ferſtel, Kienreich in pri bukvovesu

žl.

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	žebljičev zabilo. Ko je vse to opravljeno bilo, je polkovnik žl. Eberhard izročil zastavo zastavniku in bataljonu s kratkimi pa možkimi
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	Stražišu poleg Krajna, 4) Brata Lokarja v Krajnu, 5) T. žl. Domazetovič v Ljubljani. Krajopisje. Terst. (Dalje. ) Akoravno ne najdemo pri

▶ žlaht pridevnik, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

vsakovrsten; Pleteršnik

žlaht

shlaht

Biblia (1584):	dal zhes nezhiſte Duhuve, de bi teiſte isganjali, inu vſe shlaht Beteshe, inu vſe shlaht Bolesni, osdraulali. Letu ſo pak téh
Biblia (1584):	de bi teiſte isganjali, inu vſe shlaht Beteshe, inu vſe shlaht Bolesni, osdraulali. Letu ſo pak téh dvanajſt Apoſtolou imena: ta
Biblia (1584):	Mreshi, katera je v'morje vèrshena, s'katero ſe vſe shlaht (rybe) lové. Kadar je pak polna, taku jo vunkaj vlejkó
Biblia (1584):	vſej desheli okuli poſlali, inu ſo k'njemu vſe shlaht Bolnike pèrneſli, inu ſo ga proſsili, de bi ſe le

shuaht
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): inu daso oni te shaze vehku dobili inu skues vse shuaht shebranje kaker bosh ubukelzah poduezhan obogatete? te bukve kaker je

▶ žlahta samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

sorodstvo; [sskj]

žlahta

žlahta
Kmetijske in rokodelske novice (1845): pridelkov z lanjsko, se kaže sploh viši od lanjske. Domačinstvo. (Žlahta slavniga Krajnca barona Jurja Végata). V Moravčah smo 6. dan

ſhlahta

Branja, inu evangeliumi (1777):	ispovnuv, inu je eniga Synu porodila. Inu njeni ſoſedji, inu ſhlahta, ke ſo ſhliſhali, de Goſpud je nje ſvojo veliko miloſt
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	teshku gori priſhal. Inu sdaj pridejo ſhe drugi snanzi, priateli, ſhlahta, ali vli mu s' objokanimi ozhmy, aku lih molzhę osnanujejo

žlahte

shlahte

Sacrum promptuarium (1695):	to sa ſvojo sheno imeti zhes volo ſvoyh starishih, inu shlahte, inu kadar Mashnik pred Altariam yh je imel porozhit, ga
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	uzhenz. Viditi ſvojga nekdajniga, toljko sàliga vuzhenza, ſina nar imenitniſhi shlahte domazhiga meſta, pa v' toljki révſhini, ſe jim v' ſerze

žlahte

Kmetijske in rokodelske novice (1847):	se takó visoko do Stvarnika povzdigne, je v resnici Božje žlahte ! Daj se nam tedej zdaj v tamnočerno, pa jasno noč
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	ljudém. Poklical si je mlado in vredno dvojico iz daljne žlahte, da bi z njim ljubo kočo polnila. In njegovo prebivališče

žlahti

shlahti
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): Matizh. (ſhtmano. ) Blisu enga gradu ! — Goſpod Shushek , naj me moji shlahti nasaj dajo ; sa en mernik petiz jim dober ſtojim. Shush.
žlahti
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): je že na obrazu bralo, da je z vragom v žlahti; pred sto leti bi jo bili za copernico na germadi

ſhlahti

Branja, inu evangeliumi (1777):	v' ſvoje loterze ſhlahti, ali loterza omoshy v' ſvojiga lotra ſhlahti v' tretimu, al po nobeni zeni ne v'pervimu , ali
Branja, inu evangeliumi (1777):	ſheni nje moſh umerje, ſe potęm naſme v' ſvojiga rankiga ſhlahti da petiga rodu moſhiti. Se je pak kedu s'eno
Branja, inu evangeliumi (1777):	pregreſhil, ſe ſzer ſhiher potęm loter osheni v' ſvoje loterze ſhlahti, ali loterza omoshy v' ſvojiga lotra ſhlahti v' tretimu, al

žlahto

shlahto

Biblia (1584):	od Puldne bo gori ſtopila na Sodni dan, s'leto shlahto, inu jo bo ferdamala: Sakaj ona je priſhla od kraja
Biblia (1584):	Nineviterſki Ludje bodo gori ſtopili na ſodni dan, s'leto shlahto, inu jo bodo ferdamali: Sakaj ony ſo pokuro ſturili po
Biblia (1584):	KOmu hozhem jeſt pak leto shlahto pèrglihati. Ona je raunu kakòr ty otroci, kateri na Plazu

žlahto

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	na pot podal, po pretečenih peterih letih zopet enkrat ljubo žlahto in svoje drage prijatle na Dunaji in na Štajarskim obiskati
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	nas duhovnikov je kmečkiga rodú, vsaki zmed nas ima domá žlahto bližnjo ali daljno, v kteri jih zna gotovo eden ali
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	je živel, tako tudi umre. Pred svojo smertjo je svojo žlahto in svoje dobrotnike goljufal, ker je polno skrinjo kamnja in

▶ žlahten pridevnik ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

najžlahtnejšapridevnik, splošni, presežnik
- narſhlahtnejshe
  Ta male katechismus (1768): ni vpizh'la. Rezh Ave. itdr. VI. Per Bogu je ona narſhlahtnejshe stvar: * zhe druſga dat nimash, dej serze ſa dar. Rezh

najžlahtnejšepridevnik, splošni, presežnik

nar shlahnej(združena oblika)

Hrana evangeljskih naukov (1835):	s' Bogam shivéti, mirno véſt iméti: to je na semlji nar shlahnej blagó — mir, katériga ſvét nam dati ne more, katériga
Hrana evangeljskih naukov (1835):	prave sa moſvoje ſposnave vshgali. Ta luzh vam bode pokasala nar shlahnej jagodo vſih uzhenoſt, s' katero zhlovek ſposná, koliko velja
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	lepſhi roshe po vertih ſo nekdaj po ledinih divjo ráſtile; nar shlahnej jablani ino nar imenitniſhi gruſhke ſo bile ſvoje dni
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	ino kratkozhaſi nar vezh zhloveſhko ſerze pazhi, ino v' njim nar shlahnej pozhutke mori. Saverſhki goſpod, ki ſo ti tak ſlabo
Življenja srečen pot (1837):	drugi apoſtelni. S' ſvetim Filipam ſta ſi bila poſebna prijatla. — Nar shlahnej blago na ſveti je pravi prijatel; sa to ſv.

narſhlehtnejshe
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): duſhel ſwendeſhani, inu uſſega, kar imajo , oropani, inu ſa te narſhlehtnejshe obrajtani; is tega se ozhitnu doliuſame, de vira per ludeh

najžlahtnejšegapridevnik, splošni, presežnik

naj žlahnejšega(združena oblika)
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): bornega sadja. Naj pogleda pa, kdor ima očí, koliko, tudi naj žlahnejšega je pri nas zdaj. Razstava v Ljubljani v letu
naj žlahtnejšiga(združena oblika)
Kmetijske in rokodelske novice (1845): zdi pravopis in naše slovstvo (literatura) kakor velik voz, natovaren naj žlahtnejšiga blaga, kteriga moramo pa še le vsi vkupej domu
najžlahtnišega
Oče naš (1885): živé z živinorejo, z napravljanjem sira in s pridelovanjem najboljega, najžlahtnišega sadja. Kmalo si je tudi Ménart več krav kupil in

nar žlahtnejšiga(združena oblika)

Kmetijske in rokodelske novice (1845):

z sadjorejo se začel pečáti, sim dobival cepiče ali pelcarje nar žlahtnejšiga plemena, za cepljenje iz raznih in topléjših krajev od

najžlahtnejšipridevnik, splošni, presežnik

najžlahniši
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): kjer je pred 50 leti tepka (sicer vse hvale vredna) naj žlahniši sad bila! Po pravici rečemo, da sadje je vse

nar shlahtnejſhi(združena oblika)

Kmetijske in rokodelske novice (1843):

nikdar naprej ne ſiliſh, nikóli ne bahaſh, in nam vender nar shlahtnejſhi ſad ponudiſh. Ti ſi shiva podoba nar ſerzhnejſhi ljubesni

narſhlehtnejshe
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): edn koker ta druge deslih be ta narſhlehtnejshe bil, ima nad sabo podobo boſhjo, inu je k'enemu

najžlahtnejšihpridevnik, splošni, presežnik

nar žlahtniših(združena oblika)

Kmetijske in rokodelske novice (1846):

pervi versti krajnskih sadjorednikov imenovani biti, zakaj njih sadje je nar žlahtniših plemén in oní si vseskozi prizadevajo, si zmirej več

žlahtenpridevnik, splošni, nedoločeno

shlahen

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	ko ſim poſhteno ſlushil, ſo me radi imeli, me v' shlahen ſtan poſtavili, ino mi ime Poſhtenovizh dali. Deſet let je
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	V' Saverhe pa imam dobre tri ure hoda. Alj ker shlahen goſpod vkashejo, jiti moram. ” Hitro ſe Ivanek ozhetu sa piſmonoſza
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	poſhtenoſt je sa reſ zhudovita,” pravijo vuzhitel gredozh. „Ona je shlahen kamen zhres vſako zeno. Fantizh bo ſhe lehko velik ino

shlahten
Kmetijske in rokodelske novice (1844): je bila majhina hraſta. Pred nekimi leti je dal neki shlahten goſpod, ki je v Ljubljani, ta ſvét, na tri ali
žlahten
Divica Orleanska (1848): sebe? Daj! Proč verziva nepotrebni lišp Življenja tega! Nej ti žlahten bom Odrêčenja izgled in poterpljenja!

žlahtnapridevnik, splošni, nedoločeno

shlahna

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):

je shaloſtno dershal, kedar je mládimu baronu ˛Shtaniſlaju taſhizo podál. Shlahna goſpa rézhejo . Shtaniſlaju: „Dragi ˛Shtaniſlaj! ſaj vidiſh, de je táſhiza

shlahtna

Genovefa (1841):	mladenke in otrôzi — v najlépſhih oblazhilih napravljeni ſtáli, de bi shlahtna sakónſka ſprejéli. Vélike vrata gradu ſo bile s selenjem in
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	3. Od poshlahtnjenja murv. Vſaka murva, ktera ni she ſama shlahtna , to je, vſaka, ktera je is ſemena sraſtla, ſe mora
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ne drugam odnaſha. Dr. Bleiweiſ. Vinſke terte hvala. Tvojo hvalo, shlahtna tertiza! je she ozhe Noë prepéval; kako te bom jeſt

žlahna

Roza Jelodvorska (1855):	praviš, je rodilo letas drevo, in tri so tebi podarili žlahna gospa; zelo dobrotljivi so tebi. « »Zato mislim,« reče Roza, »blagi
Roza Jelodvorska (1855):	popraviti? Ali ni mar zvesto pomagala, še, kakor ste sami, žlahna gospa, vidili, celo svoje življenje je želela darovati, de bi

žlahtna

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	da v sercih naših domorodcev sije še jedno sončice, — oj žlahtna ljubezen do naroda našega! da domovino ljubijo , blago mislijo, plemenito
Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852):	Kmalo potem je voz priderdral. Žlahtna gospa Jeličnikova je bila, ki se je pripeljala in komej
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	očesu brala, da je le njeno premoženje, njena imenitna in žlahtna rodbina, po čemur ste hrepeneli, in druzega nič! ” „Ni res
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	rekoč: „Če se bo zopet kdaj namočila, naj jo namaka žlahtna kri, ne solze slabotne ženske! ” Tako je bil maziljen prihodnji

žlahtne

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	vatel od 45 krajcerjev do 2 goldinerjev ; volno za bolj žlahtne sukna na mašinah predejo, za slabši robo jo pa drugi
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	jedro mika, zgrizi lupino. Žlahtne želje so lepó dišeč cvet, žlahtne dela pa sladek sad. Lep je cvet, boljši še sam
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	njim zató vstregel, kér namen sadne razstave ni, le samo žlahtne pleména na ogled postaviti, temuč, vse pleména, ktere na Krajnskim

žlahtnepridevnik, splošni, nedoločeno

shlahne

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	to de ne od veſelja, kakor popréd. Lepe shámetnize ino shlahne salike ſo ſe s' zhafama isvergle, ino ſo ſpet navadne
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	ruſhini alj zelini podobna. Mariza je miſlila, de ni sa shlahne zvetlize nizh vezh ſkerbeti potreba; puſti jih raſtiti, kakor ſo

shlahtne

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	gerdo ne sversheſh, kakor tvoje zvetlize. ” „Drugizh, de ſo tvoje shlahtne zvetlize ſploh navadne ledinzhize poſtale, je to krivo, ker ſim
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	vertnarji pa prizhajo, de divje roshe, ki po ledini ráſtejo, shlahtne roshe po vertih kasijo, ino tako isdivjajo, de ſo ſpet
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſvojih bolj gorkih laſhkih deshel vſe ſorte pitaniga ſadja in shlahtne terte saſadili; po njih ſkerbi ſe je tudi mnogotero novo

shlatne
Svetu pismu noviga testamenta (1784): Şpęt je enaku Nebęſhku krajlęstvu enimu kùpzú, katęri yſhe dobre shlatne kamène. 46. Katęri, kadar je en dragi shlahtni kamèn neſhàl

žlahne

Roza Jelodvorska (1855):	Častimir ni mogel dočakati konca pojedine, poslovi se namreč od žlahne družine za malo časa in gre v grajšinsko dvoriše. Vesel
Mineralogija in geognozija (1871):	platine, Iridium, Osmium, Paladium in Rodium, so platini jako podobne, žlahne kovine visoke specifične teže. Gostota čiste platine je 17 do

