- grščine
- gerščine
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): je g. Navratil po skerbnem primerjanji slavenščine, posebno staroslovenščine (Ostrom. ), gerščine, poterdil in še natančnejše dopovedal. Kako sem si belil glavo
- gerščine
grščina gršk. grški Grško grtanec Grubar gruča gručav gruda gruden Gruden gruditi grun grunbleierz grund grundflache grundform grundgebirge grundmasse grune gruneisenstein grunerda grunsandstein grunspan grünspan grunstein grunt gruntanje gruntar gruntati grunten gruppe grus grušec Grzava gta guauten guba gubiti guč guča gučati gugalnica gugati Guiz guma gumast gumb gumen gumet gumi gumigut gumijev gumilak gummi gummiharze Gumpoldskirchen gunjac gurk gurk. gusar gusseisen gussstahl Gustav gut gutaperča gutedel guten guttæ Guttenstein guttensteinski Gvajmas gvalt gvaltno gvana gvano gvant gvantan gvantati gveran gverilo Gvineja gvircati gvirec gvišen gvišno gyps Gyulaj
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | je g. Navratil po skerbnem primerjanji slavenščine, posebno staroslovenščine (Ostrom. ), gerščine, poterdil in še natančnejše dopovedal. Kako sem si belil glavo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | in učencu slavenskemu, ki si hoče težki nauk o natori geršk. aorista olajšati, priporočam toraj to izverstno knižico živo živo. Pa |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | času naklonile francozka in angležka vlada; poslednjič zagotovlja kralj, da gerška vlada v rusovsko-turški vojski ne bo na nobeno stran potegnila |
| Kemija (1869): | sosebno lepe barve, odtod je tudi dobil svoje ime, ker grška beseda »chrom« pomenja barvo. Sicer je v svojih lastnostih podoben |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | zrodnicam liste pisal. V četertim letu je poznal helenske ali gerške čerke in se je v latinšini toliko zuril, de je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | se z zapadno cerkvijo zedinili, obderžavši obred (šege) iz iztočne (gerške nezedinjene) cerkve. Ti vsi živijo med sabo v pravi kristjanski |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | si drugi izobraženi narodi svojo domačo besedo s tujkami (iz Gerškega, Latinskega itd.) bogátijo. d) Kdor morebiti še ne vé, mu |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | v enomer govorilo in pisalo v časnikih, kako silno mučijo gerškega kralja njegovi lastni ministri, vodeni od poslanca francozkega in angležkega |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | Hruške najbolje so prišle iz Aleksandrije, iz Numidije, Sirije in Gerškega. Plini jih je poznal 34 plemen. Tiste prijetno-dišeče hruške, ki |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | brati, zakaj kteri je naredil tri poglavitne jezike, namreč: judovskiga, gerškiga in latinſkiga, ta je tudi vse druge stvaril v svojo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Slovane v Panonijo prideta, precej začneta prestavljati sveto pismo iz gerškiga v slavijanski jezik, sveto mašo v slavijanskimu jeziku sta brala |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | ni nič posebnega opomniti. Razun katoliških ste spominja vredne obe gerške pravoslavne, kterih ena stojí na vélikem vodotoču in druga poleg |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Po pomenu imena je lelja nočni cvet, sansk. lila = noč, gerški λειριοv od λαρω, pokriti, zato je tudi bila srebernosjajni mesečni |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | krepko roko berzdal in pokrotil brezpostavne početja. — 17. dec. je gerški kralj Oton začel sklicani deržavni zbor z ogovorom, ki je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | kralj sam se očitno zahvaluje za velike dobrote, ki ste gerški deželi o tem času naklonile francozka in angležka vlada; poslednjič |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | luč. Zares, z nobenim drugim jezikom se ne more menda gerški aorist tako jasno razložiti kakor s slavenskim. Vsakemu učitelju in |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | Gerški Aleksander bi ne bil haptil po luni, ko bi bil |
| Botanika (1875): | tiste hudodelce, ki so se zoper državo pregrešili. Sokrates, najblažji grški modrijan, kterega so pa njegovi sovražniki po krivem zatožili, da |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | desetni) številni sistem (dekadisches Zahlensystem); njega osnovno število je deset (grški deka). V tem sistemu tvori po deset jednot jednega reda |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | stranko. Že veliko mescov, ko so se punti v nekterih gerških deželah zoper Turke začeli, se je namreč v enomer govorilo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | in še natančnejše dopovedal. Kako sem si belil glavo z gerškim aoristom; pa ga le nisem mogel še popolnoma preudariti; ko |
| Fizika (1869): | Povečanje metra zaznamova se z grškimi besedami, dodanimi metru, tako, da dekameter znamenuje 10, hektometer 100 |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1877): | so bili vzroki, da so Osmani ali Turki naprej v grško cesarstvo drli. To ljudstvo je imelo prvotno svoje sedeže ob |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1877): | 25: Carigrad premagan po Turkih. Začetkom 15. stoletja je bilo grško cesarstvo jako oslabelo. Notranje vojske, cerkveni prepiri in nezmožni cesarji |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | deželo razlijejo in jo zakrijejo, večkrat so že kakor na Gerškim velike otoke iz morja na dan vzdignili, drugej pa podpore |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | na prodaj peljati, zató kér ga jim zlo pomanjkuje. Na Gerškim je bila slaba letina, v knežijah poleg Donave je tudi |
| Življenja srečen pot (1837): | ſta bila ſveta brata Zirilj ino Metodi, v' ˛Solunjah na Gerſhkim domá, dvé ſvetli svesdi na juternim nebi ˛Slovenzam. She v' |
| Življenja srečen pot (1837): | jaſnim nebi“ V' tovarſhiji ſvetiga Pavla je ſv. Luka po Gerſhkim in Laſhkim vuzhíl, ter ga ni sapuſtil v' veſelji ne |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | Jabel k a so prišle iz Sirije in Egipta na G e rško, odtod pa na Laško in iz Laškega so |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | perzijanskega kralja Darija je seme njeno iz Medije (Medna) na Gerško prenešeno bilo. Tako piše stari rimski pisatelj v svojih bukvah |
| Zoologija (1875): | cesar Justnijan iz njegove prvotne domovine, iz Kine, vvel na Grško, od koder se je svilarstvo leta 1130 v Sicilijo in |
| Robinson mlajši (1849): | na — nj regnol. Mislil si je, da ga uže za gertanec popoda, ino je zavpil: O moji ubogi starši! ”— ino brez |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | rokodelzov naſhiga zhaſtitiga barona Shige Zojsa ſpomni, kakor patra Gabriela Grubarja, ki nekadaj nobene priloshnoſti niſta memo ſpuſtila, vſako glavo isobrasiti |
| Mineralogija in geognozija (1871): | Greisen, tinjčev kvarc, 70. Grez, Schlamm. Grobkohle, zrnati premog, 30. Gruča, Gruppe. Grundgebirge, temeljno gorovje, 99, 101. Grundform, prvotni lik, 4. |
| Mineralogija in geognozija (1871): | 4. Grundfläche, zakladna ploskev, 5. Grundmasse, temeljna masa. Gruppe (Krystall-), gruča. Grus, grušec, 77. Grušec, Grus, 77. Grünbleierz, zeleni svinčenec, 57. |
| Gozdovnik (1898): | hrast iz skale, prav tam, pod kterim je bila zlata gruča. Uveriti se je moral, da-li je mogoče, z lasom priti |
| Gozdovnik (1898): | očesom v globočino. Ni mogel drugači misliti, kakor da je gruča z Oročejem vred pala v vodeno globanjo. »O, jaz norec |
| Gozdovnik (1898): | rok, da se oprijema in drži? In pa ni-li ta gruča tako težka, da se laso pretrga pod dvojno težo? Zamišljen |
| Rudninoslovje (1867): | kristali; sahlit v rumenkasto-zelenih listastih kepah; kokolit v temnozelenih debelozrnastih gručah. Pravi avgit se nahaja v lepih kristalih na Tirolskem v |
| Kemija (1869): | črno svetlih oktaedrih, ki se pa sicer navadno nahaja v gručah. Ta ruda je magnetična, zato jo tudi magnetovec ali magnetni |
| Mineralogija in geognozija (1871): | zdaj po samem, zdaj več vkup zraščenih, zato se napravijo gruče podobne šestostranemu stebričku (pod. 54). Lomi se školjkasto, včasi neravno |
| Zoologija (1875): | so najimenitniše spužve, ki služe čistoti. Spužve so gobaste luknjičave gruče sestavljene iz roženastih niti, in prevlečene z nežno zdrizasto kožo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1882): | bilo ve¬liko snega; nabirale so se od drobnega dežja cele gruče ledú po drevji, ki se nikakor niso dale otresti ter |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | po letu preoravati, kadar je mokro, ni prav, ker ſe gruzhe ali grépe delajo ; jeſén pa jo preorji, in jo puſti |
| Gozdovnik (1898): | videl njegov kretaj, pa je v blaznovitem strahu segel po gruči zlata. Kepa težke rude ni stala dosti trdno in tudi |
| Gozdovnik (1898): | rob, na trdo zemljo. To je gambusino sam videl. Zlato gručo porine, na kraj skale, na rob prepada, a z rokama |
| Gozdovnik (1898): | pa ustane. Laso je segal do dolu. Ali kako bo gručo izmajal, izlomil, gori prinesel, ko mu je treba rok, da |
| Rudninoslovje (1867): | grozdaste, grmičaste posnemke luščinastega ali stebelčastega zloga, ali pa je gručav z luščinastim ali zrnastim zlogom. sl. 53 Lep težec se |
| Rudninoslovje (1867): | dela vrasle i vzrasle krogle, ledvičaste posnemke, ali pa je gručav, i to zrnast, stebelčást ali luščinast. sl. 66. Breskovordeča i |
| Rudninoslovje (1867): | gručavi. Najvažnejše vrste so: 1. Kaolin¹) ali porceljanka (Porzellanerde) je gručav, lomi se neravno i na prelomu je prhâk, mèhek je |
| Rudninoslovje (1867): | 3•1 krat teži od vode. V zloženih zvrstéh je gručav, zrnast ali stebelčàst, a stebelca so časi vštritna, časi razhodna |
| Rudninoslovje (1867): | ledvičasti, kroglasti posnemki s stebelčástim zlogom, ali je naposled tudi gručav i zrnast. sl.32. Lep jeklénec se nahaja v Neudorfu na |
| Rudninoslovje (1867): | zloženih zvrstéh je ledvičast, vláknastega, tudi zvezdasto-rázhodnega zloga ali tudi gručav i zrnast. sl. 46. Vlaknasta zvrst se imenuje kornvalski kositarjevec |
| Rudninoslovje (1867): | zvrstéh posnemlje krogle, ledvice, grozde i kapnike, ali pa je gručav, — stebelčástega, redko zrnastega zloga. Najlepši azurit se dobiva v Chessi |
| Rudninoslovje (1867): | dela kroglaste vrastke, zobčaste in platičaste posnemke, ali pa je gručava časi zrnastega časi stebelčastega zloga; stebelca so časi tenka, kot |
| Rudninoslovje (1867): | 0), a 5•8krat teži od vode. Zložene zvrsti so gručave i zrnastega zloga. sl. 16. Nektere zvrstí se časoma spremínjajo |
| Rudninoslovje (1867): | 4krat teža od vode. Zložene zvrsti so kroglaste ali pa gručave s stebelčástim i zrnastim zlogom. sl. 56. Nahaja se posebno |
| Rudninoslovje (1867): | i 3•3krat teži od vode. Zložene zvrsti so navadno gručave, i to zrnaste, luščinaste i stebelčaste, največ širocih vštritnih stebelc |
| Rudninoslovje (1867): | a 1•3krat je teži od vode. Zložene zvrstí so gručave i onda časi luščínaste, časi zrnaste ali pa lésaste a |
| Rudninoslovje (1867): | sadre i 5•6krat teži od vode. Zložene zvrstí so gručave i zrnaste. Najimenitnejše vrste so: 1. Pirargirit 1) ali srebrnata |
| Rudninoslovje (1867): | i živcem i 6.2krat teži od vode. Zložene zvrsti so gručave i drobno-zrnaste. sl. 29. Nahaja se v švedskem Tunabergu. Rabi |
| Rudninoslovje (1867): | sadre i 5•6krat teži od vode. Zložene zvrstí so gručave i zrnaste. Nahaja se sosebno v Joahimovem dolu na Češkem |
| Rudninoslovje (1867): | do 8•2krat teža od vode. Zložene zvrsti so največ gručave i drobno zrnaste. Nahaja se sosebno v kranjskej Idriji i |
