M P 45

Pismo Jerneja Kopitarja Žigi Zoisu

Dunaj, 9. 9. 1812

Kazalo


M P 45: Pismo Jerneja Kopitarja Žigi Zoisu; Dunaj, 9. 9. 1812

M P 45 (faksimile) M P 451 (prepis)
Faksimile MP45.f.1

Wien 9. Sept. 1812.

E. G.!

Der Einschluß ist mir vom Kanzler Schnurrer zugekommen als Einschluß eines Briefes an seinen orient. Schüler Bellino, der nun aus dem Komptoir, wo er bereits für seinen merkantilen Vater Geschäfte machte, im 26ten Jahr in die orientalische Akademie – entsprang, und mit mir auf der Bibliothek bekannt ward. Da er mit Schnurrer noch immer in Relation steht, so übernahm er die Zusendung m. Gramm. ohne Brief. Hier ist Schnurrers Gegenkompliment, und der von mir nicht, aber vielleicht von m. Grammatik oder von Dobr. veranlaste Antrag seiner Truberiana an E. G. – Werth sind sie sicherlich 20# und mehr. (denn für 20# dürfte er sie wohl ablassen?) Falls E. G. sie nicht nehmen, so werde ich sie wo nicht unsrer Bibl. oder meiner (si pecunia tanta potero carere), doch der Ossolinskischer zuschanzen. Ergo expecto responsum tuum!

Fürst Erzbischof ist wieder auf 8 tage noch verreist. Einem Quartier sehe ich nun tröstlicher entgegen,

Faksimile MP45.f.2

wenn Graf Franz mich wirklich empfohlen hat, um so mehr da im äußersten Fall der Erzbischof selbst nebst seinen Palais noch ein großes Haus auf dem Heidenschuß hat, wo er mich glücklich machen kann. Zhe je vasha volja. (sic petlamus 2 pro nostra bona pecunia!)

Nova proxima expectamus ex Moscua!

Über den Mann der edlen Frau Nina hatte sich vor 3 tagen ein plötzliches Gerede erhoben, als wolte er nach Muggia gehen (Ausdruck seines eigenen Comptoirdieners): sed nunc silent omnia. Vielleicht interessirt E. G. dieß zu wissen. Die unbedachtsame Dienerschaft plaudert, mit dem größten Antheil, unbedachtsames Zeug! – Meine Quellen sind theils die Pirsnerschen Weiber, theils er selbst, der mich mit dem im Komtoir gehörten überraschte.

Aus meiner Reise nach Krain ist nichts geworden, weil ich zu spät und zu unernst eingeladen nicht abkommen konnte.

Faksimile MP45.f.3

Mit Primiz bin ich in so weit gut, daß ich bloß als Slaviste, nicht als achtender Freund, ihm antworte, (wenn er mich befragt) um des Slavischen Besten willen. Der Pub hat einen schlechten Charakter. Scheinen ist ihm mehr als Seyn. – Überdieß eckelt mich auch seine Supanartige Höflichkeit und Politesse an. Se obnasha ko shupanov sin. Nehmen E. G. ihm ein wenig in die Schule: vielleicht ist doch noch was aus ihm zu machen. Ich habe ihm immer gepredigt, daß er die Theologen als seine eigentlichen Schüler betrachten soll, die Kellner, Schreiber und Mademoiselles aber als durchlaufende Posten. Ob er mich verstanden? Denn er möchte nur gerne, wie unser Supan, mit den Slaven prahlen, während mann nur still fortarbeiten sollte, bis wir mit was auftretten können. E. G. verstehen mich besser als ich mich ausdrücken kann. Ich meine man macht sich lächerlich wenn man vor Profanen (die nicht billig seyn können) sich auf die Slavität viel einbildet. Um meine Slavität weiß hier niemand, als ungefähr der und jener.

