M P 44

Pismo Jerneja Kopitarja Žigi Zoisu

Dunaj, 15. 8. 1812

Kazalo


M P 44: Pismo Jerneja Kopitarja Žigi Zoisu; Dunaj, 15. 8. 1812

M P 44 (faksimile) M P 441 (prepis)
Faksimile MP44.f.1

Wien 15ten Aug. 1812.

nach dem Essen von 4–7 Uhr.

E. G.!

Während die Illyrier mit Zubereitung des Feuerwerks etc. beschäftigt sind, schwärmt halb Wien wegen nacheinanderfolgenden 2 Feyertagen auf dem Lande herum, und die andere Hälfte benützt die Routine = Unterbrechung um an seine Geschäfte und Gönner zu denken.

Ich einmahl eile vor allem, für den unschätzbaren Brief von 20/22 July den schuldigsten Dank abzustatten, noch immer der Hoffnung, daß E. G. Schriften für die Eisenwerker nicht in den Wind gearbeitet sind. (!) Und da in E. G. Briefe unmittelbar nach den Eisenwerkern mein Hauptanliegen folgte, so erlaube ich mir es auch, ihm hier die nähmliche Stelle zu geben, im Vertrauen auf E. G. Großmuth, und angeborne Güte immer zu erst auf die Leiden Ihrer Klienten zu achten.

Der Fürsterzbischof ist seit Anfang July Heim. Ich habe ihm mit Ende desselben mein Anliegen geklagt. Er hat mir Hülfe versprochen. Ich habe gleich darauf Sr. Exc. dem Baron Exx davon in Kenntniß gesetzt, und um gelegentliche Rekommendation und Erinnerung gebeten. Ich habe noch keinen Trost bisher. Wenn also E. G. Freund, der Neveu S. Fürstl. Gnaden, mich derweil comme il faut rekommandirt hat (oder auf E. G. wiederholte Erinnerung es thut), so darf ich um so mehr hoffen. So viel ist richtig, daß man mir keine grössere Wohlthat erweisen könnte! – Aber es ist freilich auch äuserst schwierig, da die Prälaten nur das Sprichwort manus manum lavat berücksichtigen, und der letzte Buchhaltereybeamte ihnen mehr waschen kann als der erste Hofbibliothek Kustos, geschweige Scriptor. Indessen der F. E. Bischof kann auch waschen, und daher hoffe ich noch immer alles Gute, wenn er sich meiner nur warm annimmt! – Ein weiterer Erschwerungsgrund ist wieder der, daß während in den übrigen Ärarialhäusern die Witwe gleich herausmarschiren muß, sie in den Stiftshäusern auch nach dem Tode des Mannes bleiben (sie mögen schön sein oder nicht), und folglich jeder Beamte um so mehr hinein dringt. Aber wie gesagt, wenn Graf Franz meiner tüchtig erwähnt, so habe ich gute Hoffnung, da ich bereits überall pränotirt bin, und rekommandirt durch untergeordnete Freunde. – Mit Pirsner würde es nicht so recht gehen, um so weniger da ich seine Schwester nicht glücklich machen kann

Faksimile MP44.f.2

wie die Welt mir es angemeint hatte. Zum Heurathen müßte mich nur der Verdruß über die schlechte Bedienung im Garçonleben in einer Furia bestimmen, und auch dann wäre es schwerlich die Pirsnerische, zu der ich trotz meines guten Willens kein rechtes Herz habe. Haec inter nos, quaeso. – Ich nun mahl glaube nie zu heuraten.

Hätte ich aso im Schottenhof, z. B. ein lichtes, luftiges Quartier von 2 bis 5 Zimmern (im 1ten oder 3ten Stock ist mir eins) um bei dieser ausgedehnten Volmacht nur eher was zu bekommen, wo ich meine Mineralienkästen auspacken, mein Recensirpult aufschlagen, und meine Graeca und Slavica treiben könnte bis an den Tod, so wären für eine lange Zeit meine Wünsche erfüllt! Ich könnte mir vielleicht in der Folge eine Kommission zur Studieneinrichtung in der Valachey, oder Serbien oder gar in Griechenlend wünschen, mit dem Beding jedoch, gleich nach Einleitung des Ganges derselben zu meiner Bibliothek zurückzukehren, à la van Swieten (in Berlin).

Hiemit hätte ich E. G. alle meine jetzigen und künftigen Wünsche ans Herz gelegt. Dieß ist mein Lebensplan. – Wenn sich nur Graf Franz so gütig für mein Quartier innteressiren wollte, wie E. G. aus einem natürlichen Impuls Ihrer Großmuth thaten, so wären meine jetzigen Wünsche alle erfüllt; die künftigen – denen, seh ich, wird man selbst entgegen kommen; so wenig Rivalen hab’ich in der südlichen Politik, die aber doch weiß Gott, die natürliche für uns Wiener ist. – Sed de his fortasse mündlich ein mehreres. Denn eben sagt mir Kogl, man wolle mich ordentlich auf die Rudeschische Hochzeit einladen d. i. mit Freyhaltung der Spesen, auf diesen Fall würde ich recht gerne hinein kommen, um das voriges Jahr so mala mente versäumte bei E. G. einzubringen. Wiewohl ich nicht recht begreife, wie ich dazu komme, da ich Vater und Sohn nach Verdiensten, immer ungenirt, behandelt habe.

Jenko war überrascht, sowohl daß, als daß er einen so freundschaftlichen Empfehlungsbrief bekam, da er aber noch ein paar Tage braucht, um mit den Vorarbeiten zu seinem Gesuch zu Ende zu kommen, so soll ich heute der Vorläufer seiner Danksagung seyn. Er war noch nicht bei Junck, ich habe ihm E. G. Bemerkung über dessen Werth als Protector, aus alten Kenntnissen kommentirt. Wir wollen das beste hoffen. Jenko verdient es durch seine hohe Moralität und Herzensgrösse, die in seiner Lage um so bewunderungwürdiger ist. Seine Pepiza Kx, nunmehr, ge. baldige Rudesch, wird ihn nicht mehr närisch machen. Er kann endlich ihre Erwähnung ertragen, wiewohl mit finstern Schweigen. Semper inter nos, ut olim.

Faksimile MP44.f.3

Wie ich das Papier umwende, ersehe ich die Sau hier auf der Seite. Es bleibt mir kein anderes (besseres) Mittel, als E. G. um väterliche Nachsicht zu bitten: so schlecht bin ich für die Schreyberey hier eingerichtet. Dafür aber werde ich mich auch ewig vor den Engeln hüten, und nur von weiten mit ihnen die Pflichten der guten Lebensart wechseln.

Tammerburg hat mir gleichfalls noch keine Antwort gebracht: ich habe ihm ungefähr auf der Gasse begegnet, den Brief aber bei mir gehabt. Aber auf die bloße Meldung vom Briefe, und seinem Hauptinhalte sah ich ihm die Freude an. Den Tag vorher war der junge Launoy bei mir, dessen Vater Preschern und Mohs für einen Schneuzer ausgaben. Der Sohn hat eben so ein Gesicht. Indessen werde ich doch hin schauen, er ist eine Bibliotheks Bekanntschaft. Er kommt eben von Konstantinopel. (wenn’s wahr ist).

Die 4 konischen Gläser sind leider noch nicht da: aber bis Mihaelis hat mir sie der Factor nun gewiß versprochen. Dr. Schreibers hat mich getröstet, daß es ihm nicht besser gegangen. Dr. Schreibers hat mir gerne 2 Ex. seiner Aufforderung (die nicht im Buchhandel ist) für E. G. nebst seiner freundschaftl. Empfehlung, ausgegeben, und mir seine Einladung zu seinen physik. u. naturhistorischen Abenden (wenn nur wieder von 12 bis 2 Uhr eingeführt würde) erneuert, wofür ich als eine Frucht von E. G. Klientschaft ihm um so dankbarer bin. Er bedauert, daß er E. G. Korrespondenz so entbehren muß. Scopoli war auch bei ihm.

