fe2o3.ho februar fecerit feci fecissit fecit fecl feder federerz federige fej feldspath feldvebel Felicijan Feliks felis Felix Fels Felsenbewohner felsenbirn felsenspitzen-beherrscher felskamm felsrucken felzit felzitov Fenicija fensterladen fentati feo.cr2o3 feo.so3 feratati ferbaltar ferbežen ferbežno Ferčnik ferdaman ferdamanje ferdamati Ferdinand ferdinandov Fereri ferihtati Ferlan ferlanov Ferlinec ferment fernröhre Ferro ferrum Ferstel feržmajht fes fes2 fest Festetič festgesetzt fette feu feuerspritze feux feyertages fi. fiant fiat fide fidelior fidelis fidelium fiducia fieri figa figov figura fijakar fil. fila filan Filemon filialkirche filices filii filij filios Filip Filipa filipar. Filipek filipi Filipljan Filistejec filius filodrammatica filolog Filoteja filozof filozofski fils fin fini Fink finsternis firma firmament firnež firšt Firšt firštinja firštov firtelc firtelj firteljc firvaldstatski Fischerkeller Fisen Fišer fit fix fizičen fizik fizika fizikalen fižol fl. fläche Flandrija flanela flaschenzug flaša flaška Flechtentragende Fleišman fleišmanov fleten flinka Flint flinta flinz flis Flis flisati flisen flisno flojtri flora Florenc Florentinerica flores Florijan Florjan flos flosar fluchtig flügel fluor fluorit flussig fluviatilis fluvorec foetida fofotati Foka folgerecht folgt folk folliculus Fondi fonolit fopati foret forint form Formach formae formica formicam formula forstu fortgang fortleitung Fortunat forum fosfor fosforesciranje fosforjev fosforjevokisel fosforokisel fosforovokisel fosilen fossilis Fotheringhaj fotografija fouš foušija fovilla fovšija fr. fragilis
| Kemija (1869): | umrje. Otrovanemu pomaga magnezija, MgO, posebno pa hidrat železnega okisa, Fe2O3.HO, ki se z arzenovo sokislino spoji v neraztopno, človeku neškodljivo |
| Kemija (1869): | rdeči peščenjak so zardeli od železnega okisa. Hidrat železnega okisa, Fe2O3.HO, nahaja se pogostoma v prirodi ter se imenuje rjavi železovec |
| Kemija (1869): | je na pr. železni okis Fe2O3 rdeč, hidrat železnega okisa Fe2O3.HO pa rumen; bakreni okis CuO je črn, njegov hidrat CuOHO |
| Astronomija (1869): | dan februarija nima črke; ena nedeljska črka velja do 24. februarija, ena pa od tega dne dalje, — stavi se pa druga |
| Astronomija (1869): | prestopnem letu imamo pa dve nedeljski črki; — ker 24. dan februarija nima črke; ena nedeljska črka velja do 24. februarija, ena |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1883): | primorali so začasno vlado v Parizu skleniti mir dne 6. februarija 1870. leta; Gambetta je potem odločilno podpiral predsednika republike Thiers-a |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | starosti, se smejo potni listi (Pass) k večemu do konca februarja (svečana) tistega leta dajati, v kterem stopijo v pervo versto |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | in ne za delj časa, kakor k večemu do konca februarja prihodnjega leta. — Škofje našega cesarstva se bojo spet kmalo snidili |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | na prostem in ni bila pokrita; narisali smo jo mesca februarja 1891, potem, ko je normalno odrevenela. Pri poskusih z zeleno |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | obrestij dá a) 3210 gl. po 3 % od dne 5. februvarja do dne 30. junija? b) 2545 » » 4 % » » 17. maja do |
| Sacrum promptuarium (1695): | ſturiti vaſs tudi vuzhy S. Bernadus rekozh: Attendite filij, quid fecerit magni conſilij Angelus. Quod ſi, ut ipſe ſubditi, obedientes eritis |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | novega sv. pisma slovenskega: Mat. 5. 19 razveže (solverit), stori (fecerit); 5.22 reče (dixerit), 25. 31 pride (venerit ⁴) Jan. 13. 20 |
| Sacrum promptuarium (1695): | raunu k' vam pravi: Exemplum dedi vobis, ut quemadmodum ego feci, ita & vos faciatis. Chriſtus 33. lejt je iskal te sgublene |
| Sacrum promptuarium (1695): | comparare, quia cum mulier nunquam ſibi ſatis ornata videatur, perpetuum feciſſit marito negotium. Tympius je sapiſsanu puſtil. Ti si dobru tudi |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | ſmo ta nar vezhi hudoba; moli tiſti, qui peccatum non fecit, katiri ni nihdar obeniga greha ſturiu, inu ni nihdar obeniga |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | inu sdei viſſi na shpotlivi verbi. Non eſt peccatum, quod fecit homo, quod non faceret alter homo, niſi per eum ſervaretur |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | pervimu piſmu na drugi poſtavi taku piſou: Qui peccatum non fecit, nec inventus eſt dolus in ore ejus. Katiri ni nihdar |
| Praemium sa male otrozhizhke (1810): | kokor ſmo proſsili Pr. Kje? Od. U' tem ſvetim Ozhenaſhi. Fecit Franciscus Alvian, Parochus Runnensis. |
| Kemija (1869): | Na pr.: Hg2C1 = živosrebreni klorovec (Quecksilberchlorür), HgCl = živosrebreni klorec (Quecksilberchlorid), FeCl = železni klorovec (Eisenchlorür), Fe2Cl3 = železni klorec (Eisenchlorid). Za kislecem je |
| Fizika (1869): | kolebalo, 56. Pendelbewegung, nihanje. Pêrec, mrena, grauer Staar, 147. Pero, Feder. Perot, Flügel der Uhrspindel, 75. Perspectiv, daljnogled. Peta, Zapfen. Pfanne |
| Mineralogija in geognozija (1871): | 48. ,, manganova, Wad oder Manganschaum, 54. Peperin, poprovec, 78. Peresovec, Federerz, 57. Periklas, 39. Perlovec, Perlstein, 45. Perlstein, perlovec, 45. Permska |
| Fizika (1869): | central. Osredno gibanje, Centralbewegung, 59. Ostwind, veter vzhodnjak. Ovčice, Schäfchen, federige Haufenwolke, 195. Ozón, 170. Ozračje, vzdušnica, Athmosphäre, 87. Ozvezdje megleno |
| Zlata Vas (1848): | rekel, de je iz Zlate Vasí, se mu je reklo: „Fej te bodi! ali te ni sram beračiti Zlatovasčan! “ Mislili so |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | dni zaporedama prideta in me na tešče v herbet pihata! ” — „Fej te bodi! ” so rekli, „to je nespodobna prošnja, pa vender |
| Rudninoslovje (1867): | sesede na dno. Tej se potem primeša drobno semljetega živca (Feldspath) i kvarca, i to se dobro zgnjete. Iz tega testa |
| Mineralogija in geognozija (1871): | 53. ,, premogovi, Kohleneisenstein, 53. ,, hromov, Chromeisenstein, 54. Živec ali ortoklas, Feldspath oder Orthoklas, 44. Žlindra, Schlacke. Žolči, glinate, Thongallen 76. Žrelo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | veličastvo! ” Po opravljeni cerkveni slovesnosti je bil očitno pred bataljonom feldvebel Dejak povikšan za podlajtnanta. Opoldne so oficirji v kosarni gostili |
| Življenja srečen pot (1837): | vſakiga v' drugo jezho sapreti vkashe. Nekoljko posnéj sapové ſvetiga Felizjana pred ſe pergnaſi, ter ſe mu ſladek dela pa tudi |
| Življenja srečen pot (1837): | raslozhi terplenje in tudi ne ſmert, kakor ſvetiga Primusha ino Felizjana. Obedva kmalo ſta ſe ſveſe kerſhaſtſke vére prijela, ſta po |
| Življenja srečen pot (1837): | Primusha ino Filizjana. ˛Sodnik veſ raskazhen vkashe sdaj tudi ſvetiga Felizjana pred ſe pergnati, sapové ſvetiga Primusha na tesavnizo raspeti, s' |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ktérimu je imé Felix Gozani Marquis de S. George (beri: Felikſ Gosani Markí dè Şen Shorsh) ſvoje veſelje rasodele, kakó ſprelép |
| Življenja srečen pot (1837): | ima Bog rad, pa tudi vſi dobri ljudjé. Od ſvetiga Felikſa naj ſe vſi hlapzi ino teshaki pravizhno shiveti vuzhijo po |
| Slate jabelka (1844): | puſtí; in ga je prezej puſtila, bres odgovarjanja. Od ſvetiga Felikſa ſe bere, de je bil smiram perpravljen ſvojo voljo, ſvoje |
| Slate jabelka (1844): | k’ ſvojimu vikſhimu ſhel. Velika je bila tudi pokorſhina ſ. Felikſa. Kakor hitro je saſliſhal kako povelje ſvojih vikſhih, je prezej |
| Zoologija (1875): | strinjajo v povprečne proge, in pa puma ali amerikanski lev (Felis concolor) tri do štiri črevlje dolga, jako krvoločna, toda pred |
| Zoologija (1875): | maček. Tako na pr. sta panter (Felis pardus) in leopard (Felis leopardus) stanujoča v Afriki, južni in zapadni Aziji. V južni |
| Zoologija (1875): | rumenkasta ali rijasta. — V Afriki in južni Aziji živeči gepard (Felis jubata) ima grivo. Tomljajo ga za lov. Pod. 73. Ris |
| Zoologija (1875): | jubata) ima grivo. Tomljajo ga za lov. Pod. 73. Ris, Felis lynx. Nar. vel. 1 m. + 15 Cm. dolg. |
| Zoologija (1875): | nekaj jako lepo pisanih maček. Tako na pr. sta panter (Felis pardus) in leopard (Felis leopardus) stanujoča v Afriki, južni in |
| Zoologija (1875): | in krepka žival sive ali rjavkasto Pod. 74. Divji maček: Felis catus. Nar. vel. 60 + 30 Cm. dolg. sive dlake in |
| Zoologija (1875): | Ris (Felis lynx), pod 73, je nekaj črez tri črevlje dolg in |
| Zoologija (1875): | južni in zapadni Aziji. V južni Ameriki prebiva tudi ozelot (Felis pardalis) rumenkasto siva mačka z rijastimi lisami, ki se po |
| Zoologija (1875): | Na ta način oblada celo najmočnejšega jelena. Naša domača mačka (Felis domestica) je doma iz Nubije. Veča in močnejša od nje |
| Sacrum promptuarium (1695): | n' hozheo obeniga drugiga imeti, takorshna Vduva je bila Firshtna Felix á Sancta Severina, katera per 24. lejtih Vduva je bila |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | gród in gorod. Velí se tudi Kâlangara, Felsenbewohner, od kâla, Fels, slovenski kal, litvanski kalnas, in temu priimenu odgovarja slov. Karant |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | prostesis — primeri: grad, gród in gorod. Velí se tudi Kâlangara, Felsenbewohner, od kâla, Fels, slovenski kal, litvanski kalnas, in temu priimenu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | pa ne samo vijolice, ampak tudi grašice, ali skalne hrušice (Felsenbirn) so v lepim cvetji. Ljudjé pravijo, de vijolčino in drugo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | kteri se velí tudi Girisha, Herr der Berge, Parvat, der Felsenspitzen-Beherrscher, der Berggeborene od glagola par, vorrücken, zato parvatas, parvan, Vorsprung |
| Mineralogija in geognozija (1871): | Graumanganerz gl. Mangana. Grauwacke, drob. Grauwackenschiefer, drobov škriljnik, 69. Greben, Felskamm. Grebenatka, Kammmuschel. Grebenovec, Markasit oder Kammerz. Greisen, tinjčev kvarc, 70. |
| Mineralogija in geognozija (1871): | 33. Höhle, špilja. Höhlenbar, jamski medved. Hrapav gl. grapav. Hrbet, Felsrücken. Hrošči, Kerfthiere. Humboldit, 62. Hyacinth, 32. Hyalith, 33. Hydraulischer Kalk |
| Mineralogija in geognozija (1871): | udariš s kladvom. Fonolit je na videz enakolična zmes iz felsita in natrolita pa nekoliko zeolita; gost, škrilast, porfirast zarad steklenastih |
| Mineralogija in geognozija (1871): | ali nič; granulit, često nekoliko škrilasta drobno zrnčasta zmes iz felsita (živca) in kvarca, skoraj zmerom nekoliko granatov in nekaj tinjca |
| Mineralogija in geognozija (1871): | 31. Porfir. Gosta felsitova masa, zadržeča posamne kristale živca, kvarca, redkeje tinjec ali roženec |
| Mineralogija in geognozija (1871): | s tinjčevimi in živčevimi kristali. Sienitov porfir, gosta ali kristalinska felsitova masa z živčevimi in roženčevimi kristali. Smolnikov porfir ima smolnik |
| Mineralogija in geognozija (1871): | kristali, večidel je rumen, rdeč ali rujav. Tinjčev porfir, gosta felsitova masa s tinjčevimi in živčevimi kristali. Sienitov porfir, gosta ali |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | že sin druzih staršev in gotovo je, da v Egiptu, Fenicii, Sirii itd. so imeli goveda pred kakor na Ogerskem, tedaj |
| Fizika (1869): | beugen. Ogljenčevo kisel, kohlensauer. Ogljenec, Kohlenstoff. Ogrevalo, Vorwärmer, 117. Oknica, Fensterladen. Oko, Auge, Augapfel, 144. Oktava, Octave, 105. Ombrometer, dežjomer. Omér |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | ſe ena od detele, al druge friſhne kęrme napihnena govędina vęnta? Leto ſe sgodi ſkus enu vbodenje v' pravi kraj, pod |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | svir, ktero ſim bil sa Ljubljanſki Muséum namenil, mol popolnama vental. Nato ſim koshuhniga tergvavza is Kanade popraſhal, kako on koshuhovno |
