Bibliografija

Kazalo

• I. Viri, kritike, komentarji, dokumenti do leta 1945
  • 1. Obdobje recepcije, snovanja in aktivnega pesnjenja (1909–1919)
  • 2. Obdobje socializacije poezije (1919–1922)
  • 3. Obdobje dejavnega avantgardizma (1920–1927)
  • 4. Obdobje umika v ozadje (1928–1945)
• II. Članki in razprave po drugi svetovni vojni
• III. Podbevškove pesemske objave
  • 1. Avtorizirane objave
  • 2. Ponatisi, prevodi in posmrtne objave
  • 3. Dokumentirani neuspešni poskusi objave
• IV. Tujejezični viri o Podbevšku in slovenski zgodovinski avantgardi
• prejšnje poglavje
• naslednje poglavje
• na glavno kazalo

Bibliografija k elektronski znanstvenokritični izdaji Zbranih pesmi Antona Podbevška šteje več kot tristo enot in je vezana na pesnikovo literarno oziroma publicistično kariero, torej obsega v prvi vrsti Podbevškova besedila in odzive nanje, polemike, ki so jih spodbujale njegove provokacije, ter literarno- in kulturnozgodovinske obravnave njegovega del(ovanj)a. Kljub temu se ne omejuje strogo na Podbevška, temveč zajema tudi mnoge enote, ki so z njim v nekakšni (posredni) zvezi; skuša torej nekoliko širše prikazati – seveda z bibliografske plati – kronologijo slovenske zgodovinske avantgarde od njenih začetkov (revijalne recepcije) prek novomeške skupine in Podbevška, ki v svoji radikalni fazi predstavlja njeno prvo resno utelešenje, vse do poznejših in sodobnih obravnav, spodbujenih z neoavantgardizmom ali celo retrogardizmom. Bibliografija je razdeljena v tri obsežnejše sklope: prva dva nanizata prispevke do konca druge svetovne vojne oziroma po njej, tretji pa obsega natančen seznam Podbevškovih pesemskih objav oziroma neuspešnih poskusov objave. Posebej za elektronsko izdajo so k mnogim bibliografskim enotam dodani komentarji, ki bodisi na kratko naznačijo ali povzemajo vsebino enote ali pa dodajo kak podatek, ki je relevanten za njeno razumevanje. Izrazito koristni so pri objavah pred drugo svetovno vojno, sploh tedaj, ko ni razrešeno vprašanje avtorstva ali ko gre za zelo kratke notice.

Prvi sklop bibliografije zajema obdobje od leta 1909, ko se v slovenskih revijah začnejo pojavljati prva poročila o literarnih avantgardah (najprej futurizmu in ekspresionizmu), do konca druge svetovne vojne. V tem času je v zvezi s Podbevškom smiselno zamejiti štiri obdobja, ki se deloma prekrivajo, in sicer obdobje recepcije, snovanja in aktivnega pesnjenja (1909–1919), obdobje socializacije poezije (1919–1922), obdobje dejavnega avantgardizma (1920–1927) in obdobje umika v ozadje (1928–1945). Prvo obdobje zajema čas, ko se je Podbevšek še oblikoval in kot novomeški dijak spoznaval sočasne literarne avantgarde prek relativno hitrih odzivov v slovenski kulturni publicistiki (1909–1915); vsaj nekatera revijalna poročila je Podbevšek zanesljivo poznal in so vplivala nanj (Gruden 1913, Golia 1919). Kmalu zatem, med letoma 1912–1919, je Podbevšek ustvaril glavnino svojega mladostnega pesniškega opusa. Že v tem času je nekatere pesmi skušal objaviti, vendar sprva pri tem ni bil uspešen, tako da njegovih bibliografskih enot iz tega obdobja ni.

Drugo obdobje (1919–1922) je zaznamovano s Podbevškovim aktivnim revijalnim objavljanjem poezije predvsem v katoliškem Domu in svetu pa tudi v zagrebškem Plamenu ter pozneje v Kresu in Treh labodih. Tretje obdobje »dejavnega avantgardizma«, ki se deloma prekriva z drugim, obsega Podbevškov prodor na kulturno in medijsko prizorišče in se začenja septembra 1920 z »novomeško pomladjo« ter nadaljuje z dejavnostmi v Ljubljani. Te so bile najintenzivnejše v letih 1921 in 1922, ko je bil Podbevšek prava kulturna atrakcija in nekakšen generacijski protagonist. Obdobje zaznamujejo odmevni literarni večeri, revijalna dejavnost, »teoretična« predavanja, manifesti in škandali ter zapozneli izid pesniške zbirke (1925), skleneta pa ga incidenta v začetku leta 1927. V tem času sta značilna izjemen medijski odmev in polarizacija javnosti – odtod presenetljivo številni odzivi, kritike pa tudi manj pomembne najave, pamfleti in zapisi ter Podbevškovi lastni polemični prispevki. V četrtem obdobju (po koncu leta 1927) se Podbevšek, ki izgubi praktično vse zaveznike, umakne iz javne sfere ter se ukvarja z monografijami o slikarjih, o domoznanstvu, z antologijo lirike in podobno.

Po drugi svetovni vojni Vladimir Bartol z nizom esejev spodbudi literarnozgodovinsko zanimanje za Podbevška, ki konec petdesetih javno nastopi s tremi novimi pesmimi, a se zatem vnovič umakne. V sedemdesetih izideta monografiji o Podbevšku (Šalamun-Biedrzycka, 1972) in »novomeški pomladi« (Mušič, 1974); odtlej se število prispevkov zgošča okoli okroglih obletnic Podbevškovega rojstva (1898) in kolektivnega nastopa »pomladne« generacije (1920). Od leta 1980 nenehno raste znanstveno zanimanje za slovensko zgodovinsko avantgardo in Podbevška. Drugi, povojni sklop bibliografije torej vključuje znanstvene in publicistične zapise vključno z redkimi javnimi intervencijami in spomini Podbevška in drugih predstavnikov generacije. Med bibliografskimi mejniki je mogoče izpostaviti natis Žoltih pisem (1990) in reprinta Človeka z bombami (1991), zbornik Tank! o slovenski zgodovinski avantgardi (1998), novomeški zbornik Antona Podbevška 100 nadnaravnih let (2000), monografijo Antončičeve o Podbevšku (2000), elektronsko znanstvenokritično izdajo Podbevškovih Zbranih pesmi (2007) ter njen bralni izvleček Moje ekstaze skulptura (2008). V tretjem sklopu bibliografije so pregledno zajeti podatki o Podbevškovih pesemskih objavah – od avtoriziranih objav in dokumentiranih neuspešnih mladostnih poskusov objave do ponatisov, prevodov in posmrtnih uredniških objav. Na koncu sledi še izbor objav o Podbevšku in slovenski zgodovinski avantgardi v tujih jezikih.

I. Viri, kritike, komentarji, dokumenti do leta 1945

1. Obdobje recepcije, snovanja in aktivnega pesnjenja (1909–1919)

1909

• Juvančič, Friderik: Manifest futuristov. Ljubljanski zvon 29 (1909), str. 255–256.
  Komentar futurističnih idej in ustanovnega futurističnega manifesta. Iz slovenske periodike je Podbevšek lahko zelo zgodaj spoznal futuristične parole in retoriko.
• Svetek, Vladimir: Marinetti in njegova šola. Slovan 7 (1909), str. 252–254, 309–310, 341–342, 373–377.
  Strnjena označitev Marinettijevega pesniškega sveta. Poniž (1991) trdi, da je Podbevšek razpravo poznal, vendar to ni gotovo.

1910

• Molè, Vojeslav: Enquête Internationale sur le Vers libre et Manifeste du Futurisme par F. T. Marinetti. Ljubljanski zvon 30 (1910), str. 572–574.
  Kratko in razmeroma naklonjeno poročilo o dejavnostih italijanskih futuristov.

1912

• Debeljak, Anton: Paseizem in futurizem. Ljubljanski zvon 32 (1912), str. 129–134.
  Mestoma ironičen esej o Marinettiju, futuristih in futuristični estetiki, dokaj verjetno ga je Podbevšek poznal.
• Folgore, Luciano: Oglju. (Prevedel Alojz Gradnik.) Naši zapiski 9 (1912), str. 383–384.

1913

• Altomare, Libero: Hiše govore. (Prevedel Alojz Gradnik.) Naši zapiski 10 (1913), str. 31–32.
  Poleg prevedenih odlomkov iz pesmi Marinettija pri Svetku in Grudnu edina prevoda iz sodobne italijanske futuristične poezije. Prevajalec Gradnik je futuristično poezijo poznal, a je bil do nje zadržan; prevoda iz antologije I poeti futuristi naj bi nastala na željo urednika Henrika Tume. Da bi Podbevšek goriško socialistično revijo v tem času poznal, ni izpričano pa tudi ne verjetno.
• Prijatelj, Ivan: Nove smeri v ruski poeziji. Veda 3 (1913), str. 609–615.
  Zgodnje informacije o ruskih futuristih (Severjanin, Brjusov, Kručonih, Hlebnikov, Majakovski). Podbevškov dostop do goriške Vedev tem času ni izpričan.
• Šantel, Saša: O futurizmu in kubizmu. Veda 3 (1913), str. 628–632.
  Nenaklonjen, konservativen komentar novih teženj v slikarstvu.
• Albreht, Fran: Pesem granitnih cest (odlomek). Ljubljanski zvon 33 (1913), str. 520–526.
  Zgodnji vplivi futurizma se kažejo v stališčih enega od protagonistov proznega odlomka, Antona Puščavnika, a so prikazani skozi dialog in v močno omiljeni obliki.
• Gruden, Ivan: L' Italia futurista. Dom in svet 26 (1913), str. 333–337, 377–381, 413–415, 453–456.
  Na Podbevška, predvsem na njegova Žolta pisma, so dokazano vplivale Marinettijeve zamisli iz tehničnega manifesta futuristov ter zgledi prevedene poezije, ki jih prinaša Grudnov članek. Gruden je o futurizmu odlično informiran, a hkrati kritičen in ironično posmehljiv.