Von Mohs Elementarmethode schickt E. G. Heubner auf Schreibpapier als Präsent, die 2 andere Ex. hab’ich ihm aufgetragen zu schicken (für Freunde) auf Rechnung. (en passant, befehlen E. G. daß ich die kleinen Conti ferner saldire und mich gleich an Gold erhole, oder kann ich sie bis Ende des Jahres laufen lassen, da die Kaufleute ohnehin alles in Conventionsgeld führen, und nur am Zahlungstage reduciren?) Desgleichen folgen mit letzten Postwagen nach Cilli Moll und Gilbert, und (zum Ansehen) auch Leonhards Taschenbuch: Hoffmanns und Steffens Fortsetzungen sind noch nicht heraus. Mohs soll Leonharden sehr loben. Heubner glaubt

Faksimile MP44.f.4

sich zu entsinnen, daß E. G. auch vom Autor selbst ein Ex. auf Schreibpapier zugedacht war: aber er erwartet von Mohs seit 14 Tagen vergeblich die letzte Disposition über sein Werklein, das dieserwegen auch nicht verkauft wird bis E. H. Johann etc. sein Gratis Ex. bekommt. Tu primus leges et amici. Mohs ipse correxit Graecii singulas plagulas.

Die Slavische Bibel (polnisch und böhmisch) gehört auch zu E. G. Slavicis, ad usum LXX interpretum, damit sie doch Notiz davon nehmen.

Eben gestern ließ mich ein Graf Ditrichstein bitten, ihm 2 russische gerichtliche Dokumente von 1808 und 1812 aus Taurien, zu verdeutschen. Ich las sie glücklich, und übersetzte sie. Ein Nebeninteresse für mich wars, daß sie die Witwe des Naturhistorikers Pallas betraffen (Кoролина Иванова дочъ‚ Жeна Палласова‚ дєỳствителная статская совєтница), die nun in Wien ist, und Schulden macht auf ihre taurischen Meyerhöfe. Sie ist aber miserabel deutsch unterschrieben. Der russische Kanzleystil ist doch viel besser als der deutsche. Die Participia thun herrliche Dienste. – Neben einigen Griechen dürfte ich nun der einzige (halb) Russe hier seyn. Auch kannte ich den Gr. Dietrichstein früher nicht etc. Er schickte auf die Hofbibliothek etc.

Der geschickteste alte Geograph Mannert in Bayern (aber nach meiner Meinung ein genieloser boshzhik) hält nun auch (1812) die alten Veneter für Slaven! Macte virtute Appendini!

1 Slavin und 1 Dobr. Gramm. kehre ich E. G. für Appendini und Solarich ab: die übrigen 2 et 2 mag Suppan an Proselyten anbringen: sie haben in Kärnten und Steyermark guten Nutzen gestiftet. De omnibus aliis proxima, nam sonat media octava. Vale et mi fave.

Mit ewiger Verehrung und Liebe.

K. m. p.

Dem Hrn. Vincenz Carnoff hoffe ich nächstens zu schreiben.

Faksimile MP44.f.5

PS.2 Nebois kam vor 3 Tagen von seinem Meyerhofe bei St. Pölten zu mir auf die Hofbibl. um mich zu ersuchen, folgendes nach Laibach zu schreiben. Sein Gast sey noch immer bei ihm, weil er weder nach Cilli könne, noch sonst durch den Landsmann Janitsch (Neustädtler, Stiftsgeistlicher in Göttweig) angebracht werden könne, da er nichts anzuziehen habe, um sich erträglich zu präsentiren. Die Loitscherin habe ihm f 100 geschickt, die seyen aber alle futsch. Ergo.

Nebois selbst ist ganz braun. Der Lieut.t ist Acersmann. Auch gut, wenn er nur ehrlich ist.

Faksimile MP44.f.6

Bonaza hat mir ein Partezettel geschickt. Unter diesen Umständen kann man es eher als Erbarmen des Himmels auslegen. Eben hatte Fr. v. Gold mir den Bericht des Agramer Oculisten, als ich mit Jenko zu Anna gratulieren kam, wissen lassen, und zwey tage darauf kam das Partezettel. Hr. v. Gold ist auf einmahl sichtlich alt geworden. Sed hora sonat et insuper caput mihi volet quamvis serenissimo die.

Wegen Breislak haben wir an die Knoblochische Handlung geschrieben, die gewiß am ersten sich um die Recension bekümmert haben wird.


M P 44: Pismo Jerneja Kopitarja Žigi Zoisu; Dunaj, 15. 8. 1812

M P 44 (faksimile) M P 44 (prevod)
Faksimile MP44.f.1

Dunaj, 15. avgusta 1812

Po kosilu med 4. in 7. uro

Vaša milost!

Medtem ko so Ilirci zaposleni s pripravo ognjemeta itd., roji zaradi dveh zaporednih prazničnih dni3 pol Dunaja okrog po deželi, druga polovica pa izkorišča kratko prekinitev utečenega življenja za razmislek o svojih poslovnih zadevah in pokroviteljih.

Sam hitim zaenkrat predvsem z zahvalo za neprecenljivo pismo z dne 20./22. julija 4 v upanju, da se spisi Vaše milosti o železarjih ne bodo izgubili v vetru.5 (!) Ker pa zadeva v pismu Vaše milosti glavna stvar, ki mi leži na duši, neposredno železarje, si jo dovoljujem tudi tukaj postaviti na isto mesto z zaupanjem v velikodušnost in prirojeno lastnost Vaše milosti, da vedno rešuje najprej težave svojih varovancev. 6

Knez nadškof je od začetka julija doma. Ob koncu meseca sem mu potožil o svojih težavah. Obljubil mi je pomoč.7 Takoj nato sem s tem seznanil njegovo ekscelenco, barona Exx,8 in ga zaprosil za priložnostno priporočilo in misel name. Do sedaj nisem dobil še nobenega spodbudnega sporočila. Če me je torej prijatelj vaše milosti, nečak njegove knežje milosti,9 medtem priporočil comme il faut 10 (ali pa bo to na Vaše ponovno opominjanje storil), lahko toliko bolj upam. Toliko je gotovo, da mi večje usluge ni mogoče izkazati! Kar pa je seveda skrajno težko, kajti prelati upoštevajo samo načelo manus manum lavat 11 in zadnji knjigovodski uradnik jim lahko več umije kakor prvi kustos dvorne knjižnice, da ne govorimo o skriptorju.12 Toda tudi knez nadškof zna umivati in zato še vedno upam na najboljše, če se bo le toplo zavzel zame. Naslednja težava je v tem, da mora v drugih državnih poslopjih vdova takoj odkorakati ven, medtem ko lahko v ustanovah ostane (naj je lepa ali ne) tudi po smrti moža, zato vsi uradniki silijo tja. Toda kakor rečeno, če me bo grof Franc13 pridno omenjal, imam veliko možnosti, ker sem že povsod vpisan in priporočen od njemu podrejenih prijateljev. S Pirsnerjem14 se ne bi prav dobro ujemala; toliko manj, ker ne morem osrečiti njegove sestre,

Faksimile MP44.f.2

kakor so mi nekateri namenili. K poroki bi me lahko prisilila samo trenutna besnost zaradi nejevolje nad slabo postrežbo v samskem življenju, pa tudi tedaj težko s Pirsnerjevo, ki ji moje srce kljub dobri volji ni posebej naklonjeno. Haec inter nos, quaeso. 15 Mislim, da se ne bom nikoli poročil.