žlahtne

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	zjutra zgoda vstala, Šla je v mesto Jeruzalem, Tam tri žlahtne rože rastejo, Marija jih je vtergala, V svojim sercu ohranila
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	za njo. Tù se pravi: Te jedro mika, zgrizi lupino. Žlahtne želje so lepó dišeč cvet, žlahtne dela pa sladek sad
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852):	zatare, da sončni žarki njih mastno perst škodljivo prekuhujejo in žlahtne travne koreninice, ki zemljo vežejo, pomorijo, kjer kmalo viharna sapa
Oče naš (1854):	zgodilo,“ je rekel zaterjeni grešnik; „dolgo smo terpeli v sužnosti žlahtne gospode in farjev; čemu se še bahate, da ste z
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	pervim, tudi ne po tretjem letu. Izbira si nar rajše žlahtne ovce, vendar je bila že prej znana, kakor so se
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	ovce, vendar je bila že prej znana, kakor so se žlahtne ovce, ki jih merinos imenujejo, pri nas vpeljale. Večkrat se
Najdenček (1860):	je Bernard povédal, da je Nežka z neprevidno besedo svojoljubnost žlahtne gospé razžalila in razjezila; gospa, cela kača, je prijela to
Najdenček (1860):	on, ki je vsak dan kofè in tosto z rok žlahtne gospe jedel je zdaj lačen košic iskal. Poln usmiljenja sim
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	dalo čakati, da se vpišem ko ponižni klijent (varovanec) vaše žlahtne hiše. “ „Naša biša,“ smehljaje odgovori ona, „nima klijentov pa jih

žlahtnegapridevnik, splošni, nedoločeno

shlahtniga
Genovefa (1841): mraku nevidama k bolnikam hodila, jim pokrepzhajózhe jedi in marlikakſhniga shlahtniga ſadjà, ki ſe je takrat po Némſhkim ſhe malokjé dobilo

žlahnega

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1853):	ceni z namenom, tudi med kmeti zaupanje in veselje tega žlahnega pridelka obuditi. Z živim veseljem smo zapazili poslednje 2 leti
Novice gospodarskih, obertnijs... (1880):	tudi o tem govorila. Spomin na zaslužne kranjske sadjerejce. Mnogo žlahnega sadja je uže zasajenega po slovenski zemlji in veselje je
Novice gospodarskih, obertnijs... (1882):	katera leto za letom uvaža v deželo mnogo lepe živine žlahnega plemena. V preteklem letu imeli smo lepo število popotnih predavanj

žlahniga
Roza Jelodvorska (1855): nebu svoje oči povzdigne. Goreče moli proti Bogu: naj on žlahniga viteza, in pobožno gospodično tolaži v tej veliki nesreči. Roza
žlahtnega
Kmetijske in rokodelske novice (1845): jim povereni. Dragi moj Radislav ! Nič ni na svetu takó žlahtnega, kakor slavni oblastniki in starešini (Behörden), ki se za srečo

žlahtniga

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	pil; dozdej ga še nisim doletel. U. Kadar bomo dosti žlahtniga sadja imeli, bo tudi dobriga mošta dovelj. Ravno prav me
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	ne bomo poderli. Jakop. Po tem takim ne bo nikoli žlahtniga plemena sadje druzih krajev pri nas rodílo? U. Bo že
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	hrušk in pa domačiga grojzdja; će ravno to sadje ni žlahtniga pleména bilo, nam je Bizjak vunder z njim zató vstregel
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	žlahtniših plemén in oní si vseskozi prizadevajo, si zmirej več žlahtniga sadja pridobiti. Tako prizadevanje viditi, je kmetijski družbi kaj prijetna
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	na ogled postaviti, temuč, vse pleména, ktere na Krajnskim rastejo. — Žlahtniga sadja so poslali gosp. Jožef Bišof, sovlastnik Vevške papirnice pod
Divica Orleanska (1848):	krasno. Burgún. Mi smo teržeči narod, o moj kralj! Kar žlahtniga rodí podnebje vsako, Razloženo je v rabo in izgled Na
Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857):	Kdor stori sovražnikam kaj dobriga, Se pokaže serca nar bolj žlahtniga.

žlahtnejšapridevnik, splošni, primernik
- shlahtneiſhi
  Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): kry naſhiga JEsuſa, od katire je ena ſama kapla naisrezhenu shlahtneiſhi, inu drashiſhi, koker vſi ſhazi zeliga ſveita, v' timu vertu

žlahtnejšepridevnik, splošni, primernik

shlahtneiſhi
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): ſvoimu shiuleinu na volo Boshio podajo. Nezh ni bilu Chriſtuſu shlahtneiſhi, inu drasheſhi, koker tu shiuleine, inu nezh britkeiſhi, koker tu

shlahtniſhi

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	Béla murva raſte hitreji in njeno perje je mezhji in shlahtniſhi. 3. Njeno perje zherve bolje redi in da lépſhi shido
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	Med belimi ſo tiſte boljſhi, ktere imajo lepſhi, ſhirji in shlahtniſhi perje. Tode tudi na enim dreveſu, in pa zhe je

žlahneji
Kmetijske in rokodelske novice (1847): in nakermil v njih ték, je mende veliko visočeji in žlahneji namene imel, kakor mu jih, ti prevzetni in umerjoči človek
žlahnejše
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): prestaro in močno terto, ki slabo grojzdje rodi, znaš drugo žlahnejše pleme na njo cepiti). Tako cepljenje se pa le takrat

žlahtnempridevnik, splošni, nedoločeno

shlahtnim
Sedem novih perpoved sa otroke (1836): je blago ino poſhteno dekle, in lepſhi je bila v' shlahtnim zveti ſvoje mladoſti, kakor vſe njene zvetlize. Hvalo je Mariza

žlahtnim

Kmetijske in rokodelske novice (1847):	je kar domorodca veselí! Kaj nas je pa v tem žlahtnim delu podpiralo in krepčalo? — Ljubezin kristjanska, ali kakor nekteri tudi
Divica Orleanska (1848):	še ubožen, Kér krona vsih visocih žen je moja? Po žlahtnim rodu je enaka meni, Čistejši ni kraljeva kri Valoaška, Prestolu

žlahtnemupridevnik, splošni, nedoločeno

shlahnimu

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	imaſh, na zelim poti pa ſhe pod ſtreho ne prideſh. Shlahnimu goſpodu pa sa to nikar ne sameri, de tébi niſo
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	˛Srezhno najde Ivanek Saverſhko graſhino, poproſi ſtreshaje, naj ga shlahnimu goſpodu oglaſijo, ker mu je vkasano, de jim ſam piſmo

shlahtnimu

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	naprejvsétje ispeljalo. Is tega namena je komiſijſkimu ſodniku, goſpod dohtarju, shlahtnimu ˛Shraju narózhil, sa sidanje moſtú dobrovoljne pripomozhke naberati, in lepo
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	in Ljubljanskim kupzam, namreč gosp. J. Aichholcerju, J. Baumgartnu, J. shlahtnimu Fichtenavu, J. Karingerju, Jožefu Pleiweisu, F. Souvanu in J. Zupančiču

žlahtnipridevnik, splošni, nedoločeno

shlahni
Sedem novih perpoved sa otroke (1836): slato, in vſako pereſze take opomnize bilo vezh vrédno, ko shlahni kamenzi. ” Na to, kar ſe je s opomnizami pergodilo, je

shlahtni

Sacrum promptuarium (1695):	ut profectus tuus manifeſtus ſit omnibus. Sa Mashnikam grè ta shlahtni, inu bogati; pridite tedaj semkaj, inu vsimete vaſh fazonetel, inu
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	yſhe dobre shlatne kamène. 46. Katęri, kadar je en dragi shlahtni kamèn neſhàl, je ſhàl, inu je predal vſe, kar je
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	in tudi bélih murv je vezh plemenov. Ko ſo ti shlahtni zhervi pervizh is Kine v Europo perneſeni bili v Zarigrad
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	imenovala. Deshelni in ſoldaſhki rimſki oblaſtniki po Ilirii ſo bili shlahtni, saſtopni in bogati goſpódje; navajeni v ſvojih láſhkih domazhíjah prijetniga

shlatni
Genovefa (1841): in ſina ſolsé ſilile. S ganjnim glaſam je grôf rékel: „Shlatni vitesi, in vi, môji svéſti ſlushabniki, gléjte, to je Genovefa

žlahni

Roza Jelodvorska (1855):	vam bo prihodnje stanovanje, ker postavili so nam jo vaš žlahni oče.
Roza Jelodvorska (1855):	zdaj druge misli obsule, ker ne vé s čim bi žlahni gospodični postregla. Južina, ktera je bila že pripravljena, je bila
Roza Jelodvorska (1855):	vsiga podeliti, kar bi le imela. « »Ne verjamem,« govori dalje žlahni vitez »ker jih še prijazno pogledati in ogovoriti ne moreš
Roza Jelodvorska (1855):	bova po bližnjici na vaš dom mahnila, zakaj vaš oče, žlahni vitez bi nicoj celo noč od žalosti in skerbi očesa
Roza Jelodvorska (1855):	nekoliko časa. »Kaj niste še slišali strašne dogodbe? « »Vaš oče, žlahni vitez! « jame zdaj vogljar ostrašen, in ko bi njegov obraz

žlahtni

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	Kader se cvetni popki razpihnejo, se vidi v sredi cvetja žlahtni prah, ki je lepi barvi enak in se komej zagleda
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	zedinita in sad se začnè. Kdo prenaša per sadnih drevesih žlahtni rodovitni prah od cveta do cveta, in drevesa storí rodovitne
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	toliko skupej! ” Tudi iz Koroškiga sta prišla dva visokospoštovana gospoda, žlahtni gosp. Moro, vodja Koroške kmetijske družbe, in gosp. Laner, odbornik
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	let star. (Vikši škof v Ostrogoni (Gran) in Ogerski Primas,) žlahtni gosp. Jožef Kopacsy, so umerli 18. dan pretečeniga mesca. To
Divica Orleanska (1848):	mi je lice vnelo, Sramote plahe zmotnja bila ni. Ti žlahtni ženi nimam nič razkriti, De bi možov se sramovati imela
Divica Orleanska (1848):	ležišu. Karol. Mir, stric! – Kaj je naročeno, klicár? Klicár. Moj žlahtni vojvoda, kerví prelite, In druge, ki še teči ima, usmiljen
Divica Orleanska (1848):	Drobtince ni v zakladih tvojih več. Karol. Preskerbi ga. Prestola žlahtni pevci Zapustiti ne smejo nečešeni. Neplodno krono nam oživi petje

ſhlahtni

Branja, inu evangeliumi (1777):	kupzu, katiri dobre pirlne iſhe. Kader je on pak en ſhlahtni pirl neſhuv, je ſhov , inu je vſſe predav, kar je
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	vręjdnu meſsú k' jędi dati; ali myr tiga ſerzá, ta ſhlahtni myr, katęriga hudobniki sabſtojn yſhejo, inu katęriga ti ſlabi Chriſtjani

žlahtnihpridevnik, splošni, nedoločeno

shlahnih

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	kakor te perſtan, naj ſi je ravno is slata ino shlahnih kamenzov narét. ” Mina s' perſtanam na ravnoſt k' Shofki hiti
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	vſakim perſtani je bila opomniza alj lepa potozhniza is ſvetlih shlahnih kamenzov vdélana — pet je bilo ſivih alj plavih safirov, jaſnih

shlahtnih

Genovefa (1841):	goſpóda na tankó posnal. Védel je, de je grof prav shlahtnih miſel, pravizhen, uſmiljen in velikoduſhen; pa de pri vſih ſvôjih
Genovefa (1841):	kôj, ko ſe je sasorilo, je ſhel grôf od vſih shlahtnih vitesov is okóliſhine in od velike derhali ſlushabnikov ſpremljen na

žlahnih

Kmetijske in rokodelske novice (1847):	Novic pripoveduje — tudi po ti šegi samó na sapi veliko žlahnih jabelk in hrušk posuše, ktere pa, de so še boljši
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	Ljubljani v letu 1847 je pokazala 224 plemen večidel zlo žlahnih jabelk in 133 plemen tacih hrušk. Koliko lepih češinj, sliv
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	pustote pod Učko goro bo tudi krajnska dežela prejemala cepiče žlahnih hrušk in nešpelj, ktere razveseljujejo serce vsacega sadjorejca, pa se

žlahtnih

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	tedej svetjem, cepiče za cepljenje iz domačih odrašenih, rodovitnih in žlahtnih dreves jemati, in sadonosnice saditi po mojim poduku; takó bomo
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	v razstavo 2 plemeni za kuho koristnih zímk, 3 plemena žlahtnih puternic, nekaj lepih tomincov, poletnih libern, kutin, nešpelj, lacarolov (pitaniga
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	Kjer to ljubo sončice sije, tam angeljci med narodam shajajo, žlahtnih darov seboj nosijo, jih obilno ljudem darujejo, kteri se keršansko
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	določenih, in iz kterega je krajnska družba prejela že večkrat žlahtnih hrušk, ki so na ljubljanski sadni razstavi občudovane bile in

žlahtnimpridevnik, splošni, nedoločeno

shlahtnem
Sacrum promptuarium (1695): ter kroh inu meſsu roshe rataio: Leta fazonetel shenkam vam shlahtnem, inu bogatem. Ali morebiti en ſam vam nebò sadoſti, sakaj

shlahtnim

Genovefa (1841):	ſe osre in ga pogléda. S ſvôjimi kodraſtimi, zhernimi laſmí, shlahtnim zhêlani, velikimi ozhmí, lepo sakrivljenim nóſam in s lépimi uſtmi
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	krajzerjev. Tudi imam nekoliko odraſhenih murv s viſokim dèblam in shlahtnim perjam po 15 krajzerjev — ter vezh ſto ſhteriletnih lepih in

žlahnim
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): popolnoma malokdaj solnce ogreva, in pogoste povodnji so hudi protivniki žlahnim sadikam. Nekteri rudokopi toraj ob pondeljkih od deleč sèm dohajajo

žlahtnim

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	so s svojimi peterimi pleméni jabelk, peterimi pleméni hrušk in žlahtnim grojzdjem očitno pokazali, de zaslužijo v pervi versti krajnskih sadjorednikov
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	oblečena devica v cesarskim oblačilu; na glav je imela z žlahtnim kamnjem okinčano krono in z zlatam okovano, s tem napisam

žlahtnimipridevnik, splošni, nedoločeno
- shlahtnimi
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): vpotrebovano bilo. Tudi naſha deshela je imela moshove s tako shlahtnimi ſerzi imenovati. S hvaleshnoſtjo ſe ſhe marſikdo ismed rokodelzov naſhiga