Faksimile MP45.f.4

Ich werde nun wieder ein Monatzimmer wo suchen, um immer frey zu seyn, in ein beständigeres zu übertreten. Was der Schnurrer für eine hübsche Handschrift für einen Gelehrten, und zwar von 72 Jahren! Vielleicht können E. G. uns die neuesten Auskünfte über Penzel verschaffen? Seinen Brief bitte ich seiner Zeit zurück. Supan soll sich auch mit Schnurrers Handschrift loben! Er hat mir auf meine Invectivas amicas kindischbittend geantwortet. Al bo kedaj kaj s’tega fanta, al nikoli? Besonder hat sich das Kind genirt, daß ich ihm solche Vorwürfe in patenti machte! Ich aber machte ihm aufmerksam, wenn jemand sich dieser Invectivarum zu schämen hätte, so wäre wohl ich’s nicht er: sed me coram magno patre omnia facere et dicere, quae clam. Nun werden sie mit Primiz gemeinschaftlich über mich seufzen und schimpfen; aber das schadet nix. Die Buben müssen doch auch hören, was ihnen andere aus Untheilnahme verschweigen. Ceterum Supan est rectioris animi, quam Primiz. Sed et segnioris.

Mit ewiger Verehrung und Liebe E. G.

K. m. p.

Auch werden E. G. vielleicht gut finden, dem Primiz zu sagen, wie aufrichtig ich für seine Anstellung gestimmt! Denn ich habe den Punkt nie berührt, und der arme Tropf hält mich vielleicht für seinen Rivalen in Slavischen! E. G. aber haben mir nie erlaubt, die Markuse für meine Nebenbuler zu halten!!


M P 45: Pismo Jerneja Kopitarja Žigi Zoisu; Dunaj, 9. 9. 1812

M P 45 (faksimile) M P 45 (prevod)
Faksimile MP45.f.1

Dunaj, 9. septembra 1812

Vaša milost!

Prilogo mi je posredoval upravnik Schnurrer3 kot prilogo nekemu pismu, namenjenemu njegovemu študentu orientalistike Bellinu, ki je iz trgovske pisarne, kjer je za svojega očeta trgovca opravljal trgovske posle, v šestindvajsetem letu starosti preskočil na akademijo za orientalistiko in se seznanil z mano v knjižnici. Ker je z Schnurrerjem še vedno v stikih, je prevzel dostavo moje slovnice brez dopisa. Tukaj sta Schnurrerjev povratni poklon in ne po meni, ampak morda po moji Grammatiki ali Dobrovskem4 vzpodbujena ponudba njegove Truberiane 5 Vaši milosti.6 Gotovo so vredne 20 florintov in več (za 20 bi jih gotovo prodal). V primeru, da jih Vaša milost ne bo vzela, jih bom – če ne naši, 7 ali svoji 8 (si pecunia tanta potero carere)9 – prav gotovo posredoval knjižnici Ossolińskega.10 Ergo expecto responsum tuum! 11

Knez nadškof12 je ponovno odpotoval za osem dni. Glede stanovanja sem sedaj mnogo bolj potolažen,

Faksimile MP45.f.2

če me je grof Franc13 res priporočil; toliko bolj, ker ima nadškof sam za skrajni primer poleg svoje palače še veliko hišo na Heidenschußu,14 kjer me lahko napravi srečnega. Zhe je vasha volja. (Sic petlamus pro nostra bona pecunia!) 15

Nova proxima expectamus ex Moscua! 16

O soprogu plemenite gospe Nine17 se je pred tremi dnevi razširila nepričakovana govorica, da hoče oditi v Milje (izraz njegovega trgovskega pomočnika), sed nunc silent omnia. 18 Mogoče bi Vaša milost to hotela vedeti. Nepremišljena služinčad z največjim zanimanjem klepeta o nepremišljenih neumnostih! Moj vir so delno Pirsnerjeve ženščine, delno on sam,19 ki me je presenetil s tem, kar je slišal v trgovini.