Če bi torej imel – na primer v Schottenhofu 16 – dvo- do petsobno svetlo, zračno stanovanje (vseeno ali v 1. ali v 3. nadstropju), kjer bi ob razširjeni pravici uporabe lahko razpostavil svoje omarice z minerali, postavil svoj pisalni pult in se do smrti ukvarjal s svojo grecistiko in slavistiko, bi bile moje želje za dolgo časa izpolnjene. Morda bi si kot naslednje lahko zaželel posredovanje za organiziranje študija na Vlaškem, v Srbiji ali morda celo v Grčiji. Pod pogojem seveda, da se takoj, ko se ta uteče, vrnem v svojo knjižnico à la van Swieten (v Berlinu).17

S tem sem Vaši milosti položil na srce vse svoje sedanje in prihodnje želje. Tak je moj življenjski načrt. Če bi se le grof Franc tako prijazno zavzel za moje stanovanje, kakor je to po naravnem občutku za velikodušnost storila Vaša milost, bi bile vse moje sedanje želje izpolnjene. Prihodnje se bodo – v to sem prepričan – izpolnile same po sebi, saj v južni politiki, ki je – Bog ve – za nas tukaj na Dunaju nekaj samoumevnega, skorajda nimam tekmeca. Sed de his fortasse 18 več ustno, kajti pravkar mi je Kogl19 sporočil, da bom povabljen na Rudeževo poroko,20 kakor se spodobi, kar pomeni, da ne bom imel nobenih stroškov. V tem primeru bi prav rad prišel tja, da bi nadoknadil v lanskem letu tako mala mente 21 zamujen obisk pri Vaši milosti.22 Sicer pa ne morem prav dojeti, da sem tega deležen, ko pa sem očeta in sina vedno brez zadrege obravnaval, kakor sta zaslužila. 23

Jenko24 je bil presenečen tako nad tem, da je dobil, kakor nad tem, da je dobil tako prijateljsko priporočilno pismo. Ker pa potrebuje še nekaj dni, da pripravi prošnjo, naj bom danes predhodnik njegove hvaležnosti. Pri Juncku25 še ni bil. Iz starih izkušenj sem mu predstavil pripombe Vaše milosti o pomenu njegovega pokroviteljstva. Upajmo na najboljše. Jenko si to zasluži zaradi visoke moralnosti in širokosrčnosti, ki je v njegovem položaju še toliko bolj vredna občudovanja. Njegova Pepca Kx,26 poslej skorajšnja milostljiva Rudež, ga ne bo več spravljala ob pamet. Končno lahko, čeprav z mrkim molčanjem, prenese, če jo omenijo. Semper inter nos, ut olim. 27

Faksimile MP44.f.3

Ko obrnem list, zagledam na tej strani prašiča.28 Ne preostane mi nobeno drugo (boljše) sredstvo, kakor da Vašo milost prosim za očetovsko uvidevnost – tako slabo sem tukaj opremljen za pisarjenje. Zato pa se bom tudi večno varoval pred angeli in si z njimi samo na daleč izmenjaval dolžnosti olikanega življenja.29

Tammerburg30 mi ni prinesel še nobenega odgovora. Pred kratkim sem ga srečal na ulici, ko sem imel pismo31 pri sebi. Že sama novica o pismu in njegovi vsebini ga je silno razveselila. Dan poprej je bil pri meni mladi Launoy, katerega očeta sta Prešern32 in Mohs33 primerjala s šnavcerjem. Sin ima prav tak obraz. Sam mu bom vsekakor gledal vanj, ker ga poznam iz knjižnice. Pravi, da je pravkar prišel iz Konstantinopla. (Če je res.)

Štirje stekleni stožci še niso prispeli,34 toda faktor mi je zagotovil, da bodo gotovo do Mihaelovega.35 Dr. Schreibers36 me je potolažil, da se njemu ni godilo nič bolje. Dr. Schreibers mi je za Vašo milost skupaj s prijateljskim priporočilom rad izročil dva izvoda svojega poziva (ki ni na knjižnem trgu) in me ponovno povabil na svoje fizikalne in naravoslovne večere (če le ne bodo zopet od dvanajste do druge ure), za kar sem mu kot varovanec Vaše milosti toliko bolj hvaležen. Zelo pogreša dopisovanje z Vašo milostjo. Tudi Scopoli je bil pri njem.37

Heubner38 pošilja Vaši milosti kot darilo dva izvoda Mohsove Elementarne metode na boljšem papirju, dva druga izvoda sem naročil (za prijatelje) na račun. (En passant, 39 zapoveduje Vaša milost, naj manjše račune v prihodnje poravnam in si takoj povrnem pri Goldu,40 ali naj pustim do konca leta odprte, saj trgovci tako ali tako vse vodijo v konvencijskem denarju in pretvarjajo samo na dan plačila?) Prav tako sledita z zadnjo poštno kočijo v Celje Moll41 in Gilbert,42 pa tudi (na vpogled) Leonhardova Žepna knjiga. 43 Hoffmannova in Steffensova nadaljevanja še niso izšla.44 Mohs naj bi Leonharda zelo hvalil. Heubner se spominja,

Faksimile MP44.f.4

da je namenil avtor Vaši milosti osebno izvod na boljšem papirju, toda že štirinajst dni zaman čaka na Mohsovo navodilo, kako ravnati z njegovim delom, ki po tej poti ne sme v prodajo, dokler njegova visokost Janez itd.45 ne dobi svojega brezplačnega izvoda. Tu primus leges et amici. Mohs ipse correxit Graecii singulas plagulas. 46

Slovanska biblija (poljska in češka) je prav tako med slovanskimi knjigami Vaše milosti ad usum LXX interpretum, 47 da ji posvečajo pozornost.48

Včeraj me je neki grof Dietrichstein49 prosil, da prevedem v nemščino dva ruska sodna dokumenta z letnico 1808 in 1812 iz Tavrije. Uspešno sem ju prebral in prevedel. Zame je bilo posebej zanimivo to, da sta se nanašala na vdovo naravoslovca Pallasa 50 (Королина Иванова дочь‚ Жена Палласова‚ деўствителная статская совэтница),51 ki je sedaj na Dunaju, kjer dela dolgove na račun svojih tavrijskih posesti.52 Je pa bedno nemško podpisana. Ruski pisarniški slog je vendarle mnogo boljši od nemškega. Udeležbe se čudovito obrestujejo. Poleg nekaterih Grkov sem sedaj tukaj edini (napol) Rus. Tudi grofa Dietrichsteina prej nisem poznal itd. On me je poiskal v dvorni knjižnici itd.

Najspretnejši stari geograf na Bavarskem, Mannert 53 (toda po mojem mnenju duhovni boshzhik brez nadarjenosti), ima sedaj (1812) tudi stare Venete za Slovane! Macte virtute Appendini! 54

En izvod Slavina in en izvod slovnice Dobrovskega pošiljam Vaši milosti za Appendinija in Solarića,55 ostala 2 et 2 naj Zupan56 posreduje prozelitom, ki so na Koroškem in Štajersken storili precej koristnega. De omnibus aliis proxime, nam sonat media octava. Vale et mi fave. 57

Z večnim spoštovanjem in ljubeznijo

Kopitar l. r.

Gospodu Vincencu Karnofu58 bom, tako upam, pisal prihodnjič.

