Fonetični prepisi

Kazalo poglavja

• Dosedanji fonetični prepisi (Tine Logar s sodelovanjem Franca Jakopina in Janeza Zora)
• Načela fonetičnega prepisa (Tine Logar s sodelovanjem Franca Jakopina in Janeza Zora)
• Fonetični prepis (Tine Logar s sodelovanjem Franca Jakopina in Janeza Zora)
• Fonetični prepis: Grafenauer, 1922
• Fonetični prepis: Ramovš-Kos, 1937
• Opombe

Dosedanji fonetični prepisi

Tine Logar^↑ s sodelovanjem Franca Jakopina^↑ in Janeza Zora^↑

§ 222 S fonetičnega stališča je treba upoštevati naslednje prepise:

• Köppenov^↑ in Vostokovov^↑ (1827),
• Kopitarjev^↑ (1836),
• Vondrákov^↑ (1896),
• Sieversov^↑ (1925),
• Pircheggerjev^↑ (1931),
• Ramovšev^↑ (1937),
• Isačenkov^↑ (1943) in
• Kolaričev^↑ (1968).

• § 223P. I. Köppen^↑ 1827 v prvem delu knjige (1–20) med drugim objavlja besedila vseh treh BS, prepisana iz latiničnega izvirnika, pri čemer je namesto dolgega s uporabil navadni s (4–11). Nadvrstična znamenja so v BS I večinoma opuščena, medtem ko so pike v obeh spovedih, ki besedilo členijo na kratke, vendar vsebinsko pomembne dele, skrbno zapisane. Besedilo, zlasti pridige, je že v tej z latinskimi črkami pisani verziji preurejeno tako, da je takoj vidno, kje se posamezna beseda začne in konča. Predlogi pa so pogosto spojeni z besedo, s katero so skladenjsko povezani v enoto.

  § 224V drugem delu knjige (21–36) zavzema osrednje mesto prvega poglavja prepis besedil BS, ki ga je Vostokov^↑ opravil na osnovi posnetkov. Odločil se je besedilo BS prepisati s ciriličnimi črkami po ruskem pravopisu tako, da istemu glasu vselej ustreza ista črka in da ista črka vedno pomeni isti glas. Razen tega pa je BS prepisal tudi s starocirilskimi črkami po najstarejšem cerkvenoslovanskem pravopisu. Primerjava teh dveh zapisov naj bi pokazala, v čem se je karantanska slovenščina razločevala od jezika starocerkvenoslovanskih spomenikov.

  § 225Tako je hkrati s prepisom ob preglednici O proiznošenii bukv koimi pisani slovenskija tri stat’i Frejzinškoj rukopisi (37–45) ugotovil, da so Karantanci v svojem govoru imeli še nosni o, medtem ko je glede nosnega e domneval, da ga je že zamenjal e.

  § 226Kljub dobro opravljenemu prepisu je vendar ostalo nekaj nedoslednosti. Tako je pisal npr. e in i za ə; li in l za ĺ; ni in ng in n za ń; ir in ri in re in r za r̥, l in ul za ł̥. Prišel je sicer do pravilnega spoznanja, da psl. ь, ъ ustreza sl. ə, tega pa v prepisu ni izpeljal.

• § 227 II. Kopitar 1836 je BS objavil v knjigi Glagolita Clozianus^↑ na str. XXXV–XLI, komentar o njih pa na str. XLI–XLVII.

  § 228BS objavlja v 4 vzporednih stolpcih. V drugem je besedilo v njegovem prepisu, v tretjem pa v cerkvenoslovanskem Vostokova. V svojem prepisu uporablja latinične in starocirilske črke (jat, nosnika, jery, oba polglasnika, š, ž, č, h, ć in đ).

  § 229 Posebnost njegovega prepisa je, da piše jery tudi v primerih, ko je v BS zapisan že i. Slovenski polglasnik piše z jerom, medtem ko jor uporablja samo pri predlogu vъ, predponi vъz in pri ł̥. Za nosni e piše jat, včasih e, izjemoma pa csl. črko za nosni e. Nosni o piše povsod, kjer je etimološko upravičen. Fonem r̩ piše kot rь. Samoglasnik, ki je nastal po skrčenju oi̯e, piše kot e in ne jat. Soglasnik, ki je nastal iz t+j, piše s ћ, soglasnik iz d+j pa z ђ (uroђen za vuuraken). Kopitar zapisuje ĺ z lj in ń z nj samo v primerih, ko je mehkost v BS označena (npr. li, ni).

• § 230 III. Vondrák 1896 objavlja BS na str. 52–61. V vzporednih stolpcih si sledita diplomatični prepis in Vondrákov prepis v češki pravopis z izjemo znakov za h, ć in ś. Sicer pa velja tudi zanj (kot za vse raziskovalce BS do Pircheggerja in Ramovša), da se ni dokopal do spoznanja, kako je treba brati variantne zapise istih ali strukturno enakih besed.

  § 231Vsekakor pa so Vondrákove zasluge predvsem na drugih področjih raziskovanja BS (pritegnitev stvn. idr. besedil v raziskavo izvora BS).

• § 232IV. Sievers 1925 v prepisu izhaja v osnovi iz Vondrákovega prepisa, vendar označuje nosnika, kvantiteto, v nekaterih primerih tudi kvaliteto samoglasnikov in naglas. S svojo zvočnoanalitično metodo je dokazoval njihovo pesniško oblikovanost. Prepisi pa vsebujejo veliko napačnih interpretacij. Ramovš 1929, 301 je njegov fonetični prepis odklonil z ugotovitvijo, da "kaže, kako Sievers bere slov. briž. tekste, ne pa (...), kako jih je njihov pisec bral oziroma slišal."

• § 233V. Pirchegger 1931 objavlja poleg diplomatičnega prepisa in latinskega prevoda vseh treh BS fonetični prepis BS II in III. Prepis kaže, kako naj bi nemško govoreči v času zapisa in uporabe BS bral in slišal ta slovenska besedila. Pri tem ugotavlja, da je raba posameznih črk, še posebej za sičnike in šumnike, mnogo bolj dosledna in pravilna, kot če bi jih bral in slišal Slovenec.

• § 234 VI. Za Ramovšev 1937 fonetični prepis BS so značilne tele njegove odločitve, ki so rezultat temeljitega poznavanja razvoja slovenskega jezika.

  • 1. Ločil je tri slovenske e–jevske foneme: jat, etimološki e in nosni e.
  • 2. Polglasnik je pisal s posebnim grafemom (ə).
  • 3. Ločil je etimološki o in nosni o kot posebna fonema.
  • 4. Ločil je etimološki i od etimološkega jery v primerih, ko je ta v BS označen.
  • 5. Ločil je n in ń, l in l’.
  • 6. Za soglasnik, ki je nastal iz t+j, je pisal t’.
  • 7. Verjetno zaradi težav s tiskarskimi znamenji za u̯ in i̯ je pisal v in j.
  • 8. Sporadična položajna ć in ś je označeval.

• § 235VII. Isačenko 1943 objavlja diplomatični prepis BS I in III s prevodom v starovisokonemščino. Za BS II objavlja diplomatični prepis in fonetični prepis starocerkvenoslovanske rekonstrukcije besedila. S posebnimi znaki označuje soglasnika za t+j oz. d+j (ψ oz. ψ).

• § 236VIII. V knjigi Freisinger Denkmäler je Kolarič^↑ 1968 objavil deloma nov fonetični prepis. Nastanek BS je s Koroške prenesel na področje misijonske dejavnosti oglejskega patriarhata, t. j. na jugozahod slovenskega jezikovnega ozemlja. Zato je računal z deloma drugačnim jezikom (npr. zgodnja izguba nosnikov). Sicer pa se njegov fonetični prepis naslanja na Ramovševega. Nekaj posebnosti: za nosna o in e piše ọ in e; v označuje z w in u̯, j pa z i̯; zlogotvorna r in l piše z r̥ in ł̥.

Načela fonetičnega prepisa

Tine Logar^↑ s sodelovanjem Franca Jakopina^↑ in Janeza Zora^↑

Izhodišča in predpostavke

§ 237Pri fonetičnem prepisu besedil BS izhajamo iz naslednjih ugotovitev in predpostavk:

• § 2381. BS so bili zapisani med leti 972 in 1039; BS II in BS III verjetno pred l. 1000, BS I pa verjetno do 1022–1023. Pisarja sta bila dva, oba verjetno nemška duhovnika. Eden od njiju je zapisal prvi spomenik (BS I), drugi, ki verjetno slovenskega jezika ni dobro znal, pa drugega (BS II) in tretjega (BS III), drugega verjetno po nareku.

  § 239BS I in BS III sta prevoda neugotovljenih starovisokonemških spovednih obrazcev, o čemer pričajo besedni in skladenjski kalki.

  § 240BS II je pridiga o grehu in o njegovih posledicah za človeka ter o odrešilnem učinku vere, spovedi in kesanja. To besedilo je zgodnjesrednjeveška retorično-jezikovna mojstrovina, ki se po jeziku in stilu od obeh spovedi precej loči tudi po tem, da v njem – razen v zadnjih nekaj vrsticah – ni germanizmov. Predloga za ta spomenik ni znana, v jeziku in stilu pa je v njem dopustiti besedne in skladenjske starocerkvenoslovanske vplive.