| Rudninoslovje (1867): | kroglaste, ledvičaste, grozdaste, kapničaste, — v stebelčastem zlogu, ali so tudi gručave — zloga zrnastega, stebelčastega i tudi luščinastega. Te zvrstí razlikujemo: svetli |
| Rudninoslovje (1867): | barvo. VIII. Opálovci. (Opaline). Opálovci nimajo kovinskega lica, zmerom so gručavi, lomijo se pa dostikrat izvrstno školjkasto, imajo vse razne barve |
| Rudninoslovje (1867): | 0), niti težki (tž. = 1•0 .... 3•0), i največ gručavi. Najvažnejše vrste so: 1. Kaolin¹) ali porceljanka (Porzellanerde) je gručav |
| Robinson mlajši (1849): | dobro zdelati, zato kér se ž njimi morajo najpred velike grude razdrobiti, da bi vsejano séme v vlažno zemljo prišlo ino |
| Robinson mlajši (1849): | vsako bi vžásneni — zavzêti Robinson z radostjo bil to celo grudo zlata dal, ko je na njo davno pozabil, ko bi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | de „bo čudo. Vreme bo sploh zdravo. ” — Kmetovski pregovori za Gruden. (Gruden ima 31. dni. Solnce stopi v znamnje divjiga kôzla |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | bo čudo. Vreme bo sploh zdravo. ” — Kmetovski pregovori za Gruden. (Gruden ima 31. dni. Solnce stopi v znamnje divjiga kôzla. ) Lepo |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | leden, luti, brezen, traven, cveten, červen, lipen, serpen, rujen, listopad, gruden, prosinec. 3. Gospod B. Potočnik je tudi 12 takih metuljev |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | če bode sreča mila državnopravni opoziciji v različnih deželah, mesec gruden pogrudi dunajski državni zbor, — al to se ni zgodilo. Siloviti |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1881): | dnevi decembra meseca preteklega leta, ki je bil ustavovercem res gruden njihove mnogoletne veljave. Če je grof Taaffe dozdaj tako postopal |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | GRUDNA OPRAVILA. Na poli vodo is niv spuſhat, deſhevno vodo pa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | teh dnéh hudo prestrašeni. V nedeljo pred Božičem 21, dan Grudna po pol deseti uri v noči je hud potres čuječe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Oesterr. Lloyd. ) Dopisi iz raznih krajev. *) Od štajarsko-krajnske meje 27. Grudna 1845. Ko željite zvediti, kakošna de je na Štajarskim z |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | zernje posamezno ali odštétiga broja korún. S. Iz Radgone 29. Grudna 1845. Vi Želite zvediti, ali se kje na Štajarskim gnjiloba |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | Ogerskim, zraven tega pa tudi slavni pesnik, so 8. dan Grudna pretečeniga mesca z velikim praznovanjem peli drugo novo mašo, kér |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | vse te pohištva pri Graški družbi sv. Florijana zavarovane. 18. grudna ste v Polhovim Gradcu pogoréle 2 kajži, en mlin in |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | maširajo vsaki dan naši bratje Horvati dobro oboroženi. 20. dan grudna jih je do 1000 mož samih Otočanov mimo nas marširalo |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | odstopiti in Frankobrod zapustiti. — V Terstu je bilo 19. dan grudna slovesno okinčanje 4 vojakov s srebernimi svetinjami, ki so se |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | splohne potrebe, mislim, de nobeden ne. — (Dalje sledí. ) Dopisi. 30. grudna 1848. (Iz Celja. ) Tudi pri nas in na deželi srebernine |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | toku to shlęhtnu ſe sna poſsękati, velkiga je bolſhi v' Grudni, inu v' Proſenzu , kader Meſsez doli jemle, poſękati. Shivino, katęra |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | mu je njegovo drevje ljubo. — Glejte, ſhe v liſtopadu in grudnu ſe samorejo te goſenze tako nar bolj satérati! (Dalje ſledi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | meſzu Liſtopadu, zhe ni prav merslo, tudi ſhe v meſzu grudnu svezher v mraku okrog drevja leta. Metuljke ali babize nimajo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | dež, rodovitno leto. — Mnogo dežja v Kozopersku; mnogo vetra v Grudnu. — Kadar da Kozopersk veliko mraza in vetrov, se bo Prosenc |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | sosedje in voznína bo le mala. Kmetijſke opravila v meſzu Grudnu. Ako ſe voda na njive ali travnike istéka, in morebiti |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | prav vse eno, in ta jim je odgovoril: »To je Gruden, stari mož lanskega lata. Ni še umrl, kakor pratika kaže |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | starega tihega moža; in kakor Mozes na gori je zginil Gruden v meglenih oblacih. Pravljica o letu je pri koncu. »To |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | Ta ni zlodja vredna. « In v globocih mislih je kimal Gruden golemu, črnemu gozdu, kjer se je vsako drevó pokazalo v |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | v svoji rasti in prijetni podobi; med tem, ko je Gruden dremal, razprostrle so se studene megle — vladarju se je senjalo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | de bi vi na zadnje le ostanjke dobili in ovsenik grudili, druge dežele pa si pogačo pêkle. Miha Ambrož, c. k. |
| Mineralogija in geognozija (1871): | ali Dias, 114. Zeichenschiefer, risarski kriljnik, 69. Zelena, Veronska Veroneser Grün, 53. Zelenjak, Grünstein, 71. Zeolith, 42. Zerklüftet, razklano. Zerreiblich, drobljiv |
| Mineralogija in geognozija (1871): | Gebilde. V. Valovina ali kiz, Kies. Varovalna zaklopnica, Sicherheitsventil. Veroneser Grün, Veronska zelena, 53. Versteinerung, okamnina, 85. Versteinerungslehre, nauk o okamninah |
| Mineralogija in geognozija (1871): | masa. Gruppe (Krystall-), gruča. Grus, grušec, 77. Grušec, Grus, 77. Grünbleierz, zeleni svinčenec, 57. Grüneisenstein, zeleni železovec, 52. Grünerde, zelena prst |
| Robinson mlajši (1849): | pričina — vzrok — razlog Ursache, Grund. pričiniti se — prizadeti se sich bestreben. priležni passend. prijati gönnen |
| Mineralogija in geognozija (1871): | Gruppe. Grundgebirge, temeljno gorovje, 99, 101. Grundform, prvotni lik, 4. Grundfläche, zakladna ploskev, 5. Grundmasse, temeljna masa. Gruppe (Krystall-), gruča. Grus |
| Mineralogija in geognozija (1871): | zrnati premog, 30. Gruča, Gruppe. Grundgebirge, temeljno gorovje, 99, 101. Grundform, prvotni lik, 4. Grundfläche, zakladna ploskev, 5. Grundmasse, temeljna masa |
| Mineralogija in geognozija (1871): | 95. Požerun, morski, Haifisch. Pragorje ali temeljno gorovje, Urgebirge oder Grundgebirge, 99. Praproti, Farnkräuter, 88. Predalce, Kammer, 105. Preduh, Schlott, 96. |
| Mineralogija in geognozija (1871): | kvarc, 70. Grez, Schlamm. Grobkohle, zrnati premog, 30. Gruča, Gruppe. Grundgebirge, temeljno gorovje, 99, 101. Grundform, prvotni lik, 4. Grundfläche, zakladna |
| Mineralogija in geognozija (1871): | 99, 101. Grundform, prvotni lik, 4. Grundfläche, zakladna ploskev, 5. Grundmasse, temeljna masa. Gruppe (Krystall-), gruča. Grus, grušec, 77. Grušec, Grus |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | razklad ima to cepljenje, ktero hočemo kratko imenovati zeleno kopulacijo (grüne Copulation), veliko prednost, da se lažje in hitrejše izvrši in |
| Mineralogija in geognozija (1871): | Grus, grušec, 77. Grušec, Grus, 77. Grünbleierz, zeleni svinčenec, 57. Grüneisenstein, zeleni železovec, 52. Grünerde, zelena prst, 53. Grünsandstein, zeleni peščenec |
| Mineralogija in geognozija (1871): | Grus, 77. Grünbleierz, zeleni svinčenec, 57. Grüneisenstein, zeleni železovec, 52. Grünerde, zelena prst, 53. Grünsandstein, zeleni peščenec, 76. Grünstein, zelenjak, 71. |
| Mineralogija in geognozija (1871): | svinčenec, 57. Grüneisenstein, zeleni železovec, 52. Grünerde, zelena prst, 53. Grünsandstein, zeleni peščenec, 76. Grünstein, zelenjak, 71. Gyps, mavec, sadra, gyps |
| Mineralogija in geognozija (1871): | Pesek, Sand, 77. Peščenec, Sandstein, 76. ,, kremenati, Kieselsandstein, 76. ,, zeleni, Grünsandstein, 76. ,, spodnji rdeči, Rothliegendes, 115. ,, kvadrov, Quadersandstein, 128 Petalit, 45. |
| Kemija (1869): | Gostota, Dichte. Graphit, tuha, 388. Gredice, Salzgarten. Grodelj, Roheisen, 422. Grunspan, zeleni volk, zelenica, 434, 463. Guma, Gummi, 482. Guma skrobova |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | zakaj krajcerji so iz kotlovine narejeni, na ktéri se zelenica (Grünspan) nabere, ki je prav zlo strupéna. Prav nedolžno sredstvo, srovo |
| Mineralogija in geognozija (1871): | železovec, 52. Grünerde, zelena prst, 53. Grünsandstein, zeleni peščenec, 76. Grünstein, zelenjak, 71. Gyps, mavec, sadra, gyps, 36. H Haarkies, lasasti |
| Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800): | Evangelium. Is tvojih vuſt vún pride Svęt Evangelium: B2 Na grunt letá ſe ſnide Od naſs Chriſtjanov vum; (Modróſt naſs ſama |
| Slate jabelka (1844): | ohranimo; sakaj snano je, de kadar ſe per kakim sidanji grunt in ſtreha dobro ohranita, je vſe sidanje dobro ohranjeno. « — Tako |
| Slate jabelka (1844): | zhednoſt in duſhni mir dodelí. »Ponishnoſt in ljubesin ſte kakor grunt in ſtreha per hiſhi; perva je nar nishi, druga nar |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | vſselej neſtanovitna. Spomladanska Setv. Aku je Jezhmen na friſhne, dobre grunte, inu sa zajta ſeján, ga bodi doſti, na peſhnate, inu |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | ne jeſti. VELIKEGA TRAVNA OPRAVILA. Na Poli Prahe gnoijo, debelle Grunte ta pervikrat, te ſuhe pa v' druge preorati; is vulz |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | lęzha, grah, ſishóv, inu ta druga Shozhiva jima na puſte grunte sejana biti, de savolo mozhe negnve, inu na podzvita. Jezhmen |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | de Spomlad vſsaki dan deshuje, toku Shozhivo ſei na tenke grunte, ſizer sraſsejo toku velike, de polega, zhe pa bode po |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | bi snal ſpraviti? Jeſt ne govorym od tęh, katęri imajo grunte sa obdęlati, hiſho sa vishati, otroke inu poſle sa podvuzhiti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | miſlil, de je vſe popolnoma narejeno, pa je vender per gruntih ſhe smerej kaj sa poboljſhati; le dobro poiſhi, in preglej |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | mosh; poleg tega tudi dober goſpodar. Rasun ſvojih trojih semljiſh (gruntev), ktere ſi je po umnim in ſkerbnim goſpodarſtvi ſilno veliko |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ali tudi mras rasmetani poginejo. Skuſhna ni teshka, gnoj na grunti ni od ſhkode, zhe tudi zhervov ne sklizhe. Loshi je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | odpovedal (aufkündigen), bojo marsikaj lože poravnali in zboljšali pri svojem gruntu. Znabiti, da bo kdo rekel, da je to nevarno, ako |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | Hodi ſa mano. XVII. POSTAVA. Vira je tega zhloveka narterdnejshe gruntanje. 1 Karkol sem jeſt sturila, tu je na viri stallu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | prišli, če se bojo raztergani, in lačni kmetje za poštene gruntarje potégovali ? Kteri kmet je lačin ali raztergan? Kteri? Tisti, ki |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | je miloſtiv, de se le tvoje upanje v' pravi pokuri grunta. Kedur se namisle pobulshati, nasme tudi nezh upati, ſakaj le |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | leto znese 1,374,024,425 gold. srebra, od kterih se 38,622,348 zemijiškiga (gruntniga) davka odrajtuje. (Novo napravljena hranilnica (Sparrkasse) v Zagrebi se je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Tudi na zadolžene posestva bo posojevala, če se bo v gruntnih bukvah njenemu posojilu perva stopnja prepustila, Posojila se dolžnikom ne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | speljeval, sodbe delal? Kdo je do zdej vaše pritožbe z gruntnimi gosposkami poravnaval? Kam ste se hodili pritoževati če ste mislili |
