žrebec žrebstvo žrelo žreti žretje žrtev žrtvovati žuganje žugati žula žuliti žulj žup. župa župan županija županijski županov županstvo županja župnija župnijski župnik župnikov žurč žuž. žužek žuželka žvak žvečen žvečiti žvenk žvenket žveplec žveplen žveplenat žveplenokisel žveplenonakisel žveplenski žvepliti žveplo žveplokisel žveplov žveplov_cvet žveplovec žvižgaje žvižgati žvrgolenje žvrgoleti žvrkati žvrkljati
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | pri kravah in bikih, še večkrat pa pri kobilah in žrebcih. Leta bolezin obstoji v vgnjidah na spolovilih, in se po |
| Revček Andrejček (1891): | ž njim. Več ga pa nisem skušal. Gorjancu je bil žrebec tako všeč, da mi ga je preplačal. Kaj je bilo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | bilo. 3. Živina. Konji so se v deželah po cesarskem žrebstvu polepšali, tudi so bolj oskerbovani in imajo večo ceno, in |
| Mineralogija in geognozija (1871): | Prav značivno Humboldt imenuje vulkane varovalne zaklopnice zemljine skorije. Iz žrela dvigajoči se vodni par napravi nad njim oblak bele, bliščeče |
| Mineralogija in geognozija (1871): | Samo vodni pari, žveplena kislina i. d., dvigajo se iz žrela, topli viri nastopijo okoli njega na dokaz, da tam notri |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | jo prozh, in sapri zhbele v panj, kteriga luknjo ali shrelo ſi s navertanim koſitarjam sadelal, de ſapo imajo, vonder vjiti |
| Mineralogija in geognozija (1871): | tekoča lava i. Pri visocih vulkanih namreč lava malokedaj doseže žrelo, da iz njega teče, često se odpré na strani špranja |
| Mineralogija in geognozija (1871): | dvigajo iz preduha a z lavo napolnjenega, zgoraj razširjenega v žrelo bb, ki se med tem čedalje bolj razpenjajo in razploščajo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Kolikokrat ſim vidil neuſmiljeniga, kteri je zele pol ure pred shrelam s sheplam kuril, in na sadnje ſo vonder ſhe zhbele |
| Kemija (1869): | pomakne se gornja za njo, in ker se zgoraj pri žrelu zmerom siplje nova ruda in oglje, gori plavež neprenehoma dan |
| Pripovedke za mladino (1887): | nekaj časa pa zopet k vrhu privesla, držeča krogljico v žrelu, kojo v travo vrže. Deklica je vsa radostna, ko svojo |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | tega pozna, da ona le pomalem ali clo nič ne žre; da ne prežvekje; da le poredkoma blato od nje gre |
| Zoologija (1875): | njegova ličinka živi med škodljivimi gosenicami sprevodnega prelca ter jih žré. Semkaj spada še poljski brzec, pod. 175, (Cicindela campestris) in |
| Zoologija (1875): | netopirja (Vesperugo noctula), pod. 60, ki pa ravno tako malo žré slanino, kakor katerikoli netopir. Pod. 59. Podkovnjak; Rhinolophus ferrum equinum |
| Zoologija (1875): | v strahu, če tudi je jako požrešen, da celó mrhovino žré in zategadelj zasleduje karavane. — Po stepah na Misuriji in v |
| Zoologija (1875): | časih pa tudi mlade ptiče jemlje iz gnjezd in je žré. Meso je užitno. Nadalje še omenjamo: dolgorepo srako (C. pica |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | kdo miſlil, de sdrave vosijo ali orjejo ali ſvojo kermo shrejo; pa kakor bi trenil, vkup padejo , ſe tréſti sazhnejo in |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | pogubí. 9. Po vsih krajih žganje žgejo, Po vsih ošterijah žrejo; Res je žganje dober kup, Kaj pomaga, ker je strup |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | hudi, in radi ujedajo, in ker od lakote in žeje žro in lokajo škodljive reči, sosebno pa zato, ker gospodar več |
| Zoologija (1875): | poškodujejo in ognjusijo vsakovrstni živež in poleg tega prebrbajo in žró najnegnjusniše odpadke po gnojiščih, zahodih in smradnih jarkih. Poloté se |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | kratek kašelj zapazuje; ako bolezin raste, pridejo krave ob mleko, žreti se živini ne poljubi, kašelj postaja hujši, sapa krajša, in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Če je živina na paši med drugimi zeliši tudi take žerla, od ktérih mleko rudečkasto postane, brez de bi bil pa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | i. t. d. preveč močí zgubila? če ni morde zéliš žerla, ktére imajo tudi posušene vlastno moč, manj mléka dati, kakor |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | klaje. § 11. Od napájanja. §. 12 ˛Sklepne opombe od shrenja in pitja shivin. §. 13. Od zhêje in zhédnoſti. § |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | pa zagleda orožnike in logarja stopiti v sobo, spusti svojo žertev in skoči v nasprotno sobo, kjer je visela na steni |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | ne! Vse kar hočeš — le smerti ne! ” Fulvij zapusti svojo žertvo in gré h Korvinu, da ga popolnoma upokoji s tem |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | je dušila, ko je Fulvij zahripal: „Lažeš ! Pusti mi svojo žertvo! ” Zdaj je slišala bolj tiho nekaj besed v nekem Fabíoli |
| Kranjska nevesta (1864): | ker bela smrt je še čakala in prežala na drugo žrtev. Tiho in počasno je stopala neka oseba po mostovžih. Bila |
| Na Žerinjah (1876): | tem, grofica? " „Ker vem, da je za gospoda Rogulina vselej žrtev, popustiti doma svojo umetnost in pridružiti se nam drugim navadnim |
| Pomladanski vetrovi (1881): | njenej starosti, toda kakor mnogi drugi bil je tudi on žrtev krvave vojske. A marsikomu osoda še tega ni privolila, da |
| Milko Vogrin (1883): | mu usmili, in le iz ljubezni do nje doprinese to žrtev! Nató se pogodita Skenovski in Benda. Prvi naj poplača najbolj |
| Vanda (1888): | z menoj. In kaj imamo od tega? Kazimir je poginil žrtev tega sanjarstva, a Vanda še danes priseza na besede očetove |
| Vesela vožnja (1889): | bi ga lahko prodál že dvakrat. «« In Konec je bil žrtev zvitemu mešétarju. Sporazumela sta se bila na videz prav težko |
| Od pluga do krone (1891): | se izročam. Ti me ne bodeš zapustil? » Dočim je nesrečna žrtev človeške hudobnosti prvo noč prebila v ječi takó, da se |
| Lisjakova hči (1892): | vender ne bode zmiraj sovražna. Delal bodem, da utrpim velikih žrtev, ki jih terjata od mene usoda in žena. V tem |
| Turki na slovenskem Štajerskem (1894): | bil tretji del krščanske vojske ranjen. Izmed plemenitnikov so postali žrtev za domovino Bogomir Ravbar, Ditrih Tanhausen in Viljem pl. Khevenhüller |
| Gozdovnik (1898): | božja ga pokopava na onem mestu, na kterem je njegova žrtva, Oročej, našel svojo smrt. « »In ta pravica,« prideva Dormiljon, »mu |
| Gozdovnik (1898): | domu. Na neki tamošnji poti je izginil. Morda je postal žrtva Indijanov ali pa divjih zveri. »Je-li njegove iskave nikdar niso |
| Šola v boju proti pijančevanju (1898): | hipnotizuje. Samo ob sebi je umljivo, da priporočajo sleparji obupajočim žrtvam razna tajna sredstva. Veliko je žganjarjev, katerim ni druge pomoči |
| Šola v boju proti pijančevanju (1898): | Dolžnost človeške družbe je: na vse načine pomagati žrtvam alkohola, da se mu iztrgajo iz krempljev in rešijo pogina |
| Zlatorog (1886): | Prihúljen na drévu ždí bistrovíd, Ž njim volk preží na žrtve. In kvišku se drzno vzpénja mož Med sívimi skalámi, On |
| Šola v boju proti pijančevanju (1898): | zavodih, ne smemo pozabiti omenjati, da največ njihovih prebivalcev so žrtve alkohola. Naloga šolstvo nadzirajočih organov. Kakor hitro se pokaže v |
| Pomladanski vetrovi (1881): | že od mladosti vedno navduševala, za prospeh svojega namena sem žrtvoval že mnogo truda in denarja. Moj mili rod slovenski! Tudi |
| Cyclamen (1883): | z neznosno strastjo, kateri bi bil zdaj, nocojšnji večer vse žrtvoval. Elze se je spomnil jeden trenutek! Pa niti otresti se |
| Gospod Janez (1884): | vselej zaman. Deklice ni bilo. Koliko bi bil on rad žrtvoval, da bi se bil oprostil za ves dan gojencev svojih |
| Vesela vožnja (1889): | dohtar je to dobro védel in zato se je rajši žrtvoval. Resnično rad pa je naš dohtar zahajal na takoimenovane »jour |