• § 2412. Glede na to, da so ta besedila del kodeksa Clm 6426, ki je bil last freisinškega škofa, pod cerkveno in misijonsko jurisdikcijo katerega je spadalo tudi s Slovenci poseljeno ozemlje na Zgornjem Koroškem v današnji Avstriji, je jasno, da jih je škof ali tisti, ki ga je nadomeščal, uporabljal pri svojem liturgično-katehetičnem delu med slovenskim prebivalstvom in da so zato morala biti napisana v takem jeziku, ki ga je ljudstvo razumelo, to pa je bil slovenski jezik, ki se je v tistih krajih govoril ob koncu 10. in v prvih desetletjih 11. st. To velja tudi za tiste besede v njih, ki se nam danes – po tisoč letih – zdijo, kot da so bile prevzete od drugod, vendar so nekatere od njih izkazane še v jeziku slovenskih protestantov 16. st. ali pa jih še danes poznajo nekatera, med njimi tudi koroška slovenska narečja.¹

• § 2423. Naša fonetična transkripcija besedil BS je v osnovi taka, kot jo je uveljavil F. Ramovš v izdaji Brižinskih spomenikov, ki jo je pripravil skupaj z zgodovinarjem in paleografom M. Kosom leta 1937. Od njegove pa se loči po tem, da naša v mednarodni transkripciji podaja tudi fonetično vrednost – kvaliteto – samoglasnikov ě (jat), e, o in nosnikov ę, ǫ, naglasno mesto v besedah, tonematiko naglašenih ter kvantiteto naglašenih in prednaglasnih samoglasnikov v BS.

• § 2434. Pri tem dopuščamo, da so pri naglašanju ponekod mogoče tudi drugačne rešitve. (Prim. Toporišič^↑ in Gvozdanović^↑ v Schmalstieg^↑ 1976, 1983.) To še posebej velja za tiste besede in oblike, ki jih današnji slovenski jezik ne pozna več ali pa so prišle v ta besedila od drugod. Oblike aorista in imperfekta, ki jih slovenski jezik, z izjemo rezijanskega narečja, že dolgo nima več, smo akcentuirali tako, da smo se oprli na enako strukturirane glagole v hrvaškem in srbskem knjižnem jeziku, v katerih sta ti dve kategoriji še danes živi.

• § 2445. Slovenski jezik je v 10./11. st. imel devet samoglasniških fonemov: a, i, u, ə, ě (jat), e, o, nosnika ę, ǫ in y kot položajno varianto fonema i za praslovanski (psl.) fonem y in ł̥, r̥.

  § 245Fonetična vrednost samoglasnikov a, i, u je bila taka, kot je še sedaj v slovenskem knjižnem jeziku in v delu slovenskih narečij. Polglasnik, nastal iz ь, ъ, pa je bil na slovenskem severu in vzhodu očitno nekoliko svetlejši kot na jugozahodu. V BS je zapisan z e ali i. V našem prepisu ga kljub temu pišemo z grafemom ə.

• § 2466. Kot F. Ramovš² tudi mi predpostavljamo, da je bil ě v 10./ 11. st. in v jeziku BS še vedno zelo širok e–jevski samoglasnik, ki ga v mednarodni transkripciji zato pišemo kot æ. To stališče podpirajo tudi ugotovitve povojne slovenske dialektologije. J. Rigler^↑ je namreč prepričljivo dokazal, da je slovenski severozahod s koroškimi in severnoprimorskimi narečji široko naravo psl. ě ohranil dalj časa kot slovenski jugovzhod, kar je razvidno tudi iz refleksov kratkega ě v teh oziroma onih narečjih.³ Gre še za en arhaizem, zlasti koroških slovenskih narečij poleg npr. dolgo ohranjenih nosnikov, neasimilirane soglasniške skupine dl, v delu koroških in zahodnih govorov še danes ohranjenega končnega naglaševanja v besedah tipa sestrà, kosà idr.

• § 2477. Fonem e je bil srednje širok samoglasnik in ga v mednarodni transkripciji pišemo z grafemom ɛ. V svojem kasnejšem razvoju sta se æ in ɛ v koroških govorih v dolgih in kratkih zlogih izenačila.

• § 2488. Širok je bil tudi samoglasnik o in ga v mednarodni transkripciji pišemo z grafemom ɔ. Ta samoglasnik je v nadaljnjem razvoju v koroških govorih prišel v par z ě v vseh položajih – pod dolgim in kratkim naglasom ter v nenaglašenih zlogih.

• § 2499. Prepričani smo, da so se v času nastanka BS na Koroškem in na vsem slovenskem severozahodu še govorili nosniki, čeprav so v BS zapisani samo nekajkrat. Upoštevati moramo, da se v koroškem podjunskem narečju v naglašenih dolgih zlogih govorijo še sedaj, povsod drugod na slovenskem severozahodu (razen v Reziji in Terski dolini) pa imajo zanju široka ustna samoglasnika e (a) oziroma o, ki sta po kvaliteti enaka ustni sestavini nekdanjih nosnikov, kar je prva stopnja v njihovem razvoju po denazalizaciji. Dolgo ohranjena nazalnost je namreč preprečevala oženje ustne sestavine nosnikov, pojav, ki je po 12. st. zajel vse druge slovenske samoglasnike, razen že ozkih i/u pod dolgim naglasom.

  § 250 Da so nosniki v BS in tudi v nemških zapisih slovenskih krajevnih in osebnih imen tako redko označeni, je razumljivo, ker Nemci v svojem jeziku takih samoglasnikov niso imeli in so imeli zato tudi težave pri njihovem dojemanju, pa tudi niso vedno vedeli, kako naj bi jih zapisali. Besede razen vuerun (BS II, 105) so namreč take, v katerih sta nosnika razpadla v dve svoji sestavini: ustno in nosno in so jih kot take tudi slišali ter jih zapisali z ustnim samoglasnikom in nosnim soglasnikom. Sicer pa je poleg variantnega zapisa istih besed z n ali brez njega, z o in u in z on in un več kot zgovoren dokaz za obstoj nosnikov tudi to, da je za etimološki o vedno zapisan o, za etimološki ǫ pa nedosledno on, un, o, u in to tudi v povsem enakih položajih.

  § 251Zanimivo je, da se današnji preprosti slovenski Korošci nosnikov, ki jih še govore, komaj zavedajo, napisati pa jih gotovo ne bi znali. V mednarodni transkripciji nosnike pišemo z grafemoma æ̃, ɔ̃.

• § 25210. Položajna varianta fonema i, namreč y, je izkazana samo v BS II, in to 7–krat. Zapisana je na tri načine: z ugi (imugi, BS II, 5), ui (bui, BS II, 8; mui, BS II, 32, 41, 104; buiti BS II, 42) in z u (muzlite BS II, 84).⁴ V mednarodni transkripciji se y piše z ɨ.

• § 25311. Tudi zlogotvorni r̥, ki ga Nemci ne poznajo, je pisarjema delal težave. Zapisan je na štiri različne načine, z: ir, ri, r, re. Po mednarodni transkripciji ga pišemo kot r̩.

• § 25412. Zlogotvornega ł̥ pisarja tudi nista imela v svojem jeziku. V BS se pojavlja trikrat, pri čemer je dvakrat zapisan z l (ulſi BS I, 15; ſlzna BS II, 5), enkrat pa z ul (pulti BS II, 22). V skladu z mednarodno transkripcijo je zapisan z ł̩.

• § 25513. Sistem soglasnikov je bil v slovenskem jeziku 10./11. st. in tudi v BS tale: p, b; t, d; t’ –; k, g; s, z; š, ž; h; c, č; , m; n, n’; l, l’; r, i̯;

  § 256 Po mednarodni transkripciji pišemo soglasnike p, b, t, d, k, g, s, z, m, n, l, r enako kot v slovenskem knjižnem jeziku. Naslednji soglasniki pa se v mednarodni transkripciji pišejo takole: t’=tj̮; š=ʃ; ž=ʒ; h=x; c =ʦ̮; ć=tɕ; ś=ɕ; č=ʧ̮; n’=ɲ; l’=ʎ; i̯=j; w pred nezvenečimi soglasniki je ʍ.

  § 257Soglasnik l se je v položaju pred a, o, ǫ, u, pred soglasnikom in pred pavzo govoril kot ł, saj se zanj v današnjih koroških narečjih govori w.

  § 258Soglasnik j ni bil pripornik, temveč soglasniški i=i̯, ki se je med samoglasniki pogosto asimiliral.

Kvantiteta, naglas in tonematika⁵

• § 25914. V 10./11. st. so se vsi samoglasniki v besedah pojavljali kot dolgi ali kratki, naglašeni ali nenaglašeni. To je bil rezultat naslednjih glasoslovnih razvojev:

  § 260V 7./8. st. se je na ozemlju današnjega slovenskega, hrvaškega in srbskega jezika stari psl. dolgi akut skrajšal.

  § 261V 10. st. se je psl. kratki cirkumfleksˋˋ v slovenskem jeziku podaljšal in se izenačil s starim dolgim cirkumfleksom ˆ.

  § 262V 10. st. se je ˆ < ˆˋˋ pomaknil za en zlog proti koncu besede, če je bila večzložna in ni bila naglašena na zadnjem zlogu (zlȃto > zlatȏ; ȍko > ȏko & okȏ). Od 10. st. naprej slovenski jezik zato nima več kratkega cirkumfleksa.

  § 263V 10. st. se je v besedah tipa kral’ь̏, kon’ь̏ naglas s končnega ь/ъ premaknil na zlog pred njim (král’, kòn’). Novo naglašeni zlog je dolg ali kratek in rastoč.

  § 264 Vsi prednaglasni in ponaglasni dolgi samoglasniki so se razen v položaju neposredno pred naglašenim zlogom v 10./11. st. skrajšali.