| Mineralogija in geognozija (1871): | prvotni lik, 4. Grundfläche, zakladna ploskev, 5. Grundmasse, temeljna masa. Gruppe (Krystall-), gruča. Grus, grušec, 77. Grušec, Grus, 77. Grünbleierz, zeleni |
| Mineralogija in geognozija (1871): | tinjčev kvarc, 70. Grez, Schlamm. Grobkohle, zrnati premog, 30. Gruča, Gruppe. Grundgebirge, temeljno gorovje, 99, 101. Grundform, prvotni lik, 4. Grundfläche |
| Mineralogija in geognozija (1871): | Grundmasse, temeljna masa. Gruppe (Krystall-), gruča. Grus, grušec, 77. Grušec, Grus, 77. Grünbleierz, zeleni svinčenec, 57. Grüneisenstein, zeleni železovec, 52. Grünerde |
| Mineralogija in geognozija (1871): | Grundfläche, zakladna ploskev, 5. Grundmasse, temeljna masa. Gruppe (Krystall-), gruča. Grus, grušec, 77. Grušec, Grus, 77. Grünbleierz, zeleni svinčenec, 57. Grüneisenstein |
| Mineralogija in geognozija (1871): | 5. Grundmasse, temeljna masa. Gruppe (Krystall-), gruča. Grus, grušec, 77. Grušec, Grus, 77. Grünbleierz, zeleni svinčenec, 57. Grüneisenstein, zeleni železovec, 52. |
| Mineralogija in geognozija (1871): | zakladna ploskev, 5. Grundmasse, temeljna masa. Gruppe (Krystall-), gruča. Grus, grušec, 77. Grušec, Grus, 77. Grünbleierz, zeleni svinčenec, 57. Grüneisenstein, zeleni |
| Viljem Tell (1862): | v Lucernu. Fajfar. Ne morem se muditi. Še danes V Grzavi moram biti. Stanovitno Prenášajte oholost, odrtijo Trinožjih poglavarjev! Čas je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | potrebna za človeško življenje kakor tobak; le navada in dolgčas sta ga ljudém |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | pokojo oduesani biti inu tu jas vam sapouiem per tomi guautnomi inu nai mozhneishomi jemeni boshjomi inu pertomi nai vishomi buegi |
| Divica Orleanska (1848): | mim gredé sim tukaj vidil Sedeti dolgo grozovitno ženo. Iz gub debelih beliga obleka Mi je nasprot moléla suho roko, Ko |
| Divica Orleanska (1848): | premoženje Denarja najdi, trume zadovoli! Le urno, urno! Časa ne gubiti! (ga proč sili. ) Karol. Nu, Dünoa! Düšatel! Sim še ubožen |
| Fabule ino pesmi (1836): | 14. ˛Sivez ali ſrezhna podloshnoſt - 23 15. Vura ali reſnizhen guzh - - - - - 28 16. Paſtirínka ali ſlepi ſlarſhi - - 30 17. Rak ali |
| Fabule ino pesmi (1836): | sidara dá ſe vun: Ptizha ne narédi klun, Tak ne guzh sidára. Tiſhlar je, da njemi par Nej’, je bil no |
| Fabule ino pesmi (1836): | ſe bojím, Lashliv’ga guzha kriva; Pa gda guznim, reſnizhen guzh Je moj, da mam od ſonza luzh: Na njo ſe |
| Fabule ino pesmi (1836): | s nebéſ pride shegen k’ nam. « »»Hénjajte! nori je vaſh guzh; Drashite nam naſh sharek shuzh: Mén’te, me ſtare pzhele |
| Fabule ino pesmi (1836): | to, ˛Si iſhi drugo ſêlo. « ˛She medved prav ne ſklene guzh, She vuſta odpre vrana: »»Kaj, mermrek! kaj ti vushge shuzh |
| Fabule ino pesmi (1836): | ravno v’ poshêleni vuri obéda Priſhluta liſiza, ho vrana vgledi. Guzh sazhne sdaj prasni no hvale ne ſhpara: »Posdravleni bodi, ptizh |
| Fabule ino pesmi (1836): | Da nem’rejo prebíti: O pojd’mo! je vſeh eden guzh, Tá k’ hraſti ſe hladíti. Pod toboj v’ ſenzi vſi |
| Fabule ino pesmi (1836): | pri pezhi en kmet ſedejozhi, S’ vuſtmi no s’ ózhmi guzh poſluſhajozhi, Sdêhne: Sdaj vôdo je dobil moj mlin. Junze bom |
| Fabule ino pesmi (1836): | ſhpotarke klati, Da ne b’lo k’redi pſa? « Poſluſha guzh liſíza, Katéra priſhla je, Potroſhtat’ ſvoj’ga ſtriza, Ker vmrét |
| Fabule ino pesmi (1836): | Kaj on tém’ délavzi Vterga, dá ſhkertavzi« Nevoſhlivoſt naſnava Take guzhe njemi. Néki doſti kruha ma, No ſhe vezh zhé meti |
| Fabule ino pesmi (1836): | Tak pitaj mlade lúdi. «« Pa medved, ne navajeni Poſluſhat’ shenſke guzhe, Popréjme hraſta s’ tazami, ˛Se gor na véjo ſuzhe: Do |
| Fabule ino pesmi (1836): | naj dvú lashe? «« Tak ſonzhna rezhe k’ turnovſki, No k’ guzhi to priſtavi: »»Jas, kel’ko vur mam kasati, Snam, da |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | pravijo, kakor de bi to delo kaj ne pomagalo. Drugi gučajo, kakor de bi zdej ljudjé zastran vpeljanih osepenc poprej mèrli |
| Fabule ino pesmi (1836): | V paradishi pervokrat Guzh je bil od kruha. Bog je guzhal tiſtokrat Adami na vuha: Semla kruh dala bo, Zhi boſh |
| Fabule ino pesmi (1836): | posvali mene Dneſ pred ſé: Vſe, kaj bom pred vami guzhal, Je tak gviſhno, kak mam pluzha No ſerzé! Dekle faroſhke |
| Fabule ino pesmi (1836): | pokopal. «« Blódi Pamet, no gré, gdo vé, kódi — »»Prevezh — prevezh guzhal ſem. «« »»Tel’ko, Paſko! ti ſhe pravim: Od bolesni zhi |
| Fabule ino pesmi (1836): | leshí Predertih, no perhníjo, Da zhréva ’s njih viſíjo. « Tak guzhí, drémle no saſpi. K’ neſrezhi krivez piſhe sdaj; En shelod |
| Fabule ino pesmi (1836): | ſtêſal doſti dóg, No na miso vergel ’s rok; Prav guzhí, ne lashe. Sa sidara dá ſe vun: Ptizha ne narédi |
| Fabule ino pesmi (1836): | kaj ſhpeha melo No maſtí? Milo Martin je sdihava, Ne guzhí. Puna miſli mu je glava; On s’ ozhmí Sdaj tá |
| Fabule ino pesmi (1836): | moj glaſ ne lashe. « Pa v’ tem, ki ova to guzhí, ˛Se megle raskadijo; Jesére, morje, ribniki, Potoki ſe ſvetlíjo, Da |
| Fabule ino pesmi (1836): | od ſmertnih rók. " Na to samukne kralizh, tih je, ne guzhí; Pa v’ ſerzi sdaj obzhuti ſlajo miloſti. Od nje pijani |
| Fabule ino pesmi (1836): | glavoj liſízi gisdávo nakima, Kak da bi htel rezhti: Reſnizo guzhi. Ja, da bi liſiza v’ tej véri oſtata, No njega |
| Fabule ino pesmi (1836): | hzhí Tezhe pred zeſára priti: Pride, no s’ njim tak guzhí: »»Ozha moj ſe je sadushil, Tvoja dekla ſposna to, No |
| Fabule ino pesmi (1836): | vénzerla ſ’romáka Povſodi delo zhaka; ˛Sam s’ ſoboj tak guzhí: Pojd’, vínjak ſi nabruſi, Da ojſtrega boſh mel; Na bradi |
| Fabule ino pesmi (1836): | hod: Tvoj pot naj bo pri luzhi: Kaj pamet pravi, gúzhi! __________ |
| Fabule ino pesmi (1836): | kerzhmi pri misi ſedijo, No ſi sdaj eno sdaj drugo guzhijo, Kaj je ker v’ pomneshi ſ-hranjeno mél. Eden med njimi |
| Fabule ino pesmi (1836): | Mojzhka hodi, Vsemi tiſti vel’ki ſhkaſ! Babe sadi ſi guzhijo Peſ bolén je ſkos ſhaſrijo, Gviſhno on obrani je. S |
| Fabule ino pesmi (1836): | njegov guzh poſluſha, jésno sakrizhí: »»Kak’? sjutra zheſh pomagat’? Tak guzhíjo ſkopi: Bo sjutra shiv, da ſmert she dneſ is njega |
| Fabule ino pesmi (1836): | pripravla ſe. »»O vuk«« liſíza rezhe, »»Je réſ, kaj ti guzhiſh;«« No s’ repom ga ſhegezhe: Pod bradoj ſladka miſh! »»Gda |
| Fabule ino pesmi (1836): | zhéſh po njo? « »»Norz! «« jésno rezhe goſenza k’ metuli, »»kaj guzhiſh? Ti zeli den po ogradi od rosh do rosh letíſh |
| Fabule ino pesmi (1836): | ſe nizh ne ſramujeſh, Zhi ti ſhpartanarzo hvaliti zhujeſh? Nazhi guzhiſh ti, kak ona guzhí. Tvojega ſina deshela zhé vseti K |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | dragocena bisera. Jezero pa dvigne mater, kot bi sedela v gugalici, zasuče jo in ko bi trenil, bila je unkraj vode |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | veslo peržvížgate. Čoln, komej za en perst nad vodó, se guglje in skorej potopí. Pa vender vsi uídejo neoránjeni, in srečno |
| Maria Stuart (1861): | V Rimu svoji veri Sem dal slovo in združil z Guizi se; List remskega vladike do Marije Pridobil mi je vero |
| Kemija (1869): | Pflanzenfaser, 479. Stanijol, Stanniol, 430. Starke, skrob, 480. Starkegummi, skrobova guma, 481. Starkezucker, skrobov slador, 481, 485. Stearinsaure, stearinova kislina, 463. |
| Kemija (1869): | neizdatnih snovi, kakor so na pr. moševina (lesna vlaknina), smola, guma i. t. d., prave krepke in delujoče tvari je pa |
| Kemija (1869): | 434, 463. Guma, Gummi, 482. Guma skrobova, Starkegummi, 481. Tragantgummi, Guma tragantova 482. Gumiguti, 490. Gummi elasticum, 489. Gummiharze, 490. Gusseisen |
| Kemija (1869): | 422. Grunspan, zeleni volk, zelenica, 434, 463. Guma, Gummi, 482. Guma skrobova, Starkegummi, 481. Tragantgummi, Guma tragantova 482. Gumiguti, 490. Gummi |
| Kemija (1869): | Salzgarten. Grodelj, Roheisen, 422. Grunspan, zeleni volk, zelenica, 434, 463. Guma, Gummi, 482. Guma skrobova, Starkegummi, 481. Tragantgummi, Guma tragantova 482. |
| Kemija (1869): | Topovina, Kanonenmetall, 433. Torf, šota. Torijum, Thorium, 345. Tragantgummi, tragantova guma, 482. Traubenzucker, grozdni slador 485. Trden, fest. Treibherd, plavnik. Triáthylamin |
| Botanika (1875): | izločke služečih stanic pridejo neke posebne stvari, sosebno olja, smole, guma, vsled česar se one stanice narazen odmaknejo ter med sabo |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | popolnoma ne zarase s podlago. Ker pa vemo, da zgubi guma ali kavčuk pod uplivom solnčne svitlobe, mraza in presuhega zraka |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | in se porabi manj vezila. Ako se rabi kot vezilo guma, je tudi odvezavati ni treba. Pod. 1 in 2 na |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | in 5 vporabljali smo pa tako imenovane patentovane obročke iz gume, kteri so dolgi in široki kot prvi, debeli pa le |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | v poljubnej velikosti, bile so iz rudeče pa tudi rujave gume; slednja je nekako bolj prožna nego prva. Pri povezavanji podveže |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | poskušnjah pod 1, 2 in 3, obročke ali sponke iz gume, koji so bili 57 mm. dolgi, 6 mm. široki in |
| Kemija (1869): | z zgoščeno žvepleno kislino, spromené se te stvari najpredi v gumo, če se pa dalje kuhajo, v grozdni slador (Traubenzucker), ki |
| Botanika (1875): | sabo narejajo prostore, napolnjene ali z oljem, smolo ali z gumo. Staničnina in vsébina stanic. 18 Doslej smo stanico opazovali le |
| Kemija (1869): | Jalappenharz, 489, Smola kamena, Erdharz, 511. Smole, Harze, 488. Smole gumaste, Gummiharze, 490. Snovatelj, Ferment, 499. Soda, 407. Soda calcinirte, žgana |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | samo za to, da se dožene po poskusih, ali ohrani gumno vezivo pod uplivom posredkov, na ktere se je tu ozirati |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | toplini in celò pod vodo, zato smo delali poskušnje vporabljevaje gumno vezivo pri cepljenji trt nad zemljo in pod zemljo in |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | 1 kvintelc zmletih španskih muh, 1/2 kvintelca euforbium – gumeta, 2 lota sala se dobro skupej zmešajo. Po tem mazilu |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | mazilom ozdravlja: Vzemi 1 lot španskih muh, 1 lot evforbium – gumi, 1/2 lota rudečega žvepla (auripigment), dobro jih zmli, in jim |
| Botanika (1875): | snovi, ktere smo v prejšnjem popisali kakor vsébino stanic. Škrob, gumi, sladkor, olja in več drugih stvari je v njih naloženih |
| Botanika (1875): | mimoze, z drobno pérnatimi listi (podoba 238.), ktere dajo arabski gumi; listje senesovega grma (Cassia), ki je dobro čistilo; sladke mesnate |
| Kemija (1869): | Gummi, 482. Guma skrobova, Starkegummi, 481. Tragantgummi, Guma tragantova 482. Gumiguti, 490. Gummi elasticum, 489. Gummiharze, 490. Gusseisen, lito železo, 422. |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | le na to zarezo v strani in ga zavezali z gumijevim trakom. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | terpežen je ta vot. Vot za lesovino. Naj se vzame gumilak v plošicah (Schellack), pa se raztopí v malo vinskega cveta |