1914

• S. I.: Futurizem in mi. Zora 20 (1913/1914), str. 234.
  Kratek, energičen poziv proti futurističnemu rušenju tradicije v glasilu katoliškega dijaštva.
• Gruden, Ivan: Futuristična glasba. Še o futurizmu. Dom in svet 27 (1914), str. 170–172.
  Krajši ironizirajoči poročili o novih eksperimentih futuristov na področju glasbe in tipografije.
• Ogris, Albin: Nove smeri. Slovan 12 (1914), str. 81–83, 120–122, 180–182.
  V eseju o novih smereh od simbolizma dalje avtor omenja Whitmana in njegovo priljubljenost na celinski Evropi, Marinettijev futurizem in Appolinaira pa zavrne kot že pozabljeno zgodovino.

1915

• G.: Hrvatska mlada lirika. Slovan 13 (1915), str. 92–93.
  V recenziji antologije Hrvatska mlada lirika (1914) so med drugim objavljeni odlomki poezije razvpitega Janka Polića-Kamova, ki je označen kot »najstrašnejši hrvatski pesnik«, »neozdravljiv upornik«, »najgenialnejši duh« in »prvi futurist v Jugoslaviji«. Avtor (podpisan kot G.) ni znan. Podbevškova opazka iz pisma uredniku Ljubljanskega zvona Šlebingerju 15. maja 1915 o novih smereh v Slovanuse verjetno nanaša na te odlomke.

1919

• Golia, Pavel: Igor Severjanin in še kaj. Ljubljanski zvon 39 (1919), str. 118–124.
  Nenaklonjeno in posmehljivo, a zelo informativno poročilo o prekucuških dejavnostih ruskih futuristov, predvsem Severjanina in Kamenskega pa tudi Majakovskega, Burljuka in Brjusova. Prevodi odlomkov in pesmi Severjanina in Kamenskega. Podbevšek je članek gotovo prebral pred koncem aprila 1919, o čemer priča referenca v neobjavljeni esejistični prozi Solnčna pesem.

2. Obdobje socializacije poezije (1919–1922)

1919

• Podbevšek, Anton: Traverze. (Iz cikla: Na razpotju.) Dom in svet 1919, št. 3-6, 114.
• Podbevšek, Anton: Ali vem? (Iz cikla: Na prerijah.) Dom in svet 1919, št. 3-6, 115.
• Podbevšek, Anton: Strmenje. (Iz cikla: Na prerijah.) Dom in svet 1919, št. 3-6, 115.
• Podbevšek, Anton: O prerijskem bivolu. (Bol, Molk, V mesečini, Noč, Tantalinada). Dom in svet 1919, št. 3-6, 115–116.
• Podbevšek, Anton: Ob dnevu vpoklica na kolodvoru. (Iz cikla: Noč (Gavran).) Dom in svet 1919, št. 7-8, 208.
• Podbevšek, Anton: Veneči rožmarini. (Iz cikla: Noč (Gavran).) Dom in svet 1919, št. 7-8, 208.
• Podbevšek, Anton: V samoti. (Iz cikla: Noč (Gavran).) Dom in svet 1919, št. 7-8, 209.
• Podbevšek, Anton: Hipoteza bolnega kraljeviča. (Iz cikla: Noč (Gavran).) Dom in svet 1919, št. 7-8, 209.
• Podbevšek, Anton: Titanova serenada. (Iz cikla: Megle (Konji belci).). Dom in svet 1919, št. 7-8, 209.
• Podbevšek, Anton: Rdeča lilija. (Iz cikla: Lilije (Matador).) Dom in svet 1919, št. 7-8, 209–210.
• Podbevšek, Anton: Žolta lilija. (Iz cikla: Lilije (Matador).) Dom in svet 1919, št. 7-8, 210.
• Podbevšek, Anton: Ah Bog, da nisem godec in ženska. (Iz cikla: Na prerijah.) Dom in svet 1919, št. 7-8, 210.
• Podbevšek, Anton: Nočna tragedija s Kaptolske ulice. Plamen (Zagreb) 14/1919, 42.

1920

• Podbevšek, Anton: Himna o carju mavričnih kač. Dom in svet 1920, št. 5-6, 104–105.
• Podbevšek, Anton: Črna lilija. Dom in svet 1920, št. 9-10, 208.
• Podbevšek, Anton: Električna žoga. Dom in svet 1920, št. 11-12, 267–268.

1921

• Podbevšek, Anton: Čarovnik iz pekla. Dom in svet 1921, št. 1-3, 13–15.
• Podbevšek, Anton: O pilotu v zrakoplovu št ... Kres 1921/22, št. 7, 117–119.

1922

• Podbevšek, Anton: Plesalec v ječi. Trije labodje 1922, št. 1, 25–28.

3. Obdobje dejavnega avantgardizma (1920–1927)

1920

• Podbevšek, Anton: Komentar. Zora 22 (1919/1920), št. 1-3, str. 34.
  Nepodpisan evforičen komentar napake pri stavi pesmi Prerijski bivol (Dom in svet 1919), ki bi morala biti »tiskana v obliki suličastega templja«; ni dvoma, da je Podbevškov.
• Pregelj, Ivan: Misli o slovenskem slovstvu. Čas 13 (1919/1920), št. 5-6, str. 210–224.
  Avtor na koncu eseja v imenu katoliške tradicije svari pred preveč ekspresionistično uredniško politiko Doma in sveta. Verjetno pri tem cilja tudi na Podbevškove prve objave, čeprav ga izrecno ne omenja.
• I. pokrajinska slikarska razstava. Jutro 25. 9. 1920.
  Nepodpisana najava novomeške razstave. Avtor je skoraj gotovo Podbevšek, ki je v celoti prevzel in učinkovito vodil stike z mediji.
• Umetniško gibanje na Dolenjskem. Jutro 1. 10. 1920 / Slovenec 1. 10. 1920 / Slovenski narod 3. 10. 1920.
  Nepodpisane Podbevškove notice o novomeških dogodkih.
• Schweiger, Viktor (Anton Podbevšek): I. pokrajinska umetniška razstava. Slovenec 17. 10. 1920.
  Podbevškovo poročilo o razstavi.
• Tavčar, Ivan: Doneski k novomeški razstavi. Slovenski narod 24. 10. 1920.
  Tavčarjevi konservativni nazori o likovni umetnosti, pavšalna kritika novomeške razstave in polemika z zamislijo o slovenski slikarski akademiji.
• Molè, Vojeslav. Prva pokrajinska umetnostna razstava v Novem mestu. Dom in svet 33 (1920), str. 259–260.
  Zelo spodbudna in naklonjena kritika novomeške slikarske razstave.
• Stelè, France: Nastop mlade umetnosti v Ljubljani. Slovenec 5. 11. 1920.
  Notica, ki najavlja ljubljanske dogodke.
• (Kogoj, Marij): Podbevškova soareja. Slovenec 12. 11. 1920.
  Nepodpisana pompozna najava Podbevškovega recitacijskega večera. V Podbevškovem popisu je kot avtor naveden Marij Kogoj.
• Človek z bombami / 18. umetnostno razstavo v Ljubljani (Prosveta). Slovenec 12. 11. 1920, str. 4.
  Nepodpisana notica, ki najavlja Podbevškov recitacijski večer in otvoritev ljubljanske slikarske razstave.
• Šerko, Alfred: Anton Podbevšek: Človek z bombami. Naprej 13. 11. 1920, str. 2. (Ponatis brez uvodnega mota: Slovenski narod 14. 11. 1920, str. 4–5.)
  Oster, konservativen, mestoma žaljiv komentar Podbevškove soareje v Narodnem gledališču 12. novembra 1920. Znamenito namigovanje na Podbevškovo norost.
• Podbevškova soareja. Jutro 14. 11. 1920 (št. 73).
  Nepodpisana spravljiva, deloma naklonjena kritika Podbevškove soareje v Narodnem gledališču 12. novembra 1920.
• Remec, Alojzij: Anton Podbevšek: Človek z bombami. Slovenec 16. 11. 1920, str. 1–2.
  Naklonjena, odobravajoča in konstruktivna kritika Podbevškovega nastopa in njegove poezije. Polemika s Šerkovimi namigi o Podbevškovi blaznosti.
• Kregar, Rado: Nastop naraščaja. XVIII. Razstava v Jakopičevem paviljonu. Jugoslavija. 18. 11. 1920, str. 1–2.
  Kritika ljubljanske razstave skuša biti objektivna, vendar je močno nastrojena proti novim smerem, še posebej je mimogrede gorka Podbevšku ter Mušiču in Skalickemu. Nastopu mlade umetniške generacije podtakne politično dimenzijo, češ da naj bi imel namen »ovreči osebno mnenje dr. Tavčarja o 'moderni', posebno novomeški umetnosti«.
• Kimovec, Franc: Kogojev koncert. Dom in svet 33 (1920), str. 315–316.
  Naklonjena, poglobljena kritika Kogojevega koncerta 6. novembra 1920 v Unionski dvorani.
• Stelè, France: XVIII. umetnostna razstava. Slovenec 5. 12. 1920, str. 1, 7. 12. 1920, str. 1.
  Stele se načelno postavi v bran celotnemu mlademu gibanju. Na razstavi najvišje oceni dela bratov Kralj in Božidarja Jakca.

