M P 50

Pismo Jerneja Kopitarja Žigi Zoisu

Dunaj, 2. 12. 1812

Kazalo

M P 50: Pismo Jerneja Kopitarja Žigi Zoisu; Dunaj, 2. 12. 1812

M P 50 (faksimile) M P 501 (prepis)
Faksimile MP50.f.1

Wien 2ten Dec. 1812

E. G.!

Ew. Gnaden gütige Zeilen vom 13/15 v. M. habe ich sammt der eingeschlossenen Anweisung pr. f 1/c WW. richtig erhalten; bleibe also für die Appendiniana auch pecuniärer schuldner.

Die Cilinder sind ad amussim nach denen des Dir. Schreibers, der sie für seinen Gravimêtre berechnet hatte, bestellt worden. Sein gravimêtre ist aber dem von E. G. vollkommen gleich. Also hoffe ich. Mir machte der Schreibersche Cilinder auch eben den Eindruck: aber Schxxx warf den gravimetre hienein und überzeugte mich.

Junck, der halt auch E. G. Lage nicht so dringend denkt, wie E. G. selbst, meint, daß bald selbst unter Fr.xxx besser werden muß mit dem Verschleiß, wenn das selbe in Rußland ruinirte vom Occident ersetzt werden muß etc. In Eisenärz hat man 300, in Zell 80 Arbeiter entlassen, also si solamen miseris socios habuisse malorum, sehen E. G. daß das Ärarium auch in der Klämme ist. An Kapus ist geschrieben worden.

Saurau’s Stiefsohn (den aber er wie ein Vater liebt, wegen der Mutter und wohl auch weil er es verdient, denn er ist ein hübscher und braver junger mann, von sehr viel Kopf, Herz und Verwendung) Graf Chorinsky in Preus. Schlesien begütert oder wenigst Obligationist, ist nun mit der Mutter in Gratz um dort über den Winter den Mohs zuhören, dann nach Freiberg zu gehen, und endlich sich in Kärnten (wo er in eine Obersteiner verliebt ist, nisi interea resipiscit, denn sie ist so als wie er) ein Bergwerk zu kaufen. Wäre da nicht durch Lehmann was einzuleiten, der den Grafen sehr gut kennt, wegen Mißling? Der Hauptunkt wäre freilich, daß Preußen in dieser Bedrängniß sogar Interessen besteuert und beschnatzelt, und das Kapital nicht herauszukriegen ist: aber da es dem jungen Mann um ein Bergwerk zu thun ist, und E. G. gewiß billigen Preis machen würden, so könnte ja das Geld von ihm sonst wo aufgenommen werden.

Ganz unabhängig von dieser meinen Idee soll ich E. G. von Ser Exc. Graf Saurau, der auch dieser tage wegen einer Russischen Mappe 2 Audienzen gab, alles Freundschaftliche vermelden.

Faksimile MP50.f.2

Für Freund Jxx ist auch dort nichts geworden.

Gilberts Annalen nahm ich Ehrenhalber noch mit, weil sie einmahl für E. G. verschrieben waren. Korn wird die 4 oder 5 Hefte überbracht haben.

Dafür verschonte ich E. G. mit den Vaterl. Blättern und den Annalen, die für den jetzigen Kurs enormen Preis haben f 24 et 15 WW. und slavische Sachen mir ein paar enthalten, die ich den Slavisten schon werde zu zumitteln trachten, oder ersetzen durch neue ausgearbeitetere Tractätlein in der neuen Wiener allgemeinen Lit. Zeitung, wobei ich die Redaction der slavischen Liter. und der Philologie übernehmen mußte, und treffliche Mittarbeiter aufgefordert habe. vedremo cosa daranno.

Dem Abbe Tamerburg werde ausrichten. Steffens und Hofmanns 2te Bände sind noch nicht heraus. Was mir E. G. wegen Vodnik, Supan, Primitz zu eröffnen die Gnade hatten, hat mich sehr getröstet. – Serbisch wird nach Neujahr hier gedruckt werden, sehr schön, viel schöner als im Ofen. Ein Deutscher trägt meine Ideen über wahre Ortographie im Berliner Freimüthigen vor, (1812, No 211 et 212): Ich werde ihn begrüssen in der Wiener Literatur Z. – Vielleicht wenn wir das Ding recht ins Geschrey bringen, schreitet man doch zur Stimmen Sammlung. Ein Pester Prof., Kis (ein Ungar) hat auch ein Universal Alfabet (hofentlich à la Büttner) unter der Presse: wirklich ist in Österreich bei der Menge so vieler Sprachen und folglich Ortographien, der Gedanke an ein allgem. Alfabet am dringendsten. Wie gesagt, ich werde tüchtig predigen, und das Übel in der Wurzel angreifen.