| Kemija (1869): | Guma skrobova, Starkegummi, 481. Tragantgummi, Guma tragantova 482. Gumiguti, 490. Gummi elasticum, 489. Gummiharze, 490. Gusseisen, lito železo, 422. Guta perča |
| Kemija (1869): | Grodelj, Roheisen, 422. Grunspan, zeleni volk, zelenica, 434, 463. Guma, Gummi, 482. Guma skrobova, Starkegummi, 481. Tragantgummi, Guma tragantova 482. Gumiguti |
| Kemija (1869): | 481. Tragantgummi, Guma tragantova 482. Gumiguti, 490. Gummi elasticum, 489. Gummiharze, 490. Gusseisen, lito železo, 422. Guta perča, 490. Gyps, malec |
| Kemija (1869): | 489, Smola kamena, Erdharz, 511. Smole, Harze, 488. Smole gumaste, Gummiharze, 490. Snovatelj, Ferment, 499. Soda, 407. Soda calcinirte, žgana soda |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | sploh ne prilegajo tukajšnje zemljiščne razmere. V državni trtnici v Gumpoldskirchnu smo poskušali umetno oploditi nektere stareje, stalno posajene trte (maternice |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | graničarjev prišel; brez orožja so bili, v svoji narodni obleki (gunjac , šešje in opanke). Prijazno smo jih sprejeli, kér so naši |
| Življenja srečen pot (1837): | Broſch. 1 fl. 24 kr. Paulitſch (I. Peregr. Fürſtbiſchof v. Gurk) Gebethbuch für Kranke und Sterbende. Nach beſſen Tode herausgegeben v. |
| Življenja srečen pot (1837): | Nebſt einer kurzen Beſschreibung des Domſtiftes und der Domkirche von Gurk. Mit einer Anſicht. 12. Broſch. 12 kr. — des Urſprunges und |
| Življenja srečen pot (1837): | 1 fl. 48 kr. Geſchichte der ſeligen Hemma, Stifterinn von Gurk. Nebſt einer kurzen Beſschreibung des Domſtiftes und der Domkirche von |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | tergovskem opravilu čez morje potovati. Naenkrat poči glas, da so gusarji (morski razbojniki) ladijo vzeli; a kam so prišli Antonov oče |
| Kemija (1869): | Guma tragantova 482. Gumiguti, 490. Gummi elasticum, 489. Gummiharze, 490. Gusseisen, lito železo, 422. Guta perča, 490. Gyps, malec, gips, 414. |
| Kemija (1869): | Jedek, atzend. Jeklo, Stahl, — surovo, Rohstahl, žgano, Cementstahl, — lito, Gussstahl, 423. Jeklene; Spatheisenstein. Jeklenica, Stahlbruunen, 426. Jelenovec, Hirschhorngeist, 510. Jetra |
| Kemija (1869): | Brechweinstein, 468. Stahl, jeklo, Rohstahl, surovo jeklo, Cementstahl, žgano jeklo, Gussstahl, lito jeklo, 423. Stahlbrunnen, jeklenica, 426. Staničnina, Zellstoflf Pflanzenfaser, 479. |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | reč je tudi truda vredna! V Ljubljani 30. augusta 1851. Gustav grof Chorinsky l./r. c. k. dež. poglavar. Staroslovenski in |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | kar se v klobčeč pod vije. Divjina, Wildpret. Pridoba, erworbenes Gut. Zidišče, Gemäuer. Pohajati, spazieren. Pohajkovati, müssig gehen. Istina, Kapital. Spravilo |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | Gemäuer. Pohajati, spazieren. Pohajkovati, müssig gehen. Istina, Kapital. Spravilo, erspartes Gut, Sparpfennig. Zbirenga, Rekrutirung. Kal, ein von selbst entstandener Wasserbehälter. Kalnica |
| Kemija (1869): | 490. Gummi elasticum, 489. Gummiharze, 490. Gusseisen, lito železo, 422. Guta perča, 490. Gyps, malec, gips, 414. H. Halbchlorquecksilber , živosrebreni klorovec |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | in Rupestris s cvetjem rano cvetečega domačega Burgundeca in Žlahtnine (Gutedel), koje so rastle na prav toplem kraji. Toda uspehi teh |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | ich mit vielem Vergnügen durchgelesen und ich gratulire zu dem guten Eindrucke und dem allgemeinen Beifalle, den sie erhalten wird”. Ta |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | dobre, inu ſrezhne ſmerti nimajo. Factus eſt ſudor ejus, ſicut guttæ ſauguinis decurrentis in terram. Inu negou put ſe je ſturiu |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | inu h' ſouſam reſtopiti puſtile. Factus eſt ſudor ejus ſicut guttæ ſanguinis decurrentis in terram. Inu negou put ſe je ſturiu |
| Mineralogija in geognozija (1871): | 2 črevlja debelo skladasti apnenci, tako zvani Guttensteinski skladi (od Guttenstein v zgornji Avstriji, zakaj tam so ravno taki). Na mnozih |
| Mineralogija in geognozija (1871): | so jako razširjeni, na Kranjskem menda med vsemi najbolj Werfenski, Guttensteinski in Malinski skladi, zato se hočemo ž njimi malo natančneje |
| Mineralogija in geognozija (1871): | imenovali, so pa navadno precej nizko najti, tam, kjer se Guttensteinski skladi menjajo z Werfenskimi, sploh pa so v obojih precej |
| Mineralogija in geognozija (1871): | je tudi vpeljal lokalna imena Werfenski (od Werfen na Solnogradskem), Guttensteinski in Halinski **) ali Hallstattski (od Halina, Hallein ali Hallstatt v |
| Mineralogija in geognozija (1871): | naj tù podamo prerez tamošnjega kraja. 1. Werfenski skladi. 2. Guttensteinski skladi. 3. Svitli, deloma marmorasti apnenci. 4. Črni apnenci. 5. |
| Mineralogija in geognozija (1871): | ½ palca do 2 črevlja debelo skladasti apnenci, tako zvani Guttensteinski skladi (od Guttenstein v zgornji Avstriji, zakaj tam so ravno |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | noi je diavo kniemu tu dieteze jas bom tabe uso guout dau zhries vse skrite zhaze inu ti je mash ven |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | pergnan: ja peſtim volati daso duhovi damajo zhries posvatne shaze guout? al obvaſt: pale skues boshjo guout noi obvaſt bojo tabei |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | damajo zhries posvatne shaze guout? al obvaſt: pale skues boshjo guout noi obvaſt bojo tabei po- |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | nai svateisha Boga inu skues to muezh noi obvaſt inu gvout tega ognja inu puamena svetiga Duha kateri je serze tah |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | N. tabe sarotim ti dobri duh skues to muezh inu gvout jesusa Kriſtusa inu pernja svetam Krishi † Amen. Kader bo tabe |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Kriſtvsa noi kri Kriſtvsa noi ta muezh Kriſtvsa inv ta gvovt Kriſtvsa noi ta vsa magozhnoſt boga ozheta inu modrveſt sina |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Seda se sazhna nato nedele jutro shebranje katiere ima velko gvovt inv mvezh boshjo vsabe sapopadano tv morash spravo andohtije shebrati |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | noi fraintelh se ohodili kader jas ta pridam prad grihtno gvovt: Bveg ozha nabeshzhi bodi moi flegar Bveg sin bodi moi |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Inv shegnov: katere molitve inu shegni majo vso muezh inv gvovt boshjo vsabe sapopadano da samorjo zhoveka prad grieshi noi prad |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | dapolniti. 15. Nezh navela sakon, kader kedu s' ſilo ali gvavtjo, ali tudi ſkus premozhnu perliſvanje enu deklę, ali udovo zhes |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | TE BVCVE SO POVHNE BOSHIE MOZHI NOI VSAH TASVETAH INU GVAVTNO KRAFTNAH MOLITV Inv shegnov: katere molitve inu shegni majo vso |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | shribane besiede boshje. TA 4. KAPITL. Spet an vësok noi gvavtno kraften Shegen savol shlahtah ludi da njem shës saveshash da |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | noi so moje trvpvo bodli is shilami inv so takv gvavtno restergali vso kosho res moje trvpvo noi so mene svesali |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | S. † dvh Amen. TA 2. KAPITL. Spet an vesok noi gvavtno kraften shegen; kader je na anei vësi ogin vëna, da |
| Botanika (1875): | Gvana je rujavkasta, prahu podobna ali lahko razdrobljiva tvarina, ki ostro |
| Botanika (1875): | silo mnogo domu na Angleško (kemija §. 404.). Da je gvano tako čudno dober gnoj, to pride od todi, ker ima |
| Sacrum promptuarium (1695): | zhuda dellat, sakaj zhe hozhete, vaſhi piſilzi kruha, vashe restargane guanti, inu polomneni shulini, kateri pot poſtelo ſe valaio, zhe sa |
| Biblia (1584): | hoteli eniga Zhloveka viditi v'mehkim Gvanti? Pole, kateri mekak Gvant noſsio, ſo v'krajlevih hiſhah. Ali kaj ſte vy vunkaj |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | obdan is oblazhilam te zhaſty, zhe bosh v'ſhivlenju ta gvant te gnade bres madeſha ohranil. Hodi ſa mano. XXVIII. POSTAVA |
| Biblia (1584): | pèrneſli, inu ſo ga proſsili, de bi ſe le njegoviga Gvanta kraja doteknili. Inu vſi kateri ſo ſe ga doteknili, ty |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | TRĘKI NASTOP. Nęshka , Goſpá. Goſpá. Mę dvę bova gvante premenile; je vshę vſe perpravlenu ? Nęshka. Ne bo tręba, vaſha |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Vsemi ſlovó od vſih; plajſh na ramo obęſsi; tvoje buqve, gvante , perilu, inu kar imaſh, v'kup ſpravi, de bodo vſl |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | bom jeſt tudi shlahtna Goſpa, koker ſo ony — bom lepe gvante noſila, koker Goſpoda doli v' Lublani — ſhe lepſhi , koker ſo |
| Biblia (1584): | hodili gledati? Ste li hoteli eniga Zhloveka viditi v'mehkim Gvanti? Pole, kateri mekak Gvant noſsio, ſo v'krajlevih hiſhah. Ali |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | tu dolgu oblazhilu te naumerjezhnoſte, zhe se le bosh v'gvantu te gnade po smerte pred Bogam perkaſal. Takrat bosh ti |
| Sacrum promptuarium (1695): | bote hoteli pres mire jeſti, inu pijti, kakor Gospada, inu guantani hodit vy, inu vaſhe shene kakor eni Dohtarij, ſe bote |
| Sacrum promptuarium (1695): | vishi nekatirim Antverhariom ſe godj, katiri hozheo zerat, inu ſe guantat kakor Gospada, inu k' ſadnimu v' bushtvu veliku padeio, de |
| Fabule ino pesmi (1836): | 47. Shlak ali gvêrano poſojílo . En ozha mél je ſina, Ker sabil je da |
| Fabule ino pesmi (1836): | 69 46. Mijolka ali neſrezhna lash - - - - 70 47. Shlak ali gvêrano poſojílo - - - - 73 48. Nosh ali primérjena kaſhtiga - - - 75 49. Pravda |
| Fabule ino pesmi (1836): | Sa kuſhez ti je kuſhez dal, Na shlak je shlak gverílo. Sakaj ſi, ſinek! tréſhil v’ glash S’ rokámi? Sdaj kervave |
| Fabule ino pesmi (1836): | 54. ˛Shkarnize ali vtragliva grívniga - - 84 55. ˛Shpégel ali gviſhno gverílo - - - - 87 56. ˛Shkorpijon ali ſhkodliv hudobnik - - 89 57. Kruh ali |
| Fabule ino pesmi (1836): | 55. ˛Shpégel ali gviſhno gverilo . Filípek, déte gnadlivza, ˛Se kmêtizi na amſtvo dá, No dobro |
| Zoologija (1875): | iz dežele naših divjih in ljudožerih protinožcev, Papuanov, iz Nove Gvineje in sosednih otokov. Velika je kakor naša sraka, sploh je |
| Kuharske Bukve (1799): | zhebul; s' tim saroſhtaj shupo, jo s' jęſiham okiſaj, oſoli, gvirzaj, perdeni ſmętane; jo puſti ſhe dobro vręti; potlej jo vli |
| Kuharske Bukve (1799): | selenim graham; potem salíj s' govejo zhiſto, ali rumeno shupo; gvirzaj, oſoli, inu jo na opezhen kruh v' ſklędo nalíj. 11. |
| Kuharske Bukve (1799): | moki povalaj, deni v' kaſtrolo v' rasbęleno maſlo; perdeni ſtolzheniga gvirza ali dſhave; inu puſti, de ſe ſpezhe. — Drugiga govejiga meſa |
| Kuharske Bukve (1799): | maſla, eno pęſt drobtín shęmle, nękej sręsaniga lupka od lemôn, gvirza, kapar, ſoka od pol lemone; puſti na sherjavzi dinſtat, perlîj |
| Kuharske Bukve (1799): | lemonovo kosho, ta zuker deni notri, inu druge díſhave, alí gvirza. Naredi podlogo v' bandelze is maſleniga teſta; une rezhi vkup |
| Kuharske Bukve (1799): | shupe; kader to vkup savrè perdeni sręsaniga drobnaka, diſhave ali gvirza, limonovga lupa, prezędi to polivko ſkusi ſito v' eno drugo |