| Cigani (1890): | izgovoriti. Noben cigan ne gre mimo groba, da ne bi žrtvoval na njem nekoliko kapljic vina, piva ali pa žganja, in |
| Od pluga do krone (1891): | Za bodočnost ti bode pa skrbel národ sam, kateremu si žrtvoval nogo. » Prav takó je govoril Daun sosedu Čehu, kateremu je |
| Senanus (1892): | in se bridko kesal brezumnega hipa, ko je svoji ljubezni žrtvoval svojo blaginjo in dobro službo v pisárni gospoda Zorca! ... Izredno |
| Gospa s pristave (1894): | na želje hčerine, ampak na svoj dobiček. Barnaba jo bo žrtvoval — ali vsaj hotel žrtvovati svojim sebičnim nameram. « »No, kar se |
| V krvi (1896): | napraviš za najsrečnejšega človeka; zato sem ti hvaležen, da bi žrtvoval za-te vse. O, kaki dnevi, kaki časi naju čakajo ... časi |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | katęrim en leshy, inu ſe okuli njega poſtele vſtavi? To shuganje tiga ſerditiga Ştvarnika, katęru je on ſhe timu bratovſkimu vhyavzu |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | žuganje spolnilo. Egiptovski pervenei ali pervorojeni otroci so umerli, od kraljeviga |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | je tulenje in škripanje zob. « Jirhar pa se na tako žuganje druzega ne ko prav sirovo zakahlá in Anže se verne |
| Stric Tomaž (1853): | se tej volitvi nikakor ni hotla vdati; ne prošnje, ne žuganje ni nič zdalo; ona ostane zvesta svojemu zvoljenemu ženinu, kterega |
| Gozdovnik (1898): | zavratnih dejanj, kterima pa je zlatoželjnost dajala pogum na očitno žuganje. Le nerada sta oddala kosove zlata, preden sta smuknila skozi |
| Tine in Jerica (1852): | v roki kakor merliča za ognjišem. Tine se mu z žuganjem in pravično nevoljo nasproti postavi; in vojak je za dobro |
| Najdenček (1860): | za preskok našli. Niso ga dobili in s preklinjevanjem in žuganjem so se vernili. Tako sim bil rešen, rešen po serčnosti |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | ſhkerbaſta, praviſh? — No, to je ſhe tvoja ſręzha. Sizer — — (mo shuga. ) Matizh. Kar to drugo sadęne , le mene puſti. Tonzhek. Matizhek |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | tiga teleſsa da vèndèr na snanje, kaj miſli ſturiti: on shuga: ſe togoty, roty; ali en ſovrashnik tę duſhe ſkrie ſvojo |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | vy zhakate na boshjo poterpeshlivoſt. (I. Petr. 3, 20.) On shuga ludęm, de imajo od ſvojih hudoby nęhati, de bo ſizer |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | otrokam obljubi, kteri ſvoje ſtarſhe ſpoſhtujejo; rasusdanim otrokam pa ſtraſhno shuga. Bog pravi: „Kdor ſvojiga ozheta saſramuje, in ſvojo mater sanizhuje |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | kánil, ino sdaj mi ſhe ozhetov blagoſlòv ukráde! “ Is togòte shuga Jakopa umoríti. 14. Jakop na ptujim. Jakop je reſ mogel |
| Genovefa (1841): | ſhe vidil ni, de je shé ſvézha dogoréla, in de shuga vgaſniti. Sdaj je Berta, svéſta dekliza, priſhla in mu je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | molitvi opominjaš, Boga prositi, de šibo odverne, z ktéro nam žuga. Brez nehanja zvoniti je napčno in škodljivo, kér vémo, de |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | v več krajih Horvaškiga taka slaba letina, da jim lakota žuga, kar malo veselo prihodnost obeta. Pomanjkanje in revšina je posebno |
| Blagomir puščavnik (1853): | strast čedalje večje valove ženejo, vedno je brezno odperto in žuga |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | dnarja na pósodo dobiti, da zadostijo silnemu upniku, ki jim žuga jih na kant djati, — da zamorejo pri polji ali kodar |
| Ta male katechismus (1768): | katiri njeh bodo derſhalli? Zhasno, inu vezhno srezho. S' kom ſhuga pak tem, katiri njeh bodo prelomili? S' vezhnem pogublenjam v' |
| Divica Orleanska (1848): | zginul, Globok odstop grozí zakladam tvojim. Neplačani vojšaki godernjajo, In žugajo z odídam. – Komaj bom, Po siromaško le, ne po kneževsko |
| Zlata Vas (1848): | župani me nadleževajo, kolikor morejo. Temu in unimu sim dolžán. Žugajo mi, me od hiše spoditi, ako jim dolgov ne plačam |
| Divica Orleanska (1848): | kaj? Dünoa. Grôf Dugla pošle. Kaledonske trume Se puntajo in žugajo z odídam, Če ne dobijo, in še dans plačila. Karol |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | perpravljeni, se za njo potegniti, ako bi jo sovražnik požréti žugal. Noben Slovenec ne zapustí rad tih svojih ; rajši je domá |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | možu, on pa me je začel pretepavati in mi je žugal, da me umori. Vendar hvala Bogu! za silo sem se |
| Zlata Vas (1850): | bili gospod fajmošter še tako lepo učili, ali jim gosposka žugala, nič ni pomagalo. Ljudjé so bili v vasi, ki so |
| Blagomir puščavnik (1853): | bil. Kolikrat mi je že smert s svojo ostno koso žugala, tolikrat sim bil že na kraju groba — in vender še |
| Blagomir puščavnik (1853): | brezštevilnih nevarnosti, ki so mi od mladih nog sem vedno žugale, spomnim; ako pomislim, kako očetovsko si vedno za me skerbel |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | jim bilo mogoče kej druzega zvoliti, zakaj za njimi so žugale hunske bodala vsacega, ki bi se vernil, prebosti. Ne daleč |
| Genovefa (1841): | ſo bili vſi pred njegovim ſhotoram sbrani, ſö preklinjali in shugali, Gola, kadar domú pridejo, na drobne koſe rasſékati. Grôf je |
| Mineralogija in geognozija (1871): | osa kopačica. Grahovec, Erbsenstein, 38. Granat, 46. Granit, granit ali žula, 70. Granit, pisani, Schriftgranit, 70. roženčev, Hornblendegranit, 70. Granulit, 70. |
| Viljem Tell (1862): | segajo). En narod smo in složni bodemo. Staufaher. Narode druge žuli tuja spona, Zmagavcu so podvrgli se. Celó V deželi naši |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | sem mu pomagati pri kovu meh vleči, da so me žuli še dolgo pekli. Mene so porinili v kot poleg ptujca |
| Roza Jelodvorska (1855): | se tedaj ne sramuj kmetijskiga dela; ročno vsako reč poprimi. žulji na perstih pridne roke so večjiga spoštovanja vredni, kot pa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | obrazha. No, dober dan ;goſpod! rezhe shupan. Jes. Bog daj. Shup. Ajda dobro kashe; ſterdí nam dajte, de jo bomo na |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | na kruh masali. Jes, Ako mi zhbele kupite, sakaj ne. Shup. Denarjev nimam, ali ſirka Vam dam. Deshizo na ſtran poſtavſhi |
| Kuharske Bukve (1799): | piſkra lozhil. Zęliga dęneſh v' ſklędo, najn pa shupo. 8. Shupa od seliſh. Obloshi eno kaſtrolo, ali koso na dnu s' |
| Kuharske Bukve (1799): | kej drugiga; inu tako na miso dati. — Tudi je ta shupa dobra k' drugem jedęm, de ſe jem s' njo rumena |
| Kuharske Bukve (1799): | de ſe jem s' njo rumena farba dá. 9. Rumena shupa. Rasręshi govejo maſt na tanke ręsine; s' njęmi obloshi dno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | zbudil! Gibanje udov, de ne oterpnejo; dobra odeja; gorka juha (župa), in če že moraš piti, en kozarc dobriga vina, še |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | posodo deni, in na hladnim naj se sterdi. Rujava močna župa. Zreži goveje meso na tanke koleščike, stolci jih, pomaži pocinjeno |
| Kuharske Bukve (1799): | Kader sazhne pokati, perlij shupe; kader je rumeno, nalí goveje shupe, kar je tręba; puſti pozhaſi vręti, dokler ſe meſo, inu |
| Kuharske Bukve (1799): | potlej prezędi ſkuſi ſito; zhe je pregoſta, perlij ſhe goveje shupe, inu jo daj na miso. Zhe ozheſh is nje sholzo |
| Kuharske Bukve (1799): | na sherjavzo, dokler lępo farbo dobí. Kader sazhne pokati, perlij shupe; kader je rumeno, nalí goveje shupe, kar je tręba; puſti |
| Kuharske Bukve (1799): | ne męſhaj. Kadar ſe ſpodej rumení, perlij en malo goveje shupe, inu puſti dinſtat, dokler je sadoſti rumeno. Po tęm salij |
| Kuharske Bukve (1799): | notri, pertręſi moke. smęſhaj, puſti de ſe ozrè, perlì goveje shupe, puſti dobro ſkuhati. Potle prezędi ſkusi ſito, oſoli, perdeni muſkatzvęta |