1921

• Poljanski, Virgil: Novembarski umetnički pokret u Ljubljani 1920. godine. Svetokret 1921, str. 9–10.
  Tik preden je v Zagrebu začel izhajati Zenit, je brat urednika Ljubomira Micića Branimir (alias Branko Ve Poljanski oz. Virgil Poljanski) napisal in izdal prvo in tudi zadnjo številko srbsko pisane revije Svetokret. V njej je pohvalil sodelavce slovenskih novembrskih umetniških akcij, a srdito napadel Podbevška kot pesniškega plagiatorja in analfabeta.
• V. P. (Poljanski, Virgil): Film slovenačke kulture. Zenit 3 (1921), str. 12.
  V aprilski številki Zenita je Poljanski (Branimir Micić) ostro in žolčno kritiziral večino vodilnih osebnosti slovenske literarne in umetniške scene, medtem ko je Podbevška pohvalil in označil za novo energijo, ki prihaja.
• Tavčar, Ivan (dr. Ivan Nekdo): »Električna žoga« in drugo. Slovenski narod 13. 2. 1921.
  Ostra in duhovita konservativna parodija Podbevškovega pesnjenja. Avtor burleskno imitira Podbevškov slog, najavi lastno estetsko »spreobrnitev« v duhu nove umetnosti in konča s parodično pesnitvijo Magnetični želodec in električna vinska kaplja, pod katero je podpisan »Anton Polomšek«.
• Stelè, France: Recitacijski večer Antona Podbevška. Dom in svet 34 (1921), str. 59–61.
  Naklonjena kritično–esejistično obravnava Podbevškovega nastopa in njegovih pesmi. Uvodoma Stelè komentira burno recepcijo nastopa celotne generacije in predvsem Podbevška. Omenja njegove začetne »formalne poskuse v duhu futuristov«, sorodnost z Whitmanom in s svetopisemsko apokalipso pa tudi organsko zvezo s slovensko moderno.
• Molè, Vojeslav: XVIII. umetnostna razstava v Jakopičevem paviljonu. Dom in svet 34 (1921), str. 61–62.
  Kratka, naklonjena kritična obravnava ljubljanske razstave, deloma ponovi sodbe iz kritike novomeške razstave.
• Dobida, Karel: Sodobne misli o upodabljajoči umetnosti. Ljubljanski zvon 41 (1921), str. 103–112.
  Za Ljubljanski zvon nenavadno pohvalna kritika novomeških slikarjev, predvsem Jakca in Mušiča.
• Piber, Jože: XIX umetnostna razstava v Jakopičevem paviljonu. Slovenec 31. 5. 1921, št. 120, str. 1–2; 1. 6. 1921, št. 121, str. 2–3.
  V kritiki nove razstave v Jakopičevem paviljonu, ki jo uvaja pojasnilo Franceta Stelèta, dijak silovito napade »staro« generacijo slikarjev, med njimi tudi Vaupotiča. Sproži se polemika v časopisih Slovenec in Slovenski narod.
• Vavpotič, Ivan: Malo parade. Slovenski narod 8. 6. 1921, št. 126, str. 1; 9. 6. 1921, št. 127, str. 1–2.
  Polemičen, oster odgovor na Pibrov članek. Vaupotič kritizira predvsem Stelèta kot zagovornika nove struje. Večkrat omalovažujoče omenja Podbevška in druge »samozvane« mesije, ki jim očita, da le »čutijo«, ne pa tudi »znajo«. Članek priča o izjemnem odmevu avantgardističnih akcij Podbevškovega kroga.
• Rehar, Radivoj: Človek z bombami. Tabor 9. 6. 1921.
  Naklonjena obširna napoved mariborskega nastopa dueta Podbevšek – Kogoj 10. junija 1921.
• (Prof. B.): Kunstlerabend Podbevšek-Kogoj. Marburger Zeitung 11. 6. 1921 in 15. 6. 1921.
  Nastop Podbevška in Kogoja v Mariboru komentira tudi mariborski nemški časopis.
• Vurnik, Stanko: Nekaj umetnostnih vprašanj, ki so danes aktualna. Slovenec 12. 6. 1921, št. 131, str. 2–3.
  Umirjen odziv v zagovor mlade, »ekspresionistične« umetniške generacije.
• Recitacijski večer Antona Podbevška. Tabor 12. 6. 1921.
  Nepodpisano poročilo o Podbevškovem in Kogojevem nastopu v mariborskem gledališču 10. junija 1921. Omenja močno polarizirano recepcijo »ekstravagantnega pesnika«, od navdušenja do zapuščanja dvorane ter komentarjev o blaznosti.
• (Lah, Ivan / Govekar, Fran): Slovenska najmlajša. Jutro 23. 9. 1921, št. 225, str. 2.
  Komentar nastopa Podbevška in Premruja v ljubljanskem Mestnem domu 12. septembra 1921. Na dobro obiskanem večeru naj bi Podbevšek podal program mlade generacije, citiral novejše pesnike, Whitmana in Nietzscheja, omenjal futurizem in dadaizem, nove smeri. Podbevšek za razliko od Premruja ni bral pesmi. Pod članek je podpisan Dr. I. L. (Ivan Lah), uredniški najavi »Od druge strani smo prejeli še naslednje sporočilo« pa sledi še nekaj navdušenih vrstic brez naslova s podpisom G., ki jih je domnevno napisal Fran Govekar.
• Kovač, Janez: Umetniška soareja. Slovenski narod 24. 9 1921.
  Zmerno naklonjeno poročilo o drugem Podbevškovem ljubljanskem nastopu.
• O prvem recitacijskem večeru najmlajših. Novi čas (delavski list) 14. 11., 1921, str. 2.
  Nepodpisan članek komentira nastop Premruja in dveh tovarišev, ki so se 13. novembra 1921 v Mestnem domu distancirali od Podbevška in njegove »literarne šole« zaradi njegovega »despotizma« in »demagogije«. Članek privoščljivo komentira razpad Podbevškove »skupine« (odpadli naj bi že Jarc, Pretnar, Čebokli, Piber, Premru, Onič, Stante), ki ji prerokuje »jako žalosten finis finalis«.
• Vihar v mestnem domu. Slovenski narod 15. 11. 1921.
  Izjava Franca Oniča, Vladimirja Premruja in Bartola Stanteta, s katero se ogradijo od Podbevška in njegovega programa.
• Podbevšek, Anton: Popravek g. Podbevška. Slovenski narod 16. 11. 1921.
  Podbevšek pojasni, da se ni želel »pričkati z otroci«, ki so se 13. novembra javno ogradili od njega (gre za Oniča, Premruja in Stanteta).
• Kelemina, Jakob: Literarna črtica. Ljubljanski zvon 41 (1921), str. 628–633.
  V daljšem eseju Kelemina mimogrede kot preživele »strahopetnosti« oziroma »simbolistični hinderhonder« omenja »godbo na valovih« in »električno žogo«, torej sintagme iz Podbevškove poezije.

1922

• Trije labodje 1, št. 1 (1922). Ur. A. Podbevšek, M. Kogoj, J. Vidmar. Ljubljana: [Konzorcij], 1922.
  Podbevšek je ustanovil Tri labode skupaj z Vidmarjem in s Kogojem. Izšli sta le dve številki, Podbevšek pa je sodeloval samo pri prvi in po konfliktu v uredništvu izstopil in zasnoval lasten časopis.
• Listek. Trije labodje 1922, št. 1, str. 30–31.
  Avtorja uredniških notic sta po Vidmarjevem pričanju Podbevšek in Kogoj.
• Rdeči pilot 1, št. 1-2 (1922). Ur. A. Podbevšek. Ljubljana, 1922.
  Po prelomu s Tremi labodi se je Podbevšek s sodelavci (Tone Seliškar, Štefanija Ravnikar) podal v radikalno avanturo izdajanja lastnega časopisa. Tudi Rdečemu pilotu je po dveh številkah zmanjkalo »goriva«.
• Podbevšek, Anton: Odlomek o umetnosti z ozirom na sodruga Ivana Cankarja. Rdeči pilot 1922, št. 1, str. 2–3. (Pred tem natisnjeno v Naprej 10. 12. 1921, str. 3-4.)
  Razglabljanje o umetnosti in umetniku, v katerem Podbevšek razkriva metafizične novoromantične predstave o umetniku.
• Podbevšek, Anton: Razmerje umetnika do države. Rdeči pilot 1922, št. 2, str. 5–6. (Pred tem natisnjeno v Naprej 10. 12. 1921, str. 4.)
  Podbevšek propagira ideje-bombe kot pravo sredstvo umetnikove umestitve v družbeni red.
• Podbevšek, Anton: Politična umetnost. Rdeči pilot 1922, št. 2, str. 3–4.
  V eseju Podbevšek žolčno napade »naivne labodovce«, poimensko diskvalificira praktično vse sodobne literate, zagovarja novo, proletarsko umetnost in na dolgo citira anarhista Pjotra Kropotkina.
• Podbevšek, Anton: III. Umetniški večer. Naprej 1922, št. 37, str. 1.
  Najava februarskega nastopa v Mestnem domu.
• O Podbevšku, »Treh labodih« itd. Jutro 6. 1. 1922, št. 5, str. 3–4.
  Naklonjen, mestoma naiven komentar Podbevškove poezije in kritika prve številke Treh labodov. Sledijo še poročilo o novi številki Zenita, natis Micićeve pesmi ter nekrolog anarhista Vladimirja Korolenka. Pod psevdonimom Quidam se po mnenju Katarine Šalamun (1972) skriva R. Tominec, medtem ko Vera Troha (1993) avtorstvo pripisuje Cirilu Vidmarju.
• Kelemina, Jakob: Trije labodje. Ljubljanski zvon 42 (1922), str. 252–254.
  Zmerno konservativna in mestoma pokroviteljska kritika prve številke Treh labodov in njenih literarnih in esejističnih prispevkov.
• Gibanje naših ekspresionistov. Učiteljski list 1922, št. 8, str. 64.
  Nepodpisana notica o literarnem večeru februarja 1922 v ljubljanskem Mestnem domu, kjer sta s poezijo nastopila Tone Seliškar in Štefanija Ravnikar, bodoča Podbevškova soproga, Podbevšek pa je imel pred tem govor o duhovni revoluciji z naslovom Raketa iz svetovne norišnice.
• »Trije labodje« – »Rdeči pilot«. Kres 1 (april 1922), št. 8, str. 144.
  Nepodpisana notica o Podbevškovem načelnem razhodu s sourednikoma Treh labodov. Avtor »prisrčno pozdravlja« preobrat, ki naj bi ga prinesel Rdeči pilot. Podbevšek naj bi pred tem zahteval od sourednikov, da se revija preusmeri v socializem, da se onemogoči dostop »starini« in da on postane glavni urednik. (Tik pred tem poročilom je februarja v 7. št. Kresa izšel Podbevškov cikel O pilotu v zrakoplovu).
• Hočevarjeva, P. / Kumar, Srečko: Trije labodje. Učiteljski list 1922, št. 5, str. 39–40.
  Kritika prve številke Treh labodov. Hočevarjeva precej odklonilno piše o literarnem sklopu revije; medtem ko Kumar pohvali Kogoja in glasbeni sklop.
• Velikonja, Narte: Almanah katoliškega dijaštva. Socialna misel 1 (oktober 1922), št. 10, str. 288.
  V recenziji Velikonja omenja Podbevškov »ropot« kot muho enodnevnico, zapadlo pozabi, kajti Podbevšku naj bi manjkal »govor človeka«.
• Tominec, Roman: Nekaj misli o porajajoči se slovenski literaturi. Almanah katoliškega dijaštva 1922, str. 59–65.
  Avtor naklonjeno omenja Podbevškove poetične inovacije in obžaluje njegov napovedani prehod v socialno angažirano, razredno umetnost.