| Kuharske Bukve (1799): | v' eno veliko koso ſhpeha, preſhute, telęzhjiga, zhebula, lemon lupka, gvirza, ſelenja; deni kapuna notri, de ſe pozhaſi duſhí. Kader je |
| Kuharske Bukve (1799): | v' shelęsno koso maſhobe, musga, mladiga preſizhoviga, ſpeha, diſhave ali gvirza, diſhęzhih ſęliſh, lemon lupka, zhebula, enmalo jęſiha, poſtavi koso |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | ti sam vidou an shaz goreti alpa je tabe an guishen zhuoak pravou alpa je tefti zhaz shje usignjan gratou taku |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | polne, bode sa naprej merslu lętu. PERLOSHENJE H' VEZHNI PRATIKI. Gvishni, nuzni Mitelni pred Kugo ſe varvati. I Stolzi eno ſuho |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | ſo ene neſtanovitne nature, kateri smęram kej ſi miſlijo, niſo gvishni, imajo sa vſhęſmi, pomeni, de ſo ene dobre saſtopnoſti , vſse |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | ſa mano. XXVIII. POSTAVA. Vunajneh pozhutkov samopashnoſt je te dushe gvishnu pogublenje. 1. Zhloveshka dusha namore nekol v' zhednoſti goriraſti, zhe |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | k'smerti. Tu samu je med uſſemi tvojemi oppravkami tu nargvishnejshe, tu narvezhe, katiru iſorene misle pojirje; ſakaj od tega zela |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | bosh she sadvebov pa shebrei 9 petkou saporedama je pa guishno noi resnizhno je velko barti skusheno. Zhier sta 2 pueshtaba |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | skues te molitve saduebou: naiprei ti morash varieti, da Bueg guishno sakateromi pomaga: kader boda prosham: sai on sam pravi per |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | tabe ta sviezha sama od sabe ugasnuva tam ishzhi je guishno noi resnizhno je skushano. TA 40. KAPITL. Al Ozhash uspanji |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | ti leizh poidash noi saspi inu kna zvibuei ti bodash guishno vidou noi shli- |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | kna pridati tapruvo noi ta drugo nuezh sai guishno pridati ta tretko nuezh to se sastopi dnarjou satvojo potriebo |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | noi nasrezha prei poviedaua dase viesh odgeniti al ventati. Tuje guishno noi tudei saprou sposnano al bodash ti bras grieha noi |
| Sacrum promptuarium (1695): | odivit anima mea: pauperem ſuperbum, divitem mendacem, & senem fatuum, & inſenſatum. Guishnu taiſti ſtari zhlovek je pres pameti, katiri na mejſti Cirkue |
| Sacrum promptuarium (1695): | connexum, conjunctumque ſit, ulla ibi ſeditio, ulla diſpenſio poſſit exoriri? Guishnu de ſe nej bati v' takorshni hishi obena |
| Sacrum promptuarium (1695): | inu vaſhe shene kakor eni Dohtarij, ſe bote k' ſadnimu gvishnu keſsali, kakor uni vuok, katiri je vidil eniga krulaviga osla |
| Sacrum promptuarium (1695): | nuzu, aku bote lete premishlovali, inu te lepe nauke dershali, gvishnu ſe nebote grevali, sakaj bote dobru na dushi imeli, katiru |
| Sacrum promptuarium (1695): | differens non effiicis, multo magis ego veniâ dignus ſum. Inu gvishnu obeden tulikain ne shkodi dusham kakor en Pridigar, kir greshnu |
| Sacrum promptuarium (1695): | Si tu sic. Zhe tudi ti bosh ſturil, kakor Socrates gvishnu de nebo tulikajn krega vmej vama. Inu zhe nej ſi |
| Sacrum promptuarium (1695): | Moshu, tiga drugiga sheni: Inu raunu imam en par, katera gvishnu ſe bota dobru rajmala tem Sakonskem, samerkajte. V' Rimi en |
| Sacrum promptuarium (1695): | tiga Modriga, rekozh: Fæneratur Domino, qui miſeretur pauperis.. Nebojſe, sakaj gvishnu na tem ſvetu, ali na vnem bosh polonan, kakor te |
| Sacrum promptuarium (1695): | skusi je diala, ah koku dobru ſo pezheni ty kuſsi, gvishnu ſo debeli, inu dobri leti kuſsi. &c. Mosh k' ny |
| Sacrum promptuarium (1695): | nej na ſvejtu, kakor Chriſtusu poſodit s' kusi almoshno, sakaj gvishnu na tem ſvejtu, ali na vnem obilnu poverne: Satoraj bodite |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | taiſtemi, katiri tebi naspruti stoję, myrnu govorish, tok bosh ti gvishnu. njeh slobnuſt v' perjaſnoſt prevernil, inu se bosh sebi dobruvoshne |
| Fabule ino pesmi (1836): | bomo raj’, Tak hod’te vi naprej pred nami, Mi gviſhno bomo ſhli sa vami. «« Tam navuk je le prasen guzh |
| Fabule ino pesmi (1836): | ſhe vé ſtoríti? Je mogozhe, da to vé? Ja, on gviſhno vé odkriti, Gdo nam dober je, gdo ne; Odpri ſhkatlo |
| Fabule ino pesmi (1836): | keri hté teshak, Ker k’ njemi ſe ne ſhtéla? Ah, gviſhno ſem ſ’romák. Dneſ troſht ſi iſkat grem: Vi, ludi |
| Fabule ino pesmi (1836): | oshivíſh: O kaj bi gdé zhlovek bres tebe sazhel? On gviſhno bi ſtradal, Ja! v’ mér bi on gládil: Odkod bi |
| Fabule ino pesmi (1836): | rog, ˛Shloſarſko naj bole. Zhi ne grata klúzhenza, Tak pa gviſhno klúpiza, Zhi ſe ne raskóle. On ſhe rad kovázh bi |
| Fabule ino pesmi (1836): | to kriviza, Vekſha, kak je nem’re bit’? «« »˛Striz! kak gviſhno ſem liſíza, Vel’ka tebi je krivíza, Pa pri vſém |
| Fabule ino pesmi (1836): | zela bo! Kaj bo, zhi ozha svéjo, Bom od njih gviſhno bita: Kam, mati! kam zhém iti, Da bom pred shlakom |
| Fabule ino pesmi (1836): | Dare bo pijani. ˛Shkoda, da ſe nej’ vuzhíl, On bi gviſhno dober bil Malar no pildhaver; No vurmahar no bukvár, Drukar |
| Fabule ino pesmi (1836): | biti htel, ˛Si najſhel v’ jami lona. Ja, tak je gviſhno, sdaj ſferfrá Liſíza, no ſhe pravi: Predvzheraſhnim je ovzo vkra |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | 2. Aku bo on odlagou, pozhakei ga, sakai on bo gviſhnu perſhu, inu ſe na bo dougu gor dershou, namrezh Bog |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | samęrkanu, zhe glih vſse sa en nohc nebocte sadętu, toku gviſhnu ta vezhi Tal le bode toku snajdel; Vender Bogu uſigamogozhnimu |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | ſe jeſt bojim, de bi nam ti kaj neſpazhila. — Miz. Gviſhnu de ne , Goſpa shlahtna— Jak. Jeſt sa mojo hzhęr dober |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Jeſt bom ſhe od lubesni obnoril — Miz. Ony ſo vshę gviſhnu Lublanske punze tudi ſhtmali — Tul. Jeſt ? — En kamen ratej, zhe |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | je njegova pregreſhenje, letó njegova kriviza, naj bó krishan. Sa gviſhnu enu shaloſtnu premiſhluvanje, Chriſtiani moji; ali jeſt sdaj letó popuſtim |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | Chriſtuſa. Akù bi ſe takú otrokam govorilu, bi vaſs ony gviſhnu ſhe sa tavshent rezhy sraven praſhali, inu vy bi perloshnoſt |
| Rudninoslovje (1867): | 3) ni velika. Najvažnejše vrste so: 1. Sadra ali malec (Gyps) kristalizuje hemiortotipno (sl. 68), vštritno s ploskvama P je popolnoma |
| Kemija (1869): | 501. Gewicht, utež. Gewichtstheil, utežni del. Giftmehl, mišjica, 382. Gips, Gyps, 414. Glaj srebrni, Silberglatte, 431, Glaj svinčeni, Bleiglatte, 431. Glas |
| Kemija (1869): | 489. Gummiharze, 490. Gusseisen, lito železo, 422. Guta perča, 490. Gyps, malec, gips, 414. H. Halbchlorquecksilber , živosrebreni klorovec, 435. Halogen, solotvor |
| Mineralogija in geognozija (1871): | zelena prst, 53. Grünsandstein, zeleni peščenec, 76. Grünstein, zelenjak, 71. Gyps, mavec, sadra, gyps, 36. H Haarkies, lasasti kiz, 55. Haarsterne |
| Mineralogija in geognozija (1871): | Grünsandstein, zeleni peščenec, 76. Grünstein, zelenjak, 71. Gyps, mavec, sadra, gyps, 36. H Haarkies, lasasti kiz, 55. Haarsterne, lasatke. Hackig, repinast |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | se pri Pirani junaško obnašali. Deželni in vojni poglavar grof Gyulaj jim je z lastno rokó svetinje pripél. — Na noviga leta |
| Pozhétki gramatike (1811): | naſléduje, sazhénja s' enim gláſnikam al tudi s' enim negoſtim h; tedaj ne porèzheſh le argent, ſrebro, dnar, pénes; temozh, l' |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Murvno perje ima v ſebi pet rezhi: a) meſnato rezh, h) farbo , c) vodo , d) zuker, e) ſmolo. Perve tri rezhi |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | nektere naše krivo imenovane nove oblike, pravílno omèhčanje v g, h, k; Bulgarski, Poljski, Slovenski ą: rûka, Hand ą = û), Poljski |
| Mineralogija in geognozija (1871): | peščenec, 76. Grünstein, zelenjak, 71. Gyps, mavec, sadra, gyps, 36. H Haarkies, lasasti kiz, 55. Haarsterne, lasatke. Hackig, repinast. Haifisch, morski |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | okamenike zahvalimo, ktere so že narodnimu mezeumu po vrednosti vverstene”. H. Freyer. Urno, kaj je noviga? v 49. listu Novic ste |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Višnja Gora”. Častiti c. k. kameralni komisar v Bruku gosp. H. Kos, so nam zopet to novico oznanili in obljubili, večkrat |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Ljubniga (Leoben) na Štajerskim, namest iz Ljubljanske škofije domá. P. H. Prederznost se opêče. 2. dan velkiga travna je neki fant |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | na Ogerskem vé po zagotovilu časnika „Z. f. N. u. H.” za gotovo zdravilo zoper pasjo steklino. Skozi 44 let je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | prenešeno bilo. Tako piše stari rimski pisatelj v svojih bukvah H. n. XVIII. , 16. Je tedaj meteljka hči jutrovih dežel — Perzije |
| Kemija (1869): | lito železo, 422. Guta perča, 490. Gyps, malec, gips, 414. H. Halbchlorquecksilber , živosrebreni klorovec, 435. Halogen, solotvor. Haloidsalz, pasol. Harnsaure, scalna |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | e — e — dekelza e — e- e — gotovih e — e — e —- ha — inu oblubim is hvalęshſti , jo — jih — jo — jih — Ni mogozhe |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | ma dua — Ansh. To bo sa konz vsęti od ſmeha — ha, ha — — Jak. Le mene puſti govorit — me saſtopiſh Anshe ? Ansh |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | dua — Ansh. To bo sa konz vsęti od ſmeha — ha, ha — — Jak. Le mene puſti govorit — me saſtopiſh Anshe ? Ansh. Vshę |
| Maria Stuart (1861): | bi vidil, ki zavrača Od praga me kraljice moje. Elizabeta. Ha, Prederznik! Leicester. Meni pot zapirati! Ak sprejme Burleigha, tud mene |
| Čas je zlato (1864): | ga že, kolikorkrat bote hotli – če Vam je že všeč. « »Ha, dečko je zares nekoliko terčen«, reče kralj krohotaje. Meni! hlevarček |
| Mlinar in njegova hči (1867): | rada si šla, ker si imela gotovo potreben opravek. Ha! ha! Kaj si pa imela opraviti ? Kaj ne, da si moko |
| Mlinar in njegova hči (1867): | sem rada si šla, ker si imela gotovo potreben opravek. Ha! ha! Kaj si pa imela opraviti ? Kaj ne, da si |
| Lohengrin (1898): | v ozadju. ) Možje. Ah, glej le-tam pred sod jo iti! Ha, kak krasán je in čist nje stas! |
| Lohengrin (1898): | Vsi možje. Ha, grozno Telramund dolži! Me groza strašne je vestí. Kralj. Kakó |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | je po tem novo priime: Dhurdžati, eine grosse Last von Haaren tragend, dalje Gat'âdhara, Träger des Haarzopfes ¹¹). Sanskritska beseda kapardin se |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Schopf, vordere Kopfhaare, latínski: ca- pronae. Šiva-ta z lasnimi kitami (Haarflechten) še sicer nisem našel na rimsko-slovenskih kamnih ali Šivo trikrat |
| Mineralogija in geognozija (1871): | 76. Grünstein, zelenjak, 71. Gyps, mavec, sadra, gyps, 36. H Haarkies, lasasti kiz, 55. Haarsterne, lasatke. Hackig, repinast. Haifisch, morski požerun |
