M P 36

Pismo Jerneja Kopitarja Žigi Zoisu

Dunaj, 15. 4. 1812

Kazalo


M P 36: Pismo Jerneja Kopitarja Žigi Zoisu; Dunaj, 15. 4. 1812

M P 36 (faksimile) M P 361 (prepis)
Faksimile MP36.f.1

Wien 15ten April 1812

E. G.!

Durch Scheuchenstul wagte ich es Ew. Gnaden Steffens Oryktognosie worin der Zoisit als ausgemachtes genus steht und à ľ Eulenspiegel, si potest ire hoc poterit et hoc, auch Hofmanns Mineralogie die Werner hier so anpris, daß Heubner auf einmahl 24 Ex. zu bestellen bekamm, – zu übermachen. Mit heutigen Postwagen gehen an Joh. Fortuna die Stukkatur poliercilinder, 6 Stück = f 40 W. W.2 (worüber ich Ihre Zufriedenheit seiner Zeit zu vernehmen wünsche durch Karnof) item das Stück Arsenik saures Kupfer vom Abbe Tammerburg (bei allen diesem geht mir nur das nicht recht zusammen, daß E. G. alles zahlen, und die Herren dagegen, Ihre Stufen immer für geschenkt annehmen zu wollen scheinen. Tamm. hat mir von jenen schönen St. Chromerz aus Rxxs Kabinet nicht mehr gesprochen: O! hätte ich nur ein eigenes Quartier, ich könnte diese Schushemashe alle ausstehen!); item Gilberts Annalen, die eben aus Leipzig angekommen.

Hier liegt auch ein Brief von Txxx selbst, woraus E. G. seine Anstände mit Cernazaj ersehen werden: Hier scheint Txxx recht zu haben: freilich aber weiß C. nicht daß er es mit einem alten kränkelnden armen Mann zu thun hat. Indessen wünschte ich diese Verbindung doch zu Stande gebracht um sie seiner Zeit selbst zu übernehmen.

Mohs war hier auf 8 Tage. Er besuchte mich, da ihm Heubner sagte daß ich so oft nach ihm gefragt.

Faksimile MP36.f.2

Auch Jenko besuchte er. Überhaupt ist er uns allen, die er in E. G. Hause kennen gelernt, noch immer gut; Ich finde ihn stark gewachsen an Menschenkenntniß und Menschenbehandlung, ohne Abbruch seiner ersten Liebe zu den Wissenschaften. Dem EH. ist er sehr ergeben, und er ihm! Das Johanneum steht mit unter ihm, daher auch Briefe an ihn am Johanneo abzugeben addressirt werden, um ihm selbst ins Gebirge richtig nachzukommen. Er war ebenfalls nicht abgeneigt, Styriaca und Tyrolensia, wovon Haldenvoll Duplikate dort liegen, gegen Italienische, Spanische etc. Sachen zu vertauschen. Ich habe Ihm einen Anwurf hierüber gemacht, den er gleich ergreifte. Wollen E. G. ihn für Breislak etc. benutzen, so kommt’s nur auf einen Brief an ihn an. Vielleicht aber schreibt er E. G. selbst hierüber zu: (wiewohl ich durch Werner’s schöne Worte und nichts thun von je her verschüchtert, auch von Mohs kaum mehr zu hoffen wage). Die zwey grossen Sammler Rxx. u. Jxhann sind wie alle Rivalen eifersüchtig aufeinander etc. und so auch ihre Diener. Deswegen wird erzählt, Werner sey mit Mohs nicht ganz zufrieden (um den Rxxx zu trösten, weil ihm Jxx in Mohsens Eroberung zuvorgekommen). Werner hat Rxxs Kabinet rewidiert und Txxxs falsche Taufen berichtigt.-

Mohs war hier bei der Witwe des Bergraths Heidinger die zwey brave Söhne (Chemisten) und ein liebes

Faksimile MP36.f.3

junges Töchterchen hat. Die Mutter scheint auch ein ganz gescheites Frauerl zu seyn – wenigstens sagte sie ihm eine Menge gescheit artige Dinge und machte auch mich zum Richter ob Mohs nicht schon genug studiert habe und endlich einmahl die Menschen den Bergen vorziehen sollte etc.