Faksimile MP44.f.5

P. S. Nabojs59 je prišel pred tremi dnevi s svojega posestva pri St. Pöltenu k meni v dvorno knjižnico in me zaprosil, naj v Ljubljano sporočim naslednje. Njegov gost je še vedno pri njem, ker ne more niti v Celje niti ga ne more spraviti pod streho rojak Janič (Novomeščan, samostanski duhovnik v Göttweigu), ker nima nobene obleke, v kateri bi se lahko spodobno predstavil. Lojčerjeva mu je poslala 100 florintov, ki pa jih je zapravil. Ergo. 60

Nabojs je popolnoma zagorel. Poročnik je orač. Tudi prav, če je le pošten.

Faksimile MP44.f.6

Bonazza61 mi je poslal osmrtnico. V takih okoliščinah jo lahko imamo prej za usmiljenje neba. Že dva dni zatem, ko sva z Jenkom prišla voščit Ani in me je gospa Gold62 seznanila z izvidom zagrebškega okulista, je prišla osmrtnica. Gospod Gold se je naenkrat vidno postaral.63 Sed hora sonat et insuper caput mihi dolet quamvis serenissimo die. 64

O Breislakovi zadevi smo pisali Knoblochovi založbi, ki bo gotovo najprej poskrbela za recenzijo.65


M P 44: Pismo Jerneja Kopitarja Žigi Zoisu; Dunaj, 15. 8. 1812

M P 44 (faksimile)
M P 441 (prepis) M P 44 (prevod)
Faksimile MP44.f.1

Wien 15ten Aug. 1812.

Dunaj, 15. avgusta 1812

nach dem Essen von 4–7 Uhr.

Po kosilu med 4. in 7. uro

E. G.!

Vaša milost!

Während die Illyrier mit Zubereitung des Feuerwerks etc. beschäftigt sind, schwärmt halb Wien wegen nacheinanderfolgenden 2 Feyertagen auf dem Lande herum, und die andere Hälfte benützt die Routine = Unterbrechung um an seine Geschäfte und Gönner zu denken.

Medtem ko so Ilirci zaposleni s pripravo ognjemeta itd., roji zaradi dveh zaporednih prazničnih dni3 pol Dunaja okrog po deželi, druga polovica pa izkorišča kratko prekinitev utečenega življenja za razmislek o svojih poslovnih zadevah in pokroviteljih.

Ich einmahl eile vor allem, für den unschätzbaren Brief von 20/22 July den schuldigsten Dank abzustatten, noch immer der Hoffnung, daß E. G. Schriften für die Eisenwerker nicht in den Wind gearbeitet sind. (!) Und da in E. G. Briefe unmittelbar nach den Eisenwerkern mein Hauptanliegen folgte, so erlaube ich mir es auch, ihm hier die nähmliche Stelle zu geben, im Vertrauen auf E. G. Großmuth, und angeborne Güte immer zu erst auf die Leiden Ihrer Klienten zu achten.

Sam hitim zaenkrat predvsem z zahvalo za neprecenljivo pismo z dne 20./22. julija 4 v upanju, da se spisi Vaše milosti o železarjih ne bodo izgubili v vetru.5 (!) Ker pa zadeva v pismu Vaše milosti glavna stvar, ki mi leži na duši, neposredno železarje, si jo dovoljujem tudi tukaj postaviti na isto mesto z zaupanjem v velikodušnost in prirojeno lastnost Vaše milosti, da vedno rešuje najprej težave svojih varovancev. 6

Der Fürsterzbischof ist seit Anfang July Heim. Ich habe ihm mit Ende desselben mein Anliegen geklagt. Er hat mir Hülfe versprochen. Ich habe gleich darauf Sr. Exc. dem Baron Exx davon in Kenntniß gesetzt, und um gelegentliche Rekommendation und Erinnerung gebeten. Ich habe noch keinen Trost bisher. Wenn also E. G. Freund, der Neveu S. Fürstl. Gnaden, mich derweil comme il faut rekommandirt hat (oder auf E. G. wiederholte Erinnerung es thut), so darf ich um so mehr hoffen. So viel ist richtig, daß man mir keine grössere Wohlthat erweisen könnte! – Aber es ist freilich auch äuserst schwierig, da die Prälaten nur das Sprichwort manus manum lavat berücksichtigen, und der letzte Buchhaltereybeamte ihnen mehr waschen kann als der erste Hofbibliothek Kustos, geschweige Scriptor. Indessen der F. E. Bischof kann auch waschen, und daher hoffe ich noch immer alles Gute, wenn er sich meiner nur warm annimmt! – Ein weiterer Erschwerungsgrund ist wieder der, daß während in den übrigen Ärarialhäusern die Witwe gleich herausmarschiren muß, sie in den Stiftshäusern auch nach dem Tode des Mannes bleiben (sie mögen schön sein oder nicht), und folglich jeder Beamte um so mehr hinein dringt. Aber wie gesagt, wenn Graf Franz meiner tüchtig erwähnt, so habe ich gute Hoffnung, da ich bereits überall pränotirt bin, und rekommandirt durch untergeordnete Freunde. – Mit Pirsner würde es nicht so recht gehen, um so weniger da ich seine Schwester nicht glücklich machen kann

Knez nadškof je od začetka julija doma. Ob koncu meseca sem mu potožil o svojih težavah. Obljubil mi je pomoč.7 Takoj nato sem s tem seznanil njegovo ekscelenco, barona Exx,8 in ga zaprosil za priložnostno priporočilo in misel name. Do sedaj nisem dobil še nobenega spodbudnega sporočila. Če me je torej prijatelj vaše milosti, nečak njegove knežje milosti,9 medtem priporočil comme il faut 10 (ali pa bo to na Vaše ponovno opominjanje storil), lahko toliko bolj upam. Toliko je gotovo, da mi večje usluge ni mogoče izkazati! Kar pa je seveda skrajno težko, kajti prelati upoštevajo samo načelo manus manum lavat 11 in zadnji knjigovodski uradnik jim lahko več umije kakor prvi kustos dvorne knjižnice, da ne govorimo o skriptorju.12 Toda tudi knez nadškof zna umivati in zato še vedno upam na najboljše, če se bo le toplo zavzel zame. Naslednja težava je v tem, da mora v drugih državnih poslopjih vdova takoj odkorakati ven, medtem ko lahko v ustanovah ostane (naj je lepa ali ne) tudi po smrti moža, zato vsi uradniki silijo tja. Toda kakor rečeno, če me bo grof Franc13 pridno omenjal, imam veliko možnosti, ker sem že povsod vpisan in priporočen od njemu podrejenih prijateljev. S Pirsnerjem14 se ne bi prav dobro ujemala; toliko manj, ker ne morem osrečiti njegove sestre,

Faksimile MP44.f.2
wie die Welt mir es angemeint hatte. Zum Heurathen müßte mich nur der Verdruß über die schlechte Bedienung im Garçonleben in einer Furia bestimmen, und auch dann wäre es schwerlich die Pirsnerische, zu der ich trotz meines guten Willens kein rechtes Herz habe. Haec inter nos, quaeso. – Ich nun mahl glaube nie zu heuraten.

kakor so mi nekateri namenili. K poroki bi me lahko prisilila samo trenutna besnost zaradi nejevolje nad slabo postrežbo v samskem življenju, pa tudi tedaj težko s Pirsnerjevo, ki ji moje srce kljub dobri volji ni posebej naklonjeno. Haec inter nos, quaeso. 15 Mislim, da se ne bom nikoli poročil.

Hätte ich aso im Schottenhof, z. B. ein lichtes, luftiges Quartier von 2 bis 5 Zimmern (im 1ten oder 3ten Stock ist mir eins) um bei dieser ausgedehnten Volmacht nur eher was zu bekommen, wo ich meine Mineralienkästen auspacken, mein Recensirpult aufschlagen, und meine Graeca und Slavica treiben könnte bis an den Tod, so wären für eine lange Zeit meine Wünsche erfüllt! Ich könnte mir vielleicht in der Folge eine Kommission zur Studieneinrichtung in der Valachey, oder Serbien oder gar in Griechenlend wünschen, mit dem Beding jedoch, gleich nach Einleitung des Ganges derselben zu meiner Bibliothek zurückzukehren, à la van Swieten (in Berlin).

