M P 38

Pismo Jerneja Kopitarja Žigi Zoisu

Dunaj, 16. 5. 1812

Kazalo

M P 38: Pismo Jerneja Kopitarja Žigi Zoisu; Dunaj, 16. 5. 1812

M P 38 (faksimile) M P 381 (prepis)
Faksimile MP38.f.1

Wien in Heubners Handlung

16ten May, 12

E. G.!

Noch immer bei Pirsner über Nacht, da ich mich nicht beeile das Quartier bei Exx zu beziehen, bis Pirsner selbst mit mir hinzieht, eile ich mir E. G. meinen Dank für die zu viele Güte mit Appendinis Brief (den ich eben auch nach Prag schicke) abzustatten, und zu berichten, daß ich über Breislak’s Geognosie nichts erjagt. Kein Journal kent es, kein hiesiger Mineralog: nun fang ich an zu glauben, daß auch Werner seine Campania dafür genommen haben muß. Also kurz, meine Bitte wäre E. G. schickten uns 2–4 Ex. die ich dann an den Recensirinstitut nach Leipzig, Jena, Halle, Göttingen versenden werde und in 2–3 Monaten ist sie in allen recensirt! Mohs könnte gleich selbst eine (und vielleicht die beste) Rec. davon machen. In ganz Wien ist nicht ein Ex. davon da gewesen! Ich weiß es vom Suchen und von der Censur aus!
Faksimile MP38.f.2

Von Dobr. folgt ein Brief zu Einsicht, den ich mir aber bald zurückerbitte, weil ich ihn noch nicht beantwortet.

Dem Herrn Vincenz bitte ich sagen zu lassen, daß Dr. Klxxx mir neuerdings sein Wort gebrochen hat: aber das dritte mall werde ich ihn strenger mahnen.

Dem Appendini werden wir (Dobr. et ich) hoffe ich erschöpfend antworten.

Für Heute muß ich um Nachsicht bitten für meine kurze Krazlerey.

Supan tacet semper. Dobrovio rem meam (literas) 2 confido me probaturum.

K. m. p.3

M P 38: Pismo Jerneja Kopitarja Žigi Zoisu; Dunaj, 16. 5. 1812

M P 38 (faksimile) M P 38 (prevod)
Faksimile MP38.f.1

Na Dunaju v Heubnerjevi trgovini4

16. maja 1812

Vaša milost!

Še vedno čez noč pri Pirsnerju,5 ker se mi ne mudi preveč s preselitvijo k Engelu.6 Dokler se Pirsner ne odpravi z menoj tja, hitim Vaši milosti izrazit zahvalo za veliko dobroto, izkazano z Appendinijevim7 pismom (ki ga pravkar pošiljam v Prago),8 ter sporočit, da nisem o Breislakovi Geognoziji 9 ničesar ulovil. Nobena revija je ne pozna, noben tukajšnji mineralog; zdaj sem začel verjeti, da je moral tudi Werner 10 glede tega sprožiti svojo kampanjo. Torej na kratko: moja prošnja bi bila, da nam Vaša milost pošlje 2–4 primerke,11 ki jih bom poslal na recenzijske inštitute v Leipzig, Jeno, Halle in Göttingen, in v dveh ali treh mesecih bo v vseh ocenjena! Tudi Mohs12 bi o njej lahko napisal svojo (morda celo najboljšo) oceno. Na vsem Dunaju ni niti enega njenega izvoda! To vem zaradi iskanja in od cenzure!
Faksimile MP38.f.2

Sledi pismo Dobrovskega,13 ki ga pošiljam na vpogled, želim pa ga čimprej nazaj, ker nanj še nisem odgovoril.

Prosim, sporočite gospodu Vincencu,14 da dr. Klxx 15 znova ni držal besede, toda tretjič ga bom ostreje posvaril.

Appendiniju bova (Dobrovský in jaz), upam, izčrpno poročala.