Mohs lässt sich E. G. ganz besonders empfehlen. Die Dariosche Abh. hatte er in diesen 8 Tagen, 2/3 ausgelesen. Ein Urtheil war so wenig aus ihm zu erhalten als aus Werner: aber wenigstens motiviren mußte Mohs mir dieses Schweigen, und da sagte er, wie mißlich es sey ein probhiltiges Urtheil zu sagen, wenn man sich auf fremde unzulängliche Daten verlassen müße, er werde E. G. von Gratz aus zuschreiben. (Mir aber scheinen die Herren die Italiäner als dürftige Autodidakten keiner Beachtung werth zu finden und das Abgeben mit ihren dicerie für Zeitverlust zu halten). – Aber das erlaubte er nur E. G. zu berichten, daß sein neuestes Mineralsystem, das anfänglich dem EH. nicht recht gefallen wollte, nun nachdem es in Wien von ihm (dem EH.) mehrern communiziert worden und allgemeinen Beifall gefunden, sowohl an Johanneo als vielleicht auch in Wien wird befolgt werden. Was näheres aber darüber konnte ich nicht von ihm erfahren, als daß es von dem in Vandernull’s Katalog ganz oder doch sehr verschieden sey.

Vor Schriftstellerey habe er jetzt einen Ekel und Widerwillen (malum signum?): ich habe ihm auf das à propos ein Epigramm auf Bxxxx nach der ersten Schlacht bei Dunej vorgehalten (Bxxxx en Autriche se naturalise car il commence à faire des bxtxs xs)3 worüber er laut auflachte.

Der Ritter von Stahlberg ist nun in die andere Welt gegangen, – um Rechenschaft zu geben von seinen plagiis.

Faksimile MP36.f.4

Von den Memoires der Acad. Celtique hat das Theresianum die zwey ersten Bände bekommen, die mir Herbiz einst mein Rival in Ossxxxs Gunst, nun mein Freund (in der laxeren Bedeutung) mitgetheilt hat. Ich lege hier meine Observations bei. Vielleicht nimmt sie Siauve auf, sowenig Zeilen sie auch betragen. Dazu könnte man ihm meine Berichtigung der Samskrdanischen Wörter in den Fundgruben, die ihm noch willkommner seyn wird als Berichtigung eines solchen Journals etc. geben. Supan soll alles druckfertig schreiben (den Mann sollten sich E. G. ein wenig abrichten?)

Boisserolli’s Träume halten nicht Stich. Johanneau ist noch der leidlichste Etymologe unter der unetymologischen Nation. Nur Adelung und nach ihm Linde verstehen die Theorie des Etymologisirens. Linde’s Traktat hierüber (praefatio Lexici) verdiente sehr ins Französische übersetzt zu werden; zwar keiner, der eine Menge Sprachen (wie die heutigen occidentalischen sind, Franz., Wälsch, Englisch, Spanisch) spricht, ist zum tiefern Etymologen geeignet, aber eine gesunde Theorie bewahrt sie wenigstens vor Lächerlichkeiten.

Fr. v. Gold theilt mir eben die erfreuliche Nachricht mit von dem kleinen Baron Michele, der von Frl. Louise et Joseph vertreten ward, und den edlen Urgrosspapa wieder ins Andenken ruft! Ganz stille aber mit inniger Theilnahme gratuliere auch ich zu diesem Familien Zuwachs! Mit ewiger Verehrung und Liebe

E. G. dankschuldiegster

K. m. p.

Novi nil! expectamus magna!


M P 36: Pismo Jerneja Kopitarja Žigi Zoisu; Dunaj, 15. 4. 1812

M P 36 (faksimile) M P 36 (prevod)
Faksimile MP36.f.1

Dunaj, 15. april 1812

Vaša milost!

Po Scheuchenstuelu4 sem si drznil Vaši milosti predati Steffensovo Poznavanje kamnin, 5 v kateri je zoisit omenjen kot popolnoma samonikla rudnina in à l’ Eulenspiegel, si potest ire hoc, poterit et hoc, 6 pa tudi Hoffmannovo Mineralogijo, 7 ki jo Werner 8 tukaj tako priporoča, da je Heubner9 sprejel naročilo za kar 24 izvodov. Z današnjim poštnim vozom je na naslov Janeza Fortune10 odposlano tudi 6 kosov polirnih valjev za štukaturo, skupaj 40 florintov v dunajski valuti (kako ste s tem zadovoljni, me ob priložnosti obvestite prek Karnofa),11 prav tako primerek arzenično kisle bakrene rude od očeta Tammerburga12 (pri vsem tem me moti, da Vaša milost vse plača, medtem ko bi Vaše minerale gospodje radi dobili podarjene; Tammerburg mi o onem lepem kosu kromove rude iz kabineta Rxx 13 ni nič več govoril; o, ko bi imel vsaj svoje stanovanje, pa bi vso to zmešnjavo lažje prenašal!), item14 Gilbertove Letopise,15 ki so pravkar prispeli iz Leipziga.

