Diplomatični prepisi

Kazalo poglavja

• Dosedanji paleografski prepisi (Igor Grdina)
• Načela diplomatičnega prepisa (Igor Grdina)
• Diplomatični prepis (Igor Grdina)
• Diplomatični prepis: Isačenko, 1943
• Diplomatični prepis: Ramovš-Kos, 1937
• Diplomatični prepis: Pirchegger, 1931
• Diplomatični prepis: Vondrák, 1896
• Diplomatični prepis: Kopitar, 1836
• Diplomatični prepis: Köppen, 1827
• Opombe

Dosedanji paleografski prepisi

Igor Grdina^↑

§ 149Dosedanje izdaje BS lahko glede na paleografsko problematiko razdelimo v tri skupine. V prvi so tiste, ki so usmerjene k idealom kar najmanj interpretativnega diplomatičnega prepisovanja in skušajo kolikor je mogoče zvesto predstaviti grafično podobo izvirnika. V drugi skupini so izdaje, ki se približujejo načelom kritičnega prepisa, posegajočega v interpretacijsko območje zlasti na ravni členitve skladenjskih in/ali retoričnih delov besedila ter s tem povezanih sodobnih ločil in velike oz. male začetnice. Pri tem se odpravljajo morebitne napake izvirnika ter dopolnjujejo mesta, kjer je le–ta poškodovan ali je besedilo tako ali drugače pomanjkljivo. Gre torej za strogo omejene posege pravopisnega in rekonstrukcijskega značaja, ki ne spreminjajo črkovnih znamenj, kakršna so v izvirniku; tudi njegovi skladenjsko–retorični členitvi sledijo v okviru sprejemljivosti za sodobno razumevanje. Kritični prepis mora tudi razrešiti pisarske okrajšave. Vsi takšni posegi so seveda stvar določenega mednarodnega izdajateljskega standarda, čeprav se praksa v posameznostih precej razlikuje. V tretjo skupino uvrščamo vse prepise, ki so narejeni na podlagi drugačnih načel in tako ali drugače interpretacijsko močneje posegajo v besedilo. Paleografske problematike se takšni prepisi dotikajo le posredno in še to samo na ravni kritičnega prepisa (ločila). Njihovi črkovni sistemi so bodisi nacionalno abecednega,¹ bodisi azbučnega,² bodisi osebnega značaja.³

§ 150 Če upoštevamo samo celovite izdaje BS, ki imajo bolj ali manj poudarjen znanstveni značaj in so imele v strokovni javnosti širši odmev, moramo med diplomatičnimi prepisovalci navesti Köppena^↑ (1827, str. 4–11), Kopitarja^↑ (1836, str. XXXV–XLI), Vondráka^↑ (1896, str. 52–61), Pircheggerja^↑ (1931, str. 91–100), Kosa^↑ (1937, str. 18–27), Weingarta^↑ (1938, 1949 2. izdaja, str. 150–160), Isačenka^↑ (1943, str. 18–22, 73–78) in Kronsteinerja^↑ (1979, 9–13, 19–31, 37–45). Med necelovitimi diplomatičnimi prepisi ni mogoče prezreti Kopitarjevega prepisa BS I iz leta 1822. Glede na to, da so se diplomatičnih prepisovanj lotevali tudi paleografije manj vešči, pretežno jezikoslovno usmerjeni preučevalci BS, ni čudno, da se nekateri diplomatični prepisi niso skladali s standardi diplomatičnega prepisovanja. Poleg tega sta Köppen in Kopitar BS prepisala, še preden so se izoblikovala in uveljavila moderna izdajateljska pravila.

§ 151 Kritičnih prepisov je malo. Sem je mogoče uvrstiti samo oba Miklošičeva^↑ prepisa (1854, str. 89–92; 1861, str. 51–55).

§ 152Sievers^↑ (1925, naslanja se na Vondrákov^↑ paleografski prepis), Pirchegger^↑ (1931, le BS II in III), Ramovš^↑ (1937) in Kolarič^↑ (1968) objavljajo tudi fonetične prepise, vendar v dokaj različnih in precej težko primerljivih zapisnih sistemih. Samo Pirchegger hoče prebrati tekst BS bolj ali manj natančno po zapisu: eno črkovno znamenje oz. skupina črk ima načeloma le eno glasovno vrednost. Takšno ravnanje je do neke mere problematično, saj je zlasti v BS II pri zapisu določenih glasovnih skupin večkrat šlo za zasilne rešitve, ki so bile bolj ali manj enkratne. To dokazujejo enaki besedni koreni, ki so na različnih mestih različno zapisani. Tako najdemo v 16. vrstici na fol. 159v "muzlite", v 29. vrstici na fol. 160v pa "pomiſlena"; v 5. vrstici na fol. 159 imamo "zcepaſgenige", v 23. vrstici na fol. 159v pa "spaſitel". Sievers, Ramovš in Kolarič^↑ so se branja oz. fonetičnih vrednosti zapisa BS lotili drugače: v zapisu so videli le osnovo, na katero so potem postavili svoje jezikovne konstrukcije.

§ 153Naša izdaja BS prva uporablja mednarodno fonetično transkripcijo.

§ 154Isačenkova^↑4 rekonstrukcija BS II v glagolsko besedilo, prečrkovano v latinico, v bistvu spada v isto skupino kot prepisa Vostokova in Weingarta v stcsl. cirilico. Od Weingartove najbolj domišljene cirilične verzije BS se ta prepis loči zlasti po tem, da ne zaznamuje jotiranosti nekaterih samoglasnikov in da ne opozarja na klasične stcsl. oblike.

§ 155Med izdanimi paleografskimi prepisi BS so zelo velike in komaj primerljive različnosti; nekateri so celo zelo tuji ustaljenim paleografskim postopkom. Določena neprimerljivost je razumljiva za zgodnejše prepisovalce iz 19. st., ko so se Lachmannova^↑ moderna izdajateljska načela šele izoblikovala in se uveljavljala nasproti Mabillonovim^↑, zlasti v zvezi z izdajanjem zbirke Monumenta Germaniae Historica. Vendar je treba priznati, da so bili prepisovalci vse do Vondráka na ravni sočasne izdajateljske vede. Pozneje je to mogoče trditi le za nekatere, zlasti za Kosa.^↑

§ 156Izdaje BS, ki bi v celoti ustrezala zahtevam sodobne izdajateljske prakse, doslej še ni bilo. Povsod manjka vsaj izdajateljsko kritični aparat, ki bi prikazoval razlike med posameznimi, precej različnimi branji izvirnika. Čeprav v sodobni izdajateljski praksi diplomatično prepisovanje ni več v navadi zaradi najrazličnejših tehnik natančnega reproduciranja podobe izvirnika (faksimile namreč nadomešča tudi velik del materialnega opisa – velikost, barva pergamenta, barva črnila ipd.), je bil za to izdajo pripravljen nov tovrstni prepis; s tem je bilo ustvarjeno izhodišče za primerjave z dosedanjimi diplomatičnimi prepisi. Gre torej za poskus sklepnega razgleda v smislu zaznamovanja vseh za razbiranje besedila pomembnih razhajanj.

§ 157Reprodukcije izvirnikov BS so vključene že v Köppenovo izdajo, sledijo pa še v Vondrákovi, Ramovš–Kosovi, Isačenkovi in Pogačnik^↑–Kolaričevi (samo drugi spomenik tudi pri Hammu 1966) v kar najrazličnejših tehnikah, od grafičnih do fotografskih, in v različnih velikostih in kakovosti (najboljše so pri Köppenu, Vondráku, Ramovš–Kosu).

Načela diplomatičnega prepisa

Igor Grdina^↑

Črke

§ 158 Naš prepis se drži načel strogega diplomatičnega prepisa; to pomeni, da poskuša vsaki črki izvirnika v vseh položajih najti ustreznico v prepisu. Črkovni sistem prepisa sestavljajo črke klasične latinske abecede z izjemo pri zaznamovanju razlike med okroglim in dolgim s. Posebno vprašanje so dvojice črk, ki so v času zapisa BS vsaj v latinskih spisih pomenile en glas. To velja za u in v, za dolgo in okroglo obliko črke s ter na svoj način tudi za precej različni varianti zapisa črke z.

§ 159Glede u in v so vse diplomatične izdaje zvesto prenašale izvirnik v prepis; ni tudi razloga, da bi mi ravnali drugače. Zapisi istih besed ali zlogov na različnih mestih BS zdaj z u zdaj z v dokazujejo, da se ločita u in v samo grafično (npr. ztuoril v 12. vrstici na fol. 78 in ztvoril v 23. vrstici na istem foliju).

§ 160Glede okroglega in dolgega s v dosedanjih paleografskih prepisih ni enotnosti: Kopitar^↑ (1822, samo BS I), Köppen^↑, Kopitar (1836) in Isačenko^↑ ne zaznamujejo omenjene razlike. Razumljivo je, da tega razlikovanja ni tudi v obeh Miklošičevih^↑ kritičnih prepisih. Drugi v kritičnem aparatu naše izdaje obravnavani prepisovalci pa ločujejo dolgi in okrogli s.

§ 161Razlika v zapisih črke z v dosedanjih prepisih ni zaznamovana. […] Toda če ločimo dve obliki črke s, kar tudi nima pomena glasovne razlike, ni razlogov, da ne bi nakazali tudi razlike med oblikama črke z. Da je med obema oblikama črke z le grafična razlika, dokazuje zapisovalec BS I, ki pri isti besedi uporabi na enem mestu eno, na drugem pa drugo obliko črke z (npr.: Otze v 2. vrstici na fol. 78 in Otʒa v 9. vrstici na fol. 78v ; miloztiuvi v 2. vrstici na fol. 78 in miloʒtiuvi v 11. ter miloʒtivi v 21. vrstici na istem foliju itd.). Razlika med obema oblikama črke z je v našem prepisu jasno nakazana (z : ʒ). ʒ nima nobene zveze s podobno različnopomensko beneventansko kratico, ki je nastala s kurzivno povezavo semicolona in vejice; gre samo za stilizacijo črke z.

§ 162Čisto grafičnega značaja je tudi razlika med klasično karolinško (poluncialno) in uncialno obliko črke d. Ena in druga oblika je v besedilih, spisanih v karolini in iz nje neposredno izhajajočih miniskulah v času pred prevlado gotice, nekaj vsakdanjega. Dosedanji diplomatični prepisi BS dvojnih oblik črke d ne zaznamujejo; vendar je to mogoče izpeljati z uporabo nekoliko preoblikovane črke d na mestih uncialnega d (d).