žlahtnopridevnik, splošni, nedoločeno

shlahno
Sedem novih perpoved sa otroke (1836): djal, bi mene bolj ne veſelilo. ” ˛She bolj je pa shlahno goſpo blago ſerze njihoviga ſina oveſelilo, kakor Martineka taſhiza. Odprejo
shlahtno
Genovefa (1841): bi ſe s vaſ, vé ternjeve séliſha, grojsdje in drugo shlahtno ſadjè tergati dalo, — je rekla — bi mi bilo réſ prav

shlahtnu

Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	Ozhętu gori srejen, kęr ſo zelu najęmniki obilnu kruha imęli, shlahtnu oblazhilu je bilu njegova navadna nóſha, en lubęsnivi ozhe je
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	njegóvi dobroti ny bilu sadoſti, de bi my lé tó shlahtnu imé njegovih otrók iméli, on hózhe tudi, de my na
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	naſhe navuke, kakôr enu mladu dęte is maternih perſs to shlahtnu mlęku ſeſsate, katęru imá vaſhe duſhe rediti,

žlahno

Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	se je velik dim noč in dan v drevó kadil. Žlahno, ranino sadje zadene nar berž taka uima, marelice, žlahne breskve
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	lepa, in nar manj lepa ima vsaka svoj kúp. Predin žlahno volno v prodaj postavijo, jo skerbno razločijo in peró, da
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	govejo živino in s konji, če hočemo svoje domače manj žlahno pleme s ptujimi bolj žlahnimi plemeni v žlahnejši premeniti. Če
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	ozidji, pri stenah i. t. d. imeti, in vse zlo žlahno drevje bliz doma saditi, da pokradeno ne bo. g) Kterega
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	Ovce storé dobro v hribih in drugih nemočirnih krajih, kjer žlahno travo, žlahne tečne in zdrave rože vživajo, in tako tudi
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	in sploh od vsih močirjev. 2. Ne močirnl travniki imajo žlahno sladko klajo, in ležé ali v ravnini, ali pa v
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	samo rado z drevja padati, takrat naj se v suhem žlahno obere, nežlahno pa otrese, ne pa oprekla, ker s preklo
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	ne bo nikoli tiste popolnomasti imelo, kakor če se pervo žlahno pleme med seboj plemení. Kdor brejih ovac ne varje, ampak
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	zrelo, ga je dobro, posebno nežlahno, posušiti, in tudi tisto žlahno, ktero se dolgo sirovo hraniti ne dá. Veliko ga, posebno

žlahtno

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	za vprégo, — in jez skozi in skozi terdim, de zdravo, žlahtno jabelčno drevó več dobička da, če petdesét lét stojí, kakor
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	čebelarjem. Neutrudljivo letajo male živalice v lepim vremenu, pridno serkajo žlahtno sladčico iz mnogih cvetlic, in jo skerbno spravljajo v svoje
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	predmestja v Ljubljani, v razstavo dal, je bilo večidel lepo, žlahtno sadje. — Gosp. Janez Bohinc, vertnár v Ljubljani, je razstavil nekaj
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	prodá, kar je 3 gold. vredno”. Vganjka. (Iz dveh besed. ) Žlahtno poprejšno po umni poslednji dobíš; Celo, prijatel! po lanjskih Novicah
Divica Orleanska (1848):	cenim. Govori sama! Tvoje serce sodi! Sorelka (pristopi. ) Osupniti divico žlahtno vidim, Obličje njeno sramežljivost barvi. Čas dajte ji, de serce
Divica Orleanska (1848):	krona djana Je pridobljena, osvojena z mečem, S kervjo gradjansko žlahtno je oblita; Iz nje pa mirno bode oljka klila. Zahvala

ſhlahtno

Ta male katechismus (1768):	pridi tvojem sluſhabnekam na pomuzh, katire se ti s' toku ſhlahtno kryvjo odreshil. Sturi, de bomo tvojem svetnikam v' vezhni zhasti
Ta male katechismus (1768):	narvishega Levita ſa shkofa ſvoliti, katire je ſhe bil to ſhlahtno Gospo, inu Udovo, Alexandria is imenam kerstil. Leta, ke je
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	v' taifteh skrivnuſte; ſakaj ti moresh tvojo dusho, eno tako ſhlahtno! eno ſgol samo! eno naumerjozho dusho! toku delezh lubiti, de

▶ žlahtnik samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

plemič; SSKJ

žlahtnike
- žlahnike
  Roza Jelodvorska (1855): vasi in hiš Strašimiroviga posestva so skupaj privreli, de so žlahnike vidili. Iz vsake male bajtice so veseli ljudje kukali skozi

žlahtniki

shlahtniki

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Véſte kako naſ ti imenujejo? — „Kavalieri'' nam pravijo, to je shlahtniki ali plemenitaſhi. Glejte, tó imé je ſpodobno. Sdaj pa vender
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ſzhaſama she obedve snaminji proti rasſipu nagibale, ſklenejo Marſki deshelſki shlahtniki pod deshelſkim oblaſtnikam grofam I. Ditrihſtajnſkim drugo na ravno tiſtim

žlahtnikov
Spisi Krištofa Šmida (1883): na zadnji strani časnika? Dolga versta imen je; imena tistih žlahtnikov, ki so bili zarad zvestobe do kraljevega prestola vsmerteni. Med

▶ žlahtno prislov ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

žlahtnejšeprislov, splošni, primernik
- žlahniši
  Roza Jelodvorska (1855): v duhu. Vedne misli na Boga zamorejo naj manjši delo žlahniši storiti, kot je zlato in srebro. « —
žlahtnoprislov, splošni, nedoločeno
- žlahtno
  Kmetijske in rokodelske novice (1845): ko bi dobreh dél ne bilo? Tukaj veljá beseda: Misli žlahtno, delaj plemenito! R. Da meni verjamete, jaz svoji domovini vsega

▶ žlak samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

udarec; kontekst, SSKJ

žlaka
- shlaku
  Sacrum promptuarium (1695): damu prishal nej mogal na nogah ſtati od truda, inu shlaku nej mogal jeſti, inu ſpati, premishluje kaj miſli karsnar, de
žlakih
- shlakih
  Branja, inu evangeliumi (1777): prevelikih delah ſim jeſt vezh , v' jezhah bel pogoſtukrat, v'shlakih zheſs maſſo, v'ſmertnih mujah ſim jeſt doſtikrat biv. Od
- žlakih
  Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): v tretjič poprijele, se moram vender oglasiti. V pervih dveh žlakih so neumneži le godernjali, v zadnjimu listu Novíc je pa
žlakov
- ſhlakov
  Branja, inu evangeliumi (1777): biv. Od Judov ſim jeſt eniga mejn, koker petkrat ſhtirdeſſet ſhlakov prejev. Trikrat ſim biv jeſt is ſhibami tepen , enkrat is

▶ žlambor samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

duplina, duplo; [sskj]

žlamboru
- shlambori
  Kmetijske in rokodelske novice (1844): zerkneta od snotrej pogledali, in najdili, de ni bilo v shlambori nizh kervi, ki ſe je na unajne dele istekla; vraniza

▶ žlebast pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

žlebastega
- shlebnatiga
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): Kjer imajo doſti zegla, naj povesnejo na dno poloshêne ploſhe shlebnatiga zegla ali korze, po teh naj vershejo en ſklad jelſhove

▶ žleht pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

žleht

shlahtah

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	knabo mogou tu se is godi nazieſtah al naraishi savol shlahtah ludi dajem shes saveshash? taku rezi o Flinka al je
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	4. KAPITL. Spet an vësok noi gvavtno kraften Shegen savol shlahtah ludi da njem shës saveshash da te streliti knamorjo. Pvlber

shleht
Vezhna pratika od gospodarstva (1789): ſe previdi s' vinam, inu shitam, kir 3 Lęta bodo shleht.

ſhleht

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	Boga bojy nezh shkodlivshega koker en tovarsh, katire je ene ſhleht poredne vole, inu katire drugega nagovory, koker od posvejtneh marn
Kratkozhasne uganke (1788):	katireh tudi jeſt terpęti namorem, naboſte v' teh bukuvzah narajmali; ſhleht rezhy se bres uka, bres bukuvz uzhe. Pridne uganke, koker

▶ žleht prislov, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ SSKJ

slabo; nemško-slovenski slovar

žleht

shleht

Vezhna pratika od gospodarstva (1789):

Erſh, pſhenizo, inu simski jezhmen ſejáti, traunike resglihat; traunike, katęri shleht rodijo, preorati, pognojiti, s'detelnim ſęmenam, inu ſenenira drobam obſejáti

▶ žlehten pridevnik, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

slab; nemško-slovenski slovar

žlehtno
- shlehtnu
  Vezhna pratika od gospodarstva (1789): pomoriti. Aku veliku lęſa sa zimpranje je potręba, toku to shlęhtnu ſe sna poſsękati, velkiga je bolſhi v' Grudni, inu v'

▶ žlica samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

žlic

shliz

Kuharske Bukve (1799):	dva jajza s' rumenakam inu bęlakam, perdeni tri rumenake, ſhęſt shliz kiſle ſmętane, inu ſhęſt shliz vina, tudi ſoli kar je
Kuharske Bukve (1799):	męſhaj v' ſklędi, permęſhaj dva jajza inu dva rumenaka, pęt shliz ſmętane, eno dobro shlizo voloveh droshá, eno pametno ręzh ſladkiga
Kuharske Bukve (1799):	12 lotov ſroviga maſla, dvęh zęlih jajz, ſhtirih rumenakov, dvęh shliz voloveh droshà, en maſelz ſmętane, inu 10 lotov moke; svalaj
Kuharske Bukve (1799):	bęlakam, perdeni tri rumenake, ſhęſt shliz kiſle ſmętane, inu ſhęſt shliz vina, tudi ſoli kar je prav; sgnedi teſto popolnim, ga

žlic

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	peteršilja in limonovih olupkov perdeni, ribo na to položi, nekoliko žlic smetene perli, dobro pokri, de se počasi pari (dinsta). Čez
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	ure kuha, potem jo skozi sitice precedi in daj par žlic smetene vanjo. Kumarčna polivka. Zarumeni moke v srovim maslu, prideni

žlica

shliza

Kuharske Bukve (1799):	Per ſadju inu kìſlinah je potrebna al ſreberna, al leſena shliza inu poſoda; drugi matalli bodo od kiſlób rasjedeni, inu sdravju
Kuharske Bukve (1799):	rasſęka, inu popręd v' ſrovim maſli na ognu preputí, ena shliza moke sraven permęſha, potle pa shupa goveja gori nalie, inu
Pozhétki gramatike (1811):	mer, morje; amer, grenek, garjúp; ver, zherev, biver, sima; cuiller, shliza; est, je, od glagola être, imajo sadne dolge. 2. Dvagláſnik
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ſvojoglavni, oshertni otrozi, ki jeſti sazhno; ako ſe jim urno shliza sa shlizo jedi ne da, krizhijo, ali pa vezh jeſti

žlica

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	pohladi ta sok in merzliga v steklenice nadevaj. Ena dobra žlica tiga soka na en kozarc vode je prav dobra pijača
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850):	pljučniga prisada — takrat naj se mu da na rezanco ena žlica naslednje štupe, ki se da v lekarnici (apoteki) napraviti: Encjana
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	suhe steklenice, le toliko prostora pusti, de se še ena žlica olja perdjati zamore, potem jih zamaši in na hlad postavi
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	je pa mleko od kake krave višnjevo, se mora ena žlica kuma stolči in štupa v pol maselca vode djati, in
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	in zvečer en maselc pogretega ola, kteremu se pridene ena žlica bezgovega izločka, ali 2 žlici medu. IX. Poglavje. Zlatenica.

žlicah

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	čebulo, zelenim peteršiljem in limonovim lupkam. Potem zarumeni v dveh žlicah masti, sroviga ali kuhaniga masla, eno žlico moke, perdeni razsekljanje
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	Za en maselc soka stajaj en funt cukra v nekoliko žlicah vode ter ga potem tako dolgo kuhaj, dokler se kaplja

žlicama

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	Dvanajst beljakov razpeni, potem pa z eno unčo cukra, dvema žlicama vina in s toliko moko zmešaj, de bo testo tako
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	zelenjave odcedi, pusti jo zarumeneti, potem jo potresi s kakima žlicama moke, pusti jo zarumeneti in s polivko jo zali. Zdaj
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	dokler se lepo žverkati ne da; potem jo z dvema žlicama drobno nasterganiga hrena zmešaj in v skledo deni. Jesihov hren
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	ali precej na mizo daj ali ga s kakima dvema žlicama moke potresi, de se napne, z dobro mesno župo zali

žlicami

shlizami

Kuharske Bukve (1799):	moshnar; ſtolzi vſe v' moshnarji, oſoli, inu smęſhaj s' ſhęſt shlizami kiſle ſmętane. Pomashi eno zinaſto ſklędo s' ſmetano inu rakovim
Kuharske Bukve (1799):	ſe naredí teſto s' dvęma zęlima jajzama, tręmi rumenakmi, ſhtir shlizami kiſle ſmętane, dvęma shlizama vina, sa en oreh ſroviga maſla
Kuharske Bukve (1799):	eno libro kútin tri unzhe zukra, perſtavi zuker s' enem shlizami vode od kuhaneh kútin, ga kuhaj inu peni, dokler ſe

žlicami

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	funt kuhanih kutinj tri unče cukra z osmimi ali devetimi žlicami vode nad slabo žerjavco tako dolgo kuhaj, de težko kaplja
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	de z njo dobro zavre. Nekteri to jed s kakimi žlicami jesiha okisajo. Tudi ga lahko ohlajeniga odcediš in z jesiham
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	drobno nasterganiga hrena ravno toliko žemljevih drobtin, poli s tremi žlicami vrele župe, čez nekaj časa perdeni dobriga jesiha, dobro pocukraj

žlice

shlize

Kuharske Bukve (1799):	odſtavi, vodo odzędi. Sa polivanje vsami rumenaka od jajz, pol shlize bęle moke, eno shlizo vode, to męſhaj v' enim piſkerzi
Kuharske Bukve (1799):	ga rastopi, permęſhaj bęle moke, pręden ſe sarumení, deni ene shlize vode sraven, premęſhaj, inu ſkuhaj; kader vrè, perdeni muſkatzvęta, enmalo
Kuharske Bukve (1799):	sna dalaj kuhati, enmalo vezh moke permęſhati, inu mlęka ene shlize perdjati. 48. Mersla selena polivka, ali soſ. Terdo kuhaneh jajz
Kuharske Bukve (1799):	eno libro pogręte moke, dvanajſt rumenakov, en frakel ſmętane, tri shlize voloveh droshá, oſem lotov ſtopleniga ſroviga maſla, oſoli vſe, inu