Če bi torej imel – na primer v Schottenhofu 16 – dvo- do petsobno svetlo, zračno stanovanje (vseeno ali v 1. ali v 3. nadstropju), kjer bi ob razširjeni pravici uporabe lahko razpostavil svoje omarice z minerali, postavil svoj pisalni pult in se do smrti ukvarjal s svojo grecistiko in slavistiko, bi bile moje želje za dolgo časa izpolnjene. Morda bi si kot naslednje lahko zaželel posredovanje za organiziranje študija na Vlaškem, v Srbiji ali morda celo v Grčiji. Pod pogojem seveda, da se takoj, ko se ta uteče, vrnem v svojo knjižnico à la van Swieten (v Berlinu).17

Hiemit hätte ich E. G. alle meine jetzigen und künftigen Wünsche ans Herz gelegt. Dieß ist mein Lebensplan. – Wenn sich nur Graf Franz so gütig für mein Quartier innteressiren wollte, wie E. G. aus einem natürlichen Impuls Ihrer Großmuth thaten, so wären meine jetzigen Wünsche alle erfüllt; die künftigen – denen, seh ich, wird man selbst entgegen kommen; so wenig Rivalen hab’ich in der südlichen Politik, die aber doch weiß Gott, die natürliche für uns Wiener ist. – Sed de his fortasse mündlich ein mehreres. Denn eben sagt mir Kogl, man wolle mich ordentlich auf die Rudeschische Hochzeit einladen d. i. mit Freyhaltung der Spesen, auf diesen Fall würde ich recht gerne hinein kommen, um das voriges Jahr so mala mente versäumte bei E. G. einzubringen. Wiewohl ich nicht recht begreife, wie ich dazu komme, da ich Vater und Sohn nach Verdiensten, immer ungenirt, behandelt habe.

S tem sem Vaši milosti položil na srce vse svoje sedanje in prihodnje želje. Tak je moj življenjski načrt. Če bi se le grof Franc tako prijazno zavzel za moje stanovanje, kakor je to po naravnem občutku za velikodušnost storila Vaša milost, bi bile vse moje sedanje želje izpolnjene. Prihodnje se bodo – v to sem prepričan – izpolnile same po sebi, saj v južni politiki, ki je – Bog ve – za nas tukaj na Dunaju nekaj samoumevnega, skorajda nimam tekmeca. Sed de his fortasse 18 več ustno, kajti pravkar mi je Kogl19 sporočil, da bom povabljen na Rudeževo poroko,20 kakor se spodobi, kar pomeni, da ne bom imel nobenih stroškov. V tem primeru bi prav rad prišel tja, da bi nadoknadil v lanskem letu tako mala mente 21 zamujen obisk pri Vaši milosti.22 Sicer pa ne morem prav dojeti, da sem tega deležen, ko pa sem očeta in sina vedno brez zadrege obravnaval, kakor sta zaslužila. 23

Jenko war überrascht, sowohl daß, als daß er einen so freundschaftlichen Empfehlungsbrief bekam, da er aber noch ein paar Tage braucht, um mit den Vorarbeiten zu seinem Gesuch zu Ende zu kommen, so soll ich heute der Vorläufer seiner Danksagung seyn. Er war noch nicht bei Junck, ich habe ihm E. G. Bemerkung über dessen Werth als Protector, aus alten Kenntnissen kommentirt. Wir wollen das beste hoffen. Jenko verdient es durch seine hohe Moralität und Herzensgrösse, die in seiner Lage um so bewunderungwürdiger ist. Seine Pepiza Kx, nunmehr, ge. baldige Rudesch, wird ihn nicht mehr närisch machen. Er kann endlich ihre Erwähnung ertragen, wiewohl mit finstern Schweigen. Semper inter nos, ut olim.

Jenko24 je bil presenečen tako nad tem, da je dobil, kakor nad tem, da je dobil tako prijateljsko priporočilno pismo. Ker pa potrebuje še nekaj dni, da pripravi prošnjo, naj bom danes predhodnik njegove hvaležnosti. Pri Juncku25 še ni bil. Iz starih izkušenj sem mu predstavil pripombe Vaše milosti o pomenu njegovega pokroviteljstva. Upajmo na najboljše. Jenko si to zasluži zaradi visoke moralnosti in širokosrčnosti, ki je v njegovem položaju še toliko bolj vredna občudovanja. Njegova Pepca Kx,26 poslej skorajšnja milostljiva Rudež, ga ne bo več spravljala ob pamet. Končno lahko, čeprav z mrkim molčanjem, prenese, če jo omenijo. Semper inter nos, ut olim. 27

Faksimile MP44.f.3
Wie ich das Papier umwende, ersehe ich die Sau hier auf der Seite. Es bleibt mir kein anderes (besseres) Mittel, als E. G. um väterliche Nachsicht zu bitten: so schlecht bin ich für die Schreyberey hier eingerichtet. Dafür aber werde ich mich auch ewig vor den Engeln hüten, und nur von weiten mit ihnen die Pflichten der guten Lebensart wechseln.

Ko obrnem list, zagledam na tej strani prašiča.28 Ne preostane mi nobeno drugo (boljše) sredstvo, kakor da Vašo milost prosim za očetovsko uvidevnost – tako slabo sem tukaj opremljen za pisarjenje. Zato pa se bom tudi večno varoval pred angeli in si z njimi samo na daleč izmenjaval dolžnosti olikanega življenja.29

Tammerburg hat mir gleichfalls noch keine Antwort gebracht: ich habe ihm ungefähr auf der Gasse begegnet, den Brief aber bei mir gehabt. Aber auf die bloße Meldung vom Briefe, und seinem Hauptinhalte sah ich ihm die Freude an. Den Tag vorher war der junge Launoy bei mir, dessen Vater Preschern und Mohs für einen Schneuzer ausgaben. Der Sohn hat eben so ein Gesicht. Indessen werde ich doch hin schauen, er ist eine Bibliotheks Bekanntschaft. Er kommt eben von Konstantinopel. (wenn’s wahr ist).

Tammerburg30 mi ni prinesel še nobenega odgovora. Pred kratkim sem ga srečal na ulici, ko sem imel pismo31 pri sebi. Že sama novica o pismu in njegovi vsebini ga je silno razveselila. Dan poprej je bil pri meni mladi Launoy, katerega očeta sta Prešern32 in Mohs33 primerjala s šnavcerjem. Sin ima prav tak obraz. Sam mu bom vsekakor gledal vanj, ker ga poznam iz knjižnice. Pravi, da je pravkar prišel iz Konstantinopla. (Če je res.)

Die 4 konischen Gläser sind leider noch nicht da: aber bis Mihaelis hat mir sie der Factor nun gewiß versprochen. Dr. Schreibers hat mich getröstet, daß es ihm nicht besser gegangen. Dr. Schreibers hat mir gerne 2 Ex. seiner Aufforderung (die nicht im Buchhandel ist) für E. G. nebst seiner freundschaftl. Empfehlung, ausgegeben, und mir seine Einladung zu seinen physik. u. naturhistorischen Abenden (wenn nur wieder von 12 bis 2 Uhr eingeführt würde) erneuert, wofür ich als eine Frucht von E. G. Klientschaft ihm um so dankbarer bin. Er bedauert, daß er E. G. Korrespondenz so entbehren muß. Scopoli war auch bei ihm.