Das Morgenblatt kommt in Tübingen heraus. Bei C. L. S. dachte ich schon an Schelling, Schneider: konnte aber, da unsre Hofb. in Mineralogicis blutarm ist, die Taufnahmen nicht rectificiren. Vide tu ipse in tua ditissima bibliotheca. Vermutlicher ist’s aber ein junges Profesorlein, das sonst noch nichts geschrieben. Indeß ist dieß die

Faksimile MP50.f.3

erste Meldung von diesem Werke in Deutschland. Ich werde aber durch Joris, der das Fach der Naturkunde bei der Wiener Liter. Z. zu redigiren übernommen hat, ein Ex. der Geologie an Mohs zur Rec. für unsre Liter. Zeitung übermachen. Si Neptunus defendi potest, certe a Mohs defendetur: si Mohs victas dabit manus omnes vicerit Breislak. Vielleicht erscheint indessen auch welche andere Rec. Ich werde alle Journale durchstöbern.

Vielleicht aber ist doch noch was geworden aus der Gratzer Unterhandlung?!

Dobrowski ist ungeachtet der förmlichen Ankündigung nicht gekommen. Ich habe Ihm E. G. Dank und Stulli vorausberichtet. Finde ich indessen eine Gelegenheit, so schicke ich Ihm gleich mein Ex. und erwarte seiner Zeit seines für mich selbst. Sorgo’s Abhandlung in den Memoires del’acad. celtique hat er nun auch gelesen, und gibt mir als von was recht neuem (quam quam tua bonitate jam dudum noverim) Nachricht davon. Bei Neptunus vor ne potónem ruft er aus: So was können nur noch Ragusaner zu Markte bringen!

Auch Bandtke hab ich für unsere Liter. Z. pro Polonicis eingeladen. Ich bin, bis aufs Quartier, mit der Gegenwart und den Aussichten sehr zufrieden. Morgen speise ich wieder bei Humboldt. Wenn man ein Amt hat etc, so kriegt man auch für das Socielle mehr Unbefangenheit.

Daß nur E. G. auch noch ruhiger werden könnten!

Ewig E. G. Dankschuldigster

K. m. p.

PS. Dem Schnurrer hab’ich 14# für 14 Stück angetragen: seine Bekannten, die ihm zähe nennen, meinen, er werde einschlagen. Vedremo.

PS. 2. Dem H. von Weber und der Frau Karek gratulire ich.2

M P 50: Pismo Jerneja Kopitarja Žigi Zoisu; Dunaj, 2. 12. 1812

M P 50 (faksimile) M P 50 (prevod)
Faksimile MP50.f.1

Dunaj, 2. decembra 1812

Vaša milost!

Prijazne vrstice Vaše milosti z dne 13./15. preteklega meseca sem s priloženim nakazilom za 100 florintov v dunajski valuti v redu sprejel. Za Appendiniano 3 ostajam torej tudi denarni dolžnik.

Valji so bili ad amussim 4 naročeni po vzorcu teh, ki jih je direktor Schreibers5 preračunal za svoj gravimeter.6 Njegov gravimeter je popolnoma enak gravimetru Vaše milosti. Torej upam. Schreibersov valj se mi ni zdel preveč dober, toda Schreibers je vložil vanj gravimeter in me prepričal.

Junck,7 ki položaja Vaše milosti prav tako 8 nima za tako ogroženega kakor Vaša milost sama, misli, da se bo morala prodaja celo pod Francozi kmalu izboljšati, zlasti če bo moral Zahod sam obnoviti to, kar je bilo uničeno v Rusiji itd.9 V Eisenerzu je bilo odpuščenih 300, v Zellu pa 80 delavcev,10 torej si solamen miseris socios habuisse malorum, 11 lahko Vaša milost vidi, da je tudi državna blagajna v škripcih. Kapusu so pisali.12

Saurauov13 pastorek (ki pa ga Saurau zaradi matere in tudi zato, ker si to res zasluži, saj je čeden in marljiv mlad mož, bistre glave, dobrega srca in zelo uporaben, ljubi kakor oče), grof Chorinsky, ki je lastnik premoženja v pruski Šleziji oziroma je do njega vsaj upravičen, 14 je sedaj z materjo v Gradcu, kjer bo prek zime poslušal Mohsova 15 predavanja. Od tod namerava v Freiberg 16 in končno na Koroško (kjer je zaljubljen v neko Obersteinerko;17 nisi interea resipiscit, 18 potem je takšna kakor on), da bi tam kupil rudnik. Ali se v tem primeru ne bi dalo kaj ukreniti glede Mislinje po Lehmannu,19 ki grofa zelo dobro pozna?20 V bistvu gre seveda za to, da Prusija v tej stiski obdavčuje in zasleduje celo pravno zaščitene obresti, kapitala pa ni mogoče spraviti iz dežele. Ker pa je mlademu možu do posla z rudnikom in bi Vaša milost gotovo postavila ugodno ceno, bi se denar lahko prenesel na kakšen drug način.

Popolnoma neodvisno od te moje zamisli mi je Njegova ekscelenca, grof Saurau, ki me je te dni zaradi nekega ruskega dokumenta dvakrat sprejel, naročila, naj Vaši milosti izrazim njegova globoka prijateljska čustva.

Faksimile MP50.f.2

Za prijatelja Jenka pa se tudi tam ni nič izcimilo.21

Gilbertove Anale 22 sem zaradi časti še vzel, ker so bili nekoč zapisani Vaši milosti. Korn23 je te 4 ali teh 5 zvezkov najbrž že prinesel.

