M P 56

Pismo Jerneja Kopitarja Žigi Zoisu

Dunaj, 12. 6. 1813

Kazalo


M P 56: Pismo Jerneja Kopitarja Žigi Zoisu; Dunaj, 12. 6. 1813

M P 56 (faksimile) M P 561 (prepis)
Faksimile MP56.f.1

Wien 12ten Juny 1813.

Ew. Gnaden!

Vor allem erfreue ich mich Ew. Besserbefindens von Grund des Herzens. Dann mache ich auch meine Gratulation zum Kreuze (in den Wienerzeitungen steht bloß der Freyherr v. Zois, freilich aber kennt alles nur einen Z.).

Früher schon traf mich Kargl bei St. Stephan. Er ist noch immer und auf immer struppirt. Seine Empfehlung etc. Vor zwei Tagen begrüßte mich Hippmann im Bierhause. Er ist nun in Mariazell, und kommt eben mit seinem Bruder (aus Siebenbürgen) von einem Besuche seiner Ältern, aus Sachsen. Auch ihn soll ich schönst empfehlen. Er ist recht fett geworden! Er erzählte mir, daß Ew. G. Mißling an eine Compagnie, worunter Jaut, verkauft haben, ich wußte nichts davon.

Von Junk, bei dem ich früher einmahl war, soll ich auch, besondres von der Frau viel herzliches ausrichten.

Die Goldischen sollen die Meyerey nur auf den Sommer gepachtet haben. Sie machen Geheimniße, ich habe das erste und dieses aus fremden Mäulern.

Mit Tammerburg werde ich also abschließen.

Faksimile MP56.f.2

Nur war ihm leid im Kistl keine Billichgratzer, noch grüne Hornsteine, noch Idrianer Brandschiefer, als die er hie und wieder versprochen (dem E. H.?) habe, zu finden. Er ging deswegen mich an, ob ich ihm nicht zur lösung seines Worts verhelfen könnte?

Breislak’s Bemerkung kommt in unsere Literaturz. Vielleicht bin ich gar so glücklich eine Rec. von Werner selbst, oder doch seinen Umgebungen zu erwirken. Ich schreibe dieswegen selbst an Werner’n! Wenn ihn Breislak oder E. G. was Albanesisches verschaffen könnten, so thäte er’s ganz gewiß!

Von Hofmann ist nichts weiter heraus als die 2 Bde die E. G. ja beide haben. Sobald was kommt, auch von Steffens, säume ich keinen Augenblick!

Der Kompilator Illyr. ist ein Breslauer Professor, Woltersdorf. Ich habe Supan, Rudesh, die Agramer zu berichtigenden Rec. aufgefordert, sed pigri sunt omnes.

Schnurrer ist der knauserigste Pastor. Aber ich werde das ganze = 14 St. doch vermuthlich um 14 # kriegen, nur muß ich das Risico des Transports tragen.

Faksimile MP56.f.3

Mit den Carant. denke ich, wiewohl sie auch Dobr. pollicitirt, noch bis November zu warten, als bis wohin die Beantwortungen der Preisfrage des E. H. eingelaufen seyn müssen. Da werde ich bestimmt wissen welche Ausdehnung ich der Schrift geben soll. Vielleicht muß ich die ganze Preisfrage mit aufnehmen, welches mir mühsam aber ehrenvoll wäre! Necdum bene inspexi. Im August soll ich zu den Prüfungen der Serbischen Seminarien nach Ofen etc. reisen! Vielleicht komme ich bis Karlowiz, vielleicht aber nicht einmahl von Wien. Zu thun habe ich genug: 7 Stunden Bibliothek, Censur 3er Zeitungen täglich, nebst allem sonst vorkommenden Griechisch et Slavisch, und noch dazu Censor im Deutsch, Franz., Ital. etc. 1 Stunde Arabisch etc. Sed docuisti me, laborem esse fontem voluptatis et sanitatis et contentezzae! – Et est vere!

Solaritsch wird von Dobr. recensirt.

Je mehr ich andere Dialekte kennen lerne, desto mehr schätze ich den unsrigen als alt!