1923

• Stanko Majcen: Tone Seliškar. Trbovlje. Dom in svet 36 (1923), str. 123–124.
  V pretežno nenaklonjeni kritiki Seliškarjeve prve pesniške zbirke Majcen ironično izpostavi (negativen) Podbevškov vpliv.
• Ogrič, P. (Miran Jarc): Bogoiskatelji v modernih slovenskih literarnih in umetniških strujah. Socialna misel 2 (1923), št. 7-9, str. 183–186.
  Omenja Podbevška kot ničejanskega upornika, ki je močno vplival na mlade.

1925

• Pilon, Veno: Podbevškov in Kocjančičev nastop. Kritika 1 (1925), št. 1, str. 15.
  Mlačen, stvaren komentar Podbevškovega in Kocjančičevega nastopa v Mestnem domu 15. decembra 1924.
• Podbevšek, Anton: Človek z bombami. Ljubljana: Štefanija Ravnikar – Podbevškova, 1925.
  Po več letih neuspehov z založniki Podbevšek izda edino pesniško zbirko v samozaložbi. Na rdečih straneh ob platnicah ponatisne tudi nekatere članke in polemike o njegovi poeziji, in sicer afirmativno kritiko Alojzija Remca po Podbevškovem ljubljanskem debiju (Slovenec, 16. 11. 1920), znameniti Šerkov pamflet (Naprej, 13. 11. 1920) ter zgodbo o zavrnitvi Jugoslovanske knjigarne, pri kateri je hotel Podbevšek že leta 1921 izdati zbirko. Pri tem prikazu »procesa« proti pesniku in njegovi zbirki – kar je vsekakor prelomna novost v slovenski literaturi – je Podbevšek ravnal precej samovoljno; odlomke Remčevega teksta je razbil, pospremil s komentarji in nekatere izjave natisnil s poudarkom.
• Podbevšek, Anton: Italijanski Tutankamen. Človek z bombami (platnice). Ljubljana: Štefanija Ravnikar – Podbevškova, 1925.
  Podbevškov »filozofski« programski esej, natisnjen na rdečih platnicah zbirke.
• Jarc, Miran: Anton Podbevšek: Človek z bombami. Slovenski narod 1. 3. 1925, str. 3.
  Naklonjena kritika, ki ji je dodana neobičajna opomba – namreč da se uredništvo ne strinja povsem s sodbo recenzenta.
• Vidmar, Josip: A. Podbevšek: Človek z bombami. Kritika 1 (1925), št. 4, str. 54–58.
  Obsežna interpretativna in zelo naklonjena kritika zbirke.
• Vodnik, France: Anton Podbevšek: Človek z bombami. Dom in svet 38 (1925), str. 254–255.
  Uničujoča, solidno utemeljena kritika zbirke.
• Finžgar, Fran S. (R. C.): Človek z bombami. Mladika 6 (1925), str. 313.
  Kratka in uničujoča ocena zbirke (»zdravje to ni …«). Pod psevdonimom R. C. se skriva Fran Saleški Finžgar.
• Kocjančič, Karlo: Človek z bombami. Učiteljski list 1925, št. 22, str. 175.
  Kratka, zelo naklonjena prijateljska kritika.

1926

• Kreft, Bratko (B. K.): Recitacijski večer na šentjakobskem odru. Mladina 1926, št. 6-7, str. 143.
  Odklonilno stališče do Podbevškove »šole« in namig na njegovo pesniško impotenco in sporno udejstvovanje pri Društvu slovenskih književnikov.
• Podbevšek, Anton: Tri neplodne knjige. Ljubljanski zvon 46 (1926), str. 550–552.
  Podbevšek končno debitira v Ljubljanskem zvonu – z ostro, uničujočo kritiko treh knjižnih novosti.
• Premru, Vladimir: Par besed o delovanju g. Antona Podbevška. Mladina 1925/26, št. 8-10, str. 188–192.
  Oster obračun nekdanjega epigona s Podbevškom. Nekdanjega vzornika obtoži nemoralnosti in dokazuje njegovo plagiatorstvo.
• Onič, Franc: Tretja etika Antona Podbevška. Mladina 3 (1926/27), št. 4–5, str. 116–117.
  Še eden izmed nekdanjih epigonov obračunava s Podbevškom in z njegovo domnevno hipokrizijo.

1927

• Literarni večer g. Antona Podbevška. Slovenec 26. 1. 1927, str. 5.
  Nepodpisan oster komentar predavanja v ljubljanskem Mestnem domu 25. januarja 1927, v katerem je Podbevšek kritično govoril o slovenski duševnosti, gledališki sezoni in predvsem revijah Mladina in Križ na gori ter na koncu prepovedal diskusijo.
• C. K.: Predavanje g. Antona Podbevška. Narodni dnevnik 26. 1. 1927, str. 4.
  Ironičen, nenaklonjen komentar Podbevškovega nastopa v Mestnem domu 25. januarja 1927.
• Ude, Lojze: Antonu Podbevšku! Narodni dnevnik 27. 1. 1927, str. 6.
  Ogorčen odziv na Podbevškova izvajanja v Mestnem domu 25. januarja 1927.
• Literarni večer Antona Podbevška. Jutro 27. 1. 1927.
  Nepodpisan kratek, a dokaj naklonjen komentar Podbevškovega predavanja v ljubljanskem Mestnem domu 25. 1. 1927. Prav mogoče je, da je njegov avtor Podbevšek.
• Podbevšek, Anton: Izjava. Jutro 29. 1. 1927.
  Podbevškov manifestativen odziv na kritike njegovega nastopa, v katerem objavi neizprosen »boj proti reakciji, ki tako bujno cvete kot še nikoli«.
• Traven, Janko: Obraz mlade slovenske literarne generacije. Dom in svet 40 (1927), str. 90–96.
  Podbevšek je med drugimi (J. Vidmar, M. Jarc, A. Cerkvenik, T. Seliškar in A. Vodnik) dal Janku Travnu intervju o dogodkih leta 1920, a njegove izjave niso objavili; kot so pojasnili v opombi, naj bi namreč »ponavljala po večini od drugih točneje izražene misli«.
• Podbevšek, Anton: Obraz mlade slovenske generacije. Jutro 30. 3. 1927, str. 3.
  Podbevšek polemizira z uredništvom Doma in sveta zaradi neobjavljene izjave in trdi, da se v ozadju skrivajo politični oziroma nazorski razlogi.
• Stele, France: Intervju z g. A. Podbevškom. Dom in svet 40 (1927), platnice.
  Stele pojasnjuje razloge za neobjavo Podbevškove izjave.
• Ložar, Rajko: Kaj hočejo? Dom in svet 40 (1927), str. 57–64.
  V polemičnem eseju o slovenski umetnostni zgodovini Ložar mimogrede omeni, da Podbevška ne bo smela izpustiti nobena antologija novejše slovenske lirike, njegov nasprotnik in nekdanji epigon Vladimir Premru pa bo »brez škode izpadel«. Šest let zatem Premruja dejansko ne najdemo v antologiji A. Vodnika, Podbevšek pa je zastopan s petimi pesmimi.

4. Obdobje umika v ozadje (1928–1945)

1928

• Koblar, France: Slovenska književnost v zadnjih desetih letih. Slovenci v desetletju 1918–1928. (Ur. Josip Mal.) Ljubljana: Leonova družba, 1928, str. 642–659.
  Nenaklonjeni Koblar v poskusu desetletne literarnozgodovinske sinteze Podbevška ne omeni naravnost, temveč skozi Keleminove citate (»hinderhonder«, »godba na valovih«). Oceni, da ta »struja ni zapustila vidnih uspehov«, saj je bilo v njej »več napuha kot oblikovne tvornosti«.

1929

• Podbevšek, Anton: Rihardu Jakopiču. Ljubljanski zvon 49 (1929), str. 259–263.
  Biografski poklon Jakopiču; pozneje je Podbevšek izdal dve monografiji o slikarju.
• Ocvirk, Anton: Pesništvo (Literarni pregled). Ljubljanski zvon 49 (1929), str. 705–713.
  Zavrne liriko Podbevška in njegovega kroga kot »igračkanje brez notranje nujnosti«.

1930

• Dolenjska metropola Novo mesto. Uredil Anton Podbevšek. Novo mesto: Progres, zavod za pospeševanje mednarodnih trgovskih zvez, 1930.
  V času, ko se je že umaknil iz prvih vrst kulturnih spopadov, je Podbevšek najprej uredil neke vrste domoznansko-turistično knjigo o Novem mestu.

1932

• Jarc, Miran: Novo mesto. Ljubljana: Jugoslovanska knjigarna, 1932.
  Romaneskna upodobitev generacije »novomeške pomladi«. Podbevška v besedilu uteleša demonični lik Andreja Vrezca.

1933

• Sodobna slovenska lirika. Izbral Anton Vodnik, uvod napisal Rajko Ložar. Ljubljana, Jugoslovanska knjigarna, 1933.
  Antologija zajema naslednje Podbevškove pesmi: Molk, Hipoteza bolnega kraljeviča, Titanova serenada, Ob dnevu vpoklica na kolodvoru, Traverze.

1934

• Podbevšek, Anton: Prvi festival slovanskih narodnih plesov v Jugoslaviji. Kronika slovenskih mest 1, letn. 1, št. 4 (1934), str. 326–330.
  Reportažni prispevek o plesnem festivalu.