Zato pa sem Vaši milosti prizanesel z Domovinskimi listi 24 in Anali,25 ki imajo z ozirom na sedanji tečaj enormno ceno 24 in 15 florintov v dunajski valuti. Pridržal sem si tudi nekaj slovanskih izdaj, za katere se bom potrudil, da jih slavistom posredujem ali nadomestim z novimi izpopolnjenimi razpravicami v novem Dunajskem občem literarnem časopisu,26 pri katerem sem moral prevzeti uredništvo za slovansko književnost in filologijo, k sodelovanju pa sem povabil izbrane strokovnjake.27 Vedremo cosa daranno. 28

Očetu Tammerburgu29 bom predal sporočilo. Druga dva zvezka Steffensa in Hoffmanna še nista izšla.30 Kar mi je Vaša milost blagovolila razkriti o Vodniku, Zupanu in Primicu, me je zelo potolažilo.31 – Srbsko se bo po novem letu tukaj tiskalo zelo lepo, mnogo lepše kot v Budi.32 Neki Nemec predstavlja moje zamisli o pravi ortografiji v berlinskem Odkritosrčnežu (1812, št. 211, 212). Pozdrave mu bom poslal po dunajskem literarnem časopisu. Če bomo zadevo dovolj glasno razvpili, bomo mogoče vendarle združili glasove. Tudi neki profesor Kis iz Pešte (Madžar) ima v tisku nekakšno univerzalno abecedo (upam, da à la Büttner):33 v Avstriji je glede na množico jezikov in posledično ortografij misel o eni enotni pisavi resnično nadvse nujna. Kakor rečeno, bom marljivo pridigal in napadel zlo pri koreninah. 34

Jutranji list izhaja v Tübingenu. Ob C. L. S. sem že pomislil na Schellinga, Schneiderja, vendar krstnih imen nisem mogel določiti, ker je naša dvorna knjižnica in mineralogicis 35 zelo slabokrvna. Vide tu ipse in tua ditissima bibliotheca. 36 Toda bolj verjetno gre za mladega profesorčka, ki ni napisal še nič drugega. Vsekakor pa je to

Faksimile MP50.f.3

prvo poročilo o tem delu v Nemčiji.37 Po Jorisu, 38 ki je pri dunajskem literarnem časopisu prevzel uredništvo na področju naravoslovnih ved, bom en izvod Geologije 39 poslal Mohsu v recenzijo za naš literarni časopis. Si Neptunus defendi potest, certe a Mohs defendetur: si Mohs victas dabit manus, omnes vicerit Breislak. 40 Morda se bo v tem času pojavila še kakšna recenzija. Prebrskal bom vse revije.

Mogoče pa je iz graških pogajanj vendarle kaj nastalo?!

Dobrovský41 kljub predhodni najavi ni prišel. Vnaprej sem mu obljubil hvaležnost Vaše milost in Stullija. 42 Če bom dobil priložnost, mu bom takoj poslal svoj izvod, izvod, namenjen njemu, pa pričakujem ob priliki zase. Sorgovo43 razpravo v Memoires de l’Academie celtique je sedaj tudi prebral in mi bo o čem resnično novem (quam quam tua bonitate iam dudum noverim)44 poročal. »Pri Neptunu,« je vzkliknil pred: »ne potónem.« Kaj takega lahko izjavijo samo še Dubrovčani! 45

Tudi Bandtkeja 46 sem povabil v naš literarni časopis pro Polonicis. 47 Z izjemo stanovanja sem s sedanjostjo in možnostmi zelo zadovoljen.48 Jutri spet kosim pri Humboldtu.49 Če imaš položaj itd., se tudi v družbi navzameš večje sproščenosti.

Ko bi le Vaša milost prav tako lahko bila manj zaskrbljena!50

Večni dolžnik Vaše milosti,

Kopitar l. r.

P. S. Schnurrerju sem ponudil 14 florintov za 14 kosov. Njegovi znanci, ki pravijo, da je žilav, mislijo, da bo pristal.51 Vedremo.52

P. S. 2 Gospodu pl. Webru 53 in gospe Karek čestitam.54

M P 50: Pismo Jerneja Kopitarja Žigi Zoisu; Dunaj, 2. 12. 1812

M P 50 (faksimile)
M P 501 (prepis) M P 50 (prevod)
Faksimile MP50.f.1

Wien 2ten Dec. 1812

Dunaj, 2. decembra 1812

E. G.!

Vaša milost!

Ew. Gnaden gütige Zeilen vom 13/15 v. M. habe ich sammt der eingeschlossenen Anweisung pr. f 1/c WW. richtig erhalten; bleibe also für die Appendiniana auch pecuniärer schuldner.

Prijazne vrstice Vaše milosti z dne 13./15. preteklega meseca sem s priloženim nakazilom za 100 florintov v dunajski valuti v redu sprejel. Za Appendiniano 3 ostajam torej tudi denarni dolžnik.
Die Cilinder sind ad amussim nach denen des Dir. Schreibers, der sie für seinen Gravimêtre berechnet hatte, bestellt worden. Sein gravimêtre ist aber dem von E. G. vollkommen gleich. Also hoffe ich. Mir machte der Schreibersche Cilinder auch eben den Eindruck: aber Schxxx warf den gravimetre hienein und überzeugte mich.

