Izdaja Zbranih pesmi Antona Podbevška (1898–1981) je prvi poskus zaokrožene elektronske znanstvenokritične izdaje nekega pesniškega opusa pri nas. Obsega prepis vseh znanih objavljenih Podbevškovih pesmi in njihovih različic vključno z njegovo edino pesniško zbirko Človek z bombami (1925), kot posebno zanimivost pa tudi faksimile in poskus kritičnega oziroma interpretativnega prepisa avtorsko redigirane zbirke, ki jo je pesnik najverjetneje popravljal v petdesetih in šestdesetih letih dvajsetega stoletja. Popravki so se ohranili v njegovi zapuščini, ročno vpisani v izvod prvotiska. Objava faksimila tega izvoda omogoča hkraten vpogled v izvirno podobo te prelomne zbirke in vpogled v kasnejše avtorske posege. Poleg tega obsega izdaja tudi za časa pesnikovega življenja neobjavljeno rokopisno in tipkopisno gradivo. Vir teh objav so gradiva iz zapuščin urednikov literarnih revij Dom in svet in Ljubljanski zvon (med letoma 1919 in 1922, ko jim je Podbevšek pošiljal pesmi in druga besedila), arhiv Božidarja Jakca, ki ga večidel hrani Jakčev dom v Novem mestu, rokopisni oddelek novomeške Knjižnice Mirana Jarca, kjer je ohranjena Podbevškova korespondenca z Jarcem, in predvsem Podbevškova zapuščina, ki jo hrani njegova hči Asta Mohorič. Iz tega gradiva so v skladu z zasnovo izdaje objavljena pesemska oziroma literarna besedila, ne pa tudi kritični in polemični zapisi ali korespondenca. Nejasne, nečitljive ali nedokončane rokopisne skice – teh je v Podbevškovi zapuščini kar precej – kjer bi bil poskus kritičnega prepisa nesmiseln, so v izdaji objavljene le v obliki faksimila.
Znanstvenokritična izdaja v elektronskem mediju prinaša vrsto prednosti: splošno in brezplačno je dostopna preko spleta, mogoče jo je shraniti neposredno na računalnik, uporabljati navzkrižne povezave znotraj besedila ter hitro primerjati različice v vzporednih predstavitvah. Elektronska izdaja je izvorno zapisana v jeziku XML v skladu s priporočili iniciative za zapis besedil Text Encoding Initiative (TEI P4). Za prikaz v brskalnikih je na voljo izdaja v zapisu HTML, ki je avtomatsko generiran iz zapisa v TEI. Zapis TEI je tako kanonična in trajna oblika izdaje, ki jo je mogoče računalniško obdelovati na različne načine, medtem ko je zapis HTML primeren za dejansko branje besedila in bo tako večini bralcev bolj zanimiv. Zbrane pesmi Antona Podbevška so (tako v zapisu HTML kot TEI) prosto dostopne (pod licenco Creative Commons) na spletnih straneh projekta Elektronskih znanstvenokritičnih izdaj slovenskega slovstva (http://nl.ijs.si/e-zrc/). Lastnici Podbevškove zapuščine gospe Asti Mohorič, Narodni in univerzitetni knjižnici (Ljubljana), Knjižnici Mirana Jarca in Dolenjskemu muzeju (Novo mesto) se za sodelovanje iskreno zahvaljujemo.
Marijan Dović, Tomaž Erjavec
Ljubljana, april 2007
Elektronski izdaji Podbevškovih pesmi se je v začetku leta 2009 pridružila tudi tiskana znanstvenokritična izdaja Moje ekstaze skulptura, ki je izšla v sodelovanju med Inštitutom za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU in novomeško Založbo Goga. Moje ekstaze skulptura pregledno in bralcu prijazno predstavlja ves relevanten Podbevškov pesniški opus, a seveda izpušča natis vseh različic posameznih pesmi - elektronska izdaja, ki zajema vse, torej ostaja referenčna. Pa vendar se je v času priprave tiskane izdaje pojavilo nekaj novih pesmi oziroma različic. Obenem je nastala tudi obsežna bibliografija o Podbevšku in slovenski zgodovinski avantgardi. Oboje je zadostovalo za odločitev o prenovi elektronske izdaje. Dodane so pesem Gozd, rokopisna varianta Traverz, nove radijske različice Treh pesmi (V Julijskih Alpah, Nož, zasajen v srce in Elegija), dopolnjene so tudi številne opombe. Med zanimivimi dodatki najdemo tudi zvočni posnetek literarnega večera iz leta 1972 (v njem Podbevšek prebere nekaj svojih pesmi), nekaj opornih biografskih mejnikov iz Podbevškovega življenja in predvsem izčrpno Bibliografijo, v kateri so – posebej za elektronsko verzijo – dodani komentarji posameznih bibliografskih enot. Predvsem zadnja pomeni dragocen vir iztočnic za nadaljnje raziskave v zvezi s Podbevškom in s slovensko zgodovinsko avantgardo nasploh.
Marijan Dović
Ljubljana, april 2010