1935

• Podbevšek, Anton: Narodni domovi v Sloveniji: Narodni dom v Ljubljani. Kronika slovenskih mest 2, letn. 2, št. 2 (1935), str. 111–116.; št. 4, str. 290–295.
  Reportažni prispevek o ljubljanskem Narodnem domu.

1937

• Podbevšek, Anton: Iz Cvelbarjevega dnevnika. Modra ptica 8 (1936/37), str. 47–54.
  Objava odlomkov iz dnevnika novomeškega pesnika Jožeta Cvelbarja, ki je bil ubit leta 1916 na tirolski fronti, s kratkim Podbevškovim uvodom.
• Podbevšek, Anton: Neznani Jakopič. Modra ptica 8 (1936/37), str. 106–111.
  V reportažnem slogu Podbevšek poroča o svojem obiskovanju Jakopiča.
• Podbevšek, Anton: Ludwigov epilog h kongresu Penklubov. Modra ptica 8 (1936/37), str. 124–126.
  Poročilo Emila Ludwiga o kongresu Penklubov v Buenos Airesu.
• Podbevšek, Anton: Dva antipoda. Modra ptica 8 (1936/37), str. 146–155.
  Esej o Stalinu in Trockem, nekritično in naivno privzema Barbussova stališča iz leta 1935.
• Podbevšek, Anton: Javno vprašanje zaradi društva slovenskih književnikov: Modra ptica 8 (1936/37), str. 262–264.
  Podbevšek komentira delovanje Društva slovenskih književnikov v času svojega tajništva (1925–1929).
• Podbevšek, Anton: Ivan Grohar: tragedija slovenskega umetnika. Ljubljana: Zal. Ivan Grohar, 1937.
  Bibliofilska monografija o Ivanu Groharju z reprodukcijami.
• Javornik, M.[irko]: Dve biografiji. Ivan Grohar. Slovenec 27. 6. 1937.
  Ostra kritika Podbevškove knjige o Groharju.

1938

• Podbevšek, Anton: Življenje in delo Riharda Jakopiča. Modra ptica 9 (1937/38), str. 137–146.
  Zapis ob Jakopičevi 70-letnici.

1939

• (Podbevšek, Anton): A. P.: Iz lirike Walta Whitmana. Modra ptica 10 (1938/39), str. 359–361.
  Osem Whitmanovih pesmi, prevedel A. P.; kljub nekaterim pomislekom velja, da je avtor prevodov Podbevšek.

1941

• Podbevšek, Anton: Jakopič: z 32 večbarvnimi in s 77 enobarvnimi reprodukcijami izbranih mojstrovih del. Ljubljana: Sejalec, 1941.
  Monografija o Rihardu Jakopiču, Podbevškovemu podporniku in prijatelju.

1944

• Podbevšek, Anton (ur.): Slovenska lirika: najlepše pesmi od Prešerna do najnovejšega časa. Ljubljana: Sejalec, 1944.
  Antologija slovenske lirike v Podbevškovem izboru z uvodnim esejem Nekaj o darovalcih čistega veselja. Nenavadno veliko prostora je odmerjenega Franu Levstiku, Franu Ellerju, Radivoju Peterlinu-Petruški in Alojzu Gradniku. Jenka, Gregorčiča in Cankarja ni. Od Podbevškovih sodobnikov so zastopani Alojzij Remec, Vojeslav Molè, Anton Debeljak, Ivan Zorman, Janko Glaser, Radivoj Rehar, Srečko Kosovel, Severin Šali in Jože Dular.
• Držaj, Vaclav: Podbevškova 'Slovenska lirika'. Jutro 4. 5. 1944.
  Ostra kritika Podbevškove antologije: izbora pesnikov, metode in uvoda.
• Podbevšek, Anton: Anton Podbevšek o 'Slovenski liriki'. Jutro 14. 5. 1944.
  Kratek Podbevškov odgovor Držaju.
• Držaj, Vaclav: Bibliofilska izdaja. G. A. Podbevšku v album. Jutro 2. 7. 1944.
  Nadaljevanje polemike med Držajem in Podbevškom. Obtožba o slepariji v zvezi s številčenjem bibliofilskih izvodov Slovenske lirike.
• Šali, Severin: Podbevškova 'Slovenska lirika' ali problem kulturno-socialne odgovornosti. Ljubljana: Knjižni razglednik založbe ljudske knjigarne, 1944, str. 13–14. [Ponatis v Jutru 27. 10. 1944.]
  Še ostrejša kritika Podbevškove antologije.
• Zapiski. Jutro 21. 10. 1944.
  Nepodpisano kratko poročilo o Šalijevem spisu.
• Prva tiskovna pravda po začetku vojne. Jutro 26. 10. 1944.
  Nepodpisana notica o tiskovnem sporu med Držajem in Podbevškom, ki je prerasel v osebno tožbo in protitožbo.
• Popravek Antona Podbevška. Jutro 27. 10. 1944.
  Podbevškov demanti Jutrovega poročila o Šalijevem spisu (sklicujoč se na tiskovni zakon) z nepodpisanim komentarjem; v isti številki ponatisnjen Šalijev spis.
• Človek z bombami. Slovenski dom 4. 11. 1944.
  Ponatis in kratek komentar nenavadnega Podbevškovega demantija. Avtor verjetno urednik tega katoliškega dnevnika Mirko Javornik, ki je že pred leti ostro napadel Podbevška v zvezi z monografijo o Groharju.
• Bibliofilstvo po Podbevškovo. Slovenski dom 18. 11. 1944.
  Kratka notica o prevari v zvezi s številčenjem bibliofilskih izvodov Slovenske lirike.

II. Članki in razprave po drugi svetovni vojni

1949

• Koblar, France: Podbevšek Anton. Slovenski biografski leksikon. Ljubljana: Zadružna gospodarska banka, knj. 2, zv. 7 (1949), str. 389. (Elektronska izdaja: Slovenski biografski leksikon 1925–1991. Ur. Petra Vide Ogrin. Ljubljana: ZRC SAZU, 2009. http://nl.ijs.si:8080/fedora/get/sbl:2153/VIEW/).

1952

• Bartol, Vladimir: H »Kritikam« Josipa Vidmarja. (Izhajalo v nadaljevanjih v tržaških Razgledih 1952, št. 4-8). Zakrinkani trubadur. Ljubljana: Slovenska matica, 1993, str. 207–247.
• Bartol, Vladimir: Nekaj opažanj o zgodovinskem čutu in tipologiji dobe (I). (Izhajalo v nadaljevanjih v tržaških Razgledih 1952, št. 7-12). Zakrinkani trubadur. Ljubljana: Slovenska matica, 1993, str. 293–330.

1955

• Bartol, Vladimir: Slovenska literatura in njena svojevrstna dialektika. (Objavljeno v tržaških Razgledih 1955, št. 1, str. 2–18, že pred tem, januarja 1954, pa v hrvaščini v zagrebški Republiki). Zakrinkani trubadur. Ljubljana: Slovenska matica, 1993, str. 252–270.
• Bartol, Vladimir: Svet pravljic in čarovnije. Mladost pri svetem Ivanu. (Izhajalo v nadaljevanjih v tržaških Razgledih v letih 1955–1956, pogl. V /24, 28). Ljubljana: Sanje, 2003, str. 332, 341–342.
  V spominih Bartol večkrat naklonjeno omenja Podbevška. Nanj ga je prvi opozoril Josip Vidmar, ki mu je v Parizu leta 1926 na pamet recitiral odlomke Podbevškove poezije.

1956

• Petrè, Fran: Podbevškov problem. Naša sodobnost 4 (1956), št. 7-8, str. 674–692. (Ponatisnjeno v: Petrè, Fran: Tradicija in inovacija. Ljubljana: Slovenska matica, 1990. 137–155.)

1957

• Finžgar, Fran S.: Leta mojega popotovanja. Celje: Mohorjeva družba, 1957. (ZD 12, 1992, str. 354).
  V avtobiografiji Finžgar poroča o stavi med Izidorjem Cankarjem in zagovornikom mladega gibanja Francetom Steletom, ali je Podbevšek pravi pesnik ali ne. Stavo pozneje omenja tudi Milček Komelj (1982).

1958

• Podbevšek, Anton: Čarovnik iz pekla, Tri pesmi: Pot, Koprnenje, Kamnolom; O ekspresionizmu. Radio Ljubljana: Literarni večer, 10. april 1958, 21.00–21.30.
  Poleg Čarovnika iz pekla in delčka novega programskega eseja so bile na radiu predstavljene edine tri nove pesmi, ki jih je Podbevšek objavil po vojni. Iste pesmi in še Titanovo noč (predelana Titanova serenada) je pozneje prebral tudi na recitacijskem večeru v Kranju 16. 12. 1960.
• Bartol, Vladimir: Zbirka Človek z bombami revolucija v slovenski poeziji. Primorski dnevnik 15. 6. 1958.

1960

• Bartol, Vladimir: Pesnik Anton Podbevšek pred mladino v Kranju. Primorski dnevnik 25. 12. 1960, str. 3.
  Bartolovo naklonjeno poročilo o Podbevškovem prvem literarnem večeru po drugi svetovni vojni.
• Podbevšek, Anton: O ekspresionizmu. Primorski dnevnik 25. 12. 1960, str. 3.
  Kratek Podbevškov tekst o lastni poetiki.

1961

• Bartol, Vladimir: Iz pisateljeve delavnice. Nova obzorja 14 (1961), št. 7-8, str. 329–343. (Ponatis v: Bartol, Vladimir: Zakrinkani trubadur. Ljubljana: Slovenska matica, 1993, str. 271–292).

1962

• Bartol, Vladimir: Iz razgovorov s Francetom Steletom. Primorski dnevnik 8. 4. 1962, str. 3.

1963

• Boršnik, Marja: Stilni premiki v slovenski književnosti med klasičnim in modernim realizmom. Slavistična revija 14 (1963), št. 2, str. 79–110.