  § 265V tem zadnjem primeru so do 12. st. ostali dolgi samo tisti nenaglašeni samoglasniki, ki so bili dolgi po svojem izvoru ali pa so postali dolgi zaradi kontrakcije dveh kratkih samoglasnikov (zvĕ̄zdà; mĕ̄mù < mojemù).

  § 266Dolgi naglašeni so bili samo samoglasniki pod starim dolgim ali prvotno kratkim cirkumfleksom ter pod novim dolgim akutom in novim dolgim cirkumfleksom.

  § 267Kratki pa so bili samoglasniki pod skrajšanim starim dolgim akutom in pod novim kratkim akutom na primarno kratkih samoglasnikih (e, o, ə).

  § 268V 10./11. st. je imel slovenski jezik tele naglase: novi dolgi akut, novi dolgi cirkumfleks, stari dolgi cirkumfleks (< ˆ ˋˋ ); skrajšani stari akut in novi kratki akut.

• § 26915. Po mednarodni transkripciji dolg samoglasnik označimo tako, da za njim postavimo dvopičje (a:). Kratek je samoglasnik, ki nima dvopičja (a).

  § 270Tonematiko označujemo takole: ostrivec nad samoglasnikom pomeni akut (á:, á); krativec pa padajoč naglas ali cirkumfleks (à:).

  § 271 Ostrivec na naglašenem dolgem samoglasniku pomeni novi akut (á:); krativec na naglašenem dolgem samoglasniku (à:) cirkumfleks, pri čemer gre za stari ali novi dolgi cirkumfleks.

  § 272Ostrivec na naglašenem kratkem samoglasniku (á) pomeni akut, pri čemer je ta akut lahko skrajšan stari psl. akut ali pa novi kratki akut.

  § 273Ob fonetičnem prepisu obravnavajo opombe samo najbolj nejasna in doslej različno razlagana mesta BS v samostojnih izdajah. Posamezna opomba navaja mesto po diplomatičnem prepisu. Imena v opombi pomenijo naslednje izdaje:

  § 274Köppen^↑–Vostokov^↑ (1827), Kopitar^↑ (1836), Vondrák^↑ (1896), Sievers^↑ (1925), Pirchegger^↑ (1931), Ramovš–Kos (1937), Isačenko^↑ (1943), Pogačnik^↑–Kolarič^↑ (1968).

Fonetični prepis

Tine Logar^↑ s sodelovanjem Franca Jakopina^↑ in Janeza Zora^↑

I↑

78r

głagɔlì:tɛ pɔ nás ræ:tká słɔwɛsá: || bɔ̀:ʒɛ ↑| gɔ̀:spɔdi miłɔstíwi ↑| ɔ̀:tʧ̮ɛ bɔ̀:ʒɛ ↑| tɛbǽ ispɔwǽdæ wə́s mɔ́:j grǽ:x ↑| i swǽ̃:tæmu kr̩:stú ↑| i swǽ̃:tæj ma:rì:ji ↑| i swǽ̃:- tæmu mixa:ɛ̀:łu ↑| i ʍsæ̀:m kri:łà:tʦ̮ɛm bɔ̀:ʒjɛm ↑| i swǽ̃:tæmu pɛ́- 5 tru ↑| i ʍsæ̀:msłɔ́m bɔ̀:ʒjɛm ↑| i ʍsæ̀:m mɔ̃́ʧ̮ɛnikɔm bɔ̀:ʒjɛm ↑| i ʍsæ̀:m wæ̀:rnikɔm bɔ̀:ʒjɛm ↑| i ʍsæ̀:m ↑| dæ:wám prà:wdnim ↑| i ʍsæ̀:m prà:wdnim ↑|↑| i tɛbǽ ↑| bɔʒjí rà:bɛ ↑| xɔtj̮ɔ̃́ bíti↑| ispɔwæ̀:dən ʍsæ̀:x mɔjíx grǽ:x ↑| i wǽrujɔ̃↑| da mi jɛ↑| na sɛ́m swæ:tæ̀: bæ̀:ʍʃi ↑| i:tí ʒɛ na ɔ́n6 swæ̀:t ↑| páki ʒɛ ʍstáti na sɔ̃́:dɲi də̀:n ↑|↑| imǽti mi jɛ ʒi:wɔ́t 10 pɔ sɛ́m ↑| imǽti mi jɛ ɔtpù:stək mɔjíx græ:xɔ́w ↑|↑| bɔ̀:ʒɛ miłɔstíwi ↑| pri:mí mɔjɔ̃́ ispɔ̀:wæd mɔjíx græ:xɔ́w ↑| ɛ̀:ʒɛ jɛsə́m stwɔ̀:rił złá pɔ tə̀: də̀:n ↑| pɔ̀:ɲɛʒɛ bíx na sì: swæ̀:t7 u:wrà:tj̮ɛn i bíx kr̩:ɕtj̮ɛ́n ↑| ɛ̀:ʒɛ pɔ̀:mɲɔ̃ íli nɛ́ pɔ̀:mɲɔ̃ ↑| íli8 wɔ́ʎɔ̃ íli nɛ́ wɔ́ʎɔ̃ ↑| íli wæ:dæ̃̀: íli nɛ́ wæ:dæ̃̀: ↑| íli w nɛprà:wd- 15 næj rɔtæ̀: íli w łʒí ↑| íli ta:dbæ̀: íli za:wì:sti ↑| íli w wzmázi9 íli ʍ sníʧ̮twæ ↑| íli ɛ̀:ʒɛ mi sæ̃ tɔmú xɔtǽłɔ ↑| ɛmúʒɛ mi bi nɛ dɔs-10 tá:łɔ xɔtǽti ↑| íli ʍ pɔgłagɔłà:ɲji ↑| íli spæ̃̀: íli nɛ́ spæ̃̀: ↑| íli ɛ̀:ʒɛ jɛsə́m nɛ́ spa:sáł nɛdæ̀:ła ↑| ní swæ̃:tà: wɛʧ̮ɛ̀:ra ↑| ní mæ:gá11 pɔstá i i:nɔ́ga mnɔ́gɔga ↑| ɛ̀:ʒɛ prɔ:tiw bɔgù: i prɔ̀:tiw mæ:- 20 mú kr̩:stú ↑|↑| tì: ɛdì:n ↑| bɔ̀:ʒɛ ↑| wǽ:s ↑| ka:kɔ̀: mi jɛ́ jɛgá pɔtrǽ- ba wɛlíka ↑|↑| bɔ̀:ʒɛ ↑| gɔ̀:spɔdi miłɔstíwi ↑| tɛbǽ sæ̃ mì:ł twɔrjɔ̃́ ɔt sì:x pɔʧ̮tɛníx grǽ:x i ɔd i:nǽx mnɔ́zæx ↑| i wæ̀:nʧ̮ix i mə̀:ɲʃix ↑| ɛ̀:ʒɛ jɛsə́m stwɔ̀:rił ↑|↑| tæ̀:x sæ̃ tɛbǽ mì:ł twɔrjɔ̃́ ↑| i swǽ̃:tæj ma:rì:ji ↑| i ʍsæ̀:m swǽ̃:tim ↑|↑|

78v

25 i da bím na sɛ́m swæ:tæ̀: tákɔga græ:xá pɔkà:zən wzæ̃̀:ł ↑| à:kɔʒɛ tì: mi za:dɛ́nɛʃ i à:kɔʒɛ twá: míłɔst i tɛbǽ ʎu:bɔ̀: ↑|↑| bɔ̀:ʒɛ ↑| tì: pri:dɛ́s nɛ̀:bɛsɛ ↑| u:ʒɛ́ sæ̃ dá: w mɔ̃́kɔ̃ za wə́s na:rɔ́d ↑| da bi ní złɔ̀:dæju ɔtæ̃̀:ł ↑|↑| ɔtmí mæ̃ ʍsæ̀:m złɔ̀:- dæjem |↑| miłɔstíwi bɔ̀:ʒɛ ↑| tɛbǽ pɔrɔ̃:ʧ̮ɔ̃́ mǽ: tæ:łɔ̀: ↑| i 30 mɔ̃́: du:ʃɔ̃̀: ↑| i mɔjá słɔwɛsá↑| i mǽ: dǽłɔ↑| i mɔ̃́: wɔ́ʎɔ̃↑| i mɔ̃́: wǽrɔ̃ ↑| i mɔ́:j ʒi:wɔ́t↑|↑| i da bím u:slíʃał na sɔ̃́:dɲi də̀:n twɔ̃́: míłɔst wɛ̀:ʎɔ̃ s tæ̀:mi ↑| jæ̃̀:ʒɛ wzɔwɛ́ʃ twɔjí- mi u:stí ↑|↑| pri:dæ̀:tɛ ɔtʦ̮á mæ:gá izwɔ́ʎɛni ↑| pri:- mæ̀:tɛ wǽ:ʧ̮næ wɛsɛljɛ́ i wǽ:ʧ̮ni ʒi:wɔ́t↑| ɛ̀:ʒɛ wi 35 jɛ́st ugɔtɔwʎɛnɔ́ iz wæ̀:ka w wæ̀:k ↑|↑| á:mɛn |↑| […] […] […]