Štirje stekleni stožci še niso prispeli,34 toda faktor mi je zagotovil, da bodo gotovo do Mihaelovega.35 Dr. Schreibers36 me je potolažil, da se njemu ni godilo nič bolje. Dr. Schreibers mi je za Vašo milost skupaj s prijateljskim priporočilom rad izročil dva izvoda svojega poziva (ki ni na knjižnem trgu) in me ponovno povabil na svoje fizikalne in naravoslovne večere (če le ne bodo zopet od dvanajste do druge ure), za kar sem mu kot varovanec Vaše milosti toliko bolj hvaležen. Zelo pogreša dopisovanje z Vašo milostjo. Tudi Scopoli je bil pri njem.37

Von Mohs Elementarmethode schickt E. G. Heubner auf Schreibpapier als Präsent, die 2 andere Ex. hab’ich ihm aufgetragen zu schicken (für Freunde) auf Rechnung. (en passant, befehlen E. G. daß ich die kleinen Conti ferner saldire und mich gleich an Gold erhole, oder kann ich sie bis Ende des Jahres laufen lassen, da die Kaufleute ohnehin alles in Conventionsgeld führen, und nur am Zahlungstage reduciren?) Desgleichen folgen mit letzten Postwagen nach Cilli Moll und Gilbert, und (zum Ansehen) auch Leonhards Taschenbuch: Hoffmanns und Steffens Fortsetzungen sind noch nicht heraus. Mohs soll Leonharden sehr loben. Heubner glaubt

Heubner38 pošilja Vaši milosti kot darilo dva izvoda Mohsove Elementarne metode na boljšem papirju, dva druga izvoda sem naročil (za prijatelje) na račun. (En passant, 39 zapoveduje Vaša milost, naj manjše račune v prihodnje poravnam in si takoj povrnem pri Goldu,40 ali naj pustim do konca leta odprte, saj trgovci tako ali tako vse vodijo v konvencijskem denarju in pretvarjajo samo na dan plačila?) Prav tako sledita z zadnjo poštno kočijo v Celje Moll41 in Gilbert,42 pa tudi (na vpogled) Leonhardova Žepna knjiga. 43 Hoffmannova in Steffensova nadaljevanja še niso izšla.44 Mohs naj bi Leonharda zelo hvalil. Heubner se spominja,

Faksimile MP44.f.4
sich zu entsinnen, daß E. G. auch vom Autor selbst ein Ex. auf Schreibpapier zugedacht war: aber er erwartet von Mohs seit 14 Tagen vergeblich die letzte Disposition über sein Werklein, das dieserwegen auch nicht verkauft wird bis E. H. Johann etc. sein Gratis Ex. bekommt. Tu primus leges et amici. Mohs ipse correxit Graecii singulas plagulas.

da je namenil avtor Vaši milosti osebno izvod na boljšem papirju, toda že štirinajst dni zaman čaka na Mohsovo navodilo, kako ravnati z njegovim delom, ki po tej poti ne sme v prodajo, dokler njegova visokost Janez itd.45 ne dobi svojega brezplačnega izvoda. Tu primus leges et amici. Mohs ipse correxit Graecii singulas plagulas. 46

Die Slavische Bibel (polnisch und böhmisch) gehört auch zu E. G. Slavicis, ad usum LXX interpretum, damit sie doch Notiz davon nehmen.

Slovanska biblija (poljska in češka) je prav tako med slovanskimi knjigami Vaše milosti ad usum LXX interpretum, 47 da ji posvečajo pozornost.48

Eben gestern ließ mich ein Graf Ditrichstein bitten, ihm 2 russische gerichtliche Dokumente von 1808 und 1812 aus Taurien, zu verdeutschen. Ich las sie glücklich, und übersetzte sie. Ein Nebeninteresse für mich wars, daß sie die Witwe des Naturhistorikers Pallas betraffen (Кoролина Иванова дочъ‚ Жeна Палласова‚ дєỳствителная статская совєтница), die nun in Wien ist, und Schulden macht auf ihre taurischen Meyerhöfe. Sie ist aber miserabel deutsch unterschrieben. Der russische Kanzleystil ist doch viel besser als der deutsche. Die Participia thun herrliche Dienste. – Neben einigen Griechen dürfte ich nun der einzige (halb) Russe hier seyn. Auch kannte ich den Gr. Dietrichstein früher nicht etc. Er schickte auf die Hofbibliothek etc.

Včeraj me je neki grof Dietrichstein49 prosil, da prevedem v nemščino dva ruska sodna dokumenta z letnico 1808 in 1812 iz Tavrije. Uspešno sem ju prebral in prevedel. Zame je bilo posebej zanimivo to, da sta se nanašala na vdovo naravoslovca Pallasa 50 (Королина Иванова дочь‚ Жена Палласова‚ деўствителная статская совэтница),51 ki je sedaj na Dunaju, kjer dela dolgove na račun svojih tavrijskih posesti.52 Je pa bedno nemško podpisana. Ruski pisarniški slog je vendarle mnogo boljši od nemškega. Udeležbe se čudovito obrestujejo. Poleg nekaterih Grkov sem sedaj tukaj edini (napol) Rus. Tudi grofa Dietrichsteina prej nisem poznal itd. On me je poiskal v dvorni knjižnici itd.

Der geschickteste alte Geograph Mannert in Bayern (aber nach meiner Meinung ein genieloser boshzhik) hält nun auch (1812) die alten Veneter für Slaven! Macte virtute Appendini!

Najspretnejši stari geograf na Bavarskem, Mannert 53 (toda po mojem mnenju duhovni boshzhik brez nadarjenosti), ima sedaj (1812) tudi stare Venete za Slovane! Macte virtute Appendini! 54

1 Slavin und 1 Dobr. Gramm. kehre ich E. G. für Appendini und Solarich ab: die übrigen 2 et 2 mag Suppan an Proselyten anbringen: sie haben in Kärnten und Steyermark guten Nutzen gestiftet. De omnibus aliis proxima, nam sonat media octava. Vale et mi fave.

En izvod Slavina in en izvod slovnice Dobrovskega pošiljam Vaši milosti za Appendinija in Solarića,55 ostala 2 et 2 naj Zupan56 posreduje prozelitom, ki so na Koroškem in Štajersken storili precej koristnega. De omnibus aliis proxime, nam sonat media octava. Vale et mi fave. 57

Mit ewiger Verehrung und Liebe.

Z večnim spoštovanjem in ljubeznijo

K. m. p.

Kopitar l. r.

Dem Hrn. Vincenz Carnoff hoffe ich nächstens zu schreiben.

Gospodu Vincencu Karnofu58 bom, tako upam, pisal prihodnjič.

Faksimile MP44.f.5
PS.2 Nebois kam vor 3 Tagen von seinem Meyerhofe bei St. Pölten zu mir auf die Hofbibl. um mich zu ersuchen, folgendes nach Laibach zu schreiben. Sein Gast sey noch immer bei ihm, weil er weder nach Cilli könne, noch sonst durch den Landsmann Janitsch (Neustädtler, Stiftsgeistlicher in Göttweig) angebracht werden könne, da er nichts anzuziehen habe, um sich erträglich zu präsentiren. Die Loitscherin habe ihm f 100 geschickt, die seyen aber alle futsch. Ergo.

P. S. Nabojs59 je prišel pred tremi dnevi s svojega posestva pri St. Pöltenu k meni v dvorno knjižnico in me zaprosil, naj v Ljubljano sporočim naslednje. Njegov gost je še vedno pri njem, ker ne more niti v Celje niti ga ne more spraviti pod streho rojak Janič (Novomeščan, samostanski duhovnik v Göttweigu), ker nima nobene obleke, v kateri bi se lahko spodobno predstavil. Lojčerjeva mu je poslala 100 florintov, ki pa jih je zapravil. Ergo. 60

Nebois selbst ist ganz braun. Der Lieut.t ist Acersmann. Auch gut, wenn er nur ehrlich ist.