§ 163Oblike črke u z navpičnim podaljškom na desni strani navzdol naš prepis ne zaznamuje. Tako so ravnali tudi drugi prepisovalci, razen nedosledno Vondrák^↑ v svojem diplomatičnem prepisu. Omenjena oblika črke načelno velja za véliki u, zato je v našem prepisu vsak u s podaljšano potezo prepisan kot velika črka. Enako so ta mesta prepisovali tudi starejši izdajatelji. Sicer sta glede tega zares problematični le dve mesti: v 1. vrstici na fol. 159 (Ucircu) in v 28. vrstici na fol. 160v (Uzeh) bi mogel biti u s podaljškom tudi mali u.

Delitev na besede

§ 164Besede, zlogi oz. skupine črk so v našem diplomatičnem prepisu razdeljene oz. združene, kolikor je mogoče, neodvisno od modernega kritičnega razumevanja besed. Merilo za ločitev samostojno stoječe skupine črk je v malo večji pisavi BS II in BS III okoli 2 mm, v BS I, kjer je pisava bolj stisnjena, pa 1–1,5 mm. Kjer koli je razmik med črkami večji, je nova skupina skupaj stoječih črk nova beseda. Vendar pri tem ne smemo biti pretogi. Upoštevati moramo vsakokratno bolj stisnjeno ali bolj razmaknjeno pisavo posameznih delov BS. Čeprav bi se radi izognili kritično-pomenski interpretaciji, ponekod ne moremo biti prepričani, da smo ujeli v prepis razumevanje črkovno-besedilnih enot obeh zapisovalcev BS.

Ločila

§ 165Ločila v BS ne odstopajo od navad v sistemu karoline in iz nje izhajajočih miniskul. Od 9. st. naprej ima isti sistem ločil tudi beneventana.

§ 166Ločila karoline izhajajo iz dela Izidorja^↑ Seviljskega Origines ali Etymologiae. Takratna ločila so združevala oz. ločevala posamezne ritmično-retorične enote glasnega branja (oratio); s tem se je nadaljevala ena smer antičnega izročila. Druga smer, namreč pisanje vsake takšne enote v posebno vrstico, zaradi dragocenosti pergamenta, ki ga je šele v poznem srednjem veku izpodrinil papir, ni prihajala v poštev.

§ 167Izidorjev^↑ izvirni sistem je bil dokaj zapleten, vendar ga je praksa srednjeveškega pisanja poenostavila.⁵ Pika v spodnjem delu pisnega prostora je pomenila kratek, v sredini srednji, v zgornjem delu pa dolg premor. Pomen znamenja je bil torej odvisen samo od njegovega položaja glede na črke. Pika v zgornjem delu pisnega prostora, ki označuje konec stavčne retorične enote, se imenuje periodus (tudi distinctio finalis, distinctio finalis finitiva), pika v srednjem delu colon (tudi semicolon, distinctio media), v spodnjem pa comma (tudi subdistinctio, suspensiva). Prva ima vrednost, ki je najlaže primerljiva z močjo današnje pike, drugi dve pa sta ustrezno šibkejši (kot današnje podpičje in vejica). […]

§ 168 Izidorjev^↑ sistem je bil utemeljen na delih starejših gramatikov, ko je bilo zaradi majuskulne pisave v "dvočrtnem" pisnem sistemu zelo lahko določiti položaj pike (zgoraj, sredi, spodaj). Ta sistem je postal v času prevlade minuskulnih pisav manj jasen, saj nekatere črke segajo v tri ali dva, druge pa le v en medprostor "štirivrstičnega" pisnega prostora. Zato je bila nujna reforma, ki je prvotna ločilna znamenja omejila na dve veliki skupini, na ločila za kratek in dolg premor; med seboj se sprva še zmeraj razlikujejo pretežno le po položaju ločilnega znaka glede na črke (še vedno gre za ločevanje retorično-oratorskih, ne pa skladenjskih enot). Grafična znamenja se glede na skriptorije tudi precej razlikujejo. Tako je npr. v regensburški, freisinški in nekaterih zahodnejših pisarskih šolah (npr. v St. Amandu) pika v zgornjem delu pisnega prostora tudi v 10. in 11. st. praviloma zaznamovala dolg premor, pika v spodnjem delu pa kratkega.

§ 169Najbolj razširjeno karolinško znamenje za dolg premor je bila kombinacija ene ali dveh pik in črtice; […] kratek premor označuje pika v srednjem delu pisnega prostora. Poznejši interpunkcijski sistemi so kombinirali pike in črtice še na druge načine, iz katerih so se razvila današnja interpunkcijska znamenja (dvopičje, podpičje ipd.).

§ 170V BS kljub freisinški provenienci zapisa ugotavljamo interpunkcijo, ki je značilna za karolino in iz nje neposredno izhajajoče minuskule. BS I ima zgolj ločilo za kratek premor – tipično karolinško piko v sredini pisnega prostora. BS III ima poleg klasičnega karolinškega ločila za kratek premor na enem mestu (konec 6. vrstice na fol. 160v) tudi ločilo za dolg premor. Pogostnost ločil je v BS III manjša kakor v BS I, medtem ko v BS II interpuncijskih znamenj ni.[…] To dejstvo je bilo podlaga številnim spekulacijam o naravi morebitnih predlog BS (govorna ali pisna, latinična ali drugačna, npr. glagolska). Vendar je o tem karkoli zanesljivega težko reči. Glagolska besedila imajo npr. v Zografskem kodeksu za ločila večinoma piko sredi pisnega prostora, medtem ko so Kijevski listki, Assemanijev^↑ kodeks, Marijanski kodeks in Praški odlomki v tem bogatejši (ena pika ali dve piki ali tri pike ali štiri pike ali pet pik.⁶ Vsekakor so vsi nelatinični srednjeveški pisni sistemi z izjemo grškega glede interpunkcije manj ustaljeni kot latinični in tudi manj vplivni. Dosedanji diplomatični prepisi so ritmično-retorično piko večinoma zapisovali kot skladenjsko piko, črtico s piko pa kot podpičje. Naš prepis poudarja ritmično-retorični značaj pik s tem, da jih pušča v sredini pisnega prostora, kakor so zapisane v izvirniku. Samo Weingartova^↑ izdaja ima v diplomatičnem prepisu tudi klicaj (23. vrstica na fol. 78: "... ze! tebe ..."), čeprav gre v izvirniku za čisto navadno piko ritmično-retoričnega značaja v sredini pisnega prostora z nadvrstičnim znamenjem. To znamenje se res nekoliko loči od znamenj v obliki ostrivca, ki so v njegovi bližini (kót nagiba raste proti desni, ni priostritve na desnem koncu znamenja), toda BS I pozna enako zapisana znamenja zlasti na začetku fol. 78 v položajih, kjer ne more iti za nikakršne klicaje (znamenja so nad črkami). Na spodnji polovici omenjenega folija, tako pretežno tudi v vrstici 17 (npr.: ne zṕe), ima to znamenje večinoma nekoliko drugačno obliko (črtica s priostritvijo ali celo z rahlim priklonom in odebelitvijo na desnem koncu). To je verjetno nastalo zaradi tehnike pisanja nadvrstičnih znamenj: z desne, kjer je pisar zastavil pisalo in je od tega nastala črnilna odebelitev, je šla poteza v smeri levo navzdol, ponekod pa še prej skoraj neopazno levo navzgor. V obeh primerih je poteza proti levi slabela. Klicaj torej v diplomatičnem prepisu ni utemeljen.

Nadvrstična znamenja

§ 171V vsem kodeksu Clm 6426 je BS I s svojimi 72 nadvrstičnimi znamenji v obliki, ki ji danes pravimo ostrivec (47 na fol. 78, 25 na fol. 78v), zelo opazen, saj ima BS II samo po eno takšno znamenje na fol. 158v , 159, 159v in dve na fol. 160. BS III ima le eno znamenje v obliki ostrivca na fol. 161v in še to ni videti zapisano od roke, ki je pisala ta spomenik. Obliko stvn. cirkumfleksa srečujemo po enkrat v BS II (fol. 159) in III (fol. 160v). Omenjena posebnost ni ostala brez odmeva v strokovni literaturi. Nastale so številne razlage in domneve, ki so jih prispevali več jezikoslovci, manj pa paleografi.

§ 172Vondrák^↑7 je domneval, da nadvrstična znamenja v BS zaznamujejo besedni naglas na način starovisokonemškega naglasnega sistema, ki ga je uvedel mainški nadškof Hrabanus Maurus^↑ (776–856). Znamenje nad črko i pa naj bi pomenilo samo njeno piko, kar je glede na čas zapisa spomenikov nemogoče, saj se črtica v vlogi pike nad črko i začenja pisati šele v 12. st. Znamenje v obliki stvn. cirkumfleksa bi tako pomenilo dolžino samoglasnika, ostrivec pa naglašen kratki samoglasnik. Vendar je moral Vondrák zaradi številnih na tak način nepojasnljivih znamenj v obliki ostrivca dopuščati možnost, da gre le za čisto grafično navado (znamenja so tudi nad soglasniki!).

§ 173R. Nahtigal^↑8 je zavrnil Vondrákovo razlago potem, ko je natančno pregledal položaje nadvrstičnih znamenj. Vsekakor je najvažnejši dokaz zoper Vondrákovo^↑ pojasnjevanje dejstvo, da znamenja niso postavljena enako in dosledno nad isto besedo.⁹

§ 174Kos v izdaji BS iz l. 1937 piše o nadvrstičnih znamenjih takole: "Pisec je s tem posnemal grafično navado skrbnih piscev latinskih tekstov, ki so radi stavljali taka znamenja na razne zloge besed, posebno v tekstih, ki so bili namenjeni za javno branje; s tem so razločevali predloge in veznike, ki so jih pisali s sledečo besedo še skupaj; dalje so na ta način označevali tuje zveneča krajevna in osebna imena, posebno radi pa so te oznake uporabili tam, kjer so bile za latinski jezik nenavadne glasovne skupine. Nobenega dvoma ni o tem, da imajo ti znaki samo tak pomen in da ne označujejo pravega besednega poudarka. Drug znak v obliki strešice imamo po enkrat v drugem in tretjem spomeniku /.../; tak znak je v stvn. grafiki označeval dolg poudarjen zlog /./".¹⁰ Približno tako je Kos razmišljal že prej.¹¹

§ 175 E. Sievers^↑12 je ugotovil, da v 10 primerih nadvrstična znamenja v BS I niso postavljena niti besedno– niti metričnonaglasno, zato je imel ta znamenja za glasbena. Muzikološki strokovnjak F. Zagiba^↑13 je to nadrobneje raziskal. V BS I je v nadvrstičnih znamenjih prepoznal virgo (dvigovanje tonske višine), flexo (znižanje tonske višine) in tractulus (izrazita modulacija dvigovanja tona na začetku nove besedilne enote). Raziskovalci pred njim dvojne oblike znamenja v obliki ostrivca niso razlikovali, češ da gre za komaj opazen prelom v pisanju ostrivca zaradi pristavitve pisala na pergament. Različno gostoto nadvrstičnih znamenj v BS je pojasnjeval z različnimi načini izvajanja (BS I v "tonus solemnis", BS II v "tonus lectionis /evangelii/", BS III v "tonus ferialis").