| Kuharske Bukve (1799): | jędi bęliti; tudi ſeboj na pot vſęti; kader ne dobiſh shupe v' oſhtarii, vsami en malo tę sholze v' ſklędizo, perlìj |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | jedila olepša, deni v kozo en par zajemnic z mesne župe posnete masti, nekoliko podolgama zrezane čebule, dva funta govejiga mesa |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | in precedi skoz čedno ruto. Vso mast čisto poberi, in župe naj potimtakim okolj tri poliče bo; ako je je več |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | se ne persmodi. Kadar je rumeno, perli vrele dobre goveje župe, pa ne mešaj, dokler se od koze vse ne odterga |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | Quintelz dujiga zheſna h' prahu ſtolzhenga, inu v'èni vinski shupi, al na jeſihi noter usęti, je prov imenitni mitel sa |
| Kuharske Bukve (1799): | vli v' ſklędo, na karkol ozheſh. 7. Zeſarjov jeſhpren na shupi. V' en poliſhki lonez vbi dvanajſt rumenjakov, jih ras-tepi, kader |
| Kuharske Bukve (1799): | 291. Drobnák v' shupi. Schnittlauch. 292. Senoſ narediti. 293. Drugazhi. 294. She drugazhi. 295. |
| Kuharske Bukve (1799): | prav drobno rasſęka, sa en krajzar bęliga kruha v' goveji shupi rasmozheniga inu ſpęt oshętiga sraven dęne, tudi ſol, ſhtupa, ſtolzheni |
| Kuharske Bukve (1799): | Eno doſti veliko ſtvar peterſhíla opperi, drobno ſękaj, na meſni shupi kuhaj, perdeni ribaniga kruha, de bo polivka goſtláta; permęſhaj muſkat |
| Kuharske Bukve (1799): | jajza, smęſhaj, dęlaj zmoke, inu jih na meſni shupi kuhaj. Ako bi rad velike gnędle imel, moreſh enmalo |
| Kuharske Bukve (1799): | v' ſklędo sliti. Sa nemeſne dnęve snaſh to na grahovi shupi ſturiti, inu jo na ſhtirvoglati sręsani oppezhen kruh, katiri je |
| Kuharske Bukve (1799): | tręba, puſti dobro prevręti; prezędi ſkus ſito; ſkuhaj na ti shupi, kar zheſh; jo snaſh tudi k' ajmohtu perlivati. 6. Poſtna |
| Kuharske Bukve (1799): | kraji. Kader jeh potrębujeſh, jeh zhiſto operi, kuhaj na govedji shupi v' mehko, poſtavi na ſklędo s' ribanim kruham potreſi, inu |
| Zlata Vas (1848): | Vsak dan so imeli drugačno župo in kar gré k župi. Kdor ni imel denarjev, je svoj del z moko, s |
| Kuharske Bukve (1799): | sloshi na ſklędo, poręshi niti prozh, políj s' shupo, inu s' peterſhilam enmalo obloshi. 17. Spargelni. Spargelne operi, povęshi |
| Kuharske Bukve (1799): | ga na ſklędo pokladaj, najn vli al meſno, al poſtno shupo, inu daj na miso. Zeſarjov jęſhpren ſe sna tudi tako |
| Kuharske Bukve (1799): | reſheti ozedi, inu v' shupo ſkusi ſito pretlazhi. V' to shupo snaſh tudi djati en koſ kuhaniga telęzhjiga meſa per koſti |
| Kuharske Bukve (1799): | vodi, de savrejo; potlej jih na reſheti ozedi, inu v' shupo ſkusi ſito pretlazhi. V' to shupo snaſh tudi djati en |
| Kuharske Bukve (1799): | rad od piſkra lozhil. Zęliga dęneſh v' ſklędo, najn pa shupo. 8. Shupa od seliſh. Obloshi eno kaſtrolo, ali koso na |
| Kuharske Bukve (1799): | malo tę sholze v' ſklędizo, perlìj kropa, premęſhaj; imaſh dobro shupo. |
| Kuharske Bukve (1799): | kropam, tukaj notri poſtavi sgoraj imenvani lonez s' rumenakmi inu shupo, ga pokri s' vręno, inu puſti na sherjavzi vręti; kader |
| Kuharske Bukve (1799): | ſklędo, kakor je sgorej rezheno. — Zhe pak hozheſh zęliga v' shupo djati, moreſh en drugi piſker s' putram dobro namasat, to |
| Kuharske Bukve (1799): | puſti dinſtat, dokler je sadoſti rumeno. Po tęm salij s' shupo, puſti dobro prevręti, prezędi v' en lonez, poſnami maſt, inu |
| Zlata Vas (1848): | Ožbè gre k mlinarju in ga pregovorí, občinsko juho ali župo kuhati, in trikrat v tednu mesó, zlasti za prodaj. Kteri |
| Zlata Vas (1848): | Mlinarica je pri kuhi gospodarila. Vsak dan so imeli drugačno župo in kar gré k župi. Kdor ni imel denarjev, je |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | dobro mesno župo zaliti. Čista polivka (konsomé). Kuhaj dobro mesno župo, v kteri so se tudi telečja pečenka, ali kosti kuhale |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | čebule in limonoviga lupka, de se napne, zali z mesno župo in z malo vinam. Zdaj pa okisane kumarice na perjiče |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | polivka. Vzemi lepe rujave prežganke, zali jo z dobro mesno župo, z nekoliko vinam in jesiham, perdeni eno čebulo, eno lorberjevo |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | ne odterga in pusti še nekoliko časa vreti. Potlej precedi župo skoz sito in napravi jo s poparjenimi žemljami. |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | zvernjeniga stola lepo belo ruto perveži, podstavi veliko posodo, vli župo nanjo, in, kadar se precedi, - mešati pa se ne sme |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | zarumeni, drobno razsekljaniga zeleniga peteršilja vanj deni, z dobro mesno župo, jesiham in vinam zali, meso perdeni, juho z žemljevimi drobtinami |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | tudi per pečenji, tedaj jo pa moraš z dobro mesno župo zaliti. Čista polivka (konsomé). Kuhaj dobro mesno župo, v kteri |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | hm — tukej bo bolſhi, s' Shupanam potegnit — vaſhe imę, ozha shupan — Jak. Jaka Sanętovez — Glash. (piſhe) inu shenenov imę — Ansh. Anshe |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Ampak — moj ſtriz — Shternf. Ima vſe svędit — Lohko nozh, Ozha — Shupan , — Mizka — lohko nozh — dobru ſe imęjte — kader bo poroka , mi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | permanjkuje, kreda nameſto ſirka na miso pride; ali popraſka ſe shupan sa uſheſmi; ko je ſlednje korito 2147483648 sern sneſlo. — 220640 |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | 16, in po ti meri naprej. Ali Vam je pràv? Shupan roko podá in rezhi: mosh beſeda. — Mati! perneſi eno merizo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | vſak ſvoj koſ kruha obrazha. No, dober dan ;goſpod! rezhe shupan. Jes. Bog daj. Shup. Ajda dobro kashe; ſterdí nam dajte |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | en birgel (Vierling) vsetih, je sneſlo okoli 9185 berglov. Nejevoljen shupan, ki ni poprej pomiſlil, de bi samogel pri tem poſhtevanji |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | sovlastnik Vevške papirnice pod Ljubljano. — Kar je gosp. Juri Laurin, župan iz Ternoviga predmestja v Ljubljani, v razstavo dal, je bilo |
| Zlata Vas (1848): | obstati. Vse mora drugače biti, ker to je od sile. “ Župan Brencelj je djal: „Če bo to še dolgo terpélo, moram |
| Zlata Vas (1848): | ušesi praskal, kolikor krat se je spomnil, de je Ožbè župan postal. Pa pomislil se je, in naravnost je k Ožbetu |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | rojake s staro močjo, Iskati svoj blagor z vso skerbjo. Župan. Poglejte! kolednik z gosli sem gré, Kaj vendar prijetnega peti |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | 1. Koleda za novo leto. (Pri Županu v Zlati vasi. ) Župan. Že novo leto povrača se spet, Ž njim dobrega več |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | res je ugànil jo, On voši nam ravno z Vodnikovo. Župan. Vém pevec, vse niso iz gosel vam šle, Zapojte za |
| Valenštajn (1866): | vam sedaj zaupam. (Roko mu položi na ramo, nekako slovesno. ) Župan, dopolnjena je časov mera, Visoki padejo, povišajo Se nizki — Al |
| Valenštajn (1866): | sem evangelcem cerkev Sezidati ukazal. — Poslušajte, Župan, — kakó se pišete? Župan. Pahhebel, Prejasni knez. Valenštajn. Slušajte, ali drugim Ne pravite, kar |
| Valenštajn (1866): | Krvavih mečev. Samo ena, srednja Ostala je v svitlobi jasnej. Župan. Mi Smo to na Turka obračali. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | ſvojim zhebelam; tukaj pod koſhatim dreveſam per misi najdem veſniga shupana s ſvojima hlapzama; na misi ſtoji verzh koritnjaka (Steinbier), v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | kakor po kmetih, če kdo za kak potent prosi, pa župana in priséžne možé pred v kerčmo (oštarijo) pélje , prédin v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | za vas na Dunaj poganjati? — Če si sicer volite kakiga župana (rihtarja) ali priséžniga možá, povejte mi, na kakošne možé cikate |