Valji so bili ad amussim 4 naročeni po vzorcu teh, ki jih je direktor Schreibers5 preračunal za svoj gravimeter.6 Njegov gravimeter je popolnoma enak gravimetru Vaše milosti. Torej upam. Schreibersov valj se mi ni zdel preveč dober, toda Schreibers je vložil vanj gravimeter in me prepričal.
Junck, der halt auch E. G. Lage nicht so dringend denkt, wie E. G. selbst, meint, daß bald selbst unter Fr.xxx besser werden muß mit dem Verschleiß, wenn das selbe in Rußland ruinirte vom Occident ersetzt werden muß etc. In Eisenärz hat man 300, in Zell 80 Arbeiter entlassen, also si solamen miseris socios habuisse malorum, sehen E. G. daß das Ärarium auch in der Klämme ist. An Kapus ist geschrieben worden.

Junck,7 ki položaja Vaše milosti prav tako 8 nima za tako ogroženega kakor Vaša milost sama, misli, da se bo morala prodaja celo pod Francozi kmalu izboljšati, zlasti če bo moral Zahod sam obnoviti to, kar je bilo uničeno v Rusiji itd.9 V Eisenerzu je bilo odpuščenih 300, v Zellu pa 80 delavcev,10 torej si solamen miseris socios habuisse malorum, 11 lahko Vaša milost vidi, da je tudi državna blagajna v škripcih. Kapusu so pisali.12

Saurau’s Stiefsohn (den aber er wie ein Vater liebt, wegen der Mutter und wohl auch weil er es verdient, denn er ist ein hübscher und braver junger mann, von sehr viel Kopf, Herz und Verwendung) Graf Chorinsky in Preus. Schlesien begütert oder wenigst Obligationist, ist nun mit der Mutter in Gratz um dort über den Winter den Mohs zuhören, dann nach Freiberg zu gehen, und endlich sich in Kärnten (wo er in eine Obersteiner verliebt ist, nisi interea resipiscit, denn sie ist so als wie er) ein Bergwerk zu kaufen. Wäre da nicht durch Lehmann was einzuleiten, der den Grafen sehr gut kennt, wegen Mißling? Der Hauptunkt wäre freilich, daß Preußen in dieser Bedrängniß sogar Interessen besteuert und beschnatzelt, und das Kapital nicht herauszukriegen ist: aber da es dem jungen Mann um ein Bergwerk zu thun ist, und E. G. gewiß billigen Preis machen würden, so könnte ja das Geld von ihm sonst wo aufgenommen werden.

Saurauov13 pastorek (ki pa ga Saurau zaradi matere in tudi zato, ker si to res zasluži, saj je čeden in marljiv mlad mož, bistre glave, dobrega srca in zelo uporaben, ljubi kakor oče), grof Chorinsky, ki je lastnik premoženja v pruski Šleziji oziroma je do njega vsaj upravičen, 14 je sedaj z materjo v Gradcu, kjer bo prek zime poslušal Mohsova 15 predavanja. Od tod namerava v Freiberg 16 in končno na Koroško (kjer je zaljubljen v neko Obersteinerko;17 nisi interea resipiscit, 18 potem je takšna kakor on), da bi tam kupil rudnik. Ali se v tem primeru ne bi dalo kaj ukreniti glede Mislinje po Lehmannu,19 ki grofa zelo dobro pozna?20 V bistvu gre seveda za to, da Prusija v tej stiski obdavčuje in zasleduje celo pravno zaščitene obresti, kapitala pa ni mogoče spraviti iz dežele. Ker pa je mlademu možu do posla z rudnikom in bi Vaša milost gotovo postavila ugodno ceno, bi se denar lahko prenesel na kakšen drug način.
Ganz unabhängig von dieser meinen Idee soll ich E. G. von Ser Exc. Graf Saurau, der auch dieser tage wegen einer Russischen Mappe 2 Audienzen gab, alles Freundschaftliche vermelden.

Popolnoma neodvisno od te moje zamisli mi je Njegova ekscelenca, grof Saurau, ki me je te dni zaradi nekega ruskega dokumenta dvakrat sprejel, naročila, naj Vaši milosti izrazim njegova globoka prijateljska čustva.

Faksimile MP50.f.2
Für Freund Jxx ist auch dort nichts geworden.

Za prijatelja Jenka pa se tudi tam ni nič izcimilo.21

Gilberts Annalen nahm ich Ehrenhalber noch mit, weil sie einmahl für E. G. verschrieben waren. Korn wird die 4 oder 5 Hefte überbracht haben.

Gilbertove Anale 22 sem zaradi časti še vzel, ker so bili nekoč zapisani Vaši milosti. Korn23 je te 4 ali teh 5 zvezkov najbrž že prinesel.
Dafür verschonte ich E. G. mit den Vaterl. Blättern und den Annalen, die für den jetzigen Kurs enormen Preis haben f 24 et 15 WW. und slavische Sachen mir ein paar enthalten, die ich den Slavisten schon werde zu zumitteln trachten, oder ersetzen durch neue ausgearbeitetere Tractätlein in der neuen Wiener allgemeinen Lit. Zeitung, wobei ich die Redaction der slavischen Liter. und der Philologie übernehmen mußte, und treffliche Mittarbeiter aufgefordert habe. vedremo cosa daranno.