§ 176 R. Lauer^↑14 je nadaljeval iskanje v Sieversovi smeri. Del znamenj, zlasti nad u/v in i je štel za diakritična (z različnimi pomeni nad posameznima črkama), medtem ko je druga (26,75 % od 71 opaženih nadvrstičnih znamenj v BS I ni mogel pojasniti kot diakritična) imel za čisto glasbena znamenja (virga ali flexa, v petih primerih se ni mogel odločiti za eno ali drugo; Zagibovega tractulusa ni upošteval). Vendar ostaja vprašanje, ali je bilo ob nastanku BS v navadi izvajanje splošne spovedi v obliki tako zelo poudarjenega recitativa, da bi to bilo treba zapisati z nevmami. Gotovo ni šlo za pravo petje, čeprav bi nadvrstična znamenja bile nevme, saj eno nevmično znamenje velja samo za en zlog (celo več znamenj za en sam zlog), ne pa narobe, eno znamenje za več zlogov. Torej bi šlo kvečjemu za označevanje recitatorsko posebej izpostavljenih mest, na katerih bi bila z nevmami nakazana samo pomembnejša odstopanja od običajne govorne višine. Tudi sam začetek BS I, GLAGOLITE (govorite) PO NAZ, priča proti nevmam. Brez nadaljnjih raziskav pa misli o nevmah ni mogoče povsem zavreči, čeprav v času zapisa BS obstajajo že razvitejše nevmične oblike od preprostih in prvotnih, ki so po najširše sprejetem mnenju izšle iz naglasnih znamenj.¹⁵

§ 177J. Schaeken^↑ postavlja glede stave nekaterih znamenj v BS I tale pravila:

1. 1. Ostrivec med veznikom i in sledečo besedo ter ostrivec nad vu/uv na desni strani preprečuje morebitno napačno branje in bi lahko bil ločilno znamenje.
2. 2. Ostrivec nad o, e in u/v v zadnjem zlogu označuje nósnost.
3. 3. V prvem oz. edinem zlogu ostrivec nad u pomeni u̯. Razen tega se uporablja ostrivec nad vzglasnim v za ločevanje dvočrkja vu, pri u = vъ pa kot ločilno znamenje.

¹⁶

§ 178 Potem ko je Schaeken objavil svoja pravila, se mu je J. Gvozdanovićeva^↑17 kljub svojim prejšnjim nekoliko drugačnim mislim v glavnem pridružila. Vendar znamenja v BS I po njenem mnenju nimajo samo diakritične funkcije, temveč tudi naglasno (naglas pa naj bi se ponekod označeval tudi s podvojitvijo črk za soglasnike ob naglašenem samoglasniku). Toda v skladu z ugotovljenimi pravili tako Shaeken kot Gvozdanovićeva postavljata znamenja kritično, torej jih primikata zlasti nad u/v, čeprav so ponekod zapisana bolj nad katero drugo črko. Gvozdanovićeva pa ima prav, ko išče pomen znamenj v sočasnem izročilu.¹⁸

Pisarske krajšave

§ 179Pisarske krajšave BS se delijo na prave okrajšave (kratice, kontrakcije, suspenzije) in na ligature, v katerih so posamezne črke pisane tako, da del ene črke prekriva del druge ali se iz nje neposredno nadaljuje. Pri tem se oblike črk praviloma ne deformirajo. Okrajšave kažejo značilno stanje minuskule pokarolinškega časa. Razen v primeru ƀ = boſih na fol. 160v (17. in 19. vrstica) izhajajo iz sistema krajšanja v latinskih besedilih, medtem ko so ligature takšne kot v latinščini ali posebne.

§ 180Ligatur v našem diplomatičnem prepisu ne označujemo posebej. Izjemi sta znaka za zvezo e+t ter n+i, ki sta običajni ligaturi tako v karolini kot tudi v beneventani. Nastali sta tako, da se je druga črka zelo zmanjšala in se hkrati umaknila na spodnji rob osrednjega dela minuskulnega pisnega prostora. Pri tem se je zlasti črka t v ligaturi & precej spremenila: steblo črke se nadaljuje iz poteze črke e in se ne končuje ob prečki, kar je značilno za navadno črkino obliko v karolini, temveč se nadaljuje še više. V ligaturi & črki e in t ne stojita tako kakor neligaturne črke, temveč sta premaknjeni za nekako 45o v smeri vrtenja urinega kazalca. V ligaturi ŋ črka n ni spremenjena, i pa se nadaljuje v spodnji del minuskulnega pisnega prostora; vrh, ki se nadaljuje od zadnje poteze črke n, ima tam, kjer je pri navadnem i najnižja točka črke. Ligaturni i je iz navadne lege premaknjen za okoli 45o v smeri vrtenja urinega kazalca. Konec poteze ligaturnega i je manj skrben kot konec neligaturnega.

Pregled okrajšav

• Iúʒē = Iúʒem (fol. 78, 6. vrstica)

  § 181Običajna okrajšava z znakom za izpust črke m ali n; v karolinških, pokarolinških in tudi v drugih srednjeveških pisnih sistemih ima nespremenljiv pomen.

• Confidentibˑ = Confidentibus (fol. 78v , 13. vrstica)

  § 182Običajna kratica z znakom, ki pomeni konec besede na –bus in ima nespremenljiv pomen v rimskoantičnih, karolinških, pokarolinških in drugih srednjeveških pisnih sistemih.

• dn̄e = domine (fol. 78v, 13. vrstica)

  § 183 Običajna kontrakcija v poznoantičnih in srednjeveških latinskih besedilih od 5. st. po Kr. dalje. Iz raziskav L. Traubeja^↑19 je videti, da je bila istopomenska kontrakcija dms̄ (dominus) v začetku pogostejša kot dns̄ (do 6. st.). Obe pa nastopata v imenovalniku in odvisnih sklonih.

• gr̄a = gratia (fol. 78v, 15. vrstica)

  § 184Običajna kontrakcija v srednjeveških latinskih besedilih. Izhaja iz antične notae iuris grā, ki je bila suspenzija: iz pravniške okrajšave gra(tia) je torej nastala krščanska gr(ati)a.

• P̵ = Per (fol. 78v, 15. vrstica)

  § 185V srednjeveških besedilih običajna kratica z znakom, ki ima sam na sebi sicer spremenljiv pomen, toda pri črki p pomeni vselej zlog per.

• nikīſe = nikimſe (fol. 159v, 1. vrstica)

  § 186Običajna okrajšava z znakom za izpust črke m ali n. V karolinških, pokarolinških in tudi v drugih srednjeveških pisnih sistemih ima nespremenljiv pomen.

• ſc̃e = ſancte (fol. 160v, 12., 13. in 27. vrstica)

  § 187Običajna kontrakcija v srednjeveških latinskih besedilih (v imenovalniku je sc̃s). Suspenzija sc. je njena dvojnica.

  § 188Vostokov^↑, Kopitar^↑, Vondrák^↑, Weingart^↑ in Grivec^↑ (1942 in 1951) iščejo glasovno razrešitev kontrakcije sc̃e/ſc̃e oz. sc̃o v jeziku BS (berejo "svet/sveti", Vostokov^↑ in Weingart^↑ z ę, Kopitar^↑ z ě), kakor je beseda izpričana v BS I; Sievers, Isačenko^↑ in Kolarič^↑ so se odločili za latinsko besedo, katere podomačen izgovor predvidevata tudi Pirchegger^↑ in Ramovš.^↑ S paleografskega stališča je obravnavano okrajšavo mogoče razrešiti le latinsko, saj gre za zelo pogosto in utrjeno kontrakcijo. Razrešitev v jeziku BS ne prihaja v poštev, ker je okrajšava kontrakcija, ta jezik pa v tej besedi na koncu nima e. Pirchegger se je tega zavedal in bral "šankxte", Ramovš pa je okrajšavo ne glede na to bral "šənt".

• sc̃e = sancte (fol. 160v, 14. vrst., fol. 161, 9. vrstica)

  § 189Kontrakcija kakor v prejšnjem primeru, le da je izpeljana z okroglo, ne z dolgo obliko črke s.

• ƀ = boſih (fol. 160v, 17. in 19. vrstica; rekonstrukcija na podlagi zapisa iste besede v 16. vrstici na istem foliju)

  § 190Kratica z znakom, ki ima spremenljiv pomen. To je glede na pisarske navade latinskega Zahoda najbolj izvirna okrajšava v BS. Ta kratica ni povezana z okrajšavo v latinskih srednjeveških besedilih, kjer črka b s črtico na steblu pomeni ber. Traube^↑ v delu Nomina sacra tega zanimivega primera ne omenja, čeprav ob grških in latinskih okrajšavah svetih imen obravnava tudi stanja v drugih antičnih in srednjeveških jezikih ter pisavah (hebrejske, koptske, gotske, armenske, stcsl., irske, anglosaške, starovisokonemške, starofrancoske). Od vzporednih okrajšav navaja samo suspenzijo D. za "deus", z opozorilom, da je v krščanski rabi redka.²⁰

• p̴tiuuo = protiuuo (fol. 161, 4. vrstica)

  § 191Običajna kratica z znakom, ki ima sam na sebi spremenljiv pomen, vendar pri črki p v srednjeveških latinskih besedilih vselej pomeni pro.