| Zlata Vas (1848): | 20. Od noviga župana in od Brenceljna. „Ožbè zna vunder le coprati! “ so Zlatovasčani |
| Zlata Vas (1848): | ne tekne dobro, in ošabnost se poniža. Ožbeta so perviga župana postavili in mu pošteniga možá iz vasí za tretjiga tovarša |
| Zlata Vas (1848): | karkoli je moč. Nihče ne more zoper mene tožiti. Pa župani me nadleževajo, kolikor morejo. Temu in unimu sim dolžán. Žugajo |
| Zlata Vas (1848): | obresti odrajtovali. Po stari navadi so imeli zbor pod lipo. Župani so bili v sredi zbrane množice, in zunaj kroga okoli |
| Zlata Vas (1848): | nar rajši Zlatovasčanam posodil; zakaj vsak je vedil, de so župani vest iméli, kadar so zastave cenili, in so dobro vedili |
| Zlata Vas (1848): | zakaj toliko goljufije bi si ne bil nihče pri nekadanjih županih mislil. Veliko jih je bilo, ki še verjeti niso hotli |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | ali kakor pri vládarstvu med visokim poglavarjem in med kakim županam. To naj bo pa tudi tistim rečeno, kteri so po |
| Zlata Vas (1848): | šolmaštre in dohtarje“ zmirjali in jim na vso moč nagajali. Županam pa se je to dobro zdélo, če so bili Ožbè |
| Zlata Vas (1848): | Ko Ožbeta tako govoriti slišijo, zavpijejo nekteri izmed županov: „Molči, ti pritepénec, molči! če ne, te veržemo v ječo |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Matizh. Vaſha Gnada , dones pridejo godzi k' shupani; kaj ne Jęrza ? Baron. Inu ti bi rada pleſsala ; kaj |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Kaj ti praviſh , Nęshka ? Nęshka Jeſt tudi proſsim. Goſpá. Per shupani je en malu tèſnó, tukej imajo ſaj doſti preſtora. Baron |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | moji ludję. Mojo Goſpó vshę glava boly. Pojte pak k' shupanu, pleſsajte tam, jęjte , inu pite na mojo brado, kolker le |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Tonzhek. Se vęjſh, Nęshka, de dones na vęzher imajo k'shupanu godzi priti ; — Jeſt ſim Jęrzi beſsędo dal, de |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | blo, kè bi ſe obluba po dnęvi naprej vsęla; (k' Shupanu) sakaj lubizhek, po nozhi ſe nizh kaj nemore piſsat |
| Zlata Vas (1848): | morebiti s starši spèrl in de so ga morebiti k županu tožit šli, ki je bil Brencelj. V silni žalosti je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | 3. januarija 1855. List 1. Koleda za novo leto. (Pri Županu v Zlati vasi. ) Župan. Že novo leto povrača se spet |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | še celó ob življenje priti. Pač malo častí je to županu tega okraja, ki tako slabo skerbí dobre poti imeti in |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | gnojnišem pridobi, ki mu scer po cesti splava, naj ga županija prisili, da gnojniše popravi zavolj občinskiga prida in zdravja. Gnojnica |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | gospodarstva zapisuje, da ima vedno pregled vsiga. Županija je veliko gospodarstvo, za ktero je župan z izvoljenimi odborniki |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | in tudi sosede k nasledovanju krepko nagibovati. 2. Naj vsaka županija neodjenljivo tirja, da mora vsak , ki se oženi v dveh |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1860): | s župani opraviti, je posebno treba, da se gosposka in županija prav razumete in se tako odpravijo vse berklarije zakotnikov. H |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | županije se zamorejo primorati, da svoje lovstvo v red spravijo. — Županijam, ki bojo prihodnjič davke pobirale in vradijam odrajtovale, se bo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1864): | razpošilja pozive za pristop. — Na Hrvaškem je došel ukaz vsem županijam, naj pobirajo davek (porez); ker so se županije dosihmal branile |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | v Celovcu zdaj oskrbništvo deželne bolnišnice ločilo od vodstva bolnišničnega. — Županijam Ribniške fare namreč: Ribnici, Danam, Jurjevicam, Sušji in soseski |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | Štajarskiga, Teržaškiga, Goriškiga in Horvaškiga. — V poslednjim zboru mestne Ljublj. županije so se, ker je že eno leto perve volitve preteklo |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | hoče pri obilnim plačilu ostati, ki ga je vradnikam mestne županije odločil, čeravno vlada s temi določili ni nič kaj zadovoljna |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | od 29. aprila t. l. štev. 2304, po kterim se županíi oznani, da se bo 20. t. m. popisovanje Vodiške županije |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | da bo treba županstvu pri prihodnjim popisovanju na vse v županíi prebivajoče osebe posebno pazljivimu biti: ali slišijo vse v zavezo |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | enoglasno poterjena. Župan opomni, da so pota skoraj po celi županíi silno zanemarjene, polne jam in grabnov, in da so zlasti |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | govejo kugo. Zoper govejo kugo so na Ogerskem v šempronski županii poskusili isopatično zdravilo: 3 dele , ki se vzame iz žolčnega |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | možem naj bo tedaj poglavitna skerb naložena, da po svoji županii vsim posestnikom živine na serce položijo, da pridno pazijo na |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | bi se nam to še enkrat naznanilo. Navod za spisovanje županijskih zbornih zapisnikov. Že v 1. listu Novíc obljubljeni izgled: kako |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | listu Novíc obljubljeni izgled: kako naj se zapisniki ali protokoli županijskih zborov ali skupšin pišejo, da bo prav, — podamo častitim bravcam |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | Horvaškim in v Vojvodini so oprostene poštnine za pisma v županijskih opravilih. — Zoper odertijo ali vohernijo bo prišla nova ojstra postava |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Advokat na deshéli. SHUSHEK , Kanzlir graſhinſki. BUDAL0 , njegov Shribar. JERZA, shupanova hzhęr. JAKA, en Lakaj. GASHPER, en Delòvz. Rihtni hlapez. Godzi |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | je tedej tjiſta hiſha — enu dèklé, tukej ? — morebiti je ravèn Shupanova Mizka — — koku je samiſhlena! — (ſtopi pozhaſsi sa Mizko , saględa perſtan |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | vnovič za posamesne oddelke mestnih opravil posebni svetovavci; tudi namestnika županoviga so volili, pri kteri volitvi je bil med 23 z |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | obvari ! Jak. (k' Tulpenheimu, inu Monkofu ) Ony naj pak na shupanovo Mizko nikoli ne posabijo. Ansh. Inu na Anshęta ! Vſi Lohko |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | pojte. (grędo. ) (k' Gaſhperju. ) Gaſhper, ti pak v' utizo — boſh shupanovo Jęrzo noter najdel — de jo ne bo ſtrah. (k' Budalu |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | poslednjim popisovanju. Odbornik Štrombel na to opomni, da bo treba županstvu pri prihodnjim popisovanju na vse v županíi prebivajoče osebe posebno |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1873): | ga še najbolj povikšuje! — on je tudi prvi svetovalec pri županstvu. Pa kako se postavlja ta „žnedermaster”, kako moško v občinsko |
| Mlinar in njegova hči (1867): | misliš. Lahko noč tedaj! Micka. Lahko noč, teta! Sladko spite! Županja. To tebi želim. Le prav pobožno moli in kmalu boš |
| Mlinar in njegova hči (1867): | Sprememba. Soba v Črnotovi hiši. Drugi nastop. Županja in Micka (prideta). Micka. Bog bodi zahvaljen, teta, da ste |
| Mlinar in njegova hči (1867): | da ste prišli. Oh kako težko mi je pri srcu? Županja. To si lehkó mislim, ker je Matija doli pri očetu |
| Mlinar in njegova hči (1867): | prišel sem malo sem, da z Micko govorim par besedic. Županja. Sédi, Matija, sédi! (Primakne mu stol; vsi trije se usedejo |