| Mineralogija in geognozija (1871): | Gyps, mavec, sadra, gyps, 36. H Haarkies, lasasti kiz, 55. Haarsterne, lasatke. Hackig, repinast. Haifisch, morski požerun. Halbdurchsichtig, na pol prozoren |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | eine grosse Last von Haaren tragend, dalje Gat'âdhara, Träger des Haarzopfes ¹¹). Sanskritska beseda kapardin se najde v slovenski: koperda, koperded = baba |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | nebu, ino v' Babilonu pred levnjakam ga na tla ſpuſti. Habakuk je saklizal Daniela, ino rezhe: „˛Slushabnik boshji! ná júshino, ki |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Neſi to júshino Danielu, ki je v' Babilonu v' levnjaku! “ Habakuk odgovori: „Goſpod, ſvoje shive dni niſim bil v' Babilonu, ino |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | sazhela lakota perhajati. Ravno ob tem zhaſu ſe je prerok Habakuk napravil na polje, de bi ſvojim shnjizam neſel kruha. Pa |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | začela lakota perhajati. Ravno ob tem času se je prerok Habakuk napravil na polje, de bi svojim žnjicam nesel kruha. Pa |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | nebu, ino v Babilonu pred levnjakam ga na tla spusti. Habakuk je zaklical Daniela, ino reče: „Služabnik božji! na južino ki |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | Nesi to južno Danielu, ki je v Babilonu v levnjaku! “ Habakuk odgovori: „Gospod, svoje žive dni nisim bil v Babilonu, ino |
| Sacrum promptuarium (1695): | lejtu vaſhe veſelje, trosht, inu pomozh, kakor je bilu Preroka Abacuca, kateri je dial, de vſe ſvoje troshte yshzhe v' tem |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | smo brali, visoko povzdignil, rekoč: „Ihre treffliche Flora von Krain habe ich mit vielem Vergnügen durchgelesen und ich gratulire zu dem |
| Sacrum promptuarium (1695): | nehal: David tollebat citharam, & percuciebat manu ſua, & refociliabatur Saul, & levius habebat. Satoraj kadar vidite, de hudizh sazhne vaſho sheno martrat, takrat |
| Sacrum promptuarium (1695): | da pauperi, ut des tibi, quia quidquid pauperi dederis, tu habebis: quod pauperi non dederis, habebit alter. Letu vſe poterdem s' |
| Sacrum promptuarium (1695): | quia quidquid pauperi dederis, tu habebis: quod pauperi non dederis, habebit alter. Letu vſe poterdem s' tem kar berem od te |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | uns die arischen Inden in jener alten Zeit zu denken haben, auf diese einen gewaltigen, vernichtenden Eindruck machen, und es war |
| Sacrum promptuarium (1695): | Chriſtus je k' ny dial: Quinque viros habuiſti, & hunc quem habes non eſt tuus vir. Takorshnem Vduvam jeſt nebom ſhenkal fazonetela |
| Sacrum promptuarium (1695): | Sacerdoti Sedes in Cœlo eſt collocata, & de cœleſtibus negotijs pronuntiandi habet poteſtatem. Satoraj ſe ſpodobi, de ner poprej bom Mashnikom dal |
| Sacrum promptuarium (1695): | Eccleſia nocet, quam qui perverſe agens, nomen, vel ordinem Sanctitatis habet. Inu vekshi nuz dusham perneſe nedolshnu, inu ſvetu shivejne tiga |
| Sacrum promptuarium (1695): | S. myr imeti, kakor vaſs opomina S. Paulus, rekozh: Pacem habete, & Deus pacis, & dilectionis erit vobiſcum. Ali shlishim de uni mosh |
| Pozhétki gramatike (1811): | habile, róden, agréable, vſhézhen, ſo perlogi, ker samoreſh rezhi: personne habile, roden zhlovek, chose agréable, vſhezhna rézh. Perlogi imajo oboji ſpol |
| Pozhétki gramatike (1811): | kadar k' nji samoreſh perdrùſhiti beſedo, zhlovek al rezh, poſtavim, habile, róden, agréable, vſhézhen, ſo perlogi, ker samoreſh rezhi: personne habile |
| Sacrum promptuarium (1695): | ſani in fide, in dilectione, in patientia. Anus ſimiliter in habitu Sancto, non criminatrices, non multo vino ſervientes. Nimate vij shtare |
| Sacrum promptuarium (1695): | shkodimo, kakor pak nuzamo, samerkajte dobru njegove beſsede: Si non habueris opera, tantum loquens, non profuiſti, ſed & potius læſiſti. Melius eſt |
| Sacrum promptuarium (1695): | prida, kakor ſam Chriſtus je k' ny dial: Quinque viros habuiſti, & hunc quem habes non eſt tuus vir. Takorshnem Vduvam jeſt |
| Gozdovnik (1898): | don Avguštin, hitite semkaj! potrebujem vaše pomoči! « »Tiburcio Areljanos! « uzklikne haziendero, spoznavši ga. »Kjer je ta, nismo v nevarnosti. Kako pomoč |
| Gozdovnik (1898): | gotovo! « »Ne briga me nič! « »Ne, don Fabijev je,« ugovarja haziendero. »On je vaš, svetlost in vi pač veste, zakaj in |
| Gozdovnik (1898): | ker težko obremenjene mule trgovčeve so mogle le počasno naprej. Haziendero je večkrat poskušal pogovor začeti s Komančem, ali namera se |
| Gozdovnik (1898): | bivolovih kož. Zdaj so razjahali, zanetili ogenj, okolu kterega posedejo: haziendero, vakveri, oba sibolera, trgovec; Sokoljeoko je prisedel k Indijancem, ki |
| Gozdovnik (1898): | izvedó, kaj jih čaka po mnenju Komančevem. Vodja se bliža hazienderu. »Rdeči možje se bodo bojevali z bledoličniki, ter Apačem vzeli |
| Mineralogija in geognozija (1871): | sadra, gyps, 36. H Haarkies, lasasti kiz, 55. Haarsterne, lasatke. Hackig, repinast. Haifisch, morski požerun. Halbdurchsichtig, na pol prozoren. Halbopal, polopal |
| Zoologija (1875): | surovo svinjino. Najžalostniši slučaj se je dogodil leta 1865 v Haderslebenu na Nemškem, kjer je 500 ljudi na trihinah obolelo in |
| Sacrum promptuarium (1695): | Lete beſsede je premiſhlovala Maria. Mater ejus conſervabat omnia verba hæc in corde ſuo. Ter ſolſe ſe ſo ny s' ozhy |
| Sacrum promptuarium (1695): | je bila Anna Phanuela Hzhy, od katere S. Lukesh pravi: Hæc Vidua uſque ad annos octoginta quatuor: quæ non diſcedebat de |
| Sacrum promptuarium (1695): | potle je druge vuzhil: inu vſe sklenem s' S. Bonaventuram. Hæc ſit ſapientia, & meditatio tua, & ſtudium, ſemper de Chriſto meditare, unde |
| Sacrum promptuarium (1695): | bote pred vaſhimi ozheſsami imeli; dokler S. Auguſtinus pravi: Conſideratio hæc, deſtructio eſt ſuperbiæ, extinctio invidiæ, medella mallitiæ, effugatrix laſciviæ, conſtructio |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | is tega zila, inu konza, de bi njo potler usel. Hæc facienda vetant connubia, facta retractant. Te rezhy v' sakon ſtopiti |
| Sacrum promptuarium (1695): | modicum, ut recipias centuplum: da temporalem poſſeſionem, ut conſequaris æternam hæreditatem. Kateru Sam S. Duh poterdi skusi vſta tiga Modriga, rekozh |
| Gozdovnik (1898): | mladi, imajoč Indijanko za mater, se je v Kanadi zval Hafbrid, v Zveznih državah Seng-mel, v Mehiki in pri Apačih pa |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | njegovih perečih žarkov. Al kakošno borno mestice je bilo to! Hafed se ni mogel zderžati je primerjati svoji lastni lepi koči |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | naključje še le prav domá. Na krasni jablani ni vidil Hafed nikakega sadja, le debele kumare. Šibko breskino drevó so buče |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | se tedaj upotita in koračita po novem svetu naprej, jame Hafed opazovati, da je vse nekako čudno in da ni ena |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | da je vès vtrujen in potert zaspal. Ko se je Hafed sopet zbudil, je sedel pod palmovim drevesom na svojem vlastnem |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | lahko z rajskimi skušali, so ravno svojo jutranjo pesem peli. Hafed je vstal, spomnil se strašnih sanj, in se radosti izjokal |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | vsih iznova prikaže. Svitloba je tako nanagloma nastopila, da je Hafed izperva mislil, da ga je blisk zadel, in zares je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Z rokami krog sebe tavaje je počasi naprej lezel, in Hafed ga pri tej priložnosti vpraša, kedaj da je ob svoje |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | jih na hip polnočna tmina obdá. Sonce je zginilo, in Hafed za nekaj časa še svojega vodnika ni mogel viditi. „Kaj |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | je strup; kar se temu prilega, onemu se gabi. — Groza Hafeda spreletí, da ostane izza mize. Spomni se sveta, v kterem |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | krompir zoriti. Kmalo srečata nekega človeka „naključja”. Kar se je Hafedu na njem čudno zdelo, bilo je to, da je imel |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | ki so na njem rastle, skoro polomile. Vodnik je pravil Hafedu, da ni nikake gotovosti pri teh drevesih; in nikdar nikdo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | razkazovati svoje zaklade. „Vendar pa ne mislite” — reče slednjič k Hafedu — „da sem presrečen mož, imaje toliko in tako popolnoma živali |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | kako otroka razseka. (Konec sledí. ) Za poduk in kratek čas. Hafedove sanje ali narobe svet. (Konec. ) Ko se tedaj upotita in |
| Robinson mlajši (1849): | Natur. prispeti beispringen, helfen. pristati landen. pristav — pristan — pristaniše — loka Hafen. privetati — sprijeti bewillkommen. priviknoti — priučiti se — privaditi se. prodki — nagel |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | te zhaſti vrednih ſposnala, in jih odeliti velila : 1) ˛Shimona Hafnerja is Formacha, v Loſhki Komeſiji. 2) Grega ta Saduſhaka is |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Munah, gosp. Janezu Kunstelnu, fajmoštru v Lešah in pa gosp. Hafnerju, oskerbniku baron Cojzove grajšine, ki so kmetijski družbi poslali korúnoviga |
| Stric Tomaž (1853): | odgovori terdoserčni Halaj, ter ji herbet oberne. Zdaj se še Hagare, kot nar slabši, usmilijo. Kupi jo skor pod nič neki |
| Stric Tomaž (1853): | ni dalje živeti! “ reče mati, na vsih udih trepetaje. Razun Hagare in njenega sina so bili že vsi drugi prodani. Dva |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | mi hočejo hudo. Obernejo naj se zdajci osramoteni, kteri pravijo: Haha! Haha! Vsi pa, kteri Tebe išejo, naj se veselé in |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | hočejo hudo. Obernejo naj se zdajci osramoteni, kteri pravijo: Haha! Haha! Vsi pa, kteri Tebe išejo, naj se veselé in radujejo |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | ki je duša vsej tatinski druhali, zasačiti," odverne logar togotno. "Haha, kako sem jih lepo zaznamoval, pa še vedeli nijso za |
| Zeleni listi (1896): | če se ne motim, en goldinar in osemdeset krajcarjev za-nj«. »Hahaha! Hahaha! Toliko denarja za to mršavo živalico? — Tri desetice, če |
| Zeleni listi (1896): | se ne motim, en goldinar in osemdeset krajcarjev za-nj«. »Hahaha! Hahaha! Toliko denarja za to mršavo živalico? — Tri desetice, če hočete |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | na Notranjskem; Pivka, ki izvira unstran Šempetra, z Nanošico vred hahlá v Postojnsko jamo, in z drugim imenom ko Unec prihaja |
| Fizika (1869): | z svetlikanje, fosforovanje. Physik, fizika, prirodoslovje. Pika, farbiger Punkt. Pipa, Hahn, 92. Piskalo, Blasinstrument. Piskrec prsteni, Thonzelle. Plajba, svinčnica, 24. Plasa |
| Stelja in gnoj (1875): | sama, 2. pepél od šôte, 3. drobna rujavkasto črna prst (Haidehurnus), ki se dostikrat in obširno nahaja po bolj mrzlih krajih |
| Mineralogija in geognozija (1871): | 36. H Haarkies, lasasti kiz, 55. Haarsterne, lasatke. Hackig, repinast. Haifisch, morski požerun. Halbdurchsichtig, na pol prozoren. Halbopal, polopal, 33. Halinski |
| Mineralogija in geognozija (1871): | Porphyrit, (porfido rosso antico), 72. Potres, Erdbeben, 95. Požerun, morski, Haifisch. Pragorje ali temeljno gorovje, Urgebirge oder Grundgebirge, 99. Praproti, Farnkräuter |
| Tiun - Lin (1891): | sem dobro, da bodo naši napeli vse moči: doseči otok Hainan, pa tudi morski razbojniki so slutili isto; kajti očividno je |
