Bibliografija

Kazalo


Bibliografija k elektronski znanstvenokritični izdaji Zbranih pesmi Antona Podbevška šteje več kot tristo enot in je vezana na pesnikovo literarno oziroma publicistično kariero, torej obsega v prvi vrsti Podbevškova besedila in odzive nanje, polemike, ki so jih spodbujale njegove provokacije, ter literarno- in kulturnozgodovinske obravnave njegovega del(ovanj)a. Kljub temu se ne omejuje strogo na Podbevška, temveč zajema tudi mnoge enote, ki so z njim v nekakšni (posredni) zvezi; skuša torej nekoliko širše prikazati – seveda z bibliografske plati – kronologijo slovenske zgodovinske avantgarde od njenih začetkov (revijalne recepcije) prek novomeške skupine in Podbevška, ki v svoji radikalni fazi predstavlja njeno prvo resno utelešenje, vse do poznejših in sodobnih obravnav, spodbujenih z neoavantgardizmom ali celo retrogardizmom. Bibliografija je razdeljena v tri obsežnejše sklope: prva dva nanizata prispevke do konca druge svetovne vojne oziroma po njej, tretji pa obsega natančen seznam Podbevškovih pesemskih objav oziroma neuspešnih poskusov objave. Posebej za elektronsko izdajo so k mnogim bibliografskim enotam dodani komentarji, ki bodisi na kratko naznačijo ali povzemajo vsebino enote ali pa dodajo kak podatek, ki je relevanten za njeno razumevanje. Izrazito koristni so pri objavah pred drugo svetovno vojno, sploh tedaj, ko ni razrešeno vprašanje avtorstva ali ko gre za zelo kratke notice.

Prvi sklop bibliografije zajema obdobje od leta 1909, ko se v slovenskih revijah začnejo pojavljati prva poročila o literarnih avantgardah (najprej futurizmu in ekspresionizmu), do konca druge svetovne vojne. V tem času je v zvezi s Podbevškom smiselno zamejiti štiri obdobja, ki se deloma prekrivajo, in sicer obdobje recepcije, snovanja in aktivnega pesnjenja (1909–1919), obdobje socializacije poezije (1919–1922), obdobje dejavnega avantgardizma (1920–1927) in obdobje umika v ozadje (1928–1945). Prvo obdobje zajema čas, ko se je Podbevšek še oblikoval in kot novomeški dijak spoznaval sočasne literarne avantgarde prek relativno hitrih odzivov v slovenski kulturni publicistiki (1909–1915); vsaj nekatera revijalna poročila je Podbevšek zanesljivo poznal in so vplivala nanj (Gruden 1913, Golia 1919). Kmalu zatem, med letoma 1912–1919, je Podbevšek ustvaril glavnino svojega mladostnega pesniškega opusa. Že v tem času je nekatere pesmi skušal objaviti, vendar sprva pri tem ni bil uspešen, tako da njegovih bibliografskih enot iz tega obdobja ni.

Drugo obdobje (1919–1922) je zaznamovano s Podbevškovim aktivnim revijalnim objavljanjem poezije predvsem v katoliškem Domu in svetu pa tudi v zagrebškem Plamenu ter pozneje v Kresu in Treh labodih. Tretje obdobje »dejavnega avantgardizma«, ki se deloma prekriva z drugim, obsega Podbevškov prodor na kulturno in medijsko prizorišče in se začenja septembra 1920 z »novomeško pomladjo« ter nadaljuje z dejavnostmi v Ljubljani. Te so bile najintenzivnejše v letih 1921 in 1922, ko je bil Podbevšek prava kulturna atrakcija in nekakšen generacijski protagonist. Obdobje zaznamujejo odmevni literarni večeri, revijalna dejavnost, »teoretična« predavanja, manifesti in škandali ter zapozneli izid pesniške zbirke (1925), skleneta pa ga incidenta v začetku leta 1927. V tem času sta značilna izjemen medijski odmev in polarizacija javnosti – odtod presenetljivo številni odzivi, kritike pa tudi manj pomembne najave, pamfleti in zapisi ter Podbevškovi lastni polemični prispevki. V četrtem obdobju (po koncu leta 1927) se Podbevšek, ki izgubi praktično vse zaveznike, umakne iz javne sfere ter se ukvarja z monografijami o slikarjih, o domoznanstvu, z antologijo lirike in podobno.

Po drugi svetovni vojni Vladimir Bartol z nizom esejev spodbudi literarnozgodovinsko zanimanje za Podbevška, ki konec petdesetih javno nastopi s tremi novimi pesmimi, a se zatem vnovič umakne. V sedemdesetih izideta monografiji o Podbevšku (Šalamun-Biedrzycka, 1972) in »novomeški pomladi« (Mušič, 1974); odtlej se število prispevkov zgošča okoli okroglih obletnic Podbevškovega rojstva (1898) in kolektivnega nastopa »pomladne« generacije (1920). Od leta 1980 nenehno raste znanstveno zanimanje za slovensko zgodovinsko avantgardo in Podbevška. Drugi, povojni sklop bibliografije torej vključuje znanstvene in publicistične zapise vključno z redkimi javnimi intervencijami in spomini Podbevška in drugih predstavnikov generacije. Med bibliografskimi mejniki je mogoče izpostaviti natis Žoltih pisem (1990) in reprinta Človeka z bombami (1991), zbornik Tank! o slovenski zgodovinski avantgardi (1998), novomeški zbornik Antona Podbevška 100 nadnaravnih let (2000), monografijo Antončičeve o Podbevšku (2000), elektronsko znanstvenokritično izdajo Podbevškovih Zbranih pesmi (2007) ter njen bralni izvleček Moje ekstaze skulptura (2008). V tretjem sklopu bibliografije so pregledno zajeti podatki o Podbevškovih pesemskih objavah – od avtoriziranih objav in dokumentiranih neuspešnih mladostnih poskusov objave do ponatisov, prevodov in posmrtnih uredniških objav. Na koncu sledi še izbor objav o Podbevšku in slovenski zgodovinski avantgardi v tujih jezikih.

I. Viri, kritike, komentarji, dokumenti do leta 1945

1. Obdobje recepcije, snovanja in aktivnega pesnjenja (1909–1919)

1909
1910
1912
1913
1914
1915
1919

2. Obdobje socializacije poezije (1919–1922)

1919
1920
1921
1922

3. Obdobje dejavnega avantgardizma (1920–1927)

1920
1921
1922
1923
1925
1926
1927

4. Obdobje umika v ozadje (1928–1945)

1928
1929
1930
1932
1933
1934
1935
1937
1938
1939
1941
1944

II. Članki in razprave po drugi svetovni vojni

1949
1952
1955
1956
1957
1958
1960
1961
1962
1963
1966
1967
1968
1969
1970
1971
1972
1973
1974
1976
1978
1980
1981
1982
1983
1984
1985
1986
1987
1990
1991
1993
1994
1995
1997
1998
1999
2000
2001
2002
2003
2004
2005
2006
2007
2008
2009

III. Podbevškove pesemske objave

1. Avtorizirane objave

1919
1920
1921
1922
1958
1972

2. Ponatisi, prevodi in posmrtne objave

3. Dokumentirani neuspešni poskusi objave


IV. Tujejezični viri o Podbevšku in slovenski zgodovinski avantgardi





Avtorske pravice za to izdajo ureja licenca Creative Commons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 2.5 Slovenija
Projekt Elektronske znanstvenokritične izdaje slovenskega slovstva
Datoteka HTML narejena s pretvorbo XSLT baze XML/TEI P4.

Valid HTML 4.01!Valid CSS!Creative Commons License