• xp̃en = criſten (fol. 161, 6. vrstica; rekonstrukcija glede na 33. vrstico na istem foliju ali morda crezten, rekonstrukcije glede na fol. 78, 2. in 20. vrstica ali morda cruzten, nekoliko dvomljiva rekonstrukcija glede na fol. 159v, 21. vrstica)

  § 192Ena najzanimivejših okrajšav v BS; dokazuje da je zapisovalec BS II in III dobro poznal pisarsko izročilo in bil pri tem zelo iznajdljiv. Okrajšava ima dolgo zgodovino. Razvila se je iz antičnokrščanskega monograma ☧ za ime χριστος.²¹ Monogram je prišel tudi v latinska besedila – Traube^↑ navaja obliko IESV ☧STVS, kjer se mešajo glasovne vrednosti latinskih in grških črk. Nemonogramska latinska oblika XPS (s črto zgoraj) zaznamuje ime Sinu Božjega že v antiki. M. Kos^↑ to v bistvu kontrakcijsko obliko označuje kot "prastaro" in navaja, da jo je srečati v latinskih besedilih že v 7. in 8. st. (tudi v odvisnih sklonih XPO = Christo in XPI = Christi).²² Vzporednica XPS je IHS, vendar najdemo v srednjeveških latinskih besedilih pogosto obe obliki.

  § 193Enake oblike je mogoče najti tudi v starovisokonemških, starofrancoskih, irskih in anglosaških besedilih (seveda tudi v latinskih besedilih, spisanih v otoških pisavah); Traube pa primera v katerem slovanskih jezikov ne pozna. Piscu BS III in II sta črki x in p očitno pomenili zlog, ki je sicer izpričan kot criſt–/crezt–, mogoče tudi cruz–. Posebnost okrajšave v BS je, da gre za izpeljanko iz imena Krist(us) in ne za ime v odvisnem sklonu.

• sc̃o = sancto (fol. 161, 9. vrstica)

  § 194V srednjeveških latinskih besedilih običajna kontrakcija

Predstavitev diplomatičnih prepisov

§ 195Ker so besedila BS znana v enem samem primerku, odpade klasična naloga izdajateljsko kritičnega aparata, t.j. označevanje razlik med posameznimi verzijami. Pač pa je pomembno pokazati, kako so starejši diplomatični prepisovalci razumeli in prepisali težavna mesta v rokopisu BS. Ker elektronski medij omogoča reprodukcijo vseh znanstveno relevantnih diplomatičnih prepisov, z njihovo objavo odpade potreba po opombah, ki v prejšnjih izdajah (BS 1992, 1993, 2004) zaznamujejo razlike med njimi. Pričujoča elektronska edicija vsebuje poleg našega naslednje diplomatične prepise ter omogoča primerjavo med njimi:

• Köppen, 1827
• Kopitar, 1836
• Vondrák, 1896
• Pirchegger, 1931
• Ramovš-Kos, 1937
• Isačenko, 1943

§ 196Poleg teh so bile nekatere variantne objave naštetih in drugih avtorjev – Kopitar (1822), Weingart (1949), Kronsteiner (1976) upoštevane že v opombah omenjenih tiskanih izdaj BS.

§ 197Črkovni sistem starejših prepisov vedno ne ustreza idealom diplomatičnega prepisovanja (npr. raba okroglega oz. dolgega s). Nekatere izdaje (denimo Pirchegger) sploh ne upoštevajo nadvrstičnih znamenj.

§ 198Dosedanji diplomatični prepisi zaznamujejo ločila BS kot skladenjsko piko, kar pa ni ustrezno. Naš prepis poudarja retorični pomen pike, zato jo piše enako kot izvirnik, se pravi sredi pisnega prostora.

Diplomatični prepis

Igor Grdina^↑

I

78r

1 GLAGOLITE PO NAƷ REDKA ZLOUEZA· Boſe, Gozpodi miloztiuv́i · otze boſe · tebe izpovuede · vueʒ moi greh· Iʹzuetemu creʒtu· Iʹzuetei marii· Iʹzue temu michaelu· Iuuizem crilatcem boſiem· I ʒuetemu pe 55 tru· Iúʒem zelom boſiem· Iúʒem muſenicom boſiem· Iúʒem vuernicom boſiem· Iúzem· devuám praudnim· Iúʒē praudnim· Itebe boſirabe· chokú· biti· izpovueden· uʒeh · moih greh· Iʹvueruiú · dami· ie · naʒem zuete · beuſi· iti ſe· na oń ʒuet· pakiſe uʒtati· naʒodni23 den· Iʹmeti mi ie·ʹſivuot́24 1010 poʒem· Iʹme ti mi ie · ot puʒtic moih grechou· Boſe miloʒtiuvi · primi moiv·izpovued· moih grechou· Eſe ieʒem ztuoril zla· pot den pongeſe bih naʒi zvuet· v́uuraken· ibih criſken· Eſe pomngu· ili ne pomngu· Ili vúolu· ili ne vúolu· Ili vúede · ili ne vúede· Ili úne praud 1515 nei rote· ili úlſi· Ili tatbe· ili ʒavuiʒti· ili v́ uzmaʒi· Ili vʒiniſtue · ili eſe miʒetomu·chotelo · emuſe mibi· ne doʒ talo · choteti· Ili vpoglagolani· ili ʒpé· ili nezṕe· ʹIli eſe iezem· ne zpaʒal· nedela· ni zúeta vuécera · ni mega poʒta· Iʹ·25 inoga·mnogoga · eſe protiubogu· íprotiu me 2020 mu creʒtu· Tí edin boſe· vuéz· caċo mi iega potre26 ba vúelica· Boſe gozpodi miloʒtiví · tebe ze mil tuoriv́· od· ʒih poſtenih greh· Iʹ· odi neh mnozeh· I· vuénſih· í minſih· Eſe iezem ztvoril· teh ze·t́ebe miltuoriv́· Iʹ· ʒuetei marii· Iʹ· v́ zem ʒvetiḿ ·

78v

251 Idabim naʒem zuete· tacoga grecha pocazen v́zel· ácoſe ti mi zadeneſ· ia co ſe tuá milozt· itebe liubo· Boſe ti pride zenebeʒe· vʹſe27 ze da vmoku · za vuíʒ národ· Dabini ʒlodeiu otél· otmime vʒem zlo 5 deiem· Miloztivui boſe· tebe poronſo me telo· Í· 30 mó · duſú· I· moia zlovueʒa· Iʹme delo· Iʹmó vuoliu· Í·28 mo vueru· ímoi ſivuot́· I·da bim uʒliſſal · nazodni den tuó miloʒt vueliu· ztemi ieſe v́ ʒo vueſ tvói mi vʒti· Pridete ot za29 mega izvuolieni· pri 10 mete vúecſne vúeʒelie· í vúecſni ſivuót Eſev 35 ieʒt· ugotoulieno· iz uueka v́ uuek· a men· Confitentibˑ tibi dn̄e famuliſ ac famulabuſ tuiſ remit te peccata · ut qui intrinſecuſ conſcientia flagellantvr 15 reconciliationiſ tuæ gr̄a consolentur · P̵ ·

II

158v

1 Eccȩ bi detd naſ neze greſil tevuekigemube ſiti ſtaroſti neprigem lióki nikoligeſe pet 55 ſali neimugi niſlzna telezeimoki nuúvuȩ kigemubeſiti bone ſezavuiztiubui ne pri iazninu uvignan 1010 Odſzlauuiboſigȩ Potom nanarodzlovuezki ſtrazti Ipetzali boi do neimoki I bzzre duzemirt Ipagibra 1515 triia pomenem ze dai zino uueboſi na reſemze botomu Oz ſtanem zich mirzcih del Eſeſunt dela ſoto 2020 nina Eſetrebu tuorim bratra Oclevuetam Eſe tatua Eſeraſzboi30 Eſepulti ugongenige Eſeroti Choi ſe Ih nepazem nuge pre 2525 ſtopam Eſene nauuizt nizce teh del mirzene pred boſima ozima mo ſete potomu zinzi uvi deti Izami razumeti 3030 eſebeſe priuuæ31 zlou uezi Uliza tazie aco ſe imuigezim tere ne priiaznina uz nenauvi deſſe Aboſiu uzliubiſe

159r

351 dabotomu nine Ucircu vah ich clanam ze Imod lim ze im Izeſti ich pigem I obeti naſſe im 5 nezem Ozcepaſgenige 40 telez naſich iduſ naſich Tîgeſemoſem32 imui eſte buiti eccȩ tage dela naſnem delati iaſeo 10 ni delaſe Onibo laſ 45 na natrovuechu ſeg na naboiachu bozza obuiachu naga ode achu malo mogoncka 15 uime boſie bozzekacho 50 mrzna zigreahu ſtran na bodcrovvi zuoge uvedechu33 Utim nizah iuzelezneh 20 vvoſich Uclepenih 55 bozcekachu Iuime boſie te uteſſahu temi temitize deli bogu bripliſaze taco 25 zinzi inam ze mod 60 liti tomuge vuirch nemo Otzu34 Goſzpodi doſ dani tamoge vzed li vzezarſtuo ſuoge 30 Eſeieſt úgotouleno iz 65 coni35 doconi izvvo lenicocom36 boſiem Igezm bratria bozuuani ib bgeni 37 Egoſenemoſem 38

159v

1 nikīſeliza niucri 70 ti nicacoſé ubega ti nugeſtati pred ſtolom boſigem ze 5 zopirnicom naſim zezlodgem ſtarim 75 igeſtze pred boſi ma oſima vzaco mu zuoimi vzti 10 izuoim glagolom izbovuedati Eſege 80 naſemſzuete chiſto ſtuoril libobodi do brolibolizi zlo 15 Dactomudini zinzi muzlite ide neca 85 moze vcloniti nu ge pred boſima oſima stati izio prio imeti 20 iuſegezim bovvedal Naſ gozbod zueticruz 90 iſegeſt bali teleznaſſih izpaſitel duſnaſſih ton bozzledine balouvani 25 ge pozledge pozſtavv39 iucazalge imſeze nam 95 dozſtoi odgego40 zavue kati igemuzeoteti preiſe naſſi zeſztoco 30 ſtradacho nebo ie te pechu metlami ipri 100 nizſe ogni petſachv imetſi tnachu ipolezv vueſachu iſelezni cliuſi

160r

1 ge raztrgachu atobac mui ninge naſu prau 105 dnu vuerun ipraudnv izbovuediu toiemoſim 5 ztoriti eſeoni to vue lico ſtraſtiu ſtuoriſe dapotomuzinzi boſi 110 raba prizzuauſe41 tere im grechi vuaſa ṕoſte42 10 te íim izpovvedni bo dete grechov uuaſih