Zato pa sem Vaši milosti prizanesel z Domovinskimi listi 24 in Anali,25 ki imajo z ozirom na sedanji tečaj enormno ceno 24 in 15 florintov v dunajski valuti. Pridržal sem si tudi nekaj slovanskih izdaj, za katere se bom potrudil, da jih slavistom posredujem ali nadomestim z novimi izpopolnjenimi razpravicami v novem Dunajskem občem literarnem časopisu,26 pri katerem sem moral prevzeti uredništvo za slovansko književnost in filologijo, k sodelovanju pa sem povabil izbrane strokovnjake.27 Vedremo cosa daranno. 28

Dem Abbe Tamerburg werde ausrichten. Steffens und Hofmanns 2te Bände sind noch nicht heraus. Was mir E. G. wegen Vodnik, Supan, Primitz zu eröffnen die Gnade hatten, hat mich sehr getröstet. – Serbisch wird nach Neujahr hier gedruckt werden, sehr schön, viel schöner als im Ofen. Ein Deutscher trägt meine Ideen über wahre Ortographie im Berliner Freimüthigen vor, (1812, No 211 et 212): Ich werde ihn begrüssen in der Wiener Literatur Z. – Vielleicht wenn wir das Ding recht ins Geschrey bringen, schreitet man doch zur Stimmen Sammlung. Ein Pester Prof., Kis (ein Ungar) hat auch ein Universal Alfabet (hofentlich à la Büttner) unter der Presse: wirklich ist in Österreich bei der Menge so vieler Sprachen und folglich Ortographien, der Gedanke an ein allgem. Alfabet am dringendsten. Wie gesagt, ich werde tüchtig predigen, und das Übel in der Wurzel angreifen.

Očetu Tammerburgu29 bom predal sporočilo. Druga dva zvezka Steffensa in Hoffmanna še nista izšla.30 Kar mi je Vaša milost blagovolila razkriti o Vodniku, Zupanu in Primicu, me je zelo potolažilo.31 – Srbsko se bo po novem letu tukaj tiskalo zelo lepo, mnogo lepše kot v Budi.32 Neki Nemec predstavlja moje zamisli o pravi ortografiji v berlinskem Odkritosrčnežu (1812, št. 211, 212). Pozdrave mu bom poslal po dunajskem literarnem časopisu. Če bomo zadevo dovolj glasno razvpili, bomo mogoče vendarle združili glasove. Tudi neki profesor Kis iz Pešte (Madžar) ima v tisku nekakšno univerzalno abecedo (upam, da à la Büttner):33 v Avstriji je glede na množico jezikov in posledično ortografij misel o eni enotni pisavi resnično nadvse nujna. Kakor rečeno, bom marljivo pridigal in napadel zlo pri koreninah. 34

Das Morgenblatt kommt in Tübingen heraus. Bei C. L. S. dachte ich schon an Schelling, Schneider: konnte aber, da unsre Hofb. in Mineralogicis blutarm ist, die Taufnahmen nicht rectificiren. Vide tu ipse in tua ditissima bibliotheca. Vermutlicher ist’s aber ein junges Profesorlein, das sonst noch nichts geschrieben. Indeß ist dieß die

Jutranji list izhaja v Tübingenu. Ob C. L. S. sem že pomislil na Schellinga, Schneiderja, vendar krstnih imen nisem mogel določiti, ker je naša dvorna knjižnica in mineralogicis 35 zelo slabokrvna. Vide tu ipse in tua ditissima bibliotheca. 36 Toda bolj verjetno gre za mladega profesorčka, ki ni napisal še nič drugega. Vsekakor pa je to

Faksimile MP50.f.3
erste Meldung von diesem Werke in Deutschland. Ich werde aber durch Joris, der das Fach der Naturkunde bei der Wiener Liter. Z. zu redigiren übernommen hat, ein Ex. der Geologie an Mohs zur Rec. für unsre Liter. Zeitung übermachen. Si Neptunus defendi potest, certe a Mohs defendetur: si Mohs victas dabit manus omnes vicerit Breislak. Vielleicht erscheint indessen auch welche andere Rec. Ich werde alle Journale durchstöbern.

prvo poročilo o tem delu v Nemčiji.37 Po Jorisu, 38 ki je pri dunajskem literarnem časopisu prevzel uredništvo na področju naravoslovnih ved, bom en izvod Geologije 39 poslal Mohsu v recenzijo za naš literarni časopis. Si Neptunus defendi potest, certe a Mohs defendetur: si Mohs victas dabit manus, omnes vicerit Breislak. 40 Morda se bo v tem času pojavila še kakšna recenzija. Prebrskal bom vse revije.
Vielleicht aber ist doch noch was geworden aus der Gratzer Unterhandlung?!

Mogoče pa je iz graških pogajanj vendarle kaj nastalo?!
Dobrowski ist ungeachtet der förmlichen Ankündigung nicht gekommen. Ich habe Ihm E. G. Dank und Stulli vorausberichtet. Finde ich indessen eine Gelegenheit, so schicke ich Ihm gleich mein Ex. und erwarte seiner Zeit seines für mich selbst. Sorgo’s Abhandlung in den Memoires del’acad. celtique hat er nun auch gelesen, und gibt mir als von was recht neuem (quam quam tua bonitate jam dudum noverim) Nachricht davon. Bei Neptunus vor ne potónem ruft er aus: So was können nur noch Ragusaner zu Markte bringen!