| Kemija (1869): | Chromeisenstein), ki je sostavljena iz železnega okisca in kromovega okisa, FeO.Cr2O3. Žarimo li stolčeno rudo s kalijem, napravi se kromova kislina |
| Kemija (1869): | Na pr.: železni žveplec in žveplena kislina, FeS + SO3.HO = SH + FeO.SO3. Razne kovine skup stopljene dado kovinske zmesi (Legirung), ki imajo |
| Biblia (1584): | Simon od Kane, inu Iudas Iſhkariot, kateri je tudi njega ferratal. LEte dvanajſt je Iesus poſlal, je nym sapovédal inu rekàl |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | in gradih saſtónj jiſheſh. ” Vuzhitel ſo per graſhinſkim oſkerbniku alj ferbaltarju bolj na tenko savolj fanta posvedavali. „Dezhek je prav priden |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | inu viharji na konèz ſvéjtá zhes morſke bresne pelati? Ah ferbéshni ród zhlovęſhki, kaj niſi ti v' ſtani ſturiti, kadar ſi |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | inu od vaſhiga nar bólſhiga Ozhęta ſe lozhili, inu ſte ferbęshnu vaſh dęjl od njega terjali, inu od njęga ſe prozh |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | jeſt toiſto firbizhno, nevgnano, opravlivo perſhono, katęra vſe opraſhuje, vſe fèrbęshnu od ſvojga blishniga ſodi, vſe sadershanje tadla, katęra ſe v' |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | muditi. Zapustil sem Višarje v družbi gg. kaplanov Sumper-a in Ferčnik-a, ki sta me precej deleč spremila, in spustil se, ločivši |
| Biblia (1584): | boſh ti pravizhen ſturjen, inu is tvoih beſſed boſh ti ferdaman. TEdaj ſo eni is mej Piſsarjeu inu Fariseerjeu odguvorili, inu |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | nuzu tiga zhlovęka ſtvarjene, inu snajo k' naſhimu isvelizhanju ali ferdamanju ſlushiti, kakor jih my vshe potle ponuzamo, poſtanejo sa naſs |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | sije še drugo sončice, — oj presvétli kralj in cesar naš Ferdinand! da milostljivo na nas, svoje vérne Slovene se ozíra, kakor |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | Lejte, kaj učini pijanstvo! A. Z. Vesela novíca. Presvitli Cesar Ferdinand so po prečastnim sklepu od 19. grudna visokorodniga gospoda grofa |
| Ferdinand (1884): | znabiti komaj pol ali pa celo le jedno četrtino leta. « »Ferdinand je res prav nežen deček, tako slab pa vendar ni |
| Ferdinand (1884): | službo. Prav s težkim srcem se poslovita. Potem pa je Ferdinand precej nastopil svojo novo službo. Čez nekoliko let je cesar |
| Ferdinand (1884): | le dalo. Preskrbel je v gradu stanu primerno notranjo opravo. Ferdinand in Anica sta bila veliko srečnejša nego popreje. Vendar pa |
| Ferdinand (1884): | prošnjo grofovo, da se sme vrniti v svojo domovino. Naš Ferdinand ga spremi na Dunaj. Tú pa Ferdinand ni bil tako |
| Ferdinand (1884): | sem zaslepljen, bil sem ob pamet; oj, odpusti mi, ljubi Ferdinand, ki si sedaj nebeški angeljček, — kar sem storil v blaznosti |
| Ferdinand (1884): | O nikdar več, nikdar več ne na tem svetu! « zavpije Ferdinand z milim, žalostnim glasom. Hotela se je še jedenkrat obrniti |
| Ferdinand (1884): | prosi z milim pogledom njegovega blagoslova. Ravno tako stori tudi Ferdinand, otroci pa so posnemali zgled svojih staršev. Vsa obitelj je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | grof Matija Vikenburški, štajarski poglavar, so v imeni presvitliga cesarja Ferdinanda céli kmetijski zbor zvečer 17. Kimovca z veliko častjo, veselico |
| Valenštajn (1866): | kónjike smo stopili; Da mi ne maramo zanj takó, Za Ferdinanda nas bi zastonj lovili. Prvi dragonec. Nej-li nas moč Fridolánčeva |
| Ferdinand (1884): | kot soproga Alvareca všeč in po volji. Cesar odpusti Alfonza, Ferdinanda in soprogo z besedami: »Z Bogom! Ostanemo vam v svojej |
| Ferdinand (1884): | otroke,« reče Alfonz globoko ganjen in s pogledom proti nebu. Ferdinanda potem vzdigne in objame. Tudi objame in poljubi soprogo, ki |
| Ferdinand (1884): | pogledati! « Šel je s Petrom ter stopil k bolnikovej postelji. Ferdinanda je jako oslabila žalost, katero je občutil zaradi nepričakovanega odhoda |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | nova ſrezha ſe nam v ſedajnih zhaſih pod preſvitlim zaſarjam Ferdinandam obéta, in de ta imá priditi po shelesni zéſti, to |
| Ferdinand (1884): | Ostanemo vam v svojej milosti naklonjeni! « Alfonz je šel s Ferdinandom in njegovo obiteljo nemudoma na Šlezko, da vidi oni grad |
| Ferdinand (1884): | z vašo spretnostjo o vodstvu računov, dobite tudi dvojno plačo. « Ferdinandu je bila ponudba jako všeč. Obljubil je, da se hoče |
| Ferdinand (1884): | Kot nemški cesar hoče pa na drug način skrbeti za Ferdinandove otroke na popolno stričevo zadovoljnost. Tudi pa želi sam videti |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | Koliko treba plačati dne 26. aprila za a) 2 akciji Ferdinandove sev. železnice po 2465 (nominalna vrednost po 1000 gl. k. |
| Ferdinand (1884): | ločila od svoje blage dobrotnice. Jako jo iznenadi list s Ferdinandovo prošnjo in ponudbo, in to tem bolj, ker ni več |
| Ferdinand (1884): | Alfonz je poslušal Ferdinandovo pripovedovanje jako pazljivo in sè sočutjem. Solze ga oblijó, ko |
| Slate jabelka (1844): | boshjih rezhí. Prezhudna je bila ljubesin, ktero je ſ. Vinzenz Fereri do Boga imel. Vſa njegova duſha in vſe njegovo ſerze |
| Slate jabelka (1844): | ſe veſeliti, kadar ti kdo sopergovori. « — Tako pravi ſ. Vinzenz Fereri. ˛S. Katarina is Genue je v’ tem nar vezhi veſelje |
| Slate jabelka (1844): | in je ſvoje piſanje popravil. Ravno tako je ſ. Vinzenz Fereri, tudi kadar je she uzhenik bil, ſvoje piſanje rad ſodbi |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | al skushano. Sede prida teſte Shebranje, katere morash 7 barti ferihtati: v' tork vzhatertek v' saboto. SHE- |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | potalava karsi ti pegerou inu tu morash ti s' andohtio ferihtati je velko barti skushano bu noi saprou sposnano od mosh |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | dobil. To delo je she vezhkrat ſtorjena ſkuſhnja poterdila. M. Ferlan. Gorénſko vino v letu 1786. Od tega nam Vodnikove Novize |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | česki kolovrat. Naredbo tega kolovrata so vam, ljubeznjivi bravci, gosp. Ferlan v današnjih Novicah samí popisali. (Dalje sledí. ) V jamo pade |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | ſe bo ſam preprizhal od reſnize vſiga tega popiſovanja. **) M. Ferlan. Popis letašnjiga zbora c. k. kmetijske družbe v Ljubljani 7. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | prizadevo kmetijske družbe močno podpira. — Pri ti priliki so gosp. Ferlan svoj nov česko-krajnski kolovrat pokazali, kteri je zavoljo umetne naprave |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | pride, k smeteni v pinjo prilije. Jez miſlim, de je Ferlanova pinja ravno savoljo tega takó dobra, kér se vertilo v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | pri ti napaki prav pogostama dolžé. Mislim, de bo gosp. Ferlanova pinja, ki se zmiraj bolj po deželi razširja, sčasama vsim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | taki kmetovavzi nimajo daljezh do beraſhke palize! Şhe nekaj od Ferlanove pinje. Goſpod F. Vidmar, duſhni oſkerbnik pri Devizi Marii na |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſoſéſke, ſa„moúk teſarſkiga rokodelſtva, je, ne vém kje, „obras Ferlanove pinje v róke dobil; tresne in „brihtne glave mladenizh prebere |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſhe bila, zhe je le vmedil. Sdaj pa „v novi Ferlanovi pinji en otrok v deſetih mi„nutah, ino ako ji |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | in denar v deželo vabijo. Kupili so dve kmetiški pipi, Ferlanovo pinjo in še več druzih reči. Tudi v pondeljik pred |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ˛Sirola; — v Zelju pri Joshefu Geigerju; — v Marpurgu pri bukvovesu Ferlinzu ; — v Sagrebu pri bukvarju Supanu ; — v Terſtu pri bukvarju Favargerju |
| Kemija (1869): | Erdharz, 511. Smole, Harze, 488. Smole gumaste, Gummiharze, 490. Snovatelj, Ferment, 499. Soda, 407. Soda calcinirte, žgana soda. Sokis, Suboxyd. Sokislina |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | kashe nam luna! Uzheni moshjé ſo snaſhli take gledavnike (Perspektive , Fernröhre) , kteri nam daljezh od naſ odlózhene rezhí bliso pokashejo. - Gledavniki |
| Astronomija (1869): | 20° proti vzhodu, Washington pa 59°23' proti zatonu od otoka Ferro. |
| Astronomija (1869): | 22. Na zemlji si mislimo prvi poldnevnik potegnjen črez otok Ferro, ki je v atlantskem morji blizo zapadnega primorja afrikanskega. Od |
| Kemija (1869): | sedaj pa 1/2 — 1 gld. b. Težke kovine. 21. Železo. Ferrum; znak: Fe = 28; gostota = 7,6. V vrsti težkih kovin naj |
| Zoologija (1875): | malo žré slanino, kakor katerikoli netopir. Pod. 59. Podkovnjak; Rhinolophus ferrum equinum 1/3 nar. vel. Krvosesi ali vampiri (Phyllostoma) so veliki |
| Zoologija (1875): | še imenujemo: uhatega netopirja (Plecotus auritus), pod. 57; podkovnjaka (Rhinolophus ferrum equinum), Pod. 57. Uhati netopir; Plecotus auritus. Pod. 58. Lobanja |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | bukvarjih : ˛Sigmund Leon in shl. Kleinmayer; — v Gradzu pri bukvarjih: Ferſtel, Kienreich in pri bukvovesu ˛Sirola; — v Zelju pri Joshefu Geigerju |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | njemu njegovo revo she teſhejshe nasturish; ſakaj ſa krivize, inu ferſhmajhte se bo G. Buh amuſel. Zhe moresh dati, daj, zhe |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | misli, tamkej bo konz mojeh rev, inu nadlug. Boleſne, uwoshtvu, ferſhmajhte, ſapuſhenje od uſſeh, ja zel smert se v' kaj |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | Krish, nadluga, ſupernoſte, ferſhmajhte, boleſni, inu karkol britkega ta svejt ima, tu uſſe je |
| Kemija (1869): | neka okisna sol. Na pr.: železni žveplec in žveplena kislina, FeS + SO3.HO = SH + FeO.SO3. Razne kovine skup stopljene dado kovinske zmesi |
| Kemija (1869): | rado se nahaja spojeno s kovinami, n. pr. železni žveplec, FeS2, bakreni žveplec, CuS, ali pa s kislecem spojeno v žvepleno |
| Mineralogija in geognozija (1871): | minerala. Nastajajo po raznem načinu. Železni kiz (dvakrat žvepleno železo, FeS2) kristaluje v kockah, pa se razkroji v hidrat železnega okisa |
| Kemija (1869): | 345. Tragantgummi, tragantova guma, 482. Traubenzucker, grozdni slador 485. Trden, fest. Treibherd, plavnik. Triáthylamin, trojni etilov amin, 478. Trohneti, verwittern. Tropfstein |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | očitno, kaj v živinoreji pridnost in trud gospodarjev premore. — Gosp. Festetič je poslal iz Ogerskega bivolov, ki so edini bili v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | nemalo okrévam. Ta beséda se sliši tudi na Gorénskim. — Vganjen (festgesetzt), postavim: učitelj nima vganjene bire. — V béli Krajni se sliši |
| Kemija (1869): | neizbrisna, unausloschliche Tinte, 437. Tinta simpatetična 428. Titan, 345. Tolšče, fette, 464. Tolubalzam, 489. Tomback, tompak, 433. Tompak, 433. Topilo, Losungsmittel |
| Pozhétki gramatike (1811): | v' mnoshim, poſtavim: le báteau, zholen, les báteaux, zholni; le feu, oginj, les feux, ognji, le pou, vuſh, les poux, vuſhi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | veliko metljo fužine ometêjo ali pa s kako veliko brizglo (Feuerspritze) prah proč spravi, potem pa streha in vse lesovje od |
| Pozhétki gramatike (1811): | le báteau, zholen, les báteaux, zholni; le feu, oginj, les feux, ognji, le pou, vuſh, les poux, vuſhi. III. Opomin. Vezh |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | folgendem Plane bearbeitet: Obenan iſt, nach Angabe des betreffenden Sonnund Feyertages die Hauptlehre (das Thema) der nachſtehenden homiletiſchen Predigt angegeben, welche |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | III. bezeichnet ſind. Im I. Theile wird das vorkommende Sonnoder Feyertages - Evangelium homiletiſch auseinander geſeßt. Die nach ihrem Zuſammenhange abgetheilten, und |