Priloženo je tudi Tammerburgovo pismo, iz katerega bo Vaša milost razbrala njegov odnos do Cernazaja.16 Zdi se, da ima Tammerburg tukaj prav, seveda pa Cernazaj ne ve, da ima opravka s starim bolehnim človekom. Vendar si želim, da bi ta povezava bila vzpostavljena, da bi jo ob priložnosti sam prevzel.

Mohs 17 je bil 8 dni tukaj in me je obiskal, saj mu je Heubner povedal, da sem večkrat povpraševal po njem.

Faksimile MP36.f.2

Obiskal je tudi Jenka,18 saj je vsem nam, ki nas je spoznal v hiši Vaše milosti, še vedno zelo naklonjen. Zdi se mi, da je precej pridobil na poznavanju in občevanju z ljudmi, pri tem pa ohranil svojo prvotno ljubezen do drugih znanosti. Nadvojvodi je zelo vdan, ta pa njemu! Joanneum je pod njegovim vodstvom, tako da ga pisma, naslovljena nanj na Joanneumu, pravočasno dosežejo celo v planinah. Tudi ni bil nenaklonjen zamenjavi Styriane in Tyroliane, katerih izvodov so tam polna skladišča, za italijanske, španske in druge izdaje. O tem sem mu podal predlog, ki ga je takoj sprejel. Če ga Vaša milost želi uporabiti kot posrednika za Breislaka, 19 mu samo pišite, morda pa bo on sam o tem pisal Vaši milosti. (Ker sem od Wernerjevih lepih besed ter nedejavnosti preplašen, tudi od Mohsa ne pričakujem kaj več.) Oba velika zbiralca R. in Janez20 sta kakor vsi tekmeci ljubosumna drug na drugega itd., prav tako tudi njuni služabniki. Zato se govori, da Werner ni popolnoma zadovoljen z Mohsom (da bi tolažil R-ja, ker ga je Janez prehitel v pridobivanju Mohsa na svojo stran). Werner je ponovno pregledal R-jev kabinet in popravil napačna Tammerburgova poimenovanja.

Mohs je obiskal tudi vdovo rudarskega svétnika Heidingerja, ki ima dva sinova (kemika) in ljubko

Faksimile MP36.f.3

mlado hčerkico. Zdi se, da je mati prav pametna ženska, saj mu je povedala kar nekaj pametno zvenečih stvari in je med drugim tudi od mene želela, da razsodim, ali ni Mohs že dovolj študiral in ali ne bi bil že čas, da da ljudem prednost pred hribi itd.

Mohs se Vaši milosti prav posebej priporoča. Dariovo razpravo je v teh dneh prebral do dveh tretjin, mnenje o njej pa je bilo od njega prav tako nemogoče dobiti kakor od Wernerja, vendar sem vztrajal, naj mi zaupa vsaj razlog za svoj molk. Na to mi je odgovoril, kako težavno je podati neovrgljivo sodbo, če se je treba zanašati na tuje, nezanesljive podatke. Vaši milosti bo o tem pisal iz Gradca. (Meni pa se zde gospodje Italijani kot borni samouki, nevredni posebne pozornosti, in ukvarjanje z njih govoričenjem zapravljanje časa.) Naslednje pa je dovolil poročati samo Vaši milosti, namreč, da bo njegova najnovejša sistematizacija mineralov, ki sprva nadvojvodi ni bila posebej povšeči, potem ko je na Dunaju po predstavitvi širšemu krogu (tudi nadvojvodi) naletela na splošno odobravanje, upoštevana tako na Joanneumu kakor morda tudi na Dunaju. Kaj podrobnejšega o tem pa od njega nisem izvedel kakor to, da se od tiste v Van der Nüllovem21 katalogu popolnoma ali vsaj zelo razlikuje.

Do pisateljevanja čuti sedaj gnus in odpor (malum signum?),22 jaz sem mu na to à propos ponudil epigram na Bxxxx 23 po prvi bitki pri Duneju 24 (Bxxxx en Autriche se naturalise car il commence à faire des bxtxsxs),25 na kar se je glasno nasmejal.