II↑

158v

ɛtj̮ɛ́ bi dǽd náʃ nɛ sə- græ̀:ʃił ↑| tɛ w wæ̀:ki jɛmú bǽ ʒíti ↑| stárɔsti nɛ prijɛm- ʎɔ̃:tj̮í ↑| ni:kɔ̀:lijɛʒɛ pɛ- 5 ʧ̮à:li nɛ imí̵ ↑| ni sł̩́zna12 13 tæ:lɛ̀:sɛ imɔ̃:tj̮í ↑| nu w wæ̀:- ki jɛmú bǽ ʒíti ↑|↑| pɔ̀:ɲɛ- ʒɛ za:wì:stjɔ̃ bí̵ nɛ- prijázninɔ̃ wígnan 10 ɔt słáwɨ bɔʒjǽ̃ ↑| pɔtɔ́m na na:rɔ́t ʧ̮łɔwæ̀:ʧ̮ki stra:stì: i pɛʧ̮à:li poj-14 dɔ̃́: ↑| i nɛmɔ̀:tj̮i↑| i pɔ sɛ́m ræ̃:-15 dú smr̩̀:t ↑|↑| i páki ↑| brà:- 15 trija ↑| pɔmæ̀:næm sæ̃↑| da i si:nɔ̀:wɛ bɔʒjí na- rɛʧ̮ɛ́m sæ̃ ↑|↑| pɔtɔmú ɔ- stà:næm sì:x mŕ̩skix dæ̀:ł ↑| ɛ̀:ʒɛ sɔ̃t dæ̀:ła sɔtɔ- 20 nína ↑| ɛ̀:ʒɛ trǽbɔ̃ twɔrím ↑| brátra ɔklɛwɛtà:m ↑| ɛ̀:ʒɛ ta:twá ↑| ɛ̀:ʒɛ ra:zbɔ́j↑| ɛ̀:ʒɛ pł̩:tì: ugɔjɛɲjɛ́ ↑| ɛ̀:ʒɛ rɔtì: ↑| kɔ̀:-16 17 jixʒɛ nɛ pa:sɛ́m ↑| nu jæ̃ præ:- 25 stɔ̃́pam ↑| ɛ̀:ʒɛ nɛnà:wist↑|↑| níʧ̮ʒɛ tæ̀:x dæ̀:ł mŕ̩ʒɛ nǽ:18 præd bɔʒjíma ɔʧ̮ì:ma |↑| mɔ́- ʒɛtɛ pɔtɔmú ↑| sì:nʦ̮i↑| wí- dæti i sa:mì: razu:mǽti ↑| 30 ɛ̀:ʒɛ bǽʃæ̃ pr̩̀:wæ ʧ̮łɔ- wǽʦ̮i w lì:ʦ̮a ta:ʦ̮íjɛ ↑| à:kɔ- ʒɛ i mì̵: jɛsə̀m ↑| tɛ̀:rɛ dæ̀:ła nɛ- prijáznina wznɛna:wí- dæʃæ̃ ↑| a bɔʒjá wzʎu:bíʃæ̃ ↑|↑|

159r

35 da pɔtɔmú nínæ ʍ ʦ̮írk- wax jix kłà:ɲam sæ̃ ↑| i mɔ́d- lim sæ̃ jim ↑| i ʧ̮əstí jix pi:jɛ́m ↑| i ɔbǽti náʃæ̃ jim nɛsɛ́m ɔ spasɛɲjɛ́ 40 tæ:lɛ̀:s náʃix i dù:ʃ náʃix ↑|↑| tì:jɛʒɛ mɔ́ʒɛm i mì̵: ɛʃʨ̮ɛ́ bí̵ti ↑| ɛtj̮ɛ́ tà:jɛ dæ̀:ła na:ʧ̮nɛ́m dǽlati ↑| jà:ʒɛ ɔ- ní dǽłaʃæ̃ ↑|↑| ɔní bɔ łáʧ̮- 45 na natrɔwǽ:xɔ̃ ↑| ʒæ̃:j- ná napɔjá:xɔ̃ ↑| bɔsà: ɔbújaxɔ̃ ↑| na:gà: ɔdǽ- axɔ̃ ↑| małɔmɔgɔ̃:tj̮á w ì:mæ̃ bɔʒjɛ́ pɔsæ:tj̮á:xɔ̃ ↑| 50 mr̩zná səgrǽaxɔ̃ ↑| strà:n- na pɔt krɔ̀:wi swɔjǽ̃ uwɛdǽ:xɔ̃ ↑| ʍ təm- níʦ̮ax i w ʒɛlǽznæx wɔ̃́ʒix ʍklɛ́pɛnix 55 pɔsæ:tj̮á:xɔ̃ ↑| i w ì:mæ̃ bɔʒjɛ́ tæ̃̀: u:tǽʃaxɔ̃ ↑|↑| tæ̀:mi ↑| tæ̀:mi tì: sæ̃ dæ̀:li bɔgù: pribli:ʒáʃæ̃ ↑|↑| ta:kɔ̀: ↑| sì:nʦ̮i ↑| i nám sæ̃ mɔd- 60 líti tɔmújɛ wr̩̀:x- ɲæmu ɔtʦ̮ú gɔspɔ̀:di ↑| dɔ̀:ʒ- da ni tà:mɔjɛ ʍsɛ́d- li ↑| ʍ ʦ̮æ:sà:rstwɔ swɔjɛ́ ↑| ɛ̀:ʒɛ jɛ́st ugɔtɔwʎɛnɔ́ is- 65 kɔní dɔkɔní izwɔ́- ʎɛnikɔm bɔ̀:ʒjɛm ↑|↑| i jɛsə́m ↑| brà:trija ↑| pɔzwáni ipɔ-19 bæjɛní ↑| ɛgɔ́ʒɛ nɛ mɔ́ʒɛm

159v

ni:kì:mʒɛ li:ʦ̮á ni u:krí-20 70 ti ↑| ni:kà:kɔʒɛ u:bǽga- ti ↑| nu jɛ stá:ti præt stɔłɔ́m bɔ̀:ʒjɛm sə sɔ̃̀:pr̩nikɔm náʃim ↑| sə złɔ̀:dæjɛm stà:rim↑| 75 i jɛ́st sæ̃ præd bɔʒjí- ma ɔʧ̮ì:ma ʍsà:kɔ- mu swɔjími u:stí i swɔjím gła:gɔ́łɔm ispɔwǽdati ↑| ɛ̀:ʒɛ jɛ 80 na sɛ́m swæ:tæ̀: kì:ʒdɔ stwɔ̀:rił ↑| líbɔ bɔ̃́:di dɔ- brɔ́ ↑| líbɔ li si złɔ́↑|↑| da k tɔmú dní ↑| sì:nʦ̮i↑| mí̵:slitɛ ↑| ídɛ nǽ: ká- 85 mɔ sæ̃ ukłɔníti ↑| nu jɛ præd bɔʒjíma ɔʧ̮ì:ma stá:ti i sjɔ̃́ pr̩jɔ̃́ imǽti ↑| jɔ̃̀:ʒɛ jɛsə́m pɔwǽdał ↑|↑| náʃ gɔspɔ̀:t ↑| swǽ̃:ti krì:stus ↑| 90 ì:ʒɛ jɛ́st báli tæ:lɛ̀:s náʃix i spa:sì:tɛʎ dù:ʃ náʃix ↑|tɔ̀: nə21 pɔslæ̀:dɲæ bałɔwà:ɲ- jɛ pɔslæ̀:d jɛ pɔstáwił ↑| i uka:záł jɛ ↑| jì:mʒɛ sæ̃ nám 95 dɔstɔjí: ɔd jɛgɔ́ zawæ:- tj̮áti i jɛmú sæ̃ ɔtǽ̃ti ↑|↑| præ̀:jʃɛ náʃi ʒɛstɔ̀:kɔ22 stra:dá:xɔ̃ ↑| nɛ́bɔ jæ̃ tɛ- pǽ:xɔ̃ mɛtłà:mi ↑| i pri:- 100 nə́sʃɛ ɔgní pɛʧ̮á:xɔ̃ ↑|23 i mɛʧ̮í tná:xɔ̃ ↑| i pɔ læ̀:su wǽʃaxɔ̃ ↑| i ʒɛlǽzni kʎu:ʧ̮í

160r

jæ̃ ra:stŕ̩gaxɔ̃ ↑|↑| a tɔ̀: pák mì̵: nínæ náʃɔ̃ prà:w- 105 dnɔ̃ wæ̀:rɔ̃ i prà:wdnɔ̃ ispɔ̀:wædjɔ̃ tɔ̀:jɛ mɔ́ʒɛm stɔríti ↑| ɛ̀:ʒɛ ɔní tɔ̃̀: wɛ̀:- likɔ̃ stra:stjɔ̃́: stwɔrì:ʃæ̃ ↑|↑| da pɔtɔmú ↑| sì:nʦ̮i↑| bɔʒjǽ̃ 110 ra:bæ̃̀: pri:zwà:ʍʃɛ tɛ̀:rɛ jím græ:xí wáʃæ̃ pɔʧ̮tæ̀:- tɛ i jim ispɔwæ̀:dni bɔ̃̀:- dɛtɛ græ:xɔ́w wáʃix ↑|↑|