III

160v

1 Iazze ʒaglagolo zlodeiu· Iuzem iego delom· Iuzem iego lepocam · Toſe uue 55 ruiu ubog uze mo goki · Iu iega zin; I u zuueti duh · Data tri imena · edin bog gozpod zuueti· 1010 iſe zuori nebo· Iʒ emlo · Toſe izco ie ga miloʒti· Iſc̃e43 mariae· Iſc̃e mic hahela· Isc̃e pe 1515 tra· Iuſeh boſih zil. I uʒeh boſih moſe nic· Iuſeh ƀ za connic· Iuſeh zu&ih deuuiʒ· Iuzeh ƀ moki· 2020 Da miraſite napomoki biti· Kibogu moih gre chou· Dabim cisto iz pouued ztuoril· Iod puztic otboga priel· 2525 Bogu uʒe mogokemu· izpouuede uʒe moie greche· Iſc̃e marie · Uzeh nepraudnih del · inepraudnega pomisleŋa· 3030 Eſe ieʒem uuede ztuo ril · ili neuuede · nudmi ili lubmi zpe ili bdê·44 Uʒpitnih rotah · Vliſnih reſih · vtatbinah · Uʒnicistvȩ

161r

351 Ulacomztue· Vlichogedeŋ · Vlichopiti45 · Uuzmaztue· Iuuzemlichodiani· Eſe ieſem ztuoril p̴tiuuo 5 bogu· odtogo dine 40 poneſe xp̃en bih · daſe dodiniz negodine· Togo uzego iʒpouueden bodo. Bogu· Isc̃e marii · I sc̃o 10 laurenʒu gozpodi· 45 I uzem ʒuetim · Itebe boſi rabe · Caiuʒe moih grechou · Iradze chocu caiati · elicoſe 15 ʒimizla imam eche 50 meboſe poſtediſi · Daimi boſe goʒpodi · tuuoiu milozt· dabim nez ramen· ineʒtiden 20 nazudinem dine· 55 predtuima oſima ztoial · igdaſe pri deſ ʒodit· Siuuim· I mrtuim · comuſdo 25 pozuem dele· Tebe 60 boſe miloʒtivui poruſo uza moia zlouueʒ· I moia dela· Imoie pomiſ 30 lenie· Imoie zridʒe· 65 I moie telo· Imoi ſuiuot · Imoiu duſu· Criſte boſi ʒinu· iſe iezi razil · nazi

161v

1 zuu& priti · greſ 70 nike iſbauuiti · ot ʒlodeine oblazti· Uchrańime otuzega 5 ʒla· Izpazime vuʒem blaſe· 75 A M E N amen

Diplomatični prepis: Isačenko^↑, 1943^↑

I

78r

1 GLAGOLITE PO NAZ REDKA ZLOUEZA. Bose. Gozpodi miloztiuv́i. otze bose. tebe izpovuede. vuez moi greh. I' zuetemu creztu. I' zuetei marii. I' zue temu michaelu. I uuizem crilatcem bosiem. I zuetemu pe 55 tru. I územ zelom bosiem. I územ musenicom bosiem. Iúzem vuernicom bosiem. Iúzem. devuám praudnim. Iúzē praudnim. I tebe bosirabe. chokú. biti. izpovueden. uzeh. moih greh. I' vueruiú. dami. ie. nazem zuete. beusi. iti se na oń zuet. paki se uztati. na zodni den. I'meti mi ié. sivuot 1010 pozem. I'meti mi ie. otpuztic moih grechou. Bose miloztiuvi. primi moiv. izpovued. moih grechou. Ese iesem ztuoril zla. pot den pongese bih na zi zvuet. v́uuraken. ibih crisken. Ese pomngu. ili ne pomngu. Ili vúolu ili nevúolu. Ili vúede. ili ne vúede. Ili úne praud 1515 nei rote. ili úlsi. Ili tatbe. ili zavuizti. ili v́ uzmazi. Ili vzinistue. ili ese mizetomu. chotelo. emuse mibi. ne doz talo. choteti. Ili vpoglagolani. ili zpé. ili nezpé. Ili ese iezem. ne zpazal. nedela. ni zúeta vuécera. ni mega pozta. I inoga. mnogoga. ese protiubogu. íprotiu me 2020 mu creztu. Ti edin bose. vúez. caco mi iega potre ba vúelica. Bose gozpodi miloztivi. tebe ze mil tuoriv́. od. zih postenih greh. I odineh mnozeh. I. vúensih. i minsih. Ese iezem ztvoril. teh ze tebe mil tuoriv́. I'. zuetei marii. I'. v́zem zvetim.

78v

251 Idabim na zem zuete tacoga grecha pocazen v́zel. ácose Ti mi zadenes. i acose tuá milozt. itebe liubo. Bose ti pride ze nebeze. v́se zeda v moku. za vuíz národ. Dabini zlodeiu otél. otmime vzem zlo 5 deiem. Miloztivui bose. tebe poronso me telo. I'. 30 mó dusú. I moia zlovueza. I'me delo. I'mó vuoliu. I' mo vueru. í moi sivuót. Idabim uzlissal na zodni den tuó milozt vueliu. ztemi iese vzovues tvói mi vzti. Pridete ot za mega izvuolieni. pri 10 mete vúecsne vúezelie. i vúecsni sivuót. Esev 35 iezt. ugotoulieno. iz uueka v́ uuek. a men. […] […] 15 […]

II

158v

1 Ecce bi detd nas neze gresil tevuekigemube siti starosti neprigem lioki nikoligese pet 55 sali neimugi nislzna teleze imoki nuúvue kigemubesiti bone sezavuiztiubui ne pri iazninu uvignan 1010 Odszlauuibosige Potom nanarodzlovuezki strazti Ipetzali boi do neimoki Ibzzre duzemirt Ipagi bra 1515 triia pomenem ze dai zino uebosi na resemze btomu Oz stanem zich mirzcih del. ese sunt dela Soto- 2020 nina Esetrebu tuorim bratra Oclevuetam Ese tatua Eseraszboi Esepulti ugongenige Eseroti Choi se Ih nepazem nuge pre 2525 stopam Ese nenauuizt nizce teh del mirzene pred bosima ozima mo sete potomu zinzi uvi deti Izami razumeti 3030 esebese priuuæ zlou uezi Uliza tazie aco se imuigezim tere ne priiaznina uz nenauvi desse Abosiu uzliubise

159r

351 dabotomu nine Ucircu vah ich clanam ze I mod lim ze im Izesti ich pigem I obeti nasse im 5 nezem Ozcepasgenige 40 telez nasich idus nasich Tîgesemosem imui este buiti ecce tage dela nasnem delati iaseo 10 ni delase Onibo las 45 na natrovuechu seg na naboiachu bozza obuiachu naga ode achu malo mogoncka 15 uime bosie bozzekacho 50 mrzna zigreahu stran na bod crovvi zuoge uvedechu Utim nizah iuzelezneh 20 vvosich Uclepenih 55 bozcekachu I u ime bosie te utessahu temi temitize deli bogu briplisaze taco 25 zinzi i nam ze mod 60 liti tomuge vuirch nemo Otzu Goszpodi dos- dani tamoge vzed li vzezarstuo suoge 30 Eseiest ugotouleno iz 65 coni doconi izvvo lenicom bosiem I gezm bratria bozuuani ib begeni Egosenemosem

159v

1 nikī se liza niucri 70 ti nicacose ubega ti nugestati pred stolom bosigem ze 5 zopirnicom nasim zezlodegem starim 75 igest ze pred bosim ma osima vzaco mu zuoimi vzti 10 izuoim glagolom izbovuedati Esege 80 nasemszuete chisto stuoril libobodi do bro liboli zizlo. 15 Dactomudini zinzi muzlite ide neca 85 moze vcloniti nu ge pred bosima osima stati izio prio imeti 20 iusegezim bovvedal Nas gozbod zueticruz 90 isegest bali teleznassih izpasitel dusnassih ton bozzledine balouvani 25 ge pozledge pozstavv iucazalge imse ze nam 95 dozstoi od gego zavue kati igemuzeoteti preise nassi zesztoco 30 stradacho nebo ie te- pechu metlami ipri 100 nizse ogni petsachv imetsi tnachu ipolesv vuesachu iselezni cliusi

160r

1 ge raztrgachu atobac mui ninge nasu prau 105 dnu vuerun i praudnv izbovuediu toiemosim 5 ztoriti eseoni to vue lico strastiu stuorise dapotomu zinzi bosi 110 raba prizzuause tere im grechi vuasa poste 10 te iim izpovvedni bo dete grechov uuasih

III

160v

1 Iazze zaglagolo zlodeiu. Iuzem iego delom. Iuzem iego lepocam. Tose uue 55 ruiu ubog uze mo goki Iu iega zin; I u zuueti duh. Data tri imena. edin bog gozpod zuueti. 1010 ise zuori nebo. Iz emlo. Tose izco ie ga milozti. Isc̄e mariae. Isc̄e mic hahela Isc̄e pe 1515 tra. Iuseh bosih zil I uzeh bosih mose nic. Iuseh b za connic. Iuseh zu&tih deuuiz. Iuzeh b moki. 2020 Da mirasite napomoki biti. Kibogu moih gre chou. Dabim cisto iz pouued ztuoril. Iod puztic otboga priel. 2525 Bogu uze mogokemu izpouuede uze moie greche. Isc̄e marie. uzeh nepraudnih del. inepraudnega pomislenia. 3030 Ese iezem uuede ztuo ril. ili neuuede. nudmi ili lubmi zpe ili bde. Uzpitnih rotah. Vlisnih resih. v tatbinah. Uznicistve

161r

351 Ulacomztue. Vlichogeden. Vlichopiti. Uuzmaztue. luuzemlichodiani. Ese iesem ztuoril ptiuuo 5 bogu. odtogo dine. 40 ponese x̄pen bih. dase dodiniz negodine. Togo uzego izpouueden bodo Bogu Isc̄e marii Isc̄o 10 laurenzu gospodi. 45 Iuzem zuetim. Itebe. bosi rabe. Caiuze moih grechou. Iradze chocu caiati. elicose 15 zimizla imam. eche 50 me. Bose. postedisi. Daimi bose gozpodi. tuuoiu milozt. dabim nez ramen. ineztiden 20 na zudinem dine 55 predtuima osima ztoial. igdase pri des zodit. Siuuim I mrtuim. comusdo 25 po zuem dele. Tebe 60 Bose miloztivui poruso uza moia zlouuez. I moia dela. I moie pomis 30 lenie. I moie zridze. 65 I moie telo. I moi suiuot. I moiu dusu. Criste. bosi zinu. ise iezi razil. nazo

161v

1 zuue& priti. gres 70 nike isbauuiti. ot zlodeine oblazti. Uchranime otuzega 5 zla. Izpazime v uzem blase. 75 Amen. Amen.