žlice

Robinson mlajši (1849):	igle; etu opet lonci — gernci, sklede — mise — bljuda, okrožniki — talerje; žlice, kleši, mehi, ročke — buče — verči ino druga lesena, železna, cinova
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	Kupčiki iz ocvertiga telečjiga mesa (frikandeljen). Prepečeno telečje meso, tri žlice kapar, štiri velike sardelje, eno čebulo, zeleniga peteršilja, materne dišice
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	kuhavnico tako raztepi, de mehurčike dobi in se sam od žlice odterga. Potem ogreto dilo nekoliko z moko potresi, nekaj testa
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	Zdej dvanajst rumenjakov, en maselc mlačne srove smetene in štiri žlice dobrih volovih droži razžverkljaj in z eno unčo razpušeniga putra
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	stoji. Zdej drobljanček sroviga masla v mesingastim kotličku razbeli, tri žlice omese perdeni, de med vednim mešanjem rujava postane, deni potem
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	in eno periše špinače, potem srovo maslo hudo razbeli, tri žlice drobno nasterganih žemljevih drobtinc v njim malo cvri, perdeni razsekljanje
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	dobro zmešaj. Perdeni potem dve žlici dobro pomočenih droži, tri žlice mlačne srove smetene, sladke skorje, cukra in pol unče drobno
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	rabi. Tega zdravila dobiva velik prasič vsake štiri ure tri žlice; srednji prasič dve žlici, majhen prasič eno žlico. Griža se
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	le za mizno rijuho. Joj otroku, kteri jo je pobrodal. Žlice smo imeli rožene, nože in vilice pa so imele lepe

žlici

shlize

Kuharske Bukve (1799):	dvę peſti ſladkiga ſira, tri zęle jajza, pęt rumenakov, dvę shlize mersliga mlęka, enmalo voloveh dro-
Kuharske Bukve (1799):	ſe sna tudi tako narediti: v' en piſker deni dvę shlize zvętne moke inu en maſsélz ſmętane, dobro smęſhaj; potlej perdeni
Kuharske Bukve (1799):	inu pęt rumenakov, pa vſe popręd dobra raſtepene; tudi dvę shlize voloveh droshá, en frakel ſladke ſmętane, oſoli vſe; inu naredi

shlizi
Kmetijske in rokodelske novice (1843): ſe vézhjim shivínzhetam 4 krat na dan, vſelaj sa 2 shlizi dá — majnſhim pa le poloviza od téga. 4. Zhveterta pomozh

žlici

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	perdeni, de med vednim mešanjem rujava postane, deni potem po žlici na z vodo pomočeni valjar, razmaži z nožem, potresi z
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	in zopet vsako posebej prav dobro zmešaj. Perdeni potem dve žlici dobro pomočenih droži, tri žlice mlačne srove smetene, sladke skorje
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	velik prasič vsake štiri ure tri žlice; srednji prasič dve žlici, majhen prasič eno žlico. Griža se mora vselej kot hudo
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	prasiča driska napade, stolci želoda v moka in dajaj dve žlici te moke prasiču dvakrat na dan. Ako prasič zlo hujšati

žlico

shlizo

Kuharske Bukve (1799):	vſe vkup na sherjavzo, de ſe ſkuha; sadnizh devaj s' shlizo na ſklędo, kakor je sgorej rezheno. — Zhe pak hozheſh zęliga
Kuharske Bukve (1799):	kuhano, ſe to imenuje zeſarjov jęſhpren. Is lonza ga s' shlizo ręshi, de podobo od nję dobí, ga na ſklędo pokladaj
Kuharske Bukve (1799):	polivanje vsami rumenaka od jajz, pol shlize bęle moke, eno shlizo vode, to męſhaj v' enim piſkerzi; potle perlij enmalo vode
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	en del ſolitarja, dva dela pak glauberjeve ſoli, vſiga eno shlizo sa preſhizha; sa praſeta pak manj, slaſti, kadar drugod kaj

žlico

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	uro, perdeni potem en funt cvetne moke in vli v žlico za štravbe prepečenke na popir. Zapeci jih potem rumenkasto v
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	perjiče zreži, ter jih v polivko deni kakor tudi eno žlico smetene; naj dobro zavrejo. Zelena polivka. Razreži prav drobno eno
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	limonoviga lupka. Napravi potem na z voskam pomazani dili z žlico blekice, ktere z janežem potresi, speci in še gorke na
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	bila. Tudi moraš mleko z nalaš za to narejeno leseno žlico pridno mešati, posebno z dna in s strani, de se
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	poskušnje ne prestane; to je, dokler, če ga nekaj z žlico kviško zaženeš, peresu podoben ne postane. Zdej ponev od ognja
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	drobno zrezano lupino ene limone, eno unčo cukra in eno žlico janeža perdeni in z dvema jajcama testo napravi. Iz tega
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	od ognja odstavi, deni čez pol minute breskve z leseno žlico vanjo, premešaj jih, deni jih zopet na srednji ogenj, dokler
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	ure tri žlice; srednji prasič dve žlici, majhen prasič eno žlico. Griža se mora vselej kot hudo vnetje črev ozdravljati z
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	pod jezikom zapazijo, je treba prasičam vsaki dan enkrat eno žlico hrastovega pepela in pol lota antimona na kermi dajati.

▶ žmitek samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

sirnina, skuta; [sskj]

žmitek
- shmidek
  Kmetijske in rokodelske novice (1844): je na unajne dele istekla; vraniza je bila mehka, kakor shmidek, pljuzha ſoshgane in ſkerzhene, jetra véle in polne mehurjev, ſerzé

▶ žnabelj samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

žnablji
- shnabli
  Svetu pismu noviga testamenta (1784): je prerokuval od vaſs Isaias, rekózh: 8. Letó ludſtvu s' shnabli mene zhaſty, njih ſèrzę pak je delezh od mene.
- shnablji
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): te kratke zevke gré dim sló vrózh med uſtnizami ali shnablji v uſta; zévka pa tudi bres téga ; kér zél dan
žnablju
- shnablju
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): uſta; zévka pa tudi bres téga ; kér zél dan na shnablju tiſhi, tako sló ſhkódje, Savolj tega imá toliko naſhih kmetov

▶ žnablo samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

žnabla
- žnablja
  Kmetijske in rokodelske novice (1846): včasih le posamezne dele života, nar večkrat pa ušesa ali žnablja, ki konju ohlapno doli visé. §. 3. Zdravila zoper to

▶ žnora samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

žnoro
- shnoro
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): 9. Sa nar bòlj navadno pomozh proti vranknimu priſadu imajo shnoro is shime ali teloh, ki jo ſkosi vratnik potegnejo. Reſ

▶ Žofka samostalnik, lastno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP

Žofka

Shofka

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	bile narete, de bi ne mogle lepſhi israſti. „O preblaga Shofka, je isrékla Mina; reſ je taka! ˛Sama dobro ſposnám, zheſar
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	ſe v' svesizi poſuſhile, potozhnize pa, ki jih je Mini Shofka sa opomnize dala, ſo tak lepó zvetele, ino toljko seleno
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	hotla opomniti, naj bi v’ prihodno ne bila toljko posabliva. Shofka popròſi goſpodizhne, naj bi vſe tri v' njeni majhen vertez
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	nekoljko diſhezhih pereſz djala. Mina je v' shivo zhutila, kaj Shofka s ſvojimi opomnizami povédati hozhe. Prav dobro ſe ji sdi
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	ſvojimi zvetlizami toljko dobroto ſtorila. ” „O predobra prijatelza, je djala Shofka, komu bi ne bilo potreba ſe tvojih dolshnoſti ſpomniti! Koljkorkrat
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	˛Shle ſo, ino zvetezhe roshe veliko hvalijo, ki jih je Shofka naſadila, poſebno pa sale potozhnize, ſamoraſhnize sa potokam. Tudi jih
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	goſpodizhne rokodela pregledujejo, ino ſe lepimu jiglinim piſanju zhudijo, naredi Shofka is roshiz tri svesze alj puſhelze. Ptujima goſpodizhnama je vſaki
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	naſadila, poſebno pa sale potozhnize, ſamoraſhnize sa potokam. Tudi jih Shofka v' ſvojo majhno pa prav ſnashno prebivávnizo pelja, ino Mina
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	jih ogledovati, ino na! te potozhnize niſo bile israſtle, ampak Shofka jih je naredila. Snala je dobro roshize resljati, ino tak

Žofki

Shofki

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	obljubo dopolnila, alj ſvoje delo ſtorila. Drusheja pa ſvoji prijatelzi Shofki saneſi. Saſlushila ga je, sakaj prijasne opomnize, ki jih je
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	ino shlahnih kamenzov narét. ” Mina s' perſtanam na ravnoſt k' Shofki hiti, ji ga podá ino pravi. „Tebi ſzer potreba ni

Žofko
- Shofko
  Sedem novih perpoved sa otroke (1836): hiſhe ga je sa potokam rasgernila, vbelit. Mina ſe sboji Shofko sagledati, ter ji ſhele sdaj v’ miſel pade, kaj je

▶ žolca samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

žolca

sholza

Kuharske Bukve (1799):	176. Víſhnova sholza. Odberi ſrove viſhne od koſhíz, ſtolzi v' rozhni ſtôpi, sraven
Kuharske Bukve (1799):	178. Rudezhih jágod sholza. Vsami poldrugo libro rudęzheh jagod v' kotlizh, ſtlazhi dvęh lemón

žolca
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): Mesna žolca (aspik). De tako ljubljeno žolco napraviš, ktera marsiktere jedila olepša

žolce

sholze
Kuharske Bukve (1799): kader ne dobiſh shupe v' oſhtarii, vsami en malo tę sholze v' ſklędizo, perlìj kropa, premęſhaj; imaſh dobro shupo.

žolce

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	nekoliko kopuna z v tanke koleščike zrezanimi jajčnicami, potem spet žolce in tako dalje, dokler ni model poln. Ko se je
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	Žolce. Bela žolca (blang-manžé). Pol funta mandelnov oluši, stolci (med tolčenjem
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	polovice, pohladi in spravi ga v steklenice. - Z njim se žolce farbajo. Limonov sok. Iztlači sok več limon, odergni lupine na
Botanika (1875):	rastlin. Korenine jim vsled obdelovanja omesené in dobé mnogo rastlinske žolce.

žolci

sholzi

Kuharske Bukve (1799):	zukra kar je tręba, daj enmalo mlęka, kakor per lemonovi sholzi Nro. 171. prezędi, ſir versi prozh, perdeni bísenovga mehurja, savri
Kuharske Bukve (1799):	vìſhne notri, puſti ſhe enmalo vręti, inu hrani jeh v' sholzi. — Maręlze ſe snajo ravno tako vkuhati, kakor vìſhne, inu ſe

žolci

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	Meso s krompirjevim hrenam. Višnjevo zelje z jesiham. Lešterke v žolci. 48. Zarumenjena močnata župa. Meso s sardeljino polivko. Špargelnov grah
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	Mošancgarji v žolci. Mošancgarje olupi, z vinam, vodo, eno teršico sladke skorje, limonovimi
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	Zelen grah z jagnjičevimi rebricami in cesarjevim mesam. Lešterke v žolci. Rakovo kuhanje. Telečja obistna pečenka s solato. Maslena torta. Cevni
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	cukra z vanilijo prav drobno stolci, stajaj ga v nekoliko žolci in zopet skozi ruto v ostalo žolco precedi. Če še
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	ostrig; in s tim naj kopuna dobro zavreta. Kopun v žolci. Tri funte soknatiga mesa, dva funta telečjih kosti, tri telečje
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	ktere na hladno deni, de se žolca naredi. Jabelka v žolci, drugačne. Pari (dinstaj) štiri in dvajset olupljenih jabelk, en polič

žolco

sholzo

Kuharske Bukve (1799):	kose perjęma; glej pa, de ſe ne perſmodi. S' to sholzo snaſh brodęte, inu druge jędi bęliti; tudi ſeboj na pot
Kuharske Bukve (1799):	shupe, inu jo daj na miso. Zhe ozheſh is nje sholzo narediti, poſnami vſo maſt is nję ; puſti jo ohladiti, ras

žolco
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): Mesna žolca (aspik). De tako ljubljeno žolco napraviš, ktera marsiktere jedila olepša, deni v kozo en par

▶ žolč samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

žolč
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): po vsih udih šviga, posebno pa se žganopivcam na kri, žolč ino jetra verže. Clo z maternim mlekam se združi, zato

žolča

ſhovza

Kratkozhasne uganke (1788):	nima jeſika ta 4. svoje mladizhe dojy: ta 5. nima ſhovza: ta 6. póje, de kry pluje: ta 7, try lejta
Kratkozhasne uganke (1788):	kryvy: zhapla nima jeſika: topir svoje mlade dojy: golob nima ſhovza: slavz póje da kryvy, inu brinovka try lejta ſtaru ohmetje

žolčem

shelzhem

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ſrezhni prihod. Potlej pomashe ſin ſlepimu ozhetu ozhi s' ribinim shelzhem. Tako mu je bil namrezh angelj ukasal. Ino ſtari Tobija
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ſtal on, jagnje boshje. Vina, s' grenko miro ino s' shelzhem smeſhaniga, mu piti ponudijo. Ga pokuſi, pa ne pije. Sdaj

žolčem
Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): Jezus, na križu zaničevan, Jezus, s kisom in žolčem napojen, Jezus, kateri si svojo dušo izročil v roke nebeškega

žolči

Mineralogija in geognozija (1871):	54. Živec ali ortoklas, Feldspath oder Orthoklas, 44. Žlindra, Schlacke. Žolči, glinate, Thongallen 76. Žrelo, Krater. Žula ali granit, Granit, 70.
Mineralogija in geognozija (1871):	kterih tu imenujemo samo glinine kepe, ki se zovejo glinate žolči. Nekteri izrazi kakor Keuperov peščenec, leiasen peščenec itd. spadajo v

▶ žolčast pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

žolčast
- žolcast
  Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): pretlačenih sliv tri unče cukra s pol maselcam vode, de žolcast postane, deni slive vanj, de pol ure počasi vrejo, večkrat

žolčasta

sholznata

Kuharske Bukve (1799):	je kapla, katiro sa ſkuſhno na zinaſti okroshnik kaneſh , poſtane sholznata; ohladi, deni smersovat. — Ako ſo maręlze grenke, ſe vsame vezh
Kuharske Bukve (1799):	unzho zukra, kuhaj ſkup, dokler ſe kapla na zinaſtim okroshneki sholznata pokashe, kader jo gori kaneſh inu ohladíſh. Ohladi, deni smersovat