III↑

160v

já:s sæ̃ zagła:gɔ̀:ʎɔ̃ złɔ̀:dæju ↑| i ʍsæ̀:m jɛgɔ́ dæ̀:łɔm ↑| i ʍsæ̀:m jɛgɔ́ læpɔtj̮ám ↑|↑| tɔ̀:ʒɛ wǽ- 5 rujɔ̃ w bɔ̀:g ʍsɛmɔ- gɔ̃:tj̮í ↑| i w jɛgá sì:n↑| i ʍ swǽ̃:ti dù:x ↑| da tà: trì: imɛná sɔ̃t ɛdì:n bɔ̀:g ↑| gɔspɔ̀:t swǽ̃:ti ↑| 10 ì:ʒɛ stwɔrì: nɛbɔ̀: i z- ɛmʎɔ̃̀: ↑|↑| tɔ̀:ʒɛ iskɔ̃́ jɛ- gá míłɔsti ↑| i sà:nktɛ ma:rì:jæ̃ ↑| i sà:nktɛ mi- x:ɛ̀:ła ↑| i sà:nktɛ pɛ́- 15 tra ↑| i ʍsæ̀:x bɔʒjíx sə́ł ↑| i ʍsæ̀:x bɔʒjíx mɔ̃̀:ʧ̮ɛ- nik ↑| i ʍsæ̀:x bɔʒjíx za:- kɔ̀:nnik ↑| i ʍsæ̀:x swǽ̃:tix dæ:wì:ʦ̮ ↑| i ʍsæ̀:x bɔʒjíx mɔtj̮í: ↑| 20 da mi ráʧ̮itɛ na pɔ̀:mɔtj̮i bíti kə bɔ̀:gu mɔjíx græ:- xɔ́w ↑| da bím ʧ̮ístɔ̃ is- pɔ̀:wæt stwɔ̀:rił i ɔt- pù:stək ɔd bɔ̀:ga pri:jæ̃̀:ł ↑|↑| 25 bɔgù: ʍsɛmɔgɔ̃tj̮æ:mú ispɔwǽdæ ʍsǽ̃ mɔjǽ̃ græ:xǽ̃ ↑| i sà:nktɛ ma:rì:jɛ ↑| ʍsæ̀:x nɛprà:wdnix dæ̀:ł i nɛprà:wdnæga pɔmiʃʎɛɲjá ↑| 30 ɛ̀:ʒɛ jɛsə̀m wæ:dæ̃̀: stwɔ̀:- rił ↑| íli nɛ́ wæ:dæ̃̀:↑| nù:dmi íli ʎù:bmi ↑| spæ̃̀: íli bdæ̃̀:↑| ʍ spítnix rɔtáx ↑| w łə́ʒnix ræ:ʧ̮ə̀:x ↑| ʍ ta:dbínax↑| ʍ sníʧ̮əstwæ↑|24

161r

35 w łákɔmstwæ ↑| w lixɔjæ̀:dɛɲji↑| w lixɔpi:tjí ↑| w wzmà:stwæ25 i ʍ ʍsɛ́m lixɔdæ:jà:ɲji ↑|↑| ɛ̀:ʒɛ jɛsə́m stwɔ̀:rił prɔ̀:tiwɔ̃ bɔgù: ɔt tɔgɔ́ dnɛ̀: ↑| 40 pɔ̀:ɲɛʒɛ kr̩:ɕtj̮ɛ́n bíx ↑| dà:ʒɛ dɔ dənə́ʃɲægɔ dnɛ̀: ↑| tɔgɔ́ ʍsɛgɔ́ ispɔwæ̀:dən bɔ̃̀:dɔ̃ bɔgù: ↑| i sà:nktɛ ma:rì:ji ↑| i sà:nktɔ łáwrɛnʦ̮u ↑| gɔ̀:spɔdi↑| 45 i ʍsæ̀:m swǽ̃:tim ↑| i tɛbǽ↑| bɔʒjí rà:bɛ ↑|↑| kà:jɔ̃ sæ̃ mɔjíx græ:xɔ́w i rát sæ̃ xɔtj̮ɔ̃́ kájati ↑| ɛ̀:likɔʒɛ smì:sła imà:m↑| ɛtj̮ɛ́ 50 mæ̃ ↑| bɔ̀:ʒɛ ↑| pɔʃʨ̮æ̃̀:diʃi ↑|↑| dáj mi bɔ̀:ʒɛ gɔ̀:spɔdi ↑| twɔjɔ̃́ míłɔst ↑| da bím nɛs- rámən i nɛstì:dən na sɔ̃́:dɲæm dnɛ̀: 55 præt twɔjíma ɔʧ̮ì:ma stɔjáł ↑| ì:gdaʒɛ pri:- dɛ́ʃ sɔ̃́:dit ʒi:wím i mr̩twím ↑| kɔmúʒdɔ po swǽ:m dǽlæ ↑|↑| tɛbǽ ↑| 60 bɔ̀:ʒe miłɔstíwi ↑| pɔrɔ̃:ʧ̮ɔ̃́ ʍsá mɔjá słɔwɛsá ↑| i mɔjá dæ̀:ła ↑| i mɔjɛ́ pɔmiʃ- ʎɛɲjɛ́ ↑| i mɔjɛ́ sr̩:tʦ̮ɛ̀:↑| 65 i mɔjɛ́ tæ:łɔ̀: ↑| i mɔ́:j ʒi:wɔ́t ↑| i mɔjɔ̃́ du:ʃɔ̃̀:↑|↑| krì:stɛ ↑| bɔʒjí sì:nu↑| ì:ʒɛ jɛsí rà:ʧ̮ił na sì:

161v

svæ̀:t pri:tí ↑| grǽ:ʃ- 70 nikæ̃ izbáwiti ɔd złɔ̀:dæjnæ̃ ɔbłà:sti ↑| uxra:ní mæ̃ ɔt ʍsɛgá złá i spa:sí mæ̃ ʍ ʍsɛ́m bła:zæ̀: ↑|↑| 75 á:mɛn |↑| á:mɛn ||

Fonetični prepis: Grafenauer^↑, 1922^↑

I

78r

Glagolite po naz redka zloueza: Bože, gospodi milostivy, otče Bože, tebě izpovědě vəs moj grěh i svętěmu Krəstu i svętěj Mariji i svę- těmu Mihaelu i vsěm krilatcem božijem i svętěmu Pe- 5 tru i vsěm səlom božijem i vsěm mučenikom božijem i vsěm věrnicom božijem i vsěm děvam pravdnym i uzěm pravdnym i tebě, božji rabe, hoćų byti izpovědən vsěh mojih grěh i věrujų, da mi je na sem světě byvši iti že na on zvět, paki že vstati na sǫdny dən. Iměti mi je živuot 10 po sem; iměti mi je otpustək mojih grěchou. Bose milostivy, primi mojų ispověd mojih grěhou, ježe jesəm stvoril zla po t(ə) dən, ponježe byh na sə svět vrodjen i byh krəšćen; ježe pomnjų ili ne pomnjų, ili voljų ili nevoljų, ili vědę ili ne vědę, ili v nepravd- 15 něj rotě ili v lži, ili tatbě ili zavisti, ili v vsmazi ili v sənič(əs)tvě, ili ježe mi sę tomu hotělo, jemuže mi bi ne dos- talo hotěti, ili v poglagolanji, ili spę ili ne spę, ili ježe jesəm ne spasal neděla ni světa večera ni měga posta i inoga mnogoga, ježe protiv Bogu i protiv mě- 20 mu krəstu. Ti jedin, Bože, věs, kako mi jega potrě- ba velika! Bože, gospodi milostivy, tebě sę mil tvorjų od sih počtenyh grěh i od iněh mnozěh i vęnčih i mənših, jęže jesəm stvoril. Teh sę tebě mil tvorjų i svętěj Mariji i vsěm svętym.

78v

25 I da bim na sem světě takoga grěha pokazən vzęl, jakože ty mi zaděneš i jakože tva milost i tebě ljubo. Bože, ty pride sə nebese, uže sę da v mǫkų za vəs narod, da bi ny zloděju otęl, otmi mę vsěm zlo- dějem. Milostivy Bože, tebě porǫnčǫ mě tělo i 30 mǫ dušų i moja slovesa i mě dělo i mǫ voljų i mǫ verų i moj živuot. I da bim uslyšal na sǫdni dən tvǫ milost velijų s těmi, jęže vzoveš tvoji- mi usty: Priděte, otza měga izvoljeni, pri- měte věčně veselje i věčny život, ježe vy 35 jezt ugotovljeno iz věka v věk. Amen. […] […] […]

II

158v

Eče bi děd naš ne sə- grěšil, te v věky jemu bě žiti, starosti ne prijem- ljǫći, nikoliježe peč- 5 ali ne imy, ni slzna telese imǫći, nų v ve- ky jemu bě žiti. Ponje- že zavistjų by ne- prijazninų vygnan 10 od slavy božiję, potom na narod človečky strasti i pečali poi- dǫ, (i) nemoći i b(e)z črě- du səmərt. I paky, bra- 15 trija, poměněm sę, da i synove božji na- rečem sę, potomu o- staněm sih mərzkyh děl, ježe sųnt děla soto- 20 nina: ježe trěbų tvorim, bratra oklevetam, ježe tatva, ježe razboj, ježe pəlti ugojenije, ježe roty, kojih- že ne pasem, nų je prě- 25 stǫpam, ježe nenavist. Ničže těh děl mrže ně prěd božjima očima. Mo- žete potomu, synci, vi- děti i sami razuměti, 30 ježe běšę prəvě(je) člov- ěci v lica tacije, ako- že i my jesəm, tere ne- prijaznina vznenavi- děšę, a božija vzljubišě.