Nabojs je popolnoma zagorel. Poročnik je orač. Tudi prav, če je le pošten.

Faksimile MP44.f.6
Bonaza hat mir ein Partezettel geschickt. Unter diesen Umständen kann man es eher als Erbarmen des Himmels auslegen. Eben hatte Fr. v. Gold mir den Bericht des Agramer Oculisten, als ich mit Jenko zu Anna gratulieren kam, wissen lassen, und zwey tage darauf kam das Partezettel. Hr. v. Gold ist auf einmahl sichtlich alt geworden. Sed hora sonat et insuper caput mihi volet quamvis serenissimo die.

Bonazza61 mi je poslal osmrtnico. V takih okoliščinah jo lahko imamo prej za usmiljenje neba. Že dva dni zatem, ko sva z Jenkom prišla voščit Ani in me je gospa Gold62 seznanila z izvidom zagrebškega okulista, je prišla osmrtnica. Gospod Gold se je naenkrat vidno postaral.63 Sed hora sonat et insuper caput mihi dolet quamvis serenissimo die. 64

Wegen Breislak haben wir an die Knoblochische Handlung geschrieben, die gewiß am ersten sich um die Recension bekümmert haben wird.

O Breislakovi zadevi smo pisali Knoblochovi založbi, ki bo gotovo najprej poskrbela za recenzijo.65