| Tiun - Lin (1891): | severni strani paracelskih otokov, med imenovanimi otoki in kitajskim otokom Hainan. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1860): | dnarja vzdigniti, ga more tudi po pošti dobiti iz Dunaja. — Hajd! dragi bravci, čez loze! „Kdor ne vaga, je brez blaga |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1865): | Ko so ga izsrkali vsega, nalijejo sode ž njim in hajd ž njim v razne kraje na prodaj. Sodi še surovega |
| Gozdovnik (1898): | tudi, kajti on hodi na pajo le o jutranji zôri Hajd, ljudje, naredite ogenj; gotovi smo! « »Kaj res? « praša Baraha previdno |
| Valenštajn (1866): | Makdonald i Deverú. Švedske trombe! Švedi Stojé pred Hebom! Hajdi, hajd' na delo! Gordon. Moj Bog! Butlar. Na svoje mesto, zapovednik |
| Življenja srečen pot (1837): | malikvanja in druge grehôte tezhí; sakaj ravno v' Zeli ſo hajdje imeniten tempel imeli, v' katerim ſo maliku vojſke darovali, ki |
| Življenja srečen pot (1837): | Avguſhtin, ſe slodej vertí. “ Sa tega del ſo she neverni hajdje pleſ sanizhvali, ter ſo djali, de nihzher ne raja, kakor |
| Življenja srečen pot (1837): | poſvariti gréſhnike, zhe naſ ravno sa tega del ſovrashijo, kakor hajdjé ſvetiga Valentina. Zeſarju ſo malikvavzi njega toshili, de ljudém Jesuſa |
| Valenštajn (1866): | oglasé. ) Makdonald i Deverú. Švedske trombe! Švedi Stojé pred Hebom! Hajdi, hajd' na delo! Gordon. Moj Bog! Butlar. Na svoje mesto |
| Genovefa (1841): | ſkerbéti. Obá ſta vſtala in noſilo ſpremíla. Na poti je Hajnez Kunzu rékel: „Ali vidiſh sdaj, de je reſnizhno, kar ſim |
| Stric Tomaž (1853): | ni za nobeno rabo več, za mene posebno ne“, odgovori Halaj krohotaje se. „Tedaj je res nočete? “ „Za noben groš ne |
| Stric Tomaž (1853): | dopadel, eden druzemu so ga hotli prekupiti, vender ga nazadnje Halaj, ker je nar več obljubil, dobi. „Vzemite, kupite še mene |
| Stric Tomaž (1853): | sicer med njima ta razloček, da je bil Tomaž černkaste, Halaj pa bele boje. Grozno razločno pa je bilo njuno notrajno |
| Stric Tomaž (1853): | blazih čutil. Obema so tudi druge misli v glavi rojile. Halaj je premišljeval Tomaževe lastnosti, med drugimi njegovo telesno moč, njegove |
| Stric Tomaž (1853): | vpraša nekdo pri mizi. — „Mislim kupiti 3 nar mlajših“, odgovori Halaj moško. „Tako pa že ne bo“, ga spet uni zaverne |
| Stric Tomaž (1853): | „z Bogom“ zakliče. Potem ga dene Halaj, da bi bil brez vsih skerbi, v železje, kar je |
| Stric Tomaž (1853): | preterpeti, ako bi jo od sina ločili. “ „Prav lahko”, odgovori Halaj. Zdaj se prične dražba. Stari materi hudo serce tolče, radovedna |
| Stric Tomaž (1853): | preteklih dni. Vender je bil neizrečen razloček med njima. Oba, Halaj in Tomaž sta imela oči in ušesa, oba roke in |
| Stric Tomaž (1853): | bili že vsi drugi prodani. Dva od teh je kupil Halaj. Zdaj pride na versto Ivan. Velé mu, da naj se |
| Stric Tomaž (1853): | nesreči, v obupnosti tavajo, ter se za dan sodbe pasejo. Halaju nazadnje že vender dolgičas prihaja. Da bi spet kej početi |
| Stric Tomaž (1853): | ljuba, vedno vesela, in žalostna le takrat, ako je mem Halajevih sužnjih, milo jih pogledovaje, iti mogla. Večkrat se jim tudi |
| Kemija (1869): | železo, 422. Guta perča, 490. Gyps, malec, gips, 414. H. Halbchlorquecksilber , živosrebreni klorovec, 435. Halogen, solotvor. Haloidsalz, pasol. Harnsaure, scalna kislina |
| Fizika (1869): | 159. Pologlas, halber Ton. 106. Polomér, Halbmesser, Radius, 134. Poluprozóren, halbdurchsichtig. Pomnožek, Produkt (bei der Multiplication). Poprava, Correction, 76. Poprica, Mühleisen |
| Mineralogija in geognozija (1871): | lasasti kiz, 55. Haarsterne, lasatke. Hackig, repinast. Haifisch, morski požerun. Halbdurchsichtig, na pol prozoren. Halbopal, polopal, 33. Halinski ali Hallstattski skladi |
| Mineralogija in geognozija (1871): | likati. Polirschiefer, gladilni škriljnik, 34, 139. Polopal, Halbopal, 33. Polprozoren, halbdurchsichtig. Polyanit oder Graumanganerz, siva manganova ruda, 54. Polybasit, 61. Poprovec |
| Fizika (1869): | Polarisation, polarizacija. Polarizacija, 155. Poldnik, magnetni, magnetischer Meridian, 159. Pologlas, halber Ton. 106. Polomér, Halbmesser, Radius, 134. Poluprozóren, halbdurchsichtig. Pomnožek, Produkt |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | von jeder einzelnen Zeitung sind ganzjährig zu entrichten 24 kr., halbjahrig 12 kr.” — Naj se tedej sleherni prejemnik Novic, ki bi |
| Kemija (1869): | Jodid, jodec. Jodkalium, kalijumov jodec, 406. Jodovec, Jodur. Jodovec srebrni, Halbjodsilber, Silberjodur, 444. Jodsilber, srebrni jodec, 438. Jodstickstoff, duščev jodec, 379. |
| Fizika (1869): | Poldnik, magnetni, magnetischer Meridian, 159. Pologlas, halber Ton. 106. Polomér, Halbmesser, Radius, 134. Poluprozóren, halbdurchsichtig. Pomnožek, Produkt (bei der Multiplication). Poprava |
| Mineralogija in geognozija (1871): | gl. razpoka. Poliren likati. Polirschiefer, gladilni škriljnik, 34, 139. Polopal, Halbopal, 33. Polprozoren, halbdurchsichtig. Polyanit oder Graumanganerz, siva manganova ruda, 54. |
| Mineralogija in geognozija (1871): | lasatke. Hackig, repinast. Haifisch, morski požerun. Halbdurchsichtig, na pol prozoren. Halbopal, polopal, 33. Halinski ali Hallstattski skladi, Hallstätterschichten, 119. Hallstätters. , Halinski |
| Mineralogija in geognozija (1871): | od Werfen na Solnogradskem), Guttensteinski in Halinski **) ali Hallstattski (od Halina, Hallein ali Hallstatt v gornji Avstriji) skladi. Pozneje preiskave so |
| Mineralogija in geognozija (1871): | Halbopal, polopal, 33. Halinski ali Hallstattski skladi, Hallstätterschichten, 119. Hallstätters. , Halinski ali Hallstattski, 119. Hangendes, zgornja stena, 80. Harmotom, 42. Hartmanganerz |
| Mineralogija in geognozija (1871): | na tele štiri oddelke: Najniže Virglorijski apnenec, potem Kasijanski skladi, Halinski apnenci in Rabeljski skladi. Virglorijski apnenec veže dolnjo trias z |
| Mineralogija in geognozija (1871): | vpeljal lokalna imena Werfenski (od Werfen na Solnogradskem), Guttensteinski in Halinski **) ali Hallstattski (od Halina, Hallein ali Hallstatt v gornji Avstriji |
| Mineralogija in geognozija (1871): | Haifisch, morski požerun. Halbdurchsichtig, na pol prozoren. Halbopal, polopal, 33. Halinski ali Hallstattski skladi, Hallstätterschichten, 119. Hallstätters. , Halinski ali Hallstattski, 119. |
| Tiun - Lin (1891): | si tako nasproti, dok končno po stopnicah pride v belo haljo zavit gospodar, v jedni roki držeč svetilnico, v drugi pa |
| Mineralogija in geognozija (1871): | Werfen na Solnogradskem), Guttensteinski in Halinski **) ali Hallstattski (od Halina, Hallein ali Hallstatt v gornji Avstriji) skladi. Pozneje preiskave so zahtevale |
| Astronomija (1869): | repatice se pa vračajo v krajšem času, in sosebno so Halley, Enke in Biela po njih imenovane repatice prav natanko preračunili |
| Mineralogija in geognozija (1871): | Solnogradskem), Guttensteinski in Halinski **) ali Hallstattski (od Halina, Hallein ali Hallstatt v gornji Avstriji) skladi. Pozneje preiskave so zahtevale še natančnejo |
| Mineralogija in geognozija (1871): | prozoren. Halbopal, polopal, 33. Halinski ali Hallstattski skladi, Hallstätterschichten, 119. Hallstätters. , Halinski ali Hallstattski, 119. Hangendes, zgornja stena, 80. Harmotom, 42. |
| Mineralogija in geognozija (1871): | na pol prozoren. Halbopal, polopal, 33. Halinski ali Hallstattski skladi, Hallstätterschichten, 119. Hallstätters. , Halinski ali Hallstattski, 119. Hangendes, zgornja stena, 80. |
| Mineralogija in geognozija (1871): | imena Werfenski (od Werfen na Solnogradskem), Guttensteinski in Halinski **) ali Hallstattski (od Halina, Hallein ali Hallstatt v gornji Avstriji) skladi. Pozneje |
| Mineralogija in geognozija (1871): | 33. Halinski ali Hallstattski skladi, Hallstätterschichten, 119. Hallstätters. , Halinski ali Hallstattski, 119. Hangendes, zgornja stena, 80. Harmotom, 42. Hartmanganerz gl. Braunit |
| Mineralogija in geognozija (1871): | požerun. Halbdurchsichtig, na pol prozoren. Halbopal, polopal, 33. Halinski ali Hallstattski skladi, Hallstätterschichten, 119. Hallstätters. , Halinski ali Hallstattski, 119. Hangendes, zgornja |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | v nebesa, Bi se smejal lepote plesa. «« »»Naprej tovarši! psi halo! Šuj, šuj ! diho ! šuj, husasa ! «« In psi popadejo strašnó, Kar |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſe snajo dobiti. Divji lovec *) Narenski grof zatrobi v rog: »Haló, na gonjo! in peš! « On spred na žrebcu urnih nog |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Na stran! al sam korbačim te, Tovarši v njega, huj, haló! V spomín, de grof resnico reče, Nej jermen ga za |
| Mineralogija in geognozija (1871): | najdejo tudi v St. Kasijanu, n. pr. Ammonites Aon Münst. Halobia Lomel Wissm. , dvé za zgornjo alpinsko trias prav imenitni okamnini |
| Kemija (1869): | 490. Gyps, malec, gips, 414. H. Halbchlorquecksilber , živosrebreni klorovec, 435. Halogen, solotvor. Haloidsalz, pasol. Harnsaure, scalna kislina, 470. Harnstoff, scanina, 477. |
| Kemija (1869): | krvolužna rumena, gelbes Blutlaugensalz, 426. Sol morska, Meersalz, 407. Solotvor, Halogen. Sol ščavna, Kleesalz, 461. Sol žveplena, Schwefelsalz. Soole, solina. Sorodnost |
| Rudninoslovje (1867): | barvariji i v slikariji, v papirnicah i lekarnicah. V. Solikovci. (Haloide). Solikovci so na videz dostikrat podobni solém, zato je tudi |
| Kemija (1869): | malec, gips, 414. H. Halbchlorquecksilber , živosrebreni klorovec, 435. Halogen, solotvor. Haloidsalz, pasol. Harnsaure, scalna kislina, 470. Harnstoff, scanina, 477. Harten (d. |
| Botanika (1875): | ima olivasto zelene ali rujavkaste, usnjaste liste. Sem spadajo: Mehurjasta haluga (Fucus, pod. 177:), ktere je mnogo po morjih blizo bregov |
| Botanika (1875): | zrakom, v svojej steljki, navadno po dva pod rogovilami; jagodata haluga (Sargassum), ki prosto plavajoča pokriva velika morja daleč proč od |
| Botanika (1875): | tako imenovano Sargassovo morje na zapadu od Azorskih otokov; velikanska haluga (Macrocytis), ki raste v morjih okrog južnega zemeljskega pola in |
| Botanika (1875): | ali carraghen (Sphaerococcus crispus); za lek zoper gliste služi glistna haluga (Sphaerococcus helmintochordon). |
| Kemija (1869): | sol, samo da ni tako čista, dobimo, ako sožgemo morske haluge in drugi po morji rastoči drač. Največ sode pa delajo |
| Botanika (1875): | in ki zraste 500 do 1000 čevljev dolga. Nektere usnjate haluge so za jed; tudi so prebivališče in živež brezštevilnih morskih |
| Botanika (1875): | živež brezštevilnih morskih živali; nektere so dober njivski gnoj. Črljene haluge (Florideae) so večidel rudeče in med njimi so nektere neizmérno |
| Botanika (1875): | Najbolj imenitne so pa morske alge, haluge (tang) imenovane; te so že veče rastline, deloma se stebli |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ham je pogovor odresal, ino rezhe: „Zhe Moseſa ino prerokov ne |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | tisoč dve sto mark. F. Rupnik. Gospodu F. Kornu v Hamburgu. |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | deležema kakor 2/3 : 3/4; koliko dobi vsak? 24. V Hamburgu velja funt Portorico-kave 91 pfenigov, stroškov je ondi 3 %, provizije |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | pr. F. Pečar v Ljubljani prejme od H. Witgena v Hamburgu za 1200 mark blaga, izplačnih čez 3 mesece. V Ljubljani |
| Šola v boju proti pijančevanju (1898): | Berolinu pride vsako leto 500 do 600, v bolnico v Hamburgu 150 in na celem Pruskem l. 1885. je bilo 8163 |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | dne 5. septembra po 6 %; koliko dobi prodajalec zanjo? 8. Hamburšk trgovec plača za Dunajčana 12820 mark in za ta iznesek |