| Mineralogija in geognozija (1871): | fluor- in klorkalcijuma po formuli: 3 Ca3 P + Ca {Cl FI. Kristalizuje heksagonalno večidel v podobi kratkih stebričkov ali debelih deščic |
| Sacrum promptuarium (1695): | maritis uxorem garrulitatem moleſtam eſſe qua moleſtiâ carebunt, ſi ſurdi fiant: ſicut & uxores vitio Zelotypiæ, ſi cæcæ efficiantur: Satoraj vij |
| Sacrum promptuarium (1695): | Tunc matrimonium tranquillè exigi poſſe, ſi maritus ſurdus, uxor cæca fiat. Kir Eraſmus Roterodamus da urshoh sakaj ta krajl je dial |
| Sacrum promptuarium (1695): | verſatione, charitate, in fide, & caſtitate, ut profectus tuus manifeſtus ſit omnibus. Sa Mashnikam grè |
| Sacrum promptuarium (1695): | vam sapovej. Senes, ut ſobrij ſint, pudici, prudentes, ſani in fide, in dilectione, in patientia. Anus ſimiliter in habitu Sancto, non |
| Sacrum promptuarium (1695): | Pridigaria, kakor njegove vuzhene pridige, taku pravi S. Chryſoſtomus: Multo fidelior, & certior eſt, doctrina operum, quam ſermonum. Kateru je bil ſposnal |
| Sacrum promptuarium (1695): | s, vſt boshjh taiſte veſsele beſsede shlishali: Euge ſerve bone, & fidelis, intra in gaudium Domini tui. Sdaj shenkam tem ſtarem en |
| Sacrum promptuarium (1695): | gloria, & charitate appropinquabit, & ſimilior erit. Bodi tedaj moj Mashnik. Exemplum fidelium in verbo, & con- |
| Sacrum promptuarium (1695): | peccato, & 'a morte liberat, & non patietnr animas ire in tenebras. Fiducia magna erit coram Deo eleemoſyna omnibus facientibus eam. Inu v' |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | pervimu piſmu cap. 6. ſvoiga Thimothea opominou: Qui volunt divites fieri, incidiunt in tentationem, & in laqueum diaboli. Katiri ozhio bogati gratat |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | piſmu c. 6. na ſvoiga Timothea piſou: Qui volunt divites fieri, incidunt in tentationem, & in laqueum diaboli, & deſideria multa inutilia, & nociva |
| Kratkozhasne uganke (1788): | JVodlaie pregajnatï. Uſami snega sejmena, inu nekaj na drobnu ſſaneh fig, tu deni v'en part'nenè ſha-lez, pomôzhi ſhaklez v'gorkerou |
| Fabule ino pesmi (1836): | nuza sdaj. «« ˛Strah kralizha premaga, ga dregétez ma: Odſhtéje polovízo fig sa ſhtêrzheka, Pomêkne ſe, rekozh: »Zhéſh tu kraj mene ſéſti |
| Fabule ino pesmi (1836): | ſóboj ma sa shelo, ne sa ſilo glada, En korpez fig. O kak je totem’ ſadi rad! Vſe — vſe bi htel |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ino jezhmen, terta je obilno rodila, jablane ino ſmokve ali fige ſo bile polne ſadu. Vſiga doſti je bilo; olja, |
| Fabule ino pesmi (1836): | shiv, da ſmert she dneſ is njega ſôpi? Sdaj kzhaſi fige talaj, pol od njih mu daj! Pomozh ne nuza sjutra |
| Fabule ino pesmi (1836): | tu kraj mene ſéſti, Tak ſedi dol, no sazhni ſvoje fige jeſti. « O kak en navuk ’s vuſt ozheta Davida Popravi |
| Genovefa (1841): | S ternja ſe ne dá grojsdje in s oſata ne fige nabirati. Vſako dôbro drevo obrodi dôbro, sanikerno pa sanikerno ſadje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | jabelka, hruške in drugo domače sadje v nemar pušali in fige pa mandeljne sadili, bi na zadnje vse sadje lahko spravljali |
| Fabule ino pesmi (1836): | totem’ ſadi rad! Vſe — vſe bi htel sa eno ſamo figo dat'. Is korp’za eno vseme, s’ luſhtom jo gledí |
| Štiri poslednje reči (1831): | ſhel Jesuſ is Betanije ſpet v' Jerusalem, vidi per potu figovo drevo, memo gredé ſtopi k' njemu, ga ogleda zhe ima |
| Štiri poslednje reči (1831): | 21. Pa zhudno je to, ker takrat ko je Jesuſ figovo drevo ogledval in ſadu shelel, ni bil zhaſ sa to |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | gledajo po selénji drevja mladimu létu naproti; in kedar sazhne figovo, kakor vſako drugo drevó, she berſt poganjati, ſi léto bliso |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | nekterih raſtljinah ſe to najde; tako ſo ene lorberjove ali figove drevéſa goli ſamzi, druge pa gole ali zhiſte ſamize ; pri |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | porodnic, posvečena ⁴). Na rimskih kamnih se najde pogostoma v družbi figovega listja leljino perje, tako na adrijanskem kamnu blizo Frohnleitena na |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | gori omenjenem adrijanskem kamnu, kteri ima razun leljevega perja in figovega listja tudi kronanega ⁶) orla, smo našli ime Menela, od kterega |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | obražen, deržajoč v vsaki peroti list figovega drevesa. Na krajnikih kamena ste viditi dve ribi, torej spet |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | poroda. Tudi na sekovskih kamenih nahajamo leljíno perje v družbi figovega listja, nad kterim je orel zaznamek Višnu — Radogosta |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ugledata, de ſta naga. Rudezha jih ſprehaja od ſramote, is figovih liſtov ſi krila ſpleteta, ino ſe pokrijeta s' njimi. Vſa |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | prava vera stori daje molitva mozhna inu bota skrievneſt utei Figuri jemluvana jeme tuje boshja gucut te ANGEL se pravi tegniel |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | an mosb sano Krono ozieran, sedei bosh vidov ti to Figuro: to Figuro ti nai na ano tabelzo sashribati noi mejo |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | sano Krono ozieran, sedei bosh vidov ti to Figuro: to Figuro ti nai na ano tabelzo sashribati noi mejo na anam |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | brau na anam Shaubernam kraji frihtei inu sbeſtu? inu to figuro dei podguavo kader ti leizh poidash noi saspi inu kna |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | tapravi grunt noi resnizo usah uzuiblozhah rezhieh naredi ano tako Figuro katero bodash sedei vidou? inu tu shebranje katere bodash ti |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | kei skvem Opraviti jmash per grihte takv nesi sabo to figvro inv srezi natv te pridiozhe pvèshtabe al besiede takv shitro |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | sorashenzhe, da knabosh ranian alpa vbodan bel Stralan nosi to figvro al karaktar persabe kateri bo sedei storjan noi te S.S. |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | na ano skorjo Krvha inv snejo nateshzfie inoi nesi to figvro sabo kamer ti poidash takv bosh ti prad tvoimi Faintami |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | bo te tat sad vernov alpa shribei teſto fygvro na an porgament prieb noi dejo podguavo, kader leizh poidash |
| Ultra! (1867): | bi ne bil naletel na najboljšega konja, kar jih prepeljavajo fijakarji po Ljubljani, — bil bi gotovo zamudil. Upam da me ta |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | téh, kateri ſo v' nebeſih, na semlji ino pod semljó. (Fil. 2, 10.) Ti ſi veſelje angeljov, ki tebe, ſvojiga nebéſhkiga |
| Življenja srečen pot (1837): | veſelite ſe; pa vaſha pohlevnoſt naj bo snana vſem ljudém. “ Fil. 4, 4 — 5. Od ponozhniga raja ſv. Krisoſtom govorí: „Pregreſhni |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | položi žemlje vanjo, deni na verh kar je še budle (file), razžverkljaj mleko s tremi rumenjaki, vli na žemlje, deni spodej |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | vodi malo prekuhaj, dobro odcedi, perje perpogni, eno žlico nadeve (file) vanj deni, peresa dobro eno čez drugo perpogni; dalje pa |
| Kuharske Bukve (1799): | s' gorko ſklędo ali koso, naj pozhiva, dokler maſhenje ali fillo naredíſh. Maſhenje ſturi tako: sręshi rakove rępe inu ſhipavnize, narędi |
| Kuharske Bukve (1799): | 81. Mandelnov ſhtrukel. Teſto naredi, kakor sa druge ſhtrukle navada. Fillo, ali maſhenje pa ſturi tako: sa en jajze velikoſt maſla |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | jih s putram, deni vanje po obeh straneh z budlo (filo) obložene rebrica, zavihaj kraje in speci jih hitro do dobriga |
| Kuharske Bukve (1799): | is ríb, sháb, ali rakov namęſti meſa. 16. Namaſhene ali filane kolerabe. Kolerabe ſe olupio, na verhi en pokrov odręshe, is |
| Kuharske Bukve (1799): | 16. Namaſhene ali filane kolerabe. 17. Spargelni. 18. Selèni grah v' ſmętani. III. Kuhane |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Koloſhanam, dva Teſalonizhanam, dva ſvojimu uzhenzu Timoteju, eniga Titu, eniga Filemonu, ino eniga Hebrejem. ˛Sveti Jakop je piſal en liſt, ſveti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | shupanija), tehantija, velika fara, mala fara (pfarrvikariat), kaplanija, podfara, poddrúshniza (Filialkirche). Ena zola te karte ima v ſebi 1500 ſeshenov ali |
| Botanika (1875): | enojnat krog postavljene cevne povezke: Enako se ima pri praprotih (filices), ktere imajo zraven posamnih cevnih povezkov tudi veče iz njih |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | taku † iu nomine † patris † Jesus † nata druji pa sashribei † et filii † † Nazarenus † nata trezhie pa sashribei † et spiritus sanc- ti |
| Sacrum promptuarium (1695): | matrem. Troshtajte, inu bugajte vaſhe ſtarishi, sakaj je vasha dolshnost. Filij obedite parentibus veſtris in Domino, hoc enim juſtum eſt. Sizer |
| Sacrum promptuarium (1695): | raunu letu ſturiti vaſs tudi vuzhy S. Bernadus rekozh: Attendite filij, quid fecerit magni conſilij Angelus. Quod ſi, ut ipſe ſubditi |
| Sacrum promptuarium (1695): | taiſte reshalit, de nebodo perſileni zhes vaſs ſe toshit rekozh: Filios enutrivi, & exaltavi, ipſi autem ſpreverunt me. Sakaj v' tej vishi |
| Divica Orleanska (1848): | Gloster, O njemu, in pred tronam na kolenih Je prisegaval Filip vojvoda, Tvoj stric, za sebe in dežele svoje. Karol. O |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | Za božjo voljo! čimu je neki bil tak kotel? “ vpraša Filip. Jože reče: „Hotli so menda tisto zélnato glavo v njem |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | poboljšanje le ne odlaga. “ 20. Velika zélnata glava. Jože in Filip, dva rokodelska fanta, sta šla memo nekega verta, v katerem |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | pravi Jože, „kako velike zélnate glave so tam na vertu! “ Filip, ki se je rad hvalil in bahal, se zélnatim glavam |
| Ferdinand (1884): | kateremu je bila mar čast le pred svetom. Storil je Filip marsikatero neumnost, ker je menil, da čast plemiča to zahteva |
| Biblia (1584): | Andreas, njegou brat, Iacobus Zebedeou ſyn, inu Ioannes njegou brat, Filippus, inu Bartholomeus Tomas inu Matteus Zolnar, Iacobus, Alpheou ſyn, Lebbeus |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | 3. Jakob Zebedeov, inu Joannes njegóv brat, Philipp, inu Jerni, Thomash, inu Matthevsh zólnar, Jakob Alphæov,* inu Thaddæus |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | tisto zélnato glavo v njem kuhati, katero si ti videl. “ Filipa je bilo sram in reče: „Zdaj še le umejem tvoje |
| Biblia (1584): | svesal inu v'jezho vèrgal, sa volo Erodiade, njegoviga Brata, Philippa, Shene. Sakaj Ioannes je k'njemu djal: Tu nej prou |
| Življenja srečen pot (1837): | poſhten ribizh, kakor vezh del vſi drugi apoſtelni. S' ſvetim Filipam ſta ſi bila poſebna prijatla. — Nar shlahnej blago na ſveti |
| Življenja srečen pot (1837): | preroki osnanovali, ſmo najdli; pridi ino pogléj! “ Natanael gre s' Filipam Jesuſa ſposnovat. Ko Jesuſ poſhteniga mosha vgleda, ga od dalezh |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | 13. Kęr je pak Jęsus bil priſhàl v' kraje Cesareæ Philippa: je praſhal ſvoje Jógre rekózh: Kdó pravio ludję, de je |
| Ta male katechismus (1768): | uſſe stvary postavlen, inu povikshan. Matth. 26. Jogr. dijan. I. Filipar. 2. Kaj ta sedme: Od unad ima pridti soditi? Nam |
| Fabule ino pesmi (1836): | s’ njim grata. En pojb, kak on je, tam ſtojí: Filípek ſe mu naſmejí, No toti nasaj njemi. On vershe mu |
| Fabule ino pesmi (1836): | 55. ˛Shpégel ali gviſhno gverilo . Filípek, déte gnadlivza, ˛Se kmêtizi na amſtvo dá, No dobro ſe |
| Fabule ino pesmi (1836): | plazhat lon: Naſhtéje ſheſtkrat oſem kron, No déte je odjeto. Filípek s’ ózhoj gre nerad, Pa kak od dalezh vidi grad |