159r

35 Da potomu nyně v cirk- vah jih klanjam sę i mod- lim sę jim i čəsti jih pijem i oběty našě jim nesem o səpasenije 40 teles našich i duš našich. Tije že možem i my ješte byti, eče taje děla načnem dělati, jaže o- ni delašę. Oni bo lač- 45 na natrověhų, žęj- na napojahų, bosa obujahų, naga odě- jahų, malomogǫnća v imě božije posěćahǫ, 50 mrzna səgrěahų, stran- na pod krovy svoję vveděhų, u təm- nicah i v želězněh vǫžich vklepenyh 55 posěćahų i v imę božije tę utěšahu. Těmi, těmi ti sę děly Bogu približašę. Tako, synci, i nam sę mod- 60 liti tomuje vərh- něm(u) otcu gospodi, dož- da ny tamoje vsed- li v cěsarstvo svoje, ježe jest ugotovljeno is- 65 koni dokoni izvo- ljenikom božijem. I jesm, bratria, pozvani i p(o) b(ě)jeni, jegože ne možem

159v

nikymže lica ni ukri- 70 ti ni kakože uběga- ti, nų je stati prěd stolom božijem sə sǫpərnikom našim, sə zlodjem starym, 75 i jest sę prěd božji- ma očima vsako- mu svojimi vsty i svojim glagolom izpovědati, ježe je 80 na sem světě kyždo stvoril, libo bodi do- bro libo si zlo. Da k tomu dəni, synci, myslite, ide ně, ka- 85 mo sę ukloniti, nų je prěd božjima očima stati i sjǫ prjǫ iměti, jųže jesəm povědal. Naš gospod, svęty kryž, 90 iže jest balij teles naših i spasitelj duš naših, tən posledənje balovani- je posledje postav(lj) i ukazal je, jimže sę nam 95 dostoji od jego zavě- ćati i jemu sę otęti. Prějše naši žestoko stradahǫ, nebo je te- pěhǫ metlami i pri- 100 nizše ognji pečahų i meči tnahų, i po lěsu věšahų i želězny ključi

160r

ję rastrgahu. A to pak my nynje našų prav- 105 dnu verųn i praudnų ispovědių toje možem storiti, ježe oni tǫ ve- likǫ strastjų stvorišę. Da potomu, synci, boži(ję) 110 rabę prizvavše tere jim grehy vašę počte- te i jim ispovědni bǫ- dete grěhov vaših.

III

160v

Jaz sę zaglagoljǫ zloděju i vsěm jego dělom i vsěm jego lěpoćam. Tože vě- 5 rujų v Bog vsemo- gǫći i v jega syn i v svety duh, da ta tri imena edin Bog, gospod svęty, 10 iže s(t)vori nebo i z- emljǫ. Tože iskǫ je- ga milosti i sancte Mariae i sancte Mi- haela i sancte Pe- 15 tra i vsěh božjih səl i vsěh božjih mǫče- nik i vsěh (božjih) za- konnik i vsěh svętyh děvic i vsěh (božjih) moći, 20 da mi račite na pomoći byti kə Bogu mojih grě- chov; da bim čistǫ is- pověd stvoril i od- pustək od Boga prijęl. 25 Bogu vsemogǫćemu ispovědě vsę moję grěhě i sancte Marie, vsěh nepravdnyh děl i nepravdněga pomyšljenija, 30 ježe jesəm vědę stvo- ril ili nevědę, nudmi ili ljubmi, spę ili bdę, v spytnyh rotah, v ləžnyh rěčih, v tatbinah, v sničəstvě,

161r

35 v lakomstvě, v lihojědenji, v lihopitji, v vsmastvě i vsěm lihodjanji; ježe jesəm stvoril protivǫ Bogu od togo dəne, 40 ponježe (kršć)en byh, daže do dənəšněgo dəne. Togo vsego izpovědən bǫdǫ Bogu i sancte Marii, i sancto Laurencu, gospodi, 45 i vsěm svętym, i tebě, božji rabe. Kajų sę mojih grěhov i rad sę hoćų kajati, jelikože səmysla imam, eče 50 mę, Bože, poštędiši. Daj mi, Bože gospodi, tvojų milost, da bim nes- ramən i nestydən na sųdəněm dəne 55 prěd tvima očima stojal, igdaže pri- deš sǫdit živym i mrtvym, komuždo po svěm dělě. Tebě, 60 Bože milostivy, porųčǫ vsa moja slovesa i moja děla i moje pomyš- ljenije i moje srədce 65 i moje tělo i moj život i mojų dušų. Kriste, božji synu, iže jesi račil na sə

161v

svět priti, grěš- 70 nike izbaviti ot zlodějnę oblasti, uhrani mę ot vsega zla i spasi mę v vsem blazě. 75 Amen. Amen.

Fonetični prepis: Ramovš^↑-Kos, 1937^↑

I

78r

GLAGOLITE PO NAS RÊDKA SLOVESA. Bože, gospodi milostivi, otče bože, tebê izpovêdê vəs moj grêh, i svętêmu Krstu, i svętêj Mariji, i svę- têmu Mihaelu, i vsêm krilatcem božjem, i svętêmu Pe- 5 tru, i vsêm s(ə)lom božjem, i vsêm mǫčenikom božjem, i vsêm vêrnikom božjem, i vsêm dêvam pravdnim, i uzêm pravdnim. I tebê, božji rabe, hoťǫ biti izpovêdən vsêh mojih grêh, i vêrujǫ, da mi je, na sem svêtê bêvši, iti že na on svêt, paki že vstati na sǫdńi dən. Imêti mi je živuot 10 po sem, imêti mi je otpustək mojih grêhov. Bože milostivi, primi mojǫ ispovêd mojih grêhou: eže jesəm stvoril zla po tə dən, pońeže bih na sə svêt uvraťen i bih krśťen, eže pomńǫ ili ne pomńǫ, ili voľǫ ili nevoľǫ, ili vêdę ili ne vêdę, ili v nepravd- 15 nêj rotê ili v lži, ili tatbê ili zavisti, ili v vzmazi ili v s(ə)ničtvê, ili eže mi sę tomu hotêlo, emuže mi bi ne dos- talo hotêti, ili v poglagolańji, ili spę ili ne spę, ili eže jesəm ne spasal nedêla, ni svęta večera, ni mêga posta i inoga mnogoga, eže protiv bogu i protiv mê- 20 mu krstu. Ti edin, bože, vês, kako mi (je) jega potrê- ba velika. Bože, gospodi milostivi, tebê sę mil tvorjǫ od sih počtenih grêh i od inêh mnozêh, i vęnčih, i məńših, ęže jesəm stvoril. Têh sę tebê mil tvorjǫ, i svętêj Mariji, i vsêm svętim.

78v

25 I da bim na sem svêtê takoga grêha pokazən vzęl, akože ti mi zadêneš i akože tva milost i tebê ľubo. Bože, ti pride s(ə) nebese, uže sę da v mǫkǫ za vəs narod, da bi ni zlodêju otęl; otmi mę vsêm zlo- dêjem. Milostivi bože, tebê porǫnčǫ mê têlo i 30 mǫ dušǫ i moja slovesa i mê dêlo i mǫ voľǫ i mǫ vêrǫ i moj živuot. I da bim uslišal na sǫdńi dən tvǫ milost veľǫ s têmi, jęže vzoveš tvoji- mi usti: pridête otca mêga izvoľeni, pri- mête vêčnê veselje i vêčni život, eže v(i) 35 jest ugotovleno iz vêka v vêk. Amen. […] […] […]

II

158v

Eťe bi dêd naš ne sə- grêšil te v vêki jemu bê žiti, starosti ne prijem ľǫťi nikoliježe pe- 5 čali ne imy ni slzna têlese imǫťi, nu v vê- ki jemu bê žiti. Pońe- že zavistjǫ by ne- prijazninǫ vignan 10 od slavi božję, potom na narod človêčki strasti i pečali poi- dǫ i nemoťi i p(o) s(em) rę- du s(ə)mərt. I paki, bra- 15 trija, pomênêm sę, da i sinove božji na- rečem sę; potomu o- stanêm sih mrzkih dêl, eže sǫt dêla soto- 20 nina: eže trêbǫ tvorim, bratra oklevetam, eže tatva, eže razboj, eže plti ugojeńje, eže roti, ko- jihže ne pasem, nu ję prê- 25 stǫpam, eže nenavist; ničže têh dêl mrže nê prêd božjima očima. Mo- žete potomu, sinci, vi- dêti i sami razumêti, 30 eže bêšę prvê člo- vêci v lica tacije ako- že i my jesəm tere ne- prijaznina vznenavi- dêšę, a božja vzľubišę,

159r

35 da potomu ninê v cir- kvah jih klańam sę i mod- lim sę jim i čəsti jih pijem i obêti našę jim nesem o s(ə)paseńje 40 têles naših i duš naših. Tiježe možem i my ešće byti, eťe taje dêla načnem dêlati, jaže o- ni delašę. Oni bo lač- 45 na natrovêhǫ, žęj- na napojahǫ, bosa obujahǫ, naga odê- ahǫ, malomogǫťa v imę božje posêťahǫ, 50 mrzna səgrêahǫ, stran- na pod krovi svoję uvedêhǫ, u təm- nicah i v želêznêh vožih vklepenih 55 posêťahǫ i v imę božje tę utêšahǫ. Têmi, têmi ti sę dêli Bogu približašę. Tako, sinci, i nam sę mod- 60 liti tomuje vrh- nêmu otcu gospodi, dož- da ni tamoje vsed- li v cêsarstvo svoje, eže jest ugotovľeno is- 65 koni dokoni izvo- ľenikom božjem. I jesm, bratrija, pozvani i po- bêjeni, egože ne možem

159v

nikimže lica ni ukri- 70 ti ni kakože ubêga- ti, nu je stati prêd stolom božjem sə sǫpərnikom našim, sə zlodêjem starim, 75 i jest sę prêd božji- ma očima vsako- mu svojimi usti i svojim glagolom ispovêdati, eže je 80 na sem svêtê kiždo stvoril, libo bǫdi do- bro, libo li si zlo. Da k tomu d(ə)ni, sinci, myslite, ide nê ka- 85 mo sę ukloniti, nu je prêd božjima očima stati i sjǫ prjǫ imêti, jǫže jesəm povêdal. Naš gospod svęti Krist(us), 90 iže jest bali têles naših i spasiteľ duš naših, to nə poslêd(ə)ńê balovań- je poslêd je postav(il) i ukazal je, jimže sę nam 95 dostoji od jego zavê- ťati i jemu sę otęti. Prêjše naši žestoko stradahǫ, nebo ję te- pêhǫ metlami i pri- 100 nəzše ogni pečahǫ i meči tnahǫ i po lêsu vêšahǫ i želêzni kľuči

160r

ję rastrgahǫ. A to pak my ninê našǫ prav- 105 dnǫ verǫ i praudnǫ ispovêdjǫ toje možem storiti, eže oni tǫ ve- likǫ strastjǫ stvorišę; da potomu, sinci, božję 110 rabę prizvavše, tere jim grêhi vašę počtê- te i jim ispovêdni bǫ- dete grêhov vaših.