| Maria Stuart (1861): | prosila za največo milost, Zdi se mi strašno, grozno. — Pojdi, Hana, Nazaj me pelji v grad, da se umirim, Počijem — Paulet |
| Maria Stuart (1861): | Tretji nastop. Burgoin. Prejšnja. Potem Hana Kenedi. Burgoin (zagleda Melvila). O, Melvil! Melvil (objame ga). Burgoin |
| Maria Stuart (1861): | plane in za meč zagrabi). Jaz ubranim te! Marija. O Hana, reši me njegovih rok! Na vek mi vgasnil je rešitve |
| Maria Stuart (1861): | bode stokala! Porok sem vam Za krepko dušo dobre svoje Hane! Usmiljeni bodite! Ne ločite Od zveste me dojnice moje v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | vjet. „31„ boj per Lajpzigu v Şakfonii. „31„ boj per Hanavi na Némſhkim. „30„ je bil Paris doblen, „30„ je Napoljon |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | omèhčanje v g, h, k; Bulgarski, Poljski, Slovenski ą: rûka, Hand ą = û), Poljski ią, ię (ê): svêt, heilig; Češki, Serbski |
| Robinson mlajši (1849): | intelligere betrachten razum (Vernunft) retez — veriga — lanec Kette. remeslo — rokodelstvo Handwerk. remeselnik — rokodelec. ris Panther. razkoš f. Luxus, Wollust. rotivec — zaklinavec |
| Mineralogija in geognozija (1871): | ali Hallstattski skladi, Hallstätterschichten, 119. Hallstätters. , Halinski ali Hallstattski, 119. Hangendes, zgornja stena, 80. Harmotom, 42. Hartmanganerz gl. Braunit. Hausmannit oder |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | Per che il padre mio, e la madre mia mi hanno abbandonato: Ma il Signore si e preso cura di me |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | Gerški Aleksander bi ne bil haptil po luni, ko bi bil viditi mogel svet rusovskega Aleksandra |
| Viljem Tell (1862): | Mehtilda, Elizabeta, Hildegarda. Tellova sinova. Valter, Viljem. Vojaka najemnika. , . Rudolf Haras, Geslerjev konjuh. Ivan Paricida, vojvod švabski. Stisi, poljak. Urnski Bik |
| Viljem Tell (1862): | sto korakov. — Strelec, zdaj Pomeri, sproži in ne zgreši pike! Haras. Bog, to ni šala — deček moj, poklekni In prosi milosti |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | pripovedujejo, da ima za svoje žene, ki jih ima v haremu, 50 milijonov piastrov dolgá plačati. — Na Nemškem je huda zima |
| Stric Tomaž (1853): | ali pozna Harita, bližnjega posestnika? „Stanuje, gospa! mož z imenom Hari v naši okolici, vender naši nimajo nič ž njim opraviti |
| Stric Tomaž (1853): | začudjeno. „Ste mar kdaj od enega sužnjega, po imenu Juri Hari slišali, ali ga vidili, ali kako drugače kej od njega |
| Stric Tomaž (1853): | tako skerbno poprašuje. Enega dne ga celó vpraša, ali pozna Harita, bližnjega posestnika? „Stanuje, gospa! mož z imenom Hari v naši |
| Stric Tomaž (1853): | kako drugače kej od njega veste? povejte mi! “ „Vem, Juri Harita dobro poznam. Oženil se je z mlado sužnjo moje matere |
| Divica Orleanska (1848): | veselijo, de So serce sterli kralja miliga. Lahir. Fantiča mladiga, Harí-Lankastra, Sim vidil na kraljevimu prestolu Sedeti Ludovika svetiga; Ošabna ujca |
| Rudninoslovje (1867): | Harzu, na otoku Izland, pri Klosterneuburgu blizu Dunaja, v tirolskem Häringu itd. Lepi apnenčevi kristali se dobivajo v Plajbergu, v Rablji |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | obsenčena od košatih bukev, nekoliko navkreber. Na verhu homca stoji harmica (šranga). Pri nji se nam Rabeljska dolina popolnoma odprè. Divje |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | šeptanje In ljube mili zdih, sladke glasove. To vse, — da! harmonijo vse natvore Je mati Slava v jezik svoj sobrala In |
| Mineralogija in geognozija (1871): | 119. Hallstätters. , Halinski ali Hallstattski, 119. Hangendes, zgornja stena, 80. Harmotom, 42. Hartmanganerz gl. Braunit. Hausmannit oder Schwarzmanganerz, črna manganova ruda |
| Mineralogija in geognozija (1871): | belem svinčencu, Arragonitu, cinkovem vitriolu, grenki soli, hudičevem kamnu, topasu, harmotomu, staurolitu i. d. |
| Kemija (1869): | 414. H. Halbchlorquecksilber , živosrebreni klorovec, 435. Halogen, solotvor. Haloidsalz, pasol. Harnsaure, scalna kislina, 470. Harnstoff, scanina, 477. Harten (d. Stahl), kaliti |
| Kemija (1869): | klorovec, 435. Halogen, solotvor. Haloidsalz, pasol. Harnsaure, scalna kislina, 470. Harnstoff, scanina, 477. Harten (d. Stahl), kaliti, 424. Harze, 488. Harzol |
| Zoologija (1875): | drobiža, pri nas ž njimi obšivajo konjsko oprego. Harpa (Buccinum harpa). Iz hiše žarnega šlema (Cassis) z jako krasnim |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | ki jih je sam zložil, ino je per petji na harpo brenkal. Ker je znal tako lepo peti, ino brenkati na |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | brenkal. Ker je znal tako lepo peti, ino brenkati na harpo, ga je kralj na svoj dvor poklical. Veselje je kralju |
| Zoologija (1875): | drobiža, pri nas ž njimi obšivajo konjsko oprego. Harpa (Buccinum harpa). Iz hiše žarnega šlema (Cassis) z jako krasnim zarudelim ustjem |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | na Laško, kjer jo je za kmetijstvo skerbni Dunajski grof Harrah vidil in od ondod na Dunaj sabo vzel. Na Dunaji |
| Mineralogija in geognozija (1871): | Braunit. Hausmannit oder Schwarzmanganerz, črna manganova ruda, 53. Hauyn, 45. Härte, trdota. Härteskala, skala trdote. Hebung, vzdigovanje, 139. Hiperstenov kamen, Hypersthenfels |
| Kemija (1869): | solotvor. Haloidsalz, pasol. Harnsaure, scalna kislina, 470. Harnstoff, scanina, 477. Harten (d. Stahl), kaliti, 424. Harze, 488. Harzol, smolno olje, 489. |
| Mineralogija in geognozija (1871): | oder Schwarzmanganerz, črna manganova ruda, 53. Hauyn, 45. Härte, trdota. Härteskala, skala trdote. Hebung, vzdigovanje, 139. Hiperstenov kamen, Hypersthenfels, 72. Hippuritenkalk |
| Mineralogija in geognozija (1871): | Halinski ali Hallstattski, 119. Hangendes, zgornja stena, 80. Harmotom, 42. Hartmanganerz gl. Braunit. Hausmannit oder Schwarzmanganerz, črna manganova ruda, 53. Hauyn |
| Rudninoslovje (1867): | Češkem , v Angleškem Kumberlandu, v koroškem Hüttenbergu, na Harzu, na otoku Izland, pri Klosterneuburgu blizu Dunaja, v tirolskem Häringu |
| Rudninoslovje (1867): | banskej Bistrici i v Ščavnici na Ogerskem, v Goslaru na Harzu i po drugod. Rabi se v barvariji i v slikariji |
| Kemija (1869): | Benzoeharz. Smola jalapova, Jalappenharz, 489, Smola kamena, Erdharz, 511. Smole, Harze, 488. Smole gumaste, Gummiharze, 490. Snovatelj, Ferment, 499. Soda, 407. |
| Kemija (1869): | kislina, 470. Harnstoff, scanina, 477. Harten (d. Stahl), kaliti, 424. Harze, 488. Harzol, smolno olje, 489. Harzseife, smolnato milo, 488. Hefe |
| Kemija (1869): | Harnstoff, scanina, 477. Harten (d. Stahl), kaliti, 424. Harze, 488. Harzol, smolno olje, 489. Harzseife, smolnato milo, 488. Hefe, kvas, 500. |
| Kemija (1869): | d. Stahl), kaliti, 424. Harze, 488. Harzol, smolno olje, 489. Harzseife, smolnato milo, 488. Hefe, kvas, 500. Hidrat apneni, Kalkhydrat, 413. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | vodstvo černih skoplencov izročeno bilo. Po imenu se mu je Hasan, po imenitni službi njegovi pa Kizlaraga reklo. Bil je mož |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | škodo naklonil in cesarsko ljubezen odvernil. Tode kaj se zgodi? Hasan Kizlaraga se Sultanu Selimu nekidan neizrečeno zameri. S kakim djanjem |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | toliko razodenejo, de se je Sultan grozno razserdil, de je Hasana v hipu iz službe djati, njemu vse premoženje vzeti, ter |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | dolgo, de njegovo serce popolnama vtolaži ino v korist nesrečniga Hasana gane. Sultan odpusti, pri ti priložnosti pa reče našimu Lamprinu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | njemu vse premoženje vzeti, ter iz Carigrada spoditi ga zapovedal. Hasanov obup in trud in stok so bili zastonj, zastonj vse |
| Fabule ino pesmi (1836): | vsemi, Ménje tebe tlazh’la bo; Volo ſpuni njemi, K’ haſki ſi napravi jo. Enkrat je v’ desheli Hudi mras po |
| Fabule ino pesmi (1836): | ſé s’ njim kaj dobimo, S’ njim tudi drugim k’ haſki ſmo. « Ker ſi shivlenja ne perpravi, No le od ludſkega |
| Fabule ino pesmi (1836): | No nedushen jo terpiſh: Miſli, da od Bóga K’ tvojem haſki jo dobiſh. Rad na ſé jo vsemi, Ménje tebe tlazh |
| Zoologija (1875): | ptice pevke, in vsak razumen človek mora vže v svojo hasen te ptice gojiti in braniti. Škodujejo nam pa razmerno prav |
| Fabule ino pesmi (1836): | Mam jas miſli! on krizhí; Sdaj vém, kaj ta trava haſne: Ona pa pamet rasvedrí. Kako ime zhém njoj dati? O |
| Fabule ino pesmi (1836): | dale, Da vtrágliv ſe vositi snaſh. Pa komi tvoja voshnja haſne, No komi ti kaj k’ nuzi ſi? Vſo tvojo zhaſt |
| Življenja srečen pot (1837): | de ſe hvali, ino ſrezha imenuje, ki nam le kratko haſne. — Imenitna radovina, mozh ino lepota, zhaſt in obláſt, vſe te |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | ne poškodje. Tudi se zna po okolišinah drugo rodovito ali hasnovito germovje zasaditi, postavimo: murbino, za rejo svilnih gosenc sosebno priporočivno |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | pijača z otrobi ali z drobom zmešana. Kislega mleka je hasnjivo primešati leti piči, kdor ga ima. Prepričal sim se, da |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | zdrobi in prasiču na pijačo daj. Še neko zdravilo je hasnjivo pri grizenju, namreč: Vzemi eno periše gamilc in ravno toliko |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | po novih bukvah in časnikih pozvedujejo pridno, kjer se kaj hasnjivega novega nahaja po svetu. (Dalje sledi. ) Iz parižke razstave I. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | ravno te družbe. Iz Štajarskiga nas je obiskal glasoviti gosp. Hašnik, verli prijatel in pisatel naših Novic. Ko se je vse |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | huntalo der so redet, — kapla mu je pala der Schlag hat ihn berührt, — klač Glockenschwengel, — naradovati se gratuliren, — pačuhati pfuschen, — pačuharija |
| Napake slovenskega pisanja (1858): | devajo časi pogojívni govor (bedingungssatz) v obliko vprašavnega, na pr. „Hat er keinʼ s, macht er einʼs“; namesti: „wenn er keinʼs |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1874): | chriſtlicher Milde barg er doch, wie die Affaire Spazzapan beweiſen hat, eine ebenſo entſcheidende ultramontane Geſinnung wie ſeine ſtreitbaren Collegen Rudigier |
| Ljubljanske slike (1879): | svoji sestri: „Und wenn sie erst ein Dutzend hat, so hat sie gleich die ganze Stadt. “ — Vendar to ne velja o |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | slovanskem kniževnem obzorji nov pa izversten jezikoslovec (filolog) prof. M. Hattala, rojen Slovak. Ta slavni poznávec slovanskega jezika je izdal doslej |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | 2. del pa pride kmali. Sliši se tudi, da g. Hattala, kteri sedaj razlaga jugoslavenski jezik na vseučilišču pražkem, izdeluje ilirsko |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Und dass für seine Müh' und Schweiss, Der Landmann etwas hätte. J. Schulz. Mé vošmo, de cesarski rod, Ki naše ljudstvo |
| Potovanje krog Triglava (1860): | Herr ... vor drei Monaten vom obersten Ende des Gletschers heruntergerollt hatte. — Čez ta stermi ledenik pridejo Trentarji semkaj na krajnsko stran |
| Mineralogija in geognozija (1871): | enake. Prvi je alpinsko trias sistematično uredil F. vitez pl. Hauer. On je že leta 1853 *) razločil dva oddelka te tvorbe |