Vitez pl. Stahlberg je odšel na drugi svet – da bi podal račun o svojih plagiis.26

Faksimile MP36.f.4

Od Spominov Keltske akademije je Theresianum prejel prva dva zvezka, ki mi ju je posredoval Herbic,27 nekoč moj tekmec v naklonjenosti Ossxxx,28 sedaj prijatelj (v bolj ohlapnem smislu).29 Tukaj prilagam svoje pripombe. Morda jih bo Siauve30 upošteval, čeprav vsebujejo le nekaj vrstic. K temu bi lahko dodal svoje popravke sanskrtskih besed iz Najdišč, 31 kar bi mu verjetno bilo bolj po godu kot pa lektoriranje revije takšne vrste. Zupan 32 naj vse pripravi za tisk (tega moža naj si Vaša milost nekoliko prilagodi!).

Boisserollijeve sanje nimajo trdne opore. Johanneau33 je še najbolj sprejemljiv etimolog iz vrst neetimološkega naroda. Samo Adelung 34 ter za njim Linde 35 razumeta teorijo etimologiziranja. Lindejeva znanstvena razprava o tem (praefatio Lexici)36 si zasluži prevod v francoščino. Sicer pa nobeden od tistih, ki govorijo množico jezikov (kot so današnji zahodni: francoščina, valižanščina, angleščina, španščina), ni primeren za poglobljeno raziskovanje etimologije, vendar jih vsaj zdrava teorija varuje pred neumnostmi.

Gospa pl. Gold37 mi je pravkar sporočila veselo novico o majhnem baronu Mihaelu, ki sta mu bila botra gospodična Luiza in gospod Jožef. 38 Ta bo zopet obudil spomin na plemenitega pradeda! 39 Popolnoma tiho, vendar prisrčno se pridružujem čestitkam ob tem družinskem prirastku. Z večno spoštljivostjo in ljubeznijo

Vaše milosti dolžnik,

Kopitar l. r.

Novi nil! Expectamus magna! 40


M P 36: Pismo Jerneja Kopitarja Žigi Zoisu; Dunaj, 15. 4. 1812

M P 36 (faksimile)
M P 361 (prepis) M P 36 (prevod)
Faksimile MP36.f.1

Wien 15ten April 1812

Dunaj, 15. april 1812

E. G.!

Vaša milost!

Durch Scheuchenstul wagte ich es Ew. Gnaden Steffens Oryktognosie worin der Zoisit als ausgemachtes genus steht und à ľ Eulenspiegel, si potest ire hoc poterit et hoc, auch Hofmanns Mineralogie die Werner hier so anpris, daß Heubner auf einmahl 24 Ex. zu bestellen bekamm, – zu übermachen. Mit heutigen Postwagen gehen an Joh. Fortuna die Stukkatur poliercilinder, 6 Stück = f 40 W. W.2 (worüber ich Ihre Zufriedenheit seiner Zeit zu vernehmen wünsche durch Karnof) item das Stück Arsenik saures Kupfer vom Abbe Tammerburg (bei allen diesem geht mir nur das nicht recht zusammen, daß E. G. alles zahlen, und die Herren dagegen, Ihre Stufen immer für geschenkt annehmen zu wollen scheinen. Tamm. hat mir von jenen schönen St. Chromerz aus Rxxs Kabinet nicht mehr gesprochen: O! hätte ich nur ein eigenes Quartier, ich könnte diese Schushemashe alle ausstehen!); item Gilberts Annalen, die eben aus Leipzig angekommen.

Po Scheuchenstuelu4 sem si drznil Vaši milosti predati Steffensovo Poznavanje kamnin, 5 v kateri je zoisit omenjen kot popolnoma samonikla rudnina in à l’ Eulenspiegel, si potest ire hoc, poterit et hoc, 6 pa tudi Hoffmannovo Mineralogijo, 7 ki jo Werner 8 tukaj tako priporoča, da je Heubner9 sprejel naročilo za kar 24 izvodov. Z današnjim poštnim vozom je na naslov Janeza Fortune10 odposlano tudi 6 kosov polirnih valjev za štukaturo, skupaj 40 florintov v dunajski valuti (kako ste s tem zadovoljni, me ob priložnosti obvestite prek Karnofa),11 prav tako primerek arzenično kisle bakrene rude od očeta Tammerburga12 (pri vsem tem me moti, da Vaša milost vse plača, medtem ko bi Vaše minerale gospodje radi dobili podarjene; Tammerburg mi o onem lepem kosu kromove rude iz kabineta Rxx 13 ni nič več govoril; o, ko bi imel vsaj svoje stanovanje, pa bi vso to zmešnjavo lažje prenašal!), item14 Gilbertove Letopise,15 ki so pravkar prispeli iz Leipziga.

