Besedišče starejšega slovenskega knjižnega jezika
IMP
— vse besedne pojavnice —

← Stran 22 →

eisenoxydul eiserzucht eius Eizenbüchler ej ejus ejusque ekles. ekliptičen ekliptika ekscelenca ekscentričnost eksempel eksercicije eksponent ekstrakten ekv. ekvator ekvatoru ekvivalent Elančovi elančovski elanten elasticum elaztizch eleemosijnandi eleemosyna elegija elegjo elejson elektr. elektricitätsleiter električen elektrika elektrische elektrogiben elektromagnet elektromagneten element elementarversuch eli Elija elijev Elimelek elion elipsa Eliza Elizabeta elizabetin Elizej elizejev elizin elle Eller Ellery elles ellipse El-mestizo elmov elsenbaum Elza Ema emalj Emanuel Emavs Emelina emendatum Emilia Emilija Emona emonski en enačba enačbin enačiti enaindvajseti enainpetdeset enajst enajster enajsti enajstkrat enak enako enakokrak enakoličen enakomeren enakomerno enakomernost enakonočje enakoramen enakorob enakost enakošen enakovrsten en_bart Encepez encijanov en_človek en_del en_denar endivija en_dober endosmoza enem engel en_hrušč en_hudoben enica enim enkaj Enke enkoliko enkrat enkrinites en_malo enn ennuie enodomen enoglasen enoglasno enojen enokaličnica enoleten enoličen enolik enoliko enolisten enomesečen enonaroden enopredalast enosemenski enostaničen enostaven enostavno enostranski enostransko enoštevilčen enota enoter enoteren enovit Enrik Ensenada ensidler ensuite en_tak entcundungzkrankheiten en_tolar entrichten entsetzen entzundung enutriviti en_za_drug eo eocene eos ep.104 epee Epenstein epidot Epikurejec epilobium Epir episkop épouvantails Eppe Epsom Epstein equinum equisetaceae equisetum equus er erat Erazem erb Erberg erbergov erbič erbsenstein erbščina erdbeben erde erdeljski Erdeljsko erdharz erdici Erdicij erdkohle erdol erdpech erdwachs erdzone erdzonne ergo erhalten erit eritis erläuterungen

▶ eisenoxydul neuvrščeno, tujejezično ↘ IMP

eisenoxydul

Kemija (1869):	,425. Okisec železni okisov, Eisenoxydoxydul, 425. Okisec železni žveplenokisli, schwefelsaures Eisenoxydul,425. Okisec živosrebreni solitarnokisli, salpetersaures Quecksilberoxydul, 434. Okis etilov, Aethyloxyd
Kemija (1869):	Okisec kobaltov, Kobaltoxydul, 429. Okisec manganov, Manganoxydul, 427. Okisec železni, Eisenoxydul, 425. Okisec železni ogljenčevokisli, kohlensaures Eisenoxydul,425. Okisec železni okisov
Kemija (1869):	Manganoxydul, 427. Okisec železni, Eisenoxydul, 425. Okisec železni ogljenčevokisli, kohlensaures Eisenoxydul,425. Okisec železni okisov, Eisenoxydoxydul, 425. Okisec železni žveplenokisli, schwefelsaures

▶ eiserzucht neuvrščeno, tujejezično ↘ IMP

eiserzucht

eiſersucht

Genovefa (1841):	laſtnôſtih ſvôjiga nagnjenja k nagli jésî, k zhutljivoſti in ſumljivoſti (Eiſersucht) bersdati ne more. „In le êno nebersdano nagnjenje ſizer ſhe
Genovefa (1841):	je le k Ijubésni in ſlôgi (edínoſti) in pred ſumenjem (Eiſersucht) ſvarila. „Ne poſluſhajte nikoli krivih prizh, ki snajo vaſho Ijubésen

▶ eius neuvrščeno, tujejezično ↘ goo300k, IMP

eius
Sacrum promptuarium (1695): vezhkrat ſpomnila ne prerokovajne S. Simeona. Dixit ad Mariam Matrem eius: Ecce poſitus eſt hic in ruinam, & in reſurrectionem multorum in

▶ Eizenbüchler samostalnik, lastno_ime, moški ↘ IMP

Eizenbüchlerju
- Eisenbuchlerju
  Kmetijske in rokodelske novice (1844): 2. Gosp. J. Devu, usnarju v Teržiču. 3. Gosp. J. Eisenbüchlerju, pasarju v Radgonu na Štajerskim. 4. Gosp. K. Florianu, fabrikantu

▶ ej medmet ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

Mlinar in njegova hči (1867):	je mislil : ta vé, ali preživim leto ali ne. Pivek. Ej njegov pogled ne more nič ne pridéti, nič ne odvzeti
Oče naš (1885):	hoče, da bo le moj fantek krščen – potem rada umrjem“. „Ej, Barba, ne boj se toliko; ali se tako slabo fantku

▶ ejus neuvrščeno, tujejezično ↘ goo300k, IMP

ejus

Sacrum promptuarium (1695):	od vaſs pravi ta Modri. Omnis labor hominis in ore ejus ſed anima ejus non implebitur. Reune vaſs ſturj nikar vaſh
Sacrum promptuarium (1695):	ipſium animam pertranſibit gladius. Lete beſsede je premiſhlovala Maria. Mater ejus conſervabat omnia verba hæc in corde ſuo. Ter ſolſe ſe
Sacrum promptuarium (1695):	ta Modri. Omnis labor hominis in ore ejus ſed anima ejus non implebitur. Reune vaſs ſturj nikar vaſh ſtan, ampak dokler
Sacrum promptuarium (1695):	NA NOVIGA LEJTA DAN. Vocatum eſt Nomen ejus JESUS. Je njega Ime bilu imenouanu JESUS. luc. c. 2.

▶ ejusque neuvrščeno, tujejezično ↘ goo300k, IMP

ejusque
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): foret: ſupereſt, ut pau ca quædam de ipſa vertendi methodo, ejusque cauſis coriimemorem.

▶ ekles. okrajšava ↘ IMP

ekles.

ekleſ.

Ta male katechismus (1768):	Pekl. IV. Nebeshku Kraylestvu. Od katireh prave ta modre mosh Ekleſ. na 7. v' useh tvojeh dellah spomini se na svoje
Branja, inu evangeliumi (1777):	na tvoje posledne rezhy, tok nabosh greshiv na vekumej. Ekleſ. 7. 40.

▶ ekliptičen pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

ekliptičnih
Astronomija (1869): dolgo, sozvezdje rib se pa razprostira čez 43 stopinj. Znamenja ekliptičnih sozvezdij so pa natanko po 30 stopinj vsaksebi postavljena.

▶ ekliptika samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

ekliptika

Astronomija (1869):	vseh nebnih krogov, ktere smo v §. 43. imenovali, je ekliptika edini, ki ga res vidimo na nebu zaznamovanega z vrsto
Astronomija (1869):	Kakor smo že omenili, reže ekliptika polutnik v kotu, 23 ½° velikem, na dveh 180

ekliptike

Astronomija (1869):	po štirih, v četverokotu stoječih zvezdah druzega reda. 50 Sozvezdja ekliptike. Tako pridemo do tistega pasa na nebu, ki ga mejita
Astronomija (1869):	pokrivajo enakih prostorov na nebu, in da toraj ne dele ekliptike na dvanajst enakih delov, kajti sozvezdje tehtnice je n. pr.
Astronomija (1869):	polobli neba. Po takem razločujemo tudi severna in južna sozvezdja ekliptike. Starodavna imena in znamenja teh sozvezdij so ta-le: Pogled na
Astronomija (1869):	za nas posebno važen zato, ker znotraj njega leže sozvezdja ekliptike. Izmed vseh nebnih krogov, ktere smo v §. 43. imenovali
Astronomija (1869):	potem mizo sredi okrogle sobe, ktere obod smo z znamenji ekliptike razdelili na 12 enakih delov, ki so v enakej visokosti

ekliptiki
Astronomija (1869): kar bi bilo tedaj, ko bi mesečeva draga ležala v ekliptiki, videl bi se mesec otemnjen o vsakem protistanji (§. 65

ekliptiko

Astronomija (1869):	ob času ščipa. Videli smo pak, da mesečeva draga reže ekliptiko na dveh mestih, pri vozlih (§. 64), in torej mrak
Astronomija (1869):	mape poiščemo na nebu. Kakor kaže tab. I., reže polutnik ekliptiko v dveh točkah, in polovica je leži na severnej, polovica

▶ ekscelenca samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

ekscelenca

ekscelencija

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	so pa tudi, se bolj soznaniti, večidel vkup kosili. Njih Ekscelencija gospod grof Matija Vikenburški, štajarski poglavar, so v imeni presvitliga
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	ki so iz bližnjih in daljnih krajev skupej prišli. Njih ekscelencija, naš milostljivi škof in knez gosp. Anton Alojzi; potem vodja
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	dežele in ob enim tudi Svojiga skrivniga posvétnika z naslovam „ekscelencíja” izvolili. — Novo izvoljeni deželni poglavar so krajnski in koroški deželi

ekszelenzija

Kmetijske in rokodelske novice (1844):

Boshje zhiſtiga ſpozhetja; ſami naſh viſoko zhaſtitljivi miloſtljivi Firſht-Şhkôſ in Ekszelenzija, Anton Alojsi, ſo v Ljubljani to podobo Matere Boshje shegnali

ekscelenco
- ekscelencijo
  Kmetijske in rokodelske novice (1847): v vežo nasproti, ki so se ob poldesetih z Njih ekscelencijo našim deželnim poglavarjem gosp. baronam Weingartnam k zboru pripeljali. V

▶ ekscentričnost samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

ekscentričnosti
Astronomija (1869): drage repatic tako, kakor drage premičnic, elipse, vendar pa tolike ekscentričnosti, toraj tako zeló podolgaste (ali iztegnjene), da čas obhoda pri

▶ eksempel samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

spodbuden ali svarilen zgled, vzor, svarilo; [sskj]

eksempel

exempel

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	posebnu de je svojemu tovarshu h'gorijemanju skus svoj svete exempel. Tu je enu svetu tovarshtvu, katiru dobre ludy nareja, hudobnu
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	bel navuzhy skus exempel, koker skua enega sholmashtra. Moj Jeſus, ke je bil kumej
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	kyr na ſturimo taku, koker nam je Chriſtus skus ſvoi exempel per Pilatushu kasou, inu per ſvetimu Lukeshu cap. 21. vuzhiu
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	volo zhes dau. Pole mi nar reuniſhi ſtvary skus ta exempel tvoiga Synu, naſhiga Goſpuda podvuzheni pred tim tronam tvoje Boshie
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	leto gnado per tvojmu Şynu ſproſsiſh, kakôr ſi nam tudi exempel dala. Inu kdó nam samore leto gnado od tvojga Şyna
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	Jęsuſa pred ſodnim ſtolam Herodesha, kęr nam on ta drugi exempel ene prave pokóre da. Herodesh je vędnu shelel Chriſtuſa viditi
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	pregręho, ampak tavshent drugih pregręh jih vy ſkusi vaſh malopriden exempel navadite, inu navuzhite. III. Premiſhluvanje. Ti hudi exempelni tih ſtariſhov
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	ſvarjenje per otrózih gori is-sydate, to vy ſkusi vaſh hudi exempel doli podrete. Vy pravite otroku, de nima kleti, vy pak
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	Herodeshovim ſodnim ſtolam, inu poglęjmo, kaj nam on sa en exempel tę pokóre da, kakú popolnoma more ona biti, zhe hozhemo

eksempli

exempelni

Sacrum promptuarium (1695):	ipſo, certe à Domino. Katero reſnizo lahku morem poterdit s' exempelni. Pishe S. Grogor od eniga suſhtaria s' imenam Deusdedit, de
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	sa premagati. Tukaj naſs malopridni pogovori pazhio, tam naſs porędni exempelni k' hudimu vlęjzhejo, ſpęt drugdi nam hudi tovarſhi vſo dobro

eksemplom

exempelnam

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	inu seſtro S. Joſhefa se spoſnati, inu drugem is lepem exempelnam dobreh del, inu brumnega ſhivlenja naprejsvejtiti. Naposled bodo bratji, inu
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	navella. O nekar se ti meni napodej ſa takem hudobnem exempelnam, aku notshesh pridti v' vezhnu pogublenje; ſakaj ti se dataknesh
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	bodo tvoji toſhniki per sodbi, aku se nise is njeh exempelnam ſglihal. Prezh is uſſem straham tega svejta, ter se le
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	tiſtu s' ſvojim exempelnam pokasou, kar je s' beſſédo vuzhiu Matth. 10. Nolite timere
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	Tu nam naſh s' ſmertnim rineinam obdani Odreſhenik kashe s' exempelnam, inu osnani Matth. 9. s' beſſedo rekozh: Confide fili, savupei
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	ſpomnite, kaku ſte jih vy saſhpotovali, kęr ony vaſhim gerdim exempelnam niſo hotli prav dati, ali vaſho krivizo hvaliti? ali kęr
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	popravila, inu pobolſhala , s'krotkoſtjo, s'poterplęnjam s s'dobrim exempelnam, katęriga bi ſi eden drugim dala. Sakaj od kod pridejo
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	on. On te bó s'ſvojim govorjenjam, inu s'ſvojim exempelnam navuzhil, tę nar bol ſpoſhtuvanja vręjdne, nar ſvetęjſhi rezhy sanizhovati
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	pôt, inu pojdte na njej vy ſamy napręj s' dobrim exempelnam. Varujte njih duſho kakôr sèrklu njih ozhy. Vuzhíte jih Jęsuſa

eksemplu

exempelnu

Sacrum promptuarium (1695):	Damaſcenus naſs vzhy. Bugaite tedaj vaſhe ſtarishi, troshtajte yh po exempelnu Chriſtuſa Jeſuſa, de bote enu dobru, inu ſrezhnu lejtu inmeli
Sacrum promptuarium (1695):	benedictio illius in noviſſimo maneat. Vſimite leta fazonetel inu po exempelnu Chriſtuſa Jeſuſa potroshtajte

▶ eksercicije samostalnik, občno_ime, ženski ↘ IMP ↗ SSKJ

eksercicije

ekserzizije

Slate jabelka (1844):	uzhi ſ. Franziſhk ˛Salesi. V Rimu je neki ſvét pridgar ekserzizije(to je, ojſtre ſpokorne pridge, tri dni, sutraj in popoldne
Slate jabelka (1844):	nuna, Marija Bonaventura po imenu. Kadar je ſlíſhala, de bodo ekserzizije v’ tej zerkvi, je prezej rekla, de jih ne bo

▶ eksponent samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

eksponent

Aritmetika za učiteljišča (1885):	Red (Rang) vsake posamične številke določuje eksponent one potence od 10, katere koeficijent je dotična številka; vsled
Aritmetika za učiteljišča (1885):	10, katere koeficijent je dotična številka; vsled tega moremo ta eksponent števila 10 tudi redovni eksponent (Rangexponent) številke imenovati. N. pr.
Aritmetika za učiteljišča (1885):	eksponent najvišje številke 6. V vsakem dekadnem številu je redovni eksponent najvišjega mesta za 1 manjši od števila številk. Tedaj je
Aritmetika za učiteljišča (1885):	6547 je 1 redovni eksponent številke 4 in 3 redovni eksponent najvišje številke 6. V vsakem dekadnem številu je redovni eksponent
Aritmetika za učiteljišča (1885):	številka; vsled tega moremo ta eksponent števila 10 tudi redovni eksponent (Rangexponent) številke imenovati. N. pr. v številu 6547 je 1
Aritmetika za učiteljišča (1885):	številke imenovati. N. pr. v številu 6547 je 1 redovni eksponent številke 4 in 3 redovni eksponent najvišje številke 6. V

eksponenta

Aritmetika za učiteljišča (1885):	sorazmerje je torej spoznati ne le iz tega, da sta eksponenta v obeh razmerjih jednaka, nego tudi iz jednakosti produktov vnanjih
Aritmetika za učiteljišča (1885):	Število a s številom b logaritmovati se pravi, iskati potenčnega eksponenta, s katerim treba podlogo b vzmnožiti, da dobimo a kot

eksponentom
Aritmetika za učiteljišča (1885): na jedni strani in potem oba jednačbina dela s korenjim eksponentom vzmnožiti. V jednačbi neznanko korenjega znaka oprostiti, pravi se, jednačbo
eksponentov
Aritmetika za učiteljišča (1885): zapišeš, in pri potencah iste podloge skupno podlogo z vsoto eksponentov vzmnožiš. Kakó je množiti dekadna števila. § 44. Dekadno število

▶ ekstrakten pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ

ekstraktne

Novice gospodarskih, obertnijs... (1880):	vse ekstraktne snovi v pravi meri, ne premalo, ne preveč. Ekstraktne snovi nekako zakrivajo vinsko kislino, na priliko, tako, kakor sladkor
Novice gospodarskih, obertnijs... (1880):	mošt 48 ur na tropinah vreti? Zato, da dobi vse ekstraktne snovi v pravi meri, ne premalo, ne preveč. Ekstraktne snovi

▶ ekv. okrajšava ↘ IMP

ekv.

Kemija (1869):	je súsol iz žveplenokisle glinice in žveplenokislega kalija s 24 ekv. vode. Nahaja se sicer v prirodi ali večidel se mora
Kemija (1869):	3 ekv. žveplene kisline, ali 3 ekv. žvepla in 9 ekv. kisleca. Spojina druzega reda se zaznamova, da se njeni, sostavini
Kemija (1869):	1 ekv. kisleca. SO2 = žveplena sokislina = 1 ekv. žvepla + 2 ekv. kisleca SO3 = žveplena kislina = 1 ekv. žvepla + 3 ekv. kisleca
Kemija (1869):	1 ekv. žvepla + 1 ekv. kisleca. SO2 = žveplena sokislina = 1 ekv. žvepla + 2 ekv. kisleca SO3 = žveplena kislina = 1 ekv. žvepla
Kemija (1869):	1 ekv. žvepla + 2 ekv. kisleca SO3 = žveplena kislina = 1 ekv. žvepla + 3 ekv. kisleca. Sladkorjeva sostava se kemično zaznamova s
Kemija (1869):	promeni v temno rdečkasto paro, privzemši si iz zraka 2 ekv. kisleca, in tako nastane: 4. Duščeva ali solitarna okislina, NO4
Kemija (1869):	se v črni okis. Žveplenokisli bakrov okis, CuO.SO3, s 5 ekv. kristalne vode, imenuje se navadno plavi vitrijol ali bakreni vitrijol
Kemija (1869):	spojina, v kterej je l ekv. žvepla spojen z 1 ekv. kisleca, ta se spojina imenuje: žveplena nakislina (unterschweflige Säure) Vsakdo
Kemija (1869):	spojina prve vrste sostavljena iz 12 ekv. ogljeca, iz 11 ekv. vodenca in 11 ekv. kisleca. Številka postavljena pred kemično formulo

▶ ekvator samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

ekvator
Fizika (1869): čevlje 8 črt dolgo Parižko sekundno nihalo prenese na polutnik (ekvator), nareja na minuto manj, na severnem tečaju (polu) pak več

ekvatorja

Fizika (1869):	premembe in tim veče neenakosti, čim bolj se oddaljimo od ekvatorja. Ako temu dodamo še različno zmožnost, s ktero se ogrevajo
Fizika (1869):	Pod. 205. Blizo ekvatorja (ravnika) med a'b' kjer solnčni trakovi vpadajo deloma navpik, deloma
Mineralogija in geognozija (1871):	se nam, da tedaj razločki med temperaturo okoli tečaja in ekvatorja niso bili tako veliki kakor sedaj. Število vrst okamnelih rastlin

ekvatorju

ekvatorji

Fizika (1869):	se imenujejo passati. Napravijo se s tem, da se na ekvatorji (ravniku) ogret zrak k višku vzdigne in da od polov
Fizika (1869):	in da od polov tečejo gosteji, mrzli zračni toki proti ekvatorji. Zatorej pa, ker se zemlja okrog svoje osi vrti, dobé

ekvatorju

Fizika (1869):	se vrti, pa sicer tudi pripomore, da je nihanje na ekvatorju počasneje. Pod. 60. 66 Krivočrtni poti postanejo vsled posebnega skupnega
Fizika (1869):	je (Pod. 60.) na tečajih nekoliko splošnjena. Premer zemlje na ekvatorju je 1719 milj dolg, od tečaja do tečaja pa le

▶ ekvatoru neuvrščeno, tipkarska ↘ goo300k, IMP

ekvatoru
Fizika (1869): središča, sklepali so iz opazovanja nihala, da so kraji na ekvatoru bolj oddaljeni od zemeljskega središča, kakor kraji na tečajih. Zemlja

▶ ekvivalent samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

ekvivalent

Kemija (1869):	toplina najden = 0.031, onda mora 3.2 podeljeno s 0.031, dati ekvivalent svinca. In res dá 3.2/0.031 = 103, kar se ujema z
Kemija (1869):	moramo za vsa telesa dobiti enaki izvod (produkt), ako pomnožimo ekvivalent kacega telesa z njegovo specifično toplino, in ta izvod je
Kemija (1869):	tedaj specifična toplina kacega telesa, tem manji je njegov kemični ekvivalent; zato stojé številke izrazujoče specifično toplino kemičnih prvin v obratnem
Kemija (1869):	100 x 0.033 = blizo 3.2 itd. Recimo, da bi bil ekvivalent kacega telesa, na pr. svinca neznan, dočim bi bila njegova

ekvivalenta

Kemija (1869):	Producte) strinjajo. Tako na pr. se vsak alkohol, izgubivši dva ekvivalenta vodenca, spromeni v spojino, ktero aldehid tega alkohola imenujemo, ako
Kemija (1869):	1: 2: 3; številke 16, 24 so višekratniki od kislečevega ekvivalenta 8.
Kemija (1869):	éteru dišečo tekočino, aldehid imenovano. Ako si aldehid privzame 2 ekvivalenta kisleca, prevrže se v ocetno kislino, C4H4O4. Aldehid je toraj
Kemija (1869):	tega alkohola imenujemo, ako si pa ta aldehid privzame 2 ekvivalenta kisleca, postane iz njega alkoholu primerna kislina. Po mnenji, izrečenem
Kemija (1869):	žvepleno kislino in rjavim manganovcem, odvzame manganovčev kislec alkoholu 2 ekvivalenta vodenca, in naposled dobiš neko po éteru dišečo tekočino, aldehid
Mineralogija in geognozija (1871):	dvojnati silikat pred sabo obstoječi na eni strani iz 1 ekvivalenta kremene kisline s 3 ekvivalenti zastopajočih se baz: apna, magnezije

ekvivalente

Kemija (1869):	sebó spajajo, imenujemo zato ravnomočnice (v kratko tudi ravnomočja) ali ekvivalente (Aequivalente — od latinskega aequus= enak, raven in valor = vrednost, moč
Kemija (1869):	prvin v obratnem omeru s številkami, ki nam zaznamujejo njihove ekvivalente. Nekteri primeri bodo to razjasnili: Po tem zakonu moramo za
Kemija (1869):	popolnoma; in tako je bilo mogoče ustanoviti kemična ravnomočja ali ekvivalente, kakor stojé napisana v 7. §. Da se pa morejo
Mineralogija in geognozija (1871):	iz splošne formule R3Si. Po tem tacem pridejo na 3 ekvivalente kisleca v kremeni kislini 3 ekvivalenti v zasedi, ktera je

ekvivalenti

Kemija (1869):	Primerna ali specifična toplina in ekvivalenti kemičnih prvin so med sebo v čudovitej zvezi. Po §
Kemija (1869):	natron, dočim je NaO.SO3 + 10H0 ista sol spojena z 10 ekvivalenti vode. Skoro vse soli pa izgubé hidratno vodo, ako dalj
Mineralogija in geognozija (1871):	tacem pridejo na 3 ekvivalente kisleca v kremeni kislini 3 ekvivalenti v zasedi, ktera je ž njo zvezana, naj le-tá že
Mineralogija in geognozija (1871):	na eni strani iz 1 ekvivalenta kremene kisline s 3 ekvivalenti zastopajočih se baz: apna, magnezije, železnega ali manganovega oksidula; na

ekvivalentom

Kemija (1869):	svinca. In res dá 3.2/0.031 = 103, kar se ujema z ekvivalentom svinca najdenim po analizi. Tako se na več strani potrjuje
Mineralogija in geognozija (1871):	ali manganovega oksidula; na drugi strani kremeno kislino z 1 ekvivalentom zasede (baze) glinice, železnega oksida ali hromovega oksida. Tudi splošne

ekvivalentov
Kemija (1869): so njih sostavine, temuč na množino ali kolikost (Quantität) nazočih ekvivalentov. V tem delu kemije se nam je tedaj pojasnilo še

▶ Elančovi samostalnik, lastno_ime, moški ↘ IMP

Elančovi

Gozdovnik (1898):	mirodvora«* tam je na severnem obrežju otokovem majhin. španski pristan Elančovi. Divotno in ob enem veličastno se vzdiguje obal stopinasto. Požrešnih
Gozdovnik (1898):	zmerom ono klino, ki gotovo zadene, kakor takrat na gradu Elančovi. « »Don Estevan! Mislim, da se poznava še-le iz Arispe! « »Prav
Gozdovnik (1898):	Pepo. »Z vsebino enega zamota bi se mogli kupiti vsi Elančovi. In če pomislim, da je za pokrilom, za ono mejo

▶ elančovski pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ IMP

elančovskem

Gozdovnik (1898):	V Elančovskem pristanu. Kjer se med Francosko in med Pirenejskim polotokom ujeda
Gozdovnik (1898):	je donna Luisa sè svojim ljubljencem prav sama prebivala v Elančovskem gradu, žalujoča po svojem soprogu. Z materino skrbljivostjo bedéla je

▶ elanten pridevnik, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

reven, beden; nemško-slovenski slovar

elantni

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	Ta trotka Kolzhenza. 3 O Bveg Emanvel jes bogi grieshni elantni zhvovak jas se perporozhini inv saklenam sedei inoi navenzhno mojo
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	Kolzhenza. 6 Oh ti prafîrashnï Bveg; Saboth jes bogi rivni elantni noi gtïesbni zhvövak se perporozhim inv saklehanv fiedei inv ebk
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	Kolzhenza. I. Oh vsiga magozhni venzhni Bveg jas boji grieshni elantni zhvovak se perporozhim inv saklenam na ebk mojo bogo grieshno
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	Ta drvga Kolzhenza. 2. O Bveg adonai jes bogi grieshni elantni zhvovak se perprozhim inv saklenam sedei inv navezhno mojo bogo
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	shterta Kolzhenza. 4. O sveti. Navmeriozhi Bveg jas bogi grieshni elantni zhvovak se perporozhim
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	Kolzhanza. 5. Oh napramagani magozhni Bveg Saboth jas bogi grieshni elantni zhvovak se perporozhim inoi saklenam sedei inv navenzhno mojo bogo
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	7. O Mozhni inv vsa obvaſtni Bveg jas bogi rivni elantni inoi greshni zhvovak se perporozhim inv saklenam sedei inv na
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	uresnizi svo potreben? Ta druje Opomenjenje? O S. Korona jas elantni zhvovak: tebei opomenam: utvojei velzhei martri katiero si ti saboshjo

elantno

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	O usiga magozhni venzhni Bveg Gospued nabeshzhi Ozha: polei namoje elantno shiulenje bueshtvo inu not: jas prosim taba shves to besiedo
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	Ovsiga magozhni venzhni bveg Gospued nabeshzhi ozha polei na moje elantno shiulenje bveshtvo inu not: jas taba prosim skves modrueſt salamona
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	usiga magozhni venzhni Bveg Gospued nabeshzhi Ozha: polei na moje elantno shiulenje bueshtvo inu potriebo: jas prosim taba skues Jesusa Kriſtusa
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	O usiga magozhni venzhni Bveg Gospued nabeshzhi ozha: polei namoje elantno shivlenje bueshtvo inu potriebo jas prosim taba skves vse anjouze
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	SHEBRANJE. O usiga magozhni Bueg Gospued nabeshzhi ozha polei. namoje elantno shiulenje bueshtvo noi potriebo inu notr: jas tabe prosim skues

▶ elasticum neuvrščeno, tujejezično ↘ goo300k, IMP

elasticum
Kemija (1869): skrobova, Starkegummi, 481. Tragantgummi, Guma tragantova 482. Gumiguti, 490. Gummi elasticum, 489. Gummiharze, 490. Gusseisen, lito železo, 422. Guta perča, 490.