Z mojim potovanjem na Kranjsko ni bilo nič, ker se na prepozno in tako neresno povabilo nisem mogel odzvati.20

Faksimile MP45.f.3

S Primicem21 sem v dobrih odnosih le toliko, kolikor mu za blagor slovanstva odgovarjam (če me kaj vpraša) zgolj kot slavist, ne pa kot pozoren prijatelj. Fant ima slab značaj. Videz mu je pomembnejši kakor resnica. Poleg tega se mi gnusita njegova zupanovska udvorljivost in ustrežljivost. Se obnasha ko shupanov sin. Vaša milost naj ga vzame nekoliko v šolo; mogoče se bo pa vseeno dalo še kaj narediti iz njega. Vedno sem mu pridigal, naj ima za svoje dejanske učence teologe, natakarje, pisarje in gospodične pa za prehodno množico. Ne vem, če me je razumel. Rad bi se bahal s Slovani kakor naš Zupan;22 dokler pa ne bomo imeli česa pokazati, velja le marljivo delo. Vaša milost me razume bolje, kakor se znam izraziti. Mislim, da se smešimo, če smo pred nepoučenimi (ki ne morejo pravično presojati) pretirano domišljavi zaradi slovanstva. Za moje slovanstvo tukaj razen redkih izjem ne ve nihče.

Faksimile MP45.f.4

Sedaj si bom poiskal kakšno sobo za mesec dni, da bom stalno pripravljen za selitev v trajnejše stanovanje. 23 Kako lepo pisavo ima Schnurrer za dvainsedemdeset let starega učenjaka. Morda nam lahko Vaša milost priskrbi najnovejše informacije o Penzlu? 24 Prosim, da mi njegovo pismo ob priliki vrnete. Tudi Zupan naj bi se hvalil z Schnurrerjevim rokopisom! Na moje invectivas amicas 25 je odgovoril otroško proseče. Al bo kedaj kaj s’tega fanta, al nikoli? Otrok se je še posebej sramoval, ker sem mu očital tako in patenti! 26 Vendar sem ga opozoril: če bi se kdo moral sramovati teh invectivarum, 27 sem to pač jaz, ne on, sed me coram magno patre omnia facere et dicere, quae clam. 28 Sedaj bosta s Primicem družno stokala in zabavljala čezme, toda to ne škodi. Fantje morajo slišati tudi to, kar jim drugi zaradi ravnodušnosti zamolčijo. Ceterum Supan est rectioris animi, quam Primitz. Sed et segnioris. 29

Z večnim spoštovanjem in ljubeznijo Vaše milosti,

Kopitar l. r.

Vaši milosti se bo mogoče zdelo primerno, da Primicu pove, kako odkrito sem nastopil za njegovo namestitev!30 Bistva se nisem nikoli dotaknil in ubogi naivnež me ima mogoče za tekmeca v slovanščini! Vaša milost mi namreč nikoli ni dovolila, da bi držal zaslon svojim tekmecem.


M P 45: Pismo Jerneja Kopitarja Žigi Zoisu; Dunaj, 9. 9. 1812

M P 45 (faksimile)
M P 451 (prepis) M P 45 (prevod)
Faksimile MP45.f.1

Wien 9. Sept. 1812.

Dunaj, 9. septembra 1812

E. G.!

Vaša milost!

Der Einschluß ist mir vom Kanzler Schnurrer zugekommen als Einschluß eines Briefes an seinen orient. Schüler Bellino, der nun aus dem Komptoir, wo er bereits für seinen merkantilen Vater Geschäfte machte, im 26ten Jahr in die orientalische Akademie – entsprang, und mit mir auf der Bibliothek bekannt ward. Da er mit Schnurrer noch immer in Relation steht, so übernahm er die Zusendung m. Gramm. ohne Brief. Hier ist Schnurrers Gegenkompliment, und der von mir nicht, aber vielleicht von m. Grammatik oder von Dobr. veranlaste Antrag seiner Truberiana an E. G. – Werth sind sie sicherlich 20# und mehr. (denn für 20# dürfte er sie wohl ablassen?) Falls E. G. sie nicht nehmen, so werde ich sie wo nicht unsrer Bibl. oder meiner (si pecunia tanta potero carere), doch der Ossolinskischer zuschanzen. Ergo expecto responsum tuum!

