- aerzte
Genovefa (1841): Skerbi de bodo pravizhno goſpoſko, vrédne duhovne in umetne vrazhe (Aerzte) iméli. Poſluſhaj vſaziga, ki ſe ima pritoshiti ali kako ſilo
| Genovefa (1841): | Skerbi de bodo pravizhno goſpoſko, vrédne duhovne in umetne vrazhe (Aerzte) iméli. Poſluſhaj vſaziga, ki ſe ima pritoshiti ali kako ſilo |
| Mineralogija in geognozija (1871): | 78. Porcellanerde oder Kaolin, porcelanova glina ali kaolin, 43. Porfir, Aphanitov, Aphanitporphyr, 71. ,, kvarčev, Quarzporphyr, 72. ,, sinjčev, Glimmerporphyr, 72. ,, sienitov, Syenitporphyr |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | snubil in tako se je zbudila v njem zdaj vroča afrikanska kri in ljubosumnost. V togoti popade ženo in jo telebi |
| Stric Tomaž (1853): | žalibože! in veliko je tacih med Slovenci, ki, čeravno niso Afrikanskega plemena, vender še časi veliko od sužnjih terpeti morajo. Kako |
| Astronomija (1869): | otok Ferro, ki je v atlantskem morji blizo zapadnega primorja afrikanskega. Od tega, kot prvega poldnevnika potem štejemo naprej. V nekterih |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | na bližnji dvor, ki je ločil njegovo stanovanje od stanovališč afrikanskih strelcev in je bil z drevjem obsajen pa Adonu posvečen |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | po deshe bodesh ſejal, na to vezh, koker na Meſsez ahtej. Derveſsa, katęre ſe nemorejo pomagat, s' ovzhjim, al kravjim ſtarim |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | shivino 4. tedne pred, inu 4. tedne po Boshizhu dobru ahtat; nikàtere kokuſhi, zhe ne vſseh na gorkim kraju, kir en |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | muhe pomoril. V'tem Meſzi more ta zhlovek ſebe dobru ahtat, od hizhneh riht, inu pijazhe ſe obdershati, pa vſe lohke |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | boſhjemu imenu. Nili res? ti dajęsh le na tvoje naprejpoſtavlene ahtengo, zhe falerje imajo, ke tebi naperpuſte, kar ſhellish ? ſakaj aku |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | drugega narajmal, koker de sem uſſellej sama na sebe skerbnu ahtengo dajalla. Jeſt nisem ne eno minuto ſa drugeh ſhivlenje prashalla |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | dushe pogublenje. Koku ſlo ta pregnane hudizh na tvoje pogublenje ahtengo daję, nezk napomaga pak njemu bel tebe pogubiti, koker tvoja |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | katire v'shkarlatu oblezhen pred njim hode bres gnade. Daj ahtengo moj Syn! ter gledej uſſellej skerbnu okuli sebe, kje be |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | natura ſe ponovláti, toku ta zhlovek more na ſvoje sravje ahtengo dati, inu to ſkus simo v'kupejsbrano mokroto ſkus purgiraine |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | sa enu grojsdje ozhesſh. Ovze ſtrishi, na te mlade Jagneda ahtengo dej. Goveji shivini, kader ſe goli, dobru ſlreshi, to mlado |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | toku vſake ſtirnaiſt dni na viſhi kupei ſpravit, al dej ahtengo, de ſe na kupi neſigręje, is tega mol pride. Podenze |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | inu v'tvojim sadershanji. Ti ſi grosnu mehek, inu dajeſh ahtèngo, kaku eden s' tabo govory, kaku h'tebi pride, kaku |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | sazhni ta prueve den po svetomi Martini noi dai doro ahtengo, da se bo tahe ta Sveta Korona perkasava dakna bosh |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | nezh nadapade Bogu ena dusha, katira se semterkje prebira: od ajfra, k' toſhlivoſti: od zhednoſte k' pregreshnoſte: od Boga k'hudizhu |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | ajfra v'dushi ni, tamkej duh te gnade malu ſda. Hitrejshe |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | zagovi, inu neſtanovitni ludje, ampak sgol zhudesha tę gnade, tiga ajfra, tę ſerzhnoſti, inu vſęh lejpih zhędnoſt. Popręj ſe niſo vupali |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | shaz noi frihtei tu shebranje karbo sdei udrukono is velzhim aifram noi is flisam inu is andohtjo 3 vezhiere saporedama: gvo |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | poſębnim, tihim kraji vkupej sbrali, kęr ſo ſe s' velikim ajfram, s' molzhanjam, inu od poſvetniga hrupa odlozheni na molitu podali |
| Pozhétki gramatike (1811): | ces images, toutes belles qu'elles sont, ne me plaisent pas, akolih ſe tih podóba ozhi perjémajo, vunder mi niſo vſhézh. Ravno |
| Pozhétki gramatike (1811): | nove ſhege per ti rézhi v' bukve vvedli. Niſo namrezh akolih majhine ſtvarze v' nemar puſtili, temozh ſo s' modrim premiſlikam |
| Pozhétki gramatike (1811): | Sa povédati isjémanje: si non, ako ne, zhe ne; guoique, akolih, deſlih. 5. Sa enàkvati: comme, kakor, ko; de même que |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | je obetal, ali poſabe na tu, kar je oblubil. 3. Akulih se ti en greshnek, tok nezhmajnvonder le upaj |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | taku milu ſtury, de le mi hózhe ſèrzę vtopiti. Jęsus aku lih ta zhaſs v' ſvoji ſramoti v' enu morję tę |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | v' roke dobil, kar- je tebi puſhenu. Kaj bó letá, aku lih nevumni zhlovek ſturil? De ſi lih on ne vęj |
| Andrej Hofer, junaški vodja Ti... (1886): | Teimer in nesrečni hrabri francozki general, akoprem se je od jeze v ustnice grizel, bil je prisiljen |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | zbora morajo taki mladenči zakonsko rojeni sinovi nepremožnih staršev biti. Akoravno želimo, de bi ubogi izrejenci precej zdaj saj za izhod |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | do Morja, ter od Celovca do Zagreba; 2) po staro-Slovenskemu; akoravno je v naših starših knjigah tujine vse živo, so nam |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | časa do časa kak kratek sostávk radovednim bravcam „Novic” spisali. Akoravno je zemlja ena nar manjših zvezd zmed téh, ki jih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | smeli v izgled postaviti. Oprava (obleka), od krajnske popolnama razločna, akoravno pri vsih preprosta, ni vender pri vsih enaciga kroja. Vidiš |
| Zlata Vas (1848): | to vsak dan vidijo in se nič boljšiga ne učé. Akoravno je soséska dan za dan bolj božala, in akoravno je |
| Zlata Vas (1848): | pri delu na polji in na vertih so bili vsi, akoravno prosto, pa vunder snažno oblečeni, ni je bilo vmazane ali |
| Zlata Vas (1848): | viditi, temuč kak čeden terg. Zakaj hiše so bile vse, akoravno ne velike, vunder lepe in snažne od verha do tal |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | Smili Se mene! Oče naš ... XIII. Jezusa s križa snámejo. Akoravno bi bil lahko, o Jezus! vender nisi hotel živ s |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | volja temu boljšemu bližati se, sta krasna poteza narodnega značaja, akoravno je mnogim služnost tako draga, da bi se je ne |
| Genovefa (1841): | hôtel tudi on trobiti. Miloſtna mati ſe je jéla ſmejati, ako ravno ſo ji ſolsé ozhi salivale. Na trobljenje roga ſo |
| Genovefa (1841): | lépimi, rudezhe in viſhnjevo in seléno ſe leſketezhimi iſkrami poſút! Ako ravno ſo vſe dreveſa bres li- |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | lepo, in tako ſe more rezhi, de ſo té bukve, ako ravno v Indjanſkim jesiku piſa ne , zhiſto krajnſko délo. M. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | iskasal, ki ſe prasne vere in oſtudnoſti pred vſako novo, ako ravno dobro pohvaleno rezhjo, terdno dershé; ſkerbel bo, ſvoje otroke |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | teshko raslozhiti. Jeſt ſe te druge dershim ino piſhem Loblana. ” Ako ravno mi te miſli niſmo, ſmo vender voljo GDr. Orla |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | moje semlje ſim she prav lepo obdelal, in pogleſhtal? Nikarte! ako ravno bi ſi miſlil, de je vſe popolnoma narejeno, pa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | je angleške čerke pred poznal, kot je govoriti zamogel In ako ravno jih sam izrekovati ni mogel, jih je z perstam |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſe ima s novo pinjo v zaker iti? (Potrebna opómbá). Ako ravno pinjo nove ſorte vezhidel povſod hvalijo , jih je vender |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | po teh ne gré meriti plačila za učenike po kmetih, ako ravno bi mi prav serčno želéli, de bi učiteljski stan |
| Kuharske Bukve (1799): | jeſiham notri. Potle naj ſe do dobriga kuha. 156. Pezhene Ale. Ale operi, oſoli, na rashen natakni, potręſi s' drobtínami, s' |
| Kuharske Bukve (1799): | notri. Potle naj ſe do dobriga kuha. 156. Pezhene Ale. Ale operi, oſoli, na rashen natakni, potręſi s' drobtínami, s' muſkat |
| Kemija (1869): | Alizarin, 486. Alkali, lužnina. Alkalimetrie, lugomerje. Alkaloid, palužnina, alkalojid, 475. Alkana, 486. Alkohol, 471. Alkohol amilov, Amylalkohol, 475. Alkohol etilov, Aethylalkohol |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | vſaki plati ſo ene vrata; v' dno tudi ene sraven alkofe , inu na ti drugi plati eno okno. ) PERVI NASTOP. Nęshka |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | EDENAJSTI NASTOP. Nęshka , Tonzhek. (Nęshka pride is Alkofe , tezhe k' ſhtibelzu, inu ſkusi lukno od kluzhavenze noter govory |
| Fabule ino pesmi (1836): | je ſhel po gaſi, En pojb sa njim hití, Sa almoſhtvo ga proſi, No odgovor dobi: »Glej, lubo boshjo dete! Jas |
| Fabule ino pesmi (1836): | ſpiéhan omedlí, no komaj ſtôpi: On proti kralizha sa malo almoſhtvo, Da s’ njoj shivlenje ſi sa dneſ natégnil bo. Tê |
| Fabule ino pesmi (1836): | ˛Se pojbizh ſladko ſméje; Pa ne sapſtonj: ſe troſhta Dobíti almoſhtvo. No lon sa ſvojo svéſtoſt: No tak je tudi b |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ognju ſvoje premoshenje sgubili. To plazhilo je po takim le almoshina, je lé dobro délo in tako ſmo ſtorili, kar nam |
| Sacrum promptuarium (1695): | fazonetelna inu bodite vſmileni, kakor Elisabeth, inu Clotilda, de vaſha almoshna vaſs bo pred to vezhno ſmertio reshila, kakor pravi Tobia |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | tazham pomagei venka is nora priti: inu savierne Dushe dai aimoshne noi mesne puazhvi obieuno: inu to misov morash ti prei |
| Sacrum promptuarium (1695): | gnado proſsili: Takrat Rihtar Nebeſki ſodbo ſturj, de nemeſti taiſte almoshne ſe ima tei sheni Nebeſku krajleveſtu dati. Oh kaj s' |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | niego poshlash. Ti morash patudei sanjo dore diele dopernashati moliti ajmeshno dajati. Sakai kader je ona ta- |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | vbveshtvo pridajo? pakar skves svoje niederlih shivlenje noi ano tako almeshno mash ti savse vierne dushe gorei ofrati: jas sim shje |
| Sacrum promptuarium (1695): | v' tem tudi ta krajliza je neſsla Jetnikom kroh sa almoshno, jo uprasha tudi nje ozha krajl Maurus kaj nesesh? odgovorj |
| Sacrum promptuarium (1695): | bulshi kupzhje nej na ſvejtu, kakor Chriſtusu poſodit s' kusi almoshno, sakaj gvishnu na tem ſvejtu, ali na vnem obilnu poverne |
| Sacrum promptuarium (1695): | sakaj en dan je vidila pred krajlevem duoru petlerje na almoshno zhakati, vſame ta fazonetel ga nepolni s' kruham, inu meſsam |
| Sacrum promptuarium (1695): | je bila dobru ſturila ſo pred Rihtaria Nebeſkiga prishli, inu almoshno od taiſte preieto kasali, ter sa gnado proſsili: Takrat Rihtar |
| Sacrum promptuarium (1695): | famis tempore in pauperibus meis refeciſti. S. Grogor s' kusi almoshno ſvojo je bil to ner vekshi zhast na semli doſegli |
| Sacrum promptuarium (1695): | unj neuſmileni bogati Lesizi, katero ſo vezhkrat prishle podgane sa almoshno proſsit, ali neuſmilena leſiza je dekli djala, de nima zhaſsa |
| Genovefa (1841): | njih v zerkev iti môgla. Grôf je dal obilni milodar (almoshno) ubogim deliti in ſvôji goſpéj v zérkvi lépo snaminje narediti |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | rokami moli, Israelzi premagújejo; ko mu pa roke vpadajo, ſo Amalekitarji mozhnejſhi. Sa to ſta Moseſu v' molitvi Aron ino Hur |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | dopadliv ino prijeten dar. III. Kedar ſo ſe Israelzi s' Amalekitarji vojſkovali, jih je Josve v' boj peljal: — Moseſ je pa |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | pet. — Vsaki dan je gotovše, da se bote angležka in amerikanska vlada spet sprijaznile in da za vés razpor bo le |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | Semču ne mogel za-nje ne kruha, ne tobaka kupiti — same amerikanske cekíne. Zavoljo tega je mesca listopada v Terst šel, de |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | grajſhinſki vlaſtnik in tovarſh té drushbe, je podaril nekaj ſemena amerikanſke péſe (róne), od ktere pravijo, de je polna zukreniga ſóka |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | te kje Lama Baba ne zgrabi”. (Dalje sledí. ) Smešnice. Nek amerikansk časopis naznanja sledeče: Vročina je bila pri nas tako velika |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | Naj imenitniše fabrike mesta so naslednje: Fabrika za svinčene obličke, amerikanski mlin, za kterega se žito iz Odese in moka iz |
| Zoologija (1875): | kakor roža, samo rep in perotnice so črne. Potem tudi amerikanski trupial (Cassicus), ki svoje dolgo mošnjasto gnjezdo obeša na tenke |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | molitviz morash 3 barti adn sa drvjim poshebrati: kader bosh amert unka poshebrou te 6 molitvizoa: 3 ozha noi 3 obomarje |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | ozhash proshenja je frei poſtavlana. Jas te she amert monam de vjeshvshavam jemenu sazhni inu ujemenu mathare boshije: Tvoja |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | ozha inu zhe: noi vero noi molitvo od mathare boshje amert poshebrash. Alpa v 8 dnieh kna bosh she sadvebov pa |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | nasakobart ozha inv zhesh noi vero natu pa amert od matare boshje to molitov. Merkei da saky den 3 |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | ali ſgovarjej, kader se drugi zhes tuiſti hudu obreſujejo. Kaj gredo tebi tvojega bliſhnega falerji am, de njeh po soseski reſnashash |