žolčasti
- sholzhnaſti
  Kuharske Bukve (1799): na reſhetzi odtezhejo, smęſhaj jeh med zuker, puſti vręti, dokler sholzhnaſti poſtajajo; poſtavi kotlizh v' merslo vodo, de ſe hitriſhi ohladę

▶ žolna samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

žolna

Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	gosenčne zalege živé. Taki ptički so: vse sničice, berglez, detal, žolna, tašica, penica, in več tacih majhnih ptičkov, kteri od červov
Slovensko berilo za šesti gimn... (1854):	delom živé, pa so razno oblečeni. Največji med njimi je žolna ali černi detel, njegova suknjica je černa, in verh glave
Domen (1864):	povedajoče pesmi: Hoja hoj-hoj! Volk ima loj. Sraka je spaka, Žolna lih taka. Sova pa Sova Od zad je sirova, Kuhal
Svetinova Metka (1868):	in žvrgolé skakaje in frfraje od veje do veje. Pisana žolna pleza po starih bukvah in potrkuje sem ter tja na

žolne
- žovne
  Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): tiče, ki merčese in gosence pokončujejo, zlasti pa senice in žovne, v brambo drevés varovati, je gotova skušnja vsih umnih kmetovavcov

▶ žolnir samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

žolnirji

shoudnirji

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	Judas ta isdajauz, inu sh' nym ti nar greſhniſhi judouski shoudnirji, hlapzi, inu berizhi, ali nikar s' Chriſtuſam, ampak zhes Chriſtuſa
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	spati, judesha Ishkarjota pa s timi judouskimi hlapzi, berizhi, inu shoudnirji v'ta vert priti, nega s'tim nar greſhneiſhim snamnam
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	ze, katiru ſo ti hudobni judouski shoudnirji, hlapzi, inu berizhi taku navſmilenu s'shlafernzi luſkali, taku shpotlivu
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	ozheſh ti to veliko jeso, inu ſourashtvu, katiro ti hudobni shoudnirji pruti tvoimu Moiſtru imajo, potalashiti? ali ozheſh te greſhne, inu
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	nyh ſtau, inu ſe je greu. Kai delaſh tukei med shoudnirji Peter? kai ſe ti Apoſtel gor dershiſh med timi hudobnimi

žolnirji
Kmetijske in rokodelske novice (1844): roko odtergal. V jutrovi dežéli, v Mizori pak so anglijanski žolnirji ogledovali kos ledu, ktéri je iz oblakov padel, in ni

▶ žrebe samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

žrebet
- shrebet
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): §. 7. Od svershenja. §. 8. Od reje in opravljanja shrebét in kobil. 9. Od ſhtále in njeniga oſkerbovanja. §. 10.
- žebet
  Kmetijske in rokodelske novice (1845): na pljučih) prime. Breje kobile po takim napenjanju dostikrat zveržejo; žebet se pa rad kevžeh in smolika prime. — Varite se tedej

žrebeta

žebeta
Kmetijske in rokodelske novice (1845): z ravno toliko štupe od brinovih jagod na zobanje da. Žebeta se morajo pervo zimo posebno dobro rediti, de ne oslabijo

žrebeta

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	mlada živina postrežbe potrebuje, predenj doraste in kej dobička da. Žrebeta moramo nar menj tri léta kermiti, predenj je za vprégo
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	Žrebeta ne smeš na pašo gnati, dokler ni slana iz trave
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	da terdo in nezdravo mervo, po kteri konji in posebno žrebeta drisko dobijo, ktera jih slabi. Sladko seno iz visokih senožet
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	pride. Ako je malo sladkega sena, se mora vse za žrebeta prihraniti. Kdor ima sena od poprejšnega leta, ta ima nar
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	kobilami na pašo goniti, je škodljiva, in redi šibke, malovažne žrebeta. Resno je, da se kobile na paši rade vbrejajo, alj
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	toliko dalje za rabo dobri ostanejo, kolikor pozneje so se žrebeta vpregle. Konjska kerma je različna v raznih krajih, ker zemlja

▶ žrelo samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

žrela

Mineralogija in geognozija (1871):	Prav značivno Humboldt imenuje vulkane varovalne zaklopnice zemljine skorije. Iz žrela dvigajoči se vodni par napravi nad njim oblak bele, bliščeče
Mineralogija in geognozija (1871):	Samo vodni pari, žveplena kislina i. d., dvigajo se iz žrela, topli viri nastopijo okoli njega na dokaz, da tam notri

žrelo

shrelo
Kmetijske in rokodelske novice (1843): jo prozh, in sapri zhbele v panj, kteriga luknjo ali shrelo ſi s navertanim koſitarjam sadelal, de ſapo imajo, vonder vjiti

žrelo

Mineralogija in geognozija (1871):	tekoča lava i. Pri visocih vulkanih namreč lava malokedaj doseže žrelo, da iz njega teče, često se odpré na strani špranja
Mineralogija in geognozija (1871):	dvigajo iz preduha a z lavo napolnjenega, zgoraj razširjenega v žrelo bb, ki se med tem čedalje bolj razpenjajo in razploščajo

žrelom
- shrelam
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): Kolikokrat ſim vidil neuſmiljeniga, kteri je zele pol ure pred shrelam s sheplam kuril, in na sadnje ſo vonder ſhe zhbele

žrelu

Kemija (1869):	pomakne se gornja za njo, in ker se zgoraj pri žrelu zmerom siplje nova ruda in oglje, gori plavež neprenehoma dan
Pripovedke za mladino (1887):	nekaj časa pa zopet k vrhu privesla, držeča krogljico v žrelu, kojo v travo vrže. Deklica je vsa radostna, ko svojo

▶ žreti glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

žre

Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	tega pozna, da ona le pomalem ali clo nič ne žre; da ne prežvekje; da le poredkoma blato od nje gre
Zoologija (1875):	njegova ličinka živi med škodljivimi gosenicami sprevodnega prelca ter jih žré. Semkaj spada še poljski brzec, pod. 175, (Cicindela campestris) in
Zoologija (1875):	netopirja (Vesperugo noctula), pod. 60, ki pa ravno tako malo žré slanino, kakor katerikoli netopir. Pod. 59. Podkovnjak; Rhinolophus ferrum equinum
Zoologija (1875):	v strahu, če tudi je jako požrešen, da celó mrhovino žré in zategadelj zasleduje karavane. — Po stepah na Misuriji in v
Zoologija (1875):	časih pa tudi mlade ptiče jemlje iz gnjezd in je žré. Meso je užitno. Nadalje še omenjamo: dolgorepo srako (C. pica

žrejo

shrejo
Kmetijske in rokodelske novice (1843): kdo miſlil, de sdrave vosijo ali orjejo ali ſvojo kermo shrejo; pa kakor bi trenil, vkup padejo , ſe tréſti sazhnejo in
žrejo
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): pogubí. 9. Po vsih krajih žganje žgejo, Po vsih ošterijah žrejo; Res je žganje dober kup, Kaj pomaga, ker je strup

žro

Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	hudi, in radi ujedajo, in ker od lakote in žeje žro in lokajo škodljive reči, sosebno pa zato, ker gospodar več
Zoologija (1875):	poškodujejo in ognjusijo vsakovrstni živež in poleg tega prebrbajo in žró najnegnjusniše odpadke po gnojiščih, zahodih in smradnih jarkih. Poloté se

žreti
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): kratek kašelj zapazuje; ako bolezin raste, pridejo krave ob mleko, žreti se živini ne poljubi, kašelj postaja hujši, sapa krajša, in

žrla

žerla

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Če je živina na paši med drugimi zeliši tudi take žerla, od ktérih mleko rudečkasto postane, brez de bi bil pa
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	i. t. d. preveč močí zgubila? če ni morde zéliš žerla, ktére imajo tudi posušene vlastno moč, manj mléka dati, kakor

▶ žretje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

žretja
- shrenja
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): klaje. § 11. Od napájanja. §. 12 ˛Sklepne opombe od shrenja in pitja shivin. §. 13. Od zhêje in zhédnoſti. §

▶ žrtev samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

žrtev

žertev
Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): pa zagleda orožnike in logarja stopiti v sobo, spusti svojo žertev in skoči v nasprotno sobo, kjer je visela na steni

žertvo

Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	ne! Vse kar hočeš — le smerti ne! ” Fulvij zapusti svojo žertvo in gré h Korvinu, da ga popolnoma upokoji s tem
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	je dušila, ko je Fulvij zahripal: „Lažeš ! Pusti mi svojo žertvo! ” Zdaj je slišala bolj tiho nekaj besed v nekem Fabíoli

žrtev

Kranjska nevesta (1864):	ker bela smrt je še čakala in prežala na drugo žrtev. Tiho in počasno je stopala neka oseba po mostovžih. Bila
Na Žerinjah (1876):	tem, grofica? " „Ker vem, da je za gospoda Rogulina vselej žrtev, popustiti doma svojo umetnost in pridružiti se nam drugim navadnim
Pomladanski vetrovi (1881):	njenej starosti, toda kakor mnogi drugi bil je tudi on žrtev krvave vojske. A marsikomu osoda še tega ni privolila, da
Milko Vogrin (1883):	mu usmili, in le iz ljubezni do nje doprinese to žrtev! Nató se pogodita Skenovski in Benda. Prvi naj poplača najbolj
Vanda (1888):	z menoj. In kaj imamo od tega? Kazimir je poginil žrtev tega sanjarstva, a Vanda še danes priseza na besede očetove
Vesela vožnja (1889):	bi ga lahko prodál že dvakrat. «« In Konec je bil žrtev zvitemu mešétarju. Sporazumela sta se bila na videz prav težko
Od pluga do krone (1891):	se izročam. Ti me ne bodeš zapustil? » Dočim je nesrečna žrtev človeške hudobnosti prvo noč prebila v ječi takó, da se
Lisjakova hči (1892):	vender ne bode zmiraj sovražna. Delal bodem, da utrpim velikih žrtev, ki jih terjata od mene usoda in žena. V tem
Turki na slovenskem Štajerskem (1894):	bil tretji del krščanske vojske ranjen. Izmed plemenitnikov so postali žrtev za domovino Bogomir Ravbar, Ditrih Tanhausen in Viljem pl. Khevenhüller

žrtva

Gozdovnik (1898):	božja ga pokopava na onem mestu, na kterem je njegova žrtva, Oročej, našel svojo smrt. « »In ta pravica,« prideva Dormiljon, »mu
Gozdovnik (1898):	domu. Na neki tamošnji poti je izginil. Morda je postal žrtva Indijanov ali pa divjih zveri. »Je-li njegove iskave nikdar niso

žrtvam

Šola v boju proti pijančevanju (1898):	hipnotizuje. Samo ob sebi je umljivo, da priporočajo sleparji obupajočim žrtvam razna tajna sredstva. Veliko je žganjarjev, katerim ni druge pomoči
Šola v boju proti pijančevanju (1898):	Dolžnost človeške družbe je: na vse načine pomagati žrtvam alkohola, da se mu iztrgajo iz krempljev in rešijo pogina

žrtve

Zlatorog (1886):	Prihúljen na drévu ždí bistrovíd, Ž njim volk preží na žrtve. In kvišku se drzno vzpénja mož Med sívimi skalámi, On
Šola v boju proti pijančevanju (1898):	zavodih, ne smemo pozabiti omenjati, da največ njihovih prebivalcev so žrtve alkohola. Naloga šolstvo nadzirajočih organov. Kakor hitro se pokaže v

▶ žuganje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

žuganje

shuganje
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): katęrim en leshy, inu ſe okuli njega poſtele vſtavi? To shuganje tiga ſerditiga Ştvarnika, katęru je on ſhe timu bratovſkimu vhyavzu

žuganje

Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850):	žuganje spolnilo. Egiptovski pervenei ali pervorojeni otroci so umerli, od kraljeviga
Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853):	je tulenje in škripanje zob. « Jirhar pa se na tako žuganje druzega ne ko prav sirovo zakahlá in Anže se verne
Stric Tomaž (1853):	se tej volitvi nikakor ni hotla vdati; ne prošnje, ne žuganje ni nič zdalo; ona ostane zvesta svojemu zvoljenemu ženinu, kterega
Gozdovnik (1898):	zavratnih dejanj, kterima pa je zlatoželjnost dajala pogum na očitno žuganje. Le nerada sta oddala kosove zlata, preden sta smuknila skozi

žuganjem

Tine in Jerica (1852):	v roki kakor merliča za ognjišem. Tine se mu z žuganjem in pravično nevoljo nasproti postavi; in vojak je za dobro
Najdenček (1860):	za preskok našli. Niso ga dobili in s preklinjevanjem in žuganjem so se vernili. Tako sim bil rešen, rešen po serčnosti

▶ žugati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

žuga

shuga

Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	ſhkerbaſta, praviſh? — No, to je ſhe tvoja ſręzha. Sizer — — (mo shuga. ) Matizh. Kar to drugo sadęne , le mene puſti. Tonzhek. Matizhek
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	tiga teleſsa da vèndèr na snanje, kaj miſli ſturiti: on shuga: ſe togoty, roty; ali en ſovrashnik tę duſhe ſkrie ſvojo
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	vy zhakate na boshjo poterpeshlivoſt. (I. Petr. 3, 20.) On shuga ludęm, de imajo od ſvojih hudoby nęhati, de bo ſizer
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	otrokam obljubi, kteri ſvoje ſtarſhe ſpoſhtujejo; rasusdanim otrokam pa ſtraſhno shuga. Bog pravi: „Kdor ſvojiga ozheta saſramuje, in ſvojo mater sanizhuje
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	kánil, ino sdaj mi ſhe ozhetov blagoſlòv ukráde! “ Is togòte shuga Jakopa umoríti. 14. Jakop na ptujim. Jakop je reſ mogel
Genovefa (1841):	ſhe vidil ni, de je shé ſvézha dogoréla, in de shuga vgaſniti. Sdaj je Berta, svéſta dekliza, priſhla in mu je