▶ elaztizch neuvrščeno, tujejezično ↘ goo300k, IMP

elaztizch
- elastisch
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): dolga , dober pavz debela , in nekoliko ſhibka paliza is kerpkiga (elastisch) ne prekerhkiga leſá. 2. Mora biti nekoliko, kakor lok, napéta

▶ eleemosijnandi neuvrščeno, tujejezično ↘ goo300k, IMP

eleemosijnandi
- eleemoſijnandi
  Sacrum promptuarium (1695): kakor te krajleve krone; poshlushajte S. Chryſoſtoma. Melius eſt artem eleemoſijnandi ſcire, quam eſſe Regem, & diademate coronari. inu dokler vy bogati

▶ eleemosyna neuvrščeno, tujejezično ↘ goo300k, IMP

eleemosyna

eleemoſyna

Sacrum promptuarium (1695):	patietnr animas ire in tenebras. Fiducia magna erit coram Deo eleemoſyna omnibus facientibus eam. Inu v' tej vishi enu dobru lejtu
Sacrum promptuarium (1695):	vaſs bo pred to vezhno ſmertio reshila, kakor pravi Tobia: Eleemoſyna ab omni peccato, & 'a morte liberat, & non patietnr animas ire

▶ elegija samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

elegije
Kmetijske in rokodelske novice (1847): pa me uči. De bo prijetno tvoji umni buči, Junaške, elegije alj pravljice? Teh nej ampak natanjko mi popiši: Kak iz

▶ elegjo neuvrščeno, tujejezično ↘ goo300k, IMP

elegjo

elogjo

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):

elion † pathkator † atai z anori Sobthc † zather † Emanuel † oshonai † aetias † elogjo † se perkashi taku shitro kaker bi isozhmi poledov natam kraji

▶ elejson neuvrščeno, tujejezično ↘ goo300k, IMP

elejson

elejſon

Branja, inu evangeliumi (1777):	LYTANIE Od vſih Svetnikov. K Yrie elejſon. Chriſte elejſon. Kyrie elejſon. Chriſte ſhliſhi naſs. Chriſte uſhliſhi naſs
Branja, inu evangeliumi (1777):	LYTANIE Od vſih Svetnikov. K Yrie elejſon. Chriſte elejſon. Kyrie elejſon. Chriſte ſhliſhi naſs. Chriſte uſhliſhi naſs. Ozha is nebeſs vſigamogozhni
Branja, inu evangeliumi (1777):	LYTANIE Od vſih Svetnikov. K Yrie elejſon. Chriſte elejſon. Kyrie elejſon. Chriſte ſhliſhi naſs. Chriſte uſhliſhi naſs. Ozha is

▶ elektr. okrajšava ↘ IMP

elektr.

Fizika (1869):	prostornost. Ausdünstung, parénje, izparivanje. Ausflussrohr, cev za iztok, roka. Ausladen (elektr. ), izprazniti. Auslader, izpraznovalec. Auslösung, snémalo. Ausstrahlen, žariti, izžarivati. Axe, os
Fizika (1869):	L. Laden (elektr. ),napolniti. Ladja na vijáke, Schraukenboot, 52. Landklima, podnebje suhe zemlje
Fizika (1869):	Istovno mesto, identische Stelle, 149. Izpariti, ausdünsten. Izparivanje, Ausdünstung. Izprazniti (elektr. ), ausladen. Izpraznovalec, Auslader, 166. Izrezek krožni, Kreisausschnitt. Izvod, Produkt. Izžariti

▶ elektricitätsleiter neuvrščeno, tujejezično ↘ goo300k, IMP

elektricitätsleiter

elektricitatsleiter

Fizika (1869):

Prevajati, prevoditi, leiten, 126. Prevodnik toplote, Wärmeleiter, 126. Prevodnik elektrike, Elektricitätsleiter, 162. Prežigalna posoda, Destillirgefäss, 115. Prežigati, prekapati, destilliren, 115. Prijemališče

▶ električen pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

električen

Mineralogija in geognozija (1871):	t. = 3; g. = 2.6 do 2.7; ako ga drgneš, postane električen; razteče se v močnejih kislinah in ogleno kislino izpušča šumé
Mineralogija in geognozija (1871):	kristal segreje, postane na enem koncu positivno, na druzem negativno električen. Turmalinov se najde vsakovrstne barve; prozorneje rabijo za polarizovanje (§

električna
Fizika (1869): in kislin, ker postane po dotikanji kovine z vodo najpoprej električna napetost v atomih teh teles, ktera ima za nasledek električni

električne

Fizika (1869):	in zrakú kemijski njih vpliv dovolj velik, da rodi slabotne električne prikazni. 206 Voltov steber (slop) ali Galvanijev lanec vidimo v
Mineralogija in geognozija (1871):	njim oblak bele, bliščeče barve, v kojem se razvijajo grozne električne prikazni. Neprenehoma šviga blisk, grom ga spremlja in to mu
Mineralogija in geognozija (1871):	oblak utrgal veliko množico pogubne grezi spustivši na okolico. Te električne izprožbe so enake onim pri parnem kotlu, iz kojega puhteči

električnega

Fizika (1869):	dani bakreni drat. Kapljine in vlažna zemlja se ustavljajo prevodu električnega toka z več kakor milijonkrat večim uporom, kakor baker. Ali
Fizika (1869):	navadnih daljav neizmérno kratek čas. Res da je ta hitrost električnega toka jako odvisna od sredstev, ki ga vodijo, ker imajo
Fizika (1869):	Bitnost elektromagnetičnega telegrafa je tedaj 1) v hitrosti električnega toka, 2) v vodilnosti kovin in zemlje, 3) v s
Fizika (1869):	znamenja na tistem oddaljenem kraji, kjer je on postavljen. Hitrost električnega toka je izrédno velika, in če so tudi razni opazovalci

električnemu

Fizika (1869):	tudi le na enej edini točki dotaknejo. Taka telesa, ki električnemu steklu in električnej smoli elektriko odvzamejo in ki s tem
Kako se ogibati nesreč provzro... (1897):	Za to preminjavo služijo aparati, ki so načeloma podobni Ruhmkorffovemu električnemu navodilu in se imenujejo pretvorniki ali transformatorji. V tem ko

električni

Fizika (1869):	dokler pisalni vod privlačita ona dva magnetična valjarja. Kader se električni tok pretrga, preneha magnetična privlaka in pisalni vod se potegne
Fizika (1869):	telegrafu, ki ga je Morse iznašel (Pod. 201.). Kader gre električni tok skoz obe spiraljki bb, postaneta v nju vtaknjena železna
Fizika (1869):	električna napetost v atomih teh teles, ktera ima za nasledek električni tok, če pride še druga kovina zraven. Odtod izhajoči si
Mineralogija in geognozija (1871):	se med tem čedalje bolj razpenjajo in razploščajo. Prehajajo v električni oblak c, iz kojega se na tla spusti ploha dežja

električnih
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): je v zraku, ker se je po tem več v električnih truplih obudí, pa jo tudi bolj na se vleče, toraj

električno

Fizika (1869):	prikazni bliska, ples možičkov in krogljic, električno kolo, električna pištola, električno zvonenje, zažig vinskega cveta, zažig strelnega prahú, prebitje stekla in
Fizika (1869):	človeka debele iskre vleči, prikazni bliska, ples možičkov in krogljic, električno kolo, električna pištola, električno zvonenje, zažig vinskega cveta, zažig strelnega
Kemija (1869):	rombičnih oktaedrih (pod. 19). Ako ga tremo ob volno, postane električno.
Kako se ogibati nesreč provzro... (1897):	ne služi samo za prenašanje električne sile, ampak tudi za električno razsvetljavo, je med Inomostom in med Mühlavskim gorskim potokom, ki

▶ elektrika samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

elektrika

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	in jo spuša kar je je od več. Posebno pa elektrika tam uhaja, kjer je stvar špičasta, in ponoči je viditi
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	obudi toliko nasprotne elektrike v zgornjem delu te stvarí, da elektrika uhaja, če je vlažen zrak; kadar pa uhaja, je viditi
Fizika (1869):	smo ju spet narazen odtegnili, da je v cinku nabrana + elektrika, v bakru pa - elektrika. Se vé da je njih napetost
Fizika (1869):	Ta dva popisana poskusa sta skorej edina, kjer se vzbuja elektrika edino z dotikanjem. Skorej v vseh ostalih slučajih je razun
Fizika (1869):	vzbujanji elektrike. Izvirek galvanske elektrike. Volta je mislil, da se elektrika napravlja ali rodi z golim dotikanjem dveh kovin, in da
Fizika (1869):	odtegnili, da je v cinku nabrana + elektrika, v bakru pa - elektrika. Se vé da je njih napetost prav slaba, in oni

elektrike

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	ogenj iz nje poganjal. — Ko pride megla, ki ima veliko elektrike v sebi, nad bronaste stvari, ki so špičaste, obudi toliko
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	Elmov ogenj toliko lepši in toliko veči plamen kolikor več elektrike je v zraku, ker se je po tem več v
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	sebi, nad bronaste stvari, ki so špičaste, obudi toliko nasprotne elektrike v zgornjem delu te stvarí, da elektrika uhaja, če je
Fizika (1869):	tlačilo. Prevajati, prevoditi, leiten, 126. Prevodnik toplote, Wärmeleiter, 126. Prevodnik elektrike, Elektricitätsleiter, 162. Prežigalna posoda, Destillirgefäss, 115. Prežigati, prekapati, destilliren, 115.
Fizika (1869):	razun dotika tudi kemijski razkroj, ki bitno sodeluje pri vzbujanji elektrike. Izvirek galvanske elektrike. Volta je mislil, da se elektrika napravlja
Fizika (1869):	kemijski razkroj, ki bitno sodeluje pri vzbujanji elektrike. Izvirek galvanske elektrike. Volta je mislil, da se elektrika napravlja ali rodi z
Fizika (1869):	kemijska sorodnost in njej sledeč kemijski razkroj glavni vzrok galvanske elektrike, misel, ktera je po dolgih in trdovratnih prepirih zdaj najbolj
Mineralogija in geognozija (1871):	onim pri parnem kotlu, iz kojega puhteči pari budé veliko elektrike, samo da so tů veličastneje. K temu popisu pridenemo idealno

elektriki
Fizika (1869): je vsak izmed njih napolnjen z elektriko, ki je protivna elektriki v drugemu dratu.. To orodje se imenuje suhi ali Zambonijev

elektriko

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	pa je Elmov ogenj? Skušnje nas učé, če kaka stvar elektriko dobro vodi, da se je lahko veliko v nji nabere
Fizika (1869):	se preiskujeta dratova, da je vsak izmed njih napolnjen z elektriko, ki je protivna elektriki v drugemu dratu.. To orodje se
Fizika (1869):	in da je tam, kjer se kovini dotikate, sedež sile, elektriko budeče (elektrogibne sile), ktera tako rekoč v brezkončno elektriko iz
Fizika (1869):	sile, elektriko budeče (elektrogibne sile), ktera tako rekoč v brezkončno elektriko iz nič stvarja. Drugi fizikarji pa mislijo, da je kemijska

▶ elektrische neuvrščeno, tujejezično ↘ IMP

elektrische

Fizika (1869):	v koritu, Trogapparat, 173. Baterija v kozarcih, Becherapparat, 173. Batterie, elektrische, električna baterija. Becherapparat, baterija v kozarcih. Beharrungsverögen, stanovitost. Beobachten, opazovati
Fizika (1869):	Bát, Kolben, 122. Baterija električna, elektrische Batterie, 166. Baterija v koritu, Trogapparat, 173. Baterija v kozarcih

▶ elektrogiben pridevnik, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

elektromotivne; splet

elektrogibne
Fizika (1869): je tam, kjer se kovini dotikate, sedež sile, elektriko budeče (elektrogibne sile), ktera tako rekoč v brezkončno elektriko iz nič stvarja

▶ elektromagnet samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

elektromagneta
Fizika (1869): spet odvzeti, tako da smo v stanu, s pomočjo od elektromagneta izhajoče privlake in odboja dajati posebna znamenja na tistem oddaljenem

▶ elektromagneten pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

elektromagnetna
- elektromagnetična
  Fizika (1869): tedaj mehaniki naloga, da so se dogotovila orodja, s kterimi elektromagnetična privlačnost daje ali piše znamenja. Ta naloga se je rešila
elektromagnetnega
- elektromagnetičnega
  Fizika (1869): Bitnost elektromagnetičnega telegrafa je tedaj 1) v hitrosti električnega toka, 2) v

▶ element samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

element
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): samlo zhries svnzei inoi lvno zhries sbiesde inoi planete zhries element noi Firmament inv zhries vse kreiatvre tiſti pridi zhries mene

elemente

Mineralogija in geognozija (1871):	Skladoslovje, 4. Nauk o okamninah. To vse vkup nam dá elemente geognozije. Obravnavši to moremo pričeti uk o sestavbi zemljine skorje
Mineralogija in geognozija (1871):	Toda v veliki delalnici prirode ni samo kemiška privlačnost obdelovala elemente, ter jih prisilila sprijeti se, ampak veliko druzih moči je

elementi

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	pohištvu ljudostana Divji tje valí požár! Vedno so napravi dlana Elementi vražen kvar. Iz oblaka Blagor pride. Dèž izíde. Iz oblaka
Čas je zlato (1864):	ga je, se, ker je bil mlad in močen, z elementi bojevati. Ker se je tako privadil, ni celo leto sprememb
Valenštajn (1866):	zvezd — Če drzna moč ne more mirovati, Naj krepko z elementi se bori, Prestavlja rekam struge, ruši skale, I gladke ceste
Mineralogija in geognozija (1871):	nastanji raznih pogorij in njih skupnosti — to stori sistem geognozije. Elementi geognozije. A. Kamnoslovje ali nauk o kamenji. (Litologija; petrografija. ) Ako
Mineralogija in geognozija (1871):	na vodi zgorečega kaliuma, ki žvižgaje po njej okoli plava. Elementi so se združili v take spojine ki so mogle obstati
Zoologija (1875):	seznanimo se s tvarnimi prvinami, to je s kemičnimi prvinami (elementi), katere sestavljajo živalsko telo. Pri nauku o hranitbi govorimo več

elementov

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	danílo, kakor sicer. Fr. P...ž. — Učnik. Povej mi, Lukec, koliko elementov ali pervín je? Učenec. Elementov je čvetero. Učnik. Kako se
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	Učnik. Povej mi, Lukec, koliko elementov ali pervín je? Učenec. Elementov je čvetero. Učnik. Kako se imenujejo? Učenec. Pervi ogenj, drugi

▶ elementarversuch neuvrščeno, tujejezično ↘ goo300k, IMP

elementarversuch

Fizika (1869):

Porosität, luknjičavost. Positiv, staven, positiven. Poskus, Experiment, 8. Poskus početni, Elementarversuch, 171. Poslednjica, Resultirende, 37. Posoda podstavljena, Vorlage, 115. Posoda prežigalna

▶ eli neuvrščeno, tujejezično ↘ IMP

eli

Branja, inu evangeliumi (1777):	ti deveti uri je JEsus glaſnu upil: inu je rekuv: Eli ! Eli ! lamma ſabacthani ? Tu je: Moj Bog! Moj Bog! sakaj
Branja, inu evangeliumi (1777):	deveti uri je JEsus glaſnu upil: inu je rekuv: Eli ! Eli ! lamma ſabacthani ? Tu je: Moj Bog! Moj Bog! sakaj ſi

▶ Elija samostalnik, lastno_ime, moški ↘ goo300k, IMP

Elija

Elias

Biblia (1584):	Eni pravio, ti ſi Ioannes Kàrſtnik, ty drugi, ti ſi Elias, eni pak, de ſi Ieremias, ali téh Prerokou edèn. On
Biblia (1584):	do Ioanneſa. Inu aku je hozhete gori vseti, on je Elias, kateri je imèl priti. Kateri ima uſheſsa h'poſluſhanju, ta
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	rekli: Eni, de je Joannęs Kàrſtnik, eni pak, de je Elias,
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	Inu aku vy hózhete gori vsęti: on je ta prihódni Elias. 15. Katęri imá vuſhęſsa sa poſluſhat, tá poſluſhaj. 16. Komú

Elija

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	Israelſkim; pa le k' vdovi v' ˛Sarepto je bil prerok Elija poſlan. In ob Elisejevih zhaſih je bilo na Israelſkim veliko
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	dva mosha v' nebeſhki ſvetlobi ſe perkasheta, Moseſ namrezh ino Elija. S' Jesuſam ſta ſe pogovarjala, kako ſe bo v' Jerusalemu

Eliju
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): biti! Naj naredimò tri ſhotore, tebi eniga, Moseſu eniga, ino Eliju eniga. “ Peter je ſhe govoril, kar jih oblak obſénzhi, is

▶ elijev pridevnik, svojilni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

elijev
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): grabnu. Ljudſtvo, to viditi, popada na obras, ino krizhalo je: „Elijev Goſpod je pravi Bog! “ — Elija rezhe kralju: „Híti domú, velik
elijevem
- elijevim
  Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): jim rezhe: „Noben prerok ni vſhezh na ſvojim domovji. Ob Elijevim zhaſu, ko je bila velika lakota, je bilo veliko ubosih

▶ Elimelek samostalnik, lastno_ime, moški ↘ IMP

Elimelek

Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850):	Elimelek, njej Noema. Dolgo so že bili v tej deželi. Elimelek umerje. Deset lét pozneje umerjeta tudi sinova, pa oženila sta
Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850):	ženo ino sinovama v Moabsko deželo. Njemu je bilo ime Elimelek, njej Noema. Dolgo so že bili v tej deželi. Elimelek

▶ elion neuvrščeno, tujejezično ↘ goo300k, IMP

elion

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):

Otheos † Othokatos egios bodi ti permoran tose perkasati ujemeni: eheſtor † † elion † pathkator † atai z anori Sobthc † zather † Emanuel † oshonai † aetias † elogjo

▶ elipsa samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

elipse
Astronomija (1869): pa pokazalo, da so drage repatic tako, kakor drage premičnic, elipse, vendar pa tolike ekscentričnosti, toraj tako zeló podolgaste (ali iztegnjene

▶ Eliza samostalnik, lastno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP

Eliza

Kitica Andersenovih pravljic (1863):	dobro brali; človek je precej videl, da so kraljiči. Sestra Eliza je pa sedela na majhnem steklenem stolčku in je imela
Kitica Andersenovih pravljic (1863):	dotekne njene roke, peklo jo je kot žareči ogenj in Eliza se prebudi. Bil je dan in tik njene postelje je
Kitica Andersenovih pravljic (1863):	in je govoril bukvam: »Kdo more biti pobožniši od vas? « »Eliza je pobožniša! « odgovoré molitvene bukve. In bila je gola resnica
Kitica Andersenovih pravljic (1863):	stanoval kralj, ki je imel ednajst sinov in eno hčer, Eliza ji je bilo ime. Bratje so bili kraljiči in ko
Kitica Andersenovih pravljic (1863):	lepši od vas? « Ali rože so zmajevale z glavami rekoč! »Eliza je lepša. « In če je stara žena sedela ob nedeljah

Elizi

Kitica Andersenovih pravljic (1863):	pel celo noč tako veselo, kolikor je mogel, da bi Elizi ne vpadlo srce. Bilo je še mračno, še le čez
Kitica Andersenovih pravljic (1863):	med njimi je bil kralj te dežele. Stopi bliže k Elizi - lepše deklice ni videl nikdar. »Kako si ti sem prišlo

Elizo

Kitica Andersenovih pravljic (1863):	so hodili iz bukev ven ter so se pogovarjali z Elizo in ž njenimi brati. Ali če so bratje obrnili list
Kitica Andersenovih pravljic (1863):	si mislijo, da je kaj. Drugi teden je poslala malo Elizo na kmete in v kratkem je kralju toliko legala čez
Kitica Andersenovih pravljic (1863):	vso noč so se pomenkóvali, le nekoliko ur so dremali. Elizo so prebudili udarci labudjih peruti, ki so šumeli nad njo

▶ Elizabeta samostalnik, lastno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP

Elizabeta

Elisabeta

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	bogabojezh duhoven, Zaharija po imenu. Njegovi sheni ſe je reklo Elisabeta. Bila ſta v' ſredi med hudobnimi ljudmí, vender per Bogu
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	Sgodbe ſvétiga piſma noviga sakona. 1. Zaharija ino Elisabeta. Ob zhaſih kralja Heroda je v' Judovſkih gorah v' nékim

Elisabeth

Sacrum promptuarium (1695):	en gmain, ampak krajlevi, kateriga danaſs je meni poſodila krajliza Elisabeth Portugalskiga krajla Hzhi, inu leta je ſilnu lep, inu zhuden
Sacrum promptuarium (1695):	vſimite vy bogati ta dua fazonetelna inu bodite vſmileni, kakor Elisabeth, inu Clotilda, de vaſha almoshna vaſs bo pred to vezhno

Elizabeta

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	vertnár v Ljubljani, je razstavil nekaj navadne vertne zelenjave. — Gospá Elizabeta Pelikan, grajšakinja v Černelim, je poslala lepih jesenskih breskev; gosp.
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	Ko se je danes zjutraj ob 8. bližal vojaški parobrod „Elizabeta” v družbi drugih 5 parobrodov tukajšni luki, so začeli grometi
Maria Stuart (1861):	mi povelje svoje: Kaj hočeš ti s kervavim tem ukazom? Elizabeta. Ime njegovo vam oznanja vse. Davison. Tedaj ti ukazuješ, da
Maria Stuart (1861):	gospo kraljico mojo, In sreča, slava naj ji čelo venča! Elizabeta. Vstanite. Dobro srečo na Angleškem! Po svetu daleč bivši na
Maria Stuart (1861):	strelcem v persi, ako bi Streljane bile na kraljico mojo. Elizabeta. Ste vidili Morgana, Roseta, Zvijaškega vladika? Mortimer. Z vsimi Škoti
Maria Stuart (1861):	Nesramneža bi vidil, ki zavrača Od praga me kraljice moje. Elizabeta. Ha, Prederznik! Leicester. Meni pot zapirati! Ak sprejme Burleigha, tud
Maria Stuart (1861):	ti v mojo roko, Da spolni se nemudoma po čerki? Elizabeta. To bode, mora umnost vaša vam — Davison (hitro in strahoma
Sveti večer (1866):	bomo tudi mi tako tega dečka zavergli? Pa povej mi, Elizabeta, kaj misliš, kaj nam je storiti? ” „I! otroka sprejeti za

Elizabete
- Eliſabethe
  Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): Angela polna gnade imenuvana, deslih sem bla od moje tete Eliſabethe ſhegnana med ſhename poſdravlena, sem se vonder poſtavi te
- Lizbete
  Kmetijske in rokodelske novice (1846): zasajajo. Sčasama ne bo derčéta dobiti! Lani sim Vam sv. Lizbete dan pisal, de je še po vsih Svetih bilo tersje

Elizabeti

Elisabethi

Branja, inu evangeliumi (1777):	ti Diviza ſpozhęla. 2. Katiriga ſi ti v' objiskajnu k' Elisabethi noſila. 3. Katiriga ſi ti Diviza rodila. 4. Katiriga ſi
Branja, inu evangeliumi (1777):	katiri je tebe isvoluv. Evangelium S. Lukesha na 1. Poſtavi. Elisabethi ſe je ta zhaſs k' porodu ispovnuv, inu je eniga

Elisabeti

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ji voſhi ſrezho do miloſti, ktero je Bog tudi poboshni Elisabeti ſloril. Elisabeta, saſliſhati to posdravljenje, je bila od ſvetiga Duha
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	prezej vsdignila, ino gré jaderno zhes goro k' ſvoji teti Elisabeti, de bi ſe s' njo vred v' Bogu veſelila. (Tretji
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	Marija je bila blis treh meſzov per Elisabeti. Teshko ſte ſe lozhile; toliko je bilo obéh veſelje nad
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	de je Bog ne le njéj Elisabetino ſkrivnoſt, ampak tudi Elisabeti njeno ſkrivnoſt rasodel. Nje veſelje ſe naraſba, nje duh kipí

Elizabeti
Maria Stuart (1861): Da Lestru dovoljenje in ukaze Bi dajal. (Ponižno se bliža Elizabeti. ) Le iz ust kraljičinih —

Eliſabeti

Abecedika ali Plateltof (1789):	ſi ti Diviza spozhęla. 2. Katirega ſi v'obyskanju k'Eliſabeti noſsila. 3. Katirega ſi ti Diviza rodila. 4. Katirega ſi
Abecedika ali Plateltof (1789):	ſi ti Diviza spozhela. 2. Katirega ſi v' obyskanju k' Eliſabeti noſsila. 3. Katirega ſi ti Diviza rodila. 4. Katirega ſi
Abecedika ali Plateltof (1789):	ſi ti Diviza spozhęla. 2. Katirega ſi v'obyskanju k'Eliſabeti noſsila. 3. Katirega ſi ti Diviza rodila. 4. Katirega ſi

Lizbeti
Kmetijske in rokodelske novice (1846): sreči je tri dni pred sv. Martinam pobelila, o sv. Lizbeti je precej hud mraz nastopil — do 8 stopinj. Češplje, bréskve

Elizabeto
- Elisabeto
  Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): Elisabeta, „mi Goſpod ſhe na moje ſtare dni da! “ „S' Elisabeto vred ſo ſe njena rodovina ino njeni ſoſédje prav ſerzama

▶ elizabetin pridevnik, svojilni, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ

elizabetino

elisabetino

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	njo vred v' Bogu veſelila. (Tretji dan pride neprevidama v' Elisabetino hiſho, jo posdravi, ino ji voſhi ſrezho do miloſti, ktero
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ſliſhi imenovati, ſe zbudi, de je Bog ne le njéj Elisabetino ſkrivnoſt, ampak tudi Elisabeti njeno ſkrivnoſt rasodel. Nje veſelje ſe

▶ Elizej samostalnik, lastno_ime, moški ↘ goo300k, IMP

Elizej

Elisej

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ino mu ponudi drasih daril, slata, ſrebra ino lepih oblazhil. Elisej pa rezhe: „Kakor shiví Bog, vprizho kteriga ſtojim, kar trohe
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	deſh? “ Gijezi odgovori: „˛Sej ſe ſhe is hiſhe niſim ganil. “ Elisej pa rezhe : „Meniſh, de me ni bilo sraven v' duhu
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	prerokam. Potlej gre k' ſvojimu goſpodu, zhe ga bo treba. Elisej ga vpraſha: „Gijezi, od kod pri-

Elizej

Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850):	konji se je peljal proti nebu. Njegov nastopnik je bil Elizej. Tudi on je velike ino čudne reči delal. Naman, Sirskiga
Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850):	ino mu ponudi drazih daril, zlata, srebra ino lepih oblačil. Elizej pa reče : „Kakor živi Bog, vpričo kteriga stojim, kar trohe
Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850):	je prav vidilo, kaka dobrota božja je vlažen dež. 44. Elizej. Elija je Bog ob viharji z zemlje vzel. V ognjenim