| Ta male katechismus (1768): | njega ſheno, ali drugu njegovu blagu amtizhe. Kaj imajo ſapovde lubeſne svojega bliſhnega ſen ſapopadek? Leta: Kar |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | ptuje, naſnane, inu naunzne rezhy vedet, inu ſnati? kar tebe amtizhe, tega se skerbnu amuſemi, de nabosh pred Bogam shtrafenge |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | kar tu vunajnu ſaderſhanje, inu tu notrejnu ushafanje tega serza amtizhe, se zhlovek toku dobru dolinauſame koker s'taiſteh, s'kateremi |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | enu dobru inu brumnu ſerze proſiti. Kar pak druge rezhy amtizhe, moreſh ti le Boga sato proſiti, kar on tebi dati |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | ſe sdy, de ſmo ſe malu sirali , kar imę shęnenov amtizhe — Ansh. Kaj v' mojim imęni ſte ſe sirali? v' mojim |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | drugemi pohujshanje, ke je njim ſavol myrnoſte tega serza navoshliv. Anej se slehernega kraja, kjer myru ni, inu vogibej se tajſteh |
| Ta male katechismus (1768): | dolſhnust Kristianske pravize. Koku ſamere en zhlovek pred greham se anati, inu dobru sturiti? Tu naſamore szer en Kristian sam is |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | terdnu naprejvsetje je tu: nizh dobriga nesamuditi: vſega hudiga ſe anati, le ſamu te, kar je dobru, inu pridnu, govoriti. ter |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | ſi terdnu naprejvsamem vſih grehou, s'vſimi greſhnimi perloshnoſti ſe anati, to, kar je she prejshlu, bol ked bol ſgrevati, inu |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | s'tem drugem astopi, koker pak de be v'drusheni andle pozhejnal. Poflisej se to poſtavo te lubeſne dapolniti, inu ti |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | s'tvojim jesikam pregajshlati? Kęr ſe ti v' vſe tę andle męſhaſh, inu povſod vtikaſh, kamer ti ne ſliſhiſh, kęr is |
| Sacrum promptuarium (1695): | inu ſpati, premishluje kaj miſli karsnar, de taku hudu shnim andla, ter milu ſe sazhne jokat, inu tulit; Shlishi Liſiza ta |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | bode tebi dobru ſamirkal, koku ſdej ti is temi staremi andlash, inu bo on tebi tvoje dny pogmiral, al perkrajshal, koker |
| Sacrum promptuarium (1695): | na pravi pot perpravil. Taku vij moshje imate s' pametio andlat, kadar vidite de shena kaj norskiga shelj, ali della, inu |
| Ta male katechismus (1768): | bo per tehisteh, katiri te SS. ſekramente prejemajo, ta ſnotrejna andoht pomnoſhena, inu uſhgana, katiro Buh susebnu pojirje, kar bo lih |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | ushezhega podviſarja v'andohti, inu molitvi ſnajdti, ta se le iſvoli tega zhaſtitega Svetnika |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | zhesdalle , de njeh je ſhe ſdej doſti, katire so njegovi andohti posebnu udane, nad ka- |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | spodobne kraj perwiti, per sebi, ali v' bukuvzah nositi, v andohti derſhati, vezhkrat kushniti, ſlaſti v skushnavah na J. M. J. |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | dobruti miloſtvu ohraniſh, mi tebe ſkus ta pohlevni ofer naſhe andohti, inu molitve ponishnu proſimo, dej nam ta potrebni deſh, inu |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | je on brumnoſt, inu tę bogabojezhe sanizhoval, tę Duhóvne saſhpotuval, andohti inu boshje ſlushbe sa nepotrębne kvante dershal, inu satęgavolo ſe |
| Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800): | pesm dovęl. Se vam ena nalube? ſapojte to drugo. Slehernega andohti, inu ſhellam je s’ tem, kar je blu mogozhe, nalash |
| Slate jabelka (1844): | pokorſhine. — Vzhaſi ſo poboshni kriſtjani, mozhno navesani na kake poſebne andohti in ſpokorne dela, in jih tudi na beſedo ſpovednika ne |
| Slate jabelka (1844): | ne upajo ganíti, de bi tiſtiga veſelja in tiſte obzhutljive andohti ne sgubile, ki jo vshivajo; to mi da viditi, kako |
| Slate jabelka (1844): | vredin en ſam dan na krishi, kakor ſto lét v’ andohti in v’ drugih dobrih delih. Vezh je vredna minuta v |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | nedello v' meszu per peti Mashi, pridegi, prezesiji, inu bratovskeh andohtah se flisnu ſravn ſnajdti : koker tudi uſſako nedello skus z |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | boſhji , koker per vezhirenzah, pridegah, ali litaniah, inu take sorte andohtah se ſravn ſneshli bodo. 2. Kolkerkrati enega uwogega, inu potrebnega |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | nuezh pa: 5 inu tu shebranje morash ti is velko andohjo frihtati inu blisek potam pegerei dnarjou potvojei potriebi karjeh nuzash |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | mogov tvoje britku terplenje inv tvojo nadovshno grenko smert spravo andohtijo ven isgovoriti. Kepervomi prosim jas tabe o mivoſtlivi Gospved Jesus |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | JE TAPRAVO HOBERMONAVO Shebranje? Teſte shebranje se mora is velko andohtijo shebrati? inv frihtati rv dovi donkenje se mora sgoditi takv |
| Sacrum promptuarium (1695): | Svetu Truplu pokoppati, katiri fazonetel she danaſhni dan s' veliko andohtio ſe hrani, inu kashe v' tem Meſti Magonza. Leta Fazonetel |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | goripoſtavlene prasnike prasnuvati. 2. Vſako Nedelo, inu sapovędan prasnik s' andohtjo S. Maſho ſhliſhati. 3. Ta ſhtirdeſetdanski poſt, te ſhtir Quatre |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | velko gvovt inv mvezh boshjo vsabe sapopadano tv morash spravo andohtije shebrati. MOLITVA O Bveg mene primi iſtiem vesoko vriedniem nedelam |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | prebernen, koker en mlazhne v' navadni ſanikernoſti pobulshan. Uſſellej bel andohtliv je en ajfreg spokornik, koker en mlazhne nadolſhnek, inu kader |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | nisem ne enega poſnalla, katire be is serza pruti njemu andohtliv, inu njega posebne sluſhabnek bil, nad katirem be jeſt nabla |
| Genovefa (1841): | vojvodſkimi ſtarſhi v zérkev priſhla, s ſvôjim ljubesnjivim, vſim pobóshnim (andohtljivim) oblizhjem, s ſvôjima lizama, na ktérih je zhiſta rudézha nedolshnoſt |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | Premonſtratenſar se je drusheno teh Angelov ſaſluſhil, ke je toku andohtlivu Brevir molil, inu Herman is kamnepojla is rajmno tega Ordna |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | je videl taiſte is eno ſlato kadilnezo kaditi, katiri so andohtlivu na Choru boſhjo hvallo pejli. Rajshi uſſe vonkej spuſtè, koker |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | tudei jedov satvojo potriebo panezh drujega kaker aneniavi kruha noi anemavi vode pashebrati morash ti osuna shishe databei neshzhier nabo |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Zedl napersi doseshe inu potam se mora te krishni titel anemavi guasnu venka srezhi? inu tu 3 barti saporedama? ta Jesus |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | natu ustani gorei inu jedi niemu anemavi prueti: noi rezi anemavi guasnu, jas N. pegeram od tabe o Duh 3000 Dukatou |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | tabe barov kai pegerash: natu ustani gorei inu jedi niemu anemavi prueti: noi rezi anemavi guasnu, jas N. pegeram od tabe |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | našo prošnjo uslišal. Hema, to misel ti je tvoj dobri angeljc vdihnil! “ Hema prec skóči po golobčika. Mati hití v svojo |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | róko rekoč: „Le vesela bodi, ljuba Lénčica, saj boš lép angeljc v nebesih. Tam ti bo bolje, kot tukej na zemlji |
| Ta male katechismus (1768): | X. G. n. Amen. Sveta Maria! Mate boſhja! moj S. Angelz Varh! inu vi moji SS. Patroni prosite Gospud Boga ſa |
| Kratkozhasne uganke (1788): | Po pirju ked en Angelz lep: po nogah bôs ked en tat: po shtimi peklenski |
| Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800): | dur te’ tukej prov dershy, * s’ tem Angelzmi se ſdruſhy! * Angelz v’tem mesu je en zhiſti zhlov’k. 3. Divishke |
| Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800): | de ſnal toku pejt’. 5. Tovarshi sem pejdte! Nakvishku poglejte! Angelz’ v’ luftu pojejo, ’Nu zhaſt Bogu dajejo Skus tu imamo |
| Življenja srečen pot (1837): | varje, sa ſrezho ino svelizhanje ſvoje ſoſeſke ſkerbi, on je angelz ſvojih bratov, ino bo tudi v' nebeſih angelov ſrezhen továrſh |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | Bogu dapadlu. O kajſen gerd greh je napokorshena, katire je Angelza is nebes, inu zhloveka s' Paradiſha von vergl. O Pokorshena |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | ſim dans vſa perpomozhi imel taiſtu ſi saſlushiti. Skus mojiga Angelza Varha je blu doſti nevarnoſti od mene obvernénu. Moji Starſhi |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | elantno shivlenje bueshtvo inu potriebo jas prosim taba skves vse anjouze inu erz angele noi skues S. Mihela S. Gabriela S. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | italianſkih zerkvah , nagih pa ſkos prevezh po komediantovſko (theatralisch) napravljenih angelzov in ſvetnikov. — To vſe ſtori, de ſo nemſhke zerkve vſe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Pa ne le zerkvena oprava in orodje, temuzh tudi podobe angelzov in ſvetnikov ſe raslozhijo nemſhke od italianſkih . V nemſhkih zerkvah |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | nishnoſt devize Marie inv lvbiesn vsah lvbah anjovzov inv svetnikov boshiah inv vsa nabeshka voiſta bodi nes permene |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | srečo narodno se trudijo. Kjer to ljubo sončice sije, tam angeljci med narodam shajajo, žlahtnih darov seboj nosijo, jih obilno ljudem |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | vsaki čas. Svet ali Sanktus. Sveto pesem povzdignimo Lepo z angeljci pojimo: Sveti, sveti, sveti Bog! Vsi ljudje Te naj spoznajo |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | bo ga da med nas, Hrup mu vesel ženemo, Z angeljci vsi v en glas! O povzdigovanju. 1. Molimo klečijoči Boga |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | mašo sveto Spodobno slišali, Povz'mimo čast odpeto In hvalo z angeljci. Dopade naj mu djanje Odpravljen'ga daru. Zvirk gnade bod' to |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | Poj: Sveti, Sveti, Sveti Je Bog in naš Gospod, Z angeljci pojte: Sveti Si ti, Bog Sabaot. V nebesih in na |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | ali celó grajam. Ali je mar res, kar sem slišal? Angeljci v nebesih vama že pletó mučeniško krono, vi dva pa |
| Štiri poslednje reči (1831): | vrata v' nebeſa odperle! Takrat nam bodo na proti priſhli angeljzi in ſvetniki. Priſhli nam bodo na proti naſhi bratje, ſeſtre |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | shétve, pravi goſpod, sakaj oni ſo sa plavsh perhranjena ljuljka. Angeljzi jih bodo enrat na ſodbi, kakor shenjize ljuljko odbrali, ino |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | bode nizhéſar sgodilo, kér ſv. piſmo ozhitno obljubi, de bojo angeljzi tebe na rokah noſili, de s' nogó ob kamen ne |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | ino Goſpodu ſamimu ſlushiti. “ ˛Satan ſe je preſtraſhil in sbéshal; angeljzi ſo pa perſtopili, ino Jesuſu poſtrégli, — ˛Srezhni, ako tudi mi |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | ſposnov, tega bo tudi Syn tega zhloveka ſposnov pred boshjimi Angelzami. |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | sgubila ? Toku vam tudi jeſt povęm; bo veſſelle pred boshjemi Angelzami zhes eniga greſhnika, katiri pokuro ſtury. Na zheterto Nedelo po |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | tega zhloveka ima pridti v' zhaſti ſvojiga Ozheta s' ſvojimi Angelzami: inu tedej bo on uſſakimu povernuv po njegovih dellah. |
| Ta male katechismus (1768): | mi spoſnamo. Tebe vezhnega Ozheta shposhtuje zel svejt. Tebe usi Angelzi; Tebe nebesa, inu uſſezhiherne Oblaste: Tebe Kerubini, inu Serafini s' |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | inu samoti; ter se nobeden pred njim naperkaſhe, koker njegovi Angelzi! zel svejt lejta po svojeh oppravkeh, inu no- |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | leme podobame skrit. Inu koker so Angelzi v' belemu oblezheni per njegovemu grobu sedelli, toku be imelli |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | nebeſhke Mozhy v'Lepmu glaſu, inu shtimi Pojo, no vſi Angelzi , Cherubini, Seraphini: Svet si, svet si, svet si ti, Ti |
| Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800): | Foj ſvęti, ſvęti, ſvęti Je Bog in’ naſh Goſpod ˛S Angelzi pojte: ſvęti ˛Si ti Bòg Sabaoth, V ’Nebesih in’ na |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | ˛Sina, ſposnali; ſamo nekoliko paſtirzov je bilo, ki ſo s' angelzi njega o rojſtvi molili. Le malo ſhtevilo je bilo od |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | Vſi modri ino bogabojezhi ljudjé ſo na to sheljno zhakali. Angelzi ſo shé paſtirjam veſelo osnanili, de jim je rojen isvelizhar |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | dobriga, njemu potoshi ſvoje teshave, njemu isrozhuje ſvoje potrebe; med angelzi ino ſvetniki v' ſvojih miſlih biti, je njegova nar ljubesnivſhi |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | pred nami ſtoji. Ure in dné ne vémo, tudi nebeſhki angelzi ne; ſamo to vemo, de se nam perbliſhuje, ino de |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | prad tiem obareime bveg noi vsi nia svetnizhi noi lvbi Anjovzi inv vsi isvolani jas N: jas vas prosm bodita savso |
| Ta male katechismus (1768): | XIV. Kaj pozh ſena gnada je gvishnu leta: * Angelzam ni dana, de vſhivajo 'ga O bodi itdr. XV. O |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | moj Syn ! aku be ti vędl, kaj je tu: tem Angelzam podobne biti, tok be se tebi v'zhiſtoſti nekol nastoſhila |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | samo Rusje itd. Izgled Vlahov, Francozov in Španjcev (Rumunov in Angličanov), za nas ne veljá, ker ne imájo jednega književnega jezika |