1966

• Pot skozi noč. Izbor iz slovenske futuristične in ekspresionistične lirike. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1966. (Kondor 93.)
  Antologija zajema naslednje Podbevškove pesmi: Ob dnevu vpoklica, Traverze, Električna žoga, V pravljičnem gorovju, Titanova serenada.
• Zadravec, Franc: Futurizem in ekspresionizem v slovenski poeziji. Pot skozi noč. Izbor iz slovenske futuristične in ekspresionistične lirike. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1966. (Kondor 93.)

1967

• Kosovel, Srečko: Integrali 1926. Ljubljana: Cankarjeva založba, 1967.

1968

• Slodnjak, Anton: Slovensko slovstvo. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1968.

1969

• Mušič, Marjan: Novomeški umetniški preporod in Jakopič. Naši razgledi 18 (19. 4. 1969), str. 232.
• Legiša, Lino: Zgodovina slovenskega slovstva (VI). Ljubljana: Slovenska matica, 1969.

1970

• Jakac, Božidar: Pred 50 leti v Novem mestu. Dolenjski list 21 (1. 10. 1970), št. 40, str. 4.
• Mušič, Marjan: Iskanje – pot do spoznanja. Dolenjski list 21 (8. 10. 1970), št. 41, str. 4.
• Podbevšek, Anton: Anton Podbevšek o kulturnem in umetniškem dogajanju septembra 1920 v Novem mestu. Dolenjski list 21 (1. 10. 1970), št. 40, str. 4.

1971

• Zadravec, Franc: Pesniška podoba (metafora) od futurizma do nadrealizma. Dialogi 7 (1971), št. 6, str. 345–355.

1972

• Šalamun-Biedrzycka, Katarina: Anton Podbevšek in njegov čas. Maribor: Obzorja, 1972. (Znamenja 37).
• Zadravec, Franc: Zgodovina slovenskega slovstva (VI/1). Maribor: Obzorja, 1972.
• Kmecl, Matjaž: Slovenska literarna avantgarda v 20. letih XX. stoletja. Jezik in slovstvo 8 (1972/73), št. 1-2, str. 27–30.

1973

• Konstantinović, Zoran: Expressionism and the South Slavs. Expressionism as an International Literary Phenomenon. Ur. Ulrich Weisstein. Paris – Budapest: Marcel Didier – Akadémiai Kiadó, 1973, str. 259–268.

1974

• Mušič, Marjan: Novomeška pomlad. Maribor: Obzorja, 1974.

1976

• Šalamun-Biedrzycka, Katarina: Początki awangardy poetyckiej w Słowenii (Anton Podbevšek). [S. l.: s. n.], 1976, str. 125–138.

1978

• Bartelj, Andrej: Anton Podbevšek (portret). Dolenjski list 29 (6. 7. 1978), št. 27, str. 10.

1980

• Podbevšek, Anton: Električna žoga / Electric ball. Futurism and its place in the development of modern poetry. Ur. Zbigniew Folejewski. Ottawa: University of Ottawa Press, 1980, str. 258–261.
  Fragment Električne žoge v izvirniku in angleškem prevodu v mednarodnem zborniku o futurizmu.
• Kos, Janko: Avantgarda in Slovenci. Sodobnost 18 (1980), št. 8–9, str. 742–752; št. 11., str. 1088–1098.
• Kos, Janko: K vprašanju o bistvu avantgarde. Sodobnost 18 (1980), št. 2, str. 237–235, št. 4, str. 361–370.
• Kos, Janko: Modernizem in avantgarda. Sodobnost 18 (1980), št. 2, str. 120–129.
• Rupel, Dimitrij: Avantgardizem med obema vojnama. Sodobnost 38 (1980), št. 1, str. 36–61.
• Šalamun–Biedrzycka, Katarina: Poezja Antona Podbevška i Antona Vodnika w latach dwudziestych XX w.: zmiana wizji świata. Wrocław: Zakład narodowy imienia Ossolińskich, 1980.

1981

• Bartelj, Andrej: Vedno sem se trudil biti le Anton Podbevšek. Dolenjski razgledi 4, št. 5 (10. 12. 1981), str. 73–75.
• Berger, Aleš: Dadaizem. Nadrealizem. Ljubljana: DZS, 1981. (Literarni leksikon 14.)
• Poniž, Denis: Spomin v novembru: pesniku Antonu Podbevšku. Naši razgledi 30, št. 23 (11. 12. 1981), str. 679.
• Vidmar, Josip: Podbevškova podoba. Delo 23 (27. 11. 1981), str 5.

1982

• Komelj, Milček: Vloga Antona Podbevška. Skica iz pisem in spominov. Naši razgledi 31, št. 21 (5. 11. 1982), str. 615–616.
• Šalamun–Biedrzycka, Katarina: Pojasnilo. Naši razgledi 31, št. 23 (10. 12. 1982), str. 684.
• Komelj, Milček: Dodatno pojasnilo. Naši razgledi 31, št. 24 (24. 12. 1982), str. 713.

1983

• Podbevšek, Anton: Rihard Jakopič. Ljubljana: Cankarjeva založba, 1983.
  Nova monografija o Jakopiču, objavljena dve leti po Podbevškovi smrti na podlagi ne povsem dokončanega rokopisa.

1984

• Pretnar, Tone: Podbevškov verz med tradicijo in avantgardističnim eksperimentom. Obdobje ekspresionizma v slovenskem jeziku, književnosti in kulturi. Ljubljana: Filozofska fakulteta, 1984. 249–264. (Obdobja 5.)
• Vrečko, Janez: Anton Podbevšek in slovenska zgodovinska avantgarda (I, II). Nova revija 3 (1984), št. 22-23, str. 2446–2456; št. 24-25, str. 2750–2759.
• Vrečko, Janez: Slovenska zgodovinska avantgarda. Obdobje ekspresionizma v slovenskem jeziku, književnosti in kulturi. Ljubljana: Filozofska fakulteta, 1984. 399–409. (Obdobja 5)

1985

• Bajt, Drago: Ruski literarni avantgardizem. Ljubljana: DZS, 1985. (Literarni leksikon 27.)
• Jakac, Božidar: Slovenska zgodovinska avantgarda 1910–1930 (pričevanja). Sodobnost 33, št. 3 (1985), str. 299–301.
• Komelj, Milček: Podoba novomeške pomladi. Sodobnost 33, št. 1 (1985), str. 81–88.
• Kreft, Lev: Cvetje v jeseni in novomeška pomlad. Sodobnost 33, št. 1 (1985), str. 88–95.
• Poniž, Denis: O avantgardah. Sodobnost 33, št. 2 (1985), str. 190–194.
• Vidmar, Josip: Anton Podbevšek. Obrazi (3. izdaja). Ljubljana: DZS, 1985. 66–76.
• Vidmar, Josip: Slovenska zgodovinska avantgarda 1910–1930 (pričevanja). Sodobnost 33, št. 3 (1985), str. 302–305.

1986

• Kos, Janko: Slovenska literatura in zgodovinska avantgarda. Slavistična revija 34, št. 3 (1986), str. 247–257.
• Kralj, Lado: Ekspresionizem. Ljubljana: DZS, 1986. (Literarni leksikon 30.)
• Vrečko, Janez: Anton Podbevšek in slovenska zgodovinska avantgarda. Umetnost ob koncu tisočletja. Ljubljana: Komunist, 1986. Str. 21–48.
• Vrečko, Janez: Slovenska zgodovinska avantgarda in zenitizem: doktorska disertacija. Ljubljana: [s.n.], 1986.

1987

• Kos, Janko: Avantgardna umetnost. Enciklopedija Slovenije (I). Ljubljana: Mladinska knjiga, 1987. 131–132.
• Tank. Reprint revije iz 1927, št. 11/2, 11/2–3. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1987.
• Kogoj, Marij: Na dan vpoklica. Zbori / Marij Kogoj. Ljubljana: Zveza kulturnih organizacij Slovenije, 1988. (Izbrana dela slovenskih skladateljev 28). 46–48.
  Tiskana notografirana izdaja Kogojeve rokopisne uglasbitve Podbevškove pesmi Ob dnevu vpoklica na kolodvoru za štiriglasni moški zbor.

1990

• Glavan, Mihael (ur.): Podbevškova Žolta pisma. Rast 1 (1990), št. 4, str. 320–324.
  Prepis celotnega cikla z bibliografskim opisom in reprodukcijo zadnjega izmed rokopisnih listov.
• Kreft, Lev: Rekviem za avantgardo. Rast 1 (1990), št. 3, str. 214–219.
• Simič, Peter: O Novomeški pomladi in Marjanu Mušiču. Rast 1 (1990), št. 4, str. 329–331.
• Šali, Franci: Človek z bombami. Rast 1 (1990), št. 3, str. 208–213.
• Škufca, Jože: Iz pričevanj o novomeški pomladi. Rast 1 (1990), št. 3, str. 202–207.
• Vrečko, Janez: Novomeška pomlad kot slovenski literarnoumetniški puč. Rast 1 (1990), št. 4, str. 325–329.
• Božidar Jakac.Novo mesto: Dolenjska založba, 1990.
  Vsebuje reprodukcije Jakčevih ilustracij protagonistov »novomeške pomladi«.

1991

• Podbevšek, Anton: Človek z bombami (reprint izdaje iz 1925). Novo mesto: Dolenjska založba, 1991.
• Poniž, Denis: Sedem desetletij Človeka z bombami. V: Podbevšek, Anton: Človek z bombami. Novo mesto: Dolenjska založba, 1991.
• Zoran, Ivan: Človek z bombami. Dolenjski list 42 (28. feb. 1991), št. 9, str. 13.

1993

• Troha, Vera: Futurizem. Ljubljana: DZS, 1993. (Literarni leksikon 40.)
• Bartol, Vladimir: Župančič in mlada generacija. Zakrinkani trubadur. (Objavljeno po rokopisu, ki naj bi ga Ljubljanski zvon zavrnil leta 1928). Ljubljana: Slovenska matica, 1993, str. 203–206.

1994

• Šalamun–Biedrzycka, Katarina: Poezija Antona Podbevška in Antona Vodnika v dvajsetih letih dvajsetega stoletja. S slovenskimi avtorji. Maribor: Obzorja, 1994. 13–108. (Razpotja 44.)