Elizeja
- Eliseja
  Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): gobe odpravil! “ Kedar Naman to své, ſe pélje do Eliseja, ino vsame sa-nj veliko slata ino ſrebra ſeboj. Ko ſe

▶ elizejev pridevnik, svojilni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP

elizejev
- elisejev
  Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): ta imenitni goſpod dobil sdravje ino vero v' Boga. Gijezi, Elisejev ſlushabnik, pa ni bil tako zhiſt od dobizhkasheljnoſti, kakor je
elizejevih
- elisejevih
  Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): vdovi v' ˛Sarepto je bil prerok Elija poſlan. In ob Elisejevih zhaſih je bilo na Israelſkim veliko gobovih; pa nobèn smed
elizejevo
- elisejevo
  Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): slata ino ſrebra ſeboj. Ko ſe ta imenitni goſpod pred Elisejevo hiſho perpelje, mu prerok porozhi po ſvojim ſlushabniku: . Idi, in

▶ elizin pridevnik, svojilni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP

elizino
Kitica Andersenovih pravljic (1863): tri krastače, jih kušne in reče eni: »Vsedi se na Elizino glavo, kedar pride v kopel da bo tako neumna kot

▶ elle neuvrščeno, tujejezično ↘ IMP

elle

Pozhétki gramatike (1811):	Il, shen. Elle, on, ona. Obéh ſpolov Lui; shen. à elle, njemu, mu; nji, ji. Je lui dois le respect, ſim
Pozhétki gramatike (1811):	femme est d'un bon caractère obligeant tout le mnde, quand elle peut, ta shena je dobriga naravja, vſtréshe vſim ludem, kader
Pozhétki gramatike (1811):	kashejo drugo lize, to je zhloveka ktirmu ſe govorí: il, elle, ils, elles, on ona, oni, inu vſako ime pred glagol
Pozhétki gramatike (1811):	es tombé, al tombée, kakor sgor. II est tombé, al elle est tombée. Nous sommes tombés, al tombées, Vous étes tombés
Pozhétki gramatike (1811):	ſe deleshje ne ſklada s' imenvavnim. Tako rezhemo od kakſhine elle s'est mis cela dans la tête, to ſi je
Pozhétki gramatike (1811):	henſko, zhe je ime shenſko. s Edinje. mosh. Il, shen. Elle, on, ona. Obéh ſpolov Lui; shen. à elle, njemu, mu
Pozhétki gramatike (1811):	glaſnikam, ſtavio t vmeſ, rekozh; appelle — t-il? klizhe li? viendra-t- elle? bo li priſhla? Aime-t-on les ingrats? lubi kdo nehvaléshne? V
Pozhétki gramatike (1811):	govorézh od glave, rezi: elle me fait mal, me boli, elle, ona, sa to, kir ſe to nameſtime nanaſha na tête
Pozhétki gramatike (1811):	je, posnam njega, Je la connais, to je, je connais elle; posnám jo, to je, posnam njo. Mnoshno. mosh. Ils ali

▶ Eller samostalnik, lastno_ime, moški ↘ goo300k, IMP

Eller
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): stanišu slovesno besedo (Concert), pri kteri je tudi slavni umetnik Eller, izverstna umetnica Michelli in več druzih dobro znanih rodoljubov igralo

▶ Ellery samostalnik, lastno_ime, moški ↘ goo300k, IMP

Ellery

Astronomija (1869):	solnčna paralaksa = 8.95". — Po združenem opazovanji gospodov: Robert R. S., Elléry in Airy se je našlo, da je solnčna paralaksa 8.932
Astronomija (1869):	so jo dosedaj sploh v račune jemali. Zadnje število gospodov Ellery in Airy kaže, da si moramo daljavo solnca od zemlje

▶ elles neuvrščeno, tujejezično ↘ IMP

elles

Pozhétki gramatike (1811):	jih. Je les connais, to je, je connais eux ali elles. Nje ali njih ali jih posnám. Je ſhe eno drugo
Pozhétki gramatike (1811):	à elles. Sim jim dolshen poſhtovanje; les nameſt eux ali elles, nje, njih, jih. Je les connais, to je, je connais
Pozhétki gramatike (1811):	eux, oni. shen. Elles, one. Leur, nameſt à eux, à elles, njim, jim; je lenr dois le respect, to je je
Pozhétki gramatike (1811):	tombées, Vous étes tombés, al tombées, Ils sont tombés, al elles sent tombées. Pretekli prejſhni. je fus tombé, ſim padel, kakor
Pozhétki gramatike (1811):	lize, to je zhloveka ktirmu ſe govorí: il, elle, ils, elles, on ona, oni, inu vſako ime pred glagol poſtavleno, kashejo
Pozhétki gramatike (1811):	dois le respect, to je je dois à eux, à elles. Sim jim dolshen poſhtovanje; les nameſt eux ali elles, nje
Pozhétki gramatike (1811):	pomeni veſ, poſtavim: ils sont tout interdits, ſo vſi oſterméli, elles sont tout interdites, ſo vſe oſterméle. 10. Quelque... que ravnámo
Pozhétki gramatike (1811):	vous qui avez. Isjémamo poſtavim: ce sont eux, ce sont elles, ce sont vos uncêtres, qui ont bâti ce château, Vaſhi
Pozhétki gramatike (1811):	je, posnam njo. Mnoshno. mosh. Ils ali eux, oni. shen. Elles, one. Leur, nameſt à eux, à elles, njim, jim; je

▶ ellipse neuvrščeno, tujejezično ↘ goo300k, IMP

ellipse
Fizika (1869): Fallmaschine, 56. Padanje, das Fallen. Pah, Stempel (bei Maschinen). Pakrog, Ellipse, 59. Palec, Zoll, 18. Pamesec, Nebenmond, 151, 200. Papodoba, Nachbild

▶ El-mestizo samostalnik, lastno_ime, moški ↘ goo300k, IMP

El-mestizo
Gozdovnik (1898): v Zveznih državah Seng-mel, v Mehiki in pri Apačih pa el-Mestizo. Da se bomo lajše umeli, porečemo prvemu Rdečoročnik. njegovemu sinu

▶ elmov pridevnik, svojilni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP

elmov

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	viditi kakor da bi ogenj iz nje švigal. Toraj je Elmov ogenj toliko lepši in toliko veči plamen kolikor več elektrike
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	Iz natoroznanstva. Od vremena. (Dalje in konec. ) Kaj pa je Elmov ogenj? Skušnje nas učé, če kaka stvar elektriko dobro vodi

▶ elsenbaum neuvrščeno, tujejezično ↘ goo300k, IMP

elsenbaum
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): in javnih vertih. Tega rodú je tudi črensa ali sramsa (Elsenbaum). Jugoslaveni ji pravijo brekinja. Ona zraste do 30 čevljev visoka

▶ Elza samostalnik, lastno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP

Elza

Lohengrin (1898):	Vsi se povrnejo v velikem, vznesenem vzhičenju na svoja mesta Elza in deve pod dobom pri kralju. Na znamenje glasnikovo pritegnejo
Lohengrin (1898):	brez zavesti) Nikdár, gospód, ne bom vprašála. Lohengrin (jako resno). Elza! Si li me poslušála? (odločneje) Nikdár me ne sprašávaj, Nikdár
Lohengrin (1898):	z ljubimcem tajnim. Kralj (ga prekine z resnobnim kretom) Pozôvi Elza se! — (zelo svečano) Začel se zdaj Bo strogi sód! Bog
Lohengrin (1898):	ne pozvedávaj, Odkod je moja pot, Kakóvo imé in rod! Elza (goreče gledaje k njemu). Moj ščit! O angelj moj blesteči
Lohengrin (1898):	srečen li iz boja, Češ li, da mož postanem tvoj? Elza. Kot tu me vidiš, jaz sem tvoja, Vse vzemi: dušo
Lohengrin (1898):	zvésto slušam tvoj ukaz. Lohengrin (jo vzdigne sebi na prsa). Elza, jaz ljubim te! Kralj, možje in žene (polglasno, gineni). Kakóva
Lohengrin (1898):	kličem tu glasnó! Elza, naprej na mesto to! Drugi prizor. (Elza nastopi počasno in sramežljivo; dolg provod dev jej sledi obavljajoč
Lohengrin (1898):	mudi se, Bog, naš Gospod! Bog, naš Gospod, brani ga! Elza in Lohengrin Miroslav. Ortruda. Vsi možjé. Vse žene. (Vsi se
Lohengrin (1898):	ne pozvedávaj, Odkod je moja pot, Kakóvo imé in rod! Elza (polglasno, skoraj brez zavesti) Nikdár, gospód, ne bom vprašála. Lohengrin

Elzi

Lohengrin (1898):	si imé in rod moj znan vam ni! Miroslav (tajno Elzi utopljeni v mislih). Zaupaj mi! Jaz sredstvo ti naznanim, Ki
Lohengrin (1898):	Strahotna žena ti, oddalji se! Ne zmagaš tu nikdár! — (prijazno Elzi) Jaz prašam te, Otrov li svoj je v tvoje srce

Elzo
Lohengrin (1898): Kakó mi koprni srcé, Zrem li prekrasnega možá! Lohengrin (privedši Elzo h kralju in izročivši jo njegovi milosti slovesno stopa na

▶ Ema samostalnik, lastno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP

Ema

I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880):	Na Višegradu pa so bili še zmirom v velicih skerbeh. Ema je vsako uro gotovo desetkrat stopila na visoki grajski stolp
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880):	jelo skerbeti. Ure so jim bile strašno dolge. Ko je Ema proti večeru zopet s stolpa gledala v daljavo, zapazi na

Emi

I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880):	Vsi so bili veseli in so hvalili Boga, da je Emi to srečno misel vdihnil. Z gorečimi željami so spremljali golobčeka
Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881):	jo položi v lepo pleten košek in jo nese lepi Emi, ki je samotno v senci rože pulila.
Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881):	A zali Emi ni bilo tako pri serci. Neka otožnost ji je temnila

Emo
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): namenili hvalo izreči svojim rešiteljem. Ko je vitez Pavlo in Emo zagledal, razjahal je konja, Vida in Dragica pa ste stopili

▶ emalj samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

emalj
Zoologija (1875): tkanine nego kosti, zlasti trda je vnanja prevlaka, sklenina ali emalj zvana, katera ima komaj 1/25 hrustančeve tkanine. Nasproti temu je

▶ Emanuel samostalnik, lastno_ime, moški ↘ goo300k, IMP

Emanuel

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	perkasati ujemeni: eheſtor † † elion † pathkator † atai z anori Sobthc † zather † Emanuel † oshonai † aetias † elogjo † se perkashi taku shitro kaker bi isozhmi
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	od tod ti duh skues te nai svateishe jiemene Zaroth † Emanuel † anogijo † vlion † gather † sakla † zaboth † elboh † elohim † oetohok † hoh † jede

Emanvel

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	takv shitro kaker ti tvoiga sovrashnika sagledash † Saboth † Agla † Tetragramathon † † Emanvel † te besiede ti jemash ko vshinje srezhi. Bveg tabe prime
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	Ta trotka Kolzhenza. 3 O Bveg Emanvel jes bogi grieshni elantni zhvovak jas se perporozhini inv saklenam

▶ Emavs samostalnik, lastno_ime, moški ↘ IMP

Emavs

Emaus

Hrana evangeljskih naukov (1835):	Od dobrih ino ſlabih pogovorov. Dva uzhenza na poti v' Emaus. Luk, 24, 13—35. Lepo je gledati v' ſpomladnim jutri
Hrana evangeljskih naukov (1835):	meſto Jerusalem sapuſtila, ki jima je ljubiga Goſpoda vmorilo. V' Emaus, v' en terg nekaj zhes dve uri hodá od Jerusalema

Emavs
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): perkasal dvema uzhenzama, ki ſta is Jerusalema v' blishnji terg Emavs ſhla. Na poti ſe jima je perdrushil v' podobi nesnaniga

▶ Emelina samostalnik, lastno_ime, moški ↘ goo300k, IMP

Emelina
Stric Tomaž (1853): velikim vpitjem in vrišem odidejo preganjavci na lov. Kasi in Emelina, ki ste že med tem na drugem kraji poslopja čakale

▶ emendatum neuvrščeno, tujejezično ↘ IMP

emendatum

Življenja srečen pot (1837):	assistentia moribundorum in commodiorem usum R. R. D. D. curatorum emendatum. 8. Broſch. 50 kr. Ritus celebrandi Missam privatam secundum Rubricas
Življenja srečen pot (1837):	Lavantina. Jussu et auctoritate Celsissimi ac Reverendissimi Domini Domini Ordinarii emendatum. 8. Broſch. 30 kr. Proprium sanctorum pro Dicœcesi Gurcensi. Jussu

▶ Emilia samostalnik, lastno_ime, ženski ↘ IMP

Emilia

Stric Tomaž (1853):	dolgove plačati zamogli. Kadronki je bilo ime „Suzana“, hčeri pa „Emilia“. Bila je še le v tej premožni hiši rojena, in
Oče naš (1854):	mi ni mogoče umreti ako mi Ti serca ne olajšaš! “ Emilia se je glasno zajokala. Marton je pomignil nji in zdravnikom
Oče naš (1854):	in za mojo Emilio bo Bog skerbel! O moja uboga Emilia! “ je zdihnil globoko, „kako slabo je skerbel oče za Tebe

Emilio

Oče naš (1854):	rekel Nace. „Kaj se je li z njenim očetom, z Emilio zgodilo? “ Pa misli na Martona so ju kmalo zapustile. Dalječ
Oče naš (1854):	sta svoj del več kakor desetkrat potrosila in za mojo Emilio bo Bog skerbel! O moja uboga Emilia! “ je zdihnil globoko

▶ Emilija samostalnik, lastno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP

Emilija
Oče naš (1885): imela stricovo smrt bolj v srečo kakor v nesrečo. Samo Emilija je bila resnično žalostna in je vroče solze točila. S

▶ Emona samostalnik, lastno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP

Emona

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſe miſli, od njih ſosidana, ſe je v tiſtih zhaſih Emóna imenovala. Deshelni in ſoldaſhki rimſki oblaſtniki po Ilirii ſo bili
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	Snano je, de ſe je Loblana nekdaj ob Rimſkim goſpodarſtvi Emona zhiſlala. Sakaj ſo jo is sgornih deshel dol perrineni Slovenzi
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	deshel dol perrineni Slovenzi prekerſtli ? Na to praſhanje odgovore nekteri: Emona, nar vezhi ino lepſhi meſto Ilirie, je Slovenzam nar vezh

Emono

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	obrasih nekoliko pſam podóbni — ſo pſaglávze imenovali. Atila je pokonzhal Emóno (Ljubljano) in Oglej — ki ſe je takrat savoljo morſkiga kupzhijſtvo
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſe je bil njih Vajvoda tukaj vſelil, sato ſo prekerſtili Emono v Ljube, v Ljubah; nemzi v Laibach , lahi Lubiana. Drugi

▶ emonski pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

emonski
- emonſki
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): nemzi v Laibach , lahi Lubiana. Drugi pa pravjo : Slovenzi sagledavſhi Emonſki grad ſo mu rekli Lob (zhèlo , krona) ino meſto pod

▶ en števnik, besedni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	deiga vano zinaſto skledo inu doro pokriga noi nesiga na an petek mad 11. noi 12. stiem opveuna na an tak
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	bveg † sin bveg S. † dvh Amen. TA 2. KAPITL. Spet an vesok noi gvavtno kraften shegen; kader je na anei vësi
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	inv sina † noi svetiga † Dvha Amen. TA 14. KAPITL. Spet an skvshan shtvk sa sorashenzhe, da knabosh ranian alpa vbodan bel
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	samasane da oni me nabojo takv mavi moli shkodvati kaker an tak mosh, kateri je prad 32 lietamë vmërv inv pepir
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	dasi ti sam vidou an shaz goreti alpa je tabe an guishen zhuoak pravou alpa je tefti zhaz shje usignjan gratou
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	rotiti al shebrati: inu potle sveſtu dopovni szi si ti an otrok tega ferdamenja: H' trezhiomi: ti vse neto taku stori
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	Gospved Jesvs Kriſtus gre skves ano salano goro tam gasrezha an zhvovak dani mo v vsvojah vſtah obena odgovora noi niegovo
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	skrit shaz sakopan nai bueli je dasi ti sam vidou an shaz goreti alpa je tabe an guishen zhuoak pravou alpa
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	nai meshe brati obievno? taku bo prov: szi si ti an otrok ta ferdamenja inu Bueg bo dau zve svoi sveti

Biblia (1584):	Zhlovik dobru naprej pèrneſse is dobriga ſhaza ſvojga ſèrza: Inu en hud Zhlovik pèrneſse hudu naprej is ſvojga hudiga ſhaza. Ieſt
Sacrum promptuarium (1695):	neuſmilena leſiza je dekli djala, de nima zhaſsa nej prideio en drugi dan, inu zhe nepudeio prozh, de ym hozhe eno
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	imelli ſavle njegovega perſanashanja v' se jiti. Ti se ponaurednem en Chriſtian imęnujesh, aku is enem grenkem serzam tvojemu reſhalniku napruti
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	dé ſe lę na krajlęvi ſédesh povsdigne? Je uni kupèz en ſlab zhlovek, katéri ſe enimu ſhibkimu lejſsu, eni ladji savupa
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	maſsi eniga kerſhanſkiga sadershanja tavshentkrat bol previdile, inu ſo sda en lęjp, en ſvital en nebęſhki shivot nasaj dobile. Ali kęr
Kuharske Bukve (1799):	grosdizhe vkuhati. Deni ſtólzheniga zukra eno libro v' męſingaſti kotlizh, en pizhli maſelz vode sraven; operi eno libro lępih odbraneh jagod
Kuharske Bukve (1799):	kar pezheniga oſtane od koſhtruna, kopuna, Basanta, jerebíz, selenine, ohrovta, en zhebul, rępo, korenje, peterſhila s' korenino, sélene, muſhkaplęta; deni dinſtat
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	dva funta govejiga mesa, nekoliko telečjih kosti, eno staro kokoš, en kos gnjati, tudi (ako imaš) zajčjiga, serniniga ali jerebičniga mesa
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	Nekega popoldne se na lahki droški hitro po ulici pelje en častnik (oficir). Naključi se, da se car pelje za njim

eni
Svetu pismu noviga testamenta (1784): Katęri koli bó rékàl ozhętu, ali materi, kar koli sa eni dar jeſt óffram, bó tudi tebi h' pridu. 6. Inu

ena

ana
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): druje rezhi notre uskledah te trezhi so: ta prueve je ana moshna dnarjov ti dnarji se nikoli nasanuzajo kader nes kei
ane
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): nashov vsah sortah vpotriebah pomvezh: noi mitl; se od viti ane olta drvjei nadlveji al tv mei vso
anna
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): prosi karozhash bosh saduebou noi use sdershov? TA 35. KAPITL. Anna skushana kunsht sa use merslze? Ti morash jmeti 3 obvare

ena

Biblia (1584):	Murji gredozh, ſo ſe preſtraſhili, inu ſo djali: Tu je ena Poſhaſt, inu ſo vpili od ſtrahu. Iesus pak je sdajci
Sacrum promptuarium (1695):	prebivalszhe v' Nebeſsih ſo njemu perpraulali. Thomas Cantipratanus piſhe: De ena Gospa ob zhaſsu velike lakote je bila ſvojo hisho odperla
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	o vſmileni Odreſhenik, de bi ſe edèn od mojih poſluſhavzov, ena od tęh meni savupanih ovzhizh v' ſhtivili tih pogublenih sneſhla
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſo tla rudezhe. Tako tudi ſtori po preſajenim ſadeshu. Ne ena bolha ne pojde bliso; sraven tega bo zeglova moka tudi
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	te moje ſkuſhnje s navadnim pregovoram: Ta je she sopet ena nova in prasna! —. ampak sdrushi ſam prihodno jeſen tvoje zhbele
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	Njegovo obličje priti. Kakor je na naši zemlji — ki je ena nar manjših tamnih zvezdic — povsod kamor se ozremo, življenje, smo
Zlata Vas (1848):	je bilo pervikrat skupej stopilo. Odsíhmal je mogla vsaka híša — ena za drugo — kadar jo je versta zadéla, derv h kurjavi
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	drugam in prideta na dvorišče, kjer nekaj živali „naključja” zagledata. Ena ima le tri noge; druga glavo na zadnjem koncu telesa
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	živini vsaki dan dvakrat pol bokala vode, v kteri se ena pest dobro stolčene hrastove skorje, ali drobno stolčenih šišk ali

ene

Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	Matizheku. ) V' timu ſtrahu ſaj niſi tudi posabil, kaj sa ene piſma v' arshati noſsiſh. Kaj sa enu piſmu je letó
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	vrata: ene velike, z rumenim zlatam in različnimi barvami olepšane, ene pa male, takó tesne, de se je komaj droban človek
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	v grad. Ko pa prideva h zidovju, zagledam dvoje vrata: ene velike, z rumenim zlatam in različnimi barvami olepšane, ene pa

jedna

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	Po novim je pa kakor ima biti: jeden glas in jedna pismenka. Zakaj se je pa ravno ta pravopis izbral, tega
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	s tem v svojemu izobraževanji storili. To je sicer le jedna stopinja, in daleč imamo še, preden da druge visoko izobražene
Ferdinand (1884):	pravem pomenu besede, dragi Peter. Od mojega gradú, ni niti jedna opeka več moja lastnina; od mojih obširnih posestev mi ne
Aritmetika za učiteljišča (1885):	jednačeb z dvema neznankama. Iz danih jednačeb se iztrebi namreč jedna neznanka, na kar se dobi jedna neznanka in jedna jednačba
Aritmetika za učiteljišča (1885):	jednačeb se iztrebi namreč jedna neznanka, na kar se dobi jedna neznanka in jedna jednačba menj, iz teh novih jednačeb se
Aritmetika za učiteljišča (1885):	namreč jedna neznanka, na kar se dobi jedna neznanka in jedna jednačba menj, iz teh novih jednačeb se odpravi zopet druga

ene

Biblia (1584):	hud marter od Hudizha tèrpy. Inu on ny nej odguvoril ene beſsede. Tedaj ſo k'njemu ſtopili njegovi Iogri, ſo ga
Kuharske Bukve (1799):	ſe sna dalaj kuhati, enmalo vezh moke permęſhati, inu mlęka ene shlize perdjati. 48. Mersla selena polivka, ali soſ. Terdo kuhaneh
Kuharske Bukve (1799):	Rasręshi govejo maſt na tanke ręsine; s' njęmi obloshi dno ene kose, inu s' nekatęrem ręsínami ſhpeha. Sręshi eno libro ſoknatiga
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	prejemljejo i. t. d. Koliko gré letniga plačila za zavarvanje ene glave odrajtati, se zvé za krajnsko deželo v Ljubljani pri
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	Štajarskim, na Goriškim, na Teržaškim in Istrijanskim. Vsi smo sinovi ene matere Slovenije, vsi imamo z majhnimi razločki edini jezik, ki
Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853):	slišal otročje vpitje. Ali kmalo je potihnilo se vedno oddaljevaje. Ene trenutke je bil jirhar vesel doveršene osvete, ali kmalo ga
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	Toča nam je vse pobila. Včeraj popoldne ob eni le ene dvakrat zabliskne in od Planine (Stockendorf) se privali kakor jesenska
Zoologija (1875):	izbora za razplod se vse vrste kake živali izpeljavajo iz ene skupne glavne oblike, in uporabivši ta zakon in raztegnivši ga
Botanika (1875):	spoznanji. Da, nekteri preiskovalci še celó trdijo, da se iz ene in iste troske morejo razviti različne glive; to pa po

jedne

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	književnega jezika piše; prejmem tedaj tudi jez za pero in jedne misli poterdim, kar so Novíce in g. Podlipski v Ljubljanskem
Aritmetika za učiteljišča (1885):	neznanka in to se ponavlja, dokler ne dobimo slednjič le jedne jednačbe z jedno neznanko, iz katere je môči vrednost te
Aritmetika za učiteljišča (1885):	Račun, v katerega zapisujemo vse poslovne dogodke, ki se tičejo jedne in iste osebe ali stvari, imenujemo konto (Conto). Konti so

enega

ana
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): TA 9. KAPITL. Hvde dvhove pragnati od ana zhvoveka, stiemi besiedami je Kriſtvs pëkov pramagov LAFARARI DALAFARI RARERARI

anega

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	mai nabeshzhi Ozha dabi ti tov menei gorei useti sa anega boejga tavarharja noi meni potlei moi von posvati: dabi jas
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	jas taba dam hualo noi sahualo dasi ti mene sa anega tavarharja gorei useu:
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	KAPITL. Spet kei drujega pajemenitno Shebranje: dase ti morash sa anega tavarharja perbuegi noter udinjati nai prei ti morash h' spuevedi

aniega
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): Kader an zhvovak aniega bovnika Dvsho shnjemi saklena obeden sovrashnik je namore odprieti
aniga
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): dnar svetomi Duhu noi prosiga da on tabei sasaki den aniga tazhiga da: dabosh ti odta sheveti mogou noi veshe bogu
en'ga
Kmetijske in rokodelske novice (1844): káplje vrózhe, Objéta ſta, ko ki bi blá 's teléſa En'gà, ſpuſtiti shnábel shnábla nózhe, Şi 's lév'ga ôzha, déſniga ozhéſa

enega

Ta male katechismus (1768):	strahu, ke sem nebeſſa ſgubil, inu pekl ſashluſhil, al is enega takega urſhoha.
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	meni ſuper bli. Ti nabosh bral, de be bla kedej enega hudu oſmirjalla, ja ne enkrat taiſte, katiri so mojega Synu
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	vas v mlakah, v močirji, v vodeni dolini stojí, kjer enega drevesa ne najdeš, da bi se truden v njegovo senco
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	za ene leta, ne za življenje enega človeka; celó življenje enega rodu mu je le mala pičica v velikem krogu. Železnice
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	kolo, ki ne praša za ene leta, ne za življenje enega človeka; celó življenje enega rodu mu je le mala pičica
Fizika (1869):	zarezo ročice A, ki je sè zobatim krogovim krajcem iz enega kosa delana. Pod. 85. Tega je posledek ta, da je
Fizika (1869):	je pa gibanje posamnih delkov takošno, da tresi prestopajo iz enega delka na drugi, tako da se vsaki delek tako trese
Fizika (1869):	sil skupej. Poteznost več ljudi zamore se nadomestiti s poteznostjo enega konja, in poteznost mnogo konj s parno mašino. Pri istočasnem
Deborah (1883):	Jožef (zakrije obraz). O grozopolna kletev! Ana. Le ena kletev enega človeka Je bila, blagoslavljalo je tisoč Ljudi te zarad kletve

enga

Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	(Nasaj poględa; kar vidi Jęrzo , katęra enga iſhe. ) DVANAJSTI NASTOP. Matizhek, Shushek, Jęrza. Matizh. He, he , Jęrza
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	Matizh. (ſhtmano. ) Blisu enga gradu ! — Goſpod Shushek , naj me moji shlahti nasaj dajo ; sa
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	Matizh. Pak je v' zhaſsih dobru. Jęrza. Jeſt ſim le enga iſkala. Matizh. Eh ti! — kaj toku vshę snaſh ? ſej dobru