| Zlata Vas (1850): | storjeno blagó prejeti, planincu pri delu pomagati, in čedne obrisala (antlje), rijuhe, in česar je bilo treba, pripravljati. V začetku niso |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | bosh antvart dobiti kai se tabe bo povevo: kader bosh antuart shlishou tedei rezi frishno bras usa ſtrabu venka jete spet |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | dobri duhovi hvalimo Boga ta Gospueda? dai antuart: Bo dav antuart bareiga furt kaje niomi jeme? pa ti doro samerkei niegovo |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | ves nagvenam svete inu ves sese dan kaku bosh pati antuart dav: |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | jas noi usi dobri duhovi hvalimo Boga ta Gospueda? dai antuart: Bo dav antuart bareiga furt kaje niomi jeme? pa ti |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | shnega: prad buegam noi prad tiem svietam: damenei antuart dash al daſta noi povieſta nateram Kraj so ti dnarji |
| Kratkozhasne uganke (1788): | odſnotrej votlu, odſvunej poln lukn? En naperſtnek, ali fingrat. Kajſen antverh narbel grę; kaiſen narbel tizhi? Shushtarske narbel grę: ſheblarske tizhy |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ſvojo vęjſt, ne pak de bi rękàl leta je moj antverh, ali moj kruh! Kaj pravi k' vam vaſha vęjſt, kadar |
| Sacrum promptuarium (1695): | tiga Modriga. Operarius ebrioſus non locupletabitur. Oſtanite vij per vaſhimu antverhu, fliſſnu dellajte, beſſedo dershite, na dusho, inu na G. Boga |
| Sacrum promptuarium (1695): | briſſal, kadar teshku je dellal, dokler on je bil en Antuarhar, kateri s' dellam ſi je mogal kruk ſhlushit, de ſi |
| Sacrum promptuarium (1695): | ter premiſlite de S. Joſeph shenin krajlize Nebeſke je bil Antverhar, inu taku ſvejſtu je G. Bogu shlushil, de mu je |
| Sacrum promptuarium (1695): | Arzat biti. Glihi vishi nekatirim Antverhariom ſe godj, katiri hozheo zerat, inu ſe guantat kakor Gospada |
| Sacrum promptuarium (1695): | enu dobru lejtu dal. Sdaj bom ſhenkal en par fazonetelnou Antverharjom, delauzom, inu deklam, sakaj leti ſuſebnu yh poterbujejo, |
| Sacrum promptuarium (1695): | tajſtiga je njemu dala krajliza teh Angelou. Ta fazonetel shenkam Antverharjom, dellauzom, inu kmetom, sakaj vejm de vezhkrat teſhku vam naprej |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | velko hvdizhov ponja Dvsho jeti hier so ti hvdizhi miemo ansidlaja shli so rekli mi sdei gremo poano Dvsho kathera nam |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | pa nezh drujega kaker Ozhanashe potam bojo pershli triji stari Ansidlarji noi vas bojo barali kai vi pegerata natu rezite hduer |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | In nas vodi Božja moč. Ne živimo več pregrešno, Svet apostelj nas uči. Ne nečisto, ne požrešno, Nevošljivost naj beži; Naj |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | dolžnosti do mene, kakor tisto, ktero nam naklada naš véliki apostelj: ljubiti se med seboj. ” „O vem, vem, da je tako |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | ne more biti,” smehljaje odgovorí Sira, „ker nam veli naš apostelj: Bodite podložni gospodarjem z vsim strahom, ne le dobrim in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ponislinoſtjo poſvezhen in na ſvetlóbo dan od Henrika Frajerja, magistra apotekarije in varha musêuma v Lubljani. — Deſiravno imamo od krajnſke deshele |
| Sacrum promptuarium (1695): | Arzat biti. Glihi vishi nekatirim Antverhariom ſe godj, katiri hozheo zerat |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | pomakei, lepſhi gorijo. V' tem Meſzi tudi shiher shilo puſhaſh, arznujeſh, inu purgiraſh, tudi en malu moſhta pijeſh, ribbe, inu ſadje |
| Ta male katechismus (1768): | nazhistost, ostudnost, nasramnost, loternia, malikuvanje, vejshzhuvanje, naperjasnoste, prepirenge, navidlivnoste, jeſe, ardrie, resplatenja, ali resdirenge, ſaveſe, navoshlivoste, ludumorstva (mordrie) pijanoste , poſhreshnoste, inu |
| Mineralogija in geognozija (1871): | sistema kažejo se včasi na cinovcu, medniku, cirkonu; dalje na arsenokislem kaliji, pod. 23 in na krvnolugovi soli pod. 24. Pololiki |
| Mineralogija in geognozija (1871): | apna, zato so ga priporočali za gnoj. 5. Farmakolit je arsenokislo apno Ca2 As + 6H; najdeš ga kot brezbarvne, lasaste in |
| Kemija (1869): | Navadno to sol imenujejo zelenico ali zelenega volka (Grünspan). Arzenovosokisli bakrov okis, CuO.AsO3, je krasna, živo zelena barva, ki je |
| Kemija (1869): | Amyloxyd 475. Okis antimonov, 432. Okis bakreni, 433. Okis bakreni arzenovosokisli, arsenigsaures Kupferoxyd, 434. Okis bakreni ocetnokisli, essigsaures Kupferoxyd, 434. Okis |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | premornoſte nanajde. Narezi nobedn: jeſt nezh nimam: Lubeſn se is arſhata nadejly, temuzh is dobrega serza. Ti imash temu uwogemu neli |
| Kratkozhasne uganke (1788): | v'arſhatu. Rezhi : dajte meni en grosh, li sovd is arſhata; inu kader, tu imash, ■•k rezhi . t ſdej imate ſa |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | ſtrahu ſaj niſi tudi posabil, kaj sa ene piſma v' arshati noſsiſh. Kaj sa enu piſmu je letó ? Matizh. (iſhe v' |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | noſsiſh. Kaj sa enu piſmu je letó ? Matizh. (iſhe v' arshati , ene papirzhe vùn slęzhe, inu jih sgleduje. ) Zha- |
| Kratkozhasne uganke (1788): | ſaluzhy: tu gospud v' ruto hrane, inu per sebi v' arſhatu obderſhy? Ali drugazhi: Kaj na ſtęni bres kluke visy? Sm |
| Kratkozhasne uganke (1788): | ſdej imate ſa eri grosh, alisovd in, ked poprej v'arſhatu. XLVIII. JVodlaie pregajnatï. Uſami snega sejmena, inu nekaj na drobnu |
| Kratkozhasne uganke (1788): | tretemu malu; dalej nagrg. XLVII. Uganili kolku ima gdudnar-v v'arſhatu. Rezhi : dajte meni en grosh, li sovd is arſhata; inu |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | veliki škof Raušer bo pervi pridigoval v nemškem jeziku. — Parska asekuracija je nekterim soseskam, ki so pri nji proti škodi ognja |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | zavarovanim pa tudi asekuracii sami. Da bi pač tudi naše asekuracije posnemale ta lepi izgled! — Deržavni zbor v Parizu je že |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | je to početje, ki je v dobiček zavarovanim pa tudi asekuracii sami. Da bi pač tudi naše asekuracije posnemale ta lepi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | sa tiſte pridélke, ki jih ni mogozhe pod ſtreho vseti, aſekuranzija ſhe oſem dni po shetvi dôbra ſtoji, tóde le takrat |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | per ktérih ſe dajo poljſki pridelki savarvati. Pripomozhke, ktere ta aſekuranzija vſim kmetovavzam ponúja , ki imajo vezhidel vſe ſvoje premoshénje pod |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | svojim času po gosposkinim klicu oznanjeni, kadar bo imenovani komisár asekurancije na Verhniko prišel, letne plačila pobirat in druge asekurancijske opravila |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | tudi kashejo, kako dobre in koriſtne ſo tako imenovane pogorélſke aſekuranzije, ktere ſe tudi bratovſhnje ſ. Florjana ali sashihringe imenujejo , kterih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | novih tovarſhov isvoljenih. Goſp. Ferd. Şhmidt, kupez in opravnik Milanſke aſekuranzije soper poſhkodovanje tózhe, je to savarſtvo ali aſekuranzijo vſim sbranim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ti drushbi priſtopi, manj ſe bo ſzhaſama od 100 gold. aſekuranzii plazhovati moglo. Savarvanje poljſkih in vertnih pridélkov ſe perzhne drugi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Jih je ta ali uni ſluſhal, je priſtopil k ti aſekuranzii, bodo vidili, de Jim bo, zhe ga je neſrezha tózhe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Zheterta „ „ vinograde, hmel in druge kupzhijſke seliſha, sa ktére ſe aſekuranzii po ti rasméri plazhuje, kakor ſe v danaſhnimu „perlognimu liſtu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | le po 12 krajzerjev od ſto goldinarjev verſtne vrednoili jsavarjenju (aſekuranziji) pohiſhtva plazhalo. Hiſhni goſpodarji! ki ſhe niſte dosdaj v tí |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | po vikšim povelji od sedaj gosp. Peter Leskovic v Ljubljani asekurancijo tudi za Verhniški kanton oskerbljuje. Posébni dnevi bojo odločeni in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | vsak dan v pisarnici c. k. kmetijske družbe v Ljubljani asekurancijo opraviti, kar kmetovavcam iz Horjula, Zaklanca, Verzdenca, iz Polhoviga Gradca |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | opravnik Milanſke aſekuranzije soper poſhkodovanje tózhe, je to savarſtvo ali aſekuranzijo vſim sbranim tovarſham sopet priporozhil in jih proſil, de bi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | komisár asekurancije na Verhniko prišel, letne plačila pobirat in druge asekurancijske opravila opravljat ; takrat naj vsi zavarvanci svoje letne plačila v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | poljſkih in vertnih pridélkov ſe perzhne drugi dan po dobítvi aſekuranzijſkiga piſma opóldan ob dvanajſtih, kader imenovano aſekuranzijſko piſmo do perviga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | dan po dobítvi aſekuranzijſkiga piſma opóldan ob dvanajſtih, kader imenovano aſekuranzijſko piſmo do perviga opravnika doíde ; konzha ſe pa takrat, kader |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | v drushbo ſtopil. Poſtavimo, kdor je bil sa 3oo goldinarjev aſekuriran , in mu je vſe pogorelo, bo zelo to ſhumo dobil |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſliſhati, de ni bil nobeden od vſih devét pogorélzov savarvan (aſekuriran) ! Ta neſrezha bi ſe pazh lahko boshja kasen ali ſhtrafinga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſromáke, de jih je 16 v bratovſhini ſ. florjana ali aſekuriranih. — Kér je sdaj ravno zhaſ, de imajo kmétji ſvoje poljſke |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | pogorelzov v eno ali drugo bratovſhnjo ſvetiga Florjana sapiſanih ali aſekuriranih , ktera bi jim zene poshganih pohiſhtev povernila in jim tako |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | v letu is oſhtarije in lahko ſi boſh ſvoje pohiſhtvo aſekuriral! — Zhe bi mi bili to dobroto pred létam 1811 iméli |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | mora vſaki kmetovavez petnajſt krajzerjev od ſtó, ki jih je aſekuriral, drushbi sa mnoge potroſhke poſébej plazhati. Od prejetiga létniga plazhila |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | 17973. Zena savarovanih pohiſhtev, ktére ſo pretezheno léto na novo aſekurirali, sneſe 1 milijon in 786150 goldinarjev. Zeli ſoſhtevk (ſhuma), ktéri |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | V tém létu ſo na novo 4825 pohiſhtev savarvali ali aſekurirali: na Şhtajerſkim 2239, na Koróſhkim 1392, na Krajnſkim pa 1194. |
| Zeleni listi (1896): | mu, mu tu? « »Ne, Francek, kravice ni tu«. »Mama tu? Ate tu? Ana tu? Micika tu? Todi (Metod) tu? « »Dà, dà |
| Zeleni listi (1896): | »Lako noč, ate! Flansek pat gle! «, pravi potem zlati sinko, prime z obema |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | Ivanek ozhetu sa piſmonoſza ponudi, rekozh: „Pa mene poſhlite, ljubi atej! Gre ſe reſ po ſamih goſhah, vender me ni ſtrah |
| Zoologija (1875): | časih jako umetno izdelani. Semkaj spada eden največih metuljev, velikanski atlas (Saturnia Atlas) v Indiji. Zatem je tu najkoristniša žuželka, namreč |
| Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800): | 3. Katir’mu ti tolkaje virjamesh, Na tvojo dusho poſabesh, Avbe! kok’ t’bo enkrat tu ſhov; Al tu bosh prepoſnu |
| Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800): | she vallash v’ pregrehi? Po greshnem’ ſhivlenju pride Terplenje Peklensku. Avbe! 2. Poshlushej en’ malu o zhlovek! Bosh shlishal, kaj prave |
| Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800): | ſemla, nebu, Vpile b’do toſhbe, Vse bode zhes nje. Avbe! kaj bo? ked gorje inu vę! 6. Bug? tedej njeh |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | za 3248 gl. v zlatu, ako ima zlato 16 1/2 % ažije? 10. Koliko % ima zlato ažije, ako dobiš za 1102 gl. |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | ako ima zlato 16 1/2 % ažije? 10. Koliko % ima zlato ažije, ako dobiš za 1102 gl. v papirji 950 gl. v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | meſzu grudnu svezher v mraku okrog drevja leta. Metuljke ali babize nimajo kril, torej tudi ne morejo letati, temozh od tla |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | dopoveduj tacemu kar koli hočeš, ne boš ga odpravil od babjoverstva. Taka se godí tudi vipavskemu vinu. Čeravno so gotove skušnje |
| Kuharske Bukve (1799): | pogrej, jo s' moko potręſi, deni gori sręsane nudelne ali bazelne, pokrì s' gorkim pertam, puſti jih gor iti. Potle jih |
| Kemija (1869): | Gold, zlato, 438. Goldchlorid, zlati klorec, 438. Goldpurpur (Cassius), zlati bager, 438. Goldscheidewasser, zlatotopka, 378. Goldsehwefel, zlato žveplo, 432. Goriva, Brennstoffe |
| Gozdovnik (1898): | prikupnih, vitkih, mišičastih telesnih oblik, nosil odlično serapo, golenice od bagra, mokasine nenavadno umetnega dela. Glava mu je bila pokrita z |
| Kemija (1869): | Ako raztopina ni pregosta, spromeni se zelena barva v lepo bagreno (škrlatasto), ker se je spojina prevrgla v manganovo prekisli kalij |
| Kemija (1869): | ocetnokisli amonijak, 463. Ammoniak kohlensaures, ogljenčevokisli amonijak, 412. Ammoniak purpursaures, bagrenokisli amonijak, 470. Ammoniak salzsaures, klorovodenčev amonijak, 412. Ammonium, amonijum, 413. |
| Kemija (1869): | klorovodenčev amonijak, 412. Ammonium, amonijum, 413. Amonijak, Ammoniak, 412. Amonijak bagrenokisli, purpursaures Ammoniak, 470. Amonijak bakreno-okisni, Kupferoxydammoniak. Amonijak klorovodenčev, salzsaures Ammoniak |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | je z vojvodičem zgodilo? Brez skerbi je zdaj vojvodiču dana baja proti primorju šla, njeni mož jo je spremljal, in po |
| Kemija (1869): | topi niti v vodi, niti v nobenem navadnem topilu. Raztopljeni bakrenookisni amonijak raztopi v sebi moševino, na pr. pamuk (bombaž), ki |
| Kemija (1869): | 413. Amonijak, Ammoniak, 412. Amonijak bagrenokisli, purpursaures Ammoniak, 470. Amonijak bakreno-okisni, Kupferoxydammoniak. Amonijak klorovodenčev, salzsaures Ammoniak, 412. Amonijak maslenokisli, buttersaures Ammoniak |
| Rudninoslovje (1867): | bode modre galice, ampak zelena. Raztopljena modra galica — zove se bakrica (Cementwasser) — nahajajo po mnogih bakrénih rudnikih, n. pr. v banskej |
| Rudninoslovje (1867): | zvrst se imenuje opékovec (Ziegelerz). Mesta, kjer se dobiva najlepši bakrovec, ta so: Francoski Chessy, banatska Moldava, angleški Cornwall, sibirski Katharinenburg |