Dobrovský41 kljub predhodni najavi ni prišel. Vnaprej sem mu obljubil hvaležnost Vaše milost in Stullija. 42 Če bom dobil priložnost, mu bom takoj poslal svoj izvod, izvod, namenjen njemu, pa pričakujem ob priliki zase. Sorgovo43 razpravo v Memoires de l’Academie celtique je sedaj tudi prebral in mi bo o čem resnično novem (quam quam tua bonitate iam dudum noverim)44 poročal. »Pri Neptunu,« je vzkliknil pred: »ne potónem.« Kaj takega lahko izjavijo samo še Dubrovčani! 45

Auch Bandtke hab ich für unsere Liter. Z. pro Polonicis eingeladen. Ich bin, bis aufs Quartier, mit der Gegenwart und den Aussichten sehr zufrieden. Morgen speise ich wieder bei Humboldt. Wenn man ein Amt hat etc, so kriegt man auch für das Socielle mehr Unbefangenheit.

Tudi Bandtkeja 46 sem povabil v naš literarni časopis pro Polonicis. 47 Z izjemo stanovanja sem s sedanjostjo in možnostmi zelo zadovoljen.48 Jutri spet kosim pri Humboldtu.49 Če imaš položaj itd., se tudi v družbi navzameš večje sproščenosti.
Daß nur E. G. auch noch ruhiger werden könnten!

Ko bi le Vaša milost prav tako lahko bila manj zaskrbljena!50

Ewig E. G. Dankschuldigster

Večni dolžnik Vaše milosti,

K. m. p.

Kopitar l. r.

PS. Dem Schnurrer hab’ich 14# für 14 Stück angetragen: seine Bekannten, die ihm zähe nennen, meinen, er werde einschlagen. Vedremo.

P. S. Schnurrerju sem ponudil 14 florintov za 14 kosov. Njegovi znanci, ki pravijo, da je žilav, mislijo, da bo pristal.51 Vedremo.52