Hier liegt auch ein Brief von Txxx selbst, woraus E. G. seine Anstände mit Cernazaj ersehen werden: Hier scheint Txxx recht zu haben: freilich aber weiß C. nicht daß er es mit einem alten kränkelnden armen Mann zu thun hat. Indessen wünschte ich diese Verbindung doch zu Stande gebracht um sie seiner Zeit selbst zu übernehmen.

Priloženo je tudi Tammerburgovo pismo, iz katerega bo Vaša milost razbrala njegov odnos do Cernazaja.16 Zdi se, da ima Tammerburg tukaj prav, seveda pa Cernazaj ne ve, da ima opravka s starim bolehnim človekom. Vendar si želim, da bi ta povezava bila vzpostavljena, da bi jo ob priložnosti sam prevzel.

Mohs war hier auf 8 Tage. Er besuchte mich, da ihm Heubner sagte daß ich so oft nach ihm gefragt.

Mohs 17 je bil 8 dni tukaj in me je obiskal, saj mu je Heubner povedal, da sem večkrat povpraševal po njem.

Faksimile MP36.f.2
Auch Jenko besuchte er. Überhaupt ist er uns allen, die er in E. G. Hause kennen gelernt, noch immer gut; Ich finde ihn stark gewachsen an Menschenkenntniß und Menschenbehandlung, ohne Abbruch seiner ersten Liebe zu den Wissenschaften. Dem EH. ist er sehr ergeben, und er ihm! Das Johanneum steht mit unter ihm, daher auch Briefe an ihn am Johanneo abzugeben addressirt werden, um ihm selbst ins Gebirge richtig nachzukommen. Er war ebenfalls nicht abgeneigt, Styriaca und Tyrolensia, wovon Haldenvoll Duplikate dort liegen, gegen Italienische, Spanische etc. Sachen zu vertauschen. Ich habe Ihm einen Anwurf hierüber gemacht, den er gleich ergreifte. Wollen E. G. ihn für Breislak etc. benutzen, so kommt’s nur auf einen Brief an ihn an. Vielleicht aber schreibt er E. G. selbst hierüber zu: (wiewohl ich durch Werner’s schöne Worte und nichts thun von je her verschüchtert, auch von Mohs kaum mehr zu hoffen wage). Die zwey grossen Sammler Rxx. u. Jxhann sind wie alle Rivalen eifersüchtig aufeinander etc. und so auch ihre Diener. Deswegen wird erzählt, Werner sey mit Mohs nicht ganz zufrieden (um den Rxxx zu trösten, weil ihm Jxx in Mohsens Eroberung zuvorgekommen). Werner hat Rxxs Kabinet rewidiert und Txxxs falsche Taufen berichtigt.-

Obiskal je tudi Jenka,18 saj je vsem nam, ki nas je spoznal v hiši Vaše milosti, še vedno zelo naklonjen. Zdi se mi, da je precej pridobil na poznavanju in občevanju z ljudmi, pri tem pa ohranil svojo prvotno ljubezen do drugih znanosti. Nadvojvodi je zelo vdan, ta pa njemu! Joanneum je pod njegovim vodstvom, tako da ga pisma, naslovljena nanj na Joanneumu, pravočasno dosežejo celo v planinah. Tudi ni bil nenaklonjen zamenjavi Styriane in Tyroliane, katerih izvodov so tam polna skladišča, za italijanske, španske in druge izdaje. O tem sem mu podal predlog, ki ga je takoj sprejel. Če ga Vaša milost želi uporabiti kot posrednika za Breislaka, 19 mu samo pišite, morda pa bo on sam o tem pisal Vaši milosti. (Ker sem od Wernerjevih lepih besed ter nedejavnosti preplašen, tudi od Mohsa ne pričakujem kaj več.) Oba velika zbiralca R. in Janez20 sta kakor vsi tekmeci ljubosumna drug na drugega itd., prav tako tudi njuni služabniki. Zato se govori, da Werner ni popolnoma zadovoljen z Mohsom (da bi tolažil R-ja, ker ga je Janez prehitel v pridobivanju Mohsa na svojo stran). Werner je ponovno pregledal R-jev kabinet in popravil napačna Tammerburgova poimenovanja.

Mohs war hier bei der Witwe des Bergraths Heidinger die zwey brave Söhne (Chemisten) und ein liebes

Mohs je obiskal tudi vdovo rudarskega svétnika Heidingerja, ki ima dva sinova (kemika) in ljubko

Faksimile MP36.f.3
junges Töchterchen hat. Die Mutter scheint auch ein ganz gescheites Frauerl zu seyn – wenigstens sagte sie ihm eine Menge gescheit artige Dinge und machte auch mich zum Richter ob Mohs nicht schon genug studiert habe und endlich einmahl die Menschen den Bergen vorziehen sollte etc.

mlado hčerkico. Zdi se, da je mati prav pametna ženska, saj mu je povedala kar nekaj pametno zvenečih stvari in je med drugim tudi od mene želela, da razsodim, ali ni Mohs že dovolj študiral in ali ne bi bil že čas, da da ljudem prednost pred hribi itd.