Raunichar ist meine Hoffnung. Er ist ein trefflicher Kopf. Etiam de dogmatica magis recedet col tempo.

Faksimile MP56.f.4

Dobrowski hat E. G. zürnen über seinen Brief als ein schmeichelhaftes Kompliment aufgenommen.

Der Nouvi Zákon, der bei Supan ist, ist ja längst von mir E. G. Bibliothek verehrt, Palković hat mir schon einen anderen aufgetrieben, auf etwas schlechteren Papier, aber er hofft noch mehrere zu kriegen.

De Gramm. Dobrovii litterali minime despero, nec desinam omnibus modis urgere!

Mit Solaritsch und Appendini werde gelegentlich die Coresp. fortsetzen.

Da Bonaza dort ist, so bitte ich E. G. sich der Lieder, die sein Hansl kann, zu erinnern!

Wie gerne wäre ich auch wieder einmahl vor Ihrem Bette, oder Sessel!

Der junge Rudesh ist ein ganz guter Kopf, aber dem Herzen nach auch seines Vaters Sohn. Doch wäre es nicht übel, wenn seine Liebe zu Voyages etc. und zum Slavischen nach meinem Vorschlage von Supan zu was Ersprißlichen benutzt würde. E. G. können dieserwegen auch auf Supan wirken.

Mit ewiger Verehrung und Liebe E. G. ergebenster

Sekretär K. m. p.

PS. Den Brief an Ravnihar bitte ich zu petschieren.


M P 56: Pismo Jerneja Kopitarja Žigi Zoisu; Dunaj, 12. 6. 1813

M P 56 (faksimile) M P 56 (prevod)
Faksimile MP56.f.1

Dunaj, 12. junija 1813

Vaša milost!

Predvsem se iz vsega srca veselim Vašega boljšega počutja. Potem čestitam za križec (v dunajskih časopisih piše samo baron pl. Zois, seveda pa vsi poznajo samo enega Zoisa).2

Že pred tem sem pri Sv. Štefanu srečal Kargla.3 Še vedno je in vedno bo preobremenjen. Priporoča se itd. Pred dvema dnevoma me je v pivnici pozdravil Hippmann.4 Sedaj je v Mariazellu in se je s svojim bratom (s Sedmograškega) pravkar vrnil iz Saške z obiska pri starših. Tudi njega moram lepo priporočiti. Postal je prav zamaščen. Pripovedoval mi je, da je Vaša milost Mislinje prodala neki družbi, v kateri je tudi Jaut.5 O tem nisem vedel ničesar.

Tudi od Juncka,6 pri katerem sem bil že enkrat prej, predvsem pa od njegove žene, moram prenesti prisrčne pozdrave.

Goldovi naj bi pristavo najeli samo čez poletje.7 Skrivajo; za prvo in zadnjo skrivnost sem izvedel iz tujih ust.

S Tammerburgom8 bom torej obračunal.

Faksimile MP56.f.2

Obžaloval je le, da v zabojčku ni našel nobenega polhograjčana, niti zelenega roženca, niti idrijskega ognjenega skrilavca, ker jih je večkrat obljubil (Njegovi visokosti?).9 Zato je nagovoril mene, ali mu morda ne bi mogel pomagati, da izpolni dano besedo.

Breislakova opažanja bodo objavljena v našem časopisu za literaturo. 10 Mogoče bom imel celo takšno srečo, da bom pridobil recenzijo od samega Wernerja ali vsaj iz njegovega kroga. 11 V ta namen bom pisal Wernerju sam! Če bi mu Breislak ali Vaša milost lahko priskrbela kaj albanskega, bi to prav gotovo naredil!