eniga

Biblia (1584):	vsame, ta tiga gori vsame, kateri je mene poſlal. Kateri eniga Preroka gori vsame v'imeni eniga Preroka, ta bo eniga
Sacrum promptuarium (1695):	mogal zhes ſaurashnike pojti, on tudi oſtane, ta shena prezej eniga drugiga vſame, inu taku de tajſti dan 4. Moshje je
Sacrum promptuarium (1695):	reſnizo lahku morem poterdit s' exempelni. Pishe S. Grogor od eniga suſhtaria s' imenam Deusdedit, de leta vſako Sabboto je petlerjom
Branja, inu evangeliumi (1777):	on k' nam govoruv ſkus Synu , katiriga je on poſtavil eniga irbezha uſſeh rezhy, ſkus katiriga je on
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	Ony ſo ſlęjpi, inu ſlęjpe vódio, en ſlęjp pak, kadar eniga ſlęjpiga vódi, bóta obàdva v' jamo padla. 15. Petèr pak
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	duſhe s' Jesuſam ino med ſeboj ſklépale. Vſi ſo bili eniga ſerza ino eniga duha, v' upanji veſeli, v' terpljenji poterpeshljivi
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ino med ſeboj ſklépale. Vſi ſo bili eniga ſerza ino eniga duha, v' upanji veſeli, v' terpljenji poterpeshljivi, ino gorezhi v'
Zlata Vas (1848):	To so tako naredili: Vse, kar je vkup znešeno mléko eniga dné siroviga masla, sira i. t. d. verglo, se je
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	z moko potreseno dilo, zvaljaj ga z valjarjem do debelosti eniga persta ter ga izreži z okroglim ali podolgastim modlam, pomaži

enigi
Pozhétki gramatike (1811): lumière du soleil, ſvetloba ſonzhna. Od pogòlta. Pogólt (') kashe pogòltnenje enigi tih tréh glaſnikov a, e, i. Kadar sa a al

jednega

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	žena odideta zjutrej k službi božji, in dvoje otrok same, jednega fantiča 4 let stariga, in jedno še mlajši komaj pol
Robinson mlajši (1849):	da, da vsi okoli ognja sedê ino ogrizavajo pečene kosti jednega ujetega, kterega so bili ubili. Da še drugi dalje proč
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	Rumunov in Angličanov), za nas ne veljá, ker ne imájo jednega književnega jezika! II. Kar slovanske narečja zadéva, da bi se
Aritmetika za učiteljišča (1885):	izgube, zapisuje se vsak postavek po dvakrat, namreč pod »debet« jednega in ob jednem pod »credit« druzega konta, takó da sta
Aritmetika za učiteljišča (1885):	koliko minutah bosta zopet skupaj? 57. Koliko časa mine od jednega sestanka kazalcev na uri do druzega? 58. Koliko minut čez

enem

anam

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	oni so te dnarje vgore nashli ani taku? ani takv? Anam je an Mandelz kei napruede pernesov so kupli steſta so
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	vidou? inu tu shebranje katere bodash ti sedei brau na anam Shaubernam kraji frihtei inu sbeſtu? inu to figuro dei podguavo
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	Figuro ti nai na ano tabelzo sashribati noi mejo na anam shaubernam kraji skrito noi skriushi. Sedei se sazhna ta Molitva
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	Tu je Ta prave Korona. SHEBRANJE. AI ti viesh na anam kraji an zhaz, taku vsemi glieh tam davi ano peſt
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	napruede pershvo: inu kader bosh ano tako riezh nashov na anam poti dase bosh mad nio zhudov teſte use mon nesi
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	BERIMO † BES † ABIAL † te pueshtabe morash exſtra meti nashribane na anam porgament priebe. CORONA. Ti morash meti namisi ano sveto martro

enem

Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	ki bi jo vezala na enem koncu s Kranjskim, na enem pa z Goriškim, ne bila ravno njenim številnim, po več
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	spodobna cesta po tej dolini, ki bi jo vezala na enem koncu s Kranjskim, na enem pa z Goriškim, ne bila
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	tudi sirovo apno v „lajtah”, kterih po 6— 8 na enem flosu stoji,— dalje volno, ker na svojih planinah veliko ovac
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	jezero, ki se je v boljšem vremenu še le po enem ali po dveh mescih odteklo. Veliko oralov zemlje je po
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	Ljubljane proti Savi skozi in skozi kaže v dnu po enem do štirih sežnjev debelo vodnega kamnja, po verhu pa plitvo
Rudninoslovje (1867):	imenujemo je vzrasle (aufgewachsene Kr.). Tak kristal je le na enem, to je na prostem konci razvit; drugi konec si moramo
Mlinar in njegova hči (1867):	Pivek. Kako bi to bilo mogoče? Saj bi vendar ob enem in istem času ne mogel biti na pokopališči in med
Fizika (1869):	z ravno tisto stekleno lečo zamoremo sončne trake ujeti, na enem mestu zbrati in tako zažgati gorljive stvari. Na vsakej prizdignjenej
Astronomija (1869):	takrat nastopiti, kedar se mesec o času protistanja znajde v enem obeh vozlov ali vsaj blizo njega, — in to se zgodi

enim

Svetu pismu noviga testamenta (1784):	kadar je letó ſliſhal, ſe je vgànil od ondód v' enim zhólnizhu v' en puſt kraj na ſamu: inu kadar ſo
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	kateri ozhe ſvoj shvot per sravji ohraniti, more tega v' enim zaitu bol, koker drugim varvati; kar je po lętu nuznu
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	Jógrov vkupej priſhla; v' katęre ſèrzi je takrat kakor v' enim satękaliſhi vſa Zęrku, kakor ena ràskroplena zhęda po vbytim Paſtirji
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	Tedaj ſe je vidil viſsęti med Neham inu semló, na enim ſhpotlivim trami ta Şrędnik med Bogam, inu ludmy, ta Odreſhenik
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	pride, in she ne miſli vezh kaj vloviti. Sadnizh v' enim veſelji damu per dirja, na veſ glaſ rekozh: „Ozhe, sdaj
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ktere imajo lepſhi, ſhirji in shlahtniſhi perje. Tode tudi na enim dreveſu, in pa zhe je v boljſhi semlji, je pérje
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	nemarnosti se v enim dnevu lahko več pogubí, kakor v enim tednu pridobí. 11. Svoje otročiče izredi dobre kristijane in od
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	mošnje. Pri žetvi imej štiri očí: po nemarnosti se v enim dnevu lahko več pogubí, kakor v enim tednu pridobí. 11.
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	sedem široka in osem dolga; na enim koncu, kjer so mesteje, naj bo zidana, vsa druga pa

enmo
Vezhna pratika od gospodarstva (1789): bodeta ſhe dva Lęta', v' katęrih vinu ratalu bodé, v' enmo al temo drugimu Lętu ſe sna s' vinam, inu shitam

jednem

Občno vzgojeslovje (1887):	osnovanem. S takim poukom se privadi otrok, da vstraja pri jednem predmetu toliko časa, dokler ga ne doume vsestransko. Ako je
Občno vzgojeslovje (1887):	teženje vsega človeštva, a kaj velicega more proizvajati le v jednem ali v nekaterih ozirih. „Vsi morajo biti prijatelji vsega, vsak

enemu

anomi

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	dabo spati morov kaker dovgo bosh ti otov? Ti dai anomi tazhomi sezhji shovz piti, potam se knabo sbvdov prei dabosh
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	tude skushano od sabitarjou. TA 38. KAPITL. Merkei kaku mash. Anomi storit date streliti knabo mogou tu se is godi nazieſtah
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	TA 27. KAPITL. Ti morash anomi storiti dabo spati morov kaker dovgo bosh ti otov? Ti
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	dajei jeme anu Sveto jeme N. N. kaker an meshnik anomi otro kialteriga kerſti viemeni Boga Ozheta † inu Si-

enemu

Ta male katechismus (1768):	inu bo oſdravlena moja dusha. Kaj je pak ſen ſakrament enemu greshneku narbel potrebne? Pokura, skus katiro bodo grehi odpusheni, katire
Stric Tomaž (1853):	uni zaverne, „zakaj stara žena in njen sin gresta skupej enemu. Kdor sina kupi, mora tudi ženo. “ „Kaj neki? stare ne
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	da je to pri njih večidel tako, da, kar je enemu tečno, drugemu je strup; kar se temu prilega, onemu se
Kitica Andersenovih pravljic (1863):	se na tla in hoče jezero izpiti to je pač enemu človeku nemogoče! Ali uboga mati misli, znabiti, da se čudež
Valenštajn (1866):	Tifenbah. Poprej o carjevej je službi nekij Pridržek bil. Butlar (enemu izmej tabornikov). Sramujte se, gospoda! Pomislite, o čem se govori

enimu

Biblia (1584):	rekàl: Satu je vſaki Piſsarn, k'nebeſkimu kajleſtvu vuzhen, glih enimu Hiſhnimu goſpodarju, kateri is ſvojga Shaza novu inu ſtaru naprej
Biblia (1584):	inu je kupil toiſto Nyvo. SPet je Nebeſku krajleſtvu glih enimu Kupzu, kateri je dobre Perline yſkal, inu kadar je bil
Sacrum promptuarium (1695):	inu liſtje glodat, satoraj gre prozh, inu ſe udinia k' enimu kramariu meneozh, de mu bulshi pude: Leta kramar ga naloshj
Sacrum promptuarium (1695):	taiſte nemore najti, kakor je dial enkrat Vice krajl Neapolitanski enimu Moshu, kateri ſedem shen je bil porozhil, ter vſe je
Branja, inu evangeliumi (1777):	od mesne jedy ſe sdershati. 4. Vſaku lejtu narmejn enkrat enimu naprejpoſtavlenimu Maſhniku ſe ſpovędati, inu ob Velikanozhnimu zhaſu S. Reſhnu
Branja, inu evangeliumi (1777):	poſlednu sa uſſimi pak ſe je ſhe tudi meni, koker enimu nagodnimu ſynu perkasov. Sakaj jeſt ſim ta narmajnſhi med Apoſtelnami
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	vuſhęſha sa poſluſhat, tá poſluſhaj. 44. Nebęſhku krajlęſtvu je enaku enimu v' nyvi ſkritimu ſhazu, katęriga je en zhlovèk neſhàl, inu
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	ſédesh povsdigne? Je uni kupèz en ſlab zhlovek, katéri ſe enimu ſhibkimu lejſsu, eni ladji savupa, inu ſe podſtopi med tréſki
Zlata Vas (1848):	masla, sira i. t. d. verglo, se je tudi le enimu deležniku na enkrat dalo, in to tistimu, kterimu so bili

enmo
Vezhna pratika od gospodarstva (1789): PREDGOVOR. K ir enmo hishnimo Gospodarju je na temu veliku leshozhe, de oh vę
jednemu
Aritmetika za učiteljišča (1885): prvotno vrednost vsote. Odtod izvira: Vsota ostane neizpremenjena, ako k jednemu nje sumandu katero koli število prištejemo in od druzega sumanda

eni

anei

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	Spet an vesok noi gvavtno kraften shegen; kader je na anei vësi ogin vëna, da jomi sapoviesh dadel knasmie; taku rezi
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	so mene pervesali kanomi stebri inv sim morov stati na anei gorezhei pvati. SHEBRANJE. Oh ti moje krotkv agnje Jesvs Kriſtvs
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	ka: tedei usigni te dnar noi daji anei bogi zierkle ti pa morash spet nato visho nashtelati kaker
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	noi tekai obomari inu tude tekai vier inu tu na anei kamnetei puati: potam uſtani gorei noi shebrei karte seda opomenam

enej

Rudninoslovje (1867):	se trije ali še več robov i ploskev strinja v enej točki, onda se ta točka imenuje ogel (Ecke). Pri oglu
Rudninoslovje (1867):	na drugej, tretja pa — glavna os — stoji le še na enej stranskej osi navpik; k drugej je pa nagnena. To stransko
Fizika (1869):	enaka naporu, ki je potreben, da se 430 funtov v enej sekundi vzdigne en čevelj visoko. a. O ravnotežji sil. 37

eni

Biblia (1584):	jezhi Glavo vſekal, inu njegova Glava je bila pèrneſsena v'eni Skledi, inu tej Deklici dana: inu ona je njo ſvoji
Biblia (1584):	imèl, inu je taiſti kupil. SPet je Nebeſku krajleſtvu glih eni Mreshi, katera je v'morje vèrshena, s'katero ſe vſe
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	greha obzhutila. Vonder sem se jeſt is mnogiterneme tugentame k' eni sveti smerti perpravlalla, de be moje noterpellanje v'nebesa stembel
Branja, inu evangeliumi (1777):	ukup sloshen , ſe tudi temu folku naprejneſſe, ali dolibere, koker eni letu ſture, inu ta Paſſion nameſt Pridege bero na Zvetno
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	uni kupèz en ſlab zhlovek, katéri ſe enimu ſhibkimu lejſsu, eni ladji savupa, inu ſe podſtopi med tréſki inu viharji na
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	neismirljivo trumo ſhe bolj divjih vojſhakov , ktere — kér ſo bili eni is med njih v ſvojih obrasih nekoliko pſam podóbni — ſo
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	proti Hrovaški meji odperta stoji. Stanovniki so v verozakonu različni: eni, in to je veči del, spadajo k zapadni, eni k
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	premoženje dolžnikam zapadlo? kjer me je sram bilo, človeka pogledati. Eni bi me bili zasramvali, drugi omilovali, vsih pa bi bila
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	biti. Potem jih s permerjenim pokrovam pokri; kadar so na eni strani rumeni, jih oberni s paličko, in, kadar so tudi

enoj

Kemija (1869):	prorezu kaže pod. 33. Navadno leži pet tacih valov v enoj peči. (V našej podobi so spodnji trije r zaprti, gornja
Kemija (1869):	ali 233,85 gramov. Srebro se imenuje 16lotno, ako je v enoj marki ali v 16 lotih celih 16 lotov čistega srebra

jedni

Aritmetika za učiteljišča (1885):	takó urediti, da stoji koren, katerega hočemo odpraviti, sam na jedni strani in potem oba jednačbina dela s korenjim eksponentom vzmnožiti
Občno vzgojeslovje (1887):	Vsi morajo biti prijatelji vsega, vsak mora biti virtuoz v jedni stroki“. (Herbart. ) Nravstvena sovršenost se opira torej na to, da
Tiun - Lin (1891):	končno po stopnicah pride v belo haljo zavit gospodar, v jedni roki držeč svetilnico, v drugi pa meč. Bil je že

enih

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	Brez živeža človek nekoliko dni preživí; brez zdrave sape v enih minutah umerje, kakor riba brez vode. Škodljiva je sapa ali
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	létas za béro in za šolsko kurjavo merzlo godi. V enih krajih morajo celò otroci v šolo gredé polena nositi. Tudi
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	ribo iz nje vzemi, huji zakuri, de se sok v enih minutah vkuha; potem ga pa zopet na ribo zli. Okisana

enim

aniem
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): s' anien daram al zhasniem buagam jas tabei prosim is aniem ponieshniem serzam: O S. Deviza noi marterniza Korona: o dai
anien
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): ti teva menei boja grieshnika uni potrebniga sromaka obdarvati: s' anien daram al zhasniem buagam jas tabei prosim is aniem ponieshniem
anim
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): molitvo nau prad tvoje veshese priti: inu menei resvesielov is anim zhasniem daram: dabi jas isteſtim h' tvojei boshiei zheſti: noi

enem

Ta male katechismus (1768):	Zela Kristianska ſdruſhba, tu je: uſſi pravovirni Kristiani skup pod enem narvikshem Kristusovem Na-
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	minuto poprej umreti, koker tvojega nardobrutlivshega Boga tudi le is enem majhenem greham reſhalliti. Hodi ſa mano. XVII. POSTAVA. Vira je
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	se jiti. Ti se ponaurednem en Chriſtian imęnujesh, aku is enem grenkem serzam tvojemu reſhalniku napruti pridesh. Ena ojstra beſſeda bode
Astronomija (1869):	krajih, ki ležé v sredi med obema plimama. Vsi pod enem poldnevnikom ležeči kraji imajo ravno tisti čas oseko, ktera nareja

enim

Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	kumaj to proſhnjo tiga ſpokorjeniga ràsbojnika, ſe obèrne sdajzî s' enim ſizer bolęzhim pak priasnim oblizhjam k' njemu, inu danas ſhe
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	ſim vęroval, inu ſim sagviſhan, pravi ta poſhteni Chriſtjan s' enim Pavlam Apoſtelnam (II. Thim. 1, 12.) Jeſt vęjm na kogá
Kuharske Bukve (1799):	lemon lupka, ſtolzhenim nagelshbizami, enim koſzam v' moki povalaniga putra, enim koſzam zukra; kader ſkup vrè, pokrov gori deni. Naj ſe
Kuharske Bukve (1799):	kruham, drobno ſękanim zheſnam, resinami od lemon lupka, ſtolzhenim nagelshbizami, enim koſzam v' moki povalaniga putra, enim koſzam zukra; kader ſkup
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	na ſhirokoſti enak panj. Nar hitrejſhi ſe to sgodi s enim pihavnim meham (Rauchmaſchine) s kterim je sdrushena koſitarſka poſoda, ki
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	paši Rusom podali, le Izmail-paša (Kmety) jo je še z enim oficirjem, prekanivši prednje straže, pobegnil. Kars je naj imenitneja terdnjava
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	te deželi v eno deržavo z enim glavnim mestom pod enim knezom, ki naj bo iz kake ptuje vladne hiše, le
Rudninoslovje (1867):	imenujemo je izluščene (lose Kr). Ako se kristali samo z enim koncem drže druge snovi, imenujemo je vzrasle (aufgewachsene Kr.). Tak
Fizika (1869):	lega njegovih posamnih delkov nepremenjena. Ali če jekleni prot z enim koncem trdno uklenemo (Pod. 120.), drugi njegov konec pa iz

enm
Pozhétki gramatike (1811): je, vi ſtei prav lubesniv, pravio tudi takrat, kadar s' enm ſamim govorê, nameſt njega tikati ino re' zhi: ti ſi
jednim
Tiun - Lin (1891): naravno luko. Tu je stalo več nego dvajset džunk, z jednim ali dvema jamboroma, večinoma velikih ladij, ki so imele po

eno

adn
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): mash shebrati kanei barti: te 6 molitviz morash 3 barti adn sa drvjim poshebrati: kader bosh amert unka poshebrou te 6

ano

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	ti moras h prou Kriſtiansko sheveti: noi ti morash jemeti ano mozhno vero: noi anu mozhnu sau-
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	faintami shihr, takv shribei te besiedo AIOR † TE TRAGRAMTHON na ano skorjo Krvha inv snejo nateshzfie inoi nesi to figvro sabo
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	skves nasrezhe vbveshtvo pridajo? pakar skves svoje niederlih shivlenje noi ano tako almeshno mash ti savse vierne dushe gorei ofrati: jas

anu

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	kerſtno jeme noi niegovo jeme ti sashribei na an zedelzh anu ti teſti zedelzh nesi nabritof uzhatertovazhar alpe v' petevazhar glieh
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	tu dietze noi je ga diav naramo inu je upipou anu drevv nameſte ane palze k' je on nasriedo te vode
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	je vanei shishi an shaz kaku se ma nasnati. Usemi anu shegnsno kadivo noi shuopou inu an liep bin stuk vseka
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	videti. TA 59. KAPITL. Na velzhi pelik Shebranje jidi kupi anu doro vino inu 3 shemle noi jidi vano shauberno ispo
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	poshli mena tekai dnarjov da jas noi ti moji bomo anu zaitelh shiulenje imeli: tu dodieli mena Bueg Ozha Bueg sin
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	ZERMEA STRIAN OSMADEUS OSTORATTEN noi kerſtijo vanampotoze inu dajei jeme anu Sveto jeme N. N. kaker an meshnik anomi otro kialteriga
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	TA 32. KAPITL. Anu guautno kraftno SHEBRANJE Sa velko bogaſtuo sadobiti tu shebranje je
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	sanje is velizhanje skerbi. TA 69 KAPITL. Na velzHi petek anu jemenitno shebranje da jsaniem dnarjam vezh dnarjou dobish al bosh
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	udrukan biu notre v' jemberse utam lete 1610. TA49. KAPITL. Anu svo jemenitno shebranje od S. Korone tu shebranje se mora

anv
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): shelje to zhasno inv tam venzhno vesele inv isvelizhanje inv anv vesjevo gorei vſtajenje kvenzhnomi lebne. TA 17. KAPITL. Spet an

Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	zhe trava okoli mozhnu raſse, ſpuzati, aku je ſuſha, pomalim en malu prezh s' vodo saliti. Goveje shivine lorbarjovu perje ſlanu
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	shelot, inu pimpinel v' dobrim jeſihi pazanu, inu na teſhe en malu noter usęti, ta mittel je MITHRIADES v' ſvojim teſtamenti
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	tem Meſzi tudi shiher shilo puſhaſh, arznujeſh, inu purgiraſh, tudi en malu moſhta pijeſh, ribbe, inu ſadje s'maſso jeſti, moſhta
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	en malu preſuſhiti, inu po tem ſejati, lohku raſse. Pevzarjam ne
Kuharske Bukve (1799):	ſroviga maſla inu enkolko ſladkiga ſira; drobno vkup smęſhaj, vbì en jajze notri, inu pęt rumenakov, pa vſe popręd dobra raſtepene
Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854):	Sosesko keršenikov Al' cerkev verjemo. Tud občestvo svetnikov, Sedínstvo v en telo.

eno

Sacrum promptuarium (1695):	Cerkvi en nepokoren samovolen shlishat: Leta ſe bil salubil v' eno objeſtno karshenzo, ter pò vſij ſili je hotel tais
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	bomo vshę ozhy sbriſali — — On bo ſhe na te miſlil — Eno tako lępo udovo imęti, inu ſhe druge deklęta salesuvati , to
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	prijetniga kraja prinešen cepič na divjak vcépim, iz tega čez eno ali več lét na druziga, in iz druziga na tretjiga
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	imela, de boſta pomagala ſirek ſhteti; sa drugo boſte dali eno serno, sa tretje 2, sa zheterto 4, sa peto 8
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	se vsa dobro namoči; potem pridêni nekoliko domače solí, na eno vedro vode četertinko funta solí, ter vse skupej s kakim
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	polivka. Razreži prav drobno eno unčo kapar, eno limono in eno periše špinače, potem srovo maslo hudo razbeli, tri žlice drobno
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	smetene in štiri žlice dobrih volovih droži razžverkljaj in z eno unčo razpušeniga putra, z nekoliko solijo in cukram v moko
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	razpenjene beljake v loncu eno četertino ure mešaj, perdeni pa eno unčo drobno stolčeniga cukra in mešaj še eno uro. Zdej
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	vaj”, reče Jud, „mislim, de se norčujete z mano; z eno besedo, kako dobim tega konja? ” „Slišal si že, kaj sem

enoj
Sedem novih perpoved sa otroke (1836): Bersh ko more, ſpet v' kuhinjo leti. Alj kedar s' enoj rokoj ponvo is ognja odſtavi, s' drugoj pa pokrivavko odkrije

enu

Biblia (1584):	vas bodo pak v'enim Méſti preganjalitaku beshite v'enu drugu. Riſnizhnu jeſt vam povém, vy nebote Israelſka Méſta opravili
Sacrum promptuarium (1695):	temy beſſedamy. Si tu ſic. Taku vam oblubem de bote enu dobru lejtu imeli, sakaj bo G. Bug vmej vama. Sa
Sacrum promptuarium (1695):	puſtj; kateri she danashni dan v' Rimi s' enu veliku zhudu tem bogaboyezem kershenikom ſe kashe. Tiga vam, ò
Sacrum promptuarium (1695):	pravi: Exemplum dedi vobis. &c. Satoraj moj Mashnik zhe hozhes enu dobru, inu bogatu lejtu sa tvojo dusho imeti. Inſpice, & fac
Sacrum promptuarium (1695):	polek vaſhiga della Bogu shlushite, ter vam oblubim, de bote enu ſrezhnu lejtu imeli. Vij pak Hlapzi, inu dekle vſimite gori
Branja, inu evangeliumi (1777):	je Shimnov bil, ter je njega proſſuv, de bi njega enu majhenu od kraja odrinel. Inu on je ſedęzh ludy is
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	dęlavèz je vręjdèn ſvoje jèdy. 11. V' kar kóli sa enu męſtu pak, ali váſs nótèr pójdete, vpraſhajte,
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	posabil, kaj sa ene piſma v' arshati noſsiſh. Kaj sa enu piſmu je letó ? Matizh. (iſhe v' arshati , ene papirzhe vùn
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	dober s'tabo, al kader mo boſh kaj pernęſil, poſtavim enu téle , al kaj takiga, bo toku perluden, inu ponishen , tjiſtikrat

jedno

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	zlati dar: daj! da v sercih naših domorodcev sije še jedno sončice, — oj žlahtna ljubezen do naroda našega! da domovino ljubijo
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	in dvoje otrok same, jednega fantiča 4 let stariga, in jedno še mlajši komaj pol leta staro dete, v hiši pustita
Robinson mlajši (1849):	gotova. Zdaj je po dežji razsel — posejal dve meri žita, jedno ječmene, ino pol mére grahu, pak se je po peteh
Robinson mlajši (1849):	ko je na njo davno pozabil, ko bi mu kedo jedno ali drugo iž njih bil prodaval. Petek je pri vsem
Ferdinand (1884):	Bil je tudi jako izobražen, ter se jedno leto celó učil bogoslovja na vseučelišči. Njegove izvanredne zmožnosti za
Ferdinand (1884):	pa ni gotovo, koliko časa bode pa še živel? Znabiti jedno leto, znabiti komaj pol ali pa celo le jedno četrtino
Ferdinand (1884):	Znabiti jedno leto, znabiti komaj pol ali pa celo le jedno četrtino leta. « »Ferdinand je res prav nežen deček, tako slab
Aritmetika za učiteljišča (1885):	môči vrednost te neznanke določiti. Dobljena vrednost se postavi v jedno izmed prejšnjih dveh jednačeb; na ta način se določi druga
Aritmetika za učiteljišča (1885):	kakor to zahtevajo pogoji naloge; na ta način dobiš za jedno in isto količino dva po obliki različna izraza, in ako