Mohs lässt sich E. G. ganz besonders empfehlen. Die Dariosche Abh. hatte er in diesen 8 Tagen, 2/3 ausgelesen. Ein Urtheil war so wenig aus ihm zu erhalten als aus Werner: aber wenigstens motiviren mußte Mohs mir dieses Schweigen, und da sagte er, wie mißlich es sey ein probhiltiges Urtheil zu sagen, wenn man sich auf fremde unzulängliche Daten verlassen müße, er werde E. G. von Gratz aus zuschreiben. (Mir aber scheinen die Herren die Italiäner als dürftige Autodidakten keiner Beachtung werth zu finden und das Abgeben mit ihren dicerie für Zeitverlust zu halten). – Aber das erlaubte er nur E. G. zu berichten, daß sein neuestes Mineralsystem, das anfänglich dem EH. nicht recht gefallen wollte, nun nachdem es in Wien von ihm (dem EH.) mehrern communiziert worden und allgemeinen Beifall gefunden, sowohl an Johanneo als vielleicht auch in Wien wird befolgt werden. Was näheres aber darüber konnte ich nicht von ihm erfahren, als daß es von dem in Vandernull’s Katalog ganz oder doch sehr verschieden sey.

Mohs se Vaši milosti prav posebej priporoča. Dariovo razpravo je v teh dneh prebral do dveh tretjin, mnenje o njej pa je bilo od njega prav tako nemogoče dobiti kakor od Wernerja, vendar sem vztrajal, naj mi zaupa vsaj razlog za svoj molk. Na to mi je odgovoril, kako težavno je podati neovrgljivo sodbo, če se je treba zanašati na tuje, nezanesljive podatke. Vaši milosti bo o tem pisal iz Gradca. (Meni pa se zde gospodje Italijani kot borni samouki, nevredni posebne pozornosti, in ukvarjanje z njih govoričenjem zapravljanje časa.) Naslednje pa je dovolil poročati samo Vaši milosti, namreč, da bo njegova najnovejša sistematizacija mineralov, ki sprva nadvojvodi ni bila posebej povšeči, potem ko je na Dunaju po predstavitvi širšemu krogu (tudi nadvojvodi) naletela na splošno odobravanje, upoštevana tako na Joanneumu kakor morda tudi na Dunaju. Kaj podrobnejšega o tem pa od njega nisem izvedel kakor to, da se od tiste v Van der Nüllovem21 katalogu popolnoma ali vsaj zelo razlikuje.

Vor Schriftstellerey habe er jetzt einen Ekel und Widerwillen (malum signum?): ich habe ihm auf das à propos ein Epigramm auf Bxxxx nach der ersten Schlacht bei Dunej vorgehalten (Bxxxx en Autriche se naturalise car il commence à faire des bxtxs xs)3 worüber er laut auflachte.

Do pisateljevanja čuti sedaj gnus in odpor (malum signum?),22 jaz sem mu na to à propos ponudil epigram na Bxxxx 23 po prvi bitki pri Duneju 24 (Bxxxx en Autriche se naturalise car il commence à faire des bxtxsxs),25 na kar se je glasno nasmejal.

Der Ritter von Stahlberg ist nun in die andere Welt gegangen, – um Rechenschaft zu geben von seinen plagiis.

Vitez pl. Stahlberg je odšel na drugi svet – da bi podal račun o svojih plagiis.26

Faksimile MP36.f.4
Von den Memoires der Acad. Celtique hat das Theresianum die zwey ersten Bände bekommen, die mir Herbiz einst mein Rival in Ossxxxs Gunst, nun mein Freund (in der laxeren Bedeutung) mitgetheilt hat. Ich lege hier meine Observations bei. Vielleicht nimmt sie Siauve auf, sowenig Zeilen sie auch betragen. Dazu könnte man ihm meine Berichtigung der Samskrdanischen Wörter in den Fundgruben, die ihm noch willkommner seyn wird als Berichtigung eines solchen Journals etc. geben. Supan soll alles druckfertig schreiben (den Mann sollten sich E. G. ein wenig abrichten?)