| Rudninoslovje (1867): | leseno orodje i dr. st. 2. Kuprit 1) ali rdeči bakrovec (Rothkupfererz) kristalizuje skoro v vseh tesularnih likih (sl. 16); ploskve |
| Kemija (1869): | s kislecem spojen v bakrov okisec, ki se tudi rdeči bakrovec imenuje; največ ga je pa spojenega z žveplom v bakreném |
| Mineralogija in geognozija (1871): | kremena zraščenina, 34. Kieselkupfer oder Kupfergrün, kremenati baker ali zeleni bakrovec, 59. Kieselsandstein, kremenati peščenec, 76. Kieselschiefer, kremeni škriljnik, 33. Kieselsinther |
| Mineralogija in geognozija (1871): | Wismuthblende, bismutovi bliščenec, 58 Wismuthglanz, bismutovi lesketač, 58. Wismuthkupfererz, bismutovi bakrovec, 59. Wismuthocker, bismutova okra, 58. Witherit, 39. Wolframit, 53. Würfelerz |
| Biblia (1584): | je Ionas, try dny inu try nozhy bil v'te Balene trebuhi: taku bo Syn tiga Zhloveka try dny inu try |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | is ſame shameti. Mariza hitro k' materi tezhe, jim pravit: „Balite, balite, mamka, kaj zhuda ſe s' mojimi roshzhami godi! Ne |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | ſame shameti. Mariza hitro k' materi tezhe, jim pravit: „Balite, balite, mamka, kaj zhuda ſe s' mojimi roshzhami godi! Ne bote |
| Kuharske Bukve (1799): | deni notri, inu druge díſhave, alí gvirza. Naredi podlogo v' bandelze is maſleniga teſta; une rezhi vkup smęſhane s' ſiram napolni |
| Kuharske Bukve (1799): | inu lemonovih lupkov sręsanih; tudi ſhtir lote ribaniga kruha. Pomashi bandelze s' maſlam, nadęlaj jih ne zlo do verha, po zhaſi |
| Kuharske Bukve (1799): | putertaig, tanko svalaj, is tiga teſta ſturi eno podlogo v' bandelze; sręshi na drobno preſhute ali ſuhiga ſvinſkiga meſa, narędi is |
| Kuharske Bukve (1799): | ure; po tim versi notri sręsauiga lupka od lemón. Pomashi bandelze, polovizo napolni, pezi v' tortni ponvi pozhaſi. 74. Rajshovi bandelzi |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | teče in tako svoje posebne podobe ne zgubi. Prepečeni (biškotni) bandelci. Mešaj eno unčo drobno stolčeniga cukra z dvema celima jajcama |
| Kuharske Bukve (1799): | bandelze, polovizo napolni, pezi v' tortni ponvi pozhaſi. 74. Rajshovi bandelzi. Dinſtaj eno unzho rajsha v' enim polízhi mlęka, potle naj |
| Kuharske Bukve (1799): | pęt zhetert ure, to je dokler je lępo rumena. VII. Bandelzi. 66. Mandelnovi loki, ali mandelpegni. Olupi eno unzho saurętih mandelnov |
| Kuharske Bukve (1799): | 75. Sirni bandelzi. En dober maſelz mlęka, oſem jajz notri vbitih, ene kaple |
| Kuharske Bukve (1799): | ſiram napolni v' bandelze nad teſtó, inu jih ſpezi. 76. Bandelzi od ribaniga kruha. Deni v' en lonez eno unzho preſjaniga |
| Kuharske Bukve (1799): | lęd, puſti ga poſuſhiti inu daj na miso. 71. Preſhutani bandelzi. Narędi maſleno teſto ali putertaig, tanko svalaj, is tiga teſta |
| Kuharske Bukve (1799): | v' pezhi al v' tortni ponvi. So dobri. 72. Maſleni bandelzi. Rastopi eno unzho ſroviga maſla, notri vbì ſhęſt jajz, ſhtir |
| Divica Orleanska (1848): | gibanja živo ganjeni stojé. – Potem da kralj rahlo znamenje, stavničarji bandera na Jovano položijo, de je vsa od njih pokrita. ) Igrališe |
| Divica Orleanska (1848): | zdaj sleherno razločim! To je moj kralj, to stavnice francozke! Bandera svôga pa ne vidim – Kje je? Brez tega jez ne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | 20 gold.; celo nebó s 4 nosili vred 65 gold.; bandero manjši sorte z nosilam in križem 24 gold. i. t. |
| Divica Orleanska (1848): | jo sim menil, Ko kralju sim priskočil na pomoč. Burgún. Bandero njeno belo sim nedavno V sovražnih gostih trumah veti vidil |
| Divica Orleanska (1848): | na novo! Gorjé! Kaj vidim? Naše trume proč Orožje mečejo – Bandero pade – Izabó. Nam zmago če iztergati gotovo? |
| Divica Orleanska (1848): | In reči smem, nosila sim ga zvesto! Kralj (proč obernjen. ) Bandero dajte ji! (Jovana prime podano bandero, ga kviško dvígne in |
| Divica Orleanska (1848): | tlak – Britkost je kratka, radost pak je večna! (Jovana spustí bandero in mertva na-nj pade. Nekaj časa vsí brez gibanja živo |
| Divica Orleanska (1848): | zvesto! Kralj (proč obernjen. ) Bandero dajte ji! (Jovana prime podano bandero, ga kviško dvígne in ravna stojí. Obnebje se sveti rožnate |
| Divica Orleanska (1848): | s sveto ampulo, verhepiškop s križem. Temu sledí Jovana z banderam, pripognjene glave in negotoviga koračenja. Sestri njene, zagledáje jo, daste |
| Robinson mlajši (1849): | nj sede, ter se ali v Evropo, ali pak vsej bar do ktere druge Evropejske osade — selitve — naselbine v Ameriki poplavi |
| Robinson mlajši (1849): | delo. Prekop, če je imel k čemu biti, sta morala bar tri lakte globoke ino najmenje štiri lakte široko kopati, ino |
| Robinson mlajši (1849): | ljubeznive stvarce, ino se je za srečnega deržal, da zdaj bar nekoliko živih stvari krog sebe ima! Od sih dob mu |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | zadobila. Za nas sicer, ki ne hodimo v dunajsko dnarno barantišče, kjer se vsaki dan cena obligacij in druzega papirnatega dnarja |
| Stric Tomaž (1853): | zelo slabotna in žalostna, nihče me ni bil kej preveč barek, dokler da enega dne nek gospod z imenom Stuart pride |
| Stric Tomaž (1853): | dolarov več ne morem“, odgovori kupec. „Če ste ga res barek, dajte mi 40 dolarov in ne bo vaša ne moja |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | z svojimi nogovicami in morinarskimi čepici raznih farb pràv obnesel. — Barkarski žeblji Zelezniškiga žeblarja B. Dolenca so bili dôbro blago. — Stari |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | pretezheniga meſza kraſno nadgrobje dobilo, ki ga je goſpa vdova, baronovka Zoisova s ſvojimi otrozi vred rajnkima goſpodu baronu Karolu Zoisu |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Ozhetha † Sina † Svetiga Duha Amen tu so ludi svo velko barte ferihtuali inu tudei saduebli. TA 60. KAPITL. Sapiknjano al prad |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | furm je svo velko barti skushanobu. SAHVALENJE. Jas tabei sahvalim o ti dobri Duh skues |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | usemi, noi ga seshje te kunshtni shtuk ti morash vezh barti nuzati rabei boda use klor poviedano srezha noi nasrezha inu |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | kvelko mash shebrati kanei barti: te 6 molitviz morash 3 barti adn sa drvjim poshebrati: kader bosh amert unka poshebrou te |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | obena shkoda senapergodi natalesi bel nadvshizi nazheſti bel nabvase: Kshtertei barti prosim jas tabe o Gospved Jesvs Kriſtvs sakai nisi ti |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | kaker shitro uſtanash poklekni isnajemi koljenami nanje: inu shebrei 3 barti saporedama sveta Johanasa Efangeli taku si ti 24 ur smersou |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Svetiga Duha † noi ujemeni Svetiga shen pasa sedei pa 3 barti noter vte Kruh pihni. Potam pa rezi. Tam stoji Ana |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | brasgrieha biti prei noi potlei je tudei skushano svo velko barti od brumnah ludi. |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | te krishni titel anemavi guasnu venka srezhi? inu tu 3 barti saporedama? ta Jesus od nazaretha an Kral tah judov? inu |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Benediction alje saplentano daspet gori odriesh. Taku rezi ti 3 barti te S. S. besiede Apramel † Armadiel † Alevia † Anorektus † Sapiel † Jothan |
| Ta male katechismus (1768): | ſadosti vashi dolſhnusti, inu zhestu ſadobete vi tudi ſa uſſake bart |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Baron. (pride is ſhtibelza; en zhaſs mozhy. ) Ni obeniga ; ta bart ſim jeſt ſalil — — Shéna —-- ti dobru igraſh tvojo komędijo. Nęshka |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | shebrei 3 Ozha nashe noi tu shebranje morash ti 3 bart mad shishnemi durmi poshebrati inu tu merkei da sakobart kader |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | shprachi vrtkei dan: poram pa nanemshko sedei pa ta prvvo bart nasovenjo nonovo kvhan inu frishno pazhan. D.K. 10. R |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | TAPRAVI INV TAZIELI Colemone — Shegen. Kateri je biv vkeleranje taprvevo bart vdrvkan vram lete: 1321 noi vlatinshzhei shprachi vrtkei dan: poram |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | vreti. Špinačo na vodi enkrat zavri, precedi, čisto ožmi, ene barte presekljaj in jagnjičevimu mesu perdeni. Od špargelnov mehko odtergaj, na |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | maselca jesiha, in kadar ta vre, solato; oberni jo kake barte na ognji, deni jo v skledo in daj jo precej |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | krei pridash zhier so ti dnarji rezi is to maivengo, barti aden sa drugim. Jas N. N. taba sbodram noi pegeram |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Konz taku je prov tuje svo velku barti skushano bu. TA 50. KAPITL. Tu je shenkrishtofavo shebranje san |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | velko barti odnieh Samih skushane inu daso oni te shaze vehku dobili |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | REZI. O ti dobri Duh boshji tegniel kateri menei tekai barti stvojo doro volo se ti bras moiga klizenja perkashash noi |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | nekentez meos sedei usemi tvoje pegerenje ukupa noi srezi 5 barti potam jedi spat uboshiam jemeni noi ujemeni Boga Ozheta † inu |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | puamen noi ogin kaker Marija nie devizhnaſt tu rezi 3 barti ta- |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | ne iztrebi. Vse to so prazne, neumne misli. Nekteri clo basajo, de se po stavljenih kozah sveti kerst zgubi in hudimu |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Römersteinen nur Menalia und Menilius vorkommen. „V severnoslovanskem in litvanskem basnoslovji nahajamo boginjo ljubezni in zakona: Lelia Menelia, ktere spomin se |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850): | Če se je zmerzlína predèrla , naj se vsaki dan nova bata na rano položí. — Ni nevarniši rečí pozimi, kakor s žerjavico |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850): | gréje, kakor pol maslica žganja. — Za zmerznjene ude se je bata (Watte) po mnogih skušnjah poterdila. S kosmato platjó bate naj |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850): | je bata (Watte) po mnogih skušnjah poterdila. S kosmato platjó bate naj se zmerzljina ovíje, in na to še en kos |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850): | naj se zmerzljina ovíje, in na to še en kos bate položí. Če se je zmerzlína predèrla , naj se vsaki dan |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | shidni jajzhki oberó, ter varno de ſe shida ne rasterga. Bavela ſe obere in poſebej hrani, in tudi poſebej ali proda |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | bolj po volji. Şlaba shida pa ſe mora poſebej djati. Bavela in druga ſlabeji shida ſe ali poſebej prodá, ali pa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | in gladka; 3. preden sazhneſh odvijati, je tréba od kokonov bavelo obrati, in to she takrat, ko jp pervizh obiraſh, preden |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | okoli, kakor kako mrésho pajzhevni podobno, ki jo na Laſhkim bavelo imenujejo, potlej pa drugo, ki ji na Laſhkim galeta, na |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ki se k tem marelam potrebuje , iz ptujih dežel pride. Bavélo, palice, pušice, konce (špice) in podpornje (rorčike), dobivajo naši kupci |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | de tedaj na leto nar manj 50 tavžent goldinarjev za bavélaste dežobrane samo iz Krajnskiga v ptuje dežele gre, ktere večidel |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | stari ženici sem ter tjè vidijo: vsi drugi pa nosijo bavélaste dežobrane, bahači pa clo svilne (židane ). Res je sicer, de |
| Kuharske Bukve (1799): | per vratíni, pezhęnke, ali kar pezheniga oſtane od koſhtruna, kopuna, Basanta, jerebíz, selenine, ohrovta, en zhebul, rępo, korenje, peterſhila s' korenino |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | zimo. 82. Ohrovtova župa. Meso z mandelnovim hrenam. Gnjatni blekici. Bažan z dušenim kislim zeljem. 83. Lovska župa. Meso s čebulova |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | pečenka. Solata. 98. Moknati cmočki. Meso s peso. Krompirjev štrukel. Bažan s kislim zeljem. 99. Moknata jed. Meso s čebulovo polivko |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | se v pečno ponev nateče, v posebni skledčici perdeni. Pečeni bažan. Bažana ali s tankim špeham natakni ali pa persi s |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Perutninna drobnjava na župi. Meso z mandelnovim hrenam in kumarcami. Bažan s kislim zeljem. Podnevni in ponočni angleški cmok. Pečen jagnjičev |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | z nemškutarji ali madžaroni deržím , pokaže še le pràv svojo bedakost: Kaj bo le nemcam ali madžaronam z menoj pomagano, kér |
| Divica Orleanska (1848): | viharju. Vi naprej Ne morete. Tri cele dolge dni Že begate ljudém skrivaje se, In jed so vam sirove korenine. (Vihar |
| Blagomir puščavnik (1853): | je težko, se od svojega ločiti, in v ptuje kraje begati; vendar se podaj v božjo voljo; tudi v ptujšini se |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | da pobegne, zapade tisti kazni, v ktero je bil obsojen begún, in bodi si tudi v smert. Čez mejo deželo sosedno |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1860): | Najrajši grém. Kjer diši kljun, Purman, kapún, Serna, beržole, Nisim begún. Vname se plés, Jez sem vmes; Sučem dekleta Bistrih očés |
| Valenštajn (1866): | Švedov! Tega ne prebijem. Ilo. Al prosiš jih pomoči, ko begun? Koristiš več jim, nego tebi oni. Valenštajn. Kakó godilo se |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | svojemu kozaškemu konjiču in hipoma zgine cesarju izpred oči. Ko beguna ne more vloviti, se poverne car serdit nazaj, ukaže oni |