| Fabule ino pesmi (1836): | glash S’ rokámi? Sdaj kervave maſh: Tak jésa dá plazhílo. Filípek, s’ ſúsam’ veſ polit, Trepêzhe; méni, da bo bit, No |
| Fabule ino pesmi (1836): | bo: Lon bo prijéla gviſhno. Dovoli ona gnadlivzi. Tak dugo Fil’peka redí, Da ſtopi v’ ſedmo leto. Tê pride ozha |
| Fabule ino pesmi (1836): | Pa kak pri mali dézhizi Veſélje dugo ne terpí, Pri Fil’peki ſhe ménje. On séha, vuſta vlezhe tá Na krish |
| Biblia (1584): | pak Iesus bil priſhàl v'to ſtran tiga Meſta Ceſarea Philippi, je ſvoje Iogre vpraſhal, inu je djal: Gdu, pravio Ludje |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | piſal vernim Rimljanam, dva Korinzhanam, eniga Galazhanam, eniga Efeshanam, eniga Filipljanam, eniga Koloſhanam, dva Teſalonizhanam, dva ſvojimu uzhenzu Timoteju, eniga Titu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Loud, skoz Terebintsko dolino, kjer je David velikana Goliata in Filistejce premagal; smo obiskali grob Makabejskih bratov, grob preroka Jeremija, duplino |
| Sacrum promptuarium (1695): | je vidla. Stabat Mater doloroſa juxta crucem lacrymoſa, dum pendebat Filius. Jeſt vejm de vy vboge ſapuſhene Vduve vezhkrat grenke solſe |
| Sacrum promptuarium (1695): | Inu nej iskal obeniga poſvejtniga dobizhika, ampak isvelizhajne tyh dush. Filius hominis venit quærere, & ſalvum facere, quod perierat. Inu vſak dan |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | to gledišče, akoravno je ustopnina zlo visoka. Pa tudi „teatro filodrammatico” in „teatro Mauroner” nista zapuščena. Naj imenitniše fabrike mesta so |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | je prikazal na slovanskem kniževnem obzorji nov pa izversten jezikoslovec (filolog) prof. M. Hattala, rojen Slovak. Ta slavni poznávec slovanskega jezika |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | pa nekaj druziga slovenskiga manjka. Vi imate nemški nedeljski list, Filotejo: en zvezik sim je bil unkrat per grajšinskim gospodu najdel |
| Sacrum promptuarium (1695): | sazhne en fazonetel shtikat, ter v' taiſtem ſturj podobo Sacrata Philoſapha, inu polek njega enu gorezhe ſerze, ter na Sacrata sapiſhe |
| Občno vzgojeslovje (1887): | Etika more biti prirodna ali filozofična in verska ali krščanska. Filozofična etika treba, da je v soglasji s krščansko, drugače ne |
| Občno vzgojeslovje (1887): | ali znanstveni nauk o nravstvenosti. Etika more biti prirodna ali filozofična in verska ali krščanska. Filozofična etika treba, da je v |
| Pozhétki gramatike (1811): | s' s, z, x, nizh neperſtavlajo v' mnóshimu, poſtavim: le fils, ſin, les fils, ſinovi: le nez, nóſ, les nez, noſovi |
| Pozhétki gramatike (1811): | x, nizh neperſtavlajo v' mnóshimu, poſtavim: le fils, ſin, les fils, ſinovi: le nez, nóſ, les nez, noſovi, la voix, glaſ |
| Kemija (1869): | vodi, vinskem cvetu, v kislinah in drugih topilih. Očiščena moševina fina v 100 delih: 44.4 ogljenca, 6.2 vodenca in 49.4 kisleca |
| Kemija (1869): | Te spojine so večidel hlapne tekočine neke posebne, večkrat jako fine vonjave in aromatičnega okusa. Sadje in žestinske pijače (geistige Getränke |
| Zoologija (1875): | se pečajo s tem sosebno na grških otocih. Razlikujejo se fine in grobe spužve. V sladkih vodah živi samo rečna spužva |
| Pozhétki gramatike (1811): | bi konzhali, e, e Pretekli. J'aurais fini, jes Tu aurois fini, ti Il auroit fini, on, ona, ono bi bil, a |
| Pozhétki gramatike (1811): | zhaſe dveh pomoshnih glagolov avoir, être, poſtavim, j'ai aimé, j'ai fini, j'ai reçu; j'avois aimé, j'avois fini, j'avois reçu; j'aurai aimé |
| Pozhétki gramatike (1811): | boſh Il aura fini, bo konzhal, a, o Nous aurons fini, bomo VOus aurez fini, bote Ils auront fini, bodo konzhali |
| Pozhétki gramatike (1811): | J'ai fini, ſim konzhal itd. Tu as fini, Il a fini, Nous avons fini, Vous avez fini, Ils ont fini, Pretekli |
| Pozhétki gramatike (1811): | de ſmo Que vous ayez fini, de ſte Qu'ils ayent fini, de ſo konzhovali, e, e konzhali, e, e Davno doverſhen |
| Pozhétki gramatike (1811): | Preteklo. Fini, ayant fini, konzhal. Prihodno. Devant finir, kdór bó konzhoval, konzhal |
| Pozhétki gramatike (1811): | bil konzhval, konzhal, itd. Qe tu eusses, fini, Qu'il eût fini, Que nous eussions fini, Que vous eussiez fini, Qu'ils eussent |
| Pozhétki gramatike (1811): | reçu; j'avois aimé, j'avois fini, j'avois reçu; j'aurai aimé, j'aurai fini, j'aurai reçu: que j'eusse aimé, que j'eusse fini, que j'eusse |
| Pozhétki gramatike (1811): | a, e konzhovat, a, o konzhal, a, o Nous aurions fini, mi, mé, mi Vous auriez, vi, vé, vi Ils auroient |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | gl. Dne 8. julija. Prejel sem vsled naročila od N. Finka v Brnu na up: 1 sod cukra, nečiste teže 435 |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | avgusta. 8.) Dolgov: A. Pasiniju v Trstu 850 gl. N. Finku v Brnu 726 gl. K. Bregarju tukaj 535 gl. |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | v Brnu v dan 10. avgusta ter jo poslal N. Finku v Brn. Prodajalnica je iztržila 80 gl. Dne 12. julija |
| Astronomija (1869): | Mrk, délen, partiale Finsternis,298. — obročast, ringförmige. — poln, totale Finsternis, 298. Mrkur, 302, 304, 322. Mrzli pas, kalte Zone, 281. |
| Astronomija (1869): | Mrk, délen, partiale Finsternis,298. — obročast, ringförmige. — poln, totale Finsternis, 298. Mrkur, 302, 304 |
| Ta male katechismus (1768): | ter so leti: I. S. Kerst. II. S. Kriſhmanje, ali Firma. III. S. Reshne Telú G. nashega JEſusa Kristusa. IV. S. |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | dershati. 8. Sedem Ss. Sakramentov. 1. S. Kerſt. 2. S. Firma. 3. Reſhnu Telu. 4. S. Pokura. 5. S. Poslednu vojle |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | Chriſtus vaſs v' ſvętim Kerſti k' boshjim otrokam ſtury, per Firmi s' ſvętim Duham napolni, v' pokori vaſhe gręhe sbriſhe, v' |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | svnzei inoi lvno zhries sbiesde inoi planete zhries element noi Firmament inv zhries vse kreiatvre tiſti pridi zhries mene dovsa donas |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | zamaší, de zrak in mraz ne more skózi.. Nar boljši firnež. Kuhano laneno olje z mnogoterimi perdajki se imenuje firnež. Nar |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | posebne vrednosti — ne póka, kakor navadni s terpentinovim oljem narejen firnež. Naši lošarji (lakirniki) ne znajo umetno lošati ali lakirati, kér |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | firneža veliko namaže. Po tem takim se razmaže loš ali firnež natanjko, brez de bi se rajde poznale in mehurčiki zasedli |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | laneno olje z mnogoterimi perdajki se imenuje firnež. Nar boljši firnež se pa naredí, če z 10 funti laneniga olja kuhaš |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | boljši firnež. Kuhano laneno olje z mnogoterimi perdajki se imenuje firnež. Nar boljši firnež se pa naredí, če z 10 funti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | Silberglätte) in pa 2 lota žganiga galuna (gebrannter Alaun). Tak firnež se naglo posuší, se ko ljuč sveti in — kar je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | pa v tem obstojí, de se z mervico loša ali firneža veliko namaže. Po tem takim se razmaže loš ali firnež |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | de bi se rajde poznale in mehurčiki zasedli. To napravo firneža nam je razodel francoski malar Heinc, ki nas je lepotičenje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | jih ne boš lahko stergal, posebno če enimu funtu lanéniga firneža, neprenehama mešaje, pol funta v štupo stolčene kalafonje pridénes, in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | funta v štupo stolčene kalafonje pridénes, in s tem gorkim firnežem podplate namažeš, in kadar se je mazílo posušilo, še enkrat |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | jas sanabeshko Kraleſtvo k' drujemu o S. usoko hualani nabeshzhi Firſt S. Krishtof prosim te pomaimi pro ti Boga sigamagozhniga sanu |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Naiprei te jas prosim o S. inu vsoko hualani nabeshzhi Firſt S. Krishtof jas taba prosim pomai ti prositi ta vsamagozhniga |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | sadershenje: h' Trezhijome prosim te o S. usoko hualani nabeshzhi Firſt S. Krishtof prosi sa- |
| Biblia (1584): | vas bodo gajshlali v'ſvoih Shulah, inu vas bodo pred Firſhte inu Krajle vodili, sa mojo volo, h'prizhi zhes nje |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | tih jesikov, tih ſprah! ti vikſhi med timi majnſhimi, Krajli, Firſhti, Zeſsarji med podlóshnimi, med berazhi! kaj sa en hrup, inu |
| Sacrum promptuarium (1695): | inu dokler je bila ſilnu lepa, inu bogata, veliku Mogozhnih Firshtou ſo taiſto ſnubili, ali ona vſem je djala, de je |
| Sacrum promptuarium (1695): | vſem je djala, de je vſhe enimu lepshimu, inu mogozhniſhimu Firshttu oblubila, namrezh Chriſtuſu Jeſuſu: Inu takorshne Vduve sapovej S. Paulus |
| Viljem Tell (1862): | Valter Firšt. Ni varno tako javno delati. Slušajta me. Jezéru na levici |
| Viljem Tell (1862): | Melhtal. Učé nas, kako naj ravnamo mi. Valter Firšt Pokličem vas pozneje. Odstopite! (Melhtal odide. ) Ne smem povedati ubožcu |
| Viljem Tell (1862): | storil? Melhtal. Lažeš, Grdín! Lajthold. Klobuku se poklonil ni. Valter Firšt. In zarad tega mora v ječo? Porok Sem za-nj; prijatel |
| Viljem Tell (1862): | vsaki od svoje strani. Melhtal. Gospod moj, Valter Firšt — Valter Firšt. Ne dalje, Melhtal! Da naji ne zapazijo. Povsod Skrivaj potikajo |
| Viljem Tell (1862): | Melhtal pristopita, vsaki od svoje strani. Melhtal. Gospod moj, Valter Firšt — Valter Firšt. Ne dalje, Melhtal! Da naji ne zapazijo. Povsod |
| Viljem Tell (1862): | Četrti prizor. Valter Firštova hiša. Valter Firšt in Arnold Melhtal pristopita, vsaki od svoje strani. Melhtal. Gospod |
| Sacrum promptuarium (1695): | ter n' hozheo obeniga drugiga imeti, takorshna Vduva je bila Firshtna Felix á Sancta Severina, katera per 24. lejtih Vduva je |
| Viljem Tell (1862): | Četrti prizor. Valter Firštova hiša. Valter Firšt in Arnold Melhtal pristopita, vsaki od svoje |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | OPRAVILA MESZA SVIZHANA. V tem Meſzi v'sadnimu Firtelzu ſe morejo verbe, inu jagnedi obſe, kati, toku hitrejſhi supet |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | pluzhah, inu jetrah bolne, inu ſe morejo odlozhit. V'sadnimu Firtelzu mlade volizhe resati. Kokuſham, de hitru bodejo neſle, dobru poſuſheni |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | V'sadnim Firtelzu per lepimu zhiſtimu vremęnu leſs sa zimprat ſękati, toku dalje |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | dni po novim Meſzam obręsati, ſadovne peſhke ſaditi, v'sadnimo Firtelzu mlade dreveſsa preſaditi, toku perneſsó dober fruht. V' mokrim vremeni |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | bokal vina, tam v drugi oſhtariji ga kdo ukashe perneſti firtelj. Satiſnite uſheſa, zhiſto krajnſhniki; kaj bote rekli? Oſhtir s bokalam |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | bote rekli? Oſhtir s bokalam po talianſhini diſhi, birt s firtljem pa po nemſhini. Kaj pa vino? o ſtraſhna rezh! Vino |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | vrata ſo jo poſtavili in rasun ur in zhetertink ali firteljzov tudi dnove meſza kashe , med kterimi ſo tiſti dnovi ſhe |
| Viljem Tell (1862): | Prvo djanje. Prvi prizor. Visoka kamnena stena firvaldstatskega jezera, Švicu nasproti. Jezerski zalív, blizo brega koča. Ribarček se |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | časopisu (Donau-Eschinger Wochenblatt) smo brali, de je neki kmet Matija Fischerkeller po imenu, svojiga stariga očeta in pošteniga moža na kant |
| Najdenček (1860): | Gospod! ” sim mu jez odgovoril! „tu je listnik. Pri mestu Fisen ste ga zgubili. Ali se še spomnite ubozega človeka, kteremu |
| Najdenček (1860): | rés je bil to tisti mož, kteri mi pri mestu Fisen ni hotel nič podariti. „Gospod! ” sim mu jez odgovoril! „tu |