▶ enačba samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

enačb

jednačeb

Aritmetika za učiteljišča (1885):	določiti. Dobljena vrednost se postavi v jedno izmed prejšnjih dveh jednačeb; na ta način se določi druga neznanka. Potem se postavita
Aritmetika za učiteljišča (1885):	od druge po polnem nezavisna. V razrešitev več skupaj spadajočih jednačeb s prav toliko neznankami se uporabljajo isti načini, katere smo
Aritmetika za učiteljišča (1885):	dobi jedna neznanka in jedna jednačba menj, iz teh novih jednačeb se odpravi zopet druga neznanka in to se ponavlja, dokler
Aritmetika za učiteljišča (1885):	med znanimi in neznanimi števili z jednačbami ter iz teh jednačeb vrednosti za neznana števila iskajoč, zovemo algebro. Razrešujočim s pomočjo
Aritmetika za učiteljišča (1885):	načini, katere smo navedli v § 203. za razrešitev dveh jednačeb z dvema neznankama. Iz danih jednačeb se iztrebi namreč jedna
Aritmetika za učiteljišča (1885):	postavita obe te dve vrednosti v jedno izmed prejšnjih treh jednačeb, i. t. d.; na ta način se določijo zaporedoma vrednosti
Aritmetika za učiteljišča (1885):	Za določitev treh ali več neznank je treba prav toliko jednačeb; le-té ne smejo biti med seboj v nikakem nasprotji in
Aritmetika za učiteljišča (1885):	203. za razrešitev dveh jednačeb z dvema neznankama. Iz danih jednačeb se iztrebi namreč jedna neznanka, na kar se dobi jedna

enačba

Aritmetika za učiteljišča (1885):	na ta način se določijo zaporedoma vrednosti vseh neznank. Primeri. enačba.
Aritmetika za učiteljišča (1885):	njiju razdalja vsak dan za 28 kilometrov, tedaj postane čez enačba dneva ničli jednaka, t. j. drugi kurir bode dohitel prvega
Aritmetika za učiteljišča (1885):	postaneta jednaka, k x/5 še 52 prišteti; tedaj dobimo enačba. Ako to jednačbo razrešimo, dobimo x = 65. Preskušnja. 1/5 od
Aritmetika za učiteljišča (1885):	rational machen). Recimo, da nam je poracijonaliti n. pr. jednačbo enačba. Jednako z jednakim vzmnoženo dá jednako. Vzmnoživši oba dva dela

jednačba
Aritmetika za učiteljišča (1885): jedna neznanka, na kar se dobi jedna neznanka in jedna jednačba menj, iz teh novih jednačeb se odpravi zopet druga neznanka

enačbami
- jednačbami
  Aritmetika za učiteljišča (1885): razrešitev nalog, izražujoč odnošaje med znanimi in neznanimi števili z jednačbami ter iz teh jednačeb vrednosti za neznana števila iskajoč, zovemo

enačbe

enačbe
Aritmetika za učiteljišča (1885): x2 + ax = b z x1 in x2, ondaj je tedaj enačbe. N. pr. Iz x2 – 6x = 16 izvira x1 = 8 in

jednačbe

Aritmetika za učiteljišča (1885):	brez neznanke, vzetemu z nasprotnim predznakom. Dokaz. Ako zaznamenujemo korena jednačbe x2 + ax = b z x1 in x2, ondaj je tedaj
Aritmetika za učiteljišča (1885):	2. Kakó je jednačbe uporabljati v razreševanje nalog. § 114. V vsaki nalogi so
Aritmetika za učiteljišča (1885):	§ 210. O odnošajih med znanimi števili urejene mešano kvadratne jednačbe in nje korenoma je tó-le pomniti: 1.) Vsota obeh korenov
Aritmetika za učiteljišča (1885):	II. Kako je razreševati jednačbe s tremi ali več neznankami. § 205. Za določitev treh
Aritmetika za učiteljišča (1885):	in to se ponavlja, dokler ne dobimo slednjič le jedne jednačbe z jedno neznanko, iz katere je môči vrednost te neznanke
Aritmetika za učiteljišča (1885):	kako nalogo nam je torej na dvoje paziti: 1.) Da jednačbe sestavimo (ansetzen), t. j. da izrazimo dane pogoje z algebrajskimi
Aritmetika za učiteljišča (1885):	2.) Da na ta način dobljene jednačbe razrešimo. Kakó je jednačbe sestavljati, za to nimamo nobednih občnih pravil; za to je
Aritmetika za učiteljišča (1885):	zahtevano jednačbo. Jednostavnejše naloge je môči, ne sestavljajoč jih v jednačbe, kar na pamet s samim umovanjem razrešiti. Ako se hočeš
Aritmetika za učiteljišča (1885):	z jednakim vzmnoženo dá jednako. Vzmnoživši oba dva dela dane jednačbe na kvadrat, dobimo racijonalno jednačbo 2x + 3 = 25, katero prav

enačbi

Aritmetika za učiteljišča (1885):	navadnega ulomka napišeš ter tega, ako mogoče, okrajšaš. N. pr. enačbi. 2.) Čisto perijoden decimalen ulomek pretvoriš na navadnega, ako vzameš
Aritmetika za učiteljišča (1885):	kot negativno karakteristiko ono za 1 večje število. N. pr. enačbi. § 217. V Briggovem logaritmu katerega koli števila se izpremeni
Aritmetika za učiteljišča (1885):	s 1000. Za s in p dobimo iz prejšnjega sorazmerja enačbi. Izrazi tudi te dve formuli z besedami, Procentne račune razrešujemo
Aritmetika za učiteljišča (1885):	dividenda odštevati. Prejšnja dva primera bi dobila potem tó-le obliko: enačbi. § 196. 1.) Kvadratni koren decimalnega ulomka je prav takó

jednačbi

Aritmetika za učiteljišča (1885):	§ 193. Ako se nahaja v jednačbi neznanka pod korenjim znakom, môči je koren odpraviti. V ta
Aritmetika za učiteljišča (1885):	in potem oba jednačbina dela s korenjim eksponentom vzmnožiti. V jednačbi neznanko korenjega znaka oprostiti, pravi se, jednačbo poracijonaliti (die Gleichung

enačbo

jednačbo

Aritmetika za učiteljišča (1885):	x1x2 = – 16. S pomočjo prejšnjih dveh izrekov je môči takój jednačbo napisati, ako sta dana nje korena.
Aritmetika za učiteljišča (1885):	k, b : m = k1, tedaj a = mk, b = mk1. Drugo jednačbo od prve odštevši, dobimo a – b = mk – mk1, in odtod
Aritmetika za učiteljišča (1885):	Gleichung rational machen). Recimo, da nam je poracijonaliti n. pr. jednačbo enačba. Jednako z jednakim vzmnoženo dá jednako. Vzmnoživši oba dva
Aritmetika za učiteljišča (1885):	52 = 628 – (48 + 52) = 628 – 100 = 528. § 24. Ako jednačbo 2.) v § 23. obrnemo, dobimo a – (b + c) = (a
Aritmetika za učiteljišča (1885):	dva po obliki različna izraza, in ako izjednačiš, dobiš zahtevano jednačbo. Jednostavnejše naloge je môči, ne sestavljajoč jih v jednačbe, kar
Aritmetika za učiteljišča (1885):	Vzmnoživši oba dva dela dane jednačbe na kvadrat, dobimo racijonalno jednačbo 2x + 3 = 25, katero prav lahko razrešimo. Kakó je izračunavati
Aritmetika za učiteljišča (1885):	eksponentom vzmnožiti. V jednačbi neznanko korenjega znaka oprostiti, pravi se, jednačbo poracijonaliti (die Gleichung rational machen). Recimo, da nam je poracijonaliti
Aritmetika za učiteljišča (1885):	x/5 še 52 prišteti; tedaj dobimo enačba. Ako to jednačbo razrešimo, dobimo x = 65. Preskušnja. 1/5 od 65 je 13
Aritmetika za učiteljišča (1885):	znakom, môči je koren odpraviti. V ta namen treba le jednačbo takó urediti, da stoji koren, katerega hočemo odpraviti, sam na

▶ enačbin pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP

enačbina
- jednačbina
  Aritmetika za učiteljišča (1885): katerega hočemo odpraviti, sam na jedni strani in potem oba jednačbina dela s korenjim eksponentom vzmnožiti. V jednačbi neznanko korenjega znaka

▶ enačiti glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

enači
Kmetijske in rokodelske novice (1846): jedcam neki pràv dobro dišé. Meso mladiga zdraviga konja se enači telečjimu, in meso starjih konj je malo slabši od govejiga
enačiti
- enakvati
  Pozhétki gramatike (1811): non, ako ne, zhe ne; guoique, akolih, deſlih. 5. Sa enàkvati: comme, kakor, ko; de même que, tako de; ainsi que

▶ enaindvajseti števnik, besedni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

enaindvajseto
- eno inu_dvejſeto(združena oblika)
  Branja, inu evangeliumi (1777): Na eno inu dvejſeto Nedello po Winkuſhtah. Branje is Piſma S. Paula

▶ enainpetdeset števnik, besedni ↘ IMP

enainpetdeset

ena in_petdeſet(združena oblika)

Kmetijske in rokodelske novice (1843):

od naſ; slo uzheni svesdogledzi ſo do zhiſtiga srajtali, de ena in petdeſet tavshent, oſem ſto tri in dvajſet milj je

petdeſet
Kmetijske in rokodelske novice (1844): oblizhje mehko obdershi,~po eniga od tega doma pride — préden petdeſet lét pretêzhe. ” „Kadar nozhe shivina jeſti, poloshi roké na krishem

▶ enajst števnik, besedni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

enajst

ednajst
Kitica Andersenovih pravljic (1863): zima pri nas, tam je stanoval kralj, ki je imel ednajst sinov in eno hčer, Eliza ji je bilo ime. Bratje

enajst

Valenštajn (1866):	krepkih Junakov izberita; naj cesarju Prisežejo — i ko odbije ura Enajst — odide mimo prva straža, Prav tiho proti hiši je peljita
Pripovedke za mladino (1887):	pri svojem bratu Benjaminu ter mu pomaga pri opravilih. Drugih enajst pa hodi v gojzd, išče divjačino, srne, zajce, ptice in

enajſt
Branja, inu evangeliumi (1777): Marka na 16. Poſtavi. V' Taiſtimu zhaſſu: kader je teh enajſt Jogrov per misi ſedelu , ſe je nym JEsus perkasov, inu

jednajst

Gozdovnik (1898):	»Jeden. rdečokožnih; ostane jih jednajst. « »Ali pa: trije beli, ostaneta dva,« meni Kanadčan. »Grmovje, izmed
Gozdovnik (1898):	Potepenci so tako dobri, da nas obvestijo, koliko imamo še jednajst kož za preluknjati,« govori smejaje.

enajstih
- adeneſteh
  To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): molitou potam pa govo Ozhanash tadrugo uro mei ti od adeneſteh dodbaneſteh inu spet to molitov prei noi potle inu spet
- enajstih
  Kmetijske in rokodelske novice (1844): z vsakim posébej, kolikor Jim je čas pripustil, govorili. Ob enajstih so se v obertnisko razstavo peljali, ktéri se je velika
enajstim
- enajſtim
  Branja, inu evangeliumi (1777): ke ſe je Zefaſu puſtuv viditi, inu potęm tudi tim enajſtim. Potler je tudi njega vezh koker petſtu bratov skupej vidilu

▶ enajster števnik, besedni

enajsterim
- enajſterim
  Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): uterdoval. Sadnje dni je ſhe vezhkrat s' njimi govoril, ino enajſtérim sapovedal, de naj v' Jerusalem gredó. ˛Shtirdeſeti dan ſe jim

▶ enajsti števnik, besedni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

enajsta
Zlata Vas (1850): njegovo hišo, kakor jim je ukazal. Ko je v cerkvi enajsta ura odbila, Ožbé vsaciga, ki je prišel, molče v . hišo
enajstem
- enajstim
  Kmetijske in rokodelske novice (1846): v osmim 30, v devetim 40, v desetim 50, v enajstim 70, v dvanajstim 72, v trinajstim 75, v štirnajstim 81

enajsti

adneſtei
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): so pershli ob sheſtei vuri noi ob osmei: inu ob adneſtei vuri: noi so usi glieh nieh grosh dobili sedei prosim

edenajsti

Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	EDENAJSTI NASTOP. Anshe ględa sa njimi. Kaj nęki te Lublanſke beſhtje
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	Baron. Oſèl! (ga od ſebe pahne. ) EDENAJSTI NASTOP. Ti popręjſhni , Shushek , Smeſhnava. Shush. Meni ſe sdí, de
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	vſi ti drugi sa njimi, sunej Matizheka, inu Shu. sheka. ) EDENAJSTI NASTOP. Matizhek , Shushek. Matizhek ozhe sa unimi jiti , pak ga
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	pride ! (Marka gre vùn, inu spet pride. ) (Smeſhnava naprej ſtopi. ) EDENAJSTI NASTOP. Matizhek , ti poprejſhni. Budalo. (piſhe. ) C Contra N. N.
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	EDENAJSTI NASTOP. Nęshka , Tonzhek. (Nęshka pride is Alkofe , tezhe k' ſhtibelzu

enajsti

Valenštajn (1866):	obotavlja i hoče govoriti. Najbrunška gospica ponovi znamenije. On odide. ) Enajsti nastop. Najbrunka. Tekla. Tekla (se oklene Najbrunki krog vratú). Najbrunka
Valenštajn (1866):	Enajsti nastop. Prejšnji brez grofinje. Oktavij Pikolomini pristopi s spremstvom. Deverú
Valenštajn (1866):	Enajsti nástop. Poprejšnji. Oklopnika. Prvi oklopnik. Mir! Kaj hočete kmetu? Kaj

enajſti

Pozhétki gramatike (1811):

dixième, shéſti, ſédmi, oſmi, devéti, deſéti, onzième, douziéme, treizième, quatorzième, enajſti, dvanajſti, trinajſti, ſhtirnajſti, quinzième etc. petnajſti i. t. d. So

jednajsti
Revček Andrejček (1891): Jednajsti prizor. Grešnik. Andrejček. Grešnik (pokazal se je že med prejšnjim

enajsto

enajsto
Kmetijske in rokodelske novice (1844): Comp. in Wien. Kdor pošlje dnarje za deset knjig, dobi enajsto na dar. Od tiste gospode prenumerantov, ki so se na

enajſto

Branja, inu evangeliumi (1777):	bo ponishan: katiri ſe pak ponisha, ta bo povikſhan. Na enajſto Nedelo po Winkuſhtah. ranje is 1. Piſma S. Paula Apoſt.
Genovefa (1841):	krivno in vshivljivo gobo sraven ſêbe v lepoti barve preſéshe. Enajſto poglavje. Genovefa dobi gôrko ovzhjo obléko. S mnógim, nedolshnim veſêljem

jednajsto

Ferdinand (1884):	mu je tekla iz treh ran ter močila njegovo obleko. Jednajsto poglavje. NEZNANI VITEZ. Peter je stal bled in trd kakor
Gozdovnik (1898):	ima ognja Komanč. Sokoljemuočesu so dali deset kož, a za jednajsto ne mara, ker naj živi ranjeni šakal da bode svojim

▶ enajstkrat prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

enajstkrat
Fizika (1869): celo kovine tako različno vodivost, da n. pr. platina doprinaša enajstkrat in železo sedemkrat veči upor prevodu, kakor baker. Ta in

▶ enak pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

enako

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	hvala. Vikši c. k. dvorna gosposka je tudi v Gorici enako družtvo dovolila, in kakor se že očitno zdej kaže, bo
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	ſo na temu veliko vezhi, vreteno je pa navadnimu domazhimu enako, le bolj tanjko in lahno je, in ſlushi sa vſako
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	mu pràv dobro gré, tako de voši svojimu očetu le enako hrano (živež) imeti, kakoršna njegovim hlapcam v Ameriki ostaja. On
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	veliko opraviti, zaplodile na Laško v papeževe dežele, kjer se enako pleme nahaja. Al Madžari, kakor vsi tatarski in mongoljski narodi
Mineralogija in geognozija (1871):	kroglasto razcepilo zato, ker strdenje ni bilo na vse strani enako, ampak v nekterem kraji se je strdilo popred in okoli
Stelja in gnoj (1875):	steljo rabiti. Pomniti pa je, da planinska zelišča in drugo enako rastlinje prav počasi trohni; torej ni kaj pripravno za gnojenje
Stelja in gnoj (1875):	rabijo za steljo : 1. Slama, 2. listje, 3. resje in enako rastlinje po gozdih in grmičji, 4. smrečje, in sploh jelovje

enaku

Svetu pismu noviga testamenta (1784):	vſe, kar imà, inu kupi toiſto nyvo. 45. Şpęt je enaku Nebęſhku krajlęstvu enimu kùpzú, katęri yſhe dobre shlatne kamène. 46.
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	kar je imel, inu ga je kupil. 47. Şpet je enaku Nebęſhku krajljęſtvu eni mręshi, katęra je v' mórje vèrshena, inu
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	drugo pèrgliho je on govóril k' njim: Nebęſhku krajlęſtvu je enaku enimu kvaſsu, katęriga je ena shena vsęla, inu ga je
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	pèrgliho jim je on napręj poſtavil, rekózh: Nebęſhku krajljęſtvu je enaku ſturjenu enimu zhlovęku, katęri dobru ſęme ſęje na ſvojo nyvo
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	pèrgliho jim je on napręj poſtavil rekózh: Nebęſhku krajlęſtvu je enaku enimu ſenofóvìmu sèrnu, katęru je en zhlovèk vsęl, inu na
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	imá vuſhęſha sa poſluſhat, tá poſluſhaj. 44. Nebęſhku krajlęſtvu je enaku enimu v' nyvi ſkritimu ſhazu, katęriga je en zhlovèk neſhàl

▶ enak zaimek ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

enak

Genovefa (1841):	imá nebéſhki ôzhe tudi ſina, ki mu je po vſe enák. Pa kaj je ta ſin vſe savolj naſ ſtóril, ti
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	konjem v dnovih sdravja in bolesni ravnati'' „Kmalo bote tudi enak podúk sa govéd, ſvinje , ovzé, in pſe dobili. ” „Te bukve
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	in tajisti per Pocdamu v létu 1769 je bil buči enak, je vola vbil, in možu roko odtergal. V jutrovi dežéli
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	vidi v sredi cvetja žlahtni prah, ki je lepi barvi enak in se komej zagleda, in ta prah se imenuje rodovitni
Zlata Vas (1848):	šoli tako pripraven, otroke učiti, de je bil Ožbetu vès enak. Tudi otroci so ljubili Janeza, ker je bil prijazen, in
Zlata Vas (1848):	je vunder obnašal, kakor de bi bil zmiraj še njih enak. Hvaležno so mu večkrat tudi med tednam pri delu pomogali
Zlata Vas (1850):	sim pri tem obstala. Zakaj mladi Brencelj je poredin človek, enak očetu, terdiga serca. In zató je danes v naši hiši
Fizika (1869):	delati na telo, takrat je, kakor se vidi, njih učinek enak njihovej vsóti (soštevku, sumi). Ako pa sile vlečejo sicer v
Fizika (1869):	v enako mér, ali v protivnem zmislu, mora njih učinek enak biti njihovej razliki. Dalje so prav važni tisti slučaji, kader

enaki
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): Ta služnoljubnost je kriva, da sta „Slave” in „Sclave” dosegla enaki pomen. Vse te slovanske ljudstva od talijanske meje do bregov

jednak

Aritmetika za učiteljišča (1885):	vzemi produkt aditiven ali subtraktiven, kakor imata dotična dva člena jednak ali različen znak. 2.) Koeficijent produkta je jednak produktu obeh
Aritmetika za učiteljišča (1885):	dva člena jednak ali različen znak. 2.) Koeficijent produkta je jednak produktu obeh koeficijentov; kajti 3a.4b = 3.a.4.b = 3.4.a.b = 12ab. 3.) Glavno
Aritmetika za učiteljišča (1885):	in algebrajsko. 1 . * 5kratnik nekega števila, za 23 povečan, je jednak 88. Katero število je to? 2 . * H kateremu številu treba
Aritmetika za učiteljišča (1885):	vzetemu z nasprotnim predznakom. 2.) Produkt obeh dveh korenov je jednak členu brez neznanke, vzetemu z nasprotnim predznakom. Dokaz. Ako zaznamenujemo

enaka

Genovefa (1841):	hudobnim. ” Môja ljubésen do ljudi ima tedaj biti Tvôjimu ſolnzu enaka. Tudi ſvôjim neprijatlam bi rada dôbro ſtorila, de bi lé
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	Jez pa sin enaciga”, ji naglo Moric na odgovor da; „enaka nesreča naji sklepa, nikarva se sama ne ločiva”! Sramožlivo si
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	ogenj nagloma zamoril. Glej! ali si nisva v tem celo enaka”?
Divica Orleanska (1848):	krona vsih visocih žen je moja? Po žlahtnim rodu je enaka meni, Čistejši ni kraljeva kri Valoaška, Prestolu nar svitlejšimu na
Divica Orleanska (1848):	Karol. Lahir, ti tudi? Verla snubca dva, Enaka v hrabrosti in bojni slavi! – Sovražne utolažila, deržavo Sklenila si
Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853):	Neizrečeno veliko dobriga jim je storil. Okóljšina je bila vertu enaka; pa blagi mož jo je v raj spremenil.
Roza Jelodvorska (1855):	dvomim, ali bi se v celi naši okolici še ktera enaka dobila. Kako moje otroke ljubi! z eno besedo: nemorem je
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	zato so ji od cesarja podeljene vse tiste predpravice, ktere enaka zastavna naprava v Galicii vživa. Ako vse to prevdarimo, je
Fizika (1869):	430 čf. t. j. enaka naporu, ki je potreben, da se 430 funtov v enej

enake
Kmetijske in rokodelske novice (1846): prevdarili in naznanje dali, po kteri ceni bi oní zamôgli enake orodja izdelovati in v Terst pošiljati. V pisarnici c. k.

jednaka

Aritmetika za učiteljišča (1885):	takó da sta si »debet« in »credit« različnih kontov vedno jednaka. Táko zapisavanje služi tudi v kontrolo, ali se je res
Aritmetika za učiteljišča (1885):	pamet. Razlika med katerim koli številom in njega petino je jednaka 4/5 dotičnega števila. Ako je torej ta razlika, t. j.
Aritmetika za učiteljišča (1885):	nje korenoma je tó-le pomniti: 1.) Vsota obeh korenov je jednaka koeficijentu prve neznankine potence, vzetemu z nasprotnim predznakom. 2.) Produkt
Aritmetika za učiteljišča (1885):	z m razdelna tudi diferenca a – bk in ta je jednaka r. Odtod izvajamo: Vsaka skupna mera med dividendom in divizorjem
Aritmetika za učiteljišča (1885):	biti z m tudi vsota bk + r in ta je jednaka a. Ta izrek izražujemo tudi takó-le: Vsaka skupna mera med
Aritmetika za učiteljišča (1885):	x/5 za 52 manjši od x, treba, da postaneta jednaka, k x/5 še 52 prišteti; tedaj dobimo enačba. Ako
Aritmetika za učiteljišča (1885):	32.26 in 36.24 vsak faktor zmanjšati, da bodeta nova produkta jednaka? 21. Deček dá najstarejšemu bratu polovico svojih orehov menj 8
Aritmetika za učiteljišča (1885):	dan za 28 kilometrov, tedaj postane čez enačba dneva ničli jednaka, t. j. drugi kurir bode dohitel prvega v 3 1/3

enake

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	zvestoba, njegova ljubezen do Sultana, gospodarja, so bile sloveči lepôti enake, s ktero je vse znance obajal. Sultan ga je zavoljo
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	in bistrimu duhu naših junaških mladenčev ino jih po vsim enake sodimo. V nekih starih bukvah *) smo našli, de je bil
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	nikoli sadú ne obrodile, ko bi čebelice ali pa njim enake živalice po njih cvetji ne lazile in od cveta do
Divica Orleanska (1848):	lahkih želj osnuje trone si, Tedaj je s kraljem pevc enake slave, Obema stan človeštva so višave. Düšatel. Moj kralj in
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	žemljevimi drobtinami in naredi na nje iz budle (farša) rebricam enake kupčike, namesti kosti lahko podolgast koščik peteršiljeve korenine vanje vtakneš
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	so večjidel iz apnenka, ki je z rujavo ilovico pokrit; enake lastnije so tudi griči, ki se po sredi močvirja vzdigujejo
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	njegovo službo. ” Na mizi je ležalo nekaj kosov tenkega pergamenta enake velikosti, menda za kako knjigo pripravljenega. Starček položí enega pred
Rudninoslovje (1867):	i enako ostri ali topi. Kristalni liki, ki imajo zgol enake robove, zovejo se enakorobi liki (gleichkantige Gestalten). sl. 13. 3.
Šola v boju proti pijančevanju (1898):	tudi deželna zbora na Moravskem in Spodnjem Avstrijskem nameravata oživiti enake naprave. Različna so sicer mnenja o uravnavi takih zavodov in

enakošne
Fizika (1869): mnogo stvari je še, ktere niso, kakor rastline ne, iz enakošne tvarine, ki imajo, kakor te, posebne dele posebnih podob za

jednake

Aritmetika za učiteljišča (1885):	in B takó razdeliti, da dobi A 2, B 3 jednake dele; koliko bode dobila vsaka oseba? 2 . * Razstavi število 160
Aritmetika za učiteljišča (1885):	20, b) v 25, c) v 33 1/3 let. kapitalu jednake? 23.* V katerem času dá 24. V katerem času dá
Občno vzgojeslovje (1887):	in cerkev od gojenčeve prihodnjosti. Te terjatve niso pri vseh jednake. Obitelj zahteva, da naj se otrok tako vzgoji, da bode

enakega

enacega

Najdenček (1860):	krasno napravljeni živini in mislil sim se kralju enacega, kadar sem po zemlji, kakor tica v višavi, čez gore
Maria Stuart (1861):	pogledi se in misli. Tu ste vi mož, da ni enacega, Deržavni Atlant, Anglija sloni Na vaših ramah. Burleigh. Vi, milord
Novice gospodarskih, obertnijs... (1873):	loterijskega posojila, ker je v Graški „Tagespost” glas počil, da enacega posojila, ki ga je sklenil tudi Štajarski deželni zbor za
Novice gospodarskih, obertnijs... (1873):	zbor za mesto Gradec, ministerstvo noče dovoliti in sploh nobenega enacega ne več. Treba je tedaj res bilo pot storiti na
Novice gospodarskih, obertnijs... (1874):	je. ” In ta volilec je duhovnik. Ravno tako in iz enacega vzroka je bila zadržana v drugem kraji kacih 5 tednov

enaciga

Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	veš Moric! de sim hčer očeta svojmorca”! „Jez pa sin enaciga”, ji naglo Moric na odgovor da; „enaka nesreča naji sklepa
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	popolnama razločna, akoravno pri vsih preprosta, ni vender pri vsih enaciga kroja. Vidiš okroglolične rudeče dekleta z bistrimi, večidel plavimi očmi
Roza Jelodvorska (1855):	lastnimi očmi vidila, kako težko je ona, ker je nam enaciga stanu, vodo na glavi nosila, ali pa grajšinsko dvoriše pometala

enakega

Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	ni zaceljena. Ako bi bolnemu živinčetu sena, trave ali kaj enakega pokladal, bi mu takošna kerma trebuh napenjala, in rana bi
Kratki navod zreji domačih svi... (1871):	pri vsakem levenji, dosežemo s tem, da združimo gosence popolnoma enakega razvijanja vedno odločeno od drugih, kar je gotovo pravilno in
Gozdovnik (1898):	bogastvo, ki ga je imel : konj, kteremu ga ni bilo enakega. Rezgetal mu je veselo nasproti. Ker je bil zdaj sam

enakiga
Kmetijske in rokodelske novice (1843): manj vtrudi, de ſe na-nj vezh in lepſhi preje s enakiga prediva naprede. Ohlanzi na tem kolovratu ſpredeni dajo lepo terdno
enaziga
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): tako modroſt ino tak um ti bom dal, de tebi enaziga kralja ni bi-

jednakega

Aritmetika za učiteljišča (1885):	le to je še pomniti, da se morejo le jednote jednakega reda seštevati.
Aritmetika za učiteljišča (1885):	§ 18., 1.), kar pa pogoju nasprotuje. 3.) Nejednako od jednakega odšteto dá nejednako z nasprotnim nejednačajem. Ako je a = b

enakem
- enakem
  Fizika (1869): N. pr. več sil zamore v enako mér in v enakem zmislu delati na telo, takrat je, kakor se vidi, njih
- enakim
  Kmetijske in rokodelske novice (1847): sonce bi v vsih deželah in po celim svetu ob enakim času gori, in tudi za gnado božjo šlo, kar se
enakemu
- jednakemu
  Aritmetika za učiteljišča (1885): mk, b = mk1, c = mk2. Ker pa dá jednako k jednakemu prišteto jednako, dobimo a + b + c = mk + mk1 + mk2, ali