Diplomatični prepis: Ramovš^↑-Kos^↑, 1937^↑

I

78r

1 GLAGOLITE PO NAZ REDKA ZLOUEZA. Boſe, gozpodi miloztiuv́i . otze boſe. tebe izpovuede. vuez moi greh . Iʹzuetemu creztu . Iʹzuetei marii. Iʹ zue temu michaelu . Iuuizem crilatcem boſiem . I zuetemu pe 55 tru . Iúzem zelom boſiem . Iúzem muſenicom boſiem . Iúzem vuernicom boſiem . Iúzem . devuám praudnim. Iúzē praudnim . Itebe boſirabe . chokú . biti . izpovueden . uzeh . moih greh. Iʹ vueruiú . dami . ie . nazem zuete . beuſi. iti ſe . na oń zuet . pakiſe uztati . nazodni46 den. Iʹmeti mi ié . ſivuot́ 1010 pozem . Iʹme ti mi ie . otpuztic moih grechou . Boſe miloztiuvi . primi moiv . izpovued . moih grechou . Eſe iezem ztuoril zla . pot den pongeſe bih nazi zvuet . v́uuraken . ibih criſken . Eſe pomngu . ili ne pomngu . Ili vúolu . ili ne vúolu . Ili vúede . ili ne vúede . Ili úne praud 1515 nei rote . ili úlſi . Ili tatbe . ili zavuizti . ili v́ uzmazi. Ili vziniſtue . ili eſe mizetomu . chotelo . emuſe mibi . ne doz talo . choteti. Ili vpoglagolani . ili zpé . ili nezṕe .ʹ Ili eſe iezem . ne zpazal . nedela . ni zúeta vuécera . ni mega pozta . Í. inoga . mnogoga . eſe protiubogu . íprotiu me 2020 mu creztu. Tí edin boſe . vuéz . caċo mi iega potre ba vúelica . Boſe gozpodi miloztiví . tebe ze mil tuoriv́. od . zih poſtenih greh . Í. odi neh mnozeh. I . vúenſih. í minſih . Eſe iezem ztvoril . teh ze .ʹ tebe miltuoriv́ . Iʹ . zuetei marii . Iʹ . v́ zem zvetiḿ.

78v

251 Idabim nazem zuete . tacoga grecha pocazen v́zel . ácoſe ti mi zadeneſ . iacoſe tuá milozt . itebe liubo. Boſe ti pride zenebeze . v́ſe ze da vmoku . za vuíz národ . Dabini zlodeiu otél . otmime vzem zlo 5 deiem . Miloztivui boſe . tebe poronſo me telo . Iʹ. 30 mó duſú . I . moia zlovueza . Iʹme delo . Iʹmó vuoliu . Iʹ. mo vueru . ímoi ſivuót . Ida bim uzliſſal . nazodni den tuó milozt vueliu . ztemi ieſe v́zovueſ tvói mi vzti . Pridete ot za47 mega izvuolieni. pri 10 mete vúecſne vúezelie . í vúecſni ſivuót Eſev 35 iezt . ugotoulieno . iz uueka v́ uuek . a men . […] […] 15 […]

II

158v

1 Eccę bi detd naſ neze greſil tevuekigemube ſiti ſtaroſti neprigem lióki nikoligeſe pet 55 ſali neimugi niſlzna telezeimoki nuúvuȩ kigemubeſiti bone ſezavuiztiubui ne pri iazninu uvignan 1010 Odſzlauuiboſigę Potom nanarodzlovuezki ſtrazti Ipetzali boi do neimoki Ibzzre duzemirt Ipagibra 1515 triia pomenem ze dai zino uueboſi na reſemze botomu Oz ſtanem zich mirzcih del Eſeſunt dela ſoto 2020 nina Eſetrebu tuorim bratra Oclevuetam Eſe tatua Eſeraſzboi Eſepulti ugongenige Eſeroti Choi ſe Ih nepazem nuge pre 2525 ſtopam Eſene nauuizt nizce teh del mirzene pred boſima ozima mo ſete potomu zinzi uvi deti Izami razumeti 3030 eſebeſe priuuæ zlou uezi Uliza tazie aco ſe imuigezim tere ne priiaznina uz nenauvi deſſe Aboſiu uzliubiſe

159r

351 dabotomu nine ucircu vah ich clanam ze Imod lim ze im Izeſti ich pigem I obeti naſſe im 5 nezem Ozcepaſgenige 40 telez naſich iduſ naſich Tîgeſemoſem imui eſte buiti eccę tage dela naſnem delati iaſeo 10 ni delaſe Onibo laſ 45 na natrovuechu ſeg na naboiachu bozza obuiachu naga ode achu malo mogoncka 15 uime boſie bozzekacho 50 mrzna zigreahu ſtran na bodcrovvi zuoge uvedechu Utim nizah iuzelezneh 20 vvoſich Uclepenih 55 bozcekachu Iuime boſie te uteſſahu temi temitize deli bogu bripliſaze taco 25 zinzi inam ze mod 60 liti tomuge vuirch nemo Otzu Goſzpodi doſ dani tamoge vzed li vzezarſtuo ſuoge 30 Eſeieſt úgotouleno iz 65 coni doconi izvvo lenicocom boſiem Igezm bratria bozuuani ib bgeni Egoſenemoſem

159v

1 nikīſeliza niucri 70 ti nicacoſé ubega ti nugeſtati pred ſtolom boſigem ze 5 zopirnicom naſim zezlodgem ſtarim 75 igeſtze pred boſi ma oſima vzaco mu zuoimi vzti 10 izuoim glagolom izbovuedati Eſege 80 naſemſzuete chiſto ſtuoril libobodi do brolibolizi zlo 15 Dactomudini zinzi muzlite ide neca 85 moze vcloniti nu ge pred boſima oſima stati izio prio imeti 20 iuſegezim bovvedal Naſ gozbod zueticruz 90 iſegeſt bali teleznaſſih izpaſitel duſnaſſih ton bozzledine balouvani 25 ge pozledge pozſtavv iucazalge imſeze nam 95 dozſtoi odgego zavue kati igemuzeoteti preiſe naſſi zeſztoco 30 ſtradacho nebo ie te pechu metlami ipri 100 nizſe ogni petſachv imetſi tnachu ipolezv vueſachu iſelezni cliuſi

160r

1 ge raztrgachu atobac mui ninge naſu prau 105 dnu vuerun ipraudnv izbovuediu toiemoſim 5 ztoriti eſeoni to vue lico ſtraſtiu ſtuoriſe dapotomuzinzi boſi 110 raba prizzuauſe tere im grechi vuaſa poſte 10 te íim izpovvedni bo dete grechov uuaſih

III

160v

1 Iazze zaglagolo zlodeiu . Iuzem iego delom . Iuzem iego lepocam . Toſe uue 55 ruiu ubog uze mo goki . Iu iega zin; I u zuueti duh . Data tri imena . edin bog gozpod zuueti . 1010 iſe zuori nebo . Iz emlo . Toſe izco ie ga milozti . Iſc̄e48 mariae . Iſc̄e mic hahela . Isc̄e pe 1515 tra . Iuſeh boſih zil . I uzeh boſih moſe nic . Iuſeh ƀ za connic . Iuſeh zu&ih deuuiz . Iuzeh ƀ moki . 2020 Da miraſite napomoki biti . Kibogu moih gre chou . Dabim cisto iz pouued ztuoril . Iod puztic otboga priel . 2525 Bogu uze mogokemu . izpouuede uze moie greche . Iſc̄e marie . Uzeh nepraudnih del. inepraudnega pomisleŋa . 3030 Eſe iezem uuede ztuo ril . ili neuuede . nudmi ili lubmi zpe ili bdê . Uzpitnih rotah . Vliſnih reſih . vtatbinah . Uznicistvę .

161r

351 Ulacomztue . Vlichogedeŋ . Vlichopiti . Uuzmaztue . Iuuzemlichodiani . Eſe ieſem ztuoril p̴tiuuo 5 bogu . odtogo dine 40 poneſe xp̄en bih . daſe dodiniz negodine . Togo uzego izpouueden bodo . Bogu . Isc̄e marii . I sc̄o 10 laurenzu gozpodi . 45 I uzem zuetim . Itebe boſi rabe . Caiuze moih grechou . Iradze chocu caiati . elicoſe 15 zimizla imam eche 50 meboſe poſtediſi . Daimi boſe gozpodi . tuuoiu milozt . dabim nez ramen . ineztiden 20 nazudinem dine . 55 predtuima oſima ztoial . igdaſe pri deſ zodit . Siuuim . I mrtuim . comuſdo 25 pozuem dele . Tebe 60 boſe miloztivui poruſo uza moia zlouuez I moia dela . Imoie pomiſ 30 lenie . Imoie zridze. 65 I moie telo . Imoi ſuiuot . Imoiu duſu . Criſte boſi zinu . iſe iezi razil . nazi

161v

1 zuu& priti . greſ 70 nike iſbauuiti . ot zlodeine oblazti . Uchranime otuzega 5 zla . Izpazime vuzem blaſe . 75 A M E N . amen

Diplomatični prepis: Pirchegger^↑, 1931^↑

I

78r

1 GLAGOLITE PO NAZ REDKA ZLOUEZA. Boſe. Gozpodi miloztiuvi. otze boſe. tebe izpovuede. vuez moi greh. I zuetemu creztu. I zuetei marii. I zue temu michaelu. Iuuizem crilatcem boſiem. I zuetemu pe 55 tru. I uzem zelom boſiem. I uzem muſenicom boſiem. Iuzem vuernicom boſiem. I uzem. devum praudnim. Iuzē praudnim. I tebe boſirabe. choku. biti. izpovueden. uzeh. moih. greh. I vueruiu. da mi. ie. nazem zuete. beuſi. iti ſe. na on zuet. pakiſe uztati. na zodni den. Imeti mi ie. ſivuot 1010 pozem. Imeti mi ie. otpuztic moih grechou. Boſe miloztiuvi. primi moiv. izpovued. moih grechou. Eſe iezem ztuoril zla. pot den pongeſe bih nazi zvuet vuuraken. ibih criſken. Eſe pomngu. ili ne pomngu. Ili vuolu. ili nevuolu. Ili vuede. ili ne vuede. Ili une praud 1515 nei rote. ili ulſi. Ili tatbe. ili zavuizti. ili v uzmazi. Ili vziniſtue. ili eſe mizetomu. chotelo. emuſe mibi. ne doz talo. choteti. Ili vpoglagolani. ili zpe. ili nezpe. Ili eſe iezem. ne zpazal. nedela. ni zueta vuecera. ni mega pozta. I. inoga. mnogoga. eſe protiu bogu. iprotiu me 2020 mu creztu. Ti edin boſe. vuez. caco mi iega potre ba vuelica. Boſe gozpodi miloztivi. tebe ze mil tuoriv. od. zih poſtenih greh. I. odineh mnozeh. I. vuenſih. i minſih. Eſe iezem ztvoril. teh ze tebe mil tuoriv. I. zuetei marii. I. vzem zvetim.