žuga

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	molitvi opominjaš, Boga prositi, de šibo odverne, z ktéro nam žuga. Brez nehanja zvoniti je napčno in škodljivo, kér vémo, de
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	v več krajih Horvaškiga taka slaba letina, da jim lakota žuga, kar malo veselo prihodnost obeta. Pomanjkanje in revšina je posebno
Blagomir puščavnik (1853):	strast čedalje večje valove ženejo, vedno je brezno odperto in žuga
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	dnarja na pósodo dobiti, da zadostijo silnemu upniku, ki jim žuga jih na kant djati, — da zamorejo pri polji ali kodar

ſhuga
Ta male katechismus (1768): katiri njeh bodo derſhalli? Zhasno, inu vezhno srezho. S' kom ſhuga pak tem, katiri njeh bodo prelomili? S' vezhnem pogublenjam v'

žugajo

Divica Orleanska (1848):	zginul, Globok odstop grozí zakladam tvojim. Neplačani vojšaki godernjajo, In žugajo z odídam. – Komaj bom, Po siromaško le, ne po kneževsko
Zlata Vas (1848):	župani me nadleževajo, kolikor morejo. Temu in unimu sim dolžán. Žugajo mi, me od hiše spoditi, ako jim dolgov ne plačam
Divica Orleanska (1848):	kaj? Dünoa. Grôf Dugla pošle. Kaledonske trume Se puntajo in žugajo z odídam, Če ne dobijo, in še dans plačila. Karol

žugal

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	perpravljeni, se za njo potegniti, ako bi jo sovražnik požréti žugal. Noben Slovenec ne zapustí rad tih svojih ; rajši je domá
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	možu, on pa me je začel pretepavati in mi je žugal, da me umori. Vendar hvala Bogu! za silo sem se

žugala

Zlata Vas (1850):	bili gospod fajmošter še tako lepo učili, ali jim gosposka žugala, nič ni pomagalo. Ljudjé so bili v vasi, ki so
Blagomir puščavnik (1853):	bil. Kolikrat mi je že smert s svojo ostno koso žugala, tolikrat sim bil že na kraju groba — in vender še

žugale

Blagomir puščavnik (1853):	brezštevilnih nevarnosti, ki so mi od mladih nog sem vedno žugale, spomnim; ako pomislim, kako očetovsko si vedno za me skerbel
Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853):	jim bilo mogoče kej druzega zvoliti, zakaj za njimi so žugale hunske bodala vsacega, ki bi se vernil, prebosti. Ne daleč

žugali
- shugali
  Genovefa (1841): ſo bili vſi pred njegovim ſhotoram sbrani, ſö preklinjali in shugali, Gola, kadar domú pridejo, na drobne koſe rasſékati. Grôf je

▶ žulj samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

žulji
- žuli
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): sem mu pomagati pri kovu meh vleči, da so me žuli še dolgo pekli. Mene so porinili v kot poleg ptujca

▶ Žumberčan samostalnik, lastno_ime, moški ↘ goo300k, IMP

Žumberčani
- Zumberčanje
  Kmetijske in rokodelske novice (1847): lepe terdne, bolj srednje ko velike postave. Bojančanje, Marendolci in Zumberčanje so se v te kraje naselili, govore čisto serbsko-hrovaško narečje

▶ žup. okrajšava ↘ goo300k, IMP

žup.

shup.

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	obrazha. No, dober dan ;goſpod! rezhe shupan. Jes. Bog daj. Shup. Ajda dobro kashe; ſterdí nam dajte, de jo bomo na
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	na kruh masali. Jes, Ako mi zhbele kupite, sakaj ne. Shup. Denarjev nimam, ali ſirka Vam dam. Deshizo na ſtran poſtavſhi

▶ župa samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

župa

shupa

Kuharske Bukve (1799):	piſkra lozhil. Zęliga dęneſh v' ſklędo, najn pa shupo. 8. Shupa od seliſh. Obloshi eno kaſtrolo, ali koso na dnu s'
Kuharske Bukve (1799):	kej drugiga; inu tako na miso dati. — Tudi je ta shupa dobra k' drugem jedęm, de ſe jem s' njo rumena
Kuharske Bukve (1799):	de ſe jem s' njo rumena farba dá. 9. Rumena shupa. Rasręshi govejo maſt na tanke ręsine; s' njęmi obloshi dno

župa

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	zbudil! Gibanje udov, de ne oterpnejo; dobra odeja; gorka juha (župa), in če že moraš piti, en kozarc dobriga vina, še
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	posodo deni, in na hladnim naj se sterdi. Rujava močna župa. Zreži goveje meso na tanke koleščike, stolci jih, pomaži pocinjeno

župe

shupe

Kuharske Bukve (1799):	Kader sazhne pokati, perlij shupe; kader je rumeno, nalí goveje shupe, kar je tręba; puſti pozhaſi vręti, dokler ſe meſo, inu
Kuharske Bukve (1799):	potlej prezędi ſkuſi ſito; zhe je pregoſta, perlij ſhe goveje shupe, inu jo daj na miso. Zhe ozheſh is nje sholzo
Kuharske Bukve (1799):	na sherjavzo, dokler lępo farbo dobí. Kader sazhne pokati, perlij shupe; kader je rumeno, nalí goveje shupe, kar je tręba; puſti
Kuharske Bukve (1799):	ne męſhaj. Kadar ſe ſpodej rumení, perlij en malo goveje shupe, inu puſti dinſtat, dokler je sadoſti rumeno. Po tęm salij
Kuharske Bukve (1799):	notri, pertręſi moke. smęſhaj, puſti de ſe ozrè, perlì goveje shupe, puſti dobro ſkuhati. Potle prezędi ſkusi ſito, oſoli, perdeni muſkatzvęta
Kuharske Bukve (1799):	jędi bęliti; tudi ſeboj na pot vſęti; kader ne dobiſh shupe v' oſhtarii, vsami en malo tę sholze v' ſklędizo, perlìj

župe

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	jedila olepša, deni v kozo en par zajemnic z mesne župe posnete masti, nekoliko podolgama zrezane čebule, dva funta govejiga mesa
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	in precedi skoz čedno ruto. Vso mast čisto poberi, in župe naj potimtakim okolj tri poliče bo; ako je je več
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	se ne persmodi. Kadar je rumeno, perli vrele dobre goveje župe, pa ne mešaj, dokler se od koze vse ne odterga

župi

shupi

Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	Quintelz dujiga zheſna h' prahu ſtolzhenga, inu v'èni vinski shupi, al na jeſihi noter usęti, je prov imenitni mitel sa
Kuharske Bukve (1799):	vli v' ſklędo, na karkol ozheſh. 7. Zeſarjov jeſhpren na shupi. V' en poliſhki lonez vbi dvanajſt rumenjakov, jih ras-tepi, kader
Kuharske Bukve (1799):	291. Drobnák v' shupi. Schnittlauch. 292. Senoſ narediti. 293. Drugazhi. 294. She drugazhi. 295.
Kuharske Bukve (1799):	prav drobno rasſęka, sa en krajzar bęliga kruha v' goveji shupi rasmozheniga inu ſpęt oshętiga sraven dęne, tudi ſol, ſhtupa, ſtolzheni
Kuharske Bukve (1799):	Eno doſti veliko ſtvar peterſhíla opperi, drobno ſękaj, na meſni shupi kuhaj, perdeni ribaniga kruha, de bo polivka goſtláta; permęſhaj muſkat
Kuharske Bukve (1799):	jajza, smęſhaj, dęlaj zmoke, inu jih na meſni shupi kuhaj. Ako bi rad velike gnędle imel, moreſh enmalo
Kuharske Bukve (1799):	v' ſklędo sliti. Sa nemeſne dnęve snaſh to na grahovi shupi ſturiti, inu jo na ſhtirvoglati sręsani oppezhen kruh, katiri je
Kuharske Bukve (1799):	tręba, puſti dobro prevręti; prezędi ſkus ſito; ſkuhaj na ti shupi, kar zheſh; jo snaſh tudi k' ajmohtu perlivati. 6. Poſtna
Kuharske Bukve (1799):	kraji. Kader jeh potrębujeſh, jeh zhiſto operi, kuhaj na govedji shupi v' mehko, poſtavi na ſklędo s' ribanim kruham potreſi, inu

župi
Zlata Vas (1848): Vsak dan so imeli drugačno župo in kar gré k župi. Kdor ni imel denarjev, je svoj del z moko, s

župo

shupo

Kuharske Bukve (1799):	sloshi na ſklędo, poręshi niti prozh, políj s' shupo, inu s' peterſhilam enmalo obloshi. 17. Spargelni. Spargelne operi, povęshi
Kuharske Bukve (1799):	ga na ſklędo pokladaj, najn vli al meſno, al poſtno shupo, inu daj na miso. Zeſarjov jęſhpren ſe sna tudi tako
Kuharske Bukve (1799):	reſheti ozedi, inu v' shupo ſkusi ſito pretlazhi. V' to shupo snaſh tudi djati en koſ kuhaniga telęzhjiga meſa per koſti
Kuharske Bukve (1799):	vodi, de savrejo; potlej jih na reſheti ozedi, inu v' shupo ſkusi ſito pretlazhi. V' to shupo snaſh tudi djati en
Kuharske Bukve (1799):	rad od piſkra lozhil. Zęliga dęneſh v' ſklędo, najn pa shupo. 8. Shupa od seliſh. Obloshi eno kaſtrolo, ali koso na
Kuharske Bukve (1799):	malo tę sholze v' ſklędizo, perlìj kropa, premęſhaj; imaſh dobro shupo.
Kuharske Bukve (1799):	kropam, tukaj notri poſtavi sgoraj imenvani lonez s' rumenakmi inu shupo, ga pokri s' vręno, inu puſti na sherjavzi vręti; kader
Kuharske Bukve (1799):	ſklędo, kakor je sgorej rezheno. — Zhe pak hozheſh zęliga v' shupo djati, moreſh en drugi piſker s' putram dobro namasat, to
Kuharske Bukve (1799):	puſti dinſtat, dokler je sadoſti rumeno. Po tęm salij s' shupo, puſti dobro prevręti, prezędi v' en lonez, poſnami maſt, inu

župo

Zlata Vas (1848):	Ožbè gre k mlinarju in ga pregovorí, občinsko juho ali župo kuhati, in trikrat v tednu mesó, zlasti za prodaj. Kteri
Zlata Vas (1848):	Mlinarica je pri kuhi gospodarila. Vsak dan so imeli drugačno župo in kar gré k župi. Kdor ni imel denarjev, je
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	dobro mesno župo zaliti. Čista polivka (konsomé). Kuhaj dobro mesno župo, v kteri so se tudi telečja pečenka, ali kosti kuhale
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	čebule in limonoviga lupka, de se napne, zali z mesno župo in z malo vinam. Zdaj pa okisane kumarice na perjiče
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	polivka. Vzemi lepe rujave prežganke, zali jo z dobro mesno župo, z nekoliko vinam in jesiham, perdeni eno čebulo, eno lorberjevo
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	ne odterga in pusti še nekoliko časa vreti. Potlej precedi župo skoz sito in napravi jo s poparjenimi žemljami.
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	zvernjeniga stola lepo belo ruto perveži, podstavi veliko posodo, vli župo nanjo, in, kadar se precedi, - mešati pa se ne sme
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	zarumeni, drobno razsekljaniga zeleniga peteršilja vanj deni, z dobro mesno župo, jesiham in vinam zali, meso perdeni, juho z žemljevimi drobtinami
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	tudi per pečenji, tedaj jo pa moraš z dobro mesno župo zaliti. Čista polivka (konsomé). Kuhaj dobro mesno župo, v kteri

▶ župan samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

župan

shupan

Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	hm — tukej bo bolſhi, s' Shupanam potegnit — vaſhe imę, ozha shupan — Jak. Jaka Sanętovez — Glash. (piſhe) inu shenenov imę — Ansh. Anshe
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	Ampak — moj ſtriz — Shternf. Ima vſe svędit — Lohko nozh, Ozha — Shupan , — Mizka — lohko nozh — dobru ſe imęjte — kader bo poroka , mi
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	permanjkuje, kreda nameſto ſirka na miso pride; ali popraſka ſe shupan sa uſheſmi; ko je ſlednje korito 2147483648 sern sneſlo. — 220640
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	16, in po ti meri naprej. Ali Vam je pràv? Shupan roko podá in rezhi: mosh beſeda. — Mati! perneſi eno merizo
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	vſak ſvoj koſ kruha obrazha. No, dober dan ;goſpod! rezhe shupan. Jes. Bog daj. Shup. Ajda dobro kashe; ſterdí nam dajte
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	en birgel (Vierling) vsetih, je sneſlo okoli 9185 berglov. Nejevoljen shupan, ki ni poprej pomiſlil, de bi samogel pri tem poſhtevanji

župan

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	sovlastnik Vevške papirnice pod Ljubljano. — Kar je gosp. Juri Laurin, župan iz Ternoviga predmestja v Ljubljani, v razstavo dal, je bilo
Zlata Vas (1848):	obstati. Vse mora drugače biti, ker to je od sile. “ Župan Brencelj je djal: „Če bo to še dolgo terpélo, moram
Zlata Vas (1848):	ušesi praskal, kolikor krat se je spomnil, de je Ožbè župan postal. Pa pomislil se je, in naravnost je k Ožbetu
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	rojake s staro močjo, Iskati svoj blagor z vso skerbjo. Župan. Poglejte! kolednik z gosli sem gré, Kaj vendar prijetnega peti
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	1. Koleda za novo leto. (Pri Županu v Zlati vasi. ) Župan. Že novo leto povrača se spet, Ž njim dobrega več
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	res je ugànil jo, On voši nam ravno z Vodnikovo. Župan. Vém pevec, vse niso iz gosel vam šle, Zapojte za
Valenštajn (1866):	vam sedaj zaupam. (Roko mu položi na ramo, nekako slovesno. ) Župan, dopolnjena je časov mera, Visoki padejo, povišajo Se nizki — Al
Valenštajn (1866):	sem evangelcem cerkev Sezidati ukazal. — Poslušajte, Župan, — kakó se pišete? Župan. Pahhebel, Prejasni knez. Valenštajn. Slušajte, ali drugim Ne pravite, kar
Valenštajn (1866):	Krvavih mečev. Samo ena, srednja Ostala je v svitlobi jasnej. Župan. Mi Smo to na Turka obračali.