Prosim, ne bodite prestrogi zaradi moje današnje kratke pisarije.

Supan tacet semper. Dobrovio rem meam (lit[t]eras) confido me probaturum. 16

Kopitar l. r.17

M P 38: Pismo Jerneja Kopitarja Žigi Zoisu; Dunaj, 16. 5. 1812

M P 38 (faksimile)
M P 381 (prepis) M P 38 (prevod)
Faksimile MP38.f.1

Wien in Heubners Handlung

Na Dunaju v Heubnerjevi trgovini4

16ten May, 12

16. maja 1812

E. G.!

Vaša milost!

Noch immer bei Pirsner über Nacht, da ich mich nicht beeile das Quartier bei Exx zu beziehen, bis Pirsner selbst mit mir hinzieht, eile ich mir E. G. meinen Dank für die zu viele Güte mit Appendinis Brief (den ich eben auch nach Prag schicke) abzustatten, und zu berichten, daß ich über Breislak’s Geognosie nichts erjagt. Kein Journal kent es, kein hiesiger Mineralog: nun fang ich an zu glauben, daß auch Werner seine Campania dafür genommen haben muß. Also kurz, meine Bitte wäre E. G. schickten uns 2–4 Ex. die ich dann an den Recensirinstitut nach Leipzig, Jena, Halle, Göttingen versenden werde und in 2–3 Monaten ist sie in allen recensirt! Mohs könnte gleich selbst eine (und vielleicht die beste) Rec. davon machen. In ganz Wien ist nicht ein Ex. davon da gewesen! Ich weiß es vom Suchen und von der Censur aus!

Še vedno čez noč pri Pirsnerju,5 ker se mi ne mudi preveč s preselitvijo k Engelu.6 Dokler se Pirsner ne odpravi z menoj tja, hitim Vaši milosti izrazit zahvalo za veliko dobroto, izkazano z Appendinijevim7 pismom (ki ga pravkar pošiljam v Prago),8 ter sporočit, da nisem o Breislakovi Geognoziji 9 ničesar ulovil. Nobena revija je ne pozna, noben tukajšnji mineralog; zdaj sem začel verjeti, da je moral tudi Werner 10 glede tega sprožiti svojo kampanjo. Torej na kratko: moja prošnja bi bila, da nam Vaša milost pošlje 2–4 primerke,11 ki jih bom poslal na recenzijske inštitute v Leipzig, Jeno, Halle in Göttingen, in v dveh ali treh mesecih bo v vseh ocenjena! Tudi Mohs12 bi o njej lahko napisal svojo (morda celo najboljšo) oceno. Na vsem Dunaju ni niti enega njenega izvoda! To vem zaradi iskanja in od cenzure!
Faksimile MP38.f.2
Von Dobr. folgt ein Brief zu Einsicht, den ich mir aber bald zurückerbitte, weil ich ihn noch nicht beantwortet.

Sledi pismo Dobrovskega,13 ki ga pošiljam na vpogled, želim pa ga čimprej nazaj, ker nanj še nisem odgovoril.
Dem Herrn Vincenz bitte ich sagen zu lassen, daß Dr. Klxxx mir neuerdings sein Wort gebrochen hat: aber das dritte mall werde ich ihn strenger mahnen.

Prosim, sporočite gospodu Vincencu,14 da dr. Klxx 15 znova ni držal besede, toda tretjič ga bom ostreje posvaril.
Dem Appendini werden wir (Dobr. et ich) hoffe ich erschöpfend antworten.

Appendiniju bova (Dobrovský in jaz), upam, izčrpno poročala.
Für Heute muß ich um Nachsicht bitten für meine kurze Krazlerey.

Prosim, ne bodite prestrogi zaradi moje današnje kratke pisarije.
Supan tacet semper. Dobrovio rem meam (literas) 2 confido me probaturum.