PS. 2. Dem H. von Weber und der Frau Karek gratulire ich.2

P. S. 2 Gospodu pl. Webru 53 in gospe Karek čestitam.54

Faksimile MP50.f.4

Opombe

  1. 1 preganjen list, 3 s črnilom popisane strani. Na 4. strani je Zoisov pripis s svinčnikom. Prepis Ivana Prijatelja.
  2. Težko berljiv Zoisov pripis s svinčnikom na zadnji, četrti strani: »Kopitar Vienna respst. [?] 24/26 April 1813. Aufsatz [?] inters [?].«
  3. Slovnica italijanskega piarista Francesca Marie Appendinija, ki je bil tudi Zoisov korespondent. Gl. ZK 1, str. 131, op. 37. Po njem je stopil v stik s Kopitarjem in Dobrovskim. Gl. pismo M P 38. V pismu 47a je Kopitar Zoisu pisal, da je Dobrovskemu obljubil baronov izvod Appendinijeve ilirske slovnice. Gl. tudi M P 48. Sedaj je knjigo od barona že prejel, zato se mu zahvaljuje.
  4. Latinsko. »Natančno.«
  5. Zoolog vitez Karl Franz Anton Schreibers (1775–1852), po 1806 ravnatelj dunajskega naravoslovnega muzeja, je imel s Zoisom stike že v devetdesetih letih 18. stoletja. ZK 1, str. 49.
  6. Kopitar je naročil cilindrična stekla, verjetno za hrambo naravoslovnih eksponatov in aparatur, za Zoisa v Harrachovi tovarni na Češkem (gl. pismo M P 39), vendar se je izdelava zavlekla. Obljubili so jih do 27. septembra. V začetku oktobra so bili že pri Kopitarju, v začetku novembra pa pri Zoisu. Gl. M P 40, 43–48. Kopitar v pismu M P 44 poroča, da je Schreibers naročil enaka stekla in da je prav tako zelo dolgo čakal nanja.
  7. Kidrič Juncka ni identificiral. Prim. ZK 2, str. 123, op. 10. Gre za kakega visokega uradnika na Dunaju, Zoisovega znanca. Zois se je z njim posvetoval o svojih finančnih težavah in prodaji mislinjske železarne. Gl. M P 48.
  8. Poleg Kopitarja.
  9. Govor je o prodaji železa, ki je na Kranjskem upadala.
  10. Avstrijski železarni.
  11. Latinsko. »Čeprav je slaba tolažba, da imaš tovariše v nesreči.«
  12. Baronov bratranec po materini strani Janez Nepomuk Kapus pl. Pichelstein, uradnik pri glavni carinarnici? Gl. ZK 2, str. 34 in AMHK, str. 126–128. Pisali so mu v zvezi z zapletom z Junckovo pošiljko, ki bi jo moral Kapus dostaviti Jožefu Zoisu, pa je očitno pozabil. Gl. pismi M P 47a in 48.
  13. Grof Franz Joseph von Saurau (1760–1832), dvorni komisar in guverner Notranje Avstrije od 1795 do 1797 in od 1809 do 1814. Gl. ZK 1, str. 81, op. 7.
  14. V teh negotovih vojnih razmerah.
  15. Dunajski mineralog in kustos na graškem Joanneumu Friedrich Mohs, Zoisov dopisovalec, je barona obiskal v Ljubljani. Prim. ZK 1, str. 45, op. 12 in SBL IV, str. 837.
  16. Nedvomno saško mesto z rudnikom in rudarsko šolo.
  17. Iz mesta Oberstein v Rheinland-Pfalzu, kjer je bil rudnik dragih kamnov?
  18. Latinsko. »Če doslej še ni uvidela.«
  19. Mož Zoisove nečakinje Ivane, hčerke Avguština Zoisa, Jožef pl. Lehmann, finančni uradnik v Gradcu, ali manj verjetno eden od njegovih sinov, Janez ali Avgust Lehmann. G. ZK 1, str. 32.
  20. Vojna in davki so v teh letih oslabili Zoisovo gospodarstvo. Leta 1812 je zmanjkalo denarja za železarne, tudi za plavže železne rude v Mislinji. V Gradcu je najel posojilo in ga vknjižil na mislinjsko posest. SBL IV, str. 836. Zois očitno razmišlja o prodaji štajerske železarne ali o posojilu zanjo. Gl. M P 48. Grof Chorinsky bi bil po Kopitarjevem mnenju primeren kupec.
  21. Kranjčan Jožef Jenko, profesor matematike na ljubljanskem liceju in pozneje na dunajski politehniki, se je s Kopitarjem spoprijateljil leta 1811. Kopitar je v prejšnjih pismih Zoisa zelo vztrajno prosil, naj Jenku s priporočili Juncku in Saurauu pomaga pri iskanju boljše službe oz. izboljšanju gmotnega položaja. Zois mu je ustregel. Gl. pisma M P 39–44, 46– 48.
  22. Ludwig Wilhelm Gilbert (1769–1824), profesor fizike v Halleju, je v Halleju in Leipzigu izdajal Annalen der Physik.
  23. Henrik Viljem Korn, ljubljanski knjigarnar, ki je bil tesno povezan s Zoisovim krožkom. Založil je Linhartovo zgodovino, Vodnikovo veliko pratiko in Kopitarjevo slovnico. Gl. ZK 1, str. 48.
  24. Vaterländische Blätter für den österreichischen Kaiserstaat.
  25. Annalen der österreichischen Literatur, ki jih je od 1807 urejal Franz Sartori.
  26. Wiener Allgemeine Literaturzeitung. Revija je začela izhajati 1. januarja 1813 in je izhajala do leta 1816. Najprej jo je urejal Franz Sartori, nato C. F. A. Hartmann, nazadnje M. v. Collin. Njena naloga je bila obveščati predvsem o tujih znanstvenih delih. Kopitar poroča Zoisu prvič o njej v pismu M P 49.
  27. Kopitar je urejal oddelek za slovansko in novogrško literaturo in bil pristojen tudi za splošno filološko področje. Vanjo je napisal več recenzij slovanskih in madžarskih del. Gl. SBL I, str. 502. Poleg Kopitarja so sodelovali uredniki Joseph v. Hammer-Purgstall (orientalistika), Adam Müller (pedagogika) in Friedrich Schlegel (filozofija). Kopitar je k sodelovanju povabil npr. Matevža Ravnikarja za recenzije kranjskih del. Gl. M P 49.
  28. Italijansko. »Bomo videli, kaj bodo dali.«
  29. Oče Joseph Tammerburg, dunajski zbiratelj rudnin, ki se je ukvarjal s trgovanjem z minerali in sodeloval s Zoisom in Kopitarjem.