| Divica Orleanska (1848): | pride. Železníno Kupaval sim na Vokulerskim; Velika gnječa bila je: beguni Iz Orleana ravno prišli bili Z novícami o vojski malopridnim |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | shegnano vodo pokropi noi sahvali boga sanje: noi dai buegaime bek: inu tvoimu blishnjemu pomai is potriebe ti nabosh obeden |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | zhrievel od tvoje poſtale bek pa kaker shitro uſtanash poklekni isnajemi koljenami nanje: inu shebrei |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | ano shmashniavo boda tevo tabei bek odgnati pa knanaise ti bek odgnati alpa is motit utomi shebranji: shebrei lefurt naprei tabei |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | visho kei dobiti Usemi ano kuro inu od sekei guavo bek noi spezijo prov doro kaker bi moujo sam jeſti inu |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | sad noi rezi da vsazham puev frertlze ure ga anamavi bek odunoi odrieshanjo daſteſti- |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | isandohtjo inoi bliesek bodosh shlieshou ano shmashniavo boda tevo tabei bek odgnati pa knanaise ti bek odgnati alpa is motit utomi |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | katera mash ti to perſt inu se bo furt spet bek podau: natu furt pokropi te zhaz s' shegnano vodo noi |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | šotor, ino reče Zari: „Urno speci podpepelnike ali mlince iz nar belši moke! ” Potlej teče k čedi, odbere nar lepši tele |
| Kemija (1869): | Lehm, 419. Indigblausehwefelsaure, indično-žveplena kislina, 486. Indigokarmin, 486. Indigweiss, indična bél, 487. Indijum, Indium, 345. Indika, Indigo, 486. Inulin, 482. Iridijum |
| Kuharske Bukve (1799): | ne perſmodi. S' to sholzo snaſh brodęte, inu druge jędi bęliti; tudi ſeboj na pot vſęti; kader ne dobiſh shupe v' |
| Rudninoslovje (1867): | iz njega razne bariumove spojine, drobno semletega mešajo s svinčeno beljo, i sedaj delajo tudi iz samega težca lepo belo barvo |
| Kemija (1869): | Zinkweiss) rabi za barvo ter ima to prednost pred svinčeno béljo, da ni otrovna in da v smradnih parah ne počrni |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Fužini gosp. grofa Gust. Egerja na Koróškim. 6. Fabriki svinčene belobe gosp. barona Paula in Eduarda Herberta na Koroškim. 7. Gosp. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | fužin iz Celovca je v razstavo djal raznih sort svinčene belobe in jekla, ki ga med nar bolji štejejo, in od |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | suknarju v Gradcu. C. Gosp. Ig. baronu Herbertu, fabrikantu svinčene belobe v Ribnici na Koróškim. 7. Gosp. J. Justu, puškarju v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | učence, o modrica Domorodna! k so ti znane Naše želje bélodane, Bodi dans nam pomočnica, Počastiti učenika V pesmi lastniga jezika |
| Botanika (1875): | kanarcem daje jesti; pri zajčjih nožicah (Gnaphalium dioicum); pri krasnej belokosmatej planinki (Gnaphalium Leontopodium) in pri tako imenovanem škotskem bršljanu (Mikania |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | čisté lepôte, Kakor de bi stvarit' iméla Serca iz sladké belôte : Mislim: Človek! serce vari, De se v gréhu ne opári |
| Genovefa (1841): | vſe ſvítlo, jaſno in bélo! Vſe drevéſa in germovja v belôti plavajo, kakor de bi bile s zvetjem poſute. Gléj, kako |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Zelnate jedila. Kuhana bendiba. Solato dobro osnaži in operi, v vodi kuhaj, čisto belo |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | persi. Solata. 15. Zelišnata župa. Meso s kumarčno polivko. Kuhana bendiba z ocvertimi narezanimi žemljami. Pečeni prasc. Solata. 16. Gresovi mlinci |
| Kemija (1869): | Weingeist, vinski cvet, 471. Weinsaure, vinska kislina, 468. Weinstein, srd, birsa. Weissgerberei, strojba na jerh, 492. Wetter schlagende, treskava sapa, 3 |
| Kemija (1869): | sodih z novim vinom napolnjenih. Znana je z imenom surova birsa ali sreš (roher Weinstein). Očiščena birsa je bela kakor sneg |
| Kemija (1869): | berilijum, 345. Bestandtheil chem. , kemična sostavina. Birnól, hruškovo olje, 475. Birsa, Weinstein, 468. Bittermandelol, olje grenkih mandeljnov, 488. Bittersalz, grenka sol |
| Kemija (1869): | sneg, v prah stolčena rabi se za zdravilo (Cremor tartari). Birsa je dvojno vinskokisli kalij, KO.HO + C8H4O10. V barvariji se vinska |
| Kemija (1869): | je z imenom surova birsa ali sreš (roher Weinstein). Očiščena birsa je bela kakor sneg, v prah stolčena rabi se za |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | se ne spridi, in, kakor navadno pravijo, nič raje „na birso” ne udarja, kakor vsako drugo vino v enacih okoljšinah. Le |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | in vrè tako hitro in dolgo, da nazadnje udari na birso, kar se pa zgodí vsakemu vinu v enacih okoljšinah. Če |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | jim je bilo prav po volji. Pomágajo mu laſtno delávnizo (berſtat) narediti. ˛Staro dédekovo kozho podêre, ino nov ſtan poſtavi. Doberſhki |
| Najdenček (1860): | je. To sim koj spoznal. Po šegi svojih rojakov je besedoval dolgo in obširno o bolezni krav, z ramami majal, tobaka |
| Stric Tomaž (1853): | je veliko, preden tako otroče odraste. “ „E, kaj hočeva dalje besedovati. Vem, da bo že dober mesec tekati, skakati in govoriti |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | to reč; modrijan je in v stanu o vsaki malenkosti besedovati na dolgo in široko. ” Koj je bil Kalpurnij pripravljen pokazati |
| Pozhétki gramatike (1811): | Veliko beſedi s' dvojnim s. Addosser, sadeti na ram, avocasser, beſédvati, bois seau, mérnik, to je, franzoski mernik, affaisser, e poſédati |
| Stric Tomaž (1853): | pri sužnjih; nikakor se me z sužnjimi primerjati ne moremo“, beseduje lahkomišljena gospa. „Vaše govorjenje mi da sumiti, da celó nič |
| Gozdovnik (1898): | bilo moči, zakaj: da-li iz sovražtva in maščevanja ali iz besnote nad nepričakovano iznenado. »Kaj hočete! « postavlja se Kučilo. »Vas. Stopite |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | de bi jih isganjali, inu osdravlali vſako bolęsen, inu vſaki bętesh. 2. Tih dvanajſt Apoſtèlnou imęna pak ſo letę. Ta pèrvi |
| Biblia (1584): | zhes nezhiſte Duhuve, de bi teiſte isganjali, inu vſe shlaht Beteshe, inu vſe shlaht Bolesni, osdraulali. Letu ſo pak téh dvanajſt |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | pod Božjo martro, ktera je v kotu visela, in pod Betlehemom, ki nam ga je hlapec za sveti večer umetno napravil |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | od Savla. David je bil ta, Izajev naj mlajši sin, Betlehemljan, prav lep mladeneč. Ravno ovce je pasel, kedar je Samuel |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | sliši tudi na Gorénskim. — Vganjen (festgesetzt), postavim: učitelj nima vganjene bire. — V béli Krajni se sliši: Bernja (perst), postavim: Bog je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | je ſlednje korito 2147483648 sern sneſlo. — 220640 sern na en birgel (Vierling) vsetih, je sneſlo okoli 9185 berglov. Nejevoljen shupan, ki |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | sern na en birgel (Vierling) vsetih, je sneſlo okoli 9185 berglov. Nejevoljen shupan, ki ni poprej pomiſlil, de bi samogel pri |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | krajnſhniki; kaj bote rekli? Oſhtir s bokalam po talianſhini diſhi, birt s firtljem pa po nemſhini. Kaj pa vino? o ſtraſhna |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | zhveter (ſirſhpan) previdva. — — Kaj je pa bolji krajnſko, „oſhtir” ali „birt? ” — — — Tukaj poklizhe kdo bokal vina, tam v drugi oſhtariji ga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | je oſhtirjev, vſaki v ſvoji oſhtariji, v ſheſti je— je birt. — — — To ni nobena kvanta, to je gola reſniza; nihzhe ga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ga drugazhi ne klizhe, tudi ne rekó drugazhi, kakor per birtu. Veliko Gorenzov, ki pozeſtvajo (furajo), ga dobro posnajo. S mladiga |
| Genovefa (1841): | in ſtarih drevéſih mehkiga, ſuſiga mahú nabrát in vezh pripaſov (birtahov) ſi ga je nabrala, in v votlini ſêbi in ſvôjimu |
| Mineralogija in geognozija (1871): | izvrstne mlinske kamne. Navadni spremljevalci trahitovi so: Plovec, obsidian pa bisernik. Zidarji ga sicer lahko lepo obdelajo, toda nekteri ne trpé |
| Sacrum promptuarium (1695): | ti ſi obnoril, kir pravish, de so kuſsi: Mosh pravi bodio kuſsi , ali drusgi, gledaj de yh ti dobru ſpezhesh, inu |
| Fizika (1869): | Bitnost elektromagnetičnega telegrafa je tedaj 1) v hitrosti električnega toka, 2 |
| Fizika (1869): | ker služijo v to, da se prav očevidno prepričamo o bitnosti nevidnega zrakú in o njegovem povsod razširjenem in mogočnem delovanji |
| Botanika (1875): | ali špici. Njegovo notranjo rast in anatomijsko sostavo smo v bitnosti popisali že v §. 20. Cevni povezek se oddeli od |
| Roza Jelodvorska (1855): | je rana jela okrevati, ali Častimir, ki je le v bitvi radosten bil, se ne ve kam djati od predolziga časa |
| Valenštajn (1866): | dragonec (pristopivši). Zdaj Pikolominovič njih je glavárstvo dobil, Ker v bitvi pri Lipski prav sami, Ko Papenhájma so izgubili, Za polkovnika |
| Valenštajn (1866): | Poznajo več obraza, ki jim bil Je solnce v temnej bitvi? Treba nej Orožija. S pomolov se pokažem Upornim trumam, i |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | pokopov, jidi mou panzh sad napolei dabili satabo bojivavo kaker bitevo: she tu k' bosh te tri rezhi uskledi sagledov ti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Obá gospoda hvalita drugo vino, rekoč: Presneto je to dobra Bizelšina ! Gospod fajmošter se pomuzijo in meni rekó: No Štajerc! naj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | v narboljših vinskih letih cviček črevogrizec, in pride dražji ko bizelšina, namésto de bi se derva drago prodale. Pa na mesti |
| Tine in Jerica (1852): | so se tudi Tinetu in Jerici zahvalili, jima srečo in blagodar vošili, in so šli vsi, zunaj Petra domu, nekteri še |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | podarjena, in sté Bogá še serčneji hvalile za njegov obilni blagodár. V hípi perspè Lenart, ki je romarja sprémil, ves preparjen |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | vidi ponosne podpore. Skednja do verha nasute prostore, Žitnice pod blagodaram ječeče. Zlate pšenice valove šumeče, Hvali prevzetno se zdaj: Čversto |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | naj nam sijejo in nas lépo ogrevajo, da bodemo mnogo blagodarov vživali, se jih serčno veselili, tebi, Bogu, slavo sprepevljali: Slava |
| Divica Orleanska (1848): | izročivši. Remon (na sveto podobo v kapeli kazaje :) Podobe svete blagodarna bliža, Nebeški mir okolj prebivajoč Sèm vodi vašo hčer, ne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | pravi: „Hudôbo vidi, ko takó hudo gléda; berž sem žégnane (blagodarjene) vodé! ” In zdaj so jo po vnétim obrazu z vodó |
| Tine in Jerica (1852): | jemal. Tine ga je do vasi spremil, Jerica pa tisuč blagodarnih vošil za njim pošiljala. Tine doživi, kar je že davnej |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | nam darí U spomladi, u poletji, Clo do pozne jesení: Blagodarno krilo svoje U proletji razgernè, Vse ustaja, vse se oživlja |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | ozhetu veſelje pravit. Kmalo prideta ozhe ino ſin, sa toljko blagomiloſt hvalit; ſolse ſo jima v' ozhéh jigrale, od veſelja ſta |
| Šola v boju proti pijančevanju (1898): | katere se imajo ustanoviti, zagotovljeno in postavno podlago za svoje blagonosno delovanje. Konečno je omeniti še dopustnega upliva države na zavarovalne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | v slavo nebeške varhinje. Vém, de ima naš narod dosti blagorojenih duš, ktere so pripravne in voljne, v čudadelnim drevesu, to |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | knjiga (Facturenbuch), skontrovne knjige (Scontrobücher), in sicer blagovni skontrovnik ali blagovnik (Waren-Scontro, Warenbuch), menični skontrovnik ali meničnik (Wechsel-Scontro), skontrovnik za vrednostne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | temu namenu blagovoljno privoljili, in berzo po tem cesarskim blagovoljenju je nova zarija ti gojilnici zasijala, in kmalo se je |
| Gozdovnik (1898): | Tekun se nakloni, ponosen na to blagovoljnost. Glavar mu vse pove zaporedoma. Ko je bil končal, pobesi |
| Stric Tomaž (1853): | je Učenik in Zveličar sveta zveličanske čednosti razlagal in tiste blagroval, ki so čistega serca, ki zavolj pravice, po nedolžnem, preganjanje |
| Pozhétki gramatike (1811): | povédati, guerir, sdráviti, osdráviti: zéliti, ſzéliti, ensevelir, pokopávam, pokopan, benir, blógervati, ſvetíti: ta sadni ima dva deleshja, bénit. bénite, slhégnan, shégnana |
| Divica Orleanska (1848): | vi vojšaki? De! Plašuni ste! (Prerije trumo – divico zagledáje nazaj blagutne. ) |
| Divica Orleanska (1848): | Remon. Gorje! Sovražniki! (Vojšaki nastopijo. Zagledáje divico ostermijo ino nazaj blagutnejo. ) Izabó. Kaj se ustavlja truma? Vojšaki. Pomagaj Bog! Izabó. Se |
| Revček Andrejček (1891): | Norci so to — prav pravi blazni — ves svet je pa — blaznica. (Smeje se. ) Da, da, pa še prav zares! |
| Revček Andrejček (1891): | podkovali, če imeli bi podkvá! Res! — Svet je grozna — že blaznica! 4. Jaz brati nič, pisati nič, računiti ne znam, Pred |
| Revček Andrejček (1891): | se želi, življenja ne pozna; Res! — Svet je grozna — že blaznica! 3. Vodeni par upregajo za konja pred vozé, In blisk |
| Revček Andrejček (1891): | ni, vsak hoče več blaga, Res! — Svet je grozna — že blaznica! 2. Za rádostjo vam vsak tišči, smeh hoče imeti vse |
| Revček Andrejček (1891): | dan v veljavi noč duhá. Res! — Svet je grozna — že blaznica! |
| Šola v boju proti pijančevanju (1898): | uslužbenca, od ravnatelja in zdravnika do najzadnjega sluge. V velikih blaznicah grofije londonske, v katerih je do 10.000 blaznencev in 1200 |
| Biblia (1584): | rekàl h'petru. Poberi ſe od mene Satan, ti mene blasniſh: Sakaj ti nesaſtopiſh tu, kar je Boshje, temuzh kar je |