III

160v

Jaz sę zaglagoľǫ zlodêju i vsêm jego dêlom i vsêm jego lêpoťam. Tože vê- 5 rujǫ v bog vsemo- gǫťi i v jega sin i v svęti duh, da ta tri imena edin Bog, gospod svęti, 10 iže stvori nebo i z- emľǫ. Tože iskǫ je- ga milosti i šənt Mariję i šənt Mi- haela i šənt Pe- 15 tra i vsêh božjih səl i vsêh božjih mǫče- nik i vsêh božjih za- konnik i vsêh svętih dêvic i vsêh božjih moťi, 20 da mi račite na pomoťi biti k(ə) bogu mojih grê- hov, da bim čistǫ is- povêd stvoril i od- pustək od boga prijęl. 25 Bogu vsemogǫťemu ispovêdê vsę moję grêhę i šənt Mariji, vsêh nepravdnih dêl i nepravdnêga pomišľeńja, 30 eže jesəm vêdę stvo- ril ili nevêdę, nudmi ili ľubmi, spę ili bdę, v spitnih rotah, v ləžnih rêčəh, v tatbinah, v sničəstvê

161r

35 v lakomstvê, v lihojêdeńji, v lihopitji, v vzmastvê i v vsêm lihodêjańji; eže jesəm stvoril protivǫ bogu od togo d(ə)ne, 40 pońeže krśťen bih daže do dənəšńêgo d(ə)ne. Togo vsego izpovêdən bǫdǫ bogu i šənt Mariji i šənt Lavrencu gospodi, 45 i vsêm svętim i tebê, božji rabe. Kajǫ sę mojih grêhov i rad sę hoťǫ kajati, elikože səmisla imam, eťe 50 mę, bože, pošćędiši. Daj mi, bože gospodi, tvojǫ milost, da bim ne- sramən i nestidən na sǫdnêm d(ə)ne 55 prêd tvojima očima stojal, igdaže pri- deš sǫdit živim i mrtvim, komuždo po svêm dêlê. Tebê, 60 bože milostivi, porǫčǫ vsa moja slovesa i moja dêla i moje pomiš- ľeńje i moje srdce 65 i moje têlo i moj život i mojǫ dušǫ. Kriste, božji sinu, iže jesi račil na si

161v

svêt priti grêš- 70 nikę izbaviti ot zlodêjnę oblasti, uhrani mę ot vsega zla i spasi mę v vsem blazê. 75 AMEN. amen