enaki

enakej

Astronomija (1869):	krog mizo, vnanji pa obod sobe. Oko opazovalčevo je v enakej visokosti s plamenom na mestu zgornje puščice, kjer si mislimo
Astronomija (1869):	znamenji ekliptike razdelili na 12 enakih delov, ki so v enakej visokosti s svečnim plamenom vsi enako vsaksebi začrtani na zidu

enaki

Svetu pismu noviga testamenta (1784):	k' njim: Sató vſaki vuzheni Piſsár v' Nebęſhkim krajlęſtvi je enaki enimu hiſhnimu Goſpodarju, katęri is ſvojga ſhaza novu inu ſtaru
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	16. Komú bóm pak enaku dèrshal letá ród? On je enaki otrokam, katęri na
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	ſlabe tovarſhije malopridnih ino raspuſhenih ljudi ſkerbno varjemo, zhe njim enaki biti nozhemo. She ſtar pregòvor pové: Po hudi tovarſhiji rada
Rudninoslovje (1867):	Enakoroba se imenuje zato, ker so si vsi rogljevi robovi enaki. 2. Enakoroba, četverostrana prizma (piramidasta prizma) (sl. 45) (gleichkantiges vierseitiges
Rudninoslovje (1867):	se lehko na razdeljenem krogu. Samo oni robovi so si enaki, ki so enako dolgi i enako ostri ali topi. Kristalni
Rudninoslovje (1867):	2. na kakovost strinjajočih se robov, ako so si robovi enaki, imenuje se ogel enakorob, ako so pa robovi razni, tudi
Mineralogija in geognozija (1871):	Okamnine Jurske so posebno važne, ker se enaki skladi mnogokrat ponavljajo, in tam smo jih v stanu samo
Zoologija (1875):	desne in leve čeljustnice, ki ste si v ostalem popolnoma enaki ter ste v sredi zraščeni. Spodnja čeljust je iz enega
Ljubite svoje sovražnike! (1899):	Koj nato so začuli v bližini klic ponočne ptice in enaki odgovor onstran strmine. „Kaj je bilo to? “ vpraša tiho O'Niel

enakošni

Fizika (1869):	atomov. Ko bi bili vsi atomi teles med sabo popolnoma enakošni, imeli bi v obče le enovrstno tvarino. V resnici so
Botanika (1875):	je pa nimajo. Na cvetišči stoječi cveti so ali vsi enakošni, enake podobe, ali pa deloma cevasti (d), deloma jezičasti (c
Zoologija (1875):	so hrošči razvrščeni v 17 velicih plemen, ki se po enakošni vnanji postavi in istem načinu življenja dobro razlikujejo. Njihova velikost

jednaki
Aritmetika za učiteljišča (1885): na stran razhodkov; vsled tega postaneta vsoti na obeh straneh jednaki. Te vsoti se zapišeta pod črti, kateri sta se prej

enakih

enacih

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	so pod, nad, ali blizo knoflice v bukvah. Tacih in enacih skrivnost več prečudni Rabi rabi in to z tako naglostjo
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	takó imenovano lijonsko, njegovo blagó daljši lepôto ohrani od druzih enacih izdelkov. On je namreč naredbo znajdel, pozlačeno in posrebernjeno blagó
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	pokazati, jih prijazno in bogato pogostiti in na večer po enacih potih nazaj v Gradec spraviti. Vsi udje zbora so dobili
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	raje „na birso” ne udarja, kakor vsako drugo vino v enacih okoljšinah. Le pomisliti je, da v gorki Vipavi sončna toplota
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	udari na birso, kar se pa zgodí vsakemu vinu v enacih okoljšinah. Če pa pride „Vipavec” kmalo iz doma v drug
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	smejal in je tisto uro mesto zapustil. Sklep. Tacih in enacih muh je Pavliha silno velikov svojem življenji vganjal. Pa

enakih

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	in če čisto s svojimi denarji se hočejo preživiti. Po enakih pogodbah utegnejo tudi sinovi menj premožnih staršev v mladenšnico vzeti
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	le veliki posestniki deležni biti, kakor je pri mnozih nemških enakih napravah navada. Tega se pa pri naši zastavni dnarnici ni
Fizika (1869):	razdeli se daljava med obema točkama na več med sabo enakih delov, ki se imenujejo stopinje ali gradi. Ta razdelitev razširi
Astronomija (1869):	zvezdno mapo nas uči, da ta sozvezdja nikakor ne pokrivajo enakih prostorov na nebu, in da toraj ne dele ekliptike na
Fizika (1869):	je dálja med lediščem in vreliščem vode razdeljena na 100 enakih delov, tedaj vrelišče zaznamovano sè 100. Na Angleškem so se
Fizika (1869):	dvanajstinske mere so pa tiste, ki se delé na 12 enakih delov, kakor n. pr. stari parižki, renski in avstrijski čevelj
Astronomija (1869):	se pomaknemo na robu mize, ki je razdeljen na 12 enakih delov, za en del naprej, vidimo solnce sedaj v znamenji
Astronomija (1869):	sobe, ktere obod smo z znamenji ekliptike razdelili na 12 enakih delov, ki so v enakej visokosti s svečnim plamenom vsi
Astronomija (1869):	na nebu, in da toraj ne dele ekliptike na dvanajst enakih delov, kajti sozvezdje tehtnice je n. pr. 20 stopinj dolgo

jednakih

Trtna uš (1881):	tako, kakor smo povedali, na korenini trsovej ter rodijo sebi jednakih živalic do poznega poletja (julija).
Aritmetika za učiteljišča (1885):	člena zamenjamo, Dostavek. Ako je več številnih sorazmerij med seboj jednakih, ima se vsota vseh prednjih členov proti vsoti vseh zadnjih
Aritmetika za učiteljišča (1885):	Občna svojstva ulomkov. § 88. Ako razdelimo jednoto na b jednakih delov, jednaka je vsota vseh teh b delov zopet jednoti
Aritmetika za učiteljišča (1885):	c : d, tedaj ad = bc, ondaj je 3.) Iz dveh jednakih produktov je môči vselej sorazmerje sestaviti; v ta namen treba

enakim
- enakim
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): opazi cesarja za sabo, gleda mu jo upihati; al z enakim derkom sledi cesar za njim. Oficir je dobro vedil, da
- jednakim
  Aritmetika za učiteljišča (1885): da nam je poracijonaliti n. pr. jednačbo enačba. Jednako z jednakim vzmnoženo dá jednako. Vzmnoživši oba dva dela dane jednačbe na

enakimi

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	natiſnenih bukev. 2. Ima z. k. kmetijſka drushba s drugimi enakimi drushbami s piſanjam v ſvète iti, in ſe v kmetijſki
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	s paſjim ſtrizam (konjſko pogazho), konjſko meto, in s drugimi enakimi seliſhi preraſhene, sa ktere nobeno shivinzhe ne mara. Ako na

enako

ednako
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): 62— 63). b) Ker ima tako izverstno, starim klasiškim jezikom ednako slovnico, da sam v sebi (le nekoličko trohic izjemši), vse
enakershnu
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): po katiri se ti njim v' mladoſti mirel, inu enu enakershnu pourazhilu, kar se se v' mladeh lejtah ſasluſhil. Gospud Buh

enako

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	gerzhi na konzu zepza, temozh de veſ zépez ſkoraj s enako tesho na naſad pada in sernje lepo zélo in bolj
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	bil. — Ali bi ne bilo muje vredno, tudi per naſ enako ſkuſhnjo narediti ? ? L. Povéſti is Ljubljane. (,Samoúk) Letaſhnjo pomlad ſo
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	vertilo v eni méri v nji obrača, tér v smeteni enako toploto naredi, na ktéri je pri medenju tolikanj ležeče. Mina
Divica Orleanska (1848):	tvoji. Jovana. Sovražim te globoko v duši svoji, Kot noč enako tvojimu oklepu.
Fizika (1869):	vender razločevati več slučajev. N. pr. več sil zamore v enako mér in v enakem zmislu delati na telo, takrat je
Fizika (1869):	tega sledi krožno gibanje. Jasno je, da bi se godilo enako krožno gibanje, ako bi namesto niti vlekla sploh ktera sila
Fizika (1869):	njihovej vsóti (soštevku, sumi). Ako pa sile vlečejo sicer v enako mér, ali v protivnem zmislu, mora njih učinek enak biti
Botanika (1875):	le en edini cevni povezek v sredini stebla (pod 60.). Enako razmerje vlada kakor izjemek pri nekterih rodovih iz plemena preslic
Spisi Krištofa Šmida (1883):	Vendar je zaupala v nebeškega Očeta, ki vse ljudi z enako ljubeznijo objema. Otroka sta te nauke pazljivo poslušala in si

enakošno
Fizika (1869): stanju počitka ali v stanju gíba. Ako n. pr. z enakošno hitrostjo tekoči lokomotiv pride do mesta, kjer je železnica nekoliko

enaku

Ta male katechismus (1768):	inu tri Pershone? ſatu, ke uſſe tri Pershone imajo taistu enaku, edinu bitje postanje, inu naturo, muzh, modrust, ſastopnost, inu bres
Branja, inu evangeliumi (1777):	drugo pergliho je on k'nym govoruv: nebeſhku krayleſtvu je enaku enimu qvaſſu, katiriga je ena shena usella, inu je njega
Branja, inu evangeliumi (1777):	je JEsus to pergliho k' ludęm govoruv: nebeſhku krayleſtvu je enaku enimu senofovemu sernu, katiriga je en zhlovek usev, inu na

inako
Genovefa (1841): v ſerzé vtiſni! ” „Gléj, ljubimu ozhétu v nebéſih ſe je inako ſtorilo, de ſo bili ljudjé zlo tako hudobni

jednako

Aritmetika za učiteljišča (1885):	mk1, c = mk2. Ker pa dá jednako k jednakemu prišteto jednako, dobimo a + b + c = mk + mk1 + mk2, ali, ako razdelimo
Aritmetika za učiteljišča (1885):	tedaj a = mk, b = mk1, c = mk2. Ker pa dá jednako k jednakemu prišteto jednako, dobimo a + b + c = mk + mk1

▶ enako prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

enako

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ne ismlati ſamo s tem sernja is klaſja, de lepo enako na ſnopje vdarja, temozh tudi, de ſnopje savoljo enake teshe
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	deni jih zopet na srednji ogenj, dokler se vedno mešane enako ne zgrejejo, položi jih v sito, deni jih zopet v
Oče naš (1854):	svoje opravila s soncom vred pričeti. Ta čas je minul. Enako tatovu mi mora zdaj noč služiti in ponoči moram k
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	če kdo more, s prosto roko verste enako ravne in enako globoke kakor z mašino! Rêči skor smemo, da sejavnice žito
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	vlečejo in kipijo nad černimi hribi, kakor otoki iz morja, enako beli verhúnci, mejači Koroškega in Solnograškega. Dobro se razločite ena
Kemija (1869):	§. 95). Ondi smo čuli, da cela vrsta spojin popolnoma enako kristalizuje in da se kristalni lik ne spromeni, dasiravno se
Fizika (1869):	občevalno posodo, v kterej se v vseh njenih delih, voda enako visoko vzdiguje, tako da se iz tega razloži naprava vodometov
Botanika (1875):	rastline pa imajo sicer v enojnat krog postavljene cevne povezke: Enako se ima pri praprotih (filices), ktere imajo zraven posamnih cevnih
Botanika (1875):	deblo, palmam in drevesastim praprotim lastno. Ono je enojnato, povsod enako debelo; ono ni z glavno korenino v tla prirašeno, ampak

enakošno
Fizika (1869): živaloslovje (zoologija). Vse stvari so tedaj ali skoz in skoz enakošno sestavljene kakor rudnine, ali pa različno sestavljene kakor rastline in
enaku
Svetu pismu noviga testamenta (1784): imá vuſhęſsa sa poſluſhat, tá poſluſhaj. 16. Komú bóm pak enaku dèrshal letá ród? On je enaki otrokam, katęri na

jednako

Aritmetika za učiteljišča (1885):	poracijonaliti n. pr. jednačbo enačba. Jednako z jednakim vzmnoženo dá jednako. Vzmnoživši oba dva dela dane jednačbe na kvadrat, dobimo racijonalno
Aritmetika za učiteljišča (1885):	machen). Recimo, da nam je poracijonaliti n. pr. jednačbo enačba. Jednako z jednakim vzmnoženo dá jednako. Vzmnoživši oba dva dela dane
Aritmetika za učiteljišča (1885):	toliko dobička. A v druzem slučaji se udeležujejo vsi trije jednako dolgo podjetja, in zato treba razdeliti dobiček med nje le

▶ enakokrak pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

enakokrakimi
Rudninoslovje (1867): četverostrana piramida (sl. 44)(GleiehkantigevierseitigePyramide) je omejena z osmimi sokladnimi, enakokrakimi trikoti (4 zgoraj, 4 zdolaj), ter ima: sl. 44. dvojne

▶ enakoličen pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

enakolična

Mineralogija in geognozija (1871):	zazveni, kedar ga udariš s kladvom. Fonolit je na videz enakolična zmes iz felsita in natrolita pa nekoliko zeolita; gost, škrilast
Mineralogija in geognozija (1871):	V obče se držimo razvrstitve v enakolična kamenja in zmesi ter naštevamo najvažniša popisovaje njih glavne lastnosti

enakoličnega
Mineralogija in geognozija (1871): vidimo kamenja, ki je kolikaj razširjeno, skozi in skozi popolno enakoličnega, celega. Najtrje je razpokano ali odločeno, ima razpoke in špranje

▶ enakomeren pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

enakomerni
- enakomernej
  Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): bolje ohrani v porabnem stanji, če je v kolikor mogoče enakomernej toplini in celò pod vodo, zato smo delali poskušnje vporabljevaje

▶ enakomerno prislov ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

enakomernejeprislov, splošni, primernik
- enakomerniše
  Mineralogija in geognozija (1871): pa okamnine dajo spoznati, da so živali nekdaj bile veliko enakomerniše razširjene po zemlji kot zdaj in zdi se nam, da

enakomernoprislov, splošni, nedoločeno

enakomerno

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	tudi semlje ne, dokler je mokra. Gnoj mora po njivi enakomerno rastroſen biti. Breshnim njivam gnojite per verhu mozhneji, ſpodej plitveji
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſto mernikov shita poſejejo, sato, ker ſe s maſhino bolj enakomerno ſeje, ko s peſtjo. (Dalje ſledi. ) Pet novih ſoglaſnih svonov
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	maſhine ali take ſejavnize, s kterimi ſemena prav lepo in enakomerno po njivi ſejejo. Dobre ſo take perprave
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	kir potreſálize ali ſejávne maſhine sernje bolj porédama in bolj enakomerno rastréſejo, kakor zhloveſhka peſt. 10. Vezh ſemenſkiga sernja je treba

▶ enakomernost samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

enakomernost
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): Dalje. ) Akoravno ne najdemo pri mestnih poslopjih nič posebnega, vendar enakomernost in talijanski okus dajeta mestu — pa le novemu — neko prijetnost

▶ enakonočje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

enakonočij
- enakonočišč
  Astronomija (1869): dve mesti ste toraj to, kar že poznamo po imenu: enakonočišč, in solnce stoji ob času pomladanskega enakonočja, toraj dne 21.

enakonočja

Astronomija (1869):	poznamo po imenu: enakonočišč, in solnce stoji ob času pomladanskega enakonočja, toraj dne 21. marca, v sozvezdji rib (namreč v znamenji
Astronomija (1869):	sozvezdji rib (namreč v znamenji ovna) in ob časa jesenskega enakonočja, to je 23. septembra, v sozvezdji device (namreč v znamenji

enakonočje

Astronomija (1869):	v kterem sta dan in noč enako dolga, imenujemo spomladansko enakonočje (spomladanski aequinoctium). Kakor je sploh znano, se pa dolgost dneva
Astronomija (1869):	večernica, (hesperus), 304. Aequator, polutnik. Aequatorhöhe, polutnikova visokost, 259. Aequinoctium, enakonočje, 256. Aglaja, 302. Aldebaran, 272. Amphitrita, 302. Andromeda, 271. Autares
Astronomija (1869):	noč in dan enako dolga, toraj imenujemo ta stan spomladansko enakonočje (aequinoetium). Ravno to velja tudi o jesenskem enakonočji, ki se
Astronomija (1869):	pride solnce zopet v polutnik AQ, in tedaj imamo jesensko enakonočje ali jesenski aequinoctium. Odslé se oddalja solnce na južno stran

▶ enakoramen pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

enakoramnega

Fizika (1869):	doseže tako le: Batov drog je pritrjen na en konec enakoramnega vóda, ki se kimálnik ali ravnotežnik (balancier) imenuje. Na drugem
Fizika (1869):	dveh teles zamorejo se primérjati, ako telesi obesimo na konce enakoramnega vóda. Ako ta ostane v ravnotežji, ste težkoti obeh teles

▶ enakorob pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

enakorob
Rudninoslovje (1867): se robov, ako so si robovi enaki, imenuje se ogel enakorob, ako so pa robovi razni, tudi ogel se zove raznorob

enakoroba

Rudninoslovje (1867):	ón kvadrat zove tudi piramidino stojalo — tudi stojalni robovi (bb). Enakoroba se imenuje zato, ker so si vsi rogljevi robovi enaki
Rudninoslovje (1867):	imenuje zato, ker so si vsi rogljevi robovi enaki. 2. Enakoroba, četverostrana prizma (piramidasta prizma) (sl. 45) (gleichkantiges vierseitiges Prizma) je
Rudninoslovje (1867):	spredaj i zadaj po čez. Semkaj spadajo ti-le liki: 1. Enakoroba, četverostrana piramida (sl. 44)(GleiehkantigevierseitigePyramide) je omejena z osmimi sokladnimi
Rudninoslovje (1867):	4 zdolaj), ter ima: sl. 44. dvojne ogle: 2 štiroploska enakoroba a na koncéh glavne osi, roglja imenovana, i 4 štiroploske

enakorobi
Rudninoslovje (1867): topi. Kristalni liki, ki imajo zgol enake robove, zovejo se enakorobi liki (gleichkantige Gestalten). sl. 13. 3. Ako se trije ali
enakorobo
Rudninoslovje (1867): horizontalno ploskvijo, namreč s kvadratom(sl. 45) ali pa z enakorobo četverostrano piramido (sl. 46). sl. 45. sl. 46.

▶ enakost samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

enakost
- enakost
  Mineralogija in geognozija (1871): Naticella costata, Myacites fassaënsis, Myophoria sp. i. d. pričajo strategrafično enakost z onimi v bolj severnih Alpah. ” Že iz teh besedi
- enakoſt
  Pozhétki gramatike (1811): la rose, vióliza je manj lepa ko góshovka. Ako kasheſh enakoſt, predſtavi perlógu beſedo aussi, tako; poſtavim: la rose est aussi

enakosti

Oče naš (1854):	to svoboda? “ „Štefan, ali tako ti govoriš od svobode in enakosti, stebrov republike? Bojim se, da si skrivin prijatel kraljestva. Ako
Novice gospodarskih, obertnijs... (1873):	vsem narodom, sramotiti hoče sveti nauk Izveličarja našega o svobodi, enakosti in bratinstvu vseh narodov. Če pa tudi letošnji Božični prazniki
Izidor, pobožni kmet (1887):	»Oh mož tebi je ni enakosti,« vsklikne. Marcel ves iznenadjen, »od kod dobivaš toliko moči in

▶ enakošen pridevnik, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ Pleteršnik

enak; Pleteršnik

enakošne
Kemija (1869): opijuma ono krepko, delujočo sostavino, in kmalu potem našli so enakošne tvari tudi v drugih rastlinah. Preiskovaje te čiste tvari, prepričali

▶ enakovrsten pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

enakovrstne
- jednakovrstne
  Občno vzgojeslovje (1887): in njih znaki med seboj in s celoto, da primerja jednakovrstne predmete, da izloči, kar je med slučajnim in nebistvenim vkupnega

▶ en bart števnik, besedni + prislov, splošni, nedoločeno(večbesedno geslo) ↘ IMP

en bart
- enbart
  Sedem novih perpoved sa otroke (1836): ſtariſham ino ſvoji shlahti je Martin lepo pomagal. Kedar Martin enbart vſo ſvojo shlahto na Martinovo goſ k' dedekovi reſhitvi povabi

▶ Encepez samostalnik, lastno_ime, moški ↘ goo300k, IMP

Encepez
Gozdovnik (1898): Encepez krikne in na ta krik sibolerov se vzravnajo vsi spalci
Encepezu
Gozdovnik (1898): pozdravljal rdeče može. « Razburjenec, naredi kretaj zadovoljnosti, stopi k siboleru, Encepezu z imenom ter ga prebudno durne. »Kaj je? « vpraša duknjenec

▶ encijanov pridevnik, svojilni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

encijanovih

encianovih

Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	in jo odpihnejo, ako jim je mogoče. Vzemi 8 lotov encianovih korenin, 8 lotov brinjevih jagod, 8 lotov trigonelnega semena, v
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	štupe, 8 lotov antimona, 4 lote vinskega kamna, 6 lotov encianovih korenin, 6 lotov brinjevih jagod, vse skupej dobro zmešaj.
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	naribane hrastove skorje, 12 lotov stolčenega kuma, 16 lotov zdrobljenih encianovih korenin, dobro skupej zmešaj, v 24 enakih delov razdeli, in
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	sledeče zdravilo: Vzemi 6 lotov žveplovih cvetlic, 8 lotov štupe encianovih korenin, 8 lotov koprovega semena, 1/2 libre drobno naribanega hrena
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	potresti: Vzemi 6 lotov žvepla, 6 lotov antimona, 4 lote encianovih korenin, 4 lote brinjevih jagod; vse dobro zdrobi in skupej
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	žvepla, 2 lota antimonovih jeter, 2 lota voženka, 4 lote encianovih korenin, 4 lote brinjevih jagod, jih v štupo zmli in
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	dan na klajo poštupati: Vzemi 8 lotov žvepla, 6 lotov encianovih korenin, 6 lotov brinjevih jagod, ktere moraš dobro zdrobiti in
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	jim pa tudi naslednji lek pomaga: Vzemi 2 lota štupe encianovih korenin in 8 lotov grenke soli. Ta zmes se da
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	lot potašeljna, ali 2 lota kuhinske soli ali 2 lota encianovih in kalmežovih korenin – dvakrat na dan; ali si napravi 1

encijanovo
- enzianovo
  Vezhna pratika od gospodarstva (1789): gnojam obloshi. V' borshteh nepuſti ſękati, ne ſmole brati. Şvinam enzianovo, al angelikno korenino, al pelen med pijazho dati, de jim

▶ en človek števnik, besedni + samostalnik, občno_ime, moški(večbesedno geslo) ↘ goo300k, IMP

en človek
- anzhuovak
  To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): vedeti inu usam navarno ſtam se odgeniti. MERKEI DORO. Kader Anzhuovak ushliednjam zugi leshi danie-
- enzhlovik
  Biblia (1584): djal: Nebeſku Krajleſtvu je glih enimu Shenfovimu sèrnu, kateru je enZhlovik vsel, inu na ſvojoNyvo vſejal, kateru je tu nar manſhe

▶ en del števnik, besedni + samostalnik, občno_ime, moški(večbesedno geslo) ↘ IMP

en del

endejl

Ta male katechismus (1768):	svoje otroke po ſakonski, inu Kristianski viſhi rodila, inu redila; endejl; de be v' ſakonu lepu myrnu ſhivélla, inu pred greham
Ta male katechismus (1768):	vezhno naresdirno ſaveſo skupej ſhiveti se ſastopeta) boſhjo gnado ſadobeta endejl: de be svoje otroke po ſakonski, inu Kristianski viſhi rodila
Ta male katechismus (1768):	te zirkovne ſapovde, kader njeh derſhemo? Te, inu take sorte, endejl ſaukaſila, endejl pak tudi ſapovde te Zirkve so enu dijanje
Ta male katechismus (1768):	Zirkuv je tudi ena sveta Zirkuv, ke bo endejl od Kristusa svoje glave, inu ſhenena, s' katirem je skus
Ta male katechismus (1768):	katirem je skus viro, inu SS. ſakramente ſveſana, inu posvetzhena, endejl, ke bo od S. Duha useskuſi viſhana, inu ohranena. Tretezh

▶ en denar števnik, besedni + samostalnik, občno_ime, moški(večbesedno geslo) ↘ IMP

en denar
- andnar
  To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): erov kaker bodash sdei podvezhan je skushano. Usemi andnar entolar alpa dukat noi podeji navetar podpertizh skriushi pa podeji

▶ endivija samostalnik, občno_ime, ženski ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

endivijo
Kmetijske in rokodelske novice (1844): Zheſen dobro svéshi, zhebulo, de v zvét ne pojde pohodi, endivijo de ſe srumeni povéshi. — Şkerbi de boſh pſhenizo, jezhmen in

▶ en dober števnik, besedni + pridevnik, splošni, nedoločeno(večbesedno geslo) ↘ IMP

en dober
- andober
  To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): 100 obomari inu 3 alpa 9 vier taku boda pershou andober Duh noi tabe boda barou kai ti pegerash taku rezi

▶ endosmoza samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP

endosmoza
- endosmosa
  Botanika (1875): kapljin skoz rastlinske in živalske mrene se imenuje vpój ali endosmosa. Kako se godi ta prohod, posebno gledé tega, ali gre

▶ enem neuvrščeno, program ↘ goo300k, IMP

enem
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): je gojzdnarstvo živo pri sercu. Na koncu preskušnje se je enem»u dalo spričalo, da je za samostojno gojzdnarsko službo „posebno

▶ engel neuvrščeno, tujejezično ↘ goo300k, IMP

engel
Kmetijske in rokodelske novice (1845): zató se rada posuši. En čas vedó, kakó se der Engel sklanja, in kaj se pravi po nemško: jez sim, ti

▶ en hrušč števnik, besedni + samostalnik, občno_ime, moški(večbesedno geslo) ↘ IMP

en hrušč
- anhrushzh
  To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): ozheta † inu sina † inu Svetiga Duha † Amen. Kader bosh ti anhrushzh sashlishou tedei kna shebrei vezh ampak saroti istiemi besiedami: jas

▶ en hudoben števnik, besedni + pridevnik, splošni, nedoločeno(večbesedno geslo) ↘ IMP

en hudoben
- anhvdobem
  To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): perserzi zhvtov; jnv tu je doro sadvsho noi satelv dakar anhvdobem zhvovak namora shkodvati bel kei nagnati noi svo srezhni so

▶ enica samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

enic

jednic

Aritmetika za učiteljišča (1885):	koli celo število. 3.) Ona števila, katera imajo na mestu jednic 1, 3, 5, 7 ali 9, katera tedaj niso z
Aritmetika za učiteljišča (1885):	najnižja številka 0. 2.) Ona števila, katera imajo na mestu jednic 0, 2, 4, 6 ali 8, katera so tedaj z
Aritmetika za učiteljišča (1885):	c.102 + b.10 + a občni izraz mštevilčnega dekadnega števila, imajočega a jednic, b desetic, ... r jednot (m – 1) reda. § 45. Ako

enice

jednice

Aritmetika za učiteljišča (1885):	dekadno število je môči razstaviti na mnogokratnik števila 10 in jednice; n. pr. 3576 = 357.10 + 6, 4385 = 438.10 + 5. Število 10
Aritmetika za učiteljišča (1885):	bp.10 + ap. Večštevilčno število pomnožimo tedaj z jednoštevilčnim, ako multiplikandove jednice, desetice, stotice, ... z multiplikatorjem pomnožimo ter posamične produkte pod pomnožene
Aritmetika za učiteljišča (1885):	razdelno, tedaj tudi vsak mnogokratnik števila 10; ako so še jednice danega števila z 2 ali 5 razdelne, razdelno je tudi
Aritmetika za učiteljišča (1885):	število je z 2 ali 5 razdelno, ako so njega jednice oziroma z 2 ali 5 razdelne. Dokaz. Vsako dekadno število