| Mlinar in njegova hči (1867): | ljudem v velike tamne hiše, koj mi raji grob izkopljite. Županja. Hu, Micka, to so grde misli. Ne pojdeš v mesto |
| Mlinar in njegova hči (1867): | nastop. Matija (stopi v sobo. ) Poprejšnji. Matija. Brez zamere, mati županja, in ti, Micka. Da ste mi zdravi! Županja. Dober dan |
| Mlinar in njegova hči (1867): | zamere, mati županja, in ti, Micka. Da ste mi zdravi! Županja. Dober dan, Matija! Micka. Dober dan! Matija. Ker so oče |
| Mlinar in njegova hči (1867): | Županja. To je gotovo Novakov Matija. — Le notri! Tretji nastop. Matija |
| Mlinar in njegova hči (1867): | menoj bi rad govoril? Moj Bog, kaj mu hočem reči? Županja. Mislim, da storiš po očetovi volji. |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | enkrat zélnato glavo, ki je bila tako velika kakor naša župnija (farovž). “ |
| Ferdinand (1884): | je prvi župnik nastopil službo. O tej priliki je novej župniji priredil ljudsko veselico. Po dokončanej službi božjej je prav dobro |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | v ogrinjalo in hiti odtod — bilo je še rano — proti župniji. Pot pa jo je peljala mimo šolskega poslopja. Učenik, dolg |
| Spisi Krištofa Šmida (1883): | vas, kamor je spadal tudi Černiverh. Takoj se podajo v župnijo (farovž). Gospod župnik jim pové, da res v bližini stanuje |
| Ferdinand (1884): | Bernard tej nezgodi v okom prišel; ustanovil jim je lastno župnijo. Čedna cerkvica je postala župnijska, svojo hišo je pa prepustil |
| Ferdinand (1884): | prišel; ustanovil jim je lastno župnijo. Čedna cerkvica je postala župnijska, svojo hišo je pa prepustil župniku. Tudi je preskrbel župniku |
| Ferdinand (1884): | besedo, delil jim svete zakramente ter jih tolažil v trpljenji. Župnijska cerkev je bila več ur daleč, in prav težavna pot |
| Deborah (1883): | Ana. Kakovim rokam je često zaupana odgoja novega človeškega rodu! Župnik. Prijatelji! Poslušajte i mojo besedo. Ona ni ničesa zahtevala, le |
| Deborah (1883): | srednjem veku. Učitelj. To je lepo! Le nasprotujte mi! Gospod župnik, le trdite, da je to divjaštvo! Le dajajte srenji lep |
| Deborah (1883): | Učitelj. Jezus, Marija! (Kričí. ) Gospod župnik, čujte netjako! Lovre. Čakaj, da deklica vse pove! Učitelj. Ne |
| Spisi Krištofa Šmida (1883): | pride Karol vesel domov in poda materi časopise, rekoč: „Gospod župnik sicer niso vsega prebrali, vendar so djali , da boste brali |
| Deborah (1883): | ožulila, da morem mirniše gledati krvavi sled na njegovih nogah! Župnik. Boljše, da vežeš druzim rane. Daritve verskih naših junakov so |
| Deborah (1883): | pred vsemi druzimi in uže pred sto leti jude iztirala! Župnik (se mej tem približa). Tako razsvitljeni so bili uže dívjaci |
| Deborah (1883): | rokama ploskne. ) Ljubi Bog! hvala tebi! Ujic, veste, ona žêna – Župnik. Judinja? Ana. Beračica! |
| Deborah (1883): | kozé dobodo in grde guše! da jim kri spusti! Gospod župnik, Bog mi grehe odpusti! očitam vam: Sramujte se, da imate |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | bil Izidorjev Ivan. Posebno so ga bili pa veseli g. župnik in so si ga odbrali za angeljsko službo. Ivan jim |
| Gospod Janez (1884): | Dobro! « Rekel je to tako mirno in hladnokrvno, da je župnika osupnilo. »Jaz nikakor ne silim,« omenil je Janez naglo in |
| Gospod Janez (1884): | baron Milde sam po stopnicah ter z odkritosrčnim veseljem pozdravil župnika in istotako prijatelja njegovega. »Oh, videl sem vas včeraj — in |
| Gospod Janez (1884): | voza je stopil elegantno, gosposko opravljen mož ter burno pozdravil župnika, hitečega mu naproti. Bila sta oba enake velikosti in tudi |
| Odlomki iz človeške tragikomed... (1885): | je že mračilo, sklenil sem se tam ustaviti ter obiskati župnika, s katerim sva bila znana že iz prejšnjih let. Povabi |
| Dóra (1885): | se odpró in v kuhinjo pride Lojz spremljan od gospoda župnika in naša soseda mlinar in mlinarica. — Ko poslednja zagledam, prebledim |
| Dohtar Konec in njegov konj (1888): | je srečno pomagal pri porodu in, ko je celo gospoda župnika, ki je že več mesecev tičal v sobi, boječ se |
| Hudi časi (1894): | poslovil Apert, vesel, da je dobro opravil, in hud na župnika, ki se mu je bil tako postavil po robu. Birk |
| Jarem pregrehe (1895): | nekdo pri Črevesniku, da je njegova deža za maslo nakelskega župnika. In res pridejo nekega dne orožniki k Črevesniku preiskovat. Našli |
| Zadnji gospod Kamenski (1898): | mu ti stregla«, reče gospa Katarina. Deklica upre oči v župnika. »Rotijica, dovolil sem«, odvrne duhovni gospod na molčeče Rotijino vprašanje |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | da je Lipe neveden in vendar se jeziš nad gospodom župnikom, zakaj da ga niso pustili k prvemu sv. obhajilu. « |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | si tako umen in iznajdljiv ter prijatelj z našim gospodom župnikom. Vašega sina so pustili k prvemu obhajilu, našega pa ne |
| Revček Andrejček (1891): | glas Franici. ) Kje pa je gospa sestra? Franica. H gospodu župniku je šla za nekoliko. M-hm. Zvitorog. In on, krčmar? Franica |
| Revček Andrejček (1891): | M-hm. Zvitorog. In on, krčmar? Franica. Šel je tudi k župniku. Ločiti se hočeta. Zvitorog (osupne). Kaj? Kako? Ločiti? Zakaj pa |
| Deborah (1883): | sem peč kuril, ko je Jožef mimo tekel, trkal na župnikova vrata, klical Ano in duhovnega gospoda; pomolil sem glavo skoz |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | je še zmiraj visel velik žurč. Veste li, kaj ježurč? Velika lesena okrogla posoda; Horvati ji pravijo čutura. Ko smo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | nam pokleknejo. Al na herbtu je še zmiraj visel velik žurč. Veste li, kaj ježurč? Velika lesena okrogla posoda; Horvati |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | En kriſhzhek na dęſni roki ? Matizh. Koku pak oni vedó? Shush. Bog s' nami! on je! on je! Baron. Kdu ? Shush. |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | al jih ? Smeſhnava. Jeſt pravim jo. Matizh. Jeſt pravim jih. Shush. Naj pokashejo, Smeſhnava. (bere) E — e — e — dekelza e — e |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | po vaſho mamko piſal.Al ozhem? Nęshka. ( Le , le, ozhka! Matizh. ( Shush. Jeſt jo bom k'meni vsęl — jo bom sa mojo |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | shlahti nasaj dajo ; sa en mernik petiz jim dober ſtojim. Shush. Sram me je ! — pak kaj bom tajil ? — Natura je premagala |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | praſhala, sakaj. Matizhek jih iſhe. Nęshka. Tok iſhe ſvojga Sovrashnika. Shush. Kaj ſe to pravi shęnena ſovrashit, kader ſe ozhe nevęjſti |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Tok objemi ga! pertiſni ga na tvoje pèrſi! Matizh. Koga? Shush. Tvojga ozhęta. (ga objame. ) Matizh. (shaloſten. ) O jej ! o jej |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | sdí, de je Baron. Kaj neki vupije? Baron. Kdu je ? Shush. Vaſha gnada, jeſt, jeſt. Baron. Shushek, Inu ta drugi? Shush. |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | kej poſtavim , de ti bom tvoje muhe is glave ſtepel. Shush. (sunej govori. ) Al niſo tukej Goſpod Baron. Baron. Kdu je |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | jej i — inu moja Mati? Shush. Raven ona! Matizh. Kdu ? Shush. Smrękarza. Baron. Njegova Mati ? Budalo. To — ok jo ne bo |
| Zoologija (1875): | močan kljun, zobljejo zrnje in semenje, zraven pa jedó tudi žužke, črve in meso. Semkaj prištevamo: Šojo (Corvus glandarius), pod. 113. |
| Zoologija (1875): | obsejana polja, katerih tudi v najhujši zimi ne ostavi. Zoblje žužke, črve, zrnje, vmes pa tudi trga travo. Kakor zajec tudi |
| Zoologija (1875): | Cinclus) živi ob gorskih potocih, hrani se večidel z vodnimi žužki, katere pobira po vodi, a pri tem poslu se večkrat |
| Zoologija (1875): | žužki, katere meče kvišku in je zopet v kljun prestreže. Glasi |
| Zoologija (1875): | naš petelin z več samicami. Hrani se s sadjem in žužki. Domačini ga streljajo s topimi streljicami, da se perje ne |