1995

• Kralj, Lado: Podbevšek, Anton. Enciklopedija Slovenije (IX). Ljubljana: Mladinska knjiga, 1995. 6–7.

1997

• Antončič, Emica: Anton Podbevšek in njegova vloga v razvoju slovenske moderne književnosti: magistrsko delo. Ljubljana: [E. Antončič], 1997.

1998

• Antončič, Emica: Titanski lirski subjekt, avantgarda in starostne pesmi. Dialogi 34 (1998), št. 3/4, str. 10–17.
• Dović, Marijan: Razmišljanja ob stoti obletnici rojstva Antona Podbevška: avantgardizem, poezija in zgodovinski spomin. Delo 40 (11. 6. 1998), št. 133, str. 16.
• Dović, Marijan: Kanonizacija avantgarde: contradictio in adiecto? Nova revija 17 (1998), št. 194/195, str. 195–202.
• Kolšek, Peter: Ni izgorel, ampak se je utopil: stoletnica Antona Podbevška. Delo 40, (15. 6. 1998), št. 136, str. 8.
• Komelj, Milček: Podoba novomeške pomladi. Tank! Slovenska zgodovinska avantgarda. Ljubljana: Moderna galerija, 1998. 18–21.
• Koncilija, Tomaž: Novomeški avantgardni olimpionik ali 100 let Antona Podbevška. Park 1 (1998), št. 2, str. 2.
• Koncilija, Tomaž: Vprašanje paradoksa ob Podbevškovi stoletnici. Rast 9 (1998), št. 3, str. 237–240.
• Markelj, Milan: Podbevškova vrnitev v Novo mesto. Dolenjski list 49 (18. 6. 1998), št. 24, str. 10.
• Poniž, Denis: Slovenske zgodovinske avantgarde med Podbevškom in Tankom. Tank! Slovenska zgodovinska avantgarda. Ljubljana: Moderna galerija, 1998. 22–33.
• Robar–Dorin, Filip: Stoletnica nekega rojstva: ob rob vrnitve pesnika Antona Podbevška v novomeška nedrja. Dolenjski list 49, (2. 7. 1998), št. 26, str. 17.
• Vrečko, Janez: Novomeški prekucuh Anton Podbevšek. Razgledi (16. 9. 1998), št. 17, str. 28–29.
• Tank! Slovenska zgodovinska avantgarda. Ljubljana: Moderna galerija, 1998.

1999

• Vrečko, Janez: Labodovci, pilotovci, konstrukterji, konsisti in tankisti. Slavistična revija 47 (1999), št. 1, str. 49–67.

2000

• Antončič, Emica: Anton Podbevšek in njegova vloga v razvoju slovenske moderne književnosti. Maribor: Obzorja, 2000.
• Dović, Marijan: Avantgardizem v soju zgodovinskih žarometov (uvod). Antona Podbevška 100 nadnaravnih let. Novo mesto: Goga, 2000. 6–10.
• Gradišnik, Janez: Josip Vidmar in Anton Podbevšek: odziv. Delo 42 (4. 10. 2000), št. 231, str. 30.
• Gradišnik, Janez: Josip Vidmar in Anton Podbevšek: odziv 2. Delo 42 (18. 10. 2000), št. 243, str. 29.
• Hudolin, Jurij: Politično in psovaško inteligentni bard Josip Vidmar: odziv na odziv. Delo 42 (11. 10. 2000), št. 237, str. 31.
• Hudolin, Jurij: Skrivnost človeka z bombami: mesijanstvo in titanizem Antona Podbevška. Delo 42 (27. 9. 2000), št. 225, str. 30.
• Juvan, Marko: Arhaist in novator: Tavčarjeva parodija na Podbevška. Antona Podbevška 100 nadnaravnih let. Novo mesto: Goga, 2000. 65–76.
• Lubej, Uroš: Antona Podbevška 100 nadnaravnih let: zbornik govorov ob simpoziju ob stoletnici pesnikovega rojstva. Rast 11 (2000), št. 2, str. 201–202.
• Lubej, Uroš: Podbevškova uganka. Rast 11 (2000), št. 3-4, str. 259–263.
• Novak–Popov, Irena: Metafora v pesništvu Antona Podbevška. Antona Podbevška 100 nadnaravnih let. Novo mesto: Goga, 2000. 44–64.
• Poniž, Denis: Podbevškovo mesto v slovenski avantgardi in recepcija tega mesta danes. Antona Podbevška 100 nadnaravnih let. Novo mesto: Goga, 2000. 20–27.
• Švent, Rozina: Anton Podbevšek – od vojne zaznamovani umetnik. Rast 11 (2000), št. 5, str. 405–408.
• Vrečko, Janez: Novomeški prekucuh Anton Podbevšek. Antona Podbevška 100 nadnaravnih let. Novo mesto: Goga, 2000. 11–19.

2001

• Kos, Matevž: Poskusi z Nietzschejem: Podbevšek, Vidmar, Bartol. Literatura 13 (2001), št. 115/116, str. 126–168.

2002

• Dović, Marijan: Podbevšek and Cvelbar: an attempt to test the disputable authorship empirically. IGEL 2002 Proceedings. Papers from the 8th conference held at Pécs, Hungary, August 21–24, 2002. (http://www.arts.ualberta.ca/igel/IGEL2002/Dovic.pdf)
• Dović, Marijan: Podbevšek in Cvelbar: poskus pragmatične preverbe namigov o plagiatorstvu. Slavistična revija 50 (2002), št. 2, str. 233–249.
• Novak–Popov, Irena: Premiki vizualne imaginacije v sodobni slovenski poeziji: (od zgodovinske avantgarde do neoavantgarde). Dwudziestowieczna ikonosfera w literaturach europejskich. Katowice: Śląsk, 2002. 210–225.

2003

• Petan, Žarko: Moji včerajšnji sodobniki. Maribor: Litera, 2003. 18–19.
• Poniž, Denis: Slovenske zgodovinske avantgarde med Podbevškom in Tankom. Filologičeskie zametki 2 (2003), št. 2, str. 165–180.
• Pukl, Aljoša: Vpliv Walta Whitmana na poezijo Antona Podbevška: diplomsko delo. Ljubljana: [A. Pukl], 2003.

2004

• Pretnar, Mojca: Živalske podobe v besedilnem svetu Antona Podbevška: diplomsko delo. Ljubljana: [M. Pretnar], 2004.

2005

• Dović, Marijan: Priprava elektronske znanstvenokritične izdaje pesmi Antona Podbevška. Znanstvene izdaje in elektronski medij. Ljubljana: Založba ZRC, 2005. 101–116.

2006

• Kocijan, Gregor: Kratka pripovedna proza v triletju avantgardnih poskusov 1922 – 1924. Slavistična revija 54 (2006), št. 4, str. 581–600.

2007

• Podbevšek, Anton: Zbrane pesmi. Elektronska znanstvenokritična izdaja. Ur. Marijan Dović in Tomaž Erjavec. Verzija 1.0. Ljubljana: Inštitut za slovensko literature in literarne vede ZRC SAZU, 2007.http://nl.ijs.si/e–zrc/podbevsek/
• Kos, Matevž: Fragmenti o celoti: poskusi s slovenskim pesništvom. Ljubljana: LUD Literatura, 2007. (Novi pristopi.)

2008

• Podbevšek, Anton: Moje ekstaze skulptura. Znanstvenokritična izdaja pesniškega opusa. Ur. Marijan Dović. Ljubljana / Novo mesto: ZRC SAZU in Založba Goga, 2008.

2009

• Dović, Marijan: Mož z bombami. Anton Podbevšek in slovenska zgodovinska avantgarda. Ljubljana / Novo mesto: ZRC SAZU in Založba Goga, 2009.
• Kos, Matevž: Vprašanje o Podbevškovem »pesniškem molku«. Jezik in slovstvo 54 (2009), št. 5, str. 3-13.

III. Podbevškove pesemske objave

1. Avtorizirane objave

1919

• Traverze. (Iz cikla: Na razpotju.) Dom in svet 1919, št. 3-6, 114.
• Ali vem? (Iz cikla: Na prerijah.) Dom in svet 1919, št. 3-6, 115.
• Strmenje. (Iz cikla: Na prerijah.) Dom in svet 1919, št. 3-6, 115.
• O prerijskem bivolu. (Bol, Molk, V mesečini, Noč, Tantalinada). Dom in svet 1919, št. 3-6, 115–116.
• Ob dnevu vpoklica na kolodvoru. (Iz cikla: Noč (Gavran).) Dom in svet 1919, št. 7-8, 208.
• Veneči rožmarini. (Iz cikla: Noč (Gavran).) Dom in svet 1919, št. 7-8, 208.
• V samoti. (Iz cikla: Noč (Gavran).) Dom in svet 1919, št. 7-8, 209.
• Hipoteza bolnega kraljeviča. (Iz cikla: Noč (Gavran).) Dom in svet 1919, št. 7-8, 209.
• Titanova serenada. (Iz cikla: Megle (Konji belci).). Dom in svet 1919, št. 7-8, 209.
• Rdeča lilija. (Iz cikla: Lilije (Matador).) Dom in svet 1919, št. 7-8, 209–210.
• Žolta lilija. (Iz cikla: Lilije (Matador).) Dom in svet 1919, št. 7-8, 210.
• Ah Bog, da nisem godec in ženska. (Iz cikla: Na prerijah.) Dom in svet 1919, št. 7-8, 210.
• Nočna tragedija s Kaptolske ulice. Plamen (Zagreb) 14/1919, 42.

1920

• Himna o carju mavričnih kač. Dom in svet 1920, št. 5-6, 104–105.
• Črna lilija. Dom in svet 1920, št. 9-10, 208.
• Električna žoga. Dom in svet 1920, št. 11-12, 267–268.

1921

• Čarovnik iz pekla. Dom in svet 1921, št. 1-3, 13–15.
• O pilotu v zrakoplovu št ... Kres 1921/22, št. 7, 117–119.

1922

• Plesalec v ječi. Trije labodje 1922, št. 1, 25–28.
• Človek z bombami. Ljubljana: Štefanija Ravnikar – Podbevškova, 1925.