Hoffmannovega ni izšlo nič drugega kot dva zvezka, ki pa ju Vaša milost že ima. Brž ko bo kaj izšlo, tudi od Steffensa, ne bom zapravil niti trenutka! 12

Ilirski kompilator je neki wroclawski profesor Woltersdorf.13 Zupana,14 Rudeža15 in Zagrebčane16 sem pozval, naj napišejo kritične recenzije, sed pigri sunt omnes. 17

Schnurrer je najbolj stiskaški pastor. Kljub temu bom vseh 14 kosov verjetno vendarle dobil za 14 florintov, nase pa moram prevzeti tveganje prevoza.18

Faksimile MP56.f.3

S Karantanci nameravam – čeprav jih obljublja tudi Dobrovský19 – počakati do novembra, ko se izteče rok za prijavo odgovorov na nagradno vprašanje nadvojvode.20 Takrat bom zagotovo vedel, kako obširno razpravo naj napišem. Morda se bom moral spoprijeti s celotnim nagradnim vprašanjem, kar bi bilo zame sicer utrudljivo, toda častno! Necdum bene inspexi. 21 V avgustu naj bi odpotoval v Budo itd. na izpite srbskih seminarjev itd. Mogoče bom prišel do Karlovca, mogoče pa niti z Dunaja. Dela imam dovolj: 7 ur knjižnice, cenzura treh časopisov na dan, poleg tega vsega, kar se še sicer pojavi grškega in slovanskega, vrh tega pa še cenzor za nemščino, francoščino, italijanščino itd., 1 ura arabščine itd.22 Sed docuisti me, laborem esse fontem voluptatis et sanitatis et contentezzae! – Et est vere! 23

Dobrovský recenzira Solarića.24

Kolikor bolj spoznavam druge dialekte, toliko bolj cenim našega kot starega!

Ravnikar je moje upanje. Izredna glava je.25 Etiam de dogmatica magis recedet col tempo. 26

Faksimile MP56.f.4

Dobrovský je jezo Vaše milosti nad njegovim pismom vzel kot laskav kompliment.27

Nouvi zákon, 28 ki je pri Zupanu, sem vendar že davno posvetil knjižnici Vaše milosti; Palković mi je že priskrbel drugega na nekoliko slabšem papirju, vendar upa, da jih bo dobil še več.29

De Gramm. Dobrovii litterali minime despero, nec desinam omnibus modis urgere! 30

Dopisovanje s Solarićem in Appendinijem31 bom nadaljeval ob priložnosti.

Ker je Bonazza32 tam, prosim Vašo milost, da se spomni pesmic, ki jih zna njegov Janezek!

Kako rad bi bil že spet enkrat pred Vašo posteljo ali stolom!

Mladi Rudež33 je prav bistre glave, po srcu pa vendarle tudi sin svojega očeta.34 Vendar ne bi bilo slabo, če bi Zupan po mojem predlogu njegovo ljubezen do voyages 35 itd. in do slovanstva uporabil za kaj vzpodbudnega. Vaša milost lahko po tej poti vpliva tudi na Zupana.

Z večnim spoštovanjem in ljubeznijo, Vaši milosti vdani

tajnik Kopitar l. r.

P. S. Prosim, da se pismo Ravnikarju zapečati.


M P 56: Pismo Jerneja Kopitarja Žigi Zoisu; Dunaj, 12. 6. 1813

M P 56 (faksimile)
M P 561 (prepis) M P 56 (prevod)
Faksimile MP56.f.1

Wien 12ten Juny 1813.

Dunaj, 12. junija 1813

Ew. Gnaden!

Vaša milost!

Vor allem erfreue ich mich Ew. Besserbefindens von Grund des Herzens. Dann mache ich auch meine Gratulation zum Kreuze (in den Wienerzeitungen steht bloß der Freyherr v. Zois, freilich aber kennt alles nur einen Z.).

Predvsem se iz vsega srca veselim Vašega boljšega počutja. Potem čestitam za križec (v dunajskih časopisih piše samo baron pl. Zois, seveda pa vsi poznajo samo enega Zoisa).2

Früher schon traf mich Kargl bei St. Stephan. Er ist noch immer und auf immer struppirt. Seine Empfehlung etc. Vor zwei Tagen begrüßte mich Hippmann im Bierhause. Er ist nun in Mariazell, und kommt eben mit seinem Bruder (aus Siebenbürgen) von einem Besuche seiner Ältern, aus Sachsen. Auch ihn soll ich schönst empfehlen. Er ist recht fett geworden! Er erzählte mir, daß Ew. G. Mißling an eine Compagnie, worunter Jaut, verkauft haben, ich wußte nichts davon.