  30. Nemški filozof, znanstvenik in pesnik Henrik Steffens (1773–1845). Najbrž je mišljeno njegovo delo Vollständiges Handbuch der Oryktognosie, ki je izšlo v štirih delih 1811–1824. Christian August Siegfried Hoffmann (1760–1813) je začel leta 1811 v Freibergu izdajati Handbuch der Mineralogie. Drugi zvezek je izšel leta 1812, četrti, zadnji, pa leta 1818. Kopitar je zainteresiranemu Zoisu isto sporočilo o nadaljevanjih, ki še nista izšli, predal v pismu M P 44.
  31. Valentin Vodnik, tedaj učitelj 2. humanitetnega razreda na ljubljanskem liceju. Razsvetljenec Janez Nepomuk Primic (1785–1823), od 19. februarja 1812 profesorja novoustanovljene stolice slovenskega jezika na graškem liceju. Jezikoslovec in pesnik Jakob Zupan (1785–1852), po 1811 kaplan v Šmarju pri Ljubljani in član Zoisovega krožka. Kopitar je Zupanu, zlasti pa Primicu v pismih Zoisu pogosto nenaklonjen. Prim. M P 44.
  32. Priprave na Srbske Novine, ki so na Kopitarjevo pobudo začele izhajati 1. avgusta 1813? Prim. SBL I, str. 502.
  33. Nemški filolog Christian Wilhelm Büttner. Mišljeno je njegovo delo Vergleichungs Tafeln der Schriftarten verschiedenen Völker in denen vergangenen und gegenwärtigen Zeiten, ki je izšlo v Göttingenu1771–1779. Gl. tudi Zoisovo pismo M P 35.
  34. Kopitar si je desetletja prizadeval za enotno abecedo zahodnih Slovanov, ki uporabljajo latinico.
  35. Latinsko. »Kar se tiče mineraloških del.«
  36. Latinsko. »Poglej sam v svoji nadvse bogati knjižnici.«
  37. Zois je prosil Kopitarja, da mu poišče recenzije dela italijanskega geologa Scipioneja Breislaka, Introduzione alla geologia, izdanega 1811 v Milanu, ki pa ga na Dunaju še niso poznali. Zato je Kopitar Zoisu naročil, naj na Dunaj pošlje nekaj izvodov knjige, da jih bo poslal v recenzijo nemškim znanstvenim revijam. Gl. pisma M P 37, 38, 44, 46 in 49.
  38. Joris je bil očitno Kranjec, Zoisov znanec, ki je imel položaj v cesarsko-kraljevi porcelanski tovarni na Dunaju. Povezovalo ju je tudi zanimanje za minerale. Prim. ZK 1, str. 130, op. 34.
  39. Breislakove.
  40. Latinsko. »Če je Neptuna mogoče braniti, ga bo Mohs gotovo branil: če se bo Mochs premagan predal, bo Breislak premagal vse.« Namig na boj med zagovorniki vulkanistične teorije nastanka kamnin, med katere je spadal Breislak in zagovorniki neptunistične, to je morske teorije o nastanku kamnin, med katere so se prištevali Zois in njegovi znanstveni kolegi in prijatelji, npr. Friedrich Mochs in Abraham Gottlieb Werner, profesor mineralogije na rudarski visoki šoli v Freibergu.
  41. Češki filolog Josef Dobrovský (1753–1829), utemeljitelj moderne slavistike, s katerim si je začel Kopitar dopisovati marca 1808. ZK 1, str. 38.
  42. Se pravi izvod Stullijeve knjige. Minorit Joakim Stulli ali Stulić (1730–1817), dubrovniški leksikograf. Dobrovský bi verjetno rad tretji, zadnji del njegovega Latinsko-italijansko-ilirskega slovarja, ki je izhajal od leta 1801 do 1810.
  43. Grof Antonio Sorgo, ki se je ukvarjal z jezikoslovjem. Gl. tudi Kopitarjeve omembe v sočasnih pismih Francescu Mariii Appendiniju: KIV, str. 125, 126, 139.
  44. Latinsko. »Čeprav zaradi tvoje dobrote že dolgo vem.«
  45. Kakor so bili Sorgo, Appendini in Stulli.
  46. Poljski bibliograf in literarni zgodovinar Jerzy Samuel Bandtke. Gl. ZK 1, str. 501, 502.
  47. Latinsko. »Za poljske knjige.«
  48. Razlogov za Kopitarjevo zadovoljstvo je več: služba v dvorni knjižnici, novoustanovljena revija, širok krog znancev iz znanstvenega in aristokratskega sveta itd. Le primernega stanovanja še ni našel. Kopitar v pismih Zoisu nenehno toži zaradi stanovanjske stiske in stalnih selitev in ga prikrito nagovarja k priporočilom, npr. dunajskemu nadškofu Hohenwartu, grofu Hohenwartu, baronu Erbergu itd. Gl. M P 37–48.
  49. Jezikoslovec in državnik baron Wilhelm von Humboldt (1767–1835), brat naravoslovca barona Alexandra von Humboldta, je bil od 1811 pruski poslanec na Dunaju. Kopitar ga je poučeval o slovanskem jezikoslovju in bil njegov stalni gost. Gl. SBL I, str. 501 in pismo M P 40.
  50. Zaradi težkega položaja svojih železarn.
  51. Christian Friedrich Schnurrer (1742–1822), profesor v Tübingenu, poznavalec južnoslovanskega protestantskega tiska na Württemberškem, je ponudil Dobrovskemu in Kopitarju v odkup Trubarjev glagolski tisk. V pismih M P 39 in 45 Kopitar Zoisa sprašuje, ali je knjigo pripravljen kupiti, sicer bi jo kupil zase ali za dvorno knjižnico. V pismu M P 42 je Zois izrazil zanimanje za nakup. O korespondenci na to temo gl. tudi pismi M P 46 in 47. V tem primeru gre verjetno že za kak drug odkup.
  52. Italijansko. »Bomo videli.«
  53. So bili Kranjci pl. Webri Zoisovi prijatelji ali daljni sorodniki? Gl. ZK 2, str. 24, op. 4.
  54. Težko berljiv Zoisov pripis na zadnji, 4. strani: »Kopitar, Dunaj, odgovor [?] 24/26 aprila 1813. Osnutek [?]vstavljen [?].«










































Avtorske pravice za to izdajo ureja licenca Creative Commons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 2.5 Slovenija
Projekt Elektronske znanstvenokritične izdaje slovenskega slovstva
Datoteka HTML narejena s pretvorbo XSLT baze XML/TEI P4.
Valid HTML 4.01!Valid CSS!Creative Commons License