| Kemija (1869): | se cedi iz raznih vzhodno-indijskih dreves, ktera vbada neka majhna žuželka. Iz njega izdelujejo pečatni vosek, a na vinskem cvetu razproščenega |
| Zoologija (1875): | krila, in niso nič manj živahne in gibčne, nego popolna žuželka, kateri so tudi vže jako podobne. Z obzirom na te |
| Zoologija (1875): | carpini); borov prelec (Gastropacha pini), pod. 190, je borom najškodljiviša žuželka. Sprevodnega prelca (G. processionea) gosenice žive družno v spredenem gnjezdu |
| Zoologija (1875): | velikanski atlas (Saturnia Atlas) v Indiji. Zatem je tu najkoristniša žuželka, namreč svilni prelec (Bombyx mori), pod. 189, katerega je v |
| Zoologija (1875): | so pa tako rekoč le drug na druzega prilepljeni. Pri žuželkah so ti kosovi popolnoma ločeni ter se sklepajo kakor klešče |
| Zoologija (1875): | tako rekoč nezaveden boj proti nevidnim, vedno na nas navaljujočim žuželkam. Marsikdo bi se rad odrekel medu in svili, vosku in |
| Botanika (1875): | svojimi jako posebnimi podobami; saj so nekteri jako podobni raznim žuželkam, muham, pajkom, metuljem, deloma pa tudi zato, ker so jako |
| Zoologija (1875): | baš mnogobrojne vrste tega razreda na dvoje. 1. Ličinke popolnim žuželkam niso podobne, bube ne jedo. Navadna tenčičarica (Chrysopa perla) obeša |
| Zoologija (1875): | nerazvite samice. Ose roparice (Rapientia) prehranijo svoje ličinke večidel z žuželkami. Črna mravlja (Formica nigra) in rjava mravlja (Formica rufa). Mravlje |
| Fizika (1869): | malimi ploskvami, kterih število je 12 do 20 tisoč. Vse žuželke, kakor n. pr. naše hišne muhe , imajo take oči. Nektere |
| Mineralogija in geognozija (1871): | ammonitov in belemnitov. Črvov je malo; rakov več; hrošči in žuželke se nahajajo le v premogovnih skladih dobro ohranjeni, posebno zaviti |
| Mineralogija in geognozija (1871): | omenili, najbolj pogostoma korale in mehkuži; dalje se dobe skorjuši, žuželke, ribe, plezavci, tičev pa in sesalk še ni, samo čeljusti |
| Zoologija (1875): | pa moramo naglasiti, da nam mnoge ptice koristijo pokončavajoč premnoge žuželke in njihovo zalego. Sosebno pridne v tej službi so ptice |
| Zoologija (1875): | lepo plavkasto zeleno perje, spodaj je rjast. Lovi si vodne žuželke in majhne ribice, za kojimi skače celo v vodo. V |
| Zoologija (1875): | Pleme najezdnikov (Ichneumonidae). Njihove ličinke zajedajo druge žuželke, zlasti gosenice in s tem so uprav koristne. Nekateri so |
| Zoologija (1875): | celó popolnoma preobraziti. Členarji so razdeljeni v sledeče tri rede: žuželke, pajkovce, košarje in njim pridružimo še črve, ki imajo pa |
| Zoologija (1875): | in delajo v živalstvu posebno krdelo za se. Peti red; Žuželke; Insecta. |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Kriſtusa inu skues use nia gai shuvenje noi ruete inu shvazhe inu skues S.S. 5. kervave rane: inu skues katere bi |
| Botanika (1875): | grmatega plemena (Piper betle). Na otokih južnega morja narejajo iz žvečene korenine »kava« rastline Piper methysticum neko pijano pijačo ,,kava”imenovano |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | 2. En zheſnou ſtrok na teſhe poshreti, al v' uſtah svezhit je prov dobru. 3. Friſhno Weinrutezo, to je: virant, zheſen |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | visoke cerkve krov, K véliki maši jasno jak Sosesko kliče žvenk zvonov. Vse krog razlega petje živo Pobožnih duš se ljubeznivo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | žlahtni knez, naprej pogled! « — Zakruli jezdec levi v glas — »Kaj žvenk zvonov, kaj máš klepet? Veselje lovsko je za vas! Bedaka |
| Viljem Tell (1862): | in groza me je misliti. — Al si premislila, kar govoriš? Žvenkèt krvavega orožja kličeš In divjo svado v mirno to dolino |
| Revček Andrejček (1891): | Bog poplačaj. (Jé z veliko slastjo. Od daleč se čuje žvenket kraguljčkov in prihaja vedno bliže, potem pa utihne. ) Jeklen. Kaj |
| Kemija (1869): | Ako kovinske žveplece polijemo s kako kislino, naredi se vodenčev žveplec in neka okisna sol. Na pr.: železni žveplec in žveplena |
| Kemija (1869): | sublimiren razhlapiti. Sublimat, razhlap, sublimat. Suboxyd, sokis. Substitution, zamena. Sulfid, Žveplec. Sulfur, žveplovec. Sumach, rujevina, 486. Súsol, Doppelsalz. Svetlopis, Lichtbild, 444. |
| Kemija (1869): | se vodenčev žveplec in neka okisna sol. Na pr.: železni žveplec in žveplena kislina, FeS + SO3.HO = SH + FeO.SO3. Razne kovine skup |
| Kemija (1869): | se s 16 loti žvepla spoji v 44 lotov železnega žvepleca, 100 lotov živega srebra se pa izloči. Pri tej presnovi |
| Kemija (1869): | pa to storé le takrat, kedar jih razvročimo. Ako kovinske žveplece polijemo s kako kislino, naredi se vodenčev žveplec in neka |
| Kemija (1869): | žvepleci imajo sem ter tam jake osnovne lastnosti. Nekteri kovinski žvepleci više stopinje se pa obnašajo kakor kisline, ter se z |
| Kemija (1869): | više stopinje se pa obnašajo kakor kisline, ter se z žvepleci niže vrste spajajo v posebne žveplene soli (Schwefelsalz). Kovinski žvepleci |
| Kemija (1869): | pa večidel prahovi kake posebne barve (glej §. 43). Kovinski žvepleci imajo sem ter tam jake osnovne lastnosti. Nekteri kovinski žvepleci |
| Kemija (1869): | žvepleci niže vrste spajajo v posebne žveplene soli (Schwefelsalz). Kovinski žvepleci kažejo veliko sorodnost do kisleca, nekteri si ga privzamejo že |
| Kemija (1869): | v žvepleno kislino, potrebujemo za to 10 funtov solitarne kisline. Žveplena kislina se zbira na dnu svinčenih hramov; no ker je |
| Kemija (1869): | vodo na-sé, pri tem razdene in zogleni vse organske tvari. Žveplena kislina je zato v rokah neveščega in neopreznega človeka strašno |
| Kemija (1869): | žveplec in neka okisna sol. Na pr.: železni žveplec in žveplena kislina, FeS + SO3.HO = SH + FeO.SO3. Razne kovine skup stopljene dado |
| Kemija (1869): | morska, Meersalz, 407. Solotvor, Halogen. Sol ščavna, Kleesalz, 461. Sol žveplena, Schwefelsalz. Soole, solina. Sorodnost kemična, chem.Verwandtschaft. Sorodnost izborna, Wahlverwandtschaft |
| Kemija (1869): | 423. Jeklene; Spatheisenstein. Jeklenica, Stahlbruunen, 426. Jelenovec, Hirschhorngeist, 510. Jetra žveplena, Sehwefelleber, 406. Jod, 378. Jodec, Jodid. Jodec duščev, Jodstickstoff, 379. |
| Kemija (1869): | duščeva, salpetrige Saure, 372. Sokislina fosforova, phosphorige Saure, 380. Sokislina žveplena, schweflige Saure, 375. Sokis svinčeni, Bleisuboxyd, 431. Sol, Salz. Solarol |
| Mineralogija in geognozija (1871): | se strdi, znotraj pa vpada v globočino. Samo vodni pari, žveplena kislina i. d., dvigajo se iz žrela, topli viri nastopijo |
| Fizika (1869): | Steklenica, v ktero gre 10 funtov vode, drži 17 funtov žeplene kisline, ker je ta skorej še enkrat gosteja od vode |
| Fizika (1869): | 1848 granov. Tedaj je 1848/1000 = 1 x 848 primerna težkota žeplene kisline. Da bi našli primérno težkoto trdnih teles, mogli bi |
| Botanika (1875): | organskih kislin (ščavne kisline, vinske kisline itd.). Tudi en del žeplene kisline in fosforove kisline so naredi še le med sožiganjem |
| Kemija (1869): | 50.000 gld., imajo zarad trajnosti vendar prednost mimo steklenih. Hidrat žveplene kisline je tekočina brez barve in brez duha, jako je |
| Kemija (1869): | kisline, ter se z žvepleci niže vrste spajajo v posebne žveplene soli (Schwefelsalz). Kovinski žvepleci kažejo veliko sorodnost do kisleca, nekteri |
| Kemija (1869): | neprestano iz zraka jemlje kislec pa ga tekoj spet oddaja žveplenej sokislini, ki se potem okisi v žvepleno kislino. Po tem |
| Kemija (1869): | poraba za žveplenke in vžigalne klinčke, za smodnik, za zdravila (žvepleni cvet), v žveplu se tudi vtiskujejo novci in kaučuku se |
| Kemija (1869): | prostor A, kjer se ohladi in kakor predroben rumen prah (žvepleni cvet, Sehwefelblumen) pada na dno. Za nekoliko časa je pa |
| Kemija (1869): | PbO = svinčeni okis; HgO = živosrebreni okis; SH = vodenčev žveplec ali žvepleni vodenec; HgCl = živosrebreni klorec; kalijumov okis, CaO = kalcijumov okis ali |