Že pred tem sem pri Sv. Štefanu srečal Kargla.3 Še vedno je in vedno bo preobremenjen. Priporoča se itd. Pred dvema dnevoma me je v pivnici pozdravil Hippmann.4 Sedaj je v Mariazellu in se je s svojim bratom (s Sedmograškega) pravkar vrnil iz Saške z obiska pri starših. Tudi njega moram lepo priporočiti. Postal je prav zamaščen. Pripovedoval mi je, da je Vaša milost Mislinje prodala neki družbi, v kateri je tudi Jaut.5 O tem nisem vedel ničesar.

Von Junk, bei dem ich früher einmahl war, soll ich auch, besondres von der Frau viel herzliches ausrichten.

Tudi od Juncka,6 pri katerem sem bil že enkrat prej, predvsem pa od njegove žene, moram prenesti prisrčne pozdrave.

Die Goldischen sollen die Meyerey nur auf den Sommer gepachtet haben. Sie machen Geheimniße, ich habe das erste und dieses aus fremden Mäulern.

Goldovi naj bi pristavo najeli samo čez poletje.7 Skrivajo; za prvo in zadnjo skrivnost sem izvedel iz tujih ust.

Mit Tammerburg werde ich also abschließen.

S Tammerburgom8 bom torej obračunal.

Faksimile MP56.f.2
Nur war ihm leid im Kistl keine Billichgratzer, noch grüne Hornsteine, noch Idrianer Brandschiefer, als die er hie und wieder versprochen (dem E. H.?) habe, zu finden. Er ging deswegen mich an, ob ich ihm nicht zur lösung seines Worts verhelfen könnte?

Obžaloval je le, da v zabojčku ni našel nobenega polhograjčana, niti zelenega roženca, niti idrijskega ognjenega skrilavca, ker jih je večkrat obljubil (Njegovi visokosti?).9 Zato je nagovoril mene, ali mu morda ne bi mogel pomagati, da izpolni dano besedo.

Breislak’s Bemerkung kommt in unsere Literaturz. Vielleicht bin ich gar so glücklich eine Rec. von Werner selbst, oder doch seinen Umgebungen zu erwirken. Ich schreibe dieswegen selbst an Werner’n! Wenn ihn Breislak oder E. G. was Albanesisches verschaffen könnten, so thäte er’s ganz gewiß!

Breislakova opažanja bodo objavljena v našem časopisu za literaturo. 10 Mogoče bom imel celo takšno srečo, da bom pridobil recenzijo od samega Wernerja ali vsaj iz njegovega kroga. 11 V ta namen bom pisal Wernerju sam! Če bi mu Breislak ali Vaša milost lahko priskrbela kaj albanskega, bi to prav gotovo naredil!

Von Hofmann ist nichts weiter heraus als die 2 Bde die E. G. ja beide haben. Sobald was kommt, auch von Steffens, säume ich keinen Augenblick!

Hoffmannovega ni izšlo nič drugega kot dva zvezka, ki pa ju Vaša milost že ima. Brž ko bo kaj izšlo, tudi od Steffensa, ne bom zapravil niti trenutka! 12

Der Kompilator Illyr. ist ein Breslauer Professor, Woltersdorf. Ich habe Supan, Rudesh, die Agramer zu berichtigenden Rec. aufgefordert, sed pigri sunt omnes.

Ilirski kompilator je neki wroclawski profesor Woltersdorf.13 Zupana,14 Rudeža15 in Zagrebčane16 sem pozval, naj napišejo kritične recenzije, sed pigri sunt omnes. 17

Schnurrer ist der knauserigste Pastor. Aber ich werde das ganze = 14 St. doch vermuthlich um 14 # kriegen, nur muß ich das Risico des Transports tragen.