| Gozdovnik (1898): | prekasno. Oročej je bil videl njegov kretaj, pa je v blaznovitem strahu segel po gruči zlata. Kepa težke rude ni stala |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | z lugam sprala. Od vsih posvetnih učenost, ki zamorejo človeka blažnost pomnožiti in visoko povzdigniti, je ni, de bi bila v |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | pol unče cukra in zli na višnje. Poverhu pa deni blek iz masleniga testa, pomaži ga z jajci, potresi ga dobro |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | s cukrenim snegam in jih še enkrat posuši. Na vsak blek pa še položi en ravno toliko visok blek kruhove torte |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Na vsak blek pa še položi en ravno toliko visok blek kruhove torte, poli vsak krof s čokolado in posušene z |
| Kuharske Bukve (1799): | Telezhje meſo na franzosko visho. Naręshi vitraſtiga telęzhjiga meſa na bleke, ga potolzi s' noshovim robam, de bo mehko; sloshi ga |
| Kuharske Bukve (1799): | pomashi svalano teſtó, potręſi gori sręsane rakove vratove, rasręshi na bleke s' kolęſzam, bleke povì, inu jih puſti ſhe enmalo |
| Kuharske Bukve (1799): | to smęſhaj ſkup; sręshi oblate na po dva perſta ſhiroke bleke, namashi na nje tiga teſta, poloshi jih zhes plehove koríta |
| Kuharske Bukve (1799): | lotov moke; svalaj teſtó na tanko, ręshi s' kolęſzam trivoglate blęke, deni gori kakiga maſhenja; savì ſkup, poſtavlaj na papir, puſti |
| Kuharske Bukve (1799): | luka ali zheſna; tę ſtvarl vkup rasſękaj, inu na goveje bleke naloshi, potle jih ſkup savì, saſhpíli, na tizhji rashin natakni |
| Kuharske Bukve (1799): | rasręshi s' obodzam sa krofe, ali pa s' nosham na bleke; Pomashi koso s' maſlam, potręſi jo s' ribanim kruham, vloshi |
| Kuharske Bukve (1799): | na en perſt debeloſti, vręshi ga s' biſihkotnim modlam na blęke. Poſębej smęſhaj ſhtir lote preſjaniga zukra inu en lot ſtolzhene |
| Kuharske Bukve (1799): | voſkam pomashe, enmalo obriſhe. Is unigi męſhanja ſturi podolgaſte bleke, jih naloshi ua pleh. deni v' pęzh, de ſe rumeno |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | skoz sitice čisto odcejeni sok, testo prav tanko na majhne bleke zvaljaj, nadrobne rezance v rujavo župo deni, de dobro prevre |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | zreži ga na dva persta široke in trikrat toliko dolge blekice, pomaži jih z ubitimi jajci, obloži jih s podolgama zrezanimi |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | ga z izrezicam, ki ima velikost otročje roke, na okrogle blekice zreži, na vsak za en lešnik velik kupic vkuhanih marelc |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | lupka. Napravi potem na z voskam pomazani dili z žlico blekice, ktere z janežem potresi, speci in še gorke na kuhavnico |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | vkuhanih marelc ali maline daj; potem jih z ravno takšnim blekicam pokri in še enkrat z malo manjšim izrezicam odreži. Kar |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | gorčice. Kislo zelje s cesarjevim mesam. Pečeni kopun. Solata. 96. Blekici na župi. Meso s krompirjevim hrenam. Korenje z mesenimi klobasicami |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Meso z rujavo polivko. Zelen grah z mesenimi klobasicami. Gnjatni blekici. 19. Špargelnova župa. Meso s peso. Zelen fižol s svinjino |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Za zimo. 82. Ohrovtova župa. Meso z mandelnovim hrenam. Gnjatni blekici. Bažan z dušenim kislim zeljem. 83. Lovska župa. Meso s |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | majhno ponev z maslam na ogenj, de se razbeli, daj blekic skozi jermene na konec kuhavnice in pusti ga od tega |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | rudezh paſek lepſhi perleshe, kakor ſhe toljko draga piſana ino bliſhiva lepotija. To‐ rej is ſerza shelim, de bi tud ti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | zvonil in streljal, ali veš, de bi bila toča pobila? Blez de ne veš! — K čemu so pa žeblji od mertvaške |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | in manjših zvezd ktere z nepreidejočo svitlobo migljaje in se blisketaje ti oznanujejo mogočnost Božjo ! Ali so neki stvarjene, de bi |
| Blagomir puščavnik (1853): | se veselja joka pri teh nepričakovanih besedah. Milkota oči se blisketajo, zdaj pogleda gori v jasno nebo, zdaj v cvetečo Zâliko |
| Genovefa (1841): | doſtikrat ſhe s dragimi rezhmi olépſhane, ktere ſe kakor svesde bliſketajo. Njih ſtanovanja ſo takó kraſne, de ti ne morem dopovédati |
| Valenštajn (1866): | Ljubezen sme se bližati ljubezni, Al k tej bliskoti sme le kralj stopiti. Tekla. O, tiho o le-tem zalupljenii |
| Fizika (1869): | Blasinstrument, piskalo. Blazina, Wellbank. Bleiloth, svinčnica, plajba. Blisek, Blitz, 200. Bliskotanje, Wetterleuchten, 201. Blitz, blisek. Blitzableiter, strelovod. Blitzschlag, strela. Blitzschlag direkter |
| Fizika (1869): | vratilu. Weltraum, svetski prostor. Wendekreis, obratnik. Westwind, veter zahodnjak. Wetterleuchten, bliskotanje, igranje zarnic. Widerhall, odmev. Widerlager, opora. Windbüchse, puška vetrovka. Winde |
| Fizika (1869): | kosatica. I Identisch, istoven. Igla magnetnica, Magnetnadel, 157. Igranje zarnic, bliskotanje, Wetterleuchten, 201. Imenovalnik, Nenner. Inclination, naklon. Induction, navod. Inductionsstrom, navedeni |
| Naravoslovje alj fiziko (1849): | naravoslovci na burjavo, ako je ravno ne vidijo. §. 133. Bliskovod je alj dratena verv, alj šinja iz kake rude, navadno |
| Naravoslovje alj fiziko (1849): | brez škode v zemljo. Misliti se pa ne sme, de bliskovod daljno elektriko nase vleče, in nevarnost množi; ampak on le |
| Naravoslovje alj fiziko (1849): | dratena verv, alj šinja iz kake rude, navadno iz kotline. Bliskovod seže od veršine do tal rečí, ktero ima zavarovati, namreč |
| Naravoslovje alj fiziko (1849): | alj rjavoželezne, ktere blisk manj mikajo, kakor kotlina. Ako je bliskovod iz kosov sostavljen, morajo biti kosi na tenko zjedinjeni, sicer |
| Naravoslovje alj fiziko (1849): | kolu povzdigniti; de pa blisk poti ne zgreši, mora bili bliskovod dovolj močan, in z nobeno rečjo ne združen, ktera bi |
| Naravoslovje alj fiziko (1849): | debela; šinja riso debela, in kake dva palca širska. Podpore bliskovoda so alj lesene, alj rjavoželezne, ktere blisk manj mikajo, kakor |
| Naravoslovje alj fiziko (1849): | gladkejši pot kaže. Na velkim pohištvu je več kakor eniga bliskovoda potreba, ker blisk, ki je kakih 100 čevljev od bliskovoda |
| Naravoslovje alj fiziko (1849): | bliskovoda potreba, ker blisk, ki je kakih 100 čevljev od bliskovoda, se malo zanj peča. Kadar zeleno drevje elektriko dobro pelja |
| Naravoslovje alj fiziko (1849): | Ker blisk v nar viši tela rad vdari, je treba bliskovoda verh strehe po kolu povzdigniti; de pa blisk poti ne |
| Naravoslovje alj fiziko (1849): | tal rečí, ktero ima zavarovati, namreč zvonika, cerkve, pohištva. Verh bliskovoda je večidel na koncu pozlačen kol iz železa alj kotline |
| Gozdovnik (1898): | rjutje, prihajajoče iz žrel vseh Indijanov, hipoma ustavših, pripravljenih sprejeti bližalca. Mešanik skoči s konja, vsega znojnega in kadečega se, ter |
| Gozdovnik (1898): | po načinu severoameriških lovcev. Dolgocevno puško v rokah, motril je bližalca z ostrim pogledom ter menil, ne da bi se ozrl |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | zheſkiga predenja, per Materi fari v Loki. Vezh tkavzov in bljavzov ſtaroloſhke fare ſo hvaleshni sa saſlushik, ki ga dobivajo od |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | platno in dvojſhert (zvilih), kteriga jim loſhki tkavzi tkó in bljavzi belijo, dobro ſpod rok. Kashe ſe, de hozhejo goſpod Pihler |
| Robinson mlajši (1849): | žreblji, noži, škarje, igle; etu opet lonci — gernci, sklede — mise — bljuda, okrožniki — talerje; žlice, kleši, mehi, ročke — buče — verči ino druga |
| Najdenček (1860): | prav ljubezni polnim tolaženjem in prigovarjanjem v usta rinila. En bobek je uboga Nežka požerla, pri drugim ji je pa poterpljenja |
| Najdenček (1860): | prebernila in rekla, da hoče raj voženk piti kakor te bobke jésti, in je stekla skozi vrata. Jez sim vidil, kako |
| Najdenček (1860): | začel pervi zdravnik, če kaplic ne vzamete, pa morate saj bobke (pilne) vzéti! ” Nežka se je zastonj branila; mogla je bobke |
| Najdenček (1860): | bobke (pilne) vzéti! ” Nežka se je zastonj branila; mogla je bobke vzéti. Gospa sama jih ji je z vso ljubeznijo in |
| Najdenček (1860): | zdelo, da je s takim zatajenjem same sebe kaplice in bobke požerla. — „Nežka,” je začela nevoljno, „slabo si se obnašala. Doktorja |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | De ste prešiča zadavili; Dajte klobasíco! Ti trančaríi se pravi: „Bobljanje”, ali: „hodijo bobljàt. ” J. |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | zadavili; Dajte klobasíco! Ti trančaríi se pravi: „Bobljanje”, ali: „hodijo bobljàt. ” J. |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | 1848. Juri Gajer, poslanec iz Mirne. Slovenske navade. (Kaj je „bobljati? ”) Med več druzimi smešnimi navadami imajo krajnski otroci po nekterih |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | tako gotovostjo, da se je vsako zerno nasadilo na šivankino bodljiko. |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | tih mladih shęn, ſolse tih ſtarih bab , ſromazhija tih ſkopih , bogatija tih bohazhov, obluba tę Goſpode ; o ! takih reſsniz ni konza |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | ena stojí na vélikem vodotoču in druga poleg morja, zavolj bogatije na srebru in zlatu in lepih podob. Svetišča evangeličanov, judov |
| Zeleni listi (1896): | Bogek tu! «, pravi France. »Dà«, reče potem pobožna mati, »ljubi Bogek je tu in tako jaz lahko odidem. Počivaj sladko, sinek |
| Zeleni listi (1896): | se odpró male ročice in mali prstek kaže navzgor. »Ljubi Bogek tu! «, pravi France. »Dà«, reče potem pobožna mati, »ljubi Bogek |
| Zeleni listi (1896): | in tako jaz lahko odidem. Počivaj sladko, sinek moj, ljubi Bogek ostane pri tebi«. S tem se Francek umiri. Zdaj nima |
| Zeleni listi (1896): | na to. Francek utihne in posluša. Potem narekuje mati. Mati: »Bogek moj! « Francek: »Bogek moj! « Mati: »Bod' z menoj! « Francek: »Bod |
| Zeleni listi (1896): | utihne in posluša. Potem narekuje mati. Mati: »Bogek moj! « Francek: »Bogek moj! « Mati: »Bod' z menoj! « Francek: »Bod menoj! « Mati: »Da |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | dražih biserov. Zakaj učenci imenovane gojlinice ne bodo samo v bogoslužnosti in druzih navadnih naukih podučeni; temuč vsaki se uči tudi |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | mojo bogo grieshno dvshizo vto mvezh inv vobarvvenje tvoiga venzniga bogoſtva inv vtu sasvshenje tvoiga zhlovieſtva Amen. Ozhanash zheshzbana. |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | shnieh branvo noi sëſtrivam svesani biti: noi bodi smano N. bogoſtvo krishtvsha noi zhovieſtvo Kriſtvsa inv gvava Kriſtvsa noi rozhe Kriſtvsa |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | bogoſtvo inv zhovieſtvo na velzhi petk posvezhen inv stvojo S.Roshenfarbano kerji |
| Blagomir puščavnik (1853): | vročih solz ste prelili v tem strašnem stanu. Tudi lepa boja vašega obraza se je zgubila, bledi ste postali. Tiho in |
| Stric Tomaž (1853): | ta razloček, da je bil Tomaž černkaste, Halaj pa bele boje. Grozno razločno pa je bilo njuno notrajno, Tomaž sama poterpežljivost |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | in godbo, so večidel černih las in oči poleg rujave boje (farbe); vsem je lastna velika učljivost, ki se vsemu prilagoditi |
| Zlatorog (1886): | lice, jasno jim okó je, Ustne pa so žíve, cvetne boje. Iz Benétk so, koder môrske péne Jim paláče nosijo kamnéne |
| Gozdovnik (1898): | misel ne hodi! Če pridejo, pobegnem, pa… Komanč pretrga besedo boječniku s zapovednim mahljajem roke. »Moj brat pojezdi s svojimi mulami |
| Blagomir puščavnik (1853): | obdersnila; nenadljiv strah me je bolj omotil bil, kakor pa bolest rane. Mogel sim se zdaj iz pod kupa mertvih izplaziti |
| Robinson mlajši (1849): | So li še živi po tako terpki — gorjupi — grenki — bridki bolesti, ko sem jo jim jaz nesrečni napravil! ah, kako veliko |
| Robinson mlajši (1849): | je sicer, da je grozno ohabel — slab pak teh velikih bolesti ni več čutil. Mesto gorke vročine, ktero je pred imel |
| Valenštajn (1866): | Začeto poročilo. Prosim vas, Povejte vse mi. Stotnik (promišljuje). Vojvodičina, Bolesti poročilo ponovi. Tekla. Sedaj sem mirna — in ostanem mirna. Kak |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | nekega druzega” „Tiho, tiho! ” ustavi ga Fulvij v silni dušni bolesti. „Kaj me vedno in vedno na to spominjaš, kar bi |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | gospodu župniku, vsaj so mi vže dostikrat olajšali težnje in bolesti, naj si bode z besedo ali dejanjem. " Skerbno povije in |
| Pozhétki gramatike (1811): | velko prebivalſhe, velko goſtiſhe; bôtellerie, kerzhma, goſtniza, oſtaria, tabérna; hôpital, bolniſhe |
| Gozdovnik (1898): | in zlatom. Dobro pogojenega strela se bolj veselim, ko vseh bonans in zlatih rudnikov sveta. Ta »zlata dolina« pa je tvoja |
| Gozdovnik (1898): | »Morda je bonansa blizu. « »Prav verjetno. Vidite-li, kako Diaz oprezuje? Oči ima le |
| Gozdovnik (1898): | nem zadnji, od kterega se je bilo izdajstva bati glede bonanse. Zlato vam je zagotovljeno, sennor Fabij. « »Napadno črto podelimo na |
| Gozdovnik (1898): | pa, ki vem, da Markos Areljanos je bil prvi najdnik bonanse, in da ga je vaša roka s pota spravila, mislim |
| Gozdovnik (1898): | ostalimi. « Diaz zmaje z glavo. Nisem se vam pridružil zaradi bonanse, temveč, zaradi shodne priložnosti, da morem z rdečimi po domače |
| Gozdovnik (1898): | čemu naj se dam ubiti, preden sem dobil svoj delež bonanse, preden sem ga zaigral ali zapil! « »Prav res,« pritrja mu |
| Gozdovnik (1898): | od taborišča. Kučilo je poznal kraj, kjer je bilo iskati bonanse, gotovo tako dobro, da mu pač ni bilo treba iskati |
| Gozdovnik (1898): | »Ali kako hočete spraviti zaklade vaše bonanse, neimajoči ne tovornih živali, ne voz? « Kanadčan in Pepo pogledujeta |
| Gozdovnik (1898): | rdečokožnike naklestili, zatoraj ni neverjetno, da so se zgodaj napotili bonanse iskat. Vsled tega nimamo časa gubiti, ako jih hočemo preteči |
| Gozdovnik (1898): | bi mogli tej dobri menitvi odgovoriti zdaj, ko se bližamo bonansi. « »To pač morem, don Baraha,« odgovori Oročej, svoje dolge kodre |
| Gozdovnik (1898): | Pijte, pa povejte nama kaj o bonansi! « bléde Baraha. »0 bonansi! « zakričita oba, kakor bi ju bilo to strahotno poročilo popolno |