Od Spominov Keltske akademije je Theresianum prejel prva dva zvezka, ki mi ju je posredoval Herbic,27 nekoč moj tekmec v naklonjenosti Ossxxx,28 sedaj prijatelj (v bolj ohlapnem smislu).29 Tukaj prilagam svoje pripombe. Morda jih bo Siauve30 upošteval, čeprav vsebujejo le nekaj vrstic. K temu bi lahko dodal svoje popravke sanskrtskih besed iz Najdišč, 31 kar bi mu verjetno bilo bolj po godu kot pa lektoriranje revije takšne vrste. Zupan 32 naj vse pripravi za tisk (tega moža naj si Vaša milost nekoliko prilagodi!).

Boisserolli’s Träume halten nicht Stich. Johanneau ist noch der leidlichste Etymologe unter der unetymologischen Nation. Nur Adelung und nach ihm Linde verstehen die Theorie des Etymologisirens. Linde’s Traktat hierüber (praefatio Lexici) verdiente sehr ins Französische übersetzt zu werden; zwar keiner, der eine Menge Sprachen (wie die heutigen occidentalischen sind, Franz., Wälsch, Englisch, Spanisch) spricht, ist zum tiefern Etymologen geeignet, aber eine gesunde Theorie bewahrt sie wenigstens vor Lächerlichkeiten.

Boisserollijeve sanje nimajo trdne opore. Johanneau33 je še najbolj sprejemljiv etimolog iz vrst neetimološkega naroda. Samo Adelung 34 ter za njim Linde 35 razumeta teorijo etimologiziranja. Lindejeva znanstvena razprava o tem (praefatio Lexici)36 si zasluži prevod v francoščino. Sicer pa nobeden od tistih, ki govorijo množico jezikov (kot so današnji zahodni: francoščina, valižanščina, angleščina, španščina), ni primeren za poglobljeno raziskovanje etimologije, vendar jih vsaj zdrava teorija varuje pred neumnostmi.

Fr. v. Gold theilt mir eben die erfreuliche Nachricht mit von dem kleinen Baron Michele, der von Frl. Louise et Joseph vertreten ward, und den edlen Urgrosspapa wieder ins Andenken ruft! Ganz stille aber mit inniger Theilnahme gratuliere auch ich zu diesem Familien Zuwachs! Mit ewiger Verehrung und Liebe

Gospa pl. Gold37 mi je pravkar sporočila veselo novico o majhnem baronu Mihaelu, ki sta mu bila botra gospodična Luiza in gospod Jožef. 38 Ta bo zopet obudil spomin na plemenitega pradeda! 39 Popolnoma tiho, vendar prisrčno se pridružujem čestitkam ob tem družinskem prirastku. Z večno spoštljivostjo in ljubeznijo

E. G. dankschuldiegster

Vaše milosti dolžnik,

K. m. p.

Kopitar l. r.

Novi nil! expectamus magna!