▶ enim neuvrščeno, tujejezično ↘ goo300k, IMP

enim

Sacrum promptuarium (1695):	je vasha dolshnost. Filij obedite parentibus veſtris in Domino, hoc enim juſtum eſt. Sizer nebote nihdar ſrezhe imeli, kakor ti Stari
Sacrum promptuarium (1695):	provoceris ad imitandum eum, vel ad amandum eum exciteris. Quanto enim ſe quiſque ei in virtutis imitatione hic conformare ſtuduerit, tanto

▶ enkaj prislov, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

prav toliko; kontekst

enkaj
Kuharske Bukve (1799): ſuk. V' en polizh ſroviga mlęka deni devęt jajz inu enkaj preſjaniga zukra, vſe ſkup dobro rastepi al rasshverkaj, po-

▶ Enke samostalnik, lastno_ime, moški ↘ goo300k, IMP

Enke
Astronomija (1869): se pa vračajo v krajšem času, in sosebno so Halley, Enke in Biela po njih imenovane repatice prav natanko preračunili; teh

▶ enkoliko prislov, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

prav toliko; kontekst

enkoliko
- enkolko
  Kuharske Bukve (1799): nudelni na maſli zverti. Vsami eno unzho ſroviga maſla inu enkolko ſladkiga ſira; drobno vkup smęſhaj, vbì en jajze notri, inu

▶ enkrat prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

enkrat

enekrat
Kmetijske in rokodelske novice (1846): de se je pràv zlo potreslo; potem pa se je enekrat, in če pràv imam, od večera proti jutro valno (wellenförmig

enkrat

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	ji sdravje, Jemlje shivlenje. V' malim jemati Sazhne ſe tat, Enkrat v' velikim Mora nehat'. Kuhani raki ˛Shzhipajo veſt, Varj'ſe, mladina
Genovefa (1841):	Sakaj nizh vezh bi nè môgla shivéti, zhe bi ſhe enkrat s vami ne govorila, ſe pri vaſ ne poſlovila in
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ga hladi. 7. Shivina ſe more v tekozhih vodah ſaj enkrat v dnevu ſkopati; pa ſkerbeti je treba, de ſe ne
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	je iz merzliga studenca napíla. Oj ! de bi se kmetovavcam enkrat očí odperle, in de bi spoznali, de majčkini vzroki večkrat
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	v Gradišu Nr. 32. Bazen ali právlica. Muha in krop. Enkrát je hotla ena muha Le zvedit', kaj se v kotli
Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853):	reve sam poskusil in nam iz njih pomagal. Prišel je enkrat v malo mesto, ki so mu rekli Naim. Nesli so
Valenštajn (1866):	Te zapustiti, draga Tekla — moram! Poglej usmiljeno me le še enkrat; Ne morem s saboj vzeti jeze tvoje, Ti me ne
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	šla več v tičnico, v katero se je bila že enkrat ujela. “
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	njene hčere tudi. Čez leto in dan so si še enkrat toliko novcev prihranile, kolikor je kravica veljala. Pri tem so

enkret

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	Goſpud! na bodi zhes naſho vtraglivoſt taku stoshen, debi ti, enkret zhes nas reku te beſede, katire ima skus tvojo povelo
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	vreidni krei neſhli? le ſamu enkret je biu per Judeshu v' eni taku maihini vreidnoſti JESUS
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	drugim terpeu, inu preſtau: na duſhi pa je vſe na enkret terpeu, kyr ſi je vſe naprei stojozhu terpleine skus en
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	pulverem reverteris. Inu bosh supet h' pepelu gratou. Inu debi enkret eno dobro ſmert ſturiu, inu debi po ſmerti v' tu
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	tiga shivota, kyr tu terpleine tiga shivota ni vſe na enkret, ampak enu sa drugim terpeu, inu preſtau: na duſhi pa
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	sgrosila. Katiro grosovitnoſt tega napreistojozhiga terpleina, kader je on na enkret vkup, koker en vſigavideozhi Bog, pred ſaboi videu, je moliu
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	eno takſhno podſtopnoſt, naſpamet, inu hudobo sapelali, de bi mi enkret vezh naſho duſho, katiraje tvoja podoba, s'naſpodobnim norzhuvainam, inu
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	tiſti krei, sakai JESUS je pogoſtu takei sahajou. Ponovim ſhe enkret lete beſſede sa volo
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	je vſe naprei stojozhu terpleine skus en shivi ſpomín na enkret naprei poſtaviu; satu je tudi leta nar britkeishi ſpomin nemu

jedenkrat

Ferdinand (1884):	marsikatero neumnost, ker je menil, da čast plemiča to zahteva. Jedenkrat se je čutil od nekega mladega gospodiča razžaljenega. Menil je
Ferdinand (1884):	grof zavpije z močnim glasom skozi vrata. »No, bode vže jedenkrat konec! Voz vže dolgo čaka! « Ni pa si upal iti
Ferdinand (1884):	zavpije Ferdinand z milim, žalostnim glasom. Hotela se je še jedenkrat obrniti proti dečku. Ali grof zavpije z močnim glasom skozi
Občno vzgojeslovje (1887):	na podlogi čutnega zaznavanja. 2. Sovršeno mišljenje terja, da so jedenkrat dobljene predstave take, da jih more zavest vsak čas uporabljati

jednokrat
Robinson mlajši (1849): čas je Petek prišel z užgano svetilnico, ino še je jednokrat izkusil, solze pretakaje, svojega gospoda pregovoriti, da bi se ne

▶ enkrinites neuvrščeno, tujejezično ↘ goo300k, IMP

enkrinites
Mineralogija in geognozija (1871): so črni apnenci (4) podobni Kasijanskim. Našli so se tam Enkrinites liliiformis Münst . , Turritella armata Münst. , Posidonomia sp. Melania conica Münst

▶ en malo števnik, besedni + prislov, splošni, nedoločeno(večbesedno geslo) ↘ goo300k, IMP

en malo

enmalo

Kuharske Bukve (1799):	vkuha, de ſe vlęzhe, potle deni vìſhne notri, puſti ſhe enmalo vręti, inu hrani jeh v' sholzi. — Maręlze ſe snajo ravno
Kuharske Bukve (1799):	ſtôpi, sraven v' męſ tolzi tudi tri zęle nagelshbize, inu enmalo ſladke ſkorie. Potle deni v' veliko ſklędo, nali en polizh
Kuharske Bukve (1799):	jeh vmęſ tako polivaj. 157. Kuhana Bísena. Deni v' piſker enmalo vezh jęſiha ku vode, tudi lorber pęrja, zhebula, puſti savręti
Kuharske Bukve (1799):	ſira, tri zęle jajza, pęt rumenakov, dvę shlize mersliga mlęka, enmalo voloveh dro-
Kuharske Bukve (1799):	sręshi na koſze, perſtavi ga v' kosi s' zhernim vinam, enmalo jęſiham, ſtolzhenim prepezhenim kruham, drobno ſękanim zheſnam, resinami od lemon
Kuharske Bukve (1799):	ſrędno ręzh gor iti; potle vſakiga s' nosham po ſrędi enmalo naręshi, jih zri v' rasbęlenim maſli; kader na miſo daſh
Kuharske Bukve (1799):	ſklędo, poręshi niti prozh, políj s' shupo, inu s' peterſhilam enmalo obloshi. 17. Spargelni. Spargelne operi, povęshi v' ſnopke, jih naravnoſt
Kuharske Bukve (1799):	belake rastepi inu rasshverkaj v' enim bokali mersliga mlęka inu enmalo zukra notri. To ſe poſtavi nad ſlabo sherjavzo, ſe shverkla
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	to zameril, ker je znano, da se Madžar rad povsod enmalo pobaha! Tako Korizmicz piše, da ogerske goveda so z Ogri

eno malo
- enmalo
  Kmetijske in rokodelske novice (1844): bokalov perdelajo. Vino je dobro, kakor dolenſko, kader je s enmalo laſhkiga moſhta smeſhano, inu vkup droshe ismezhe. Ti goſpodje ſo

▶ enn neuvrščeno, tipkarska ↘ goo300k, IMP

enn
Sacrum promptuarium (1695): Bug zhloveka opomina de bi imel fliſſnu dellat aku hozhe enn slatku shivejne imeti, rekozh: Vade ad formicam piger. Kir S.

▶ ennuie neuvrščeno, tujejezično ↘ IMP

ennuie

Pozhétki gramatike (1811):	rezhejo in piſhejo je t' avertis, te opomnim, je t' ennuie, ſltim te, je t' invite, vabim te, idr; ne je
Pozhétki gramatike (1811):	piſhejo il s' amuse, ſi dela kratek zhaſ, il s' ennuie, ſiti ſe, it s' inſtruit, vuzhi ſe, idr; ter ne

▶ enodomen pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

enodomnimi
Botanika (1875): 26. red. Breze (Betulaceae). Izmed tu sem spadajočega drevja z enodomnimi mačicami naj omenimo: jelšo (Alnus), ki posebno dobro stori V

▶ enoglasen pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

enoglasen
- enoglaſen
  Pozhétki gramatike (1811): epitome, sapopadik kratki, gomme, ſmola, guma: amazone, amasonka, korenjákina, monotone, enogláſen (: ROme Rim, je kratek:) 7. Dolgi ſo predhódni v' oudre

▶ enoglasno prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

enoglasno

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	mislih nič ne veljam, zakaj sim pa v sedmim odseku enoglasno za tajniku (Sekretär) izvoljen bil? Kar pa očitanje v 47.
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	pondeljk praznik, pa v torik začel, in v saboto jenjal, enoglasno poterdila, in bo po tem še mestni odbor nagovorila, da
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	se obdolžena dalje zavolj tega sodijsko preiskovala. Višji sodija je enoglasno ta predlog poterdila. (Dalje sledi. )
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	poprejšne Novo-Celjske grajšine, in njegov oskerbnik Fr. Paulič, obdolžena goljufije, enoglasno nedolžna spoznana C—. Iz Frauheimske okolice na Štajarskem. Te dní
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	celó pravda naključila ti banki. — Vsi časniki dunajski pretresajo sedaj enoglasno z veliko hvalo osnovo nove rokodelske postave, ki ima v
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	kot en mož vstalo iz svojih stolov in s tem enoglasno izgovorilo svoj „amen”. Dufour je bil za višjega poveljnika, Freiherose

▶ enojen števnik, besedni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

enojen

enojnat

Botanika (1875):	Equisetaceae) in lesičjekov (Lyeopodiaceae), ktere rastline pa imajo sicer v enojnat krog postavljene cevne povezke: Enako se ima pri praprotih (filices
Botanika (1875):	nič ali le nekoliko rogovilastih vej in nosijo v vrhu enojnat šop velikih listov. Listi pušajo po površji debla obrunke in

enojni

enojnej
Fizika (1869): v trojnej daljavi le tretjino tiste velikosti, kakoršne je v enojnej daljavi.

enojni

Kemija (1869):	Phosphorwasserstoff, 381. Vodenec ogljenčev dvojni, zweifach Kohlenwasserstoffgas, 392. Vodenec ogljenčev enojni, einfach Kohlenwasserstoffgas, 391. Vodenec ogljenčev lahki, leichtes Kohlenwasserstoffgas, 391. Vodenec
Kemija (1869):	ki so sostavljene po splošnej formuli CXHYOZ. (Glej §. 54.) Enojni ogljenčev vodenec, C2H4, se dela povsod, kjer se po stoječih

enojno
- enojnato
  Botanika (1875): 2. Palmovo deblo, palmam in drevesastim praprotim lastno. Ono je enojnato, povsod enako debelo; ono ni z glavno korenino v tla

▶ enokaličnica samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

enokaličnic
Botanika (1875): ne debeli več, ampak raste le na gornjem koncu. Deblo enokaličnic. 34 Ta skupina obsega razun drugih rastlin tudi vse naše

enokaličnice

Botanika (1875):	listih. Te rastline narejajo záse en posebni razred. III. razred: Enokaličnice; Monocotyledoneae.
Botanika (1875):	tem, da se ta prah piha skoz svečni plamen. B. Enokaličnice. 139 Vkupna znamenja rastlin tega oddelka so ena edina kalica

▶ enoleten pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

enoletnim
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): na dan, zjutrej in zvečer sledečega zdravila med pičo daje: Enoletnim in dveletnim prasičom pol lota solitarja in en lot glauberjove

▶ enoličen pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

enolične
Kemija (1869): da so organske spojine glede njihove sostave iz prvin jako enolične. Različnost kemičnih lastnosti pri organskih spojinah toraj ni vezana na
enolični
Mineralogija in geognozija (1871): Alpah. ” Že iz teh besedi previdimo, da ti skladi niso enolični, ampak škrilniki se menjajo z drobno- in debelo-zrnatim peščencem, dalje

enolično

Astronomija (1869):	imate na življenje in na opravila človečja največ upliva. Zmerom enolično vrtenje zemlje krog svoje osi z vrstenjem dneva in noči
Mineralogija in geognozija (1871):	je napravila zemljina skorija, moralo bi površje zemlje biti precej enolično; višin in nižin ne bi videli, strjeno zemljo pokrivalo bi
Zoologija (1875):	živali. Življenje celih redov, na pr. rib in krkonov je enolično in dolgočasno v primeri z dejanjem in nehanjem najnavadnišega žužka

▶ enolik pridevnik, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

enako velik; [sskj]

enolike

Rudninoslovje (1867):	5•5. IV. Posebna teža rudnin. Ako bi si izrezali enólike kocke iz raznih rudnin, n. pr. iz sadre, mramora, živca
Mineralogija in geognozija (1871):	Vse osi so različne: Rombiški sistem. b. Štiri osi; tri enolike podružne osi so druga proti drugi nagnjene za 60°, na
Mineralogija in geognozija (1871):	osi stojé druga na drugi navpik. l. Vse osi so enolike: Teseralni sistem; ali tesularni regularni sistem. 2. Samo dve osi

▶ enoliko prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

enoliko
Deborah (1883): rešenika. Ah, zakaj je moral toliko trpeti! Župnik. Da moremo enoliko ljubiti! Judov Bog, grozni, ostri, postavil je ognjén oblak mej

▶ enolisten pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

enolistna

Botanika (1875):	seboj popolnoma enaki; v protivnem slučaji je čaša nepravilna. Nepravilna enolistna čaša je mnogokrat dvoustnata, namreč razdeljena
Botanika (1875):	cvetni deli cvetni ohod (perigonium). Čaša je ali večlistna ali enolistna. Na veličastnej čaši se štejejo posamni listki in se popiše

▶ enomesečen pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

enomesečne
- jednomesečne
  Aritmetika za učiteljišča (1885): III. Dve nalogi v praktično uporabo jednostavnega knjigovodstva. 1. Načrt jednomesečne trgovine. Josip Leban v Ljubljani si omisli za svojo trgovino
enomesečnemu
- jednomesečnemu
  Aritmetika za učiteljišča (1885): Dne 13. julija. Prodal sem B. Sirku tukaj proti njega jednomesečnemu akceptu: 200 kg Java-kave po 180, 200 kg cukra po

▶ enonaroden pridevnik, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ IMP

ki je iste narodnosti; kontekst

enonarodnim
Kmetijske in rokodelske novice (1844): bi Ono po kmetijskih in rokodelskih novicah negovo podvzetje našim enonarodnim bratam Krajncam, Korošcam, Štajercam i. t. d. na znanje dati

▶ enopredalast pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

enopredalast

enopredalčast

Botanika (1875):	na koncu osi le en edini plodni list stoji, izraste enopredalčast pestič, ako ima os na koncu večplodnih listov, je pa
Botanika (1875):	od tega, kako so soraščeni, odvisno to, ali bo pestič enopredalčast ali večpredalčast. Nekteri pestiči so narejeni le iz enega samega

enopredaličast
Botanika (1875): se pa hujšata, tako da je hrastov plod vselej le enopredaličast in enosemensk. V oplodje izraščeni plodovi listi se takrat, ko

enopredalasta
- enopredalčasta
  Botanika (1875): listov je medsebojno soraščenih, in namreč ali le z robovi (enopredalčasta glavica), ali z nekoliko podvihanimi (mak) ali s . popolnoma podvihanimi
enopredalaste
- enopredalčaste
  Botanika (1875): jo razdeluje na dva predála. Ali nektere rastline imajo vendar enopredalčaste ali večpredalčaste prašnice. V njih najdemo pelod ali cvetni prah

▶ enosemenski pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

enosemenski
- enosemensk
  Botanika (1875): hujšata, tako da je hrastov plod vselej le enopredaličast in enosemensk. V oplodje izraščeni plodovi listi se takrat, ko seme dozori

▶ enostaničen pridevnik, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

enoceličen; [sskj]

enostaničnih
Botanika (1875): izmed njih se množi z delitvijo. To se godi pri enostaničnih algah, pri mrvastih algah (Stückelalgen Diatoma, pod. 159. in 160.

▶ enostaven pridevnik ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

enostavenpridevnik, splošni, nedoločeno
- jednostaven
  Aritmetika za učiteljišča (1885): § 153. Vsak sestavljen družbeni račun je môči izpremeniti na jednostaven. N. pr. Trije trgovci so se združili za neko podjetje

enostavnepridevnik, splošni, nedoločeno

enostavne

Zoologija (1875):	namen nahajajo se pri nekaterih sesalca in bradavke. Nekateri imajo enostavne oči. Za dihanje nemajo črvi niti pluč, niti dušnic. V
Zoologija (1875):	oblike, naposled nijso nič druzega nego preobražena in premenjena oblika enostavne mehurčaste celice, iz katere se dado vsi drugi izvaljati. Enake
Zoologija (1875):	noge ali pa plavute. Na glavi videvamo nasajene, sestavljene in enostavne pikčaste oči, dve ali štiri tipalnice, ki so časih jako

jednostavne
Aritmetika za učiteljišča (1885): 22. Po koliko % treba kapital na obresti naložiti, da bodo jednostavne obresti a) v 20, b) v 25, c) v 33

enostavnegapridevnik, splošni, nedoločeno

jednostavnega

Aritmetika za učiteljišča (1885):	III. Dve nalogi v praktično uporabo jednostavnega knjigovodstva. 1. Načrt jednomesečne trgovine. Josip Leban v Ljubljani si
Aritmetika za učiteljišča (1885):	gl. in 40000 gl., katere smatramo lahko za razmerska števila jednostavnega družbenega računa. Račun stoji takó-le: Pri sestavljenem družbenem računu pomnoži
Aritmetika za učiteljišča (1885):	drugo z druzim, dobljene produkte pa smatraj za razmerska števila jednostavnega družbenega računa in le-téga uporabi potem v razrešitev naloge. Naloge

enostavnejšepridevnik, splošni, primernik
- enostavniše
  Zoologija (1875): se tudi te glavne oblike ali rodovi zvesti na starejše, enostavniše oblike, in naposled se vse sedanje rivalstvo izvaja iz nekoliko
- jednostavnejše
  Aritmetika za učiteljišča (1885): po obliki različna izraza, in ako izjednačiš, dobiš zahtevano jednačbo. Jednostavnejše naloge je môči, ne sestavljajoč jih v jednačbe, kar na
enostavnempridevnik, splošni, nedoločeno
- ednostavnem
  Fizika (1869): zraku potisne zdaj pah spet nazaj v cev. V temu ednostavnem poskusu, v premikanji páha gori in doli, imamo podlogo naprave

enostavnipridevnik, splošni, nedoločeno

ednostavnej

Fizika (1869):	ktere izpeljujemo najimenitneje posledke. Te posledke zamoremo razjasniti na prav ednostavnej pripravi, v kterej vsak koj spozna otročjo igračo. V cev
Fizika (1869):	so narejene zračne sesaljke, zato bomo še enkrat govorili o ednostavnej valjastej pripravi (Pod. 107.). Lahko se vidi, da se v

enostavnihpridevnik, splošni, nedoločeno
- enostavnih
  Kemija (1869): sebo enake ali pa da stojé med sebo v prav enostavnih omerih. Pri trdnih in tekočnih telesih ta zakonitost ni tako
enostavnopridevnik, splošni, nedoločeno
- jednostavno
  Aritmetika za učiteljišča (1885): pred vsem računsko razmerje s trgovskimi prijatelji. Táko vknjiževanje zovemo jednostavno knjigovodstvo (einfache Buchführung).
najenostavnejšihpridevnik, splošni, presežnik
- najenostavniših
  Zoologija (1875): in dihanja. Ti organi so pri nižih živalih izraženi v najenostavniših oblikah. Mešiček in nekoliko cevk zadostuje prebavljanju in krvnemu obtoku

▶ enostavno prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

enostavno

Zoologija (1875):	Med čutili je oko najpopolniše razvito. Oko je pri členarjih enostavno, to je, ima eno samo lečo in je videti kakor
Gozdovnik (1898):	nama beli pravijo,« dostavi prvi golijat. »Je-li res? « praša Tiburcio enostavno iznenaden, korak nazaj stopivši. »Res je! « potrdi Rdoles. « »Tu vam

▶ enostranski pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

enostranski
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): slovenskih bratih. Kdo nam tedej pravo pot kaže ? Po svoji enostranski misli vsak , — gledé pa na naše splohne potrebe, mislim, de

▶ enostransko prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

enostransko

jednostransko

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	na Slovenskim. Iz Štajarskiga. Mnogi tudi izobraženi ludjé še večidel jednostransko mislijo: „Kmet ostane nepremaknjen pri starim kopitu , ino težko napreduje
Občno vzgojeslovje (1887):	ker je v svojem občevanji omejen, vzgoji se kaj lehko jednostransko; največkrat mu nedostaje potrebne družbene kreposti; c) vsled vednega občevanja
Občno vzgojeslovje (1887):	osnovano na domišljiji, katera to, kar so stari storili dobrega, jednostransko poveličuje. Táko hvalisanje je v vzgoji nepraktično, kajti gojencu je

▶ enoštevilčen pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

enoštevilčnim

jednoštevilčnim

Aritmetika za učiteljišča (1885):	naslednjega višjega mesta. N. pr. Računajoč na pamet pomnoži z jednoštevilčnim multiplikatorjem najprej višje in potem nižje jednote. N. pr. Koliko
Aritmetika za učiteljišča (1885):	ep.104 + dp.103 + cp.102 + bp.10 + ap. Večštevilčno število pomnožimo tedaj z jednoštevilčnim, ako multiplikandove jednice, desetice, stotice, ... z multiplikatorjem pomnožimo ter posamične

▶ enota samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

enot
- jednot
  Aritmetika za učiteljišča (1885): izraz mštevilčnega dekadnega števila, imajočega a jednic, b desetic, ... r jednot (m – 1) reda. § 45. Ako je M = e.104 + d.103

enota

enota
Rudninoslovje (1867): posebna teža oglénčeve kisline je 1•5, to je: prostorna enota, recimo 1 kubičen črevelj, oglénčeve kisline je poldrugikrat teži nego

jednota

Aritmetika za učiteljišča (1885):	treba te dve tvarini zmešati, ako hočemo, da bode imela jednota zmesi srednjo vrednost m, tedaj a > m > b? Recimo, da
Aritmetika za učiteljišča (1885):	A in B dve istovrstni tvarini, in da ima njiju jednota vrednost a, oziroma b in da je a > b. V

enote

enote
Kmetijske in rokodelske novice (1845): če tudi le pomanjkanje ene same številke, ali ene same enote ima, cela kakor neresnična zaveržena biti mora: takó tudi ta

jednote

Aritmetika za učiteljišča (1885):	kaki stvari s pomočjo množenja izračunati, ondaj kaže dostikrat ceno jednote razložiti na desetice in krajcarje. N. pr. 1 kg velja
Aritmetika za učiteljišča (1885):	pamet pomnoži z jednoštevilčnim multiplikatorjem najprej višje in potem nižje jednote. N. pr. Koliko je 6krat 78? 6krat 70 je 420

enoti

enoti
Rudninoslovje (1867): zvemo težo vode i težo živega srebra v istej prostornej enoti, namreč v našej steklenici. Če tedaj podelimo težo živega srebra

jednoti

Aritmetika za učiteljišča (1885):	deset jednot jednega reda jednoto naslednjega višjega reda. Začenši pri jednoti štejemo z znanimi imeni števil: jedna, dve, tri, ... do deset
Aritmetika za učiteljišča (1885):	§ 2. Tvoreč števila začenjamo z jednoto. Ako pridenemo k jednoti še jedno jednoto, k številu, na ta način dobljenemu, zopet
Aritmetika za učiteljišča (1885):	jednakih delov, jednaka je vsota vseh teh b delov zopet jednoti; tedaj 1/b.b = 1. Ako vzamemo menj nego b tacih

enoto

Kemija (1869):	Po novejših dogovorih o tej stvari vzel se je za enoto funt colne zveze. 1 funt colne zveze ima 500 gramov
Kemija (1869):	bilo jo potrebno, da se ravnomočje neke prvine stavi za enoto in da se pokaže, koliko utežnih delov vsake druge prvine
Kemija (1869):	Razmera med številom kovanega debelega denarja in med novčno (denarno) enoto — ki je bila poprej marka, sedaj je pa colni funt
Kemija (1869):	koliko utežnih delov vsake druge prvine se spaja s to enoto. Kemiki so se sporazumeli ter so vzeli za enoto vodenec
Kemija (1869):	to enoto. Kemiki so se sporazumeli ter so vzeli za enoto vodenec zato je njegovo ravnomočje = 1.
Kemija (1869):	nam tudi gostota zraka služi za merilo, to je, za enoto, kedar drugim plinovom določujemo primerno težino. Gostota zraka je toraj
Zoologija (1875):	ima kako delo storiti, zmerom menjajo. Mehanično delo merimo z enoto, ki se zove meterkilogram (mk), to je namreč sila, ki

jednoto

Aritmetika za učiteljišča (1885):	pa množino (Vielheit) in izraz, kateri kaže, kolikokrat ima množina jednoto v sebi, število (Zahl). Oni del matematike, kateri se peča
Aritmetika za učiteljišča (1885):	to za jednoto povečamo, in iz naslednjega, ako to za jednoto zmanjšamo. Kadar takó, jednoto dodajajoč ali odjemajoč, od števila do
Aritmetika za učiteljišča (1885):	števila začenjamo z jednoto. Ako pridenemo k jednoti še jedno jednoto, k številu, na ta način dobljenemu, zopet jednoto, in takó
Aritmetika za učiteljišča (1885):	deka). V tem sistemu tvori po deset jednot jednega reda jednoto naslednjega višjega reda. Začenši pri jednoti štejemo z znanimi imeni
Aritmetika za učiteljišča (1885):	in število, katero kaže, koliko nižjih jednot daje vselej višjo jednoto, osnovno število (Grundzahl) številnega sistema. Sedaj nam rabi v obče
Aritmetika za učiteljišča (1885):	še jedno jednoto, k številu, na ta način dobljenemu, zopet jednoto, in takó dalje, dobimo vrsto naravnih števil (natürliche Zahlen). Jednoto
Aritmetika za učiteljišča (1885):	število naravne številne vrste dobimo iz prejšnjega, ako to za jednoto povečamo, in iz naslednjega, ako to za jednoto zmanjšamo. Kadar
Aritmetika za učiteljišča (1885):	in iz naslednjega, ako to za jednoto zmanjšamo. Kadar takó, jednoto dodajajoč ali odjemajoč, od števila do števila prehajamo, pravimo, da
Aritmetika za učiteljišča (1885):	jednoto, in takó dalje, dobimo vrsto naravnih števil (natürliche Zahlen). Jednoto samo in tudi vsako število, katero smo dobili, dodajajoč jednoto