župana

shupana
Kmetijske in rokodelske novice (1845): ſvojim zhebelam; tukaj pod koſhatim dreveſam per misi najdem veſniga shupana s ſvojima hlapzama; na misi ſtoji verzh koritnjaka (Steinbier), v

župana

Kmetijske in rokodelske novice (1848):	kakor po kmetih, če kdo za kak potent prosi, pa župana in priséžne možé pred v kerčmo (oštarijo) pélje , prédin v
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	za vas na Dunaj poganjati? — Če si sicer volite kakiga župana (rihtarja) ali priséžniga možá, povejte mi, na kakošne možé cikate
Zlata Vas (1848):	20. Od noviga župana in od Brenceljna. „Ožbè zna vunder le coprati! “ so Zlatovasčani
Zlata Vas (1848):	ne tekne dobro, in ošabnost se poniža. Ožbeta so perviga župana postavili in mu pošteniga možá iz vasí za tretjiga tovarša

župani

Zlata Vas (1848):	karkoli je moč. Nihče ne more zoper mene tožiti. Pa župani me nadleževajo, kolikor morejo. Temu in unimu sim dolžán. Žugajo
Zlata Vas (1848):	obresti odrajtovali. Po stari navadi so imeli zbor pod lipo. Župani so bili v sredi zbrane množice, in zunaj kroga okoli
Zlata Vas (1848):	nar rajši Zlatovasčanam posodil; zakaj vsak je vedil, de so župani vest iméli, kadar so zastave cenili, in so dobro vedili

županih
Zlata Vas (1848): zakaj toliko goljufije bi si ne bil nihče pri nekadanjih županih mislil. Veliko jih je bilo, ki še verjeti niso hotli

županom

županam

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	ali kakor pri vládarstvu med visokim poglavarjem in med kakim županam. To naj bo pa tudi tistim rečeno, kteri so po
Zlata Vas (1848):	šolmaštre in dohtarje“ zmirjali in jim na vso moč nagajali. Županam pa se je to dobro zdélo, če so bili Ožbè

županov
Zlata Vas (1848): Ko Ožbeta tako govoriti slišijo, zavpijejo nekteri izmed županov: „Molči, ti pritepénec, molči! če ne, te veržemo v ječo

županu

shupani

Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	Matizh. Vaſha Gnada , dones pridejo godzi k' shupani; kaj ne Jęrza ? Baron. Inu ti bi rada pleſsala ; kaj
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	Kaj ti praviſh , Nęshka ? Nęshka Jeſt tudi proſsim. Goſpá. Per shupani je en malu tèſnó, tukej imajo ſaj doſti preſtora. Baron

shupanu

Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	moji ludję. Mojo Goſpó vshę glava boly. Pojte pak k' shupanu, pleſsajte tam, jęjte , inu pite na mojo brado, kolker le
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	Tonzhek. Se vęjſh, Nęshka, de dones na vęzher imajo k'shupanu godzi priti ; — Jeſt ſim Jęrzi beſsędo dal, de
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	blo, kè bi ſe obluba po dnęvi naprej vsęla; (k' Shupanu) sakaj lubizhek, po nozhi ſe nizh kaj nemore piſsat

županu

Zlata Vas (1848):	morebiti s starši spèrl in de so ga morebiti k županu tožit šli, ki je bil Brencelj. V silni žalosti je
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	3. januarija 1855. List 1. Koleda za novo leto. (Pri Županu v Zlati vasi. ) Župan. Že novo leto povrača se spet
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	še celó ob življenje priti. Pač malo častí je to županu tega okraja, ki tako slabo skerbí dobre poti imeti in

▶ županija samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

županija

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	gnojnišem pridobi, ki mu scer po cesti splava, naj ga županija prisili, da gnojniše popravi zavolj občinskiga prida in zdravja. Gnojnica
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	gospodarstva zapisuje, da ima vedno pregled vsiga. Županija je veliko gospodarstvo, za ktero je župan z izvoljenimi odborniki
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852):	in tudi sosede k nasledovanju krepko nagibovati. 2. Naj vsaka županija neodjenljivo tirja, da mora vsak , ki se oženi v dveh
Novice gospodarskih, obertnijs... (1860):	s župani opraviti, je posebno treba, da se gosposka in županija prav razumete in se tako odpravijo vse berklarije zakotnikov. H

županijam

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	županije se zamorejo primorati, da svoje lovstvo v red spravijo. — Županijam, ki bojo prihodnjič davke pobirale in vradijam odrajtovale, se bo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1864):	razpošilja pozive za pristop. — Na Hrvaškem je došel ukaz vsem županijam, naj pobirajo davek (porez); ker so se županije dosihmal branile
Novice gospodarskih, obertnijs... (1872):	v Celovcu zdaj oskrbništvo deželne bolnišnice ločilo od vodstva bolnišničnega. — Županijam Ribniške fare namreč: Ribnici, Danam, Jurjevicam, Sušji in soseski

županije

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	Štajarskiga, Teržaškiga, Goriškiga in Horvaškiga. — V poslednjim zboru mestne Ljublj. županije so se, ker je že eno leto perve volitve preteklo
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	hoče pri obilnim plačilu ostati, ki ga je vradnikam mestne županije odločil, čeravno vlada s temi določili ni nič kaj zadovoljna

županiji

županii

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	od 29. aprila t. l. štev. 2304, po kterim se županíi oznani, da se bo 20. t. m. popisovanje Vodiške županije
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	da bo treba županstvu pri prihodnjim popisovanju na vse v županíi prebivajoče osebe posebno pazljivimu biti: ali slišijo vse v zavezo
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	enoglasno poterjena. Župan opomni, da so pota skoraj po celi županíi silno zanemarjene, polne jam in grabnov, in da so zlasti
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	govejo kugo. Zoper govejo kugo so na Ogerskem v šempronski županii poskusili isopatično zdravilo: 3 dele , ki se vzame iz žolčnega
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	možem naj bo tedaj poglavitna skerb naložena, da po svoji županii vsim posestnikom živine na serce položijo, da pridno pazijo na

▶ županov pridevnik, svojilni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

županova

shupanova

Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	Advokat na deshéli. SHUSHEK , Kanzlir graſhinſki. BUDAL0 , njegov Shribar. JERZA, shupanova hzhęr. JAKA, en Lakaj. GASHPER, en Delòvz. Rihtni hlapez. Godzi
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	je tedej tjiſta hiſha — enu dèklé, tukej ? — morebiti je ravèn Shupanova Mizka — — koku je samiſhlena! — (ſtopi pozhaſsi sa Mizko , saględa perſtan

županovega
- županoviga
  Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): vnovič za posamesne oddelke mestnih opravil posebni svetovavci; tudi namestnika županoviga so volili, pri kteri volitvi je bil med 23 z

županovo

shupanovo

Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	obvari ! Jak. (k' Tulpenheimu, inu Monkofu ) Ony naj pak na shupanovo Mizko nikoli ne posabijo. Ansh. Inu na Anshęta ! Vſi Lohko
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	pojte. (grędo. ) (k' Gaſhperju. ) Gaſhper, ti pak v' utizo — boſh shupanovo Jęrzo noter najdel — de jo ne bo ſtrah. (k' Budalu

▶ žuž. okrajšava ↘ goo300k, IMP

žuž.

shush.

Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	En kriſhzhek na dęſni roki ? Matizh. Koku pak oni vedó? Shush. Bog s' nami! on je! on je! Baron. Kdu ? Shush.
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	al jih ? Smeſhnava. Jeſt pravim jo. Matizh. Jeſt pravim jih. Shush. Naj pokashejo, Smeſhnava. (bere) E — e — e — dekelza e — e
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	po vaſho mamko piſal.Al ozhem? Nęshka. ( Le , le, ozhka! Matizh. ( Shush. Jeſt jo bom k'meni vsęl — jo bom sa mojo
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	shlahti nasaj dajo ; sa en mernik petiz jim dober ſtojim. Shush. Sram me je ! — pak kaj bom tajil ? — Natura je premagala
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	praſhala, sakaj. Matizhek jih iſhe. Nęshka. Tok iſhe ſvojga Sovrashnika. Shush. Kaj ſe to pravi shęnena ſovrashit, kader ſe ozhe nevęjſti
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	Tok objemi ga! pertiſni ga na tvoje pèrſi! Matizh. Koga? Shush. Tvojga ozhęta. (ga objame. ) Matizh. (shaloſten. ) O jej ! o jej
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	sdí, de je Baron. Kaj neki vupije? Baron. Kdu je ? Shush. Vaſha gnada, jeſt, jeſt. Baron. Shushek, Inu ta drugi? Shush.
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	kej poſtavim , de ti bom tvoje muhe is glave ſtepel. Shush. (sunej govori. ) Al niſo tukej Goſpod Baron. Baron. Kdu je
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	jej i — inu moja Mati? Shush. Raven ona! Matizh. Kdu ? Shush. Smrękarza. Baron. Njegova Mati ? Budalo. To — ok jo ne bo

▶ Žužek samostalnik, lastno_ime, moški ↘ goo300k, IMP

Žužek

Shushek

Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	poględa; kar vidi Jęrzo , katęra enga iſhe. ) DVANAJSTI NASTOP. Matizhek, Shushek, Jęrza. Matizh. He, he , Jęrza ! ſi naj poſluſhala ? Jęrza. Oh
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	Matizh. (ſhtmano. ) Blisu enga gradu ! — Goſpod Shushek , naj me moji shlahti nasaj dajo ; sa en mernik petiz

Žužka
- Shusheka
  Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): saględa , na ſtran. ) Raven prov ! (k' Matizheku. ) Pojdi Matizhek, poklizhi Shusheka, Smeſhnavo , inu Budalo, de ſe ta pravda sdej k'malu naprej

Žužku

Shusheku

Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	de ſim sraven priſhal. Nęshka. O moj Bog ! Baron (k' Shusheku. ) Deklé ſe je preſtraſhilu ; Nęshka, vſedi ſe tukej doli. (jo
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	toku ſtoji v' reversi: inu oblubim is hvalęshnoſti. Baron. (k' Shusheku. ) Koku bomo to ras — lozhili ? Shnshek. (k' Baronu. ) Na perſęgo
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	more tedej dones poverniti, ali pak naj jo vsame. (k' Shusheku. ) Bomo vidili, kok bo piſkal; ſej nima zvénka. Matizh. Kader
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	niſi pervolila , kader je Shushek — Nęshka. Kaj je blo tręba Shusheku vędit ? Baron. Imaſh ſpet prov. Ampak Matizheku ſi vſe povędala
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	Baron. (k' Shusheku. ) Shnshek, oni ſo vunder prov imęli. Naj gredó s'mano

▶ žvak samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k

udarec; Teodor Domej: e-korespondenca

žvake
- shvazhe
  To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): Kriſtusa inu skues use nia gai shuvenje noi ruete inu shvazhe inu skues S.S. 5. kervave rane: inu skues katere bi

▶ žvečiti glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

žvečila

svezhila

Genovefa (1841):	iskopála in njena kri je ſnég orudezhila! Té koreninize je svezhila in ſvôjim ſinu dajála. Na to gré, deſiravno vſa trudna
Genovefa (1841):	mêni in têbi dovolj. ” Drobno je po tém terdi kruhek svezhila in ſvôje déte s njim redila. Ko ji je nékiga

žvečiti
- svezhit
  Vezhna pratika od gospodarstva (1789): 2. En zheſnou ſtrok na teſhe poshreti, al v' uſtah svezhit je prov dobru. 3. Friſhno Weinrutezo, to je: virant, zheſen

▶ žveplen pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

žveplena

Kemija (1869):	v žvepleno kislino, potrebujemo za to 10 funtov solitarne kisline. Žveplena kislina se zbira na dnu svinčenih hramov; no ker je
Kemija (1869):	vodo na-sé, pri tem razdene in zogleni vse organske tvari. Žveplena kislina je zato v rokah neveščega in neopreznega človeka strašno
Kemija (1869):	žveplec in neka okisna sol. Na pr.: železni žveplec in žveplena kislina, FeS + SO3.HO = SH + FeO.SO3. Razne kovine skup stopljene dado
Kemija (1869):	morska, Meersalz, 407. Solotvor, Halogen. Sol ščavna, Kleesalz, 461. Sol žveplena, Schwefelsalz. Soole, solina. Sorodnost kemična, chem.Verwandtschaft. Sorodnost izborna, Wahlverwandtschaft
Kemija (1869):	423. Jeklene; Spatheisenstein. Jeklenica, Stahlbruunen, 426. Jelenovec, Hirschhorngeist, 510. Jetra žveplena, Sehwefelleber, 406. Jod, 378. Jodec, Jodid. Jodec duščev, Jodstickstoff, 379.
Kemija (1869):	duščeva, salpetrige Saure, 372. Sokislina fosforova, phosphorige Saure, 380. Sokislina žveplena, schweflige Saure, 375. Sokis svinčeni, Bleisuboxyd, 431. Sol, Salz. Solarol
Mineralogija in geognozija (1871):	se strdi, znotraj pa vpada v globočino. Samo vodni pari, žveplena kislina i. d., dvigajo se iz žrela, topli viri nastopijo

žveplene

žeplene

Fizika (1869):	Steklenica, v ktero gre 10 funtov vode, drži 17 funtov žeplene kisline, ker je ta skorej še enkrat gosteja od vode
Fizika (1869):	1848 granov. Tedaj je 1848/1000 = 1 x 848 primerna težkota žeplene kisline. Da bi našli primérno težkoto trdnih teles, mogli bi
Botanika (1875):	organskih kislin (ščavne kisline, vinske kisline itd.). Tudi en del žeplene kisline in fosforove kisline so naredi še le med sožiganjem

žveplene

Kemija (1869):	50.000 gld., imajo zarad trajnosti vendar prednost mimo steklenih. Hidrat žveplene kisline je tekočina brez barve in brez duha, jako je
Kemija (1869):	kisline, ter se z žvepleci niže vrste spajajo v posebne žveplene soli (Schwefelsalz). Kovinski žvepleci kažejo veliko sorodnost do kisleca, nekteri

žvepleni

žveplenej
Kemija (1869): neprestano iz zraka jemlje kislec pa ga tekoj spet oddaja žveplenej sokislini, ki se potem okisi v žvepleno kislino. Po tem

žvepleni

Kemija (1869):	poraba za žveplenke in vžigalne klinčke, za smodnik, za zdravila (žvepleni cvet), v žveplu se tudi vtiskujejo novci in kaučuku se
Kemija (1869):	prostor A, kjer se ohladi in kakor predroben rumen prah (žvepleni cvet, Sehwefelblumen) pada na dno. Za nekoliko časa je pa
Kemija (1869):	PbO = svinčeni okis; HgO = živosrebreni okis; SH = vodenčev žveplec ali žvepleni vodenec; HgCl = živosrebreni klorec; kalijumov okis, CaO = kalcijumov okis ali
Trtna uš (1881):	Dobra 3 ali 4 leta ne smemo ondi trsov saditi. Žvepleni ogljenec je še hujša smrt trtnej uši, vendar veliko posla