| Trtna uš (1881): | Dobra 3 ali 4 leta ne smemo ondi trsov saditi. Žvepleni ogljenec je še hujša smrt trtnej uši, vendar veliko posla |
| Ferdinand (1884): | hoče požreti. Zdi se mi, da vidim le dim in žvepljeni ogenj, ki svoje iskre na-me meče! « Tako je nesrečnež po |
| Fizika (1869): | koncu paha. Enako se ima, če se zmeša voda sè žepleno kislino ali z vinskim cvetom, ker se pri tem zgosté |
| Botanika (1875): | skušajo zabraniti s tem, da mažejo bolan les z razredčeno žepleno kislino; da se pa ne zaredi, pa namakajo les v |
| Kemija (1869): | vedno nova pritekati. Ako hočemo 100 funtov žvepla okisiti v žvepleno kislino, potrebujemo za to 10 funtov solitarne kisline. Žveplena kislina |
| Kemija (1869): | ista množina solitarne kisline neprenehoma morala žvepleno sokislino kisati v žvepleno kislino, no nekaj se je vendar izgubi, zato mora vedno |
| Kemija (1869): | tacem bi ena ter ista množina solitarne kisline neprenehoma morala žvepleno sokislino kisati v žvepleno kislino, no nekaj se je vendar |
| Kemija (1869): | tekoj spet oddaja žveplenej sokislini, ki se potem okisi v žvepleno kislino. Po tem tacem bi ena ter ista množina solitarne |
| Kemija (1869): | prav počasi prilivati vodi, nikoli pa ne vlivaj vode v žvepleno kislino, ker bi se kislina tako razvročila, da bi okoli |
| Kemija (1869): | prevrže v vinski cvet. Ako papir na trenutek zamočimo v žvepleno kislino, dobi lice. Razvročiniš li iste tvari z zgoščeno kalijevo |
| Kemija (1869): | hranitev. Ako pamuk (bombaž), žaganje ali slamo obdelujemo z zgoščeno žvepleno kislino, spromené se te stvari najpredi v gumo, če se |
| Mineralogija in geognozija (1871): | one, ki imajo v sebi antimon, z belim antimonovim oksidom; žveplenati minerali radi dajejo žvepleno sokislino, koja se spozná po dušivem |
| Mineralogija in geognozija (1871): | Wallfisch. Klada, Block. Klingstein gl. Phonolith. Kluft, razpoka, poklina. Kobalt, žveplenati ali kobaltov kiz, Schwefelkobalt oder Kobaltkies, 54. ,, arsenati, Arsenikkobalt oder |
| Mineralogija in geognozija (1871): | nikelova ruda, 55. Niekelwismuthglanz, niklo-bismutovi lesketač, 55. Niederung, nižina. Nikel, žveplenati, Schwefelnickel, 55. ,, arsenati, Arseniknickel, 55. ,, bakreni ali kupreni, Kupfernickel, 55. |
| Mineralogija in geognozija (1871): | je 3 do 5; gostota do 7,7. Spomina vredni so: Žveplenati nikel, Ni As, ali lasasti kiz, ker dela lasem ali |
| Kemija (1869): | Žveplenokisla magnezija, MgO.SO3, sploh grenka sol imenovana, je raztopljena v morskej |
| Kemija (1869): | že iz zrakú ali pa iz vode promenivši se v žveplenokisle kovinske okise, drugi pa to storé le takrat, kedar jih |
| Kemija (1869): | Galun (Alaun latinskega: alumen) je súsol iz žveplenokisle glinice in žveplenokislega kalija s 24 ekv. vode. Nahaja se sicer v prirodi |
| Kemija (1869): | Tinto napraviš, ako 6 lotov stolčenih šišek in 2 lota žveplenokislega železnega okisca (železnega vitrijola) dalj časa kuhaš na 2 ali |
| Mineralogija in geognozija (1871): | prvotna piramida pri žveplu; mnogovrstne kombinacije pri redrutitu, arsenikovem kizu, žveplenokislem kaliji, solitarji, Glauberjevi soli, baritu, pri belem svinčencu, Arragonitu, cinkovem |
| Kemija (1869): | velikej množini. Najčistejša se dobi, ako na vročej vodi raztopljenej žveplenokislej magneziji pridamo ogljenčevokislega natrona (sode). Dobljena in posušena oborina je |
| Kemija (1869): | sam ob sebi ni znan. Njegov hidrat, FeO.HO, dobimo, ako žveplenokisli železni okisec oborimo s kalijem. Oborina je s prva bela |
| Kemija (1869): | Žveplenokisli natron se potem žari z ogljem in apnom, da se |
| Kemija (1869): | Kupferoxyd, 434. Okis bakreni ogljenčevokisli, kohlensaures Kupferoxyd, 433. Okis bakreni žveplenokisli, schwefelsaures Kupferoxyd, 433. Okis cinkov, Zinkoxyd, 429. Okis cinkov žveplenokisli |
| Kemija (1869): | kohlensaures Eisenoxydul,425. Okisec železni okisov, Eisenoxydoxydul, 425. Okisec železni žveplenokisli, schwefelsaures Eisenoxydul,425. Okisec živosrebreni solitarnokisli, salpetersaures Quecksilberoxydul, 434. Okis |
| Kemija (1869): | solitarnokisli, salpetersaures Natron, 408. Natron unterschwefligsaures, žveplenonakisli natron, 408. Natron žveplenokisli, schwefelsaures Natron, 408. Natron žveplenonakisli, unterschwefligsaures Natron, 408. Nelkenol, nageljnovo |
| Kemija (1869): | soli, ki se najpred z žvepleno kislino destiluje in v žveplenokisli natron NaO.SO3 spromeni, zraven se dobi kakor postranska dobava klorovodenčeva |
| Kemija (1869): | očesnih boleznih, tako na primer: beli cinkov okis, ZnO, in žveplenokisli cinkov okis, ZnO.SO3, ki se tudi beli nič in očesni |
| Kemija (1869): | postane: vodenec, ki uhaja skozi plinovodno cev c in pa žveplenokisli cinkov okis, ki ostane v steklenki. Vodenec je plin brez |
| Mineralogija in geognozija (1871): | solitarnice v Nagy-Kallo in v Debreczinu iz ondašnje zemlje solitar. Žveplenokisli kalij, KS je istega kristalnega sistema in najde se včasi |
| Kemija (1869): | ogelj pa nikakor ni čisti ogljenec, kajti razun fosforovokislih in žveplenokislih soli ima v sebi posebno mnogo dušca, in po vsej |
| Mineralogija in geognozija (1871): | mnogo kemiških spojin; morje imeti je moralo tačas veliko kremenokislih, žveplenokislih in oglokislih spojin razmočenih, akoravno sedaj nima druzih kot nekaj |
| Kemija (1869): | solitarnokisli natron, 408. Natron solitarnokisli, salpetersaures Natron, 408. Natron unterschwefligsaures, žveplenonakisli natron, 408. Natron žveplenokisli, schwefelsaures Natron, 408. Natron žveplenonakisli, unterschwefligsaures |
| Kemija (1869): | unterschwefligsaures, žveplenonakisli natron, 408. Natron žveplenokisli, schwefelsaures Natron, 408. Natron žveplenonakisli, unterschwefligsaures Natron, 408. Nelkenol, nageljnovo olje, 487. Neorganski, unorganisch. Netilnica |
| Kemija (1869): | cent sirovega velja 12 gld., čistega pa 15 — 16 gld. Žveplenonakisli natron, NaO.S2O2 (unterschwefligsaures Natron) je te lastnosti, da srebreni jodec |
| Sacrum promptuarium (1695): | pomagaiteſi hitru s' jame tiga greha aku n' hozhete v' shveplenske shterni utonit. Inu bugaite S. Paula, kir vam sapovej. Senes |
| Zlata Vas (1848): | vola znébil, ga je pol boljši kup nastavil; vino je žvepljal in ga s svinčenim sladkoram sladíl; vsako nedeljo je godce |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850): | napraviti: Encjana, janeža (Aniessamen), siroviga antimona (roher Spiessglanz) in čistiga žêpla, 4 lote vsaciga, —— soli pa 8 lotov; vse to naj |
| Rudninoslovje (1867): | ki je zmešan iz 100 delov solitarja, iz 16 delov žepla (sére) ino iz 17•5 delov ogla. 3. Navadna sol |
| Fizika (1869): | bomo zdaj govorili. Ako požgem ogelj, leseno trsko ali kos žepla, izginejo ogelj, les in žeplo popolnoma nam izpred oči. Spremené |
| Fizika (1869): | povedano, napraviti enako velike kocke iz svinca, iz lesa, iz žepla, iz železa, iz zlata, itd., potem pa primérjati njih težkoto |
| Fizika (1869): | grejeta. Oba nam izgineta popolnoma izpred oči, in namesto rumenega žepla in namesto živega srebra leskečega se kakor srebro, dobi se |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | funt železnih opiljkov, 4 lote salmijaka in 2 lota očiščenega žvepla. Ko je treba kako železno stvar votati, naj se vzame |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | Mleku se primeša sledečega zdravila 1 lot: Vzemi 4 lote žvepla in 8 lotov brinjevih jagod. Dobro jih stolci in zmešaj |
| Kemija (1869): | zameno za štirikrat teže živo srebro. Kar se tedaj tiče žvepla, ima za-nj 28 utežnih delov železa ravno tako kemično pritezno |
| Kemija (1869): | izgubi, zato mora vedno nova pritekati. Ako hočemo 100 funtov žvepla okisiti v žvepleno kislino, potrebujemo za to 10 funtov solitarne |
| Kemija (1869): | cinobra treba 28 lotov železa, ki se s 16 loti žvepla spoji v 44 lotov železnega žvepleca, 100 lotov živega srebra |