1958

• Tri pesmi: Pot, Koprnenje, Kamnolom; Čarovnik iz pekla (predelava). Radio Ljubljana. Literarni večer, 10. april 1958, 21.00–21.30.

1972

• V Julijskih Alpah (predelana Pot); Titanova noč (predelana Titanova serenada); Čarovnik iz pekla (predelava); Elegija (predelan Kamnolom); Nož, zasajen v srce (predelano Koprnenje). Radio, 1972. [Oddaja je bila ponovljena 11. junija 1998.]

2. Ponatisi, prevodi in posmrtne objave

• Slovenska sodobna lirika. Izbral Anton Vodnik, uvod napisal Rajko Ložar. Ljubljana, Jugoslovanska knjigarna, 1933.
  Vsebuje pesmi Molk, Hipoteza bolnega kraljeviča, Titanova serenada, Ob dnevu vpoklica na kolodvoru in Traverze.
• Pot skozi noč. Izbor iz slovenske futuristične in ekspresionistične lirike. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1966. (Kondor 93.)
  Vsebuje pesmi Ob dnevu vpoklica, Traverze, Električna žoga, V pravljičnem gorovju in Titanova serenada.
• Električna žoga / Electric ball. Futurism and its place in the development of modern poetry. Ur. Zbigniew Folejewski. Ottawa: University of Ottawa Press, 1980, str. 258–261.
  Fragment Električne žoge v izvirniku in angleškem prevodu v mednarodnem zborniku o futurizmu.
• Elegija. Dnevnik 21. 11. 1981.
  Dva tedna po Podbevškovi smrti izide v rubriki In memoriam predelava Kamnoloma; gre za prvi znan natis katere izmed pesmi, nastale po drugi svetovni vojni.
• Jesenska impresija, Ah moja misel. Nova revija 3 (1984), str. 2456.
  Dve Podbevškovi pesmi, ki ju je v Jakčevem arhivu našel Milček Komelj.
• Žolta pisma. Ur. Mihael Glavan, Mihael. Rast 1 (1990), št. 4, str. 320–324.
  Prvi natis celotnega cikla vsebuje Glavanov prepis in reprodukcijo zadnje strani rokopisa. Cikel je želela že leta 1972 objaviti Katarina Šalamun v dodatku h knjigi, a ga je na Podbevškovo željo umaknila.
• Človek z bombami. Ur. Denis Poniž. Novo mesto: Dolenjska založba, 1991.
  Izdaja obsega reprint izvirne zbirke iz leta 1925 in Poniževo spremno študijo Sedem desetletij človeka z bombami.
• Zbrane pesmi. Elektronska znanstvenokritična izdaja [Elektronski vir]. Ur. Marijan Dović in Tomaž Erjavec. Verzija 1.0. Ljubljana: Inštitut za slovensko literature in literarne vede ZRC SAZU, 2007. http://nl.ijs.si/e–zrc/podbevsek/
  Integralna znanstvenokritična izdaja vseh znanih Podbevškovih pesmi s faksimili, prepisi, komentarji, z opombami in abecednim kazalom pesmi in različic.
• Moje ekstaze skulptura. Znanstvenokritična izdaja pesniškega opusa. Ur. Marijan Dović. Ljubljana / Novo mesto: ZRC SAZU in Založba Goga, 2008.
  Bralna znanstvenokritična izdaja Podbevškovih pesmi s faksimili, prepisi in z opombami.

3. Dokumentirani neuspešni poskusi objave

• Žolta pisma, Rdeča cesta, V vlaku. Ljubljanski zvon, 1915.
  Po zavrnjeni pošiljki Žoltih pisem je Podbevšek, tedaj še novomeški gimnazijec, poslal uredniku Ljubljanskega zvona Janku Šlebingerju še dve pesmi. Tudi tokrat ni bil uspešen.
• Traverze, Gozd; Magdalena. Književni jug, 1918.
  Po vrnitvi s fronte je Podbevšek poskušal v Književnem jugu objaviti pesmi Traverze in Gozd ter (prozno) Magdaleno. Pošiljka je datirana (5. 12. 1918).
• Ah moja misel, kakor čoln brez vesel si. Ljubljanski zvon, 1919.
  V pismu Jarcu 18. aprila 1919 Podbevšek omenja poskus objave, s katero naj bi si prislužil celo nagrado. Vendar prodor v Ljubljanski zvon, ki je tedaj med sodelavce ravnokar sprejel mladega Jarca, Podbevšku očitno niti tokrat ni uspel. Pošiljka ni ohranjena. Ilustrirano verzijo sta z Jakcem načrtovala v maju 1919 za Dom in svet, a tudi ta pošiljka ni dokumentirana.
• V jutru, Na vožnji (obe iz pozneje objavljenega cikla O pilotu v zrakoplovu št …), Hipoteza bolnega kraljeviča. Juriš (Zagreb), 1919.
  Pošiljka zagrebškemu časopisu Juriš, ki sta ga urejala vidna predstavnika tedanjega hrvaškega ekspresionizma Antun Branko Šimić in pesnik Gustav Krklec, ni ohranjena. Namen objave je dokumentiran v pismu Božidarju Jakcu 29. maja 1919, ki ga Podbevšek kot študent v Zagrebu prosi, da bi pesmi ilustriral.
• Mrtve duše, Chef d'oevre, Vojna in mir; Plesalec v ječi, Na deželi (poleg tega še prozni tekst Magdalena ter esejistični zapisi Drobiž in Streli iz browning revolverja). Dom in svet, 1919-1921.
  V zapuščini urednika Doma in sveta Franceta Stelèta, ki je sicer objavil največ Podbevškovih pesmi, so se ohranili tudi nekateri teksti, ki niso šli v objavo. Poleg treh pesmi, ki jih Podbevšek pozneje ni vključil v svojo zbirko (Mrtve duše, Chef d'oevre, Vojna in mir), so neobjavljeni ostali še pesem Plesalec v ječi, ki je pozneje izšel v Treh labodih in v zbirki, pesem Na deželi, pozneje vključena v zbirko, prozni tekst Magdalena ter esejistični zapisi.

IV. Tujejezični viri o Podbevšku in slovenski zgodovinski avantgardi

• Cornis-Pope, Marcel in John Neubauer, ur.: History of the Literary Cultures of East-Central Europe. Junctures and Disjunctures in the 19th and 20th centuries (zv. I–III). Amsterdam, Philadelphia: John Benjamins, 2003 (I), 2004 (II, III).
• Dović, Marijan: Podbevšek and Cvelbar: an attempt to test the disputable authorship empirically. IGEL 2002 Proceedings. Papers from the 8th conference held at Pécs, Hungary, August 21–24, 2002. (http://www.arts.ualberta.ca/igel/IGEL2002/Dovic.pdf)
• Dović, Marijan: The Slovenian Interwar Literary Avant-Garde and Its Canonization. Bru, Sascha in Peter Nicholls, ur. Europa! Europa? The Avant-Garde, Modernism and the Fate of a Continent. Berlin, New York: Walter de Gruyter, 2009, str. 36–48.
• Drews, Peter: Die slawische Avantgarde und der Westen. Die Programme der russischen, polnischen und tschechischen literarischen Avantgarde und ihr europäischer Kontext. München: Wilhelm Fink Verlag, 1983.
• Folejewski, Zbigniew: Futurism and Its Place in the Development of Modern Poetry. Ottawa: University of Ottawa Press, 1980.
• Konstantinović, Zoran: Avantgarde als System. Ein Blick auf die Literaturen in Südosteuropa. Lauer, Reinhard, ur. Die literarische Avantgarde in Südosteuropa und ihre politische und gesellschaftliche Bedeutung. München: Südosteuropa-Gesellschaft, 2001, str. 35–47.
• Konstantinović, Zoran: Expressionism and the South Slavs. Weisstein, Ulrich, ur. Expressionism as an International Literary Phenomenon. Paris, Budapest: Marcel Didier – Akadémiai Kiadó, 1973, str. 259–268.
• Komelj, Milček: Die Bewegung “Novomeška pomlad”. Slowenische historische Avantgarde / Slovene Historical Avant-garde. Ljubljana: Društvo za estetiko, 1986, str. 60–72.
• Kos, Janko: Die slowenische historische Avantgarde. Slowenische historische Avantgarde / Slovene Historical Avant-garde. Ljubljana: Društvo za estetiko, 1986, str. 73–84.
• Kreft, Lev: Blossoms in Autumn and the Novo mesto spring. Slowenische historische Avantgarde / Slovene Historical Avant-garde. Ljubljana: Društvo za estetiko, 1986, str. 97–109.
• Petre, Fran: Der Slowenische Expressionismus. Die Welt der Slaven 1 (1956), št. 2, str. 159–176.
• Poniž, Denis: Die slowenische literarische historische Avantgarde. (Versuch einer ganzheitlichen Übersicht). Lauer, Reinhard, ur. Die literarische Avantgarde in Südosteuropa und ihre politische und gesellschaftliche Bedeutung. München: Südosteuropa-Gesellschaft, 2001, str. 145–159.
• Scherber, Wulff-Peter: Avantgarde und Engagement. Slowenische Dichtung des 20. Jahrhunderts neugelesen. Lauer, Reinhard, ur. Die literarische Avantgarde in Südosteuropa und ihre politische und gesellschaftliche Bedeutung. München: Südosteuropa-Gesellschaft, 2001, str. 161–172.
• Subotić, Irina: Od avangarde do Arkadije. Beograd: Clio, 2000.
• Šalamun-Biedrzycka, Katarina: Początki awangardy poetyckiej w Słowenii (Anton Podbevšek). [S. l.: s. n.], 1976, str. 125–138.
• Šalamun-Biedrzycka, Katarina: Poezja Antona Podbevška i Antona Vodnika w latach dwudziestych XX w.: zmiana wizji świata. Wrocław: Zakład narodowy imienia Ossolińskich, 1980.
• Vrečko, Janez: Anton Podbevšek i slovenačka istorijska avangarda. Polja (Novi sad), št. 299, 1984.
• Vrečko, Janez: Die slowenische historische Avantgarde. Slowenische historische Avantgarde / Slovene Historical Avant-garde. Ljubljana: Društvo za estetiko, 1986, str. 160–172.