▶ enoter števnik, besedni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

enotero

Zoologija (1875):	pitati, imenujemo jih goliče ali kilavce; pozneje se hranijo z enotero hrano, hodijo skakljaje, letajo pa hitro in lehko ter so
Zoologija (1875):	imenuje se venec, spodnji b pa korenina. Prednji zobje imajo enotero, zadnji dvojno, trojno in celo četverno korenino. Med vencem in

▶ enoteren pridevnik, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

enovit, homogen; [sskj]

enoterna

Rudninoslovje (1867):	prostor nepretrgoma ter ima neko stanovito vnanjo obliko, imenuje se enotérna rudnina (einfaches Mineral). Ako je njena vnanja oblika tudi pravilna
Rudninoslovje (1867):	rudnine se taka jedrnata samo v tem razločuje, da se enoterna dá klati, jedrnata pa ne. Zložena rudnina se namreč ne

enoterne
Rudninoslovje (1867): konci razvit; drugi konec si moramo v mislih dopolniti. Opomba. Enoterne rudnine brez pravilnega lika (podobe) imenujemo pločice, ako so jako
enoterni
Rudninoslovje (1867): III. O razkolnosti i lomu kristalov. Na kristalu ali na enoterni rudnini ne moremo razločevati nikakoršnih delov, i vendar se dadé

enoternih

Rudninoslovje (1867):	vnanja oblika tudi pravilna, zove se golot ali kristal. ) Več enoternih* rudnin iste vrste zrastenih zovemo zloženo ali sestavljeno rudnino (zusammengesetztes
Rudninoslovje (1867):	Lom zloženih rudnin je ali školjkast ali neraven, kot pri enoternih rudninah, ali pa: troskvast (splittrig), to je: lomna ploskev je
Mineralogija in geognozija (1871):	del vednosti t. j. geognozija ali geologija. I. Nauk o enoternih mineralih. Oriktognozija. Prva tirjatev, ki jo stavimo mineralogiji je ta
Mineralogija in geognozija (1871):	Ali se jim dobro pozná, da so zmesi iz druzih enoternih mineralov, ali pa, če so onim enaki po kemiški sestavi

enoterno

Mineralogija in geognozija (1871):	več različnih mineralov. Razdelimo jih toraj v dvé glavni vrsti, enoterno kamenje in pa zmesi. Marmor n. pr. je enoterno kamenje
Mineralogija in geognozija (1871):	vrsti, enoterno kamenje in pa zmesi. Marmor n. pr. je enoterno kamenje obstoječe iz samih apnenih zrnec. Granit pa, v kterem

▶ enovit pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

enovitim
Botanika (1875): kakor v vrvco nabranih stanic in ki spadajo podobno najbolj enovitim algam, med najnepopolnejše rastlinske podobe. Ker so tako drobne, minljive

▶ Enrik samostalnik, lastno_ime, moški ↘ goo300k, IMP

Enrik

Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853):	ni ganil. »Ti si iz našega kraja? « je ogovoril zdaj Enrik sivega moža. »Kako si prišel Huncom v roke? « »Jaz sim
Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853):	sabo v sužnost tirali. « »Smilite se mi, častiti oče! « reče Enrik. »Rad vas odkupim, in dam za vas, kolikor poželé. «

▶ Ensenada samostalnik, lastno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP

Ensenadi
Gozdovnik (1898): prstan; vidite ga tu? Dal mi ga je takrat v Ensenadi, da molčim, in tako sem bil sokrivec njegovega dela. Odpustite

▶ ensidler samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ IMP

puščavnik; splet

ensidler

ansidlar

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	sdei gremo poano Dvsho kathera nam zve shlishi potam je ansidlar merkov
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	inv potam kierje te bovnik vmrieti jemov je vidov an ansidlar velko hvdizhov ponja Dvsho jeti hier so ti hvdizhi miemo

▶ ensuite neuvrščeno, tujejezično ↘ IMP

ensuite

Pozhétki gramatike (1811):	ensuite, potle: auparavant, préd: D'abord il faut éviter le mal, ensuite il faut faire le bien. narpréd je treba ſe ogibati
Pozhétki gramatike (1811):	Druge poménio réd, poſtavim, premièrement, pervo, secondement, drugo: d'abord, narpréd; ensuite, potle: auparavant, préd: D'abord il faut éviter le mal, ensuite

▶ en tak števnik, besedni + zaimek(večbesedno geslo) ↘ IMP

en tak

antak

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	tu terplenje spraviem usmilénjam prameshlvja noi savierne dvshize gorei ofra antak Kriſtian bo natam sviete svo srezhen she
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	kei zhries me napraviti sbesiedo inv isdianjam takv mavi kakv antak mosh karieri je shje pred 32 stemi lietami vmerv inv

▶ entcundungzkrankheiten neuvrščeno, tujejezično ↘ IMP

entcundungzkrankheiten
- entzundungskrankheiten
  Kmetijske in rokodelske novice (1844): mi je jelo dosdevati, de bi bile morebiti priſadne bolesni (Entzündungskrankheiten), ki jih ti ſamoúki ſploh vovzhizh imenujejo, tóde kmalo ſim

▶ en tolar števnik, besedni + samostalnik, občno_ime, moški(večbesedno geslo) ↘ IMP

en tolar
- entolar
  To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): erov kaker bodash sdei podvezhan je skushano. Usemi andnar entolar alpa dukat noi podeji navetar podpertizh skriushi pa podeji v'

▶ entrichten neuvrščeno, tujejezično ↘ goo300k, IMP

entrichten
Kmetijske in rokodelske novice (1846): für die Expedition von jeder einzelnen Zeitung sind ganzjährig zu entrichten 24 kr., halbjahrig 12 kr.” — Naj se tedej sleherni prejemnik

▶ entsetzen neuvrščeno, tujejezično ↘ goo300k, IMP

entsetzen
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): nur durchleuchtet von den zuckenden Strahlen des Blitzes, Grauen und Entsetzen überall verbreitend” itd. Zavoljo svoje izrovajoče lastnosti se je tedaj

▶ entzundung neuvrščeno, tujejezično ↘ goo300k, IMP

entzundung
Kmetijske in rokodelske novice (1844): Kashe, kakor bi bila kushna; — pa mora biti kaki priſad (Entzündung). Praſé nozhe nizh vseti, ima mersle uſheſa, teshkó diha, vamp

▶ enutriviti neuvrščeno, tujejezično ↘ goo300k

enutrivi
Sacrum promptuarium (1695): reshalit, de nebodo perſileni zhes vaſs ſe toshit rekozh: Filios enutrivi, & exaltavi, ipſi autem ſpreverunt me. Sakaj v' tej vishi na

▶ en za drug števnik, besedni + predlog + števnik, besedni(večbesedno geslo) ↘ IMP

en za_drugim

ensadrugima

Pozhétki gramatike (1811):

v' ive, ome, one, poſtavim: alternative, na isméno, peverſtama, premènjama, ensadrúgima; perspective, isvidnoſt, epitome, sapopadik kratki, gomme, ſmola, guma: amazone, amasonka

▶ eo neuvrščeno, tujejezično ↘ goo300k, IMP

eo
Sacrum promptuarium (1695): juſtus, & timoratus, expectans conſolationem Iſraël: Et Spiritus Sanctus erat in eo. Imate pravizhnu, inu bogaboyezhe shiveti, ter zhakat na vaſho ſrezhno

▶ eocene neuvrščeno, tujejezično ↘ IMP

eocene

Mineralogija in geognozija (1871):	Subappenin) Pliocene Group T. Miocène (Falunien) MioceneGroup T. Eocène (Parisien) Eocene Group T. Crètacé; (Turonien, Neocomien, etc. ) Cretaceous Group (Chalkmarl, upper
Mineralogija in geognozija (1871):	T. Pliocène (Subappenin) Pliocene Group T. Miocène (Falunien) MioceneGroup T. Eocène (Parisien) Eocene Group T. Crètacé; (Turonien, Neocomien, etc. ) Cretaceous Group

▶ eos neuvrščeno, tujejezično ↘ IMP

eos

Ta male katechismus (1768):	Sinite parvulos venire ad me, & ne prohibueritis eos, talium enim eſt regnum Dei. Marc. 10. 14. Pustite otrozhizhe
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	pokasou, kar je s' beſſédo vuzhiu Matth. 10. Nolite timere eos, qui occidunt corpus, animam autem non poſſunt occidere: ſed potius
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	ſaboi govorijo, koker ima sapiſſanu S.Mattheush cap. 27. Non licet eos mittere in corbonam, quia pretium ſanguinis eſt. Se na ſpodobi

▶ ep.104 samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP

ep.104
Aritmetika za učiteljišča (1885): je M = e.104 + d.103 + c.102 + b.10 + a, ondaj je M.p = ep.104 + dp.103 + cp.102 + bp.10 + ap. Večštevilčno število pomnožimo tedaj z jednoštevilčnim

▶ epee neuvrščeno, tujejezično

epee

Pozhétki gramatike (1811):	naménjenje, l'oisivete, poſtópanje, bresdelnoſt, idr, ne la abeille, la épée, itd. je rezhejo in piſejo j'apprends, ſe vuzhim, j'étudie, ſim
Pozhétki gramatike (1811):	enfant, itd. La rezhejo in piſhejo l'abeille. bzhéla, l'épée, mezh, l'intention, naménjenje, l'oisivete, poſtópanje, bresdelnoſt, idr, ne

▶ Epenstein samostalnik, lastno_ime, moški ↘ IMP

Epensteina

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	steklenic (glažut) na Štajerskim. 16. Gosp. Al. Ceitlingerju, fužinarju iz Epensteina na Štajerskim. V. Bronaste svetinje so pri ti razstavi zaslužili
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	je bila dobro izdelana roba. — J. A. Ceitlingerjeve kosé iz Epensteina na Štajerskim slovijo že davnej krog in krog. — Lepe farbe

▶ epidot samostalnik, občno_ime, moški ↘ IMP ↗ SSKJ

epidot

Mineralogija in geognozija (1871):	so: železni kiz prav navaden, pa tudi kvarc, tinjec, granat, epidot, magnetovec.
Mineralogija in geognozija (1871):	mu je obično 2.65. Slučajne vmesnine: turmalin, roženec, andalusit, pinit, epidot, granat, topas, grafit, magnetovec, kositarjevec i. d. v. Granit prehaja

▶ Epikurejec samostalnik, lastno_ime, moški ↘ goo300k, IMP

Epikurejcih
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): olikane in priproste, sirove? Saj je ravno tako pri naših Epikurejcih; so navadni, ki iščejo le vživanja in mesenega veselja pa

▶ epilobium neuvrščeno, tujejezično ↘ IMP

epilobium

Botanika (1875):	kakor n. pr. vrbovec (Epilobium), izmed kterih je ozkolisti vrbovec (Epilobium angustifolium) z visokim, skrlatno-rudečim cvetnim klasom prava lepota naših gozdov
Botanika (1875):	vidimo podobno tudi na nekterih naših jagnedih in pri vrbovcu (Epilobium). Večina ljudi se oblači v bombaževine, in ne samo sadenje
Botanika (1875):	večidel zavolj lepega cvetja imenitne rastline, kakor n. pr. vrbovec (Epilobium), izmed kterih je ozkolisti vrbovec (Epilobium angustifolium) z visokim, skrlatno-rudečim

▶ Epir samostalnik, lastno_ime, moški ↘ IMP

Epira
Kmetijske in rokodelske novice (1844): ki so po Mezii in Ma— cedonii do Tesalije in Epira se raširili, so bili verjetno pervi, kteri so svetlobo prave

▶ episkop samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

episkop
- epiškop
  Divica Orleanska (1848): Tibo d’ Ark. Ti noríš, ne jez; In ta epiškop modri, in vi vsi, Ki mislite, de gospodár nebeški Se

▶ épouvantails neuvrščeno, tujejezično ↘ goo300k, IMP

épouvantails

epouvantails

Pozhétki gramatike (1811):

drobnjáve, drobno; portails, velike vrata, gouvernails, kermila; camails, plájſhiki kórarſki, épouvantails, ſtraſhíla Ayeul, déd, ciel, nebo, oeil, oko, imajo v' mnoshnimu

▶ Eppe samostalnik, lastno_ime, moški ↘ goo300k, IMP

Eppe
- Epee
  Občno vzgojeslovje (1887): in vzgojevati, vresničil je blagi prijatelj človeštva abbé de l'Epée. On je leta 1760. v Parizu ustanovil prvi zavod za

▶ Epsom samostalnik, lastno_ime, moški ↘ goo300k, IMP

Epsomu
Kemija (1869): v nekterih vrelcih n. pr. v Zaječici, Sedlici, Pilni in Epsomu, potem tudi v solinskej ostalini v Friedrichshall-u in Kissingen-u, iz

▶ Epstein samostalnik, lastno_ime, moški ↘ goo300k, IMP

Epsteina
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): unidan od gosp. ministra kmetijstva naslednje oznanílo Pražkiga fabrikanta L. Epsteina s tém pristavkam, de naj ga damo, vsim kmetovavcam na

▶ equinum neuvrščeno, tujejezično ↘ IMP

equinum

Zoologija (1875):	imenujemo: uhatega netopirja (Plecotus auritus), pod. 57; podkovnjaka (Rhinolophus ferrum equinum), Pod. 57. Uhati netopir; Plecotus auritus. Pod. 58. Lobanja navadnega
Zoologija (1875):	žré slanino, kakor katerikoli netopir. Pod. 59. Podkovnjak; Rhinolophus ferrum equinum 1/3 nar. vel. Krvosesi ali vampiri (Phyllostoma) so veliki, kri

▶ equisetaceae neuvrščeno, tujejezično ↘ goo300k, IMP

equisetaceae

Mineralogija in geognozija (1871):	isti dobi. Izmed rastlin naj demo okamnele: drevju enake preslice (equisetaceae) v naj starejih do sredodobnih skladov; lykopodiaceae in praproti velike
Botanika (1875):	razmerje vlada kakor izjemek pri nekterih rodovih iz plemena preslic (Equisetaceae) in lesičjekov (Lyeopodiaceae), ktere rastline pa imajo sicer v enojnat

▶ equisetum neuvrščeno, tujejezično ↘ IMP

equisetum

Botanika (1875):	da listi režejo kakor nož. Enako se ima s preslico (equisetum) ktera zatorej služi za likanje lesa. Ogljenčevo kislih kovinskih okisov
Botanika (1875):	lesovine; on raste po jarkih in po močvirjih; njivska preslica (Equisetum arvense) je siten, škodljiv plevel peščenih njiv. Trosne pušce narejajo

▶ equus neuvrščeno, tujejezično ↘ IMP

equus

Zoologija (1875):	Znamenit je nadalje: progasti konj ali zebra (Equus zebra), pod. 95, in kvaga (Equus quagga), oba iz Afrike
Zoologija (1875):	progasti konj ali zebra (Equus zebra), pod. 95, in kvaga (Equus quagga), oba iz Afrike. Te lepe živali živé v tropih
Zoologija (1875):	poskusi, te živali ukrotiti, bili so dosle brez vspeha. Osel (Equus asinus) v ponižni sivi suknji, z dolzimi pobešenimi ušesi, s

▶ er neuvrščeno, tujejezično ↘ IMP

Novice gospodarskih, obertnijs... (1874):	škof postal, „še le prav iz dežja prišla pod kap. ” „Er zählt — tako pisari — zu den enrangirteſten ultramontanen und nationalen Fanatiſern
Novice gospodarskih, obertnijs... (1874):	rekoč: „Unter der Maste großer Toleranz unb chriſtlicher Milde barg er doch, wie die Affaire Spazzapan beweiſen hat, eine ebenſo entſcheidende

▶ erat neuvrščeno, tujejezično ↘ goo300k, IMP

erat
Sacrum promptuarium (1695): Homo iſte juſtus, & timoratus, expectans conſolationem Iſraël: Et Spiritus Sanctus erat in eo. Imate pravizhnu, inu bogaboyezhe shiveti, ter zhakat na

▶ Erazem samostalnik, lastno_ime, moški ↘ goo300k, IMP

Erazem
- Eraſmus
  Sacrum promptuarium (1695): tranquillè exigi poſſe, ſi maritus ſurdus, uxor cæca fiat. Kir Eraſmus Roterodamus da urshoh sakaj ta krajl je dial, de mosh
Erazma
- Erasma
  Kmetijske in rokodelske novice (1844): prevarjejo. Kdor pa detelo ſamo ſeje, jo mora okoli ſvetiga Erasma opleti, drugazhi jo sele duſhi. — Ako jo letaſ vſejeſh, imaſh

▶ erb samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

dedič; Pleteršnik

erba
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): mosh vmèrl, inu leta je tebe v' ſvojim teſtamenti sa ęrba poſtavil od zęliga ſvojga premoshenja; inu meni je gori danu
erbom
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): da zamorejo pri polji ali kodar bodi kaj zboljšati, — deleže erbom izplačati itd. Ker se jim ne bo bati, da bi

▶ Erberg samostalnik, lastno_ime, moški ↘ goo300k, IMP

Erberg
Kmetijske in rokodelske novice (1843): veliko ſromákov je ſvojiga ozhéta sgubilo Viſoko zhaſten Goſpod Baron Erberg v Dolu (Luſtthal)2 ur od Ljubljane, je v 72.

▶ erbergov pridevnik, svojilni, nedoločeno ↘ IMP

erbergovega
- erbergoviga
  Kmetijske in rokodelske novice (1844): sledi. ) Svete podobe, ki jih je J. Vodè, varh baron Erbergoviga muzeuma v Dobi, iz nekiga prav drobniga in lesketečiga peska

▶ erbič samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

dedič; Pleteršnik

erbiča
- irbezha
  Branja, inu evangeliumi (1777): k' nam govoruv ſkus Synu , katiriga je on poſtavil eniga irbezha uſſeh rezhy, ſkus katiriga je on

erbiči

irbezhi

Ta male katechismus (1768):	ſeni otrozi boſhji? Mi smo is gnade goriuſeti otrozi, inu irbezhi nebeshkega Kraylestva. Kaj nas S. M. K. Zirkuv uzhy skus
Branja, inu evangeliumi (1777):	Chriſtuſa naſhiga Isvelizharja: de mi ſkus tegaiſtiga miloſt pravizhini ſturjeni, irbezhi bomo po temu savupanju vezhniga shivlenja v'Chriſtuſu JEsuſu Goſpudu

▶ erbsenstein neuvrščeno, tujejezično ↘ goo300k, IMP

erbsenstein
Mineralogija in geognozija (1871): Goriva, Brenze. Gorski les, Bergholz, 48. Grabwespe, osa kopačica. Grahovec, Erbsenstein, 38. Granat, 46. Granit, granit ali žula, 70. Granit, pisani

▶ erbščina samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ Pleteršnik

dediščina; Pleteršnik

erbščina

erbſhina
Genovefa (1841): vſe tó ſkléneſh in tudi ſtoriſh, — ti bo mala dédina (erbſhina) po tvoji materi vezh vrédna, kakor vſa velíka dedina, ki

irbishna

Branja, inu evangeliumi (1777):	more taiſtiga goriusdigniti, de bi obluba nehalla. Sakaj aku je irbishna is poſtave , tok she ni vezh is oblube, Abrahamu pak
Branja, inu evangeliumi (1777):	ſe jeſt ukoreninila, inu v' dejlu mojiga Boga je njega irbishna, inu v' tih Svetnikov polnuſti je moje goridershanje. Evangelium S.

erbščino

erbſhino

Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	bogati dobrotnik vmèrl, inu bó k'malu vſe svęjdil, kar njegovo ęrbſhino, inu to perſhono am tizhe, katera je njemu to ęrbſhino
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	ęrbſhino, inu to perſhono am tizhe, katera je njemu to ęrbſhino sapuſtila. Kadar bo potle damu priſhal, bo vęjdil sheni, otrokam

▶ erdbeben neuvrščeno, tujejezično ↘ goo300k, IMP

erdbeben

Mineralogija in geognozija (1871):

72. Porphyrartig porfirasto, 67. Porphyrit, (porfido rosso antico), 72. Potres, Erdbeben, 95. Požerun, morski, Haifisch. Pragorje ali temeljno gorovje, Urgebirge oder

▶ erde neuvrščeno, tujejezično ↘ goo300k, IMP

erde
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): sein Sausen und Brausen, sein Aufwühlen des Himmels und der Erde muesste in den hohen Bergesthälern (v Kašmiru? ), in welchen wir

▶ erdeljski pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ IMP

erdeljske

Aritmetika za učiteljišča (1885):	maja: 9 akcij Rudolfove železnice po 184.75 in 12 akcij erdeljske železnice po 182. Koliko mora za vse plačati? (Nominalna vrednost
Aritmetika za učiteljišča (1885):	7. A proda dne 26. februvarja: a) 18 prioritetnih obligacij erdeljske železnice po 99 (nominalna vrednost po 200 gl., 5% obresti

▶ Erdeljsko samostalnik, lastno_ime, srednji ↘ IMP

Erdeljskem

Erdeljskim

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852):	Budimu je podaril svitli cesar 5000 fl. — Županije na Ogerskim, Erdeljskim, Horvaškim in v Vojvodini so oprostene poštnine za pisma v
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852):	krajev. Ravno tako slavno kakor na Ogerskim prejemajo cesarja na Erdeljskim. Ubogim v Peštu in Budimu je podaril svitli cesar 5000

▶ erdharz neuvrščeno, tujejezično ↘ goo300k, IMP

erdharz
Kemija (1869): 405. Smola benzojeva, Benzoeharz. Smola jalapova, Jalappenharz, 489, Smola kamena, Erdharz, 511. Smole, Harze, 488. Smole gumaste, Gummiharze, 490. Snovatelj, Ferment

▶ erdici neuvrščeno, tujejezično ↘ goo300k, IMP

erdici
Sacrum promptuarium (1695): shivil, ter en dan je shlishal s' Nebeſs lata glaſs. Erdici, tibi, & ſemini tuo panis non deficiet in æternum, quia me

▶ Erdicij samostalnik, lastno_ime, moški ↘ goo300k, IMP

Erdicij
- Erdicius
  Sacrum promptuarium (1695): po njemu nehodili, ga vſdigneio, ter en velik shaz najdeio. Erdicius Rimski Purgar ob zhaſsu velike lokote 4000. petleriou je shivil

▶ erdkohle neuvrščeno, tujejezično ↘ goo300k, IMP

erdkohle
Mineralogija in geognozija (1871): oder Lignit, 31. ,, močvirni, Moorkohle, 31. ,, papirnati, Papierkohle, 31. ,, prsteni, Erdkohle 31.

▶ erdol neuvrščeno, tujejezično ↘ IMP

erdol

Rudninoslovje (1867):	kot voda. Te zvrsti se posebno imenujejo: kaméno olje (Steinöl, Erdöl) je tekočno, i če je prav čisto, zove se nafta
Rudninoslovje (1867):	2. Kaméno olje i kaména smola (Erdöl und Erdpech) se nikdar ne dobiva v pravilnih likih , olje

▶ erdpech neuvrščeno, tujejezično ↘ IMP

erdpech

Rudninoslovje (1867):	če je prav čisto, zove se nafta. Kaména smola (Erdharz, Erdpech) ali asfalt je vratka, jako mehka; kaméni vosek (Erdwachs) je
Rudninoslovje (1867):	2. Kaméno olje i kaména smola (Erdöl und Erdpech) se nikdar ne dobiva v pravilnih likih , olje je tekočno

▶ erdwachs neuvrščeno, tujejezično ↘ IMP

erdwachs

Rudninoslovje (1867):	Erdharz, Erdpech) ali asfalt je vratka, jako mehka; kaméni vosek (Erdwachs) je vóskast, dá se rezati, i če ga malo ugreješ
Mineralogija in geognozija (1871):	nasadi, Wasserbildungen, 101. Vogel, vogal, Ecke. Vorgeschichtlich, predzgodovinsk. Vosek, prsteni, Erdwachs, 63. Vrh, vrhunec, Berggipfel. Vrholova ali vrhovna ploskev, Scheitelffläche, 5.

▶ erdzone neuvrščeno, tujejezično ↘ goo300k, IMP

erdzone
Fizika (1869): mašina, Dampfmaschine, 120. Parni kotel, parnik, Dampfkessel, 121. Pas, plasa, Erdzone. Pasolnce, Nebensonne, 151, 200. Passat, Passatwind, 192. Pečnica prekapna, Destillirofen

▶ erdzonne neuvrščeno, tujejezično ↘ goo300k, IMP

erdzonne
Fizika (1869): Piskalo, Blasinstrument. Piskrec prsteni, Thonzelle. Plajba, svinčnica, 24. Plasa, pas, Erdzonne. Plast, Schichte. Plast zračna, Luftschichte. Platte, plošča, plôh. Plin, Gas

▶ ergo neuvrščeno, tujejezično ↘ goo300k, IMP

ergo

Sacrum promptuarium (1695):	vaſh dobizhik kakor lepu vaſs opomina S. Chryſoſtomus, rekozh: Da ergo homo pauperi terram, ut accipias cœlum: da nummum, ut accipias
Revček Andrejček (1891):	Kic ni bil po pravih regelcah ukraden, torej ni giltik, ergo pred postavo mrtev, in pojde ad acta! Matija. Oho, iz

▶ erhalten neuvrščeno, tujejezično ↘ goo300k, IMP

erhalten
Kmetijske in rokodelske novice (1846): zu dem guten Eindrucke und dem allgemeinen Beifalle, den sie erhalten wird”. Ta častni razsodik visoko veljavniga možá le iz tega

▶ erit neuvrščeno, tujejezično ↘ goo300k, IMP

erit

Sacrum promptuarium (1695):	conformare ſtuduerit, tanto ei in prima gloria, & charitate appropinquabit, & ſimilior erit. Bodi tedaj moj Mashnik. Exemplum fidelium in verbo, & con-
Sacrum promptuarium (1695):	vaſs opomina S. Paulus, rekozh: Pacem habete, & Deus pacis, & dilectionis erit vobiſcum. Ali shlishim de uni mosh pravi: Pater, jeſt bi
Sacrum promptuarium (1695):	pravi: Labores manuum tuarum, quia manducabis, beatus es, & benè tibi erit. Inu de ſi lih takorshen ſtan vam ſe sdy teſhak
Sacrum promptuarium (1695):	morte liberat, & non patietnr animas ire in tenebras. Fiducia magna erit coram Deo eleemoſyna omnibus facientibus eam. Inu v' tej vishi

▶ eritis neuvrščeno, tujejezično ↘ goo300k, IMP

eritis
Sacrum promptuarium (1695): fecerit magni conſilij Angelus. Quod ſi, ut ipſe ſubditi, obedientes eritis, ab ipſo cœleſti benedictione replebimini. Ter varitiſe taiſte reshalit, de

▶ erläuterungen neuvrščeno, tujejezično ↘ goo300k, IMP

erläuterungen
- erlauterungen
  Kmetijske in rokodelske novice (1846): Wien. Für das Solar-Jahr 1846, na pervi strani pod nadpisam : Erläuterungen und Abonnements-Bedingungen §. 1. a) für die Expedition von jeder

← ↑ →

Stran zadnjič posodobljena 2015-05-25, et.
Avtorske pravice za besedišče določa licenca Creative Commons Priznanje avtorstva 3.0

Besedišče starejšega slovenskega knjižnega jezika IMP— vse besedne pojavnice —

← Stran 22 →

← ↑ →

Besedišče starejšega slovenskega knjižnega jezika
IMP
— vse besedne pojavnice —