Schnurrer je najbolj stiskaški pastor. Kljub temu bom vseh 14 kosov verjetno vendarle dobil za 14 florintov, nase pa moram prevzeti tveganje prevoza.18

Faksimile MP56.f.3
Mit den Carant. denke ich, wiewohl sie auch Dobr. pollicitirt, noch bis November zu warten, als bis wohin die Beantwortungen der Preisfrage des E. H. eingelaufen seyn müssen. Da werde ich bestimmt wissen welche Ausdehnung ich der Schrift geben soll. Vielleicht muß ich die ganze Preisfrage mit aufnehmen, welches mir mühsam aber ehrenvoll wäre! Necdum bene inspexi. Im August soll ich zu den Prüfungen der Serbischen Seminarien nach Ofen etc. reisen! Vielleicht komme ich bis Karlowiz, vielleicht aber nicht einmahl von Wien. Zu thun habe ich genug: 7 Stunden Bibliothek, Censur 3er Zeitungen täglich, nebst allem sonst vorkommenden Griechisch et Slavisch, und noch dazu Censor im Deutsch, Franz., Ital. etc. 1 Stunde Arabisch etc. Sed docuisti me, laborem esse fontem voluptatis et sanitatis et contentezzae! – Et est vere!

S Karantanci nameravam – čeprav jih obljublja tudi Dobrovský19 – počakati do novembra, ko se izteče rok za prijavo odgovorov na nagradno vprašanje nadvojvode.20 Takrat bom zagotovo vedel, kako obširno razpravo naj napišem. Morda se bom moral spoprijeti s celotnim nagradnim vprašanjem, kar bi bilo zame sicer utrudljivo, toda častno! Necdum bene inspexi. 21 V avgustu naj bi odpotoval v Budo itd. na izpite srbskih seminarjev itd. Mogoče bom prišel do Karlovca, mogoče pa niti z Dunaja. Dela imam dovolj: 7 ur knjižnice, cenzura treh časopisov na dan, poleg tega vsega, kar se še sicer pojavi grškega in slovanskega, vrh tega pa še cenzor za nemščino, francoščino, italijanščino itd., 1 ura arabščine itd.22 Sed docuisti me, laborem esse fontem voluptatis et sanitatis et contentezzae! – Et est vere! 23

Solaritsch wird von Dobr. recensirt.

Dobrovský recenzira Solarića.24

Je mehr ich andere Dialekte kennen lerne, desto mehr schätze ich den unsrigen als alt!

Kolikor bolj spoznavam druge dialekte, toliko bolj cenim našega kot starega!

Raunichar ist meine Hoffnung. Er ist ein trefflicher Kopf. Etiam de dogmatica magis recedet col tempo.

Ravnikar je moje upanje. Izredna glava je.25 Etiam de dogmatica magis recedet col tempo. 26

Faksimile MP56.f.4
Dobrowski hat E. G. zürnen über seinen Brief als ein schmeichelhaftes Kompliment aufgenommen.

Dobrovský je jezo Vaše milosti nad njegovim pismom vzel kot laskav kompliment.27

Der Nouvi Zákon, der bei Supan ist, ist ja längst von mir E. G. Bibliothek verehrt, Palković hat mir schon einen anderen aufgetrieben, auf etwas schlechteren Papier, aber er hofft noch mehrere zu kriegen.

Nouvi zákon, 28 ki je pri Zupanu, sem vendar že davno posvetil knjižnici Vaše milosti; Palković mi je že priskrbel drugega na nekoliko slabšem papirju, vendar upa, da jih bo dobil še več.29

De Gramm. Dobrovii litterali minime despero, nec desinam omnibus modis urgere!

De Gramm. Dobrovii litterali minime despero, nec desinam omnibus modis urgere! 30

Mit Solaritsch und Appendini werde gelegentlich die Coresp. fortsetzen.

Dopisovanje s Solarićem in Appendinijem31 bom nadaljeval ob priložnosti.

Da Bonaza dort ist, so bitte ich E. G. sich der Lieder, die sein Hansl kann, zu erinnern!

Ker je Bonazza32 tam, prosim Vašo milost, da se spomni pesmic, ki jih zna njegov Janezek!