| Gozdovnik (1898): | bitje. »Stopite simkaj, Kučilo. Pijte, pa povejte nama kaj o bonansi! « bléde Baraha. »0 bonansi! « zakričita oba, kakor bi ju bilo |
| Gozdovnik (1898): | brž? « »Mora tako biti. On ne ve le o naši bonansi, temuč nosi tudi popolni načrt v svojem žepu. « »Je-li ste |
| Gozdovnik (1898): | vam povem v vaše pomirjenje. Tudi ne bom poizvedoval po bonansi, ker sodim, da nimam pravice posedati niti najmanjšega dela. To |
| Gozdovnik (1898): | neki potegnil, kaj mislite, sennor Oročej? « »Mislim, da pač proti bonansi! « Naravno je! Ali se hoče povse od nas odločiti, da |
| Gozdovnik (1898): | ga izpraševali. Uverjen sem, da niti besedice ne vé o bonansi. Markos Areljanos je umrl, nemogoč ničesar sporočiti ni svoji ženi |
| Gozdovnik (1898): | da? tako! on! « »Da, bil je krik vzradoščenja. Našel je bonanso, od veselja pa je opreznost pozabil. « »Kje pa je? « |
| Gozdovnik (1898): | morete pomiloščati ter ob enem obsojati. Brez besede vam odstopam bonanso, služiti vam hočem, pokoren biti in dokler bom živ… « Fabij |
| Gozdovnik (1898): | pot teh pustolovcev, tvegajočih vse, tudi življenje, da bi dobili bonanso od Kučila prodano Estevanu Arečizi, Ko mule z vozovi na |
| Gozdovnik (1898): | ne tolik, kakor moj prst širok. Naučil bom kukavico našo bonanso nam jemati. Kje je Kučilo, pojdem tja k njemu. « »Počakajta |
| Gozdovnik (1898): | to je na tihoma sklenil. Kaj da bode storil z bonanso, gledé tega sam s sabo še ni bil na čistem |
| Gozdovnik (1898): | jo jemlje Tiburcio. « »Tiburcio? Kaj ima ta opraviti z našo bonanso? « »Prav veliko. Enkrat je bil že tam. Postavlja se na |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | izverstniši poznatelji staroindiškega basno- in starinoslovja imajo Rudra-ta za božanstvo bór, očeta vetrov, in izpeljujejo ime iz glagola rud, heulen, schallen |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Karant, Karat ¹⁰). Da se je njegova lastnost — vihrenje in rovanje bore — očevidno izrazovala, so Shiva — Rudra — ta obrazovali z obilimi, divje |
| Sacrum promptuarium (1695): | s' leto bom tebe mlatila dokler te bom vbila, ta bore mosh, sazhne vpiti: Nehai, nehai shena, sakaj sdaj, sdaj bom |
| Gozdovnik (1898): | mahnejo za njimi. Fabij se je kar naenkrat izpremenil iz borega konjekrotivca in sledonajdnika v moža, imajočega najutrjenejše pravice na bogastvo |
| Divica Orleanska (1848): | Lahir. Vam sledim koj! Burgún. Mi vsi! (Odidejo. ) Deveti nastop. Boriša druga pusta stran! Iz delje se svéti od sonca obsijano |
| Blagomir puščavnik (1853): | sim se zdaj iz pod kupa mertvih izplaziti. Po vsem borišči je mertvaška tihota. Ognjeni žar in divji ropot mi je |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | pred tisoč in tisoč obrazi, ki bodo s sedežev v borišču serdito in zaničljivo doli na-me gledali in odperl je bom |
| Divica Orleanska (1848): | kliče dalej Osode glas, katera še sodivno Kervave vadle na borišu meša. Na zvidenje v življenju boljimu, Slovó je kratko za |
| Lohengrin (1898): | meč iz tal in udari z njim trikrat ob ščit Boritelja stopita v krog, nastavita ščit in potegneta meč Lohengrin prvi |
| Tine in Jerica (1852): | Bogu! ” prestano je in vse brez škode je minulo, v borovec je treslo. Bog nas je nesreče ovaroval, zdaj mu se |
| Tine in Jerica (1852): | hlev, kar mu pride en hlapec naproti in pravi: V borovec je treslo, ter ga čez polovico preklalo. Zdaj se je |
| Kemija (1869): | 406. Natron, 406. Natron borovokisli, borsaures Natron, 408. Natron borsaures, borovokisli natron, 408. Natron doppelt kohlensaures, dvojno ogljenčevokisli natron, 408. Natron |
| Kemija (1869): | Natrijum, Natrium, 406. Natriumoxyd, natrijumov okis, 406. Natron, 406. Natron borovokisli, borsaures Natron, 408. Natron borsaures, borovokisli natron, 408. Natron doppelt |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | za 20000 gold. prodal. Glejte kmetje, koliko je lép hrastov boršt vréden! Naj pomislijo tisti, ki |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | na vęzher ? al ozhem Baronu beſsędo dershat? Matizh. Doli v' borſht priti, męniſh? Nęshka. No ja. Matizh. Nikar doli ne hodi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | snèſejo. To ſe godi slaſti po dolemſkim (? ), kodar imajo med borſhtmi nive, vezhi del od krompirja shivijo, ino narbolj ſhkodo kebroviga |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | nemorejo pomagat, s' ovzhjim, al kravjim ſtarim gnojam obloshi. V' borshteh nepuſti ſękati, ne ſmole brati. Şvinam enzianovo, al angelikno korenino |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | kažejo nebrojno število mest, vasi, gradov, jezer, cerkev, polj in borštov; — na desno se nam kaže okolica belopečanska in kraj nskog |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſpredniki tudi tako nesaupljivi in ſamogoltni bili, bi mi malo borſhtov in ſtariga drevja iméli ; veliko koriſtnih narédb i. t. d. |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | puſti vędit, toku hitru koker moreſh, de ſe boſh v' borſhti snajdla. Al de obeden drugi — Nęshka. Saj Matizhek — Goſpa. Tudi |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | inu vrozhina me na enkrat prevſame. V' zhaſsih Iętam po borſhti , koker |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | lępa! Goſpá. Ti tedej ſam pervoliſh , de bo Nęshka v' borſhti — Matizhek. Kaj ſhe! Bog obari! — Jeſt le enga v' Neshkin |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | pa Ivan ime — ino vaſh rajni ozhe ſo bili hoſtnikar (borſhtnar) v' Selenizah. Lehko vaſ ſhe ene alj druge male rezhi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | per manjſhih poſéſtnikih ne bilo potréba, tudi poſébnih oglednikov ali borſhtnarjov, ker bi vſak s ſvojim nar bolj pràv védil ravnati |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | eno okno ima ſtaniza, ſkosi ktere dobiva srak In ſvitlobo. Borſhtnarji, ki ſe na ſtaroſt dervéſ saſtópijo , pravijo , de je ta |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | nekih letih sa lovſkiga fanta k' knesovimu viſhi ſtrelzu alj borſhtnarju v' ſlushbo; posnej je pa v' Sahomzah lovſko ſlushbo naſtopil |
| Robinson mlajši (1849): | truge — škrinje oblačil, perila — pertenina — rušenske odeteli; črevlji škornice, škorni — boti ino sto drugih reči, za ktero vsako bi vžásneni — zavzêti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | le stari. Mé vošmo, de se strasti vsak — Té kljukaste božíce — Ogiblje, scer bo zgrešil pot Perljudnosti, resnice. Mé vošmo, de |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | va-njo dajalo. Uboga vdova pa pride, ino da le dva boshjáka vanjo, ktera ſta vkup eno néshizo sneſla. Jesuſ poklizhe ſvoje |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | tako-le: „Kje imate vašega butca? ” „Preponižno zunaj čaka povelja Vaše božjósti in iz serca želi potolažiti sveto jezo pa popraviti, kar |
| Valenštajn (1866): | Trenotija. (Nogoj ob tla udari. ) Sedmi nastop. Makdonald. Deverú z bradničarji pristopita. Za njimi hišnik. Prejšnja. Gordon (se vrže mej Butlarja |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | vôde (Selterwasser) ; zdravi posebno bolezni na persih, kašelj, pivko, naduho, brahorje, želve (Skroſeln) začeto plučno jetiko i. t. d. Tretji vrelec |
| Zoologija (1875): | so pravi najezdniki (Ichneumon) kojih je 300 vrst, in pa brakoni (Bracon), ki so posebno škodljivi borovi gosenici pogubni, kar nam |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Na rashnu okrog. Sa vſako povéle, 'Mam shidano volo, Sa branbo deshele. Al hóditi v ſholo: Povſoti ſe maham Ko zhveſt |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | inv vsi isvolani jas N: jas vas prosm bodita savso branvo dori jas vas prosm skves vso to kri katera je |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | biv prad vsiem hvdiem noi svperniem: jas N: shegnamsi vso branvo isto Jesvsavo kerjo dabo savse moje sovrashenzhe dora da oni |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | noi kervave kaple nasha Gospveda Jesvsa Kriſtvsa, da jas sobena branvo nabom troſtan dabo nieh oroshje pershvo mehku kaker vosëk tv |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Krish perbit glih takv morio moji fainti inv sourashnizhi shnieh branvo noi sëſtrivam svesani biti: noi bodi smano N. bogoſtvo krishtvsha |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | ſa mano. XV. POSTAVA. Teh gnad ſanuzanje je tega ſvelizhanja brambanje. 1 kolker gnad je meni Buh podejlil, tolku sem njeh |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | popolnema odleſhenje. XV. Poſt. Teh gnad ſanezhuvanje je tega ſvelizhanja brambanje. XVI. Poſt. Groſa pred greham je k' dobremu enu veliku |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Görz. “ V léti 1809 je dal on tudi péſmi sa Brambovze na ſvétlo, ktére ſo ſe od uſt do uſt po |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | damo, ktera ſe glaſí: „Brambovſka dobra volja. “ Kar ſmo mi brambovzi Vezh niſmo zagovzi Volje ſmo shidane Dobro nam je. Kaj |
| Robinson mlajši (1849): | kaj misliš? Dragotin. Brane. Oča. Prav imaš! Zemlja se brez bran ne môre dobro zdelati, zato kér se ž njimi morajo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | sa rahljo ali lahko semljo ſlushi s leſenimi sobmi nabita brana. Kadar je semlja mokra, de ſe mashe, ſe neſme branati |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | s domazhim dreveſam ; satorej Slovenzam ſvetvajo ſi tako drevo napraviti. Brana je pri kmetovanju drugo potrebno orodje. Brana semljo drobi, rahljá |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | tako drevo napraviti. Brana je pri kmetovanju drugo potrebno orodje. Brana semljo drobi, rahljá in poravnava ; ſeme savlezhe in plevel podrije |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | savlezhe in plevel podrije. Sa debelo in teſhko semljo mora brana s shelesnimi sobmi nakovana biti; sa rahljo ali lahko semljo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | sdaj po dolgama, sdaj prek, to je naſkrish branati. Zhe brana sadoſti globoko ne prime, ſe mora obteshiti. Po nekterih krajih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | raskopavati ali tolzhi treba, preresuje. Per nekterih domazhinih ima ta brana tudi (v podobi praviga vogla) sakrivljene noshe, tako de pol |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſim tudi na Nemſhkim ſim ter tje vidil, je poſebna brana, ktera je tako narejena, de v predni verſti, ali pa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | takó ga ſpomlad ob ſuhim vremenu lahko s brano prevlézi, brana bo plevél isplela. Kdor pa takó ne ſtorí, naj pa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | To obdelovánje ſpomladi ob ſuhimu vremenu poſébno osimini dôbro tekne ; brana semljo prerahlja in plevél potáre, shito potém bolj zhverſto raſte |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | obteshiti. Po nekterih krajih imajo ſhtirvogljate, po drusih — satozheno trivogljate brane ; — nektere imajo krive, druge ravne sobé. Sobjé imajo v opljine |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | bi ſizer ſeme in perſt na kupe dergnila. Teſhke ſhtirvogljate brane s 24 — 28 nekoliko naprej sakrivljenimi sobmi ſo ſploh sa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | vézhji domazhije imajo, vlazhenje polajſhati vejo. Pred dve ali tri brane namrezh, klere ſo ſkupej ſklenjene, vpreshejo dva konja, in ta |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | sadiš ali vertnih šol po celi Krajnski deželi; 5) koristnost brane s kratkimi zobmí, kteri je váljar pritaknjen in s ktero |
| Robinson mlajši (1849): | vem, kaj je to bilo. Oča. A kaj misliš? Dragotin. Brane. Oča. Prav imaš! Zemlja se brez bran ne môre dobro |
| Robinson mlajši (1849): | jih bo zadosti. Pak je napràvil, nekolikrati to pokusivši tude brano v ktero bi bil žreblje zabil. Potle je navertal v |
| Robinson mlajši (1849): | v ktero bi bil žreblje zabil. Potle je navertal v brano, toliko dir — lukenj, kolikor je zôbi imeti imela, jih je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | me! 1. Sejete še zmiraj z roko in seme z brano podvlačvate. Na milijone žita gré pri tem v zgubo, in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | ki se s svojim temenam nebés dotika in z zlatim branilam ali sčitam odvračuje gromove hudih oblakov. Na vsaki téh sedem |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | jo bo iſkal v ſvoji okolizi ras — ſhiriti. — o — Moka (brašno) krumpirja. Zagrebški list mesečni od leta 1842 perporoča, moko (brašno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | brašno) krumpirja. Zagrebški list mesečni od leta 1842 perporoča, moko (brašno) is krumpirja delati, in perpoveduje, kako pametno so severni Nemci |
| Življenja srečen pot (1837): | vezh ko ſi ti, lehko de ſhe pa bojo. S' braterno ljubesnijo ſe med ſeboj ljubite, s' pozheſtenjam drugi drugimu napréj |
| Življenja srečen pot (1837): | na Angleſhkim prelepo bratovſhino imajo, de ſe med ſeboj po braterno shganja varjejo. Per naſ is repe, korenja, podsemlíz alj krumpirja |
| Življenja srečen pot (1837): | dobrim, naj bi malike molila in satajila Jesuſa. Pa po braterno odgovorita: „Le ſamo eniga Boga móliva: le en ſam je |
| Življenja srečen pot (1837): | od matere rojen; Jesuſ je priſhel na ſvét tebi po braterno roko podàt, ino te ſpet pripeljat k' tvojimu ljubmu Ozhetu |
| Življenja srečen pot (1837): | ſushne, premoshenje vbogim rasdajal, ino tako ſvojo poſvetno ſrezho po braterno s' drugimi delil. Vſi pravízhni ſo ga ljubili, ino po |
| Življenja srečen pot (1837): | semlji in v' nebeſih. Satorej rad pomagaj tud ti po braterno; s' kako meró boſh méril, ſe tebi mérilo bo. — Le |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Çasopís priniti. Mi vas pozdravljamo, i ostajemo vam na sluxbi Bratja Battara sʃr. '' Kakor imajo ˛Serbljani ſvoje „˛Srbſke Novine in Podunavko |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | domovini, — Ova mati nas je odgojila, Njezin je naš život, bratjo mila! (Grof Janko Draškovič). Adijo spet deželni pragi! O dnevi |
| Zeleni listi (1896): | Sneg je, sneg! « »Sneg? Kaj pa je to, sneg? « »Kaj? Bratranka? Ti nisi še videla snega? Čakaj, čakaj, ti se hočeš |