| Najdenček (1860): | listnika pogovarjali, ki ga je kupec iz Avgšpurga pri mestu Fisen zgubil. Kako sim to na svoje ušesa vlekel! Ne čerkica |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Baron Ditrihu lastniku pilarske fabrike v Teržiču. 3. Gosp. J. Fišerju, fabrikantu jekline v Heinfeldu iz Estrajha. 4. Gosp. Fr. vitezu |
| Sacrum promptuarium (1695): | ſi uxor viro per omnia conſentiens ſit; nam ubi hoc fit , nihil triſte contingere poteſt. Quo pacto cum caput corpori connexum |
| Fizika (1869): | pokaže podoba predmeta, zavolj tega se take vrste podoba imenuje fizična podoba. 166 Vbokla zrcala se rabijo pri daljnogledih, ki se |
| Astronomija (1869): | Asteroid, zvezdica, 301. Astreja, 302. Astrologie, zvezdarija, 232 Astronomija, 229. — fizična, 315. — praktična, 315. — sferična, 315. — teoretična, 315. Atair, 273. Aufsteigung |
| Fizika (1869): | potrebno natančnost v teku ur dosegel še le slavni holandski fizikar Huygens (1657), ki je prvi izpeljal misel, rabiti nihalo in |
| Fizika (1869): | funt. Phenakistoskop, čarodelni krožnik, 149. Phosphorescenz svetlikanje, fosforovanje. Physik, fizika, prirodoslovje. Pika, farbiger Punkt. Pipa, Hahn, 92. Piskalo, Blasinstrument. Piskrec |
| Botanika (1875): | še pod tlakom, ki je veči od tlaka one atmosfére (fizika §. 103.). Živež rastlinski. |
| Mineralogija in geognozija (1871): | z našo najnavadnišo potrebo, z vodo namreč. V §. 86 fizike smo rekli, da voda vedno skuša svoje dele spraviti v |
| Zoologija (1875): | mrežnici, a na vsaki nastane podoba dotičnega predmeta. (Primeri v fiziki §. 176). Za vonj, okus in sluh večidel nij moči |
| Botanika (1875): | ne, da tedaj, rekel bi, zbirajo med njimi. Primerjaj v fiziki §. 31. Kapljiva stanična usébina je gosteja, kakor voda, ki |
| Fizika (1869): | prekapati, destilliren, 115. Prijemališče, grabišče, Angriffspunkt. Prikazen, Erscheinung, 8. Prikazen fizikalna, physikalische Erscheinung, 13. Prikazen kemijska, chemische Erscheinung, 13. Prilagojenje, Accomodation |
| Fizika (1869): | Prikazni brez bitne premembe pri tem udeleženih stvari imenujejo se fizikalne in znanost o njih fizika. Vse drugače je pa to |
| Mineralogija in geognozija (1871): | se zadržuje proti svetlobi, proti elektriki in magnetizmu. To so fizikalne lastnosti mineralne. Zveznost. Malo mineralov je tekočnih ali mehkih, velika |
| Mineralogija in geognozija (1871): | so jih razločevali in vredovali. Najimenitniše so: l) Podoba, 2) fizikalne, 3) kemiške lastnosti. Najpred se je treba s temi seznaniti |
| Mineralogija in geognozija (1871): | kot marmor, in v nekristalinskem ali gostem kot kredo. 2. Fizikalne lastnosti mineralov. Ker podoba ne zadostuje vselej, da določimo mineral |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | vredna. — Fr. Charl, gravirar v rudnino, in Jan. Echter izdelovavec fizikalnih mašinj, sta umetna Ljubljanska mojstra; tudi Fil. Hein, sedlar vlij |
| Fizika (1869): | prostorna, mora imeti lastnost prostornosti; ker nam bo pri popisovanji fizikalnih prikazni tolikokrati treba se na to lastnost ozirati, zato je |
| Kemija (1869): | kterih se celi skupi teles ne samo glede kemičnih in fizikalnih lastnosti, temveč tudi glede svoje sostave dadó lahko pregledati. En |
| Astronomija (1869): | opazovanjem razvidati množico imenitnih prikazni brez druzih pomočkov. K opazovanju fizikalnih prikazni se potrebuje mnogo umetnega in dragega orodja, tudi kemiji |
| Fizika (1869): | skoz. Potem je pa ona tudi ona izmed najbolj imenitnih fizikalnih priprav, s ktero se dá napraviti cela vrsta najpodučnijih in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | vredna skazala. — Anton Francel iz Ljubljane se je z svojim fizikalnim orodjem dobro obnesel. — Od žebljev J. Peternela, od omár Ljubljanskiga |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | ktera je dobra per več postnih jedilih. Dušen (dinstan) zelen fižol. Bob ali fižol vsih nit dobro otrebi, na ozke podolgaste |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | vsuši; potem ga daj precej na mizo. Prižgan zelen fižol. Fižol skuhaj, kakor je bilo ravno rečeno, v srovim maslu ali |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | in z mesno župo zali. Tudi lahko, ko se je fižol skuhal, čisto belo prežganko napraviš in jo dobro premešano s |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | z mozgovimi cmoki. Meso z gorčico in kukmakovo polivko. Zelen fižol z ocvertim telečjim hrustancam in suhim jezikam. Pečene divje race |
| Zlata Vas (1850): | ali žup urno narediti in meso mnogoverstno pripraviti, za zimo fižol, kislo zélje, repo, kumare in druge reči napraviti, in več |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Šartel. Vkuhane češnje. Pečeni som. 144. Mlečna župa. Rakov štrukel. Fižol z ocvertimi kapči. Mandelnovi bandelci. 145. Gobe na župi. Smetenov |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | prežganko napraviš in jo dobro premešano s fižolam skuhaš. Suh fižol. Suh fižol ali v slani vodi do mehkiga kuhaj, odcedi |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | per več postnih jedilih. Dušen (dinstan) zelen fižol. Bob ali fižol vsih nit dobro otrebi, na ozke podolgaste koščike zreži ali |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | polji tako čisto pokončala, da so mogli vdrugič njive obdelati. Fižol, proso in pa činkvantín (to je, tista laška koruza, ki |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | lepih jesenskih breskev; Anton Posnik, vertnár na Poljanah, dve pleméni fižola; Lenka Tomcova iz Krakoviga pa nekaj cíbar. (Konec sledí. ) Popis |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | pa več plemén ohrovta, pozne rudeče retkve, in pa pertljičniga fižola nar rodovitnišiga pleména. — Gosp. P. Hudovernik so s svojimi peterimi |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | suhim jezikam. Pečeno telečje stegno. 93. Jeterni cmoki. Meso s fižolam. Pečeni gresov štrukel. Podlečeni telečji kosc. 94. Špehovi cmoki. Meso |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | s polivko. Spenjeno malinčno kuhanje. 85. Mozgovi cmoki. Meso s fižolam. Špargelnov ohrovt s suhim volovskim jezikam. Jelenovo meso v rujavi |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Kmečki krofi. 168. Cvetni ohrovt na župi. Meso z zelenim fižolam in kukmakovo polivko. |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | skuhal, čisto belo prežganko napraviš in jo dobro premešano s fižolam skuhaš. Suh fižol. Suh fižol ali v slani vodi do |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | jih ne dobivajo po póſhti, sa zélo leto s 2 fl., — sa pol leta s 1 fl.; prejemljejo ſe pa pri |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | zelo leto 2 fl. 3o kr., — sa pol léta 1 fl. 15 kr. Po vſih z. k poſhtah ſe snajo dobiti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | zelo leto 2 fl. 30 kr., — sa pol leta 1 fl. 15 kr. Po vſih z. k. poſhtah ſe snajo dobiti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | zelo leto 2 fl. 30 kr., — sa pol léta 1 fl. 15 kr. Po vſih z. k. poſhtah ſe snajo dobiti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Bregu Nr. 190. Po poſhti veljajo sa zelo leto 2 fl. 30 kr., — sa pol léta 1 fl. 15 kr. Po |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Veljajo za celo leto po pošti 4 fl., sicer 3 fl.; za pol leta 2 fl. po pošti, sicer 1 fl. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | Veljajo za celo leto po pošti 4 fl., sicer 3 fl.; za pol leta 2 fl. po pošti, sicer 1 fl. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | Rošger-u pri sv. Marjeti (St. Margarethen an der Raab) 65 fl. Kdor ima, na priliko, le 16 oralov njiv za žito |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | sredo in saboto. Veljajo za celo leto po pošti 4 fl., sicer 3 fl.; za pol leta 2 fl. po pošti |
| Fizika (1869): | Plini stanovitni, constante Gase 119. Plinohram, plinomér, Gasometer. Ploh, ploskev, Fläche. Plôh, plošča, Platte, Scheibe. Plošča valovnica, Wellenscheibe, 104. Podkop, Mine |
| Valenštajn (1866): | treba. Valenštajn. Ima prav, res treba nej — Armada neče v Flandrijo, poslala Mi pismo je, ustavlja se ukazu, Storjen k razporu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | kertazho). 6. Kadar je shivot do ſuſiga odergnjen , je treba flanélo v ſalmjakovzu , v jélenovzu (hirſhhorngajſt) ali v shganju pomozhiti in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | 5. Şe mora dergniti po vſim shivótu s gorko ſuho flanélo, s ſuknam ali pa s ſhetjo (kertazho). 6. Kadar je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | berſh, kakor ſo sbolele s ſlamnatmi sveski **) ali pa s flanelo tako dolgo dergniti veléli, de ſo ſe vgrele in de |
| Fizika (1869): | okrog solnca, 151, 198. Kolobar okrog meseca, 151, 198. Koloturnik, Flaschenzug, 47. Koloturnik navadni, gemeiner Flaschenzug, 47. Koloturnik vzmnožni, Potenzenflaschenzug, 47. |
| Fizika (1869): | okrog meseca, 151, 198. Koloturnik, Flaschenzug, 47. Koloturnik navadni, gemeiner Flaschenzug, 47. Koloturnik vzmnožni, Potenzenflaschenzug, 47. Kolovrat, Spinnrad. Kolovrat električni, Elektrisirmaschine |
| Kuharske Bukve (1799): | vsami limonade ven, jo prezędi ſkusi ruto; potle deni v' flaſhe ali ſtaklénize, dobro samaſhi, poſtavi v' kęlder. Se puſti zęle |
| Kuharske Bukve (1799): | ſe v' ſodzi ſzhiſti, ga preſnámi v' ſtaklęnze ali v' flaſhe. |
| Kuharske Bukve (1799): | rudęzhiga grosdizha, pretlazhi jeh ſkusi ruto, natozhi v' ſtaklęnize ali flaſhe, inu na ſonze poſtavi. Kader ſe oſem dni greje, inu |
| Kuharske Bukve (1799): | sraven deni, vſe dobro premęſhaj. Prezędi ſkusi ruto, naii v' flaſhe, poſtavi hladít; je dobra piazha. 221. Silipup. Vsami en maſelz |
| Kuharske Bukve (1799): | vsami od ogna, inu jih odzędi; deni v' ſtaklęnze ali flaſhe, inu ſlane vode notri nalì. Slana voda ſe ſturí tako |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Lohko Nozh! lohko Nozh — Glash. (tezhe k' misi , inu eno flaſho pod plajſh skrije ) Bi blo ſhkoda, kè bi ena kapelza |
| Kuharske Bukve (1799): | dva zhebula, inu diſhave, gori vlì en bokal meſne shupe, flaſho saſhravbaj, poſtavi v' vręli krop, kir v' enim kotli vrê |
| Kuharske Bukve (1799): | v' ſrovim maſli na sharjavzi. To deni v' eno zínaſto flaſho, inu sraven ſhęſt sélen, dva zhebula, inu diſhave, gori vlì |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | in vse skup se potem tako dolgo v kaki steklenici (flaški) pretresa, da je zmes bela kot mleko. Tako osoljeno olje |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | prestavi, dalje Kšajavîra = Ludomor, Menschentödter. Velí še se Kapardin, der Flechtentragende, in ostroumni dr. Roth ⁷) pravi, da Kapardin poznamlja: „die im |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | in vodja botaniškiga družtva v Ratisboni (Regensburg) je od gosp. Fleišmana v nemškim jeziku na svitlo dan in poslednjimu letopisu c. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | bravcam Novic oznanimo, de bojo prepričani, de imamo od gosp. Fleišmana, pridniga nabiravca slovenskih zeljšinih imén, kedaj tudi dobro in natanjčno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | zalagajo. V Frauheimu pri Marburgu 28. Prosénca 1846. Oroslav Cafov. Fleišmanova flora pohvaljena. Visoko učen in mnogočasten botanikar, gosp. Dr. Hoppe |