Wie gerne wäre ich auch wieder einmahl vor Ihrem Bette, oder Sessel!

Kako rad bi bil že spet enkrat pred Vašo posteljo ali stolom!

Der junge Rudesh ist ein ganz guter Kopf, aber dem Herzen nach auch seines Vaters Sohn. Doch wäre es nicht übel, wenn seine Liebe zu Voyages etc. und zum Slavischen nach meinem Vorschlage von Supan zu was Ersprißlichen benutzt würde. E. G. können dieserwegen auch auf Supan wirken.

Mladi Rudež33 je prav bistre glave, po srcu pa vendarle tudi sin svojega očeta.34 Vendar ne bi bilo slabo, če bi Zupan po mojem predlogu njegovo ljubezen do voyages 35 itd. in do slovanstva uporabil za kaj vzpodbudnega. Vaša milost lahko po tej poti vpliva tudi na Zupana.

Mit ewiger Verehrung und Liebe E. G. ergebenster

Z večnim spoštovanjem in ljubeznijo, Vaši milosti vdani

Sekretär K. m. p.

tajnik Kopitar l. r.

PS. Den Brief an Ravnihar bitte ich zu petschieren.

P. S. Prosim, da se pismo Ravnikarju zapečati.


Opombe

  1. Preganjena polovica lista, 4 s črnilom popisane strani. Prepis Ivana Prijatelja.
  2. Leta 1813 je postal Zois vitez francoske Legije časti.
  3. Neki nadporočnik Kargel, ki ga Kopitar večkrat omenja. Gl. npr. ZK 1, str. 41, ZK 2, str. 156.
  4. Verjetno neki železar v avstrijskem Mariazellu.
  5. Vojna in davki so v teh letih oslabili Zoisovo gospodarstvo. Leta 1812 je zmanjkalo denarja za železarne, tudi za plavže železne rude v Mislinji. V Gradcu je najel posojilo in ga vknjižil na mislinjsko posest. SBL IV, str. 836. Zois je proti koncu leta 1812 razmišljal o prodaji štajerske železarne ali o posojilu zanjo. Gl. M P 48 in 50. Joahim Pavel Jaut je bil vsaj že od leta 1804 Zoisov oskrbnik v Mislinji. Gl. ZK 1, str. 41, op. 3.
  6. Kidrič Juncka ni identificiral. Prim. ZK 2, str. 123, op. 10. Gre za kakega visokega uradnika na Dunaju, Zoisovega znanca. Zois se je z njim npr. posvetoval o svojih finančnih težavah in prodaji mislinjske železarne, mu priporočil Jožefa Jenka, pomagal je reševati tudi zaplet s Kapusovo pošiljko.
  7. Kopitar poroča v pismih M P 53 in 54, da se bo družina Jožefa pl. Golda in Zoisove nečakinje Marije Ane Ivane Zois preselila na deželo in se posvetila poljedelstvu. Gl. Zoisov komentar v osnutku pisma M P 55.
  8. Oče Joseph Tammerburg, dunajski zbiratelj rudnin, ki se je ukvarjal s trgovanjem z minerali in sodeloval s Zoisom in Kopitarjem.
  9. Nadvojvoda Rainer (1783–1853), deseti sin Leopolda II., cesarja Svetega rimskega cesarstva, brat vladajočega avstrijskega cesarja Franca I., ki je tako kot brat, nadvojvoda Janez, imel mineraloški kabinet. Tammerburg ga je oskrboval z minerali. Prim. M P 36.
  10. Wiener Allgemeine Literaturzeitung. Revija je začela izhajati 1. januarja 1813 in je izhajala do leta 1816. Najprej jo je urejal Franz Sartori, nato C. F. A. Hartmann, nazadnje M. v. Collin. Njena naloga je bila obveščati predvsem o tujih znanstvenih delih. Kopitar, ki je v njej sodeloval od začetka kot urednik za filologijo, slovansko in novogrško literaturo, poroča Zoisu prvič o njej v pismu M P 49.