Prilogo mi je posredoval upravnik Schnurrer3 kot prilogo nekemu pismu, namenjenemu njegovemu študentu orientalistike Bellinu, ki je iz trgovske pisarne, kjer je za svojega očeta trgovca opravljal trgovske posle, v šestindvajsetem letu starosti preskočil na akademijo za orientalistiko in se seznanil z mano v knjižnici. Ker je z Schnurrerjem še vedno v stikih, je prevzel dostavo moje slovnice brez dopisa. Tukaj sta Schnurrerjev povratni poklon in ne po meni, ampak morda po moji Grammatiki ali Dobrovskem4 vzpodbujena ponudba njegove Truberiane 5 Vaši milosti.6 Gotovo so vredne 20 florintov in več (za 20 bi jih gotovo prodal). V primeru, da jih Vaša milost ne bo vzela, jih bom – če ne naši, 7 ali svoji 8 (si pecunia tanta potero carere)9 – prav gotovo posredoval knjižnici Ossolińskega.10 Ergo expecto responsum tuum! 11

Fürst Erzbischof ist wieder auf 8 tage noch verreist. Einem Quartier sehe ich nun tröstlicher entgegen,

Knez nadškof12 je ponovno odpotoval za osem dni. Glede stanovanja sem sedaj mnogo bolj potolažen,

Faksimile MP45.f.2
wenn Graf Franz mich wirklich empfohlen hat, um so mehr da im äußersten Fall der Erzbischof selbst nebst seinen Palais noch ein großes Haus auf dem Heidenschuß hat, wo er mich glücklich machen kann. Zhe je vasha volja. (sic petlamus 2 pro nostra bona pecunia!)

če me je grof Franc13 res priporočil; toliko bolj, ker ima nadškof sam za skrajni primer poleg svoje palače še veliko hišo na Heidenschußu,14 kjer me lahko napravi srečnega. Zhe je vasha volja. (Sic petlamus pro nostra bona pecunia!) 15

Nova proxima expectamus ex Moscua!

Nova proxima expectamus ex Moscua! 16

Über den Mann der edlen Frau Nina hatte sich vor 3 tagen ein plötzliches Gerede erhoben, als wolte er nach Muggia gehen (Ausdruck seines eigenen Comptoirdieners): sed nunc silent omnia. Vielleicht interessirt E. G. dieß zu wissen. Die unbedachtsame Dienerschaft plaudert, mit dem größten Antheil, unbedachtsames Zeug! – Meine Quellen sind theils die Pirsnerschen Weiber, theils er selbst, der mich mit dem im Komtoir gehörten überraschte.

O soprogu plemenite gospe Nine17 se je pred tremi dnevi razširila nepričakovana govorica, da hoče oditi v Milje (izraz njegovega trgovskega pomočnika), sed nunc silent omnia. 18 Mogoče bi Vaša milost to hotela vedeti. Nepremišljena služinčad z največjim zanimanjem klepeta o nepremišljenih neumnostih! Moj vir so delno Pirsnerjeve ženščine, delno on sam,19 ki me je presenetil s tem, kar je slišal v trgovini.

Aus meiner Reise nach Krain ist nichts geworden, weil ich zu spät und zu unernst eingeladen nicht abkommen konnte.