| Pozhétki gramatike (1811): | konzhniga s' v' edinjimu ga pervsamejo v' mnoshimu: jardin charmant, fleten vert, iardins charmans v' mnoshnimu. Jsjémaj kopez x v' edinjimu |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | kér toljko preproſto bres liſha zvetijo, ino ſo vender toljko fletne. Ravno kakor one v' ſvoji lepoti méro ljubijo, bi ſe |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | ſtvaril. ” Mariza naterga nekoljko zvetliz, ter rezhe: „V' reſnizi, prav fletne ſo! Oglavniza v' ſredi je romena ko voſk, po kraji |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | pozhuti, ino kako ſe kaj vuzhi. Per koſili kraljevizh od flétnjga, gnésdiza, ino pa poſhténiga paſtirza perpoveduje. Kralj ga radi poſlùſhajo |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Matizh. (na ſtrani. ) To bi blo flętnu, kè bi jeſt — — — Nęshka. Pak me moreſh tudi en malu |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | ludi dajem shes saveshash? taku rezi o Flinka al je Flinka alpaje Pistola pa rezi o Pistola dershi noter tvoi puamen |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | naraishi savol shlahtah ludi dajem shes saveshash? taku rezi o Flinka al je Flinka alpaje Pistola pa rezi o Pistola dershi |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | naseljenčev obraz Zato je vprašal Bila: „Kdo je ta gospod Flint, in kaj ti je storil hudega? “ |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | naročilo, v spalnici molimo vsak večer očenaš za zlobnega gospoda Flinta. “ Maori je opazil, kako se je bil izpremenil pri tem |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Ozba Bveg † sin Bveg † S. Dvh Amen. Potam ana taka Flinka alpa poſtola nekoli vezh dovi napoide dajo li pravadash? KAKV |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | 24 vr shiher prad t voirai Faintami da niem karana Flinka alpa peſtola dovi napada inv nieh jasek bo tvdei savesan |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | nabeshizhi svoiga sina nate sviet roditi takv resnizhno inriasji ti Flinka spet streliti inu vtek ni ramar noter na she s |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | noi serze sabito. INO POTAM REZI Kader bosh vidov dabo Flinko napivjov dabi imov tabe streliti shitro, srezi te |
| Rudninoslovje (1867): | imenujejo rude. Najvažnejše vrste so: 1. Siderit¹) ali jeklénec (Spatheisenstein, Flinz), kristalizuje romboederski (sl. 32), vštrit romboedrovih ploskev se izvrstno kolje |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | nikdar ne nęha! Naprejvsetje. Dokler ſim mlad, ſi ima moj fliſs Mozhnu persadevat' De bi mogl ku en ſtarz prav pokolnu |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | Shivlenje, pamet, in' pomozh. Na! to vſe namenim jeſt ſkus fliſs. Lubi Bog! ſa tvojo zhaſt Sdej ked mladenzh, in' k' |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | Shivlenje, pamet, in' pomozh. Na! to uſe namenim jeſt ſkus fliſs Lubi Bog! ſa tvojo zhaſt Sdej ku mladenzh, in' kdej |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | vęſt nigdar nenęha! Naprejvſetje. Dokler ſim mlad, ſi ima moj fliſs Mozhnu perſadevat' De bi mogl ked en ſtarz Brov pokojnu |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | ſtanú opravke, Ter k'pridu ſtur' ſi tvoje dny. S' fliſam, in' dolshnoſtam ſe shesdat' Bogú : vęzhno ſręzho vupat' : To je |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | ſtanú opravke, Ter k' pridu ſtur ſi tvoje dny. S' fliſam, in' dolshnoſtmi ſe zhes dat' Bogu: vęzhno ſrezho vupat': To |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | pameti ni dal. Moje mladoſti pervi zhaſs Bodi v' veſęlmu fliſu Bogu, in' ſrezhi vèſ namęnjen, Ne k' leni mehkushnoſti Je |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | pameti ni dal Moje mladoſti pervi zhaſs. Bodi v' veſsęlmu fliſu Bogu, in' ſrezhi vèſ namęnen, Ne k' leni mekushnoſti Je |
| Praemium sa male otrozhizhke (1810): | Od. Sama dobruta Ozheta Nebeſhkiga. Pr. Prels naſhiga truda, jenu Fliſsa? Od. Ne. Buh ſhe lenim odterga. Pr. Kaj sa en |
| Sacrum promptuarium (1695): | ſkerb v' G. Boga poſtavio, inu ſa Nebeſku krajleveſtu ſe fliſſaio, kakor je bila Anna Phanuela Hzhy, od katere S. Lukesh |
| Sacrum promptuarium (1695): | dokler vidite de malu zhaſsa vam oſtane, imate ble ſe fliſsat sa vaſhe isvelizajne, inu miſlit tajſtu, kateru je bil odgovoril |
| Sacrum promptuarium (1695): | dobra, glihi vishi vmej 50. poſly kumaj bo en dober, fliſsin, inu ſvejſt: Gledaj |
| Sacrum promptuarium (1695): | tedaj ti de bosh ta dober, fliſsin, inu ſvejſt: taku nebò treba vſaku lejtu tebi drugiga Gospodaria |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | mogl, inu ſnal, kar je tvoje narvezhe oppravilu, kaj svetega flisnu premishluvati, de be mogl nuznu uſſe daperneſti. Pokaj gresh is |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | se poprej v'mislah naprejpoſtave, kar potęm is barbo ſmavta. Flisnu moresh ti moj Syn! uſſe poprej preudarki, predn ſazhnesh kaj |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | meszu per peti Mashi, pridegi, prezesiji, inu bratovskeh andohtah se flisnu ſravn ſnajdti : koker tudi uſſako nedello skus z zelu lejtu |
| Sacrum promptuarium (1695): | njegovem ſtanu) en fazonetil shenkat, inu zhe v' letega bodo fliſsnu gledali, inu premishlovali, ym oblubim s' Boshjo pomozhio, de bodo |
| Sacrum promptuarium (1695): | Gospud je bil reſtalal shlushbe, de bi vſakitiri ſvojo shlushbo fliſsnu opravil: ſe permiri en dan, de ta Goſpud je bil |
| Sacrum promptuarium (1695): | Modriga. Operarius ebrioſus non locupletabitur. Oſtanite vij per vaſhimu antverhu, fliſſnu dellajte, beſſedo dershite, na dusho, inu na G. Boga nepoſabite |
| Sacrum promptuarium (1695): | theſaurum. Inu ſam G. Bug zhloveka opomina de bi imel fliſſnu dellat aku hozhe enn slatku shivejne imeti, rekozh: Vade ad |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | mlad štepihar v globok štepih spustil, nekaj popravit. Po lestvici flojtri) leze, in mahoma se v globočino zverne. Serčen vojšak, ki |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | V Frauheimu pri Marburgu 28. Prosénca 1846. Oroslav Cafov. Fleišmanova flora pohvaljena. Visoko učen in mnogočasten botanikar, gosp. Dr. Hoppe, k. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | letopisu c. k. krajnske kmetijske družbe perdjan spisek krajnskih želiš (floro) v nekim dopisu, kteriga smo brali, visoko povzdignil, rekoč: „Ihre |
| Botanika (1875): | storila J. Schlosser vitez Klekovski in Farkaš-Vukotinović Ljudevit; za Srbsko Floro dr. Pančič v Belgradu, in za dalmatinsko Floro R. de |
| Botanika (1875): | za Srbsko Floro dr. Pančič v Belgradu, in za dalmatinsko Floro R. de Visiani itd. Saj ena, če že ne rečem |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | nekim dopisu, kteriga smo brali, visoko povzdignil, rekoč: „Ihre treffliche Flora von Krain habe ich mit vielem Vergnügen durchgelesen und ich |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | popravil. Tako popravljena smukavnica je prišla v létu 1838 v Florenc na Laško, kjer jo je za kmetijstvo skerbni Dunajski grof |
| Sacrum promptuarium (1695): | mogal s' kusi obene urata. Ta zheterta je bila ena Florentinerza, katera taku malu je kuhala, de skoraj od lakoti bi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Nicolaj Thuri ¹) piše: „Sivam Veneris nomine Polabi colebant, quae inter flores nudato corpore lilii ab ore blandule spirabat”. Lelja, ler, limbar |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | de bi bilo per naſ kadaj pogorélo. Bog, in ſveti Florijan me bo she tudi sanaprej obvaroval. ” — Prav je, de ſe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſkosi to majnſhati, de bi ſe v kako bratovſhino ſvetiga florijana sapiſali; de bi s ognjem in luzhjo bolj varno ravnali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Graškiga zbora nemških kmetovavcov na znanje dali. — Tukajšna družba sv. Florijana obseže le Štajarsko, Koroško in Krajnsko deželo; v Tersti pa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | k sreči so vse te pohištva pri Graški družbi sv. Florijana zavarovane. 18. grudna ste v Polhovim Gradcu pogoréle 2 kajži |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | deſeti del neſrezhnih pogorelzov v eno ali drugo bratovſhnjo ſvetiga Florjana sapiſanih ali aſekuriranih , ktera bi jim zene poshganih pohiſhtev povernila |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | sa te ſromáke, de jih je 16 v bratovſhini ſ. florjana ali aſekuriranih. — Kér je sdaj ravno zhaſ, de imajo kmétji |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | J. Eisenbüchlerju, pasarju v Radgonu na Štajerskim. 4. Gosp. K. Florianu, fabrikantu kôcov v Krajnju. 5. Ženam rudokopov v Idrii. 6. |
| Življenja srečen pot (1837): | ſrezhajo, ki jih je nevérn poglavár poſlal, kriſtjane lovít. ˛Sv. Florjan ozhitno ſposna, de je kriſtjan, in ſe njim voljno vda |
| Življenja srečen pot (1837): | darujem ſvojimu Goſpodu Jesuſu Kriſtuſu to ſvoje terplenje;“ mu ſv. Florjan nepreſtraſhen pové. — Videti, kako ſv. Florjan veſel terpí, ino sa |
| Življenja srečen pot (1837): | satají, tudi druge ne dopolni, in pred ſovrashnikam beshí. ˛Sv. Florjan ni tega ſtoril. Grosovitna zeſarja, Dioklezjan ino Makſiminjan, vkasheta ojſtro |
| Življenja srečen pot (1837): | muzhiti, tudi vmoriti dal, zhe ne dopolni povelje zeſarſke. ˛Sv. Florjan je odgovoril: „Jes zheſtim ſvojga Boga ino le njega molim |
| Življenja srečen pot (1837): | mozhno nagovarja, naj malike zheſti, kakor je vkasa zeſarſka; ſv. Florjan mu pa na ravnoſt odgovorí, de tiga nikdar ſtoril ne |
| Življenja srečen pot (1837): | dan sdihújemo ino proſimo: „Bog naſ ognja ovarji ino ſv. Florjan! “ ſtari in mladi pa po vſih potah in kotah ogenj |
| Življenja srečen pot (1837): | zhaſt sa ſina, ki ſtariſhe zheſtí. “ ˛Sv. Ambrosh. 14. ˛Sv. Florjan. ˛Serzhen vojſhák sa boshje kraljeſtvo. Zhlovek ima nevmerjozho duſho, ino |
| Življenja srečen pot (1837): | pomoriti. Veliko kriſtjanov ſe preſtraſhi ino is meſta beshí, ſv. Florjan pa le v' meſto hiti, jih v' pravi véri poterdit |
| Življenja srečen pot (1837): | ſvoje terplenje;“ mu ſv. Florjan nepreſtraſhen pové. — Videti, kako ſv. Florjan veſel terpí, ino sa vſe Boga hvali, ga bres odloga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | ob času jéze; prijatel v potrebi. (Podunavka). Oznanilo družbe sv. Florjana. Vsim hišnim gospodarjem Verhniškiga kantona se da na znanje: de |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | tistim, kteri po tolikratnim opominevanji in nagovarjanji od bratovšine s. Florjana vender še nič slišati nočejo ; kterim ne gré v glavo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | ali jih pa pred v deske in letve zrežejo („rezani flos”). Za vezilo jim služi brezovo tertinje ; kar pa terdneje zvezati |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | Ljubnega plavijo. Tukaj jih cele zvezujejo (zvezana plavica ali „zvezani flos”), ali jih pa pred v deske in letve zrežejo („rezani |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | pa, kar se poleti mnogokrat pripeti, majhna, imajo terdo delo; flos lahko se na prod nasede, in potem ni drugega storiti |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | zvezanih imenujejo „fašk” (morda sorodno s hetrursko-rimsko besedo „fasces”). Vsaki flos ima po dvoje vêsel, jedno spredej, drugo zadej, ktere ste |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | širokimi deskami na levi in desni vodo zajeziti, da pod flos udari in ga vzdigne. Zatega voljo mora prednjek zmiraj že |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | čeravno semtertje tudi na Laškem ali poleg laških toplic kakošen flos ustavijo. Tukaj že po tri flose skup denejo. Memo Loke |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | Celji Voglajna Savini dovelj vode pripelja ; zato tukaj po dva flosa skup zvežejo in polovica flosarjev gré domú. Drugo stavo imajo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | poleg laških toplic kakošen flos ustavijo. Tukaj že po tri flose skup denejo. Memo Loke, Sevnice in Reihenberga pridejo na tretjo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | pa ni tje namenjen, gleda, da berž ko je moč flose prodá. Kadar na Horvaško pridejo, imajo navado, da vsakega, kteri |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | vêslu je „prednjek”, oni drugi „zadnjek”. Včasih tudi tako kratke flose naredijo, da jih samo eden ravnati ali kakor sami pravijo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | dan lepše med njimi cvetè. Od Ljubnega že zamore Savina flose nositi. Od