eZISS Brižinski spomeniki Škofjeloški pasijon Prisege: mestne Prisege: trške in poklicne Zois: Korespondenca Slomšek: Tri pridige Iz. Cankar: S poti Podbevšek: Zbrane pesmi   English

Izdaja v HTML

Creative Commons License Avtorske pravice za besedilo te izdaje ureja licenca Creative Commons Priznanje avtorstva-Brez predelav 2.5 Slovenija
© Digitalni faksimile izvirnika: Bayerische StaatsBibliothek, München.
© Posnetek govorne rekonstrukcije: ZRC SAZU in Radio Slovenija, RTVS

ZRC & IJS logo ZRC SAZU IJS E8

Delo za to elektronsko izdajo je financirala Agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije v okviru raziskovalnega programa ARRS P6-0024 (A) in MŠZŠ PO-0542-0106.

Vprašanja in komentarje pošljite na matija.ogrin@zrc-sazu.si

Stran zadnjič obnovljena 2024-07-28, et


BRIŽINSKI SPOMENIKI
MONUMENTA FRISINGENSIA

  • Uredništvo elektronske izdaje: Matija Ogrin
  • Računalniški zapis in redakcija TEI: Tomaž Erjavec
  • Izdajatelj: Inštitut za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU
  • Izdaja 1.0, 2007-04-06
  • Mesto objave: https://nl.ijs.si/e-zrc/bs/
  • Kolofon TEI

Brižinski spomeniki so najzgodnejši dokument slovenske kulture. So najstarejši ohranjeni zapisi v slovenščini in hkrati najstarejša slovanska besedila, zapisana v latinici.

Prvi in tretji spomenik sta obrazca splošne spovedi, drugi pa je pridiga z vabilom k pokori. Zapisani so bili najverjetneje malo pred letom 1000. Uporabljali so jih na Zgornjem Koroškem, kjer je imela freisinška škofija v dolini reke Molna (Möll) svoje posesti. Jezik Brižinskih spomenikov je zgodnja slovenščina. Vsebina te znanstvene izdaje je prikazana tudi na način, prilagojen za poljudno in šolsko rabo.

Ta izdaja ponuja zgodovinski pregled najpomembnejših znanstvenih objav Brižinskih spomenikov. Vsebuje več diplomatičnih, kritičnih in fonetičnih prepisov ter prevode v latinščino in pet sodobnih evropskih jezikov. Nadalje vsebuje vrsto študij in komentarjev, slovar besedja, bibliografijo in druge dodatke. Elektronsko izdajo bogati tudi govorna rekonstrukcija v zgodnji slovenščini, ki je integrirana mdr. z zapisom spomenikov v sodobni slovenščini.

Večina prepisov in gradiva e-izdaje je dostopna v tipografiji, ki je sodobnim računalnikom vgrajena. Posebne znake uporabljajo le fonetični in diplomatični prepis ter deli gesel v slovarju. Za prikaz teh znakov potrebujemo na računalniku bodisi katero od pisav za Unikod, ki podpira fonetične znake (npr. Doulos SIL ali Cardo) ali pa pisavo ZRCola (potrebni pisavi 00 ZRCola in 01 CERKola sta neposredno dostopni kot sestavni del pričujoče izdaje). Prednost ZRCole je, da verno prikaže vse posebne znake, vendar pa uporablja tudi nestandardna Unikodova mesta (Private Use Area).

Brižinski spomeniki so zato dostopni v dveh različicah HTML, med katerima je možno preklapljati na vrhu vsake strani. ZRCola pravilno prikaže vsa posebna znamenja, standardni Unikod pa v nekaterih primerih samo približke.

Izdajo lahko uporabljate preko spleta, lahko pa si jo prenesete tudi na svoj računalnik. Datoteko shranite in dekompresirate (unzip), nato v dobljeni mapi odprete index.html. Tako lahko uporabljate izdajo brez spletne povezave. Skupaj z datotekami HTML in (če izberete prenos celotne izdaje) s faksimili in zvočnim posnetkom boste dobili tudi izvorne datoteke XML/TEI, primerne za računalniške obdelave besedila; najdete jih v mapi tei .