Z mojim potovanjem na Kranjsko ni bilo nič, ker se na prepozno in tako neresno povabilo nisem mogel odzvati.20

Faksimile MP45.f.3
Mit Primiz bin ich in so weit gut, daß ich bloß als Slaviste, nicht als achtender Freund, ihm antworte, (wenn er mich befragt) um des Slavischen Besten willen. Der Pub hat einen schlechten Charakter. Scheinen ist ihm mehr als Seyn. – Überdieß eckelt mich auch seine Supanartige Höflichkeit und Politesse an. Se obnasha ko shupanov sin. Nehmen E. G. ihm ein wenig in die Schule: vielleicht ist doch noch was aus ihm zu machen. Ich habe ihm immer gepredigt, daß er die Theologen als seine eigentlichen Schüler betrachten soll, die Kellner, Schreiber und Mademoiselles aber als durchlaufende Posten. Ob er mich verstanden? Denn er möchte nur gerne, wie unser Supan, mit den Slaven prahlen, während mann nur still fortarbeiten sollte, bis wir mit was auftretten können. E. G. verstehen mich besser als ich mich ausdrücken kann. Ich meine man macht sich lächerlich wenn man vor Profanen (die nicht billig seyn können) sich auf die Slavität viel einbildet. Um meine Slavität weiß hier niemand, als ungefähr der und jener.

S Primicem21 sem v dobrih odnosih le toliko, kolikor mu za blagor slovanstva odgovarjam (če me kaj vpraša) zgolj kot slavist, ne pa kot pozoren prijatelj. Fant ima slab značaj. Videz mu je pomembnejši kakor resnica. Poleg tega se mi gnusita njegova zupanovska udvorljivost in ustrežljivost. Se obnasha ko shupanov sin. Vaša milost naj ga vzame nekoliko v šolo; mogoče se bo pa vseeno dalo še kaj narediti iz njega. Vedno sem mu pridigal, naj ima za svoje dejanske učence teologe, natakarje, pisarje in gospodične pa za prehodno množico. Ne vem, če me je razumel. Rad bi se bahal s Slovani kakor naš Zupan;22 dokler pa ne bomo imeli česa pokazati, velja le marljivo delo. Vaša milost me razume bolje, kakor se znam izraziti. Mislim, da se smešimo, če smo pred nepoučenimi (ki ne morejo pravično presojati) pretirano domišljavi zaradi slovanstva. Za moje slovanstvo tukaj razen redkih izjem ne ve nihče.

Faksimile MP45.f.4
Ich werde nun wieder ein Monatzimmer wo suchen, um immer frey zu seyn, in ein beständigeres zu übertreten. Was der Schnurrer für eine hübsche Handschrift für einen Gelehrten, und zwar von 72 Jahren! Vielleicht können E. G. uns die neuesten Auskünfte über Penzel verschaffen? Seinen Brief bitte ich seiner Zeit zurück. Supan soll sich auch mit Schnurrers Handschrift loben! Er hat mir auf meine Invectivas amicas kindischbittend geantwortet. Al bo kedaj kaj s’tega fanta, al nikoli? Besonder hat sich das Kind genirt, daß ich ihm solche Vorwürfe in patenti machte! Ich aber machte ihm aufmerksam, wenn jemand sich dieser Invectivarum zu schämen hätte, so wäre wohl ich’s nicht er: sed me coram magno patre omnia facere et dicere, quae clam. Nun werden sie mit Primiz gemeinschaftlich über mich seufzen und schimpfen; aber das schadet nix. Die Buben müssen doch auch hören, was ihnen andere aus Untheilnahme verschweigen. Ceterum Supan est rectioris animi, quam Primiz. Sed et segnioris.

Sedaj si bom poiskal kakšno sobo za mesec dni, da bom stalno pripravljen za selitev v trajnejše stanovanje. 23 Kako lepo pisavo ima Schnurrer za dvainsedemdeset let starega učenjaka. Morda nam lahko Vaša milost priskrbi najnovejše informacije o Penzlu? 24 Prosim, da mi njegovo pismo ob priliki vrnete. Tudi Zupan naj bi se hvalil z Schnurrerjevim rokopisom! Na moje invectivas amicas 25 je odgovoril otroško proseče. Al bo kedaj kaj s’tega fanta, al nikoli? Otrok se je še posebej sramoval, ker sem mu očital tako in patenti! 26 Vendar sem ga opozoril: če bi se kdo moral sramovati teh invectivarum, 27 sem to pač jaz, ne on, sed me coram magno patre omnia facere et dicere, quae clam. 28 Sedaj bosta s Primicem družno stokala in zabavljala čezme, toda to ne škodi. Fantje morajo slišati tudi to, kar jim drugi zaradi ravnodušnosti zamolčijo. Ceterum Supan est rectioris animi, quam Primitz. Sed et segnioris. 29