bolj gornih krajev debla posamno do Ljubnega plavijo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | da je „kuzla” in ga večidel iz ostanjkov zbijejo. Na flosih pa ne vozijo le celega lesa, desk in letev raznoverstne |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | ker doli ni več mostov, celó po 15 do 25 flosov skup, in takemu kakor njiva širokemu flosu s 4 vesli |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | sirovo apno v „lajtah”, kterih po 6— 8 na enem flosu stoji,— dalje volno, ker na svojih planinah veliko ovac redijo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | z lesenimi žeblji zbijejo, železa ali jekla ni trohice pri flosu. Deske ali letve po 20— 30 z brezovino zvezanih imenujejo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | z eno roko sprednje, z drugo zadnje vêslo vodi; takemu flosu pravijo, da je „kuzla” in ga večidel iz ostanjkov zbijejo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | 15 do 25 flosov skup, in takemu kakor njiva širokemu flosu s 4 vesli, kteri po 2000 do 3000 goldinarjev veljá |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | da ne bi ta pokrajina kadaj bila podoba našega Krasa, flosarje prašal ali jim ne bo kadaj lesa zmanjkalo? Ali vsakokrat |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | se ime tega pogumnega in verlega moža, kteri je pervi flosarjem pot v Oršavo na meje bugarskovlaško-sedmograške kerčil, in pervi na |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | doli Merzlico, Gojznika, Maliča in Pohorje obrašča in ne samo flosarjem za njih bogato tergovino služi, temoč tudi mnogo žag, mlinov |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | pripelja ; zato tukaj po dva flosa skup zvežejo in polovica flosarjev gré domú. Drugo stavo imajo pri Zoretu med Zidanim mostom |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | obilo priložnosti imel življenje naših pridnih in marljivih plavičarjev ali flosarjev (kakor se sami zovejo) od vseh strani spoznavati, njih stanje |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | čast priobči: ta mož slovenske korenine je Praznik iz Ročice. Flosarji lepe dnarje domu prinesejo, ali pa vino in žito, kterega |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | okolišine storé, da se sčasoma zaplodé lastne plemena. Plavičarji ali flosarji. Od svojih mladih let sem obilo priložnosti imel življenje naših |
| Kemija (1869): | 413. Hidrat kalijev, Kalihydrat, 404. Hirschhorngeist, 510. Hlap, Dunst. Hlapen, fluchtig. Hochofen, plavež. Hollenstein, hudičev ali peklenski kamen, 437. Holzessig, lesni |
| Fizika (1869): | Pendelbewegung, nihanje. Pêrec, mrena, grauer Staar, 147. Pero, Feder. Perot, Flügel der Uhrspindel, 75. Perspectiv, daljnogled. Peta, Zapfen. Pfanne, (in der |
| Mineralogija in geognozija (1871): | zelene barve imenovan tudi špargljevec, sestavljen je iz fosforokislega apna, fluor- in klorkalcijuma po formuli: 3 Ca3 P + Ca {Cl FI. |
| Mineralogija in geognozija (1871): | 2. Kocka ali heksaeder, ∞ O ∞, pod. 13. (Galenit, fluorit, sol, železni kiz). 3. Kombinacija obeh prejšnjih je narisana v |
| Mineralogija in geognozija (1871): | Oktaëder, O, pod. 12. (magnetovec, galun, rdeča kuprena ruda, spinel, fluorit). 2. Kocka ali heksaeder, ∞ O ∞, pod. 13. (Galenit |
| Kemija (1869): | 345. Tapioka, 481. Tejin, Thein, 477. Tejobromin, Theobromin, 477. Tekočen, flussig. Telur, Tellur, 345. Terbijum, Terbium, 345. Terpentin, 488. Terpentinol, terpentinovo |
| Zoologija (1875): | in nikdar v popolnem številu. Rečna jegulja ali ogor (Anguilla fluviatilis), pod. 169, je tri do štiri črevlje dolga, ima jako |
| Kemija (1869): | tudi iz krijolita, je rudnina sostavljena iz aluminijumovega in natrijumovega fluvorca. V vseh lastnostih je srebru jako podoben, dá se obdelovati |
| Zoologija (1875): | phragmites 123. Artemisia absynthum 136. contra 136. Artičoka 135. Asa foetida 153. Asarum 134. Asci 107. Asclepias syriaca 142. Asparagus 126. |
| Botanika (1875): | zdravilstvu rabita hudo po česnu smrdeča smola, vražje govno (asa foetida) imenova (od rastline ,,ferula” imenovane) in amoniak - gummi od drevesa |
| Valenštajn (1866): | zajemal. Poslan je up nesreči. Srečnemu Bojazen naj krog glave fofotá, Ker nikdar ne stoji osodna vaga. Valenštajn (se smeje). Spet |
| Valenštajn (1866): | treba mi je tacega glasú, Da odpodim zlovoljnega duhá, Ki fofota peruti črnimi Krog moje glave. Vojvodica. Vzemi citre, Tekla. Naj |
| Slate jabelka (1844): | je pa tudi Bog gnado dal, krono marternikov sadobiti. S. Foka je bil vertnar, in karkoli je samogel s’ pridnim obdelovanjem |
| Slate jabelka (1844): | de ſmo te ſkerbno iſkali, pa te niſmo mogli najti. — Foka pa jim je odgovoril: Bolji je, de umerjem, kakor de |
| Slate jabelka (1844): | mozhno preganjani; kadar ſo tedaj preganjavzi svedili, de je tudi Foka kriſtjan, ſo kmalo ſklenili, ga umoriti; toraj ſo poſlali ſoldate |
| Slate jabelka (1844): | reſ. « — S. Vinzenz. V’ pervih zhaſih kerſhanſtva je shivel mosh, Foka po imeriu, ki je bil priproſtiga ſerza, in je vſelej |
| Slate jabelka (1844): | njegovo hiſho priſhli prenozhit, bres de bi ga bili posnali. Foka jih je prijasno ſprejel, in jim je kolikor je mogel |
| Slate jabelka (1844): | njegoviga ſtanovanja. — Vam ne bo treha deljezh iti, ſej je Foka tukej pred vami; ſtorite. s’ mano, kar vam je sapovedano |
| Slate jabelka (1844): | in ſo ſhli ſpat. — Kadar ſo bili saſpali, ſe je Foka sazhel s’ perſerzhno molitvijo k’ ſmerti perpravljati, in je zelo |
| Slate jabelka (1844): | naj jim pomaga tega zhloveka najti, zhe vé, kje prebiva. Foka jim je odgovoril, de dobro posna zhloveka, ki ga iſhejo |
| Slate jabelka (1844): | odkritoſerzhin, ſo mu rasodeli, de iſhejo kriſtjana, ki mu je Foka ime, in de imajo povelje od deshelſkiga poglavarja, ga umoriti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | tega ne vém. Jez. Zato kér je lahek in dosleden (folgerecht), posebno pa zato, ker je naj bolj razprostranjen med Slavjani |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | und zuſammengenommenen Verſe ſind am Rande angezeigt. Nach jeder Erklärung folgt eine anpaſſende Belehrung oder Ermuterung, um die Aufmerkſamkeit der Zuhörer |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | durch Bilder und Gleichniſſe möglichſt angenehm dargeſtellt. Im III. Theile folgt eine herzliche Ermunteung zur Befolgung der vorgetragenen Lehre in abwechſelnder |
| Biblia (1584): | djali: Letukaj je Puſzhava, inu nuzh ſemkaj gre, puſti ta Folk od ſebe, de gredo tjakaj v'terge, inu ſi jéſti |
| Biblia (1584): | ſe pred nym tje zhes pelali, dolker je on ta Folk od ſebe puſtil. Inu kadar je on bil ta folk |
| Biblia (1584): | je on v'zholn ſtopil, inu je ſedil, inu vus Folk je ſtal pèr kraju. Inu on je k'nym govuril |
| Biblia (1584): | enim Zholni, v'eno Puſzhavo le ſam: Inu kadar je folk tu ſliſhal, je sa nym ſhàl k'nogam is Meſt |
| Biblia (1584): | nej niſhtèr drusiga, kakòr zhlovezhke Sapuvidi. INu on je ta folk k'ſebi poklizal, inu je djal k'njemu: Poſluſhajte inu |
| Biblia (1584): | Inu Iesus je vunkaj ſhàl, inu je vidil ta velik folk, inu ony ſo ſe njemu v'ſerci ſmilili, inu je |
| Sacrum promptuarium (1695): | je poprej taiſtu ſturil; kar vy Mashniki imate vuzhiti vaſh folk, gledajte, de bote taiſtu poprej ſturili, inu dershali, de vam |
| Sacrum promptuarium (1695): | eat docens in Templo. Inu vſe letu kar je vuzhil folk dershati, on ſam je poprej taiſtu ſturil. Cæpit Jeſus facere |
| Ta male katechismus (1768): | Sturi, de bomo tvojem svetnikam v' vezhni zhasti pershteti. Tvoj folk ſvelizhej ti o Gospud! inu poſhegnej tvojo irbeshno. Ter njeh |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | je niem ogin tvoje lubiesni kateri si usah shprashah tomi folki otov tvojo vero nasnanje dati Aleluja Aleluja Aleluja. v poshli |
| Biblia (1584): | je raven Morja ſedèl. Inu k'njemu ſe je veliku Folka vkup sbralu, taku, de je on v'zholn ſtopil, inu |
| Biblia (1584): | videzhimi ozhima bote vy vidili, inu nebote resúmeli. Sakaj letiga Folka ſèrce je obtèrpnelu, inu nyh uſheſsa hudu ſliſhio, inu mishé |
| Biblia (1584): | Kej moremo v'puſzhavi tulikajn kruha vseti, de bi tulikajn folka naſsitili? Inu Iesus je rekàl k'nym: Kuliku Kruhou imate |
| Biblia (1584): | inu je ondi ſejdel, inu k'njemu je priſhlu veliku folka, ty ſo pèr ſebi iméli Hromce, Slepce, Mutce, Krulauce, inu |
| Biblia (1584): | je od unod vganil, inu sa nym je ſhlu veliku folka, inu on je nje vſe osdravil, inu je nym poprétil |
| Biblia (1584): | Inu on bi bil rad njega vmuril, ali ſe je folka bal. Sakaj ony ſo njega sa eniga Preroka dèrshali. Kadar |
| Sacrum promptuarium (1695): | ſturil. Cæpit Jeſus facere, & docere. Ter sa odpuſzhajne grehou tiga folka ſam ſebe je Ozhetu Nebeſkimu offral. Chriſtus dum adhuc infirmi |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | katiro niſſi ſvojga ſhivlenja ſhonala savole nuje, ino nadluge tvojega folka, temuzh ſi perſtopila k' ti nadlugi pred oblizhjam naſhiga Boga |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | je hotel pèr glaſsi tę trobente neſti pred ozhmy eniga folka bres ſhtivila, po dnęvi ſkusi zęſte, kęr je vſe od |
| Biblia (1584): | Kadar ſta pak ona bila odſhla, je Iesus sazhel pruti folku govoriti ad Ioanneſa: Kaj ſte vy vunkaj v'puſzhavo hodili |
| Biblia (1584): | Sedem, inu enu mallu Ribiz. Inu on je rekàl timu folku doli ſéſti na Semlo, inu je vsél te ſedem Kruhe |
| Biblia (1584): | hudimu Rodu godilu. Dokler je on ſhe taku h'timu folku govoril, pole, njegova Mati inu njegovi Bratje ſo svunaj ſtali |
| Biblia (1584): | dal te Kruhe Iogrom, inu Iogri ſo je dali timu Folku. Inu ony ſo vſi jédli, inu ſo ſiti poſtali. Inu |
| Biblia (1584): | cillu ſqvaſsilu. Letu je vſe Iesus ſkusi Priglihe govuril k'folku, inu pres Priglih nej on k'nym govuril, de bi |
| Biblia (1584): | je nje dal ſvoim Iogrom, inu Iogri ſo nje dali folku. Inu ony ſo vſi jédli, inu ſo ſiti poſtali: Inu |
| Biblia (1584): | rekàl: Pèrneſsite je ſemkaj meni: Inu on je rekàl timu Folku doli ſeſti na travo, inu je vsèl te pet Kruhe |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | ſhtirih Evangeliſtov popiſſan, inu tukej ukup sloshen , ſe tudi temu folku naprejneſſe, ali dolibere, koker eni letu ſture, inu ta Paſſion |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | duhovnim oppravilam, koker uſſaki vide, de je njemu, inu temu folku narbel perloshnu. Katiri pak brati snajo , nym bode perporozhenu , ta |
| Botanika (1875): | se na šivu držé semena (stročnice; bob, grah). 3. Mehurek (folliculus); več malih strokov stoji večidel po dva in dva skup |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | konja, sta po isti poti, kakor zadnjič Torkvat, odšla v Fundi. Ostala sta zunaj mesta v mali kočici in kmalo v |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | je bilo pohišje Kromacijevo precéj v strani; tam pa, v Fundi dobil bi bil drugačnih pripomočkov za daljo pot. Kraji so |
| Mineralogija in geognozija (1871): | kvadrov, Quadersandstein, 128 Petalit, 45. Pharmakolith, 37. Phonolith oder Klingstein, fonolit ali zvonik, 74. Pihavnik, Löthrohr. Platte, ploša. Plattenförmig, ploščinat. Plaenerkalk |
| Sacrum promptuarium (1695): | pomagaimi vun ſizer vtonem: Vouk pak ſe je s' Liſizo fopal dokler Leſiza je bila utonila. Ah moj ſtari ludje! Nej |
| Sacrum promptuarium (1695): | bila utonila. Ah moj ſtari ludje! Nej zhaſs vezh ſe fopat, inu shalit, ampak pomagaiteſi hitru s' jame tiga greha aku |