žvepljeni
Ferdinand (1884): hoče požreti. Zdi se mi, da vidim le dim in žvepljeni ogenj, ki svoje iskre na-me meče! « Tako je nesrečnež po

žvepleno

žepleno

Fizika (1869):	koncu paha. Enako se ima, če se zmeša voda sè žepleno kislino ali z vinskim cvetom, ker se pri tem zgosté
Botanika (1875):	skušajo zabraniti s tem, da mažejo bolan les z razredčeno žepleno kislino; da se pa ne zaredi, pa namakajo les v

žvepleno

Kemija (1869):	vedno nova pritekati. Ako hočemo 100 funtov žvepla okisiti v žvepleno kislino, potrebujemo za to 10 funtov solitarne kisline. Žveplena kislina
Kemija (1869):	ista množina solitarne kisline neprenehoma morala žvepleno sokislino kisati v žvepleno kislino, no nekaj se je vendar izgubi, zato mora vedno
Kemija (1869):	tacem bi ena ter ista množina solitarne kisline neprenehoma morala žvepleno sokislino kisati v žvepleno kislino, no nekaj se je vendar
Kemija (1869):	tekoj spet oddaja žveplenej sokislini, ki se potem okisi v žvepleno kislino. Po tem tacem bi ena ter ista množina solitarne
Kemija (1869):	prav počasi prilivati vodi, nikoli pa ne vlivaj vode v žvepleno kislino, ker bi se kislina tako razvročila, da bi okoli
Kemija (1869):	prevrže v vinski cvet. Ako papir na trenutek zamočimo v žvepleno kislino, dobi lice. Razvročiniš li iste tvari z zgoščeno kalijevo
Kemija (1869):	hranitev. Ako pamuk (bombaž), žaganje ali slamo obdelujemo z zgoščeno žvepleno kislino, spromené se te stvari najpredi v gumo, če se

▶ žveplenokisel pridevnik, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ Pleteršnik

sulfaten; splet

žveplenokisla
Kemija (1869): Žveplenokisla magnezija, MgO.SO3, sploh grenka sol imenovana, je raztopljena v morskej
žveplenokisle
Kemija (1869): že iz zrakú ali pa iz vode promenivši se v žveplenokisle kovinske okise, drugi pa to storé le takrat, kedar jih

žveplenokislega

Kemija (1869):	Galun (Alaun latinskega: alumen) je súsol iz žveplenokisle glinice in žveplenokislega kalija s 24 ekv. vode. Nahaja se sicer v prirodi
Kemija (1869):	Tinto napraviš, ako 6 lotov stolčenih šišek in 2 lota žveplenokislega železnega okisca (železnega vitrijola) dalj časa kuhaš na 2 ali

žveplenokislem

Mineralogija in geognozija (1871):

prvotna piramida pri žveplu; mnogovrstne kombinacije pri redrutitu, arsenikovem kizu, žveplenokislem kaliji, solitarji, Glauberjevi soli, baritu, pri belem svinčencu, Arragonitu, cinkovem

žveplenokisli

žveplenokislej
Kemija (1869): velikej množini. Najčistejša se dobi, ako na vročej vodi raztopljenej žveplenokislej magneziji pridamo ogljenčevokislega natrona (sode). Dobljena in posušena oborina je

žveplenokisli

Kemija (1869):	sam ob sebi ni znan. Njegov hidrat, FeO.HO, dobimo, ako žveplenokisli železni okisec oborimo s kalijem. Oborina je s prva bela
Kemija (1869):	Žveplenokisli natron se potem žari z ogljem in apnom, da se
Kemija (1869):	Kupferoxyd, 434. Okis bakreni ogljenčevokisli, kohlensaures Kupferoxyd, 433. Okis bakreni žveplenokisli, schwefelsaures Kupferoxyd, 433. Okis cinkov, Zinkoxyd, 429. Okis cinkov žveplenokisli
Kemija (1869):	kohlensaures Eisenoxydul,425. Okisec železni okisov, Eisenoxydoxydul, 425. Okisec železni žveplenokisli, schwefelsaures Eisenoxydul,425. Okisec živosrebreni solitarnokisli, salpetersaures Quecksilberoxydul, 434. Okis
Kemija (1869):	solitarnokisli, salpetersaures Natron, 408. Natron unterschwefligsaures, žveplenonakisli natron, 408. Natron žveplenokisli, schwefelsaures Natron, 408. Natron žveplenonakisli, unterschwefligsaures Natron, 408. Nelkenol, nageljnovo
Kemija (1869):	soli, ki se najpred z žvepleno kislino destiluje in v žveplenokisli natron NaO.SO3 spromeni, zraven se dobi kakor postranska dobava klorovodenčeva
Kemija (1869):	očesnih boleznih, tako na primer: beli cinkov okis, ZnO, in žveplenokisli cinkov okis, ZnO.SO3, ki se tudi beli nič in očesni
Kemija (1869):	postane: vodenec, ki uhaja skozi plinovodno cev c in pa žveplenokisli cinkov okis, ki ostane v steklenki. Vodenec je plin brez
Mineralogija in geognozija (1871):	solitarnice v Nagy-Kallo in v Debreczinu iz ondašnje zemlje solitar. Žveplenokisli kalij, KS je istega kristalnega sistema in najde se včasi

žveplenokislih

Kemija (1869):	ogelj pa nikakor ni čisti ogljenec, kajti razun fosforovokislih in žveplenokislih soli ima v sebi posebno mnogo dušca, in po vsej
Mineralogija in geognozija (1871):	mnogo kemiških spojin; morje imeti je moralo tačas veliko kremenokislih, žveplenokislih in oglokislih spojin razmočenih, akoravno sedaj nima druzih kot nekaj

▶ žveplenski pridevnik, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ Pleteršnik

žveplen; Pleteršnik

žveplenski
- shveplenske
  Sacrum promptuarium (1695): pomagaiteſi hitru s' jame tiga greha aku n' hozhete v' shveplenske shterni utonit. Inu bugaite S. Paula, kir vam sapovej. Senes

▶ žvepliti glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k ↗ SSKJ, Pleteršnik

žvepil
- žvepljal
  Zlata Vas (1848): vola znébil, ga je pol boljši kup nastavil; vino je žvepljal in ga s svinčenim sladkoram sladíl; vsako nedeljo je godce

▶ žveplo samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

žvepla

žepla

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850):	napraviti: Encjana, janeža (Aniessamen), siroviga antimona (roher Spiessglanz) in čistiga žêpla, 4 lote vsaciga, —— soli pa 8 lotov; vse to naj
Rudninoslovje (1867):	ki je zmešan iz 100 delov solitarja, iz 16 delov žepla (sére) ino iz 17•5 delov ogla. 3. Navadna sol
Fizika (1869):	bomo zdaj govorili. Ako požgem ogelj, leseno trsko ali kos žepla, izginejo ogelj, les in žeplo popolnoma nam izpred oči. Spremené
Fizika (1869):	povedano, napraviti enako velike kocke iz svinca, iz lesa, iz žepla, iz železa, iz zlata, itd., potem pa primérjati njih težkoto
Fizika (1869):	grejeta. Oba nam izgineta popolnoma izpred oči, in namesto rumenega žepla in namesto živega srebra leskečega se kakor srebro, dobi se

žvepla

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	funt železnih opiljkov, 4 lote salmijaka in 2 lota očiščenega žvepla. Ko je treba kako železno stvar votati, naj se vzame
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	Mleku se primeša sledečega zdravila 1 lot: Vzemi 4 lote žvepla in 8 lotov brinjevih jagod. Dobro jih stolci in zmešaj
Kemija (1869):	zameno za štirikrat teže živo srebro. Kar se tedaj tiče žvepla, ima za-nj 28 utežnih delov železa ravno tako kemično pritezno
Kemija (1869):	izgubi, zato mora vedno nova pritekati. Ako hočemo 100 funtov žvepla okisiti v žvepleno kislino, potrebujemo za to 10 funtov solitarne
Kemija (1869):	cinobra treba 28 lotov železa, ki se s 16 loti žvepla spoji v 44 lotov železnega žvepleca, 100 lotov živega srebra
Kemija (1869):	druge kovine treba, da se more spojiti s 16 deli žvepla, najdemo na pr. za svinec, da se spaja s 103

žveplo

žeplo

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	kakor terde saje v dimniku, — ali kakor žgó v Idrii žeplo z živim srebram, de se kot puh vzdigujeta in v
Fizika (1869):	onih dveh stvari. Še bolj posebna je prikazen, ako se žeplo in živo srebro skup grejeta. Oba nam izgineta popolnoma izpred
Fizika (1869):	ogelj, leseno trsko ali kos žepla, izginejo ogelj, les in žeplo popolnoma nam izpred oči. Spremené se tako, da so popolnoma
Botanika (1875):	parkelj (Lycopodium), kterega trosniki stojé v klasih in dajó kakor žeplo rumen, neizmérno droban prah, ki rabi v ognjarstvu, Posebno po

žveplo

Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850):	z njegovimi vred odpeljala, ino potlej pade ogenj ino goreče žveplo spod neba na hudobne mesta, ino mesta
Kemija (1869):	Goldpurpur (Cassius), zlati bager, 438. Goldscheidewasser, zlatotopka, 378. Goldsehwefel, zlato žveplo, 432. Goriva, Brennstoffe, 508, Gostota, Dichte. Graphit, tuha, 388. Gredice
Kemija (1869):	železni klorovec (Eisenchlorür), Fe2Cl3 = železni klorec (Eisenchlorid). Za kislecem je žveplo ona prvina, s ktero se kovine največ v prirodi spojene
Kemija (1869):	ali izomorfne), eno in isto zasebno prostornino; ravno tako tudi žveplo in selen, zlato in srebro.
Mineralogija in geognozija (1871):	Minerali so ali zase važni, kakor barit, stroncijan, apnenec, sol, žveplo, premog in vse rude, ki jih mineralog uči spoznovati tako

žveplom

sheplam

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	do ſterd, ker ſim vidil, kako neuſmiljeno ſo zhbele s sheplam in purbljam morili. Miſlil ſim ſi: Glej nehvaleshnoſt ſvetá! tiſto
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	vidil neuſmiljeniga, kteri je zele pol ure pred shrelam s sheplam kuril, in na sadnje ſo vonder ſhe zhbele migale! Sin

shvepljem

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ne; ampak te nar teshji sbere, ter jih urno s shvepljem poſmodí, de le ene krajzerje sa ſterd dobi; te lahkejſhi
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	in kader je rasbeleno, ſe vunkaj vsame in urno s shvepljem po njemu podergne. To ſtorivſhi, bo prozh ſteklo kakor shlindra

žeplam
Kmetijske in rokodelske novice (1846): ali čisti, kakor na priliko zlató, ali zedinjeni s kislicam, žeplam ali druzimi pervinami iz nezmerjenih globočin v podobi puhov se

žveplom

Kemija (1869):	največ v prirodi spojene nahajajo. Prirodne spojine težkih kovin z žveplom imajo navadno kovinsko lice in mesingasto barvo, umetne spojine so
Kemija (1869):	in tudi vodenec od kisleca odločiti in mesto njega z žveplom spojiti. Potem dobimo take spojine:

žveplu

Mineralogija in geognozija (1871):

se pri raznoterih mineralih, tako se vidi prvotna piramida pri žveplu; mnogovrstne kombinacije pri redrutitu, arsenikovem kizu, žveplenokislem kaliji, solitarji, Glauberjevi

▶ žveplov cvet pridevnik, svojilni, nedoločeno + samostalnik, občno_ime, moški(večbesedno geslo) ↘ goo300k, IMP

žveplov cvet
- suplenovzvet
  Vezhna pratika od gospodarstva (1789): ta imenitniſhi ſhaz sapuſtov. HYPOCRATES pravi: ob zaiti te kuge suplenovzvet je prov nuzen. NB. Usemi vſsaki teden enkrat, al dvakrat

▶ žvrgolenje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

žvrgolenje
- žvergoljanje
  Oče naš (1854): mu sladke pesmice prepevali. Med njih petje se je mešalo žvergoljanje studenca, ki je kakor čisto srebro po cvetni loki se

▶ žvrgoleti glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

žvrgoli
- žvergoli
  Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): pokrovček, in glej! — lep rumen kanarček zletí iz škatljico ter žvergolí po izbi. Hitro hoče zdaj Jerica ptička ujeti in ga

▶ žvrkati glagol, glavni, nedovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

žvrkljati; kontekst

žvrkaj
- shverkaj
  Kuharske Bukve (1799): smęſhaj inu hladno shverklaj. Potle poſtavi na sherjavzo v' lonzi, shverkaj v' eno męro. Kader sazhne vręti, slì v' ſklędo, potręſi

▶ žvrkljati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

žvrklja
- shverkla
  Kuharske Bukve (1799): enmalo zukra notri. To ſe poſtavi nad ſlabo sherjavzo, ſe shverkla, dokler vręti sazhnè. Potle ſe vsame od ogna, v' ſklędo

žvrkljaj

shverklaj
Kuharske Bukve (1799): zukri ſtergani lupek, inu nękaj zukra ſkup smęſhaj inu hladno shverklaj. Potle poſtavi na sherjavzo v' lonzi, shverkaj v' eno męro

žverkljaj

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	moke. Vzemi rumenjak, nekoliko moke, vode, sroviga masla in soli, žverkljaj vse merzlo, postavi k ognju in pusti kuhati; potem potresi
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	trešico cele sladke skorje; potem postavi lonc k hudi žerjavci, žverkljaj vedno z močno žverkljo, dokler ni vse spenjeno, potem hudo
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	dvajset celih jajc, razpeni jih, perlivaj počasu en bokal vina, žverkljaj vedno, obribaj na velikim kosu cukra rumeno štirih limon in

Besedišče starejšega slovenskega knjižnega jezika
IMP
— starinske besedne oblike —

← Stran 62

← ↑

Besedišče starejšega slovenskega knjižnega jezika IMP— starinske besedne oblike —

← Stran 62

← ↑

Besedišče starejšega slovenskega knjižnega jezika
IMP
— starinske besedne oblike —