Mit ewiger Verehrung und Liebe E. G.

Z večnim spoštovanjem in ljubeznijo Vaše milosti,

K. m. p.

Kopitar l. r.

Auch werden E. G. vielleicht gut finden, dem Primiz zu sagen, wie aufrichtig ich für seine Anstellung gestimmt! Denn ich habe den Punkt nie berührt, und der arme Tropf hält mich vielleicht für seinen Rivalen in Slavischen! E. G. aber haben mir nie erlaubt, die Markuse für meine Nebenbuler zu halten!!

Vaši milosti se bo mogoče zdelo primerno, da Primicu pove, kako odkrito sem nastopil za njegovo namestitev!30 Bistva se nisem nikoli dotaknil in ubogi naivnež me ima mogoče za tekmeca v slovanščini! Vaša milost mi namreč nikoli ni dovolila, da bi držal zaslon svojim tekmecem.


Opombe

  1. Polovica preganjenega lista, 4 s črnilom popisane strani. Prepis Ivana Prijatelja.
  2. Pravilno: petiamus?
  3. Christian Friedrich Schnurrer (1742–1822), profesor v Tübingenu, je bil poznavalec južnoslovanskega protestantskega tiska na Württemberškem.
  4. Češki filolog Josef Dobrovský (1753–1829), utemeljitelj moderne slavistike, s katerim si je začel Kopitar dopisovati marca 1808. ZK 1, str. 38.
  5. Trubarjeve knjige.
  6. V pismu M P 39 Kopitar Zoisu poroča, da ponuja Schnurrer Dobrovskemu v odkup glagolske tiske, in ga sprašuje, ali zanima tudi njega. V pismu M P 42 je Zois izrazil zanimanje za nakup. Očitno gre za Trubarjeve glagolske tiske.
  7. Dvorni knjižnici, v kateri je bil skriptor.
  8. Zasebni.
  9. Latinsko. »Če bom mogel pogrešiti tolikšno vsoto denarja.«
  10. Poljski grof Józef Maksymiljan Ossoliński, ki je bil od 1809 prefekt dunajske dvorne knjižnice in Kopitarjev nadrejeni, je imel znamenito zasebno knjižnico. S Kopitarjem se je seznanil vsaj leta 1810 in postal njegov najmogočnejši pokrovitelj. Kopitar ga je globoko spoštoval in mu svetoval pri njegovem zanimanju za zgodovino poljske literature in pri izpopolnjevanju njegove biblioteke. Prim. SBL I, str. 499, KIV, str. 144, op. 4.
  11. Latinsko. »Pričakujem torej tvoj odgovor.«
  12. Grof Sigismund Anton von Hohenwart, od 1805 dunajski nadškof, je bil Kranjec, Zoisov znanec, ki se je zelo zanimal za znanost, zlasti za botaniko. Kopitar v pismih Zoisu nenehno toži zaradi stanovanjske stiske in stalnih selitev (gl. M P 3740) in ga prikrito nagovarja k priporočilom, npr. dunajskemu nadškofu, za kar se je Zois tudi ogrel. Vendar je bil nadškof spomladi odsoten zaradi vizitacij. Pozneje sta se nanj obrnila oba. Gl. M P 43 in 44.
  13. Grof Franc Jožef Hanibal von Hohenwart (1771–1844), ki se je v naravoslovju in montanistiki izpopolnjeval na Dunaju in v stikih s prijateljem Zoisom. Prim. SBL I, 331 Kot nadškofov nečak je bil naprošen, da zastavi pri njem dobro besedo za Kopitarja. Gl. M P 44.
  14. Dunajska četrt pri benediktinski cerkvi Naše ljube gospe pri Škotih.