Novi nil! Expectamus magna! 40


Opombe

  1. Preganjena polovica lista, 4 s črnilom popisane strani. Prepis Ivana Prijatelja.
  2. Wiener Währung.
  3. Francosko: bêtises?
  4. Morda Anton pl. Scheuchenstuhl, svetniški protokolist pri deželnem sodišču.
  5. Nemški filozof, znanstvenik in pesnik Henrik Steffens (1773–1845). Najbrž je mišljeno njegovo delo Beiträge zu inneren Naturgeschichte der Erde, izdano 1810.
  6. Latinsko. »Kot Pavliha; če bo mogoče priti sem, bo prišel tudi sem.«
  7. Christian August Siegfried Hoffmann (1760–1813) je začel leta 1811 v Freibergu izdajati Handbuch der Mineralogie. Drugi zvezek je izšel leta 1812, četrti, zadnji, pa leta 1818.
  8. Abraham Gottlieb Werner, profesor mineralogije na rudarski visoki šoli v Freibergu, zagovornik neptunistične teorije o nastanku kamnin in nasprotnik vulkanistične teorije, Zoisov dopisnik. Prim. SBL IV, str. 838.
  9. Heubner, knjigovodja knjigarnarja Ferdinanda Becka, je bil Kopitarjev sostanovalec na njegovem prvem dunajskem stanovanju pri gospe Pfaundler. Prim. ZK 1, str. 43, op. 17.
  10. Dunajski trgovec.
  11. Vincenc Karnof je bil Zoisov kopist.
  12. Oče Joseph Tammerburg, dunajski zbiratelj rudnin.
  13. Nadvojvoda Rainer, ki mu je Tammerburg urejal mineraloški kabinet.
  14. Latinsko. »Prav tako.«
  15. Ludwig Wilhelm Gilbert, profesor fizike v Halleju, ki je po 1799 izdajal Annalen d. Physik.
  16. Giuseppe Carlo Cernazaj, videmski trgovec z minerali, s katerim je sodeloval Zois. Prim. SBL IV, str. 838.
  17. Dunajski mineralog in kustos na graškem Joanneumu Friderik Mohs, Zoisov dopisovalec, je barona obiskal v Ljubljani. Prim. ZK 1, str. 45, op. 12 in SBL IV, str. 837.
  18. Kopitarjev prijatelj Jožef Jenko, profesor matematike na ljubljanskem liceju. Prim. KIV, str. 329, op. 5.
  19. Italijanski geolog Scipione Breislak, ki je pisal o vulkanskih kamninah. Zois v prejšnjem pismu (gl. M P 35) prosi Kopitarja, da mu poišče recenzije njegovega novega dela, Introduzione alla geologia, izdanega 1811 v Milanu.
  20. Nadvojvodi Janez (1782–1859) in Rainer (1783–1853), deveti in deseti sin Leopolda II., cesarja Svetega rimskega cesarstva, brata vladajočega avstrijskega cesarja Franca I.
  21. Dunajski bankir Friderik Van der Nüll je imel v lasti veliko mineraloško zbirko, katere opisovanje je zaupal Mohsu. Prim. ZK 1, str. 45, op. 12.
  22. Latinsko. »Slabo znamenje?«
  23. Bonaparteja.
  24. Bitka pri Aspernu 21 in 22. maja 1809, v kateri je nadvojvoda Karel porazil Napoleona. Čeprav je Napoleon nekaj tednov pozneje dobil bitko pri Wagramu in zasedel Dunaj, je bila bitka pri Aspernu njegov prvi poraz, ki so mu kmalu sledili še drugi, na kar namiguje tudi Kopitar.
  25. Kopitar v epigramu na Napoleona verjetno namiguje na njegovo pragmatično poroko z nadvojvodinjo Marijo Luizo, hčerko avstrijskega cesarja Franca I., 1. aprila 1810 v Parizu po vojni z Avstrijo. V Avstriji se je torej navadil početi neumnosti.
  26. Latinsko. »Poneverbah.«
  27. Frančišek Herbic, kustos terezijanske akademije na Dunaju.
  28. Ossolińskega. Poljski grof Józef Maksymiljan Ossoliński, ki je bil od 1809 prefekt dunajske Dvorne knjižnice, je imel znamenito zasebno knjižnico. S Kopitarjem se je seznanil vsaj leta 1810 in postal njegov najmogočnejši pokrovitelj. Kopitar ga je globoko spoštoval in mu svetoval pri njegovem zanimanju za zgodovino poljske literature in pri izpopolnjevanju njegove biblioteke. Prim. SBL I, str. 499, KIV, str. 144, op. 4.
  29. Herbic in Kopitar sta se spoznala 1808. SBL I, str. 315.
  30. Étienne Marie Siauve, član pariške Keltske akademije in 1805–1806 francoski vojni komisar na Kranjskem. Prim. ZK 1, str. 30.
  31. Misli na Mines de l’Orient.
  32. Jezikoslovec in pesnik Jakob Zupan (1785–1852), po 1811 kaplan v Šmarju pri Ljubljani in član Zoisovega krožka. Gl. SBL IV, str. 870–873.
  33. Francoski filolog in leksikograf Eloi Johanneau.
  34. Nemški filolog in leksikograf Johann Christoph Adelung (1732–1806).
  35. Poljski filolog in zgodovinar Samuel Linde (1777–1847), rektor varšavskega liceja in generalni ravnatelj varšavske biblioteke, je bil Kopitarjev korespondent. SBL I, str. 502.
  36. Latinsko. »Predgovor leksikografa«.
  37. Zoisova nečakinja Marija Ana Ivana Zoisa, poročena pl. Gold, hči Jožefa Zoisa.
  38. Žigov brat Jožef Zois, ki je živel na Dunaju, in njegova hčerka Marija Alojzija Zois.
  39. Barona Michelangela Zoisa, Žigovega in Jožefovega očeta.
  40. Latinsko. »Novega nič! Pričakujemo veliko!«











































Avtorske pravice za to izdajo ureja licenca Creative Commons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 2.5 Slovenija
Projekt Elektronske znanstvenokritične izdaje slovenskega slovstva
Datoteka HTML narejena s pretvorbo XSLT baze XML/TEI P4.

Valid HTML 4.01!Valid CSS!Creative Commons License