| Zeleni listi (1896): | »Bratranka, ne bodi nerodna. To vendar ni perje! « »Pa kaj tedaj |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | dati, naj se ga varjejo. ” „Četertič: Vsako leto naj se braterna znide, si potrebne predpostavljene izvoli, de bodo potrebno oskerbeli, ino |
| Stric Tomaž (1853): | unih se pa čisto nihče ne usmili. “ „E kaj ne berbraš in si domišljaš, tiho bodi, vsaj si še otrok, in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | le po deshéli! Okóli po vaſéh je vezh sbrihtnih , rózhnih, bérdkih in poſhtenih rokodelzov kteri ſe kadaj ſhe zeló meſtnih ne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | tudi mora od kantonſke goſpoſke poterjeno biti, sa zhaſ dopolnjene brejatve darilno plazhilo prerajtano, in laſtniku plazhano. Tém poſtavam, je ſhe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | do darila, ako ni tudi novi laſtnik bika neprenéhama sa brejatel prepuſtil in ſizer v ravno tiſti ſoſéſki. Ko bi bik |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | pripravi ; per léſki, oréhu, hraſtu in koſtanju ſo tako imenovani brenklji ali janzhiki ſamzi, ſamize pa ſo drugej na vejizah in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | narbolji primérjeno ime dal, ki ga je korún imenoval. Pa brezbrojno (collective) menim, bi se moglo reči korunje; in le zernje |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | malopridne najemnike, kateri jih na ſvojih laſtnih ramah v' peklenſki bresden neſejo. Glejte, ljube ovzhize Kriſtuſove! to je teshavna butara, ki |
| Življenja srečen pot (1837): | kakor de tebi godzi godejo po ſhroki zeſti v' peklenſki bresden. Sapeliv ſvet ſzer vſe drugazhi govorí, alj njega poſluſhati varno |
| Življenja srečen pot (1837): | prevsetne angele, vaſhe tovarſhe, s' gorezhimi verigami (ketnami) v' peklenſki bresden priklenil, on bo tudi vaſh ſodník. „Gorjej je shivimu Bogu |
| Življenja srečen pot (1837): | najemnik. Pahnen bo, kakor luziſer s' ſvojimi puntarji, v' peklenſki bresden. Punt napravi is mirnih ljudi hudizhe v' zhloveſhki podobi. ˛Sam |
| Življenja srečen pot (1837): | ino v' djanji tako hudo greſhi. Pokonzhajo ino v' vezhen bresden pogresnejo ſe naj vſe tiſte she saſtarane pregreſhne navade, ki |
| Življenja srečen pot (1837): | vſe nepokornike. — Nepokorſhina je prevsetne angele is nebéſ v' peklenſki bresden pahnila, ona pervim ſtariſham veſél raj v' ſolsno dolino premenila |
| Življenja srečen pot (1837): | ne more ino nezhiſto shiví, po ravni zeſti v' peklenſki bresden letí. „Vſako drevo, ki dobriga ſadu ne ſtori, bo poſekano |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | enkrat ſe vsdigne hud vihár, ſtraſhne globozhine ſe odpirajo, kakor brésdni globoki, vsdiguje valove, kakor hribe, viſoke, ki ſe na rahel |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | planinſke kozhe, mirzhovi mejniki ali turni viſokih gora, toplize, malini, brêsdni, rudne jame, poſebno snaminja rude, in drugih ne navádnih kamnov |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | kraljeſtvi, dokler bodo malopridni goſpodarje in goſpodinje terpéli v' peklenſkim brésdni. Naj ſi bo ravno teshaven ino bridek ſlushevni ſtan, potolashite |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | dobro ſposnati. 1. Premagal je Kriſtuſ ſatana: on v' peklenkim bresdni perklenjen leshi (II. Pet. 2, 4.), ino nam, boshjim otrokam |
| Življenja srečen pot (1837): | peſme naj bojo poſhtene, v' nebeſih narejene, ne v' peklenſkim bresdni; naj bo hvalen Bog, ino veſeli angeli boshji, ne pa |
| Gozdovnik (1898): | sme deležen postati. Mene je uničil in pogubil, storil me brezdomovinca, ko je s svojim imenom pravosodstvo preslepil in z denarjem |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſtermiga hriba, ki je bilo meſto pod njim, ino v' bresen ga hozhejo pahniti. She na kraji bresna je Jesuſ ſtal |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | je naji obderžal, da nisva tudi mi dva padla v brezden za unimi. Zapustim potem žalosten kraj. Bog je mojo prazno |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | plahta, in mi odnese ženo in dva sinčeka v globoki brezden, da ju nisem nikdar več vidil. Samo enega sinčeka sem |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | njim, ino v' bresen ga hozhejo pahniti. She na kraji bresna je Jesuſ ſtal, kar ſe oberne, ino gre po ſredi |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | se mu zavolj mnogih vzrokov nar primerniši zdijo: leden, luti, brezen, traven, cveten, červen, lipen, serpen, rujen, listopad, gruden, prosinec. 3. |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | jih bilo iz ograde spraviti po nikakem. Zvečer dné 22. Brezna 933. leta se je Henrik posovetoval z druzimi vodji armade |
| Pozhétki gramatike (1811): | ſpol franzoskih perlogov. Sploh Pravilo. Kader Perlog nima na konzu bresglaſen e, ga perſtavi, tako imaſh perlog v' shenſkimu ſpolu, poſtavim |
| Pozhétki gramatike (1811): | s' ſvojim imenvavnim ali podſébkam, to je, pervsame na konzu bresglaſene, zhe je podſébik shenſki, in perſtavi s na konzu, zhe |
| Pozhétki gramatike (1811): | konzu v' beſedah. Venus, Romulus, Titus, ino laſtnih imenih latinſkih. Bresglaſene e je vſelej kratek, tui kadar ima per ſebi s |
| Pozhétki gramatike (1811): | je ſhe dalſhi v' epaisse, goſta; ker glaſ sgublen v' bresglaſnimu slogu ſe more tolko bol opréti na pejſhni glaſni slog |
| Pozhétki gramatike (1811): | vſak hohnjávi slog s' enim al s' vezh glaſniki pred bresglasſnim slogam, kakor: chambre, kamra, plante, ſadéſh, prudente, rasumna, pinte, (néka |
| Pozhétki gramatike (1811): | réſ. Opomin. Kader ſe ime sazhine s' glaſnikam al s' bresglaſnim h, ſtavimo cet nameſt ce, kakor: cet, arbre, to drevo |
| Pozhétki gramatike (1811): | nous louerons, bomo hvalili. Vprava VII. Kratek je slog predhodnipred bresglaſnim e, ka dar je kakſhin ſoglaſnik med tim e in |
| Pozhétki gramatike (1811): | a al e pride beſéda sazhnejózha s'glaſnikam al s' bresglaſnim b, jih pogóltnemo to je ispuſtimo v' beſédah; la, le |
| Pozhétki gramatike (1811): | na predsadni slog v' beſedah, ktire ſe konzhájo s' e bresglaſnim, kader je predsadni è kratek, kakor prophète, prerok courage, ſerzhnoſt |
| Pozhétki gramatike (1811): | Dolgi ſo vſi slogi, v' ktirih predhájata dva r pred bresglaſnim e, kakor: bizzare, zhuden, nesnán, domíſhlen, termaſt, neváden; bizzarrerie, zhudnoſt |
| Kemija (1869): | ocetnokisli, essigsaures Ammoniak, 463. Amonijak ogljenčevokisli, kohlensaures Ammoniak, 412. Amorph, brezličen. Amylalkohol, amilov alkohol, 475. Amyloxyd, amilov okis, 475. Analyse chem |
| Kemija (1869): | kterih ni opaziti niti sledú kake pravilnosti, zato se imenujejo brezlična ali amorfna (amorph). Steklo je brezlično. Vnanje okolnosti določujejo, v |
| Mineralogija in geognozija (1871): | Hg S, ki se nahaja kot kristalinska, tudi grozdasta in brezlična tvar (gmota). Trdota mu je = 2.5; g. = 8. Cinober je |
| Kemija (1869): | Izredno trdi ste tudi rudnini korund in smirek, obstoječi iz brezlične temne glinice. Drago kamenje in druga zlasti jeklena roba se |
| Kemija (1869): | pravilnosti, zato se imenujejo brezlična ali amorfna (amorph). Steklo je brezlično. Vnanje okolnosti določujejo, v kakej obliki se kako telo pokaže |
| Kemija (1869): | hočemo li na pr. žveplo imeti kristalizovano, ali kristalasto ali brezlično. Tečajem kemičnega, nauka bodemo pogosto govorili o kemičnih raztvorbah ali |
| Oče naš (1854): | časa v Švicu so pa pomočkov dosti imeli, ta oklic brezmožin storiti in ljudstvo pregovoriti, da bodo tudi prihodnje koristnost pogodbe |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | prekucniti, potem pa tudi s krepko roko berzdal in pokrotil brezpostavne početja. — 17. dec. je gerški kralj Oton začel sklicani deržavni |
| Blagomir puščavnik (1853): | vitez svojega dečeka na dvorišče, ter pravi: »Glej, dragi Milko, brezštevilnih in nezmernih svetov, ktere Neskončni po svoji modrosti in vsegamogocnosti |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | roj kobilic razlegli okoli Kejševega. Oko ni seglo do konca brezštevilnih poganov, ki so celo dolgo polje s konji zakrili. V |
| Blagomir puščavnik (1853): | britkosti rešil. Tudi zdaj boš moje terpljenje končal. Ako se brezštevilnih nevarnosti, ki so mi od mladih nog sem vedno žugale |
| Fizika (1869): | veče je kolo, na kterem ga pusti vrteti. 79 Izmed brezštevilnih mašin, namenjenih v raznovrstne svrhe, zdite se nam dve najbolj |
| Botanika (1875): | usnjate haluge so za jed; tudi so prebivališče in živež brezštevilnih morskih živali; nektere so dober njivski gnoj. Črljene haluge (Florideae |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | morje moleč most (Mollo), pokrit s šarenico in olepšan z brezštevilnimi zastavami in cveticami; na koncu mosta, na suhem, je bil |
| Botanika (1875): | razdevajočih se kapljinah nam pa mikroskop kaže še čez to brezštevilno množino raznovrstnih gliv. Mislilo se je zatorej, da se to |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | zemlje Indije, Iz Indije, iz zemlje proklete? Na Indiji leži brezzakonstvo: Mlajši ne poštuje starišejga, Ne ubogajo otroci staršev; Starši so |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | dokler je mokra. Gnoj mora po njivi enakomerno rastroſen biti. Breshnim njivam gnojite per verhu mozhneji, ſpodej plitveji. Kdor bi bil |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | varhi ſadnih vertov ſo : Velika in mala ſeníza, mniſhzhek, plesovez, berkles, detol, pogorelzhek, taſhiza, péniza in vezh tazih ptizhkov, kteri od |
| Genovefa (1841): | in nizh ni ſliſhala, kakor krókanje krokarjev ali kluvanje kakiga berleſa, kadar |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | okopaj, in ozhédi, de lépſhi volno dobiſh. — Ptize, poſtavim: ſnize, berklese, taſhize, pénize in druge take male shvergolevze, ktéri od zhervov |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | tako rekozh, zele deshèle. Na njem je David ſkrinji savése brehek ſhotor po- |
| Zlata Vas (1850): | in po mnozih druzih rečeh. Nekadaj je bila Zlata Vas berhka vas; silno veliciga bogastva sicer nikoli ni bilo tukaj, pa |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Boga. Potlej ſéshe po slatnino ino ſrebernino ino brehke oblazhila, ino jih dá Rebeki. Obdaroval je pa tudi mater |
| Deborah (1883): | prav ima; saj je njegov edinec, in deklica, presneto je brhka! Krčmarica. Na Slovenskem nema para. Tu molči zavist. Taka nevesta |
| Deborah (1883): | moj Bog! kde so časi! Bila, sem nekdanje dni tudi brhka plesalka, a sedaj moram iskati plesalcev na pokopališči, ali v |
| Zlata Vas (1848): | poprej reveži bili, sčasama iz dolgov skopali in svoje hiše berhke naredili; in nasproti, kako so poprej premožni kmetje, ki so |
| Blagomir puščavnik (1853): | stopi. Sramožljivo pobesi oči, potem se pa spet ozre na berhkega viteza Milkota, s kterim se ima v vedno znamnje miru |
| Zlata Vas (1850): | de so vsi iz enega namena prišli. In pogledajo zopet berhkiga oficirja, kteriga so živiga hudiča mislili; pa vsak je spoznal |
| Tine in Jerica (1852): | očetovim svetu, ubogo, bogoljubno hčer prostiga delavca več obrajtal, kakor berhko in bogato Smoletovo Ančiko. Smoletova Ančika tedaj je bila namenjena |
| Blagomir puščavnik (1853): | njih jetje terpit” — ”Tako dolgo, odgovori čuvaj, dokler jim smert brhko življenje konča. Vitez nalaš nikogar ne oprosti, ker se boji |
| Deborah (1883): | drug in družica! (Jakob drag, Rozka družica. ) Krojač. Presneto, kako brhko je to dekle! Nu, Jakec, dobre oči imaš. Zdaj pride |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | je Zeſar Joshef II. oral je Marſko dershavno ſtaliſhe v Brin perpelálo, |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | oſ pri kozhiji, v ktéri ſe po veliki zeſti med Brinam in Oljmizam na Marſkim péle, bliso Kauſniza 19. veliki Şerpana |
| Naravoslovje alj fiziko (1849): | verhu A odteče. Per tiskavni sisaljki procep nima napustnice. Vgasivna brizgla male postave je enako zložena, kakor tiskavna sisaljka. V posodo |
| Naravoslovje alj fiziko (1849): | je umetno narejena, žene vodo verh navadne hiše. Velka vgasivna brizgla ima dvoje valjev; v A se procep vzdiguje, v B |
| Naravoslovje alj fiziko (1849): | in manj znanih besedi. --------- Apnenc, Kalk. Barve dostavne, complementäre Farben. Brizgla vgasivna, Feuerspritze. Burjava, Nordlicht. Čast, Hauptstück. Daljnogled, Fernrohr. Danica, Morgenstern |
| Naravoslovje alj fiziko (1849): | drog, na kteriga konceh F in G ljudje primejo. Taka brizgla žene debel trak na visoko streho, ino ne le z |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | tudi tretji dan storiti, če živinče ni zdravejše. Solitar in brizglja se tako dolgo živinčetu dajeta, dokler ni zdravo. Ako je |
| Fizika (1869): | Brezvoljnost, Trägheit. Brezzračen, luftleer. Briefbeschwerer, têr, m. Brillen, naočnice, očali. Brizglja gasilna, Feuerspritze, 196. Bruch, vlomek. Brzojav, telegraf, 179. Budilo, Weckerwerk |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | kot hudo vnetje črev ozdravljati z žlemnatimi zdravili in takšnimi brizgljami. V. Poglavje. Ikre. Ikre so červi merhurčikom podobni, ki se |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | v vodi raztopljenega solitarja dati. Zraven tega je treba napraviti brizgljo, kakoršno sim zoper zapertje nasvetoval, in živinče vsakih 6 ur |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | v poliču vode, odcedi kuhovino, vlij maselc te kuhovine v brizgljo, in prideni 2 kvintelca solitarja in 3 lote lanenega olja |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | z veliko metljo fužine ometêjo ali pa s kako veliko brizglo (Feuerspritze) prah proč spravi, potem pa streha in vse lesovje |
| Gozdovnik (1898): | trenotkih je bil preko sevnice, skok v jezero, in zdajci brliznejo valovi nad konjem in jezdecem. Še ena minuta in na |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | v dan 10. avgusta ter jo poslal N. Finku v Brn. Prodajalnica je iztržila 80 gl. Dne 12. julija. A. Pasini |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | postavim: učitelj nima vganjene bire. — V béli Krajni se sliši: Bernja (perst), postavim: Bog je človeka iz bernje ustvaril; besédo perst |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Krajni se sliši: Bernja (perst), postavim: Bog je človeka iz bernje ustvaril; besédo perst imajo tudi. — Skitati se (vagabundiren), postavim: moj |