  11. Dunajskega mineraloga in direktorja na graškem Joanneumu, Friedricha Mohsa, so Kopitar, Joris in Heubner zaman nagovarjali, naj za Wiener Allgemeine Literaturzeitung napiše recenzijo Breislakove knjige in zavrne njegovo vulkanistično teorijo. Gl. pismi M P 50, 53 in 54. Zois je namreč že vsaj spomladi leta 1812 prosil Kopitarja, da mu poišče recenzije dela italijanskega geologa Scipioneja Breislaka, Introduzione alla geologia, izdanega 1811 v Milanu, ki pa ga na Dunaju še niso poznali. Zato je Kopitar Zoisu naročil, naj na Dunaj pošlje nekaj izvodov knjige, da jih bo poslal v recenzijo nemškim znanstvenim revijam. Gl. pisma M P 37, 38, 44, 46. Prva recenzija je izšla v tübingenškem časopisu Morgenblatt. Kopitar jo je Zoisu poslal skupaj s pismom M P 49. Gl. tudi 50. Sedaj namerava kopitar recenzijo zaupati Abrahamu Gottliebu Wernerju (1749–1817), profesorju mineralogije na rudarski visoki šoli v Freibergu, gorečemu zagovorniku neptunistične teorije o nastanku kamnin in nasprotniku Breislakove vulkanistične teorije, Zoisovemu dopisniku. Prim. SBL IV, str. 838.
  12. Nemški filozof, znanstvenik in pesnik Henrik Steffens (1773–1845). Najbrž je mišljeno njegovo delo Vollständiges Handbuch der Oryktognosie, ki je izšlo v štirih delih 1811–1824. Kopitar je zainteresiranemu Zoisu isto sporočilo o Steffensovih in Hoffmannovih nadaljevanjih, ki še nista izšli, predal v pismu M P 44. Hoffmannovo nadaljevanje (Christian August Siegfried Hoffmann (1760–1813) je začel leta 1811 v Freibergu izdajati Handbuch der Mineralogie; drugi zvezek je izšel leta 1812, četrti, zadnji, pa leta 1818) je bilo poslano Zoisu februarja leta 1813. Gl. M P 51.
  13. Ernst Gabriel Woltersdorf in njegovo delo Illyrische Provinzen.
  14. Jezikoslovec in pesnik Jakob Zupan (1785–1852), po 1811 kaplan v Šmarju pri Ljubljani in član Zoisovega krožka. Popisoval je slavistične knjige v baronovi knjižnici. Prizadeval si je za vzbujanje narodne zavesti in za povezovanje med Slovani. Gl. SBL IV, str. 870–873. Kopitar mu je v pismih Zoisu pogosto nenaklonjen.
  15. Graščak, mecen in etnograf Jožef Rudež (1793–1846), ki se je pod Kopitarjevim mentorstvom podal na potovanje po Nemčiji. Kopitar ga je večkrat nagovarjal k pisanju recenzije Woltersdorfove knjige. Gl. SBL III, str. 155–157.
  16. Zagrebškega škofa Maksimilijana Vrhovca?
  17. Latinsko. »Toda vsi so leni.«
  18. Christian Friedrich Schnurrer (1742–1822), profesor v Tübingenu, poznavalec južnoslovanskega protestantskega tiska na Württemberškem, je ponudil Dobrovskemu in Kopitarju v odkup Trubarjev glagolski tisk. V pismih M P 39 in 45 Kopitar Zoisa sprašuje, ali je knjigo pripravljen kupiti, sicer bi jo kupil zase ali za dvorno knjižnico. V pismu M P 42 je Zois izrazil zanimanje za nakup. O korespondenci na to temo gl. tudi pismi M P 46 in 47. V sedanji zadevi, omenjeni prvič v pismu M P 50, gre verjetno že za kak drug odkup.
  19. Češki filolog Josef Dobrovský (1753–1829), utemeljitelj moderne slavistike, s katerim si je začel Kopitar dopisovati marca 1808. ZK 1, str. 38.