  15. Latinsko. »Tako prosimo za naš dobri denar!« (?)
  16. Latinsko. »Pričakujemo skorajšnje novice iz Moskve!« Na Dunaju so spremljali napredovanje francoske vojske proti Moskvi. 17. avgusta se je ruska vojska umaknila iz Smolenska, 7. in 8. septembra 1812 pa se je bíla bitka pri Borodinu, ki je odločila usodo Moskve. Kopitar pričakuje vest o izidu.
  17. O soprogu baronove nečakinje Marije Ane Ivane Zois, imenovane Nina, Jožefu pl. Goldu, ki je bil podjetnik v Trstu in baronov finančni posrednik in zaupnik na Dunaju.
  18. Latinsko. »Vendar sedaj vsi molčijo.«
  19. Pirsner, Kopitarjev znanec, denarni posrednik v Trstu in na Dunaju. Kopitarja so nagovarjali, naj se poroči z njegovo sestro. Gl. M P 44.
  20. Kopitarja je dvorni zdravnik Kogl povabil na skorajšnjo poroko svoje hčerke Jožefe Kogl in Jožefa Rudeža, sina graščaka Antona Rudeža. Kopitar je upal, da mu bodo plačali pot na Kranjsko in bo tako lahko obiskal Zoisa. Gl. pismo M P 44.
  21. Razsvetljenec Janez Nepomuk Primic (1785–1823) je spomladi 1811 dobil mesto skriptorja graške licejske knjižnice, 19. februarja 1812 pa bil imenovan za profesorja novoustanovljene stolice slovenskega jezika na graškem liceju. Že leta 1810 sta se s Kopitarjem oddaljila drug od drugega. Odtlej mu je Kopitar v pismih, naslovljenih nanj in na skupne znance, nenaklonjen. Gl. SBL II, str. 579–582. Prim. pismi M P 37 in 40.
  22. Jezikoslovec in pesnik Jakob Zupan (1785–1852), po 1811 kaplan v Šmarju pri Ljubljani in član Zoisovega krožka. Prizadeval si je za vzbujanje narodne zavesti in za povezovanje med Slovani. Gl. SBL IV, str. 870–873.
  23. Kopitar je bil spomladi in poleti v stanovanju znanca Johanna Christiana Engela, s katerim pa ni bil zadovoljen in je jeseni pri iskanju primernega stalnega stanovanja upal na pomoč višjih pokroviteljev. Gl. M P 40.
  24. Nemški filolog in učenjak Abraham Jakob Penzel (1749–1819), profesor na ljubljanski gimnaziji in član Zoisovega kroga med 1793–1798, po sporu s Zoisom in odpustu iz službe učitelj jezikov v Trstu. S Zoisom je še ostal v stiku. Spomladi 1812 so ga francoske oblasti pregnale iz Trsta, zato sprašuje Kopitar po njegovi usodi.
  25. Latinsko. »Prijateljske invektive.«
  26. Latinsko. »Odkrito.«
  27. Latinsko. »Invektiv.«
  28. Latinsko. »Vendar moraš pred mano, velikim očetom, storiti in reči vse, kar skrivaš.«
  29. Latinsko. »Sicer pa ima Zupan bolj pošteno dušo kakor Primic. Vendar tudi bolj leno.«
  30. Na graškem liceju.











































Avtorske pravice za to izdajo ureja licenca Creative Commons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 2.5 Slovenija
Projekt Elektronske znanstvenokritične izdaje slovenskega slovstva
Datoteka HTML narejena s pretvorbo XSLT baze XML/TEI P4.

Valid HTML 4.01!Valid CSS!Creative Commons License