Opombe

  1. 1 preganjen list, 4 s črnilom popisane strani in 1/2 zgibanega lista, 2 s črnilom popisani strani. Prepis Ivan Prijatelj.
  2. P. S. je na dodatni polovici lista.
  3. Praznik Marijinega vnebovzetja.
  4. Gl. osnutek tega Zoisovega pisma Kopitarju: M P 43.
  5. Duhovito namigovanje na varovance barona Zoisa, med katere je sodil tudi Kopitar, in priporočilna pisma, ki jih je pisal zanje.
  6. Torej bo najprej spregovoril o svojih težavah in prošnjah.
  7. Kopitar v pismih Zoisu nenehno toži zaradi stanovanjske stiske in stalnih selitev in ga prikrito nagovarja k priporočilom, npr. dunajskemu nadškofu, za kar se je Zois tudi ogrel. Vendar je bil nadškof spomladi odsoten zaradi vizitacij. Gl. M P 3740 in 43. Grof Sigismund Anton von Hohenwart, od 1805 dunajski nadškof, je bil namreč Kranjec, Zoisov znanec, ki se je zelo zanimal za znanost, zlasti za botaniko.
  8. Erberga. Zoisov prijatelj baron Jožef Kalasanc Erberg (1771–1843) se je 1808 preselil iz Ljubljane na Dunaj, kjer je postal 1809 prestolonaslednikov vzgojitelj. Tam je spoznal Kopitarja in ga pridobil za sodelovanje pri svojem podvigu pisanja literarne zgodovine Kranjske. Zaradi visokega položaja na dvoru mu je lahko pomagal dobiti službo v dvorni knjižnici in stanovanje. Po preselitvi v graščino Dol leta 1816 je ostal v tesnih stikih zlasti s Zoisom, kateremu je 1817 celo posodil denar. Gl. SBL I, str. 162–163 in JKE, str. 11.
  9. Grof Franc Jožef Hanibal von Hohenwart (1771–1844), ki se je v naravoslovju in montanistiki izpopolnjeval na Dunaju in v stikih s prijateljem Zoisom. Prim. SBL I, 331.
  10. Francosko. »Kakor se spodobi.«
  11. Latinsko. »Roka roko umije.«
  12. Kar je bil on sam.
  13. Von Hohenwart.
  14. Kopitarjev znanec, denarni posrednik v Trstu in na Dunaju.
  15. Latinsko. »To med nama, prosim.«
  16. Znamenita dunajska stanovanjska hiša iz obdobja bidermajerja.
  17. Avstrijski diplomat, bibliotekar in mecen baron Gottfried van Swieten (1734–1803), ki je bil poslanec na dvoru pruskega kralja Friderika II. v Berlinu. 1777 je bil imenovan za direktorja dvorne knjižnice na Dunaju.
  18. Latinsko. »Toda o teh morda ...«
  19. Dr. med. Karel Bernard Kogl (1763–1839). 1806 je postal prvi zdravnik za Kranjsko in Goriško, 1809 dvorni zdravnik na Dunaju. Po razpadu Napoleonove Ilirije se je vrnil v Ljubljano za protomedika. Gl. SBL I, str. 489.
  20. Graščak Anton Rudež, Zoisov prijatelj, je Kopitarjevemu mentorstvu 1810 zaupal svojega sina Jožefa. 1811 jima je omogočil potovanje po Nemčiji. 1812 se je Jožef Rudež poročil z Jožefo Kogl, hčerko dvornega zdravnika Kogla. Pod Kopitarjevim pokroviteljstvom se je razvil v etnografa, zbiralca in mecena. Gl. SBL III, str. 155–157.
  21. Latinsko. »Slaboumno.«
  22. V Ljubljani se je namreč končalo septembrsko potovanje leta 1811 z Jožefom Rudežem, ki ju je vodilo z Dunaja v Prago, Toplice, Draždane, Berlin, Wittenberg, Lipsko, Nürnberg, Augsburg, München in Salzburg. Gl. SBL I, str. 501. Kopitar upa, da bo Rudeževa poroka nova priložnost za srečanje s Zoisom.
  23. Torej kritično.
  24. Kranjčan Jožef Jenko, profesor matematike na ljubljanskem liceju, se je s Kopitarjem spoprijateljil leta 1811. Kopitar je v prejšnjih pismih Zoisa zelo vztrajno prosil, naj Jenku s priporočili pomaga pri iskanju boljše službe oz. izboljšanju gmotnega položaja, vendar baron sprva ni našel časa za to. Gl. pisma M P 3941 in 43. Zois v pismu 42 sporoča, da ga je priporočil Juncku.
  25. Juncku bi moral Jenko odnesti priporočilno pismo. Kidrič Juncka ni identificiral. Prim. ZK 2, str. 123, op. 10. Morda gre za uradnika pri idrijskem rudniku, povezanega z družino Pasetzky, ki jo v zvezi z Jenkovimi priporočili omenja Kopitar v pismu M P 39. Za povezavo družin Junck in Pasetzky govori zapis Schiviza von Schivizhoffen o poroki med vitezom Johannom von Lellis in Antonio Junk 7. novembra 1815 v Idriji, pri kateri je bil za pričo rudarski svétnik Leopold von Pasetzky. Gl. AMHK, str. 311.
  26. Rudeževa nevesta Jožefa Kogl, v katero je bil Jenko očitno zaljubljen.
  27. Latinsko. »Vedno med nama, kakor nekoč.« Prošnja za diskretnost.
  28. Madež od črnila na 3. strani pisma.
  29. Besedna igra z besedo angel (v nemščini Engel), ki leti na njegovega stanodajalca Johanna Christiana Engela (1770–1814), uradnika v sedmograški dvorni pisarni na Dunaju in ogrskega zgodovinarja, s katerim je Kopitar navezal stike pred novembrom 1808. Kopitarjevo dobro mnenje o njem se je spremenilo, ko je spoznal njegovo madžarofilstvo in mržnjo do Slovanov. Prim. ZK 1, str. 51, op. 1, SBL I, str. 499, KIV, str. 131. V pismu M P 37 zatrjuje, da se ga bo po vselitvi izogibal zaradi nesnažnosti in neolikanosti.
  30. Oče Joseph Tammerburg, dunajski zbiratelj rudnin, ki se je ukvarjal s trgovanjem z minerali in sodeloval s Zoisom in Kopitarjem. Zoisu je pred kratkim poslal minerale in pismo. Gl. Kopitarjevo pismo M P 42 in Zoisovo pismo 43.
  31. Gotovo Zoisovo pismo.
  32. Kranjec Simon Prešern, trgovec z rudninami. Prim. ZK 1, str. 35.
  33. Dunajski mineralog in kustos na graškem Joanneumu Friderik Mohs, Zoisov dopisovalec, je barona obiskal v Ljubljani. Prim. ZK 1, str. 45, op. 12 in SBL IV, str. 837.
  34. Kopitar je naročil stožčasta stekla za Zoisa v Harrachovi tovarni na Češkem (gl. pismo M P 39), vendar se je izdelava zavlekla (gl. M P 40 in 42).
  35. 27. septembra.
  36. Zoolog vitez Karl Franz Anton Schreibers (1775–1852), po 1806 ravnatelj dunajskega naravoslovnega muzeja, je imel s Zoisom stike že v devetdesetih letih 18. stoletja. ZK 1, str. 49.
  37. Morda sorodnik naravoslovca Giovannija Antonia Scopolija (1723–1788), prvega zdravnika idrijskega rudnika v prvi polovici šestdesetih let. Nekega armadnega komisarja Scopolija omenja Zois v svojem dnevniku 8. julija 1809. Gl. ZK 2, str. 51.
  38. Heubner, knjigovodja dunajskega knjigarnarja Ferdinanda Becka, je bil Kopitarjev sostanovalec na njegovem prvem dunajskem stanovanju pri gospe Pfaundler. Prim. ZK 1, str. 43, op. 17.
  39. Francosko. »Mimogrede, ...«
  40. Tržaški podjetnik Jožef pl. Gold, poročen s Zoisovo nečakinjo Marijo Ano Ivano Zois, baronov finančni posrednik in zaupnik na Dunaju.
  41. Knjiga salzburškega naravoslovca barona Carla Ehrenberga von Moll (1760–1838), Neue Jahrbücher der Berg- und Huttenkunde,izdana 1809–1811 v Nürnbergu. Gl. pismo M P 42, v katerem pravi Zois, da jo pričakuje.
  42. Ludwig Wilhelm Gilbert (1769–1824), profesor fizike v Halleju, ki je v Halleju in Leipzigu izdajal Annalen der Physik.
  43. Carl Cäsar von Leonhard (1779–1862), asesor pri deželni in davčni direkciji v Hanauu, avtor gospodarskih in mineraloških del, ki jih je zbiral tudi Zois. Delo, ki ga omenja Kopitar, je Taschenbuch für die gesammte Mineralogie, ki je izhajalo v Frankfurtu 1807–1818. Knjiga je nato res prišla v Zoisovo knjižnico. Gl. ZK 1, str. 94, op. 14. Zois jo pričakuje v pismu M P 42.
  44. Nemški filozof, znanstvenik in pesnik Henrik Steffens (1773–1845). Najbrž je mišljeno njegovo delo Vollständiges Handbuch der Oryktognosie, ki je izšlo v štirih delih 1811–1824. Christian August Siegfried Hoffmann (1760–1813) je začel leta 1811 v Freibergu izdajati Handbuch der Mineralogie. Drugi zvezek je izšel leta 1812, četrti, zadnji, pa leta 1818.
  45. Nadvojvoda Janez.
  46. Latinsko. »Ti boš prvi bral in prijatelji. Mohs sam je popravil posamezne pole v Gradcu.« Pole Leonhardove knjige namreč.
  47. Latinsko. »Na voljo sedemdesetim prevajalcem.« Za Kopitarjev projekt prevoda biblije. Namig na legendarno število aleksandrijskih prevajalcev Svetega pisma v grški jezik pod kraljem Ptolomejem II., ki so pripravili septuaginto.
  48. Opozorilo na knjige v Zoisovi biblioteki, ki bi bile koristne pri Kopitarjevem projektu novega prevoda biblije, ki je začel nastajati po 1809 ob nasvetih Dobrovskega in drugih slavistov. Med sodelavci sta bila Zupan in Matevž Ravnikar. Gl. Zoisovo pismo M P 35.
  49. Morda knez Moritz Joseph Johann von Dietrichstein (1775–1864), ki se je prav tako ukvarjal z naravoslovjem, poznejši prefekt dvorne knjižnice. Vsekakor član te avstrijske plemiške družine.
  50. Nemški zoolog in raziskovalec Peter Simon Pallas (1741–1811), profesor na sanktpetersburški akademiji in vodja naravoslovnih ekspedicij v Sibirijo in južno Rusijo.
  51. Rusko. »Karolina, Ivanova hči, Pallasova žena, redna državna svetnica.«
  52. Ruska carica Katarina II. je Pallasa za njegove zasluge nagradila s posestvom na Krimu.
  53. Bavarski kartograf, geograf in zgodovinar Konrad Mannert (1756–1834), ki je izdelal tudi zemljevide avstrijskih dežel.
  54. Latinsko. »Blagor ti, Appendini!« Ironično. Italijanski piarist Francesco Maria Appendini, avtor dela Grammatica della lingua illyrica iz leta 1808, Zoisov korespondent. (Gl. ZK 1, str. 131, op. 37.) Po njem je stopil v stik s Kopitarjem in Dobrovskim. Gl. pismo M P 38.
  55. Srbski razsvetljenec in korektor slovanske tiskarne v Benetkah Pavao Solarić je bil Kopitarjev dopisnik. Prim. SBL I, str. 502 in KIV, str. 9.
  56. Jezikoslovec in pesnik Jakob Zupan (1785–1852), po 1811 kaplan v Šmarju pri Ljubljani in član Zoisovega krožka. Gl. SBL IV, str. 870–873.
  57. Latinsko. »O vseh ostalih kmalu, kajti že bije pol osmih. Ostani zdrav in meni naklonjen!«
  58. Zoisovemu kopistu.
  59. Bivši častnik kranjskega rodu, po poroki z nižjeavstrijsko graščakinjo posestnik pri St. Pöltenu. Gl. ZK 1, str. 46, op. 26.
  60. Latinsko. »Torej.«
  61. Zoisov nečak Anton Bonazza, ki je živel na Hrvaškem in se je 1809 poročil z nečakinjo zagrebškega škofaVrhovca.
  62. Baronova nečakinja Marija Ana Ivana Zois, poročena z Jožefom pl. Goldom. Ana je bila verjetno njena hčerka.
  63. Zaradi smrti malega Edvarda Golda.
  64. Latinsko. »Toda ura bije in vrh tega me boli glava, čeprav je nadvse veder dan.«
  65. Italijanski geolog Scipione Breislak je pisal o vulkanskih kamninah. Zois je prosil Kopitarja, da mu poišče recenzije njegovega novega dela, Introduzione alla geologia, izdanega 1811 v Milanu, ki pa ga na Dunaju očitno še niso poznali. Zato je Kopitar Zoisu naročil, naj na Dunaj pošlje nekaj izvodov knjige, da jih bo poslal v recenzijo nemškim znanstvenim revijam. Gl. pismi M P 37 in 38.











































Avtorske pravice za to izdajo ureja licenca Creative Commons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 2.5 Slovenija
Projekt Elektronske znanstvenokritične izdaje slovenskega slovstva
Datoteka HTML narejena s pretvorbo XSLT baze XML/TEI P4.

Valid HTML 4.01!Valid CSS!Creative Commons License