78v

251 Idabim nazem zuete. tacoga grecha pocazen vzel. acoſe ti mi zadeneſ. iacoſe tua milozt. itebe liubo. Boſe ti pride ze nebeze. vſe zeda vmoku. Za vuiz narod. Dabini zlodeiu otel. otmime vzem zlo 5 deiem. Miloztivui boſe. tebe poronſo me telo. I. 30 mo duſu. I. moia zlovueza. Ime delo. I mo vuoliu. I. mo vueru. imoi ſivuot. I. da bim uzliſſal. nazodni den tuo milozt vueliu. Ztemi ieſe vzovueſ tvoi mi vzti. Pridete ot za mega izvuolieni. pri 10 mete vuecſne vuezelie. i vuecſni sivuot. Eſev 35 iezt. ugotoulieno. iz uueka v uuek. amen. […] […] 15 […]

II

158v

1 Eccę bi detd naſ neze greſil tevuekigemube ſiti ſtaroſti neprigem lioki nikoligeſe pet 55 ſali neimugi niſlzna teleze imoki nuuvuę kigemubeſiti bone ſezavuiztiubui ne pri iazninu uvignan 1010 Odſzlauuiboſigę Potom nanarodzlovuezki ſtrazti Ipetzali boi do neimoki Ibzzre duzemirt Ipagibra 1515 tri ia pomenem ze dai zino ueboſi na reſemze botomu Oz ſtanem zich mirzcih del Eſe ſunt dela ſoto 2020 nina Eſetrebu tuorim bratra Oclevuetam Eſe tatua Eſeraſzboi Eſepulti ugongenige Eſeroti Choi ſe Ih nepazem nuge pre 2525 ſtopam Eſene nauuizt nizce teh del mirzene pred boſima ozima mo ſete potomu zinzi uvi deti Izami razumeti 3030 eſebeſe priuuæ zlou uezi Uliza tazie aco ſe imuigezim tere ne priiaznina uz nenauvi deſſe Aboſiu uzliubiſe

159r

351 dabotomu nine Ucircu vah ich clanam ze I mod lim ze im I zeti ich pigem I obeti naſſe im 5 nezem Ozcepaſgenige 40 telez naſich iduſ naſich Tigeſemoſem imui eſte buiti eccę tage dela naſnem delati iaſeo 10 ni delaſe Onibo laſ 45 na natrovuechu ſeg na naboiachu bozza obuiachu naga ode achu malo mogoncka 15 uime boſie bozzekacho 50 mrzna zigreahu ſtran na bod crovvi zuoge uvedechu Utim nizah iuzelezneh 20 vvosiſh Uclepenih 55 bozcekachu I u ime boſie te uteſſahu temi temitize deli bogu bripliſaze taco 25 zinzi inam ze mod 60 liti tomuge vuirch nemo Otzu Goſzpodi doſ dani tamoge vzed li vzezarſtuo ſuoge 30 Eſeieſt ugotouleno iz 65 coni doconi izvvo lenicom boſiem Igezm bratria bozuuani ib bgeni Egoſenemoſem

159v

1 niki˜ſe liza niucri 70 ti nicacoſe ubega ti nugeſtati pred ſtolom boſigem ze 5 zopirnicom naſim ze zlodgem ſtarim 75 igeſt ze pred boſi ma oſima vzaco mu zuoimi vzti 10 izuoim glagolom izbovuedati Eſege 80 naſemſzuete chiſto ſtuoril libobodi do bro libolizi zlo. 15 Dactomudini zinzi muzlite ide neca 85 moze vcloniti nu ge pred boſima oſima ſtati izio prio imeti 20 iuſegezim bovvedal Naſ gozbod zueticruz 90 iſegeſt bali teleznaſſih izpaſitel duſnaſſih ton bozzledine balouvani 25 ge pozledge pozſstavv iucazalge im ſeze nam 95 dozſtoi odgego zavue kati igemuze oteti preiſe naſſi zeſ ztoco 30 ſtradacho nebo ie te pechu metlami ipri 100 nizſe ogni petſachv imetſi tnachu ipolezv vueſachu iſelezni cliuſi

160r

1 ge raztrgachu atobac mui ninge naſu prau 105 dnu vuerun ipraudnv izbovuediu toiemoſim 5 ztoriti eſeoni to vue lico ſtraſtiu ſtuorise dapotomu zinzi boſi 110 raba prizzuauſe tere im grechi vuaſa poſte 10 te iim izpovvedni bo dete grechov uuaſih

III

160v

1 Iazze zaglagolo zlodeiu. Iuzem iego delom. Iuzem iego lepocam. Toſe uue 55 ruiu ubog uze mo goki. Iu iega zin; Iu zuueti duh. Data tri imena. edin bog gozpod zuueti. 1010 iſe zuori nebo. Iz emlo. Toſe izco ie ga milozti. Iſc̄e49 mariae. Iſc̄e mic hahela. Iſc̄e pe 1515 tra. Iuſeh boſih zil. Iuzeh boſih moſe nic. Iuſeh ƀ za connic. Iuseh zu&ih deuuiz. Iuzeh ƀ moki. 2020 Da miraſite napomoki biti. Kibogu moih gre chou. Dabim ciſto iz pouued ztuoril. Iod puztic otboga priel. 2525 Bogu uze mogokemu. izpouuede uze moie greche. Iſc̄e marie. Uzeh nepraudnih del. inepraudnega pomiſlenia. 3030 Eſe iezem uuede ztuo ril. ili neuuede. nudmi ili lubmi zpe ili bde. Uzpitnih rotah. Vliſnih reſih. v tatbinah. Uznicistvę.

161r

351 Ulacomztue. Vlichogedeni. Vlichopiti. Uuzmaztue. Iuuzemlichodiani. Eſe ieſem ztuoril ptiuuo 5 bogu. odtogo dine. 40 ponese xp̄en bih. daſe dodiniz negodine. Togo uzego izpouueden bodo. Bogu. Isc̄e marii I sc̄o 10 laurenzu gospodi. 45 Iuzem zuetim. Itebe boſi rabe. Caiuze moih grechou. Iradze chocu caiati. elicoſe 15 zimizla imam eche 50 me boſe. poſtediſi. Daimi boſe gozpodi. tuuoiu milozt. dabim nez ramen. ineztiden 20 na zudinem dine 55 predtuima oſima ztoial. igdaſe pri deſ zodit. Siuuim. I mrtuim. comuſdo 25 pozuem dele. Tebe 60 boſe miloztivui poruſo uza moia zlouuez. I moia dela. I moie pomiſ 30 lenie. I moie zridze. 65 I moie telo. I moi 'ſuiuot'. I moiu duſu. Criſte boſi zinu. iſe iezi razil. nazi

161v

1 zuu& priti. greſ 70 nike iſbauuiti. ot zlodeine oblazti. Uchranime otuzega 5 zla. Izpazime vuzem blaſe. 75 A M E N. amen.

Diplomatični prepis: Vondrák^↑, 1896^↑

I

78r

1 GLAGOLITE PONAZ . REΔKA ZLOUEZA. Boſe gozpodi miloztiuví . otze boſe . tebe izpovuede . vuez moi greh. Í zuetemu creztu. Í zuetei marii . Í zue temu michaelu Iuuizem crilatcem boſiem . I zuetemu pe 55 tru . I územ zelom boſiem . I územ muſenicom boſiem . Iúzem vuernicom boſiem . I územ devuám praudnim . I úzē praudnim . Itebe boſirabe . chokú . biti . izpovueden . uzeh . moih greh . Í vueruiú . da mi . ie . nazem zuete . beuſi . iti ſe . na oń zuet . pakiſe uztati . na zodni den . Ímeti mi ie . ʹſivuot́ 1010 pozem. Ímetimiie . otpuztic moih grechou . Boſe miloztiuvi . primi moiv . izpovued . moih grechou . Eſe iezem ztuoril zla . pot den pongeſe bih nazi zvuet . vúuraken . i bih criſken . Eſe pomngu . ili ne pomngu . Ili vúolu . ili ne vúolu Ili vúede . ili ne vuéde . Ili úne praud 1515 nei rote . ili úlſi . Ili tatbe . ili zavuizti . ili v́ uzmazi . ili vziniſtue . ili eſe mizetomu . chotelo . emuſe mibi . ne doz talo . choteti . Ili vpoglagolani . ili zpé . ili nezpé . Ili eſe iezem . ne zpazal . nedela . ni zúeta vuécera . ni mega pozta . Í . inoga . mnogoga . eſe protiu bogu . í protiu me 2020 mu creztu . Tí edin boſe . vuéz . caco mi iega potre ba vúelica . Boſe gozpodi miloztiví . tebe ze mil tuoriv́ . od . zih poſtenih greh . Í . odineh mnozeh I. vuénſih . í minſih . Eſe iezem ztvoril . teh ze t́ebe mil tuoriv́ . Í zvetei marii . Í v́zem zvetím .