Opombe

1. F. Ramovš^↑ in M. Kos. Brižinski spomeniki. Ljubljana 1937, 1–15.↑
2. • F. Ramovš, Kratka zgodovina slovenskega jezika I. Ljubljana 1936, 39–46.
   • F. Ramovš in M. Kos, Brižinski spomeniki. Ljubljana 1937, 13.
   • F. Ramovš, Razvoj ê v slovenskih dolgih zlogih. Časopis za slovenski jezik, književnost in zgodovino, 1–4, Ljubljana 1927, 8.
   ↑
3. • J. Rigler, Pregled osnovnih razvojnih etap v slovenskem vokalizmu. Slavistična revija 14, Ljubljana 1963, št. 1/4, 25–78.
   • J. Rigler, Rozwój ě w języku słoweńskim. Rocznik slawistyczny (Vroclav–Krakov–Varšava) 24, 1965, št. 1, 79– 92.
   ↑
4. F. Ramovš, Kratka zgodovina slovenskega jezika I. Ljubljana 1936, 26–34, 36–38, 39–46, 170–175. F. Ramovš in M. Kos, Brižinski spomeniki. Ljubljana 1937, 5–15.↑
5. F. Ramovš, Relativna kronologija slovenskih akcentskih pojavov. Slavistična revija III, Ljubljana 1950, 16–23.↑
6. 8 beuſi – Vostokov^↑ ima bevši (28, 48), Ramovš^↑ bêvši (19), Kopitar^↑ byvši (XXXV, XLII) in Kolarič^↑ biu̯ši (210, 228); Vondrák^↑ in Sievers^↑ imata bivš (52) oz. biu̯š (45) brez pojasnila.↑
7. 12 pot den – Vostokov ima po t den (28), Kopitar po tь dьn (XXXV), Vondrák pot den (53), Sievers po t děn (46), Pirchegger^↑ po tь den (146), Ramovš po tə dən (19), Kolarič^↑ pot dən (210).↑
8. 13 vúuraken – Vostokov ima v ruskem prepisu vuraћen (28), v csl. pa urožden (29); Kopitar uroђen (XXXV), Vondrák vraćen (53) s pripombo, da bi pričakovali urojen (78); Sievers wrāćen (46), Pirchegger uvraćen (115), Ramovš in Kolarič pa uvrat’en (19) oz. uwrat’en (210, 256). Pirchegger pripominja, da je Kopitar nasilno bral uroђen, ker je mislil, da vraćen ne pomeni "editus, genitus, natus", in meni, da je vraćen prevod oz. kalk po stvn. gichêrit = "missus, directus". To Pircheggerjevo etimologijo so sprejeli tudi Ramovš,Isačenko^↑ inKolarič.^↑↑
9. 15 v uzmazi; tudi III, 36 Uuzmaztue – Vostokov je besedi prepisal v rusko in csl. cirilico kot vusmasi/vъ usmasi (28–29), vusmastve/vъ usmastvě (31, 83). Sklicuje se na Kopitarja, ki besedi prevaja "intemperantia". Sam misli, da je beseda sprejeta iz stvn. kot smakъ (83). Kot Vostokov je besedi zapisal tudi Kopitar (XXXV, XL), pri čemer je mislil, da sta tujki, narejeni na osnovi stvn. zveze ûz der mâze "extra modum" (XLIII). Vondrák bere besedi v usmasi (53), v usmastve (60, XLIII) in jih spravlja v zvezo s sъměsъ/sъměsьstvo. Podobno kot Vondrák je besedi bral tudi Sievers (46, 53). Vondrákova etimologija ni bila sprejeta. Novo, prepričljivo etimologijo teh dveh besed je predlagal Pirchegger (120–125). Šlo naj bi za prevod stvn. besede biwëllida f: "Befleckung, pollutio procurata", izpeljane iz glagola biwëllan "beflecken", namreč vъzmazь, vъzmazьstvo. To razlago je sprejel tudi Ramovš, ki je sicer dopuščal tudi Nahtigalovo^↑ etimologijo iz korena *smag- s pomenom "goreti, želeti, poželenje imeti".Isačenko je v svoji izdaji BS (17) predlagal prav tako možen kalk na osnovi stvn. besed bismarunga/bismarida (f.), izpeljanih iz glagola bi-smerôn, kar naj bi pomenilo blasfemijo, zasmehovanje Boga. Poleg teh besed je stvn. imela še homonim bismerôn, izpeljan iz smero s pomenom mazati. Prevajalec verjetno ni dobro razumel stvn. izrazov bismarunga/bismarida ali pa jih je pomensko asociiral z izrazom bismerôn. Po Isačenkovem mnenju naj bi vъzmazь/vъzmazьstvo ne pomenilo seksualnega greha, kot je mislil Pirchegger, za njim tudi Ramovš, ampak blasfemijo, skrunjenje božjega imena.↑
10. 16 vziniſtue; tudi III, 34 uzniciſtve – Vostokov ti dve besedi bere učinistve, stcsl. vъ činistvě (28–29, 55) in vzničistvě, vъzničistvě (31, 52) in pri tem ugiba, ali ne bi moralo biti zapisano vъznečistvě, t.j. v nečistosti. Pri tem pravi, da je v I, 16 ista beseda očitno napačno zapisana.Kopitar (XXXV) bere I, 16 tako kot Vostokov, III, 34 pa kot vsničistvě (XL) in pripominja, da je to locus difficilis (XLIII). K temu dodajaDobrovskega^↑ mnenje, da bi moralo biti zapisano u nizistue, i. e. vъ nečistvii "in impudicitia". Končno pove, da Šafárik^↑ v Serbische Lesekörner 1833 omenja v tej zvezi besedo sničavъ, ki jo povezuje z besedo snica, sinica, – ptičem, ki je zelo radoveden. Pri tem seveda misli na etimologijo besede vъ sničistvě (XLIII).Vondrák je besedi zapisal kot v sinič(s)tve (53) in v sničistve (60) in ju v slovarju navedel pod geslom sinič(s)tvo v pomenu fornicatio, adulterium, zraven pa dodal csl. sъničavъ, sъničati in *sъničьstvo (75).V izdajah BS po Vondráku (Sievers, Ramovš, Kolarič) se glede zapisa in etimologije te besede ni nič spremenilo. Še vedno jo povezujejo s prid. sničav, ki se po Ramovšu v različnih slovenskih govorih še govori. Zapisana je tudi v Pleteršnikovem^↑ Slovensko–nemškem slovarju II, 526 in v SSKJ IV, 777, v obeh v istem pomenu neugierig, vorwitzig oz. radoveden.↑
11. 18 nedela – Vostokov ima nedela (28), csl. nedělję, Kopitar ima neděla (m.), kar utemeljuje s kor. nedieu, vendar prevaja "diem dominicam"; Vondrák ima nedela (ž.) (53, 72), Sievers nèdęlą̇ (46), Pirchegger nedela (m.) (125–126) s prevodom "Feiertag", Ramovš ima nedêla (m.) (19), Isačenko ima v stvn. prevodu "heiligan dag" (19), Kolarič (210) ima enako kot Ramovš.↑
12. 5 neimugi – Ta glagolska oblika je del. sed. č. glagola iměti. V izdajah BS odVostokova^↑ do danes je bila zapisana na štiri načine: ne imuji (Vostokov 33, Sievers^↑ 48), ne imy ( Kopitar^↑ XXXVII,Vondrák^↑ 55,Ramovš^↑ 21, Kolarič^↑ 211); ne imoći (Pirchegger^↑ 134–136) in ne imoNψi (Isačenko^↑ 28, 62, 73).↑
13. 5–6 ni (...) telezeimoki – Ta odlomek je Vostokov bral ni ... telese i moki, csl. ni ... tělese i mǫki (33), pri čemer je moki/mǫki razumel kot muka, trpljenje. Vsi drugi so imoki razumeli kot deležnik sed. č. glag. iměti: Kopitar imǫći (XXXVII), Vondrák imoći (55), Sievers īmǭći (48), Pirchegger imǫki (94), Ramovš imǫt’i (21), Isačenko imoNψi (28, 73), Kolarič imǫt’i (211).↑
14. 12–13 neimoki – že Vostokov o neimoki pravi, da je ta beseda ena od najtežjih za razlago. Nato pa se vpraša, ali ne bi morali prestaviti črko i in brati: i nemošti (70). Tako je tudi zapisal v csl. besedilu, medtem ko ima v ruskem prepisu neimoћi (33). Vsi drugi razen Kopitarja so mesto pravilno razlagali kot i nemoči = i bolezni, medtem ko je Kopitar v besedilu na prvem mestu še zapisal neimoћi (v oklepaju pa z vprašajem tudi i nemoћi?).↑
15. 13–14 Ibzzre-du – Tudi to mesto so si različno razlagali: Vostokov i bez črědu (33), Kopitar i po srědu (XXXVII) z opombo (XLIII), da to pomeni "ex statuto" in da tako bereta Vostokov in Dobrovský^↑, sam pa bi raje imel i bez rědu, čeprav ima v besedilu i po srědu; Vondrák ima ib(e)z redu (55), Sievers ī’ bez rę̄du (48), Pirchegger i po slědu (138) "per consequentiam" – v opombi, medtem ko ima v besedilu i bzre-du (94); Ramovš p(o) s(em) rędu (21); Isačenko po sem reNdu (73), Kolarič pa i b(e)z redu (211).↑
16. 23 ugongenige – Vostokov (33), Kopitar (XXXVII) in Kolarič (152, 211, 255) berejo kot ugonjenije; Vondrák (5, 17, 77), Sievers (48), Pirchegger (94), Ramovš (21) in Isačenko (27, 43, 66) pa kot ugojenije/ugojen’je/ugod’enьje.↑
17. 23–24 Choi – ſe Ih ne pazem – Vostokov tega mesta še ni razvozlal. Zapisal je: hoi-še Ih ne pasem; v csl. pa hoždь – še ihъ (...), misleč, da gre za deležnik glagola hoditi (33). Kopitarjeva rekonstrukcija je koiže ih, v oklepaju z vprašajem koihže? (XXXVII). Sievers ima koiže īch (48), ostali berejo tako, kot je v oklepaju rešil Kopitar: kojihže ne pasem, in sicer: Vondrák (55, 70), Pirchegger (94), Ramovš (21), Isačenko (kъi̯ixže) (74) in Kolarič (152, 211, 236).↑
18. 26 nizce teh del mirzene – Tudi to mesto je zapleteno. Kopitar ga je imenoval locus difficilis. Vostokov podaja v ruskem prepisu niče teh del mirzene, v csl. pa ničь je těhъ dělъ mьrzьněje (33, 71). Kopitar je bil pravilnemu branju bliže: ničže těh del mьrzněe (XLIII) brez glagola. Njegovo rešitev sta sprejela Vondrák (55) in Sievers (48). Pravilno je to mesto bral že Jagić^↑ v AfslPh 18, 601 in 27, 408: nič že těh děl mrže ně (für něst). Jagićevo branje je sprejel Pirchegger (94), nato še Ramovš (21), Isačenko (74) in Kolarič (152).↑
19. 67–68 ib-bgeni – To mesto so brali: Vostokov ib-bieni (35–49), Sievers i bbjeni (50) in Kolarič i p(o)bieni (96, 212). Vostokov sicer ni bil zadovoljen s svojo razlago, ni pa vedel, kako bi sicer spričo napačnega branja biča namesto lica nekaj besed za tem spornim mestom drugače razrešil to kratico. Kopitar, Vondrák, Pirchegger, Ramovš in Isačenko so pri razlagi izhajali iz glagola poběděti "prisiliti": i po-bejeni(?) (Kopitar, XXXVIII, LXIII); i p(o)b(e)jeni/i p(o)bejeni (Vondrák, 56, 73); i bobejeni (Pirchegger, 95); i pobêjeni (Ramovš, 14, 22), in i pobě~eni (Isačenko, 66, 76).↑
20. 69–70 nikĩſeliza niucriti – Vostokov je bral nikirže biča (35, 49, 71), manj sprejemljivo mu je branje lica. O pravilnosti branja nikĩſe kot nikirže pa ne dvomi, ker je na Kranjskem še danes to prislov, ki pomeni nigde. Kopitar je bral nikĩſe kot nikiže, za kar mu pomensko ustreza nullatenus, naslednja beseda pa je lica (XXXVII). Nikĩ kot nikjer bereta še Vondrák (56, 72) in Sievers (50), medtem ko ſe razlagata kot sę. Pirchegger (95), Ramovš (23), Isačenko (76), Kolarič (212) to mesto berejo nikimže lica.↑
21. 91–94 ton bozzledine balouvani-ge pozledge pozſtavv iucazalge – Vostokov je zapisal: ton posledine balovanije posledie postavi ukazal ie (35–36). Nejasno mu je bilo, kaj naj pomeni ton: tonъ ali tъnъ. Posledie je izenačeval s csl. posležde. K pozstavv je pritegnil še sledeči i in dobil postavi; to bi lahko bral kot postavь in izenačil s csl. deležnikom pret. č. postavlь, kar bi lahko veljalo samo v primeru, da sledeči u ne spada k postavi, ker bi s tem dobil deležnik postaviv (74–75).Enako sta razmišljala in kombinirala še Kopitar (XXXIX) in Vondrák (57, 73–74), medtem ko je Sievers prevzel Vondrákovo rešitev. Kopitar je ta odlomek bral takole: ton poslědnje balovanije poslědje postaviv kazal je (XXXIX, XLIV). Pravilno rešitev je podal Pirchegger, ki je ton razložil kot tъ ny (= on nam), posledje ločil na adv. poslědь in je kot pomožni glagol, postav pa dopolnil z -il in dobil besedilo, ki je jezikovno jasno: tъ ni < tъ ny posledine balovanije posled je postavil i ukazal je... (148–149). Ramovš je to razlago sprejel – razen to ni < to ny, prepričan, da gre lahko za to nъ v pomenu vero; nem. fürwahr, doch; slov. (saj) vendar (11).Tudi Isačenko in Kolarič sta sprejela Pircheggerjevo razlago; prvi se je odločil tudi za tъ ny (77), drugi pa za to n(ə) (213).↑
22. 97 preiſe naſſi – Vostokov (36, 75), Kopitar (XXXIX), Vondrák (57, 74), Sievers (51), Ramovš (23) in Kolarič (213, 247) berejo to mesto kot prejše &lt; *prěd’ьše z množinskim obrazilom -e, medtem ko Isačenko to obliko rekonstruira kot mn. prěψi + že kot protivni členek (78).↑
23. 99–100 ipri-nizſe ogni – Vostokov (36, 76), Vondrák, (57, 74), Sievers (51), Pirchegger (96), Ramovš (23), Isačenko (28, 46, 78), Kolarič (213, 247) izhajajo pri razlagi tega mesta iz mn. deležnika pret. č. glag. prinisti, prinьzъše, Kopitar pa ga neprepričljivo razlaga kot pri nizcě ognji "ad humilem ignem" (XXXIX, XLIV).↑
24. 34 Uzniciſtve – glej op. k I, 16↑
25. 36 Uuzmaztue – glej op. k I, 15↑

Datoteka HTML narejena s pretvorbo iz baze v TEI P4/XML.
Avtorske pravice za besedilo te izdaje ureja licenca Creative Commons Priznanje avtorstva-Brez predelav 2.5 Slovenija ; © Avtorske pravice za posnetek govorne rekonstrukcije: ZRC SAZU in Radio Slovenija, RTVS; © Avtorske pravice za digitalni faksimile izvirnika Clm 6426: Bayerische StaatsBibliothek, München
Elektronske znanstvenokritične izdaje slovenskega slovstva ; Delo za to elektronsko izdajo je financirala Agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije v okviru raziskovalnih programov MVZT P6-0024 (A) in MŠZŠ PO-0542-0106.
Vprašanja in komentarje pošljite na matija.ogrin@zrc-sazu.si