Supan tacet semper. Dobrovio rem meam (lit[t]eras) confido me probaturum. 16

K. m. p.3

Kopitar l. r.17

Faksimile MP38.f.3

Opombe

  1. Preganjena polovica lista, 2 s črnilom popisani strani. Prepis Ivana Prijatelja.
  2. Pravilno: litteras.
  3. Zoisov pripis s svinčnikom na četrti, zadnji strani pisma: »Kopitar Vienna 16 May 1812.«
  4. Heubner, knjigovodja knjigarnarja Ferdinanda Becka, je bil Kopitarjev sostanovalec na njegovem prvem dunajskem stanovanju pri gospe Pfaundler. Prim. ZK 1, str. 43, op. 17, ZK 2, str. 74, op. 15.
  5. Denarni posrednik v Trstu in na Dunaju, Kopitarjev znanec. Prim. ZK 1, str. 50, op. 7. K njemu bi se preselil tudi v primeru, če bi se Engel, njegov prihodnji stalni sostanovalec, poročil. Gl. Kopitarjevo pismo Zoisu 29. 4. 1812, M P 37.
  6. Johann Christian Engel (1770–1814), uradnik v sedmograški dvorni pisarni na Dunaju in ogrski zgodovinar, s katerim je Kopitar navezal stike pred novembrom 1808. Kopitarjevo dobro mnenje o njem se je spremenilo, ko je spoznal njegovo madžarofilstvo in mržnjo do Slovanov. Prim. ZK 1, str. 51, op. 1, SBL I, str. 499, KIV, str. 131. Kopitar je v prejšnjem pismu Zoisu z dne 29. 4. 1812 napovedal selitev k njemu naslednji dan. Gl. M P 37.
  7. Italijanski piarist Francesco Maria Appendini, avtor dela Grammatica della lingua illyrica iz leta 1808, Zoisov korespondent. Gl. ZK 1, str. 131, op. 37.
  8. Torej Dobrovskemu.
  9. Italijanski geolog Scipione Breislak, ki je pisal o vulkanskih kamninah. Zois prosi Kopitarja, da mu poišče recenzije njegovega novega dela, Introduzione alla geologia, izdanega 1811 v Milanu, ki ga na Dunaju očitno še ne poznajo. Gl. tudi pismo M P 37.
  10. Abraham Gottlieb Werner, profesor mineralogije na rudarski visoki šoli v Freibergu, zagovornik neptunistične teorije o nastanku kamnin in nasprotnik vulkanistične teorije, Zoisov dopisnik. Prim. SBL IV, str. 838. Kopitarju je zagotovil, da jo je bral. Gl. M P 37.
  11. Breislakovega Uvoda v geologijo.
  12. Dunajski mineralog in kustos na graškem Joanneumu Friderik Mohs, Zoisov dopisovalec, je barona obiskal v Ljubljani. Prim. ZK 1, str. 45, op. 12 in SBL IV, str. 837.
  13. Češki filolog Josef Dobrovský (1753–1829), utemeljitelj moderne slavistike, s katerim si je začel Kopitar dopisovati marca 1808. ZK 1, str. 38.
  14. Karnofu, Zoisovemu kopistu.
  15. Andrej Klemens, ljubljanski knjigovez?
  16. Latinsko. »Zupan vedno molči. Dobrovskemu zaupam svoje stvari (spise), da bi me ocenil.« Jezikoslovec in pesnik Jakob Zupan (1785–1852), po 1811 kaplan v Šmarju pri Ljubljani in član Zoisovega krožka. Gl. SBL IV, str. 870–873.
  17. Zoisov pripis na četrti, zadnji strani pisma: »Kopitar, Dunaj, 16. maj 1812.«










































Avtorske pravice za to izdajo ureja licenca Creative Commons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 2.5 Slovenija
Projekt Elektronske znanstvenokritične izdaje slovenskega slovstva
Datoteka HTML narejena s pretvorbo XSLT baze XML/TEI P4.
Valid HTML 4.01!Valid CSS!Creative Commons License