  20. Nadvojvoda Janez (1782–1859), deveti sin Leopolda II., cesarja Svetega rimskega cesarstva, brat vladajočega avstrijskega cesarja Franca I, je leta 1813 razpisal nagradno vprašanje o Karantaniji. Kopitar je nameraval sodelovati z raziskavo o Brižinskih spomenikih in Conversio Bagoariorum et Carantanorum. Gl. pismi M P 35 in 47.
  21. Latinsko. »Toliko bolj temeljito sem razmislil.«
  22. Kopitar je postal leta 1810 cenzor za slovanske in novogrške knjige in skriptor v dvorni knjižnici, poleg tega je zasebno poučeval. SBL I, str. 501.
  23. Latinsko in italijansko. »Toda naučil si me, da je delo tako vir slasti kot razuma in zadovoljstva. – In res je!«
  24. Srbski razsvetljenec in korektor slovanske tiskarne v Benetkah Pavao Solarić je bil Kopitarjev dopisnik. Prim. SBL I, str. 502 in KIV, str. 9. Verjetno gre za delo Bukvar slavenskij triasbuzhnij, ili pervoe rukovodstvo k posnanim knig i pisanij, vo upotreblénje Slaveno-Serbov.
  25. Poznejši tržaški in koprski škof Matevž Ravnikar (1776–1845), tedaj profesor dogmatike na ljubljanskem bogoslovnem učilišču, vodja semenišča, profesor in nedeljski pridigar na liceju, kancler centralnih šol v Ljubljani, kjer je predaval filozofijo in svetopisemske vede. V okviru Kopitarjevega pojekta prevoda biblije je skoraj sam prevedel Mojzesovo peteroknjižje iz hebrejščine, leta 1813 pa izdal prevoda Sv. Maša ino keršansko premišljevanje in Perpomočik Boga prav spoznati. Izpolnil je Kopitarjeva pričakovanja in postal praktični izvrševalec v njegovi slovnici začrtane teorije preroda slovenskega jezika. Gl. SBL III, str. 46–48.
  26. Latinsko in italijansko. »Sčasoma se bo oddaljil tudi od dogmatike.«
  27. Najbrž gre za pismo Dobrovskega, ki ga je Kopitar Zoisu poslal skupaj s svojim pismom M P 41. V zvezi s tem pismom piše Zois v osnutku M P 43, da ga je prestrašila in vznejevoljila namera Dobrovskega, da natisne staroslovansko slovnico s češko-nemškimi in ne latinskimi črkami. Gl. tudi M P 51 in 54.
  28. Nouvi zákon ali testament, prevod Nove zaveze, ki ga je Štefan Küzmič objavil leta 1771 v Halleju.
  29. Slovak Jířivoj Palkovič, češki pesnik, časnikar in profesor češkega jezika v Požunu (SBL I, str. 502), je Kopitarju našel Nouvi zákon ali testament. Gl. M P 51 in 55.
  30. Latinsko. »Nad črkovno slovnico Dobrovskega nikakor ne obupavam, niti ne bom prenehal pritiskati z vsemi sredstvi.«
  31. Italijanski piarist Francesco Maria Appendini, avtor dela Grammatica della lingua illyrica iz leta 1808, Zoisov korespondent. Gl. ZK 1, str. 131, op. 37. Po njem je stopil v stik s Kopitarjem in Dobrovskim. Gl. pismo M P 38.
  32. Zoisov nečak Franc Anton pl. Bonazza, ki je živel na Hrvaškem in se je 1809 poročil z nečakinjo zagrebškega škofa Vrhovca.
  33. Kopitarjev varovanec Jožef Rudež, sin graščaka Antona Rudeža.
  34. Prim. podobno Kopitarjevo oceno obeh Rudežev v pismu M P 44.
  35. Francosko. »Potovanj.«











































Avtorske pravice za to izdajo ureja licenca Creative Commons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 2.5 Slovenija
Projekt Elektronske znanstvenokritične izdaje slovenskega slovstva
Datoteka HTML narejena s pretvorbo XSLT baze XML/TEI P4.

Valid HTML 4.01!Valid CSS!Creative Commons License