| Kemija (1869): | druge kovine treba, da se more spojiti s 16 deli žvepla, najdemo na pr. za svinec, da se spaja s 103 |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | kakor terde saje v dimniku, — ali kakor žgó v Idrii žeplo z živim srebram, de se kot puh vzdigujeta in v |
| Fizika (1869): | onih dveh stvari. Še bolj posebna je prikazen, ako se žeplo in živo srebro skup grejeta. Oba nam izgineta popolnoma izpred |
| Fizika (1869): | ogelj, leseno trsko ali kos žepla, izginejo ogelj, les in žeplo popolnoma nam izpred oči. Spremené se tako, da so popolnoma |
| Botanika (1875): | parkelj (Lycopodium), kterega trosniki stojé v klasih in dajó kakor žeplo rumen, neizmérno droban prah, ki rabi v ognjarstvu, Posebno po |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | z njegovimi vred odpeljala, ino potlej pade ogenj ino goreče žveplo spod neba na hudobne mesta, ino mesta |
| Kemija (1869): | Goldpurpur (Cassius), zlati bager, 438. Goldscheidewasser, zlatotopka, 378. Goldsehwefel, zlato žveplo, 432. Goriva, Brennstoffe, 508, Gostota, Dichte. Graphit, tuha, 388. Gredice |
| Kemija (1869): | železni klorovec (Eisenchlorür), Fe2Cl3 = železni klorec (Eisenchlorid). Za kislecem je žveplo ona prvina, s ktero se kovine največ v prirodi spojene |
| Kemija (1869): | ali izomorfne), eno in isto zasebno prostornino; ravno tako tudi žveplo in selen, zlato in srebro. |
| Mineralogija in geognozija (1871): | Minerali so ali zase važni, kakor barit, stroncijan, apnenec, sol, žveplo, premog in vse rude, ki jih mineralog uči spoznovati tako |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | do ſterd, ker ſim vidil, kako neuſmiljeno ſo zhbele s sheplam in purbljam morili. Miſlil ſim ſi: Glej nehvaleshnoſt ſvetá! tiſto |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | vidil neuſmiljeniga, kteri je zele pol ure pred shrelam s sheplam kuril, in na sadnje ſo vonder ſhe zhbele migale! Sin |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ne; ampak te nar teshji sbere, ter jih urno s shvepljem poſmodí, de le ene krajzerje sa ſterd dobi; te lahkejſhi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | in kader je rasbeleno, ſe vunkaj vsame in urno s shvepljem po njemu podergne. To ſtorivſhi, bo prozh ſteklo kakor shlindra |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | ali čisti, kakor na priliko zlató, ali zedinjeni s kislicam, žeplam ali druzimi pervinami iz nezmerjenih globočin v podobi puhov se |
| Kemija (1869): | največ v prirodi spojene nahajajo. Prirodne spojine težkih kovin z žveplom imajo navadno kovinsko lice in mesingasto barvo, umetne spojine so |
| Kemija (1869): | in tudi vodenec od kisleca odločiti in mesto njega z žveplom spojiti. Potem dobimo take spojine: |
| Mineralogija in geognozija (1871): | se pri raznoterih mineralih, tako se vidi prvotna piramida pri žveplu; mnogovrstne kombinacije pri redrutitu, arsenikovem kizu, žveplenokislem kaliji, solitarji, Glauberjevi |
| Mineralogija in geognozija (1871): | podgane, kajti strupen je. 13. Skupina stroncijuma. l. Celestin ali žveplokisli stroncijan, Sr S, kristalizuje navadno v rombiškem stebričku; kolje se |
| Mineralogija in geognozija (1871): | kojega obstoji Karlovarski grahovec. 12. Skupina barijuma. 1. Barit, težec, žveplokisli barit, BaS, kristalizuje v rombiškem sistemu v prismah, ki so |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | sledeča štupa poskusi: Vzemi 4 lote amoniakovega gumeta, 4 lote žveplovega cveta, 2 kvintelca rudečega žvepla, 2 lota antimonovih jeter, 2 |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | ali 12 dni zaporedoma rabi, je sledeče: Vzemi 1 lot žveplovega cveta, 1 lot v štupo zdrobljenih omanovih korenin, jih zmešaj |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | izpustik po kopanju ali vmivanju noče zginiti, raztopi 1 lot žveplovih jeter v bokalu vode, in omivaj psa z leto vodo |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | ta imenitniſhi ſhaz sapuſtov. HYPOCRATES pravi: ob zaiti te kuge suplenovzvet je prov nuzen. NB. Usemi vſsaki teden enkrat, al dvakrat |
| Kemija (1869): | Sublimat, razhlap, sublimat. Suboxyd, sokis. Substitution, zamena. Sulfid, Žveplec. Sulfur, žveplovec. Sumach, rujevina, 486. Súsol, Doppelsalz. Svetlopis, Lichtbild, 444. Svinec, Blei |
| Blagomir puščavnik (1853): | njim. ”Končali smo! zagromi nad njim, z mečem po zraku žvižgaje, končali smo mi, mislim da ste tudi vi že odpravljeni |
| Stric Tomaž (1853): | zapusti žvižgaje in gre na drugi konec k Halaju, ter se s |
| Mineralogija in geognozija (1871): | skozi goreti, kakor žareča kroglja na vodi zgorečega kaliuma, ki žvižgaje po njej okoli plava. Elementi so se združili v take |
| Gozdovnik (1898): | poči v trenotku, ko se je imel zgoditi obrez. Krogla žvižga prav za palec memo Črnotičeve glave, ali glavar ne pokaže |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | ptičice v zborih, V zelenih šotorih, Vùn kličejo nas: Zdej žvižgajo nizko, Zdej zopet nakviško Povzdigvajo glas. Veselje je pravo. Ko |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | je na hribu sedel in pa Žvižga: pa Peter ni Žvižgal; Peter je le na hribu sedel in pa Žvižgal. Kakó |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | ni Žvižgal; Peter je le na hribu sedel in pa Žvižgal. Kakó je to? Znajdba vganjke v poprejšnjim listu je: Pop |
| Ferdinand (1884): | težkih delih vendar le vedno židane volje ter prepevali in žvižgali. Mislil si je: »Bolje bi bilo za-me, da bi bil |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | vaše vpitje je vpijanjeni strah in neumna ošabnost. Pojte rakam žvižgat! Zahvala. Gospodama iz Kersnic in iz Maliga Ločnika, ravno takó |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1853): | ne mudi! Leni pojte rakom žvižgat, Le vsi pojte rakom žvižgat! H. Stan kmetijstva v Austrii. Popisal J. Pajk. Nadjamo se |
| Blagomir puščavnik (1853): | sam stavek pesmice zapeli, vaše življenje bi bilo šlo rakom žvižgat. Gotovo bi ne bili tako veseli tukaj pri mizi. Vitez |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1853): | klasje drago Na človeštva velkem polji; Šel lenuh bo lačen žvižgat. Vsak po pameti se trudi, Časa drazega ne mudi! Leni |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1853): | lažnivi zvezdogledi, Vi vremena vsi preroki, Le vsi pojte rakam žvižgat! Prešerin. Ni ne pratik v novem leti Ni ne pratikarjev |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1853): | pameti se trudi, Časa drazega ne mudi! Leni pojte rakom žvižgat, Le vsi pojte rakom žvižgat! H. Stan kmetijstva v Austrii |
| Oče naš (1854): | mu sladke pesmice prepevali. Med njih petje se je mešalo žvergoljanje studenca, ki je kakor čisto srebro po cvetni loki se |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | pokrovček, in glej! — lep rumen kanarček zletí iz škatljico ter žvergolí po izbi. Hitro hoče zdaj Jerica ptička ujeti in ga |
| Kuharske Bukve (1799): | smęſhaj inu hladno shverklaj. Potle poſtavi na sherjavzo v' lonzi, shverkaj v' eno męro. Kader sazhne vręti, slì v' ſklędo, potręſi |
| Kuharske Bukve (1799): | enmalo zukra notri. To ſe poſtavi nad ſlabo sherjavzo, ſe shverkla, dokler vręti sazhnè. Potle ſe vsame od ogna, v' ſklędo |
| Kuharske Bukve (1799): | zukri ſtergani lupek, inu nękaj zukra ſkup smęſhaj inu hladno shverklaj. Potle poſtavi na sherjavzo v' lonzi, shverkaj v' eno męro |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | moke. Vzemi rumenjak, nekoliko moke, vode, sroviga masla in soli, žverkljaj vse merzlo, postavi k ognju in pusti kuhati; potem potresi |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | trešico cele sladke skorje; potem postavi lonc k hudi žerjavci, žverkljaj vedno z močno žverkljo, dokler ni vse spenjeno, potem hudo |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | dvajset celih jajc, razpeni jih, perlivaj počasu en bokal vina, žverkljaj vedno, obribaj na velikim kosu cukra rumeno štirih limon in |