78v

251 Idabim nazem zuete . tacoga grecha pocazen v́zel . ácoſe ti mi zadeneſ . iacoſe tuá milozt . itebe liubo . Boſe ti pride zenebeze . v́ſe ze da vmoku . za vuíz národ . Dabini zlodeiu otél . otmime vzem zlo 5 deiem . Miloztivui boſe . tebe poronſo me telo . Í 30 mó duſú . I moia zlovueza . Íme delo . Í mó vuoliu . I mo vueru. ímoi ſivuot́ . I da bim uzliſſal . na zodni den tuó milozt vueliu . Z temi ieſe v́zovueſ tvoí mi vzti. Pridete otza mega . izvuolieni . pri 10 mete vúecſne vúezelie . í vúecſni ſivuót . Eſe v 35 iezt . ugotoulieno iz uueka v́ uuek. Amen. […] […] 15 […]

II

158v

1 Eccę bi detd naſ neze greſil tevuekigemube ſiti ſtaroſti neprigem lióki nikoligeſe pet 55 ſali neimugi niſlzna telezeimoki nuúvuę kigemubeſiti bone ſezavuiztiubui ne pri iazninu uvignan 1010 Odſzlauuiboſigę Potom nanarodzlovuezki ſtrazti Ipetzali boi do neimoki I bzzre duzemirt Ipagibra 1515 tri ia pomenem ze dai zino uueboſi na reſemze botomu Oz ſtanem zich mirzcih del Eſeſunt dela ſoto 2020 nina Eſetrebu tuorim bratra Oclevuetam Eſe tatua Eſe raſzboi Eſepulti ugongenige Eſeroti Choi ſe Ih nepazem nuge pre 2525 ſtopam Eſene nauuizt nizce teh del mirzene pred boſima ozima mo ſete potomu zinzi uvi deti Izami razumeti 3030 eſebeſe priuuæ zlou uezi ɥliza50 tazie aco ſe imuigezim tere ne priiaznina uz nenauvi deſſe Aboſiu uzliubiſe

159r

351 dabotomu nine ɥcircu vah ich clanam ze I mod lim ze im Izeſti ich pigem I obeti naſſe im 5 nezem Ozcepaſgenige 40 telez naſich iduſ naſich Tîgeſemoſem imui eſte buiti eccę tage dela naſnem delati iaſeo 10 ni delaſe Onibo laſ 45 na natrovuechu ſeg na naboiachu bozza obuiachu naga ode achu malo mogoncka 15 uime boſie bozzekacho 50 mrzna zigreahu ſtran na bod crovvi zuoge uvedechu ɥtim nizah iuzelezneh 20 vvoſich ɥclepenih 55 bozcekachu I u ime boſie te uteſſahu temi temitize deli bogu bripliſaze taco 25 zinzi inam ze mod 60 liti tomuge vuirch nemo Otzu Goſzpodi doſ dani tamoge vzed li vzezarſtuo ſuoge 30 Eſeieſt úgotouleno iz 65 coni doconi izvvo lenicocom boſiem I gezm bratria bozuuani ib bgeni Egoſenemoſem

159v

1 nikiˉſe liza niucri 70 ti nicacoſé ubega ti nugeſtati pred ſtolom boſigem ze 5 zopirnicom naſim zezlodgem ſtarim 75 igeſtze pred boſi ma oſima vzaco mu zuoimi vzti 10 izuoim glagolom izbovuedati Eſege 80 naſemſzuete chiſto ſtuoril libobodi do bro libolizi zlo 15 Dactomudini zinzi muzlite ide neca 85 moze vcloniti nu ge pred boſima oſima stati izio prio imeti 20 iuſegezim bovvedal Naſ gozbod zueticruz 90 iſegeſt bali teleznaſſih izpaſitel duſnaſſih ton bozzledine balouvani 25 ge pozledge pozſtavv iucazalge imſeze nam 95 dozſtoi odgego zavue kati igemuzeoteti preiſe naſſi zeſ ztoco 30 ſtradacho nebo ie te pechu metlami ipri 100 nizſe ogni petſachv imetſi tnachu ipolezv vueſachu iſelezni cliuſi

160r

1 ge raztrgachu atobac mui ninge naſu prau 105 dnu vuerun ipraudnv izbovuediu toiemoſim 5 ztoriti eſeoni to vue lico ſtraſtiu ſtuoriſe dapotomuzinzi boſi 110 raba prizzuauſe tere im grechi vuaſa poſte 10 te íim izpovvedni bo dete grechov uuaſih

III

160v

1 Jazze zaglagolo zlodeiu. Iuzem iego delom. Iuzem iego lepocam . Toſe uue 55 ruiu ubog uze mo goki . Iu iega zin : Iu zuueti duh . Data tri imena . edin bog gozpod zuueti. 1010 iſe zuori nebo. Iz emlo . Toſe izco ie ga milozti. Iſc̄e51 mariae. Iſc̄e mic hahela. Isc̄e pe 1515 tra. Iuſeh boſih zil . I uzeh boſih moſe nic. Iuſeh ƀ za connic. Iuſeh zu&ih deuuiz. Iuzeh ƀ moki. 2020 Da miraſite napomoki biti . Kibogu moih gre chou . Dabim cisto iz pouued ztuoril . Iod puztic otboga priel. 2525 Bogu uze mogokemu. izpouuede uze moie greche. Isc̄e marie . Uzeh nepraudnih del . inepraudnega pomislenia. 3030 Eſe iezem uuede ztuo ril . ili neuuede . nudmi ili lubmi zpe ili bdê. Uzpitnih rotah . Vliſnih reſih . vtatbinah . Uznicistvę

161r

351 Ulacomztue. Vlichogedeni . Vlichopiti . Uuzmaztue. Iuuzemlichodiani . Eſe ieſem ztuoril p̴tiuuo 5 bogu . odtogo dine 40 poneſe xp̄en bih . daſe dodiniz negodine . Togo uzego izpouueden bodo. Bogu. Isc̄e marii . I sc̄o 10 laurenzu gozpodi. 45 I uzem zuetim . Itebe boſi rabe . Caiuze moih grechou . Iradze chocu caiati . elicoſe 15 zimizla imam eche 50 meboſe poſtediſi . Daimi boſe gozpodi . tuuoiu milozt. dabim nez ramen . ineztiden 20 nazudinem dine. 55 predtuima oſima ztoial . igdaſe pri deſ zodit . Siuuim . I mrtuim . comuſdo 25 pozuem dele . Tebe 60 boſe miloztivui poruſo uza moia zlouuez I moia dela . Imoie pomiſ 30 lenie . Imoie zridze . 65 I moie telo . Imoi ſuiuot . Imoiu duſu . Criſte boſi zinu. iſe iezi razil . nazi

161v

1 zuu& priti . greſ 70 nike iſbauuiti . ot zlodeine oblazti. Uchranime otuzega 5 zla . Izpazime vuzem blaſe. 75 Amen. Amen.

Diplomatični prepis: Kopitar,^↑ 1836^↑

I

78r

1 GLAGOLITE PO NAZ REDKA ZLOUEZA. Bose gozpodi miloztiuv́i · otze bose · tebe izpovuede · vuez moi greh · Í zuetemu creztu · Í zuetei marii · Í zue temu michaelu · I uuizem crilatcem bosiem · I zuetemu pe 55 tru · Í uzem zelom bosiem · I uzem musenicom bosiem · Í uzem vuernicom bosiem · Í uzem · devuám praudnim · I uzē praudnim · I tebe bosirabe · choku · biti · izpovueden · uzeh · moih greh · Í vueruiú · da mi · ie · nazem zuete beusi · iti se · na ón zuet · pakise uztati · nazod ni den · Í meti mi ié · sivuót 1010 pozem · Ímeti mi ie · otpuztic moih gre chou · Bose miloztiuvi · primi moiv · izpo vued · moih grechou · Ese iezem ztuoril zla · pot den pongese bih nazi zvuet v́uuraken · ibih crisken · Ese pomngu · ili ne pomngu · Ili v́uolu · ili ne v́uolu · Ili v́uede · ili ne vúede · Ili ú ne praud 1515 nei rote · ili úlsi · Ili tatbe · ili zavuizti · ili v́ uzmazi · Ili v zinistue · ili ese mizetomu · chotelo · emuse mi bi · ne doz talo · choteti . Ili v poglagolani . ili zpé · nezpé · ili ese iezem · ne zpazal · nedela · ni zúeta vúecera · ni mega pozta · I inoga · mnogoga · ese protiu bogu · í pro tiu me 2020 mu creztu · Tí edin bose · vúez · caco mi iega potre ba vúelica · Bose gozpodi miloztiv́i · tebe ze mil tuoriv́ · od zih postenih greh · Í odi neh mnozeh · I vúensih · í minsih · Ese iezem ztvoril · teh zé tebe mil tuo riv́ · Í zve tei marii · Í v́zem zvetím ·

78v

251 I dabim nazem zuete · tacoga grecha pocazen v́zel á cose ti mi zadenes · ia co se tuá milozt · itebe liubo Bose ti pride zenebeze · v́se ze da vmoku · za vúiz národ· Dabini zlodeiu otél · ot mime vzem zlo 5 deiem Miloztivui bose · tebe poronso me telo · Í 30 mó dusú · I · moia · sloveza · Ime delo · Í mó vuoliu · Í mo vueru · ímoi sivuót · I da bim uzlissal na zodni den tuó milozt vueliu · Z temi iese v́zovues tvói mi vzti · Pridete ot za mega · izvuolieni · pri 10 mete vúecsne vúezelie · Í vúecsni si vuót Ese v 35 iezt · ugo tou lieno · iz uueka v́ uuek · a men · […] […] 15 […]

II

158v

1 Eccę bi detd nas neze gresil te vuekigemube siti starosti ne prigem lióki nikoligese pet 55 sali neimugi nislzna telezeimoki núuvuę ki gemubesiti bone se zavuiztiubui ne priiazninu uvignan 1010 Odszlauuibosigę Potom nanarodzlovuezki strazti Ipetzali boi do neimoki Ibzzre duzemirt I pagi bra 1515 tri ia pomenem ze dai zino uuebosi na resemze botomu Oz stanem zich mirzcih del Ese sunt dela soto 2020 nina Esetrebu tuorim bratra Oclevuetam Ese tatua Ese raszboi Ese pulti ugongenige Ese roti Choi se Ih ne pazem nuge pre 2525 stopam Ese ne nauuizt nizce teh del mirzene pred bosima ozima mo sete potomu zinci uvi- deti Izami razumeti 3030 esebese priuuæ zlou uezi Uliza tazie aco- se imuigezim tere ne priiaznina uznenauvi desse A bosiu uzliubise