| Sacrum promptuarium (1695): | merſla. &c. Ali liſiza je dialla, nej zhaſs sdaj ſe fopat, temuzh hitru pomagaimi vun ſizer vtonem: Vouk pak ſe je |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | napréj vsamesh kaj h' kraju pèrpraviti! Plura exempla adducere ſupervacaneum foret: ſupereſt, ut pau ca quædam de ipſa vertendi methodo, ejusque |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | za vse cesarstvo 18 milijonov vagánov žita ali 72 milijonov forintov (goldinarjev), ktere vsi gospodarji skupaj vkradejo celemu premoženju in po |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | Sledeči izgled bolj obširniga zapisnika pokaže popolnama obraz ali obliko (Form) kako naj se zapisnik napravi; torej ni treba zapisnikovih lastnost |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1861): | spoznavamo svobode samo v ustavi, kajti ustava je le oblika (form). Mi ne stavimo narodnosti ne nad, ne pod svobodo. Al |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | vrednih ſposnala, in jih odeliti velila : 1) ˛Shimona Hafnerja is Formacha, v Loſhki Komeſiji. 2) Grega ta Saduſhaka is Tuinz, v |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | in naši Rozeanci; tako je tudi adjectiv definitae in indefinitae formae v narečjih toliko zméšan, da mu le staroslovenščina k terdnemu |
| Zoologija (1875): | večidel z žuželkami. Črna mravlja (Formica nigra) in rjava mravlja (Formica rufa). Mravlje živé zadružno, ližejo najrajše sladke sokove, pa tudi |
| Zoologija (1875): | roparice (Rapientia) prehranijo svoje ličinke večidel z žuželkami. Črna mravlja (Formica nigra) in rjava mravlja (Formica rufa). Mravlje živé zadružno, ližejo |
| Sacrum promptuarium (1695): | dellat aku hozhe enn slatku shivejne imeti, rekozh: Vade ad formicam piger. Kir S. Ambros bere. Vade ad apem. Et ſicut |
| Kemija (1869): | sostava izraziti s splošno formulo. Tako na pr. je splošna formula za gornji red kislin, a za alkohole. Te formule ne |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | pravi, naj si damo količini x katero koli vrednost. Vsaka formula, izražujoča katero koli aritmetično operacijo, je taka identična jednačba. Določilne |
| Kemija (1869): | mehak, da ga je moči skoro z nožem rezati. Iz formule se vidi, da ima malec v sebi kristalne vode, ktero |
| Kemija (1869): | Kemična znamenja ali formule. Zeló koristna so kemična znamenja ali formule, ki nam mnogotere razmere, ktere smo doslé razlagali, bolj očevidno |
| Kemija (1869): | splošna formula za gornji red kislin, a za alkohole. Te formule ne podpirajo samo pamet, temveč so tudi prav koristne, kedar |
| Kemija (1869): | spojin druge vrste postane spojina tretje vrste. Kemična znamenja ali formule. Zeló koristna so kemična znamenja ali formule, ki nam mnogotere |
| Mineralogija in geognozija (1871): | zasede (baze) glinice, železnega oksida ali hromovega oksida. Tudi splošne formule rabimo, ako hočemo take spojine zaznamovati, n. pr: za granat |
| Mineralogija in geognozija (1871): | Si . R pomeni enega prvih, R enega druzih oksidov. Take formule pisočim treba nam je najpred paziti na to, da kislec |
| Mineralogija in geognozija (1871): | sebo v gotovi razmeri, kar se razvidi najbolje iz splošne formule R3Si. Po tem tacem pridejo na 3 ekvivalente kisleca v |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | j. iz končnega kapitala početni kapital izračunati, ondaj dobimo iz formule t. j.: Početni kapital je jednak končnemu kapitalu, razdeljenemu s |
| Mineralogija in geognozija (1871): | špargljevec, sestavljen je iz fosforokislega apna, fluor- in klorkalcijuma po formuli: 3 Ca3 P + Ca {Cl FI. Kristalizuje heksagonalno večidel v |
| Mineralogija in geognozija (1871): | pr. §. 40), da je težko, včasi celó nemogoče, kemiško formulo postaviti zanje. Večidel so barvani, pred pihavnikom se tope, in |
| Mineralogija in geognozija (1871): | podoba 59. Kemiške njegove sestave ne moremo lahko pokazati s formulo, pomniti je pa, da ima zraven glavnih delov kremene kisline |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | južne avstrijanske dežele vLjubljani mesca oktobra. Časnik „Mitth. d. Forstu. d. öst. Alp. ” piše o teh preskušnjah, da se je |
| Robinson mlajši (1849): | privaditi se. prodki — nagel heftig, gäh prospeti — teknoti gedeihen. prospeh Fortgang, Vorteil. Rab — rob (rabota — rabiti) — soženj Sklave. rabiti Brauchen, raditi |
| Fizika (1869): | destillat, 115. Prekat očesni, Augenkammer, 144. Premér, Durchmesser, Diameter. Prenos, Fortleitung, Transmission, 65. Prenosno vratilo, Transmissionswelle, 65. Presek, prerez, Durchschnitt. Presecišče |
| Ta male katechismus (1768): | potem blu sturiti? so ſa odgovor dobili; de se imajo Fortunata svojega narvishega Levita ſa shkofa ſvoliti, katire je ſhe bil |
| Ta male katechismus (1768): | Tu, kader je blu Sebastu povedanu, je on she tudi Fortunata v' leto jezho urezhi ukaſal, kjer se je od teh |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1881): | je posvečena na čast sv. Mohorju in Fortunatu. O sv. Fortunatu pripovedka pravi, da je bil iz Ogleja in sv. Mohorju |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1881): | Rojanu farna cerkev je posvečena na čast sv. Mohorju in Fortunatu. O sv. Fortunatu pripovedka pravi, da je bil iz Ogleja |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | besede in potlej zoper vsako ženskino čutilo tje sredi na forum se postavili, sodnika in tako tudi cesarja razkačili zoper me |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | storil. ” Zapeljani mladeneč je ubogal; pa komaj sta prišla na forum, ko jima že nasproti pride Korvin in jima reče: „Dobro |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | je odšel in tako storil. „Preden je šel Korvin z fora, je še po tleh vse na drobno pregledal, če bi |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1853): | že talianski kralj Lotar, Karlna velicega vnuk, v Starem meslu (Forum Julii, Cividale) ustanovil v l. 823; pozneje pa je patriarh |
| Kemija (1869): | belih kosteh ga je 80 odstotkov, iz njega se dela fosfor in kakor koščena moka se rabi za gnoj. |
| Kemija (1869): | košček fosfora sožgemo pod steklenim zvoncem, pod. 21. Ako pa fosfor okisimo s solitarno kislino in potem preostalo vodo v platinskej |
| Kemija (1869): | razvročimo. 3. Duščev okis, NO2, je plin brez barve in fosfor gori v njem tako živahno, kakor v kislecu. Ta plin |
| Fizika (1869): | rastlina. Pfund, funt. Phenakistoskop, čarodelni krožnik, 149. Phosphorescenz svetlikanje, fosforovanje. Physik, fizika, prirodoslovje. Pika, farbiger Punkt. Pipa, Hahn, 92. Piskalo |
| Kemija (1869): | 364. Vodenec antimonov, Antimonwasserstoff, 383. Vodenec arzenov, Arsenwasserstoff, 383. Vodenec fosforov, Phosphorwasserstoff, 381. Vodenec ogljenčev dvojni, zweifach Kohlenwasserstoffgas, 392. Vodenec ogljenčev |
| Kemija (1869): | Fosforov vodenec PH3 Amonijak NH3 x (OCSPNH) b) Pri pičlej vodi |
| Kemija (1869): | arzenova, arsenige Saure, 382. Sokislina duščeva, salpetrige Saure, 372. Sokislina fosforova, phosphorige Saure, 380. Sokislina žveplena, schweflige Saure, 375. Sokis svinčeni |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | apoteke g. Bankalari-a v Mariboru je na povelje rajnce le fosforoviga testá za podgane, nikdar pa ne navadne mišice (arsenika) domú |
| Kemija (1869): | topi in od njega dobi voda neprijeten grenklast prsten okus. Fosforovo kislo apno, 3CaO.PO5, je glavna sostavina vseh kosti. V žganih |
| Kemija (1869): | po kterih cenejšo in boljšo robo izdeluje. Fosforove spojine. Brezvodno fosforovo kislino (Wasserfreie Phosphorsäure), PO5, dobimo liki beli sneg, ako košček |
| Kemija (1869): | gorečica ali zgaga dere. Rabi se tudi proti arzenikovemu strupu. Fosforovokisla magnezija se nahaja v žitnem zrnji v kostéh, v scalnici |
| Zoologija (1875): | Neorganske sestavine so posebno kuhinjska sol in fosforovokislo apno in fosforovokisla magnezija. Odrasel človek odtoči na dan povprek tri funte scalnice |
| Kemija (1869): | svetlobe. Ta ogelj pa nikakor ni čisti ogljenec, kajti razun fosforovokislih in žveplenokislih soli ima v sebi posebno mnogo dušca, in |
| Botanika (1875): | podzemljice (krompir), ker te dve rastlinski vrsti potrebujete le malo fosforovokislih soli za svojo razvitev. Po kterem redu se morajo sejati |
| Botanika (1875): | seje na kako njivo, se jej odvzame še le toliko fosforovo-kislih soli, kolikor z eno samo pšenično žetvijo. |
| Botanika (1875): | ko polju, štiri orale velikemu, pšenična žetev odvzame 112 funtov fosforovo-kislih soli, mu odvzame repa, na-nj posejana, le 38 funtov teh |
| Mineralogija in geognozija (1871): | ki se dobi v Vetrovi, ima v sebi 86 odstotkov fosforokislega apna, zato so ga priporočali za gnoj. 5. Farmakolit je |
| Mineralogija in geognozija (1871): | lepe bledo zelene barve imenovan tudi špargljevec, sestavljen je iz fosforokislega apna, fluor- in klorkalcijuma po formuli: 3 Ca3 P + Ca |
| Zoologija (1875): | slador in beljakovina. Neorganske sestavine so posebno kuhinjska sol in fosforovokislo apno in fosforovokisla magnezija. Odrasel človek odtoči na dan povprek |
| Zoologija (1875): | manj po številu, štejemo namreč kacih 5000 živih in 8000 fosilnih vrst. Školjke so zaprte v dve lupini, ki ste tako |
| Zoologija (1875): | gobci ima šest brkov, živi v čistih potocih; čik (C. fossilis) temnorjav in rumenkasto progast, na trebuhu pomarančast, pred nevihtami je |
| Maria Stuart (1861): | viška bije, ker zapoveduje Sodnikom, da imajo brez odloga V Fotheringhaj poslati rabeljna, Da smert kraljici škotski napove, Da jo usmerti |
| Maria Stuart (1861): | veliki blagajnik je Potem, ko se nesreča je zgodila, V Fotheringhaj, kraljičine je shrambe Preiskal, našel — Leicester. Kaj? Mortimer. Začeto pismo |
| Kemija (1869): | kožica ti ostane. Zategadelj se rabi v kirurgiji in v fotografiji. (glej §. 127). Rastlinska vlaknina ima to lastnost, da se |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | taiſtmi noi prad shpenſtam daoni mena knabojo moli mena an fovsh vrtl venka srezhi o vi lubi aniovzi bodita permene inv |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | tedei si ti o Gospved Jesvs Kriſtvs knjem rekov vi fovsh judi koga vi ishzhata oni sopa niemv rekli mi ishzhamo |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | shaz sakopan: inu tu bras use fousnije noi galufije: da jas teſti sadobiti samoram inu sabo mou |
| Botanika (1875): | časih v sebi kapljice olja, in ki jo botanikarji plodivo (fovilla) imenujejo. Če se zrno cvetnega praha namoči z vodo, sesá |
| Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800): | serzhnu objeti. Le itdr. 11. Prezh o svejt! s’ tvojo fovshio, S’ vsem, karkol je tvojega! Prezh s’ vso tvojo hudobio |
| Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800): | Ke premislem hudobio T’ga golufnega svejta: Videm jeſt povsod fovshio, Greh na greh ſuper Boga: Nad tem se mozhnu preſtrashem |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | F. L. Hausman, vlastnik poprejšne Novo-Celjske grajšine, in njegov oskerbnik Fr. Paulič, obdolžena goljufije, enoglasno nedolžna spoznana C—. Iz Frauheimske okolice |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | zmotilo in enkrat za dve uri pred danílo, kakor sicer. Fr. P...ž. — Učnik. Povej mi, Lukec, koliko elementov ali pervín je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | tedaj vsako uro 62.500 fr., — Francozom vsaki mesec 90 mil. fr., vsako uro tedaj 125.000 fr., — Angležem zavolj mornarstva in udinjanih |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | Francozom vsaki mesec 90 mil. fr., vsako uro tedaj 125.000 fr., — Angležem zavolj mornarstva in udinjanih ptujih čet ravno toliko, — vsem |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | Turčii vsaki mesec 45 nul. frankov „ tedaj vsako uro 62.500 fr., — Francozom vsaki mesec 90 mil. fr., vsako uro tedaj 125.000 |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | vladi vsaki mesec 144 milijonov frankov, tedaj vsako uro 200.000 fr., — Turčii vsaki mesec 45 nul. frankov „ tedaj vsako uro 62.500 |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | iz Honske vasi v Anhaltskem pri Ketnu v septembru 1857 Fr. Ravald, fajmošter. *) Gospodarske skušnje. (Nekega sadjorejca svèt). On priporoča, da |
| Botanika (1875): | neke grenke tvarine ,,salicin” imenovane. Tu omenimo: vrbo krhliko (Salix fragilis); rudečo vrbo (Salix purpurea), beko (Salix viminalis); vrbo žalujko (Salix |